DR. BORIS KUHAR - SE VEDNO NA SRECNI ŠTEVILKI 361 Pred desetimi leti smo v Etnologu objavili prisrčno voščilo kolegice Tanje Tomažič z naslovom Dr. Boris Kuhar - na srečni številki 70. Danes lahko ugotovimo, da je za dolgoletnega direktorja Slovenskega etnografskega muzeja tudi za desetico večja številka enako srečna. Dokaz o tem naj bo tudi kratka reportaža z odprtja razstave 80 let spominov in spominkov dr. Borisa Kuharja. Razstava je nastala tako, da je slavljenec odprl nekaj svojih zabojev in njihovo vsebino časovno in tematsko urejeno postavil na ogled v Galeriji Mestne knjižnice Grosuplje. Prerez Kuharjevega plodnega življenja in dela, ki z leti ne pojenja, prej nasprotno, je bil na ogled od 8. septembra do 3. oktobra 2009. Fotografije, dokumenti in predmeti v vitrinah, na stenah in v prostoru ter stenski panoji so pripovedovali o družini, delu in prostem času. Iz Grosupljega se je razstava selila naprej na Muljavo in kasneje verjetno še kam. Pa podoživimo otvoritveni utrip grosupeljske razstave še enkrat skupaj z avtorjem tudi na naslednjih dveh straneh naše revije. Za Borisa Kuharja pa niso srečne samo okrogle številke. Tudi vse tiste vmesne mu prinašajo veliko radosti in idej, ki jih zna preliti v knjige, družabna srečanja, predavanja in dobrodelno delo. Predvsem pa še naprej ostaja zvest svojemu priimku in še kar naprej veselo vrti kuhalnico. Vendar ne samo da rad kuha, svoje bogato kulinarično znanje še raje deli z drugimi. Dokaz za to so njegove kuharske knjige, ^ci jih je samostojno ali v sodelovanju izdal ali uredil. Zbrane so se bohotile tudi v eni izmed vitrin na grosupeljs^ki razstavi. V zadnjih desetih letih nas je Kuhar skoraj vsako leto presenetil z novo knjigo. S svojimi kuharskimi priročniki nas vodi od slovenskega podeželja do meščanskega okolja in tudi širše v svet, pa tudi nazaj v zgodovino. S Štajersko kuhinjo se je oddolžil svoji rodni pokrajini, s sorodno Dolenjsko in belokranjsko kuhinjo^ pa svoji "drugi domovini", ki ga je sprejela za svojega enako kot on njo in njene ljudi. Za 364 meščansko mizo nas je posadil s knjigama Dobra meščanska kuhinja : 300 izbranih receptov iz najbolj{ih kuhinj slovenskih m^est3 in slovenija : izbrana me{~anska kuhinja^. Za samostanske zidove in tri stoletja v prete^dost nas je prestavil s ^knjigo Sam^ostanska kuhinja : prehrana kartuzijanov in jedilnik žičkih m^enihov v prvi polovici 18. stoletja5. Ob priključitvi Slovenije Evropski uniji je nastala Večerja za 28 : kulinarične radosti sedanjih in prihodnjih članic Evropske unije..6 S Iknjigo Domača hrana za zdravo življenje7 se je pridružil zadnje čase razširjenemu ozaveščanju o zdravem prehranjevanju. S predelavo Sodobne slovenske kuharice8 je dodal svoj kamenček v pisan mozaik knjižnih izdaj najslavnejše slovenske kuharice, sestre Felicite Kalinšek. Sodelavci Slovenskega etnografskega muzeja želimo slavljencu, da bi mu življenje in delo še naprej tako živahno vrela in brbotala in da se mu skuha še veliko lepih trenutkov v ^krogu domačih, prijateljev, so^krajanov in sodelavcev. In seveda se veselimo Kuharjevih novih ^^njižno-kulinaričnih mojstrovin. Mojca Račič Sim oncic Ljubljana: Kmečki glas, 2003 Ljubljana: Kmečki glas, 2002 Ljubljana: Cankarjeva založba, 2007 Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009 Ljubljana: Kmečki glas, 2002 Ljubljana: Center Evropa : Informacijski center Delegacije evropske komisije v Sloveniji Grosuplje: Zdravstveni dom, 2004 Ljubljana: Cankarjeva založba, 2009 2 4 5 6