PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
JL	dnevnik
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 19 (13.250)
Trst, torek, 24. januarja 1989
Več kot tisoč mrtvih v kmečkih vaseh sovjetske republike v osrednji Aziji
Potres v Tadžikistanu
Največ žrtev v vaseh Savova, Okulibolo in Kulipojen - Plaz je popolnoma prekril 150 enonadstropnih luš iz zemlje in gline - Reševalne ekipe so že prispele v glavno mesto prizadete republike Dušanbe
MOSKVA V Sovjetski zvezi, državi, ki si še ni opomogla od hudih posledic tragedije, ki je doletela Armensko SR, je novi potres ponovno terjal več kot tisoč žrtev. Tokrat se je zemlja tresla v Tadžikistanu, v republiki, ki je v sami sredi sovjetske osrednje Azije.
Potres je bil sedme jakostne stopnje po Mercallijevi lestvici, pa tudi po sovjetski, ki ima dvanajst jakostnih stopenj. Jakost potresa torej ni bila posebno razdiralna, vendar se je zemlja stresla dovolj močno, da je hudo poškodovala tamkajšnje zgradbe, ki so pretežno eno- ali dvonadstropne hiše iz zemlje in gline. Najhujše posledice potresa, do katerega je prišlo v prvih jut-
Čmi spisek potresov
RIM — V zgodovini potresov tega stoletja se lahko z nezavidljivim prvenstvom ponaša Kitajska, kjer je julija 1976. leta umrlo 240 tisoč ljudi. Prav tako na Kitajskem je bil leta 1920 v Kansuju katastroia-len potres, ki je terjal življenje 180 tisoč ljudi. Na desettisoče mrtvih so povzročili potresi v Mesini, v Avezzanu, v Gvatemali ter nazadnje še potres v Armeniji, kjer je zaradi potresa 7. decembra lani po uradnih podatkih umrlo 24.958 ljudi.
ranjih urah, ko so ljudje še počivali v svojih stanovanjih, pa je povzročil zemeljski plaz, ki je popolnoma prekril naselja Šarora, Okulibolo in Kulipojen.
Po pričevanjih predsednika neke tamkajšnje kmetijske zadruge Hariula Juldaševa je manjši grič zgrmel v dolino. Več kot 15 metrov debela plast kamenja in zemlje je pokopala pod seboj na stotine prebivalcev vasi Šarora. Vas je sestavljalo približno 150 kmečkih hiš, v katerih je bivalo 600 ljudi. Plaz je delno oplazil tudi vas Okulibolo, kjer so ostale vidne le ruševine.
Poročila tiskovne agencije TASS iz Dušanbeja so presunljiva. Izpod debelih plasti gline se menda sliši kričanje ranjencev in klici na pomoč oseb, ki so ostale pod ruševinami. V glavnem mestu Tadžikistana sicer niso utrpeli večjih posledic potresa, ki je bil le nekaj kilometrov proč tako katastrofalen. V neposredni bližini Dušanbeja so ceste neprevozne, številni mostovi so tako poškodovani, da so neuporabni, elektrika in telefonske povezave pa so v številnih krajih prekinjene.
že nekaj ur po potresu so bile tokrat reševalne ekipe na delu. Vojska' je prva priskočila na pomoč prizadetemu prebivalstvu, v Dušanbeju pa so ustanovili posebno komisijo, ki ji bo predsedoval Izatulo Kahejev. Iz glavnega mesta Tadži-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Najhujše posledice potresa so bile vidne v vasi Šarora, ki jo je zasul plaz	(Telefoto AP)
Včeraj v Figuerasu umrl Salvador Dali
Včeraj je v bolnišnici v Figuerasu umrl španski surrealistični slikar Salvador Dali. V bolnišnico so ga pripeljali prejšnjo sredo, ko se je njegovo zdravstveno stanje nenadoma poslabšalo. Star je bil 84 let	(Telefoto AP)
NA 11. STRANI
Pred jutrišnjo sejo CK Zveze komunistov Jugoslavije
Slovenski komunisti nasprotujejo diktatu ulice v političnem boju
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Na sejah CK ZKS se skoro nikoli ne ploska. Debate so hladne, trezno premišljene in poglobljene. Toda včeraj je doživel predsednik Milan Kučan dvakrat topel aplavz, morda tudi zanj nepričakovan, vsekakor pa globoko občuten. Milan Kučan je brez kančka patosa dejal: »V sredo moramo izdelati program bitke za Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. Smo praktično v izrednem stanju. V Jugoslaviji se dogaja tihi prevrat, rojeva se neka druga Jugoslavija in drugačen političen sistem. Mi slovenski komunisti v tem ne bomo sodelovali in ne priznavamo legitimitete vojni na ulicah s parolami, ki se - tega se bojim - lahko spremeni v vojno z orožjem.«
Predsednik Milan Kučan je v svojem zaključnem govoru poudaril, da se je slovenski CK dobro zavedal nevarnosti razcepa in zato so se vsi razpravljale! zavzeli za razgovor, za spreminjanje Jugoslavije na jasnih avnojskih in federativnih osnovah. V sredo se bo zato na seji CK ZKJ slovenska delegacija trudila za skupno usmeritev, za program razvoja in da se preneha z nekoristnimi- medsebojnimi obtoževanji.
Jugoslavija je ta hip močno ogrožena in ZKJ je edina realna sila odgovorna za razvoj in pravilno izkoriščanje nakopičene ljudske energije. CK ZKS ni in ne bo polemično odgovarjal na razne polemike in napade, do katerih je na
primer prišlo med vojvodinskim izrednim kongresom, ker odražajo pomanjkanje politične kulture in preseženo miselnost.
Nato je Kučan navedel štiri programske točke, ki naj povežejo »ustvarjalne ljudi dobre volje«.
Predvsem je to ustvarjanje skupne platforme za SFRJ, ki naj zagotovi enakopraven razvoj v interesu narodov in narodnosti in ne prevlado enega naroda s pozivi JLA, da naj se mu postavi ob bok.
Treba je učinkovito nadaljevati s strategijo reform in procesom demokratizacije. Bodočnost Jugoslavije je lahko samo demokratična, socialistična in samoupravna, ali pa je ne bo. To je alternativa medsebojnemu nerazumnemu obračunavanju in pogoj za vstop v svet. Partija mora odstopiti od monopola, politični pluralizem ne pomeni nujnosti več strank, toda nujnost priznavanja državljanske iniciative, ki je ni mogoče preganjati z izobčenji, ali celo s policijskimi ukrepi.
Komunisti nimajo posebnih interesov in zato je nujna preosnova ZKJ, ki ne sme biti nad ljudmi.
Ljudje ne zaupajo rednim mehanizmom in so izredno kritični. Toda način, kako prihaja ta kritičnost do izraza, pelje v organizirani kaos kot opravičilo za vzpostavljanje »velikega reda«.
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
V Kulturnem domu v Gorici premiera Brochove Povesti služkinje Zerline
V Kulturnem domu v Gorici je bila sinoči nova premiera Slovenskega stalnega gledališča, monodrama Povest služkinje Zerline, prirejena po povesti avstrijskega pripovednika in filozofa Hermanna Brocha. Gre za pomemben kulturni dogodek v Gorici in Kulturnem domu, kjer sta bili doslej, v sedmih letih, le dve premieri. SSG je s krstno uprizoritvijo monodrame o ostareli služkinji Zerlini, ki jo pooseblja Bogdana Bratuževa, hotelo počastiti prav glavno in edino izvajalko, go-riško rojakinjo, ki jo je občinstvo zelo toplo sprejelo.
Bratuževa je pokazala veliko igralsko dovršenost in prepričljivost.
Tekst je za odrsko uprizoritev priredil Žarko Petan, ki je tudi režiser predstave, kostumografinja je Marija Vidau, medtem ko je scena delo Andreja Pisanija.
Na sliki (foto Čubej): s sinočnje premiere v Kulturnem domu v Gorici.
Včeraj zjutraj na rauyju Montecarlo
Smrtna nesreča dveh gledalcev
AUBENS — Včeraj zjutraj sta med prvo posebno vožnjo rallyja Montecarlo umrla dva še neidentificirana gledalca, druga dva pa sta bila ranjena. Nesreča se je zgodila le kak kilometer po startu v Cha-teau De Boulogne, ko je lancia delta integrale Alessandra Fioria in Luigija Pirolla na nevarnem ovinku z veliko hitrostjo zavozila s ceste ter povozila skupino gledalcev. En gledalec je umrl malo potem v bolnici v Aubensu zaradi ran po vsem telesu, drugi pa nekaj ur kasneje zaradi prebitja lobanje.
Etapo so takoj prekinili in preusmerili drugam, Fiorio in Pirolla pa sta se zaradi šoka umaknila s tekmovanja. Nekateri piloti, med kate-
rimi tudi Auriol in Miki Biasion, so protestirali pri organizatorjih rally-ja, saj se nekateri brezvestni gledalci postavljajo na najbolj nevarna mesta tik ob progi in s tem seveda tvegajo svojo, pa tudi življenje pilotov.
Etapo je osvojil Francoz Auriol (lancia delta integrale) pred klubskima tovarišema Biasionom in Franozom Brunom Sabyjem, na skupni lestvici pa vodi prav Biasion s sekundo prednosti pred Aurio-lom. »Spektakel« se torej kljub dvema mrtvima ni ustavil, na dlani pa je, da so taka tekmovanja vse bolj nevarna in da bo treba čimprej odločno ukrepati, da bo šport ostal v mejah... športnega.
Potres
NADALJEVANJE S 1. STRANI
kistana je odpotovalo 35 zdravniških ekip, iz Moskve pa so se odpeljale prve skupine prostovoljcev.
Že sinoči so v dušanbejskih bolnišnicah sprejeli prve ranjence. Do noči so reševalci pospremili 104 ljudi v klinične centre, vendar so to podatki, ki bodo v prihodnjih urah zadobili povsem drugačne obrise. Popolnoma neznana je namreč usoda prebivalcev številnih malih gorskih vasi. V naselju Okulibolo naj bi umrlo 50 oseb, zemlja pa je menda zasula 100 in porušila 60 hišic.
Sovjetski večerni dnevnik je obsežno poročal o nesreči in posredoval Tadžikistanu sožalje CK KPSZ ter samega predsednika Mihaila Gorbačova in Nikolaja Rižkova. Republika Tadžikistan je proglasila 22. januar za dan republiškega žalovanja.
• Slovenski komunisti
NADALJEVANJE S 1. STRANI
V razpravo je posegel tudi predstavnik italijanske narodnosti Leo Fusilli, ki je opozoril na zvezni zakonski predlog o rabi jezikov narodnosti. Njegova izvajanja je odločno podprl Milan Kučan in dejal, da »bo Zveza komunistov poverila razpravo komisiji za nacionalne odnose, ki mora jasno povedati, da se ne odpovedujemo načelom o zaščiti pripadnikov narodnosti v Jugoslaviji.«
Končno je predsednik še zavrnil pobude o izrednem kongresu in podprl zahtevo, da se kongres skliče po statutarni poti. Izrekel se je proti zahtevam o nezaupnici predsedniku Šuvarju.
Razprava na zasedanju CK je bila obsežna in poglobljena. Malo je bilo ostro polemičnih tonov, zato pa je velika večina razpravljalcev poglobila osnovna načela pluralizma, ki mora biti usmerjen v bodočnost, za dosledno ekonomsko politiko in proti ustvarjanjem novih »pašalukov«. Slovenci niso »srbofobi«, zato pa so odločno proti stalinizmu, kakršnegakoli izvora in oblike. Vrsta razpravljalcev je bila proti izrednemu kongresu in za skupni jugoslovanski načrt, ki mora temeljiti na avnojskih načelih in na doslednem demokratičnem procesu, ki bo ustvaril nov model socializma.
Ob zaključku je CK sklenil ustanoviti nekak »komunistični dinar« kot podporo za obnovo od neurja porušene bolnice Franje, spomenik partizanske humanosti. CK je tudi počastil spomin primorskega revolucionarja Julija Beltrama.
V spopadu med redno vojsko in uporniki je umrlo vsaj šest oseb
Vojaški upor v kasarni pri Buenos Airesu je argentinska vojska zadušila v krvi
Redne enote vojske so takoj obkolile kasarno La Tablada
(AP)
BUENOS AIRES Le slaba dva meseca po uporu polkovnika Seineldi-na, se je včeraj podoben primer neposlušnosti pripetil v kasarni pehote La Tablada le 12 kilometrov od Buenos Airesa. Zjutraj je namreč približno 30 zakrinkanih oseb, med temi naj bi bilo tudi več žensk, vdrlo v kasarno in se spopadlo s posebnimi enotami argentinske vojske, ki so zgradbo bliskovito obkolile.
Argentinsko vodstvo je očitno naveličano številnih uporov vojakov, ki jih je bilo lani kar štiri, tako si namreč lahko razlagamo dejstvo, da se tokrat niso spustili v dolga in mučna pogajanja z uporniki, ampak so kar prejeli za orožje. Tudi dejstvo, da je prišel na kraj upora sam obrambni minister in poveljnik argentinske vojske nam veliko pove. Kljub temu pa je minilo veliko ur, preden so vladne sile zatrle upor. Zaenkrat še ni znana istovetnost upornikov, vztrajno pa so se širile go-
vorice, da so za to poskrbeli pristaši polkovnika Alda Rice in Mohameda Alija Seineldina.
Posebne enote argentinske vojske so že zjutraj ob podpori helikopterjev vdrle v kasarno in se spustile v ogorčen spopad z uporniki. Začasen obračun streljanja je hud, saj so umrli trije naborni vojaki, podoficir in dva člana komandosa, ki je vdrl v kasarno La Tablada. Funkcionar ministrstva za zdravstvo je sporočil, da je bilo v spopadu ranjenih približno 20 oseb. Zelo verjetno je še kdo izmed upornikov izgubil življenje, zaenkrat pa so aretirali le eno osebo.
V generalnem štabu argentinske vojske so sporočili, da so prevzeli nadzor nad kasarno, kljub temu pa je bilo še kasno večer slišati streljanje. Možno je torej, da upora še ni konec, število mrtvih in ranjenih pa se bo zelo verjetno že v naslednjih urah dvignilo.
Danes srečanje sindikata in vlade za morebitni preklic splošne stavke
RIM — Sinoči se je ministrski predsednik De Mita sestal z gospodarskimi ministri Amatom, Colombom in Fanfa-nijem, da bi skupaj pripravili izhodišča za današnje srečanje s predstavniki sindikatov, ko naj bi se odločilo ali generalna stavka, napovedana za 31. januarja, bo ali pa ne. Sinočnjemu srečanju je prisostvoval tudi podpredsednik vlade De Michelis, ki pa v zvezi z zaključki srečanja ni hotel povedati ničesar. »Vsa naša prizadevanja imajo za cilj preprečitev generalne stavke. Ali nam je to uspelo, se bo videlo danes na srečanju s predstavniki sindikatov,« so bile edine besede, ki jih je De Michelis sinoči izrekel.
Toda še pred sestankom s predstavniki delavcev bodo morali v vladi razčistiti nekatere nejasnosti, ki pa po trditvah Emilia Colomba zadevajo le posamezne točke v spornem decembrskem davčnem odloku. Na vsa odprta
vprašanja pa naj bi imela vlada tudi pripravljen odgovor. Colombo pa je bil dokaj nejasen v zvezi s predlogi socialistov za spremembe davčnega odloka in se je omejil le na izjavo, da bodo danes razpravljali o stvareh, ki zadevajo odnose med vlado in sindikati, medtem ko naj bi o stvareh, ki s temi odnosi nimajo neposredne zveze, razpravljali, ko bo za to najprimernejši trenutek.
Kot je znano, so socialisti pripravili svoj paket predlogov za spremembo spornega davčnega dekreta. Glavne postavke v tem paketu zadevajo precejšnjo omejitev ali pa celo črtanje določil o davčnem odpustu za neodvisne delavce, obdavčitev borznih dobičkov in nov način obdavčitve stanovanj. Te predloge je vodstvo PSI včeraj tudi uradno razdelilo svojim zaveznikom v vladi.
Iz sindikalnih krogov pa so včeraj sporočili, da je zgolj od vlade odvisno,
če bo stavka preklicana ali ne. Izvedelo se je tudi, da so se v preteklih dneh predstavniki sindikatov neuradno nekajkrat sestali s podtajnikom predsedstva ministrskega sveta Emiliom Rub-bijem. Ozračje na teh pogovorih naj bi bilo po trditvah iz vrst sindikatov dokaj ugodno. Toda pomožni generalni sekretar CGIL Del Turco je včeraj tudi izjavil, da sindikat nikakor ne misli odstopiti od svojih zahtev, da pa je vedno pripravljen na sodelovanje pri iskanju za vse sprejemljivih rešitev.
Kakšno težo imajo davki v Italiji, nam dovolj zgovorno pove podatek, da se je v državni blagajni lani nabralo za 258 tisoč milijard davkov, kar je 30 tisoč milijard več kot leta 1987 oziroma skoraj 9.500 milijard več, kot je bilo načrtovano. Davčni priliv je tako iz leta v leto večji in je od leta 1984 do lani narasel za skoraj 100 tisoč milijard lir.
Še nejasen vzrok smrti duhovnika
VARŠAVA — Poljski preiskovalci ne izključujejo možnosti, da so župnika varšavske cerkve sv. Boromeja Stefana Niedzielaka ubili iz političnih razlogov. To namreč izhaja iz policijskega poročila, ki ga je posredovala tiskovna agencija PAP, kjer piše, da ne gre izključiti prav nobene možnosti za pojasnitev sobotnega umora priljubljenega poljskega duhovnika.
Po poljski televiziji so včeraj ocenili prve vesti o umoru duhovnika — sprva so namreč dejali, da so duhovnika umorili, da bi ga okradli — kot netočne in prenagljene. Iz avtopsije pa izhaja ugotovitev, da je duhovnika Niedzielaka ubilo več oseb. Zdravniki so celo zapisali, da so umor zagrešile »močne osebe, ki dobro poznajo tehniko posebnih borilnih veščin«.
Donat Cattin naj odstopi zaradi afere Mangiagalli
RIM — »Minister Donat Cattin je ukrepal hitro in primerno.« Poslanec Formigoni je hotel s tem poudariti res neverjetno, ali vsaj neobičajno hitrost, s katero je minister za zdravstvo odredil odprtje posvetovalne preiskave. Da bi odgovoril na dve parlamentarni vprašanji je minister Donat Cattin uradno potrkal na vrata milanske bolnišnice Mangiagalli, kjer naj bi zlorabljali zakon št. 194 in prekinjali nezaželene nosečnosti v imenu terapevtskih splavov.
Preiskava je odmrla že nekaj ur potem, ko si jo je minister zamislil, saj mu je pot prestregla uprava milanskega kliničnega centra, vendar je zanimivo, kako hitro so pričeli mleti ministrski mlini, ko je šlo za vprašanje splava.
Aplavzu poslanca Formigonija so sledile ogorčene reakcije komunističnih žensk in žensk, včlanjenih v CGIL. Ženske KPI so zahtevale odstop ministra, češ da ni primeren za svoje delo, saj se je na lastno pest lotil vprašanja, ki ga je v Italiji že razrešil zakon.
Italijanske stranke so sicer že pred nekaj leti odprle debato o spremembah, ki bi jih morali vnesti v zakon št. 194, vendar ni nihče od zastopnikov naprednih italijanskih sil postavil v dvom osnovno postavko, da sme ženska sama odločati o prekinitvi nosečnosti. Poslanec Formigoni in z njim tudi minister Donat Cattin pa sta že govorila tudi o ustanavljanju posebne komisije, ki naj bi skupaj z nosečnico odločala o splavu.
Francesco Damato novi direktor Videonews
RIM — Francesco Damato je novi odgovorni direktor Videonews, ki v okviru Fininvesta pripravlja novinarske prispevke za privatno TV postajo Reteguattro. Damata so na to mesto imenovali v petek, na tem mestu pa je zamenjal Bruna Bogarellija, ki je vodil Videonews dve leti. Francesco Damato je včeraj novinarski ekipi Video-news že predstavil svoj program in zanj ter za imenovanje na novo dolžnost prejel soglasje redakcije.
Damato je star 50 let in je poklicni novinar. Med drugim je tudi voditelj politično-informativne oddaje »Parlamente in« na Reteguattro in uvodničar v Montanellijevem dnevniku Giornale in tudi v časopisu La Nazione. Pred časom je za drugo mrežo RAI pripravljal kulturno rubriko Primo piano.
Poleg tega pa je Francesco Damato objavil tudi nekaj knjižnih del s področja politike.
V Srbiji se nadaljuje gonja proti predsedniku CK ZKJ
BEOGRAD — Po vesteh »iz dobro obveščenih krogov« se odnosi v jugoslovanskem glavnem mestu zaostrujejo, temperatura narašča in kroži polno alarmantnih govoric o raznih pripravah na zasedanje CK ZKJ, ki bo v sredo.
Uradno potrditev teh govoric predstavlja včerajšnja seja mestnega beograjskega komiteja ZK Srbije, ki je bil vedno nekakšna predhodnica stališč in ocen srbskega partijskega vodstva. »Človek kot Stipe Šuvar, ki je tako nasproten Srbiji in ki jo tako sovraži, ne more načelovati Jugoslaviji,« so med drugim dejali. Uvodničar Slobodan Jovanovič je zahteval, da se ga takoj odstrani z dolžnosti predsednika jugoslovanskih komunistov in da se aprila skliče izredni kongres ZKJ »zaradi izredno težke politične situacije«. Jovanovič trdi, da je CK Srbije na liniji delavskega razreda, ki zahteva gospodarske, politične in socialne reforme, spremembo ustave in ustanovitev Srbije kot enotne države. Srbi tudi zahtevajo, da pri odločitvah ne smejo več sodelovati člani CK, ki so jih že zamenjali ali »prozvali« in torej zahtevajo njih zamenjavo. Nekaj podobnega so za-
htevali tudi drugi govorniki, ki trde, da je za izhod iz krize trenutno najvažnejše, da se odstavi Šuvar.
Seveda pa prihajajo iz Zagreba in drugih krajev Jugoslavije povsem drugačne vesti in številne podpore partijskemu predsedniku. O položaju bo danes razpravljal hrvaški CK. Njegovo stališče bo prav gotovo močno odjeknilo na zasedanju v sredo.
Že v soboto je v polemike posegel Stipe Šuvar sam, ki je po zagrebški TV dal daljši intervju, s katerim so včeraj polemizirali srbski Miloševičev! komunisti.
Danes dopoldne se bo v Beogradu sestalo predsedstvo CK ZKJ, na katerem bodo obravnavali poročilo Šuvarja in seveda priprave za sejo CK. Že danes se bo torej otvorila razprava in polemika in z njo priprave na zasedanje, ki ima lahko najrazličnejše izide. Bo prevladala zdrava pamet, umerjenost in razum? Od tega bo bržkone odvisen nadaljnji potek dogajanj v Jugoslaviji.
BOGO SAMSA
V vojni hormonov med ZDA in ES velja premirje do 20. februarja
BRUSELJ — Zunanji ministri evropske dvanajsterice so se včeraj v Bruslju odločili, da o ukrepih proti uvozu ameriškega mesa s hormoni razpravljajo šele na naslednjem srečanju 20. februarja. Za odlog se je Evropska skupnost odločila po sklepu ZDA, da do 1. februarja ne izvajajo določil o prepovedi uvoza aromatičnih vin z nizko alkoholno stopnjo, konzerviranih paradižnikov, pršuta itd. iz držav ES. Italijo je na zasedanju zastopal Giulio Andreotti.	(Telefoto AP)
Odločen odgovor predsednika CK ZKJ Šuvarja
BEOGRAD Po gromki topovski pripravi, ki so jo pred bližnjo sejo CK ZKJ najprej priredili v srbskem tisku, uradno pa nato tudi na konferenci vojvodinskih komunistov, se zdaj mnogi sprašujejo: bo dr. Stipe Šuvar, predsednik zvezne partije, zdržal ali bo padel?
Po salvah klevet in kritik ter celo pozivov, »naj ga odstavijo«, se je končno oglasil tudi obtoženec. V nedeljo zvečer je zagrebška televizija pripravila pogovor, v katerem je Šuvar pojasnil priprave na bližnjo sejo, odgovoril pa tudi na nekatere kritike.
»Lahko zamenjujemo vodstva in ljudi,« je med drugim ploho pozivov, naj odstopi, komentiral predsednik predsedstva CK ZKJ, »toda v takšnem ozračju in s takšnimi odnosi in tehnologijo političnega življenja drvimo naravnost v prepad. Če seštejemo vse, kar se govori o meni, dobite približno takšno sliko. Na čelu partije je mračnjak, ki skrivoma prihaja v Titograd in sovraži narod, ki temu narodu pravi "ulica", ki podpira vodstva, ki mu služijo, ki si izmišlja spore med Šrbi in Makedonci, deluje proti pokrajinama kot deloma Srbije - in to vse zato, ker je pač ustaš, kot piše srbski list Pravoslavje... Torej je ustaš voditelj partije in sovražne koalicije. Če to ljudje neštetokrat slišijo, ne glede na svojo nacionalno pripadnost in svoje prepričanje, potem se prebudi njihov upravičen odpor in zahteva, da takšen človek odide s prizorišča, ne glede na to, kdo je...«
Potem je omenil dve skrajnosti, ki se v iskanju poti iz krize pojavljata v Jugoslaviji. Prva išče recepte v obnovi meščanske demokracije oziroma večstrankarskega sistema, druga pa vodi do totalitaristične komandantske partije, ki
bi državo prej ali slej privedla do neostalinizma na jugoslovanski način. Šuvar seveda ni omenjal imen oziroma republik, toda jasno je, da je mislil v prvem primeru na Slovenijo, v drugem pa na Srbijo in Miloševiča. Obljubil je, da bo na seji CK rekel bobu bob, torej lahko pričakujemo, da bo konkretiziral sicer dokaj prizadeto razpravo v televizijskem intervjuju.
Miloševič je bržkone dosegel, kar je hotel: prebudil je spečega leva - Hrvaško. Zaradi provokacij v srbskem tisku v zvezi z jezikom in položajem srbske manjšine v tej republiki se kar vrstijo protestni sestanki, višek pa pomeni množično izražanje podpore Stipetu Šuvarju, za katerega so doslej mnogi poznavalci trdili, da na Hrvaškem ni preveč priljubljen. Če je Miloševič »dosegel«, da so začeli po hrvaških mestih braniti zveznega predsednika, potem je to najboljši dokaz za to, kako močno je vznemiril Hrvate in kako (glede na zgodovinski spomin) nevaren utegne takšen konflikt postati.
»Slobodan Miloševič je piroman, ki ga ne pozna petdesetletna partijska zgodovina,« je na sestanku mestnega komiteja ZK Zagreb s kulturnimi delavci ogorčeno vzkliknil književnik Jože Horvat. »Pred tem človekom se vse trese, vsi so panični, toda zamudili smo, da bi na to politiko, ki je neposreden napad na vso državo, pravočasno reagirali!« Dopolnil ga je pisatelj Mirko Božič, ki se je vprašal, »kako to, da vse to dogajanje gledamo kot ovce, čeprav nas vodi v bratomorni prepad...«
Partijski plenum, ki se bo začel jutri, bo morda res zadnja priložnost, da odločno spregovorijo tudi »ovce«.. (Z.Š.)
Imenovan je bil novi javni tožilec
Prizivni proces o atentatu v Petovljah odložen na 20. februar
Senator Boato o odgovornostih tajnih služb
BENETKE Prizivni proces o atentatu pri Petovljah je bil včeraj na izrecno zahtevo novega javnega tožilca Rema Smittija, ki je svojo dolžnost prevzel šele včeraj zjutraj, odložen na 20. februar. Dosedanji javni tožilec na prizivnem procesu, ki se je pričel v začetku letošnjega januarja, Stefano Dragone, je namreč že na prvi razpravi prizivnega sodišča, 9. januarja letos zaprosil, da ga razrešijo te dolžnosti. Dragone je namreč osumljen, da je leta 1982 med preiskavo proti neofašis-tom iz Benetk, ki so bili tesno povezani z videmskimi neofašisti, ak-teriji atenta v Petovljah, dal nalog, da se izpusti na svobodo voditelj beneških neofašistov zdravnik Car-lo Maria Maggi, to pa na podlagi izjave sodnega strokovnjaka Marca Morina.
Maggi je bil obsojen na procesu zaradi atentata v Petovljah sredi leta 1987 in je sedaj med tistimi, ki so zahtevali prizivni proces. Morin pa je med obtoženci dodatnega pe-toveljskega procesa (obtoženi so policijski funkcionarji, sodniki, karabinjerski častnik in drugi), ki se bo pričel v kratkem. Preiskovalni sodnik iz Benetk Felice Casson je namreč 3. januarja letos podpisal obtožnico. Zaradi tega je javni tožilec Dragone menil, da ne more izvršiti zaupane mu naloge.
Novi javni tožilec Remo Smitti, ki je bil na to mesto imenovan šele 20. januarja, ko je bil sprejet Dra-gonejev odstop, je včeraj na začetku razprave zahteval 3 mesece časa, da se podrobno seznani z gradivom.
Predsednik sodišča Giuseppe De Leo pa mu je dal na razpolago manj kot mesec dni časa. Z 20. februarjem bo razprava v vseh delovnih dneh, da bo mogoče nadoknaditi zamudo, je dejal predsednik in
s tem povzročil precej vznemirjenja med odvetniki.
Očitno hoče predsednik, ki gre sredi leta v pokoj, čimprej končati proces.
Morda bo ta prizivni proces sovpadel z drugim, na katerem bodo sodili že prej omenjenim osebam, ki so obtožene, da so hote speljale preiskavo na napačno sled.
Ob robu procesa gre omeniti, da je včeraj goriški odvetnik Bernot, ki brani brata Mezzorana, obtožil obrekovanja odvetnika Domenica Carponi-Schittarja. Slednji je namreč na prvi razpravi prizivnega procesa 9. januarja letos obtožil beneškega preiskovalnega sodnika Feliceja Cassona, da skuša z novo prijavo vplivati na potek prizivne razprave. Carponi - Schittar je na drugi razpravi tudi obtožil novinarje, da so pristranski.
Dodajmo še, da je bil včeraj med publiko v sodni dvorani tudi senator zelenih Marco Boato, ki je bil izvoljen v Trentu.
Boato je član parlamentarne komisije, ki proučuje atentate v 70. in 80. letih. Novinarjem je Boato izjavil, da bo komisija proučila vse sodne obravnave, vključno tisto o atentatu v Petovljah. Mnenja je, da mogoče obstojajo povezave med atentatom v Petovljah in umorom policijskega komisarja Calabresija, ki je bil nekaj dni pred atentatom v Petovljah. Menil je tudi, da so policijski funkcionarji in agenti obveščevalne službe SID že v prvih dneh po teh atentatih skušali zvrniti odgovornost zanje na voditelje gibanja Lotta continua v Trentu, kot dokazujejo zaslišanja voditelja tega gibanja Marca Pisette. Boato je še dejal, da je v interesu italijanske demokracije, da se dokončno razčistijo vse odgovornosti takratnih atentatov.
MARKO VVALTRITSCH
V sodelovanju s Kompasom
Tudi Izola načrtuje gradnjo marine
IZOLA — Izolska občinska skupščina je z ljubljanskim Kompasom pred dnevi podpisala predpogodbo o investitor-stvu za gradnjo marine v Izoli. Gradnja marine je bila v srednjeročnih občinskih načrtih že od leta 1976, z gradnjo pa niso še pričeli, ker občinskim upraviteljem ni uspelo najti soinvestitorja.
Zato so jeseni začeli navezovati delovne stike s Kompasom, ki meni, da bo v načrt lahko pritegnil tuje partnerje, saj naj bi bilo v Švici, ZR Nemčiji in Avstriji dovolj interesentov, ki so pripravljeni vložiti svoja sredstva v tak projekt. Marina v Izoli je namreč zanimiva, ker zaradi svojih cestnih, železniških in letalskih povezav predstavlja najbližji izhod na morje za države Srednje Evrope.
Kot predvideva predpogodba, se izolska občina obvezuje, da do poletja uredi vse formalnosti za sprejem zazidalnega načrta marine, Kompas pa je pripravljen finansirati izdelavo načrta in zbrati partnerje za ustanovitev mešanega podjetja. Če bo šlo vse po sreči bi moral z gradnjo začeti že konec letošnjega leta. Načrt predvideva dve fazi gradnje: v prvi naj bi uredili 400 privezov,, do leta 1995 pa še nadaljnjih 500. Za izvedbo celotnega načrta naj bi potrebovali okoli 60 milijonov mark.
Reviji Time posebna
nagrada Nonino
Priznanje tudi vinogradniku Jožku Gravnerju
VIDEM — Znana ameriška revija Time, ki je v zadnjem času vzbudila veliko pozornost s tem, da je posvetila naslovno stran svoje novoletne številke zemlji in ekološkim problemom, bo nagrajena s posebno nagrado Nonino. Tako je sklenila žirija, ki vsako leto dodeljuje znana priznanja. Žiriji predseduje Mario Soldati, v njej pa so še Ulderico Bernardi, Gianni Brera, Morando Morandini, Giulio Nas-cimbeni, Ermanno Olmi, Marici Rigoni Štern, Davide Maria Turoldo in Luigi Veronelli. Žirija je nadalje sklenila, da nagradi s priznanjem Nonino 89 francoskega pisatelja Jac-guesa Brossa za njegovi knjigi Red stvari in Legende o drevesih, nagrado Nonino Risit d'Aur pa je podelila furlanskemu pisatelju Carlu Sgiorlonu za življenjsko delo.
Poleg obeh pisateljev in uredništva revije bodo v soboto, 28. januarja, na posebni svečanosti nagradili tudi slovenskega vinogradnika Jožka Gravnerja z Oslavja. Posebna tehnična žirija mu je dodelila nagrado Risit d'Aur -Barbatella d oro zaradi njegovega prispevka k ovrednotenju zlate rebule.
Nagrade bodo podelili v soboto v vasi Percoto pri Vidmu v tovarni žganih pijač Nonino, ki je sponsor nagrade in ki se je na ta način uveljavila na italijanskem in na evropskem trgu.
Domačini stražijo odlagališče v Rupi
RUPA — Odlagališče odpadkov tik ob slovenski meji pri Rupi v občini Opatija je vznemirilo krajane. Po več člankih v reškem Novem Listu se čedalje pogosteje govori o skrivnih nočnih prihodih tovornjakov, ki na smetišče odlajajo sode z neznanimi strupi. Tudi prebivalci vasi Jelšane na slovenski strani meje so se po več ekoloških aferah na Hrvaškem pa tudi v drugih delih države, pred kratkim odločili, da bodo sami prevezeli nadzor nad sumljivim odlagališčem. Lastnik, torej Komunalno podjetje iz Ilirske Bistrice, ga po ugotovitvah reških novinarjev slabo varuje.
Odlagališče so pripravili v neki vrtači na območju, imenovanem Zalesi-čina, pred kakimi desetimi leti, potem ko so na Reki prepovedali praznjenje kamionskih cistern s strupenimi kemikalijami. Do takrat se je- to dogajalo na območju reške krajevne skupnosti Mariniči. V tako imenovano črno jamo na Reki je strupene stranske proizvode odlagalo tudi več delovnih organi-
zacij iz Slovenije. Ko so na Reki to prepovedali, je bilo treba najti novo odlagališče, Komunalno podjetje v Ilirski Bistrici pa hitro sklenilo pogodbo z »ekološkim poslovnežem« z Reke Vinkom Hlajem. Ta je organiziral dovoz strupov in odstranjevanje sledov.
»Aktivisti iz več vasi so ustanovili posebno komisijo, nekakšno stražo, ki naj prepreči nočne prihode tovornjakov z nevarnimi strupi,« je dejal Boris Stankovič, predsednik opatijske krajevne skupnosti Kras. Uradna preiskava o skrivnih nočnih vožnjah tovornjakov, ki prevažajo strupe, se za zdaj še ni začela, »gradiva« za ugibanje pa je čedalje več. Te dni so na Reki objavili, da je pri prevozu industrijskih odpadkov iz Slovenije v Ivanič Grad pri Zagrebu sodelovala delovna organizacija Jadrankolor. Po ugotovitvi sanitarnega inšpektorja Ivanič Grada so industrijske odpadke iz Gorenja, Iskre, Elkroma Maribor, Elektrokovinske opreme Titovo Velenje in iz Save s tovornjaki mariborskega Mercatorja
in Kooperacije prevažali v Ivanič Grad. Vse prispele količine strupov so sežigali do 9. junija, v Ivanič Gradu pa nihče od pristojnih ni vedel za to.
Iz Gorenja je prišlo 570 sodov, v katerih je bilo kar devet ton fenola, iz kranjske Save 19 ton odpadkov, iz Elektrokovinske opreme 2500 kilogramov, iz Iskre 16,4 ton, iz Elkroma v Mariboru pa približno 30 kubičnih metrov industrijskih odpadkov, je povedal Vlado Antolič, sanitarni inšpektor občine Ivanič Grad.
»Vse kar se je dogajalo v Ivanič Gradu, je potekalo ob upoštevanju vseh potrebnih varnostnih ukrepov,« trdi Ilija Dorčič, pomočnik direktorja Jadrankolorja. »Sežgali smo različna lahka olja, odpadna topila in podobne snovi, ki okolju ne morejo škodovati. Materialov, ki bi lahko ogrozili okolje, nismo sežigali, temveč smo jih nevtralizirali. Trditev sanitarnega inšpektorja Ivanič Grada, da smo to delali ilegalno, ni resnična,« je dejal Dorčič.
GORAN MORAVČEK
V	Rozikah srečanje o vojaških složnostih
RONKE — V Furlaniji-Julijski krajini je 14.000 hektarov površine podvrženih vojaškim služnostim, ozemlje 24 občin je »vojaško pomembno«, prisotnih je 22 vojaških skladišč in 20 vojaških strelišč, dizlociranih je 55 tisoč vojakov z 18.250 vozili. Ti podatki kažejo, kolikšno breme predstavlja vojaška prisotnost za Furlanijo-Julijsko krajino.
O tem vprašanju je bil včeraj govor v konferenčni dvorani letališča v Ronkah. Srečanje o tej problematiki je priredil podpredsednik deželnega sveta Gianfranco Carbone, udeležili pa so se ga župani in predsedniki zainteresiranih občin in pokrajin ter nekateri deželni parlamentarci.
V	uvodnem poročilu je Carbone poudaril, da je smisel srečanja preveriti vojaško prisotnost na posameznih deželnih področjih in na tej osnovi izoblikovati predloge in zahteve ter jih posredovati parlamentu, ki v teh dneh razpravlja o spremembah zakona o vojaških služnostih.
V	nadaljevanju se je Carbone dotaknil vprašanja upravljanja in uporabe poslopij, ki so namenjene vojaški uporabi. Gre za vprašanje, ki zadeva tako civilne kot vojaške oblasti, saj na eni strani občine težijo k temu, da bi uporabile državna zemljišča in poslopja, ki niso več pomembna za vojsko, da bi razbremenila mestna središča, po drugi strani pa vojska teži k premestitvi vojašnic izven urbanih središč. Problem bo po Carbonejevem mnenju rešen le z dogovorom med krajevnimi upravami in vojaško oblastjo. Ob koncu svojega poročila je Carbone omenil še pomemben rezultat, ki ga je dosegla Furlanija-Julijska krajina, ki je podpisala z vojaškimi oblastmi dogovor o sodelovanju za reševanje problemov gradnje, prevozov in socialnih storitev.
Dežela za rešitev problema Selečo
PORDENON — Problemi in perspektiva tovarne elektronskih izdelkov Selečo iz Pordenona so bili v ospedju na včerajšnji skupščini, katere so se udeležili deželni parlamentarci, predsednik deželnega odbora Biasutti in številni deželni svetovalci.
V	imenu pokrajinske sindikalne zveze je spregovoril predstavnik tovarniškega sveta Del Pin, ki je poudaril, da bo v kratkem zapedel državni zakon štev. 63, ki je ustanovil elektronski pol Rel. Bistvo problema je, kako ohraniti potencial in znanje, ki je bilo ustvarjeno s tovarno Selečo, kako okrepiti elektronski sektor in kako zajamčiti porde-nonski tovarni možnost obstoja in razvoja.
Predsednik deželnega sveta Biasutti se je zavzel za to, da bi Rel in Selečo prevzela ustanova IRI. Dežela FJK in Zanussi (ta družba ima skoraj polovico delnic tovarne Selečo) bi nato morali najti ustrezno rešitev, ki bi usklajevala prisotnost javnih in zasebnih podjetnikov ter bi omogočila oblikovanje inovacijske industrijske logike. »Nadaljevati z dosedanjo logiko načrta Rel bi bilo zgrešeno,« je dejal predsednik deželnega odbora in poudaril, da si bo FJK prizadevala za čimprejšnjo pozitivno rešitev vodstva IRI in vlade. V tem okviru je dodal, da je dežela pripravljena odigrati svojo vlogo, ne bo mogla pa prevzeti nase vsem bremen.
V	razpravo se je vključil tudi načelnik svetovalske skupine KPI Padovan, ki je menil, da je IRI najbolj primeren partner za rešitev problema tovarne Selečo. Padovan je tudi ostro kritiziral dosedanje upravljanje določil zakona 63.
KOPER, SEŽANA - Tudi na obal-no-kraškem območju potekajo priprave za ustanovitev podružnic Kmečke zveze Slovenije. Tako se je okrog štirideset kmetov iz sežanske občine včeraj zvečer zbralo na ustanovnem zboru podružnice za sežansko občino, že v petek zvečer pa so v Šmarjah pri Kopru dokončno oblikovali iniciativni odbor za ustanovitev podružnice na Obali.
Čeprav so pobudniki akcije imeli v Vremskem Britofu namen ustanoviti Podružnico za sežansko občino, so jo ustanovili le za KS Vremski Britof, češ da se za občinsko niso - tako so jim Pojasnili gostje, med njimi tudi predsednik občinske skupščine - pripravili v skladu z vsemi pravili obnašanja pziroma postopki, ki so nujni. Kot nam je povedal Emil Kač, eden od pobudnikov za ustanovitev podružnice KZS v sežanski občini, na triurnem sestanku tudi pravih razprav ni bilo, čeprav so bili navrženi številni problemi, ki žulijo kmete in bo treba o njih glasneje spregovoriti. Najbrž se bo to zgodilo kasneje, ko bo oblikovana podružnica za celotno sežansko občino, za kar je bil imenovan tudi iniciativni odbor. Problemi - v mnogočem podobni tudi drugim kmečkim območjem v Sloveniji - kličejo k obravnavi, razčiš-
Namesto za njive za letališče in golf?
čevanju. V sežanski občini ob opozorilih, da je invalidsko in pokojninsko zavarovanje kmetov slabo urejeno, opozarjajo tudi na povsem konkretne, domače ne dovolj pojasnjene zadeve. Kmetje hočejo odgovor zakaj z občine niso naprej posredovali spiska kmetov, ki so zaradi posledic suše opravičeni plačevanja prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ali se res sredstva namenjena za pospeševanje proizvodnje prelivajo drugam (sofinansiranje urejanja zemljišča za letališče v Ga-berku pri Divači, za golf igrišče v Lipici, semenarno v Sežani), zakaj so odkupne cene mesa za izvoz in domačo prodajo različne itn.
Odprta je torej vrsta problemov (nezadovoljni so tudi proizvajalci grozdja, mleka), na katere bo treba odgovoriti, predvsem pa jih rešiti, da proizvodnja v kmetijstvu ne bi obstala. To je bilo
tudi vodilo za pobudnike ustanovitve podružnice KZS na Obali. Iniciativni odbor se je sestal v petek, predstavniki živinorejcev, sadjarjev, proizvajalcev zelenjave, ribičev, kmetijske zadruge, KZS in drugi pa so se dogovorili, da bodo podružnico - glede na interes, ki je bil doslej prikazan - ustanovili predvidoma 10. februarja.
Tudi na seji tega iniciativnega odbora so opozorili na vrsto problemov, ki bi jih bilo nujno premostiti. Gre za to, da se marsikje na Obali žrtvuje kmetijska zemljišča za gradbena, da se zato proizvodnja iz nižinskih predelov seli v zahtevne višinske, želijo si več vpliva in nadzora pri delitvi sredstev za pospeševanje proizvodnje, kopica organizacijskih preobrazb v družbenem sektorju nedvomno vpliva na po-slabševanje razmer v kooperantski proizvodnji (na Obali je prek 1000 kooperantov), rezultati vlaganj v melioracije pa tudi niso taki, kot bi lahko bili. Moti tudi neizenačenost družbenega in zasebnega sektorja pri oblikovanju cen (zasebniki so seveda na slabšem) itn. Svoje pa ob marsičem nedorečenem povzročajo še visoke cene repromateriala (za zrno semena za paradižnik je treba odšteti 250 din) ter seveda posojil
DUŠAN GRČA
NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI
NEVIDNI
SLUŠNI APARAT
Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili.
Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. Gre za absolutno novost, ki jo lahko vsakdo brezplačno preizkusi.
Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali.
Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Za poskuse obiščite nas brez vsakršne obveznosti.
BREZPLAČNI PREIZKUS IN PRIKAZ:
MAICO - TRST	MAICO - TRŽIČ MAICO - GORICA
Ul. Maiolica 1, I, nad. Ul. IV. november 13 Korzo Italia 54, I. nad. Tel. 040/772807	VSAKO SREDO
(pri pokriti tržnici)
OB SOBOTAH SAMO ZJUTRAJ
Trst v enem letu za 6,2 odstotka dražji
Zvišanje cen mleka in kruha povečalo življenjske stroške
Pred petkovo sejo občinskega sveta v Miljah
Miljska KPI noče predčasnih volitev
Inflacija je spet nevarno poskočila, tako da bo na vsedržavni ravni ob koncu januarja krepko presegla letno mejo šestih odstotkov. V Trstu so življenjski stroški v zadnjem mesecu narasli za 0,6 odst., v letnem presledku pa za 6,2 odst., kar uvršča naše mesto, ki že dalj časa ni več najdražje mesto v državi, na četrto stopnico razpredelnice mest, ki jih vsak mesec pod drobnogledom oceni osrednji statistični zavod ISTAT. Inflacija torej iz meseca v mesec narašča in strokovnjaki napovedujejo, da se bo sredi leta ustalila na približno 6,5 odst., čeprav še ni povsem jasno, kakšni bodo pravzaprav učinki nedavnega vladnega davčnega dekreta in tudi finančnega zakona, ki ga je parlament odobril pred koncem leta. Vladni odlok, ki ga parlament vsekakor ni še uzakonil, predvideva med drugim tudi povišek davka IVA, ki bo nedvomno precej negativno vplival na naraščanje cen.
V tržaški občini so cene v zadnjem mesecu torej narasle za 0,6 odst., absolutno naj dražje mesto v državi pa je Turin, kjer so cene v enem mesecu narasle za 1,1 odst., v enem letu pa je tamkaj inflacija poskočila za kar 7 odst. V našem mestu so v zadnjih tridesetih dneh najbolj narasle cene živil (1,1. odst.), kar je najvišji porast v vsedržavnem merilu. Kar zadeva živila (6, 2 odst. letnega poviška) je Trst naj-dražje mesto v državi. Strokovnjaki zavoda ISTAT so mnenja, da je treba ta podatak pripisati nedavnemu povišku cen mleka in kruha. Pokrajinski odbor za cene je namreč takoj po novem letu prižgal zeleno luč za te poviške, medtem ko tega še niso storili podobni organi v drugih italijanskih mestih, kjer očitno čakajo na usodo vladnega davčnega dekreta. V Milanu so v preteklem letu cene živil narasle
za 5,2 odst., v Genovi za 6,1 odst., v Turinu in v Palermu za 5,9 odst., v Bologni pa samo za 5,2 odst.
Stroški za stanovanja (najemnime in vzdrževanje poslopij) so v našem mestu v zadnjem mesecu narasli za 0,1 odst., v zadnjem letu pa za 4,3 odst. Trst se je na tem področju kar dobro obnesel. Razmeroma majhen porast stroškov gre pripisati novemu odloku zavoda INPS, ki določa znižanje stanarin za ljudska stanovanja, ki so jih zgradili v prvih povojnih letih. Ta odlok ni še stopil v veljavo drugod po državi, kjer so stroški za najemnine v zadnjem mesecu povprečno narasli za približno en odstotek. V letnem merilu so stroški za stanovanja najbolj narasli v Milanu (2,7 odst.).
Paradoks predstavlja v tem okviru podatek, da so cene za oskrbo z elek-
triko in naftnimi derivati v decembru na Tržaškem zabeležile negativni trend (seveda pozitiven za potrošnike) v višini -0,1 odst. Dobro vest pa je takoj zasenčil podatek, da so cene za elektriko, ogrevanje stanovanj itd. v enem letu poskočile za 6 odst., kar je treba pripisati poviškom cen kurilnega olja. ISTAT pa pri izračunavanju življenjskih stroškov ni vzel v poštev zadnjega poviška tega goriva. Cene oblačil so v Trstu v enem letu poskočile za 5,4 odst., pri čemer pa seveda niso upoštevali običajnih zimskih popustov in razprodaj. Tako imenovani razni stroški pa so pri nas v zadnjem mesecu poskočili 0,6 odst., v enem letu pa za 6,6 odst. Pri tem izračunavanju pa še niso upoštevali novega cenika hotelskih storitev, ki je stopil v veljavo sredi decembra.
Ali je mogoče preprečiti predčasni razpust miljskega občinskega sveta? Lista Frausin-KPI, ki ima v tem občinskem svetu točno polovico svetovalcev (15 na 30) je prepričana, da bi predčasne volitve pomenile za Miljča-ne veliko zlo in da obstajajo možnosti, da bi Milje imele učinkovito občinsko upravo do naravnega izteka mandata leta 1990.
Na včerajšnji tiskovni konferenci miljske sekcije KPI, ki so se je udeležili tajnik sekcije posl. VViller Bordon, načelnik skupine v občinskem svetu Galliano Donadel in namestnik sekcij-skega tajnika ter pokrajinski svetovalec Fulvio Vallon, so vsekakor poudarili, da ne bo novih odlašanj. V petek se bo sestal miljski občinski svet in takrat bo odstop odbora, ki mu predseduje Claudio Mutton, postal dokončen. Toda to še ne odpira vrat predčasnim volitvam. Zakon predvideva, je dejal Bordon, da se po odstopu odbora izvoli drugi odbor.
Toda kakšen odbor in s kakšno večino? Lista Frausin-KPI po eni strani apelira na Krščansko demokracijo, socialdemokrate in republikance, ki so pred kratkim že podpisali osnutek sporazuma za upravljanje miljske- občine skupaj s komunisti (operacije pa niso izpeljali zaradi veta pokrajinskih in deželnih vodstev strank), po drugi pa opozarja, da bi tudi s polovico glasov občinskega sveta lahko učinkovito upravljali občino, če druge stranke ne bodo zavzele "destruktivnega" stališča. Lahko bi se na primer dogovorili o omejenem programu, ki bi predvideval samo nekaj bistvenih točk, kot so razvoj Milj, storitve, vprašanje vode in metana. Če pa izvolitev novega odbora ne bo mogoča, bo morala vsaka stranka prevzeti nase lastno odgovor-
nost, da bodo občani vedeli, kdo je kriv za predčasen razpust miljske občinske skupščine.
Kako bodo druge stranke reagirale na odločitev komunistov, je seveda še neznanka, vsekakor pa ni mogoče pričakovati, da bodo pripravljene tako ali drugače podpreti novo upravo Liste Frausin. Demokristjani, ki so s svojim odgovornim zadržanjem v občinskem svetu doslej omogočili odobritev vrste pomembnih sklepov občinskega odbora, so že začeli nategovati vrv: zelo ostro so na primer reagirali na dvodnevno odložitev seje občinskega sveta (ki bi se bil moral sestati jutri namesto v petek) in celo zagrozili z množičnim odstopom. Republikanci pa so že v nedeljo objavili tiskovno sporočilo, v katerem napovedujejo, da bodo še naprej v opoziciji. Za socialiste pa ni težko predvideti, da bodo nadaljevali politiko zelo odločne opozicije v prepričanju, da samo nove volitve lahko odprejo pot novim političnim odnosom in torej novim zavezništvom za upravljanje Milj. Skratka, predčasne volitve v Miljah niso avtomatska posledica sedanjega kriznega stanja, so pa še kako realna perspektiva.
In da tudi sama Lista Frausin ne izključuje možnosti predčasnega razpusta občinskega sveta, posredno potrjuje napoved posl. Bordona ob robu včerajšnje tiskovne konference, da bo prihodnji teden začel izhajati v_ Miljah nov tednik (imenoval se bo "Živeti v Miljah"), ki ga bo vodil sam Bordon in ki ga bodo pošiljali vsem miljskim družinam, da bi seznanili občane z nastalim položajem. Volilna kampanja se je, kot kaže, že začela. Že v petek pa bi morali zvedeti, ali bo trajala samo do pomladi, ali pa do prihodnjega leta. (tm)
Kdaj zaprtje mestnega središča?
Tehnične probleme so rešili Manjkajo le mestni redarji
Trst vztraja pri svojih zahtevah
Jutri v zbornici razprava o preustroju železarstva
Tržaški občinski odbor se v petih mesecih od umestitve res ni izkazal. Kljub kritikam, ki jih je naperil proti prejšnji upravi, in obvezam, da bo čim prej rešil najbolj pereče vozle upravljanja našega mesta, lahko trdimo, da bdbor ni uresničil niti ene od programskih točk. Med temi je bilo in je še vedno vprašanje prometa, reševanje katerega postaja prava farsa.
Občinski upravitelji so namreč sklenili, da je za reševanje tega že neozdravljivega bolnika, ki izžema živce vseh občanov, potrebno zapreti mestno središče za zasebni avtomobilski promet. Tako so najprej sklenili, da bodo zaprli središče še pred božičnimi prazniki. Nato se je zadeva zaradi tehničnih problemov zapletla in sprejet je bil nov sklep, da bodo središče zaprli po praznikih. Ko je bil praznični kaos, ki je položaj še zaostril, mimo pa so ugotovili, da niso vzeli v pretres vseh problemov, ki so tesno povezani s takim ukrepom, zato so odložili zaprtje središča na začetek februarja.
Kaže pa, da niti februarja ne bomo doživeli toliko pričakovanega zaprtja mestnega središča (trenutno se vsi strinjajo, da je to najboljša možna rešitev, čeprav se mnenja razhajajo pri načinu, kako jo nameravajo uresničiti na Občini). Že na zadnji seji občinskega odbora, ko je bil govor o prometu (pred dvema tednoma), so odborniki ugotovili, da bo pomanjkanje mestnih redarjev (trenutno jih manjka 180, v teku pa je javni natečaj za zaposlitev novih) oviralo uresničitev načrta.
Kljub temu pa so napovedali, da bo do zaprtja prišlo prvi teden februarja. Šele na raznih internih sestankih s tehniki in izvedenci pa so ugotovili, da zaposliti 60 redarjev (kolikor jih bi pač potrebovali samo za zaprtje središča) ni tako preprosta zadeva in da potrebujejo torej še nekaj časa.
Nove redarje bi črpali namreč iz seznamov tistih, ki so že opravili pisno preizkušnjo javnega natečaja. Pisne naloge so na poveljstvu mestnih redarjev sicer že pregledali, vendar morajo udeleženci natečaja, ki po pisni preizkušnji niso odpadli, opraviti še zdravniški pregled. Redarje, ki bi zaposlili na izreden način in izrecno za uresničitev načrta o zaprtju mestnega središča, bi očitno oprostili ustne preizkušnje. Ne glede na to, da je postopek nekoliko dvomljiv, pa je jasno, da prihodnji teden do zaprtja mestnega središča res ne bo moglo priti.
Odbornik za urbanistiko in promet Eraldo Cecchini, ki si deli pristojnosti z odbornikom za policijo Sergiom Tra-unerjem in ki nam je včeraj orisal, kakšno je trenutno upravno stanje v zvezi s prometom, je torej precej črnogled. »Ne bi rad napovedoval novih datumov,« je dejal, »sicer bi se še bolj osmešili. Vsa ostala tehnična vprašanja - kot so dogovor z lastniki zasebnih parkirišč in z ACT, priprava lepakov itd. - smo že rešili. Ostaja le še vprašanje, kdaj bomo končno lahko razpolagali z zadostnim številom mestnih redarjev.« (bg)
Jutri se bo v poslanski zbornici začela razprava o zakonskem odloku, ki zadeva preustroj italijanske železarske industrije. S tem v zvezi je podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone včeraj ponovno potrdil veliko zaskrbljenost zaradi dejstva, da Trst v omenjenem odloku ni izrecno omenjen. »Ta zaskrbljenost pa ne izhaja samo iz tega, da za Skedenj ski obrat ni bil rezerviran noben denarni sklad,« je včeraj izjavil Carbone, »temveč sloni tudi na nekaterih mehanizmih upravljanja skladov, ki so določeni z odlokom in ki ne samo da privilegirajo italijanski jug, ampak po mojem mnjenju celo' izpostavljajo pristojne ministre pritiskom z ulic.«
»Razlogi za zaskrbljenost so v glavnem štirje,« je nadaljeval Carbone. »Prvi, ker odlok ne omenja Trsta, drugi je pridružitev dodatnih 60 milijard (ki naj bi bile prvotno namenjene Trstu in Verbanii) ostalim 600 milijardam, namenjenim obratom v Genovi, Neaplju, Tarantu in Terniju. Tretji razlog je rezerva "vsaj" 360 milijard v korist Neaplja in Taranta, kar pomeni, da bi bila lahko številka še znatno višja in s tem sorazmerno mnogo nižji znesek za Trst, saj ostaja zgornja meja 660 milijard nespremenljiva. In končno zadnji, četrti razlog zaskrbljenosti zadeva predvideno dogovarjanje z ministrom za italijanski Jug, ki bo seveda zvest "čuvaj" ozemeljskih interesov, kar bo povzročilo neravnovesje moči med različnimi deli države in pri
čemer seveda položaj Trsta ne bo na noben način okrepljen.«
Carbone je svojo izjavo zaključil s prepričanjem, da bo odločna akcija tržaških poslancev — ki so že zavzeli svoja kritična stališča in katerim gre polna podpora deželne uprave -omogočila doseči tudi za Trst tiste gotovosti, katerih dosedaj še ni bilo.
V zvezi s problemom Skedenj ske železarne gre zabeležiti tudi poseg načelnika svetovalske skupine KPI v pokrajinskem svetu Ezia Martoneja, ki je na predsednika Pokrajine Trst Crozzo-lija naslovil interpelacijo, v kateri ga vabi, naj čimprej stopi v stik s parlamentarci naše dežele z namenom, da bi dosegli vnos izrecnega imenovanja Trsta oziroma Skedenj ske železarne v besedilo zakonskega odloka o preustroju železarstva. Poleg tega Martone sodi, da bi bila primerna tudi urgentna osebna Crozzolijeva iniciativa — v sodelovanju z župani občin tržaške pokrajine — pri predsedniku poslanske komisije za industrijo. Le-tega naj bi namreč zaprosili za nujno srečanje še pred jutrišnjim začetkom razprave o odloku, da bi tako člani komisije izvedeli tudi za mnenje neposredno zainteresiranih tržaških javnih uprav. Pri tem pa je Pokrajina Trst še posebej prizadeta, saj je njen predsednik tudi član upravne komisije Sklada za Trst, ki se je že odločil za spremembo svojega pravilnika prav zato, da bi se lahko s svojim integracijskim posegom priključil državnemu in deželnemu projektu za preustroj železarne AIT.
Zakaj slaba vidljivost TV Koper
Gledalci koprske televizije so prav gotovo opazili, da se je vidljivost te televizijske postaje v zadnjem času poslabšala. Odgovorni pri družbi Ponteco so pojasnili, da je do tega prišlo zato, ker je pri Miljah začel delovati nov oddajnik zasebne televizijske postaje »Grande Italia«, ki oddaja na istem kanalu kot koprska televizija.
V sedanjem kaosu zaradi pomanjkanja vsakršne zakonske ureditve so žal tudi takšne stvari možne, pri Pontecu pa kljub temu računajo, da bodo v kratkem času našli ustrezne rešitve, tako da bodo koprske televizijske oddaje tudi pri nas spet dobro vidljive. Poiskali bodo namreč najbolj ustrezne tehnične rešitve, po drugi strani pa je tudi jugoslovanska zvezna uprava posegla pri italijanskih pristojnih oblasteh, da bi se tovrstne motnje ne ponavljale.
Občni zbor WWF
Tržaška sekcija Mednarodnega sklada za zaščito narave (WWF) obvešča svoje člane, da je bilo treba zaradi nujnih popravljalnih del v dvorani Baroncini v Ulici Trento 8 prenesti datum rednega občnega zbora, ki je bil napovedan za 23. januar. Občni zbor bo v četrtek, 2. februarja 1989, v dvorani Baroncini s pričetkom ob 17.30.
PAPIRNICA - IGRAČE - BOMBONIERE
Ulgheri - Pavat
OPČINE - Narodna ul. 48	TRST- Ul. Limitanea
PUSTNE MASKE IN KOSTUMI S POSEBNIM POPUSTOM od 10% do 25%
Celoletna
125.000 lir
Mesečna
16.000 lir
□ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 125.000 + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1989. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 192.000 + 500 lir kolka.
□ Naročnikom bomo se naprej nudili
brezplačno male oglase in čestitke.
________________pismo uredništvu_
V šoli ni prostora za ustavo?
Spoštovano uredništvo!
Zavodni svet Državnega tehničnega industrijskega zavoda A. Volta v Trstu je na seji dne 22. decembra 1988 z veliko večino glasov zavrnil predlog skupine profesorjev, ki poučujejo na večernih tečajih, da bi ob 40-letnici ustave priredili nekaj razprav, ki so jih že odobrili razredni sveti. Spored je zaobjemal dve prireditvi:
1.	razpravo na temo »Ustava in vrednote sožitja ter sodelovanja v deželi Furlaniji-Julijski krajini«, v kateri bi sodelovala predsednik tržaškega združenja ACLI Franco Co-dega, ki se že več let zavzema za sožitje, in podpredsednica deželnega sveta Avtonomne dežele FJK Augusta De Piero Barbina, ki je bila med pobudniki deželnega zakona (odobrili so ga leta 1987) z naslovom »Deželni posegi za spodbujanje kulture miru in sodelovanja med narodi«;
2.	predvajanje filma Roberta Rossellinija »Germania anno zero« iz leta 1947 s posegom zgodovinarja in predsednika Inštituta za zgodovino osvobodilnega boja v Furlaniji-Julijski krajini Galliana Fogarja.
Prireditvi ne bi zahtevali nikakršnih stroškov, poleg tega pa bi pobudniki prevzeli vso organizacijsko breme.
Menimo, da je naša dolžnost informirati predsednika italijanske republike o tako hudem dogodku.
Dijaki večernih tečajev živijo v precej hudem in atipičnem položaju, saj morajo usklajevati šolske in študijske obveznosti (vsak večer imajo po pet šolskih ur) z delovnimi, v teku petih šolskih let pa ne uživajo nobenih pogodbenih in
delovnih olajšav. Zunaj šolskega urnika imajo res malo časa, da bi se posvečali poglabljanju kulturnih vprašanj.
Na osnovi teh ugotovitev in z željo, da bi našim dijakom nudili kulturne priložnosti tudi znotraj šole, smo v zadnjih letih organizirali nekaj razprav in informativnih prireditev — o jedrskem orožju, o boleznih, ki jih v kolektivnem ima-ginariju spremlja strah (gobavost), o družbeni stvarnosti v Južni Ameriki.
Tudi letos smo želeli nadaljevati po tej poti. Menimo namreč, da šola ne sme biti brezbrižna do 40-letnice naše ustave, do dogodka, na katerem slonita naša demokracija in družbeno življenje. Pri načrtovanju naših predlogov so nas opogumile okrožnice ministrstva za šolstvo, ki je spodbujalo prirejanje razprav o vrednotah ustave, ter sama pobuda predsedstva republike (brezplačno razdeljevanje besedila ustave po šolah).
Vsi naši napori so se izjalovili,' ko smo od zavodnega sveta prejeli drastičen in dokončen negativen odgovor, katerega so utemeljili z namišljenimi argumenti (da je bil naš program strankarski in ne pluralističen).
Ta dogodek nam vliva grenkobo in nas sili, da se vprašamo, kakšne perspektive civilnega razvoja ima tržaška družba ter kakšno vlogo in usodo naj ima v Trstu javna šola. Profesorji: Michele Gangale, Elisabetta Rosati, Angelo Bevi-lacgua, Manlio Toniatti, Gianfranco Ziegler, Franco Lanzi-lotto, Licia Persi, Francesca Vernier in Maria Piro.
Štiri mesta za slovenske osnovne šole na Tržaškem
V Uradnem vestniku objavljen razpis za didaktične ravnatelje
0 perspektivah pomorstva v Severnem Jadranu
Danes na Deželi srečanje z vodstvom družbe Finmare
V Uradnem listu je bil 13. januarja letos objavljen razpis natečaja za štiri mesta didaktičnega ravnatelja na slovenskih osnovnih šolah na Tržaškem. Po informacijah Sindikata slovenske šole gre za ravnateljstva pri Sv. Ivanu, Sv. Jakobu, v Nabrežini in Dolini, ki jih sedaj krijejo začasno poverjene ravnateljice iz Trsta in Gorice.
Zadnji natečaj za didaktične ravnatelje na slovenskih osnovnih šolah je bil razpisan pred štirimi leti. Zaradi pomanjkanja kandidatov so takrat dodelili le eno mesto, in to didaktično ravnateljstvo v Doberdobu. Upati je, da se bo na sedanji razpis prijavilo več kandidatov, saj bi to lahko bila zadnja priložnost, da slovenski ravnatelji, pred t. i. racionalizacijo šolske mreže in napovedano združitvijo šentjakobskega ter svetoivanske-ga ravnateljstva, zapolnijo vrzeli v vodstvenih organih naših osnovnih šol.
Natečaja se lahko udeležijo učitelji, ki imajo univerzitetno diplomo in petletni redni stalež. Veljavne so tudi diplome, ki so jih kandidati dosegli v drugih državah in jih je Italija priznala za enakovredne. V tem primeru gre torej v prvi vrsti za diplome, ki so jih slovenski šolniki pridobili v Jugoslaviji in so jih nato nostrificirali. Prošnje morajo šolniki oddati v roku enega meseca po objavi razpisa v Uradnem listu. Kandidati bodo morali opraviti pisno in ustno preizkušnjo, oboje v slovenščini in v Trstu. Njihovo znanje in sposobnosti bo preverjala posebna komisija, ki pa je še niso uradno imenovali. Vse podrobnosti nudijo na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Carducci 8.
Na SSŠ urejujejo v teh dneh tudi vso dokumentacijo za volitve slovenskega
člana v Vsedržavni šolski svet, kjer je interese slovenske šole doslej zastopal profesor Samo Pahor. Profesor Pahor je izpolnil že dve mandatni dobi in ne more več kandidirati. Volitve lx>do 2. in 3. marca, na občnem zboru SSŠ preteklega 15. decembra pa sta kot nova kan-
didata bila evidentirana ravnatelja Josip Pečenko in Aldo Štefančič, oba dobra poznavalca slovenskega šolskega sistema in zakonskih predpisov, ki ga urejujejo. Za razliko od italijanskih sol bo za slovenskega predstavnika volilo učno in vodstveno osebje vseh slovenskih šol.
Včeraj se je začel seminar za italijanske šolnike v SFRJ
Z uvodnim posegom profesorja Ulderica Bemardija z beneške univerze Ca' Foscari o večkulturni družbi in etnični zakoreninjenosti se je včeraj v hotelu Jolly uradno začel izpopolnjevalni seminar za italijanske šolnike v Jugoslaviji. Seminar, ki ga prireja tržaška Ljudska univerza, je za italijanske šolnike v Jugoslaviji že tradicionalno srečanje: humanističnega, za jezikovno in kulturno izpopolnjevanje so namreč začeli prirejati pred 24 leti, znanstveni seminar, na katerem poglabljajo zlasti matematične in biološke vede, pa prirejajo že 19 let.
Do petka, ko se bo seminar zaključil, bodo italijanski šolniki imeli torej možnost, da poglobijo vprašanja o šolstvu v večjezikovnem okolju, da bolje spoznajo italijansko kulturno stvarnost v naši deželi in da poglobijo nekatera vprašanja izrecno didaktičnega in znanstvenega značaja.
Po predavanju prof. Bemardija, ki je znan poznavalec istro-beneških skupnosti, je včeraj govoril ravnatelj rovinjskega liceja in profesor italijanščine Antonio Pelizzer, ki je orisal cvetoče »zdravstveno stanje« italijanske šole v Sloveniji in na Hrvaškem. Italijanske šole obiskuje trenutno 4 tisoč šolarjev, kar predstavlja dokaj visoko število, zlasti v razmerju z uradnim številom prebivalcev italijanske narodnosti. Pelizzer je namreč povedal, da italijanske šole obiskuje tudi mnogo slovenskih in hrvaških otrok in mladih, saj je znanje italijanščine velikega pomena za gospodarske izmenjave in za turistične delavce. Poleg tega pa italijanščino aktivno obvlada kar 20 tisoč slovenskih in hrvaških mladincev.
Včerajšnji prvi dan seminarja je posegel tudi deželni odbornik za finance Rinaldi, ki je podčrtal dejstvo, da je vprašanje zaščite italijanske etnične skupnosti v Istri in na Reki še vedno odprto in da se morata tako Italija kot Jugoslavija potmditi za njen kulturni in gospodarski razvoj. Za to, je dejal Rinaldi, je treba nujno zaščititi njeno nacionalno identiteto, ovrednotiti njen jezik in podpirati italijansko šolstvo, k čemur že prispeva tržaška Ljudska univerza s finančnimi sredstvi italijanske države in Dežele FJK.
Sedanje težave in bodoče perspektive tržaškega pomorskega sektorja bodo predmet današnjega srečanja na Deželi ob navzočnosti predstavnikov deželne in drugih krajevnih uprav, sindikatov in podjetnikov na eni strani, na drugi pa zastopnikov dražbe Finmare in Tržaškega Lloyda. Pobudo za srečanje je dal predsednik deželnega odbora Biasutti, ki je že decembra lani predsedoval podobnemu srečanju pripravljalnega značaja. Svojo prisotnost na današnjem srečanju sta že napovedala predsednik in podpredsednik Finmare Alcide Rosina in Mario Toros, od katerih drugi udeleženci srečanja pričakujejo jasne in konkretne odgovore o tem, kakšne načrte ima državna finančna dražba glede razvoja pomorstva v Severnem Jadranu.
O važnosti današnjega sestanka priča že število napovedanih udeležencev: predsednik Pokrajine in tržaški župan, predsedniki Trgovinske zbornice, Pristaniške ustanove, Združenja industrijcev, stanovskih organizacij trgovcev, pomorskih operaterjev, špediterjev, pomorskih agentov, predelovalcev in trgovcev s kavo, pa še predstavnikov avtoprevoznikov, sindikatov CGIL, CISL in UIL ter Enotne kompanije pristaniških delavcev.
Da bi bil glas Trsta na srečanju z vodstvom družbe Finmare čim bolj enoten, je bil v prejšnjih dneh sestanek predstavnikov krajevnih gospodarskih kategorij in pokrajinskih tajništev sindikatov CGIL, CISL in UIL. Na sestanku so ob sklicevanju na stališča, ki so jih v zadnjih tednih zavzeli tržaški občinski svet, deželni svet, Trgovinska zbornica in vodstvo Pristaniške ustanove poudarili, da mora današnje srečanje na Deželi preseči problematiko Tržaškega Lloyda in Finmare in postaviti v ospredje vprašanje — ki pa je v pristojnosti vlade —
kakšna naj bo italijanska politika na področju pomorstva in kakšno vlogo naj v tem ozira odigrajo Severni Jadran in njegova pristanišča. Gre za to, da se natančneje izoblikuje politični načrt o vlogi Italije v vsedržavnih in mednarodnih trgovinskih izmenjavah: v tem okvira je
Danes zasedanje glavnega sveta Kmečke zveze
Na sedežu KZ bo danes, 24. januarja, ob 19. uri zasedanje glavnega sveta Kmečke zveze, ki je bilo prvotno napovedano za pojutrišnjem. Obravnavali bodo naslednje točke:
1.	sklicanje dnevnega reda za občni zbor KZ;
2.	umestitev pokrajinske komisije za upravljanje poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov;
3.	izoblikovanje stališča glede uporabe finančnih sredstev iz Sklada za Trst in sredstev iz sklada za razdeljevanje bencinskega kontingenta;
4.	organizacijska vprašanja.
treba valorizirati Jadran, nujna posledica tega pa je tudi krepitev in razvoj Tržaškega Lloyda.
Gospodarske kategorije in sindikalne organizacije bodo torej na srečanju z dr. Rosino postavili vrsto vprašanj in dali vrsto predlogov brez vsakršnega lokalis-tičnega ali asistenčnega predznaka. Od odgovornih pri Finmare pričakujejo me-nažerski pristop k tej problematiki, toda politične izbire ostajajo v pristojnosti vlade, ki naj prevzame lastne odgovornosti.
Resolucija odbora za pristanišča CGIL
Pozitivna ocena o sporazumu v okviru tržaškega pristanišča
Zaradi gradnje nadvoza hitre ceste od včeraj zaprt del Ulice Flavia
Včeraj se je v Trstu sestal odbor za deželni pristaniški sektor FILT-CGIL, ki je razpravljal o krizi javnega sistema pristanišč, izzvani z dekreti ministra Prandinija, in o nujnosti učinkovite reforme pristaniškega upravljanja. Ob koncu razprave so člani odbora sprejeli resolucijo, v kateri zahtevajo takojšnji začetek vsedržavnih pogajanj med sindikati in vlado in suspenzijo izvajanja doslej izdanih ministrskih dekretov.
V resoluciji je nadalje rečeno, da je potrebno upoštevati pozitivne izkušnje iz nekaterih italijanskih pristanišč, kjer so s sodelovanjem med enotnimi dražbami pristaniških delavcev in uporabniki pristaniških storitev dokazali možnost učinkovitega poslovanja in polno aktualnost javnega pristaniškega sistema. Pri tem pa sindikat ne vztraja na ohranjanju sedanjih razmer, pač pa teži k temeljiti reformi upravljanja pristanišč. V okvira enotnega vsedržavnega protesta proti dekretom ministra Prandinija sindikat pozitivno ocenjuje sporazum, ki je bil podpisan v Trstu in ki zavrača logiko frontalnega spopada. Sporazum tudi dokazuje, da je tako med zasebnimi uporabniki kot pri pristaniških ustanovah razširjeno mnenje, da je edina pot za reformo pristanišč v dosledni konfrontaciji vseh stališč.
Preparat izdeluje tržaška Don Baxter
Preklicana zaplemba hespana
Ministrstvo za zdravstvo je uradno potrdilo, da so preklicali zaplembo preparata hespan, ki so jo zdravstvene oblasti odredile 15. oktobra lani, potem ko so v anconski bolnici Lancisi umrli štirje srčni bolniki, ki so jim vbrizgali v žile ta preparat. Sklep o preklicu zaplembe je bil sprejet še 31. decembra lani, potem ko so vse analize Višjega inštituta za zdravstvo kot tudi pregledi v tržaški tovarni Don Baxter, ki preparat proizvaja, dokazali, da hespan, ki so ga uporabili v Anconi, ni bil pokvarjen in niti kako drugače škodljiv.
To je že drugič, da so tržaškemu podjetju Don Baxter zaplenili preparat, ki se je potem izkazal za neškodljivega. Pred leti so namreč zaplenili pošiljke preparata za infuzije, v katerih naj bi zasledili nedovoljene snovi, pozneje pa se je sum izkazal za neutemeljenega in so morali zaplembo preklicati.
VIA CA85T0;

Zaradi gradnje temeljev nadvoza za hitro cesto je včeraj cestno podjetje ANAS zaprlo za promet del Ulice Flavia. Po predvidevanjih bodo dela trajala mesec dni, torej do 22. februarja. Zaprtje omenjene ulice bo povzročilo precejšnje prometne zastoje, kar bodo najbolj občutili tisti, ki so zaposleni v industrijski coni.
Promet po Ulici Flavia so prekinili na križišču s cesto za Glinščico, ulica pa je zaprta za ves promet v dolžini kakih sto metrov. Cestno podjetje ANAS je včeraj
namestilo pregrade in znake za preusmeritev prometa. Na križišču med cesto za Glinščico in Ulico Ressel pa so namestili semafor. Tehniki cestnega podjetja vsekakor opozarjajo avtomobiliste, ki bodo zavozili proti Ulici Flavia, naj bodo skrajno previdni, saj v nasprotnem primera tvegajo, da ne bodo pravočasno opazili na novo nameščenih prometnih znakov.
Gradnja nadvoza na odseku Valmaura - Tovarna velikih motorjev vsekakor precej hitro napreduje. Podjetji Rizzi in
Oblak dima nad Tovarno velikih motorjev
Nad Tovarno velikih motorjev se je včeraj zgodaj popoldne dvignil gost oblak dima. Iz še nepojasnjenih razlogov so se namreč vnele industrijske odpadne snovi v enem od šestih cementnih bazenov na dvorišču tovarne. Na kraj požara so prihiteli gasilci iz Trsta, Milj in starega pristanišča, ki so s skupnimi močmi po dveh urah dela pogasili plamene. Požar je povzročil precej preplaha, gmotna škoda pa je neznatna.
Plameni, ki so švigali iz cementnega bazena, so bili zelo nizki. Ker pa je bila odpadna snov vnetljiva, saj vsebuje usedline raznih industrijskih olj, je bilo treba na gorečo površino brizgati posebno gasilsko peno, nato pa z vodo ohladiti razbeljene stene bazena. Kot so zagotovili gasilci, ni bilo nobene nevarnosti, da bi se plameni razširili.
Najverjetnejša je domneva, da je požar nehote povzročil kdo od delavcev ali uslužbencev tovarne, ki je v bližini bazena odvrgel še prižgan ogorek cigarete.
Vse kaže, da so bili podtaknjeni
Več gozdnih požarov na Tržaškem
Zaradi izjemne suše, ki že več tednov noče pustiti prostora dežju, je v teh dneh v tržaški pokrajini prišlo do številnih požarov, v katerih je zgorelo precej hektarov gozdne površine. V nedeljo zvečer je izbruhnil požar v Lonjerju in plameni so se nevarno približali domu za ostarele Časa serena. Številni gasilci, gozdni čuvaji in prostovoljci skupin za civilno zaščito so morali trdo delati več kot štiri ure, preden jim je uspelo zajeziti plamene. Za prebivalce sicer ni bilo nobene nevarnosti, marsikdo pa se je pošteno prestrašil, saj so plameni v temi videti še bolj grozeči.
Nekaj ur kasneje so se ognjeni zublji pojavili tudi na griču pod Katinaro. Na srečo je bil požar precej omejen in že po eni uri je bila nevarnost mimo. »Ognjena noč« se je nadaljevala s požarom v bližini Sesljana. Gasilci z Opčin, gozdni čuvaji in prostovoljci so ga pogasili že v dobri uri. Včeraj okrog 6. ure zjutraj pa so plameni zajeli Grmado. Požar je reševalce zaposlil za več kot dobri dve uri. Njihovo delo je otežkočal tudi vsiljiv veter.
Gozdni požari so v zimskem času precej običajen pojav, saj se suho listje in grmičevje zlahka vname. Nevarnost je seveda še toliko večja v sušnih obdobjih, ker že iskrica lahko zaneti silovit požar. Za to nosi navadno odgovornost le človek, saj je možnost samovžiga minimalna. Zakoni prepovedujejo prižiganje ognjev v naravi, globo pa bodo morali plačati tudi tisti, ki neodgovorno odvržejo cigaretni ogorek iz avtomobila. Vse pa kaže, da je večino požarov na Krasu namenoma podtaknil neznan požigalec.
Obvestilo pošte
Pokrajinsko poštno ravnateljstvo sporoča, da bo od 30. januarja do 28. februarja t. 1. zaradi prenovitvenih del zaprt poštni urad štev. 4 v Ul. A. Mantegna 4. Med tem časom bodo službo izplačevanja pokojnin in storitve, ki zadevajo varčevanje opravljali v prostorih stavbe, kjer je področno ravnateljstvo pošte, v Ul. S. Anastasio 10. Za vse ostale storitve (tekoči računi, priporočene pošiljke itd.) pa se bodo porabniki lahko obrnili na druge mestne poštne urade.
Po stečaju sodišče prodalo družbo Aligiulia
Na tržaškem sodišču so včeraj brez javne dražbe prisodili najboljšemu ponudniku podjetje za letalski prevoz Aligiulia, ki je pred dvema letoma šlo v stečaj. Novo lastništvo si je za 1.650 milijonov lir zagotovila družba Aero-tec, s katero se je kosala le družba Fintur.
Po opravljenih birokratskih formalnostih bo podjetje Aerotec postalo lastnik okrog osem tisoč kv. metrov širokega zemljišča v okviru ronškega letališča, štirih letal (dveh reims aviation F150K, enega cessna 185 in enega pi-per PA 30), 1.600 kv. metrov prostorne avtogaraže, štirih avtomobilov, kombija in raznih rezervnih delov ter uradniškega pohištva.
Družbo Aligiulia so ustanovili leta 1972. Po hudi finančni krizi, ko je zabeležila deficit 6 milijard lir, pa je leta 1987 šla v stečaj. K poletu njenih dejavnosti je ob ustanovitvi prispevala tudi deželna uprava, ki ji je dodelila dva finančna prispevka v višini 1,5 milijarde lir.
Mondelli bosta morali postaviti dva 'mostova'' nad ulicama Flavia in Cabo-to, ki bosta dolga približno po 60 metrov. To pa pomeni, da bodo proti koncu februarja zaprli za promet tudi Ulico Ca-boto. Dela bodo trajala več kot mesec dni.
Kdor bo hotel v Milje, bo lahko prevozil del Ulice Flavia in ceste za Glinščico, nato pa bo moral zaviti na levo v Ulico Frigessi. Iz Milj v Trst pa bo pot naslednja: iz Ul. Flavia na cesto za Dolgo krono, od tam pa v Ulico Ressel. Ko bodo avtomobilisti privozili do semaforja, bodo morali zaviti v levo proti cesti za Glinščico, od tam pa bodo lahko nadaljevali pot po Ulici Flavia.
Na sliki (foto Križmančič) zaprta Ulica Flavia z miljske strani proti križišču s cesto, ki pelje v Dolino.
Občni zbor dekliškega zbora Devin
V petek, 20. januarja 1989, se je dekliški zbor Devin sestal na rednem občnem zboru, ki je potekal na novem sedežu, ki ga je zbor uredil skupno z moškim zborom Fantje izpod Grmade. Pozdravu in uvodnemu poročilu predsednika zbora dr. Alenke Legiše je sledilo poročilo tajnica Brede Klanjšček in blagajnika Hermana Antoniča. Med razpravo so se udeleženci dotaknili različnih problemov in okvirno začrtali nadaljnje delovanje. Govorniki so posebno poudarili velik pomen, ki ga ima nov sedež za delovanje obeh zborov. Sledila je izvolitev novega odbora, ki ga sestavljajo: predsednik Katja Terčon, podpredsednik Nadja Zolli, tajnik Katerina Legiša, blagajnik Herman Antonič, svetovalci Ingrid Stanič, Alenka Legiša in Renda Radetič, revizorji Roberto Vidoni, Marija Brecelj in lrina Lovriha.
t
Naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi
Vladimir Metilli
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 25. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Posebna zahvala dr. Bertoliju za izkazano požrtvovalnost pri zdravljenju.
Žalujoči žena Vittoria in hči Neva.
Trst, 24. januarja 1989
Preteklo soboto
Predsednik Pokrajine Crozzoli na obisku v dolinski občini
Preteklo soboto se je mudil na obisku v Dolini predsednik Pokrajine Trst Dario Crozzoli. Naš posnetek je z razgovora, ki ga je Crozzoli imel z županom Edvinom Švabom in z drugimi dolinskimi občinskimi upravitelji na tamkajšnjem županstvu.	(Foto Magajna)
GLASBENA
MATICA
TRST
Koncertna abonmajska sezona 1988/89
Za jutri, 25. t. m., napovedan koncert Igorja Lazka, je zaradi bolezni pianista prenesen na kasnejši datum.
_________gledališča____________
VERDI
Nocoj ob 20.30 (red C) bo na sporedu četrta ponovitev Puccinijeve opere MA-DAME BUTTERFLV. Dirigent Maurizio Arena, režiser Stefano Vizioli. Glavni interpreti: sopranistka Adriana Morelli, tenorist Nazzareno Antinori in bariton Barry Anderson.
Pri blagajni gledališča Verdi je v teku prodaja vstopnic.
V	petek, 27. t. m., ob 20. uri (red A) bo na sporedu baletna predstava LA MA-GIA Dl NINO ROTA. Milanski kritik Mario Pasi bo v četrtek ob 18.30 v mali dvorani gledališča Verdi govoril o baletni predstavi in o izginulem glasbeniku Ninu Roti. Za njim bo spregovoril tudi koreograf Gino Landi.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Nocoj ob 21. uri bo na sporedu RECITAL Francesca DE GREGORIJA. Za abonente popust.
V	soboto, 28. t. m., ob 20.30 bosta nastopila Liliana Cosi in Marinel Stefanes-cu z baletom v dveh delih RISVEGLIO DELL'UMANITA. Za abonente popust. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti - Trst, pri agenciji IOT - Ul. Oberdan 16 - Gorica in pri Udine Mille - Ul. Leonardi 8 - Videm.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Danes ob 10.00 bo na sporedu pravljica SCARABOCCHIO v izvedbi Gledališča za mladino La Contrada. Režija Frances-co Macedonio.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava slikarja KLAVDIJA PALČIČA - risbe in grafika.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 - Piazza Vecchia 6 - bo do 27. t. m. odprta razstava kitajskega slikarja ZHOU ZHI WEI-JA. Urnik: 10.30 - 12.30 in 17.30 - 19.30. Ob nedeljah: 11.00 - 13.00. Zaprto ob ponedeljkih.
V	galeriji Tommaseo - Trg S. Benco 4 - bo do 5. februarja na ogled razstava MARIA PALLIJA.
V	studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 razstavlja do 3. februarja 1989 slikar MAU-RO CASELLI.
V	Beneški hiši v Miljah razstavljajo do 30. t. m. trije jugoslovanski slikarji: Zlatan VRKLJAN, Dušan JURIČ in Klas GRDIČ. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure in ob nedeljah od 11. do 13. ure.
razna obvestila
ŠD Polet prireja v torek, 7. februarja, tradicionalni PUSTNI PLES v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igral bo ansambel MISEL iz Nove Gorice. Rezervacije miz pri odbornikih Poleta na kotalkališču in v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
Sekcija upokojencev CGIL za Križ, Prosek, Kontovel in zgoniško Občino prireja v soboto, 28. t. m., ob 18. uri v kriškem Ljudskem domu PRAZNIK VČLANJEVANJA. Nastopil bo MPZ Vesna.
PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi vse vaščane jutri, 25. t. m., ob 20.30 v srenj-sko hišo v Borštu na IZREDNI OBČNI ZBOR. Vabljeni vsi vaščani.
Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabi v ponedeljek, 30. t. m., ob
20.30	na predavanje, ki ga bo imel Robin Schvveiger na temo SEVERNA IRSKA -IZZIV KRISTJANOM.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 30. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert skupine EUROPE CHAMBER ORCHES-TRA.
razne prireditve
Skavti z Opčin, Repentabra, iz Trebč in s Proseka obveščajo, da bodo danes, 22. t. m., v dvorani v Ul. Risorta 3 ponovili SKAVTSKI VEČER, ki so ga pripravili, da bi nudili pomoč misijonarju patru Kosu, ki deluje na Japonskem. Začetek ob 17. uri. Vabljeni!
KD Kraški dom vabi na ogled diapozitivov PO DIVJEM KURDISTANU, ki nam jih bo predvajal Bruno Križman. Večer bo v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v Bubničevem domu v Repnu.
Odbor skupnosti borcev 19. SNOUB S. Kosovela organizira ob 45-letnici pohoda enot 30. divizije v Beneško Slovenijo spominski pohod. Zborno mesto bo pri spomeniku 30. divizije v Kanalu v nedeljo, 29. t. m., ob 9. uri. Pohod bo po poti 30. divizije do vasi Srednje, kjer bo ob 12. uri spominska slovesnot in tovariško srečanje. Vabljeni vsi borci Kosovelove brigade in drugih enot 30. divizije ter vsi drugi člani.
Župnija sv. Jerneja ap. in zbori VESELA POMLAD vabijo na koncert BOŽIČNA SKRIVNOST Mladinske skupine A VE iz župnije Ljubljana - Vič. Koncert bo v župnijski cerkvi na Opčinah v nedeljo, 29. t. m., ob 17. uri. Nastopili bosta tudi DPS in FPS Vesela pomlad.
Narodna in študijska knjižnica v Trstu, ciklus otroške urice v NŠK: TO (NI)SO ZGODBE ZA OTROKE s Sašo Vegri. Osnovnošolski otroci so vabljeni, da pridejo v NŠK - Ul. sv. Frančiška 20 v petek, 27. t. m., ob 17. uri.
SKD I. Gruden - Nabrežina - V nedeljo, 29. t. m., ob 17.30 gostuje v društvenih prostorih amaterski oder J. Štoka s Proseka-Kontovela z veseloigro Josipa Tavčarja LOČITEV. Režija Drago Gorup.
kino
ARISTON - 16.00, 22.00 L’orso, r. Jean Jacgues Annaud; i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, The-ky Kanjo, Jack VVallace.
ENCELSIOR - 16.00, 22.15 Chi ha in-castrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988; r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Red e Toby nemiciamici, Walt Disney.
NAZIONALE I - 16.15, 22.15 II miele delVamante regina, pom., □ □
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 II dub-bio degli dei
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II mat-rimonio di Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 17.45, 22.15 Wil-low, pust., ZDA; r. R. Howard; i. V. Kilmer, J. Whalley.
MIGNON - 16.30, 22.15 Fantozzi va in pensione, kom., It., r. N. Parenti, i. P. Villaggio.
EDEN - 15.30, 22.10 Piaceri insazia-bili di mogli in calore, porn., □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 II piccolo diavolo, kom., It. 1988, r. R. Benigni, i. R. Benigni, W. Matthau.
CAPITOL - 16.30, 22.00 Rambo III, pust., ZDA; r. P. MacDonald; i. S. Stallone.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Atrazi-one fatale, dram., ZDA, r. A. Lyne, i. M. Douglas, G. Close, A. Archer.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA 1988, r. L. Nimoy, i. T. Selleck, S. Guttenberg.
RADIO - 15.30, 21.30 La donna con-tesa, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar
Igrajo: Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Tone Gogala, Branko Šturbej, Adri-jan Rustja, Livij Bogateč, Lidija Kozlovič, Silvij Kobal, Miranda Caharija, Stanislava Bonisegna, Irena Zubalič, Alda Sosič, Alojz Milič, Stojan Colja, Miroslav Košuta, Drago Gorup in Dušan Jazbec.
PREMIERA:
v petek, 27. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. ABONMA RED A
PONOVITVE:
v soboto, 28. t. m., ob 20.30 - ABONMA RED B - prva sobota v nedeljo, 29. t. m., ob 16. uri - ABONMA RED C - prva nedelja v sredo, 1. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED D - mladinski v sredo v četrtek, 2. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED E - mladinski v četrtek
		
izleti		mali oglasi
Smučarski klub Brdina organizira v nedeljo, 29. t. m., smučarski izlet v Flas-chau (Avstrija). Vpisovanje in informacije na sedežu - Proseška 131 - vsak torek in četrtek od 19. do 21. ure.
Tanji in	Igorju se je pridružila
mala	ANJA
Srečnima	staršema čestita, mali
Anji pa želi vse najboljše	
	kolektiv Indules
Igorja in Tanjo je osrečilo rojstvo male
ANJE
Srečnima staršema čestita, mali Anji pa želi obilo sreče in zdravja
upravni odbor Gozdne zadruge iz Padrič
čestitke
Igorja in Tanjo je osrečilo rojstvo male ANJE. Srečnima staršema čestita, mali ANJI pa želi vse najboljše KD Slovan.
V soboto, 21. t. m. je VITTORIO MO-SINA slavil 60. rojstni dan. Še mnogo zdravih in srečnih let mu želi žena Ema. Čestitkam se pridružuje Sandro z družino.
včeraj - danes
Danes, TOREK, 24. januarja 1989
MILISLAVA
Sonce vzide ob 7.35 in zatone ob 16.59 - Dolžina dneva 9.24 - Luna vzide ob
19.48	in zatone ob 8.51.
Jutri, SREDA, 25. januarja 1989
PAVEL
PLIMOVANJE DANES: ob 4.47 najnižje -15 cm, ob 10.12 najvišje 35 cm, ob
16.48	najnižje -57 cm, ob 22.33 naj višje 41 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka
7,5	stopinje, zračni tlak 1033,5 mb raste, veter 24 km na uro jugovzhodnik, vlaga 54-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 8,5 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
MANUFAKTURA PERTOT IVANA razprodaja od 17. januarja vso zimsko konfekcijo. Na telovadnih čevljih popust do 40%.
OSMICO je odprl Anton Bole pri Piščancih.
OSMICO ima odprto Rado Štrajn v Dolini št. 153.
OSMICO je odprl v Ricmanjih Berto Pregare. Toči belo in črno vino.
KUKUKEVI v Doberdobu so odprli osmi-co. Poleg vina nudijo svež prigrizek iz domačih kolin.
FARMA Srečko Tomšič prodaja po 2.000 lir kokoši. Tel. 0481/882064.
KUPIM otroški stolček za avto. Tel. po 17. uri na št. 821255.
PRODAM zazidljivo zemljišče v okolici Trsta, primerno za zgradnjo stanovanjske hiše z vrtom in pogledom na morje. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša".
PRODAM fiat 131 panorama v dobrem stanju. Tel. 201127 od 8. do 17. ure.
PRODAM seat fura, letnik 1984, v odličnem stanju, za 3.500.000 lir, možnost dogovora. Tel. 577537 ob urah kosila.
PRODAM harmoniko, skoraj novo, 120 basov, znamke piattanesi, model super mosette, 1.200.000 lir. Tel. 0481/20002.
HIŠO z zemljiščem iščem v okolici Gorice, tudi potrebno popravil. Tel. 040/575145 v večernih urah.
ZEMLJIŠČE, zazidljivo za trgovsko dejavnost ali primerno zgradbo kupim v gotovini na področju Nabrežine-Ses-ljana. Pismene ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Trgovska dejavnost".
IŠČEMO tehnično osebje za popravila televizorjev. Tel. danes od 9. do 13. ure na št. 813353.
PRODAM optični in navaden Mause za kompjuterje PC, oba z originalnim programom za risanje in navodili. Tel. 213410 - Stojan.
PRODAMO akacijeva drva, cela ali seža-gana. Pri večjem naročilu, najmanj 70 stotov, tudi metrska, suha in sklana. Tel. 0481/884161 ob večernih urah.
PRODAM mladiče pritlikavega pudla, pekineserja, schnauzerja in škotskega ovčarja, cepljeni, rodovniški, cena
250.000	lir. Tel. 0481/882317.
URADNICO s poznanjem računalnika takoj zaposlimo. Tel. 226228 od 18. do 19. ure.
___________prispevki__________________
Ob 1. obletnici smrti (23. 1. 1988) matere Albine (Mile) Micali iz Boljunca daru- , jeta hčerki Sonja in Silva z družinama
40.000	lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Karla Kalca daruje Sonja Gornik z družino 20.000 lir za KD Skala iz Gropade.
V	spomin na Karla Kalca daruje sestrična Marija (Gropada 74) 20.000 lir za KD Skala.
V	spomin na Ladija Križmančiča darujeta Mili in Pino Purič 20.000 lir za KD Skala.
V	spomin na Ladija Križmančiča in Karla Kalca daruje Milka Pečar (Gropada)
20.000	lir za KD Skala.
V	spomin na Giovanno Kariš darujeta nečaka Miro in Giusto 100.000 lir za PD Kolonkovec.
V	spomin na Slavka Danielija darujeta Sonia in Severino 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Francko Štoko darujeta Ivan in Anica Ciani 20.000 lir za ZPZ Prosek-Kontovel.
V	spomin na Tonkota Husuja darujeta Ivan in Anica Ciani 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Mirka Luina daruje Karla
30.000	lir za SKD Barkovlje.
V	počastitev spomina pok. Mirka Luina daruje_ družina J. Bole 50.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	počastitev spomina Štefanije Grgič daruje družina S. Bole 25.000 lir za SZ Gaja in 25.000 lir za ŠD Slovan.
V	spomin na Marčela Sedmaka darujeta Sonja in Redy Angius 20.000 lir za ŠD Kontovel.
Namesto cvetja na grob Ivana Pečeni-ka darujeta Albert in Bogomila z družino
50.000	lir za MePZ Rdeča zvezda.
Ob 1. obletnici smrti nepozabne hčerke Nade daruje mama Eda 20.000 lir za ŠD Vesna, 20.000 lir za ŠD Mladina in
20.000	lir za KD Vesna.
V	počastitev spomina dr. Aleksandra Skerlavaja darujeta žena in otroka
200.000	lir za COŠ F. Venturini iz Boljunca ter 150.000 lir za PD Slovenec.
Namesto cvetja na grob Aleksandra Skerlavaja daruje Milka Žerjal 20.000 lir za Sklad M. Čuk.
V	spomin na Ivana Počkaja darujeta Marija in Silvan Žagar 25.000 lir za ŠD Zarja.
V	spomin na pok. Alojza Čoka daruje Avguštin Čok 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Ob 22. obletnici smrti Alojza Gornika darujeta žena Štefanija in hči Lilijana z družino 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Alojzija Čoka iz Lonjerja daruje Lojzka Čok 20.000 lir za cerkev sv. Trojice na Katinari.
Ob 22. obletnici smrti dragega brata Edvina daruje Slava Starc z družino
30.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Iva Laurenčiča daruje Neda 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Za potresence v Armeniji darujejo: Karlo Malalan 10.000 lir, Pepi Čuk 10.000 lir ter Karlo Gregori (Bazovica 176)
50.000	lir.
Za gradnjo sedeža KPI na Opčinah daruje G. Meli 30.000 lir.
Ivan Ban - Batiča daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku.
Namesto cvetja na grob Marije Wil-helm daruje Karla Smotlak 25.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
RODILI SO SE: Agata Venier, Sara Dosmo, Silvia Del Buono, Jessica Madot-to, Erik Kosmina, Lorena Rizzi, Marco La Magra, Daniele Žara, Manuel Zuppin, Lorenzo Popa, Elena Ramalli, Daniel Mozenic, Elisabetta Arigliano.
UMRLI SO: 89-letna Ida Alberti, 81-letna Giovanni Maria Sanna, 94-letna Ottilia Flaschner, 86-letna Maria Sim-sich, 71-letni Ernesto Russo, 66-letna Liliana Soleri, 74-letna Iolanda Leghissa, 67-letna Violetta Hervatic, 79-letni Dante Muzzi, 83-letna Antonietta Perosich, 78-letna Iolanda Vuch, 70-letni Andrea Bo-nifacio, 67-letna Livilla Decastro, 85-letni Nicolo Corsi, 76-letna Anna Brollo, 59-letni Ruggero Parovel, 78-letni Mario Pockar, 73-letni Alfredo Virando, 82-let-na Anna Cepich, 90-Ietna Vittoria Miscu-lini.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 23., do sobote,
28. januarja 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Rossetti 33, UL. Roma 16, Ul. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, UL. Flavia 89 (ŽAVLJE).
OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923)
-	samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Darujte v sklad
Mitje Čuka
menjalnica
23. 1. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1353,500	1335.—
Nemška marka........ 732,850	731.—
Francoski frank..... 215,080	213.—
Holandski florint ... 649,050	647.—
Belgijski frank.....	34,998	34,500
Funt šterling....... 2393.— 2370.—
Irski šterling...... 1960,700 1940.—
Danska krona........ 188,970	186.—
Grška drahma........	8,833	8,300
Kanadski dolar...... 1137,500	1120.—
Japonski jen ........ 10,551	10.—
Švicarski frank..... 864,380 860.—
Avstrijski šiling... 104,226	103,800
Norveška krona...... 202,040 199.—
Švedska krona....... 215,310 213.—
Portugalski eskudo .	8,942	8,400
Španska pese ta ..... 11,796	11,200
Avstralski dolar .../. 1183,750 1135.— Jugoslov. dinar .....	—	0,19
ECU.................. 1527,950	—
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet : Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
V TRSTU
ITALSTVL
Trg Dalmazia 1
VELIKA PRODAJA
KOŽUHOV IN ŠPANSKEGA SHERLINGA IN USNJENIH OBLAČIL
moška in ženska visoka moda 1988/89
PO TOVARNIŠKIH CENAH
ITALSTVL, TRST, TRG DALMAZIA 1
Novost v Trstu: lahka glasba kot nosilni učni predmet
Glasbena šola mladih za mlade
TRST — Verjetno damo vtis nečesa že izrečenega in pogretega, če še enkrat ponovimo, da je Trst mesto, ki tako socialno kot kulturno životari na robu neke province, seveda tako duhovno kot tudi geografsko (ta pojma pa sta tu idealno povezana) in da je marsikaj, kar se v njem dogaja, prav zaradi tega endemičnega obstoja negativnosti, že rojeno mrtvo ali z napako. V mislih imamo nekatere vodilne tržaške kulturne pobude, ki - tudi če so po naključju nove - dišijo po nostalgičnosti in po obujanju časa, ki ga ni več.
In vendar... In vendar se je v Trstu pred kratkim nekaj bistvenega premaknilo na glasbenem področju kot dokaz, da... izjema potrjuje pravilo. Skupina dinamičnih glasbenikov je namreč pred kratkim ustanovila glasbeno šolo, ki ni samo velika novost za tržaško stvarnost, temveč tudi en delček mozaika pri osvežitvi vseitalijanske glasbene stvarnosti.
Za kaj pravzaprav gre? V Italiji obstajajo le konservatoriji in glasbene šole, na katerih se študent -bodoči glasbenik uči klasičnih inštrumentov, predvsem pa klasičnega pristopa do njih. Ni pa šol, na katerih bi poučevali inštrumente z izključno uporabo za lahko glasbo. Zakaj? V Italiji, pa tudi drugje, imajo uradni kulturni krogi lahko glasbo za podkulturo ali celo psev-dokulturo, zato pa so jo tudi izrinili iz uradnih kulturnih forumov.
Glasbeno šolo, ki so jo imenovali Cinquantacinque (ker je 1955 rojstna letnica večine njenih ustanoviteljev, vključno z Angelom Bai-guero, ki je njen umetniški vodja) so po približno dveh letih raznovrstnih naporov (pa tudi marsikaterih odporov) odprli aprila lani, pouda-
rimo pa lahko, de je že po nekaj mesecih obstoja njeha dejavnost in vsestranska uspešnost presegla najbolj rožnata pričakovanja. Trenutno obiskuje glasbeno šolo Cin-quantacinque kakih 300 dijakov, nekateri tečaji, npr. kitare, pa so že zaprti, ker je dijakov enostavno preveč.
V pogovoru o šoli so nam Angelo Baiguera, učitelj bobnov Gabriele Centis in učitelj kitare Fabio Mini povedali, da si sploh niso pričako-vai takega navala dijakov (predvsem mladih, saj jih je kakih 80 odstotkov od 14. do 25. leta starosti!). Iz tega izhaja, da se je v Trstu, pa
tudi v okolici (dijaki, kot tudi učitelji prihajajo iz vse dežele, pa tudi iz Slovenije) še kako čutilo pomanjkanje tako šole, v kateri bi učili lahko glasbo, pač kitaro, bobne, kitaro bas, klavir, saksofon in drugo.
Kaj pa »tehnični podatki«? Šola se nahaja v Trstu v Ul. Carli 10 na Elizejskih poljanah, lekcije pa so seveda redno vsak dan. Umetniški vodja je, kot rečeno, znani pevec Angelo Baiguera, odgovorna za klasično oz. lahko glasbo pa sta Roberto Rados (sicer pevec v Verdiju) in Gabriele Centis. Za odnose z javnostjo je odgovoren Fabio Ome-
ro, upravnik je Guglielmo Danelon. Tečaji so razdeljeni na dve skupini in sicer za glasbila za klasično ter glasbila za lahko in jazz glasbo. Kitaro v funkciji lahke glasbe učita Fabio Mini (odličen »instinktiven« kitarist delno samouk, ki je že izdal samostojno ploščo) in Mimmo Rossi, klavir Pierpaolo Cogno (lahka glasba) in Reana De Luca (klasična), solopetje Paolo Brachetti (lahka glasba) in Roberto Rados (»klasična«), bobne Gabriele Centis, kitaro bas Sergio Candotti, klaviature Francesco Contadini, saksofon Nevio Zaninotto ter flavto Bianca Mestroni.
Stranskih dejavnosti šole je še ogromno, saj je njen sedež pravi socialni center s svojo dvorano za koncerte. V okviru šole prirejajo razne teoretične tečaje o sprejemanju lahko glasbe, o nastajanju avtorske pesmi, o jazz glasbi in še mnogo drugih, poleg tega pa predstavljajo nove plošče ter jih tudi izdajajo, prirejajo koncerte svojih dijakov in raznih ansamblov in pevcev, ter skrbijo za to, da se lahko najbolj nadarjeni in ambiciozni mladi glasbeniki in pevci, pač dijaki te šole, po svojih sposobnostih tudi uveljavijo.
Glasbena šola Cinquantacinque je torej stvarna, prijetna in pravzaprav bistvena poživitev tržaškega glasbenega obzorja, interesenti pa lahko dobijo vse informacije vsak dan direktno na šoli dopoldan od 10.30 do 12.30 ter popoldne od
15.30	do 19. ure, tudi telefonsko (tel. 307309). Vpisovanje na tečaje je vedno odprto za vse, glasbena šola pa stalno prireja nove, da bi pač zadovoljila vse okuse mladih, ki si želijo mlade in »svoje« glasbe.
DUŠAN JELINČIČ
Razpis natečajev KS Koper in Radia Koper
Kulturna skupnost občine Koper in Radio Koper-Capodistria razpisujeta dva javna nagradna natečaja za izvirne humoreske: za daljše proze (tekst naj obsega od dveh do petih tipkanih strani) in za krajše tekste (v obsegu dveh tipkanih strani).
Za prvo skupino so predvidene naslednje nagrade:
1.	nagrada 400.000,- din
2.	nagrada 350.000,- din
3.	nagrada 300.000,- din
4.	nagrada 250.000,- din
5.	nagrada 200.000,- din
Za krajše humoreske pa:
1.	nagrada 300.000,- din
2.	nagrada 250.000,- din
3.	nagrada 200.000,- din
4.	nagrada 180.000,- din
5.	nagrada 150.000,- din
Humoreske so lahko tudi dramatizirane za dva ali tri glasove. Vsa nagrajena dela bodo odkupljena in izvedena. Tri izvode besedila pošljite priporočeno na naslov Radio Koper-Capodistria s pripisom Natečaj za humoreske do 31. marca 1989. Osebni podatki avtorja naj bodo priloženi v posebni zapečateni ovojnici z naslovom humoreske na ovitku.
Natečaj velja za vsa besedila v slovenskem jeziku - tudi v primorskem narečju. Zaželena je primorska tematika. Prispela besedila bo ocenila posebna žirija.
Berite
»Novi Matajur«
P~^ RAI 1___________________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nadaljevanka: N on bas-ta una vita
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
14.00	Dok.: Kvarkov svet
14.45	Pravljica: Pojoči oreh
15.00	Aktualno: Italijanska kronika
15.30	Tednik: Sever kliče Jug, Jug kliče Sever
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualno: Spaziolibero
17.55	Danes v parlamentu in dnevnik
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Tednik: TG1 - Sette
21.20	Variete: Biberon
22.20	Dnevnik
22.30	Nočni rock: Bobby McFerrin
23.00	Aktualno: Per fare mez-zanotte
24.00	Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Inf. oddaja: Otrok 90. let
ne rai 2____________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Le due sorelle (dram., It. 1951, r. Mario Volpe)
10.20	Risanka
10.55	Rubrika: Trentatre
11.05	Tečaj ruščine (1. lekcija)
11.35	Nanizanka: Uno psico-
logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nan.: Saranno famosi
14.45	Dnevnik, Argento e oro
16.55	Iz parlamenta
17.05	Dok.: Živali sonca
18.00	Rubrika: Come noi
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Torna El Grinta (vestern, ZDA 1975, r. S. Millar, i. John Wayne, Katharine Hepburn)
22.20	Dnevnik, nato II sicario
22.50	Variete: Chiappala chi-
appala
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.40	Glasbena oddaja: International DOC Člub 0.35 Film: Diario di un cura-to di campagna (dram., Fr. 1950)
^ RAI 3_________________
10.30	Hokej na ledu: Fiemme-Fassa
10.55	Smučarski tek (iz Lava-roneja)
11.15	Nadaljevanka: Destini
12.00	Informativna oddaja: Meridiana
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobr. oddaji: Otroški laboratorij, 15.00 Zgodovina olivnega olja
15.30	Popoldne z opero: Attila (Giuseppe Verdi)
16.20	Hokej: Vercelli-Castig-lia
16.45	Smučarski tek
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Variete: Videobox
18.00	Dokumentarec: Geo
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Aktualno: Io confesso
20.30	Aktualno: Allarme in citta
21.20	Nanizanka: Schimanski sul luogo del delitto
22.50	Dnevnik - večerne vesti
23.00	Ekološka rubrika: Greenpeace - La nave dell'-arcobaleno
23.50	Dnevnik - večerne vesti 0.05 Dok.: Pred 20 leti
P|f RTV Ljubljana 1
8.30	Počitniški spored: Mačkon in njegov trop - Velika ljubezen
9.00	Periskop: Črna gora
9.40	Otroški spored: Kam, kje, kako med počitnicami, 9.45 nadaljevanka David Copperfield (1. del), 10.35 dokumentarec Družina Šimpanzov (1. del), 11.15 Lonček kuhaj - Piškoti
11.20	Risanka
11.30	Film: Prevara (vestern, Kan. 1984, r. Števen Hil-liard Štern, i. Kirk Douglas, James Coburn)
16.30	Dnevnik
16.45	Košarka: Žalgiris - Gibona (prenos iz Kaunasa)
17.55	Video strani
18.00	Spored za otroke in mlade: Tedenski zabavnik
19.10	Risanka, Okno, Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Ciklon
Tracy (5. del)
21.50	Dnevnik
22.00	TV Most: Ljubljana-Zagreb-Beograd, reforma ZKJ
23.30	Video strani
P*) TV Koper_____________
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box
14.10	Tenis: Australian Open (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Tenis: Australian Open (pon.)
18.50	TVD Novice
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
TRST — Ob tradicionalnem seminarju za italijanske šolnike v Jugoslaviji TRST — BIC za razvoj industrijske dejavnosti GORICA — Černigojeva dela v galeriji Exit
19.30	TVD Stičišče
20.00	Tenis: Australian Open (posnetki iz Melbourna)
22.30	TVD Novice
22.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.10	Tenis: Australian Open
rfžT RTV Ljubljana 2
18.45	Naša pesem '88: Zborovodje vi (11. odd.)
19.30	Dnevnik
20.05	Dok.: Mladina
20.40	Svet na zaslonu
21.25	Videogodba
22.05	Zabavni torek
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naše ljube navade in razvade; 8.40 Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: (12.00) Svet v črno-belem (12.40) Zbori; 13.20 Glasba po željah, 13.30 Od Milj do Devina; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Oddaja iz Benečije;
15.00	Roman: Moj Kras (14. del); 15.11 Glasba, novice; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Radijska igra: Gost v studiu (Janez Povše, r. Mario Uršič); 18.40 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.00 Danes ob 13.00;
13.30	Čestitke; 14.02 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbene šole; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Sepetov ansambel; 20.00 Slovenska zemlja; 20.35 Odskočna deska: Klementina Pleterski (violina); 21.05 Radijska igra: Kandidat; 22.00 Zrcalo dneva;
22.30	Slovenski pevci šansonov; 23.15 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
CANALE 5_______________
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - II matrimo-nio, 9.30 General Hospi-tal
10.35	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.35 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma-
trimoniale
15.30	Nan.: La časa nella prate-ria, 16.30 VVebster - Ami-cizia in pericolo
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Cest la vie, 18.00 O.K. il prezzo e giusto! (vodi Iva Zanicchi)
19.00	Kviza: II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Columbio)
20.30	Nanizanke: Dallas, 21.30 Dynasty, 22.30 Due come noi
23.30	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0-	50 Rubrika: Premiere
1-	00 Nanizanki: Baretta - I
borsaioli, 2.00 Mannix -Riscatto per ieri
RETE 4________
8.00	Nanizanki: Lou Grant,
8.50	Switch
9.45	Film: Bandito si... ma d'o-nore (kom., Fr. 1962, r. Jean Chorasse, i. Louis De Funes)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nadaljevanke: Sentieri,
14.30	La valle dei pini,
15.30	Cosi gira il mondo,
16.30	Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'a-more
18.00	Nanizanka: New York New York
19.00	Vesti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - Gioco d'azzardo
20.30	TV film: Agatha Christie - Assassmio allo spec-chio (krim., VB 1985, r. Dick Lowry, i. Bette Davis, John Mills)
22.20	Dok. oddaja: Big Bang
23.05	Film: Non c’e fumo senza fuoco (dram., Fr. 1972, r. Andre Cayatte, i. Annie Girardot)
1.30	Nanizanka: Vegas - Sorelle pericolose
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Hardcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nan.: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanke: D'Artagnan
20.30	TV film: Don Tonino -
Delitto al night club (krim., It. 1988, r. F. Gas-peri, i. Gigi Sammarchi)
22.40	Kviz: Per la strada
23.10	Variete: Megasalvishow
23.25	Nogomet: za Pokal Pele, Italija-Urugvaj
1.25	Rubrika: Premiere
1.35	Nanizanka: Samurai
ODEON________________
7.30	Nanizanka: Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes (ob 11.00) nan. Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanka: Maria
19.00	Filmske novosti
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: La diga sul Pacifico (dram., ZDA 1958, r. Rene Clement, i. Anthony Per-kins, Silvana Mangano)
22.30	Film: La corsa della lep-re attraverso i campi (krim., Fr. 1972, r. Rene Clement, i. Jean-Louis Trintignant)
1.00	Nan.: Mary Hartman
TMC____________________
11.00	Nan.: Daniel Boone
12.00	Nadaljevanka: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Programma Cicog-na (kom., ZDA 1982, r. VVilliam Wiard, i. Suzan-ne Pleshette)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.45	Dokum. o naravi
19.15	Ogledalo življenja
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Nan.: Chicago-story
21.50	Aktualno: Galileo
22.40	Aktualno: TMC nocoj
23.05	Rubrika o motorjih
23.40	Športne vesti
TELEFRIULI_____________
12.00	Nanizanka: Primus
12.30	Dok.: Pustolovščina
13.30	Nanizanka: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Oddaja o obrtništvu
20.30	Športne vesti
21.30	Nanizanka: Ouando arri-va il giudice
22.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.30	Inf. oddaja: News
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
(slovenski program)
12.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Druga jutranja kronika; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na Radiu Koper; 13.45 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualno; 18.00 Glasbene šole; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30,	10.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Turistični prispevek; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 15.00 O avtomobilizmu; 16.00 Kriminalka; 16.33 Mi in vi; 17.00 Show busi-ness; 17.33 Filmska glasba; 18.00 Bub-bling; 18.33 Prijatelj D J; 19.00 Zimzeleni;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 12.00 Mozaik; 17.00 Filatelistična oddaja; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta in Nočna glasba.
Pristanišče Portorosega preraslo v pristanišče deželnega pomena
Pristanišče Portorosega v Tržiču je stvarnost, ki je danes posebnega pomena za celotno gospodarstvo dežele Furlanije-Julijske krajine. Skrb za njegov nadaljnji razvoj mora zato v znatno večji meri nujno prevzeti Dežela.
O tej problematiki je bil govor na nedavnem srečanju med predsednikom pokrajinske uprave Gianfrancom Criscijem in odbornikom za načrtovanje, Edoardom Brešanom in člani pred kratkim ustanovljenega Odbora gospodarskih operaterjev pristanišča Portorosega. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua in ravnatelj posebne zbornične agencije za pristanišče Bruno Podbersig.
Vse večji pomen pristanišča v deželni stvarnosti potrjujejo številčni podatki glede prometa, so poudarili predstavniki Odbora, predsednik Stoppani in podpredsednika Butti in Poli.
Lani so v Portorosegi že spet zabeležili nov absoluten rekord v pretovoru preko 2 milijona ton blaga.
Tak razvoj odpira številna vprašanja pravočasnega programiranja dejavnosti in po veča vanj a prometa, zaposlovanja osebja V vseh sektorjih, (danes je v raznih dejavnostih v pristanišču zaposlenih okrog 200 oseb) usklajevanje raznih pobud.
Predsednik Pokrajine Crisci in odbornik Bressan sta orisala vlogo in pristojnosti Pokrajine na področju gospodarskega načrtovanja in pouda-
rila zlasti še pomen izboljšave obstoječih, oziroma gradnje novih prometnih infrastruktur.
O tej problematiki bo tekla beseda na skorajšnjem srečanju med predstavniki Pokrajine in predsednikom deželne vlade Biasuttijem. Biasutti bo obiskal Gorico predvidoma 30. t. m.
Predsednik Trgovinske zbornice je na srečanju podčrtal pozornost te ustanove in nemajhna finančna sredstva, ki so bila doslej vložena za razvoj pristanišča. Nove naložbe se obetajo tudi v bodoče.
Srečanje so predstavniki vseh ustanov in organizacij ocenili kot zelo pozitivno.
Odbornik, trenutno brez resorjev pojasnjuje ozadje spora v odboru
Občinski odbornik Vincenzo Esposito, ki mu je župan Scarano pred dnevi odvzel vse resorje in se je dejansko znašel v položaju odbornika brez listnice, je v daljšem poročilu za tisk pojasnil ozadje svoje odločitve in spora, ki je nastal okrog upepeljevalnika. Pred dnevi smo poročali, da je Esposito, ki pripada socialdemokratski stranki, že na prvi seji odbora, kjer je bil govor o onesnaževanju, ki naj bi ga povzročal upepeljevalnik, napovedal, da bo županu vrnoil mandat za okolje in civilno zaščito, v kolikor ne bodo sprejeti določeni preventivni ukrepi, med drugim ustavitev delovanja upepeljevalnika.
Esposito v poročilu za tisk pojasnjuje, da je takrat predlagal takojšnjo izvedbo širše raziskave o vrsti in stopnji onesnaženosti, ki naj zajame širše območje in tudi industrijske obrate.
Socialdemokratski odbornik je, kakor piše v sporočilu, predlagal tudi namestitev elektrofiltrov na objektu. Poudaril je nadalje nujnost čimprejšnjega srečanja s Predsednikom pokrajine.
V Odboru je bilo doseženo soglasje o vseh predlogih, razen o tistem, da bi upepeljevalnik ugasili, potem ko bi našli začasno rešitev za odlaganje odpadkov.
Esposito odločno zanika, da bi bila njegova pobuda v kakršnikoli zvezi s politično akcijo, ki jo je sprožila opozicija. "Gre za osebno stališče, ki nikakor ne postavlja v dvom veljavnosti programa in trdnosti sedanje koalicije."
Besedo imajo zdaj predstavniki strank koalicije.
Na pobudo goriške Občine
Jutri hrvaški umetniki
v soboto Kogoj na gradu
Goriška Občina prireja v tem tednu dvoje zanimivih predstavitev slovenske oz. jugoslovanske umetniške ustvarjalnosti. Jutri, 25. januarja, bodo v galeriji deželnega avditorija v Ul. Roma odprli razstavo zagrebških likovnikov. Pobudo z naslovom Zagrebški umetniki - likovni izrazi je uresničila goriška občinska uprava v sodelovanju z Mednarodnim centrom za kulturne storitve v Zagrebu in goriškim Združenjem esperantistov, ki je v zadnjih letih navezalo plodne stike z zagrebškimi kulturniki in posredovalo pri predstavitvi del tamkajšnjih umetnikov v Gorici.
Na razstavi bodo predstavili različna likovna dela - slike, grafike in kiparske izdelke - osmih med vodilnimi hrvaškimi umetniki, ki so danes v ospredju v Jugoslaviji nasploh. Razstavo bodo odprli jutri ob 18. uri, na ogled pa bo do 15. februarja.
V soboto, 28. januarja, napoveduje odborništvo za kulturo na goriški Občini še drugo zanimivo razstavo. Na gradu bodo odprli razstavo "Oskar Kogoj -nature design". Ob odprtju prirejajo v soboto ob 18. uri srečanje v grofovi dvorani na gradu, na katerem bo ravnatelj departmaja za zgodovino in kritiko umetnosti na Univerzi v Benetkah prof. Giuseppe Mazzariol spregovoril o slovenskem oblikovalcu Oskarju Kogoju.

SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Hermann Broch
POVEST SLUŽKINJE ZERLINE
Režija Žarko Petan	Igra Bogdana Bratuž
PONOVITVE:
jutri, 25. t. m., ob 20.30 v župnijski dvorani v Doberdobu v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah v petek, 27. t. m., ob 20.30 v KD Briški grič v Števerjanu
Stališče
Slovenske skupnosti
Svoje stališče v zvezi s polemikami ob vprašanju onesnaževanja okolja, ki naj bi ga povzročal upepeljevalnik, je včeraj posredovalo pokrajinsko tajništvo SSk za Goriško.
Tajništvo, je rečeno v sporočilu za tisk, potrjuje že večkrat izrečeno stališče do tega vprašanja in izreka popolno podporo sovodenj-ski občini in občanom v njihovem boju za rešitev tega perečega problema.
Kar zadeva položaj na Občini v Gorici, bo SSk določila stališče na seji pokrajinskega sveta stranke, ki bo jutri zvečer v Sovodnjah.
Predavanje o vzponu na K-2
Novogoriško planinsko društvo je v program rednih predavanj tokrat uvrstilo večer o jugoslovanski alpinistični odpravi na drugo naj višjo goro sveta, na K-2.
Predaval bo udeleženec te odprave, Pavle Kozjak, ki bo prikazal tudi 200 barvnih diapozitivov. Zanimivo predavanje bo nocoj v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici, pričelo pa se bo ob 18. uri. (E. Č.)
V razpravi na pokrajinskem kongresu združenja CNA
Problemi in perspektive obrtništva
Delegati približno 750 obrtnikov, ki so na Goriškem vključeni v strokovno združenje CNA, so se v nedeljo zbrali na pokrajinskem kongresu v dvorani Trgovinske zbornice. Na zasedanju so s tematskimi poročili osvetlili stanje glede vprašanj, ki pobliže najbolj zanimajo obrtnike, po živahni in mestoma nekoliko polemični razpravi pa so odobrili kongresni dokument ter izvolili svoje predstavnike na deželnem kongresu ter odbor CNA za goriško pokrajino.
V uvodnem dopoldanskem delu je po krajšem posegu pokrajinskega predsednika Združenja Enza Miculina tajnik CNA na Goriškem Giuseppe Maržo podal izčrpno poročilo o stanju obrtništva na splošno 'ter podrobneje na Goriškem, o težavah in pričakovanjih tega pomembnega dela gospodarstva. Miculin je ugotovil, da so v zadnjem štiriletju, od prejšnjega kongresa, beležili pozitivna in negativna dejstva. Med prvimi izstopa gotovo priznanje pomembne vloge obrtništva pri zaposlovanju in pridobitev specifične vloge združenja v sindikalnih pogajanjih. Po drugi strani pa prevladujejo številni negativni dejavniki: prepočasno prilagajanje evropskemu združevanju, slabo delovanje državnega birokratskega aparata in zmedeno kopičenje predpisov, ki ovirajo razvoj obrtništva, pa še davčna bremena, ki so po mnenju obrtnikov pretežka.
Podrobneje je ta vprašanja razčlenil tajnik Maržo. Dejal je, da so za razvoj obrtniških in manjših industrijskih podjetij potrebni različni inštrumenti: od fiskalnih posegov, do olajšav pri ceni dela in denarja, do sistema zaposlovanja in javne pomoči za prilagajanje novostim, ki jih bo prineslo združeno evropsko tržišče. Ce se velika podjetja pripravljajo na leto 92 s koncentracijo kapitalov, je pri manjših s primernimi posegi javnih ustanov nujno okrepiti združevanje, predvsem kar zadeva skupne storitve v korist obrtnikov, pa poklicno usposabljanje in specializacijo. Kar zadeva
našo pokrajino, naj bi izboljšali povezave, prometne in druge, med tržiškim pristaniščem, blagovnim terminalom pri Standrežu in drugimi strukturami. Boljše je treba izkoristiti ugodnosti paketa za Trst in Gorico, izrabiti nove možnosti gospodarskega sodelovanja z Jugoslavijo. Maržo se je tudi dotaknil problemov v odnosih z drugim obrtniškim združenjem in sindikalnih vprašanj.
Splošnemu so sledila štiri tematska poročila. L. Camaur je govoril o fiskalnih vprašanjih. Zavrnil je mnenje, ki danes izenačuje obrtnike z davčnimi utajevalci. Predvsem utajevalci niso samo obrtniki, pač pa je ta pojav zelo razširjen. Treba je tudi upoštevati kaos v zakonodaji, povečan podjetniški riziko, premajhno socialno varnost obrtnikov. Davčni odpust je označil kot absurd, ker naj bi bil le nekak dodatni davek za manjše davčne prekrške in neučinkovit proti celotnemu fenomenu utajevanja.
Drugi referenti so spregovorili o sindikalnih odnosih (R. Rossi), o prizadevanjih za izboljšanje zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja (L. Giorda) in pričakovanjih obrtnikov na področju kreditov (E. Fumis).
Med gosti (senator Battello, predstavniki KPI, PSI, PSDI, sindikatov CGIL in CISL ter drugih združenj) sta bila tudi predsednik SDGZ za Goriško Anton Nanut in predsednik obrtniške sekcije Bogdan Butkovič. V pozdravnih posegih sta predstavila značilnosti in delovanje združenja slovenskih gospodarstvenikov in izrekla pričakovanje po večjem sodelovanju za gospodarski razvoj naših krajev, ki je v skupnem interesu vseh operaterjev. Zanimiva sta bila tudi posega sindikalistov Colauttija in Bona, ki se nista izognila nekaterim kočljivim temam kot je vprašanje spoštovanja sindikalnih pravic v manjših podjetjih, pravičnejše davčne politike in izvajanja pogodb za zaposlovanje in poklicno usposabljanje mladih.
V Gorici veliko zanimanje za sekcijo Primotor kluba
Le do 30. aprila avtobus med Gorico in letališčem
Pogled na številno občinstvo ob sobotni predstavitvi kluba (foto Lutman)
V	nabito polni mali dvorani kulturnega doma v Gorici je bila v soboto predstavitev novoustanovljene sekcije Primotor kluba za goriško pokrajino. Dogodek predstavlja vsekakor mejnik v naši zamejski športni stvarnosti, saj gre za prvo slovensko organizirano motorno skupino na Goriškem.
V	imenu organizatorjev je pozdravil Marko Rojec, ki je tudi eden izmed pobudnikov za ustanovitev avtonomne sekcije Primotor kluba na Goriškem. Rojec je med drugim povedal, kako je pravzaprav prišlo do te zamisli, nakazal pa je tudi smernice delovanja skupine.
Osrednji govor in obenem tudi spodbudne besede novoustanovljeni skupini je izrekel predsednik TO za Goriško pri ŽSŠDI Aldo Rupel. V imenu italijanske motorne federacije sta pozdravila še pokrajinska delegata za tržaško in za goriško pokrajino. Rojstvo nove skupine je z navdušenjem pozdravil tudi Franco Zotti, ki se je pred kratkim z uspehom udeležil rallyja Pariz-Dakar. O uspehu večera priča že sama velika udeležba v glavnem mlajših navdušencev, ki bodo prav gotovo pristopili v motoklub.
Avtobusna povezava med ronškim letališčem in Gorico bo normalno delovala, če ne bo medtem prišlo do kakega ustreznega ukrepa, le do 30. aprila. Ista usoda bo doletela tudi avtobusno povezavo z Vidmom in Porde-nonom. To je v preteklih dneh sporočil ravnatelj konzorcija ronškega letališča Friuli Venezia Giulia Gio-vanni Cocianni. Avtobusna povezava je bila namenjena poletom proti Milanu in Rimu, v nekaterih primerih tudi mednarodnim poletom.
Vodstvo konzorcija trdi, da je odpoved avtobusne povezave posledica prevelikih denarnih izdatkov za kritje tega servisa in neustreznega ravnanja naše dežele, ki ni vključila tega prevoza v deželni načrt prevozov in je na ta način odpadla vsaka oblika finančne podpore.
Predsednik ronškega konzorcija sklicuja za jutri ob 10. uri v prostorih Trgovinske zbornice v Gorici sestanek z goriško občinsko upravo, pokrajinsko upravo, važnejšimi industrijsko-tr-govskimi združenji in z nekaterimi goriškimi javnimi ustanovami, da bi skušali poiskati, s skupnimi močmi, rešitev omenjenega vprašanja. Avtobusna zveza bo namreč postala pomemben element v bodočem razvojnem procesu ronškega letališča. Kmalu bodo namreč uvedli četrti dnevni polet v Rim, načrtujejo med drugim letalske povezave z Genovo, Budimpešto in Dunajem. Na jutrišnejm sestanku naj bi skušali dobiti način skupnega kritja tega prevoza, dokler ne bo deželna uprava vključila tudi to
uslugo v deželni prevozniški načrt. Na jutrišnjem sestanku bodo med drugim predstavniki ronškega konzorcija predstavili programe in perspektive za nadaljnje delovanje letališča v Ron-kah.
Kmalu začetek gradnje gledališča v Novi Gorici
V Novi Gorici bodo kmalu razpisali natečaj za oddajo del pri gradnji predvidenega kulturnega centra. V prvi fazi bodo zgradili novo gledališko dvorano z okrog 400 sedeži, in gledališki oder. Vsi načrti za oba objekta so pripravljeni. Z gradbenimi deli bodo začeli v prvih dneh meseca marca, gledališka dvorana in oder pa naj bi bila zgrajena do leta 1990.
Za financiranje del, ki bodo zelo po-memtfna za napredek gledališke in sploh kulturne dejavnosti v Novi Gorici, je Kulturna skupnost Slovenije že prispevala poldrugo milijardo dinarjev. (MD)
■ Goriško združenje za varstvo živali AIPA sporoča, da imajo v pasjem zatočišču "Ouattrozampe" v Ul. Brigata Sassari v Gorici večje število psov, ki bi jih radi oddali. Interesenti naj se javijo ob ponedeljkih, sredah in petkih od 14.00 do 15.30 na sedežu združenja v Ul. Boccaccio 6 (tel. 82173).
prispevki
Namesto cvetja na grob Branka Jur-na daruje družina Anton Frandolič 50 tisoč lir za pevski zbor Jezero v Doberdobu.
Namesto cvetja na grob Branka Jur-na daruje družina Eme in Ade Lavrenčič 50 tisoč lir v sklad za preureditev spomenika na Poljanah.
Namesto cvetja na grob Branka Jur-na darujejo Karlo, Pavlina, Cecilija, Virgilij in Melanija Černič z družinami 35 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Doberdobu, 35 tisoč lir za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah in 30 tisoč lir za balinarski odsek Danica.
Angela Nanut iz Štandreža daruje 15 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev za Goriško.
Namesto cvetja na grob Romana Bense darujejo družinski prijatelji 50 tisoč lir za kulturno in športno društvo Naš prapor.
Namesto cvetja na grob Romana Bense daruje Jerica Sošol 50 tisoč lir za lokostrelski odsek društva Naš prapor.
Namesto cvetja na grob Karli Lutman darujejo prijatelji 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah.
V sklad za zgraditev partizanskega spomenika v Rupi je Jožef Malič prispeval 30 tisoč lir.
včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada v tednu od 15. 1. do 21. 1. 1989
OKLICI: industrijski izvedenec Paolo Strgar in uradnica Manauela Salvadei, delavec Massimo Gratton in gospodinja Raffaela-Granito, zavarovalniški inšpektor Alessandro Nalgi in gospodinja Cate-rina Zorzut, učitelj Giovanni Carlo Asti in gospodinja Ariella Sedran, inženir Damjan Gorjan in trgovska pomočnica Caterina Princi.
POROČILA STA SE: fotograf Roberto Marega in učiteljica Claudia De Vetta.
_______________kino______________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Lorso«.
VERDI 19.00-22.00 »Bird«. Režija Clint Eastwood.
VITTORIA 17.30-22.00 »Residence«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 »Le baruffe chizzot-te«. Gledališka predstava.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »II caldo capric-cio«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA 18.00 »Sovražno področje«, 20.00 »Zadnji kitajski cesar«.
ŠEMPETER 18.00-20.00 »Rocky III«. DESKLE 19.30 »Črna vdova«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska - Ul. sv Mihaela - tel. 21074
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Alla salute - Ul. Cosulich 117 - tel. 711315
_________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 11. uri Giacomo Bu-lich iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Ločniku.
Tudi letos voz KD Skala na sprevodu v Gorici
Gabrci se pripravljajo na pust
Po drugem občnem zboru v Selcah
Kulturno društvo Jadro pripravlja pestro sezono
Skupina gabrskih pustovalcev pripravlja voz	(foto Čubej)
Le še dva tedna nas ločita od letošnjega pustnega torka, ki je v primerjavi s preteklimi leti nastopil sila hitro po novem letu. Mrzlično vzdušje se je polastilo nas vseh, saj se že ubadamo z morda "najtežjim" življenjskim problemom, in sicer kako se ošemiti za letošnji pust. Specializirane trgovine že dober mesec dni ponujajo pustne maske in najrazličnejša oblačila. Taka oblačila pa si v veliki večini primerov privoščijo le tisti, ki imajo lepo debelo denarnico, saj je treba za lepša oblačila odšteti kar precej deset in celo sto-tisočakov.
Največ ljubiteljev pustnega šemlje-nja si najraje pripravi obleko kar v lastni režiji. "Družinske šivilje" imajo v teh dneh nemalo dela, saj morajo dokončati sinu, hčerki, nečaku ali kakemu znancu razkošno masko.
V Gorici je za pust tudi navada, da se na pustno nedeljo zberejo po mestnih ulicah številni pustni vozovi, ki jih pripravljajo najbolj vneti pustoval-ci nekaterih mestnih rajonov ali bližnjih vasi. Seveda ne moremo primerjati goriškega mimohoda z razkošnim in ekstravagantnim mimohodom pustnih vozov v Viareggiu, ki spada v sam vrh svetovnega pusta. Kljub temu pa so bile tudi zamisli goriških navdušencev
deležne laskavih priznanj in odobravanj.
Člani kulturnega društva Skala iz Gabrij se tudi letos pripravljajo na pustni sprevod, ki bo po goriških ulicah v nedeljo, 5. februarja. Gabrci so že pravi izvedenci v pripravi pustnih vozov. V preteklih letih so dvakrat nastopili v Tržiču, enkrat v Romansu in kar devetkrat v Gorici. Eno leto so se celo podali na Tržaško, in sicer na Opčine, kjer sta jih sprejela neverjeten mraz in močna burja.
Letos so si člani društva zamislili voz, ki bo prikazoval... nekaj vseka-
kor zabavnega, ki nima nobene zveze z vinom, je pa tekoče narave. V prejšnjih dneh smo si ogledali delovišče na dvorišču društvenega poslopja v Gabrjah. Iz razumljivih razlogov so nas naprosili, naj bi zamolčali podrobnejši opis voza. Ob sobotah popoldan in nedeljah si številni Gabrci ob pomoči nekaterih Pečanov - skupno jih je približno petnajst - prizadevajo, da bi na najbolj zgovoren način upodobili k.... že spet bi nas zavedlo, da bi bralcem razkrili letošnjo skrivnost.
Kdaj so si Gabrci zamislili letošnji voz? Predsednik KD Skala Bernard Florenin nam je povedal, da so prve
zamisli zbrali v začetku decembra. Nekatere so žal morali takoj opusititi prav zaradi kratkega časa, ki jih je še ločil od pustne nedelje. Ko so izbrali motiv voza, je načrt izdelal Edi Sambo in že so stekla dela. Voz, na katerem bo slonela letošnja duhovita scena je društvu posodila kmetijska zadruga na Štradalti, materiale pa so pobrali malo vsepovsod.
Pripravo voza pa nedvomno ovira pomanjkanje primernega prostora. Kot so nam povedali navdušeni možje bi bil končni izdelek veliko lepši in kvalitetnejši, če bi lahko izkoristili za pripravo voza vsak prosti trenutek. Zaradi mraza, pred leti tudi zaradi deževja, so lahko voz pripravljali le ob sobotah in nedeljah. Kljub tem problemom pa so nam zagotovili, da ne bodo opustili te pustne navade, dokler jim bodo zdravje in sveže sile to omogočale.
V prihodnjih desetih dneh bo priprava na pust v Gabrjah dosegla svoj višek, saj bo treba poleg voza pripraviti tudi vsa vozu primerna oblačila. Letos bodo ta še posebno zanimiva in bo treba zato vložiti veliko truda poleg seveda primernih finančnih sredstev. Tu bo priskočila na pomoč goriš-ka Občina, ki bo krila stroške za letošnji tradicionalni pustni sprevod po Gorici, (mč)
Konec prejšnjega tedna je bil v Selcah drugi redni občni zbor kulturnega društva Jadro, \rkaterem delujejo Slovenci, ki živijo v Laškem. Na občnem zboru niso obnavljali društvenega odbora, saj po statutu določeni triletni mandat odbornikov še ni zapadel, pač pa so posvetili razpravo obračunu opravljenega dela.
Predsednik Karlo Mučič je v svojem poročilu naštel pobude, ki jih je društvo uresničilo od prvega občnega zbora, 17. novembra 1987, dalje. Obračun obsega miklavževanje, Prešernovo proslavo z recitalom pesmi Nivee Samar v sodelovanju z javnim večnamenskim kulturnim centrom, srečanje s Filibertom Benedetičem, obisk nekdanjih učiteljic v Ronkah Tusolinove in Šorlijeve, šolski natečaj Mi in morje, obisk likovne delavnice umetnika Vecchieta v Nabrežini, večer s psihologom dr. Riccardom Lucciom s Tržaške univerze. Decembra so priredili že drugo miklavževanje z nastopom tržaške amaterske skupine Potujoči po-tepači, v obračun društva pa sodi tudi vzpostavitev koristnih stikov z Občino Nova Gorica ter plodno in trajno sodelovanje s slovensko osnovno šolo v Romjanu.
Mučič je v svojem posegu spomnil, da je društvo, ki sodeluje tako z Zve-
Mednarodni posvet OZN o pravici do razvoja
V četrtek, 26. januarja, bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma celodnevni posvet na temo Združeni narodi in pravica do razvoja. Posvet, ki ga prireja mednarodni inštitut za pravne in gospodarske študije v korist razvoju - IGES, bo potekal ob priložnosti 40. obletnice Univerzalne deklaracije o človekovih pravicah. Prirejajo ga v sodelovanju s centrom OZN za človekove pravice, ki ima sedež v Ženevi, ter s podporo goriške Občine, Pokrajine, Trgovinske zbornice, Združenja industrijcev in Goriške hranilnice.
Posvet se bo pričel ob 9.30 s priložnostnim govorom predsednika mednarodnega inštituta IGES in pozdravnimi govori. Sledila bodo poročila generalnega direktorja in pomožnega tajnika Organizacije združenih narodov Jana Martenso-na, ambasadorja in člana komiteja za človekove pravice Omrana El-Shafeia, novosadskega univerzitetnega profesorja mednarodnega prava Dejana Janče in univerzitetnega profesorja v Milanu ter podpredsednika komiteja OZN za človekove pravice, Goričana Fausta Pocarja.
Posvet se bo nadaljeval tudi v popoldanskih urah, ko bo razprava in posegi drugih udeležencev na zasedanju. Posvet bo zaključil predsednik Inštituta za mednarodno poenotenje civilnega prava prof. Riccardo Monaco.
zo slovenskih kulturnih društev kot Zvezo slovenske katoliške prosvete, nastalo tudi na osnovi spoznanja, da je v slogi moč. Posameznik je v pretežno italijanskem jezikovnem okolju neizbežno podvržen asimilaciji, je dejal in nadaljeval z ugotovitvijo, da je z združevanjem mogoče kljubovati asimilacijskemu pritisku in ohranjevati živ slovenski jezik ter kulturo. To seveda zaradi nerazumevanja in raznovrstnih pritiskov okolja ni vedno enostavno. »Zato mora v nas dozoreti volja«, je dejal Mučič »da premagamo svoje predsodke, ki nas ločujejo in nam preprečujejo skupne pobude in nastope. Skupno lahko rastemo in se medsebojno bogatimo ob spoštovanju vsakega posameznika«. Obenem se je predsednik zahvalil tudi vsem slovenskim in italijanskim prijateljem, ki so pomagali društvu in podprli njegovo delovanje.
Po blagajniškem poročilu, ki ga je podala Štefanija Pahor, se je razvila razprava. Precej pozornosti so pri tem posvetili vprašanju nazadovanja števila otrok v vrtcu in šoli (letos so beležili padec od 17 na 15). Problem ima gotovo širše razsežnosti, nedvomno pa utegnejo biti njegove posledice težje tam, kjer je slovenski živelj že itak najbolj izpostavljen. Govorili so tudi o bodočem delovanju društva, pri katerem bodo skušali upoštevati želje občinstva, ki se je na anketi društva izreklo za predavanja o zdravju in prehrani ter razne tečaje. Po uspehu lanskega dopolnilnega tečaja slovenščine nameravajo tečaj ponoviti tudi letos, v kratkoročnem programu pa je še nekaj zanimivih pobud.
Že ta teden, v petek, 27. januarja, prirejajo na društvenem sedežu v Romjanu predavanje šolskega zdravnika in psihologa dr. Viljema Ščuke, ki bo spregovoril na temo Razvoj otrokovega značaja v naših krajih. V februarju bodo praznovali dan slovenske kulture, še isti mesec pa bo strokovnjak Pavel Medvešček predaval o spoznavanju in uporabi rastlin.
V začetku aprila napovedujejo še predavanje o radiesteziji, kar zadeva sodelovanje s šolo pa imajo v programu tečaj animacije za učence slovenske osnovne šole v Romjanu in šolski natečaj pred koncem šolskega leta.
Ribiči društva Vipava rešili iz suhe struge Soče 800 kilogramov rib
Izsušena in nič več bistra hči planin
Vremenoslovci napovedujejo v prihodnjih dneh poslabšanje vremena. Pravzaprav bi morali glede na izjemno dolgo sušno obdobje ob napovedi padavin govoriti o izboljšanju. V drugih predelih Italije je nekaj dežja in snega padlo že v prejšnjih dneh, čeprav zaenkrat še premalo, pri nas pa še vedno pričakujemo napovedane padavine po skoraj dveh mesecih popolne suše.
Posledice tega izjemnega stanja, kakršnega v zimskem obdobju nihče ne pomni, so v teh dneh vidne na strugi Soče, ki v zadnjih letih niti ob daljših poletnih sušah ni bila tako suha. Vodna gladina je povsod izjemno nizka, pri Sovodnjah, nedaleč od mostu avtocestnega odcepa med mednarodnim prehodom pri Štandrežu in Vilešem, pa je struga že povsem suha, tako da lahko gre človek peš čez Sočo, ne da bi se zmočil. Večino vode pri Ločniku črpajo za potrebe namakalnega konzorcija za gradiščansko in krminsko področje. Pri Sovodnjah ostajajo zato v strugi komaj nekaj več kot luže, pri omenjenem mostu pa se še ta malenkost vode izgubi pod zemljo.
Med raznimi posledicami tega zaskrbljujočega stanja je tudi velika nevarnost za ribje bogastvo v Soči. Te dni so člani ribiškega društva Vipava Posegli, da so iz suhe Soče rešili kar čimveč kvalitetnejših rib in jih prenesli v Vipavo, kjer je vodna gladina tudi že precej nižja kot navadno v tem obdobju, vendar zaenkrat še ni tako dramatičnih problemov kot v Soči.
Poseg so izvedli v sodelovanju in Pod nadzorstvom ribiškega čuvaja. Z manjšim generatorjem so z uporabo olektrike omamili ribe in jih nato v Posodah z vodo prenesli do Vipave. Na tak način so rešili okrog 800 kilogramov lipanov in postrvi, ki bi sicer ustali v smrtni pasti: na produ so namreč že našli precej poginulih rib, ki s° ostale v lužah in nato poginile, ko Se je voda izsušila.
Ribiči pa tudi opozarjajo na pro-dtem okuževanja vodnih tokov. Sedaj k° je malo vode, je tako v Vipavi, Predvsem pa v Soči videti vso umaza-RrJ0- ki se z industrijskimi odplakami !n °d drugod steka v strugi naših rek lh vedno bolj ogroža ribe v njih.
Fotografije (foto Marinčič), ki smo jih posneli te dni, kažejo izjemno pomanjkanje vode v Soči. Gornji dve sliki sta iz Sovodenj, kjer je severno od avtocestnega mostu še nekaj luž, južno pa, tja do pritoka Vipave, pa je struga suha že čez in čez. Spodaj je pregrada pri Zagraju kot izgleda danes, arhivski
posnetek pa kaže isti kraj ob povečanem pretoku po jesenskem nalivu v prejšnjih letih.
h analize konjunktuvne raziskave ISCO
Davčni ukrepi »preblagi«?
Najnovejša konjunkturna analiza raziskovalnega zavoda ISCO navaja, da se je leto 1989 začelo v znamenju še nadaljnjega gospodarskega napredka: povpraševanje po blagu in storitvah na italijanskem tržišču se veča, prav tako se množijo naročila iz tujine, industrijska proizvodnja pa je »dinamična«. Neravnovesje v trgovinski bilanci ni zaskrbljujoče, temveč samo malce zaznavnejše kot v »bližnji preteklosti«, pač pa je ISCO pritisnil na alarmni gumb zaradi navitja cen na debelo in na drobno: decembra 1988 je porast življenjskih stroškov dosegel 5,5%, tako da se je celoletna inflacijska stopnja povzpela do 5%, medtem ko je predlanskim znašala 4,7%.
O stanju na področju javnih financ ISCO trdi, da so se lani državni izdatki občutno povečali in da so bili decembrski davčni ukrepi vlade »preblagi«, kar zadeva raztegnitev obdavčljive dohodkovne osnove. Tako so povečanje katastrskih rent in ukrepi proti pojavu »zakonitega« obilja obveze o plačevanju davščin (»elusione«) le delček vsega, kar je še mogoče ukreniti na tem področju. Zaradi pretiranega seganja po davčnih mehanizmih se v davčnih zavezancih porajajo obrambne reakcije, ki v perspektivi lahko izvotlijo vladne ukrepe vsake učinkovitosti, saj se prizadeti stanovi združujejo v »interesne koalicije«.
Glede učinkov vladnih dekretov na gospodarski sistem kot tak pa ISCO njeni, da zvišanje davka IVA in raznih koncesijskih davščin, uvedba novih davkov, odpust, zmanjšanje nekaterih davčnih odbitkov idr. zadevajo predvsem takšne delovne kroge, ki lahko ta dodatna bremena prenesejo na cene in s tem ohranijo svoje profite neokrnjene; zato naj bi se cene za javne storitve letos povečale prek programirane stopnje 3%.
V17 letih 190 privatizacij
Krizna podjetja v zasebne roke
Državna družba GEPI, ki je institucionalno zadolžena za »reševanje« podjetij v krizi in za ponovno zaposlovanje njihove delovne sile, je od leta 1971, ko je bila ustanovljena, uresničila 190 privatizacij. Leta 1986 je takšnih privatizacij bilo 12, predlanskim 19 in lansko leto prav toliko, zainteresiranih uslužbencev pa je bilo v letu 1988 nekaj več kakor 3.700.
V trenutku ko podjetju grozi stečaj, družba GEPI da na razpolago zajetna finančna sredstva, s tem pa postane krizno podjetje še kako vabljivo za zasebnike.
Od začetka 1971. leta pa do konca 1978. leta je število takšnih operacij bilo v bistvu ustaljeno, v poslednjih treh letih pa je naenkrat naraslo na povprečnih 15 enot vsakih dvanajst mesecev. Zadnja »rešitev« je zadevala družbo Mariella iz Meldole pri Forli-ju, ki se bavi z izdelovanjem oblačil in ki zaposluje sedaj sto delovnih moči.
Na prepihu Customs Act
Amerika krši določila GATT
Komisija za poravnavo sporov pri Splošnem sporazumu o carinah in trgovini je razsodila, da poglavje 337 ameriškega zakona o carinah (Customs Act) krši ustrezne predpise GATT. Razsodbo bo 8. februarja potrdil vodilni svet tega mednarodnega organizma.
Omenjeno poglavje predstavlja enega od temeljev, na katerih sloni zunanjetrgovinska strategija ZDA, in določa naslednje: če vvashington-ska komisija za mednarodno trgovino določi, da neki uvožen proizvod krši ameriško načelo o pravici do »intelektualnega lastništva« - v poštev pridejo tudi patenti - tedaj lahko zvezna administracija ustavi uvoz tovrstnih izdelkov.
No, številni trgovinski partnerji Združenih držav Amerike so označili poglavje 337 Customs Acta kot diskriminatorsko; tembolj še, ker tujemu izvozniku ne omogoča priziva.
Na področju jeklarstva
Vzhodnozahodna
joint-venture
Ansaldo Sistemi Industriali, Esa-control (IRI-Finmeccanica), CEDA (Danieli) in Coe & Clerici so skupaj s Chermet Automatiko (SZ), Perilernajo Techniko (Bolgarija), Eke Engineerin-gom (Finska) in lnterhortusom (Švica) ustanovile mešano družbo Elmet En-gineering, ki bo delovala na področju avtomatizacije kontrolnih in proizvodnih sistemov v jeklarstvu. Udeležba bo seveda paritetična. V bistvu gre za to, da bo Sovjetska zveza prek ministrskega organizma Chermet Auto-matika naročala mešani družbi Elmet modernizacijo lastnih železarsko-jek-larskih obratov oziroma gradnjo novih, v zameno pa dobavljala ustrezne proizvode (ki jih bosta postavljala na zahodnoevropsko tržišče Coe & Clerici ter Interhortus), vrh tega pa dajala na razpolago svojo delovno silo. Glavnica nove mešane družbe bo znašala 3,5 milijarde lir, njen letni promet pa naj bi dosegel 100 milijard lir.
Dolar in marka včeraj navzdol
Evropske valutne borze so bile včeraj še zmeraj pod močnim vtisom usklajene ofenzive centralnih bank, ki so v preteklem tednu prodale zajetne količine dolarjev, da bi preprečile nadaljnje ovrednotenje zelenega bankovca. Ta je sicer povsod nekoliko popustil, vendar je fixing pokazal rahlo težnjo navzgor v primeri z začetnimi kotacijami. V Milanu je ob zaključku poslov padel na 1.353,5 lire proti 1.356 v petek, v Frankfurtu (kjer je Bundesbank prodala 15,2 milijona dolarjev) pa na 1,8469 marke proti 1,8490. Nazadovala je tudi marka, in sicer v Milanu s 733,72 na 732,85 lire. Banca dTtalia je kupila 60 milijonov mark, ni pa nastopila nasproti dolarju. Lira se je v sklopu evropskega denarnega sistema včeraj še dodatno učvrstila.

Sli!
iil!
patronat inac svetuje
boriš sim,mm
Pii
Delodajalec po zakonu dolžan plačati družinsko doklado
VPRAŠANJE. Po šestih mesecih brezposelnosti sem se decembra zaposlil pri novem podjetju, ki mi izplačuje tudi družinsko doklado od dneva zaposlitve dalje. Ugotovili smo tudi, da bi imel pravico do doklade že od 1. januarja 1988 naprej, vendar pa sem takrat delal pri drugem gospodarju. Zanima me, kdo je dolžan plačati doklado: prejšnje podjetje, novo podjetje, ali
morda direktno INPS?	»,
M. M.
ODGOVOR. Družinsko doklado oziroma po novem doklado za družinsko skupnost izplačuje upravičencu neposredno delodajalec, ki mora seveda predhodno ugotoviti, če uslužbenec izpolnjuje predpisane pogoje. Nekdanje pooblastilo zavoda INPS ni več potrebno in pravica do doklade zapade po petih letih.
Če vam z ozirom na sestavo in dohodek družinske skupnosti pritiče doklada, vam jo seveda novi delodajalec lahko izplačuje le od dneva zaposlitve
dalje in ni pristojen za poravnavo zaostalih neizplačanih obrokov. Za doklado od 1. januarja 1988 naprej pa vse do prekinitve delovnega razmerja se morate obrniti na prejšnjega delodajalca, ki vam je dolžan izplačati pripadajoče zneske, seveda pod pogojem, da še plačuje socialne dajatve za kakega uslužbenca in ima tako možnost, da odbije doklado od prispevkov. V primeru da bi iz katerega koli razloga delodajalec ne hotel ugoditi vaši prošnji, naj to potrdi v pisni obliki in tako bo lahko na vašo prijavo nastopil INPS, ki bo postopal preko svoje inšpekcijske službe in prisilil gospodarja, da vam izplača doklado.
POOBLASTILA ZA DVIG POKOJNINE
Upokojenci, ki imajo pooblaščenca, bodo januarja oziroma februarja skupaj s pokojnino prejeli posebno sporočilo zavoda INPS v zvezi s preverjanjem pooblastil. Namen te pobude je razkrinkati oz. preprečiti zlorabe, ki so bolj pogoste, kot bi si
lahko predstavljali. Ob unovčenju drugega dvomesečnega obroka pokojnine (marca oz. aprila) bodo morali pooblaščenci predložiti na poštnem oz. bančnem uradu potrdilo o preživelosti koristnika, izdano v tekočem letu 1989, ali pa nadomestno izjavo notarskega akta z vsemi osebnimi podatki upokojenca in pooblaščenca, ki ga mora upokojenec podpisati pred pristojnim funkcionarjem na občini ali na INPS. Prav gotovo si je enostavneje zagotoviti na anagrafskem uradu potrdilo o življenju in polnoveljavna so tudi potrdila, ki jih izdajo jugoslovanski občinski uradi. Če pooblaščenec ne bo imel omenjenega potrdila, ne bo mogel unovčiti pokojnine. Vsaka oseba bo odslej s pooblastilom lahko zastopala največ dva upokojenca (pokojnin je lahko več), če ima npr. vsak od njiju po dve pokojnini. Nova pooblastila je treba od 1. 1. 1989 predložiti izključno sedežu INPS, ki jih mora potrditi.
	19.1.	23.1.
URADNE KOTACIJE		
Generali		44590	44100
Lloyd 		18600	18500
Lloyd risp		10330	9.800
RAS 		44000	43000
RAS risp		18350	18150
Sai 		21500	21200
Sai risp		9100	8800
Montedison 		2142	2109
Montedison risp		1193	1180
Pirelli 		3200	3180
Pirelli risp		3160	3140
Pirelli risp. nc 		1840	1815
Snia 		2865	2865
Snia risp		2890	2860
Snia risp. nc		1530	1490
Rinascente		5100	5100
Rinascente priv		3230	3250
Rinascente risp		3170	3150
Premuda 		1730	1750
Premuda risp		1210	1440
SIP 		3025	2920
SIP risp		2600	2490
Bastogi		322	322
Comau 		2725	2700
19.1.	23.1.
Fidis........................ 7200	7150
Gerolimich..................... 94	90
Gerolimich risp................ 91	89
SME ......................... 4090	3950
Štet......................... 3785	3655
Stel W 10 ...................... —	—
Štet W 9 ..................... 850	750
Štet risp.................... 3190	3140
Tripcovich .................. 7250	7100
Tripcovich risp. nc.......... 3300	3270
Alt. Immobiliari ............ 4190	4170
FIAT ....................... 10095	9950
FIAT priv.................... 6210	6151
FIAT risp.................... 6320	6120
Gilardini................... 13500	13000
Gilardini risp............... 9700	10100
Dalmine ...................... 335	310
Marzotto..................... 6900	6780
Marzotto risp................ 6850	6750
Marzotto risp. nc............ 5450	5050
NEURADNO TRŽIŠČE__________________________
I. C. C. U...................... —	650
SO. PRO. ZOO.................... —	900
Carnica Ass..................... —	11600
____________________________23.1. spr. %
VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI
BTP april 1989 12%............. 100,20	—0,05
BTP junij 1990 9,15% ....	97,85	—
BTP maj 1990 10,5% ............ 100,30	—0,20
BTP marec 1989 12,5% . . .	100,25	—
BTP januar 1990 ................ 89,85
ZAKL ADNIŽKA KREDITNA PISMA	_
CCT ECU 1982/89 13% .	.	.	103,00	—0,15
CCT ECU 1982/89 14% .	.	.	100,05	—
CCT ECU 1983/90 11,5%	.	.	104,90	—0,05
CCT ECU 1984/91 11,25% .	105,60	—0,85
CCT ECU 1984/92 10,5% . .	105,50	+0,09
CCT ECU 1985/93 9% ____________ 101,10	+0,10
CCT ECU 1985/93 9,6% .	.	.	103,10	—
CCT ECU 1985/93 8,75%	.	.	101,30	—0,15
CCT ECU 1985/93 9,75%	.	.	104,30	+0,10
CCT april 1992 10%.............. 96,50	—
CCT julij 1992 IND.........	—	—
CCT januar 1991 IND........	99,80	+0,05
CCT julij 1993 IND.............. 95,50	+0,05
23.1. spr. %
CCT december 1990 IND	.	.	100,05	—0,05
CCT februar 1991 IND ....	99,60	+0,10
CCT februar 1997 .............. 94,00	—0,11
CCT junij 1993 CV IND .	.	.	.	95,30	—0,16
CCT marec 1991 IND........	99,45	—
CCT nov. 1993 CV IND______	96,70	—0,05
CCT sept. 1993 CV IND	.	.	.	95,60	+0,16
CCT avgust 1992 ............... 97,70	—
CCT avgust 1993 ............... 95,35	+0,21
CCT 1983/93 TR 2,5% ... .	86,35	+0,06
CCT avgust 1988/93 IND . .	—	—
CCT avgust 1990 IND......	99,70	—
CCT avgust 1991 IND......	100,10	—
CCT avgust 1995 IND......	94,60	+0,11
CCT avgust 1996 ............... 94,15	+0,05
CCT april 1991 IND ........... 100,65	+0,05
CCT april 1992 ................ 97,85
CCT april 1995 IND ............ 93,55	—
CCT april 1996 ................ 94,15	—0,11
CCT december 1990 IND	.	.	101,60	—
CCT december 1991 IND	.	.	99,75	—0,05
CCT december 1995 IND	.	.	95,50	—0,21
CCT december 1996 IND	.	.	95,35	—
23.1. spr. %
CCT ECU febr. 1994 ....... 100,70 +0,20
CCT ECU maj 1994 ......... 94,20 +0,59
CCT EFIM avg. 1988 IND . .	—	—
CCT ENI avg. 1988 IND . . .	—	—
CCT februar 1991 IND ....	101,65	—
CCT februar 1992 IND ... .	99,15	—
CCT februar 1992 9,8% . . .	100,00	—
CCT februar 1995 IND ....	97,75 —0,05
CCT februar 1996 ......... 95,50	+0,26
CCT februar 1997 IND ....	94,00 —0,11
1
CCT jan. 1990 BA 12,5% . .	102,10	—
CCT jan. 1990 BB 12,5% . .	102,10	—
CCT jan. 90 USL 12,5% . . .	101,95	—0,15
CCT januar 1991 IND.......	101,70	—0,05
CCT januar 1992 IND.......	100,25	—
CCT januar 1992 11%________ 100,50	—0,05
CCT januar 1993 IND.......	94,65	—
CCT januar 1996 CV IND . .	99,80	+0,25
CCT januar 1997 IND.......	94,60	—0,05
CCT januar 1995 IND.......	93,55	+0,05
CCT januar 1996 IND.......	94,05	+0,05
CCT INAM jan. 89 12,5% . .	—	—

.
MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE
_____________________________23.1. spr. %
ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO
Alivar........................ 9250	—
Buitoni ......................... —	—
Eridania...................... 5955	+0,67
Perugina......................... —	—
ZAVAROVALSTVO - BANČNIŠTVO________________
Alleanza Ass................. 39500	—3,18
Alleanza Ass. risp. por. .. .	38500	—1,28
Assitalia.................... 16515	—2,16
Ausonia ...................... 2Ž89	—0,52
Latina Ass. ord.............. 17850	—0,55
Generali Ass................. 43810	—1,77
Italia Ass................... 12270	—2,99
Abeille .................... 107500	—2,27
La Fondiaria spa............. 76000	—1,80
La Previdente ............... 26800	—1,32
Lloyd Adriatico ............. 18500	—2,47
RAS fraz..................... 43000	—2,00
RAS risp: pori............... 18120	—0,98
Toro ord..................... 22200	—3,47
Unipol priv.................. 18320	—1,47
Banca Comm. Italiana ....	3669	—2,47
Banco dl Roma ................ 8201	—1,78
Credito Italiano ............. 1800	—2,17
Interbanca ord................... —	—
Mediobanca................... 21590	—1,12
PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________
Cart. Burgo ord.............. 13600	—2,08
L’Espresso .................. 25900	—
Mondadori ................... 24100	+5,93
Mondadori priv............... 13380	+5,06
Poligraf. Editoriale.......... 4419	+0,66
Cementir ..................... 3800	—1,55
Italcementi................. 126500	—0,15
23.1.	spr. %
Unicem..................... 25120	—1,45
Unicem risp................ 11295	—0,92
KEMIJSKA INDUSTRIJA • OGLJIKOVODIKI
Calp ....................... 3049	+0,79
Fidenza Vetrar 1000 ........ 7900	—0,87
Italgas .................... 2300	—0,86
Mira Lanza................. 46200	—0,10
Montedison 1000 ............ 2115	—1,58
Montefibre ................. 1600	—2,49
Pirelli .................... 3180	—1,11
Pirelli risp................ 3140	—1,25
Recordati ord.............. 10170	—1,59
Saffa....................... 9070	—0,38
Siossigeno................. 35450	—1,55
Snia BPD ................... 2850	—3,38
Snia Fibre ................. 1470	—2,59
Snia Tecnopolimeri.......	5850	—5,10
TRGOVINA - KOMUNIKACIJE__________________
Rinascente.................. 5125	—0,77
Silos Genova................... —	—
Standa .................... 22050	—4,13
Standa risp. po rt.......... 8300	—2,35
Alitalia cat. A............. 2135	—0,97
Alitalia priv............... 1350	+2,89
Italcable.................. 11699	—
SIP .......................  2930	—0,84
SIP risp. port.............. 2483	—1,07
Sirti....................... 9865	—1,10
ELEKTROTEHNIKA - FINANCE
Ansaldo Trasporti .......... 5600	—
Tecnomasio.................. 1905	+1,60
Bastogi................... 315,25	—2,70
23.1.	spr. %
Bonifiche Siele ............ 32300	—1,52
Bonifiche Siele risp........ 12100	—3,20
CIR - Comp. Ind. Riunite . .	6030	—1,14
CIR risp..................... 5850	—1,01
Cofide....................... 5890	—0,23
Comau Finanziaria ........... 2699	—0,22
Editoriale SpA .............. 2650	—3,63
Euromobiliare ............... 6440	—1,22
Ferruzzi Agric............... 1931	—1,27
Fidis...,.................*	7020 —1,81
Fimpar ...................... 1495	—1,64
Finarte ..................... 3630	—0,54
Fiscambi Holding............. 6500	—2,25
Fiscambi risp................ 1870	—4,10
Fornara ..................... 2510	—4,59
Gaic ....................... 30750	—
Gemina....................... 1819	—1,62
Gemina risp.................. 1800	—0,05
Gerolimich.................. 90,00	+1,40
Gerolimich risp. port.....	89,00	—1,65
IFI priv.................... 20000	—1,47
IFIL fraz.................... 4430	—3,48
IFIL risp. port. fraz........ 2499	—2,72
Iniziativa Meta................. —	—
Iniziativa Meta risp......	—	—
Italmobiliare.............. 153850	—0,54
Pirelli & C.................. 7160	—1,64
Riva Finanziaria ........... 10500	—0,84
Sabaudia Finanziaria ....	—	—
Sabaudia risp. nc .............. —	—
Saes......................... 1999	—0,74
SME ......................... 3956	—0,75
SMI Metali!.................. 1330	+0,91
SMI MetalIi risp............. 1210	—2,02
SOGEFI....................... 4190	—0,94
Štet......................... 3660	—1,08
Štet risp. port.............. 3175	—
23.1.	spr. %
Tripcovich .................. 7050	+2,75
Tripcovich risp. nc.......... 3240	+1,12
NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO______________
Attiv. Immobiliari........... 4180	—0,47
Calcestruzzi................ 11100	—0,26
Cogefar ..................... 4950	—
Del Favero................... 4640	—
Grassetto SpA .............. 13500	—0,36
IMM Metanopoli............... 1096	—1,17
Risanamento Napoli ......... 21800	—0,90
Vianini ..................... 3365	—1,31
MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA
Aeritalia ord................ 3110	—1,51
Danieli & C.................. 8135	—
Data Consyst................ 10450	+0,48
Fiar SpA.................... 19890	—2,88
Fiat......................... 9950	+1,97
Fiat priv.................... 6140	—2,04
Fiat risp.................... 6112	—2,95
Franco Toši ................ 20400	+0,79
Gilardini................... 11899	—0,77
Magneti Marelli.............. 3040	—1,29
Merloni...................... 3379	+2,36
Necchi ord................... 3040	—1,93
Olivetti ord................. 9385	—1,21
Olivetti priv................ 5200	—2,30
Pininfarina.................. 9870	—0,30
Rodriguez SpA............... 10290	—2,60
Safilo ...................... 7130	—1,92
Safilo risp.................. 7450	—
Saipem....................... 2710	—6,51
Saipem risp.................. 2672	—3,22
• Teknecomp ................... 1251	—3,76
CCT jul. 88 EM 83 IND ... .	—	—
CCT julij 1990 IND........... 99,75	—
CCT julij 1991 IND.........	100,10	—
CCT julij 1995 IND .......... 94,60	—0,05
CCT julij 1996 .............. 94,10	—0,21
CCT maj 1991 IND............ 100,70	—
CCT maj 1992 ................ 96,90	+0,05
CCT maj 1995 IND...........	93,45	—
CCT maj 1996 ................ 94,10	—
CCT maj 1997 IND...........	93,50	—0,11
CCT marec 1991 IND.........	100,50	—0,10
CCT marec 1995 IND.........	93,70	—0,05
CCT marec 1996 .............. 94,40	+0,05
CCT marec 1997 IND.........	93,90	—0,11
CCT nov. 1990 IND............ 99,75	—
CCT nov. 90 EM 83 IND .. .	101,50	—
CCT nov. 1991 IND........... 100,10	—0,05
CCT nov. 1992 IND..........	97,45	+0,05
CCT nov. 1995 IND............ 95,05	—
CCT nov. 1996 IND............ 94,15	—0,11
CCT oktober 1993 IND_______	—	—
CCT okt. 88 EM 83 IND . . .	—	—
CCT oktober 1990 IND ... .	99,65	+0,05
CCT oktober 1991 IND ... .	100,00	—0,05
CCT oktober 1995 IND_______	94,65	—0,16
CCT oktober 1996 IND_______	93,60	—0,05
CCT sep. 88 EM 83 IND . . .	—	—
CCT sep. 1990 IND..........	99,60	—0,05
CCT sep. 1991 IND........... 100,10	—
CCT sep. 1995 IND..........	94,60	—
CCT sep. 1996 IND............ 94,15	—0,11
CTS marec 1994 IND.........	72,70	+0,06
CTS april 1994 IND .......... 72,70	—0,14
ED SCOL 1975/90 9% __________ 99,50	—
ED SCOL 1976/91 9% ....	100,00	—
ED SCOL 1977/92 10% . . .	102,00
REDIMIBILE 1980 12% . . .	101,75	—0,25
RENDITA — 35 5% ............. 73,50	—
De Gregori bo danes pogledal v Trst
Italijanski kantavtor Francesco De Gregori bo drevi nastopil v tržaškem gledališču Rossetti. Rimski pesnik in glasbenik bo domačemu občinstvu predstavil pesmi s svoje zadnje plošče Terra di nessuno, ki jo je glasbeni kritik Corriere della sera Mario Luz-zatto Fegiz ocenil za »mojstrovino«, obenem pa bo zapel tudi številne druge znane pesmi iz svojih prejšnjih plošč. Terra di nessuno predstavlja po mnenju glasbenih kritikov prelomnico v delu De Gregorija, saj se v njej vrača k zelo intimističnim temam, v prvi vrsti človekovi osamljenosti. Zanimanje za nastop Francesca De Gregorija je bilo med tržaškimi ljubitelji avtorske pesmi veliko, saj so bile vstopnice že nekaj dni pred prireditvijo razprodane. Koncert se bo začel ob 21. uri.
Na sliki: Francesco De Gregori
Španski slikar, sopotnik Picassa in Mirdja, je umrl včeraj po dolgi bolezni
Salvador Dali, ekscentrični surrealist
Španski surrealistični slikar Salvador Dali je umrl včeraj dopoldne v bolnišnici v Figuerasu. Slikarja so prepeljali v bolnišnico preteklo sredo, potem ko se je njegovo zdravstveno stanje ponovno poslabšalo. Dali je bil star 84 let.
Umrl je v bolnišnici svojega Figu-erasa, kjer je v srednjeveškem stolpu popolnoma odrezan od sveta prebil zadnja leta svojega življenja. Odkar je pred šestimi leti umrla njegova muza in ljubica, žena in menedžerka Gala, se je Salvador Dali postopoma odrekal življenju. Zadnja tri leta je vztrajno odklanjal hrano, ki so mu jo vsiljevali z modernimi zdravstvenimi napravami. Svoje zadnje teatralno dejanje, s katerim je potrdil svojo neozdravljivo težnjo k izzivanju, je 84-letni Dali naredil tako rekoč še na smrtni postelji. Ko so ga prepeljali v bolnišnico Ouiron, je velel, naj takoj prižgejo televizor (ki je bil v Figuerasu odločno prepovedan), ker je želel vedeti, kako bodo vsedržavna televizijska sredstva poročala o njegovi bolezni.
S Salvadorjem Felipom Jacintom Dalijem - rodil se je leta 1904 v Ge-roni - je umrl zadnji "zgodovinski" surrealist, ki je preživel zgodovinsko fazo tega umetniškega gibanja in je v zadnjih letih postal živ spomenik samemu sebi. Zadnja desetletja njegovega življenja so spremljale predvsem številne polemike o oporečnosti njegovih zadnjih slik (kaže namreč, da je Dali podpisoval bele liste, nato pa jih je "polnil" mladi španski slikar, ki ga je najela Gala) in o njegovi dediščini (švicarska družba Demart naj bi mu pred tremi leti izsilila podpis pogodbe, po kateri naj bi družba imela vse pravice nad njegovo dediščino do leta 2004). Polemike so po eni strani oživljale spomin na tega umetnika, ki je v svojem življenju znal kot malokdo razživeti mednarodno umetniško in mondeno obzorje in bi drugače tonil verjetno v pozabo, po drugi strani pa so tudi onemogočile trezno presojo o resnični vrednosti njegovega dela. Tudi politične implikacije - Dali je pasivno podpiral frankovski režim v Španiji - so škodile kritičnemu ocenjevanju. Kar ostaja za njim, so namreč samo njegove slike. Nasledniki bodo v prihodnjih desetletjih še vedno imeli v spominu njegove ekscese, njegove znamenite brke, njegovo ekscentričnost, edino, o čemer smo dolžni presojati, pa je njegovo umetniško - slikarsko in grafično - delo. To pa bo verjetno mogoče le, ko bodo polemike utihnile in bomo pred seboj imeli samo "čist" lik umetnika, ko bo njegova slavna izjava »Od vsega v življenju me je naj-
Salvador Dali
bolj zanimal denar« uničena s tonami papirja bulvarskih časopisov.
Dali je začel slikati že kot otrok. V puberteti, to je konec 20. let, pa je "odkril" italijanski futurizem in metafizično slikarstvo, kmalu nato kubizem, ki ga je popolnoma očaral. Ko se je leta 1921 vpisal na Akademijo likovne umetnosti v Madridu, kjer je vladal še precej togi akademizem, je Dali že poznal najbolj avantgardne likovne tokove in je izzivalno reagiral na okolje. Njegovi antikonformis-tični izpadi so privedli do tega, da so ga izključili iz šole. Čeprav je živel precej daleč od Pariza, ki je bilo središče surrealizma, je Dali že leta 1927 kazal nagnjenje k surrealističnemu slikarstvu, in ko je leta 1929 prispel v Pariz, da bi sodeloval z Bu-nuelom pri snemanju filmov Le chi-en andalou in L'age d'or, se je - po besedah Andreja Bretona - »prikradel v surrealistično gibanje«. Glagol, ki ga je Breton izbral, da bi orisal,
kako je Dali pristopil k surrealizmu, ni slučajen, saj je Dali precej površno obravnaval teme, ki so bile za surrealiste svete, po drugi strani pa je poudarjal predvsem izzivalne in teatralne plati tega gibanja. Z Breto-novega gledišča je bil Dali komedi-ant, ki je znal dobro izkoristiti vtis, ki ga je napravil na ljudi. Breton, ki je bil v nekem smislu začetnik in utemeljitelj surrealizma tudi v slikarstvu (surrealizem je imel korenine v dadaizmu), je leta 1942 v spisku Genesis and perspective of surrea-lism v knjigi Art of this century (ur. Peggy Guggenheim) ostro kritiziral Dalija in izpodbijal vrednost njegovih umetniških dosežkov: »V teoretičnem pogledu je nadaljeval z vrsto izposojil in raznih primerjav. Najbolj zgovoren primer je bila čudna zlitina dveh različnih prvin, ki ji je vzdel ime "paranoično-kritična dejavnostpo eni strani nauk Cosima in Da Vincija (treba je poglobljeno opazovati kapljice pljunka ali staro steno, dokler se očesu ne pokaže drugo odkritje, do katerega ravno tako lahko pride tudi slikarstvo), po drugi strani pa razni postopki - na način frottage - ki jih je zagovarjal že Max Ernst, češ da "povečajo razdražljivost duhovnih zmožnosti". Čeprav ima Dali nedvomno smisel za teatralnost, je njegovo delo, obremenjeno z nadvse zaostalo tehniko in neugledno zaradi slikarjeve cinične brezbrižnosti v izbiri sredstev, s katerimi se je uveljavljal, dolgo časa kazalo znamenja panike in je samo s sistematično vulgarizacijo moglo zbuditi začasen videz, da so viharji premagani. Pogreza se v akademizem, akademizem, ki se samovoljno razglaša za klasicizem, od leta 1936 dalje pa za surrealizem sploh ni v ničemer več zanimivo.«
Salvador Dali: Slutnja državljanske vojne (detajl, 1936)
Kot mojster in duhovni vodja sur-realistov je torej Breton precej strog do tega "enfant terrible", ki je vulga-riziral surrealistične postavke. Prav zaradi tega pa Breton ne more biti v celoti verodostojen, ker se je čutil prevaranega (leta 1934 sta se z Dalijem močno sprla). Surrealizem, kot ga je v leksikonskem slogu opredelil sam Breton, je »čist psihični avtomatizem, s katerim hoče kdo ustno ali pismeno ali kako drugače izraziti resnično miselno dogajanje. Narek misli, prost vsakršnega nadzora s strani razuma, neodvisen od vseh estetskih ali nravstvenih pridržkov. Surrealizem temelji na veri v višjo resničnost nekaterih doslej zanemarjenih oblik asociacije, na vsemogočnosti sanj, na nepristranski igri misli. Poizkuša dokončno razdreti vse druge psihične mehanizme in pri razreševanju poglavitnih življenjskih vprašanj postaviti na njih mesto samega sebe.« Če gledamo na Dalija z Bretonovega zornega kota, predstavlja Dali res ciničnega in brezbrižnega komedianta, ki je na izzivalen način izkoriščal modne trende. Dalij eve slike so res »neodvisne od vseh estetskih ali nravstvenih pridržkov« (čeprav so precej estetistič-ne), vendar ne moremo reči, da so proste nadzora s strani razuma, saj je Dali zavestno izbiral motive, ki naj bi šokirali gledalca in njegovo občutljivost. Zlasti v prvih desetletjih svojega ustvarjanja je nonšalantno izkoriščal znano ikonografijo iz različnih simbolnih in mitoloških kodeksov ter jih postavljal v paradoksalne in absurdne zveze, ki so podirale vsako logiko in povzročale dokaj močne emotivne reakcije. Prav ta premišljeni in hkrati nepremišljeni izziv, ki se je opiral prej na vsebinske in torej pripovedne kot na čiste likovne in tehnične elemente, pa je povzročal večje reakcije od "klasičnega" in "ortodoksnega" surrealizma, saj je Dali prav s svojim zavestnim izzivom povzročal to, česar drugi surrealisti z iskanjem podzavestnih zvez in asociacij niso zmogli.
Z leti je Dalijevo slikarstvo zavzelo širše razsežnosti, saj se je prvotna izzivalnost "omehčala" ob vnašanju bolj univerzalnih bivanjskih motivov (znane so predvsem njegove skoraj klasične ilustracije Božanske komedije in Don Kihota) in celo religioznih motivov, ki so mu narekovali nekaj zelo posrečenih slik, med katerimi je na primer Križanje iz leta 1954. Čeprav je njegovo slikarstvo preras-tlo začetne značajne omejitve, pa bo Dali nepoznavalcem umetnosti in širšim množicam gotovo ostal v spominu kot monden in brezbožni izzivalec ter ekscentrik, ki je s svojimi nastopi razburjal javnost in rušil vsa moralna in družbena načela.
BARBARA GRUDEN
Premiera Slovenskega stalnega gledališča je bila sinoči
Povest služkinje Zerline v Kulturnem domu v Gorici
Kulturnem domu v Gorici je bila sinoči nova premiera Slovenskega stalne-gledališča z monodramo Povest služkinje Zerline, v kateri nastopa Bogda-a Bratuževa. Delo Hermanna Brocha je za oder pripravil in režiral Žarko Petan. O predstavi bomo poročali v eni naših prihodnjih številk
Atentat na Gorbačova (a le v kriminalki)
Vse kaže, da je sovjetski voditelj Mihail Gorbačov vsesplošno »zanimiv« človek. Ne le na političnem torišču, kjer je dosegel predvsem na mednarodnem polju že marsikateri uspeh, pač pa tudi na literarnem. Sam si je utrl pot na knjižne police s svojo Perestrojko, ki je postala lani na Zahodu prava uspešnica, kmalu pa bo spet potrkal na vrata knjigarn, tokrat po »zaslugi« drugih. Ta »drugi« je nič manj kot proslavljeni angleški pisatelj kriminalk Frederick For-syth.
Forsythu je prišla na misel za pisca kriminalk in spy' story povsem elementarna ideja: atentat na Gorbačova. Ideja sploh ni novost: podobno kot Gorbačov se je pred desetletji »znašel« v kriminalki že general De Gaulle (Dan šakala). Kljub temu literarno-političnemu plagiatu pa založnik računa, da bo s knjigo mnogo iztržil, saj bi morala biti že zaradi protagonista samega sila vabljiva. Vsebina je seveda »top secret«, kot se navsezadnje za take zgodbe spodobi.
Lepa Vida v SSG
Hrepenenje jim je pot kazalo
Nepozabljivi čudež v rajskem vrtu, spreminjasta podoba Lepe Vide, nerazvozlana pravljica v Sanskrtu na sanjskem jadru veter Atlantide.
Po ulicah hiti omama menjav, ekstaz in čarov palimpsest, neznanokrat neznana lepa dama začenja v meni žalostno povest...
Ta "neznanokrat neznana lepa dama, ki začenja žalostno povest", (ki je tudi radostna) prihaja iz Kocbekove pesmi, ki se zaključi s stihoma:
»zato si sneg na moji vroči dlani, ki pade tiho in ga že ni več.«
Kocbekova pesem Neznanka je samo ena od številnih obravnav motiva Lepe Vide in 157 let mineva, kar je ta motiv prisoten v slovenski literaturi, v ljudskem pesništvu pa mnogo prej. Jože Pogačnik v svoji knjigi (Lepa Vida - ali hoja za rožo čudotvor-no, CZ, Ljubljana 1988) navaja kar 43 (!) avtorjev, ki so tako ali drugače obdelali ta ključni motiv slovenske beletristike: od Prešernove: Od Lepe Vide (1832), vse do Alenke Goljevšček: Otrok, družina, družba ali lepa Vida 1987...
117 strani ima zajetna bibliografija Cankarjevih prevodov v tuje jezike. Uredil jo je France Dobrovoljc, ki je zanjo skrbno zbiral gradivo 30 let, saj je bil Cankar prevajan v številne jezi-keže v času svojega življenja, in seveda tudi kasneje. Za Lepo Vido navaja dva zanimiva podatka: da je bila v rokopisnem prevodu (Silvestra Škerlja: La bella Vida) uprizorjena pred Novim letom 1925 v: Teatro del Soldato -Compagnia delVUccello azzurro. Trikrat so jo igrali vojaki pod pokroviteljstvom generala Ferrarija...
Leta 1926 je izšel tudi drugi prevod v italijanščino, ki ga je prevajalec opremil s kratkim uvodom (La bella Vida, Lepa Vida.) Traduzione dallo sloveno di Giovanni Lorenzoni. Udine - Trieste, Libreria Editrice Udinese 1926. 69 str. Biblioteca italiana e stra-niera) in je doslej edini objavljeni prevod tega dela v italijanščino.
Sedem let prej je bila seveda prvič uprizorjena v Trstu (1919) in še sedem let prej, 27. januarja 1912, se pravi na isti datum kot bo naša premiera, je bila Cankarjeva Lepa Vida prvič uprizorjena v Ljubljani. Režiser praizvedbe je bil Anton Verovšek.
In še: ob naši premieri bo poteklo sedemdeset let, kar je bila kot rečeno prvič uprizorjena v Trstu v Narodnem domu, ki je bil zgrajen 1904., po načrtih znanega tržaškega arhitekta Maksa Fabianija. Tu je bila 10. aprila 1919 premiera (s ponovitvami 13. in 21. aprila in 29.) dobrih štirinajst dni po otvoritveni predstavi prve povojne sezone, ki je prekinila štiriletni molk.
Ne samo molk, Lepa Vida je s svetlobo hrepenenja prežarila grozovojne-ga holokavsta, tistega holokavsta, ki je tragičnemu eksodusu slovenskega naroda - ki je odhajal čež lužo v Ameriko, čez lužo v Egipt, čez lužo v Južno Ameriko in Avstralijo - kot v posmeh dodal še Doberdob...
In dobrih 14 mesecev po tržaški uprizoritvi Lepe Vide - 13. julija 1920 - so škvadristi pod vodstvom Francesca Giunte požgali Narodni dom in gledališče, uničili Srpsko čitalnico; sedež združenja sindikatov, kjer je bila velika knjižnica Ljudskega odra; razdejali gledališko dvorano Konzumnega društva v Rojanu; požgali sedež pevskega društva Adria v Barko vij ah in leta 1927 izdelali operativni načrt za dokončno rešitev "slovenskega vprašanja" (kot piše Filibert Benedetič v razpravi: Slovensko gledališče v Trstu).
Takšne so bile stvarne okoliščine pisanja in prvih uprizoritev Cankarjeve Lepe Vide, okoliščine, iz katerih je zrasla neizmerna radost hrepenenja.
IGOR LAMPERT
Na mednarodnem teniškem prvenstvu Avstralije
Dan prvovrstnih presenečenj
MELBOURNE — V osmini finala odprtega teniškega prvenstva Avstralije je prišlo do prvovrstnih presenečenj.
Šved Jonas Svensson, nosilec št. 14, je namreč kar po treh setih igre izločil Borisa Beckerja (nosilec št. 3). Medtem ko je Šved igral skoraj brezhibno, pa je Becker grešil kot za stavo (predvsem pri serviranju).
V	četrtfinale se je uvrstil tudi mladi Jugoslovan Goran Ivaniševič, ki si je tokrat privoščil mehiškega igralca Leonarda Lavalleja. Ivaniševič, ki je na svetovnih lestvicah na 300. mestu, je odpravil nasprotnika (74. na lestvici) s 3:6, 3:6, 6:3, 6:4, 6:1. Jugoslovan, ki je nedvomno največje presenečenje prvenstva, bo v četrtfinalu igral proti Cehoslovaku Me-čirju, ki je v osmini finala zanesljivo odpravil Južnoafričana Van Resburga s 6:4, 6:1, 6:0.
Naj omenimo še, da je Šved Gunnarsson odpravil Nizozemca Shapersa s 7:6, 6:1, 6:2.
V	ženski konkurenci pa v osmini finala ni prišlo do presenečenj. IZIDI: Cordwell (N. Zel.) - Schultz (Niz.) 6:3, 6:2; Lindgvist (Šve.) - VViesner (Av.) 7:5, 6:2; Sukova (ČSSR) -Danvier (Fr.) 7:5, 6:4; Navratilova (ZDA) - Mandlikova (ČSSR) 6:4, 6:1.
Na sliki (telefoto AP): Šved Jonas Svensson, ki je izločil kar Borisa Beckerja.
Po 14. kolu prve italijanske nogometne lige
Interju vrsta izrednih rekordov
MILAN — Le kdo je lahko pričakoval, da bo Trapattonijev Inter imel kolo pred iztekom prvega dela prven-sta italijanske nogometne A lige kar štiri točne prednosti pred drugouvrščenim Napolijem, ki pa ima vseeno zelo dober izkupiček kar 21 točk? Le kdo je lahko pričakoval, da je ta Inter enajsterica rekordov, ki je trenutno boljša, čeprav taka primerjava ni realna, celo od mitične Herrerove vrste? Vendar statistike ne lažejo. Inter je dal 22 golov in prejel le štiri, kar je nenavaden rekord. Že petkrat je do sedaj zmagal v gosteh, kar šestkrat doma, oddal pa je je tri neodločene izide. Do sedaj je ta torej Inter rekordov in izvedenci celo trdijo, da se bo ekipa še izboljšala.
Napoli je brez Maradone, ki je vseeno pripotoval v Genovo, iztržil proti Sampdorii izredno dragoceno točko. Vsekakor je Bianchijeva vrsta druga sila prvenstva. Na tretjem mestu sta trenutno prav Boškovova Sampdoria in neverjetna Atalanta, ki je premagala v Turinu celo Juventus. Mondoni-cova vrsta je resnično presenečenje prvenstva, vprašamo pa se lahko, kaj bi bilo, če bi Atalanta še dobila tiste točke, ki so ji jih letos (seveda nenamerno) odvzeli sodniki. Nihče ni še o zabil Maradonove roke v prvem olu prvenstva. Sacchijev Milan je očitno prebolel krizo, saj je kar sredi Rima premagal Liedholmovo Romo. Slednja pa je gotovo v krizi, na dnu lestvice se nahaja Torino, ki dokazuje, da ime ne ustvarja ekipe. Enajsterica bi se morala namreč boriti za »cono UEFA«, trenutno pa se nahaja v »coni B«.
Udinese: zaslužena domača zmaga
VIDEM — V italijanski B ligi je Udinese doma zasluženo premagal sicer solidno, a v nedeljo dokaj bledo enajsterico Catanzara. Slednja se je samo in izključno branila, tako da se Videmčani sploh niso mogli izkazati. Sonettijevi varovanci so še utrdili svoje tretje mesto na lestvice in so seveda na najboljši poti, ki pelje v prvo nogometno ligo. Na vrhu je še vedno Ge-noa, ki pa je tokrat imela izredne težave z Barletto, saj je s precejšnjo težavo iztržila neodločen izid na tujem. Z zaostankom štirih točk ji sledi Bari, ki je investiral vrsto milijard v kupoprodajni sezoni, sedaj pa kaže, da se nakupi Di Gennara, Scarafonija in Monellija obrestujejo.
Avstrijec Rudolf Nierlich, ki je zmagal na nedeljskem slalomu
Triestina vse bolj solidna
TRST Triestina je v nedeljo suvereno odpravila slabo ekipo Pro Livorna ter se sedaj nahaja sama na drugem mestu lestvice, ki vodi direktno v B ligo, v kateri je bila_ tržaška ekipa štiri leta zaporedoma. Čeprav je bila zmaga gladka, nikakor ni bila lahka, saj se je prvi polčas zaključil z »belim izidom«, Triestina pa je povedla s še precej dvomljivo enajstmetrovko. Od takrat je bilo za Tržačane vse lahko, posebno ker so svoj drugi zadetek dosegli iz avtogola.
Tomba spet »le« drugi
VVENGEN — Italijan Alberto Tomba tudi v nedeljo v slalomu v VVengnu ni zmagal. Moral se je zadovoljiti »le« z drugim mestom, in to za bornih dve stotinki sekunde. Zmagal pa je Avstrijec Nierlich. Tretji je bil Avstrijec Strolz. Sicer pa glavni »wengenski« junak je bil nedvomno Luksemburžan Marc Girardelli, ki je bil na nedeljskem slalomu četrti in je seveda po sobotni zmagi v smuku osvojil tudi kombinacijo.
Na nedeljskem slalomu se je izkazal tudi Jugoslovan Grega Benedik z osmim mestom.
Italijani in Jugoslovani za svetovno prvenstvo
Včeraj so objavili seznama Italijanov in Jugoslovanov, ki bodo potovali na svetovno prvenstvo v Vail.
V	italijanski ženski reprezentanci so: Compagnoni, Lucco, Magoni, Mar-zola, Perez, v moški pa: Barcella, Er-lacher, Gerosa, Grigis, Mair, Piantani-da, Polig, Pramotton, Runggaldier, Sbardellotto, Tomasi, Tomba, Tonazzi, Totsch. Jugoslovansko reprezentanco pa bodo sestavljali tri smučarke in pet smučarjev^ Le-ti pa so: Mateja Svet, Veronika Šarec, Katjuša Pušnik, Grega Benedik, Robert Žan, Tomaž Čižman, Sašo Robič in Rok Petrovič.
Košarkarji San Benedetta zmagali v gosteh
V	prvem povratnem kolu košarkarske A-2 italijanske lige je goriški San Benedetto premagal moštvo iz Porta San Giorgio, ki se na vse kriplje bori proti izpadu iz lige in je bilo že zato gostovanje nevarno. Med boljšimi na nedeljskem srečanju je bil Boris Vitez, ki je dal 18 točk.
V	italijanski A-l ligi je spet sam na prvem mestu lestvice milanski Philips. Enichem iz Livorna pa je v tem kolu izgubil v Bologni proti Knorru.
V	italijanski B-l ligi pa je Tanjevi-čev Stefanel zares nezadržen. Tudi v tem kolu so namreč Tržačani izbojevali zelo visoko zmago, tokrat doma proti moštvu Raguse.
Pri Fantoniju zamenjali trenerja
VIDEM — Giovanni Piccirii je novi trener videmskega Fantonija, ki nastopa v italijanski A-2 košarkarski ligi. Piccini je star 33 let in je zamenjal Lajosa Totha, ki je dve leti vodil videmsko moštvo. Piccini je bil tri leta trener državnih mladinskih reprezentanc, trenutno pa je bil odgovoren za mladinski odsek pri Fantoniju.
Svetovni rekord »indoor« v skoku s palico
MOSKVA Sovjet Radjon Gatau-lin je prvi človek, ki je s palico preskočil 6 metrov. Gataulin je tako za 3 cm izboljšal svetovni dvoranski rekord svojega rojaka Bubke.
Ameriški football
Moštvo San Francisco 49-ers je osvojilo nedeljski Superbovvl v Miamiju, to je veliki finale v ameriškem footballu. Ekipa iz San Francisca je premagala moštvo Bengals iz Cincinnatija z 20:16.
Jugoslovanski nogometni klubi že otvorili sezono
Veliko število prijateljskih tekem
Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ
Jugoslovanski nogometni klubi so z vrsto prijateljskih tekem že otvorili novo sezono, prava "otvoritev" pa bo konec tedna, ko se bo v Splitu začel velik turnir za "Lovoriko Marjana", na katerem bodo igrali Dinamo, Partizan, Hajduk in selekcija JLA. Do prvoligaškega štarta je še dober mesec, konec tedna pa so izžrebali tudi polfinalna para pokala, v katerem bodo igrali Partizan - Mačva in Velež (ali Lina) -Rudar.
Nogometaši Crvene zvezde se pod taktirko novega trenerja Šekularca pripravljajo v Grčiji, kjer premagujejo domače drugoligaše. V taboru tega beograjskega kluba je očitno veliko narobe, najbolj na udaru pa je tehnični direktor Dragan Džajič, ki bi ga -tako kot mnoge s politične scene -utegnila zamenjati ulica. Trener Šeku-larac, ki si je za pomočnika izbral nekoč slovitega asa "Pižona" Petroviča, je bil nekoč tako kot po vragolijah na igrišču znan tudi po incidentih zunaj igrišč, toda pravi, da so bile njegove muhe prav neznatne v primerjavi s tistimi, ki jih imajo igralci njegovega moštva. Tudi pri mestnem tekmecu Partizanu ni nič bolje, še svež je primer z ene jesenskih tekem, ko sta se
med polčasom stepla soigralca in reprezentanta Omerovič in Brnovič. Nekdanji trener Jusufi je še vendo na bolniškem dopustu, napoveduje pa, da se bo v naslednjih dneh pojavil na igrišču, meni namreč, da je bila njegova zamenjava nezakonita. Medtem pa ima njegov naslednik Vukotič, ki je bil pravzaprav še bolj neuspešen kot Jusufi, že pomočnika. To je Ivan Golac, nekoč manj znan igralec, ki pa je očitno sposobnejši kot trener, saj je njegova beseda že odločilna.
Dinamo je te _dni gostoval na velikem turnirju v Ženevi, kjer je zmagal Porto, Zagrebčani pa so bili četrti. Med njimi je blestel golgeter Mihajlo-vič, ki je bil prvi strelec turnirja, dobil pa je tudi številne ponudbe. To seveda ni preveč razveseljivo za trenerja Skoblarja, kajti ta muhasti in prevzetni igralec bo spomladi bržkone štedil noge za tujino, medtem ko bo Dinamo bil bitko za naslov prvaka. Skoblarje-va velika želja je, da bi za finiš angažiral reprezentanta Jakovljeviča, ki je trenutno v JLA. Pri Hajduku je pravzaprav še najbolj mirno. Spličani se bodo rešili tudi hude finančne krize, saj so pred kratkim z neko švicasko tvrdko podpisali pogodbo o sponzorstvu in vnovčili 800.000 frankov. Trener Nadoveza z mladimi igralci nima takih težav, kot jih imajo njegovi kolegi pri C. zvezdi, Partizanu in Dina-
mu, saj nima igralcev, ki bi bili posebej glasni in nedisciplinirani. To je namreč moštvo dovčerajšnjih mladincev, "ime" ima pravzaprav le Rečan Nenad Gračan, znan kot "pozitivna" osebnost. "Imamo mlado in najbolj udarno moštvo, mislim, da nas na poti k naslovu ne bo nihče zaustavil," pravi Hajdukov kapetan. Tudi Spličani računajo v finišu na okrepitev, vrnil naj bi se vojak Aljoša Asanovič, ki je pri vojakih v Ljubljani. Asanovič je imel menda že v žepu predpogodbo s Partizanom, zanj se je potegoval tudi Dinamo, toda Spličan se je menda dokončno odločil za povratek k Hajduku.
Manj znani igralci si še vedno iščejo tuje delodajalce in tudi prestopajo. Se največji podvig je uspel občasnemu Veleževemu reprezentantu Barbariču, ki ga je angažiral sloviti Manchester United, čeprav ta klub z Jugoslovani doslej ni imel ravno sreče.
Ljubljanska Olimpija bo prvo tekmo odigrala v sredo s Slavenom, že v soboto pa bo njen nasprotnik prvoligaš Rijeka na Kantridi. Zatem bodo Ljubljančani na pripravah na Lošinju, kjer bodo igrali nekaj tekem z avstrijskimi klubi. Novinci so se dobro vključili v bežigrajsko okolje, žal pa se je od moštva poslovil eden stebrov moštva Jože Prelogar, ki bo spomladi spet igral pri celovški Austrii.
II

1.1
a

•	•___• j •
ii
Italijanska A liga
IZIDI 14. KOLA
Ascoli - Torino 1:0, Bologna - Verona 0:0, Como - Pescara 1:0, Inter - Lazio 1:0, Juventus - Atalanta 0:1, Lecce - Fiorenti-na 0:0, Piša - Cesena 1:0, Roma - Milan 1:3, Sampdoria - Napoli 0:0.
LESTVICA
Inter 25, Napoli 21, Sampdoria in Atalanta 19, Juventus 17, Milan 16, Fiorenti-na in Roma 15, Lazio in Como 12, Verona in Piša 11, Ascoli, Bologna, Pescara, Cesena in Lecce 10, Torino 9.
PRIHODNJE KOLO
Atalanta - Inter, Cesena - Lecce, Fio-rentina - Roma, Lazio - Juventus, Milan -Piša, Napoli - Ascoli, Pescara - Bologna, Torino - Como, Verona - Sampdoria.
Italijanska B liga
IZIDI 19. KOLA
Barletta - Genoa 2:2, Cosenza - Taran-to 1:0, Cremonese - Licata 4:2, Empoli -Ancona 0:0, Messina - Brescia 0:0, Monza
-	Bari 0:0, Padova - Reggina 1:1, Parma -Piacenza 0:1, Sambenedettese - Avellino 1:1, Udinese - Catanzaro 1:0.
LESTVICA
Genoa 29, Bari 25, Udinese 24, Cremonese 22, Avellino 21, Cosenza in Reggina 20, Messina, Empoli, Catanzaro, Padova, Ancona in Parma 19, Brescia, Barletta in Piacenza 16, Monza, Licata in Taranto 15, Sambenedettese 12.
PRIHODNJE KOLO
Bari - Ancona, Brescia - Piacenza, Catanzaro - Licata, Cremonese - Barletta, Empoli - Monza, Genoa - Cosenza, Messina - Parma, Sambenedettese - Padova, Taranto - Avellino, Udinese - Reggina.
Italijanska C-1 liga
TRIESTINA - PRO LIVORNO 3:0
(0:0)
STRELCI: Papais v 48. min. (enajstmetrovka), Pontis v 75. min. (avtogol), Tomasom v 79. min.
TRIESTINA: Cortiula, Butti (od 78. min. Polonia), Costantini, Tomasoni, Ce-rone, Danelutti, Trombetta, Papais (od 83. min. Pasgualini), Simonetta, Lenar-duzzi, Russo.
PRO LIVORNO: Onorati, Biagiani, Ponti, Vigano, Garfagnini, Sala, Del Francia, Piccini, Mazzuccato, Crisciman-ni (od 78. min. Rossi), Moschetti.
IZIDI 19. KOLA
Carrarese - L. R. Vicenza 1:1, Modena -Arezzo 3:2, Montevarchi - Reggiana 0:0, Prato - Centese 1:1, Spal - Lucchese 0:0, Spezia - Mantova 2:0, Trento - Derthona 0:0, Triestina - Livorno 3:0, Virescit - Ve-nezia Mestre 1:2.
LESTVICA
Spezia 26, Triestina 24, Reggiana, Prato in Modena 23, Carrarese 22, Lucchese in Montevarchi 21, Derthona 19, Centese 18, Trento in Mantova 17, Virescit, Arezzo in Venezia Mestre 16, L. R. Vicenza 14, Spal in Livorno 13.
PRIHODNJE KOLO
Arezzo - Carrarese, Derthona - Modena, Lucchese - Virescit, L. R. Vicenza -Triestina, Mantova - Prato, Livorno -Montevarchi, Reggiana - Centese - Spal
-	Trento, Venezia Mestre - Spezia.
Italijanska meddeželna liga
BASSANO - PRO GORIZIA 1:1 (1:0)
STRELCA: V 32. min. Nervo, v 48. min. Romano.
BASSANO: Menghini, Zanon, Tronco, Galassin, Pastrello (od 87. min. Bizzotto), De Marchi, Zanchetta, Casarotto, Nervo, Gionco, Bortolus (od 90. min. Visentin).
PRO GORIZIA: Fabro, Candutti, Cal-vani, Cotterle, Marassi, Gon, Stacul, Gia-comin, Della Valentina, Romano, Trevi-san (od 87. min. Massera).
IZIDI 19. KOLA
Bassano - Pro Gorizia 1:1, Cittadella -Sacilese 4:0, Conegliano - Tombolo 1:1, Gemeaz - V. Venelo 1:0, Mira - Caerano 0:1, Monfalcone - Opitergina 1:1, Monte-belluna - Miranese 2:0, Pasianese - Pievi-gina 2:1, San Dona - Union Clodia 0:0.
LESTVICA
Cittadella 28, Montebelluna 22, Pro Gorizia in Bassano 21, Tombolo in Caerano 20, Mira, Opitergina, Monfalcone in Conegliano 19, Union Clodia, San Dona, Pievigina in Gemeaz 18, V. Venelo 16, Pasianese 15, Sacilese 14, Miranese 7.
PRIHODNJE KOLO
Miranese - Conegliano, Montebelluna - Bassano, Opitergina - San Dona, Pievi-
gina - Gemeaz, Pro Gorizia - Caerano, Sacilese - Pasianese, Tombolo - Mira, Union Clodia - Monfalcone, V. Venelo -Cittadella.
košarka
Italijanska A-1 liga
IZIDI 16. KOLA
Allibert - Arimo 94:109, Benetton - Di-varese 71:69, Knorr - Enichem 100:99, Pa-ini - Alno 96:89, Philips - Riunite 88:86, Phonola - Snaidero 82:88, Scavolini - Hitachi 102:80, Vismara - Ipifim 92:78 LESTVICA
Philips 24, Enichem 22, Benetton, Knorr, Snaidero in Scavolini 20, Allibert in Vismara 18, Paini, Divarese in Arimo 16, Riunite, Ipifim, Hitachi in Phonola 10, Alno 6.
PRIHODNJE KOLO
Alno - Scavolini, Arimo - Benetton, Divarese - Allibert, Enichem - Paini, Hitachi - Phonola, Ipifim - Philips, Riunite -Knorr, Snaidero - Vismara.
Italijanska A-2 liga
SANGIORGESE -
SAN BENEDETTO	77:83 (42:41)
SANGIORGESE: Schiavi 8, Trisciani 4, Menghini 13, Pratesi 4, Lovatti 7, Vay 4, Sappleton 14, Perry 23, Lucantoni, Pan-teghini.
SAN BENEDETTO: Gnecchi 5, Zaban 3, Borsi 2, Ardessi 9, Aleksinas 25, Vitez 18, Esposito 2, Hordges 19, Marega, Salvador!.
IZIDI 16. KOLA
Annabella - Braga 85:68, Caripe - Irge 74:86, Fantoni - Teorema 99:107, Filodoro - Jollycolombani 76:95, Kleenex - Standa 76:77, Marr - Glaxo 83:79, Sangiorgese -San Benedetto 77:83, Sharp - Neutroro-berts 98:92.
LESTVICA
Standa 24, Braga 22, Neutroroberts in Irge 20, Jollycolombani, Filodoro in Marr 18, Glaxo in San Benedetto 16, Sharp, Fantoni, Annabella in Kleenex 14, Teorema in Sangiorgese 10, Caripe 8.
PRIHODNJE KOLO
Braga - Sangiorgese, Glaxo - Filodoro, Irge - Sharp, Jollycolombani - Kleenex, Neutroroberts - Annabella, San Benedetto - Caripe, Standa - Fantoni, Teorema -Marr.
Italijanska B-1 liga
STEFANEL - VIRTUS RAGUSA 101:66
STEFANEL: Procaccini 8, Pilutti 19, Bonino 6, Bianchi 12, Colmani 9, Lokar 6, Cantarello 6, Zarotti 5, Maguolo 25, Sar-tori 5.
VIRTUS: Schinina 3, Passarelli 2, Mal-lamace 8, Mori 10, Bortolot 16, Pascolo 6, Cassi 10, Colantoni 11, Brugaletta, Vitale.
IZIDI 17. KOLA
Conad - Delizia 100:72, Sebastiani -Benati 79:76, Faciba - Inalca 70:87, Nu-mera - Docksteps 75:69, Coop - Electro-lux 94:84, Stefanel - Ragusa 101:66, Racine - Mar 76:70, Full - Ranger 88:92.
LESTVICA
Stefanel 30, Ranger 24, Conad in Nu-mera 22, Coop, Racine, Mar in Benati 18, Sebastiani, Inalca in Full Mestre 16, Docksteps, Virtus in Delizia 14, Electrolux 10, Faciba 0.
PRIHODNJE KOLO
Mar - Faciba, Benati - Delizia, Docksteps - Coop, Electrolux - Sebastiani, Virtus - Numera, Full - Conad, Inalca -Racine, Ranger - Stefanel.
MOŠKI SLALOM V VVENGNU
1. Nierlich (Av.) 1:35.90, 2. Tomba (Ita.) 1:35.92, 3. Strolz (Av.) 1:37.60, 4. Girardelli (Luks.) 1:37.75, 5. Furuseth (Nor.) 1:37.78, 6. Nilsson (Šve.) 1:38.45, 7. Frommelt (Li-echt.) 1:38.47, 8. Benedik (Jug.) 1:38.70, 9. Pramotton (Ita.) 1:38.86, 10. Mader (Av.) 1:38.89.
KOMBINACIJA V VVENGNU
1. Girardelli (Luks.) 11.32, 2. Zurbrig-gen (Švi.) 63.33, 3. VVasmeier (ZRN) 64.09, 4. Accola (Švi.) 68.86, 5. Oehrli (Švi.) 92.20, 6. Polig (Ita.) 94.21, 7. Huber (ZRN) 101.73, 8. Skardal (Nor.) 102.09, 9. Mahrer (Švi.) 114.22, 10. Zechner (Av.) 120.13. LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL 1. Girardelli (Luks.) 306, 2. Zurbriggen (Švi.) 231, 3. Tomba (Ita.) 133, 4. VVasmeier (ZRN) 118, 5. Hoeflehner (Av.) 97, 6. Bit-tner (ZRN) 94, 7. Furuseth (Nor.) 91, 8. Strolz (Av.) 90, 9. Mair (Ita.) 86, 10. Nierlich (Av.) 85.
1.	—	1.	Expert Bi	X
2.	Claymore	2
2.	—	1.	Escataplano	X
2.	Erometa G as	2
3.	—	1.	Erameo	1
2.	Estro del Mare	X
4.	—	I.	Cenacolo	2
2.	Djarem Az	1
5.	—	1.	Chabadoga	X
2.	Toti dal Monte	1
6.	—	1.	Lord Mauro	2
2.	Victorine Rebrn	1
KVOTE
12 (29 dobitnikov)	21.722.000	lir
11 (583 dobitnikov)	1.070.000 lir
10 (5.881 dobitnikov)	104.000 lir
Ascoli - Torino	1
Bologna - Verona	X
Como - Pescara	1
Inter - Lazio	1
Juventus - Atalanta	2
Lecce - Fiorentina	X
Piša - Cesena	1
Roma - Milan	2
Sampdoria - Napoli	X
Barletta - Genoa	X
Sambenedettese - Avellino X Monopoli - Palermo	X
Olbia - Casale	X
KVOTE
13 (688 dobitnikov) 20.637.000 lir 12 (29.963 dobitnikov) 472.200 lir
Prihodnji stolpec Totocalcia (29. 1.): Atalanta - Inter, Cesena - Lecce, Fiorentina - Roma, Verona - Sampdoria, Lazio - Juventus, Milan - Piša, Napoli -Ascoli, Pescara - Bologna, Torino - Como, Genoa - Cosenza, Messina - Parma, Sambenedettese - Padova, Taranto - Avellino.
Košarka: v Faenzi prekinjena zmagovita pot Jadrana
| košarkarska prvenstva
Poraz kljub požrtvovalnosti in
dobri igri
BANCA POPOLARE FAENZA - JADRAN
81:79 (40:39)
BANCA POPOLARE: Battisti, Giuliani 19 (7:8), Vallicelli 10, Balducci 12, Ragazzini, Matassini 6 (2:4), Scarparo 20 (1:1), Fusaro 4 (2:2), Benedetti, Falsini 10 (2:2).
JADRAN: Starc 6 (0:1), Parsi, Čuk 14, Manzano 13 (1:2), Corsi, Sosič 1 (1:2), Gobbo 28 (8:10), Rauber 2 (0:1), Ban 13 (2:3), Daneu 2 (2:2).
SODNIKA: Piai (Alessandria) in Terreo (Biella). PM: Banca Popolare 14:18; Jadran 14:21. ON: Banca Popolare 22; Jadran 21. PON: nihče. TRI TOČKE: Balducci 4, Scarparo 3, Manzano 2, Ban 1. GLEDANCEV: 1000.
Škoda! Ta besedica nam prihaja povsem spontana, ko pomislimo na potek tekme, ki so si jo Jadranovci zapravili prav v zadnjih minutah, potem ko sojo imeli trdno in suvereno v rokah. Skoda! Tako so si mislili igralci in trener Jadrana, ki so se po koncu srečanja še dolgo zadržali na klopi in se še niso mogli prepričati, da je tekma izgubljena. In vendar je Jadran odigral, predvsem taktično, zelo dobro tekmo, poleg tega pa so bili »plavi« borbeni, temperamentni in požrtvoval-vni od prve prav do zadnje minute športnega boja. Poleg tega so se igralci držali navodil trenerja, storjenih pa je bilo mnogo drobnih napak, ki so nato zasukale tekmo na nasprotnikovo stran.
Tekma v Faenzi je bila nekoliko »nenaravna«. Na začetku so domačini lahno vodili (v 10. min. 24:21), vendar pa so nato jadranovci stopili na plan predvsem z razigranim Gobbom ter povedli za nekaj točk (v 15. min. 33:27 za Jadran). Prav ob izteku polčasa so si Brumnovi varovanci to prednost zapravili ter celo zaključili prvi del tekme z zaostankom ene točke.
Vsem je bilo sedaj jasno, da se bo izenačenost vlekla prav do konca, čeprav smo v sredini drugega polčasa doživeli preobrat. Z nekaj dobrimi meti Čuka so »plavi« povedli za 10 točk, in to bi lahko bil ključen trenu-. tek tekme. Prednost pa je žal v nekaj minutah izhlapela predvsem po »za-
JADRAN V ŠTEVILKAH
METI - 2 TOČKI: Starc 3:7; Čuk 7:12; Manzano 3:4; Sosič 0:1; Gobbo 10:12; Rauber 1:3; Ban 4:5. 3 TOČKE: Starc 0:3; Manzano 2:3; Ban 1:6. SKOKI: Starc 5 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 2, 0; Manzano 1, 1; Gobbo 4, 1 Rauber 1, 0; Ban 7, 2; Daneu 6, 0 IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE Starc 2, 0; Čuk 1, 0; Manzano 1, 1 Sosič 1, 3; Gobbo 2, 0; Rauber 1, 0; Ban 6, 2; Daneu 1, 0. ASISTENCE: Sosič 1; Ban 1. BLOKADE: Čuk 2.
slugi« rezervnega igralca Falsinija, katerega niso uspeli naši učinkovito pokrivati.
Zadnje minute so tako bile kar se da napete. Igra je bila nervozna, napake so se na eni in na drugi strani vrstile kot na tekočem traku. Žal je v zadnjih dveh minutah »znorel« Balducci, ki je »po hitrem postopku« in po »liniji najmanjšega odpora« dosegel tri »bombe«, kar je zapečatilo usodo naših požrtvovalnih fantov, katere bi pohvaliji prav vse, predvsem pa Gobba in Čuka zaradi preciznosti pri metu. Kljub nedeljskemu porazu bodo imeli jadranovci s tako igro in takim pristopom do nje tudi na tujih igriščih se mnogo zadoščenj. (Dušan Jelinčič)
Alessandro Gobbo
Mauro Čuk
Cerioni: Moji igralci so temperamentni! Gobbo: Prav na koncu smo bili neučinkoviti
Po tekmi so bili domači igralci, trener, časnikarji, spremljevalci domače ekipe in zelo športno občinstvo naravnost »sončno srečni«. Nas, »člane Jadranove ekspedicije« so tolažili, da je to bila njihova najboljša domača tekma, ki so so odigrali košarkarji Faenze, poleg tega pa tudi najlepša in najbolj napeta, tako da smo skoraj imeli vtis, da smo moralni zmagovalci. Točki pa sta vendarle ostali doma... Okoli trenerja Cerionija, ki je bil svoj čas renomiran igralec milanskega Simmenthala in državne reprezentance, se je gnetlo mnogo časnikarjev in radovednežev, ko pa smo končno prišlo do njega, ni mogel skrivati svojega veselja in razigranosti. Dal nam je roko okoli hrbta ter kar sam začel odgovarjati na vprašanja, ki mu jih nismo še niti zastavili.
»Z igro svojih igralcev sem izredno zadovoljen,« je začel Cerioni »saj so dokazali izredno borbenost in temperament, čeprav je bila tekma zelo športna. Moji igralci nisi izgubili glave, ko so v prvem delu igre izgubljali za šest točk, potem ko smo le kako minut prej zmagovali za sedem, predvsem pa so se zbrali v drugem delu srečanja, ko so morali nasprotnika »loviti«, ki nam je »zbežal« za deset točk. Nekoliko nas je na koncu zmedla Jadranova obramba 1-3-1, vendar smo se hitro znašli in ovrgli to »skrivno« orožje. Na koncu je bila igra nekoliko zmedena, sodnika pa sta nekoliko čudno piskala, vendar pa nista oškodovala nobenega. O Jadranu se moram izraziti nadvse pohvalno, saj je to tista odlična peterka, ki jo vsi poznamo.«
Jasno je, da je bilo vzdušje v Jadranovem taboru povsem drugačno. Pogovor z tokrat najbolj uspešnim Jadra-novcem Alessandrom Gobbom je v avtobusu potekal neka-
ko takole: »To je bila čudna tekma, vendar pa menim, da smo jo taktično odigrali zelo dobro. Nasprotnika smo zadržali okoli osemdesetih točk, kot je bilo v načrtu, vendar smo mi dali le koš manj od nasprotnikov... Na koncu smo bili. premalo učinkoviti, saj smo iz petih napadov, in to prav zadnjih pet, iztržili le dve točki. Sicer pa smo tekmo izgubili v sredini drugega polčasa, ko smo imeli deset točk prednosti, pa jih nismo znali obdržati. O svoji tekmi bi le povedal, da mi je v napadu, predvsem v prvem polčasu, marsikaj uspevalo, tako da sem bil tokrat jaz tisti, ki je dal največ točk. Škoda le, da so me še prehitro pogojevale osebne napake.«
Kaj pa Ban, Luka Furlan in Brumen?
O vzrokih nedeljskega Jadranovega poraza bi lahko marsikaj povedali, saj jih je bilo toliko drobnih, da bi lahko o njih daljše razpravljali. Marko Ban je dejal, da »smo žal dopustili, da nam je Balducci nasul tri trojke v zadnjih minutah iri to iz pozicije, ki bi jo moral kriti Gobbo, saj je streljal precej neovirano. Vendar pa Sandra nikakor ne moremo kriviti, saj je bil naš najboljši mož na igrišču.«
Pomožni trener Luka Furlan je poudaril, da »bi lahko o razlogih govorili "do jutri zjutraj" pa ne bi prišli do pravega zaključka«, trener Peter Brumen pa je med drugim izrazil mnenje, da »je bil verjetno odločujoč naš "black-out" proti koncu tekme, ko je Falsini dal deset točk, pa tudi petnajst izgubljenih žog je odločno preveč.« (dj)
V nedeljo v košarkarskem prvenstvu D lige
Borovcem prepotrebni točki
BOR RADENSKA - ARTE 89:87 (49:41)
BOR RADENSKA: Gulič 2, Korošec 16 (5:8), Škerk 4, Paulina 9 (3:4), Klobas 12 (2:5), Laudano 21 (1:2), Pregare 25 (3:3), M. Pertot, Cupin.
SODNIKA: Dalmolin (San Daniele) in Mazzocco (Videm). TROI TOČKE: Laudano 2, Pregare 2, Korošec 1.
Borovci so v nedeljo na domačem srečanju proti goriškemu Arteju osvojili prepotrebni točki v boju proti izpadu iz D lige.
Kot je bilo pričakovati, je bilo srečanje precej izenačeno in borbeno. Končno pa je naša ekipa predvajala dobro skupinsko igro, kar je tudi dalo zaželene sadove. Gulič je dobro vodil moštvo v napadu, soigralce je namreč »zalagal« z uporabnimi žogami. V prvem delu srečanja pa je dobro delovala tudi Borova obramba.
Borovci pa bi lahko zadali nasprotniku končni udarec že na začetku drugega polčasa. V prvem delu igre so si namreč gostje prislužili veliko število osebnih napak, naši pa so v nadaljevanju trmasto vztrajali z meti od daleč, namesto da bi prodirali na koš.
Goriški košarkarji so tako stalno nižali zaostanek in v 35. minuti celo po-
Borovec Fabrizio Korošec
vedli s 7 točkami (79:71). Kazalo je že, da bodo borovci, kot na prejšnjih tekmah, spet popustili. Na srečo pa so naši odločno reagirali, priigrali so si nekaj točk in povedli.
Zadnje minute srečanja so bile skoraj dramatične. Prav v zadnji sekundi pa je Pregare s »tap-in« dosegel zmagoviti koš. (Š. Pegan)
V nedeljo na »Prvem maju« J. kolo
Trofeja Jadran v minibasketu
V	nedeljo, 29. t. m., bo na sporedu tretje kolo turnirja v minibasketu za Trofejo Jadran, in sicer za letnike 1977 in mlajše.
Tekme 3. kola bodo na »Prvem maju« v Trstu.
V	prvem srečanju se bosta pomerila Bor in Breg. Borovci so v tej tekmi nesporni favoriti, saj sestavljajo Bregove moštvo skoraj sami začetniki.
Verjetno bolj izenačeno bo drugo srečanje, ko se bosta spoprijela SGT in Kontovel. Košarkarji Ginnastice Triestine so se v prejšnjem kolu trdoživo upirali Don Boscu in zato tudi Kontovelci s Franceschinij evimi igralci ne bodo imeli lahkega dela.
V	tretji tekmi pa je seveda nesporen favorit Don Bosco. Poletovci so namreč doslej zmagali le v enem srečanju, medtem ko so Tržačani več kot zanesljivo premagali Breg, v drugem kolu pa še SGT.
SPORED 3. KOLA (29. t., m.)
9.30: Bor - Breg 10.45: SGT - Kontovel 12.00: Don Bosco - Polet Prost: Sokol
Vse tekme bodo v Trstu, na »Prvem maju«.
Naj omenimo, da bo že prihodnjo nedeljo, 5. 2., na Proseku na sporedu 2. kolo turnirja »Igre pod košema« za letnike 1980 in mlajše.
TURNIR OBERSNEL
POLET - FOSCHIATTI	26:45
POLET: Petaros 4, I. Lakovič 5, Sosič 1, Peric 2, Milič 2, Brundula, Cor-batti 6, Taučer 2, E. Lakovič 2, Grilanc, Fonda, Bogateč, Kocjančič, Malalan, Hrovatin, Rebecchi 2, Šturman.
Poletovci so sicer izgubili v srečanju za turnir Obersnel proti Fochiatti-ju, predvsem v prvi četrtini pa so s prikazano igro povsem zadovoljili, saj so izgubljali le za dve točki (12:14).
V ostalih četrtinah pa so bili gostje boljši in so tudi zasluženo zmagali.
ŠD POLET
obvešča, da bo redni letni občni zbor v Ponedeljek, 30. t. m., ob 20. url v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah.
JACHT CLUB ČUPA -
JADRALNI CLUB ČUPA obvešča člane, da bo 17. REDNI OBČNI ZBOR društva v petek, 3. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Vabljeni!
SMUČARSKI KLUB BRDINA Prireja v nedeljo, 29. t. m., smučarski jzlet v Flachau (Avstrija). Vpisovanje *n vse informacije na sedežu (Proseška *31) v torek in četrtek od 19. do 21. Ure. Ljubitelji smučanja vabljeni!
Našemu soigralcu Igorju je žena Tanja povila hčerko
ANJO
Srečnima staršema čestitamo vsi Cicibonaši.
V košarkarskem promocijskem prvenstvu na Tržaškem
Kontovelci na tretjem mestu
Čeprav se je prvi del promocijskega košarkarskega prvenstva na Tržaškem končal že prejšnjo nedeljo, pa lestvica ni dobila še končne »podobe«, saj morajo odigrati še nekaj zaostalih srečanj.
Brežani morajo odigrati še dve zaostali tekmi. Le-ti naj bi bili na sporedu proti koncu tedna.
Kontovelci pa so že opravili svoji dve: s točko razlike so namreč premagali najprej Cicibono, v soboto pa še Alabardo.
Kontovel Electronic Shop je na tretjem mestu lestvice in je tako delno popravil svoj obračun, ki je bil v uvodnem delu zares slab. Kontovelci bodo morali tudi v drugem delu igrati tako kot na zadnjih tekmah, če še hočejo upati na napredovanje v višjo ligo.
Na sliki: z zaostalega srečanja promocijskega prvenstva v Repnu Kontovel Electronic Shop - Cicibona.
MOŠKA B-2 LIGA
IZIDI 17. KOLA
Asola - Čampi Bis			84:87
Castel S. P. - Castelfranco	72:68			
Petrarca -	Dueville		87:77
Faenza - JADRAN			81:79
Montebelluna - Oderzo			92:75
Ravenna -	San Donit		102:74
Malagutl -	Stefanel		102:93
Imola - Virtus PD			86:78
	LESTVICA		
Malaguti	17 14	3	1568:1435 28
Virtus PD	17 12	5	1423:1353 24
Ravenna	.	17 11	6	1537:1368 22
Faenza	17 11	6	1389:1329 22
Oderzo	17 11	6	1351:1313 22
Imola	17 11	6	1528:1530 22
Castel S.P.	17 11	6	1362:1390 22
JADRAN	17 10	7	1500:1446 20
Čampi Bis	17 8	9	1513:1521 16
Montebelluna 17 7 10			1483:1487 14
Dueville	17 7 10		1280:1368 14
Petrarca	17 6 11		1488:1468 12
Asola	17 6 11		1495:1548 12
Castelfranco	17 5 12			1223:1246 10
San Dona	17 4 13		1263:1407 8
Stefanel	17 2 15		1324:1521 4
PRIHODNJE KOLO Virtus PD - Asola, Dueville - Castel S. P., Oderzo - Faenza, Castelfranco -Imola, Malagutl - Montebelluna, JADRAN - Petrarca, Čampi Bis - Ra-venna, Stefanel - San Dona.
JADRANOVI STRELCI Ban 351, Čuk 224, Gobbo 189, Starc 178, Daneu 176, Rauber 159, Manzano 135, Sosič 72, Persi 13, Corsi 3, Arena 2.
MOŠKA D LIGA
IZIDI 12. KOLA
Miane - Latisana	82:77
Soteco - Autosandra	90:77
POM - Mogliano	69:94
Inter 1904 - Tecnoluce	74:73
Arniči PN - Roncade	96:82
BOR RADENSKA - Arte GO	89:87
Ponte Piave - Ormelle	63:74
LESTVICA
Arniči PN	12 11		1	1073:948 22
Roncade	12	9	3	1015:893 18
Mogliano	12	9	3	1028:922 18
Soteco	12	9	3	989:931 18
Arte GO	12	7	5	948:966 14
Tecnoluce	12	6	6	963:880 12
Latisana	12	5	7	958:942 10
Ponte Piave	12	5	7	995:1005 10
POM	12	4	8	975:954 8
Autosandra	12	4	8	920:982 8
BOR RADENSKA	12	4	8	973:973 8
Ormelle	12	4	8	868:958 8
Miane	12	4	8	920:992 8
Inter 1904	12	3	9	904:988 6
PRIHODNJE KOLO (28. in 29. 1.) Latisana - Inter 1904; Roncade - BOR RADENSKA; Tecnoluce - Soteco; Ormelle - Miane; Arte GO - Ponte Piave; Arniči PN - POM; Autosandra -Mogliano.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO Na Tržaškem
LESTVICA
CGI Milje	11 10		1	962:863 20
Scoglietto	10	9	1	784:683 18
KONTOVEL ES 11		8	3	920:952 16
Intermuggia	10	6	4	847:815 12
Barcolana	10	5	5	860:845 10
Alabarda	11	5	6	923:880 10
Motonavale	11	5	6	720:743 10
Ferroviario	10	4	6	804:833 8
Libertas	10	4	6	819:886 8
CICIBONA	11	3	8	889:923 6
BREG ADRIA.	9	2	7	658:679 4
CUS	10	1	9	736:853 2
PRIHODNJE KOLO (4. 2.)
CGI Milje - BREG ADRIATHERM; Intermuggia - Ferroviario; Alabarda - CICIBONA; Libertas - Motonavale; Barcolana - KONTOVEL ES; CUS -Scoglietto.
Na Goriškem				
IZIDI 8. KOLA				
Ardita - Alba				73:72
Ist. Manzoni	- Edera			86:77
Ronchi - Petrolifera				63:66
Dom Gometal Simek -			Grado	
				84:96
Libertas - Senators				74:86
Staranzano -	Corridoni			92:79
	LESTVICA			
Ardita	8	7	1	686:621 14
Alba	8	6	2	690:581 12
Corridoni	8	6	2	618:585 12
Ist. Manzoni	8	6	2	582:568 12
Petrolifera	7	5	2	553:515 10
Staranzano	7	4	3	531:513 8
Senators	8	4	4	573:618 8
Edera	8	3	5	591:587 6
Ronchi	8	3	5	639:662 6
Grado	8	2	6	600:655 4
Dom Gom.Simek 8		1	7	604:666 2
Libertas	8	0	8	595:666 0
PRIHODNJE KOLO (28. IN 29. 1.) Alba - Staranzano, Grado - Ardita, Edera - Libertas, Corridoni - Dom Gometal Simek (28. 1. ob 20. uri v Redipuglii), Petrolifera - Ist. Manzo-ni, Senators - Ronchi.
V deželnih odbojkarskih ligah
Slogašice in sokolovke trdno na dragem mestu
V soboto so naše šesterke v deželnih odbojkarskih ligah v sedmih nastopih dosegle štiri zmage, čeprav je šlo v enem primeru za slovenski derbi. Za podvig kola je v ženski C-2 ligi poskrbela združena ekipa Agorest, o tem uspehu poročamo posebej, ki je hkrati omogočila Slogi Koimpex, da je zdaj znova sama na drugem mestu lestvice. Pravzaprav so tudi slogašice v Gradišču zabeležile izredno čisto zmago proti vse prej kot slabemu nasprotniku, toda uspehi vz-hodnokraške ekipe v gosteh - za razliko od lani - zdaj niso več niti prava vest, saj so postali že vsakdanjost. V tej ligi zadeva boj za napredovanje zdaj pet ekip, toda stalnost Sloginih dosežkov, ki jih »sprejemljiva« poraza s Cordenon-som in Prato sploh nista okrnila, jamči o trdnosti naše ekipe, ki ima letos vse možnosti za kakovostni skok.
Še bolj upravičene pa so v ženski D ligi ambicije Sokola Indules, še zlasti po sobotnem porazu novinca Al Fungo v domačem srečanju z Rivignanom. Sokolovke imajo zdaj dejansko štiri točke prednosti nad tretjeuvrščeno dvojico, sobotno gostovanje v Rivignanu pa je lahko v primeru zmage že odločilno. Tekmeci Pertotovih varovank se koljejo med sabo, in vse kaže, da se bo ekipi iz devinsko-nabre-žinske občine letos le uresničila
želja po napredovanju, ki bi bilo glede na kakovost moštva povsem zasluženo, saj ni nobena skrivnost, da bi se lahko Sokol Indules že letos uspešno kosal tudi v višji ligi.
Za Bor Cunjo Avtoprevoz, ki se z omenjenima šesterkama, v moški C-2 ligi, prav tako poteguje za napredovanje, pa se po sobotnem kolu ni nič spremenilo.
Nič novega se na obzorju ne pojavlja niti za Sočo Sobemo, upajmo le, da Sočani niso vrgli puške v koruzo, saj je prvenstvo še dolgo.
Tesen poraz okrepljene vrste Brega Agrar (znova nastopa zdaj tudi Ksenija Slavec) v srečanju s kotiranim Tarcentom kaže, da bi lahko dolinska ekipa v prihodnjih kolih še izboljšala svoj položaj na lestvici ženske D lige, čeprav je seveda vrh preveč oddaljen. V nadaljevanju bi lahko tako prišle na svoj račun za igro predvsem Bregove mladinke, med katerimi jih je nekaj prav res nadarjenih.
Zelo zaskrbljujoč pa je še naprej položaj Kontovela Electronic Shop, vendar pa po našem mnenju sploh ne odraža realnih zmogljivosti Kontovelk. Virtus in Fincantieri sta menda odločno preslaba, da bi lahko Hrovatinova in tovarišice sploh tvegale izpad, toda izkupiček dveh točk ne dopušča nikakršnega podcenjevanja, če vemo, da imajo v ekipi stalne težave s številom igralk.
V ženski odbojkarski C-l ligi
Po prvem delu Bor Elpro na »kritičnem« 8. mestu
Če bi se prvenstvo v ženski C-l ligi končalo po prvem delu bi bil Bor Elpro zdaj - zaradi boljšega količnika v nizih - rešen, toda položaj naše šesterke je vse prej kot rožnat in se iz kola v kolo vse bolj zapleta zaradi vrste nepredvidenih rezultatov. Borovke so v tem prvem krogu premagale vse štiri ekipe, ki jim sledijo na vrstnem redu, izgubile pa s sedmimi, ki so pred njimi, toda na dlani je, da v povratnem delu osvojitev novih osmih točk ne bo zadoščala za obstanek v ligi. Prvenstvo je tako izenačeno, da so teoretično v boju za obstanek vpletene zdaj tudi šesterke, ki so bile še do pred nekaj tedni skoraj v boju za napredovanje in nasprotno. Vzemimo primer Latisane. V prejšnjem kolu so Furlan-ke v enem izmed številnih derbijev za obstanek tesno s 3:2 premagale borovke (ki bi jih z zmago dohitele) zdaj pa so celo same na tretjem mestu lestvice. Nepremagljiva nista niti vodilna Dolo in Feltre, ki se jima je že večkrat posrečilo zmagati šele po petih nizih. Jasno je, da v tako izenačenem prvenstvu o razlikah med ekipami odločajo nianse. Prav lahko bi imel tudi Bor Elpro na lestvici precej več točk, toda drago plačuje neizkušenost večine svojih igralk, zdaj pa igra ekipa vse preveč nezanesljivo, zaradi česar se skorajšnje zmage spreminjajo v bridke poraze. Mirnost, homogenost zunaj in znotraj igrišča, predvsem pa odločnost, bodo tudi v povratnem delu pr-venstvanajpomembnejša orožja v boju za obstanek, v katerem tehnično znanje odigrava podrejeno vlogo.
Ženska C-1 liga
Izidi 11. kola
Dolo Pallavolo - BOR ELPRO (16:14, 15:9, 15:10), Foče Colori Latisana - Vi-vil Villa Vicentina 3:2 (14:16, 15:11, 11:15, 15:11, 15:10), AUSA Pav Cervig-nano - Itas Fiume Veneto 3:2 (6:15, 13:15, 15:2, 15:12, 6:15), Pav Gree Videm - Laprevidente Feltre 2:3 (10:15, 9:15, 15:5, 15:11, 13:15), Albatros Trevi-so - Fincantieri Tržič 3:0 (15:9, 15:5, 15:9), OMA Mobili San Giusto - Fratte 3:1 (15:8, 14:16, 15:10, 15:7).
LESTVICA
Dolo	11	11	0	33:12	22
Laprevidente	11	10	1	32:10	20
Latisana	11	7	4	22:20	14
AUSA Pav	11	6	5	25:17	12
Pav Videm	11	6	5	25:20	12
Albatros	11	6	5	21:22	12
OMA S. Giusto	11	5	6	18:23	10
BOR ELPRO	11	4	7	20:25	8
Fincantieri	11	4	7	19:26	8
Fiume Veneto	11	4	7	18:25	8
Vivil	11	3	8	18:26	6
Fratte	11	0	11	8:33	0
Prihodnje kolo (28. 1.)
AUSA Pav Cervignano - BOR ELPRO, Albatros Treviso - Foče Colori Latisana, Itas Fiume Veneto - Laprevidente Feltre, Pav Green Videm - Fratte, Dolo Pallavolo - Fincantieri Tržič, OMA Mobili S. Giusto - Vi vil Villa Vicentina.
V moški C-l ligi
Zdaj potrebuje 01ympia nov uspeh
Moško prvenstvo v C-l ligi je sicer manj dramatično kot enakovredna ženska liga, toda presenčenj vsak teden le ne manjka.
Odstop šesterke iz Trevisa je nekoliko ublažil srditost boja za obstanek (izpadeta le še dve ekipi), a vpletenih je najmanj šest ekip. Med temi je tudi 01ympia, ki je po dobrem začetku zabredla v precejšnje težave, kljub temu pa nikakor ne moremo trditi, da je doslej razočarala, če upoštevamo, da nastopa v ligi z edinim namenom, da ohrani status državnega tretjeligaša.
Sobotnega poraza v Villi Vicentini tudi ne gre jemati tragično, a zdaj bo seveda treba nujno znova premagati ekipo Volley Badia, ki je skupaj s San Giustino najresnejši kandidat za izpad. Treba je tudi upoštevati, da bo v povratnem delu prav gotovo prišlo do kakih »daril«, ko bodo pač nekatere šesterke zaradi popolnega pomanjkanja motivacij (boj za vrh je omejen na tri ekipe) popustile, saj razlika v kakovosti med ekipami le ni tako velika. Že v soboto je na primer le malo manjkalo, da bi padovska Petrarca ugnala vodilni Ferro Alluminio, konec koncev pa je tudi 01ympia pred dobrim tednom zamudila enkratno priložnost za prvorazredno senzacijo proti tržaški ekipi CUS.
Ob dejstvu, da so zdaj vsi odigrali po deset tekem, vrstni red tudi bolje priča o pravem razmerju sil, toda prav tako je res, da bi lahko bil videz lestvice po povratnem delu povsem drugačen.
Moška C-1 liga
Izidi 11. kola
Ancor Fix Vivil - OLVMPIA GORICA 3:1 (15:11, 10:15, 15:4, 15:13), Pallavolo Bassano - Povoletto 0:3 (9:15, 4:15, 12:15), Cessalto - Volley Badia 3:0 (15:6, 15:12, 15:12), CUS Trst - Nova Gens Noventa 3:0 (15:5, 15:7, 15:11), Petrarca Padova - Ferro Alluminio Trst 2:3 (15:10, 15:10, 6:15, 13:15, 12:15), San Gi-ustina Bellunese ni igrala.
LESTVICA
CUS Trst	10	9	1	29:10	18
Ferro Ali. TS	10	9	1	27:10	18
Povoletto	10	8	2	28:10	16
Cessalto	10	5	5	20:17	10
Noventa	10	5	5	20:18	10
Petrarca PD	10	4	6	17:21	8
Vivil	10	4	6	13:20	8
Bassano	10	4	6	14:23	8
OLVMPIA GO	10	3	7	15:26	6
San Giustina	10	2	8	14:26	4
Badia	10	2	8	13:26	4
Prihodnje kolo (28. 1.)
01ympia Gorica - Volley Badia, San Giustina Bellunese - Pallavolo Bassano, Cessalto - Nova Gens Noventa, Ancor Fix Vivil - Ferro Alluminio Trst, CUS Trst - Flebus Povoletto (počiva Petrarca Padova).
Ženska C-2 liga: po sijajni zmagi proti Prati
Agorest naposled v svoji pravi luči
Kar se tiče odbojkarskih zapletljajev naših šesterk v zadnjem kolu, moramo tokrat v prvi vrsti zabeležiti lep uspeh v prvenstvu C-2 odbojkaric združene ekipe Agorest, ki so na domačem igrišču poskrbele za prvovrsten podvig. S prepričljivim 3:0 so suvereno premagale ekipo Prate, ki si je pred sobotno tekmo delila drugo mesto na razpredelnici s slogašicami.
Zmaga goriških odbojkaric proti eni izmed najmočnejših šesterk v ligi je morda dokaz, da bi lahko Agorest odigral vidno vlogo v tem prvenstvu. Le-ottove varovanke pa se ne odlikujejo ravno po veliki vztrajnosti, tako da smo bili že večkrat priča - in to tudi v lanskem prvenstvu - odličnim predsta-. vam proti boljšim nasprotnicam, katerim pa so sledili zelo lagodni in medli nastopi proti tehnično slabšim šester-kam.
Sobotna tekma je bila prav gotovo najboljša predstava naših deklet v letošnjem prvenstvu. S to trditvjo se strinja tudi Ivo Rojec, odbornik pri Agorestu, s katerim smo se pogovorili o uspešnem nastopu naših odbojkaric. "Proti zelo solidni ekipi so dekleta končno zaigrala kot znajo in pokazala ves svoj potencial. Odličen je bil servis, saj smo prav z zelo točnim in močnim servisom spravili v velike težave nasprotnice, ki niso sploh utegnile graditi igre. Boljši pa smo bili tudi ob mreži, kjer je naš napad deloval zelo učinkovito, uspešen pa je bil tudi blok, ki so ga igralke iz Pordenona le redkokdaj prebile.
Lara Vižintin je prebolela poškodbo
Skratka, igrali smo zares odlično. Brez večjih težav smo osvojili prvi niz, v katerem smo prepustili nasprotnicam samo tri točke. Tudi v nadaljevanju smo zaigrali na isti ravni, gostujoča ekipa pa je zmanjšala velik zaostanek samo po zaslugi dobrega servisa v skoku, s katerim je ena od njihovih igralk nanizala kar pet zaporednih točk. To pa je bilo tudi vse, kar so nasprotnice pokazale. Popustile so tudi psihično, saj si niso pričakovale, da bodo naletele na tak odpor in so zato morda podcenjevale naše igralke. Realnost na igrišču pa je bila povsem
drugačna, tako da smo v samih treh setih ugnali nasprotnika, ki je bil doslej samo dvakrat premagan."
Tekmi, ki je bila vseskozi - kljub očitni premoči domače ekipe - zelo dopadljiva, je z navdušenjem sledilo lepo število gledalcev, ki so končno prišli na svoj račun. Morda je sovo-denjska ekipa le prebolela krizo in bomo odslej lahko sledili boljšim odbojkarskim predstavam. Ta je želja tudi našega sogovornika, ki je ob koncu dodal še naslednje misli.
"Res je, da smo v letošnjem prvenstvu nekoliko razočarali. Ne smemo pa pozabiti, da se nas je tudi stalno držala smola, saj so naše igralke utrpele številne poškodbe, tako da nismo še nastopili v popolni postavi. V soboto je spet zaigrala na dobrem nivoju po hujši poškodbi Lara Vižintin, katere vstop v igro je vlil več samozavesti tudi ostalim igralkam.
Upam, da je tako dobila ekipa končno svojo pravo identiteto. Do konca prvega dela manjkata še dve koli, v katerih se bomo srečali z Libertasom iz Martignacca in Celinio iz Maniaga, ki sta za nas povsem dosegljivi šester-ki. Za nas bosta to pomembni tekmi, še bolj važen test pa bo začetek drugega dela, ko bomo v zaporedju igrali proti Kennedyju, Otlici Tommasini in Slogi Koimpex, tj. vodilnim ekipam. Tam bomo morali pokazati svojo realno moč in bomo lahko ugotovili, če smo dosegli to, kar smo si zastavili pred pričetkom prvenstva in v kar smo vložili res veliko dela."
MAL
W W
Med dvema ognjema SST: borbenosti ne manjka
V soboto so bile v Borovem športnem centru tekme B skupine tdrnirja med dvema ognjema, ki ga v okviru osnovnošolske olimpiade prireja Športna šola Trst. V posameznih srečanjih so dosegli te izide: Ribičič - Milje 2:1 (1:0, 0:1, 3:1), Milje - Širok 2:0 (5:0, 5:0), Gregorič-Stepančič -Ribičič 2:0 (5:0, 1:0), Greogrič-Stepančič - Milje 2:0 jl:l, 4:1), Ribičič - Širok 2:0 (6:0, 5:0), Gregorič-Stepančič - Širok 2:0 (6:0, 4:0).
Skoraj vse tekme so bile zelo borbene, s svojo igro pa je zelo izstopala šola od Sv. Ane, saj se je predstavila z zelo močno postavo. Poleg nje se je v polfinale uvrstila tudi šola Ribičič.
Končna lestvica te skupine je namreč taka: 1. Gregorič-Stepančič, 2. Ribičič, 3. Milje in 4. Širok.
Turnir se bo nadaljeval z drugo polovico kvalifikacijskih tekem A skupine 11. februarja, (-boj-)
Moška C-2 liga
Izidi 11. kola
Rozzol Legovini Šport - Meblo Imsa 3:0, Pav Imme Remanzacco - Bor Cunja Avtoprevoz 2:3, Volley Pordenone -Cima Truciolari Sacile 1:3, Pav Natisonia - ASFJR Čedad 3:0, Fincantieri Tržič -Virtus Fontanafredda 3:0, DLF Trst - Li-bertas Turjak 3:1, Volley Bali Videm -Futura Torriana Gradišče 3:1.
LESTVICA
Pav Natisonia	11	10	13	30:9	20
ASFJR Čedad	11	9	2	29:7	18
Bor Cunja Av.	11	9	2	28:12	18
Sacaile	11	8	3	25:14	16
Fincantieri	11	8	3	25:14	16
VB Videm	11	7	4	23:18	14
Lib. Turjak	11	5	6	22:25	10
DLF Trst	11	5	6	20:25	10
Legovini Sp.	11	4	7	19:23	8
Meblo Imsa	11	4	7	17:25	8
Remanzacco	11	3	8	16:26	6
Pordenone	11	3	8	18:26	6
Torriana	11	2	9	12:29	4
Fontanafredda	11	3	8	16:26	6
Prihodnje kolo (28. 1.)
Bor Cunja Avtoprevoz - Volley Por-denon, Meblo Imsa - Pav Imme Remanzacco, Libertas Turjak - Volley Bali Videm, Virtus Fontanafredda - DLF Trst, ASFJR Čeded - Fincantieri Tržič, Cima Truciolari Sacile - Pav Natisonia, Futura Torriana - Legovini Šport.
_________Ženska C-2 liga____________
Izidi 11. kola
Agorest Gorica - Prata 3:0, Torriana Gradišče Sloga Koimpex 0:3, Ginnastica Spilimberghese - Juniors Casarsa 1:3, Virtus Fontanafredda - Otlica Tomasini Cordenons 1:3, Pav Natisonia - Kennedy 0:3, Villacher Bier - Celinia Maniago 3:0, Pieris - Libertas Martignacco 0:3.
LESTVICA
Otlica Tomasi	11	n	0	33:10	22
Sloga Koimpex	11	9	2	29:13	18
Kennedy	11	8	3	28:13	16
Prata	11	8	3	27:13	16
Villacher	11	8	3	26:13	16
Juniors	11	6	5	21:22	12
Fontanafredda	11	5	6	21:25	10
Agorest GO	11	5	6	20:20	10
Torriana	11	5	6	16:20	10
Martignacco	11	4	7	23:22	8
Celinia	ii	4	7	16:26	8
Pav Natisonia	li	3	8	14:29	6
Pieris	li	1	10	5:31	2
Ginn. Spilimb	u	0	11	11:33	0
Prihodnje kolo (28. 1.)
Sloga Koimpex - Virtus Fontanafred* da, Libertas Martignacco - Agorest Gorica, Celinia Maniago - Pieris, Kennedy - Villacher Bier, Otlica Tomasini - Pav Natisonia, Juniors Casarsa - Torriana Gradišče, Prata - Ginnastica Spilimberghese.
___________Moška D liga______________
Izidi 11. kola
Libertas Martignacco - Soča Sobema 3:0, Prata - Intrepida 3:2, Volley Club Trst - Acli Ronchi 3:1, Pallavolo Lucinico
-	Pallavolo Trst 1:3, Carmona Ruote Por-cia - Nuova Pallavolo Trst 0:3, Majanese
-	CG San Sergio Trst 2:3, Friuli Povoletto
-	Bo Frost Fiume Veneto 3:0.
LESTVICA
Prata	11	10	1	30:8	20
Intrepida	11	9	2	31:10	18
NP Trst	11	9	2	30:9	18
Friuli	11	8	3	27:14	16
Martignacco	11	8	3	26:16	16
Pall. Trst	11	7	4	24:10	14
Volly Trst	11	6	5	20:19	12
S. Sergio TS	11	6	5	23:25	12
Lucinico	11	5	6	22:25	10
Fiume Veneto	11	3	8	13:26	6
Majanese	11	3	8	16:29	6-
Acli Ronchi	11	1	10	11:30	2
Carmona Ruote	11	1	10	11:31	2
Soča Sobema	11	1	10	11:31	2
Prihodnje kolo (28. 1.)
Soča Sobema - Prata, CG San Sergio Trst - Friuli, Nuova Pallavolo Trst - Majanese, Pallavolo Trst - Carmona Ruote, Acli Ronchi - Pallavolo Lucinico, Intrepida - Volley Club Trst, Fiume Veneto -Libertas Martignacco.
Ženska D liga
Izidi 11. kola
Sokol Indules - Kontovel Electronic Shop 3:1 Breg Agrar - Banca Popolare Tarcento 2:3, Gammalegno Cecchini -Fincantieri Tržič 3:1, Al Fungho Humin -Danone Rivignano 1:3, Virtus Trst - Pro-movolley Pordenon 0:3 (CUS Videm in Lavoratore Fiera Martignacco nista igrala).
LESTVICA
CUS Videm	10	10	0
Sokol Indules	9	8	1
Al Fungo	10	7	3
Rivignano	9	6	3
Tarcento	9	6	3
Promovolley	9	5	4
Martignacco	9	4	5
Breg Agrar	9	4	5
Gammalegno	11	4	7
Kontovel ES	9	2	8
Fincantieri	9	1	8
Virtus	9	0	9
30:0 20 25:8 16 24:11 14 19:12 12 20:15 12 17:14 10 15:16	8
16:21 8 17:26	8
9:24	2
7:24	2
2:27	0
Prihodnje kolo (28. 1.)
Kontovel Electronic Shop - Breg Agrar, Danone Rivignano - Sokol Indules, Banca Popolare Tarcento - Virtus Trst, Fincantieri Tržič - Al Fungo, Promovol-ley - Lavoratore Fiera Martignacco. (Počiva Gammalegno Cecchini in CUS Videm).
V1. amaterski nogometni ligi
Dragocen remi Primorja
V D skupini 2. amaterske lige
Kras dosegel cilj
RONCHI - PRIMORJE	0:0
PRIMORJE: Negrini, Roiaz (v 65' Sullini), Milani, Manzini, Barbieri, Pipan, Livan, Cavalli, Olivo (v 85' Luxa), Crevatin, Saraullo.
Prosečani so v Ronkah osvojili dragoceno točko. Čeprav so domačini v prvem polčasu dvakrat zadeli prečko, je remi neoporečen rezultat. Ekipi sta si bili precej enakovredni. Pri domačinih sta izstopala zelo dober vezni igralec P. Codra in še napadalec Iacovi-ello, ki sta tudi bila najbolj nevarna. Proti koncu prvega polčasa je sodnik izključil napadalca Scrazzola, ki je grobo udaril Milanija. Čeprav so bili z možem manj, so domačini z veliko mero požrtvovalnosti nadaljevali brez večjih problemov. Pri Primorju je "vojak" Cavalli dobro opravil krstni nastop, medtem ko je rahlo poškodovani Sullini (ki se je med tednom vrnil iz Nove Zelandije) odigral zadnjih 25 minut tekme. Povejmo še, da sta Milani in Manzini dobila po en rumen karton, skupno četrtega, tako da v nedeljo ne bosta mogla nastopiti.
SKUPINA I
SOVODNJE - AIELLO	1:0 (1:0)
STRELEC: Bicciato v 43. min.
SOVODNJE: Gergolet, Hmeljak, Devetak, A. Fajt, Marson, Mrak, Bralni, M. Fajt, Peric, Bicciato, Čevdek.
Sovodenjski nogometaši so sicer dosegli tretjo zmago v tem prvenstvu, Vendar ob dokaj povprečni igri. Prebralo je bilo pravih akcij, igra jim nikakor ni stekla, v drugem polčasu pa jim je kmalu pošla tudi sapa.
Odločitev o zmagovalcu je padla tik pred koncem prvega polčasa. Čevdek
V	četrtek nogometna tekma ZSŠDI - Slovenija
V	organizaciji nogometne Zveze Slovenije so v teh dneh na pripravah v Umagu najbolj perspektivni pionirji in kadeti. V ta okvir spada tudi vsakoletno srečanje mladinskih reprezentanc ZSŠDI in Slovenije. Tokrat se bosta pomerili izbrani vrsti kategorije najmlajših Brega, Primorja in Zarje ter pionirji Slovenije. Srečanje bo v četrtek, 26. t. m., ob 15. uri v Bazovici na igrišču športnega društva Zarja. Nogometni selektor Vremec je za to srečanje sklical naslednje igralce: Ferluga, Lavrica, Švab, Strain, Mauri (Breg); Franza, Pahor, Štolfa, Sardoč, Savi, Gruden (Primorje); Plehan, Krošovec, Reja, Silli, Blason, Vremec, Umek (Zarja). Tekmo bo sodil zvezni sodnik Nereo Krašovec.
Prva priložnost se je ponudila domačinom, in sicer po strelu s kota z leve strani, vendar je igralec v bližini vrat netočno udaril žogo z glavo. Na drugi strani bi Saraullo v protinapadu s strelom v voleju skoraj presenetil vratarja. Proti polovici polčasa je P. Codra z izredno močnim strelom s kakih 25 metrov zadel prečko. Domačini so imeli na razpolago celo dvomljivo 11-metrovko po prekršku v kazenskem prostoru nad kapetanom Longom, branilec De Bianchi pa je zadel prečko in zapravil priložnost.
V drugem polčasu so gostje izvedli nekaj več napadov, vendar so največ pozornosti namenili obrambi, zato je bilo kaj malo strelov proti vratom. V hitri akciji v protinapadu je Saraullo prodrl v kazenski prostor, kjer ga je branilec podrl, a sodnik, ki itak ni bil naklonjen rdeče-rumenim, ni dosodil 11-metrovke. Proti koncu tekme je Negrini spretno ubranil dva udarca z glavo, naprej R. Codra in nato še Iaco-viella, in omogočil svoji ekipi, da je kljub povprečni igri dosegla pozitiven rezultat. (S. M.)
je žogo iz outa vrgel daleč v kazenski prostor gostujoče ekipe, kjer je v gneči do nje prišel Bicciato, ki jo je z mojstrskim udarcem usmeril pod prečko, od koder se je odbila v mrežo.
V drugem polčasu so gostje nakaj časa silovito napadali, vendar pravih priložnosti za izenačenje niso imeli. Na drugi strani pa je Bicciato še dvakrat nevarno streljal, a izkazal se je vratar gostujoče ekipe. Prav ob koncu tekme, ko so Spangherjevi varovanci igrali z možem več, so imeli domačini še dve lepi priložnosti (A. Fajt in Čevdek), a mreža Aiella se ni več zatresla.
(Ervin čurlič)
SKUPINA L
PRIMOREC - MLADOST	3:0
STRELCI za Primorca: Ferluga v 24. min., Husu v 52. in 72. min.
PRIMOREC: Leone, M. Kralj (v 12' Černe), Castro, Ferluga, Florean, Cop-pola, Mule, A. Carli, Pitacco (v 46' E. Kralj), Bacchia, Husu (Busani in I. Milkovič)
MLADOST: Zanier, L. Frandolič (v 55' Zavadlav), Regolin, Devetak, Mala-roda (v 75' G. Ferfolja), D. Frandolič, Sambo, Argentin, K. Ferfolja, Lavrenčič, Kobal.
Tudi pred domačim občinstvom je Primorec dokazal, da je v tem trenutku skoraj nepremagljiva ekipa. Tre-benci so namreč povsem nadigrali do-berdobsko Mladost in tako še povečali prednost na vrhu lestvice. Med tednom je trebenski tabor nekoliko zaskrbljeno čakal na tekmo, kajti Doberdoba so po zamenjavi trenerja zmagali dvakrat zaporedoma. Tako je bil začetek tekme ves v znamenju Mladosti,
CASTIONESE - KRAS	1:1 (0:0)
STRELCA: Marangone v 61. min., Darko Škabar v 73. min. (11-metrovka)
KRAS: Messina, Indrigo, Cozman, Purič, Darko Škabar, Marcosini, Fab-ris, Vidali, Fonda, Redivo (v 62' Granata), Parma (v 89' Basiacco).
Kras se z nevarnega gostovanja pri visoko uvrščenem Castioneseju vrača z zlata vredno točko, tako da si je po zadnjih bledih nastopih ob koncu prejšnjega leta nekoliko opomogel na lestvici. Tudi tokrat novi trener Gio-vannini ni razpolagal z najboljšo postavo, saj je Žagar še vedno poškodovan. Pravi čudež pa je tokrat predstavljala nenadejana prisotnost sicer poškodovanega Fonde, ki se mora zahvaliti le napredku moderne medicine, ki mu je omogočila, da je zdržal vseh 90 minut, potem ko so mu na gleženj nadeli posebno oblogo, podobno mavcu.
Nedeljsko srečanje brez dvoma ni bilo med najprivlačnejšimi in to velja predvsem za prvo polovico, ko je igra na izredno velikem terenu potekala
ki je z dolgimi podajami in z agresivno igro spravljala v zadrego trebenske vezne igralce. A v trenutku, ko so si gostje po začetnem presingu privoščili nekaj oddiha, je Primorec začel z napadi in kaj kmalu je Ferluga z odličnim strelom premagal nasprotnega vratarja, v 30. min. pa je Mule sam pred Zanierom streljal mimo vrat.
V drugem polčasu so se Trebenci povsem sprostili in tako sta že v prvi minuti Husu in Mule po fantastični kombinaciji za las zgrešila gol. Le pet minut kasneje je Husu z natančnim udarcem z glavo podvojil. Po tem golu so Trebenci povsem zagospodarili na igrišču in se večkrat približali tretjemu golu, vendar je bilo nanj treba počakati do 72. minute, ko je Husu s prostim strelom še tretjič ukanil dober-dobskega vratarja. (Andrej)
ZARJA - VERMEGLIANO	0:0
ZARJA: Sardi, Antonič, Grgič, Sa-mese, Gregorič, Jerman, Zagaria (v 61' Robert Kalc), Fonda, Zeugna, Auber, Piščanc, 12 Racman, 14 Marjan Kalc.
Skupina I
IZIDI 15. KOLA
A. S. Anna - Fossalon	3:0
Azzurra - Poggio	0:2
Brazzanese - Medea	0:1
Moraro - S. Lorenzo	0:0
Pro Farra - Sagrado	1:0
SOVODNJE - Aiello	1:0
Torre Tap. - Visco	3:1
LESTVICA
Pro Farra	15	11	2	2	28:10 24
Moraro	15	9	5	1	36: 8 23
Poggio	15	10	3	2	30:13 23
A. S. Anna	15	9	4	2	32:13 22
Torre Tap.	15	9	4	2	28:10 22
S. Lorenzo	15	7	5	3	21:12 19
Medea	15	7	4	4	17:12 18
Fossalon	15	5	5	5	22:19 15
SOVODNJE	15	3	5	7	15:21 11
Aiello	15	2	5	8	11:17 9
Azzurra	15	2	3 10		8:25 7
Visco	15	2	3 10		8:31 7
Sagrado	15	2	2 11		11:35 6
Brazzanese	15	1	2 12		13:54 4
PRIHODNJE KOLO (29. 1.)
A. S. Anna - SOVODNJE, Aiello -Brazzanese, Fossalon - Poggio, Medea - Moraro, S. Lorenzo - Pro Farra, Sagrado • Torre Tap., Visco - Azzurra.
pretežno na sredini. Krašovci pa tudi niso imeli nobenega interesa, da bi se silovito podali v napad, saj bi tako lahko zazijale velike vrzeli v obrambi. V nedeljo so namreč računali na delitev točk, kar so na koncu s preudarno taktiko tudi dosegli. Prvi so sicer povedli domačini v 16. minuti drugega polčasa: krasovci so nerodno izgubili žogo na sredini, Castionese je izvedel nevaren protinapad, ki ga je na najboljši način zaključil Marangone. Kaj kmalu pa je Kras uspel izenačiti: medtem ko je žoga po podaji Granate s kota letela v 16-metrski prostor, je domači branilec brez potrebe zaustavil Fondo tako, da ga je enostavno vlekel za majico. Sodnik, ki je bil v neposredni bližini, se je brez oklevanja odločil na naj strožjo kazen, ki jo je Škabar hladnokrvno izvedel. V preostalem delu srečanja, ki se je nekoliko razživelo, pa je Granata steljal za las mimo vratnice, a tudi Krasov vratar se je izkazal kot zanesljiv čuvaj mreže, čeprav posebnih nevarnosti tokrat zanj ni bilo. (Z. S.)
Zarja si je v nedeljo zapravila predragoceno zmago, saj ni uspela streti odpora trdožive postave Vermegliana. Tekma ni bila lepa, saj so gostje s pre-singom onemogočili marsikatero lepo potezo zarjanov. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini. Le nekje sredi polčasa lahko zabeležimo nekaj dobrih priložnosti za Bazov-ce, vendar niso obrodile zaželenih sadov.
V drugem delu tekme je Zarja takoj prevzela pobudo in stisnila goste v obrambo. O zgrešenih in zamujenih priložnostih bi lahko napisali cel roman. Žoga tokrat pač ni hotela v mrežo. Tudi ob zadnji priložnosti, ki se je ponudila Fondi le nekaj minut pred koncem, lahko le dodamo, da so bila vrata gostov kot začarana. Po Fondo-vem strelu z glavo je namreč žoga že preletela vratarja, toda na črti jo je branilec odbil in preprečil zaslužen zadetek za Zarjo. Kljub neodločenemu izidu prav vsa ekipa zasluži pohvalo.
(Big)
Na sliki (foto M. Magajna) akcija z derbija med Primorcem in Mladostjo.
Skupina L
IZIDI 14. KOLA
Aurisina - Isonzo	3:0
Begliano - J. Aurisina	2:1
BREG - GAJA	n.o.
Hermada - SanVAndrea	1:1
PRIMOREC - MLADOST	3:0
ZARJA - Vermegliano	0:0
Počitek: Romana LESTVICA
PRIMOREC	14	7	5	2	25:10 19
ZARJA	13	6	5	2	15:9 17
Aurisina	14	7	3	4	18:12 17
Begliano	14	6	5	3	12:12 17
Isonzo	14	6	4	4	16:14 16
GAJA	13	4	7	2	9:7 15
Vermegliano	14	4	6	4	10:9 14
SanVAndrea	14	4	5	5	15:16 13
MLADOST	14	5	3	6	15:20 13
J. Aurisina	13	3	6	4	10:11 12
BREG	13	4	2	7	12:15 10
Romana	13	1	5	7	10:16 7
Hermada	13	1	4	8	4:20 6
PRIHODNJE KOLO (29. 1.) GAJA - PRIMOREC, Isonzo - BREG, J. Aurisina - ZARJA, MLADOST - Hermada, Romana - Aurisina, SanVAndrea - Begliano, počiva Vermegliano.
1. AMATERSKA LIGA Skupina B
IZIDI 16. KOLA
Skupina B
IZIDI 16. KOLA
Spal - San Canzian	0:2
Lignano - Codroipo	0:1
Ronchi - PRIMORJE	0:0
Porcia - Gradese	1:3
Torviscosa - Tamai	2:3
Azzanese - Portuale	2:2
Costalunga - Cervignano	6:1
Sangiorgina - Palmanova	0:0
LESTVICA
Palmanova	16	10	4	2	18:8 24
Codroipo	16	9	5	2	19:8 23
Tamai	16	8	6	2	19:8 22
Gradese	16	9	4	3	29:16 22
Sangiorgina	16	7	6	3	21:14 20
Torviscosa	16	7	3	6	21:21 17
San Canzian	15	7	3	5	19:16 17
Costalunga	16	7	2	7	21:13 16
Ronchi	16	5	5	6	15:14 15
Azzanese	16	4	7	5	18:17 15
PRIMORJE	15	5	4	6	18:22 14
Spal	16	5	2	9	13:26 12
Porcia	16	5	2	9	14:22 12
Cervignano	16	3	5	8	18:24 11
Portuale	16	3	5	8	12:17 11
Lignano	16	1	1	14	6:33 3
PRIHODNJE KOLO (29. 1.) Tamai - Azzanese, Portuale - Sangiorgina, Gradese - Costalunga, San Canzian - Ronchi, Pro Cervignano -Torviscosa, PRIMORJE - Spal, Palmanova - Lignano, Codroipo - Porcia.
2. AMATERSKA LIGA Skupina D
IZIDI 16. KOLA
Rivignano - Bertiolo	1:1
Flambro - Maranese	2:2
Indipendente - Pocenia	0:0
Castionese - KRAS	1:1
Olimpia - Gonars	0:3
Zaule - San Marco	0:1
Varmo - Morsano	3:0
Latisana - Mortegliano	2:0
LESTVICA
Varmo	16	10	2	4	22:11 22
Gonars	16	8	5	3	27:14 21
San Marco	16	8	4	4	16:11 20
Maranese	15	6	7	2	15:8 19
Rivignano	16	6	6	4	24:17 18
Castionese	16	5	8	3	23:19 18
Mortegliano	16	6	5	5	21:19 17
Olimpia	16	7	3	6	20:23 17
Flambro	16	4	9	3	13:10 17
Indipendente	16	5	6	5	18:18 16
Zaule	16	6	2	8	12:19 14
Pocenia	16	4	6	6	21:26 14
KRAS	16	3	7	6	16:19 13
Latisana	15	2	9	4	12:14 13
Bertiolo	16	2	7	7	12:19 11
Morsano	16	1	2	13	7:29 4
PRIHODNJE KOLO (29. 1.) Gonars - Zaule, San Marco - Latisana, KRAS - Varmo, Bertiolo - Indipendente, Morsano - Olimpia, Pocenia - Rivignano, Mortegliano -Flambro, Maranese - Castionese.
Skupina E
IZIDI 16. KOLA
Paviese - Turriaco	0:0
Staranzano - C.G.S.	2:2
Opicina - Fiumicello	1:0
VESNA - Ruda	0:0
Pieris - Aguileia	0:0
Santamaria - Architrave	1:1
Fincantieri - Muggesana	0:0
San Vito - Porpetto	1:1
LESTVICA
Ruda	16	10	5	1	21:7 25
Fiumicello	16	7	7	2	26:13 21
VESNA	15	8	5	2	16:8 21
Santamaria	16	8	5	3	20:14 21
Muggesana	16	6	6	4	23:18 18
Paviese	15	6	5	4	18:15 17
Pieris	16	6	6	5	14:14 17
Staranzano	16	4	8	4	19:19 16
Porpetto	16	5	6	5	25:14 16
C.G.S.	16	3	9	4	17:20 15
Aguileia	16	4	6	6	17:24 14
Fincantieri	16	3	6	7	10:25 12
Turriaco	16	2	7	7	13:21 11
Architrave	16	1	9	6	16:26 11
Opicina	16	4	2	10	10:21 10
San Vito	16	1	7	8	13:20 9
PRIHODNJE KOLO (29. 1.) Aguileia - Santamaria, Architrave -San Vito, Ruda - Fincantieri, Isonzo Turriaco - Opicina, Muggesana - Pieris, Pro Fiumicello - Paviese, Porpetto - Staranzano, C.G.S. - VESNA.
Skupina F
IZIDI 16. KOLA
Capriva - Čampi Elisi'	2:0
E. Adriat. - JUVENTINA	0:0
Giarizzole - Pro Romans	0:4
Mariano - S. Nazario	0:0
Medeuzza - Fogliano	2:2
Mossa - Villanova	0:0
S. Luigi - Piedimonte	0:1
Villesse - Natisone	3:0
LESTVICA
S. Nazario	16	8	7	1	20: 9 23
Capriva	16	5	9	2	14:10 19
Fogliano	16	6	7	3	16:14 19
Natisone	16	6	6	4	14:11 18
JUVENTINA	16	5	7	4	14:11 17
Piedimonte	15	4	8	3	10: 9 16
Mossa	16	4	8	4	10: 9 16
Mariano	16	5	6	5	12:12 16
Villanova	16	5	6	5	18:18 16
A. Adriat.	15	6	3	6	12:10 15
S. Luigi	16	4	6	6	17:18 14
Pro Romans	16	5	4	7	16:19 14
Medeuzza	16	3	8	5	21:24 14
Giarizzole	16	3	7	6	9:18 13
Villesse	16	4	4	8	15:18 12
Čampi Elisi	16	3	6	7	14:22 12
PRIHODNJE KOLO (29. 1.) Čampi Elisi - Giarizzole, Fogliano -S. Luigi, JUVENTINA - Medeuzza, Natisone - Mariano, Piedimonte -Villesse, Pro Romans - Capriva, S. Nazario - Mossa, Villanova - E. Adriat.
V F skupini 2. amaterske lige
Juventina se vzpenja
E. ADRIATICA - JUVENTINA
0:0
JUVENTINA: M. Molinari, Chizzolini, Travagin, Sermino (v 46' Paziente), Krpan, Kaus (v 88' Tegas), Del Negro, R. Molinari, Tabaj, Cingerli, Tesolin.
V prvem kolu povratnega dela si je Juventina izborila pomembno točko na gostovanju v Briščkih. Nadaljuje se tako pozitivna serija štandreških nogometašev na tujem, kjer so se doslej izkazali bolje kot pred domačim občinstvom. Edile Adriatica je sicer veljala za enega izmed glavnih favoritov za prestop v višjo ligo, potek prvenstva pa je pokazal, da so bile začetne napovedi prenagljene.
Remi je vsekakor najbolj pravičen izid nedeljskega srečanja. V prvem delu so sicer domačini imeli več od igre, ogrožali so tudi Molinarijeva vrata, ni pa jim uspelo konkretizirati rahle terenske premoči. V drugem delu pa se je stanje na igrišču spremenilo. Domačim je zmanjkala sapa in vajeti igre so v svoje roke prevzeli Štandrežci. Tabaj in tovariši so zagospodarili na sredini igrišča, vendar niso uspeli presenetiti nasprotnikovega vratarja.
Vsekakor je delitev točk dober uspeh za naše nogometaše, ki se počasi povzpenjajo proti zgornjim predelom lestvice. Upamo, da se jim bo v povratnem delu prvenstva sreča nasmehnila tudi na domačih nastopih, na katerih doslej niso bili ravno najbolj uspešni.
V E skupini 2. amaterske lige
Vesna preveč zamuja priložnosti
VESNA - RUDA	0:0
VESNA: Savarin, Sedmak, Ridolfo, Podgornik, Rados, Pichierri (v 70' Petagna), Papini, R. Candotti (v 60' Barilla), Kostnapfel, Naldi, Švab.
Kriška Vesna je v nedeljo zamudila edinstveno priložnost, da na domačih tleh visoko premaga vodečo Rudo. Tekma se je praktično odvijala enosmerno, saj so kriški nogometaši stalno imeli pobudo v svojih rokah in si pripravili nekaj lepih priložnosti. Z druge strani pa je bilo jasno, da so gostje prišli v Križ s trdnim namenom, da odnesejo točko, kar jim je tudi uspelo. Glede na to, da že dalj časa zaseda prvo mesto na lestvici, pa smo od te ekipe pričakovali kaj več. Ruda namreč tokrat ni pokazala nič posebnega in je bila skozi vso tekmo v podrejeni vlogi.
Križani so takoj začeli pritiskati, a gostje so se zatekali k prekrškom, tako da so plavi v prvem polčasu imeli na razpolago vsaj pol ducata kazenskih strelov, ki pa jih žal niso znali dobro izkoristiti. Vesna je s svojo igro v prvem polčasu povsem zamorila nasprotnika, višek pa je dosegla v 28. min., ko je nasprotni branilec v kazenskem prostoru zrušil Vesninega srednjega napadalca. Sgdnik je nemudoma pokazal na belo toč-
ko, toda istemu igralcu je vratar 11-metrovko ubranil. Križani so nadaljevali v velikem slogu, še naprej so napadali in si ustvarili še nekaj lepih priložnosti.
V drugem polčasu je bila Vesna znova v napadu, gostje pa so se branili kot so vedeli in znali. Domačini so se v 55. min. zelo približali zadetku, takrat pa so z lepim strelom odgovorili tudi gostje in celo zadeli vratnico. Nekaj minut kasneje je Vesna zopet pritisnila in zadela vratnico z Barillo, ki je v drugem polčasu zamenjal Candottija. Proti koncu srečanja so imeli plavi še vsaj dve lepi priložnosti, toda niso ju znali izkoristiti. Tudi nasprotni napadalec je z lepim strelom iznenadil Savarina, toda žoga se je izgubila mimo vratnice. Škoda, da Vesna ne izkorišča priložnosti, ki se ji ponujajo in si venomer zapravlja dragocene točke. Tudi v nedeljo bi lahko mirno zmagala in konkretno potrdila vodilno vlogo v prvenstvu. Kljub temu pa se je v nedeljo s prikazano igro res zelo izkazala, tako da bi ji moralno pripadalo prvo mesto na razpredelnici, saj je vodeča ekipa v Križu pokazala kaj klavrn nogomet.
(A. Kostnapfel)
V derbiju skupine L v 3. amaterski nogometni ligi
Primorec tudi proti Mladosti potrdil svojo premoč
3. AMATERSKA LIGA
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000.- din, upokojenci mesečno
25.000	- din, trimesečno 65.000.- din, polletno
120.000	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
24. januarja 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko VValtritsch
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V bližini njegovega bivališča s tremi streli iz pištole
V Milanu neznanci včeraj ubili manj znanega sodnega odvetnika
MILAN S tremi streli iz pištole so neznanci včeraj nekaj pred 7.30 zjutraj ubili 62-letnega sodnega odvetnika na milanskem sodišču Giovannija Raffaeleja" Ponzia. Do zločina je prišlo približno 100 metrov od njegovega bivališča v Ulici Mon-tessori v Milanu. Odvetnik je bil tako kot vsak dan namenjen v svojo odvetniško pisarno v Ulici Manara poleg milanske sodne palače. Ko so ga napadli, je bila v Milanu izredno gosta megla. Zaradi sladkorne bolezni je Ponziu tudi močno opešal vid in zato ni smel več voziti avta. V službo se je vedno odpravljal s tramvajem in to skoraj vedno ob isti uri. Te stalne navade so najbrž delo zločincem močno olajšale.
Očividcev zločina ni bilo, toda štiri osebe so preiskovalcem izjavile, da so slišale štiri ali pet pokov iz strelnega orožja.
Truplo Ponzia je prva opazila hišnica stavbe, v kateri je nesrečni odvetnik stanoval. Hišnica je poklicala policijo, o umoru pa je obvestila tudi ženo ubitega odvetnika.
V preiskavi prihaja najbolj v ospredje hipoteza, po kateri naj bi bil umor povezan ž morebitnimi sodnimi obrambami kriminalcev. Podrobno raziskujejo tudi vsa odvetnikova poznanstva. V zvezi z njegovo poklicno kariero so odkrili, da je bil v mladosti karabinjerski podčastnik, nato pa je več let delal kot sodni uradnik. Odvetniško prakso na milanskem sodišču je opravljal zadnjih 15 let, njegovo ime pa ni bilo med najbolj znanimi. V Milanu je živel skupaj s 60-letno ženo Madeleine Durheim in 25-letno hčerko Sandro, ki je študentka. Ponzio je imel še sina Vittoria, ki je diplomiran pravnik in stanuje v bližini.
Preiskovalci so že zaslišali ožje sorodnike in najtesnejše sodelavce umorjenega. Podrobno so preiskali tudi stanovanje in njegov urad, da bi med dokumenti odkrili morebitne koristne podatke, ki bi policijo pripeljali na sled hladnokrvnim morilcem.
Kdo jih pa sploh sliši
Imenujejo se Kvartet zvezde jutranjice, borijo pa se za to, da bi Avstrijo proglasili za državo vodnih športov	(Telefoto AP)
V Miamiju pokopali črnca ki ga je ubila policija
V Miamiju so pokopali Allena Blancharda, temnopoltega ianta, ki je umrl, ker je neki policist streljal nanj in na prijatelja motociklista. Smrt obeh motociklistov je povzročila izbruh tridnevnega nasilja prav v času, ko je bilo floridsko mesto v središču pozornosti zaradi meddržavnega prvenstva v ameriškem nogometu	(Telefoto AP)
Po Sternu je Frankfurt središče jugo-mafije
FRANKFURT Zahodnonemška revija Stem je objavila reportažo o jugoslovanski mafiji v ZRN. Težišče delovanja je očitno v Frankfurtu, kjer je posebna policijska enota AG 287 pristojna samo za pregon jugoslovanskega organiziranega kriminala. V mestu deluje vsaj dvanajst rivalskih jugo-band, ki imajo mednarodne zveze in od časa do časa uprizarjajo prave vojne med bandami.
Od leta 1984 so v Frankfurtu zabeležili 18 ubojev, ki jih pripisujejo Jugoslovanom. Storilcev praktično ni mogoče najti, saj si redko kdo upa pričati. Seznam sumljivih pa se širi: zaradi težkih socialnih razmer v Jugoslaviji vedno več ljudi prihaja v ZRN, nekateri pa zdrsnejo tudi v kriminal. Do svoje nasilne smrti leta 1986 je jugoslovanske kriminalce združeval »kralj gangsterjev« Ljubomir Magaš, ki je imel zelo velik vpliv v kriminalnih krogih in s katerim se je ukvarjal tudi Interpol. Po Magaševi smrti je jugo-mafija razpadla v več nasprotujočih si skupin. Srbi kasira-jo v igralnicah in pri gradbenih podjetnikih, ki zaposlujejo ilegalno delovno silo, kosovski Albanci nadzorujejo igre na srečo po ulicah, povsod imajo prste zraven Hrvati. Bande so poleg tega vključene v mednarodno trgovino z mamili, ropajo) vlamljajo in tudi izsiljujejo. Skrivajo se pod krinko nacionalnih,_političnih, folklornih klubov, izdajajo se za politično preganjane in prosijo za azil. Žal so povezave med policijo in pristojnimi pravosodnimi organi ter tujskimi oblastmi pomanjkljive in policija ima dokaj zvezane roke, ne nazadnje tudi zaradi pomanjkanja denarja ter prikrivanja pristojnosti posameznih policijskih uradov. Tako veliko osumljencev hodi svobodno okrog. Sploh pa so nemški policaji zelo priljubljeni, saj - kot je povedal eden iz jugo-scene - so zelo vljudni, vsakega opozorijo na njegov.e pravice, povsem drugače kot v Jugoslaviji, kjer miličniki z osumljenci ne ravnajo ravno v rokavicah, piše Stem. (dd)
Eta predlagala premirje in pogajanja
BILBAO — Baskovska separatistična organizacija Eta je proglasila dvomesečno enostransko premirje, ki je začelo veljati včeraj. Ob tem je Eta izdala posebno sporočilo, ki ga je že v nedeljo zvečer poslala nekaterim baskovskim časopisom. V sporočilu je tudi navedeno, da so ustanovili poseben pogajalni odbor vojaških oddelkov Ete, ki naj bi se v Alžiru pogovarjal s predstavniki španske vlade.
Eta je s tem sporočilom le podaljšala veljavnost enostranskega premirja, ki se je začelo že 8. januarja. Takrat je baskovska separatistična organizacija tudi predlagala pogajanja z vlado. Glavne zahteve Baskov zadevajo pravico do samoodločbe, odhod posebnih varnostnih enot iz tega področja in pomilostitev za vse zaprte pripadnike organizacije Eta.
Družinska tragedija v Rimu
RIM — V svojem stanovanju v Ulici Rebibbia sta včerja umrla 47-letni Gianfranco in 19-letna Roberta Fontana, oče in hči, za katera se je najprej govorilo, da sta bila umorjena, kasneje pa so preiskovalci povsem zanikali to vest. Oče in hči naj bi umrla zaradi zastrupitve s hrano, vendar tudi tega ni bilo še mogoče dokazati.
Kaže tudi, da je prva, najbrž v spanju, umrla Roberta, ker je bil njen oče srčni bolnik, pa ne gre izključiti dejstva, da bi mu lahko omagalo srce, ko je odkril, kaj se je zgodilo starejši hčerki.
Trupla pokojnikov je odkril neki bližnji sorodnik, ki je redno hodil na obisk k Fontanovim. Odkar so preboleli gripo pa je prihajal na dom najmanj enkrat na dan. Prav zaradi srčne bolezni Roberti-nega očeta, so bili sorodniki zelo pozorni na'razvoj letošnje gripe, ki je posebno huda.
Nad Sredozemljem se je vreme zaklelo Tudi ta teden ne bo izdatnejših padavin
RIM Sobotne in nedeljske padavine so bile le omejen pojav, tako da bomo morali na »deževno obdobje« še počakati. Tudi napovedana sprememba med sredo in četrtkom ne bo bistveno spremenila položaja, morda bo rahel dež le ovlažil severozahodna območja Italije. Srednjeročna napoved hidrometeorološke službe italijanskega letalstva ne daje upanja. Azorski anticiklon trmasto vztraja v svoji poletni poziciji in atlanske motnje vdirajo na celino severno od Alp. Občasni prehod teh motenj nekoliko južneje do sedaj ni zrušil tega neobičajnega grebena visokega zračnega pritiska. V svojih dolgoročnih napovedih so meteorologi skrajno previdni. Po njihovem mnenju ta teden ne moremo pričakovati bistvenih sprememb. V petek bo morda slika nekoliko bolj jasna. Če so meteorologi že pregovorno previdni, saj se dobro zavedajo, da niti najsodobnejši matematični modeli ne dajejo zanesljivih napovedi, pa so klimatologi bolj kategorični; upamo si celo trditi, da so v zadnjem obdobju postali dobesedno »ka-tastrofologi«. V Sredozemlju naj bi se že kazale prve podnebne spremembe zaradi tako imenovanega pojava tople grede, ki bo na vsem planetu zvišal temperaturo za nekaj stopinj. Meteorologi se v glavnem ne strinjajo s takimi ocenami. Statistično gledano take sušne zime
nismo imeli že 80 let. Prav na podlagi statistik pa so meteorologi ugotovili, da ima južna Italija štiridesetletna deževna in sušna obdobja. Suha so bila leta štiridest in petdeset, bolj deževna šestdeseta in sedemdeseta leta, z osemdesetimi leti naj bi torej stopili v novo dvajsetletno sušno obdobje. To teorijo je seveda skrajno težko preveriti, saj nimamo zanesljivih informacij in podatkov iz obdobja pred prvo svetovno vojno.
Kljub razhajanjem med meteorologi in klimatologi pa lahko že sedaj ugotavljamo, da je položaj v Italiji kar se da dramatičen. V Piemontu in v Dolini Aosta nedeljske snežne padavine niso bistveno spremenile položaja tako v zimskošportnih središčih kot v kmetijstvu. Dežela Piemont je že pozvala osrednjo vlado, naj sprejme konkretne ukrepe za ublažitev škode, ki jo je pomanjkanje snega povzročilo zimskošportnim središčem. Po prvih ocenah ta škoda znaša 150 milijard lir. Prav tako dramatičen je položaj v kmetijstvu, kjer naj bi bila usoda pšenice in ječmena zapečatena.
Na Južnem Tirolskem že dva meseca niso zabeležili padavin, saj v hribih ne sneži, prav tako ni dežja v dolinah. To povzroča sive lase gostincem in turističnim delavcem, kmetje pa upajo, da jih bo dež v prihodnjih
tednih rešil pred katastrofalno sušo. V bocenski pokrajini take suše niso zabeležili že dvajset let, številni župani višjeležečih občin so že pozvali prebivalstvo, naj varčuje z vodo. Na Južnem Tirolskem je zemlja zaradi pomanjkanja snega zmrznila v globino, kar bo bržkone obtežilo spomladanska dela na poljih.
Deset milimetrov dežja ob koncu tedna v Liguriji ni omililo suše, tako da modo morali že v prihodnjih dneh v Genovi uvesti prve omejitve pri dobavi vode.
V Furlaniji-Julijski krajini pomanjkanje padavin občutijo skoraj izključno v zimskošportnih centrih, tako da kar dežujejo odpovedi ljubiteljev snežne opojnosti. Glede vode trenutno ni večjih težav, bodo pa nastopile, če v prihodnjih tednih ne bo izdatnejših padavin. V Abrucih sta nedeljski dež in sneg nekoliko ublažila položaj, oblasti pa bodo prisiljene uvesti omejitve pri dobavi vode, če ne bo deževalo v prihodnjih desetih dneh. V Campanii dežuje, kar bo vsaj za silo omililo trenutno pomanjkanje vode. Dramatičen pa je položaj na Siciliji, kjer se že od leta 1985 ubadajo s pomanjkanjem padavin, tako da se razna območja že spreminjajo v pustinje. Nič boljši ni položaj na Sardiniji, kjer so že , zaprosili za pomoč Evropsko skupnost.
Ni vseh parlamentarcev strah preveč klepetavih zdravnikov
RIM Kako je s parlamentarci in njihovim zdravjem? Polemike, ki so izbruhnile pred nedavnim, ko je zdravnica Del Melle menda kršila deontološko pravilo, ker je pristala na intervju za neki italijanski tednik (izkazalo se je, da je bila dama sicer naivna, a povsem nedolžna), se nadaljujejo sedaj v sami sredi parlamentarnega življenja.	...................
Tokrat so namreč spregovorili prav parlamentarci, ki naj bi si skušali razjasniti pojme, če bi jih motilo, da bi se razvedlo, kakšne bolezni jih mučijo. Aldo Aniasi podpredsednik poslanske zbornice je že izjavil, da bi ga izredno razkačilo dejstvo, da bi kdo od »smrtnikov« zvedel, kdaj ga boli grlo, ko že ne kaj drugega.
Prav tako jezna bi bila tudi Stefano Rodota in Virginio Rognoni, mirno kri pa bi ohranil minister za zdravstvo Donat Cattin, ki ga prav nič ne skrbi, kaj drugi vedo o njegovem zdravju. Svojih morebitnih bolezni in obolenj pa se menda še najmanj sramuje bivši nogometaš Gianni Rivera, ki je v dolgih letih bivanja v slačilnicah odkril, da ima sramežljivost povsem drugačne razsežnosti od tistega, kar meni večina ljudi.
Renato Nicolini, ki je v prejšnjih letih buril rimsko kulturno življenje, je izjavil, da bi se hudoval nad zdravnikom, ki naj bi razkril klinične skrivnosti, sorazmerno z vrsto bolezni. Skratka, če kdo razkrije skrivnost, da se Nicoliniju cedi nos, bo svojo deontološko napako nekako preživel, če pa bo kdo omenil kako hujšo bolezen, se bo moral spoprijeti z Nicolinijevo sveto jezo.
Poslednji pozdrav Hirohitu
Cesarjeve straže v civilu branijo pred dežjem priletnega Japonca, ki se je hotel še poslednjič posloviti od pokojnega cesarja Hirohita kar z mahanjem zastave vzhajajočega sonca	(AP)
V Vevčanih spet manifestacije
STRUGA — Pred poslopjem občinskih organizacij v Strugi se je včeraj zbralo okoli 2000 prebivalcev vasi Vevčani, ki je leta 1987 postala slavna zaradi silovite intervencije miličnikov, ki so z električnimi palicami razgnali vaščane.
Kot je znano, je takrat prišlo do sporov zaradi vaškega vodovoda. Včeraj so Vevčanci prišli občinske funkcionarje povprašat, ali bodo vendarle odstopili, ker so krivi za »afero Vevčani«, zahtevali pa so tudi ustanovitev delovne skupine, ki bi končno raziskala resnico v zvezi s tem primerom, (dd)