■p [Nijvaiji slovenski dnemik f Združenih državah Velja za T»e leto • . • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne* York celo leto - $7.00 Za inoremstro celo leto $7.00 TELEFON: CHelsea 3—3878 HO. 95 — ŠTEV. 95/" GLAS list slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Soman Daily m the United States* Issued everyday except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. Enured u Second Class Blatter September 21, 1903, at the Post Office at New York, K. Y.t under Act of Congress of March 1870 TELEFON: CHelsea 8—387* NEW YORK, FRIDAY, APRIL 22, 1932. — PETEK, 22. APRILA 1932 VOLUME XXXX. — LETNIK XXXX GOVERNER ROLPH NOČE OPROSTITI T. MOONEYA GOVERNER PRAVI, DA JE IMEL KAZNENEC PRAVIČEN PROCES IN DA JE KRI VDA DOKAZANA Sodnik Sullivan na kojega razsodbo se governer sklicuje, pravi, da sta Hotela Mooney in Billings postaviti na mesto zvezdnate zastave rdečo zastavo. — Mooney je dejal, da je že vnaprej vedel, da ne bo oproščen. — Ko je governer preči-tal svojo odločitev sta b£i navzoči tudi Mooney-eva sestra in mati. Nasprotja na razorožitveni konferenci DVOJNI UMOR BLIZU MINEOLE DOGODEK Nekaj milj od Mineola, L. I. so našli trupli mo MRS. MASSIE JE OPISALA SACRAMENTO, Cal., 21. aprila. Governer J. Rolph Jr. je danes zavrnil prošnjo za oprostitev hivšega delavskega voditelja Toma Mooneya, ki je bil leta 1916 aretiran v San Francisco, češ, da je vprižoril bombni napad. Mooney je bil obsojen na' rmrt, pozneje je pomiloščen v dosmrtno ječo. i » Lani meseca decembra je bilo pri Rolphu več Mooneyjevih zagovornikov, med njimi tudi new-j yorskih župan Walker, toda Rolph očividno ni vpo-. .števal njihovih dokazov, ampak je vzel za temelj svoje odločitve razsodbo sodnika Sullivana. Sodnik Sullivan, ki si ga je izbral Rolph za svojega svetovalca, je očital Walkerju in njegovim tovarišem, da sploh nimajo nobehega pojma o prejšnjem življenju Toma Mooneya. Tom Mooney, ki je že šestnajst let zaprt v St. Quentin kaznilnici, se je prezirljivo nasmehnil, ko mu je ravnatelj kaznilnice sporočil, da je governer zavrnil njegovo prošnjo. Zatem je rekel, da je bil na to popolnoma pripravljen. Njegova stara mati in sestra sta bili v Kapitolu, ko je governer Rolph prečital svojo odločitev. — Starka ni mogla razumeti in je neprestano vpraševala: — Kaj prsvi? Kaj pravi? Njena hči je že prej rekla zastopnikom časopisja, da nima najmanjšega upanja, da bi bil njen brat oproščen. Governer Rolph je rekel, da so prošnjo za opro-Ščenje zavrnili že trije njegovi predniki ter da je natančno preučil vse okoliščine. Na podlagi dejstev je prišel do zaključka, da je Mooney kriv zločina, zaradi katerega je bil aretiran, da je imel vseskozi pravičen proces in da vsledtega zavrača njegovo prošnjo. Sodnik Sullivan pravi v svojem poročilu, da je newyorski župan Walker slabo uporabil svojo zgovornost Ler dostavlja: — • Z velikim zanimanjem.smo zasledovali izva ianja odličnih Mooneyevih zagovornikov, toda zdi se nam, da je tem gospodom le malo znano Moo • nevevo prejšnje življenje. Ni jim znan njegov re kord, ko je igral vlogo dinamitarda, ne poznajo njegovih zvez z anarhističnimi glasili. Sodnik Sullivan zatrjuje v svojem poročilu, da .so za Mooneyevo propagando prispevali socijalisti, anarhisti, komunisti in sindikalisti po vsem svetu nad en milijon dolarjev. Za protipropagando ni bil izdan niti en dolar. Ni čuda, če smatra mnogo lju di Mooneya za nedolžnega. Med temi se nahaja ludi slavni nemški učenjak Einstein, ki pa ravno toliko ve o Mooneyevem slučaju, kolikor ve Mooney o Einsteinovi teoriji. Mooneyevi zagovorniki niso v sodišču niti enkrat izjavili, da je bil Mooney obsojen na podlagi krivih dokazov. Vsledtega bi bilo napačno zatrjevati, da je Mooney žrtev kapitalizma. SAN FRANCISCO, Cal., 21. aprila. — Ko je bil danes pozvan Mooney v urad ravnatelja St. Quentin kaznilnice, je odložil nož, s katerim je lupil v kuhinji krompir. Ko mu je ravnatelj povedal, kaj je cdlocil governer, je rekel, da je slutil nekaj takega Mrs. Massie je raztrgala listino držav, pravdni-ka. — Občinstvo ji je ploskalo. — Zatrdila je, da ljubi svojega moža. škega in ženske. —Oba sta bi!a kruto razrezana. BALKANSKE FINANCE SE IZBOLJŠUJEJO Dobre novice prihajajo iz osrednje Evrope. — Pred nekaj meseci so bile v nevarnosti, da napovedo bankerot. Pariz, Francija, 21. aprila. — la. — Pri Massie je vi sodn.jski praznem -zemljišču odkril krut j>obre novico so pričele prihajati i vn a vi j«* prišlo do divjih iz- dvojni umor. Pod nekim prmnm \7 osrednje Evrope in Balkana, Mir^ola, L. I., 21. aprila. — V j !sredo zjutraj je nek avtomobilist Honolulu, Havajski otoki, 21. nedaleč od Mineole na nekeni J aprila. — obra gredov, ko je Matejeva žeua je ob Hillside Ave. v Williston medtem ko je pred nekaj ineseei Thalia pod spretnim vodstvom parku zagledal rdeč ženski klo- jz^ledalo, da je samo vprašanje svojega zagovornika CIarenee buk. Ko malo natančnejše pogle- ,, "kaj tednov, ko bodo države pri-I)arro\va popisala dogodek* v ka-'da, zapazi dvoje človeških trupel. siijonp priznati bankerot teren, j, Pitala žrtev pohotnosti ] Avtomobi|^ lak(yj najniani 1 ^ Prvič po Več ' meeeeih poroča petdi don^,mourned katerim, je ^^ ^ « IVhoslovaoške, da je njen izvoz hd tudi .Josip hahahawai. ki je " TARDIEU IN STIMS0N SE NE MORETA SPORAZUMETI ŽENEVA, Svica^ 2 1. aprila. — Ameriški državni tajnik Stimson in francoski ministrski predsednik Tardieu sta še vedno različnega mnenja glede razorožitve in varnosti. Danes sta dolgo časa konfe rirala, toda zdi se, da nista prišla do nikakega spo- hil pozneje umorjen in je tega zločina obdolžen poročnik Mas-sie, njegova tašča Mrs. Korteseuc in mornarja Lord i™ Jones. Pripoyedovala je. da je bila u-sodnega večera s svojim možem in nekaterimi prijatelji na plesu, kjer se pa ni po-ehno zabavala. Zato je sla okoli po! polnoči iz dvorane, da se nekoliko izpre-liodi. umorjeni 32 let stari Edward kot Pa uvoz- napredek Drinker iz Jaekson IJeijjhts in poleg njega ležeča ženska ki je imela še nekaj ži/vljenja v sebi, 29 le! stara Kose AVelk iz Flushing, Tj. I, Oba sta imela zamaše-na usta. Welkova je takoj nato. ko so jo prepeljali v bolnišnieo, umrla. * je tembolj razveseljiv, ker je morala vlada odstraniti velike trgovske zapreke. (Vski izvoz posebno narašča v čevljih, steklu, lesu in obleki, kar dokazuje, da kupna zmožnost pi kmetijskih krajih narašča. Tudi Jugoslavija se drži dobro, četudi se nahaja Prva Hrvatska Štediouiea 'v velikih denarnih zadregah, ker ne more dobiti nn- Oba sta bila kruto razmesarjena po obrazu in 11a g'avi sta ime-Xa vogalu ulice jo je zgrabilo la hude udarce z nekim trdim, pet mož mod katerimi je bil tudi predmetom. Njiju obleka je bita kmetom posojenega denarja. Kahaliawni in s<> jo odpeljali z raztrana v emijo. Poleg njiju jej Ogrska. Avstrija, Bolgarska in avtomobilom v grmovje, k.ier so bila v izendjo zapičena palica in Orška so primorane omejiti izdat- ji storili silo. Ker se jim je hote- na njej vizitka umorjenega Br!n la ubraniti, so jo vsi tepli in Ka- kerja. hahawai ji je celo-zlomil čeljust.) . , , Med drugim je tudi pričala, da' Welkejeva je bda lie, kroja-so jo zdravniki v bolnišnici ope- ^kcga mojstra 111 je bila kot ste-rirali, l.er w je izkazalo, da je po. ! HOgraflStinj« zaposlena pri Con-stala noseča. .sohdated Ga* Co. v New Torku. Vse svoje napadalce je pozna-1 Drinker je živel na Jacks on la in bili so vsi aretirani, toda Heights, z neko žensko, ki pa ni porota jih je oprostila, ker ni vr- njegova žena. Prava njegova že-jelu njeni izpovedi. na je pet let ločena od njega in Njen mož je po tem zločinu bil živi s svojo 7-letno hčerko v skoro ob pamet. Rekla je. da ni res, da se je njen mož hotel od nje ločiti in da se ne bi. ljubila med seboj. Državni prardnik jo nato vpraša. ako se ni pred leti pustila na vseučilišču preiskati in ko mil Mrs. Massie potrdi, ji izroči ne-' ko listino in jo vpraša, ako se ta list na ne nanaša na to preiskavo. Mr*. Massie, presenečena in vsa iz sebe raztrga listino. Med ameriškimi mornarji ne- ke, ker ne morejo dobiti zunanjega posojila. Ogrska je naznanila, da je izenačila proračun. Bolgarska je zelo znižala izdatke, edino Avstrija se zaradi strankinih sporov ne more izmotati iz svoje denarne stiske. Mednarodna trgovska zbornica polaga veliko »zaupanje v konferenco zastopnikov trgovskih zbornic osrednje Evrope v Inomostu Brooklvnu na Tirolskem. Splošno je upanje,, , da bodo na tej konferenci izdela-Povod za dvojni zločin je po Ji zdrav gospodarski načrt, kate-mnenju policije maščevanje ali re^a bodo mogli predložiti držav- ljubosumnost. MUSSOLINIJEV NEČAK JE UREDNIK nikom prizadetih držav. Ker se ni posrečilo ustanoviti podonavske gospodarske federacije. priporoča trgovska zbornica. tla podonavske države med seboj sklenejo celo vrsto gospodar-( skih pogodb, zlasti glede pridel-i km- in izdelkov posameznih dr- razuma. Ameriški državni tajnik Stimson se jo posvetoval z vodilnimi diplomati najrazličnejših držav. Važen pogovor je imel z angleškim ministrskim predsednikom Ramsay em Mc-Donaldom in nemškim državnim kanclerjem Brue-ningom. Avtoritativno se izjavlja, da Stimson sploh •/. nobeno besedo ni omeni! mednarodnih finančnih problemov, dasiravno je hotel nemški državni kancler razprav-ti o reparacijskem vprašanju. Ameriški državni" tajnik ima naslednji program : Vsaka država naj ima na razpolago potrebno vojaštvo, ki naj vrši nekako policijsko službo. Število tega vojaštva naj se do-loči na podlagi principov, ki so Lili merodajni -pri razorožitvi cen t ralno-za vez n i k ih d rža v. Za vsako doželo posebej je treba dol očrt i, kakšna sredstva so za njeno obrambo najbolj pot retina. Tardieu je hotel vedeti, kakšno stališče zavzema Amerika napram vprašanju varnosti. Stimson je odvrnil, da Združene države ne bodo ovirale evropskega paktu, odločno bodo pa zavrnile vako vabilo, naj se nin pridružijo. TUDI V SMRTI JE IZGUBA Iver ni več dovolj kupcev za krste in druge mrtvaške potrebščine, je Brooklyn Burial Case t'o., Inc. napovedala •prostovoljni kon-kujz. Družba, ima $117.850 obveznosti, premoženja pa $58.695. in Italije, ki hočete biti vključeni v tej federaciji. Ako bo mednarodna trgovska Milan, Italija, 21. aprila. — kdo prične ploskati, nato pa vsi, Viktor Mussolini, sin nedavno u-(Myewn08t za podonavsko fede-navzoč, prieno ploskati in teptaj vrlega Arnaldo Mussolimja m . ,jub0smmn0Ht Nemčije ti z nogami. Cela dvorana je bi- nečak italijanskega diktatorja la v veliki zmešnjavi. Zagovorili- De noto Mussolini ja, je po svojem ki so kričali drug proti drugemu., ^etu prevzel uredništvo fašistov-sodnik bije s kladivom, da bi na-! »kega lista "II popolo d'ltalia". , pravil mir. Sodniku se komaj po- Viktor Mnasolini je sedaj naj- ,zbarni('a v stanu Vdelati načrt, sreči napraviti red, nato pa ob- mlajši urednik kakega lista v Iti- kl bl pa P°SHn,oznp države mogle ravnavo preloži. (liji. ker še ni star dvajset let «RPr*i«*i. bo v Doganu sklicana _________| konferenca podonaivsk h držav, , " kakor priporoča Mussolini. ter dostavil: — S tem sem postal simbol boja delavcev za njihove pravice. -- Obrambni odbor železolivarske unije, kateri je VITI KANWI PFPEI pripadal Mooney. j4 danes izavil, da Se bo boj zaj'^™ oproščen je Mooneya nadaljeval. IAIdKU IiHUJILU 2e pred par tedni se je baje vedelo, da bo governer zavrnil prošnjo, dasi prav dobro ve, da je Mooney po nedolžnem zaprt. Santiago, de Chile, Chile, 21. aprila. — Oilcnski mestni prebivalci in kmetje zbirajo pepel, - i i. . i . r i • • t v i« 1 ki so ga vulkani v Andih pred v^ni kapitalisti, kl so stabncirall napačne doka- dvema tednoma raztresli po deže- ze proti Mooneyu, so naročili governerju, naj za- li mi,J vrne njegovo prošnjo za oprošČefije. V Curieo, kjer je pepel iz vui- M/aouivfptaki r^v o i *i ^-v n kana Tinguirica. ki se nahaja 75 WAdHIInLi 1 UN, L>. C., 2 I. aprila. — Odločitev | milj

13, ob koncu evharističnega kongresa na, Dunaju tedanji .av-j atrijski eesar Franc Jožef I., kot apostolNki cesar imenoval za dunajskega nadškofa. iLeto pozneje. 2-Y aprila 1014 fnn je papež Brnedikt XV. podelil kardinalski klobuk. Leta 1916 je kardinal Piffl vodil pogreb starega cesarja. Po vojni si je zelo prizadeval, da je olajšal splošno bedo v deželi. ' Pred štirimi leti je avstrijsko oblast nujno svaril, da naj prevzame popolno nadzorstvo nad radio godbo, da bi mogla preprečiti po radiju jaizz godbo. Takrat je pripomnil, da je moraličin propad Avstrije večji kot pa gospodarski polom. Posebno je povdar-jal, da se ljudstvo bolj udaja raz-? 'veseljevanju kot pa da hi skrbelo. da se izvleče iz povojne nesreče. Leta 102« se je kardinal Piffl udeležil evhaifctičnega kongresa v Cfiieajjo. GRŠKE CERKVE DARUJEJO ZLATO _ m m A te de, Grška, 21. aprila. — Po celi Grški se je .proečlo patriotič-no gibanje, katero vodi grška eerkev. Da bi Grška obdržala zlato valuto, je več cerkev sklenilo izročiti vladi svoje zlate predmete in dragocenosti. MEHIKA STRELJA UPORNIKE ADVERTISE in "GLAS NARODA* Vera Cruz, Mehika, 21. aprila. V Huatusco je bilo ustreljenih 17 mož, ki so bili udeleženi, pri vstaji v Villa del Macho. MALARIJA V JUŽNI AFRIKI Capetown, .Južna Afrika, 21, aprila. — Iz Nataia prihajajo poročila, da po vež sto ljudi dan umrje za malarijo v dolina^ Umvoti in Tugela, . I '»tAl VHODI" ygw YORK, FRIDAY, APRIL 22, 1932 C THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Glas Naroda ft Dopisi corporation and addresses of above officers: »ugh »I MiahitUi, New City, K. X. - o L a t if a a o d a • (t«»M mi the fMilt) Day Except Ban days and Holidays velja Bal sa Ameriko yoi lota -ff^rt lilt ■ Sa New Tort <0 00 Zs poi lets ... oelo leto •7.00 4SM $3.00 i Za InoaemstTO sa celo iCto........$7j00 U JO fca pol leu__________________JO Subscription Yearly $0.00. on agreesnsat. ___"CHm Karoda" tah^a rmkl dan tmmiii nedelj in praanitor. Ovyua Dres podpisa in osebnosti ss ne prtcteojejo- Denar naj sa bia-gmoU poajjati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da ae nam tudi prej kije blraUtte naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "OLAI NAftODA", 21« W. lllb Stresi. Ne« Tort. M T. Telephone: Cffelsea J—J87I NASPROTNIKI MIRU Onim, ki žp le. <|;i l.i Zilružpnp državo pridružilo Li-^i mi rod« >\*. ni bil tm-ka.j \u> volji p»voi% ki jp i mol na ia/.ornžitvp je z;ivzi inal za mednarodno policijo, v katero naj l»i vso dr/avo finsjiovalo »toknj svojega vojaštva, l»i naloga le jM»licij«- Ki l»ii;», uravnati spor«», ki hi nastali iii«'d državami, v sln«*aju, da hi lepa hrscdn up zalo^la. Nadalje j«* • I»i I«» razvidno iz Tardieu-jovih boscd, da i-VaiK'ija m* Htremi p<> rrsnif*ni razorožitvi, že vsaj vkolikor pride sama pri tem vpoštev. Francija smatra nanulov za nekako naddržavo, naj vlada vsem narod »m z ol>oroženn pestjo ter pri tem ^<'iti v prvi vrst i interese francoskega naroda. Vsled te^a ni rttdno, če se je Joti I-nemir vseli onih krogov, ki skušajo za vam vrt i i svet pred novo, vse uiiieu-joeo vojno. Predsednik n< vvvor-ke Columbia univerze je pred kratkim jasno obrazložil | k doza j. — Da se sedanji težki problemi tako počasi rešujejo, je rekel, — hi krive v prvi vrsti vlade, ki%so trmoglave v svojem strahu, in pa zbegani narodi, katerim vladajo strankarski frnzerji. — < e hoče etviliza» ija izvršiti samomor, naj ima že vsaj toliko poguma, da ^a bo pri zavesti izvršila. Vsepo-vsod je treba razglasiti, da je vsaka vlada in vsak narod, ki išče varnosti v orožju, sovražnik Rvetovnega napredka. — Vsaka vlada in vsak narod, ki se hoče prikopati uo prosperitete s pomočjo trgovskih ovir, predstavlja največjo oviro prosperiiete. -—Vsak narod, ki -e proti vi mednarodnemu sodelovanju pri reševanju svet ivnih problemov, nikakor ni pa-triotičen, ampak je izdajalski sovražnik samega sebe. Ljudje ne morejo upati na boljše čase, dokler bo veljalo pravilo, da je sila več neg« praviea, in doker bodo nekateri smatrali vojno za najboljšo sredstvo proti vojni. Ker se je Amerika udeležila vojne, si je nakopala sedemnajst tisoč milijonov dolarjev dolga. Tisoč milijonov požre urad za veteran«1. V deželi je na milijone neza-pot&mili, od katerih bi danes večina delala, ako bi so ne udeležili vojne. Voditelji v kongresu pravijo, da smo hankrotui. — Amerika si jo nakopala sovraštvo Evrope. Edini narod v Evropi, ki privošči Ameriki še kako lepo besedo, so Nem-proti katerim se je Amerika bor?la. To j«* dobila Amerika v zameno za ">0,000 Amerikan-Oev, ki so obležali na liojišču. New York, N. Y. Farani sv. Cirila in vsi drugi rojaki sto lUjiKlno vabljeni, da se udeležite "družinskega večera" v nedelj o 24. aprila ob ."»_ uri- popoldne v cerkveni dvorani na o«mi ee-tj. Prvovrstna postrežba, harmonika. petje (Prosvet. društvo "Bled"), šaljiva pošta in vsakovrstna zabava naj vsakega c za gospode. družinska vstopnica <2 o-sebi) pa stane $1.00. garderoba vključena. Nnbelj bo pet sledeče prsmi: "•Padale so cvetne sanj«'" od Pav-i i" h___Vdamiča "Planince", romanco iz oper.* "Lizinka" in "Tri rasi'" od httvatskega komponista Ivan pl. Zajca. Nato sledijo narodne: "Pod pen«lžeri". t'rnogorska "1'spavan-k.-i". "Ivnpi mi babo in "Aman. amant" Po odmoru nam bo znpel grupo Primorskega Bil je elan samostojnega društva "Zarja", ki ga je spremila na zadnji poti. Tukaj zapušča soprogo. let. Pokojni- sta in mojemu bratu v Grass Val- j ea je bila Skof jeločanka iz ugled-lev. California. Mike brivec, i ga že nisem videla 2fi let. Frances Lukanich. Bing-ham, Utah. ne hiše Moharjevili. Xjen oče Plaž je bil četrti mesti župan v letih 1871—188«. — Pri Sv. Duhu pri Stari Loki je ugrabila smrt trdnega kmet-Oprostite, ker sem tabo zakas- j skega gospodarja Petra Ziherla. nela. par dni bo že 2 meseca.: Zadela ga je srčna ka]>. ko vam dolgnjem za list CJ. N'., pa I fra še vedno redno prejemam. Za-1 Lmrla je v Ljubljani Anto- torej vam danes pošljem zo-|n'ja Orarjma.. pet za eno leto, ker brez njega bi i ne mogla več biti. Saj se \zj)}aru ! gvat0vgki pretep v Kamniku pred samo za romanc, kje so,pa novi-j sodiščem DELO NA VRTU. Delo na vrtu je v sedanjem pomladnem času zelo koristno, če nimaš drugega dela. -eda. in če imaš vrt. Po CS'ew Vorku in po Jersey nimamo velikih /vrtov, zato tudi naše izkušnje .-s to reč jo niso posebno velike. Ker me je pa že marsikdo vprašal za kak svet, moram, dasi nerad, napisati kratko razpravico o delu na vrtu. kajti, kdor je le količkaj časnikarja, mora biti ko- ee 17. vsega sveta. O delu vsak najprej začne, jaz aprila se je pred pa ne morem, ker ga sploh ni. i^1*- Jermanom vršila raznrava od n ikoni o sodno rano. zaradi katere je IV-ternel umrl. Pogačar je res ])i-i-znal, da je vrgel kamen, o katerem trdijo priče, da se je naprej odbil od tal in šele potsom zadel Peternela v glavo. Toda kamen, vržen iz take daljave, ni mogel napraviti tako dolge in globoke ra-Jle. V teku razprave, ki je trajala X'e.s ilan. si je sodni dvor ogledal kraj, kjer se je izvršil pretep. Dopoldne so bili zaslišani obtoženci, popoldne pa so prišle na vrsto številne pričo. Janez 1 ršič. o katerem je pokojni Peternel pred več pričami in šo tik pred smrtjo trdil, da ga je udaril s stolom po glavi, je odločno zanikal ,da bi storil to de- ft DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANE SLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NA STOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO it V ITALIJO Din 200................................$ 4 — Ur 100 ............................$ 5 JO Pln 500 ...3............................S 9 55 Lir 200 ............................ $ 11.50 Din 1000 ............................. $18.70 Ur 300 ............................ $ 16.80 Din 2000 ..............................$37.20 Ur 500 ............................ $ 27.— Din 6000 .............................$92.50 Ur 1000 •.......................... $ 53.25 Ur 2000 ............................$106.30 Za izplačilo vetjih zneskov kot ZQoraJ navedeno, bodioi v dinarjih ali lirah dovoljujemo ie bolje pofloje. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za priitojbino $1. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU ti« WEST 18th STREET NEW YORK, N. V. iLAS NA&ODA" — List slovenskega naroda iAxnterikil — Narofitftfe & ameriških pesmi kot: "Three Po-, Drugih novic tudi ni. da bi zani ' žalostnem fantovskem pretepu, ki ianJ«*- 'Xj^mn v prilog je pn.-aio lieemen". '^Little Yellcr Do;r" itd. . TOa]o .s^p^p ^ bi pa kaj j S<1 > vršil 18. av-Usta preteklega sorodstvo, ki je bilo zbrano I Za zadnji del prhama si je j napisala 0 uaSih mormoncib. pa '^a v neki kamniški -ostilni. • zbral slovenske narodne in si- j tndi ve)ja saj sf) itak pozTly. | Razprava se je vršila že pred eer: '^l^pce . "Ivo lani sem tam j nl po opll Ameriki ; onim mosocPm v Ljubljani, a je mimo sel , "Amnea. srečk moj", j Knas topo n;t vso naČme. j bila zaradi zaslišanja novih prič . 0J.!li. * ' ' Pn- j Kamorkoli se človek danes obr-1 preložena in se je vršila na licu Jetrn in drupe. j np nesrečen. j mesta, kjer se je pretep izvršil. k „ JU b° cr>romljala i Kakor po eeli Ameriki, tudi tu-i Žalosten dogodek, katerega je 'Ljubljana llazlozda bo tudi j kaJ poka jo y nfl5om ](. , dalj prsmi v angleščini tako. da bo tu- u !„;ir je ^ večini prav dobro v dt ameriška publika raznmrfa njih vsebino. Za ples igra "American Dance Orchestra". K obilni udeležbi uljudno vabi odbor Jugoslovanskega Kluba. Chicago, 111. N'a'j tnalo poročam, kako je bilo na koncertu Justine Kosmač ("eblmski v nedeljo 17. aprila zvečer v Snlski dvorani na Lincoln Street. Dvorana je bila nabito polna, kar je dokaz, kako je "pevka priljubljena v naselbini, dasiravno je bil to njen prvi prvi koncert. Navzoča sta bili tudi njeni učiteljici za petje in piano. Pevka je dovršila v Chicago College of M nsic z velikim uspehom. V nedeljo je .pela slovensko, italijansko in angleško. Pela je posebno milo v srce segajočo pesem o slepcu: "Še enkrat bi videl k a k' solnce povžročil n? na .svatbi in veliko število prič. fttiri priče sr> se tako zapletle v protislovja, da je državni tožilec dvignil proti njim obtožbo zaradi krivega; pričevanja. Direktno se ni moglo nikomur dokazati, kdo je zadal usodni udarec, ki je povzročil smrt mladega fanta, vendar pa je pričevanje pokojnika, zdraivuiške poizvedbe in več drugih razlogov govorilo za to, da je dejanje Izvršil stari Vršič. Po govoru državnega tožilca, ki je zahteval strogo kazen za vse štiri obtožence, ki -so se udeležili pretepa, je zagovornik dr. Trant-puž predlagal, naj se zaslišijo še nekatere priče. Ob pol šestih zvečer je sodnik Jerman razglasil sodbo, po kateri so obsojeni: Janez Vršič na deset, Mihael Vršič na sedem, Matcivž Pogačar in Jože Možek pa na osem mesecev zapora. Državni tožilec se je pritožil proti nizko odmerjeni kazni, odvetnik dr. Trampuž pa je prijavil priziv. Vsi obtoženi so se pritožili proti previsoki kazni. Tragična smrt mladeniča v Blej. skem jezerc. Jedra se je začela ledena plošča na Blejskem jezeru tajati, že je zahtovalo jezero prvo žrtev. 4. aprila okrog lrl. ™ M$%me.!ta' kjer ali pišite v slovenščini na: |lezal mlademe. Truplo tragično preminulega MALO POSESTVO NAPRODAJ Hiša s 5 sobami, kopalna soba, električna luč. garaža, kokošnjak, en aker zemlje. 10 minut do postaje Tappan na Erie iHerniri, 32 milj do jersey City. — Cena $3,000.00. V gotovinft se sahtevi $1,000; preostanek se lahko vknji-ži na posestvu. Ne zamudite ugod- Ausenik, c^o fc. JL Kirt&ner, Tappam, tf. V. - mladeniča (2r 21&22) so pokopali na farnem j " pokopališču v Ribnem. likor toliko vsestranski, in ni. da bi samo politiko uganjal, pobijal Kitajce in Japonce, pisal o delavskih razmerah, potresih in povodnjih, umorih, zakonolomih in ločitvah. ampak mora. že vsaj v pomladnem času. posvetiti nekaj vr-tie -rudi tej stroki, da bodo gospodinje vedele, kaj in kako iu da ga ne bodo smatrale za enostransko izobraženega človeka. Delo na vrtu ni kaj prijetno. Posebno t»-žko je prekopati vrt. če so se začeli pozno jeseni igrati paglavci na njein ter so se igrali tekom vse tople zime prav do srede aprila. l\o si enkrat vrt prekopal dve lopati globoko in si pri tem sec-dil na trde ruše par galon tako-rekoč krvavega potu moraš dobro pognojiti. če hočeš, da bo kaj raslo. (Snoja je sicer dosti v New Yor-ku in-New Jersey, toda vsak gnoj ni primeren za vrt. Pri tem imam predvsem v mislih politični gnoj. to se pravi, v mislih ga slučajno nimam, ampak mislim nanj. in s takim gnojem gnojiti svoj boren košček zemlje, bi pomenjalo. da hočeš pridelovati za hišo rr-oln-cije. proteste iu določbe, injunk-eije in zaporna povelja, ovadbe, denuncijacije in drug tak plevel, ki izbomo uspeva i/, političnega gnoja. Po mojem je za vrt najbolj pripraven kravji gnoj — oprosti mi. ilražestna čitateljiea. ker s takimi plebejskimi besedami žalim tvoj i'sti't i11 i «'-ut «-e nriiVs »"-itaii pr«*j. pa na zadnjo stran kako so se Krik in Juta ter T.Ari in Kudolf radi imeli), toda ker j nem začel, moram nadaljevati. kajti časnikar mora bili siičen j hrabremu vojaku in ne smo ob vsakem smrdljivem kupčku vreči svoje puške v koruzo. Včeue bukve razpravljajo še ft raznih drugih naturnih in umetnih gnojilih, ki jih pa ne bom tukaj navajal, ker so bodisi predraga ali pa preveč zamudna. Ce nimaš tega ali onega, prepusti zadevo domačemu ali sosedje-imi mačjemu rodu, ki s.» v pomladnih nočeh kaj rad ženi po vrteli — in s tem bo vprašanje po-gnojit jo j. Zgaga, nikar ga ne lomi. Op. stavca'. Kako je s fižolom, ne vem natančno. Nekateri izvedenci zatrjujejo, da ga je treba prej .skuhati, pred-no git .poseješ, drugi »o pa zopet mnenja. «la j«' ireba skuhan fižol s čebulo, jesihom in oljem poje -ti. Ilaje je ta način najboljši, ker se zamoreš že sedaj nasititi in ti ni treba čakati do pozneje jeseni. Kadar seješ in sadiš, se moraš ozirati na luno. O mlaju je setev natbolj priporočljiva. Pnvi krajec že ni toliko krediten, dočim drugi krajec, po zatrdilu učenjakov, sploh ne proizvaja nikakih vitaminov, še manj pa kalorij. Toda tudi učenjakom ne -meš vsega verjeti. Jaz bi rekel, da na "rtu sploh ne moreš vzgojiti potrebnih vitaminov in kalorij. — Kaj so kalorije in kaj so vitamini? — trte rad ved bo vprašuješ. predraga Marjanca. — Ne vem. kako bi ti povedal, da bi zadostil tvoji radovednosti. To so menda neskončno majhna bitja, ki so v vsaki količkaj redilni hrani. Ne bom prisegel, da so bitja, toda to sem zapisal zavolio tega. ker sein nekoč slišal rojaka vprašati Svojo boljšo polovico. — Kje si pa kupila ta sir.' — Pri grocer ju. — je rekla. — Kdaj pa * — Pred tremi tedni. — Se mi je zdelo, — je Odvrnil. — ker v njem kar mrgoli kalorij in vitaminov. Le j ga. zjodja. zdaj je pa že konec kolone! Ne kaže drugače — se jutri bo treba nekaj povedati I o tein. W r. ■ n a __________ GLAS NARODA NEW YORK, FRIDAY, APRIL 22, 19» THE LARGEST SLOVENE DAILY In V. S. A. JOHN FRANCIS ARIZ A: STRAŠNO MOČVIRJE DENARHE POŠILJKE Mi U nmd It let potlljamo denar v stari kraj. Za dfciarje in lire ao sedaj te-le eene: M Dta | (M &<*• t>in .. I IU 1.M« Dtn .. ih:« nin .. 137 m 1000 r>in „ IUI4 «,«•<» Iti n .. f|!.i« vetjih tn«»kih Isplatujemo tudi ta naka.su J«mo Prejemnik dobi denar lup« vsak« odbitka. — Vm |>oM!j<<* naslovil« na: Strašno močvirje pravtako malo zasluži svoje Ime kakor kanadsko Golo cxtemlje. Polkovnik, William Byrd, praded admirala Byrda, a-meriškega polarnega raziskovalca J« to močvirje Uko imenoval. To Je bilo 1. 1728. Nekaj teh pripovedk se je ohranilo. Velikansko južno močvirje, kl je prvotno merilo 1000 kvadratnih milj, so na zahtevo skrčili na 600 kvadratnih milj. Je ob obali Severne Caroline, kjer je v drugi polovici 16. stoletja angleška kolonija Sir Walter Raleigha izginila brez sledu; in v bližini treh vlrgin-skih mest: Norfolk, Portsmouth in Suffolk. Strašno močvirje nI mokro močvirje. poraslo z mačjimi repki in jel&ami, kamor te vabi izdajalski živi pesek. Večina njegovega površja je suha in porasla s cipreso, cedro in javorjem. Deloma je gosto poraslo s trsjem. ki je severnjaki poznajo kot bambusov drog za ribolov; deloma pa s trnjevo džun-glsko šaro, ki propušča samo divje živali, ptice in kače. Zdi se, da vsi kanadski beloprsi vrabci prežim u-jejo v tem močvirju. Vidiš jih po deest tisoč, d očim so milijoni kosov. Njegova prsa rdijo kakor ona taščice, kot pevec pa se ne more meriti z evropejskim kosom, pasejo ob trpkih jagodah In drugih sadovih. Ki rastajeo na pogorelih in posekanih mestih, v ljudski govorici znanih kot "luči". Puščav-r.iki (drorgi), lisičji vrabci, mirtni pevci ln drugi ptiči prezimujejejo v tem močvirju. Videti je iolno. ki ima kljun kakor iz slonovine. Veličasten ptič, vranje velikosti. Strašno močvirje je raj tudi za črne medvede, ki tehtajo 250 funtov ali manj, rakune, oposume, jelene vidre in tutntam pan tre. Zrak je prepojen s cvetličnim vonjem od zgodnje pomladi do jeseni. Z dreves vise cvetoče rastline ali pa se preprežena s španskim mahom, bambusom, zelenim trnom, divjo trto in brezimnimi drugimi rastlinami ovljalkami; dočim se ti zdi. da "sveta drevesa" gore jagod. Črna in bela lavorika, divja magnolija ln razno zeleno grmovje pretvarja zimske gozdove tega močvirja v resničen raj. Grmovje črnih jagod in mačjih krempeijcev raste 25 čevljev visoko v rodovitni, bogati zemlji. Po mno-go£nlh drevesih se spenjajo težke stoletne divje trte gori do vrha; od tam se spuščajo zopet doli na zemljo. Razsipnost narave glede lepote dosega višine, o katerih se nam niti ne sanja. Jezero duhov Naravno Je, da so v močvirju u-di kače. Mnogo pripovedk pripovedujejo o njih Najbolj pogosto vidiš bakrenoglavko. Nevarne ropo-tače so redke, ker jim šotaska tla vsled pomanjkanja peska ne uga-jajoč. Šota, kakor znano, nastaja iz segnlllh rastlinskih delov. Žabe ln moški ti ne marajo tega močvirja zaradi sveže brinjeve vode. Prav tako ne kača "mokasin" z gobcem kakor iz bombaža. Od brinja, korenin In hladov voda potemni kakor madelrsko vino. Mestoma so se korenine ln hladi tekom stoletij nakupičlli pod šoto. tako da je njihova plast po 25 čev-ostane sveža. Dvesto let so se pri Norfolku ustavljale ladje in napolnjevale tvoje rezervarje s to vodo. kl preprečuje grintavost. Je lahno rezka, a če si Jo pokusil, želiž več. Ce perel perilo ali umivaš posodo v ti vodi, se ti zdi, da ima milo čarodejno moč. Parkrat podrgnei, ln voda se pokrije z bogato milnico, ki hitro čisti. Medvedje si »kopljejo luknje v ioto da pridejo do vode. Te luknje so znene kot "medvedji vodnjaki". Lovci ln gozdarji vedno pijejo is njih. Jezero Drummond, jezero duhov Je sredi močvirja in meri 12 kva-, dratnih mHJ. Rjava voda je boga- OTOK PROKLETIH LJSO ZAKBAJ&EK Trmi Nw V«*. N. V. ta rib roparic. Samotno, nenaseljena obala je obrobljena s cipres -nimi koreninami in grčami, ki so divjih, fantastičnih oblik. Od vsehj strani jo obdaja gosta diungla in gor-d. V močvirju je šest majhnih jarkov (vodne poti). Če poleti veslaš po njih. so ti divje trte, grmovje in drevesa tako gosto preprežene nad glavo, da te spominjajo na mračne, tajinstvene tunele. Temne vode zrcalijo predmete tako jasno, da se ti zde resnični. Četrt milje od jezera Drummond sredi šote je goljava, kjer živi čuvaj. Imenuje se Barnes, in je edini prebivalec močvirja. Nihče ne ve več o močvirju kakor on. Kot dvanajstleten otrok je ušel na močvirje. Izpostavljal se je nevarnosti, da ga pičijo strupene kače, katerih pik je smrtonosen; ali da se ujame v medvedje pasti, ali da ga u-jamejo "duhovi" kakor so ga mamice svarile. Kot mož oosebne inteligence in izreden zasledovalec naravnih poti pomaga znanstvenikom, pisateljem in turistom, ki obiskujejo močvirje. Star je 45 let. Od teh je prebil 32 let na močvirju in v njegovi okolici. Pred njim je bil čuvaj mulat, Jurij Dyer. Življenje na močvirju, posebno med črnci je enostavno, mirno in krasno s čarom minulih dni. Ne konji ne mezgi ne morejo priti na šotina tla. Pogreznili bi se. Eden bivših čuvajev bi bil rad pridelo-J val koruzo na rodovitni zemlji. Ker torej ni mogel uporabiti mezga za oranje, se je odločil, da upreže velikega, orjaškega črnca Bože, kl je slovel po svoji moči. Opremil ga je z jarmom in vrvmi; drugi črnec ga je vodil in Bore je čisto pošteno oral. Nekega dne, ko je Bože vlekel stroj za sajenje koruze, in ga je črnec Ben vodil, je neka črna kača bliskoma švignila izpod štora med Bozevi nogi. Grozno je zatulil in divje skočil, prevrnil Bena in zdir-jal z 200 funtov težkim strojem tja po polju, kakor da vleče otroško l-gračo za seboj. Stroj se je bil vjel za neki štor in se razletel na kose. Bože pa je dirjal naprej. — Hej! Hej! Ti neotesanec, — je vpil Ben, a zaman. Bože se ni ustavil. Stroj pa je bil tako temeljito uničen, kakor da je bil mozeg uprežen preden j. Charles Wiggins je s svojim belim gospodarjem, Mr. Emmetom na močvirju okopa val ameriške lešnike. Zaradi kratkega časa je črnec kopal nazaj. Naenkrat se je z obema rokama zagrabil za be-dro svoje desne noge in nervozno naznanil: — Mr. Emmet, miš ml je stekla gori po hlačnici. Kaj naj storim! — Ven jo suni, — je svetoval Emmet. Prekinil je delo in ga smehljajoč ln z zanimanjem opazoval. Črnec Je krepko sunil. V njegov strah in grozo je skočila velika rdeča kača. "kravji mokasin" iz prostorne hlačnice njegovega ov-eralLsa ln lezla proč v grmovje. — Črnec je tekel v nasprotno stran in se ni ustavil, dokler se ni upehan zgrudil. Miš, ki jo je bil zagrabil. pa je bila — kačina glava! Strašno močvirje je bilo pribežališče, a nikdar ne raj uteklim črnim sužnjem. Da bi jih zasledovali s psi, je bilo težko. Če begunci niso dobili dela od lesnih družb, so se skrivali. Hranili so jih drugi sužnji, all so se živeli s tem, kar so mogli najti v divjini. Mnogi so poginili kot žrtve gladu, bolezni ali strupenih kač. Pred več leti Je neki črnec stanoval v prostorni duplini ogromne ciprese na južni obali jezera Drummond. Pozneje je posekal ono drevo za svojega gospodarja. Iz hloda )e napravil deske in deščice. V štoru pa je še nadalje stanoval. V njegovi odsotnosti so medvedje kakšenkrat udrli vanj in mu požrli ilvei. Štor je močno porasel z divjimi trtami. L. 1805, ko je Irski pesnik obiskal močvirje, je zložil pesem o kriku dekleta, ki je bilo v življenju za vedno ločeno od svojega ljubega. Ob uri duhov, opolnoči Ju vidijo veslati v belem čolnu. Skoraj vse pripovedke o duhovih imajo svoj Izvor v naravnih pojavih. Zvok gre daleč Močvirje Je podnevi in ponoči docela mirno ln tiho. Od solnčnega zahoda do 10. ure prihodnjega jutra se ob rednih atmosfernlh pogojih more. slišati navaden pogovor dveh mož skoraj 40 milj daleč. Tulntam se razume kakšna bese- STRAHOVITA LJUBAVNA TRAGEDIJA Inozemski listi so poročali te dni o puntu gobavcev v španski provinci Pego, kjer so morale oblasti ponQČi fie ^ Uigrala v Brnu napeti vse sile, da so polovile .u-, pretresljiva ^^vna tragedija. 23 bežne gobavce. Ta strašna bolezen lctna delavka Marija Bendikova, ki jo poznamo iz sv. p'sma, še se-1 čedno in 2elo veselo dekle ^ je daj razsaja v deželah okrog Sredo- rada ^^ s fanti iQ imela jih jel zemskega morja. Severovzhodno od vedno y ^^ Na zvestobo ni po_ grškega otoka Kreta, blizu zaliva' lagftla p^^ važnosti, čim več Mlraubelos, leži otoček Soinalon- [ fantQV jc imel^ tem ^ M je ip0_ ga, pravi pekel 20. stoletja. Same. čutila Te ^ je prižla 2 dela do_ enkrat na mesec pristane pri o- moy> p^e^ je in hotela ^ točku grška ladja, kl Izkrca živila na širno in hitro odpluje nazaj morje. Edini prebivalci tega pustega o-točka so gobavci, ki jih je več sto, žensk, moških, starcev in otrok. Gobavost je nalezljiva in zato pošiljajo iz Grčije in Turčije vse gobavce na Sponalongo kjer žive brez najmanjše na de na okrevanje.- O-toeek je pripadal nekoč Benečanom. pozneje so se ga polastili Turki, nekaj časa je bil v francoskih rokah, ko so se pa prebivalci Krete pod vodstvom sedanjega ministrskega predsednika Venizelosa uprli Turčiji in se združili z Grčijo, je prišla tudi Sp'nalonga pod grško upravo. Na otočku stoje še razvaline stare beneške trdnjave, kamor se sedaj zatekajo gobavci. Pogled na te nesrečneže je grozen, — podobni so živim mrličem. Udje in kosi mesa jim odpadajo počasi od telesa, najprej navadno ušesa, potem nos, prsti in roke, a vse telo je pokrito z neko ostudno' I ti z znanim vojakom na izprehod.; Kar je prišla gospodinja in jo o-( pozo rila, da se je iaprehajal pred dobro uro pred hišo njen prijatelj Franc Noheijl, ki bi bil tudi rad govoril z njo. Trkal je na okno in zahteval, naj pride Bendikova na sestanek. Delavka je pustila vojaka v sobi in odšla iz hiše, češ da se takoj vrne. Vrnila se pa ni več. Čez dve uri. ko je bil vojak že davno odšel iz stanovanja svoje ljubice se je naenkrat zaoulo v bližnjem gozdiču klicanje na pomoč Ljudje so pohitel* tja in opazili, da se vali iz go-.dička dim. Zagledali so grozen prizor. V gozdičku sta ležali na tleh v plamenih trup?! Bendikove in njenegi ljubčka. Iz ljubosumnosti je fant pognal svoji ljubici štiri krogle v glavo in prsa. potem je pa truplo polil s špiritom in zažgal. Ko je dekličino truplo že gorelo, je pognal še sebi dve krogli v glavo, se polil s špiritom in legel h go- rečemu truplu nezveste ljubice. Ko snovjo, ki smrdi tako strašno, da;£0 prihiteli prestrašeni ljudje, je se širi smrad kilometer daleč. Ve- bila ^^^ ljubavna tragedija čina gobavcev je .tudi oslepela in*že k0nčana vsi imajo garje. Ker jih telo stra-' šno srbi, se drgnejo kar ob stene, ob drevje in ob tla. Na razvalinah stare trdnjave, v podzemnih brlogih in v siromašnih kočah pričakujejo ti nesrečneži, ki so bili med njimi nekoč mnogi lepi in bogati, smrt kot edino reši- KONEC ROPARSKE TOLPE Vrhovno sodišče sovjetske republike Uzbekistana v Taškentu je ir-tev. Na Spinalongi ni nobenih za- reklo obsodbo v senzacionalnem konov. Gobavci žive brez skrbi brez moralnih la človeških dolžnosti. Tu vlada še vedno pest. Močnejši lahko brez kazni ubije šibkejšega. Trupla sežigajo ali pa mečejo kar v morje. Na otoku se odigravajo nepopisne spolne orgije. Nedavno so-izgnali na Splnalongo neko dekle iz maloazijskega mesta Smirnp. Čim so gobavci zagledali procesu, kjer je šlo za 15 članov tolpe roparskih morilcev, železniških vlomilcev in ponarejevalcev denarja. Tolpa je bila izborno organizirana in je več let strahovala prebivalce velikega ozemlja v srednji Aziji. Posebno spretno je znala odpirati tovorne vagone. Ko je poglavar zbral vse člane, se je lotila to!pa tudi osebnih vlakov. — dekleta, so se pognali za njo in ne-j Vsak napad na osebni vlak je pla-srečnica se je v smrtnem strahu čalo nekaj potnikov z življenjem, vrgla z visoke skale v morje. To je | Slednjič se je posrečilo 35 članov bila edina njena rešitev, sicer bi jo tolpe ujeti in izročiti sodišču, bili gobavci ujeli in odvedli v svoj; 15 tolovajev je sodišče obsodilo brlog. Gobavci naraje jedo morske na smrt. Med njimi sta bili tudi dve želve, ki jih navdušeno love, ker so ženski, Domna Terentjeva in Ana prepričani, da imajo v sebi zdra- Matrinova. ki sta znali najboljše vilni sok in da bodo z njihovo po- streljati ter sta bili med banditi močjo ozdraveli. j tudi najboljbolj krvoločni. Tolpa je bila tako velika, da je morala imeti posebno knjigovodstvo, kl }e bilo v rokah izkušenih trgovcev. Naro- Nalezljivo bolezni v dravski banovini. Po objavi banske uprave v Lju- pane stvari so prodajali po A"iji in ljani so -v dobi od 22. do 31. mar-1 evropski Rusiji. Poleg tega je ime-ea obolele za nalezljivimi boleznimi 404 osebe, in sicer: za ošpicami 223, za škrlatinko 67, za da- la tolpa še poseben oddelek za ponerejanje denarja, ki ga pa ni rabila, saj je itak naropala dovolj vie o «5, za šenom T4, za dnšljivim pristnih bankovcev. V tolpi je bilo kašljem 12. za tifuznimi boleznimi in za rdečico po 8, za otročie-no vročino pa 4 osebe. da. Pisec teh vrst se je sam prepričal o tem. Ni samo slišal piskanja vlakov v Suffolku, 15 milj daleč, ampak tudi butanje vagonov, ki so jih priklapljall drugega k drugemu, in one glasove, ki Jih slišiš, kadar se lokomotiva začne pomikati. Če v nočni tišini pade drevo milje daleč, se slišijo v globočinah močvirja svečani, tajinstvenl glasovi. Sprva dolg, šumeč, veličasten ropot, kakor da vzdihuje gorski duh; potem odsekan konec, globok, zamolkel udarec, ki se sliši 15 do 20 milj daleč. Pod šoto ni skal. Ker se drevesa s svojimi koreninami nikjer ne morejo oprijeti, zelo lahko padejo. Če se vodna gladina v močvirju dvigne, in če pihajo močni vetrovi, pada na stotine velikih dreves. Tedaj slišiš grozovito treskanje. Poleg skoraj človeških sovjih glasov slišiš še druge glasove divjine, ki so prispevali k pripovedkam o duhovih. Par *pantrov gre ločenih na lov. Če eden Lraied njiju ujame plen. naznani to svojemu tovarišu z groznim, krvoločnim krikom. V leksikonu pisatelja, ki piše povesti o duhovih, je to vedno krik kakšne umorjene žene. Pred dvemi leti se je neki pisatelj ponoči u taboril na zahodni i strani jezera Drummond. Pantrov krik je slišal tako bltau svojega šotora, da Je drugi dan zbežal kljub temu, da Je bil svoj tetor tam postavil prav zato, da bi ga poleg na smrt obsojenih še več žensk, ki so tolovaj ?m gospodinjile, udeleževale so se pa tudi roparskih napadov. Naš narrt je bil, da vlak ustavimo sredi mostu, tako tla )>i noben potnik ne mogel zapustiti voza. Laliko ibi ga oplenili in se odstranili, preden bi lahko kdo zagnal a-lai 111. Andy jo ukazoval. — Boh, stopi tja in privleči starega sem in prim*si rde«"o luf- s seboj. Jake. ti 111 "Bili gresta na 0110 stran — z AI0111 ostaneva na desni. Nocoj vas potrebujemo vse. Ko je Bih odšel, sem se na tihem vprašal, ali se«llu. Ž«- zgodnj pred dnevom smo dospeli v gozd do našega ta-l>orišča. Z Jakeom sva zakurila ogenj in pristavila kavo. Ostali so se vrgli po travi. Mene je žgal a radovednost. Kad bi bil vedel, kaj smo naplenili — ali jc sj>1< h bilo vse skupaj vredno truda. Jake je venomer govoril, toda nobene ni zinil o napadu. Brbljal je o starih časilrna farmi Kod Fork, o svojih otroških letih, o vseh mogočih rečeh, samo o tem ne, kar bi bil jaz rad p »slušal. Mene je grizla nestrpnost. Podoba jc bila, da se razen mene nihče ne menil za plen. Pili so svojo kavo in si ležali meso. kakor da jo to njihov "tlini o-pravek na svetu. Bal som se že, da bodo obračun odložili do prihodnjega dne. Andy so je stegnil, za zehal in z malomarno gesto pokazal proti konju. — Bili, stopi do mojega sedla, je rekel nazaduje. Saj lahko ravno tako delimo zdaj. Planil sem pokenei, da sem prevrnil vrč s kavo pri tem. kajti menil sem. «la sta potrebna najmanj dva človeka, da bosta lahko prinesla plen. Andy so jc režal in z brado drgnil ob ramo. Noben otrok so menda se nikoli ni tako veselil božičnega darila, kakor sem so jaz tedaj veselil tega ovitka. Legli smo okrog ognja. Njega plapola -n.je je v sivi temi razsvetljevalo obraze mož z nekim rjasto-rdečim si jajem. Bila sta dva ovitka, oba majhna. Andr jc vzel enega, ga odprl in i/tresel množico drobnih dragocenih okraskov v svoj klobuk. Drobni sinji in rdeči kamni s » zalcsteli, zlate < vratniee so zasijalo, majhne imenitne ure so zatiktakale skoraj tako naglas kakor velike budilke. Ležal sem tam kakor očaran, bilo mi je. kakor da >č dolarjev v bankoveih. Jaz som bil vos razočaran; šest sto tisoč bi mojim pričakovanjem bolj u-selja. Najrajši bi bil vsem ljudem oznanil, streglo. OGROMNA DEDŠČINA cla sem ustavil vlak in da sem sijajno opravil svojo stvar. Molk, ki je bil okrog nas, nas je kakor vsesa val vase. Tutil sem, da Andy in Bob prihajata iz teme. Nobene besede nista dala od sebe. Molče smo šli proti domu. Nikakor nisem mogel razumeti, kaj naj vse to pomeni. — Kaj niste nobenega fieka ujelisem nazadnje drznil vprašati. Andy me je zgrabil za roko. — Hudiča vendar! Seveda smo. Kili narasla dedščina na 320 milijonov smo v okspresu, je dejal. Nekakšen majhen mark. Sredi preteklega stoletja se' je izselil Johann Schoene iz Dres- Nemška rodbina Schoene v Eu-lenburgu in Torgauu je nepričakovano podedovala ogromno premoženje. Nedavno je bila rodbina obveščena, da je zapustil njen sorodnik, ki se je bil izselil v Avstralijo, bogato dedšcino. Že takrat je bilo to eelo bogastvo, z leti je pa dena v Avstralijo, kamor je prišel brez beliča. Svojcem ni nikoli pl- svoženj smo sneli. Jaz niti vedel nisem, da so bili v vlaku in da so kaj vzeli s sel>oj. Napeta razburjeni m zato so mislili, da Je že dav- n0j?f me jo tako popolnoma vsega prevzela, no mrtev, v resnici je imei pa sre-1 , . * . . . 1 . . . 1. . , to. bil je marljiv lh varten, pa je/13 »1S<&1 Ilnel U,tl vsc An' postal lastnik nekolikih deležev v' storil Medtem. nekem zlatem rudniku. | Mašinist« je spravil z lokomotive. Bob se Ko je 1. 1899 umrl je Imel že pet jt. Spravil ,,ad uradnika v poštnem vozu.— zlatih rudnikov. Vsi poskusi av-r'- , , ., in , . stralske vlade nijtl njegove dediče y,m sta h,la P°»">vna kakor dve jagnjeti so bili zaman. Lani je bii pa v i" sti! ustregla še več, kakor sta Andv in nemških listih objavljen poziv. najjBob zahtevala od njiju. Poštni uradnik je se prijavijo dediči bogatega Johan.|odprl blagajno in izvlekel vse, kar je bilo na schoena in predlože avstralski«. l|jcj y^. llispm mm.al izpI.a;0vati. Kad vladi svoje zahteve. Toda avstral-'. . , . ... , , , , , . . ska vlada ne more naenkrat izpla- bl T }nl P^Utll kilko!" ,M'k(l0' .kl ^ ™J0?1 1 stoli na *taii-1 takšnih reči. Z lahkimi koraki vem tekel čez mest. Zdaj nisem več zdrsnil skozi vrzel in visoki loki in nosilci me niso več strašili Nisem videl, ali je voda črna ali rumena, bil sem ves zavzet od ščemečega občutka, da sem opravil veliko dejanje. 3*ar strelov je bilo sproženih v zrak, toda .nihče ni bil ranjen. Nobenega tepeža in bo- čati vse ded&ine in stoji na stali šču, da lahko dediči malo počakajo, saj jih je tudi ona dovolj dolgo Iskala. Zaenkrat je pripravljena iTplačatti 5 milijonov mark. linflte M M •atoiH Vse smo si razdelili do fieka. Na vsakogar je prišlo dvanajst sto dolarjev in pest draguljev. Zmašil sem svoj plen v žepe s takšno slastjo, s kakršno svoj čas k« t odvetnik nisem nikoli kasiral svojih nagrad. V pol ure ščemečega navdušenega razburjenja sem bil zaslužil toliko, kolikor sem kot odvetnik dobil za delo celega leta. NADALJEVANJE SLEDI Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. L« Knjigarna "Glas Naroda" LAI N A- H OD Št NEW YORK, PRI&&Y, APRHj 99*1630: r A THE LARGEST SLOVENE DAILY In U. S. A § ft ■intii Tukaj boste našli knjigo katera vas bo zanimala! I'liiiirii.^i/a^iiiiiiHiniii^Mniii.ii^ MOLITVENHCI 8VKTA USA v patno v«_________________ • Psihične motnj«1 na alkoholskl podlag ........................................... J* fralitlfni računur ...............................75 .90 1'raio iu rrvoloriju ra in bris vrtnica, jiovedt .........31 hroi_______________________________________«0 ' 1 Roman zadnjega cesarja Habs- Junirru spisi: l*i«)K>lua izdaja vwli 10 zvezkov. lepo vezanih ...............................10.— 0. zrezek: Dr. Zoher — Tugomer ltro>iranu .....................—.......... .75 •lnan i M unija i Povesti iz S|»;in?>kega Mvljenj« ----------------------------------------30 Kako se srni jaz likal trtn se jaz tikal (Alfiivwrl II. zr. ......................r>0 Kaliti sem se jaz likml (AIi-s4ivpc( lil. jtc-eaek .............C0 Koreiska brata, i nvent iz in i >1 Jonov Koreji __________________________30 Krvna ogreta ....................................30 Kmečki punt (fteiioai .........................60 Kuhinja pri kraljici (osji notici ...50 Ivnj »*e jr Markam Miinjalo ............ liazaki ..................................................HO v,,/...................................i r,ft tiriier p<»l palm Kupljetttka .........70 bro irnno ...................................I.J3 ,iaj ^ jft iimiR|i, OUa ................43 1.50 vez I.rvstiknvi »hrani spisi .....................90 I I. z v. Pesmi; Ode in elegije; So- MARIJA VARIIINJA i ^ike in trcavee i Komanre. balade in fino vez ............................1.20 ...V^ , ................ v.' huende: Tolmač CLevztlk -.....70 v f;no usnje ....................1 ** ...................................~j H. zv. Slika Levstika in njegove v najfinejše usnje trda Wilmi knjl/iea .................................n polemike 7« ..........1.0«| Zbirka domačih zdravil ....................., , ^ ..................... ¥" .........................i 1 rdu veznim ...............-...........1.— IJC i Veliki slovenski spisovnik: zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike in tremof ................1.55 Vošči I na knji/ira ................................"H .....l.U« Zhirka donuirili zdravil .....................00] Zdr tvilna itrliš^a .................................40 Zel in pletrl. slovar naravnega zdravilstva ................................I.JU Zgodavina rmetmedi pri Sloven- eilt. Hrvatih in Srhih ............ljoj Zdravje mladine ................................1.23 Slava Rosn. a mir ljudem, finu vez 1.70 Zdrai.j* in bolezen v domači hUi. iMV na ženo 4 romani najfinejši v. z .........................1.6« •_» tve«ka ....................................l.*Jii| Uirifrr ........................ , Marjetica .................... 1 Materina žrtev ........... i r ^l Moi« življenje buržana ........................................lJiO ltdefa meda ___________________________________70 KiMa kokarda....................................1.231 Seržaut IMavnlo. rez. 1.001 Slovenski šaljiver ...............................40} Slovenski Kohiuzon. tr.l. vez..............73 j Stric Tomova koča .........................50! Sueški in val hI .................................. Skrivnost najdenhe ............................X' Sko/i širno Indijo ............................JSO, Sanjska knjiga, mala .........................00 i Sanjska knjiga, velika .................90 i Sanjska knjiga. (Ara'.iska) ..........lJHlj Spontitii Jii'oslovmwkr^a dohro* voljra. UM 4—191K ........................1*51 Sredozimri. i r»L vez. .........................00 l»n«.š. ..............................................40 Stranoie vojne .................................30 SlirI smrli. 4. zv..................................3j Smrt pred hiš« ..................................65 Stanley v Afriki ...................J10 Spomin zuanegu polo\al<*a ............1.30 Stritarjeva Anlholosija. I«ros .........HO Si*|o Se«Ko. jhivesr iz Abni- ev .........30 Sin medvedjega lovra. l'oio|>isni roman ...............................................30 St. 23. Poslednji dnevi Tonipeja, II. Črttm nra 8ke, poslov. Josip Vidmar, sir. bnri. ...............................................35 St. -T. s1 1. Slov, ba!ade-4n romanee.....80 V metri n ............................L— Namišljeni bolnik .................50 To iu onkraj Solle.................30 Tarzanova mladost, tnl St. 51. ši. i-"., št. .v:. Št. ."7. rez št. r,s. SPISI ZA MLADINO i «iAN<;u ■i. zv. tnl.. vezano. Vselutje 1"J povesti ...............................................rt0 4. zr. trdo veznim. Vsebuje S ........................................... 5. zr. tr»lo vezami. Vinskj |»rat .........30 0. zv. tri!« vezano. Vsebuje li. jm>- vetit l .................................. ...........JJu IGRE Beneški irgover. K'rnka;. v 3. dejanj .CO Cyran de Bergcrar. IlerU'na kome-»lija r petih ilejanjib. Tnln \e-*■»•«» . .............................................1.70 f!«lela. ilraimi v 4. «!<*j........................ <«ospa i morja, 5. »Jej........................ Lokalna želvzniru, ::. :». ..1.20 .....90, R- l*- R- I »rama r oejanjih s 1 preiligm, itaiH-k«. vez..................1.7 (Ilostojevsb« i Zapiski iz J .___...... 1 lart Bratje in srslre.....7r» Veronika Deseniška, tr.la vez i križ in dejanjih PESMARICA GLASBENE MATICE: L Pesmarica, uredit Huhad ....2JW 2. Koroške slovenske narodne pesmi < Svikarši«* i L tn 3. zr. gkunaj .................................. MALE PESMARICE: Si. 1. Srbske narodne himne .......13 št. la. sto i-utiš, Srhine tužni .....15 St. It t. Na planine ____________________.„—15 St. 1L Zvečer ...............................15 št. I-. Vasovalec ..........................^.15 št. l.t. Podoknira ...............15 Narmlnc prvini za mladino (Ži-rovnik» 1 . 11. iti II. stoinija |NI ................................................... VSi; :: stopnje skupaj ...............3« Slavrek. zbirka šol-kih pesmi — (Medved) .........................................23 Narodne v »jaške 1 lVrjaiiriO) ..........jo Lira, sredn ješ«»lsU:i, 1. in j. zvezek po .50 Tritglasni •itlatlin-ki /bor primori n za trogla—>11 žrn-Ui :i!i uiožki zlu.r. 15 |tesmie. iPregeli ......l._ Mešani in moški ?bori 1 AljaS) — :: zvezek: l*»».|;i ; «Mi.-ntkt: «;e»h» ...................40 7. zve. ek : Slu\. k: Zaostali j'ti^; I >.«morotln:t iskrici : I*ri svadl.i ; IVi lurtvaškem »[.n \o«In; V1adih zanikernežov Listni iivo- i Splošna Knjižnica - ...........Jt5 ............30 ...........J3 ............30 ..........1.20 _________.0« ...........SHi | i ...........M ...........:» __________70 ............-»j ............50! I I 5 I ŠI. Idijot, I. del (lmstnjevki j |ju|»u\ Vesialka, Smrt Marije Device, Marijin otrok ................. 14. snopi.'-. Sr. Boštjan. Junaška deklica, .Materin blagoslov .......... 13. snopih Turki preti Dnnajem, Fabjohv in Neža ........................... 3n. snopiiV Sv. .lust; Ljubezen Marijinega o* roka ............... ..00 .60 ..60 .30. i .30 .30 ........-"-»! . i st. .........J»0 ...... ....... ......70 »št. If 1. (Ivan Alhrei-ht,1 Ranjena 1 gruda, i/.vlrna |K»ve.st, 1U4 str., 1 hrišlrauo ........................:.......... Tr«*nutki oddilia ................. Turki pred Dunajem .................. Tri legende o razpelu, trd. vez........ ^^^ ,„ ,.iramide ..... Tr» ................................................broširam....................... To PESMI in POEZIJE .65 lllHtla Murnil:» Na Bledu. .......-50i Izvirna i»or«-st, 1st str., broš. .....Bele io« i. mali junak ............... ......Itati. -iisko-Turška vojnka ...... — .1.20 , » s ikami lh»j in /iiiu;'u. povest .............. Bla^:tjiia \«lihega vojvod? .. Bt-lfegoc ................................... i •<*>. (roman) ........................ J>0 j ........60 Malenkosti (Ivan Albrevbti .........«0 ...........\ St. .......1.20 ^ Bnrska vojska 1 Val in di letnik Božično ilarov i ................ .......1.30 Božja pol ua Bledu .......... Božja pot ua Šmarni gori ...20 ...hO .80 Mi.idim srcem. Zbirka inivcti za sp.\euska :nia<.iiio ..........•........... M loterija, n man •'I ..................-...... L— št. Na razliriiih polili ........................,.1(1 .......33 Notarjev nos. humoreska ...... >1 Nanal. ki i/mira .................................40 , j^t. ............................^ Naša vas. 11. del. 9 po vrst i ...............90, .................................' No\a Erotika, 'nio \ez .....................70 ...............................i ..t« Naša lela. trda vez .............................<0 broširana ......................................J54 • ,SI- i Iran ltozmani ..Testament j liU'lska drama v 4 dej., brus. 1«C. struni ....................................35' 4. (Cvetko Colar) .Poletne ( klasje, izhrnne pesmi. 1S4 str.. ) hroš*raiiO .......................................50- 5. (Fran Milčinskl 1 tiosped | lr idol in Žolna in njegove druii žiua. ves«*h.modre Črtice I., 72 •travi, broširano ...................._—25! Tisoč iu ena nor: I. zv«>u*k ...... II. zrezek............... III. zvezek................ '{ KNMICi: SKI'1'A.I ! Azazel, trdo vez........................ i I Balade iu romance, trda vez .1.40 Boh za mladi zob. trda vez ...30 . .K« ...KO 1 1—1 1.23 ...40. ...80, 1.23 1 Tisoč in ena noe (lla:>e; vez. mala izdaja ..... V krempljih inkvizicije V robstvu (Maličič) ..... ....20 0. (Novak) I.juobsumnost on' 1.10 POUČNE KNJIGE Cankar: eri. hroš............ ................1.25 j Oton Zupanf-ič: V gorskem zakotju ................;............33 j Sto ugank..........................................50 ' Vijolica. 1'esoi.i za mladost .............60 V oklopnjaku okrog sveta: J Zvončki. Zbirka pesni j za sloven- 1. del ............................................00 j .sko mladino. Trdo vezano ......... del .........................:....................90 Zlatorog. psa v t ji e. trda vez ....... ur.A SKI PAJ ............................1.00 Veliki inkvizitor ...............................! p£SMl Z NOTAMI .90 ..fiO ^, Nclia j iz ruske zgodovina ...................33 75 krvavih imijanali. Trpljenje in Cm ; .»rraliote z hojttih |Mthodov bi v še- slovenskega |"ilka ...................1.3:1 [štev. f«. (l"nir. prof. dr. Frane ..............Oh 30 letnic! Dr. Janeza E. Kreka —23 Weber, i Problemi sodobne filo- ...............Onkraj pragozda............................-80} zofijc. "47 strani, hro.š..............70 .................. % . . ^J ^r. 10. {Ivan Albrehti.' ..Andrej Odkritje Amerike, trdo rezano .........60! _ _ ... .... ......Ternoue. relijefmi karikatura nietiko veza/'a .............................J50 - i Vera ( blora), broS......................33 Vojska ua 'Ealkanu, s olikami .........23 t NOTE ZA KLAVIR IUJ (m lezi JI vini lioleznim ................-.76 Cerkniško Jeter«....................1.20 Domači ilvinožUravnik broširano .1.25 zdravnik po Knaipu: Imwirmu ................ ...___.1.25 Doma,«11 vrt ...................................1.2t tiovedoreja ....................................130 Ooipodlnjatvo ....................... RRrl računu r ..............................71 Jogoalavija (Melik) 1. zvezal zre«ek. Miionlč Kletarstva (Skaliekjr)_____ Drobi/, in razve poiestl — Spi5.1I Mik-ln-ki ______________ .60 Ur- Kratka zgodovina Slov vato« la Srbov__________30 Raka ao postane dHavljan Z. D. .25 Bko ao partaae ameriikl državljan .IS Kaj He* a (Majwa vedenju ........JSO Llberalizeti ................ LZIZIIJt l)aro\ana. «s*mIo\ u.rkn [wp«t .........50 Dekle Kli/a .........................................40 Dktmatinslie povesti ........................33 Dolga roka ...........................................50 1201 1,0 in Bitolja ........................90 Doli * orožjem .................................30 Dve sliki: — Njiva; Starka 1 ........(Meško I ...................................M Devica Orkanska .......................»-30 Duhovni hoj __________________________SO Dedek Je pravil: Marinka in tkra-trtjeki ______________________________________.40 .35 I Praprečatiovc zgodile .........................«33 Pasti in zanki Pater Kajetan ..................................L— Iliigvinski otok ...................................00 Povest o sedmih obešenih ......-.......«50 Pravita kladiva ..............................—50 Pahirki iz Roža (Albreeht) ____________.25 Pariški zlatar ......................................35 Prihajat, povest .................................00 *«iiga!ec.............—........................-.23 1J0 n lli on Ista dr. Materija * soeriija _IJS ■ -20 1. z v. FaMJola ali cekev v Katakombah.....45 Fran Baron Trenk.............................35 Filozofska zgodba ..........................—00 Era Diavolo ................................30 Cniirafc (2 ZVFZKA i ..............130 Goispodariea sveta ........................«40 (MUm v stari UaMJank................30 Gtika MytoUgija............................1.— II. n, (flfeaa 1 I Nkiveti ga nuo in dom Wijl»UI« slav. If 11I1 li a. lepo vex (KaUuJtek) brez učitelja: t del ..................... del str. 1.40 Iv— .3— Hadil MuraO (Tolstoj) ................40 fm paprta, ves. .............................1— Hektarjev meč ............................JiO Hedvika ................................40 Huil časi. Mag« daše, veseloigra .71 Helena (Kmetova) __________________.40 Bodo Brez dno (11 «r.r ................35 ITimiorske. Groteske In Satire , rezano .......................................80 broiirano_______________;.................60 Ide« g. Broučka ______________________130 Povesti, pesmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano ... Po strani klobuk Plat zvona........... Pri oi rim ........... Pmt božji ........... ....le- _____30 ........40 ......30 .......30 Patria, povest iz irske Junaške dobe ................................................30 Prva ljubezen ...................................50 Pa gorah in dolinah ........................90 POl litra vipavra .................................00 Poslednji Mehikance .........................30 Pravljice H. Majar ..........................-30 Predi riani, Preiern in dragi svet-ni ki v gramofonu ....................35 Prigadbe čebelice Maje. trda vez L— Ptiee selivke, trda vei______________________.75 Pred nevihto ........................... ........35 Poznava Boga ---------I....................30 Plrld .......................................30 PovodenJ -------------------------------30 Praški judek......................................25 Prisega IIuconskega glavarja -------30 Izbrani aplsl dr. H. Dolenc« ............30 Pravljice in pripovedke (Kogutnik) Is tajnosti pri rado________________SO Is ■aderaega sveta, trdo *ex. .„.1.00 i van Mencinger: 2 svexks ______i.____________________ISO bruftlrano________________30 ...«,.»..75 1. zvezek 2. zvezek Prvič med Indijanri............................30 Pregadjanje indijanskih tnlsjonar- |0r m* ........M. iu ujiniiIo»ti. ,v> str., 11 ros..........1 sHiSt. 11. (1'avei loiliai Feterčkove poslednje sanje. božietia poveš? St. r.*. (I>r. Kari *Rnsliš i Denar naroduo gosjitMlarski spi-*, pošlo ven i l dr. Albin O^rii. -30 str., hro5...............................................80 Št. 12. (Fran Slileinskl) Mogočni prstan, uaroitua pravljica v 4. dejanjih, !»1 str., broš, ________________30 št. i::. (V. 14. *Jaršlu 1 Nancžda Nikolajevna. roman, inislorenil U. Žun, 11- str.. broS......i...............30 šr. 14. (Dr. Kari Kntrfiši Denar. uarodno-gosiMsIurskl spis. ]h*s|iv-vtrnll dr. Allkiu Ogris. J3oslore-nll dr. f>. Bnuhič, 47 tirani, broširano -------------................-..........25 St. 19. ((Jerliart llauntnian) Pa-topljeni zven, dram. l-njka v petih dejanjih, itofcloveiiil. Anton Fimtek, 124 strani. ImA .............30 Št. 20. (Jul: Zeyer) ttompatl in Kontarasaki, jatmn«kl roman, la eeš^lne jirevel dr. Fron Bradač. KSk strani, hrofi. ------------------.43 Št. Ji. (Frilolin Žolna) Dvanajst kratkočasuih zgodbic. II., 73 str. br«>5. ________________________-••...................JS5 St. 22. ' (Toi*toj ♦ Kreutzerjeva sonata ,00 fit. 23. (Sophokics) Antigone. Z:il-na igra. f Kislo v. O. dolar, 00 str. broširano ——................................30 6t 24. OB. & Bubrerj; Poslednji dHri PHnp^jir, i: dfl, 3R5 utr.« « hrOS, ......................................... .40 .40 Vri.iar. < Uabindrauath Tagore), ; < ptiveb'11 Slovenska koračnica: trdo vezano -75 In zvezkov. Vsak zvezek |mj ---------30 broširano ...........................-..........60 1» »vezkov skupaj .......................2.30 8 mladinskih pesmi (Adamič) .50 Volk spokornik in druge povesti....!.— trdo vesano ................................1—3 Višitjega repatica, roman, 2 knjgi 1.30 Vojni, mir all pouausivo. 1. zv. _____33 V pttidiv je šla. 111. zv....................JU Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu .....................25 Vodnikova pmt tka 1. 1927 ...............-30 Vodnikova pratika I. 1028..............50 Vodniki hi preporokl .........................60 Zmisel smrti ..............-......................00 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......60 Za kruhom, povest .............................35 Zadnja kmečka vojska ...................75 Zadnja pravda, vez............................70 Zgodovina o nevidnem človeku ........35 Zmaj iz Bosne ..................................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alešovee, zv. hkupaj ..........ISO Zlatokopi ......................................—20 Ženini naše Koprnele .......................-45 Zlata vas ....................—.................M Zmote ia konec gdč. Pavle —..........45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del ................................................40 H. del ...........................................40 Znamenje štirih (Doyle) —---------.30 Zgodovinske anekdote .....................-30 Z ognjem in mečem ____________—.3.— Zločin In kazen? 1. In II. zvezek ----------...........1,— vezana .............—...........-......135 Zgodbo Napoleonovega tmsarja .........60 vezana ______________________________-31 Zgodbe zdravnika Mnzniba______________.70 Zlati pant ar ........................................30 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI Lzv. Vojnorair aH poganstvo 2. zv. Hudo brezilno 3. zr. tnde povesti ■., 4. šr. Povesti "in sliko i. tt. Stttodent naj ba, — Nad danji kruh ------ NOVE PESMI S SPREMI JE VAN,JEM KLAVIRJA Album slov. naro«tnih jiesmt (I'n'l.iTw;! ................................... 5e«t onrtsliiili pesmi iPreloree) .KO MEŠANI IN MOŠKI ZBOR •Slovenski akordi (Adamič) : 1. zrezek............................-.......... 11. zvezek ..................................... Pomladanski odmevi, II. zr........43 Ameriška slovetislia liradlolman 1 — Orlovske himne (Vodoplvec i ........1.2») 10 moških m mešanih zborov — (Adamiči ..................-.................43 MO^KI ZBOR Trije moški zbori (Favčičl -i Izdala tJIasliena Matiea ...........40 Narodna nagrobnira (Pavel«*) .........33 Gorski odmevi (Laliarear zv......43 DVOGLASNO: Naši himni .30 MBdANI ZBORI: Planinske. IL sv. (Labsraar) .. .40 Tri Jo Isdala Glasbo- .a RAZNE PESMI S SPREMI*)EVA-NJEM: Domači glasi, t'erkven.« ih.'.-.iiiI za mešan ;!><-r ....................................1.— 12. Tantinii l!r;*n »Pomrli ............-30 Mašue pesmi /a mešan /bor — i Satl m : > ......................................30 12 Pange iLn^na Tantnin Krgo tie-nitnri. il'oei^teri ..........................50 12 Pange Lingua Tantnm Ergo tie-ni tori MJerbi.'-i .................................30 Hvalite (Mi-poda v njegovih svetnikih. |iesmi tia e:ist svetul- knm ' 1'n-inrl i .................................40 10 ohlia iilnili iu '2 v rastpresv. Srcu Jezusovemu .................................-.............. Dtanovini, (Foester) ............ Izdala Glasbena Matiea ----------40 Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in jietero raznih glasov .........43 Jaz bi rad rudečih rož, moški zbor z bariton solum in priredilo za i dvospev ...........................................20 V pepeinični r\oči (Sattner), kau-tatnta za soli. zbor la orkester Izdala Glasbena Matica ___________75 Dve pesmi (Frelovoc), sa moftkl zbor in bariton solo .——....20 KnpMi '(Gram). Itfeaft Mihec. > roljstvo, 3 srezki skopaj Naročilom je prnoziti denar, bodisi v Rotovini, Money Order all poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če pošljete gotovino, rekomandlrajte pismo. Ne naročajte knjig, katerih ni d ceniku. Knjige poSiljarno poštnine prosto "GLAS NARODA" no w. ir street ■ * ' . * m« NEW YO&S O k" — NEW YORK, FRIDAY, APRIL 22, 1032 THE LARGEST SLOVENS DAILY In U. S. JL KI STEMAECKLERS: V ktor Segardc je ▼ Marseillu ikoj poznal svojega miajAe^a rata Andreja, ki se v desetih le-h m bil nič iJtpremenil. Bil je if ■dno čeden dečko lokavih oči, ma-*iba<. razvajen, kakor je bil red dfetimi leti. Samo senca je ael od burnega iivljenja malo >'.j bleda, to je bilo vse. Viktor ga je objel: Ah, drajl moj Andrej! Kako B R AT E C — Kaj vem. Odpotoval bi bil. po svetu bi jo bil mahnil. — Odpotoval, odpotoval!. Ti m i-kripati z zobmi. Ko je bila mojih zakonskih muh ie do grla sita in ko Jo je bila minila ie vša JiljtOH' K > MI/. U la T -i šema. Vidi se ti. da ne veš, kai potrpežljivost, sem ji pa povedal, le ljubezen Ti za take reči nisi da najin zakon ni veljaven, a cb-J imel časa. poznal si samo Japon-, enem sem jo obv?stil o sijajnem NASI V AMERIKI I sntT danskega novinar- --JA V PUŠČAVI V K- otrok je ^TjiIo 1(. april;* na - ■ K»» je !>•' vogalu tirovewooil Ave. in IKS. i nciluvim prhtiijeit zapustiti ceste v i'levelandu. kjer so zrli na j Lanj v oktobru je izginil v mu- kiu. jc videl poročnik A raki > tem dva razbita «yvt*mohila. Medteiu i slimansko vero prestopvši danski žalitev svoj.tra «e^arja. Žalitev se je pa pomaknil eden atomobi- j novinar Knud Holmboe. in sicer Japonske je bila tudi ialirev mla lov naprej in ta vozil na cestni; na poti z Akabe v Meko. Kodanjska de«ra japonskemu častnika. Por". iJak, kjer so Mali otroci. JVva dee-} .-politiken*' je zaradi skrivnostnih oik Araki j«- ni mogle preuči i n ka sta bila pri tem nevarno ranj»-1 okoliščin, v katerih je Holmboe na- zato m je> končal življ. n.;•>. "1" =• ■ na. La v« miik a\toliH»ohila ar«-ti-! smrt. poslala nekega drugega je po svojem prepričanju «>,!<_;»-ran. Knnjena sta hita James (ial- j novinarja in mu naročila, naj zbere voril na kitajsko žalitev. Tako Imvav. S let star iti Frank 11 ne e-1 podatke o pravem vzroku Holm-tsodi o ea.sfi Japonec, ki je nam var. JO let star. <'Iki mi morali od- j boeove smrti. "" j ir vedno zapečati-na knjiga. Za peljati v l»olnišni«-o. I Novinar se je nedavno vrnil s jjom-Ten se nam /rili Kitajce, ki "i Frank Kwst.-1'n-. .">4 I--T lj nerazuni- HARAKIRI—ODGOVOR NA ŽALITEV veš. kako krasne modre oči ima Magali! Morala je biti moja. Tod.i poznam se dobro in vem. da sem vrtoglav, nočna sova, strašna noč- vedal sem jI. da se kmalu vrneš.« hvalil sem te na vso moč in koval v zvezde. Skupaj sva gledala tvojo; fotografijo, veš, tisto iz Sudana. da te rooet vidim In j na ova. Tak človek pa ni za za- kjer leži pri tvojih nogah mrtev lliat Mt da> sem se vrnil za vedno, lim v Parizu in ne ganem o i tod. Tavanja po .svetu sem Ind ie. Kitajske in Ame-?m se že naveličal. In pripe-■m s seb ja radnja kupčija s premogov-o družbo White-Coat mi je vrla čedno premoženje. Na konju ua. vr ?li e. dečko. To je dobro. — je odgovoril lAnrln i rr.irno. To je dobro, kaj-lii Ustih sto lu;dorov, ki si mi jih osiljal mesečno, je bilo za moje I < malo premalo In tako sem te polteno zadolžil. Na vseh stra-neh visim. Skrajni čas je že bil, Ida si vrnil s po!n:ml žepi. Šalim, v v. k'»-:uskem baru visim za m tisočakov. /lktor je dobrodušno zasme- Bc di brez skrbi. fant. V*e I' '. "je dolgove poravnam. Kaj je pa Mr. r novega"? Nič. Metro ... mnogo krčem, ženske se barvajo. Vse so zdaj sv^lola.ske, vedikov kistk teče v potokih. Da. da ne pozabim, povedati ti mo.am, da si oienjen. Kaj pravLš? Pravim, da si oženjen. Nikar ne tako deeblo ne glej.... To je zelo enostavno. Lani sem se zaljubil, do u*es zaljubil; to ti je bila >rava zatelebanost, strast, saj veS. 3riseganje, vzdihovanje zvezde, — kratka cele litanije senitmentalne obe. Prvič v življenju sem bil na-fd-1. Čez tri mesece sem bil tam, cjer sem bil prvi večer, kajti to de-e je bila plesalka, plesalka v na-odni glasbeni akademiji, kakor je >onosno "atrjevala njena mati. — eznanila va se bila v veil. Čez ri mesece sem že besnel. Namesto a b; mi bi'a poslala gospa Cardi-lalova v Pasteurjev zavod, mi je iala pod nos: njena hči da je poltena. pravi biti. ko ;ra je zadel : ilrnjr avto. toda oe nevarno. Ka-stelie je stopil iz avtomobila. da prjreleda škodo, in je avto pn-til v "paru'. Otroel so bili seveda takf».i zraven. Ko je Kasti-li«- zo-p»*t zasedel avto. je slejnji sko»"il tiger in dve zamorki. občudujoči "jr«'«ra" in pri tem so tebe kot junaškega lovca na divje !'-h otm('1 ranj^nu .vast. he je In! zveri ... Skratka. Magali te ljubi, kaj -pttseen pod .varseino. — \ SliekviHe. I'a.. je umrl Anton Slabe v starosti ">0 let. l)o-li ! iz Ivanjesi'lr'i pri Kake-Zapuš«*M ženo. pravim ljubi, obožuje te. ker je spo- 5i: Imaš starejšega brata, dobro- mala da b^> njen pravi mož ti. Kje J kar potrebujem.; čino. ki tava po svetu, da se na-tneki bi re mogel meriti s teboj jaz,' J«' 11:1 bere denarja, in ki te je še vedno taka vrtoglava šleva!.... Musali te ^u- Xotranjsko. reši! iz škripeev. On ti je obenem pnčakuje, tvoja žena te pričakuje, cče in mirno lahko rečem, da tudi Jutri bova v Parizu, izročim ti sve-mati Kaj ko bi napravil iz njega ženj ključev in kar lepo domov še moti svoje žene? Bil si pa da-, pojdeš. Imaš namreč svoj dom, svoj leč in če bi ti bil hotel brzojavki, j kotiček, svojo domačo robo, vzorno bi bil moral plačati petindvajset i ženo. pravo majhno pristanišče, frankov cd besede. Sicer pa itak' kjer boš pristajal zvečer po povrat-vem. da b: mi bil brzojavno odgo- j ku iz gledallfča.... in taščo, vrlo vcril: Stori, kar hočeš, dragi An- taščo, ki ti bo pripovedovala o svo-drej meni je vseeno Zbral sem to-; jih prednikih. Slednjič si boš lah-rej vse tvoje dokumente in tako je, ko odpočil pri domačem ognjišču, pasta!a Eli abeta Marija Magali Vidiš, da si me po krivem zmerjal. Vtrtusac lani 19. decembra pred i Kar primaj, da sem-mnogo storil županom devetega okraja tvoja; zate in da si se prenaglil, žena, misleč, da bo moja. To je i Viktor je opazil so'-o v očesu vse. Omenil bi samo še, da otrok l mlajšega brata. To ga je tako ga-zaenkrat irc nimaš. i nilo. da je zadušil v sebi vso jeze Victor je videl zamorce v njiho-Un vprašal samo: sinčka, šest bratov iti dve sestri, v stari domovini pa tri brale in, 73Ietno mater ter S4Ietnej»a oeeta. DEŽELA LJUDOZEROV vih kolibah iž, blata; videi je leve v džungli sultanove evnuhe, polnočno solnce in tajno morsko kačo. Zrl je neustrašeno v žrela o-gnjenikov ln Izračunal poti mnogih meteorjev. Srečaval je celo po iftene ljudi. Imel je torej dovolj razlogov, da se ni čudil vsaki malenkosti. Ko je pa slišal angelske bratove besede, je izpustil prtlja- j go, sklenil roke .J vzkliknil: — Nečuveno!.... Ti pa res nimaš, — Kakine postave je? — Kdo? Tvoja žena? — Da, menda vendar ne misliš da me zanima tašča. — Srednje, malo c krogla, toda ne debela. Oči!.... Ah, dragi moj!.... Usta so usteca, zobki nanizani biseri, nosek koketen. In kako se zni obleči! O nožicah pa raje sDloh ne govorim... — Ne, hvala. — Ples zelo blagodejno vpliva na nobene vesti! j meča. Andrej ga je debelo pogledal. | Viktor Je hotel poklicati izvoščka, — Kako?.... Pa ti vendar to ni | toda Andrej mu je prigovarjal, da r.eljubo? — Neljubo? Ogorčen sem. resnične egorčen. Nesrečnež, saj se niti ne zavedaš, kaj ... — Že dobro, že dobro. — ga je prekinil Andrej. — Nisem pričakoval, da napraviš iz muhe slona. No;em te žaliti, toda povedati ti meram, da si postal pravi filister. — Toda pomisli vendar! — Pomisli, pomisli! Ta je pa dobra! Mar misliš, da nisem razmišljal o tem vse leto?.... Saj ti nisem prav nič obrabil žene. Tri mesece je še šlo, potem so se pa začeli domač- prepiri. Pomisli, za tako neumnost, če sem se vrnil ob štirih zjutraj, se je začela takoj cmeriti bi šla najprej na brzojavni urad. — Morava jo obvestiti. Saj se vračaš po desetih letih in sam veš. da ni dobro stopiti pred ženo nepričakovano. If Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. V. CHELSEA 91» POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN NAHOD IVehla jenje kamor prištevamo tmli naliotl, se pojavlja, ako se prevee premrazlmo ali pregreje-mo. Vendar ni jakost premraže-nja ali »pregretja merilo za eestost obolenja temvee so haš neznatna ohlajenja in razgretja. zlasti ako delujejo na daljšo dobo. moment, ki dovaja do prehlada. Zakaj ravno pri milili, a dalje easa traja-joeih vremenskih i/.pretnemhn h je prelilajenje najpogosteje. Kar -'<* 'posebej tiče nosne sluznice.I tvori ta radi obilnega živčevja in radi obilice krvnih ter limfnih telesc ugodno mesto za tvoritev. sprejemanju in razširjanje strupenih snovi, kt zopet s svoje strani nudijo tmli v no.su zdravega človek;« vedno se nahaja jočim različnim organizmom ugodne hranilne in razmnoževalne pogoje. Z oziroiu na to prihaja prehla-jenje v splošnem in nahod posebej i/, nepopolne reakcije po neugodnem vremenskem 'vplivu. Škodljivi momenti, ki jih podpirajo. so; vlažen zrak, predebela obleka, ki ne propu.šča zraka in ovira izenačenje toplote in druge kulturne pridobitve, ki omehku-/.ijo telo. Pri tem moramo poudarjati. da lahko oboli tudi najbolj utrjen človek, ako ne sledi vremenskim izpremembam popolna reakcija. Zdravniki priporočajo pri leče-nju prejilada in naroda uporabljati le taka »vodna sredstva, ki jim «ledi popolna reakcija, popolno ogretje telesa, to je zelo nizko ali zelo visoko temperirane procedure: drgnenje ali polive, ki se takoj osnše. Dobro sredstvo proti nahodu je mentolova klor<»-formna raztopina, ki oživi kri in deluje razkuževalno. Kmalu odpravimo nahod tudi, ako vsrkamo v nos sojajodol-natrij. Važno je. da robce čim večkrat menjamo in da držimo pred nononi pogret robec. išjiuto 4> ur od Pariza z letalom živi pleme, ki mu je činveško ineku r«'k«1 Volte. Dežela, ki je pod francosko u-prmvo. je zelo divjaška. Hndotnij črnei preže na vsako priliko, ki jim daje upanje na ugrabijenje otroka. Xajhdj zalezujejo Senuti — takn se zove to pleme — th'kli-ee. če pa ni teh jim pridejo prav tudi dečki. Neko pleme Senufov pa gre celo tako daleč, da noče žrvih otrok ampak samo mrliče. V tem plemenu žive trgovei s.-i-uio od tega. »la hodijo iz kraja v kraj. išče;»» mlade bolnike in jih privajajo -vojiin ožjim rojakom, ki jih imaj»» zaprte dokler ne u-mro. nakar se gostijo z njihovim mesom. Seveda pritiskajo kolonijalne oblasti v«'»lni« močni-je na t»* divjake. vendar doslej h rez vidnega uspeha. Senuf! prirejajo svf>je gostije skrivoma. Itaje so žen-ke glede Ijiidožrstva mnogo hu še «"m1 moških ker >n bolj fanatične. Praneoske oblasti prigovarjajo domačini čarodejem in duhovnikom. naj hi odvadili svoje rojake teli groznih navad a doslej se ut t»> po^rečil«» niti v najski-omnejši meri. boe našel smrt v deželi. Nikogar med Transjordanijo in Hedžasom. Ubili so ga člani rodu Hasabitov. Neki član tega rodu je namreč v Akabi videl, kako je Holmboe menjal denar. Opozoril je svoje tovariše. da lahko v puščavi napadejo novinarja, kar se je tudi zgodiio. Holmboe pa je bil dovolj prebrisan, aa je pOnoči ušel. Skočil je v Rdeče morje in je plaval v njem tri ure. Potem je splaval na breg, šel na kopno in prosil arabsko deklico, naj mu prinese malo kozjega mleka. U-^oda pa je hotela, da je bila tudi ta deklica iz rodu Hasabitov. i Tako je bil Holmboe izdan. Razboj-i nlk. ki je Hclmboea ujel, si je ! krat kom al o poiskal pravico s pu-I sko. Prerinil se je do novinarja in ga ustrelil iz bližine. Mrliču je sle-kel oblačila in jih razdeleil med tovariše, ki jih še zdaj nosijo. Poglavar hasabitskega rodu pa še danes hrani Holmboejevo fotografsko ^kamero. Takisto je tudi novinar-M-eiK ^eva kamela v posesti Hasabitov. Kot zadnji spomin na umorjenega tovariša je dobil danski novinar v roke muslimanski molitvenik, ki ga je bil Holmboe kupil za svojega o-četa in v katerega je zabeležil Holmboe pred odhodom iz Akabe neki citat iz korana. 1 ji v je pa Japonee. ki si kojn'a življenje nam ».si <» svojega sovražnika. (.V hočemo vsaj deloma ra'unieti ta način pojmovanja časti in sploh mišljenja. -»• moramo vrniti v davno preteklost. '.Japonska j«' zdaj modernizirana, toda stare tradicije so se še ohranile, t'.* je japonska armada v bitki poražena si mnogi častniki končajo življenje in sicer ne iz strahu pred vojnim sodiščem, ali sploh pr« d od govor« »st jo za poraz, t ,-m več na ljubo tradiciji. Harakiri, ta tipič-n»» japonski način samomora, je uradno prepovedan, kakor je prepovedan v mnogih državah dvo-boj. pa je vendar »»-tal nepisan zakon. •Japonec, ki se odloči za tradiei-jonalen način samomora, mora o-hraniti vse formalnosii. Ne sme se ustreliti, kajti »amomor mora izvršiti s primernimi obredi. Najprej mora užaljeni Japonec obvestiti svojo rodbino o žalitvah, ki jih je moral prenesti, ali o brez-pravjn. ki ga je zakrivil, /enske posltLŠJtjo njegovo pripovedovanje mirno in ko je končano, odidejo iz hiše. da jo nkrnse z lotosovimi cveti, kar naj hi preprečilo prihod hudobnih duhov. NOVA NEMŠKA KROGLA !\i» je to opravljeno, pripravijo nekakšen p»niij :n o-.!rt» n;it»ijo. ki j>» imenujejo .Japonci \vak.naši. Žrtev poki -kne v belem oblačilu na j»odij in ponovi sv«»j«»/ž<»-1» stnn zgodb.. K"aj 11J stoji .'ill ii.'ViiiK s -tripravljeno 1'»» ?»-iii ii;i*v isri: leni trenutek. Sa-inonioriiee zgrabi >abljo iti si j«> zasadi \ trebuh. Trebuh si pre n/t» od de.ne na levo in čeprav je rana gl boka. navadil * še ni smrt na. I>olžtii»-T najstarejšega sina je i.lajša* L očetu muke , trm, d;, mu od-eka glavo. T.» je pa š.*le prvo po^tlavj«' tntgedij«. Sledi drug » s tetu, da pošljejo sam. »mori I čeri sorodniki tistemu, ki je povzročil samomor, v lotosovih listih zavito poročilo o smrti žaljenega sovražnika. Ila-raki.^i nalaga »lotičnemu, kri j" »amonierilca žalil, svet » dolžnost, »la si na enak način konča življenje. še tč k« sta oba nasprotnika mrtva, dobita njuni rodbini za-dojčenje. s teni se i/.kliučuje krvna »»sveta, ki je pri nekaterih narodih še vedno v veljavi, lia pr. v Italiji. Še pred leti j»- bil hara-kir zelo razširjen med japonsko vojaško kasto in v manjšem obsegu tudi med uradništvom. Zdaj je sicer uradno prepovedan, vendar si pa Japonei nobene večje katastrofe ne morejo misliti br> / tega načina samomora. Ko je pred leti ninr! japonski cesar, sin «;i ad miral mornarice in n;^gnva /»»na razparala trebuhe, češ. da bi bila sramota živeti, ko je Sin neba mrtev. ADVERTISE in "GLAS NARODA' Angleški in švicarski tisk poroča obširno o novem nemškem izumu, o novi krogli za puško, ki se vojaški strokovnjaki vseh držav že dolgo pečajo z njo. Novo kroglo so preizkusili proti koncu lanskega leta in ugotevili. da prebije na razdalji 60 m še 12.5 mm debelo jekleno ploščo. Krogla se imenuje Halgar ultra. — Tajna izuma je baje v cevi puške, a krogla sama samo pripomore k tako velikemu uspehu. Kaliber pu-! skine cevi se postopoma zmanjšuje od zatvora proti ustju cevi. Premer krogle je znatno manjši od kalibra cevi, ima pa nekakšna krilca iz mehke kovine, ki pokrivajo kroglo v obliki spiral. Ta krila se v cevi stlačijo in predno zapusti krogla cev. je že gladka. Ob ustju cevi sej doseže naj vi j ši pritisk, kar da kro- ! POZOR ROT AKT • sli presenetljivo račetno hitrost, ki ^mmmmmmmmmmmmmmmrnm i >maša okrog 1500 m v sekundi. Vso, kar se tiče ''Glasa Izumltelj nove krogle meni. da Ka voda" to je naročnino,! ^ ^ daJ fctl princip uveljaviti tu-clojnso, vprašanja itd. pošlji- di pri drugih projektilih, posebno le lia naslov: '■ pri protiaeroplanskih in poljskih *4Glas Naroda" 1 ^P0^*1- Pa tudi pri klikih in dalj- ote tv' i. -iOii C3i. r.obcjnih pomorskih topovih. Po- 210 W est 18th Street , cebno važnosti dobi ^ pri topo. Nt1^* ^ or k, N. Y. J vih, s kakršnimi so Nemci med voj- Edinoje tako naslovljena no obstreljevali Pariz. Velika hi- pisilia bodo zagotovo dospe- trost krogle ima za posledico, da la na pravi naslov. i krogl,a nima p« kontaktu z oviro _ . . . __.. ... oovolj časa, da bi se razdelila ah Rojaki, vpostevajte to! S razleteia. temveč mora skozi oviro. tem boste }>reprecili marši-. Nemški izum ima pa zelo nesimpa-katero zmedo in zakasnitev.« tično stran v tem, da deluje -približno tako. kakor d um-d um kro- ---w--' gle. kajti luknje, ki jih napravi no- ___ va krogla, so v premeru dvakrat tako velike kakor krogla. Rana, ki jo zapusti nova nemaka krogla, bo grozna. — Tako se pripravljamo na razorožitev in večni mir med narodi. Pozivi Izdajanje lista Je v zvezi z velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, lato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "G. N." Nenadna smrt. Zadet od srčne kapi je premi- • nil v Apačah ugledni posestnik in ! gostilničar Korel Fiirst star 62 let. t'i l in zdrav se je podal prejšnji dan v *voj vinograd pri Gornji Radgoni, da pretoči viuo in pripravi vse potrebno za pomladno 1 delo. Ko je zvečer dokončal opra-i vilo v kleti, se je podal k počitku v sobo. ki jo ima poleg: viniča-rije. Ker ga zjutraj le predolgo ni bilo iz sobe. so začeli sumiti, da ■ se je morala pripetiti nesreča. S silo so odprli vrata sobe in opa- • žili, da je pokojnik ležal v svoji ' postelji nepremično. Zadela ga je kap. Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in feuho zemljo.! Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih j i razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljo-: i pisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči sp mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru marl globus 0 inčev. — Visok Je 10 infieV. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED ONI, KI IMAJO PLAČ ANO NAROČNINO. ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — si. 75 J* "GLAS NARODA 816 West 18 Street New York, H. T. "ti LIB NEW YORK, FRIDAY, APRIL 22, 1932 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U I 1 — O, vo.o lastno zmožnostjo, s svojo vrednostjo kot človek, ne pa / okolii'stj<» da je bil njegov «ne visokega r«»du. ČE NAMERAVATE TO POLETJE OBISKATI DOMOVINO? Pišite nam takoj bo brezplačna navodila in zagotavljamo Vam, da boste po ceni ter udobno potovali. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18 Street New York, N. Y. i * ——»O -A -fl -e j«. Juta vesel.la in šaljivo obljubi, da bo zvečer Lori zo|H*t pripeljala nazaj. Po nekaj dnevih; ko je bila Lori zopet p^j Egrovih. prejme go--pa Marija pismo, ki je bilo naslovljeno na njeno hčer. Lepa poševna pisava z mnogimi zapletljaji ji je bij* tak«* poznana, tla ji ✓ astane srce. 1'isinn obrača in ga ogleduje iu odločno ga mlprc. — Muti. kaj delaš* — zakliee Krik. Uo zasliši, da mati odpira pismo. — Krik ravno pregleduje svojo pošto. — Pismo je naslovljeno na Tiori ne pa na tebe. — pravi resno. — Toda pride <»<1 grofa Verdina in mene to tudi briga, da vetu. kaj še več hoče od moje hčere. Marija naglo prebere pismo, ki se ji trese v rokah. Vroča rde-čiea se razlije po n enem obrazu. Maja z glavo, polglasno govori nekaj bo-ed-- — Xe. ne. na noben način — izključeno — to ne more l»"ti. (Dalje prihodnjič.) UMRETI NI TEŽKO Toda zopet: ali ui hda neumnost kot navadni gozdar na velc-, >ist\u čakati n-« Juto In vendar je hotel iz nemogočega napra-i V si ljudje, se boj.* >mrii iu le v t tnogo.-e Juta ga je ljubila iu na to je zidal Prošnjam edine malo j«- na svetu izvoljenih, ki m-I,. .Me s«- nadgo^dar g»»t».vo ne bo upiral, ako je enkrat uvide). ka- je ne boje. Vest ljudi umira tako. t /v sto s.- dr/i hči svojega ljubljenega izvoljenea. Sreč« lastne- da izgubi zavest o s •.'!>• in o sve-ga o!roka mu mora vendar biti nad vse j tu. ki ga obdaja in zato ne čuti \ Krtku je /i\#'l \elik idealizem. četudi imel v svoji mlado- nobenih boječin. Človek ne čuti »ti bridke skušnje I'.il je um/ trilne volje. toda prlprost. ki je ra-znmel govorice narave, s katero jc bil tesno zvezan. toda ni bil iz-Luaen v krivih potih človeške dušeč \'roče hrepenenje po sreči je živelo v njem — iu odkar je poznal Juto Kgrovo, j«* vedel, da je samo ona njegova sreča. F»or'»a ga tijO se mu zdela vredna vsake žrtve. Osemnajsto poglavje. Nadgozdar Kger je z Krikom llcrgerjetn govoril službeno, nato pa pravi: Še eno vprašanje: ali je vaša gospica sestra doma? Mislim, da sem jo včeraj videl toda izognila se mi je. Natančno sem jo >.«M; jokala je. Ne vprašujem iz radovednosti, temveč samo iz sočutju Saj \iste. kako zelo cenim gospico Lori. Krik mil pove. kaj teži Lori in česar se po svojem mnenju ne ho mogla otresti eelo življenje. Vs.» se bi /<• posku-il. da bi jo pri vedel na druge misli. Popolnoma druga je postala iu hoji se ljudi. Iu š br>!j se bo odtujila ljudem, ako jo odločno ne silite, tla gre med ljudi. Vsa ča-t mlademu dekletu — marsikateri moški ne i• i liil lega storil. <2ospa grofien zasluzi — — Kger samo mrmra nekaj nerazumljivih besed. Pri prvi priložnosti bom vaši sestri izrazil svoje občudova-i» je. Vsak dan naj bo skupaj z mojo Juto; s svojo vesel ost j o jo bo razvedrila. Samo pošljite Lori k nam. Krik zarili r««sHj». Iz hvaležuo^ti bi najrajše poljubil roko dobremu možu. Tedaj pa se od pro vrata iu Juta vstopi. Vedela je. da je bil Krik v hiši. iom s tem zadovoljna * — se mu muza. Nasloni sc mu na pr>i in išče njegova usta. Krik gladi njene zlato blesteče la-s. iu jo zopet pol juhi. Toda gloltoka resnoba se ne umakne z nje-g obe ga obraza. — Juta, tvoj oče je tako dober — iu jaz to zlorabim — očita oje se mi dviga v mojem sreu. Nejevoljno iplari Juta z nogo ob tla. — Ali zopet pričenjaš? Ali si hočeš te prijetne ure pokvarili1 z razni išl jeva njem Ž«- včeraj sem ti povedala. I\itrpeti moraš. Ako . 'ji stariši že sedaj fci izvedeli — saj »veš kakšne je mati — takoj bi ■ bil prestavljen* iu tako d»leč. da se ne bi nikdar več videla, ("'akam ' farno na srečni trenutek, ki mora priti. In če Ki pri meni, ne smeš misliti na na nič drugega, kot na sedanjost, na mene! Kaj mi mar! za jut ri! Knkrt mn je xnala prdgAati mišU; kako ga j<» potolažila ! Mn-' ra se ji luiaii. četudi juu.je bilo težko v njegovi časti. •futinl IjuHeznjivruti in prepričevalnemu prigovarjanju' še*^ konečno potrečilo pregovoriti Lori, da je šla k Egrovim. Kot otrok | bolečin niti teda.T. če »-stane zavest nedotakr.jenn. kakor nam pričajo mnogi primeri iz vsada-njega življenja. Oglejmo -i samo nekatere značilnejše : Znani alpinist Whyniper. ki je hotel na vsak način splezati na vrh Matterhorua in je opetnrvano zdrknil v prepad, opisuje en svoj padce takole: — Pripetilo se mi je, da sem CENA DR. RERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angleškoslovensko Berilo (ENGLISH SLOVENE READER* Stane sama $2.— Naročite ca pri KNJIGARNI 'GLAS NARODA strmoglavil po strmi steni dobrih TO m globoko in priletel na peči-no tako. da bi v-ak človek mislil da ni ostala v meni nobena kost cel;». V resnici pa nisem niti za hip i/gubi! zavesti in č sto dobro sem vedel, kaj se z menoj godi; štel sem celo vse vmesne padce, k< snu se odbijal od sten. Čutil pa nisem nobenih bolei"-in in zdelo se mi je. kakor da sem v klorofor-movi narkozi. Vs.-ik sledeči padce je bil hujši od prejšnjega ill čisto dobro s.- spomin am. kako sem računal s tem. da bo sledeči padec na skalo moja nei/ogihu: vinrt. Padec iz velike višine sploh ne povzroči nobenih bolečin in taka smrt ui neprijetna. Vsi mislimo, da mora biti sin rt v krempljih divje zveri strašna in življenjepisi svetnikov nam slika jo smrt mueeiiikov v krempljih divjih zveri v rimskem t'olosscn zares grozno. Znani afriški raziskovalce Lit viiigstouc je pa doživel nekaj, kar priča, da celo smrt v krempljih divjih zveri ni n'č strašnega. Napadel ga je lev in ga vrgel na tla. In Livingstone pripoevdijje o tem: — Napad leva mi je tako pretresel živce, da bi se bil lahko primerjal z miško, ki jo je ujela mačka. Čeprav sem dobro vedel, kaj se godi. -se mi je zdelo, da sanjam, nobene bolečine nisem čutil in tudi hal e je bilo bati. da bi se sieer zadušil. Vsakega so pa pustili tako dolgo, tla se je onesvestil iu da je prestal torej v»e muke. k: jih prestane zločinee pri obešanju, če ne računamo zavesti. da mil je odbila zadnja lira. kar je si*vcda najstrašnejše. Iu vsi študentje so zatrjevali, da so videli v hipu. ko jim je bila zadrgnjena zanj k a okrog vratu, pred očmi jasen blisk in zaslišali v ušesih oster pok. V naslednjem trenutku so se pa onsvestili in niso nič več vedeli, kaj se je z njimi godilo. Prezidenta Maelvinleva sta zadeli dve krogli iz revolverja in ko so ga spremi je vale i vprašati, če je ranjhen. jim je začudeno odgovoril: — Ne. vsaj težko ne. — Šele ko je opazil rano na svojih prsih, je dejal : — Zdi se mi. da sem ranjen tudi v trebuh. — Obe rani sta bili smrtni, pa vendar nista povzročili nobenih bolečin. Sieer pa vedo tudi ranjenci iz svetovne vojne, da rane vsaj v prvih trenutkih ne povzročajo nobenih bolečin, ker j«- človekova duševnost tako napeta in živci tako razdraženi, tla postane tefo za fizične bolečine skoraj neob-čut 1 ji vii. Znani so tudi primeri, ko je človek smrtno ranjen, pa tega ni-ri ne ve in ostane še dolgo živ. V tem pogledu je najznačilnejša smrt cesarice Klizabcte. ki jo je napadalec zalmdel z nahrtišetio pilo naravnost v sree. liana je bila torej smrtna, kljub temu je pa prišla cesarica še dobrih H) korakov daleč na ladjo iu lad a je odphila. Šele potem, ko je ladja že plula iz pristanišča, se je cesarica onesvestila, pa je kmalu zopet prišla za hip k -ebi in ko jo ^ --^ i .., SHIPPING ~7 NEWS ^ 23. aprila: Cluvlai-J. Hitmhurc, Ch«rt>ounc Slalcn.lam. Uoutogi,e kup M«*r. Uot (•rdani 27. aprila: Aijiiiiaiila. Cherbourg n. aprila: •ur j.. Hamburg. Chnrbnuri 29. aprila: v. jhuiti. m, Chrrhourg, liremrn I lomili«-. Chorbonif Saturnia. Trst in Dubrovnik u>. i priia: U* d<- Kriin.«, Tla vre VoIriiUum. Uoulogn«> »ur Mer. Roiter-iirg 5. maja: Itremcn. Clicrlioiire Ttrrm>-n DeutKchlaml (TbrrlHMirg lfumbuif 6. maja: OI>in|»i«-. Cherbourg 7. maja: M^urrtania Cherbourg. Kult«i dam, Buulufne aur M»r. Rot- terdiiin 12. maja: Kurop.«. Cherbourg. Bremen N<-» York. Chetbourg. Hamburg t4. maja: Pari*. Havre Aot;i tn.i, i'bert>ourg \Vrini4in, U>ul<>(iic rfur Mer. Rolter-dim Itell.in> e, Cherl«»urg Hamburg Mujrslu-, Cht-rboUi g 17. maja: ColumUua. Cherts »urg. i:r«-mrn Vukuriu, iMiiruviiik, Trsi 1». maja: Alliei i Bullln. Cherbourg. Hamburg 20. maja: Hiiuirrii', Cherbourg 2t. maja: Itrtiu. n. Cherbourg, nremen suinntaiu. tloulogfi« tur M«T. Ft«:«, lerd.iin 25. maja: ItrrrnjarU, Cherbourg 26. maja: Hamburg. Chert* urg. Hamburg 27. maja: Ftam-e. Havre Ol)iupir, Cherbourg 28. maja: Eumi"'. Cherbourg. Premen Voleii.tum. lioulogtie Sur Mer. l:«Or-•lam St. l^>uis. Cheb«iiirs. l*amb'>rB it» spremijvalka vpraš;ila. č< rana hudo boli. je odgovorila n«1 čuti prav nobenih bolečin Uo ;e če dobro um umirala, j vprašala začudeno: — Kaj •>a zgodilo.' da In je še se je POZOR, ROJAKI Iz naslova na lista, katerega pre. jemale, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte tora* da se Vas opominja, temveč obno vite naročnino ali direktno, ali pa eri enem sledečih naših zastopnikov CALIFORNIA Fontana. A. Hochevar San Francisco, Jacob La us h In COLORADO Denver. J. Schutte ' Pueblo. Peter Cu.ig, A. SaftW Sallda, Louis Costello WaLenburg. M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis. Louis B&nich ILLINOIS Aurora, J. Butchar Cn.cago. Josepn B ish. J. Bevčlc JALukanich, Andrew Splllar Cicero, J. Fabian Joliet. A. Anzelc, Mary Bambicb trdili, i J. Zaletel. Joseph Hrovat • POTUJTE Z LLOYDOM JUGOSLAVIJO kajti to pomeni: NAJHITREJŠE PARNIKE NAJKRAJŠO PREKOOCEANSKO VOŽNJO 7 DNI 00 STARE DOMOVINE POSEBEN VLAK OB PARNI K t v Bremerbavenu jamči najbolj pripravno potovanje v Ljubljano Tzborna železniška zveza p-eko Cherbourga PRTLJAGA CEKIRANA DO KRAJA Prijavite se lokalnem agentu in zahtevajte LLOYDOVE vozne listke NORTH GERMAN LLOYD 57 BROADWAY, NEW YORK «16 West 18th Street New York City zavest takoj.! La Salle, J. SpeUch , čini mu krvnik zadrgne vrv o-! Mascoutah. Frank AugusUn I krog vratu. Spor je bil tako stra-j sten. da se je našlo slednjič neka j t {študentov, gotovo zelo pogumnih.! i* ki so si dovolili poskus, tla so sr- North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barborich DRUŠTVA Ki NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" m fit* samo članstvo, pač pa ni Sloveod ▼ vaši okolici tENE ZA OGLASE StiftEKNE KANSAS Olrard, Agnes Močnik Kansas City, Frank 2agar MARYLAND Steyer, J. Cerne Kitzmiller. Fr. Vodoplvec MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm. Frank Gouže. Fran» Pucelj Ely. Jos. J. Peshel. Fr. 8ekula Eveleth, Louis Oouie Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Pcvfte Virginia. Frank Hrvatlch Waukegan, Jože Zelene MISSOURI St. Louis, A. NabtfoJ MONT/N A Klein, John R. Rom , Roundup. U. U. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, P. Broderlck NEW YORK Oowanda. Karl Btralaha Little Palls. Frank Maale OHIO Barherton. John Bal ant. Joe Hi! Cieveland. Anton Bobek. t'ha? Kartinger. Jacob Resnik. John Slap nik. Frank Zadnik. EucUd. F. Bajt Oirard. Anton Ntfode' X50 strani dobrega etiva Cena 50 centov Ni še prepozno, da dobite Vaš izvod Koledarja za 1932. Pošljite naročilo še danes na Slovenic Publishing Company 2 I 6 West I 8th Street New York VEMO, DA BOSTE ZADOVOLJNI Lorain. Louis Balant in J. Kutrs-N:ies, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younastown Anton Kikelj OREGON Oregon City, Ore., J. KobI—• % PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jaki* • Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ Bridgevllle, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Ciandge. A. Yerina Cone ma ugh. J. Brezovec, V. -lo /aniek Crafton. Fr. Machek Export, G. Pre*ic, Louts Zupar. U6, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Malh Kamin Oreensburg. F*-ank Novak Homer Gliy in okolico, Frank enchack Irwin. Mike Paushek Johnstown. John Polantz. Martli &oro6hets Krayn, Ant. TauielJ Luzerne. Frank Balloch Manor, Fr. Denuhar Meadow Lands. J. Kopriv Se k Midway. John ž ust Moon Run, Frank Podmlliek I | Pittsburgh. Z. Jakshe, Vine \rl J. Pogačar Presto, F. B. Demsbar Reading, J. Pezdlrc Steel ton. A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Sker Fr. Schifrer West Newton. Joseph J o van j Wlllock. J. L'eternej UTAH Helper. Fr. Kreba WISCONSIN j Milwaukee. Joseph Tratnik ln Jo Koren Sheboygan. John Zorman WEST AT.IiTS Frank 8kok WYOMING Rock 3prln*3. Louis Taach>r DlamondvUle, joe RoUct Vsak sastopnlk lsda potrdilo svoto, katero Je prejel. Zas rojakom toplo priporočamo. Naročnina sa "Olaa Naroda**: Za eno leto $0.; za pol leta za itlrt mesece S3.: za tet- le um New York City ]e f7. eelo leto Naročnin* «s a »topo i«