Leto SI » Sinv. 12
D CtuMiaat, 23. marca M938
poilnina piaetma v ®®*©e>Sa&a
Kmečke pm&filmiee
Posojila
Kmet 1» vedno na tem, da bo potreboval posojila. Enkrat prid© na vrsto eden, drugič drugi. To nam priča žalostna skušnja. Kje naj išče posolijo? Edino pravilno in pametno je, da vzame posojilo doma, v domači posojilnici. Ce inora v mesto po posojilo, plačuje tako visoke obresti, da jih ne zmore. V mestu ga ne poznajo, zato dobi posojilo le na vknjižbo, s katero so združeni stroški. Ker no poznajo v mestu razmer v kmečki vasi, prihajajo komisije, ki spet niso brez stroškov. V mestu r.e vedo, da je kako jesen kmet spravil s polja jkoinaj toliko, da se preživi. Kljub temu morajo biti obresti plačane. Doma ga vsi poznajo, vsi vedo, da je bila res slaba letina aH da ga je zadela uima, pa mu dovolijo, da plača drugo leto. Doma se da govoriti, kakšno jo dejansko stanje, v mestu pa ne. Zato bo vsak kmet, ki pride v potrebo, iskal posojila v kmečki posojilnici. V potrebo pa lahko pride vsakdo, zato naj bi tudi vsakdo gledal, da morejo vse naše posojilnice kmalu delati, koi so delale pred krizo. Ves kmečki denar iz skrinj iu iz mestnih ali tujih zavodov se mora preseliti v kmečke posojilnice. Dviga naj le, kdor potrebuje in kolikor v resnici takoj potrebuje. Zaenkrat dviga vlagatelj pri posojilnicah, ki sedaj polagoma prehajajo k oprostitvi vlog, kolikor nanj odpade po načrtu. P« tudi to le, Se res potrebuje, drugače pa da prenesti na novo vlogo. Cas je že, da se povsod pokaže kmečka zavednost v. popolnem pomirjenju glede denarja. Vsakdo lahko v tej stvari stori svojo dolžnost in vpliva na svojo okolico. Sitneii in nezaupljivci morujo sedaj, ko je varnost denarja zagotovljena, izginiti povsod. Ne pozabimo, da hoče vsak vlagatelj, da nese deuar obresti. Zato je denar naložon naprej v posojila. Zato tudi ni nikjer denarnega zavoda, ki hi mogel takoj izplačati vse vloge vsem vlagateljem. S tem, da vrnemo našim posojilnicam v polni meri zaupanje, ki ga zaslutijo in s tem, da se vsi ljudje takoj pomire, bomo najbolj delali za kmečke posojilnice. Iako bomo poskrbeli, da bo kmet kmalu spet dobil doma posojilo, kadar mu ga bo treba.
Ker'«© je bilo nehdai ?
Leta 1884 je nekdanji kranjski deželni odbor izdal poročilo o stanju kmečkih dftlgov Po posameznih krajih. Zbral je dopise vseh k'ajev in potem na kratko objavil vsebino. Tam stoji med drugim:
'Za Notranjsko se bere v premuogih poročilih o obrestih po 10, 12, 20 iu vee odstot-
kov. Tu se kmetje najbolj zadolžujejo prš trgovcih in v botegah (v malih trgovinah). Botegarji, se bere v enem poročilu, imajo vsak svoje kupce kot privezane, do ne smejo drugam kupovat hoditi, ker je navadno botegar-ju vsak kaj dolžan. Imajo jih na zlati vagi pretehtane, kako dolgo bo & kaj dobiti pri hiši, ako bo treba za dolg tožiti ln rabiti. Drugo poročilo pravi: Zadolženi so kmetje najbolj pri botegarjih, ki jim spomladi vsako leto posojujejo koruzo po visoki ceni, od nje do jeseni velike obresti zahtevajo (najmanj 10%) in jih potem z ru bežni jo in z vračuna-vanjem silno dragih potov izterjavajo. So taki, ki na mesec posojujejo pod pogojem, da vzamejo ob košnji seno po poprej dogovorjeni silno nizki ceni, ali da vzamejo za obresti kar seno z najlepšega travnika.«
Tako je cvetelo oderuštvo pred 50 leti. Is; kdo je to odpravil? Naše posojilnice. Če jih sedaj ne bi obnovili, bi zašli v novo oderuštvo. Sedaj je čas, da ves kmečki stan spozna važnost obnovljenih posojilnic.
Žalostna pa resnična zgodba
Tistim, ki letajo v mesta z vlogami, da bi dobili večje obresti, povemo tole resnično
zgodbo.
Neštetokrat beremo v zadnjih časih, da je srednja šola zašla v krizo, iz katero jo bo težko rešiti, ln vendar bi bila srednja šola rešitve potrebna. Naj tudi tele vrstice vsaj malo pripomorejo do njene rešitve!
Na prvo mesto stavljamo vprašanje, ali je bilo umestno, da smo po tako zvanem prevratu »latinskfc« šole popolnoma — no, malo manj! -- pač pa skoro popolnoma zadušili? Ali nI bila prejšnja uredba, ki je delila srednje šole v gimnazije in realke bolj na mestu? Zakaj pa prejšnje čase ni bilo toliko tožba o krizi srednjih šol? O tem naj razmišljajo gospodje, ki so za to poklicaui.
Sedaj pa naj pridejo. Šole same take, kakršno so, na vrsto.
Nastavitev pmlesorlev
Začnimo z nastavljanjem profesorjev. Na veliko škodo dijaštva in izpeljave učnega načrta sploh je nastavljanje profesorjev, kakor se sedaj vrši, popolnom zgrešeno. Prejšnje čase so s« vršile prestave in nastave novih učnih moči v počitnicah in ne med šol-
Lelanje za višjimi obrestmi ni nova stvar. Ta nepremišljena lakomnost je bila po vojnih letih zelo razširjena. Bila je stara služkinja, ki je s trdim delom in pridnim varčevanjem prihranila čez 30.000 din. Slišala je, da daje neki denarni zavod v Ljubljani izredno visoke obresti. Ves svoj denar je prenesla tia. Zavod je propadel in ženska je izgubila ves svoj prihranjeni denar. Danes berači.
Bilo je to pred sedanjo denarno krizo. Naj bi vsaj ta kriza izmodrila take, ki se love za visokimi obrestmi. Prvo je varnost; drugo, kaj denar nese!
Pomagal si sam ist Bog ti bo pomagai
Zakaj še vedno pišemo o obnovljenih posojilnicah? Pišemo zato, ker je to danes eno najvažnejših vprašanj. »Domoljub« je bil vedno svetovalec naše kmečke niše. Bil je vselej dober svetovalec. Kdor ga ie ubogal, se ni keaal. Tudi sedaj piše, ker boje slovenskemu kmetu pomagati. Bodočnost našega kmeta pa je seveda odvisna od kmeta samega. Od njegovega dela in njegove! razumnosti je odvisne njegovo gospodarstvo. Tako so tudi od njegovega pravega razumevanja odvisne njegove kmečke denarne zadruge. Mi moremo samo svetovati in opozarjati. Prisiliti k pametnemu ravnanju no moremo nikogar. Za vsakogar in tudi za kmečki stan velja stari izrek: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!
skim letom. Centralizem je ta, za razvoj srednjih šol prepotrebili red, ubil. Ali se gospodje tam v osrčju države ne zavedajo tega, da je naša država vendar !e prevelika, da bi ves ustroj mogel voditi samo Belgrad? Ali je res neobhodno potrebno, da mora biti za nastavitev ©nega borega suplentka po koncu ves ministrski aparat? Pravite, da jo ves šolski ustroj v zvezi s proračunom in proračun da ne sme biti prekoračen. Dobro! Ali ne bi smel vsak prosvetni minister dati v proračun tudi večje vsote za nepredvideno izdatke in bi iz te vsoie plačevali nanovo nastavljene; učne moči? Sicer pa, ker vidite, da je vos aparat preokoren, zakaj ne daste več moči banovinam? Na vsak način se mora nekaj ukreniti, da bodo učno moči v početku šolskega lota na mestu, kamor spadajo. Ne pa, da za en predmet manjka učne moči po celega pol leta, kakor se sedaj dogaja. Potom pa pride profesor in skuša zamujeno nadomestiti. S polno paro se vrže na zamujeni
(Nadaljevanje na prihodnji alranl
Srednja šola m krizi

predmet in se nemalokrat morda vprašuje, kdo je bolj neumen, ali šolska uprava, ali on ali njegovi dijaki. Še enkrat: Red pri nastavljanju io prestavljanju profesorjevi Konec avgusta morajo biti moči na svojih starih in novih službenih mestih.
Učni red
Drugo je učni načrti Prematrpan je. In še vstajajo možje z vedno novimi nasveti: Še to in še to naj se uvede. Pouk o važnosti tajskega prometa, in še to in ono. Od prevelike učenosti rada glava boli, pravi znan pregovor. Zaradi preobilice predmetov jo vse znanje samo polovičarsko. Nič temeljitega. Nikar ne zahtevajuio, da bi naši otroci morali biti vseznali, kar pa znajo, naj znajo malo bolj temeljito. Ne puhlih in ne nadutih glav, ampak porabnih ljudi naj nam dajejo naše žole; vse, tudi srednje. Kje je mogoče zahtevati od naših prvošolčkov, naj bi se zanimali prav sa vsak Šolski predmet pod tem božjim solrtoem. kar jih danes srednja šola pozna!
Učne knjige
Nadaljnje vprašanje so učne knjiga Enotne naj bi bile, so si nekateri vtepli v glavo. Mi pa pravimo: ne enotne, pač pa dobre! In lažjo bomo prišli <ie dobrih šolskih kniig, če bo tekmovanje svol>odno, kakor pa, če bo ena sama knjiga vladala po vseh srednjih šolah vse države. Že nad monopolizacijo šolskih zvezkov se vso pritožuje: učitelji, starši, trgovci in še drugi. Učitelji, ker ne morejo po začetku šolskega leta vsaj en mesec začeti s pisanjem šolskih nalog; starši, ker morajo siabo biago drago plačevati; trgovci, ker se nionopolizirane zvezke vsak boji prodajati. Kaj pa bi bilo šeie s šolskimi monopoiiziranimi knjigami? Kdaj bi jih dobili dijaki v roke? Zdaj si pa misiimo še kakega korupcionista na tem odgovornem mesta. Kakšno plažo nam lahko tak človek ponudi pod krinko največje znanosti! Le monopola ne v šolo. Še tega, ki je vpeljan, naj prej ko mogoče odpravijo!
Manjka reda
Slišati je, da je z disciplino v srednjih šolah zadnje čase prav slabo. Vse je odpovedalo. Nič pokorščine, ni® spoštovanja do profesorjev, upornost, ki presega vse meje. Kmalu bodo profesorji morali biti pokorni dijakom, če bo šlo tako naprej. No močimo se dosti, če bomo rekli, da je vzrok tem nerodnostim prenapolnjenost naših srednjih Sol. Ta prenapoinjenost je pa v ozki sveži s sedanjo šolnino. Zakaj pa vse sili v »rednjo šolo? Kar dosti je takih, ki hodijo posedat v srednjo šolo samo zato, ker se mu zdi v osnovno šolo hoditi preponiževalno. Da bi predelali vseh osem šol, o tem ae takim ljudem še sanjalo nikoli ni. Toliko, da bo rešen tistih postav, ki ga silijo, da mora osem let hoditi v šolo. Ker ve že naprej, da bo samo par let vdihaval gimnazijski zrak, potem se bo p« lotil očetovega posla ali kaj temu primernega, zakaj bi se pa učil in glavo ubijali Zakaj!? Samo da čas prebije, naj ga že tako ali tako. Ce bi bila za takele tiče vpeljaua Šolnina. Ie verjemite, da bi nekateri počasno popihal iz nevarnega gimnazijskega ozemlja. Saj bi se nazadnje dala oba načina šolnine, sedanji ta nekdanji, tudi združiti. Recimo, kdor izdeluje šole vsaj z zadostnim uspehom, naj bi bil šolnine oproščen popolnoma. Ce napravi žolo z nezadostnim uspe-
hom, naj vsak plača šolnino vsaj v najnižjem znesku, ki je za Šolo predpisan. Kdor je po davčnih okoliščinah dolžan plačevati šolnino, naj jo plačuje. Ce pa izdela z nezadostnim uspehom, naj se mu znesek podvoji. Tako si bo oden ali drugi oče premislil, ali bo tiščal gina v šolo za same ljube stroške in bo vzel fanta oz. dekleta raje domov, kjer mu bo ve« odlegei, kakor pa z brezplodnim posedava-njem v Soli.
Sohke počitnice
Želeti bi bilo tudi več reda glede šolskih počitnic. Kakor sedaj delajo gg. ministri, eden tako, drugi spet drugače, to šoli več škoduje kakor p« koristi. Ce so počitnice — recimo po novem šolski odmori — ustaljeni, 6o profesor zitai narediti načrt, katerega se bo držal skozi leto, da bo tvarino razmeram primerno obdelal, če pa nič ne ve za počitnice, bo pa prva zmeda polomila tudi njegov načrt
Napisali smo nekaj besed o srednji šoli. Z nekaterimi spremembami volja vse to tudi za druge šole. Treba je, da bolne razmere s[>oznamo in jih pokažemo vodilnim osebam. Te naj jih premislijo in po svojih najboljših močeh naj jih skušajo ozdraviti. Saj nam te osebe morajo priznati, da mi navadni državljani, ki šolstvo vzdržujemo iu podpiramo, smemo v korist naših šol priti tudi b pametnimi nasveti na dan. Povedali smo jih radosti zgodaj, da sf« jih Šolska oblast vsaj z novim šolskim letom lahko po služi.
Veramon^eviiti!
X 2 tabletama
Ta u>v<.\|f*k iniorr od«* j naktfo Prosimo napravile palzku« In prepričal: ee Ijos.o „ naglem ullrslio pri glavobolu. zoDobolu >i> holctlnah imraai ran

Ccvkf t 10 In 80 latileiaml. Ovitek t t Sabinama
8. br. M.MS otl L iktobre 1837.
Po asfaltiranih cestah ae bodo vozili, je bilo nekje zadnjo dni brati. Pa ne pri nas, ampak v Italiji. Med domačini in med tujci, v zasebnih pogovorih, v javnosti in po časopisju pa beremo nešteto pritožb, da naše ceste niso take, kakršne bi morale biti in da ae zaradi naših cest tujci naših krajev radi izogibajo.
Prav tako je bilo brati, da je nnš prosvetni minister vzel iz dnevnega reda misel na nameravano državno tiskamo, za katero je bilo namesajsuih nekaj čednih milijončkov.
Tale, ki to piše in z njim veliko drugih, je radoveden, kam bodo sedaj romali tisti milijoni. Ali morebiti r kakšno »šparkaso«, kjer bodo čakali osvobojen j a, ko vremena nar merav8ni tiskarni bodo ae zjasnila, ji milejše zvezde kakor zdaj sijale? Kakor hvalim uvidevnost g. ministra, da Je vprašanje državne tiskarne spravil z dnevnega reda, tako bi bilo škoda, če bi ta denar ležal neploden in čakal lepših dni. Vemo tudi, da se da denar iz enega žepa pretresti v drugega. Z nekaj odredbami bi se gotovo dalo to narediti "s tt-skarniškim denarjem.
Cemu pa naj bo državna tiskarna, ko imamo drugih takih podjetij za naše potrebe dovolj 1 Tudi tujci ne bodo toliko radovedni, da bi hodili našo državno tiskamo gledat in jo občudovat
Zato bi človek prišel na dan s predlogom, naj so ti3ti denar porabi za izboljšanj® naših cest Tujci gotovo bolj ogledujejo naše ceste In po naših cestah presojajo tudi našo kul- I turo. Ne dajajmo se jim torej v zobe in v pregovor, ampak rajo poskrbimo, da se hode ' po naiih cestah udobno vozili in ae ne bodo (
mogli jeziti, češ da niti na najboljših cestni) niso življenja varni! Četudi naš« ceste ne bodo zaenkrat še asfaltirane, vsaj to naj »e bere na njih, da čujo nad njimi skrbno oko naše države in da privošči domačinom ta tujccm na njih povsem varuo vožnjo.
Katero ceste pa naj bi bile takole v dobrem stanju?
Po možnosti vse brez izjeme. Predvsem giitvne prevozno ceste, ki vožojo našo državo z drugimi državami. Recimo: Ljubljana—državna meja proti Postojni in proti Špilj«. cesta ki veže našo Gorenjsko s Zagrebom in So naprej z Bol gradom. Potem ceste v tujsko prometnih krajih. Zlasti povsod tam, kjer tujci v večjem Številu prestopajo naše državne moje. Saj vidimo, da 9e kmet tam njive bolje obdela, kjer več ljudi mimo hodi. 2e ve, zakaj.
Posvetimo torej našim cestam več pai-nje, kakor smo jo jim naklonili doaedaj. Nikar ne hodimo okrog njih a tistim ozkosrS-nim: »Za nas so že dobre, kdor pa hoče boljših, naj si jih pa sam naredi!«
Zavedajmo ae, da so v dobi avtomobil ekega prometa naše cesto žile dovodniee, kj prinašajo našim državljanom in državi sami precejšen del blagostanja.
Čimprej pa se dvignimo tudi toliko, <ji bomo z modernizacijo cesta odstranili z njih tudi oblake prahu, ki sedaj marsikje zapri-njajo naše cesto v nepredirno oblake in megle ln poplavljajo stanovanja ob cestah« vrtove in naio nasade a celimi kupi nezdravega prahu.
Končava m z eni, sam« željo: naj bi t» besede ne bile samo glas vpijočega, v puščavi.

kaj je novega
ZAHVALE
Podpisana pogorelca Indoi Alojz, posestnik n& Vačah, ter Vrtačnik Marija, zasebnica DS Vačah, sva prejela od uprave »Domoljuba« vsak po i 000 (en tisoč) dinarjev požarne podpore. Izrekava s tem vrlemu »Domoljubu« najino iskreno zahvalo! Kako prav nama bo prijel ta denar!
Vače, 17. marca 1938, Vrtačnik Marija, 1. r.	lodol Alojz, 1. r.
ta*
Podpisani Hočevar Janez, posestnik v Budganji vasi št, Ii spričuiem, da sem resnično prejel od uprave »Domoljuba« znesek 1000 din (en tisoč dinarjev) kot požarno podporo, ker mi je dne 10. majnika 1937 pogorela
stanovanjska hiša.
(Jpravi lista se za to podporo, ki mi je lilno prav prišla, lepo zahvaljujem in obljubu-jem, da hočem vedno ostati zvest »Domoljubu«, kakor je on zvest svojim naročnikom. V Budganji vasi, dne 18. marca 1938.
Janez Hočevar, 1. r.
OSEBNE VESTI
d Škofijski letopis. Upokojen je bil kancler (ravnatelj) škof. pisarne msgr. Josip Do-stal; na njegovo mesto pa je bil postavljen dosedanji vršilcc dolžnosti Jožef Jagodic, ki je bil obenem imenovan za pravega konzisto-rialr.ega svetnika. Imenovan je bil za škof. cenzorja knjig in tiskovin dr, Janez Kralji£, semen, spiritual v Ljubljani. Premeščena sta biia kot kaplana: Ivan Fink iz St. Jerneja v Šmihe! pri Novem mestu in Alojzij Fister iz Gorij v St. Jernej. Upokojen je bil Jakob Raz-boršek, župnik v Tunicah.
d 90 letnico rojstva je praznoval ugledni mož Jože Novak v Prikrnicah pri Moravčah. Živeli!
d 80 letnico rojstva je praznoval velik prijatelj »Domoljuba« Franc Klančičar iz Ljub-lianc. Še mnogo zadovoljnih let!
d 70 letnico rojstva je slavil te dni bivSi ravnatelj zavoda za duševne bolnike na Studencu pri Ljubljani dr. Štefan Divjak. — Bog ohrani jubilanta še mnogo leti
d 70 letnik je postal konzistorialni svet-»'k prof. Jožef Kardinar v Celju. Na mnoga leta!
d Osmi krijf prenaša poduradnikova vdova Josipina Kumpova v Kranju. Bog jo
"Vi še mnogo let!
, d Novi nemški konzul za področje Slovelei dr, Freund, je od avstrijskega konzula v Hubljani že prevzel posle.
d Kaj si upajo. Kmet Milorad Rajič 7 vas.1 Dreuo vcu pri Daruvarju je ležal na »mrta, postelji in zaprosil duhovnika. To j« f'! , ™di delavec Jakob Pocraič, ki je nakjs. nlL v duhovnž«ka obleko ln prišel k bol-' Kmal« Po izpovedi je Rajič umrl, aato t * ao po vasi začeli govoričiti, kakšna pra-H feži,<s rajnkega. Neslana Sala je pri-ZT an> ko 80	Izvedele oblasti ln
veaie preiskavo proti Pocrniču, ki sa ni ni? Pomišli&l izvršiti tako bogoaletno dejanje.
DOMAČE NOVICE
d Pomagajte dekliškim krožkoml Častna dolžnost odborov Prosvetnih društev je, da gredo pri nabavi novih dekliških krojev kolikor mogoče dekliškim krožkom na roko, bodisi da jim pomagajo iz društvene blagajne ali pa posredujejo za posojilo in s tem omogočijo nabavo kroja na obroke.
d Nekaj, kar vsak ne bo odobraval. Ono noč je splavala po Dravi pojedina, ki bi bila primerna tudi za slovitega sladokusca Luculla. Za 50.000 dinarjev najfinejših jedil so zmetali v Dravo, med njimi izbrano pripravljeni morski raki, ribe, pečenke, divjačina, močnate jedi, omake, skratka jedi kakor jih je še menda malo Mariborčanov videlo na svoji mizi. Ta jedila so bila razstavljena na sloviti mariborski kuharski razstavi en teden. Ker so bila sedaj menda neužitna, so jih razstavljalci uničili na ta način, da so jih zmetali v Dravo. Ali bi razstava ne mogla trajati samo nekaj dni in bi tako tudi reveži imeli kaj od nje!
d 34, svetovni evharističci kongres v Budimpešti, 25.-26. maja 1938, Cas za priglaše-vanje romarjev na kongres je podaljšan do 31. marca.
d 824 milijonov dinarjev so poslali v zadnjih štirih letih naši izseljenci svojcem v staro domovino.
d Prazgodovinska najdba. Te dni smo či-tttli, da so pri Kamniku odkrili orjaško okostje neke predpotopne zverine. Strokovnjak Herfort je povedal, da sicer ie ni ugotovljeno, kakšne živali so odkrili v novi strugi Nevljice, vsekakor pa je to zelo zanimiva najdba. Herfort je 15. marca videl samo nekaj doslej izkopanih kosti. Kost, katera je baje 12 kg težka, je na prošnjo župana Novaka shranil Sadnikar in je Herfort ni videl. Videl pa je del kolenske kosti, katera je kakih 75 cm dolga in v kolenu približno' 30 cm debela. Vendar je večina te kosti še v ilovici ter še ni spravljena vsa na dan. Dalje je videl Her-
PS«
Poizkusite WRtGI.EY (Rtgll) gumo m ivečenie. Ugoden okua Vam bo prijeten. Oditi ia za zobe trt prebavo.
A. Ozmo, Zagreb. Volka Ti'».
fort del odlomljenih reber velike živali. Ta odlomljeni de! rebra je kakih 5—7 cm širok, dolg pa 60—70 cm. Za kopanje in za raziskovanje bo treba biti dobro opremljen, ker je v dnu blato in voda. Okoli najdišča, kjer so kosti, se vidi okrog in okrog črna plast v sicer sivi ilovici. Tista črna plast bi utegnila biti razpadlo mišičevje in koža ter dlaka živali, od katere so te kosti. Verjetno je, da je žival mamut. Za trdno se bo ta stvar ugotovila v teku raziskovanja.
— Kronična zapeka in njene slabo posledice, posebno pa motnjo v prebav?, se morejo preprečiti z že davno preizkušenim sredstvom za čiščenje, z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo, ki se tudi po daljši porabi izkazuje kot zelo odlična. Oni, ki bolehajo na želodcu in črevih, pa pijejo »Franz-Josefovo« vodo bo zelo zadovoljni z okusom kakor tudi z njenim učinkom. oxi. r tu. s. t>r. «w7«<ss.
d 30. junija 1938 miae sto let, odkar se je rodil pokojni kardinal Missia.
d Italijanska razstava v Belgradu. Cel vagon najbolj dragocenih del italijanskih slikarjev in kiparjev so pripeljali v Belgrad. Slike in kipi predstavljajo veliko vrednost ter so zaradi tega prevoz posebno pazljivo organi-
Katoliška mladina kliče
Ni Se vse narejeno, čo z nami simpati-zir&š, 6» rad poaečaš našo prireditve, če si vesel naše rasti. Ne smeš hoditi ob strani. Ni več čas za to. Kdor je naš, gre z nami. V vrsto stopi in z nami zapoje, z nami bori in z nami trpi I Nikoli ga ni strah našega imena. Z nami vred je ponosen nase in na nas.
Po mnogih letih prisiljenega molka, po sedmih letih spanja vstajajo pomlajeni v novo življenje naši mladinski pokreti, naša fantovska in naša dekliška zveza. Naše vrsto ae množe, Vsak dan pristopajo novi člani in nove članice.
Naše delo se poglablja. Vso je bolj časovno primerno, vse bolj na resnično življenje prilagodeno, kakor je bilo to nekdaj. V naših vrstah umira modrovanje, nekaj velja samo praktično življenje na zdravih osnovah.
Našo vrsto zato ne smejo biti mahedrave in razčlenjene. Strumno kakor borci v eni vrsti gremo enega duha zmagi sa pravično stvar nasproti.
Enotnost duha, enotnost smeri, udarnost pokreta pa mora poenotiti enotnost v zunanjosti. Potrebujemo štiristopov, potrebujemo množico uniformiranih mož, fantov in deklet. Imeti jo moramo in imeli jo bomo, ker jo hočemo.
Hočemo pa zato, da sleherni katoliški zavedni član in sleherna katoliška zavedna članica slovenske narodne skupnosti stopa v teh vrstah.
Napak bi bilo, če bi samo naSa mladina v mislih stopala v naših bojnih vrstah. Vanjo morajo naši starejši kulturni in prosvetni delavci, naši občinski odborniki, naši župani, oblastni svetniki, naši šolanci. Nikdo naj se ne izmika; kjer stopa v kroju minister dr. Krek, tam more stopati tudi vsakdo drugi izmed nas.,.
Čeprav kroj zahteva denarnih žrtev in zaradi časti pokreta strogega reda, naj ne bo nikogar med nami, ki bi teh žrtev nase rada volje ne vzel, če mu je to vsaj malo mogoče.
S«
zinili in poskrbeli tudi za varnost pred morebitnimi tatovi, Vs^oa so spremljale posebne straže. Vse umetnine so namestili v muzeju kneza Pavla, kjer bodo v kratkem odprli reprezentativno razstavo italijanskih mojstrov. Razstavo organizira italijanski profesor Barbantioi.
Šmaraiee, Pisatelj lanskih šsn&raic »Lepa si roža Marija« bo do srede aprila tega leta poslal tudi letos svoje novs Smsrnice: »Dež za soncem..,«, kjer obravnava in z lepimi zgledi pojasnjuje žalostne in vesele dogodke iz življenja naše nebeške Matere. Mehko vezana knjiga stane s poštnino vred 16 din, če se naroči z navadno dopisnico vsaj do 25. marca, pozneje bo stala 19 din. Naslov: Vekoslav Skuhala, župnik v Hajdini pri Ptuju.
d Tako je prav. Te dni je ban dr. Marko Natlačen odredil, naj se pri okrajnem načel-stvu v Radovljici skliče v najkrajšem času zborovanje okrajnega cestnega odbora, na katerem naj bi se razpravljalo o odpravi mostnine pri savskem mostu na Otočah. Na zborovanju bodo zastopane prizadete občine Radovljica, Brezje, Ovsiše, Kropa in Kamna gorica. Zastopniki občin se bodo razgovarjali o prispevnem razmerju občin za vzdrževanje mostu. S prispevki občin bi bilo namreč lahko vzdrževati savski most in bi se nato mogla ukiniti mostnina. Upajmo, da se bodo občine zedinile, da bo mostnina odpravljena, ker res ne gre, da bi romarji, ki prihajajo iz vseh delov Slovenije na Brezje, morali prispevati za vzdrževanje mostu, ki služi v prvi vrsti gospodarskim namenom prizadetih občin.
d Bolgarski radarji v Sloveniji. Te dni se je pripeljalo v Ljubljano 80 bolgarskih rudarjev, da si ogledajo naše rudnike. Pri tej priliki je bolgarski časnikar Gjurgjev povedal nekatere zanimivosti o rudniku Perniku v Bolgariji. Ta rudnik je postal 1. 1925 državni rudnik in ie zaposlenih v njem 5500 do 6000 rudarjev. Rudnik ima Sest nadstropij pod zemljo in eno na površju ter se njegova letna proizvodnja giblje okrog poldrugega milijona ton. V socialnem oziru »o razmere tamkajšnjih radarjev ugodno. Imajo brezplačno stanovanja, delovno obleko, kurjava in razsvet-
Naš največji sovražnik
Nasprotnik povsod dela neutrudljiv® po načrtu. Povsod se skriva za ista gesla, iste smeri. Vsi levičarski in njim tudi z desnice naklonjeni listi in pokreti delajo skupno reklamo. Za istim obzidjem skriti v skupnem taboru ljudsko fronte mečejo na nas ogenj in žveplo. Danes ima zato naš narod samo enega resničnega sovražnika ~ marksizem. Ko je te dni preprost delavec zapisa! na rdečo volivno glasovnico: »Vi, marksisti, ste smrt za slovenski narode, je to resnico v živo zadel.
Ta marksizem vstaja v ljudskih frontah,
v strnjenih vrstah vseh različnih raznobarvnih pokretov. Velika zabloda je to, v jedru izprijena in ni mogoče njeno ozdravljenje. Kakor se hudič ne izpreobrne in ne sprejme Resnice, tako se tudi zli duh zgrešenih pokretov skupne smeri ljudskih front nikoli ne bo vrnil prostovoljno na zdravo pot življenja.
Nobenega deleža torej ne more imeti s temi pokreti veren katoličan. Naj ga tudi nima: Senco slabega povsod pužčajo za seboj in morijo zdravo življenj«, ker se za njimi skriva boljševiSki komunizem.
je bilo konec lanskega leta razdeljenih med nje 10 in pol milijona levov, V varnostnem oziru so rudniške naprave najmodernejše opremljene in so nesreče zelo redke.
d Če po nedolžnem sediš — denar dobiš. Zidarskega mojstra Stevana Dera iz Velike Kikinde ie sodišče obsodilo na več mesecev zapora. Ko je Der kazen prestal, se je pritožil na prizivno sodišče in potem še na najvišje sodišče. In res je to zadnje sodišče ugodilo njegovi pritožbi in obsodbo razveljavilo. Obenem je Deru prisodilo po 45 din za vsak dan, ki ga je moral po nedolžnem presedeti v zaporu. Der je preje! 8955 dinarjev.
d Bolniki so povsod. Zato je neobhodno potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo »Darmol« odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah. Reg. 25.801/37.
d Vi« gre, satan sačeti j* treba. 64 fnili-jonov odškodnine je plača! v štirih letih zavod za zavarovanje poljskih pridelkov proti toči v savski banovini. Take vrste zavod je bil najprej ustanovljen v primorski banovini, za njim pa še v savski. Kolikega pomena in koliko' koristi imajo kmetje, od te ustanove, pač najbolj zgovorno pričajo visoke številke odškodnin. Samo lani, ko ga skoraj ni biio
kraja v banovini, kjer ne bi toča uničila ijavo ter zdravniško pomoč. Srednja mezda večji de! pridelkov, je zavod izplačal odškodnino 80.000 din oškodovanim kmetom. Zavod
»saša ob osemurnem delovniku 60 do 80 levov dnevno (40 do 50 din), kopači pa zaslužijo 100 do 120 levov dnevno (70 do 80 din). Poleg tega so vsi rudarji in uradništvo rudnika udeleženi tudi pri čistem dobičku in
je »voje obveznosti poravnal, četudi mu banovina ni dala nobenih podpor.
d Kmetje hočejo postati rudarji. Nekaj
kmetov v občini Severin pri Bjelovaru je od-
Kakšno delo je prinesla Avsiriia Nemčiji
Nova Nemčija bo štela s priključitvijo Avstrije 75 milijonov prebivalcev in bo merila 554.500 kvadratnih kilometrov.
Avstrija jo poleg bremen prinesla Nemčiji tudi lepo doto, namreč 2,006.000 hektarjev obdelanega polja, 2,227.000 ha travnikov in paSnikov, 133.000 ha vinogradov-sadovnjakov in vHov ter 3,147.000 ha gozdov. Rži je Avstrija pridelala okroglo 500.000 ton, pgenice do 400.000, ječmena do 250.000, koruze do 126.000, krompirja do 8 miljone ton, sladkorne pase do 1 milijon ton in vina okroglo 1.5 milijona hektolitrov. — Konj je bilo v Avstriji 250.000, rogate živine 2.5 milj., svinj 2 milj., ovac 250.000, koz pa 200.000 glav.
V rudnigtvu je avstrijski doprinos v nom-Sko državo zelo pomemben. Tako je Avstrija produclmia 1086. 241.000 ton črnega premoga, nad 8 miij. ton rjavega premoga, železnih
in manganskih rad pa poldrugi milijon ton letno. Magnezlta pol milijona ton, bakrene rude 125.000, svinčene in clnkovo rado do 150.000 ton. Vseh rudnikov v obratu j« v Avstriji 67 s 20.000 delvaci. Vrednost letne rudniške proizvodnje je dosegla skoraj 100 milijonov Slltagov aii skoraj mo milijaido dinarjev. Cementa je Avstrija izdelala 800 tisoč ton.
V svojih plavžih je Avstrija izdelala nad 8000.000 ton železa, nad pol miliion.i ton surovega jekla. Prižganih Je bilo e visokih peči.
Železnic Je imela Avstrija 6710 km, Nemčija pa Jih je imela 60.000 km. Železniških voz Je Avstrija izročila skupnemu promet« okrog 7000 osebnih, 84.000 tovornih vos ln 2500 lokomotiv, od katerih Jih Je nad 200 električnih.
krilo velike količine premoga. Že pred 40 leti so opazili, da voda odnaša koščke premoga izpod zemlje. Sedaj so ugotovili, da je žila premoga dolga okrog 12 km. Premog je črn in prav dobro gori. Kmetje so se sedaj obrnili na razne »podpalčnike«, katerim hočejo prodati svoja zemljišča, sami pa želijo postati rudarji v novem premogokopu.
d Brezposelnost se zmanjšuje. V Splitu je te dni bilo zasedanje osrednjega tajništva Delavskih zbornic. Delavske zbornice so izdale komunike, v katerem obravnavajo razna važna vprašanja. Predvsem zahtevajo delavske zbornice skrčenje delovnega časa ter ugotavljajo vpliv uredbe o minimalnih mezdah, ki je povečini" ugoden za delavstvo, vendar se ponekod ne izvaja dosledno. V Jugoslaviji je bilo lani prijavljenih skupno 484.000 brezposelnih, od teh je 83.000 žensk. V Sloveniji jc biio prijavljenih 42.000 brezposelnih, oziroma takih, ki so iskali delo.
d Sta zašla v Jugoslavijo. Poljski balon se je spustil te dni v vasi Medjedja blizu Sarajeva. Izstopila sta dva poljska častnika, ki sta dejala, da sta zašla v Jugoslavijo namesto na Bolgarsko. Njun polet jc imel zgolj znanstven namen. Naše oblasti bodo balon odpre-raile na Poljsko.
d Pn zaprtja ali pa pri motfsjaSi v prriisvi vzemite zjutraj na tešce kozarec naravne »Fraoz-Josef« vode
d Nepoboljšljivi grešniki. Žalostne vrste prvenstva ima banaška vas Crepaja, Vseh prebivalcev je nekaj nad 50C0, vendar jc med njimi nič manj kakor 200 divjih zakonov. V vasi je že dolga desetletja udomačena razvada, da se sploh ne ženijo, temveč žive kar v divjih zakonih. Kljub prizadevanju oblasti, da bi se ta nemoralna zalega odpravila, se število divjih zakonov kar noče zmanjšati, Nazadnje je oblast posegla po zadnjem, namreč po kaznih. Tudi to ni pomagalo, čeprav so samo v enem letu plačali ua globah nad 100,000 dinarjev.
d Po Seat prstov na vsaki roki in na vsaki nogi ima Ivan Cirkovič Šesta v Rumi. Čir-kovič je znal izrabiti svojih šest prstov samo v slabe namene. Imel je prijatelja, s katerim je največ pohajkoval ali ps. hodil po podeželskih gostilnah in kazal svoje prste. Ko »o vsi gostje napeto buljili v njegovo roko, je njegov prijatelj hitel od plašča do plašča in pridno praznil žepe. Trik je dolgo uspeval, nazadnje pa je vendarle prišlo vse na dan. Šesta je moral v zapor,
d Posledice nepravilna vzjjoje, 14 leten deček se je obesil samo zato, ker mu oče ni hotel kupiti tamburice. Deček se je pisal Vinko Novak, doma pa je bil iz vosi Temerin blizu Novega Sada. Dečka »o star« od.mladih no g vzgajali tako, kakor da ai rojen za
Stev. i 2.
»DOMOLJUB*, dne 23. mtres. 1938.
ditm &
kmeta, temveč za nekaj višjega. Vsako željo so mu izpolniti in {a oblačili po mestnem kroju. Dečku kljub največji potrebi ai bilo treba prijeti za nobeno dalo. Postopal je »koli ter pripravil svojim staršem marsikatero bridko uro. Pri vsem tem ni čudno, č« ae je eutil silno užaljenega, ko mu oče ni hotel kupiti tamburice. To je bilo edino, kar so mu starši v življenju odrekli. Šel je iu se obesil.
ci Podgane so se lotile koz v hlevu revnega kmetiča Bogdana Reljiča blizu Bosanskega Grahovega. Kmetič je imel deset ko«, ki so dajale večji del brane za njegovo družino, Zjutraj pa je Reljič opazil, da dve kozi krvavita. Obe sta bili obgrizeni, v eno se je podgana zagrizla prav do hrbtenice, grizla še dalje, dokler ni prišla do kosti. Ker ni mogla več nazaj, je poginila. Težka je bila en kilogram. Obe kozi sla kmalu poginili.
d V Italijo) Sveta gora, Gorica—Trst in Padova Benetke: dva romarska avtoizleta 25.-27. rnarca iu 7.—9. aprila; različne, znižane cene. Zahtevajte takoj brezplačna navodila pri .Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
d Bata bo zidal palačo. Ljubljansko mestno županstvo je vložilo na tehnični oddelek banske uprave načrte za palačo, ki jo namerava zidali tvrdka Bafa v Ljubljani ob Selen-burgovi in Aleksandrovi cesti. Na predlog tehničnega oddelka je ban dr. Marko Natlačen te dni podpisal gradbeno dovoljenje za palačo po priloženih načrtih. Po teh načrtih naj bi palača dobila tudi kavarno. Z izdajo gradbenega dovoljenja seveda še ni rešeno vprašanje kavarniške koncesije, temveč samo to, da glede na načrte z gradbenot&hntčne pjati proti izvršitvi ni nobenih pomislekov. Vprašanje kavarne same, katere koncesija se dovoljuje po obrtnem zakonu, pa je že nadalje ostala odprto vprašanje.
d Sprejem v občo državno bolminiee v Ljubljani omejen. Zaradi nujno potrebnega čiščenja na kirurgičnih oddelkih tukajšnjega zavoda se bodo prihodnjih 10 dni na omenjena oddelka sprejemali samo bolniki, pri katerih bi izostanek takojšnjega posega utegnil imeti usodne, nepopravljive posledice. Nadalje se bo iz tehtnih upravnih razlogov splošen sprejem bolnikov tudi na druge oddelke tukajšnjega zavoda omejil na najnujnejše slučaje. Prebivalstvo slasti iz bolj oddaljenih krajev se zato resno opozarja, da ne bo imelo nepotrebnih izdatkov, naj se obrača neposredno do uradnih in zasebnih zdravnikov, če gre za večdnevna zdravljenje, pa naj se dajo bolniki sprejeti v manjše bolnišnice svojega okoliša. —- Uprava obte državne bolnišnice v Ljubljani.
d Deseti vinski sejem s vinska rsistavo, 111 ga je priredila Vinarska podružnica v Ljutomeru, je lepo uspel. Razstavljenih je bilo 1J8 vzorcev vina, ki »o obiskovalcem zelo ugajali. Vinogradniki in mstavljalci so bili z materialnim uspehom Mdovoljni, saj so prodali okrog 700 ki vina, po večini domačim kupcem. Cene vinu so se gibale: m mešana vina 5 do 6 din, za odbrana pa 6 do 8 din za Utor.
d Za prelepo romaaje »ss Trni ia a« pr«
«mbi otok Rab ia k M. B. Zdravja v Split— Hvar dobi vsakdo navodila a slikami brezplačno pri »Družbi božjega sveta«, Ljubljana, Petra nasip 17.
v ff	prvovrstna po naiugodnssjSlb
▼ m l1® ^L cenah kupite pri """^"nriiBi—in CENTRALNI VIHARNI v LJuMJmI
IZ DOMAČE POLITIKE
d Minister dr. Krek o majski deklaraciji.
Opozicijski poslanec Kosič je te dni v svojem govoru v skupščini hotel zmanjšati pomen majske deklaracije za naše. zedmjenje. Minister dr. Krek je zelo slabo poučenemu poslancu takoj povedal tudi tole: 1, Majska deklaracija je bila sestavljena v sporazumu in soglasno z vsemi načelniki slovanskih klobov v tedanjem dunajskem parlamentu; 2. nadškof dr. Jeglič je podpisal majsko deklaracijo naprošen od vseh slovenskih političnih načelnikov brez ozira na desnico in Icvico, kot prvi, in za njim so jo podpisali tudi ostali predstavniki političnih organizacij. Na tej deklaraciji je tudi podpis voditelja tedanje na-rodno-napredne stranke, ki je danes sestavni del JNS, bivšega ljubljanskega župana dr. Iv. Tavčarja. Na podlagi te majske deklaracije so se vsi Slovenci združili in so sprejeli kot skupno podlago za veliko narodnostno propagando. Pravo zmagoslavje jugoslovanske, n* samo slovenske misli, je bilo, ko je sedanja dvorna dama kraljice Marije gospa Tavčarjeva izročila dr. Korošcu podpise iz vse Slove' nije. — Kratko in odločno izvajanje ministra dr. Kreka je v dvorani izzvalo živo odobravanje.
d Proračun ljufeljan.sk« občin« je pristojno ministrstvo potrdilo s spremembo, da se ne bo na premog pobiral noben povišek dosedanje trošarine, kar je tudi brez taga proračun uravnovešen. Letošnji proračun ljubljanske občine pomeni znatno olajšavo pri raznih trošarinskih točkah. Te olajšave znašajo nad aa miljon dinarjev in se v glavnem nanašajo na živila, kakor poljske pridelke, sadje, mast, prašiče itd. S bo zelo ustreženo konsumentom 5» okoliškim prodajalcem. Znižana je tudi trošarina na nekatere surovin«, ki jih potrebujejo obrtniki, in pa na gradbeni material. Kad en milijonski izpadek, ki ga bo utrpel* ljubljanska občina, pa bo občina krila a poostreno kontrolo v izvajanju trošarinskega pravilnika, s čimer hoče občina tudi docela asatrati tihotapstvo in zavarovati zakonito trgovino.
— Pri nereda! siolid, napetosti flrev vsied sapeke prav odliSao odvaja naravna »Frftnss-3os®lo?ac grenka voda zaostanke prebave nakopičeno v Srevih. V zdravniški praks! se uporablja »Prfiaft-Jesefcmi* voda s polnim uepehons pr! odraslih kfckor tudi otrocih.
Beg. P» min. soa, pol, ta n«r, tdt, B-bi. 15185, 85. V. 83.
d Tri esilšbae besed so izgovorili vsi narodni poslanci v belgrajskera parlament« v času razprav o državnem proračunu. Razprava je trajala 399 ur, nastopilo p« je 909 govornikov. Vse govore so skupščinski stene -grafi morali stenojjvafirati in jih potem izdik-tirati na stroj. Teb beležk je za 10.213 stran.?. Vs*h sej skupščine je bilo 78, Poleg skupSči-»e je proračun obravnava! še skupščinski finančni odbor. Ta je imel vsega 49 sej, ki to trajale skupaj 152 ur. Govorilo so 404 poslanci, in sicer v načelni debati 43, v podrobni pa 361, V finančnem odbor« ja bil proračun izglasovan z 18 proti 13 glasovom. Najbolj zgovoren je bil poslanec V-jja Laztč, ki je stopil na govorniško tribuno nič stanj kot SOkrat. Nič čudnega zanj, saj je on edini poslanec, ki mu Ji nikdar ni bil zapisnik prejšnje seje povšeči, Ali je smol* država od ogromna večine prtanngH, a drago plačanega besedičenja kaj koristi, je seveda drugo vprašanje.
d iasna dr. SMadinovičev* besede. Nai
ministrski predsednik dr. Stojadinovič je te dni v belgrajskem senatu povedal tudi sledeče: Pred združitvijo Avstrije z Nemčijo mi jc vodja rajha kancler Hitler izrečno podčrtal željo Nemčje za obstoj močne in krepke Jugoslavije. Prav tako so nam uradni zastopniki Nemčije tudi po združitvi potrdili načelo popolne nedotakljivosti jugoslovanske meje z Nemčijo. — Najboljša poroštva za Jugoslovane na KoroSkem misli naša vlada, da jih bo mogla dobiti v prijateljskem razmerju med Nemčijo in našo državo. Vsa vprašanja, ki s« bodo pojavila, se bodo, prepričan sem, uredila na prijateljski način. — Zastrnn češkoslovaške republike imam poročilo, d« je Nemčija dala potrebne izjave, ki so delovale zelo pomirljivo in ugodno na češkoslovaško vlada.
d V zvezi x zadnjimi dogodki v Avstriji raznašajo nekateri lažnjive vesti, ki bi povzročile lahko vznemirjenje.. Zato rar.širjevalc« takih vesti kratkom»k> naznanite merodajnim
VSfik umni $9$|MHlaf uporablja
ki ozdravlja saaesljiio vse. odtiske, balo ia rame konj in govedi na prsih, plečih, tilniku in hrbtu. Cena lubi Din 25'—. Pri predplačilu zneska (lahko tudi v znamkah) po3t:.1ne prosta
Lekarna pri »Sv. Beknc
Mr.pEi. Stok® M&lmm
Ljubtlaua fliška	Telefon 84-51
e i® cas
ampak prav skrajni — e» plafilo naročnine sa leto 1838. Zamudniki, ki Selite prejemati lisi še nadalje, poravnajte naročnino nemudoma vsaj na pol leta!
oblastem, ki bodo postopale po zakonu in odločno preprečile vsako ribarjenje v kalnem.
d Glasilo JRZ »Samouprava« piše med drugim tudi sledeče: »Izjave pristojnih činite-ijev nemškega »rajha« v pogledu nedotakljivosti sedanjih mej proti Italiji in Jugoslaviji ne zapuščajo v tem pogledu nobenega dvoma. Zato bodo razmere med Nemčijo in kraljevino Jugoslavijo ostale dobre in prijateljske tako jutri, kakor so bile tudi včeraj.«
d Vrnil se je še živ. Voditelj levega krila zemljoradniške stranke dr, Dragoljub Jovano-vič, k: je nedavno obiska! Pariz in nato še rdečo Španijo, se nahaja spet v Jugoslaviji. Te dni se je pokazal v Zagrebu in se udeležil pogreba tajnika, dr. Mačkove politične pisarne prof. Jakoba Jelašiča. To priliko je Jo-vanovič porabil in se sestal s prvaki KDK, nazadnje pa je obiskal tudi dr. Mačka. Se je hitro vrni!. V rdeči Španiji pač ni tako fletno kot pri nas ...
d Ljudje, ki bi radi v kalnem ribarili so raznesli te dni vesti o številnih aretacijah koroških Slovencev. Zdaj jugoslovanski konzulat v Celovcu uradno poroča, da je bil od Slovencev v Koroški Avstriji aretiran edini Ivan Poljanec, župnik v Škoeijams pri Dobrli-vasi, in sicer iz razlogov, ki niso v zvezi z njegovim narodnim delovanjem. Niso aretirani zlasti stoini kanonik Valentin Podgorc, župnik v Hodišah Ivan Stare, župnik v Globasnici Sekel, stolni kanonik dr. Rudoit Bliiml in urednik »Koroškega Slovenca« Zvvitter, kakor so to pogrešno objavili listi. Prof. dr. Franc Tišler je bil priprt samo po! ure, nato pa izpuščen z opravičilom, da se je zgodila pomota.
NESREČE
d Velik ogenj je uničil deset hiš v Prev-Ijah v Srbiji. Ogenj se je pojavil v kovačnici, odkoder se je naglo razširil na sosednje hiše. Vse se je tako naglo zgodilo, da niso mogli gasilci nič pomagati. Pri gašenju so se trije meščani hudo opekli.
d Gospodarsko poslopje so uničili ognjeni zublji posestniku Nikolaju Križancu pri Svetem Lovrencu na Dravskem polju. Zgorela je tudi poleg stoječa sosedova lesena stanovanjska hiša.
d Vsem je še v spominu huda nesreča, ki se je pripetila pred časom na cesti med Pokljuko in Gorjami, Zahtevala jc tri žrtve: na mestu je bil mrtev hotelir Ivan Kenda, v bolnišnici je podlegel poškodbam blejski trgovec Jakob Kunstelj, pozneje je umrla tudi ponesrečena Verica Sodja. Glede navedene nesreče je bil te dni pred ljubljanskim sodiščem obsojen šofer Marjan Sušnik na štiri mesece zapora, nepogojno, dalje v plačilo stroškov kazenskega postopanja in v plačilo povprečnine 250 dinarjev.
d Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Jakobu Predikatu v Sp, Gorici pri Kačah, Pri tem je bilo upepeljeno tudi gospodarsko poslopje posestnika Ivana Potiska. — 6'
V Podovi pa je uničil ogenj gospodarski poslopji posestnika Franca Praunspergerja in Franca Damjana. — V Celju so pokopali Antonijo Singer roj, Gorše. — V Laškem so spremili k večnemu počitku posestnika Mihaela Kobaleta.
d 6 poslopij je upepelil požar v Zagorju pri Pilštainu, V nevarnosti je bila cela vas, tudi šolsko poslopje. Čast gasilcem!
d Velik požar je divjal v Zagorju pri Pil-štajnu. Posestniku Ivanu Ivačiču je zgorela hiša in vsa gospodarska poslopja, sosedu F. Gračuerju pa dvoje gospodarskih poslopij.
d Živa je zgorel«. Pred kratkim je v Hramšah v Galiciji pri Celju grabila po pobočju hriba 73 letna Miklavžin Marija, doma iz Št, Janža ca Vinski gori. Nagrabijeno listje jc spravila na kup ter znosila na svojo cvetlično gredo, s katero je imela vedno izredno veselje, z namenom, da tam to listje zažge ter s tem zemljo pognoji. Ko pa je listje začelo goreti, se ji je zaradi neprevidnosti vnela obleka ter je bila uboga ženica hipoma vsa v plamenu. Ker v bližini ni bilo nobene pomoči, je revi obleka popolnoma zgorela in ona je seveda dobila zelo hude opekline ter je umrla.
d Ni bil dovolj zavarovan. Voznik Alojz Kotnik iz Legna pri Slovenjem Gradcu je peljal iz kamnoloma kamenje s parom konj. Naenkrat se je privalila po hribu nizdol velika skala in padla naravnost na oje med konja z vso silo. Enemu je presekala vrat in je na mestu izkrvavel, drugemu pa je zlomila nogi in so ga morali takoj zaklati. Sreča v nesreči je, da je voznik nekoliko zaostal za vozom. Škode je 4500 din, ker je tudi voz precej razbit. Vzrok nesreče je baje, ker kamnolom ni bil dovolj zavarovan.
d Do tal je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posestniku Janezu Prelogarju na Selški gori pri Mimi.
d Ogenj je uničil gospodarsko poslopje posestnika Flajšena na Črešnjevcu pri Kostanjevici.
d Zopet požar na Vačah. V okolici Vač je v kratkem času pogorelo več hiš ter je bilo povsod ugotovljeno, da jc bil ogenj podtaknjen. Orožniki skrbno zasledujejo, vendar po-
Darmol, sredstvo za odvajanja se često potvarja. Rsdl fecia
E azila pri nakupu, da nosi vsa-a tableta besedo Darmol in zarezo v oblik! črkeT.Zahte-vaife samo originalni Darmot.
ST
•*ms.«t .im/H
žigalca še niso mogli dobiti v roke. Najbrž je ista zločinska roka v noči od sobote na nedeljo 13. marca s kakšnim eksplozivnim sredstvom zanetila okrog po! treh zjutraj ogenj t;a gospodarskem poslopju posestnika Klinca Jožefa na Vačah št, 9, ki je bilo s slamo krito. Ker je bil oster veter, je ogenj takoj zaje! tudi Klinčevo hišo, in se trenutno razširi! na sosednjo hišo št. 6, ki je last župne cerkve na Vačah. Veter je iskre zanaša! z naglico naprej ter se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje (skedenj, šupa in svinjak) posestnika In-dolfa Alojzija na št. 8. Požar je še uničil In-dolfovo hišo, sušilnico ter precej sadnega drevja posestnika Končarja Jakoba. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci z Vač, kmalu za njimi so se pripeljali vrli gasilci iz Hotiča, toda zaradi silnega vetra niso mogii rešiti gorečih poslopij, od katerih so ostaie le gole stene, ker so bila vsa poslopja krita « slamo, razen Indolfove hiše.
d Razne nezgode. Pri padcu si je ziomil roko 10 letni Dragomil Horvatec iz Zgornje Šiške. — Na Teznepj pri Mariboru se je igra! 17 letni posestniški sin Štefan Krameršič z revblverjem, ki se je nenadoma sprožil in fantu prestrelil roko. — V Bukovžlaku pri Celju je zagrabil stroj za nogo 28 letnega delavca Zdolška Mihaela in tnu zdrobil stopalo. — 48 letni Franc Pančur, hlapec iz Kamnika, je padel pod voz. Pančur ima zlomljeno ključnico in še druge notranje poškodbe. — V občini Begunje na Notranjskem se je hudo ponesrečila 61 letna posestnica Marija Skerlova. Zbirala je dračje ter ga zažigala, pri tem pa je zažgala še travo. Plamen je objel Škerlovo ter ji povzročil opekline po vsem telesu. — V Želimljah pri Igu so fantje in možje v petek
Nemci ai
meji vrhu Breaerja z Italijani prijateljsko segajo v roke
jVa pošteni podlagi — bo mogoče govoriti o slovenskih težnjah
V četrtek 17. marca 1938 sta se oglasila pri deželnem glavarju PawIowskem v Gradcu zastopnika slovenske narodno manjšine in si-dr Tischler in dr. Petek, ki sta spričo ne-jv>siiionega poročanja po inozemskem tisku izpovedala, da slovenska Prosvetna zveaa tak-gne neresnične vesti inozemskega tiska o položaju slovenske manjšine r. ogorčenjem zavrača. Oba gospoda sta deželnega glavarja prosila, naj vzame slovensko manjšino v svoje varstvo in skrbstvo. Nadalje sta izjavila, da gasilo manjšine »Koroški Slovenec« nemoteno izhaja naprej in da ni bil zaprt niti urednik tega lista niti nobeden drugi Slovenec in da so koroSke merodajne oblasti zagotovile nadaljni nemoteni obstoj slovenskim kulturnim društvom.
Deželni glavar je te izjave ss veliko zado-voljnostjo vzel na znanje in je poudaril, da je
važno, da so poklicani zastopniki slovenske manjšine na Koroškem sami odklonili nei^-snične vesti, ki se po inozemstvu o položaju na Koroškem širijo. Deželni glavar je nadalje izjavil, da velika narodno-socialistična država nikoli ne bo imela namena nastopati proti manjšini, dokler bo ta manjšina napram državi ostala prijateljska. Nemška država ima korist na tem, da tudi narodne manjšine podpira v isti meri, kolikor je potrebno za skupni blagor in gospodarski napredek. Vsak Slovenec, ki prebiva na Koroškem, naj se imenuje srečnega zaradi najnovejših sprememb v deželi, kajti sedaj pripada veliki in močni državi, katere gospodarske ugodnosti bo mogel uživati. Vsake poskuse, kajpada, da bi se napeljavale kakšne niti čez nemško državno mejo, bodo z železno pestjo preprečili. — To velja tudi za nemško manjšino v Jugoslaviji.
KULTURNI KOTIČEK
Staroslovenci
Frančišek Svetiičič (1814—1881), ia Spod, Mrije, umrl v Ljubljani, župnik. Sodeloval je s svojimi pesmimi v Novicah in Slovenskem Glasniku, toi je izhajal v Celovcu {1858— 1868). Njegove pesmi so bolj razmišljujoča narave. Nanje je vplival Prešera. Zslo rad premišlja o človeškem življenju, njegove pripovedne pesmi pa kažejo, da bi rad ustvaril Slovencem pesmi, ki bi govorile o slovenski zgodovini. — Anton Zakelj-Lcdtaski (1818— 1868), iz Ledin pri Žireh, duhovnik, umrl pri Sv, Duhu nad Leskovcem. Bdi je pesnik, katerega pesmi so večinoma prepesnjene po raznih nemških, bil je pa tudi nabiralec narodnega blaga, zlasti je znan, da je zapisal nekaj najlepših pesmi in siioer Mlada Breda in Mlada Zora. Kar je njegovih pesmi,, so povečini vse premišljujoče vsebine. — Miroslav Villiar (1818—1871), iz Planin^, študiral na Dunaju in v Gradcu pravo, a ni dokončal
Študij, prevzel nato posestvo in živel na Kalen pri Senožečah. Umrl je tudi tam, Bil je velik narodnjak in pesnik. Pesmi je lahko ustvarjal, poleg tega jim je dal tudi še napev. Znane so njegove pesmi, ki so ponarodele: Ko ptička sem pevala, Rožic ne bosa trgala in druge. Svoje pesmi je izdal v več pesemakih zbirkah. Pisal jo tudi pripovedne pesmi, kjer rad opeva zgodovinsko dogodke, pisal pa je Iudi poučne pesmi. Napisal je tudi precej iger. Izdajal je pa tudi svoj političen časnik: Naprej (1863), ki pa je moral zaradi cenzure še isto leto prenehati. — Franee MaJavašič (1818—1863) iz Ljubljane. Dober poznavalec slovenščine. Po poklicu je bil aelo nemiren. Njegove pesmi so rodoljubno, pa tudi raz-mišljujoče vsebine. On je tudi eden izmed tistih, ki so bolj ceniM Koseskega kot pa Prešerna. Njegove pesmi so večinoma priložnostne, to je, da so zložene za kak pomemben
zvečer streljali na čast godu nekega Jožeta, Pri streljanju se je možnar razletel ter odbil roko 38 letnemu delavcu Francu Drobniču. — Hišarjevega sina, 19 letnega Jožeta Mustarja s Kitcnvrha v občini Krka je na poti skozi Žužemberk napadel neznan moški ter ga nevarno zabodel v glavo. — S četrtega nadstrop-La. Pac"a °a tlak 2 leti in pol stara Marija Zitnikova, hčerka strojnega stavca v Ljubljani. Mala deklica si je pri padcu zdrobila nogo ter dobila hude notranje poškodbe. — V go-fou je padla in si zlomila nogo 50 letna Mar-leta Narobe.iz Domžal. — V Kovorju je bila Po nesreči obstreljena v lice čevljarjev«, žena 50 letna Martina Zupanova. — Pri padcu si !e Polomil rebra 46 letni kamnosek Ivan Elert « -Notranjih goric. — 10 letni premikačev sin Josip Toni je na Hauptmanici v Ljubljani na-Paial konja. Konj je dečka brcnil v levo oko, uko da se mu je zlilo.
JVOVI GROBOVI
d Ko jfe staž«!« travico ssekiae« <,, V Vod-"mlju so pokopali 81 letnega Korjana Jožefa U utok»- 80 letnega Klepca Jurija iz Boršta,
71 letnega Stipaniča Matijo is Gradaca. — V Visokem pri Šenčurju je zapustil solzno dolino 76 letni ugledni posestnik Jože Studen. — V Kladniku nad Sp. Idrijo je odšla v večnost Agata Čadež roj. Oabrovšek. — V Laškem je mirno v Gospodu zaspal Mihael Kosmač. — V Sevnici ob Savi je odila tned nebeške krilatce hčerka restavraterja Ljubica Mere. — Pri Sv. Jerneju pri Ločah je umrl prevžitkar Jakob Kolar, brat rajnega župnika v St. Ilju pri Velenju. — V Čarinošnjicah je preminul posestnik Franc Klemen. — Pri Sv. Ožboltu ob Dravi je odšel po večno plačilo geometer Mirko Kutin ia Postojne. — V Višnji gori j« odšel med nebeške krilatce Milošek Ambrož ič. -•• V Kamilici so pokopali Alojzijo Pergsr roj. Tomažič, »estro g. škofa lavantinskega, — Na Ilovi gosti je umrl 77 letni Tomšič Franc. V Ljubljani »o umrli: ujk>-kojenec drž. železnice Josip Novak:, višješoiee Peter Skaberne, upokojenka tobačne tovarne Leopoldina Plaveči, črkostavec Djuro Cipak, vdova trgovca Marija 2argi, Marija Krernen-škova roj, Borštnik, Julija Smole roj. Pipan in Mila Galovič roj. Lavrič. — Gospod, daj jim večni miri
Tvofe perilo potrebuje blago
>>
£CHICHTovo
TERPENTINOVO MILO

dan ob priliki kak® oblebiice kakega človeka. — Matevž Ravnikar Požeučan (1802—1804), njegove pesmi so brez cene, bil je bolj zaslužen kot nabiralec narodnih pesmi. V Novice je vedno dopisoval in pisal zgodovinske članke. — Peter Hitsinger (1812—1887), ia Tržiča, župnik, znan kot zgodovinar, znan je, da je bil zelo marljiv med Staroslovenci. — • Sože! Ž ('lilija (1805—1843) je sodeloval pri Kranjski Čbeliei, pa tudi pri Novicah, — To so v glavnem sodelavci Novic, ki so več aii manj pisali v skladu z noviškimi načeli o umetnosti. Kakor smo že slišali, je Blehveie z Novicami bolj stremel za pesem, ki je hkrati ne samo lepa po svoji notranji vsebini, ampak tudi poučna, koristna. K nabožnim pesnikom te dobe spada Luka Jeran (1818— 1806), iz Javorja v Poljanski dolini, novinar in kritik, pozneje tudi urednik Slovenskega Cerkvenega časopisa, ki je dobil pozneje ime Zgodnja Danica. Njegove pesmi so polne verskega čuvstvovanja, pa tudi vzgojne. Tako smo si ogledali Staroslovence, ki so vsi sodelovali pri Novicah, kjer je sodeloval nekajkrat tudi Prešeren. KoS rečeno v uvodu tega poglavja, so Novice budile na r (Kino zavest. Več desetletij so bile naš edini časni];, kjer so se zbirali slovenski pisatelji.
Slovenskim staršem ■ v tulim!
Vaš otrok bo samo tedaj prav in dobro vzgojen, če ga bodo vzgajali v medsebojnem sporazumu in slogi štirje, in to so: oče, mati, duhovnik in učitelj. Ce pa bodo ti vzgojitelji vlekli otroka vsak na svojo stran, potem bosta vaš sin in vaša hči »rezala« ne samo na dve, ampak na štiri strani in nihče sa jim® te bo upal približati.
In še to: brez soli in kvasa ni dobrega kiuha, brez vere in materinskega jeaika pa dobrega otroka no.
Listnico ureditisiv«	_
]i>iiez, prevžitkar v Prekmurju: Niste pride-jali točnegs naslova, zato emo odložili! -5- Zopet smo morali prihraniti nekaj dopiuov prihodnjiž,
l'
s,rao 8.	_ »DOMOLJUB«, dne 23. marca 1938.
RAZGLED PO SVETU
Bratomorna vojn® v Spaniii
Francova ofenziva na aragonski fronti, katere prvi del se je konča! % zavzetjem Ca epeja, beleži velike uspehe. Nacionalisti so zavzeli 93 večjih naselij in 100 drugih manjših vasi. Osvobojeno ozemlje dosega šest tisoč kvadratnih kilometrov površine s prebival-atvom, ki presega 160.000 duš. Nacionalisti so v globino napredovali za 90 km. Zajeli so 76 topov, 56 tankov ter 11 protiletalskih topov. Sestrelili so 35 nasprotnih bombnih letal. Plen na puškah in strojnicah še ni bil preštet.
Bitka na odseku Tiencin-Pukeu v bližini japonskih postojank pri Hsuhsaufu se razvija v eno največjih bitk v sedanji kitajsko-japonski vojni. Računajo, da na obeh straneh sodeluje v bitki po 150.000 vojakov. Japonske in kitajske čete neprestano dobivajo okrepitve. Kitajske četo, ki so jih zaradi nepazljivega ravnanja iznenadile japonske čete, katero so prepeljali čez Rumeno reko ua to bojišče, se odločno upirajo in v boju uporabljajo tanke in težko topništvo. Z ozirom na dejstvo, ki ga Japonci poudarjajo, namreč, da so v zadnjih 24 urah napredovali vsega sku-
ITALIJA
s Priprave za sprejem nemškega vodje. Maja meseca namerava nemški državni kancler Hitler posetiti Italijo, kjer se bo mudil osem dni. Hitler bo obiskal Florenco, Rim in Ne-apel. Za priprave njegovega sprejema v teh mestih je določenih nič manj ko 40 milijonov lir, torej več ko 10 milijonov šilingov. Velik del te vsote bodo izdali za prapore, zastave in posebne svetlobne efekte ter za okraske. Samo Rim namerava za prapore, razsvetljavo in dekoracije izdati 20 milijonov lir. V vseh treh mestih bodo pročelja na poti, po kateri se bo vozi! Hitler, prenovili, ulice popravili in celo kvirinalsko palačo temeljito preuredili. Pri manevrih, ki se bodo vršili v neapolskem pristanišču na čast državnega kanclerja Hitlerja, pa bo sodelovalo nad 200 italijanskih bojnih ladij.
s Drobiž. V Trst se je vrnila stotnija že-lezničarske čete fašistov, ki je služila 17 mesecev v Abesiniji, — Avto je podrl v Trstu 60 letno Marijo Gombač in jo hudo poškodoval. — V Rihcmberku na Vipavskem je odšel v večnost posestnik in bivši župan Ivan Sever, — V Logu na Vipavskem poje na velikonočni ponedeljek novo sv. mašo g. Jože Pe-trič iz Dupclj, župnija Vrhpolje pri Vipavi, — Jedilna sol in finejše cigareta so se podražile.
—	Bivši dekan solkanski g. Jakob Rcjet, jc zapustil Solkan in šel uživat svoj zasluženi pokoj v Volčjo drago. Gospod Rejec jc bi! prvi in zadnji solkanski dekan. Pokojni nadškof Sedej je po vojni povzdigni! Solkan v sedež dekanata, sedanji nadškof Margotti je dekanat sedaj odpravil in pritegnil Solkan kot nad-tupnijo v cerkveno območje goriškega mesta.
—	V Komnu na Krasu je pogorelo posestniku j
Čete generala Jagveja so zavzele važno postojanke vzhodno od Caspea. Republikanci so se čvrsto upirali in so mogli nacionalisti položaj zavzeti le postopoma. Pri vojnih operacijah je živahno sodelovalo tudi letalstvo. Čete republikanske vlade so imele težke izgube. Po tem novem uspehu generala Franca so zdaj njegove čete okoli 15 km od katalonske meje. Po zadnjih vesteh je sv. oče baje posredoval, naj bi se mesto ne bombardiralo.
paj za 4 milje, je možno sklepati, da se bodo kitajske čete na svojih postojankah še nekaj časa obdržale. Težišče vojnih operacij na severnem kitajskem bojišču se vse bolj pomika na bojišče pri Šantungu. Na tem bojišču sta obe strani začeli zbirati velikanski vojski. Japonci so s pomočjo svojih tankov in ob podpori letalstva ponovno zavzeli Tunghsijen. Posrečilo se jim je tudi na več mestih prekoračiti železniško progo Tiencin-Pukao na jugu. Kitajci so se umaknili ter zdaj urejajo svoje nove postojanke pri Lingcengu. Kitajci se zadnje dni sploh živahno gibljejo.
Jeriču gospodarsko poslopje. — Granata je raznesla v Podmelcu 42 letnega Antona Prez-Ija iz S tržišč pod Črno prstjo. — Na Vrsniku pri Ledinah ie umrla najstarejša iaranka 82-lctna Marija Vehar roj. Gantar.
POLJSKA
s Med Poljsko in Litvo za enkrat ne bo vojne. Med Poljsko in Litvo je bila meja 17 let tako zaprta, da niti pismo ni moglo čez mejo. Vsak promet je bil izključen. Ce bi se bil kdo drzni! približati se litovski meji, so začeli vojaki streljati. Obe državi druga dru-
Ntmška policija vzdržuje aa Dunaju red
g o nista enostavno poznali. Sedaj je to odstranjeno in meja bo odprta za viake, za cestni m letalski promet, za osebni promet, kakor je to navada pri vseh aosedah. Obe državi bosta imenovali poslanike do 31. marca. Se danes ne bi bilo rned obema državama sporazuma,- {e bi Poljska ne bila naravnost zagrozila t oboroženim vpadom, ki bi imel za posledico združitev Litve s Poljsko,
NEMČIJA
s Nemški državni sbor je bil sklican na dan IS. marca, ki je poslušal samo izjavo nemškega vodje Hitlerja. Ta je med drugim povedal, da bodo 10. aprila nove volitve za nemški parlament tako v Nemčiji, kakor tudi v bivši Avstriji. Hitler je nagS&šai, da je nem-Ško-avstrijska meja padla brez krvi in se je zahvalil Mussoliniju za naklonjenost, kakor tudi za prijateljsko zadržanje Poljske, Madžarske in Jugoslavije. Hitler je povedal tudi sledeče: Avstrija je postajala iz dneva v dan nesposobnejša za življenje. Umrljivost med avstrijskim narodom je silno naraščala in v zadnjih letih je imel Dunaj na 10.000 rojstev 24.000 smrtnih primerov letno. Ne maram opozoriti demokracije, da so ob tej nesreči stale popolnoma mirne. Te so mirne celo tedaj, če pol milijona Špancev umira za svojo stvar, silno pa se razburijo, če pri nas kakemu Zidu »gobec zavežemo«.
s Poslanstvo Cerkve bo spoštovano. Po sestanku s Hitlerjem je kardinal Innitzer objavil proglas vsem katoličanom, v katerem pravi med drugim: Katoličani se naj spomnijo Kristusovih besed, da je treba dati cesarju, kar je njegovega in Bogu, kar je božjega. Duhovniki in katoliški verniki morajo brez pridržkov podpreti veliko nemško državo in vodjo, čigar borba proti boljševizmu in za čast in edinost Nemčije odgovarja božji zamisli. Katoliški duhovniki v Avstriji se morajo vzdržati političnega delovanja in se popolnoma posvete samo svojemu verskemu poslanstvu. Krščanske mladinske organizacije naj pristopijo k državnim organizacijam, ker je cerkev zmeraj zvesta državi. Besede, ki mu jih je izrekel vodja, jamčijo zato, da bo poslanstvo cerkve spoštovano. — V nemški škofiji Fulda je škof Schmitt izvedel glasovanje staršev, ali hočejo pošiljati otroke v verske katoliške šole, ali brezverske državne. Uspeh je škofa napolnil z velikim vesljem. Izmed 60.000 katoliških družin jih je bilo mogoče vprašati 50.800. izmed teh se jih jc 50.647 aH 99.6% odločila za katoliško šolo.
s To io ono k Korotana. V Selah je umrla 67 letna Hlipovčnikova ,naii, v Zvrhnih Bajtišah je preminul 89 letni Skutovc, v Selah so položili v grob 29 letno Justino Oraže io 95 letno Srotejevo mater iz HomeSii. — Denarni zavodi menjavajo 2 šilinga „ nemško marko. — Nova javna oblast na splošno Slovencem v splošnem ne prizadeva sitnosti. Edini duhovnik, ki je bil začasno priprt, jc bivši slovenski koroški poslanec župnik Foljanec, ki so ga pridržali na meji, ker se je pregrešil proti deviznim predpisom. Po novi odredbi, ki je že 12. marca stopila v veljavo, smejo potniki iz Avstrije imeti ob prestopu meje samo 20 šil. in za 30 šil. tujih valut pri sebi,
sno mi K biIa pre' dovoljena »kupna vrednost 500 šil Želeti bi bilo, da bi bila aadeva gospoda Poljanca kmalu pojasnjena in urejena; kaiti zelo je upravičeno mišljenje, da prizadeti Se ni poznal novih deviznih predpiwv.
Vojna na Daljnem vzhodu
Se en zgled zavednosti
Hranilnicji ln posojilnica v Kamnik« (na i6 imela te dni svoj 82. redni občni zbor. ALi m recimo prvega, odkar so se toliko čaaa za-mrrilieno vloge »pet odtajaie. Ni« ne bomo ugo-Si kdo nosi krivdo, da eo bile hranilne vlo-OP toliko Jasa mrtve tn nieo ne mogle, ne smele n« dan- nič no bomo ugotavljali, kdo je hotel čut varčnosti med našim narodom ubiti tn uničiti za-* nle do naših lepo uspevajočih denarnih zavodov sovražnika našega narodnega premoženja ljudstvo dobro pozna in ve, da nt v Kamniku doma To pa moramo povedati, da je šutenska hranilnica v Kamniku kljub vsem težavam vztra-taia skozi vsa dolga in težka leta in da je ljudstvo ohranilo do nje zaupanje, katerega mora sedaj podvojiti in potrojiti, da podesetoriti. Trdno upamo, ua ee bo to v največji meri zgodilo. Dobro je to pri občnem »boru poudaril načelnik g. Pavlic, ko j" dejal: »Za uspe&no delovanje naše zadruge ee moramo predvsem zahvaliti uvidevnosti naših vlagateljev, ki eo ohranili zaupanje do zadruge in tako omogočili njeno dobro poslovanje. Naj bi tudi v bodoče naše ljudstvo ohranilo trdno iavMt, da je !e v zadružništvu pogoj gospodarskega nnpredka in srečnejše bodočnosti.«
Hranilne vloge znašajo skoraj deset milijonov dinarjev. Ves ta denar je varno naložen deloma v posojilih na r,aše kmečka grunte, deloma pri tanesljivih denarnih zavodih, deloma pa v zemljiščih in hišah, ki so last zadruge. Vsaka izguba, to zapišemo lahko z mirno in najmirnejšo vestjo, je ie naprej izključena in zato se bo naše ljudstvo v bližnji in daljni okolici zanaprej šutenske hranilnice in posojilnice še z večjo ljubeznijo oklepalo, kakor je to delalo dosedaj.
Šmartno pri Litiii, Liberga, Na nedavni dopis v »Domoljubu« izjavljamo: Naši otroci 60 primerno oblečeni in obuti. Da morajo mirno šole v Ko-etrevnici hoditi v šolo v Šmartno, nismo krivi mi, ampak tisti, ki hočejo vzlic drugačnemu ministrskemu odloku imeti na vuak način šolo v Koetrev-nici. Slede podpisi prizadetih Liberžanov.
št. Jernej. Izeuševanj« Kozarij ee 6edaj nadaljuje. Veliko je veselje ljudi, ki ž« občutijo dobroto bans&e uprave, ko je po pirej močvirnih travnikih in njivah vse bolj suho. Voda se pretaka po globokih jarkih, dočirn se je prej razlivala po travnikih in njivah. V6e je pripravljeno tudi za ueJo nove ce-
Pri dvokolesih je najvažnejše s
da Je vzdržljiv in lahek prt vožnji. Ker Wanderer kolesa izpolnjujejo oba omenjena pogoja, so s» razširita po vsem svetu. Okvir VVamlersr kolesa se izdeluje seda) na temelju 50 letno preizkušnje, je zeio atabilen m lahko sdrži mnogo dalje kakor bi se to navadno pričakovalo.
fcinajliranje Wanderer koles je 8 vratno, radi tega emajl ne poka no pri udarcu in-ne pri tresenju, Rrora plast se nahaja na niklani podlagi in ščiti gole dele pioti vsem vremenskim vplivom. Jujun vsem tem prednostim se dobivajo danes moška in ženska VVanderer kolosa v trgovinah koles po zelo zmernih cenah.
Kupujte radi tega Wanderer kolesa, ker ao prvovrstni proizvod nemške industrije. Generalno zastopstvo in skladišče R. PRPIČ, ZAGREB, Vrhovčeva 13.
ste v St. Jakob. — Zadnje čase se tudi prav skrbno nasipajo občinska pota, ki so bila doslej v zelo slabem stanju.
Dolenja vas. Po krafei bolezni nas je zapustil mladenič Stanko Arko iz Dolenje vasi. Bil je preprost zida rak i pomočnik, pa je imel pogreb, kafcr-wieg?. m še videla maša vas. /aradi prijaznega obnašanja iu pa še boli zaradi odločneša katoliškega krep&ega značaja je bil Stanko priljubljen pri mlajših iu starejših. V Prosvetnem društvu se je udej-fttvova! že od mladega, zato je za društvo njegova emrt občutna izguba. Udeležba pri pogrebu je bila ztlo velika, posebno mladine. Ob odprtem "TObti ee je poslovil predsednik Prosvetnega društva v krepkem govora j da ni ostalo notieno oko brez solz. — Počivaj v miru, blagi mladenič!
Dole pri Litiji. Orio nedeljo je naša fantovska ltongrcgacija priredila akademijo. Uprizorili eo tudi Vombergarjevo igro »Vo<la«. Polna dvorana udeležencev je dokaz, da ljudstvo ceni katoliško prosvetno delo. — Za materinski dan, 25. marca, pa se pripravljajo za nastop dekleta. Prav je tako. Ko hi se starši nuilo bolj zavedali svoje velika odgovornosti, bi gotovo vsi zaupali svoje sinova in hčere samo organizacijam, ki so na katoliški podlagi in jih tudi bolj j>odpirali.
Sinji vrh pri Viniei. Pri nas je kraški svet in kmetijski pridelki eo bolj slabi. Zaelužka ni nobenega. V tej obupanosti so ee kmetje spravili nad gozdove. Ko bo dodelana železniška zveza s morjem, bodo, če pojde tako naprej, naši gozdovi že izsekani. — Na skupni zadnji seji smo obravnavali razne koristne gospodarske zadeve tn obnovili JRZ.
Šmartno ob Pakt. Te dni je plat zvona In gasilski rog naznanili, da nekje v blliint plamen objema svojo žrtev. Gorelo in pogorelo je stano-
vanjsko in gospodarako jxwlopje Ivanu Mandelcu v Gavoah. Ko je Mandetčeva žena proti desetim zakurila peč, da epeče za svojo številno družino kruh, se je na slamnati strehi blizu dimnika pojavil rdeči petelin iu z bliskovito naglico zajel vso streho hiše in v neposredni bližini stoječe gosjiodarsko poslopje. Le živino so redili lz fcleva. Ker Mandelc ni imel poslopja zavarovanega, je številna družina vredna vsega pomilovanja.
Sv. Marjeta niie Ptuja. Ob novem letu so v občinah Spodnjega Ptujskega polja popisovali naročnike za električno napeljavo. Toda ni od nikoder nobenega glasu in ljudi muči radovednost, kaj bo z elektrifikacijo. — Dva veljaka sta pri nas kupovala semenski krompir za baneko upravo. Plačevala sta ga kmetom po 75 par kg, prodala pa baje po 1.10 din. Kmetje se tiudujejo, zakaj se ne kupi krompir naravnost od pridelovalca.
Velesovo. Dne 12. marca je po dolgem bole-hanju odšla v večnost Marijana Rušnjek, bivša pocestnica v Adergasu, stara 64 let Kot dolgoletna odbornica Marijine družbe je veliko s torij« za širjenje dobrega časopisja v svoji vasi. tudi »Domoljubu« je pridobila marsikaterega novega naročnika. Nekako 5 let ja bila tudi varuhinja Marijine milostne podobe pri tukajšnji župni in romarski cerkvi. Kako »o jo vsi e.poštova!i zaradi njena skromnosti in zglednega življenja, je pokazal pogreb v ponedeljek 14. marca Dekliška Marijina družba ji je zapela pred hišo tn na grebu in jt darovala več vencev. Odbor strojne zadruge, katere Članica je bila, jo je spremil na zadnji poti in ji poklonil lep venec. Naj ji bo Vsemogočni bogat plačnik za njena dobra delal
Moravče, škrlatir.ka letos med nami kar no more ponehati Iz peškega kota, kjer se je pojavita pred meseci, jo je nedavno zaneslo v morav-
RAZNO
Življenjska doba. V Ameriki je bila t. 1900 povprečna življenjska doba moških 4« let, žensk Pa 51. Leta 1980 moških 59 let, žensk pa 63. Dan-živi v deželi okrog 23.000 žensk na 80 iet starih in okrog 17.000 moških. To velja za belo-poltnike; pri zamorcih je življenjska doba nižja.
JSarx\febel izlrfe do
M«' ličink na dan.
Tonti cesta v ameri-fkem U Sall®, niiuojs,
je dobila svoje ime po Italijanskem pomorščaku Henry de Tontiju. opremljevalcu znanega Iranskega raziskovalca La ^ je odkril reko ™iesi6sippi. Tonti jo bil
•Tu %gsr*priia-
Posel,ne vrBte kupčija,
z>H "ka Murray Kli-mia „a svojenl posebno gredico, detel i! ? Stjriperesna mnrft i i8t0 Prodaja v kosov	10 do 1000
fr^ŠlS, dina"!i"< Al-rodo,r- Sved, v Ameriki štU niJtvn «***«> ložo-Erinum	mojstrom
1S96 1« dal Nobel paten-
L. Ganghofer:
e9 Matimj klošier
Romao b začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznifi
41
»Tudi danes Se ne vem o njih več ko v oni noči, ki sem v njej zapustil ribiča. In davno že sem opustil iskanje, moje hrepenenje je ugašalo od leta do leta, zakaj čutil eem, da je božja volja tako. Bog me je poklical v svojo službo in mi odvzel vse moje ljudi, da bi izročil moji ljubezni tieoč bratov in sester.«
»Vse ljudi? Vse, gospod? In nihče naj ne bo izločen iz tvojega srca?«
Ebervajn je odkimal in hotel odgovoriti. Tedaj je priSel v cerkvico brat Vampo in zaklical: »Prosim te, dobri gospod, pridi za trenutek, ubogi deček te kliče. Menil je, da more že zopet hoditi -• in zdaj mu teče kri izpod obvez.«
Ebervajn je Sinil kvišku. »Vacemank se mu je utrgalo v plamteči jezi z U3tnic. »Da, gvajkerl Ta edini od vseh, on in njegovi sinovi — ti so izločeni iz moje ljubezni! Zvest pastir hočem biti tej dolini — kako bi smel ljubiti volkove, ki trgajo moja jagnjeta!«
»Prav, gospod, prav imaš!« je vzkliknil Bvajker. »In tisti od njih, bi mu pravijo Ilenink, tisti bodi prihranjen za moje pesti!« Ebervajn teh besed ni več čul, stopil je že z bratom Vampotom v samotorico. gvaj-ker Je pograbil kladivo, se zopet lotil svojega dela in mahal kakor bi elehorni udarec na lesene kline bil namenjen Heninkovi glavi. Pri tem je polglasno govoril: »Le počakaj i Ljubil bom svojega bližnjega, pošteno
in zvesto ga bom ljubil. Toda eden...« hreščeč udarec kladiva je pospremil to besedo, »eden bo izvzet! La počakaj! Kar pridi mi na pot! Ho!« Kladivo je priletelo, da so se stresle stene. »Ali čutiš, kako je priletelo? Jeli, to je zaleglo? Pusti! mi boš dekleta pri miru, ti!« Nenadoma je v svojem samogovoru utihniL Plaho je pogledal okoli sebe in se zopet lotil dela; toda žs čez nekaj hipov je povesil kladivo, zastrmel predse' iu za mrmral: »Saj je samo ljubezen do bližnjega! Gola ljubezen do bližnjega! Še betvice ne kaj drugega!« Pobral je vetrnico in jo porinil med pritrjene letve. »Kakor gospod svojo mater, tabo moram jaz iskati svojega očeta — in kdo neki bi vedel, če ni ona kri od krvi mojega očeta, ker sem ji iako zelo dober, kakor bi bila moja rodna sestra!« Puhnil je in dvomljivo zmajal z glavo. Kazalo je, da mu misel, ki ga je bila prešinila, nič ni ugajaia. Z vzdihom je stopil k naslednjemu oknu in začel vihteti kladivo. »Bila je v stiski, priskočil sem ji na pomoč, toda zdaj mora biti vsega konec! Konec in ven!« Razbijal je iu tolkel, da je odmevalo po cerkvi. Toda hipoma je prestrašen prenehal — med šumom dežja mu jo udaril na uho ihteč dekliški glas. Kladivo je zletelo iz Svajkerjevih rok, v enem samem skoku je bil pri vratih. Z osuplimi očmi je obstal v hudem dežju, ko je zagledal pred samoiorico nakazno bitje, ki je, po doba usmiljenja, čepelo ihteč pri Ebervajnovib nogah in slovkalo besede, ki jih je razumel komaj napol.
Očitno je pa razumel Ebervajn, kaj mu Jo hotelo deklo dopovedati, in biti je moralo nekaj hudega, kar je slišal, zakaj njegove oči so bile vse prestrašene ia prstena bledica je pokrivala njegov obraz. V skrbeh }» pohitel Svajker k njemu. »Gospod, kaj ae je zgodilo?«
»Valdram!« je zaječal Ebervajn, se iztrgal dekli i* rok in planil v sauioto?iw>.
čko dolino. Nastopi!« je na vež krajili v posameznih primerih sicer v milejši obliki, pa vendarle lahko nastanejo škodljive posledice. Oblast je začasno ukinila šoieki pouk v Moravčah in na Vrb-polju, kjer bodo šole korenito razkužili. — Možje, ki imajo v javnosti besedo, so začeli misliti o zavetišču za reveže Stroški bi se poravnali i občinskim skladom za siromake. Upamo tudi na pomoč banovine. — Mlada plemenska živina se mora gibati na Sistem zraku. Možje, ki se za lo zanimajo, so našli pripraven prostor na Zirenku — goreka planota, ki bi se dala preurediti v pašnike za kakih 50 giav živine.
Hrastje. Naše Prosvetno društvo igra v nedeljo dne 27. t. m. ob 3 popoldne prekrasno Me-škovo dramo »Mati«. Iskreno vabimo vse okoličane, da se naše prireditev v obilnem številu udeleže in se na lastne oči prepričajo, kaj premoremo. Ta igra je plod našega dolgotrajnega io napornega dela. Pridite točno ob napovedani uri, da ne boste zamudili prilike slišati našega moškega pevskega sibora, ki bo zapel za uvod nekaj svojih najlepših pesmi.
Raka pri Krškem. Z »veukoro« je zadel ob dre vesno vejo ošj š,piča<vi v vinogradu ter se tako usekal v roko, da je moral v bolnišnico Gromov France iz Pristave. — Ker so se vnele saje je up©-
rlU tigetfj domačijo kovača Bedenka na Planini. — boljše življenje je odšla Terezija Divjak iz Gradišča.
Šmartno pri Litiji. Ono nedeljo je priredilo pevsko okrožje »Litija« v Šinartnem pevski koncert v proslavo 100 letnice rojstva Antona Foersterja. Zato ee je okrožje odločijo, da «ia žeijo mnogih ta koncert jionovi, in sicer v nedeljo, 20. marca, v dvorani Ljudskega doma v Litiji. — Za praznik Marijinega Oznanjenja pripravlja deždiSki krožek aa čast našim slovenskim materam materinski dno z obsežnim io obenem pestrim sporedom. Prireditev bo v Domu ob 3 popoldne. Pridite!
Bohinjska Bistrica. Prosvetno društvo sc pridno pripravlja na prosiavo materinskega dne, ki bo 25. marca. Na sporedu je veliko lepih točk, predvsem bo pa prepeval naš otroški zbor, ki bo gotovo razveselil naše matere, pa tudi druge, ki bodo po-Belili to lepo prireditev — V osdeljo, 13. marca, je bi! v Prosvetnem domu Občni zbor krajevne organizacije JRZ ct> obilni udeležbi. O političnem položaju je poročal žt«pa« Jakob Rozman, ki je bil tudi izvoljen za predsednika. V®:' zborovalo so soglasno izrekli zaupnico voditelju slovenskega naroda notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošca.
Oni ponedeljek zjutraj ob tru četrt na 7 je po dolgem hudem trpljenju odšla k Bogu po večno plačilo gospa Ana Strojiri, vdovela Kulovec. Zadnje dni je preživeia pri svojem sinu, g. ministru v p. in senatorju dr. Fr. Ku-lovcu, ki ga je srčno ljubila. Pokoj ni M je bila dobra krščanska žena in nad vse skrbna mati. Odlikovalo jo je posebno njeno issnu-Ijeno srce do vseh ubogih, katerim je po svojih močeh rada pomagala. Ko je občinstvo zvedelo o njeni smrti, je v velikem številu prihajalo kropit njene zemske ostanke. Po-klonjeni so ji bik tudi številni krasni venci. Popoldne ob 2 se je pred hišo žalosti v Frančiškanski ulici zbrala velika množica ljudi, med njimi več odličnih javnih predstavnikov, kakor župan dr, AdJeSič, vseučilnška profesorja dr. Aleš in dr. France Ušeničnik, predsednik Prosvetne zveze imiv. prof. dr. Luk-man, predsednik Karitativne zveze dr. Le-vicnik, mnogo duhovščine, zastopniki uredništva »Slovenca« in drugi. Truplo je blagoslovil župnik p. dr. Angelik Tominec ob asistenci, nakar so krsto položili na avtofurgoa in jo odpeljali na pokojničin dom v Dolnjih Sušicah pri Dolenjskih Toplicah, kjer je bil pogreb v sredo, 23. marca, ob 10 dopoldne s sv. mašo. Zemske ostanke blage ranjke so zagrebli na pokopališču na Gor, Su&eah v topliški župniji. Naj ji sveti večna luči O. senatorju in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje!
Dekliški krožek Podbrezje priredi na prszmitc, 25. marca, ob pol 4 v Gasilnem domu Materinsko proslavo. Prostovoljni prispevki se pred m po proslavi hvaležno sprejemajo. K prireditvi vsi vljudno vabljenji!
Na ((Menicah izhaja časopis »N« Mejah i, ki odločen borec za slovensko in katoliško stvar. Zalo naj, i«5or le more, ta izvrstni list z naročnino pod. pira.
Vinica pri Črnomlju. Te dni smo imeli oWaj zbor JRZ. Soglasno je bil izvoljen stari odbor. Po dolgoletnem nabiranju denarja so gasilci naročili motorno brizgaiuo. Dobavila io bo širom Sle. venije znana tvrdka Zupan iz Ljubljane. -— Nafe prosvetno društvo se tudi pridno giblje. Ko bo Prosvetni dom popravljen, začnemo « polno parol
Mors — Nemčija. Predsednik osrednje zveze jugoslovanskih katoliških in narodnih druMev Ivan Lindiž obhaja 10 letnico kot predsednik zveze. Tekom teh desolib let je zveza prestala hude boje. Ivan Lindič ja pisal okrožnic« no jhsm-mezna druStva. hodil po rasnih zborovanjih. svaril in poučeval. Vse težave je rad prenašal vero in za narod. Rt^Kjko-vestfateki Skreend 29. limo, da nam liog olimni še ninogo let našega vodjo in predsednika Ivana Lindičal
Prosvetno društvo v Ljutomeru priredi s eo-delovanjem vseh venskih organizacij na praznik Marijinega oznanjenje 25. marca v Katoliškem domu ob pol 4 popoldne Materinski dan. Igrali bodo lepo versko igro v piitih slikah s-Mati svetega veselja«. Vsi prijazno vabljeni!
DokUški odsek pres*e4aeg» dra&tra r >{erar. žah vabi na materinsko prestave, ki bo v petek, na praznik Marijinega Ozaanjenja po litnnijah r Ljudskem domu.
Dobrepftlje. Nnša delovna podružnic« sadjarskega društva je sklenila dobiti prostor za drevesnico. Iz velikodu&iosti je odstopil prostor v is. meri »00 m1 za eerkviio g. župnik Merkun proti malenkostni odškodnini. V tej drevesnici ee lxxio naši otroc.i naučili vzgajati sadno drevje. — V nedeljo 1.8. marca j« ime! v zadrugi kmetijskima društva na Vidmu uspelo predavanje o sadjarstvu znani strokovnjak nadzornik Andrej SkulJ iz Liub-Ijane.
Št Peter pri Norem mestu. SteviJk) naših letošnjih Mohorjanov je precej nar^stlo, eaj imamo od lani 60 nas-ožnikov rtiohorekih knjig več Posebno pohvalo zasluži va« fe!. Peter. To aelo šteje le 40 hiš, Mohorjanov pa je v njem 35, — Pred kratkim smo imeli dabovne vaje za žene, ki f« jih s hvalevredno vnemo obiskovale. Prav tako! — Zaupanj® v naš domači denarni zarod narašča od tedna do tedna. Cim eo vlagatelji uvideli, da jim hranilnica rada postreže ?. izplačili, niso i>m»
Ko je pobiral Švajker ihtečo žensko s tal, je čul skozi odprto okno trepetajoči glas svojega gospoda; »Valdraml Kaj si počel v Melinjein logu?«
»Kar mi je ukazovala moja dolžnost!« je odgovoril Valdram ostro.
»Kje je Hiltišalk?« Nekaj časa je bilo vse tiho, nato je spregovoril Ebervajn s povzdignjenim glasom: >Od-govori, vprašam te kot tvoj gospod!«
»Cerkev bom poslušal, ne tebe, ki ji služiš nezvesto!«
»0 tem bova govorila kdaj drugič! Zdaj te vprašam kot človek: kaj se je zgodilo s ffiltišalkom in njegovo ženo? Govori k
»Ne vem! In mi tudi nič mar ni!«
»Valdram! Valdram! In ti hočeš biti duhovnik!«
uluha tLšina je zavladala po teh besedah; prepaden in bled se jo prikazal Ebervajn med vrati samotorice, za njim brat Vampo s prestrašenim obrazom. Ebervajn je prijel jokajoče deklo za roko. »Pojdi z menoj, Mina, iskala bova! Pojdi in ne joči, našla ju bova!« V naliv« je potegnil ihtečo deklo s seboj proti gozdu.
»Povej mi vendar, brat, kaj se je zgodilo?«
»Ne vem! Toda eno vem: da ne bom pustil svojega dobrega gospoda nič več samega! Z njim grem, pa bodi kamorkoli!« S temi besedami je pograbil Svajker c tal količek m »tekel m obema, ki sta že izginila med drevjem,
24
Neprestano jo lilo ln vedno niža so legali obiaki in viseli nad dolino ko belosivo pregrinjalo; med dež, ki ga je vnašal veter sem in tja, ,e je mešal sneg, toda beh temi« so se topili, preden eo padli na zemljo, V šum dežja se je glasilo bnčanje hudournikov in zamoikli bobot kamenja, ki so ga valile vode. Z*
Poldne je minilo, ko je Viho, vračajoč se s svoje nočne poti proti domu, zapustil Šapbaherjev les in prispel do šenavskih pologov; obleka se mu je prijemala telesa in v curkih je tekla voda z njega. Na svojem na-daljnem polu je moral često bresti čez umazanorjave potoke, ki so drli s pobočij, preplavljali njive in z gruščem zasipali rupe, iz katerih ao bili iztrgali plodno zemljo. Kadar je šel hlapec mimo kakšnega ograda, je Čul vpitje ljudi, ki so jezili motno, na dvorišča vdirajoča vodo in jo speljavalt drugam. V er.ern samem ogradil je bilo vse tiho. Majaje r. glavo j® pogledal Viho na žalostno dvorišče, ki ga je obdajal napol razpadli plot, in na starca, ki si je na grmadi zrušene koče naravnal iz trhlih cepljenih desk nizko strešico za svoje zavetišče. Stari Gobi je bil moral občutiti, da še živi; zli dan mu je zagrenil poleganje pod jablano, zakaj povsod okoli drevesa je stala rumena luža. Iz podrtije svoje koče, ki je kot puščoben kup bila podobna otoku sredi nabrane vode, je bil Gobi izvlekel seneno blazino, jo položil na podrtijo in si je postavljal zdaj nad tem ležiščem za-vetno strešico.
»Gobi! Kaj se je zgodilo s tvojo hišo?« je zaklical hlapec. »Ali ti jo je vrgel Trea?«
Starec se je ozrl čez ramo in se za odgovor trudno posmejal. Potegnil je z razpadle hišne strehe veliko zaplato gnilega mahastega krova le jo vrgel na novo ko-libico,
»Govori vendar! Ali tl morem kaj pomagati?«
Pojdi domov in pomagaj sam sebi!« j0 zagodel starec. »Tako se mi ali, da so se začeli z današnjim dnem s abl čaai.« Zlezel je pod strešico ln se zleknil na blazino; čemerno je gledal ve« v dež in mrmral: »Le poglej, mislil sem, da ms sama smrt no bo mogla pregnati z
•tirati 117 svojih iznajdb; zapustil je ogromno premoženje, iz katerega ee še danes deli niegove nagrade raznim znanstvenikom in pospeševalcem svetovnega mir«.
Stari Grki eo imeli strogo fiostavo glede uživanja vina pri bolnikih. Ce je kdo pil vino brei zdravnikovega predpisa, ga je zadela smrtna kazen, tudi potem, ko je ozdravel.
Kaj še. Janezek je bil kaznovan. Ko ee je ie pol nre jokal na ree grlo, te itfilitiiS. »No. hvala Bogu, si vendar nehal tuliti?« je menila mati. — »Kaj le. samo malo e« bom oddahni!.«
9 desetin ozemlja Avstralije j« sama puščava.
Približno 9.000.000 ubitih avstralskih poljskih ali gozdnih zajcev ae vsako leto izvozi v razne drmre dežele.
Aristokrati v Perziji (moški) pri kakem obisku pokleknejo pral, damo gostiteljico iu ji poljubijo čeveljčke.
Mrliču anedle itiačkt. V neki hi® v Breskvi f nemški šlezifl so našli okostje 58 let elare Jožefe Haase. ki je že 8. novembra umrla, zadet* od srčne kapi. Ker pa j«
■, 8iini za dviganje vlog. Upamo, tla m daleč čae, Sn bodo začeli naši ljudje nalagati novo prihranke in to rajši v domaČo hranilnico nogo v meetne denarne zavode.
Raka pri Striktni. Marsikdo je bil kar pri-ioino presenečen ko je naetopi! na Jožetove — up
„a5e l>odočno«ti -- pred javnostjo. Ba so tudi do-kai dovršeno izvedli vseh 15 točk tako Slani, Sla-,Je mladci, gojenke in naraščaj. Osvojili so si aied&lce fantje s skupinskimi vajami, zadivile so članice s simboličnimi »Povsod Boga« in »Z a ma-terio-f. Komu nc bi bi! resen prizor zaobljuba vse družili« pred križem t Naprej mladina, tvoja je bo-
Trebnje, Na praznik ®v. Jože!« popoldne smo spremljali na zadnji poti Heleno .Jane, dolgoletno
zvesto Slanico tukajšnje Marijino družbe. Umrla le v starosti 80 let. Bila je vzorna mati. Mir njeni jlujil _ Vso čast našemu fantovskemu odseku in dekliškemu krožku, ki sta na praznik sv. Jožefa napovedano telovadno akademijo tako krasno izpeljala.
Rajhenburg. Tukaj Sna krajevna Kmečka zveza fco imela v nedeljo, dne 27. marca 1938, po prvi ev. maši v Slomškovem domu svoj prvi redni občni zbor. Na tem občnem zboru bo«ta govoril« dva go-gornika iz Ljubljane: o delu Kmečke zveze, njenih uspcbib v preteklem letu ter o vpostavitvi likvidnosti naših kmečkih posojilnic. Ker ja prvo in drugo predavanje velike važnosti ze našega kmeta, pričakujemo, da bo dvorana Slomškovega doma ta dan do zadnjega kotička napolnjena. To naj bo dan kmečkih gospodarjev in gospodinj, fantov ia deklet ter poljskih delavčevi Vai moramo sejati, če hočemo enkrat vsi žeti! V slogi je moč!
Kostanjevica. Komisija za agrarne operacijo dela po zakonu. Če pa zakon ni v korist vsem agrarnim upravičencem, ni kriv ne gospod župnik in ne gospod župan. Ni pošten laran, kdor meče blato na neprizadete. Ponavljamo, da se bo delila zemlja, v kolikor bo po zakonu, pravično m nc po strankarski pripadnosti. Zakon te pa mora spoštovati, pa četudi je trd.
Studenec pri Sevnici. Zvonovi co zapeli »voje žalostno pesem in naznanili, da je pri Svetem Primožu umrla mlada žena in mati Neia Tomaiič, rojena Mrgole, Bila je znana daleč na okoiu, zlasti reveži jo bodo težko pogrešali. Pogreb je bit zelo lep. Cerkveni pcvci to ji v »Sovo zapeli par žailo-•tink. Večna luči
V vsako h i ž o »Dotnolfubs«!
RABiO LJUBLJANA
od 2«. marca do 31, marca 1938.
Vsak dan: 12 Plošče — 12.45 Vreme, poročila
—	13 Čas, spored, obvestila — 13.15 Plošče — 14 Vreme, borza — 19 in 22 Čas, vreme, poročila, »pored, obvestila. — četrtek, 24. marca; 18 Plošče
—	18,40 Slovenščina za Slovence — 19.30 Nac, ura — 19.50 10 minut itabave. — 20 Rad. ork. -- 2i Prenos iz Rima: Rossini »Seviljski brivec«. — Petek, 25, marca! 9 Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve — 10.15 Verski govor — 10.30 Plošče — 11 Otroška ura — 11,30 Koncert — 13.20 Plošče — 17 Kmet. ura -- 17.30 Mozartova uira: Sodelujejo solisti in Radijski orkester
—	19,30 Nacionalna ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Plošče — 20,30 Koncert vojaške godbe — 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 26. marca: 17 Radijski orkester — 17.40 Psihotehnični poizkusi v industriji
—	18 Originalna švicarska godba — 18.40 Pogovori s poslušalci — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 Pregled sporeda — 20 O zunanji politiki — 20,30 »Strela udari iz višine izdajalce domovine!« Cvetober iz
šaljivega itats »Jurija a puSo« — 22.15 Radijski orkester. — Nedelja, 27. jnarce; 9 Napovedi, poročila
—	9.15 Koncert: Sodeluje Radijski komorni zbor — 10 Postni govor — 10.15 Plošče — 10,30 Akademija izaeljenižke ssborrace za mladino (prenos iz frančiškanske dvorane) —■ 12 Plošče -- 13 Napovedi, poročila — 13.20 Koncert Radijskega orkestra — 16 Harmonike — 17 Kmetijska ura -— 17.20 Radijski orkester — 19 30 Nacionalna ura — 19.50 Harmonika solo — 20.20 Pevski koncert — 21 15 Plošče — 22.15 Radijsiki orkester. — Ponedeljek, dne 23. marčni 18 Zdravstvena ura -— 18.20 Plošče — 18.40 Kulturna kronika — 19.30 Nacionalna ura — 19.50 Zanimivosti — 20 Prenos koncerta Celjskega pevskega društva — 21.30 Plošče — 22.15 Radijski orkester. — Torek, 29. asarc«: ti Šolska ura — 18 Ploščo — 18,40 Duhovni obraz Slovencev — 59,30 Nacionalna ura — 19 50 Zabavni zvočni tednik — 20 Radijski orkester — 21 Plošče — 21,10 Roudo — IV. ura — 22.15 Pevski koncert, — Sreda, S9 marca: 12 Radijski šs-amel — 18 Mladinska ura — 18.20 Plošče — 18.40 Belgrad, ki umira in vstaja v novo življenje — 19.30 Nacionalna ura
—	19.50 Šali — 20 Koncert Orkestralnega društva Glasbene Matice v Ljubljani — 21 PId!le — 22.15 Plošče.
NAZNANILA
n Dve važni knjigi za vsakega posestnika domačega vrta ali sadovnjaka zaslužita posebno pozornost: Domači vrt. Praktično navodilo, ko ko ga urejamo, obdelujemo in krasimo. Priredil Martin Humek, vifiji sadjarski nadzornik, pojasnjeno s 102 olikama ter 2 tabelama; pomnožene izdaja. Komur je na tem, da mu nudi njegov vrtiček vse ono v tisti meri in obilju, da ee poplača trud, mora imeti to prekoristno knjigo. Stane nevezana 42 din. vezana 54 din. — Dalje ne more noben prijatalj in lastnik sadnega drevja biti brez knjige: Praktični eadjar, ki jo je priredil priznani strokovnjak v tej stroki, Martin Humek. Knjige vsebuje zbirko najvažnejših sadjarskih naukov, ki m pojasnjeni s 42 barvastimi podobami ln 02 slikami v besedilu. Ta knjiga stane vezar.a sedaj samo 50 din. Naročile obe lahko v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
n V petek bo v St. Jerneju v dvorani proslava materinskega dne. Priredc ga otroci z deklama-cijami, govorom in igrico. Matere, pridite!
n V petek, na praznik Mar. oznanjenja, priredi naše kat prosvetno društvo v Leskoveti materinsko proslavo. Vsi prijatelji naše proevete, pridite v petek ob 3 pop »Pod lipo«!
n Prosvetno društvo v Mekinjah uprizori v nedeljo 8, aprila ob po! 4 popolne krasno igro »Dekle z biser«. Takoj po igri bosta izmed vseh prodanih vstopnic izžrebani dve; lastnik prve bo zadel 30 kg, lastnik druge pa 20 kg fine bele moke. Poskusite srečo! — Ves Sisti dobiček ja namenjen za kritje stroSkov pri prenovljenju župne cerkve.
n Prosvetno društvo v Št. Juriju pri Grosupljem uprizori 27. marca igro »Podrti krm ob 8 popoldne v Društvenem domu. Vabljeni!
n Fantovski	v Mavčičah priredi »kupno
z dekliškim krožkom in pevskim zborom akademijo v društvenem domu v Mavčičah v nedeljo 27. marca ob 8 popoldne. Pridite!
n Šenčur pri Kranju. V nedeljo 27, marca ob 8 popoldne stopi dekliški krožek pred javnost z lepo pripravljeno proslavo materinskega dne, in sicer v šenčurekem Prosvetnem domu. Višek prireditve bo bajna pravljična igra v 4 dejanjih s pe-
ženska živela sama zase, je nihče ni |xwrešal. Z up vred so bile v njenem stanovanju zaprte mdi štiri mačk«, ki 40 bile med tem čseom brez Ni in pijač«. Ker j« bila iival lačna, se je lotila trupla svoje rajne gospo-oarice ter so jo do golih kos" oglodale.
Hopi Indijanci v Arizoni imajo navado, da pred poroko ženin in ne-VPS'a na iztočni strani svojega bivališča vržeta zjutraj proti soncu kos Koruznega kruha. S tem Pričakujeta obilo sreče v zakonskem življenju.
Mesto Pnmona, Cali-'omija, ima svoje ime P° rimski boginji eadia m trte Pomona.
,_V. Labradorju se mora vsak sosed, če gre iz svo-e Hiše, vsaj za malo časa "staviti pri svojem sosedu na košček kruha in Skodelico čaja; če gre kar tako mimo soseda, je to Mak nevljudnosti in raz-2a::en|a
WN'3 skalnatem otoku
Itln v Ploven! zalivu zapadno od Aiaske
T "s. »V« vsako ktc okrog J milijonov morskih ptf-
S31' 'f-ei° jajca na ««h«hh, ploščah; jajca
Tn l0bl,i". hružke, 0a "e padejo na tla.
mojega prostorčka in zdaj me je užugalo to malo moče! Glej, pa celo svojo hišo imam zopet!«
Hlapec je že malo postal, nato pa odšel po svoji poti. »Uboga para!«
Ko je prispel Viho v dolinski gozd, se je začela zanj težavna hoja; Aha je bila prestopila bregove in spremenila vso nižino v močvirje. Z domačij v Unterštajner-jevem les« je udarilo hlapcu na uho zmedeno kričanje, in ko je stopil ua neko krčevino, je zagledal kopico ljudi, ki so stali na plitvo prepljavljenem bregu Ahe in razburjeno vreščali sem in tja; spoznal je Unterštajnerja z ženo in otroki, oba Vinklerjeva, Kirngaserja in Beren-lohnerja, Grištanjnsrja ln še nekaj drugih šenavskih kmečkih ljudi. Nekaj besed, ki jih je mogel razločiti, ga je osupnilo; naglo je hotel zaviti na stransko stezo, toda eden Vinklerjevih fantov je pritekel k njemu, ga pograbil za rokav in ga zvlekel k drugim: >Tu poglej! Vacemanovi hlapci so se usušili za enega! Voda ga ie vrgla ia sebe — kakor postrv grižljaj, ki ji ne prija.«
Molče, s temnimi očmi, je opazoval Viho naplavljeno truplo, ki ga je bila deroča voda hudo zdelala in napol slekla. Ljudje, ki so 3tnli naokrog, niso mislili nič drugega, kakor da je hlapec utonil; otroci so se tresli in Unterštajnerka je vreščeče tarnala; toda gospodar jo je prijel za roko. »Nehaj, baba! Kaj bi se cmerila m te tu gori! In še prav posebno »a tega! Na zadnji davčni dan me je udaril s pestjo vobraz. Poglej hudournik, še vsako leto mi je odtrgal kos plodne zemlje, zdaj ga imam rad, danes mi je izkazal prvo dobroto!«
»Ne govori vendar tako glasno!« je zajecl.iala žena in skušala zvleči kmeta proti domačemu ogradu.
Iz trušča drugih je zavpil GrinStajner: »Nekdo bi moral stopiti tja gor k Vacemanu in povedati!«
»Dejal bi, da se mu bodo sa to slabo zahvalili!« je hlastno odvrnil Viho.
»Da, da«, je prikimal Kirngaser, »če te že tako peče, pojdi kar sam!« Toda Grinštajner je stresel z glavo in se zmuznil proč.
Glasen smebh jih je zmotil, da so se ozrli nazaj, in Viho je prebledel, ko je zapazil Hanecerja, ki je bil na poti iz famotorice stopil iz gosda. »Kje je pa župan?« se je hahljal. »Tu bi bilo zopet nekaj dela zanj k Z na-kovanim čižmom je sunil v truplo.
Ljudem ni bil mrtvec nič mar, vendar so vzrojili zaradi te surovosti. In kaj naj bi z utopljencem imel opraviti župan, so menili.
»Z utopljencem? Tako? Dejal bi, da je molčal ta človek že prej, preden je moral goltati vodo...«
Z železno roko je zgrabil Viho brbljavca za zapestje.
»Tako? Tudi že veš? In jaz naj držim jezik za zobmi, jeli?« se je režal Hanecer. »Toda če bi molčati znal, bi me bil pozval vendar na veče, vrli župan! Zdaj seveda, zdaj bi še pisniti ne smel! Prav — dokler ne bom govoriti moral!« Iztrga! se mu je in odšel po svoji poti.
Ljudje so se plaho spogledali. Eden za drugim so je zmuznil proč, in Viho je ostal sam pri truplu; iztegnil je roke, da bi zavalil mrtveca nazaj v vodo, ki ga je bila, vrgla na breg; toda groza ga je prevzela in zakrivajoč si z dlanjo oči se je obrnil stran. Zasopljett je prihitel na prod in žul že od daleč udarce sekir, ki so odmevali z dvorišča ribičeve hiše. Jezero je bilo prestopilo breg in segalo do ogradnih vrat. Zigenot, Ajgel, Kalianhart in stari planšar so poleg raz-gledišča zabijali kole, da bi ojačili in vzdignili plot; dež jih pri delu ni motil. Pod hišnim napuSEem je Bedela Hilmtruda in smukala iistje a leščevja za pletež.
6'
tjein: »Siroto Jerica«, ki do neba poveličuje materinsko ljubezen. Ni dvoma, d« bo ta prireditev naših deklet privabila v dvorano vse nase matere in ludi može in mladino. Naj slasti mladina dobi pri iej materinski proslavi novih pobud, kako spoštljivo naj ceni materinsko žrtve, ki jih uživa v Inko obilni meril
n Občni zbor krajev«« Kmečke zveie v Cerkljah pri Kranju bo v nedeljo 27. marca popoldne ob 3 v Ljudskem domu. Kmetje, pokažite stanovsko zavesi s številno udeležbo!
n Prosvetno društvo Šmartno ob Dreti uprizori v nedoljo 27. i. m ob 3 popoldne v dvorani Gasilskega doma pretresljivo Meškovo dramo »Matic. Udeležite se v obilnem Številu!
n Dekliški krožek v Oemšeniku priredi na Marijin pmznik 25. i. m. lepo Materinsko proslavo s sledečim sporedom: dekJamacije, govor, telovadna akademija in igra 2 Po trnju <lo cvetja«. Vabimo!
n Katoliško prosvetno društvo v Reieenh pri školji t<oki priredi s sodelovanjem fantovskega odseka in dekliškega krožka v nedeljo 27. marca ob 15 materinsko proslavo s petjem, zborno de-klainaeijo, telovadbo in uprizoritvijo tuiflerija »Theofilus«. Vljudno vabimo!
n Psisijoii v Kamnik«. Katoliška prosvetna društva v Kamniku »prizore na zadnje tri postne nedelje (27. marca, 3. in 10. aprila) znani Deutsh-Finžgarjev pasijon. Režija je v spretnih rokah, sodelujejo najboljše igralske moči, zato si mora vsakdo vzeti toliko časa, da pride v Kamniški doni in se v duhu sv. Cerkve vživlja v svete in pretresljive dogodke iz trpljenja našega Odreše-nfka. Začetek vso k i krat ob jx>14 popoldne.
n Žabnira pri Skorji Loki. V petok — na praznik Marijinega Oznanjenja — priredi lakajšnja šolska mladina v društveni dvorani ob 3 jiojioldne proslavo materinskega dne z govorom, deklamacl-jami in igrico: Naočniki. Povabljeni ste k obilni udeležbi, da tudi s tem pokažemo svojo ljubezen do naših skrbnih maier.
Čez 4 m snega je zapadlo te dni po nekaterih vzhodnih turških pokrajinah.
Ledolosalle« »Jeraak« a mskhai učenju*.!*, ki so 9 mesecev preživeli na ledeni pložči severnega tečaja, je priplul v Fetrograd.
Komunistično stranko hoče prepovedati kanadska vlada.
Kmečko delo i? marm
Cim bolj se oduiikumo od zime, tembolj so
krčijo zaloge krme za živino. Že v zimskih mesecih smo ponovno priporočali, naj kmet pravočasno preceni zaloge, da spomladi ne bo prišel v stisko. Kajti največja napaka je, če pred novo svežo krmo živina hujSa in propada, ker ni zadosti dobre krme. Kdor je « krmo pri kraju, ima samo dva izhoda: ali krme dokupiti, ali pa nekaj živine prodati. Samo stradati je nikar!
Vreme postaja sedaj toplejše iu moramo skrbeti, da pride živina dovolj na prosio. Privoščimo ji dobrega zraka in sonca, saj je bita čez zimo dovolj dolgo v hlevu. Da bo lahko hodila, ji ob-režimo parklje. Skrbimo, da bodo hlevi čisti in zračni
Breje svinje krulimo tako, da ostanejo srednje rejene. Zalo jim pokladajmo predvsem tečno beljakovinsko krmo. Važno je iudi, da živali redno spuščamo ven, da »a sprehodijo, ker poleni laže povriejo. Po skotitvi je treba krmiti svinje z močuo beljakovinasto krmo, d« bodo imele za mladiče dovolj mleka in tla ne bodo preveč shujšale in opešale.
V marcu bodo imele naše gosjiodinje opravka z valjenjem. Po možnosti naj se podložijo jajca hkrati več kokljam, da potem piščance vodi le ena ali dve, ostale pa začno nesti. Jajca naj ne bodo stara nad 1.4 dni iu morajo biti primerno težka. Če koklja noče vsak dan iz gnezda, jo moramo odstraniti, da se jajca prezračijo. Glede pregleda jajc šesti dan valjenja smo že zadnjič dali navodila.
Meseca marca je ua travnikih mnogo važnega dela. Ponoviti moramo, kar smo že zadnjič po-veiiali: slovenski kmet na splošno I ravnikom spomladi posveča vsa premalo skrbi. In vendar je od dobrega travnika odvisua živinoreja, od nje pa celotno gospodarstvo. Zato ponovno priporočamo: s travniško bran® na travnik! Nič ni bolj koristnega za travišča, pa tudi deteljižča, kukor travniška brana, ki razpraska zemljo in travno rušo, izruje mah in plevel, poravna krtine in enakomerno porazdeli kompost in druge vrste gnoj« ter jih pomeša z zemljo. Travnikov r.e bosta nikoli prevefc branali, kajti z brananjem omogočite zraku dostop v zemljo, /raka v zemlji pa travnik ravno tako potrebuje kakor njiva. Zato prevleči!« travnike jjodolgem iu počez; zaleglo vam to za pol gnojenja! Kjer je oa travniku mnogo mahu.
ga poleg braaanja zatrenio z živim apnom (Sp »onim prahom), ki je najhujši »ovratnik mahu Potrosili ga je pa trel« precej na gosto, da centov na 1 hektar. Na travniku, ki ima dovolj apna, ne bo uspeval mali, pač pa žlalilne detelje.
Po brsiisoju se travuik pograbi: vso listj«, mah, nlevol ter ostanke gnoja ali konijiosta 'je spraviti na kompostlšže, kjer iz teh odpadkov napravimo dober kompost, ča jim primešamo up. kaj blata iz jarkov, kak voz hlevskega gnoja in ga" nekajkrat polijemo z gnojnico. Zalo nikar grabljanja s travnikov ne eežigajie.
Sedaj je najprikladnejSi ča* sea razvažanj? gnojnice. Najbolj potrebni so je travniki, pn »*> tudi zanjo najlepše zahvalijo z bujno rastjo trav in obilno koSiijo. Gnojnica ima v sebi obilo ie-dilnih snovi, ki hitro delujejo, ker so razs!o|>ljeii« v vodi. Zalo izpraznite gnojne jame do dna!
Vrt smo že temeljito očistili' poravnali i>otn in vse uredili, kar zahteva oko in ■»potni ^it, ki ga tudi ue gre znmelavati. Marec je najugodnejši za saditev lepotičnega drevja ter cvetic I raj-nic. 7. gred, kjer imamo liijadnte in tulipane, odstranimo smrečje in listje, s katerim smo jili jeseni pokrili. Tudi vrtnice razkrijemo in jih jiravilno obreieuio: močno pouKnjke na dolgo, šibke n« kratko. Narobe svet, kajne? čim liolj v živo obrežeš jioganjek, tem močneje bo odgnal, zato nič narobe sveti Sedaj že lahko na prosto posejemo razne enoletne cvetice, prejšnji mesen v gnojak (tople gredo) sejaiie cvetice, pa piki-ramo (presajamo), manj občutljive pa sadimo Js na cvetlične grede.
V gnojakih (naše kmetije jiii še malo znajo, jia bo treba ee pobliže seznaniti z njimi I) vzgajamo tudi sadike raznih zelenjadnlc, kalior kapusnic, paradižnika, paprike, čebule, zelene ia raznih solat. Na p,-oalo_ pa sejemo že korenček, paslinak, radič, rdečo peso, peleršilj, čebulo, solate rezlvke, vezivke io glavatice, redkev, redkvico, grah in začlmbnice. Na tople In zavetus lege poskusimo saditi dobro utrjeno sadike kar-lijole, zelja, ohrovta in kolerabe.
Dne 8. marca ee je za vedno poslovila od na» I dobra mati Me reki Alojzija roj. Ribič, doma \i j Velike vasi pri Moravčah. Rajnka je biia zelo ljn- j bečega in dobrotljivega srca. Ni prišel siromak, ki bi moral oditi praznih rok. Zato je tem hupi občutek njene izgube za vse, ki so jo poznali.
Dr. Ft. Trdna:
Spomini na Amerik®
Po širokih iu močno razsvetljenih stopnicah dospemo v prostran kolodvorski atrij. Kako veselo in prijetno iznenadenjel V hipu zažari pred uumi nešteto znanih in neznanih obrazov. Takega sprejema bi niti v sanjah ne bii pričakoval. Ko bi mogel vsaj približno naslikati tiste prijetne občutke, ki so me navdajali, ko sem segal v rokepreč. g. kanoniku J. J. Omanu, Grdinovim, Koželjevim, Plevnikovim, Resuiku, Kuhar jevi Marijanci in še mnogim drugim zasebnim in društvenim zastopnikom. Bil sem gi-njen in v vidni zadregi, ker nisem takih sprejemov navajen. Kadar sem prihaja! domov no počitnice, me je moj rajni oče sprejel kar na hišnem pragu, mi v pozdrav podal roko in z njemu lastnim naglasom dostavil: »Si prišel?« lak ie bil navadno moj sprejem od mladih nog. A. zdaj? Komaj je končal dobrodošlico gospod Kanonik Oman, že je pristopil g. Grdina Anton in me od veselja tako krepko stisnil, da jo bil ves prsni koš v resni nevarnosti. Zato ni čudno, fe me je Grdinova gospa s svojim običajnim pozdravom: >Kaj ste rekli?«, izgovorjenim v pristnem ribniškem narečju, prehitela, dasi sem jaz isto nameraval.
Ko se je prvo veselo presenečenje nekoliko poleelo, so me odvedli v vežo, kjer je stala nepregledna vrsta avtomobilov, črnih, svetlo sivih in rumenih. G. kanonik Oman rae povabi v svoj »Uouge«, kjer sta že sedela oba Slapšakova, oče in sin, in se živahno razgovarjala. V nekaj minutah se je zganila dolga vrsta avtomobilov in drvela po glavnih in stranskih ulicah proti l\ewburgn — našemu zaželenemu cilju.
Ko smo privozili iz kolodvore, mi je nadel v oči neverjetno močan ropot in sum živaiinega prometu in vzoren red. Avtomobili, osebni in tovorni rumeni tramvaji, črno asfaltirane ali , (5
z rdečo opeko tlakovane ceste. Domačini, tujci,
Kitajci, Japonci, Črnci — vse brzi v tempu velemesta, kakor da zasledujejo zločinca, ki jim je ukradel ljubi mir. In vernk, se vrši vse v najlepšem redu, ki ga podnevi in ponoči vzdržuje luč. »Luč je prva velesila v Ameriki, nje se vse boji, in njo tudi vse uboga,« mi je ob neki priliki razkladal g. A. Grdina. Ponovna skušnja Se potrdila resničnost njegovih besed. Kakor hitro se v nadcestuem ali obcestnem svetilniku pojavi rdeča luč, obstane kakor na povelje osebni promet, dočim mu zelena luč iznova na stežaj odpre vrata. Gorje |»a neubogljivem kršilcem luči! Neizogibna nesreča ali pa budno oko postave mu jc precej za petami. Vso t'o vrvenje m dr ven je pa še stopnjujejo plavži, jeklarne, zelezarne in vlaki, ki neprestano prihajajo in
odhajajo piav )7 greje mf,sta Jla vsfJ štiri ve_
trove.
Po polurni vožnji smo se ustavili, Izstopili s,m.° newburškim žiipniščem, ki mi ie za dobrih Sest tednov postal drugi dom in kraj ne-zvenljivih spominov. Oči švigajo na levo in' des-no- 'zy V3e okolice diha sama domačnost: snažne pritlične ali enonadstropne hiše, zavite v prijetno zelenje, prijazni slovenski obrazi, slovenska pesem m beseda, cerkev, farna šola, prosvetni dom, vse kakor doma v starem kraju. V hipu sem vzljubil ljudi in kraj in še danes me navdaja prijetna zavest, da nisem ves ča« svo-Jiga bivanja v Nevvburgu občutil, uiti trenotek, da sem na tujih tleh.
Dočim so prtljago odnesli v gornje nrosto-re nas g. kanonik povabi v sprejemno sobo, ki je kaj okusno opremljena. Tla zakrivajo temno iSlkne ,p-a JPO^Ijajo zgodovinske K'lobe. 1" dajejo sobi izraz resne liotranjostl. Mize, ki smo je v starem kraiu n» vajeni, v, Ameriki v takih prostori meščajo jo udobni nasloajaži in divan. Cleve-land ima tako zvano celinsko podnebje izmlno P0,etJ« »' izredno mrzle z me V po
letni vročini je pravo peklo Zato je skoraj r sleherni sobi električen veieraifc, ki dovaja hladilni prepih in zdrav iu svež zrak.
Moj naslonjač je bil tik pod veternikoiii. Potni znoj, ki je v podbi drobnih potDih kapljic polzel iz kožnih luknjic, se je jiolegoma posušil, grlo pa, ki je ves čas vožnje gorelo o<5 žgoče suše, se je hipoma zmočilo. G. kanonik je namreč prece.j ob vstopu v njegov gostoljubni dom uganil naše skrivne želje in nam postregel s svežim mrzlim pivom. »Hvala Bogu, do so odpravili pvohiblcijo,« se je ■/. viduim zadovoljstvom opravičeval g. ravnatelj Slapšak, ko j« vraču 1 izpraznjeno kupico. Vendar sem pozneje
v svoje veliko veselje, ponovno uvidel, tla se kljub odpravi prohibicije razmeroma malo pije. Pri mizi navadno ni alkoholnih pijač, nadomeščajo jih pasterizirano mleko, voda in okusno sadje. Le če prideš v goste, ti po znani staro-kranjski navadi postrežejo s prigrizkom in pivom, ki ga sleherna družina hrani doma v hladilniku v nalašč za to pripravljenih pločevinastih posodicah.
Ob svežem pivu so se še bolj razvezali že itnk živalmi jeziki. Govorili smo o domačih raz; mtu-ah v starem kraju, zlasti pa o nenadni smrti nadškofa dr. Antona Bouaventura Jegliča, o kateri tedaj večina ameriških rojakov še ni nič vedela. Toda čujl Novo izneuudenje. Pred žiipniščem se je neopaženo zbrala niladinsku godba župnije Sv. Lovrenca in številna množica faranov, samih pristnih in zavednih Slovencev. Iz prs sa mi je izvil globok vzdih ganotjp.. Tolike pozornosti nisem pričakoval, kuj šele zaslužil!
Ko odigrajo prvo točko, stopiva z g. ravnateljem Slupšakom na zeleno teraso pred župni-sčem, da se godcem in vsem navzočim rojakom primemo zahvaliva. Milo doneča materinščina nus v hipu zbliža. Tista mendn našemu ljudstvu prirojena sramežljiva phhost se umakne prisrčno zaupljivi odkritosti. Podamo »i roke in se pozdravimo kot bratje in sestre n«Se skupno
A
Strah aa njim
Oefilt se vleče po ovinkih. Bližnjica pa «rc Inreko pokcpaliMa. Ob etezi je' Komarjev« njiva, f Ob suiieni vremenu ne drži vsak pošteno Btezo,
kadar se pa ratmoči pot, stopi rajši na njivo. Tako "a a steza širSa in njiva ožja. Pred leti, tako nrioovediiiejo, je prosil in rotil atari Komar ljudi, L, mn ne delajo škodo. Zaman je bilo Postavil i« tablico 7 napisom: »Prepovedana pot«. Kmalu io ležala i jarku. Ogradil je njivo s trnjem. Ras-rneiali so «a in hodili p0 u'ivi> kakor da ao si če priposestvovaii pravico, 'listo leto pa, ko ja bil vsejal Komar ječmen in je šei ječmen že v klasje. «o se začeli ljudje ogibati steze bližnjice. Šepetali eo si, da nekaj stoka in vzdihuje za po-ališčno mejo, da rojiočejo koeti v mrtvašnici — in J»rjcv Marko je videl, kako sta na dva velikanska okostnjaka žogaia z lobanjami. Komarjev hlapec je videl zvečer v belo rjuho ograjeno po-stivo. ki je imela glavo kakor sod in oči kakor tolkle. Tekla je za njim, ko je hotel zvečer po bližnjici. Mrtvi imajo paž radi mir — ia ee jim ga kališ — in te dobijo v roke, te imeljejo v sončni prah...
In tako »e je vse ogibalo pokopališča® bližnji« in Komar je ie upal, da mu dosori v miru ječmen, kar zavede Kopača, Kontarjavega soseda, v bližnje mesto, lam ee zamudi, da mu je ovinkasta ser-ta predolga. »Maj bo štupca ali prnhc, ti misli Kopač in jo udari kar preko pokopališča, z debelo kravaio v roki. Gre, hiti mimo kapele, ne sliši rožljanja koeti, ne vidi velikanov, ki se žogajo i lobanjami...
jStrabove so si izmislili pastirji,« so junači Kopač, ki ga je bilo vendar grosa. Kar zraste pred njim dolga prikazen, beta jo in ima ogromno glavo... Kopaču zastane eapa. Vendar zbere me svoje moči. zažene se mimo prikazni, preko pokopališča. Prikazen pa steče za njim... >I)a sem le preko meje,« se bodri Kopač, »preko meje mrtvi ne smejo.« Aii grossa! Prikazen ga zasleduje še po ječmenu, kamor se jo zagnal Kopač v svojem slrahu, gode in sika nekaj kakor: »prekleto!« Da bi duhovi kleli? Tega ni še slišal Kopač. In šli preko meje pokopališča? Bliskom« se Kopač obrne in zamahne a svojo kravaio... Prikazni izpodleli, glava eo odtrklja... Kopač pa udarja... Prikazen stoka in prosi: »Nehaj sosed, sai sem jazi Zaradi ječmena sam strašil.. .<
"ŽAHTFVA ITFPOVSOD »DOMOi.]?JBŽU3
Strup sem, pravijo mi žganje, dušo m telo elabim; • nvoje delo - razdejanje, več kot meč jih pomorim.
Krut sem, ne poznain pravic«, v mojih sencah veje l(!ad. Kaj me briga luč resnice — moja pot drevi v prepad!
S kolom jaz ljudi jsozdravijam. nož zasajam jim v erce, z revščino jih blagoslavljam, nimam čuta za 6olze.
Kjer eeiri jaz, jc epor v družini, mir je tamkaj vzel slovo; moji Bližnji, eo trpini, v spone kujem jim roko.
V meni je izvor nesreče, gazim čast, ugled teptam; svoje žrtve mečem v ječe ter v sramoto jih peham.
Moje spremstvo je trpljenje, čednost — kletev in cteup; ia i sem kuga za življenje, kdor mi zvest je, pije strup.
Limbaraki.
d Prebivalstvo okoiiee Škofja Loka in Medvode opozarjamo na odlok okrajnega na-čelsfcva Škofja Loka, glasom katerega bo na banovinski cesti Skofja Loka—Sara—Medvode prekinjen promet za vsa voaila preko mostu i Puštaiu zaradi končne dograditve mostu in ureditve cestišča in sicer v času od 28. marca do vključno 23. aprila t. L Za lahka vosila se bo v to mčasu vršil promet po občinski cesti Škofja Loka — Plevna — Suha, preko mostu na Suhi, težka tovorna voaila, namenjena iz Medvod v Škofjo Loko ali obratno, pa bodo uporabljala banovinsko cesto Suha—Jeperca in državno cesto St. 2 proti Medvodam.
kalijo najbolje.
Zahtevajte jih povsod!
Zastavice iz bankovcev
Na Sumatri živijo ljudje zelo zadovoljno « blagostanja, o kakršnem se nam niti ne sanja.
Drugod po svetu
trgih
je dovolj tudi vsega drugega.
Zanimivo je, kaj vse ši znajo privoščiti prebivalci Sumatre za denar. Nekateri so si napravili iz bankovcev zastavice in okrasili i. njimi kolesa, motocikle in avtomobile Čim vet- ima kdo, tem večja je njegova V.avu in tem bol; so postavi, da je bogat. Po Sumatri vozijo avtomobili in kolesa, na katerih je vse polno zastavic is bankovcev. Če se nekaj eastavi,? izgubi, se lastnik za to ne zmeni. V nekaterih hišah pa izdelujejo iz bankovcev krožnike. Prej so jim služili v ta namen olupki banan, zdaj si pa pomagajo z bankovci Nekemu bogatašu se je zahotelo celo kopanje v pivu. Mož pravi, da je to poseben užitek in 'da se počuti po kopanju v pivu m nago boljše, nego po kopanju v vodi
Sejmi
28. marca: živ. in krain. Litija io Rovte pri Logatcu, živ. Star: trg pri Lož«. — 31. marca; živ, in kram. Studenec pri Krškem. — 2. aprila: živ, in kram. Rakek, gov., evinj. in kram. Mokrot živ. St. Jurij pri GrctM-pljem.
tomo®,
matere Slovenije. Začutim se kakor doma sredi vasi uicd vasčani in vaškimi otroci.
Lepemu dnevu je sledi! lep večer. Ob deveti uri naju g. kanonik Oman popolnoma nepričakovano povabi v ondotni Slovenski narodni dom. »Kaj pa bo spet?« me v radovedni ne-n"™T0Stl ii?Pr,aS"ie p- ravnatelj Slapšak, ko sto-" 1 dkemu prosvetnemu hramu.
ravnatelj.
—,--.-----. ... „.„. ...... presenetiti,
to sem že doma neštetokrat slišal. Gotovo bo ze spel kak »surprise« — presenečenje.« In ni-ltm ?eimot" Komaj stopimo v dvorano, zabis-see električne žarnice, sedeži ožive, roke se dvigajo m ploskajo, po okusno okrašeni dvorani pa se odbijajo dobro došii in živio klici. To je bil pravi surprise!
itn! ->0'em se Je P® v«e razvijalo po natančno
(■(Močenem programu: običajni pozdravi, pevske 'očke in godba. " * *	" ' " * "
•esm in neutrudl je nastopal
beseda, z dolenjskim naglasom sicer, ' ' 2 gladko teče, da se xuu prav nič ne i »zna, da je že četrt stoletja izven rodne gra-si s„r nn v mladih letih ni raogia dati Šota, P°*<ieje kot samouk pridobil z vedrim ooa-zovnryem ]Jlld; in 0k,0,jHi v katerem živi, in z
T?oT,'iivos4i(?- *nak? K»«dko mu teče „„£•,1 ro- fato se njegovo ime pogosto čita v »»šil, ameriških časopisih.
inl«*?' P^sledu na g. Resnika mi je nehote uhs~ rn»Sn LT stnro Krško davnino. Mala in siro-i hZ. deželica ni mogla rediti vseh svoje k ! -0*"' mlajši, ao morali na tu-in' dr, S0 S1 * de,om svojih rok postavili dom Dotrph?"0, 2"**di stik» ' tujimi narodi, lastne mlarl« "i	nagona pa ao ae njih
viiale V Sllft tnko hitro in vsestransko raz-kiilile na8el,jifl« celo staro domovino nad-
i .i .—- r« wft«u«iu. ini pozdravi, pev očke m godba. Predsednik g. Jakob Resnik. ln neutrudljivi newburški kulturni dela-kot star in izkušen govornik.
Tem starogrškim kolonistom sličijo nešteti niši izseljeniški pionirji. Podnevi družinske skrbi, naporno delo v tovarnah ali celo v podzemeljskih jamah, zvečer pa predavanja v izobraževalnih, dobrodelnih in prosvetnih društvih ali pa sestavljanje poročil za ondotne liste. To se mi zdi naravnost junaško. V mojih očeh zaslužijo taki samouki več spoštovanja in priznanja kakor pa tisti učeni možje, ki so jim ugodne razmere znanje in učenost tako rekoč vsilile.
Ganljivo lepa jc bila tisti večer naša slovenska pesem. Morda jc k temu nekoliko pripomogla tujina, da mi je šla pesesa do dna srca. Pa kaj pravim tujina? Saj sem bil v slovenskem domu in med samimi slovenskimi rojaki! Proizvajali so poedine točke tako lepo, jasno in čisto, da bi jih lahko marsikateri domači oder zavidal. Nastopili so pa kar trije zbori: Slovenijo, Zvon in Črički. Vsako društvo je zapelo po tri pesmi, le črički štiri. Razumljivo! Če je v otroških nedolžnih očeh zadnji odsev raja, jo v otroških srebrnočistih glasovih zadnji odmev rajsko nedolžnega srca.
Vse tri zbore je mojstrsko ir.vežbal in vodil pesnik in skladatelj Ivan Zonnan. Ko bi o Zor-iiianu prav ničesar dragega no vedel kot samo to. kar sem videl, bi ga moral globoko spoštovati. Videl sem njegovo naravnost idilično pristavo; kakor naša slovenska hiša sniva v sveti tišini med zelenim drevjem in dan za dnem prisluškuje ubranim zvokom mogočnega pianina, ki tako	poje in sanja o čudovito lepi
domovini tamkaj onkraj morja, o slov>»nski zemlji in o dobrem slovenskem ljudstvi). Videl sem umetno poslikane stene, ca katerih vise najlepši posnetki naših planin in naših veličastnih gorskih grebenov ter portreti naših duševnih velikanov. Videl sem tudi njegovo bogato knjižnico; vse slovenske knjige in skladbe, dragoceno vezane, so zastopane v njej. Zato ie tata prijetno v njegovi dražbi. Vsaka beseda g«
izdaja, da je sin slovenske matere in sad sliv venske, zemlje. Ves je tak kakor njegova pesem; Le eno pomlad in eno poletje me čara! je kras slovenske zemlje, a pisani svet ob cerkvici tvoji za vedno sc vtisnil je v mlado srce.
Najlepše pri tebi je sonce žarelo, najlepše pod tabo je potok šumel, najlepše nad tabo so ptice žgoleie, najlepše krog tebe je ntajnik evefet
V klasično izklesanem nagovoru je nato gospod Zorman povedal nekatere misli, ki bo vredne, da se tudi na tem mestu slišijo. Izvaja! je nekako tole: Taki obiski, kakor so jih zapo-čeli rajni vladika dr. Jeglič, sedanji škof dr. Gregorij Rozman in v zadnjih letih nekateri zasebniki, so za naš narodni živolj izredno_ velikega pomena. V starejših izseljencih utrjujejo prisrčne vezi, ki jih vežejo s starim krajem, v mladini p« vzbujajo ponos na slovensko poko-ljenje in rastoče zanimanje za rodno grudo njihovih staršev, Ako bi se bili taki medsebojni stiki vpeljali pred 30 ali 40 leti. bi bile narodna razmere med nami izseljenci danes drugačne. Tedaj, ko so sleherno leto tisoči naše najboljše narodne krvi hiteli preko morja na fnje, sarai
zdravi čvrsti silovenski fantje in mladi možje, samo cvet našega ženstva, naša cvetoča slovenska dekleta, tedaj je domovina kakor mačeha gledala na te izseljence. V svoji brezbrižnosti in brezsrčnosti je neizmerno veliko grešila. Naši predniki so prihajali sem brez vsakega varstva in vodstva. Ker niso poznali ce jezika nO razmer, so tavali kakor ovce brez pastirja in padali brezvestnim izkoriščevalcem v roke. Ti so jih varali, versko in moraino zastrupljali in jim kot pijavke pili srčno kri. Šele ob enairti uri so se jih spomnili nekateri idetdnejši <?a-hovniki. Prišli so za izgubljenimi ovcami in' iskali in reševali, kar se je še rešiti dalo.
(MsiMjevsme.l 4'
Vsi pademo na volišč«!
Zaradi prekomasacije kaiastratae občine ja-Majica, ki se je priključila občini Litija, bodo v netijo, '27, uiarea t. 1., v Smartnem občinske volitve. Kot um j? doslej znano, je vložena samo naša. Jteta i nosilcem Rus Naceiom. Zaradi odhoda dveh ©tičinekih odbornikov v službo, se je tista dosedanjega občinskega odbora nernauio spremenila ter ostane v večini dosedanji občinski odbor. Volivci! Smarski občani! Naše delo poznale, zato je podrobno navajanje nepotrebno. Pribijamo pa tole: nad 100.000 din doiga nam je zapusti! prejšnji občinski odbor, dalje, stanovali smo v tuji hiši iu plačevali najemnino, danes pa ,ix> enem" dobrem letu, je plačanega dve tretjini dolga in uradujemo v svoji lasffli občinski hiši. Dobra volja in nesebično dek> sedanjega odbora, ki vam jamči, da bodo vodili z kto nesebično vnemo občino tudi v bodoče, mora privabiti vsaikega zavednega občana in volivca, ki mu je blagor občine pri srcu, v nedeljo, 27. marca, ua volišče in da odda svoj glas za nosilca liste Načeta Rusa. Na svidenje na volišču v ljudski šoli v Smartnem!
Občinske votitvo bomo imeli v Dragatušu 27. marca. Biti morajo občinske volitve zaradi pre-Jiomaaacije. Velika večina v naši občini je tako pametnih, da žele enotno listo. To hi se tudi zgodilo, de ne bi biio to odveč nekemu gospodu ali pa goepej v Črnomlju. Tej gospe in temu gospodu ee bo žetja n,enda izpolnila, kajti če je res kar pravijo občaui, da sta izjavila žrtvovati v namen, da doseže opozicijska lista v naši občini večino, megari 200.000 din, potem je jasno, da bo nastala druga lista »po volji občanov«. Mi pa, ki si bomo postavili za nosilca liste svojega dosedanjega, župana Mušiča, poudarjamo tole: Občini je izposlo-vai 24.000 podpore za razbremenitev mlekarne, ki bi jih sicer morala plačati občina, poslanec JRZ dr. Eoce in p-ijatelj našega župana in velika ve-JSina naših volilcev. Ni pa te podpore izposJovala dotična gospa ali dotični gospod iz Črnomlja. — Čudno je to, da dotični gospod in dotična gospa »lista prinesla teh 24.000 din, ko sta vendar dobro vedela, da bodo morati občani plačati, ako ne pride pomoč. To ee nam zdi zelo čudno, zlasti ko vemo, da sedaj za volitve pripravljata 200.0(30 din. Aii naj teh 200.000 din smatramo resno? Kdor aoSo pomagati občanom, jim pomaga takrat, ko eo v stiski, ne pa, da bi kupoval njihove glasove pri volitvah. Celo to poudarjamo, da ta gospod in ta »{ospa, ki sedaj ponujata 200.000 din za kupovanje «us, nista storila v zadnjih časih prav nič v prid občanom. Morda bosta rekta, da sta onadva pomagala, da banska uprava izvršuje v naši vasi Podlog veliko in dragoceno zložbo zemljišč in si-eer tano, da Podložano uo bo stalo nič in da jim 1» oblast celo to naredila, da dobe higiensko predpisana urejena gnojišča. Ta gospa in ta gospod se
bosta morda celo tipala baheti, da sta onadva dosegla pri banski upravi, da je naša vas Zapuže dobila sijajno napajališče. Temu gospodu in tel gospe, ki jima gre samo za volilne glasove, da bi ee mogla pobahatj pred dr. Mačkom v Zagrebu, da sta storila veliko delo, ko »ta toliko ia toliko slovenskih volilcev kupila zanj, temu gospodu in tej gospe svetujemo, naj rajši mirujeta. Ce pa imiita denar — naj ne pozabita, da sta obogatela od slovenskih ljudi — naj ga dasta prav tako na razpolago, pa ne za občinsko volitve, ampak za druge, resnično potrebne 6tvari. Ta goejiod in ta gospa iz Črnomlja sta si morda tudi že izbra!« svojega kandidata za no»iloa liste? Kaj pa, če bo ta pozneje prestopil v JRZ, kot se to sliši? Gospod in gospa naj nikar no pozabita, da smo mi, kot drugi Belokranjoi bili svoj čas že pod Savsko banovino, kamor nas vidva hočeta zopet izvleči, toda vzemita na znanje, da imamo tistih dobrot, ki smo jih tam uživali, čez glavo preveč. Mt pametni občani občine Dragatuš, pa bomo volili za župana našega Mušiča.
Laži jih hod® upfopmSile
Za občinske volitve, ki bodo prihodnjo nedeljo za na&o novo obilno Brežice, vlada med volivci vedno večje zanimanje, kar pričajo lepo uspeli sestanki, ki jih prirejajo po vaseh pristaši in prijatelji liste JRZ, katere nosilec jc ugledni in spoštovani g. Deržič Karel v Brežicah.
Da našim nasprotnikom, ki se zopet skrivajo pod »Gospodarsko listo«, sedanje volitve niso prav, nam ni treba posebej poudarjati. To najbolj dokazujejo sami s tem, da vsa tiiihova agitacija gre za tem, de zbegajo čim več volivcev. Zato trosijo predvsem med okoličani vse mogoče laži, ki »o čisti navadni triki, katerim naj bi nasedli nepoučeni volivci. Ker se jim je akcija o plačevanju zgradarin« ponesrečila, so začeli sedaj okoličane begati s plačevanjem dolgov, ki da jih ima baje mestna občina prav čedne vsote. Resnici na ljubo morasno povedati, da mestna občina dejanskih dolgov nima. Kar pa jih ima, so kriti a protivrednostjo v naravi. Medtem, ko_ jih ima okoliška dosti več zaradi elektrifikacije, kar je vsakemu občanu znano, V tem primeru bi kvečjemu plačevala dolgove mestna občina m ne okoliška. Še bolj debela in nesmiselna pa je laž, da bodo morali občani, če zmaga lista JRZ, plačevati večje davke ia doklade za Prosvetni dam v Brežicah. Gospode od gospodarske liste prosimo, naj nam povedo, koliko Prosvetnih domov so že postavile občine. Dejstvo je pač, d« je Prosvetno društvo v Brežicah začelo s pripravami za zgraditev doma v Brežicah, kar pač našim nasprotnikom ni prav. Tooa povemo jim, da taki.n debelim naše ljudstvo ne bo nasedlo. Kolikor m bo in kdor bo pomagal pri delu za Prosvetni dom, pa bo rmmagaj s prostovoljnim delom brez vsakih davkov in do-klad. Pa našim nasprotnikom tadi to ni dovolj, kar je pač dokaz njihove nemoči. Med okoličani trosijo v 1 <la bodo uosetfli zopet razdružitev obeh občin
iu da bodo prenesli sedej! občin« sa madež sedanj« okoliške, č« zmag« gospodarska lkta Kdor je toliko naiven, da temu verjume, naj verjesne. Jseao je pa danes vsakemu, koliko bo do««gei kakSeg opozicijski župan ia občinski odbor. Zato je naj' bolj zgovoren dok«i sedanja meataa obči&a Brežic« * svojo napredno električno luči«. Volivci, navedli smo samo nekaj najbolj debelih, s katerimi hodijo okrog naSi nasprotniki. Zave dajte se, As vse, kar trosijo in kar bodo Se prihodnje daj pred volitvami trosili naši nasprotniki, predvsem raad okoličani, «« čisto navadni triki, ki imajo namen zbegati nepoučene volivce, da bi oddati svoje glasove k v lastno škodo. Zavedajte es, da bi v primeru, če bi bil« združitev obeh občin res v gospodarsko škodo okolice, kar trosijo uaii nasprotniki med okoličani, do-segel kaj pozitivnega le župan in občinski odbor, izvoljen na listi JRZ. nikoli pa no opozicijski. P« le nekaj nc smemo pozabiti, kar posebno odlikuje naše nasprotnike in kar so uporabljali v minuli letih. Zvedeli smo namreč, da hočejo gotovi delodajalci vplivati na svoje volivce, kako naj volijo. Toda vsem tem povemo, da si bomo to zelo dobro zapomnili za pozneje.
Volivci! Naši kandidati £ nosilcem na čelu, ki «o vsi ugledni in dobri gospodarji, Vam jamčijo ts edino koristno in piodonosno delo v občini Brežice. Ne nasedajte trikom naših nasprotnikov zadnje dat pred volitvami, ampak v strnjenih vrat e h v nedeljo še predpotdne oddajte svoje glasove za listo JRZ.
Golo mmm dobiti
ljudskega šaspema
Dne 18. marca t. 1. ee je vršili po sv. maši v Golem javni volilni shod, ki g« je otvoril naš delavni g. Glavan. Dal je besedo govorniku ing. oodji iz Ljubljane, kateri je v nad uro trajajočem govoru prikazal ljudstvu dejaneko gospodarsko in politično stanje v naši domovini Sloveniji in v državi Jugoslaviji. Ljudstvo je govornika poslušalo z nepopisnim zanimanjem. Od strani poslušalcev «o jo oglasil k besedi znani Niko Stebla j, edini, Id morda še oimpatizira s propadlo JNesarsko gardo. Kvasil je o bivši ižanski občini ter o proeveti našega kraja. Njegovo gostobesedno«* je zavrnil « velikim odobravanjem navzočih drogi gospod is Ljubljane, ki smo mu iz srca hvaležni; e kratkimi besedami je povedal toliko, kolikor nt do danes med nami šo nihče. Po končanem, nadvse uspelim shodom — pripomniti moram, da ee je ta vršil na prostem v snežnem metežu — uo eo do sedaj se neupisani volile! jell trumoma opisovat v organizacijo JRZ.
Voiilci, bliža so 27. marec, ko bomo lahko s ponosom gledali na naše uspehe, saj bomo po-medli s zadnjimi ostanki tistih, ki eo nam tsko krivično delili od stranke JKZ poslano moko. --Steblaju Nikolaju p« želimo, da pride končno do spoznanja: IM„ te pamet, um ti je dan; našel jo boš, Ee nisi zaspan. — VeSčan,
.	P?« otecmsMn vohivah glasovati mi pošteni in
zavedmn Slovenci za kandidate JRZ in s tem za'
-ST-* t samobiin^P'oti centralističnemu izkoriščanja ziovenne, ki so mm ocetfe slovenski liberalci meh barv!

BLUZE ii vior£ut«g*
ti tj k: r j ji
DAMSKE obleke it morino kartrone tkanino
»AMSKA KRILA 1> pcrlno «or-'»«»♦ iksslim
.DAM S KI KOSTUMI la športne tkanino
DAMSKE OBLEKE it po-modno tkanin«. B»*li«ni kroji
DAMSKI PLAŠČI iz Ia volneno tkanine
Hranim« WU«lc«. ^titM jMplrJ«, dahsltes.
vnovčnjem po najviiji cer/i takoj <r gotovini. aupo-P!'o«l*l« n«pr«n»niis
Kupujte srečke državne razredne loterijo v moji kolekturi »VRELEC SREČE«,
ALPIininfek. 8JaWj««a, Bsefe«ttsewa 14
sem
Vrane so napad!« lovskega psa. V strokov-
glasilu aemžkih paejerejcav »Die Hund-trelt«, ki izliaia v Berlinu, beremo tole zanimivo igodbo, Li »b zdi, da je otrok lovske latinščine. ki pa je vendar d<w.-el«. resnična m se je ajodiia v kraju Amern. Lov«-, ki je v tisto lovišče Sel na lov, je zunaj na polju naletel na iti vršne, ki so sedele skupaj. NaKto jo pomeril Ur dve vrati ustrelil. Lovec je velel 3Vojemu piu, ■sj mu aportira tisti dve vrani, to se pravt, naj pes hiti po lovski plen ter mn ge. prinese. K.o
Brinje
najbo lJSa kakovosti Jn
dobite pri tvrdki ftaa Pečeta d. z o. z., Ljubljana, Tyrševa (Dunajske) cest« M. 88 — (lame safeesi**}
g« je pefi na#lo približal vranam, se j< vrana, ki je glasno vreJSčaje krožila nad mrtvima tovariSioama, r krm nem zaletu pogria-
e tretja svojima
la v psa ter ga hotel« obdelovati s svojim klju-osio. Boj pa je bii preveč neenak in vrana se je morala umakniti. Vrana se je naglo dvignila r riSave ter odletela, kakor bi bolela s tem povedati, da je boj ae briga več. letela je kaka dva kilometre daleč na grič, kier se je »preletavala velik« jata vran Glasno krakajc je vrana priletela med svoje iovariSiee ter začela obletavati vse po vrsti. Komaj se je pri eni spustila oa tla in glaauo zakrakala, ie se ie spet dvi-
Kila ter Intela k drugi, kakor bi jih klicala na j ali na maSčevanje. Naenkrat »e je kakor na povelje dvignila vsa velika jate vran ter pod »odstvom razjarjene vrane priletela oad p«a. Kakor bombe »o pada1!« vrane »a psa ter ra obdelovale s svojimi kljuni. Pes se je sicer hranil
Radio pod cšliadrom. Ameriška radio-indu-strya je izumila prenosno oddajno postaj«, ki stoji ▼ navadnem cilindru. Slednji »strsSijo« v Ameriki bolj pogosto kakor pri nas in so ob-vetni tudi časnikarje pri obiskih, katerim je namenjen« naprava. S pomočjo svojega ci-
L VeiMs, liillliii, rnmmt® m
ishfm mummiv
Kmiatsviiiei ln obrtniki!
DosjKfe ua ia v«ltir» po41!{ta ormmtsik ai»Srtrs.iMrtM-}e» ntit velltecti h> rapstoMI — Om toakunmCM - P»n»i» (s ltw»s}w» vm t«M« jem »vil« * hud 6ikt*iel m* Uro-M H>H1M t* uj imitlmi - »*!>> imtatUM mikom**« UrftlMl)« frtaf« M«, teh&MskUi ia »tttfloih s«jst»» tik« «Mll ptjnriU mttd^S iiAi^Kk
s »vojuni zobmi, vendar bi bil gotovo premagan, , Be.bl bil kivec naglo dvakrat aspored ustrelil » nekaj napadaik zbil na ti«. Na ves glas vrenje se je r»a jata zapodila v biiiaji gozd, kjer T n?»aJ časa krakale in počivale ter se aato anwtč zapodi!« nazaj na ps«. Toda pes, ki mu je Nižina lovca dajala pogum, je tako grizel, da *> vrane morale popustiti ter odleteti.
BtttCtlO (gospodarska, vrtna cvetlična) in Vrtiio orodie kupite dobro in poceni v trgovini ®9HlljlSt BEZEHftK, LjnM|aM (palača Ljudske posojil.)
MiviMa»": ->Ti' lonček, pehar, ki al gu nastavi! »L5 k' Je pa že iisl° prazen. Kam pa si dal "" Žob«>{e, ki M jih je prinesel*«
im. . . k: >N«k<-mu fantku som Jih dal, ki Jih "M zelo rad.t
»Kdo pa je bil tisti fantek?« Tonček: »I, Jm.,
• e *
rt»ii„y -®01' ie u8>telj naroČil, de morajo v i,'1™ "neti vsi Šolarji svežo žepu« robce. ™ei »fencev Je v pondeljek privlekel H
-ae-den
ie i«
ti
(tvn . r—JO v jwnaeijeii privioKei 17, Žejkb t« n Ns vprnSsnJe zakaj nosi dv» robca. » nji8,- ' >t« 1« *a P»k»*att« ln pr^oiit
vsekuj )U 8Ve?' robeo' >v tcgd	«« Pa
Mr ------ vrtovi
orc^tel«^,55* °«rul°. dbbro pocinkano io. vss
^"'vul^.n^ V r. Sf«ptc®
MuMjan«, G»aposveU(ka a.
Mndra govori poročevalec kjerkoli z velikimi •udoboiki tftr dovaja 3jih besede mHijonom radijskih poslušalcev. Cilinder vsebuje tri oddajne cevke zim dolgimi valovi, dočim stiska poročevalec mikrofon v desnici ali si ga zatakne v Bumbnk-o. Mala postaja tehta tajno 2C0 gramov ln ajeno področje obsega do polovice km. Zeto redno sledi poročevalcu Se i&otorn.i kolesar z močno poatajo in anteno. Ta antena vlovi valove iz cilindra, jih ojači in oddaja najbližji veliki postati, ki potem poskrbi za nadaljnji redni prenos.
Ceste iz bombaža. Kakor ie morda Se komu v spominu, so r Ameriki pred 3 leti začeli poskušati, kako hi se obnesel bombaž pri tlakovanju cest. PosT.ej so zgradili in z bombažem tlakovali kakih 600 angleških milj eeet. Ta poskus so v Ameriki započeli zaradi tega, ker je bila v bombažni trgovini velika kriza, ker je ni biio mogoče spraviti v denar. Bombaž so začele pridelovati tudi druge dežele, zaradi česar je bombaža v južnih državah Severne Amerike bilo preveč. Torej so izjemno in egclj za po-
"im tla-a se je I. Bombaž je postal nepričakovano dobro gradbeno gradivo za ceste, tako da eo sklenili ga Se za naprej rabiti za ceste. S tem v zvezi naplašajo ameriški listi, ce jim seveda smemo verjeti, da so najbolj očitni uspehi na ceatsb države Nevf Jersev, kjer ie mnogo prometa, pa vendar v vseh 3 lotili ni bito treba cest kaj prida popravljati. Tamkajšnje ceste so v tako dobrem stanju, da Se vedno ni prav nič treba misliti ae kaka popravila.
* » *
Čevljarski vajenan >» doltfo opazoval kako s« Hofer trudil, da b.! motor pognal v tek. Stopil bliže ter nsu dejal »Slišite, alt vj bencin prel šmeijete preden avto p<stfenete?« Nslo je moral seveda beiati.
it
Radi preureditve trgovskih prostorov v icjrulaoijflko črto smo prisiljeni uaSe dosedanje prostore tvrdke
F« L fiMHuM SSfalž
pnpolnoma izprazntti najkasneje do
80. uiaja t.!. — Da do tega časa naJo salogo POPOLKOMA IZPRAZNIMO,
ses;
tki »doal Isp® bbi« itefav m ai«9ta pwniadat»siia oblek« i« sicer;
18.-
8,-
polvolueno sa fantovske obleke dvojna Širin«...........
boliše. polvolneno Špricano za snoške
obleke..........."d
trpežno volneno črtasto fti Sprloauo ud najnovejši volneni kanigaml v vseh
barvah .............
Ms«« ta damske plaSSe in kostume
dvojna Urina..........
3»t&o>.rl««tt<e Mtrs«2f.i!t!0 priliko ter *»	»i^ n<>m8ffltJK«3
pri nas, Kjer boste kupUt taobro S>5s,go »o aMldh c®sa«lt
Din 25.— 43.—
U0.~ 2«.—
boljSe volneno v vseh mo<ltiih barvah
ISO eoi široko........od Din 45,—
dainsko volneno kariraoo in Špricano
blago..............
pralni blagcvi za damana in otroške
obleko.............
blago «a predpasnike in moške srajco
trpežno.............
Jn tako dalje.
6AMA
izdelek
,_______ najbolj!!,
enak inozemskim, nad polovico cenejši, 10-letua garancija, izdeluje
PODittfiJ tIRIL 16147
PRI LJUBLJANI

Obzirno poročanje. Starši devetletne Julke so odpotovali za dalj časa v inozemstvo. Teta Mina ie Julki priporočala, naj staršem večkrat piše, vendar nič vznemirljivega, temveč le prijetne stvari Julka zboli za davico Ko ozdravi, piše staršem: »Imela sem davico. Bilo je zc!o, zelo prijetno.t
Ža spomiadno
sdravlgenje pilfe
3TDRAVILM!
Rog. »107132,
Izgubljena stava. Zdravnik: »Ali niste mogli poprej noge umiti, preden ste prišli k meni? Stavim, da tako umazane noge ni na svetu.* — Bolnik: »Gospod doktor, če bi vam pokazal drugo nogo, bi stavo izgubili.«
*
Pohar (v gostilni): »Jaz vam zagotovim, v dveh mesecih bo vlada padla.«
Mohar: »To pripovedujete it tri teta.«-
Polmr: »Pa bom še tri leta, tako gotov sem tega, kar rečem.«
odlikovan praifok milfil popolnoma mrtea po 3'ano»anjlh, hteTli, na r,oliul — 8 Din v 3nara« 'li sa vzoreo. Garantirano, Blcor vrnemo neaar.
jmra" LlubSIsna, Stari trg 6
Kuharica: »Danes 6em pa že lako jezna, da bi vse razbila.«
Gospa: »Tako? Potem pa prepustite, da bom porcelan jaz pospravila, vi pa pojdite preproge iztepavat.«
ftgjfSS 's?i i*****- ln>i «*• »»O Jeijo. banaifc« taeras,, graha«. pes« la razna tonu sesuta, nudi v najboljši kakovosti tvrdka ft«a PejsfalK. tjubljana. Tyrševa (Dunajska) cesta št. 33 v Javnih skladiščih
»Poglej, tam gre Prietavec, a te niti pogledal m.«
Zdravnik: »Njegovo taščo 6em zdravil.« »In je uimrla?«
»Ne, saj ravno zato me nc pogleda.« *
Profesor (na zvezdami): »Ste že prepozni gospodična, od včeraj komet ni več viden,«
Gospodična: »Gospod profesor, z menoj boste pač napravili izjemo.«
»Domoljub« staen 58 din za celo leto, za inozemsko M> din. - Dopise in spise sprejema V.vo »Domoljuba«, nnročr.ino, Lse-ratein rekla,«ar,je pa uprava »Domoljuba«.
Vfu, so "'V^minvajo po posebnem cenikn. - telefon uredništva m uprave: 40-04. - Iz-
lX K^l* (lrP«ory	Urednik:
Jože K o ž i f e k, - /K Jugoslovansko tiskamo: Kurel C e i.
Mola O0l£ftsrcil€
Sssdnsaa dresja
večjo množino raznih vrst, močno razvitega, prodam. Hafner Franc, Sv. Duh štev. 10, pošta Skofja Loka.
Vseh spst oblačil
v ogromni izbiri moškega sukna, perila i. t. d. kupite najceneje pri Presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. t*.
Hnl»«a najnovejši lo-«01660 tošnji modeli v največji izberi že od Din 550— naprej. — Nova trgovina, Ljubljana, Tyrševa cesta 86, (naspro*i Gospodarske zveze).
Nemščino 1» esperonio
poučuje po najnižji ceni Jezikovna dopisna šola na Jesenicah. — Zahtevajte prospekt! Priložile znamko za odgovori
Kanili ntočan, s 36 "»P'1! obrati, dobro ohranjen, ugodno proda Rakovec, Suha 17, p, Kranj.
za kmetijo sprejmem tako). — Cerne Anton, Zg. Šiška 25.
za
konje, prodam. Podboršt št. 6, p. Jožica.
itaplpje proda IVo-ntovoljna gasilska četa Hinje na Dolenjskem.
1000 kg prodam. Kerš-manc, Domžale.
m
ugodno proda Janša, Plešivica št. It, p. Brezovica.
iu* r^r
stanu rabim za kmet-sko in trgovsko mletje. Rus, Grosuplje.
pridnega in poštenega sprejmem takoj. Fužine štev. 7 pri Ljubljani.
4000 kg 'naprodaj. Zupančič, Kožljevec 9, Polica, Višnja gora.
čevljarski
(flahi, malo rabljen, na pi odaj, Trontel, BoStanj štev. 12, p. Grosuplje.
kateri zna napraviti dobro kovaško oglje, zaposli čez polet je D r o b n i č Ivan, sekirni kovač. Grahovo pri Rakeku.
iščem fanta ^"rnlet
Neža Lovše, Z g. Kašelj štev. 23.
Enasisossvgaisko m
prodam ali dam v najem. Bizovik štev. 115,
Dobriinje.
Fošfm Mle
za poljska dela sprejmem takoj ali do 16. aprila Ivan Pretnar, Do3lovič8, p. Žirovnica, Gorenjsko.
0 S 3P Bi i ohranjen, proda poceni Marija Gor-jauc. Voglje 14, pošta Šenčur,
fflletoli sozitth
mulo rabljen, prodam. Naslov v upravi »Domoljuba« pod št. 4144.
Opremo mlina
(8 pari kamnov pajtlji, sita oder, jermenice In jermeni) kupim. Ponudbe na Slak Alojzij, Dobrnič, Dolenjsko.
Poročim po5tr™ m
samostojno dekle al! vdovo srednijih let brez otrok. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod štev. 3996.
Mostova eseaca Moslis
Z našo umetno esenco Mostin si lahko vsakdo 7. malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pijačo. Točno navodilo na vsaki steklenici. Cena 1 steklenici za 150 litrov Din 20'—. po poŠti Din 85'—, 2 steklenici po pošli Din 55—. Prodaja samo Droeerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1.
Naprodaj je p^°8tvo
v Hinjah št. 44. Javna dražba bo 28. III. 1938 ob 9 dopoldne. VcS se izve pri Vidmar Juliju, Hinje št. 9.
ČBvijarsiiega »gjsjHCB
ki se je že učit, ali začetnika sprejmem. Naslov v upravi Domoljuba pod »Novomosto« štev. 4420.
Sprelise se iMMu
s trinajst tisoč Din in se takoj nanjo zapiše neobremenjeno posest-vece. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 4421
Manjšo posestna
sadonosno. 26 ornlov prvovrstna zomlia, ion neizsekan gozd. HiSa z gospodarskim poslopjem, 5 minut od ceste, i5 minut od novo zgrajene postaje Jelovec, se vsled družinskih rajni er proda ali da ia več let v najem. Pogoji ugodni. — Rak Janez, Laza 8, p. Šoštanj ob Savi.
sss kg tfmM si®
na roke mlačene proda Bezlaj, Preska 26. Medvode.
HhIbeb zares prvovr-HMlses stna, rabljena in nova, za malo de-narja dobite le pri »Promet« (nasproti kri-žanske cerkva, Ljublj.).
2 krojni pamofDlfea
takoj sprejmem. Slak Ludvik, Dobrnič pri Trebnjem, Dolenjsko.
Sisalei
Singer, Pfaff in drugih pogrezljivih po ».nres nizkih cenah naprodaj pri »Promet« (nasproti Križanske cerkve).
Prsdas Kile pesestvs
redi se lahko S- 4 glav živine v okolici Ljubljane. Naslov v upravi Domoljuba pod št. 4410
fant ia Mit VI
sprejmerta na kmetijo. Jernej Zerovnik, Hru-ševo 9, p. Dobrova pri LJubljani.
ugodno naprodaj. Tehnična pisarna Ing. C. Borštnar, Ljubljana, Pražakovs 8.
V VSAKO KATOLIŠKO HISO SPADA KATOLIŠKI ČASOPISI
JUDSKA POSOJILNICA
R. Z. Z N. Z.
3-57.
V TO¥EH HSS?y, KRALJA . PETRA TRG št. 3
ki posluje za kmetsko ljudstvo novomeškega okraia, nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po
po dogovoru. Nove vloge se na zahtevo vsak čas v celoti izplačajo. Ravno tako tudi stare vloge do din 500 —; ostale stare vloge se pa stopnjema izplačujejo.