Št. 20.
Gorici, dne 11. marca 1898.
Izhaja dvakrat na teden v štirih izdaiijilt, in sicer: vsak torek in petek, izdaja za Gorico opoldne, izdaja za deželo pa ob 4. uri popoldne, in .stano z ,,itos])odari)kiui Ustom'' in s kako drugo uredniško izredno prilogo vral po pošti prejemana ali v Gorici na dom poMljana:
Vso leto.......gld. G-—
]jo1 leta........>    :$•--
četi t leta.......->    l\il>
1'o^tiničn   številki1 stanejo G kr.          .
Xarwiiin<» sprejema uprauiištio v Oosposki ulici šiv. <l v (idi-ici v -(ionski Tiskarni. A. (iabi-"cck vsak' •latt od S. uri« zjuf ij dn i>. zm-.-r; ob ivdi-ljali pa od «). d'> \'i. ur<'. Xsi naročila brez doposlani' uaro(Miiiio •ic ne oziramo.
„PKIMOirer«'i/liiijaiu'.,-hMiii <A -SuL". trikrat iiL-M-č-n.. in stan.- vs.- l.-r.» j;ld.  l-JO.
¦ Sni-ii m IViinoicc s.. |>r.MliiJ,it.rf-i-;-c»ni i~f tii-laUrui S,div.ir/. , Š.-Nki uli.-i in .1-I! •• r-i t/. % Nmr-ki n'.|. i; — \ Ttstu \ t..li.ik.a-..i l.a\ reučič u.i ti_'ii d-li.i Ca-Tina in IMpan \ uliu I'.ni- ilcil.i Fabbia.
Tečžtf XXVIII.
(Izdaja za deželo).
rj Uredništvo In odpravniStvo
se nahaja v Gosposki ulici št. 9 v Gorici v H. nadstr.
zadej. — Urednik sprejemljo stranice vsak dan od JI. do 12. ure predpoldne. Dopisi naj se pošiljajo lo uredništvu.' Naročnina, reklamacije in drugo reci, katere ne
spadajo  v  delokrog  uredništva,  naj   so  pošiljajo le
upraruiStvu.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo.                  ______
Oglasi in poslanice
se raCunijo po petit-vi-stah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat • 7 kr., 3-krat G kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — večje c-rko po prostora.
Naročnino in ogiase je plačati loco Gorica.
„GoriSka Tiskarna« A. GalnSFek tiska in zalaga razen «800,,, ,„ .Primorca* se »Slovansko knjižnico*, katera izliaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do G pol ter stano vselotno l gld. 80 kr. - Oglasi v »Slov. knjižnici, se računijo jio 20 kr. petit-vrstioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
•>>» Bog- in narod! <«««*
«Gor. Tiskarna* A. Gabršček (odgov. J  Krmpotič) tiska in zal.
V (Jorici, lino 10. sušra. (iaitlsih jo pade! in pri-Mo jo novo mi--ni-ti-r.-lvo. N»-kat**ri nemški listi zabavljajo .{.uiMni, da jo potrati! rolo četrtletje ter v-i«. kar jo storil, jo to, da je izdal ob-truk-eiji na ljubo nove jezikovne naredile, katero |»a ne morejo povsem zadovoljiti niti Cehov niti Nemcev, in pod njegovim slavnim vla-danjem se je zgodila kapitulacija vlade pred nezrelimi nemškimi biir"-!. Mo/. je pokazal svojo in zmožnost za mini-tor-ko piviUod-itišlvo iti zato .-o ga lu<'i kar tako ' hrevi niamu djali ad acla. Stopil pa jo na površje nov mini.-ter.-ki predsednik, grof Tli n n, kateri je naglo sestavil novo minisler.-lvo: pa saj so ie trije člani v njem novi, K a i 7.1, B.i renreilher in polj-ki minister; v-i drugi so ostali. Sedanji položaj jo lak, da potrebuje vlada na čelu mo/.a sirote ctierzije pa Indi veliko previdnosti, Ker razmere so Vsestransko napote Pravijo, >U ima grof Tli u n v-s-e te lastnosti, zlasti, ket ga prav za prav nobena stranka ne mote pričevati svojim piista-em. On hodi nekam vedno svojo pol. Ko je hil namestnik na Češkem, ni liti pri-Ijnhlien ne pri Celnli ne pri Nemcih. /. ML-dučehi je hi) v vedtiem pr-pilil, četudi seje n.i drugi strani potegoval za češko dt/avtio pravo, in !/.|emno stanje v Pragi je vsem C-honi tudi še v živem spominu. Nemci na Česketii š(> niso ogrevali pos»huo za-nj. ker je |<il on uradnik po TaalVejovom sL-temu. Z. to trde listi, da mu ho morda mogoče oh-di/ali so /a dlje i.i-ji na miiiisU-rskem predsedniškem sloln še posebno, ker ima v svojem mui(steist\u tudi zastopnika nemškega veleposclva iJAr enrei t h.-r |a. /a> ]\,i-deiii je .sklici pridobiti Za se nemške veleposestnike ter jim ponujai potllcij. ali niso se u.l.di in 7..\ n,im tudi (Jaulseha ni>o nj.o-stevaii. Kaj jih je napotilo .sedaj, da -o dovolili HarenroitherjU vstop v Tiiunovo mini-sterstvo, še m podrobno znano, ali i"e pn-misiimo, kako so >e nemški veleposestniki do sed.ij df..:!i ft r fe promotrivatno dejstvo, d.i lo ['..uviueilher vstt-pil v mšnishrsfvo, ^nuMllo sklepati, da jim je novi niiiii-.fer.ski predsednik gotovo obljubil tako konco-sije, t\.i so jih zatlovoljil". Ja^no jo torej iz tega. da vlada no ho postopala proti Neincet!1, kajti s pridobitvijo Haremvitlier.i v mini>fer.-ivo se je deloma udala tudi obslriikriji. \Volf in drogovi so na to lahko ponosni.
V novo minishr.slvo jo vstopil daljo MladoLch dr. Kaizl br prevzel (inai> n\ ptu-tfelj. Mož je vJonadarjon in zato usposobljen, ali hogve kako bo izhajal s svojimi kolegi kot Mladočeh. Mladoeo.'-ki klub mu jo privolil vstop v Thunovo minislorslvo, k"r C.chi po svojih glasilih pričakujejo, tla so je grof Tlimi v zadnjem času kaj naučil ter ho skušal biti kolikor toliko pravičen vsem strankam. Ali se uresniči to njihovo pričakovanje, pokaže bližnja prihodnjost,
Ako bi vlada kaj ukrenila proti Čehom, kar bi jih ogorčilo bodisi s tega ali onega ozira, zai.levajo, i\.i dr. IC a i z I izstopi i/, niinislorslva. V sličnem smislu so se pogodili tudi nemški veh posestniki z I? a renr eil her-j t* m. In tretji novinec v mmislerslvu je minister za Pohsko. 1'olj.iki imajo neko svojo politiko in oh (laulsehevoiii odstopu so pisali, da jih no briga, kako bo prihodnje miuister-stvo, iu zato ostane menda njihov zastopnik v minisletstvu le bolj v ozadju. — (irufThuti je /hial torej okoli sebe može najr.r/.ličneisili strank iu ti so torej povodci, na katerih hoče držali duaviio/borsko skupine. Na vse skupine sedanje desnice se je oziral, s a m o n a „S I o v ;i n-sku krščansko z v e z o" ne, dasi je la vsaj toliko važen del večine, kakor so nemški klerikalci. Ta zve/.a pa se tudi ni upoštevala glede na zbornično predsedstvo, akoravuo bi se bilo to moralo zgoditi, ker ta skopimi nima mkakega zastopnika v miuislorslvu. Na Jugoslovane s,> grof Tlmn ni s-jiomnil, in za lo „iistaiieuio. kakor smo b'h". Ipamo, • la bodo vi-il.-li tudi na'.i poslanci po tem uravnati si svoje delovanje
>kialka! Vl.idni sistem o^t.iue listi, kol je bil sedaj Nemci in ll.ilijam zapovclujejo v lostr.,iiski polovici ilrzave m v onostraiiski M.uli.iii: tu m lam pa zatirajo vkuj.io Slovane, kjer le morejo. Ko je bilo potreba trdih pestij proti sovražniku Avstrije, so znali poiskati primorske Slovane, a d mašii|i dan jih no pozna/o. Jugoslovani se nimamo nadejati ničesar dobrega od novega miuif-lerstva. iu če še obstrukcija strmoglavi sedanjo Ustavo, nakar bi so odpravile direktne volitve v državni zbor, bomo m* na slabšem, kakor kedaj prej. Oni živi ji v državi, ki razsajajo in vpijejo ter nprizorjajo parlamentarne š k a u d a 1 o. s o n a p o v r .š j u i u t u <1 i o s t a n o j o v n a S o S k o d o. Ne priporočamo sicer  s   tem   obslrukeije  slovenskemu
II. Pri veslu.
Ko je tribun stal na krovu, mu izroče zapečateno navodilo duumvirjevo.
»Koliko imaS Ijudij V vpraša nadzornika veslarjev, hortator imenovanega.
„Sto dva in petdeset; deset več, nego treba".
»Kako cesto se menjajo?"
»Vsaki dve uri".
»Treba pohiteti. Veter je ugoden: naj jadra pomagajo veslom!" reče mornarjem, čakajočim ukaza, ter obrnivSi se k glavnemu krmarju, nazvanemu reetor, doda :
»Koliko let že služiš?"
»Triindvajset".
»Na katerih morjih ?*
»Med Rimom in vshodom".
»To je prav. Uprav takšen človek si, kakoršnega potrebujem".
Na to jame citati duumvirov ukaz.
»Moraš kreniti mimo rti Companella v Messino!" zapove, »potem poleg obrežja kalabrijskega v Melito... Ali poznaš zvezde, ki se lesketajo nad Jonskim morjem ?"
»Poznam jih dobro".
„Od Molite kreneš na zapad k Citeri. Pri pomoči begov ne vržemo sider, predno
narodu, ali mislimo, da se iz zgodovine da marsikaj učili, česar bi se bilo treba držati, da ne bomo Slovenci vedno le »potrpežljivi osli«, kakor pravi nekje Stritar.
DOPISI.
\f, MimI, — Sle H ftilali v «0orriere» in < Malt i no« in sličnih lesičnih, prav Icsicnili časnikih napade na zelo pozorne župnike iz briškega Šlovrenca in Biljane? -~- Kak je bil povod? Haznesla se je bila med ljudstvom šiovrensko župnije govorica, da se širi iz Vidma čiez mejno vas Dolenjo slaba vera v zahodna Brda, ter da so nekateri že pridobljeni za isto vero, ker se ji m o b e-t a j o d e n ar j i.
Mislilo se jo lu v Brdih, da frania-s o n s k a družba bega ljudi; zalo so duhovniki svarili ljudi v mnogih pridigah, ne da hi bili imenovali »hogo". Italijanski listi pa Irdijo zdaj, da je lisla »slaba vera" prihajala od »Loge", in tla so bile torej vse pridige naperjene proti »postavno dovoljenemu društvu — Logi!" Hazumile laski? »Lega" brani Iramasoiist vo ! — T u k a j t r e h a p a č posojilnic o.                               B r i s k i.
V/, Lokavim. — V sosedni Ajdovščini jo predilnica, katere lastniki so večinoma židje. lUiztihie se, da kol vodje predilnice sla zopet dva zida. In mojstri, razven par izjen. so sami zagrizeni švabi, kateri smatrajo naše ljudi kar za sužnje in tudi delajo ž njimi, kakor Arabci s sužnji, jih pretepajo, kaznujejo in uganjajo švabske burke z našimi in lo brez vsakega vzroka, največ iz osebnega n: rodnega sovraštva jih kaznujejo ne na tO do :>0 novcev, kakor je predpisano, ampak za vsako ničvredno malenkost kar za celo krono in največ cel gld. In to se prigodi tudi večkrat na teden. Tako ubogi delavec služi z vsem naporom, krvavo služi in celo zdravje zapravi od napornega dela, zasluži pa bornih tO do t_> gld. na 14 dnij, od teh gre za kazni il do \> krone, in kak zaslužek mu ostane za preživljanje svoje pogosto mnogobrojne družine ?
In ako se kodo pritožuje proti kazni, ga pretepejo in celo spode od dela. Torej delavci krvavo zaslužijo svoje krajcarje, od teh se jim potem še utrga, židje pa polnijo nenasilni meh.
ne dospemo v zaliv Anlcmone. Treba se je požuriti. Zanesem se na le".
Kvint je bil gotovo previden človek; prinesel je zares dar bogovom na oltarjih v Pranesti in Antium, toda ni se zanašat na to, marveč bil le&a mnenja, da ljubav slepe boginje je dokaj bolj odvisna od prevdarka in izurjenosti darovalcev©, nego od darov, katere žrtvuje.
Vso noč se je gostil v veseli družbi prijateljev, toda duh morja ga je napravil takoj treznega; ni hotel počivati predno ne spozna njegovemu poveljništvu zaupane galeje.
Takoj je tudi jel podrobno pregledovati brog in zalogo; od mornarjev do zapo-vednikov, od ogelnika na jadrih — nič ni ušlo njegovemu pozornemu očesu.
Proti poldnevu je bil brod že blizu Paeste, Veter je pihal od zapada ter ga porival v zaželjeni smeri.
Na krovu so postavili oltar, posipali ga s soljo in ječmenom ; tribun je zažigal na njem darove Jupiterju, Neptunu in vsem pomorskim bogovom, razlival vino ter žgal kadilo.
Še le po izvršitvi teh dolžnostij in obredov, je šel Arij počiv»t v kajuto, pri čemur je vendar skrbno pazil na vse, kar se je godilo na brodu.
Pravila tovornice so samo v nemškem jeziku po zidih ntzobešene, česar ne razume skoro nikak delavec, in to ima svoje posledice.
Od napornega dela in nezdravega zraka mora človek oboleli in kaj naj stori ubogi delavec; naznani res, da jo bolan, na lo udobi list do zdravnika, a tukajšnji zdravnik je zopet tujec, kateri toliko da lomi malo slovenščine. Ta mož bolnika kar površno in celo nič ne preišče, samo kaj popraša, pa je dobro in bolnik udobi nekaj zdravil, zalo ker je bolnik —-.— ; v drugič ga no zdravi več, ampak ga pošlje kar v bolnišnico. Čujto torej, v bolnišnico za vsako malenkost, ako bolnika kaj noga boli ali nm roka olefio od dela ali kaj podobnega, kaj bo hodil v bolnišnico? Razume se, da ako delavec ne gre v bolnišnico, mu ne dajo nič podporo, torej delavec je bolan, delali ne more, v bolnišnico ne more iti v.\\ vsako malenkost, pa naj so živi s svojci in čaka usode. Tako je prisiljen še bolan zopet delali, da se preživi. Kličem, kaj ni postave, da so le reči preišče natanko in napravi boljši postavni red. Voditelji krščanskih socijalislov, kje ste, pridite k nam in skličito delavski shod, da podučilo našo delavstvo, kako se ima v navedenih slučajih ravnali.                 Več delavcev.
H Nkrbino. - Bralno dmSlvo »Narodni dom» v Škrbini na Krasu je imelo minulo nedeljo, dne C. marca, svoj redni občni zbor.
V   minulem letu letu je imelo društvo 53 udov, sedaj pa so izstopili naši nezadovoljne^, da društvo šteje danes le 30 a prav dobrih drušlvenikov, ki bodo zahajali prav redno v našo bralnico. Oni mladeniči, ki bi morali izkazovati čast našemu društvu in narodu, so poteptali svoje pele v blato, da oni raji žive v temi nego pod svetlim nebom.
V  novi odbor so bili izvoljeni: Josip Čotar predsednikom, Josip Dugulin podpredsednikom, Ivan R a v bar, učitelj, tajnikom, Franc Golič blagajnikom. Odborniki: Ivan Fakin, Viktor Adamič, namestniki: Ivan F a k i n, Andrej K o v a č i č od Mihaljev. Upamo torej, da naše društvo doseže za naprej večjih uspehov, nego jih je imelo do sedaj. Le naprej vrli Skrbnici!
Škrbinčan.
Kajuta se je nahajala v srednjem delu galeje, čije obok je držala vrsta stebrov; svetloba je prodirala vanjo od zgoraj skozi tri velike predore; njena širjava je znašala 30, dolgost pa GO stopinj.
Na obeh straneh so iržale stopnjice na pomostje, iz katerega je štrlel jambor, ves obložen z pšicami in bakljami.
Ta kajuta je bila, tako rekoč, osrčje broda, bivališče za posadko, jedilnica, spalnica, prostor za vaje in za počitek — kolikor je lo dopuščala stroga disciplina.
V zadnjem delu broda je bil vzvišen prostor, na kateri se je prišlo po nekoliko stopnjicah. Pred veliko mizo, nabijajoč po njej takt z batom, je sedel hortator ali poveljnik veslarjev; na njegovi desnici je stala klopsidra, to je vodna ura, po kateri je spreminjal ljudi.
Nad njim, šo na višjem pomostju, obkoljen s pozlačeno ograjo, na umetno izrezanem stolu, je sedel tribun. Njegov pogled je segal po vsej galeji, vendar najpogosteje je počival na veslarjih.
Ob dolžini kajute, na obeh straneh broda, se je nahajalo troje vrst klopij, postavljenih druga nad drugo — po dvajset v .ysaki vrsti.
S Fodbrda. — V *Soei» z dne 1.1, m. smo citati notico iz Podmelca, da neki dopisnik j a k o graja podbrdske fante, ker so baje peli pri »prosti zabavi* na veseliei dr:^ 13. m. m. neko nedostojno pesem, in isto j a k o grdo.
> Temu nasproti omenjam, da so se udeležili podmelške veselice dne 13. m. m. samo štirji Podbrdčanje, mej temi samo en fant, kateri pa se proste zabave niti udeležil ni. Razume se torej, da je provzroeila doticna notica veliko ogorčenje v celi Baski dolini, ker je bilo takoj jasno, da je imel dopisnik neki drugi skriti namen. Dopisnik j a k o graja podbrdske fante, da so peli na ve s e 1 i c i, n a_ k a^te r i j i h niti bilo ni, neko nedostojno pesem, in tisto j a k o g r d o.
Jako čudno je, da gospod dopisnik iz Idrijske doline ni popisoval, kako je omenjeni večer trava rastla in kako so ,planke" žvižgale. Pa morda je ono vse tudi popisoval in le Škoda, da dopis v celoti ni bil objavljen, ker W bili imeli v tem slučaju morda priliko, spoznati modrost dopisnika iz Idrijske doline v vseh podrobnostih. Vendar kar je, je škoda!
»Proste zabave* podmelške veselice z dne 13. m. m. se torej ni udeležil noben fent iz Podbrda, kar pa dopisnik itak dobro ve. Oni Podbrcanje pa, kateri so se »proste zabave" udeležili, pač bolje vedo, kaj je dostojno in kaj ne, nego kak idrijski Herostrat, in torej od take strani ne potrebujejo nika-kega poduka.
Kar se tiče opombe g. dopisnika, da naj bi se Podbrdčanje malo bolj potrudili na lestvi napredka naprej, menim "pač, da tudi on ne stoji na najvišjem klinu, če pa sloji, naj pazi, da ne pade nižje nego stoje Pod-hrdčanje. Če pa stoji dosti trdno, naj poda svojim ožjim rojakom — Idrijčanom — trdno desnico svojo in jim pomaga naprej na tisti lestvi saj toliko, da bode dobil ptujec, če zakolovrati na Idrijco, saj pošteno posteljo, in se mu ne bo godilo tako, kakor se je godilo pred kratkim piscu teh vrstic, kateri se je moral mučiti na peči, kakor kak capin — ker vsi Idrijčani ne premorejo ene postelje odveč.
To sem si štel v dolžnost pojasniti, četudi se drugače z Idrijčani ne maram prepirati. Ako je imel g. dopisnik slab namen, haj drugič pomisli, tla «laž ima kratke noge*, če je pa imel dober namen, kar ni verjetno, naj drugič dobro pomisli, kaj piše, a vedno naj se spominja pregovora: »Vsakdo pometaj pred svojim pragom*. V imenu drugih
Podbrdski «fant>.
Domače in razne novice.
Osebne vesti. — Vseučiliški profesor v Gradci. g. dr. Gregorij Krek je imenovan častnim členom češke akademije znanosti in umetnosti v Pragi.
Kranjski deželni odbornik, ces. svetnik g. Ivan M u r n i k, je imenovan členom centralne komisije za obrtni pouk za prihodnjo funkcijsko dobo t. j. do konca leta 1901.
Državni pravdnik v Rovinju, dr. Karol Ch.ersich, je premeščen v jednaki službi ,v Trst, na njegovo mesto pride dežeino-sodni svetnik, dr. Josip Z e n c o v i c h.
— Vodja deškega semenišča, preč. gosp. Fr. Ca s t e 11 i z, je hudo zbolel; zdravi se pri usmiljenih bratih.
—  Kap je zadela 57-letnsga učitelja glasbe in godca g. Valentina Bressana v
f Jakob Zajec.
(Dalje.)
Zajec je bil v pravem pomena besede blaga duša. Pregovor pravi sicer: de mortuis nil nisi bene, a tudi, ako bi ta ne veljal, ne vem, kje bi se našel človek, ki bi mogel o pokojnem Jakobu Zajcu kaj slabega ziniti. Storil ni nikomu nikdar nič zalega, ne v besedah ne v dejanji, pač pa kolikor je mogel dobrega.
V navadnem občevanju je bil vedno priprost, zgovoren in, česar bi nikdo ne pričakoval, poin dobrega, zdravega humorja in šale. In ko je napravil kak dober dovtip, in si zagledal na smehljajočem njegovem obrazu nad evno-rujavo Brado dve vrsti belih zob, si se moral, hočeš nočeš, tudi ti nasmejati.
Bil je bolj koleričnega temperamenta. Praktičen pri vsaki stvari, ni prišel lahko v zadrego, znal si je v vsakem položaju navadno sam pomagati. Uklanjal ni nikdar svojega vratu po nepotrebnem, in dvakrat hudo mu je bilo, ako je bil vsled tužnega stanja včasih k temu prisiljen. A tudi tedaj ni poznal klečeplastva in svetehlinstva, vedel se je vedno dostojno in možko. Pohleven in miren Zajec se je znal tudi, razvneti, ako se je šlo za kaj važnega in je videl, da se godi kje krivica. Kako je oživel tedaj njegov obraz, kako so se mu zasvetile one mirne oči, kako
Gorici. Poučeval je dve učenki, hotel zapisati neke glaske — in izdihnil je hipoma.
Novačenje t Goriei — Veleč. gosp. dr. Anton Gregorčič je razposlal županstvom goriškega sodnega okraja tole okrožnico:
Kakor je znano, bodo letošnji vojaški nabori za okolico in za mesto goriško na Goriščeku v Katarinijevih prostorih, In sicer:
17.  marca, v četrtek, za občine: Trnovo, Tribuša, Čepovan, Grgar, Solkan in Opatjeselo;
18.  marca, v petek, za občine: St. Andrež, Bilje, Dornberg, Miren, Št. Peter in Vogersko;
21.  marca, v ponedeljek, za občine: Št. Ferjan, Renče, Sovodnje, Sem-^as in Vrtojbo;_____      _______   _
22.  marca, v torek, za občine: Kojsko, Ločnik in Podgoro;
23.  in 24. marca za mestno občino goriško.
V goriškem mestu se šopiri na gor-kem solncu visoke zaščite nestrpna italijanska preširnost, ki v vsakem pojavu slovenskega življa, naj bo še tako miren, naraven in zakonit, vidi naskok na italijansko posest (?) ter bistrim očesom preži na vsak nepremišljen korak slovenske mladine, ali pa si ga izmišljuje, da kliče državne oblasti, oboroženo silo in kazenski zakon proti njej — na pomoč.
Zato treba slavnim županstvom paziti, da pri zgorej omenjenih vojaških naborih no pridejo naši ljudje v škodo. Ne pomaga sklicevati se na pravice, katere nam pristojajo kot prostim avstrijskim državljanom, ako nimamo na razpolago organov, ki bi nas varovali pred ' morebitnim nasilstvom sovražnikov, ko so služimo svojih pravic. V borbi za pravico treba poleg poguma tudi previdnosti, ker sovražnik, ki pravice ne more povsem tajiti, skuša dati naši borbi obliko nezakonitosti ter s pomočjo izzvane ali namišljene nezakonitosti škodovati borileem in zadrževati pravico. Prepiri, tožbo, obsodbe in kazni, ki potem slede, nimajo več pred očmi pravic, za katere se borimo, ampak zakonitost ali nezakonitost, resnično ali namišljeno, boja za nje. V takem prepiru se našo pravice pozabljajo in oddaljujemo se vedno bolj od svojega cilja.
Z ozirom na to, da v svoji pravični borbi nismo gobovi onega varstva, katero sinemo pričakovati in zahtevati, ter da je opravičena skrb, da neusmiljeni sovražnik bo prežal, kako bi s silo ali zvijačo spravil našo mladeniče na nezakonito pot, da bi smel oboroženo, silo in soclnije klicati na pomoč proti njim, prosim slavna županstva, naj priporočajo mladeničem, ki so klicani k vojaškim naborom, in njih spremljevalcem, naj bodo skrajno previdni: naj pridejo letos za poskušnjo brez katerihkoli zastav in enakih znamenj v mesto; naj ne prehajajo mesta v prevelikih trumah, ako ne čutijo nevarnosti; naj ne posnemajo one mestne mladine, ki v svoji preširnosti z nastopom, pogledom, klicem in pesmijo žali in izziva o vsaki priliki in nepriliki slovensko prebivalstvo iz mesta in z dežele; naj se varujejo vsega, kar bi moglo poštene ljudi izzivati. Poštena pesem gotovo ne spada med tiste reči, ki žalijo poštenega človeka.
Znanim mestnim izzivačem, in pretepačem, katerim so izgredi najljubša hrana — ni mogoče ustreči, ker njim je vse izzivanje, kar se godi od naše strani. Tem bi le tedaj ustregli, ako bi Slovenci izginili ali ako bi se poitalijan-čili; tega ne moremo storiti.
Nadejam se, da politična oblast letos ne prepove slovenskim okoličanom prehoda skoz mesto; da bo strogo pazila
glasan je bil tedaj, sicer pa tako tih! Ker je bil prepričan o resnici svojih trditev, se ni dal od nikogar ustrašiti in zagovarjal je odločno vedno in povsod svoje stališče.
Zajec je bil v vsakem oziru vzgleden mladenič. Znano je, da koristi dober vzgled navadno več nego dolge pridige, in on je uprav s svojim vzgledom mnogo koristil; in če bi ne imel nobenih drugih zaslug, bila bi ta ena največjih.
Istotako je bil v svoji stroki vzoren dijak. Pripravljal se je pridno za bodoči poklic. Ved'1! je, da današnji dan ne zadošča več površno znanje, zatorej ni zamudil za svojega bivanja na Dunaju ni ene ure predavanj na vseučilišču. Tičal je tudi po več ur na dan v knjižnici, hotel je znati svojo reč temeljito. Proti svojim prijateljem se je izrazil včasih šaljivo: »Moja glava se mi zdi veliko rešeto, kar vsujem pri enem kraju notri, gre že pri drugem zopet ven".. Ako se pomisli, da je bilo njegovo telo vsled prevelikega napora že nekako ošibkelo, in da je bil poleg tega že precej v letih, ni se čuditi, da so mu bili možgani včasih pretrudni, saj so vedeli že stari Rimci, da more biti »mens sana" le »in corpore sanoc. Toliko večja zasluga Zajcu, ki je vsipal toliko časa v rešeto, da so se vse luknje zamašile in se je moglo napolniti.
Tudi kar mu je ostalo prostega čusa,
na znane mestne postopače in izzivače, ki so vedno pri rokah, ko gre za nemir in nered; da dene obče znane pretepače in razsajače, če bo trebalo, tudi pod ključ tiste dni, ko bodo trpeli nabori ; da zapreči vsaktero izzivanje in nadlegovanje mestnih in okoličanskih Slovencev po mestnih Italijanih in poitali-jančeneih ves čas naborov; da se nabori izvrše brez vsake nevšečnosti za okoličane, ter da zmernost in zatajevanje sebe, katero si naložijo okoličani, bodeta imela dobrih posledic za nje.
V  tej nadi ponavljam svojo prošnjo, naj slavna županstva uplivajo na mladeniče in njih spremljevalce v zgorej označenem smislu.
V  Gorici, dne 5. marca 1898.
Dr. A. Gregorčič, drž. in dež. poslanec.
Zaplemba. — Današnje prvo izdanje »Soče* je bilo zaplenjeno radi drugega odstavka v poroeileu »Solkanci pred okrajnim glavarstvom". Že zopet Prinzig na rešeni in povod zaplembi!
Solkanci pred okrajnim splavarstvom. — Dne l'J. pr. m. je bilo povabljenih ti oseb, -t moški in 2 ženski, na tukajšnje glavarstvo zastrai: vode v »Mr/leku". Komisar Prinzig jim jo razložil, da je mestni magistrat goriški uložii prošnjo pri okrajnem glavaistvu, da bi povabljenci dovolili preiskovanje vode po njihovem svetu. Ko so pa Solkanci izjavili, da tega, kar jim je g. Prinzig povedal, ne morejo prav umeti. jih je začudeno vprašal, zakaj bi tega ne dovolili, na kar so mu dejali: ,Svel je naš, če kdo kaj želi, naj pride v Solkan. Tam na licu mesta se zmenimo". Potem ustopi wšjor Karleto", mestni župan Ventili, katerega Prinzig povabljen« tu predstavi. Na to narcKuj" Prinzig zapisnik nekemu svojemu pisarju, a le v nemškem jeziku. Ta zapisnik podpiše mestni župan, potem pa povabi Solkance, naj ga podpišejo. Solkanci pa so gospodom molče hrbet pokazali ter odšli domu.
Podjetnosti iii.m treba. — Rekli smo, da v Gorici imamo že d e s e t narodnih trgovcev z jestvinami. Danes dostavljamo, da podjetni g. Ciril je ustanovi! tudi podružnico v drugem koncu mesta. T«<Iika podjetnost zasluži priznanja in podpore! — Dandanes se pač nikdo ne more več izgovarjali, da mu je do narodnega trgovca -- predale e. Zalegadel bi radi vedeli, ali se kateri Slovenec izgovarja tako ali drugače, da ne podpira naSincev. Kdor pozna kakega takega »rodoljuba'', naj nam ga naznani, da ga bomo poznali tudi mi in da ga naznanimo v primerno počeSčonjo vsi širni slovenski javnosti.
Nove narodne trgovini' I« obrti v Gorici. — Od lanskih volitev do danes smo naredili v delu za narodnogospodar>ko sa-mostalnost v Gorici uprav velikanske k< -ako. Naši *¦ sprotniki si bodo še pomni;, na lanske škandale ob volitvah ! Toda se veliko je dela, veliko je kruha, samo poiskati ga treba ! Tako n. pr. ustanovita dva gospoda veliko trgovino z ž e I e z j e m; sposobnosti v tej stroki in denarja jima ne manjka. In taka trgovina bo morala uspevati. — Od nekod z dežele se preseli v Gorico prav priden u r a r. — Iz Opatij e pa bi se rad preselil v Gorico znani strokovnjak v sobnem slikarstvu in p 1 e s-k a r s t v u g. J. A I e š o v e e, ki je v Li-burniji tudi v narodnem pogledu jako delaven in v obče spoštovan. — Ali je kje kak dobro izučen mesa r, ki bi imel tudi nekaj glavnice na razpolago? V Gorici ga potrebujemo !
»Furlanska Straža* ali cSciitiiirlla«. ta revica brez hiše in gospodarja, katera služi za vse in vsukteremu, leži danes na smrtni postelji in gleda v svojega slamnatega zaročnika, kateri ji pa ne more pomagati, kakor tudi ona njemu ne. Ker ima pojma «resnica» in «laž» za enako veljavna, se poslužuje redno poslednjega, ako treba kaj oddali v javnost. In ker ima laž kratke noge.
ga je porabil v izpopolnenje svojega znanja, svoje omike. Obiskoval je različne muzeje. dvorno gledališče, zahajal tudi k veselicam in koncertom, katere so prirejala slovanska društva, sploh je bil povsod, kjer je mogel kaj lepega in dobrega videti in slišali. Zahajal je posebno pogost orna v državni zbor poslušat govore raznih poslancev, ker se je bavil poleg svojih študij najbolj s politiko. A to ne morda za kratek čas, ampak kakor je bilo vse, kar je storil, dobro in trezno premišljeno, tako tudi to. In sedaj prihajam do ene najlepših potez v življenji.
Zajec je bil narodnjak z dušo in telesom. Njegova najljubša misel, negov idejal je bil pomagati kedaj ubogemu narodu slovenskemu. Vse svoje znanje in delovanje je hotel žrtvovati in posvetiti svoji domovini, da bi mogel vsaj nekoliko pripomoči k boljšemu stanju slovenskega kmeta in obrtnika. Vedel je pa, da se mora tudi na to stran temeljito izobraziti, ako hoče kaj doseči, da mora študirati v prvi vrsti posebno gospodarske razmere doma in na tujem. Zatorej je čital veliko časnikov slovanskih in drugih. Da bi imel za to lepšo priliko, da bi se seznanil pred vsem z štajerskimi, koroškimi in kranjskimi visokošolci, ter se ž njimi razgovarjal o domačih odnošajih, je vstopit v središče slovenskih akademikov na Dunaju v »Slovenijo". Raztipili so bili zadnja leta nekateri
bode k|atko tudi njeno življenje. (Sliši se, da je nje stanodajalec «markiz* že napovedal svojim ljudem, kateri so ž njo imeli opravila, 14-dnevno odpoved in jih tako pripravil za sprevod, odnosno sprehod. Stavec).
Ali revče, predno mora umreti, je hotelo postaviti spomenik «in gloriadei padri>, ter je v svoji 19. št. provoslavljajoč 50-letnico uvedenega italijanskega Statuta kralju Karlu Albertu — napisalo hvalospev celi italijanski rodo ni in v njem spodbuja vsakega, kateri ljuui italijansko domovino, da premišlja dogodke, kateri so se pripetili v teh zadnjih 50 let, kar bi nam v resnici prav ljubo bilo, ako bi le hoteli spoznati te dogodke in jih uvaževati kakor je treba.
Tako pa dostavlja: naj vsakdo premišlja srečo in žalost, borbe in smela ki.eževska in narodna podjetja ter razne oro3 ne z m a g e..
O ironija! Kako da ne brizneš v smeh, čitajoč predrzno laž laškega glupana. kateri bi nam hotel dokazati vrednost italijanskega orožja. Če tudi ne bi poznali zgodovine srednjega veka, da bi nas morali sedanji časi prepričati, da si italijani nikdar še niso z lastnim orožjem in samostojno priborili vetrna slave, ker je njihovo junaštvo, posebno v zadnjih .">() Mih, pokazalo veliko nezmožnost v obrambo svojega obstoja.
In s takšno pisavo hranijo naši haslar-dissimi svoje čilalelje. Nazdar !
Kako znajo! -~ „Sen ti uell a je tako-Ie zaključila svoj slavnostni članek o 'O-Ietnici statuta v Italiji: ,Živel spomin Karla Alberta, živel kralj Umberlo, slavna poosebljeno«! italijanske liunianiiosli". --Toda te besede je izrekel le conie Nigra in „S." jih h* ponaliskuje, kakor ponatiskuje vse, kar govore onstran meje v proslavo svoje Italije. — «S.» le poroča, kako tam govore, a poročati tudi take reči sme vsak list v Avstriji!         Ali ne, kako nedolžno ?!
„Nafai'banl" Fiirlanl. Z Goriškega se piše .Slov. Narodu14 : Naši Furlatii so precej nezadovoljni, da goriški dež. zbor letos ni mogel zborovati, iu ker se jim je jelo zazdevati, da tega vendar niso krivi slovenski poslanci, ampak da je tega kriva trmoglavost, gospodstvaželjnost iu hudobnost, italijanske večine, so laški „prvaki" v strahu, da bi jim nevolja Furlauov mogla postati nadležna, storili heroični sklep, stopili pred volilen in jih pošteno »natarbati". Ker se posamič ne upajo pred voliiee in ker žele, da bi se na dotični shod zbrali samo najzanesljivejši elementi, kateri se bodo dali z veseljem „larhali* iu bodo povrh poslancem izrekli še zalivalo in pri/.nanje, so gospodje sklenili, da prirede samo jeden shod, iu to v Gradiški. Slovenci jim tega veselja ne bodo pokvarili. Naj gospodje lažejo kar hočejo, naposled se odpro oči tudi našim Furlanom, ki niso ravno napačni ljudje, pač pa slabo poličem in tedaj 1»; v deželi zavladal mir.
Slovenci in mednarodni promH. — Gospod dr. Karol P e e n i k v Aleksandriji nam je poslal še dostavek k svojim razpravam, kateri začnemo priobčevati s prihodnjo številko. — Potem prinesemo še dopis iz K r o p e o „z a d r u g i z a ž e h 1 j a r s k e i n d r u g e žel e z n e i z d e! k e v K r o p i* ter o „M i z a r s k i z a drugi14 n a G o-r i š k e m. — Ako ima še kdo kaj na srcu z ozirom na Pečuikove članke, naj se vsekakor oglasi, da bo poleni vse skupaj tiskano v posebni brošurici. — Hrošurica i/.ide takoj potem, ko bo vse v „Soči* končano, ker jo sproti tiskamo.
»Sciitiiiclla" - CavalotU.--Zadnjič smo poročali, da jo glasovili irredeiilovee m smrtni sovražnik Avstrije — Felice (lava-i o 11 i padel v dvoboju ; nasprotnik mu je prereza! jrrlo. —- V fl.diji je nastal radi le smrti velikanski vriše proti d v o b o j u Prav ! Naša ..Senlinelia" je izšla kar črno obrobljena. Polovica lista je posvečena glavarju irredente. — In kako piše ! O.ujle te te besede : „Zopet nam grob zakriva muza. k i j e mislil z n a m i. ki ni nikdar po/.abijal i «'• e a 1 a d o m o v i n e, ki ni opustii nikake
listi .Stovenijo* kol liberalno društvo, ki ne pozna ne Hoga ne hudiča. Zajec je bil, kar tukaj povdavjam. strogo katoliškega mišljenja, dovolil ni nikdar, da bi padla v tem oziru žaljiva beseda, a ni ira opiašiio ono besedičenje, pristopil je društvu in bil radostno vsprejet. Našel je tukaj enako navdušene mlai?t; može, ki so se ira bratsko oklenili, ga spoštovali in ljubili. Ž njimi je delal načrte za delovanje v bodočnosti, ž njimi je proučeval razna važna gospodarska iu politična vprašanja. Oslal je v društvu do konca iu malo pred smrtjo še je poslal ,Soči* dopis o koncertu iu plesu f Slovenije*.
Vidimo torej, kako se je Zajec prizadeval, da bi se vsestransko izobrazil, kako resno se je pripravljal za bodoči poklic. A vodila ga ni pri tem častihlepnost, ne egoiz< n, ampak edino le idejalna misel, da bi mogel kedaj vse svoje znanje obrniti v prid in blagor svojega naroda. Žalibog ni mu bilo dano, izvršiti svojih lepili namenov, doseči svojega smotri;; sredi neumornega dela ga je dohitela nemila smrt.
Le ano željo bi še imel: da bi ohranili vsi pokojnega Jakoba Zajca še dolgo v blagem spominu, posebno pa dijaštvo, kateremu bodi on vedno uzor marljivosti, vstrajnosti, vzor poštenega, nepokvarjenega in značajnega dijaka.                                               K—-e.
prilike, da bi se ne spominjal,  da onkraj
državnih rnej žive tudi bratje......
sinovi Italije......" itd, itd.
nCorriere" piše bolj dhplomatiški. Kajpak, polnooficijozni avstrijski list mora bolj paziti na besede, če tudi je srce tam, kjer je....! Drobi/. — Radi osepnic je zaprta šola v St. Petru. — V Mirnu so bile 7., H, in 9. že tretjič obč. volitve. Zmagala je »gornja« stranka, ker se zdaj Bspodnja" ni udeležila. — Daneo.je nastopilo v Gorici zopet lepo v r e ni e, a bolj- mrzlo je.' *— Perica Antonija-D olj a k v Podlurnu je bila obsojena na 14 dnij ječe, ker je v prepiru sunila tova-rišico Ano K u 1 o t tako nesrečno, da ¦ je. kmalu umrla.
Lega Nazioiiulc. — V D o 1 e n j a h ob brisko-:tulijanski meji so ustanovili podružnico. Slovenci, pozor! K slavnostni usta*™ novitvi je šel tudi Giorgio B o m b i g, tisti, ki je {.'lavni zastopnik Frnnkove kave in o katerem nam je tovarna zatrjevala, da ni nasprotnik Slovencem. — Odjemalci te kave naj se o priliki primerno oglase.
Samomor. — JJranjevka Zatirana lesnem trgu v Trstu, doma baje iz Tolmina, se je sama usmrtila. Stara je bila 7;> let. Sila jej j.- bila!
\t, 1'odmt'lra smo dobili to v pojasnilo. Dopis iz Podmelca v ,Soči" z dne 1. marca je po pravici razburil Podbrdčaue, a tudi Podmelčane. G. dopisnik m prvič Pod-melr-an --- zato smo bili Podmelčanje jako osupneni ter jezni, da se je drznil poslati t.ik dopis v .Sočo". {To je ,Soča" že popravila t. marca!) Drugič ni res, kar ji' pisal ; kii.jti fantov iz Podbrda pri veselici se zraven ni bilo - zato se po pravici jeze na g. dopisnika, toda po krivici na Pod-nii'lčaiie in njihovo Čitalnico: zato pa proti -tuje podpisani odbor, da se je g. dopisnik drznil javno sramotiti fante iz Podbrda, ka-li-rili še v Podmelru ni bilo na dan veselice, in tako nečast de|;ili na>i veselici, pri kal ri m' je godilo vse lepo in do.^tojuo -- d o konca proste za ba ve.
Či tal niču i odbor. Dos t a vek uredništva: Na take mislilikacije do>edaj molčimo, pristavljamo pa, da prijavimo prihodnjič kar naravm»l ime mi.slilikatorja. Kdor k.., poror... n.ij pove re>nico in sicer tako, da ne bo potem protestov od vseli str.mij kakor v tem slučaju, (viiie tudi današnji dopis * Podbrda.)
Z Llvkil. - V st.V. IS Vai-va «•«-njenega IMa. miki nfuli dopis i/. I.ivka.
Isti dopis kateri je morala pisali le laka os. ba, ki verjame vse in posluša le kakšne stare brezzobe h..be pravi, da je pokojni 7t> lelui Janez Paleti«1, (Lopatic) z mii/.iko umrl.
Da je to sama laž in razžaienje ča^li eele družine, posebno p.i spodaj podpisanega, kateri ialuo dokaže 7, dvajsetimi pričami in (udi m; več.  ako t ode potreba.
Zalo prosim g. dopisnika, da naj preklic,1 isto l.iž, ako ne, m'iii ]»a primoraii po drugi poti postopati.
Podpisani prosi (udi doiičnega dopisnika, (ta fu* bil   tako   prijazen   in se ne me^ai več v lake stvari, katere njega prav nič   ne  brigajo, temveč, da bi svojo službo opravljal. V I.ivških-Ilavnih. dne 9. marca l,s'»S.
Janez F a I e t i č (Lopalec). Novo post« dobe tekočega meseca v Nabrežini. Zvezo bo imela s poštnim uradom na zeležnični postaji v Nabrežini dvakrat na <iau po \ ožni po^ti in vdeiikral bo hodil sel u vlaku Tr-=t-l>unaj st. 9.
Zavarovalnica /a govejo živino v Sežani vabi k I. občnemu zboru, ki bo 1:». maica ob :? uri pop. v Maho:vič-evi gostilni. (>nevni red: 1. Prcilauje; -J. Oglašanje udov: :;. Volitev načel.-! va, nad/.or.-tva in oglednikov: S. Kazni predlogi.
.lavna dražba. — V nedeljo, i:{. t. in. se odda v Levpi za povis.inre zvonika, kamnar.-ko delo (klicna cena g?d. ^.C!) in zidarsko <leio (klicna cena ,:M. I i-'J"7«») po ::>*.rrtih, koje je vpoglcd.tti pri podpisanem. Varščina 10"«. Skiadovni odbor v Levpi. dne 10. marca 1MIS.
Spomlad, tako zažeijeni čas. sloji pred iarmi in po dolgi zimi se prične kmalu spet ..:valmo življenje na poljih in vrtih. Sedaj je C :s, ob katerem motata poljedelec in vrtnar -ki beti za dobro seme. kajti tega je po-::¦'ba, ako hočeš, da bo žetev obilna. Mislimo torej, da u.-trežemo našim čitaleljem, če jih t pozorimo o tej priliki na Ivrdko. kateri si je na tem polju pridobila priznanje križem svetli, in ta je od leta 1,^71. obstoječa tvrdka IMtiumda Man t line rja. ki trži z vsemi ""¦egočiini semeni za kmetijstvo, zelenjad in eveilice v najboljši kvaliteti. Da lažje občinstvu postreže, ima tvrdka zaloge v vseh vcfijHi prodajalnicab z m^-.inim blagom.
Opomini uredništva. — G. Fr. Št.—a nA Dunaji. Ker smo že jednak nekrolog priobčili, obžaljujemo. da Vam ne moremo ostreči. Prosimo o priliki kaj druzega.
Gsr. dopisnikom. — Pogostoma prihajajo nam dopisi, glede katerih zahtevajo LL• dopisniki, naj jih priobčimo takoj v nastopni številki. To je pa nam mogoče le takrat, če imamo dopis vsaj dva dni pred izdajo v rokah ali najzadnji čas zjutraj v ponedeljek, odnosno v četrtek, ako pa dobimo dopis še le opoldne, ga za izdajo za torek, odnosno za petek ne moremo porabiti temveč treba ga je odložiti za prihodnjo številko. Ker bi gg. dopisnikom radi ustregli vsestransko, prosimo jih uljudno, naj se ravnajo po našem gorenjem navodilu.
Radodarni donoskl.
Za »Slogim" zavode:
Prejel denarničar: Profesor Plohi gld. 1-50. — Stibilj Kristijan, kapelan v Volčah gld. 2.
Mesto ustpnine k veselici ženske podružnice družbe .sv. Cirila in Metoda sta darovala:   župnik M. 1 gld. — Dr. P. 2 gld.
Za vdovo V o 1 a r i č je daroval rajnkega tovariš 1 gld.                        ..   ..
Za ^Šolski dom".:.. ,.WMM^
Zamorce je požrl: 1. Pri Lisjaku (Rajhu) gld. 5-00.— 2.Pri Ivanu Gleščiču (.Kikiriki") v Nunski ulici gld. 3-47. — 3. Pri Ivanu Reja (.Pri Golobu") v ulici C-serma gld. P921/.. in G nenarodnih žveplenk. -rr V .Goriški ti s k: a r n i-- gld. 1 2(i'/,. — Najpožrežnejši zamorec pa je bil oni pri F o n u na Solkanski cesti, kateri je imel trebuh in glavo nabasano tako, da so se čudili kobaridski vozniki, kateri so ga pitali s kronami, kako more toliko požirali. Požrl je gld. ;">->;{. — Skupaj pM. ]()•'.):», — Ker so trije zamorci v bolnišnici in deset jih pride v kratkem zopet iz Afrike, prosimo potrpljenje pri onih, kateri so jih naročili.. • Kdor želi imeli lakšnega zamorca, naj se oglasi.
Društvene vesti.
Kolesarsko društvo „<iiorI<!ak' naredi nedeljo VA. t. m. izlet v (iradisko. Odhod ob 2 pop., zbirališče na telovadnem trgu.
1'stanovnl obini zbor dihalnega in pevskega društva v SI. Andivžu* bode v nedeljo dne :>(). (. m. ob :}'\, uri pop. v gostilni g. Josipa N a n u ta. -- Mlademu drušLvu želimo mnogo uspehov!
Slov. bialueira podpornega društva zunanji udje v Solkanu zbrali so se dne i>7. pr. m., d.t se jim je razložil račun za preteklo leto. Napredek zunanjega bolniškega zaklada je jako lep. Po l."> mesecih, odkar se je zasnovala Solkanska podružnica, znaša nje bolniški zalog -1-1-7 gld, I i kr. Pač lep napredek. Želimo le, da bi (udi drugi okoli-čanski delavci in obrtniki posnemali Snlkancc! Družbi »v. rirlln in .Melmla v Ljubljani so med. drugimi v mesecu februvarju darovali tudi: Moška podružnica v Kobaridu po g. J. Itakovš-ivfcu l'.l gld. - •¦ Ženska po-dmžniea v Ajdovščini OS gld. in gg. slovenski bogo-lovci v Gorici .*)0 goldinarjev pokrovileljnine,
Dlagajnišlvo družbe sv, Cirila in .Metoda. Tržaška ženska podružnica sv. U-rila in Metoda, vabi na redni občni zbor v nedeljo fine Ki. marca iS«.lS. v «Slovan«kn čitalnico, (Via S, Franccsco št. 2, I. n.) ob 1. uri popoludne. Razpored: Nagovor pred-sedničin. Poročilo tajničino. Poročilo blagaj-ničino. Posamezni predlogi in želje. Volitev novega odbora. P. n. družabnike plačajo jio občnem zboru tikoj lahko svojo udniuo in >e tudi takuj vsprejemajo novi člani. Po občnem zboru v e seli c a /. i g ro. Vstopnina 20 nč.; za otroke  K) nč.
Poročilo   vavnn(clj>t>a   ,,Ti'!rovsko>olii'(iu< zailriiue«  v   Corh-i  z uconicjciiiisi  jnnisMoni,   /a (»jsisiviliil iiiosfi' fi'bt'uiii'ij lsiis. 1. Šlciiin z.uir:ižuik«iv «inc 1. f«-!::-.i:trij.i   JSiis
N;tr,i.-!o t.-fc.jtn HH-rtM z:i.......
l*-..|lo t.-k«nii m. -ei-a.........^
šinilo za«l
11!»
i!/.iiik(u  .lin."  1. nune," jo z
. >:.-v;i«. «l«'I,v.-v -l:i- 1. f.-lir:i.irii:i . . !'ji:.i>1.i .i.l.-ž«'» !-k«.ia iiirs.T.i' . . . •>'V-«!»......
s;, vi;.i .ji i.-žrv iiu" i. iimiim zn.i;.ii.) j.>
H i i
ij.l.1.
Kron •iiii   .M.-/..A- .1.. 1. iVliniiiria l-JJUv.M)
Svola \j,|ji«-;i!iih ili'l«ž.'V ilne  1   liiitn-ii .   . j*S!).V.~,i)
1.    IIMST.I............¦iOi.JOll-
I. ž-ji.li;tiii»v ;V li<]» iziila.'.iiiili •Inc l.lVl.r.   r,-Ji'Mi-7t .'ij-.i-lii tekom l»......;.........-.»iKlI-i-
n.ij.ia.-.i!............       i:t-:i*i
Stasiji' i-!'. (1eijhh)\ .lno I. marci ....   7hl'.l."i-:!S Tj. I»(.;.i.hiiiiii z.kia.l zn.5s.1l ;V |. f.-l.rfsrija   .   /Sf-MO Tek..::! jiiL-i-.M ,l..j.!.a.-aIo m- ji-    .   .   .   .   .   7.'.t-!IO S:.i:,J.: .|..|,olniIiir;ra z.tkl.i.l.i «hic t.   mana i:>;]!l-(i. T.-ktuii nicMva j.rii^il« je -JOO prnsitoljuv
ciiajnc v 7.tu-.-ku.......l^s:jn!»-:5S
finviililii s<> je v zn«^ku izplačal«!
rui73,v::s
7*il!irr:?f iip ihif 1. felmurijii   IHKIIV.
10l>2«-
7. Hranilne vlotv >o zna Vložilo -.' je tekom
IZj.I.|.\ll<!        n      .                                         __________
ft'i,inj«! luanilnili vlti^- dne 1.   marci   .   .   oSOo-J-o-J
v im k^ižitalijiovprck po ')')¦! krmi UJ vin.
S. Oolovinc v Majrajniri dne 1. felumrija .       r.Ufi-SO
Svotii projdiikov lokiiin nn^era   ,   .   .   .   ii:tSl.ll(-
,     iz.l.Ukov          ,          ,          ...   .   37(iUl-U
S.a.i-. v l.lagajnici dne 1. marci . . .  .    -V.'Al-2'A
'.>. I>cnainog:i prometa blagajnico oJ ilne 1.
ftiiruarija ilo ilne 1. marca.....79oiI),5')
Hranilne vlofio olirolnjpj« so j)o V^^. — Vrc-ilujmi vračajo ^e v en ali vcčleilerifeltih obrokih z obre.^lnii vred po dogovora. Posojila na krajci čas na mcnjieo ^o obrezujejo po .V75<;». — Seja ravnateljslva je vsak ponedeljek ob ščsli uri zvečer.
Razgled po svetu.
NadvoJTOtllnja Štefanija. — Zadnja poročila o bolezni nadvojvodinje pričajo, da se jej je obrnilo na bolje. Kriza je po teh poročilih skoro pri kraju in zdravniki pričakujejo, da izgine bolezen normalnim potom.
Demonstracije in strajk na Dnnaji. — Nemški nacijonalci, združeni t visokošolci, nameravajo prirediti prihodnjo nedeljo v spomin na revolucijo iz lata 1848. veliko
demonstracijo. Dopoludne bodo imeli tri shode, popoludne pa bo na centralnem pokopališču zbrani množici govoril Wolf.
Dne 8. t. m. je začelo štrajkati 1600 tesarjev.
f Mdjittin CraraSanfn. — Dne 5. t. m. je umrl v Parizu srbski konzul, Miljutin Ga-rašanin.
Nemški dijaki v Italiji. — V Genovo je prispelo na ta mošnje visoke šole te dni iz Nemčije okoli 100 dijakov. Italijani so jih sprejeli z velikim "veseljem ter klicali BEvviva Germania", Nemci pa so odgovar.ali „Evviva Italia". Kako se bodo pofiutili Ne aci gledajoč gladni italijanski rod?
Plemenita žena je udova bivšega predsednika francoske republike, Carnota. Ko ga je umoril znani Cascrlo, so njegovega brala takoj izpustili iz sUižbe. Sedaj ni vedel kam. Odšel je v Italijo, kjer jo dobil službo vratarja v nekem samostanu, ali ko so ga tu spoznali, so ga takoj odslovili. Bil je zopet na cesti brez kruha.' Na to pa se je obrnil do žene ranjkega Carnota, katera ga je pozvala v Pariz ter preskrbela njemu, bratu morilca svojega moža, službo v neki delavnici.
1'iiNtruror zavod v Parizu je imel lansko leto i(ii'7 bolnikov. Od oseb, ki so se zdravile na tem zavodu, jih je umrlo samo l.*i. Od poslanka zavoda, kateri je odprl od leta 1S«.)0., je bilo v njem bolnikov 8199, ki so bili ugriznem od steklih psov.
Razgled po slovanskem svetu.
Tržu.ški deželni zbor. — Zaključenje deželnega zbora, ji; dosio nenadno. «Edinost.» piše: Mnogi sodijo, da je prišlo tako, ker so se odločilni krogi bali, da bi utegnila zlur.iica priredili kako demonstracijo povodom pHdesetleluice ustave v — Italiji!!!
Kdor pozna razmere in osebe, ta ne bode trdil, daje bila la bojazen neopravičena, ali senzacijonalen je način, kakor je gosp. deželni glavar prijavil poslancem, da je deželni zbor zaključen.
Tu Uvba, da govorimo lapidaruo, V Avstriji smo usiopili v leio velikega dinnstičnega slavja, v jubilcjuu lelo. Vsi narodi avstrijski se hočejo zbrati lelos jio svojih zastopnikih okolo Najvisega prestola, da poklonijo Naj-boijeinu vseh vladarjev: ponovljeno zatrdilo svoji; udauosli, svoje zvestobe, svojo ljubezni, da mu poklonijo svoje vse — svoja srca!!!
V  vseh deželnih zaslopih je prišlo do vznesenih manifestacij v lem ziuislu.....v vseh,
lev 1 r ž a s k e m ne!! Le tržaški deželni zbor se ni spomnil jubileja svojega lastnega vladarja, pač pa se je stranka, ki izključno gospodari v tem deželnem zboru, spomnila na navdušen način in ob slovesni priliki — na občnem zboru progressa —- jubileja ustave v Italiji!! Gospod deželni glavar tržaški ni imel časa, da bi bil storil, kar bi bil lahko, da bi bil sklical poslance v zaključno- sejo, v kateri bi bil objavil istim 'zaključenje zbora in bi nudil prilike zbornici, da izvrši dolžnost do svojega, vladarja!! Ni storil tega, marveč je raje pismenim potom zaključil zbornico. Tako ni le izostala tukaj vsaka uinastična manifestacija povodom jubilejnega leta Frana Josipa 1., cesarja avstrijskega in najvisega gospodarja tudi mestu tržaškemu, ampak jo moral izostali tudi oni kratki «Evviva», ki je navaden ob zaključ.enju zbora. Gosp. deželni glavar ni imel časa, da bi bil sklical deželne poslance v zaključno sejo, pač pa je imel čusa, da je šel na 'lalijanski konzulat, d a j e t a m čestital i n navdušeno g o v o r i 1 v j) r i č o italijanskih p o-danikov povodom — jubileja v I i. a i i j i!! Na petdesetletnico svojega vladarja so pozabili, petdesetletnice statuta tuje države so se spominjali vsem svojim srcem. Ti dogodki kriče!
Kdor ne razume govora teh dogodkov, temu ni pomoči!
Mi pa hočemo storili svojo dolžnost kakor Slovani in Avstrijci s tem, da p o v-•/. d i g a m o svoj g I a s v o g r o m e n protest proti temu, k a r n i s t o r i l g. d e ž e 1 n i glavar tržaški, kakor i u d i j) r o t i onemu, kar je storil! Proslava italijanskega statuta v Trstu. — Dne o. t. m. je bil z> Italijo znamenit dan, krr je slavila petdesetletnico svoje sedanje ustave. To priliko so porabili Tržaški irreden-tovei v demonstracije. Mnogo Tržačanov je izlelelo v Italijo, da se udeleže osobno pa-trijoličnih slavnostij o petdesetletnici statuta. Nebroj brzojavk se j<: odposlalo v Rim. Italijanskemu konzulu so čestitali od vseh stranij. Sprejem na italijanskem konzulatu je bil kaj prisrčen. Prvi so prihajali čestitat, italijanski podaniki, za njimi pa tržaški župan v imenu mesta, potem depulacija društva »Progressa*, itd, Zvečer pa so bile demonstracije v gledališču .Politcama Rosselti", kjer je /j galerije kar deževalo belo-zeleno-r u d e č i h listkov z napisom: 4. marcij 1848.—1838. Ploskali so brez konca in kraja ter kričali: „Živela Italija", »Živio Rim*, itd, tako, da se predstava sploh ni mogla vršiti.
V   gledališču »Filodramatico" demonstrovali so zopet pri baletu »Etcclsior", kateri je bil poln posebnih simbolov. Vsi srečni so bili zopet jedenkrat Italijani v Trstu, da so pokazali, kam stremijo. In vedno še pravijo, da na Primorskem ni irredente!
Potres. — Dne 25. pr. m< so čutili ob 7812 uri po noči vRadeCahpri Zidanora
mostu precej močan potres; smer mu je Lila od jugozahoda proti severozapadu. V Žalcu na Štajerskem pa so ga čutili ravno isti dan po noči ob 11 uri 25 minut; trajal je kake 4 sekunde. Kakor poroča dalje »Slovenski Gospodar", so ga čutili tudi v Šmihelu nad Mozirjem in v Vojniku pri Celju.
Preteklo sredo so ga čutili tudi na Reki.
Hrvatica Milka Trnina, dvorna operna pevka, ki je s svojimi uspehi znana križem sveta, gostuje sedaj na zagrebškem gledališču. Hrvatje so svojo rojakinjo, ki je ostala tudi v tujini vedno zvesta svojemu maternemu jeziku, najsijajnejše vsprejeli.
Prvi muhanicdance doktor praTa. — Sarajevski listi poročajo, da je bil mu-hamedanec Ahmedbeg D e f te r darovi 6 pred kratkim' na vseučilišču na Dunaju pro-movan doktorjem prava. On je doma iz Hercegovine in je prvi muhamedanec v Avstriji, ki je posta| doktor prava.
Buska kultura. — Na Ruskem je današnji dan žensko izobraževanje že na jako veliki stopinji. V dokaz temu je okolnost, da nameravajo ustanovili na vseučilišču v Moskvi medicinsko fakulteto za ženske. »Barbarski* Rusi napredujejo! Daljo hočejo zgraditi Rusi v Parizu rusko operno gledališče.
Književnost.
„Kova Nada". — Zbornik zabave i pouke. Knjiga II, Svozak I. fedao Vladimir J. Teharski. (Cena 5 zvezkom druge knjige gld. HO). Tiska «Dionička tiskara» v Zagrebu, Naročnino sprejema Andrija M i 1 č i n o v i č, Zagreb, Vlaška ulica br. 40, II.
Rodoljubu jirav iskreno zutriplje srce, ko vidi tolike in lakošne vesele pojave med našo mladežjo na slovanskem jugu, ki se tako resno pripravlja na delo m domovinsko stvar. Poleg „Novo Dobe" v Pragi in »M I a d o s t i* na Dunnju evo „N o v o Nado« v Zagrebu, ki zbira okrog sobo jugoslovansko mladež, katero bodri na vsestransko marljivo delo .., Vsako slovensko društvo nuj se naroča na gornjo tri časopise! Kaj je namen »Novi Nadi?" Evo, naj govori sama:
Naš je narod malen; i znamo, da je snaga njegova samo u snagi njegove kulturo, njegove inleligeneije. Društvo šivanju ljudi; i ako hočemo sreča svomo narodu, treba, da od sebe slvorimo jake, potpuno Ijude. Treba da u svima nama sazori uvjerenje, da prava prosvjeta nije skup enciklopedijskih znanja bilo o teoretskim bilo o praktičnim naukama, nego joj je s vrha moralna snaga. Treba da naslojimo od sebe slvorili ne dobre odvjet-nike, ekonome, učenjake i činovnike, nego u prvom redu čvrsto karaktere. Neka čelenka „prosvjelilelji naroda* ne hude zaprašena fraza i samo blješlava eliketa; budimo u islinu sol svoje zemlje, zauosni pokretači kulturne njene snage, borioci prave prosvjete, koja vodi do malerijalne i moralne neovisnosti. Ne čemo sitničavih prepiraka o strujama bilo literarnim bilo pojiličkim: naš je rad u tom, da se odgojimo i pripravimo, kako bismo jednoni razumjeli te pokrete i iz njih oda-brali ono, što je za kulturni i politički raz-vitak našega naroda potrebno i korisno.
Da to postignemo, nastojat demo, da upoznamo sebe i svoje, da šlo bolje pro-niknemo u pokrete današnjega društva, da shvatimo današnje kuturne potrebe, da se naučimo razumijevati i knjige i Ijude. Naš pokret neka bude opčenit, jer znamo, da je samo u složnom radu put do našega cilja. Znamo, da smo s bračom Slovencima upučeni na zajedničku budučnost: toga radi pozvali smo ih u naše kolo i oni nam se u lijepom broju odazvali. Žao nam je, Što do sada ni-jesmo u redovima učenica djevojačkih viših škola našli shvatanja i odziva; nastojat čemo, da se naš pokret takne i njih. Znamo, da je niski antagonizam medju samom mladeži mnogo kriv; nastojat čemo dakle svojski, da se medjusobno upoznamo i zbližimo. Hočemo opči zanos mjesto o p če g a n e h a j a. Dvostrukim m a r o m treba da popravimo ono, stoje pogriješeno. Hočemo dakle da se p r enem o i ozremo oko sebe, da stanemo misliti, živjeti i radi ti, složno se podupiruel, uzajamno se spoznavajuči.
Drugi zvezek prinaša več slovenskih pesmic Zvonoslava Zora, Dragice in B. Po-točana, Vek, pi. Prleškega in Maksimiljana. (Koliko novih pseudonimov!) Obrazek »S t a-r i c a* iz peresa A. K. Gorjančeva nam jako ugaja. Tu čitamo dalje slov. razpravo: «De-scendentalna teorija in teorija selekcije* iz peresa S. B. in trezni oceni dveh knjig «Siov. Matice*.
Naša mladež lahko veliko več napiše nego mortjo sprejeti in priobčili razni slovanski listi.
Vsakdo pa rad vidi svoje proizvode tiskane! In v to nam izborno služijo imenovani listi, ki nam vzgoje brez dvoma lepo število mladih pisateljev. Zatogadel zaslužijo ti Hali vsestranske podpore!
Foulard - Seide 65 Kr.
bis fi.3-35 p. M. japanesisehe, chinesisehe dtc.in <3en neu-eslen Dessins und Farben, sowie schwarze, weisse und farbigo Hannebarg-Seide von 15 ki*, bis fl. 14>tig per Meter — in dcu modernsten Geweben, Farben und Dessins. An Prlvato porto- und steuerfrei ius Haus. 3Iuster iimgehenrt. Seiden-Fabrlken 6. Henuoberg(k. u. k. Hofl.), %   .„                    ZORICH.                          [2]
Precejšnje število mladik
Kiparia Portalis
izvrstne kakovosti je na prodaj pri oskrbništvu baronese Antonije Teuffenbach vPevrni.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
iriUjiliito jomii
V zalogi imala tmli raznovrslne pijače, n. pr.: Francoski Cognac, pristni kranjski hrinjevec, domači tropinovec, lini rum, različna vina, goruSice (Senf) ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmerni cenah.
Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin
7,?                          tvgovca v Somcniški ulici št. 1
v liiši, kjer je ..Trjfovsko-obrlna zadruga1'.
Zaloga piva
iz
prve kranjske eksportne pivovarne T.  Frfihlich-a
na Vrhniki pri Ljubljani
v llaliališču 18. — (Joriea — via Kabalta 18.
Priporoča se p. n. gg. gostilničarjem in zasebnikom v mestu in na deželi.
Prodaja izborno pivo v sodčkih po 1. p Vsi XU* Vr. Ii'«i >n v steklenicah po '/s k«
Steklenice pridejo iz pivovarne napolnjene, pasterizirane in plombirane.
SB. tflcdc cone In dobrote piva so ne bojim konkurence.
Rojakom v mestu in na deželi se toplo priporoča z geslom
Svoji k svojim!
7412-2          Joško Rovan,
zastopnik pivovarne.
IMETI
V Carici — Nunska ulica 14-16 — V Gorici
Prodajalnica in <^\!//^   edina mehanična popravljal niča
šivalnih strojev.
Brez konkurence! V zak<n s? nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške in samokrese.
Henrik Stibiel,
pekar in sladčičarniear,
Piazzetta S. Giacomo, štev. 3, Trst,
razprodaja na drobno in debelo, za dom in za razpošiljalev na deželo, in sicer le proti povzetju: vsakovrstne in Sarošarne sladčice za poroke (svatovščine), birme, krste in druge rodbinske svetkovine. Blago je po kakovosti izborno, trpežno, nepokvarijtvo in ukusno. Osobito pa biškoti /.a trgovce iz lastne tovarne; ima na razprodajo vsakovrstna vina: kakor Maršala, lisper, Malaga, Vermauth in druge lit srje v buteljkah in v sodčekih, in to vse po jakO nizkih cenab. da se mu ni bati tekmovanja. Priporoča se prav toplo kavarnarjem, gostilničarjem, iganjarjem, kakor tudi rodbinam na deželi, da' ga blagovolijo počastili z obilnimi naročili. Najmanjše naročilo mu dobro pride in je izvrši hvaležno!
Pri njem se nahaja po zmernih cenah velika zaloga moke vsake baie, katera se odpošlje na zahtevo: hitro točna in solidno.
Postrežba je točna in poštena. Zanaprej se zahvaljuje vsem uastitim naročnikom, beleži udani
60 6-5                                Henrik Stibiel.
C. kr. privileg.
-f&A.
krojni aparati.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda
išče za svojo pivnico v Gorici  spretnega
krčmarja.
Oglase do konec marca 1.1. na ravnateljstvo.
Domačini in izšolani enologi imajo pred-" 2—1
Hiša v Kobaridu
naprodaj!     792-1
Hiša št. 107 na Jako lepem kraju v Kobaridu, primerna za vsakoršno kupčijo ali obrt, z velikimi gospodarskimi poslopji in dvoriščem v obsegu 341 sežnjev ter s 511 sežnji velikim vrtom, zdaj občinska last, je na prodaj. — Ponudbe do 10. aprila županstvu Kobarid.
Dobroznana gostilna
ANTONA VODOPIVCA
pri
s prcnodSGi, j«
vina iz Vipavske doline.
Kuhinja domača z okusno pripravljenimi je.iiui,
^^^^^^^#^v^#^###'#^^^#$^r##$^#^#^
mmm
Klepar Artur Makutz
0sk& ulica 1. — GORICA — Vir; Stretta
Škropilnice proti peronospori (|...iif»vlji-ii<»   p<
morcbivi M-slavi). Uaki-r j • I nI in -v.-l.-l. Zali-lU (valv more lahko pn-rncnili. Škropilnica je m-MhiIji na piijm !ako, <la Akropi  lahko na tri načine po u.lji la-tnii.a.
ttMr-  Cena je zelo nizka. -%Qi Stroj za žvppljtfiijc sodov iz rinkamra železa. Priprava /a obvarovanje linu pre.i ph^nobo in ci pri točenju iz soda (kan).                                                    81
Meh za /vepljtmje u'io/,dja raznih shIchiov. <Yvi i/ friiiH'« zu"vsakovrstno škropilnice.     V, i .           Sprejemlji!  v   popravljanje.   v-..kovixine  <lnif,-e   Jl.ro
kakor ludi »revzi-ma vsi .Im^a v klepar ko ol.rl spadaj'*/
Vse
Trijeri (čistilni stroji
Stroje Za pOljedelStVO.  Vnovič znižane cono!
žilo) v natančni izvršitvi. Sušilnice za t-adjo in zelenjavo. Škropilnice proli peronospori.    poboljSani    sestav Vermoreiov.      :v, -JO •:} Mlatflnice,  mlini   za  žito, stiskalnice   iprcšej    za  vino   in sadje različnih  sesi.iv.   (Te >! tkalnice  imajo skoro   ono   tlačiltio   moč kakor hidravlične vodovodne [iruše). Slamoreznico  jako lahko za goniti in  po   zelo  zmernih cenab.   Stiskalnico, za seno in slamo, ter vsepoirehne,vsakovrstne poljedelsko stroje prodaja v najboljši '    i;itvi
SS<
Ig. IIcIUt na i)uiia(ju
L.-^5^^            *1'-' Praterstrasse 49
"" '   ~ _""____[red ponareja
je posebno treba
Za-topniki
Cdina slov. zaloga dežnikov, solčnikov in rokavie za dame gospode in uradnike.
m. POIEH1J
krojaški nojster in trgovec v Eorici na Travniku
v hodniku in v I. nadstropju v h. št. 22.
Jtagata zaloga vsako vrstnega nlagu, gotovih oblek, perila,
vseli priprav za obleke za'vsaki letni čas. — Blago
se prodaja tudi na m eter
in sieer le v prvem nadstropju.
Sprejemajo se naročila za izdelovanja raznih oblek (ja-kete, pelerine, haveloke) tudi za dame po naj-14—10                         novejši modi.
Na zalitevanje pošiljam zastonj in franko velike ilustrovane ce-i nike ur, verižic, | ziatenine, elelove ur in orodja za izdelovanje ur. F. Pamm, Krakau, Shadom N. 15. Ustanovljeno 1. 1852.          77 12—2
Iiran Selilnciler
Dunaj, III. Erdbergerstr. št. 12.
razpošilja grntis in franko kalaloge v slo-vensko-hrvatskem jeziku z več kakor ItOO slikami o vseh vrstah aparatov za si roje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene.
Gene nižje kakor drugod.
Za rcelno postrežbo se parantira. Solidne zastopnike se išče.
_     _._„.. ,__,   IVAN  SCHINDLBR
S^  ~?5*;. -~fci |S^             c. kr. privito}.', lastnik.
zza^ ^;=~'      hujssteje: DllIll^ m   Eiilbei7?<!rsi. št. 12.
^__liiL____,      Komisijske zaloge
niiautgti^r! Mauthnerjevih
f^m. iHMiiii.....,"™"......." ¦ "«¦.....« 63 2—6                             slftTcčilt
semen za zelenjaft in cvetlice
Aissaateeit k. Mara,
ebruar uod
I
,cm. Abstand
in der Reihe.
fler Keihen, iv-uu. m uer rteme. t
Bodenljescbaffeciieit:    Tieflocker^
^reeht riahrhaft und nreht friseh
*m**±u^
^u«^
Svoji k svojim
v zaprtih, oblastveno čuvanih paketih s sodno upisano
SPT* varstveno znamko »MEDVED",~^i|
nahajajo   se  skoro pri   vseh  večjih
avstrijskih kupcih i mešanim blagom
V vsakem kraju poverjena je komisijska prodaja 80 vrst semena za zelenjad in cvetlice samo jedni tvrdki. V krajih, kjer nt še takšnih zalog, se sprejmejo prijave.
Sveža, pristna   semena   od  tvrdke  ED-MUND   MAUTHNER   (Budapcst,   AlMlrassv-strassc 23) smatrati  se  imajo  le   one,  kjer so; | originalni paketi zaprti (1898) in kakor kaže, zra--| ven stoječa ilustracija previdjent se sliko medveda •* in imenom Mauthner. Svari se pred ponarejanjem
Naznanjam veleslavnemu občinstvu v Gorici in z dežele, da sem otvoril lepo urejeno
brivnico
na Travniku Štev. 21,  zraven  Paternollijeve knjigarne in loterije.
Obljubujo točno in hitro postrežbo, se toplo priporočam udani
Anton P ii cel j, 68—4                                brivski mojster.
*#.#***##**#.###***#«#«:«*###**##**
Prave in edine želodčna kapljice,
.aniicm. ^dravHiui moč teh kapljic je nepre-kosljiva. -Teka-];!jice v redijo redno prebavljenje, čo se jih dvakrat na dan j)o jodno žlicico popih«. Okrepe po-sv. AntiMi Padov. kvarjeni želodee, sfnn', da zgine v kratkem času omotica in životea lenost (mrtvosf). To kapljice tudi store, da človek raji je'.             20—'. t
Cena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih .lekarnah na svetu.  Za nnročitve in posiljatve }>a jodino le v lekarni
OistololeUi v Gorici.
»*»»»*»#*#***»**#***###»###»***4
jLeta 1881. y Gorici ustanovljena tvrdka
K Riessner, v Nunski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča   \n-t\!\    ilii!iovM"ini    in   j-laviieinii   t tlf •*-iit-t\ tt
j-vfiji) l.i-lnn izili-loviilniro nirifliiiti cvetlic za \>.iU-n-siiic cfi-kuMii- [nfti'1'lic. Ima veliki, zalivu uaptih-Mili  m-ih-cv. za   mi ivu^kc |i..liv|.,.,  v„;,-,.im   evnV it-l..
t<'.r-ii<»' in' -..li-li,..'. |'ri|.i»r.M\i -lav. .il..-ii.-V\u Imli' s--l*--",."»
(S. rl.)                  lii.l.ani.1 črk 11,1 |..-ril.».                  (C ,ct.)
Ita/p(>>njaujc   blatil   le   zasebnikom!
.ItMllMI   »illTKCk   hI     -".I"   i/,   tlillirt:       j
«•10m. «oit,'. za-   '     7 v* jj, ,•„'.               I"'1-111''
(lOotCIl   /11 jlMllIO  .    „        S-7()         f             j       irt.'!|l'
nutikn oltlcktt
stane »aino
\:\ti
» fiM.-ko nI. lo,
JfMl.-ll    O.llVZck   /.l   ČMK.
IMiiii«. /..i Ml.ne -ukine ...I ul.J. :«t»r» za iii.-(.> ¦ lalj.-: I«..l n .liaži-liiili   I..-.IV.   ...I..v.ki   |i.<   rM. <
ill-?.avn.< 'niiL.inike in 'veh'/..-ieznic^in"Vi Uhi\}-{ talarj.-. l.lac.1 iz in]iu> (Kiim^iriil in clieviol, kakor tn.li l.la;ro za uniform.- finančne -Iraže it žen.Iannenje.   il.l.   il.l.   rnz,...iilja   ,..,   tov:
.ali kol  i
Akil.
TDWr5r35Kiesel-AmbofvBrnu(Briinn).
1'ziirri z.ift.mj in fr.mko. i'o-ilj:itvc po nzorcili. Pozor J V. n. ..l..-in-tvo opozarja s,. pi.-el.n... .l.i .se i.l.i-o iIoIiimi miioiro ccucji'. ako st> ilircktii«) naroči m.-l.i p.ii preku|.ovaleih. 1'irm.i Ki.-M-I-Ajnliof v Umu (Krliiut) razpošilja v-e l.l.ip. |... rc^iiičnili t(>\arni;kili ccnali lir./ ilottutkii rn~ «is             liuta. koji-aa krojaii duHivajn.     Hi   1
M Icotlarska flelavnica i
i/  ulici   Morem  št. 17. v Gorici.   [
Velika zaloga kotlov vseh Ivrst. Mak 'kockast v plo-"i in kotli zaž^ranjefrai: coske sisteme Škropilnico proli peronospori, zagotovljene so-lidno.-li in »očnosli. Sprojemljejo se vsakovrstna v kollar?ko stroko .-padajoča dela, kakor tudi nikliranjo sabelj, chokoles itd., in sicer vse po takšnih ccnali, da se ne boji tekmovanja. Prosi se, zapomniti si ulico in številko hiše. Za obila naročila se priporoča udani
Anton Tabaj, 76 26—4                          kotlarski mojster.
Zaščilaa inaaka: SIDRO.
UNIMENT. GAPSICICOMPOS.
iz Riehterjeve lekarne v Prag"i pripoznano kot izvrstno bol ublažujoče mazila za ceil° +0 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orla:, steklenicah z našo zaščitno znamko, s »Sidrom" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno 4 28—21      znamko.
Richterjeva lekarna „|iri zlatem levu"
r
i
r