Št. 44.
V Gorici, dne 30. oktobra 1896.
Te&tf XXVI.
,Soča"
izhaja vsak petek o poldne in velja  s  prilogo  ..Gispiilirtkl Uit* vred po pošti prejensana ali v Gorici na dom  poJiljana:
vse leto.....gld. 4-40,
pol leta......2-20,
četrt leta.      ....     r    HO. Za tuje  dežele toliko več,  kolikor je večja poštnina. Delavcem   in   drugim   manj   premožnim   novim   naročnikom naročnino   znižamo,   ako se oj.-i.ise pri iipravništvu.
„frl«irte"  kliaja  vsakih 14  Unij  vsak   drugi torek in velja za celo leto 80 kr.
»Gospodarski Ust** izhaja in se prilaga vsak mesec v obsegu lfi stranij. Kadar je v petek praznik, izidela Usta ie v četrtek.
SOČA
(izdaja za deželo).
Oznanila
in .MSIAIICE* plačujejo se a   petslopno petit-vi-sto: S kr., če se tiskajo 1 krat,
Večkrat — po pogodbi. —  Za večje črke po prostoru.
Posamične številke dobivajo se v lobakarnah v Nunski ulici in v Šolski ulici, v Trstu pri Lavreneiču nasproti velike vojašnice in pri Pipanu v ulici Ponle della Fabra po 8 kr.
Dopisi pošiljajo naj se uredništvu, naročnina in reklamacije pa upravništvu »Soče*. — Neplačanih pisem uredništvo ne sprejema,  ~ Hokopsi se no vračajo.
Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici 9.
Izdajatelj In odgovorni uradnik Dragotin Strucelj.
,, Bog* in narod!"   —
Tiska »Goriška Tiskarna A. Gabrscok" (odgovoren Josip Krmpotid).
Domovinstvo.
(I/ govora dr. 11. T ume pri shodu v Tolminu). (Nadaljevanji-). IV' mislite, to bi bilo vso lepo in v r ui. ako vsaka občilu vlada svoji- imetje ;; .-prejema s1 svojo »ivuo le kogar hoče. A t«li gospodje, ki so tako lepo ukriutiii ohcui-,-ki iu domovinski zakon, dati .so ua*t državi -v ii!ii(ie'o drugdi in du,ali so jih tako, da ¦ o zgolj mi korist nemški in laski narodnosti, mistom, velikim posestnikom in veliki trgovini in obiti. V&ied lega so jela naraščati uesla. Pnhival-tvo se jim jo množilo in pri-iriiiji' u iu preseljevanje i/ kmečkih občin v mesta. V zadnjih liOuh Hiti, odkar je v -...ni domovm-jki zakon, si- je število prebi-¦,..Mv;i v mestih podvojilo iu počveletiio. Mesto Maribor na južnem štajerskem je iim>lo 1000 prchivai.ev, sedaj jih im» Jo.OUO, U.-ivak ua Koroškem jo inn-l i'000, danes jih ima i 0.000, Trst zraste! je od 00.1)01) na HiO.UOO itd. Po podatkih ljudskega štetia je bilo li-ta lHiK. od tooo i>lij v oblini Vi% iliiiuarinov iu iti % ditižuikov iu uuatijikov, irta IbMJ. 70','„ domačinov iu |.-la lN'.iO. le -'¦<¦ o,';„. Na nižjem AvtArijSkem je bilo leta IM>U. od 1000 prebiva!« ev .117 domačinov, [.¦hi Ks'.)0. !«• s.- H.1, vTrMulela l.s»i'.». h-11 domačinov, leta 1M>0. le š- loti. Na nižjem .it ^nri-iijciii Av-trij-kom, na Štajersk-m m v Trdil je dandanes vi č nedonučmov nego domačinov. <M :i.V.» mest m iilav.ir.-tcv v Av-i.liiji jih je .s7, to je .'.litina, kjer j.- več m-domačinov m-go domačinov, iti le 11, katera imajo J« 10«, m-domačiiiov. Leta lhlMt. i>- bilo na Dunaju 170.000 domačinov in .s,* vi »Ml iiedomaoiiiuv, v Pragi l:l.00t> doma-
ritiov m t;;:;.otH) ptujo-v, v Žižkovo pri L'raj* i  t<-!o  :ih7  ti uma čin o v  in   10Ml>
rieduiiiačiriov.
Aku premišljamo, kako je moglo do lega priti, in ako si kličemo v spomin domovinski ,akon, nam je odgovor lahek. Vsaka obtimi j.- sprejemala v svi),o sredo kol domačine le one, ki so si pridobili ali prinesli premoženja. Ako je bil delavec, v mestu Se tako pošten in priden, pa ni prijel do premoženja, ni pa hotelo mesto .-prejeti kot svojega, češ: ako olioli.š iti oiioinore.*, morala c bodem preskrbovat, in zalagati.
Ako občini ni I>:1 kdo po vobi po na-ro.luo.^ti ali tiiišijeiijti, mu je oduk.i.a piavi<o UiiiiiaCinstva, v sn-ati, .E,t ^u n;Mio ne more 1'!.-.ali delili to pravno. Ktin ekuu oiitiiam ,t- ostajala tako vi-.tka vte.ua mcst.mi.i prebivalstva /.a slihSij miufttvait. boa-,.u: v pre-skrbovaii^-. Ko ibl.ivi-i. ki ,-' .-..;;.¦, v Trstu, oboli, ripr»-#iii.- ja mtstua oblina v ?vo„o bu'.-:.išn;eo, a napravi radiu iu t« ju t..ura pia-;..ti ubožna kiucOka oblina, kat-ro je del.i-¦.-¦c zapu-tii pred liti uprav vslul tibo?lva M*aja. Delo ui dobit't-k ud prcl)ivai-*tv.: o.»ta;a bojrati uie-tns ubi:m tržaški, skrb /..i boanka ir. ubožie pa uho^m kmečkim obtinam. Tako .e prisio, da n.orajO b -te nusiti ut'romue broške ?.a bolnišnice. L«, t rti obcuiski raC-uni k..2o;o, da spada >ki,:aj polovjta in ve,- v^-h i...C-in.-kih litiiodkov, to ,;e pred vaL-m dok: .d i.j revno dm'ke, na po-rit;«? i>i/.ri:šfcih i-trojkov. Tako je imela občina Ivan':,rrad i.U la'M. :M)% dokU.d ua a-vue «k.vke. .Novavas na Kra*u ilJrtf, bližnja vas ZaL-e tiO^, t. j. na vsaki goldinar ttsjrski,u davka ?> j:!.. 0/.;roma 1 j.''.d. 40 kr.občinskima, mesto Gorica pa le It i-V In vse to i-koro ; P'oij /.a /.abipuijt' bolnišnice v Uorici in Trstu.
Na to krivično razmerje jeli so kazati v državnem zboiu že leta 187i. No takrat so imeli ondt \so moč isti gospodje, ki so pred 30 leti privoSčili tolike svobode kmečkim občinam. Še le leta li>94. je uvidela tudi vlada, da je treba domovinski zakon predru-K-tOiti, tako. da kmečke občine ne bi nosile tolika bolniška bremena. Uvidela je, da je krivično, pu-čati občini vso moč, sprejeti koga v svojo sredo ali ne, marveč, da je dali pra-vico domovinstva vsakemu, ki je več let poleno živel v kaki občini, ki je to pravico •priposestvoval. V bližnjem zasedanju ilrtav-"ega zbora pride med prvimi na vrslo rovi ?-akon o p r i d o b i t v i domovne p r a-vice. Kdor biva 10 let v občini,   ima  tudi
pravieo zahtevati, da so j:a sprejme kot domačina, in ne le on, ampak tudi o'=,i'ina, h k..teri je dotlej pripadal.
Mesta ufrovarjujo uacttu novega /.akona /. i-tiiii ra/logom, kakor so njih poslanci .loguaii .-tati domovinski zakon: ,.ni smeti posegati v samoupravo občine", »ne smemo jemali največjo dobroto občinam, prostost sprt-jcmati nove člane".
Mestni zastopniki pa ne vedo, da morajo bili občine ene države vse druga za drugo. Ki'a m- sme izkoriščati druge, na nje škodi ne muc iskati svojega dobička. Občina ui Ustvarjena radi same sebe, ampak radi države iu radi človeške družbe. Močne občino tvorijo močne države, in le ako so občine enako obložene, sklbe enako dobro Zli svoje ilane.
Kake kričeče krivice se   gode po določilu starega domovinskega  zakona,   naj vam pokažejo le eni   primeri.   Za   časa,   kur sem član deželnega odbora goriškega, mi je prišla pod roko   pio-nja delavni   i/. i'ulja.   Mož je iz Ceikuega iu od mladih let od doma. .Služil je pošteno   pri   mornarici in   nad   110 let služi pošteno svoj kruh z ročnim delom. Ima sedaj 70 !<t, roke so   um   jele  pešati,   žena mu leži hroma na postelji. Ne more več skrbeti /a se iu /eno. Obrnil se  je zaupno na mestno občino   puljsko,   naj   mu   priskoči  %• starosti in bedi   ua   pomoč.   Živel   je v njej toliko desetletij    ncomadeževaiio,   pustil je v ti/j svoje t« li sne moči, pozabil je jezik svo-| jega domačega kraja, Učil   se   jo   v   njej zatajevati   svoj   rod!   Občina   mu   je hladno odgovorila:   iSči pomoči lam, od koder si. Mož je vložil prošnjo na domačo občino. Mestni magistrat^ poljski,   okrajno glavarstvo ga priporoča in potrjuje, da je istimi, kar ttdi prositelj, da  je   pomoči   nujno   potreben. No občina Cerkno hladno odgovarja: „ue mop-iiio ti   dati   ničesar,   kjer   si pustil moči. tam išči pomoči, ne poznamo le več". Ali ni bridko za moža.   Iskali mora pomoči, dasi mu jo zakon obeča, a   nikdo mu je nemara dajali. Drug.  enak   slučaj   vem iz občim.- Ljibusnje. Mlad iu čvrst je zapustil občan svojo domačo vas   in   *e podal na Uo-renje Avstrijsko. Ženil se je ondi   in poročil osuli nemško hčer. Sedaj, ko so mu od sla-I rosli otrpiitle roke, neče   mu dajati podpore , nemška   občina,   domača   slovenska   pa   mu j vi-a: piuli s ženo svojo  domov,   tu bodemo , skrbea po svojih močeh iu po domači navadi. : Ali naj zapusti kraj, ki je postal  njega prava ; uouioviiia. aii na. pr:pei,e v domačo sloveli-.-ko p.auiiisko wts -vimi   staro   zetu- Nemko, t k.ilue mhče ip-   lazuiili-V   M o/,   raje trpi la-'• koto ua i.«>voni   domu,   nego   bi   se  vrnil v | roilni. i:o obtueli um  kraj.   Kaka iiiiviea se ' mu godi, in k;iko nečloveški   je zakon, ki jo : veli.
!           Še bo',   kričeč primer se je dogodil pred
. kakimi štirimi   leti   v   Tolminu.    Odterali so ' iz Tist.s imi/j v domovno   občino   Grahovo. i Ko  s o ga   zjs"ji,iv.il: v   občinski   pisarni, jel [je ti-sutli, d.i nima   nikdo   pravice  in moči. ' vezati \:a m kraj, kje.* m: mara bivali. Njeg-'-1 oče se je   izselil   iz   teb   krajev.   V tržaškem j mestu se je odredil kot pravi   Tržačan,   učil se je p".juvjti rta svoj slovenski   rod, p-ovati [ narodnost svojega   očeta.   Iti   on   naj   bi bil J prisiljen živeti med temi ljudmi !   Ne, pljunil i je proti podobi Njega   Veličanstva,  ki je visela v pisarni, izustil je psovke kričeč : .pe-|;ite me nazaj, kamor spadam !"
Zastcprnki mest, ki so upirajo novemu domovinskemu zakonu, hvalijo torej samoupravo iu prostost, pozabljajo pa na človeštvo.                          (Dalje pride).
Krščanski socijalisii pa Slovenci!
(Izv. dop.) II. Marsikomu se čudno zdi, zakaj nemški konservativi pod Dipaulijem ali pa tudi v Hohenvvartovem klubu niso nič kaj prijazni dunajskim krščanskim socijalistom: v svojih glasilih čestokrat drug druzega pobijajo. Štiri točke jih ločijo: taktika, narodnost, kržčansko-
socijalni program iu škofovska nvktoriteta v politiki.
Nekateri mej nemškimi konservativci so podobni včasih jiu*im katoliškim strankam, ki (udi povsod povdarjajo, kako je treba na prvem mestu vero povdarjnli, kako je treba v politiki katoliška načela v prvo vrsto po-sltuljiili iu sicer vse to brezozirno, brez pomislekov, brez obotavljanja. Tudi v svojih glasilih so jako pobožni, tako, du bi včasih brez skrbi lehko cerkveni propovedniki take liste na lečo nosili iu jih tam prebirali ali pa propovedovali. Tudi na Slovensk-m imamo nekatere politične liste, ki hi bili bolj sposobni za glasila cerkvenih hratovSčiu, nego li za politiko, ki je vendar več uli miiuj svetnega značaja. Za tak posel so ua Slovenskem jako primerni listi, kakor n. pr. »Cvetje" iu »Zgodnja Danica*, lles je, tla včasih pridejo na dnevni ro:l stvari mešanega področja, Io je predme'; al vprašanj;!, tičoči se vere in politike skupaj. V tem slučaju kol katoličani imamo pravico zahtevati od slovenskih po* Uličnih listov, da sodelujejo iu razpravljajo dotičua vprašanja v zmislii naukov, potrjenih od sv. katoliške cerkve, kar se več ali manj tudi godi. Navadni kmetje se izražaj« o /goraj označenih listih, da so preveč pobožni, Do našem skromnem mnenju, političen list nuj ostitiie poliličeii. Tega se držijo tudi krščuii-ski socijalisii ua Dunaju, Odtod prihaja tudi deloma nasprotje med konservativci in kršč, socijalisii, Ko bi bili konservativci dosledni iu res povsod v dejanju iu glasovanju lo preveliko gorečnost pokazali, naj bi že bilo. Ali vse njih postopanje j>> včusih v verskem obziru jako dvomljive vrednosti.
Ko pride vsako leto v proračunski razpravi ua vrsto naučita iu hogočastua ločktt, se navadno oglasi opat Treueiifels in ponavlja vedno islo staro pesem: »die sitllicli-reli-giose Krziehung der Jugcml", ki se nahaja v državni šolski postavi Vsakdo že na prvi pogled zapazi, tla možu, kakor sploh celemu klubu, ni veliko do tega; samo tla so nekaj rekli, pa jo dovolj. Kako malo jim je sploh do katoliškega programa, pokazalo se je tudi pri postav: o nedeljskem počitku. Znani kršč. socijalist dr. Schleicher je predlagal, naj se prevzamejo tudi zapovedani prazniki v postavo, ker hlapčevska dela prepoveduje cerkvena zapoved tudi ob zapovedanih praznikih. S tem predlogom so bili zadovoljni celo liberalni Mladočehi. Konservativec Khciiclioch, v imenu konservativcev, je temu ugovarjal, ker tli hotel proti vladi odločneje iiiislt.piii, •l.i-i je dobro vedel. iU je predlog jal'M:i-ie-sl<!,. Ko j" isti kršč. socijalist dr. Sch.- '-t k" predlagal, naj se v postavi za splošro volilno reformo sprejme, da se bo smelo voliti tudi ob nedeljah po končani službi božji, vzdignil rje Dipaiili in sploh vsi konservativni listi proti temu, če-, tla s tem hi se onečastila nedelja, ['omisliti je treba, tla je dr. Schleicher profesor bogoslovja, cerkvenega prava in morala, ki dobro vi;, kaj je tlovolji-no ob nedeljah in praznikih. Ko je šlo z a t o, kar i- c t k v e n a z a pove d i z r e č u o p r e p o v e d u j e, s o k o n s c r-valivci iz s t r a h o pe t n o s t i ugo-v a r j a I i, k o j« S1 o p a 7. a n c d o 1 ž n t) volitev, k o j e nikoli se n e s tu e p r i-S t e v a t i hI a p č e v s k e m u d e 1 u, ledaj so se oglasili, eeS, glejte, kaki katoličani smo, kako goreče branimo sv. vero. Iz tega iu še drugih uzrokov se vitli, da ni čudno, da je meti kišč. socijalisii in nemškimi konservativci velik propad. Isto velja tudi o naših slovenskih konservativcih. Včasih tako pišejo in delajo, tla bi človek mislil, da zdaj pa zdaj se bodo v kvišku dvignili samo vslcil prevelike pobožnosti, kakor oni, ki se nahajajo v ekstazi. K» pa pride čas, da je treba možko besedo vložili za sv. vero. ledaj se vsi polulijo, kakor maček. Nt- rečem s tem, da so vsi mej njimi taki, ki to odobrujejo, vendar večina je takih. So nekateri radikal-neji življi, ki obsojajo vse to in se v toni oziru z nami ujemajo. Sploh vidimo pri nemških konservativcih, da se sicer sami na sebi dobre in pohlevne duše, ali manjka jim ener-žije in potrebne odločnosti,  zdi se,  da dol-
I
golrajna zveza s Ilohcmvartom jih je pripravila ob vso odločnost navzgor. Vse drugače je pri kršč, socijalislih. Ti so držijo načela: Hodimo popustljivi, mili, pohlevni navzdol i n o d l o č. n i n a v-zgor. Ziito pu tudi zmagujejo, vkljul) temu, tla konservativci za njimi vpijejo, tla ne poznajo nobene nvktorilolc, d« so uporniki, da se bratijo s socijalnhni demokrati. Iu res, niti enega izgleda ne poznamo iz cerkveno zgodovine, da bi odločnost iu brezobzirnost navzdol kaj korist i Iu, ptič pa navzgor. In na Slovenskem V Ali nekateri ne vržejo vsucegu med sorijaldttiiiokruto in liberalce, ako si upa eno prijir/no besedo izreči v prid gospodarskemu programu socijalnih demokratov? Ali ne smatrajo za brezverca onega, ki si upa z dostojno besedo navzgor posvarili? Toda otl blizu je treba take pogledati, i u vi d e I o ii e b o n a nji h, da i š č e j o s tu k i in početjem nekaj druzega — iu ne božje časti. Nekateri mislijo, da človeške slnbote so čednosti!
Drugo, kar loči konservativce od kršč, socijalislov, je narodnost. Da se oboji tu ločijo, krivi so iiaeijonalei, ki so tudi nasprotniki zidov, pu ob enem tudi posebno navdušeni zu mulcr (Jcrinnnijo. Ker pa kršč, socijalisii potrebujejo nacijonalrcv ua Dunaju, zalo se ločijo od konservativcev, ki niso lako goreči iKiroiltijanf.
Znana odločnost dunajskih kršč, socijalislov j« vsemu svetu imponovalii iu vsi narodi so jih občudovali. Naši primorski poslanci so vsletl lega iskali prilike, kako bi se jim približali, dobro vodi-, da tu stranka ima moč iu prihodnost, v rokah. l'o različnih ovinkih so naši zastopniki prišli do prijaznih oduoSiijev z dunajskimi kršč. socijalisii. Vsletl le zveze je znani krSčunskosocijiilni dnevnik radovoljno odpiral prodale nekaterim dopisnikom z Goriškega, ki so po zaslužonju bičali in razkrivali sedanji sistem na 1'rimor-moi skcin. M e j ti r u g i in, je n e k d o, k i je komaj zlezel iz z n a n e g a z a-v o d a, poslal dopis v (a lisi, v k o-j c tu j e p o g r o v a i o n i znani izrek v slov. d n e v n i k u o s v. o č e l u p a-pežu ter s tem holel dokazali, kaki strašni liberalci s * i. a S l o-v e » s k e m. P r i z a ti e v a I o s e j e s p 1 o h o ti z u a ne s t r a n i, ti a h i z n a u i nemški k r š t a n sko so o. i j a I n i list pripravili na svojo stran in s tem vanj nekoliko olajšali svoje te ž k«, stališče. Ob enem je bilo n.. men ji >. o osamili posebno naše g o '• i š k t- z a s t o p n i k e. Na prvi dopis tam se ve, prišel je drugi I ti otl le strani, ki je ovrgel vse trditve. Dokaza vši zvezo skupne okrožnice z nasprotniki Slovencev, je dopis povdarjal, da je slov. dnevnik obžaloval ono psovko, ki ni imela tako hudega pomena, kakor se je pisalo. Proti temu dopisu oglasil se je nekdo zopet tam, kar pa uredništvo ni hotelo sprejeli. Vsletl tega je slov. znanstveni list — na platnicah prijel list in sploh krščaiiskosoeijaliio stranko. Prav v tem času so dunajski kršč. socijalisti posebno podpirali naše Primorske poslance z interpelacijami. Tudi znani kršč. socijalni dnevnik je pridno sprejemal dopise z Goriškega. Ob istem času so naši niijbliž.i
—  nasprotniki v svojih glasilih pisali proti kršč. socijalistom in sicer največ za to, ker sla bila naša poslanca z njimi v prijazni zvezi. V tem času je prišla celjska gimnazija na vrsto. Vsi kršč. socijalisti so glasovali proti. Sam Luegcr in dr. Schoicher sla se osebno izjavila proti slov. poslancem, da morata to storili zaradi bližajočih se volitev v dunajski mestni y.aslop. Naši nasprotniki v bližnji okolici so v svojem glasovilem glasilu
—  zopet porabili lo priliko in krepko udarili po kršč. socijalislih in po znanem krščansko-socijalnem dnevniku, češ, lejle jih kaki Slovenci so, z nasprotniki se bratijo na Dunaju.
Čitatelji   in   naročniki   znanega  krščanskosocijalnega  dnevnika   so   zapazili,   da   v   zadnjih časih — ni nobenega dopisa več z Goriš- I kega,   pač   pase   nahajajo   dopis:
z Gorico v n e m š k o n n c i j o n a 1 n i h lis lih, ki kažejo zvezo mod našimi L u h o n i in nemškimi n a c i j o-n a I c i. Knkn je do tega prišlo, nnm nI /turno. D o m n e v a so n a m p n, d n odkar so začeli ti dopisi prihajati v n e m s k o n a c i j o n a I n o list u, j c znani k r š č a n s k o s o c i j a 1 n i dno v-n i k zaprl svojo prodalo SI o v o u-c e m na G o r i s k e m, kajti v o 111 v o v nižoavstrijski de žolni zbor so tii iu tti morajo vsi krftčiinskosoei-juliii in iiumftkonncijoitnlnl Usti v z u j o m no post o p a ti, d u v r ž o j o vse ž i d o iz d o v o I n o g a z b o r a, M o-g o č e, da jo sijajni s p reje ni m i-ii i s t e v h k o g a p r e d s o d n i k a na G o-riškom tudi nekaj k lomu p r i poni n g e I, kajti slovanska koalicija no diši mi enim ne drugim,
Navedli sum lo zalo, du ssopol iluksi-žemo krvavo potrebo jugoslovanskega kluba mi kr.ščansknfiocijulni podlagi. Nekdanji sanjači mi Slovenskem pridejo »io veljavo, kajti razmero so lake, da ho res treba ziičoli po-udarjali samoupravno, združimo Slovenijo In Hrvaško.
(Dalje pride).
Volilni shod v Corknom.
(Nadaljevanje ivs peresu prvega poročevalca),
Narodna Čitalnica ni bila zadovoljna, da jo državnega poslanca in nvojega cnstnogu članu slovesno sprejela z zastavo in razsvetljavo j poslala je pozneje svojo pevce, katere so spremljali drugi člani z bukljami in mnogo občinstva, na župuikovo dvorišče, kjer so zapeli po končani večerji nekoliko inlčtiih in ganljivih pesuij. Gospe;! dekan jo povabil pevce v vežo iu v obednico, kjer so je vnel živahen razgovor o kmečki zadrugi, ki se ustanavlja, ler sploh o položaju kmečkega ljudstvu v sedanjih časih. Pri tej priliki se je rekla marsikatera prav pametna beseda od raznih stranij, o kateri bi bilo lo to želeti, da bi se uvažala iu dejanski izvrševala.
Na prijazni, jasni večer jo sledilo megleno iu deževno jutro drugega dne. Dež jo bil prav pošteno od ranega jutra do velike maše, tako, da mnogo oddaljenih sosedov, ki so ua mera val i priti k shodu, so izostali; a zopet mnogi se niso dali ustrašili niti po trajnem dežju, marveč so od daleč prišli, da bi videli iu slišali svoje poslance.
Okolo jcdiiajsto ure, ko so je bilo žo dobro zfedrilo, so se pripeljali iz Tolmina dižavui poslanec grof Alfred €o roti i ni, deželni odbornik dr. Henrik Tu m a iu c. kr. okrajni glavar Miroslav grof M aren« i v svoji lepi uradni opravi; nekaj kasneje za njimi odvetnik dr. Tri i ler in župnik iz Koč M. Kocijančič. Prvo imenovani gospodje so spregli pri Jiirmanu ter so bili vabljeni k V. Ravnikarju, ki jih je prijazno sprejel.
Tako zgodnjega prihoda ni nikdo pričakoval, zalo je izostal slovesni sprejem, ki je bil nameravan in pripravljen. Pri vhodu s tolminske strani je shl krasen slavolok z napisom: »Poslancem vrlim kličemo vsikdar mogočni, burni: Živijo, na zdar I" a vsa vas je bilu v zastavah. Po končani veliki maši zažigali so se lopiči, ki bi se bili imeli glasiti pri vhodu visokih gostov, župan s podžupani ler dekan s kaplanom so se pa napotili h Kofolu, kjer so pozdravili došle gospode, med toni. ko je na trgu čakalo mnogo ljudstva, tla bi videlo došle goslo. Na prijazen pozdrav, ki ga jo izustil župan Jakob Tušar, je odgovoril kakor prejšnji večer dr. Gregorčič; a poleni je začelo predstavljanje od obeh stranij ler presrčon, prijazen pogovor o domačih zadevah, posebno o sodišču iu poscslnih razmerah, ki je trajal precej časa. Deputacija se poslovi, gosti pozdravijo hišnega gospodarja iu gospodinjo ter odidejo k gospodu dekanu, ki jih je gostoljubno spie • jel pod svojo slrelio.
Proti drugi uri začeli so prihajati i)\ir liovuiki iz sosednjih vasij in ž njimi po. več ali manj odličnih vaščanov. Ob treh urah so bili  prenapolnjeni  prostori v narodni Čitab-
niči, ki je pred hišo postavila lep slavolok z napisom: .Dobro došli v naši sredi!« Dr. Gregorčič, ki je bil shod skiical, začne zborovanje, pozdravi vse dosie. predstavi vladnega zastopnika in svoje tovariše ter povabi navzoCe, naj izberejo današnjemu shodu predsednika, podpredsednika in zapisnikarja. Na predlog kaplana g. Šmida izvoli se predsednik podžunan V. Ravnikar, podpredsednik župan J. Tuš ar, zapisnikar čitaln.ski lajnik A. Kos m a C.
Predsednik V. Ravnikar se zahvali n? izkazani mu Časti, pozdravi došle državne in deželne poslance ter da besedo dr. Gregorčiču, ki poroča o svojem in svojih tovarišev delovanju v deželnem in državnem zboru dobro poludrugo uro. Ako bi mogel in hotel zapisati vse tako obširno in nalanko, kakor je govoril, bi ne prišel tako kmalu do konca; zato naj le v kratkih potezah in na debelo obrišem njegov govor.   (Dalje pride).
DOPISI.
U Vrtojhe, 2*. oktobra 1.1. - Preteklo sredo jo doSel k nam toliko zaželjc-ni vikarij, Častiti gosp. Edv. Štrekelj, dosedanji kppelnn v rV.honbergu.
Imel jo priti Že pred tremi leti, toda vmes so bile stopi e razne ovire, ki ao tako vplivale, da jo mogel priti C. g. vikarij se-lc sedaj.
Lohko si mislimo, kako j 'judstvo nestrpno pričakovalo njegovega prihoda. Zato ste pa obe občini tekmovali v tem, katera bi dostojniše in Castitijivejse vsprejela C. g. vi-karija. Jedna vas je bila lepSe odičena od druge.
Samih lepih slavolokov je bilo v obeh vaseh osem, a izmej teh sta bila z napisi dva krasnn, ki sta bila postavljena pri vstopu v vsako izmej občin. Zastav in zastavic jo bilo brez števila. Vsakih par korakov je bil postavljen mlaj z zastavico na obeh straneh ceste. Raz poslopij poleg ceste so povsod plapolale narodne trobojnice. Pritrkovanjc zvonov pa se je razlegalo v obeh vaseh že teden prej.
Dan prihoda je bil označen dne 20. t. rn„ a ker je bilo slabo vreme, prenesel se jo prihod na naslednji dan, 21. t. m., mej 3,-4. ure pop. Ali ljudstvo ni pričakovalo to ure, marveč drlo je že kmalu pop. k prvemu slavoloku,
Gasi. gosp. vikarij je pa doSel Se-le okoli 5. ure pop. v spremstvu premnogih kočij, ki so bile deloma iz Vrtojbe, deloma iz Rilienberga.
Pri prvem slavoloku v gor. Vrtojbi je pozdravila č. g. vikarija Sol. deklica s primerno deklamacijo in mu darila krasen šopek svežih cvetlic, na kar je zaoril gromov iti »živio". Potem ga je pozdravil g. naduCitelj v imenu učiteljstva in okrajnega šol. sveta, gosp. župan pa v imenu občine. Č. g. vikarij, vidno ganjen, se je vsacemu posebej lepo zahvaljeval ter odšel potem v spremstvu premnogega ljudstva v cerkev sv. Jožefa v gor. Vrtojbi.
Mej tem, ko je č. g. vikarij molil v cerkvi sv. Jožefa, se je zbirala množica ljudij pa pri drugem slavoloku v dol. Vrtojbi. Tu je gospoda pozdravila druga šol. deklica ter mu izročila šopek 'cvetlic. Na krajeh v špa-lirju so pa stali čitalnični udje s-krasno zastavo; njim na čelu čitalnični gosp. predsednik, ki je pozdravil gospoda s primernim nagovorom. Čast. gosp. vikarij je stopal v družbi premnogega občinstva v cerkev sv. Janeza v dol. Vrtojbi, kjer je bil slaven blagoslov ; od tu se je vrni! v svoje stanovanje. In s tem se je končala lepa slovesnost, ki ostane vsem občanom v prijetnem spominu.
Mi občinarji pa želimo novemu C. gosp. vikarju, naj bi se po njem izpolnile dekličine besede, katere mu je deklamovala pri sprejemu, rekoč:
,A nas pa občinarje Vaš naj prihod V ljubezni in miru in v spravi zjedini"!
Iz Ajdovščine. — 25. t. m. je bil občni zbor tukajšnega Bralnega in pevskega društva. — Vpisanih je 84 društvenikov izmed katerih je bilo čez 50 navzočih pri občnem zboru. Društvo ima že sedaj pri ustanovitvi 30 gl. nedotakljive glavnice, letnih dohodkov pa okoli 190 gl. Kakor že večkrat poprej, pokazalo se je tudi pri omenjenem občnem zbora, da so vneti tukajšni tr-žani za vsako dobro stvar: navzoči možje in mladenči so se pogostoma oglašali za besedo in tako govorili, da bi delali s svojim nastopom čast tudi vsakemu mestnemu društvu. — V odbor so bili voljeni sledeči p. n. gg.: Iv. Kalin, predsednik; M. M a lik, predsednikov namestnik; Št. Š t e fc a r, tajnik; Ign. Kovač, blagajničar; Fr. Bajt, pevavodja;-Pet. V a 1 i č, namestnik pevovedje; kot odborniki pa: Iv. Dugulin, Ant. Petkov-šek, And. Jamšek, Jos. Lulik, Jos. J a m š e k. — Veseli nas, da si je društvo izvolilo v odbor take gospode, ki kažejo vedno in povsod, da želijo n :šemu ljudstvu le dobro in so mu iz srca udani.
Z dežele, 17. oktobra. — (Bolezni imamo — zdravnikov ne). — Že dalje časa razsaja pri nas v hribih vnetje grla (davka). Ljudje si pomagajo po domaČe: devajo na vrat ali gorkega pepela, alt krora- i pirjevih oslružkov, na noge pa obliže iz beljaka itd. Nedavno je ukazalo si. glavarstvo, naj se napravljajo ovitki na vratu, naj se izpira grlo, razkužuje bolniške sobe. Ali uspeha ni videti še.
Morda je vzrok, ker se ne dela pravilno in ne vstrajno. Kneipp pravi: da je deval šest ur zaporedoma tak ovitek, t. j. ruto pomočeno v zel6 gorko vodo in jesih ter dobro ovito, po vrhu pa drugo suho ruto, da je zakrila spodnjo ter se je tako v vratu »okuhalo". Ponavljal je to vsake tri četrti ure. Poskušal je tudi z mrzlo vodo in jesi-hom ter ponavljal to vsakih 12 ali 15 minut Ce se je ruta razgrela; in to tako dolgo, da je začel otrok laže dihati in se je nevarnost odstranila. Ce vročina ni jenjala, deval je še na noge do meč (golenov) tak ovitek. Znotraj pa mandeljnovo ali namizno oljkino olje, da je hladilo in meCilo. — Morda pa napravi to nekdo enkrat — dvakrat; potlej pa pusti vse; kako bo torej uspeh povoljen?
Kar se tiCe grgranja (izpiranja), je to bolj težavno pri otrocih, Ce je dotična Iva-riua strupena, ker bi lahko kaj požrli.
Nekateri priporočajo zoper davico »oleum tcrebinthinae reetificatum" (očiščeno terpen-tinovo olje) za otroke malo žličko zjutraj in zvečer, za odrasle pa veliko žlico, na to pa mleko. Že za pol ure da jame rdečeti ob robu bela kožica v ,grlu, dober da je tudi sok citrone (limono) ali kot limonada ali pa di se užije limon kot pomarančo. — Drugi priporočajo še druge strupene reči v mali meri.
Homeopati — ne ustrašite se! — hvalijo zopet svoje, namreC: »Mercurius Gyana-lus" krogljice št. 3. (Merkursilber). Od teh krogljic se razpusti 5 v mali posodici m r z I e vode s tem, da se jih meša v vodi z malo šibico. Na to se dene to raztopljeno reč s posodo vred v drugo, večjo posodo z gorko vodo. Ta gorka voda se večkrat spreminja, ker zdravilo mora biti gorko. Od tega se du zdaj vsak četrt ure naprej iti naprej malo žličko. Ce postane bolnik zaspan, pusti ga mirno spati; daj mu le v usta vsake pol ure eno suho krogljico. To pomaga — pravi do-tični pouk — še tedaj, če se bolnik že bori s smrtjo vsled zadušenja. Ce se ne motim bilo je preti leti v »Rciclisposti", da jih ozdravi s tem zdravilom 90 od slo, Kur ni malo. Poskusi se '<ihko, kar ne stane veliko. Za 50 vinarjev dobi se n. pr. v lekarni pri A. Marggrafu v Lipskem (Leipzig) malo steklenico za mnogo časa.
Zakaj pa nisem dejal, da jih I roba naročiti kar .z — Amerike? Cul sem, da je v Avstriji prepovedana ta homeopatija, da torej delajo tu taka zdravila za kupčijo tako. da denejo v zdravilo le oni duh (aroma), a ne dotičnih snovij (ingredijene). Po moji slabi pameti je to prosta sleparija! Da je ono iz Nemčije pomagalo, skušal sem sam.
Zdravniki zdravijo menda z laj z onim „heilserums (konjska kri). Ali kam naj gremo po zdravilo ? Okrajni zdravnik ne utegne, on je — uradnik, naj bi ga tudi veselilo praktično izvrševati medicino. Občinskega zdravnika ni daleč na okrog; izven Avstrije ga hrli ni tako blizo. In naj bi tudi bil: ali ni sramota, da nemarno doma potrebne pomoči ?! Poleg nemarnosti moram omeniti, da se nalv pri naših ljudeh precejšnja mera »fatalizma", t. j. vere v neizogibno usodo — ,kar je namenjeno, zašafuno, tako bo!* To je kriva misel v navadnih slučajih (zdaj ne govorimo o nadlogah ob koncu sveta — kar je izredno). Turki menijo, da ima vsak doživeti gotovo število let, in sicer, da je ta usoda nespremenljiva — naj pride že, kar hoče: da niti krvnik (rabelj), niti bolezen ne moreta življenja skrajšati. A naša vera uči, da ima človek prosto voljo, da je njegova usoda odvisna od njegovih del, da tnu je »usojeno pogojno" — po njegovih delih. Zalo pregovor Vsak svoje sreče kovač; kar si kupiš, to olupiš; kakor sipostelješ, tako boš ležal. Kar se tiče bolezni posebej, uči modri Sirah: »Spoštuj zdravnika zaradi potrebe; kajti Najvišji ga je ustvaril. Vsako zdravilo je namreč od Boga" itd.
Grajati se mora na vsak način, da so s<» nekje baje podžupani izjavili: »Mi ga (zdravnika) ne potrebujemo*. In tako ga res ni v celem okraju.
Ne bodite fatalisti! Skrbite kar le možno — za zdrava prebivališča, ne v tleh, v gnoju; napravljajte večja okna, prezračujte izbe. Poskrbite županstva za občinskega zdravnika, ne pa: ozdravi (sam od sebe) ali pa umri! Pomagaj si sam kolikor moreš. Potlej, ko si že storil vse po pameti, po svoji moči — potlej, če ne pomaga: stisni se, udaj r.e: Ne morem več! Bog — Tvoja volja! Ukianjam se! T: sam si gospodar!                         O.
Goriške novice.
Odgovorno uredništvo ^Soče* in «Primorca» je prešlo v druge roke, kakor je razvidno na čelu današnje številke. Gosp. Strucelj je bil že doslej sSočin* sotrudnik. — Na naznanilo v cSoČb, da iščem urednika, se je oglasilo več gospodov. Med temi je bil tudi jeden župnik; ta se je obrnil na mero-dajno mesto s prošnjo, da bi se mu dovolilo, sprejeti nalogo *Sočinega-urednika. Ker ni dobil odgovora, je bila sklenjena pogodba s sedanjim odgovornim urednikom, katerega je prav laskavo priporočil tudi veleč. g. dr. A. Joglič, "kanonik v Sarajevu. — Redno delujoče osebe v <Sočinem* uredništvu bodo odslej tri, kar je zopet naprulek.
—  Na uredništvo *Soče.> naj se pošiljajo vsa taka pisma, ki se tičejo le lista; vse drugo pa na znane naslove.
A. G. Imenovanje. — Gos;. V. Do min ko je   imenovan    ravnateljem   na   slovenske:« oddelku  deželne   kmetijske šolo.  Čestitamo!
—   V proslavo tega imenovanja so zložili častile; g. Duuiinka pri vedeli mizi 17 gld. za »Slogine* zavode.
Trije resni kandidati za držami zbor. — Zadnjič smo sporočili nek«j o kandidatih za državni zbor namesto pok. II«*-henlohe-ta. Povedali smo, da so proglasili gorfcki gospodje dra. Marauija za kandidata. Pri skupnem shodu v Gradišču ob Soči 27. t. m„ kjer so bili navzoči tudi Goricam in zastopniki furlanskih mest, pa ni prišlo do nikakega sporazumljenja, ker Fur-huii ne marajo dr. Maranija in so zagovarjali dra. Uujattija. Pri shodu je bih zjutraj luka babilonija, da so ga morali odložiti na popoldan. Ker se nitij popoldan ni doseg*! sporazum, so sklenili sklicati drugi shod v Cervinjanu za jutri.Tržaškemu .Mattinu" brzojavljajo, da so za D n j a 11 i j a mesta : Gradišč«, ob Soči, Oglej, Kormin, Cervinjan in Grado ter da bo B u j a 111 gotovo izvoljen. Pa ni gaj pa bo kandidoval pri prih. splošnih volitvah v veloposestvu. Tako „MaUino".
—    Danes smo dobili od grofa Henrika A t te m s a italijanske- okrožnico, v kateri je naznanil furlanskim županom, da ne misli odstopiti o d s v o j e k a n d i d a t u r e v n i k a k e m slučaj u ter na? prosi, da to naznanimo tudi v »Soči*. Tako torej imamo *rt kandidate: dra. Ha j a 1.1 i j a, dra. Maranija in Henrika grofa A t tenisa. Vsi trije so laški kandidati. Mi Slovenci si* izjavimo Se-le potem, ko uredijo Lahi svoje reči. Prihodnjič, povemo, kaj mislimo storili!
Jako   zanimiv   kandidat.          Med
knndiriato na mesto Hohonlohenvo j« imenovnn med drugimi kandidati tudi Km-ico con to Duhekv.     Ali tu gospod
1"o priobčil v »('ornem* poslanico, v tatori za letos odklanja kandidaturo; pravi pa, du nameram kutididovttti drugo leto bodisi v laškem i'i) veloposestvu ali pa v mestni skupini. Tu gospod hoč;* imeti torej za letos le jed-nega »IMutzhnltorju", ki se umakne, kedar ho hotela plemenita grofovska volja. Najložo jo slutil i .Corriero" tako čudno samooblastnost, zatrt je -odklonil sleherno odgovornost r.n to poslanico. -- Uverjoni smo pa, da bi naši Lahi kar objemali grofa Dubskoga, ako bi prodrl v — veloposestvu! Nadejamo so, da se jim ne izpolnijo srčne želje.
Gospodu J. Vidmarju v Zitpotoku.
—  Budimpešta, 28. oktobra: Zadnji »P. L." n.i je došel tu sem; čital sem dolgo poslanico g. Vidmarja. Ta gospod se je pobil sam sicer najbolje, vendar mu posvetim prihodnjič par besedic, ne sicer radi njega, ampak radi stvari same, da bomo na čistem vsaj zdaj, ko oddajam uredništvo obeh listov dragim rokam — A. GabrSček*.
O letošnjem preglednem zboru v Gorici smo dobili oster dopis, katerega za sedaj še ne priobčimo. G. nadporočnik C je poučeval možlvo jedino le italijansko, dasi sle bili najmanj dve tretjini Slovencev, ki niso razumeli nobene italijanske besede. Tudi v drugem ozira so prezirali Slovence — m a-g i s t r a t n i uradnik i. Proti takemu po-čenjanlu najodločneje protestu jemo in se pritožimo na višjem mestu.
Povndenj. — Tudi ta teden smo imeli obilo dežja. I/, tolminskih hribov poročajo, da je tam uzročila povodenj posebno veliko škodo. V Trenti je baje voda razdjala vse potne, vezi. Poštna zveza je bila pretrgana. Skoda je velikanska, ker je voda odnesla vse pridelke. V Gorenjem polju je zrušen zid ob pokopališču. Voda je nesla mrtve zajce in koze ter druge reči. Začasni most na Boki mej Žago in Bovcem je zrušen. Kobarid je bil kot nekak otok, ker je Idrijca poplavala vse na okoli. Krnska dolina je bila polna vode, katera je odnesla vsa pastirska zavetišča (bajte). Pri Soči je voda uničila mlin in pri ti priliki so poginili tri osli. V R a j bi u ni bila voda od leta 1851. tako visoka.
V Sloglno osemrazrcilnieo se je upisalo doslej 5 12 otrok. Ako prištejemo k temu številu še učence obrtne Šole in učenke iz dekliške šole ter iz otroških vrtov, tedaj imajo »Slogini" zavodi nad 8 00 gojencev! — Slovenci spomnile se o vsaki priliki , »Sloginih* zavodov!
Zaupen shod. — Minoio nedeljo so sklicali nekateri SIdvenci zaupen shod, da se posvetujejo o zadevi č. g. Budi n a. Od 68 povabljencev, se je ud • .ilo shoda 6">. Mej njimi je bilo tudi nekoliko žensk. Shod je sprejel enoglasno prečitano spomenico, katero je izročila v sredo posebna deputacija pre-vzvišenemu nadškofu.
»Bandiera russa* — ruska zastava. Kdo se ne spominja, kolikokrat smo imeli priliko pošaliti se z našim »Corrierom", .Piccolom"   itd.,   ko  so  kar  trepetali pred
»rusko* trobojnico — belo-modro-rdečo. Ta naša trobojnica jim je kar vid jemala!
—  In danes? Po vsej Italiji so razobešali to trobojnico, da so vredneje proslavili dan, ko se je združit kraljevič z na*o divno J e I e n o
—  črnogorsko, da pomladi in osveži ž njo svoj rod in osreči svojo domovino. V znamenju trobojnice naše virtijo zdaj vse pogoje boljše prihodnosti svoje. Tako se preminjajo časi! UčerajSnji greh je danes čednost! — Vsi naši ilalianissimi bi morali torej razobešali vsaj — našo trobojnico, častiti jo in — spoštovati njene prave gospodarje. Ali se to zgodi? Dvomimo! Sovraštvo jim je preveč zalezlo pod kožo!
Gosp. dopisniku iz Vipavske doline. Prečitajle točno govor deželnega poslanca in odbornika g. dra. T u m a, katerega je imel pri shodu na Goričiei v zadevi Vipavske železnice. Iz samega govora spoznate, kot razsoden mož, da Vaš dopis ne bi imel nikakega uspeha niti kot glas »javnega mnenja*, ker so pri zgradbi železnice posredi — tudi strategičko-vojaSki o z i r i.
»Svoji k svojim!* —- V Gorici se mudi za nekoliko časa g. Maks Sevirr, popotnik narodne tvrdke Jakob Klemene iz Trsta, kateri ima zbirko uzcreev raznega manufukt urnega blaga iti perila. Odsedel je pri »belem zajcu* v nunski ulici, kamor naj se blagovole obrniti oni goriš d Slovenci, katerih ne bi obiskal iu kateri se želijo postnči pri naroim tvrdki, Zi pristnost blaga iti dobro po^tr žbu se jami'i. \/. Gorice iidpoluji- proti Tolminu in v dni^e kraje, na kar opozarja lariHrii-je hlovenc*. Opozarjajo se ob enem tudi na oglai g. M. Po vera ju v priingi. Gosp. Poveraj prosi riidoljubit«1 fila-tflje na dt-želi, da prilepijo njegov oglas tla vidnem mestu.
Izgred na ulici. — Neki gospod iz nemških krogov v Gorici nam piv* pismo, v katerem se pritožuje, da j-? -*i. t. m, od '.). ure zvečer do l1'. Zjutraj neki gurUki brivec razsajal po ulici tako brezobzirno, di bi bilo moralo posredovati red.-rslvo. On nam pisc doslovtio: »Kr sctirie atis heibe.-kr.lflen »hfurh 11 a I i e n* umi tianute di«- .Sicherliciti\v,ich-leute »Spione*. Gorzer Z«'iluiigeti (namreč laski) selitagen glHch Liiriii, \venn kleinere Vorf.ille vorkomieen, aber nun rfibrt es sie.h Niemand, iv.il eben eiu Gorzer der Thaler ist*. K temu nimamo nič dostaviti.
Iz veteranskih krosov se nam piše: Lansko leto pisarilo se je po vseli tiem-kiu časopisih, da mislijo ustanoviti na i>uiia;ii neko osiednje vodstvo vseh veteranskih društev avstrijskih. Delala se je vi.liku reklama za to podjetje, posilj ile so .se okrožnice z vabilom k pristopu, žu,'alo ne je celo, da s<* ona pokrajinska društva, katera nt; bi pristopila k disnajskej retit-ali, imenovani »Ketclis-btmd*, zamerijo najvišjim krogom. A vse obljube in prelenja so prav malo pomagala, kajti .-c ceio murna iu ugledna veteranska društva stolnega mesla se niso ml/vala v.iem lepim pozivom. Ker bi mi; v .ISeiriisbundu* ne bila V|HHtevala >*ajiiiaii;e nobena u.uod-niM, i/,v/em\i nenišiie, so se če.;k.i in poljska veteranska druživa najo.lioctiejše izjavila, da k taki zvezi ne pristopi nikdar, iu to tem meiij, ker bi pokrajinska dru-tvu morala le plačevati, koristi bi pa nobenih ne imeli*. Tržaško veteransko društvo, katero zmerom nazaduje, je pristopilo .Heirhsbundii". Naše domače društvo pa tega ni ston!o in imela je prav, knjti sedaj se je pokazalo, kdo so bili začetniki iu voditelji te /.veze. Na čelu »Heicbsbundii* sta stala vpokojetii general Ming.izzi in urednik društvenega glasila, neki Elirengruber. Prvi je hotel drugega popolnoma izpodriniti in mu oteti lastništvo glasila. Ta se je pv.stavii po robu, začel pisati proti Mingazziju, obdolzevaje ga vseh mogočnih zločinov ter je tudi vloži! tožbo proti njemu, katera se bo obravnavala tnesi-ra decembra pred dunajskimi porotniki. To pojasnilo naj služi onim goriškim veteranom, kateri so morda želeli, da bi naše društvo pristopilo k »Iteirhsbundii*, v dokaz, da je društveno vodstvo postopalo pošteno in pametno, ko je odklonilo vsako mamljivo povabilo. Ker sla si začetnika JleKlistnuida* v laseh, in ker se ta ni nikjer v korenini!, razume se, da razpade prej ali slej cela ideja »Heichsbunda*.
teiteljski koledar s točnim 3em;diz-inoin (dosedanji »Popotnikov") izide v decembru v založbi naše tiskarne. —¦ (lena lično vezanemu koledarju bo I gld. tU kr. s poštnino vred. Denar je pošiljati »Goriški tiskarni* A. Gahršček. Jako nam gg. učitelji vslrezejo, ako poš!jvjo denar že naprej.
Ituzne K-r. dopisnike prosimo potrpljenja ; pride vse tu vrsto. Morali smo izpustiti zopet spomenico učit. društva tolminskega in drugo gradivo.
Priloga. — Današnji številki smo priložili poročilo o shodu na Goričiei.
Izkaz radodarnih doneskov priobčimo prihodnjič.
»Vnio eatholiea*. — Ravnokar smo doznaii, da se je pri tem zavarovalnem zavodu zvršila sprememba, koja še posebno pospešuje zmožnost njegovo glede ugodnosti zavarovancev. Ta zavod je namreč sklenil pogodbo na več let z šest milijonov mark močno jugo-nemško zavarovalno banko proti ognju v Monako a-u (»Suddeutsehe Versieherungs-Bank), s katero prevzame zadnja jnmčenje za vsa z ,L"nio catho-Iica" sklenjena zavarovanja proti raz-delbi dobička. Ako se oziramo na dejstvo, da obsegajo večina zavarovalnic več oddelkov," kot: zavarovanje proti ognju, za življenje, transporte, proti toči, potem zavarovanja steklenarine in zavarovanje proti nezgodam, je pač glavnica južno - nemške' zavarovalne banke proti ognju in sicer i e zato oddeljenje, tako velika, da prekosi v tem vse druge zavarovalnice. Zvedeli smo tudi, da se je imenovana banka zavezala položiti kavcijo od gld. 50.000 in da je vlada to pogodbo odobrila. —
Glavno zastopstvo za Primorsko: G dr. Mazorana v Gorici, via Ponto Isonzo 3G. Lokalno zastopstvo v Gorici: A. Zollia, via Corno.
Ostala Slovenija.
Trst. — Višjim državnim pravdnikom je torei imenovan gosp. Karol Defacis. sin n iega predsednika pozivnega sodišča. ..Edinost" piše, da je bil gosp. Defacis Slovencem vedno pravičen v rrrodneiu ozira torej upa, da ostane tak tudi zanaprej. —' Politično društvo »Edinost" je uIozi;0 pritožbo na namestništvo proti nezakonitemu uUkanju magi*;lralovega zastopnika Vidiis-a v razpravo pri razpuščenem shodu. — Iv junski župnik J u r i z z a se je moral zaj-o. varjati pred sodiščem radi razžuljenja časti. Tožila »ta ga dr. Josip . Abra m in dr. S i a v i k, ker ju je razžalil z besedami »ligure porebe". Ker priče niso soglašale *,ri presliševanju, je sodišče oprostilo Jtirizzo. Tožitelja sta se prizvala. ¦- Umrl je v Ilocolu pri Trstu lamošnji posestnik Ivan Marija K 1 u n, bivši deželni poslanec. — Volilne list..- za volitev me«tnega starešinstvu v Tislu. so iziožetio od 21. t. m. do 7. decembra. --- V nedeljo je bi! drugi sho.t polit, društva »Edinosti* na Proseku .j. sieer v Maiikočevi hiši, katera je biia uu sr/auskih tleh. Torej mestni magistrat ni imel pravic-poslati svojejtf zastopniki!. Zbor je bil mnogoštevilno obiskan. Vlado je zastopal komisar g. Gasser iz Sežane. Govorila sta poslane Na bergu j         ko* v.»'ilee    - iu posestnik
H a I a n č b-r *ta 'u-hvalila poročilo po*!. Gnrjupa. Poslednji je predlagal zaupnico Vsem deželnim poslani eni. k;u- ,e bilo soglasno sprejeto. Isio tako je bila sprejeta resolucija o osnulju e. kr. okraim/t glavarstva za tržiško okolico. Znorovanje je končalo v najlepšem redu.
Istra.          V   kratkem   se   bodo   ,'ršii-
občinske volitve v Malem L o Sin ju. Na'-, rodoljubi .»:* pripravljajo za te volitve in • ako se bo ravnalo /akoliito • - H|>a:o zmagati.           »Jtra to všcmiiu hrvatskih ljudij v Istri* j.> imela ob^ui zbor v Kastvu -21. septembra. Iz porosila postu-mamo, da je razdelil., Liiško I. to TA 2 gld. podpore raz ni,it dijakom. Ima preuio/eiii.> gld. ll.Ut')'.--:i. Mličiii zbor je izvolil pokroviteljem društva presv. go-p. du. Dinka V i te žiru.
Kranjska. ¦• Pri včerajšnji deželno-zborski uilitvi, nam;.slo pok. posl. K I n n a, ju bil izvoljen kandidat narodne stranke -;, drž. poslanec V i š i. i k .i r. Ji), so odfcn.i na I.;ub!:aiihkem pokopališču nagrobni spomenik pok. učitelju A. Praprot n i k. Neki župnik je bil ob-ojeii na lOOgl.i. ul«»b-pred i. kr. okr, rodišču v Litiji, ker je razžalil Si'titlambersW-ga /upr.na r. lo-.-.rit.iu .> »občinski   bik;',         Deželni   šolski   sw >
je skleni!, ti a s e u v e de si o v e n š r i isa kot obveze i; predmet i\\ vse uči ¦ m " n a vseh srednjih An I ali. Im me bo dowi!(eval de/. Šolski svet le takim »rencem. k.ileri sii prišli v kak višji lazivd i/. ilru,i> kioiiovin. ¦¦ - V Kranju je ttiriri e. kr. okr. sodnik v p. Gregor K r ž i č. V oporoki .:¦ volit S!."*(H) gid. za dijaško ustanovo.
Štajerska. — Tudi n.t Štajerskem <v kaže razkol v narodnem laborju; doka-temu je. da sla si v laseh urednika »Slov. (Jospodarja* iu .Domovine*. Prvi je u.ipaiM urednika g. Drag. Hribarja, a ni bole! spi. -jeti njegovega popravku. H.uli tega loži •;. Hribar uredništvo »Slov. Gospodarja". — v Skorji Vasi pri delat je bila občinska volitev. Izvoljeni so v>i narodni možje. — N,i-čeiuikom okr. zastopa gornjegradskoga okraja je izvoljen g. Anton Končan, c. kr. poMuriu župa:*. v Mozirju.
Koroška. - V Celovcu je umrl bolnišnični primarij dr. Krasitik in je zapustil otroški bolnišnici l.~>O.UUO gld. — Pri najlepšem vremenu so slovesno blagoslovili in olvorili   slovensko   4oli*- družbe   *v.   i*iri'..i in
Metoda      V     VelikoVCU.      tMdežtM       je       lit!.!
ogromna. Zastopane so bile pri slavno*!t: i»c slovenske -It h le. Zadnji .Mir" je pr;is< - . sliko te šole, katera je res krasna.
Razgied po svetu.
..ViitrU*. — Splošna pozornost v političnem pogledu je obrnjena ni sa/pravn v državnem zboru o dispozic.ijid.em zaklaib:. proti kateremu so se izrazili nekateri Nemo levičarji, prolisetnili, mlado^eški poslanci i*: drugi. Ha/prava v proračunskemu odseku -¦¦ je začela že v torek. Sode po dos-edan;'!. glasovih, ni skoraj dvoma, da H a d e ct: zmaga tudi v tem slučaju. »Slov. Nar." pišejo, da je usoda dispo/tcijskega fonda o.i-visn.i od slovenskih poslancev: najbrž bo io oni odločevali, dobi-h vlada v odseku zaupnico ali nezaupnico. Slovenske poslance je izjava pravosodnega ministra v zadnji se i močno razburila in obudila v njih naj več,e nezaupanje proti grofu G U-ispachu, tako. da so v začetku hoteli vsi glasovati zoper di*pozicijski fond. Minislerski predsednik in naučni minister baron G.iuU<h slu imela vsled tega mej zadnjo sejo v zbornici dalj-« pogovore z dr. Ferjunčičem in Kobičem, katera sta ministroma pojasnil.i stališče iti jima izrazila veliko nezadovoljnost, katero je v vseh slovenskih krajih obudilo vladno postopanje sploh, ki je v dijametitralnein nasprotju z besedami minislerskega predsednik;1. zlasti pa postopanje pravosodnega ministra. — L1. t. m. je bil na Dunaju (v predmestju Hernals) volilni shod, na katerem je prizmi* knez Liehtcnstein, da so dunajski S> van» velevažni zavezniki krščanskih socialistov, a da se jim slovanskih šol na Dim iju. vzlic temu ne sme dati! — Umrl je predsednik najvisemu vojoškemu sodišču na Dunaju Wattek. — Uradno se naznanja, da je potrdil cesar novo davčno preosnovo. — Pri deželnozborskih volitvah za kineUke občine na Nižjea vstrijskem so zgubili liberalci zadnje tri mandate, katere so si pri dobili   protisemiti  (ž)  in  nemški narodnjaki
/1) — Istega dne so se vršile volitve za kmetske občine tudi na Moravskem. Izvoljeno je bilo 13 kandidatov združenih Sta-«*jehov in Mladočehov, 5 čeških klerikalcev, i Miadofiehit 2 Staroceha, 7 Nemcev raznih strank in 1 krščanski socijalist. Združeni Sta-ročehi in Mladočohi so zgubili 5 mandatov, katere so pridobili kandidate klerikalcev". — Dunajski iiiestni svet je sklenil zgraditi svojo plinarno in odpovedati pogodbo dosedanji angleški družbi, katera je v židovskih rokati.
I/ proračunskega odseka. — V so-'¦ato J»e *?• oktobra imel je sejo proračunski odsek državnega zbora, katerega Član je tudi naš državni poslantc dr. Gregorčič. Na dnevnem redu so bile toCke o kolekih, taksah, pristojbinah ter pravodno minislerstvo. Tri tej priliki je predlagal dr. Gregorčič resolucijo, katero se vlada poživlja, naj pred-laži državni zbornici naCrt zakona, po katerem bi se oprosliii Časnikarskega koleka vsaj ti^ti listi, ki ne izhajajo vec ko po enkrat na teden. Resolucija se je sprejela in pride kol odsekov predlog v zbornico, ko se bo razpravljal proračun finančnega niinisterstva. Ako bi vlada izpolnila, kar odsek zahteva, tedaj bi prihranili tedniki pri v>akem iztiju po ~>1 kr. na leto. — Poslanec Kozlovvski je predlagal resolucijo, s katero se vlada poživlja, »Mj predloži zbornici načrt /.ikona, po kateri tu se znižajo pristojbine, ki se zl.ij zahte-wu> od malih »--netil, ko se kupujejo ali po-.i.dujejo. Predlagal je, naj bi se od posestev, »i tuto vredna čez 1(MM» gld.. sploh ne pl.<-iev.ilo pri-dojbin (narinč). ter da Jiaj se odbilo dolgovi od vred..o-dt posestev, ne pa da se prištevajo premoženju, kakor se dan-::aiJ'-s godi. Tudi ta predlo,: je bil sprejet in pride v zbornico s proračunom finančnega imitint« rstva.
Pri razpravi pravosodni ga miiiislerstva povprašal je dr. Gregorčič ministra, ali je storil kaj v ta nameri, da se bo izvrševal g -'7. ce*ar>kigri pateida, s katerim se določa poslovni r«t| miju^rgi »udišča v tem -miWu, da rešuje pravde v nemškem m v I,steni jiziku, v katerem se je reč Midda v prvi instanci. Skoro glede na \se jezike, ki .-..> govorijo v Avi.riji, se i/.vršiijela g, samo „.. de na uloven-ki je/ik ne. Minister je v za--i btieiu pogovoru na to digovorii, da 111'iii-ter-lvo je v tem oziru v dogovorili /. na,viš uu sudi*čem.
Govornik je * hvaiežtio*i> -.prejel n.i i-ri Ulje. da je vlada po-tuuU v lefušttji pr»-ri. uu. in .siiM-r v invi-.iinjski dej. pien-jien zt.e—k l«jti.tiiH» gld, kot prvi obrok za zidanje :,u\ega si-dnr-kega pi».slop,,a v Gorici, ter pro.i. nuj vUh i-.i to p^krbj, da ^ delo kmalu prične. mT je temu vi iikt; |w;!teba. Hni-ož::o Midi Ve ima si' er pro-tore, ki se .i.i;u /it sito rabiti, a!i iu»»-fin» o !n djeno in ilr.ijuo Midi'.Ce iui.i s^il a šahe pr«i»tnre. Po--Mii.v /upori so taki, da ne/adn-tireio -.vo-jenv Mitint;«!, k«r -o /.i p-il pi-em.rbiii in !. ,:dnvi, pi\i\o ngn,iš.v m pt-^amh klonili b.-:--/uij. Mftii-.lei-pr.ivi. *li pfinlme pMgu.ihe ¦-o ?." pripravi^ ne, di-nar dnluči-n m d.i v :..'.!,ilg«-iu Č.I-.H se !ah«o z .čm- / d> lom.
Poslanec se je piitozeval. da sodiiijska uprava de! i zapreke, d., ne more začeti okrajno MidiVe v Kolut idil .ivo.i-g.i dela, tu sdeer s tem, da d.ilgo či,.i ni bob-ia potrditi n ičrta Za so-li:i;-ko pi.r-lopje, ki bi "illio veliko-talil. Opu/.otd j- vlado, da Kobarid je ti- »b7.!; it, rte n.i Dun.iju, d.t torej tudi *odnij»ko piv.repje naj ln> tako, Lskoršno se mote na dež>li zahtevati, irt ne n.t Dunaju. Ako pa hoče vlada imeli veliko iti drago poslopje, naj si gt s.ruia v.id.t. asi pa naj da občini podporo, da bo mo„vi zmagati tako d'lo Minister je odgovorsl, d.i kohandska občmr. -e op-.suje kot jako premožna in da do zda; ni pokazala Se tolike požrtvovalnosti v tej a.jd«vi. kulikor bi bilo od nU* pričakovati. Poslanec ugovarja, da ii> 23.0H0 gU.. ka-bre je občina pripravljena potrošiti za sod-uTsko poslopje, popolnoma zadostujejo, po-srbno ko r> zttann, da v Kobaridu se ž»na-ba vo postopa, ki bi m- dala v a sitdtiro rabi!-. .-.H priredili. — Krtako se ;,e po^lant ¦' {r-:<:;.eval '/n'<\>' n.i M>dtti..«ko pn-lop •¦ v r.i rk-::>•:». kjer so priili 7. la- do >po/.rutr>«, di ! ro-iori, ki -o bt!i -J0-'»'» 1 t dobri za davčni urad, so po-tali te-pripruvu: ¦/.; z. p. re. h,. \eda5 j*-, da v Orkif-m -*' t;..-.lok« daj kt.g.» /ipre-ti, in fe tedaj te na krati k čas tu da -' takrat lauii č.-z dan na delo da tor»-j se-• ianji pnwtori zado-tnV-jO, ako se nekoliko popravijo, ker so trot/M o boV%i. ko v marsikateri hiš!. Morebiti da sodnikovo *tai.ovar:j»-v >odi.-ču nt preobširno, ali \ IVrkn»-ni m* ::ahajaj(} stanovanja »udi v zasebnih h<->ah.
V Boicu se i/isijo pritožbe, da o-:das:ri sodnik kliče ljudi v sodnijo tutH ob nedeljah in pravnikih, in *:rer za čas.t glavne službe bo?.;e. Nai,^ lJtsd-'vo je veruo In s'v pohuj-sire na tem/ko vidi, da s* sodnijske reM oprav!;ajo ob nedeljah in da se ljudje odvajajo od službe bož-e. Minister Je odgovoril, da je že lansko teto razposlal sodi-čem okrožnico, s katero jih opozarja na ne.iel.ski počitek, a da po drugi strani je včasih strankam ustreženo, ako ob nedeljah, ko pridejo k masi, morejo poskrbeti mala opravila v uradih. Obetal je, da bo o tem poizvedoval, kakor tudi o tem. da bol-ki sodnik, dasi za sijo vešč slovenskemu jeziku, nraduje izključ-tjtvo !e v nemškem jeziki*.
Dalje se je govornik pritoževal o goriškem okrožnem sodišču, kjer se imajo s slovenskimi obtoženci še vedno italijanske obravnave, dasi ne ponianjkuje potrebnega oseb-stva ne pri sodišču, ne pri 'ravnem pravd-nistvu, ki je zmožno slovenskega jezika. Najhuje se pa godi pri porotnih obravnavah.
Porotne sodnije v Gorici delujejo še vedno s pomočjo tolmača. Kako mučne so tnke obravnave, ve le ta, ki je bil kedaj pri njih navzoC. Nekaj časa tolmači tolmač, nekaj časa predsednik, nekaj časa oba skupaj, ali pomaga se kdo vmes. Tu se prevede polovica, tam tretjina, tam eden del. tam se ie na kratkem pove pomen aH nekoliko pomena prvotne izpovedne. Da je v takih razmerah sodba nezanesljiva, ume se samo po sebi. Pri letošnjih obravnavah je prosil neki po-
rotnik, naj bi ga izpustili, ker ne ume slo ¦ venski in ker vest mu ne pripušfi«, da bi sodi! obtoženca (Slovenca), katerega ne ume. Predsednik mu je odgovoril, da ako bi hoteli tu razlog u vaze vat i, bi morali oprostiti mnogo porotnikov njih službe; in do-tiCnik bi bil moral soditi obtoženca, katerega ni razumel, ako ne bi bil umaknil držu.ni pravdnik tožbe med obravnavo.
Temu so krivi imeniki porotnikov, ki se ne sestavljajo tako, kakor zahteva zakon (§. 9.) in ministerske naredbe, ki pravijo, da v prvi vrsti treba izbirati v večjezičnih deželah take porotnike, ki so vešči veC jezikom. Za leto 1896. je bilo naznanjenih 209 Slovencev, ki umejo oba deželna jezika, samo iz okrajev brez onih iz Gorice, a sprejetih je bilo skupaj le 82 Slovencev. Nasprotno so bili sprejeti v letni imenik Italijani, ae glede na to, -,! znajo tudi slovenske. Svetovalec okrožne sodnije, ki ima pri tem opravili, se celo baha s tem, da dokler bo on sodeloval pri sestavi imenika, bo zahteval od vsakega Slovenca, naj zna italijanski, med teia ko od Italijana ne zahteva znanja slovenskega jezika.
Da so obravnave pred porotniki prav gotovo italijanske, zato skrbi tudi državno pravdnistvo goriško. Ko je bila leta I8'.).i. pri sestavi porotne klopi nevarnost, da bi prišli na njo samo porotniki zniozlii slovenskega jezika pri obravnavi zoper Slovenca, je drža'-ni pravilnik odklonil nekatere Slovence, da so prišli tudi nekateri Italijani, nevešči slovenskemu jeziku, med porotnike, In ko je hotel zagovornik leta IS%. govoriti slovenski, mu je predsednik lo naravnost prepovedal. V tem o/iiu jo mogoče oomagati, ako vlada strogo zahteva, da se lio izpoluoval g 9. zakona o porotah iti ministerske naredile, ki to natančneje določujejo.
Slednjič se je govornik potozeval o nekaterih uueiiovanjih zadnjega časa, posebno za deželno višje sodišče v Trstu in za dr-Aavno pravdnistvo v Gorici. Minister je zagovarjal svoje postopanje pri imenovanjih.
Državni /bor, V seji 19. t. m. ji zbornica vsprejei.i soglasno cesarsko naredbo glede akcije v preprečenje bede vslod elementarnih nezgod. Vsprejela je tudi resolucijo posl, Dyka, poživljajočo vlado, naj v teku jedltega iue»eea zahteva nudaljnih kreditov v ta namen, ako bi bilo potrebno. Posl Uu r g> t a i 1 c r in tovariši so vprašali vlado, da-li misli v tem zasedanju predložili zakonski načrt za rešeiije ;.e|e/.niskeg.i vprašanja tt/i-kegaj' N.i to se je nadaljevala razprava o domovinskem zakonu. - V seji JI. t. m. se je v.spivjel § 1. nespremenjen. V razpravi o § 2. je z.dileval vladni zastopnik v soglasju z. odsekom, da za pridobitev domovinskega prava je potrebno lolelno bivanje, ne glede n:; to, ali dotičtiik plačuje davke ali ne. Zalem :,o razpravljali o nujnem predlogu posl. Perneislorlerja, da je pozvali UiinHru železnic, na; pouči sVo,e podlc,eue organe, da ne '!tiei'» I-ranili slu/iiikoiii železnic pristopa k driištvniu, dovoljenim po zakonu. Minister Giittinhetg je odgovoril, da dosedaj tli bilo pritožb v tem pogledu, a zagotovil je, da se v vsakem konkretnem <-!itčuju izvede stroga pieiskuva. Dotičui slrokavni lisi, na kaleri se .sklicuje predlagatelj, pn-tiruje navadno in sramoti predpostavljene. Pri železnicah treba stroge discipline, ker gre za najviše koristi m za živ^enje tisočev. Kun bi prišli, ako bi železniški služabniki sledili tej ali oni strankarski smeri mesti/ svojim predpostavljenimi'! Havriateljem je dolžnost, da vzdržujejo di-Siiplhio. strogo drže se službenega reda in zakonov. Minister nima nič zoper nujnost predloga. Vendar je -zbornica odklonila nujnost s 7l< zoper 1»7 glasov. — V seji 2'.i. seje nadaljevala razprava o domovinskem zakonu. V«prejela sta se .'{. in t. g glasom kult nh je opravičriut prejšnja pristojna občina zahtevati od one občine, v kateri biva katera oseba že tU lit, da vspiejme lo osebo v svojo občinski« zvezo. Dobljena domovinska pravica ugasne po dveh letih, odkar je kdo zapustil občino. — V seji i»>. t. m. je po-laii-ka zbornica nadaljevala razpravo o domniiuskctu zakonu. .Miiii4'T-ki predsednik grof U a d e n i je predloži! zakonski načrt g.ede sisteiiiiziran,a višjikomisarskih mest pri okrajnli glavarstvih. -- V seji '21. t. m. Poslanska zbornica je včeraj nadaljevala razpravo o domovinskem zakonu. Vsprejeli mi se §g U -10. V razpravi o g. «1. seje vladni zastopnik toplo zavzel za predlog večine, določujoči, da o n-kurzih v zadevah domovin-, ske pravice. iu- odločajo avtonomne oblasti, i ampak politične. V t<-m zmislti je bil tudi Vsprejel ta j}. — V «c;i iS. t. m. je zbornica dognala razpravo o domovinskem zakonu in vsprejel a z a k o n v celot i. Otrcrska. — Iz K u d a p e S t e srno prejeli to-Ie poročilce: ,Na ()g;?r»ui»m imajo že osem dni prav hude čase. Povsod, kjer >o kaki volilni shodi, prid«? do pretepov, pobojev: rrožništvo je vseskozi na liberalni strani in postopa krivično proti drugim strankam. Silno veliko krvi je prelite. Ker orož-nistvo ne zadošča, po-lali so vojake na pomoč, da lože zmagajo liberalci. — .L a n d-b o t e* je izborno okrcal vlado radi takega postopanja. Dejal je: Ljudska volja melje počasi, pa gotovo! Pride torej čas, ko ljudstvo samo zapodi sedanje ustrahovalce z vladnih sedežev. — List lepo zagovarja uboge Slovake. V nedeljo je bil volilni shod v notranjem delu Pudapešte. Kandidat H a d o c z a je rezko napadal Avstrijo in dejal, da Ma-djarji nikdar ne privolil- v njene zahteve glede na pogodbene določbe. Po shodu je spremilo kandidata na dom kakih 100 dvouprež-nih kočij, vsaka z veliko madjarsko troboj-nico, na kateri je bilo citati: Eljen Hadocza! Enake zastave vise po mnogih hišah. To mi je bil zares nov način agitacije. Pri nas se nismo Se Dospeli — »tak6 daleč*. — Danes 128. je tu živahen dan. Vsak kandidat ima na razpolago ogromno število dvouprežnih voz, kateri vozijo volilec na volišče. Vsak voz ima veliko madjarsko trobojnico z napisom: Eljen »ime kandidata). Vse govori le o volitvah. Toda zmaga je gotova vsem vladinim kandidatom, kajti vlade  se ljudje vendarle
boje, deloma so pa tudi prepričani, da iz- ('; borno varuje koristi 'Ogerska proti Avstriji. Iz vseh govorov pri volilnih shodih je razvidno, da Madjarji razumejo položaj in da ga hote izkoristiti sebi v prid. — Opozicija proti vladi je pa tudi ostra. ,Budapester Tagblatl* ji bere hude levile. Ta list je napadel posebno hudo finančnega in pravosodnega ministra, ceš, da se kupujejo za njiju glasovi po 100 do 3000 gld. — Lepa ministra to!
Toda naš navadni avstrijski razum ne umeje marsičesa. Tako n. pr..ne more umeti tega, kako, da smejo na Dunaju mirno od daleč gledati ogerske Ministre, ki se pode od okraja do okraja in z odločnim zbadanjem Avstrije beračijo za glasove fanalizovanih madjarskih volilcev. Celo honvedski minister F e j e r v a r y je govoril v Teinešvaru tak6 odločno proti vsem zahtevam avstrijske polovice, kakor ne bo nikdar nastopal kak avstrijski minister proti madjarskemu šovinizmu. — Še le lu na svojo oči sem spoznal, daje Ogerska za nas vseskozi t u j a država. Edino honvedsko vojaštvo se tukaj ceni, naša c. in kr. vojska pa se grozno prezira, naši častniki se čutijo tukaj na tujem. Tako je in nič drugače! O konečuoiu izidu volitev prihodnjič! Ostale države, V soboto, dne 24. t. ni. se je poročil italijanski kraljevič Viktor Emanr.el s črnogorsko knegi-njico Jeleno. O ti priliki je kralj Humberl pomilostil veliko polit, kaznjencev in imenoval lili novih senatorjev ter podaril 100.000 lir za uboge v Hiniu, zaukazal je pa, naj se razdeli nekaj tudi mod revnejše ljudstvo v drugih krajih. — Francoska zbornica je bila olvorjena v torek. Največjim odiiševljcnjem je bila sprejeta zahvalnim ru-•ikega carja, katero je prečitnl predsednik v zbornici po ukazu predsednika Faurea. Isto se je ponovilo tudi v senatu. — Ne potrjuje se vest, katero so bili raznesli razni časopisi, da je Rusija obljubila Italiji pomoč pri tem, ako bi hotela z a v zeli Trst in sicer le leda<, kedar bi Italija bila na ruski strani v slučaju avstro-ruske vojne, isto tako se oporeka vest o slični ponudbi Francije nasproti Italiji glede Tridenta v slučaju, ako bi Italija »rila na strani Francije v morebitni iVancosko-nemški vojni. ¦— Stari lisjak Uis-mark je prišel zopet na površje, kajti odkril je senzacijelno vesl, da je bila sklenjena lajna pogodba mej Husijo in Nemčijo, zagotavljajoča mejsebojno nevtralnost v slučaju napada. Ta pogodba je veljala za čas od I. 1KS0. do I.H90. Tedanji ruski poslanik v Ite-rolinu. grof Šuvalov. da se je zaman Irudil izposlovati pri Capriuiju podaljšanje. Uradna .Kdln. Zlg.' izjavlja, da so la razkritja i /.-mišljena, O ti zadevi se piše mnogo po vseh evropskih časopisih.
Razgled po slovanskem svetu.
Urvaskn.  -     Ne  samo drugod,  nego
tudi V tej deželi je dež protlZltlčil povodenj. Sava je izšla i/, korita h: prouzročila veliko škodo. Pa ne samo Sava, marveč (udi potoki in poločiči v Zagorju so spravili ljudstvo ua benško palico s tem, da so pobrali ali uničili poljske pridelke ali podili že tako revna poslopju. Največ so prizadeli torej Zagorci, za katere so začeli nabirati milodare, Kakor je lo že navadno ua Hrvaškem, oklic. z.', hitro pomoč je izdala uradna oseba -in to navdaja rodoljube z bojaznijo, da se nabrani denar ne uporabi samo v to svrho, oziroma, ako se to stori, da se bo izkoriščala t,adpora kmetu tudi za politično svrho, ker so volitve pred durmi. Kadi tega predlagajo neodvisni časopisi, naj se ustanovi posebni odbor neodvisnih meščanov, kateri bi nabiral in nepristransko delil milodare, ker oni, kateri bi hoteli kaj darovali, nimajo nikakega zaupanja v vladno osebo, kajti skušnja iz prejšnjih časov opravičuje njih bojazen. — O pričakovani slogi mej opozicijskimi strankami ni glasu. »O b z o r" jo zagovarja v sobotni številki in naglasa žalostno resnico, da namerujejo upeljati tudi na Hrvaškem cerkveno-politične preosnove, s kiderim bi se ista zbližala Ogerski, da so v Zagrebu odprli že prvo madjarsko šolo, v Sreinu in Slavoniji pa se odtujuje ljudstvo llrvidstvu, ker se naseljujejo tujci — Nemci in Madjarji -staro zlo ostaja, a novo se množi. Ali je mogoče naglasa — da se ukljub vsemu temu Se vedno ne more doseči, sporazum V Tako se vprašamo tudi mi! -- Ban Kuhen-Hedervarv je po dolgem dopustu prevzel zopet vladne posle. - IlcSki župan (liotta je odstopil. Moslui svet ni sprejel njegovo odpovedi. Ta mož je bil rojen v Karlovcu. torej Hrvat, a se nikoli ni takšnim priznaval, nasprotno, bil je hud nasprotnik Hrvatov. — Društvo sv. J c r o n i m a je slično po nje namenu naši družbi sv. Mohorja. Člani tega društva plačajo 1 gld., oziroma le 50 kr. na leto, a oni, kateri plati 5 gld. hkrati, je dosmrten član. Drušlvcniki dobivajo tudi knjige uprav tako kot Mohorjani. Ukljub temu pa ni tako razširjeno, kajti ima le nekaj nad 12.000 članov. To malomarnost do tega društva obsojajo časopisi in navajajo n. p.r., da zagrebška nadškofija, katera šteje 1,187.272 katoličanov, ima v društvu vpisanih le 5i>83 članov. Z ozirorn na ogromno število vernikov zagrebške nadškolije je res graje vredna malomarnost tamošnjih rodoljubov, kateri so opustili potruditi se, pridobiti društvu razmeroma več članov. — V B e l o v a r u so zaprli tarnošnjega trgovca liendekoviča in njegovega pomočnika, ker so našli pri njem več izlisov onega poziva k slogi opozicij, o katerem smo tudi mi pisali. Tudi pri drugih rodoljubih se baje vršijo preiskave v nočnem času. To je dokaz, da se vladni krogi boje složno opozicije. — ,0 b z o r u"   je  prepovedan nhod v Srbijo.
—     Na gospičkem g i m n a z i j u sta zaprta sedmi in osmi razred, ker so dijaki demonstrovali proti učitelju nemškega jezika
—  kateri je žid. Zakaj so demonstrovali, ni še 2 ..»no. .
Dalmacija. — Vinska letina v Dalmaciji je izpadla prav dobro, ker so kmetovalci
Škropili večkrat vinograde. V Biogradu je črno .vino od 8-9 gld. Tudi belo je izvrstno. — VAMakarski .občini so začele 26. t. m. občinske volitve. Biankini je navzoč pri volitvah, da-%e prepriča, kako vršijo svoje dolžnosti vladni ljudje. O izidu sporočimo prihodnjič. V laseh sta si dve stranki, nomreč pravaši in narodnjaki! Ali ni to žalostno?
CcŠka — V seji lounskega okrajnega zastopa je bilo enoglasno sklenjeno: 1. V narodno svrho se uvrsti v okrajni proraCun svota, katera iznaša l'8°/0 vseh izravnih davkov v lounskem okraju; 2. naj se pozo-vejo vsa češka okrajna zastopstva, da store enake sklepe ter naj se skliče shod odposlancev vseh Čeških okrajnih zastopov, da se dogovorijo in v predmestn storijo sklep; 3. naj se naprosi klub čeških poslancev, da uplivajo v tem smislu pri vseh okrajnih zastopih; 4. sklep lounskega okrajnega zastopa se naznani odboru »Ustfedni malice školska" s prošnjo, da se zavzame v vseh čeških okrajih za podporo Čehom v ponem-čenih okrajih Češke ter da predloži predloge, na kateri način bi se dal osnovati odbor zaupnih mož, kateri bi prevzeli vodstvo tega podjetja. — čisti dobiček lanskoletne narodopisne razstave češke znaša gld. 20.436 v denarju, povrhu Se inventar izročen narodnemu muzeju in drugi kupljeni predmeti v okroglem znesku 25.000 gld. Ako navedemo, da so imele zgubo doslej skoro vse razstave, tako letos tudi berolinska obrtna 1,200.000 mark, torej moramo priznati, da so Čehi imeli veliki uspeli no samo v moralnem, nego tudi v gmotnem pogledu. — Koliko vrže dobička »ladjarska rnzstva?
Poljaki In Mladocehl. - Poljski časopis aGzas* pifee. da se poljski poslanci bližajo inladočeSkim. Ker ta časopis — piSe »Obzor" — ima zvezo s sedanjo vlado, je gotovo, da pri tem naglasa lo vlndino željo in nnzore. Poljaki bodo podpirali Mladočeho, ko »prožijo jezikovno vprašanje. Govori so, da v kratkem predlože MladoCehi predlog, naj se proglasita ua Češkem in Moruvskem čescina in nemščina uradnima jezikoma, v Slezij pn poljščina, češčina in nemščina. V teh treh jezikih naj se uruduje v prihodnje v zunanjem in notranjem delokrogu v vseh treh deželah, Poljaki so pripravni podpirali la predlog. Ako se to uresniči, teduj so izpolni v jezikovnem pogledu glavna želja češkega narodu, Ako se pripozna jezikovno ravnopnivnost v uradih tedaj se poskrbi za isto (udi v šolah.
Nlovirikn. — Turč. Sv. Miirtinske „Nii-r o d n i e N o v i n y" prinašajo madjiirski protest proti postopanju »ladjarskega »liberalnega in ustavnega" vladanja, V leni protestu so pišn mej ostalim tudi tn-le: »Mi proleslujemo proti »eziikonskinui položaju, proti kršenju političnih in občinskih ljudskih pravic in proti kršenju ogerske »slave, proti nezakonitim volitvam, proti uiiieševimju uradnikov, proli uničevanju občinskega iuieljn, proti prelivanju k r i s t j u n s k o krvi, proti h r u d n e m u gibanju 1 j u d i j, Proto-slujcmo pred Bogom, kraljem, narodom in celim izobraženim svetom, v nudeji, da 1)0 pravičnost uslišana!" 'K temu protestu dostavljajo ,Narodnie Novinv" opazko: Podpisujemo lento spravedlovy protest i my, (Ta pravični protest podpisujemo ludi mi). — Ukljub temu protestu so doslej ubili 17 oseb in ranili že na stotine. Mej ubitimi in ranjenci je največ Slovakov. — Umrl je Karol B 6 r i k, bivši okrajni notar v Benko" vem, izkušeni rodoljub slovaški in ustanovitelj bivše »Malice Slovaške" (katere imetje so zaplenili Madjarji).
Srbi na Odrskem. — Ker so prizadeti ludi ogerski Srbi pri novih državno-zborskih volitvah, je umevno, da si prizadeva marsikateri Srb postati poslanec. Z ozirorn na lansko leto sprejete cerkveno-politične preosnove, za katere so glasovali tudi nekateri Srbi, in sicer: baron Fedor Nikolič, Jovan Ivanovič, Peter Lupa, Jovan Slajevič, Vasil Popovi?, Milan Jaka in Štefan jova-novič, jih je srbski vladičanski sinod izobčil iz cerkve in priporoča pravoslavnim volilcem, naj jih več ne volijo.
Bosna-Hcrcegovina. — Dne 16. t. m. je zapustila soproga ministra Kalaja po skoro šestmesečnem bivanju v loli ji priljubljenem kopališču Ilidžuh, Sarajevo. Na kolodvoru poslovili so se od nje največi dostojanstveniki dežele in izrekli željo, da bi se drugo leto še bolje počutila in zabavala v Bosni. Na svoje stroške V! Morebiti! — V Ljuhošk»m otvorili so novo moliamedansko šolo. Od sredine lega meseca daje v Sarajevu glediške predstave srbska družba Girifo. Vsaj nekaj po dolgem času. Omenili moramo, da glavno bosensko mesto nima gledališke zgradbe: igra se v leseni, cirkusu namenjeni kolibi. V tem pa je presegel Mostar imenovano glavno mesto. Tam so sezidali hrvaški „prosvjelui dom", in sicer prav iz žuljev tamošnega naroda. V tem domu imelo bode mostarsko pevsko društvo svoje zbirališče, potem pa so v njem prirejeni ludi prostori za hrvaško gledališče. — Kako se spoštuje narod in jezik v tej »obljubljeni* deželi, priča naj nam tu navedeni vzgled: Mej takozvanimi kulluronosci v Bosni je pač pri tamošnji deželni tiskarni od vlade nastavljen vodja, neki J. A. Hcnnig, jeden prvih. Zlobnost in osobna mržnja tega moža pripravili sla že marsiketerega obiteljskega očeta ob kruh. Ni mu dovelj, da ne razume deželnega jezika — katero znanje se zahteva od vsakega uradnika - ¦ temveč on uprav strastno črti Slovane, zlasti pa Bošnjake. Tako je n. pr. rekel stavcu: Se li ne sramujete občevati z Bošnjaki? Od teh je pa mnogo pra/ inteligentnih mladeniCev; drugemu zopet je pri vsprejemu prepovedal občenje z istimi, drugače zgubi njegovo naklonjenost; v najnovejšem času pa je prepovedal celemu osobju govoriti z učenci hrvaški. Kako pa se morejo sporazumeti s siromaki, ki drugi jezik ne znajo ?! Vedo li merodajni krogi o tem?                       s*
Črnngora. — Prošlo soboto je bila splošna slavnost po vsej državici, kajti knezu
udano prebivalstvo je praznovalo redko slavnost — poroko kneginjice Jelene z italijanskim kraljevičem Viktorjem Emamelom. Prestop v katoliško cerkev se je zvršil v mestu Bari, a poroka v Rimu. Med tem, ko poročamo o poročni slavnostL na drugem mestu, pridružujemo se tudi Slovenci na Goriškem veselju onega stomilijonskega naroda, kateremu se prišteva tudi viteška Crnagora — namreč narodu slovanskemu. Bog daj, bila ta poroka v srečo obeh vladarskih hiš, kateri ste stopili s poroko v rodbinsko zvezo!
Srbija. — Blagajnik belgradskega postnega ravnateljstva je obsojen radi pone-verjenja 34.000 dinarjev na 4-letno jeCo. — Razprave glede trgovinske pogodbe z Bolgarijo so začele zopet. — V skupščini, ki jo odložena do 18. novembra ne pojde vse gladko, kajti dosedanji vladi udani poslanci jo deloma zapuščajo. Več naprednjakov je izstopilo iz svoje stranke. — Kralj Aleksander je baje odpotoval v Bukarešt; odtod pojde na Dunaj in v Rim. V polovici novembra se povrne v Beligrad. — Kakšni so naši srbski tovariši, poročajo belgradske .Hale Novine" v svoji 274. številki tako-le: Žalostna je resnica, da je naša štampa, — namesto biti čuvaj in zaščitnica javne besede,
—  postala deloma resnični sovražnik svobode, ker slabo uporablja svoj položaj, Ta slaba uporaba so tira v toliki mori, da niso danes vame pred časnikarskimi banditi naj-pošteneji meščani, najčisteji značaji in naju-gledneji ljudje. Potepuhi, brez znanja, brez izobrazbe, brez časti, brez imetja, brez obraza; gmotno, duševno in nravstveno propadli ljudje, koleri so vse zaigrali, kateri nimajo nič več izgubiti, no žrtvovati in se radi tega nimajo ničesar bali, so so zatekli v vrsle srbskega časnikarstva, od koder danes širijo škodo, smrad in razvrat na vso strani, ostrupijo vse, čosnr se dotaki.ejo, pljujejo v oči i časti, i resnici, i nmvalvu, s kratka vsemu, kar so mora častiti v društvenem pogledu, Ali se sme to trpeti tudi zanaprejP
—  uprošajo  »Male Novine* ter nadoljttjejo;
—  Mari se temu časnikarskemu gnoju sme dovoliti, da sramoti srbsko časnikarstvo In pogani svetost svobodne besede? 0 no I Tomu se mora poiskati zdravila S5e v loj skupščini, Srbsko časnikarstvo m mora osvoboditi nepismenih novodnežev in moralnih banditov, kateri ga danes sramotijo in poni-tavajo! — Tako pite najvoljavnojsl srbski časopis, Te besede Iti lahko uporabili tudi za časnikarje iz taborjn nalomti narodu nasprotnega.
lloIgnrUn, - Pišejo, da jo privolil knez Ferdinand v rnsmuščenjo sobranja, noiohno ¦/, ozirorn na dejstvo, ker jo napusllla podpirali vlado Gankovljova stranku, Gunkov jo razposlal namreč okrožnico, v kntorl nagla««, da so njegova stranka razstavlja konočno od vladne radi njegovo volilno in dvolično zu-nnnjo politike, V programu stranko naglasa pravilno odnotaje nasproti vsem državam in ohranjenjo popolnega poverjonja nasproti Rusiji, kakor tudi zahteva povrnjimjo v suh onih Bolgarjov, kateri so morali svojčiip ubežati iz domovino.
UiinIJu. ~ Po uradnih statističnih podatkih je bilo v evropskej Rusiji od I, 1888. do 1804, nič monj nego 8,300.252 bolnikov, -— Časopis „G r a r d a n i n", kateri jo glusiio kneza Meščorskega, jo ustavljen za mesec dnij, ker je pisal razžuljivo o francoskem predsedniku Fuureu. —• Vodja ruskega zunanjega ministcrslva Si S ki n i še vedno ni imenovan, kakor se je pisalo, pravnim ministrom zunanjih poslov. Trdijo, da je Šiškin odločno slovanskega mišljenja. —Pri letošnjem novačenju je popisano v Rusiji 945.746 mladeničev. — V Črnigovu nad Kijevom na Ruskem so posvetili lo poletje ostanke Sv. Teodozija. Pri obedu, kojega je priredil ondotni carski namestnik, napil je črnogovski vladika prisotnemu M. 1. Drago-mirovv, generaladjutantu, enemu prvakov ruske armada. Na to napitnico je odgovoril ruski general: »Nisem pričakoval napitnico od slrani velečastnega vladike, napitnice predstavitelju pesti, fizične sile, no dolžan sem odgovoriti: Mi, predstavitelji fkične sile, delujemo ž njo in prelivamo kri pomnečl besede Božanstvenega učitelja »polagoma v j druge dušo svojo". In ne glede na različja med nami, nimamo tudi sličnosli in narav-stveno vez: edni in drugi bijemo boj z vragom — eden z vnanjim, drugi z notranjim, eden in drugi polaga dušo svojo za druge svoje. Res, vi ne prelivate krvi, vaše kraljestvo ni lega sveta, nam pa to gre, kajti po besedah Odrešenika morajo bili tudi borilci na zemlji. No, v minuti obče nevarnosti ziedinimo se z vami in bojevali se bodemo proti vragu za našo vero in domovino, vi z duhovnimi sredstvi, mi z fizičnimi. Da pro-cvita naše duhovstvo in ne opeša ta sveta dobljest, ki nam je dala takih bojevnikov kakor sv. Teodozija!" — Ta kratki govor iz ust prvega generala ruskega, pri obedu namestnika na napitnico cerkvenega vladika in ob taki priliki, kaže nam morda bolj kot vse statistični podatki o silah Rusije, pravo njeno nravno moč.
Književnost.
»Slovanska knjižnica". — 15. novembra izide dvojnat snopič (55-56.) za oktober-nov>mber. Prinese krasno Puškinovo povesi „K a p i t a n o v a hči*. Toliko naročnikom v obvestilo.
„Knjižnica za mladino". — Ta mesec ne izide 22. snopič, pač pa 30. novembra dvojnati (22-23.). Prinese pesmice in povesti pod naslovom: »V domačem krogu. Zbirka pesmij in povesti za mladino. Izvirno spisal, ali na podlagi hrvaških, italijanskih in nemških izvirnikov priredil Janko Leban, nadučitelj v Trebelnem pri Mokronogu.
,Vence slovanskih povestlj*. — Prevodi iz ruščine, poljščine, češčine slo-vaščine in srbščine. I. V Gorici, Tiskala iu založila »Goriška Tiskarna" A. Gabršček 1896.
180  slrnnii  vel. 8°.  —  Cena   s   poštnino 55 kr. Naroča se v naši tiskarni.
»Slovenka". — UrednišLvo „Edinosf.i naznanja, da zaCne izdajali 1. januarja, 1897. poseben list pod gornjim naslovom za nase ženstvo. Izhajal bode dvakrat na mesec iti prinašal gradiva za vse stoje našega ženstva: Leposlovje in po-rnr, poročila o književnosti, osobito o naši. port-Cila o gibanju rodoljub-kinj drugih slovanskih narodov, spise o od-goji hi vzgoji otrok, oduševljujoče spise za ono ženstvo, ki še spi ter naposled spise o domačini gospodinjstvu, hiši in tudi o modi. — List bole sbil posebe naročen tri (.'M., •/.n nfiimročnike „Edinosli* 2 gld. na ielu, a kakor omenjeno, i/hiijal bode dvukr.it na iiipscc. — Spise je pošiljali uredništvu ,Slo-\i-nke*, iiiirocninn p.i upravniSlvit .Edinosti". Oglasila za naročbo in dopis' se sprejemajo takoj. - Sc-tre — kličemo tudi mi z uredništvom »Edinosti* — pri-stopite z tniiogn-brojuo naročbu v to kolo, da oimyocite uhrloj tega /elevažuega in prepoliebnega linta ler dokazih*, da se zuvcdr.le suije dolžnosti do naroda! —¦ Ni delo lorrj KiMii;iw, Šlii-jerke, Primorko! Okli-nile se vale .Slovenke*, kajti:
.Naj je Soča vas zibala,
Dravski ali Savski tok.
Vendar li> v Slovenji stala.
Zibka vseh je nje otrok!" Pjc.Hiiiu o Antonu .StnrfevMn. — Skilio 1'nr.ki (insli r. hetiskano iz »1'iu'kiga \Ma". (Nabavlja te kod p. Mah- Jankuva u S|ilj(>tu U/ cieiili ml 15 nr. prosii» postavim-)-U Špljelii. Tisk. A. Zaiiiioiii (St. Butat) 180(1. -- Pod tem naslovom smo prejeli lir-o tti sira1 \ ob?egajoco knjižico, katero t - pri-porocaaio.
.Violine*. — Zabavi i pouči. — Pod novim uredništvom gosp. prof. Hailola Inhofii so je */iičpI ozirati tudi ii.i slovensko slovstvo. V 4:5. številki se spominja zraven Aškerčevih lirskih in epskih poezij thdi nasiti cenih i/.dauj Pagliarn/ziievili spisov in zbirke Gregorčičevih pesmij, polem opisuje Miri, kulturne sluvuosli, kiitciv so se slavile na Štajerskem, Kornskun in Kranjskem, to je ozidanje spominskih pluSc. zaslužiiim Slo-vmccui: Davorinu, Tr»lcn,aku. bratuma šu-bicenia. nadrobnega spomenika LendovSceku in 70-U-lnii-c g, Luka Sveten. .Vienac je uajstnrsi leposlovni list hrvaški. Izhaja vsaki (eden ?.e HH leto ler slane samo 7 gld.
j           Javna zahvala.
Slavnemu glavnemu zastopa angleške življenje zavarujoče družbe .The G res s ha ni' v Trstu.
Podpisani si štejejo v dolžnost, zahvaliti se temu slavnemu glavnemu zastopu za hitro in loCno izplača zneska dvanajst tisoč (12.000) kron a. v., za katerega je bil zavarovan naš pokojni .oče, o/.ircma soprog, gosp, Anton Mazzoli iz Gorice, s polico st. 68.14i pri slavnej življenje zavarujoči družbi „The Gresshar.i*,
Vsem onim, kaleri želijo zagotoviti bodočnost svoje rodbine, priporočamo torej najtnpljeje imenovano življenje za varit jofo družbo „Tbe Gressham" kot eno boljših življenje zavarujočih družb.
V Gorici, dne 23. oktobra 1896. I H!)                    Nasledniki \nt Mazzoli
['rodu se rabljan stroj za »prhanje (luščenje) Jačmena" po novrm zlatemu. Obrniti se je mi Domenile u Nogrin v Deviuu (Dnino).          isr. :t--s
VsM imate naših Izvedencev, j« hi,,             kiscla voda            ^ui
KRONDORFER
med naravnimi kiselicami prva
v vrsti. — Zaloga v Gorici ima
ANGELO FORNIZZI.
Edvard Trusehnitz
v Gorici           m 3-1
na Korenja št. 6. in za Mesnicami
(via MorelH) št. 12.
ima v zalogi marčno in izvozno
pivo   iz   senožeSke   tovarne v
sodih po V», V*. Vrin-1 hektoliter in v
steklenicah po s/i0 litra.
Tovarna je urejena po najnovejših napravah ter izdeluje jako dobro pivo. Priporoča to dobro in ceno pivo gg. krčmarjem in ostalemu občinstvu v Gorici in na deželi. Postrežba je točna.
Pražko hišna mazilo
I* triurne           -• '•- -'¦-i;
B. FRAGNER-JA v PRAGI
je »tnrf>. n;ijpri'j v 1'rajii upornldjfvano hi*n>> ziltavil". kalem vziližnje ri-ite rani« in jih Imli tilivanijc   nrf-uitnlin   ter   nlil.t?.ttj(>rt>  ileluji:   ni
vn>riii» in bolerine. V obrokih p« .15 In 25 kr. S poŠto 41 kr. *ef.
Dnevno razpošiljanje po pošti.
»i—,-ltL,rnMIJL». Vsi drli zilioja imajo zraven
^SSnKjfrSgr   natisnjeno  in  zakonito  -t>ri-
^Njjpp*'          «iano MSrilno znamko.
^*"*                        Cbm nlt|i:
B.FrflMCr iHtarrmpri „(rnem orlu",
•ala stran, n «i|h Samrtn »det 253
nT
IDO do 300 gld. meseiio 'ttl.rtf;:
stanov in v vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih državnih papirjev in srerk, a da ni potrelma glavnica in ni ttikaka nevarnost. — Poiuulhe pod Jciclitor Venlleiist," na Itiuliiir Mosi\ \Vi«n.                           IT.S 10    '.t
Eteriška olja, esence, eterje, barve
kaknr Imli vm> k izdelovanjn žjiarijm (Kilrelnic tvuritn*
ponuja po ugodnih cenah u-Skn Invnrna
Bratri Janouškove
v Trn Ki.  Kart i n ris i o "JI! i.
(Odlikovana z iimotciiiii častnimi (li)iloini in zlatimi
svrtinjami).             >                                    |r»2 10   K)
Ninlež. juliil. razslavi odlikovan h s:elir, drž. svetjnjo Ka ]vov.ski rnzslavi s prvo roi«   - srebrno  svetinjo.
Tstarna nitmi telovadnih priprav JOB. Y1MDYŠ-R,
v Prag-i na Srr.ihovu
(Pralia-Sinicliov) Vinoliradska nliee čislo SI«. se pripoioea
k popolnemu nzornemti prirojovanju
sokolskili in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in piaklii'nih sestavih.
Y ta dokaz je na razpolajr« mnogo prlpoim'11-ofih sprital domaČih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, plafuje so pa na meserne oliroke po volji in zoi<>žnosli.
Navadna priprave so vedno v zalogi.
Ceniki, jiroraumi in narrli za popolne telo-vadnice poJilja na zahtevo luezpla-no in poStnme prosto.                                                         ¦;;_ ,-,-/    .^..f,
Poprav« fzvrSnje po uitjftiZjil! cenah.
Ysi stroji za poljedelstvo in vinarstvo.
gW^- Cene zopet znižane. ^^(^
Stiskalnice za grozdje diferencijalne sestave.
Ta sestava s'iskalnic ima veeo stiskajočo moč, nego sestava  vseh
dragih stiskalnic. Stiskalnic* za ol|a, JiidrauliLn« stiskalnic«, škropilnica p.oll peronospooi Vsrmorslov* sestava. Te moje Jkronilnin-so znane kot najbolje in najcenejše: avtomatična škropilnico, mastilffite* s robkacsm, stiskalnica za ««no, trijarje i. t. d izdeluje po najboljšem proizvodu
Ign. Heller na Dunaju
11/2 Fraterstrasse, 49. Cenike in epričevata razpošilja zastonj, išče zastopnike Varovati sa la ponarejanj.          38, *t-os
Zastop dvokoles ,Swift( iz orožarnevSteyru
imata podpisana
v Gorici, na cesti Fran Josipa (Corso)
št. 4 (nasproti gIudiLCne kavarne).
Lasliirt i/.deloralnica dvokoles yIltria% žičnih blazin (Dniiliniatniizen). popravljal-liica dvokoles, šivalnih strojev, pušk itd.
&NP    Nunska ulica 14. "^il|L Prodnjulnico šivalnih strojev, pušk, stre-
lJLva in dni/.c^a orodja pa imata
SAUN1G & DFKLEVA
v Nunski ulici žt. 16.                J2t20
Trgovci z višam, pozsr!
Opozarjajo se vinski prekupci, krčmarji m drugi, ki žele kupiti ali si priskrbeti pristno, mlado nrisko vino, mošt (rebulo |, tla se oglase neposredno pri podpisanemu društvenemu ravnateljstvn, koje posreduje tudi „en ?;ros" fua velikoj prodajo sSa-macega kostanja, lepih maronov in olupljenih žvoplanih čeipelj.
Vinarsko in saijarsks iraitvs za Brda
s siMležrm v Hnrlel      inr. :t  i (upKsano društvo z omt-jeno zav».*zo>.
Na hrano in stanovanje
vspri-jiw slovi-n^ka roitUirta <iai>:(i-to'i>i^M •/».-liiiila ;<li »tij.ifc^i   S H- v  ii.ii tiskarni.
Vsiika inomostska 50 kr. loterija
fli teflen
v gotovini k 75.000kron p° %iwk\ 2°"'
Sretke po 50 kr. priporočata A. V. Jima in Michlstadter i C. v Garici.
»p;s;
Kibje olje §
lekarne

Cristoffoietti ;«
v Gorici.         "*
trgovec z vinom na veliko
Anton Pečenko
Vr:i.u »!i.i s	GORICA		V... »;i.;n!.r.'f s       ,
priatna b*la In črna vina iz vipavskih,	4	^L4^ ^(F^	f ur lanskih, , briških in ! isfarskih    1 vinogradov, j
Ustavlja n.. d..n. vse kiaje av^ifij-i^i-iol. litrov na|>iej. Na zahtevi Cana zmarna.		¦   im<.ii;uIi p.-i.ijii t Postraik	a aailana.
i*
H
*» aftor- Ta iristM i!;t je izbitih sratslvi priti prsdii nfezHiii in prsti spli&i ihacnii|!Kti
** liuit «irr-:u.«lit. -ftiil';s:ti u.tr.f.i«' \r-fi- niiiiic  TtJ kr., i«' h-  \ 'r''nS.
J J Čudovite kapljice sv. Antona Padovanskep z.xr^;-L IM
II ki...       Ena staklsaica stana 30 kr.       .i   -.    -  '. v-.:. r
»J Cristefoiettijev eliksir iz fcine-žeteza, ^L?V1JS&Z* ii
m-m                                                       pomanjkanju krvi.                                         1*0   a |-
H                      Cena steklenici 80 kr.                       ||
a-ia«jaia^Aaw*k!ak[^ijaijaiakjs<janr- mmm*i.+t.m.-*i *t.m m ****** m **.*%** n
»Goriška Tiskarna" A. Gabršcek v Gorici
pripereča 8l. občinstvu
te-le v njeni zalogi izšle knjige*:
»Slovanska knjiži '^a"
li,,:.i«.j j.. i,M.. r.i i.p.;, ..ni!. M,..i.i.-..v
Prodajna cona za oiiopit"; ju 18 kr.             Cciol^tiia ti.sr -<
nina /!t ra snof>ičov \u 1 /»Id. fjo Ur.
.Knjižnica za mladino"
fic"  ji- a-, k(.        C».j!«»l«tna nar«»i ¦,;tuj.;.-. i ji' a \w\. 4<» Ur.
Molr^rio.o tlolo /a .Bof.;a in donKivino*
Za Slovenke priredi! po hrvaškem izvirnika Simon Grtprčic ml.       Velja 70 kr.       Knjigi je pMjsna si itn\>h \ntnm\mnW% idfiv.
Johiji  Pa^HnniKzi-Krilauovc
POEZIJE.
D vsi Aelai. -   C o n n v m a k e m u «11* l ti 50 kr.
J»«si|»  I'airliaru/.zi- Krilauitvi
Spisi v prozi.
Trijr MioiiiVi in sliri hlikc. skti|inii nkna (Hr kr.
$L&** ^oUdar za govlifio tiads^oj^o za navadno Uto \Wl.
HI. letnik.            Z Im^ato kolfdar.sko in !«|-»o.slnvno vschhio.        V»*lja \*o jhhU 4"> kr
Simon Gregorčič :
Zbirka
Cena lični izdaji 30 kr.
Anton Funte k :
Izbrane pesnil
Cena lični izdaji 50 kr.
Kažipot za Goriško in Gradiščansko. l^il %
Monsignor Andrej  Marušič:
Epizoda iz kulturne zgedovine goriške.
Cona   l«>  kr.
Anton  K;od;č'S:^:a^cski;
»Materin blagoslov, igra v 3 dejanjih.
(Vna   IS  kr.
»GLUHONEMI". *****& Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. ^9" „6LUH0NERI<(.
Spisal Anton  Rudož.           350 str velike osmine  s  25 ?s;k.          Zriižafi.i cena g]± 1*3^.
Ž' ** "»v s k o
nravoslovjo y falmudu.
Cena 10 kr., -r. ko;n. I M. :>ti ;:U, K.o. vm -\.\. -j :><>
deželnega zbora goriškega.
mi« je te knjfei: tfar^ „VcnGG slovanski^ povostii". -^Q   ^ *»«•• v«-lik«'H'-
Citifo i/ ruskejra, pn!.:<ki>jM. i\-ik*'j:.\. sl.iva-k.-i;.;. in >nt:'h"\.iikiVf-3 ;-:v. »--n,.!. «: :\-.i s rn^ tt'ti<i ~ui kr.
Antona Kartina Slimeka:
Spisi^zbrani za mladino.
5 snopičev.
Vsisiki snopii- .-tiino 'J5 kr.
J}ay- v kratkem izida knjiga: ~"&Cm
Prof. S.  Rutar:
Zgodovinske črtice
iz pokncžci\G grofije goriške in gradiške.
Andrej Praprotaik:
2 snopiča.
,1 si.r|ii-a rhneta Trf) kr.
»Salonska knjižnica",                               opolniko* koledar".
Krnoga 44. st. „soce" z one 30, gj&&pra 1090.
Shod pri Rehku na Goričici.
Shod pri Ilebku na Goričici, katerega je dne 25. t. m. sklical deželni poslanec Plazij Greši vspel je tako sijajno, kakor je bilo pričakovati radi važnih vprašanj o Vipavski železnici. Zbrali so se skoro vsi župani Vipavske doline, premnogi starešine, učitelji in duhovniki i» naši boljši posestniki.
Kmalu po ;'(. uri popoldne otvoril je poslanec Dlazij Grča shod, predsta-vivši c. kr. komisarja g. A. Printiga ter predlaga se predsednikom shoda državnega poslanca tir. A. Gregorčiča.
Po enoglasni izvolitvi vsklikom pojasnil je predsednik na kratko pomen shoda, naj bi se poučili volilei Vipavske doline o delovanju deželnih poslancev v prošlem zasedanju pred vsem pa * d;«jal« jim prilike, da se razg.vore o per-eem vprašanju Vipavske železnici«.
Poslanec Gtra  p«r«n*al   «»• na to o položaju  poslancev  sloven-kih  okrajin | proti italijanski večini v deželnem zboru ' p«,vdarjaje  poM-b;i...  da je vsak ysp-h pri  -t-d tujem  razmerju n«in«»iL<»«' ia «1.! >.-r.idi kt.<. iči;e-ap!«>dvkidja italijanskih p«-lis,c»'V    \   najvažnejših   «d<«'hih.   v »'Li.-iieiaMii iti pravnem, spe ki \>a!> pred- ' \>Vi   «.ii   ftl-e .•.trmi!   kiV Uit'/  V m .M  «b-r.-ivii:tv..ttja   m   pretres i\,ijiri   pokoplje / eno ah dni"«' prazin« pretvez«, ume- -uj.ii j" p»>s'im»v:ie •.'.'¦«ik»' Tiarodiii.-M «:<»--pod.tiMv f il! /,-k«n"ilajs>tva, /a katere . «-«.   u-   s.aro.lui   p«.-!.ii.«'i   poganjali  ter
kl.lt!;«   «p«!lil]ii   V.p<ho\   pref.'l.!e;M   Z.l-
-. d.mja.
K   p»n.ii!u   s,     u;   ilikd.,   />.}:, ,iJ  /a
!..• •»¦<[•» Za njim j_'«\«j;J se o \ipi\ [,i /.¦i./ni. i de/, odboti.iiv i!, p«..!;.:>.-:• dr. H   Turni p.J.Hzuo fsk..-l.-:
Med    K,/.|;.-    Ualo-C.    k.'t: :c   j.'   imel
:¦/vrniti h-to^uji deželni /b«r v pr.i-Sem /;*.<!. s«.;-u. -.padata j*< «;.;a -prožiti v no-'...'•  h,   'praviti v pravi  lir vpi.j'.;jnje «
Vtpi\ l.i /.-le/MJU. Ml-.".-'» let bil- :M pti>"t:j«' /a to Z«'I»/3i:',i P.a du««\ll<'!ll jedil.  Ki mr* lil /a -eiV.t UJ.5 • !« /»'lile iM /h«: a
-t,t\i;.',    o de/elni piml.iji.;  zopet  vpr.«- . .:ii:ji    m   Vipavski   /«-!e/.:tiei   i,.i   nov« !i-t.iv['. n». ."-.-b zm-k« miii!-!«'i-t\«r. Prej
neg«,   "e   je   pt i>akoVat« «.   d..-e.'1'l   : t.i .'.;¦   >
.--tit.i ua;a »iti-avna ]> i 4 uum Altr»-.l grof <'«i«:-rhl iti dr, Giv;>o:,r;e pi'--i.-diivaJi;«-m . ms  uajvi-jih «b!ast:h.  da st i vladi in dtžavm   /b,.r  i.d'»«\orii.i   tu  -..tik.. 1,-t
p«i; ;vl'.ij««'v    :e    \p:a-.aJ!'e    z    ;: lk«'tt«!ll   ,
¦ .d SI. 'julija  lM»f. .   •!   Ut   dr, .-.,  ¦   Li-
t« n»ll   -e   /;i:fii! t\i| !   t/V J   :tev    1>|.-«1   dl I!-
::ii:it l,t,;ji viJmi /i ii/.f.;t ittst t - s * s j pto-*.t od   po.-t ;; *   Gnti.-a   t; ;   ]n< u:   /cbvimi . -U/i   Vcp,n-U   tl-iUim   v   .\jd..v..:no   , Sk«.»»  ii..:et::,   k» je •¦a.^.piM..  p,-:!!,-!.. , v.-.-i-l.i m--t, da je ilc/aviti /b •:¦ pritrdil ..,i   vladt-  j»ri.i:<i/e:ii-r:;u   z.ilu.s.u   fJrde ! ¦•a:.'Mti>vitve  krajev :.ch /eje/n:«-  tu .-e |e bil   /:ik..:i   ra/r;!.«~i!   v  dv/avt;. kit   /al.«»-nikti. pji^>; je rsa d(.'t Uit <idbi»:- ,;<tri..*.-: . d,i»])j-. «»d vi'-, e.kr. njint-'.':>tv.i /a iete/.-t;ice. v k^tt i;m se je pM/ival, naj ukretie ; potreliji.t. da '-e v zaktutn stav^erti po-
:!itji .'trn prej.- i/p^ittii«., da b: l.;ln .....•
:r.K.- p!ič."t: -'r.:dnjo ž-i.v.!.:^- /.¦ - -p..* : mta««j.» leta ts'.i7. l%.ro."evalee dr. vite/. Taver ji.- pt//.iv vi-,, mini^terstva sprejel >k*>o zauil-ovahuN tako, da bi ,e .^tvar po tsje^iiveai psvdio^ti prav /natisu zavlekla. P.iS.i >ta zmpet na-a neutrudljiva dr/avua p»»sa!tca, katera -ta pti^rtibt vata pri NI pvev/iv. Kraste;; »r«tt';i <".*-ri»:iii!j(i. ib-rcelm mu glavarji; itn preti-•iMbitk«! tl.v.'ltii';M idF.ora. da >e je p'i'!v \!». mtr.s-t. :.-tva -iir.-i š : :k«i, L:;...r b: .e :i:..;-.ij -;.;ejet; na M,:M eele c.,..Ie t,k--j :i-. b: -.' po.: ¦»U.VAni.t.
V d./.!:;, u: ..d|rt»:ti -tu;; >, m i\.,t MsH.di ^-..mJ.!. d.".. I. p:.dl..-. nn bi de/i1.:.' n.-tici: v/>! -.,:ii :var v sv*.i,. ruke. /t. .it - in: p- ¦-.;.», d; -<• ti (-e ..!«'.ne p»i V;p.V.-U» d't'.i!'i ji; v. . ;-uoma t';dš u>l.'!t ;.>,-:,: /.:-."b:t;k; v.-'- al; !5>ai;j >iabo pe:;."( i.j iu ia ptipj\,\ Ij^ri, <ia bi ,~:v;ir. k.t'.;k'-|- tsuii /adev^, bi!!.« »v. pov.djno i»-:'d. I'.. M^ivtj ,l.v..-;».-, »»dbora i|.,.M-«-i bi .... dalo -k.T«» -p.»r.-zumi»«'nje meti o!«,'LKatr.:, kak«.;-* tn«i; Jmbavljanie p..tr« bn»- .»-:;.,/i.e -javi^,-. Mabikatera tiaiih t»b«*-!n al; :...1..-Na !ii:».t ua'ož«.-!!;b triavnie, w bi b:!e -';p'ir.e zajemat; po.-ojila, za kaieta je po «>b-«'in.-.ketH :-e«:t: ts-eba itak s<r;voi;:\e d.c-/.elne-.t odi.or.i. No, /ca-P.pr.ika italijanske stranke v d-Želiiein «.db.»n;, dr. vit. Ta v ti- in dr. Ver/.'^na-,št >ta -e mojemu predle-':: p:-o:Lv:!.i. e..i, da i." ure, d a bi >. de/.-Lri ...fb^r pe.\il ? ta-einii po.~H !!» njih ti.nenj'! -- ]<• pri-dru/.šl tmii zastopnik k:.^ki?i občin dr. Abviim tako, d.i >em s >vv.i.t dobro voljo „M:il >.im.
l'e/.eini otllnir >ktej.il je v.-led te^a naprositi deželnega j.';avarja. rmj bi on s:.-ril pottvbne korake in v dogovoru /. /ai-.« b:i;ki zagotovil s|„vSnitev pobojev. Kakor v>elej. kadar jire za obeekori.stno delo, prevzei je d.^elni filavar I*r. -in»f Curoamt poverjeni mu posel. Sklical je v n:i]krajst.m j%a>!l zasebnika in zaupnike iz Vtpav>ke ilolini«. in sicer <me, katere je v.vakdu izmed i«dborr.ikov v prvem hipu nasvvtoval „ pridržkom, da sklicani zastopniki še sami nasve-tujejo še dru.^e bolj udeležene in izkušene. K pogovoru pri deželnem glavarju vabljeni so bili župniki, ako $»¦ ne motim. Vipavski. Dornberški in Mhvnski, župani Vipavski, Uihenberški, Dorn-berški. Uenški, IHljski, Mirenski in Standrežki in nekateri zasebniki
Ni mi prav znano, kdo se je udeležil te prve seje, vem pa, da se jim je na povabilo deželnega glavarja pridružil kot pravni svetovalec in poročevalec v železniških zadevah odvetnik in deželni odbornik dr. vitez Paver. Naloga sklicanim zaupnikom bila* bi pred vsem,  pridobiti   dovolj   deležnikov  za
vplačanje svote 50.000 gld., katero zahteva zakon o zagotovitvi Vipavske železnice kot osnovno glavnico. Ta delovnim odbor volil je iz svoje srede ožji odbor, na čelu mu Franc grof Coro-nhiija. Kojetaožji odbor nabral povoljno obečanj vplačila zahtevane svote, vo?il je iz svoje srede odbor, ki bi imel naprositi za dopustilo. V ta dopustil ni odbor stopili so *r}r. Casagrande, M. Savnik, tovarnar Mulitseh in podjetnika Dreossi in Antonelli. Zadnja menda iz razloga, ker sta bila izdelala prvotni načrt in imata nalog izdelati tudi podrobni načrt, gg. Casagrande in Savnik kot veleposestnika in g. Mulitseh posebno zato, ker je obečal vplačati 10.000 gld. osnovne glavnice.
Deželni glavar obvestil je vsigdar deželni odbor ob izidu posvetovanja delovalnega odbora. Ker se je volitev »i/jetra odbora in dopuMilucgu odbora vršila le enoglasno, so bili v prvotnem odboru naši narodni možje v večini in prištevam« brez vsake ilvojbe gg. Casagrande in Savnika narodnim možem, k.-r je bi! deželni odbor že prvotno odklonil vsak.« po.sttmimji« v tej zadevi, ili/elui odborniki pač niso imeli dnmega storili, nego jemati sporočila deželnega glavarja na /nanjo.
Kakor pa hi je /. n ko naravno sil«* pokazalo, naše ljudstvo po celi Vi-pavski dolini ni bilo zadovoljno ni s postopanjem de/i'lnega odbora. II i Z onim delovalnega odbora, najmanj pa z izvolitvijo gospodov v dopti^tilui odbor, posilimo m. j,, uprlo proti enemu od njih, zahtevaj«', glasno in idasiieje, da >e imajo tiedo.iiaeini i/ključi!i i/. te:„fa odbora. Skt-ajtii < a - je bil. da sta /«ip"t vute-p..-.'!.-!a :•.-. divavna po-l.mea Allre.i r>!of Ciiriiniiii iti dr. A. (irei:.»ivič. Na njih /i-ljo i.kiicd r-e je današnji volilni shod. Zakupnik kmečkih .dnin Vipavske dolin«« naj bi poročal o delovanju de-feluih poslaneev v pr.« lem za^ed.iiiju deželnega /bora, ouda pa naj bi imelo Vip.iv-ko ljud tvo priliko razviti :.v«je taiMiije i>i poka/ati prave svoje želje in
prito/be   o   Vipavki    /ele/uiei.    Il.l   Sle
:¦»- ta';.» mnogoštevilno /brali i/ v-eh stanov in i/. v.-«'li občin, opravičilo je upi.iv jes.opivpričanjeva.ilipii-laiieev, da --e / vami na licu uie.ta do/eiu'» bre; te/av tn«li najtežja vprašanja. Uprav i<« >i pa je tudi linij pr.dlo:' v ileželliem odboru, da bi f.e ne pu¦ čalo /hiranje o nttVtie "l.iVlliee komur 'i koli bodi, marveč potrebujejo na-'«' • »I»¦ in>* in n:i"-i' pro.ro IjtnMvo poui-il.i. Me a,,, da bi oh>i:i>- ni.a elanKi tekmf.vati nie.l ^-boj pri n ibirauju iti vplačevanju or.nov ite '•! (vnii¦«•. m«'-.jo da :¦«« .;«¦ -portiztimele rad s ,:e!e/!ii ke pro^e po :.\ojih župan-.?v;it in /aiipiiikili bitnm in •lobrim poio.M.jela je eiia občina zavidati drug«. ! en /a-ebuik dlll/ej-a. 1-tj, kateiilll do- ' seil.u;ji n :< rt iiajvee koristi obeea. jeli so .. bati. «l.t i/gub.'. te koristi, «>ii, , kater.' ta načr! aekako z".po:-tavlja. jeli :.«» re ;,;!.isiio prito/.evaii. Wakii občina j.- h.itela /..-le/.ni-ki tir p« lahnih tl«'b, v;.al,a -v ;ss postaj« v svoji sredi. vsa,. z..sei«!itk preil svojo vež«. Prti:ii, ki tnajijo tipanja, da bi u«»va železnica tekla po občinskih tleh. kazali so naravnost ravnodušjr. č«.š, kaj mi cela sivar mark
Kedor  je poilptsal   osnovne   glav-viee, stavil je poboje in stvar stoji dtines tak«,   <a itnajo kratk«» reči-no ptujei vs.e v  sok:.      Usti delaj«.:   načrie, oni   so «M>-, tovi d«'p.   tila. podjetja in  sploh le oni .ieležm    !!ep  M-edsi.^M   dobička.   Za   .lo-pnstd« n.ij   'ajtr«>ijo ljudj«-.   katerim je bl.ur«r   «!eJ «l.»   r.af-   nar«..lu«»-ti   d«-,.ta l.rij.i. podptiiika «i.ij b.,do ..ni. delo naj ;/vršuj.'j«» «i"iavii iz dru-tib de/«l, trni-dšvo »ni) prinašaj" od diiiL'«d! In t«'mu k;i\i   s-mo   ;atn5'.   Ak«»   nimamo   nilsko »a,';.'.ii s   :n   pouus.i,   da   ne  /.ilitevaiiK« «iopa-!:?o in podjetje /ase,  akt« nimaimi J«hko tH-žrtvovaSini.sti. tla ne hitimo za-!««/Iti «s;jfiV!io glavnico ^ami, prav nam je. d.i osi.ui« mri praznih rok, da le gledam«,   kak«   >e   druni   mast«..     Kedor :;e sp-.šfaj.. se stini, podlaga jo ptnjčevi pejj . Ako sami   nimate  tolik« srčnosti v -rbš. tia ne !<•  L'l.i»n..   kličete:   ž«-l«v,-!'.:«'.¦.   t.i«ra   biti   naša,   naše    slovenske Vip.svsjji. dulhii', tunp.ik tmii sami ]irev-zam«-!«1   malih   /rtev,   n«'   bodete  mogli L::k'en?ir očitati. ak«< se vam   »zvije  vse i/, rok. r.r«/. žrtve j|j »lel i, ni napredka. In tj Ar:,-v j.< toliko l.i>.ja, ker j«- 'e »a-¦  vide/.na.   Saj  ne darujete «sti«vij«. glav-; i::ee   nikomur.   Una  ostane   vaša   la>t. Hita pjir.iste i; «hčir:ske»mi premoženju. Ul»čjua. ki poiipiš,. delež osnovne r:5av-?;r«e. ]>rid«bila je dvoje. Pripomogla  je orn«0'čiti gradbo   železniee,  ki je vsem brez izjesjve koristna in založila je sebi ; zakladnega pn-mož«>uja. Narodni pon<is vzbtsditi mora   vsacega  izmed   vas,   da tla. In ako je kateri'med   vami, ki  govori: a kaj naroilnost, tedaj naj ]»omišlja in   pride   do   zaključka,   da   je  tudi  v ': njega   zasebna  korist,  ako se podjetja ; udeleži. Osnovna glavnica ni izgubljena, > no>iti ima «b svojem času obilo plodu. j N»= smete gledati  edino le r.a   besedilo j zakona, da so osnovni deleži  brez  za-| gotovila obresti.  Ne smete zgubljati že ' "sedaj poguma, fes, železnica  iz Gorice ! do Ajdovščine se tako ne more izpla-| čavali. Zrite v bodočnost, zrite jirert se ; in   uvidite,   da  j»   edino le od vas od-! visno. da se železnica začne graditi. Iz ! zakona citate, da železnic:! ne ostane le ' do   Ajdovščine.   Napraviti  se   ima  kot ; glavna  črta,  t. j. ki  vežo naše   sioino I mesto   Gorico, po  Vipavski   dolini   do ; Ajdovščine,  a potem  naj»i'ej  do Posto-| jine ali Logatca, ali Vrhnike z notranjimi i kronovinami, mejo avstrijsko  z notranjimi deželami države. Kadar bode cela proga dozidana, niso nam bati, tla no pri-' nese dohodkov.čistega dobička. Železnica
po Vipavski dolini grajena una biti tucft* za drugi tir, njo vozovi prehajali bnrfb lahko po vseh drugih progah brez prekladanja tovorov. Vipavska proga znatno skrajšuje vožnjo iz notranje Avstrije v Italijo, teče po rodovitnih krajih katerih priiveski in pridelki se vsled železnico brezdvojno podvoji'« in po-troje, ni razpostavljena burji in zametom kot južna železnica po Krasu. In ni se bati, da bi se železnica v najkrajšem časti re zvezala z glavno progo južne železnice na Kranjskem. Država bi gotovo ne dala take ogromne svote in zakon bi ne delal izjeme od drugih letos predlaganih železnic, da ima edino le Vipavska železnica hiti glavna železnica, poudarjajoč razmere nje meri in položnosti.
Po dosedanjih skušnjah po celi državi vsaka železnica oplodi kraje, skozi katere teče. Obrti, trgovina in poljedelstva) se dviga in razvija. Železnica prinaša v kraje drugo bolj čilo življenje, drugo gospodarstvo. Oklenite so te misli in zrli bodete z trdnostjo v bodočnost: vaša j«-, ako hočete vi sami. Akit vsak i/med vas uporabi vse svoje ,-ile, razvijala se bode Vipavska dežela brzini tekom in železnica, ki bode posredovala promet bogate pokrajine, ki b«de ve/ala državno mejo, prinašala bodi« tudi neposredno korist nje osno-vateljem. Osnovna glavnica potem ne boih« mrtva, nosila bode posestnikom obresti. Cisti dobiček, katerega bod.« dajala železnica, uporabljal se bode najprej v pokritev štinodstotnih obresti delnic, ki se imajo izdati. Kadar bodo povrnjane te obresti, obrne se ostali čisti dobiček da pogrne š.irio.lstotnc obresti osnovnih delnic. Ako še kaj pieoštain«, razdeli se čisti dobiček na prednostne delnici« po delniški pogodbi, katere inia država zasmili, lecimo po dve odšlo, to je tako/vami divtdenda iit kar ostani« čez, porazdeli se po dve tid.slo tudi na osnovno delnice, tako, da je mogoče, da bodo tudi imetniki osnovnih delnic ne le potceavali obresti po \ ,., ampak rolo dobiček po S",,, da se jim torej delnice obrestujejo po (»"„. rpanja tudi imamo dovolj, brez tega pa bi se uiti m« gradila železnica, brez njega sploh ni podjetji), ni prihodnosti. Država uvidela je polrebo Vipavske železnice /a naš«« kraje in za-se. V tem upanju, da železnica doiiese koristi, od-ločila je ogromni znesek po|dru;»i milijona goldinarjev. Ihv.ava pričakuje, da :e ji ta '.vola s prebitkom povrne.
iV/.ati in i/.ie.tajali tedaj ne sinete vi po,«.Mi;jkj v Vipavski dolini. Od vas , je odvisno, «la se gradim železnice prične. ] Ako se po vas in« prične, nadaljevali si« ;ie im-n« «.b svojem času, kakor je namenjeno. Vi morate pred vsem dokazali, da res /elite to železnico. Dokažete pa > lem. ako prinesete prvo /.rtev za to želr/iuVo, da založile o.iiovin. glavnico. Ako primerjal«' sv«to fiO.OOO gld. z ono, k«j« da .Itžava. gld. I...1<>.000, tedaj je malenkostim, a še boli taka je. ako jo primerjate s koristmi, katerih se trdno nadejale od nov« železne poti. Ako pa pričakujete koristi vi, morah« položili osnovno glavraieo tudi vi. Ne pripuščajte, da j«» /alože drugi, ptujei. In gotovi ste, da lo store ii drugi, ako se odtegnete vi. Prosti razum pojasni vam, da je skrajni čas, da brez pomisljevanja na-beret«* denar, ker se že vtikajo drugi v vaše koristi, pripravljajo ti drugi osnovno glavnico. Ako oni nedeželani žele položiti osnovno »lavnico, gotovo oni hote tudi glavni dobiček. Kdor založi osnovno glavnico, imel bode svoje-časii« zastopnika pri upravnem svetu, t.j. v onem odboru, ki «¦ sestavi, da bode upravljal železnico. Glas tega zastopnika m« bode brez pomena, kadar se b.ide sestavljal računezgube in dobičke družbe. Ta zastopnik govorili bode imel in odločati pri marsikaterem vprašanju, ki bode kar neposredno prihajalo iz vaš«' sr«'de, iz vaših občin. Njega glas in glas zastopnik;! deželnega odbora, ki gotovo ttuli vstopi v upravni svet, bodi« lahko vsekdar odmeval, kadar pojde za t«, da se ustreže vašim potrebam in željam pri obratovanji železnice.
rp/jiviii svet bode imel upliva go-1 vorili v marsičuti, kar bode  naravnost ) segalo na  razvoj   prometa po  železnici j in  na   razvoj  trgovine v vaših   krajih. • Terjajte   torej   odločno in   glasno:   hočem«   imeti   svojega  zastopnika  v tem = važnem uprnvuem svetu. To glasno za-I htevauje   bode   pa   odločno   dovolj   le, ' ako   spolnile   prvi pogoj, ako založite vi  sam.   zahtevano  osnovno   glavnico. Prež te n«.« more biti železnice, brez te z vašim zastopnikom u<? bo nič. Pustite vsa osebna in zgolj krajevna vprašanja, kje in kssko naj se železnica zida, v nc-mar, ter spremile prvi pogoj, da se železnica prične zidali,   založiti   osnovno glavnico pUl fiO.000. Dežela Goriška se je po «vojem deželnem zboru še v zasedanju i. 18512 izrekla, da  nakupi  za 100.01^  gld.  osnovnih   glavnic.   Zakon od 21. julija   1800   štev." HI  drž. z. v clouu V! jasno in odločno izreka:    zagotovilo   državnega   poroštva   za  Lld. l 1,3115.000   je   vezano   s  pogojem, 1 da   vdelezene kraljevine in   dežele   iz deželnil:    sredstev   z   deležniki   vkupe dado k stroškom izvršitve nameravane Železniške proge  150.000 gld.     Dežela je pripravljena" izplačati svoj delež gld. 100.000,   treba   je   deželnemu   odboru le  izdati  nakaz  deželni  blagnjnici  in plačilo jo goovo. Čak;i se le čm delež posameznih   deležnikov,   vaših   50.000 gld. Kakor hitro odštejote *li zavarujete to svoto,  izda se zastopnikom, katere odberete vi, dopustilo, da smejo železnico zgraditi. Dopustilo i.'Ma so z doio-
eili navedenega  zakona,   ki obsega v glavnih strokah tole.
Dopustimo dobo za Vipavsko železnico odmeriti jo nsrjvec z 90 leti od dneva, ko se dopustilo da. Po Členu III. mora država dati za dobo 76 let od dne dopustila poroštvo letnega čistega prineska. ali dohodka, ki odgovarja štiriodsUvtuemu obrestovanju posojila, ki se ima zajeti v zgradbo železnico in letnemu razdolževanji in sicer tako, da država iz svojih dohodkov doda toliko, kolikor hi primanjkovalo nad istinitini čistim prinoskom obratovane železnice. Po členu V. izplačevati jo osnovno glavnico s tem, da se nakupi toliko osnovnih delnic delniške družbe, ki se ustanovi za Vipavsko železnico po posredovanji vlade v svrho, da pokrije prvotno posojilo. Osnovno glavnice plačati je po polni imenski vrednosti, t. j. ako delniška družba določi delnico na 1000 gld., vplačali bode ravno toliko, 1000 gld. Podpis in pravočasno vplačilo vseh delnic, ki jih potemtakem provza-m o j o d e l e ž n i k i, j o z a v a r o v ali š e pred podelitvijo dopustila . V členu VI. se vladi daje oblast, razmertio znižati prispevke osnovne glavnice v kolikor se vsled prihrankov pri zgradbi železnice /.manjšajo prvotno proraču-ujeni t roški železnice.
Vladi se torej daje oblast, /.nižali svoto od zasebnih udeležencev zahtevanih aO.OOO gld, Mogoče je, da se pri griulbi nekaj prihrani. A mogočo je le tedaj, ako se gradba ne izroči istim, ki so delali prve načrte in proračune, ako se gradbo izroči možem iz vašo srede, Imamo sposobnih mož za tako delo, mislimo, da imamo tudi poroštva dovolj da zgradbo sami izvršimo. A tudi to ilosežele le vi iu zopet le vi, ako složno zahtevati«, kar vam gre, ako brez obotavljanja založite temeljni kamen cele gradbo po osnovni glavnici 50.0011 gld. Ce naše občine to svoto zulnže, izrekli* so s tem in edino le s tem, da hočejo iu morejo gradbo prevzeli. In le, če jo one po svojih možeh prevzamejo, imajo mulo, da se njih žrtev primerno zniža. To pa tim bolj, ker bi država prav za prav te žrtve ne smela terjali, ali vsaj ne v toliki meri. Da je Vipavska železnica deželi koristna iu polreima, pokazal je deželni zbor s tem, da je enoglasno založil 100.00!) gld. osnovne glavnice. Ni bilo treba lerjali še novega poroštva za potrebo železnice s tem, da naj tudi naše uboge občine prispevajo s .iO.OOO gld. Mala rvola v razmerju z delom, velika, prevelika v razmerju z močmi naših zadolženih, izsesanih kmečkih občin. Vlada pa po drugi strani dobro ve, da Vipavska železnica nima le služiti prometu, trgovini, Vipavski dolini posebej. Prva in glavna naloga te železnice je služili našim vojeni za slučaj vojne v Italiji. Gradili jo je (ako in po takih tleh, da vozovi teko tudi KO km na uro, napolnjeni s petkovi, da so v najkrajšem času skupi vojna sila ob državni meji in ravno tako hitro za slučaj poraza potegne nazaj. Gradili jo je čez ključe v i joče se Vipave, po blatnih njenih tleh, pod opečnimi in skalnatimi bnli ob nje bregu tako, da z enim pritisljajem poveljnik umikajočo so vojske zasuje predore in raznese mostove in nasipe. Železna cesta naj teče v nižini Vipave, po samolni dolini, ogibajoča se obljudenih vasi in sel lo zato, da ložo služi vojaški oblasti. Tirovi naj se polagajo na visoke nasipe, nasipi naj se dvigajo po močvirnih lleh gorenje Vipave in ne na trdna apnena tla ob-brežiioga Krasa, kjer stojo ob enem našo vasi, da bolje odgovarjajo posebni svrhi vojaških načrtov. Kar hi se dalo zgraditi morebiti za polovico cone, na korist večjemu številu prebivalstva, gradi naj se za vsako ceno, za ogromno ceno le, ker hoče tako država za svoje namene. Pravično bi torej bilo, ako vlada to uvidi. Pokažite vi s svojo dobro voljo, da sle pripravljeni storiti zahtevano žrtev, na njo je, da vam zlajSa breme prevzeto zgolj na njeno korist, da vam zniža prispevek 50.000 gld.
Po členu XII. se ima gradnja dokončati najdalje v dveh letih od dne dopustila ter izročiti prometu. Ako torej dobimo dopustilo s spomladjo 1. 1807., tekla bode Vipavska železnica spomladi 1. 180». Prej pa, ko založite osnovnih 50.000 gld., prej dobite dopustilo, prej bodete imeli železnico v obratu.
Ker država prevzema največje breme, t. j. zalaga poldrugi milijon, pridržuje si v členu XU1. tudi največjo moči. Ona odda gradbo po načrtu, katerega ona odobri, po proračunu, ki se sestavi pod neposrednim uplivom njenih uradnikov. Opozarjam prisotno gg. župane in starašine Se posebej na neko določilo člena XIII. Ako se vrednost zemljišč i ali gradiva no da dognati dogovorno med udeleženci in državo, odloči prostovoljna sodna car.tcv. Starešinstva in županstva naj toraj dobro gledajo na to, koga imenujejo zapriseženim cenilcem. Ne takega občana, ki za drugo delo ni, s kratka no postopače, ampak pravo može, ki bodo vestno odgovarjali za vrednost zemljišč in no Je podjetnikom na ljubo. Ceneje, ko j>od-jotnik zemljišča in gradiva pridobi, več dobička ima on, večjo škodo imsijo oni, koje so prisili k odstopu, in cela občina. Ni gledati le na ceno, ki velja sedaj, marveč tudi na cono, ki bi imelo zemljišče vsled zgrajene železnico, na škodo, ki nastane mnogokrat a tem, da se obdelani svet po visokem nasipu deli na dvoje. Obrat po železnici vršila bode po členu XIV. na račun dopustilnikov ves čas dopustila država ssuna, ona urejala in ustanavljala urnike in tarife.
Država je z zakonom od 21. julija 1896., št. 141 tedaj izrekla le, da daje poroštvo za 1,516.000 gld. glavnice, kc-dar so zgradi Vipavska železnica — proti temu, da so ji ta glavnica vrne in sprejmd določila zakona kot pogoji v pogodbo, katero ima skleniti država z udeleženci radi zgradbo. Ako izpolnito prvi pogoj, položivši 50.000 gld. osnovno glavnice, je država voljna skloniti pogodbo z vašimi zastopniki - izda jim dopustilno pogodbo ali dopustilnico. Aico založite vi osnovno glavnico, sklone država dopustilno pogodbo z vami po možeh, katere si odberoto. Ako toga no storite, zadene čast in korist iz dopustilnico tako, katerim ni mari blagor vaš in vašo dežele.
Za dopustilo smo prositi državo vsakdo, ki ima zanimanje, da so žolo» nica zgradi in je dostojen časti sklepati pogodbo z državo samo. V prvi vrsti smo torej prosili, naj so mu izda dopu-stilnica oni, ki jo osnovno glavnico založil. Kor deželni odbor Goriški odklanja od sobo čast in brigo zaprositi za dopustilo, gro obojo vam deležnikom osnovno glavnico ostalih 50.000 gld. Pravico imate izbrali i/, svojo sredo ljudi, k a-tere spoštujete, katerim proznogojim zaupalo, kateri bodo vsikdar delali vam v Čast, vinu v korist.
V  zadnjih dveh lotili izdano dopu-slilnico naslovljeno so itn prosllco iz vseh stanov iu zaslopov.
Doptistilnlca od I, nmrcii ISilfi.glnsI se na načelnike okrajnih zaslopov nn Coskom, od dne 15, septembru 1HDR, mi mestno občino Ostrov na Ccslcotn, od dne 2(5. jnnuvarja 1B!W., št, i(5, na mostno občino Kovorelo nu Tirolskem, od 25. septembru 1805., št, 156, trn namestniku maršala nižjoavstrijskoga dr. K. Ilabezla v /.vezi /. inženirjeml.TuuboHom, od KI, juniju 1811(1., št, 115, na ime del-nisko družbo Psljo-Toplico nn ('IokIcoiii, Kjer so bogati kraji knkor ('lesku, ude-ležeucem nI (robu prosili državnega poroštvu, sumi prej sestavijo ilclnlsKo družbo, založe potrebno novce in ul jim trebit druzega, kukor prosili državo, da jim dovoli zgruditi železnice nn njih stroške iu na njih odgovornost In zgnht), seveda tudi uit njih Izključlvo korist,
Dopustilu zu /grmi I m i železnice pu jo prositi v vsukeni slučaju, ker jo vsilim železnica, tudi zgrajena zgolj •/, novel zasebnikov, velike važnosti za držnvo, Kjer občine zalagajo osnovno gliivnloo, nit jo založi dežela sumu, I um zaprosi dopustilu, uli kakor povedano načelnik ali njega namestnik deželnega odboru ali pn tudi deželni odbor, knknr v do-pusliluicah od 25. sept. 1805., št, 105, deželni odbor bukoviiiskl in II. juliju 18.10. dež. odbor iilžjenvstrijski. Tuko sem predlagal v goriškem deželnem odboru, dn prevzame odbor nubirunje osnovne glavnice po občinah In on nu-prosi dopustila.
V   dopustilnict od l. ianiiv. 1805., št. 55, iu 2:1. iniuvii 18'.)()., št. 00, prosi'* za izdanje dopustilnie grofje: Siomenski, Potočki, Koziebrodski, Pininskl In Jta-vvarovvski, v oni od 2. doc. 1805., št. 12, iz 1. 1806. odvetnika dr. A. Graf, dr. Ford. Pleischnor, županu Kunzman iu Schellborger, tovarnar I. Ples in tvrdka Petzold in drugovi, vidno izbran iz udeležencev samih.
Kakor rečeno, dopustilnica je pogodba mod državo in udeležencem o gradbi železnico. Iladi toga mora jo skleniti ministerstvo zbrano v polnem številu lor se izdaja v imenu cesarja. Vsaka dopustilnica pričenja z besedami <Mi Kratic .ložef prvi po milosti Hožji cesar avstrijski, apostoljski kralj ogerski, kralj čoški, dalmatinski* itd. s polnim naslovom.
1\> sebi razume so, da jo čnstno biti imenovan v dopustilnici, razume se tudi da mora oni, ki jo ondi imenovan, biti vreden to časti.
Na vas jo torej, da odločite, kdo je iz vaše srede vreden to časti iu paziti morate vestno, da se no dlfti v. vašim perjem mož, kogar no spoštujete.
Imenovanje v dopustilnici pa ni zgolj častnega pomena. Dopuslilniki aH konoosijonarji imajo pravico odbrati iz svojo sredo moža, ki zastopa deležntko pri upravnem svetu, tedaj pri onem zastopu, kjer vam j o njih korist.
Varujete torej ne le svojo čast, marveč tudi svojo korist, ako so odločite prav. Dopustilniki imajo tudi upliv na določitev železniške progo in postaj, kolikor to no nasprotuje smotru železnice. Ako se da proga Vipavske železnico še kaj premeniti vam na korist, zgodi se to lo čo složno postopate v tem, da si odberete može, ki so moj seboj sporazumni in so umni dovolj, da vidijo pred seboj lo coloalcupno vaše koristi in no posameznikov. Le dopu« stilnemu odboru jo mogočo tako enotno in premišljeno postopati, da ima tudi primeren upliv na izvršitev progo m določitev postaj. Vabim vas torej, da iz svoje sredo odločilo zaupno može, župane in starašine, da so lo-ti s svojimi poslanci v deželnem in državnem zboru posvetujejo ter so izrečejo, koga in koliko si jih želo kot svojo zastopnike. Po končanem volilnem shodu zbonto so torej na posebno zaupno posvetovanje.
Ostaja mi le izraziti svojo mnenje o načinu in načelu, po katerem bi so dala pravično razdeliti osnovna glavnica 50.000 gld.med vse prizadeto občine. Težko je dobiti edino prava načela. Občine morajo doprinašati po prebivalstvu, po stanju občinskega premoženja, po posebni koristi, katero bi nova železnica utegnila prinesti. Razdelil sem si po teh načelih vso več ali manj prizadeto občino Vipavske doline na tri skupine. Prvi občini, ki nimate od Vipavsko žo-
P&xrsr.~."   ¦;>'-  --«-r- -*--:
leznice nobene neposredne koristi, ampak le to, da se vsled železnice podvigne cena zemljišč in pridelkov, bili bi občim Št. Peter in Šempas. Iz skušnje je znano, da koder se zida železnica, vzrašča vrednost zemljišč ne le v obližju železnice, ampak tudi do gotove oddalje. Lahko se reče, kakor ima reka svoje dotoke, potoke in vire in vsi tvorijo eno porečje, tako  obsega tudi vsaka železnica po svojih dovoznih cestah vse površje, katero propregajo. Brez dvoma spada na to površje mesto Gorica, od nje do Ajdovščine vsi kraji in vasi. Dolžnost in častna zadeva je torej za vse občine Vipavske doline, da vsaka vsaj nekaj dopomoro k brzi zložitvi osnovno glavnico. V drugi skupini so občine, katerih so žolozniea no dotika neposredno, a so vendar njih vasi v taki bližini železnico, da se je bodo posluževali občan je za osebni air vsaj tovorni" promet". "Te" ob- j čino   so:   Miren,   Vrtojba,   Vogersko, j Pdhemberg,  Crniče,   Kamnje, Vrtovin, I 1   Gojačo, Skriljo, Šmarje in Gabrije, Naj- | i   manj prizadeto ste od teh občino Vrtojba, : Gabrije in Vogersko, največ Rihemborg- j Ooz ta pomnoži »o gotovo promet do postaje v Dornbergu ali pri Kodrovih, | ker so pri vleko v območje Vipavske železnico liro« vsakega dvoma tudi občino na  Krasil, Tretja skupina, ki ima od Vipavsko žoloznicojuijvoč koristi, največ ugodnosti ho St. Androž, kjer so železnica  izteka, Biijo,  radi ondotnih opekarn,  Renče,  Dornberg, Sv. Križ, Ajdovščina radi  tvornico in Lokavec. Na  št. Andrežkth tleh napravi se tovorni kolodvor. Povečajo se letni dohodki občino, pomnoži so probivalstvo, poljski pridelki odpošiljali so bodo po najkrajši črti naravnost proti vzhodu. Cujo se som ter tja glas: «Kaj nam ' o žolozniea iz Ajdovščino. Ako hočemo iz Kompasa ali Ornič v Gorico, ne boclemo vozili do bližnje postajo Vipavske železnico in odtod v Gorico*. To jo naravno da no, a žolozniea odmerjonn je za zvezo z vzhodom in sovorom. Pridelki Vipavske dolino in Goriške ravani so odme-njoni za trgovino na sever, no v Italijo ali v Trst. Radi zvozo na sever pa jo tudi broz dvoma, da bodo tudi Scmpasei rajo peljali svojo tovore na Dornberg, kakor čoz Gorico na Dornberg. Velika korist Vipavsko železnico jo v najkrajši zvozi z sovoro-vzhodom. Gotovo pa jo tudi, da so mora železnica sploh začoti kjorsibodi. Ako občino no delajo na to, da so zgradi  brž ko mogočo kos od Gorice do Ajdovščine, jo jasno za razum najpriprosiojšoga kmota, da se tudi nadaljevati no more. Ako jo gotovo, da dobi št. And rožka občina pravo zvozo z vzhodom in sovorom, todaj jo vidno, da ima po Vipavski žolo/nioi pričakovati ogromno koristi in razvitka občine. Kraj, kojoga jo odločila narava sama kot postajo, jo Dornberg,  ker leži na
razkrižju ceste iz Krasa, iz Rihemberga, iz Gorice v Ajdovščino, na. Selo, v sredi med obronki kraške planote in brdi, ki so se odvalili od Trnovske planote proti jugu. Postavljen je, da rečem, v neko sotesko, široko komaj en kilometer, po kateri mora železniška proga in kjer mora biti postaja, po naravni legi in kot središče za trgovino z vinom in zgodnjim sadjem. Ni prav torej, ako sem in tje kaka sosedna občina zavida Dornbergu ugodno postajo, kakor ni pomoči, da Rihemberg ne more upati, da se ga takne železniška proga, ker je zaprt v braniški dolini.
Ajdovske tvornice svoj dobiček po železnici kar podvoje. Prevažanje premoga kot kurivo in odvažanje blaga po železnici in sicer na dve meri proti Go-riei in pozneje proti vzhodu, so taki niogočni činitelji, da morejo vzrasti ne le obstoječe tvorniee ampak vzovesti nove. S povišanjem prometa pa bodo vzraščala občina sama. Ajdovščina in bližne vasi pričakovati smejo dobička tudi od prometa s ptujci na letovišča, za kar so ustvarjena po zdravih vodeh, čvrstem zraku in lepi logi. Ni nikakoga dvoma, da privleče železnica tudi vsaj nekaj prometa iz Kranjskega dela Vipavske doline. Lokave« nagnjen jo proti Ajdovščini Že dosodaj jo bil Lokaveo tržišče za lesno pridelke ajdovskega Trnovskoga gozda. €e ni, mora postati vslod ravne železniške zveze z Italijo. Ni vse eno, kake dohodke ima katera občina. Mislilo morda, da mi Slovenci nimamo občin brez občinskih do-klad iz zemjišča. In ni to samo Standrcž, sta tudi Miren in Št. Peter, vsaj volja ' > za leto 1894. Gotovo jo, da tako občino lahko mnogo več dajo, kakor malo Gojačo, najmanjša občina v Vipavski dolini, ki ima okoli 400 duš in doklad po 145%.
Ozirati se jo konočno na posebno razmere v kraju, premožnost posameznih občanov, obrti, ali izredno ugodnosti in korist, katere ima nova železnica prinesti.
Od zasebnikov prispele so dosodaj prostovoljno tvorniško družbo opekarno v Biljah 5000 gld., kar jo nekako malo | v razmerju z ogromno koristjo, ki je pričakovati in ajdovske tvornice 10.000 gld. Moram pa posoboj omeniti požrtvovalni čin moža, ki ni podjetnik, uiti no pričakuje, da so mu postaja postavi prod hišo, ampak jo s svojim podpisom pokazal, da so veseli nesebično nad blagrom, ki ga ima prinesti v Vipavsko dolino žolozniea, da ni lo skrben dušni pastir svojo občino, marveč tudi dejanski priznava, a no samo z golo besedo, da jo našim občinam treba pomoči na gospodarskem polju. Čast gosp. župniku -Hivančiču v Dornbergu, ki jo položil brez  pomisleka dolez  1000  gld. svojih
prihrankov. Oastno se je izkazala občina \ sv. Križ. Nje zastopstvo dobro ve, da ' v vasi ni mogoča postaja". In mi od tukaj vidimo, ako dvignemo pogled proti vi?*i, ki se ozira s svoje višine na nas doli, da tje ne pride nikdar železniška proga. A dasi ne more dobiti teh ugodnosti, dasi nima posebne trgovine, obečala je za 3000 gld. deležev osnovne glavnice. Čast taki občini in nje zastopstvu!
Da konečno kratko ponovim, kako se ima izvršiti železnica in nabrati potrebna gotovina!
Trošek za 30-4 km dolgo progo znaša 1,635.000 gld. Od teli gre za zgradbo proge same 1,425.400 gld.. 147.000 gld. za vozila, 45.600 gld. za obresti zneskov, katere jo zalagati, prodno se ustanovi delniška družba in 20.000 gld., katere je založiti za obratovanje železnice kot pričitvno aH rezervno glavnico. Vsako podjetje, ki se hoče pravilno obratovati, mora imeti namreč poseben zalog za slučaj nepredvidene zguho ali troška.
Kadar dež. odbor zagotovi 10O.00O gld., občine in zasebniki pa 50.000 gld. osnovne   glavnice,    vlada   izda   dopu-stilnico.    Kadar   je   ta   izdam«,   sklone vlada v imenu dopustilnikov koneesijo-nelno pogodbo s  podjetnikom,  ki ima železnico zgraditi,  ter zajeme pri kitki banki   potrebno    svoto   5,516.000   gld. i Kadar bo železnica dograjena,  napravi I vlada delniško družbo, katera naj izda | toliko delnic,  da izplača od države za-! joto posojilo in dotične obresti do vpla-| čila.   Delniška   družba   stopi  potem   n:< I mesto dopustilnega odbora, izvulivši iz i svoje srede  zastopnike po delniški pogodbi v upravni svet, kamor pristopita ona  deželnega odbori in občin,  kateri pod nadzorstvom cesarskega komisarja upravljajo s premoženjem železnice.
("'isti dohodek železnice plačuje naj-poprej obresti po 4"„ delničarjem in razdolžuje delniško glavnico v teku 76 let. Ako bi čistega dobička primanjkovalo, dokladati mora država za celo to dobo dr) letnega zneska 61.500 gld. Ako bo čistega dobička nad plačilom obresti in razdolževaluih zneskov, dobe imetniki osnovnih glavnic obresti po 4",„ in še le potem odkaže se divideuda.
Sklepam z opominom: Podite složni, le po tej poti pridete do cilja; bodite ponosni na svoj rod in varujte čast svojega imena; slušajte svoj razum, da zahtevate vsak za svojo občino le to, kar jo res za njo blagor in ne le želja posameznika.
Govoru poslanca Grčo kakor oni dr. Tnnio sledilo je poslušalstvo s splošnim nazimnnjom in odobravanjem. Proti vsiljevanji ptujih podjetnikov in zala-gateljev osnovne glavnice, se jo glasno protostovalo. Vipavsko ljudstvo pokazale* jo ponovno,   da je razvito dovolj.
da se samo vlada in razvija in ne potrebuje nikakih pripomočkov od iz-vetne strani.
Po dr. Turni poprijel je v besedo državni poslanec dr. A. Gregorčič, do-stavljaje govoru prednika še nekatera pojasnila:
Poudarjal je, da je imenovanje prositeljev v dopustiinice res pred vsem častno mesto. Dopustilniki ali koncesi-jonarji pa imajo vendar le mnogo upliva na podjetje s tem, da imenujejo iz srede zalagateljev osnovne glavnice enega zastopnika v upravni sveL. Pomena je posebno to, da je le složnemu postopanji dopustilnikov mogoče pri obravnavanji z vlado doseči, da se v dopustiino pogodbo sprejme določilo, da se morejo podjetniki gradbe posluževati domačih delavskih moči, domačega gradiva, domačih sopodjetnikov in zastopnikov. Ni vse eno, ako nam podjetniki privjeko Karnjelov in Purlanov i/, kraljevine Italije, kateri odvzamejo domačinom zaslužek; in gladniin trebajo občine braniti poljske in drevesno sadeže, ('len XIII. zakona o železnicah, ki se imajo zagotoviti leto?., dopušča vsekako razlaganje v smMu. da se osnovna glavnica lahko izplača tudi v naravi to je s prevzetjeni dela, odstopom zemljišča v železniško progo in dajatvijo gradiva, tako da občine, k t za sedaj zagotovi'- del osnovne glavnice v gotovini, pozneje lahko odštejejo vredno.-t storjenega dela ali danega blaga. Na ta način se dado žrtvv občinam zdatno olajšati.
V imenu volilccv zahvalil se je I nadučitetj v Kamnjem [. Vodopivec po-: roeevalcii in prir-otnim drzauiim itn <!<•-1 deželnim po-lamem /a trud in delo-' vanje /a občni blagor ter s,, j,- sklenil volilni shod okoli r. popoldne. Po kratkem presledku, med katerim mi pevali pevci in pevkinje pod vrlim vodstvom g. nadueiteija Petra MedvešČcka iz Št. Križa, zbrali so se županje ob'Mu Vi-pavke doline in drugi zaupni možje v gorenjih prostorih pri Kebku na posvet radi odbranja zastopnikov Vipavske doline, ki bi naprosili dopustilo gradnje železnice. Ko se je družba nekoliko dogovorila, nasvotoval jo župan Križki gospod Filip Terpin naj se poveri sestavo odbora za naprositev dopustila gg. državnim poslancem Alfredu grofu Coroniuijn iti <\r. A. Gregorčiču, ki uživata splošno zaupanje ter nodvoj-beiio ukrenita pravo. Zbrani županje in zaupniki so predlogu euodušno pritrjevali. !>r. A. Gregorčič zahvalil se je za iskreno, neomejeno zaupanje ter po dogovoru z grofom Goromnijem na kratko izjavil: Prošnja za dopustilo ali koncesijo postala je vsled zlorabe v prejšnjih letih nekako odijozna. Ko so se bile jele železnice graditi na   račun   zasebnikov,   delali   so  posa-
mezniki iz njih upliva pri vladi in njih imena dobička s tem, da so naprosili za dopustilo, potem pa to za drag denar, cesto milijone, prodali. Pojem kocesijo zbližal se je na ta način z židovskimi podjetji.
Drugače pa je, odkar je vlada prevzela dejanjsko izvrševanje dopustil v svojo roko in pod svojo odgovornost. Dopustilo ni odslej več denarno opravilo, ampak le zaupna, častna zadeva, s katero je zvezano mnogo truda in prizadevanja brez najmanjšega dobička. Le iz tega razloga in ker sta si z grofom Coroninijem v svesti, da je treba zavzeti se za Vipavsko železnico z vso odločnostjo, da ne pade uprava in dobiček zgolj ptujnim življem, odločila sta se sprejeti poverjeno nalogo. Da bi to tim vestnejši, izpolnovala privzela sta si po dobrem premisleku kot pomočnike in zastopnike n\i. veleposestnika Casa-grande v Ajdovščini, župana Filipa Trpina v Sv. Križu, župnika Juvančiča v Dornbergu, tovarnarja M. Savnika v liiljah in kot pravnika g. dr. A. Turna, deželnega odbornika in častnega člana dornberškega.   Zbrani župani in  zaup-
' triki občin vzeli so izjavo p reč. g. dra.
'. A. Gregorčiča z odobravanjem in /i\ijo
j klici na znanje.
i          Družba   razšla   se  je   na   to pola-
i  j,r<»niu   okoli  7  popollldne.
Vsak,    kdor   m'   je   shoda  udeležil.
I odnesel je prepričanje, da je bil skrajni
¦ čas da se je Vipavska dolina po-tavlia
i na lastne noge, da je bilo drzno od onih
ptuje	'V,	ki s	e lin	šajo
odpr	"tlj	IVO	>o>to	;iaiij
njem	> š Xa	•a vn	moli )  je.	o al da .-
jetjU	ki	kor	grad	Ijil z
imeti da   t	pr	<il»a~t	¦i-."''	iiih
in vi	...k	ih, I	i  bi	imel
:.nja. Vs.jzdi:... ro-p..d,.v. ..enih ču\att nad tem, da se delo in k"ri-t ne izvije onim iz rok, katerim je bilo namenjeno, sami niso bili prav na čistem, za kaj da gre. Vipavci pa so pri shodu pokazali, da se znajo zastopiti, da hitro pojmo <» bistvu stvari, ako so jim le ne prikriva. Nastopili so složni, častno zastopani. Prosvedovali so proti varilstvu, pod katerim jih hočejo izvostiti krogi imeti, zahtevali so zase, kar jim gre po naravi in zakonu, izrekli se pripravljenim vsaki žrtvi ter  pokazali s tem,  da  hočejo  tu
pridejo  do   boljše   bodočnosti.
Ob hhodu zasejano seme pa naj bujno vzkali in žene! Urez odmora izvesti je, kar se je na shodu dognalo in dogovorilo. Vipavci, oklenite :-e mož, katere ste si postavili na svoje čelo I Ne slušajte mamljivih besed! onih, ki iščejo koristi od vas, ne onih, ki skušajo sejati zdražbo in nezaupljivost enega do drugega, da žanjejo potem oni .suni! riirlanija l'urlaiiom, Vipava Vipavcem !
f