Poštnina plačana v gotovini Sped. in abbon. post. - II Gruppo Katoliški Uredništvo in uprava: Cena : Posamezna štev. L 25 j I Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Naročnina : Mesečno L 110 1 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Za inozemstvo : Mesečno L 190 m E B m Leto VI. - Štev. 42 Gorica - 21. oktobra 1954 - Trst Izhaja vsak četrtek Bodimo ponosni na našo Cerkev (Misli za misijonsko nejdleljo) Misijonsko nedeljo praznujemo. Zopet nam misli hite h Kristusove-mu ukazu: »Pojdite in učite vse narode in krščujte jih...« Cerkev vrši to delo že dva tisoč let z bolj ali manj vidnim uspehom. So bile dobe, ko je misijonska misel in misijonsko delo bilo na višku in so tudi uspehi bili čudoviti. Taka doba je bilo 4. in 5. stoletje, kmalu potem ko je Cerkev zadobila prostost leta 313. V kratkem času si je osvojila ves tedanji rimski in grški svet. Nekaj stoletij pozneje je misijonsko prizadevanje Cerkve pridobilo Kristusu številna germanska in slovanska ljudstva. Srednja in vzhodna Evropa sta v nekaj stoletjih postali krščanski. Nato imamo nekaj stoletij zastoj misijonskega dela. Turški in tatarski navali na krščansko Evropo, pa zamotane notranje razmere v Cerkvi sami ob dobi avi-njonske sužnosti in njej sledečega razkola, so pač občutno prizadeli tudi misijonsko delovanje Cerkve. Znova je to vzcvetelo ob koncu 15. in 16. stoletju. Kar čudno se zdi, da je ravno doba humanizma in renesanse pomenila tudi močan vzpon misijonske misli. Ta vzpon je združen z velikimi odkritji tedanjega časa. Krištof Kolumb, Vasco de Gama, Magellano in drugi veliki odkritelji novih svetov v tem času so bili tudi veliki kristjani. Pri njihovih podvigih jih ni vodila samo želja po novh svetovih, temveč prav tako tudi želja dati Cerkvi novih kristjanov. Zato so takoj za prvimi odkritelji odšli tudi misijonarji. Novi svet, to je Centralna in Južna Amerika, Indija in Daljni vzhod so takoj postali obširna misijonska polja. Misijonarji, nič manjši po svoji drznosti in pogumu od velikih odkriteljev, so se razšli po teh obširnih pokrajinah in tekmovali z vojaki in trgovci, kdo jih prej osvoji. Toda dočim so vojaški pustolovci osvajali s ognjem in mečem za svoje evropske vladarje, trgovci pa so hodili za zlatom in dragimi dišavami, so misijonarji pridobivali nove dežele za Kristusov evangelij ter jim skupaj z evangeljsko resnico nosili tudi krščansko kulturo in napredek. Res, bila je to kljub vsem pomanjkljivostim zlata doba katoliških misijonov, doba, ki nam je dala sv. Frančiška Ksaverija in nešteto drugih misijonarjev. Toda kmalu nastopi nov zastoj. Protestantska reforma v Evropi, nji sledeči deistični racionalizem in mrzli janzenizem so zakrivili, da je zamrla misijonska misel. Prav tako so nastopile nove težke ovire pri poganskih narodih samih, preganjanje vsepovsod in misijonsko delo je zastalo. Toda misijonska misel si je znova osvojila srca katoličanov, ko so velesile v preteklem stoletju začele z veliko kolonizacijsko politiko v Aziji, Afriki in drugod. Evropejci so prišli v bližnjo dotiko s poganskimi narodi in to je bil eden izmed povodov, da se je tudi misijonsko delo za njih spreobrnjenje zopet poživilo. Tako vidimo, da se v preteklem stoletju začne v katol. Cerkvi močno zanimanje za misijone. Delo se bolje uredi, organizira. Misijonarji iščejo novih potov in sredstev pri svojem delu. Predvsem se oprejo na domačo kulturo in jezik. S krščanstvom hočejo požlahtniti pogansko kulturo. Še več. Ko časi dozorijo, ukaže Pij XI., naj misijonarji vse store, da vzgojijo domače duhovnike. Tem naj potem počasi prepustijo skrb za domače misijore. in kar se je zdelo še pred 50 leti sanje, je danes resnica: v večini misijon- skih pokrajin imajo domače duhovnike, redovnike, celo škofe, ki samostojno vodijo cerkveno in versko življenje med svojimi rojaki. V zadnjih letih po vojni smo videli, kako je Cerkev imenovala celo kardinale med domačimi škofi v misijonih (Indija, Afrika). Ko človek zre na vse to bližnje in daljno delo sv. Cerkve med po- ganskimi narodi^ mora biti ponosen na svojo Cerkev, da je tako zvesta naročilu svojega božjega Ustanovitelja in da zna tako budno iskati vedno novih načinov in poti za širjenje božjega kraljestva; da ni okostenela, temveč da je vedno živa in delavna. Tudi pri misijonskem delu Cerkve ni šlo brez napak, vendar je Cerkev vedno pravočasno uvidela potrebe časov in s svojim modrim vodstvom priskočila na pomoč misijonarjem. Zato bodimo Cerkvi hvaležni za njeno misijonsko delo ter ji vsak po svoji moči pomagajmo. Sovjeti in tržaško vprašanje Kakor znano, je Sovjetska zveza vztrajala do zadnjega časa na stališču, da se mora glede Trsta izvesti italijanska mirovna pogodba. Tega stališča se je držala Sovjetska zveza tudi na berlinski konferenci, ko je pri razpravljanju o avstrijski samostojnosti navezala rešitev avstrijskega vprašanja poleg drugega tudi na umaknitev zavezniških čet iz Trsta ter na rešitev tržaškega vprašanja v smislu mirovne pogodbe. Zato je pred dvema tednoma, ko je prišlo do italijansko-jugoslovanskega sporazuma glede Trsta, vse pričakovalo, da bo Sovjetska zveza na en ali drugi način protestirala zoper ta sporazum ter ga označila kot samovoljno teptanje pariške mirovne pogodbe. In priznali je treba, da bi imela s pravnega stališča popolnoma prav. In vendar se to ni zgodilo, pač pa je Višinski, ki zastopa Sovjetsko zvezo pri Združenih narodih, sporočil Varnostnemu svetu ZN, da jemlje Sovjetska zveza na znanje sklenjeni sporazum. Pri tem se je celo izrazil, da je sporazum, ki sta ga sklenili Italija in Jugoslavija kot dve direktno zainteresirani državi, sprejemljiv za o*be državi, kajti ta sporazum da olajšuje vzpostavitev rednih odnošajev med obema državama ter da prispeva tako k zmanjšanju napetosti v tem delu Evrope. Nepričakovano zadržanje Sovjetske zveze do londonskega sporazuma o tržaškem vprašanju je presenetilo vse zapadne diplomatske kroge in vse se sprašuje, kaj da je vzrok tej nenadni spremembi sovjetskega stališča. Da je bila ta sprememba nepričakovana, je razvidno tudi iz dejstva, da niso bili italijanski komunisti o njej pravočasno obveščeni. In tako se je zgodilo, da je italijanski komunistični tisk divje napadal sklenjeni sporazum in da so komunistični senatorji glasovali proti njemu v senatni zbornici, medtem ko ga je Višinski vzel nekaj dni pozneje mirno na znanje. S tem je spravil seveda italijanske komuniste, ki predstavljajo najmočnejšo komunistično skupino v zapadni Evropi in do katerih ima Sovjetska zveza vedno posebne ozire, v očividno zadrego. „Timesovoa mnenje 0 razlogih, ki so nagnili Sovjetsko zvezo, da je tako nenadoma spremenila svoje stališče do tržaškega vprašanja, se je zadnje dneve veliko razpravljalo. Nekateri so bili mnenja, da je hotela Sovjetska zveza pokazati s to gesto svojo spravljivost do zapadnih velesil, kot jo je pokazal Molotov s svojo nedavno ponudbo svobodnih volitev po vsej Nemčiji in kot jo kaže Višinski s svojim najnovejšim zadržanjem glede splošne razorožitve. I oda vsa ta zadnja dejstva utegnejo biti le del sovjetsike propagande, medtem ko o sovjetskem priznanju tržaškega sporazuma tega ne moremo trditi. Kaj je torej vzrok, da je Sovjet- ska zveza spremenila tako nenadoma svoje stališče glede tržaškega vprašanja? Londonski »Times« piše, da so se odnošaji Sovietske zveze do Jugolavije po Stalinovi smrti, posebno pa v zadnjem času, obrnili na bolje. Stalin da bi sicer ne mogel nikoli odpustiti Titu, da se je iztrgal iz njegove črede, toda Malenkov in drugi sovjetski voditelji, ki so bili zaradi Titovega odpada osebno manj prizadeti kot Stalin, bi mu lahko spet ponudili roko. Morda skuša Sovjetska zveza, pravi »Times« ,s ponujanjem oljkove vejice vzpodbuditi Jugoslavijo, da ne bi pristopila k atlantskemu paktu. Jugoslavija in sovjetska politika Nam se ta »Timesova« razlaga ne zdi povsem verjetna, kajti Tito je že večkrat poudaril, da ne misli vstopiti v atlantski pakt, in kot enega razlogov je navedel protikomunistični značaj tega pakta. Poleg tega ga nihče ne vabi, da bi se priključil atlantskemu paktu. Ni torej vzroka, da bi se Sovjetska zveza dobrikala Titu ter mu ponujala oljkovo vejico. da bi ne vstopil v Atlantsko ali v kako drugo zapadnoevropsko o-brambno zvezo. Nam se zdi, da je tako dobrikanje s strani Sovjetske zveze nepotrebno, kajti zveze med Titom in Sovjetsko zvezo so vse tesnejše, kot se na splošno misli. Predvsem ne smemo zabiti, da je Tito še vedno stoodstoten komunist. Ko se je torej naslonil po svoji izključitvi iz Kominforma na zapadne velesile, ni storil tega iz kake posebne ljubezni do zapada, ampak ker je videl edino v tem koraku svojo rešitev. Zapad ga je z veseljem sprejel ter mu nudil obilno gospodarsko in vojaško pomoč. Medtem so se razmere v Sovjetski zvezi vsaj glede Tita precej spremenile. Na oblast so prišli ljudje, ki ne gojijo posebnega sovraštva do Tita in ki bi biii pripravljeni spraviti se s Titom ter ga priznati za sebi enakega. In vse kaže, da je ta sprava med Titom in sedanjimi kremeljskimi gospodarji precej napredovala in da ni mogoče več govoriti samo o ponujanju olj-kove vejice jugoslovanskemu diktatorju. V teku zadnjega leta je nastopilo namreč več dogodkov, ki ka» žejo nesporno, da vladajo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo precej dobri odnošaji. Predvsem je treba poudariti, da je obnovila Jugoslavija diplomatske odnošaje z vsemi sovjetskimi satelitskimi državami. Poleg tega je že julija lanskega leta objavila obsežno amnestijo v prid kominformistov ter priznala sovjetskim diplomatom prosto gibanje po Jugoslaviji. Meseca novembra so Sovjetska zveza in satelitske države čestitale k jugoslovanskemu prazniku. Decembra so sovjetski tiskovni agenciji »Tass« dovolili poslovanje v Beogradu. Istega meseca je prišlo do sporazuma o donavski plovbi in jugoslovanski delegat Djurič je bil s privoljenjem Rusije izvoljen za tajnika Donavske komisije. Tudi odgovor Sovjetske zveze na sklenitev Balkanske zveze ni bil tak. kot smo ga pričakovali. Vzemimo k temu še zadržanje jugoslovanskega radia in pisanje jugoslovanskega in njegovega tukajšnjega tiska in priznali bomo. da vladajo med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo precej prijateljske razmere. Ko je torej Sovjetska zveza vzela zadnji tržaški sporazum mirno na znanje, ni tega storila, da bi odvrnila Jugoslavijo od kakega vstopa v Atlantsko zvezo, ampak zaradi prijateljstva, ki vlada zadnje čase med obema komunističnima državama, in morda celo na podlagi kakega tajnega sovjetsko-jugoslovanskega sporazuma. Rusko-kitajski sporazum Med Sovjetsko zvezo in rdečo Kitajsko je prišlo do novega sporazuma. Sporazum, ki sta ga dosegla kitajski zunanji minister Ču-En-Lai in posebno sovjetsko odposlanstvo, predvideva umaknitev sovjetskih sil iz pomorskega oporišča Port Arturja ter sovjetsko posojilo Kitajski v višini okoli 80 milijard lir in nakazila raznega industrijskega blaga v vrednosti 65 milijard lir. Pomorsko bazo Port Artur so zasedli Rusi ob koncu zadnje svetovne vojne ter bi morali ostati tam do sklenitve miru z Japonsko. S tem, da so se odločili Rusi umakniti se s te važne postojanke še pred dogovorjenim časom, so nedvomno ustregli rdeči Kitajski, ki je ljubosumna na svojo samostojnost in ki noče veljati v očeh azijskih narodov kot satelitska država Sovjetske zveze. Sovjetska zveza se je odločila za La korak tem laže, ker ve, da bo mogla od sedaj naprej s tem večjo upravičenostjo zahtevati od Združenih držav naj se umaknejo s Formoze. In v resnici obsojata Sovjetska zveza in Kitajska v sklenjenem sporazumu vojaško zasedbo Formoze s strani Združenih držav kakor tudi denarno in vojaško pomoč, ki jo nudijo Združene države »Čang-Kaj-Šekovi kliki«. Poleg tega zahtevata novo konferenco o Koreji, kritizira- ta pred kratkim sklenjeni obrambni pakt za jugovzhodno Azijo (SEA-TO) in ameriško zasedbo Japonske. Obenem izražata oba pogodbenika željo po normalnih odnošajih med Moskvo, Pekingom in Tokiom. Sklenjeni sporazum med Moskvo in Pekingom smatrajo politični opazovalci za diplomatično zmago rdeče Kitajske, ki noče v svojimi 600 milijoni prebivalcev igrati kake podrejene vloge napram Sovjetski zvezi. Zanimivo je namreč, da se ni šla Kitajska pogajat v Moskvo, ampak da se je sovjetska delegacija potrudila v Peking. Očividno gre Sovjetski zvezi za to, da bi si ne odtujila tako mogočnega zaveznika, kot je Mao-Tse-Tung, katerega smatrajo mnogi za nevarnega konkurenta Malenkova in Hruščeva, torej za moža, ki bi utegnil postati bodoči voditelj svetovnega komunizma. kol za časa weimarske republike, in tudi ne »Wehniiaeht«, kot pod Hitlerjem, ampak »Streitkraefte« (bojne sile). Da bi se ne zgodilo, da bi se vtihotapili v vojsko demokraciji in republiki nevarni elementi, je rekel Blank, bo vsakega vojaka presodila posebna komisija, ki bo začela svoje delo takoj po potrditvi londonskega sporazuma od strani prizadetih držav. Obrambni komisar Blank je povedal, da se je oglasilo za vojsko že 150.000 prostovoljcev in da njih število iz dneva v dan stalno narašča. Blank je poudaril dalje, da ne bo preobleka in obutev vojske prestavljala za nemško industrijo nobenih posebnih težav, kajti izdelava dveh milijonov čevljev, po štiri pare za vsakega vojaka, je prava malenkost, če se pomisli, da izdela Nemčija vsak mesec devet milijonov parov obutve. In isto da velja tudi za dva milijona uniform. Ker ne bo smela Nemčija izdelovati težkega oro-žja 111 tudi ne tankov in letal, zato bo morala dobiti vse to orožje od svojih zaveznikov. Teodor Blank je omenil tudi, da Nemčija ne bo imela kot v preteklosti Velikega glavnega stana, ampak samo nekak stan specializiranih častnikov, podt#b-no kot jih bodo imele ostale članice bruseljskega pakta. Tudi ko bomo priključeni k Atlantski zvezi, je dejal Blank, ne bomo zahtevali, da bi imeli kaj več kot ostali, vendar pa bomo zahtevali udeležbo pri glavnem stanu atlantske vojske. Nemški krogi cenijo, da bo stala celotna oborožitev nemške vojske okoli šest tisoč milijard italijanskih lir (šest bilijonov lir). Nemška vojska bo štela 500.000 mož, od katerih bo služilo 80.000 mož pri letalstvu, 20.000 mož pri mornarici, ostali pa v kopenski vojski. Kopenska vojska bo imela dvanajst divizij in sicer tri oklepne in devet motoriziranih. Vsaka motorizirana divizija bo štela 13.000 mož ter bo razpolagala s poljskim in protiletalskim top. ništvom ter z oddelkom 60 do 80 tankov. Vsaka oklepna divizija bo razdeljena v štm oddelke, od katerih bo imel vsak po 280 tankov različne tonelaže, tako da bo imela nemška vojska skupno več kot štiri tisoč tankov. Nemški vojski bo poveljevalo 40 generalov, ki bodo. imeli pod seboj 250 polkovnikov, 2.000 majorjev, 6.300 stotnikov in 12.300 poročnikov in podporočnikov. Nemško letalstvo bo štelo dvajset skupin ter bo sestavljeno iz lovcev na bombnike, navadnih lovcev, prevoznih in opazovalnih letal. Celotno število letal ne bo smelo presegati 1100 enot. Nemška mornarica bo štela 180 vojnih ladij manjše tonelaže (do 3.000 ton). Itfloč bodoče nemške armade Teodor Blank, komisar za nemško, o-bramlto. je imel pretekli teden tiskovno konferenco, na kateri je govoril zbranim novinarjem o bodoči nemški vojski. Navzočim je povedal med drugim, da se nemška vojska ne bo imenovala ne »Reiehsvvehr«, DROBNE NOVICE Dve obsodbi na smrt V Parizu so obsodili na smrt dva komandanta SS, ki sta med zadnjo vojno zagrešila težke zločine nad francoskim prebivalstvom. Prvi obsojenec je bivši general SS Oberg ter njegov pomožni polkovnik Knoehen. Hanoi bivšo prestolnico severnega Vietnama, so v nedeljo zasedli Hočiminhovi komunisti, kakor je bilo določeno v pogojili premirja. Prej se je iz mesta in okolice preselilo izredno veliko število ljudi, ki niso marali ostati pod komunističnim jarmom. Tako je povsod: pred »osvoboditelji« ljudje beže, kot so včasih pred Turkom. Port Artur veliko pristanišče na polotoku Liaotung, ki tvori južni del Mandžurije, so Sovjeti sklenili, da i^roče Kitajski. Po pogojih, določenih ob kapitulaciji Japonske leta 1945, so imeli vojaško oporišče Port Artur v zasedbi Sovjeti za dolgo vrsto let. Sedaj so to pristanišče pred' časom izročili Kitajski. To je močna politična poteza, ki bo brez dvoma zelo dvignila ugled Maocetun-gove Kitajske in tudi Sovjetov. Dvajseta ned. po binkoštih Iz življenja Cerkve Tisti čas je bil neki kraljevi uradnik, čigar sin je bil bolan v Kafar-naumu. Ko je ta slišal, da je Jezus dospel iz Judeje v Galilejo, je prišel k njemu in ga prosil, naj pride in ozdravi njegovega sina; bil je namreč že na tem, da umrje. Jezus mu je tedaj rekel: »Če ne vidite znamenj in čudežev, ne verujete. tudi ja* prijavil za tako romanje. 10. septembra ob (vimih ajutraj je krama avtobua odpeljal praznikom še praznik 8. decembra, s tem pa naj bi bila vrsta zaključena. Socialisti so pa ob pričetku tega gibanja pričeli podobno gibanje za priznanje Velikega petka za praznik. NOVO OBZIDJE V JERUZALEMU Pet obzidij je branilo Jeruzalem v teku njegovega tisočletnega življenja proti zunanjim napadalcem. Šesto utrjeno obzidje, ki je sedaj v gradnji, bo branilo Jeruzalem pred njim samim. Nova utrdba v resnici Razdeli mesto na dva dela, stari del, ki je pod arabskim nadzorstvom, in novi del, ki je pod oblastjo nedavno ustanovljene države Izrael. Novo obzidje je napravljeno iz železobetona in se razteza do doline Jozafat, severno od Jeruzalema. MOČ KOMUNISTIČNE PROPAGANDE Iz zanesljivega vira poroča Agencija Afar, da so v Vietnamu, ki je pod kontrolo komunistov, razpuščene vse verske skupnosti. Duhovniki, ki so ostali na svojih mestih, so bili primorani, da so se preoblekli v civilne obleke, in morajo delati kot po- strežčki. V stolnici v Namdihnu je bila razobešena velik;; slika indokitajskega komunističnega voditelja. Star duhovnik je bil priveden pred ljudsko sodisče. Toda samo pet oseb je glasovalo za njegovo smrt. vsi drugi so mu vzklikali kot dobrotniku revežev. Zato so ga dali v zapor za šest mesecev. Po šestih mesecih so ga spet pri- peljali pred ljudsko sodišče. Tokrat je samo pet starih žensk reklo, da ga ne poznajo dobro, vsi drugi so izjavili, da je kriv. Zato je bil obsojen na smrt in usmrčen. Tako je v šestih mesecih delovala komunistična propaganda. SV. TEOLOGIJA ZA REDOVNICE 15. oktobra je bil v Rimu odprt prvi višji zavod za teologijo, ki je pridržan za redovnice vseh kongregacij in tistim ženskim osebam, ki nameravajo posvetiti svoje življenje apostolatu. Novi zavod bo posvečen Mariji Kraljici sveta. Svojo delavnost bo vršil pod vodstvom sv. kongregacije za redovnike. Predavanja se bodo vršila v štirih jezikih, angleškem, italijanskem, španskem in francoskem jeziku. Študij bo trajal tri leta. Vseboval bo temeljno teologijo, dogmatiko, sveto pismo, cerkveno pravo, zgodovino Cerkve, cerkveno umetnost, liturgijo, arheologijo, misijonologijo, krščansko sociologijo in metodologijo katekizma. Absolvent sme po končani šoli na podlagi diplome, ki jo prejme, poučevati verouk na vsake vrste šoli in v 'katerikoli škofiji. V prvem letu se je vpisalo 80 redovnic, ki pripadajo 25 kongregacijam. 25 romarjev na dolgo pot. Romarji so bili iz vseli delov Italije, med njimi 8 duhovnikov. Sprva sem se bal, da se bom neprijetno počutil v družbi, ker sem bil edini Slovenec. Bojazen je bila odveč. Kmalu smo bili povezani v eno samo družino. Francosko mejo smo prekoračili okrog 4h popoldne. Francoski obmejni stražniki in cariniki so se pokazali zelo vljudne. Takoj so nas pustili dalje. Francoska morska obala je mnogo lepša kot italijanska. Obrežje je posejano s krasnimi vilami in aaaadi. Zanimivo mesto je Monako. Tvori samostojno kneževino. Prvotni državljani te kneževine ne plačujejo davkov, a teh je samo okrog 1800. Kot zanimivost pripovedujejo, da je sedanji knez, ko je nastopil vlado, povabil na gostijo vseh 1800 državljanov. Mestu prinašajo velike dohodke znamenite igralnice. V mraku smo dospeli v Nico. Šteje 180.000 prebivalcev, čudil sem se izredno živahnemu prometu. Po mestu so bile velike priprave za mednarodne avtomobilske dirke. Po palmah je 'bilo obešenih mnogo barvastih balončkov, ki so zvečer zažareti v pravljičnih barvah. Nica ima tako lepo obalo in zaledje, da se prav nič ne čudim, zakaj se v njej zbirajo bogataši iz vsega sveta. Drugo jutro smo nadaljevali pot ob o-bali. Morje je sinjemodre barve in se v neštetih zalivih zajeda v celino. Srečali smo znameniti obmorski mesti Cannes in zlasti St. Raiphael. Potem nas je pot vodila proč od morja proti mestu Aix en Provence, kjer smo kosili. Okolica je precej enolična in dolgočasna. Popoldne so nas spremljali sami vinogradi. Za trenutek smo se ustavili v mestu Montpellier. Obiskali smo grob bivše italijanske kraljice Helene, ki je bila doma v Črni gori. Grob je zelo preprost. Plošča, ki pokriva grob nosi samo napis: Elena. Pogosti obiskovalci groba so edino italijanski romarji, ki tu mimo potujejo v Lurd. Spotoma smo si ogledali tudi mesto Avignon, ki je prišlo v zgodovino, ter so tam 7u let bivali poglavarji cerkve papeži. Dobro je še ohranjena katedrala in grad, v katerem so stanovali papeži. Zvečer smo se ustavili v mestu Bezier. V mestu nisem opazil nič posebnega. Drugo jutro je bila nedelja. Maševal sem v neki župni cerkvi. Nedeljska maša je prc-vj dobro obiskana. Pot je sedaj vodila skoraj naravnost proti jugu, proti španski meji. Kraji so postajali vedno bolj pusti. Vinogradi so postali redki, drugače je samo suha trava in pesek. Naselbine so zelo redke. Omembe vredno Je mesto Perpignan v bližini španske meje. Težko je najti bolj slikovito mesto. Na vsem potovanju nisem srečal tako mešanega prebivalstva kot tu. Pogosti so arabski in zamorski obrazi. V mestu je krasna cerkev v gotskem slogu. Silno bogato je okrašena s kipi- in pozlačenimi okraski. NA ŠPANSKI MEJI Ob lili smo dospeli do španske meje. Francozi so se zopet izkazali zelo galantne. Niti pogledat nas niso prišli. Takoj nato je sledilo prvo srečanje s Španci. Obmejni stražniki nosijo lepe sivkaste uniforme. Tudi z njimi smo opravili hitro. Po kosilu smo nadaljevali pot proti Barceloni. Pokrajina je zelo lepa. Vrstijo se hribčki in doline. Kmetije so raztresene. Precej po. gosti so značilni pinasLi gozdovi. Vmes so travniki in polja. NI oj o pozornost so vzbudila številna olupljena drevesa. Potem sem se spomnil, da so v Španiji doma ihevesa, katerih skorja se uporablja za zamaške. — Pot nas je kmalu zanesla k morju in potem je speljana ves čas v bližini obale vse do Barcelone. Obala je večinoma precej strma, tu in tam so pa tudi lepa kopališča. V tem delu Španije so hiše zidane iz kamna, strehe imajo ravne, okna so zgoraj zaokrožena. BIKOBORBE Ob 4h smo dospeli v Barcelono, prestolnico Katalonije. Mesto šteje poldrug milijon prebivalcev. Lego ima zelo lepo in se vzpenja po lahno dvignjenem pobočju hriba, tako da skoraj celo mesto zre na morje. Nekateri potniki so se navduševali, da bi šli pogledat znamenite španske bikoborbe — corrido. Voditelj je odločil, da kdor želi, lahko gre. Ustavili smo se pred veliko areno. Stavba je čisto okrogla. Prostor sam za igre meri gotovo nad sto metrov v premeru. Sedeži se dvigajo eden vrh drugega, okrog petdeset vrst. Vstopnina se giblje med 20 in 100 pezetami (1 pezeta je 16 lir). Posebno visoko ceno imajo sedeži, ki so v senci. Tisti dan je bilo oblačno in zato ta razlika ni prišla v poštev. Ko se zbirajo gledalci, je v areni zelo živahno. Eni ponujajo slaščice, drugi razne pijače, tretji zemeljske oreške, četrti slamnate blazine, ker so sedeži cementni. Nabralo se je več deset tisoč ljudi. Med njimi je bilo mnogo tujcev. Točno ob 17.15 so vstopili bikoborci, tako imenovana squadriglia. V slikovitih oblekah, v lepem sprevodu, so šli preko arene, pozdravili zastopnike oblasti in gledalce. Vmes je igrala godba. Sprevod so vodili jezdeci v starinskih oblekah. Potem so se vsi umaknili iz arene, le skupina igralcev ®e je skrila za zaščitna vrata. (Se nadaljuje) PRI RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAŠ ČAS* BO GOVORIL V NEDELJO 24. OKTORRA OB 9.30 Č. G. JOŽE JAMNIK O APOSTOLATU. Naše božje poti (Nekaj misli in vtisov s skupnih romanj) Sedmi letni shod fcatol. organizacij v Trstu Misijonska nedelja je pred nami in z njo sedmi ,letni shod vseh verskih organizacij. Vabimo prav vse člane, da se ga gotovo udeležijo. Misijonska nedelja v ,marijanskem letu in na isti dan naše veselo skupno srečanje v božji hiši v dvorani, kako vse to vabi katoličane dobre volje, da svojega skupnega shoda gotovo ne zamudijo. Objavljamo ,točen spored in opozarjamo na spremembo dvorane: CERKVENI DEL SHODA: Ob 3,15 popoldne začetek rožnega venca v !eerkvi na Montuzzi; sledi govor č. g. Angela Kosmača z Opčin, nato blagoslov t petimi litanijami in molitvami za mesečni shod, za misijone in marijansko leto. Zberimo se vsi v začetku rožnega venca' KULTURNI DEL SHODA: Slovenska prosveta priredi v dvorani Marijinega doma v ulici Risorta 3 našo največjo misijonsko igro: KRST PRI SAVICI in sicer dvakrat, ob petih popoldne in ob 7,15; k drugi predstav i naj bi prišli bolj meščani, k prvi pa vsi, ki se jim mudi. Vstopnice dobite v trgovini Lupša ul. Coroneo, v nedeljo pa pred cerkvijo na Montuzzi in pred dvorano. Pod geslom: »Vsi verniki za vse nevernike« vabi k veliki udeležbi i DUHOVSKA ZVEZA STANKO ZORKO v Po Španiji in Portugalski (Romanje v Fatimo od 20. do 30. sept. 1954) Leto VI. - štev. 42 KATOLIŠKI GLAS Stran 3. - leto 1954 Katoliški Slovenci v Trstu in novi položaj »Slovenska katoliška skupnost«, politična organizacija katoliških Slovencev na Tržaškem, je v nedeljo priredila informativni sestanek za svoje članstvo. Predsednik dr. Simčič je najprej poročal o delu odbora od ustanovnega občnega zbora dalje. Obvestil je navzoče o korakih, ki jih je SKS skujmo s SDZ napravila na raznih mednarodnih mestih za ohranitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Nato je govoril o nastopanju odbora po sklenitvi londonskega sporazuma glede Trsta, v zvezi z bodočim izvajanjem manjšinskega pravilniki na šolskem in drugih področjih. Pozdravil je podpredsednika Slovenskega narodnega sveta za Koroško g. Janežiča, ki je potem izrekel zborovalcem voščila koroških rojakov ter povedal nekaj klenih misli v vzpodbudo tržaškim katoliškim Slo\en cern pri delu za isto vzvišeno stvar. Zatem je bilo na sporedu poročilo o lon-rk-nskih sklepih, o položaju, ki ga tržaškim Slovencem prinaša nova ureditev, ter o stališču, 'ki naj ga v tem položaju zavzamejo. Iz izvajanj poročevalca pisatelja Mirka Javornika posnemamo naslednje odstavke. Petega oktobra letos je bil v Londonu podpisan sporazum o razdelitvi Svobodnega tržaškega ozemlja med Italijo in Jugoslavijo. S tem je bila kršena prva in skoraj edina po drugi svetovni vojni sklenjena mednarodna pogodba. To se je zgodilo na pritisk tistih držav, ki se sicer v svoji propagandi vedno sklicujejo na svetost dane besede ter veljavnost in obveznost mednarodnih dogovorov. Londonski sporazum je odločil o usodi tržaških Slovencev ter njihove zemlje, ne da bi bili najbolj prizadeti sploh vprašani, če tako odločitev marajo ali ne. Tržaški Slovenci so bili s položaja drugega državnega in v vsakem oziru enakopravnega naroda, ki bi ga bili ob izpolnitvi mirovne pogodbe z Italjio uživali v svobodni tržaški državi, potisnjeni na položaj narodne manjšine z vsemi posledicami, ki jih to dejstvo prinaša za njihov bodoči obstanek. KRIVDA JUGOSLAVIJE Dvakrat v dobrih tridesetih letih — prvič z raipallsko pogodbo leta 1921, drugič zdaj —• ja znaten del slovenske zemlje in •Znatno število slovenskih ljudi prišlo pod oblast, ki si je niso želeli, s pril oljenjem, tokrat pa celo na prizadevanje Jugoslavije, v kateri je marsikdo vendarle še gledal svojo matično državo ter od nje pričakoval podpore, če ne celo rešitve. Razlika med nekdanjo in sedanjo kupčijo s slovensko ■zemljo in slovensko krvjo je ta, da je današnja Jugoslavija imela za zagotovitev boljše usode tržaškim Slovencem na razpolago še eno, neprimerno ugodnejšo možnost, kakor pa je ta, katero je izbrala; namreč, ustanovitev Svobodnega tržaškega ozemlja. Jugoslavija take rešitve nikoli ni marala. Rajši je videla, da postanejo tržaški Slovenci manjšina v tuji clrzavi kakor pa ena-kopraven narod v lastni. To je storila iz dveh vzrokov. Sedanji jugoslovanski komunistični režim ne bi mogel prenesti, da bi področje B prišlo spet k Svobodnemu tržaškemu ozemlju. To bi bil prvi primer v zgodovini, da 'bi se kako ozemlje, ki je doslej bilo za železno zaveso, vrnilo k svobodnemu svetu. Jugoslovanski rdeči oblastniki so se zavedali, z umetniškega čuta, brez cerkvenega duha, brez nabožne resnosti, poskočno in veselo kot stara italijanska opera. Tedaj se je naš Sedej prvi na Goriškem pobrigal za pravo ceeilijansko idejo. Obiskoval je Cecilijanske tečaje po svetu in organiziral po vzorcu iz Ljubljane, skupaj s prijatelji Fajgljem, Harmelom, Ilovarjem in Laharnarjem goriško »Ceeilijansko društvo«, ki je za njegovega prvega bivanja ▼ Gorici zelo prospevalo. Tudi pozneje, kot škof, je imel veliko skrb za lepo cerkveno petje, čeravno radi razburkanih časov svojega vladanja ni mogel uspeti, da bi organiziral šolo za organiste, kakor sam priznava v jubilejni številki ljubljanskega »Cerkvenega glasbenika«. Še pred smrtjo je na tako šolo mislil, ko je rajnega Lojzeta Bratuža imenoval a škofijskim dekretom aa nadzornika slovenskih organistov. S TRŽAŠKEGA Od Plavij do morja Malokje na Tržaškem in vsem Primorskem je v teh dneh toliko svobode kakor prav od Plavij in Škoiij preko miljskih hribov do morskega zaliva pri Sv. Jerneju. Vsi kričimo : živela svoboda in vsi po svoje delamo. Eni se motimo z novimi zastavami in z velikim nakupovanjem v Trstu. Tržaški trgovci pravijo, da bi še kar šlo, če bi trgovina vedno tako cvetela, verodostojni poznavalci razmer pa zagotavljajo, da bo Tito dobil v novih vaseh drugi torek pravo Ameriko. Plavčani imajo denar in denar mora krožiti in tako v teh dneh vozijo iz Trsta, da je veselje. Skoro vsi drugi pa izbirajo in pozdravljajo drugo 9vobodo in kamion za kamionom odvaža vse premakljivo na varno proti Trstu. V glavnem je že to preseljevanje končano in vasi kakor Škofije, Rabujes, Hrovatini so prazne kakor po potresu. Prazne hiše zijajo v slučajnega popotnika kakor strašila. Mnoge so brez vrat, večina brez oknic, le tu in tam srečaš stare ljudi, ki hočejo počakati konec življenja v domači vasi in naj se zgodi, kar se hoče. Velika šolska stavba v Škofijah je zaprta in prazna. Miljski župan je dal odpeljati opremo za mladimi občani, ki so se skupno s starši preselili po večini v Milje. Ko človek gleda to razdejanje po naših nekdaj tako cvetočih vaseh, se nehote vpraša, zakaj je do tega prišlo. Eno je pri vseh pomislekih gotovo*: nihče ni zbežal iz teh vasi radi vere. Na veliko žalost moramo omeniti, da so skoro vse te vasi živele daleč od svoje cerkve in se splošno za nedeljo niso menile. Velika večina teh novih beguncev beži radi dela in zaslužka v Trstu, kakšni pa tudi radi prevročega kominformizma. Če bi v Londonu in še prej v Beogradu položaj teh vasi pravilno presodili in bi dali v sam uradni sporazum možnost prehoda meje na delo v Trst, bi vse te tragike in sramote Jugoslavija ne doživela, vsaj v veliki meri bi bil položaj teh vasi danes drugačen. Tako pa so gospodje pozabili, hote ali nehote in sedaj je prepozno pripovedovati po radiu, da Tito misli pustiti mejo odprto za delo v Trstu. Uradnemu sporazumu bi še ljudje nekaj verjeli, samo radijskim besedam pa ne verjamejo več, saj so več let gledali, kako so trpeli pred zaprtim blokom delavci iz cone B in čakali, da se obljuba izpolni. Povprečnega človeka pretresa dejstvo, da se Italijani v Trstu prihoda svojih veselijo, ali vsaj ne bojijo, naše ljudstvo pa beži in pusti. Vem za delavca, ki je leta 1946 pribežal iz Pazina in si je pozidal hišico v Dekanih, leta 1949 se je preselil na Škofije in si tu naredil drugo hišico in sedaj beži naprej in v svojem slovenskem optimizmu pravi, da se mu bo v tretje gotovo posrečilo in bo zidal še tretjič. In koliko drugih pretresljivih slučajev so polne naše sedaj prazne vasi! To je posledica komunizma! Stare korenine V št. 40 našega lista smo priobčili vest o romarici na Sv. Vilarje ge. Mariji Vidmar, ki je v 76 letu poromala na Sv. Vilarje. Sedaj pa so nam sporočali, da jo je v letih prekosila ga. Alojzija Metlikovec iz Sesljana, ki je letos dopolnila 84 let ter dne 5. 9. šla z župnijskim romanjem iz Mavhinj na Sv. Vilarje. Alojzija Metlikovec je stara mati č. g. Alberta Metlikov- ca, župnika na Colu in je bila že neštetokrat na Sv. Višarjah, zadnje čase skoro vsako leto. Je zelo vneta prijateljica našega lista, ki ga raznaša po hišah v domači vasi, za KD je pa sama prodala nad 300 srečk. Tej odlični krščanski ženi k njenemu delu in moči iz srca čestitamo. Ona nam je zgled, da lepo krščansko življenje krepi moči duha in telesa. Tečaji angleščine Pod okriljem Zavezniške čitalnice v Trstu bodo tudi letos brezplačni tečaji angleščine v prostorih Slovenske ljudske šole v ulici S. Francesco 42. Tečaji (začetniški, nadaljevalni, konverzacijski) se bodo vršili vsak torek in petek od šeste ure dalje. Začetek 15. oktobra. Tečaji angleščine na Opčinah Pod okriljem Zavezniške čitalnice v Trstu bodo tudi letos brezplačni tečaji angleščine v prostorih Openske šole. Tečaji (začetniški in nadaljevalni) bodo vsak torek in petek. Začetek 15 oktobra ob sedmih zvečer. Smrt in zadnja pot gospe Anice Poštovanove V četrtek 7. oktobra je umrla v Trstu po dolgotrajni in mučni bolezni gospa Anica Poštovanova, soproga publicista dr. Matevža Poštovana, ki je sedaj v službi tržaške radijske postaje, in sestra bivšega jugoslovanskega ministra dr. Mihe Kreka. Na zadnjo pot smo jo spremili v soboto 9. oktobra popoldne. Pogrebne obrede je opravil preč. g. kanonik Kramarič. Na pokopališču v Barko vij ah je našla svoj zadnji dom. Pogreba se je udeležila velika množica znancev in prijateljev. Soprogu, bratu in sorodnikom iskreno sožalje, blagi pokojnici večni počitek. Prof. Vlad. Žitko umrl V sredo 13. oktobra je po dolgi zavratni bolezni umrl v ljubljanski kliniki prof. Vladimir Žitko v starosti 51 let. Doma je bil iz Gorice, kjer je v Šolskem domu -e obiskoval osnovno šolo. Še pred zlomom Avstrije so se starši preselili v Slovenijo. Po končani srednji šoli se je posvetil profesuri. Poučeval je dolga leta v Ljubljani in v Srbiji prirodopis in kemijo. Leta 1945 se je zatekel v Trst. Njegovo ime je tesno povezano z nastankom slovenskih šol na Tržaškem. Eno leto je bil okrožni nadzornik. Zadnja leta pa je poučeval na slovenskem učiteljišču v Trstu. Bil je zeio dober šolnik. Napisal je med drugim obširen učbenik »Kemija«. Vest o smrti je hudo zadela vse, ki so ga poznali. Vedelo se je, da mu gloda zdravje težka bolezen; a on je ostal v službi do zadnjega. V Ljubljani je imel zelo lep pogreb. Zapustil je dva nedorasla otroka. Naj mirno počiva v lepi slovenski zemlji! Nova meja je začrtana V soboto 16. oktobra je mešana jugoslo-vansko-angleško-ameriška komisija zaključila svoje delo pri določevanju nove meje v Miljskih hribih. Zabili so v zemljo razmejitvene kole; pri marsikateri točki se dolgo niso mogli zediniti, posebno ob morski obali. Razmejitvena črta je marsikje razdelila kmečka poslopja od njiv ali hleva. Vendar je pozneje komisija na teh mestih izvedla ustrezne korekture. Tako je zdaj zakoličena meja od zaliva Sv. Jer. neja do vrha Sv. Mihela. Pri tem je vodni rezervar ostal pod Jugoslavijo. Meja bo ostala neizpremenjena vse do ponovnega pregleda, ki ga bo izvršila mešani jugo-slovansko-italijanska razmejitvena komisija, ko bo določala dokončno mejo. Trst po odhodu zav. čet Anglo-ameriške čete polagoma odhajajo. Dolge avtokolone ameriških vojakov prihajajo dan za dnem v Livorno, od koder bodo z ladjami nadaljevali pot v domovino. Tudi angleški vojaki zapuščajo svoja skladišča ter odhajajo proti Avstriji. Z odhodom anglo-ameriških čet se je število brezposelnih v Trstu znatno povečalo, tako da presega sedaj njihovo Število 20.000 enot. V zadnjih dneh je bilo odpuščenih iz službe 4.700 delavcev, do sedaj zaposlenih pri anglo-ameriških četah. Medtem pa se italijansko prebivalstvo pripravlja na slovesen sprejem italijanske vojske, ki bo vkorakala v Trst* dne 26. oktobra. Tržaške stranke kar tekmujejo med seboj, katera bo povabila odličnejšega predstavnika vlade na ta slovesni praz- nik. Italijanski listi poročajo, da bo prve dni novembra prišel v Trst sam predsednik italijanske vlade Scelba. Socialdemokrati pričakujejo Saragata, ostale stranke pa spet druge odlične može. Gosp. A. Goljevšček 60-letnik Te dni obhaja g. Goljevšček, lastnik tvrdke CITRUS v Trstu, 60 let odkar je zagledal luč sveta v prelepih primorskih Brdih. Vse svoje življenje je trdo delal in si napravil lepo premoženje za stare Jugoslavije, katerega pa je moral pustiti in se zateči leta 1945 kot begunec s svojo hčerkico Sašo v Trst, kamor se je po dolgih letih posrečilo priti tudi njegovi soprogi. Gospod Goljevšček je ustanovil v Trstu tvrdko »CITRUS« za pošiljanje darilnih paketov v Jugoslavijo, katero vsi Slovenci poznamo, kot eno najbolj solidnih in poštenih tvrdk v Trstu. Ob tej priliki mu njegov zastopnik s kli-jenti iskreno čestita in mu iz srca kliče • Bog Vas ohrani, dragi gospod Goljevšček, še mnogo let! Z GORIŠKEGA organiziral italijanski Rdeči križ za zaključek tedna svoje nabiralne akcije. Bile so svojevrstne, saj so morali spretni vozači premagali nešteto ovir in zaprek, da so prišli do zmage. Druga zanimivost pri teh tekmah je 'bila zahteva organizatorjev, da morajo pri teh tekmah sodelovati samo ženske, ali vsaj mešano. Med tridesetimi tekmeci iz Trsta, Gorice in Vidma je marsikateri odnesel lepe nagrade. Prvo nagrado sta dobila Goričan Voigtlaender in Duca Vanda. Tečaji za šivilje Pokrajinski urad za delo javlja, da se bo pričel v Gorici v začetku novembra tečaj za šivilje. Prednost imajo brezposelne delavke od 14. do 40. leta, ki so redno vpisane na uradu za delo. Pečaj ho trajal štiri mesece. Udeleženke bodo prejemale po 300 lir na dan m ob zaključku tečaja še 3.000 lir nagrade. Misijonska prireditev Vsakoletna misijonska prireditev na misijonsko nedeljo v Gorici se letos prehese na nedeljo Kristusa Kralja ob 4,30 popoldne. Vstop bo samo z vabili. Klicanje pod orožje Od 5. do 7. novembra bodo poklicali pod orožje fainte rojeni v prvem četrtletju 1933. ORGLARSKA ŠOLA Orglarska šola v Gorici začne z rednim poukom dne 25. oktobra 1954. Pouk se bo vršil vsak ponedeljek v popoldanskih urah. Želja naših predstojnikov je, da bi vsaka župnija poslala vsaj po enega učenca v orglarsko šolo. Gotovo je ta želja vsakega župnika, da bi imel ob strani dobrega ter izšolanega organista. Zato bi bilo hvalevredno, ako bi vsak župnik poslal po enega učenca v to šolo. Vpisovanje traja samo 14 dni in sicer do 1. XI. 1954. Prijavo za vpis pošljite na ta naslov: M. File j, ulica Seminario 7, Gorica, kjer dobite tudi vsa potrebna pojasnila. Lanski učenci naj se zglasijo do 25. t. m. pri M. Fileju na zgornji na-sltfv. Dol Za prihodnjo nedeljo pop. ob 3. uri pripravljajo naša dekleta lepo veselico. Igrale bodo veseloigro: »Nevesta iz Amerike«, ki je polna šaljivih prizorov in smešnih za-pletljajev. Dekliški zbor bo tudi zapel par resnih in poskočnih pesmi. Zato pa le na veselo svidenje v Dolu! Doberdob Slišimo, da letos pri nas ne bo večerne šole, kakor je bilo to vsa prejšnja leta. Dasiravno bi bile lahko te šole več nudile, ko bi jih bili odgovorni einitelji bolj. resno vzeli, je vendar velika škoda, da te sole letos ne bo. Na vsem Krasu bo menda večerni tečaj le v Dolu. kjer bo osnovna šola vedno z enorazrednico s skrajšanim poukom, četudi so prosili in upali, da dobijo še eno šolsko moč. * Trgatev je pri kraju; vinca bo bolj malo, pa tisto bo dobro; se pač pozna pomladanska močev in jesenska suša. Pričela se je šola. Šolsko poslopje in dvorišče je precej v neredu: popravila na šoli in ureditev dvorišča bi morali napra- In sedaj se še ozrimo na Sedeja kot škofa. To je veliki, rekli bi, klasični čas njegovega življenja. Delimo ga lahko v 3 razdobja: L od 1906 do 19M II. od 1914 do 1918 III. od 1918 do smrti. Prvo dotbo do leta 1914. odlikuje ustanovitev Malega semenišča. Res, da je Malo semenišče že prej obstojalo, toda novi veličastni dom mu je postavil nadškof Sedej. O tem veličastnem semenišču poje Lipe TeTČelj: Tam na gričku ob Gorici svoj vinograd sem zasadil, in mladike — syeto deeo — z božjo milostjo ogradil. Velikanska in veličastna stavba je živ spomenik svojega zidarja nadškofa Sedeja. Koliko truda, dela in pisanja je to nadškofa stalo, ve sam Bog, kakor ve tudi samo Bog, kolika slovenskih žuljev je v tej ustanovi. Iz tega semenišča je do danes prišlo nad 210 duhovnikov. In Sedej ga je dvakrat zidal. Komaj 3 leta po ustanovitvi je bilo v prvi svetovni vojni že razvalina. Toda z ogromnim trudom ga nadškof že leta 1923. drugič pozida in otvori. Kje je še mož v zgodovini, podoben škofu Sedeju, ki je dvakrat gradil svoje semenišče? V prvem pastirskem pismu napoveduje zidavo semenišča, v svojem poslednjem pismu, testamentu zapušča vse svoje skromno premoženje temu semenišču, ki je njegovo življenjsko delo. Kako lepa in programatična so njegova pastirska pisma iz te dobe, kako zvesto je vršil svoje vizitacije po škofiji v tej dobi! Toda kaj kmalu se prične II. doba, doba prve svetovne vojne. Granate, bombe in šrapneli! Skoraj vsa Goriška razdejana in ljudstvo raztepeno na vse vetrove sveta. Nobenega semenišča več, in škof sam s svojim ljudstvom begunec. Trnjeva pot begunstva je nastopila. Sedej se je najprej nastanil v župnišču v Vipavi, nato je nekaj časa župnikoval na Ravnah. Skrbeli so ga bogoslovci, kam z njimi. Iskal je zavetišča po vsej Avstriji. Toda zastonj! Slednjič je dobil gostoljubno streho v Stični na Dolenjskem. Dne 8. decembra 1915. smo se znašli vsi bogoslovci skupaj s škofom Sedejem v Stični pod isto streho ter skupaj mlatili žgance, kislo repo in zelje, ječmenovo mineštro in krompir tri dolga leta. Kozarec starega dornberškega vina, ki ga je ekonom g. Rutar rešil iz Gorice, je bil tu pa tam spomin na našo lužno ožjo domovino. Sedej viti tekom počitnic, ki so dovolj dolge in predolge. Več slovenskih otrok je vpisanih v italijanske razrede; starši se sicer različno izgovarjajo, a vsi izgovori so ničevi. Glavni vzrok je premajhna narodna zavest in krivo koristolovstvo. Sicer pa ni čudno, saj ima menda celo slovenska učiteljica nastavljena na naši šoli svojega otroka v Gorici v italijanski šoli. V torek 12. oktobra sta praznovala Rebula Friderik in njegova žena Ivana Vižintin zlato poroko. Vsi jima želimo še dolgo vrsto let srečnega življenja. Rebula Friderik je že več let skrben cerkovnik naše župne cerkve. Ob tej priliki so v krogu svatov nabrali svoto 2900 lir za Marijino kapelico, ki jo bomo v kratkem postavili. Zanimive avtomobilske dirke na goriškem gradu V nedeljo v prvih popoldanskih urah je, goriški grad kar oživel. Nepregledna vrsta avtomobilov vseh znamk in velikosti je čakala na pričetek tekem, katerim je prisostvovalo veliko občinstva. Tekme je DAROVI Za SLOVENSKO ALOJZIJEVISČE Marijina družba iz Trsta, ul. Risorta 10.000; N. N. 2000; N. N. 2000; N. N. 1000; N. N. 500; g. Kožuh 1000; M. Ž. 1000 lir. Vsem prijateljem, ki svoje zanimanje za naš zavod z darovi dokazujejo, naj Bog-obilo povrne. Še posebej se zahvaljujemo tržaškim Marijinim družbenicam za njih krepko podporo v prid našim dijakom.. Vseh dobrotnikov se trajno spominjamo v molitvi. Za SLOVENSKO SIROTIŠCE N. N. 2000; gdč. Hvala 1000; N. N. - Gorica 1000 Jir. Iskren Bog plačaj! Za g. misijonarja A. Miklavca daruje Terezija Strgar, Rojan, 1000 lir; družbenica iz Gorice 2000 lir. Boig plačaj. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici ZAHVALA Vsem. ki so mojo ljubljeno ženo Anico Poštovan spremili na zadnji £>oti, ji poklonili cvetje in mi izrazili sožalje, se prav prisrčno zahvaljujem. Posebna zahvala naj velja č. g. kanoniku Kramariču, čč. sestram, Bar-kovljanom, prijateljem iz urada in pevcem. Dr. MATEJ POŠTOVAN je ohranil škofiji duhovski naraščaj, ki ga je okrog sebe zbral, kakor koklja piščeta pred požrešnim jastrebom. XIi smo študirali, nadškof pa je organiziral dušeskrbstvo po taboriščih, iskal zveze s pregnanimi duhovniki, tolažil, molil in podporo moledoval za svoje nesrečne ovce. * Tretja doba se je začela za nadškofa Sedeja po polomu Avstrije leta 1918, ko je vrnil v razdejano domovino in v Italijo. Kakšno ogromno vpostavitveno delo je padlo na stara ramena sivoglavega škofa. Katastrofalno pomanjkanje duhovnikov, nova gradnja skoro vseh cerkva v škofiji in obeh semenišč! Duhovna obnova škofije s svetimi misijoni, veliki krajevni evharistični kongresi! Zajezitev skoro povsod razgibanega komunizma, braniba jezikovnih pravic Slovencev! In ob njegovi smrti? Vsa ogromna dela so bila skoroda končana. Duhovno življenje v bistvu obnovljeno. 126 svetih farnih misijonov. Veliki evharistični kongresi v Tolminu, Komnu, Logu in Biljani, prave manifestacije prebujene verske zavesti. Obe semenišči vzpostavljeni, 58 bogoslovcev v Centralnem in 170 gojencev v Malem semenišču. Stotine zvonov posvečenih. Orgel ne vem koliko. (Nadaljevanje) OBVESTILO TVRDKA G. KERŽE TRST, Piazza San Giovanni št. 1-Telefon 35-019 ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu. je na željo svojih cenjenih odjemalcev USTANOVILA oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu. Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršnokoli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiosprejemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigideires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, lucikle, motoscooters itd, itd., Vas vljudno vabimo, da se zglasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjen naslovu. Postreženi boste točno, po konkurenčnih cenah in s kvalitetnim blaoom! DARILNE POŠILJKE naročajte samo pri stari, svetovnoznani, v tej stroki specializirani tvrdki vačepa zaupanja CITRUS _____ IMPORT & E X P O R T - Lastnik: Alek&ander Goljevšček TRST - Ul. Torrebianca 27 - Telefon 2-44-67 - Poštni predal 522 kjer boste najsolidnejejpostreženi. Poleg živil pošiljamo tekstilno blago, namizni pribor, porcelan, radijske aparate, bicikle, motocikle, motoscootere, harmonike in druga glasbila, pisalne in računske stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike (frižidere), gospodarske stroje in sploh vse za gospodarstvo in gospodinjstvo.