Štev. 12 Vlil. leto Poštnina platana v gotovini. V Ljubljani, dne 30. aprila 1926. Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ne vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici in cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresirati le na urednika. Glasilo Osrednje Zveze javnih nameščencev in upokojencev :: za Slovenijo v Ljubljani. ;; Cena posamezne št. 1*50 Din. »NAS GLAS“ izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v mesecu. Celoletna naročnina . . . Din 40"— Polletna naročnina.......201— četrtletna naročnina.....101— Za inozemstvo je dodati poštnino. -- Oglasi po ceniku. .....-- Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg št. 5/L Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. K. Tiefengruber, Maribor: Resna beseda državnim uslužbencem. Nič si ne prikrivajmo žalostne resnice, da smo si v celoti sami zakrivili položaj, ki nam trga že leta in leta iz prs obupne klice po odpomoči. V vseh državah Evrope in tudi izven nje se je moralo državno uslužbenstvo boriti za svoje pravice, ker so vojni viharji razdrli obstoječi red in so si narodi začeli graditi nove državne oblike. In slej, danes uživajo sotrudmkr državnih uprav povsodi sadove napornega dela z — borbo za eksistenco. Tudi mi jih uživamo, samo grenki so ti sadovi, prav nič zadovoljivi; in če primerjamo naš siromašni položaj z onim naših tovarišev v tujini, ne najdemo zlepa podobne mizerije v vrstah državnega uslužbenstva, kakor je žalibog naša. Nastlali smo si sami naše jasli, in če sedaj tugujemo, nas inozemstvo kvečjemu pomiluje; doma se itak živ krst ne zmeni več za naše jeremijade, kr niso nič drugega ko bridki očitki nad lastno onemoglostjo. Edina in najzanesljivejša opora v boju za izboljšanje gmotnega in moralnega položaja je in ostane državnemu uslužbenstvu samo pametna in moderna organizacija. Istega 'pripomočka se poslužujejo vsi drugi sloji, zaVeda-joč se načela, da je v skupnosti moč. Gotovo tudi mi nismo držali rok križem; sedem let že kličemo tovariše na okope, ravno tako dolgo ustvarjamo združitev državnega uslužbenstva cele države; po časopisih in shodih odmeva naš klic po pravici; neštete resolucije, interpelacije, intervencije in podobne akcije so posute po trnjevi poti našega organizacijskega življenja! Toda vse Pada na nerodovitna tla, in niti upanja ni, da doživimo mi ali naši potomci boljših časov v državni službi, če nam ne zasvita spoznanje, da smo jo v zasnovitvi našega društvenega življenja že od začetka temeljito zavozili. Pridno so sicer poganjale posamezne organizaciji že od preobrata sem; v vsaki upravni stroki so se osnovala društva, ali do vzajemnega dela v skupni akciji, ki bi obsegala celokupno državno uslužbenstvo, še do danes ni prišlo. Da spoznavamo naše organizatorične napake, proučiti je treba društveno ustrojstvo tujih držav z enakimi ali vsaj podobnimi okoliščinami. Kaj kmalu bomo našli bistveno razliko med našim takozvanim »Savezom« in tujimi organizacijami, ki obstoji v brezpogoj-ni društveni disciplini in v upravni neodvis-Posti. Obeh pri nas ni zaslediti; in v tej Pomanjkljivosti leži neuspeh našega dela. „ Nedavno je interveniral delegat zveze državnih uradnikov francoske republike pri generalnem direktorju poštne uprave radi očividne krivice, ki se je zgodila izvestni skupini uslužbenstva v tem resortu; izrečno je zahteval takojšnjo odpravo grajanih nedo-statkov. Dotično poročilo drastično opisuje nastop društvenega funkcijonarja, ki je krepko udaril s pestjo na ministrovo mizo, ko se je minister obotavljal, ustreči upravičeni zahtevi. Seveda mu gospod minister ni ponudil črne kave in cigaret, tudi mu hi stiskal pri slovesu roke, pač pa je brzojavno ukrenil, da se zahtevi zadovolji. Zveza francoskih državnih nastavljencev ima za seboj solidarno vse osebje iz državne službe in njih zastopniki se lahko ponosno opirajo na skupno voljo ogromne množice, ki predstavlja krepko falango, kadar preti od delodajalca kaka nevarnost tudi pojedi-nemu članu. — Takih in enakih primerov stanovske zaščite prinašajo sodobna poročila inozemskih časopisov kar celo vrsto. Pogum za odločen nastop društvenih predstavnikov pa jim daje njih osebna neodvisnost in pa disciplina za njimi stoječih strnjenih vrst celokupnega članstva. Bog ne daj, da bi priporočal našemu Savezu omenjeni drastičen nastop. Vendar bi pa možato zagovarjanje naših pravic v dostojni oblik in na merodajnem mestu vse drugače zaleglo, če bi nas vezala solidarnost po vzgledu tujine. — Pred približno enim letom je priobčil »Naš Glas« vzoren načrt za preorijentacijo našega društvenega ustrojstva -po modernih demokratskih načelih. Načrt je bil zasnovan na široki podlagi samopomoči. Poziv je našel dosti hvalevrednega odmeva, ali siromaki, ka-koršni smo že, nismo našli gmotne podpore za potrebno propagando. Odločili smo se za staro taktiko, ki jo naše strokovne organizacije z vnemo in dosledno izvajajo; prirejajo se shodi, sklicujejo zborovanja, ankete, ožje in širše seje, delegacije obiskujejo merodajne osebe, ki so brez izjeme vsi jako prijazni — za neprijaznost itak nimajo povoda — sestavljajo in predlagajo se resolucije, dovršeni slovstveni umotvori; da je učinek večji, se včasih te stvari opravijo brzojavno. Vse te akcije sc ipa še podpirajo s članki, ki oznanjajo javnosti mizerno stanje državnega uslužbenstva v pretresljivih slikah. Ministri in poslanci ne štedijo z obljubami, zatrjuje se nam vsestranska naklonjenost, posebno še, če kaže politična situacija, da se je treba malo pobrigati za razpoloženje volil-cev; tudi občinstvo celo nas pomiluje, (mogoče, da nas delavstvo zasmehuje) itd. Potem pa zavlada zopet tišina. Vse to se ponavlja mesec za mesecem, leto za letom, mi pa ostajamo tam, kjer smo bili — v mizeriji, žalosti in v obupu. Dalje tako ne sme! Tovariši, vzemite v roke dotično številko »Našega Glasa« od lanskela leta in poglobite se v vsebino načrta! Priznali bodete, da je načrt prav dobro izvedljiv. Nabiralna akcija bi nas stala kot za začetek, recimo 5000 Din. Toliko- pa gotovo zmorejo naše strokovne organizacije. Potem pa stopimo pred celokupno uslužbenstvo s primernim oklicem. En milijon rabimo za glavnico; za ta znesek zberemo 10 tisoč izjav, s -katerimi se udeleženci zavežejo, da vplačajo po 100 Din v društveni fond v trenutku, ko je število 10.000 doseženo. — Tovariši! Politični barometer kaže pri nas nove volitve. Zopet se nudi prilika, da vzamemo v lastne roke usodo državnega na-meščenstva, da poverimo zastopnikom iz naših vrst naše mandate, možem našega kova, ki pa ne ponujajo svojih vrlin na javnih shodih v kričečih besedah, kakor kramar svoje blago. (Objavljamo ta oklic, kakor nam je bil poslan, s pozivom, da se oglasi še kdo od g. tovarišev. Izredmj nas pa veseli, da moremo zabeležiti odjek na članke o »uradniških komorah ali zbornicah«, ki jih je objavljal lansko leto v našem listu g. dr. Stegenšek. Ti članki zaslužijo zbog svoje tehtnosti in vele-aktualnega jedra največje pozornosti. Nikakor ne gre, da bi se jih odklanjalo kot »Zukunftsklänge«. Gosp. avtor je kot priznan organizator in strokovnjak smelo pokazal na rak-rano naših organizacij, zapisal pa hkrati tudi radikalen recept, kako bi se rano izrezalo in kako bi se usmerilo pota naših organizacij na bolj zdrave in solidnejše temelje. Nujno bi bilo priporočati, da se dr. Stegenškov načrt o uradniških zbornicah pretrese tudi na letošnjem obč. zboru Gl. Saveza. — Ur.) Uradništvo Nemčije. Kakor povzamemo iz nemških uradniških glasil, je večina uradništva Nemčije združenih v Zvezi (Deutscher Beamtenbund), ki šteje brez upokojencev okroglo 1 milijon članov. Socijalistično orijentiranih je poleg tega v svojem Bundu 300.000 članov; vse druge organizacije so le drobci in imajo neznatno število članov. Priznati se mora, da je cepljenje zelo malenkostno, še posebno pa je treba poudarjati, da* so udružene v Zvezi tudi krajevne organizacije občinskih, okrožnih in provincijalnih nameščencev. Umljivo- je, da je bila združitev nameščencev z deloma nasprotujočimi si interesi spojena z ogromnimi težavami; šlo je pa vendar. In tako se lahko trdi, da je fcdružila vse nameščence stanovska zavest brez kakršnekoli politične primesi in zaveze. Združitev je bila olajšana po čl. 130 weimarske ustave — dela parlamenta vseh strank, skupščine najbolj čistega kova, ki pravi: Uradništvo je služabnik vseh in vsega im ne kakšne stranke. Vsakemu uradniku je garantirana prostost v političnem prepričanju; smejo se tudi udruževati (koalicijska pravica). Poslednji odstavek so izrabljali v svrho udruženja monarhisti. Kar se pa tiče političnega prepričanja, stoje vsi odgovorni stran- ikarski voditelji strogo na ustavnem stališču, kar ni baš lastnost strankarjev po ostalih državah! Vse ogromno delo nemškega Beamten-bunda opravlja v lastni hiši velika pisarna, ki ima 50 nameščencev, katerim načeluje pet glavnih strokovnih vodij (organizatorično delo, gospodarstvo, plače, pravno zastopstvo, časnikarski oddelek, prosveta). Predsednik Bunda je letos učitelj Flügel. Prejemki nemškega uradnštva so urejeni enotno za vse javne nameščence; dele se tudi ipo krajevnih razredih s sistemom družinskih doklad. Plače so skoro 3 krat večje kot v avstrijski republiki in ima profesor okroglo 600 zlatih mark na mesec ali 80Ö0 Din po naše! Nemci po pravici lahko trdijo. Povsod je dobro, toda doma je najboljše! Mi pa? —č. Ivan Škarja, drž. svetnik. Načelne odločbe Iz občih sej Državnega sveta. (Konec.) Pri razvrstavanju vračunava se prejšnja samoupravna služba onim, katerim se je ta služba že po prejšnjih zakonih pri prestopu v državno službo računala za državno službo (čl. 241, 242 v zveizi s špecfjalnimi zakoni). Razen tega tudi onim, ki so prešli v državno službo iz službe v bivših deželnih in mestnih avtonomijah. Mestno avtonomijo imajo samo ona mesta, katera po zakonih vrše posle državne upravne oblasti prve stopnje. Druga samoupravna služba se ne računa za državno službo. Ta sklep se ne tiče službe v ver-sk o-prosvetni avtonomiji. V disciplinskem postopku ima tožitelj pravico do pritožbe proti odločbi upravnega sodišča, po kateri se uslužbenec ne stavlja pod disciplinsko sodišče. Do gornjih odločb v plenarnih sejah Državnega sveta, obveznih za vse njegove oddelke, je prišlo po predipisanem postopku vsleđ protivnih sodb posameznih oddelkov Drž. sveta v konkretnih slučajih.________ Proč s temo! Javni nameščenci smo zašli v hude za-gate. Da se nam slabo godi in^ da se z nami tako postopa, smo sami krivi. Že pod Avstrijo smo molčali in delali samo to, kar nam je veleval stan. Morali smo st misliti, da je že itak dovolj strank in svetovnih naziranj; čemu naj bi Še mi prilivali olja na ogenj strasti. Pogrešno! Kdo je bolj poklican, da bistri pojme! Arhit. Ivan Zupan. O gradnji zadružnih kolonij. (Odgovor na članek: »Kako bi zidal jaz«.) Problem gradnje malih stanovanjskih hiš )e danes vsled trajne stanovanjske bede posebno aktualen, vsled težkih gospodarskih razmer pa vsestransko težaven; to ne samov socijalnem in higijenskem, temveč tudi v tehničnem in ekonomskem oziru. Pri njegovem reševanju je treba poleg splošnih razmer podrobno upoštevati tudi vse lokalne okolnosti in prilike. Treba je pri vsaki realizaciji premagati obsežno vrsto skrajno težavnih ovir, zato se pri tem ne more ozirati na pavšalne napade neinformiranih posameznikov, posebno pa onih, ki vsled pomanjkanja uvidevnosti smatrajo za umestno, da iznašajo svoja neosnovana razmotrivanja pred javnost. Iz tega razloga ta članek nikakor ni zamišljen kot odgovolr na podlistek g. Fr. Rojca v 10. številki »Našega Glasa«, ipod naslovom »Kako bi zidal jaz«, v katerem pisec sicer priznava, da mu niso znane pobližne okolnosti, še manj seveda notranja razdelitev kritiziranih hišic vrtne kolonije »Stan in Doma«, pa vendar v polnih štirih stolpcih kritikuje zasnovo te kolonije — temveč je pisan za vse Med! nami so možje obširnega obzorja. Gotovo nam je težko gledati, kako po nadvladi koprneči politiki naš narod zavajajo. Sama politika, ki ne sloni na znanstveni in moralni podlagi, je ničeva. Zagrabimo za pero, pojdimo med ljudstvo in okrcajmo šarlatane! Narodu povejmo resnico! Ko prisije njemu sobice, smemo upati tudi mi na boljše čase. Smo li res v svobodni državi, kjer sme vsak državljan označiti svoje mnenje? Ne! Naj le poizkuša učitelj v šoli z resnico na dan, ali pa kaplan na prižnici — gorje jima! Svetovni nazori so ostali isti in iste stranke ribarijo v motnem kakor pred vojno. Narod se peha v temi za oderuhe, goljufe in roparje. Vrzimo se na podrobno delo; porabimo vsako priliko, da se narod prebudi, da se otrese pijavk, zavajalcev in drugih elementov slične baže. V naših vrstah je dovolj latentnih sil, zato rečem: Ven z lučjo, da prisije dan ubogemu narodu! Občni zbor „Hranilnega in posojilnega konzorcija“ v Ljubljani, dne 10. aprila 1.1. Predsednik g. Ivan Podgornik otvori ob navzočnosti 32 zatiirirgarjev občni zbor. Pozdravi navzoče, konstatira Sklepčnost ter poda splošno sliko itzatiovoliiiivegaj ipdslovainja 'zadrug-d v pretečenem poSlovnami letu. Na to- imenuje zapisnikarjem 'gg. Včnkoita (PaiVČfčat in Franceta Širco1. I. točka: Poročevalec g. Ivan iRostan poda na podlagi letnega računa za 1. 1925 izčrpno poročilo o poslovanju zadruge v pretečenem upravnem letu. (To poročilo prinašamo posebej.) Ob Sklepu svojega poročilu predlaga, da se čisti dobiček per 16.108 Din 98 p razdeli tako-le: 1. ) skladu za obrestovanje deležev . Din 1056.53 2. ) propagandnemu skladu . „ . . » 2400.— 3. ) tiskovnemu skladu .............. 523.0il 4. ) Ivana Rostana skladb .... » 2950.—• 5. ) rezervnemu skladu za izgube . . » 8180.44 skupaj . . . Din 15.108.98 Predlog se soglasno sprejme. M, tdčka: G. Fran Uršič, kot predsednik nadzorstva poroča, da se je- nadzorstvo udeleževalo vseh odlbonoVih sej im se prepričajo, da se je vršila uprava in poslovanje po zakonitih predpisih in; v srrtislu sklepov občnih izborov. Tudi se je med to tonu 'škont tirala blagajna im so se pregledale knjige irv dokumenti. Pregledal se je letni račun, primerjal s knjigami iti spoznal pravilnim. Predlaga, da se da upravnemu odboru absolutorij, funkcijonarjem Pa izreče zahvala. Soglasno sprejeto. JEl. točka: Predlog proračuna. Poročevalec g. MagolTč poroča, da je upravni odbor v skupni seji z nadzorstvom1 Vsestransko premotril gmot- ni položaj' zadruge in ugotovil potrebščine zadruge za upravno i. 1926 v iznosu Din- 98.4[t0.— ki se bodlo krile s predvidenimi dohodki per ................. » 110.400.— ako da bo tvoril: presežek po . . Din 12.000.— čisti -dobiček tekočega, leta: Predlog proračuna se sprejme s 'pridržkom, stavljenim od' g. Josipa Pevca, da naj se deleži za leto 1926 obrestujejo v okviru faktične imdžmoislti t. j. dovoljenega zneska iz čistega dobička leta 1925 per, ...........................Din 1056.53 ter idotacije tega proračuna part. 111. poz. ,1................... . . ■ » 11500.— Skupaj . . . Din i2556.53 IV. točka: V smislu čl. 31 izadr. pravil se na predlog predsednika a) dotolči najvišje 'število deležev kakor -doslej, t. j. ena desetima maprošenega kredita ; b) določi, da se sprej emanju posojil in hranilnih vlog za pomno-ži-tev prometa ne stavijo meje; glede naijvišjega zneska, -do katerega se smejo dovoljevati posojila posameznim zadružnikom pa določi znesek netto 15.000 Din; e) dosedanja !l!li%i olbrestna mera iza posojila se odobri in se prepušča uvitievnoStii upravnega odbora, da naj to obrestno mero pridrži itudi za naprej, ali pa jb po možnosti tudi zniža, listo velja -tudi glede upravnih prispevkov. Prav tako se odobri obrestna -mera za hranilne vloge, ki je bila do 3000 Dim 6%, do 6000 Din 7%, in preko 6000 Dim 8%. Tudi gled'e obrestovani» hramlnih vlog i-n vlog v tekočem računu, kakor tudi odpovedni-h rokov se -prepušča odločitev upravnemu odboru; č) razpoložljiva glavnica naj se naloži pri Zvezi slov. zadrug v Ljubljani. V: točka: Dopolnilne volitve. Z vzklikom se za n-adaljma tri leta vnovič izvolijo: a) v upravni Odbor: iM a g o 1 i č Srečko, P o t o č n 'i k Alojzij, R o stan Ivam in Martin š -e k Fran, doci m se na mesto odbtopivsega odiborniika Veličana Finka, ki mu potdče funkcijska doba šele koncem leta 1937, 'izvoli na njegovo mesto za isto dobo 'g. Josip Pevec; Ib) kot njih namestniki za dobo enega leta pa: P a t e r n o s t e r Milan, . Š i r c a iFra-nc, Milavec Jernej; c) kot namestniki nadzorstva: S zrl: U e b Karl in Potočnik Alojzij. Imenovani izjavljajo, da izvolitev sprejmejo. VI. točka: Slučajnosti. Posebnih predlogov ni. Sklene se, da tajnik konzorcija v najkrajšem času stopi osdbmo v stik z mariborskimi krogi ijav-nih nameščencev, da prouči 'tamkajšnje razmere in sondira teren za eventualno poglobitev vn razširjenje delokroga konzorcija v mariborski oblasti. Letno poročilo. (Poroča član 'upravnega odbora -Ivan R o s t a n). V svojem1 ponočlu -na lanskem občnem zboru sem naglašal, da lože težkoče napredku našega konsoncija edino v nedostatnosti likvidnih sredstev. 'Fatalna razlika med mašio zadrugo in drugimi lokalnimi denarnimi institucijami je pač ta, da imajo slednje toliko odvčšn-ib denarnih sredstev, da jih ob vladajoči stagnaciji vsakršnega gospodarskega one interesente, ki se za praktično reševamje stanovanjske krize resno zanimajo. Ker tehnična rešitev kolonije »Stan in Dom«, v -dosedaj objavljenih člankih o delovanju te agilne zadruge še ni bila nikjer omenjena, zato maj mi bo ob tej priliki dovoljeno. navesti nekaj važnih podatkov, iz katerih bo razvidna vzročna zveza med velikostjo, obliko in tlorisno zasnovo hišic te dozorevajoče kolonije. Po spretni rešitvi denarnega vprašanja s strani načelstva je bila prva naloga, nakupljeno zemljišče ob Tržaški cesti kolikor mogoče ekonomično in raciionelno izrabiti. Pri tem je bilo upoštevati v 'naslednjem označene okolnosti. Stavbena oblast je priporočala prilagoditi zgradbe geološkim razmeram stavbišča in projektirati le visokopritlične hiše. Zadružniki pa, ki so pri celi akciji najbolj interesirani, so želeli, da vsebuje celotni projekt hišice najmanj 3 sobe, kabinet, kuhinjo, shrambo, kopalnico, pralnico, čistilno ložo', kletne prostore im podstrešje. Zasmova tlorisa naj nudi obenem tudi možnost delne dovršit-ve stavbe z najpotrebnejšimi stanovahjskimi prostori in najmanjšimi stroški; pri zboljšanju gmotnega položaj gradbenega gospodarja pa možnost dovršitve ostalili prostorov brez sprememb že izvršenih gradbenih del. Radi racijonelmejšega zidanja naj se združijo vse želj e zadružnikov v tri tipe. Da se ustreže zahtevi po najboljši izrabi zemljišča, se je moralo stavbišče v izmeri od približno 26.000 kv. m siparcelirati v razmeroma -majhne parcele, kar je bilo izvedljivo1 le s spremembo regulačnega načrta. S tem se ni samo znižala kupnina za posamezno stavbišče, temveč so se tudi zmanjšali relativni stroški 'posameznega posestnika za predpisano cestno ograjo in hodnik. Kot posledica malih parcel pa nastane nujnost, namestiti po programu zahtevane stanovanjske prostore na minimalno zazidano ploskev, v tem slučaju 60, 70 in 80 kv. m. Če se upošteva omenjena okolnost in se ozira na priporočilo gradnje samo visokopritličnih hišic, tedaj je glede namestitve predpisanih prostorov možna le ena rešitev in sicer, izrabiti večino podstrešja v stanovanjske namene. Z ozirom na boljšo možnost event. oddaje zgornjih prostorov podnajemnikom, so želeli zadružniki v teh sobah neodrezane stene. Na podlagi te predpostavke je bila konštrukcija strme strehe že sama posebi dana, posebno pokreta ® pridom niti ne :rrore.jo placirati; pri nas pa je narobe.. Vendiar •je tudi v tem oziru' Jed prebit. Ilz na-daljnesra poročila boste razvideli, da se mi je posrečilo pritegmiti v 'interesni kros; konsorcija vedno veič donosnih virov in dvigniti promet preteklega upravnega tete skoro za sto odstotkov. Uvidel lsam, da tudi še tako spretno organizirana agiticija pri nas ne zaleže, dokler našim stanovskim organizacijam s smotrenim, vzgojnim, podrobnim delom ne odpremo oči in pridobimo njih zaupanje in sotrodništvo. Zato sem se iže takoj s početka lanskega leta vrgel «a propagando zadružne misli ma ta način, da sem tekom leta priredil celo serijo predavanj. Obiskal sem ponajveč večje in vplivnejše organizacije in njih zveze vseh vrst nameščencev. Učiteljski zbor Obrtne šole, nižje poštne uslužbence, policijske •uslužbence. Osrednjo Zvezo, več železničarskih organizacij, uradniško menzo itd.; sklical sem gospodarsko anketo vseh zvez organizacij javnih nameščencev v Sloveniji, navezal pa tudi stike s iposameznimi vplivnejšimi javnimi osebami in voditelji, tako', da som seznanil vso širšo javnost s težnjami in stremljenji naše zadlruge v korist javnih nameščencev. Zamislil sem tod® idejo1 varčevati ja med (javnimi nameščenci in že pričel z delno organizacijo talko zvane male 'štedinje pri nekaterih uradih, V teku leta pa upam izvesti organizacijo po celi Sloveniji. Rapidno narašča zanimanje za naš konsorcij v sekcijah na Štajerskem. Pred kratkeim sta prišla diva zatipnika iz Maribora s prošnjo, da kon-sorcij ondi ustanovi svojo podružnico. Stvar je vredtia 'razmišljanja. Treba bo iti tja pogledat, da se sondira teren. Saj je pritisk na konsorcij umevno, vedno večji. Gospodarski položaj javnih nameščencev je mizeren. Tudi v drugih državah niso ravno bogve kako 'postlani na rožicah, mislim pa, da javnega nameščenca nikjer ne 'mečejo na tako nesocijalen način na cesto, ko pri nas. Treba bo započeti kako akcijo v večjem stilu, dia se dobi velik kapital v svftio razdolži'tve celokupnih javnih nameščencev, ki se čim bolj pogreza v splošno pauperizacijo in so se tudi zadnje nade na izplačilo »razlik« razblinile v nič. Iz navedenega sledi, da se je .za napredek zadruge vse podvzelo in mislilo na vse, karkoli bi utegnilo narediti jo popularnim. Eden sam, pa tudi odbor sam vsega ne zmore, ampak solidarna bi naj bila z nami vsa celokupna masa, ki nosi ime javnega nameščenca. 'Neutajljivii napredek zadruge najbolj pade v oči, ako prime rja mio uspehe leta ,1904 z uspehi lete i!925 na eni strani, ter uspehe obeh z že znanim efektom prvega tromesečja tekočega upravnega leta, ki ne samo, da ne zaostaja za uspehi prejšnjih let, nego jih pa še iz razloga, ker ista daje možnost na-mestive zaželjenega ikabineta in zračnega podstrešja v slemenskem delu strehe. Pa ne samo to; rešeno je bilo tudi vprašanje event. poznejše dovršitve hiše v vseh zgornji delih, t. j. dveh sob s pritiklinami in kabineta in zre-duciranja začetnih investicij na minimum, za slučaj izčrpanja denarnih sredstev. Rešitev celega vprašanja na ta način, da $e po dve sosednji hišici zgradita strnjeno, je bila s strani zadružnikov odklonjena in to radi težkoč pri zavarovanju proti požaru, ali Pa pri prodaji hiše, radi včasih neprijetne soseščine itd. Ce bi se hotelo zgraditi hiše z običajno streho, tedaj bi morale biti stene podstrešnih sob na polovico odrezane, ali bi se morale napraviti drage mansarde; vsekako bi pa odpadla podstrešni kabinet in podstrešje. Pri »zvedbi neskrčenega programa bi pa rešitev bila mogoča le s povečanjem zazidane ploskve, iz česar bi sledilo povečanje in podražitev parcel za 20 do 30 odstotkov, in bi se dalo na istem kompleksu zgraditi le 16 do 17 hišic mesto 23. Pa tudi vsa bremena, ki na-s ane>o v zvezi s kanalizacijo, napeljavo vo-ovoda, odstopa zemljišča za ceste, napravo o nrka in ograje in zemljeknjižnega prenosa bo po vsej ipriliki še daleko hadkrilil in to pri vseh naimarkantnej ših bilančnih postavkah, ki jiiti 'Raj tu povrsti naštejemo: I. 'Promet, ki je 'znašal 1. 1924 Din '1,466.1)90 je 'poskočil leta '1905 na . . . » 2,699.352 se je torej dvignil iza..............Din 1,033062 ali za približno 100 odstotkov. II. Članov je bilo koncem leta 1924 . 395 tekom leta '1925 jih je ipriraslo................107 odpadlo' ... 29 ■torej je bilo koncem leta 1925..................473 ali za 78 več ko v prejšnjem letu. V prvem tromesečju je priraslo novih 'članov 44, odpadlo pa 17, tako, da jih imamo danes že nad 500 — konec tega leta ipa gotovo 600. Ulili. IDeldži' so znašali koncem teta 1924 ................'Din 87.962 Na novo se je vplačalo...............» 50.211 izplačalo oziroma' obračunalo . . . » 3.810 Stanje koncem leta 1925 .... Din 134.363 Njih čisti' porast: 50 odstotkov. IV prvem .tromesečju letos ipa jih je priraslo za '18.()0() Din, 'talko, da je točasno stanje deležev: 152.000 Din, kar znači vsekakor precej jako potenco našemu ugledu in kreditu. V smislu člena 10. novih zadružnih pravil se smejo deleži tudi obrestovati. V ta namen je upravni odbor konsorcija' v svoji bilančni seji dne 6. aprila 11926 skleniti, da kreira tozadevni sklad in postavi zanj v proračun za tekoče upravno leto znesek IDin '1600, iz čistega dobička za leto 1925 pa namenil Din 1006.50, tako, da bo znašal za letos Din 2556.53 ter se bodo iz tega sklada honorirali deleži zadružnikov počenši s 1. januarjem L T926 analogno kakor hranilne vloge. Ker se delež® odplačujejo ponajveč s posojili vred, se bo via facti znižala tudi obrestna mera za posojila, kar bo ugodno vplivalo na razpoloženje članstvu/ ,IV. Hranilne vloge; Stanje leta 1924 .................. Din 66.064 tekom leta 1905 jih je priraslo . . » 234.278 izplačalo se jih je.................. » 37.057 Stanje koncem 1. 1905 je bilo . . Din 272.933 torej za 206.869 več od 1. 1904. V prvem tromesečju letos znaiša čisti prirastek na hranilni! vlogah il07.2Ql Din, teko da imamo danes hranilnih vlog: Din 380.134. Obrestna mera za hranilne vloge je bila v letu 1925 v smislu sklepa lanskega obč. zbora ta-le: za vloge do 3000 — 6% _ od 3000-6000 Din 7% in od 6000 Din dalje 8%. Živaihen napredek: obeh' navedenih postavk — deležev iti hranilnih vlog, ki tvorita skoro izključno našo obrabno glavnico, sc seveda najiz-razditejše pokaže v gibanju. bi se morala razdeliti na manjše število gospodarjev. Če izgle-dajo hišice nekoliko višje kakor morda zaželjcno, leži vzrok v zahtevi zadružnikov po kompletnih kleteh kakor tudi v zahtevi mestnega magistrata, da se dvigtnejo vslcd prvotno mokrega terena pritličja za 1.50 m nad terenom. Iz obrazloženih vzrokov utemeljena oblika ostrešja nikakor ne podraži zidave, ima pa to prednost, da je proti zamakanju najbolj varna. Najmanj je pa upravičena trditev, da. so take strehe germanskega izvora, kar dokazuje dejstvo, da so bile take strehe že pred stoletji priljubljene med severnimi Slovani in niso neznane tudi v naših južnih krajih. V ostalem bi se pa, v slučaju potrebe, ne izogibal njih praktični uporabi, najsibodo odkoder-koli. iz navedenega je razvidno, da se giradnja malih stanovanj ne da rišite po receptu, ka-koršnega si predstavlja gosp. Rojec, temveč, da je treba upoštevati poleg higijenskih, estetskih in ekonomičnih ozirov vse dosedanje izkušnje na tehničnem polju. K sklepu bodi še omenjeno, da so zadružniki radevolje pripravljeni razkazati resnim interesentom notranjost svojih hišic. V. Posojila članom: Stanje posojil 'je znašalo koncem leta 1904 , , Din 384.384 Tekom lete 1925 je bilo na novo izplačanih » 714.406 vrnilo sc jih je .............., , » 419.114 torej je ibilo koncem leta 1925 ne-_______________ ipovrnjenjega posojila .... Din 679.676 V prvem tromesečju letos se je nanovo izplačalo ....... » ,155.439 vrnilo se je .............. , , » '1155.439 je torej njih tačasmo stanje . . . Din 810.664 Ce ibo šlo v tem' razmerju dalje, bo imel konsorcij še pred koncem' tega leta nadi en milijon dinarjev placiranega' denarja v iposojiilih javnim nameščencem. MI. Cisti dobiček L 1925 znaša Din 15.108.98 in je m 8436.02 Din večjii od čistega dob Učka iz 1. 1924. IKer upam, da šemi v glavnem dOvelj nazorno podal sliko o poslovanju naše zadruge v preteklem letu, si dovoljujem ob koncu tega poročila staviti predlog, da naj se čisti dobiček razdeli takole: 1. Rezervnemu zakladu za izgube Din 8180.44 2. Tiskovnemu skladu . . . . , » 522.01 3. Propagadndnemu skladu ... » 2400,— 4. Skladu za izplačevanje deležnih obreslti ....................» 11036.58 5. Ivana iRostana skladu za zaščito udov in sirot javn. nameščencev » 2950.— Skupaj Din 15.108.98 Vestnik. Redna glavna skupščina Saveza nabavljalnib zadrug se vlršii leto® v iBedgraidlu Idne 23. maja. Niai 'siejii upravnega odlbota tine 8. mairca se je sklenilo, da 'se dsmuje Glavna 'zadruga državnih službenifka iza štednju j kradSt, ki se imenuje «Dplšta činovnička kreditna 'zadruga», 'katere pravita prtnašai Clnovn. Glasnik od 1. alprila 1926 UstalmavtMe se bddo tudi pokraj inske zadruge. Za SHovenijo bi bila Italka izajdiruga nepotrebns ker liima'mo že svdj, izvrtsfcno delujoči Hranilni in pldsojlilni kopzfdrcfj. Državni nameščenci in gostaščina. (Po čl. 107 ulnaldmiiškega 'zakona ‘&o državni ustulžbenci oproščeni plačevabja Vseh dnžavmih ib samoupravnih doklad. Kljub temu so dtižavbii nameščeno! do sedali plačevali na pr. igdstaščlino po inaših mesitih, kar je v Idčitoem naislproltju z imaidhiškim zako-nlom. Centralna komi sir ja za lizvrševamje zakona o diviHnih Hn državnih' uradnikih jie .odtočila, da je •z ozirom inti določilo čl. -107. UTadniškeigia zakona nekiopdsitna, pobirati od državnih nameščencev gldStaščMo. S tem odpade kürz, uradnikom v ne-katenih 'mestih precejšnje breme. 'Hišnih1 lastnikov Ita odločba v nobenem Oziru ne zadene, ker orni dd najemni ki dv gostaščirfo samo pdbenejb in io izndčijo Občinskim upravam, pač pa se Zmanjšajo doliddki občin. To posnemamo iti nov in. (Pripl obrniti mar-amo -da ralzpis ministrstva pravde, ki tolmači uradniški zakon, ne imenuje mikj-er dobesedno »gdsltaščine« pač pa najemninski »Elar«, mebldia »Zinskteuzer«. V Ljubljani bode 'treta sprožil ti to vprašanje in ga tudi irazčistitii Zaenkrat 'je 'gostaščina že zapadla ob 'odmeri obč. davščin za leto 1905 in 1926. Letos morajo -hišni lastniki banovo fatipati hišno najmarino za leti 1905 in '1936. Gostaščina sc bode odmerila v 1-dtu il937 •— in -tedaj mora najsltb-piti Osred. zveza, da se od najemnin drž. nameščencev ne bodle Odmerila gostaščina. 'Umijiv«, da bodo idbčine zvišale procent gdštaiščine za, Ostalo najemnino, ki jo plačujejo najemnUal-pri-vath'čki. Se prej pa se bode mestna občina pritožila ,na Drž. svet, o tem ni dvoma. Drugi kraji, drugi ljudje, druge šege. 'Prijatelj, ki je potoval po 'Angleškem, se ni mogel načuditi državljanski zavednosti, solidnosti In uljudnosti Angležev. Na nekem trgu v Londonu je spomenik junakom, padlim v vojski, na 'spomeniku je državna zastava; vsak Anglež, ki gre mitmo spomenika, se spoštljiivo odkrije. — Vse zabave, tudi plesne, končajo točno ob pol 1. uri, godba 'zasvira narodno himno, vsi, gospodje in dame, stoje 'Poslušajo himno In sc potem razidejo brez odlaganja; — Najbolj pa se je moj prijatelj začudit na kolodvoru, ko je kupil vozni listek in odštel denar za-hj; uradnik je prevzel -denar in mu dal listek z ljubeznivim: »Thank You«! (Hvala Vam!) (Pripovedovat sem to svdjim znancem. Eden od njih se oglasi: vPri nas je drugače!« On je Tovariši! Prvo četrtletje je poteklo, obnovite takoj naročnino za drugo. prišel na davlčni airad, da ibi plačal idavek za sluz- , ki njo. Uradnik irtnu svetuje, naj plača kar za pol leta naprej, češ, da lahko plačuje tudi mesečno; kajti vsak pristop ik davčnemu uradu se smatra za prošnjo, ki ise mora kolkovati s 5 dinarji. Če torej mesečno plačuje, mora vsak mesec plačati 5 dinarjev takse. Če plača naenkrat za več mesecev, prihrani si takso za ostale mesece, ker se imiu taksa samo enkrat zaračuna. Na Angleškem dobiš za svoj denar od uradnika vozni listek in še zahvalo. Pri nas pa moraš za plačevanja davka v državno blagajno plačati še posebno taikso! F. V. Nabiralne pole. Vkljub vsem pozivom ni pravega odziva. Razen že navedenih igospodov sta pridobila 'g. tRuidoK Ahtik v iMariboru 'štiri in g. Mihael Bobek, tam, ednega novega naročnika. ‘Hvala .obema gospodoma! Mse tovariše pa ponovno uljudno prosimo, da store po mdžuosti vse, da dosežejo nabiralne pole namen, v katerega so posilane! Precejšnja porcija naše malomarnosti. Pod tem naslovom1 je 'ožigosal v zadnji številki popolnoma Opravičeno naročnik z dežele naravnost neverjetno brezbrižnost javnih nameščencev za njih 'glasilo. iDebelo je 'gledal oni brhki mladenič, ko 'ga je Vprašal za «Nalš iGlas», še bolj debelo pa bo pogledal cenjeni gospod dopisnik, ko boi čital to-le: »iNaš Glas« imajo nairočen v Ljubljani kavarne: »Cemtirail«, »lUnion«, »Zalaznik« ,in »Zvezda«, gostilne »Kolovrat« g. iBizil predi Škofijo, »Sokol« g. .Irfško Hubad pred Škofijo in gostilna »ped Trančo« g. Olttp. Trafiki: (Pukl Franja, Rolžna ulica 21 in Stiene Ivan, Valvazorjev trg 5. To je vse. Izven Ljubljane pa sploh ni naročen niti eden javnih lokalov. Da smo temu krivi mi sami, o 'tem ne more biti nobenega dvatna. iNa stotine naročnikov b; ise lahko pridobilo, če bi tovariši v Ljubljani In po deželi 'le hoteli. Stalo jih to ne bi nič. Le zahtevati treba naše glasilo v vsakem lokalu, kamor zahajate, pa bo takoj drugače. Ravnajte sc po 'opetovano objavljenem pozivu uprave. Tovariši! Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah jn obiskujte le 'lokale, ki inserirajo v »iNa-šem Glasu«. Kdor podpira mas, teža podipiiraj-mio mi. To' naj bo vsakemu geslo. — Uprava. Neprekosljivi so le EXCELLA šivalni stroji Nedosežni v konstrukciji in materijalu. Izredno nizke cene. Oglejte si jih pred nakupom! J. GOREČ, Ljubljana (palača Ljub. kreditne banke. Originalne potrebščine za OPALOGRAPH preservat, fixat in druge potrebščine. Originalne barve in matrice za Gestetner Cyklostil. Zastopnik LUD. BA RAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6, I. •Bt •Bi 1 BS •BS BS Sfc tsr k S§- r se S^" Je vendar najboljši! || TOVARNA ČEVLJEV PETER KOZINA & KOMP. izdeluje odslej naprej tudi lahke damske čevlje ter čevlje za gospode najnovejše forme in najboljše kvalitete. Prodaja na malo: Ljubljana, Breg 20, Aleksandrova cesta 1, Prešernova ulica; Zagreb, Račkova ulica 3; Beograd, Knez Mihaj-lova ulica 4. Modno blago, perilo in potrebščine za šivilje In krojače priporoča tvrdka A. Porsche Ljubljana, Pred škofijo 21. LjDbljaDz, Mestni trg 15. priporoča svojo zalogo dežnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršnjejo točno in solidno. L Mikuš Gostilna pri Jolmrato“:: Ljubljana, Pred škofijo št. 14 Toči najboljša pristna štajerska (ljutomerska) in dolenjska vina. Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago. Cene zmerne, postrežba točna. Za obilni obisk se priporoča Tomaž Bizilj. najmodernefie konitrnkčije. The Rex Co LJUBLJANA, Oradišče številka 10. Razširjajte „naš Glas“! Ivan Jelačin, Ijillim 06^293 Uvoz kolonijalne in špecerijske robe. Tvrdka ustanovljena leta 1888. MF" Solidna in točna postrežba. "MR Manufakturna trgovina FABIANI & JURJOVEC Ljubljana, Stritarjeva ul. 5. Priporočata spomladansko in poletno blago. — — Vedno v zalogi perje, pub in žima za blazine od najcenejše do najfinejše vrste. Na obroke proti garanciji uradov. Pi M m Sd m Kr. Dvorni dobavitelj Anton Verbič, ljubljena Delikatese špecerija Solidna postrežba, zmerne cene. Priporoča se PV" modna trgovina IM A. Sinkovič lasLUSos LJUBLJANA, Mestni trg 19. Priporoča se I. ČERNE Ljubljana, Dunajska oesta 28 Zaloga pohištva in tapetništvo. 1912 ustanovljeno 1912 IVAM PAKIŽ Ljubljana, Stari trg 20. Velika zaloga stenskih ur in budilk. Vsakovrstne precizne švicarske žepne ure. Velika izbira zlatnine in srebrnine. juvelov, poročnih prstanov, jedilnega orodja, kakor tudi različnih nastavkov iz China in pravega srebra Najcenejši nakup! 1. i L U« Ljubljana. Manufakturna in modna veletrgovina. Solidno blago. Nizke cene Najboljši šivalni stroji in kolesa edino le Joiiiia Peielima znamka Maeriii fedis za rodbino, obrt in industrijo Ljubljana M» Pniimntii onmfti Pouk * vezenju brezplačen. Večletna garemila Delavnice za popravila. Ha veliko Telefon 913 Na meto I. Hamann Uubliana Vam nudi najsolidnejSi vir nakupa perila, opreme nevest novorojenčkov, perja in modnih potrebščin. Predtiskarija modernih ročnih del. Izdaji Osrednja Zveza javnih nameščencev In upokojencev za Slovenijo v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskarno Fr. Jezeršek. Vai v Ljubljani.