8554 A 60100200 NJA KNJIŽNICA PRhmvriSKI DNEVNIK Cena 200 lir Leto XXXIV. Št. 304 (10.216) TRST, sreda, 27. decembra 1978 I^.ih Tl!ftU iLm^ja I1945' njefoL predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. KOPIČIJO SE NEREŠENI PROBLEMI IN NEZADOVOLJSTVO V letu 1979 zapade VLADA BO TAKOJ PO NOVEM LETU PREDLOŽILA BESEDILO «TRILETKE> Različna mnenja v vladi in med strankami o izbiri vodilnih kadrov državnega gospodarstva - Možna nova preosnova vlade? RIM — Povsem logično je bilo, da sta si ministra Bisaglia in Prodi, katerima je Andreotti naročil, naj poizvedujeta o mnenjih strank vladne večine glede izbire voditeljev državnega gospodarstva, vzela jjekaj dni počitnic. Tako nista zbrala nobenega elementa, čeprav je bilo mogoče predvideti tudi to, saj ni bil namen vlade tako zbirati mnenja strank, pač pa samo najti opravičilo za nadaljnjo odložitev sklepa, “rve dni januarja se vsekakor sestaneta politični vodstvi krščanske demokracije in komunistične partije, govori ^a se tudi, da se utegne ministrski svet zbrati 3. januarja. Na dnevnem redu naj bi, v tem primeril, bila samo odobritev besedila ‘triietke*, ki jo bo vlada predložila Parlamentu in strankam v odobritev. Nič novega torej, za sedaj. Čutiti Pa je vendar, da se za kulisami nekaj premika in da so spori med strankami in demokrščanskimi strujami še vedno zelo ostri. V vladi je opaziti dve tendenci. Eni zagovarjajo stališče, da morata Bisaglia in Prodi glede izbire vo- Kratke počitnice za politike RIM — Čeprav bo prihod"je zasedanje parlamenta šele sredi januarja, bodo italijanski politiki letos uživali le krajše počitnice. Triletka in izbira vodilnih kadrov državnega gospodarstva, zasedanja vodstev KP1 in K D takoj po novem letu namreč ne dopuščajo voditeljem strank, da bi si privoščili več kot par dni počitka. Predsednik republike Sandro Pertini se je včeraj odpravil z ženo Carlo na desetdnevne počitnice, ki jih bo preživel v lastnem stanovanjcu v Nici, kjer je kot politični izseljenec preživel nekaj let svojega živ-Ijena. Odpotoval je z linijskim letalom in plačal vozovnico kot vsak turist, saj je potovanje strogo zasebnega značaja. Predsednik vlade Giulio Andreotti pa s~je za božične počitnice izbral izlet m Portugalsko, kjer bo ostal tri dni. Šel je namreč na obisk k hčerki, stanuje v Lizboni. Poročena je z gospodarskim svetnikom i-talijanskega veleposlaništva na Portugalskem. Neuradno se bo Andreotti srečal tudi s predsednikom republike generalom Eanesom in vremierom Mota Pintom. Ni znano, kje bodo preživeli novoletno noč voditelji strank, ki so v glavnem napovedali svoj povratek v Rim že 2. januarja. dilnih kadrov državnega gospodarstva orisati strankam shemo sklepa, o kateri so se ministri «nekako» dogovorili. V tem primeru naj bi stranke vladne večine imele le malo možnosti vplivanja in zelo ozek manevrski prostor. Drugi pa so mnenja, da je treba posvetovanja s strankami parlamentarne večine izvesti čim resneje, kajti vsaka sprememba bi bila sprejemljiva, če bi tako rešili obstoječa politična ravnotežja. Skratk, dve tendenci, ki kažeta na dve stališči glede rešitve morebitne vladne krize. Pač pa se sedaj govori tudi o tretji možnosti. Nekateri se namreč sprašujejo, čemu bi ne pokazali sheme imenovanj načelnikom parlamentarnih skupin strank vladne večine še preden jih vlada uradno pošlje posebni medparlamentarni komisiji v obravnavo? Predlog je navidezno zelo logičen, vendar lahko trči ob pomembno čer. Znano je namreč, da komunisti nočejo sodelovati pri «razdelitvi stolčkov* in so že nekajkrat zahtevali, naj parlament odkrito razpravlja o izbirah na osnovi poštenosti in strokovne sposobnosti kandidatov. To je dan po objavi prvih predlogov uradno poudaril član vodstva KPI Fernando Di Giulio. Prav na to pa računajo tisti, ki predlagajo posvetovanje z načelniki parlamentarnih skupin. Na vsak način hočejo namreč nekako vplesti komuniste v zadevo. To še posebno želijo socialisti, ki so trenutno v veliki zadregi, saj je na listi izbranih imen tudi član PSI Giorgio Mazzan-ti, kateremu naj bi poverili vodstvo ENI. Komunisti ne nasprotujejo (in niti nočejo nasprotovati) tej kandidaturi. Toda socialisti dobro vedo tudi, da če bo Berlinguer s svojimi sodelavci začel ofenzivtrprotr-vladij' bo prav PSI najbrž prva tarča zaradi načina, kako je prišio do razdelitve teh mest. Prav zato so sedaj socialisti med na.iprevidnejšimi in odločno podpirajo zamisel o seji načelnikov parlamentarnih večin. Poleg tega je tu še vprašanje «tri-letkes, ki bo bržkone teren, na katerem bo dozorela vladna kriza. Komunisti so namreč pripravljeni na spopad ob vprašanju nedotakljivosti premične lestvice in količini ter kakovosti produktivnih investicij na Jugu. Tako, z dvema puškama proti svojemu hrbtu, se Andreotti pripravlja na Novo leto. Ker ni naiven, že pripravlja kaj svojega. Pravijo, da bo skušal (kot v primeru EDS) prehiteti vse nasprotnike s svojim predlogom. Baje si Andreotti želi tokrat utišati nezadovoljstvo levice in ji namerava ponuditi široko preosnovo vlade, ki naj bi zadovoljila predvsem komuniste. Na to je, resnici na ljubo, mislil tudi novembra, ko je odstopil Donat Cattin, a mu ni uspelo zaradi notranjih nasprotij v KD. Mu bo tokrat uspelo? če bi se tedanje nasprotovanje obnovilo, iz te moke ne bo kruha. P. P. RIM — Danes bodo obnovili sindikalna pogajanja za delovno pogodbo pilotov. Strokovno združenje pilotov ANPAC meni, da bodo razgovori trajali še dolgo, ker gre za bistveno spremembo dosedanjih normativnih in ekonomskih pogojev. To pa ne izključuje novih stavk na tem področju. veliko število delovnih pogodb RIM — Več kot deset mibjonov delavcev je zainteresiranih pri osnovi delovnih pogodb v prihodnje; i letu. Leta 1979 bodo namreč zapadle delovne pogodbe vec kot sedmim mi-bjonom delavcev industrijskih strok (da omenimo le najbolj vidne kategorije: delavcem tekstilne industrije, delavcem metalurške industrije, delavcem na trgovinskem področju, poljskim dninarjem in drugim). 0-benem bo treba obnoviti tiste delovne pogodbe, ki so zapadle konec tega leta (kot npr. delovne pogodbe zaposlenih v gradbeni industriji) in o katerih se bodo sporazumeli šele v prihodnjih mesecih. Piloti, letalski tehniki in drugi uslužbenci letalske stroke se o svojih pogodbah pogajajo že od konca leta 1977. Upa se, da bodo v letu 1379 dosegli končni sporazum. V prihodnjem letu bodo zapadle delovne pogodbe tudi več kot trem mihjonom javnih uslužbencev (učnemu osebju, državnim in poldržav-nim uslužbencem, poštnemu osebju, železničarjem, uslužbencem krajevnih ustanov in državnega monopola). Do sedaj so izdelali osnutek za pogodbo in tudi že pričeli s pogajanji le dninarji, drugi, kot npr. metalurški in gradbinci, so osnutek dokončali, niso pa se še pričela pogajanja. PO STRAHOTNI LETALSKI NESREČI PRI PUNTA RAISI Reševalci za enkrat potegnili iz morja trupla osemindvajsetih ponesrečenih potnikov Trupa DC 9 na dnu Tirenskega morja do sedaj niso še izsledili - Le 22 preživelih, od katerih je večina že zapustila bolnišnice - Velika materialna škoda PALERMO — še devetinsedemdeset trupel nesrečnih potnikov letala, ki je strmoglavilo v noči od petka na soboto v bližini palermskega letališča Punta Raisi, leži v globinah Tirenskega morja, ujetih v razbitine DC - 9 družbe Alitalia. Izračunali so tudi število preživebh te hude tragedije. Teh je vsega skupaj 22, od 129 (vključno s posadko), kolikor jih je dobilo mesto v avionu, ki je letel iz Rima na Sicilijo, da bi prepeljal izseljence za božične praznike domov. Iz palermskih bolnišnic so do včeraj odslovili že 15 ponesrečencev, ki so utrpeli le hud šok, zadržali pa so jih še 6, ki so nekoliko teže ranjeni, vendar izven smrtne nevarnosti. Medtem pa se z nezmanjšano močjo nadaljuje akcija reševalcev, ki skušajo najti ostale «pogrešance» in jih iztrgati moči pozabe oziroma morja. Zaenkrat so reševalci poteg- MiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiirmiiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiniiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiii V ZADNJIH PETIH DNEH UBITIH OKROG STO LJUDI I Po ofenzivi desničarskih teroristov turška vlada uvedla vojaški zakon Ukrep velja v trinajstih mestih, kjer je od sončnega zatona do zore policijska ura - V letu dni nad 600 žrtev - Za kulisami Demirelova «stranka pravice* ANKARA — Turška vlada je včeraj dopoldne uvedla v trinajstih mestih, tako tudi v Ankari ter Istanbulu, vojaški zakon. Njen predsednik in vodja ljudske republikanske stranke socialnodemokratske smeri Bulent Ecevit, ki je na oblasti slabo leto, se je torej odločil za drastičen ukrep, ki naj rpu omogoči., zavrtje čedalje naraščajočega političnega nasilja v vzhodnih in jugovzhodnih predelih države. Obračunavanje med pripadniki nasprotnih taborov je te dni zahtevalo najmanj kakih sto človeških žrtev, katerim gre prišteti nič koliko ranjenih. Izgredi so se pričeli v petek v Kahramanmarasu. Večja skupina skrajno desničarskih prenapetežev je poskušala motiti pogrebno svečanost za levičarskima šolnikoma, ki so ju hladnokrvno umorih nekaj dni poprej reakcionarni elementi; izziv je kajpak povzročil razumljivo reakcijo, nastali so srditi spopadi med desničarji in levičarji, nasilje pa se je kot madež olja raztegnilo še na druga mesta, med temi na Istanbul in Izmir ter se nadaljevalo še v soboto in nedeljo. Na trenutke je bil videz, kot da se Turčija nagiba k robu državljanske vojne; takšno in podobno nasilje ni za to državo nič novega, saj se bohoti le najmanj dve . leti, toda Umi se je izredno stopnjevalo in očitno gre pri tem za preračunano strategijo. Uvedbo vojaškega zakona pa tudi policijske ure od sončnega zatona do zore naslednjega dne je pred združenima zbornicama parlamenta utemeljil notranji minister Ozaydin-li z navedbo najizrazitejših oblik po-litičnega nasilja poslednjih dveh let. Najnovejši tragični dogodki so le vrhunec nasilne spirale, pripisati pa jih je treba represaliji skrajne desnice, potem k0 naj bi levičarji maščevali uboj dveh profesorjev z u-strelitvijo treh članov ultrakonserva-tivne sunitske verske sekte; reakcionarne sile so dva dni zapored razsajale v mestnih četrtih, ki jih na- ......in.in.m.nninmnnn.ninni....imunimi.m.. OB LETOŠNJIH BOŽIČNIH PRAZNIKIH Mesta prazna, zimska središča natrpana številni delavci pa v zasedenih tovarnah RIM — Vzdušje letošnjih božičnih praznikov se ni dosti ra: likovalo od Prejšnjih let, ki mu je gospodarska kriza dala svoj pečat. To se ni poznalo morda le v z> košportnih središčih, kjer je letos obilica snežnih Padavin in od koder pc .čaji o polni zasedbi, za kenec leta pa pričakujejo pravi naval. Ta';o ja bilo v Aosti, v Bolzanu, kjer p so večinoma nemški turisti, in na'splošno v alpskem loku. Zlasti v Aosti in drugod ob francoski meji je bilo letos zaradi u-Kodne menjave ogromno francoskih turistov in kupcev, tal da so na francoski strani trgovci začeli protestirati in jih celo skušali zaustavi. Iz drugih krajev Italije pa poročajo, da je večina ljudi praznike Preživela v domačem krogu in je Promet na cestah in avtocestah nekoliko oživel le v popoldanskih urah. Prišlo je tudi do nekaterih cestnih Uesreč, o čemer, poročamo na drugem mestu. Za številne delavce, katerim grozi odpurt, pa je bil božič dokaj grenak in r ga preživeli v zasedenih tovarnah. Samo v Milanu in okolici je okrog 100 : ^se Jenih obratov, kjer je skupno več kot 100 tisoč delavcev. Nič I oljšc ni tudi v okolici Bologne. Glede naše dežele pa velja omejiti potresno področje, kjer no predlanski katastre '1 okrog 50 tisoč ljudi še vedno čak" na toliko obljubljeno obnovo in toplo hišo. To je že tretji božič, Ki ga preživljajo v zasilnih barakah, v mrazu in vlagi. Vrsta potresnih sunkov zadnjih dni Pa je njihov poli a j še poslabšala. Tudi v Rimu so bile ves dan ceste skorajda prazne, manj kot dru-|a leta je bi’i tudi tujih turistov. Zanimiva so voščila, ki so si jih izmenjali nekateri policijski agenti: Prečno vsem DIGOS v upanju, da menjajo varnostno službo* ir. Upajmo, da varnostno službo kmalu u-kinejo*. V svoji božični poslanici pa j* papež Wojtyla zlasti izrazil skrb za usodo človeka, ki je «edini in neponovljiv*. Poslanico, ki so jo prenašali v 27 državah na štirih celinah, je ponovil v štiriindvajsetih jezikih, od tega kar v šestih slovanskih: ukrajinskem, ruskem, srbohrvaškem, v bolgarskem, češkem, slovaškem, beloruskem, litvanskem in poljskem jeziku. Včeraj pa se je nepričakovano spet pojavil na oknu svojega študija, da bi odgovoril na nenehne klice številne množice. Pri tem je hudomušno dejal: «Zakaj ste prišli, ste se hoteli prepričati, če je papež doma?*. Praznovanje v »svetih krajih* na Bližnjem vzhodu in zlasti na zasedenih ozemljih je potekalo brez incidentov. Osrednje slovesnosti so bi le tudi letos v Betlehemu, kjer je v katoliški cerkvi nad baziliko rojstva maševal latinski škof Beltritti. Sprevod iz Jeruzalema v Betlehem je spremljala izraelska policija na 'konjih in vojska, ki je tudi zaprla vse ceste v mesto in dovolila dohod le tistim, ki so imeli posebno dovoljenje. Računajo, da je pri polnočnici bilo okrog 10 tisoč romarjev z vsega sveta. Ker vsi niso mogli v cerkev, so maši sledili po ogromnem televizijskem zaslonu, ki so ga postavili na trgu. Trg sam so za-stražile izraelske čete, vseskozi pa ga je preletaval vojaški helikopter. Slovesnosti so se udeležili predstavniki izraelske vlade, občine Betlehem z arabskim županom na čelu in številni tuji diplomati. Prišli so tudi številni arabski kristjani iz južnega Libanona. Vzdušje je bilo še bolj praznično, ker tokratni božični prazniki sovpadajo z izraelskim praznovanjem zmagoslavnega upora Makabejcev pro" Grkom (leta 165 pr.n.št.) in ponovno posvetitvijo jeruzalemskega templja. Dosti manj slovesno pa je bilo praznovanje v Nazaretu, da o bližnjem Libanonu ne govorimo. Kljub temu pa so v Bejrutu, na krajih, kjer so divjali najhujši spopadi, postavili dve božični jelki in s tem hoteli vsaj pokazati, da jim le ni ugasnilo vsako upanje na mir. Božič so praznovali tudi v Pekingu, kjer se je polnočnice udeležilo okrog 400 tujih državljanov. Tudi kitajskih vernikov je bilo nekaj več kot prejšnja leta. Prav glede božičnih dreves se je letos kot, kaže, začela uveljavljati nova moda: nič reč balončkov in tradicionalnih okraskov, ampak koščki blaga iz katerega delajo kavbojke, volneni klobčiči in drugo. Poleg tega nekatera drevesca pobarvajo z vsemogočnimi barvami, (db) ki je osnova za proces, ki se prične jutri v Benetkah — izkoriščali svoje funkcije zato, da bi zapečatili usodo štirih mladeničev, za katere so že vnaprej vedeli, da so nedolžni. PETOVELJSKI ATENTAT ZOPET PRED SODNIKI Jutri v Benetkah pričetek procesa proti Pascoliju in Mingarelliju BENETKE — Pred beneškim sodiščem se prične jutri proces proti skupini preiskovalcev, ki so obtoženi izkrivljanja preiskave o pe-toveljskem atentatu. Glavna obtoženca sta goriški državni tožilec Bruno Pascoli in general karabinjerjev Dino Mingarelii, ki je v letu 1972. ko je prišlo do atentata. v katerem so izgubili življenje trije karabinjerji, poveljeval videmski karabinjerski legiji. Kot je znano, se je ted j znašla v zaporu skupina mladih Goričanov, ki so morali presedeti več kot * leto dni, preden jih je sodišče opro stilo krivde. Sodni postopek proti njim pa ni bil le neutemeljen, am pak tudi pravno neosnovan in pre iskovalci so — kot trdi obtožnica MADRID — Papež Janez Pavel n. je prejel od španskega škofovskega zbora uradno povabilo, naj oktobra 1979 ob priliki mednarodnega marijološkega in marijanskega kongresa v Saragozi obišče Španijo. seljujejo levičarji, te pobijali, njihove domove pa tudi trgovine požigali itd. V resnici je vlada sprejela nujnostne pobude za prvo pomoč prizadetim, ki so ostali brez doma, tako skuša preskrbet; nesrečne družine z zdravili, šotori, odejami in podobnim. Počet je. skrajnih desničarjev, ki so bili v mnogih primerih zakrinkani, je sam predsednik vlade Ecevit označil ket pravo vstajo: in genocid. Pripomnil je, da skušajo nekatere sile — in s tem izrecno mislil na desnico — s kakršnim koli sredstvom zrušiti zdajšnjo vlado oziroma demokratično ureditev v državi; pri tem jih tudi ne zanima, če utegnejo s svojim ravnanjem razkosati ljudstvo in povzročiti morebiti leta in leta trajajočo državljansko vojno. V tej zvezi gre omeniti, da je politično nasilje v Turčiji v poslednjih dvanajstih mesecih zahtevalo že nad 600 človeških žrtev. Ecevit bo 1. januarja 1979 proslavil prvo obletnico prihoda na o-blast. Jubilej bo padel torej res v dramatičnih okoliščinah, ki njegovi stranki gotovo niso po volji, saj je v tem kratkem obdobju skušala vsaj deloma rešiti nekatera od pekočih vprašanj, ki tarejo državo: politična anarhija, gospodarska kriza in omadeževan prestiž države na tujem. Pri vsem tem je najbolj kočljivo vprašanje političnega nasilja, katerega razlaga predsednik vlade z ugotovitvijo, da je podedoval »državo v razvalinah*; takšno mu je pustila prejšnja vladna koalicija ped vodstvom liderja skrajno desničarske »stranke pravice* Sulejmana Demirela. Ecevit je razložil prebivalstvu, da mu uvedba vojaškega zakona ni po godu. vendar je nujna in mu bo zanjo ljudstvo hvaležno. Trditev je vsekakor tvegana, kajti takšni u-krepj prečesto vodijo do žalostno znanih pustolovščin, (dg) nili na kopno le 28 trupel, ki so jih identificirali, medtem ko za druge ponesrečence sklepajo, da so še vedno ujeti v trupu razbitega letala, privezani z rešilnimi pasovi na svoje sedeže, ki so jim poštah nepredvidena krsta. Delo reševalcev je močno otežkočeno, tudi zaradi tega, ker še vedno niso identificirali kraja na dnu morja, kjer naj bi DC-9 ležal. Sicer preiskovalci domnevajo, da leži trup DC-9 dve milji in pol severno od letahšča Punta Raisi, kjer je morsko dno peščeno in ska-lovnato obenem, globina morja pa je približno 50 metrov. Te izsledke potrjuje tudi dejstvo, da so posebne naprave, ki jih uporabljajo pri raziskovanju morskega dna, zaznale prav na tem mestu dve večji železni gmoti, od katerih naj bi bila vsaka dolga približno 10 metrov. In če sp zgornje hipoteze pravilne, bi se morali potapljači prav kmalu dokopati do trupa letala in tu med drugim najti tudi »črno škatlo*, v kateri je na magnetnem traku zapisan ves potek poleta, kar bi preiskovalcem dalo možnost, da ugotovijo točne vzroke nesreče. Celotno cono zelo natančno pregledujejo vojna mornarica, gasilci, karabinjerji, finančni stražniki, pa tudi sorodniki ponesrečencev, katerim je obrambni minister Ruffini dovolil, da se neposredno udeležijo raziskav. Operativni center je na pristaniškem poveljstvu v Palermu, celotno delo pa vodi in koordinira admiral De Ferrante, ki je včeraj na tiskovni konferenci časnikarjem dejal, da je delo reševalcev zelo težko ,saj ne razpolagajo s točnimi podatki o letu DC-9, ker se je vsaka veza med letalom in letališčem prekinila skoraj pol ure pred morebitnim pristankom na letališču Punta Raisi. Preiskava o tragični letalski nesreči medtem poteka v treh smereh. Pri tem so soudeleženi sodna oblast, ministrstvo za prevoze in Alitalia, ki skušajo do potankosti rekonstruirati dinšmiko nesreče, vendar ter to-mogoče Šele, kot že rečem, ko bodo potapljači lahko prinesli na kopno «črno škatlo*. Sic- ■ jc namestnik državnega pravdnika dr. Sciacchitano že poslušal okrnjeni magnetofonski zapis o pogovorih med pilotom DC-9 in letališčem, rendar o tem ni hotel zaenkrat še ničesar povedati. O letalski nesreči pri Punta Raisi Zaradi vsedržavne stavke tiskarskih delavcev jutri Primorski dnevnik, kot ostali italijanski listi, ne bo izšel. Prihodnja številka izide v petek. se bo po vsej verjetnosti razpravljalo tudi v parlamentu, saj je prav včeraj predsednik socialističnih poslancev Vincenzo Balzamo vložil vprašanje, interpelacijo, v kateri vprašuje, ali ne bi bilo primerno, da tudi vlada obravnava vse aspekte potniškega letalskega prometa, preveri stanje letabšč in ugotovi, če je imela za tragedijo pri palermskem aerodromu odgovornost tudi družba Alitalia. Včeraj pa so si v Palermu že sledili prvi pogrebi ponesrečencev v letalski nesreči. Po celotnem otoku so bile tudi maše zadušnice za u-mrlimi. Celotna javnost je bila ob strašni sobotni novici zelo pretresena, predvsem prebivalci Sicilije, ki se še vedno vprašujejo, zakaj do nesreče prišlo, zakaj je usoda tako kruta itd., itd. Ob koncu pa bo nemara zanimivo posredovati še nekaj podatkov o DC 9. «Otok Strombob* (kot so ponesrečeno letalo poimenovali pri A-litalii). Letalo je ob vzletu z rimskega letališča Fiumicino tehtalo 44.173 kilogramov, torej tono manj od maksimala, poleg potnikov in posadke pa je prenašalo še 673 kg raznih kovčkov in drugega podobnega materiala, pa še 95 kg pošte. S tehničnega vidika je bilo letalo v redu, piloti izkušeni, prav zaradi tega pa je tragedija toliko bolj nerazumljiva. Pa še ena zanimiva vest. Zavarovalne družbe bodo morale ob nesreči izplačati polnih 11 milijard in 885 mibjonov lir, dediči ponesrečencev pa bodo dobili za umrlega posameznika, ki se je prevažal z DC 9, okrog 48 milijonov lir. Sam »Otok Strom-bob* pa je bil zavarovan za 5 mili-jard in 335 mibjonov lir. Torej poleg izredne človeške izgube, ki človeka najbolj prizadene, tudi znatna materialna škoda, (mč) miiiiiiiiiiiiimiiiitmMiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiutniiiinitiMtiiiiiiiiititniiiiiiiiiiiiiiiMiiitiiiimiirim« PO NAVIDEZNI NORMALIZACIJI V Iranu zopet izbruhnile manifestacije proti šahu Opozicija zavrača vsako pogajanje z mandatarjem za sestavo koalicijske vlade Sadigijem TEHERAN — Položaj v Iranu se ponovno zapleta. Po navidezni normalizaciji se že od sobote vrstijo v raznih iranskih mestih protišahove manifestacije. Opozicija poroča o številnih mrtvih, ki jih ne morejo zanikati niti uradna poročila, ki omenjajo nerede in celo mrtve. Včeraj so pod streli šahove sol-dateske umrle v Teheranu tri osebe, med njimi univerzitetni docent, ki se je približal oknu zasedenih uradov teheranske univerze. Manifestacije in neredi se v prestolnici nadaljujejo z nezmanjšano ostrino, a-meriško veleposlaništvo pa dobesedno obkoljuje zid vojakov, da bi preprečili morebitne napade. V mestu so se pojavili tudi lepaki, ki pozivajo tujce, naj zapustijo deželo pred prvim februarjem, če hočejo rešiti kožo. Letake s podobno vsebino so že pred tedni trosili po mestu, tokrat pa je vest sprožila precejšnje razburjenje, saj so v soboto v Ahvazu ubib ameriškega izvedenca za nafto Paula Grimma. Umor prvega tujca povzroča zaskrbljenost RIM — Radikalci so napovedali oster bojkot dekretov, ki jih je predložila vlada na seji pred božičem. Izjema bo le novi Pedinijev odlok o stažistih na univerzi. iiiiiiiiiiiiitfiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMitifiiitiftiuininiiiMiiiiiiiitimiitiiiiitiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiii NA ZADNJEM ZASEDANJU SKUPŠČINE SFRJ Bitka za kakovost gospodarske rasti BEOGRAD — Oba zbora jugoslo-1 ske skupščine so na skupni seji po-vanske skupščine sta včeraj, na slušali ekspoze predsednika zvez- zadnjem letošnjem zasedanju, obravnavala in sprejela pomembne dokumente, ki zadevajo gospodarjenje v Jugoslaviji v prihodnjem letu. Delegati so sprejeli resolucijo o u-resničevanju družbenega načrta Jugoslavije v prihodnjem letu, proračun federacije za leto 1978 in rebalans proračuna za letos ter več drugih proračunskih in ekonomskih dokumentov. Delegati obeh zborov jugoslovan- Tudi letos so se na tradicionalnem štefanovanju v Boljuncu med seboj spoprijela domača dekleta. Obdelovala so se z jabolki in pomarančami, pri lučanju so bila dokaj uspešna, včasih pa so le zgrešile cilj, tako da je tudi marsikaterega nevtralnega gledalca zabolela glava... neza izvršnega sveta Veselina Dju-ranoviča o uresničevanju družbenega načrta Jugoslavije v prihodnjem letu. Kot najpomembnejšo opredelitev jugoslovanske ekonomske politike v letu 1979 je Djuranovič postavil v ospredje bitko za kakovost gospodarske rasti in ekonomsko stabilizacijo. V prihodnjem letu bo to mogoče uresničiti v okvirih nekoliko skromnejše rasti gospodarjenja in bo stopnja rasti družbenega proizvoda zaradi tega za eno točko nižja od poprečne stopnje, predvidene s petletnim načrtom. Proračun federacije je delegatom zveznega zbora skupščine razložil zvezni sekretar za finance Petar Kostič. Proračun federacije za prihodnje leto je določen v višini 99 milijard 409 milijonov novih dinarjev. Kot je pojasnil Petar Kostič, bo rast proračuna nižja od rasti družbenega proizvoda. O financiranju jugoslovanske ljudske armade je delegatom spregovoril zvezni sekretar za ljudsko obrambo, armadni general Nikola Ljubičič. V izčrpnih pojasnilih je opozoril na vojaško-politični položaj v svetu ter na jugoslovanski položaj v svetovnih razsežnostih. Delegate je seznanil tudi z uspehi pri modernizaciji armade, z vlogo jugoslovanske vojaške industrije pri zagotavljanju najsodobnej-l: oborožitve in opreme ter s splošnimi razmerami v oboroženih silah. Zvezni zbor skupščine Jugoslavije je na ločeni seji nato sprejel rebalans proračuna ze letos in predlog proračuna federacije za prihodnje leto v predloženi višini. Zbor repu-bbk in pokrajin pa je po dvomesečnem usklajevanju stališč na včerajšnji seji sprejel besedilo ekonomske resolucije za prihodnje leto. To je najpomembnejši letni planski dokument, ki ga sprejme skupščina Jugoslavije. VLADO BARABAŠ tako vojaški diktaturi kot številnim tujim družbam, saj bi lahko povzročala pravi beg preostalih tujih izvedencev, ki še vztrajajo v napetem iranskem ozračju. Medtem so pod pritiskom verske opozicije odstranili vojaškega poveljnika isfahanske pokrajine. Včeraj je bila v Mešedu mogočna manifestacija, ki se jo je udeležilo nad 250 tisoč ljudi. Množica se je v popoldanskih urah zgrnila pred zapori, kjer naj bi prišlo do upora političnih jetnikov, ali pa do načrtnega pokola. Stanovalci bližnjih hiš so namreč slišali strele, nato pa je zapor zajel požar. Manifestacije so bile tudi v Sanandahu, Tabrizu in Šahpuru. V Iranu je torej ponovno vzplamtel požar, ki so mu šahovi poizkusi, da bi imenoval koalicijsko vlado, še dodali netiva. Priletnemu bivšemu notranjemu ministru Sadigi-ju je vsa opozicija zavrnila podporo. Lider laične opozicije Sandžabi je ponovno poudaril, da je glavna ovira v Iranu prisotnost šaha Reze Pahlavija. Sandigi pa si skuša ob tihem šahovem privoljenju pridobiti zaupanje zmernih sil. šahu je predlagal, naj se odpove nekaterim privilegijem, naj ukine tajno politično policijo in naj prepove vojski vmešavanje v notranje probleme. Ti naj bi bili Sadigijevi predlogi za uspešno sestavo koalicijske vlade. Ob tem pa se samo po sebi zastavlja vprašanje, katere naj bi bile osebnosti v tej vladi, če ne prav najožji sodelavci, vsaj ljudje, ki ne zavračajo monarhistične ureditve Irana. Nedvomno ne bo Sadigi dobil nikogar med opozicijo, ki bi bil pripravljen izdati osnovne cilje boja iranskega ljudstva, katerega glavni cilj je prav odprava monarhije in ustanovitev islamske republike. O iranskem položaju je nedvomne najboljši pokazatelj vest. da je z* mrl ves izvoz nafte, še več, nekdanja druga svetovna izvoznica te surovine je že primorana uvažati bencin za notranje potrebe. Pozivi ajtulaha Homeinija k nepokorščini in stavkam se kot oljni madež širijo v vse ključne dejavnosti iranskega gospodarstva. Le občasno se položaj izboljšuje, da ne bi prehudo prizadel prebivalstva, (voc) Carter optimist glede srečanja z Brežnjevom PLAINS (Georgija) — Ameriški predsednik, Carter je v pogovoru z novinarji izrazil prepričanje, da se bo kmalu sestal s sovjetskim voditeljem Brežnjevom za podpis sporazuma o omejevanje strateškega o-rožja (SADT 2). Vendar je pristavil, da do tega i-očanja verjotno ne bo prišlo že januarja. Optimizem je pokazal tudi kar zadeva nadaljnja mirovna pogajanja med Izraelom in E-giptom, zlasti po zadnjem srečanju med izraelskim zunanjim ministrom Dajanom, ameriškim državnim tajnikom Vanceom in egiptovskim ministrskim predsednikom Khalilom v Bruslju. BEOGRAD — Kot so uradno sporočili, je predsednik Tito sprejel člana predsedstev SFRJ in ZKJ Ste-vana Doronjskega pred njegovim odhodom v Havano, kjer bo vodil jugoslovansko delegacijo r slovesnostih ob 20-letnici kubanske revolucije. BOŽIČNI ČAS JE TUDI LETOS V TRSTU POTEKEL V ZNAMENJU ZMERNEGA PRAZNOVANJA V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Večina Tržačanov se je odločila za praznovanje v družinskem krogu Po mrzličnem nakupovanju v nedeljo so se ulice v mestu spraznile - Božič v zasedeni «Filaturi S. Giusto» - Uspelo tradicionalno «Iučanje» v Boljuncu Božični prazniki so za nami. Večina Tržačanov je imela letos na razpolago kar tri dni počitnic: nedeljo, božič in Štefanovo, tako da se je marsikdo odločil za daljši izlet ali za krajše bivanje na snegu, kolikor je pravočasno preštudiral koledar in rezerviral sobo. Skrajšane šolske počitnice pa so marsikomu prekrižale račune, pa naj gre za družine s šoloobveznimi otroki, ki si po navadi rade privoščijo vsaj nekaj dni «bele opojnosti* na snežnih poljanah, ali pa za hotelirje in druge gostince, ki so za dober teden vsestransko preobremenjeni, saj se je »povpraševanje* letos še posebej zgostilo v času od 24. decembra do 3. januarja, po tem datumu pa bodo marsikje ostali praznih rok. Predbožično nakupovanje po tržaških trgovinah je bito v teh dneh precej živahno, čeprav se zdi, da bi »prisotnost* 13. plače lahko botrovala bolj obsežnim nakupom. Znamenje, da hočejo Tržačani nekaj denarja spraviti tudi za poznejši čas, ter da si za božič v večini primerov privoščijo le boljšo večerjo v družinskem krogu. Dokaz zato je tudi mrtvilo, ki je vladalo po mestnih ulicah v ponedeljek zvečer in ki je bilo pravo nasprotje z živahnostjo, ki smo ji bili priča v nedeljo, ko so bile trgovine odprte tudi popoldne in ko so bile ulice tako natrpane z avtomobili, da si se le stežka pomikal naprej, kamor koli si bil že namenjen. Višek prodaj so menda zabeležili pri «Ingrosu», kjer so zlasti zaloge konfekcij vina in «panetonov» zadnje dni pred božičem kar sproti kopnele (kakor par dni poprej — med okvaro glavnega vodovoda — zaloge mineralne vode). Dobro so v teh dneh zaslužile »Lučaaje* v Boljuncu je tudi letos priklicalo v to prijazno vas v dolinskem kotu veliko število domačinov in radovednežev iz mesta •liitiiiiiiiiinimiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiffiiiiiimiiiiHiiimaaiiiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHMiHMHmin OB PONAVLJAJOČEM SE NEIZVAJANJU ČL. 27 PRAVILNIKA Pravica do rabe slovenščine je vprašanje politične volje Občinski odbor LpT otežuje in ovira redno delovanje rajonskih svetov z izgovori o pomanjkanju osebja Cecovinijev občinski odbor otežuje redno delovanj j rajons’ Ih svetov, še posebej kar zadeva konkretno izvajanje čler~ 27 njihovega pravilnika, ki zagotavlja pravico slovenskih izvoljenih predstavnikov, da se na sejah poslužujejo svojega materinega jezika. Zaradi tega je načelnik svetovalske skupine KPI v tržaškem občinskem svetu Fausto Monfalcon naslovil odborniku za u-pravno decentralizacijo interpelacijo, v kateri ga opozarja, da je na seji rajonskega sveta za Rojan, Greto in Barkovlje 13. t.m. bil že tretjič odsoten tolmač, kljub temu, da so zanj uradno zaprosili. Seja je tako odpadla, ker je večina svetovalcev izglasovala v tem smislu resolucijo. Komunistični svetovalec poudarja, da pozna razloge, ki „ h je odbornik navedel posebni občinski komisiji za decentralizacijo, sklicujoč se na pomanjkanje osebja. Poslabšanje po ložaja pa postavlja vprašanje politične volje občinskega odbora, da stori ustrezne ' ':repe, ki so potrebni za delovanje rajonskih svetov, vključno z izvajanjem čl. 27 pravilnika. Interpelacija se zato zaključuje z dvema vprašanjema: kaj dela v tem trenutku uprava za rešitev tega problema in če misli okrepiti sta-lež občinskih uradov, da jih usposobi za dejansko podpiranje nemotenega delovanja rajonski! svetov. Deželni prispevki za kulturo in šolo Deželni odbor je na svoji zadnji seji odobril vrsto sklepov, ki zadevajo dodelitev finančnih podpor. Podpornima ustanovama univerz v Trstu in v Vidmu so podelili skupaj 450 milijonov lir v okviru zakona o pospeševanju pravice do študija in sicer za stanovanjske stroške študentov iz nepre-možnih družin, za delovanje menz in za štipendije za plačevanje hrane in prenočišča. Pokrajinskim upravam v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu so raz delili 700 milijonov lir za prispevke in podpore občinam, patronatom in drugim ustanovam, ki skrbijo za pomoč dijakom z menza mi, vodenjem pošolskega pouka, upravljanjem domov in s psihoso- cialnim skrbstvom. Poseben prispevek 30 milijonov lir je deželni odbor podelil furlanski filološki družbi, ki bo skrbela za prireditev »Razstave furlanske civilizacije včeraj in danes*. Včeraj zjutraj se je 40-letni paznik Sergio Canciani odpravljal z doma, ko mu je na stopnicah blizu doma zdrsnilo. Mož je padel in si poškodoval levi bok in desno koleno. Okreval bo v 30 dnevih. Nesreča dokazuje, da niti peš ni varno več hoditi. tudi mesnice, medtem ko so v ribarnicah pričakovali večja »boom*. Večje kupčije so si obetali tudi improvizirani kramarji, ki so pripeljali v Trst tradicionalne novoletne jelke: marsikomu izmed njih je namreč ostalo precej neprodanega blaga. Deloma zaradi visokih cen (za dostojno jelko je bilo treba odšteti 25 do 30.000 lir), deloma — upajmo — iz ekoloških razlogov, se je marsikdo letos odločil za drevesce iz plastike (teh v nedeljo dopoldne ni bilo več dobiti nikjer), nekateri pa so si celo omislili «novoletni brin* (na črno). Po mestnih ulicah je bilo letos le malo tako imenovane »božične razsvetljave*, pa tudi vreme ni prav gotovo vabilo na sprehod. Razen za časa nakupovanja so bile zato ulice razmeroma prazne in tudi številni javni lokali so bili enostavno zaprti. Mar so Tržačani izgubili čut za družabnost in praznično razpoloženje? Sodeč po velikem zanimanju za razna silvestrovanja, v programu v mestu in okolici, se to prav gotovo ni zgodilo, kajti rezervacije kar dežujejo in vse kaže, da se Trst letos množično pripravlja na to, da dočaka novo leto v družbi in ob dobro zatoženi mizi. Svojstven božič pa so imeli delavci in delavke v zasedeni «Filaturi S. Giusto*. Za božič je še kar šlo, saj se je v tovarni zbralo nad 200 ljudi, predvsem sorodnikov in znancev, ki so s petjem in glasbo poživili vzdušje ; prišli so tudi predstavniki deželne uprave, ki so v znak solidarnosti prinesli tradicionalna božična darila. Sledil je kabaret, ki ga je organiziral sindikat CGIL in v okviru katerega sta nastopila hu-humorist L. Bronzi in kitarist F. Gruner. Popoldne je delavcem in delavkam izrazil solidarnost tudi škof Beltomi, ki je v zasedeni tovarni daroval mašo in imel priložnostno pridigo, ki je prizadetim vlila novega poguma; že na Štefanovo pa so se turobno vzdušje in skrbi za jutrišnji dan ponovno prikradle v srca 15 delavcev in 45 delavk, ki so na tem, da ostanejo brez zaposlitve, medtem ko se industrijci, ki bi morali prevzeti tovarno, baje brezskrbno smučajo v Švici. Takšno je pač življenje: na eni strani tegobe, skrbi, resnobni o-brazi, na drugi pa razposajenost, smeh in veselje. Veselo je bilo na primer včeraj popoldne tudi v Boljuncu, kjer je mladina obnovila tradicionalno »lučanje*. Marsikatero jabolko in marsikatera pomaranča je «pray»,;$fjek,..vprašanje pa je ali je tudi zadela »ta, pravega*. Našega vrlega Mariota Magajno, ki se je kakor vsako leto tudi to pot neustrašno udeležil vegetarianskega boja v Boljuncu, k sreči ni zadel niti najmanjši pomarančni olupek. Vsaj tako nam vneto zatrjuje... Uspešno delovanje Centra za preučevanje Vivaldija Radiotelevizija iz Dresdna je na pobhdo umetniškega ravnateljstva Mednarodnega centra za preučevanje Vivaldija s sedežem v vili Manin pri Passarianu, angažirala za vrsto koncertov, ki si bodo sledili v letošnjem decembru, pevca Yamagi-ja Yoshihiso (Japonska) in Ano Pu-šar-Jerič (Jugoslavija), ki sta prejela prvo oziroma drugo nagrado na tretjem mednarodnem pevskem tekmovanju, ki ga je organiziral o-menjeni center v lanskem poletju. Žirijo, ki je podelila priznanja, so sestavljali M. Del Monaco (pred sednik), M. šrbek iz Ljubljane (gla sbenik) in M. Lantieri iz Trsta (režiserka). Prihodnje mednarodno te kmovanje, ki bo s tem doseglo svojo 4. ponovitev, in 3. izpopolnjevalni tečaj za mlade pevce bo v vili Manin julija in avgusta prihodnjega leta. Zaključek razstave grafik slikarja Lojzeta Spacala Ob zaključni prireditvi je spregovoril prof. Milko Rener Prikaz umetniških diapozitivov o umetnikovem delu Včeraj popoldan se je v Prosvetnem domu na Opčinah zaključila razstava grafik Lojzeta Spacala. Ob priložnosti je o slikarju spregovoril umetnostni kritik prof. Milko Rener. Prof. Rener je v krajšem posegu označil bistvene umetnikove značilnosti in razvojno pot njegovega slikarstva. Predvsem je prof. Rener poudaril Spacalovo navezanost na kraško kulturo, ki jo je v svojih delih znal aktualizirati in nabiti z novimi, današnjemu svetu odprtimi pomeni. Spacal v svojih delih poudarja trdne strukture kraških hiš in predmetov, hkrati pa je občutljiv za dramo sveta, ki ga ljudje zapuščajo, ki ostaja hladen in samoten. Hiše, hlevi ostanejo prazni, orodje visi na mrtvih stenah, pokrajina se spremeni v znake trpljenja in stiske. Spacalov izrazni razvoj gre iz figurativnosti do abstrakcije, vseskozi pa ostajajo v njegovem delu osnovne strukture, črte in barve, ki pomenijo svojstveno ra- Interpelaciji KPI v občinskem svetu Glede na dramatičen položaj stotin družin, ki jih bodo v prihodnjih mesecih izgnali iz stanovanj in na težave pri pridobivanju drugih stanovanjskih prostorov ob razširjenih špekulacijah, ki so v teku, so občinski svetovalci KPI Monfalcon, Costa, De Rosa in Poli naslovili županu interpelacijo. V njej ga vprašujejo do kakšnih zaključkov je privedla študija, ki jo je odbor omenil 16. decembra enotnemu zastopstvu organizacij najemnikov in v kakšnem času misli izvajati morebitne pobude. Svetovalska skupina KPI je vložila interpelacijo tudi v zvezi z za skrbljujočim nazadovanjem zaposlitve v TVžaškem arzenalu in z negotovostjo naročil, pri čemer vprašuje za stališče občinskega odbora o tem problemu. SVOJEVRSTNO OBNAŠANJE OBČINSKIH UPRAVITEUEV LpT Ali bo res potreben poseg vojske za odpravo kupov smeti v mestu? Odnašanje odpadkov so prekinili zaradi akcije proti poledici (ki jo je odtalila odjuga), zato so se pa nakopičile povsod smeti - Nujna interpelacija KPI županu Tržaški škof Bellomi je na božični dan obiskal delavce in delavke v zasedeni tovarni «Filatura S. Giusto*. Delavstvo namerava nadaljevati z zasedbo obrata, dokler mu pristojne oblasti ne bodo zagotovile nadaljnjo zaposlitev in rednega nadaljevanja proizvodnje. Predstavniki deželne uprave so med drugim zagotovili, da bodo poskrbeli za dobavo nafte za ogrevanje zasedenih prostorov n,,,,,....................................................................................................................■■■■•.>■•■>••••■>».■■■■■. HOMILIJA ŠKOFA BELLOMIJA Več zanimanja za problematiko otrok in starejših Kot običajno je tudi letos tržaški škof v homiliji med božično mašo v stolnici sv. Justa opozoril na nekatere aktualne probleme razvoja cerkev in življenja našega mesta. Takoj naj povemo, da se škof Bellomi ni obširneje zaustavil pri nedavnem zasedanju »Kristjani iz oči v oči», ki je vendarle odprlo toliko aktualnih tem, ki so bile doslej v tržaški cerkvi, še zlasti v tisti, ki jo je desetletja vodil nadškof San-tin, pravi tabuji. To pa še ne pomeni, da škof Bellomi ni govoril o problematiki, ki je aktualna še zlasti za naše mesto. V svoji homiliji je posvetil daljši odstavek vprašanju otrok in starejših. Obe skupini prebivalcev, ki bi jih lahko imeli za «obrobna dela naše družbe*, je združil tako, da bi opozoril na demografsko upadanje tržaškega prebivalstva. Bellomi je tako poudaril, da je število rojstev čedalje manjše in da se je to stanje zaostrilo še zlasti z liberalizacijo splava (ta trditev dejansko drži le delno; res je sicer, da beležimo v Trstu veliko število splavov, vendar pa je splošno znano, da se v našo bolnišnico zatekajo številne ženske iz drugih pokrajin naše dežele, op. ur. )j' obenem pa je pozval pristojne oblasti, naj se z večjo vnemo zavzemajo za, problematiko' starejših, ki je v Trstu, zaradi visoke poprečne starosti prebivalstva, zelo aktualna. »Spoštovanje za otroke in za stare je znak državljanske dolžnosti,* je še poudaril škof. Bellomi. Škof Bellomi je maševal tudi opolnoči, ko je v stolnici sv. Justa daroval polnočnico, v kateri je med drugim voščil slovenskim vernikom vesel božič v slovenščini. Mesto si je komaj opomoglo (zaradi srečne spremembe vremena) po hudih neprilikah, ki jih je moralo prebivalstvo doživljati pretekli teden zaradi zasnežitve, ki je z nizko temperaturo spremenila mestne in okoliške ceste bolj v drsališče kot v prometne zveze in zaradi dvodnevne prekinitve dobave vode zaradi okvare na napeljavi pri potisni postaji v Brojnici ko se napoveduje za prihodnje dni nova nevarnost nadaljnjih težav v vsakodnevnem življenju meščanov. Občinski upravitelji, ki vztrajajo na svojih stolih kljub nedvoumni po litični nezaupnici, ki so jo prejeli od večine tržaškega občinskega sveta, so bili zaradi neustreznosti služb, ki jih vodijo, deležni v preteklih dneh upravičene kritike javnosti in sredstev javnega obveščanja. Župan Cecovini se je sicer na zadnji seji občinskega sveta jezno in užaljeno zagovarjal, trdeč, da so storili vse kar je bilo mogoče, s tem, da so po-, slali okrog 400 delavcev v akcijo proti snegu in ledu, opuščajoč za“ to za nekaj dni celo službo odnašanja smeti. Resnici na ljubo je nadlogo poledenelih cest in trgov odpravila bolj odjuga kot pa kak organiziran poseg mestne uprave, kljub nedvomno največji marljivosti občinskega osebja. Posledica prekinitve službe odnašanja smeti so pa nove težave od kupih vseh mogočih odpadkov, ki so se v teh dneh nabrali v vežah in pred vhodi stanovanjskih hiš v mestu in okolici. Da vzouja kopičenje smeta upravičeno zaskrbljenost ne samo z estetskega, ampak tudi s higienskega in zdravstvenega gledišča priča opozorilo, ki ga je občinskim upraviteljem liste za Trst naslovil pokrajinski zdravnik. Zaradi tega so se na poziv župana sestali na dan božiča v občinski hiši odborniki Gruber -Bencova, Pellis, Bassani, Colombis in Seri, potem ko so opravili — poudarja tiskovno sporočilo — pregled v raznih conah, tudi okoliških. Upravitelji LpT se zahvaljujejo občanom, ki so sami poskrbeli za prenos smeti do postajališč tovornjakov mestne čistoče in poudarjajo, da so zavzela pogajanja s sindikalnimi organizacijami po sobotnem sestanku, ki »je trajal 10 ur, »značaj možnega odprtja*. Odborniki ugotavljajo, da se bodo mogle razmere zaradi nadaljnjega kopičenja smeti ob bližnjih novoletnih praznikih še poslabšati, zaradi česar so obvestili prefekturo in stopili iz previdnosti v OTTILIA ROSAZ JE UMRLA, KOT JE UGOTOVIL SODNI ZDRAVNIK, NARAVNE SMRTI V zapor zaradi umora, ki ga ni bilo Giovanni Tiziani, ki se zdravi v centru za umsko zdravje v UL Gozzi, je ostal v zaporu dva dni Ko je policija na božični predvečer odkrila v njenem revnem stanovanju v Ul. San Giorgio truplo 65-letne Ottilie Rosaz vdove Bronzi, je bila prepričana, da so priletno žensko umorih. Truplo je namreč ležalo na tleh v mlaki krvi, ob njej pa so našli še oblič in likalnik. Agenti letečega oddelka, ki jih je soseda Rosazeve {»klicala, češ da je že nekaj dni ne vidi in da je zaskrbljena, so na stopnišču srečali 21-letnega Giovanni ja Tizianija, slaboumnega mladega moškega, ki se je zadnje čase zdravil v centru za umsko zdravje v Ul. Gaspare Gozzi. Fant je bil videti tudi precej prestrašen, pravi poročilo in policaji so ga tako nemudoma odpeljali na kvesturo. Primer je bil videti na dlani: starejša ženska, ki so jo poznali v vseli gostilnah v neposredni bližini njenega stanovanja; slaboumen fant, ki se je večkrat zdravil tako v psihiatrični bolnišnici kot v centrih za umsko zdravje, še več, v stanovanjski hiši v Ul. San Giorgio 7 so stanovalci govorili, da je Tiziani večkrat zahajal v stanovanje priletne Ottilie. Sam si ni vedel pomagati in niti se zagovarjati. Na kvesturi je baje v prvem trenutku Ottilia Rosaz vd. Bronzi je umrla zaradi možganske krvavitve priznal, da je Ottilio udaril, potem pa je vse zanikal, vendar ni hotel stopiti v stanovanje Ottilie Rosaz. Vse bi se zanj lahko dokaj slabo končalo, ko ne bi obdukcija, ki jo je izvedel sodni zdravnik Niecolini, pokazala, da je Ottilia umrla nara- vne smrti; dobila je namreč možgansko krvavitev in se zelo verjetno zgrudila na tla, kjer je z glavo u-darila ob oblič, kar ji je povzročilo rano na glavi. Ko bi zdravniki ne ugotovili vzrokov smrti, bi bil Giovanni Tiziani obsojen na od 21 do 24 let zapora, ali v najboljšem primeru na 10 let kriminalistične umobolnice. Pri tem se spet postavlja vprašanje starejših ljudi in emarginiran-cev. Ottiha Rosaz je živela sama in je bila najbrž brez sleherne o-skrbe, čeprav je možganske krvavitve, zaradi katere je tokrat umrla, imela že večkrat. Z druge strani je tu primer Giovannija Tizianija. Zakaj ga je policija takoj aretirala? Fant je, kot rečeno, slaboumen, stanoval je v isti hiši, bil v prijateljskih odnosih s priletno vdovo. Vse to pa gotovo ne bi bilo dovolj za aretacijo kogarkoli drugega. Kaj reči o »priznanju*. Iz samega policijskega poročila izhaja, da je bil fant zelo zmeden in prestrašen. Kdo pa ne bi bil, če bi ga kratkomalo izpred njegovega stanovanja odvlekli na kvesturo. Duhovnik Mario Vatta, ki j' bil v tesnem stiku s Tiziani-jem, trdi, da je bil fant vedno prestrašen, da je živel v stalnem stra- hu, kar je pripisati njegovi slaboumnosti, ali, če hočemo, dokajšnji shizofreniji (ki so mu jo zdravniki ugotovili brez vsakega dvoma). Že iz otroških let je Tiziani živel v zavetišču v Ul. Gozzi, saj so ga starši praktično zapustili. Tam je prišel kaj kmalu v stik s pravico, ker se je nekajkrat pretepel. Po letu 1975 se je vključil v skupnost, ki jo je vodil duhovnik Vatta in tam je preživel nekaj let, dokler mu tržaška pokrajinska uprava ni priskrbela stanovanja v Ul. San Giorgio, skrb zanj pa so poverili centru za umsko zdravje v Ul. Gozzi. Letos avgusta so njegovi sostanovalci poklicali policijo, ker je fant bil v enem od svojih nemirnih obdobij, jeseni pa je policija morala poseči, da bi ga zaščitila, ker sta se mu dva nepridiprava vselila v stanovanje in ga izkoriščala. Tiziani je bil takrat policiji zelo hvaležen, saj se je obeh moških zelo bal. Potem ko je sodni zdravnik ugotovil, da je Ottilia Rosaz umrla naravne smrti, so Giovannija Tizianija, ki je že dva dni sedel v zaporu, izpustili. Treba pa se je vprašati, kakšne posledice bo bivanje v zaporu imelo na njegovo duševno stanje, (if) stik z vojaškimi oblastmi, da bi ob primeru potrebe vojaki priskočili na pomoč smetarjem. Vsiljuje se vtis, da se trudijo me-lonarski upravitelji na tržaški občini pripisovati vsako težavo pri rednem upravljanju in vsako neustreznost občinskih služb dejanskim potrebam prebivalstva nekakšnim nepredvidljivim in nujnostnim dogodkom, ki jim ni mogoče biti kos in ki terjajo nekakšne splošne mobilizacije. Če je pa prekinitev dobave vode v preteklem tednu moč pripisati zares težko predvidljivi okvari na električnem vodu pri Brojnici, je naše mesto prekrila že marsikdaj snežna odeja, občani pa ne pomnijo take prometne paralize celo v samem središču, kot smo jo doživeli letos, dokler nj nastopila odjuga. Navzlic vsem pomanjkljivostim, pa tudi ne pomnimo, da bi pretekle občinske uprave puščale mesto v taki nesnagi med prazniki, ah da bi se v- nemoči zatekale pod vojaški ščit. ■(Primernejših javnih storitev za mesto in vse občinsko ozemlje ni bržkone pričakovati od kampanjskih posegov, doseči jih je moč le z načrtnim upravnim delom. Na to o-pozarja župana tudi načelnik svetovalske skupine KPI v občinskem svetu Monfalcon z nujno interpelacijo. V njej ugotavlja, da se mesto «utaplja v smeteh* in da smetarska služba praktično ne deluje že od ponedeljka, 18. t.m., čeprav je župan zagotovil, da so začeli ponovno odnašati smeti že v četrtek, 21. t.m. Vprašuje zato Cecovinija za vzroke takega očitno pomanjkljivega delovanja službe in kakšni so načrti občine za odpravo razmer, ki predstavljajo nevarnost za mesto s higienskega in zdravstvenega gledišča. Koncert v domu skupnosti «Družina» Skupnost ^Družina» je včeraj priredila v svojem domu na Opčinah koncert mešanega pevskega zbora Marij Kogoj od Sv. Ivana. Člani skupnosti so se pred koncertom toplo zahvalili pevcem, ki so s svojo prisotnostjo omogočili vsem navzočim prijeten popoldan. Po koncertu so se člani skupnosti pogovorili o nekaterih svojih problemih in prikazali so vrsto diapozitivov. Po programu; je bil -v -tkmtr drmeabni večer, 1ci je potekal v domačem prijateljskem vzdušju. • Minister za turizem in prireditve je izdal posebno okrožnico s pravilnikom za črpanje sredstev iz posebnega sklada za razvoj kinematografskih dejavnosti v letu 1979. Kogar okrožnica zanima, naj se oglasi v zumevanje sveta, v katerem umetnik živi. Poleg Krasa so umetnika privlačevali morski in drugi motivi, vse pa je znal Spacal prevesti v izvirno govorico. Po krajšem govoru prof. Renerja so prisotnim prikazali vrsto diapozitivov o Spacalovem delu. Osrednje teme umetniških diapozitivov so bile kraška pokrajina, Spacalova hiša v škrbini, njegova hiša v Piranu in razstava, ki jo je umetnik imel v Rižarni. Vrsta diapozitivov je seveda prikazovala U-metnikove grafike. Prisotni so iz fotografskega ciklusa o slikarju lahko razbrali umetnikovo povezanost s svetom, kjer živi in ustvarja. Tudi hiši v škrbini in Piranu je Spacal popravil in opremil s karakterističnimi potezami, ki v bistvu spominjajo na njegovo slikarsko delo. 0-vrednotil je namreč arhitektonske značilnosti kraške arhitekture obmorskih, piranskih hiš, zbral je vrsto značilnih predmetov, hkrati p a je pri urejevanju obeh hiš, tako pri zunanji kot notranji podobi, izbral arhitektonske in opremljevalske rešitve, ki so značilne za njegovo umetniško govorico nasloh. S prikazom lepih diapozitivov se je torej zaključila Spacalova razstava na Opčinah. Ob zaključku je treba zapisati, da so domači prosvetni delavci razstavo zelo dobro in okusno pripravili, čeprav Prosvetni dom ni umetnostna galerija. Koncert v baziliki sv. Silvestra V četrtek, 28. decembra, bo ob 18.30 v baziliki sv. Silvestra koncert antičnih arij. Pela bo sopranistka Cristina Brancato Benedetelli, na orgle in cimbale pa jo bo spremljala Francesca Fuga. Sopranistka Cristina Brancato ja študirala na konservatoriju «B-Marcei.o» v Benetkah, kjer je diplomirala z odliko, nato je dosegia doktorat na filozofski fakulteti na univerzi v Padovi. Sedaj poučuje glasbo na konservatoriju v Castel-francu Venetu. Glasbeno je zelo angažirana doma in v tujini. Francesca Fuga je prav tako diplomirala na konservatoriju *B, Marcello» v Benetkah. Poučuje na konservatoriju v Rovigu. Kot pianistka se zanima predvsem za komorno glasbo in je dosegla lepe u-spehe tudi kot solistka. Izvajali bosta arije iz 16., 17. in 18. stoletja. Novoletna razstava likovnih del Jutri bo ob 18. uri v umetnostni galeriji »Cesare Sofianopulo*, Trg Papa Giovanni 6 vsakoletna likovna razstava «Božič 78 - novo leto 79», ki jo prireja deželno sindikalno združenje umetnikov. Razstava, ki bo odprta ob delavnikih od 18. do 20. ure, ob praznikih pa od 11. do 13-ure, se bo zaključila 8. jan. 1979. sobi štev. 28 na prefekturi. aillllllllllllllltlllUlmilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllVlIlIltlltlllimilllllllllllllllllllllllllllllliuilUlllllMI1* GRENKO PRESENEČENJE NA BOŽIČNI PREDVEČER Neznani vandali vdrli v hiše slikarja Kralja na Konkonelu Velika gmotna škoda • Ukradli so mu tudi skoraj nov avto - Preiskavo vodijo karabinjerji Božični predvečer je bil za znanega slikarja Atilija Kralja vse prej kot vesel. Popoldne se je namreč odpravil, kot že vrsto let, k svakinji k Svetemu Jakobu na večerjo, kjer so ga ob 21.30 nemudoma telefonsko obvestili, da so njegovo al-fetto, ki jo je pustil doma v garaži, našli pod škarpo ob cesti, ki od Ferlugov drži v Bane. Kralj Je pohitel s svojim drugim avtom na kraj in ugotovil, da je avto res njegov. Ker je avto zadnjič videl v svoji garaži, je takoj pohitel nazaj domov v Ul. Bidischi-ni 2/2 in tam odkril pravo razdejanje. Nepridipravi so, kot so kasneje ugotovili, vdrli skozi kletno okno, ki je zavarovano z železnimi rešetkami. V pritličju so neznani vandali popolnoma razmetali njegovo delovno sobo, strgali s sten vse posterje, ki jih je imel obešene, razbili okvirje slik in pometali na tla knjige iz knjižnice. Podobno je bilo tudi v prvem nadstropju, v spalnici in v dnevni sobi. Odprli so vse omare in zmetali obleko na tla. Po prvem trenutku osuplosti je Kralj poklical karabinjerje z Opčin, ki pa, ne smemo pozabiti, da je bilo na božični predvečer, niso imeli nobenega, ki bi si šel ogledat Kraljevo hišo. Podobno se mu je zgodilo, ko je telefoniral v Nabrežino, od koder pa so mu le poslali izvidnico, ki se je vrnila tudi naslednjega dne. Kaj so vse odnesli, se še ne ve dokončno, saj še zdaj sproti ugotavljajo, da manjka ta ali oni predmet. Gotovo je vsekakor, da so se vandali odpeljali s Kraljevo skoraj novo alfetto, na katero so natovorili tudi plen. Zaradi prevelike hitrosti pa je avto, samo 300 metrov od hiše, podrl tri obcestne kamne in se zrušil v škarpo, kjer je obstal popolnoma razbit. V njem so odkrili nekaj ukradenih predmetov, vendar o tatovih ni bilo sledu. Kot rečeno, je razbito alfetto videl nekdo od Kraljevih znancev, ki je približno ob 21, uri vozil po tisti cesti. Ker je avto poznal, se je zbal, da se lastniku ni kaj pripetilo. Tako je začel telefonirati okoli in končno ivauicjoiijc v unuvui awi aiinuiju ivraija staknil slikarja pri svakinji. Kolikšna je škoda se še ne ve, vendar Kralj ni bil zavarovan. Padel z motornim kolesom Včeraj so sprejeli v tržaško splošno bolnišnico 49-letnega upokojenca Armanda Schillanija, ki si je pri padcu poškodoval levo ramo. Ponesrečenec. ki je gluhonem, je bolniškemu osebju s kretnjami povedal, da je padel z motornim kolesom. O-kreval bo v dveh tednih. Avtomobilska nesreča Včeraj so z zasebnim avtomobilom pripeljali v tržaško splošno bolnišnico 19-letnega študenta Gian- franca Marotto in 14-letno dijakinj0 Anno Mario Cappello. Marotta j® izjavil, da se je peljal v spremstvu Cappellove proti Ul. Pascoli z avtomobilom znamke fiat 500. Na vogalu med Ul. Manzoni in Ul. Gamb|' ni je trčil v taksi, ki ga je vozu Paolo Umek. Pri trčenju si je M®' rotta poškodoval levo ramo, dijakinja Cappello pa se je udarila v dc' sno koleno. Oba bosta okrevala v nekaj dnevih. Ob nenadni Izgubi svojega odbornika Alda Glavine izreka ŠD Adrt* globoko sožalje hudo prizadetim *V®1' tem. PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI? DNEVNIK 27. decembra 197C Tradicionalni božični koncert nabrežinske godbe na pihala BOŽIČNI PRAZNIKI MINILI V VEDREM RAZPOLOŽENJU Praznično okrašena Gorica vabi kupce in pričakuje prihod Novega leta Trinajsta plača hitro «kopni» - Priprave na sil-vestrovanje potiskajo v ozadje vsakodnevne skrbi Tudi letos je nabrežinska godba na pihala priredila po božični maši tradicionalni koncert na trgu v Nabrežini, slabo vreme pa je godce pregnalo pod streho... Vodstvo TPPZ sporoča celotnemu ansamblu, da bo danes ob 20.30 generalka v Bazovskem domu, kjer ima TPPZ svoj domicil. Koncert bo v Kopru jutri ob 18.30 v počastitev sprejema mladih v Zvezo komunistov Jugoslavije in priznanje starejšim članom. Odhod z avtobusi ob 17.15 iz Bazovice. % Gledališča ROSSETTI V petek, 29. t.m., ob 16. uri in ob 20.30 recital Fabrizia De Andreja. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Naročnina za PRIMORSKI DNEVNIK za leto 1979 Celoletna Polletna . Mesečna . 32.000 lir 20.000 » 3.500 » NAROČNINE SPREJEMAJO: Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 Tel. 794672 Raznašalci Primorskega dnevnika Pošta: tekoči račun ZTT 11/5374 Tržaška kreditna banka: tek. račun št. 1192 30. decembra ob 20.30, 31. decembra in 1. januarja ob 17. uri skupina klasičnega baleta Liliane Cosi in Marinela Stefanesca «Don Chi-sciotte». Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Kino La Cappella Undergroupd Zaprto. I Ariston 16.00n *I ••tofenuMeU Signor Rossi» režiserja B,..Bozzetta» Ritz 16.00 «Geppo il folle*. Adriano Celentano in Claudia Mori. Barvni film. Eden 16.30 «Assassinio sul Nilo*. Peter Ustinov, Jeane Birkin, Bette Davis, Mia Farrovv, David Niven. Barvni film. Nazionale 15.30 «La carica dei 101». VValt Disneyeva barvna risanka. Grattacielo 16.00 «Per vivere meglio, divertitevi con noi*. M. Vitti, R. Pozzetto, J. Dorelli. M. Vukotič. Fcnice 15.30—20.00 «Lo squalo 2». Barvni film. ExceIsior 15.30—22.15 »Fatto di san-gue fra due uomini per causa di una vedova*. S. Loren, M. Ma-Štroianni in G. Giannini. Mignon 16.00 «La grande avventura continua* Drugi del. Barvni film. Cristall« 16.00 «Grease». John Travol-ta, Ohvia Newton-John. Barvni film. Filodrammatico 15.45 «Le pomo don-ne del mondo di notte*. Prepovedan mladini .pod 18. letom. Moderno 16.00 « in zLiberta obbligatoria*. To novo gledališko in glasbeno delo milanskega avtorja ni samo recital ali collage posameznih pesmi in recitalov, ampak se predstavlja kot celovito gledališko delo z dolgim monologom, ki govori o našem vsakdanu. «Polli d’allevamento» je po svoji zasnovi drugačno od prejšnjih del kot je drugačna tudi stvarnost, ki nas obdaja. Morda je v njem več grenkega priokusa in razočaranj, zato pa deluje delo toliko bolj neposredno in gledalca bolj priteguje. Manj vsebine je v njem in tudi manj razmišljanj, v zameno za to pa je delo toliko bolj življenjsko. Pokroviteljstvo nad predstavo i-ma Piccolo teatro iz Milana, koordinator Giorgi Casellato pomaga Gabru po organizacijski in glasbeni plati, medtem ko je literarno zasnovo zaupal Luporiniju. Prvič sta za glasbeno spremljavo poskrbela Franco Battiato in Giusto Pio. Prireditev je izven abonmaja EMA TS - ERT, vstopnice pa so že v prodaji. lijonov ptic. Kako širokosrčni sm< v naši deželi, lahko ugotovimo ol primerjavi nekaterih pedatko-v. \ Lombardiji je dovoljen ulov pol mi lijona ptic, nekaj manj v Emiliji 100 tiseč ptic v Toskani. Seveda itru Furlanija - Julijska krajina edin stveno lego, kjer je stalno našel :e nih ptic in ptic selivk še zmeraj do volj. Poleg tega pa dežela meji r; Avstrijo in Jugoslavijo, kjer varstvi narave na srečo pojmujejo nekoliki drugače, ne pa zgolj kot špekula cijo. (V bivši Avstro-Ogrski so var stv*o ptic uredili z državnim zakonoi že pred več kot IGO leti). In či že govorimo o špekulaciji, je tre ba trditev pač podkrepiti s števil kami. Računajoč, da so letos nalo vili samo štiri milijone ptic, za vsa ko pa iztržil; naiman.j po tisoč lir pomeni to izkupiček 4 milijard lir ki si jih je razdelilo nekaj sto pti čarjev. Kaj torej napraviti, da b se to nerazsodno početje, čeprav : blagoslovom dežele, preprečilo?. Za kon je treba odpraviti. Tak je cd govor, ki prihaja iz nedavnega žbo rovanja v Vidmu, ki ga je sklicali deželno vodstvo mednarodnega-fikla da za varstvo narave. Odpraviti z re ferendlumom. Deželni statut . (Člei 33) to dopušča, čeprav dežela ’ treh zakonodajnih dobah še ni usre la pripraviti ustreznih norm za pfak tično izpeljavo. Referendum Se skli če na zahtevo 20 tisoč volivcev, al pa če ga zahtevata vsaj dva pokra jinska sveta. Prva možnost je bol verjetna, čeprav se druga na pr v pogled zdi bolj izvedljiva, zarad političneea položaja pa malo ve rjetna. Ker je tistih, ki zagovarjaj! lov na ptice le majhna peščica, i iziid referenduma ni mogoče dvo miti. In s tem smo si postavili minirhal ni načrt, kj ga bomo izpeljali prihod nje leto. Pri zbiranju podpisov zi razpis referenduma (to naj bi bil< že v prihodnjih mesecih) ne bomo pomišljali pristaviti tudi svoje ime. Prireditve Prosvetno dmštvo Oton Župončii prireja tudi letos veselo Silvestrova nje za člane in prijatelje. Prijav* sprejemajo v samopostrežni trgovin! Nanut ter v baru Pelicon v Stan’ drežu. Vlomili so v tobakarno Tatovi so v noči od sobote na nedeljo vdrli v tobakarno v Ul. 25. aprila v Tržiču, last 50-letne Gra-zielle Lartza vd. Giurich. Odnesli so precejšnjo količino cigaret, nekaj vžigalnikov in za okrog 50.000 lir denarja v gotovini. V prostor so vdrli, tako so ugotovili preiskovalci, skozi dvoriščno okno, ki je sicer zamreženo. Rešetke so odstranili s pomočjo dveh avtomobilskih dvigal. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna D'Udine, Trg sv. Frančiška 4, tel. 21-24. Razstave Od 2. do 14. januarja bo v gale riji Arti visive v Gorici odprta raz. stava jedkanic in risb Alda Bressa' nuttija. Odprtje razstave bo 2, ja. nuarja ob 18. uri. Izleti Slovensko planinsko društvo obve šča, da je v teku vpisovanje zi smučarski izlet v Rabelj, ki bo 7 januarja. Prijave sprejemajo d<. vključno 3. januarja. Kino Gorica CORSO 17.30-22,00 «Lo squalo 2». R* Scheider in L. Gary. t VERDI 16.30—22,00 «Dove vai in va, canza?* A. Sordi, U. Tognazzi to P. Villaggio. Prepovedan mladin, pod 14. letom. VITTORIA vago*. 17.00—20.30 cDottor ži> Tržič EXCELSIOR 16 30 - 22.00 «Grease»t PRINCIPE 17.30-22.00 «Squadra an' timafia*. flora Gorica in okolicu l SOČA 18.00—20.00 «Pasje popoldne*! Ameriški film. SVOBODA 18,00—20.00 «Boomerang» Francoski film. DESKLE 19.30 «Za pest diamantov* Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Centrale, Trj Republike, tel. 72-341. V PONEDELJEK POPOLDNE V GORICI Hud prepir se je končal s pridržano prognozo Žrtev je 29-letni Alfreda Stanta Za dežurno zdravniško ekipo v goriški splošni bolnišnici Božič ni minil mimo, kakor ni minil mirno za stanovalce v hiši štev. 13 v Ul. Del-le monache v Gorici. V bolnišnico so namreč nekaj po 16. uri, v ponedeljek, prepeljali hudo ranjenega 29-letnega Alfreda Stanto, ki stanuje v Ul. Formica 44 v Gorici. Zdravniki so ugotovili močan možganski pretres, rane na glavi ter notranje poškodbe. Ker se je njegovo zdravstveno stanje v večernih urah pre-06j poslabšalo, so se zdravniki odločili za kirurški poseg. Alfredo Stanta se je v ponedeljek, okrog 15. ure odpravil na obisk k materi, 50-letni Angeli Zollia. ki stanuje v Ul. Delle monache prav na štev. 13. Na sto^mštvn pa je prišlo do prepira s 36-letnim Ren- zom Schiffom, ki je menda oskrb nik stavbe. Osebni dvoboj je dose gel tako stopnjo, da je nekdo po to iefonu poklical policijsko obhodnico ki je moža za silo pomirila, za silo kajti prepir se je malo kasneje nadaljeval in to na balkonu preč stanovanjem Zollieve. Tu naj bi pri šlo, čeprav okojiščine še niso pov sem razjasnjene, tudi do prerivanje in fizičnega obračunavanja, meč katerim naj bi Stanta izgubil rav notežje ter padel preko ograje, \ globino nekaj metrov, kjer je o-bležal s težkimi poškodbami na glavi in v trebušni votlini. Zdravnik: so si nad njegovim zdravstvenim stanjem pridržali prognozo. V bolnišnici so nudili prv0 pomoč tudi Angeli Zollia, i j se je lažte ranila, medtem ko je skušala ločiti Stanto in Schiffa, V teku je preiskava. ~ « Je Francija res obsojena na tiho, počasno umiranje? Francoski predsednik vzbudil alarmno stanje - Napovedujejo se zelo drastični ukrepi, ki naj bi pripravili Francoza k temu, da bo posvetil več veljave otroškemu naraščaju - Samo denar ni dovolj PARIZ — Nedolgo tega so se francoski sosedi zahodni Nemci ■nočn/o razpisali o svoji demografski politiki, ker da nemški naciji frozi nevarnost izginitve. Če bi >e namreč sedanji negativni pri-■odni prirastek nadaljeval, bi v lekaj stoletjih nemški narod iz-anrl. Te dni se s podobnim vpra-ianjem ukvarjajo Francozi. «Skup-lost, ki ni sposobna zagotovit: si izmenjave generacij, skupnost, catere številčnost stalno upada — e obsojena na smrt* — to je sre-li decembra rekel francoski pred-iednik Valery Giscard d'Estaing, no je govoril o «težkem in zaskrb-jujočem stanju Francije*. Zaskrbljenost, k; jo je izrazil »redsednik Giscard d’Estaing, te-nelji na resnih, morda celo dra-natičnih razlogih za Francoze ozi-ona za Francijo, kajti res je si-er, da so med prvo in drugo sve-ovno vojno »proglašali* franco-ki narod za star narod, ki da že i sposoben, da bj se množil, to-la to neumno in neutemeljeno raz-go so Fracozi po drugi svetovni rojni konkretno demantirali, ker Francija zabeležila v prvih iveh desetletjih po drugi svetovni ojni nagel prirastek, toda nato je »rišlo novo obdobje naglega upa-lanja, obdobje, ki danes zaskrb-juje vse tiste Francoze, ki imajo idgovorna mesta in ki jim je pri rcu obstoj nacije. Podatki nam-eč govore, da Francozom grozi esnična nevarnost. V letošnjem lese je v Franciji rodilo za de-et tisoč otrok manj kot v ian-,kem letu, ki je že bilo negativno, iicer pa je značilen naslednji po-latek: 100 Francozinj rodi v ča-u svoje plodnosti komaj 185 otiok. ;e pa bi hoteli, da se neka na-ija vsaj ohrani, mora 100 žensk oditi vsaj 215 otrok, saj je zna-io, da vse ženske ne postanejo natere, kot tudi drži, da vsi moki ne morejo biti cčetje. Na osnovi teh podatkov francoski dem> rrafi predvidevajo, da se bo v lližnjem letu v Franciji rodilo še nanj otrok kot v letošnjem letu, o so beležili primanjklaj desetih isoč otrok v primerjavi z lan-kim letom. Pri tem pa je najbolj lačilno to, da je najmanj roj-tev v bogatih družinah, v druži-lah z visokim standardom. In vi-oki standard se v Franciji širi. . . Neki pariški dnevnik je pred Inevi slikovito zabeležil in to cena prvi strani, da Francijo ča-,a »žalostna bodočnost, v kateri bo več slišati otroškega živža-ra, bodočnost, v kateri bodo šole ijale prazne*. Da bi podkrepil svojo trditev, i-ti francoski dnevnik navaja tudi kaj konkretnih podatkov. Med Hrugimi je tudi ta. da Francija j|rsako leto zaposli 14 tisoč novih ličnih moči, profesorjev in učite-Bjev, v zvezi pač z normalnim enjavanje.n generacij*, če pa bo število rojstev in prirodnega rirastka nadaljevalo kot doslej, že čez samih deset let za-slili na leto le 2 tisoč novih uč-iim moči. Strokovnjaki so izračunali, da bo v sto letih, to se pravi okoli število prebivalstva Francije rčilo s sedanjih 56 milijonov na mih 29 milijonov. »Francija je ibsojena na počasno in tiho umi-nje», je zapisal ob koncu uvod-ika omenjeni pariški dnevnik, ko razpravljal o teh problemih. V takšnih razmerah nj nič čud-ega, če je predsednik Francije jtiscard d'Estaing alarmiral fran-sko javnost in pozval francosco lado, naj se loti ukrepov, ki bi jaj preprečili upadanje števila rancoskega prebivalstva, ukrepov, naj bi navedli francoske druži-in francoske ljudi nasploh, a bj imeli več otrok. In franco-;e oblasti so že napovedale vrsto krepov. Že z julijem prihodnjega leta bo etji strok v francoski družini inesel staršem 1.000 frankov o-•oške doklade, kar je le malo anj kot 200 tisoč lir. Hkrati so predložili zakon, s katerim se družini s troje ali več otrok za-otovil dohodek, ki bo dvakrat vi-ij od najnižjega z zakonom do-enega mesečnega dohodka, redvideva se tudi tako imenovani .tanovanjski dodatek* družinam več otroki, tako da bi premajhno anovanje ne bilo ovira za števil-ijše družine. Končno predvide-ijo, da naj bi družine z več o-i prišle laže do priviligiranih litov, do kreditov z nižjo o-. 'restno mero. Čeprav smerna reči. da so že >mji predlogi zelo mikavni in za ilade zakonske pare spodbudni, ■p verjetno še najbolj zanimiv naslednji za tedaj šele predvideni Zakonski predlog. Gre za zamisel, 5 katero se bodo ukvarjali v za-l-etku prihodnjega leta in ki pred-ideva naslednje: mati s troje in ■cč otroki bo imela zagotovljeno okojnino kot delavka, zaposlena tovarni. Materam, ki se bodo mo-ale doma ukvarjati z vzrejo in zgojo treh ali več otrok, bodo zabela teči »leta za pokojnino* z roj-tvom tretjega otroka, podobno kot S e bi bila zaposlena v tovarni za Kroji ali v pisarni. Ta leta, ki Sp bodo štela za pokojnino, pa se odo končala z zaključkom srednje ole najmlajšega otroka. Izjave, ki jih je dal Giscard / 'Estaing, in dosedanji ukrepi ter apovedi novih potez na področju etnografske politike pa so Fran-pze vzpodbudili k že omenjenim azpravam in razdelile Francoze ,a tiste, ki te ukrepe sprejemajo, er na Francoze, ki se iz vsega te-a delajo skoraj norca. Bivša mi-jffistrica za kulturo Francoise Gi-aud je pretekli teden objavila ze- lo temeljit članek, ki ga je tednik «Le Journal du Dimanctie* objavil kar na prvi strani in sicer pod naslovom zelo popularne stare popevke «Parloz moi d'amour» torej »govorite mi o ljubezni*, v katerem bivša ministrica pravi, da je akcija državnega šefa d’Estainga sicer hvalevredna, da pa je za več otrok potrebna tudi ljubezen, da je potreben tudi vsebinsko bogatejši zakon, Francoise Giroud v svojem članku navaja zelo zgovoren dialog med zakoncema: »Bi naročila še enega otroka?*, vpraša žena moža. «Misliš resno?* odgovarja mož. «Seveda, dragi, moram misliti na pokojnino*, zaključuje razgovor žena. Ne da bi podcenjevali akcijo vlade in šefa države, mnogi Francozi postavljajo vprašanje, ali bodo vsi ti ukrepi zalegli ali ne, ali bo francosko demografsko stanje boljše ali ne, kajti Giscard d'Estaing je demografsko stanje zelo drastično označil takole: »Gre za temeljno vprašanje, od katerega bo odvisno mesto, ki ga bo Francija imela jutri v Evropi in v svetu*. D. S. Opensko SPD je zelo aktivno. Njegova dramska skupina je v mesecu dni gostovala kar v treh krajih. Najprej so Brechtovo delo »Puške gospe Carrar* uprizorili v boljunskem gledališču «Prešeren», nato v kriškem Ljudskem domu, v petek zvečer pa v trebenskem Ljudskem domu, kjer so mlade izvajalce prav tako zelo lepo sprejeli VRSTA VELJAVNIH RAZSTAV IN RES USPEL KNJIŽNI SEJEM Poleg domačih likovnih mojstrov so v Mariboru gostovali vojvodinski umetniki M Mariboru so priredili prvo srečanje Slovenskega orientalističnega društva V zadnjem času so se bogato razmahnile likovne razstave. Predvsem so bile na vpogled dela treh mariborskih likovnih umetnikov, katerim se je pridružila nato še zanimiva kolektivna razstava vojvodinskih ustvarjalcev uporabne umetnosti in oblikovanja. Razstava plastik znanega sodobnega slovenskega kiparja Slavka Tihca v umetnostni galeriji je nazorno prikazala razvojno pot kiparstva in rast tega svojstvenega likovnega oblikovalca. Ustvarjalno desetletje je razpeto v delih, ki zaobjemajo manjše plastike, makete, načrte in fotografsko dokumentacijo izgotovljenih spomenikov. Mednje sodi zlasti za Maribor pomemben spomenik NOB na Trgu svobode, katerega ustvarjalni potek je na razstavi nazorno prikazan v vseh stopnjah nastajanja. Toliko bolj je bil zanimiv in poučen stik z umetnikom samim, ki je ob razstavljenih upodobitvah s poljudno besedo osebno tolmačil odnos do umetniškega snovanja in postopek realizacije do končnega izdelka. Njegov umetniški od. nos do prikazanih in nanovo, se. snujočih del je odprl vpogled v duševno vznemirjenost umetnika ob porajanju zasnov. Tako je mnogim postala bližja umetniška problematika Tihčevih umetnin, ki jim doslej niso bile vselej docela razumljive. Slavko Tihec je s sproščeno in vsem razumljivo razlago približal svoje ustvarjalno delo in odgovarjal tudi na vprašanja, ki so se tikala materialov, iz katerih so izdelane umetnine; bodisi v osnutkih in nato v naravnih velikostih. Nadvse zanimive so tudi njegove kibernetične zasnove, ki jim kipar posveča posebno eksperimentalnost in /zbujajo pri gledalcih še privlačno pozornost. Intimen svet čudovitega likovnega doživetja sta predstavljali razstavi malih batikov akad. slikarja Janeza Vidica in drobnih kiparskih umetnin akad. slikarke Vlaste Tihčeve, predstavljeni na skupni razstavi v Malem salonu Rotovža. Moj mali svet je slikar Vidic poimenoval svojih trideset batikov manjših formatov. S ciklom zajetih utrinkov iz narave je slikar segel v intimni lirični svet insektov. Umetniška izpoved stvarnega sveta je globinska in razkriva prefinjenost likovne govorice « jegovega malega sveta*, čeprav idealiziranega v svoji filozofski miselnosti. Razen njemu tako priljubljenih motivov suhih in voščenih rož, s katerimi nas ponovno sooča s trpkimi utrinki kmečke idilike, so miniature žuželk: cvr-čka, muhe, zlatokrilca, kobilice, rogača, kačjega pastirja in njim podobnih insektov, prava poezija narave, ki jo iztanjeno umetniško oko slika z bleščečimi barvami prek realističnega prikazovanja do nadrealistične simbolike. Lepota in poezija prepletata male batike; njih precizna risba in splet efektnih barvnih komponent nudita estetsko zaokroženo obliko u- h Vidičevemu intimnemu svetu bi mogli imenovati trinajst ljudskih figuric ženskih aktov akad. kiparke Vlaste Zorke-Tihčeve, tako miselno se povezuje z intimo malih slik v batiku na steklu. Ustvarjalna razmišljanja so razpeta v teh malih figuricah v bronu in žgani glini, nekatere obarvane z bronso. Lahkotna sproščenost v stilizaciji poetično ubranih oblik razkriva umetničin čut do intimne u-ustvarjalnosti. Estetsko oblikovane figurice stiliziranih oblik malih ženskih aktov dihajo resnično poezijo lahkotne kiparske ustvarjalnosti, ki v današnjem času človeka še tako razvedrijo. Bogata je bila razstava vojvodinskih ustvarjalcev na področju uporabne umetnosti in oblikovanja •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimmiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiia Rosignanova «Feldpost 15843» Livio Rosianano ni le eden naj-veljavhČfŠtHičžaškilfnkovnih umet- metniške prepričljivosti. Kot protiutež in hkrati dopolni- nikov, kateremu jč v znak priznanja tržašhtr občina dala letos spomladi celo razšlaifio dvorano palače Costanzi, pač pa se od časa do časa oglaša tudi s pisano besedo, kot umetnik peresa. Doslej je objavil že nekaj krajših tekstov, v glavnem biografskega značaja, vendar je v glavnem pisal o drugih, pogosteje pa ga zasledimo v dnevnem tisku s krajšimi a vendno dobrimi sestavki, ki so prav tako biografskega značaja. Sedaj, prav pred prazniki, pa je pri videmski založbi Del Bian-co izšla drobna, komaj 85 str. obsegajoča knjižica, ki je prav gotovo najbolše avtobiografsko Rosigna-novo delo, saj avtor govori o svojih doživetjih v zadnjem letu druge svetovne vojne, ko je kot jetnik nemških okupacijskih sil moral nekje v Nemčiji garati in stradati in ga je rešilo morda le to, da je prišel iz skromnih družinskih razmer in bil torej že od doma navajen bolj na skromnost kot na bogastvo, ter to, da je bil še mlad. zelo mlad in je njegov organizem zdržal tudi napore in pomanjkanja, ki bi jih starejši organizem ne zmogel. Rosignanovo delce nosi naslov «Feldpost 15843», kar je gotovo poštna Številka, preko katere je bil v stiku s svojci, ki so mu od dne, ko so ga nacisti pobrali, ker se ni bil prijavil pri Todt, večkrat pisali in mu tudi poslali nekaj hrane in obleke, da je laže zdržal. In prav v teh navideznih malenkostih, v preprostem opisu, kako je zbolel in se prikril za en sam dan, kako mu je postal odvraten moč-virno-blaten gozd, kako trda je bila zamrzla zemlja, ki je odbijala kramp, ker so z njim mahale že prešibke roke, v tej neposrednosti je moč tega ne preveč zahtevnega dela, ki je izšlo v razmeroma majhni nakladi 400 izvodov, med katerimi pa je 88 izvodov, ki so tiskani na posebnem papirju in je tem dodana zelo lepa umetnikova jedkanica manjšega formata, nadaljnjih 20 izvodov pa ne pride v prodajo. tiiiiiiiniiiiiiuiitiiiiiiimiiiitiiiiitiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiMimiHiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiiiitHittimiitiiniii Horoskop OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neke neprijetne naloge se je treba lotiti z znatno dozo poguma. Upoštevajte nasvete prijatelja. BIK (od 21.4. d0 20.5.) Lahko se zanesete na dobrega prijatelja. Potrebujete strokovno pomoč. Navezava novih znanstev. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Ničesar ne boste mogli napraviti brez pomoči vplivnih oseb. Pokazati bo treba dobro voljo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Kar boste storili sami, vam bo dalo več zadovoljstva. Vaša intuicija vam bo prihranila razočaranje. LEV (od z3.7. do 22.8.) če se zanesete na lastno sposobnost, ne odlašajte z neko akcijo. Vaša o-sebnost se bo obogatila z novim spoznanjem. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dosegli boste pomembne rezultate. Ne delajte krivice prijatelju. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Kakršenkoli naj bo cilj vaših prizadevanj, naj jih vedno vodi poštenost. Ne bodite ljubosumni ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.il.) Imate ambiciozne načrte, toda danes jih pustite ob strani. Zaupajte ljubljeni osebi. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Danes boste rešili mnogo problemov. Zavist sodelavcev naj vas ne moti. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zadovoljite se tudj z manjšimi us-spehi. S prevelikim tveganjem lahko mnogo izgubite. Zanimivo srečanje. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S prevzemom novih nalog se bo vaš gmotni položaj izboljšal. V družini bo potrebna harmonija. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše pobude bodo naletele na dober sprejem. Neka simpatija se more spremeniti v ljubezen. v vseh prostorih razstavnega salona Rotovž. Že bežen pogled po predmetih na stenah in stojalih je pričal o sodobnem okusu oblikovalcev. Razstavljeno je bilo gradivo dekorativne in uporabne umetnosti. Privabljali so umetniški plakati, fotografije in opreme knjig grafičnih oblikovalcev in seve tapiserije v velikih in malih formatih, mnoge keramoplastike, zlasti te, ki so prednjačile, so razodevale bogato ustvarjalno domišljijo. Sam razstavni katalog oblikovalca Božidarja Djurdjeviča, ki je bil na razpolago obiskovalcem razstave, je bil opremljen z okusom modeme grafične oblike s srbskim in slovenskim besedilom, ki ga je v slovenščino prevedla v širšem srbskem literarnem krogu znana slovenska prevajalka Olga Trebičnik iz Novega Sada. Razstava v Mariboru, ki sodi v okvir izmenjave med umetniki uporabnih umetnosti in oblikovalci Maribora in Novega Sada, pri oblJ^alcev. ^prinaša" mnogo izvirnosti, ,v,,£Ye,t,[ppd,er/ifg3 .oblikovanja. Veliko odmevnost med ljubitelji knjig je doživel drugi mariborski knjižni sejem, ki ga je v Klubu mladih organizirala založnica Mladinska knjiga in njene knjigarne v Mariboru. Privlačnost razstave niso bili samo lepo opremljeni prostori z množico razstavljenih knjig, ampak tudi spremljevalne kulturne prireditve. Na knjižnem sejmu so nastopali znani književniki, mladi pesniki in pisatelji, dramski ivralci, razni predavatelji, in sodelovali pomembni kulturni delavci in zastopniki mariborskih kolektivov. Za okroglo mizo so razpravljali o problemih knjige in o njeni popularizaciji med mladino, založniki, knjigarnarji, knjižničarji in animatorji kulturnega živFenja. Ne signirnih urah so se pisatelji podpisovali na svoje knjige in ljubiteljem književnosti odgovarjali na njihova vprašanja. Nasploh je knjižni sejem razgibal zanimanje za knjige. Na ogled je bila velika izbira knjig iz domačega in tujega leposlovja in s področja umetnosti, zgodovine, geografije in tehnike. V času knjižnega sejma so si ljudje nabavili precej knjig z vseh področij literature, saj so bili deležni založniških popustov. Vsekakor zasluži letošnji knjižni sejem vse priznanje v želji, da bi se zvrstili vsako leto, na katerem bi sodelovale vse mariborske knjigarne slovenskih založb. Prvikrat je izvršni odbor Slovenskega orientalističnega društva Ljubljana zasedal tudi v Mariboru. Ni bilo zgolj naključje. V društvu je namreč včlanjeno precejšnje število orientalistov iz Maribora in drugih krajev Štajerske. Ugotovljeno je, da so v davni in nedavni preteklosti delovali v Mariboru mnogi znanstveniki s področja orientalistike, ki so s svojimi študijami in prevodi literature iz ved orientalistike orali ledino med Slovenci. Med njimi je bil na čelu predvsem pok. dr. Karel Glazer iz Hoc pri Mariboru, ki ima največ zaslug za razvoj orientalistike pri Slovencih. Kot prvi slovenski indolog je prevajal iz sanskrta v slovenščino in se zavzemal za ustanovitev stolice za indologijo na u-niverzi v Zagrebu. Zato so po sklepu članov društva ustanovili »Glazerjeva priznanja*, ki so bodo v bodoče podeljevala posameznikom za zasluge pri napredku slovenske orientalistike. V razpravo o delovnem programu Slovenskega orientalističnega društva so poleg predsednika izvršnega odbora prof. Jara Dolarja živahno posegali še egiptologinja dr. Perčeva iz Ptuja, indologa Franc škrimpf iz Maribora, Milan Stante iz Ljubljane in seve Hinko Gracej iz Maribora, ki je prv' v Jugoslaviji sestavil japon sko-slovensko slovnico. Za njegovo dolgoletno požrtvovalno delo se mu je društvo oddolžilo s podelitvijo diplome častnega Člana Slovenskega orientalističnega društva. EMIL FRELIH Sprehod po tržaških umetnostnih galerijah Vrsta kolektivnih razstav ob božičnih in novoletnih praznikih Božični in novoletni prazniki so menda najlepše priložnosti v letu, da se ljudje nekoliko zbližajo in med sorodniki, prijatelji in znanci tudi obdarujejo. Često, prečesto pa te priložnosti, ki bi lahko bile prav zaradi tega tudi pozitivne, enostavno zapravimo, ker smo vsi več ali nanj pod vplivom potrošniške miselnosti in zato dobesedno razmetavamo to, kar bi lahko bolj gospodarno in bolj koristno porabili. Ob današnjih visokih cenah moramo za količkaj vredno darilo odšteti več desettisočev. To pa je že denar, ki se da uporabiti tudi drugače kot za «košaro» buteljk, slaščic in drugih stvari, ki jih obdarovana oseba v kratkem kon-sumira, ne vedno brez negativnih posledic. Ista sredstva bi lahko porabili za kako darilo trajnejše in bolj plemenite vrednosti. Te misli so nam brnele po glavi, ko smo v preteklih dneh krožili po tržaških u-metnostnih galerijah, ki že dolgo let prirejajo ob božiču in novem letu priložnostne razstave, na ka terih dajo na ogled ali bolje na prodaj dela številnih umetnikov, to pač, kar med letom naberejo, kolikor ne gre za improvizirane kolektivne razstave, katerii namen je isti, da se namreč u cineh^ ko ima poprečni državljan nekaj več denarja v žepu, ponudi kake delo širšemu krogu občinstva, širšemu krogu potencialnih kupcev. Seveda so se *v smislu inflacije» tudi cene umetnin dvignile in ker imamo v Trstu nekaj galerij vrhunskega značaja, so ponekod dali trn prodaj tud dela, ki niso vsakomur dostopna, saj gredo v milijone. Toda v Trstu imamo tudi galerije, koder razstavljajo še vedno valjavna in celo zelo veljavna dela in kjer pridemo do umetnine z relativno dostopnim, vsekakor nižjim stroškom. V tem smislu bomo napravili kratek sprehod po nekaterih galerijah, koder imajo priložnostne kolektivne razstave. Začeli bomo v galeriji Cartesius v Ulici Marconi, k er je galerist razstavil dela najvidnejših tržaških mojstrov, dela, ki so za vsak ali skoraj vsak žep. Tu ima ljubitelj umetnosti na voljo grafične liste s Spacalovim, Perizijevim, Sorma-nijevim in Rosignanijevim podpišem. pa tudi olja mojstrov kot so Bastianutto, Brumatti, Rosignano, Sonnani in Zandegiacomo. Galerist je dal na ogled in v prodajo tudi nekaj del tržaških kiparjev kot so Zol, Perizi, Čara in Alberti. Istočasno je galerist in znani tržaški likovni mojster Bruno Pon-te pripravil zanimivo mapo z e-nim svojim zelo veljavnim grafičnim delom v štirih barvah z naslovom «Kameniti cvet» ter s poezijo znanega pesnika Luciana Mo-randini. Mapa spada v okvir grafične zbirke z naslovom Collana grofica del testimonio. S področja ljudskega vrta, iz galerije Cartesius se pomaknimo v strogi center, v galerijo «La Lan-terna», v Ulico San. Nicold. Tu i-majo že dva tedna zanimivo razstavo enakega značaja, le da je razstava v galeriji «La Lanterna» mednarodnega značaja. Poleg Tržačana Oresta Deguela, ki živi trenutno v Benetkah, sicer pa v Rima, poleg del Tržačanke Anna-marie Ducaton, Willibossija in Ernesta Zenara je galeristka dala na ogled in na prodaj tudi dela treh jugoslovanskih mojstrov. V galeriji «La Lanterna» imajo še dela Madžara Ferenca Hodijo ter Avstrijca Wernerja Krausne-ckerja. Iz galerije «La Lanterna* stopimo v bližnjo galerijo v istoimenski, ulici, nasproti vhodu v Avditorij 'Galerist je dal na prodaj zelo veliko del, saj ima 'v obeh prostorih razstavljenih kakih 35 ali še več del. Poleg del velikih mojstrov kot so Annigoni, Brague, Guttuso, Manzu. De Chi-rico, Rauchemberg, Moore in drugih, so na voljo ljubiteljem u-metnosli tudi dela naših znanih tržaških mojstrov, kot so Spacal, Sormani, Righi, Devetta in Ma-scherini, pa tudi dela goriškega u-metnika slovenskega porekla Zorana Mvšiča ali dela srbskega mojstra, ki živi v Beogradu in Parizu. slovitega Veličkoviča. V galeriji «Planetario» je tudi tovrstna razstava z deli kakih dvajsetih mojstrov. Značaj te razstave je mednaroden in na visoki ravni, saj so na voljo občinstvu oziroma ljubiteljem umetnosti tudi dela Fontane, Crippe, Bertinija, Ceiarja Mimogrede bomo omenili eno izmed razstav, ki ni kolektivna, ki pa je bila organizirana i: prirejena prav v zvezi z božičnimi in novoletnimi prazniki. V mislih i-mamo razstavo akvarelov, ki jo je v Tržaški knjigarni v Ulici sv. Frančiška 20 pripravil dr. Robert Hlavatg. fre ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Nova Problemi in raziskovanja sodobne znanosti, prvi del v e 13.00 Klasika in romantika vropskem slikarstvu John Constable 13.25 Vremenska slika 13.00 DNEVNIG 14.00 Jezik, za vse: Francoščina 17:00 Vlak, glasbena igra 17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro 17.30 Nekoč je bil... jutri! 18.00 Argumenti, četrto nadalj. 18.30 10 herzov, glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 1 - KRONIKE 19.20 Happy days: Prihaja Fonzie, TV film Igrajo: Ron Hovvara, Henry Winkler in drugi 19.45 Almanah Vremenska slika 22.00 DNEVNIK 20.40 Sam in Sally, po pripovedi M. G. Brauna lsabelita, čerto nadalj. 21.45 Storie allo specchio, drugi del 22.20 Posebni dnevnik I Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 DNEVNIK 2 — IZ NAŠIH STUDIOV Razpravljajmo o TV programih 13.00 DNEVNIK 2 - OB 13. URI 13.30 Izbiranje fakultet, tretja oddaja 17.00 TV za najmlajše Sara in Noe, risanke 17.05 Beli delfin Zum 17.20 Upor deklet, TV film 17.50 Rešitelji, risanka 18.00 Ljudske pripovedi, vzgojna cddaja 18.30 Dnevnik 2 —-ŠPORTNE VESTI 18.50 Majhne lepote velike narave, dokumentarni film 19.00 Dober večer z . . , Quartettom Cetra Vmes TV film: «A‘las Ufo Robot* Vremenska slika 19.45 Dnevnik 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Od kod prihajaš, TV igra 21.50 Vojna med spoli, tretje nadaljevanje 22.45 Znanstvena oddaja Ob koncu DNEVNIK 2 — Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljublj'ana | 16.15 Z besedo in sliko: Dedek Ježek 1 16.25 Londonska narodna galerija, serijska oddaja 16.50 Obzornik 17.00 Košarka: CIBONA — PARTIZAN, prenos 18.30 Puntarska pesem. 5. del. 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Film tedna: Ljubezensko življenje Budimira Trajkoviča 22.15 TV DNEVNIK Koper ,š, 20.00 Otroški kotiček: Risanke 20.15 TV DNEVNIK 20.35 NEKE JASNE 4'-:, OKTOBRSKE NOČI, film ' Režija: Massimo Franciosa. igrajo: Irina Demik, Dsn Backv, Silvano Tranquilli, Anita Ekberg in drugi. 22.05 Košarka: državno prvenstvo Zagreb 16.20 TV koledar 16.30 Od doma do šole 17.00 Košarka: Cibona — Partizan 18.45 Kitajska nafta, dokumentarni film ' 20.00 Prosta sreda ŠVICA 18.00 Televizijska igra 19.05 Otok kengurujev. dokumentarni film 19.35 Dogodki in ljudje našega časa: Leonardo Sciascia 20.45 Happy end, komedija "N TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.30, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 Včeraj in danes; 9.30 Kaj nam pomenijo danes?; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Ljudje in dogodki; 11.35 Plošča dneva; 12.00 Odlomki iz operet; 13.15 Naši zbori; 14.10 Roman v nadaljevanjih; 14.30 Kličite Trst 31065; 16.30 Otroci pojo: 17.C5 Mi in glasba; 18.05 Mesečnik, satirična oddaja; 18.25 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER ročila; 6.00- 7.30 To noč, danes zjutraj; 8.40 Glasbena oddaja; 9.00 - 10.35 Radio anch'io; 11.30 Srce s «k»; 12.05 - 13.30 Vi in jaz ’78; 14.05 Glasbeni program; 14.30 Oddaja o Italu Svevu; 15.05 Ral-ly; 15.30 Errepiuno; 16.35 Srečanje z VIP; 17.05 Globetrotter; 18.00 Potovanje v decibelu; 18.30 Zlati trikotnik; 19.30 Nabožna oddaja; 19.35 Radijska igra; 20.30 Tukaj glasba; 21.45 Kam gre e-lektronska glasba?; 22.30 Ali se, hočemu pogovarjati?; 23,08 Lahko noč. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 6.30, 7.30. 8.30. 9.30, 10.3« lUO, ^‘5. .18'^n 23.-.00- 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.25, 18.30, 17.30, 1&.30, -19,30,-' 20,30v; 21.30, 22.30 Poročila; 7.00 Dobro jutro v giasbi; 8.32 Glasbena oddaja; 9.00 Štirje koraki; 9.15 Poje skupina Ta varaš; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otrošk: k e tiček; 10.32 Glasbeni odmor; 10.40 Program z Vanno; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi stranki; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Samoupravnik; 14.10 Zimska plošča; 14.33 Italijanski zbori; 15.00 Kulturni momenti, danes; 15.15 Glas Sonje Gabršček; 15.40 Glasbeni moment; 15.45 Čast zaslugam; 16.00 Pismo iz...; 16.05 Ansambel La Vera Romagna: 16.40 Glasbeni notes; 16.45 Med rojaki z zamejstvu; 17.00 Ob petih popoldne; 17.45 Reklamna in zabavna glasba; 18.00 Oddaja progresivne glasbe; 18.35 Iz naše glasbene produkcije; 19.33 Crash; 20.00 Zbori v večeru; 20.32 Rock party; 21.00 Vabilo k jazzu; 21.32 Glasbena oddaja; 22.45 Glasba za lahko noč. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 23.00 Po- 24.00 ’ Poročila: 6.20 Rekreacija;’ 6.50 Dobro ijutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Zapojmo pesem; 9.40 Aktualni problemi marksizma; 10.15 -11.00 Kdaj, kam, kako in po čem?; 10.45 Turistični napot ki za naše goste iz tujine; 11.03 Po Talijinih poteh; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.00 danes do 13.; 13.20 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam..,; 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti; 14.30 14.30 Našj poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.55 Pet minut za EP; 15.30 Glasbeni intermez-zo; 15.45 Spomini in pisma. Puškin: Pisma; 16.00 Loto vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.; 18.05 Kaj radi poslušajo; 18.30 Koncert za besedo — Lepa Kata; 18.55 Pet minut za EP; 19.20 Obvestila in zabavna glasba: 19.35 Lahko noč, otreci!; 19.45 Minute z ansam blom...; 20.00 Koncert iz našega studia; 22.20 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe; 00.05 - 4.30 Nočni program. ZADEVA, KI BO Z NOVIM LETOM SPET POSTALA AKTUALNA v v KAKO SO NARAŠČALE CENE «CRNEMU ZLATU» OD «ZLATIH ČASOV LETA 1970 00 DANES Bližamo se novemu letu, letu 1979, za katerega nam vedeževalci in razni »preroki* zagotavljajo, da bo boljše od letošnjega leta. Posebno so ti ljudje prepričani, da se bodo v Italiji močno izboljšale gospodarske razmere, pa čeprav so ekonomisti drugačnega mnenja, pa čeprav se bomo že v samem začetku novega leta znašli pred novimi problemi, ki "h bo sprožilo povišanje cen nafti, o čemer so sklenili 16. tega meseca zastopniki petrolejskih držav iz krogov OPEČ v Abu Dabiju. Ekonomisti so tudi rekli, da bo povišanje cene nafti za 15 odst. nujno povzročilo nadaljnji skok inflacije, pa čeprav so se v Abu Dabiju dogovorili da bodo dviganje cene nafti izvedli postopoma, torej ne hkrati. Toda konec leta 1979 bo cena nafti že 14,55 dolarja za sod. V zvezi s tem poviškom, ki ga bomo gotovo plačali vsi, saj se bo povišek cene nafti odražal tako v povišanju cene bencina kot tudi raznih goriv in v povišku cen derivatov nafte, ki jih uporabljajo v najrazličnejših produktih od tekstila, do kemijskih izdelkov in celo v farmacevtiki, se bomo za trenutek ustavili pri «eskalacjji» cene nafti od onih »blaženih dni* pred sedmimi, osmimi leti, ko je nafta tekla po zelo nizkih cenah, pa do današnjih dni, ko »črno zlato* po- staja tako drago, da mu ne rečemo več črno zlato le v figurativnem smislu. Začnimo z letom 1970, ko je sod nafte veljal komaj 0,91 dolarja, torej komaj 91 centov dolarja. Res je, da je bil dolar tedaj nekaj več vreden kot velja današnji dolar, ki je tedaj izgubil na svoji vrednosti približno 40 do 42 odst., toda tedaj ri sod nafte stal niti en do!ar. Že sredi leta 1970 pa se je cena nafti dvignila na 98 centov dolarja. Z isto ceno smo stopili v 1971, leto, toda 15. februarja istega leta so se dobavitelji nafte v Teheranu dogovorili in preskočili «bariero» enega dolarja in določili novo ceno nafti na 1,27 dolarja. Z isto ceno smo prišli v 1972. leto in že 20. januarja istega leta se je cena povzpela na 1,45 dolarja. Naslednje leto, 1973. leto, pa je postalo že skoraj usodno in je vsaj nakazalo energetsko krizo, ki je prizadela svet naslednjega leta. V letu 1973 smo imeli kar pet poviškov cene nafti. Četrti povišek v začetku jeseni je prebil »zid* dveh dolarjev, v pozni jeseni. 16. oktobra pa je cena nafti še enkrat poskočila in sicer z 2 dolarjev na 3.45 dolarja. Iz tega bi bili mogli sklepati, da so minili »zlati časi*, ko so velikanske petrolejske ladje v Perzijskem zalivu in drugod natakale črno zlato tako rekoč zastonj. In 1. januar 1974 pomeni za ves svet, seveda še najbolj za razviti spet usodni datum, ko se začenja mo spoprijemati s pravo energetsko krizo. Arabski svet je že omenjenega 16. oktobra tako rekoč čez noč in enostransko dvignil ceno nafti najprej na že omenjene 3,45 dolarja, s 1, januarjem 1974 pa >rav tako brez dogovora z ostalim svetom na 9,31 dolarja, tarej na desetkrat višjo ceno kot jo je nafta imel; tri leta prej. In s tem se zadeva še ni končala. 1. 7. 1974 so v Quitu dvignili ceno, 1. 10. istega leta so se predstavniki držav članic OPEČ sestali na Dunaju in ponovno dvignili ceno, ki je prebila »zid* 10 dolarjev, saj je od 1. 11. 1974 sod n. fte veljal že 10,15 dolarja. Ta cena je veljala do 1. oktobra naslednjega leta, ko so se predstavniki petrolejskih držav sestali na Dunaju in ponovno dvignili ceno nafti na 11,17 dolarja, kar 'je veljalo do konca leta, nakar so 16. decembra 1976 v Kva tar ju dvignili ceno nafti na 12,1 ozi- roma 12,7 dolarja, na dunajskem zasedanju 29. junija lani pa so se dogovorili za ceno 13,97, toda v okviru držav OPEČ je tedaj prišlo do navzkrižja, kajti tako imenovane «zmerne» države, ki jih vodi Saudova Arabija, so ceno nafti povišale za 5 odst., ostale države pa za 10 odst. In s temi cenami smo prišli v* naše dni, ko so 16. deq?njbra v Abu Dabiju sklenili, da bodo povišali j ceno »črnemu zlatu* za 15 odst.,/ kar smo rekli v samem začetku Seveda bodo ta povišek uvajali postopoma, vendar to še ne bo pomenilo, da ne bo postopno višanje cene negativno vplivalo na dvig cen, na inflacijo itd. Nekatere dežele, kot na primer Anglija, ki so v zadnjih časih našle veliko nafte doma, pa čeprav na morskem dnu, se bodo laže potegnile iz težav, vse drugače bo z deželami, ki porabijo veliko goriva, a prihaja to v glavnem iz tujine. Mislimo tu na Zahodno Nemčijo, na Francijo, na Italijo, pa tudi na Jugoslavijo, ki načrpa ir. domačih vrelcev le malo tega, kar (»troši, pa čeprav so jugoslovanski naftaši letos zabeležili nove delovne rekorde. Ko je govor 6 nafti, pa ne smemo misliti le na bencin in avtomobilsko nafto ter morebiti še na kurilno olje, pač pa je tudi treba upoštevati velikanske količine nafte, ki jo porabijo termične centrale, velikanske peči v tovarnah, nafto bi morali še bolj upoštevati v kemijski industriji in drugod, saj računajo, da , odpade na porabo za bencin in domačo kurjavo le 20 odst. »črnega zlata*, 80 odst. nafte pa porabijo v druge namene, za industrijski (»gon in za kemijsko industrijo. ■ 4 mm PO ANKETI ZAGREBŠKEGA DNEVNIKA «SP0RTSKE N0V0STI» Dalipagic najboljši športnik SFRJ Bojana Šumonja najboljša športnica - Košarkarji seveda prvi Jugoslovanski športni dnevnik «Sportske novosti* je tudi letos organiziral tradicionalno anketo med 60 športnimi redakcijami raznih ju-goslovanskih dnevnikov, televizijskim dnevnikom in športnim tednikom. Letošnja anketa je že 29. po vrsti. Prvič so jo namreč uvedli leta 1950 in je od tedaj redno vse do danes. Prav zato je anketa zagrebškega dnevnika postala najvažnejše sredstvo za določitev najboljših športnikov posameznikov in ekip in tudi letošnji izidi so pravilni odraz jugoslovanskih športnih uspehov. Prvo mesto moških posameznikov je tako osvojil košarkar Dražen Da- Dražen Dalipagic lipagič, član beograjskega Partizana, najboljši evropski košarkar v letih 1977 in 1978 in najuspešnejši igralec svetovnega prvenstva v Manili. Vsem mednarodnim priznanjem je torej sledilo še priznanje v lastni državi, kar je — kot je sam Da-lipagič izjavil po prejemu nagrade — najljubši in najdražji uspeh v svoji karieri. Da je res tako, priča tudi zlata knjiga ankete, ki je v prejšnjih letih vsebovala atlete, kot so: Miroslav Cerar, Mate Parlov, Nenad Stekič, Matija Ljubek in nenazadnje košarkarja Iva Daneua in nepozabnega Radivoja Korača. Seveda pa ta nagrada pomeni u-speh tudi za vso jugoslovansko košarko (ki je osvojila prvo mesto tudi v anketi za moške ekipe), ki je v zadnjih letih dosegla izjemne u-spehe. Premočna zmaga Dalipagiča, ki je skupno zbral kar 252 točk od skupnih 365 in predvsem košarke pa privede tudi do ugotovitve, da u-spehom košarke ne sledijo uspehi tudi v drugih športnih panogah. Najbolje se to vidi pri ekipni-lestvicir saj je košarkarska reprezentanca zbrala 363 točk, boksarska reprezentanca 1 in vaterpolska ekipa KP Korčula 1. Kje so torej uspehi prejšnjih let rokometašev, vaterpolistov in nogometašev. Mnogo bolje so se odrezali posamezniki, med katere moramo vsekakor kot najzaslužnejše še prišteti Milana Janiča (svetovni prvak v kanuju), Boruta Petriča (plavalec, balkanski prvak in drugi na svetovnem prvenstvu na razdalji 1500 m), Miloša Srejoviča (atlet, evropski prvak v troskoku), pa še Stekiča, Ki-čanoviča, Kačarja, Parlova in Bojana Križaja, ki je nerazumljivo neuvrščen na lestvici zagrebškega dnevnika. Povsem drugačna je slika v ženski konkurenci, v kateri je prvo mesto in naslov jugoslovanske športnice leta osvojila Bojana Šumonja, članica karate kluba 22. decembra, Beograd in evropska prvakinja svoje kategorije. Na skupni lestvici je premagala Mariborčanko Mimo Jau-Sovčevo. V ekipni konkurenci je zmagal kegljaški par Tkalčič - Galoševič, svetovni prvakinji pred košarkarsko, karatejsko in rokometno reprezentanco. Če je podoba lestvice posameznic dokaj revna (rekli bi klavrna), so se ženske ekipe izkazale bolje kot moške. Nobena sicer ni dosegla izjemnih rezultatov, lestvica pa je mnogo bolj razgibana in izenačena. Torej popolnima obraten problem kot pri moških. Ženske posameznice popolnoma i- zostajajo, kar dokazuje lestvica sama, saj je teniška igralka Jaušov-čeva osvojila drugo mesto, kljub temu da je bila njena letošnja tekmovalna sezona mnogo skromnejša kot na primer lanska. Prva uvrščena atletinja je npr. Breda Lorenzi in to na šestem mestu, medtem ko so pred leti tekmovalke evropskega kova kot Jelica Pavličič, Vera Nikolič in Nataša Urbančič celo osvajale prva mesta. Skupno, tako posamezno kot ekipno pa ženski šport v Jugoslaviji še zdaleč ni na ravni moških, kar je vsekakor značilna in zaskrbljujoča ugotovitev. KONČNE LESTVICE Športnik Jugoslavije 1978 1. Dalipagič (Partizan Beograd, košarka) 252 2. Janič (KK Belišče, kanu) 67 3. Petrič (PK Triglav, plavanje) 23 4. Srejovič (AK Radnički, atlet.) 9 5. Stekič (AK Crvena zvezda, atletika! 7 Športnica Jugoslavije 1978 1. Šumonja (KK 22. december, karate) 188 2. Jaušovec (TK Branik, tenis) 121 3. Perkučin (STK Proleter, namizni tenis) 22 4. Kitič (RK Radnički, rokomet) 8 5. Lorenci (AK Maribor, atletika) 7 Ekipa leta 1978 MOŠKI 1. Košarkaška reprezentanca 365 2. Boksarska reprezentanca 1 3. KPK Korčula 1 ŽENSKE 1. Kegljaški par (Tkalčič - Galoševič) 151 2. Košarkarska reprezentanca 111 3. Karate reprezentanca 74 4. Rokometna reprezentanca 24 Sneg je «pobelil» tudi naša igrišča. No, kljub vsemu pa so nekatere tekme 2. amaterske lige le odigrali. Na sliki: posnetek s srečanja v Trebčah med domačim Primorcem in ekipo Giarizzole KOŠARKA OD JUTRI DO SOBOTE V Turinu ženski mednarodni turnir TURIN — Od jutri do sobote, 30. 12., bo v Turinu ženski mednarodni košarkarski turnir, na katerem bo nastopila tudi jugoslovanska reprezentanca. Poleg Jugoslovank se bodo turnirja udeležile še naslednje reprezentance: Francija. Italija A in Italija B (mladinska postava). JUTRIŠNJI SPORED: Jugoslavija - Francija Italija A - Italija B Real Madrid uspešen MADRID — Na tradicionalnem božičnem turnirju v Madridu so dosegli naslednja izida: Real Madrid - Juventud 107:101 ČSSR - Obras Sanitarias 90:88 Zvvetfel prvi DAGMERSELLEN (Švica) — Švicar Albert Zvveifel je zmagal na mednarodnem ciklokrosu v Dagmer-sellenu. NA OBČNEM ZBORU ATLETIKA TEK «STRATRIE5TE» PROSCHU PRVO MESTO Med ženskami je Sonja Antoni osvojila tretje mesto Koprčan Debernardi drugi - F. Ruzzier med boljšimi Tržaški srednjeprogaš Marino Prosch je gladko osvojil 1. mesto na teku po mestnih ulicah «Stra-trieste*. ki ga je včeraj zjutraj dobro priredil atletski klub Marathon. 17-letni tekač je 14 km dolgo progo okoli mesta pretekel v odličnem času 47’50”. Grazia Branchet-ti, tudi ona ena najboljših atletinj v Trstu, je bila prva med dekleti. Uvrstila se je na 47. mesto v splošni lestvici s časom 1 ure 3'50”. Nastopilo je tudi večje število slovenskih tekačev in tekačic, pomešanih v množici okoli 250 udeležencev. Od vseh je bil najboljši Fabio Ruzzier, član lonjerske A-drie, ki je bil na cilju 17. s časom 56’43". Le nekaj mest za njim je na lestvici Rajko Godnič s časom 57'49”. Borovka Sonja Antoni se je med ženskami uvrstila na tretje mesto s časom 1. 9'22”. Kljub izrazito prazničnem obdobju teh zadnjih dni je tek dobro uspel. Organizatorji so si sicer optimistično pričakovali okoli 400 u-deležencev, počitniški «problemi» pa so gotovo nekoliko okrnili propagando in mnogim je prireditev o-stala verjetno neznana. Po zaslugi Koprčana Fabia De-bernardija, sicer stalnega gosta tržaških atletskih tekmovanj, je tek dobil' celo' tnarfjSo mednarodno obe- ležje. Koprčan še je uvrstil na o-lliend' drugo mešto, samo 22 se- dli* kund za zmagovalcem. Proga je bila naporna. Do prve selekcije je prišlo že v Drevoredu Čampi Elisi, ko so amaterji spoznali, da tako hitrega ritma ne bodo zdržali do konca, še huje je bilo po rebri, ki od Valmaure pelje k Sv. Jakobu. Od hipodroma je šlo po Ul. Rossetti skoraj vedno navzdol in muk je bilo tu praktično konec. Prvih 20 je prišlo na cilj v majhnih presledkih, nato pa so začele prihajati večje ali manjše skupine. Vsem udeležencem so organizatorji dali spominsko kolajno, izžrebanih pa je bilo tudi mnogo praktičnih daril. kb V PRIJATELJSKI TEKMI Juventina in Zarja igrali neodločeno Juventina — Zarja 3:3 (0:2) V prijateljski tekmi sta se prejšnjo soboto v Štandrežu srečali enajsterici Juventine in Zarje, ki nastopata z različno srečo v prvenstvu 2. amaterske lige. štandrežci so namreč na predzadnjem mestu 1 :stvice, Zarja pa deli prvo mesto in je trenutno naša najboljša enajsterica. Sobotno srečanje je služilo trenerjema, da sta preverila kondicijsko pripravljenost posameznih igralcev. To predvsem velja za trenerja Juventine Spessota, ki je v igro poslal nekaj mladih igralcev, ki nastopajo v mladinskem prvonstvu. Tekma sama po sebi je bila dokaj zanimiva le v prvem polčasu, potem pa je bila igra raztrgana in zato tudi slaba. Končni izid pa popolnoma odgovarja s ton ju ekip na igrišču. Gostje so v začetku bolje zaigrali in to prednost uresničili z dvema goloma Frandoliča. V drugem delu srečanja so domačini prišli do prvega zadetka, kaj kmalu pa so gostje ponovno zatresli Rusianovo mrežo. Končno napad Štandrežcev je kronal njihov trud, tako da je Čevdek prav v zadnji minuti igre dosegel tretji gol za svoje. Rossi in Cabrini MADRID — španski športni dnevnik As je sestavil najboljšo nogometno enajsterico letošnje sezone, v kateri sta tudi Italijana Paolo Rossi in Antonio Cabrini. Najboljša postava na svetu pa je naslednja: Fillol (Argentina); Krol (Nizozemska), Tresor (Francija), i Pasarella (Argentina), Cabrini (Ita-! lija); Stielike (ZRN), Gemmil (Škot-; ska), Hansi Miiller (ZRN); Rossi (Italija), Kempes (Argentina), Re-senbrink (Nizozemska). Pozitivno ocenili delovanje pri ŠD Zarja redni Dne 21. decembra je bil letni občni zbor ŠD Zarja. Najprej so člani izvolili predsednika občnega zbora, ki je tokrat bil Dino Stoper, nato pa so sledila poročila. Predsednik Brass je pozitivno o-cenil delovanje v prejšnjem letu, posebno pa uspehe nogometnih e-kip s posebnim poudarkom mladinske, kateri dajejo pri Zarji izredno važnost. Tovariš Brass se je dotaknil tudi športa kot primarne vloge v našem boju za obstanek. Tudi tajnik Mirjam Žagar je z zadovoljstvom ocenil minulo delovanje, še posebno pa balinarski odsek, ki je žel veliko uspehov. Blagajnik Stojan Metlika pa je v izčrpnem poročilu pedal nekaj številk, ki vsekakor kažejo, da je delovanje društva zdravo. Po poročilih se je razvila živahna diskusija, v kateri so se dotaknili perečih problemov, ki tarejo društvo. Najbolj pa je prišel do izraza problem sodelovanja z vaškimi organizacijami. Nato so člani izvolili nov odbor in si bodo v prihodnjih dneh po- C1KLOKROS VČERAJ V VARIANU PETELIN (ADRIA) DEVETI Premočno je zmagal Franco No-velli - Cerasari 15., Čok 20. SMUČARSKI SKOKI Sara Simeoni druga VARŠAVA — Poljska tiskovna a-gencija PAP jč' sestavila lestvico najboljših športnikov leta 1978. 1. Jaščeriko (SZ) 151; 2. Simeoni (Italija) 144: 3 Borg (švedska) 142; 4. Koch (NDR) 124; 5. Stenmark (švedska) 119 itd. ST. MORITZ — Švicar Sumi je osvojil 1. mesto na mednarodnem tekmovanju v smučarskih skokih z 244,7 točke. Drpgi je bil Japonec Sakaya (231,9), tretji pa Švicar M5-sching (223,4).^ ABTENAUS — Na mednarodnem veleslalomu v Abtenausu je zmagal Avstrijec Hans Enn pred zahodnim Nemcem Reichartom in rojakom Orla insky jem. Bregova mladinska ženska odbojkarska ekipa Franco Novelli je premočno zmagal tudi v osmi izmed devetih preizkušenj v ciklokrosu za trofeo «A1 Fogoler*. Včeraj je v Varianu pri Vidmu na 24 km dolgi progi premočno osvojil prvo mesto, s tem da je prekosil skoraj vse tekmovalce razen šestih. Nastopili so tudi člani lonjerske Adrie, in sicer Petelin, Cerasari in čok. Najbolje se je odrezal Petelin, ki je v odlični vožnji zasedel deveto mesto, medtem ko je Cerasari imel smolo in se je moral zadovoljiti s petnajstim mestom, čok pa z dvajsetim mestom. VRSTNI RED 1. Novelli (Cividale), ki je 24 km dolgo progo prevozil v 1 uri Barattin (Chiesa vecchia) po 3’ Fontana (Cansiglio) Fattorel (Cansiglio) Moro (Silvellese) Candusso (Uiese) Petelin (Adria) Cerasari (Adria) Čok (Adria) Zadnja preizkušnja bo na sporedu v soboto, 6. januarja, in sicer v Prazzacu blizu Vidma. Rad: Pečar BOKS V TEŽKI KATEGORIJI Evangelista ostal evropski prvak BOLOGNA — Španski boksar Al-fredo Evangelista je ohranil naslov evropskega prvaka v težki kategoriji, s tem da je s k.o. v 4. krogu premagal Italijana Danteja Caneja. Nekateri so menili, da to ni bil poraz s k.o., temveč da je Evangelista zmagal, ker je Italijan v 4. krogu odstopil. No, po končanem dvoboju pa je sodnik srečanja Rudolf Durst izjavil, da se je dvoboj končal s k.o. Tako ali drugače pa ostaja dejstvo, da 38-letnemu italijanskemu boksarju, ki je bil pred dvobojem dokaj optimistično razpoložen, ni u-spelo osvojiti naslova in da je bilo na dlani, da je španski boksar vsaj za razred boljši. KOŠARKA premagali borovce, ki bodo nastopali v 1. diviziji. V Borovih vrstah je igral tudi Peter Žerjal, ki je tako lahko spet stopil na igrišče po hujši poškodbi na kolenu. Kontovel-ci so izkoristili predvsem svojo premoč pod koši, kjer sta bila tokrat centra Daneu in Bukavec zelo razpoložena. Borovci pa so kot običajno izvajali hitre protinapade ali metali iz razdalje, od koder je bil F. Perko skorajda nezgrešljiv. Poleg že omenjenih igralcev sta zadovoljila še Ban v Kontovelovih ter Pegan v Borovih vrstah. Marko Komentar Mirka Novosela .1 Ljubljančani v nevarnem položaju V sedmem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige je prišlo do vrste presenečenj. Za največ je presenečenje pa je gotovo poskrbel valjevski Metalac, ki je slavil zmago kar sredi Sarajeva. Metalac je namreč po izredo razburljivi tekmi premagal državnega prvaka Bosno in je tako osvojil dve zlata vredni točki. Po nekaj dobrih rastopih je torej Bosna zopet zatajila, pa čeprav že nekaj kol igra s svojim najboljšim košarkarjem, z Mirzo Delibaši-čem. Izid v Sarajevu pa ponovno priča, da je letošnje jugoslovansko prvenstvo izredo izenačeno. No, do drugega presenečenja kola pa je prišlo v Ljubljani, kjer je Zadar osvojil novi točki, s tem pa je spravil Iskro Olimpijo v nevaren položaj na lestvici. Ljubljančani pa bodo že jutri gostovali v Beogradu, kjer se bodo spoprijeli s Crveno zvezdo, ki je v sedmem kolu nudila močan odpor Rad-ničkemu L MK in je izgubila le po podaljških. Ker tudi košarkarji Crvene zvezde krvavo potrebujejo točke, bo torej za ekipo Iva Daneua tiuli to srečanje izredno naporno. Pred TV kamerami smo lahko gledali tekmo med Partizanom in Jugoplastiko. In tudi tu smo bili priča presenečenju. Partizan je namreč z lahkoto odpravil Spličane, ki so tokrat igrali zelo slabo. Zopet je bil glavni junak tekme Dragan Kiča-novič, ki je bil tudi za izkušeno splitsko ekipo nerešljiva uganka. Že danes pa bomo lahko pred TV kamerami zopet uživali ob Kičanovičevi igri. Partizan bo namreč igral v Zagrebu proti Ciboni, in prav to srečanje bo tudi derbi današnjega, osmega kola. Zagrebčani so namreč zmagali na Reki in tako sta Cibona in Partizan sama na vrhu lestvice. Že po današnjem srečanju bo torej na vrhu razpredelnice ostala ena sama ekipa. Današnje kolo pa bi lahko končno prineslo beograjskemu Beku prvi par točk. Beograjčani so v čačku proti Borcu imeli dokajšnjo mero smole in danes bodo v tekmi z Metalcem imeli lepo priložnost, da posežejo po prvi zmagi v tem prvenstvu. Če bi žižič in tovariši tudi v tem kolu ostali praznih rok, potem je jasno, da bi bili prav le-ti najresnejši kandidati, da zapustijo skupino najboljših. IZIDI SEDMEGA KOLA V BEOGRADU: Partizan — Jugoplastika Split NA REKI: Kvamer — Cibon Zagreb V LJUBLJANI: Iskra Olimpija — Zadar V ČAČKU Borac - Beko V SARAJEVU: Bosna — Metalac Valjevo V BEOGRADU: ~ ...... 106:95 81:86 79:82 88:86 97’99 Radnički LMK — Crvena zvezda BG 106:101 LESTVICA Partizan in Cibona 12; Jugoplastika, Borac in Radnički LMK 10; Bosna, Metalac in Zadar 6; Kvarner, Iskra Olimpija in Crvena zvezda 4; Beko 0. PRIHODNJE KOLO (DANES, 27. 12.) Cibona - Partizan (TV ob 17.00); Beko - Metalac; Zadar -Bosna; Crvena zvezda - Iskra Olimpija (jutri); Jugoplastika -Radnički LMK; Borac - Kvarner. NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI Sovodenjci so iztržili točko Doma so igrali neodločeno z dokaj močno enajsterico Fogliana Sovodnje — Fogliano 2:2 (1:1) SOVODNJE: Petejan (Uršič), Cec-chet, Florelin, fagoti, Ferfolja, Petejan (Devetak), Butkovič, Costanti-ni, Mur in, Vižintin,.Sambo.,,.-, FOGLIANO: Brazzi, Buttignon, Cozzi, Cauzer, Moratti, Cecchet, Cec-chet 2., Vižintin, Krpan, Gherebizza in Cellin. STRELCI: v 30. min. Petejan, v 38. min. Moratti (11-metrovka), v 53. min. Sambo, v 78. min. Celin. Zadnja tekma v letošnjem letu ni povedala o Sovodenjcih ničesar novega: vedeli smo, da lahko tudi dobro zaigrajo in v tekmi proti Foglianu so to dokazali, saj jim je v najboljših trenutkih uspelo celo nadigrati moštvo, ki vsaj po lestvici sodeč ni med najslabšimi. Nasprotnika sta se na blatnem sovodenjsker.: igrišču pomerila v tekmi, ki je bila dopadljiva vse do konca. Kljub odsotnosti Kovica in M -ona tokrat trener Valle ni imel večjih preglavic s postavo, saj sta se v ekipo vrnila Sam-u~ Petejan, s. -di igrišča pa se PRIJATELJSKA TEKMA Kontovel (kadeti) — Bor (1. divizija) 111:106 (49:38) KONTOVEL: Ban 28 (2:2), Bukavec 26 (4:10), Kerpan 14 (4:9), Bratož 6 (2:2), Piccini 3 (1:3), Daneu 34 (2:8), Ukmar, Černoli, Pisani. BOR: Žerjal 20 (0:1), Oblak 14, Perko 32, Parovel 16 (0:4), Pegan 8, Kneipp 16. Po dokaj izenačeni tekmi so Kon-tovelovi kadeti (v bistvu pa gre za združeno ekipo Poleta in Kontovela) bo in je dobro odrezal mladi Costantini, ki je prvič obk d dres članske ekipe. Že v prvi minuti je domača obramba dopustila Krpanu izredno priložnost, toda srednji napadalec Fogliana je nerodno streljal. V 30. minuti je Petejan dosegel gol s strelom z dokajšnje razdalje. Dobrih osem minut kasneje pa j, že mrzla prha polegla navdušenje: Cecchetti je v kazenskem prostoru podrl nasprotnika in sodnik je dosoc najstrožjo kazen, ki je gostom pri-esla trenutno izenačenje. Drugi polčas so Sovodenjci začeli z večjo odločnostjo in k. -.alu prešli v vodstvo, ko je -ambo z roba kazenskega prostora presenetil nasprotnikovega vratarja. Gostje so pritisnili in izenačili v 78. min. s Cel-linom. Č. F. | -*W!DfK»l O* San Lorenzo — Mladost 1:0 (i:oj;::r; MLADOST: Aleksander Gergolet, Frandolič, Pahor, Gellini, Cotič, Marizza, Karel Ferfolja, Šuligoj, Gabrijel Ferfolja, Ruzin, Dario Gergolet (v 56. min. Marino Gergolet). SAN LORENZO: Franco, Blason, Pettarin, Pettarosi. Peris, Knez, Canciani, Pacorari, Feresin, G. Pa-corari, Marega. STRELEC: v 16. min. Canciani. Vse kaže, da Mladost v gosteh nima sreče. Potem ko je v prejšnjem kolu na domačih tleh slavila zmago v derbiju nad Sovodnja-mi, je tokrat v gosteh podlegla e-nakovredni ekipi San Lorenza. Mladost je že od samega začetka nadigrala domačine, ki niso pričakovali takšnega odpora gostov. Kljub pritisku pa našim fantom ni uspelo ustvariti nobene priložnosti za zadetek. Domačini pa so v 16. min. s Cancianijem povedli, mo- ramo pa povedati, da so pri tem zadetku imeli veliko športne sre- če. Po zadetku pa so naši fantje nekoliko popustili. Naši fantje so začeli pešati predvsem v obrambi, medtem ko so se napadalne akcije zaključile pred nasprotnim kazenskim prostorom. V drugem polčasu se igra v bistvu ni spremenila, naši so prisilili domačine do kazenskega pro- stora, tu pa so žogo nerodno zapravljali. Ob eni nevarnejših akcij je Karel Ferfolja lepo streljal njegov strel pa je zadel prečko. Tudi Šuligoj, ki se je skozi vso tekmo trudil na sredini igrišča, je skušal sam priti do gola. toda branilci so mu z veliko mero športne sreče preprečili pot do gola. Kot' ooravičilo za poraz pa moramo omeniti, da sta bila tokrat odsotna dva standardna igralca kot Ferletič in Barbana, odsotnost le-teh pa se je občutila tako v napadu kot v obrambi. D. Gergolet Paus zmagovalec SACCOLONGO — Na mednarodnem tekmovanju v ciklokrosu v tem kraju pri Padovi je prvo mesto o-svojil zahodni Nemec Rainer Paus, drugi je bil njegov rojak Thaler. Da bi bilo slavje zahodnih Nemcev popolno, je 3. mesto osvojil Ve-bing. |!llflH"| 1 mniiilin pilili ilLninilll i |’J 1. - 2. - 3. - L Dorsino 2. Tibor 1. Sclavone 2. Francia 1. Grallo 2. Big 4. — 1. Aculeo 2. Matelot 5. — 1. Miliemens 2. Bar/ache 6. — 1. Bisatella 2. Astro KVOTE 12 - 27.517.250 Ur 11 — 714.700 lir 10 — 54.400 lir X 2 2 X 1 1 1 X 2 2 X 2 MIŠKO KRANJEC -r Nekoč bo lepše (Dve povesti) lilo je preveč očitno, preveč izivajoče. Majda se ni a več premagati. Zdrsnila je s svojega mirnega po- i. Rekla je: . Kaj hočeš od mene?. Ker Vida ni odgovorila pač : očitno veselila, da je izzvala Majdo, je ta že skoraj čala: -Kaj hočeš od mene? Govori vendar. Nočem .. zahrbtno!« ... Kaj kričiš?, je rekla še kar mimo Vida. «Ne bodi iko... sitna. Česa se bojiš, ali kaj bi dejala? Menda š slabe vesti? Tako čudno se vedeš, kakor da s teli vse v redu.* . . ,, Kaj naj bi ne bilo v redu z menoj?* je planila a še vedno drzno, še vedno v obrambi, pri čemer ,ma čutila, kako se bo zdaj zdaj zgrudila. Nato se inadoma žaljivo zasmejala, čeprav še tako narejeno, zato, ker je vedela, da samo tako še lahko odvrne sbe nevarnost: Nevoščljiva si mi! Se za čevlje si mi nevoščljiva, biti si še za kaj drugega?. Ne. nisem,- je rekla Vida, a najmanj pripravljena, usti iz rok svojo žrtev. Zakaj zdaj ni več dvomila, da ima Majdo v rokah in da ji lahko zavije vrat, kadar hoče. To je hotela: Majda jo je bila nekoč spodrinila in Kodrova Vida ni bila ženska, ki bi znala pozabiti. »Nimam ti biti za kaj nevoščljiva. Mar za Goriška?« »Morebiti. Mogoče tudi zanj!« »Ni mi do tega, da bi bila moškim za... kompot!« je dejala Vida. »Prej bi ti bila nevoščljiva za čevlje... če bi bilo vse v redu z njimi!« Majda je spet zardela. Ne, to je bilo preveč nesramno izzivanje, preveč žaljivo in če bi Majda bila še tako neobčutljiva. Medtem pa je ona živela vse zadnje dni v razburljivi napetosti, kjer je bilo bore malo treba, da bi zdrknila iz svoje vsakdanje umirjenosti. Nehote je stopila proti Vidi, kakor da jo hoče napasti. A se je le ustavila pred njo in zdaj tiho rekla: «Kaj imaš proti meni? Povej vendar! Nočem slepomišenja!« «Mar slepomišim? Ti je res tako vseeno, kaj se govori o tebi?« «Kaj naj se zdaj ukvarjam z marnjami in čenčami vsega Okraja? Kaj sem toliko na poti ljudem? Kaj hočete vsi od mene?« Nato je postala že mirnejša in govorila-»Dokler sem se s politiko ukvarjala, vam ni bilo všeč. Marnali ste čez mene. Zdaj spet, ko sem pustila politiko, da bi se lahko vi ukvarjali z njo.« «Kakor da ti je kdo jemal politično žezlo iz rok!« se je posmehnila Vida. »Politika je danes vendar stvar, da se lahko z njo ukvarja, kdor se hoče, dokler jo jemlje uradno in zna frazariti. Tisoč sestankov človeku nudi dovolj priložnosti, da postane govornik. Treba je znati le nekaj stavkov o delovnem ljudstvu, širokih plasteh, reakciji — in gre. — Tu so druge stvari, punca!. »Katere? Kaj molčiš?« je skoraj zavpila, ker je Vida samo zmignila z rameni. »Govori!. »Ali je res potrebno vse do pičice povedati? Ali se delaš tako nevedno ali pa si postala tako... zakrknjena. Punca, nič ti ne bo pomagalo!« Majda je čutila, da je konec tu. Toda gnalo jo je, da se je upirala z vsemi štirimi. Vedela je, da do razkritja mora priti. Sama se je pogubljala, kakor da dela vse to nalašč, in da bi se čimprej razkrilo. Ko je zdaj bilo tu, jo je navdajala groza. Nenadoma so se ji oči zalile s solzami in dejala je skozi te solze: »Sovražiš me, mrziš. Vsi me mrzite, vsi bi me radi pogubili! Ti še najbolj! Ker sicer bi ne prišla k meni s tem opravljanjem.« »Kakor hočeš,« je Vida spet zmignila z rameni in videz je bil, da hoče oditi. »Misli o meni, kar hočeš, in naj bom kakršnakoli — opomniti sem te hotela. To je vse. — Mene, Majda, ne boš preslepila! Spominjam se te še, ko si skoraj otrok prišla na Okraj. Za zgled so te postavljali vsem, zlasti mladini. Bila s vsa napeta, politična. Ko si prišla sem, si začela nastopati proti vsem nam starejšim, kakor da smo sami tepci in grešniki: To je treba tako, to spet tako, tovarišice in tovariši! — Gledala sem te in sem si mislila: Otroče nebogljeno, saj še ne veš, kaj je življenje. Še hudo ti bo zdrsnilo na tem političnem parketu! — Prišlo je! Kje je zdaj nekdanja Majda?« Z Majdo je bilo kraj. Le izdati se ni hotela; ne, Vidi se za vse na svetu ne bi izdala. Zato je s tresočim se glasom zaprosila: «Prosim te, pusti me pri miru. Pojdi, pojdi! Nisem te klicala, ne potrebujem te, nikogar ne potrebujem! — Spremenila da sem se? Kakor da se ne smem? Kaj vam mar vse te spremembe na meni? Kaj vas motijo moji čevlji? Zakaj vas prav čevlji motijo?« Tedaj se je Vida nagnila k njej in tiho dejala, tiho, kakor da ji govori na uho: »Saj ne čevlji, punca neumna!« »Kaj pa? Kaj pa potem?« «Kje in kako si prišla do njih... mene, punca, ne mene. Mene tudi to In ne da bi še čakala odgovora, se je Vida obrnila in odšla. Bilo pa je tudi skrajni čas. Majda je prebledela. Nato se je opotekla do mize in se zgrudila nanjo: zdaj ni več dvomila, da je konec tu. Da, konec! Kaj zdaj? Mar naj tako čaka do zadnjega trenutka? Zakaj je šef ne pokliče k sebi, ko se je vendar že vrnil in ko že gotovo ve. Ker če ve Vida, potem vedo vsi, ve vse mesto, ve Udba, Notranji odsek. Zakaj se nihče ne zgane? Zakaj nihče ne pride? to moti druge. Ne ne moti več!« Čez mejo! Sama od sebe se ji je vsilila misel. Zazdelo se ji je, da je nazadnje vendarle našla veliko, odrešilno misel, ki se je človek mora okleniti na tem brezbrežnem morju svojega propada. Da, oditi v Avstrijo, od tam k Rusom ali pa k Amerikancem, v bistvu je vseeno. Tam je dobrodošel vsakdo. Samo da se človek reši. Ker obsedeti, pokoriti se in potem vse dni živeti brez ciljev bedno, žalostno življenje, gristi se, biti kot izvržek, zaznamovati — ali je to sploh vredno človeka? kar je napravila, pa se ne dS popraviti. Čez mejo! Tam človek lahko spet postane spodoben član družbe. Nihče te ne sprašuje za tvojo preteklost, svojo prihodnost si krojiš sam po razmerah in zmožnostih. ] Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2.900 lir — vnaprel plačano celotna 29.000 lir Letna naročnino za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revijo »DAN*. V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00. letno 400.00 din. zo organizacije in podjetjo mesečno 55,00. letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 «ADIT» • DZS • 61000 Ljubllana Gradišče 10/il. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni .600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi Iz dežele Furlani|e-Jull|ske kraline se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 27. decembra 1978 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izda ja | •n tiska I . član italijanske IZTT zveze časopisnih S Trst založnikov FIEG TERORISTIČNA OFENZIVA PROTI SVOBODI TISKA IN OBVEŠČANJA V RIMU Bombna eksplozija pred uredništvom «Tempa» Atentat na odgovornega urednika «Paese sera» Na srečo atentata nista zahtevala človeških žrtev: eksplozija pred uredništvom «Tempa» povzročila gmotno škodo, atentat na A. Coppolo pa je spodletel, ker časnikarja ni bilo doma RIM — Po skoraj enoletnem premoru so se teroristi zopet lotili časnikarjev in časnikov kot simbol svobode tiska in obveščanja, ki je e-den od stebrov italijanske demokracije. Predsinočnjim je malo pred polnočjo peklenski stroj eksplodiral na središčnem rimskem Trgu Colon-na pred vhodom v uredništvo lista ot revolucionarnega režima, prav ako možno pa je, da bi ga sklicali 1380. leta, saj je plenum CK izdelal in potrdil dveletni gospodarski načrt razvoja v kmetijstvu. Vprašanje, ki si ga marsikdo zastavlja, je, ali se bo 12. kongres kitajske partije moral izreči o pomenu »kulturne revolucije*, ocena o kateri je še zelo sporna. Dokončna o-cena — trdi med drugim zaključni dokument CK KPK — bo podana v bolj primernem času. Ta formulacija, ki izzveni kot odložitev spornega problema na poznejši čas, je očitno sad kompromisa in želje, da bi s tako razpravo ne zrahljali enotnosti, ki jo je vodstvo države doseglo ob vprašanju »štirih modernizacij*. Vsekakor pa je odnos novih voditeljev do »kulturne revolucije* vsaj posredno negativen v diagnozi, ki trdi, da je notranja stabilnost vladala takrat, kadar so bile pri gospodarskem razvoju upoštevane ekonomske zakonitosti, kadar jih pa niso upoštevali, stabilnosti in reda ni bilo. Zaključno sporočilo omenja kot glavno nalogo partije »socialistično modernizacijo*, se pravi reševanje zahtevnih in kompliciranih gospodarskih problemov, medtem ko je razčiščevanje z linijo Lin Piaa in »tolpe štimb* omenjeno šele na tretjem mestu in tako potisnjeno na obrobje tekočih nalog Končno poročilo obravnava v novi luči tudi lik pokojnega predsednika Maocetunga. Nov odnos do umrlega voditelja najbrž ni nekakšen poskus korenite demaoizacije, pač pa le poskus, da bi postavili njegovo delo v bolj konkreten in človeški okvir. Nihče mu ne odreka veličine tako kot voditelj.: kot tudi mislecu, vendar pa ni več nezmotljiv kol bog, pač pa je delal tudi on napake kot vsak človek. Taka ocena — poudarjajo novi voditelji — je tudi veliko bolj v skladu z oceno, ki jo je Maocetung dal o samem sebi. (vt) V Phnom Penhu so umorili angleškega profesorja PEKING — V Peking sta prispela ameriška časnikarja Elizabeth Becker in Richard Dudman, ki sta ubežala napadu v nekem hotelu v Phnom Penhu. kjer je izgubil življenje angleški univerzitetni profesor Malcolm Caldwell, izvedt^iec za gospodarski razvoj azijskih držav. Vsi trije so bili gostje kampučijske vlade, oosebno Caidvvell je bil v Kampučiji znan, saj so ga imeli za prijatelja. Poznal je veliko voditeliev in prav posebno dobro Pol Pota. katereea je spoznal med vojno rdečih kmerov proti Lon No-lovemu režimu. Dudman in Beckerjeva sta izjavila, da sta okoli pol dveh ponoči slišala streljanje. Ko sta zapustila sobi, da bi videla kaj se dogaja, sta videla tri oborožene moške. Streljali so tudi nanju, a ju niso zadeli. Dodala sta. da sta imela vtis, da je bil cilj atentatorjev prav Caldwell. Kampučijske oblasti so izjavile, da se je eden izmed napadalcev sam ubil, drugega so ujeli, medtem ko je tretjemu uspelo zbežati. O dogodku je vlada poudarila, da gre za »politično dejanje, ki škodi Kampučiji*, in da so trije napadalci bili «agenti sovražnika*, ki hoče dokazati, da Kampučija ne zna zajamčiti varnosti svojih prijateljev. Požar uničil montažno hišo VIDEM — Sibirski mraz na božični predvečer je neposredno povzročil požar v montažni hiši Lina di Le-r.arda iz Učje. Razbeljena cev pečice je vžagala vnetljivo struktu.o hiše, ki je popolnoma zgorela. Že isti večer pa so se znanci potrudili, da je s svojo petčlansko družino na toplem dočakal božič. PO SREČANJU V BRUSLJU Izrael in Egipt bosta obnovila mirovna pogajanja KAIRO — Srečanje v Bruslju med izraelskim zunanjim ministrom Da-janom, egiptovskim ministrskih predsednikom Khalilom in ameriškim državnim tajnikom Vanceom.ni prineslo novih elementov in prijemov, ki bi lahko spravili z mrtvega tira pogajanja med Kairom in Tel Avivom. Še predvčerajšnjim, ko je govoril skupini študentov, je egiP" tovski začasni ministrski predsednik Ghali naglasil, da njegova država zavrača sklenitev ločenega miru in terja globalno rešitev, k* naj zagotavlja izraelski umik z zasedenih področij in priznanje palestinskih pravic. «Pogajanja bodo trajala še nekaj mesecev*, je odkrito dejal. Na srečanju v Bruslju namreč niso določili nobenega datuma glede obnove teh pogajanj niti niso načeli vprašanj, ki jih zavirajo. Po mnenju nekaterih opazovalcev naj bi v bistvu služilo Izraelcem, da ponovno navežejo »prijateljski dialog* z Washingtonom, ki ni skrival svojega razočaranja h tudi razdraženosti zaradi nepopustljivosti voditeljev. Sedaj naj bi ob« strani izdelale svoje pripombe in jih naslovili na ameriško zunanje ministrstvo in s tem še v večji meri angažirali ZDA. Kljub temu pa je nekoliko drugačen veter le zavel v Tel Avivu. Medtem ko so izraelski voditelji še do včeraj zatrjevali, da ne odstopajo od svojih stališč, je Dajan po svojem povratku iz Bruslja priznal, da razlike niso nepremostljive, potreben pa je obojestranski kompromis. «Izraelska in egiptovska vlada, je dodal, bosta morali sedaj odločiti, če sta pripravljeni na kompromis*. Prav o tem bi izraelska vlada morala sklepati že včeraj, vendar so sejo, ki je bila precej burna, prekinili in odložili na nedeljo. Dajan je r.amreč med drugim še povedal, da bi Izrael lahko sprejel povratek okrog sto tisoč beguncev iz Cisjor-danije in Gaze, vendar bi v tern primeru ustanovili še okrog dvajset novih naselij: To njegove izjave pa so naletele na negodovanje in nasprotovanje. Da je Izrael pripravljen na pogajanja, dokazuje tudi izjava ministrskega predsednika Begina, ki je včeraj dejal, da Tel Aviv res zavrača spremembe mirovnega osnutka, lahko pa se pogaja o avtonomiji V Gazi in.iCisjordaniji in to naj bi ▼ ločenem pismu priložili mirovnemu sporazumu,- Vendar ne sprejema nobenega datuma, kot tudi ne egiptovske zahteve, po kateri imajo prednost dogovori, ki jih je Kajro sklenil z drugimi arabskimi državami. V potrditeh teh izjav je včeraj pozno zvečer prišla vest, da, bosta Izrael in Egipt obnovila pogajanja na ravni ministrstev s posredovanjem ZDA. Vest je prišla iz verodostojnih virov ameriškega zunanjega ministrstva. Kraj in datum bodo določili v roku sedmih dni. (db) mmiiiiiiiiiiiiiiifiiKiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiniiitiiiiiiiiiiiMMUliiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiii* V IZDAJI VOJAŠKO-ZGODOVINSKEGA INŠTITUTA Študija o «Osvoboditvi Istre, Slovenskega primorja in Trsta 1945» Polkovnik Uroš Kostič je dal celovito podobo o zaključnih operacijah četrte armade NOV Jugoslavije LJUBLJANA — V izdaji vojaško-1 izhaja, da je narodnoosvobodilna Inoli il 1*- n In 1.,c1 {n ■ lrAiel/ 1 T11 rfAC lniilA in l/OCtlAif) IllCff)* zgodovinskega inštituta je izšla iz tiska knjiga polkovnika, doktorja Uroša Kostiča »Osvoboditev Istre, Slovenskega primorja in Trsta 1945». Moto knjige so dobro znane besede jugoslovanskega predsednika »Tujega nočemo — svojega ne damo*. Knjiga obravnava ofenzivo jugoslovanske četrte armade od njenega oblikovanja marca 1945 pa do konca druge svetovne vojne. O osvoboditvi Istre, Slovenskega primorja in Trsta je bilo napisanih dosti knjig in študij, vendar je delo polkovnika Kostiča v mnogo-čem novo in prav gotovo zasluži posebno pozornost strokovnjakov in zgodovinarjev, ki bodo na njenih 609 straneh našli prvič doslej interpretacijo neznanih dokumentov, ki zadevajo obdobje osvobajanja Istre, Slovenskega primorja in Trsta. Avtor je uporabljal zavezniške arhive, pretežno britanske in jč brez dvoma uspel izoblikovati delo redke dokumentarne vrednosti, ki vsebuje ise tiste podatke, kakršne mora vsebovati resno znanstveno delo. Veliko število zemljevidov, shematskih prikazov, opis zajetne literature in imena enot ter posameznikov govorijo o izrednem naporu, ki jc trajal, kot pravi sam avtor, celih deset let. Knjiga daje celovito podobo zaključnih opera: cij četrte armade narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije, je dejal eden od recenzentov, admiral Bogdan Pecotič. ki je — kar je posebno zanimivo — leta 1945 kot komandant 20. korpusa prvi prišel v Trst. Zanimivo je tudi, da so dokumenti iz britanskih virov pripomogli ugotavljanju dejstev, ki danes niso sporna niti za tuje stro kovnjake, za jugoslovanske zgodo vinarje pa niso bila niti prej. Iz vojska Jugoslavije in kasneje jugoslovanska . armada imela v času zaključnih bojev proti tretjemu raj-hu pomembno vlogo v strategiji sil protihitlerjevskc koalicije. V teh operacijah je jugoslovanska armada ne samo osvobodila naše etnično ozemlje — je bilo rečeno na tiskovni konferenci — temveč je v odločilnih in težkih bojih vezala nase pomembne sile sovražnika, ki bi bile sicer uporabljene na frontah proti zaveznikom. Knjiga polkovnika Kostiča »Osvoboditev Istre, Slovenskega primorja in Trsta IMS* pomeni hkrati od* govor vsem tistim, slučajnim >n zlonamernim tolmačenjem, tujega zgodovinopisja, ki je v raznih študijah poskušalo odrekati jugoslovanski armadi sposobnost za frontalno vojskovanje. Ofenziva jugoslovanske armade za osvoboditev teh krajev to odločno demantira. Pomembno je tudi, da knjiga ne pristopa k vprašanju operacij če* trte armade samo z vojaškega, temveč tudi s političnega vidika. Tak® se njegova analiza teh operacij končuje v sedmem poglavju pod naslovom: »Diplomatski boj za pri-znanje jugoslovanskih meja*. Dokumenti, ki so podpisani v Osimu, pravi na koncu svoje knjige pol' kovnik Uroš Kostič, ki je s lem delom tudi doktoriral — imajo >g°' dovinski pomen in odpirajo novo poglavje v gospodarskih, kulturnih in drugih vidnih področjih sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Pred tremi dnevi — na dan JU' goslovanske armade — so knjig0 predali tudi vrhovnemu komandantu Josipu Brozu Titu. JURE PENGOV MANILA — Filipinska policija j« sporočila, da se je v nedeljo P°' topil blizu Batangasa trajekt. M . ie imel na krovu čez sto potnikov, knjige polkovnika Kostiča, jasno ’ Petnajst oseb je izgubilo življenje.