Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Sa celo lato pradplaian li rld., za pol leta 8 fld., za žetrt leta t fld.,
meiec 1 (14.40 kr.
V administraciji prejeman valja: Za leto 13 fld., za pol leta в fld., za «etri leta 3 fld., za jaden mewc 1 rld« . V LJubljani na dom poailjan velja 1 fld. 20 kr. ve« na leto. Ponmne številke po 7 kr.
Naročnino in oananila (iaaerate) »«prejema uprarnlStTo in ekipedlelja
„KaUl. Tlakami", Vodnikove ullee It. 2.
%
Rokopisi ie ne vračajo, nefrankovana pisma ne viprejemajo. Vrednistvo j» v 8emenl8klh ulicah It. 2, I., 17. Ixhaja таак dan, izvzemii nedelje in prainike, ob pol 6 ari popoldne.
&tev. 48.
V Ljubljani, v ponedeljek 1. marca 1897.
Letnilt XXV.
"Vabilo na naročbo.
S I. marcem pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v adrai-• nistraoiji:
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld.
8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Upravništvo „Slovenca
i i
Deželni zbor kranjski.
(XII. seja dne 27. febr.)
(Konec.)
Poslanec Povše poroča o prošnji prebivalcev vasi Hauptmanca na ljubljanskem barji za uravnavo stroge Ižice in za pričetek osuševanja barja, ter nasvetuje, naj dež. odbor odstopi to prošnjo odboru za osuševanje barja, ki naj bi naročil stroj za iz-trebljevanje vodotokov ter tako ustrezal prebivaleem na barji.
Posl. vit. L a n g e r poroča o deželnega odbora poročilu glede agrarnih razmer tor nasvetuje resolucijo, naj dež. odbor v prihodnjem zasedanji predloži konkretne predloge glede podpiranja posojilnic. Ker pa posl. Murnik izjavi, da bode dotično poročilo predloženo še v tem zasedanji, odpade resolucija.
Dalje obvelja resolucija, ki dež. odboru naroča, naj že v prihodnjem zasedanji predloži nasvete glede ustanovitve hipotečne banke.
Posl. J e 1 o v š e k poroča o občinskih stvareh. Iz poročila je razvidno, da so imele občine naklad povprek od 30e/o do 70%, posamezne celo še višje.
Posl. pl. L e n k h nasvetuje resolucijo, naj dež. odbor poizveduje glede gospodarskih razmer v posameznih občinah ter v prihodnjem zasedanji poroča o vspehih.
Poslanec Murnik poroča o raznih prošnjah. — Dovoli se dijaškemu podpornemu društvu na c. kr. kmetijski šoli na Dunaji 30 gold., društvu za deška ročna dela na Dunaji 25 gold., društvu gospej krščanske ljubezni v Ljubljani za 1. 1897, 1898 in 1899 po 100 gld. na leto, društvu za varstvo avstrijske vinoreje 50 gld.; prošnji And. Kotnika za nakup živine in J. Skrjanca za rejenko Skalcer se odklonita. Prošnja kluba slovenskih tehnikov na Dunaji se odstopi dež. odboru z naročilom, da dovoli primerno podporo za nakup knjig, ki ostanejo pozneje last dežele, ko se bode izdala tehniška terminologija. Prošnja Al. Domicelja, učenca na vinar, in sadjar, šoli v Klosterneuburgu, prošnja Hu-gona Hinterlechnerja in občine Sv. Gregor za podporo vsled škode po toči in povodnjih ee izroča dež. odboru v rešitev.
Posl. Globočnik v imenu upravnega od-eeka poroča o načrtu gradnje nove okr. ceste od
Smuke do Hinj oziroma Lazine ter nasvetuje, da se načrt zakona vrne dež. odboru z naročilom, naj v prihodnjem zasedanji predloži nov načrt, kateri bode obsezal tudi drugi del nameravane ceste od Hinj do Zvirč.
Posl. dr. Žitnik obžaluje, da dež. odbor ni po svojem tehniku izdelal vsega načrta. To vprašanje je že uprav morska kača, ki se vleče po prahu dež. odbora pisarne že od 1. 1886. Ce je kateri kraj, je gotovo ta potreben cestne zveze z ostalim svetom. Govornik se boji, da se bode ta cesta zopet položila na dolgo klop. Zato nujno prosi, naj dež. odbor na vsak način še letos preskrbi načrt tudi glede ostale cestne črte.
Dež. predsednik se izjavi za odsekov predlog, da se namreč za sedaj sklepanje še odloži, ker je treba poizvedovanj pri okr. cestnem odboru in drugih udeležencih.
Zbornica sklene v tem smisla.
Pob!. Lenarili poroča o „deželni kulturi".
PommecM točke i tirnica jemlje na znanje.
Glede odvajanja poplavnih vodu v kočevskih in ribniških kotlinah se naroča dež. odboru, naj nadaljuje ta dela in izprosi primerno državno podporo. To resolucijo podpirata poslanca Pakižin V i š -nikar.
Glede vipavskih voda posl. Lavrenčič toplo priporoča, naj vender dež. odbor že jedenkrat nekaj ukrene za uravnavo voda v Vipavi, ter pravi dalje:
lz poročila razvideti je, da tudi ta komisija, ki se je zbrala po sklepu lanskega dež. zborovanja, na licu mesta, torej v Vipavi, ni prinesla rešitve toliko potrebne uravnave vipavskih voda. Ear ustrašiti se pa moram, da se hoče zopet narediti nov načrt, ki bo stal 12.000 gld.
Po izjavi komisije stalo bi vse uravnavno delo 400.000 gld.. gotovo ogromna svota, toda poštevati treba, da se bo moralo to zboljševalno delo izvršiti, ako se hoče odpraviti vsakoletne grozne škode, katere se gode po teh hudournikih ondotnim zemljiščem. Osiromašeno je naše ljudstvo po mnogih nesrečah, osobito po trtni uši, vender bo sknšalo prevzeti seveda po svoji mali zmožnosti jeden del teh stroškov, ker jim gre za rešitev is neznosnih razmer.
Prosim torej visoko vlado in dež. odbor, da z vso odločnostjo pospešujeta to delo, katero naj se prav kmalu prične vršiti, ter upam trdno, da bom v prihodnjem zasedanju že našel predloženi načrt za uravnavo vipavskih vodil.
Posl. Zelen priporoča, naj se prej ko mogoče prično dela glede uravnave Pivke. Notranjci na Krasu imajo malo zemlje, a še to jim mnogokje zaliva voda.
Gledć osuševanja ljubljanskega barja posl. Hribar obširno govori ter razpravlja razne razloge za hitro in nujno delo, katero se iz raznih vzrokov in izgovorov vedno odlaša.
Odgovarja mu dež. predsednik, češ, da je delo res nujno in velepomenljivo, vender treba preje dognati razne obravnave glede odškodnin in pa za taka dela potrebnih strokovnjakov, katerih pa sedaj ni na razpolaganje.
Posl. P o v f e pojasnjuje, v katerem štadiju je cela zadeva. Dež. vlada zahtevala je še nadaljnih poizvedb glede poplavnih voda pod Vevčami. Dež.
odbor je ta odlok vlade naznanil močvirskemu odboru v vednost in njega nadaljno sklepanje. Med tem pa je dež. odboru došlo pismo od upravnega sveta Leykamove delniške družbe, ki je lastnica vevške tovarne, da ponuja poravnavo glede odškodnine, katero ona zahteva, ako se osuševalno delo izvrši, po katerem bo tovarni nastala pogostoma zaradi prehitrega prihajanja vode znatna škoda.
Dež. odbor je to ponudbo izročil močv. odboru, ki je v svoji seji sklenil odzvati se temu vabilu, ter .e o tem obvestil se upravni svet, da odpošlje k seji, ki bo 6. marca, svojega zastopnika.
Ako se posreči ta poravnava, odpade največji zadržek in c. kr. pol. oblast bo mogla potem svojo konečno razsodbo glede vodopravnih zadev izreči ter tako dognati celo osuševalno zadevo do konečne ugotovitve, katere tako željno pričakuje ubogo barjansko ljudstvo.
Kakor gosp. predgovornik, tako tolmačim tudi jaz, da ne gre sedaj oblastvu dajati nalogov, da se še v daljši progi poizvedujejo poplavnih vodil razmere. —
Celi načrt napravljen je od hidrotehnika, katerega je močvirski odbor moral vzeti po naroČilu kmetijskega ministerstva, in načrt je potem pregle« dan, deloma celo predelan, in kot tak potrjen od najvišjih inštanc, to je od kmetijskega ministerstva in od ministerstva za notranje reči, katero ima pri potrditvah takih načrtov konečno besedo.
Na podlagi tega torej od najvišje državne oblasti za celo osuševalno delo podpisanega načrta ima se tudi vodopravna razprava vršiti in dognati.
Bodi mi pa dovoljeno, da spregovorim pri tej debati tudi kot prslanec ljubljanske okolice, torej tudi barjanov. Res se vleče ta vodopravna razprava že nepričakovano dolgo. Ako se posreči, da se poravnava med močvirskim odborom in upravnim svetom vevške tovarne dožene, potem naj vis. c. kr. vlada vse mogoče stori, da se že z delom prične. Svetovno znani hidrotehnik Salvini se je izrekel, da po oeušenju barja nastanejo razmere zaradi izredno dobrih zemeljskih plaetij tako ugodne, da se bo na barju mogla vršiti najintenzivnejša gospodarska kultura.
Radostno pozdravljati je, da se poslanec mesta Ljubljane tako zanima za to delo, katero bo tudi v sanitarnem oziru služilo v korist mestu. Po tolikih povodnjih povsem osiromašeno ljudstvo pa bo blagoslavljalo dan, ko se bo to zanj rešilno velikansko kulturno delo pričelo. Vis. ces. vlada bo izvršila najlepši čin, ako pospeši to važno delo. Poljedelski minister grof Falkenhajn je po nalogu bivšega ministerskega predsednika, grofa Taaffeja naročil izdelati načrt zakona, v katerem obeča prevzeti polovico stroškov na državni melijoracijski zaklad, torej — 700.000 gld., pa tudi za uboge barjane, ki imajo 350.000 gld. prispevati, je v tem načrtu lepo preskrbljeno, ker dobe celo svoto izposojeno od ministerstva po zelo nizki obrestni meri le 2 odet. in odplačevanju tega posojila v 44 letih. Vse je tedaj pripravljeno, naj se prav kmalu doženejo vodopravne razprave, da se more pričeti delo, ki bo največjega pomena za našo deželo.
S tem je bila seja končana; prihodnja seja je v torek dne 2. marca.
i-i. vr
Kdo bo naš kandidat ?
(Izvirni dopis s Štajerskega.)
Vspeh i socijalnih demokratov na Spodnjem Štajerskem niso ravno tako neznatni. Prevara, zmota je, za katero se gre, in vendar zmaguje nad resnico. Zakaj ? Odgovor na to vprašanje hitro dobimo, ako se le malo ozremo na oba tabora, namreč na naš tabor in na tabor socijalnih demokratov. Ne bo brez koristi, ako to storimo. Komur se bi zdelo, da se trditve ne strinjajo z resnico, naj se oglasi in naj dokaže njihovo neresničnost.
Kdor pazljivo zasleduje celo socijalistično gibanje, se pač mora prepričati, da je dobro organizo-vano, Sedanje volitve volilnih mož so v tem jako poučljive. Ako gleda človek to samozavest volilcev, to polnoštevilno udeležitev, to naudušenje, s katerim se oklepajo delavci socijalnodemokratičnega programa, to delavnost socijalne demokracije^ katero razvija, da si pridobiva somišljenikov in da razširja svoje ideje tudi v najoddaljeno gorsko vas, in potem primerja ta napor s tem, kar stori naša stran, se več ne čudi, zakaj zmagujejo rudečkarji v Mariboru, v Celju, v Zaveu in v Teharjih. Njihova organizacija, njihova delavnost, njihova odločnost, v tem obstoji njihova moč, katera jim pridobiva zmago.
Tem potom bi se jim na vse zadnje vendar znalo posrečiti, da proderejo s svojim kandidatom na Spodnjem Štajerskem, kakor je, veliko nevarnost sluteč, izjavil dr. Gregorec v „Stidsteirische Post". Toda upajmo, da tako daleč ne pride. Ni mogoče, da bi se kaj takega zgodilo, posebno ako vzamemo v poštev ljudstvo na deželi, samo če se zberejo na naši strani vso sile in se deluje prav energično in vztrajno.
A da se bo vzbudil tak odpor, je pred vsem potrebno spoznanje, da je nevarnost res velika, katera nam pretr od socijalne demokracije. To je brez dvoma prvi pogoj, kateri se mora izpolniti, ako hočemo, da ne bo treba zaznamovati velikega poraza. Zato nikakor ni več umesten še jako po Spodnjem Štajerskem razširjen optimizem, da ni socijalna demokracija tako silno nevarna, ker se njena načela ne dajo tako ali tako izvesti. To so samo izmišljotine. Tega ne bo nikdo tajil, ki zdravo sodi, je res, da je celi socijalnodemokratični program nesmisel, neizvedljiv.
A v tem ne obstoji največja nevarnost socijalne demokracije, pač pa v tem, da sistematično podkopuje prvi neobhodno potrebni pogoj za obstanek vsakega naroda, tudi slovenskega, namreč nrav-stvenost. Da to doseže, meri pred vsem tudi pri nas socijalna demokracija. Demoralizirati hoče narod, odtujiti ga cerkvi po razširjanju svojih idej. V ta namen najema in pošilja svoje agente po naših krajih, da trosijo krive nauke, da raznašajo „Delavca". Temu se je najnovejši čas še pridružil drugi slovenski socijalnodemokratični list, ki ne izhaja na tujem, temveč v Celju samem. Zove se „Luč". Kdo ga bo bral. Nemci gotovo ne. Da ne bo prinašal kaj poštenega, bodimo uverjeni. Za to bodo že skrbeli. Ni nevarnosti! ? Res, za naše osebe ni sedaj nevarnosti, pač pa je velika nevarnost za narod, da se izpridi.
V vsakem kraju se nahajajo več ali manj slabi elementi, kateri bodo pripravno orodje v rokah socijalnih demokratov, to tembolj, ker gmotno stanje v obče na Spodnjem Štajerskem priznano ni naj* bolje. Ljudstvo je že tako nezadovoljno, da mora prenašati težavno breme vsakoršnih plačil. Tla niso tako neugodna za razploditev pogubnih socijalno-demokratičnih idej. Ako jih hočemo zatreti, moramo to storiti takoj v začetku. Ako se enkrat razrastejo, potem glejmo, kam pridemo. Gotovo, čas je, da se podvoji naše delovanje. Tudi ne pričakujmo od nasprotnika, da pride k nam na razgovor. Tega že ne bo storil, da bi nas vprašal, ali sme začeti svoje rovanje. Sami ga moramo poiskati, kjer je. Pač slaba je tolažba, s katero se izgovarja tu in tam, da bodo že zopet odnesli pete hujskači. Kodo, pa nahujskani ostanejo, in potem preroki dobrih časov bote nam povedali, kakšen bo izid. Stvar se pri nas ne bo tako z lepa polegla, kakor je upati, da se bo na Francoskem in Belgijskem. One razmere niso naše razmere. Pač, bo se polegla tudi pri nas, ako tudi pri nas vzbudimo v ljudstvu tako katoliško zavest, kakor se občuduje v imenovanih deželah. A v to svrho je treba prav vztrajne delavnosti. Ta je gotovo drugi pogoj, ako hočemo odvrniti pretečo nevarnost.
Seveda, naša delavnost bo imela le tedaj vspeh, ako se deluje vsestransko, ne samo tu in tam po dobro premišljenem načrtu. Bolj kakor kdaj se čuti ravno zdaj nujna potreba dobre organizacije. Bes, da bi se dosegla jedinost, ki je znak dobre organizacije, imamo že katoliško slovensko politično društvo. Toda v tem ne bodo najboljše razmere. Ako mora predsednik sam izjaviti, da mu je teLko govoriti o društvenih razmerah, katere so mu dobro znane, je gotovo to dovolj ostra kritika o njegovi organizaciji.
O dobro organisovanem društvu, v katerem je jedinoet v načelih in delovanju, pač ne bo treba izreči predsedniku kaj takega. Ako se motimo v razlaganju one izjave, hočemo vi4eti, kako bo na na-napovedanem shodu v Celju 4. marca, kjer se bo konečno proglasil kandidat za peto kurijo. Pozornost je občna. Skrajni čas je že tudi, da se vendar izvć, katerega hoče imeti katoliško politično društvo za poslanca. Javno mnenje je za gospoda Hribarja in za gospoda Zičkarja. O drugem kandidatu ni slišati.
Na vsak način pa moramo prav toplo želeti, da bi bilo politično društvo prav dobro organizovano, ker je v sedanjem stanju že tako vsega priporočanja vredna dobra organizacija, katera ee mora priznati kot tertia conditio sine qua non, da bo mogoč odpor, kakor se od nas zahteva.
Ne bo treba menda še posebej poudarjati, da bo morala sloneti organizacija na veri, ker bo dandanes verska brezbarvnost bodisi v politiki, bodisi v znanosti in vedi, bodisi v gospodarskem in socijal-nem vprašanju nemogoča. Povsod pač velja ali Kristus ali ne Kristus, liberalni indiferentizem bo ana-hronizem.
Prav za prav se to po sebi ume, ker katoliško ljudstvo morejo vendar samo voditi možje odločno katoliškega prepričanja. Ni še dovolj, samo z besedami poudarjati katoličanstvo, treba je je tudi v dejanju kazati.
Razmere se pri nas morajo spremeniti vsled nevarnosti, katera nam preti od socijalne demokracije in ne vsled zasejanja prepira od naših sosedov sem, kakor se še vedno smatra odločno katoliško gibanje na Kranjskem. Se vedno se ne more razjasniti v glavah, zakaj se je ravno zdaj pri nas za-sejal ta takozvani prepir, zakaj se je ravno zdaj začela umikati doba, ko sta џх nasprotovala beseda in čin, in zakaj se je začel bližati čas, ko se ne bo samo imenovalo tudi naše ljudstvo katoliško, temveč ko bode tudi naše ljudstvo ponosno in veselo, daje katoliško. Ako bi se malo bolj ozrli po socijalnih demokratih, bi pač več ne^vprašali: zakaj.
Politični pregled.
V Ljubljani, 1. marca.
Državnozborske volitve. Ti današnjim dnem smo stopili prav za prav še le v mesec volitev, kajti dosedaj so se vršile le prvotne ali volitve volilnih mož. Prva glavna volitev se vrši prihodnji četrtek v Bukovini in sicer volitev za peto skupino. Za to vo-litvijo se vrste z malo izjemo skoro vsak dan volitve za druge skupine po raznih kronovinah in dne 24. marca bodo izvoljeni zadnji državnozborski poslanci, izvolili jih bodo nižjeavstrijski veleposestniki. Kakošen bo izid v celoti, o tem je pač še prezgodaj govoriti, le to se že danes lahko naglaša, da bo stara židovsko-liberalna stranka zelo slabo zastopana v novem državnem zboru, ki se snide tri dni po zadnji volitvi, namreč dne 27. marca, in da bodo na njen račun pridobile krščansko-socijalna, nemško-nacijonalna in pa socijalno-demokratična stranka. S tem pa seveda nikakor ni rečeno, da je ravno soc. demokracija razbila liberalno stranko, kakor se je drznil trditi pred kratkim neki socijalistiČni voditelj.
V ogerski poslanski zbornici je odgovarjal minulo soboto ministerski predsednik na interpelacijo posl. Košuta o položaju na Kreti, ter izjavil, da poprej ni mogel odgovoriti, ker ni imel pred seboj še nikake jasnosti, sedaj pa da s popolno gotovostjo lahko reče, da evropskemu miru ne preti nikaka nevarnost. Velevlasti so sedaj popolno jedine, da ne smejo privoliti v zjedinjenje Krete z Grško, marveč mora ostati otok še nadalje pod pokroviteljstvom sultanovim s potrebno avtonomno organizacijo. Minister izraža konečno nado, da bo grška vlada odzvala ee pozivu velevlastij, ker sicer se bodo vporabila nasproti njej najstrožja sredstva.
Žensko gibanje v Švici. V zadnjem času se opaža mej švicarskim ženstvom posamnih kanto-
nov zelo živahno gibanje. Posebno si prizadevajo gospe mesta Bern, da se uvedć temeljite preosnove na polju javne odgoje. Vložile so te dni prošnjo e 400 (odpisi na zastopstvo mesta, v kateri zahtevajo, da se dovoli tudi ženskam pristop v šolsko - nadziralne odseke za ljudske in sredaje šole. Vrhu tega se je osnovalo posebno društvo, ki si stavijo nalogo, vplivati in kolikor možno nadzirati pouk in odgojo mladine. Oblastva so z malo izjemami naklonjen» temu gibanju in se je nadejati, ako se cela akcija pravilno in za pametno vzgojo mladine primerno vredi, da obrodi to gibanje zdatnih vspehov.
Grki in izjava kralja Jurija. Minule soboto so objavili nekateri listi vest, da se je Grška pokazala voljno vsprejeti zahteve velevlastij glede Krete. Nekateri listi so objavljali celo večje članke, v katerih so izražali veselje, da je sedaj odstranjena vsa nevarnost z ozirom na svetovni mir. Danes se pa ta poročila nekako dementujejo. Reuterjev ko-respondenčni urad je namreč dobil poziv od grškega zastopnika Metaxasa, naj se dementuje ves't, češ da je kralj Jurij vsprejel zahteve velevlastij. Nekemu berolinskemu listu se glede taktike Grške poroča, da je rekel kralj Jurij nasproti nekemu odličnjaku, da mu je popolno vse jedno, naj pride karkoli hoče, ker je gotovo, da bo Kreta popolno grška last. Delyanni« je neki naznanil nekemu interpelantu vladne stranke, da želi, da bi njegovi prijatelji ne kazali nikake omahljivosti, ker se nahaja Grška še le v začetku boja. Te besede grškega ministra so velepomenljive v marsikaterem oziru. Se bolj važna pa je izjava kralja Jurija nasproti ruskemu poslaniku v Atenah. Kralj pripoveduje najprej, da se je že mnogo let prizadeval, pridobiti velevlasti za Kre-čane in je pričakoval vspeha posebno po veliki vstaji meseca maja lanskega leta. Toda preteklo je celih osem mesecev, ne da bi se bilo vkrenilo kaj vspeš» nega; reforme so takorekoč zaspale, sploh je ostalo vse pri starem. Nezadovoljnost prebivalstva je rastla od dne do dne in pričakovati je bilo še kaj hnjega. Prebivalstvo hrepeni po zjedinjenju z Grško, s katero je najtesneje spojeno po svojih šegah, veri in narodnosti. V teh okoliščinah kralj ni mogel ravnati drugače, nego da je storil odločilen korak, katerega hoče izvršiti, naj stane karkoli. Konečno izjavlja kralj, da ima večjo pravico do pokroviteljstva Krete, kakor pa Anglija do otoka Kiper, Nemčija do Slezvik-Holsteina in Avstro-Ogerska do Bosne in Hercegovine, in toraj ne mara poprej odjenjati, dokler ne izvrši te naloge. — Taka je približno vsebina izjave kralja Jurija dne 23. m. m., ki je znana zastopnikom vseh velevlastij.
Dnevne novice.
V L j u bij a ni, 1. marca.
Volitve volilnih mož.
Pozor ljubljanski volilci V. skupine! Priporočamo Vam za peto kurijo nastopne gospode volilne može, ki bodo oddali dne 10. marca svoje glasove našemu kandidatu g. dr. K r e k - u. I. šolski okraj: 1. Fabian Janez, trgovec, Vodnikov trg št. 2 ; 2. Tome Josip, posestnik, Streliške ulice štev. 14; 3. Tome Franc, pozlatar, Streliške ulice št. 14; 4. M e d j a Janez, barvar, Oilfe iiliče št. 4; 5. Paušner Franc, krojTčT Vod. trg št. 4 ; 6. B a h a r V a 1 e n t i n , delavec' v Tobačni tovarni, Kapiteljske ulice št 13 ;
7.	JerinaLuka, čevljar, Poljanska cesta št. 27 ;
8.	P e"z đTr Mat i j a , usnjar, Poljanska cesta št. 64. "	' ""
II.	šentjakobski okraj: 1. Rozman Janez, kanonik-župnik pri sv. Jakobu ; 2. J a n -čar Franc, hišni posestnik, Florijanske ulice 38; 3. Z (jjrjn a.n Alojzij; trgovec, Florijanske Ulice 7 ; 4. D o 1 i n a r I y a n , trgovec, Florijanske ulice 30 ; 5. S k r j a n c Ivan, mizar, Zabjak 14; 6. Župin Anton, sluga, Karlovska cesta 6 ; 7. Cerne Jakob, postrešček št. 19, Rožne ulice 27У8. Palovec Lovro, delavec v tobačni tovarni, Rožne ulice 27'; 9.1 M i 11 e r m a j e r M i hael, delavec v tobačni tovarni, sv. Jakoba trg 1 ; 10. B"a r a g a J e r n e j, mizar v tobačni tovarni, Gruberjeve ulice 1; 11.Magister Ivan, delavec v predilnici, Gruberjeve ulice 4 ; 12. Apfel Anton, delavec v predilnici, Zvonarske ulice 7; 13. K*o"n 6 a h "j u r i j, mestni delavec, Zvoearske ulice 7.
III.	Dvorski okraj: 1. Frančišek Ferjančič, kaplan v Trnovem, Kolezijske ulice št. 1 ; 2. Janez K a č a r, posestnik, Cerkvene
ulice št 17 ; 3. K a r o 1 L i p o v š « k , sobni slikar, Gradišče št. 1; 4. Josip O g r i č , delavec, Opekarska cesta St. 6; 5. Josip Lapajnar, mizar, Opekarska cesta št. 55; 6. Jernej Janša, pekovski mojster, Breg št. 4; 7. F r a n c Lesk o vi c, trgovec, Jurčičev trg št. 1; 8. J o s i p P e t r i č , čevljarski mojster, Opekarska cesta št. 32 ; 9. P eter Pavlin, posestnik, Pred Konjušnico št. 7; 10. Ivan P i n t a r , odvetniški solicitator, Soteska št. 10; 11. Peter KraSovic, vladni sluga, Breg št. 6 ; 12. P r i m o ž Sever, mizarski mojster, Gradaške ulice št. 22; 13. Franc B a r t e 1, jer-menar, Tržaška cesta št. 19 ; 14. Jakob Marinko, posestnik, Eladezne ulice št. 3; 15. Anton Skof, paznik v tobačni tovarni, Tržaška cesta št. 24; 16. Janez Kveder, postrežček, Tržaška cesta štev. 8; 17. Nikolaj Zunič, hišni posestnik, Bazpotne ulice št. 4 ; 18.1 v a n Jakopič, delavec, Oesta v mestni log št. 4.
IV.	Kolodvorski okraj: 1. Martin M a 1 e n š e k , župnik, Sv. Petra cesta št. 76 ; 2. Franc Žan, mesar, Sv. Petka cesta št. 75; 3. Ignacij Camernik, kamnoseški mojster in posestnik, Komenskega ulice št. 28 ; 4. I v a n T o -m a ž i č , kurjač, Sv. Petra cesta št. 70 ; 5. Josip G o s t i n č a r , paznik, Hranilnična cesta št. 4; 6. Ivan Poljane, podobar, Kolodvorske ulice št. 28; 7. Lovro Cešnovar, gostilničar in posestnik, Kolodvorske ulice št. 29 ; 8. Karol Do-stal, tapetnik, Sv. Petra cesta št. 31 ; 9. Franc Zore,, mokar, Sv. Petra cesta št. 23; 10. Josip Zaje, paznik, Hranilnična cesta št. 6; 11. Ivan K a s t e 1 i e, strojevodja, Dunajska cesta št. 15 ; 12. Ivan Kunčič, izdelovatelj soda-vode in posestnik, Sv. Petra cesta št. 49; 13. Josip For-tuna, delovodja, Hranilnična cesta št. 10; 14. Ivan Šuštar, mizar, Sv. Petra cesta št. 56; 15. Josip Avbelj, delavec, Hranilnična cesta št. 6.
V.	barjanski okraj: 1. Janez Jevc, posestnik, Črna Vas 26; 2. Franc Meze, posestnik, Črna Vas 46; 3. A n ž i č Josip, Hradec-kega vas 35.
VI.	vodmatski okraj: 1. Strah Jakob, posestnik, Vodmat 12; 2. Snoj Fran, posestnik in delavec, Vodmat 88.	11 i1
IzPreserja, 27. febr.: V peti kuriji sta bila izvoljena dva kat,-narodna volilca in dva nasprotna omahljiva; v kmetskih občinah dva zanesljiva in trije omahljivi.
Iz Krope, 26. febr.: Danes izvoljena volilna moža sta zanesljiva volilca g. Pogačnika in v peti kuriji ravno tako sigurna za gosp. dr. Kreka. — Menda še nikoliko tako, kakor letos, je imela nasprotna stranka precej nepotrebne in tudi neresnične govorice za agitacijo.
Iz M o š e n j, 28. ftbr.: Kako je tu izpadla volitev za peto kurijo, smo brzojavili. — Volilcev je prišlo 51 in so volili soglasno 4 volilne može za dr. Jan. Kreka. — K volitvi za kmečke občine je popoludne prišlo 37 volilcev, ki so zopet soglasno volili 5 volilnih mož za g. Pogačnika.
V	Stranjah in Tunjicah v kamniškem okraju izvoljeni so pri volitvi 27. februvarija v 5. kuriji trije, za kmečke občine pa štirje volilni možje, vsi katoliško-narodne stranke, trije za dr. Kreka, štirje za J. Pogačnika.
Iz Smartina pod Šmarno goro 26. febr. Pri volitvah dne 25. febr. je voljenih 9 volilnih mož, 4 iz 5. kurije in б iz 4. kurije. Glasovali bodo vsi za dr. Kreka in dr. Ivana Sus-ter ši ča.
V	občini Mekinje sta izvoljena dne 27. februvarja dva volilna moža za Pogačnika, dva volilna moža za dr. Krek a.
(Iz Sv. Križa pri Litiji.) Pri volitvi dne 26. m. m. dopoludne so izvoljeni štirje možje, ki bodo glasovali za dr. Kreka; udeležba je bila zelo velika. Bilo je 120 volilcev, naši so dobili po 114, 105, 103 glasov, nasprotna stran pa 12 glasov in še do teh so pomagali Catežani. Popoludne smo volili za kmečke občine isto tako štiri volilne može, ki bodo glasovali za. dr. S u s t e r š i č a , o katerem smo ponosni, da bo naš poslanec.
(Volitev na Mirni.) Ker še nobeden ni ničesar povedal o volitvi na Mirni, naj se Vam reč malo pojasni. Dne 19. m. m. je bila namreč tu volitev volilnih mož. Za 5. skupino je šlo dobro, izvoljeni so štirje možje za dr. Kreka. Zmagali smo zato, ker so prišli iz župnije sv. Križa pri Litiji in nasprotniki niso bili pripravljeni. Ko je Koračin to videl, da njega ne volijo, je vabil k sebi ljudi in
jim dajal za pijačo in jih prigovarjal, naj ga volijo. Koračinovi pristaši so začeli letati po Mirni iu bližnjih vaseh in ljndi vkup klicati. Zalibog, da so jih nekaj za pijačo vjeli in premotili. Nekaj mož iz svetokrižke župnije ni smelo voliti, ker jih je Koračin lepo izpustil iz volilskega imenika, katerega je baje šele zadnja dneva, predno jih je bilo treba oddati glavarstvu, spisal. Tako je prišlo, da sta izvoljeni dva naša, dva nasprotnika Koračin in Kunšič, pa jeden omahljivec. Po tako slavni zmagi jih je Koračin zopet vabil svoje, zavedne volilce in so pili v pozno — noč. A vse ne pomaga nič; grozdje za Višnikarja v trebanjskem okraju še ni — zrelo.
(Iz Dolenje Vasi pri Ribnici) 26. februv.: Dne 24. febr. je bila v občini dolenjevaški pri Bibnici volitev volilnih mož za državni zbor, dopoludne za V. in popoludne za IV. skupino. Volilna borba je bila huda med kat.-narodno in napredno stranko. — Ze več dni poprej so obetali voditelji napredne stranke, da, kdor bode ž njimi volil, njemu ne bo treba „patenta" plačevati, da bode povabljen na obed, ko bodo pekli vola, kakor so zadnjič po Viš-nikarjevi zmagi v Kočevju pekli janca. Ali vkljub vsem obljubam so bili izvoljeni volilnim možem pristaši katoliško narodne stranke, in sicer: v IV. sku-pini p e t z večino 47 glasov in v V. skupini 4 z večino 20 glasov. Vseh volilcev je bilo v V. skupini 134 ia v IV. 75. Posebna nvala gre volilcem iz Grčaric, kateri so jednoglasno volili kat.-nar. volilne može. Vsa čast jim!
(Imenovanje.) Koncipist avstrijskih državnih železnic, gospod dr. Ivan Strecker, je imenovan minieterijalnim koncipistom v železniškem ministerstvu.
(Mestna višja dekliška šola v Ljubljani) je sklenila danes prvo polletje šolskega leta s sveto mašo, katero je daroval katehet preč. g. profesor dr. Svetina v cerkvi sv. Jakoba. Vspeh klasifikacije je dokaj ugoden, kajti izmed 27 vpisanih gojeuk prvega letnika jih je dobilo pet izpričevalo prvega reda z odliko, 21 pa izpričevalo prvega reda. Jedna gojenka je ostala zaradi dolgotrajne bolezni neiz-prašana. V nravnosti je dobilo 19 gojenk hvalni in 7 gojenk povoljni red.
[Z Bleda) 26. februv.: Hoteli smo molčati. A ker so blejske volitve tako velezanimive, so nas malo podregnili razni krogi, da o tem spregovorimo nekoliko beeedij. Najprvo odločno izjavimo, da je naš divni Bled po nedolžnem razupit kot skrajno liberalno gnezdo, ter smelo trdimo in slavimo le njegovo katoliško zavednost. Ze pri zadnjih deželno-zborskih volitvah je pred letom vprvič nastopila katoliška narodna stranka ter sijajno zmagala. Cez vse veličastni ste bili tudi letošnji državnozborski volitvi. V peti kuriji je bilo čez sto mož naših, v četrti blizu sto, nasprotna stranka je pa pri obeh nastopila samo s petnajstimi možmi. Goroetasen razloček I Delovalo se je sicer na obeh straneh, vzlasti smo se pa mi odlikovali, ker smo se poganjali za svojo stvar očitno, pri belem dnevu in brez zvijač. Našo zmago so hoteli celo s tem preprečiti, da so v volilnem imeniku izpustili več naših volilcev, celo svojega lastnega g. župnika in gosp. kapelana. Ne bodemo obelodanili vseh njih agitacijskih nakan, ker jim vse nič ni pomagalo. Dobili smo z največjo lahkoto dvanajst naših mož. Neznansko, nepopisno navdušenje je vladalo mej našimi volilci. Ljudstvo je naše, to je naš ponos, naša čast. Vse je navdajala le jedna misel, da so se te volitve izkazale kot izborne orožne vaje za prihodnji glavni manever pri občinskih volitvah. Katoliški prapor plapola odslej na katoliškem Bledu. Živela katoliška zavest, živeli naši zavedni volilci!
(Ženo je nbil) dne 22. februvarija Andrej Vr-hovnik, posestnik od Sv. Urha v političnem okraju Kranjskem. Ko je Vrhovnik zvečer prišel domov, našel je hišna vrata zaprta. Ker mu njegova žena Marija ni hotela odpreti, vlomil je hišna vrata in svojo ženo, ki je stala v veži in v naročju držala majhnega otroka, 8 kolom udaril po glavi, da se je takoj brez črha zgrudila na tla. Na to se je surovež podal v gostilno in poklical gostilničarja, da sta pogledala, če je žena že mrtva. Andrej Vrhovnik živel je v prepiru s svojo ženo iu pravi, da ni imel namena, umoriti jo.
(Samomor.) Jurija Herkota, posestnika iz Pa-lovič, našli so 27. februvarija na palovški občinski paši obešenega. Gotovo je, da si je nesrečnež sam vzel življenje, a vzrok temu Še ni znan.
(Iz Gorice,) 27. febr. Postni pastirski list opominja vernike na dolžnost, ki jo imamo kot kristijani, da
se namreč zatajujemo, bodisi na zunaj, bodisi na znotraj, bodisi na duhu, bodisi na telesnih občutkih* Zatajevati moramo pamet s tem, da jo poniino pod-vržemo sveti veri; zatajevati moramo srce s tem, da krotimo svoje strasti; a pokoriti moramo tudi svoje telo s tem, da brzdamo neredno poželjivost svojih čutov. — Socijalni demokrati prirejajo soeebno v Gorici pridno shode. Pri teh volitvah še ne bodo želi, a da se katoliško • narodna stranka boljše ne pripravi za volitve po šestih letih, kakor se je za letošuje, pričakuje naj mnogo neprijetnih izne-nadenj.
(Goriške novice.) Vojake bodo nabirali letos na Goriškem: V Gradišču 7. in 8. aprila. V Korminu 9. in 10.; v Gorici (za mesto) 12. in 13.; v Gorici (za okol.) 21., 22., 23., 24. in 26. V Ajdovščini 28. in 27. V Kanalu 30. apr. in 1. maja; v Sežani 2. in'3. aprila, v Komnu 5. in 6. aprila. V Bovcu 3. maja; v Tominu 5., 6. in 7. maja; v Cerknem 10. maja; v Červinjanu 24., 25. in 26. maja in v Tržiču 28. in 29. maja. —V katoliško cerkev je pristopila luteranka, doma iz Prusovskega, stara 25 let, služabnica v Gorici, po imenu Herminija Weber. Krstil pod pogojem in obhajal jo je preč. o. Pa-vissich, birmoval pa milostljivi škof krški msgr. dr. Mahnič.
(S Štajerskega.) Katoliški možje pozor! Hribar je edini, ki se ustavlja željam katoliškega ljudstva na Štajerskem in nam kali mir. Dokler nismo poznali Hribarja, bili smo edini, on pa je začel sejati mej nami razpor. Zato katoliška stranka z vso odločnostjo zoper Hribarja v boj! Njegova zmaga pomeni poraz katoliške stranke, naša zmaga je zmaga katoliške stvari in najboljše jamstvo miru in spo-razumljenja mej štajerskimi Slovenci. Dne 4. sušca se bodo zbirali v Celju v „Narodnem domu" volilni možje V. kurije. Kdor more, pojdi v Celje in in glasuj za katoliškega kandidata Zičkarja. Kdor ne more k shodu, pošlji svojo izjavo za Zičkarja dr. Gregoreu, predsedniku slov. polit, društva. V vsaki župniji naj kedo pobere podpise volilnih mož, ki bodo glasovali za Zičkarja ter odpošlje podpise omenjenemu drž. poslancu naravnost v „Narodni dom" v Celju. Krščanski volilci pozor, nevarnost je velika, ker so se socijalni demokratje in Nemci zjedinili zoper nas!
Telegrami.
Jesenioe, 1. marca. Današnje volitve se je udeležilo 168 volilcev. Vkljub silnemu pritisku socijalistov, zmagali so 4 možje, ki bodo glasovali za dr. Kreka^
Črnomelj, 1. marca. Župni upravitelj M u n d a je danes dopoludne umrl v Črnomlju. Pogreb je v sredo dopoludne.
DnnaJ, 1. marca. Presvetli cesar je odpotoval danes zjutraj ob 6. uri s posebnim vlakom na predgorje sv. Martin.
Dunaj, 1. marca. Moravski in šleški deželni zbor sta zaključila zimsko zasedanje.
Dogodki na Kreti.
Pariz, 1. marca. „Agence Havas" poroča: Vse velevlasti so poslale včeraj svojim zastopnikom v Atenah navodila, po katerih jim je postopati napram grški in turški vladi.
Petrograd, 1. marca. Iz zanesljivih virov se zagotavlja, da ruska vlada nikakor ne bode drugače postopala nasproti Grški, kakor v popolnem sporazumljenju z ostalimi velevlastmi.
Kaneja, 1. marca. Pri Kaneji, Hera-klejonu in liethymnu so se vneli včeraj boji mej kristijani in mohamedovci. Turška četa na krovu vojne ladije v sudaškem zalivu je pričela streljati na kristijane in je vstavila ogenj še le na poziv ptujih admiralov.
Atene, 1. marca. Poslaniki evropskih velevlastij so izročili danes grški vladi skupno noto, v kateri se ta poživlja, da odzove s Krete vojne čete in brodovje. Govori se, da se rok za to še ni določil, ker do-tična naročila poslanikov ne soglašajo.
Neprekosljlvega učinka Je
Taiiiio-cliiniii tinktura za lase.
Okrepčuje ln ohranjuje laaliče ln preprečuje Izpadanje las. Cena 1 stekl. z rabllnlm navodom 50 kr.
Jedlna zaloga	57 7 2
lftkftrna M. Leustek v Ljubljani,
Helijeva oeata štev. 1, poleg meaarskega moata.
c-
o
ХШ -g jj a. ч
ml J -■'I
-os I
л j << ce » ••» 08 g S «■S n a,
O rc Џ
■ ■ 2 C.
_ «S ^
Proti katarom
sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočana je	4 9 II. «SLAVNO SKLAOIŠTE
J^ATTONIJEV^
katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom.
Ta miioraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluje, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučajih posebno dobro obnese.
Henrik Mattoni v Giesshiibl Sauerbrunn.
Umrli eo:
27. februvarija. Anton Jezeršek, «revljarja sin, 11 dni, Strmi pot 4, trismus. — Jakob Jezeršek, železničnega delavca sin, 2V1» leti, Vodmat 11, meningitis bacil.
V deželni bolnišnici: 23. februvarija. Ivan Oran«, delavca ein, 2 meseca, akutni želodčni in črevesni katar. — Lucija Erbežnik, gostija, 67 let, naduha.
24.	februvarija. Jožef Sabec, posestnikov sin, 13 let, meningitis baoilarls.
25.	februvarija. Helena Pleško, gostija, 72 let, ostarelost.
V vojaški bolnišnici: 25. februvarija. Peter Trojar, c. in kr. pešec, 21 let, vne-tica možganske mrene.
Meteorologidno porodilo.
a «	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Mokrina v 24. urah v mm.
27	9. zvečer	7406	6-9	si. jzah.	jasno	
28	7. zjutraj 2. popol.	739-7 737-4	03 150	sr. vzsvzh. brezv.	megla skoro jasno	0-0
2b	9. zvečer	736 8	10-3	si. szah.	skoro oblč.	
1	7. zjutraj 2. popol.	734-8 733-5	6-4 10-2	si. jug sr. zah.	oblačno n	0-0
yUpUl. I IUO U I IU &	DL. LBU.	„
Srednja temperatura sobote 6-8°, za 7-5° nad normalom. Srednja temperatura nedelje 8'5°, za 7'3° nad normalom.
prodaj sta
dva križeva pota
jeden 95 cm. visok, velja gld. 65'—, drugi 150 „ visok, ve'ja „ 250-—
pri Pr. Toman-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani na Križevniškem trgu 6t. I. 75 6—6
"Vabilo
na
asu m
„Posojilnice v Zagorji ob Savi,
registr. zadruge z neomejeno zavezo",
ki se bo vršil
v nedeljo dne 14. marca 1897 ob 4. uri popoldne
v dvorani gospe Mcdved-ove.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Potrjenje računa za leto 1896.
3.	Privoljenje remuneracije načelstvu.
4.	Razdelitev čistega dobička.
5.	Volitev načelstva, računskega pregledovalca in njegovega namestnika.
6.	Razni nasveti.
V Zagorji ob Savi, dne 28. svečana 1897:
156 i—i	Načelstvo.
C. in kr.
dvorna
tovarna za izdelovanje orgslj
bratov Ilieger
v Jagerndorfu v avstr. Šleziji.
Filijalka v Budimpešti, VII., Garay-utcza 48, v lastni hiši. Izvrstne, cenene cerkvene orgije
pod prav ugodnimi pogoji. 23 26—4 Seznam orgelj brezplačno.
Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega reda v slovenskem in nemškem jeziku, z razpredelbo za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
Eatol. Tiskarni 1 v Ljubljani. котензОЕКз«
Št. 6843.
Razglas.
144 3-3
C)
šolski M do Ž
hiši; šolski
Da bo mogoče za V. kurijo razpisane volitve volilnih mož v Ljubljani brez posebnih težav in točno itvršiti, izpremeni se tuuradni razglas z dne 30. januvarija letos št. 4027, glede časa in kraja teh volitev tako-le :
Volitve volilnih mož vršile se bodo v Ljubljani
dan marca letos
od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 6. popoldne, v Ш., IV. in VI. okraju pa tudi 5. dan marca letos od 8. do 11. ure dopoldne v sledečih prostorih:
a)	Volilci I. okraja volijo vsi v mestni dvorani;
b)	v II. okraju volijo volilci z začetnimi črkami A do L v sobi št. 16 c. kr. strokovnih šol; volilci s črkami v pritlični sobi na dessi strani vhoda v V i r a n t o v i v III. okraju volijo volilci z začetnimi črkami A do G v sobi I. a; volilci z začetnimi črkami H do L v šolski sobi II. & mestne ljudske šole na Zoisovi cesti; volilci z zsčetnimi črkami M do R v telovadnici velike realke in volilci z začetnimi črkami $ do Ž v letnem salonu hotela pri Maliču;
v IV. okraju volijo volite! z začetnimi črkami A do O v šolski sobi III. a; volilci z začetnimi črkami H doLv Šolski sobi III. b mestne ljudske šole v Komenskega ulicah; volilci z začetnimi črkami MdoR v dvorani katoliškega društva rokodelskih pomočnikov v Komenskega ulicah; volilci z začetnimi črkami S do Ž v dvorani Hafnerjeve pivarne na Sv. Petra cesti; e) volilci V. okraja volijo v šoli na Barji; 1) volilci iz Vodmata v šoli pri Sv. Petru v Ljubljani. Za te volitve se ne bodo izdale volilcem nikake izkaznice.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dn<* 23. februvarija 1897.
d)
Udano podpisani vljudno naznanjam p. n. občinstvu, da sem s ^ prvim dnem marcija otvoril novo
I brivnico in česalnico
ter prosim slavno občinstvo, da me blagovoljno podpira. Prizadeval, si bom, da vsestransko ustrežem v popolno zadovoljnost častitih obiskovalcev.
Izdelujem tudi raznovrstne lasulje damam in gospodom, u* nadalje kite, frisete itd., sploh vse, kar spada v mojo stroko, ter ^ zaračunjam po najnižji ceni.
S spoštovanjem udani	157 3—1
FrailC Zupan, frizer, prej: Pod Trančo št. 1, sedaj: Valvazorjev (nemški) trg št. 5 v Ljubljani.
Svarilo!
Povodom opravljivih govoric, katere so se razširile o meni in moji rodbini, izjavljam, da je vsakdo, ki jih razširja, lažnjivec, in svarim najodločnejše, da se razširjajo te govorice. Vsakogar, ki mi bode v tem oziru naznanjen, bodem sod-nijsko preganjal.
Crnesf dfeuniEer,
trgovec v Ljubljani, Dunajska cesta št. 10.
146 3-3
Dunajska borza.
Dn6 1. maroa.
Bknpni drtavni dolg v notah.....101	gld.	30	kr.
Skupni držami dolg v srebrn ... .	101	,	25	.
Avstrijska zlata renta 4*............122	.	90	.
Avstrijska kronska renta 4», 200 kron .	100	,	65	,
Ogerska zlata renta 4*..............122	.	25	.
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . .	99	.	25	.
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	949	,	—	,
Kreditne delnice, 160 gld............362	,	40	.
London vista.............119	.	£5	.
Nemikidri. bankovci xa 100 m. nem. drž. velj.	58	.	b5	.
80 mark........................11	„	73	,
80 frankov (napoleondor)............9	.	63V».
Italijanski bankovci ................45	.	45	.
C. kr. cekini......................6	«	67	.
Dni 27. februvarija.
4* driavne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	150 gld.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	154	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld. ...	188	.
4 % zadolinice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.
Tišine srečke 4%, 100 gld.......140	.
Dunavske vravnavne srečke b% ... .	127	,
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„
Posojilo goriškega mesta.......112	.
4% kranjsko deželno posojilo.....99	,
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4£	99	„
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	226	.
„ „ južne železnice 3% .	174	.
. , južne železnice b% .	128 » „ . dolenjskih ieleznic 4%
— kr.
40
50 60 50 25 80
Kreditne srečke, 100 gld......
4% srečke dunav. parobr. drulbe, 100 gld Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld
Rudolfove srečke, 10 gld......
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Genćis srečke, 40 gld......
Waldsteinove srečke, 20 gld.....
Ljubljanske srečke........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000gl. st/ Akcije tržaflkega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne ielezniee, 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, ieleznic delniška druiba Uontanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
198 gld. 50 kr 146
19
. 2f>	50
. 69	—
. 72	50
. 60	—,
. 22	_
. 154	_
r. 3395	—
. 404	—
. 87	75
. 160	—
. 82	95
. 156	—.
. 126	87
25
ЖГ Vaknp ln prodaja IS vsakovrstnih Iriavnlh papirjev, агебк, denarjev itd. Sa varovanj« za zgube pri trebaojlh, pri irfrebaaj«
najmanjšega dobitka. K a lan to» i*vrši te v naroAll na boril.
Menjaraična delniška družba
„M E B C U
«ollziili it 10 Dunaj, Ririahilfirstriisi 74 B
Pojasnila v vseh |e«p«dankih in «naninlh stvareh,
s s potem o kursnih vrednostih vseh ipekulael|skih vrsdnsstalh •• papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče viiooega «brestovanja pri popolni varnosti tf naloženih glavnic. Ц