Naročnina mesečno 25 Din, za možem-•tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredniitve jc r Kopitarje« «1.6/111
S£0 VEfSEC
Telefoni arednl.štvai daevaa služba 2050 — nočna 299«. 29*4 In 209*
Izhaja mk dan zjutraj, razea ponedeljka in dneva po praznika
Ček. račun: Ljub* Irana M. 10.650 in 10.549 za inseratei Sarajevo Jtv. 7565, Zagreb šiv. 59.0tl, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjev« 6. telefon 299»
Odločne besede papeža
Celo češkoslovaški zunanji minister Be-neš, ki kot izkušen diplomat in državnik pač tehta svoje besede, je v izjavi »Slovencu« dejal, da se Mala antanta šo ni sestala v tako dramatično napetem mednarodnem položaju kakor zdaj na Bledu. Italijansko-anesinski spor, ki ga nekateri skušajo zdaj omejiti na kazensko okspedicijo v kolonijah, zdaj zopet grozeče raztegniti v evropsko vojno, da bi preplašili kulturni zapad pred vsakim poseganjem v to »kolonijalno« zadevo, se lahko po postopnih komplikacijah, kakor po vžigalni vrvici, izpremeni v evropski požar.
V tem kritičnem trenutku je potrebno, da se vsak zase in kot član velike človeško družbe zave svoje soodgovornosti nad dozorevanjem dogodkov in da tudi pogumno poj eeže vanje. Ce to velja za posameznika, ki tvori le osnovno celico v državi in more položiti na tehtnico pač le minimalno utež, velja seveda v prvi vrsti za državnike in javne delavce, v rokah katerih jo danes usoda držav.
Za vsako delo je pač najprej potrebna načelna jasnost o vprašanju, ki se ga lotimo. Zastaviti si moramo najprej vprašanje, ali je določena akcija v skladu z našo vestjo, s krščansko moralo. Če preidemo konkretno na italijansko-abesinski spor in na komplikacije, ki jih utegne izzvati — recimo kratko, na vojno — potom lahko takoj ugotovimo, da krščanska morala vojno dopušča, toda le pravično vojno. Katera vojna je pravičnat Vsekakor obrambua. Toda tu je treba zopet rešiti nadaljnje vprašanje: Kdaj gre za obrambo, kdaj za napad; kdaj se obramba lahko izpremeni v napad? Znano je n. pr., da so se poskusi, da bi s pomočjo Zveze narodov preprečili vojno, razbili že ob vprašanju teoretične definicije napadalca. Kaznovati je treba krivega, toda kdo jo kriv?
Ni dvoma, da je mirna poravnava najbolj gotova rešitev. Sv. oče Pij XI. je ob zaključku svojega nagovora na dvatisoč ustni-ljenk, ki so se mu te dni poklonile v Castel Gandolfu, tako jasno teoretično in konkretno izpregovoril v tem pogledu, da je vsak nadaljni komentar odveč. Papež je naj-proj omenil, da je naš Učenik pogosto po-vdarjal, da nam jc zapustil mir. Nato je 6v. oče nadaljeval!
»Pomnite tudi: Če je to volja dobrega Boga, je to tudi predpogoj pridobitve vseh dobrin socialnega in individualnega življenja: mir je predpogoj za blagor duš. Spo; mnite se samo, kaj vse so pretrpeli inisijoni radi vojne: to je strašno. Samo niisel na blagor duš tudi izven misijonov bi nas morala navajati k molitvi za mir: kolikšno duhovno propadanje smo doživeli tudi v nemisijon-skih državah radi vojne, kolikšne nevihte in kakšna opustošenja v dušah! Strežnice vedo to bolje kakor drugi. Da, mi želimo mir, da, mi prosimo Boga, da bi nam prihranil vojno. Že sama misel na vojno, ne da bi ji dodali kaj drugega — ako ji jo sploh mogoče dodati še kaj — nas strese!
Že vidimo, da v inozemstvu govorijo o osvojevalni vojni, o napadalni vojni; to je domneva, ob kateri nočemo ustaviti niti svoje misli, to je domneva, ki nas spravlja iz ravnotežja. Vojna, ki bi bila samo osvoje-valua, bi seveda bila krivična: to jc nekaj, kar prekaša vsako domišljijo, to je nekaj ne-dopovedno žalostnega in strašnega. Mi ne moremo misliti na krivično vojno: mi ne moremo videti njene možnosti in mi jo zavestno izločamo: mi ne verjamemo, mi nočemo verjeti v krivično vojno!
Na drugi strani, v Italiji, pravijo, da gre za pravično vojno, ker je to obrambna vojna, da se zavarujejo mejo proti neprestanim nevarnostim, da je to vojna, ki je postala potrebna za ekspanzijo prebivalstva, ki narašča od dneva do dneva, vojna začeta za obrambo in zavarovanje materijalne varnosti države; takšna vojna naj bi se opravičevala žc sama po sebi. Na drugi strani je res, moje drago hčerke, res je — mi se ne moremo ubraniti temu premišljevanju — če ta potreba po ekspanziji lahko obstoji, če obstoji tudi potreba, da se zavarujejo meje, potem saino želimo, da bi se odstranile vse težave z drugim sredstvom, ne pa z vojno. Kako? Jasno, da ni lahko to povedati, toda mi ne verjamemo, da to ni mogoče. Treba je proučiti to možnost. Ena stvar se nam vidi izven dvoma; če je potreba po ekspanziji dejstvo, s katerim je treba računati, ln če gre za obrambo meje in materijalne varnosti —- pa se ne sme prezreti, da ima pravica do obrambe svojo mero in svoje meje, ki se ne smejo prekoračiti, ako noče branilec sam postati kriv.
Na vsak način prosimo Boga, naj bi podprl delavnost in podjetnost bistrih mož, ki razumejo zahteve pravega blagra narodov in socialne pravice, mož, ki storijo vse mogoče, ne s pomočjo groženj, ki samo lahko poslabšajo položaj, razburjajo duhove in ki čedalje bolj otežujejo položaj iz dneva v dan, tako da postaja že grozeč — mož, ki storijo vse mogoče ne z zavlačevanjem, ki predstavlja samo zgubo dragocenega časa, ainpak res s človeškim namenom, z res dobrim namenom —, ki za pomiritev, za mir, storijo z resnično iskrenim namenom vse mogoče, da odstranijo vojno. Mi prosimo Boga, naj blagoslovi to delo, lo podjetnost in mi vam nalagamo, da ga prosite tudi vi.«
To so jasne besede vrhovnega glavarja katoliško cerkve. Kristusov namestnik jo v teh zgodovinskih dnevih, ko ob zidovih njo-govega bivališča odmeva bojna pesem oboroženih čet in drži sam v svojih rokah samo orožje moralne sile katoliške cerkve, s svojim odločnim nastopom za mir dokazal, da je katoliška cerkev res vesoljna. Ona no poznu ne črncev ne belokožeev, zanjo eo vsi enakopravni udje, katerih dušni blagor ji je enako pri srcu. Sv. oče prosi Bogu, naj bi blagoslovil delo bistrih državnikov, ki razumejo
Rezultati blejske konference
Nenapadatni podonavski pakt načeloma sprejel - Medsebojna pomoč zaenkrat samo lakultativna
V avdijcnci pri princ-regentu Pavln
Od leve na desno: češki poslanik na našem dvoru Girsa, dr. Beneš, princ Pavle, Titulescu in romunski minister Guranescu.
Razgovor z italijanskim poslanikom
(Od našega posebnega poročevalca)
Bled, 30. avgusta.
Danes, na drugi dan konference Male zveze, je vašega dopisnika sprejel italijanski poslanik na našem dvoru grob Viola d i C a m p a 11 o, ki si je za sezono najel vilo »Zoro« ob Parkhotelu, v daljšem razgovoru, ki se je čisto prijateljsko in nevezano razvijal zunaj na vrtu sredi zelenja. Hišni hlapec je tam v bližini obračal in sušil otavo. Gospa grofinja je vezala krasen šopek rož, med tratami pa je skakal mal črn psiček, ki ve, da ima v vili veliko besedo. Cez jezero je hreščal zvočnik radia. Orof di Campalto, ki s svojo družino silno uživa lepoto Bleda in okolice, je pojasnil mnogo vprašanj, ki so na dnevnem redu mednarodne politike in to z odkritosrčnostjo, ki je bila tembolj prepričevalna, ker je bila neprisiljena — mnogo vprašanj, ki so morda imela svoj odmev tudi na konferenci ministrov Male zveze. Razgovarjal se je o Abesiniji, o težnjah italijanske politike na raznih evropskih frontah, posebno na onih, ki jih je obravnaval francosko-italijanski sporazum v januarju letošnjega leta. Tudi o blejskih konferencah je govoril in kočno dovolil, da »Slovenec« na sledeči način prinese ta nad polurni razgovor.
»linam popolno zaupanje, da bo moje delo v Jugoslaviji za zbližanje obeh narodov rodilo svoj uspeh. Zbližanje, to je sedaj itak že doseženo. Jaz sem prepričan, da bo zbližanje postalo tudi trajno dejstvo v odnošajih ined obema državama. Olavno je in ves uspeh je odvisen samo od tega, da bosta obe strani pridno delali na tem: 1. da se vzpostavi in oživi nekdaj že obstoječa duševna pripravljenost za medsebojno zaupanje, in 2. da se polagoma odstranijo s pozorišča vsa ta vprašanja, ki lahko zelo bolijo, ako si državi ne zaupata, ki pa so tako naravna, da bodo ostala malenkostna, kakor hitro bosta obe državi druga drugi zaupali in postali sofrudnici. V kolikor se mene tiče, polagam važnost na to, da se ozračje medsebojnega zaupanja smofreno ustvari in da bodo k temu v prvi vrsti pripomogle gospodarske zveze, ki jih hočemo postaviti na temeljih, ki so stvarni in trajne vrednosti. Z gospodarskimi odnošaji, ki jih bomo sedaj razširili in poglobili, hočemo doseči, da naj služijo nekim interesom obeh držav, ki sta po svoji zemljepisni legi in po svoji gospodarski strukturi naravnost poklicani, da druga drugo izpopolnjujeta.«
G. poslanik se je nato prijazno poslovil in me še spremljal do konca parka, v katerem leži skrita vila »Zora« in odkoder tako pozorno zasledujejo dogodke tam na oni strani Blejskega jezera.
Bajna razsvetljava
Blejci so včeraj zvečer priredili na čast visokim gostom — politikom Češkoslovaške iu Romunije ter našemu ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču veličastno in impozantno razsvetljavo po Blejskem jezeru. Pogled na jezero, kakor na obalo, je bil ganljiv. Po ulicah se je trumoma gnetla velika množica odličnih gostov, prav tako so tudi domačini
morali slovesnost še v večjem obsegu povzdigniti s svojo prisotnostjo. Na žalost je bilo opaziti, da je impozantna stavba Parkhotela bila nekoliko premalo v ospredje, sigurno je dobila premalo materiala za razsvetljavo od občine. Vplival pa je tudi zelo žalostni dogodek smrti belgijske kraljice Ta vest se jc urno razširila v popoldanskih urah po Bledu. Na jezeru so se zbrali z lampijončki in vsi v zelenje odeti čolni, ki so prevažali godbo, domače pevce in gnste. Stari grad je bil mogočno razsvetljen, jirav tako se je v ozadju jezera dvigala iznad jezerske gladine velemogočna cerkvica Marije Pomočnice, ki je bila vsa obdana od rdečih žarkov plamena. Medtem ko se je vsa ta slovesnost vršila na jezeru, so bili visoki diplomati in ministri dr. Stojadinovič, dr. Beneš in Titulescu pri slavnostni večerji v Toplicah, ki jo je priredil naš predsednik vlade. Svečano razjx>loženje se je v nočnih urah pomirilo in veliki državniki so vsled težkega celodnevnega dela legli k počitku.
Ponovni sestanek Male zveze
Danes do|X>ldne pa se je začelo zopet delo nn veliko med diplomati in ministri. Popoldansko gibanje je bilo dokaj razburljivo in to je dalo sumni-čenje časnikarjem, da je treba pričakovati velike uspehe. Opoldne je bilo intimno kosilo na čast ministrom, ki ga je priredil dr. Stojadinovič. Kot bi bilo pričakovati, da bodo napravili politiki in državniki mal izprehod po okolici, pa se na žalost ta m mogel izvršiti in so avtomobili švigali preti Belvederoin, kar je dalo slutiti, da se bodo sestali zunanji ministri Male zveze.
Ker konferenca zaseda v največjem zatišju in ne izhajajo nobena uradna poročila, je seveda razumljivo, da je vsa blejska obala |)olna ugibanj, med katerimi se lahko razvijajo bujne domišljije dogodkov.
»Slovenec« jc prvi dan naglašal dva problema, ki bosta prišla na dnevni red, v prvi vrsti pa podonavskega, iu ta trditev je vzdržala polno veljavnost do danes.
Splošni nenapadalni pakt v Podonavju
• O podonavskem paktu pravijo danes 'nbro poučeni 1'udje, da ležiia na konferenčni mizi dva dokumenta: osnutek splošnega pakta o nenapadanju, nevmešavanju in arbitraži, v katerega naj poleg Italije in Francije — ki sta predlagateljici — vstopijo še Mala zveza, Avstrija, Madjarska in Nemčija. Vse omenjene države so bile obveščene o tem osnutku in ima Mala zveza samo dolžnost, da reče svoj »da«, ali »ne«. Cuje se, da sta Beneš in Titulescu oba pripravljena, da ta prvi dokument podpišeta, seveda ako pride od velesil izrecna izjava, da Habs-buržani v Avstrijo ne smejo nazaj in da je habsbur-
ško vprašanje mednarodnega značaja. Tudi naš ministrski predsednik Stojadinovič proti temu dokumentu v gornjem smislu nima ugovorov in je zalo verjetno, da bo Mala zveza pristala, da se podo navska konferenca skliče v svrho podpisa tega prvega dokumenta.
Dvostranske pogodbe o medsebojni pomoči
Osnutek paktov o medsebojni pomoči, ki bi jih v prvotni stilizaciji morale skupuo podpisati vse zgoraj navedene države, pa bodo sedaj vsled odklonilnega zadr/auia Nuncije in nekaterih drugih držav podpisale samo one države, ki to žele, in sicer samo v obliki dvostranskih pogodb. Nekatere države, kot Avstrija-ltalija, ali Avstrija-Francija bodo te vrste dvostranske pogodbe takoj podpisale, za druge pa obstojajo zaenkrat še zapreke, ki jih bodo bodoča pogajanja odstranila. Potovanje nekaterih državnikov Male zveze v Italijo spada med to pripravljalno delo. Morda bo pozneje mogoče, da se slične pogodbe o medsebojni pomoči sklenejo ludi med Malo zvezo in Italijo, Malo zvezo in Avstrijo itd
V kolikor moremo sedaj ob 4, ko to jjonočamo, posneti položaj, ki bo dokončno objasnjen šele okoli 6 pri sprejemu časnikarjev, je Bled prinesel načelen pristanek Male zveze na jirvi osnutek splošnega podonavskega pakta in jc |x>Sf>cšil možnost za podpis dvostranskih |x>godl> o medsebojni podpori, torej pospešil tudi pogajanja meti Malo zvezo m Italijo.
Velika poslovilna svečanost
Zvečer bo velikanska poslovilna svečanost v vseh prostorih Parkhotela. Ban dravske ta novi ne priredi najprei svtč.mosino večerjo okoli 300 tujim in domačim odličnikom. Otl predsednika vlade jva do ljubljanskih načelnikov predsednikov, ki pridejo na Blctl s posebnim v akom, ki jim ga je ljubeznivo stavila na razpolago uprava, bodo vsi navzoči. Vsi ministri iu vsi poslaniki, vsi višji diplomatski uradniki bodo tam. Frak in redovi, je geslo na po-zivnicah. Po večerji ob 10 navali v prostore Kazine ie mdaljn;'!' 'XX) gostov, K tvxlo na stvreji mani,'i odličniki in bodo večerjali že prej drugod na manjših banketih. Za te posebne goste bo pripravljen dobro založen buffct. Vseh 600 in šc več gostov bodo spravili v sjxxlnjo dvorano Kazine, kjer bo vsled nesreče v družini belgijskega kralja nekoliko okrnjen program. Nastoj>ili pa bodo navzlic temu mali harmonikarji, oklet Glasbene Matice in balet ljubljanske opere. Ples je od|x>vedan. Ko bo mir luči še vaiOvil v Kazini, se bo v jutranjih urah od peljal z Bleda dr. Beneš. Konference je konec iu blejske sezone tudi.
Truplo kraljice doma lx KUssnachla
Bruselj, 30. avgusta.
Telesne ostanke kraljice Astride so ponoči prepeljali v Bruselj. V Baslu so krsto pričakali mnogoštevilni člani belgijske kolonije in položili nanjo cvetja in vencev. Na meji sta se poklonila pred truplom nesrečne kraljice Astride dva visoka Švicarska častnika, ki sta spremila krsto po nalogu zveznega sveta in izročila vagon zastopnikom francoske javne varnosti, ki so spremili krsto do belgijske meje.
V Bruselj je prispel vlak s telesnimi ostanki kraljice Astride ob 8.40. Takoj po prihodu vlaka je tužni sprevod krenil proti kraljevskemu dvoru.
Truplo bodo svečano pokopali v torek 3. septembra.
Otroci še nič ne vedo
Kraljevski otroci, ki so se davi vrnili iz Švice, še ne vedo, kako strašna nesreča jih je oropala njihove mlade matere, ki jih je tako ljubila in ni niti trenutek pozabila nanje. Še nihče se ni doslej upal prevzeti težke naloge, da bi to straSno novico sporočil otrokom.
zahtevo narodov in njihove socialne pravice in ki storijo vse mogoče za mir. To seveda niso državniki, ki pripravljajo socialne in kulturne pravice samo lastnemu narodu, a jih drugim odrekajo.
Kakor je papež Benedikt XV. mod svetovno vojno z vso odločnostjo nastopil proti »nesmiselnemu početju« — tako je označil vojno v svoji sloviti sjKimeniei — tako je zdaj Pij XI izpregovoril v pravem trenutku. Še ne davno je sv. oče ob drugi priložnosti prosil Boga, naj razprši narode, ki bi izzvali vojno. Maja meseca jo zopet pred tisoči vernikov molil h Kralju miru za mir med narodi.
Papeževe besede bodo močno odjeknile tudi izven Evrope. Protimisijonska propaganda se je v Afriki in v Aziji naslanjala na neosnovano krilatico, da so misijonarji pijo-nirji evropskega imperializma. Pri temnopoltih plemenih( ki kaj radi v vsakem Ev-ropcu vidijo tujca izkoriščevalca in no delajo razlike med državnimi in cerkvenimi odposlanci, je ta propaganda mnogo zalegla. Nevarnost jo bila, da bi se tudi glede italijansko-ahesinskega spora mod afriškimi plemeni mešali prodmetni pojmi o poslanstvu in namenih obeh Rimov. Ce je tega sploh še bilo treba, je sv. oče potegnil jasno črto med smotri vesoljne katoliške cerkve in nameni imporializina.
Velesejem v
Jadranska razstava
5.—16. septembra.
Razstavile obsega 40.000 m>.
Na* Jadran: Jadranska straia. Zgodovina. Geografija. Jame. 41vall. Rastline. Narodne noSe in običaji. Vojna in trgovska mornarica. Šport. Promet. Tujski promet. Gospodarstvo. Rl-barstvo.
Velika razstava flvlh merskih rib in drugih živali. Umetnostna razstava „Nai« morje". Posebne razstave:	.....
Arhitektura. Perutnina. Kunel. Koze. Ovc«. Obrt. Industrija 1.1, d. L t. d. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV 1B. septembra.
Polovična voznina na ieleinici ln avllonlh, popusti na parobrodlli. - SeleznlSke legitimacije se dobijo po Din na postajah.
VABIMO NA PREKRASNO RAZSTAVO.
Dunajska vremenska napoved. Pretežno jasno. Temperatura se bo zelo dvignila.
v Bruselj
Belgijski kralj sam na nasvet zdravnikov Se ne sme iz postelje.
Njegovo stanje je na prvi mah navdalo njegovo okolico z velikim skrbmi. Ko je videl, da je kraljica v njegovih rokah izdihnila, jc dolgo ostal nem in zvit v krčih. Pozneje sc jc pokazalo, da temu niso vzrok notranje poškodbe, temveč nje. gova velika bolest.
Iz Kiissnachla poročajo, da je neki tovorni parnik potegnil avto, s katerim se je pripetila nesreča belgijskemu kraljevskemu paru, čez zaliv, ki ga na tem kraju tvori jezero, v pristanišče. Prednji del avtomobila ni hudo poškodovan, le krmilo je popolnoma zvito. Desna stran avtomobila je popolnoma razdejana, vratca so pa zmečkana ko papir.
Danes dopoldne so krajevne oblasti dale postaviti na kraju, kjer je kraljica Astrida našla nesrečno smrt, velik križ.
Jutri prispeta v Bruselj kraljica-mati Elizabeta in italijanska prestolonaslednica Marija .lose, sestra kralja Leopolda,
Sožalje Narodne skupščine
Belgrad, 30. avgusta. AA. Ob tragični smrti belgijske kraljice je poslal predsednik narodne skupščine tole brzojavko:
Nj. ekscelenci gosp. Poncelu, predsedniku belgijskega parlamenta, Bruselj. — Prosim vašo eksce-lenco, da izvoli ob tragični smrti Nj. Vel. kraljice sprejeli iskreno in toplo sožalje narodne skupščine kraljevine Jugoslavije. — Stevan Cirič, predsednik narodne skupščine.
Francoski tisk o pokojni kraljici
Pariz. 30. avgusta. AA Iluvos jiorgoča: Novi udarec usode, ki je zadel belgijsko kraljevsko rodbino, je zbudil v vsem francoskem narodu naj-iskrenejšo žalost. O tem dokazujejo tudi članki v današnjih francoskih listih, ki posvečajo |hi cele strani katastrofi v Švici in osebnosti tragično umrle kraljice Astride. Prisrčni in pretresljivi tot/ teh člankov je dokaz, da francoski narod sočutn« deli z belgijskim njegovo žalost.
>Echo de Parisc piše: Francija iskreno sočuv-stvujn pri novem krutem udarcu usode, ki je zadel prijateljski nnrod. Ne glede nn orožno bratstvo v svetovni vojni, je jireveč duševnih zvez med Belgijci in Francozi, da ne bi enako težko kakor Belgijci občutili te strašne nesreče. Ko izrekamo Belgiji svoje globoko sožalje, mi Francozi ne |x>-zabljamo, da branita obe državi isto pravično stvar in da sta i ramo ob rami prelivali zanjo tvojo kri.
Zadnje vesti:
Komunike o konferenci
Bled, 30. avgustu. AA. Zunanji ministri Romunije, Češkoslovaške in Jugoslavije so se sestali -">. in V), avgusta t. I. na Bledu kot stalni svet držav Male antante pod predsedstvom dr. Stojadinoviča, predsednika jugoslovanske vlade. l'o popolni proučitvi sedanjega splošnega položaja in miselni izmenjavi o teli vprašanjih, so meri drugim ugotovili skupnost svojih nazorov ua tale način:
Popolna solidarnost 1MZ
Glede na nevarnosti sedanjosti in na možnost raznih morebitnih konfliktov v bližnji prihodnosti, svečano potrjujejo enotnost svojih nazorov in svojo popolno solidarnost o vseh vprašanjih zunanje politike, kar sledi iz politične skupnosti, ki se oslinijo na statute stalnega svetu držav Male antante in na nnjobšir-nejšo prakso v skladu s temi statuti. To edinstvo iu tn solidarnost se snmo še lahko glede na težkoče sedanjosti povečata. Njihovi sklepi in obveznosti da na temelju politične, diplomatske, gospodarske in vojaške znjedni-re hranijo interese vseh treli držav, so neomajno kakor šc nikoli.
Mata zveza zvesta Društva narodov
Države Male antante so globoko udane mini. V službo miru bodo položile vse svoje napore in vse svoje sile. Ker smatrajo države Male antante Društvo narodov kot edini instrument tc politike, mu ostanejo zveste v vsakem slnčaju.
Pripravljene na sklenitev Podonavskega pakta
Vlade držav Male antante so prepričane, da bi bilo mogoče težave sedanjega položaja precej zmanjšati in dn bi bilo mogoče splošni _mir, zlasti pa mir v Evropi ohraniti in okrepiti, če bi se čim prej uresničilo prizadevanja, ki jih delajo v zadnjem času za zaključitev vzhodnega in dunavskega pakta.
Kar se tiče vzhodnega pakta, ki mu je edini cilj, da v vzhodni Kvropi v bodočnosti ohrani mir in pokoj, soglašajo vsi trije ministri s predlogi, ki so jih nedavno tega stavile francoska in angleška vlada, ter bodo o tem vprašanju nadaljevali pogajanja s prizadetimi državami. da bi z njimi dosegli skupen sporazum ali kakršnokoli drugo konvencijo, ki bi varovala varnost njihovih držav.
Ideja dunavskega pakta, ki ima nalogo, dn zavaruje vzajemno spoštovanje notranjega političnega redu med pogodbenimi strankami in pa sedanjo teritorijalno integriteto in politično neodvisnost vseli držav, ki ga bodo podpisale, ostaja še dalje predmet najpozornejše proučitve s strani njihove politike. Trije ministri soglašajo z vladama Pariza in Rima o tem, da je treba takšen pakt skleniti. Smatrajo ga za osnovo miroljubnega iskrenega in prijateljske-Sa sodelovanja med državami Male antnnte na eni strani in Avstrijo in Madžarsko na drugi strani. V tem paktu vidijo najboljšo osnovo za prijateljske in miroljubne odnošoje med državami Male antante ter Italijo in Nemčijo. Zato izjavljajo države Male antnnte, da so pripravljene lojalno sodelovati pod pogojem, da bodo njihovi nacionalni interesi spoštovani pri popolni ostvnritvi naporov, posvečenih temo, da Iii se pogajanja končala s sklenitvijo tega pakta.
Kaj je z enakostjo ohoroženja
Kar se pa tiče tako zvanega vprašanja enakosti oboroževalnih pravic, ki je nastalo v zvezi z vprašanjem donavskega pakta, bodo vlade držav Male antante tudi v bodoče ostale na stališču. ki so ga v ostalem sprejele tudi vlade treh velikih zapndnih držav, Velike Britanije, Francije in Italije. V skladu s tem stališčem, je mogoče to vprašanje rešiti samo pod pogojem, da je njegova rešitev v skladu s povečavo njihove varnosti. Tn povečava njihove varnosti ne more obstojati v drugačni, kakor v konkretni in 'ičinkoviti obliki.
Mir aH vojna?
Anglija vztraja na svojem stališču (Po „Timesa")
Odločno proti vpostavitvi Habsburžanov
Vlade držav Mule antante smatrajo glede nn razne vesti, ki se razširjajo o habsburški rodbini, za potrebno, da dokončno precizirajo svoje neizpremenjeno stališče glede nn bivšo dinastijo nekdanje avstro-ogrske monarhije.
Dobro znano stališče vlad naših treh dr- I žav napram vprašanju llabsburgovcev, ki je bilo še v prejšnjih letih opetovano pojasnjeno, bodisi skupno, bodisi posamezno, ni doživelo in ne bo doživelo nobene izpremembe.
Države Male antante žele pred vsem, du , jasno u gotove, da v celoti spoštujejo notranji ustroj drugih držav in da se nočejo na noben J način vtikati v notranja vprašanja svojih so- | sedov. Zato se ne nameravujo izraziti o monar-hističnem režimu drugih držav, ker smatrajo, j (in je to vprašanje — vprašanje notranje po- ' litike dotičnih držav.
Toda, če upoštevamo predvojno politično | stanje v srednji in jugovzhodni Evropi, če uva-žujemo stremljenja, ki jih je gojila habsburška rodbina prej in ki jih goji sedaj in če uvažu-jemo velike mednarodne posledice, ki bi neizbežno nastale z morebitnim povratkom tudi samo enega člana te bivše dinastije na prestol kakršnekoli od teh držav v srednji Evropi — tedaj nobena država, članica Male antante uc smatra vprašanja bivše dinastije llabsburgovcev za vprašanje, ki bi jih ne zanimalo ali kot vprašanje notranje politike kakršnekoli evropske države. Zato države Male antante ne morejo smatrati vprašanja restavracije Habsbur-govcev kot posebno notranje vprašanje, ker posega v njihove življenjske interese in v evropski mir. V resnici se pa v poizkusili habsburške restavracije skriva ogražanje njihove nacionalne dediščine, njihove teritori jnlne integritete in njihovega političnega reda.
Glede na vse to države Malr antante nc kažejo nobene pristrnnosti in ne kažejo nobe-negu sovraštva proti drugim državam in narodom v srednji Evropi, s katerimi žele živeti v iskrenem in miroljubnem prijateljstvu in sodelovanju. Vlade držav Male antante žele sam" ugotoviti politično stvarnost, ki se je narodi naših treh držav živo zavedajo. Glede na ta globoka čuvstva narodov držav Male antante bi mogla restavracija llabsburgovcev dokončno pokopati vse izglede na bodoče sodelovanje in prijateljstvo med narodi, ki so se nekoč nahajali : v habsburški monarhiji. Iz teb razlogov so države Male antante. ostanejo in bodo v enaki meri in v celoti proti vsaki restavraciji in proti vsem ukrepom, ki bi jo pripravljali ter jih bodo z vsemi svojimi silami odklonili. Prepričane so, da to stanje stvari ne izključuje dobrih odno-šajev z njihovimi sosedi. Zato iskreno žele. dn se z njimi dokončno sporazumejo tudi o tem vprašanju, kakor tudi o vprašanjih skupne politike, ki jo je treba v bodoče skupaj voditi v podonavski kotlini z namenom, da se ostvari dobra skupna politika in končni Sporazunl ter ohrani neodvisnost in sedanja teritorijalna integriteta vseh prizadetih držav.
Skupni nastop v skupščini ZN
Stalni svet Male antante je naposled podrobno proučil vprašanja, ki bodo na dnevnem redu sveta in skupščine Društva narodov. Svet je sklenil, da od blizu motri razvoj teh vprašanj in da se sestane v Ženevi med skupščino Društva narodov, če bodo razmere to zahtevale. Predhodnja proučitev teh vprašanj je rodila popolno soglasje vlnd držav Male antante tako glede vsebine kakor glede postopka, ki se ga hočejo poslužiti v primeru morebitnih razprav v Ženevi.
Resen političen položaj
Zaradi resnosti političnega položaja je stalni svet držav Male antante sklenil, da ostanejo zunanji ministri držav Male antante v prihodnjih tednih in mesecih v osebnem, tesnem in stalnem stiku.
Abesinsko vprašanje je danes dospelo na točko, ko prav nihče ne more reči, ali bo imelo za posledice splošen konflikt v Evropi ali pa bo ostal spor med Italijo in Abesinijo omejen samo na Afriko. Razpoloženje v Angliji se je po govoru itulijunskega ministrskega predsedniku na seji v Boznu poslabšalo. »Mislimo,« tako pišejo »Times«, »da ni lojalno, če rečemo, da bi bil italijanski ministrski predsednik razočaran, če bi se dosegla ureditev, ki bi mu omogočila, da doseže svoje cilje v Abesiniji brez vojne.« Samo to se zdi Angležem neka pridobitev, da se je Mussolini odločit, da bo svoje stališče pojasnil v Ženevi, ker se s tem vsaj v neki meri priznava kompetentnost Zveze narodov v abesinskem vprašanju.
Najobsežnejše konce sije Italiji ...
Toda to dejstvo Anglije ne more še docela pomiriti. Anglija namreč — tako trdijo londonski uradni krogi — ne more pristati na to, du bi se Abesinija izključila iz Zveze narodov, kakor namerava predlagati Italija. Angleška diplomacija dela zato v sedanjem trenutku na to, da se pred sejo Zveze 4. septembra zopet se-stanejo zastopniki Italije, Francije in Anglije in da se sprejme kompromis v abesinskem vprašanju. Ta kompromis daje Italiji najobsežnejše gospodarske predpravice v Abesiniji in zahteva od nje le to, da prizna angleške pravice v območju modrega Nila. Politična neodvisnost Abesinije pa mora ostati nedotaknjena. Od tega stališča Anglija v nobenem slučaju ne odstopi.
toda samo
na gospodarskem polju
Vprašanje je le, kaj bo Anglija storila, ako bi Italija na ta kompromis, ki ga je odklonila že na tako zvaui konferenci treh v Parizu, tudi sedaj ne pristala. V Angliji je večina slejkoprej za (o, da bi se v tem slučaju proti Italiji odredil gospodarski bojkot, toda Francija je najod-ločnejše proti taki politiki, ker meni, da bi to neizogibno privedlo do svetovne vojne. Tudi v Angliji je nekaj ljudi proti temu, predvsem bivši poslanik lord Harding, ki ima v gotovih krogih precejšen vpliv. Tudi Avstralija in Kanada sta proti taki politiki, ker bi bili v slučaju svetovne vojne izpostavljeni velikim nevarnostim. Toda vplivni angleški državniki, ki se lahko opirajo na splošno ljudsko mnenje, bodo, če »Times« pravilno sodi, sledili svojemu prepričanju, da je treba resnične potrebe Italije po ekspanziji v polni meri zadovoljiti, da pa pri tem ne sme nikakor trpeti neodvisnost Abesinije, ki je osnovni pogoj za varnost angleške
poti v Indijo. Zato ni računati na to, — pravijo v Londonu — da bi Anglija odnehala v tej bistveni točki, dočim je v ostalem pripravljena iti do skrajnih inejn popustljivosti, dn se izognemo svetovnemu požaru. Pri tem ostaja popolnoma pri strani vprašanje, kdo ima v tem sporu prav in kdo ne — Italija ali Anglija.
Kolonije tudi Nemčiji J
Abesinska zadeva bo povzročala še veliko
diskusij in težav Upravičena italijanska argumentacija, da potrebuje Italija prostora za svoje naraščajoče prebivalstvo, služi zdaj izvrstno Nemčiji, da zahteva nazaj svoje kolonije Značilno pa je, da je ta pobuda izšla najprej v angleškem listu »Daily Mailu«, ki v uvodniku zagovarja potrebo, da se Nemčiji vrnejo kolonije. Na to je odgovoril sedaj tudi »Volkischer Beob-nehter«, ki seveda to angleško pobudo z veseljem sprejema. Sploh se kaže v angleški politiki tendenca, da bi se francosko-itali jansko prijateljstvo kontrabilanciialo z večjim zbliža-njem med Anglijo in Nemčijo. Seveda ni nobenega dvoma, dn se bo dala angleška diplomacija slejkoprej voditi od trdnega namena,, da se ohrani mir. čisto gotovo pa bo Anglija kmalu postavila na dnevni red mednarodne politike vprašanje nove porazdelitve kolonij.
Da v Parizu z velikim nezaupanjem gledajo na vse to, je razumljivo. Značilne so v zadnjem času številne konference Lavala s predstavniki francoskega in italijanskega generalštaba. Mu»-solini pa je bil 29. t. m. na Brennerju, kjer so na mejnikih bili nabiti brezštevilni plakati z napisom: »Na Brennerju stoji Italija z vsemi svojimi živimi in mrtvimi.«
Vojaške priprave se nadaljujejo
Iz Aleksandrije poročajo, da je v zadnjih 48 urah preplulo Sueški prekop 50.000 mož na italijanskih transportnih ladjah. Skozi Sueški prekop so krenile tudi tri italijanske podmornice.
Kur zadeva Anglijo, se vršijo vojaške priprave zlasti v važnem pristanišču Akaba. Tam nakopičtijejo živila in druge potrebščine za angleško vojno mornarico. V Akabi se bo namreč zbrala eskadra lahkih angleških križark ki bodo nadzirale Rdeče morje. Tudi egiptovski polki bodo prestavljeni na ahesinsko-sudansko mejo. V Kairu se tamkajšnje angleške čete vsak dan vadijo. Egiptovski armadi se ne dajejo več nobeni dopusti.
Na Malto prihajajo angleški parniki z vojnim materialom. Vsak popotnik oziroma inoze-mec mora odslej imeti legitimacijo, kar je prej veljalo samo v vojni. Poveljnik sredozemske flote je admiral sir Fisher.
Turšho-holgarski odnošaji niso dobri
Sofija, 30. avgusta. AA. Na potovanju v Ženevo se je turški zunanji minister gosp. R u ž d i Aras ustavil danes ob 14.30 v Sofiji. Na železniški postaji so ga sprejeli in pozdravili v imenu bolgarske vlade zunanji minister Kjoseivanov, v imenu kralja Borisa svetnik gosp. Grujev, turški pooblaščeni minister v Sofiji gosp. Šefki Berker z osebjem poslaništva, jugoslovanski pooblaščeni minister dr. Aleksander Cincar Markovič in višji uradniki zunanjega ministrstva.
Med postankom vlaka se je turški zunanji minister okoli pol ure pomudil v razgovoru z ministrom Kjoseivanom in ostalimi navzočnimi v dvorni čakalnici. Ta razgovor med Ruždijem Arasom in bolgarskim zunanjim ministrom so sprejeli poročevalci bolgarskih listov in vsa bolgarska javnost z velikim zanimanjem, ker se je zadnje čase razmerje med Bolgarijo in Turčijo znatno poslabšalo. To poslabšanje se je kazalo tudi v pisanju časopisov obeh držav in v nekaterih drugih dogodkih na obeh straneh.
Poročevalci bolgarskih listov so zato porabili priliko, ko se je minister Ruždi Aras peljal čez Sofijo, da ga povprašajo o današnjem razpoloženju Turčije proti Bolgariji. Toda gosp. Ruždi Aras ni hotel, da bi mu postavljali vprašanja. Oba mini-
stra, Ruždi Aras in Kjoseivanov, sta po razgovoru v dvorni čakalnici sklenila dati poročevalcem tole skupno izjavo:
»Ker gredo prijateljski odnošaji med Turčijo in Bolgarijo svojo normalno pot, razna tendenčna poročila, ki so se zadnje čase pojavila v nekaterih listih obeh držav, kakor tudi drugi neprijateljski dogodki, nastali zaradi teh poročil, ne ustrezajo nameram in željam obeh vlad. Dobro pojmovani interesi obeh držav nalagajo za dolžnost utrditev in prijateljski razvoj dobrih sosedskih odnošajev. ! Zato je treba želeti, da se inteligenca obeh držav vzajemno potrudi, da ustvari v javnem mnenju tako Turčije kakor Bolgarije ozračje prijateljstva in dobrega medsebojnega razumevanja. Trdno upamo, da se bo obema vladama posrečilo, ker imata dobro voljo, da na obeh straneh odstranita vse vzroke nezadovoljstva in onemogočita vsak poskus i zlonamernosti.«
Po tej skupni izjavi se je minister Ruždi Aras | vrnil v vagon in ob 14.30 odpotoval s sofijske po-i staje, Z njim sta se odpeljala tudi bolgarski zunanji minister Kjoseivanov in ravnatelj tiskovne i agencije gosp. Naumov, ki bosta spremila gosp.
Ruždija Arasa do bolgarske obmejne postaje Dra-: goman.
Osebne vesli
Belgrad, 30. avgusta. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. z ukazom kr. namestništva na predlog prometnega ministra je imenovan za pomočnika prometnega ministra ing. Peter Senjanovič v drugi skupini prve stopnje.
Belgrad, 30. avgusta, m. Upokojen je Ludovik lutraš pri davčni upravi v Mariboru. Premeščeni so: Ferdinand Troha, podpoverjenik finančne kon-role, v glavni oddelek Ljubljana-levi breg, Anton Kosmač, oficial, v IV. sekcijo za vzdrževanje proge Maribor-glavna proga, Ivan Rant v signalno delavnico v Ljubljani s sedežem na glavnem kolodvoru, Anton Wagner na postajo Ljubljana-dolenjski kolodvor s sedežem v signalni delavnici, Anton
Maher v strojnico v Celju, Martin Majhen iz Ma-ribora-gl. kol. za šefa postaje v Ponikvo, Friderik Sever s postaje Lesce-Bled za šefa postaje Koto-riba, Jožef Šušteršič, oficial, v kurilnico Ljubljana I.-gl. kol.
Belgrad, JO. avgusta. A A. Glede na komunike o prijavi posojil, najetih v inozemstvu, m glede ua vprašanja, ki prihajajo od prizadetih, se sporoča, da se poziv nanaša na prijavo denarnih posojil, ne pa tudi blagovnih dolgov. Zato se ta poziv ne nanaša na tvrdke in podjetja, ki dolgujejo inozemcem za uvoženo blago.
Belgrad, 30. avgusta. m. Na zemunskem letališču gradijo nov hangar za tri jadralna letala ze-munskega Aerokluba.
Za popravo krivic, prizadetih profesorjem
Belgrad, 30. avgusta, tn. Prosvetni minister je sprejel predstavnike uprave Jugoslovanskega profesorskega društva, ki jih je predstavil predsednik Nedeljko Divac. Predsednik glavne uprave g. Di-vac je seznanil ministra z vprašanji, ki posebno sedaj zanimajo srednje šole in srednješolske profesorje. Med drugim je ]xivdaril potrebo, da se čimprej spravijo pred narodno predstavništvo že pripravljene spremembe in dojnolnitve zakona o srednjih šolah, ker bi se s tem zakonom imela rešiti j številna vjjrašanja, za katera je potrebna zakono-! dajna rešilev. Nadalje je Divac f>ovdarjal jx>trebo, da se profesorjem srednjih šol omogoči tudi stvarno napredovanje v 3. pol. skup. Dotaknil se je tudi vprašanja honorarnih učnih moči pri privatnih izpitih. Končno je še prosil prosvetnega ministra, da se čimprej vrnejo na svoja mesta vsi oni profesorji, ki so bili od bivšega režima iz političnih motivov prestavljeni in preganjani. G. Divac jc nato podal ostavko na |x>ložaj predsednika glavne uprave Jugoslovanskega profesorskega društva.
JRZ ni proti Hrvatom
Sarajevo, 30. avgusta, b. Minister brez port-fel ja šefkija Behmen je obiskal v spremstvu sarajevskega mestnega župana Bičakčiča in dr. Mahmuta B e h m e n a več mest v Bosni ter je imel konferenco v Bugojnu. Imel je daljši govor o sedanjih političnih razmerah ter je med drugim dejal, da je JMO odbila svoječosno vsako sodelovanje z Jevtičem. ker jim ni dal jamstva, da bo uvedel v državo zakonitost, red in svobodo. Dalje je govoril o volilnem terorju in o tem. kako je padel nezaslišani režim prejšnje JNS. Minister je dejal, da se država lahko upravlja tudi brez batinanja. ki ga je uvedel prejšnji režim. Mi smo pristopili k ustanovitvi , nove jugoslovanske stranke z načelom svobode I in enakosti za vse državljane. Ne zahtevamo za sebe nobenih privilegijev. Potrebno je delati na temelju jugoslovanslvn in k sodelovanju so pozvane vse stranke. Dr. Maček je svoje sodelovanje odbil dotlej, dokler ne bodo razpisane nove volitve. Toda do novih volitev je treba ustvarili šc vse potrebne predpogoje, radi česar smo mi brez odlašanja sprejeli sodelovanje z dr. Stojadinovičem in dr. Korošcem, ker smo želeli, da vrnemo državi mir, red in zakonitost. Naš vstop v vlado je narod iskreno pozdravljal, ker j jc bil vsakdo prepričan, dn prihajamo za to. da damo vsakomur enako svobodo. Vsem držay-i ljunom so odprta vrata za vstop v to novo I zgradbo, In ničvrednežem in korupcionistom je ! vstop prepovedan. Stari režim smo dokončno j likvidirali za vse večne čase in v bodoče lahko pridejo na oblast samo oni ljudje, ki bodo vladali z narodom in ne mimo naroda. Prišli smo na oblast v času najhujše krize, najhujše raz-rvanosti in nezadovoljstva. Naenkrat vsega tega i ni mogoče popraviti. Potrebno je malo potrpljenji.
j Za njim je govoril U r b e g o v i č. kandidat za Jajce in Travnik ter je vsled lnnsiranih vesti, da je JRZ prišla zato, dn izigra Hrvate in hrvaško vprašanje, pojasnil, dn tr vesti niso točne in da jih razširjajo elementi, ki niso zadovoljni. ne z |R/. temveč zato. ker so se jim izmaknili stolčki. JRZ nima namenn izigrati hrvaškega vprašanja, nima namena Iti po potih, po katerih so šli Bogoljub Jevtič, Nikola llzuno-vič in še mnogi drugi, dn se zatirajo Hrvati, kakor se je to že večkrat zgodilo. JRZ tudi noče dovolili, dn bi kakšno drugo pleme imelo supe-rijoren noložuj v Jugoslaviji. Nobenega strahu ni potreba za pristnoitev k tej novi grupaciji Radikalno stranko ne moremo soditi po onem,
kar je prej delala, temveč samo po onemu, kar ona danes predstavlja. Mi bomo ostali vedno korektni v odnošajih s Hrvati.
Nato je minister brez portfelja Šefkija Behmen odpotoval s svojim spremstvom proti Jajcu, Mrkonjič gradu in Bosanskem Petrovcu, kjer bo istotako imel konference.
JNS se razkraja
Belgrad, 30. avg. m. Z ozirom na včerajšnji sklep bivšega ministra za gozdove in rudnike Ignjata Štefanovica, da skliče narodne poslance, pristaše bivše demokratske stranke k seji namesto 2., kakor je bilo prvotno določeno na zadnji konferenci šele 4. septembra, je prišlo med njim in sedanjim prosvetnim ministrom dr. Stosovičem do nesporazuma. Stosovič je v današnji izjavi časnikarjem poudaril, da smatra, da ni nikomur dano pooblastilo za odgoditev te konference, vsled česar on ne more pristati na to, da bi se konferenca vršila šele 4. septembra.
Politični krogi smatrajo, da je s tem že jiopol-noma jasno obeležen odnos med dvema skupinama pristašev bivše demokratske stranke. Kakor znano, hoče Ignjat Štefanovič spraviti demokratske narodne poslance v drugo politično smer, verjetno v ono, ki jo zasleduje JNS. Nasprotno pa je g. Stosovič s svojimi prijatelji pojiolnoma sprejel novo politično formacijo JRZ. V demokratskih krogih je radi tega nesporazuma zavladala velika skrb iz razloga, ker grozi neizbežen razkol, zlasli še, ker je danes že skoraj popolnoma jasno, da bo velika večina narodnih poslancev sledila sklepom prosvetnega ministra Stosoviča.
Trgovski zakon in zakon proti korupciji
Belgrad, 30.avgusfa. m. Prva dva dela novega načrta trgovinskega zakona, ki se nanašata na trgov-govce in trgovska društva, sta že izdelana in bosta v najkrajšem času fioslana narodni skupščini v pretres. Tretji del tega zakona o trgovskih obvezah je še v izdelavi v specialni komisiji pravosodnega ministrstva. — V pravosodnem ministrstvu je določena posebna komisija za izdelavo zakonskega osnutka o korupciji. V najkrajšem času bo pričela z delom. V komisiji so znani profesorji kazenskega prava i.a naših univerzah dr. Melod Dolcnc iz Ljubljane, dr. Frank iz Zagreba in dr. Tomaž Zivanovič iz Belgrada.
Uredba o kmetskih dolgovih
Belgrad, 30, avg. m. V zvezi z izdelavo nove uredbe o kmetskih dolgovih so že vsi ministri, razen trgovinskega, ki je trenutno na potovanju, določili člane komisije, ki ima nalogo izdelati predmetni načrt. Takoj, ko se vrne trgovinski minister v Belgrad, bo istotako določil svoje predstavnike in komisija bo takoj začela z delom. Načrt nove uredbe za dokončno rešitev tega vprašanja mora biti gotov najdlje do 20. septembra. Nato bo načrt uredbe prišel v pretres v ekonomsko-finanč-nem odboru štirih ministrov, katerim je ministrski svet na svoji zadnji seji dal nalogo, da izdelajo končni načrt za likvidacijo kmetskih dolgov. Ko bo delo v odboru štirih ministrov končano, bo prišel ta načrt pred ministrski svet.
Barbusse umrl
London, 30. avgusta, b. Reuter poroča iz Mo-
U ve\ „a je ,am "mrl znani francoski književnik Henri Barbusse.
80 lelnica rokodelskega društva
Danes se prične proslava 80-letnega jubileja Kat. društva rokodelskih pomočnikov. Zvečer oh 8 bo v Rokodelskem domu predstava Jalenove igre: »Bratje«. Jutri bo v uršulinski cerkvi cerkvena slav nos t. Sveto opravilo bo imel g. stolni prošt Ignacij
Kanonik Alojzij Stroj, predsednik Kat društvo rokodelskih pomočnikov
Nadrah. Ob 8 bo sveta maša, pri kateri bo pel moški zbor pod vodstvom g. Ludovika Puša. Po sv. maši bo blagoslovitev zastave kat. mladinskega društva. Kumica bo gospa Filipina Kosler. Organizacije, ki imajo zastave, prosimo, da pridejo z njimi v ursu-linsko cerkev. Ob pol 11 je v Rokodelskem domu slavnostno zborovanje. — Po-loldne ob 3 skupno slikanje, ob pol 4 obisk ilarodne galerije pod vodstvom gosp. msgr. V. Steske. Ob 5 bodo pote litanije v cerkvi

sv. Cirila in Metoda pri Sv. Krištofu, kjer sta pokopana prva društvena predsednika dr. Vončina in prof. J. Gnjezda. Zvečer ob pol 8 bo v Rokodelskem domu glavna točka proslave: jubilejni koncert, pri katerem sodelujejo g. operni jievec Leopold Kovač, inoški zbor pod vodstvom g. L. Puša in salonski orkester. — Udeležence proslavo prosimo, da pridejo prav točno k vsem prireditvam.
Čestitka mestne občine
Predsedstvo ljubljansko mestno občine je poslalo Kat. društvu rokodelskih pomočnikov naslednjo čestitko:
Te dni praznuje Vaše ugledno društvo svoj osemdesetletni jubilej. V tem času si ni društvo samo pridobilo zaslug za strokovno izobrazbo in etično vzgojo svojega članstva, marveč tudi za slovensko kulturo sploh. Saj je iz vrst članov Kat, društva rokodolskih pomočnikov izšlo lepo število odličnih slovenskih gledaliških igralcev in opornih pevcev. Posebej je treba poudariti veliko socialno delo, ki sto ga vršili v teh letih za vajeniški naraščaj. — Zato Vam ob Vašem jubileju v imenu mestne občine ljubljanske prav iskreno čestitam, zahvaljujoč se Vam za zasluge, ki ste jib s svojim delom pridobili za naše mesto. Želim Vam tudi v bodočnosti mnogo uspehov pri Vašem delovanju.
V Ljubljani, dne 30. avg. 1935.
Evgon Jarc.
Tečaj za mojstrske izpite. V torek, dno S. sept. ob 8 zvečer se prične v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12, tečaj za mojstrske izpite. Vodil ga bo g. Franc Sink, tajnik kraljevske banske uprave. Pomočniki, ki so ga želo udeležiti, naj se prijavijo pismeno ali osebno Društvu rokodelskih pomočnikov v Rokodelskem domu. Cas za predavanja in pouk je tako izbran, da se bodo tečaja lahko udeleževali vsi pomočniki, ne da bi morali radi tega zamuditi delovne ure.
Uspeh slovenskega slikarja v tujini
Ljubljana, 30. avgusta. Te dni se je oglasil v našem uredništvu slikar g. Josip Slov-n i k , ki živi že 30 let v tujini, kjer si je priboril ugled in lepo priznanje svoje sposobnosti. Rodil se je v St. Vidu n. Ljubljano 1. 1881., na kar je po dovršeni ljudski šoli vstopil v rezbarnico g. Goetzla v Ljubljani. Želel je izpopolniti svoje znanje zlasti v slikarstvu, do katerega je čutil največ veselja, in je zato že pred 30 leti odšel v tujino. V Monakovem je obiskoval obrtno šolo, nato pa je končal v Karlsruhe slikarsko šolo. Po svetovni vojni, ki ga je zanesla na bojišča v Črni gori in Srbiji, se je naselil v Dttsseldorfu. Veselje do študija in dela ga je pognalo na šolo za umetniško obrt, ko pa je končal to, pa se je vpisal na ta-mošnjo umetnostno akademijo, ki jo je končal z lepim uspehom. Že med svetovno vojno je kot vojak na Štajerskem naslikal več prav uspelih pokrajin, sedaj pa je z vso resnostjo segel po čopiču. Postal je učitelj na obrtni šoli v Dusseldorfu, kjer je služboval 4 leta. V tem času si je pridobil kot slikar ime in ugled ter se osamosvojil kot samostojen slikar- V tej zadnji dobi je tudi mnogo popotoval po Nizozemskem, po Danski, Poljski in Švici. Diisseldorfska kritika je pohvalno ocenila številna njegova dela in v zadnjem času je deko-riral oddelek za jeklo in železo v državnem muzeju v Dusseldorfu, kjer je poslikal cele stene v kazeinski tehniki.
Kot slikar ljubi g. Slovnik zlasti tihožitja, realistične impresije in pokrajine. Poleg teb del, ki jih dela večinoma v olju, pa je tudi še sposoben dekorativni slikar. Posvetil se je tudi znanstvenemu delu in piše razprave in članke iz svoje stroke v različne revije. Prišel je sedaj v domovino
Slovnik: Nemška vas (oljnata slika)
z željo, da ponese nekaj najlepših spominov na svoj rojstni kraj s seboj — seveda v siikah. Kljub temu, da je 30 let živel v tujini, ni pozabil materinega jezika in govori še prav iepo slovenski. Na vprašanje, kako se počuti v novi Nemčiji, pa je izjavil, da ga kljub temu, da si je pridobil že zdavnaj državljanstvo in domovinsko pravico, zadnje čase nekateri gledajo malo bolj postrani, ker ni germanske krvi. Pa bo kljub temu še vedno jx>-vedal. da je Slovenec in se še naprej podpisoval tako kot doslej.
Slovnik: Stenska dekoracija v Diisseldorfsk em državnem muzeju za oddelek »Jeklo
železo«
40 letnica gasilske čete Komenda
Gasilska četa Komenda praznuje v nedeljo, dne 1. septembra 40 letnico svojega dela. Dne 28, februarja 1894 so bila potrjena pravila, ko je kranjski deželni odbor že leta 1893 naklonil podporo za nabavo brizgalne. Takrat je javna oblast vedela ceniti žrtve prostovoljnih gasilcev, od takrat naprej pa je moralo društvo po raznih potih iskati sredstev za svoje delo. Zraven požrtvovalnosti ob času požara so morali člani doprinesti polno osebnih denarnih žrtev, če so hoteli obdržati društvo na višini. Treba je bilo iskati na osebno poroštvo posojila, da je premagalo finančne težave. Dolga je doba 40 let, milijone občinskega premoženja je rešilo društvo pri 80 požarih, pri katerih je sodelovalo. Danes šteje društvo 86 rednih, 16 podpornih, 5 častnih in 1 ustanovnega člana. 1-iT- i* mu med rajnimi ia ie živečimi
člani t društvu. Kakor spremijo vsakega člana ob smrti s svojo zastavo in naroče zanj sv. mašo, tako se bo društvo udeležilo v nedeljo 1. septembra ob 10 skupne sv. maše za umrle tovariše. Popoldne ob 2 polože gasilske čete kamniškega okraja vcnec na grob neznanega vojaka v Komendi, potem pa razdelijo diplome častnim članom. Popoldansko službo božjo bo opravil gasilski kurat g. kanonik dr. Miheal Opeka. Ne mislimo slaviti gospodov, ki bodo prejeli častne diplome, mislimo pa, da bi bilo prav, če bi tudi »Savez« te tihe delavce odlikoval za 40 letno delo. Trdno pričakujemo, da naši predlogi, ki smo jih že večkrat vložili, ne bodo prezrti ki da prejmemo pravočasno nalog, odlikovati te može, ki sami v svoji skromnosti ne silijo v ospredje. Po službeni proslavi pa se snidemo o& domači veselici g. Mejača v Komendi.
Zveza narodov povabila našega znanstvenika
ERASMIK
TOALETNA MILA IN PREPARATI
Univerzitetni docent dr. Ivan Tomšič, ki na ljubljanski pravni fakulteti predava v okviru mednarodnega pravu tudi o Zvezi narodov, je bil od generalnega tajnika te mednarodne ustanove g. Avenola povabljen le dni za za-časaega sodelavca. V pismu, ki ga je g. docent prejel, mu je ponudeno, da kot gost '/.veze narodov nekaj tednov študira v Ženevi njene metode dela in da bo imel vse možnosti dobiti vpogleda v delovanje Sveta, Skupščine in raznih komisij. Kot smo obveščeni, je g. docent spre-
Thfe zobe boste ohamvali z ERASMIK
MILOM IN PASTO ZA ZOBE
Za ugiubio britje uponibtjajte, ERASMIK
MILO ZA BRITJE
jel to povabilo in jutri odpotuje v Ženevo. Va>-na seja Sveta, na kateri se bo razpravljalo tudi o italijansko-abesinskem sporu, se bo vršila 4. septembra, dočim se Skupšeinu Zveze narodov sestane na svoje redno zasedanje dne () septembra.
C. dr. I. Tomšiču čestitamo k temu povabilu in k takšnemu mednarodnemu priznanju njegovega znanstvenega dela.
Fantovski tabor
pri Sv. Trojici nad Moravčami
Vsem župnim uradom in vsem prosvetnim društvom v ljubljanski, kamniški in moravski de-kaniji smo razposlali lepake in okrožnice. Prosimo, da nalepite lepake nn vidna mesta in okrožnice razdelite med može in fante.
Dne 8. septembra pojdemo, ne glede na vreme, vsi k Sv. Trojici. Bodi naš tabor kakor velik mejnik med starim in novim. Pridite fantje in možje, da ga v polni radosti postavimo slovenskemu narodu v slavo in čast. Bog živi! — Odbor
Evharistično slavje
na Veseli gori pri St, Rupertn
Čudovito lepi so odmevi evharističnega kongresa v Ljubljani. Da damo priložnost našim malim, ki niso mogli v Ljubljano v tolikem številu, kol bi bili radi, da dokažejo svojo ljubezen do Jezusa, je bil sklican za ponedeljek 26. avgusta na Veselo goro pri Št. Rupertu evharistični shod šolske mladine za trebanjsko deknnijo.
Krasna cerkev na Veseli gori, ki je včasih slovela kot božja pot cele Dolenjske, praznuje ravno letos 200 letnico, kar jo jo z velikimi slovesnostmi posvetil Škot Marotti. Sedaj je bila okrašena kot svež šopek rož. Jako okusno je bil pripravljen oltar zunaj cerkve. Po 7. uri se je razlegalo ubrano petje mladine, ki se je v procesijah bližala svojemu cilju. Vrstila se je župnija za župnijo, dokler niso prišli najoddaljenejši in zavzeli določene prostore pred cerkvijo. 2500 otrok se je zbralo iz cele dekanije. Trebnje je poslalo 13 velikih voz, Mirna in Št. liupert do malega vse, celo najoddaljenejše župnije so poslale močna zastopstva.
Ob 8 je imel g. stolni vikar Košmerlj prelep nagovor na otroke, nato je sledila sv. maša, pri kateri je šolska mladina pod vodstvom g. dekana Tomažiča navdušeno prepevala evharistične pesmi-Med sv. mašo je 7 duhovnikov podelilo 2(XX) otrokom evharističnega Kralja. Vse navzoče je ganila izredna pobožnost, s katero je mladina sprejemala svojega Boga.
Po sv. maši so bili otroci pogoščeni, nakar so nastopili Mirenčani, ki so svojim mladim prijateljem prednašali nu odru pred cerkvijo sv. Tarci-zija.
Za sklep sc je mladina zbrala v cerkvi, kjer so bile pete litanije z blagoslovom. Pri litanijah je ves hrib odmeval od navdušenih otroških od-pevov. Tako se je končala tri dobre ure trajajoča mladinska evliaristična slavnost za trebanjsko de-kanijo na Veseli gori. Otroci so z veseljem in zadovoljstvom odhiteli domov, kamor jih je priganjala bližajoča se nevihta.
V soboto »večer, zadnjega avgusta, pa rabi Vesela gora rso mote in fante trebanjske dekanije.
Spored evharistične slavnosti bo naslednji:
Ob 8 zvečer se začne spovedovanje mož in lantov. Spovedovalo bo 5 spovednikov.
Ob 10 bo na prostem prod cerkvijo igra Slehernik, ki jo t>o predvajalo šentruperško Prosvetno društvo.
Po igri se bo takoj razvrstila procesija s prižganimi svečami, ki se l>odo dobile na Veseli gori. Pri procesiji bo sodelovala godba iz Dol. vmes pa naj poje ljudstvo evharistične pesmi. Ko se procesija preko Križevega pota vrne na Veselo goro, ho pridiga pred cerkvijo, katero bo uiiel g. stolni župnik in kanonik dr- Klinnr. Nato bo sv. maša, pri kateri bo igrala godba in ljudstvo pelo naslednje pesmi: 1. Glasno zapojmo, 2. lir; Ijevo znamenje, 3. Ti o Manja, 1 Usmiljeni Jezus, 5. Lejia si, roža Marija. 6. Marija, Mati ljubljena. Med sv. mašo obhajilo mož in fantov. Po polnočni maši sjiovedovanje in druge maše do jutra, ko bomo zaključili to nočno češčenie z govorom in petimi litanijami. Možje in fantje, poklonite se v obilnem številu svojemu Bogu in Kralju na Veseli goril
Rajhenburg se pripravlja I tatovi pred sodiščem
Rajhenburg, 29. avgusta.
Božja pot k Mariji Lurški v Rajhenburg sc vsako leto bolj uveljavlja. Vedno več častilcev Lurške Gospe prihaja pTed Njen prestol v Slovenskem Lurdu. Saj je francoski Lurd tako daleč in potovanje tako draŽo! Lurška Gospa pa deli svojim častilcem obilne milosti tudi v našem slovenskem Lurdu.
Vsak romar, ki pride v našo prekrasno baziliko počastit Brezmadežno, nam je dobrodošel, vsako romarsko skupino sprejmemo z velikim veseljem, z izrednim ponosom sprejemamo že par let romarje o Malem Šmarnu, ki se pripeljejo s posebnim vlakom iz Ljubljane z vseh strani naše lepe domovine, v posebno čast smo si šteli lam prihod ljubljanskega škofa, prevzv. g. dr. Grego-rija Rožmana, ki je prišel z romarji pred prestol Brezmadežne v slovenski Lurd, nepopisno navdušenje in veselje pa nas navdaja letos, ker jc prišla med nas vest, da pride o Malem Šmarnu z romarji sam naš prevzv. g. škof lavantinski dr. Ivan Josip Tomažič.
Dasiravno smo kasno zvedeli radostno novico, se Rajhenburžani živahno gibljemo, da pripravimo svojemu nadpastirju in dragim romarjem kar moč prisrčen sprejem in prijetno bivanje med nami pod varstvom Lurške Marije.
S prevzv. g. škofom pa pričakujemo čim večjo število častilcev Lurške Gospe in vabimo vse, ki se še niso namenili na to lepo romanje, s katerim je združen tudi celodnevni izlet v Zagreb, da se takoj priglasijo vodstvu romanja v Ljubljano (»Po božjem svetu., Šentpeterska vojašnica v Ljubljani), ki je preskrbelo posebni vlak iz Ljubljane, kateremu se pridružijo romarji lavantinske škofije v Zidanem mostu. Ker je ccna zelo ugodna, pričakujemo poleg Kranjcev, posebno veliko Štajercev. Štajerci pošljejo vodstvu v Ljubljano 35 Din, do posebnega vlaika (do Zidanega mosta) pa plačajo polovično voznino. Kranjci imajo do Ljubljane polovično voznino, za posebni vlak pa plačajo 55 Din; če bo 400 romarjev od Ljubljane, bo voznina za 10 Din nižja. Razliko bo vodstvo romarjem vrnilo med vožnjo.
Pridite torej 7. septembra z vseh strani v naš Lurd I Pridite, da pod vodstvom prevzv. g. škofa počastimo preblaženo Lurško Gospo in ji priporočimo zadeve svoje in svojih dragih in vse naše domovine! Rajhenburg vas pričakuje, Rajhenburg vas bo gostoljubno sprejel!
Na veselo svidenje pri Mariji v slovenskem Lurdu I
Kamtla krema
vnetij i. t. d. in jo ohrani čisto in svežo. V lekarnah, drogerijah, parfumerijah in trgovinah. Glavna zaloga za Ljubljano MVeaus" pred pošto.
Ljubljana, 30. avgusta.
Mali kazenski senat pod predsedstvom s. o s. g. Frana Orožna je danes p.rav naglo sodil razne tatove, vlomilce in druge delikvente. Pred tremi sodniki so defilirali mladi in stari tatovi. Vsi so priznavali svoje zločine, le neki mlad kopališki tat jc tajil svoj greh.
Frančiška Slngova, 25 letna ženščina, suma pravi, da je bila svoj čas >krdmurica«, sedaj pa je »zasebnica« v Kosezah, je stara tatica in je bila kot poniagalka pri velikem nočnem ropu v Črnem grabnu obsojena na 3 leta robi je. Iz Begunj so jo poslali sedaj na dopust, ker je bolehala. Zaradi pomaganja in prikrivanja pri vlomu pa je zopet prišla pred sodnike. Bilo jc 20. julija, ko je neznnn človek popoldne vlomil v hišo posestnice Marije Poljanškove na Markovem ob stari kranjsko-štajerski meji. Slngova je stala na straži in dala znak neznanemu vlomilcu — potepuhu, da se bliža gospodinja. Pravočasno sta jo popihala v bližnji gozd. Bila je obsojena na 8 mesecev strogega zapora. Ruda bi šla na dopust, pa ji senat ni dovolil.
Zupanek Knrol. 25 letni Novomeščnn, je bil obsojen na 8 mesecev strogega zapora, ker je 9. junija odnesel posestniku Valentinčiču iz Stopanje vasi prazniško obleko, vredno 300 dinarjev in ker je 7. julija vlomil v hišo posestnika Franceta Mnrinška v Gorjušah in odnesel 2200 Din denarja.
Janez Domines je dobil 5 mesecev strogega zapora, ker je Miillerju Rudolfu 11. avgusta ukradel 60 l>in gotovine in 500 Din vreden /tat prstan. Domines je trgovski pomočnik in izgnan iz Ljubljane.
Mali Slatnik pri Novem mestu
Našo lepo, novo državno narodno šolo kraljeviča Andreja bomo jutri, dne 1. septembra izročili njenemu namenu. Ob 10 bo šolarska sv. maša v Smolenji vasi, f>o maši pa slovesna otvoritev in blagoslovitev. Vabljeni starši in vsi prijatelji mladine! — Potreba po novi šoli je nastala že pred svetovno vojno, ker so otroci morati hoditi v 7 km in še več oddaljeno šmihelsko deško osnovno šolo. Da se je šola pričela graditi, gre v prvi vrsti zasluga sedanjemu upravitelju deške osnovne šole v Šmihelu g Kalanu Maksu in tedanjemu |irve-mu predsedniku kraj. šolskega odbora g. Finku. Vsled svetovne vojne pa se je z gradnjo šole moralo prekiniti. Predsednik drugega kraj. -šolskega odbora g. Zonln Jernej iz Potovrhn in njegova desna roka šolski blagajnik g. Mikec iz Malega Slatnika sta se potem z vso močjo potrudiln, da se je z zapofeto gradnjo šole nadaljevalo. Sedanji tretji šolski odbor pa si je postavil za najvažnejšo nalogo, izvršili započeto delo do konca. In res je svojo nalogo srečno izvršil. Sedaj imamo res lepo, novo šolo, na katero smo lahko ponosni. Hog daj, da bi služila Bogu, narodu in domovini —
Ljubljanske vesti t
Otvoritev III. zoološke razstave
Kako sladka jo dudica ali lev »Cezar« pri hrani	Pot. Her/ort.
Danes popoldne bo na prostoru v Šelenburgovi ulici št. 6 otvorjena za javnost tretja zoološka razstava. Z vsako razstavo napravi društvo korak naprej, korak bližje do stalnega zoološkega vrta v Ljubljani. Leto-šnja druga razstava nam bo pokazala napredek društva ozir. dela od junija do
septembra letoe. To pot ee je društvo omefilo na našo domačo favno. Seveda, ne bo manjkalo tudi eksotičnih ptic, ki bodo osvojile srca obiskovalcev s svojimi bujnimi barvami tropskega podnebja. Priliko bomo imeli videti pretežno večino naših ptic roparic, onih, ki oživljajo našo stvaraico, ki jih tolikokrat vidimo, pa ne poznamo.
Sedanja razstava naa bo tudi seznanila z našimi malimi prijatelja — z domačimi pticami pevkami, kar je posebno važno za našo šolsko mladino, da vidi te koristne ptice od blizu.
Sicer bo pa zastopana skoraj vsa priroda. Od močvirij in voda, kjer so tuhalice in divje race, preko polja, kjer so jerebice ozir, prepelice in zlatopisani fazani, do tihih gozdov, Kjer švigajo urne veverice in se po mračnih lesih skrivajo sove. No, pa še polno drugega. Domače in tuje živali, koristne m škodljive, tako da bo vse pestro in lepo, brez mučenja in trpinčenja, saj to je društveno geslo za bodoči živalski vrt, za katerega društvo prosi in moleduje, da bi mu dali merodajni faktorji vsaj stalni prostor. Vse pa, ki se zanimajo za prirodo, vabimo, da si ogledajo sedaj razstavo, vstopnina je itak samo 2 Din, za deco 1 Din.
© Sv. maša za turiste izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice ob 4.15, pred odhodom gorenjskega turistovskega vlaka.
© Masa zadušnica za blagopokojnim gosp. Franom šukljetom, bivšim deželnim glavarjem na Kranjskem, se bo brala v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja pri o. o. frančiškanih v ponedeljek, dne 2. septembra t. 1. ob pol 8. zjutraj pri desnem oltarju Sv. Križa.
0 Predsednik mestne občine ljubljanske g. dr. Vladimir Ravnihar sc je vrnil z dopusta in je zopet sprejel svoje posle.
0 Karitativna zveza obvešča starše otrok, ki jih je poslala na dvomesečne 4>očitniee na deželo, da se otroci vrnejo v nedeljo 1. sept., in sicer ob progi Sv. Križ—Št. Jernej—Šmarjeta— Novo mesto—Ljubljana z vlakom ob 3 popoldne, ob železniški progi Krško—Zidani most—Ljubljana pa ob 6 popoldne. Iz drugih krajev tako po železnici kot z avtomobili se vrnejo v soboto ozir. nedeljo. — Drugo nedeljo, dne 8. sept- bo v kri-žanski cerkvi ob 7 zahvalna služba božja s skupnim sv. obhajilom. Prosimo, da se udeležite vsi počitničarji.
0 Koroški narodni obredi: Koroška ohcet, Štehvanje, Občni roj in Hej pod lipo, vsi pristno slovenski obredi iz Zilske doline se bodo vršili prvič v Ljubljani v nedeljo, dne 8. septembra popoldne. Koroška ohcet obsega naslednje posamezne točke: Konta, svatje se zbero in gredo pred nevestin dom po nevesto, nato odidejo proti cerkvi, vmes pa se morajo še odkupiti pri zapenjavki. Po izvršeni ohoeti bo štehvanje: Fantje jezdijo in zbijajo škaf, lovijo obroče in nazadnje venček. Kdor ga vjame, jezdeč v galopu, dobi naslov »štehovski mojster«. Zatem sc vrši rej. Vse nadaljnje podrobnosti še slede, celo ohcet s plesi in petjem in druge običaje izvajajo koroški rojaki, ki prebivajo v naši sredi.
O Lepaki Jadranske straže. Novi lepaki Jadranske straže s sidrom vzbujajo splošno pozornost, ker so izdelani res umetniško. Žal se nam je pripetila v naši včerajšnji notici majh na, a vendar neljuba pomota. Na tem letaku je namreč znak kongresu Jadranske straže, ki ga je res izdelal umetnik Dalmatiko Inkiostri, medtem, ko je glavni osnutek tega lepega letu-ka v resnici izdelala njegova sestra, naša znana umetnica in lastnica salona za umetno obrt gdč. Tatjana Inkiostri.
O Frančiškanke Marijine misijonarke, stanujoče Gorupova ulica 17, Vam s tem uljudno naznanjajo, da imajo že pet let otroški vrtec, v katerem se otroci poučujejo v francoščini. Sprejemajo se otroci od 4. do 7. leta. šolnina znaša mesečno 50 Din. Otroci, ki so prekoračili 7. leto starosti, lahko obiskujejo tečaje po 5 do 10 otrok skupaj, šolnina je tem nižja, čim več otrok se tečaja udeležuje. Preko 12 let stari dečki se ne sprejemajo. — Vpisovanje se vrši 2. in 3. septembra od 9. do 12. ure, reden pouk se prične 5. septembra.
© Kino Kodeljevo igra danes ob 20. in jutri ob t7. in 20. »Bitko« z Anabello in Inkišinovom.
0 Posestno gibanje v Ljubljani. Upravitelj tovarne v Osijeku Henrik Mally je kupil od Unger Olge roj. Fodrl in od njenega sina Rudolfa hišo št. 21 v Medvedovi ulici, Spodnja Šiška, za 375.000 Din. —Košara Otrinova iz Sme-dereva je prodala svojo hišo št. 35 v Knezovi ulici VI. za 200.000 Din Lavoslavu in Saši štrek-lju, stanujočima v Zvonarski ulici. — Družba
Mariborske vesti:
Odlomki sv. pisma zaplenjeni
koš ilegalna lislina
Maribor, 30. avgusta.
.Slovenec, je že poročal, da je Jugoslovanska strokovna zveza razdelila med delavstvo tekstilnega obrata »Atama« v Košakih vabila na sestanek. Ta vabila,, ki jih j« razdeljevala 13 letna hčerka viničarja Šešerka v Košakih ,so imela sledeče besedilo: »Delavci m delavke iz tekstilne tovarne »Atama« se vabite na skupen sestanek 15. avgusta ob pol 9 v prvo nadstropje Delavske zbornice. Gre za vse in za vsakega, zato pridite! V slogi je moči«
Temu je sledila ovadba na okrajno načelstvo v Mariboru levi breg. Nato je orožniška postaja v Košakih dobila nalog, da izvrši hišno in osebno preiskavo pri Jožefu Šešerku, ki je bil osumljen, da skriva ilegalne letake.
Orožnišk.i komandir je še istega dne, to je 16. avgusta, izvršil hišno preiskavo. Najprej je zahteval izročitev omenjenih vabil. Pri preiskavi pa je našel orožnik le odlomke sv. pisma in te je zaplenil. Ko se je prizadeti radi tega pritožil na okrajno načelstvo, mu je bil dostavljen 4 dni po preiskavi odlok okrajnega načelstva in mu je bil predložen v podpis zapisnik o preiskavi.. Tako je bilo zaplenjeno sv. pismo kot ilegalna listina. Nas pa zanima še posebej, kaj protizakonitega vsebu-
jejo zgoraj navedena vabila JSZ? Zakaj kaj drugega pač ne more biti vzrok, da je okrajno načelstvo preiskavo odredilo. Saj Šešerk vendar ni noben »protidržaven element«? Šešerka vsi poznamo kot vedno poštenega viničarja, ki že skoraj 10 let vodi skupino viničarjev v Mariboru. Ker vodi krščansko strokovno organizacijo, so ga preganjali naši marksisti: in to samo radi njegove vztrajnosti in krš.-soc. prepričanja. Samo radi pridevka »krščanski« so smatrali marksisti naše delavsko gibanje kot sramoto v delavskem gibanju Maribora. Poznamo pa Šešerka tudi od zadnjih občinskih volitev, ko je bil tri dni po nedolžnem zaprt, ker je kandidiral na listi gosp. Vesenjaka proti sedanjemu županu občine Košaki. Kakšne so bile te volitve, pa vsi vemo.
Res čudne stvari so morali in še doživljajo naši ljudje, predvsem delavci in kmetje. Borijo se za svoje pravice, ki so zajamčene v zakonu, kakor so to napravili n. pr. delavci v tovarni »Atama«, ki so se hoteli samo organizirati, pa so bili osumljeni protizakonit osti. Oblast naj bi se, tako je naše .mnenje, prej prepričala, ali so ovadbe, ki prihajajo na njo, sploh utemeljene ali ne, da ne pride do take smešnosti, kako je tale, ko se je mesto »ilegalnih letakov« zaplenilo sveto pismo...
sv. Cirilu in Metoda v Ljubljani je prodala prof. Antonu Koželju in soprogi Minki hišo št. 6 v Kopališki ulici v Trnovem za 140.000 Din. — Tiskarski strojnik Rmanuel Žagar je kupil od posestnice Itape Zore, stanujoče v Vilharjevi ulici, hišo št. 1 v Draveljski ulici VIL za 446 tisoč dinarjev.
0 Kabel v Stritarjevi ulici. Včeraj so delavci zopet razkopali Stritarjevo ulico. Ta ulica je najbolj važna zveza med starim delom mesta in med novim. Po njej gre večina ljubljanskega prometa, pa tudi največ napeljav. Zato ni čudno, da je od časa do časa razkopana, ker morajo delavci popravljati ali napeljavati eno ali drugo javno napeljavo. Tokrat je na vrsti polaganje kabla. Delavci so- razkopali ves desni hodnik v tej ulici (gledano od mosta k magistratu), pričeli pa so že razkopavati hodnik na Mestnem trgu. Pod hodnik polagajo kabel za električni vod. Ta vod bo zvezal Mestni in Stari trg s tokom nove napetosti.
© Tatvina 30.000 Din. Ljubljanska policija preiskuje neko zadevo iz večje vasi naa Ljubljano. Tam je neki mesarski mojster sprejel začasno na hrano in stanovanje svojega brezposelnega prijatelja, ki pa gostoljubju ni sprejemal preveč hvaležno. Mesar je stalno opažal, da mu izginja sem in tja kakšen tisočak ali nekaj stotakov, bodisi iz listnice, bodisi iz predala. Ni pa teh tatvin sumil svojega gosta, temveč si jc pač mislil, da mu denar jemlje kdo iz njegovega bližnjega sorodstva. Končno pa je prišel na sled, da mu denar krade njegov prijatelj ter ga je zato ovadil policiji v Ljubljani, ki je moža seveda prijela. Mesar je na podlagi svojih računov in zapiskov ugotovil, da m>> ie v neka] mesecih na ta način izginilo okoli 30.000 Din.
© Dva brata in dve tatvini. V neki gostilni v Kozarjah nad Ljubljano je bilo predvčerajšnjim več gostov. Nočni čuvaj Jože Arlač je; naenkrat opazil, da je izpred gostilne izginilo njegovo kolo. Odšel je takoj na viško stražnico, da tam prijavi tatvino, sicer pa ni dosti upaj, da bi zopet dobil svoje kolo nazaj. Zelo se je začudil, ko so mu na viški stražnici pokazali kolo, ki ga je Arlač spoznal za svoje. Stvar je bila namreč taka: Stražnik je na eni viških cest opazil kolesarja, ki je prenaglo vozil, ga ustavil in ker se ni mogel kolesar izkazati, ga tudi aretiral, kolo pa začasno zaplenil. Tudi Arlač je v kolesarju spoznal moža, ki je bil malo prej z njim v gostilni in ki mu je očitno ukradel kolo. Bil je to 27 letni brezposelni tapetnik Tomaž M. Skoraj ob istem času pa je prijavil delavec Franc Geržina, da mu je nekdo med vožnjo otavc ukradel v Mestnem logu suknjič, v katerem je bilo nekaj gotovine, nekaj predmetov in malica, tako, da trpi okoli 400 Din škode. Izkazalo se je, da je tudi to tatvino izvršil Tomaž, skupno s svojim bratom Albinom. Kolo in suknjič sta bila vrnjena lastnikoma,
Cerkveni veslnik
Konoregoeija gospodov pri sv. .1 nlrfu ima v nedeljo ob obiCaj.nl uri sv. mašo v hišni kajteli in ne v kongrogacijski kapeli.
Poizvedovanja
Izgubljen je bil sveženj treh ključev na poti od Jugoslovanske tiskarne do Poljanskemu nasipa 10. Najditelj se naproša, da jih blagovoli oddati proti nagradi v knjigoveznici Jugoslovanske tiskarne.
□	I. letnik učiteljišča se otvarja. Po triletnem presledku se sedaj zopet otvarja prvi letnik učiteljske šole v Mariboru, Letos se sprejme v
1.	letnik 25 fantov in 10 deklet in sicer samo takih, ki imajo nižji tečajni izpit na gimnaziji ali realki.
□	Na zavodu šolskih sester bo vpisovanje ; otrok za otroški vrtec 2. septembra.
□	Dr. Freia v Mariboru. Pred včerajšnjim in včeraj se je mudil v Mariboru upokojeni šef čeho-slovaške vojne sanitetne službe dr. Freia. Obiskal je nekatere svoje prijatelje. Dr. Freia je znan pri-
; jatelj naše države, ki se je kot dobrovoljec boril v srbski vojski v balkanski in svetovni vojni.
□	70% popust na Dunaj. Na podlagi turističnega dogovora z Avstrijo priredi »Putnik« izlet s posebnim vlakom na Dunaj ob priliki velesejma. Vlak odide iz Zagreba 5. septembra ob 22.30, v Maribor pride v peteik 6. septembra ob 2.30 zjutraj
! ter se vrne v Maribor z Dunaja v torek 10. sep-; tembra okrog 19. Voznina v tem posebnem vlaku | je Maribor—Dunaj in nazaj 240 Din za III. razred in 295 Din za II. razred, kar predstavlja 70% popust v vsaki smeTi. Davčnega potrdila ni treba, i vizum preskrbi Putnik brezplačno. V slučaju, da se prijavi dovoljno število udeležencev, bodo na razpolago tudi spalni vozovi. Izletniki iz Dravske banovine uživajo na vožnji do Maribora polovično vožnjo z legitimacijo K-13. Za Dunaj je sestavljen odličen program z obiskom vseh znamenitosti. Prijave sprejema Putnik v Mariboru, Gornji Radgoni, Celju in Rogaški Slatini do ponedeljka 2. septem-| bra do 12.
□	Služba božja za planince bo v nedeljo, dne ' 1. septembra 1935 na Pesku ob 10. Turisti, ki se
hočejo udeležiti službe božje pred odhodom jutranjih vlakov iz Maribora, imajo vsako nedeljo in praznik priliko za sv. mašo v frančiškanski baziliki MateTe Milosti ob 4.15.
□	Vpisovanje v Glasbeno šolo »Drave« bo
2.	in 3. septembra v Stari kolonijski šoli (Komen-skega ulica) ter 4. in 5. septembra v Narodnem domu (III. ndstr.), vsakokrat od 15 do 18. Poznejši priglasi se sprejemajo istotam. Redni pouk se začne 16. sepetmbra.
□	Velika vlomna tatvina je bila izvršena v Štrihovcu pri Št. Ilju v trgovino Ivana Šefa. Storilci so odtrgali ključavnico in tako dospeli v trgovski lokal, Odnesli so 60 robcev, 140 m flanela za srajce, 45 m hlačevine, 30 m sukna, 80 m delena, 45 moških srajc, 55 m polsvile, 60 m ženskega sukna, 30 m barhenta, 23 parov čevljev, 80 komadov boks usnja, U športnih srajc, zavitek čokolade, 6 kg klobas, 11 litrov olja, razne znamke in 40 Din drobiža. Skupna škoda se ceni na 21.420 dinarjev. Pozvan je bil na pomoč mariborski dakti-loskop, ki ni mogel najti nobenih sledov.
□	Strah pred umobolnim požigalcem, V Ga-šteraju je v noči zažgal nekdo kopico koruznice, postavljeno ob hlevu posestnika Janeza Stipcrja. K sreči so ogenj pravočasno opazili ter ga pogasili. Sumijo, da je poskušal zažgati neki blaznež, ki je šele nedavno prišel iz umobolnice, kamor so ga biti pred poldrugim letom poslali zaradi požiga.
□	Za 16.000 Din blaga znosili iz tovarne. V
mariborski tekstilni tvornici so zadnje mesece neprestano opažali tatvine blaga. Obveščena je bila policija, ki je posvetila budno pažnjo trem delavcem ter sedaj nenadoma izvršila pri vseh treh
hišno preiskavo. Uspeh je bil presenetljiv. Spravili so na dan za 16.000 Din raznovrstnega blaga, • ki so ga uzmoviči polagoma znosili iz tovarne.
□	Skrivnost 17 jurjev. Posestnici Alojziji Lor-bekovi v Vajgnu pri Pesnici je letos 1. marca na skrivnosten način izginilo 17 jurjev. S tisočaki vred je zmanjkala tudi služkinja Marija Bruck-meister. Včeraj je policija navedeno izsledila v Mariboru. Aretirali so jo ter zaslišali, da bi do-znali za usodo 17.000 Din. Bruckmeistrova je tajila vsako udeležbo pri tatvini.
□	Požar povzročil veliko škodo. V Štrihovcih pri Št. Ilju se je vnelo veliko gospodarsko poslopje posestnice Olge Ferkove. Požar je nastal okrog 11, mariborske gasilce pa 60 poklicali na pomoč telefonično preko kolodvora šele po 1. Od-bTzeli so na pomoč z dvema motorkama ter našli na pogorišču že gasilce iz Pesnice, ki so zaman skušali samo z eno cevjo dobiti oblast nad raz-divjanim ognjem. Kljub temu pa je poveljnik pesniških gasilcev skušal odvrniti Mariborčane, češ da bodo že sami ko« ognju in Mariborčanom ni treba gasiti. Ti se seveda niso ozirali na njegove navedbe in so s pomočjo šentiljskih gasilcev obvladali ogenj. Požar je povzročil 80.000 Din škode.
EZ] Vse je plačano. Naše opozorilo, da še niso plačane aviobiisne in avtomobilske vožnje za Jevtičeve volilce od 5. maja letošnjega leta, je rodilo vendar uspeh. Mestna podjetja so neizprosno terjala ves znesek in te dni je prinesel blagajnik nekdanjega Jevtičevega volilnega odbora za Maribor do zadnje pare vso vsebino blagajne, ki je domala zadostovala za poravnanje dolga. Ostanek bodo poravnali nekateri prvaki iz navedenega odbora.
O Trg za ribe. Po daljšem prestanku so se včeraj zopet pojavile na trgu morske ribe in sicer samo sardel-e, ki so se prodajale po 14 Din za kg.
□	Električno omrežje za mesto Maribor in okoliške občine bo odklopljeno v nedeljo od 5 do 7 zjutraj.
Kostrivnica
V lepi vasici pod Bočem se je letos pričela izredno lepo razvijati prostovoljna gasilska četa. Največ pobude za poživitev je dal lanski nesrečni požar Juneževe hiše. Po zadnjem občnem zboru so stopili četi na čelo vrli in ugledni domačini: Sovine Ivan kot predsednik, But Vinko poveljnik, Junež Milan tajnik in Ogrizek Albert blagajnik. Vsi ti so si z drugimi pomočniki nadeli nalogo, da se domači okoliš čim bolj zavaruje pred požari. Spomladi je četa nabavila za 45.000 Din mo-torko s cevmi.Po zaslugi dobrosrčnih ljudi je polovica dolga že odplačana. Prizadevanja za napredek zelo podpira tudi g. župnik Slavič Janko. — V nedeljo se je vršila ob veliki udeležbi ljudstva gasilska proslava. Prišli so gostje celo iz Maribora, Poljčan in Rogaške Slatine. V lepem Ogrizkovem vrtu je neumorno igrala domača godba, v šotorih so pa izredno uspešno sodelovale ga. Kovačič Olga, gdč. Ogrizek Marija in Junež Slavka- Mnogo veselja je vzbudil lep srečolov. Iti sta ga pripravila agilna gasilca gg. Sket Anton in Junež Leon. Gmotni uspeli je bil tako lep, da bo z vzajemnim delom vseb spet doprinešen delež k čimprejšnjemu odplačilu nove brizgalne. Le pridno naprej po tej poti k napredku I
Kulturni obzornik
Pevcu Marijanu Rusu za odhodnico
Menda ima naše operno gledališče svojo prav posebno smolo — in ta ni zapisana v srečnih zvezdah. Vanjo so zarezane neprestane borbe s stoterimi zaprekami, ki si na prav neverjeten in zavit način slede tesno druga za drugo in kanijo resno izpodjedati korenike naši veri v rast in zdrav razvoj naše opere. Med temi sto neprilika-mi stoji v ospredju usodni pojav, da v naši operi dolgo ne vzdrži nihče, ki postane goden za širši polet. Tako smo obsojeni, da gledamo in spremljamo v njej tako pogosto le prve zamahe mladih kril, ki pa jih vzame daljina takoj, ko se v njih razraste moč, godna za veliko umetniško ustvarjanje.
Tako se je ponovno zgodilo, da je v teh dneh zapustil našo opero po svojih prvih krepkih umetniških zamahih tudi mladi basist Marijan Rus. Hrepenenje po širšem razmahu na prostranejših tleh ga je zvabilo v zagrebški svet umetnosti in sedaj je nastopil svoje novo mesto v tamošnjem opernem gledališču.
Njegov odhod pa nas nehote sili pogledati še enkrat na njegovo dosedanje umetniško delo v slovenskem osrčju. Marijan Rus je pričel kot večina pevskih umetnikov: veliki naravni dar glasovne lepote in pa močno nagnjenje do umetniškega izživljanja sta ga zvabila v pevsko šolanje. Na ljubljanskem konservatoriju sta mu ga. Foedrans-pergova in ravnatelj g. Betetto oblikovala glas. Po diplomi na konservatoriju in po istočasni diplomi na filozofski fakulteti pa je v njem zanihalo vprašanje po izberi med dvema poklicema, dokler ni končno pretehtala umetnost, — In po uspešnem debulu je stopil kmalu kot reden član
na deske ljubljanske opere, tn potem se je pričelo delo. Iz še okornih početkov se je postopoma dvigala v vrednosti kreacija za kreacijo, vsaka postavljena bolj gotovo in vsaka v notranji zamisli in vzporedni zunanji sliki bolj zrela: Basilio v »Seviljskem brivcu«, Povodni mož v »Rusalki«, Escamillo v »Carmen«, Lindolf v »Hoffmanovih pripovedkah«, Ferando v »Trubadurju«, Klingsor v »Parsifalu«, Knez Hovanski v »Hovanščini« in še druge vloge, kojih število sega do 40, so prikazale Marijana Rusa kot človeka napete volje ter jasnega in doslednega mišljenja, pa obenem kot človeka, ki je imel v sebi resen odnos do umetnosti. V povezanosti teh lastnosti je upodabljal v svojih vlogah umetniške like, zgrajene na dosledni psihološki podlagi, postavljene v prostor z neko močjo, ki prepričuje, čeravno napetost notranjega doživljanja ni še dosezala vedno onega loka, ki je podan pri velikem in zrelem umetniku in ki pomenja najvišjo tvorno silo. Vendar so bili pričetki tega že podani in tako odhaja Marijan Rus od nas prav v času, ko se bliža svoji zrelosti, ko se utegne njegova ob življenjskem trenju obrušena bit zaiskriti v notranji sili in v tem postati sposobna doživljati, zamišljati in oblikovati umetniške like, ki dosezajo vrsto dozorelih, resničnih oderskih pojavov.
Z njim pa se nam odmika tudi pomemben koncertni pevec, ki je v našem koncertnem življenju zavzel vpošlevano mesto, saj je njegovo sodelovanje v obsežnih glasbenih umetninah (Bacha, IIHndla, Berlioza, Sattnerja i. dr.) doprinašalo marsikaj v prid ugodnim umetniškim uspehom.
Za odhodnico spremlja Marijana Rusa naša želja, da razvije v sebi v bodoče vsestransko moč: moč zdravega pevskega oblikovanja, moč velikega umetniškega ustvarjanja in z vsem tem nerazdružno povezano moč velikega človeka, ki bo zmogel svoji umetniški svetiljki vedno prilivati ! blažilnega olja vetike lepote, resnice in ljubezni | in tako izpolnjevati večni zakon, ki ie zapisan v srcu vsakemu resničnemu umetniku.	U.
Nikolič: Proljetna svitanja
Zagreb 1935. Samozaložba. 72 strani. 15 Din.
Ja nudim toplinu svoga srca, mo-drinu mojeg plavog mora i miriš golih krševa očevih vinograda. Nudim svoje pjesine, pune tuge, i u njima »trudne jude« hrvatskog juga, koji su uz »gorak kruv« (ob grenkem kruhu) naše zemlje največi, dnevni mučenici.
V. Nikolič.
V hrvatskem literarnem življenju opažamo zadnji čas zanimiv pojav: zbirke izvirne poezije po številu skoraj dosegajo knjige izvirne proze. Seveda je ta poezija (večinoma hoče biti lirika), ki jo izdajajo posamezniki ali pa razne skupine, zelo različne vrednosti in bi jo v mnogih slučajih lahko imenovali le bolj ali manj posrečeno verzi-ficiratije. Zato je človek zares vesel, ko v tej množici rim dobi v roke pesmi, kakršne so sPro-ljetna svitanja«, ki jih je pred kratkim izdal V. Nikolič.
Nikolič je še mlad (rodil se je 1. 1912. v Kre-šimirovein mestu Šibeniku in študira slavistiko na zagrebškem vseučilišču, a kot pesnik in publicist se je že lepo uveljavil in danes sodeluje pri mnogih, zlasti katoliških publikacijah. Lani je v družbi devetih tovarišev izdal uspelo »Liriko grude« (uredil dr. M. Starčevič), s »Proljetnimi svitanji«, ki so njegovi prva samostojna knjiga, pa je zavzel eno najvidnejših mest med najmlajšimi hrvatskimi liriki.
Nikolič je in hoče biti lirik. Ima pa tudi vse pogoje za to: neposredno, močno doživljanje in iskreno čuvslvovanje, ki je združeno s prisrčno naivnostjo in mlndoslno svežino; le izraz mu je dostikrat še premalo izkristaliziran (posebno v štokavskih pesmih) in premehak ter zalo premalo sugesliven.
»Proljetna svitanja« so prvi Nikolidev obračun s samim seboj in pregled čez dosedanje delo.
Zato najdemo tu pesmi iz najzgodnje dobe pesniškega ustvarjanja, ki so močno začetniške in polne nekega nedoločenega hrepenenja in nemira. Erotika, kolikor se javlja v teh pesmih, je nekam plaha in boječa, a vendar prijetnejša od surove poltenosti nekaterih modernih ljubezenskih pesnikov. Prav tako tudi religiozna doživetja, ki so predmet nekaterih prvih pesmi, niso dovolj prečiščena in dozorela, da bi zadovoljila naše zahteve za dobro tovrstno pesem. A že med prvimi akordi razločno zaznamo pesnikovo »nostalgiio sunčanog juga, dragi jadranski dol, i suzo dalina-tinskog luga, i grč težakova pluga« (Dijete juga 12). Tesna povezanost, neločljiva zraslost z domom in z vsem, kar mu pomeni dom in domačo zemljo — več kot polovica pesmi je zloženih v čakavskem šibeniškem narečju, in te so najboljše v zbirki! — je glavna karakteristika »Proljetnih svitanj«. Tu poje Nikolič o bornih kočicah ob dalmatinski obali, v katerih prebivajo mali ljudje: ribiči in siromašni kmetje, poje o svojem trudnem in revnem bratu, ki se sklanja nad ozeblo zemljo, o trpeči materi in mrtvem očetu, o vrabcih, psu in konju (tudi pri N. Šopu najdemo podobne motivel). »Gorak je zemje kruv«, »Vinograd mojega oca« in ciklus »Naši trudni judk so prelepe pesmi, ki bodo ostale, ker so pognale iz pristnih liričnih občutij in nam nudijo naravnost vzorno socijalno liriko, ki ni tendenčno vsiljiva in revolucionarna, marveč deluje edino s svojimi estetskimi in socialnimi elementi. Že dolgo nisem bral takih pesmi, kakršne je Nikolič posvetil svojemu očetu, v katerem gleda trpljenje vseh dalmatinskih očetov, in svoji materi ter njeni »tugi«, ki mu zopet predstavlja bol in skrb vseh dalmatinskih mater:
»Majčino pismo mirile suzom i poljupcem
s usnica dobrih, cvate po loplom majčinom srcu, i miloj dobroti.« (Str. 15.) »I ja vjerujem jako u zaplakaue oči Tvoje (materine)
čokolada Skakao bonboni
Nevaren požar sredi Tržiča
Tržič, 30. avgusta.
Takega strahu kakor včeraj Tržičani niso prestajali od požara Bornove žage sem.
Že v sredo, 28. avg. zvečer so stanovalci največje hiše na Glavnem Irgu, kjer je bila pred časom tovarna za čevlje in poslovni lokali tvrdke Mally & Demberger, zavohali dim- Vnele so se v enem dimniku saje. Dimnikarski mojster in ljudje so nevarnost požara kmalu preprečili. Mogoče je pa tlelo še kje naprej in v četrtek zvečer prav malo po develih so se že pokazali na vrhu vse dolge strehe ognjeni zublji. Če bi do tega prišlo prejšnji večer, bi bila nevarnost za ves Tržič, ker je bilo zelo vetrovno, včeraj pa popolnoma mirno. Malo pred pol 10 je udarilo plat zvona pri cerkvi sv. Andreja, kakih 7 minut za tem je zatulila v zvoniku še požarna sirena in kmalu so bili tu domači prostovoljni gasilci. Preden so stopili v akcijo, so bili pri požaru že gasilci iz Loma. Nato so prišla vsa društva do Kranja, ki bi mogel priti preje, če bi bila pošta odprta, tako 90 jih obvestili z. motociklom. Vseh društev, ki so gasili požar, je bilo menda deset vsa so pa imela dovolj dela, da so omejila požar.
V nevarnosti je bila Basteljnova hiša in še večja nevarnost pa je jjretila Globočnikovi, ki nima še predpisanih požarnih zidov. Škoda je zelo velika. Zgorel je ves strešni stol, popokala je opeka. Stropovi so ostali, toda voda je naredila toliko škode, da ho treba delati nove. V splošni zmedi
so metali pohištvo iz nadstropij na cesto in se je pri tem pokončalo mnogo lepega blaga. Kar je pa ostalo v hiši, je od vode zelo pokvarjeno. Žalosten je bil pogled na jokajoče stanovalce, ki so zapuščali ognjeno hišo in nekateri z otroci v naročju hiteli po trgu, ali pa so jih onesveščene odnašali proč.
Kako ravno je nastal požar, se ne ve. Najbrže je tlel tram cel dan in ponoči je bruhnil ogenj na plan-
Gasilci so prav požrtvovalno vršili svojo nalogo. Vendar domača prostov. četa in gasilci iz predilnice niso bili kos požaru. Čudno se nam je zdelo tudi to, da je tako pozno zatulila sirena v zvoniku in da so gasilci stopili v akcijo šele pol ure po pričetku požara. Potrebno bi pa bilo za Tržič, da si nabavi čimprej magyrus-lestvo, ker je pri tako visokih stavbah gašenje brez nje skoro onemogočeno. Ko so postavili kranjski gasilci svojo magyru6-lestvo, je gašenje vse lažje napredovalo; tudi obe kranjski motorki sta mnogo pripomogli, da so se ljudje nekoliko umirili.
Vsekakor bo treba izboljšati v Tržiču gasilno orodje in zavarovati razširjenje požara s požarnim zidom. Če bi bil veter, bi bilo nemogoče obvarovati hiše, ki se drže tesno skupaj.
Pri gašenju sta se ponesrečila dva gasilca, eden radi stika z elektriko, njegova po: škodba je lažjega značaja, drugi pa si je pri padcu izpahnil roko v rami ali morda celo nalomil ključnico.
Pri zaprffu, motnjah ¥ prebavi
vzemite ziutrai na prazen želodec kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenčice.
Registrirano od Min. soc. nol. in aar. vdr. S. br. IS.485 od 25. V. 19S6.
Prosvetni tabor v Preserju
Novo življenje se je začelo v društvu, odkar je dr. Anton Korošec popravil krivico, ki io je zadal prejšnji režim, ko .te raz-gnal in razpustil vsa prosvetna žarišča po naših društvenih domovih. Zdaj, ko so krivice popravljeno, smo se spet z novimi močmi obrnili k društvenemu delu. Uredili smo si dokončno dom, ki je dve leti čakal neometan boljših časov. Otvoritev in blagoslovitev se bo izvršila v nedeljo popoldne po prihodu vlaka iz Ljubljane ob 14.16.
Dasi smo od mnogih strani obdani od Krimskih gozdov, da bi marsikdo lahko zavidal mirno zatišje, v katerega nas je postavila dobrohotna priroda, je bilo vendar od nekaterih strani dobro preskrbljeno, da so nas prevevali burni viharji. Razpihovale 3 in razplamtcvale so so po nepotrebnem in po krivici iskre sovraštva, katerega je bil naš dom še prav posebno deležen in to v " času, ko še rojen ni bil. Kajti komaj je bil dom za silo postavljen, ko se v njem ni pričelo še nobeno življenje, je bil že zapečaten v veliko veselje nekaterim, ki so mu od vsega začetka nasprotovali. Toda to škodoželjno veselje se je vendarle moralo umakniti pravici.	. ,
V znak veselja in hvaležnosti, da je društvo zopet vpostavljeno, nameravamo otvoritev in blagoslovitev prirediti v širšem obsegu. Slavnostni govornik bo dr. Miha Krek, odvetnik v Ljubljani. Za dobro in ubrano razpoloženje bodo poskrbeli pevci in godba iz Rakovnika. Pa tudi za primerno okrepcilo bo poskrbljeno. Vabljeni vsi somišljeniki, da se v čim večjem številu udeležite nase proslave.
Dobrova pri Ljubljani
Na splošno željo romarjev iz Ljubljane bo prihodnje tri nedelje popoldanska služba božja ob 4. Vsakikrat bo pridiga, darovanje za cerkev in pele litanije M. B. Na angelsko nedeljo govori popoldne dr. Jakob Kotnik, profesor na mestni ženski realni gimnaziji v Ljubljani in bivši dobrov-ski kaplan. Sv. maše ob nedeljah so ob 5 s kratko pridigo, ob C pridiga in sv. maša pred Najsvetejšim; ob 8 6 kratko pridigo, ob 0 pridiga in slovesna peta sv. maša. Po tej sv. maši bo še ena sv. maša. Kdor obišče med šmarnimi mašami Marijino cerkev na Dobrovi, dobi enkrat popolni od-pusiek pod navadnimi pogoji.
rad kojib sam mnogo plako. U Tvoje vjerujem muke, u bijele srebrne vlasi i drage umorile ruke« (str. 30).
Poleg teh pesmi, ki so polne življenjske trpkosti in tragike (tu moram omeniti še pesem »Judi se boju sniga«:, a brez zadnjih 8 verzov, kateri jo močno kvarijo, in pesem »Zimsko jutro«, ki spadata med najmočnejše Nikoličeve Impresije), imamo tudi prisrčne orise primorske idilike, iz ka-lere veje zdravi in sočni regionalizem. Ta svojevrstna domačinska lirika se vidno loči od problematičnega krajinarstva sladkobne Domjaničeve kajkavščine kakor tudi od nekdanje domoljubne poezije vse do svetovne vojne. In da to ni nikak lokalni patriotizem, dokazuje »Knjiga za Zagreb« (Pismo v Zagreb), ki mu je »sredi srca in ljub ko rodni kraj« (69) ter mu simbolizira ves hrvatski narod.
•Oblika Nikoličeve pesmi je priprost, svobodni verz, ki mu zvonko poje in čudovito gladko teče. Stik pesnika ne skrbi in tudi bravec ga ne pogreša. Nikolič ni v ničemer revolucijonar, ko-mandirati si pa tudi ne da od nobene strani.
»Proljetna svitanja« je hrvatska literarna javnost zelo lepo sprejela, posebnega priznanja pa so bile deležne njegove čakavske pesmi (škoda, da ni dodal slovarčka nekaterih lokalizmov, ki niso razumljivi niti mnogim hrvatskim bravcem), pri katerih naj Nikolifi le ostane. Ob tej priliki se je celo pojavilo vprašanje ali ne bi ta in oni hrvatski pesnik dal močnejših pesmi, ko bi bil pel v rodnem narečju. Kot celota so Nikoličeve pesmi močno pozitivno dejanje in dokaz, da tudi najmlajši rod hrani v sebi lepe talente. Čeprav še nimamo pred seboj do popolnosti izdelane pesnikovo podobe, vidimo pa dosti obrisov, ki razodevajo močno umetniško osebnost.
Jože tireiiorii.
Koledar
Sobota, 31. avgusta: Rajmund (Rujko), spozna-valec; Pavlin. Ta mesec se je dan skrčil od 14 ur 42 minut za 1 uro 25 minut na 13 ur 17 minut.
Osebne vesli
= Duhovniške vesti iz iavantinske škofije.
Častni kanonik lavantinskega stolnega ka-pitlja v Mariboru je ob 40-letnici niašništva postal (lr. Anton Korošec, notranji minister v Belgradu. — Za kn. šk. duhovna-svetovalca sta imenovana p. Kerubin Tušek, Jupnik-vikar pri Mariji Zazaret, in Franc Sal. Še-gula, sen. vitez reda božjega groba v Jeruzalemu, upokojeni župnik v Mariboru. — Umeščeni so bili: Janez Breznik, kaplan v Dolu pri Hrastniku kot župnik na Muti; Mihael Ferk, provizor v Cezanjevcili kot zupuik istotam; Andrej Pire, župnik v Podčetrtku kot župnik 1111 Polzeli. — Postavljeni So bili: Alojz Drvodel, kaplan pri Sv. Lovrencu na Pohorju za vikarja - pomočnika v Cernečah; Štefan Lejko, kaplan v Dobrovniku za provizor ja istotam; Friderik Sternad, kaplan pn Sv. Martinu ob Paki za provizorja v Podčetrtku; Ivan Gregor, semeniški duhovnik, za III. prefekta v kn. šk. dijaškem semenišču v Mariboru. — Prestavljeni so kaplani: Casl Franc iz Konjic (I) v Šmartno pri Slovenj-gradcu; Franc Kač iz Starega trga v Trbovlje (III); Franc Korvan, III. kaplan v Trbovljah za II. kaplana istotam; Matija Medvešek iz Trbovelj (II) v Dol pri Hrastniku; Alojz Peitler, provizor na Muti, za kaplana k Sv. Martinu ob Paki. —• Nastavljeni so uovo-mašniki: Ivau Camplin za kaplana pri Sv. Juriju v Prekmurju; Rudolf Jerman za kaplana pri Sv. Ani v Slov. goricah z delokrogom pri Mariji Snežni; Ivan Škraban za II. kaplana pri Sv. Juriju ob Ščavnici z delokrogom v Gornji Lendavi; Ivan Voda za kaplana pri Sv, Andražu v Halozah; p. Hugolin Prah, kapucin, za II. kaplana v Jarenini z delokrogom izseljeniškega duhovnika v Belgiji in Holandiji. — V stalni pokoj so stopili: Ivan Jodl, kn. šk. duh. svetovalec in župnik ila Polzeli; Anton Radanovič, kaplan ua dopustu v Zrečah; Pavel Volper, župnik v Dobrovniku. — Diakonat je prejel dno 25. avgusta v mariborski stolnici Ivan Zličar, bogoslovec V. letnika.
=: Upokojeni so nižji voj. kontrolor I. razr. Blaž Jakopovič, peh. kap. 1. razr. Janko Batušič, sodni kap. L razr. Arkadij Cevdar in narednik vodnik I. razr. 40. pešp. »Triglavskega« Jožef Gobec, na službi v pekarski četi dravskega intendantskega skladišča.
= Odlikovani so z redom Jugoslovanske krone V. razr. nižji voj. kontrolar I. razr. Blaž Jakopovič, z zlato kolajno za vestno vršenje službe bolničarski narednik - vodnik I. razr. Roman Jelen in narednik-vodnik I. razr. Anton Juriša.
Ostale vesti
—	Proslava 100-letnice rojstva Davorina Jenka, ki je bila določena za nedeljo, dno 8. sept. v Cerkljah pri Kranju je preložena na prihodnjo spomlad, to pa vsled tega, da se bodo lahko izvršile vse predpriprave v takem obsegu, kakor zahteva sloves moža, ki je bil v II. polovici minulega stoletja eden naših največjih in najplodovitejših skladateljev. Toroj v nedeljo, 8. sept (na Mali Šmaren) ni proslave v Cerkljah pri Kranju.
—	Aljažev klub obvešča prijatelje gora, da bo v nedeljo ob 10 služba božja v Kamniški Bistrici in na Zabreški planini pod Stolom ob 9, ne bo pa službe božje na Kredarici.
—	Kongres pravnikov v Belgradu. Za letošnjo skupščino kongresa pravnikov v Belgradu v dneh 22. do 24. sept. t. 1. se vrše velike priprave. Spomenica se že tiska in bo razposlana vsem članom kongresa začetkom meseca septembra. Z odlokom predsedništva ministrskega sveta je odobren dopust državnim uradnikom. Prometno ministrstvo je odobrilo 75% popust na vseh železnicah in parobrodih v državni režiji. Popust velja za vse proge (za potovanje v Belgrad in nazaj ter za izlete) v času od 20. sept. do 14. okt. t. 1. Člani kongresa naj kupijo na odhodni postaji na podlagi kongresne legitimacije vozni listek do Belgradu s 75% popustom od normalne vozne cene iu legitimacijo rdeče
barve št, K — 14. Nn podlagi potrdila kongresnega odbora na tej železniški legitimaciji št. K—14 o udeležbi na kongresu, ter s j kongresno legitimacijo se bodo lahko kupo- : vali vozni listki s 75% popustom tudi za po- : ljubile razdaljo ter za povratek. Kongresno legitimacije bodo vsem prijavljenim članom kongresa pravočasno razposlane. Prijavo in članarino sprejema za svoje člane društvo »Pravnik« v Ljubljani do 1. sept. t L (kakor je bilo že objavljeno).
—	Mesarski kongres v Zagreba, ki se vrši v ponedeljek in torek, dne 2. in 3. septembra 1935, obeta biti lepa manifestacija strokovne zavesti jn solidarnosti. Udeleže se ga mesarji in prekajevalci iz cele države poleg gostov iz inozemstva. Za kongres velja polovična vožnja pod pogojem, da kupijo udeleženci na odhodni poslaji železniško legitimacijo za Din 5, ki naj jo dajo žigosati, in celo vozovnico, ki velja na podlagi legitimacije tudi za povratek. Udeleženci si bodo ogledali tudi zagrebški velesejem.
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo >Kran» Joselove« grenčice
—	Putnikov posebni vlak na Dunaj. Izlet na Dunaj traja pet dni, od 5. do 10. sept. Vožnja Ljubljana—Dunaj in nazaj 302 Din v III. razr., 400 Din v II. razr. Polog vseh znamenitosti Dunaja in dunajskega velesej; ma, si bodo izletniki na povratku ogledali tudi Semmering. Avstrijski vizum je brezplačen. Povratek 10. sept. zvečer. Lahko se naroči tudi ves araužman na Dunaju. Prijave in informacije pri »Putniku« v Ljubljani, za nebotičnikom, najkasneje do 31. avg. 1935.
—	V Rajlienburg in Zagreb — dva dneva — za 55 Din s posebnim vlakom dne 7. in 8. septembra. Poromajte z nami k Mariji Lurškil Prevzvi-šeni g. škof dr. Tomažič iz Maribora pride vodit romarske slovesnosti. Denar je treba poslati do t. septembra. Pojasnila pošljemo zastonj. Priglasite se na naslov: >Po božjem svetu«, Ljubljana, Šentpeterska vojašnica.
—	Putnikovi izleti v inozemstvo. V začetku septembra priredi »Putnik« nekaj cenenih izletov z vlakom in parobrodom v inozemstvo. Priglase in vplačila za te zanimive izlete sprejemajo »Put-nikove« biljetarne najkasneje do 2. septembra.—
1.	Izlet s posebnim vlakom na Dunaj in dunajski velesejem v času od 5,—11. septembra. Udeležniki si predvsem ogledajo znamenitosti avstrijske prestolnice, z žično železnico se peljejo na Rax, nato na Semmering, vrhutega je na programu še več fakultativnih izletov v dunajsko okolico. Posebni vlak pride iz Zagrebu 5. septembra zvečer, tam se mu priključijo udeleženci iz drugih mest. Vožnja od Zagreba do Dunaja v tretjem razredu velja 280 Din, v drugem pa 380 Din. Od Ljubljane do Dunaja in nazaj v tretjem razredu 302, v drugem pa 400 Din. Udeleženci iz Ljubljane se pridružijo posebnemu vlaku v Zidanem mostu. Kdor želi, lahko naroči in plača tudi popolno oskrbo za čas potovanja. —
2.	Obisk razstave v Bruslju. Na mednarodno razstavo v Bruslju organizira »Putnik« ceneno potovanje z obiskom Monakovega, Kblna, Antvverpna in Pariza v času od 5.—14. septembra. Železniška vožnja od Jesenic do Bruslja velja v drugem razredu z vso oskrbo 4600, v tretjem pa 3600 Din. V to vsoto je vračunana prehrana s prenočiščem v hotelih kakor tudi v železniških vagonskih restavranlih počeuši s kosilom v vagonu na Jesenice-Monakovo pa do kosila v Trstu 13. septembra. S tem so plačane ludi vse napitnine, vstopnine in takse.
—	Redni vpis v Dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni trg 2, II. nad., se vrši od 1 do 10. septembra 1935. Predvpis se vrši ves mesec avgust. V DTŠ se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma potoni dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd., dalje vse trgovske predmete, kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., dalje vse trgovske predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji Dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učencc za privatni izpit na Državni trgovski šoli. Začetek šolskega leta je 1. oktobra. Cene so znatno znižane. Prospekti in informacije brezplačno.
—	Morilec Rupar spoznan za nenormalnega. Državno tožilstvo v Ljubljani je obtožilo zločina umora 30 letnega samskega posestnika 1' rnn-ceta Ruparja, ki je 6. maja letos ustrelil mlajšega brata Antona nu svojem domu v /gornji Brezovici pri Rakitni. Umor je vzbudil med borovniškim in vrhniškim delom Barja splošno senzacijo. Pri zadevni obravnavi je Rupar pokazal s svojimi nejasnimi 111 nelogičnimi >dgo-vori, da je duševno nenormalen. Razprava je bila pred velikim senatom prekinjena. Sodišče jc odredilo, da sta sodna psihiiatra preiskula Ruparja. Ugotovilu sta, da je Runar duševni nenormalen in zato za zločin neodgovoren, .'r/av-ni tožilec je te dni obtožbo proti Rupurju umaknil in predlagal, da se vrši obravnava po čl. MO kaz. postopka, ki bo obravnavala, če se llup.ir odda v kak zavod ali pa pusti domov pod strožje nadzorstvo.	,.
—	Pojdite 1 nami v sončno Dalmacijo — štiridnevni izlet e posebnim vlakom za 290 Din dne 20. septembra: v Split, Trogir, Sinj, Šibenik in na Hvar. Vesela trgatev grozdja: cel vinograd za izletnike I Podrobna pojasnila pošljemo zastonj. Priglasite se takoj na naslov: »Po božjem svetu«, Ljubljana. Šentpeterska vojašnica.
—	V nedeljo in ponedeljek vsi na žegnanje k Gradu v Kašelj. Prve pečenice poleg drugih dobrot. V nedeljo z avtobusom izpred Mestnega doma ob 15, 16 in 18.30, v ponedeljek pa 14 30, 18.30. Povratek poljuben I	......
—	Enoletni irgovski tečaj v Ljubljani, Kongresni trg 2, II nadstropje (Trgovski učni zavod), je dosegel v preteklih letih pri svojih učencih najboljše uspehe. Zavod razpolaga z najmodernejšimi programom, ki ga izvajajo samo prvovrstne moči. — Istotam se vrše razni večerni, jezikovni, strojepisni, stenografski in drugi specijeloi tečaji. Zavod daje ustmeno ali pismeno vsa pojasnila brezplačno. — Priporočamo I
—	Usoda prisitjenk. Vsi poklicni cločinci, zlasti pa ženske, se silno boje prisilne delavnice. Ženske, delomržnice in potepuhiirje, krčevito plakajo in jokajo, ko slišijo sodbo, da bodo oddane v prisilno delavnico, ki se za Slovenijo nahaja v Begunjah na Gorenjskem. Tam nikim nesrečnicam ni rožnato postlano, kajti morajo trdo delati in so pod najstrožjo disciplino. "V sa »udišču v Sloveniji so letos obsodila le 10 žensk v prisilno delo, v Begunjah pa potrebujejo tu-
Celie
& Ajiostolstvo mož in fantov, V kratkem času svojega obstoja si je apostolstvo mož in funtov v Celju pridobilo mnogo vnetih prijnteljov med moškimi 111 fanti, ki so no ustrašijo tudi javno pokazati svojega prepričanja. Zadnji fantovski tabor K A nn 'Peharjih je gotovo število š<< pomnožil. Jutri jo zopet prva nedelja v mesecu septembru, zato vabimo vso dobro može in fante, da so jiri-družijo dosedanji četi, da bo tako število čim večjo. Ob pol 7 bo v opatijski cerkvi pridiga, nato skupno sv. obhajilo in sv. maša.
er Instalacija župnika g. Pirea. Včeraj ob 11 dopoldne jo bil instaliran v kapeli žalostne Matere božjo v opatijski cerkvi novi župnik nn Polzeli Andrej Pire, dosedaj župnik v Podčetrtku. Instalacijo jo izvršil g. opat Jurak. Jutri bo slovesen sprejem na Polzeli. Dosedanji župnik na Polzeli g. Jodl je stopil v pokoj in se je naselil v Celju.
er Legitimacije za četrtinsko vožnjo na IV. kongres Jadranske straže v Ljubljani za čas od 5. do 8. sept. bo izdajal odbor Jadranske straže v Celju od ponedeljka dalje v Tujsko-prometni pisarni pri kolodvoru.
er Uinrli so: Priliovec Frančiška, 43 let, postrežnica, Zg. Šiška; Podkrajšek Antonija, 32 let, žena najemnika iz Drnmelj — obe sta umrli v bolnišnici dno 26 t. m. V Celju, Gregorčičeva ulica 4, jo umrla v visoki starosti 82 let, Petaros Marija, vdova po delavcu. — Naj počivajo v miru!
er Prijave k zobotehnične.mu Izpitu in evidenca zobotehnikov. Opozarjamo vse interesente na ta razglas mostnega poglavarstva, ki je nabit na uradni deski na magistratu.
er Bogata kriminalna kronika. Zadnje dni zaznamuje celjskn policijska kronika precej važnih kriminalnih zadev. V sredo je bil aretiran krojaški pomočnik Hubert G. iz Slovenjgradca, ker je v ponedeljek ukradel nekemu invaiidu v Gosposki ulici, ki si ni mogel pomagati s tal, 500 Din. j— Te dni so izsledili v Celju Josijia II., rojenega v Radečah 1911., ker je lansko leto ukradel t Zagrebu neki ženski 2800 Din v gotovini in nekaj obleke. — V sredo sla bila pa aretirana Vinko F. in njegova žena, doma iz Bra6lovč, ker sta (podajala j)o Celju saharin. Pri aretaciji so našli pri njiju še 5 škatlic saharina, kakšen bo pa uspeh preiskave doma, ni znano. — K poročilu o vlomu v stanovanje g. Breznika moramo dodati, da je bilo vlomljeno v torek med 17. in lil. uro, ko ni bilo domačih v stanovanju in je tat odnesel 900 Din gotovine in razne zlatnine v vrednosti 5000 Din. — V sredo okrog 10 zvečer se je policija borila na Kr. Petra cesti z očividno precej vinjenim možakarjem. Mož je po cesti na vse pretege kričal in ko mu je službujoči stražnik napovedal aretacijo, je izjavil, da se raje sam z britvijo prereže, kakor bi se pustil aretirali. Mož je to tudi storil; z britvijo se je dvakrat močno zabodel v levo roko; |ia mu to ni |irav nič pomagalo, čeprav se je še potem branil. Spravili so ga na stražnico, kjer so ga obvezali in nato vtakniti v luknjo.
m H » «
Irztc
V hiši priljubljenega in zelo spoštovanega gospoda ravnatelja Peharca jc bila prisrčna domača slovesnost. Njegova gospa soproga jc praznotah! 60 letnico rojstva. Mi jo vsi dobro poznamo kot ! mirno in blago gosi*), pripravljeno storili vse in ! pomagati povsod, kjer gre za dobro stvar. Kakor gospod ravnatelj kot cerkvni ključar farne cerkve skrbi za olepšavo hiše božje, tako pa gospa Bianka prispeva k lepoti službe božje. V visokih letih, a še vedno mlada, prihaja rada in točno k skušnjam za orkestralne latinske maše, kjer igra, kakor je že potreba, prvo ali drugo violino. S hvaležnostjo se vsi Tržičani spominjamo tudi njenega požrtvovalnega sodelovanja pri operelnh in koncertih na Skali. To hvalžnost so Tržičani pokazali na večer njene šesldesetletnice, ko so se v obilnem številu udeležili podoknice, ki jo je gospej ravanateljevi priredila Tržiška cerkvena godba, lepo je zaigrala, v 1 veliko veselje jubilanlke, njene družine in gostov, med katerimi je bil tudi prejšnji tržiški župnik g. j svetnik Matija Skrbeč. Želje nas vseh pa so, da bi I dobri Bog gospo Peharčevo še dolgo let ohranil . med nami in ji dal na jesen njenega življenja zdravih ' in veselih dni!
Novo mesto
Popoldanski izlet Kat. akcije mož na Trško goro se bo vršil v nedeljo 1. sepl. Odhod za pešce ob 1 popoldne iz drevoreda pri starem pokopališču. Ob isti uri bo na razpolago tudi Kosov avtobus, ki bu peljal do Mačkovca po Din 3 za osebo. Zvečer pa se bodo izletniki z istim voziiom in za isto ceno lahko zopet peljnli nazaj. Na izlet, ki se bo vršil le ob lepem vremenu, so vabljene tudi družine članov in njih prijatelji. — Na svidenje pri Mariji trškogorski I
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Vkuliavanje (konserviranje) sadja in zelenjave za zimske mesece je sedaj najvažnejše opravilo naših gospodinj. Nov poinno-žon in izpopolnjen natis knjižice: Sadje v gospodinjstvu, ki jo jo priredil M. Humek, daje vsaki gospodinji in kuharici kratek na-vod, kako ji jo ravnati s sadjem, kako sadje vkuhavamo, kako sušimo, izdelki iz sadja — mezge, marmelade, sadni sir. sadni sokovi, brezalkoholne pijače, sadni kis itd. Dalje o konserviranju povrtnine (zelenjadi) v kisu in slanici, konserviranju s sterilizacijo in neprodušnim zapiranjem v steklenicah, ter sušenje zelenjadi itd. Knjiga bo najboljši svetovalec vsaki gospodinji pri takih delih. Obsega 100 strani, nad 90 slik med bosedilom in več barvastih tabel, in stane broš 24 Din, vez. 32 Din. Založila jo knjigo Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Knjižica bo našim gospodinjam in gospodinjskemu naraščaju velik pripomoček in kažipot pri uporabi in predelavi sadja v domačem gospodinjstvu. Ker je ravno sedaj pravi čas za vlaganje 111 konserviranje, knjižico toplo priporočamo.
kih delovnih moči. Druga leta je bila begunjska prisilna delavnica številneje zasedena. lani jih je prišlo 37, predlanskim 45 in 1. H32. 44. še prejšnja leta je bil stnlež rano»o močnejši. Leta 1026. jc bilo obsojenih t Sloveniji kar 75 žensk v prisilno delavnico.
Fatamorgana; MeStO V Zraku 'lUCStO V VOdt
Vse ozračje je polno brnenja. Po cestah in trgih se ustavljajo ljudje in mahajo s klobuki in robci v slovo. Mirno in veličastno polzi velikansko truplo zračne ladje nad hrumenjem, brnenjem, mete-žem, nad strehami in stolpi mesta. Sonce se iskri na njih, da se svetijo ko srebro. Nato je brnenje manjše, obrisi ladje izginjajo za mestom. Ali ni bil pravljični grad, ki je plaval v zraku? Ali ni bila tata morgana, privid na nebu?
A ta leteči razkošni grad ni privid, ni fata morgana, je pa leteča ladja, kakršna je »Zeppelin« in pa kakršna bosta dva nova zračna orjaka, ki jih dobi Amerika. — Tak orjak je res ko grad, ko mesto v ozračju. Kakor ima ladja na morju dva krova, ki sta drug vrh drugega, tako jih ima tudi leteča ladja. V gornji krov je vdelanih 25 kabin za potnike. Te kabine so pravi pravcati salončki, ki imajo naslanjače, pisalnike in dvoje postelj, ki sta podnevi pritrjeni na steno. Krog ladje je mostovž, okna so postrani vdelana v stene. Potnikom je na razpolago tudi poseben salon za kajo, restavracija in radio-postaja. Zračna ladja ima celo kopalnice, da — celo — bazen za plavanje! Po kosilu se more 50 potnikov, če ne uživajo razgleda z mostovža, odpočiti pri branju časopisov in knjig v dvorani za bivanje, v čitalnici Poskrbljeno je tudi, da potnikom ni zvečer dolgčas: morejo plesati ob zvokih glasbe, ki prihaja po zračnih valovih — po radiu. Ameriška zračna ladja ima celo kinomatograf, kjer se občinstvo zabava, ko gleda razne zvočne filme. 2e jeseni bodo ti leteči hoteli poleteli v svet
Kdor bi rad prav hitro in udobno in zabavno potoval, pa se bo peljal z orjaškimi letali, ki jih zdaj sestavljajo na Angleškem in v Ameriki. Ti zračni ekspresni vlaki ne bodo imeli samo velikanskih motorjev, marveč bodo vozili tudi z naglico 350 km na uro (trikrat več ko Zeppelin), in bodo tako prostorni, da se bodo potniki (40 do 50) lepo in udobno zabavali. Tudi potniki ekspre-snih zračnih vlakov bodo imeli na razpolago restavracijo in kavarno in jedilnico in salon za kajo. Se-
veda se bodo mogli tudi vsak čas pogovarjati s svojci doma, kdo ve kje daleč po mestih in deželah, saj bodo imeli tudi brzojav za uporabo. Celo za to je poskrbljeno, da morejo potniki shraniti svoje dragocenosti in denar. Blagajnik jih bo shranil v svojo oklopno, jekleno omaro, v kateri bo morda z letalom letelo tudi nekaj milijonov dolarjev kot denarna pošiljatev za v tujino.
Potniške ladje na morju se v bodočnosti ne bodo mogle izlahka kosati z letečimi ladjami po zraku. Strokovnjaki se že zdaj silno trudijo, da bi imeli potniki na morju čim več ugodnosti. Nedavno je dovolila angleška vlada za zgradbo največje ladje sveta, »Queen Mary«, da se poveča še za 80.000 ton. Cim so se doslej ponašale ladje, da so plavajoči hoteli, se bo zdaj »Queen Mary« ba-hala, da je plavajoče mesto samih zabavišč.
Pred nekaj tedni so se šalili časopisi: Nekdo stoji na krovu orjaške ladje in vpraša častnika: »Kje bi pa tukaj lahko videl na morje?« In častnik
je pojasnil: »Ce greste peš, pridete čez pol ure do nosu ladje; a če se peljete z ladijskim tramvajem, pa že čez deset minut.« Na ladji »Queen Mary« se bo ta smešnica skoraj uresničila. Majhen, pri-tlikavski vlak bo prevažal potnike krog in krog ladje po krovu. Ali pa bodo morda rajši peš hodili po elegantni trgovski cesti, ki bo sijajno razsvetljena in kjer bodo izložbe pariških oblek, londonskih draguljev, dunajskih torbic in japonskih biserov.
A kaj, ko stremijo tudi za tem, da so vožnje čim krajše, hitrejše! Kdaj se bodo mogli potniki vsega naužiti, kar bodo imeli na razpolago? Če bi bile vožnje v Ameriko vsaj en mesec dolge, kot so bile časih! Tedaj bi se izplačalo vse to čezmerno udobno razkošje. Tako bo pa potnikom kar težko izbirati: ali si naj ogleda razstavo oblek? Ali naj se zabava v bajno razsvetljeni kavarni? Ali naj bo v gledališču, ali kinu ali varijeteju, ali pa naj gre plesat? Morda bo pa najrajši hodil po krovu, ko v nekdanjih časih, in bo vdihaval svežost morskega zraka in sanjaril, zroč zvezde na nebu. V načrtu za zabave plavajočega razkošnega mesta, je postavljena tudi ta starokopitna zabavna točka.
Donebnik - kako nastane
Poveljnik abesinskih prostovoljcev.^ Degdath Hab te Mijtaeie. uri Bregieoovaniu čat v Addis Abebi.
Donebniki (napak: nebotičniki) so pač doma v Newyorku in ondi ga ni človeka, ki bi ne obstal na cesti in opazoval vsaj za hip, kako raste hiša iz tal. Najzanimivejše pri zidanju donebnikov je izkop in izdelava temelja. Sredi inorjA samih hiš nastane nekakšen rudnik, kjer vidiš v podzemlje Newyorka. Vidiš zamotano mrežo kablov, cevi in kanalov, ki so pod tlakom in ki jih morajo radi zidave preložiti. Nato vidiš grušč in kmalu trdo, živo skalo, ki pride nanjo podlaga donebnika.
Izlkop je globok navadno za tri nadstropja navzdol. Skoraj oglušiš, ko poslušaš vrtalne stroje, ki delajo s stisnjenim zrakom in vsake dve uri razstrelijo skalovje. Ti deli so pokriti z žičnato mrežo, da ne škropi kamenje po delavcih in g-ledavcih. Požrešne lopate na pogon s paro zajemajo kamenje in ga stresajo v tovorne avtomobile. Jama se veča in veča, kmalu so stene tako strme, da zija prepad sredi mesta ko v gorovju. Ko je izkop končan, napravijo še 4 do 16 posebnih jam, (več kubičnih metrov v obsegu), kamor pridejo temeljni stebri donebnika, ki na njih sloni vse poslopje. Ko se strdi plast cementa krog jeklenih traverz, ki jih dajo v jame, začno postavljati ogrodje iz jekla.
Vprašanje donebnikovega temelja je tem težje razrešiti, čim manj je skalovja v tleh. Če ga ni, tedaj zafoijejo v tla prav na tesno lesene stebre, ki jih obdajo s kovino. Nato potegnejo stebre ven in zalijejo odprtine s cementom, tako da nastane umetna — betonska skala.
Ko so temelji pripravljeni, je dovršeno pač najvažnejše delo donebnika. Tedaj pridejo drugi delavci na vrsto in sicer »steel-birdi« — »jekleni ptiči«, pravcati akrobati med delavci donebnikov. Jekleni ptiči zvarijo jekleno ogrodje. Dovolj je 12 teh delavcev. Sredi vsakršnega nadstropja je mogočen žerjav, čigar roka se izteza izven roba donebnika. Žerjav dviga jeklene traverze — na minulo natančno — iz tovornih avtov in jih natančno do milimetra IJolaga na pravo mesto. Koj so tu jekleni ptiči, ki jih sklopijo. Cim je nadstropje dodelano, se dvigne žerjav v višje nadstropje in nadaljuje svoje gigantsko delo. Jekleno ogrodje sc dviga in dviga in je videti ko risba v ozračju. Cim više se dviga ogrodje, tem hujše je človeku gledati »ptiče, ki plezajo prav po ptičje po jekleni kletki sem in tja. Gorje, če bi se
le napak prestopil! Koj zgrmi v globino in je mrtev. Pred nekaj leti so imeli pri vsakem nadstropju po enega mrliča; zdaj je nevarnost manjša, ker imajo delavci razne varnostne naprave.
Po pet in pet nadstropij naredijo iz jekla, nato izdelujejo tla iz cementa in vzidavajo stene. Tako izdelujejo na vrhu še jekleno ogrodje, spodaj pa že čistijo in pleskajo sobe.
Ko so delali v Newyorku 381 m visoki donebnik »Empire State Building«, so dosegli višek gradbene hitrosti. Dne 7. aprila 1930 so spustili prvo jekleno traverzo v granit, a 7. aprila 1931 se je vselila prva stranka v poslopje, ki ima — 86 nadstropij! Jekleno ogrodje so delali pol leta, jekleni ptiči so potrebovali za eno nadstropje — le dva dni!
Sodnik: Ali niste bili že na sodišču?
Obtoženec: Se nikoli, gospod sodnik.
Sodnik: Ali res ne?
Obtoženec: Prav zares ne.
Sodnik: Čudno; pa se mi tako znani zdite!
Obtoženec: Tamle v baru sem za natakarja.
Sovjetski Rusiji se obeta bogata letina
Iz ameriških časopisov posnemamo, da v Moskvo prihajajo tako ugodna poročila o letošnji žetvi, da so vsi mnenja, da bo letošnja žetev v Rusiji prekosila lansko za 10 do 15 milijonov meter-skih stotov. Pričakujejo, da bo imela letošnja žetev v Rusiji do 100 milijonov meterskih ton žita.
Lani so sovjeti izvozili 880.000 ton žita, leta 1933 pa 1,750.000 ton. V nekaterih poročilih, ki so dospela v Moskvo, je rečeno, da niso imeli neki poljedelski okraji dovolj žita ter ga zato morajo Kmetje kupovati od vlade nazaj. Za t kg žita. ki ga kupijo od vlade, morajo plačati ruski kmetje 1 ru-belj, dočim so ga prodajali vladi po 8 kopejk kg.
Kaiotištvo na Danskem
Na Danskem je bilo lani 25.268 katoličanov, zdaj jih je 25.591. Medtem je spet prestopilo 178 protestantov v katoliško vero in jih je bilo 474 krščenih.
Avtobus se je zaletel v lokomotivo pri Piestingu na Nižjeavstrijskem in je bilo 7 ljudi mrtvih. 24 težki
mučnih.
Ehspedicija k „strahotnim indijancem"
Iz Njujorka bo v kratkem odšla ekspedicija, ki bo velikega narodopisnega pomena. Ekspedicija hoče preiskati pokrajino ob gornjem teku Amazon-ske reke. V Guayaquilu bo glavno taborišče ekspe-dicije, ki se bo odpravila dalje čez Ande, Riobambo, Equator, Haciendo, Leito, in Pateto. Od tu bo šla z mulami v nekdanjo državo Inkov in do Amazon-ske reke. Poglavitna naloga ekspedicije je prouča-vanje življenja in šeg nekega, doslej nepoznanega rodu Indijancev, Sabelov, ki od njih ne vemo drugega, ko to, da srdito odvračajo sleherno vmešavanje v njih življenje. Ce pomislimo, kako je Indijance uničila baš evropska »kultura« — alkohol in izkoriščanje — in kako so celi indijanski rodovi umirali in cepali ko muhe, čim so se seznanili z belim človekom, ni čudno, da se ti tako branijo — čeprav podzavestno. Prvotni raziskovalci Južne Amerike so dali tem skrivnostnim indijanskim plemenom ime »Strahotni Indijanci« in ta pridevek se jih drži. Noben muzej sveta nima niti drobca kake kulture teh Indijancev. Tudi ne vemo, ali je že kdaj kak beli človek dospel do njih. »Ameriški indij, muzej« v Njujorku bi seveda rad imel kaj narodopisnih predmetov tega odljudnega plemena.
Žalostna bilanca
Francoski notranji minister je opozoril vlado, naj izda stroge naredbe glede na promet, saj je na Francoskem več in več smrtnih slučajev zaradi prometnih nezgod. Leta 1934 je bilo na Francoskem 4413 prometnih nesreč, kjer je umrlo 4737 oseb. Štiri petine teh nesreč je zakrivila površnost voznikov ali pešcev. Ta bilanca trikrat prekaša tisto pred 10 leti. Na Francoskem je dosti opozoril glede prometa, veliko tabel z napisi, kakor n. pr. »Matere vas prosijo, da vozite počasi!« Po drugih krajih so na visokih jxxlstavkih ujxxiob!jene nesreče z avtomobili in so kričeči kažipoti, ki kažejo proti bližnji rešilni postaji. A vse to nič ne zaleže, dokler ljudje ne bodo sjx>štovali življenje svojega bližnjega.
Kongres
za katoliški socializem
V Bruslju so otvorili 5. mednarodno zborovanje za katoliški socijalizem. Prišlo je 500 zastopnikov iz 25 raznih dežel. Zborovanje se je začelo s
sv. mašo kardinala van Roeya.
*
Žalostna usoda kraljevske družine
lanskim na hribih smrtno ponesrečil prejšnji kralj Albert I. —
INaglavitna žrtev te — sicer vsakdanje — nesreče je kraljica Astrida, ki je pričakovala četrtega otroka. — Rajna belgijska kraljica Astrida je bila kot švedska princesa rojena 17. novembra 1905 v Stockholmu kot hči princa Karla in princese Inge-borge z Danskega, (nečakinje švedskega kralja Gustava V.)
Kraljica Astrida je bila vzgojena tako, kakor sicer niso vzgojene kraljevske hčere. Saj je tako uredila njena mati, danska princesa Ingeborg, ki je hotela pripraviti svojo hčer za praktično življenje in ne za prestol. Če bi bilo treba, bi si bila rajna tudi sama znala služiti kruh. Predvsem se je izurila v gospodinjstvu, učila se je kuhati in voditi gosjx>-dinjstvo. Sama si je znala sešiti obleke in oprali perilo. Mimo tega je s svojimi sestrami obiskovala tečaj za nego dojenčkov in je štiri mesece delovala ! v neki bolnišnici, kjer je — ko drugo osobje — ob petih zjutraj vstala in ojsravljala vsa, tudi najna-vadnejša dela.
Ko je bila nekoč v mestu Spaa, se je belgijska kraljica zanimala za mlado princeso. Marca 1926 je inkognito potovala s svojim sinom, prestolonaslednikom Leopokloin v Stockholm in ondi sta se princesa in Leopold prvikrat videla. Poleti 1926 so prišle švedske princese v goste k belgijski družini m v septembru sta se princesa Astrid in prestolo- I naslednik Leoj>old javno zaročila. Dne 4. novembra 1926 je bila njena civilna |X>roka v Stockholmu; 10. novembra istega leta pa cerkvena v Bruslju v cerkvi sv. Gudule. Vsi so vedeli, da je bil ta zakon sklenjen iz ljubezni in ne radi državnih potreb. Princesa je dne 4. avgusta 1930 prestopila v katoliško vero, v katero jo jo sprejel bruseljski kardinal van Roey v stolnici sv. Gudule.
Dne 11. oktobra 1927 je prestolonaslednica Astride rodila hčerko Jozefino Šarloto, dne 7. sept. 1930 prestolonaslednika Balduina (Baudoin).
Oče sedanjega kralja kralj Albert I. se je 17. lebruarja 1934 smrtno ponesrečil v domačih gorah. Zato je 23. februarja 1934 novi kraljevski par zasedel belgijski prestol. Kralj Leopold III. in kraljica Astrida sta živela v srečnem družinskem življenju. Ce pomislimo na smrt kralja Alberta, je človeku hudo, ko se je njegov sin tudi jx>nesrečil in je to jx>t izgubila življenje priljubljena kraljica in zares prava družinska mati, kraljica Astrida. Čudna, žalostna j usoda se je ponovila in brez dvoma so Belgijci zares prešinjeni z iskrenim sočutjem s svojo tako I preizkušeno kraljevsko hišo.
Ves svet je firetresla ponovna smrtna novica belgijske kraljevske hiše: leta 1934 se je ponesrečil kralj Albert, ki je bil znan kot ljudomil, [»vsem demokratičen vladar, bolj gospod iz navadne hiše, ko kralj, zaeno pa hraber vojak, ki je v svetovni vojni tako junaško branil domovino. V četrtek, 29. t. m., smo zvedeli drugo mrtvaško oznanilo belgijske vladarske družine: novi kralj Leopold III. in kraljica Astrida sta sc ponesrečila na vožnji z avtom kraj VienvaldstSttskega jezera pri Lzcrnu v Švici. Avto, ki ga je kralj Leopold sam vodil, je zdrsnil s ceste po bregu nizdol, treščil ob drevo s tako silo, da se je drevo popolnoma razrezalo. Kraljico Astrido je vrglo ob drevo, da se ji je stri prsni koš iti se ji je razpočila lobanja. — Avto s šoferjem in s kraljem ob krmilu pa je dirjal dalje in treščil ob drugo drevo, preskočil
majhen zid in zavil v jezero. — Kralja je vrglo iz avta, ga ranilo na bradi in roki, a je koj vstal in glasno klical pomoči. Kraljica je bila koj mrtva, vendar je še prihitel duhovnik in ji podelil sv. jx>-slednje olje. Kralja in truplo rajne kraljice so odnesli v njuno poletno bivališče v Švici, v vilo Hasli-IIorw pri Luzernu. Sreča v nesreči je, da so baš prejšnji dan odpotovali kraljevski otroci domov.
Ko je v Bruselj dosjiela vest o žalostnem dogodku kraljevske dvojice, je bilo vse prebivalstvo do dna pretreseno, črne zastave so zap!ajx>lale, vse mesto se je spremenilo v eno samo žalovanje. Skli-l cali so ministrsko sejo in ministrski pxredsednik se je koj z letalom odpeljal v Luzern. V Bruslju je baš letos svetovna razstava, ki se je zavila v črnino in so bile odjx>vedane vise prireditve in stavnosti. Vse ceste so bile na mah videti ko tedaj, ko se je pred-
Zaprisega novega belgijskega kralja Leopolda v belgijskem parlamentu. V ozadju: nova belgijska kraljica Astrid z otrokom.
Gospodarstvo
Cenitev pridelka hmelja
Celjski »Slovenski hmeljar« ceni v svoji najnovejši letošnji številki letošnji pridelek hmelja T Savinjski dolini na 20—22.000 starih stotov. Po tej cenitvi je torej letošnji pridelek znatno večji kol lanski, saj je znašala lani cenitev pridelka komaj 10.000 starih stotov (po 50 kg). Pridelek je po pisanju Slovenskega hmeljarja večinoma prvovrstne kakovosti, finih enakomernih kohul z obilico lupulina in zelo fino aromo ter pretežno brezhibne gladkozelene barve.
Praga, 30. avgusta. Nemška sekcija hmeljarskega društva objavlja prvo cenitev letošnjega hmeljskega pridelka v Srednji Evropi. Po teh cenitvah je pričakovati letos manjšega pridelka hmelja v Češkoslovaški, dočim bo pridelek boljši ▼ Nemčiji, v Jugoslaviji in na Poljskem.
Po teh cenitvah znaša letošnji pridelek na Zateškem (vse v tisočih stolov) 77—83 (lani 99),
Položaj svetovnega gospodarstva
Nemški zavod za proučevanje konjunkture v Berlinu pravi o položaju v svetovnem gospodarstvu tole: V večini držav se je gospodarsko poslovanje v teku zadnjih mesecev vkljub nasprotni sezonski tendenci in političnim ter valutnopolitič-nim pretresljajem držalo nepričakovano dobro. Produkcija, zaposlenost in promet so celo narasli. Indeks svetovne industrijske produkcije (1928: 100) je narastel od 103.5 marca na 105 junija, pa tudi v juliju in avgustu je produkcija narasla. Indeks je v juliju znašal 107.3.
Zanimiv je tale pregled industrijske produkcije v najvažnejših državah od julija leta 1932. do julija 1996. Tako je v tej dobi narasla industrijska produkcija Nemčije za 05%, Belgije za 49, Japonske za 48, USA za 44, Anglije za 30, Italije za 37, Češkoslovaške za 29, Avstrije za 28, Poljske za 23 in Holandije za 6%, padla pa je industrijska produkcija Francije za 1%, Kanade pa za 17%.
S skrbjo pa opazuje zavod razvoj na tržišču si-rovin. Cene 90 se sicer držale v splošnem dobro. Toda letos je treba vpoštevati, da je letina v splošnem dobra. To se vidi v padcu cen pšenice in koruze po nivoju meseca maja- Nadalje je znak poslabšanja, da je velika likvidnost na kapitalnih trgih ponehala. Tečaji rent nazadujejo v primeri z lanskim letom.
Svetovna trgovina- izkazuje v drugem četrtletju 1936 zmanjšanje, vendar to zmanjšanje znaša samo 0.4%, dočim je znašalo v prvem četrtletju 8%. Iz tega se vidi, da je okrepitev gospodarske delavnosti v notranjosti posameznih držav polagoma vplivala tudi na izboljšanje položaja v svetovni trgovini.
Seveda pa ne smemo prezreti vpliva oboroževanja na razvoj konjunkture v svetu. Na podlagi proračunov važnih držav je ceniti vojaške izdatke na svetu v tekočem letu na 30 milijard mark, od česar dobi industrija v obliki naročil 10 do 15 milijard mark. V primeri z vso industrijsko produkcijo sveta, ki jo' ceni zavod na 275 milijard mark, znaša produkcija za vojne potrebe komaj 3.6 do
sum
v vsej CeSkoslovaški pa 122—132 (140K v Nemčiji cenijo v Hallertau letošnji pridelek na 110—118 (69), v vsej Nemčiji pa 171—188 (134), nadalje v Alzaciji 30 (42), v Jugoslaviji 60—73 (42) in na Poljskem 42—43 (36). Skupno cenijo letino v teh deželah na 431—466.000 stotov dočiin je znašal lanski pridelek 395.000 stotov. Kljub temu povečanju pridelka se ni bati za njegovo vnovčenje, ker je v glavnih konzumentskih državah t. j. v Nemčiji, Angliji in USA prodaja piva zelo narasla. Tako je torej računati, da žateška ponudba i ne bo preveč tlačila cen. Nadalje je pričakovati, da Nemčija ne bo imela velikih količin za svetovni trg, kar je tudi ugodno znamenje. To potrjuje tudi vest o ureditvi hmeljske kupčije v Nemčiji, kjer morajo vsi producenti hmelja oddati desetino svojega pridelka Prometni družbi za hmelj. -
slov za zaledje. Da bo torej razstava čim popolnejša, bodo na nji tudi poklicna brusilci koral iz /J ar iti a pri Sibeniku.	t
Ogromno delo je opravila Jadranska straža, ki je organizirala veliko jadransko razstavo na velesejmu. Že leto dni so se pripravljali na razstavo in odposlali so okrog 1500 pisem na oblasta« odbore JS, krajevne odbore, občine, ustanove in dmii&tva. Marsikje niso našli razumevanja in če bi ne bilo pri delu pravih mož, bi morali odnehati pred neštetimi ovirami. Največja ovira so bili že stroški V Zagrebu so nameravali organizirati jadransko razstavo, ker 60 pa proračunali, da bi bilo najmanj milijon dinarjev stroškov, so misel na razstavo raje opustili. Naš oblastni odbor JS seveda tudi nima milijonov za razstavo, pač p? mnogo požrtvovalnih delavcev. In zdaj so ovir premagane, vse priprave bodo kmalu končane ter vse delo kronano z uspehom, kakršnega ^e ni dosegla pri nas nobena razstava.
Svetovna letina pšenice. Kmetijsko ministrstvo v Washingtonu ceni letošnjo svetovno letino pšenice brez Rusije in Kitajske na 3.520 milijonov bušlov (bušel pšenice ima nekaj nad 27 kg), kar pomeni povečanje v primeri z lanskim letom za 60 milj. Istočasno pa so zaloge za 240 milj. bušlov manjše kot so bile lani.
Česa vse potrebuje Italija. Po cenitvah angleških strokovnjakov mora Italija v normalnih časih uvažati velik del sirovin in pogonskih sredstev za svoje gospodarstvo. Tako cenijo normalno letno potrebo Italije na 12 do 15 milijonov ton premoga, 60.000 do 70.000 ton bakra, 200.000 ton železne rude, t milj. ton starega železa in jekla, 25.000 ton svinca, 100.000 ton mangana. 1500 ton nikla, 500.000 ton petroleja in 15 tisoč ton cinka. Kar zadeva ein, nikel, hrom in še nekatere druge rude, je Italija popolnoma | navezana na uvoz.
Naša pohištvena obrt bo prav lepo zastopana ! na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani od ! 5. do 16. septembra. Na tej razstavi bo vsakdo videl, kako se naši mizarski mojstri trudijo v vsem, da bi ustregli kupcu. Današnje pohištvo je odvrglo nekdanjo ornamentiko, ter je gladko, masivno in pnv storno, odgovarjajoče popolnoma sedanji gradbeni
5% skupne produkcije. Seveda pa je velika raz- 1. tehniki. Razstavljene bodo vsakovrstne spalnice, jo lika med Posameznimi državami. So države, v ka- dilnice, saloni, gosposke, dekliške in otroške sobe.
lika med posameznimi terih jč odstotek veliko večji kot navedeno povprečje. To sta predvsem Italija in Nemčija.
Velik del novih nabavk je pod vplivom države v Nemčiji. Saj mora Nemčija v svrho oboroževanja izvršiti gotove enkratne investicije, katere
■	i v	V __|_____ _ : t	1,, I)».i Iai\i nq
Gospodinje posebno opozarjamo na novodobno kuhinjsko pohištvo, ki je napravljeno tako praktično, da prihrani gospodinji mnogo napornega takanja sem in tja po kuhinji in brezpotrebno zamudo časa. Vsak, ki mu je v mislih nakup nove oprave, naj si
so druge države že zdavnaj izvršile. Pri tem pa | pride na velesejem ogledat izdelke naših iznajdljivih
toži zavod, da je izostala zasebna iniciativa, ki bi ' ~—....."	,mn
lahko v največji meri pripomogla k oživljenju gospodarstva in katero vsi tako željno pričakujejo.
SADNA LETINA V OKRAJU ŠMARJE
PRI JELŠAH
Časopisna poročila o sadni letini ne navajajo sadnega pridelka v okraju Šmarje pri Jelšah, iz česar bi se lahko sklepalo, da sadje v tem okraju ni obrodilo. Po cenitvah strokovnjakov in sadnih trgovcev pa je pri: čakovati, da se bo pri ugodni konjunkturi izvozilo iz okraja najmanj 250 vag. sadja; če pa se bo izvažalo sadje za predelavo, pa bo izvoz znašal tudi 300 vagonv. Ze do danes se je proti pričakovanju izvozilo približno 20 vagonov ranega sadja. Toliko ranega sadja se do sedaj iz okraja še ni izvozilo v nobenem letu.
Sadni pridelek je kakovostno prav dober, posebno lepo se pa sedaj po dežju razvija poeno zimsko sadje.
Dne 22. sept. 1935 priredi sadjarska podružnica v Šmarju pri Jelšah s sodelovanjem ostalih sadjarskih podružnic v okraju poučni sadni ogled.	^
Zveza trgovskih združenj *ma letos svoj občni zbor v Ljutomeru dne 15. septembra z običajnim dnevnim redom. Kakor običajno se vrši dne 14. t. m. predkonferenca delegatov združenj, da se pripravi vse potrebno za skupščino.
Vsak, kdor potuje v času od 5. do 16. septembra v Ljubljano, se zamore peljati za polovično voznino, če svoje potovanje veze z obiskom jesenskega velesejma v Ljubljani, ki se vrši od 5. do 16. sept t 1. Pri nakupu vozne karte naj zahteva na postajni blagajni posebno železniško izkaznico, ki stane 5 Din. Ca obišče potem velesejem, mu vozna karta velja za brezplačen povratek.
Velesejemskc legitimacije so neprenosne I in veljajo samo za dotično osebo, na katere | ime so izstavljene. Ime imetnika ter njegov podpis morata biti izpisana s črnilom. Ivar razpasla se je razvada, da mnogo imetnikov velesejmskih legitimacij odstopa iste svojim sorodnikom, znancem itd. Vsled tega trpi uprava velesejma, ki ima za vsako prireditev visoke izdatke, veliko škodo, neupravičeni koristniki legitimacij pa imajo vsled toga nevšečnosti, ker jih kontrolni organi kaj hitro izslede. Tudi ob letošnjem jesenskem velesejmu se bo izvajala kontrola, zato naj vsakdo zadrži legitimacijo zase in je ne oddaja naprej, da se ne izpostavlja neprijetnim posledicam.
Korale bodo brneli na velesejma. Jadranska razstava nam bo tudi pokazala, kako žive ljudje ob morju, kako «e bore za obstanek, ln ne 1« značilnosti morja samih na sebi. Obiskovalcem »e bo nudila povsem zaokrožena slika našega Jadrana in bo napravila na slehernega močen vtis. Zato bo njen pomen izreden, saj bo zdramila mlaihie, ki niso posvečali dovolj pozornosti Jadranu, navdušila tiste, ki ljubijo naravne lepote, opomnila mnoge, da je Jadran naš, kar pomeni, da moramo delati zanj, delati sate, tU bo postalo morie blago-
Pred državnim prvenstvom seniorjev
v plavanju in uraterpolu S p lifshi Jadran ne pride
Dubrovnik, 20 avgusta.
Letošnje državno prvenstvo seniorjev v Dubrovniku je jx> mnenju Dubrovčana izgubilo svojo največjo privlačnost, ker splitski Jadran ne pride. Saj so bile tekme med Jugom in Jadranom vsled rivalilete med Dubrovnikom in Splitom vedno predmet največjega zanimanja. Jadran, dolgoletni državni prvak v plavanju in večni konkurent Juga za prvenstvo v waterpolu, sedaj že drugo leto ne nastopa na seniorskeiti prvenstvu; lani v Ljubljani so Jadranaši samo gledali tekmovanja, lelos se pa sploh prijavili niso. Vzrok temu naj bi bilo po izjavi Jadrana v splitski »Novi dobi« težko financiel-lfo stanje kluba, izgleda pa, da so motivi drugačni. V zvezi z nenastopom Jadrana se zopet govori o krizi v klubu in celo o odstopu dolgoletnega predsednika dr. Culjiča. Postopanje Jadrana je vsekakor čudno. Potrebno bi bilo, da Jugoslovanska plavalna zveza napravi jx>trebne korake, da ravno naši najboljši klubi ne bodo izoslajali od prvenstva.
Jadran je imel letos, ko si je osvojil v Mariboru juniorsko prvenstvo v plavanju in drugo mesto v waterjiolu, najlepšo priliko, da si pridobi v Dubrovniku seniorsko prvenstvo v plavanju in drugo mesto v water|»lu in s tem naslov: najboljši klub Jugoslovanske plavalne zveze.
Ker Jadran ne nastopi, sta ostala kot edina resna konkurenta za naslov najboljšega kluba Ju goslavije SK Ilirija in JSK Jug in je dosedanje stanje točk (f» Seričevi tabeli) naslednje: Ilirija 51 točk, Jug 50, Slede Viktorija in ZPK. Ilirija ima sedaj najlepše izglede da sj osvoji prvenstvo v plavanju seniorjev in se ugodno placira v water-polu. Saj je letos pridobila zase državnega rekorderja \Villfana in odličnega Kamilica,na Cerarja. Jugu je prvenstvo v waterpolu zasigurano, golovo pa imi je tudi vsaj drugo mesto v plavanju. Ker je ilirijanska damska ekipa zelo maloštevilna, t»i izključeno, da utegne susaška Viktorija s svojimi odličnimi plavačicami, med katerimi je najboljša, Ljub-
inizarjev. Pohištvena razstava obsega preko 1000 kvadratnih metrov.
Gibanje zlata. Holandska banka izkazuje od 19. do 26. avg. dotok zlata za 5.5 milj. na 591.3 milj. goldinarjev. Belgijska narodna banka izkazuje od 15. do 22. avg. odtok zlata v znesku 136 milj. frankov, tako da znaša belgijski zlati zaklad samo še 17.470 milijonov frankov.
Promet v sueškem prekopn. Družba, ki je lastnica sueškega prekopa, objavlja podatke o prometu skozi prekop v prvi polovici letos. Promet je znašal 15,864.000 ton, torej 0.3% man j kot v prvi polovici 1934. Najbolj je padel promet v smeri od severa proti jugu. Skupno nazadovanje prometa je pripisovati zmanjšanju svetovne trgovine, promet pa bi se zmanjšal še bolj, če ne bi bilo prehoda vojnih ladij in vojaških transportov, katerih promet se je početvo-ril. V prvi polovici leta 1934. je zavzemala italijanska zastava komaj 6.5% vsega prometa in je bila na 6. mestu. Letos pa je odstotek italijanske zastave narastel na t3.6% in je Italija v prometu takoj za Anglijo, ki je Se vedno na prvem mestu.
Borza
80. avgusta.
Denar ~
Devizni tečaji so danes vsi narasli z izjemo Bruslja, Curiha in Prage, ki so ostali neizpreme-njeni.
V zasebnem kliringu je avstrijski Šiling na ljubljanski borzi popustil na 8.37—8.47, na zagrebški borzi pa se je učvrstil na 8.355—8.455, dočim ja v Belgradu ostal skoraj neizpremenjen na 8.3217—8.4217. Grški boni so notirali v Zagrebu 33.65—34.35, v Belgradu pa 33.75 denar. Angleški hint se je v Zagrebu učvrstil na 234.14—235.74, v Belgradu pa na 234.45—236.05. Španska peze^a je v Zagrebu notirala 5.65 blago, v Belgradu pa 5.70 blago.
Promet nn zagrebški borzi je znašal brez
kompenzacij: 706.752 Din.
Ljubljana. Amsterdam 2957.44—2972.03. Berlin 1752.77-1706.65, Bruselj 734.54—739.60, Curih 1424.22—1431.29, London 216.58—218.64, Ne\vyork 4329.66-4365.98, Pariz 288.82—290.26, Praga 180.91 -182.02, Trst 357,07—360.15.
Curih. Belgrad 7.—, Pariz 20.28, London 15.24. Newyork 306.75, Bruselj 51.65, Milan 25.125, Madrid 42.—, Amsterdam 207.80, Berlin 123.30, Dunaj 57.60, Stockholm 78.60, Oslo 76.60, Kopenhagen 68.05, Praga 12.71, Varšava 57.95, Atene 2.9125, Carigrad 2.4775, BukareSt 2.50, Hclsingfors 6.7125, Buenos-Alres 0.8225.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje je bila tudi danes čvrsta In so nekateri tečaji nadalje narasli. Tudi promet je bil znatnejši.
Ljubljana. 1% inv. pos. 80—81, agrarji 45— 47, vojna škoda promptna 370—372, begluške obv. 63.75— 64.50, Bler pos. 81.50—88, 7% Bler pos. 72.50 den., 7% pos DHB 75 den.
Zagreb. Dri. pap.: 7% inv. pos. 80-81.50, agrarji 45—46, vojna škoda promptna 371.50 - 373 (372), 9. 370 -371 (370), 10., U., 12. 371 bi., beg
Ijančanom dobro znana Zlata VPimmer. odvzeti Iliriji potrebne točke in s tem seniorsko prvenstvo v plavanju tako, da poslane Jug državni prvak.
Radi majhnega števila prijavljencev se vrše v soboto 31. avgusta namesto 15 predtekmovanj samo 3, in to na 100 ni in 400 in prosto seniorji ter na 200 m |irsno seniorji.
Vrši se tudi waterjx>lo tekma med Jadranom (Hercegnovi) in Ilirijo. Ta tekma bo odločilna za drugo mesto v vvaterpolu, ker nasiojjajo samo Iri moštva: Jug, Ilirija in Jadran-llercegnovi.
V	nedeljo bodo finalna tekmovanja. Vsled ostre konkurence obetajo biti najinteresantnejše borbe med WiIfanotn in Luko Ciganovičetn na 100 m firosto in 100 m hrbtno, na '200 m prsno, kjer sicer naš najboljši prsni plavač Malošič Dane (Jadran, Split) ne nastopi, zato pa sc bodo borili za prvo mesto Cerar, Ferček, Rostacher, Hribar in Grkinič, ki so jirecej izenačeni in bo zato borba za prva tri mesta ogorčena. Največ izgledov ima novo|>ečeni Ilirijan Cerar.
V	Dubrovnik so že prišle ekipe Ilirije, Viktorije in plavači poedinih klubov, ki so prijavili samo posameznike. Glavna stebra Ilirije sta, kot že omenjeno, Draško Wilfan m Tone Cerar, dalje so v moštvu odlični plavači in plavačice Hribar, Fuks, lanskoletni državni prvak na -100 m in 1500 m |iro-sto Mihalek, ki pa letos radi poškodbe na roki m v najboljši formi, ter državni rekorderki I-amjjre-tova in Bradačeva.
Viktorija ie poslala na prvenstvo svoja odlična 400 inetraša Mirnja in Stockerja in prsnega plavača Grkiniča. Posebno pa je treba omeniti sušaške se-niorke, med katerimi je najvidnejša Wiinmer Zlata, dalje Bier Greta, Medanič m ostale.
Domačin Jud postavi na start Luko Ciganoviča, Matica, Pendeja, Orljiča in kompletno seniorsko waterpolo moštvo, točasno najboljše v državi.
Na tekme so prišli tudi Bclgrajčani (Bulat, bivši prsni rekorder Ferček in hrbtaš Grčič) in odlični Mariborčan Rostacher. Jadran iz Hercegnovi ja poS-Ije v soboto zjutraj svoje waterpok> moštvo na tekmo.
Otvoritev novega igrišča SK Železničarja
V	soboto dne 7. septembra 1935: Popoldne od 14.30 dalje nogometni turnir najboljših klubov Slovenije in Zagreba in to ASK Primorje lliga) : SK Železničar ter HASK (Zagreb liga) : SK Ilirija (Ljubljana).
V	nedeljo dne 8. septembra 1935: Dopoldne ob 8: Jubilejna medklubska kolesarska dirka na pirogi Maribor—Konjice—Maribor (t>8 km). Start in cilj na Tržaški cesti pri igrišču SK Železničar. — Dopoldne ob8: Mednarodni lahkoatletski miting, na katerem sodelujejo najboljši atleti sledečih klubov: 1. Avstrija: Atleti GAK, Graz (Friebe, Kamputsch, Gutmeicr itd.). Atleti KAC, Klagenfurt (Leban, Krusčhitsch). 2. Zagreb: Atleti klubov Haišk, Con-oordija, Maraton, 3. Ljubljana: Atleti Ilirije in Primorja. 4. Atleti mariborskih klubov, klubov Celja in Slavije iz Varaždina. Popoldne ob 14: Nogometna tekma SK Ilirija : ASK Primijrje — ljubljanski derby. — Ob 15.30: Svečana otvoritev in blagoslovitev tribune. — Ob 16.30: Nogometna tekma HAŠK (Zagreb] : SK Železničar. Po športnem programu veselica na prostoru.
Pokroviteljstvo prireditve je z ozirom na nje veliki pomen prevzel minister za promet g. dr. Meh-med Spaho.
Kovinar : Gorenjec
V	nedeljo t. septembra na igrišču Gorenjca. Jeseniški klubi se mrzlično pripravljajo za jesensko nogometno prvenstvo. V nedeljo preskusita svoje moči gornja dva kluba, da potem vsaj približno vedo. na katerem mestu bo kateri izmed obeh. Po rezultatih zadnjih tekem sodeč imata obe enajstorici izenačeni" moči. Gorenjec je na slabšem v toliko, v kolikor je bil primoran odpovedati se vsem treningom zn mesec dni, zaradi ureditve igrišča za »Športno revijo«, ki jo ima v dneh 7. in 8. septembra. Vsaka večja reklama za to tekmo je odveč, ker Jeseničani poznajo obe enajstorici iz več srečanj, ki sta jih že imeli in nikdar ni prišlo med igralci do incidenta. Upamo, da bomo tudi ob tej priliki videli fair igro, ki bo na dostojni športni višini. Kot od igralcev, tako pričaku jemo tudi od občinstva, simpntizcrjev ene ali druge skupine, da se vzdrže vsakih nedovoljenih medklicev in izzivanj.
Mestni dohodarstveni uslužbenci contra uslužbencem maloželeznišha družbe
Lani in predlani so se pomerili na zelenem polju mestni dohodarstveni in uslužbenci državne policije v Ljubljani. Obe tekmi, ki sta nudili po objektivni presoji strokovnjakov poleg obilne zabave tudi svojevrsten športni užitek, sta nam še v živem spominu. Zlasti pa je zbujal pozornost obeh prireditev njun dober namen.
Nogometni tcain mestnih dohodarstvenih uslužbencev je do danes nepremagano moštvo. T ega slovesa jim ne privoščijo uslužbenci inalo-cestne železnice, ki so jih pozvali za dan 14. septembra na junaški mejdan, ko se bo odigrala nočna nogometna tekma na igrišču ASK Primorje. Prireditelji tekme so se prijateljski ze-dinili, da kljub naporni službi žrtvujejo od svojega kratko odmerjenega prostega časa ter j>o-kažejo Ljubljani, da se tudi v športu aktivno udejstvujejo. Glavni nnmen tekme pa je: pomoč ljubljanskim mestnim revežem.
Spričo tega pozdravljamo odločitev prirediteljev ter želimo tekmi, ki se bo vršila pod
pokroviteljstvom predsednika mestne občine g. dr. Vladimirja Ravnikarja, nujlepši moralni in finaučni uspeh.
Olympische Spiele
Izšla je druga, julijska številka revije »01ympische Spiele«, ki jo izdaju propagandni odbor za XI. olimpijske igre v Berlinu I. 1936. in za IV. olim|>ijske zimske igre v Garmisch-Parteukircheuu. la številka je še zanimivejša kakor prva in še bogatejše ilustrirana od junijske. Naslovno stran krusi drugouagrajeni jilnkat za berlinsko olim|)ijado od Kurta Priena, na prvi notranji strani je velik in krasen posnetek lahkoatleta. Uvoduo besedo ima državni komisar dr. J. Lippert, nato pa sledi zanimiv članek o umetnosti in gimnastiki v Stari Grčiji,,'ki je opremljen s krasnimi kipi iz tedanje dobe. V članku o nemških pripravah za letno in zimsko olimpijado, ki ga je spisal Chr. Busch, dobimo zanimivosti iz treninga nemških športnikov za velike borbe, ki bodo prihodnje leto in pu njihove dosedanje uspehe. I.epe slike s treninga nemških športnikov zelo pozive interesantni članek. >Aus der VVerkstntt« je naslov članku izpod peresa znanega športnega strokovnjaka dr. C. Diema, generalnega tajnika organizacijskega odbora za XI. olimpijado v Berlinu, k. Doerry nadaljuje in zaključi zanimiv članek »Od Aten do Berlina — I. Atene f896« Značilne so slike, ki kažejo tedanje športnike in njihovo opremo, lirich Arildt se buvi z oliiupij skim kajak-sportom. Krnsne so slike nn rekah v prosti naravi. V članku »Od starta do cilja pred 2000 leti« prikazuje dr. L. Fnglcrt start pred 200 leti s slikami ter se bavi dulje z modernim startom in ciljem, kar je zelo spretno opremljeno z nadvse posrečenimi slikami. H. Krause je napisal zabaven članek »Prijatelj človeka in skakanje s stolpa«. Olimpijske notice zaključijo to zelo zanimivo in izredno posrečeno številko »Olvmpisehe Spiele«. List, ki izhaja mesečno, se tiska v 60.IKK) izvodih, in sicer po 20.000 izvodov v nemščini ter angleščini, po 10.000 pa v francoščini ter španščini. Posamezna številka stane. 0.80 RM in se naroča pri nemškem saobračajnem biroju v Belgradu, Kn. Spomenik 5.
Jugoslov. težhoatlelsha zveza
(Službeno)
Za jjrvenstvo Jugoslavije v perolahki in pol-srednji kategoriji se odreja: 1. tekmovanje se vrši v dvorani Nove Pivane v Zagrebu, Draškovičeva ulica; 2. tehtanje atletov je od 9—10 dopoldne. Tekmovanje se prične točno ob 11. 3. Žirija: dr. Marin-kovič, dr. Wankmiiller, Kovač, Hehn. Zapisnikar: Begač Anton; časomerilec Katalinič, slar. Nadzorstvo v dvorani Šlezinger. 4. Sodniki: Osler, Kchl, Hehn, Kirič, Richter. 5. Blagajna: Levvenstein. Oj»zarjajo se atleti, da se tehtanje ne bo vršilo izven določenega časa. Vsak klub ima pravcio delegirati člana, ki nadzoruje moštvo. Naprošajo se klubi, da pravočasno najavijo točno uro prihoda atletov v Zagreb.
Verifikacije: Verificirata se prvenstvo bantam, lahke in srednje kategorije: Bantam: I. Totli (Sjiar ta ZGB), II. Sneberger (Croatia ZGB), lil llopak (Zrinjski, Koprivnica). Lahka: L De Lucea (Zrinj-ski), II. Mrkus, III. Pongrac (oba Sparta. Zagreb). Srednja: Kiss (Hakoah, Subolica), II. Metzner in III. Vrščak (oba Croatia, Zagreb).
Zagreb, 27. avgusta 1935. Predsed.: dr. Marinkovič, I. r. Tajnik: Richter, I. r.
luške obv. 63.75—64.75, 8% Bler pas. 81.50-84, 7% Bler pos. 72.75-73.50, 7% po«. DHB 75 don. Delnice: Nar. banka 5800 den., Priv. agr. banka 232.50—234 (232.50), Trboveljska 95 den., Ista 40 bi., Osj. sladk. tov. 120-185.
Belgrad. Drl. pap.: 7% inv. pos. 82.50 den. (82.75), agrurji 46.50—47.25. voj. škoda promptna 372—372.50 (372), 10. 372 den., 12. 372 den. (372.25), begi. obv. 67-67.28 (67.25, CG.20), 8% Bler pos. 82.25-84, 7% Bler pos. 78.75 den. (73.75, 7% pos. DHB 75.50 den.. 7% stnb. pos. 81.50—82.50 (82. 81.50). — Drlnice: Nar. banka nnnn dfu, Priv "gr banka 283—234.50.
Žitni trp
Sombor. Iti bč. 110—112.50; ječmen bč. in sr. novi 63—61 kg 117.50—122.50. sr. in bč. spoml. 63-64 kg 135-140. bar. 67-08 kg 140-145: koruza b{. in sr. 94— 95; moka bč. Og in Ogg 195— 215, št. 2 175-195, St. 5 155-175, št, 6 140-155, št. 7 115-125, SI. 8 97.50-102.50; fižol bč. uzanč-nl 270—290. — Ostalo neizpr. — Tendenca čvrsta Promet 47 vag.
Mori Sitrf. Rž bč. 112.50—115: koruza bč. in srem. 01—95; ban. 02 - 94 ;fižol bč. in srem. beli brez vreč 22» 275— 285. Ostalo neizprem.
Šolske vesti
Na državni učiteljski šoli v Ljubljani bo vpiso vanje za Šolsko leto 1936-86 za 4. i« 5. rainred učitelj »k e
Sol«, kakor tudi ta 2__4. raaired obeh vadnac, v četrtek
5 jioptambra od »—11. Vtw dru#e podrobnosti glede prijav, šolnine itd., »o razložene v w*dmjem šolskem tovest>u ter razglašeno nn oglasnih deskah v obeh šolskih vežah. Popravni ln razredni topiti bodo v jm>-nedeljok 2. septembra po topnem razporedu od 8 naprej. Vmi vpisani učenci in učenke vseh zavodovdh oddelkov pridejo obvezno v petek 6. st*ptembra ob trd četrt nu 1« v svoje šolske prostore, «1 k od ar odidejo na Kongresni trg k zuiivalnii službi božji o priliki rojstnega dne Nj. Vel kralja. — V prvi razred državne učiteljske šole bo ministrskem odloku od 29. avgusta »prejetih •J5 nčencev in 10 učenk. Vpoštev pridejo popolnoma zdravi učenci iu učenke, ki imajo dober posluh, ki ne bodo do 31. decembra t. 1. stari nad 17 let in ki »o položili nižji tečajni topit na gimnaziji z odličnim ali prav dobrim uspehom. V slučaju, da gori predpisano število jio bi bilo doseženo, pridejo v poštev še oni s solidnim dobrim uspehom nižjega tečajnega topita. Priglašeno!, ki toji>olnjujeJo vse te pogoje, pa bi bili odklonjeni kot prekoštevilni, se morejo javiti za vpis v kuko drugo učiteljsko šolo, kjer Še no bi bilo doseženo predpisano število vpisanih. Absolventi meščanskih šol ne pridejo v p<>štov. Prijavijo naj se tudi taki, ki imajo nižji tečajni topit z odličnim ali prav dobrim uspehom, pa so že prekoračili predpisano starost, da hi tod al o ministrstvo prosvete o tem načelni odlok. Priglašovanje v prvi razred 1» v soboto 7. septembra od 8—10. Vse podrobnosti na oglasni deski. — Ravnateljstvo državne učiteljske šole v Ljubljani.
Združenje trgovcev v Ljubljani ponovno opozarja da se vrši vpisovanje v trgovsko nadaljevalno ftolo .1 in 4. septembra t. 1. od 9—122 in od 2—5 popoldne. Popravni topiti so dne 2. septembra t. 1. ob 2 popoldne. Istočasno oiKvzarja uprav«, da »o trgovine na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. vos dan zaprte. Uprava.
Državna narodna šola v Mostah rao«glaša, da bo vpisovanje novincev v ponedeljek 2. septembra od 9—13 v šolski pisarni. Dne 3. septembra j« ob 9 začetna šolska maša, nato redna seja učiteljskoga sveta.
Vpisovanje v Glasbeno šolo Glasbene Matice v Celju se bo pričelo v ponedeljek 2. septembra za vso gojence (-ke) dnevno od 8—12 ter od 3—6 popoldne v poslopju (J 1 asbene„Matice, Slomškov trg 10, I. nadstr., v ravnateljevi pisarni. Prijavi se lahko tudi piameno. Podrobnosti so razvidne na tabli na hodniku v I. nad-etropjn Glasbene Maticc.
V piskanje na Glasbeni Mi v Kranju se vrši od ponedeljka dalje vsak dan od 8—12 v veži realne gimnazije. — Občni zbor se bo vršil 25. septembra t. L
Naznanila
Ljubliana
1 Nočno službo imajo lekarne: dr. Kmet, Tyrševa ©wta 41; mr. Trnkoczy ded.. Mostni trg 4, in mr. 0»fcar, Selenburgova ulica 7.
1 Društvo za otroško varstvo in mladinsko »krb v sodnem okraju Ljubljana ima svoj občni zbor z volitvami 20. septembra 1935 ob 18 v raz pravni dvorani jiMitične palače, soba 16.
1 Zveza bivših salezijanskih gojencev na Rakovniku ima svoje rodili letni občni zbor v nedeljo 16. septembra, in ne 1. septembra, kakor je bilo prvotno objavljeno.
1 Pevski zbor Glasbene Matice prič.ne z rednimi vajami v torek 3. septembra t. 1. ob 20. Za nove člane in članice, ki imajo dobre glasove, teoretično podlago in veselje do rosaiega petja, bo vpisovanje v ponedeljek 2. septembra od 18—19 v sobi št. 6, Vegova ulica 7. Med letom v zbor ne bo mogoče pristopiti. — Odbor.
1 Kino Kodeljevo. Danes ob 20 ter jutri ob 17 in 30 Bitka« z Anabello in Inkišinovoin.
Drugi hraii
TIral no društvo Sv. Križ pri Ljutomeru ponovi v nedeljo ]. septembra lopo igro «Vzor zvestobe«.
Katoliško prosvetno društvo v Selcih ima svoj redni občni /.bor v nedeljo L septembra ob 3 popoldne. Zl>or se vrši v dvorani Krekovega doma. Vljudno vabimo vse članstvo, dn se ga gotovo udeleži.
Št. Vid nad Ljubljano. V nedeljo 1. sept. priredi zvezna strelska družina v St. Vidu nad Ljubljano nagradno strelsko tekmovanje na svojem strelišču v Sta-nežiruh. Tekmovanje traja od 8 ure zjutraj do mraka. Posetniki Sv. Katarine in bližnjih hribov se opozarjajo", naj so držijo poti, naj no hodijo po hribu nad streliščem v Sianežičah. Nagrade tekmovalcem se razdelilo na vovseličnem prostoru pri «Kratkyju« v &t. Vidu. Vidu.
O €f 3 O
Programi Radio LfabHanat
Sobota, 31. avgusta: 12.00 Iz vsakovrstnih plošč sestavljen mozaik poslušajte do dveh, potem bo pa — zapik; vmes 12.45 Poročila, vreme; vmes 13.00 Čas obvestila 13.15 Iz vsakovrstnih plošč 14.00 Vreme, spored, borza 18.00 Na delopust — veselih lic! 18.40 Zunanji politični pregled (dr. Jug) 19.00 Čas, vreme, poročila, spored 19.15 Prenos iz Salzburga — Beethoven: Fidelio 22.00 Čas, vreme, porodila, spored 22.10 Teden je končan, zdaj slabo voljo stran! Radijski orkester, radio jaza in plošče.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1*—; ienttovanjikl oglati Din 2'—. NafmanJSI znesek xa moli oglas Din 10'—. Mali oglasi ae plačujejo tako) pri naročilo. — Pri oglaalh reklamnega snaSaja se računa enokolonska S mm visoka petltna vršilca po Din 2*50. Za pismene odgovore glede molih oglasov Ireba prlloiiti znamko.
Sluibodobe
Zidarje
izvežbane v zidanju s kamnom — »prejme Emil Tomažič, stavbenik, Ljubljana.	(b)
Knjigovodja
moška moč, z najmani triletno prakso, perfekten bilancist, ne pr"ko 30 let star, se takoi sprejme. Mesto je stalno. Ponudbe upravi .Slovenca« pod št. 999/10444 do 5. septembra.	(b)
Mlajše dijake
sprejmem na stanovanje. Streliška ulica 4. (D)
Dijakinji ali dijaka
se sprejmeta v zračno stanovanje event. tudi na dobro hrano po zmerni ceni. — Naslov v upravi .Slovenca« št. 10491. P)
Opremljena soba
se takoj odda. Križevni-ška 7/II.	(s)
Opremljena soba
se odda. Jegličeva 7. (s)
LfiMlSij'
ODDAJOs Enostanovanjsko hišo
sredi sadnih vrtov, v lepem, mirnem kraju na Gorenjskem, primerno za upokojenca, dam t najem. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10483.
(n)
Nižješolko
sprejmem na hrano in stanovanje po zmerni ceni. Glasovir na razpolago. Reber 7.	P)
ODDAJCh Enosobno stanovanje
s kuhinjo in kabinetom oddam. Orlova ulica 7. (č)
Dvosobno stanovanje
kabinet, kopalnica, komfortno, se takoj odda. Z g. Šiška 235 (blizu gostilne Čarmam). Ogledati med 2—4.	(č)
Dvosobno stanovanje
v Sp. Šiški se odda mirni odrasli družini. Podjunska št. 23._(č)
Krasno opremlj. sobo
oddam dvema gospodičnama. Kongresni trg št. 2, pri g. Maček.	(s)
Oroden oglas r »Stovfna»• posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem rai kunca ti s kniiiim dn.
Vilo
enonadstropno, štiristano-vanjsko, z lepo urejenim velikim vrtom, tik Tyr-ševe (Dunajske) ceste — prodam po ugodni ceni. Prevzamem delno tudi vloge dobrih denarnih zavodov. Naslov v upravi »Slovenca« št. 10334. (p)
Trgovsko hišo
vogalno, enonadstropno, s tremi trgovskimi lokali, v centru večjega mesta, takoj prodam. — Ponudbe upravi »Slovenca« po<l »Izjemna priložnost« štev. 10357.	(p)
Denar
Posojila
na vložne knjižice dale Slovenska banka, Linb-liana, Krekov trg 10
Poizvedbe
Automobilsko kolo
je bilo zgubljeno od Bleda do Ljubljane dne 30. t. m. Najditelj naj blagovoli sporočiti v trgovini Viktor Bohinec, Tyrševa cesta 21.	(e)
nffffiffffj
Ce arto svo/ stari prvOa/at aP motorja bi znebil se rad bri kupcev ti mnogo prižene Sfavenčev najmanj(P inserat
Staro železo
in vse druge kovine kupuje na drobno in vagone Fr. Stupica, zaloga vsakovrstne železnine, poljedelskih strojev, čebelarskih potrebščin, razstreliv itd., Ljubljana, Go-sposvetska cesta 1. (1)
Za šolarje
dobre in cenene obleke -si nabavite najbolje pri Preskerju, Sv. Petra cesta št. 14.	(1)
Gostilniški gramofon
malo rabljen, naprodaj po ugodni ceni. — Naslov v upravi .Slovenca« pod št 10366.	(1)
Tudi v naši podružnici
Ljubljana, Miklošičeva cesta 5 (paviljon)
lahko plačate naročnino za »Slovenca*-, »Domoljuba« in ^Bogoljuba«, naročate inserate in dobite razne informacije. — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne m od 2 do 6 popoldne. Telefonska Številka 3030.
Drugi programi s
SOBOTA, 31. avgusta. Belgrad: 19 15 Prenos to Solnograda 22.30 Prenos iz kavarne 23.00 Plesna glasba
—	Zagreb: 19.15 Soluograd — Dunaj: 17.00 Plesna glasba 19.15 Prenos Beethovnove opere fidelio« to Solnograda 22.05 Vojaška godba 23.45 Plesna glasba — Budimpešta: 20.10 Prenos opere <Oigan baron« 22.40 Plošče 23.15 Jazz
—	Trst-Milan: 17.10 Plesna gilasba 21.00 Orkestralni koncert 21.40 Jazz — Rim-Bari: 20.40 Prenos glasbene komedije in opere — Varšava: 20.10 Radijski orkester 22.30 Plesna glasba — Berlin: 20.10 Dunajska lahka glasba — Vratislava: 20.10 Pester večer — Frankfurt: 20.15 Pester večer — Monakovo: 19.05 Češka glasba 20.15 Pe-steT večer.
Zapustil nas je za vedno naš nad vse ljubljeni soprog, brat in stric, gospod
FRANC KOMATAR
nadpaznik bivše prisilne delavnice v pokoju
dne 29. t. m., po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče. Pogreb dragega pokojnika bo v soboto 31. avgusta t. 1. ob štirih popoldne iz hiše žalosti Vodovodna cesta št. 53 na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 30. avgusta 1935.
Globoko žalujoči: Terezija, soproga, Ivanka Klemene, nečakinja — in vse ostalo sorodstvo.
Centralni trg Čehoslovaike Industrije PRAŠKI EKSP0RTNI SEJEM od 30. »g. do «. sept 1935
lakoj n Leipzigom.
507« popust na čehoelovaškth železnicah, 29—50J6 na Inozemskih železniških, parobrodnih In zračnih linijah. - Nadaljne Informacije in sejmske izkaze dobile pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma, ALOMA COMPANT, d.zo.E.
Ljubljana Aleksandrova ceata 2
čehosiovaSki konzulat PUTNIK, Gajeva ulica (za nebotičnikom)
ali direktno pri Direkciji praškega velesejma, Praga VII, velesejmska palača
Tinčkove in Tončkove prigode
117.
Mornarja vzameta zaklad s seboj.
Tinček je izročil zavitek mornarju in mu dejal; »Lepo se vama zahvaljujeva, da sta prišla. Ampak midva ostaneva zaenkrat še tukaj — pri Primožku. Prosim, bodite tako prijazni in vzemite ta zavitek s seboj. Izročite ga moji mami.«
»Zakaj pa ne,< je uslužno dejal mornar. »Torej Primožek je tale dečko? Prebita reč, to bo pa veselo presenečenje za kapitana Mrharja, ko mu bomo brzojavili, da sta našla njegovega sinalr
Lepo so se poslovili in mornarja sta odveslala v svojem čolnu nazaj.
Nekaj dni na to je Tinčkova mama obiskala Tončkovo mamo in s skrivnostnim obrazom odprla pred njo zavitek, katerega je prejela od Tinčka. Ob pogledu na lesketajoče se dragulje se je Tončkovi mami, ki je bila tako revna, da večkrat niti drobnega beliča ni imela pri hiši, kar zavrtelo v glavi.
»Zdaj sva rešeni vseh skrbi 1« je dejala Tinčkova mama. »Zaklad si pošteno razdeliva. Da bi imeli zdaj še vsaka svojega dečka pri sebi, pa bi bila najina sreča popolna !<
ESI
ZAHVALA
Za obilo dokazov sočutja in sožalja ob smrti
ANTONIJE REKAR
za darovane krasne vence in cvetje, za številno spremstvo na njeni zadnji poti, posebej pa še gasilskemu in pevskemu društvu v Begunjah, temu tudi za pretresujoče petje pred hišo in ob grobu, se najtopleje zahvaljujemo. Begunje-Ljubljana, dne 30. avgusta 1935.
ŽALUJOČI OSTALI
112
Dolores Vieser
PEVCEK
Ljubezenska zaodba mlade duie
Z nečastitljivo velikimi koraki odjadra Jurko. Ivanu je, kakor da je zdaj pala zadnja trohica zemeljske teže od njega.
Dvanajstletni Skalarjev Konrad se sicer že zdavnaj več ne trmoglavi vprav na te gosli, sicer pa je tudi navajen, da mu spolnijo vse, karkoli si poželi. Ko mu pa pove mati, da ji je Kamenar ponudil na prodaj gosli, reče, kar se da odločno«
>Kar sem z njimi!«
»Da, da, Konradek, bomo seveda vprašali še pa-pačija in potem pošljemo jutri ponje. Ti je vendar menda tudi treba, da imaš kdaj kakšno veselje!«
Ivan sedi na klopci. Gosli drži v rokah. Mrači se že. Nežne modrikaste meglene proge se motajo nad močva-ro. Kar precej hladno je. Kakor nežno, črno omrežje se odraža jelševo vejevje s svojim popjem in brstjem od skoraj belega, somračnega neba. Na zapadu dozoreva dan. Stara Crnačka je šla k postni pridigi. Tako hoče sam obhajati slovo.
Prastari oče je prinesel te gosli iz Italije, iz Firence, kjer se je učil delati gosli. Stari oče je delal po njih in godel nanje. In potem so bile last očetova.
Bile so z njim še v Salzburgu, ko je bil še mlad muzik. Z njihovimi pesmimi ae je prigodcl v nezvesto srce tuje signorine, z njimi je potoval iz dežele v deželo. Oče in gosli sta bila eno. Laže bi si ga mislil brez rok
kakor brez gosli. In še zdaj, kadar zapojo, je Ivanu, kakor da stoji oče poleg njega in da sam vodi lok.
Tudi Ivanu so bile ves čas njegovega življenja zaupna prijateljica. Od prvih praskaških poskusov pa tja do vroče godbe z Veracinijem in kratkih, trudnih pesmi zadnjih dni je vse svoje srce zlival vanje. Ko bi znale po človeško govoriti ali ko bi Konrad razumel njihovo govorico, potem bi mu lahko razodele njegove najskriv-nejše radosti in bolesti.
Ko tako opazuje gosli, kako leže pred njim čudovito dovršene in iskrene, gre njegovo kratko življenje mimo njega. Zdi se mu, kakor da je bilo to življenje skromna pesem na gosli. Jo je li znal gosti?
Na zapadu dogoreva dan.
Nastavi si gosli ob brado. Ah, kako lepo zvenel — Uspavanko pojo. Slišal jo je v Solzburgu. Takole se glasi:
Le spavaj, le spavaj, dete, sladko! Mamica tvoja je daleč odšla, tja daleč v tujino, oj daleč tako, da nikdar, da nikdar nazaj je ne bol Le spavaj, le spavaj, dete, sladko!
Ali, uspavanka je kmalu minula! — Gode. dalje. Gode samega sebe. Ne misli več na to, kaj vse se je dogodilo. Kot bi trenil, vidi skrivnost svojega življenja. Dva plamena rasteta v en zubelj. — V tem zublju se mu je razbila sreča v črepine. Pa kar je vsebovala ta sreča, to se namerava zdaj povzpeti v začetak. — Kmalu — kmalu —. Cuješ klic? — Sprošča se in razmahuje _ plava! V luč! V luč!
Pozdravljam te, večna Ljubezen! —
V zanešenosti, do smrti blaženi, se dvigajo glasovi. Kar gori mu na strunah. Tako ni godel še nikdar. Ne sliši samega sebe. Nihče ga ne sliši razen pobožnega
molka, ki plava nad travniki, v brezčasnost se prelivajočimi.
Kašelj ga napade, da se kar stresa. V bolestni grozi se bori za sapo. Moj Bog, kje je luč? Ni še na koncu. Ni plameueč duh — truden, bolan romar je, ki si ne lasti ničesar razen velikega domotožja.
Na zapadu žari samo še svetel blesk. V mestu zamolklo poje zvon. Ivan dvigne še enkrat gosli in zagode svojo zadnjo pesem:
>0 kdaj že skoraj bom doma--«
Trudni prsti mu komaj še obvladajo glasove. Strmi v ugašajočo luč in gode pesem do konca. »Oj z Bogom svet, oj Bog s teboj, nebesa sveta dom so moj!«
Nebo je že čisto temno. Dan ugaša.
Pred okencem mršči dežčk, mlačni, drobni, pojoči pomladni dežek, ki pod njim zazelene logi in se čez noč odpre popje po jelševju. Nad St. Janžem leži megla. Ivan vidi s postelje komaj najbližje steblike. Za njimi raste mehka, bela stena. Zdaj leži že tretji teden v ozki postelji in ve, da ne bo vstal nikdar več. Tako je slab in truden, da komaj še dvigne roko, da se prekriža. Leži z zaprtimi očmi, shujšan in bled ko vosek, kakor podoba kakšnega mučenca. Sapa mu bolestno žaga v votlih prsih, udje ga bole od lege in srce mu podrhtava, kakor da hoče ubežati pred najgroznejšim, ki mora zdaj priti.
Crnačka hodi po prstih ven in noter in mu streže z obilno skrbjo. Sem pa tja ga pride Jurko ali pater Caharija ali stari vratar obiskat in ga vpraša, kako mu je. Ivan se jim milo nasmehne, govoriti pa ne more več Bog ve kaj. S težavo reče, da mu je dobro. — O ne, nima nobene želje — pač, lepo prosim, sveto obhajilo!
> <3
ca
™ g
cu "i ••— -
-S 3
■2
1B O
% S a * a
4) w
^ a
š S!
. o t/5 O
C u fc. Q «6 a
o
co
e
0)
d £
5
ST g
ti
d ™ ° -M J c«
nj «
J S) 5 O
a *
I ? t
s g
N
>o .2
u _
>	s
.§ s
>	>
S «
d N
s .g
ffa
-D °
O 2
2
a	s
B	O
&>	13
•N	u O K
C	■t-'
R	w
!§
S W ~3 o
S &