GLAS Kranj, petek, 20. januarja 1995 PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV Vertigo d.o.o., Škofja Loka W Goreniska i^Banka Banka d posluhom Državni zbor na prvi letošnji seji Opiidja krni dmovh in Kacina Ljubljana, 20. januarja - Včeraj se je začelo prvo letošnje zasedanje državnega zbora z razpravo o predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade dr. Janeza Drnovška pred ustavnim sodiščem, ki naj bi po sodbi 17 poslancev Slovenske ljudske stranke, Socialdemokratske stranke Slovenije in Slovenske nacionalne desnice kršil ustavo in zakon o vladi s tem, da je Italiji obljubljal spremembo ustave glede možnosti nakupa nepremičnin tujcem in pristajal na spremembo sporazumov med Italijo in Slovenijo. Premier je obtožbe zavrnil in Predlagateljem očital nepoznavanje instituta ustavne obtožbe, poskuse razbiti koalicijo pralnih in krščanskih demokratov ter destabilizirati državo, kar bi koristilo samo Italiji. l°da ima po ustavi pravico predlagati spremembo ustave, tega pa ni storila. Premieru v . ran so se postavili poslanci Liberalne demokracije, Združene liste, Krščanskih demokratov '/* deloma tudi Demokratov, tako da ima opozicija zelo malo možnosti, da bi bila obtožba lZglasovana. Do zaključka redakcije glasovanja še ni bilo. Popoldne pa je bila predvidena razprava o interpelaciji o delu in odgovornosti obrambnega ministra Jelka Kacina ter nJegovi morebitni razrešitvi. Tu pa je usoda ministra negotova. • J. Košnjek, slika G. Šinik Kdo bo slovenski zunanji minister Premier se bo odločil danes pogovor, da kandidata oziroma kandidatko za zunanjega ministra lahko določi premier dr. Janez Drnovšek sam, tudi kaze, da so bila pogajanja med krščanskimi in liberalnimi demokrati uspešna. Ljubljana, 20. januarja - Kot so kem področju, kamor sodita tudi kme-sporočili v sredo, bo premier dr. Janez tijsko in gospodarsko ministrstvo. Drnovšek danes objavil ime kandidata Krščanski demokrati naj bi dobili tudi nekaj državnih sekretarjev. Novinarka Mojca Drčar - Murko ostaja najresnejša kandidatka za novo zunanjo ministrico. Z njo naj bi soglašali tudi krščanski demokrati. Premier se je zadnje dni s predstavniki parlamentarnih strank intenzivno Eogovarjal o slovenski zunanji politiki, i doslej ni bila dovolj koordinirana in rati pa naj bi v osebi Janka Deželaka, uspešna ter dogovorjena v državnem direktorja Agencije za sanacijo bank, vrhu in državnem zboru. Borut Pahor iz dobili ministra za ekonomske odnose in Združene liste je pred dnevi dejal, da razvoj, ki bo tudi podpredsednik vlade in Slovenija zunanje politike sploh nima. • usklajevalec vladnega dela na gospodars- J. Košnjek oziroma kandidatke za novega zunanjega ministra ali ministrico. To je bistven rezultat dosedanjih pogajanj med liberalnimi in krščanskimi demokrati, ki se uspešno končujejo, dopolnilo k pogodbi pa naj bi podpisali prihodnji teden, zunanje ministrstvo bo poslej domena liberalnih demokratov, krščanski demok Škofja Loka, 16. januarja - V klubu škofjeloških direktorjev so pripravili pogovor z državno sekretarko za ekonomske odnose s tujino mag. Vojko Ravbar, pogovor je vodil predsednik kluba Brane Selak. Pogovora se je udeležilo zelo veliko direktorjev in vodij izvoza, prišli so tudi od drugod z Gorenjskega, saj je tako škofjeloško kot gorenjsko gospodarstvo izrazito izvozno naravnano, državna sekretarka Ravbarjeva pa je prava sogovornica za številna, še tako podrobna vprašanja in ponovno seje izkazalo, da svoj posel dobro obvlada. Pogovor je izzvenel v željo, da bi naša podjetja imela na tujih trgih enake startne pogoje kot tuja konkurenca. Več na 9. strani. Foto: G. Šinik Ljubljana, 18. januarja -Tradicionalna akcija revije Jana "Slovenka leta" je v sredo v Modri dvorani hotela Union v Ljubljani dobila svoj epilog. Janine bralke in bralci so letos poslali kar 7252 glasovnic, največ pa so jih namenili gledališki in filmski igralki, pesnici in predvsem izredni ženski Mili Kačič. Kot posebno darilo so ji izročili čevlje, ki jih je nosila v predstavi Ljubljanske drame Scapi-nove zvijače. Igor K., foto: Gorazd Sinik Bled, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED TEL064/78-170, FAX:064/76-525 za gostince, za obrtnike, (tudiema^koda) VODENJE P0SIX)VN1H KNJIG in za dom (tudi CD-ROM, MULTIMEDIJA) RAČUNALNIŠKA IN PROGRAMSKA OPREMA UGODNA PRODAJA KURILNEGA OLJA NAROČILA: skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 ___ B.S. Radovljica tel.:064/715-242 _ DOBAVA TAKOJ UUDSKA UNIVERZA KRANJ VPIS V JEZIKOVNE TEČAJE - začetek 15. februarja 1995 naložba v znanje ■ prćmpot k\uspehu z UUDSKO UNIVERZO KRANJ telefon 217 481 GOSTILNA DISKONT PIVOVARNA MarinšeK Tel.: 064/48-220 Fax, tel.: 47/155 Vas vabi vsak dan razen srede od 9. do 24. ure na: • doma zvarjeno pivo • malice, pripravljene jedi, kosila in jedi po naročilu • praznovanje v posebnih sobah •ob četrtkih, petkih in sobotah pa na ples ob živi glasbi V petek, 27.1. vas bo zabaval Alberto Gregorič! Vabljeni! Samo še danes Krona obdaruje vlagatelje. KRONA družba za upravljanje investicijskih skladov in družb d.o.o. Ljubljana ^ Tržaška 116 Mouni umell do Pooblaščam DUS Krono, Tltasha 116, Ljubljana, da v mojem imenu in :a moj račun vpise delnice pooblaščene investicijske drnlhe Ki Svojo izbiro darila bom V roh, 7 dni sporočil«,) po telefonu (061) 97S*. M Darilu se odpovedujem ,. kori« Pediatrične klinike v Ljubljani. Pet Sredi maja bo Slovenija obeležila konec II. svetovne vojne in zmago nad fašizmom in nacizmom Mrtvim spomin, živim opomin Osrednje državne prireditve bodo v soboto in nedeljo, 13. in 14. maja, v Ljubljani Državni zbor se bo zbral na slavnostni seji, pripravljena bo slavnostna akademija, načrtovana pa sta tudi vojaška parada in zahvalna maša v ljubljanski tolnici. Vsem v drugi svetovni vojni umrlim Slovencem, loma in na tujem, pa bo v Ljubljani postavljen spomenik. Ljubljana, 20. januarja - ga organizira Društvo slo-redsednik častnega držav- venskih zgodovinarjev. Bo iega odbora za obeležitev 50-letnice konca druge sve-ovne vojne in zmage nad fašizmom in nacizmom Jožef Školč je drugo sejo tega telesa kljub na trenutke visokim tonom in političnim sodbam, kaj se je dogajala med in po drugi svetovni vojni uspešno pripeljal do konca. Jelko Kacin, ki operativno vodi priprave na proslavo, je povedal, da bosta slovenska praznična dneva sobota in nedelja, 13. in 14. maj. To bo teden kasneje od proslav v drugih evropskih jeseni, da bodo lahko zgodovinarji v miru opravili svoje delo. Predvsem tuji gostje bodo lahko obiskali znane kraje iz druge svetovne vojne. Posebej je bila omenjena bolnica Franja kot edinstven spomenik humanosti v Evropi, kot je dejal cerkniški župan Janez Podobnik. Po Sloveniji pa bo še več drugih prireditev, na primer spomin na kapitulacijo v Topolšici, na boje na Poljani in podobno. Treba pa se bo dogovoriti, da na en dan ne bo preveč prireditev. Pomnik umrlim in mrliški listi Dr France Bernik, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti je podprl predlog predsednika republike Milana Kučana, da bi vsem umrlim Slovencem v drugi svetovni vojni, doma in na tujem, postavili spomenik. Odbor je predlog sprejel in bo dal pobudo slovenskim umetnikom, med katerimi bi kazalo predvsem iskati avtorje spomenika. Državni častni odbor je sklenil, da zakonodajna in izvršna oblast storita vse, da bodo zamolčanim žrtvam izdani mrliški listi. Danica Simšič je ob tem dejala, da ima vsak umrli pravico do groba in vsak Živi pravico spomina na mrtve. Ti dve dejanji naj bi bili prispevek k spravi. državah, kar je razumljivo, saj se je tudi vojna pri nas končala kasneje. Zunanje ministrstvo zbira informacije, kako bodo ta dogodek obeležili po Evropi, predsednik vlade dr. Janez Drnovšek pa je že poslal vabila v Pariz, London, Washington in Moskvo s prošnjo, naj pridejo v Ljubljano vojni veterani in manjši vojaški kontingenti njihovih oboroženih sil, ki bodo skupaj z našo vojsko in policijo sodelovali na vojaški paradi. Seveda bodo v Slovenijo povabljeni tudi najvišji predstavniki držav, ki so se borile zoper fašizem in nacizem. V prireditev se bo vključilo tudi mesto Ljubljana, posebej v soboto, ko naše glavno mesto slavi dan osvoboditve. V nedeljo pa naj bi bih slovesna seja državnega zbora, proslava in vojaška parada ter zahvalna maša v stolnici. Koliko in kateri predstavniki verskih skupnosti bodo sodelovali na osrednji proslavi, bo odločeno kasneje. Lahko se se zgodi, da bosta to rimskokatoliška in evangeličanska cerkev, kot je bilo to na razglasitvi samostojnosti junija 1991. Del državnega programa bo tudi simpozij domačih in tujih zgodovinarjev o drugi svetovni vojni, ki Največ polemike je povzročil predlog predstavnika rimskokatoliške cerkve v državnem odboru dr. Janeza Grila, ki je predlagal, da bi v odbor zato, ker je bila druga svetovna vojna v Sloveniji tudi bratomorna vojna in revolucija, vključili še predsednika Nove slovenske zaveze dr. Tmeta Velikonjo, Tineta Vivoda, predsednika zedinjene Slovenije iz Argentine ter dr. Jožeta Bemika, predsednika Svetovnega slovenskega kongresa, da bi v državni program vključili mašo v Ljubljani in mašo v Kočevskem Rogu, posebno glasbeno prireditev in simpozij o dogajanjih leta 1945, ki ga organizirajo Teološka fakulteta, Zavod svetega Stanislava in Nova slovenska zaveza, in da bi na osrednji slovesnosti govoril tudi predstavnik katoliške Cerkve. Mašo v stolnici so vključili v program, prav tako pa niso zavrnili udeležbe predstavnikov cerkve na osrednji prireditvi in sodelovanja predstavnika Svetovnega slovenskega kongresa v odboru. O tem naj se odloči kongres sam. Vključitev drugih dveh predstavnikov v odbor pa so zavrnili. • J. Košnjek TURISTIČNA AGENCIJA KARNEVAL-BENETKE, bus, 1 dan, odhod 25. 2. MUENCHEN, bus, 1 dan, nakup, izlet, odhod 4. 2. OTOK ELBA ZA MATURANTE, bus, 6 dni, 23.4. IZLETI ZA SKUPINE: Slovenija, tujina Informacije in prijave: TRŽIČ -Predilniška 14, tel. 53-280 KRANJ - Ljubljanska c. Ta, tel. 224-132 IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA j Državni zbor na izredni in zaprti seji o dolgovih skoraj 250 komercialnim bankam Dolgovi nas vežejo na bivšo Jugoslavija V skopem sporočilu za javnost po izredni zaprti seji, ki je trajala v sredo kasno v noč, so ven poslanci sporočili, da bo Slovenija nadaljevala ločena pogajanja s konzorcijem komercialnih b0! bank in ne bo čakala na razplet zapuščinske razprave o obeveznostih bivše Jugoslavije. obr tak« da Ljubljana, 20. januarja - bi bili voljni plačati pol pa je za Slovenijo hudo nujen, saj so dolgovi popko- n^k Pozitivni zaključek teh poga- milijarde dolarjev, upniki pa breme. Kot se je zvedelo s vina, ki nas veže na bivšo a" janj je temeljnega pomena za so terjali 700 milijonov več, strogo zaprte m varovane skupno državo in ovira na& P°* hitrejši gospodarski razvoj kar je za nas nesprejemljivo, seje, so poslanci predvsem samostojno vključevanje v Komercialne banke naj bi terjali zagotovila, da Sloveni- evropske in svetovne poli' ^ bile pripravljene spustiti dolg ja ne bo plačala več, kot se bo tične in finančne organizacije je na 900 milijonov dolarjev, kar dogovorila. Dogovor pa je in tokove. • J. Košnjek Un] ____________- str< kje l Slovenije in osnova za novo, samostojno sodelovanje gospodarskih subjektov v mednarodnih ekonomskih odnosih. Kot je povedal vodja naše pogajalske skupine Moj mir Mrak, so upniki zainteresirani za uspešen zaključek pogajanj, Slovenija pa mora to izkoristiti, čeprav so izhodišča Slovenije in konzorcija komercialnih bank hudo različna. Upniki, ki jim je bivša Jugoslavija dolžna okrog 4,4 milijarde dolarjev, želijo dobiti od Slovenije več, kot smo mi pripravljeni dati. Prav zaradi tega so leta 1992 začeta pogajanja zastala. Slovenija soglaša, da plača okrog 330 milijonov dolarjev dolga, ki ga je sama porabila, in 1639 odstotka tako imenovanega nealociranega dolga zvezne države, kar znaša po naših izračunih blizu 200 milijonov dolarjev. Skupno Državni zbor začel redno sejo Minister Kacin na prepihu Ljubljana, 20. januarja - Včeraj se je začela redna seja državnega zbora. Dve uvodni točki dnevnega reda sta posebej zanimivi. Prva je predlog ustavne obtožbe predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, ki naj bi glede pogajanj z Italijo in Evropsko unijo kršil ustavo in nekatere zakone z obljubami o možnosti tujcem, da bi pri nas kupovali nepremičnine, kar ustava prepoveduje. Po zadnjih pogovorih premiera s parlamentarnimi strankami in razpoloženju nasploh obtožba, ki bi jo moral sprejeti državni zbor z navadno večino, nima veliko možnosti za uspeh. Bolj negotova pa je usoda obrambnega ministra Jelka Kacina, zoper katerega delo je opozicija vložila interpelacijo. Ob očitkih, da je zlorabljal vojsko v politične namene, da je neupravičeno in nestrokovno menjal funkcionarje, da je preverjal politično usmerjenost delavcev na ministrstvu in delal druge nepravilnosti so rec zadnje dneve dodali še obtožbe, da je službo ba zlorabljal v osebne koristi, na račun države p0l obdaroval sodelavce, uporabljal vozila i" ni, helikopter v zasebne namene in z državno po, kreditno kartico trosil za osebne namene, kaft (n naj bi počel tudi predsednik vlade, kar pa je '« ta odločno zavrnil. Premier je v sredo dejal ti, da bo minister sam pred državnim zborofl1 °6< odgovarjal na obtožbe. Minister Kacin je v sredo pisal slovenski javnosti. V njem )6 zapisal, da se napadi nanj, na družino i" sodelavce vrstijo. Ko odgovori na enega, & pojavi drugi. Minister se zahvaljuje za podporo, ki jo dobiva te dni, obenem Pa goudarja, da je cilj njegovega dela obramba lovenije, kar počne že od osamosvojitve dalje, ne pa politizacija vojske, kar počno nekateri. Zvest je prisegi, ki jo je izrekel pred državnim zborom. Pa cin zlii Pomanjkljiva zakonodaja o ločitvi države in lokalnih skupnosti Za vlado in parlament popravni izpit voren za uresničevanje sklepov občinskega sveta in uresnt#* vanje nalog, ki bi jih držav* prenesla na občino. Občinski tajnik in občinska uprava naj . .. bosta pod komando župana, 0 Na pomanjkljivo zakonodajo m pripravo lokalne samouprave opozarjajo vsi: župani, ki obojem pa mora dati mnenje terjajo zase jasnejše pristojnosti, predsedniki občinskih svetov, ki so že oblikovali svoj svet na občinski svet. državni ravni tako kot župani, in načelniki upravnih enot državne uprave v 58 izpostavah. Ljubljana, 20. januarja - Najprej so se oglasili župani novih občin. Ugotovili so, da se jim skušajo krniti pristojnost in povečevati vloga predsednikov občinskih svetov ter raznih odborov, kar bi po njihovem mnenju pripeljalo do dvo ali trivladja po občinah. Ustanovili so svoj svet, ki zastopa njihove interese v pogovorih z vlado in državnim zborom. Zakonodaja o delovanju organov novih občin in razmejitvi pristojnosti med lokalno samoupravo in državno upravo je po njihovem hudo pomanjkljiva in tudi protiustavna. Vsak si jo lahko razlaga po svoje. Tudi predsedniki občinskih svetov so v sredo povedali svoje pripombe. Tako kot župani so tudi oni oblikovali svet, ki jih bo zastopal v pogovorih z vlado in državnim zborom. Opozorili so na velike težave, ki jih imajo. Zakonoda- ja je tako slaba, da si jo vsak lahko razlaga po svoje, največkrat pa to počno župani. Vlada mora z zakoni in predpisi jasno razmejiti pristojnosti županov, občinskih svetov in njihovih predsednikov. Predvsem jim ni jasno, kako ravnati, če župan izreče veto na sklep občinskega sveta. Svoje videnje problema je povedala komisija za lokalno samoupravo državnega zbora. Člani komisije so od vlade oziroma njene službe za lokalno samoupravo terjali, da pripravi strokovna merila za delitev premoženja in pristojnosti med lokalne skupnosti oziroma občine ter upravnimi enotami oziroma državno upravo. Nekateri župani in načelniki upravnih enot so si že skočili v lase. Komisija je menila, da morajo tako država kot občine spoštovati zakone in predpise in jih ne razlagati po svoje. Funk- ciji župana in člana občinskega sveta nista združljivi, bi pa župan moral imeti pravico sklicati sejo občinskega sveta in predlagati teme ter biti odgo- Vlada naj bi v pol let't predlagala državnemu zbor" nujne popravke zakonov, pr** dvsem zakona o lokalni s*" moupravi in zakona o lokalni)1 volitvah. • J. Košnjek Država mora delovati Ministri Boštjan Kovačič, Andrej Šter in Lojze Janko, najodgovornejši za delovanje lokalne samouprave in državne uprave, so povedali, da mora kljub pomanjkljivim zakonom država delovati naprej in da občani tega ne smejo občutiti-Župani in načelniki upravnih enot, kjer pač te so, se morajo medsebojno dogovarjati in usklajevati. Država je s L januarjem prevzela od občin vse oblastvene funkcije in okrog 70 odstotkov delavcev v bivših občinskih upravah (v vsej državi gre za okrog 4000 ljudi), okrog 30 odstotkov ali 2000 pa jih bo delalo i občinskih upravah. Predvsem pa nikjer ne bi smelo biti dodatnega zaposlovanja. Kadrovska delitev bo opravljena do konca aprila, premoženje pa mora biti razdeljeno v pol leta-Vlada ostro nasprotuje polletnemu moratoriju na uresniči' vanje zakona o upravi in lokalni samoupravi, prav tako p% niso realne zahteve po poklicnih občinskih svetnikih m Županih. Kakšen položaj bodo imeli župani, bodo urejevali občinski statuti, vendar se vlada nagiba k temu, da bi bili poklicni samo župani mestnih občin. STRANKARSKE NOVICE Dogovarjanje krščanskih in liberalnih demokratov Blizu dogovora Ljubljana, 20. januarja - Čeprav v sredo zaradi izredne seje državnega zbora ni bilo nadaljevanja pogajanj o dodatku k pogodbi med liberalnimi in krščanskimi demokrati, bodo pogajanja končana ta teden, po razpravah v vodstvih obeh strank pa naj bi dodatek podpisali v začetku prihodnjega tedna. Končni dogovor je blizu in po njem bo liberalna demokracija dobila resor zunanjega ministrstva. Krščanski demok- rati naj bi dobili ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Dr. Davorina Kračuna utegne zamenjati dr. Janko Deželak, ki bi bil tudi podpredsednik vlade. Taka rešitev ne zahteva spremembe zakona o vladi. Deželak naj bi usklajeval gospodarski del, vključno z ministrstvom za gospodarske dejavnosti, ki ga vodi dr. Maks Tajnikar iz Združene liste, in ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvom, ki ga vodi krščanski demokrat dr. Jože Osterc. Krščanski demokrati naj bi dobili tudi nekaj državnih sekretarjev v šolskem ministrstvu, za turizem, v finančnem in pravosodnem ministrstvu. Sekretarji Tone Rop, Davor Valentinčič, Vojka Rav-bar in dr. Peter Vencelj pa naj bi ostali. Če bo tako, bodo krščanski demokrati podprli Drnovškov predlog za zunanjega ministra in tudi glasovali zoper obtožbo zoper njega pred ustavnim sodiščem. Državni zbor utegne tako prihodnji teden glasovati o novih ministrih za ekonomske odnose in razvoj ter za zunanje zadeve. Nova stranka v Sloveniji Krščansko socialna unija Ljubljana, 20. januarja - Na izredni konferenci Stranke slovenskih krščanskih socialistov, ki je bila 13. januarja, so sprejeli pobudo bivšega socialnega krila Slovenskih krščanskih demokratov za priključitev v Stranki slovenskih krščanskih socialistov. Stranka se bo registrirala z novim imenom - Krščanski socialna unija. Politična progr?' ma obeh združujočih se skup1*1 sta skladna, idejna izhodišča P' identična. Osnova so krščansk' etika, personalistično pojmO' vanje človeka kot osebe m krščanski socialni nauk. Strafl' ka se bo zavzemala za socialn0 državo, za socialno tržno g°s' podarstvo, za pošteno vredno' tenje dela, za uveljavite pravice do dela in za zgradite gospodarsko in politično suve/' ene Slovenije, v kateri se P utrdil pravni red. Delovanj6 stanke bo usmerjeno p^6' dvsem v prihodnost, saj zgodJT vine ni mogoče spremeni*1' Nova stranka bo utrdi1 krščansko socialni nauk 11 ov0 Slovenskem in gojila njeg stoletno tradicijo v Sloveniji,^ se ozirala predvsem v sedanj0* in prihodnost. • J. K. Te Pl. P« kil jo n« k< dr ja re T4 n< iz Pi ^ k, G m Pi 0| n< d; k< h, S( S( rt GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: i uinnmiu, •••••<-, iiehhiu uHujc. «™w« «» iv_jau_ «_-pa občina, v koterije imel Pokojni stalno prebivališče, [n če stalnega bivališča nima ln občine ni mogoče ugotovi-"> se pokoplje na stroške °l>čine, kjer je umrl. Občina na občini, je bilo lani pet zanjo niti niso zaprosili. osebne dokumente, tudi preko Erimerov, ko je stroške pogre- Živeli pa so v stanovanjih in jeseniškega radia sporočijo, a pokrila občina. Pet primer- po zakonu so bila ta stanovan- kdo je umrl. V upanju, da ga ov ali znatno več kot prej, ko ja takoj zapečatena. Čakala so je morda le kdo poznal, se je redkokdaj zgodilo, da na odločitev sodišča. V takih Vse to se dogaja več ali sorodnikov pokojnega niso primerih občina obvesti last- manj povsod, kjer je v bližini mogli najti. Trije med njimi nika stanovanja, da je stano- so bili upokojenci, en primer valeč umrl, popiše se je bil tuji državljan ali državi- premoženje in stanovanje je zapečateno vse dotlej, dokler jan BiH, v enem primeru pa je šlo za samomor. Samomor je napravil begunec, ki v Sloveniji ni imel urejenega statusa in tudi ne bivališča. Poskrbeti so morali tudi za pokop dojenčka, saj mati, ki ga je rodila na Jesenicah nekje pod nekim stopniščem, ni imela nobenih o zapuščini ne odloči sodišče. V teh primerih, ko so umrli upokojenci s pokojnino, je občina pokrila le minimalne pogrebne stroške, kajti ostalo vsakomur povrne zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Zgodilo se je tudi, da je sredstev za preživljanje, ni bila umrli državljan nekdanje Ju državljanka Slovenije in je goslavije, ki je umrl v bolniš bila brez bivališča. Med umrlimi upokojenci so bili takšni, ki so na Jesenicah živeli že leta in leta, a enostavno niso zaprosili za bivalno vizo. Ker so v Sloveniji delali, niči, imel pri sebi dokumente in tudi nekaj gotovine. V tem primeru so za njegovimi sorodniki poizvedovali tudi na konzulatu BiH v Ljubljani, vendar brez uspeha. Denar so deponirali in pri komunalnem podjetju naročili tak pogreb kot v vseh podobnih .,,,,,.„ so imeli pokojnino, a nobenih P" ima pravico do povračila prihrankov ali dedičev, ki bi Pogrebnih stroškov iz zapuš- bili že po zakonu dolžni Clne umrlega... poskrbeti za pogreb. Bivalne primerih. Na občini ne ravna jeseniške izkušnje so ra- vize kot upokojenci pravza- jo birokratsko, ampak v pri- zl'Čne. Kot so nam povedali prav niso potrebovali, zato merih, ko ima pokojni pri sebi vojna. Ni izključeno, da bi se morda s tesnejšimi stiki med BiH in Slovenijo, med zunanjimi ministrstvi, morda kdaj kakšen primer dalo bolj zadovoljivo rešiti v tem smislu, da bi poiskali sorodnike in jih obvestili o smrti. Ne gre za denar in ne za občinske stroške, saj so več ali manj zanemarljivi. Pogreb takega reveža, ki umre na občinske stroške, je pogreb anonimneža, brez spremstva, brez zastav, brez govora. Če gre za pogreb muslimana, ga tudi zaradi pietete in spoštovanja do umrlega pokopljejo v krsti, kajti sežig pri muslimanih ni v navadi. Pokopljejo ga na pokopališču na Blejski Dobravi, kjer je prostor za neznane, neimenovane, anonimne - na teh grobovih ni križev, ne nagrobnikov in ne imen, posejana je le trava... D. Sedej Tržiški osnovnošolci gredo v šolo v naravi Zupan je obljubil denar Občina bo tudi letos pokrila del stroškov šole v naravi, ko bo imela na razpolago proračunska sredstva. koleno & JaniJarJa ' Čeprav Je mal° Pred odhodom nekaj več Potem ko se je svet staršev morali c^rtw.5olcev »z treh šol v tržiški občini kazalo, da bodo že odločal o morebitnem v na • • starši še enkrat seči v žep za plačilo zimske šole doplačilu iz žepa staršev, da Udel r^VI' 'C ne ">° Potre",no- Tržiški župan je obiskal ne bi šole v naravi odpove- eiezence na sestankih svetov šol in roditeljskih sestankov, dali, je udeležence obiskal Jer Jim je zagotovil pomoč občine pri plačilu stroškov. Y tržiški občini so med Prvimi v Sloveniji začeli vo-osnovnošolce v zimsko diti soio v naravi, ki organizirano Poteka skoraj četrt stoletja, ^ijub večkratnim težavam so otroci vedno odšli v šolo pucanja, pri tem pa je ysako leto finančno pomaga- la občina. Medtem ko je še lani pokrila 35 odstotkov stroškov za šolo v naravi, je letos občinsko vodstvo seznanilo šole, da nima denarja za te potrebe. Zato so tudi sklicali svet staršev, je med drugim pojasnil Janez Piškur, ravnatelj v OŠ Križe. tudi tržiški župan Pavel Rupar. Tako v Križah kot pozneje tudi v Bistrici in na Zalem Rovtu jim je pojasnil, da občina trenutno še nima na razpolago proračunskega denarja. Obenem jim je zagotovil, da je plačilo nekaj več kot 1,3 milijona SIT od skupno 4 milijone tolarjev možno pozneje. Dogovor med starši in županom torej vendarle omogoča izvedbo zimske šole v naravi za tržiške osnovnošolce tudi letos. Najprej se bo od 29. januarja v kompasovem hotelu na Ljubelju v dveh tednih izmenjalo 84 učencev OŠ Bistrica, njim bo sledilo 54 otrok iz OŠ Križe, nazadnje pa se bo v dveh tednih smučanja zvrstilo še 75 otrok iz OŠ Zali rovt. Šolarje bo na zeleniškem smučišču spremljalo 22 učiteljev. • S. Saje Čez dve leti zaprtje deponije v Tenetišah? Gorenjske odpadke na regijsko deponijo Radovljiška Komunala bo "v imenu" vseh gorenjskih občin kandidirala na natečaju ^nistrstva za okolje in prostor za urejanje regijskih deponij. To je tudi edina pot na zaprtje kranjske deponije v Tenetišah. p|.!!et!*e,.20. januarja - Vsaka slaba stvar ima običajno tu D0J^e.J° Uudje le hočejo videti. Krajani Tenetiš, ki tudi dobro so se v Don i • juujc ,c ■«'»*-»-J«» iitiiu. rviuj.iin um in, m su sc t kih 'iek zvečer zbrali zato, da bi preprečili prevoze radovljiš-°munalnih odpadkov na kranjsko deponijo v Tenetišah, so nežele Ve^urn' kolčni razpravi doumeli. Če se hočejo znebiti komu ne^& °dlagališča v svojem kraju, pač kaže pristati na dni 1 h_n,'S* /j- druR*m' besedami; radovljiška Komunala mesec javiti Voz'. odpadke v Tenetiše, vendar se mora v tem času reeii«5ifna,i '^P*8 ministrstva za okolje in prostor za ureditev Ta in lf.PoniJe» ki je edina pot do zaprtja deponije v Tenetišah. ora b,li zaprta 16. januarja 1997 in nato sanirana! Preden so v ponedeljek na zboru krajanov prišli do takšnega sklepa, pa je bilo seveda Pečenih precej ostrih besed, Predvsem na račun domačega 'župana" Marka Kokalja in kranjskega župana Vitomirja Grosa, ki sta radovljiški Ko: nuinali dovolila trimesečni Prevoz njihovih komunalnih °dpadkov na deponijo v Tenetiše. Krajani so jima očitali, da sta prekoračila pooblastila, £er sta podpisala dokument orez njihovega poprejšnjega s°glasja. Dovoljenje so z glasovanjem razveljavili in, kot rečeno, radovljiški Komunah pogojno dali mesec dni časa. Kranjski župan Vitomir Gros je krajanom pojasnil, kako je prišlo do podpisa dogovora z RadovljiČani, ki se jim je s 13. januarjem iztekla najemna pogodba za deponijo na Črnivcu, o novi pa se dotlej niso uspeli sporazumeti. Kam z odpadki? "Radovljiški župan Vladimir Černe in direktorica JP Komunala Radovljica Bernarda Podlipnik sta prejšnji teden v stiski prišla k meni in prosila za razumevanje, češ Gorenjci moramo vendarle držati skupaj in si pomagati. V petek sem prišel v krajevno skupnost Tenetiše in odgovorne seznanil z željo Radovljiča-nov, da bi začasno vozili komunalne odpadke na kranjsko deponijo. RadovljiČani imajo vsak dan okrog 130 kub. metrov odpadkov (60 do 70 kub. metrov stisnjenih), kar v treh mesecih deponije v Tenetišah ne bi vidno obremenilo. RadovljiČani so bili sprva pripravljeni za "uslugo" plačati enako vsoto, kot so jo doslej plačevali lastnikom najetih zemljišč na Črnivcu, nato so pristali na višjo odškodnino, ki naj bi jo v celoti dobila krajevna skupnost Tenetiše. Za tri mesece je to okrog 1,7 milijona tolarjev." Dogovor v tem smislu je bil po nekaj dneh pogajanj tudi podpisan. S kranjske strani so ga podpisali direktor J P Komunala Kranj Jože Pešak, župan Vitomir Gros in predsednik krajevne skupnosti Tenetiše Marko Kokalj. RadovljiČani so denar že nakaza- li, obe komunali pa sta sklenili tudi sporazum o tehničnih in varnostnih pogojih za deponiranje odpadkov. "Dogovor smo podpisali predvsem zato, ker smo v njem videli začetek postopka ureditve regijske deponije komunalnih odpadkov, ki naj bi bila na tromeji med radovl- i'iško, tržiško in kranjsko ob-ino," je še pojasnil Vitomir Gros. "Ministrstvo za okolje in prostor še ta mesec obljublja natečaj za urejanje regijskih deponij, v imenu vseh gorenjskih občin se bo nanj prijavila radovljiška Komunala. Tako smo se župani bivših petih gorenjskih občin dogovorili novembra lani. Ministrstvo Je pripravljeno sodelovati pri projektu in ga sofinancirati. Vse gorenjske deponije komunalnih odpadkov so več ali manj polne, nekatere (Radovljica, Škofja Loka) prepolne, neurejene so tudi po tehnični plati. V Tenetišah je prostora samo še Erzarjevi iz Cerkelj se zahvaljujejo Pomoč prihaja Cerklje, 20. januarja - Od eksplozije televizorja v dnevni sobi in požara, ki je uničil stanovanje mladi šestčlanski družini Rafa Erzarja v Cerkljah, mineva osemnajst dni. V nesreči pa Erzarjevi vendarle niso ostali sami. Pomoč prihaja z vseh koncev, največ seveda iz okolice. Tako je danes nad zgornjim nadstropjem, v katerem je imela mlada družina tri manjše prostore, že narejena betonska plošča, nad njo grušt in streha, tako da vsaj bojazni pred snegom, ki bi utegnil pasti in pod katerim bi se lahko vdalo ožgano tramov je ter popokana kritina, ni več. Bivalni prostori so "olupljeni" počrnelega ometa, pospravljeni in podpuntani. "Vse bo še treba na novo ometati, zamenjati okna. Zdaj, ko je tak mraz, se ne da naprej. Tudi olja, ki ga je bilo za vso zimo, zaradi odprte podstrehe že počasi zmanjkuje," pravi Rafova mati Tončka, ki z možem živi v pritličju hiše. Mlada dva, nezaposlena Brigita in Rajo, ki dela v kamniškem Stolu, s štirimi otroki (šest let, dvojčka tri, najmlajši dve leti) so se začasno nastanili v Domžalah, pri Brigitini materi. Vsak dan hodita v Cerklje; okoli hiše je treba pospraviti ožgano "šaro", pregledati in očistiti, kar bi bilo morda še uporabnega. "Zdaj, ko je najhujši šok mimo, vidimo, da v nesreči res nismo sami. Vsem, ki nam pomagajo, se najlepše zahvaljujemo; sosedom, sorodnikom, prijateljem, znancem. Tudi za denar, ki se nateka na žiro račun, nekaj več kot sto tisočakov se ga je že nabralo, se iskreno zahvaljujemo. Mnogih darovalcev niti ne poznamo," pravi Tončka Erzar. Žiro račun za pomoč Erzarjevim je bil pri Gorenjski banki Kranj odprt na pobudo cerkljanskega župana Franca Čebulja in nekaterih drugih občanov. Naj ponovimo številko: 51500-620-107-05-1600117-35086/92. Spoštovani bralci, če morete in hočete, pomagajte! Lahko tudi z oblačili in igračkami za otroke, lahko tudi s kakšnim aparatom za gospodinjstvo, ki ni za na odpad, a vem je odveč. H. Jelovčan OBČINSKI ODBOR SKD KRANJ Izjava za javnost Slovenski krščanski demokrati - Izvršni odbor Kranj smo presenečeni ugotovili, da je kranjski župan g- Vitomir Gros, dipl. ing., v petek, 13. januarja 1995, podpisal dogovor o deponiranju odpadkov iz občine Radovljica, ki jih zavračajo krajani, ki živijo ob dosedanjih odlagališčih. Po ocenjenih podatkih gre za več kot 8500 m3 odpadkov. Presenečeni smo, ker je sedanji župan in bivši predsednik skupščine podrobno seznanjen, da sedanja kranjska deponija v Tenetišah nima možnosti za tak povečan odjem pred ureditvijo sedanjega odlagališča in izgradnje novih deponijskih površin. Se posebej nas to zaskrbljuje ob dejstvu, da so zbori kranjske skupščine v mandatnem obdobju 1990 -1994 dvakrat sprejeli sklep, da se deponija v Tenetišah lahko usposobi le za območje tedanje občine Kranj, kar seveda ve tudi kranjski Župan g. Vitomir Gros, dipl ing. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da je Mestni svet na svoji prvi seji 22. decembra 1994 sprejel sklep, ki ohranja veljavnost vsem odločitvam prejšnjih skupščin oziroma njenih organov. Sprašujemo se, kako lahko človek, ki je dobil tolikšno podporo na volitvah, ki mu je po zakonu naložena skrb za spoštovanje zakonitost, lahko sam tako grobo krši sprejete sklepe najvišjih zakonodajnih organov občine in sprejema tako dolgoročne odločitve brez dogovora v Mestnem svetu. Slovenski krščanski demokrati bomo preko svojih svetnikov v Mestnem svetu sprožili razpravo o odgovornosti za tako ravnanje. Slovenski krščanski demokrati se bomo v Mestnem svetu zavzemali za načela pravne drŽave in spoštovanje zakonitosti ter zahtevamo sklic izredne seje MestnDga sveta. Izvršilni odbor SKD Kranj Izjava: Občinski odbor SKD Naklo podpira izvršilni odbor SKD Kranj v izjavi za javnost, v zvezi z dovozom odpadkov na deponijo v Tenetišah. za OO SKD Naklo predsednik Peter Lunar za leto in pol do dve leti. Razen tega kranjski občini "grozijo" nove deponije tik ob meji. Zakaj ne bi težav reševali skupaj, namesto petih, šestih deponij imeli na Gorenjskem samo eno, in to dobro urejeno? To je bil glavni razlog za naš pristanek, da radovljiška Komunala tri mesece vozi odpadke v Tenetiše. Razen tega je prvič, da nek kraj, v tem primeru Tenetiše, za to dobi denar." Krajani so na to dejali, da nočejo ne radovljiškega denarja in ne njihovih odpadkov. Očitno v preteklosti že prevečkrat izigrani ne verjamejo v trimesečno začasnost. V več kot dvajsetih letih, kar imajo v svojem kraju deponijo, sprva na črno, nato legalizirano, so jim različni oblastniki marsikaj obljubljali, pa nič naredili, zdaj ne verjamejo nikomur več. Na župana Grosa so hudi toliko bolj, ker so ga večinsko volili, tudi zato, ker je obetal zaprtje deponije. Vitomir Gros je dejal, da bo obljubo držal, da pa je pot za zaprtje deponije v Tenetišah prav odprtje nove regijske deponije. Z denarjem, ki ga je tik pred novim letom odobril občinski sklad stavbnih zemljišč, se del deponije že sanira. Za posebne odpadke (v sodih) bodo pač morali poskrbeti njihovi lastniki. Če priložnosti za ureditev regijske deponije v vseh občinah ne bi prijeli, je lahko kranjska deponija v Tenetišah še deset ali več let, tako pa bi jo bilo mogoče nekako v treh letih sanirati. Vročico na ponedeljkovem zboru krajanov Tenetiš, na katerega so prišli tudi številni krajani z Mlake in s Kokrice ter od drugod, je iz razdiralne debate preusmeril v ustvarjalen dogovor predvsem Janez Bencina z Mlake, ki je ljudi z umirjenimi in taktnimi besedami končno prepričal, da so količinsko nepomembni radovljiški odpadki v Tenetišah odlično orodje za "izsiljevanje" pomembnejšega cilja: zaprtje in sanacijo deponije v Tenetišah. • H. Jelovcan POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE _2 TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 Mi se pa kregamo... v ^P* v ško«j Loki Predstavili novo °P™mo za slePe Smučarska sezona je na višku. Tudi pri nas. Pravzaprav bi morala biti na višku. Za podlago je snega več, kot je potrebno, temperature pa so tako nizke, da bi ga lahko delali za izvoz- Lahko bi ga, Če bi... Če bi naprimer imeli na našem po tradiciji najbolje urejenem smučišču Krvavcu dovolj snežnih topov. Žal samo štirje uspešno prekrivajo od vetra spihane robove. Tako je sicer na Krvavcu dobro poskrbljeno za smučarje, vendar se vseeno sprašujemo, le kaj je z nami narobe, da iz leta v leto poslušamo trditve o škodljivih učinkih umetnega zasne-levanja, da nekateri iz leta v leto onemogočajo umetno zasnelevanje Krvavca. Takšna vprašanja se pojavljajo še bolj ob prenosih tekmovanj svetovnega smučarskega pokala, ko komentatorji razlagajo o stotinah in tudi tisočih snežnih topov na posameznih smučiščih. Očitno je, da so v razvitih turističnih državah že zdavnaj rešili dilemo o tem, ali pomeni umetno zasnelevanje ekološko škodo ali ne. Smo pri nas samo nekaj let ali celo desetletij za časom? V Cerkljah pravijo, da jim Krvavec onesnažuje pitno vodo. Takšna razlaga gre zelo na roko vodovodnemu podjetju, ker odvrača pozornost od dejstva, da je speljan vodovod po dotrajanih salonitnih ceveh. V Preddvoru pravijo, da jim bo Krvavec uničil Kokro. Študija o zasne-Ževanju pravi, da ima Kokra v najmanj mokrem obdobju en kubični meter na sekundo pretoka. Krvavec jo bo jemal 20 litrov v sekundi in to samo v Času obratovanja topov.' Ob vsem tem "prisegamo", da je turizem ena od naših gospodarskih prednosti. Kakšen turizem? Mar turizem brez smučanja pozimi in primernih kopališč poleti? Bomo res verjeli, da bodo turisti prihajali k nam samo zaradi tekmovanj zanesenjakov pri urejevanju rožic na balkonih, ali pa zato, ker smo tako lepi in "fejst"? Posebno ■ podkrvavška naselja bi se morala zgledovati po kmečkem turizmu, ki se je že razvil v okolici termalnih zdravilišč. Seveda je potrebno zaradi zaslužka urediti sobe, se ukvarjati z gosti. Z delom je lažje priti do zaslužka, kot s, pričakovanjem, da bo nekdo plačeval nekakšno odškodnino za namišljeno ekološko onesnaževanje. Za kakšno onesnaževanje pa sploh gre? Mar kdo resno verjame, da čisat bistra voda pomešana z gorskim zrakom, lahko onesnažuje? Peter Čolnar Govoreči računalniki za slepe Škofja Loka, 18. januarja - Z uvajanjem računalniške tehnologije se je slepim odprlo veliko možnosti za šolanje in delo. Računalnike dopolnjujejo s posebnimi komponentami za slepe, denimo Braillovo vrstico, ki slepim namesto branja z ekrana omogoča branje v njihovi pisavi. Zdaj pa so razvili novost: sintetizator govora, ko računalnik želeno besedilo prevede v zvok. V srednji šoli Centra slepih v Škofji Loki imajo računalnike že opremljene z Braillovo vrstico in nekaterimi drugimi dodatki, s tem je opremljenih tudi nekaj delovnih mest. Sinteza govora pa je novost, ki jo za slovenski jezik šele razvijajo. V Škofji Loki so novost ta teden predstavili osnovni in srednji šoli za slepe in slabovidne ter predstavnikom Zveze slepih Slovenije. Podjetje Amebis, ki se ukvarja z računalniško, obdelavo slovenskega jezika in je svoje dosežke predstavilo tudi na sejmu informatike INFOS, sintetizator govora še vedno izpopolnjuje. Računalnik s pomočjo sintetizatorja glasno bere pripravljeno besedilo z ekrana, pri tem pa je mogoče prilagajati hitrost govora, barvo in višino glasu. Na predsta- v 80 let Cikovega ata Čikov ata s Trnja pri Škofji Loki praznuje danes osemdeseti rojstni dan, a še kljub visoki starosti še vedno rad potegne svojo harmoniko, da lažje preživi svoje težko Življenje, ki mu ni bilo nikdar z rožami postlano. Že kot majhen deček sije moral sam služiti kruh. Potem je prišla vojna, za njo pa še družina, tako da je imel le boj in trdo življenje. Leta 1968 je žena po svojih starših podedovala porušeno domačijo, ki jo je bilo potrebno popolnoma obnoviti. Toda Tone se ni ustrašil in je prijel za delo in naredil na Trnju lep dom, ki je lahko danes Tonetu v ponos. Toda Tone ni dolgo časa užival ponosa svojega dela, saj je kmalu moral zaradi težkih družinskih razmer vzeti palico v roke in si poiskati dom onemoglih, kjer je našel za jesen svojega življenja toplo posteljo. Anton Zaletel Borci pripravljeni sodelovati Križev in težav, ki spremljajo nove organizacijske in upravne spremembe po lokalnih volitvah, ne manjka tudi v dosedanji radovljiški občini, iz katere so nastale tri nove: Radovljica, Bled in Bohinj. Marsikdo se že trka po čelu, ker se niso in se verjetno kmalu tudi ne bodo izpolnila pričakovanja, ki so bila plod volilnih obljub političnih strank. Strankarske zdrahe niso nič manjše, le še bolj srdite kot prej. Novi občinski sveti z izjemo blejskega, ne dajo videza najvišje oblasti v občini, ampak dveh različnih omizij, ki kljubujeta drug drugem. Predvolilne obljube kopnijo kot spomladanski sneg, kar že močno vpliva na splošno razpoloženje občanov. Strankarski veljaki najbrž pozabljajo, kolikšen odstotek od vseh volilnih upravičencev je glasovalo zanje?! V prizadevanjih, da bi malce "umirili žogo" in pripomogli k popuščanju strankarskih strasti, je vodstvo dosedanje občinske organizacij ZZBU NOB Radovljica posredovalo vsem trem županom in vodjem nekaterih strank vljudnostno pismo z izrazi podpore svojih članov, ki jih ta nadstrankarska organizacija šteje v novi radovljiški občini 764, na Bledu 555 in v Bohinju 441. Te številke Eomenijo precejšen odstotek občanov, ki so pripravljeni, ljub starostni strukturi, ne brez dolgoletnih izkušenj in poznavanja krajevnih in občinskih problemov, sodelovati tudi poslej. Edini pogoj, ki ga borci terjajo, je, da bo namesto podpihovanja političih nasprotij, prevlada strpnost in moč argumentov za reševanje splošnih in posamičnih potreb vseh občanov. Borci vseh treh občin s svojimi vodstvi na Čelu, županom in strankam, želijo uspešno vodenje občine v korist vseh občanov v letu 1995. • JR vitvi smo slišali še precej surovo verzijo, računalniški "govor" še ni do popolnosti ujel prave melodije slovenskega jezika, kar naj bi odpravili z bazo stavčne analize v računalniškem programu. Svojo napravo za sintetiziranje govora na računalniku pa ie predstavil tudi prof. Arsen Surlan, ki se že 25 let ukvarja z izpopolnjevanjem tehnologije za slepe. Njegova naprava sproti prevaja pisano besedilo z računalnika v govor, kar slepemu omogoča, da je pri delu popolnoma avtonomen. Natančna (zvočna ) navodila omogočajo tudi orientacijo na računalniškem ekranu. Vse prikazane novosti bodo slepim v prihodnje lahko olajšale učenje in delo ter jim kljub njihovi oviri odprle nove možnosti zaposlovanja. D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras Turistična šola v Radovljici V novo šolo po zimskih počitnicah Radovljica, 17. januarja - Prizidek k Srednji gostinsko turistični in ekonomski šoli v Radovljici, ki bo šolsko površino povečal za dve tretjini, bi moral biti po prvotnih rokih dokončan že decembra. Gradnja se je malce zavlekla, toda 28. februarja bo zagotovo končana, vselitev v nove prostore pa napovedujejo za 6. marec. Le na fasado bo obnovljeno šolsko poslopje moralo Še malo počakati. Učenci, ki se zdaj šolajo na osmih lokacijah, bodo torej po zimskih počitnicah že začeli delati v boljših razmerah. Ravnatelj te srednje šole Jože Pogačar sicer pravi, da bodo njihovi učenci zaenkrat "izpraznili" samo radovljiško osnovno šolo in ljudsko univerzo, medtem ko bo pouk na preostalih "rezervnih lokacijah" nekaj časa še tekel. Sele izgradnja nove gostinske šole bo dokončno rešila prostorsko stisko. Slednja je zaenkrat še v fazi urejanja lokacijske dokumentacije, predvidoma maja pa bi zanjo položili temeljni kamen. Po 15 mesecih, torej septembra 1996, naj bi se v njej začel pouk. Obe naložbi, gradnja prizidka k turistični in novogradnja gostinske šole, se financirata iz šolskega tolarja, stali pa bosta predvidoma 10 milijonov nemških mark. Le za dograditev ekonomsko turistične šole so porabili 310 milijonov tolarjev, novogradnja pa bo (zaradi večje površine in tudi specifične opreme) Še enkrat dražja. Komunalno opremljeno zemljišče za gostinsko šolo je zagotovila občina Radovljica. Tudi izgradnja prizidka k ekonomsko turistični šoli niso bile mačje solze, saj so z njim pridobili dve tretjin' šolskega prostora. Stara šola je namreč obsegala le tisoč kvadratnih metrov, zdaj bo za 3500 kvadratnih metrov prostora. Ravnatelj Gostinsko turistične in ekonomske šole, ki je organizacijsko zaenkrat še pod skupno streho, je še dodal, da bosta s prihodnjim šolskim letom šoli delovali ločeno: gostinska šola s 600 in ekonomsko-turistična šola z okoli 500 dijaki. Stara gostinska šola na Bledu bo potem prazna in Blejci pričakujejo, da jo bodo lahko v prihodnje namenili višješolskemu študiju turizma. • D. Z. Žlebir, foto: L. Jeras Prostorske zagate občine Cerklje Občina bo vendarle v zadružnem dom« Cerklje, 18. januarja - Nova občina Cerklje naj bi si uredila prostore v cerkljanskem zadružnem domu, in sicer v vrhnjem nadstropju, kjer so svoj čas domovale družbenopolitične organizacije. Vmes so se pojavljali dvomi, saj je treba najprej urediti razmerja s Kmetijsko zadrugo Cerklje. "Za zemljišče, na katerem stoji zadružni dom, je vložen denacionalizacijski zahtevek. To je bilo namreč nekdaj cerkveno zemljišče, na njem pa je cerkev že 1938. leta začela graditi dom. Po vojni je bil dokončan, lastništvo pa preneseno na Kmetijsko zadrugo Cerklje. V gradnjo je bilo vloženega tudi veliko prostovoljnega dela občanov," nam je razlagal sedanji cerkljanski župan Franc Čebulj, ki se je ravno zaradi ureditve občinskih prostorov v zadružnem domu natanko pozanimal o njegovem poreklu. "Občina Cerklje je imela tedaj v zadružnem domu z najemno pogodbo pravico do uporabe šestih prostorov, gornje nadstropje pa ie bilo namenjeno družbenopolitičnim in množičnim organizacijam. Tam naj bi nova občina sedaj uredila nove prostore, vendar se nam ob tem poraja veliko dvomov. Eno od vprašanj je denimo tudi, kdo je pravni naslednik organizacij, ki so bile nastanjene v drugem nadstropju doma." Občina, ki bo gostovala v zadružnem domu, bo z zadrugo verjetno sklenila najemno razmerje in se dogovorila o pogojih (najemnini, vzdrževanju, investicijah). Ali bo ta odnos povsem tržen ali pa se bodo dogovorili kako drugače, ob dejstvu, da je pred desetletji stavba zrasla tudi po zaslugi prostovoljnega dela vseh obča- nov, za zdaj še ni povsem jasno. Nove cerkljanske občinske oblasti skrbi tudi, da bo prenova prostorov, ki so zdaj slabo vzdrževani, terjala veliko denarja. Ob tem so celo razmišljali, da bi sedež občine lahko namestili tudi kam drugam, denimo v prostore bivše policije, ki je last občine, ali v katerega od drugih družbenih domov, ki jih je v Cerkljah še nekaj. Toda vprašanje vzdrževanja zadružnega doma sredi občinskega središča, kjer predstavlja tudi zrcalo kraja, bi ROBI KID Družinski elektronski glavnik Odkriva in uničuje uši to * to * s: s s « « «. » « * « g * t. Brez kemičnih sredstev tako še vedno ostalo odprj. Zadruga sama ga najbrž ne mogla dobro vzdrževati, sice; bi ga že sedaj. J Občinski prostori, ki jih l župan že ob našem prv6 pogovoru postavil kot p/ iskega ,Tv»; j teden so se predstavniki 0 činskih oblasti o njih pogoV? jali tudi s športniki, kulturfl1* in ljudmi iz društev. O njih P. veliko govorijo tudi ljudje, k1 ( o občini v drugem nadstropl zadružnega doma različ"J mnenj. Kako bodo do 0 činske pisarne po množici sM. nic zmogli stari in invalidi. I samo eno od vprašanj, ki skf navadne občane. • D. Z. 't\® *»*»«»« * » * * « Elektronski glavnik ROBI KID ™ pomeni revolucionarno in učinkovito novost v odkrivanju, odpravljanju in preprečevanju ušivosti. Informacije in prodaja: FARESTA Šišenska 2, Ljubljana, tel.: 061 551 fax: 061556 119 in lekarne Z GORENJSKIH OBČIN Bohinjski občinski svet Zavlečena bohinjska seja Seja občinskega sveta, druga po vrsti, je iz bolj nepomembnih kot pomembnih razlogov trajala zelo dolgo. Bohinjska Bistrica, 16. januarja - Vsaka stvar rabi določen čas, da se razvije in normalno zaživi. Tako je tudi z občinskimi svetniki, ki se nekje hitreje, drugje počasneje, tako je očitno v Bohinju, privajajo na izvajanje sej. Res je, da občinski svet sprejema določene zaključke, župan pa jih izvaja. Vendar pa se v občini Bohinj ustavljajo, se preden naj bi začeli. Na seji Se je porajal predvsem obču-tek, da se svetniki in župan Prepirajo zaradi oslove sence. Se preden so sprejeli dnevni red, so se debelo uro prepirali "led sabo, z županom, katere točke bi še vnesli na dnevni red, katere ne, čeprav je bil objavljen že nekaj dni pred sejo.. Prav tako je bilo očitno, da se nekateri ne morejo sprijazniti z izvolitvijo župana, Čeprav je bil izvoljen na način kot vsi drugi, na demok- ratičen in veljaven način. Če mu je predsednik občinskega sveta že dal besedo, je župan skušal pozivati k strpnemu, produktivnemu in skupnemu reševanju problemov, ki se tičejo Bohinja, a očitno je, da prevladujejo še strankarski interesi. Med problemi, ki tarejo Bohinjce, so tudi neprimerni Erostori, teh nima tudi župan, i uraduje kar doma. Še bolj pa tare (nekatere) Bohinjce nekaj drugega. Gre za gradnjo elektrarne v bližini stanovanjskih hiš na Zoisovi ulici, prebivalci teh pa so proti njeni gradnji in sicer iz več razlogov. Menijo, da je pomanjkljivo izdajanje postopka lokacijskega in gradbenega dovoljenja, občane pa tudi skrbi, da bo omenjena gradnja poslabšala in razvrednotila njihovo bivalno okolje. • Š. Vidic V tržiški občini že imajo predlog o zaposlitvah Uprava naj bi imela 16 delavcev Zaenkrat prihaja na delo 12 oseb, med katerimi je tudi 6 delavcev iz prejšnje občinske uprave. od 9 Tržičani želijo srednjo šolo Tržič, 18. januarja - Po letu 1958, ko so v Tržiču ukinili Vajeniško šolo, nadaljujejo domačini šolanje po osemletki drugod. Njihova dolgoletna želja po ponovni uvedbi srednje s°le je spodbudila novo občinsko vodstvo k iskanju možnosti Za. njeno uresničitev. Kot so ugotovili po temeljitem pre-jnjsleku, bi morali program izobraževanja zasnovati na rzkušnjah sorodnih šol v tujini. Ministrstvu za šolstvo bodo predlagali, naj bi jim dovolil odpreti gospodarsko šolo z oddelkom restavratorstva in rezbarstva, česar nikjer drugod še ne poučujejo. Seveda bi morali pred odprtjem šole zagotoviti •nožnosti za njeno delovanje. Le-te vidijo v stari osnovni šoli °b stavbi Delavske univerze Tržič, ki pa je potrebna temeljite pienove. Zato že iščejo soinvestitorja, ki bi se bil pripravljen izko n?'°8e- S šestimi učilnicami v prenovljeni stavbi in U *ri ~anJem prostorov sosednje univerze bi lahko organiziraj s"r>letno šolanje dijakov v dveh paralelkah, so prepričani » irzicu. • S. Saje Tržič, 18. januarja - V tržiški občini se skušajo držati priporočila, naj bi v občinski upravi zaposlili po enega delavca na vsakih tisoč prebivalcev. Kot je prepričan župan Pavel Rupar, bodo večino delavcev našli doma, ne gre pa niti brez strokovnjakov od drugod. Večjo skrb vzbujajo zamude pri nakazilu denarja iz republike, kar onemogoča tako tekoče naloge kot zagotovitev plač za trenutno pogodbene delavce. "Na občinskem žiro računu se je do 17. januarja 1995 nabralo le za dobrih 800 tisočakov prilivov, zlasti od najemnin za prostore. Prve dvanajstine iz republiškega proračuna namreč še vedno nismo dobili, kar resno ogroža uresničevanje tekočih nalog. Eden takih problemov je tudi izvedba šole v naravi, za katero, na žalost, še nimamo nobenega denarja. Pod vprašaj je postavljeno tudi izplačilo osebnih dohodkov za delavce v občinski upravi, ki imajo zaenkrat le začasne pogodbe o zaposlitvah," je eovedal o finančnih stiskah avel Rupar. "Nekateri nam že očitajo neracionalno zaposlovanje. Tem moram povedati, da samo župan in tajnica ne bosta mogla opraviti vseh nalog kljub zmanjšanim pristojnostim občin. Pri predlogu sistemizacije delovnih mest smo se skušali držati priporočila, naj bi na 1000 prebival- cev imeli enega delavca v občinski upravi. Tako predvidevamo zaposlitev 16 ljudi, med katerimi je tudi šesterica od devetih prerazporejenih delavcev iz nekdanje uprave; eden od njih bi se rad predčasno upokojil, dva pa sta izrazila željo po odpravninah. Za večino del bomo našli domačine, s katerimi še že dogovarjamo o zaposlitvi, nekaj strokovnjakov pa bomo rabili tudi od drugod. Trenutno prihaja na delo 12 ljudi, s katerimi smo sklenili začasne pogodbe o zaposlitvi. Predlog sistemizacije mora namreč še obravnavati in sprejeti občinski svet," je pojasnil kadrovske rešitve tržiški župan. Kot smo še izvedeli, se je v županovi pisarni zvrstilo od začetka leta do 18. januarja 181 občanov. Večina od njih Občinski svet Kamnika nadaljeval prekinjeno prvo sejo Župan naj bo dober gospodar Predsednik občinskega sveta je Igor Podbrežnik, podpredsednika sveta Marjeta Humar in Tone Hočevar, za sekretarja pa so imenovali Rafaela Zagoričnika. Kamnik, 18. januarja - Nadaljevanje prekinjene prve seje občinskega sveta Kamnik iz 21. decembra lani (sejo je za sredo opoldne sklical predsedujoči Branko Božič) se je začelo z enournim odlogom, ker komisija za volitve in imenovanja do napovedanega začetka opoldne še ni končala * delom. Ko se je potem kazalo, da se predstavniki strank še ne bodo sporazume-b glede kandidatur za predsednika in obeh podpredsednikov in bodo sejo ponovno za lep čas prestavili, pa se je le-ta začela in potekala brez zapletov. "Zapletlo" pa bi se skoraj nazadnje, ko je novoizvoljeni predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik dal besedo županu Tonetu Smolnikarju. Potem ko je predsedujoči dobre četrt ure po napovedanem začetku 21. decembra lani prekinjene prve seje občinskega sveta 30 svetnikom predlagal, naj gredo do 13. ure na malico, ker volilna komisija še ni končala dela, je v zraku visel zaplet zaradi strankarskih predlogov. Tik pred začetkom je predsedujoči celo napovedal daljši premor za nadaljevanje, če se tokrat po 28 dnevih od prve seje ne bodo sporazumeli. Vendar zapleta ni bilo. Po Predlaganih štirih kandidatih za predsednika (Rudi Capuder - LDS, Marjeta Humar - SKD, Rudi Meršak - Zeleni, Igor Podbrežnik - SDSS), je najprej kandidaturo na podlagi mnenja Zelenih umaknil Rudi Meršak, predstavnika strank pa sta za Rudija Capudra in Marjeto Humar napovedala kandidaturo za podpredsednika, če ne bosta izvoljena za predsednika. Po prvem krogu tajnega glasovanja sta dobila največ glasov Igor Podbrežnik in Marjeta Humar, po drugem pa je bil potem z 19 glasovi (2 neveljavna) izvoljen Igor Podbrežnik - SDSS. Tudi pri volitvah obeh podpredsednikov zapletov ni bilo, bilo je le nekaj premorov zaradi priprave glasovnic in kratkega usklajeval-nega sestanka med strankami. Za podpredsednika občinskega sveta sta bila potem izvoljena Marjeta Humar - SKD (19 glasov) in Tone Hočevar -SLS (18 glasov). Po obrazložitvi, da je bilo med strankami soglasje, LDS in ZLSD pa nista dali mnenja, je bil potem za sekretarja občinskega sveta predlagan in ob javnem glasovanju s štirimi vzdržanimi glasovi imenovan za sekretarja Rafael Zagoričnik. Sejo pa je "podaljšala", končana je bila namreč po treh urah in pol od napovedanega sklica opoldne, razlaga župana Toneta Smolnikarja. Predlagal je, naj bodo seje občinskega sveta v prihodnje bolj pogoste in sestavo ekspertne skupine za sestavo občinskega proračuna. Manjšo polemiko, predvsem pa dialog, pa je povzročila informacija Toneta Smolnikarja o "glasnem usklajevanju" med njim in vršilcem dolžnosti načelnika upravne enote Kamnik Mihaelom Novakom, prejšnjim predsednikom IS in hkrati tudi sedanjim članom občinskega sveta. Člane sveta je Smolnikar seznanil, da je zaradi Noveko-vega razporejanja ljudi ostal brez potrebne strokovne izbire za občinsko upravo, rešeni niso prostori in predvsem ni pripravljenosti za usklajeno sodelovanje. Temu je oporekal Mihael Novak, ki je poudaril naloge, ki jih ima, in zakonito delo. Ob tem pa sta županovo razlago podkrepila in komentirala tudi člana sveta Meršak in Perčič, ki sta v primeru Mihaela Novaka opozorila na nezdružljivost funkcij (v. d. načelnik in član občinskega sveta) in njegov razdvojen oziroma raztrojen (dosedanji predsednik IS) položaj pri delu. Ob podpori, da mora župan gospodarno ravnati z občinskim prostorom in premoženjem in njegovi napovedi, da bo prisiljen povleči radikalne poteze, če ne bo pripravljenosti za usklajeno delo in dogovarjanje, je predsednik sveta Podbrežnik sejo zaključil z napovedjo, da bodo na naslednji seji (zelo kmalu) na dnevnem redu prav ta vprašanja. • A Žalar je prišla potožit zaradi stanovanjskih in socialnih težav nasploh. Občinsko vodstvo pa je samo čutilo potrebo po navezavi stikov z vodstvom tržiške Lepenke, kjer rezultati gospodarjenja ne obetajo nič dobrega. Izrazili so pripravljenost za podporo pri postavitvi novega vodstva, če bodo našli primerne projekte za nadaljnji razvoj, pa tudi za morebitno finančno pomoč. O težavah v tovarni Peko se še niso z nikomer pogovarjali, so pa za vodstvo občine še toliko bolj zaskrbljujoče. Kot je napovedal Janez Bečan iz občinske uprave, bo ena prvih nalog na področju gospodarstva čim prejšnja ustanovitev sklada za razvoj malih in srednjih podjetij, potrebna pa bo tudi reorganizacija občinskega komunalnega podjetja. • S. Saje DRSANJE ZASTONJ NA DOMAČEM LEDU - Zamrznjena ribnika v Bistrici pri Podbrezjah pozimi ponujata zastonjsko drsanje za domačine in okolišane. Tako je tudi letos, saj so se prvi drsalci ojunačili s preiskusom trdnosti ledu že po novoletnih praznikih. Sedaj se zimsko veselje nadaljuje že drugi teden. Drsalcev ne manjka niti med delavniki, posebej veliko pa jih je ob koncu tedna, ko je nastal naš posnetek. Med obiskovalci velja tihi dogovor, daje prvi ribnik namenjen bolj za prosto drsanje in drugi za merjenje hokejskih spretnosti. Minuli torek so izkoristili bližnje drsališče za športni dan tudi podbreški šolarji. • S. Saje Zbornik Jeklo in ljudje izhaja že trideset let Jesenice, 19. januarja - Uredniški odbor jeseniškega zbornika Jeklo in ljudje se letos pripravlja na izdajo nove knjige, sedme številke v petih letih. Nova knjiga naj bi izšla novembra letos. Koncept bo tak kot doslej, uredniški odbor pa želi še bolj razširiti tista področja, ki doslej v zborniku niso bila bolj podrobno predstavljena. Prednost še vedno dajejo krajevni zgodovini, tako starejši kot novejši, k sodelovanju pa vabijo vse dosedanje in nove sodelavce, ki bi lahko prispevali k obogatitvi zbornika. S sedmo številko bodo praznovali tudi trideset let, odkar je zbornik Jeklo in ljudje začel izhajati. • D. S. Srečanje šoferjev Kranj - Drevi ob petih bo v domu Svobode v Stražišču redna letna konferenca združenja šoferjev in avtomehanikov Kranj, Na njej bodo med drugim govorili o minulem delu ter podelili značke in priznanja, na koncu pa bo, kot obljublja predsednik Albin Zevnik, še družabno srečanje. • H. J. Raj za uslužbence Tržič, 18. januarja - Za 34 zaposlenih v upravni enoti Tržič je gotovo naj-prijetnejša vsakdanja pot v Raj. Gre za znano tržiško restavracijo nad avtobusno postajo, ki je najbližja njihovim delovnim prostorom. Nekdanjo občinsko kuhinjo so namreč po reorganizaciji v hiši kmalu zaprli; državna uprava ne more zaposliti tudi kuharice, občina pa si ne želi nakopati še stroškov za kuhinjo. Tako državni uslužbenci že dva tedna odhajajo na malico drugam. Ker je za malico odmerjene še vedno pol urice časa, niso mogli kaj dosti izbirati med ponudniki gostinskih storitev. Kot smo izvedeli iz zaupnih virov, je njihovo počutje zaradi spremembe skoraj rajsko, saj imajo ob hranjenju na voljo Še sprehod. Kot se glede na obisk uglednih gostov spodobi, se je dodatno izboljšala ponudba v restavraciji, kjer so prej pripravili samo eno vrsto malice, od druge polovice januarja pa sta na voljo kar dva menija. • S. S. Obnova vile Olge Kranjska Gora, 19. januarja - Domači gostje, ki prihajajo v Kranjsko Goro na dopust, kritično opazujejo vse, kar se v tem zimskem turističnem središču dogaja. Še posebej so pozorni na stavbe, ki propadajo in kazijo videz kraja. Ena takih je v Kranjski Gori nedvomno vila Olga, ki že kar nekaj časa propada. Nekdanji načrti, da bi jo obnovili, so padli v vodo, zdaj pa kaže, da se bo vila, ki stoji ob vstopu v Kranjsko Goro, vendarle obnovila. Polovica hiše je prodana zasebnici iz Kranjske Gore, polovico hiše pa ima v lasti Gorenjka. Zasebnica bi v svojem delu stavbe rada uredila svoje prodajne prostore in bi zato hišo obnovila tudi od zunaj. Ker pa bi bilo nesmiselno, da obnovi le polovico stavbe, so se tudi pri Gor-enjki odločili za obnovo svojega dela zunanjosti nekdanje vile Olge. • D.S. ELEKTRO GORENJSKA, javno podjetje za distribucijo električne energije, p.o., KRANJ, Bleivveisova 6 POSLOVNA ENOTA KRANJ, Kranj, Ul. Mirka Vadnova 3 OBVESTILO Javno podjetje Elektro Gorenjska, Poslovna enota Kranj obvešča cenjene odjemalce električne energije, da je bilo s 1.1.1995 ukinjeno poslovanje krajevnega nadzorništva Podbrezje. S tem dnem je večina naprav in pristojnosti poslovanja s strankami prevzelo krajevno nadzorništvo Tržič s sedežem v Tržiču, Loka 115, tel. (064) 58-455. Območje Nakla, razen Strahinja in Cegelnice, je prevzelo krajevno nadzorništvo Kranj s sedežem v Kranju, Partizanska c. 20, tel. (064) 211-284. Območje Besnice do Podblice in Jamnika pa je prevzelo krajevno nadzorništvo Stražišče s sedežem na Laborah, Ljubljanska c. (za servisom Remont), tel. (064) 222-765. Vse cenjene odjemalce prosimo, da spremembe sprejmete z razumevanjem in jih upoštevate. T" rL Program osnovnega sindikalnega izobraževanja Tečaj za sindikalne aktiviste Temeljni program osnovnega sindikalnega izobraževanja predvideva 14 učnih ur v dveh izobraževalnih dneh. Izpeljali naj bi ga v dveh terminih, in sicer prvega 13. in 14. februarja in drugega 27. in 28. februarja. Prvega dne se bodo zvrstile teme: zgodovina delavskega gibanja in sodobni sindikati v svetu, sindikalni pluralizem v Sloveniji in razvoj socialnega partnerstva, kako razviti uspešen sindikat v podjetju, sindikat in delavska participacija, drugega dne pa bodo govorili o pravni ureditvi dela in postopkov za vasrtvo pravic delavcev, osnovah podjetniškega plačnega sistema, metodah in tehnikah komuniciranja v podjetjih ter o aktualni problematiki in nalogah sindikatov. Zgodovina delavskega gibanja in sodobni sindikati v svetu * Kratek zgodovinski prikaz nastanka sindikatov * Glavna obdobja v razvoju sindikalnega gibanja * Današnja organiziranost sindikatov v nekaterih razvitih državah (Evropa, Amerika, Japonska) * Mednarodno povezovanje sindikatov 'sindiccm cci uči ŠTUDIJSKI CENTER ZA DELO IN UPRAVLJANJE SINDICOM d.o.o. Slovenski trg 6, 64000 Kranj, Slovenija Telefon: 00386 64 211-358, H.C. 00386 64 213-280 Fax: 00386 64 221-534 Sindikalni pluralizem v Sloveniji in razvoj socialnega partnerstva * Začetki in razvoj sindikalnega pluralizma v Sloveniji konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let * Zakon o reprezentativnosti sindikatov * Kratka predstavitev trenutnega stanja v slovenskem sindikalnem gibanju (reprezentativni sindikati in njihovi medsebojni odnosi) * Pojem socialnega partnerstva kot modela za urejanje družbenih razmerij in regulacijo družbenega razvoja * Delovanje ekonomsko-socialnega sveta Kako razviti uspešen sindikat v podjetju * Nova vloga sindikata v podjetju * Temeljne funkcije sindikata v podjetju * Način uveljavljanja pravic in interesov delavcev v podjetju * Učinkovita sindikalna zaščita delavskih pravic v podjetju * Ureditev pogojev za sindikalno delo v podjetju Sindikat in delavska participacija * Pojem, vzroki in cilji delavske participacije pri upravljanju podjetij * Organizacijske oblike delavske participacije * Prednosti in kritike delavske participacije * Evropski modeli delavske participacije s kratko predstavitvijo slovenskega modela * Razmejitev področij dela sindikata in svetov delavcev v podjetjih * Vloga sindikata pri uveljavljanju sistema delavske participacije Pravna ureditev dela in postopki za varstvo pravic delavcev * Viri delovnega prava (heteronomni in avtonomni) * Zakon o kolektivnih pogodbah * Pravna ureditev postopka za varstvo pravic delavcev v podjetju s posebnim poudarkom na vlogi sindikata v tem postopku in v postopku za reševanje presežkov delavcev * Inšpekcija dela * Delovna in socialna sodišča Osnove podjetniškega plačnega sistema (tarifni del kolektivne pogodbe) * Delitveni (dohodkovni) in podjetniški (stroškovni) princip nagrajevanja dela; razlike * Pojem in sestavine plače * Tarifne in plačilne skupine (pojmi, način določanja) * Del plače iz naslova delovne uspešnosti in del plače iz naslova dobička * Dodatki in nadomestila ter povračila stroškov v zvezi z delom Metode in tehnike komuniciranja v podjetju * Vloga in pomen komunikacije v organizaciji * Elementi in osnovne operacije komuniciranja (razumevanje sporočil, poslušanje, sporočanje) * Pravila in metode komuniciranja * Verbalno in neverbalno komuniciranje * Nekatere značilnosti komuniciranja v dejavnosti sindikatov Aktualna problematika in tekoče naloge sindikatov * Informacija o trenutni dejavnosti konkretne sindikalne organizacije * Navodila in priporočila za izvajanje tekočih nalog sindikatov v podjetjih OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Več znanja za boljše delo Moč sindikata je v številčnosti njegovega članstva, je pa tudi v znanju njegovih predstavnikov, najprej tistih v podjetjih, pa navzgor, vse do vrha organizacije. Zato je zelo pomemben sistem sindikalnega izobraževanja in tudi usposabljanja za posamezne sprotne naloge. Tega se na gorenjskem območju še kako zavedamo, zato smo se povezali s Študijskim centrom za delo in upravljanje v Kranju, Sindicom College. Za začetek smo pripravili program osnovnega sindikalnega izobraževanja, ki je namnjen vsem sindikalnim zaupnikom v podjetjih in družbah. Razdeljen je v dve stopnji, začetni tečaj za sindikalne aktiviste ter nadaljevalni program, to je šola za sindikalne zaupnike. Oba tečaja pomenita nekakšno osnovno šolo za sindikalno delo v podjetjih in pričakujemo, da jo bodo opravili vsi sindikalni zaupniki. Program je sestavljen tako, da slušatelji pridobijo osnovna znanja o delovanju sindikata. Poleg osnovnega izobraževanja pripravljamo v sodelovanju s Sindicom College še inštruktažni seminar Kako čimprej aktivirati sistem delavskega soupravljanja v praksi. Po zaključenem lastninskem preoblikovanju podjetij bodo delavci lahko na podlagi svojega dela sodelovali pri upravljanju, tako kot jim to omogoča zakon. V nekaj desetih družbah na Gorenjskem se zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju že izvaja, in to na področju delovanja sveta delavcev. Vse ostale pa želimo aktivirati, da se čimprej tudi na delavski strani organizirajo, kot jim omogoča nova zakonodaja. Prepričani smo, da se sindikalni zaupniki v podjetjih zavedajo, da brez potrebnega znanja ne bodo kos nalogam, ki izhajajo iz programa in narave dela sindikalne organizacije. Pogajanja, ki so glavni instrument usklajevanja interesov delodajalcev in delojemalcev, so postopek, ki zahteva mnogo taktnosti, poguma in znanja. Če je prvo dvoje osebnostna značilnost vsakega posameznika, pa je slednje treba pridobiti z izobraževanjem. To možnost odpiramo z organizacijo usposabljanja, katerega program na tem mestu tudi podrobneje predstavljamo. Milena Sitar Inštruktažni seminar za sindikalne zaupnike Kako čimprej aktivirati sistem delavskega soupravljanja v praksi Cilj tega seminarja j'e animirati' in usposobiti sindikalne aktiviste za praktično izvedbo vseh potrebnih opravil v zvezi z aktiviranjem delavskega soupravljanja v podjetju. Zatp je glavni poudarek vsebine seminarja na razjasnjevanju odprtih vprašanj in dvomov uresničevanja zakona in na konkretnih akcijskih navodilih in priporočilih. Seminar je namenjen predsednikom sindikatov podjetij in drugim sindikalnim zaupnikom, ki bodo odgovorni za organizacijo akcije oblikovanja sveta delavcev in za vzpostavitev drugih mehanizmov sistema delavskega soupravljanja v posameznem podjetju. Priporočajo ga tudi članom volilnih komisij, ki so že imenovane. Seminar, ki se začenja v ponedeljek, 30. januarja, ob 9. uri v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici in bo trajal 6 izobraževalnih ur, je vsebinsko razdeljen na šest tem. Upravljanje gospodarskih družb obsega naslednje teme: vrste gospodarskih družb ter kriteriji za razvrščanje na osebne in kapitalske družbe, kratka predstavitev značilnosti posameznih gospodarskih družb, upravljanje delniške družbe, notranje delničarstvo in delavsko soupravljanje. Slovenski model delavske participacije obravnava: splošno o delavski participaciji v svetu, glavne značilnosti slovenskega modela delavske participacije, predstavitev zakonsko določenih načinov in oblik sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij, reševanje kolektivnih sporov v zvezi z uresničevanjem zakona. Vloga sindikata pri uresničevanju sistema delavske participacije zajema: enotni in dualni sistem delavskih predstavništev (švedski in nemški model), konfliktna in nekonfliktna sfera odnosov med delavci in delodajalcem (podjetjem), dilema: sindikat ali soupravljanje, zakaj brez sindikata tudi ne bo soupravljanja, zakonska opredelitev pristojnosti sindikata v zvezi z vzpostavitvijo in delovanjem delavskega soupravljanja. Tema Navodila za oblikovanje sveta delavcev obsega: kdaj mora biti najkasneje izvoljen svet delavcev, kako v akcijo (seznam konkretnih opravil in dolžnosti sindikata v zvezi z vzpostavljanjem sistema delavske participacije), navodila za sprejem sklepa zbora delavcev o oblikovanju sveta delavcev, kako se izvedejo volitve (navodila in obrazci), kaj sledi po izvolitvi sveta delavcev. Avtonomna pravna ureditev delavske participacije v splošnih aktih podjetja zajema: pomen avtonomnega urejanja delavskega soupravljanja, katere splošne akte bo treba sprejeti v podjetju v zvezi z delavskim soupravljanjem, dopolnilne oblike in dodatne pravice delavskega soupravl-janja, participacijski dogovor, poslovnik sveta delavce v. Priporočila za reševanje odprtih vprašanj uresničevanja zakona obsega: kadrovanje sindikalnih zaupnikov na sou-pravljalske funkcije, kdo je lahko delavski direktor, ureditev pogojev za delo delavskih predstavnikov, zagotavljanje strokovne in druge pomoči za delo svetov delavcev in druga odprta vprašanja. Nadaljevalni program osnovnega sindikalnega izobraževanja Šola za sindikalne zaupnike V šoli za sindikalne zaupnike, ki nadaljuje temeljni program, v treh izobraževalnih dneh predvidevajo 21 učnih ur. Obravnavali bodo 13 tem, od sindikalne svobode ter vloge in pomena Mednarodne organizacije dela, do tega, kako voditi pogajanja. V okviru teme Sindikalna svoboda ter vloga in pomen Mednarodne organizacije dela (MOD) bodo udeleženci seminarja prisluhnili naslednjim tezam: nastanek, vloga in pomen Mednarodne organizacije dela; sindikalna svoboda skozi konvencije in priporočila MOD ter dokumente drugih mednarodnih organizacij (OZN; Svet Evrope), sindikalna svoboda in spoštovanje načela zakonitosti, odnos sindikaiov do drugih organizacij (delodajalci, država, politične stranke, nedržavne organizacije, poklicna združenja), varstvo sindikalne svobode. Principi organiziranosti sindikatov in delodajalskih združenj prinašajo informacije o poklicnih, industrijskih in kategorialnih sindikatih, o sindikalnem unitarizmu in pluralizmu, o vertikalni in horizontalni organiziranosti sindikatov, o reprezentativnih in najbolj reprezentativnih sindikatih, o delodajalskih združenjih v svetu in pri nas. Tema Kolektivne pogodbe v svetu in pri nas bo približala bistvo kolektivnih pogodb in zgodovinski razvoj, vsebino kolektivnih pogodb, stranke kolektivnih pogodb na ravni sklepanja, učinke oz. veljavnost kolektivnih pogodb in obveznosti strank (normativni in obligacijski del) in postopke sklepanja kolektivnih pogodb. Stavka kot oblika varstva kolektivnih interesov delavcev je naslednja tema, kjer bo govora o varstvu individualnih in kolektivnih pravic ter interesov delavcev na splošno, o stavki kot obliki sindikalnega boja skozi zgodovino, o teorijah o j stavkah in nekaterih oblikah stavk v razvitih evropskih državah, vključno s stavko delodajalcev oz. izprtjem, o pravici do stavke ter prepovedih in omejitvah stavk, o pravni j ureditvi stavk ter navodilih in priporočilih za pripravo zakonite in učinkovite stavke v našem pravnem sistemu. Pozornost bodo namenili Sindikatu in socialni politiki, vse od osnovnega modela socialne politike v svetu (liberalni, konservativno korporativnistični, socialdemokratski), socialno tržnega gospodarstva in značilnosti razvoja politike v Sloveniji, vloge sindikata v kreiranju nacionalne socialne politike, do načina uresničevanja vpliva sindikata n*1 posamezna področja socialne politike (zdravstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zaposlovanje, socialno skrbstvo). Šesta tema je Sindikat in varstvo pri delu, kjer bo govora o pravni ureditvi varstva pri delu, službah in inšpekcijah za varstvo pri delu, temeljnih pomanjkljivostih v delovanju sistema varstva pri delu in v praksi, vlogi in nalogah sindikata pri zagotavljanju pravic delavcev v zvezi z varstvom pri delu. Tematski sklop Kaj moramo vedeti o gospodarskih družbah zajema temeljne pojme korporacijskoga prava (pravna oseba Kdor želi o izobraževanju še dodatne informacije, se lahko obrne na Sindicom College, študijski center za delo in upravljanje, po telefonu 211-358 ali 213-280, in na Območno organizacijo svobodnih sindikatov za Gorenjsko, telefon 620-201. in njena poslovna sposobnost, definicija podjetja, teorija namembnega premoženja, osnovni kapital, jamstvena masa), vrste gospodarskih družb in kriterije za razvrščanje v osebne in kapitalske družbe; delnice in delniške družbe; upravljanje gospodarskih družb s posebnim poudarkom na upravljanju delniške družbe; notranje delništvo in delavsko soupravljanje- SluSateljem bodo razložili tudi Ekonomiko podjetja 2 osnovami računovodstva in finančnega poslovanja, od temeljnih pojmov, mesta financ in računovodstva pf' poslovanju podjetja, virov financiranja podjetja (lastninsko in kreditno financiranje), do poslovnih knjig, računovodskih standardov in izkazov do publiciete računovodskih izkazov-Posebna tema se loteva vprašanj Kako analizirati ekonomske in računovodske podatke v podjetju, in sicer kriterijev it? kazalcev za ugotavljanje poslovne uspešnosti podjetja, kaj nam povedo posamezni računovodski izkazi (bilanca stanja-izkaz uspeha, izkaz finančnih tokov), plače kot strošek i*1 njihov vpliv na poslovni rezultat, navodila in priporočila 't* upoštevanje posameznih poslovnih podatkov pri pogajanjih z delodajalci. Vrednotenje dela in tarifni del kolektivnih pogodb \e naslednja tema, ki bo približala metode vrednotenja del* (analitična, sumarna), kako določati osnovne iz izhodiščne plače, problematiko delovnih norm pri oblikovanju plačneg3 sistema v podjetju, pregledali pa bodo tudi konkretna določil3 tarifnega dela veljavne splošne kolektivne pogodbe. Za sindikalne zaupnike pomembna tema so tudi Osno** besednega in nebesednega komuniciranja, ki zajemajo funkcij1-' in vrste nebesedne komunikacije, nebesedno komunikacijo javnem nastopanju in kaj je pomembno za dobrega govornika-retoriko v komuniciranju, bistveni element glasu m evokativn" moč besede, zgradbo učinkovitega govora in učinkovit0 pripravo nastopa. Kako vodimo sestanek, bo povedal* naslednja tema: o pomenu dobre priprave sestanka, ciljnefl1 določanju sestankov, temeljnih pravilih za organiziranj6 sestankov in naposled vodenja sestankov. Zadnja tema r. Kako voditi pogajanja, kjer bodo zaupnikom razloži'' pogajanja kot obliko reševanja konfliktov, pogajanja ko1 proces in pogajalski kontinuum, načela in principe priprav n* pogajanja (načrtovanje poteka in izida pogajanj, informacije iJJ priprava na uspešno komuniciranje), ustvarjanje vzdušja ,fl vodenje pogajanj ter doseganje ciljev pri pogajanjih. NAJVEČJI TRGOVEC ZA VOZILA IN NADOMESTNE DELE FORD V SLOVENIJI SEDAJ TUDI V KRANJU! JEZERSKA C. 1 21, KRANJ, TEL. 064/241-358, FAX 064/241-367 Fiesta. Escort. Mondeo. Scorpio. Transit POSEBNO UGODNI POGOJI NAKUPA DO 10. 2. 1995 IZKORISTITE JIH! najbližji pooblaščeni servis: Servis Trilar, Ljubljanska c. 31/A, Kranj, 064/332-7 KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja akad. slikar Silvester Plotajs. V galeriji Šenk v Britofu razstavlja akad. slikarka Klementina Golija. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava slik akad. slikarja Bonija Čeha. V galeriji Bevisa je na ogled razstava olj in akvarelov Franceta Slane. V kavarni Rekar razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. V restavraciji Jasmin razstavlja slike Vlado Novak. JESENICE - V galeriji Kosove graščine so na ogled grafični listi Marije Starič Jenko iz Ljubljane. V bistroju Želva razstavlja akvarele Marko Rolc z Jesenic. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici razstavlja črnobele fotografije Erich Kuss iz iz Arnoldsteina, v pizzeriji Bistrc'a v Mojstrani so na ogled fotografije Janeza Dovžana z odprav v Himalajo in Ande. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je ponovno odprta in sicer vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo od 10. do 16. ure. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij "Frankfurtski utrinki" Benjamina Vrankarja, člana FD Radovljica. V galeriji Avla občine Radovljica razstavlja barvne fotografije Eai Gnilšak, član FD Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava Trofeje iz Namibije - Afrika. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled slovenska razstava fotografij Kranj 1994. V galeriji Ivana Groharja razstavlja fotografije Vinko Skale. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled le ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure, med tednom pa med 9. in 13. uro. V okroglem stolpu - pedagoški delavnici je na ogled razstava Partizansko šolstvo na Gorenjskem. V galeriji Fara razstavljajo plastike učenci šestih razredov osnovne šole Vodmat iz Ljubljane pod mentorskim vodstvom Mire Narobe. V mini galeriji občine Škofja Loka razstavlja oljene slike Franc Rant, član likovne skupine Domel iz Železnikov. KAMNIK - V razstavišču Veronika so na ogled barvne fotografije na temo Zemlja - planet cvetja članov Foto video kluba Mavrica Radomlje. LJUBLJANA - V Cankarjevem domu je odprta razstava o arhitektu Ivanu Vurniku (1884-1971). GALERIJA PASAŽA Radovljica - Foto društvo Radovljica, ki šteje okoli šestdeset članov, je lani v fotografski galeriji Pasaža v radovljiški graščini pripravilo dvanajst fotografskih razstav, od tega so bile kar štiri društvene, trikrat so razstavljali avtorji samostojno, nekaj razstav pa so pripravili tudi foto klubi iz drugih krajev, kot sta Foto klub Jesenice in Foto klub Janez Puhar iz Kranja. Lani jim je uspelo ob finančni pomoči radovljiške občine urediti sodobno halogensko razsvetljavo, ki fotografije vsekakor primerneje osvetljuje. Letos bo Foto društvo pripravilo deset fotografskih razstav tako svojih članov kot tudi fotografov iz drugih društev. V počastitev radovljiških jubilejev načrtujejo 1. fotografski Ex- tempore Radovljica '95. Na to fotografsko prireditev bodo vabili fotografe iz Slovenije in iz sosednjih držav. Med dvodnevno prireditvijo naj bi bilo posnetih okoli 3000 diapozitivov, od katerih bodo najboljše nagradili in izbrali za predstavitev. Prireditev naj bi organizirali ob finančnem sodelovanju Odbora za kulturo občine Radovljica. • L. M. Oblačilna kultura na Slovenskem Zveza kulturnih organizacij Kranj - CENTER KULTURNIH DEJAVNOSTI SoBOT^jA MATlB0EJA Lutkovna skupina ZOOM: KAM PA KAM, KOZLIČEK v Klubu RAGTIME Sejmišče 2, v soboto 21. jan. ob 10. uri TE3UE-TV ®®r6USMfJ/SlEU GLAS Kranj (*•' *»'"""" "*"'" Pro Commebce PO SLEDI LJUDSKE NOSE Folklorna skupina Sava Kranj se najbrž ne zaveda, kako imenitno pobudo so dali etnologinji dr. Mariji MakaroviČevi, naj razišče oblačilno kulturo iz Dobrepolja. Potrebovali so namreč natančnejše opise oblačil za folklorno predstavljeno dobrepoljsko svatbo. Pisanih virov pa ni bilo na voljo. Knjižica je izšla leta 1986 v zbirki Slovenska ljudska noša v besedi in podobi in sicer pri Zvezi kulturnih organizacij Slovenije. Tej knjižici jih je doslej sledilo še šest, zadnjo o noši v litijskem Posavju so predstavili v začetku tega tedna. Zanimivo, da knjižice o slovenski ljudski noši nastajajo prav na pobudo kulturnih društev in folklornih skupin. Brez njihove pobude bi vsekakor za posamezne kraje spomin na nekdanjo oblačilno kulturo potonil v pozabo. Seveda so še ohranjene fotografije in upodobitve še iz prejšnjega stoletja, vendar pa je posameznih kosov oblačil še zelo malo ali pa sploh ne, niti jih ni povsod najti niti v pokrajinskih muzejih. Pobuda za sedmo knjižico iz serije Slovenska ljudska noša v besedi in podobi je prišla iz Šmartna pri Litiji, tamkajšnja mentorica in voditeljica Folklorne skupine Javorje je zaprosila Makarovičevo za raziskavo tamkajšnje ljudske noše. Raziskovalna naloga je bila tako za etnologinjo Makarovičevo kot tudi za akademsko slikarko Jano Dolenc, ki je oblačila po pripovedovanju tudi naslikala, še posebej zanimiva in tudi dobrodošla. Litijsko Posavje je bilo namreč glede oblačilne kulture v slovenskem narodopisju nekakšna bela lisa, ki jo je kdove iz kakšnega vzroka preskočil že Valvasor, čeprav se je nekaj časa mudil na bližnjem gradu Bogenšperku. Tudi kasnejši raziskovalci se niso posebej ukvarjali s tem območjem, zato starejših virov o kmečki noši in oblačilni kulturi s teh krajev ni. Makarovičeva je tako kot v prejšnjih predstavitvah tudi v tej zadnji knjižici o noši litijskega Posavja ukvarjala z vsebinsko podobo noše. Podrobneje je predstavljeno tako oblačilno blago kot tudi dejavnosti povezane z nastankom blaga. Pri opisovanju tako ženske kot Poročna obleka iz leta 1918, Zavrsnik (levo), na desni je slika pražnjc oblečene kmetice iz leta 1910, Leskovica. V publikaciji Slovenska ljudska noša v besedi in podobi je pri ZKO Slovenije doslej izšlo: Dobrepolje, Slovenska Istra, Kozjansko, Kostel, Zilja, Poljanska dolina ob Kolpi in najnovejša Litijsko Posavje. moške noše pa se etnologinja ni omejila le na oblačila, pač pa je raziskala tudi nakit, pričeske m še posebej tudi otroške obleke. Ob posameznih življenjskih mejnikih, kot so poroke, so oblačila seveda zelo pomembna, Makarovičeva pa je zapisala tudi navade v zvezi z oblačili, saj so se ta uporabljala včasih tudi kot plačilo, kot darilo in kot del preužitka. Ne nazadnje so z oblačili povezana tudi razna verovanja - na primer nevesta si sama ne sme sešiti poročne obleke. Pri zbiranju podatkov se je raziskovalka opirala na arhivsko gradivo, kolikor ga je pač bilo, največ podatkov pa so ji povedali domačih, kar 78 jih je navedenih v seznamu ob koncu knjižice. "Že to, da so bili pripovedovalci rojeni v obdobju 1889 pa do 1981, pove veliko. Največkrat pripovedovalcu obudim spomin z vprašanjem, kaj je videl v babičini skrinji. Postopoma lahko spomin obudi marsikatero podrobnost oblačilnega predmeta, tudi barve, način noše in podobno. Ob tem delu nastaja tudi slikovna podoba, ki jo je slikarka potrpežljivo od prvotne skice do končne risbe ustvarjala v sodelovanju s pripovedovalci," je povedala dr. Makarovičeva, ki se sicer dobro zaveda, da za ta del etnologije, to je oblačilno kulturo konca prejšnjega in začetka tega stoletja, bije dvanajst^ ura. Ko se bo namreč ustn' tineih, kaže pa, da bodo na' slednji zvezki prinesli zanimaj; podatke o tem, kaj so nek<* nosili na Notranjskem. Prav/*: prav bi bilo smiselno, da & raziskava o ljudski noši fli Slovenskem izšla v samostojfl1 knjigi: še posebej dragocena pa bi bila tudi zato, ker Makarovičeva pri predstavljanju oblf čilne kulture pri nas raziskuj6 tudi vse druge etno sociološki' okvire minulega obdobja. Lea Mencinger HARFA MOJCI ZLOBKO Ljubljana Mojca Zlobko, mlada harfistka, ki študira v tujini, bo končno prišla do novega inštrumenta. V Gallusov sklad, kjer se zbira že šesto leto denar za štipendiranje mladih glasbenih talentov, so donatorji v preteklem letu prispevali toliko denarja, da je bila končno zbrana potrebna vsota za izredno drag inštrument. Harfistki bodo inštrument svečano izročili jutri, v soboto, v ljubljanski Festivalni dvorani na gala Gallusovem plesu, katerega dohodek se prav tako namenja Gallusovemu skladu. Prireditelji - Gallus Camiolus, Manager in Gospodarski vestni k so na prireditev povabili plesni orkester Mendelssohn Strings iz Madžarske, plesno skupino Mojce Horvat - evropske plesne prvake, nastopili pa bodo tudi mladi glasbeni talenti. • L.M. Jntahtujfronci, Mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, d.d., Koper Intereuropa mednarodna špedicija, transport in pomorska agencija, d.d., Koper zaposli po pogodbi o delu najustreznejšega kandidata oz. sklene poslovno pogodbo z najugodnejšim podjetjem, ki se ukvarja z oddajanjem in vzdrževanjem, za skrb nad dvanajstimi počitniškimi apartmaji v Kranjski Gori in opravljanje drugih del po dogovoru Plačilo po dogovoru. Kandidati naj pisne prijave pošljejo v kadrovsko službo Intereurope, d.d., Koper, Vojkovo nabrežje 32, 66000 Koper v 10 dneh od objave oz. nas lahko pokličejo po telefonu na št. 066/41-253 do izteka prijavnega roka. LIKOVNE DELAVNICE Škofja Loka - Jutri, v soboto, ob 10. uri se v Martinovi hiši na Mestnem trgu 26 (pred stavbo občine) začenja tečaj kaligrafije, ki ga bo vodil slikar in grafik Lucijan Bratuž. To je prvi tečaj od šestih, kolikor jih Zveza kulturnih organizacij Škofja Loka pripravlja konec januarja in v februarju. V okvir Centra kulturnih dejavnosti, za sedaj ima le en večji prostor, bodo poleg likovnih delavnic za osnovnošolske otroke, študijskega risanja, kaligrafije in grafike za mladino in odrasle v spomladanskem času pripravili tudi tečaje keramike, vitraža in ročne izdelave papirja. Tečaje in delavnice bodo vodili priznani strokovnjaki. PODPISI EKSISTENCE V Galeriji Kosove graščine na Jesenicah je na ogled razstav* grafičnih listov Marije Starič Jenko._ . Marija Starič Jenko se nedvomno uvršča med osrednf osebnosti mlajše generacije domačih grafikov, ki je v zadr# letih prispevala odločilen zagon k ponovnemu razcvetu domat grafične ustvarjalnosti. Že vrsto let se intenzivno posveča grafiki/ zadnjem času bi skorajda lahko rekli kar izključno grafiki njenim širokim izraznim možnostim, čeprav smo jo seveda lah* spoznavali tudi kot slikarko in tekstilno oblikovalko. Na ALU" Ljubljani ie diplomirala leta 1986, nato dokončala podiplom^ študij grafike, leta 1992 pa prejela nagrado "Grand Prix" na ; bienalu slovenske grafike (Novo mesto, Otočec). ,h Njene grafične liste zaznamuje bogat razpon formalno-izrazor sredstev. Posega namreč po skorajda vseh reprezentanc*1' grafičnih tehnikah, lesorezu, litografiji in oblikah globokega tisMj jedkanici, akvatinti in suhi igli, neredko pa se poloti tu" kombinacije teh tehnik, znotraj njih pa npr. tudi zahtevne! stopenjskega jedkanja, večkratnega odtiskavanja in združevali več grafičnih plošč. Ne glede na klasične, žlahtne in običajno tu" zahtevne grafične postopke, izraz njenih grafik ni ne v vsebinske" ne v formalnem smislu tradicionalen. Nastale so namreč v povsG11 drugačnem kontekstu, s samosvojo ikonografijo in predvserfl.j samosvojimi ustvarjalnimi nameni. Če je naklonjenost ekspres'], zanašanje na risarski rokopis in estetiko samozadostnosti likovU' elementov skupna značilnost vrste domačih grafikov, prcdvse. tistih iz mlajše generacije, nam grafični listi Marije Starič Jen" pričajo, da prav te poteze vendarle še malo niso same sebi narnejj Veliko pozornost namreč grafičarka vedno namenja rnoti^j: neredko izraziti figuralni kompoziciji, v kateri je tudi osrecM figuralni element podvržen reinterpretaciji ali fragmentarne^ odslikavanju v obliki predmetnih reminiscenc. S pomočjo takšnC ustvarjalnega postopka se podaja na pot preseganja racional^ dimenzij motiva in uhaja njegovemu objemu na obrnem intuitivnega in nezavednega, hkrati pa na ta način prestop3 dialog s samim seboj, v intimnost lastne izpovedne govorice. R»SJ'j s katero z značilnim povzemajočim postopkom utrjuje motiv, ^ poglavitna sled avtoričinega posega na grafično ploščo, znameUL zaznamki, črtne šrafure, strukture in vsi drugi sledovi, ki jih MafJj„ Starič Jenko po grafični matrici razporeja tudi na nadvse intuitiv način, nosijo zatorej tako snovni kot mentalni predz^ Ustvarjalka je razstavo zato poimenovala z nadvse ustrezfl1 naslovom "Grafični listi - podpisi moje eksistence..." . ± Ker je razpon uporabljenih grafičnih postopkov nadvse Šir<> ob občutljivi obdelavi površine grafičnega klišeja lahko nalctj^ na ostre, nenadzorovane vreze, ob mehkih prelivih in F*0 jj; belinah grafičnega lista na divji ritem kaligrafskih Pote* d poudarjeno gesto, ob širokopoteznih linijah na preplete tanke^ in nemirnega črtovja, ob minimalizmu likovnega izraza .( zgoščevanje in koncentracijo likovnih intervencij ipd. Gf?ijj Marije Starič Jenko torej temeljijo na občutljivem izrabil3^ likovnih elementov in seveda, kot se za reaktualizirane trad»c' . nalne grafične tehnike spodobi, predvsem na črnobelem ozir° monokromnem barvnem dialogu. • Damir Globočnik petek, 20. januarja 1995 GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLĆJAK 9. STRAN • GORENJSKI GLAS VOJKA RAVBAR: Povsod skušamo voziti poseben slalom Želimo si samo enake startne pogoje, potem bomo že tekli Tako so državno sekretarko prepričevali škofjeloški direktorji, zanimivo je, da sta obe strani uPorabili prispodobo s športom Loka, 16. januarja - Klub škofjeloških direktorjev je Popravil pogovor z VOJKO RAVBAR, državno sekretarko v J^nistrstvu za ekonomske odnose in razvoj, na temo Slovenija in mednarodni trgi". Obisk je bil zelo dober, Pnsu so tudi direktorji iz drugih koncev Gorenjske, kar kaže, a je bil pogovor za izrazito izvozno naravnano škofjeloško in gorenjsko gospodarstvo mikaven, nedvomno pa je to hkrati -vojevrstna pohvala prizadevnemu delu Vojke Ravbar. ahUrVo J15' ^a so *ak° direktorji kot Ravbarjeva upor-nri • .športne prispodobe, česar verjetno ne moremo Popisati njihovi športni navdušenosti, temveč je to znak, da \ v našem gospodarstvu vse več tekmovalnosti in potemta- ern postaja vse bolj tržno in odprto v svet. v Slovenija se je lani vključila Pomembne mednarodne or- ganizacije, postala je ustanovna članica Svetovne trgovinske 0rganizacije, kar je pomemben dosežek naše ekonomske diplomacije. Velik izvozni zasuk v zadjih letih Slovensko gospodarstvo je v zadnjih letih zasukalo zunanjetrgovinske tokove, leta 1990 lc imel jugoslovanski izvoz 62-°dstotni delež, prava tujina pa ^odstotnega. Leta 1993 pa je 'rnela prava tujina Že 84-od-stotni delež, trgi bivše Jugosla-v,je pa le 16-odstotnega, lrgovanje praktično poteka le s Hrvaško in Makedonijo. Miha Ješe iz škofjeloške Gorenjske predilnice je opozoril na ilegalni uvoz tekstila. Problem gospodarstva je v tem, da nima pravega zastopstva v parlamentu, gospodarsko ministrstvo pa bi moralo delovati tako kot kmetijsko, ne pa da preprosto odpiše 40 tisoč zaposlenih, ker ne dosegajo 30 tisoč ekujev dodane vrednosti. kako dolgo bo še. Višjo ekonomsko raven bi dosegli z asociacijskim sporazumom, pri katerem pa ne gre več za ekonomska merila, temveč za politično blokado Italije, zato ■ » m vasKo in MaKeuonijo. uvhuvm« *"***.»w'~— V slovenskem uvozu imajo )c težko reči, kdaj ga bomo surovine in reprodukcijski ma- sklenili, je dejal Vojka Ravbar. tenal več kot 60-odstotni delež, Kar 90 odstotkov izdelkov oprema 15-odstotnega in blago namreč zdaj lahko v države široke potrošnje 25- odstotne- EU prodajamo brez omejitev ga. Izvoz surovin in reproduk- in carin, nekaj omejitev je le cijskega materiala pa ima 44- pri barvni in črni metalurgiji odstotni delež, prav tolikšnega ter pri tekstilu. Pri slednjem so Nago široke potrošnje in opre- plafoni zelo visoki in lani niso ^a 12-odstotnega. bili doseženi. Pri črni in barvni Blagovna menjava poteka metalurgiji pa gre za staro, Predvsem z državami Ev- jugoslovansko kvoto, ki se ropske unije, ki je imela doslej napolni po načelu, kdor prej 6?-odstotm delež, s priključit- pride, prej melje, omejitve pa Jijo Avstrije, Švedske in Finske niso avtomatične (če kdo pro-oo imela tja do 70-odstotnega. testira), lani so bile pri nekaka Efto je doslej odpadla terih vrstah Madžarsko. V višegrajski skupini tako sledi še Poljska, s katero naj bi ga podpisali v letošnjem prvem polletju. Poljska vlada je namreč 27. decembra že dala svojim ministrstvom mandat za pogajanja in začela se bodo 13. februarja. Pogajanja o takšnem sporazumu že potekajo tudi z Litvo, pripravljeni sta ga sprejeti tudi Latvija in Estonija. Z Bolgarijo je podpisano pismo o nameri vzpostavitve proste trgovine, z Romunijo naj bi pismo podpisali še januarja. Stojana Žiberta iz škofjeloške Jelovice so zanimale makedonske carine, ki še vedno veljajo, čeprav so bile sprejete do konca lanskega leta. Odgovor Ravbarjeve ni bil optimističen, saj je bilo vino lahko samo povod, Slovenija namreč v Makedonijo izvozi za 200 miljonov mark, uvozi pa za 4 do S milijonov mark desetina slovenskih zunanjetr- presežene. Pri teh izdelkih se V Efti ostajajo Švica, Lich cas Ld nas. Kar pa bo uspela doseči, bo veljalo za vse, takšen je princip Svetovne I trgovinske organizacije. Matjai Gmajnar iz leske Gorenjke je opozoril, da je ob zaščitenem kmetijstvu povsem nezaščitena živilsko predelovalna industrija, zato uvoženo mleko v prahu stane 20 in celo manj šilingov, doma pa 500 tolarjev, podobno je pri sladkorju. Zato prihaja do grenko smešnih zamisli, da bi mleko iz Kobarida prodati v Italijo in pri tem dobili izvozne spodbude, tam pa bi ga kupila Gorenjka. s Švico je že dogovorjene Država je lani iz proračuna sporazum o prosti trgovini, ni namenila 12 milijonov dolarjev pa še znano, kdaj bo podpisan. jn je 83-odstotni lastnik SID, ki Z njim se bo Švica takoj odprla Z(jaj refinancira izvozna poso- za vse naše izdelke, Slovenija jiia in pri njih subvencionira Sicer pa je za Slovenijo predviden češkemu podoben asociacijski sporazum, saj naj je najbližji, predlagali pa so ga tudi eksperti EU. Na vprašanje Bojana Starmana iz žirovske Alpine, če lahko s strani EU zaradi zapletov pričakujemo kakšno presenečenje, je Ravbarjeva odgovorila, da ne, sicer pa v sedmih letih, posebej bo seveda opredeljeno kmetijstvo. Morda bosta hkrati podpisana tudi sporazuma z Norveško in Islandijo, vsebinsko bosta podobna. Letos pa naj bi se sporazumeli še s Turčijo in Izraelom, saj ima EU na teh trgih nekatere ugodnosti, Slovenija pa seveda ne, zato naša podjetja zdaj izvažajo prek tretjih. Cono svobodne trgovine naj bi vzpostavili tudi s Hrvaško, pismo o nameri je bilo sicer že podpisano, pripravljen je bil že osnutek, vendar so zaradi znanih zapletov pogajanja zastala, nadaljevala naj bi se februarja. obretne mere, poleg tega deluje tudi s pomočjo depozitov. Finančno ministrstvo namreč prosta sredstva prek SID po nižji obrestni meri deponira v banke, ki nato dajejo izvoznikom cenejša posojila, realna obrestna mera je 8-odstotna. pa mora vsaka država trgovins ki sporazum odpovedati mesecev prej. Kmalu sporazum o prosti trgovini s Poljsko S Češko in Slovaško se je Necarinska zaščita še skromna Carinski zakon je sprejet, v prvo parlamentarno razpravo prihaja zakon o carinski tarifi, oba naj bi začela veljati 1. julija letos. Slednji zakon so usklajevali kar leto in pol, saj ima 9 šest tisoč postavk, pri zgornji meji zaščite so se ravnali po Svetovni trgovinski organizaciji, pri spodnji pa po EU, saj bi zaradi nižjega spuščanja kasneje imeli težave. Carinske kvote so predvi- Pri izvozu v Avstrijo je takoj po novem letu prišlo do težav, keravstrijski car miki niso imeli vseh navo dil, Vojka Ravbar je povedala, da so problem uspeli hitro rešiti s pomočjo avstrijskega veleposla ništva v Ljubljani in posredovali na sedežu EU v Bruslju, kjer so navodila poslali na Dunaj, kije nato lahko oskrbel svoje carinike. Zataknilo seje, ker v Bruslju niso pravočasno natisnili uradnega lista, tudi tam torej poznajo za mude. Slovenskim izvozni kom, ki so medtem carino plačali, bodo denar vrnili. blagovna menjava povečala za dene pn blagu, ki ga doma ne 60 odstotkov, odkar sta podpi- proizvedemo dovolj, nebopa sana Osnovna dejavnost SID pa je zavarovanje izvoza pred političnim tveganjem, določili so limite za posamezne države, pri nekaterih postavljajo tudi dodatne pogoje, kot je na Mirko Ulčar, direktor Verige Lesce. stotkov, odkar sta podpi- proizvedemo dovolj, ne oo pa er so£elov'an;e z doi0če- m. sporazuma o coni svo- več potrdil, saj se: je pn njih v bodne trgovine, prav tako ga doslej dogajalo marsikaj. Naj- je Slovenija že podpisala z višje carinske stopnje so pre- no banko v Iranu. M. Volčjak, foto: G. Šinik V Verigi se je osamosvojil TIO Veriga postaja industrijska cona V leski tovarni verig in vijakov Verigi se je z letošnjim letom osamosvojilo podjetje TIO, ki ima povsem ločen proizvodni program industrijske pnevmatike in hidravlike. Lesce, 18. januarja - Leska Veriga, ki sodi v okvir Slovenskih železarn, se je razdelila na dve podjetji, saj se je TIO Pnevmatika 16. decembra registriral kot samostojno podjetje. Dokončno je torej potrjena nesmiselnost "poroke" pred skoraj dvajsetimi leti, ki za nikogar ni bila koristna, je na tiskovni konferenci dejal direktor Verige Mirko Ulcar. V Verigi torej ostaja proizvodnja verig, ki ima približno 70-odstotni delež, in proizvodnja vijakov, ki ima 15-odstotni delež, osamosvojila pa se je proizvodnja industrijske pnevmatike in hidravlike, ki imela prav tako 15-odstotm delež. Z novim letom je s TlO-m na svoje odšlo 85 delavcev, direktor TIO Pnevmatike, d.o.o., Lesce je Andrej Erman, ki si s samostojnostjo seveda obeta boljše poslovne rezultate, proizvodnjo pa naj bi letos povečali za desetino. Veriga izvozi že 82 odstotkov izdelkov Leska Veriga se je po izgubi jugoslovanskega trga znašla v velikih težavah in kar prav jim je leta 1991 prišlo podržavljenje, zdaj ta prednost že popušča, pravi direktor Mirko Ulčar. Lani so poslovanje izboljšali, vendar vseh ciljev niso dosegli in izguba bo znašala 165 milijonov tolarjev, kar je 25 milijonov tolarjev manj kot leto poprej. Vendar pa zaradi obračunskih sprememb podatki niso povsem primerljivi in v letošnji izgubi je za 125 milijonov tolarjev revalorizacijskega primanjkljaja. Proizvodnjo so lani povečali za 12 odstotkov, prodajo za 25 odstotkov, saj so lansko poslovno leto začeli z velikimi zalogami sidrnih verig. Količinsko so izvozili kar 82 odstotkov izdelkov, vrednostno pa je imel 54-odstotni delež. Slovenski trg je torej za Verigo še vedno socialno obarvan, vendar pa se hitro krči. Lani je bilo na slovenskem trgu le 4 odstotke gotovinskih plačil, vse ostalo kompenzacije. Za investicije so lani namenili 53 milijonov lastnih sredstev. Plače niso več med najslabšimi, povprečna čista plača znaša približno 50 tisoč tolarjev, kolelctivno pogodbo za gospodarstvo izpolnjujejo, pri branžni pa zaostajajo za 5 odstotkov. Število zaposlenih so lani zmanjšali za 9 odstotkov, konec leta ji je bilo 713, kolektiv se je torej v zadnjih letih zelo usul, saj jih je bilo v najboljših časih v Verigi celo 1.400. Še vedno imajo 40-odstotni delež režijci, letos naj bi se zmanjšal na 30-odstotnega. Pogodba z italijansko firmo IRCA, dogovori z nemško RUD V Verigi nameravajo letos proizvodnjo povečati za petino, saj jo bodo pri verigah s 130 tisoč parov povečali na 176 tisoč parov, izdelovali jih bodo namreč neprekinjeno, ne več sezonsko. Načrtujejo za približno 2 milijona mark investicij, pri katerih zgolj z lastnimi sredstvi seveda ne bo več šlo. Nabaviti nameravajo varilne komplete za proizvodnjo snežnih verig in avtomate za izdelavo vijakov, s katerimi bodo za približno polovico skrajšali izdelavni Večje spremembe bodo prinesle pomembne poslovne odločitve, nekatere so že sprejeli, druge naj bi letos, Verigo pa bodo postopoma spremenile v industrijsko cono. Z italijansko družbo IRCA so že podpisali pogodbo o najemu prostorov in infrastrukture, v teku je zagon proizvodnje grelcev za belo tehniko. Italijanska firma je pri nas ustanovila slovensko podjetje IRCA grelci, cf.o.o., in zaposlila prvih pet delavcev, zaposlili pa naj bi jih približno 60. Najeli so tretjino dosedanjega skladišča, kjer ima svoje prostore tudi osamosvojeni TIO, seveda pa obstaja možnost kasnejšega odkupa teh prostorov. Nemški RUD je najpomembnejši poslovni partner leske Verige, z njo se dogovarjajo o preselitvi njihove proizvodnje snežnih verig v Lesce, Veriga pa naj bi uporaljala RUD-ovo prodajno mrežo, saj bi za vzpostavitev svoje potrebovali vsaj deset let. Odprodati pa nameravajo tudi zemljišča, ki jih dolgoročno ne potrebujejo, z novimi dejavnostmi pa bodo povečali izkoristek industrijske cone in seveda infrastrukture, kar bo Verigi zmanjšalo stroške. • M Volčjak Andrej Erman, direktor TIO Pnevmatika Lesce. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK NA ŠTIRIH KOLESIH Uspeh Favorita in prihod Felicie Ljubljanski Avtoimpex, uradni zastopnik češke Škode je tudi lansko leto zaključil sorazmerno uspešno. Skupaj so prodali 5273 avtomobilov, kar je sicer nekaj manj od načrtovanega, vendar je za delni zastoj kriva menjava zakonodaje v lanskega 1. julija. Med prodanimi vozili je največ PTFE (teflonska) maziva za avtomobilizem Industrijo In navtlko Ml MGINE TRBATMENT] WITH PTfi :;gg«Jt| *Yow car wifl INCREASES EHGINE LIFE AND PERFORMANCIl 'najbolj spolzka snov poznana človeku" •do 160.000 km zaščite •-7,3% večja moč motorja •~5% manjša poraba goriva • do 90% manjša obraba motorja •zaščitapri hladnem motorju VARNOSTNI PAS REŠUJE ŽIVLJENJA REŠUJE MOTORJE ORGANIZIRA TEČAJE CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 23. januarja 1995, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. ©311-035 Zavarovanje osebnih vozil v Tehnični bazi AMZS Kranj modelov favorit (4073), sledijo formani (676), prodali pa so tudi 524 lahkih dostavnih vozil pick up, forman van in forman plus. Najbolje so šle škode v promet v prvem polletju, še posebej junija, po padcu prodaje v juliju pa so se prodajne številke pobrale šele ob koncu leta. Takoj po uradni (novinarski) predstavitvi zadnji dan januarja, bo tudi jasno kdaj in za koliko bo naprodaj nova škoda felicia. Felicia je v primerjavi s favoritom doživela kar precejšnje zunanje in notranje spremembe, vsaj do poletja pa bo na voljo z dvema že znanima motorjema s 1289 kubičnimi centimetri, šibkejši zmore 40 KVV/50 KM, močnejši pa 50 KVV/68 KM, in dvema paketoma opreme z oznakama LX in GLX. Čehi so najprej naredili osnovno izvedbo v icombilimuzinski obliki s petimi vrati, tik pred zdajci pa so spremenili zadek že skoraj povsem narejene karavanske izvedbe, ki bo zaradi te spremembe kasnila vsaj za tri mesece. Sredi poletja naj bi se zdajšnjima motorjema pridružil še 1,6-litrski bencinski motor iz Volks-vvagnove hiše, jeseni, ko bo felicia na voljo tudi v obliki lahkih dostavnih vozil, pa še 1,9-litrski dizelski motor. • M.G. Uspešno poslovanje Avtohiše Kaposi Avtohiša Kaposi Ljubljana, eden glavnih pooblaščenih Fordovih trgovcev je lani na območju Ljubljane, Gorenjske in Notranjske prodala 1187 novih avtomobilov, kar je precej več kot leta 1993. Avtohiša, ki je nastala kot hčersko podjetje Autohaus Kaposi iz Celovca, je v začetku svoje prisotnosti leta 1991 začasno opravljala tudi nalogo uradnega zastopnika in odločilno pripomogla k ureditvi prodaje Fordov v Sloveniji. Danes Avtohiša Kaposi odpira nov prodajni salon na Jezerski cesti v Kranju, v mesecu marcu pa nov prodajno-servisni center na lokaciji Metalkinih skladišč v Vižmarjih pri Ljubljani. Računajo, da bodo tudi letos uspeli prodati nekaj nad 1000 novih avtomobilov. • M.G. AVTO ŠOLA ing. HUMAR Dne 3. januarja 1994 sem v tehnični bazi AMZS-ja v Kranju opravil tehnični pregled vozila, plačal zavarovanje in druge potrebne stroške za registracijo vozila (Zavarovanje 34.941,00 + cestina 8.550,00 SIT). Plačani znesek se mi je te takoj zdel velik, zato sem uslužbenko g. Botičko ie takrat vprašal, ali to ni malo veliko. Odgovorila mi je, da letos ni več nobenih popustov. V dobri veri, da jih res ni, sem znesek 43.491,00 SIT plačal in odšel. Dober teden za tem, 12. januarja 1994, pa sem, ker mi znesek ni dal miru, klical PE Zavarovalnice Triglav v Radovljici, kjer mi je tamkajšnja uslužbenka naračunala za iste pogoje (bonifikacija 40 %, AO +, stekla + divjad) znesek 29.543,00 SIT. Razlika torej znaša 5.398,00 SIT. Takoj sem seveda poklical AMZS Kranj in zahteval g. Borisa Gradca (šefa), ki pa je bil ravno takrat odsoten. Namesto z njim sem govoril z g. Almanovo, ki pa mi je povedala, da oni samo izpolnjujejo direktive, ki jim jih zavarovalnice narekujejo. Vse, kar mi je takrat lahko pomagala, je, da mi je dala telefonsko številko zavarovalnice Triglav v Kranju in osebo, na katero naj se obrnem. Tako sem poklical še Triglav, gospo Sonesko, ki pa je bila tudi odsotna. Namesto z njo sem govoril z g. Florjanči-čem, ki sem mu na njegovo zahtevo poslal po faxu zavarovalno polico, da so si jo lahko ogledali. Zopet sem ga poklical čez pol ure. Tokrat mi je razložil, zakaj je do teh razlik prišlo. Zunanji "šalterji", kot je AMZS, ne morejo dati potrošniku popusta za plačilo v gotovini oz- na paket, na stalnost itd. Zraven tega pa sem dobil še neposlovno in neprimerno "podrobljen" primer o nakupu kave, ki je npr. znotraj ŽIVIL v različnih trgovinah različna. Torej, naj bi se jaz sam prepričal o višini zneska zavarovanja pri zavarovalnicah in se potem odločil za to ali ono zavarovalnico. To sem seveda spraševal le vsa prejšnja leta, vendar tako očitne razlike ni bilo nikjer. Zato sem se tudi odločil zavarovati svoj jekleni konjiček pri AMZS-ju, saj tam opraviš vse stvari hkrati. Sicer pa bi moral najprej opraviti tehnični pregled, potem iti na zavarovalnico, občino, pošto. Vsepovsod pa čakaš v vrsti. Za to pa si lahko vzameš kar cel dan. Iz njegovega pogovora sem zaključil, da ne gre za nič drugega kot za nelojalno konkurenco. Triglav konkurira samemu sebi. Ne vem, zakaj dajejo licenco za prodajanje zavarovanj AMZS-ju, če ji na drugi strani konkurirajo na tak način. Torej odgovornim v AMZS-ju prav tako očitek, da si niso sposobni priskrbeti enakih pogojev, kot so na zavarovalnicah. Če tega niso zmotni, lahko takoj zaprejo "štacuno", saj bo vsak preudaren potrošnik, še sploh pa, če je povrh vsega še Gorenjec, pošteno premislil, kje se bo zavaroval. Prepričan sem, da gre za spretno zavajanje potrošnika in s tem obveščam tudi javnost, naj bo previdna, ko ima opraviti z AMZS-jem. • Robert Omovšek STOP- Naredite konec kraji avtomobilov KAKO? S pomočjo neizbrisne gravure v steklu Pooblaščeni Securmark servis: AVTO K LE P ARSTVO AVTO VLEK A C. Rudolf T DRNOVŠEK S 64294 Krite, Sebenje Sla Tel: 064158-174 Securmark INTERNATIONAL Graviranje stekel proti kraji avtomobilov Pri Securmark International so razvili nov sistem pasivne zaščite proti kraji avtomobilov, ki je učinkovitejši od dosedanjih sistemov. Sistem Securmark deluje na osnovi neizbrisnega graviranja avtomobilskih stekel z patentiranim elektronsko krmiljenim diamantnim glodalom IE 3000. Securmark servis v avtomobilska stekla (po želji pa tudi v druge plastične in kovinske dele avtomobila) vgravira avtomobilsko oznako države in zadnjih šest številk karoserije. Čez nekatera obeležja se z notranje strani nalepijo posebne prozorne nalepke, ki takoj opozorijo tatove, da je vozilo zavarovano in označeno, kar jih odvrne od tatvine. Pomembni podatki so zapisani v elektronski spomin gravirnega stroja in avtomatično shranjeni in pripravljeni za nadaljnjo obdelavo, tako, da jih v primeru kraje avtomobila lahko koristno uporabijo policija in zavarovalnice. Med drugimi prednostmi je potrebno omeniti hitro in čisto graviranje, ki je izvedljivo v vsakem kraju, mednarodno priznanost sistema in dosegljivost v večini evropskih dežel ter cenovno ugodnost. Graviranje vseh stekel na vozilu namreč stane samo 10.500 tolarjev, kar je bistveno cenejše od drugih sistemov. Na Gorenjskem s sistemom securmark opravljajo graviranje stekel pri Avtokleparstvu Drnovšek v Sebenjah pri Tržiču. MEŠETAR Na SKAD-u večje povpraševanje Na torkovi avkciji Splošne kmetijske avkcijske in borzne družbe Ljubljana je bila ponudba dokaj skromna, medtem ko se je povpraševanje povečalo. Ob tem, da na avkciji tudi tokrat ni bilo krompirja, so prodali nekaj fižola, limon, mandarin, suhih marelic, letne solate, endivije in kislega zelja. Na borznem delu sestanka so ponujali le avstrijski Biomag M7 v vrečah, a tudi zanj med avkcijsko borznimi posredniki ni bilo zanimanja. Poglejmo še na tečajnico! Italijansko endivijo so prodali po 105 tolarjev za kilogram, italijansko letno solato po 155 tolarjev, domače kislo zelje, pakirano v vreče po en kilogram, po 100 tolarjev, kanadski fižol po 215 tolarjev, turške suhe marelice po l 295 tolarjev, turške mandarine po 120 tolarjev in italijanske limone po 70 tolarjev. Začetna cena za kilogram kilogram kitajskega česna je bila 179 tolarjev, za korenje gaz Nizozemske 79 tolarjev, za hrvaški peteršilj s korenino 186 tolarjev, za nizozemski por 144 tolarjev - in tako dalje. Cene gozdnih zemljišč V kranjski in škofjeloški občini je za kvadratni meter gozdnega zemljišča prvega bonitetnega razreda treba odšteti 131 tolarjev, za gozdno zemljišče drugega razreda 110 tolarjev in za zemljišče tretjega razreda 90 tolarjev. Gozdno zemljišče četrtega razreda je po 61 tolarjev, petega razreda po 49 tolarjev, šestega po 33 rt sedmega razreda po 16 tolarjev. Cene, ki jih navajamo, so okvirne ali izhodiščne, sicer pa so odvisne še od drugih ekonomskih vplivov, ki lahko to ceno povečajo do 50 odstotkov. K ceni je treba prišteti tudi vrednost lesne zaloge. V Avstriji znižali odkupne cene mleka Avstrijski kmetje že občutijo posledice, ki jih je povzročilo j članstvo Avstrije v Evropski uniji, saj od novega leta dalje dobivajo za liter mleka približno šiling manj, kot so prej. Mlekarne so namreč odkupno ceno zmanjšale s 6,2 na 4,2 > šilinga, država in Evropska unija pa prispevata iz svojih skladov k tej ceni skupno manj kot en šiling. Avstrijske kmete še bolj kot znižanje odkupne cene skrbi to, da si je država s članstvom v Evropski uniji zmanjšala izvozne možnosti. Avstrija je sicer zadržala v uniji kontingnet, ki količinsko ustreza njeni pridelavi mleka, vendar bo morala najmanj tretjino mleka prodati na tuje trge. Za to pa - kot je mogoče prebrati v časopisju - Unija nima trga, Avstrija pa ne denarja za plačilo izvoznih spodbud. Posledice bodo krute: približno tretjina pridelovalcev mleka (od skupno 90 tisoč) ne bo zdržala znižanja odkupne cene in se bo morala preusmeriti v druge dejavnosti, odveč bo menda tudi najmanj polovica mlekarn. Kdaj na prašičji sejem Prašičji sejem v Cerkljah je vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu, v Kamniku vsak drugi torek, na Igu pn Ljubljani, kje* poleg prašičev ponujajo tudi goveda, vsako sredo, v Mokronog11 vsak prvi četrtek in tretjo soboto v mesecu, v Šentjerneju vsak0 drugo soboto v mesecu... JSfeBfi Avtomarket magazin vsak p«tok pri vašom prodajalca V DANAŠNJI ŠTEVILKI 'TEST; FIAT RJNT0 75 SX, PEUGEOT 806 SV TURBO •ŠPORT: KOLEDARJI DIRK ZA DP SEZONE 95, PORTRET PRVAKA: DARKO PEUHAN »NAGRADNA IGRA ZA NOVE NAROČNIKE ■ BREZPLAČNI MALI OGLASI "NAGRADNA KRIŽAN KAJ 200 km/h, centr. zahl., temna stekla, el. »tekla, mervo volan, klima skoraj nova. malo vozena, tehnično brezhibna, rahlo pofkudovana (toču) Garancij«, kredit, leasing, staro M novo. Mencingerjeva 7, Ljubljana, tel. 218 122, 218 364 j pon - pet. od 8 -12,13 -17 sob. 9-13 «jjjghi; »jjji g jjjjMgj" gjjg* tjji >■* Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Podgorje pri Kamniku Tel. (061)812-541 • Najnovejša tehnologija • Dvojna ALU pločevina Proizvodnja, servis, montaža VERTIGO d.o.o. Mestni trg 27 Škofja Loka tel./fax: 064/623-087 Pooblaščeni prodajalci: KRANJ: AVT0C0MMERCE,BLEIWEIS0VA14 064/213-977 LESCE: NBA d.o.o., RNŽGARJEVA 8 064,718-463 JESENICE: Ć0P d.o.o., H. VERONIKA 23 a 064/83-211 SAVNE - SAVNE UGODNO IN POCENI ŽE ZA 3300 DEM DRUŽINSKA SAVNA VELIKOSTI 200x200x200 cm po sistemu sestavi sam (v ceni zajeta vsa oprema) Tel.: 062 303 104, 38 705, fax: 062 31 150 ———--------- — 11. STRAN • GORENJSKI GLAS Za danes nam vremenoslovci napovedujejo Izboljšanje vremena, ki pa se bo žal obdržalo le en dan, kajti jutri naj bi bilo ponovno oblačno z občasnimi padavinami. Oblačno vreme se bo nadaljevalo tudi v nedeljo. LUNINE SPREMEMBE Ker je v ponedeljek polna luna nastopila °b 21.26, bo po Herschlovem vremenskem ključu lepo. Med angelčke so poslali... v ^--rirA— )M,o 1 -- ANJARUPEL V jutrišnji oddaji Glasba je življenje bom zaslišala slovensko pev/co in napovedovalko Anjo Rupel, ki je znana tudi po tem, aa izhaja iz glasbene družine. Njen oče, Fedja, je flavtist, njen stric Dimitrij je sicer novopečeni ljubljanski iupan, upajmo, da u^yko mero posluha, in njen "sostanovalec" je Aleš Klinar -Kunci", ki mu je poleg Anje glavna okupacija Agropop. Anja pravi, aa je življenje z glasbenikom sicer težko, a Pestro. Upajmo, da ima naša gostja kaj vpliva na ljubljanskega lupana Dimitrija in se bodo zgodili premiki tudi na glasbenem Področju. S februarjem bomo startali z novo nagradno akcijo, kjer „?mo iskali popevko petdesetletja. zanimalo nas bo, katera °Venska popevka se vam je (po drugi svetovni vojni) najbolj isnda v spomin. Vaše sodelovanje bo spet nagrajevalo rgovsko podjetje Emona Merkur - garancija za dobre ""grade. Ne vem, ali ste ljubitelj opere, ali vam je morda ljubša vperna klet. vseeno bi vam rada posredovala citat Gotscheda: "Ko greste °Pero, pustite pamet doma in vzemite s sabo samo ušesa." Pa denar za vstopnico. ...Lenonovega Janeza pravi Janez in ima seveda čisto prav. Prvi da je prezgodaj od cepca ustreljeni glasbenik res John Lennon in drugič fant je najbrž res med angelčki, to si je ziher zalsužil tle dol na zemlji. In naj me kokla brcne, ane Vesna, če se unim očalcam z okroglimi stekelci ne reče lenonke. Kokli seveda nI bilo treba brcati, saj to o lenonkah velja, Mirja jih recimo uporablja za sončna očala, no meni se zdijo kar cool, ampak roko na srce, na vsako faco pa že ne pasejo, ne res. In še en podatek, za katerega se zahvaljujem Lenči, torej hvala, in sicer da so aprila '90 po Lennonu poimenovali enega od asteroidov med Marsom in Jupitrom. Lepa gesta ni kaj. Mogoče se pa kakšen planet celo imenuje Tito, ali pa Ivan Cankar... Who knows... No, to zadnje je bil hec seveda... A čemo žrebat. Ma, danes ne bomo nič žrebal', brezveze, nagrade ni. Ne, saj se hecam, šalim se. Takole, duh pokojnega Johančka je izžrebal Sonjo Lotrič, Na Kresu 19. 64228 Železniki. Torej dopis, pa Aligator Music Shop, pa ... LESTVICA 5 + 5 NA RADIU ŽIRI UREJA SAŠA PIVK fGt+ V - ŠKODA Volksvvatfen Group EurtppizzA |\|0V0*N0V0 **** ---.---- r—. s v r/IKI A TOP 3 1. Dookie - Green Day 2. Sedem irskih noči -Andrej Šifrer 3. No Need To Argue - The Cranberries DOSTAVA PIZZ čas VSAK dan od 9 do 22. ure '••»* > t 12 do 22. ure NOVO: KUPONI - V&mv- OG POMNA DRUŽINSKA PIZ^-A 1T064/331 511 REZPLAČNO NOVOSTI Prva novost tega tedna je pravgotovo dejstvo, da je Vidmarjev Igor končno v prodajo dal vstopnice za koncert Beasite Boys, ki bo 28. februarja v Ljubljani + Ali En kot predskupina. Folk ie namreč že full spraševal, kdaj bojo. Ampak pustimo to za februar... No kva je novega, tu so spet Green Days "Dookie", tu sta Led Zeppelina Jimi Page in Robert Plant z novo cedej-ko, pa Eagles "Hell Freezes Oyer". Pa še nam bolj znane zadeve: SAnja Doležal "Kao u snu", in seveda Peter Pan "Nazaj v planinski raj" (gor sta znamenita Kekčeva pesem in pa una od Gregorčiča - Soči) in Panda "V poznih nočnih urah". Tko. pa še drugič kaj... IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 164: V katerem slovenskem filmu se je prepevala Kek čeva pesem, ali je to film Kekec na svoji zemlji, Kek čev boj na požiralniku, mo goče Balada o Kekcu, trobenti in oblaku, Kekec gre na Jug, celo Kekci v prometu, ali pa je to kaj drugega. Ma ja, to boste pa vi uganili in poslali dopisnice do srede, 25. januarja, v uredništvo Gorenjskega glasa, pripis "Jodlkekec". In še to, Vesna, a U sploh veš, kaj se naokrog govori o Tržiškem vetru? Beti, kar se tiče Dizajner)ev, mislim, da bodo slike kmalu (misliš "ponatis" a ne), tudi kakšen plakat upam, da so pusUli, sicer pa s Primožem se vse lahko zmeniš, ni problem, saj je fest fant... Katarina pozdravi khhhmmmm... Anjo pa to...Vesna z Milj jest ti čestitam za tvojega šestnajstega, hvala za .... khmmm uno ne, ti že veš kaj, in fajn ga proslavljaj. Ej men je spet nerodn', zato bom kar čav napisal... Tuji del: 1. PATO BANTON: Babv come back 2. EAST 17: Stay another day 3. MADONNA: Secret 4. SMOKIE: Mexican girl 5. 2 UNLIMITED: No limit Predlog: SHERYL CROVV: Ali I wanna do Domači del: 1. CHATEAU: Mlinar na Muri 2. IRENA VRČKOVNIK: Ne čakaj na maj 3. DON JUAN: Julija 4. POP DESIGN: Škdm 5. MONROE: Osamljena Predlog: MIKA: Objemi me Zdravo! Že druga lestvica v tem letu se je iztekla. Lahko rečemo zelo živahno, kajti v studiu smo imeli kar nekaj gostov, pravzaprav poslušalcev Radia Žiri. Odločila sem se namreč, da bom prav vsakega, ki bo piklical in glasoval za domače predloge, ki jih sprejemamo po koncu lestvice, povabila v naš studio. Tokrat so prišle Marija, Jasmina, Darja in Valerija, ki so z veseljem tudi zastavljale vprašanja našemu gostu Boštjanu, vodji skupine ABRAKADABRA, katere prvo kaseto smo predstavljali. Da pa bralci ne bi bili prikrajšani, tudi vi lahko na kuponček, ki ga pošljite na Radio Žiri, Trg svobode 2, 64226 Žiri, napišete, da bi bili radi gostje Radia Žiri. Čez 14 dni se ponovno slišimo in vidimo. Za konec še imeni nagrajencev: MIRO GARTNAR, Lojzeta Hrovata 5, 64000 KRANJ; STANKA ZUPAN, Smledniška 1, 64000 KRANJ Pa lep pozdrav in lepo ter radi se imejte. Vaša Saša Pivk Zadnjič mi je neki novi iupan z območja nekdanjega Kranja mimogrede pokazal neki anketni list, ki ga je dobil iz naše nove ljubljanske uprave za lokalno samoupravo. Od te nove sluibe, ki se je konstituirala, ki je nemudoma zaposlila en kup novih usluibencev, da bi promptno po Sloveniji vodila vso to iupanovstvo, ki so si ga izmislili. In ga projektirali kot otroci v vrtcu: potegnejo črtico, pa pravzaprav še ne vedo, ali bo iz te črtice ratalo sonce ali pa kula na verigi. Ta nova drlavna birokracija je torej vsem lupanskim man-deljcem poslala anketni listič. Na dom! Na njihovo hišno Številko! In kaj je bilo tako nujnega, da so jim poslali anketni listič domov? Zupani so morali od doma odgovoriti, ali so res lupani, Kdaj in kje so rojeni in ali bodo iapanovanje opravljali volonter sko ali profesionalno? Da dol padeš! Pod prvič: sama birokracija v Ljubljani ne ve, kje naj išče tistih 140 ali koliko je le lupanskih kerlcev po Sloveniji, zato kaj veš kje in po kakšni sreči dobi njihov domači naslov, nato pa jim po pošti pošlje vprašalnik! Pošljejo ti pošto domov, nakar te v tej pošti sprašujejo, kje stanuješ! Mamica moja! Pošljejo ti pošto domov, nakar te v tej pošti sprašujejo, kako se pišeš in kako ti je ime! Sveta pomagavka! Pošljejo ti pošto domov, nakar te v tej pošti sprašujejo, al' hočeš za svoje lupanostvo Peneze ali boš kot prostovoljec dirkal po svoji občini gor in dol! Tristo hudirjev, kako je to v tej dr lavi "ajnfoh": samo na anketni list nakracaš, da hočeš za svoj lep ene tri taulent mark na mesec, pa ti jih bo centralizem iz Ljubljane koj plačal! In kaj so napravili lupani, ki so dobili od svojega šefovskega urada iz Ljubljane na dom ta eminentna in velepotrebna, le eksistenčna vprašanja, ali so ali niso in če so, zakaj so in če niso, zakaj niso? Nič! Saj nimajo še faksov in tajnic, ki bi s temi generalijami da je lupan pravkar v Ljubljano sporočil, da je res lupan, res teinte občine, ki kot občina res obstaja in ni fikcija kot tudi on ni fikcija, ampak je res lupan. Ta slavni urad za lokalno samoupravo je fikcija, ne pa lupani! Zanj, za urad, smo verjetno tudi mi, navadni drlavljani, ena fikcija, saj tebi nič meni nič plačujemo vse te traparije, ki si jih na naš račun izmišljuje ena drlavna, komaj Tema tedna Župani kot postopači Predlagam, da se znak slovenske nadkakovosti podeli vladni službi za lokalno samoupravo, saj je izumila inovacijo, kako se kontaktira s slovenskimi župani. Na dom jim namreč pošilja vprašalnike, če so res tapravi župani, če so živi in koliko penezov hočejo za svoje županovanje... opravile mimogrede. Šli so na dobro staro pošto, sedli pred okenček, izpisali, da so tapata lupan, kupili belo kuverto in znamko, zalimali z jezikom in vrgli vprašalnik v nabiralnik. Zraven pa so vsebino jako skrivali pred poštno uslulben-ko, da ne bi prasnila v smeh: kdo ne bi prasnil, če bi vedel, ustanovljena slulba, ki se razmnoluje in birokratsko bohoti. In ki teh enormnih 146 lupanov za te zadeve ni zmol-na doseči s telefoni in jih intimno spraševati, ali res obstajajo ali ne. Saj jih s tem vendarle tali: kot bi naše drage lupane imela za ene potepuhe, ki jih na telefon ni mogoče dobiti, saj po3toP~j~ naokoli, živijo po smetiščih ali v kakš-ntn votlinah: vagabundi na kvadrat! Resno predlagam, da ob vseh priznanjih, ki si jih v tej drlavi izmišljujemo in jih podeljujemo ob vsaki prilolnosti ali kar tako, podelimo znak slovenske kakovosti tudi uradu za lokalno samoupravo. Zlat znak slovenske birokratske kakovosti naj izrecno za to birokratsko inovacijo in za nobeno drugo, ki jo kani v tem smislu še producirati, prejme urad za lokalno samoupravo. Kratka obrazložitev: Vladna slulba za lokalno samoupravo je slovensko nadkakovostna, ker je izumila način, kako se v neki državi evidentira slovenski lupan. Najprej je z muko mučno dobila njegov naslov, nato je dotičnega lupana po pošti pisno in z lepim formularjem povabila, naj pove, če je res tainta, če obstaja, če je tako rekoč živ in če je na tem naslovu - hvalabogu - živ in zdrav, naj tudi pove, koliko mu lahko plačajo za njegovo tupanovanje! Inovacija je vse pozornosti vredna, vredna dike in posnemanja in kale, da naš urad za lokalno samoupravo ni le nadpovprečno učinkovit, ampak so zanj značilni tudi dobrodelni elementi. Namreč: po delitvi naše PTT na telefonijo in pošto je s pošiljanjem formularjev po pošti takojci donatorsko podprl pošto, da jo bo manj skrbelo, kako bo sama preživela. • D. Scdej KUPON TUJI PREDLOG: DOMAČI PREDLOG: MOJ NASLOV: Kupončke pošljite na Radio Žiri, 64226 Žiri. Slovenka leta '94 "Jest sem pa Mici, sestra od FančL." ... je v tistem, samo njenem značilnem tonu v enem izmed slovenskih filmov, dejala Mila Kačič Slovenka leta '94. Šarmantna dama v osemdesetih, ki je v svoji dolgoletni karieri odigrala več kot 120 vlog v gledališču, videli smo jo v kar 35 filmih, lani pa je izdala že svojo četrto pesniško zbirko, je bila oni večer v ljubljanskem Unionu zagotovo oseba, ki je izžarevala največ življenjske energije. bralke in bralci revije Jana dodelili največ glasov, kar 36 odstotkov vseh, več kot polovico manj jih je dobila onko-loginja dr. Metka Klevišar, kot tretjo pa pa nam je nasmešek poklonila Vojka Ravbar, državna sekretarka za ekonomske odnose s tujino. In kot je na koncu dejala slavljenka Mila Kačič: "Mis lim, da je čas, da tudi jaz povem kakšno veselo. Moram Prvi Slovenec, prva Slovenka in Najslovenka Mila Kačič. Na prireditvi se je zbrala pravzaprav vsa slovenska smetana, ljudje iz politike z Milanom Kučanom in ženo Štefko na čelu, znane medijske face in seveda množica novinarjev in fotografov. Med petnajstimi finalistkami so ji priznati, da sem že pred tem izvedela za rezultat, a sem zdajle popolnoma nepripravljena. Ne morem reči drugega kot to, da sem vam iz srca hvaležna in da vas imam vse rada." • Igor K. foto: Gorazd Šinik ZAVOD ZA ORGANIZACIJO IN IZVAJANJE VZAJEMNE POMOĆI ČLANOM P.O. Dvoržakova 5, 61000 Ljubljana Vabi k sodelovanju ZASTOPNIKE - MENEDŽERJE na območju R. Slovenije. Od kandidatov pričakujemo: - najmanj V. stopnjo strokovne i;obra:be ■ veselje do dela : ljudmi - lastnoročno napisano in poslano prijavo v roku S dni na naš naslov s pripisom "KADRI". Kandidatom nudimo pogodbeno delo. vendar nas /anima predvsem trajno sodelovanje. Nudimo stimulativno nagrajevanje. možnost napredovanja, dodatnega izobraževanja in pogoje /a uveljavitev vaših poklicnih ambicij. TVS 1 7.40 Radovedni Taček: Račun 7.55 Moja enciklopedija živali: Kameleon 8.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 3. oddaja: Speči dojenčki, stenski okraski in pripone iz odlitkov 8.20 Čudovite prigode Barona Muenchausna ali lažnivi Kljukec, gledališka predstava SLG Celje 9.30 Male sive celice, kviz za šestošolce 0.20 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 10.05 Zgodbe iz školjke 10.35 Leteča copata, kanadsko- češki film 12.10 Gore in ljudje, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost: Prof. dr. Dušan Mlinšek, ponovitev 14.20 Tednik 15.15 Poglej in zadeni 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Iskanje pustolovščin, ameriška dokumentarna serija 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.17 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.10 Teater Paradižnik 21.10 Za TV kamero 21.20 Na štirih kolesih, ameriška dokumentarna nadaljevanka 22.00 Tv dnevnik 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Severna obzorja, ameriška nanizanka 23.15 Ognjeni obračun, ameriški film TVS 2 10.25 Človek in glasba: Carska Rusija, 1. del 11.20 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 12.05 Turistična oddaja 12.25 VVengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, smuk (m), prenos 14.00 Sova, ponovitev 15.20 športna sobota: Evropska liga v namiznem tenisu (ž): Slovenija - Danska, posnetek iz Šmarjeških Toplic 16.05 Košarka NBA, posnetek 17.05 Ljubljana: PPZ v rokometu (ž): Krim Electa -Dortmund, prenos 18.30 Alpe -Donava - Jadran 19.00 Podarim - dobim 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capo-distria 20.10 Za vse čase, ameriški film 22.05 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila: Rocky Steady: Nothing Hillnilies, Lenny Kravitz; Glasbena lestvica HTV 1 8.45 TV koledar 10.30 Sezamova ulica 11.30 Kapetan Zaspan, risanka 12.00 Poročila 12.05 Emparatriz, nadaljevanka 12.50 Me je kdo iskal?, ponovitev 13.35 Briljantina, ponovitev 14.15 Narava telesne zgradbe, dokumentarna oddaja 14.45 Prizma 15.25 Poročila 15.35 Končna odločitev, film 15.40 Bony, nadaljevanka 16.30 Končna odločitev, film 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Hrvaška knjiga 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Fanta na delu, ameriški barvni film 21.50 Naj zvenijo tamburice 22.40 Slika na sliko 0.15 Poročila HRT 2 14.45 TV koledar 14.55 Kulturna krajina 15.55 Namizni tenis, posnetek 16.55 Alpsko smučanje, posnetek iz VVengna 17.40 Košarka, hrvaška DP 19.30 Poročila 20.10 KYTV, nanizanka 20.40 Cro pop ročk 21.45 Latinica 22.45 Športna sobota 23.00 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Hale in Pace, humoristična nanizanka; Zrelo, ameriški barvni film AVSTRIJA 1 9.00 Čas v sliki 9.05 Dolgoprsti Harry, ameriška komedija 10.45 Lady L, ponovitev filma 12.30 Hallo Avstrija, Hallo Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Moški v nevarnih letih, nemška komedija 14.35 Raji živali 15.00 Otroški program 16.15 Beverly Hills 90210 17.10 X-large, mladinska oddaja 18.00 Čas v sliki 18.05 Zdravnica dr. Oueen 19.00 Zlata dekleta 19.30 Čas v slikiA/reme 19.55 šport 20.15 Čas teče 22.00 Ponoči pride smrt, ameriška TV kriminalka 23.30 čas v sliki 23.35 Sestanek s smrtjo, ameriški triler 1.20 Simon Templar 2.05 Vi-deostrani/Ex libris AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 9.00 Otroški program 10.55 Alpsko smučanje -svetovni pokal, Smuk (ž), iz Cortine 12.15 Alpsko smučanje - svetovni pokal, Smuk (m), iz VVengna: Tenis: Australian Open 14.20 Kairo, Kapstadt in nazaj 15.10 Kako osvojiš srce moškega, veseloigra 16.30 Alpe-Dona-va-Jadran 17.00 Ozri se po deželi 17.45 Kdo me hoče 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Smešna stran ljubezni, ameriška komedija 21.55 Čas v sliki 22.05 Čas na nabodalu 22.10 Šport 22.25 Kottan poizveduje 23.55 Monty Python's Flying Cirkus 0.25 Round Midnight 1.20 Videostra-ni/Ex libris TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Strel 3, oddaja za mlade in mlade po terena 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program s Katjušo Trampuž R TRŽIČ V prvem delu programa se bomo posvetili horoskopu in nekaterim drugim zanimivostim. Ob 16.10 bodo na vrsti obvestila, sledile bodo glasbene čestitke. V času od 17.30 do 18.00 lahko oddate brezplačen mali oglas. Najmlajšim je namenjena pravljica izpod peresa Zlate Volarič. Vmes boste dežurni ekipi lahko zaupali tudi glasbene želje. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 11.15 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 Čestitke R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 11.00 Mikrofon na poti 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA RADIO ŽIRI, FMSTERE0, 91.2,89.8}96.4MHz radio občine Škofja Loka srcu, gost: The Driners (ponovitev) 20.00 Danp« na videostra-neh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Petkov tedenski pregled, 47. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.45 Utrinek 4. Novoletnega opernega gala koncerta na Bledu 20.55 EPP blok -3 21.00 Iz lokalnih televizij Slovenije: Orfejčkova parada '94 -zaključna letna prireditev narod-nozabavne lestvice Radia Ptuj (posnetek VTV Velenje) 23.32 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Lepotice na obisku 20.00 Antonov obzornik 21.00 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani (non stop) 17.00 Movie Channel (vključen do nedelje dopoldan) KANALA 7.00 Video strani 9.00 Spot tedna 9.05 CMT 10.10 Kino, kino, kino 11.10Dance sesion, ponovitev 11.45 Zločini stoletja, ponovitev 12.15 Spot tedna 18.20 Spot tedna 18.25 Prostovoljci, ponovitev jugoslovanskega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Živeti danes - v Evropi norosti 20.35 Splošna praksa, avstralska nanizanka 21.35 Terra-cota bojevnik, kitajski barvni film 23.50 Vreme 23.55 Krik, ponovitev 0.30 Spot tedna 1.00 CMT R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.20 Oglašanje s KINO Slovenija 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 športni utrinki 17.00 Novice 19.00 Od-povea piuMr«— RRGL 7.00 Dej nehi, no... 7.15 Novice 8.00 Horoskop 8.40 Peter Stepic 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Notranjsko-kraški mozaik 11.30 Učimo se angleščine 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 16.30 Oddaja o kulturi 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 22.30 TVS 1 OGNJEN! OBRAČUN Ameriški barvni film; Igrajo. Michael Pare, Diane Lane, Rhk Moranis, VVilliam Dafoe in dugi; Ročk pevko Biten Aim po koncertu ugrabijo Bombniki. Njihov vodja Raven se je za-treskal v pevko. O spektakularni ugrabitvi izve tudi tihi samotar Tom Codv, pevkin nekdanji prijatelj. Prav tako prihaja iz zanikrne četrti, ki jo Raven in njegova tolpa z nasiljem obvladujejo. Ellenln manager Billy Fish Tomu ponudi 16 milijonov dolarjev, da bi rešit pevko. Skupaj s pustolovskim dekletom McCov, ki ves čas nosi s sabo najljubšo igračo - pištolo, in Billyjem se Tom poda v levji bdog. CENTER amer. kom. JUNIOR ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. pust. thrill. DIVJA REKA ob 16., 18., 20. in 22. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. SPECIALIST ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. VRAN ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. thrill. SPECIALIST ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ČUDEŽ V 34. ULICI ob 18. in 20. uri TVS 1 9.00 Otroški program: Živ žav 9.45 Šest ta pravih in veselica, ponovitev nemške nanizanke 10.15 Vrtiljak, ponovitev mehiške nadaljevanke 10.30 Domače obrti na Slovenskem 11.05 O preizkušnji, baletna oddaja 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija, 2. oddaja 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Oueen, ponovitev 14.20 Kdo je ubn Joy, ameriški film 15.55 Majski cvetovi, angleška nanizanka 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.10 Zgodbe iz Ameriki: Od Indijancev do boeinga, dokumentarna oddaja 21.45 Ščepec širnega sveta: Začimbe Indije, angleška dokumentarna nadaljevanka 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.15 Šport 22.35 Sova; Balzac: Človeška komedija: Spomini dveh mladih soprog, francoska nanizanka TVS 2 8.00 Euronevvs 9.25 Cortina d'Ampezzo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 10.10 VVengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m), 1. tek, prenos 11.00 Sova, ponovitev 12.10 Cortina d'Ampezzo: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 2. tek, prenos 13.10 VVengen: Svetovni pokal v alpskem smučanju, slalom (m)a, tek, prenos 15.10 Teater Paradižnik, ponovitev 16.10 Koncert revije Manager 17.50 Športna nedelja: Ljubljana: PEP v rokometu (ž): Olimpija - Valen-cia, prenos 19.30 TV dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Papirnati mesec, ameriški film (čb) 21.50 Biblija, 3. oddaja: Litera me značilnosti stare zaveze 22.20 Športni pregled ! ITV i 8.50 Poročila 9.05 Zajčkove zgodbe 9.20 Indijski nagrobni spomenik, nemški barvni film 11.00 Poročila 11.05 Malavizija 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.10 Kmetijska oddaja 15.00 Alpe - Donava -Jadran 15.30 Opera box 16.00 Dražba, dokumentarna serija 16.20 Umetnine iz svetovnih muzejev 16.45 Živalski svet, dokumentarna serija 17.15 Poročila 17.20 Goodby, superman, ameriški barvni film 18.50 Mojster Fantaz, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.10 Sedma noč 21.55 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.30 Slika na sliko 23.30 Poročila HTV 2 15.20 TV koiedar 15.35 Cro pop ročk 16.30 Košarka: Pregled NBA 17.05 Alpsko smučanje, posnetek iz VVengna 17.55 Rokomet: pokal pokalnih prvakov: Podravka - Ferencvaros (Madžarska, prenos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Črno belo v barvah: Ples vampirjev, ameriški barvni film; Leteči cirkus Monthvja Pvthona 23.00 Vreme 23.05 Spot tedna 23.55 CMT AVSTRIJA 1 9.00 Poletje z mladim tjulnjem Selikom, norveška serija 9.25 Divji sever, ameriški pustolovski film 11.00 Pogovor s tiskom 12.00 Tednik 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.10 Zlata dekleta, ponovitev 13.35 Ukročeni trmoglavec, italijanska komedija 15.15 Zimski spanec medvedka Barneyja, risanka 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Parker Levvis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Melrose Place 18.00 Čas v sliki 18.05 Bay VVatch 19.00 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki 20.15 Za vse čase 21.00 Zgodbe iz vsakdanjega življenja, Ženske v tovarni 21.45 K 1, kultura v živo 22.30 Čas v sliki/Šport 22.45 Pozor: Ponaredek, kabaretni program 23.10 Bodovi nauki 23.15 Mačka na vroči pločevinasti strehi, ameriški film 1.00 lannis Xenakis ali red stvari, Mojster zmešnjave - portret v Parizu živečega Grka 2.00 Vi-deostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Dober dan 9.25 Alpsko smučanje - Svetovni pokal, veleslalom (ž), 1. tek iz Cortine 10.10 Slalom (m), 1. tek iz VVengna 11.20 Oceanska Odiseja, dokumentarec 12.10 Veleslalom (ž), 2. tek iz Cortine 13.20 Slalom (m), 2. tek iz VVengna 14.00 Tenis: Australian Open, iz Melbourna, posnetek 14.55 Kraljica slonov 15.40 Mandoline in mesečina, nemška glasbena komedija 17.10 Klub za seniorje 18.00 Jedi z zgodovino 18.25 Slika Avstrije 18.50 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Zakladnica Avstrija 20.15 Nočni sprehod, ameriški TV triler 21.50 Kot list v vetru, ameriška melodrama 23.35 Ravnatelj, ponovitev ameriške akcijske kriminalke 1.20 Videostrani/1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.55 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 Miha 3ze Pavliha (ponovitev, ^ponovitev) — v&Si/Cjubezenski HOROSKOP za leto 1995 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 47. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 Kolovrat domačih viž: Mladi prijatelji 12.30 Videoboom 40 (prva slovenska video lestvica), 22. oddaja 13.20 Film: Izgubljeni bratranec (2. predvajanje) 14.50 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do. 21 ure. 19.00 Antonov obzornik - ponovitev 20.00 Na obisku v muzeju v Železnikih - 1. del 20.50 Brez komentarja 21.00 Zaključek programa LOKA TV KANALA 9.00 Spot tedna 9.05 Tom Sa-wywer, risanka 10.00 Video igralnica 10.30 Male živali 10.50 Risanke 11.00 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 12.10 Helena 12.55 Spot tedna 13.00 Video strani 18.00 Spot tedna 18.05 Risanka 18.10 Terracota bojevnik, ponovitev kitajskega barvnega filma 20.00 Vreme 20.05 Stopov veleslalom zvezd, reportaža s tekmovanja 21.05 Tropska vročica, ameriška nanizanka 22.00 Kino, kino, kino ga kulturnega koledarja, dogodki...) 20.35 EPP blok 20.40 Film (podnaslovljen)... Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med prazno-valci 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program - lestvica RK R TRŽIČ ... Videostrani 19.00 Nedeljska reportaža, Zvone Šeruga, Drugačne zvezde, 6. del 20.00 EPP blok 20.05 Tedenski pregled dogodkov: (Državna sekretarka za zunanjo trgovino na srečanju z direktorji, 2. seja občinskih svetnikov, Begunci v škofji Loki, Seja športne zveze, Težave mesečne- KINO Pozdravu iz studia bo sledila ob 10.30 Klepetalnica, pa oddaja Integral Tržič predstavlja. Tedenski mozaik bo na sporedu opoldne, nedeljski duhovni misli bodo sledile podrobnosti iz našega vsakdanjika. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje, ob 14.00 novice iz Radovljice in Jesenic, spored bomo sklenili s Kolovratom domačih. Presenečenje pripravlja tudi pokrovitelj oddaje, fotokopirnica Karun iz Kranja. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 9.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.05 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 Čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.00 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 10.00 Kmetijska oh^-;-10.30 Z«* ijuuueije narodnoza-bavne glasbe 11.00 Škofjelošk, tednik 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.30 Čestitke 13.30 Nedeljsko popoldne 16.00 Škofje loških 6 17.30 NedeljsK* srečanja 19.30 OH««~ R RGL 7.00 Calimero in otroci 9.00 Naj, naj pesem tedna 9.15 Novice 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.00 Horoskop 11.15 Novice 12.00 Duhovna misel - Rudi Koncilija 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvica 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.1» Hollywood - oddaja o filmu 18.00 Mi smo pa od tarn doma... 19.00 American top 40 22.30 Jazz galerija 1.00 Sateliti 14.20 TVS 1 KDO JE UBIL JOY Ameriški barvni film; igrajo: Kim Basinger, Robert Culp, Stephen Macht, Nancy Mart" hand, John Rubenstein, Terry Burna, Kelly Jean Peters in drugi; Paul Trenton je kirurg v velik/ mestni bolnišnici. Njegova mati, ki tam dela kot zdravnica, si teli, da bi se poročil z lepo In razvajeno Laurv Medford, hčerko predsednika sveta klinike, vendar pa se muhasta Laurv zaroči z lepim in temperamentnim zdravnikom Maxom, zato si nakoplje jezo družine Trenton. Poroko je treba za vsako ceno preprečiti... Laury tako dobi v roke dokaz, da je niefl zaročenec Max prebil noč pri iaP> ljubici Joy. Ko se odpravi v njeno stanovanje, da bi se prepričataJ> resnici, se nenadoma pokaže, d« mlade ženske ni nikjer... CENTER amer. kom. JUNIOR ob 17., 19. in 21. uri STORŽIČ amer. pust. thrill. DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR amer. akcij, thrill. SPECIALISTob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ amer. akcij, thrill. VRAN ob 16., 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. thrill. SPECIALISTob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. film ČUDEŽ V 34. ULICI ob 18. in 20. uri ŽELEZNIKI amer. filrn DIVJA VRTNICA ob 19. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, film NEPOSREDNA NEVARNOST ob 20. uri STRAN 19 Teobald Belec STRAN 14 Ivica Rao. STRAN 19 Slavka Zupan Vsaka pametna država Ko ljudje Razvoj spodbuja tudi posebej pazi na podeželje začnejo sami razmišljati... gorenjska nevoscljivost Kmečki turizem pri Žgajnarju v Zaprevalu POGLEDI "Kakor s trakovi so zvezane s cestami tu vosi, / cerkev je dvignila glavo prek streh, / * viška motri nehanje ljudi pod seboj, / ure )im meri in delo deli. / Hiše so hišice, okna so okenca, nagelj iz oken / lije zelen se po steni, rudeče se peni / v solncu tihi ta slop-." - Ko je Oton Župančič leta 1908 v burni naslikal to idilo slovenske vasi, je bila le-ta (kot idila) že na smrt obsojena. Sodba je bila vrh tega napisana že kakega Pol stoletja prej in je sledila iz "logike" kapitalističnega razvoja družbe, iz katere sta se porodila tudi grobarja vasi: kapitalist in komunist. Marx in Engels sta pred 150 leti (1845/ 46) skupaj napisala Nemško ideologijo, delo, ki sta ga nato prepustila "glodajoči kritiki miši" in je izšlo šele 1932. V njem sta z neusmiljeno ostrino duha predvidela kar se je nato tudi dejansko zgodilo. Zapisla sta: "Največja delitev materialnega in duhovnega dela je ločitev mesta in vasi... Mesto je že dejstvo koncentracije prebivalstva, produkcijskih instrumentov, kapitala, užitkov, potreb, medtem ko prinaša vas Pred oči prav nasprotno dejstvo: izoliranost in osamitev. Nasprotje rned mestom in vasjo lahko eksistira le v okviru privatne lastnine. To je najbolj grob izraz podreditve individuov delitvi dela, določeni, njemu vsiljeni dejavnosti, ki dela enega za omejeno mestno žival, drugega za omejeno vaško žival, in ki vsak dan zriova ustvarja nasprotje med interesi obeh... Odprava nasprotja med mestom in vasjo je den prvih pogojev za skupnost, pogoj, ki je sPet odvisen od množice materialnih predpostavk in ki ga gola v°lja ne more izpolniti, kar vidi vsak na prvi pogled." Tri leta pozneje, 1848., sta v Komunističnem manifestu toisto Povedala še boli na kratko in jedrnato: "Buržoazija je deželo K E G A JUGA Ne mesto, ne vas obuditi. Drugo in še kako aktualno pa je vprašanje, ali je mogoče odpraviti ali vsaj zmanjšati nasprotje med urbanim in provincialnim načinom življenja. Sicer pa pojdimo lepo po vrsti. Socialno razslojevanje na vasi se je začelo že v času, ko je Župančič napisal svojo Dumo. Na eni strani je nastajala peščica vaških mogotcev, ki je vse bolj bogatela (vaški kapitalisti), na drugi se je množilo število tistih, ki so bili vsak dan bolj siromašni (vaški proletariat). Ti so svojo usodo najprej reševali tako, da so se trumoma odseljevali v Ameriko, pozneje, ko so se pojavili komunisti s svojimi "odrešilnimi" vizijami, pa so jim prostovoljno sledili -saj dejansko niso imeli izgubiti drugega kot "okove". Komunisti so pri nas samo pospešili razvoj tistega, kar je bilo zapisano v nujnosti kapitalističnega razvoja in bi se godilo slej ali prej, dasiravno na bolj umirjen in bolj človeški način. Podeželje so industrializirali in s tem omogočili ljudem delo in večje skupno in zasebno blagostanje. Hkrati so sprožili tudi vse negativne procese, ki spremljajo nenadzorovani, stihijski razvoj družbe v kapitalizmu: odseljevanje s kmetov, nesmotrno in urbanistično Zgrešeno pozidavo obdelovalne zemlje, onesnaževanje narave in kulturne krajine... Naše podeželje se je urbaniziralo, a le v nekaterih, pretežno negativnih ozirih. Izgubilo je vaško dušo, mestna pa mu ni bila vdahnjena. Nekateri skušajo vaško obuditi. Primer: CRPOV (Celostni razvoj podeželja in obnova vasi). To je po mojem le še eden od tistih projektov, ki so se in se še delajo predvsem zaradi lepšega. Vaške idile na našem podeželju namreč ni mogoče obuditi (to bi bil anahronizem), mesto pa tudi ne bo. Kako preseči to P°veda,a „ bolj m kratko in jedrnato: J^^lLsZ ^hT:S;*oW SedOJHbi odgovor. ttffc . števtt° mestnega prebivastva v primerjavi z vaškim in 2lv° lZtrgala precejšnji del prebivalstva idiotizmu vaškega ba j?n*a' ■ ' je spravila vse v odvisnost od mesta, tako je naredila K- . arske in polbarbarske dežele odvisne od civiliziranih, kmečka J dstva od buržoaznih ljudstev, Vzhod od Zahoda." 2 arnen teh navedkov ni v tem, da bi zapolnili časopisni prostor. ^ nJlmj želimo opozoriti na dvoje: da je "smrti" vasi kriv že Pttalizem (in ne šele komunizem) - in da vaške idile ni mogoče Sicer pa živeti na podeželju sploh ni slabo; "omejena vaška žival' se v dobi izboljšanih komunikacij in informacijske tehnologije ne počuti več tako izolirano in osameljeno. Marshall McLuhan, apostol sodobnih medijev, je zapisal, da je svet postal "globalna vas". In ta je povsod pričujoča. Miha Naglic NJSKI GLAS / sira« 13 / Kranj, 20. januarja 1995 CRPOV na Gorenjskem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pred štirimi leti po vzoru nekaterih evropskih (alpskih) držav začelo s projektom, ki ima nenavadno kratico (CRPOV) in zelo dolgo ime -celostni razvoj podeželja in obnova vasi Projekt izhaja iz nevarnosti, da bi z urbanizacijo, prometom, industrijo in drugimi dejavnostmi, ki vse bolj silijo na podeželje, zmaliČili njegovo podobo, pa tudi iz spoznanja, da naloga kmetijstva (ob velikih presežkih hrane v Evropi) ni le pridelovanje hrane, ampak tudi ohranjanje kmetijskih zemljišč in poseljenosti prostora, negovanje kulturne krajine, utrjevanje slovenske identitete... Nova vloga kmetijstva je še posebej poudarjena v hribovskem in gorskem območju, ki sicer še vedno občuti posledice zgrešenega odnosa do podeželja v Šestdesetih in sedemdesetih letih. Če učene besede strokovnjakov "prevedemo" v ljudski jezik, ugotovimo, da CRPOV-a pomeni okolju in domačinom prijazen razvoj podeželja, usklajen razvoj dejavnosti, ki dajejo glavni značaj podeželju (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, domača obrt...), skrb za urejeno in privlačno podeželje, spodbujanje domačinov k samorazvoju in k razmišljanju o tem, kako naravne možnosti, znanje in druge potenciale obrniti sebi v prid, pomoč prebivalcem, da si v domačem kraju zagotovijo dohodek in standard, kot ga imajo ljudje v mestu... V Sloveniji je v CRPOV vključenih že okoli sedemdeset krajev, krajevnih skupnosti ali širših območij, med njimi tudi precej z Gorenjskega: Adergas - Velesovo, Mojstrana, krajevni skupnosti Je-lendol - Dolina in Lom pod Storilcem, krajevne skupnosti Gorje, Koprivnik - Gorjuše, Sorica, Dovča in Javorje, Tuhinjska dolina (Snovik), Komenda in Dobeno v občini Domžale. Program predelave lesa zajema celotno območje nekdanje škofjeloške občine, načrt pridelave jagod sega tudi na Gorenjsko. Program že pripravljajo za Ambrož pod Krvavcem, v CRPOV želita tudi vasica Selo pri Bledu in krajevna skupnost Senično. Prvi projekti CRPOV že dajejo konkretne rezultate: v Sorici so obnovili Groharjevo hišo, na štirih domačijah v Davči in na dveh v Četeni Ravni že urejajo turistične sobe, v Tržiču urejajo Dolžanovo sotesko, v Gorjah oživljajo zvončarstvo... C. Zaptotnik Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinakja Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik INTERVJU Teobald Belec Vsaka pametna država posebej pazi na podeželje "CRPOV je nova filozofija, je nov sektorja CRPOV v ministrstvu za * Kakšni so razlogi, da se je kmetijsko ministrstvo odločilo za dejavnost, ki ne posega zgolj na področje kmetijstva? "Snovanje projekta so spodbudile nove razmere: državna samostojnost, tržno gospodarstvo, vključevanje Slovenije v Evropo in zasebna lastnina, predvsem pa spoznanje o nujnosti ohranjanja in negovanja podeželja in vasi. Osnovna izhodišča za projekt celostnega razvoja podeželja in obnove vasi vsebuje že v državnem zboru sprejeta strategija razvoja slovenskega kmetijstva, ki enakovredno poudarja kmetijsko pridelavo ter zaščito slovenskega podeželja in obnovo vasi, skladen razvoj podeželja, ohranjanje in vzdrževanje kulturne krajine, varovanje kmetijskih površin, ohranjanje poseljenosti podeželja... Ker je na podeželje vse večji pritisk urbanizacije, prometa, industrije in drugih dejavnosti, je precejšnja nevarnost, da bi ta prostor s stihijsko uporabo zmaličili. V zahodnih državah je podeželje iz takšnih in drugačnih razlogov deležno posebne državne pozornosti. To smo - hvalabogu - spoznali tudi v Sloveniji. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je 1991. leta ustanovilo sektor za Celostni razvoj podeželja in obnovo vasi, ki se ob konkretnih projektih CRPOV ukvarja tudi z urejanjem zemljišč: z namakanjem in osuševanjem, z agromelioracijami pašnikov in trajnih nasadov ter z zložbami razdrobljenih obdelovalnih kosov in z razdelitvijo v večje kose." * Je CRPOV samo filozofija, samo nov mišljenjski vzorec ali tudi dejavnost s konkretnimi cilji, nalogami? Glavni cilji so: celostno reševanje problemov podeželja in vasi, varovanje, razvijanje in ohranjanje značilnosti podeželja in vasi, njenih vrednot in identitete, ohranjanje poseljenosti podeželja, oblikovanje usmeritev, ki bodo zagotovile razvoj, spodbujanje prebivalcev podeželja in vasi k uresničevanju zastavljenih ciljev ("pomoč za samorazvoj"), priprava slovenskega podeželja na vključevanje naše države v Evropsko unijo, odpiranje novih delovnih mest, razvoj dopolnilnih dejavnosti, ki bodo ljudem prinesle dodatni zaslužek..." * Bi nam lahko na kratko pojasnili, kako se začne CRPOV, kako se uresničuje...? "V ministrstvu smo na podlagi poskusnih primerov v Sloveniji in poznavanja podobnih programov na Bavarskem in v Avstriji pripravili metodologijo, za katero smo dobili laskave ocene tujih strokovnjakov. Ta metodologija predvideva tri stopnje. Ko ministrstvo sprejme pobudo kraja za uvrstitev v CRPOV, sledi uvajanje, nato še uresničevanje konkretnih načrtov in nalog. Pri pripravi razvojnega programa in posameznih projektov CRPOV poleg strokovnjakov sodelujejo vsi vaščani, ki za to kažejo zanimanje; rezultat enoletnega uvajanja (dela z ljudmi in sestankov na vasi) pa je poleg programov in projektov tudi večja motiviranost in usposobljenost vaščanov za samopomoč oz. za razvoj dejavnosti, ki jim prinašajo dodatni dohodek. Uresničevanje načrtov in dejavnosti CRPOV, ki lahko traja tudi petnajst let, je izrazito interdisciplinarno. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano finančno pomaga le pri nekaterih najpomembnejših nalogah." * Se bo s projekti CRPOV zgodilo podobno, kot seje že z nekaterimi, ki so obležali v predalih in se "odeli" v prašino, življenje pa je šlo naprej svojo Pot? "V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si želimo, da bi podobno kot v sosednji Avstriji še pred vstopom v Evropsko unijo celotno območje Slovenije pokrili s projekti CRPOV. Delo smo zastavili tako, da ni veliko "papirnate vojne", in da gre čimmanj denarja za programe in načrte, čimveč pa za uresničevanje konkretnih mišljenjski vzorec, nov odnos do slovenskega podeželja," pravi Teobald Belec, svetovalec vlade in vodja kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. projektov in dejavnosti. Del je že uresničenih, nekaj se jih uresničuje, še precej jih je v načrtih. Izračuni kažejo, da za izdelavo načrtov porabimo le od deset do petnajst odstotkov denarja, medtem ko gre ves preostali denar za izvedbo." * Koliko vasi oz. območij v Sloveniji je že vključenih v celostni razvoj podeželja in obnovo vasi? "Blizu sedemdeset! Vsako leto vključimo deset do petnajst novih." * In koliko jih je na Gorenjskem? "V jeseniški občini je Mojstrana, za katero projekt šele pripravljamo. V kranjski občini je vključen Adergas - Velesovo, kjer smo že sofinancirali ureditveni načrt, mrliške vežice in ureditev središča vasi, zdaj pripravljamo projekt še za Ambrož pod Krvavcem. V radovljiški občini sta vključeni dve krajevni skupnosti - Gorje in Koprivnik - Gorjuše, v tržiški občini krajevni skupnosti Jelendol -Dolina in Lom pod Storžičem, v kamniški občini Snovik v Tuhinjski dolini (izraba termalne vode) in Komenda, kjer smo med drugim sofinancirali ureditev Plečnikovega trga, v škofjeloški občini krajevne skupnosti Sorica (obnova Groharjeve domačije), Davča in Javorje." * Kako ocenjujete gorenjske projekte CRPOV? "Z uresničevanjem smo zelo zadovoljni. Gorenjci so trmasti, vztrajni. Težko se jim je približati; ko pa se enkrat "odprejo", je z njimi lepo sodelovati in delati." * Imajo pri pripravi programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi glavno besedo domačini? "Vsekakor! Domačini imajo toliko besede, da ministrstvo dostikrat pride v konflikt z občino, s katero sklepa pogodbo o CRPOV. Občina po tej pogodbi nima pravice, da bi se vmešavala ali da bi celo spreminjala program, ki je nastal z enoletnim skupnim delom vaščanov, sv.etovalne organizacije in ministrstva." * Koliko sredstev je doslej ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano že prispevalo za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi? "Iz poročila, ki smo ga pred kratkim pripravili za vlado, je razvidno, da smo v štirih letih porabili za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi 218 milijonov tolarjev oz. 0,73 odstotka proračuna ministrstva, poleg tega pa še nekaj več kot dve milijardi tolarjev (skoraj 6,7 odstotka kmetijskega denarja) za urejanje kmetijskih zemljišč. Ministrstvo prispeva za projekte CRPOV le polovico sredstev, medtem ko morajo preostali denar zagotoviti občine oz. krajevne skupnosti." * V javnosti je o CRPOV-u slišati različne ocene, tudi takšne, da gre za precejšnjo nekmetijsko porabo kmetijskega denarja, in da se s tem denarjem obnavljajo celo cerkve in kapelice. Se s takšno oceno strinjate? "Problem evropskega kmetijstva je v tem, da je pridelava večja od potreb, in da je vsega že preveč. Nemške voditelje zaradi velikih tržnih presežkov že močno boli glava, zato kmetom dajejo spodbude za to, da sadijo in sejejo manj, kot so prej. Pri nas teh problemov še ni, samooskrba je nekaj več kot 80-odstotna, presežki so le pri nekaterih pridelkih. S sprejetjem strategije razvoja slovenskega kmetijstva smo se tudi v Sloveniji odločili, da vloga kmetijstva ne bo le pridelovanje hrane, ampak tudi ohranjanje poseljenosti in izgleda kulturne krajine ter utrjevanje slovenske identitete. Če to hočemo doseči, moramo kmetom zagotoviti normalne razmere in človeka dostojno življenje. Osnovna ideja CRPOV-a je prav ustreznejši razvoj podeželja in pomoč prebivalcem v njihovih prizadevanjih, da si ustvarijo enak standard kot meščani, in da si v domačem kraju pridobijo dohodek zase in za svojo družino. Ker je v Sloveniji bolj malo kmetij, ki lahko živijo samo od kmetijstva in gozdarstva, si morajo kmetije zagotavljati dodatni dohodek z raznimi dopolnimi dejavnostmi, kot so turizem na kmetijah, prodaja pridelkov na domu, predelava pridelkov, izdelava izdelkov domače obrti... Če jim bo ob dohodku iz osnovnih in dopolnilnih dejavnost s subvencijami pomagala še država, ne bo razloga, da bi zapuščali podeželje, še zlasti hribovska in gorska območja, kot za to tudi nimajo razlogov bavarski ali avstrijski kmetje. Če pa bomo dopustili izseljevanje, bodo posledice takšne, kot smo jih v preteklosti že imeli. Območja se bodo izpraznila, zemljišča se bodo zarasla..." * Kaj torej: gre za nekmetijsko porabo, denarja ali ne? "Nikakor! Očitke, da gre za nekmetijsko porabo kmetijskega denarja, odločno zavračam. Tako lahko govorijo le tisti, ki ne poznajo ali ne razumejo nove ekosocialne vloge kmetijstva. Tudi v Nemčiji so deset let potekale prave strokovne in laične "bitke", preden so razčistili novo vlogo kmetijstva; očitno pa se tovrstnim parlamentarnim, vladnim in javnim konfrontacijam tudi pri nas ne bomo izognili. Menim, da moramo ob teh polemikah ostati strpni, in da ne smemo izgubiti volje in poguma. Eden od pogojev, da bodo kmetje ostali na podeželju, še zlasti na hribovskih in gorskih kmetijah, zagotavljali poseljenost prostora in negovali krajino, je tudi urejeno okolje. K tej urejenosti sodijo tudi boljše ceste, obnovljene cerkve in kapele... Doslej še nismo obnovili nobene cerkve; če pa bodo projekti CRPO^ vsebovali tudi obnove vaških objektov, med katere sodijo tudi cerkve, bomo tudi za to namenili denar. V obnovo sakralnih objektov, ki jih je predvideval CRPOV, je bilo doslej vloženih manj kot dva milijona tolarjev, vendar je bil to denar krajanov oz. krajevnih skupnosti." * Kmetijska svetovalna služba ttj najbolj zadovoljna s svojo vlogo Pli CRPOV-u. Slišati je, da njeno znanje ttj, dovolj cenjeno in upoštevano. Ali tO, drži? "Kmetijska svetovalna služba predstavlja * tristotimi strokovnjaki tak potencial, breZj katerega si ne moremo zamisliti celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Ta služba j6 odlična na svojem, kmetijskem področju (svetovanje pri pridelavi hrane), ni pa $e povsem usposobljena za druge naloge, ki jip ima v novih razmerah ekosocialno kmetijst' vo. V ministrstvu smo ta vprašanja m razčiščevali in jih še bomo." * Ali kmetijska svetovalna služb& skupaj z domačimi strokovnjaki krajani ni sposobna sama pripravili programa CRPOV? Le zakaj mof^ denimo, pri programu za hribovski krajevno skupnost sodelovati svetova^ no podjetje z drugega, ravninskega konca Slovenije? "V CRPOV-u se prepletajo različne dejavnosti (kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, obfM in podjetništvo...), zato je tudi razumljivo, d* pri pripravi programa sodelujejo svetova^' oz. strokovnjaki z različnih področij. Kme' tijska svetovalna služba sama te vloge n6 more prevzeti." * Kdo nadzoruje porabo denarja? "Kmetijska inšpekcija je lani pregleda^ projekte CRPOV v petnajstih občinah. O*' tem, da je le v dveh občinah odkrila nek4 pomanjkljivosti, je ugotovila, da je bil den*r porabljen namensko. Z nadzorom bo nada1' jevala tudi letos. Minister za kmetijstv** gozdarstvo in prehrano je imenoval tUS revizijsko komisijo za ekonomsko, tehnolo' ko, ekološko, tehnično in finančno presojo ^ oceno izdelave in izvedbe projektov CR?0 Člani komisije so tudi predstavniki min,s trstva za ekonomske odnose in razvoj ^ ministrstva za okolje in prostor." Velike spremembe v gozdarstvu Lastniki dobili več pravic, a tudi več obveznosti Ker gozd ni samo zakladnica lesa, ampak dobrina, ki daje številne koristi, lastnik z gozdom ne more ravnati, Kot bi se mu zahotelo. Ravnanje je "omejeno" z zakonom in s številnimi predpisi. V gozdarstvu so bile v zadnjih letih velike spremembe. Novi nih stroškov v primerjavi z zakon o gozdovih, ki je začel veljati pred približno letom in pol, redno sečnjo, za zatiranje je sprostil trgovino z lesom, dal lastnikom gozdov več pravic in bolezni in škodljivcev gozdne hkrati tudi več obveznosti ter postavil temelje za razdružitev ga drevja bo priskrbela po- nekdanjih gozdnih gospodarstev na dva oz. tri dele (na javno trebni material in plačala od službo, izvajalsko podjetje in zadrugo). Zakon o denacionali- 20 do 40 stroškov zatiranja, zaciji je nekdanjim lastnikom omogočil, da so zaprosili za V demografsko ogroženih vrnitev podržavljenih gozdov, in da so jih precej že dobili območjih bo delež državnega nazaj. Lastnica nekdanjih družbenih gozdov je postala država, sofinanciranja za 30 odstotkov u je za gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in gozdovi večji kot na drugm območjih ustanovila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Februarja lani je začel veljati zakon o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic. Ker so del tega premoženja tudi gozdovi, na videz "kmetijski zakon" zadeva tudi gozdove in gozdarstvo. Zakon o gozdovih je začel Veljati že predlani, vlada oz. ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo pa sta lani izdala nekaj uredb in pravilnikov, ki natančneje urejajo posamezna področja. Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest Zakon je gozdne ceste razdelil v dve skupini: na ^este, ki so namenjene predvsem za gozdarske potrebe, !n na ceste, ki so pretežno javnega značaja, saj omogo- Država vlaga v gozdove Prvega oktobra lani je začela veljati odredba ministra za kmetijstvo in gozdarstvo o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proračuna Republike Slovenije. Iz odredbe je razvidno, da bo država finančno podpirala le tista dela, ki so vključena v letni program vlaganj v gozdove, pri tem pa bo državni delež odvisen od vrste dela in od tega, kako poudarjena je ekološka in socialna vloga gozda. Država bo v celoti <-»y>&a tiurcoja, »aj uiuvgv- zagotavljala denar za nabavo, jajo tudi dostop do zaselkov, polaganje in izdelovanje kon Krnetn turističnih in drucih 3 netij, turističnih in drugih objektov. Denar za vzdrževanje cest javnega značaja °odo zagotavljale nove občine, za ostale gozdne ceste pa država in lastniki gozdov. Država naj bi iz proračuna zagotovila 35 odstotkov potrebnih sredstev, lastniki goz-do.v pa naj bi s plačevanjem Pristojbine prispevali preostalih 65 odstotkov. Uredbo o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest so sprejeli lani in je začela veljati 1. julija. Plačevali jo bodo vsi lastniki gozdov, razen lastniki varovalnih gozdov in gozdov, ki s cestami niso odprti, in sicer v višini 6,9 odstotka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč. Ker je uredba začela veljati šele v drugi polovici leta, bodo lastniki za lani Kjačali le polovico pristoj-ine. medtem ko bodo letos trolnih in lovnih pasti za podlubnike (lubadarje), za izvedbo protipožarnih ukrepov v požarno ogroženih gozdovih ter del v varovalnih zasebnih gozdovih in v gozdovih v ožjem delu hudourniških območij... Država bo sofinancirala gozdnogojitvena in varstvena dela ter dela za vzdrževanje življenjskega okolja prostoživečih živali v zasebnih gozdovih, gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest, gozdno semenarstvo, obnovo gozdov na pogoriščih, obnovo gozdov, poškodovanih v naravnih ujmah (vetrolom, žledo-lom, snegolom)... Za umetno obnovo gozdov bo država zagotovila in plačala sadike, pri naravni obnovi gozdov pa bo (odvisno od stopnje pou-darjenosti ekološke in socialne vloge gozda) pokrila od 30 do 50 stroškov priprave Do sofinanciranja gozdnogo-jitvenih in varstvenih del v zasebnih gozdovih so upravičeni le lastniki, ki imajo manj kot 100 hektarjev gospodarskega gozda. Pravilnik o sečnji in spravilu lesa Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jože Osterc je sredi lanskega septembra izdal pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu lesa in zlaganju gozdnih lesnih sortimentov. Pravilnik v prvem delu določa označevanje drevja za možni posek, v drugem pa sečnjo dreves, izdelavo in spravilo gozdnih lesnih sortimentov in ureditev sečišča. Pravilnik določa, da je čas sečnje treba prilagoditi biološkemu utripu gozda. Če je le mogoče, naj bi sekali zunaj rastne (vegetacijske) dobe in v času, ko bi najmanj vznemirjali prostoživeče živali. Drevo, izbrano za posek, je treba posekati tako, da višina panja, merjena na zgornji strani pobočja, ni večja od tretjine njegovega premera. Na večjih strminah, na skalovitem terenu, ob vlakah, na območjih, kjer gozdovi varujejo pred plazovi in v primeru podrtih ali zlomljenih dreves je višina panja lahko tudi večja. Drevesa je treba podirati in pospravljati tako, da sosednih dreves, podmladka, gozdnih tal in vlak, cest in obrežij vodotokov ne poškodujejo bolj, kot je to neizogibno. Obviselih ali na pol podrtih dreves ni dovoljeno puščati v gozdu. Pri spravilu s traktorji je dovoljeno les vlačiti le po gozdnih vlakah in poteh, a še to le pod pogojem, če gre za sortiranje in zlaganje lesa. Povzročitelj mora po končanem delu odpraviti vse poškodbe na cestišču. Sečišče je treba urediti takoj po poseku drevja in spravilu lesa, vendar najkasneje v dveh mesecih po začetku sečnje, če z drugimi predpisi ali z odločbo Zavoda za gozdove Slovenije ni določen krajši rok. Konec gobarske svobode Osmega julija lani je začela veljati uredba o zavarovanju samoniklih gliv, ki bi ji lahko po domače rekli tudi "pravila za nabiranje gob". Uredba določa, da je na celotnem območju Slovenije prepovedano nabirati 70 vrst gob (spisek je del uredbe), da je v osrednjih delih narodnih in regijskih parkov ter v naravnih in gozdnih rezervatih prepovedano nabirati vse vrste gob, in da posameznik lahko na ostalem območju nabere na dan največ dva kilograma gob. ki jih je sicer dovoljeno nabir ati. Prepovedano je namerno uničevanje gob in podgobja. Nabrane gobe je treba očistiti že na rastišču, prenašati pa jih je dovoljeno le v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor. Pri nabiranju je prepovedana uporaba vseh priprav, ki lahko poškodujejo rastišče ali pod gobje. Ko so inšpektorji uredbo prvič "preskusili" v praksi (in na terenu), se je izkazalo, da vsebuje veliko pomanjkljivos ti. Jih bo vlada do letošnje gobarske sezone odpravila?! • C. /aplotnik "*uc, medtem ko bodo letos oa ju ao ou sirosKov priprave že celo. Sestavni del uredbe je sestoja za naravno semenitev. tudi razdelitev v državi Za obžetev bo pokrila od 20 zbrane pristojbine med (stare) občine. V blejski en: °ti zavoda za gozdove, ki Pokriva območje stare jeseniške in radovljiške občine, imajo na razdelitev precej Pripomb, prav tako tudi v "anjski. do 40 odstotkov stroškov, za nego mladja in gošče od 30 do 50 odstotkov, za prvo redčenje od 40 do 60 odstotkov, za vzdrževanje travnikov in pašnikov v gozdu od 30 do 50 odstotkov... Za spravilo luba-dark bo plačala delež poveča- GozčLna nevarnost Uibadar najbolj ogroža šenčurske gozdove 2J vseh gozdov na Gorenjskem lubadar najbolj ogroža 9ozdove v kranjski ravnini oz. v okolici Šenčurja. Razlogov za to je več. Prvi je ta, da v šenčurskih in okoliških J> zr°vili smreka ni prvobitna drevesna vrsta, in da raste na stisčih, ki so sicer primernejša za listavce. Tla so tu tudi Zrn06- Pr°dnata in zadržujejo malo vlage, kar še dodatno jnanjšuje odpornost dreves. Drugi razlog je človeški. Lastniki n~itern območju niso življenjsko odvisni od gozdov, zato so no " v ^asu brezvladja (stari zakon je veljal le na papirju, le Vt^a ^e ni bilo) gospodarili brez gozdnega reda. Odpeljali so neVfden les in pustili komercialno nezanimivega, še zlasti ^ okleščene vrhače, ki so postali pravo gojišče za podlubnike. etji "krivec" za pretirano razmnoževanje lubadarja pa je bilo n:5me> ki je bilo tudi lani poleti tako ugodno, da so se v inskih gozdovih razvile kar tri generacije lubadarjev. lu/n kako kaže lubadarju letos? Čeprav je razmnoževanje •< .adarja precej odvisno od vremenskih razmer, je za njegovo (jQ r°titev" najpomembnejše, ali bo lastnikom gozdov uspelo ^^etka marca odkriti in odpraviti še preostala žarišča. V KoJU območni enoti Zavoda za gozdove prosijo lastnike lub h V' ^a Pre8'edajo gozdove, posekajo in pospravijo Po a?ar^e ter o tem zaradi evidence obvestijo zavod. Se onr ^ Ppzivajo lastnike gozdov, ki so prejeli odločbe, da vPaVlJo "sanitarne sečnje", pospravijo napadeno drevje in Postavijo gozdni red, če vsega tega niso že storili. Razdružitev gozdnih gospodarstev Ločitev na javni in podjetniški del Na Gorenjskem sta po razdružitvi blejskega in kranjskega gozdnega gospodarstva nastali dve območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, dve izvajalski podjetji in zadruga Gozd. Čeprav ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano še ni izdalo dokončnih odloči) o razdružitvi gozdnih gospodarstev, sta se kranjski in blejski GG vsaj formalno organizacijsko, kadrovsko in premoženjsko ze razdelila na dva oz. tri dele - na javno gozdarsko službo, izvajalsko podjetje in (na blejskem območju) na gozdarsko zadrugo kot naslednico nekdanjih temeljnih organizacij kooperantov. V javni gozdarski službi 91 zaposlenih Od maja dalje delujeta na Gorenjskem dve območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. Kranjska območna enota ima šest krajevnih enot: Kranj, Jezersko - Kokra, Tržič, Škofja Loka, Železniki in Poljane, enote pa so razdeljene na skupno trideset revirjev. Na vsakega revirnega gozdarja pride povprečno sedem tisoč kubičnih metrov odkazila (po novem označitve drevja za možni posek), 2.300 hektarjev oz. povprečno 350 lastnikov. V enoti je sistematiziranih 54 delovnih mest, doslej je zasedenih 52. Vodja enote je dipl. ing. gozdarstva Franček Kolbl. Najvišji organ upravljanja je devetčlanski svet enote zavoda, v katerem so trije predstavniki lastnikov gozdov, trije predstavniki lovstva, kmetijstva ter varstva naravne in kulturne dediščine ter trije predstavniki ustanovitelja zavoda in občin. Predsednik kranjskega sveta je Andrej Tavčar, ki je hkrati tudi član osrednjega sveta Zavoda za gozdove Slovenije, člani pa so Anica Zavrl - Bogataj, Janez Godnov, Peter Meglic, Branko Galjot, Janez Podgoršek, Martina Kačičnik, Bojan Bajželj in Ivan Kejžar. Blejska enota Zavoda za gozdove Slovenije ima štiri krajevne enote -Radovljica, Jesenice, Pokljuka (na Rečici) in Bohinj (v Bohinjski Bistrici), sedeži vseh pa sovpadajo s sedeži nekdanjih tokov oz. tozdov. Enote so razdeljene na skupno 23 revirjev, med katerimi je v sedmih samo en lastnik (sklad kmetijskih zemljišč in gozdov oz. ljubljanska nadškofija). Na vsakega revirnega gozdarja pride povprečno 2.500 hektarjev gozdov in 350 lastnikov. V enoti, ki jo od vsega začetka vodi dipl. ing. gozdarstva Andrej Avsenek, je sistematiziranih 44 delovnih mest, vendar za zdaj prav vsa še niso zasedena (39). Predsednik sveta je Marjan Šolar, člani pa so Suzana Marolt, Janez Šebat, Jože Pezdirnik, Branko Galjot, Mirko Smukavec, Miha Marenče, Franc Žerjav in Andrej Ogrin. Suzana Marolt je tudi članica republiškega sveta zavoda za gozdove. Število zaposlenih se bo še zmanjšalo Drugi del nekdanjih gozdnih gospodarstev so izvajalska podjetja. Blejsko se imenuje Gozdarstvo, d.d., in ima sedež tam, kjer je bil nekdaj sedež GG Bled. Podjetje, ki ga vodi direktor Zvone Šolar, zaposluje 184 delavcev, med katerimi je tudi trinajst invalidov, število zaposlenih pa se bo do poletja zmanjšalo še za 30. (Mimogrede: gozdno gospodarstvo je pred štirimi leti dajalo kruh 450 delavcem.) Še pred leti je letni posek blejskega GG-ja znašal od 90.000 do 100.000 kubičnih metrov lesa, lani le 52.000 kubikov, od tega 8.000 kubikov v zasebnih gozdo- vih. Včasih so na leto zgradili tudi 25 kilometrov gozdnih cest, medtem ko so jih lani le poldrugi kilometer. Ker je na območju gozdnega gospodarstva več kot 16 tisoč hektarjev nekdanjih cerkvenih gozdov, ki naj bi jih po zakonu o denacionalizaciji vrnili ljubljanskemu nadškofijskemu ordinariatu, je za prihodnost podjetja zelo pomembno, ali jim bo novi lastnik zaupal delo v teh gozdovih. "Izvajalci" so se preselili na Primskovo Gozdno gospodarstvo Kranj je bilo še pred leti velikan, ki je v tozdih in tokih zaposloval več kot petsto delavcev, gospodaril v skoraj 22 tisoč hektarjih družbenih gozdov in poleg tega imel pomembno vlogo v več kot 46 tisoč hektarjih zasebnih gozdov, iz katerih je, na primer, 1989. leta odkupil 109.417 kubičnih metrov lesa. Potem ko je gozdno gospodarstvo že pred tremi leti likvidiralo vse tri temeljne organizacije kooperantov (Preddvor, Škofja Loka in Tržič), je po razdružitvi GG-ja od nekdanjega velika ostalo samo še majhno podjetje, ki zaposluje 95 delavcev in bo po končanih denacionaliza-cijskih postopkih delalo samo še v 4.500 oz. 8.000 hektarjih državnih gozdov (odvisno od usode Bornovega zahtevka). Medtem ko je enota zavoda za gozdove zasedla nekdanje upravne prostore na Cesti Staneta Žagarja 27 v Kranju, se je izvajalsko podjetje, ki ga vodi direktor Andrej Drašler, preselilo na Primskovo, v prostore nekdanjega tozda GGTM - Gozdne gradnje, transport in mehanizacija. * C. /aplotnik STAVBNO MIZARSTVO Izdelujemo vse vrste oken, vhodnih in notranjih masivnih vrat, stopnic, vetrolovov... Nova okna vgrajujemo v stara • kvaliteta in tradicija • Hraše 32 61216 Smlednik Telef on:061/627-101 KMETJE IN DRUGI LASTNIKI GOZDOV Po ugodni ceni odkupuje hlodovino smreke in bukve ter žagan les obeh drevesnih vrst. Informacije: KLI LOGATEC, p.o. 61370 Logatec, Tovarniška 36 Telefon: 061/741-711 int. 276 Lx-\ a t 1r 7" Telex: 31*656, UU A I t L telefax: 061/741-279 V gozd z Merkurjem Saj vem, da že dolgo poznate "zeleni center" v Merkurjevem trgovskem centru Dom v Naklem, ampak takole, na pot k današnji prilogi o gozdarstvu, ne bo odveč, če malo pokukamo v to moderno opremljeno trgovino, in se pozanimamo, Kaj so nam pripravili za naše "delovne" obiske v gozdu. Poleg tega, da v "zelenem centru" dobite vse za vrtičkarje, raznovrstno orodje, okovja, vijake, elektrotehniški material, vodoinstalaterski in gradbeni material, pa barve, poleg tega nam tokrat v TC Dom Naklo predstavljajo tudi bogat gozdarski program. Motorne žage znamk Jonsered, Husqvarna in Stihi, verige, meči, sekire, cepini, gozdarske verige, zaščitna oprema za gozdarje so le delček njihove ponudbe. Verigo za vašo motorno žago pa vam izdelajo tudi po želji. To pa še ni vse, saj v TC Dom od 16. pa do 31. januarja poteka akcijska prodaja gozdarskega orodja Bizo-vičar in Krmelj po kar 10-odstotnem popustu. Ob nakupu zgoraj omenjenih motornih žag pa vam bodo podarili tudi liter motornega olja in rezervno verigo za vašo novo motorno žago. In če osvežimo spomin še z ugodnimi plačilnimi pogoji, potrošniškim posojilom na 5 do 12 obrokov ali pa prodajo na čeke, pri nakupu nad 5.000 tolarjev na tri čeke oziroma na štiri čeke, s tem, da vam prvi ček obračunajo šele naslednji mesec. Kaj pa Merkurjeva kartica zaupanja? Se razume, to so nadaljnji 4 odstotki, ki pri plačilu z gotovino "narastejo" tudi do 8 odstotkov. Odprto imajo vsak dan od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure, pričakujejo pa vas tudi po telefonu (064) 47-000 in (064) 47-393. Razlogov za vašo akcijo več kot dovolj, kajne. ^MERKUR Videm papir - Proizvodnja papirja Krško, d.o.o. Črka na papirju podaja roko naravi Drevo raste počasi, podreti pa ga je moč izredno hitro. Z nekontroliranim ravnanjem pa ne podiramo le dreves, ampak dolgoročno tudi naravno ravnotežje. Dobrih 51 odstotkov Slovenije je pokrite z gozdovi, kar terja, da resno in odgovorno ravnamo s to naravno danostjo. Zdaj, ko je več kot 90 odstotkov gozdov v zasebni lasti, je to še toliko bolj pomembno. Sicer pa se tega ob prehajanju na tržno gospodarstvo zaveda vse bolj tudi država. Ne smemo namreč dopustiti, da bi zaradi trenutnih, kratkoročnih interesov, ki lahko tržno logiko le zelo popačijo, zanemarili dolgoročni pomen te naravne surovine za slovensko gospodarstvo. VIDEM PAPIR Krško kot največji slovenski proizvajalec papirja pri proizvodnji le-tega uporablja različne vrste lesa. Gre za uporabo tako imenovane lesne mase za izdelavo lesovinskih vrst papirja iz smreke, jelke, topola. Pri izdelavi brezlesnih vrst papirja pa je lesna masa "udeležena" posredno, saj se kot surovina za takšno izdelavo uporablja celuloza. V Videm papirju Krško pa ob tem nadaljujejo tudi tradicijo izdelave tako imenovanih recikliranih vrst papirja, pri katerih je osnovna surovina odpadni papir. Ker pa reciklirane vrste papirja trenutno predstavljajo le do 20 odstotkov celotne proizvodnje v Videm papirju Krško, je prav zdrav in kakovosten brusni les zaradi raznolikosti proizvodnega programa izredno pomemben za njihovo proizvodnjo. Pri proizvodnji tovrstnega lesovins-kega papirja pa se v Videm papirju Krško z nenehnim izboljševanjem tehnoloških postopkov trudijo, da bi lesno maso čimbolje izkoristili in s tem zmanjšali porabo lesa. Pri proizvodnji večjega dela recikliranega papirja, ki ga Videm papir Krško prodaja pod blagovno znamko FRENDI, tako imenovani vlakninski vnos v celoti temelji na odpadnem papirju. Za Frendi MFC 100 in Frendi MFC 100 SC, ki sta tudi pigmentirani vrsti papirja (rahlo premazana), je že nekdanji Videm dobil priznanje "Modri angel". Vidmu ga je podeleil nemški inštitut RAL iz Bonna, ki priznanja podeljuje izdelkom, ki so v celoti, ali pa vsaj v pretežni meri, izdelani iz recikliranih surovin. Pri takšnem papirju je seveda najbolj pomembno, da za njegovo izdelavo ne pade nobeno drevo. Skupni prihranek energije pri eni toni recikliranega papirja v primerjavi s tono brezlesnega ofsetnega papirja je okoli 4000 kilovatnih ur. Prihranek vode pa je tolikšen, kot je povprečno porabi 1000 (tisoč) ljudiv enem dnevu. Pomembno pa je tudi, da je uporabnost takšnega papirja vsaj tolikšna kot pri klasičnem papirju. Njegova "napaka", če o njej sploh lahko govorimo, pa je, da je nekoliko manj bel od brezlesnega papirja. Pri tem pa ne gre zanemariti tudi znanstvenih spoznanj, da človeško oko bolj trpi pri večjih kontrastih. Ti pa se na snežno belem papirju odražajo veliko bolj, kot pa na nekoliko manj belem oziroma pastelno belem papirju. Videm papir Krško je lani (1994) skoraj 30 odstotkov potreb po brusnem lesu pokril z domačimi dobavami. Ob bolj razčiščenih in preglednejših odnosih pri upravljanju z gozdovi in seveda tudi pri razrešenih razmerjih, ki so nastala zaradi stečaja Vidma, bi bil ta odstotek domače dobave lahko tudi višji. Kar pa zadeva za letos načrtovano proizvodnjo, bo potreba po brusnem lesu še bolj izrazita. Res pa je tudi, da za papirno industrijo primeren brusni les nemalokrat najde porabnika tudi v kakšni drugi lesno-predelovalni industriji. Težko je sicer govoriti o (ne)upravičenosti takšnih potez, saj je praviloma v ospredju ekonomski rezultat takšnih poslov. Vendar pa prav pri tem v Videm papirju Krško opozarjajo na nevarnost, ki se je sicer vsi zavedamo. Gre za to, da trenutni interes ne bi smel ogrožati in nenazadnje ogroziti dolgoročnega makroekonomskega položaja. To pa je naloga države, ki mora poskrbeti, da se to ne bo zgodilo, s tesnim sodelovanjem s stroko. Drevo raste počasi, podreti pa ga je moč izredno hitro. Z nekontroliranim ravnanjem pa ne podiramo le dreves, ampak dolgoročno podiramo tudi naravno ravnotežje. Zato mora pri upravljanju * gozdovi prevladati specifičnost gozdarske stroke, ob tem Pa usklajeno tudi specifičnost posamezne gospodarske panoge, katere proizvodnja je odvisna od lesne mase. Ko nam bo to v državi Sloveniji uspelo, bomo lahko ocenili, da smo ekonomske interese v delu gospodarstva končno uskla' dili z nacionalnimi. ODKUPUJE KOSTANJEV LES PO NOVIH ODKUPNIH CENAH. Les je lahko tudi kriv, grčav, razpokan! ča nimate možnosti lastnega poseka, vam to napravimo mi! Vse Informacije dobite na tel. številkah 0608/41-044 ali 41-349. Ovseni k V srcwWlesa. Odkupujemo smrekovo, borovo, macesnovo in hrastovo hlodovino. Izdelujemo vhodna in notranja vrata, balkonske ograje, postelje iz masivnega lesa ter žagan les za gradbeništvo! Obiščite naš razstavni salon, ki je odprt od 9. do 17. ure. Mizarstvo, profiliranje lesa in žaga Alojz Ovsenik Jezerska c. 108, 64000 Kranj Tel.: 242-110, 242-481 Fax: 242-094 izdelava kmetijske mehanizacije LUDVIK STARE Sp. Brnik, 64207 Cerklje Tel.: (064) 422-053, 422-665 nakladalni drog zkladalni drog se uporablja za vleko, prenašanje in nakladanje naki Jrst Dremen. predvsem v gozdarstvu za zbiranje in naM nie lesa- v lesn' obrti P3 za Prena^anJe hlodovine, skladanje obrezanega lesa, prenašanje baliranih odpadkov in st9f9a materiala. Z nakladalnim drogom je delo varno, nakl st pa vel'ka ft/oV zato, ker so na drogu obešene akladalne klešče, s pomočjo katerih breme enostavno in hitro Pripnemo. Montiramo ga zadaj na traktor tritočkovno. Priključitev * možna na vse standardne traktorje moči od 18 do 80 KS, s P°sebno izvedbo pa tudi na traktorje Tomo Vmkovič. '2DELUJEMO: KULTIVATORJE Z JEŽI, SADILCE *ADIK, OKOPALNIKE, OSIPALNIKE, PLANIRNE DESKE, ŽIČNE BRANE, NAKLADALNE DROGOVE, VAROVALNE ZATIKE IN DRUGO... Olajšave tudi za vlaganja v gozdove Po novem zakonu o dohodnini kmetom in ostalim lastnikom gozdov ni treba plačevati davka od dohodkov, ki jih ustvarjajo v varovalnih gozdovih. Za dvajset let so oproščeni plačila davka od kmetijskih zemljišč, ki so jih pogozdili. Če vlagajo denar v nabavo gozdarske mehanizacije ter v gozdove (izvzeto je pogozdovanje), lahko za štiri leta uveljavljajo 25-odstotno znižanje katastrskega dohodka, pri tem pa znižanje v nobenem primeru ne more presegati zneska štirikratnega katastrskega dohodka, ugotovljenega za leto, v katerem so vložili lastna sredstva. Posebna olajšava se jim prizna, če so bili "pridelki" na gozdnih zemljiščih zaradi naravnih nesreč, bolezni in škodljivcev toliko manjši, da se jim je katastrski dohodek zmanjšal najmanj za eno petino. Olajšava pri plačilu davka od katastrskega dohodka gozdnih zemljišč se jim v takih primerih prizna za šest let. Odpravnina za presežne delavce V gozdnih gospodarstvih Kranj in Bled so precej delovnih presežkov, ki so nastali zaradi gozdarskih sprememb in zakona o denacionalizaciji, rešili sami, brez pomoči države, šele lani jim je na pomoč priskočila država. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ob koncu lanskega leta zagotovilo odpravnino za 63 trajno presežnih delavcev v kranjskem gozdnem gospodarstvu in za 16 v blejskem, za 10 v kranjskem in za šest v blejskem pa jo bo iz letošnjega državnega proračuna. Trgovina z lesom je prosta Če je nekdaj lastnik gozdov smel les prodati edinole gozdnemu gospodarstvu (vse ostalo je veljalo za prodajo na "črno"), je po novem zakonu trgovina z lesom prosta. Kmetje lahko prodajo les vsakomur, ki mu zaupajo, in tudi odkupujejo ga lahko vsi, ki so za to registrirani. Na Gorenjskem je število odku-povalcev lesa zelo veliko. Poleg blejskega in kranjskega gozdnega gospodarstva odkupujejo les skoraj vse kmetijsko gozdarske oz. gozdarske zadruge, KŽK-jev gozdarski obrat, nekateri lesno predelovalni obrati ter zasebna podjetja. Čeprav prosta trgovina z lesom prinaša številne prednosti, pa ima tudi številne pasti, v katere so se že "ujeli" preveč zaupljivi ali premalo premišljeni lastniki gozdov. Bodo večji lastniki gozdov imeli svoja lovišča? Poslanec državnega zbora, kmet Ivan Oman iz Zminca pri Škofji Loki je lani v parlamentarni postopek vložil predlog novega zakona o lovstvu, po katerem bi izjemoma lahko ustanovili svoje lovišče tudi lastniki, ki imajo v enem kosu vsaj dvesto hektarjev gozda. V ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano niso podprli Omanove- ?a predloga in so ocenili, da je anko le ena od osnov za pripravo sodobnega lovskega zakona. Čeprav smo že zakoračili v leto 1995, osnutek novega zakona o lovstvu še ni pripravljen za prvo branje v državnem zboru. Ker so gozdovi pomemben del lovišč, bo zakon - kakršenkoli že bo -zanimivo branje tudi za kmete oz. lastnike gozdov. PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVANJA ZDRAVJE nima cene. je BOGASTVO vsakomur, ki ravna odgovorno. ZDJIAVUENJE in STROŠKI so lahko zelo visoki. Zato se odločimo za in KAKOVOST brezskrbno, zdravo 2J|\f^LJEN.J Zavarujemo bogastvo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SMVKSIJK Urcien in razvejat sistem prostovoljnih zdravstvenih zavarovani Zavoda za zdravstveno zavarovan ie Slovom«1 zagotavlja poknvaiiie stroškov zdravstvenih in drugih storitev z-a (prejemljiva premi|o. lih/u milijon dvesto tisoč zavarovancev je Zavodu že doslej zaupalo in si zavarovalo doplačila z.i zdravstvene storitve Seda| Zavod ponuja še nova zavarovanj ki bodo tudi potrdila zaupan«1 zavarovancev Obiščite nas v na|bhž|i enoti Zavoda Radi vam bomo pojasnili novosti. MERCATOR SORA, z.o.o., ŽIRI Kmetijsko gozdarska zadruga Mercator Sora - kmetijsko gozdarska zadruga Žiri je znano podjetje, ki se v Sloveniji in tudi širše, pojavlja v sklopu gozdarske in lesne predelovalne industrije. Njeni primarni dejavnosti sta seveda odkup in prodaja kmetijskih izdelkov, tako živine, mleka kot drugih kmetijskih proizvodov, in pa odkup in primarna predelava hlodovine, čemur v zadnjem času dajejo poseben poudarek. Tako prevzemajo vse vrste lesa tako iglavce kot listavce na tri načine in sicer les na steblu z lastno gozdarsko obdelavo, pripravljeno hlodovino ob kamionski cesti, hlodovino pa lahko dostavite tudi sami v predelovalni obrat "Žaga" v Žireh. Pri vsem tem pa seveda nudijo tudi vse transportne storitve. Ena od dodatnih dejavnosti Mercator Sora KGZ Žiri je tudi finalna predelava lesa, saj v njihovem mizarskem obratu izdelujejo stavbno pohištvo po individual- nih naročilih. Prav v Mercatorju Sori KGZ Žiri so pravi naslov za pohištveno opremo v vašem stanovanju, poslovnem prostoru, hotelskem ali gostinskem objektu, na željo pa bodo poskrbeli tudi za ustrezno montažo. Posebni poudarek pri mizarski predelavi posvečajo kvaliteti, za katero so pridobili tudi priznanje SQ '94, imajo pa tudi vse potrebne ateste za zahtevni nemški trg, kamor tudi največ izvažajo. Vendar pa se vse začne pri lesu, ki ga, kot rečeno, odkupujejo v Mercator Sori KGZ, za ves okrogli les pa nudijo tudi zelo ugodne in zanesljive plačilne pogoje. Vse nadaljnje informacije o prevzemu lesa dobite na telefonski številki (064) 691 - 373, medtem ko se vam bodo z mizarskega obrata oglasili na telefonski številki (064) 691 -310, vsak delavnik od 6. do 14. ure. Razdrobljenost slovenskih (in gorenjskih) gozdov Veliko lastnikov in majhne parcele Strokovnjaki napovedujejo, da tudi denacionalizacija ne bo bistveno povečala zasebne gozdne posesti Povprečna zasebna gozdna posest, ki je praviloma razdeljena še na več prostorsko ločenih parcel (neprimerne oblike), je v Sloveniji pred začetimi denacionalizacijskimi postopki merila 2,3 hektarje in je bila med najnižjimi v Evropi. Sestava gozdne zasebne posesti kaže, da je pred začetkom vračanja podržavljenih gozdov 88,6 odstotka vseh lastnikov gozdov imelo manj kot pet hektarjev gozda, dobra desetina je imela od pet do dvajset hektarjev gozda, le dober odstotek lastnikov pa se je lahko pohvalil s posestjo, večjo od dvajsetih hektarjev. Gozdarski strokovnjaki ocenjujejo, da bo denacionalizacija sicer nekoliko spremenila sestavo zasebne gozdne posesti v Sloveniji, vendar ne bistveno. Ob tem, da že imamo in da bomo še dobili nekaj gozdnih posestnikov z več kot sto ali celo z več kot tisoč hektarji gozda, je ostale W JELOVICA lesna industrija, p.o. Kidričeva 58, Škofja Loka vabi k sodelovanju LESARSKE TEHNIKE IN MIZARJE za delo v servisni službi Ponudbe pošljite na naslov: JELOVICA Ll, p.o., Škofja Loka, Kidričeva 58 - kadrovska služba. Dodatne informacije dobite po telefonu 064/61-30, int. 236. KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA lo.o. KRANJ, Šuceva 27 Po ugodnih cenah odkupujemo VSE VRSTE GOZDNIH SORTIMENTOV (listavcev in iglavcev) ter celulozni les! Informacije po tel.: 268-505, 268-506 BRAZDA, d.o.o Poljšica pri Podnartu 6 Telefon (064) 730521 Odkupujemo hlodovino vseh vrst iglavcev in listavcev ter celulozni les. Prevzamemo les na panju, z lastnim prevozom. Odkupljeni les plačamo IS dni po prevzemu ali po dogovoru tudi že prej! vplive denacionalizacije težko napovedati. Eden od razlogov je tudi ta, da ni povsem jasno, kako bodo za vrnjene gozdove potekali dedni postopki. V gozdarski službi dobro vedo, da je tam, kjer je veliko število gozdnih lastnikov, težje vplivati na gospodarjenje z gozdom, kot na območjih z manjšim številom. Izkušnje tudi kažejo, da je z velikimi lastniki gozdov praviloma manj težav kot z majhnimi, ki od gozda niso življenjsko odvisni in za delo I...................................... Na območju nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiske občine je okoli 69 tisoč hektarjev gozdov, od katerih jih je bilo pred začetkom denacionalizacije nekaj več kot 46 tisoč hektarjev v zasebni lasti. Vsak zasebni lastnik je imel povprečno 5,44 hektarja gozda. Povprečna velikost gozda v enem kosu, ki je tudi merilo razdrobljenosti, je znašala 1,9 hektarja. odstotkov. Slovenija bo torej imela le 20 do 2Š odstokov javnih gozdov, medtem ko jih 5 Z LU O X z >o z LU tr Z) Z O 2 LU O 9 N O OC Dl LU Z O N O o VSA GOZDARSKA DELA v gozdu niso primerno opremljeni in usposobljeni. Slovenija je bila že pred začetkom denacionalizacije po deležu zasebnih gozdov na vrhu evropske razpredelnice, po končanih postopkih pa se bo ta delež še povečal m bo znašal od 75 do 80 imajo države Evropske unije povprečno 40 odstotkov, Švica 74 odstotkov, Italija 40 odstotkov, Nemčija 53, Grčija 78, Avstrija 21, Portugalska 87, Norveška 13, Francija 26, Švedska 27, Nizozemska 59, Danska 42, Velika Britanija 45... alples rVA pohištvo 64228 Železniki, Slovenija, telex: 34557 alples tel: 064 67-121, telefax: 064 66-154 Podjetje ALPLES POHIŠTVO, d.o.o. češnjica 48 a 64228 Železniki objavlja prosto delovno mesto TEHNIČNEGA DIREKTORJA Pogoji: - VII. stopnja izobrazbe lesarske ali ekonomske smeri - vsaj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih - znanje tujega jezika (angleški, nemški) - komunikativnost, strokovnost in dinamičnost pri delu Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: ALPLES POHIŠTVO, d.o.o., Češnjica 48 a, 64228 Železniki, s pripisom - prijava na razpis. gozdno gospodarstvo bled ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENTOV LES IGLAVCEV V LUBJU - fco KAMIONSKA CESTA hlodi hlodi smreke hlodi jelke hlodi macesna hlodi ost. igl. E ■ 12,700 10,700 12,700 9,630 A 10,300 8,200 10,300 7,380 B 8,300 5,400 8,300 4,860 Tehnični les iglavcev: I. (prem. od 12 do 20 cm) Celulozni les iglavcev: I. II. LES LISTAVCEV - fco KAMIONSKA CESTA SIT/M3 C 5,000 4,000 4,000 3,600 SIT/M3 4,000 2.500 1,300 hlodi SIT/M3 L I II III, drva bukev 11,000 8,000 6,500 3,000 javor 11,000 8,000 6,500 3,000 brest 11,000 7,000 5,000 3,000 lipa 8,000 3,500 3,000 3,000 hrast 13,000 8,000 6,500 3,000 češnja 13,000 8,000 6,500 3,000 oreh 20,000 10,000 6,000 3,000 jesen 11,000 8,000 6,500 3,000 ostalih listavcev 8,000 3,500 3,000 3,000 Za dostavo na skladišče Rečica ali Bohinj plačamo 500 SIT/m3 z davkom. Prometni davek od lesa plača GG Bled, zato so navedene cene neto (toliko dobi lastnik). Plačilo za prodani les je 14 dni po zaključku obračunskega obdobja, ki traja en teden (od ponedeljka do petka). V nujnih primerih za že posekan les dajemo akontacije. Odkupujemo tudi les na panju, opravljamo storitve za vsa dela v gozdu in prevzemamo gozdne površine v upravljanje ali zakup. Sprejem naročil po telefonu 741-800 ali na upravi podjetja. Cenik velja od 1. januarja 1995 dalje. TRANSPORTNE STORITVE LU £ Lt R C/) LU 05 X LU l LU £ O LU Z LU CO 3 OC (5 DOLES d.o.o. Cankarjeva 25, 64290 Tržič -^KUPUJEl^ BOROVO HLODOVINO-VSE KVALITETE Cene so konkurenčne, za hlodovino je možen tudi odkup na panju. Informacije na sedežu podjetja ali po telefonu 064/50 423. LASTNIKI GOZDOV IN GOZDARSKA PODJETJA! Prodaja in servis motornih žag JONSERED in HUSOVARNA Orodje in oprema za posek in spravilo lesa Zaščitna oprema za gozdne delavce Kvalitetne avstrijske jeklene vrvi za traktorske vitle in gozdarske žičnice! ▲ INTER GOZD KRANJ, Staneta Žagarja 53 Tel./fax: 064/214-670 SALON POHIŠTVA SALON POHIŠTVA Proizvodno prodajni center BPT Tržič, Teli Fax.: 064150-557 Vse vrste pohištva za vaš dom ! SEDEŽNE GARNITURE IN VZMETNICE "NOVA OPREMA' AKCIJSKI POPUST 10 + 5 % AKCIJSKA PRODAJA JEDILNIŠKIH KOTNIH GARNITUR (klop, miza + 2 stola, od 49.530 SIT DALJE) TRODELNE OMARICE ZA ČEVLJE po 14.970 SIT. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o. ŠKOFJA LOKA Že nekaj let se v okviru svoje dejavnosti ukvarja tudi z odkupom lesa, predvsem gozdnih sortimentov. Odkupujejo: HLODOVINO IGLAVCEV: smreke, jelke, bora, macesna (tudi lubadarke) HLODOVINO LISTAVCEV: bukve, hrasta, javorja, jesena, češnje, bresta, kostanja, hruške, jelše, lipe, oreha CELULOZNI LES: smreke, jelke, bora DRVA IN GOLI TRDIH LISTAVCEV: bukve, javorja, jesena, bresta, gabra, kostanja Občasno odkupujejo tudi žagan les smreke in jelke ter lesne ostanke to je žamanje smreke in jelke. Vse informacije dobite v komerciali KGZ po tel. (064) 620-749 ali (064) 621-849 ter pri terenskih odkupovalcih Ivica Rant Slavka Zupan Ko ljuije mejo sami ramišljatL "Najpomembnejša je animacija, spodbujanje ljudi k temu, da sami začnejo razmišljati o razvoju svojega kraja, o dejavnostih, za katere imajo naravne možnosti, in o tem, kaj znajo in zmorejo,"pravi Ivica Rant, nekdanja svetovalka za razvoj podeželja v (stari) občini Škofja Loka. Razvoj spodbuja tudi gorenjska nevoščljivost "Ko v vasi vidijo, daje eden nekaj naredil, se tudi drugi začnejo spraševati, ali mi tega ne zmoremo. Gorenjska nevoščljivost s tem nehote spodbuja naložbe in razvoj," pravi Slavka Zupan, koordinatorka projektov CRPOV v občini Tržič. * Koliko krajev oz. krajevnih skupnosti z območja nekdanje škofjeloške občine je vključenih v CRPOV? "V občini smo že 1991. leta v sodelovanju z Nov'no z Raven na Koroškem pripravili razvojni program za vsa gorsko višinska pbmočja. Ta program je potlej predstavljal izhodišče za vključevanje v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnovo vasi. Najprej srno se vključili s programom turističnega razvoja v krajevni skupnosti Sorica, potlej še z enakim programom za krajevni skupnosti Davča in Javorje ter s programom predelave lesa v malih predelovalnih enotah." * Ste programe pripravljali sami ali s Pomočjo svetovalnih organizacij? "Program za Sorico, Davčo in predelavo fesa je pripravila Nov'na v sodelovanju s svetovalci iz Občine Škofja Loka in iz kmetijske svetovalne službe, program za Javorje pa smo pripravili že sami. Že od Vsega začetka smo se prizadevali, da bi oblikovali "razvojno ekipo", v kateri bi bili strokovnjaki z območja občine. Takšno "ekipo" zdaj imamo in je že pripravila Program za Javorje. Izkušnje kažejo, da 'Judje domačim strokovnjakom bolj zaupajo kot, denimo, svetovalcem iz drugega konca Slovenije in da je tudi njihova odgovornost za razvojni program večja." 'OJKako to, da ste se pri CRPOV-u USUjerilj predvsem v razvoj turizma? "Povsod smo upoštevali želje in znanje ljudi naravne možnosti. V krajevnih skupnos-t,h' ki so se vključile v CRPOV, so dobre možnosti predvsem za razvoj turizma ter za Predelavo lesa, mleka in mesa." * Kaj je bistveno pri projektih QRPOV - ideja, denar ali kaj drugega? , "Najpomembnejša je animacija, spodbujanje ljudi k temu, da začnejo sami razmišlja-fl o svojem kraju, o tem, kaj sodi v kraj in kaj je treba urediti in izboljšati, o dejavnostih, za katere imajo naravne možnosti, o tem, kaj Sami znajo in zmorejo. Ko to začnejo Premišljevati in tuhtati, jim ni več treba P>sati učenih programov, ampak jim le še svetovati, jih seznanjati z različnimi informa-ClJami (tudi o denarnih subvencijah), jih Usmerjati k podjetniškemu obnašanju in k samozaposlovanju... Celo v Sorici nam je Uspelo domačine navdušiti oz. prepričati za Program turističnega razvoja, čeprav so nekateri o tem močno dvomili." Un kaj prinaša programa turističnega ZSZvoja Sorice? :V krajevnih skupnostih Sorica in Davča smo v okviru projekta CRPOV "našli" 27 yaŠČanov, ki so pokazali zanimanje za turistično dejavnost. Pripravili smo enajst inves-Ic,jskih programov in dvanajst idejnih zasnov za prenovo starih stavb v turistične potrebe, idejni načrt za prenovo zadružnega doma v Sorici, celostno podobo turistične ponudbe Sorice, način trženja in promocije turizma v obeh krajevnih skupnostih... Lansko jesen smo v Sorici v okviru programa CRPOV odprli obnovljeno Groharjevo rojstno hišo, v kateri so glasbene in likovne delavnice, Groharjeva in etnološka zbirka ter apartma s slikarskim ateljejem. Na eni od kmetij so že uredili apartma, kmalu bo vas dobila še dva in štiri sobe. Postavili so tudi obcestne oznake z značilnim Groharjevim Sejalcem. Na štirih domačijah v Davči urejajo več kot dvajset turističnih sob, po programu je predvidenih še več. V Sorici je bila trikrat že tudi poletna šola FAO, na kateri predstavljajo kraj kot vzorčen primer celostnega razvoja podeželja in obnove vasi." * Kakšne koristi bo od CRPOV-a imela krajevna skupnost Javorje? "V Javorjah se je petim domačijam, ki se že ukvarjajo s turizmom, pridružilo še osem novih. Na dveh domačijah v Četeni Ravni so že začeli za turistične namene prenavljati staro stavbo oz. graditi novo, na tretji pa se bodo tudi verjetno kmalu odločili. Pripravljamo tudi program turistične dejavnosti v poletni in zimski sezoni, celostno podobo območja krajevne skupnosti, izdelavo turističnih spominkov in prospekt turistične ponudbe Starega vrha in okolice..." * Projekt "lesna predelava" ni omejen na eno krajevno skupnost, ampak je zajel širše območje. Kaj prinaša? "Začeli smo pred tremi leti v Davči, kjer nam je uspelo, da se štiri kmetije (tri iz Davče in ena z Golice), ki se ukvarjajo s predelavo lesa, medsebojno povezujejo in si delijo delo, od razreza lesa do končnih izdelkov. Ker je bil projekt uspešen, se je razširil na območje celotne nekdanje občine in je zdaj vanj vključenih že več kot 30 domačij, ki se ukvarjajo s predelavo lesa. Na približno dvajsetih so se že odločili za investicijo oz. za samozaposlitev. Naš cilj je, da bi vse te predelovalce lesa povezali v nekaj proizvodno in prodajno zaključenih skupin, od katerih bi lahko vsaka samostojno nastopala na trgu. Načrtujemo, da bi te skupine med drugim delale tudi pohištvo za opremo turističnih kmetij." * Koliko denarja ste doslej namenili za CRPOV? "V štirih letih smo za pripravo programov CRPOV in za uresničitev konkretnih nalog vložili okoli tri milijone tolarjev, ki smo jih dobili od ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, 2,3 milijona tolarjev za spodbujanje razvoja demografsko ogroženih naselij, več kot polovico potrebnih sredstev pa je prispevala občina." * V tržiški občini ste se med prvimi v Sloveniji vključili v projekt Celostnega razvoja podeželja in obnove vasi. Katero območje zajema? "V projekt je vključeno območje krajevnih skupnosti Lom pod Storžičem in Jelendol -Dolina, ki s 73,4 kvadratnimi kilometri površine predstavlja približno četrtino tržiške občine. Na tem območju je pet gorsko - višinskih naselij: Dolina, Jelendol, Lom pod Storžičem, Potarje in Grahovše. Vasi ležijo na nadmorski višini od 650 do 1100 metrov in imajo okoli 750 prebivalcev, od tega nekaj več kot enajst odstotkov kmečkega.Vsa naselja so tudi demografsko ogrožena, izjema sta le Lom pod Storžičem in Potarje. * Je pobudo za uvrstitev v projekt CRPOV dala občina? "Pobudo so dali domačini, krajani iz krajevne skupnosti Lom pod Storžičem, ki so želeli, da jim pripravimo program turističnega razvoja. Med redkimi podjetji, ki so se tedaj ukvarjala z razvojem podeželja, smo za strokovno pomoč izbrali Nov'no z Raven na Koroškem, za katero smo ocenili, da se zna med vsemi najbolje približati domačinom. Nov'na je za razliko od drugih, ki so ponujali predvsem teoretične programe razvoja, pokazala pripravljenost, da spodbudi domačine k razmišljanju o tem, kako izkoristiti naravne možnosti in kako s tem tudi nekaj zaslužiti. Ljudje sd tedaj začeli spoznavati, da so mimo časi, ko jim bo nekdo od zunaj "prinesel" razvoj-v kraj, in da se morajo (ob svetovanju "zunanjih" strokovnjakov) opreti predvsem na lastne potenciale." * Kaj predvideva CRPOV za krajevni skupnosti Lom pod Storžičem in Jelendol - Dolina? "V programu smo dali poudarek razvoju turizma in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, pospeševanju kmetijstva in gozdarstva, izboljšanju infrastrukture, ureditvi Dolžanove soteske in varstvu naravne in kulturne dediščine." * Ali program že uresničujete? "Vse zahteva določen čas in premislek. Ljudje šele zdaj, po dveh letih,odkar smo jih začeli spodbujati k samorazvoju, prihajajo na dan z idejami, kaj bi naredili, ali z večjim zaupanjem nadaljujejo naložbe, ki so jih začeli že prej. V tem času smo dosegli, da je kmetijsko gozdarska zadruga Sv. Katarina, ki vse bolj postaja glavni nosilec razvoja lomske in jelendolske doline, prišla do poslovnih prostorov na Slapu, kjer je tudi sicer stičišče obeh dolin. Zadruga povezuje kmetijstvo, gozdarstvo, turizem, domačo obrt in vse druge dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo domačini. Vso različnost dejavnosti in izdelkov s tega območja predstavlja tudi na stalni razstavi v zadružnih prostorih.Ko smo skupaj z Nov'no ugotovili, da nekateri v Lomu pod Storžičem razmišljajo o turizmu le kot o sobi in hrani, smo se usmerili v širitev dodatne turistične ponudbe. V zadnjih dveh letih smo začeli spodbujati tek na smučeh, rolkanje, gorsko kolesarjenje, urejanje manjših smučišč..." * Je del dodatne ponudbe tudi Dolža-nova soteska? "Vsekakor! Dolžanova soteska je kot naravni spomenik, ki privablja vse več obiskovalcev, osrednja turistična "točka" razvoja obeh dolin, vendar domačini vse doslej niso znali izkoristiti njenih vrednot v svojo korist. Program CRPOV poudarja, da je razvoj turizma na kmetijah veliko odvisen tudi od razvoja in ureditve soteske." * Omenili ste spodbujanje prebivalcev k samorazvoju. Ali je ljudi še treba spodbujati ali bi zdaj potrebovali že kaj drugega? "Animacija ni več potrebna, ljudje so pri sebi razčistili in v glavnem vedo, kaj hočejo; zdaj rabijo predvsem denar oz. ugodna posojila. Na kmetijah je med dopolnilnimi dejavnostmi največ možnosti za razvoj turizma, lesne predelave in planšarstva." * Kaj ste ukrenili, da bi po vaseh ohranili vsaj del starih stavb? "V sodelovanju s strokovnjaki Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine smo pripravili pregled vse pomembnejše kulturne stavbne dediščine, navezali stike z lastniki in jim svetovali pri obnovi stavb in izbiri dejavnosti, ki bi sodila v take stavbe. V Čadovljah sta dve skupini hiš, ki predstavljata dediščino ljudskega stavbarstva. £animive so hiške nad Dolžanovo sotesko, prav tako gospodarska poslopja v.Slaparski vasi..." * Koliko denarja je za CRPOV prispevalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? "Od države smo v vseh štirih letih prejeli približno štiri milijone tolarjev. Denar smo porabili za plačilo Nov'ne, za ureditveni načrt Dolžanove soteske, za obnovo kulturnih domov v obeh krajevnih skupnostih, za tečaje (predelave lesa), seminarje in druge izobraževalne oblike..." * Ali pobude za CRPOV prihajajo tudi iz drugih krajev občine? "V projekt se želi vključiti tudi krajevna skupnost Senično, ki hoče ohraniti in obnoviti vaško jedro. Vlogo smo že poslali na ministrstvo, vendar odločitve za zdaj še ni." Cveto Zaplotnik GLASOVA GORENJSKA RAZISKAVA Na podeželju je lepše kot v mestu j- Y dmgi letošnji prilogi Gorenjska smo 251 naključno H ^an[h porenjk in Gorenjcev po telefonu vprašali o (d leniskih razmerah v mestu in na podeželju ter o družbeni So].vni) sk-rbi za podeželje. 41 vprašanih je odklonilo tak ,Van)e> medtem ko jih 210 odgovorilo. Večina meni j, : *-e 01 se lahko sami odločali, kje bi najraje živeli, bi se b i°g Za P°deželje; razmere za življenje so na podeželju tfJ'..* v rnestu in primestju; večina pa se tudi strinja s "Vijo, da je podeželje slabše razvito od mesta, in da je zato Potrebno posebne družbene skrbi. Podrobnosti so razvidne iz preglednice! 134 63,8% Če bi se lahko sami odločali o tem, kje bi živeli, bi se odločili za: |1 mesto 5,2% 05 primat)« 31,0% 18,6% Kje so po vašem mnenju boljše razmere za življenje ? 39 v mestu 122 napedeŠelju 58,1 % 49 ntvem 23,3% Ali se strinjate s trditvijo, da je podeželje slabše razvito od mesta, in da je zato potrebno posebne družbene skrbi ? 122 da 58,1 % 58 «« 27,6% 30 n* vem C- 14,3% Izbiramo Gorenjca meseca decembra 1994 Nič še ni odločenega! r Kaj je bolj pomembno: zabava ali gospodarstvo, je verjetno podobno vprašanje kot tisto, kaj je bilo prej, jajce ali kokoš. Da eno brez drugega ne gre, vemo vsi. Ne vemo pa, predstavnik katere izmed seveda zelo pomembnih vej človekovega življenja, zabave oziroma razvedrila ali pa gospodarstva, bo postal Gorenjec meseca decembra 1994. KLEMEN ČERNE z Bleda, predlagan kot zmagovalec glasov občinstva na prireditvi Prvi glas Gorenjske '94, tudi po drugem glasovalnem krogu v naši akciji za nekaj glasovnic vodi pred MARJANOM BENEDIČIČEM, ki je kot zelo uspešen tehnolog, zaposlen v podjetju Domel, lani decembra za svoje delo prijel visoko priznanje "Zlato uro kakovosti". V prvem glasovalnem krogu je bil rezultat 75 : 49 za Klemena, tokrat pa ste glasovalci na dopisnicah oziroma preko kontaktnih oddaj petih gorenjskih radijskih postaj svoje glasove porazdelili takole: 67 vas je glasovalo za Klemena Černeta, 42 pa za Marjana Benedičiča. Skupen rezultat je torej 142 : 91 glasov za Klemena. Vendar glede na izkušnje vemo, da ta rezultat še ne pomeni ničesar dokončnega, kajti do konca glasovanja ostajata še dva kroga. Pišite nam, glasujte preko radijskih postaj in izberite svojega Gor- MARJAN BENEDICIC enjca meseca decembra. Glasove bomo na Gorenjskem glasu zbirali do 31. januarja, vsak teden pa kot veste izžrebamo tudi pet nagrajencev, ki jim po pošti pošljemo nagrade v vrednosti 1.000 SIT. Nagrajenci v drugem krogu glasovanja za Gorenjca meseca decembra 1994 so: Anton KUR ALT, Kurirska pot 2, 64207 Cerklje; Vida BOBNAR, Vasca 12, 63207 Cerklje; Stane PERC, Podbrezje 254, 64203 Duplje; Slavka SVOIJŠAK, Frankov o naselje 55, 64220 Škofja Loka in Ani ZUPAN, Žerjavka 1, 64000 Kranj. Nagrade boste prejeli po pošti! foto EJGA... foto EJGA... Padle za deponijo Po 14-letni začasnosti deponije komunalnih odpadkov na Črnivcu v krajevni skupnosti Brezje so v ponedeljek padle tudi hruške pred vhodom na deponijo: "Za kar smo padle, bi padle, bi se splačalo pasti še enkrat..." Trenutno pa Že veliko bolj odmevno "padajo" mnenja, pripombe, kritike, ogorčene besede... na Kranjskem. Trda roka Direktor Gorenjskega glasa Marko Valjavec je predlanskim v teh dneh preizkušal vodenje s trdo (levo) roko. Tokrat se je pred dnevi (kaže) namenil, da ponovi preizkus "trdega vodenja" z desnico. Čas bo pokazal in izoblikoval oceno, katera preizkušnja je bila bolj trda in učinkovita. Minister Kacin: "O Bog, delam, kar sem prisegel. Minister Gaber pa nič. Planinski dom na Kališču je ob sobotah in nedeljah (če le ni preveč slabo vreme) odprt tudi pozimi. Da je vsakdo lepo sprejet in postrelen vzorno skrbi zimski oskrbnik Boris Križnar. EJGA BODE IN BOŽA Menda so Zeleni v Kamniku šele po 28 dneh in eni uri ocenili, da vreme se ni tako pomladno toplo, da bi že prišel njihov čas. -V občini Bohinj nekateri občinski svetniki napovedujejo, nekaj pa jih je, ki o tem razmišljajo, da bodo prišli le še na eno ali dve seji občinskega sveta. Potem pa, če bo šlo tako naprej, bodo lokalno sampoupravo raje nadaljevali drugače. - Marsikje v občinskih svetih na Gorenjskem še ni tako vroče, da bi zagorelo. Sicer bi se predstavniki strank in njihovi lokalni veljaki obnašali bolj po gasilsko. - Na Gorenjskem so ponekod in nekateri zaradi opredeljevanja in določanja deponij za odpadke ie tako ogorčeni, da bi kakšnega včerajšnjega ali današnjega veljaka najraje že ta hip poslali na smetišče. PREJELI SMO Podobnosti, pozabljivosti, sprenevedanja, kupčkanja Predvojno "JUTRO" je pod naslovom "Vsak dan ena" objavljalo drobne šale. Dandanes pa pod različnimi naslovi v časopisih beremo ali pa na ekranih TV slišimo vsak dan eno afero, laž, sprenevedanje ali kaj podobnega. Ob branju Jutra se je bralec vsaj nasmehnil, ob točasnih pa se mu je za zjokat. Pokvarjenosti in gnilobe se ne da pozdraviti, to je treba pokopati ali pa zavreči kot gnilo jabolko. Volivci Slovenci! Le poglejte in zapomnite si (vsaj za dve leti do novih volitev), koga ste volili, komu je bil dan mandat, komu so ga odobrili poslanci v državnem zboru. Med drugimi veličinami tudi politiku, ki se ne more spomniti niti tega, kakšna je pogodba za nakup policijskega čolna vrednega nekaj milijonov nemških mark, ki jo je kot minister za notranje zadeve podpisal. Še dobro, da to ve, da jo je podpisal. Med drugim je tudi pozabil na svoje volivce, ki so ga menda izvolili v parlament na listi demokratov. Če že ni tja prispel s tistimi 20 odstotki, rezerviranimi za vodilne strankarske politike. Prestopil je namreč k stranki LDS. Demokrati so se menda oddahnili, ko so se ga znebili. Slovenci imamo lep pregovor. "Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si." Tudi vladni predsednik je strašansko pozabljiv. Še pred izbruhom afere "Osimo" je na TV javno izpovedal svoje misli. O spremembi ustave in o tem, da bo možno potem z zakoni omejevati nakupe nepremičnin tujim državljanom. Danes pa trdi, da nikoli ni Italijanom obljubljal spremembe ustave. (Delo, 12. jan.) Je že moral to obljubiti, sicer ne bi o tem na TV tako prepričljivo govoril. Slovenci gledamo in poslušamo politike, ki si za ceno, plačuje jo narod slovenski, nenačelnosti, le iz želje po prestižu, iz napuha in pričakovanih dobrinah, prizadevajo dobiti ministrski stolček za svojo stranko ali za svoje lastno sedalce. In to ne glede na sposobnost. Vtis je, da je takim ljudem kaj malo mar dobrobit državljanov, ali kaj bo s Slovenijo. Glavno je, da so oziroma bodo zadovoljni Italijani. Mnenja sem, da je bilo doslej že dovolj in preveč skrivalnic. Če bi šlo vladi, njenim ministrom ter strankarskim veljakom za to, da Slovenija dobi pravega in sposobnega zunanjega ministra, potem bi morali ukrepati tako, da bi zadostili slovenskemu narodu, ne pa ozkim strankarskim interesom. Zavedajte se končno tega, da nobena od slovenskih strank nima večinske podpore volivcev -največ, kar katera premore je borih dvajset odstotkov! Kdorkoli postane predsednik vlade ali pa minister, bi moral delovati kot strokovnjak in član vlade, po pooblastilih državnega zbora in to tako, da se ne bi oziral na strankarsko pripadnost in tako imenovano "partijsko disciplino. " • Janez Lončar, st. Nenadni izklop vseh TV programov s strani TELE-TV KRANJ Brez predhodnega obvestila in neupravičeno, je TELE-TV Kranj na Planini, dne 9. januarja 1995 odklopila vse TV programe (povsod le sneg) vsem, ki niso naročniki in plačniki kabelske televizije. Kot pred leti s satelitskim programom in odstranitvi tozadevnih anten, ko je preko sodišča tekla dolgo trajajoča afera, če je že končana? Po želji se je vsakdo kasneje odločil za kabelsko TV in programe, ter plačal priključke in mesečno naročnino, kar plačujejo še sedaj. Ostali smo se zadovoljili Z dotedanjimi programi, to je Ljubljano I in II, Zagrebom in Avstrijo, ter Koprom, dokler je bil, oziroma obsta-jal. To sedaj pa je nesramno izsiljevanje in prisila - za priključitev na kabelsko, tO je TELE-TV Kranj. Na osebno urgenco in tozad. pripombe so naslednji dan obljubili zadevo urediti in ponovno priklopiti v prejšnje stanje, pa obljube niso držali. Izgovor kasneje, da 1 ves sistem od prej, ozir-naprave dotrajano, je jalov. Prizadeti pa smo tako ostali brez glavnega medija ter lahko še nadalje plačujemo mesečno TV naročnino-• D. Komnenič GLAS 0.10 c »škra 0.35; 2.35; .fami 5-001 B.05< 4.40 RBo, 50 ( 20| •00 10 ni i «0|g0 t«, n *.50 8.00 8.45, 8.30 P-05 JJnac 1.00 •pubii 2.00 5.16 !?-20 .45 »riz 10! niza ŽIVILA KRANJ objavljajo prosto delovno mesto VODJA SEKTORJA GOSTINSTVO IN TURIZEM Gorenjci že dobro veste, da ŽIVILA nismo samo trgovsko, ampak tudi gostinsko podjetje, saj je v sektorju gostinstvo in turizem zaposleno skoraj 200 naših sodelavcev. Imamo 40 gostinskih obratov, med njimi tudi Hotel Planinka na Jezerskem in Hotel Bor Grad Hrib v Preddvoru. KAJ PRIČAKUJEMO OD ZAINTERESIRANIH KANDIDATOV? - Da imajo VII. ali VI. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske ali organizacijske usmeritve, - da obvladajo gostinsko - turistično stroko (najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj) in - da obvladajo najmanj en tuj jezik aktivno in enega pogovorno. ČE VSE TE POGOJE IZPOLNJUJETE, naj vam sporočimo še tole: VODJA V ŽIVILIH - je komunikativna in ustvarjalna oseba s pozitivnim odnosom do svojih sodelavcev, gostov, strank in poslovnih partnerjev; - je aktivni vodja, ki organizira svoje delo in delo drugih; - je rad med ljudmi, omogoča spodbude in sodelovanje; - posluša in je učitelj, je vztrajen in demokratičen, SKRATKA, ZNA SE VPRAŠATI, ZAKAJ JE TAM, KJER JE! In vse to si seveda želimo tudi od novega sodelavca. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev posredujte v 8 dneh po objavi na naslov: ŽIVILA KRANJ - kadrovska služba, Cesta na Okroglo 3, 64202 Naklo. Po poteku prijavnega roka Vas bomo z veseljem povabili na razgovor-Izbrani kandidat bo opravljal 6-mesečno poskusno delo. 2-00 »'iker 2.25 adai 4.00 fe1* Nkei »lesi 7-45 BV 18 'či|a irnerij ica N>»n 3.00 Pot , 'atnu 05 N 2.2o ?10 m* Sliki ■ sliki ] £gNEDELJEK> 23- JANUARJA 22.45 TVS 1 MURPHY BROWN Ameriška humoristična nanizanka: Frank ima odlično zamisel za intervju: Elijah White. Mož, ki je napisal knjigo o zatiranju moških. Že dvainštirideset tednov je na seznamu najbolje prodajanih knjig In celo Frank je navdušen nad njo. Sploh se ni zavedal, da je družba tako zatrla moške in njihova čustva... Miles po dolgem prepiru svojih novinarjev o tem, kaj moški potrebujejo, da se zjočejo, odloči, da intervju bo. Ampak delala ga bo - Murphy. Zato bo morala na Elijahovo delavnico "gibanje moških", kjer si skušajo vrniti svoja čustva in jih pokazati svetu. Frank bo šel. Mogoče bi šla še Miles in Jim, kise očitno ne more soočiti s svojimi čustvi? I ki ^ro^ki program: Pet otrok 0 ta' an9leška nanizanka r-»5 Za vse čase, ameriški film r35 Znanje za znanje, učite se _nami IS 6°r0Čila vH* Športni pregled, ponovitev u;*0 Umetniški večer: Rudi figo. Portret f«0 Obzorja duha S'*0 Dober dan, Koroška JJJTV dnevnik F"'9 Otroški program: Radosni Taček: Krokodil dol Hroščosned: Začarani, Jn; 9°časeni in za nos potegn- 7 soSnja epizoda j'JJ Risanka k'ac ^e9'onalni studio Maribor fi ?X ABc - ITD, TV igrica HJ-JV dnevnik Most, nizozemsko-belgijs-£ Nadaljevanka »*r?, Ugovor s predsednikov gPubhKe f J! IV dnevnik ft» §Dort K'*0- žarišče !m - Sova: Murphy Brovvn, 11ir!Sca nanS ave' nanizanka 22.20 IIVa ,z Miamija, nanizanka Specht 18.30 Naš glasni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 športna arena 21.15 tekma s smrtjo, ameriški Tv triler 22.45 Pet barab, italijanski vestem 0.25 Ponoči pride smrt, ponovitev ameriške TV kriminalke 1.50 Videostrani/1000 mojstrovin AVSTRIJA 2 8.00 Vreme 13.05 1000 mojstrovin 13.15 NLP 14.00 Tenis: Australian Open, posnetek 15.05 Ljudje iz St. Benedicta 16.15 Moč strasti 17.00 Puščavske sanje 17.15 Lipova ulica 18.00 Mi 18.25 Srček 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Anna Maria -ženska gre svojo pot, 11. del 21.07 Obisk iz vesolja, NLP 22.00 čas v sliki - Večerni studio 22.35 Frame Up, ameriški film 0.10 Pekel brez junakov, avstralski film 1.40 Zabriskie point, ameriška ljubezenska drama 1.40 Videostrani/1000 mojstrovi rr TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Prometna varnost na gorenjskih cestah, Športni konec tedna 19.30 l7^.aibivaj. Utrip. .Kranja 20.03 EPP blok - 2 21.10 Spoštujte svoje telo - pripravlja Studio Rafaela Kranj (v živo) 21.00 športna zveza Kranj v letu 1994 21.25 EPP blok - 3 21.30 Skriti gost v studiu (v živo) 22.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Športni pregled - izmenjava programa z LOKA TV (1. del) 20.00 Šolski mozaik - zanimivosti OŠ Železniki 20.00 Video boom 40 - ponovitev 20.50 Brez komentarja Kanal E6li£LSpc* tedna 12.05 Na '2 25 i platnu la'daii e svetlobe, ameriška llOn,DVanka 1315 Helena SpoTtr°2|tiv +, ponovitev 14.30 'eTki!?na,14.35 CMT 16.20 Na Veslal Platnu 16.45 Stopov M lES zvezd' Ponovitev *v I8dcp£ka vočica, ponovila10 Vi bazar I9-00 por-NriiJ«.' 0_. Luč svetlobe, Hica l nadaljevanka 20.00 Pe*urna P'asbeni .deželi 20.40 RiSp. šPanska nani-J°bertV o°Por?clla 21.15 Bob l3-00 Arranif,riski barvni film 'Pot tertneroo,h deset 23-20 >"atnu na velikem ATRIJA P5 Ki ,KrUpni dom' Ponovitev ^andolini ■ Za seniorje 10.15 i^JJ" mesečina, ponovi-"~ glasbenega filma Narvik ponovitev j. o 13.00 Čas v sliki |?.35 pVarry ln Hendersonovi N'naH Ca d0 ljubezni 14.00 ^anog JJ* «ulowbogen 14.45 .ošk ponovitev 15.00 slik, i^ogram 17.00Mini čas Sliki V° vVurlitzer 18.00 Čas 18.05 Naš učitelj dr. zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Športni pregled dogodkov (najnovejši rezultati Loških športnikov, napovednik tekme, težave športnikov, zanimivosti...) 20.35 EPP blok 20.40 Tedenski pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 Film (izbor iz sat. programov) ... Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja ob 16.30. Ob 17.00 bomo govorili o novostih na številki 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit. Pokrovitelj oddaje, gostilna Radetzkv iz Tržiča, pripravlja nagrajencu prijetno presenečenje. Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Športni pregled 13.30 Gorenjci na cestah 14.00 Melo dija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 17.00 Zim zelene melodije 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Prometne infor macije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško-mla-dinski program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 idpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Saša Gerdej 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL vodi Mile Jovanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL poslušajo študenti 16.10 Spoznajmo se: Javna razsvetljava Ljubljana 16.25 Na gradna uganka 17.00 Anketa 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Minute za zdravje 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Bal lantines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit radio triglav 64270 Jesenice, Čufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS KINO CENTER amer. kom. JUNIOR ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. pust. thrill. DIVJA REKA ob 16., 18. in 20. uri ŽELEZAR prem. amer. akcij, thrill. VRAN ob 18. in 20. uri TRŽIČ amer akcij, thrill. SPECIALISTob 18. in 20. uri TVS 1 10.15 Zverinice iz Rezije, lutkovna igrica 10.35 To je igra 10.50 Papirnati mesec, ameriški film (čb) 12.35 Izziv, poslovna oddaja 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza, ponovitev 14.05 Sobotna noč 16.15 Mostovi 16.45 Podarim - dobim, ponovitev 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Šest ta pravih in banja, nemška nanizanka; čudovite prigode barona Muenchausna ali lažnivi Kljukec, gledališka predstava SLG Celje; Moja enciklopedija živali: Sova 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, TV igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Razjarnikovi v prometu, TV nadaljevanka 20.30 Zadnje novice, ameriška humoristična oddaja 22.00 TV dnevnik 22.16 Šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova: 22.55 Z eno nogo v grobu, angleška nanizanka 23.30 Severna obzorja, ameriška nanizanka * čila 21.25 Zadeto - igralništvo 21.55 Upravljanje, dokumentarna serija 22.25 Spot tedna 22.30 Na velikem platnu 22.50 CMT AVSTRIJA 1 9.05 Naš hrupni dom, ponovitev 9.30 Sestanek s smrtjo, ponovitev ameriškega filma 11.15 Smešna stran ljubezni, ponovitev ameriške komedije 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Pravica do ljubezni 14.00 Ordinacija Bulovvbogen 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Naš učitelj dr. Spech 18.30 Naš hrupni dom 19.30 Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Hunter 21.15 Pogledi od strani 21.25 Hiša v Carrolovi ulici, ameriški triler 23.00 Čas v sliki 23.05 Nagrada, ameriška kriminalka 1.15 Videostrani/1000 mojstrovin HTV 2 15.50 TV koledar 16.00 Steze slave, nanizanka 16.55 Arena 17.55 Rokomet: Badel 1862 Zagreb - Fotex 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 20.25 Košarka: Croatia osiguranje - Iraklis 21.55 Steze slave, nanizanka 22.55 Sestre, 12/22 del serije 23.40 Fluid expo KANAL A 12.00 Na velikem platnu 12.20 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.10 Alica v glasbeni deželi 13.35 Videoigralnica 14.25 Spot leta 14.30 CMT 15.50 Spot leta 15.55 Na velikem platnu 16.45 Dežurna lekarna, španska nanizanka 17.05 Bob Roberts, ponovitev ameriškega filma 18.45 Dogodivščine male koale 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.40 Divje palme, ameriška nanizanka 21.20 Poro- program 20.00 Ti, jaz in najin otrok R TRŽIČ TVS 2 10.10 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 1. tek, prenos 11.00 Karaoke, ponovitev 12.55 Adelboden: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), 2. tek, prenos 13.50 Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbourna 15.30 Zgodbe iz Amerike: Od Indijancev do boeinga, dokumentarna oddaja 16.00 Sova, ponovitev 17.15 Iz življenja za življenje 19.10 Podarim - dobim 17.40 \M?"»- Pnkal FHF y rokometu (m): Gorenje - Prato, prenos, Med odmorom: Svetovni pokal v alpskem smučanju, veleslalom (m), posnetek iz Adelbodba 19.10 Podarim - dobim 19.20 Videošpon 20.05 V zanki bolečine, zadnji del poljudnoznanstvene oddaje 20.35 Zelena ura 21.00 Roka ročka 21.45 Grad na Češkem, češka drama 23.20 Svet poroča HTV 1 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.30 Deklica iz prihodnosti, nadaljevanka 12.00 Poročila 12.05 Em-paratriz, nadaljevanka 12.50 Imeti ali ne imeti, ameriški čb film 14.30 Otroška oddaja 15.00 Mehanično vesolje 15.30 Otroški program; Igrajmo se; V treh tednih, nadaljevanka; Majhen veliki svet 16.30 Poročila 16.40 Življenje ob Dravi, dokumentarna oddaja 17.10 Besede, besede, besede 17.45 Hrvaška danesa 18.00 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.10 Vojaška policija, dokumentarna serija 21.00 TV parlament 22.50 Slika na sliko 23.30 Nature by design, dokumentarna serija 0.00 Poročila 0.05 Sanje brez meja AVSTRIJA 2 16.10 - obvestila, informacije ob 16.30, sledi nekaj zanimivosti z različnih področij, nadaljujemo pa z Bodečo nežo in oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. R JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej -oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/ popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf 8.00 Vremenska panorama 10.10 Alpsko smučanje - svetovni pokal, Veleslalom (m); 1. tek iz Adelbodna 12.05 športna arena, ponovitev 12.50 Veleslalom (m), 1. tek iz Adelbodna 14.00 Tenis: Australian open 15.00 Lipova ulica 15.30 Ljudje iz St. Benedikta 17.00 Odkrivanje zemlje 17.30 Orientacija 18.00 Mi 18.30 Tista stvar je 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Žival človek 21.15 Zunanjepolitično poročilo 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.30 Ambo temo 22.40 Klub 2 0.00 Pozabite na Mozarta, nemški film 1.30 Videostrani/ 1000 mojstrovin TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 Odštek 3 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh crr u\\jU £ £0. i o Utiip Kranja 20.30 Sobotna sreča -izlet nagrada v Gardaland 20.55 EPP blok - 3 21.00 Tema: Zvoki in ritmi Afrofolklore; gostje: glasbena skupina z Madagaskarja (v živo) 22.00 Slovenski šopek: Koroška Gorenjska 22.20 Iz lokalnih televizij Slovenije, glasbena skrinjica: Andrej Šifrer 0/TV Velenje) 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 29.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Dramski krožek se predstavi - oddajo pripravila D. Benedičič in R. Žitnik 20.00 Devetdesetletnica Tonike Ramovš 20.50 Brez komentarja LOKA TV ... Videostrani 20.00 EPP blok 20.05 Škofjeloški kulturni utrip (zanimivosti, razstave, pogovori...) 20.35 EPP blok 20.40 Športni pregled dogodkov (ponovitev) 21.10 Nedeljska reportaža (ponovitev)... Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jesnei je lepo 14.00 Gorenjska danes 15,30 Dogodki in odmevi RS 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni KINO CENTER amer. kom. JUNIOR ob 16., 18. in 20. uri STORŽIČ amer. pust. thrill. DIVJA REKA ob 16., 18. in 20 uri ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. film ŠUND ob 20 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. kom. SAM Z OČETOM ob 18. in 20. uri R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Countrv glasba 8.30 Pogled v zvezde 9.3C Glasbo izbirate poslušalci 10.0C Servisne informacije 10.30 Sosed dober dan 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.30 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 17.00 Novice 17.15 Zirovski glasnik 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoeknp 7.35 Javna razsvetljava - vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza -tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Glasba 24.00 Greatest hits z Darinko 2.00 Satelit 23.20 TVS 1 SEVERNA OBZORJA Ameriška nanizanka; Nekdanji ruski vohun Viktor Bobrov pride v Cicelyu. Mauriceu hoče prodati uradni dokument ruske vlade. Ko Maurice, ki se še vedno muči s pisanjem spominov, v dokumentih odkrije, da je KQB vedela za to, ko se edinkrat ni držal varnostnih predpisov, se bojuje s pekočim občutkom krivde. Chris mu v težkih trenutkih pomaga. Sanitarni inšpektor prvič po tridesetih letih obišče Hollingov lokal. Hotling ima za osebno žalitev, da mu hočejo predpisovati, kako naj vodi lokal. Maggie zelo prizadene smrt pilota, ki strmoglavi z letalom. Sklene, da bo poslej vsak dan živela tako, kot da bi bil njen zadnji. Vendar jo to, da je velikodušna, ljubeča in prijazna, zelo izčrpava in Joel se boji za njeno zdravje... alfama commerce d.o.o. Kranj C. 1. MAJA 5, Kranj, tik ob vhodu, oz. izhodu centra mesta AKCIJSKE CENE DO 31. JANUARJA cena na gotovino cena na 6 čekov brez obresti SUŠILEC PERILA GORENJE 700X-5KG PRALNI STROJ GORENJE 904 X - nov tip z ekološkim programom PRALNI STROJ GORENJE 606 X BTV GORENJE-VOYAGER 51 cm s XXX IZKORISTITE NAIUGODNEJŠO PONUDBO Z NAJVEČJO BREZPLAČNO DOSTAVO NA DOM Trgovina je odprta NON-STOP, tel. 331-552 DOMOTEHNIKA 37.905 39.990 47.990 50.990 52.990 55.990 48.990 50.574 d.o.o. Lesce, Rožna dolina 8, Objavlja prosto delovno mocto: - REFERENTA ZA ZUNANJO TRGOVINO Pogoj: ekonomski tehnik,'2 leti dela na zunanjetrgovinskih poslih, aktivno znanje angleščine, zaželeno znanje nemščine. S kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z opisom dosedanjih izkušenj ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: ŽITO Gorenjka, d.o.o., Lesce, Rožna dolina 8, Kadrovski sektor, 64248 Lesce. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po izbiri. PIS BLED, d.o.o., Kumerdejeva 18, BLED razpisuje prosto delovno mesto PRODAJE IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKO I PROGRAMSKE OPREME ZA PC Pogoji: - višja ali visoka izobrazba računalniške smeri - najmanj dve leti delovnih izkušenj - poznavanje računalniške mreže NOVELL, operacijskega sistema DOS - komunikativnost - znanje angleškega jezika - lastni prevoz Delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusna doba 3 mesece. Kandidati naj dokazila o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom pošljejo po poŠti na naslov: PTS BLED, d.o.o., Kumerdejeva 18, 64260 BLED v osmih dneh po objavi. Prva nagrada za Donijelo Včeraj ob 8. uri je tričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa zavrtela boben za žrebanje in opravila Ireb prispelih rešitev. Pri štetju ogromnega kupa dopisnic (in pisem) z rešitvami križanke PIZZERUE KARANTANIJA iz Dru-lovke 40 pri Kranju, je komisija naštela kar 1.191 rešitev. Pri žrebu so tokrat imeli srečo naslednji bralci: /. Danijela Miselj, Cesta 1. maja 61, Kranj (večerja za dve osebi), 2. Vladimir Oblak, Hruška 154, Jesenice (večerja za dve osebi), 3. Mojca Cvek, Koritenska 1, Bled (družinska pizza). Od 4. - 6. nagrade v vrednosti 1.500 SIT pa so: Anica Novak, Deteljica 11, Tržič; Eva Jeglič, Gogalova 6, Kranj; Ana Bdjželj, Britof 57, Kranj. Pravilna rešitev (geslo pokrovitelja Pizzerije Karantanija) se glasi: DOBIMO SE V PIZZERIJI. NAGRADNA KRIŽANKA MOBITEL? POSLOVNA ENOTA KRANJ Se 4gi Pokrovitelj današnje križanke je MOBITEL POSLOVNA ENOTA KRANJ, ki ima svoje prostore v BEŽKOVI VILI (leta 1936 jo je projektiral arhitekt Jože Plečnik) ob križišču "na Bekslnu". V poslovni enoti Mobitel v Kranju, tel. 222-616 si lahko ogledate in preizkusite vse aparate iz njihove ponudbe. Pri odločitvi vam pomagajo z nasveti, poskrbijo pa tudi za montažo. Vse aparate imajo v zalogi. Če ne utegnete priti do njih, pa vas lahko oni obiščejo in vas pri vas seznanijo s svojo ponudbo. Za srečne reševalce današnje križanke razpisujemo naslednje nagrade: 1. in 2. nagrada: ura JUNGHAUS, 3. - 6. nagrada: nagrada Gorenjskega glasa. Geslo, sestavljeno iz črk na oštevilčenih poljih nam na dopisnicah pošljite na naslov: Gorenjski glas, Zoisova 1, ?, Waše 64000 Kranj do četrtka, 2. februarja 1995, do 8. ure, bo komisijsko žrebanje. Rešitve alhko oddate tudi! Po Turističnih društivh Cerklje, Jesenice, Bohinj, Radovlj1^^ ca, Škofja Loka, Tržič, Dovje - Mojstrana ali KranjshQ\oi Gora. Lahko pa jih oddate tudi v naši malooglas^k\ službi v avli poslovne stavbe na Zoisovi 1. Pndvri mobitel 1 2 3 4 5 6 7 8 9 ! 10 11 12 13 14 15 18 17 18 19 20 21 22 23 24 2E> P Avl ktek, 20. januarja 1995 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK 23. STRAN • GORENJSKI GLAS ........................ !^anj, 19. Januarja - Gorenjska banka je ponudila šestme-C|,a posojila po 13-odstotni realni obresti meri, po novem ra lahko tekoče račune odprejo tudi tisti, ki so zaposleni le za lest 'etošni'm letom lahko pri Gorenjski banki najamete * 'mesečno posojilo do 13-odstotni realni obrestni ^—ucsecno posojilo po 13-odstotni realni obrestni meri, torej tač Jše 1 doslej tcr §e ugodnejše, kot je limit na tekočem jf axUnu- kjer so obresti 14-odstotne. Višina posojila je odvisna od j.7 p kreditne sposobnosti. iiM ^ JanuarJu lahko v Gorenjski banki tekoči račun odprejo v/jL.1 tisti, ki so zaposleni le za določen čas, po odprtju tekočega ,'5jty ,u"a pa mora njihova zaposlitev trajati še vsaj šest mesecev. Za Vicifln i -en ^as Je namreč zaposlenih vse več ljudi in tekoče račune so toS|eJ *e lahk0 odPr,i v Abanki in SKB banki, zdaj se jima je V vV^'a ^e Gorenjska banka. Prav tako imajo seveda redni limit F Kini 20 tisoč tolarjev in prav tako dobijo kartico za bankomat. Izavračanje čekov N 19. januarja pacajo ceke Goi Zakaj nekateri trgovci v Ljubljani Kanj 'vračajo ceke Gorenjske banke, kar se dogaja pri plačilu z * ceki oziroma pri odloženem plačilu? .^prejem čekov ni več obvezen in to trgovec seveda lahko PrihraVl' *>re Pa za ProD'em' ki ni samo gorenjski, do tega pa sadi ■ z'ast' Pr' odloženem plačilu na več mesecev, česar je v —^ir 1 • ^asu sPet vetiko, je povedal Vasilij Koman, pomočnik Ue torJa Gorenjske banke. Trgovci namreč pri tem tvegajo, saj iei/nx0reJ° vedeti, ali bo imel kupec v naslednjih mesecih kntje na *K°cem računu. govci so se že obrnili na Združenje bank, naj bi banke jamčile a plačila, vendar so jih bankirji zavrnili, kar je razumljivo, saj W^S° Dank> temveč čeki lastnikov tekočih računov. Za k *nte čeke ne odgovarja banka, temveč lastnik tekočega računa, .govec se torej v primeru neplačila lahko obrne na sodišče in Qe na dosedanjo prakso terjatev tudi brez zapletov iztoži. Tr, Ahiša AVKCIJSKA objavlja TERJATVE SPREJETE NA 8. AVKCIJO terjatev, ki bo 26.1.1995 ob 12. uri v dvorani Avkcijske hiše Ljubljana, Šmartinska 152 dolžnik znesek /SIT/ (100% vred.) CEDAM d.o.o., Domžale 3.209.996,40 CIMOS, Koper 30.500.700,00 DONNA TINA d.o.o., SI. Gradec 771.471,50 EEK VIDEM, Videm ob Ščavnici 1.341.498,30 EMKO YU GIRAK d.o.o., Luče 2.818.226,90 GRADIŠ, GP, Maribor 57.000.000,00 HUBEU d.o.o, Ajdovščina 219.718,00 KLINKER, trg., Lenart 394.885,00 KONSTRUKTOR SGP, Maribor 29.642.302,80 LESTRO-LEDINEK d.d., Hoče 4.912.998,60 LITOSTROJ, Tov.ind.opreme, Ljubljana 1.206.083,10 MEGGITOURS, Škofja Loka 1.651.325,10 MERX Blagovni center, Celje 1.555.527,60 METALNA KOVINAR, Maribor 8.121.662,10 MMT storitve, vzdrž., transp., Maribor 10.513.691,00 PION d.o.o., Velenje 697.329,50 PRIMEX, Medn.trg.d.o.o., Nova Gorica 29.609.400,30 RATITOVEC p.o., Železniki 3.485.609,80 RENEX d.o.o.; Portorož 1.147.410,00 S & D d.o.o., Podgorci JMjWJ SAVA IMPEX d.o.o., Ljubljana TAM-BUS, Gornja Radgona ***Ž?SK TAM-BUS Gorn a Radgona TAM-gosp. vozila, Maribor ^»JSJfi Tenis, turizem, trgovina d.o.o.,Ljubljana 2.268.647,99 TH, Trbovlje UNIKAT d.o.o., Ilirska Bistrica 522.203,00 VIDEM -v stečaju, terjaj terjatvah je možen , delni odplačni prevzem oz, u e Odnosi terjatev se na avkciji niža do prodaje "uka (spodnja meja prodajalca). pod;etvse kupce blaga ali storitev pri zgornjih kateri , k nakuPu terjatev po znižanih vrednostih, s zvezno u im**° moznost kompenziranja svojih ^SL^0 S1T vplačate na ŽR št 50100-601-202302, Avkcijska 1 % ^^VL Provizija Avkcijske hiše po prodam terjatvi na avkciji maša vrednosti terjatve nad 1.000.000 SIT, 2 % od terjatve bodai * 999999 min3% ^ taJatve 499999 SIT Do*, jnf°nnaciJe vam lahko posreduje g. Ljubo Rolih osebno telefonu. ^cijska hiša Ljubljana, do.o., Šmartinska 152 ^J^185 52 50 (ilg), 185 52 70/fax061443 786 BORZNI KOMENTAR Medvedov teden na borzi, bi lahko rekli za dogajanja na borzi v tem tednu. Po rahlih popravkih tečajev delnic navzgor pretekli teden, je v tem tednu borzni indeks padal, tečaji delnic pa so v okviru dnevnega trgovanja močno nihali. Tako ste lahko najbolj spekulativno delnico, ki hkrati odraza razpoloženje investitorjev, kupovali za 165.000, na koncu sestanka pa ste jo prodali za 173.000 tolarjev. Očitno je tako kratkoročno trgovanje zadnje čase močno popularno, saj je edino v okiru tečajev, ki se dnevno dosegajo na trgu, možno realizirati dobiček, ali pa tudi ne, odvisno od pričakovanj na trgu in vašega obnašanja. Torej, slovenski borzni indeks se je v teh dneh spustil z nivoja 1.384 na 1.370 indeksnih točk, torej za 1,8 %, medtem ko so bila nihanja delnic znotraj istega trgovanja precej večja. OTC trg je sicer uradno zaživel, poslov pa je trenutno še izredno malo. Tako po številu delnic, s katerimi se trguje, kot tudi po doseženem prometu. Trenutno se trguje predvsem z delnicami Intare, Hipotekarne banke Brežice' in rednimi delnicami Rogaške, ter s 4. emisijo prednostnih delnic KB Triglav. Opisano stanje pa je normalno, saj je odsev razmer tudi na uradnem delu borzne kotacije, kjer se dnevni promet giblje okoli milijona nemških mark. Trg je tako v zatišju, mogoče je določene premike pričakovati po petkovi parlamentarni seji, na kateri bodo poslanci razpravljali o spremembah zakona o dohodnini, med drugim tudi o podaljšanju moratorija na kapitalne dobičke fizičnih oseb za dobo dveh let (do 1. 1. 1997), kot tudi o predlogu, da bi se v dohodnino kot olajšava priznavali tudi nakupi delnic ali deležev pravnih oseb in to že za dohodninsko leto 1994. Počakajmo in videli bomo. Trg obveznic tudi ne doživlja posebnega razcveta. Glede na predvidena gibanja tečaja marke proti tolarju in pričakovanj v tej smeri bi lahko rekli, da bodo naložbe s t.i. devizno klavzulo tudi letos precej nezanimive, saj je večina obveznic nominirana v nemških markah in po oceni večine gospodarstvenikov in bankirjev, bo tudi letos marka zaostajala za tolarjem. Če bi sodili po prvih dvajsetih dneh .letošnjega leta, bi lahko rekli, da ta teza drži, saj se je tečaj marke v tem obdobju povečal za 0,2 %, R za isto obdobje pa znaša 0,7 %. Ker je pod vprašanjem tudi sprejetje medbančnega dogovora o višini pasivnih obrestnih mer, ki naj bi stopil v veljavo februarja letos in ki naj bi diločil zgornjo mejo pasivnih obrestnih mer in s tem tudi nove okvire za nižje aktivne obrestne mere, ki bi spodbudili tudi naložbe v obveznice kot alternativno obliko nalaganja sredstev, pa se tudi na tem področju ni nadejati kakšnih premikov tečajev obveznic navzgor. Borzna posrednica Hennina Krt Krekova družba še zbira certifikate Kranj, 19. januarja - Krekova pooblaščena investicijska družba Skala še zbira certifikate, v dveh mesecih je drugi Krekov investicijski sklad zbral že za šest milijard tolarjev certifikatov. Krekove družbe so tako zbrale že za več kot 15 milijard tolarjev kapitala, certifikate jim je zaupalo več kot 50 tisoč Slovencev. Zaradi velikega zanimanja so Agencijo za trg vrednostnih papirjev že zaprosili za povečanje razpisanega kapitala s 7,32 na 9,5 milijarde tolarjev. Predvidoma bodo z zbiranjem certifikatov v pooblaščeni investicijski družbi Skala zaključili v drugi polovici februarja. Certifikate so jim zaupali ljudje iz vse Slovenije, tudi v naložbeni politiki načrtujejo naložbe po vsej Sloveniji, kar so že potrdili na prvi dražbi skada za razvoj, ko so kupili deleže devetih slovenskih podjetij. Pripravljajo se na naslednjo dražbo, ki bo v začetku marca, prav tako pa se že pogovarjajo o skupnem upravljanju tistih podjetij, v katerih je Krekova družba že kupila 20-odstotne deleže: Avtoservis Nova Gorica, Agroservis Maribor, Black & Decker Grosuplje, Kroj Škofja Loka, Izbira Laško, Kruh Koper, Gidos Lendava, Koloniale Maribor in Cankarjeva založba Ljubljana. Krekova družba je certifkate zbirala tudi s pomočjo nagradnega žrebanja, izžrebali so deset nagrad (potovanje v Rim za dve osebi), z Gorenjskega jo je prejela Pavla Jeram iz Radovljice. Cenik hotelov in kampov Kranj, 19. januarja - Izšla sta letošnja cenika slovenskih hotelov in kampov, pripravilo in izdalo ga je Združenje za gostinstvo in turizem pri GZS s finančno pomočjo ministrstva za gospodarske dejavnosti. Hotelski cenik je namenjen predvsem tujemu trgu, cene so objavljene v markah, saj inflacija pri nas še ni ukročena do te mere, da bi tolarske cene spoštovali vse leto. Turistični kraji so navedeni po abecedi, dodane so koristne informacije. Hotelski cenik je izšel v 30 tisoč izvodih. Tudi cenik kampov objavlja cene v nemških markah, dodane so telefonske številke kampov in čas, kdaj so odprti. Cenik je dopolnilo h katalogu, ki je izšel sredi preteklega leta, natisnili so ga v 210 tisoč izvodih. AVTOSALON KALCIT, d.o.o. Kranj, C. Talcev 69 Tel. 064/331-013 SMUKI - NAJ JAPONEC L Avto, ki daje vse, kar obljubi! UGODNI KREDITI 10 -11 % letna obrestna mera LEASING 1-5 let V PRODAJI MODELI '95! Pričakujemo vas od 8.30 do 1130 in od 15.00 do 18.00, ob sobotah od 8.30 do HOtM KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKUPNI/FRODAINI I NAKUPNI/PRODANI 1 NAKlTNI/mODATNI MENJALNICA 1 DEM 1 1 ATS 100 ITI A BANKA (Kranj, TrW) 80.10 81,80 11,31 11,62 7,45 7,81 AVAL Bled, Kranjska gora 80,80 81,10 11,45 11,55 7,70 7,85 BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj 80,60 81,50 11,40 11.70 7.60 8.00 COPIA Kranj 80,85 81,60 11,45 11.55 7,65 7,85 EROS (Stari May), Kranj 80,95 81,00 11,48 11,50 7,85 7,90 GEOSS Medvode 80,80 81.00 11,44 11,50 7,65 7,75 GORENJSKA BANKA (vse enote) 79,65 81,95 11,10 11.65 7,48 8,03 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 80,50 81,35 11,40 11.59 7.60 7.85 MDA-tržnica Ljubljana 80.85 81.15 11.45 11,53 7.70 7,80 IURIKA Jesenice 80.30 81.40 11,31 11.55 7.55 7,80 INVESTSko'jr'iikB 80.79 81,20 11,41 11.54 7.51 7,82 LEMA Kranj 80.80 81,20 11.44 11,55 7,65 7,85 MIKELStrailiče 80,89 81,15 11,44 11.50 7,70 7,83 PBS d.d. (na vseh poštah) 79,50 81,50 10,90 11,51 7,22 7,74 SHP-Slov. hran. In pos. Kranj 80,60 80,99 11,42 11,49 7,65 7,75 SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SLOGA Kranl 80,50 81.50 11,30 11,60 7,50 7.85 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 79,65 - 11,10 - 7,48 ■ SLOVENIJATURfST Jesenice 80,30 81.40 11^31 11.55 7,55 7,80 SUM Kran| 80,80 81,00 11,44 11,50 7,65 7,75 TALON Zel. postaja Trata, Sk. Loka 80,80 81,20 11,40 11.55 7,70 7,90 TALON Zg. Bitnje 80,80 81,20 11,40 11.55 7.70 7.90 TENTOURS Domžale 80,80 81,20 11,45 11.60 7,60 7,90 UBK d.d. Škofja Loka 80,95 81,80 11,40 11.62 7.60 7,88 WILFAN Kranj 80.80 81,10 11,46 11,52 7,70 7,85 VVILFAN Radovljica, Grajski dvor 80,80 81,00 11,44 11,52 7.70 7,85 ZORI Kamnik ZAPRTO POVPREČNI TEČAJ 80.55 81,32 11,35 11.56 7,61 7,85 Pri Šparovcu v Avstriji Je ATS ob nakupu blaga po 11,50 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, ki si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA MLFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobot* 8.00 - 12.00 ter n* vseh enotah poŠte I Kran). Kordfka c. 2. 064/211-644 L|ublj*n*. Slovenska c.54, 061/133-11-55 MklSOfTT Titov tr9 4B« škofia Loka» «TeTALO^rid0o te|efon 642_0'74 potrebuje VODJO PRODAJE TEKSTILNIH IZDELKOV IN HOTELSKIH OBLAČIL - KOMERCIALIST Pogoji: - najmanj srednja šola tekstilne smeri - najmanj dve leti izkušenj v komerciali - smisel za modo in kreacijo - vozniški izpit B kategorije - poznavanje dela na računalniku - znanje angleškega jezika Nudimo dober osebni dohodek in stimulacijo. Zaposlitev je za nedoločen čas, s poskusnim trimesečnim delom. OH CLUB KANU Valburga 7 61216 Smlednik razpisujemo prosta delovna mesta NATAKARJA RECEPTORJA TOČAJKE Od kandidatov pričakujemo ustrezno izobrazbo in večletne delovne izkušnje. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov CLUB KANU, Valburga 7, Smlednik. mira stavbno in pohištveno mizarstvo Radovljica razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Pogoji: - da ima najmanj V. ali VI. stopnjo izobrazbe ekonomske, organizacijske ali lesarske smeri, - da ima s V. stopnjo pet, s VI. stopnjo pa štiri leta delovnih izkušenj v poklicu, - da pasivno obvlada nemški ali angelski jezik - predložitev zamisli razvoja podjetja Mandat traja 4 leta. Kandidati naj pisne vloge z vsemi dokazili v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo na naslov: MIRA, Mizarstvo Radovljica, šercerjeva 22. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Prejeli smo Visoki davki in prispevki Spodbudo za to pismo mi je dala odločba za katastrski dohodek od kmetijstva za leto 1994 in pa prispevki za zdravstvo in gozdne ceste, kar smo kmetje dobili dan pred silvestrovim. Bilo je krasno darilo, ni kaj, saj je številka na položnici (poračun za leto 1994) osemkrat večja, kot leto prej! S takim početjem bodo spravili v dolino še teh nekaj mladih ljudi, ki smo bili pripravljeni vztrajati v bregovih in se spoprijeti s trdim delom. Kdor pozna razmere v hribih, namreč ve, da je kar precej dela treba opraviti ročno, saj se s stroji ne da. Pa tudi ceste. Vsak oddaljeni kmet v hribih ima ie dovolj svoje ceste (2 - 3 km) za vzdrževanje. Pozimi pluženje, poleti pa neurje in nevihte, ki močno poškodujejo cesto. Treba jo je popraviti in to na lastne stroške, ki pa niso majhni. Ta prispevek za gozdne ceste se mi zdi neopravičen. Toliko o tem! Pred dnevi sem v Kmečkem glasu bral, koliko je Slovenija, žal, preveč poraščena z gozdovi. Jaz se temu ne čudim, saj je prejšnji režim precej prispeval k temu, sedanji režim in pa davčna politika pa bodo ta odstotek še močno povečala! V Avstriji, Bavarskem, Švici, hribovski kmetje dobijo subvencijo od države, da sploh ostanejo in delajo v teh težkih razmerah. Kaj pa pri nas? Visoki davki in prispevki! Jaz mislim, da je to velika sramota za državo in za tiste, ki krojijo davčno politiko. Če ne bodo v Ljubljani spremenili miselnosti o količniku in kriterijih pri KD in prispevkih za hribovske kmete, bomo to prisiljeni storiti, mladi kmetje tako, da bomo pustili kmetije in bo Slovenija še precej bolj poraščena z gozdovi! Ljudje pa bomo odšli iskat kruh v dolino ali pa na zavod za zaposlovanje, če jih tam še ni dovolj! Upam, da bo ta članek prebral kdo z ministrstva za kmetijstvo in pri nadaljnjih sklepanjih o višini prispevkov in davkov upošteval težavnost pridelovanja v hribih. • Guzelj Ivan in vaščani Sv. Barbare Predavanje Pridelovanje pod vrtnarsko tkanino Voklo - Kmetijska svetovalna služba pripravlja v ponedeljek, 23. januarja, ob devetih dopoldne v gasilskem domu v Voklem predavanje o pridelovanju zgodnjega krompirja in zelenjave pod vrtnarsko tkanino Lutrasil. Strokovnjaki Zelenega hita iz Ljubljane bodo predstavili tudi tehnologijo pridelovanja najvažnejših zelenjavnic. • CZ. Označevanje drevja za možni posek Sečnjo je treba prijaviti Gozdarji so v zadnjih treh lanskih mesecih v gozdovih nekdanje škofjeloške občine označili več drevja za možni posek, kot so ga prej odkazali v vsem letu 1993. Kranj - "Lastnik gozda, ki želi sekati, prijavi sečnjo Zavodu za gozdove Slovenije, območni gozdar pa mora najkasneje v dveh tednih po prijavi v sodelovanju z lastnikom izbrati drevje za možni posek - to je največjo količino, ki jo lastnik sme posekati v določenem obdobju," pravi Janez Ponikvar, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije. "Lastnik in gozdar izbereta drevje na osnovi gojitvenega načrta, ki ga zavod naredi za posamezno en- morajo biti narejena. Last- Slo nik izbrano drevje lahko poseka ali ne, odvisno od potreb in razmer na trgu," pravi Janez Ponikvar in poudarja, da lastniki goz- ^ dov vse bolj spoštujejo zakon o gozdovih, Še zlasti * 01 tisto določilo, da je sečnjo treba prijaviti. Gozdarji Z Včer območja nekdanje škofje- 'rstv; loške občine so, na primer, ^st* lani v zadnjih treh mesecih označili več drevja za mož- 6p0r) ni posek, kot so ga "od-jmen kazali" v vsem letu 1993. sredi Dovolj pove tudi podatek, JjjJfo da je bila lani v prvih h desetih mesecih od okoli pn sto tisoč kubičnih posekanega lesa na močju enote dobra četrti nu r; p metrov torga ob- Pi v; kake. ,< na neodkazanega, medtem jj^j!"' ko je bilo v zadnjih dveh na] lanskih mesecih od 22.3001 kubičnih metrov še 4.6O0J kubikov neodkazanega oz približno petino. t V ^ Bistr Izdali 1.890 odločb V kranjski območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije so lastnikom gozdov na območju nekdanje kranjske, škofjeloške in tržiške občine izdali lani od avgusta do konca decembra skupno L890 odločb. 678 lastnikov, od tega kar S40 iz krajevne enote Kranj, je prejelo odločbe o poseku in spravilu lubadark ter o vzpostavitvi gozdnega reda. 654 lastnikov je dobilo odločbe o odobritvi sečnje, 496 lastnikov pa odločbe o potrebnih gojitvenih in varstvenih delih. Ostale odločbe se nanašajo na pridobivanje okrasnih dreves in na obnovo opustošenih gozdov. oto (ponavadi je to več parcel skupaj), pri tem pa upoštevata stanje gozda, cilje gospodarjenja trebe lastnika. Če gozdar glede in po-lastnik izbire posek zavod in drevja za možni dosežeta soglasje, lastniku izda odločbo, v kateri so poleg možnega poseka določeni še obseg obnove in nege gozda, potrebna varstvena dela, kratke usmeritve za ta dela in čas, v katerem Kot je povedal Franček Kolbl, vodja kranjske močne enote Zavoda za ieus gozdove Slovenije, so last; ^čel niki gozdov, ki želijo hiti j^JJ obveščeni, že lahko seZ- m0v| nanjeni z novim zakonom boj o gozdovih. Med drugim soTbp( v vseh krajevnih enotah|3:l,' pripravili sestanke, na ka; terih so jim predstavil' delovanje zavoda, postopek označitve drevja za možni posek, sofinancif anje obnove, nege in varst' va gozdov, problematik gradnje in vzdrževanja traktorskih vlak in gozd; nih cest - in še marsikaj drugega. • C.Z. V saj s Corr odbe Nam obe i ti0V{ Tpv Senc Razpis za pridobitev dolgoročnih posojil za pospeševanje turističnih dejavnosti članov Turističnega društva Bohinj 1. Znesek razpisanega posojila znaša: 18.750.000.00 SIT. 2. Prosilci za posojili so lahko člani društva, ki opravljajo ali bodo opravljali turistično dejavnost nuđenja prenočitvenih storitev, kot osnovno ali dopolnilno dejavnost, ki izpolnjujejo pogoje tega razpisa in so posojilno sposobni. 3. Prosilci naj v razpisnem roku predložijo sledečo dokumentacijo: - vlogo, v kateri poleg višine zaprošenega posojila opišejo sedanji in bodoči obseg dejavnosti, vire financiranja nameravane naložbe, ter namen porabe posojila, - potrdilo o članstvu v društvu, ki ga pridobijo na sedežu društva, - fotokopijo potrdila o državljanstvu, - pogodbo o dolgoročnem sodelovanju z društvom, - zadnjo napoved za odmero davka iz dejavnosti, - dokazilo o opravljanju dejavnosti (fotokopija obrazca PT in OPP, ki so ga prejeli ob registraciji dejavnosti), - dokazila o namenu porabe posojila (predračun ali pogodba), v primeru financiranja gradbeno-obrtniških del tudi fotokopijo veljavnega gradbenega dovoljenja ali odločbe o priglasitvi del, - dokazilo o lastništvu objekta, ne starejše od 30 dni (zemljiško knjižni izpisek), - če prosilec opravlja tudi drugo dejavnost (potrdilo o višini osebnega dohodka na bančnem obrazcu ali zadnji odrezek pokojnine, ali druga dokazila o višini rednih prejemkov). Prosilcem, ki bodo šele začeli z opravljanjem dejavnosti, ni potrebno predložiti dokumentacije navedene pod peto in šesto alinejo te točke. 4. Prednostno bodo obravnavani sledeči prosilci: - ki zagotavljajo več lastnih sredstev, tako da s skupnimi sredstvi zagotavljajo večje število prenočitvenih kapacitet, - ki že dlje časa opravljajo dejavnost nuđenja prenočitvenih kapacitet in izboljšujejo kvaliteto in obseg prenočitvenih zmogljivosti, - začetniki, ki bodo s pridobljenimi sredstvi začeli opravljati dejavnost že v letni sezoni 1995. 5. Pogoji posojila so: - odplačilna doba: do 5 let, - realna obrestna mera: fiksna 8 % letna, - realno vrednotenje posojila: posojilo se revalorizira z veljavno stopnjo revalorizacije, - način plačila realnih obresti in revalorizacije: mesečno na osnovi obračuna, - način vračanja posojila: v mesečnih obrokih, - najvišji znesek posojila po prosilcu: 1.500.000,00 SIT, - znesek posojila lahko znaša največ 50 % vrednosti nameravane naložbe, - zavarovanje posojila in ostali stroški: skladno z bančnim pravilnikom o zavarovanju in veljavno tarifo nadomestil, 6. Dodatne informacije pridobijo prosilci v referatu odobravanja posojil občanov na sedežu enote banke, Gorenjska c. 16, Radovljica. 7. Rok za oddajo vlog je 30 dni po objavi razpisa. 8. Prosilci naj popolne vloge oddajo v referatu odobravanja posojil občanov na sedežu enote banke Gorenjska c. 16, Radovljica. 9. Na osnovi pridobljenih vlog z zahtevano dokumentacijo in po strokovni obdelavi v banki in po pridobitvi soglasja društva za odobritev posojila po obrestni meri iz tega razpisa, ter ureditvi zavarovanj, bodo prosilci sklenili z banko posojilno pogodbo. Nekdanjim lastnikom vračajo gozdove Vrnili že več kot deset tisoč hektarjev gozdov Dva velika zahtevka še čakata na odločitev Na Gorenjskem ni službe, ki bi ta trenutek lahko "postregla" z natančnimi j)o dat ki o tem, koliko je državnih in zasebnih gozdov, koliko je lastnikov, gozdnih kosov in parcel, kolikšna je povprečna posest... Razlog je v tem, da se z denacionalizacijskimi postopki lastniška sestava slovenskih in gorenjskih gozdov močno spreminja. Kot je na nedavnem srečanju kmetov v Cerkljah povedala Marija Lukačič, direktorica Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je na osnovi "lastninskih zakonov" prešlo v upravljanje sklada okoli 350 tisoč hektarjev gozdov (in še 210 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč). V skladu ocenjujejo, da jim bo po končani denacionalizaciji ostalo še okoli 130 tisoč hektarjev gozdov. Doslej so jih nekdanjim lastnikom vrnili že okoli 65 tisoč hektarjev, od tega okoli 5.000 hektarjev v kranjski občini, 751 hektarjev v tržiški občini, 1.660 hektarjev v škofjeloški, 1.165 hektarjev v radovljiški... Na Gorenjskem sta nerešena še dva večja denacionalizacijska zahtevka, in sicer zahtevek Bornovih dedinj za vrnitev okoli 3.600 hektarjev gozdov v tržiški občini in zahtevek Cerkve oz. ljubljanske nadško-fije za vrnitev gozdov na Pokljuki, Mežakli in Jelovici. Kar zadeva Bornov zahtevek, so v tržiški občini najprej pripravili takšno poročilo o dejanskem in pravnem stanju, na podlagi katerega bi Bornovim dedinjam z delno odločbo že lahko vrnili vse gozdove in ostala zemljišča, potlej pa so na podlagi novih spoznanj pripravili novo poročilo in izdali odločbo, s katero zavračajo vračanje gozdov v naravi. Bornove dedinje so se na odločbo upravnega organa tržiške občine pritožile, na republiki pa o pritožbi doslej še niso odločili. Še večji je zahtevek Cerkve. Potem ko so ji v jeseniški občini že vrnili okoli 600 hektarjev gozdov v Belci, Martuljku in v Pišnici, so se tudi v radovljiški občini lani že pripravljali na to, da bi Ljudje se bojijo stekline, vendar... Jajca niso okužena Bodešče - V BodeŠčah pri Bledu sta se po vasi že ne časa potikali dve kuni, ki sta, kot je za kune značiljj davili kure. Menda sta jih "na drug svet" spravili več *° deset. No, ena kuna je zdaj Že tudi sama na "drugoj svetu", druga se še potika po vasi in grozi kuram- ^ posebnega, boste rekli! Ne bo držalo. Posebno je to, d«! bila kuna, ki je poginila, stekla, in da se je, še preden J "omagala", stepia z drugim psom, ta pa je potlej priše* stik s še tremi psi in mačko. Veterinarski inšpektor fl1^ Roman Grandič je ob tem ukrepal tako, kot vedno takih primerih. Vse štiri pse in mačka so v torek pob». In zdaj smo pri bistvu problema. Ker je stekla km* napadala tudi kure, ljudje pa so jedli njihova jajca, r zaskrbljeni in se sprašujejo, ali se niso prek jajc okužm. steklino. Veterinarski inšpektor to možnost zavrača pravi, da naj bodo ljudje glede tega mirni. • CZ. KM Hok JE! Ki Pred Mita Priča mošt Nadi izdali delno denacionaH? Uintj cijsko odločbo, s katero £alo ljubljanski nadškofiji vri1. 9.262 hektarjev gozdov J J** skupno 16.348 hektarjev' 8 likor jih je po podat" blejske enote Zavoda gozdove Slovenije na obn* ju radovljiške občine. V$ odločbo bi že izdali, če ne vmes poseglo ministrstvo kulturo, ki je "posvaf: občino, da je vračanje I dov na območju Triglavstf narodnega parka v nje? pristojnosti. V Radovljic1 na to reagirali tako, da začeli pripravljati odloČh^ in p katero bi Cerkvi vrnili tiste gozdove, o katerihi|yk prvi stopnji) lahko odn " občina. • C.Z. n 5* note vkuP žnač dru« i 8ebe skok let.S Pa v J* * °n' sPor yete: Prvc *ače 8? Pl obve1 Plav; Pose >lc ^1* Ki ril' Bore psini Udi Kri?. T\)di ostaj Jesei UREJA; Vilm» Stanovnik Slovenija dobiva nacionalni program športa in zakon o športu VSAK DAN URO ZA SPORT Racionalni program športa v Republiki Sloveniji je sestavni del nacionalne razvojne strategije. Poudarja strokovnost, ekonomičnost, racionalnost, učinkovitost, preglednost in humanost. ^Ljubljana, 20. januarja - I ceraj so predstavniki minis-P*«va za šolstvo in šport pre !dstavili javnosti Nacionalni K*ugram športa v Republiki Ppoveniji in predlog Zakona o PPortu. O predlogih obeh dokumentov bodo razpravljali v Ndinah, ki jih oba dokumenta PJholj zadevata, nato pa bo o Racionalnem programu in zako-|nV razpravljala vlada. Nacional-f11 program zajema celostno Org«nizirano dejavnost v šport-r vzgoji, športni rekreaciji ter kakov ostnem in vrhunskem vzdrževanju športnih objektov in spremljajoče infrastrukture. Zakon pa daje nacionalnemu programu organizacijsko in finančno oporo ter udejanja kategorije, kot so strokovnost, esna športna vzgoja šoloobveznih in predšolskih otrok, zago tovljena skrb za posebno nadarjene otroke, ki težijo h kakovostnemu in vrhunskemu športu, posebno poglavje pa ekonomičnost, racionalnost, govori o športni vzgoji otrok z učinkovitost, preglednost in humanost. Nacionalni program opredeljuje športno vzgojo predšolskih otrok, to je čas od otrokovega rojstva do sprejema v šolo, športno vzgojo v vrtcih in med obveznim Šolanjem, kjer naj bi imel vsak otrok razvojnimi težavami. V vseh srednjih šolah naj bi bile najmanj tri ure tedensko namenjene športni vzgoji, športna vzgoja pa naj bi bila obvezna tudi za študente. Zanjo bo odgovorna Univerza. Nacionalni program govori posebej o g_ '»»lUBiu in vrnunaKcin 'tudi-' Po!!ebno skrb namenJa dnevno najmanj eno uro name- športnorekreacijski dejavnosti, njeno športu. Vsak učitelj naj bi kakovostnem športu odraslih, razvojnim in strokovnim skrbel zaradi varnosti za največ vrhunskem športu in športu 20 otrok. Omogočena bo inter- invalidov ter razvojnih in strokovnih nalogah v športu. Na- - •-1 r i—t loge iz nacionalnega programa L 1 I i 1 bo financirala država, občine in nalogam v športu ter gradnji in Odbojka___________ ZMAGI BLEJSKIH EKIP jjiVj.3- krogu 1. DOL s.*a od gorenjskih ekip zmagali le obe ^ejski ekipi, Klima Commerce v Ljubljani, Minolta Bled v SI. strici. Odbojkarji FI Proma so doživeli že svoj 13 poraz, xSPešne pa so bile tudi odbojkarice ŠOU Triglava v derbiju *celja. Rezultati 1A. DOL moški: IT Prom : Olimpija 1:3, hrumvk : LJut°mcr 3:2, Vigros Pomurje : Pionir 3:1. Rezultati 1A. ; ženske: Krim : Klima Commerce Bled 1:3, LIK Tilia : TPV DJ[[0 mesto 0:3, Zg. Savinjska : HIT Casino 3:0. Rezultati 1B. -v L moški: Granit Preskrba : Minolta Bled 1:3), Fužinar : 3-1 xl■ 3:1 Rezultati 1B. DOL ženske: Prevalje : ŠOU Triglav i ' v,llnia : ŠOU 2:3, C imos : ŠD Tabor 3:0. »saj .Soboto se obeta ljubiteljem odbojke izredno zanimiv spored, Com na ^'edu na sporedu kar dva derbija. V goste h Klima odb^erce BIedu prihaja ekipa TPV Novo mesto, ki je 17 u •\a"cam B*ed prizadejala doslej edini poraz (OŠ Bled ob Ton i"x-' n,°ška ekipa Minolta Bled pa se bo pomerila z vodilno kan!T m B,e" ob 19- uri)- Odbojkarji FI Proma gostujejo v Ipbe odboJkarice ŠOU Triglava pa že v petek pri SOU. Tudi fŠ tvai^ v ^" ^OL gostujeta tako, da igrajo doma samo še ekipe v Pov čBled 11 : Prvačina (OŠ Radovljica ob 16.30), Plamen : Tpv'vf Lipnica ob 18. uri) in v ženski konkurenci Bled II : W , vcl mesto 11 (OŠ Blcd ob 14.15), Mehanizmi Kropa : ! ucur (OS Lipnica ob 16. uri). • B. Maček Hokejisti nadaljujejo drugi del državnega prvenstva JESENIČANI SO SE SPOTILI V KRANJU l*npija Ih.rt/, jc doma visoko premagala Maribor, Inntal e'je pa Slavijo. pre[anJ' 20. januarja - Najbolj zanimivo je bilo v Kranju, kjer sta £tn gledalci igrala domači Triglav in Acroniks z Jesenic, pričat*'' S°- favoriziran' Jeseničani s 3 :1, vendar težje, kot je bilo m0§, va*'» fazen tega pa so igrali oslabljeni. V jeseniškem domači,11' bilu Mlinarca, Razingerja, Pajiča in Pretnarja, pri pa Je manJkal Drinovec. Gole za zmagovalec so dosegli au»kov, Sodja ' 0\ Q,. »,y"v,a in Rahmatulin, za Triglav pa je bil uspešen Kumar, 'rnprja Hertz je v Mariboru premagala domačine s 14 : 0, MmJ^ CelJe pa prav tako v gosteh v Zalogu Slavijo Jato z 8 : 2. f jj°«ni so nudili soliden odpor. 0 Celie"*8 '^raJ° kro8- Olimpija Hertz bo doma igrala z Inntal K{ igrala' !^."on*ks Jesenice doma s Sportino Bled, Slavija Jata pa bo a doma s kranjskim Triglavom. • J. K. ^MIZM TENIS a Začetek gorenjske lige ril{ 8orenani'- januarJa " Začel se je drugi del tekmovanja v Ji °srne narruznoteniški ligi. Vodilna prva ekipa Križev je tudi v . Ji *Udi 01 oz'rorna prvem krogu nadaljevanja zmagala, prav tako pa *5 Kri*??8]' dvoriti. Izidi 8. kroga: Kondor.: Gumar 1 : 9, Križe 2 : Kri?raililu layoriti. Izidi 8. kroga: T| tudi i : 6-' EGP 1 : Jesenice 1 7 : 3 in Šenčur 1 : Merkur 4 : 6. ci, osiajaVj,drugi gorenjski ligi ni bilo presenečenj. Vodilna EGP 2 V* J' Mesen' na;PreJ na vrhu, zmagale pa so tudi Predoslje. Izidi: fci >n PrSe 2 : Senčur 210:0, EGP 3 : EGP 2 3:7, Sava : EGP 47:3 j iea°slje : Duplje 6:4. • J. Starman Vm0BILA> PRIREDITVE ■toten&u na Namiznoteniškega kluba Merkur skuD^r„f8?. .kluba Merkur iz Kranja vabi Uprava Namizna redno letno ^rinšek' \ danes' 20- januarja, ob 19. uri v pivnici gostišča Značaj , * ™ak'em- Skupščina bo imela delovni in tudi družabni druo| lii K'° SO na skupščino vabljeni člani in simpatizerji kluba ter &tuf -fl1 namiz»ega tenisa. • J.K. ltf|Sekcija V skakalci in kombinatorci v Sebenjah - Skakalna t»ft ^benjah1^3™1^3 k,uba Tržič PrireJa iutri- 21 • januarja, v ( kombinaciji za pokal Cockte za dečke do 15 JiJ pa v «u bodo °h U. uri na 53-metrski skakalnici v Sebenjah, teki 1 v- Vetera^lkl Vasi V Lomu' ' J'K' m °idor *° Prvet*Mvo v namiznem tenisu - Namiznoteniški klub [ja SPortni 2riG°dešiča bo organiziral jutri, 21.. : Poden v Vet Prvcnst"o V51narniznem tenisu. 'To bo že četrto zaporedno petkom tu ^' ^ok'- PriJavi1' sc ho mogoče še pol ure pred i uPine- \ekrnovanJa, igralci pa bodo razdeljeni v štiri starostne et- • J 0 do 40 ,cl' od 40 do 50 let, od 50 do 60 let in nad 60 0?ogoča / J\za °drasle - Novi zimski olimpijski bazen v Kranju VcŠČa v ,°£atejŠo dejavnost trudi za odrasle. Športna zveza Kranj p'avalne S° s^areJše občane iz Kranja in drugod, da se lahko znebijo P°scbnemnePisrncr|osti na posebnih tečajih plavanja. Učenje bo v dela Prost°ru, namenjenem le tečajnikom. Prijave sprejemajo delavnit , P° telefonu 211-176 in 211-235, pojasnila pa daje vsak nik med 7. in 9. uro Milan Čadež. • M.C. dvor ani jutri, Škofji Loki januarja, ob 16. uri v gorenjsko prvenstvo 'BOflRD še posebej ministrstvo za šolstvo in šport. Na osnovi cen iz leta 1994 je program na ravni države ovrednoten na 900 milijonov tolarjev, občine pa naj bi prispevale okrog 4 milijarde tolarjev. Zakon o športu pa določa med drugim ustanovitev strokovnega sveta za šport pri vladi, ki ga tudi imenuje. Ustrezni strokovni organi bodo oblikovani tudi po občinah. Zakon omogoča ustanovitev javnih zavodov za šport in uvaja večji red pri športni infrastrukturi. V športu bodo lahko opravljali svoje delo le ustrezno izobraženi ljudje, država pa bo bolj kot doslej skrbela za zdravstveno in drugo varstvo športnikov. • J. Košnjek kX^XXXX1..X.L.l.____ NAJVEČJI USPEH ZUPANOVE IN KOŠIRJA Gsiesertal - Na tekmi v paralelnem slalomu svetovne serije VVorld Pro Toura v deskanju na Južnem Tirolskem sta naša predstavnika Polona Zupan in Dejan Košir dosegla največja uspeha doslej. Zupanova se je prvič uvrstila med osmerico, ki se je v finalnem delu pomerila na izpadanje, v tako imenovanem "knockout" sistemu. A je nato že v četrtfipalu naletela na poznejšo zmagovalko, Nemko Tanjo Fischer. V prvi vožnji je Polona sicer premagala tekmico, v drugi pa je naredila manjšo napako, zaradi katere je za 10 stotink sekunde zgrešila napredovanje v polfinale. Med vso svetovno elito je tako na koncu zasedla odlično 8. mesto. Dejan Koširje v prvi kvalifikacijski vožnji dosegel 12. čas na svoji progi in tako kot prvi Slovenec nastopil tudi v drugem delu predtekmovanja, kjer nastopi 32 tekmovalcev. S skupnim časom obeh kvalifikacijskih nastopov je zasedel 21. mesto. Najboljši snowboarderji sveta se sedaj selijo v Fieberbrunn na avstrijskem Tirolskem, kjer bosta naslednji veleslalom in paralelni slalom VVorld Pro Toura, svetovnega pokala v snovvboardanju mednarodne snovvboard zveze ISF". Rezultati - ženske: 1. Tanja Fischer (Nem/Nitro), 2. Anja Hagenbucher (Nem/Nidecker), 3. Christine Rauter (Avs/ Burton); moški: 1. Karl-Heinz Zangerl (Avs/Oxbow), 2. Manuel Koglcr (Avs/Nitro), 3. Alexis Parmentier (Fra/ Rossignol).., 21. Dejan Košir (Slo/Oxygen, Sunshine). • J. K. GORENJSKO ČLANSKO PRVENSTVO Kranj, 18. januarja - V prostorih Šahovskega društva Murke iz Lesc poteka letošnje člansko prvenstvo Gorenjske. Moči meri 28 igralcev in igralk. Po dveh krogih so v vodstvu štirje igralci s po dvema točkama. Aleš Drinovec je uspel zmagati popolnoma izgubljeno pozicijo s Francem Ravnikom, Matej Sušnik ni dal možnosti Francetu Jazbecu, Ivan Pavlin je zmagal v časovni stiski s kmetom manj proti Borisu Cigliču, Branko Panič pa je pošteno namučil Franceta Rodmana. Vrstni red: 1.-4. (2) Drinovec, Sušnik ioba Tomo Zupan Kranj), Rodman, pavlin (oba Jesenice), 5.-8. 1.5) Mali, Kozamernik, Buha (vsi Murka Lesce), Pazlar Jesenice)... • Aleš Drinovec 0£®l£RIW OLIMPIJA V KRANJU Kranj, 20. januarja - Jutri se bo nadaljevalo državno prvenstvo v košarki. V prvi A moški ligi bo državni prvak Smelt Olimpija gostovala v Kranju pri Triglavu. Tekma bo jutri, 21. januarja, ob 20. uri v dvorani na Planini. V A -2 ligi bo Loka Kava jutri gostovala pri Interieru v Krškem. SPONZORSKA AVTOMOBILA ZA PETKA IN PEGANA Podjetje Summit Motors, ekskluzivni zastopnik avtomobil Ford v Sloveniji tudi letos nadaljuje s sponzoriranjem najboljših slovenskih športnikov in na ta način združuje športne uspehe s kakovostjo avtomobilov. V sredo sta sponzorska avtomobila prejela tudi telovadec Aljaž Pegan in odlični gorenjski smučarski skakalec Franci Petek, ki se bosta odslej vozila z vrhunskima avtomobiloma ford mondeo z dvolitrskim motorjem in najboljšo opremo. • M. G. Konec tedna državno prvenstvo na Pokljuki KDO BO NAJBOLJŠI V DRŽAVI Organizator letošnjega državnega prvenstva v smučarskih tekih za članske, juniorske in mladinske kategorije je Tekaški smučarski klub Merkur iz Kranja. Kranj, 20. januarja - Kot sporočajo organizatorji prvenstva v tekaških smučinah na Rudnem polju na Pokljuki bodo nastopili vsi najboljši domači tekači, pričakujejo pa tudi goste iz nekaterih tujih držav, tako da bo konkurenca res dobra. Častni, organizacijski in tekmovalni odbor, ki jih vodijo Jakob Piskernik, Irena Markič in Ivan Žibert, so naredili vse za lepo tekmo, ki bo trajala dva dni: jutri, 21., in v nedeljo, 22. januarja. Razen članic in članov, rojenih leta 1974 in starejših, bodo na državnem prvenstvu tekli juniorke in juniorji, rojeni leta 1975 in 1976, starejše mladinke in mladinci, rojeni leta 1977 in 1978 ter mlajše mladinke in mlajši mladinci, rojeni leta 1979 in 1980. Dvodnevni spored bo natrpan. Jutri, 21. januarja, bodo člani in juniorji tekli na 10 kilometrov klasika, članice in juniorke pa na 5 kilometrov klasika. V nedeljo, 22. januarja, pa bodo tekli prosto zasledovalno Člani in juniorji na 15 kilometrov, članice in juniorke pa na 10 kilometrov. Sledile bodo še tri tekme v prosti tehniki: starejši mladinci bodo tekli na 10 kilometrov, mlajši mladinci in starejše mladinke na 7,5 kilometra, mlajše mladinke pa na 5 kilometrov. Otvoritev prvenstva bo jutri ob pol desetih, tekmovanje pa se bo jutri in v nedeljo začelo ob 10. uri. Vsem, ki boste jutri in pojutrišnjem prišli na Pokljuko, priporočamo tudi ogled tekaške prireditve. * J. Košnjek ixLnz] SANKAČI NA JEZERSKEM 1 Jezersko, 15. januarja - Tanka, a čvrsta snežna odeja na naravni sankaški progi pri Stari cerkvi in lep jasen večer s polno luno je članom sankaškj sekcije pri ŠD Jezersko omogočila izvedbo prvega nočnega tekmovanja v letošnji sezoni. Najhitrejši v posameznih kategorijah so bili: cicibanke: Karničar Ines; cicibani: Šenk Primož, pionirji: Karničar Miha; članice: Šavs Barbara, st. članice: Partc Ana; člani: Pestotnik Roman; st. člani: Plaznik Silvo; dvojice: Karničar Luka in Gašper. Za varnost in zvezo so skrbeli člani GRS Jezersko, za dobro počutje pa gre zahvala domačiji Karničar. • B. Žagar ODLIČNI GORENJSKI KEGLJAVCI Kranj, 17. januarja - V soboto, 21. januarja, bodo spet oživela slovenska kegljišča, saj začenjajo igralci in igralke z drugim delom državnega prvenstva v sezoni 94/95. Gorenjski predstavniki so bili v prvem delu prvenstva izjemno uspešni, saj so si priborili mesta v samem vrhu slovenskega kegljanja. Igralci kranjskega Triglava so osvojili v jesenskem delu prvo mesto in upravičeno startajo na naslov prvaka ter s tem uvrstitev v tekmovanje za svetovni pokal. Kranjski asi začenjajo drugi del prvenstva doma in sicer se bodo v soboto ob 16. uri pomerili z moštvom Dadas Rudar iz Trbovelj. Ze ob 1330 uri pa bodo dvojni spored začele igralke Triglava, prav tako v dvoboju z Rudarjem iz Trbovelj. V drugi državni ligi bodo kegljavci Ljubelja iz Tržiča v prvem krogu nadaljevanja gostovali na težkem kegljišču v Ankaranu v tekmi proti moštvu ADRIA CONVENT. Tržičani so se /a nadaljevanje prvenstva dobro pripravili in se želijo že v prvem krogu revanširati Ankarančanom za jesenski poraz. V medre^ijski ligi gorenjska predstavnika Jesenice in Log Steinel merita v vrh in s tem uvrstitev v drugo državno ligo. Razplet nadaljevanja bo pokazal pravo razmerje moči. Več možnosti pa imajo zaradi ugodnega razporeda in dobrih igralnih pogojev na novem kegljišču igralci Jesenic. V soboto ob 16. uri igrajo Jeseničani doma z moštvom Gradiš Norika iz Ljubljane, igralci Log Steinela pa gostujejo v Ljubljani pri moštvu Geološkega zavoda. Gorenjske igralke in igralci obljubljajo borbene in kvalitetne predstave in pričakujejo obilo podpore s strani svojih zvestih gledalcev. • M. ŠJlar TAB inženiring, d.o.o. Računalniški informacijski sistemi Ljubljanska c. 24/a, 64000 KRANJ tel.: 064/273-273, fax: 064/273-274 Podjetje TAB inženiring, d.o.o. razpisuje dve prosti delovni mesti in sicer: 1. PRODAJNI INŽENIR Delo obsega trženje računalniških informacijskih sistemov. Od kandidatov pričakujemo: - da poznajo računalniške informacijske sisteme (HVV in SW) - da so komunikativni - da imajo vozniški izpit - da imajo predhodne delovne izkušnje 2. PROGRAMER Delo obsega razvijanje in programiranje v jeziku C ter učenje in uvajanje programskih paketov pri strankah. Od kandidatov pričakujemo: - da obvladajo jezik C - da poznajo poslovno informatiko - da so komunikativni - da imajo predhodne delovne izkušnje Pisne prijave z opisom predhodnih delovnih izkušenj sprejemamo na naslovu podjetja, najkasneje v 8 dneh po objavi. Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem razpisu. KOMENTAR Slovenec sem, Slovenec sem Kam smo prišli? Janez F*oštralc In kaj, če pade vlada, se razidejo koalicije? Koalicije, ki vladajo in tiste, ki se na to pripravljajo. V politiki resda ni "bratovske ljubezni", trenja so nujna in od splošne ter politične kulture je odvisno ali so kar tako sebi namen ali vendar vsebujejo tudi kali in možnost boljšega, naprednejšega. Da se strankarske resnice soočijo v tekmovalnosti programov, kadrovskih zasedb in, predvsem, zaupanju volivcev. Kljub množici strank na Slovenskem, se zdi - in to potrjujejo snovanja novih, prehodi enih k drugim, frakcije in krila v obstoječih da se še veliki del volilnega telesa v tej množici ne znajde ali se ne identificira s ponudbo. Zastrašujoča je namreč rubrika, raznoraznih javnom-nenjskih anket, "ne ve, koga bi volil". Ali neudeležba na volitvah. Kar seveda na kaže na nepotrebnost volitev zaradi morebitne politične stabilnosti, ampak prej na nezaupanje do stanja, kakršno je. V primeru politične stabilnosti ni strahu, da bo ob zmagi katerekoli stranke šlo na slabše, v drugem, drugačnem, naveličanem stanju strankarskih bitk - pa še v času tranzicij - je (ne)volivcu v opravičilo njegova nepomembnost in nemo inost vplivati na kakovost sprememb (na boljše; gre le za menjavanje pri koritu). Toda, predvsem taka vdanost "v usodo" tudi omogoča in podaljšuje stanje "tranzicije", bolje rečeno, vnaprej razumevajoče opravičuje nedoslednosti, če že ne zlorabo nujne preobrazbe na vseh področjih. V obdobju takšnih procesov pa bi vsekakor bilo pričakovati polno angažiranost vseh volilnih upravičencev, od programskih in kandidacijskih zborov(anj) naprej do zahtev po odpoklicu in dajanju nezaupnice posameznikom, strankam ali koaliciji. Preveč smo se morda "postrankirali" in pozabili ob tem na "civilne pobude", nevladne in/ali nestrankarske forume in organizacije, če že nismo pripravljeni v "svojih" strankah predlagati pobudi in sprememb, ki bi pomenile razširitev interesov. Slovenske družbe, državnosti in demokracije, seveda. V letošnjem letu, ki je posvečeno strpnosti, širjenju razumevanja in je hkrati obletnica ene največjih zmag demokracije, poraza nacifa-šizma, imamo toliko bolj možnost do poglobljenega razmisleka, kaj smo ob hkratni obletnici državne samostojnosti in zamenjave sistema prispevali zase in za druge, koliko smo uresničili obetov, kje so rezultati in kakšni so. Smo storili dovolj? Namreč, državljani v svojih dolžnostih do države, družbene pravičnosti, gospodarske konkurenčnosti in duhovne rasti? Ko smo tedaj pričakovali preveč, nalašč in zaradi političnih potreb obljubljali preveč? Zanašajoč se na tradicionalne slovenske (dobre) lastnosti: pridnost, podjetnost; naravne danosti, industrializacijo; geopolitični in strateški položaj? Da smo v navdušenju pozabili na resnost in zahtevnost ter odgovornost, ki jo prinaša in zahteva demokratična ureditev? Samo strankarski pluralizem še ni demokracija, samo privatizacija družbenega premoženja še ne zagotavlja uspešnega tržnega gospodarstva, še zlasti ne, če stranke onemogočajo normalen ali širši konsenzualni razvoj s svojimi ekskluzivizmi, in če je lastninjenje pravzaprav razprodaja in razvrednotenje skupnega premoženja le ozkim političnim skupinam v korist, ki se nato daje posameznikom v fevd. Kje so sindikati? Razdeljeni so in nemočni, politično opredeljeni za levico ali desnico, lahek plen izigravanj in nobena alternativa, kaj šele (socialni) partner vladne in deloda-jalske politike v procesu in prestrukturiranju gospodarstva. V teh letih samostojnosti imamo že tretjo vlado, in obeta se nam morda že četrta. Drugačna. Če se koalicijski partnerji, vsak s svojimi, eden bolj drugi manj, tudi vsak z drugačnimi izsiljevanji ne bodo pripravljeni in sposobni dogovoriti o točkah nacionalnega pomena, potem bi sedanja vladajoča struktura pravzaprav že zdavnaj morala prepustiti možnost uresničitve drugačni opciji. PREJELI SMO Super dežurna ambulanta 10. januarja 1995 je bil v Gorenjskem glasu objavljen prispevek osebe, ki se ni Želela podpisati in opisuje, kako dolgo je moral njegov oče čakati na naročen nenujen reševalni prevoz v bolnišnico Jesenice in od tam domov, kamor je bil napoten na kontrolni pregled. V pojasnilo temu dogodku naj povemo, da pokriva Zdravstveni dom Kranj s svojo Ambulanto za nujno medicinsko pomoč in z Reševalno postajo območje nekdanje občine Kranj, na katerem živi 73.000 prebivalcev, obsega 453 m2 in sega vse do Zgornjega Jezerskega. Za tako zahtevno območje ima ta služba na voljo 2 reševalni vozili, le eno od teh ima stalnega spremljevalca -zdravstvenega tehnika. Ob delavnikih dopoldan je na voljo še eno reševalno vozilo za načrtovane prevoze bolnikov na kontrolne preglede v Ljubljano. S tako zasedbo se izvajajo vse nujne intervencije in prevozi nujnih in nenujnih bolnikov. Reševalni prevozi se razporejajo tako, da je eno vozilo vedno v pripravljenosti, da lahko takoj intervenira v nujnem primeru (prometna nesreča..), drugo vozilo pa opravlja reševalne prevoze. Prednost imajo seveda vedno nujne intervencije in nujni bolniki, zato morajo nenujni pacienti žal čakati. Na dan, ko je omenjeni pacient dolgo čakal na prevoz, je bilo več nujnih inter- vencij in transportov nujnih pacientov v bolnišnice izven Kranja, zaradi česar ni bilo mogoče izvesti nenujnih prevozov tako, kot je bilo načrtovano. Dejstvo je, da nenujni pacienti zaradi navedene situacije pogosto zelo dolgo čakajo na reševalni prevoz, vendar ne po naši krivdi. Ob sedanji zasedbi reševalne službe, reševalnih prevozov ni mogoče drugače organizirati. Rešitev problema vidimo v ustrezni okrepitvi reševalnih ekip, na kar pa Zdravsteni dom Kranj nima odločilnega vpliva. Mitja MOHOR, dr. med vodja službe NMP ZD Kranj Peter ŠTULAR, dr. med. spec. splošne medicine v. d. direktorja ZD Kranj PODLISTEK-2 Jože Peternelj-Mausar GREH V DOLINI (DVOJČKA) Komaj se je naslednje jutro zdanilo, že je prišel mesar. Močan čokat mož z močnimi brki, ki so bili še vsi od ivja, ko je vstopil v hišo. Kadilo se je od njega, kakor od stare lokomotive. "Krščen duš, danes pa peče," je dejal mesar, ko je odlagal ivjasti suknjič. Pristopila je Ana in mu ponudila šilce žganja. "Dob si dušo ostajaš," je rekla. Medtem sta prišla iz hleva dvojčka in seveda tudi dobila žganja. Urban pa je pripravljal vse potrebno za klanje prašiča. V hišo je prinesel mesarski stol in dve špevti za podkladanje. Gospodinja Ana je pripravila škaf za kri. Seveda ne tistega, v katerega se je podelal Peter. Nato je zbežala v klet, da ne bi slišala prijaznega pujsa, kako jemlje konec. Tudi pestrna se je nekam izgubila, tako da je delo pri škafu moral prevzeti hlapec Krč, ki je bil že malo v letih. Otroci so se potegnili na peč, stegnili pete proti kotu, se s komolci naslonili na peč, z dlanmi pa si podprli glave. Nestrpno so čakali, kako se bodo moški lotili prašiča. Ob peči pri kuhinjskih vratih je ležal bolni Dolinar in močno hropel. Želel je nekaj povedati, pa ga ni nihče slišal, saj so bili vsi zaposleni. Po krajšem času so možje privlekli prašiča v hišo, saj zunaj je bil prehud mraz za vsako delo. Sicer pa je to bila že stara navada, da se koline delajo v hiši, le klanja prašiča so ponavadi opravili zunaj. Možje so poprijeli za delo. Prašič je močno cvilil in mami Ani paral živce tudi doli v kleti. Bolni Dolinar je vse močneje hropel in nekaj kazal z roko. A kdo bi se bil Revolucija spet žre otroke Mfarhzo Jenšterle Kdor je vsaj malo proučeval boljševi-z e m in njegovo zgodovino, je hitro prišel do splošno znanega spoznanja, da revolucija žre svoje otroke. Ta stavek so pred vojno še posebej pogosto ponavljali v vseh antiko-munističnih medijih, v Sloveniji na primer v Slovencu, po vojni pa so njegovo resničnost spoznavali prene-kateri akterji revolucije, ki so hoteli preveč razmišljati s svojo glavo. Ob vsem tem bi pričakovali, da so v današnji Sloveniji vsaj najglasnejši gromovniki zoper komunizem seznanjeni s temeljnimi pravili delanja revolucije ter razliko med demokracijo in nasilnim rušenjem države. Toda temu še zdaleč ni tako. Ravno tisti, ki imajo največ povedati o strahotah komunistične revolucije, za dosego svojih ciljev razmišljajo o nasilnih sredstvih rušenja pravnega reda. Pred dnevi je eden od znamenitih gladovalcev iz Cankarjevega doma in predsednik Demokratičnega foruma Slovenije Jernej Jung v medijih objavil presenetljivo pismo, v katerem je Janeza Janšo in Milana Kučana obtožil, da sta oba prostozidarja in gre torej le za navidezna pola slovenskega političnega trenutka. Do gladovne stavke je prišlo zaradi zamenjave Janeza Janše, Jernej Jung pa svojega nekdanjega "guruja" zdaj sprašuje, ali "s svojo socialdemokratsko stranko morda ustvarja politični prostor za vse nekdanje in sedanje boljševike, ki se bodo kot novi kapitalisti zatekli v demokratično stranko zahodnega tipa?" Ko preberemo deset Jungo-vih vprašanj Kučanu in Janši nam je že pri četrtem jasno, odkod prihajajo njegove travme. V njem sprašuje naslednje: "Zakaj Janez Janša v svojih Okopih niti z besedico ni omenil gladovne stavke v Cankarjevem domu, čeprav je sedem državljanov Slovenije stavkalo proti njegovemu "sovražniku" Kučanu, za predčasne volitve in proti načinu Janševe odstavitve?" Predsednik Demokratičnega foruma očitno ni prišel v slovensko zgodovino, ki naj bi jo predstavljali Janševi Okopi. Za Janševe vernike so pač Okopi tista pisana zgodovina, ki je edina verodostojna na Slovenskem, zdaj pa se je zgodilo, da avtor vanjo ni dovolil vstopiti niti tistim, ki so bili zanj pripravljeni žrtvovati svoje življenje. Toda Janša je tu deloval v smislu najbolj običajnih revolucionarnih zakonov, ki narekujejo, da se je treba zaveznikom odpovedati takoj, ko opravijo svojo funkcijo. Tako so komunisti že med vojno naredili s Kocbekom, po njej pa še z njihovimi najbolj zvestimi kadri. Ljubezen do revolucionarnih metod je mogoče prepoznati na obeh straneh. Janša se odpoveduje pristašem, Jung pa razmišlja o nasilnem vzemu oblasti. Le kaj V? drugega pomenil nasledir^M njegov citat: "Ali si je MiJ11« Kučan sam organiziral dovno stavko v Cankarjev^ v domu po z Janšo vnapt. Uf dogovorjenem rušenju «/ffcstilj samega za počasno umirtif in i eksplozivnega ljudskega V to* boja v noči z 28. na 29. n«"Wnr 1994, ko bi tudi Janša lah*™* ' samo mignil s prstom, Pah\^ ljudska množica z nasilfl%^ vdorom v parlament «/^|).u zamenjavo preprečila?" _Le, Nekoč pred davnimi W luzej neki Vladimir Ilič Lem a\ mignil s prstom in boljšemnfa so naskočili Zimski dvorec tur Sankt Petersburgu ter v ^f.^, roke nasilno prevzeli nasle%lQ\ jih osem desetletij ZgodoviNL* Upajmo, da ima vsaj ^'felezi Janša dovolj tega zgodo^l\^\^ kega znanja, saj bi nasprotnem primeru 570v'%ce cem ne pisalo veliko dobr^m^0{ Demokracija je zelo zAr^ce' tena in naporna stvar in wlini taka vsebuje paleto političen razlik. Zdaj, ko se tako rCJ javno rojeva takšna dest^\ ^ ki bi rada oblast prevz^\apj nasilnimi sredstvi, se je Vroitve no spomniti, da je prostof 2. js take ekstreme vedno tudi fctos levici. Nikjer ne piše, da *a Sc more Slovenija dobiti /»Cu 0 komunistične partije ali c%^s anarhistov. Naloga vseh, hCQr jim je demokracija pri sf%\j0{ pa je, da jo ubranijo ^piog pred takšnimi ekstremi. *y9Tir< dar ti dobijo preveč proS^tin pod soncem, jih je težko dati. Smetarski kralj Vine Ižešter Ce bi začeli s Simbo in Skar-jem bi pričujoče pisanje skozi Že nekaj časa vroč risani film moralo pristati na straneh, ki so "prepovedane za odrasle". Tam namreč skozi fikcijo živi celotna družina levjega kralja, ki ima sicer tisoč in en problem, a med njimi zanesljivo ni smetarske-ga. Tako skozi to zgodbo tudi najmlajši spoznavajo smeti v povsem drugačnih vlogah, k sreči, nezavedajoč se, da njihovi starši tačas pišejo tudi njihovo prihodnost, ki sliši na ime čista narava. Tenetiška svinjarija in to skozi neevrops-kost norm deponije v pravem pomenu besede, bo očitno vroča še nekaj časa. Če je v Osnovi spornih kar nekaj (javno še neodgovorjenih) vprašanj - naprimer, na kakšni pravni osnovi sta Vitomir Gros in Vladimir Čeme skle- med nujnim delom lahko menil za očeta. On bo že počakal, delo je neodložljivo. Oče je še vedno skušal nekaj reči, pa ni šlo več, preveč je že oslabel. Možje so položili pujsa na stol in hišo je grozeče napolnil njegov vrišč. Otroci so uživali v nenavadnem početju korajž-nih mož- Bolni oče pa je majal z glavo in se skušal z odejo pokriti Čez glavo. In končno je bilo najhujše opravljeno. Možje so si oddahnili. Tudi Ana je počasi prilezla iz kleti. Otroci pa so spoznali še eno trdo kmečko delo, ki je bilo nujno za preživetje na kmetiji, ki je sama preživljala Dolinarjevo družino in še žernadnike čez leto. Šele mama Ana je opazila, nila dogovor, odkod podobna pooblastila prvemu človeku Tenetiš Marku Kokalju, itd. -je že jasno, da tudi izglasovani enomesečni rok ne bo rešil nastalega problema. Težko je namreč verjeti, da bo oreh strt v tridesetih dneh, če ga dosedaj niso mogli pojesti v več mesecih. V Ljubljani zelo jasno pravijo, da bo njihova edina podpora uprta v regijsko deponijo komunalnih odpadkov, in da je vse skupaj toliko bolj zanimivo - za Gorenjsko je že pripravljen denar! V prevedenem smislu to po besedah državnega sekretarja Marka Slokarja preprosto pomeni, da so na potezi gorenjski župani, ki morajo na skupni imenovalec spraviti ime osrednjega gorenjskega smetišča. Če smo dosledni, slednja beseda po novem ne bo več aktualna, kajti nova deponija bo morala spoštovati evropske norme, ki jih, mimogrede, ne izpolnjuje da oče nekaj želijo. Skrbno je pristopila k očetu in vprašala: "Oče, kaj želite?" Oče je dolgo zajemal sapo in nazadnje le dejal: "Ne vem - ne vem. Niste mogli s tem klanjem počakati še kak dan, da se jaz spravim v svoj zasluženi počitek?" "Oče! Tako je določil Urban, danes je menda prava luna." "Prava, ja. Ta luna bo mene odnesla. Vi pa mi tako kalite mir za moje zadnje ure." "Oče! Nismo vedeli, da ste tako slabi. Res nismo mislili nič slabega. Sicer pa je sedaj najhujše mimo. Vi pa tudi ne boste kar tako mimogrede umrli. Pa vseeno. Si mogoče želite gospoda, da bi vas spovedal?" še nobena od trenutno £\ uradnih slovenskih depOp^ komunalnih odpadkov. V%tav' bodo tako (kmalu tudi /fl^lpini povsem konkretna imena |ouni kar takoj in na osnovi nfl/tf^to dogodkov pred novim leto^'h) škofjeloškem Crngrobu, /TUSt dnevi na radovljiškem Črfl^$kof\ oziroma kranjskih Tenet&h jar kakšna bo reakcija ljudi? ^ran< se konča meja, ko dobro" preraste "voljo //"v00 ali drugače, že slišano, 0cj ^ državljani zaradi države rianju ravno obratno... Kakšna /*'JQdrez vsem tem vloga različnih |amo adnikov in funkcionaflhvn vključno z novimi žup^^s* Pota sveže lokalne sart^- j; prave bodo res še dolga bo šlo tako naprej, se ^ gjF prihodnosti bolje pridff\iasQe malčkom, ki ob nedelj?^ dopoldnevih pridno jo matineje. V risankj namreč natančno ve, kd<\ kdo. Jranj Jrušt "Ne, Ana. Danes ne- '*,2Jra svinjarijo ne moremo P fal jati gospoda. Če bom čci Urj ' slabši, pa naj pride jutri- *j§a "Oče, brez skrbi. Vse postorili za vas, samo da110g|e pospravimo po hiši." J^9t\\ Mesar je že odrezal PrtPtuš\. glavo in ga dajal iz jjj^ira Dvojčka sta pomagala-, Mublj je odnesel škaf v kuhinj0' je Ana pripravila vse P1Ih^^( no za klobase. Oče je o<* 1, . « do časa začel zgubljati l^/Prija> Včasih je v blodnjah sarfljpon© nekaj pripovedoval. Ur^jPo 1; je vrnil v hlev. In v početju je poteka! vtTmjj Ana je občasno pog'ej^^ kaj je zočetom, vm možem prilila šilce saj je bilo tudi v hiši "'JjJN in led na oknih se ni odw or; ves mesec, (se nadaljuje l9ietek» 20. januarja 1995 GLASOV KAŽIPOT, OGLASI GORENJSKI GLAS • 27. STRAN GLASOV KAŽIPOT *► Prireditve tal fffovenka leta rastja Radia Kranj V/jIi^ni, 20. januarja - V ciklu oddaj l #ugačen pogled, ki so vsaka dva *Jdna na programu Radia Kranj, M v Ponedeljek, 23. januarja, ob ■aPV. uri, voditeljica Jana Debeljak n;*stila Slovenko leta 1994, pesni-i/riTO m igralko Milo Kačičevo. Rdeča a m tokratne oddaje, ki nosi naslov 7JđrPortret skozi pesmi", bodo pesmi /fl/i^lle Kačičeve, ob katerih bosta na I komici razvijali različne živl-JPJske misli. # p-letnica Tonike Ramovš . ®lezniki - Muzejsko društvo in »'Muzej Železniki vabi vse občane ^"Ja akademijo v počastitev 90-j^ranice Tonike Ramovš, muzejske ^.turistične delavke. Slavnostna jv^editev ob visokem življenjskem jubileju bo jutri, v soboto, 21. >yilrn,Uaria. v Kulturnem domu v ,,/leznikih. Pripravili so jo MD Ji;/lezniki, TD Železniki, KUD F. >v ^blar Železniki in MKD Železniki. f, hcet pa le bo '^fjovodenj - Člani društva upokojencev iz Sovodnja v Poljanski n Kolini so v zadnjem času izredno fiktivni. Čeprav še ni dolgo tega, ko re\fi odšli "na svoje", ko so se ((^cepili od gorenjevaškega Društ a upokojencev, ' . ene " litve. jem letni občni zbor domačega KUD Jaka Barič. Ker se obetajo novosti in spremembe, so vsi člani vljudno vabljeni, da se ga udeležijo Vabljeni pa seveda tudi vsi ostali, ki jih zanima kultura in delo v zvezi s kulturo v domačem kraju. Po občnem zboru bo za ples in Premiera veseloigre Medvode - V prostorih KUD Pirniče bo danes, v petek, ob 19.30 premiera Kranjcove vesele igre, satire na račun politike in morale Detektiv Megla, v režiji Petra Militarova. Koncerti D HAL©, HAL©, GORENJSKI GLAS ponudb v rubriki: Izredno ugodna. Koncert v Jožefovi dvorani zabavo poskrbel ansambel Vita, Tržič - V dvorani sv. Jožefa ob "* T.. • ^..j: ..-i i;.,Klatil (orni ^orLrv/i hn Hitri V zato vabljeni tudi vsi ljubitelji dobre glasbe, plesa in sprostitve. Vstopnina - dobra volja. kmim^ Športno društvo vabi Kranj - Športno društvo Vodovod tržiški farni cerkvi bo jutri, v soboto, ob 18.30 koncert, na katerem se bosta predstavila glasbenika Irena Pahor, kljunasta flavta, in Marko Feri, kitara. Kranj - Športno arusrvo vouuvuu- -ni stolp Kranj pripravlja tekmovanje Ljubljanski madrigalisti v šahu in streljanju z zračno puško Kamnik - V okviru glasbenega za kulturni praznik - 8. februar. Takrat bo tudi tekmovanje vrtcev z območja KS Vodovodni stolp. Športno društvo vabi tudi invalide-športnike v različne sekcije v cikla Musica aetema bo danes, v petek, ob 19. uri v farni cerkvi na Sutni v Kamniku koncert Ljubljanskih madrigalistov pod vodstvom Matjaža Šceka. Priznani pevski sn " upoKojencev, dosegajo lepe ^'"ispehe. Pripravljajo družabne pnr-™tve, pohode, izlet... V nedeljo, 'Off. januarja, ob 15. uri, se bodo di *tos v dvorani Kulturnega doma 40 &a Sovodnju spet predstavili širše-fltfiu občinstvu. Na odrskih deskah . £#>do namreč gledalcem predsta-\ p tragikomedijo "Ohcet pa le bo . c'rllcer Pa letos upokojence iz povodnja čaka še ena zahtevna r^oga. Tam na poletje bodo . ^mreč na Novi Oselici nad So-^''odnjem gostili upokojenska 0 »ruštva iz soseščine: Žirov, Idrije k Cerkna. Srečanje je bilo lani v gnem vrhu nad Cerknim Predavanja It SpUllIllIVC V iouiuiiv . društvu. V primeru večjih snežnih zbor se bo predstavil z izbranimi padavin bodo organizirali tudi tek deli Gallusa, Poulenca, Čurlionisa, na smučeh, o čemer bodo krajane Miškinisa in Martina obvestili s plakati. Vse dodatne informacije lahko dobite vsak ponedeljek, od 17. ure naprej v pisarni društva, v vrtcu Janina, Kebetova 8, v kletnih prostorih. V sklopu društva je tudi šahovska sekcija, ki ima vaje vsak petek popoldne, strelska sekcija ima treninge vsak torek in četrtek popoldne, kegljaška sekcija za mpške in ženske. Glede na zanimanje pa bi ustanovili tudi druge sekcije. Ker pa bi posebej želeli oživiti balinarsko sekcijo, še posebej vabijo balinarje, da se jim pridružijo. Gledališče hučanje po ^etovnih gorstvih „ ?0r»injska Bela - Danes, v petek, ob 18. uri v Gostilni Rot na iv Cohlniski Beli Dejan Ogrinec pre- J2itavil audio-vizualno predavanje Alpinistično ekstremno in back-a- £ountry telemark smučanje po /rri^Vetovnih gorstvih. /pustolovščina v jami filgkof ja Loka - Andrej Hudnik je bil iS«? jamarski odpravi v jamo Guffre 1 JJrancija). To je prva jama, v kateri /tfVjo raziskovalci presegli globino H J000 m. Predvidevali so, da bo to o Lena izmed njihovih številnih ' j,Wprav v neznano, toda pri spuščanju se iim ie Strnala vrv Ostali sr .f^IU se jim je strgala vrv. Ostali so /. Pdrezani od sveta, v mrazu, ob eni lamo konzervi... Pustolovščino flfJjam bo g. Hudnik predstavil v posedi in diasih danes, v petek, januarja, ob 20. uri v klubu ifj°tela Transturist v Škofji Loki. ^Vstopnine ni. Vabljeni niso samo yui|tudentje, temveč vsakdo, ki ima ,:5Rs in veselje do spoznavanja VA)vega. Vse dodatne informacije ki ^ te poteL 621-450 ali 623-022 Drama gostuje Kranj - V Prešernovem gledališču Kranj bo danes, v petek, ob 19.30 predstava Georgija Taborija VVeis-man in rdeče lice, gostuje SNG Drama Ljubljana - za petek I, izven in konto. Jutri, v soboto, ob 19. 30 bodo ponovili uspešnico Prešernovega gledališča komedijo Ravja Coonevja Zbeži od žene. Ponovitve Torkarjeve komedije škofja Loka - Na Loškem odru bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili Igorja Torkarja satirično komedijo Vstajenje Jožefa švejka - za izven. Predstavo bodo ponovili tudi jutri, v soboto, ob 19.30, prav j tako za izven. Jutri, v soboto, ob 10. uri bo v sobotni matineji gostovalo Lutkovno gledališče Jože Pengov z Levstik - Zajčevo igrico Kdo je napravil Vidku srajčico - za izven. »Itltltltltltltltltltltlt Lutkovna matineja Kranj - V Ragtime klubu, Sejmišče 2, bo jutri, v soboto, ob 10. uri Lutkovna skupina Zoom uprizorila lutkovno igrico Kam pa kam, kozliček. lHHHHHHHHHHrM* Vaša naša matineja Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bodo v nedeljo, 22. januarja, ob 10. uri v nedeljski matineji zaigrali mladi igralci dramskega krožka v jeseniškem gledališču. Predstavili bodo Ele Peroci Muco Copatarico. Prišel bo tudi dedek z uganko, razdelil nagrade, otroci pa bodo lahko tudi risali in prigriznili tortice. GORENJSKA Torka do Petka AMZS - Pri AMZS so od torka do danes na cestah opravili 17 vlek poškodovanih vozil in 8-krat nudili pomoč na kraju okvare. GASILCI - Kranjski gasilci so v teh dneh nudili pomoč pri hudi prometni nesreči, ki se je zgodila na Peračici in pogasili goreči kontejner s papirjem na Župančičevi ulici. Jeseniški gasilci so imeli v železarni zaradi nevarnih del gasilsko stražo, gasili gorečo elektrarno Radovna in gorečo leseno sobo nad garažo na C. 1. maja. Na Titovi cesti 63 ?a v bloku iz jaška za dvigalo rpali vodo. GORENJSKI DOJENČKI - V teh dneh so bili dojenčki tako na Jesenicah in v Kranju kar natančni, saj je na svel prijokalo enako število dečkov in deklic. Tako se je v kranju rodilo 9 dečkov in 9 deklic, najtežji je bil deček s 4.400 grami, najlažji pa ravno tako deček z 2.400 srami. Na Jesenicah se je rodilo 6 deklic in 6 dečkov. Mejne teže so dosegle najmlajše Jeseni-čanke, saj je imela najtežja ob rojstvu kar 4.250 gramov, najlažja pa 3.050 gramov. URGENCA - V Splošni bolniš-I niči Jesenice so od torka do I danes na kirurškem oddelku pomagali 148 bolnikom, na internem oddelku 36, na pedia-triji 24 in na ginekološkem oddelku 30 bolnicam. V TOREK - PRILOGA ZA PUNINO POD GQUC0, JESENICE, Pp, STRAHINJ, ŽEJE, BISTRICO IN CEGUN1C0! ja Mohor yartj - Sekcija za planinarstvo pri Pruštvu upokojencev Kranj orga-F'ira v četrtek, 26. januarja, svoj vi letošnji planinski izlet. Odhod ! z Avtobusne postaje Kranj ob 8. ■" T' z lokalnim avtobusom v Stra- ' galed skupščine JiJ^anj - Sekcija za pohodništvo pn k orani Kulturnega doma na Dov- AVTO ŠOLA B in B TEL: 064/22-55-22 IZPIT ZA TOVORNJAK TALNO OGREVANJE %'VVV,/:. . s , m NAKUPOVALNI IZLET UGODNA SMUKA Žičnica STRAŽA na Bledu Občina ŠENČUR Kranjska c. 2, 64208 Šenčur razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA OBČINE Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: - imeti morajo višjo izobrazbo upravne ali ekonomske smeri ali višjo šolo organizacije dela, - imeti morajo najmanj tri leta delovnih izkušenj, - obvladati osnovno znanje iz računalništva, - imeti smisel za samostojno delo in delo z ljudmi. Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom do 6 mesecev. Prijave z dokazili nai kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Občina Šenčur, Kranjska c. 2, 64208 Šenčur. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku razpisnega roka. RAZPRODAJA V MUENCHENU REVOK TRADE Kidričeva 2, Kranj Tel. 212-367, 211-142 TV - HIFI - VIDEO SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG SAMSUNG PRODAJA -NA 12 OBROKOV 20 % POPUSTA za takojšnje plačilo REVOK TRADE REVOK TRADE AVTO ŠOLA "VIC" ■ MLADI VOZNIK NAKUPOVALNI IZLET TOČNO TO, KAR ŽELITE! Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 23. januarja, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. Z novim vozilom IVECO v Avto šoli B in B. Tečaj se začne 20. februarja ob 20. uri.Tel.: 064/22-55-22 Odločite se za najekonomičnejšo vrsto ogrevanja. Sodobna tehnika talnega ogrevanja • v mesecu januarju še po posebno ugodni ceni. Muenchen - 4. 2. 1995! Gasser, tel.: 064/697-058 UGODNA SMUKA! 30 cm umetnega snega. Obratovalni čas: 9. -16.30. Nočna smuka: 17. - 20. Cene so zelo ugodne! Celodnevna karta 1.200 SIT; otroci do 10 let 1.000 SIT; dopoldanska in popoldanska karta 700 SIT; večerna karta 900 SIT. VABLJENI! Dne 27. januarja in 4. februarja vas peljemo z avtobusom na zimsko razprodajo v Muenchen. Drinovec, tel.: 064/731-050 BTV 37 cm BTV 37 cm, TTX BTV 51 cm, TTX BTV 63 cm, TTX BTV 63 cm, TTX, stereo BTV 72 cm, TTX, stereo VCR 2 glavi, VPS VCR 4 glave, VPS VCR 4 glave, HIFI stereo HIFI stolp MAX 335 2x20W HIFI stolp MAX 360 2x40W HIFI stolp MAX 460 2x60W HIFI stolp MAX 477 2x60W HIFI stolp SCM 8100 2 x 40 W POLOG: POLOG: POLOG: POLOG: POLOG POLOG POLOG: POLOG POLOG: POLOG: POLOG: POLOG: POLOG: POLOG 15.630 in 11 16.858 in 11 20.000 in 11 33.000 in 11 40.700 in 11 42.000 in 11 17.300 in 11 20.000 in 11 -.25.483 in 11 19.815 in 11 22.300 in 11 31.256 in 11 35.296 in 11 18.800 in 11 x po 3.310 SIT x po 3.576 SIT x po 4.257 SIT x po 7.024 SIT x po 8.634 SIT x po 8.939 SIT x po 3.674 SIT x po 4.340 SIT x po 5.406 SIT x po 4.200 SIT x po 4.738 SIT x po 6.630 SIT x po 7.487 SIT x po 3.998 SIT Vpisujemo kandidate za kat. B-C-E in D. Novi naslov: Kidričeva 6 (bivši Dijaški dom).Tel.: 064/213-160 PALMANOVA, 8. 2., MADŽARSKA - LENTI 16. 2^^NCHEN -POSEZONSKI POPUST - 23. 1. Rozman, tel.: 064/712-247, 715- 249 SEZONSKO ZNIŽANJE Ženski in moški puloverji samo 2.900 SIT, ženske bluze 3.500 SIT, IN NAKUP majice z vezalko 3.200 SIT, termovelurji samo 3.800 SIT, bunde 6.600 NA VEČ ČEKO V S,T» Levi's Jeans hlače in iakne- sraice Oasucci. OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj LEKERO - razstavno-prodajni salon, sedaj tudi v centru Kranja. Cenjene kupce obveščamo, da smo odprli nov RAZSTAVNO-PRODAJNI SALON v centru Kranja, na Cankarjevi 7 (1. nadstropje). Vabimo Vas, da nas obiščete in se prepričate o bogati ponudbi keramičnih ploščic vseh vrst, granitrogres ploščic, sanitarne opreme, kopalniškega pohištva ter sanitarnih armatur, stavbnega pohištva, lesnih oblog • opaž, furnirane obloge, parketi in vseh vrst senčil - rolete, žaluzije, lamelne in plise zavese. VABLJENI! LEKERO, do.o. Milje 13, ob glavni cesti Kranj - Preddvor Tel.: 064/43-345 RAZSTAVNO PRODAJNI SALON Cankarjeva 7, KRANJ Tel.: 064/224-620 SMUČANJE! SMUČANJE! ANIMPORT Zg.Senica 5, MEDVODE tel: 061/613-135 Ljubljanska 5, KRANJ tel.: 064/225-697 WfSM^&-\?' :i: &■ -v ;:ff lit ■; Wii ČAS JE DENAR MI VAM GA PRIHRANIMO! VOZILA OPEL PLAVALNI TEČAJ ZA NEPLAVALCE PUROLI, d o. o. Tekstilna proizvodnja in trgovina Polical9, NAKLO M ~ PINGO, do.o., Kranj PRODAJA GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/216-141 Vabimo vas v smučarski center Cerkno. Prevozi iz Ljubljane ob sobotah in nedeljah izpred hale Tivoli ob 7.30. Ustavljanje na vseh postajah do Železnikov. Informacije po tel.: 064/66-282, Rant ANIMPORT - nova trgovina pod Jelenovim klancem. Velika izbira itisonov, tapisonov, toplih podov, plute, parketa, keramike, kopalniške opreme, sanitarne keramike... Akcijska prodaja Armalovih pip! Promocijske cene storitev 50 % nižja provizija do 3. marca 1995. DOM NEPREMIČNINE, tel.: 064/211-106 VOZILA OPEL ASTRA in CORSA lahko dobite v OPEL SERVISU A. Trobec, Dolgi most 18, Ljubljana, tel.: 061/12-32-535 in 061/271-711 Plavalni bazen Železniki organizira plavalni tečaj za neplavalce, ki se začne 1. februarja. Vse informacije in prijave po tel.: 064/66-381 ZNIŽANJE CEN OTROŠKIH IN ODRASLIH OBLAČIL iz lastne proizvodnje. Posebej ugodne cene za trenirke z brezrokavniki, izdelke iz termovelurja, bunde, jakne, srajce, ž. bluze... Možnost plačila na več čekov, odlog plačila! Odprto od 9. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Tel.: 064/47-499 SALAMOREZNICE 300 mm REGISTRSKE BLAGAJNE od POMIVALNI STROJI ZA KOZARCE HLAD. OMARE S STEKLENIMI VRATI ČOKOLADA V PRAHU 1 kg APARATI ZA KAVO, MEŠALCI TESTA, PEČI ZA PIZZO.. 69.500 SIT 51.920 SIT 104.500 SIT 116.500 SIT 695 SIT 61^74609 GORENJSKI GLAS • 28. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Pel Petek, 20. januarja 1 ----4 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT OBVESTILO KANDIDATOM, ki bi želeli opravljati maturo, pa niso končali štiriletnega programa srednjega izobraževanja Na podlagi 71. člena Zakona o usmerjenem izobraževanju (Ur. I. SRS, št. 11/80, 6/83, 25/89, 35/89) lahko maturo opravljajo tudi kandiati, ki iz različnih razlogov niso končali štiriletnega programa srednjega izobraževanja, vendar morajo pred prijavo k maturi opravljati preizkus znanja, s katerim dokažejo, da obvladajo najpomembnejša znanja štiriletnega srednješolskega programa. Po sklepu Strokovnega sveta Republike Slovenije za vzgojo in izobraževanje z dne 23. 6. 1994 vsebina tega preizkusa ustreza predmaturitetnemu preizkusu za dijake 4. letnika srednjih šol. Obsega izpite skupnega dela, in sicer iz slovenskega jezika, matematike, tujega jezika in dveh izbirnih predmetov mature. Kandidati opravijo preizkus znanja, če dosežejo pozitivno oceno pri predmetih skupnega dela ter vsaj pri enem od izbirnih predmetov. K preizkusu znanja se kandidati prijavijo najkasneje do 28. februarja 1995 na Republiški izpitni center, Podmilščakova 25, Ljubljana, tel. (061) 13-22-103, kjer lahko dobijo tudi vse dodatne informacije. Preizkus znanja bodo opravljali v času od 3. do 7. aprila 1995. O urniku in kraju preizkusa bodo kandidati obveščeni pisno. Z opravljenim preizkusom bodo kandidati lahko pristopili k opravljanju mature. fif 'KMEČKI STROJI kovinOtchna PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričeva 26, Tel.: 064/634-800 9R pralni stroj Gorenje VVT 606 X 57.996,00 sušilni stroj VVT 700 39.658,00 hladilnik HZ 26.3 visok z zamrzovalnikom 52.933,00 zamrzovalna omara Gorenje 240 L 61.740,00 zamrzovalna skrinja 410 L Gorenje 62.734,00 TV sprejemnik Vovager TTX 5148.990,00 radijski sprejemnik 2 kasetofona 9.451,00 glasbeni stolpAfba 17.994,00 Transportni trak, avtomatsko tehtnico, sortirnik krompirja in valj, pro-dam. B 328-238 Kozina 1329 TARUP - stroj za uničevanje krompirjeve cime in zeleno gnojenje, prodam. Kozina, B328-238 1330 Prodam PEČ EMO CENTRAL 23, kurjena dve zimi, cena 20.000 SIT. ©53-191 1355 Prodam SKRINJO 300 I LTH, novo, nerabljeno. B621-104 1393 Ugodno prodam VIDEOREKORDER univerzum, star eno leto. B58-031 1394 Ugodno, na obroke LIKALNIK na paro, s kotličkom. O58-031 1396 Zelo ugodno prodam nov, nerabljen kuppersbusch, rjave barve. B51- 035 1404 Prodam SKRINJE LTH in pralni STROJ Gorenje. B 49-153 1429 Zračno puško, pomivalno korito in mešalno baterijo, prodam. B 312- 298_1432 Prodam SKRINJO LTH 380 I, ŠIVALNI STROJ Bagat in barvno TELEVIZIJO Gorenje. B 46-042 1433 Ugodno prodam HLADILNO SKRINJO 220 litrov. Đ 218-779 1454 Prodam star elek. ŠTEDILNIK, ohranjen. B50-046 1322 ^MERKUR Dnevi elekromateriala in svetil, od 16. do 28. januarja, v Merkurjevih prodajalnah. 10% znižane cene stikala, vtičnice, žarnice, telefonski aparati, števci el. energije, elektroomarice, varovalke, elektomotorji, energetski kabli, merilni instrumenti, inštalacijske cevi, vse vrste kakovostnega izbora svetilk... Popust velja za takojšnja plačila ter za plačila s potrošniškim posojilom. Z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatni popusti! Možnost nakupa na posojilo, plačilo na tri ali štiri čeke z odloženim plačilom. MALI OGLASI aparati stroji 9 223-444 PIZZA DELOVNI ČAS: VSAK DAM OD 8S0 - 2200 NEDELJA OD 1 1 00 - 22°° PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV. «632-595 714 Ugodno prodam termoakumulacijs-ko PEČ (5 in 3 KW), ter 80-litrska elektr. BOJLER J A (stoječ in ležeč). O332-083 893 GLOBINSKI SESALEC, popolnoma nov, prodam 10 % ceneje. 066-054, Peter, po 16. uri 1292 Ugodno prodam RISALNE DESKE AO s palalelogramom. 0221-151 int. 19 1293 Prodam termoakumulacijsko in plinsko PEČ za ogrevanje. B242- 749 1262 Zelo ugodno prodam HLADILNIK Končar ter ŠTEDILNIK na plin Kekec. O 326-263 1289 Prodam vgradni kombiniran ŠTE-DILNIK. O215-041_ 999 Prodam rabljeno ZAMRZOVALNO SKRINJO LTH 380. O 45-639 1143 Prodam TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 3 kW, rabljeno dve leti. O 45-639 1145 Prodam PLUG za sneg in valjar za valjanje njiv. O312-036 1183 Prodam zadnji traktorski NAKLADALNIK. ©65-054 1191 Prodam zapakarian vgradni ŠTEDILNIK (3p + 1e), temno rjav. O 323-395, 225-170 1299 OVVERLOCKA PFAFF IN SINGER, nova z garancijo, tudi na obroke, prodam. Đ215-650 1320 Novo termoakumulacijsko PEČ AEG 4,5 KW, ugodno prodam. 0801-308 Prodam kompresor za T 110, vlečno kljuko Z 101. O 621 -354 1193 Prodam malo rabljen, štiri nitni Overloock. O 622-139 1208 Prodam BTV Grunding 63, 200 DEM in pralni stroj Gorenje 150 DEM. 047-190 1212 Prodam nov prenosni telefon in zamrzovalno skrinjo 210 I. 047-190 Prodam KOSILNICO MOTOBENASI in kupim BCS. 0622-418 1218 ROLBO za sneg primerno za TV 730, prodam. 0697-197 1225 Termoakumulacijsko PEČ 3,5 KW, prodam. 084-201 1226 Prodam PC 286, selecom HI-FI SAMSUNG in telefon Eta. Lokar, SuceVa 3, Kranj 1252 Prodam 1000 I PLASTIČNO CISTERNO dim. 100 cm dol. 85 šir. s priključki. 0212-144 1255 Mizarsko kombinirko 40, 5 operacij, prodam. O65-073 1256 Cenejše prodam hladilno SKRINJO LTH 380 I, nova, z garancijo. B64- 323 * 1259 KOLESA Prodam nova GORSKA KOLESA ter JOGI nov 160 x190. 0632-110 131B Poceni prodam MOŠKO IN ŽENSKO KOLO. Informacije vsak dan 0217-431, Kranj i3ee GLASBILA Prodam električno KITARO kopija gibsona za 300 DEM in svnthesizer Roland JX-3 P za 400 DEM. ©65- 472 1372 Prodam SAKSAFON AMATI (B TENOR) 1500 DEM. ©223-580. od 8. do 15. ure 1424 CA »SAVNA »SOL ARU* U Z 1064/22-11-33, GR. MATERIAL Različno FURNIRANO OBLOGO (hrast, češnja), ugodno prodam. ©422-193_803 OPAŽ 630 SIT z dostavo, smrekov suh 7 cm, prodam. ©0609/622-700 ali 063/451-082_1154 Ponte, bankine, dile, prodam, kupim pa kabino za traktor Same. ©65-073 1159_ Prodam nerjaveča vrata za krušno oeč. ©421-469 use Prodam suhe smrekove colarice in Dlohe. ©802-036 1204 Ugodno prodam 3 nova VRATA, užen hrast s podboji. ©76-000 1267 Prodam 20 kosov macesnovih STRUŽNIK STEBRIČKOV za stop-niščno ograjo. © 881-230 1297 Prodam suhe jesenove DESKE 2,5 cm. ©67-195 1337 Prodam 200 kosov SMREKOVIH DESK. ©800-477_1359 Prodam smrekove late, dolžine 5-12 m, primerne za kozolec ali za ponte. ©65-546 1413 Prodam rabljeno OKNO 100 x 105 cm, z roleto. © 41-196 1452 IZOBRAŽEVANJE Imate videokamero! Naučim vas snemanja družinskih dogodkov. ©58-340 1157 Instruiram nemščino za osnovne in srednje šole. ©622-667 1338 IZGUBLJENO Poštenega najditelja ZAPESTNE URE, katero sem izgubila v Radovljici, v ponedeljek 16.1., prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Bila mi je drag spomin. Pokličite ©738-877 1425 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice...Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 47-534 2 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA in ostalih starinskih predmetov. Nudimo pa tudi kvalitetne restavratorske usluge. © 53-401 930 Kupim vikend hišico v bližini bohinjskega jezera. Cenjene ponudbe na Konti.d.o.o., Mlinska ul. 1, Maribor ali na ©062/222-533 1054 Kupim TRAKTOR T.V. 18 ali 21 konj.moči z original kiper prikolico. Pišljer, ©691-825 1189 Kupim 14 dni starega BIKCA simentalca. Đ 49-538 1300 Kupim tračni brusilni STROJ. 026 f66- 1336 Kupim starejšo kiper prikolico. ©57- 721 1365 Kupim suhe smrekove DESKE in plohe. ©41-532 1370 Odkupujemo vseh vrst hlodovino iglavcev in listavcev, celulozni les ter bukova in kostanjeva drva. ©620-749, 621-849, dopoldan 1420 LOKALI Ob prometni cesti oddam 170 m2 za skladišče ali delavnico. © 421-739 938 V centru Kranja oddam lokal cca 20 m2, primeren za prodajo tekstila in otroške konfekcije. Đ48-679, od 20. - 21. ure 1205 WTC blizu Smelta - oddam lokal cca 20 m2, primeren za prodajo tekstila in otroške konfekcije. O 48-679, od 20. do 21. ure 1206 Vpeljavno trgovino s tekstilom v najemnem prostoru prodam z zalogo in opremo. ©221-129 int. 5, popoldan od 14. do 19. ure 1217 Ugodno prodam opremo za tekstilno trgovino. Informacije v delikatesi Cekar, Pristava, Bled 1286 V Hotemažah ugodno oddam v najem 27 m2 prostora ob glavni cesti. ©222-056 1287 Prodam pohištvo s predali za butik. ©733-447 _^ V Kranju oddamo v najem 90 m2 za poslovne prostore oz. stanovanje. ©328-202 _1399 Oddam LOKAL 60 m2 blizu Kranja za trgovsko dejavnost ali mirno obrt in zazidljivo parcelo. 0 323-271 zvečer 1441 Oddamo poslovni prostor v Kranju in na Planini, za različne dejavnosti. MIKE & Co, d.o.o., © 216-544 1461 ODDAMO: pri RADOVLJICI zemljišče 40.000 m2 s hišo in gosp. poslopjem, v BOHINJU in pri PREDDVORU živilsko trgovino, v CERKLJAH neopremljen gostinski in trgovski lokal; v ŠENČURJU trgovino 30 m2, v KRANJU Planina trgovino s skladiščeni 140 m2, planinsko kočo nad ŠK. LOKO. APRON, B 331-292_1462 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 25 m2 za pisarniško dejavnost v pritličju hiše. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 B 221-353 1471 ZIMSKA RAZPRODAJA KONFEKCIJE januarja od 13, do 23, VBLAQOVNICI GORENC V KRANJU, Mladinska ulica 2 IZKORISTITE PRILOŽNOST! ŠOLA za tuje jezike ENGLISH'DEUTSCH HT ALI ANO "FRA Kajuhova 11, 64260 BLED TEL.: 064/741 780 Vpisuje v jezikovne teci do 31.1.1995. Novost^ vikend tečaji 2 X 20 uf{ 40 urni enotedenski teci Q I PONUDBA TEDNA: najem 5jJ__ pisarniških prostorov v predrfj g-Kranja z večjim parkirnim prosttl *■ K3 KERN Kranj, d.o.o., Korneri ^ 7. B 221-353__j ?< PONUDBA TEDNA: nudimo iji ^ 30 m2 trgovskega lokala v Krar# p KERN Kranj, d.o.o., Komensk«? v B 221-353 —. _ OBVESTILA £ ,Pr< 1316 Skupinski izleti 8 oseb v Palmanova - Portogruaro. © *j ENODNEVNI NAKUPOVALNI«. NA MADŽARSKO, vsak tor« soboto. B49-442 Iti £e SE za jh: -r Nudimo vam NAKUPOV* IZLETE Madžarska, vsak &\ 1500 SIT in Munchen vsako i soboto v mesecu 5000 SIT. *\ --i Obveščam, da so čeki GoW banke z bankomat kartico 2202 na ime Irma KERN-Slapar NP| JAVNI! Nepošteni(a) najditelji zlorablja._ Po knjižnicah (tudi šolskih) jen«j moja osma knjiga, pesniška « vedno aktualnih ljubezenskih PI METULJČKI, avtorja Rafael-« f mana Raffa. Pr, "S Dui iT* Nakup bele tehnike, akustike, ■ ja, gradbenega materiala, c najmanj 20 %. B216-959 mobitel G/ opi CEI Pri oke Mo UG Ser li *V| te loki 010 sta prir vini 118« BEŽKOVA VILA - arh. PLEČNIK *l PE KRANJ, Koroška C| Tel.; 064/222-61 OBLAČILA VERITAS - najcenejša j* ?oročnih oblačil v Sloveniji; i AS, Jenkova 1, Kranj, ©31Z''; ne; 133: "Pri m2 Ugodno prodam KRZNENI št. 46 (perzijaner). B328-720 J OTR. OPREM* Prodam otroško zibelko, ^ za nošenje otroka. B422-303 Pozor mamice! Italijanskirn m niranim OTROŠKIM VOZlC^ zelo znižana cena, od 18; 22.000 SIT, z raznimi dodatki^ vo na 3 čeke, takojšne ty poseben popust. " 217-020, * 1301 _ ^ OSTALO Prodam lesene KOMPOS B622-629 ti Kupim žlico "kiblo" čelneg* dalca - težaka 8. B 43-489 Ki vc Par Jo ( M hiš Tr; atri 33- "R Se: de P{ POl Sei K3 7. i Prodam komplet tehnolog lepila keramike in umetnega ja. B738-855__-'i Prodam železno KAD, dol*'"' m. ©241-660 _____A Prevzamem posek lesa na P n odkup lesa na panju. Marjan' 138 PRIDELKI ŽGANJE domače tropiijjji zeliščno ter vino prodam r tudi na dom. B065/46-029 Danes po 22. uri R0BERT0 MAGNIFICO in SAŠO L0ŠIČ jal* ' y 2»wranec8r^lteWOTii % telefaksi za prave poslovneže Panasonic iSi SB^ Z ORIGINALNIMI DEJ uri JOOBLAŽĆENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON lili - SERVIS "P**« W 064 222 868 (ax: 064 222 867 LJUBUAA4A.tol/fox.:061 159 0 232 KRANJ. tel/fax OM 222 160 SENO ter koruzo v zrnju, prodam. ®49-421 1196 Prodam kvalitetno seno in otavo "ajceneje. 0622-418 1219 prodam krmilni krompir. Košnjek, Sr. ^84. Šenčur _127» J^odam BELI FIŽOL. O421-004i29o .frodam SENO. O 633-489 1302 i3ir°darn SEN0 in OTAVO. 046-055 SENO ugodno prodam ali menjam ^živino. 0720-137 1317 Prodam suhe KRHUE in 2GANJE. «421-799 1406 Prodam KROMPIR za krmo. 2eje 16, Duplje Posesti GARAŽO v Kranju kupim. Ponudbe z opisom lokacije! Šifra: NAVEDITE CENO 996 Prodam dvostanovanjsko hišo v širši oKohci Ljubljane, smer Gorenjska. Možna takojšna vselitev. Šifra: UGODNO 1005 .Gorenjska: prodamo hiše v Kranju, Šenčurju in na Zbiljah. 0 211-106 od ^jo 18. ure i°?2 V Begunjah pri osnovni šoli prodam zazidljivo parcelo 1000 m2 na mirni Akaciji, cena 67000 DEM. 0714-"14, zvečer 1136 sWw0,!C! Kran> prodam večjo stanovanjsko HIŠO z veliko zemlje, pnmerno za obrt, proizvodnjo, trgovino ali skladišče. »0609/624-320 PARCELE - sončne, zazidljive parcele prodamo: Radovljica, Lesce, £ebenje, Šenčur. Kranj. Cerklje. DOM NEPREMIČNINE, Koroka 16. Kranj, »211-106__ KUPUJEMO. PRODAJAMO STAR-tJSE^ ENODRUŽINSKE HIŠE NA SONČNIH PARCELAH. KUPIMO vfCJE PARCELE V OKOLICI KRANJA. DOM NEPREMIČNINE, KOROŠ-1^16, KRANJ CENTER, »211-106 MONTAŽNO HIŠO Jelovica, še nePostavljeno, ugodno prodam. 0681-320 1311 ims*1*™ NJ,v0 3000 m2- «245-145 Pri Podnartu prodam TRAVNIK 5481 cena ugodna. »730-031 13S2 Kupimo več vikendov na Gorenjs-ksm in novejšo večjo hišo v Kranju. Hrodamo nedokončano hišo na Iz-r«dno lepi lokaciji, več zazidljivih Parcel in manjši vikend v Podljubel-B.A.V..d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 5*52-233 1380 Kupim njivo, travnik ali gozd v okolici Preddvora. »43-333 1401 škofja Loka: prodamo zazidljivo Parcelo 600 m2 z vso dokumentaciji o2- 9radbenim dovoljenjem. MIKE I^o^o.o. » 216-544__1460 PRODAMO: starejše hiše v Šenčur-hi'*nad' gradnjo pri Žabnici, manjšo Td§,av TRŽIČU, novogradnjo pri 'HZICU in v STRAZIŠCU; novejšo atrijsko v RADOVLJICI. APRON, 0 g1;292 1464 PONUDBA TEDNA: hišo v gradnji v ^ničnem prodamo za 150.000 "EM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Kolenskega 7, tt 221-353 1468 .^NUDBA TEDNA. enonadstropno 8°akleteno hišo s parcelo 780 m2 v k?l£Siu Padamo za 190.000 DEM, 7 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega '« 221-353 1469 cVSffTTRflDE SATCUTSKE ANTENE ALLTECH z montažo 449 DEM AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTEMI z montažo 890 DEM . možnost plačila do 12 obrokov. Naročila po tel.: 064/422-585 ali 421-108 SW TRADE, d.o.o., Poienlk 10, CERKUE Kranj in okolica: kupimo zazidljivo parcelo ali starejšo hišo. MIKE & Co, d.o.o., O 216-544 1459 PONUDBA TEDNA: prodamo po-slovno-stanovanjsko hišo v centru Tržiča za 150.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, » 221-353 1470 PONUDBA TEDNA: na Gorenjskem ugodno prodamo 2 ha mešanega gozda in 1 ha travnika, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, Đ 221-353 1474 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo, kmetijo 15.7 ha, od tega 7 ha gozda, ostalo pašnik v bližini smučišča Črni vrh, primerna za turizem, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. Q 221-353 1475 PONUDBA TEDNA: prodamo njivo, travnik ob avtocesti Hrušica - Vrba in gozd na Mežakli, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7, » 221-353 1476 URŠKA (več kot pleana žola J V Kranju, Škofji Loki, Radovljici, in na Jesenicah. Vpisuje začetnike in dobre plesalce S 064/41-581 PRIREDITVE TRIO igra za ohceti. v lokalih, na družabnih srečanjih, lahko tudi sam s harmoniko. 0731-015 699 GLASBO za ohceti, pustovanje in zabave nudi TRIO BONSAI! 0421-498 790 DUO KARINA igra na porokah in v lokalih. 0225-724, Janez nse DUO TWIX vas Zabava na porokah, obletnicah in v lokalih. 043-4971232 Plesna šola URŠKA v Kranju, Radovljici, Škofji Loki, na Jesenicah. 041-581 . 1416 Plesna šola URŠKA vpisuje začetnike in dobre plesalce. 041-5811417 KLUB BALERINA KROPA Sobota, 21.1., ob 22. uri TOMAŽ DOMICEU Sreda, 25.1. BALKAN PARTY POSLOVNI STIKI Trgovine pozor! Zaradi zaprtja trgovine ugodno prodam otroško, žensko konfekcijo in drugo. Rok plačila 120 dni. 0620-316 1391 TEČAJI NEMŠČINE za odrasle (od 1. do 5. stopnje) - za študente (od 1. do 5. stopnje) - za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) - za učence (od 1. do 8. razreda) Inf. po tel.621-998, KON Škofja Loka, Podlubnlk 253 (prof. Meta Konstantin) POZNANSTVA Žensko, ki se želi preseliti želi spoznati 40 letni, 170. šifra: GOR-ENJSKA_1214 Tudi vi ste lahko srečni z AMOSOM, ki je največja slovenska agencija za ženitev, prijateljevanje. Velika ponudba od 20 - 80 let. Postajamo prva in edina resna agencija v Sloveniji! 0061/755-906 28018 RAZNO PRODAM LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje, 0061/611 -078 610 Prodam BIKCA simentalca in avtomobilsko prikolico. 0 45-337 1177 Prodam dve PEČI na kurilno olje, rabljeni in FIKUS z 170. listi. 0 216-524 po 20. uri 1294 Prodam suha brezova in mešana DRVA. 0421-507_1389 Prodam FIAT 750 letnik 1984 in ženske DRSALKE št. 39-40. Vo-povlje 22, Cerklje 1480 STAN. OPREMA Prodam novo KUHINJO Gorenje Adriana, z vso opremo, cena ugodna. 0876-158 1161 Prodam nerabljeno PREPROGO 2.5x3.5 m. 076-720 1163 Prodam SEDEŽNO GARNITURO in ŠTEDILNIK. 0 218-097 118O Po ugodni ceni prodam sestavljivo omaro za dnevno sobo - hrast, stilno pohištvo. 082-207 1203 Prodam sedežno imitacijo usnja, lamelni parket, radiatorje Jugoterm, tervol, novo in dobro ohranjeno spalnico. 041-053, petek popoldan 1229 Ugodno prodam francosko POSTELJO ali menjam za dvosed. 0328- 740 1253 Prodam TROSED in dva FOTELJA. Jugovic Vida, Grosova 25 1288 Ugodno prodam raztegljivo sedežno garnituro, cena po dogovoru. 085- 321 1319 Prodam raztegljiv kavč in dva fotelja za 300 DEM. 0681-086_i34e Poceni prodam kotno sedežno garnituro in starejši kombiniran ŠTE-ILNIK. 0623-067 1378 ŠPORT MIZO za namizni tenis, novo, kvalitetna izdelava, ugodno prodam. 0332-464 1150 Prodam popolnoma nove DEKLIŠKE PLASTIČNE DRSALKE 25 % ceneje. 078-879 1210 STORITVE OGS SERVIS - popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. 0 211-140_203 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV. 0 332-053, 0609/624-731 209 ©UM GOMILCH regulacijska oprema, montaža, meritve, servis EUEH « 43 408 Kranj d.o.o 331 482 Roletarstvo Nograšek nudi rolete, žaluzije, lamelne zavese. 0 621-443 zvečer 231 Izdelujemo zložljive podstrešne STOPNICE VVIPPRO po zaželenih merah. 0242-772_10« Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese! Cene ugodne! Naročila na »213-218 lose Lamelne plise zavese, žaluzije, rolete, izdelujemo in montiramo. Đ 061/651-247, 061/651-014 1065 TAJANJE IN POPRAVILO VODOVODNIH INSTALACIJ ter nove napeljave, čiščenje bojlerjev in odtokov, vam naredimo kvalitetno in solidno ceno. »218-427 1078 Zidarstvo Dimov prevzame vsa zidarska dela na novo, adaptacije hiš, stanovanj in fasad. O 632-967 1173_ Popravila in preventivni pregledi plinskih štedilnikov - kontrola izgorevanja. »57-695 1199 Gospodinje pozor! Vaš servis gospodinjskih aparatov za Gorenjsko. »57-695 1201 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. »331-199 1211 Teletekst Gorenje! Vgradnja deko-derja na vašem domu. »331-199 1215_ Popravila pralnih strojev, električnih štedilnikov in bojlerjev. ffi 55-055 1309 OLJNI GORILCI montaža, servis, meritve, avtomatika. BETA-S.d.o.o., Q in fax 874-059 1325 Izdelava cistern pri vas ali dostava. Popravila vseh centralnih peči! »738-855 1345 OLJNI GORILCI - avtomatika, montaža, servis, meritve. ESA Kranj, »327-319 1348 SERVIS ŠIVALNIH STROJEV. »211-286 1364 TEČAJI TUJIH JEZIKOV ■ Bv NEMŠČINA VS DBIDD AU[ II EH STOPENJ t M ATHDft rKIrKAVi N IZ NEM RJlKlUKU MNE, ZAČETNA FM INCOSČINA. TEL:064/ 323892,, fUF TV - video - AUDIO CtD PIONEER marantlz SONY JMfeb KEF UBL jama MINI STOLP; PIONEER 2x50W 99.990 SIT 2x70 W 126.400 SIT GORENJE 51 TTX 45.990 SIT S0NY E-180 «30 SIT S0NY UX-60 260 SIT NOVA DEMO SOBA ZA PREIZKU8ANJE ZVOČNIKOV. HI - Fl KOMPONENT IN SURROUNO SISTEMA. >. ODPRTO OD B.h OO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD B.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055_, -,- NPK 15-15-15, cena 24,20 SIT, NPK 7-20-30, cena 26,90 SIT. Tel.: 242-638 Odkupujem karambolirana vozila. Prepis in prevoz vozila na moje stroške. AVTOVLEKA, AVTOKLE-PARSTVO JOŽE JAKŠA, ORE-HOVUE 15 A, kRANJ, »064/241- 168 1382 Obnavljamo z blagom vse vrste oblazinjenega pohištva po ugodni ceni. »58-031 1395 Kvalitetno izdelujemo CINKANE '1 SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. Prebačevo 32 a, Jenkole. »326-426 1402 Skupino za posek in spravilo lesa, iščem. »620-057 1411 KOMBI PREVOZI tovora in manjše ' selitve. Đ 215-211 1431 Nudim PREVOZNE STORITVE s kombijem. » 57-827 1440 AVTO GABETA, d.o.o., odkup in prodaja vozil, možen prepis. O 47- 340 1443 POZDRAVIM Z BIOENERGIJO. O 51-521_1453 PRALNI STROJI, ŠTEDILNIKI, BOJ-LERJI popravilo in čiščenje. O 325- 815 1455 Mlad par najame GARSONJERO ali 1-ss, do 250 DEM/mes., v Kranju. 0327-660 1265 Oddam 1 sobno STANOVANJE za dobo enega leta, opremljeno, s CK. 0 622-502, od 14. do 20. ure 1305 Najamem 2 ali 3-sobno stanovanje v Kranju, izključno v bloku. 0401-249 1313__ Zelo ugodno prodam 3-sobno STANOVANJE v Lescah v alpskih blokih. 0719-581 ali 714-538 1324 Na Bledu prodam manjše STANOVANJE. 0 720-173 1343 Najamemo stanovanje v okolici Tržiča. 050-855 1354 Brezplačno oddam 2-ss z vsemi pritiklinami, starejšima upokojencema ali upokojenki. Pomoč v gospodinjstvu. 0218-051 1357 V Tržiču prodamo dvosobno stanovanje. Najamemo več enosobnih in dvosobnih stanovanj. BAV.d.o.o., Koroška c. 5, Tržič, 052-233 1381 Takoj vseljivo garsonjero prodam na Drulovki 1. nadstropje, opremljeno, s kuhinjo in avtobus SANOS 315 turistični. 0332-645 1405 Kupim 2 ali 1 sobno STANOVANJE na Planini I. 0323-916 1419 2-sobno stanovanje -1- 2 kabineta 90 m2, pritlično, z atrijem, komfortno, renovirano, predvsem primerno za poslovno ali zdravstveno dejavnost, prodam. 0331-420 1426 STOOJMJK JEKOVECj PETER / Senično 27 pri Golnikuftel./faxf064 57 889 Strojimo in prodajamo razne vrste kož ter šivamo krznene preproge po naročilu delovni čas: vsak dan: 6-13.30 ure, sob.: 9-12 ure pon., čet.: tudi od 16-18 ure STANOVANJA V Škofji Loki prodam enosobno STANOVANJE. 0 632-978 391 Nujno iščem GARSONJERO ali enosobno stanovanje na liorenjs-kem. 0 323-834 4oa Manjše komfortno stanovanje v Kranju, prodam. 0328-304 1062 Dvosobno stanovanje 52 m2,1, nad., balkon, cen. ogrevanje, CATV v Kranju, prodam. 0331-092, od 11. do 12. ure, od 15. do 17. ure 1063 Komfortno, takoj vseljivo enosobno stanovanje s kabinetom v Kranju, prodam. 0061/572-998 1064 Oddam ogrevano SOBO z balkona, blizu Šk. Loka. Medvod, Kranja. 0061/611-181 1102 V Bistrici pri Tržiču prodamo 3-sobno STANOVANJE z veliko gara žo. 0 061/1598-665_1142 Prodam dvosobno STANOVANJE 63 m2, vseljivo takoj, cena 1000 DEM/ m2. Damjanovič, C. 1. maja 63, Kranj, 0 328-606 uri Najamem GARSONJERO v Kranju ali okolici, lahko neopremljeno. 0841-046 1209 Mlada družina najame STANOVANJE na Jesenicah. 0874-3101222 STANOVANJE blok, Jesenice, 80 m2, prodamo, 81000 DEM. 084-201 1227_ Oddam opremljeno GARSONJERO 1.5 km iz Bleda, 25 m2+ balkon, ločen vhod, CK, za ena do dve osebi. Šifra: UGODNO_1258 Potrebujem 1-ss, delno opremljeno ali neopremljeno stanovanje s CK, najraje v bloku, za dve starejši osebi za daljši čas.Plačam do 300 DEM, s 6-mesečnim predplačilom. Kranj ali okolica. 0331-455 1261 Prodam 2 sobno STANOVANJE v izmeri 55,20 m2 v Kranju. 0 213-219 1438 Menjamo: šorlijeva 1 s. - 38 m2 s CK za 3 s; Zlato polje 1 s. - 35 m2 za 2 s.. MIKE & Co, d.o.o., O 216-544 14S6 Prodamo ali menjamo; 1 ss - 48 m2, 1 ss - 39 m2, 2 ss - 60 m2 in 63 m2 ter 2 + 2 - 96 m2. MIKE & Co, d.o.o. 0 216-544 1457 Kupimo : 2 sobno in 3 sobno stanovanje v Šorlijevi ul. oz. Vodovodni stolp, s CK ali brez ter stan. 2 + 2 na Planini III. MIKE & Co. d.o.o., 0 216-544 1458 ODDAMO: opremljeno hišo pri Kranju, 3-ss na Jesenicah, hišo pri Lescah. PRODAMO : KRANJ -klasično 2-ss, 54 m2 pri sodišču. APRON, 0 331-292 1483 PONUDBA TEDNA: ugodno prodamo 124 m2 veliko stanovanje z garažo, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 i4es PONUDBA TEDNA: 2 sobno stano-varije v Škofji Loki, možnost nakupa na kredit iz Sklada. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 1466 PONUDBA TEDNA: 2 sobno stanovanje na Planini menjamo za manjše pri Vodovodnem stolpu ali Šorlijevo naselje, K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 1467 VARSTVO Iščem mlajšo upokojenko za varstvo dveh otrok na našem domu. 0311-922 717 EUROPIZZA N0V0*N0V0 *** OGROMNA . DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^>ftc/| /OQ1 C i 1 ob nedeljah od 12. do 22. ure U UDt/OO I 3 1 I NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO OBČINA ŠKOFJA LOKA ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za opravljanje prevozov osnovnošolskih otrok v občini škofja Loka 1. Izvršni svet SO Škofja Loka objavlja razpis za zbiranje ponudb za pridobitev najugodnejšega ponudnika za opravljanje prevozov dveh osnovnošolskih otrok v šolskem letu 1994/95 na relaciji: VIRMAŠE - TRATA. 2. Prevoze na razpisani relaciji lahko opravljajo prevozniki s svojim ali najetim vozilom. Svoje storitve morajo nuditi kvalitetno in v skladu s cestno-prometno zakonodajo. 3. Ponudba mora vsebovati: - ime in priimek ter naslov ponudnika, - relacija, - bruto ceno za prevoženi km, - reference, - ugodnosti 4. Ponudniki, ki bodo sodelovali, naj svoje vloge, v katerih bodo podani odgovori na zgoraj navedene zahteve, pošljejo v zaprtih kuvertah. Ponudba mora biti obvezno opremljena z označbo: "NE ODPIRAJ, PONUDBA ZA PREVOZE OTROK", na vojnici. 5. Rok za oddajo ponudb je 7 dni po objavi v Gorenjskem glasu na naslov: Občina Škofja Loka, Poljanska c. 2, Škofja Loka. Ponudbe je treba oddati osebno ali poslati priporočeno po pošti. 6. Izbiro najugodnejšega ponudnika bo opravil pristojni organ občine. 7. Ponudniki bodo o izboru pismeno obveščeni v 8 dneh od sprejete odločitve. Vse informacije lahko dobite po telefonu št. 624-190. Župan: Igor DRAKSLER, I. r. PLANINSKO DRUŠTVO JESENICE Cesta Železarjev 1 objavlja prosta delovna mesta: 1. ZA ZAVETIŠČE POD ŠPIČKOM: - oskrbniški par 2. ZA KOČO PRI IZVIRU SOČE: - oskrbnika postojanke - kuharice - prodajalke spominkov v kiosku 3. ZA ERJAVČEVO KOČO NA VRŠIČU: - delavca v strežbi - točaja - delavko za dela v kuhinji in čiščenje 4. ZATIČARJEV DOM NA VRŠIČU: - oskrbnina postojanke - receptorja - prodajalca spominkov v kiosku - kuharice I - kuharice II - točaja - delavca v strežbi - 2 osebi - vzdrževalca - kletarja - sobarice Delo je sezonsko - za čas planinske sezone. S kandidati bomo sklenili delo po pogodbi oz. redno delovno razmerje za določen čas. Od kandidatov pričakujemo pogovorno znanje nemškega, italijanskega ali angleškega jezika in sposobnost opravljati zgoraj navedena dela. Kandidati morajo biti državljani RS, ki aktivno in pasivno obvladajo slovenski jezik in morajo biti seznanjeni z dobrimi planinskimi običaji. Pismene prijave pošljite na naslov Planinsko društvo Jesenice, Cesta Železarjev 1, 64270 Jesenice. Informacije dobite v pisarni PD Jesenice ali po telefonu: 064/ 81-291. Objava velja do zasebe delovnih mest. KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA, z.o.o. ŠKOFJA LOKA Že nekaj let se v okviru svoje dejavnosti ukvarja tudi z odkupom lesa, predvsem gozdnih sortimentov. Odkupujejo: HLODOVINO IGLAVCEV: smreke, jelke, bora, macesna (tudi lubadarke) HLODOVINO USTAVCEV: bukve, hrasta, javorja, jesena, češnje, bresta, kostanja, hruške, jelše, lipe, oreha CELULOZNI LES: smreke, jelke, bora DRVA IN GOU TRDIH LISTAVCEV: bukve, javorja, jesena, bresta, gabra, kostanja Občasno odkupujejo tudi žagan les smreke in jelke ter lesne ostanke to je žamanje smreke in jelke. Vse informacije dobite v komerciali KGZ po tel. (064) 620-749 ali (064) 621-849 ter pri terenskih odkupovalcih. VOZILA DELI JUGO 45 deli: menjalnik, zadnja havba, alternator, zaganjač itd. 0214-198_me 4 GUME 175/70 - 13 top grip, 4 gume 175/70 - 13 exakt, prevoženo 1000 km, prodam. O48-603 1152 Prodam novo dvoosno aluminijasto avtoprikolico. ©421-576 1235 Zelo, zelo poceni prodam novo AVTOPRIKOLICO. 0061/51-5741247 Prodam dve zimski GUMI z obroči za R 4. 0216-325 1423 ; 00852-17-265-7901 h00852-17-266-791 00852-17-266-792 00852-17-266-793 | 00852-1 £-266-7941 POKLICI ME i 00S52-17-266-795 j 00852-17-266-796 »00852-17-266-797 \ 00852-17-266-798 | 00852-17-266-799 VOZILA CITROEN Avtoodpad, rabljeni in novi rezervni deli ter odkup avtomobilov. 0 692-194 358 Prodam PEUGEOT 309 Magnum, grafitne barve, letnik 1993, garažiran. O 81-060 407 Ugodni enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko - torek, sobota. 0 49- 442 478 Enodnevni nakupovalni izlet na MADŽARSKO, vsak torek in soboto. 049-442 873 FORD FIESTA 1,1 C, letnik 1990, 57000 km, prodam. Mavčiče40 1045 Prodam AX diesel, letnik 1993 z dodatno opremo. 0328-549 1057 Prodam GOLF DIESEL JX, letnik 1986, cena po dogovoru. 0324-025 1066 Prodam JUGO 45, letnik 1989 in BT 50 S. 0331-409 1087 Prodam AUDI 80 turbo diesel, letnik 1991. 043-251_1121 Prodam GOLF III 1.6 CL. 0733-230 113S Prodam Z 850, letnik 1984, reg. do 1/96. 082-333 1137 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1993, reg. celo- leto, bele barve, nove gume, radio, zvočniki, garažiran, odlično ohranjen, temna stekla, prva lastnica. 0421-290 ms ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Prodam R4, letnik 1987, reg. do aprila/95, rjave barve, radio, zvočniki, 90.000 km, v odličnem stanju, drugi lastnik. 041-222 1139 Prodam JUGO 45 A, Ie4tnik 1987, cena po dogovoru. Dobraš, Savska c. 42, Kranj, popoldan 1140 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991. 0217-380, popoldan 1147 SIMCO 1100, letnik 1977, prodam. 0311-198 1148 OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1986, prodam. 0311-198 1149 Prodam JUGO 55, letnik 1989, nujno. Trivundža, Zlato polje 3, Kranj 1158 Ugodno prodam lepo ohranjen R 18/ 1981. Lombar, Trstenik 5 a 1160 Prodam SUBARU REX SDX, letnik 1987, reg. 27.12.95. 050-356 1164 Prodam dobro ohranjeno Z 101 GTL, letnik 1985, reg. do 7/95. 041-037 1167 Prodam R 5, letnik 1991, bele barve, 5 v, 5 p, cena 9200 DEM ali menjam za JUGO 55. Podjed, Sr. vas 175, Šenčur 1168 Prodam DAIHATSU CHARADE turbb diesel, letnik 1991, prodam. 0 48 559 1171 Prodam Z 750 letnik 1978, reg. do 5/ 1996. Voklo47 1172 Prodam LADA SAMARA letnik 1987, karamboliran. Drehlak, Partizanska 12, Šenčur 1179 Prodam BOLHO avgust 86, cena 1500 DEM. 0692-762 1182 Prodam zelo lepo ohranjen SUZUKI MARUTI, letnik 1994. Q312-2551184 GOLF D, letnik 87/88, reg. do 31.12.95, izredno ohranjen, prodam. 0 323-235 1185 Prodam R 4 GTL, letnik 1990, 32000 km, nove gume, cena 5300 DEM. 0681-252 1192 /7\ RENAULT Srečo REHBERGER Racovnik 26,Železniki yM tel.: 064/66-384 AVTOSERVIS-TRGOVINA pooblaščeni RENAULT servis prodaja originalnih rezervnih delov AVT0SAL0N PRODAJA NOVIH VOZIL RENAULT menjava staro za novo odkup-prodaja rabljenih vozit PRODAJA NA KREDIT ALI LEASING MAZDO 323 F, letnik 1990 z vso opremo, prodam. 049-421 1196 Prodam po delih 126 P, letnik 1982 in Z 101. 053-176 1198 Prodam FORD FIESTO 11 CL, kovinske barve, za 16500 DEM, letnik 12/93, 10.000 km. Dolhar, 0218-950 1200 ZX 1.4 AVANTAGE, letnik 10/91, kov. zelen, odlično ohranjen, prodam ali menjam za cenejši avto. 0631-245 1207 GOLF diesel 12/88, 43000 km, ohranjen, kot nov, prodam. 0738-802 1216 Prodamo naslednja vozila: R11 GTL, I.88, VW GOLF, I.89, OPEL OMEGA karavan 1.8, letnik 1989, FIAT CROMA, I. 88, OPEL KADETT 1.6 diesel, 5 v, letnik 1987. Možnost kredita. Vse informacije na 0325- 981 1230 VW 1200, letnik 1968, reg. do oktobra 95, cena 900 DEM, prodam. Milek Bruno, Špicarjeva 15, Radovljica 1231 Prodam Z 101 mediteran, letnik 1979, registracija do 12.10.95 (okvara motorja). Vreček, Smledniška c. 112, Kranj, od 19. do 20. ure ogled vozila 1233 Prodam karamboliran VW 1200, letnik 1975, po ugodni ceni. 051- 688 1239 Prodam lažje karambolirano vozilo CITROEN BX 16 TRS, letnik 1987, reg. do 15.6.95. 0 064/241-168 1242 Odkup, prodaja rabljenih vozil. Nudi Mepax, d.o.o., 0331-214, 323-298 R 4, letnik 6/88, 4200 DEM, R 5 10/ 90 8600 DEM, FLORIDA, letnik 12/ 90, 6500 DEM. 0331-214, 323-298 1245_ BMW 318 I, letnik 1983 za dele, ALU platišča z gumami continental 15 col 195-50, poceni prodam. 059-137, zvečer, Kavčič Jože, Podljubelj 248, Tržič 1249 Prodam JUGO 45 po delih, motor brezhiben. 0332-439 1250 Prodam FIAT 126 P, letnik 1988, reg. do 5/95. 0741-418_1251 Prodam JUGO 45, letnik 1989. 0312-085 1254 Prodam JUGO CORD, letnik 1989. 048-600 1263 Prodam lepo ohranjen JUGO 55/ 1989. Lombar, Trstenik 5 A 1264 Prodam avto PASATT, letnik 1984 in avtoprikolico. 0215-651 1266 SMUČANJE V SMUČARSKEM RAJU GERLITZEN - samo 40 km od meje z 12 žičnicami (od 500 -1911 m) UDOBNA POČITNIŠKA STANOVANJA 8. aljiterljof DRUŽINA R + R EBNER A - 9543 ARRIACH, BERG OB ARRIACH 5 M. 0043 - 4247 - 8160 ZAHTEVAJTE PROSPEKTEI Prodam R 4, letnik 1989, reg. celo leto. 041-462, popoldan 1272 Prodam FORD SIERA 1,6, letnik 1988. 0 323-567 1274 PEUGEOT 305, letnik 1979, reg. do 8/95, zelo ugodno prodam. Ogled sobota. 0714-353 1276 Prodam FIAT UNO 45, letnik 1987. Zevnik Kovač, Kališka 23, Kranj Drulovka, po 17. uri 1281 FIAT CROMA TD INTERCOLLER, letnik 1987, reg. do 1/95, metali, prodam za 10500 DEM. 0733-038 1282 KADETT GSI, letnik 1986, rdeč, strečno okno, lita platišča, zelo ohranjen, prodam. 0733-038 1284 ALFO 33 1.5, letnik 1985, reg. 8/95, oprema zlata deteljica, ugodno prodam ali menjam. 044-178 1288 AVTOODPAD VULKANIZERSTVO SUŠNIK proda: Fičo 850, letnik 1984, reg. do 12/95, PEUGEOT 404, letnik 1974, reg. do 3/95. 053-298, od 9. do 17. ure 1291 Prodam Z 128 letnik 1988, cena po dogovoru. 0 622-362 1295 Prodam YUGO 55 letnik 1982. 0 718-325 1296 Prodam GOLFD III GL 1.4,letnik 1994, 3 vrata, bel. Debelak, Otoče 4, Podnart 1304 Prodam Z 750 letnik 1981, 23.000 km, v izredno dobrem stanju, cena po dogovoru. 0 50-723 popoldne 1306 Prodam Z 850 vozen za dele. 0 421-585 1308 Prodam RENO 18, letnik 1987 in JUGO KORAL 55, letnik 1988. 0326-694 1312 R 4, letnik 1984, registriran, prodam. 058-174 1314 LADO SAMARO 1300, 5 v, letnik 1989, prodam. 051-674 1315 Prodam GOLF, letnik 1980, cena po dogovoru, reg. do konca maja. Predvukič, Sp. Duplje 24 A, popoldan 1328 _ MAZDA KOMBI FURGON E 2200, diesel, 4x4, letnik 1993, 35000 km, ugodno prodam. 0723-302 1331 NOVO! AVTO VLEKA IN IZPOSOJA PRIKOLICE ZA PREVOZ VOZIL CORSA, ASTRA, VECTRA NOVAOMEGA MODELI 95, UGODNB CBNB, KRATKI DOBAVNI ROKI Prodam tovorni avtomobil Zastava 616 D, 1650 kg nosilnosti, reg. do 9/ 95. 0312-117 1390 LADA SAMARA, letnik 1987, reg. do 8/95, prvi lastnik, enkratno ohranje-na.prodam za 4000 DEM. 0401-431 1392 Prodam OPEL KADETT 1.3. Informacije v kuhinji Hotela Jelen, Kranj 1397 Prodam FORD FIESTO, letnik 1991, bele barve, karambolirano, nevozno, cena po dogovoru. 0323-354 1398 OPEL CORSA že od 18.500 DEM OPELASRA1.4GL82 KS/94 22.000 DEM MODELI IN LETNIKI 95 FIESTA NAVY 1.3 i 19.500 DEM CAYMANBLUE 1.3 i 21.000 DEM MONDEO 1.8 GLX ( klima, 5V) 36.900 DEM VRBA, d.o.o. STRUŽEVO 4, KRANJ, TEL.: 064/211-090 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 1991, cena po dogovoru. 055-181, PO 15. Uri 1339 JUGO 45 AX, letnik 1987, prva barva, ugodno prodam. 0712-169 Prodam izredno ohranjeno LADO SAMARO, letnik 1988. 0328-137 1360 Ugodno prodam R 4 GTL, letnik 1988. 0328-292 1351 Prodam GOLF diesel, letnik 1991, 5 v. Vrtač, Pungart 1, Preddvor 1360 Prodam 126 P, letnik 1987, zelene barve, 40.000 km in SNOVVBOARD, dolžine 130 cm. 0 77-985 1373 Prodam GOLF, letnik 1984, karamboliran, neregistriran. 0242-186 1376 Prodam FIAT 128, letnik 1986. 0311-980 1377 Prodam FORD ORION, letnik 1985. 0214-628 1379 mOMA-OOKUPiaUjerihmiin komisijska prodaja AVTO • UR ,G>8wd, teJ.064/217-528, po 20. uri 064/326-659 Ugodno prodamo TAVRIO 1100, letnik 1993, 25000 km, cena po dogovoru, možen kredit. 0422-522 1407 Prodam OPEL OMEGA KARAVAN 2000 I GL, letnik 1988, možna menjava. 0325-585 i4oe GOLF JX 1300, letnik 1987, model 1988, šibedah, avtoradio, nove gume, prodam, cena 9500 DEM. 051-252 1409 Prodam JUGO 45 AX, vinsko rdeče barve, reg. do 10/95. 0323-235 1410 Prodam ohranjen UNO 45 S fire, letnik 1990. 0312-255 1414 Prodam ALFA ROMEO 33 1.5, letnik 1991.00609/625-025 1418 Prodam LADO NIVO, letnik 1986, reg. do 12/95. 0733-513 1421 VW 1300, letnik 1971, za dele prodam. O 061/627-120_1434 Prodam GOLF JGL letnik 1981, izredno ohranjen, rumene barve. 0 323-235 1436 Prodam UNO 45 FAER 47 KM, izredno ohranjen. 0 47-340 1442 Prodam ALFA 33 ie 1.7 16 V letnik 1993, rdeče barve. 0 47-340 1444 Prodam GOLF JX bencin, letnik 1991, 5 vrat, rdeč. 0 47-340 1445 Prodam GOLF JXD letnik 1989, kovinska barva, izredno ohranjen. 0 47-340 1448 Prodam YUGO 45 letnik 1986 in 87, ugodno. 0 47-340 1447 Odkup, prodaja in prepis vozil nudi AVTOPRIS, d.o.o, 0 312-255 1448 RABLJENI AVTOMOBILI LADA NIVA 1.88 4.900 DEM CITROEN AXII TRE I. 89 8.500 DEM R 5 CAMPUS 5V 1.90 9.100 DEM R5CAMPUS3V I. 92 10.300 DEM R 5 CAMPUS 3V 1.92 10.500 DEM FIAT Cinquecento 1.94 11.900 DEM FIATT1P01,4S3V 1.93 17.100 DEM FIAT TEMPRA 1,9 TD 1.93 19.500 DEM FORD SIERRA 2,0 i GHIA 1.90 16.450 DEM ^A\_avtoHne Vmmt trgovina in servis d.o.o. _Kranj, Bleimisova 10_ POOBLAŠČENI PRODAJALEC VOZIL UGODNE CENE novih avtomobilov (devizni tečaji) Tel.: 211-553, 216-563 POOBLAŠČENI PRODAJALEC ZA VOZILA PEUGEOT Prodaja po sistemu staro za novo.Nakup vozil na kredit ali leasing. AVTOMEHANIKA Rajko Kavčič, Milje 45, Visoko pri Kranju tel.:064/43-142 Prodam CIMOS AX 1.1 letnik 1988, cena 8.000 DEM. 0 312-255 1449 Prodam ŠKODA FAVORIT 135 GLX, letnik 1993. 0 312-255 i4so Prodam 126 R za 850 DEM. 943 715- 1478 Prodam DAIHATSU CHARADE turbo diesel, letnik 1991, reg. do 10/1995. 0 401-143 1482 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. 0325-981 28645 ZAPOSLITVE SALON GOSTINSKE OPREME f i BI l! K K TRUPE Janeza Finžgarja 5, JESENICE, tel.:064/83-389 PONUDBA TEDNA: ♦ ledomat ICEMATIC 20 kg ♦ blagajna za gostinstvo in trgovino .116.000 sit ...51.920 sit Iščemo PRODAJALCE za prodajo novege tehničnega izdelka, dobre provizije, zaželjen prevoz. 0 312-430 40 Če vam je dolgčas, sporočite svoj naslov, honorarno delo. 0 65-773 157 Iščem NATAKARICO. 0 422-700 284 Pizzerija ŠPELA išče natakarico in kuharja, lahko tudi za priučitev 050- 267_537 Zaposlimo trgovca-ko. Trgovina ŠTOF Bled, 077-067 eo2 Želite svoje predstavništvo na štajerskem? Sem komercialist z 20-letnimi delovnimi izkušnjami in imam prostor približno 80 m2, primeren za poslovne in skladiščne prostore. Tel.: 062/608-289 ete Šl z, is* Dober zaslužek nudi prodajna enota MK, možna redna zaposlitev. 053-488 76* Potrebujem pomoč v gospodinjstvi v popoldanskem času - Škofja Lok* 0621-748, zvečer »* Znana gostilna na periferiji Kranj* išče DEKLE ZA STREŽBO IN KIJ" HARJA. Šifra: DOBRO PLAČILO *j Zaposlim trgovko v živilski trgovini 0212-135 1«« CVETLIČARKI z izkušnjami nudim«^— redno zaposlitev v Šenčurju P"to.ap Kranju, OD 65.000 SIT. 0 061/737-^422 441 Ošolsl, nadpc 1500 Prepri, *>325 ŠIVILJSTVO KUHAR, Visoko 130, 64212 Visoko zaposli: - modelarko ženske konfekcije s končano srednjo šolo za modeliranje - delavko za končno likanje konfekcije s končano OS in del. izkušnjami Pismene prijave poslati na: ŠIVILJSTVO KUHAR, Visoko 130, VISOKO Druži bode Ne *olekt P°dati Mesnica DOLHAR zaposli potnika za ambulantno prodajo mesnih izdelkov. Pogoji: IV. stopnja izobrazbe, tri leta delovnih izkušenj, poskusna doba 2 meseca. Mesnica Dolhar, Koroška c. 26, Tržič, tel.: 064/50-34* Posebna prodajna enota pri MK redno zaposlitev vsem tistim, ki I' delo ni odveč. 0632-330, 56-105 ' 0609-620-475 ___^ navijaj 11*1 *ed, r9ovir BIST 'ščen ?> s** ove m Nedelj Lpnuc ^do 6trežb Žensko z znanjem dodelave tuljav zaposlimo. 120_ Za delo v strežbi v gostinskem lotf v Kranju iščemo simpatična deKie. iz Kranja ali bližnje okolice. Mo^ redna zaposlitev, praksa zaželjen 0324-609__j* KV KELNARICO - mlajšo, zaposli^ za strežbo hrane v Ljubljani. 00'', 373-396, po 15. uri 3 Nudimo redno zaposlitev. 076-od 17. do 20. ure V redno del.razmerje sprejme' ŠOFERJA z izpitom C in E kateS pogovornim znanjem nemškega I* ka za prevoz blaga s kombije^ prikolico na relacijah Slovenija'^ strija-Nemčija-Holandija. Prijaj kratkim življenjepisom pošljite^, naslov ŠPEDICIJA ALTAS.d.o.o, lodvorska 11, 64000 KRANJ Honorarno zaposlimo dekle v šal 0 691-220 Podjetje VVILFAN, d.o.o., zaposli gimna-zijskega maturanta, pripravnika V. stopnje za delo v menjalnici, Slovenski trg 3. Tel.: 211-141 Zaposlim dekle v bifeju. 1176 se j; vse sOd( vser P. h vset 43-^ Honorarno zaposlim simpa dekle za strežbo v gostinskem lu. 0632-928 Zaposlim samostojnega AVT LEPAR J A. 0 064/241 -168 ___> Zaposlimo KV MIZARJA z ods^ nim vojaškim rokom. 057-312 ^ ^fi' Nudimo vam redno zaposlil ^; področju zavarovalništva. 073^ ———————---, (i1 Iščemo dekle za strežbo v klut>^ možnosti študentko. Delo je $ tedensko. 0221-352, dopolja^ Izkušeno ŠIVILJO takoj honor% zaposlimo. Možna kasnejša ' zaposlitev. Šifra: OD 70.000_£^ Zaposlim več deklet za strežbi. 041-462, popoldne V Pizzeriji zaposlim dekle za str* I 043-552, ali po 14. uri 421 -2Z°/ Nudimo redno zaposlitev. P°lfi jemo tri nove sodelavce 05 1* sreda, četrtek in nedelja I iota '53- 765 stvtj lirtiC ^IVIUSTVOLILI JAPUŽE8 BEGUWJE ,s{emo KV ŠIVILJE. NudiMo HrcIlSO MpOsllTEV. ŽIVALI MIZARJA ali ^Posobljenega delavca z večletno prakso za delo v lakirnici, ZAPOSLIMO TAKOJ. Mizarstvo ISKRA, zbilje 67C, Medvode, _ tel.: 061/612-246 pfi zaposlim 37-B422-221 102J S KV AVTOKLEPARJA. 1362 d§0iB.r°d.aJo tujega jezika za prepadom, So|ske otroke dosegamo '500ihc»ečne zasluike (minimalno PrenriA . ) v kar se imate možnost renčati. Delo poteka med tednom. Ej** MZM.d.o.o., Bled, c. svo-lEMc £-tak°i zaposli PKV GRADIM DELAVCE. Plačilo v skladu s W no Pogodbo za gradbeništvo, q«neinf. «741-116_isti 23 Posek in spravilo lesa g^_«620-057 1412 tSSS^ 2aPoslimo PRODAJALKO v Eg^Zi ŽivilL a 325-753 po 20. uri 42?h E!AMA- Nikola Tesla 1- dekle v strežbi. Pisno ali 1415 delo v 2. do 1430 Naročila za ENODNEVNE PIŠČANCE, stalno na zalogi nesnice. Domačija, O738-037 834 Prodam 2REBICO in 2REBCA Haflinger, stara 9 mesecev. S64-266 Kupim BIKCA simentalca 2-3 tedne starega. 0061/613-116 1049 Prodam dva TELETA po 120 kg težka. «45-738_1113 Prodam ODOJKA. Popovo 3. Tržič Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. «49-277 nss Prodam 3 čmobele TELICE, težke 60,120 in 200 kg. «681-252 1162 Ljubiteljem živali oddam sivo PUDUICO. «421-397 1170 Prodam PRAŠIČE za zakol od 180 -200 kg in prašiče za rejo, od 20 do 30 kg. O 422-562 im Prodam TELIČKO simentalko. «51-092 1194 Prodam JALOVO KRAVO. «57-417 Prodam BIKCA 100 kg. «421-675 Kupim ali zamenjam samca nemški ožganec. «802-128 1220 Prodam TELICO, staro 15 mesecev za nadaljno rejo. Trstenik 33. Golnik 1234 Prodam domače KOKOŠI. «45-738 1238 Prodam KRAVO simentalko v 9. mesecu brejosti. Predoslje 1 1363 Kupim BIKCA simentalca 14 dni starega. «49-334 1368 Prodam TELIČKO črno belo, staro 5 tednov. «422-568 1»9 Prodam KRAVO simentalko v 8. mesecu brejosti, 5. tele. Sr. Bitnje 18 1374_ Prodam PRAŠIČA za zakol, domača krma. Praše 14, Mavčiče 13B3 Prodam TELETA za nadaljno rejo. «46-133 1384 Prodam plemensko TELICO, ogled popoldan. Pohar, Brezje 24, Brezje Prodam PRAŠIČKE 20-25 kg. Pokopališka 4, Kokrica 1400 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, domača krma. «47-654 1403 Prodam 8 tednov starega BIKCA simentalca. Velesovo 12 1279 Oddam čistokrvne NEMŠKE OVČARJE. «67-237 1285 osehnr. BKIe v strežbi. I ^°natelefon: 331-206 ^tJL?paXiino DEKLE za c 18. l7r£8Va,r»|ci. » 422-082 od 1 ^e6NATAd.5lovno razmerje sprejmem hedelio KARICI za bife- Prazniki in bnudbe^? " da|o je v izmenah. Zbilje 20 Poslati na Center Zorman, ---C 1437 fSK^, K°MERCIAUSTA za pro-^do 10 In sokov- ® 241-721 od <£J2. ure 1S4n ^»'režhr??, zaPos'im mlado dekle za -jjjj ztJo .z okolice Kranja m 221 _233 (5 I" ZAHVALA V 87. letu starosti nas je za vedno zapustila naša draga mama PAVLA BOGATAJ s Hotavelj Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje in sveče. Posebna zahvala g. župniku in cerkvenim pevcem za lep obred, DU Hotavlje in vsem, ki ste jo tako številno pospremili na njeni zadnji poti. VSI NJENI 10* 33* 113' RiJ' m 061 -62' ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, sestre, babice, prababice ANE BATIČ rojene Juhant vL,Skr?no zahvaljujemo vsem, ki ste ji pomagali, jo obiskovali in bodrili. Zahvaljujemo se za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za lep pogrebni obred in pevcem za zapete žalostinke. VSI NJENI H rastje, Prebačevo, Gorica, januar 1995 ZAHVALA M smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas, so vezi močnejše, brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) Ob boleči izgubi našega dragega ata, starega ata, pradedka, brata, strica in bratranca JOŽETA BENEDIČIČA rojen 23. marca 1912 sode|aJ^aiivaijujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem in Vsem k ^S^cije. Podružnice Kranj in kolektivu Save Kranj za darovano cvetje, sveče in p. to'J0 ste našega ata v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, Vsem V'73 P.°8rebni obred, oktetu Klas iz Predoselj za zapete žalostinke. Iskrena hvala otnen'j SO nam *zrazm sožalje in nam pomagali v težkih urah, pa tudi drugim, ki niso posebej Jeni. Ljubezen in spoštovanje, ki ste jo izkazali pokojniku, nam je bilo v veliko tolažbo. Žalujoči: sin Lado in hčerka Ivanka z družinama Mlaka, Visoko ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko tebe več med nami ni, za teboj ostala je praznina, v naših srcih skeleča bolečina. Leto dni v grobu spiš, v našh srcih še iiviš. 21. januarja mineva leto dni, odkar smo se poslovili od našega nepozabnega FRANCA DOLENCA iz Stražišča Vsem, kTse ga spominjate, obiskujete njegov grob in prižigate sveče, iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Prodam PRAŠIČE hranjene z domačo krmo, možno plačilo na dva obroka. B 329-006 1303 Kupim bikca simentalca 10 dni starega ali menjam za teličko simentalko, oz. prodam. «49-444 1310 Enoletne KOKOŠI nesnice. prodam. Rimahazi, Sp. Gorje 12, «725-656 1323 Prodam težko KRAVO simentalko -junico. Ljubljanska c. 35, Bled 1327 Prodam ljubke pritlikave PUDLJE. čistokrvne, brez rodovnika, po ugodni ceni. «312-080 1332 Ugodno prodam ZAJKLE, stare 8 mesecev, cena 2500 SIT. «84-225 Kupim KRAVO, dobro mlekarico ali menjam za bika «736-690 1341 Prodam TELETA za zakol in 2REBI-CO norik. staro 8 mesecev. «77-168, Ferjan 1342 Prodam NEMŠKO OVČARKO, staro 3 mesece, z rodovnikom, odličnih staršev. Cepljena že dvakrat. Cena 400 DEM. Plačilo možno na dva obroka. «84-786 1347 Prodam PRAŠIČA za zakol. «421- 535 1363 Prodam PRAŠIČKE, težke do 27 kg. Pivka 7. Naklo 1356 Prodam KRAVO simentalko, brejo 8 mesecev. Lipovec, Zg. Laze 22, Zg. Gorje 1240 Prodam JAGNJE cca 25-30 kg za 12000 SIT. «41-807_1243 Prodam BIKCA simentalca. teža 100 kg. čirče 13. Kranj 1246 Prodam domače očiščene PURANE. «218-341 1270 ALJASKI MALAMUTI. leglo cepljeni v začetku marca, naprodaj. «718- 323 1277 KOZLA 2 leti starega, sanjske pasme in KOZLIČKE 2 meseca stare, prodam. «47-628 1422 Podarim mlade KU2KE. majhne sorte. Mlaka 36. Komenda, «421 254_1427 Oddam 2 meseca staro PUDUICO. « 710-046 1435 Prodam črnobelega BIKCA, 6 tednov starega. « 47-318 1451 Prodam 12 tednov starega TELIČKA. Maleš, Viševca 1, Cerklje 14B1 SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne SAVA TECH - Valjarna BLAŽ JARC rojen 1906 Od njega smo se poslovili v četrtek, 19. januarja 1995, ob 15. uri na pokopališču v Naklem. KOLEKTIV SAVA V SPOMIN Ko dobrave se mrače, k meni spo glasovi tihi, kakor tožbe tajni vzdihi src, ki v žalosti žive. (Murn) 19. januarja 1995 je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi MARIJAN ŠMEJIC roj. 16. januarja 1954 Hvala vsem, ki ste ga imeli radi, mu prižigate sveče m postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Bistrica pri Tržiču, januar 1995 ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, tašče in tete ANTONIJE FINK p.d. Finkove mame iz Lesc se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in tako številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gre gospodu župniku, pevcem, trobentaču, krajevni organizaciji Zveze borcev, praporščakom, podjetju Akris, dobrim sorodnikom m gospe Tončki za izkazano pozornost in pomoč, dr. Ravniharjevi iz zdravstvenega doma Radovljica pa za dolgoletno zdravljenje. Hčerka in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ata ANTONA JUSTINA z Bleda se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, njegovim sodelavcem železniške postaje Bled, kolektivu NC Radovljica Živila, Eleko BI Dobrava, sosedom, g.župmku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke ter govornikoma g. Kaduncu in g. Janu za poslovilne besede. Hvala osebju ZD Bled, posebej dr. Lubeju za dolgoletno zdravljenje in osebju kirurškega odd. bolnišnice Jesenice. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter se v tako velikem številu poslovili od ata na njegovi zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: žena Anica, hčerki Ana, Lojzka z družino, sin Janko z družino, Neti in Ervin ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA KRIŽNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi ZB Naklo, Merkurju PE 360 in dr. Pavlinovi za strokovno pomoč. Hvala g. župniku, pevcem, nosačem in vsem sodelujočim v pogrebnih svečanostih. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Okroglo, 18. januarja 1995 Direktor Iskre Telekom: "Nismo držali fige v žepu!" Delavci nekdanjega Unitela na Blejski Dobravi imajo za 311 tisoč nemških mark zadolžnic. Blejska Dobrava, 20. januarja - V privatizaciji podjetja jim zanje ponujajo delnice Iskre Telekom holdinga, ki .se jih nekateri branijo in želijo solastništvo na nepremičninah - na stavbi Iskre na Blejski Dobravi. V Iskri na Blejski Dobravi se je včeraj zbrala skupina delavcev, ki so bili nekdaj delavci Unitela, in se z direktorjem Iskre Telekom Francem Černetom začeli pogovarjati o terjatvah do podjetja, zadolžnicah, ki so jih prejeli leta 1992 v višini premalo izplačanih osebnih dohodkov. Nekateri delavci se namreč ne strinjajo, da bi na osnovi zadolžnice dobili delnice Telekoma, ampak želijo delnice Eleka ali Torusa oziroma zahtevajo, da bi bili v višini vrednosti zadolžnic lastniki premoženja, stavbe na Blejski Dobravi. Pred pogovorom z delavci nam je direktor Franc Čeme dejal: "Nikoli v Iskri Telekom holding nismo niti pomislili, da zadolžnice ne bi bile vrednostni papir ali neveljavne terjatve, le zunanje okoliščine so bile take, da tega doslej nismo mogli upoštevati. Sele po sprejetju zakona - Telekom je v lasti sklada - to zdaj lahko uredimo in bodo delavci v okviru privatizacije Telekom holdinga zadolžnice lahko zamenjali v delnice. Zadolžnice so nominirane v markah, 110 delavcev jih ima v skupni višini 311 tisoč nemških mark, od tisoč do 4 tisoč mark na posameznika - odvisno od tega, koliko časa je bil kdo v Unitelu zaposlen. Delavci res niso dobili odpravnine, vendar nismo držali fige v žepu in bodo zadolžnice lahko zamenjali v delnice. Dve leti je od tega, kar so bile izdane, in ko se bo zaključila privatizacija, bomo videli, koliko delnic je bilo odkupljenih. Če zahtevajo lastništvo na stavbi, moram reči, da delnica že sama po sebi vključuje tudi nepremičnino in ni najmanjšega razloga, da bi dvomili o uradni cenitvi podjetja. Če kdo delnice Telekoma holdinga ne bo želel, lahko dobi tudi delnice Eleka. To je stvar presoje vsakega posameznika." O tem, kako se bodo odločili delavci, bomo poročali v naslednji številki. • D. Sedej Zaradi poledice zaprli cesto Kranj, 20. januarja - Kar so vremenoslovci v sredo obetali, se je včeraj zjutraj udejanilo. Ceste so bile ledene. Najhuje je bilo na regionalni cesti Škofja Loka - Železniki, po kateri so zjutraj avtomobili poplesavali kot za stavo. Na srečo hujše nesreče ni bilo. Policisti so cesto zaprli za promet od sedmih do osmih, ko so jo delavci Cestnega podjetja vendarle posuli. • H. J. Vsak teden srečna družina več Nagrada tudi v Duplje Če zapišemo točno, je nagrada v vrednosti 20 tisočakoA tokrat odšla v Zgornje Duplje 95. Na tem naslovu prebivaj^ Omanovi. Kot nam je v sredo povedala Nada Oman, jo ]\ ie prejšnji dan zjutraj poklicala soseda in jo obvestila, daS& v časopisu. Sama se je najprej začudila, ker ni vedela, km naj bi o njih pisali kot o čisto navadni družini. No, tedaj )\ bil res objavljen samo njihov naslov za podeljeno nagrado* danes pa družino tudi na kratko predstavljamo. Nada skrbi doma za družino s tremi otroki; hčerka Nina je v drugert letniku srednje komercialne šole, dvojčka Matevž in Urb$ pa sta prvošolčka. Ob materinski in gospodinjski vlogi I dobri dve leti skrbi za vodenje domače trgovine z mešanic blagom. Mož Stane je zaposlen v tržiški predilnici, skotil L— tako kot na tovarno pa je navezan na tamkajšnje gasilsko društvo. Kadar najdejo čas zase, se najraje odpravijo sprehod ali plavanje. So tudi dolgoletni naročniki Got enjskega glasa, kar nameravajo ostati- zaradi zanimivi vsebine še naprej. Prve zastonjske nagrade v hiši so bi\ veseli tudi zato, ker so ob tem spoznali ob številnih kliem koliko prijateljev imajo vsepovsod. • S. S. NESREČE Smrt na viaduktu Peračica Ljubno - V torek, 17. januarja, ob pol štirih zjutraj je bila smrtna prometna nesreča na viaduktu Peračica na magistralni cesti Kranj-Jesenice. 27-lctni Borut J. iz Ljubljane je vozil najeti R 19 od karavanškega predora proti Kranju. Na začetku viadukta se je močno približal varovalni odbojni ograji, zaradi česar je volan sunkovito zasukal v levo. Avto je zdrsel prek ceste na nasprotno stran ter s prednjim delom silovito trčil v odbojno ograjo viadukta. Prednji del vozila se je odtrgal, zadnji del pa je odbilo nazaj in ga večkrat zasukalo. Pri trčenju se je del odbojne ograje zaril v desno stran vozila ter prebil pločevino, zaradi česar je na kraju nesreče umrl sopotnik na desnem prednjem sedežu Gregor K., star 19 let. Sopotnika na zadnjem desnem sedežu, 17-letnega Petra Z. iz Ljubljane, je ob vrtenju vozila vrglo ven in je priletel med odbojno ograjo ter ograjo mostu. Zelo hudo ranjenega zdravijo v bolnišnici. Sopotnica na zadnjem levem sedežu, 18-letna Eva B. iz Kotelj na Koroškem je bila v nesreči lažje ranjena, voznik pa ima zgolj sledi poškodb. Poleg policistov so na kraj nesreče prišli tudi gasilci, ki so mrtvega Gregorja K. izvlekli iz zmečkanega avta, preiskovalni sodnik in državna tožilka. Sodnik je med drugim odredil izvedenski pregled avtomobila. Magistralna cesta je bila zaradi nesreče zaprta do sedmih zjutraj, promet pa preusmerjen po stari cesti prek Posav-ca. Škoda na vozilu po nestrokovni oceni znaša 1,2 milijona tolarjev, na ograji pa najmanj 300.000 tolarjev. • H. J. UNALNIŠK1 KLUB 486/40 že od 123,982,00 SIT ali 7,192,00 SIT mesečno ! t>l./F«SI 064/ 22 10 4A -;-VŠBl Mladi vojaki spet v Kranju Kranj, 19. januarja - Minulo sredo in četrtek je kranjska vojašnica ponovno oživela. Na služenje vojaškega roka je namreč prišlo okrog 400 mladih fantov iz raznih koncev Slovenije. Gre za enajsti rod vojakov zapored, ki je prišel še v takem številu. Prav kmalu utegne primanjkovati mladih za vse štiri enote v učnel| centru, je napovedal Boštj* Blaznik iz gorenjskega stat slovenske vojske. Ker sedi prihajajo na Gorenjsko tuj fantje od drugod, je potref nega nekaj privajanja «J drugačno okolje, predvsem pa na trše pogoje urjenja 1 planinskem svetu. Med tt mesečnim vojaškim poukofl v Kranju bo dovolj prilo* nosti za to in še več m drugim delom služenja Bohinjski Beli, kamor po$ odide večina vojakov. Tokr* bodo imeli v kranjski voja*1 niči le nekoliko več dela 1 obvestili in povabili gosto1 na svečanost ob prisegi vff jakov 3. februarja, saj & poleg svojcev vojakov vej no prisotni tudi predstavni* občin. Tudi ob prihodu Kranj so nove vojf spremljali starši, prijatelj) znanci. • Besedilo in tmM S. Saje KRIMINAL teno izkoriščala naivnost p dajalk. V samopostrežb trgovinah, kjer imajo na p° __u t..a: *„i,„.:i „: :„ ;.,hif# Izredno Znižanje Cen Koles SCOTT in UNITED v Merkurjevih prodajalnah GORSKA KOLESA Z OPREMO Scott, Montego, Shimano Alivio, (moško ali žensko kolo, 16" ali 17,5") United, Alpen, (moško kolo, 18") GORSKA KOLESA BREZ OPREME Scott, Monaka, Shimano Alivio, (moško kolo, 16" in 17,5") United, Shasta, Shimano Alivio, (žensko kolo, 18") 46.200,00 SIT 33.000,00 SIT 33.000,00 SIT 39.600,00 SIT VELIK PRIHRANEK samo še do 31. januarja ^MERKUR Z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatni popusti. Možnost nakupa na posojilo ( 5, 6, 9 ali 12 mesecev ), tri čeke ali štiri čeke z odloženim plačilom ( prvi ček zapade v plačilo šele naslednji mesec). KOLIČINE SO OMEJENE! Vlom na Golniku Golnik - V dneh med 13. in 16. januarjem je neznanec obiskal stanovanjsko hišo na Golniku. V hišo je prišel tako, da je vlomil cilindrično ključavnico. Odnesel je dve lovski puški, dva daljnogleda in zlato ogrlico, vse skupaj vredno okrog pol milijona tolarjev. Preiskava še traja. Kradla trgovkam Jesenice - Jeseniški policisti so po dobro vodeni akciji iz operativno komunikacijskega centra UNZ Kranj prijeli 41-letno Celjanko B. Z. Ženska je utemeljeno osumljena kraj v samopostrežnih trgovinah. Začela naj bi na Bledu in končala na Jesenicah, kjer naj bi preme- £ Pr, Čet mc odt 19* Ai glo jih nit ne) 064/22-11-33 •SAVNA «S0L ARIJ •«/> Dr ■ffll(B G3®W® 003®® BOSfflffl iS® Izdelujemo BARVNE KOPIJ* do formata B 0! K4RLN cah tudi tekstil, si je izb«'1 oblačila ter jih želela po^1 iti. Ker pa v teh trgovk r--^ nimajo za preoblači namenjenih garderob, , trgovke Celjanko spus'1 kar v pisarne. Tako je . Bledu iz denarnic odjfl 7.000 tolarjev gotovine, Jesenicah pa pobasala celo denarnico s 30 tiso# Kr B. Z. je sicer redno zapoS'e jo in ji ni bilo "treba" k? zaradi socialne stiske. • ** Bol Bis let» hin oio naj mi za« PRODAJA IN SERVIS FOTOKOPIRNIH STROJEV, PISARNIŠKI MATERIAL IN 0PR KRANJ d.o.o., GREGORČIČEVA 6, TEL: 064/213-162, FAX: 213-162 0* V PREDVOLILNEM ČASU So OSLDvBtJAlt Žl/rANoM V£EMo6o£e Ft/MKCI9E, NA koncu PA VlOlg, DA So SAMo... 913 F m TE REN S Ki STUDIO RADIA KRANJ V ponedeljek 23. januarja od 1 oh do 1 8h. OBČINA PREDDVOR