Leto Vil., štev. 19
PMtnlaa nvialtran.
V Ljubljani, nedelja dne 22. fannarla 1922
Posamezna Stev 90 P8f* 2 K
Izhaja ob 4 zjutraj.
Stane celoletno , . 240 S
mesečno.....,. 2C .
za inozemstvo .. £00 r
Oglasi za vsak mm višine Stolpe* (5S mm) . * Jf »ali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . 3 .
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Uredništvo:
Miklošičev« cest« št 16/1. Teiefon št. 72.
'Jpravništvo:
."-iernov« ulica t.1 A Telefon št. %
Račun s. pošt. ček. ur&d* štev. ll^S.
Ljubljana, 21. januarja.
Po velikih katastrofah človeštva so vedno z mogučno silo buknila na dan velike vzgojne ideje in ustvarjajoči sistemi novega rodu.
Po bodi tridesetletne vojne je na-artopij z obnovo mladinske vzgoje Ko-menskv, v izogib grtjilobe in propada svojega naroda je začrtal Rousseau vzgojne smernice za novega človeka, ki naj bo usmiljen in bratski. Iz usmiljenja do u bežnega ljudstva je začel Pestalozzi vzgajati mladino v iniciativni svobodi duha in jo vzpo-sabljatj za gospodarsko moč. V času velke nesreče jo Fichto s plamtcčimi besedami razglašal narodno vzgojo kot odino in zadnje rešilno sredstvo asa nemški narod.
Ne dvomimo, da se nekako v duhu teh velikih predhodnikov zborejo jutri v veliki dvorani ljubljanskega hotela «Union> prireditelji shoda za nravni prerod, na katorepa so vabili «vse. ki imajo srce za ljudstvo«.
Strah#vi;a je dekadenca današnje družbe. Bolna sta inteligenca in preprosti narod, inficiran je meščan in deželan. Mladina in vsa srednja generacija propada. Edinole starejši Sc niso popolnoma izgubili ravnotežja, četudi težko prenašajo silno pezo časa.
Po naznanjenih govorih sodeč vidijo tudi prireditelji jutra jšnjega zbora v povojni dobj splošne podivjanosti, ko Išče človeštvo iz nezadovoljstva in obupa utehe prodvsom v alkoholu, ki je zopet prvi vir surovosti in nravr.e propadlostL v vzgoji k novemu življenju glavno sredstvo za prerod današnje družbe.
Ni dvoma, da je tudi za hm Jugoslovane dobro vzgojena mladina največja naša nada. Pri najboljših in-ieneijah, ki jih imajo prireditelji zbora za prerod ne smemo prezreti ogromnih težkoč, ki v splošnem moralnem kaosu grozijo upropastiti plemenito prizadevanje.
Alkohol je glavni izvor nenravnosti. ki »e kaže s strašnimi posledicami v rod»H.,i in družbi. Proti alkoholu se jc pri nas že mnogo pihalo in Se več govorilo. Mladina v ljudski, srednji in visoki šoli se ne vzgaja za alkohol. Žene in otroci ne priporočajo očetom in bratom alkohola. In vendar celo ljudje, ki so v teoriji hudi njegovi nasprotniki, v praksi ne slede svoji teoriji. Tudi visočina cen alkoholnih pijač ne ovira, da se pri nas več pije kot kdaj prejs.
Bolezen človeške družbo leži še ^lobje. Tudi brezmejno uživanje alkohola je njega posledica. Današnji človek je izgubil vero v samega sebe in izgubi' je vero v ideale.
Po svetovni vojni so mnogi pričakovali religijo soeijalizma. Menili smo. da br> mogoče moč'ie egoistične nagone človeka stalno vezati ter do najvišje časti spraviti čustva bratstva, solidarnosti in splošne človeške ljubezni. Propadel je socijalistični človek, katerega naj bi odlikovala resnica, pravica. dobrota in ljubezen. Ubil ga je za dolgo dobo boljševizem.
Z boljševizmom se je rodi! krščanski komunizem. Klerikalizem upa pomagati sam sebi na noge, ko ubija v ljudstvu vsako spoštovanje do samega sebe, ko mu jemlje vero v državo in narod ter v ljudi, ki delajo sa socijalue ideale.
Moderni človek Išče tolažbe za svojo trdno dušo. Mnogi bi jo mogli najti v pr<ivi religijoznosti, katere jedro tvorijo čustva svetesa, vzvišenega in večno čistega. Toda kakonaj se ta čustva obdrže. kako goje, ako je kleri-kalizem v Sloveniji izve«- toliko nizkotnega. nečistega in nepoštenega? Kako naj postoji pri nas nravnostni ideal, ako baš oni, bi trdijo, da so njega prvi čuvarji, z besedo in z dejanjem sitr-matično izpodkoptijejo vero v držpvo in poštenost našega javnega življenja?
Ako naj ima jutrajšnji shod za prerod kaj uspeha, je neobhodno potrebna da se pri nas cerkev depolitizira, duhovščina i>a z zgledom in dejanji nrednjači novemu in prerojenemu življenju.
Tudi mi b? radi slišali od naših katolikov takih prisrčnih besed, kakršne je izrekel voditelj nemškega centrirata kancler Wirtb, ko je dejal na glavnem zboru nemškega katoliškega centra:
Mi vemo, da je treba politike žr-
Papež v agoniji
PRENAGLJENE VESTI O " *>EŽEVI SMRTI.
Rim, 21. januarja, (izv.) Sinoči malo
pred polnočjo se je bolezen papeža Benedikta hipoma poslabšala. Papež se je onesvestil in zdravnik, ki je čul v predsobi, je kenstatiral na njeni nenadno onemog-lost srca. Izjavil je, da je nastopil proces razkrajanja in da more nastopiti smrt žc tekom noči. Zato so pozvali v bolniško sobo načelnike vatikanskih uradov. Papež se je v tem zopet osvestil in s šibkim glasom ukazal, naj se čita zanj maSa. Nato je zopet izgtibil zavest, ki se mo do jutra ni povrnila. Kardinal Georgi je molil skupno z navzočimi vatikanskimi dostojanstvenik! molitve za umirajoče.
Zjutraj ob 7. ur! se je že zdelo, da ho papež vsak hip Izdihnil. Iz Vatikana Je bilo zato izdano uradno obvestilo, da papež umira. Obvestilo so brzojavno odposlali na vse pape.ške nuncije, da jih spo-roče vladam in škofom.
Ob osmih je bil zopet konzillj zdravnikov, ki so sestavili naslednje poročilo: »Zdravstveno stanje sv. očeta se je danes ponoči poslabšalo. Bolnik je prestal zelo nemirno noč brez spanja. Proccs v pljučih se je raširil. Temperatura 38.4, žila 120, dihanje 60. Marchiafava, Pignaml, Cherubini, Battistini.»
Tekom dopoidneva se le papež še prebudil in zahteval juhe, ki so mu jo dali. Zavžfl Je tudi nekaj vina, nakar je zopet zadrema!. Po mestu se je med tem razširila vest, da je papež že umrl. Govorico so se vzdržale vkljub demantijam !z Va-
In da mu Je proti vsemu pričakovanju celo toliko odleglo, da Je mogel spreleti državnega tajnika Kardinala Gasparija.
Ob sedmih zvečer Izdano zdravniško poročilo pa obnavlja zopetno poslabšanje in ugotavlja, da je stanje brezupno in katastrofa le še vprašanje par ur.
Berlin, 21 jan. (Izv.) Ob 23.50 ponoči je došlo semkaj iz Milana sledeče poročilo: Nasprotno prvim alarmantnim vestem pravi zadnja vest iz Rima ob 20. uri zvečer, da je papež še živ. Domneva pa se, da ne bo preživel noči. Papež je bil zvečer še pri polni duševni zavesti. V Rim prispeli kardinali so se ob 19. ari zbrali krog njegove bolniške postelje.
Rim, 21. januarja. Iz Vatikana prihaja poročilo, da je prt papeža nastopila agonija.
Berlin, 2L januarja. (Izv.) Popoldne je
Wolffov urad razširil veet, da je papež dopoldne umri Vest je dobila nemška vlada, ki je takoj obvestila, katoliške škofe. V parlamentu je predsednik vlade naznanil papeževo smrt ter se spominjal s toplimi besedami delovanja Benedikta XV. Tudi ▼ Parizu so nekateri večerni !isti že objavili papeževo smrt. Ob 7. uri zvečer pa je prispelo iz Rima poročilo, da je papež še živ in da je celo še pri
Zifina avantura
pred našim parlamentom
IZJAVA ZUNANJEGA MINISTRA. — PROTIČEV GOVOR O POLITIMI SITUACIJI. GOVOR P OSL. D RJA. KUKOVCA.
tikana in nekatera poslaništva so sporo- popolni zavesti Preuranjena veet o smrti čila obvestila o smrti že tudi svojim vla- j je bila odposlana iz rimskega-nemškep dam. Se-lc dopoldne se je dognalo z go-j poslaništva oči vidno na podlagi netočnih tovosijo, da Je papež — še pri življenju! informacij.
Razvoj papeževe bolezni
PRVI POJAVI PRED DESETIMI DNEVL
Rim, 21. januarja. (Izv.) O nastanku in bolezni papeža Bonedikta se poroča: Papež se je bil dne 27. decembra občutno prehladi!, ko je vstal ob štirih zjutraj in še! maše vat v cerkev Santa Maria. Takoj po maši so se že javili prvi simptomi bolezni; papež je začel močno kašljati in od tistega dne si ni več opomogel. Bolehal je papež vse do pred tednom dni, ne da bi bil nehal dajati avdijence in opravljati svoja navadna dnevna dela.
Ko se mu je pa predzadnji četrtek, dne 12. januarja bolezen občutno poslabšala in so se začeli kazati prvi znaki influence, je papeža pregovori! kardinal Gaspari, da je dal poklicati k sebi svojega osebnega zdravnika Dattistinija, ki je označil bolezen kot lahko bronhialno influenco in je svetoval papežu, ki je slabotne konsti-tucije, naj ne zapusti postelje.
V petek zjutraj jo našel papeža njegov osebni komornik ob pol šestih že oblečenega. Hotel je iti maševat in je zatajeval, da se počuti znatno boljše nego prejšnji dan. In res je ves dan reševal dopise kakor navadno. Zvečer pa ga je zopet zraraziio in šel je pred navadnim časom že počivat. Prišel je vnovič zdravnik dr. BattiStini, ki pa ni naše!, da bi se bi-
s veto val. naj ostane bolnik Ke e« dan ▼ postelji. Papež pa je bil vso soboto ln nedeljo pokonci in ni opustil svojih opravil
To se je seveda maščevalo in ▼ pondeljek so je bolezen obrnila zopet na slabše. Opoldne je poskočila temperatura že na 39.9 C, nakar sta popoldne dr. Bat-tistini in dr. Bignami zopet preiskala papeža. odgovarjala pa sta na vprašanja, kako se bolnik počuti da ni vzroka za vznemirjenje. Proti večeru je kašelj popusta in temperatura padia na 88 in papež je zopet lahko konfcriral i kardinalom Gasparijem, čez noč sta oetala v predsobi tajni komornik Migone ln dr. Angeli
V noči od pondeljka na torek se je papeževa bolezen tako poslabšala, da je bilo lo še malo upanja na okrevanje. V torek zvečer je bil izdan prvi komunike, t sredo papež ni več zapustil postelje. Pred Vatikanom so se začele zbirati gruče rimskega prebivalstva, čakajoč na poročila o bolniku.
Vge evropsko države se puste po svojih rimskih poslanikih dnevno večkrat informirati o stanju bolezni. Tudi bivši cesar Kar! je naprosi! portugalsko vlado.
Beograd, 21. januarja. Današnjo sejo
narodne skupščine Jc otvoril predsednik dr. Ribar ob 10.45. Najprvo so bila pre-čltana poročila verlfikacljskcga odseka.
Zunanji minister o nameravani Zitlnl avanturi.
Zunanji minister dr Ninčič Je nato odgovarjal na nujno interpelacijo posL drja. Lnklniča o najnovejših dogodkih na Madžarskem ln je Izjavi! med drugim: Vlada Je dobila poročila o nameravanem povratku Zite Habsburg na Madžarsko, ki niso bila brez vsake podlage. Smartajoi zadevo za jako resno, je takoj naročila poslaniku v Budimpešti, naj skupno s češkoslov. in rumunsklm zastopnikom opozori madžarsko vlado na nevarnost in resnost položaja, ako b! se hotelo restavriratl habsburško dinastijo na Madžarskem. Tudi italijanski poslanik v Beogradu, Manzonl, ie dobil Istočasno od svoje vlade lz Rima Instrukcljo. da mora v zmislu antihabsburškega dogovora v Rapallskl pogodbi ostati stalno v kontaktu z našo državo. V danem slučaju bi bila nedvomno z nami solidarna tudi poljska vlada. Tudi velesile, ki so zastopane na vclcposlaniški konferenci, so napravile v Pcšti sličen korak, kakor ml. Naše mnenje je, da je vprašanje, ali naj bo Madžarska republika ali monarhija, čisto notranja madžarska zadeva, v katero se ne sme nikdo vmešavati toda vprašanle eventualne restavracije Habs-buržanov pa je stvar, ki se ne tiče samo Madžarske, ampak vseh njenih sosednih držav. Nikakor namreč ne moremo pripustiti, da bi Še vrnil na Madžarsko režim, ki Je Izzval strahovito svetovno klanje. Naša država hoče živeti sicer z Madžarsko v dobrem sosedstvu, zato pa je tudi naša dolžnost, da posvečamo vso pozornost korakom, ki bi mogli spraviti Madžarsko v novo avanturo. Zadnja mobilizacija nas je sicer stala nekoliko sto milijonov dinarjev, toda ves narod, od j Triglava do Prespanskcga Jezera Je ta- j krat pokazal, da razumeva vso resnost j položaja in Je nastopi! složno proti habs-' burškemu restavraci.isemu poizkusu. Ena-' ko bo tudi v bodoče z vso odločnostjo j odbil vsak nov podoben poizkus. (Pri-' trjevanje.)
ProtiS o politični situaciji.
Zbornica je nato prešla na dnevni red: nadaljevanje debate o vladini deklaraciji. Stojan Protič Je naglašal, da je naša finančna In prometna kriza nastala iz poli-
tične krize. Konstatlral !e, da Je od 410 poslancev skupščine nad 100 trajno ne-navzočih. Zapustili so skupščino samo zaradi tega, ker jih je vlada briskirala s pc-slovnikom, ki zahteva prisego. Razprav-Ijal Je o uničenju mandatov komunističnih poslancev in kritizira! postopanje s časopisi, češ, da je v Zagrebu drugačn? praksa kakor v Beogradu. Razpredel ie svojo teorijo o škodoželnosti ene same parlamentarne kombinacija, in sicer ra-dlkalno-demckratske, ki Je danes edir i mogoča ter Je obsojal razdeljevanje Ž'-novniških mest med obema strankama, «:! se baje vrši po ključu. Nato ie prečit i' neke vesti o razoroženju Radničkcga doma v Osijeku !n o šikaniranju žtampe Koncem svojega govora je pohvalil dr;.-Korošca, češ, da kot prometni ministe-sicer ni nič dosegel, vendar pa tudi n: pokvaril. Svoja izvajanja je zaključi! r znano svojo revfzfjonistično teorijo.
Se|a je bila ob 13. uri zaključena. P: hodnja bo ob 16. uri.
Govor posl. Kukovca.
Za Protičem je govoril posl. dr. Kuk. vec, k! je odgovarja! predvsem na trditve predgovornikov, da postoji neka politi-na kriza. O tem ni govora. Seveda p> stoje med strankami večine razlike v pc. litičnih pogledih, a to je vendar normalne. Pravi, da jc bil v vladi z ljudmi, ki pr; padajo sedaj grupam, ki delajo prot! hec--grajski vladi, pa je videl, kako se včasir razlike umetno ustvarjajo. Gg. Kovače vid in Drinkovič sta bila v kabinetu pc-največ istih nazorov, kakor on sam ir njegovi kolegi. Radič, ki izkorišča greh? inteligence, katera nI iskala stikov z na rodom, pa črpa kapital iz teh grehov z« sebe. V dokaz zato navaja govornik svoje potovanje v Zagreb in razgovore s ta mosnjimi političnimi osebnostmk Potem kritizira izvajanja g. Protiča in drugi!' govornikov, ki so napadali vlado, In konča svoj govor z besedami: «Ako borne zapravljali čas z brezplodnimi političnim* debatami, potem se bo narod vpraša! kakšni so to politiki, ki hočejo sedai spreminjati ustavo, mesto da bi ustvarjali zakone, ki so za naše življenje po trebni. Vlada naj ,odi račun o gospodarskem življenju vsega našega naroda li naj Ima v vidu tudi njegovo bodočnoi' pa bo delala dobro. (Živahna polivala.)
Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bi se morala vršiti popoldne, a j«-bila zaradi zborovanja demokratskega kluba odpovedana in odgodena do torka dopoldne.
la bolezen obrnila na &labše in je samo I naj mu pošilja poročila, o poteku bolezni
Hqv& rumynska vlada
Bukarešta, 21. januarja. (Izv.) Joan Bratianu je sestavil novi kabinet, ki jc bil danes že zaprisežen. Vlada je sestavljena tako - le:
ministrstvo predsedstvo in vojna: Joan Bratianu;
finance: Vintlla Bratlann; notranje zadeve: Konstantinescu; prosveta dr. Andelescu; promet: Marsescu; vere: Bans;
ministrstvo Besarabijc: Tncniete; ministrstvo Bukovjne: Nistcr.
Transilvanski poslanci niso hoteli v vlado. Parlament bo takoj razpuščen. Nova vlada je močna, ima večino v !>arlamentu in je splošno simpatično pozdravljena,
Francija in Anglifa
Italijanski demanti o prevratu na Reki
Beograd, 21. januarja. (Uradno.) Z italijanske strani se odločno dementi-rajo vse vznemirjajoče vesti 0 tem, da se z njihove stran! pripravlja na Reki prevrat, ki na] bi izprcmenil stanje, ustvarjeno z rapallsko pogodbo. Prijetno nam je. da moremo objavjti ta detncnti ki bo onemogoči] vse vesti, katere so vznemirjale našo javnost.
Vzdrievalnina
za Karla
Pariz, 21. Januarja. (Izv.) Veleposlan!-ška konferenca se bo v kratkem bavila z vprašanjem vzdržcvalnine za bivšega cesarja Karla, njegovo rodbino in sprem-
ZAKLJUCEK GRASKE PROMETNE KONFERENCE.
Gradec, 21. januarja. Dela graške konfcrence za potne liste so v šestih plenarnih sejah brzo napredovala In so bila i danes zaključena. Kolikor Je do sedaj
PREKINJENJE POGAJANJ Z AVSTRIJO.
Beograd, 21 januarja. (Izv.) Pogajanja med našimi ln avstrijskim! delegat glede ukinjenja sekvestrov nad imetjem avstrijskih državljanov in ureditvi avstri;-
znano, sklenejo Avstrija, Italija, Češko- sk'h dolgov jugoslovanskim državljanom, slovaška in Madžarska skupno pogodbo, |so Ma odgodena, ker so avstrijski delčki bo določevala v glavnem dve-, oziroma i Eati Isti, kakor za pogajanja z Madžar-cnoletni enotni potni list, enoletni vizum : sko. Kakor hitro bo'i o končana pogajanja
za eno potovanje, pristojbino 10 oziroma 5 In 1 frank v zlatu, kakor tudi v pravilu odprave dokaza za potrebnost potovanja in odobrenje v naprej s strani države, v katero sc potuje. Jugoslavija si je pridržala priznanje. Poljska Jc še neodločna, Rumunija pa doslej šc n! podala Izjave. V četrtek zvečer so bili odposlani gostje mesta in jih Je povabil deželni glavar Rfntelen na večerjo. Med nagovori je zbudil pozornost posebno govor voditelja Italijanskega odpolanstva, ki je zago- zyezi 2 dejstvom, da z 28. t. m. preneha
Avstrije z Madžarsko, se avstrijski dek ga ti vrnejo v Beograd.
KONEC ODBORA ZA ADMINISTRATIVNO RAZDELITEV.
Beograd, 21. januarja. (Izv.) Odbo* za upravno razdelitev države zadnje dni sploh ne pride do dela. Predsednik Na-staz Petrovič je sklical za danes sejo, ki pa ni bila sklepčna. Udeleži! se je ni nit-: sam. Malomarnost odbora je očivldno
.	[ stva Samo za hišo, v kateri stanuje. Je
Pariz, 21. januarja. (Izv.) Kakor poro- ! treba p!a;atj ^.j. tisoč funtov šterllngov ča «Temps», bo ministrski predsednik i najemnine, za prehrano vsakega člana pa Poincarč predloži! te dni angleški vladi j dnevno 125 frankov. Karlovo spremstvo pismeno stališče fancoske vlade napram j 3naža 50 oseb. Veleposlanfška konferenca pogojem, pod katerimi bi bila mogoča J ^ mncnja, da bodo morale kriti stroške fraacosko-angleška zveza. Zahteval bo vzdrževalnine nasledstvene države. Večina držav Je v to tud! že privolila, med drugimi tndi Italija.
predvsem priznanje stroge enakopravnosti — »Petit Parisien« doznava, da se bo odločilna konferenca pričela početkom
prihodnjega tedna v Londonu mod fran- NAŠA DELEGATA ZA GENOVSKO
fev, davčnih in poWM. Kritiziraj-	'	KONFERENCO,
mo, toda s krscansko Ijnbcznijo. j zmom Lloyd George ,e pr;voli!< da ^ j Beograd, 21. JannarJa (Izv.) V parla-Edirsfvo naroda nad vse. Opozicija Cannesu "pri2eta podajanja nadaljujejo mentarnih krogih se govori, da bosta na
proti državi je v narodni držav mo- 'diplomatskim potom ------'	5 ••
ralična nezmožnost. D"?o z* državo : pogodba poda
je božia služba-	i njih -orisani.	1 MarkSvi/.
tavljal Avstriji v prisrčnih besedah, da jo Italija ceni. Zdaj pač poznajo italijansko prijateljstvo tudi ie AvstrfJcL
4FRONT BOSANSKIH RADI-KALCEV.
njegova kompetenca ter preide po skra* šanem postopku v zmislu § 135. ustave na zakonodajni odbor.
Sorza
Zagreb. V izvenborznem prometu k> _ . ,, . ,	. . i danes notirali: Praga o 15. Dunaj 8.60 -
Beograd, 21. Januarja. (Izv.) Kakor 3.70, London 1270 - 1275, Rim 1810, Ps je izvedel vaš poročevalec iz zanesljive- rfz 2400, Berlin 153, dolar« 295 - 297.
M g,i Tira' m	n" rad'kal"ef : Tondcr.ca je bila zjutraj čvrsta, pezne'
kluba Izjavi!! radikale! Iz Bosne, da bodo > ^ ^ pri6e,a popUŠ3atj
v slučaju ako se ugodi zahtevam musll-| Beograd, valute: dolarji 73.50. mar manov, glasovali proti budžetu. Svoje sta-i ke gg. leji 53M devjze:	317
|juw;ui	jujt^l/ ,---------------------------*----- --- siaiiuu v17uiiiuuc!
a potoa in da es garancijska ' kcr.fcrcnci v Genovi sestope!" našo drža- dvoboj poslanca
ipiš« Sel® pc ureditvi nadalj- i vo minstra Vola Vzrmfiovu: fn dr. lasa i nika Ga!a so P
lišče so opravičevali s tem, da Bosna ni več, kar je bila, ker jo upravljajo sedaj samo Nemci In muslimani Bosenskl radikali nameravajo torej očivklno ustanoviti lastno radikalno stranko.
MADŽARSKI DVOBOJL
Budimpešta, 21. januarja. Vsled včerajšnjih dogodkov v narodni skupščini je nastalo več častnih afer. Poslanec Gocmboe? je da! pozvati na Benitzkega. Predsed-t>ozva!i na dvoboj y>o-FriedriciL Benitzkir in Dimiefc.
Pariz 612, Ženeva «25, Prasra 131. De naj 0.92, Berlin 37.50. Milan ^327.50, Bu dimpešta 1L
Curih, devize: Berlin 2.60. Newyork 5.15. London 21.67. Pariz 41.75, Milan 22.42. Praga OjOO, Budimpešta 0.75, Zs greb 1.70, Varšava 0.15. Dunaj 0.15. av strijske žigosane krone 0.08.
Berlin, devize: Rim 872.60 — 873.40. London 842.65 — 844.85, Newvork 190-?P
—	200.20, Pariz 1623.35 — 1G26.65, Švi« 3*06.10 — 5903.90, Dunaj 5.88 — 3.9? Praira 845.15 — 34? Budimo*«* 59.?:
—	29.33.
Trboveljski
Prva seja komisije za regul^jo mezd in premogovih cen.
V Ljubljani, 21. Jan.
Danes se )e vršila po naročilu ministrstva za šume in rude pod predsedstvom rudarskega glavarja, dvornega sv,:, dr. S t e r g a r ] a pri pokrajinski upr-ivi v Ljubljani prva sela komisije zaradi delavskih mezd in ccn trboveljskega pre-nega. 7.s ministrstvo šum in rud je prišli kot delegat na sejo Inž. Kojič, oddelek za socialno po'it.ko je zastopal šel oducijc-nja, R i b n i k a r, notranji oddelek pokrajinske uprave tajnik dr. Bogataj, oddelek za razdeljevanje premoga inženjer H a j n e, glavno direkcijo železnic v Beogradu Sretcn Vukašinovič, Južno železnico ravnatelj inž. Šega, Rudarsko Unijo predsednik »Delavske zbornice. C o b a 1. zvezo Industrijeev pa njen tajnik G o r j u p. Trboveljska družba ie bila zastopana po lavruitclju Skubicu In inž. H e i n r i c h u.
Predsednik Stergar Jc najprej po-fasnil zgodovinski razvoj mezdnega gibanja v Trbovljah ter picčital razpis ministrstva za šume in rude, glasom katerega se na] vrši anketa v ta namen, da določi nove mezde in plače za delavstvo In pnd-nradništvo, obenem pa tudi fiksne nove cene za premog. Ker si ie ministrstvo pridržalo pravico določati cene premogu, rudarsko poglavarstvo samo nI moglo določevati delavskih mezd, kakor je zadnja komisija to predvidjala.
Ravnatelj »Trboveljske družbe, peda Izjavo da se ne more udeleževati sej komisije, ki bi hotela razpravljati o cenah premoga, ako bi bili navzoči zasebni zastopniki konsumentov, zlasti pa Južna železnica. Tudi pravi, da je stvar premogovnika, delavstva in vlade, da se reši mezdni spor; odklanja pa. da bi se v to zadevo vtikala privatna podjetja.
G. Cnbal protestira, da se nI povabila v komisijo »Delavska zbornica«. G. Vukašinovič proroča, tla se komisije udeleži tudi šc poseben delegat ministrstva sa-obračaja. On ne bi mogel pristati na to, da bi plačevale železnice Iste cene za premog kot zasebniki. Ravnatelj inž. Šega izjavlja, da je prišel na sejo povabljen, da lahko obrazloži kake posledice za vso javnost bi imela morebitna podražitev premoga.
Sef oddelka za sociialno politiko, Rib-nikar, polaga posebno važnost na hitro rešilev mezdnega spora in zahteva, da sc sedaj reši tudi vprašanje povišanja plač podurarlnikov, katerih plače so še manjše kot delavske mezde. Opozarja pa ra besedilo od zakonodajnega odbora spr ietega zakona o pobijanju draginje, po katerem so maksimalne cene tudi za premog odpravljene, vslcd česar izgleda, da je naloga komisije v nasprotju z omenjeno zakonsko določbo. Referent delavskega odseka oddelka za socijalno politiko, dr. Mrak, naznači nato smernice, v katerih b! se morale urediti delavske mezde.
Nato je bila seja komisije prekinjena. Kakor izvemo, je zaprosilo predsedstvo pokrajinske uprave od ministrstva za šume in rude glede nadaljnega postopanja komisije z ozirom na zakon o skupoči novih inštrukcij.
. Mariborski Nemel m nikakor Se niso
-prijaznih z novmi razmerami, oni hočejo na "vsak način povrniti mo«ta nekdanji nemški značaj. Itazna nemška podjetja nastavljajo uslužbence iz Avstrijo in hočejo na ta način pomnožiti Atevilo nemškega prebivalstva. Ta načrt se mora preprečiti, Maribor mora ouUU naj, »aj so podani za to vsi poboji.
Sicer sc pa Slovenci livahno gibljejo v Mariboru in se udejstvujejo na vseh poljih gospodarskega življenja. Tudi na kulturnem polju so dela, kar dokazuje posebno ustanovitev ljudske univerze. Samo za predavanje prof. Pirnata iz kemije se je prijavilo okoli 80 rednih obii kovalcev.
Okolica mariborska je t narodnem ozi-ru zelo zaostala, nemčurstvo cvete po vaseh in dosti časa bo So poteklo, pred-
no so to razmere spremenijo, zboljšajo. Maribor mora postali središče velikega, sistematičnega nacionalnega dela, ki se ima izvršiti na naši severni meji, ki mora postati v narodnem oziru poj»lnoma zanesljiva. Velika ovira za pravno nacionalno "delo je mariborska ultra-kicrikalna »Straža., v kateri katoliški duhovnik izliva svoj strup na državo, ki uočo biti taka, kakor bi si on iclcl.
To je mogoče res samo pr' naa- Povsod drugod javni delavci razlikujejo državo od vlade, samo pri na« se ta dva pojma identificirala in kdor z vlado ni zadovoljen. zabavlja čez državo in podpira na ta "način nemčursko elemente.
Na tej naši nacionalno še naprobujeni na'i severni meji čaka jugoslovansko demokracijo Jc težko delo in velike naloge. Tega dela se jc treba oprijeti, četudi ono morda ne obeta fiipnega uspeha.^ Z vztrajnim in požrtvovalnim delom »o doseže "vse — tudi nacionalna probuja na-še sovenie meje.
severne mele
Maribor, 20. januarja 1920.
Maribor napreduje, ali vsaj raste. Pri stanovanjskem uradu imajo okoli 151)0 prošenj za stanovanja! Predno bodo vse te prošnje rešene, bo treba sezidati veliko novih hiš, ker sedanje ne bodo zadostovale.
Lastniki hiš so v veliki večini Nemci — taki, ki so o-ptirali za Avstrijo tri tudi taki, ki hočejo ostati pri nas. To ni dobro, kakor hitro bodo hišni gospodarji svobodno razpolagali s stanovanji, se bo slovenskim najemnikom slabo godilo in najti se bo moral način, da se onemogoči vsaka samovolja.
Politične beležile
Pozdravni članek za današnje •zborovanje »Preroda« jc napisal »Slovenec. v ljubljanskem predmestnem žargonu. Članek razpravlja o »žmahtni pridigi* pokrajinskega namestnika uradnikom, o «garjevih ovcah. in o »tistm kozlu, ke sa ga zad-nč falil». V znamenju preroda si »Slovenec« želi. »de b naredi kurcn proces in pu-ti zaplankat tista hiša na Miklušiču cest. ke »Jutr» notr ungau-•a, zavlo gvišnost vole i>a tuJ hiša i u Knaflu u!e in pa u Flečkajnarsk n!c.» Avtor članka jo častni član ljubljanskega stolnega kapital iua Janez Zgaga, ki očividno kandidira za prod-sodnika sekcije za »prerod okusa».
-j- Izstop muslimanov iz vlade. »Slovenec« od i>etka jo že olvavil. da so muslimani izstopili iz vlade. Vest je bila neresnična in so klerikalci daleč prehiteli razvoj dogodkov. Ne čudimo se. Klerikalcem se je zadnje dni pokazala možnost vstopa v vlado za slučaj, da bi muslimani izstopili. V svoii nervozni nestrpnosti so se klerikalnim listom oči tako povečale, da so Ž3 videli gosp. Spalia na cesti, g. Korošca ali pa celo Gosarja pa le|*> v ministrski klopi. Tako so brzo objavil; kot dejstvo, o čemer so muslimani morda po kuloarjih govoričili. Pa vreme se je zopet obrnilo in klerikalci so ostali — na dežju.
-j- Iz seje demokratskega kluba. Glede stališča, ki naj ga zavzame demokratski poslaniški klub v raznih vloženih interpelacijah, je razpravljal klub na svoji seji dne 20. januarja. Klub je obžaloval, da jo nemogoča razprava o interpelaciji narodno - so-cijalnega poslanca Deržiča o saobra
čajnih razmerah, ker so je poslanec Deržič radi bolezni odpeljal v Dalmacijo. a ni odredil svojega zastopnika. Klub je dalje odredil pos!. Reisncrja, da zastopa v imenu demokratske stranke opravičene zahteve železničarjev, i Istotako je klub sklenil, da bo glaso-, val v debati o v ladr.i deklaraciji za ! prehod na dnevni red. V vprašanju i agrarne reforme v korist dobrovoljcem
jo klub ugotovil, da, je zakonodajni odbor pošto;«] proti ustavi, ko je ukinil uredlK) o dodeljevanju zemlje dobrovoljcem, kakor jo bilo to sklenjeno po demokratskem načrtu. Poslanca dr. Kukovec in Mijatovič sta dobila nalogo, da poročata pl^numu o predlogih. ka':o naj bi se izvršila zaščita dobrovoljcev.
4- Demilitarizacija Jadrana. Zagrebška »Riječ« prinaša serijo člankov o jadranskem |»roblcrau. ki jih piše znani strokovnjak L. V teh članki!) prihaja dc zaključka, da bi bil v sedanjih razmerah najboljši m najkrajši izhod, da Jugoslavija nastopi s predlogom popolne demilitarizacije celokupnega jadranskega bazena. Ta jugoslovanski predlog, ki bi bil eminenten dokaz jugoslovanske miroljubnosti, bi morala zveza narodov gotovo z veseljem pozdraviti. Jadransko morio ima mnogo važnejšo nalogo, kot da bi bilo toriščo ogorčenih pomorskih borb, ono ima kot svojo nalogo važno gospodarsko in kulturno misijo posrednika med vzhodom in za padom. V t »m slučaju bi so moral Otrantski kanaJ postaviti pod najstrožjo mednarodno kontroli, ki bj jamčila za demilitarizacijo Ja-drana.
+ Stojan Protič o Bolgarih. Povodom zadnjih političnih umorov in splošnega terorističnega režima na Bolgarskem jo napisal Stojan Protič v »Radikalu, uvodnik, v katerem razpravlja o možnosti zvezo med Jugoslavijo in Bolgarijo, kot jo zagovarjajo in pri|>oročajo nekateri Slovenci in Hrvati, »ki ne vedo o Bolgariji in Bolgarih tega, kar vemo mi (t. j. Srbil. in vsled tega zavzemajo popolnoma napačno »tališče, ki more edinole Škodovati naši skupnosti.« Protič dokazuje. da Bolgari sploh niso slovanski narod, da so krvno pomešani z elementi. ki so celo tuji indoevropski rasi. Pomešana s Pečengi, K uma ni in Tatari jo posebno gornja plast bolgarskega naroda, ki je mere*lajni čini-telj. Ta je polinomu tuja slovanskemu mentalitetu. Vsa bolgarska zgodovina od prvih dni pa do danes nudi dokaze, da ljudstvo na Bolgarskem ne igra nobene ulogc. Tudi vojna ni v tem oziru izpremenila ničesar. Vara se vsakdo, kdor misli, da je Siambolijski res to. za kar se izdaja. Tudi on je nezanesljiv, negotov, kot ga je nedavno karakterizira! Dragijcv. Neodkrito-srčnost je najmočnejše obeležje bolgarskega značaja. Skozi vso zgodovino je Bolgarija igrala neodkritostčno ulugo pritrjevanja in pretvarjanja, — v tem ti jo primerjal samo z rasno sorodno madžarsko aristokracijo. To je tudi danes princip liolgarsko politike: zato moramo biti skrauio oprezni mi Srbi, a oprezni morajo biti tudi Hrvati in Slovenci. V Bolgariji ni niti govora o slobodi in demokratizmu, tam divja najhujši terorizem, ki ga podpira vedno vrhovna državna uprava. Vse [Kjlitične stranke so okužene s tem terorizmom, kar dokazujejo mno-gobrojni [Hjliticni umori, ki se vedno ponavljajo. Zlasti krvavi so bili zop^t pravoslavni božični prazniki v Sofiji in vsi državi, toda časopisje pod teroristično cenzuro ni smelo pisati ničesar. Značilno ja ie, da navadno morilcev ne najdejo, ako jih pa že morajo dobiti do oltsodbe ne pride nikdar. Protič zaključuje svoj članek s trditvijo. da na dobre odnošaje med Ijol-garijo in Jugoslavijo ni misliti toliko časa. dokler vodilni bolgarski krogi uo izpremene svojega mentaliteta in značaja, ako je to sploh mogoče. Mogoče je pa to samo, ako bo bolgarski narod prišel v državni ujeirvj do veljave. ki bo v bolgarski državi vzposta-vii načelo svoliodtie kritike, tako da se nc bo vsakdo, ki hoče spregovorili svobodno besedo, bal. da jutri izgubi svojo glavo. Sele tedaj bi mogli resno razpravljati o vprašanju, da se trem plemenom doda še četrto — 1h>1-garsko. — To so bridki nauki za Pro-tičeve prijatelje, ki so zadnje dni dopovedovali, da gosp. Protič preko
svojega prijatelja Ivani?« le «gflha» t Bolgari. Zdi se. da je hotel Protič s svojim člankom demonstrirati proti onim, ki špekulirajo z bolgarskimi intrigami proti lastnim rojakom.
Po svefu
—	Mobilizacijski stroški Češkoslovaške. »Pravo Lidu» javlja, da namerava ministrstvo narodne obrane predložiti detajlni račun mobilizacijskih stroškov povodom zadnje Karlove avanture, ki znašajo 253,100.000 češk oslov. kron.
_ Sedež gospodarska konference.
italijanski listi j>oročajo. da jo angleška vlada predložila italijanski, da naj se sedež gospodarske konference premesti iz Genove v Rim. Italijanska vlada dosedaj o tem predlogu še ni sklepala.
—	Spremebe v francoski diplomaciji. Poinearč namerava Lajo nadomestiti i>oslanika v Beriinu Loranda s Iler-bettom. rimski poslanik Bariero bo premeščen v London, a v Rimu mu bo naslednik Aiiizč, prejšnji poslanik na Dunaju.
—	Amerika nadzira svoje dolžnike. Ameriški .enat je v sredo s[»rejel resolucijo senatorja Maca Cur.vicka. v kateri* se pozivije državni tajnik Hughes. naj senatu referira o dohodkih, izdatkih in deficitih v državnem gospodarstvu onih cvro|«kih držav, ki so Ameriki dolžne. Posebno nastopa resolucija za to, naj se ugotovi, koliko izdajajo posamezno državo za vojsko in oboroževanje in koliko obresti dolgujejo že posamezne države Ameriki. Francoski listi s »Tempom« na čelu živahno razpravljajo o Corvvickovi resoluciji in ugotavljajo, da je ta resolucija v prvi vrsti naperjena proti Franciji.
—	Vprašanje angleških volitev. Iz
Londona poročajo: Lord Cambrelain ie dne 10. januarja na shodu v Glas-govu naglašal, da je kabinet o-dločno proti takojšnjim novim volitvam, ker hoče počakati, da prične irski državni zbor 6voje delovanje. Vrh tega je bližajoča sc konferenca v Genovi tako zelo važna, da vlada sedaj ne sme biti obi omenjena z drugimi manj važnimi vprašanji.
—	Frohibicija na Češkem. Češki parlament je v svoji seji dne 17. januarja z veliko večino odobril zakonski predlog nemškega soc. demokrat, poslanca Hollitscheria, po katerem se strogo prejK)veduje prodajati mladini do 16., odnosno do 18. leta alkoholne pijačo vseh vrst.
Prosvcfa
Jugoslovcnsko čcika liga v Ljubljani !e
priredila v petek dne 20. t. m. v veliki dvorani Mestnega doma Javno skioptiir.r> predavanje o predsedniku Masaryku. o njegovem življenju In delovanju ter njegovih zaslugah za osvoboditev češkoslovaškega naroda. Predaval Je pisatelj dr. Ivan Lah, ki )e eden izmed najagihiejšili mož, ki utirajo pot čcško-jugoslovar.ske-mu kulturnemu edinstvu. Predavanje i« bilo odilčno obiskano.
NaSe občinstvo opozarjamo, da se prične komorni koncert kvarteta »Zike. v ponedeljek zvečer točno ob 8. url. Nato sc vrata zapro in med Izvajanjem ne bo nikomur dovoljen vstop v dvorano.
Molierjeva proslava v Pragi. Stavov-skč Dlvadlo v Piagi in Vinohradsko gledališče dajeta te dni ccle vrste Molicrjc-vlh komedij In dram, med njimi »Sgsno-rc!Ia», »Sicilijanca. in »Versallleski itn-proinptu..
<U borbi života». Pod tem naslovom ie Izdal zagrebški novinar Ivan Franič-Po-žežanin zbirko večinoma lirskih pesmic. Knjiga obsega 80 strani ln Je Izšla v sa mozaložbi.
Gledališče
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE.
Drama.
Nedelja, 22. Jan.: Popoldne ob 3. url »Pe-terčkove poslednje sanic«. Izv.
Nedelja, 22. lan.: Zvečer ob 8. url »Pohujšanje v dolin! šcmflorjanski«. Izv.
Ponedeljek, 23. Jan.: »Revizor«. E.
Torek, 24. Jan.: Zaprto
Opera.
Nedelja, 22. )nn.: »Tosca.. Izv.
Ponedeljek. 23. Jan.: Zaprto.
Torek, 24. jan.: »Trubadur.. C. •
MARIBORSKO GLEDALIŠČE.
Nedelja, 22. jan.: ob 15 »Gozd«. Ljudska predstava); ob pol 20. »Hapec Jernej« (Delavska predstava).
Torek. 24. Jan.: »Svet«. A.
Četrtek, 26. Jan. »Favn«. C.
Petek, 27. t. m. »Ptičar«. A.
Sobota, 28. t. m. »Patižanka.. C.
Nedelja, 20. Jan.: ob 15. »Za narodov blagor« (Ljudska predstava); ob po! 20. »Poljska kri. Izv.
Ponedeljek, 30. t. m. Produkcija dramatične šole. Izv.
Torek, 31. t. m. »Dediči velikega časa«. B.
SofeoSski vestnih
Obvezna telesna vzgoja na ČeSkem. Ccško ministrstvo narodnega zdravja pripravlja zakonski projekt o uvedbi obli-gaiorične telesne vzgoje v državi. Pc | tem projektu je dolžan vsak češki držav-i Jan od 6. leta do 24, odnosno vstopa v 1 vojaško službo pri moških In 21. leta, odnosno možitve pri ženskah se udeležiti telesne vzgoje. Za nedoraslo mladino se vrši ta vzgoja v Soiah, za odrasle pa ali v posebnih državnih zavodih ali pa potom od države priznanih telovadnih organizacij (sokolstva). Smernice telesne vzgole predpisujejo skupno ministrstvo prosvete, narodnega zdravja in narodni obrane s sodelovanjem posebnega sosveta strokovnjakov. Zanemarjanje telesne vzgoje se bo kaznovalo po istih načelih kakor zanemarjanje šolske obveznost:. Zakon bo kmalu predložen parlamentu v razpravo.
Tyr$ova visoka šola za telesno vzgoje Češka vlada pripravlja s pomočjo češkega sokolstva ustanovitev posebne visoki šole za telesno vzgojo, ki bo nosila ime slavnega očeta sokolstva M. Tyrša. Naloga te visoke šole bo pedagogična, preizkuševalci, propagandistična ln umzeal-na. Predvsem bo šola izobraževala strokovno učiteljstvo za telesno vzgojo m državnih zavodih in šolah.
Središki Solcol naznanja, da se vri! občei zbor v soboto dne 28. t m. zvečf-ob 7. uri. Ob tej priliki predava br. dr Pivko. Zdravo!
Su!:ol I vabi na svol redni občni zbor. kateri se vrši v nedeljo dne 29. t. m. v dvorani Mestnega doma. Na dnevnem re-: du so cbičaina poročila.
Spori
Smučarski kurzi v Bohinju. Zimskc-sportui odsek Bohinj priredi to zimo dva smučarska kurza. Prvi, ki ,c namenit" začetnikom, je določen na dobo od 22. •• m. do 4. februarja, drugi, spopolnjcvalni, pri katerem bodo na programu tudi večja ture v planine, pa na dobo od 6. do 25. februarja. Vodja obeh tečajev je gospod Hlebanja, lanski jugoslovanski prvak v smučanju. Vsakega kurza se inore udeležiti najmanj 10 udeležencev, ne oziraje na spol. Pismene prijave s točnim naslovom udeleženca je nasloviti za prvi kurz najkasneje do 21. t. m., za drugi kuri najkasneje Uo dne 4. februarja 1922. na Zimslco-sportni odsek Bohinj v Bohinjski Bistrici, ki na željo preskrbi udelcžencen: tudi stanovanja. Udeleženci prvega kurza sc sestanejo v nedeijo dne 22. L m. ob pol devetih pred hotelom »Markež» v Bohinjski Bistrici, kjer se bodo seznani.! s programom kurza
Kino in fš§m
Obeta se nam s februarjem nov Kino. ki se bo imenoval «Kino-Tivoli>. Zakaj ramo »Tivoli., bog ve. ampak kino bo in pravijo, da bo preccj dobro urejen. Ali je v Ljubljani potreben še en kir.o, — o tom bi se dalo razpravljati. Kdor vidi fronto pred »Kiuo-Ideal« in naval na Aleksandrovi cesti posebno v nedeljo popoldne, bo spoznal. da naši široki sloji iščejo radi v kinu svojo zabavo in bilo bj nemoder-no. če bi -e hoteli kratkomaio postaviti na stališče, češ saj imamo dvoje gledališč — m kino je dovolj.
O tem se je razvnela huda debata v Varaždinn. lam sta v enem poslopju kino in gledališče; prej so rekli: kino bo kril stroške za gledališče in so uredili kino. zdaj pa je kino poln. gledališče prazno in glej. zdaj pravijo: kino jemlje občinstvu zanimanje za gledališče, torel proč s kinom.
Ta boj mod kinom in gledališčem se Je vrši! tudi po drugih mestih, izkazalo pa se je, da pravi kino ne škoduje gledališču, ako gledališče prav ooimu-j* svojo dolžnost. Kar se tiče Luibl;a-ne. moramo priznati, da za 50.000 ljudi lahko sprejmemo še drugi kino. posebno ker nam obeta prinesti kaj lep-š;>-a in boljšega in bo konkurenca silila obe podietii. da poskrbita za prvovrstne filme. Zadeva ima seveda tudi temno stran: bati se je, da bi sc skušalo k jnkurirati s »šlaserii* —
la taka konkurenca ima samo trenuten uspeh.
Po prevratu se je mislilo na to, da bi prišli vsi kinematografi v državne roke. oz. da bi se predali invalidom. Misel je b'la dobra a težko izvedljiva. Taka podjetja potrebujejo zmožnih vodstev. Na Češkem, posebno v Pragi, dobiva}:) nove koncesije samo dobrodelna in prosvetna društva. Tako inn-jo svoj kino penzijonirani igralci, akademiki. prosvetna zveza itd. Dobiček se pora'»i torej za stare igralce, za revne akademike in za prosvetna društva. Naravno je. da so ta kina prvovrstna in nudijo predvsem dobre češke in svetovne filme. Cehi imajo že več nodjetij za izdelovanje filmov; češki film pa bije težak boj za obstanek, ameriška in nemška konkurenca je na tem polju zelo občutna.
Nemci sami skušajo z vsemi silami obdržati prvenstvo v tci industriji. Toda Amerika je iznajdljiva in kar je glavno — ona je odmerila filmu pravo ulogo v našem modernem kulturnem življenju. Pri na' je film posebno s po-četka vabil široke mase s svojimi »krvavim} romani« in z »detektivskimi kosi«. Te vrste filmi so imeli seveda za |K>djetja velike finančne uspehe — zato pa so kvarno vplivali posebno na mladino.. Mnogo mladih zločincev je izšlo iz njih. pa tudi estetska vzgoja .je trpela v njih, ker ljudje ni.-o imeli ve-S smisla za lepo umetnost. Zdi se. da je film to dobo svojega razvoja
preživel. Danos prevladuje v niem roman svetovne vrednosti, popularizira se v njem domača literatura in kino stopa bolj in bolj v službo ljudske prosvete.
Poleg zabavnega filma so bolj in bolj razvija poučen filin. To nam najlepše dokazujejo številke iz Amerik-. Tam sc uvaja kino v šole. v cerkve in v javne prosvetno zavode. Vsaka velika tovarna ima svoj kino. ki služi pouku in zabavi. Mi sc bomo čudili, kaj naj dela k;uo v cerkvi in vendar se v 44.000 cerkvah v Ameriki predvajajo filmi, od teh je 17.000 rim. katoliških; cerkev, kjer so stalno predstave namenjene verski vzgoji, in 10.000 mett,-dističnih cerkev.. Od 3S.OOO vzgojnih zavodov samo 0701 ni rabilo Filma za vzgojni pouk. Od lOS.OOO amerikan-skih šol ima 60 odstotkov svoje lastne stroje. Film se dandanes povsod uva-a
v šole in tudi na univerze kot vzgojno sredstvo. Večina amerikanskih univerz ima poseben oddelek za poučne kino-predstave in National academjr of vi-stial instruetion ima 330 afiaratov za 5500 elementarnih šol in 670 aparatov za 350) višjih šol. Po ameriškem zgledu se uvaiajo filmi v šole tudi v Franciji, Angliji, Nemčiji, na Češkem itd.
Tudi ameriška dobrodelna in propagandna društva imajo svojo filme in celo svoja gledališča za kino-predsta-ve. Enako služi kino za splošno ljudsko izobrazbo ženskim klubom, ori-
roilnim. zgodovinskim, zdravniškim in drugim društvom. Pri industriji rabijo film za strokovno izobrazbo delavstva, v trgovini tudi za — reklamo. V Ameriki jc 6000 tovarn, kjer so pri opoldanskem počitku dajejo delavstvu brezplačne predstave. Ena največjih premogovnih družb jc postavila 9 kino-gledališč za svoje delavce.
Iz teh podatkov vidimo, kako važno ulogo igra film v moderni vzgoji. V Ameriki so t. zv. vzgojni filmi že bolj obiskani kakor zabavni. V Nevv-Jorku na 42. ulici se jo otvorilo letos novo gledališče samo za industrialne in trgovsko filmo. S tem prehaja film v važno vzgojno in reklamno sredstvo, ki ga tudi mi ne bomo 6iueli podcenjevati.
Naša lastna kino-industrlja jo se v povojih, prevzel jo je Zagreb v svoje roke. Zat"> sprejemamo od sveta, kar nam da, mi pa svetu ne nudimo ničesar. Vslcd carine si podjetja ne morejo mnogo izbirati in so navadno odvisna od velikih firm. Naša država je storila glede kina nekaj sklepov posebno. kar so tiče mladine. To je prav. treba pa bi bilo poskrbeti primernih filmov ravno za mladino. Naše prosvetne institucije bi ravno v filmu našle dobro sredstvo za svoje delo. kakor to dela n. pr. v Pragi «Masarykova akademija. Naše lepe gore bi v filmu lahko našle sredstvo za reklamo v tujini, šola pa bi imela v njem naj-i boliši nazorni pouk.	1
Drugi narodi spravljajo svojo literaturo v filme in jo kažejo svetu, mi tega niti za doni nimamo. Slišimo, 'ia se pripravlja neka češka firma, da n:;» filmi neko Cankarjevo delo. To bo začetek. Sliši se pa tudi, da se pripravlja neka naša domača firma prav resno; na delo, da prinese v tem oziru tuji k nam malo več modernega duha. pr. ko je bil kralj na lovu pri na-, bi se dalo to prav lepo spraviti na film. Koliko lepih zgodovinskih dni je prešlo in bodo ostali samo v spominu c; !-videev. Na Češkem imajo poseben n;r.-zej za filme. Tam so spravljeni n. pr. prizori: Masarvkov povratek v dom< -vino, [w greb legijonarjev, sokolski -let itd. Čez sto let bodo potomci "■" to zopet gledali. Torej bo film vai'"i tudi v naši novi zgodovini. Zato v skrajni čas. da začnemo. Kakor sli:i-mo se pripravlja načrt, da dobe svoj kino naše večje šole in prosvetna dr -štva.
Kino ima torej obširno polje dela 's ni treba, da pri tem moti gledališč1. Kakor ustvari lahko mnogo slabega, tako more v naši vzgoii ctoriti t " "i mnogo dobrega. Moderna tehnika . bo razširila v vse kraje in ž njim ■■■ bodo široke vrste naroda seznanjale s svetom. Živi jen iem. kulturo, literaturo, tehniko, industrijo, potom njega se bedo seznanjali narodi med seboj ir. -- 3 vzgajali za nove bodoče svetovc-
Priloga »Jutru" št. 19* dne 22. januarja 1922.
i na
Razdelitev nagrad. — Nekaj odgovorov.
ijbolj potrebno?
Danes pričnemo z objavljanjem vrste j adeleiencev in vseh svojih cenjenih bral-odgovorov. Obenem objavljamo, toma ■ cev. Stvarno dobrih ta med seboj sličnih smo prisodil! knjižne nagrade.	j odgovorov je namreč toliko,_ da razpisa-
Predvsem pa podajamo vvojlrr cenje-j r,e uagrade izdaleka ne zadoščajo. Penim bralcem	! večanje nagrad (drugih nagrad je šest
' mesto obljubljenih 5, tretjih pa sto mesto damo zlate svobode; da mamo pravo pregled dospelih odgo- i obljubljenih SO) nikakor ni pomagalo. Ce j Ha bežen do naše mile matere Jugoslavije,
' bi dovoljevala sredstva, bi najraje na- J dalje da delujemo v slogi, ker sloga joči,
; a nesloga tlači. Potrtbno Je da zaupamo sedanjemu vodstvu države. Saj je izvo-
kasneHh odgovorov. Vseh odgovorov j med stvarno enakovrednimi odgovori, smo prejeli skupaj 216-}. Velika veči-j v prvi vrsti so prišli v poštev oni, Iz aa je seveda iz Slovenije, in sicer so; katerih se da sklepati, da udeleženec ni po številu zastopani na prvem mestu! povedal prvega odgovora, ki mu ie pri-Ljubl.jana. potem Maribor. Trbovlje,| Sej na misel, marveč, da je razmišljal.
vorov
l gradi'1 vse udeiežcnce. Prošli teden je prišlo Se nekaj za-; Tako pa smo prisiljen! razločevati tudi
Celje. Jesenice, Ptuj, Kranj in Novo, j^iral razne m!s!i in se odloči! za odgo-
jiesto. Sicer pa je v Sloveniji malo krajev, ki bi ne bili zastopani med odgovori. Pa tudi iz drugih jugoslovanskih krajev smo dobili prav lepo šte-
vor, ki vpošteva realnosti našega narod nega življenja.
Dalje je bilo treba pretehtati, kako je kdo svoj odgovor utemeljeval, daljše ali
vilo prispevkov, tako iz Zagrete 32, i krajše, megleno ali jedrnato, z zdravo
/wfotih brninv RflnAvinA	it Re/V ______ - __.____ _______,____
iz ostalih krajev Banovine 2*J, iz Beograda samega 23, iz S k opija 2. Bitolja
2,	iz Sandžaka (Plevlje in Mitrovica)
3,	h Niša 8, Negotina 11; iz Subotice 2, iz Novega Sada 2, iz ostalih krajev Vojvodine 6; iz Dalmacije S in iz Bone 16, od teh 5 iz Sarajeva. Naša ne-odrešena domovina je prispevala in -ieer Trst 17, Gorica 8, Ajdovščina 8. Idrija 3. Postojna 7, Ilirska Bistrica J, Opatija 2 odgovora. Deset jili je prišlo iz bratske češke, namreč 4 iz Prage, 1 iz Budejevic, 1 iz Tabora, S iz Brna in 1 iz Kolina. Švicarska Ženeva ie dala 1 odgovor. Ziirich enega.
vero in notranjim prepričanjem, ali pa že okužen z boleznijo naše dobe, pesimizmom in materializmom.
Končno ie bilo odločilno vprašanje. Iz kakšne okolice, življenskih razmer, poklica ali Izobrazbe Izhaja odgovor. Za visokoizobraženega inteligenta je končno razmeroma lahko, da izlušči vse naše potrebe in iz njih našo glavno aH temeljno narodne zahtevo. Bogatemu, z vsem preskrbljenemu srečnežu je lahko trditi, naj nas povsod vodi dobra volja, živa vera, optimizem. Ce pa pride zdrav, razumen in obutem toplo verujoč odgovor od preprostega moža, ki se bor! z vsakda-
Otigovor g. Kokalja «Potrebno je, da se s ponosom zava-
ljeno od nas, ki ljubimo in cenimo svojo domovino, svoje brate m sestre.
Nagrajeni odgovori.
se glas!:
i rimo fizično in moralno silo naroda, dvig-r.imo produkcijo in varčevanje, omejimo pijančevanje, iz katerega izhaja vse gorje in vse slabosti! To je edina pot k blagostanju. Sokolsko bratstvo bo razpršilo mtd nami plemenske mržnje. Bratstvo omeji sebičnost. Le če bomo imeli vsi v
1 kakšno bo. Premišljeval sem in agtbdt, kaj nas vprašate, te iz našega ožjega slovenskega stališča bi se dalo staviti dosti rasnih vprašanj, a če bi kaj taceza storili, bi mnogi ne bili zadovoljni. Tudi jaz sem si želel kal več kot samo domačih zaoečnih zadev in sem se vzrado-stV. ho ste nam postavili široko a preprosto, pa teko aktualno vprašanje. Odgovorilo bi sc lahko nani z dolgo razpravo, ker mnogo, mnogo je stvari> ki so vse enake
mislih domovino, jo vstvarimo močno in ^dnosti in cna drug0 i2PQPoinjujejo. veliko.
Vsled naše slabosti nam je tuja zloba
Predvsem ir. najbolj potrebno pa je: j vsekala nude rane v našem narodnem te-Delo, treznost in pravo spoznanje. Dolz-!	<mo	je mogoče, da s
Berlin 2. Dunaj 4, Essen 2 in alzaški j njosljo Jn pr,'teni vcndar vsestransko"
trasb mrg enega.
Po stanu (poklieu) udeležencev je >;i:-!alo svoje prispevke 369 uradnikov :iznih vrst (javnih in zasebnih, vštev-: v to kategorijo tudi-vse železniške lastavljence. orožnike, finančne paznice itd.); 318 obrtnikov in trgovcev; hu sem so vštet? tudi trgovski nastav-:jenci); 372 dijakov raznih šol; 256 jeitejjev ljudskih, meščanskih in strokovnih šol; 194 žensk, večinoma brez navedbe poklica; 172 pripadnikov poklicev s svršeno akademsko izobrazbo (med njimi 5 vseučiliških profesor-3v, drugi so sodniki, zdravniki, odvetniki, inženjerji, uradniki); 169 delavcev, industrijskih in obrtnih ter imetijskih; 135 brez navedbe poklica ' :v-d njimi so tudi vsi oni, ki so anonimni); 111 kmetov (kmečkih posestnikov); 63 invalidov, 59 vojakov (re-iovov in narednikov). 43 častnikov in 3 duhovniki (med njimi 1 upokojen).
Po vsebini pa je 147 odgovorov, ki -o dani z gospodarskega stališča (zlato, valuta, železnica, davki itd.), 835 Hh tvori skupino, ki zagovarja drži vi jarsko zavest (najpotrebnejši so Jobri Jugoslovani, dobri državljani, ijul-ezen do domovine); osemnajst smatra za najpotrebnejšo vzgojo odpravo ignorance, prosvet-
razmišlja o tako potrebnem vprašanju ter tudi najde pravi odgovor, treba gotovo preprostemu ob sicer enakih ckolno-stih dati prednost pred učenim ali premožnim.
nost vsakega Jugoslovana je, da dela, kakor delajo mravlje, kadar jim je kruta roka razdrla njih gnezdo. Delo je tako potrebno v naši mladi državi, da nesme-mo niti minute po nepotrebnem zamuditi. Vsi moramo gledati nato, da čim več pridelamo. Pri delu si bomo pridobili novih moči, da se skupno upremo proti krutemu sovražniku Alkohola, ki v Sloveniji tako grozno gospodari. Pri njem posedamo vse dolge proste čase in tarnamo kako je hado življenje v Jugoslaviji, ker je slabo vodstvo in so visoki davki. Nato pa pokličemo še eno mero, da se atola-žimo. To so davki, ki nas uničujejo gmotno in duševno! Od tod toliko nezadovoljnosti in bede! Tu je slabo vodstvo vsakega posameznika. Da bomo pa zmožni se temu sovražniku upreti, treba nam pravega spoznanja. Do pravega spoznanja pridemo, ako si vzamemo v prostem času v roke dobre knjige in časopise, ki nas že dalje časa opominjajo in vspod-bujajo k temu, kar je nam najbolj potrebno. Naša verska dožnost je, ljubezen do bližnjega, zato glejmo, da rešimo vsakega izmed naših bratov, ki tava zaslep-
tujim denarjem plačani agentje širijo nered in zmedo med nami. S pogumnim srcem, z močno roko in iz ljubezni do domovine bomo v bratski vzajemnosti z vstrejnim delom zacelili svoje rane. Narod bratov, junakov in poštenjakov bodo tudi na zunaj cenili nekoliko drugače, do skupino prepiiačev itd.
Zato si na temelju sokolskih načel vzgojimo dobrih Jugoslovanov, vse drugo pride samo. — Zdravo/»
Gospa Pavla Javornik le odgovorila v toplem, osvežujočem Idealizmu sledeče:
Moje mnenje pa Je sledeče:
Ce hočemo v Jugoslaviji živeti udobno tn srečno če hočemo urediti naš don-v prijetno bivališče vseh. če hočemo od-•straniti vse ovire, ki nam branilo uresničiti ta cilj. ie potrebno, da se vnamejo srca vseh Jugoslovanov v ljubezni do dele, troedinega naroda in skupne velike irt močne države Jugoslaviji najbolj potrebna so gorka srca pravih Jugoslovanov.--
Sličen odgovor je poslal g. Lavosla* Mai kelj:
^Potreba je več ljubezni do naše skupne države! Utemeljitev: Ta odgovor ie zelo širok. Zdi se mi pa pravilen z ozi rom na današnji notranji položaj, ko vs« vprek zabavlja na državo, lo skuša izkoriščati in kritikuje. Ljubezen do državr ■smatram za temelj in pogoj za urediter notranjih razmer in konsolidacijo države
ijen nevedoma po napačni poti. Z vso si- j sameznimi plemeni našega troimenega Pri primerjanju vsebine ln tona raznih j lo zavnumo pa one, ki imajo v vse to | naroda. odgovorov ter pri pregledovanju pokli- j vpogled, pa nas le brez usmiljenja tirajo j 3.) Nravni preporod nas samih. Vcepi-
*Kcr verujem in upam v Jugoslavijo, ker jo ljubim s tisto plemenito ljubeznijo, s katero more ljubiti samo žena. ki ie žrtvovala za osvoboditev te domovine najdražje: ljubečega soproga, zato mi bodi dovoljeno da na razpisano vprašanje navedem to-le skromno mnenje:
Jugoslaviji le najbolj potrebno:	i «A'a vprašanje J(aj je Jugoslaviji naj
1.)	Delo; resno in nesebično, izvirajoče j bolj potrebno'? odgovarjam kot kmetsV iz globoke, idealne ljubezni do domovir.e.; iant in bralec Vašega c. lista z nastov Vsak državljan vestno izpolnjuj svoje ' nim: Potrebni so dolžnosti nepram domovini ter ne išči do-, bička za sebe!
2.)	Zbližanje in utrditev vezi med ve- in potrebni so nam: Osvoboditev neoč
Zelo zanimiv Je tudj odgovor z. Alitajna Zuoljška:
| ljudje, ki imajo trezne živce, vztrajno-• za delo in večjo ljubezen do bližnjega.
cev in stanov, Iz katerih odgovori izvi rajo, smo se zato morali odločiti, da stavimo vse odgovore čestitih gg. udeležencev z akademsko aH sicer višjo šolsko izobrazbo izven tekme in da se pri razdelitvi nagrad oziramo le na odgovore, izhajajoče iz preprostejših krogov, Iz vasi, ali pa iz onih plasti, kf morajo vzdržati proti najhujšemu navalu ne samo
dalje v prepad, ker hočejo, da bi se n/ mo tn gojimo v srcih naših malih čustvo
žrtvovali, za njih hudobne namene. Po- i ljubezni in požtrvovalnosti do domovine/»
kazimo jim hrbet, kajti oni niso pravi Ju- \	*
goslovani oni so tujčevi hlapci, za njih I Cist0 kratko jn dolo£no ^ je ^zal
delo so pripravljeni, na tujih straneh, Ju- \ g Viktor Kokali k! pravi:
deževi srebrniki.	i '	'
Vse to nam je treba storiti, potem bo- «Najpotrebnejša je treznost politične mo lažje prepustili od nas izvoljenemu >axnostl >	a
vodstvu države, da nam ustvari veliko
ekonomske krize, marveč tudi moralne! in močno Jugoslavijo.* krize: nnvalu hujskačev, malkontentov m I
demagogov.	Misli g. KokaTja si slede logično in za
objava odgovorov bo dokazala, aii; denejc Jedro našega današnjega proble- j javna vprašanje smo sodili pravilno.
G Ognjcslav Fincinger pa pravi:
*Ko ste pred prazniki objavili, da hočete za Božič -Javiti svojim čitateljem me
rešene domovine, naš kralj, dobri vodite-. Iji. dobre šole. zadružništvo. omej^cnU pitja alkoholnih pijač.*
Razen teh odgovorov smo izbrali za danes vrsto drugih, ki jih bedo naši c. bralci čitali gotovo z zanimanjem. V prihodnjih prilogah bomo podali še več raznih odgovorov, ki kažejo vsi — r.a razr.e načine in z raznimi besedami — kako je vkljub raztrganosti ln ncedinosti naše dobe obče stremljenje in želia po rede, delu, narodnem edinstvu, napredka Ir treznosti. Ml vsi smo siti pričkanja. Vi.
Prva nagrada
_______ ___________ ____ ie zelo zanimalo. ] deti hočemo dejanj!
j ma. Ta rešitev odgovora je tembolj za-I dovt>ljiva, ker izhaja od preprostega de-j lavskega moža, obrtniškega pomočnika, ... . .	.... . , 1 k| ima oCividno visoko nravstveno pre-
v tem smislu smo se odloči!!, da pri- j pričani^ iskreno d0m0!jubje in stremlje-1 V smisla pojasnila o vidikih, ki so bili merodajni ra presojanje znamo ..-o nagrado:	; nje p« izobrazbi, obenem pa zdrav politi- i
O-1:"''	razum ter potrebno porcijo vere v1
rr.ocntku v Dragomliu št. 40 pri Dom-: M]io iuKOSiovansko bodočnost Kokaliev-
za.an.	, odgovor je prava programatična izjava,
Uruga nagrada	. vkljub svoji obsežnosti kratka. Jedrnata
Nekaj odgovorov izven natečaja*
dosUb
odgovorov.
Što treba Jugoslavija ! Glede «P0,in"> odnosa istma Jugo?^
• 7- •• o	vija nije baš u idealnom položaju — toga
najsH'ini]e »	no uj;va momentano ni jed na država t.:
Pre svega treba na glasiti, da pro- sveta — ali ne stoji ni tako, da bi rta.
tarotla,
: , delo, novo generacijo: 321 udele-ieneev se ie odločilo za delo, za red i
ia rad; 137 za bič, metlo, čšščJnje; 283 fi,h na*rad* mcsl° prvotnlh pet)" ia narodno jedinstvo, jedinstvo Srbov. Hrvatov in Slovencev, za slogo, za •orazum med strankami, za poueha-~re strasti; 391 jih zahteva demokracijo. pamet, treznost, dober parlament, jočno državno stranko, ki bi mogla uvajati svoj program; 394 odgovorov ie sestavljenih, naštevajoči^ po več potreb. 38 odgovorov pa je bodisi šalji-vih, bodisi porojenih iz surovosti in strankarskega sovraštva ali duha po-v-olne negacije vsega. Objavili bomo udi nekt.re najznačilnejše izmed teh.
V drugi vrsti smo Izbraii šest udele- in 4očna- Tudi oblika, kako so misli iz- itet^ ^ države "koliko- loši spoljni odnosi mogli b tno prečiti v, žencev, katerim smo prisodili po er.o raze"e ~ }efno' iastn0 115 dolino — ta;	organizirane zaiednice ljudi ne progresivnom razvitku. Pored močmi:
imamo naročiti močni fai-
Po katerih vidikih so se odgovori presojali?
Presenetljivo veliko število prejetih odgovorov nas Je prisililo, da smo neko-"ko izpremenili svoj prvotni načrt v prepričanju, da najdemo popolno soglasje
savo
Ti so:
g.!van Ravnik, ivorniškl dclavec na Jece---ah,
K.Pavla Javornik, upokojena učite!«- " "	_ _______ _
g- Viktor Koka!j, redov pionirskega i izbo7ne !n "da b! bataljona v Ptuju,	i mnogo pristašev.
' TJnrTUiVn^H-l0?1 li^oj množini faktora. Prvu klasifika-'tor unutamji kao protutežu slabije* govoru, ki Je napisan z razmeroma ma-	.........._	.. ___<■___ _ . . _____-
lo pisnimi ali slovničnim! napakami, s p!
|ciju tih faktora možemo provesti po 6poljnom — a to je sjajna armada s jo-
i sjajnijom tradicijom. Izgledi za poprav-
.... - • spol ine.	; Ijanje spoljnih faktora svaki su dan bolji
si v svoji vaški okohe! pridobi več zau-, »j^j d &u nnutarnj. {akl0r5	!; ovisc u svom ^ pr0?resa uvelife
panja. Ne poznamo g. Xoka!la osebno.	e	*	-	- -
liiini aii siuvuiuiuiu im^dAdii 1, a ui-	. . . ■ ,„ •«_ ..	.
preprostega moža, ki se trudi, da P°; "I>ku bldo^e u anutarn'e
v 1 iuhlimi	, ------- --- ,	- lv. -a ° " jer davaju karakteristični biljeg organi- od pro^resije unutarn.jih <xInosa.
V L,ub,janl'	i Prepričani pa smo, da so njegove «nsh,J	Jk gu y ttnntanijJ {aJ^ri * j Jugoslaviji tseba da bu.le <
A tiaiti mnoco '	'	.	.	.......
morale najti mnogo,:
. Ognjcslav Fincinger, obrtnik, i da bodo s to izbero zadovoljni vsi, ki so l°vt?m ,	•
Šmartno pri Litiii,	j se odzvali z odgovori na naše vprašanje,! I I?' ^ ®l!,e,u ,h,6re,hnu; . !^^v
viSii ^ !» -i drugi dobromisleči bralci našega I	J	'f^LZTj^
oilc'"* v Ljubljani in
g. Anton Zdrdšek, posestnikov sin v Hotuniah pri PonikvL
Razen tega razdelimo mesto obljubljenih 20 — sto nagradlc v obliki ponatisov naših romanov.
Priznane nagrade so se deloma že razposlale, deloma se razpošljejo v prihodnjih dneh.
I lista.
Odgovor g. Ravnika ie sličen. Glas! se:
«Vzgojimo Jugoslaviji dobrih Jugoslovanov, in vse ostalo pride samo.
To pu jt mogoče edino le na temelju sokolskega načela: *V srcu pogum, v rokah moč. v mislih domovina/» Razširimo evangelij sokolski širom domovine, dvig-
ona eila.
hovoj delatnosti i manifestaciji ajeolutr.o ikakovu je mi svi želimo imati, nisu dakk ov sni od povoljne konstelacije spoljnih elementarni faktori, nego drugotni, sup-
moralne naravi. To državljanska nezrelost, ne-■ van sumnje, da su svi temeljni unutarr.ji !iskustvo (naročito se to tiče nas *pre i faktori dani: s jedne strane imamo broj jčana») — fali nara neka državliansl« pa duševna i telesne spoeobnosti slobod- škola, prosvečenost ili ispravno razume
nih i demokratski organizovan h Jugo-slovena (ustav vidovdanski); s druge strane imamo retko poveljno dane pri-
vanje državljanskih odnosa prema svojoj Iržavi i njenim potrebama Večim delom dolazi taj minus (duševni
rodne priLke Jugoslavenskog državnog faktor) kao pos!e<lica neprijatne profJo teritorija: prostranost, klima, plodovi- :sti. To je slabo nasledstvo, koje se f tost, bogatstvo na rudama vodnim sila- 'malo dobre volje, uvidjavnosti 1 — vre-ma i putovima i dugu i razvedenu mor- j mena lako može ukloniti. Radi se daklt sku obala.	' samo o nekoi diferenciji izmedju onoga.
^aj da je Jugoslaviji potrebno najbolj ?
Razgovarjala sva so, iskren je Ju-roslovan. poštena duša, med nama je iala steklenica zelenkljata Štajerca, pa je rekel: «Cesar je najbolj posebno Jugoslaviji, to so velike, močne in trpežne gavge.»
Vprašal sem ga, za koga da bodo. pa mi je odgovoril, da za vse, kateri :-e za^tran veša! ž niim no strinjajo, "si ti da vodo, zakaj jim niso všeč vezala: slabo imajo vest.
Nisem mu mogel kar gladko pritr-•;iti,_ dasi je drugače pameten človek :.n javnost njegovo besedo vpošteva.
Deia! sem, da imam pomisleke. V aši državi, sem dejal, da jo toliko ln cliko strank — vsem čast in slava! Pri državnem krmilu da se stranke "rite. pa bi v gorečem delu za naro-cr7 Llairo? hitele in druga drugi obetale pristaše. In bj bil lahko konec koncev tak, kakor pri onih dveh levili, ki sta rjoveča požrla drug dnurega. ■ia sta ostala od njiju le repka. Kaj bi Jugoslavija s samimi repki?
Opsoval me je, da sem dvorni svetnik, potem sva se ločila.
Imam <~a pa rad, zato sem stvar premislil še enkrat in še enkrat, ali ka-
kor jo ob-ačam, zdi se mi — prijatelj nima in nirna prav.
Nc giode na ogromne troške. Ne verjamem, da bi velika, močna in trpežna vešala povoljno obratovala brez IHJtinsodemdesetih šefov, tristoinpet-desetih-podtajnikov in ne vem koliko centralnih direktorjev — o nebroju pisarjev ra jši molčim od prve do triindvajsete kiase. In če bi se hkratu ustanovila komisija tridesetih mož za skrčenje prekmemega urad niš t va in še bi bilo treba druge komisije šestdesetih za kontrolo prve.
Pa kakor rečeno, pustimo stroške v stran! Ne glede na stroške! Toda je treba, da smo kulturni. Vešala tako-rekoč ne sjadajo v fino družbo. In sploh, kam se nam mudi z vešali? Vešala nam, ako Bog da. ne uidejo — !>a moramo poizkusiti poprej še drugače.
Jugoslavija naša ljuba je prostrana zemlja, bogata in lepa. Na tem koncu in na onem je sicer še okrnjena, toda imamo zato kraljeviča Marka, ki spi v gori. pa bo naša briga, da ga zbudimo junaka. Ni druge zemlje, da bi sanjo aameniali našo Jugoslavijo,
Pa kaj je potem sploh še treba Jugoslaviji in kaj ji je potrebno najbolj?
Zdi se mi. da ji je potrebna ena sama stvar. Ali ta ji je tKitrebna resnično in ji je potrebna nujno:
Jugoslovanov je treba Jugoslaviji, dobrih Jugoslovanov — drugega nič!
Tako se mi zdi, da ni poglavitna reč zemlja, ampak d2 so poglavitna reč ljudje, kakšni da žive v z»mljL
Učili smo se, da zemlja ostaja od vekov v veke, narodi pa da se spreminjajo in menjavajo. V isti zemlji da lahko biva rod srečen in slaven, zgled lahko biva rod srečen in slaven, zgled-nik in učitelj drugim narodom; pa lahko biva v isti zemlji zopot rod beden in zaničevan. Kakršen je pač rod!
Zato pravim, da je poglavitna reč narod, kakšen da je. Narod je vse. Narod ima v rokah usodo svojo, usodo države; in mera njegove sposobnosti mu piše zgodovino. Narodu tedaj treba, da je sposoben — da je zdrav, delaven in pravilen. Is toh svojstev ura bo ki T o in rodilo vse, vse, vso: moč in blagostanje in apostolsko zvanje med narodi.
Poglavitno je torej, pravim, in potrebno najbolj, da je narod dober, da je sposoben.
Narod v Jugoslaviji pa smo mi. in druaač.e. Narod -mo Tiz in ti in on!
in ona, mi, vi, oni in one, mi vsi smo narod in država. In ako hočemo dati Jugoslaviji, kar ji je najbolj potrebno — nič ne pomaga brate: vsak slehernik izmed nas treba, da je sposoben — da je zdrav, delaven in pravičen. Bogme, te so temeljne dolžnosti vsakeea in vseh! Kdor bi se jih otresal, sam bi sebe izvzema! iz naroda in iz države!
Taka »o mi zdi ta reč.
Kdo drugi bj jo nemara natančneje razložil in le[>še, ali vsak. kakor more — saj pravi [>esem: mlinarji po goldinarji. berači po dvoiači.
Pa ko še pišem, na,i še napišem, da nikakor ne mislim, da je poglavitno in za Jugoslavijo najbolj potrebno, da to pišem. Ampak je poglav-itno m potrebno. da smo resnično taki, kakor je zapisano. In ni poglavitno, da so drugi sposobni, da je sposobna čislana stranka in da so tisti onkraj Sotle in oni tam preko zdravi, delavni in pravični. Marveč je poglavitno, da pričenjamo kar lepo od kraja iri da sva že mi Iva — iaz. ki to pišem, in ti. ki to bereš — taka, vsak v svoii koži. vsak v svojem poslu.
Ne pa. da posedava za mizo, mod nama stoji steklenica zelenkljatega Štajerca, pa obirava dmsre in jim po-sta*-Iiav9 -"'ešala-	Fr ž.
Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?
Potreb je tisoč in še več Dokler z dojenčka mož postan«. Poeebno hud ko mraz nastane In če 31" starši niso všeč. Prestali ko smo leta tri In zvezali si rane vnanje: Ljubezin temelj je spoznanje, Nad to — potrebe naše ni!
Inž. F
Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno?
Tri leta trajajoči zakon!
Da pridejo po možnosti vse m vrsto. (Podpisano dekle z Goreifiskega."
Kaj je Jugoslaviji nejholi potrebno?
Najbolj potreba je ljubezni!
Naj nej;ajo razdori jezni, naj hčere njene '-se in sini vsj posvete srce. um. delavne roke edini, večni domovini!
Petrnska

što bi po jednostavnom računu treba lo
da bude (teoretski) i or.oga, kaio je momenta no u zbil ji (praksa).
Samo do nas je, da Jugoslavija postane velika i močna u svakom pogledu — a za to je potreban rnzvitak, koji traži vremena. Vreme je faktor, preko koga se nesmije i nemože olako preči. Tu ne koristi ni nestrpljivost ni ruženje ni nezadovoljstvo — svaka dobra stvar traži vremena. Razvitak svakog organizma treba vremena te se preko izvesne gra-nice ne može bez bitne šteto škrat iti. Ne smiiemo dakle očekivati stvaranja nego
različnih oblastev (sodnih, finančnih,
I>olitičiiih) znašajo mesečno težko milijone, gredj del« ima za namene, ki dandanes niso več ali ne več v prejšnji meri upravičeni. Vse te globe naj se stekajo v centralen fond, ki bo na raz|>olago vladi. Nam-ni, za katere so določene, naj se revidirajo: nekaj bo gotovo preostalo za tri»eče uradništvo.
G.) Razen splošnih državnih posojil naj se razpišejo posebna n. pr. za telefon, pošto, železnico in pod., in te naj o<l neposrednih interesentov (telefonskih abonrntov) zahteva prisilna
razvijanja pa neče biti ni razočaranja. |g ^ y kakor delajo drugod. Dalje nam nužno treba medjusobnog , protlajo vsakega, državno mej
.^nn.-nnif,	hnrr* f/>L- nI Ali i ITlPfl CISOl)-	'	. _ J	,,	• _________ .1.
mejo
pretit opajočega blaga naj vzamo država v roko ter zahteva od inozemskega kupca nekaj % nad fakturirano ceno, domačemu prodajalcu pa izplača nekaj % pod fakturno vrodnost-jo.
S tem bo država omejila, oziroma sebi pridržala pretirano dobičke pri prodaiah v inozemstvo, ki znašajo dani« pri 1 puranu, prodanem v Švico, do 200 K, pri 1 jajcu do 20 K itd.
Na ta način, z državno intervencijo pri eksportni trgovini, jc tudi upati, da sčasoma zgine umetna razlika med pouzdanja u sebe i svoje i poštovanje ; vrednostjo našega in tujega denarja' svega sopstvenoga. Iz ropskih vremena	dvomim, da bo zadovoljno urni- !
je preostalo pretpostnvljanje svega t u<lje- I ništvo odkrilo državi še celo vrsto ga svome ro<ljenome. Ne poveravajmo jnlgjji novih virov državnih doliod-tu.ljnii (ni unutri ni spolja) voiljenje ni kov< a j0 tudi opozorilo na odpravo u teran je na naše važne stvari i poslove! marsikaterih nepotrebnih izdatkov.
Naposletkn nam treba više smisla, ose- j Neimenovan vseučiliški profesor. &?a i ljuba vi do svoje državne zajed- ; niče. Treba nam življe »vesti, da smo u i
svojoj slobodnoj, demokratski organizo- Kaj je Ju§rOSlaviji najbolj vanoj državi — mi sami ta dr/ava i . J J	^ f	J ,
i^lfn; ;->v.,r ,lnhrn«.f;iiiis te rlržnve. Kakvi !	pOtfCijjlO t
Cenjeni gospod urednik!
»poznavanja, iz koga tek sledi medjtisob no pouzdavsnje i poštovanje debr h svej-stava svojih suplemenika i sudržavljana te pravedniie proeudjivanje pogrešaka
—	bez kojih nema ljudi. Nepoznavanje radja nepoverenje, ovo zaziranje, pretiran«, strah ili čak ono naigore: mržnju. Medjusobno nepoznavanje jed na je od največih zapreka za povoljni i brzi razvitak Jugoslavije. 1 bolesna surevnjivost
—	namesto plemenitog natecanja je posle! ca slabog poznavanja.
Dalje bi trebalo više nacionalne 1 državna samosvcstl 1 prema toine više
Politični odmevi.
jedini izvor dobrostanja te države. Kakvi smo mi — takva nam jo i država. Nema višo neko s t rane vlasti nad nama, od ko.ie treba sve i sva tražiti a nista joj s dobroga dat L Državno gazdinstvo ie kao naše vlastito gazil nstvo. Dakle dajmo rado i uvid javno državi, što je drža-vino a kal ištemo od države, pomislimo sc u ulozi onih, koji moraju u itne drža-vino — dakle svili nas — davati. Ko oseča svojski za državu — a neprirodno bi bilo, da ima i jednog Jugoslavena, koji ne bi tako osečo — taj nede uludo niti zlobno huliti državu, škoditi joj omalovažavanjem i drugim nesvojskim delanjem. Svoja država ima prava da zahteva od svojih sinova ilobrohotnu kritiku! Da završimo! Svi elementarni faktori potrebni za povoljan razvitak države su u našoj Jugoslaviji dani. I svega što smo fctakli, da još treba i toga istina ima — samo često premalo. Pored strpljivosti (vremenski faktor), npoznavanja, pouzdavanja, samosvesti, Čestitosti i svojskog osečanja za državu treba ioš — recimo — malo veču dozu trezvenosti i radinostl — pa nigde na svetu noče biti bolje — nego u našoj Jugoslaviji! Deficit je — u koliko ga ima — samo moralne naravi a ne materijalne!
Univ. prol. H.
Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno ?
Jedna največjih potreb Jugoslavije se mi zdi — zadovoljna inteligenca, zlasti zadovoljno uradništvo. Jugoslavija ne sme pozabiti, da je izšla iz želj inteligentnega dela njenega prebivalstva, in da ji je udanost in doni oljubnost uradništva pomogla do današnje relativne urejenosti. Sadove te urejenosti uživajo zaenkrat vsi drugi si >ji. Zlasti prede slaba (z neznatnimi izjemami v centrali) celokupnemu državu-mu civilnemu uradništvu. za katero obstoji nevarnost, da se pro-letarizira, Potem bo bolj na. breme, kakor na korist državi.
Prvo sredstvo za zboljšanje njegovega položaja vidim v neinudni udej-stvitvi ligis Reisner. Sredstva naj si poišče država, razen v redukciji nu|Hi-trebnega uradništva, v eni sledečih novih pristojbin, oz. davščin:
1.)	Pristojbini za (večdesetletno) opravljanje sedaj (po ustavi) alodizi-ranih fidejkomisov. Danska pobir-i 15% fidejkomisovc vrednosti.
2.)	Prira-tkarin, ki se naj uvede na drugega nam bo s tem na vrženo.
celem drž. ozemlju. Slovenci smo joj	z mnogimi pozdravi Vaš
ie imeli, a je bila odpravljena, mesto j	, Karba
da se je razširila na vso kraljevino.	__
Ta davšči n zadene le kapitaliste in
Se te le tedaj, kadar prostovoljno na- R . j	W0s!aviji najbolj !
lagajo svoje glavnice v nepremični- "-"J	.
Kaj jo Jugoslaviji najbolj potrebni, vprašujete v svojem listu. Mislim da se najlažje pride do odgovora, ako si stavimo vprašanje v drugi obliki: Na čem trpi Jugoslavija in eosar je najbolj potrebna?
1.)	Trpi na tem, da je prava inteligenca, ki jf bila nositeljica jugoslo-slovanske ideje, potisnjena v našem sedanjem političnem življenju nekako v kot. Edino ta inteligenca — ne mislim patentirane inteligence, razvrščeno v stanove in sloje — je poklicana voditeljica jugoslovanskega naroda, njeno mesto pa dam« zavzema, povečini vsled vojnih razmer, tolpa političnih kričnčev in demagogov, ki so sila domišljavi in ambiciozni in ki povojne gospodarske težave naroda namenoma z bobnečimi gesli spreminja ju v nezadovoljnost.
2.)	Trpi na tem, da ji manjka neke l>oliti'3no razsodne večine v narodu, ki bi vsaj približno znala razumevati vzroke političnih dogodkov in gospodarskih težav in ki bi iz teh vzrokov znalo sklepati na konsekventne politične in go«[KKlarske posledice. Radi tega imajo tudi demagogi in politični kričači svoj «us|ich».
3.)	Trpi na tem. da ji manjka, oz. da manjka jugoslovanskemu narodi; enotne državne tradicije. Vsled manjkanja to enotne državne tradicije pojavljajo se centrifugalna stremljenja, odnosno desorijentacija v državnem pogledu. Tradicija pa je najsilnejSi moment v življenju narodov in držav, tembolj ker ima svoje korenine globoko zasidrane v neke vrste konservativnosti. Državna tradicija j>a ima svoj začetek v enotnih zakonih in v enotni dobri upravi. Določene moje in določana forma vladavine še ue zadostujejo.
Odgovor bi toraj bil:
Jugoslaviji je potrebno, da stopi na rodna inteligenca iz svoje resignaciji in se postavi zopet na čelo in v službi naroda, in da |>otem vzgoje ustvari politično razsodnejšo večino v narodu. Realizacija te zahteve rabi seveda časa in je dosegljiva še le v nekaterih generacija!..
Jugoslaviji najbolj potrebna pa je sedaj, da ustvari začetek državne tradicije. to jc da ustvari enotne zakone in enotno dobro in čisto upravo. Dosti
nah. Pri nas bo zadela vojne in povoj ne dobičkarje, ki je tako ne občutijo.
____ . __.i____:..:	...-i; tlnir-iti
potrebno ?
Kakšni posamezniki, tika država.1
na prirastkarini morejo participiratij Dvignimo javno in zasebno moralo, občine, srenje, oblasti.	i odprav Ijajmo torei korupcijo v družbi
3.) Višjih dednih pristojbin, radi,jn jj-užj,,; žrtvujino za domovino so-
featerih tudi ne bo noben dedič (Če ni invalido ki bi bili privilegirani) gospodarski opešal, marsikateri pa rešen nevarnosti, postati zapravljivec. Angleži so pobirali v vojni do 50% dednih pristojbin.
4.)	Prenizko so oblačenj tudi dohodki iz kapitalov (rente, obresti, itd.) v nasprotni z dohodkom iz drugih virov (mezdam, zaslužkom). Celi svet razločuje med obema vrstama teh dohodkov, le naša dohodnina je za obe jednaka. Z rentnim davkom so glav-nični dohodki prerahlo zadeti.
Sploh naj se v dohodninski davek uvode diferenciranje mini dohodki, ki se prejemajo brez posebnega truda in predizobrazbe, izrabljajoč le po vojn v konjunkturo (s strani trgovcev) m med dohodki manuelnih in intelektualnih delavcev. Prvi prenesejo sedanji davčni stavek večkrat.
5.)	Globe, ki se nalagajo obsojencem DO najrazličnejših zakonih od
bičnoeft duha in žepa!
Inž. Jos. IIumme-1 redni profesor ljubljanske univerze. Celjc-Gaburje 2, 6. januarja 1922.
Kaj je Jugoslaviji najbolj potrebno ?
Da se:
»Strankarstvo eksportira.
Koritarje okspedira, Jliljonarje degradira. Siromakom prezentira. Verižnikom ne pardonira. Postopače deponira. Valuto reparira. Davek deloma razira. Fašiste pa kastrira!>
M. Benčan uradnik. Celje.
K rusko-turški pogodbL
Poroča se o novi pogodbi, ki so je sklenila med Turčijo in Rusijo, oziroma Ukrajino.
Ko jt> v Rusiji zmagal boljševizem, so ga skušali tudi Turki izkoristiti prav tako ko Nemčija. Turške in nemške čete so po razsulu ruske kav-kaške armado prodrle v Kavkazijo in zasedle vso deželo na jugu Kavkaza tja do Daku.
Ko jc nato sledila katastrofa centralnih držav, so se v Transkavkaziji razmere |«polnoma spremenile. An-irleži so se pojavili v Baku. turške čete so evakuirale deželo, ki se je po določoi entente uredila v samostojno Armenijo in samostojno Gruzijo.
Toda kmalu je nastopil nov preobrat. Turki so se uprli ententineinu diktatu in si osnovali nacijonalno vlado v Angori, ki jo skušala rešiti z energičnim odporom vsaj celotno Malo Azijo razkosanja. Med tem se je bila tudi sovjetska Rusija opomogla ter je zavzela Baku in sovjetiiirala Gruzijo in prav tako Armenijo. Pri tem sta se moskovska in angorska \lada sporazumeli ter se domenili, da ostane stara rusko - turška meja v glavnem tudi zanaprej v veljavi nuvl obema državama. V težnji, da podpira vso. kar je proti ententni Evropi, je Rusija pošiljala angorski vladi bojna sredstva v vojni zoper Grško. Stiki med Angoro in Moskvo so bili prav tesni.
Koncem preteklega leta se je pojavila vest, da zbira znani niladoturški jKjIitik, sedaj emigrant, Knver paša mohanicdamske čete na turški moji v ivrlio da vjiade v angorsko državo ter jo — sovjetizira. Turčija jo ukrenila protiodredbe in dotedanje dobro razmerje med oiiema državama se je prav močno poslabšalo. Ce so imeli sovjetski krugi res namen, poskusiti, 'la se izv *lc sovjetizirauje Anatolije. jo seveda veliko vprašanje, posebno pa da bi se to zgodilo pod vodstvom proslulega turškega šovinista Enverja. Pred nedavnim pa smo čitali, da so ruske oblasti Enver pašo prijelo ter Lra internirale. Sedaj pa se poroča o prijateljski pogodbi med sovjetsko Ukrajino in Turčijo. Ce so bila vsa jKiročila točna, tedaj se Rusiji ni zdelo primerno, da dela eksperimente v Mali Aziji, marveč je raje ostala z njo še nadalje v najtesnejši zvezi.
Ruska politika se je v razmerju do Turčije najbolj oddaljila ol tirnic stare politiko napram stoletnemu so-sedu na ivgu. Več sto let se je Rusija stalno bojevala zoper Turčijo, širila sc v teh vojnah postopno, a nezadržno proti jugu in osvobodila poleg tega neturške narodnosti. V tem oziru ima zaznamovati velikanske uspehe bodisi zase kot za druge narode. Ravno svetovna vojna naj bi zaključila zadnjo fazo tega razvoja; osvobodila naj bi Armenijo in dala Rusiji Carigrad z ožinami. Na turško Armenijo ie sovjetska Rusija pozabila, prepu-stivšj jo Angori. Carigradu se je odrekla vlada Kerenjskega.
Ce mislijo sovjetski politiki stalne ubdržati današnje prijateljstvo z Angoro, je seveda drugo vprašanje. V sedanjem položaju veže obe strani odinole skupno nasprotstvo do entente. Ravno določbe gledo Carigrada ki ga Ukrajina izrecno prepušča Turkom kot prostolico, kažejo, da zasleduje Rusija tudi tu svojo glavno vna-njv|>olitičiio namero, to je, podpirali svoje sosede vedno in povsod zoper Anglijo in njune varo •ance Zato hoče izriniti Angleže iz Carigrada, v tem oziru se hote ali nehote do gotov-mere vrača na smernice stare carske politiko.
Po volitvah v Vilni.
Dne 8. januarja so se vršile volitve v Vilni, voliivc v vilenski deželni zbor, ki naj odloči, kam pripade takoimenovana centralna Litva s središčem v Vilni.
Volitve so se izvršile z zelo malo udeležbo. Ta abstinenca pa jc bila načelna. Kajti volitve so se vrnile brez soglasia Litve, to se pravi samostojne Litavskc države, ki ima svoje glavno mesto > Kovnu. Ona ni soodločala pii določitvi volitev in volilnega okrožja, je protestirala proti temu, da so ostale poljske čete v deželi, zato jc naposled slovesno izjavila, da ne pripozna njih veljavnosti. Vsled tega so se vzdržali volitev Litav-ci, pa tudi velik del Btlorusov. Udeležba jc znašala v mestu Vilni le 57 odstotkov, po kmetskih okrajih pa še manj. tako da je v celoti volilo le okrog 50 odstotkov upravičenih volilccv.
Volitve so Izpadle kakor je bilo pričakovati. Večino so dobile stranke, ki so si postavile za program popolno združenje centralne Litve s Poljsko, to so narodni demokratje, ki so dobili od 105 mandatov 45 poslancev in pa ljudska stranka, ki Je dosegla 20 mest. Ostale stranke stoje na stališču, da naj ostane Vilcnsko ozemlje v federativni zvezi s Poljsko, a naj stopi v stike tudi z Litvo. Značilno ie. da pripadajo tem Icderalističnim strujam glavni voditelji poljske akcije v Vilni. tako predsednik sedanje vlade v Vilni Mey-stovvicz, dva brata Pilsudskcga in celo sam general ZeligovvskL
Nastaja pa sedal vprašanje, kak zna-čai se bo prisodil Izvršenim volitvam. Pričakovati je pred vsem. da se bo Vi-lenskl deželni zbor odidi! tako! za pc-
polno zvezo s Poljsko, tako da varšavska vlada neposredno prevzame Izvrševanje oblasti v ccntralni Litvi. V tem slučaju ostanejo v opozicij! one stranke, ki so za fedts-JIzacijo, oziroma za avtonomijo. Ravno lz lega pa izhaja drugo osnovno vprašanje, aH bodo imele volitve v deželni zbor in votum, ki ga bo ta izrekel, končnoveljavnl značaj. To se pravi z drugimi besedami, ali ga bo Zveza narodov priznala ali ne. Ta je imela že ponovno na svojih sejah v razpravi Vilensko vprašanje, a do zdaj se ji Se tli posrečilo, doseči sprave med obema nasprotnikoma glede Vilne. Ako ga potrdi, tedaj se v ccloti postavi na poljsko stališče, ako ga ne prizna, tedaj bodo protestirali Poljaki. Ali pa bo morda odločila tako, kakor ie njena navada v takih sporih, to je da bo skušala deliti sporno ozemlje.
Nemiri v Ind<jL
Vesti, ki prihajajo iz Indije, so vse kaj drugega kakor ugodne. Princ of \Vallce, angleški prestolonaslednik, nadaljuje svojo inšpekcijsko potovanje po Indiji in v vseh več lih mestih povzroča njegov obisk izbruhe žo del-go tlečega u[>ora. Pred n*!;aj dnevi je došel vvalleški princ v M a/'ras, ki je po številu prebivalstva tretje mesto v
britanski Indiji. Ghaudlsti so mu na-I pravili lepo mačjo godbo, tako da so {morali angleški vojaki sto korakov od
■	vladne palače postaviti strojnice in začeti streljati med pobesnele Indije-.'.
' ki so demonstrirali proti Angliji.
Angleško časopisje niti ne skuša ve6 prikrivati |oložaja. «Times* pišejo, da je prinčevo potovanje ]>o Indiji, če n-j drugega, vsaj temeljito razpršilo vsc I iluzije o mišljenju domačinov nartare
■	britskemu imperiju.
, Voditelj vstaje je Ghaudi, nekak j ljudski tribun in prerok, v katerega Idanos slejM) veruje vse indijsko ljud-jstvo. Kaj Ghaudi pravzaprav hoče, s--' ne da natančno definirati: enkrat pr> ; diguje pacifizem. drugič nastopa za I upravno avtonomijo, ue pove j>a. kakršna naj bi bila ta avtonomija. Včasih zahteva, naj bi bila glede uprave In-idijo nekaj takega, kakor so angleški idominioni. včasih pa energično zahteva popolno neodvisnost in osvoboditev | izpod angleškega jarma, ; V Bombavu so prirodili Ghaudisti zadnje dni kongres, na katerem i zmernejši elementi zahtevali začetek ! pogajanj z zastopniki indijske vlade, i nakar so sklenili več resolucij, katere jo potem Ghaudi predložil lordu Ro,-;-dinpu. Ghaudi zahteva tudi evakuacij-Sirije po Francozih, Egipta po Angležih in odstranitev angleških čet iz Ir-dijo, kar pa gotovo vlada ne bo napravila. Doslej so pobili Angleži 250 I »zaprli pa 5727 »moflasov* (vstaSev).
Kulturni pregled
Čehi in glasba.
V	svojih spominih piše I lektor Berlioz: «S!ošno je znano, da so Cehi najboljši glasbeniki v Evropi. V vseh slojih najdeš med Cehi dobre muzike in resničen smisel za glasbo.* Mozart je šel «med svoje ljube Praianc*, ko .je spoznal, da ga Diuiajčani r.c razumejo. Iz začetka osemnajstega stoletja .mamo ohranjen zapisek Angleža Charlesa Burncva: »Obiskal sem vaško šolo, v kateri so bili otroci od šestega do enajstega leta, ki so znali vsi igrati v olino, oboo in fagot, mnogi tudi druge instrumento.* Na Češkem imajo skoro v vsaki vas! svoj orkester, ki je v najslabšem slučaju vsaj dober, če ne izvrsten. Saj je skoraj polovica vseh dobrih glasben kov, ki so raztreseni po vseh operah, Cehov.
Oče češke glasbe je Bohuslav Čcrno-horskv; izmed njegovih učencev so znani Scgar, Turna in Cah. Tisti, ki je usta-novj sccnično melodramo, je b 1 Ceh Benda, ki je bil ravnatelj oper v Berlinu in Goti; izmed mojstrov religiozne glasbe se omenja Ceh Zdenka, ki je deloval v Draždanib; v Mannhe.mu je muzi-ciral Ceh Stamec, Čigar glasba je bila neko vrste predhodnica dunajskemu mu-zikaličnemu klasic zmu; in odkod drugod je zajemal Gluck, če ne iz češke gUu-be?
Leta 1787. so v Pragi ▼ prvič uprizorili Mozartovega Dona. Juana. l'o Mozartovi epolii so se obrnili k Berliozu in Lisztu, pozneje k \Vagnerju, Praga jc bila vedno prva, ki je spoznala vrlino tega ali onega novotarja, iz Prage so zasloveli tisti, ki se danes štejejo med prve glasbenike. Nikoli se Pražani niso krčevito držali star h. okostenelih norm: gurka, sveža, vedno nova kri jo tekla po žilah čeških muzikov.
V	devctnajbicm stoletju so zažarele na češkem glasbenem nebu najsvetlejše zvezde. Smetana in Dvorak. V najlepš i) melodijah je Smetana izzveneval češko lušo .n odprl češki glasbi pot po vsem svetu, bil je čudodeluik, svetnik svojega naro-la. Tiho in skromno je delal Sme rana. Šele leta 1882. je zaslovel, ko so iali na Dunaju njegovi operi «Dalibor» in «I'rodaiio nevesto«, kateri sta takoj z Dunaja nastopili pot po vsem svetu. Tema dvema operama so sledile »Poljub*. »Skrivnost*. »Dve vdovi*. »Libu ša», sinfonija »Ilakon Jarl*. »Ribani !II., »VVallenste nov ostrog* in ciklus »Dumovina*. Smetanova pot navzgor je šla v serpentinah, Dvorakova slava je pa naenkrat zablestela v vsej svoji luči. »Slovanski plesi* in »Rapsodije*, »Ledenic* in »Ilusitska uvertura*, dalje »Stabat Mater*, »Nevesta duhov* n ora-torij »Sveta Ljudmila* so Dvoraku odprlo pot v svet in mu prineble častni doktorat univerze v Cambridgu in ravnateljstvo ncvvvorškcga konservatoriia. Dvorak je napisal nešteto sinfoničnih del in komorne glasbe. Z operami je imel manj sreče. Danes sc uprizarja največ njegova »Ilusalka*.
Dvoraku in Smetani sta sledila Zdenko Fibich, ki je znova poklical scenično melodramo v življenje ter komponiral Vrchlickega trilogijo »Bipodaiueja*, in Hlodek.
Izmed modernih ne smemo pozab ti •tožefa Suka in genialnega Vhcslava Novaka, katerega dela no bi smela manjkali na nobenem koncertu, dalje Karla lCovafoviča, ravnatelja Narodnega Di-vadla; Karla VVeissa, ki je zloži »Poljskega juda*. Novak v svoji »Slovaški suiti«, sinfonični pesnitvi »Na Tatri* in v fantaziji »Vihar* skoro doseza Dvofa-ka. dočim se bi ža Suk bolj smeri Rikarda Straussa, posebno v najnovejših delili. Tudi o najmlajših, Vvcpalku, Krički, Karlu in Stejianu bo Evropa Je čula.
Cehi so bil od nekdaj dobri virtuozi in pevcu V prvi polovici XVIII. stoletja je Evropa najbolj slavila goslača Jožefa Slavika, ki baje ni bil nič slabši umetnik cd Pajranindia. Tudi doklej naiboljSi
•wa.rnerijanski pevec, prvi Tannb3.'iser. je bil Ceh Tihaček. Omeniti je dalje slav nega baritonista Piška, ki je bil dolgo časa prvi pevec v operi v StuttgarUi, in tenorista na »Hofoperi* na Dunaj1.! Andra, ki si jo pridobil slavno ime. Kdo ne pozna danes imen, kakor so Ondri ček. Iloffinann, Sevčik. Kubclik, Kocian. Drdla? Kdo še ni slišal o Nedbalu in njegovi »Poljski krvi*, o Emi Destinovi. ki je pred tedni vsa Amerika govorila o njej, o Barianu, Maršalu in Slez&ku?
Ceh, to je istovetno s pojmom gias bcuik in Praga bo vedno Mekka glasbo-ljubečega sveta.
„Iz mojega življenja"
e naslov enemu izmed najboljših del f^ : škega skladatelja, očeta »Prodane neveste*, Bed riba Smetane. Znano je. da je I slavni komunist v zadnjih letih svoiegs llivljenja popolnoma oglušiL To delo } ravno ob tem času napisal in je v te' skladbi v tonih izrazil usodo svojega življenja. Sam opisuje to delo v nekem svojem pismu z dne 12. aprila 1878. V prvem stavku izraža skladatelj ljubezen de umetnosti, katero je občuti! že v svojimi .mladostnih letih. Neutešeno hrepenenj ga je gnalo po nečem vzvišenem, a po rajala se mu je tudi težka slutnja pc bli-I žajoči se grozni nesreči, j Veselo mladostno razpoloženje nam sli-' ka Smetana v svojem drugem stavktJ. | S prisrčnimi izrazi nam pripoveduje, ki-i ko je ljubil ples in s kako radostjo je pč 'sal svojo prve skladbe, skoro izključno plesne komade, svoje »Skočne*.
Tretji stavek nas povede že v negovo , zrelejšo dobo. v dobo samozavesti, v do ho dela. Smetana ljubko opistre blažev. čas prve ljubezni do devojke, ki je poz noje postala njegova soproga.
V četrtem stavku »Vivaee* izraža av-tor spoznanje narodne glasi« in pa vc selje na/l vsemi doseženimi uspehi. O", koncu tecn stavka pa zafujemo na enkrat skozi več taktov zveneči »e*. to •mi ton. kateri je neprenehoma zvenel avtorju p-ed onim usodejKilnim momentom. ko je popolnoma izgubil sluh. Nato slede bolestni spomini na njejrovo začetno dobo. tu pa tam še šibek žarek upi nia o zopet nem ozdravljenju. A vse ie -amnn. u-lal se je svoji neizogibni usoiii.
Ta kvartet izvajajo naši »Zikovci* na -vojem tretjem komornem večeru dn<» >3 "januarja v Filbarmonični dvorani. Vstopnice v pisanii Glasbene Matice.
Reforma srednjih šol na Francoskem. Francoski izobraženci živahno debatirajo o nameravani reformi srednjih šol. ZaH-bog premalo poznamo ustroj francoskem šolstva; tudi nam niso dostopni strokovni listi in znanstvene revije, iz pičlih dnevniških poroči! pa si ue moremo ustvariti zanesljive sodbe. Iz članka, katerega je objavi! Gustave Rodrigucs v »PetU Parl-sicn-u* z dne 7. t. m., posnemamo, da sta dve ve'iki zvezi francoskih Izobražencev •Les Coinpagnons de 1' intelUsscnce* in »La Ccnlčdčration des travaillcurs intel-lectuels. zavzeli principijelno stališče s?!c-de srednješolske izobrazbe in vzgoje. Oba zvezi se strinjata v sledečih vodilnih mislih: Zahteva se splošna kulturna izobrazba brez ozira na neposredno mater!ie"no korist, t. J. odklanja se utilitaristično stališče. Glede posameznih učnih predmetov, naj ne odločuje praktična korist predmeta, temveč njegova kulturna vredno si. Reforma bodi celotna in obsegaj vse vrste šolstva: osnovne, srednje, strokovne 'n visoke šole. Povdarja se važnost študija klasičnih jezikov latinščine in grščine. Ista važnost se priznava moderni znanstveni izobrazbi in zahtevajo se iste pravice za absolvente realnih Srednjih šoL
Tatvina Van DyAove slike. Aachenska policija je zaprla nekega Avstrijca, ko ju hotel prodati zakotnemu nmttnlnarju v Aachenu Van Dykovo sliko »Dama s čipkami*. Slika je bila lani oktobra meseca ukradena v deželnem muzeiu v Inomostu.
Socialna politika
Ali je naša mladina
res nervozna?
(Konec).
n.
Ce je učitelj te količkaj psihologa in
če trna kaj srca in zmisla za duševni procvit njemu v vzgojo in pouk izročene mladine, n! pa le zgolj zaklet zavero-vanec svojega predmeta kot edino zveličavnega, opazuje lahko dnevno pojave, vzroke in posledice živčne razdražonosti na mladini vseli šol in razredov. Ti pojavi se očitujejo v neobičajni razdraže-nosti in nemirnosti; vsak najmanjši šum, da celo mr3Čno, južno ln soparno vreme spravi učenca iz duševnega ravnotežja. Znana stvar je, da se po prestanih boleznih: kakor gripi, giiži, Musu in škria-tinki, pojavlja nervoznost živčevja v veliki meri. Slaookrvnost satna na sebi vsebuje razdražljivost živcev. Polagoma sc šele prikazujejo posledice oslabelega organizma v raznih kožnih boleznih in ekcemih. Zdravniki bi utegtiiii kaj več povedati. In koliko je naših otrok slabokrvnih! Le opazujte jih, koliko vam več svičnikov in držal izzvečijo, kakor pa dejanski porabijo. Prsti rok jim nikdar ne mirujejo. Listi njih šolskih knjig se kar vijejo »oslovskih ušes», njili telesne kretnje so nemirne, kremžijo lice, po-tnežikujejo z očmi, hoja je neenakomerna, zaganjajoča. Govor je počasen ali sunkovit, zaletavajoč ali jecljajoč, mišljenje počasna Ko jih pokličeš r,a izpraševanje, se streso, poblede, se tresejo in pote. V odmorih kriče, vpijoč govore. Spomin jim je jako slab. Težko se uče, sproti vse pozabijo, ponoči nemirno spijo in večkrat tožijo o glavobolu, zlasti ob 1 popoldne, ko pridejo iz šole Prišedši domu, ti revčki ne najdejo mirnega kotička, kjer bi se odpočili in duševno zbrali. Po 6 do 9 oseb se gnete v eni sobi ali pa v kuhinji ali po barakah Ir. vagonih. Tudi o tem tožijo starši, češ, preveč nas je — otros se ns more ni v miru učiti niti pismenih domačih vaj v miru izdelovati. Nezadostno pripravljen gre v šolo; in če :nn je kaj do učenja in če čuti kaj odgovornosti v sebi in dolžnosti, jc še v večji meri razdražen kot sicer. To je takozvana šolska nevroza, ki se pojavlja tudi vsled preobremenitve mladega organizma z duševnim delom. Nervoznost staršev, učiteljev in okolice povzroča žc sama nervoznost otrok. Razdražcnost se stopnjuje od 11. do 13. ure, raste od ponedeljka do sobote. Čim številnejši je razred, tem večja je dispozicija za isto. Mnogo ekscesov mladine in disciplinarnih »lučajev gre na rovaš razdražcnost! i na eni i na drugI strani. Na srednji stopnji pa ta razdražcnost mnogokrat prehaja v trmoglavost, surovost in upornost. Da prezgodnja erotična nagnjenja in mladinske zablode ne utrjujejo živcev, je zna-so. — Koliko našega truda in napora gre, v šcii v izjruoo, je neverjetno. Ta naš | trud bi lahko primerjali liki onemu trudu alkemistov, ustvarjati zlato, ki se pa le - naravi v najtršem kamenju nahaja. Dobra tretjina naše mladine pa je ie zgolj prazno kamenje. In kam z njim?
Ves naš napor je mnogokrat le Sisifovo de!o ln Tantalove muke. Uspeha je malo, ali nič. Koliko takta, preudarnost! Je mnogokrat učitelju treba in kakih jeklenih živcev! Kedo jih pa danes ima? Ni čuda, če se učitelj mnogokrat obvladati ne more in vzroji in tudi pošteno vmes zarentači. Kedo bi mu zameril?! Mnogo današnje mladine pije učiteljevo življenjsko moč in energijo. Poučevati in biti vzgojitelj današnje mladine, se pravi, žrtvovati se celega človeka, žrtvovati svoj duh in svoje živce.
III.
To splošno nervoznost skuša človeštvo pomiriti z čezmernim uživanjem alkohola in nikotina, ki sta prva in najhujša povzročitelja nervoznosti." Kcnsum alkohola v Avstriji, Češkoslovaški, na Poljskem in tudi v S'ovcniji in na Hrvaškem (Srbi so zmerni in trezni!) je naravnost ogromen kljub strašnemu podraženju. V drugih deželah pa si pomirjajo živce z morfijem, kokainom in opijem. Brom preparati in veronal pa tudi pri nas nista neznana.
Angleška vlada podvzema stroca pro-hibUlsna s.cdstva proti uživanju kokaina in opija, takisto i Francija.
Amerika je takoj po voini prepovedala vsakteri uvoz alkohola. »Times* poroča iz New Vorka, da je tudi kajenje damam pod strogo kaznijo prepovedano. Za vsako pokajeno cigareto v javnem lokalu mora dotična dama plačati 25 lun tov kazni (1 funt je 4600 kron). Takih občutljivih kazni bi si jaz želel v Jugoslaviji za naše mlade dame, ki še pestujejo šol. knjige in za našo nadebudno moško mladino vseskozi do IS. leta. Tedaj ne bi naši študentje izpreminjali šolskih stranišč v kadilnice in si ne bi v vestibulu in na stojmjicah šolskih poslopij odhajajoč1 iz šole pred našim nosom nažigali cigaret in se nam prešerno smejali v obraz — češ, kaj nam morete, disciplinarni red nam to dovoljava. Doli s tako svobodo, čim prej, tem bolje.
Znan! nemški učenjaki Gaupp v Tiibln-genu, Kraepelin v Monakovem, Abder-haldcn v Malle ln Striimpel v Leipzigu
' V decemb. evezku »Deutsche Revue» razpravlja obširno o teh dveh povzročiteljih nervozitete tajni svetnik med. doktor prof. Mayer, dir. psihijatr. in živčne klinike v Konigsbergn: V/as macht BOrvbst.
so naslovili letos polet! poziv na nemške zdravnike, vzgojitelje, starše in vso aka-demično ml idino da se bore z vsemi dopustnimi sredstvi proti alkoholu in čezmernemu uživanlu nikotina, da greddmed narod in ga pouče o teh sovražnikih kulture in ljudskega blagostanja.
In naš list za čuvanje narodnega zdravja «Zdravje* ne neha v nobeni številki pisati proti pijanstvu in tobaku.
Naloga doma, šole in poklicanih člni-tcljev je, mladino korenito odvadili od te, za njene mlade živce izredno škodljive razvade, ne pa tako delati kakor neki oče. ki je svojega Hlctnega fanta zaradi slabega napredka v šoli najprej doma pošteno pretnikastil, potem mu ponudil svojo tabatiero In ga nato povabi! na partijo šaha.
Začetkom vojne umorjeni francoski socijalist Jaures je rekel nekoč, da so tri stvari, ki zmanjšujejo ljudstvom pogum in življenjsko moč: laž, lenoba in pomanjkanje idealov. Po vsej pravici pa še smemo pristaviti: isto razdiralno delo opravljata tudi alkohol in nikotin, zlasti če ga ljudje v taki meri uživajo kakor dandanes; za našo današnjo mladino pa, ko je njen organizem toliko trpel med vojno, in še ni ozdravel, je uživanje teli narcotica z eno besedo strup.
Naši mladini bo treba še trdnih živcev, jake volje in življenjske sile in idealov. Le tedaj bo usoda Jugoslavije v dobrih rokah. Mi smo ustvarili lejjo domovino — lep dom; lastna mladina naj nam ga ne zapravi! Kdor ima krepke živce in močno voljo, temu se ni bati nobenih sovražnikov, ta IzdržI najdaljše ln ostane zmagovalec.
Avtonomija socialne politike
Člen 93. vidovdanske ustave našteva posle, ki spadajo v področje avtonomnih oblastnih uprav. K tein poslom spada tudi skrb za socialne naloge v oblasti.
Tudi zakonski načrt o upravni razdelitvi države predvideva za socialno politiko popolno avtonomijo. Niti k temu načrtu, niti k ustavi nismo dobili motivacijskega poročila in zato ne poznam razlogov, ki so bili za avtonomijo socialne politike merodajni. Motivacijo pa tudi nihče ne pogreša, ki ima malo vpogleda v namen in pomen socialne politike in ki si je vsaj deloma osvoji! motive tujih držav, ki so narekovali vsebino socialno-političnim zakonom. Uspešen razvoj socialno politike jc pač samo tam in takrat mogoč, ako je krajevni iniciativi in iniciativi neposrednih interesentov v široki meri omogočeno uJejstvovanje. Historični razvoj socialne politike nam kaže, da se široko ljudstvo, tako delavci, kakor delodajalci, še ne zavedajo velikih naloviti dolžnosti te politike in stoje zato tem bolj »modernim* zahtevam nekako indi ferentno ob strani. V ljudstvo je globoko prodrlo prepričanje, da je davke trebn plačevati, oba ekvivalenta, to je davek na eni strani in zaščita, ki jo daje država, na drugi strani, sta pri ljudstvu v polni zavesti. Ekvivalenti v socialni politiki, zlasti v socialnem zavarovanju, pa do danes niso bili izrazito jasni, ker prvemu ekvivalentu (zavarovalni premiji) ne sledi takoj drugi ekvivalent (dajatev), v velikih slučajih pa sploh i70Stane. Ti razlogi so v ljudstvu ustvarili nerazumevanje za socialno politiko in država je morala proti temu nerazumevanju nastopiti s pritiskom; tako so vse države ustvarile zlasti obvezno socialno zavarovanje.
V Nemči;i so kaj kmalu spoznali, ila je socialna politika, zlasti pa socialno zavarovanje. postavleno na pesek, ako k sodelovanju ni pritegn;en kolikor mngoje Širok krog neposrednih interesov. V tem ude°"sfvovanju interesenti šele morejo uvideti enakovrednost ekvivalentov in v njih notranjosti se vedno bolj zmanjšuje odpor proti socialnim dajatvam. Zato je Nemčija v socialnem zavarovanju uvedla najširšo krajevno In Interesno avtonomijo. Popolnoma je ločila socialno zavarovanje od državne upravo in je s tem realizirala davno zahtevo vseh teoretikov in praktikov v socialnem zavarovanju.
Naša viilovdanska ustava v socialnih in ekonomskih določilih v členu 31.. predpisuje, da se mora zavarovanje delavcev urediti s posebnim zakonom. Ustava se je prav dobro zavedala težav socialnega zakonodajstva in zato je predvidela sodelovanje javnosti v obliki posebnega sveta (čl. 44.).
Dosedan;a naša zakonodaja teh ustavnih določil ne utiošteva dovolj. Deloma ;e to razumljivo: revizijo socialne-politič-nih uredb, je moral zakonodajni odbor izvršiti v predpisanem kratkem terminu, torej celo na brzo roko. V bodoče pa se bo moralo na to strogo paziti.
Zakon o socialnem zavarovanju. kakoT ga je odobril zakonodajni odbor, je zato precej nepopoln. V javnosti sc je o tem velevažnem zakonu slišalo zelo malo. Edini list ki je v njem pisal malo bolj kritično, je bilo »Jutro*. Te brezbrižnosti si ne moremo drugače razlagati kakor s prepričanjem, da tega — najtežjega zakona ni niti eden poslanec prebral, kaj šple se v njegovo vsebino poglobil. Kmetijsko zavarovanje ima biti na isti način in po isti organizaciji izvedeno kakor zavarovan* ostalih delavcev. To je velika pogreška, katere posledice se bodo šele pokazale.
Zakon uvaja popolno upravno centrali- j zacijo socialnega zavarovanja, ki bo osre- i ciotočeno pri eni juridični osebi, pri j »Središnjem uredu» za zavarovenie de- :
laveev ▼ Zagrebu. Organi po oblastih ko samo izvrševalni organi centralnega urada. Centralni urad ne izvršuje samo nadzorstva, on ima pravico meritorično posegati t delovanje okrožnih uradov. On razpolaga z vsem denarjem, on je lastnik vseh sanitarnih naprav, on nastavlja in odstavlja uradništvo, on določa premije in dajatve, on priznava rente itd. Oblasti je odvzeta vsaka samostojnost. Pritožbe gredo prav tja na ministrstvo, ki bo moralo imeti, ako bo hotelo izvrševati vse, kar si je jk> zakonu predpisalo, celo armado urandištval Oblast, ki ima ustavne dolžno&ti skrbeti za socialno politiko,
torej gotovo tudi za bistvo, nima prav i nobene pravice in ingerenco na socialno
zavarovanje. Vge je pridržano ministrstvu. Ustava pravj drugačel
Zakon še ni podpisan. Ali je Se čas za revizijo? V mnogem oziru bi bila potrebna. Izvršiti bi se morala seveda s sodelovanjem vseh faktorjev, ki so za to poklicani. Na drugi strani je ros, da bi mogla revizija ojačiti konzervativne struje, proti katerim Je minister Kukovec s tako vnemo in spretnostjo uveljavil načela modeme socialno-politične zakonodaje.
Dr. L B.
Gospodarska vprašanja
Problem obnove železniškega prometa
Vse časopsje te bavi zadnji čas obširno s kritiko naših prometnih razmer. Neposredni povod zadnjim razpravam je bilo to, da se je moral zadnje tedne na vseh progah državnih žclcznic osebni in blagovni promet znatno omejiti in da jc vsled tega nastal tudi občuten zastoj prometa na privatnih, torej pri nas predvsem na južni železnici. Kot vzrok se je navajalo pomanjkanje premoga, defekt-nost strojev in vagonov.
Naš promet dela gospodarskim in kon-snmentskim krogom nemalo skrbi in vedno bolj in bolj prodira v javnosti zavest. da jo glavno izhod šče iz naše gospodarske kalamitete obnovitev, sanacija in organizacija prometa. Ze takoj po prevratu so inozemski gospodarski eksperti, ki so v informacijske svrhe prepotovali našo državo, v svojih poročilih enoglasno izjavili, da je gospodarski problem naše države predvsem prometni problem in da se bo z reštvijo prometnega vprašanja avtomatično zboljšalo in napredovalo celo gospodarstvo.
Obnova prometa ni bila lahka stvar. Na ozemlju bivše Srbije je bilo okrog 1500 km popolnoma porušene proge, da niti en objekt ni ostal intakten, obe delavnici uničeni, savski most razstreljen in vse postaje demolirane. Tekom dobrega poldrugega leta trudapolnih naporov se je posrečilo obnoviti na celem tem omrežju železniški obrat, ki Je d »sedaj Že tako napredoval, da vozijo na glavni progi mednaro-lui brzovlaki.
Na našh pročanskih železnicah po. so se Selo tedaj začele kazati vedno bolj in bolj katastrofalne poslodice vojne. Za vzdrževanje proge se med vojno ni skrbelo in večina prog je zarasla s travo, ki privlaču:e vlago in je vslej tega največji škodljvec celotne nasipne naprave. Pragovi se niso izmenjavali, vozni park ni bil leta pregledan in popravljen, marveč so se vagoni n stroji kljub pomanjkanju mazil izrabljali prekomerno. Zato postaja sedaj število defektnih vozov Jim dalje tem večje in nam je že tretjina blagovnih vagonov neporabn h. Pokvar-'eni vagoni stojijo na slepih tirih vseh postaj in se po večini kvar jo še naprej, letoma jih tudi okoličani uničujejo in »kradejo. Lajiki pa, ki vidijo te velike množine stoječih voz, kritizirajo vozov-no vodstvo, češ da noče ž njimi dispo-nirati.
K vsej tej mizeriji sta se pridružila še Iva momenta, ki sta še bolj povečala krizo. Na eni strani je b lo vedno pomanjkanje premoga, na drugi strani kopičenje vagonov na carinarnicah, ki so s svojim počasnm poslovanjem zadrževale nad dva tisoč vagonov dnevno, in ne-razloženo demobilizacijsko blago tudi »krog 2000 vagonov. Vsled proti državi naperjene železničarske stavke v aprlu 1020. se je moralo odpustiti iz železniške -dužbe na/l 4000 kvalificiranih nameščencev. Ta občutna izguba se ne da preko noči nadomestiti Temu je sleJilo radi lega brezobzirno premeščanje, neglede na to, ali ima dotičnik v novem službenem kraju stanovanje ali ne. Vse to je vzbudilo veliko nezadovoljstva in mnogo zelo izvežbanih in dobrih sil Je vsled tega odšlo iz državne službe.
Medtem pa je potekal čas in ministrstvo za promet ni ukrenilo ničesar po-zit vnega za obnovo prog in voznega •>arka- Mnogo preveč pažnje je posvečalo projektiranju in štuliranju novih prog, kakor pa obnovi starih. Glede dobave pragov ni prišlo do nikakega sporazuma s producenti; popravila vagonov in strojev v delavnicah so se vršila v neznatnem obsegu in na obnovi gornjo naprave se ni delalo nikjer. Ministrstvo se tuli ni pečalo z reorganzacijo administracije in je šele v letošnjem proračunu vpo-stavilo nekaj kreditov za obnovo prog. Za obnovo parka pa še vedno nI izdelan program ln je to vprašanje ostalo tudi pri Investicijskem posojilu nerešeno. Vsled tega smo prišli tako daleč, da se lajo kriti lo 10 do 20 odstotkov potrebe nepokritih in 34 odstotkov pokrit h voz. V sami Sloveniji leži okrog 30.000 vagonov Izvoznega blaga na postajah. To blago se radi pomanjkanja vagonov ne more odpremtl Radi pomanjkanja voz trpi tudi dovoz živil iz Vojvodine v Slovenijo, trpi prevoz in eksploatacija solaren v Kreki in premogovnikov v Bosni. Samo do novega leta je bilo ▼ Sloveniji in Hrvatski napovedanih okrog stotisoč vagonov blaga za izvoz na zapad. Radi nedostatka prevoznih sredstev se da le tretjna ali četrtina blaga vnovčiti v izvozu. Naše prometne razmere ovirajo trgovce, da bi pravočasno mogli dobaviti blago na sklenjene kupčije, naše tovarne stojijo mnogokrat, ker nimaio vagonov ia dovoz surovin. n&S les troijf
In prepereva v železniških in privatnih skladiščih in izgublja vedno bolj in bolj na ceni. Pri čakanju na vagone nosi trgovec in producent ogromen valutni r ziko, ko cena valut inozemskih držav, kamor dobavlja blago, tekom par dni poraste ali pade do 100 odstotkov in popolnoma spremeni celo tržno situacijo.
Zato je skrajni čas, da se vsa pažnja posveti sanaciji prometne krize. V tem oziru je najnujnejše vprašanje obnovitve prometa na obstoječih progah, da dosežemo vsaj predvojno količino v blagovnem prometu. V ta namen bi bilo po-trebn h več energičnih ukrepov, in sicer:
1.)	Na račun reparacije naj bi se skušala v Nemčiji dobiti v prvi vrsti prevozna sredstva, ki jih Nomčja producira v dovoljni množini;
2.)	Nemčija naj bi na račun reparacij zgradila pri nas potrebne železniške delavnice.
3.)	Za popravo vagonskega parka naj so angažira vsa domača industrija, posebno naša železarska in lesna industrija, ki sta dovolj razviti.
4.)	Za zlobno poškodovanje vagonov pri premikanju naj se določijo občutne kazni in denarne globe.
5.)	Pospeši naj se razdelitev in pre-vzotje starega avstro-ogrskega voznega parka.
C.) Razložijo naj «o vsi vagoni, ki ležijo že mesece natovorjenl v garažnih postajah okrog Beograda z deinobiliza-eijskim režijskim blagom.
7.)	Pospeši naj se dograditev srbsko-l»o®anske železniške zveze za ozkotirne železnice, da bo prešel park srbskih In bosanskih ozkotirnih železniških omrežij v skupno uporabo.
8.)	Z južno železnico Je treba čim prej skleniti sporazum glede investicijskega programa za obnovo parka.
Razen teh točk je treba še cela vrsta Irutrih reform, predvsem pojačenja obratna kontrole, ki je na državnih železn eab zunaj na progah zelo nezadostna. Osnuje naj se namesto sedanjega tarifnega odbora, ki samo na papirju obstoja, in ki še dosedaj ni bil niti enkrat sklican in tekom dveh let niti konstituira! ni. državni železniški svet iz zastopnikov gospodarskih krogov in takoj skliče k zasedanju, da izdela podroben načrt za -bol:šanje prometa.
Ako je splošno prodrla zavest, da je naše prometno vprašanje ključ situaciji, je dolžnost vlade, da ugodi tej splošni zahtevi. Tudi Slovenija bi lahko mnogo pripomogla s svojimi industrijami in s številnim kvalificiran m delavstvom, ako bi se bila vsaj osnovala v investicijskem programu notranjega posoj la predvidena državna železniška delavnica v Ljubljani. 01 prvega posojila pa je že preteklo po! bta, toda s pripravami za našo delavnico se šo ni pričelo. V interesu stvar je, da se priprave več ne zavlačujejo.
Izvoz jajc
V sredini leta 1919. sem se trudil, da bi združil v trgovsko družbo izvozničar je in nabiralce ja'e. Takrat so se vrin li v to trgovino različni ljudje, ki o tej izvozni trgovini niso imeli mnogo pojma, in ki so tlačili v zaboje vse, kar je bilo j podobno jajcu. Taki »izvoznifkirf > so škodovali dobremu imenu naše izvozne trgovine in našemu blagu tako, da so Švicarji celo javno v izložbenih oknih naznanjali, da ne prodajajo jajc iz Jugoslavije. Družba bi razpolagala s potrebno izkušnjo v tej trgovini, bi gledala na to. da bi šlo le izbrano blago na švicarski trg, medtem, ko bi blago, katero ne prenese dolgega prevoza, lahko spravila na domači trg po n zkih cenah. Svetova! sem že takrat raznim izvozničarjem. da si naj zagotovijo prosto trgovino s tem. da spravljajo na domače trge dovolj bla-sra in naj žrtvu:ejo od svojega dobička kekaj in prodajajo doma po n zkih cenah.
Moja prizadevanja so ostala brezuspešna zaradi domišljavosti nekaterih, katerim se je zdelo za malo, da bi bili skupaj v eni družbi z malim trgovcem. Ni se ustanovila družba, izvažalo se je naprej nepregledano blago, so s tem škodoval o dobremu glasu naše trgovine, domači trgi so ostali brez blaga In posledica je bila ta, da je bil potem izvoz jajc popolnoma zabranjen. Pokvarile so fe velike množine blaga po raznih skladiščih, ker so mnogi čakali na otvoritev izvoza in so držali blago po skladiščih. Pozneje so pokvarjena jajca plavale proti Cmemu morju, ker so jih vozili v Dravo.
Organizaeja izvozne trgovine z jaici ie danes še bolj nujna kot kdaj. Prej eo imeli na naših tleh lo trgovino v rokah Nemci, ki so se združili v močno izvozno družbo. Ce so Nemci čutili potrebo organizacije, obstoji ta potreba tudi pri slovenski trgovini. Danes seveda ni posebnih težav ori izvozu, ker ie za naše
blage Švica dober odjemalec fn valutam©'
razmere omogočajo dobifikanosni izvoz v to deželo. Prišel bo pa čas, ko izvoz n-bo več tako lahak, ne tako dobičkanose-ia bo treba iskati tudi druga tržišča ra: ven švicarskega, kamor bo zopet pritiskala Italija t svojim blagom.
Pred vojno sta bili veliki konzument našega blaga Nemčija in Angleška. Vse boljše blago Je šlo na Angleško. Na teb tržifčih so močno nastopale Galicija, Ru s ja. Poljska s cenenim blagom. Naše bi* go jo imelo hudo konkurenco. Ohranilo pa »i je nemški in angleški konzum le zato, ker je prihajalo na trg isto in izbrano blago. Vse slabše blago e pa kor sum ral na Trst.
Za izvoz na navedena tržišča bo trebn obile izkušnje v trgovini s Jajci, mnogo glavnice Ln veliko dela. Tega pa posameznik ne zmore in zato se naj naša trgovina že danes briga za bodočnoet.
Opozoril bi še na nekaj. Na Madžarskem je vlada prisilila izvozničarje, da morajo budimpeštanski trg zalagati s jajci po štiri madžarske krone, in sicer morajo dati za vsak izvožen vagon (110 zabojev po 1440 jajec) 55 zabojev domačemu trgu. V naših mest.h ni dobiti jajc, kvejemu po neznosnih cenah. čuje se, da so razne organizacije že opozorile merodajne kroge na potrebo preskrbe lastne porabe. Naše izvozničarje zopet lahko zadene kaka nezgoda v obliki vladnega posega v prostost izvozne trgovine, zato je priporočati izvoznim krogom, naj se zavarujejo pred tem na ta 'način, da zalagajo domače trge z jajci po nizki ceni. Imeli bodo pri tem vedno manj škode, kakor pa če vlada poskrbi s svojimi ukrepi za krit,xs domačega kon-suma.	Železni k.
LJUBLJANSKI TRO,
Aprovizačni odsek občinskega sveta -te loloči! v seji dne 20. januarja tržne cene mesu. o katerih smo deloma že poročali.
Prvovrstno volovsko meso po mesnicah in na trgu zadnji del 42 K. sprednji del 58 K; meso druge kvalitete, to je debele telice in slabši voli 36 K zadnji del in 32 K sprelnji del; meso krav 20 K zadnji de! in 22 K sprednji del. Teletina 10 K. Prašičje meso: cel prašič po 44 K. meso FI. vrste (rebra, pljuča in slično) 10 K kg, hrbet brez privage 00 K kg. Dvig cen je bil nujno potreben, da sp vsled pomanjkanja blaga cene ne po-vspnejo še višje. Stranke se opozarja, naj najstrožje pazijo na to, da mesarji ne bodo računali višjiv cen kot gori navc leno. Napram onim mesarjem, ki navzlic novih, sedanjim nakupnim cenam živin« orimemih mesnih ccn ne bodo dovažal' na trg blaga, se bo na/strožje Ln brezob rimo postopalo. Sedanji ceni moke pri memo ss je določila cena kruhu sleieče 21 K beh kruh. črn kruh 17 K, ržen 18 B -.a kg. Zemljo in drago slično pecivo j« prosto. V ostalem je večji treni promet , amo ob sredah in sobotah. Skromne Inevne potrebe občinstva se krijejo; pri manjku "o precej občutno moke. Jajca ^ ■.lačujejo po 6 K. Krompir 6e plačuje tw trgu po 6 K kg.
Občinstvo se opozarja, da ima mest •■a aprovizacija zadostne zaloge krompi' a po ceni 4.80 K. Krompir je zdrav in si ga občinstvo lahko na licu mesta, ogle la v barakah za šolo na Ledini, kjer se vrši ves dan razprodaja.
NADALNJE ZNIŽANJE CEN ŽIVLJEN
SKIM POTREBŠČINAM V ANGLIJI
Po cenenskem indeksu »Labour Gaze:-e» so tudi v novembru padle cene živ-1'enskih potrebščin v Angliji. Ako se vzamejo cene za julij 1914 povprečno kot 100. je razvoj, v procentih te začetne številke' iaraien, izza leta 1920 sledeč:
1920 1921 L januar	125 1«5
t. februar	130 151
1. mare	130 141
1. april	132 138
1. maj	141 128
t. junij	150 119
I. julij	152 119
t. avgust	155 122
1. september	161 120
1. oktober	1« 110
1. novemlier	176 103
1. december	169	99
Cene za živila v mali trgovini samo so proračunjene 1. decembra na 95 odst. Nazadovanje je povzročeno pred vsem no nadalTrem padanju cen mesu. moki, kni-hu, slanini in ribam, dočim so se jaj<*a. v novembru podražila.
= Kriza na češkoslovaškem lesnem trgu. Iz Prage poročajo: Kriza na lesnem trgu se je tekom zadnjih dni precej poostrila. Povpraševanje po lesu ponehava,. Cene so nižajo. Zaradi visokega stanja valute tudi ni misliti na večji izvoz, čeprav je povpraševanje iz Francije in Anglije nekoliko oživelo. Madžarski le-snl trg zavzema vedno bolj Rumunija.
= Nove banke v Srbiji. V Negotinu e osnovala »Krajinska kreditna zemlj<v radnička banka* r. glavnico 1 milijona dinarjev. — V Strumci se je osnovala »Stnimička trgovinska banka* z glavnic«* 1 milijona dinarjev.
Nova banka v Ljubljani. Ministrstvi* za trgovino in industrijo je dovolilo c. Viktorju Medenu, veletržcu v Ljubi'ani, m tovarišem, da smejo ustanoviti delniško družbo z imenom »Trgovska banka* d. d. v Ljubljani. Banka se bo b.v vila z vsemi posli, ki spadajo v področja trgovskih bank. Osnovna delniška glav. niča znaša 10 milijonov kron tei je razi deljena na 25.000 delnic oo 100 kron.
Iz življenja in sveta
General Jizrišič«
f Dolina Kama je po mišljenju poIkovnf-iB« je odloČila, da hoče izrabit! svoje | jenost^ gwpe Gonrand, na dragi rad! ■ ka najlepša dolina na svetu. Z Gavrizan-
Ko smo ob času balkanske vojne slišali, da se bori za svobodo Srbije tudi bivši pruski oficir Sturm-Jurišič, smo se temu nemalo čudili, ker nismo poznali srbskih razmer. Še bolj pa je bilo to čudno ob času svetovne vojne, češ pruski oficir, sedaj srbski general, se bori proti nemški armadi, ali ie to mogoče? Spomnimo se samo, kakšen krik je nastal na
j karja ln drugih vrhov padajo v dolino čase, na staro vojno, na Prusake, na! strme pečine. Vlažnemu zraku se ima za-
1870, na Petra Mrkoniiča, na balkansko! hvaliti bujna vegetacija visokih grmov v vojno, na svetovni metež. na praško bol- j najlepših barvah. Grmovje je
nico in na pevajočega Srbina:
Sv! se Srbi nasmijaše, Pavle Šturm najviše...
Svi se Srbi nasmijaše,
Pavle šturm najviše...
Pel je tolikokrat, da smo jo nazadnje pe!i vsi. !n včasih zvečer nas je zbudila ta pesem kakor iz sanj. Eden je začel, pa drugi, tretji. Pruski general, Jugoslo-veni ti pojo pesem! Oni se smejejo s Teboj in z vsemi Srbi. !n tako smo ob tej pesmi čakali od dne do dne.
Po prevratu sem videl generala Stur-ma-Jurižiča v Rogaški Slatini 1. 1019. Poznala so se mu visoka ieta. Hodi! jc ob palici po promenadi, a bi! je še vedno zelo živahen. Navadno ga le spremljala ;tarejša dama, ki so je z njo v pogovoru zdaj pa zdai ustavil. Stanoval ie v vili «Jankomir», kjer se mu je parkrat bolezen tako poslabšala, da je bilo ponoči pričakovati katastrofe, a presta! je sreč-flo te napade, ki sa bili posledica vojnih naporov. Gledal sem nan] s spoštovanjem in v mislih se mi ie ponavljala pesem iz praške bolnice:
Svi se Srbi nasmijaše.
Pavle Šturm najviše...
Zdai ie umrl in ko sem čital o njegovi :-mrti, sem se spe—nI!, na vse te težke
sveta, je imel pred kratkim v Londonu predavanje o divjih in romantičnih lepotah do sedaj še nepristopnega gorovja Himalaje.
•Domačini«, je Izjavil polkovnik, <so
izvedeli od Dalai Lame, svojega vrhovnega svečenika, da pridejo v njegovo deželo belokožci, Evropejci, ki jih je treba sprejeti z veliko ljubeznijo in jim iti, kjer le mogoče, na roko.« In Tibctanci so izpolnili svojo dolžnost v polni meri. Pripomniti je treba, da so videli Tibetanci do sedaj le redkokdaj kakega Evropejca in so zaradi tega med seboj naravnost tekmovali, kdo jim bo bolje ugodil. Tibetanci so mongolskega plemena, moški telesno jako razviti. Obleko napravljajo sami iz ovčje volne. Zemljo obdelujejo v potu svojega obraza In se nikdar ne selijo v svet.
Največji vtis je napravila nanje fotografija, ki je če niso nikdar videli. Ako so dobili gotovo sliko, so smatrali to za najlepše in najdragocenejše darila V Šekar Cede se nahaja v tamkajšnjem samostanu starec, ki ga domačini obožujejo kakor svetnika. Ko so domačini zaznali, da smo fotografirali tudi njega, je šla ta vest od ust do ust. In še sto milj daleč od samostana so nas prosili za sliko svetnika. Nič jim ni bilo dražje od njgove slike, ki so jo postavili takoj pred domači oltar.
Naravnost neverjetno je, kako slabo poznajo domačini okolico, v kateri žive. V mestih ne morete dobiti nikakih informacij o okolici. Tibctanci so nam šli sicer vedno na roko, toda ravno njihovo nepo-znanje bližnje okolice in njihove slabe informacije so nas mnogo ovirale na potovanju.
Eden najstarejših običajev teh p!cmcn je, da moških ne pokopujejo. V vsakem selu je nekoliko mesarjev, ki razsekajo truplo na drobne kosce, katere raz-mečejo potem po polju — pticam za hrano. To pa je jako umestna uredba. V libetu je namreč nad po! leta vsa zemlja trdo zmrznjena In bi bilo zato pokopa- i vanje nemogoče. Ako so ptice site in zato ostanejo kosci trupla dalje časa zunaj, i potem se smatra, da le bil mrtvec upor- J nik ali da jc živel drugače pregrešno živ- j Ijenje.
Ljudje bolehajo na vnetju očes in sivi mreni in to zaradi velikih vetrov !n silnega prahu. Vsako leto enkrat sc kopljejo v roči vodi, in sicer ravno pred zimo. Ženske si mažejo lice z mastjo, da se zavarujejo pred vlažnim zrakom in slabim vremenom. Med prebivalci
Nepoznani deli sveta.
_______________Vodja angleške ekspcdicije na Mo- j
Dunaju ob začetku svetovne vojne, češ mit Evercst (Gavrizankar), najvišjo goro da je komandant 6. kora general Boroevič Srb, ki bo vso Avstrijo izdal. Vojaški krogi so pomirili dunajsko šmokov-sko časopisje, da je Boroevič strokovnjak in zvest Avstrijec To se je pozneje tndi res izkazalo na Soči. Boroevič je Dil ^amo vojak; kot tak ie doigral in zaigral.
Drugače Je bilo v ;i. Tam ni nihče dvomi! o zanesljive generala Jurišiča. Saj so vedeli vsi, da je popolnoma srbski: udeležil se je dveh vojn od I. 1870 ta srbska armada ga je štela med svo)e najboljše gc-ncrale. Tudi on je bil samo vojak. Kot Prus je prišel v Srbijo In se j ie popolnoma posrbil; spoznal je hrabrost tega naroda, snovna! je njegov zgodovinski poklic njegovo borbo za pravico in mu je posvetil vse svoje življenje. Vojaki so v njem videli moža, ki pozna t o zmago ali smrt.
O generalu Sturmu-Jurišlču ie nasta-* iepa narodna pesem:
Svi se Srb! nasmijaše.
Pavle Sturm najviše.
Vsi Srbi so se posmcjali, najbolj pa Pavle Sturm... Kdaj je to bilo? Tam za Prilepom I. 1912. Turki so prišli in so rekli naj se Srb! udajo, ker jih Je premalo in bodo itak premagani. Turke je vodi! Zcki-paša. Pa so se Srbi posmejali, najbolj pa Pavle Sturm. Sicer stvar ni bila smešna, kajti položaj je bil zelo resen.
Toda «posmeh* je zmagaj, posmeh nemarnosti, zavest lastne sile. Cu! sem nt koč srbskega ujetnika, ki je pel to pesem. Prepeljali so ga iz Arada v Prago, kjer nam je popisoval grozote aradskih ječ. N^loveško so delali z ujetniki madžarski trinogi. Toda zavest je zmagala. Po lečah je dor.ela pesem:
Svi se Srbi nasmijaše,
Pavle Šturm najviše...
In ko !e prišel ta Srhin Iz Arada v našo bolnico, sede! je na posteljo In je za-oel pesem o generalu Jurišiču.
dobit? še
tik pod ledeniki. Nekoliko nižje so pre-! krasni gozdovi jelk in borovcev. Vsa ve-! getaclja ima najnežnejše barve in nlance, a Gavrizankar je gol in leden, nad njim I samo temno-modro nebo. Vlažen zrak na-1 pravlja najlepše učinke barv pri solnčnctn vzhodu In zahodu In omogočuje pogled v nepopisne daljave. Skoro oranžnate so barve, ki olepšavajo vso prirodo ob solnč-nem zahodu. Gotove dneve more človek s prostim očesom videti tudi 100 milj daleč. V takih trenutkih pa človek šc prav posebno občuti, da Je samo neizmerno majhen atom v veikem svetu lepote.
V mrežah izsiljevalca.
Newyork ima sedaj senzacijo, ka-tor« so (wilni vsi listi in je vzlmdila med občinstvom navečje zanimanje. Napetost se je sedaj še povečala, ker se je glavni junakinji posrečilo preoblečeni pobegniti s prekomorskim par-nikom na Francosko.
Glavna junakinja je neka Aim* Gouraud, ki živi že 12 let v Parizu in stanuje na Trokadern v neki luksuri-jezni vili, v kateri je prirejala glasovi te in morda tudi zloglasne orientalske svečanosti. Kdor pogleda sliko te krasotice, zapazi na njej predvsem bogastvo. Na vsakem ušesu ima po štiri dijamante, velike kakor lešnik, okoli vratu pa če tvorce t rok o verižico biserov najčistejše kakovosti. Na sliki se dama opira na komolce in drži roke pod brado. Ta poza je očividno izbrana zato. da se vidijo težke zlate rokavice in prstani z dijamanti in biseri. Dama je v resnici zelo bogata in izvira iz Kalifornije, kjer je bil nien oče večkratni milijonar.
Iz njene preteklosti je omeniti samo to. da je bila šestkrat poročena. Trije m ožjo so ji umrli, trikrat pa je ločena. Pred kratkim se je pedala gospa Gcurand iz Pariza v Newvork. da opravi tamkaj neke posle, ki pa menda niso bili posebno težavni, zato
bivanje v Newyorku tudi ▼ avrho, da navzočnosti dveh drugih detektivov^
izgubi nekaj svoje debelosti. Poklica-la jc v newyorški družbi znanega maserja Bruna Schilla, ki jo je masiral tri tedne in ji potem predložil račun v znesku 10.000 dolarjev. Akoprav je bila gospa Gourand bogata in je im^-la vročo željo, da postane vitkejša jo je vendar maserjeva zahteva tako razsrdila, da mu jo odpovedala na-daljno službo. Toda vampir se ni dal kar tako odpraviti.
Naslednji večer je prišel k njej in jo z drhtečim gladom prosil, naj mu, kor že noče plačati 10.000 dolarjev vsaj dovoli, da sme to noč presjati v sobi poleg njeno sobe, da se na ta način izogne preganjanju policije radi nekega neporavnanega računa paio-brodni družbi Cnnard Line. Selile j° plakaL prosil, zaklinjal in klečal prol damo, samo da bi za neki svoj cilji pridobil na času. Sele ob dveh ponoči se jc posrečilo dami. da se je s pomočjo hotelskega sluge rešila nadležnega posetnika. MLIila je, ca je s tem izsiljeval ni manever končan, toda Schill se je na pravi napad šele pripravljal. Prihodnjega dne je priM k dami sodni sluga s to^Ko, ki jo jc vložila Schfllova žena Elizabeta, Maserjeva žena je zahtevala od gospe Gouran-1 odškodnino v znesku 100 tisoč dolarjev, češ da mu je odvzela ljubezen moža. ker ga j9 na nedovoljen način zadržala v svoji sobi ob dveh zjutraj. Sklicevala se je pri t*m na zakon, ki je v veljavi v državi New-vork. Gospa Gourand je bila silno presenečena, ker se je stvar tako nerodno zasukala, in je poklicala ia pomoč enega prvih newyorSldh odvetnikov. Ta je konstatiral, da sta se isto noč. ko je Schill tako vztrajno pro>il damo, naj mu dae zatočišče v svojih sobah, mudila v hotelu dva od Schilla plačana detektiva, ki sta samo čakala, da bi mogla v slučaju, ako bi se gospa Gourand udala njegovim prošnjam. pozneje izpričati, da je prebil noč pri gospej Gourand. Detektiva bi v tem slučaju s silo vdrla v sobo in konstatirala zakonolomstvo. Toda načrt ni uspel. Na eni strani radi razbur-
katera je poslala Cunam Line, dal nadzirata od Sciiilla plačana detektli va.
Ugotovljeno je bilo torej, da je šl<* za pretkano izsiljevanje in zadevo bilo treba samo izročiti sodišču. T odi Bruno Schill je nenadoma pobegnil Njegova žena je dosledno trdila, mu je t>omogla k begu gospa Gou rand, kar pa je nov dokaz za njeno krivdo. V resnici pa je pobegnil Schill,' ker so je bal tožbe radi poneverjenja-katero je vložila proti njemu Cunanf Line. Kljub temu se je proces med gc*i>o Schill in gospo Gourand nada^ ljeval z vso srditostjo in so obojo« stranski odvetniki napeli vse sile, ds bi razkrili resnico. Lepega dne pa pri« do go*pa Schill nepričakovano k od* vetniku gospe Gourand in izjavi « podpisom, da odstopi od svoje tožba, ker se je prepričala, da so ajuiii očit* ki neupravičeni. Že naslednje jutra pa je polici ;a aretirala odvetnika go« sp-> Oouran-1, ker ga je nasprotni :'<2« vetnik obtožil, da je izsilil imenovano izjav© od gospe Schill s hipnotizira«. ::j-m, katero da je izvršil neki zago< neten človek Ostro. Ko so hoteli bij« hotizerja pozvati pred sodišče, je iz« iiiil tudi za njim vsak sled. Odvetnik gi»sj>o Gourand je dvignil nato tožbo p^oti svojemu nasprotniku raui *Iepa* rije. nakar je bi! aretiran tudi ta. Ta« ko sla se dala aretirati oba nasprot« na odvetnika. Seveda bosta kmalu \z* uščena in proces sc bo zopet Ia« ljeval. Toda o glavni priči Schillu so vedno ni sledu. Policija je konstatira« l:i, da jo Schill ne mmo nevaren iz« siljevalec, ampak da je bil med voino nastavljen tudi kot vohun angleško tajne policije v Ameriki, vsled česa$ je vžival veliko protekcijo.
Gospej Gourand se je končno vs^ komedija zagabila in je prišla do pre« pričanja, da je najbolje, ako izgine ia Amerike. To je tuclj storila. Ukrcala se je lepega dne, preoblečna v moške« ga, na neki paruik in prisj>ela sn čno na Francosko, s čemur je raztrgala močno mrežo, v katero so io hoteli zaplesti v Ne\vyorku.
lahtevaJfe
v
kavarnah, gostilnah, brivnicah in javnih lokalih
is
M'
ABC
črni
D E
F G U
irf H
Mit! i Pllli
Radi stanovauskih razmer se vrši d-'a 24. in 25. .annarja, vselej . od 2. do 4. ure popoldne, v skla-vlada.	pri Ranzingerju razoro-
mnogomoštvo. 2ena najstarejšega izmed; da,a d()br0 0lir»BleneSa "potreb bratov pripada istotako tudi mlaj- ,»-"., „ - __■„ „„„„v.
širna. Ako se poCoči tudi srednji, potem	Jak° "S****
pripada žena njemu in najmlajšemu. Samo najmlajši brat ima svojo ženo samo zase. Najstarejši ie obenem očeh vseh otrok. Hrana obstoji iz neke vrste makaronov, ki jih napravljajo iz moke, katero dobivajo Iz doline Bramaputre, dalje iz rezancev, mrzlih cmokov in končno iz čaja, ki ga solijo in zabelijo z maslom. Imaio tudi nekako pivo, ki ga imenujejo «chang*. Po neki žetvi, Je pripovedoval polkovnik, sem videl cclo vas pijano od te slabe pijače.
STR*
(S
fe
0
M g
t
L. Mikuš
Ljubljana Mestni trg 15 iidelovateSj dežnikov
Na drobno!	Na debelo!
Zaloga sprehajalnih, palic.:
Popravila točno in selidno !
št zemljekniižaega vi. 29 k. o. Grad, sod. okraj Kranj, obstoječe iz
štirih stavb (stanovalnega poslopja, sanato-rija, kopališša Irs gospodarskega poslopja) ter zemljiških parcel v izmeri 4 ha 23 a 25 m2
se proda jpčtem ponudb.
Posestvo ima izgrajeno svojo vodno moč (20 II. P.) Francisovo turbino, iastoo elektrarno, lasten vodovod itd. in je pripravno za industrijsko podjetje.
oskubljeno, belo, izbrano. Cene in vzorce na naslov Benko, Zemus, Era!'a Petra 33.
$
H
•
4) VB
S
e o
M
£ Z
+K		i			nn^	!	
W/						m	j
	w		11		?m		
m		S				1BI	
	m		m	1			H
		9	m			wk	
i m			mm W&				
IS						m	
A	B	C	D E beli		F	G	H
A	B	C	Čpni D E		F	G	n
	wt		S"		M wk	S	
S		B		m		'mk	
	mm		M		s		S
B		H		M		S;	
S	mm						8
B		H		B		H i	
	m	B			B	B	
H				H		ffl.W- \h -mM	
A	B	C	D E beli		F	G	H
llfl« _ o t« S «
gs! p =
i C s go|g»
5 S.
r>
N t—
o g
Ki —i
o B c -o
2 ® 5 n
Q|
rs O
-« e.
So &
v>
■a <
o
•B
?
Pošljite rabljena dvnkclesa v popolco | pr aoTO, emajl.ranje z 051; em in ponikljao o. j Na željo se kolesa tudi shranijo čez zime. j
peirska voiaščnioa, soba 4, do vštetega 20. februarja 1922
Kupci morajo v svojih ponudbah izrecno izjaviti, da ostanejo 14 dni: v besedi.	159j8
3
9
I:
% °zirom5 uradnico
veščo popolnoma strojepisja, slovenske in nemške korespondence, spre;m3 takoj v službo večia tovarna v Ljubljani. Ponudbe pod ,,Korespondenca-; na upravo Jutra".
Gradbeno podjetje
ing. DuKič in drug
| Ljubljana, ResSjeva cesta 9. |
| se priporoča za vsa v to | | stroko spadajoča dela,
Zahvala.
Za vsa tolažila, ki smo jih bili deležni ob izgubi svojega hranitelja, se vsem prijateljem in znancem najsrčnejše zahvaljujemo. Enako se zahvaljujemo vsem, ki so rajnega spremili k večnemu počitku; g. ravnatelju Kurentu ter gospodom tovarišem pa še posebe za darovani znesek namesto venca.
Rodbina Kalan.

lana®inr^reeRSSSsesBSBSS
Ijanska kreditna banka v Ljubljani stritar^eva nlica §t-2
Podružnice v Splitu.
Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru,
Ptuju In Brežicah.
Delniška glavnica 55 50,000.000'— Rezerve okrog K 45,000.000'—.
Se
priporoča za vse V njeno I Kupuje in prodaja vse vrste VTedcost-stroko spadajoče posle. | ^	™!ufc in dovoljuje
Prodaja srečke razredne loterije, j vsakovrstne kredite.
Čekovni račun v Ljubljani St. 10.50&. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 281 in 413.
Domače vesfi
*	Kraljev obisk v Dalmaciji Iz Splita se brzojavno poroča: V Splitu se vrše velike priprave za kraljev obiak, pri katerih sodeluje vse meščanstvo. Občina pripravlja 7a kralja veličasten dar.
*	Pokrajinski namestnik gosp. Hri-tor bo prihodnji teden opravil uradno inšpekcije okrajnih glavarstev Preva-lje (23. t. m.). Konjice (24.), Litija (25.) in Kočevje (27.). Zato odpadejo njegove sprejemne ure na pokrajinski upravi.
*	Naš zastopnik pri mednarodnem sodišču. Kakor poročajo iz Beograda, odpotuje t« dni predsednik kasacijskega sodišča, Mihajlo Jovanovič v Prago, da prisostvuje sejam mednarodnih sodišč zveze narodov. Včeraj je v to svrho po-set.il ministrskega predsednika Pašiča.
*	Vest o papeževi smrti, ki je sinoči prezgodaj dospela v Ljubljano, so ob 7. nri zvečer naznanjali zvonovi z vseh cerkva in škofijska ter župnijska poslopja so razobesila črne zastave. Šele pozno zvečer se jo izkazalo, da je bila vest preuranjena in da je v času, ko so mu pri nas že zvonili, papež še živel.
*	Krajevna organizacija demokratske Stranke v Oplotnicl. Na občnem zboru, ki se je vršil dne 15. januarja, so bili izvoljeni: za predsednika Fr. Petelinšek, za podpredsednika Avgust Vcrbič, za tajnika Ign. Pukl, za blagajnika Josip Li-puš, za odbornike pa: Fran Obrni, Fer-do Rahle, Anton Meliva in Ivo Rudolf. Imena odbornikov jamčijo, da bo organizacija z vnemo delovala za razvoj demokratske misli v Oplotnici. Na občnem zboru sta posegla v debato gozdarski u-pravitelj Verbič in Franc ObruL Prvi je obljubil predavanje o gozdarstvu, slednji pa o kletarstvu. Pri razgovoru o občinskih volitvah se je ostro obsojalo postopanje onih, ki so pri volitvah igrali dvolično vlago.
*	Obligatnl prazniki v Jugoslaviji. Vsled raznih vprašanj, kako se naj praznujejo [irazniki raznih veroizpove-danj in državni prazniki v naši državi. razglaša ministrstvo za sccijalno politiko, da je to vprašanjo rešeno definitivno z zakonom o zaščiti delavcev, ki ie bil sprejet od zakonodajnega od'*ira in je že prejel najvišjo sankcijo. Ta zakon bo v kratkem objavljen v »Službenih Novin.ih«. Po predpisih tega zakona mora v podjetjih oMigatno f>očivati delo edino ob nedeljah in na dan 1. decembra vsakega leta. Praznovanje vseh ostalih cerkvenih in državnih praznikov j<» prepuščeno medsebojnemu sporazumu med delavci in podjetniki.
*	Zavrženo načelo Izobrazbe. Iz vrst tiagistratnih uradnikov smo prejeli: Zadnja imenovanja in napredovanja mestnih uradnikov in uslužbencev vobče kažejo, da se občinska koalicija več noče ravnati po službeni pragma-tiki, da jo iz strankarsko političnih razlogov zavrgla načelo šolske izobrazbe, kar bo nujno izzvalo kaotične razmere v razpredclitvi usluž-benstva in pa ono nezadovoljstvo, ki jc povsod vzrok tihe pasivne rezistenee.
*	Kaj js s stavbeno zadrugo v LJubljani? Iz uradniških krogov nam pišejo: Pred mesecem dni se jo mnogo govorilo o nameravanih zgradbah na prostoru za Bežigradom. Iz vrst mestnih uslužbencev se je baje priglasilo nad 30 interesentov, ki so se izrekli za lastne 1 do 2rod-binske hiše, ako jim občina omogoči gradbo s pomočjo ne predragega kredita. Stavbeni in finančni odsek mestne uprave sta baje ta za sedanji čas aktualni socialni korak pozdravila, javnost se je simpatično izražala o privatni stanovanjski iniciativi mestnih uslužbencev, ki naj bi že v tem letu olajšala stanovanjsko belo. — Od tega je prešlo že prcce.i časa- Zdi se. da vsa akcija počiva, V zadn.;em času več nc čujemo o kakih u-radnih razgovorih o tej zadevi. Nastaja opravičen dvom, da hočejo gospodje le-T.i načrt pokopat. Treba i a pojasnila.
*	Pritožbe iz vrst uporabnikov plinarne razsvetljave v Ljubljani. Slab plin, drag pa kot žafran. Pridejo dnevi, da bi se človek zadušil v žvcplenovodikovem zraka v prostoru, ki je razsvetljen v Ljubljani s plinom. Na konci meseca pa račun. da se človek prestraši. Razumevamo, da se je danes premog, režija, svetila itd. silno podražila, vendar se nam zdi nemogoče. da stane 1 svetiljka, ki gori dnevno samo 2 uri — mesečno približno 500 K. To bi si mogli edino na ta način pojasniti. ako nosijo uporabniki pbnove razsvetljave tudi vse Stroške za javno cestno plinovo razsvetljavo. Breme za javno razsvetljavo je na ta način krivično, ker mora nekaj sto abonentov plinove razsvetljave nositi še stroške, ki jih mora prevzeti celokupno ljubljansko prebivalstvo odnosno občina. Opozarjamo na to interesente in občinski svet.
*	Kolo jugoslovanskih sester v LJtib-Tjani prosi in vabi vse svoje članice, da se kar v najlepšem številu udeleže važnih predavanj za narodni prerod v veliki dvorani »Uniona* dne 22. januarja ob desetih dopoldne in ob pol treh popoldne.
*	Članice Kola jugoslovanskih sester Tz Št. Jakobskega okraja v LJubljani pri-re-de dne 5. februarja ob treh popoline v dvorani Naprednega društva za Št. Ja-kobski okraj (Florijanska ulica) predavanje in javno tomobolo z mnogimi dobitki.
*	Zveza vojnih vdov in sirot za Slovenijo v Ljubljani uliudno vabi vse svoje članice na občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 29. januarja ob 9. uri zjutraj v kleti Konsumneara društva na Kongresnem trsu. — Odbor,
Pogreb Ladlce R upnikove, dijakinje IV. letnika učiteljišča (ne realke kakor smo pomotoma poročali) je bil jako lep. Udeležilo se ga je sokolstvo, številni profesorji, sošolke pokojničine. Na grob je bilo položenega mnogo evotja. Naj bo simpatičnemu dekletu ohranjen najlepši spomin,
*	Rodbina Rupnlkova v Ljubljani, ki je
na tragičen način izgubila hčerko Ladico. izreka iskreno zahvalo vsem, ki so izrazili svoje sočutje ob tako nenadni izgubi. Zlasti iskreno se zahvaljuje vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, oso-bito sestram in bratom društva Sokol I., vsem ljubim pevkam in pevccm za milo petje, govornicama za v srce segajoče poslovilne besede, g. katehetu ter vsem darovalcem vencev in cvetja, ki ga je ona tako nad vse ljubila. Zadušnica bo ilne 25. januarja ob 7. uri pri Sv. Petru.
*	Prijava vozov, avtomobilov In koles. Prejeli smo: Avtomobile, bicikle, fi/akar-ske vozove in druga vozila jo glasom razglasa delegacijo ministrstva financ v Ljubljani najkasneje do dne 15. februar-:a 1922 pismeno prijaviti. V Ljubljani jo te objave izročiti pri policijski dirckciji, l51eiweisova cesta 22, III. nadstr., soba štev. 19. Za vsako vozilo so mora vložiti posebno, po predpisih kolckovano vlogo. Kolkovina iznaša pri avtomobilih in vozeh 200 Din in pri biciklih 5 Din. Kdor bi svojih vozil pravočasno in pravilno kol-kovano ne prijavil, zapade v zmislu točke 17, člena 49 pravilnika za izvrševanje določil o taksah, i>oleg plačila redne takse še kazni trikratnega zneska predpisane takse.
*	Osrednja Zveza javnih nameščencev in upokojencev v LJubljani ima nujno sejo širšega odbora v sredo dne 23. januarja ob 20. uri v običajnem lokalu.
*	Svctosavska proslava v Ljubljani. Na praznik sv. Save, dne 27. januarja priredi »Bratstvo* v korist stradajoči niski ilcci v Narodnem domu svečano akademijo, pri kateri sodelujejo g. vseučil. prof. dr. Stojkovič, pevsko društvo Ljubljanski Zvon, godba Dravske divizijske oblasti, tamburaški zbor in dramatični odsek «Bratstva*. Izredna zanimiva točka sporeda pa bo nastop slepega guslarja, ki bo ob spremljanju na staro gusle javorove pel srbske junaške pesmi.
*	Zabavni večer ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva. Ljubljansko prostov. gas. In reševalno društvo priredi namesto običajne božičnlco zabaven večer s plesom dne 11. februarja v »Mestnem domu*. Občinstvo se naproša da nakloni društvu ob tej priliki darov ker je čisti dobiček namenjen le za nabavo pre-potrebnega gasilnega orodja. — Odbor.
*	S. k. «Jadran» v Ljubljani [»riredi dne 2. februarja veliko predpustno veselic« v vseh prostorih »Mestnega doma*. Vse pri'atelje športa vabimo k obilni udeležbi.
*	Ruski knez — raohamcdancc. Dne 7. januarja je v Sarajevu prestopil k islamu ruski knez Scrgcj Nikolajevič Kra-sovskij-Bclskij, rojen v petrograjski gu-berniji leta 1879. Izbral si je ime Said, a njegova dva sina ime Omcr in Enver.
*	Proti preklinjanju na ulici bo pričela nastopati zagrebška policija. Policijsko ravnateljstvo je izdalo vsem varstvenim organom nalog, da ustavijo vsakega, ki bi so na ulici posluževal prostačkih kletvic ter ga prijavijo oblasti, ki bo tako ljudi zaradi prestopka proti javnemu redu kaznovala z globami, oziroma z zaporom.
*	Agrarni odbor za Goriško. Kakor noroča »Edinost*, je civilni komisar imenoval agrarni odbor, razdeljen v "ododsek za Goriško in pododsek zn Istro. Ta odbor bo razpravljal o specialnih vprašanjih, ki pridejo na dnevni red pri razpravah dežolne posvct«v valne komisije. Člani agrarnega odbora so seveda po veliki večini Italijani in je v njem zlasti častno zasto-;>ana italijanska aristokracija.
*	Celjska krajevna organizacija JDS. priredi v soboto dne 11. februarja ob osmih zvečer v veliki dvorani »Narodnega loma* velik poučno-zabavni večer. Pro-rram večera bo obsegal poleg zanimivega nredavania tudi godbe ne in druge zabavne točke.
*	Zdravniško društvo v Mariboru ima lne 20. januarja v klubovi sobi hotela »Union* svojo odborovo sejo. Tovariši | in priiatelji dobrodošli.
*	Gradbena delavnost v Maribor«. Po- i krajinska vlada je zavrnila pritožbo mariborskih bank glede zgradi« lastnih ban- i čn;h poslopij.
*	Španska bolezen je pričela razsajati 'udi v Mariboru. Zbolelo je med drugim mnogo učiteljev, tako da je računati z ustavitvijo pouka v osnovnih šolah. Oblasti nameravajo omejiti tudi javne prire-litve, da preprečijo širjenje bolezni
*	Klic javnih nameščencev ln upoko-! jsneev. Poročajo nam: »Društvo jugoslo- i vanskih državnih uslužbencev za Maribor ' in bližnjo okolico* je sklicalo izredni občni zbor v svrho ustanovitve »Samopomoči* in spremembe praviL Hvalevredno je, la se je pritegnilo k društvu tudi vpo-kojence; kajti ravno vpokojenci so vsled j obstoječih zakonov najbcdnejšl Trpke | besede so padale glede neenakosti dra-riniskih doklad aktivnih uslužbencev in j upokojencev. Ako že aktivni uradnik ne ; more shajati s plačo <000 K. kako pa nnj j živi uradnik s pokojnino 2500 K meseč- j no. Razlika 1500 K je velika krivica, ki j se mora popraviti. Prosimo naše ministre . in poslance, da napravijo energične ko- , rake, da se draginjske doklade državnih aktivnih uslužbencev in upokojencev iz- j enačijo.	I
•	Strop poncijsia predpisi gte^e priseljevanja in glede ponočsvanja so uveljavljen! v Maribora. Kdor se brez dovoljenja naseli v mestu, bo kaznovan z globo do 60.000 K za prekoračenje policijske
.ure bodo odgovorni v bodoče tudi gosti
•	Razpust društva. Uradno je razpu-Sčeno društvo »Vercin der deutschen Bautechniker SfMstcicnnarks* v Mariboru, ker nima članov in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj.
•	Samomor. Iz Maribora nam poročajo dne 21. januarja: Danes so našli v kleti hiše Prešernova uliea 31 obešenega SOlet-nega čevljarja Ignaca Radovnika. Kaj je vzrok samomora se ne ve_ Radovnik je živel v urejenih razmerah.
•	Mlad popotnik. Mariborska policija je prijela enajstletnega fanta, ki je pri-romal iz Avstrije in hotel potovati dalje v Bosno. Oddan je bil krajevni zaščiti de-ca, ki ga bo spravila nazaj k njegovim staršem.
•	Pol milijona defravdlrala. Iz Tuzle v Bosni se brzojavno poroča: Asistentka pri rudokopu v Kreki, Štefanija Grubcšič, ki je poneverila pol milijona kron, je pobegnila neznano kam. Štefanija Grubcšič je stara 27 lot. okroglega obraza, mrki rili oči in ima svitle. kratko ostrižene l3se.
•	Tatvine na železnici. Iz Subotice nam poročajo v aferi nekega železniškega u-radnika. Komisar železniške policije je lelezniškega uradnika Borivoja Jovanovi-ča zasačil v trenutku, ko je v službeni uniformi iz nekega vagona kradel razno blago. Bil je takoj aretiran. Priznal je, la je izvršil že več podobnih tatvin. Odrejena je stroga preiskava.
•	S'eparskl «ruskl ujetnik«. Poročajo nam iz Litije: V »Jutru* z dne 20. jantiar-:a 1922 sem čital. da je bil aretiran na ljubljanskom slavnem kolodvoru neki Edvard Pogačnik iz Celja, ki je bil zaradi tatvin že 2lkrat prelkaznovan. Imenovani bo najbrž identičen z Edvardom Po-Tačnikom, »učiteljem* iz Nabrcžina, ki je nretečeno soboto zvečer okoli C. ure v oreccj defektni rjavi obleki poselil tukajšnjega šolskega vodjo, se mu predstavi] kot učitelj in trdil, da prihaja iz ujetništva preko Beograda, kjer ima v i-sebah nekaterih ministrov vrle pri!ate-lje. ki da so oskrbeli, da v kratkem času lobi 40.000 K odškodnino za ujetništvo Vprašan po dokumentih je naclo izjavil, la pridejo v par dneh v Litijo, kjer jih misli počakati. Tuli jo s častno besedo -»otrdil, da je nastavljen kot učitelj v Na-brežini. Dale je trdil, da je rojen v Ra-lovljici in da je štuliral v Inomostu. Po eh litanijah je prosil prcnoč:šča In večer-:o. Vodja mu ni niti najmanj verjel, a da -e ga znebi, mu ie preskrbel večerjo in prenočišče v gostilni in plačal ter so od njega poslovil. Dragega dne je zopet pri šel in prosil denarja za vožnjo v Ljubljano. Mudilo se mu je. Pa je bil pozabil la mora tukaj čakati na dokumente. Zi pet jc prejel od vod je 22 K. Včeraj pa 'e vodja izvedel, da ie »učitelj* Pogačnik '>rcjšn;e«ra dne nadlegoval tudi zagorske :n topliške učitelje. Slednji so hitro nabrali med seboj 140 K in mu jih izročiii. Vajbrž je poskušal svojo srečo tudi pri Inigih učiteljih, ki stanujejo blizu železnico.
, SlovensKo planinsko ESr^S^iTSr
I CKIlitVO in PianinSlCfl i odbor S. P. D. v svoji planinski pisarni
ples
■ žal tudi ne funkcionira in ne reagira
MORILCI EZ1A BOLAFFIA ARETIRANI.
Trst. 21. ianuarla.
Kakor blisk se je raznesla sinoči po Trstu vest, da sta prišla dva zločinca, ki sta se udeležila roparskega napada v menjalnici Bolaffio, v roke pravici in stj tudi že priznala zločin. Tudi šofer Pcc-chiar je v aleri tako obremenjen, da jc bil aretiran in odveden v zapor. Josip Glierdol iz Rocola na hribu je po ponovnem zaslišanju priznal, da le stopil z zločinci v Bolafiilevo menjalnico, prijel bančnega uradnika Zacuttija za vrat ir, se po izvršenem napadu odpeljal z avtomobilom v Rocol.
Gherdol je bil kcnfrontlran tudi s šoferjem Pecchiarjem in ie prišlo pri tej priliki do dramatičnih prizorov. Prvotno ga nikakor ni hotel poznati, končno pa je Ic odnehal in izjavil, da ie bil s šoferjem dogovorjen. Na podlagi te izpovedi je bi Pecchiar nato aretiran. Istočasno z njin: je bil odveden v zapore tudi drugi glavni zločinec, ki pa zvrača vso krivdo na Gherdola. Na obrazu Ima rano. ki jo jc Jobll na begu v boju s karabinjerjl.
Skupno je v zaporih do sedaj šest oseb: trije glavni krivci in pa tri osebe, o katerih pa še ni dokazano, da bi bile v kaki zvezi z zločinom. Tržaška policija šc vedno noče dati podrobnih podatkov In ni izključeno, da pride do novih presenečenj. Zagonetni umor vsekakor še vedno ni razjasnjen.
MILIJONSKA TATVINA V BEOGRADU.
Kakor smo včeraj že obširno poročali, sta bila v Beogradu aretirana začasna poštarja poštne ambulance Stanojlovič in Stefanovič, ki sta na železniški progi Beograd-Slavonski Brod kradla in spo'1-Irala pisma, ki so dohajala iz inozemstva in so bila namenjena za inozemstvo. Imela sta, kakor se nam dodatno še poroča, sokrivce, ki so ukradene čeke in tuje bankovce zamenjavali. Pri hišni preiskavi so našli pri Stefanoviču približno dva milijona dinarjev In znatno količino zlata. Znatne zneske je našla policija tudi .pri drugih pomagačih.
Skupno je bilo ukradeno okoli 30 milijonov dinarjev. Tatvine so bile izvršene večinoma meseca oktobra in novembra minulega leta.
PLinincl, turisti, alpinisti, smučarji ln dr. slične »bratovščine* vobče nismo preveč vneti za navadni ples, mestne hrupne veselice mas in podobno. Postali smo že davno nekako »druge vere* in prišli na »boljši okus*. Gibanje v prosti naravi
—	tudi pozimi — nam nudi več užitka, zabav tam zunaj po hribih in dolinah zunaj mestnega šundra. blata, prahu, dima in bleska nam je mnogo ljubša, tudi lepša in bolj zdrava!
Ako kljub temu danes spominjamo planince in pJaninke na letošnji »Planinski ples* in že v naprej pravimo, da pridemo vsi. prav vsi da se po dveh letih zopet enkrat zasukamo krog »belega Zlatoro-ga» na velikih in malih podih Narodnega doma ter ako cclo predemo »štreno*, da izvabimo in zapeljemo še druge, tudi neplaninoe, v ta ali oni kot planinskih skušnjav, potem ima to pač poseben vzrok in pomen. Da, da čisto poseben!
Samo vsako drugo leto se to zgodi. Eno leto (in sicer vsako liho leto) imajo lovci, naši soplemenjaki tak shod, da sc po stari navadi malo po »latinsko* pomenijo — eno leto pa mi planinci svoj: sejem, kongres, vrtine, planinski »ofer* ali kako bi se žo izrazil. To je čisto posebna vrsta rajanja — tu se namreč pleše tako: da je i tebi prav in predvsem pa da je »Slov. Planinsko društvo* zadovoljno in veselo! In to je druga posebna stran — kaj bi jo prikrivalil Kar mora biti mora biti---
Zakaj pa ne bi smelo biti tudi S. P. D. vsaj enkrat vsako drugo leto veselo? Zakaj bi odboru S. P. D. tega ne privoščili, ker to po vsej pravici zaslužil — V hribih jo res dosti dežja in drugo moče in kamenja več kot dovolj, toda planinske koče S. P. D. no zrasto iz tal kot gol>e in kar na onem mestu, kjer si morda vsejal ožeto citrono ali postavil izpraznjeno papirnato škatljo in izrazil pobožno željo: da naj se dvigne iz nje nov krasen planinski dom! — S. P. D. nima Mojzesove palice, da bi udarilo in razklala bi 60 skala, privrela voda ter na-•stal studenec ali druga potrebna naprava pri koči! — Pota S. P. D. ne nastanejo in se ne popravljajo tako, da jih ugla-le zgolj in edino le samo podkovani čevlji naših turistov! — Odborniki S. P. D.
—	prav po krivem zaviJani upravitelji planinskih koč S. P. D. — ne morejo kar zajahati (kot nekdaj copcmice) me-el, desk in brunov in polen ter zleteti z Mojstrane ali Bohinja kvišku pod oblake v višine 2101 m in 2515 m v svoje •llaninske koče, ki vso to rabijo. — Opreme in oprave planinskih koč (mo-amo jo vsako leto po sezoni spraviti doli na varno in za sezono zopet gori) ni nikakor mogoče kar »stelefonirati ali podati po telegrafski žici* v koče! Za vse :rcba mnogo denarja — a narod »mcce-iov* nismo! Dobra volja darovateljev pesa. Nokdanji planinski lokalpatriotizem <e jc precej ohladil. Država podpira si-_er tujski promet v Sloveniji a kaj ko pri nas do danes še niso spoznali in uvi-leli, da jo turistovski promet tudi tujski promet, ki bi ga bilo treba podpirati — in tako za einincntno važne svrlie S. P. D.
ga še tako pocukaš in potrese* za ge... — kaj torej?!
Nič obupavati! Ne preostaja ia let nič drugega kot: vsi, ki smo dobre vo. ljo in kj vemo ceniti prekoristno, požr; vovalno planinsko delovanje S. P. D. ia narodov blagor, vsi na »Planinski plet in vsak obrni in zasukaj svojo Mino (5t> pa svoj žep) pa svoje, tako, da boš mor da že drugo leto o tem času lahko veselo zavriskal pred novo prekrasno postojanko, ki bo Bistriški dom v Kamniški Bi strici
SMRT KRALJA RIB.
Nedavno je umrl v San Frančišku neki Italijan, z imenom Paladini, ki je bil v Ameriki znan kot »Kralj rib*. V svoji posesti je imel ogromne zakup« ribolovov in je zaslužil na ta način milijone. Po njegovi smrti jo prišlo ; do spora med njegovimi naslednik?, ki pa je bil kmalu rešen. Njegov sin je dobil polovico imetia. ki se ceni na nekaj milijonov dolarjev, ostalo pa Paladinijevi ožji sorodniki.
FOCHOVE AMERIŠKE TROFEJE
Maršal Foch je na svojem povratku iz Amerike prinesel s rboj 38 redov in nad 50 diplom častnih doktoratov. Vrh tega tudi 0 vreč darov, med njimi zbirke indijanskega orožja in drugih prudmetov.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra ». i Odgovorni urednik Vit. F. J s 1 e n c.
Vremensko poročilo
Ljubljana 306 m mirjem.
i i 3-i 6j i C; brezvetrs
. jug ofcl.
7. |<38 3' 10: r1 14.
21. |73J 0i 1 3< i I I I Sredoj& v^enjšuja temperatura 1"3 normalna -2 3. Vremecska uaporc<i: rež. obl. retr. vreme. Solnce vzhaja ob 7'37, zahaja ob 16'46.
Poslano«*
IZJAVA!
Schoppenhauer pravi, da se mora trak-tirati vsakega anonimnega kritika z lopovom in pasjo dušo. »Imenuj se lump in mrcina ali pa molči*. O denuncijantih pa pravi nemški pregovor: »Der grčsste Schuft im gauzen Land ist und bleibi r>r Denunziantl*
Prepuščam javnosti da presodi v k -liko se to nanaša na osebe, katere so rte po časopisih blatile ali pa me zahr'>rro tožile in proti meni rovarile.
Ljubljana, 22. januarja 1922.
Franjo Herg.
• Za vsebino je uredništvo odg■> vorno le v toliko, v kolikor predpisuje zakon.
•ttnet* «• 20 bMSOl 01«. 3'—, fttklh aidiilr.nh S baodl 1 Din. — Tr?o«ltl 9qlaal, «opl»0«ni». ortmičmn« 3* 20	6 Din.. <»klh n«dj!|i|tS 6 se»<S 2 Oln. — Pl>«a » ••pral. 'Lahko tudi o
■i« snamkah.l Na 'praian a ao od-o.ir a i«, ako t* .praianju pr':-Jena cr.amka ca odgovor. **
Knjigovodja,
iamostojpn, išče za dre do •ri proste ponoMauske tire lels. UbcoToljne ponudbo i)od šifro .78" ua upravuištvo »Jutra*. 147
Blagajni5arka,
lobra star. moč se išče za ečjo me5aun trgovino t več-em kraju blizu Ljubljaue iferte na upravo »Jutra* pod št 7/a.
Baldokontlsta
in kontorista išče večje tovarniško podietje. Oferte na upravo « lutra* pod št. 8'a.
Trgovski pomočnik, izvežban v trgovini z mešan.m blagom, 21 let Btar, išče primerne službe. Cenjene po nudbe s pogoji prosim po l naslov: Zoran št. 23, Vid m 159	Obči državljanski zakon, tiskan 1. 1811, (antikvitet >. <e po ugodni ceni proda. Naslov pov4 An. zavod Drago Bescljak in drag, Ljubljai:: 8odoa ulica 5. 1K5
Prodajalko, dobro izurjeno, veščo popo'no trgovine /. mešanim blagom, id »aldokontista s prakso sprejmo tvrdkaNorb. Zamer & sin, Sv. Peter v Sa-vinski dolini. 142	
	Arlon-cltra za 4000 K na prodaj. Kra^sn ;las. Kebernik, brivec, Trbovlje I. 14'J
	Mizarski »troji 125 z bencinmotorjem, kompletn i opremo, po ugodui ceni n:i prodaj. Naslov povd uprava •Jutra*. Znamka za odgovor.
Knjlgovodklnja, 137 samostojna, /možna vseh pi	
Trg. lotrufintka
mešan« stroke, dobro moč se i-če za večjo meša* o trgovii o. Vsa oskrba t hiši. Pon id: e ua upravo <Jutra* pod št. 9/a.
Prodajalk ,
dobra star. moč meš. stroke, vešča tudi nekoliko knj-gn-■ sodstva se išče a takoj. l'o-, nudbe je poslati upravi »Jutra* pod št. 10/a.
deželi bo epre me. Ilraua in stauovauj.; v hiši. Naslov povd Ah. zavod llrugo Bcseijak in drug, Ljubljana, Sodna uL o.
Elegantno hišo 161
trinad?tropuo, 8 16 strankami » Gradcu prodam za 3'K> 0 0 diuarjcv ali zamenjam v Jngo slaviji. Naslov r upr. »Jutra*.
Trg. »otrudnik
(ielezoinar), ftar. moč se ilčc
•a večjo meš trgovino I'o-uudbe na upravo »Jutra* pod št. 11 /a.
Trgovski pomočnik,
mešane stroke, tudi roanu-fakturist (vešč poslavpiia.ni), uče službe v Ljubljani. Ce-oiene ponudbe poti »Zanesljiv in m»rljiv» ua uprav a »Jutra*. 152
Hotel, 172
manjši opremljen, in ht&a s trgovino 6« proda ▼ lepeal letovišču Slovenije. Ponudbe ua upravo lista pod »Takoj*.
Potna odeja, 148
tigrasta (MoirčplQsch), do! •) ohranjena, se kupi. Ponudlw ua upr. »Jutra* pod «Odeja».
„Primoreo"
brez »redetev, 28 let star, vesel in agilen, i-če zna:: a b samostojno, glasbeno m oremo uo damo t svrho ta-koiin e ž*-nitvo. PonuJbe ped • Življenja raj* na upravo »Jutra*. 16S
Drva.
107 i
Leča za koho,
Imam naprodaj približno 150 j nnvg, dctelozruata in m 'kova kubičnih metmv bukovih drv.: si-me 6e dobi pri Sever i; Kdor želi kupiti, naj Ee obrne Komp , Ljubljana, \Voifora na Ivana Pucelj, Dane 7 pri
Ribnici. Cena po dogovoru
ulica t2. Zahtevajte na etaiie vrtnih ia poljskih esmeo-
CLAUDE FARRERE:
85 lasice* je Tomaž mogel vsak dan .	' opazovati vse priprave, kolikor ga
Mflf^lCI TOt^HTiie bilo volja. Toda vkljub napetemu 1UUi	*	i premišljevanju se ni mogel navaditi
volj: in
pusti svoje dosedanje zlo-
(Le Flibustier des Mers.)
Pri teh babjih marnjah Grognier samo zaničijvo zmigne z rameni. Tomaž pa, bodisi da je slišal te besede ali ne, se je sedaj odločil. Vrne se s svojega neodločnega potovanja po kabin: nizaj k mizi in odgovori Grog-nierju: »Brate Grognier, bogami, hvala vam! Velika je čast... Toda prestar sem iri ni mi več mogoče odpraviti se na tako dolgo pot, niti zapustiti Severno morje ...»
Po taiinstvenem in ironičnem naključju je Tomaž rabil za izgovor skoraj iste besede, kakor prej Benečan Loredan, čigar besed pa mračni Tomaž gotovo ni slišal...
Tako je pričela pod okriljem kraljevskih topov in pred očmi kraljevskih komisarjev organizacije tiste slavne ekspcdicije, ki je postala najvažnejše podjetje Fiibustcjcev, kakor nam sporoča zgodovina. Niti gospoda Saint Laurent ali Begon niti gospod de Cussi-Tarin nista te ekspe-dicije najmanj ovirala. General Grognier je zadel pravo. Južno morje nikakor ne spada več pod jurisdikcijo komisarjev francoskega kralja. 2e samo s tem odhaja korzarsko bro-dovje izven francoskega območje, Ekspedicija na Južno morje se ie veselo organizirala dalje, pod dobrohotnimi pogledi kraljevskih komisarjev in molčečimi topovi njunega bro-dovja. S svoje zasidrane »Lepe pod-
I na novi položaj. In rdovratno se je celo branil, da bi ga bil razumel. Kako je že to? Gospodje de Cussi, Saint-Laurent in Begon so najprej tako grozeče grmeli proti vsej Fiibu-stiji in vsem njenim članom, sedaj so pa naenkrat tako krotki in prizanesljivi in tako čudovito podpirajo to najnovejše in največje flibustejsko podjetje in rnu dajejo potuho? ...Saj tako je in nič drugače! Vsak dan prihajajo celi roji čolnov in splavov in prinašajo novo ruunicijo, orožje, sode, zaboje in tako dalje, izkrcavajo svoje blago v ekspedicijske ladje in se prav nič ne skrivajo...
Tomaž je bil ves iz sebe in nekega dne se ni mogel več zdrževati. Ludvik Guenolč je bi! nekega dne povsem presenečen, ko so ga motili v njegovi popoldanski pobožnosti in ga prišli klicat, naj pride Tomažu na razgovor o tej zadevi
«Sveta Devica,» je Tomaž jezno pričel ta razgovor, »Sveta Devica z Velikih vrat! Kaj je res tem ljudem vse dovoljeno, meni pa nič? Ali nismo vsi enaki pustolovci in skitalci za srečo, oni prav tako kakor jaz? Brate Ludvik, kakšno je tvoje mnenje? Ali more biti kralj tako krivičen, da trpi takšno neenakost?*
Gučnole ni prav vedel, kaj naj odgovori. Bal se je pa najhujšega. Zato je porabi! to priliko, ker na boljšo ni mogel upati, in je s solzami prosil in rotil Tomaža, naj se podvrže kraljevi
činsko in morilsko življenje. »Ne pozabi*, pravi. «On sam je govoril Petru: Kdor potegne svoj meč, bo z meč-... -zginil.*
»Poslušati, pokoriti se, tega ne morem*, odgovori Tomaž in gleda v tla.
Potem zmigne z rameni in se vrne k svoji prvi misli.
»Govori raje, ali ti razumeš kaj, kako je to, da jc dovoljeno Flibustej-stvo v Limi ali Panami, v Puerto Bella in Ciudad Realu pa je zabra-njeno?*
»Kaj vem jaz?* odgovori Gučnold. »Pa če je že tako, zakaj ne odidemo v Panamo ali Limo? In zakaj nisi podpisal pogodbe s tem Grognierom, ki ti je ponujal tolikšen delež?*
Zopet pogleda Tomaž v tla. Napram Ludviku sicer ni imel mnogo prikrivati, vendar bi si bil raje jezik odgriznil, ko da ga nalažo:
«Ona ni hotela*, zamrmra.
Sedaj Guenolč ne vprašuje ničesar več. —
Tomaž pa se mu vrže na prsa in ga stisne k sebi:
tembolj, ker se podaja na pot brez vsakršnega korzarskega pisma. Kralju Francije je bilo dovolj, da se bro-dovje obnaša med vožnjo po francoskih vodah dovolj spodobno in da ne izpali nobenega strela od Tortugc pa do Magalhanesovega preliva. Dalje naprej pa, bože moj, neka se briga i španski kralj, ki je tudi dovolj močen monarh, da si varuje svoje Južno morje pred roparji in pirati, ki so si zabili v glavo, da se hočejo voziti
tam oko!!. C; so ti pirati AngteR aH
Francozi, ni v tem nikakršne razlike, saj sta vladi v Londonu in v Versail-lesu dovolj pogosto in dovolj jasno izjavili, da takšnih slabih državljanov ne priznata in da odklanjata vsako odgovornost za njihove čine. Razven tega je general Grognier zagotovil trojici, namestniku in komisarjema, da bo takoj, čim prevozi Magaliiaen-sov zaliv, opustil francosko državljanstvo in razvil namesto burbonske novo zastavo, zaradi katere se najbolj katoliško špansko Veličanstvo pač ne bo moglo prepirati z najbolj krščanskim francoskim Veličanstvom.
»Kakšna pa bo ta zastava?* vpraša gospod de Cussi. »Ta-Ie tukaj*, odgovori Grognier in razvije kos blaga, ki ga je doslej nosil zloženega v žepu. In vsi, razven drznega Grogni-erja, se zgroze. Kajti zastava je bila črna in je kazala na vsakem oglu belo mrtvaško glavo.
Tako so se razvijale po sili iajne pa zelo uljudne vezi med Flibustejci in kraljevimi komisarji, istimi komisarji, ki so imeii od svojega gospodarja in kralja nalogo, da najstrožje zatro Flibustejce. Toda kakor jc tudi izgledalo, da sta oba komisarja in namestnik popustila od svoje prvotne strogosti, sta Saint Laurent in Begon vendar vtrajala pri svojih prvotnih načrtih in nikakor nista popustila od prvotne namere, da izpremenita kor-zarje v miroljubne poljedelce in koloniste. Njuna potrpežljivost in priza-nesliivost je veljala edino le onim pustolovcem, ki so se ukionili kraljevi volji in obljubili, da bodo Antile čim-preje zapustili ali pa se podali tako
i daleč proč, da ne bo oč tam nobena
(pritožba več dospela na kraljeva 1 ušesa. Drugi pustolovci, ki se niso znali prilagoditi novim razmeram, so prišli pač v škodo.
Med nje je spadal rudi Tomaž Jag« nje. V posebni in obenem usodni naklonjenosti kralj nikakor ni pozabil na hrabrega Tomaža, ki mu ga je pred šestimi leti predstavil gospod de Gabaret, sedanji maršal Francije. Ne da bi ga hvalili brez potrebe, moramo reči, da je bi! Ludvik v resnici velik vladar. Kjer je bilo potrebno, je znal bogato nagraditi, drugod pa tudi enako obilno kaznovati, 5e se ie naše! zločinec, ki jc kazen zashžiL Ko niso španske pritožbe ponehale, ampak se le vedno huje in glasneje množile, in ko je toliko oškodovancev vpilo po pomoč v Versaillesu, je kralj, ki jc pravkar lista! po kupu listin o tej zadevi, da diktira plemenitemu gospodu de Colbertu svoje ukaze, odprl svežen aktov ravno na mestu, kjer je našel znano junakovo ime. Vzkliknil je, nemilo presenečen, kajti Tomaž Jagnje, ki ga je nekoč kralj sam povzdignil v plemiški star. je bil najbolj očrnjen in proti njem« so bile pritožbe najhujše.
«Kaj?» vzklikne. »Tako hraber m junaški vitez je postal navaden ropav in nepridiprav? Če je to res in če ne sledi temu grehu takojšnja pokora, potem ni v tem slučaju nobene milosti več! Naša nekdanja hvaležnost in naklonjenost ne sme šSt-tš nevarnega roparja, marveč nasprotno, izpremeniti se mora v pravic! > jezo in kazen!*
(Dalje prihodnjič.;
znamke „MIKADO", brez žvepla in fosforja, na vsaki podlagi se vžigajoče, v papirnatih ovojčkih izdeluje
f o varna vžigalic in kemikalij
družba z o. z. RUSE pri MARIBORU. 112
Telefon interurban: 188.	Brzojavk Vžigalice.
„TRIBUNA"
I tovarna daaft&ies in oMifi voMv
Najcenejša dvokolesa in otroški vozički raznih modelov. Sprejmejo ee tudi dvokolesa in otroški vozički v polno prenovo, emajliranje z ognjem in poniklanje.	a««
Ljnbljana, Karlovška cesta št 4.
Jadranska montanska družba
Si^oisvi: „M©ntanaM«
d. z o. z.
Telefon SL 9.
Ljubljana, Zvonarsca ulica 5 (J)
..... . Vas vrste kcvin, rudnin ln kemikalij ter vae Inda-Prodaja iti Kupuje strijske Izdelke, spadajoče v radarsko, fnžlnarako
na debsio: import. in ke*pk0 8tr0l£0-
Eksport.
veletrgovina z manufakturo.
Zalega: Skladišče Balkan, Ljubljana.
zpis službenih mest.
Pripravljalni odbor za ustanovitev Ti?g ovske banke d. <2, tt	razpisuje službena
mesta in sicer:
ravnatelja, prokurista, internista, arbitražerja ter ie druga uradniška mestakot korespon-destov, ksjlgoFodii iti ter mmm enega sluge
m tekača.
Ponudbe je vposlati z navedbo dosedanjega službenega mesta in zahtevka gleds piače do 23, svečana. W22. na naslov: Priprav I galrtl ©d&or za ustanovitev Trgovske banke aL d. v L/tibljsm?, poštni predal št. 27.	167
Tvorničko skladište pap ra
nudja uz najjeftinije cijene: Novinski papir nesatinirani
vel. 58X84 i 63X95, Tiskovni papir srednje fini
satinirani vel. 63 X 95, Kuler papir u četiri boje
vel. 63 X 95, Omotni papir u rolama, Omotni papir u arcima, Ljepenka, Listovni papir. Papirnate vrečice, Plsači pribor kao i sve ostale vrsti papira:
ST.KUGLI (L. MILLER)
Zagreb.
Zaloga klavirjev in pianistov
najboljših tovaru BUsendorfer, Czupka, Ehrbar, H?--' Scbw«lgl:ofer. Original Stingl Itd. Ta-Ji oa obroke. T'.-'
JERICA HUBAD, roj. DOLENC,
200
Pozor, lovci!
i kupujem po najvišji ceni sledeče fiože: j Kune zlaticepoE 3000—4500 Kune belice po K 2500—3500 Lisičje po . . K 600—900 Vidre pa . . K 1000-1800 I Bil ar je po . . K 100—350 Jasfeece po . . K 100—160
ŽfiGE-f!U!tlO£Z0i]S-HISE-USlE-!nBUSIR.STP.USE-!10STSl"!: |B PRORtlČBHMBIČRTI iH OBISK IBŽE«187i> BHEMCtiO. Ej
t -1
r.ivjs zajčje kože po K 30—50
fi?
a^jsasEKSBiiSBKisaa^ii^—___.-.________.^.-itc*saa5S»saasaBaa»tts«ja3ajj • ££
-Hajiiareiia SpasŠfsSi&k«. tjrška v Slov&stSH =
L^ibiians ioijsša pisarna * Jesenice
Podjetje aa previjanje blag'- ju/.na železnice. Brzovoini !D tovorni nab-rein promet iz Avstrije in' v Avstrijo. Zacarinjeaje. Podjetje za prevažanje ponižtta
Skladišče * posebnimi zaprtimi kavinanji za pohištvo. Br-zojavi: R&nzinger.	Interart:e= tatefos 60.
J
trgovina s klobuki i63b
i jLjubijana, Mestni trg Z4.
X
E


«53!
Kdor hoče kai prodati	%
Kdor hoče ka"' kupiti	i
Kdor išče službe itd.	;
— inseriral v .Jutru'*	fr
prodaja
------—"""" -
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški In trboveljski premog
vseh kakovosti, ▼ celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo nporabo kakor indi za industrij tka podjetja in razpecava
£ačehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo nporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
3013
Prometni sauoi za premag, d. d. v Ljubljani, Nunska ulica IS.
I*"-!
?
iti
n! {
t
XX i
vš
m t
I!
ixt a
t
ni

gg	iS« 33S5 i3K35 aSSSSS	^kJlt^J!	S3a2<H3SB5EJ«®Sa®SGiaieea®
Igi
»
a-
!»
%

preje MARIBORSKA ESKOMPTNA BANKA
Ustanovljena leta 1872	•==	Ustanovljena leta
V?
r*
| Beograd, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana. Maribor, Murska Sobota,
1872
I
Akcijski kapital K 30,000.000 Rezerve K 16,000.000
Izvršuje vse bančne posle = najkulantneje =
| Naša ekspozitura v Škof]i Loki je počela | Velikovec | poslovati dne 16. januarja 1922.
Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v LiublianL
%