Luigi Berlinguer (DS) v Trstu: V tej kampanji premalo Evrope Isonzo Soča praznuje dvajsetletnico s potovanjem v 20. stoletje Primorski Kje so Spinelli, Rossetti in Volčič? SandorTence Bližnjega 6. in 7. junija bomo šli na volišča za izvolitev evropskih poslancev, v volilni kampanji pa se v glavnem govori o notranji politiki, Silviu Ber-lusconiju in volilnem referendumu. Znano je, da je v Italiji stopnja evropske zavesti zelo nizka in da je Strasbourg močno oddaljen od Rima, vseeno pa smo upali, da bo ta kampanja vsaj malce več evropsko naravnana. Očitno smo se zmotili. Italija je ena od ustanoviteljic sedanje Evropske unije, njeni evropski poslanci pa so med najbolj odsotnimi in najbolj lenimi v Strasbourgu. Seveda ostajajo izjeme, kot je južni Tirolec Sepp Kusstatscher, ki je bil navzoč na skoraj vseh zasedanjih evropskega parlamenta. Tudi nekateri drugi ev-roposlanci iz Italije so bili zelo delavni, so pa žal v veliki manjšini. To je stara hiba italijanskega političnega razreda, ki ga je v Strasbourgu vendarle zastopal Altiero Spinelli, oče združene Evrope. Svetli izjemi sta bili tudi Giorgio Rossetti in naš Mitja Volčič, ki sta se v Strasbourgu ukvarjala z evropskimi zadevami in ne z italijansko notranjo politiko. Slovenska manjšina se ima za evropsko naravnano, kar bo do neke mere tudi res. Škoda, da to ne prihaja ravno do izraza v tej volilni kampanji, ki hočeš nočeš tudi pri nas odraža situacijo na vsedržavnem nivoju. Upajmo, da se ne bo končalo, kot že večkrat v preteklosti, da bodo evropske volitve na koncu izpadle le kot merjenje ravnotežij na notranje politični sceni. IRAN - Orožje Teheran preizkusil novo raketo TEHERAN - Iran je včeraj preizkusil novo raketo srednjega dosega, ki bi lahko po navedbah predsednika Mahmuda Ahmadi-nedžada dosegla Izrael in jugovzhod Evrope. Ahmadinedžad je ob tej priložnosti vnovič zatrdil, da njegova država ne bo ustavila svojega jedrskega programa. Italijanski zunanji minister Franco Frattini pa je tudi zaradi tega razvoja dogodkov odpovedal dvodnevni obisk v Iran, ki bi ga bil moral pričeti včeraj. Na 21. strani dnevnik ČETRTEK, 21. MAJA 2009_ Št. 119(19.518) leto LXV._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € AVTOMOBILSKA INDUSTRIJA - »Reševanje« nemške tovarne iz skupine GM Za Opel ob Fiatovi še dve prevzemni ponudbi V Italiji sindikati zaskrbljeni zaradi morebitnega črtanja delovnih mest SOLKAN - Na nezavarovanem prehodu vlak trčil v tovornjak Spet nesreča na tirih Šofer iz Fare hudo ranjen - V neposredni bližini sta meseca marca v trčenju z vlakom umrla Goričan in poljski državljan SOLKAN - Na nezavarovanem železniškem prehodu v Solkanu je včeraj prišlo do nesreče, v kateri sta trčila tovorni vlak in kombinirano vozilo z italijansko registracijo. Voznik tovornjaka prevozniškega podjetja Bartolini, ki ga je iz poškodovanega vozila potegnil strojevodja s pomočjo nekaterih očividcev, je hudo ranjen. Ponesrečil se je v neposredni bližini ravno tako nezavarovanega železniškega prehoda, kjer sta meseca marca v trčenju z vlakom umrla Goričan in poljski državljan. Na 16. strani TURIN - Fiat je uradno predstavil ponudbo za prevzem nemške avtomobilske hiše Opel, nemška vlada pa je prejela še dve ponudbi, in sicer belgijske družbe Rhj iz ameriškega sklada Ripplewood in kanadske tovarne avtomobilskih delov Magna skupno z ruskim proizvajalcem avtomobilov Gaz. Nemška vlada bo odločitev o najboljši ponudbi sporočila do nedelje, po pisanju nekaterih časopisov pa naj bi za »rešitev« Opla izdala posojilo v višini poldruge milijarde evrov. V Italiji so medtem sindikati zaskrbljeni, ker se bojijo kršenja delovne sile v Fiatovih italijanskih tovarnah. Na 6. strani Jole Namor in Livio Semolič ob jutrišnjem občnem zboru SKGZ Na 3. in 17. strani Vissani poziva k uporabi domačih proizvodov v kuhinji Na 4. strani Odprli podvoz med Ronkami in Tržičem Na 17. strani V Zgoniku zadnja seja občinskega sveta v tekočem mandatu Na 8. strani trst - Znanost Satelit prekernih TRST-Točno pred tednom dni je poletel v vesolje satelit Planck, ki bo z dvema merilnima napravama odkrival skrivnosti o nastanku vesolja. Odgovorni pri tržaškem astronomskem observatoriju Fabio Pasian je za naš dnevnik opisal vesoljsko misijo in razkril, da velika večina sodelujočih raziskovalcev nima redne pogodbe. Na 7. strani OBUTVE. USNJENA IN ŠPORTNA OBLAČILA, PROSTI ČAS Velika promocijska prodaja do 31.05.2009 Urnik: 8.30-12.30 / 15.30-18.30 ob ponedeljkih odprto od 10 do 80% po?*' & TRST-KorzoSaba, 26 Tel./Fax040 636038 2 Četrtek, 21. maja 2009 ALPE-JADRAN / TRST - Obisk nosilca kandidatne liste DS Luigija Berlinguerja Evropska unija se mora bolj približati ljudem »Evropa, kljub razhajanjem, igra pomembno vlogo za premostitev ekonomske krize« TRST - Evropska unija ima smisel, če je blizu ljudem in njihovim realnim potrebam in pričakovanjem. Lui-gi Berlinguer, nosilec kandidatne liste Demokratske stranke za evropske volitve v našem volilnem okrožju, je eden redkih vidnih kandidatov, ki je v tej kampanji doslej govoril o Evropi. To je naredil na včerajšnjem srečanju v tržaškem Novinarskem krožku, kjer sta govorila tudi Bruno Zvech in Roberto Cosolini, deželni in pokrajinski tajnik Demokratske stranke. Berlinguer, nekdanji šolski minister in rimski parlamentarec, je dejal, da nosi toga evropska birokracija velike odgovornosti, da so se državljani oddaljili od Evropske unije. Z druge strani pa je treba priznati, da je Evropa v tem hudem gospodarskem trenutku igrala pomembno vlogo in da bo lahko po tej poti morda postala enakovreden sogovornik ZDA Bara-cka Obame. To bo lahko dosegla, če bo premostila notranje spore in državne egoizme, ki pogojujejo njen razvoj. Zvech in Cosolini sta izrazila željo, da bi se v obdobju, ki nas ločuje do volitev, več govorilo o Evropi ter o delovanju in pristojnostih evropskega parlamenta. Zvech je dejal, da demokrati kandidirajo ljudi, ki se bodo v primeru izvolitve v celoti posvetili delu v Strasbourgu in dejansko postavili ob stran italijansko notranjo politiko. Demokratska stranka Furlanije-Julijske krajine računa na izvolitev odvetnice Debore Serracchiani, ki pa za pot v evropski parlament nujno potrebuje veliko število osebnih preferenc. Prav včeraj je odvetnica iz Vidma odprla svojo novo internetsko stran (www.casaserracchiani.com) o junijskih volitvah. V Novinarskem krožku je tekla beseda tudi o aktualni italijanski politiki. Berlinguer (bratranec pokojnega voditelja KPI Enrica) je dejal, da ima Silvio Berlusconi vso pravico, da kritizira nedavno sodno razsodbo, ki se ga tiče. To lahko dela kot navadni državljan in ne kot predsednik vlade. Proti vsakršni prvostopenjski razsodbi se človek lahko pritoži, Berlusconi pa je tokrat prekoračil svoje institucionalne pristojnosti, saj odkrito grozi sodnikom. Berlinguer je prepričan, da je zadeva zelo kočljiva in da morajo vsi, začenši s predsednikom vlade, spoštovati ustavo, ki strogo ločuje izvršno oblast od sodne in zakonodajne. Bruno Zvech, Luigi Berlinguer in Roberto Cosolini na včerajšnjem predvolilnem srečanju v tržaškem Novinarskem krožku kroma celovec - Luis Durnwalder predaval v Tinjah Manjšine je treba spoštovati, ne glede na to, kje živijo CELOVEC - »Manjšine je treba pospeševati in podpirati, ne glede na to, kje živijo in kakšen jezik govorijo - nemško, hrvaško, slovensko ali drugi jezik«. To je bila glavna izpoved deželnega glavarja Južna Tirolske Luisa Durnwalderja, ki je v torek zvečer v Domu prosvete v Tinjah predaval v seriji »K stvari - Uveljavitev pravic narodnih manjšin«. Izpoved je bila namenjena predvsem avstrijski politiki, ki je v odločilnih trenutkih v prejšnjem stoletju bila južnim Tirolcem močna opora v boju za njihovo avtonomijo, ki pa naj skrbi za uresničevanje pravic tudi pri manjšinah, ki živijo v Avstriji, je še nedvoumno dejal Durnwalder. Ob tem je še pristavil, da pri izjavi »ne gre za vmešavanje, temveč za načelno pozicijo«. Durnwalder, od leta 1973 član deželne vlade in od leta 1988 deželni glavar na Južnem Tirolskem (nasledil je zgodovinskega voditelja Južnih Tirolcev, karizmati-čnega Silviusa Magnaga), je v svojem Luis Durnwalder predavanju izpostavil, da sodi njegova dežela glede sobivanja med narodnimi skupnostmi med najboljše primere v Evropi. K temu da je odločilno pripomogla avtonomija, ki jo je »avstrijska manjšina« izborila v 60-tih letih prejšnjega stoletja. Pred tem, tako Durnwalder, so propadli vsi poskusi italijanske države (po priključitvi Južne Tirolske k Italiji leta 1918), da bi izginila nemška in la-dinska manjšina na Južnem Tirolskem: naprej s politiko asimilacije, nato majorizacije in na koncu celo EVROPSKE VOLITVE - Shod v Avianu Levica in svoboda proti jedrskemu orožju AVIANO - Gibanje Levica in svoboda, ki nastopa na junijskih evropskih volitvah, je včeraj v Avianu začelo kampanjo proti stroškom za orožje in oboroževanje ter za novo italijansko politiko do Afrike. Protagonist te kampanje je nosilka kandidatne liste za Strasbourg Lisa Clark, sicer ena glavni voditeljic mirovnega gibanja Beati costruttori di pace (Blaženi ustvarjalci miru). Na včerajšnji pobudi je bil navzoč tudi slovenski kandidat na tej listi Igor Komel. Lisa Clark se že dolgo let bori proti jedrskemu orožju v ameriškem vojaškem oporišču v Avianu. V primeru izvolitve si bo v evropskem parlamentu prizadevala za Evropo brez jedrskega orožja in tudi za takšno politiko, ki bi privedla do močnega znižanja državnih oziroma javnih stroškov za orožje. »Več denarja za orožje pomeni manj denarja za socialo, kulturne pobude in Lisa Clark zaposlovanje,« je v Avianu še povedala kandidatka levičarskega gibanja. Po njenem mnenju bi se morala Evropa opredeliti za popolnoma novo politiko do Afrike. Gibanje Levica in svoboda si prizadeva za prekoračitev 4-od-stotnega volilnega praga, ki bi mu omogočil vstop v evropski parlament. Gibanje sestavljajo zeleni, socialisti, Demokratična levica in nekdanji pristaši Stranke komunistične prenove. sežana V soboto 9. mlada Vilenica SEŽANA- V soboto, 23. maja, se bo odvijala že 9. mednarodna otroška literarna prireditev, poimenovana Mlada Vilenica. Mlade literate in njihove mentorje bodo ob 15.uri sprejeli v amfiteatru sežanskega Kosovelovega doma, kjer jih bosta nagovorila vodja prireditve Magdalena Svetina Terčon in akademik in pesnik Ciril Zlobec. Mladi pisci bodo svoje stvaritve tudi prebrali ter prejeli zbornik, ki so ga kot vsa leta do sedaj tudi letos izdali. Prireditev se bo kot običajno nadaljevala v eni najstarejših svetovnih turističnih jam na svetu, vjami Vilenica, ob 17.uri. Po pozdravnem nagovoru predstavnika sežanske občine bodo svečano podelili kristalna peresa letošnje 9. Mlade Vilenice. V kulturnem programu pa bodo nastopili: kvartet klarinetov sežanske glasbene šole, skupina za izrazni ples Mehki čevlji in sopranistka Milena Košuta ob klavirski spremljavi Ingrid Tavčar. Po svečani podelitvi nagrad bo sledilo družabno srečanje in zabava ob glasbi skupine Happy Day. Prireditev, ki jo bo povezovala Ana Godnik, bo v primeru dežja potekala v veliki dvorani Kosovelovega doma. Olga Knez deportacije (sporazum Hitler - Mussolini). Avstrijska manjšina na Južnem Tirolskem je ostala na svojem teritoriju predvsem zaradi volje, da preživi. »Manjšina, ki takšne volje nima, je že izgubila«, je pristavil Durnwalder in dodal, da sta Južni Tirolci kot tudi Ladinci danes celo rastoči manjšini. Poleg avtonomije pa je k temu doprinesla svoje tudi Evropska unija s padcem meje z Avstrijo, prosti izmenjavi blaga in ljudi ter z ustanovitvijo »Evropske regije Tirolska«. Slednja sicer še ni to, kar si na Južnem Tirolskem pričakujejo, »smo pa na poti k njej«. Predavatelj je ob tem opozoril tudi na vse večji pomen obmejnih regij v skupni Evropi, s tem pa tudi na vsebolj pomembno vlogo manjšin. »Ne razumem, zakaj se prav njim v nekaterih delih Evrope tako otežkoči vključitev v prekomej-ne projekte sodelovanje na najrazličnejših področjih. Biti drugačen je konec koncev obogatitev za Evropo«, je ob močnem aplavzu poudaril juž-notirolski deželni glavar. V okviru predavanja je Durn-walder poudaril tudi vlogo južnoti-rolske ljudske stranke (SVP). V boju za avtonomije smo uspeli, ker smo bili enotna skupnost (Nobenega ni bilo, ki bi dal kaj ceneje), in tudi danes dobimo preko SVP največ poslancev v rimski parlament. To velja tudi za Evropske volitve, pri katerih tokrat na naši listi nastopa tudi pripadnik slovenske manjšine v Italiji Boris Pahor.« V diskusiji, ki je sledila predavanju, je Durnwalder izpostavili tudi poglobljeno sodelovanje med Južno Tirolsko in koroškimi Slovenci, ki že več let uspešno poteka na mnogih ravneh. S političnega vidika pred-njači sodelovanje med Narodnim svetom koroških Slovencev (NSKS) in Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP), konkreten primer zato je politično izobraževanje med Politično upravno akademijo koroških Slovencev (PUAK) in Izobraževalno akademijo SVP. Novo serijo predavanj na temo »K stvari - Uveljavitev pravic narodnih manjšin« bosta 5. junija v Katoliškem domu prosvete v Tinjah zaključila predsednika Avstrije in Slovenije Heinz Fischer in Danilo Türk, ki bosta spreogovila na temo »Avstrija in Slovenija - Sosedi in partnerici v Evropski uniji. Ivan Lukan ZDRAVSTVO Nova gripa v Vidmu, a preplah je čisto odveč VIDEM - Deseti italijanski primer nove gripe A/H1N1, ki je Svetovna zdravstvena organizacija ne imenuje več prašičja, so zabeležili v Vidmu. 21-letno dekle, ki se je 15. maja vrnilo iz ameriškega San Francisca, se je dva dni zatem (v nedeljo zvečer) slabo počutilo. Po pregledu in dvakratni analizi v tržaškem inštitutu za higieno je bilo jasno, da gre za gripo A/H1N1. Vi-demsko zdravstveno-bolnišniško podjetje je zdravstvenemu stanju bolnice sledilo kar na njenem domu. Deželni odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic je včeraj izjavil, da je vročina že minila in da komplikacij ni. Vse osebe, ki so bile v teh dneh v stiku z dekletom, so bile deležne preventivne profilakse in pri nikomur se zaenkrat niso pokazali simptomi gripe, je še povedal Kosic. Preplah, ki se je v zadnjih tednih v zvezi z novo gripo razvil preko svetovnih medijev, je milo rečeno pretiran. Svetovna zdravstvena organizacija, ki stalno nadzoruje pojav, je tudi včeraj objavila podatke o razširjenosti in o smrtnih primerih nove gripe. Konec aprila so vsi mediji poročali o 150 smrtnih žrtvah gripe, nato pa je število potrjenih smrti v hipu padlo pod 20. Do včeraj je Svetovna zdravstvena organizacija naštela 10.243 potrjenih primerov nove gripe v 41 državah, umrlo pa je 80 bolnikov. Stopnja smrtnosti je torej 0,78-odstotna. Skoraj vse primere (skupaj 89%) beležijo v ZDA (5469) in Mehiki (3648), skoraj vse smrtne primere pa v sami Mehiki (73 primerov oz. 91% vseh smrti), kjer marsikdo nima dostopa do zdravil. Zunaj Mehike je stopnja smrtnosti zaenkrat celo 0,11-odstotna. Izvedenci skušajo miriti duhove, češ da je nova bolezen blažja od navadne gripe. Skratka, ko bi mediji toliko poročali o vsaki vrsti gripe, bi bili vsi časopisi v celoti posvečeni zdravstvu. Svetovna zdravstvena organizacija, organizacija za prehrano in kmetijstvo FAO ter Svetovna trgovinska organizacija poudarjajo, da uživanje kuhanega svinjskega mesa in suhomesnatih izdelkov sploh ni nevarno. To je včeraj ponovil tudi deželni urad Furlanije-Julijske krajine, ki je pristojen za nadzorovanje živil in živilske industrije. (af) DANES V Hrpeljah v v* a • zaščiteni brinjevci HRPELJE - Občina Hrpe-lje - Kozina vabi danes, 21. maja, ob 18. uri v dvorano Kulturnega doma Hrpelje, kjer bodo slavnostno izročili Potrdila o skladnosti proizvodnje s Pravilnikom o zaščiti geografske označbe proizvajalcem brkinskega slivovca in Kraškega brinjevca. Ob tej priložnosti bodo navzoče seznanili s pomembnimi dosežki na področju strokovnega in tehnološkega napredka pri proizvodnji slivovca in bri-njevca, predstavili bodo zaščitene blagovne znamke in celostno podobo proizvodov. Proizvajalci z območja Brkinov bodo predstavili tudi druge dobrote iz sadja, ki si v zadnjih letih utirajo pot na tržišče in vse bolj pomenijo dodatno popestritev gostinsko turistične ponudbe. / ALPE-JADRAN Četrtek, 21. maja 2009 SKGZ - Jole Namor, predsednica organizacije za videmsko pokrajino pred jutrišnjim kongresom SKGZ 3 Mladi odločilen dejavnik našega nadaljnjega razvoja »SKGZ je od nastanka dalje imela celovito vizijo razvoja manjšine in jo ima tudi danes« ČEDAD - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza se intenzivno pripravlja na deželni kongres, ki bo na sporedu jutri in v soboto v Gorici oziroma Trstu. Deželno vodstvo napoveduje številne novosti in sodobnim razmeram bolj primerne načine delovanja in smernice, do sprememb pa bo prišlo tudi v videmski pokrajini, kjer predsednica Jole Namor, s katero smo se pogovorili pred kongresom, po več kot desetih letih zapušča svoje mesto. Kakšen pomen ima Slovenska kul-turno-gospodarska zveza za slovensko manjšino na Videmskem? SKGZ je že od samega nastanka imela celovito vizijo razvoja slovenske narodne skupnosti. Že takrat je pri svojem delovanju upoštevala tudi Benečijo in vse Slovence v videmski pokrajini, ki smo po svojih močeh sodelovali tudi pri ustanovitvi krovne organizacije in bili prisotni v njenem vodstvu. Spodbujala nas je in nam pomagala pri razvoju tako s kulturnega kot s socialnega in gospodarskega vidika. Bila je pravzaprav pobudnica številnih projektov, ki so nastali po potresu in sprejetju Osim-skega sporazuma. Iz njenega okvira so prišle spodbude za odprtje podjetij s slovenskim in mešanim kapitalom ne samo v industrijski coni v Špetru, temveč tudi v Ti-pani in Reziji. Ob tem je vedno podpirala kulturne dejavnosti, časopise, njen doprinos pa je bil odločilen tudi za ustanovitev dvojezične šole. Zato lahko brez pretiravanja trdimo, da slovenska narodna skupnost na Videmskem prav gotovo ne bi bila to, kar danes je, če ji ne bi že desetletja stala ob strani Slovenska kulturno-gospodarska zveza.« Kakšen pa je v današnjih časih vpliv zveze na razvoj slovenske narodne skupnosti v videmski pokrajini? »Zveza tudi danes še vedno dokazuje svojo pozornost do vseh komponent naše manjšine. Pri nas je še vedno pobudnica vseh pomembnejših projektov, pri katerih pa sodeluje tudi SSO. V zadnjem obdobju je SKGZ postala še bolj dejavna, predvsem zato, ker se je kadrovsko okrepila. Marina Cernetig je na primer postala preko Inštituta za slovensko kulturo, za nastanek katerega sta se skupno zavzeli obe slovenski krovni organizaciji, pravi vezni člen celotnega kulturnega delovanja pri nas. Inštitut tudi dejansko vodi in izvaja jezikovno politiko na Videmskem. Lahko smo ponosni, saj Slovenski kulturni center v Špetru obiskuje relativno veliko mladih, ki obiskujejo tečaje in delavnice, ki jih Inštitut organizira. Glavni poudarek je seveda na jeziku in na učenju knjižne slovenščine. Letos imamo na primer že 20 prijavljenih za poletno šolo slovenščine v Ljubljani. Vsem bomo pomagali pri delnem kritju stroškov za obiskovanje tečaja.« Jole Namor po več letih zapušča predsedniško mesto SKGZ videmske pokrajine kroma Kako bi ocenili sodelovanje z drugo krovno organizacijo? »SSO je pri nas začel delovati po osamosvojitvi Slovenije. Mislim, da je bilo sodelovanje med obema organizacijama še zlasti v zadnjem obdobju zgledno, saj skušamo skupaj uresničiti vse pomembnejše načrte. Pri tem bi omenila predvsem Inštitut za slovensko kulturo in večnamensko središče v Špetru.« Kakšen pa je odnos vaše organizacije s političnimi dejavniki? »Mogoče smo bili prav pri sodelovanju s politiko nekoliko pomanjkljivi. Skrbeli smo namreč predvsem za to, da se okrepimo s strukturalnega vidika. Zato so bile naše energije v zadnjih letih usmerjene predvsem v ustanovitev Inštituta za slovensko kulturo, ki je po mojem za razvoj naše skupnosti pomemben prav toliko kot dvojezična šola. Veliko truda smo vložili tudi v evropski projekt Jezik. Kljub temu pa smo skušali vseeno gojiti čim boljše odnose z vsemi inštitucijami, od javnih uprav do Gorske skupnosti Ter Nadiža Brda. Dali smo tudi pobudo za ustanovitev slovenske konzulte videmske pokrajine, ki bi morala biti neke vrste posvetovalno telo omenjene gorske skupnosti. Konzulta, ki jo sestavljata predsednika krovnih organizacij ter izvoljeni predstavniki, se je že večkrat sestala in odobrila tudi svoj pravilnik, ki pa ga gorska skupnost zaenkrat formalno še ni priznala. Je pa pravzaprav priznala njeno vlogo, saj je člane povabila na razgovor v zvezi s porazdelitvijo sredstev na podlagi člena 21 zaščitnega zakona. V zvezi s tem je slovenska konzulta predlagala, da bi del sredstev ohranile občinske uprave, z drugim delom pa bi morali podpreti lokalne gospodarske dejavnike in slovensko kulturno središče.« Pri SKGZ se pred kongresom veliko govori o reorganizaciji. Je ta potrebna tudi na Videmskem? »Na deželni ravni so potrebne statutarne spremembe, da bo struktura naše organizacije bolj prožna. Po kongresu bo lahko vsaka pokrajina svoje delovanje priredila svojim potrebam in teritoriju. Pri nas pa bo prišlo tudi do zamenjave ne predsedniškem mestu. Sama sem na čelu videmskega odbora že dolgo, tako da pogled hočeš nočeš sili nazaj, namesto da bi bil usmerjen v prihodnost, zato je obnova potrebna in pozitivna. V zadnjih letih pa se je naša skupnost precej razvila in imamo številne izobražene, zavedne in sposobne mlade. Treba jih je še bolj vključiti v naše delovanje in jim zaupati. Prepričana sem, da bodo lahko veliko pripomogli k nadaljnjemu razvoju naše narodnostne skupnosti.« Tjaša Gruden Geslo kongresa je »Ustvarjamo prihodnost« TRST - Štiriindvajseti deželni kongres Slovenske kulturno-gospodarske zveze z geslom »Ustvarjamo prihodnost« bo jutri popoldne ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu, nadaljeval pa se bo dan kasneje, v soboto 23. maja dopoldne, z začetkom ob 9. uri, v Dijaškem domu Srečka Kosovela v Trstu. Svojo prisotnost na otvoritvi kongresa so že zagotovili visoki predstavniki iz Slovenije (minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, predsednik Državnega sveta Blaž Kavčič, predsednik komisije Državnega zbora za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Miro Petek), Dežele Furlanije Julijske krajine in Italije, zastopniki sorodnih manjšinskih skupnosti (Italijani v Istri, koroški Slovenci, Furlani) ter drugi politični in institucionalni predstavniki. Pred predsedniškim poročilom pa bo v Gorici na vrsti slavnostna podelitev priznanj oz. odličij SKGZ zaslužnim posameznikom in organizacijam, ki so s svojim delom in doprinosom utrdili in ugledno zastopali slovensko narodno skupnost v Italiji. Posebnega priznanja bodo deležni tudi institucionalni predstavniki italijanskega jezika. Gre za bivšega goriškega prefekta Roberta De Lorenza in predsednika Izvršnega odbora Unije Italijanov Maurizia Tremula. Posebnega priznanja bo deležen tudi predsednik Upravne enote iz Tolmina Zdravko Likar. Ekstra deviško oljčno olje ■ OLEARIA DEL GARDA # % 'fc Ponudbe veljajo do 3. junija 2009 m POT DO UGODNOSTI NEVERJETNE KUPČIJE Pršut San Daniele DOP PRINCIPE brez kosti, cena za 100 g _ Jr Sir » Mozzarella LATTERIE FRIULANE 200 g, 7,00 €/kg Tunina v oljčnem olju MARUZZELLA 6 x 80 g, 7,90 €/kg Toaletni papir FOXY supersoft, 2-plastni, 40 rol Konzola DS lite NINTENDO • na voljo v več barvah Vrtna gugalnica Promo • za 3 osebe • železno ogrodje 49,90 __Hipermarket Emisfero " MONFALCONE/TRŽIČ (GO) Kraj San Polo, ulica Pocar - Tel. 0481 /416740 od ponedeljka do sobote: NEPREKINJEN URNIK: 9.00 - 20.30 f EMISFERO NAJDETE TUDI V KRAJIH: BELLUNO, FIUME VENETO (PN), PERUGIA, SCORZE' (VE), SI LE A (TV), VICENZA, VITTORIO VENETO (TV), ZANE (VI) I 4 Četrtek, 21. maja 2009 GOSPODARSTVO kriza - Po analizi investicijske banke Raiffeisen Capital Management Gospodarske katastrofe v srednji in vzhodni Evropi ne bo Dolgoročno proces dohajanja zahodnih držav kljub krizi ne bo okrnjen DUNAJ - Avstrijska investicijska banka Raiffeisen Capital Management (RCM) je v včerajšnjem sporočilu za javnost poudarila, da se strahovi glede morebitne globoke gospodarske in dolžniške krize v vzhodnoevropskih državah, ki bi za seboj lahko potegnila tudi zahodnoevropske banke, zelo verjetno ne bodo uresničili. V državah članicah EU iz srednje in vzhodne Evrope, ki niso članice območja evra, in v drugih srednje- in vzhodnoevropskih državah je zaradi svetovne finančne krize prišlo do izrazitega padca vrednosti domačih valut v primerjavi z evrom, iz držav pa je pobegnilo tudi kar nekaj tujega kapitala. Ker so se prebivalci teh držav v želji po približevanju življenjskemu standardu zahodne Evrope močno zadolževali in to v veliki meri v tujih valutah, kot je evro, so se pojavili strahovi, da tem državam grozi celo dolžniška kriza. Zaradi tega naj bi bile ogrožene tudi številne banke iz zahodne Evrope, ki imajo v vzhodnoevropski regiji velike terjatve. Poleg tega imajo nekatere izmed teh držav tudi težave v plačilni bilanci, saj z zmanjšanimi prilivi tujega kapitala težje poravnavajo svoje zunanje obveznosti, ki so posledica povečevanja primanjkljaja na tekočem računu v letih hitre gospodarske rasti. Obenem jih je prizadela še gospodarska kriza in njihove bolj šibke javne finance težje prenesejo obsežne fiskalne spodbude za oživitev gospodarske dejavnosti. V središču gospodarskih pretresov je po pisanju RCM bila in še vedno je Ukrajina, saj je tamkajšnja valuta najbolj izgubila na vrednosti, država pa se zdi tudi najbolj ranljiva tako na gospodarskem kot na političnem področju. Nevarnost, da podobna usoda doleti tudi druge države v regiji, še zlasti Poljsko, Madžarsko in Češko, je do nadaljnjega majhna. Razlog za to ni le članstvo teh držav v EU, temveč tudi razmere na tamkajšnjem gospodarskem in političnem področju, ki so neprimerno boljše od ukrajinskih, ugotavljajo v RCM. Obenem poudarjajo, da dejstvo, da se EU kljub prizadevanjem Avstrije in Madžarske ni odločila za oblikovanje skupnega svežnja ukrepov za vse vzhodnoevropske države, temveč se bo primerov lotila posamično in v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Svetovno banko, ne pomeni, da EU v kritičnih primerih tem državam ne bo priskočila na pomoč. Zaradi občutnega povečanja sredstev je IMF ob nadaljnjem zaostrovanju krize v vzhodni Evropi pripravljen posredovati hitro in obsežno, kar je za regijo vsekakor očitno pozitiven dejavnik. Poleg tega so se številne države v regiji tudi ob odsotnosti svežnjev pomoči s krizo sposobne soočiti tudi same, so zapisali v RCM. Čeprav so centralne banke v teh državah v preteklosti že poskrbele za stabiliziranje domačih valut, pa se po navedbah RCM utegnejo tu- di tiste med njimi, katerih tečaji so se že okrepili, začasno ponovno znajti pod pritiskom. Poleg tega so analitiki avstrijske banke opozorili na dejstvo, da bodo občutne depreciacije valut in upad v gospodarstvu v večini držav prispevali k stabilizaciji plačilne bilance, saj se bo izvoz pocenil, uvoz pa podražil in posledično zmanjšal. Padanje vrednosti nacionalnih valut pa po navedbah RCM ni čarobno zdravilo, saj močno bremeni gospodinjstva in družbe z obveznostmi v tujih valutah, zaradi grozečih neplačil posojilnih obveznosti tudi banke in v posameznih primerih še državni proračun, kadar se iz njega v skrajnih primerih črpajo sredstva za refinanciranje bank. V RCM so znova tudi opozorili, da je kriza posamezne države in panoge prizadela zalo različno, čeprav je že moč reči, da je svetovna recesija vzhodno Evropo prizadela nadpovprečno močno. Z bolj dolgoročnega stališča pa analiza ugotavlja, da sta konvergenčni proces in proces do-hajanja zahodnih držav v vzhodni Evropi kljub trenutnim težavam v regiji neokrnjena. (STA) Pokrajina Trst pogojno za dokapitalizacijo letališča v Ronkah TRST - Tržaški pokrajinski odbor bo danes v pokrajinski svet poslal sklep, s katerim Pokrajina Trst podpira do-kapitalizacijo letališke družbe Ae- roporto FVG Spa v Ronkah, vendar pod štirimi pogoji. Pokrajina zahteva ustrezen razvojni načrt, enotno strukturo družbe (ki je zdaj v rokah dveh lastnikov, konzorcija lokalnih uprav in Dežele), prevzem večinskega lastniškega deleža s strani Dežele in zaupanje upravljanja družbe menedžerjem z ustrezno in dokazano usposobljenostjo. Letališče je potrebno dokapitalizirati za pokritje dolga, ki mu ga je zapustila stara Alitalia. Pokrajina Trst bo pri doka-pitalizaciji sodelovala s 141 tisoč evri, od česar bo 101 tisoč evrov šlo za pokritje izgub, 40 tisoč pa za zvišanje kapitala konzorcija, v katerem ima Pokrajina 10,1-odstotni delež. Unicredit bo izstopil iz kapitala Generali TRST - Razsodba državnega sveta, ki bi lahko ponovno odprla problem kapitalskega nadzora Mediobance nad družbo Generali, ne spreminja načrtov bančne skupine Unicredit, da izstopi iz kapitala družbe krilatega leva. To je včeraj potrdil pooblaščeni upravitelj Unicredita Ales-sandro Profumo, ko je dejal, da je njegova banka še vedno zainteresirana za prodajo svojega 3,2-odstot-nega lastniškega deleža. Problem je namreč v tem, da ima Unicredit posredno večji delež prek Medioban-ce, v kateri je največji delničar. enogastronomija - Prvi gost niza Zvezde na ozemlju v Expo Mitteschool Vissanijev recept za zdravo in cenejšo prehrano je zasnovan na domačih proizvodih P 1 TRST - V tržaškem Expo Mit-telschool se je včeraj trlo ljudi, ki so se odzvali na prvi dogodek iz niza Zvezde na ozemlju, ki ga ugledni tržaški gastronomski kotiček prireja s Pokrajino Trst. Gost je bil namreč znani kuharski mojster Gianfranco Vissani, ki je bil daleč od televizijskih kamer zelo neposreden v svojem izvajanju pred številnimi kolegi, proizvajalci, ljubitelji kuhinje »made in Italy« iz našega mesta in drugih krajev FJK. Kot sta poudarila gostitelja strokovnega srečanja, enogastronomska izvedenca in upravitelja Expo Mittelschool Rossana Bettini in Francesco Razzetti, je šlo za dvojno dragoceno priložnost, saj se je po eni strani Vissani seznanil z nekaterimi znanimi imeni lokalne proizvodnje (Zobčevi lososi iz Glin-ščice, oljčno olje Starec, vina Vodo-pivca, S. Škerka in B. Zidariča, kraški pršut A. Milica, pečeni pršut Mase, dunajske in kranjske klobase Ducke-vich), po drugi pa je eksplozivni mojster skušal zbuditi občinstvo in kolege gostince s svojimi znanimi stališči proti novim gastronomskim muham, od zlorabe bio proizvodov in ogm do »molekularne« kuhinje, pretiravanja z vakumsko konzerviranimi jedmi. Pozval jih je k večji samozavesti o lastni vlogi in pomenu, saj je v Italiji kar 500 tisoč kuharjev, ki se vsak dan trudijo v kuhinjah gostiln, restavracij, hotelov in drugih menz. V navzočnosti predstavnikov stanovskih organizacij (Ace- pe, Fipe in Sdgz) jih je spodbudil, naj se bolj združujejo in skupaj nastopajo za vsestransko rast. Kljub krizi ali prav zaradi nje, naj se bolj trudijo za osvežitev obratov, zlasti za njihovo čistočo, tudi osebja, saj je to poglavitni pogoj za zagotovi- tev poštene storitve in kakovosti. Povabil jih je k skrčenju jedilnih listov in vinskih kart, kar omogoča varčevanje pri osebju in hladilnikih, in k večji skrbi in pozornosti pri nabavi proizvodov, zelenjave, zelišč ipd., ki naj bodo čim bolj lokalni in domači. Vissa- ni je poudaril, da je naša dežela, od Karnije do morja, v tem smislu zelo bogata in raznolika, saj je mogoče najti prav vse, od avtohtonih školjk do planšarskega sira, v premeru 100 do 150 km. V prijetnem in vse prej kot akademskem ozračju, ki ga je znani »šef« popopral s svojim barvitim žargonom, ni manjkalo pikrih pripomb in tudi vprašanj. V glavnem je izhajal iz svojih izkušenj, iz velike ljubezni do poklica, ki jo je podedoval od očeta, ki ga je ob nedeljah ob štirih zjutraj gnal na njivo, namesto da bi počival in se igral z vrstniki. Na obvezno vprašanje o gastronomskih vodnikih in zvezdicah pa je skeptično dejal, da nobena lestvica ni merodajna. Vprašljiva se mu zdi tudi strokovnost kritikov in njihovih avtorjev, vendar je kolege kljub temu pozval, naj prisluhnejo vsaki kritiki, še posebej pa oceni tujega gosta, ki ga ne poznajo. Gostu naj ponudijo kar želi, četudi navadno ocvrto jajce ali vodo namesto posebne specialitete in arhivskega vina ... Skratka, bila je to poučna in učinkovita lekcija, ki jo je Expo Mit-telschool, enogastronomska izložba tržaške Trgovinske zbornice, priredil s prispevkom Pokrajine Trst z namenom obogatiti krajevno enogastro-nomsko ponudbo in izobraževanje. Dodatne informacije na www.casa-vissani.it. Davorin Devetak EVRO 1,3690 $ +0,57 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 20. maja 2009 evro (povprečni tečaj) valute 20.5. 19.5. ameriški dolar 1,3690 1,3612 japonski jen 131,06 130,91 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 9,3434 43,3320 64 9180 9,2896 43,3374 65,0450 MlUlJjlVa 1 upila danska krona rvritancKi ti int 7,4452 0,88260 7,4465 0,87940 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 10,4915 88100 10,4705 8,7450 1 1UI VCjKa M Ul Id češka krona 26,615 15124 26,669 15146 jviv.aijM Malih. estonska krona inanTafCKi TAnnt 15,6466 277,85 15,6466 278 18 1 1 laO 11/27 S. GRADEC CELJE 11/28 o „„ MARIBOR 012/28 PTUJ O M. SOBOTA O 12/28 O KRANJ 18/32 13/29 ČEDAD O 16/31 ^ o - LJUBLJANA GORICA rt O N. GORICA 14/29 N. MESTO 13/28 995LCA O Postojna o O 11/27 --- „ „ ^ ,, KOČEVJE TRST OfUi? _ O 21/28 ^ o PORTOROŽ O -- ^^ - ČRNOMELJ 14/28 O UMAG OPATIJA , ZAGREB 13/29 O REKA 17/29 A— 7 (^NAPOVED ZA DANES' Po nižinah in ob morju bo jasno do pretežno jasno vreme, Večinoma bo sončno. v hribih in v predgorskem svetu pa zmerno oblačno do Najnižje jutranje temperature bodo od 9 do 15, najvišje spremenljivo. Možna bo kakšna popoldanska krajevna dnevne od 25 do 29 stopinj C. ploha ali nevihta, zlasti v Karniji. Ob obali bodo pihali krajevni vetrovi. V,_> O GRADEC 14/27 CELOVEC O 14/26 TOLMEČ O 14/29 ■S VIDEM O 15/30 O PORDENON 16/29 TRBIŽ O 13/24 o 10/23 KRANJSKA G. M ČEDAD O 16/29 Oh TRŽIČ 11/28 O KRANJ '<50o 12/25 S. GRADEC CELJE 12/29 O MARIBOR 014/27 PTUJ O M. SOBOTA O 14/28 0 r,ORIra r> O N. GORICA 15/29 N. MESTO 13/30 18/30 15/30 POSTOJNA O O 11/27 KOČEVJE ¿SKn REKA 19/29 ' ZAGREB 14/31 O 'V hribovitem svetu bo spremenljivo oblačno, na širšem območju se bodo pojavljale plohe in nevihte. Po nižinah in ob morju pa bo prevladovalo pretežno jasno vreme; zlasti popoldne pa se bo lahko delno pooblačilo, v nižinskem pasu ni povsem izključena kakšna nevihta. Ob morju bo pihal ^zmeren jugozahodnik. (NAPOVED ZAJUTRI Delno bo jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne in zvečer bodo predvsem v severni polovici Slovenije krajevne nevihte. BIOLOGIJA - Našli so ga jami Messel blizu Darmstadta na Nemškem Odkrili naj bi »manjkajoči člen« med primati in človekom GRČIJA - Javnomnenjska raziskava Aleksander Veliki prvi na lestvici važnih Grkov Doprsni kip Aleksandra Velikega NEW YORK - Znanstveniki so v torek sporočili, da so našli 47 milijonov let stare fosilne ostanke primata, ki bi lahko bil "manjkajoči člen" med primati in človekom. Fosil je izredno dobro ohranjen in mu manjka samo del noge, poimenovali pa so ga Ida, medtem ko je njegovo uradno ime Darwinius masillae, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Najdbo so javnosti prvič predstavili v torek v ne-wyorškem Naravoslovnem muzeju. Kot so povedali, je fosil raziskovala skupina norveških znanstvenikov pod vodstvom strokovnjaka za fosile, profesorja Jorna Hu-ruma. Našli so ga leta 1983 zasebni zbiratelji, ki pa se niso zavedali pomena najdbe in so fosil razpolovili ter prodali v dveh delih. Fosil je podoben majhni polopici, našli pa so ga v jami Messel blizu Darmstadta v Nemčiji. Čeprav ima dolg rep, ima tudi nekaj značilnosti človeka, kot so kratke roke in noge ter oči spredaj in ne ob strani. Kot kažejo dosedanje raziskave, je bila Ida rastlinojedec. Znanstveniki so navdušeni tudi nad tem, da je fosil tako dobro ohranjen, saj je na njem moč videti tudi sledi krzna, manjka pa samo pet odstotkov okostja, kar je po besedah Huruma med primati izjema. (STA) AVSTRALIJA - Možganska krvavitev Zdravnik z baterijskim vrtalnikom rešil dečka SYDNEY - Zdravnik v majhnem mestu v Avstraliji je življenje 13-letnega dečka z možgansko krvavitvijo rešil s pomočjo baterijskega vrtalnika. Z njim je v dečkovo glavo izvrtal luknjico in omogočil odtekanje krvi. Deček je padel s kolesom in z glavo udaril v beton, pri tem pa je prišlo do možganske krvavitve, ki bi lahko bila usodna. Sprva se je sicer dobro počutil, a ga je mati vseeno peljala k zdravniku, saj je opazila, da ima na glavi oteklino. Nato se je njegov položaj začel hitro slabšati, začel je izgubljati zavest, težave je imel z dihanjem. Zdravnik je pravilno ugotovil, da je nujno takoj zmanjšati pritisk na možgane, in ker pri roki ni imel ustreznega medicinskega instrumenta, je hišnika prosil za baterijski vrtalnik. Po navodilih nevrokirurga iz Melbourna je v lobanjo izvrtal luknjico. "Jasno, da je bilo precej grozno, a ko je začela teči kri, smo vedeli, da je bila to prava odločitev," je pojasnil zdravnik. Dečka so nato s helikopterjem odpeljali v bolnišnico, od koder so ga že po nekaj dneh - prav na njegov 13. rojstni dan - odpustili. (STA) ATENE - Grki so v okviru trimesečne televizijske javnomnenjske raziskave, v kateri je sodelovalo okoli 700.000 ljudi, za najpomembnejšega Grka vseh časov izbrali Aleksandra Velikega. Sloviti antični vojskovodja je zbral dobrih 127.000 glasov. Na drugem in tretjem mestu mu sledita George Papanikolau, ki je izumil t.i. PAP test za odkrivanje predrakavih sprememb na materničnem vratu, ter heroj vojne za grško neodvisnost izpod otomanskega imperija Teodoros Kolokotronis. Aleksander Veliki se je po porazu Perzijskega imperija leta 331 pred našim štetjem kot 25-letni vojskovodja proglasil za azijskega kralja. Še danes velja za enega najuspešnejših vojskovodij v svetovni zgodovini, saj je s svojo vojsko osvojil večino tedaj znanega sveta in prišel vse do Indije. V zadnjih letih pa Aleksander Veliki sproža tudi dodatne napetosti med Grčijo in Makedonijo, ki si ga obe lastita za svojega. Trenutno se prepirata glede načrtov Makedonije, da na glavnem trgu v Skopju postavi 22 metrov visok kip znamenitega vojskovodje. Kot znano, Grčija svoji severni sosedi ne priznava niti pravice, da bi se imenovala Makedonija. (STA)