Celjski
TEDNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONJE CELJA
Leto I. — Stev. 40.
Celje, dne 4. decembra 1948
Cena 2 din
Naprej
za izpolnitev planskih nalog
za čim višji preseg že izpolnjenih
planov
za čimprejšn]o izgradnjo sociolizma

Poštnina plačana v gotovini.
Naše delovno ljudstvo le veličastno proslavilo
svoj državni in narodni praznik
Velenjski rudarji so z desetdnevnim
tekmovanjem počastili dan republike
Da bi čim dostojneje proslavili velik
državni in narodni praznik 29. novem-
ber, so delavci in nameščenci rudnika
lignita v Velenju sklenili tekmovati 10
dni samo v čast temu prazniku. Na
svojem izrednem sindikalnem sestanku
so si zadali v posameznih obratih rav
visoke obveznosti.
Delavci jamskega obrata so obljubili,
da bodo v 10 dnevnem tekmovanju pre-
segali dnevne plane najmanj za 5%,
pri tem prištedili razstreliva 10%, zni-
žali produkcijske stroške še za nadalj-
njih 5%, prav tako bodo pri polnitvi
jamskih vozičkov za 5% zvišali -pol-
nitev. Tesarske partije v jami bodo
skrbele, da čim veslneje in pravilneje
zatesarijo vse rove. Specialne partije
in polagači prog bodo skrbeli, da bodo
proge in vse druge naprave vedno v
redu in sposobne za normalen potek
produkcije. Poleg tega pa bodo še na-
pravili žičnico na osnovni etaži.
V separaciji so se delavci obvezali,
da bodo vse nepravilnosti sproti od-
pravljali. Poskrbeli bodo, da bo jama
imela čim več praznih vozičkov na
razpolago, da bo tako omogočen hiler
potek tekmovanja tudi v drugih obra-
tih.
Delavci zunanjih obratov so oblju-
bili, da bodo v 10 dneh dogradili dvo-
rano ter delno zaključili z deli pri in-
ternatu.
V mehanični delavnici so sklenili, da
bodo v 10 dneh napravili verižno pro-
go v jami.
Mehanikarji in šoferji v avtogaraži
so se obvezali, da bodo v lOdnevnem
tekmovanju popravili dva avtomobila,
v enem pa izdelali nove ležaje. Uredili
bodo dvorišče pred avtogaražo, s tovor-
nim avtomobilom pa bodo šii dvakrat
dnevno po cement v Trbovlje.
V elektrodelavnici bodo preuredili
prosti vod proti industrijskemu maga-
zinu in koloniji, izdelali bodo prosti
vod za cestno razsvetljavo proti kolo-
niji v Smartnem, dovršili bodo elek-
trično inštalacijo v kinodvorani, pre-
stavili prosti vod na nasipu ob ribniku
in si zadali še druge obveznosti. V mi-
zarski delavnici so sklenili napraviti
okna in vrata in ostrešje na internatu
ter prizidku kinodvorane. Izdelali bodo
tudi potrebno pohištvo za pisarne.
Nameščenci bodo med tekmovanjem
opravili 580 prostovoljnih delovnih ur,
delavci iz čevljarske delavnice 35 pro-
stovoljnih delovnih ur. Uslužbenci so-
cialnega zavarovanja pa 70 prostovolj-
nih ur.
Uslužbenci industrijskega magazina
pa bodo v tekmovanju na čast pete
obletnice proglasitve republike temelji-
to očistili vse prostore v prodajalni in
skladišču ter delali en dan prostovolj-
no pri ureditvi kinodvorane.
Obveznosti, ki so jih sprejeli kažejo
kako se zavedajo delavci in nameščen-
ci rudnika lignita Velenje velikega po-
mena praznika Obletnice naše ljudske
revolucije, z izpolnitvijo in presega-
njem svojih obveznosti pa bodo to do-
kazali še bolje.
Griže in Sv. Primož sta nalboljša kraljevna
ljudska odbora v okraju Celje-okolica
28. novembra je izvršni odbor OLG
Celje-okolica imel izredno svečano se-
jo. Seja je bila res svečana, KLO Gri-
že in Sv. Primož sta kot najboljša v
okraju prejela častno in zaslužno pri-
znanje Predsedstva Vlade — pismeno
priznanje in darilo radio-aparat. Za iz-
redno in požrtvovalno delo v odboru
in na terenu, je tov. predsednik Zgank
poleg gornjega priznanja izročil pred-
stavnikom teh dveh odborov tudi pri-
merno denarno nagrado.
Težavne in obsežne so bile, so še in
še bodo naloge krajevnih odborov. S
prizadevanjem vseh odbornikov pod
dobrim vodstvom se dajo vse težave
prebresti, vse naloge izvesti in s tem
pomagati naši državi k dokončnemu
cilju — socializmu.
Krajevni odbor Griže in Sv. Primož
sta svoje naloge izpolnila in zato tudi
v bodoče še z večjim elanom, večjim
zalaganjem dokazala, da sta dostojna
častnega prvega mesta med 76 odbori
okraja Celje-okolica.
Dosedanje delo in dano zagotovilo
sta jamstvo, da bosta to mesto ohra-
nila.
Vsi ostali odbori imajo vse možno-
sti — tudi dolžnost, da zboljšajo svoje
delo. Potrebno je le več truda, več bor-
benosti in razumevanja.
Griže in Sv. Primož naj služita vsem
Za vzgled — njim naj sledijo ostali, od
njih se učimo vsi.
V Tkalnici hlačevine so 34 najboljšim
delavcem podelili naslov udarnika
2e ves mesec se je naš delovni ko-
lektiv pripravljal na proslavo 29. no-
vembra. Normski oddelek je pregledal
rezultate doseženih uspehov, komisija
za tekmovanje in tarifo jih je potrdila
in določila nagrade udarnikom, najbolj-
šim delavcem in nameščencem.
V nedeljo zjutraj so se zbrali v slav-
nostno okrašeni dvorani vsi člani de-
lovnega kolektiva. Po referatu o zgodo-
vinskem zasedanju AVNOJ-a, katerega
je podal tov. Kolenc Martin je tov.
Gorišek Valter, član uprave podal
smernice za bodoče delo. Poudaril je,
da bo plan v prihodnjem letu za 10%
večji in bo treba resno pristopiti k iz-
polnjevanju planskih obveznosti. Tudi
strojni park bo treba racionalno izko-
ristiti, da bo plan izpolnjen predčasno,
kot je bil letos.
Referent za tekmovanje tov. Kudiš
Beno, je nato objavil rezultate novem-
brskega tekmovanja. Prehodni zastavici
sta še nadalje obdržali brigadi »Rdeča
zvezda« in »Proletarska brigada«. Po-
deljevanje zastavic je bilo spremljano
z navdušenjem in odobravanjem. Di-
rektor podjetja tov. Bicman je nato
proglasil 34 udarnikov, med njimi že
znane udarnike Bertoncelj Marija,
Imenšek Marijo, Kugler Amalija, Mihe-
lak Heleno, Kristanšek Ano, ki so že v
petič udarnice. Razen teh je prejelo
denarne nagrade in pohvale še 200 dru-
gih delavcev in nameščencev. Posebno
priznanje je prejel za svoje požrtvo-
talno delo tov. Grm Jože, dvakratni
udarnik, ki je kljub bolezni prihajal na
delo do izpolnitve letnega plana.
Doseženi delovni uspehi kolektiva
Tkalnice hlačevine bodo napotili in po-
buda za nove zmage v planskem letu
1949, katerega je grafikon v Tkalnici
hlačevine zabeležil že 6. novembra.
Tudi v Tovarni tehtnic
so svečano proslavili
29* november
Delavci in nameščenci Tovarne teht-
nic so na predvečer obletnice Ustaiio-
vitve nove Jugoslavije slovesno progla-
sili 6 udarnikov: Vetrih Konrada, Jošt,
Jožeta in Verglez Albina, ki so tokrat
že drugič dobili te častne naslove. Pr-
vič pa so bili proglašeni: Koželj Jože,
Selčan Angela in Vidmar Vinko. Vsi ti
so na svojih delovnih mestih in s svo-
jim visokim preseganjem norm poka-
zali, da so vredni tega častnega naziva.
Proglasili so tudi tri racionalizatorje,
ki so z uvedbo večvretenskega vrtal-
nega stroja dosti pripomogli k zvišanju
produkcije in znižanju polne lastne ce-
ne. To so Testen Milan, Herman Oton
in Drstvenšek Ivan. Za vestnost v slu-
žbi pa je bilo nagrajenih še 32 delavcev
in nameščencev.
Po končani proslavi je bila na novo
otvorjena delavsko nameščenska re-
stavracija, za katero so v tekmovanju
na čast II. kongresa KPS obljubili, da
jo uredijo do 29. novembra.
V šestmesečnem tekmovanju je kolektiv Tovarne
emajlirane posode častno izpolnil obljube
Kakor ostali celjski kolektivi, je tudi
kolektiv Tovarne emajlirane posode
proslavil dan republike s pregledom
tekmovalnh uspehov. Po političnem re-
feratu, v katerem je predsednik sindi-
kata orisal zgodovinsko II. zasedanje
AVNOJ-a, je tajnik sindikata tovariš
Mahne podal poročilo o izidu šestme-'
sečnega tekmovanja s tovarno dvigal
»Velja Stojakovič«.
Tovarna emajlirane posode v Celju
je v času zasedanja V. kongresa KPJ
sprejela tekmovanje tovarne »Velja
Stojakovič«. Kolektiv tovarne emajli-
rane posode je tekmovalni načrt raz-
širil še za nadaljnje tri točke. V tek-
movanjih za prehodne zastavice in pra-
pore so oddelki tovarne emajlirane po-
sode presegali svoje tekmovalne obvez-
nosti in tako častno izpolnili večino za-
danih proizvodnih nalog.
V juniju in juliju je bil proizvodni
plan za 25% presežen in s tem izpol-
njena tekmovalna obveznost 104%. V
posameznih grupah pa je bil plan pre-
sežen tudi višje, tako v emajlirani po-
sodi za 45%. v pocinkani posodi za
43% in v aluminijastih dozah za 66%.
Letni plan so izpolnili v pocinkovalnici
2. oktobra, v emajlirnici 6. oktobra in
v surovinskih oddelkih 20. oktobra.
Nadaljnja obveza delovnega kolek-
tiva je bila osposobljenje štirih po-
kvarjenih strojev v času trajanja V.
kongresa KPJ. Namesto štirih strojev
je kolektiv popravil devet strojev in
tako znatno presegel prvotno obvezo.
Tudi obvezo o formiranju novih pro-
izvodnih brigad so visoko prekoračili.
Namesto 10 mladinskih brigad so po-
stavili 13 brigad, namesto 5 brigad sta-
rejših pa so ustanovili 10 novih delov-
nih edinic. Razen tega so uvedli delov-
ne norme na vseh deloviščih, kjer so
za to pogoji. Prav tako so uspešno iz-
polnili obveznosti v pogledu dviga stro-
kovnih kadrov in znižanju neupravi-
čenih izostankov. Da bi znižali mož-
nost nesreč pri strojih, so vse stroje
opremili z zaščitnimi naprava,mi in s
tem stoodstotno izpolnili dano obvez-
nost.
Kljub velikemu delovnemu poletu v
času tekmovanja kolektiv ni mogel v
celoti izpolniti obveznosti v pogledu
znižanja proizvodnih stroškov zaradi
slabe kvalitete sprejetih surovin. Z ozi-
rom na to, da se je tovarna »Velja Sto-
jakovič« obvezala znižati proizvodne
stroške za 3 odst.. Tovarna emajlirane
posode pa jih je znižala za 15,8 odst.,
je prizadevanje kolektiva očitno. Zada-
na obveza 16,4 odst. je bila nekoliko
previsoko postavljena.
Tudi v klub Ljudske tehnike bodo
morali vključiti za izpolnitev obveze
še 26 delavcev in delavk.
Na polju prostovoljnega dela pa so
dosegli   zavidljive   uspehe.   Namesto
3000 ur so v predkongresnem tekmo-
vanju napravili 4000 prostovoljnih ur,
tako da je skupno število opravljenih
ur do 29. novembra naraslo na 17.132.
Prav tako so uspešno izpolnili plan po-
litičnih in strokovnih predavanj, ka-
kor tudi kulturnih prireditev ter v vseh
oddelkih poglobili individualno tekmo-
vanje.
V priznanje za dosežene uspehe je
prejel prehodno zastavico najboljšega
oddelka radiatorski oddelek, ki je pre-
segel plan v oktobru za 25.8 odst. Pre-
hodno zastavo najboljše brigade pa je
prejela brigada starejših »Aleksandra
Rankoviča«, ki je v minulem mesecu
presegala dnevne norme povprečno za
50 odst. Ob sprejetju zastavice se je
komandant brigade tov. Mugerle Franc
obvezal, da bo s svojimi brigadirji do
konca leta 1948 presegal dnevno normo
za 50 odst. V imenu radiatorskega od-
delka pa se je tov. Ratej Ivan obvezal,
da bodo do konca leta presegli letni
plan za 13 odst.
Ob zaključku slavnosti se je delav-
cem za požrtvovalno delo zahvalil di-
rektor tovarne tov. Vidmajer, ki je po-
udaril, da so rezultati 6mesečnega tek-
movanja pokazali, da delovni kolektiv
Tovarne emajlirane posode po poti de-
lovnih zmag čvrsto stopa v socializem.
Lesno industriisko podjetje v Nazorju
je 39 dni pred rokom izpolnilo plan
Delovna kolektiva lesne industrije in
gozdnega gospodarstva v Nazarju in
KOOF, so priredili proslavo v počasti-
tev 5. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a,
na katerem so se postavili temelji novi
Jugoslaviji. Dvorana je bila nabito pol-
na, saj je prisostvovalo okoli 400 ljudi. (
Pri otvoritvi je sindikalni pevski zbor
zapel »Delavski pozdrav«, nakar je
tov. Herman Edi v svojem referatu pri-
kazal zgodovinski pomen II. zasedanja
AVNOJ-a v Jajcu 29. nov. 1943. Sledila
je recitacija tov. Okorna o petletnem
planu, nakar so, pionirji in pionirke de-
klamirali. Val navdušenja je zajel vse
prisotne, ko je skupina pionirjev in pio-
nirk 4. razreda prikazala simbol našega
naroda v narodnih nošah, nakar je sin-
dikalni pevski zbor zapel himno, ka-
tero je pela vsa dvorana.
Delovni kolektiv se je v počastitev
5. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a le-
po pripravil in je napravil tudi lep sla-
volok.
Na dan 29. novembra so proglasili
udarnike in izrekli pohvale ter razde-
lili nagrade vsem onim, ki so največ
žrtvovali za čimprejšnjo izvedbo pla-
na. Uprava gozdnega gospodarstva je
proglasila pet udarnikov, pohvalila pa
35 delavcev. Tov. Urek je v svojem re-
feratu poudaril zasluge delavcev, ki so
bili proglašeni za udarnike.
Po tem so proglasili še udarnike les-
ne industrije Nazarje. Ravnatelj lesne-
ga industrijskega podjetja tov. Klemše
je proglasil sedem udarnikov in na-
gradil 65 delavcev. Po razglasitvi udar-
nikpv in po razdelitvi nagrad, je tov.
Lukač Jože podal poročilo o poteku I.
kongresa sindikatov Jugoslavije, na ka-
terem je bil kot delegat.
Nato je tov. Lihteneger v imenu Iz-
vršnega odbora krajevnega sindikalne-
ga sveta Nazarje pozdravil vse navzo-
če in je čestital udarnikom, nagrajenim
in vsemu delovnemu kolektivu Nazarje
k delovni zmagi. Delovni kolektiv Na-
zarje je dosegel svoj letni plan v po-
nedeljek, 22. novembra t. 1., t. j. 39 dni
pred rokom. Dosegel je plan kljub ve-
likim težkočam in zaprekam, saj je ža-
ga v Gor. gradu stala 35 dni, žaga v Sp.
Rečici pa 32 dni zaradi popravila.
Delovni kolektiv Nazarje se zaveda,
kaj lahko zmore tesno sodelovanje sin-
dikalne zodružnice in uprave in bo na-
pel vse sile za čimprejšnjo izvedbo pet-
letnega plana, za čimprejšnjo izgradnjo
socializma v naši deželi.
Tudi v Pečovniku že teče
proizvodnja za leto 1949
Celjski delovni kolektivi so dočak'\li
Dan rejSublike z novimi delovnimi
zmagami — z izpolnjenjem obveznosti,
zadanih V. kongresu KPJ in II. kon-
gresu KPS. Od 6. novembra dalje, ko
je izpolnila svoje letošnje planske na-
loge Tkalnica hlačevine, skoraj ni bi-
lo dneva, da ne bi kateri izmed kolek-
tivov v Celju in okolici s sireno ozna-
nil novih delovnih zmag. V dneh pred
29. novembrom so izpolnili svoje pro-
izvodne naloge za letošnje leto v Tek-
stilni tovarni Sv. Pavel, v Celjski ope-
karni. Tovarni kemičnih izdelkov, v
Kladivarni Vitanje, Železarni Store, v
glavnih oddelkih Cinkarne in drugod.
Poslednjič pred praznikom republi-
ke je naznanila izpolnitev plana sire-
na v Apneniku Pečovniku. Stisnjen
pod vznožjem Celjske koče se je tam
boril za dosego proizvodnih nalog
majhen, toda žiiav kolektiv. Zavedajoč
se, da je za našo gradbeno industrijo
treba čim več apna, ni sledil svojih sil.
Čeprav z 10 odst. manj delovne sile kot
v letu 1947, je izpolnil letni plan letos
mesec dni preje. Delo je posebno ovi-
ral dež, zlasti delavce v kamnolomu,
ki so imeli 34 deževnih dni v svojem
planskem letu. Kljub temu so stalno
sledili marljivim tovarišem pri pečeh.
Plan so enakomerno izpolnjevali vse
mesece razen februarja, ko so poprav-
ljali obratne naprave. V tej vztrajni
borbi je zraslo pri pečeh in v kamno-
lomu 17 udarnikov, ki bodo dajali so-
tovarišem pobude za nove delovne
zmage v planskem letu 1949.
V Mestnem magazinu so že za 11 % presegli letni plan

Kolektiv Mestnega magazina v Celju
je obletnico rojstva nove Jugoslavije
proslavil s prireditvijo svoje sindikalne
podružnice. Prireditve sta se udeležila
predsednik Mestnega ljudskega odbora
tov. Kokolj in odposlanec mestnega ko-
miteta tov. Ošo. Predsednik sindikata
je uvodoma poudaril pomen 29. novem-
bra za slovensko ljudstvo in za vse ju-
goslovanske narode. Ko je končala bor-
ba orožja, se nadaljuje borba dela! Po-
ročila funkcionarjev so navajala, da se
je Mestni magazin udeleževal tekmo-
vanja, ki se je vršilo med državnimi
trgovinami Ljubljane, Maribora in Ce-
lja, na katerem bo zasedel lepo mesto.
Pri prostovoljnem delu je kolektiv med
prvimi v Celju, svoje obveze je do se-
daj presegel za 270%. Mnogo članov se
je pri prostovoljnem delu še prav po-
sebno odlikovalo. Tov. Cilenškova je
dvakratna nosilka zlate značke na rde-
čem polju, tov. Stojan ima zlato znač-
ko na rdečem polju. Dalje so prejeli
razni tovariši še 3 zlate značke, 17 sre-
brnih in 48 bronastih. Letos so bile v
podjetju uvedene delovne norme, ki
vzpodbudno vplivajo na dobro, naglo
in kulturno postrežbo v prodajalnah,
vzbujajo med nameščenci interes za
potek in napredek poslovanja ter prid-
nim nudijo dodatek na plače. Ravna-
telj podjetja je na to poročal, da so
svoj letni plan dela že presegli za 11%.
Naglašal je vnelo prizadevanje vsega
kolektiva in še prav posebno marlji-
vost nekaterih posameznih članov. Z
denarnimi nagradami je bilo 36 delav-
cev in nameščencev nagrajenih. Ko je
tov. ravnatelj   izročal   posameznikom
nagrade, je v kratkih besedah orisal
zasluge vsakega nagrajenca posebej.
Zastopnika Mestnega ljudskega odbora
in mestnega komiteta sta izvajala, da
sta prepričana, da so bile nagrade pra-
vilno razdeljene. Proslava je pokazala,
da uprava in sindikalna podružnica
pravilno skladno postopata v vseh vpra-
šanjih podjetja. Delovni kolektiv pa se
je obvezal v letu 1949 še stopnjevati
svoje uspehe. Kogovšek
V Mohorjevi tiskarni
so proglasili udarnike
»Proizvodni plan letošnjega leta mo-
ramo na vsak način pravočasno izpol-
niti,« pravijo udarniki v Mohorjevi ti-
skarni v Celju. Delovni kolektiv, ki je
letos dosegel že lepe uspehe tako v
proizvodnji kakor na kulturno-prosvet-
nem polju in fizkulturi, je ob priliki
5. obletnice II. zasedanja AVNOJ-a
proglasil nove udarnike. Ob tej priliki
so bili tudi najboljši delavci in name-
ščenci pohvaljeni in nagrajeni.
Za udarnike so bili proglašeni: Jan-
čič Ivan, Vester Maks, knjigovez, ki
presega normo povprečno za 35%, pro-
glašen že drugič, Vrabl Milka, pomož-
na delavka, sedemkratna nositeljica
prehodne zastavice, proglašena tudi že
vd-^ugič za udarnico in prav tako vdru-
gič proglašeni udarnik Furlan Jaro, ki
presega norme povprečno za 32%.
Ob zaključku proslave so razdelili še
tekmovalcem za fizkulturni znak no-
vopriborjene značke.
V tovarni „Aero" z dvigom proizvodnje
tudi izboljšujejo kvaliteto
Tovarna barv »Aero« v Celju, ki je
pred letom dni proglasila svoje prve
udarnike in novatoi.ie, se ob obletnici
približuje svoji novi delo\ ni zmagi i:^-
polnitvi plana v proi?vodnji karbon
papirja. Delovni kolektiv se je za to
obvezal do 29. novembra. Z neumornim
prizadevanjem vsega delavstva je ob-
ljubo izpolnilo še nekaj dni pred ro-
kom.
Za predčasno izpolnitev planske na-
loge gre posebno ori/nanje udarnikom.
Tov. Veber Štefan p^i mletju ba-v s
svojo vztrajnostjo vključ-fje v tekmo-
vanje tovariše pri imp'-egnaciji, reza-
nju in adiustiranju papirja. V pretek-
lem mesecu je presegel r.lan za 44,6%.
Tov. Podpečan Jože pri impregnaciji pa
za 43%. Najboljši uspeh ce'o*ne i^rupe
je bil zabeležen pri adjustiranju karbon
papirja, kjer so izpolnili trome-^ečnl
plan s 126%. Uspeh je tcllko večji, ker
jo proizvodni plan karbon papirja šest-
krat večji v primeri z lanskiir.. Tudi
letni plan proivodnje indigo papirja, ki
je presežen za 24%, je cesetkrat večji
od lanskega.
Razen dviga proizvodnje si je kolek-
tiv zadal nalogo i/boijš^nja kvalitete
svojih proizvodov. V tem pogleda iO
doseženi večji uspehi v proizvodnji
akvarelnih (vodenih barvic), ka'ere je
tovarna začela na svojo iniciativa iz-
delovati iz domačih surovin. Barv;ce,
ki jih proizvaja tovarna >-Aero« popol-
noma ustrezajo ino-'emskim p'-oizvo-
dom. Z njimi oskrbujejo vso državo.
To je eden izmed d-agocenih prispev-
kov naših strokovnjakov k naši gospo-
darski osamosvojitvi.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«!
Leto I. — Stev. 4t.
Uspehi kmetijske obdelovalne zadruge
v Arji vasi so kmetom jasen dokaz velike
prednosti skupnega obdelovanja zemlje
Januarja 1946 so agrarni interesentje
in mali kmetje v Vrbju pri Žalcu skle-
nili s skupno obdelavo zemlje, skupno
nabavo semen in prodajo pridelkov
dvigniti svoje gospodarsko stanje. —
Tako je nastala prva kmetijsko-obdelo-
valna zadruga v okraju Celje-okolica,
z imenom »Slavko Šlander«. Kmalu so
jim sledili v Sv. Petru in Ar j i vasi. Po
svojih ustanovnih načelih so novusta-
novljene zadruge spadale med zadruge
višjega tipa. Rojene v prvem letu po
uničujoči vojni, so morale preko nešte-
tih težav prve razvojne stopnje. Uspehi
zadružnikov so zaviseli v veliki meri
od strokovne sposobnosti ekonoma-
upravnjka, še bolj pa od sodelovanja
posameznikov, ki v veliki večini še ni-
so imeli pravih pogledov na zadružni-
štvo.
Ob izdatni podpori s strani ljudske
oblasti in partije, ki imata v svojem
programu med najvažnejšimi nalogami
tudi socialistično preobrazbo vasi, so se
zadruge krepile in usposabljale za svoje
odgovorno delo. Ce danes govorimo o
uspehih kmetij sko-obdelovalnih zadrug
v okraju Celje-okolici, govorimo o kme-
tijski zadrugi »France Prešeren« iz Arje
vasi, ki je za svoje uspešno delo prejela
naslov udarne zadruge.
Dosežene uspehe pripisujejo zadruž-
niki predvsem pomoči Okrajnega ljud-
skega odbora in komiteja. Predsedniik
zadruge tov. Ulaga takole opisuje zgo-
dovino svojega kolektiva
Naša zadruga se je ustanovila maja
1946. Štela je vsega skupaj 22 članov
z otroci vred. Večinoma so bili to agrar-
ni interesenti — bivši hlapci in dekle
nekdanjega veleposestva, katerega graj-
ščino in zemljo nam je dodelil Okrajni
ljudski odbor. Ti agrarni interesenti so
«kraja z nezaupanjem in predsodki gle-
dali na zadrugo. Težko so se znašli v
položaju gospodarja. Na ta način tudi
njihovo delo ni bilo najplodnejše. Le ž
vztrajno-političnim delom partijske ce-
lice smo prebrodili te težave. Neizku-
šeni v vodstvu take zadruge smo se
stalno obračali za pomoč na Okrajni
komitet in Okrajni ljudski odbor, kjer
smo vedno naleteli na razumevanje in
tako prebredli marsikatero težavo.
Istočasno sta se v naši bližini usta-
novili še dve obdelovalni zadrugi. V
napačnem mnenju, da bi boljše napre-
dovali, so se vse tri zadruge združile v
ene. Centraliziranost zadruge, po drugi
strani pa razcepljenost ekonomij — vse
to ni moglo pospešiti našega razvoja,
čeprav je zadruga štela 152 članov in
imela 290 ha zemlje. Nismo imeli iz-
kušenj. Zato se je na pobudo partijske
oiganizacije zopet izvedla reorganizaci-
ja in vse tri zadruge so se ponovnb
osamosvojile.
Ta čas je dal mnogo dragocenih izku-
šenj in naukov, ki smo jih tudi znali
izkoristiti. Delo članov partije in njiho-
va volja do premagovanja težav — vse
to je utrjevalo zaupanje zadružnikov v
partijo in krepilo zadružno zavest. Za-
družniki so se politično razgibali, ko so
videli, da gredo uspehi dela v njihovo
dobrobit. Partijska organizacija se je
od ustanovitve zadruge do danes moč-
no okrepila. 15 članski mladinski aktiv
pa je postal ponos zadruge. Tudi pio-
nirji ne zaostajajo.
Vzporedno z razvojem partijske orga-
nizacije in poglobljenega političnega
dela med članstvom je rasla gospodar-
ska moč zadruge. Po prvih razvojnih
težavah je imela zadruga ob koncu lan-
skega leta 32 glav goveje živine, 9 konj,
42 svinj. Danes po pičlem letu imamo
51 glav goveje živine, poleg tega pa smo
prodali 12 glav. Danes imamo 102 svinji,
76 pa smo jih prodali raznim zadrugam,
ekonomijam in drugam. Mleka smo pro-
ducirali 18.000 litrov, vrtnarija pa nam
je vrgla 93 ton razne povrtnine. V borbi
za višji hektarski donos smo takole
uspeli: pridelali smo 2.900kg pšenice na
hektar, 2,650 kg ječmena, ovsa pa 1500
kg. To je že lep uspeh. Toda naši za-
družniki s tem še niso zadovoljni. Pri
delu s stroji, ki nam jih daje naša drža-
va, so videli, da se dajo te številke še
prekoračiti. II. kongresu KPS so zato
obljubili, da bodo te številke v prihod-
nje letu še prekoračili.
O sodelovanju zadruge s posestniki
— sosedi, pravi tov. Ulaga:
»Ze gledajo kmetje s priznanjem na
naše uspehe. Dvanajstega septembra
letošnjega leta je bila naša zadruga pro-
glašena na okrajnem festivalu za udar-
no. Toda še nekaj je za kmeta, posebno
malega, zelo privlačno. To je sistem na-
šega dela in predvsem način nagraje-
vanja. Partijska organizacija je imela
v začetku precej težav in prepričevalne-
ga dela, da je uspela uvesti norme. Da-
nes vsi zadružniki dosegajo norme in
jih tudi presegajo. Z veseljem ugotav-
ljajo, da je na ta način edino pravično
nagrajeno delo vsakega posameznika.
Kmetje uvidevajo, da tu ne more biti
več izkoriščanja človeka po človeku in
v praksi vidijo, kaj so socialistični od-
nosi. Poleg tega pa jim je zadruga
vzgled, ker ima bolje obdelano zemljo,
nudi jim vso pomoč s posojanjem stro-
jev, pri mlatenju in drugod. Pravljica
o skupnih kotlih ni več strašilo, ampak
postaja vse bolj prikupna stvarnost, se-
veda brez kotlov.
Se drugje pomagamo kmetom, poma-
gamo jim pri gradnji zadružnega doma
v Petrovčah. Dali smo 19 kub. metrov
lesa, navozili 32 kub. metrov gramoza,
napravili 36 voženj s konji in še 1660
prostovoljnih ur.
Partijska organizacija zadruge se
trudi, da se iz dneva v dan dviga nivo
strokovnega znanja zadružnikov. Mlade
kadre vzgaja predvsem iz mladincev,
ki so že absolvirali razne tečaje: trak-
torski tečaj v Mariboru, tečaj za uprav-
ljanje s kmetijskimi stroji, knjigovod-
ski tečaj in druge. Sedaj se nahaja ena
mladinka na knjižničarskem tečaju,
ena pa v kmetijski šoli. Znanje, ki ga
bodo pridobile, bo samo oplodilo do-
sedanje uspehe.«
»Seveda, ni naše delo brez napak,« za-
ključuje tov. Ulaga. »Se vedno nismo
posvetili dovolj pažnje ideološki izgrad-
nji vseh članov zadruge. Sklepi II. kon-
gresa Komunističen partije Slovenije pa
nam bodo v pomoč, da bomo odpra-
vili vse dosedanje napake in razvili za-
drugo tako, da bo postala močan vzvod
v socialistični preobrazbi našega kme-
tijstva.«
Tako gleda na razvoj svojega kolek-
tiva zadružnik-komunist, ki v doseženih
uspehih vidi le napotilo za dosego bolj-
ših rezultatov. S takšnim zadružnikom
na čelu, ob močni podpori svoje partij-
ske organizacije, bo zadruga v Arji
vasi sigurno šla po poti socializma.
Zadruge v Sv. Petru, Vrbju in Do-
brni bi za uspešno delo nujno morale
koristiti izkušnje svoje »udarne sose-
de«.
V štirinajstih dneh bodo tudi v Tovarni perila
dosegli letni p3an
Tudi v Tovarni perila so v ponede-
ljek prekinile praznično zatišje delav- |
ke, ki so se zbrale k proslavitvi dneva
Republike. V okrašenem prostoru so si
najprej ogledale kratko kulturno prire-
ditev, na kateri je žela posebno prizna-
nje igralska družina sindikalne podruž-
nice. Tov. Glušič Slava pa je v svojem
slavnostnem govoru podčrtala zgodo-
vinski pomen 29. novembra v ustvarja-
nju jugoslovanske državnosti. Za njo
je govorila o problemih podjetja uprav-
nica tov. Vidmar jeva.
Z velikim veseljem so spremljale
ugotovitev, da bo s požrtvovalnim de-
lom celotnega kolektiva mogoče izpol-
niti do sredine decembra letni plan v
količini in akumulaciji. Plan je doslej
izpolnjen 93%, čeprav so obratovali 14
dni le s polovično izmeno.
V priznanje za dosežene uspehe so
najboljše delavke prejele denarne na-
grade v skupnem znesku 100.000 din.
Ker so uvedene v oddelkih skupinske
norme, je proglašanje udarnic odpadlo,
zato pa je bil pohvaljen ves kolektiv.
Tudi mladinke, v obeh mladinskih sku-
pinah s svojimi delovnimi uspehi niso
zaostajale za starejšimi delavkami. To-
varna perila, tipično žensko podjetje
smelo premaguje vse ovire, ki se po-
javljajo na njeni poti do izpolnitve pro-
izvodne naloge.
Proslava 3. Obletnice
Republike u VJtan'u
Tudi pod zelenim Pohorjem so praz-
novali 3. obletnico Ustanovitve republi-
ke zelo svečano. V nedeljo popoldne so
uprizorili pionirji lepo igro v 5. deja-
njih »Pod zvezdo«, ki prikazuje' trp-
ljenje slovenskega naroda pod okupa-
cijo. Zvečer pa je bila bakljada, ka-
kršne Vitanje še ni videlo. V povorki
je korakalo več sto ljudi. Pionirji, mla-
dina, gasilci, delavci kladivarne, vsi z
bakljami. Med pokanjem topičev in
vzklikanjem maršalu Titu, novi Jugo-
slaviji in Komunistični partiji, je po-
vorka krenila v šolo, kjer je bila aka-.
demija. Po proslavi so bile razdeljene
nagrade najboljšim delavcem v Kla-
divarni, ki je pred par dnevi izvršila
letni plan.
Zadružni dom v Sfsofji vasi naglo raste
v tekmovanju pred II. kongresom sa
tudi v Škofji vasi začeli graditi svoje
gospodarsko in kulturno središče. Začeli
so pozno, zato pa so pljunili v roke in
pohiteli. V dobrih štirinajstih dneh so
prišli do opažev za betonski venec —
sedaj Pa že pripravljajo ostrešje.
Člani Osvobodilne fronte in sindika--
tov se kar kosajo med seboj. Voznika
Kožuh Jože in Mastnak Anton se ko-
sata za vožnje. Doslej sta že napravila
vsak po 65 voženj s parom konj. Grad-!
nja je dala tudi nove nosilce zlatih
značk, med njimi Prekoršek Branka,
kmečkega sina iz Prekorja, ki ima že
nad 340 prostovoljnih ur in Vidmar
Ivana iz Škofje vasi, ki je napravil
382 ur. Pa tudi drugi ne zaostajajo, Ras-
pek Milka in Franc, Gorenšek Ivan,
Kožuh Minka in Pešak Jože izrabijo
vsak prosti čas na gradbišču in pri do-
bavljanju gradbenega materiala. Med
ženami je prva Bekeš Marija, ki je da-
la za osvoboditev dva svoja sina. Tudi
partizanska vdova Kožuh Anica iz Za-
dobrove je opravila preko 80 prosto-
voljnih ur. Delala je pri najtežjem delu
— betoniranju in s svojo dobro voljo
ustvarjcCa prijetno razpoloženje med
vsemi prostovoljci. Se o drugih je upra-
va za gradnjo dala najboljše podatke:
tako za Fidler Milko, Majcen Elizo in
druge. Le mladine niso pohvalili, tem-
več so povedali, da se mladinci in mla-
dinke iz Arclina in Smarjete vrtijo v
zadružni gostilni ob zvoku harmonike,
ko starejši ljudje delajo na gradbišču,
da bi jim osigurali boljšo bodočnost.
Mnogo prispeva h gradnji sindikalna
podružnica Tovarne odej. V opekarni
Zveze borcev so izdelali za zadružni
dom opeko v vrednosti 7.50O din, od
svojega zaslužka pa so darovali 3000
dinarjev. Sprejeli so tudi obvezo, da
bodo s prostovoljnim delom sami pre-
krili streho.
Delovni kolektiv Podružnice ,,Beton" na
Gomilskem je otvoril svoi
kulturno - prosvetni dom
v nedeljo 28. nov. 1.1. je delovni ko-
lektiv podružnice »Beton« na Gomil-
skem proslavil lepo zmago svojega de-
la. V počastitev kongresa KPS so se pro-
stovoljni delavci kolektiva obvezali
da bodo do 29. nov. zgradili svoj kultur-
no-prosvetni dom. To nalogo so častno
izvršili. Postavili so si dom, ki je do
roka podrobno izdelan in ki bi po ve-
ličini in okusni ureditvi bil ponos tudi
kakemu večjemu kolektivu. Ob otvo-
ritvi so izvedli v domu že svojo prvo
kulturno prireditev, ki je imela svoj
višek v proglasitvi udarnikov. Gradi-
teljem doma in udarnikom so čestitali
pomočnik ministra za gradnje, sekretar
Okraj, komiteta KPS, zastopniki sindi-
kata, okraja in množičnih organizacij.
Vsa prireditev je izzvenela v predano-
sti naših delavcev do Partije in naše
Ljudske oblasti in v trdni odločnosti
za hitro izvedbo socializma.
Delovni kolektiv tega podjetja se da-
nes čuti gospodarja in je svoj plan za
1. 1948 že izvršil. Pred nacionalizacijo
pa v podjetju ni bilo pravega poleta.
Prejšnji lastnik je stalno zatrjeval, da
je le peščica delavcev dobra, vsi drugi
pa za nič. Ko pa je bil izločen njegov
vpliv, se je.izkazalo ravno obratno: de-
lavci so dobri, slabi pa so tisti, ki M,
delavstvo razdvajali in mu slikali ne-
stalnost naše ljudske oblasti.
Tudi v Belih vodah so
Sireiano prosla lil
29. november
29. november so tudi v Belih vodah
kljub raztresenim naseljem zelo lepo
proslavili. Šolska soba, v kateri je bila
proslava, je bila nabito polna. Posebno
priznanje za organizacijo proslave za-
služi tov. Metelko Antonija, učiteljica
v Belih vodah, ki je podala referat o
pomenu zgodovinskega II. zasedanja
AVNOJ-a 29. novembra 1943 v bosan-
skem mestecu Jajce. Najskrbneje je
pripravila tudi šolsko mladino na pro-
slavo. Pionirji so pod njenim vodstvom
okusno izvedli par deklamacij ter pev-
skih točk, ter želi od občinstva splošno
odobravanje. Za zaključek pa je mla-
dinski pevski zbor pod vodstvom tov.
Metelkove skupno z občinstvom zapel
državno himno »Hej Slovani«, nakar se
je občinstvo razšlo zadovoljnih obrazov.
Mamice, katerih otroci so nastopali pri
proslavi, pa so bile še prav posebno
ponosne. L. P.
Na dan Republike so v Zg. Rečid
pri Laškem otvorili zadružni dom
v ponedeljek, 29. nov. 1948, je bila
v Rečici pri Laškem otvoritev Prosvet-
nega doma. Na iniciativo KP so zgradili
prebivalci Rečice dom izven plana, več-
ji del s prostovoljnim delom. Znatno
sta jih pri delu podprli sindikalna or-
ganizacija in rudniška uprava.
Ob 9. uri zjutraj se je zbrala pred
domom množica domačinov. Otvoritvi
so prisostvovali tudi zastopniki okraj-
nega komiteta KPS, prosvetnega od-
seka, Okr. komiteta SKOJ-a in glavne-
ga odbora ESS. Kulturni del programa
se je vršil v lepi novi dvorani. Pred-
sednik gradbenega odbora je pozdra-
vil goste, nato so sledili pozdravni go-
; vori   in   govori zastopnikov domačih
j množičnih organizacij,  sindikata     in
rudniške uprave.  Govorniki so pod-
črtali predanost ljudstva do Partije in
ljudske oblasti, ker mu je kljub^ teža-
' vam uspelo izvesti začrtano delo. Ljud-
stvo je vzklikalo Partiji in Titu.
Govorom so sledile pevske točke, de-
klamacije in telovadni nastop. Popol-
dne so prebivalci Rečice zaključili svo-
je uspešno delo z ljudskim rajanjem.
Iniciatorjem in graditeljem doma ve-
lja vse priznanje. •
Prebivalci Bočne so svečano proslavili
narodni praznik
Tudi v Bočni so primerno proslavili
praznik rojstva naše republike. Pro-
slava, ki se je vršila v popoldanskih
urah dne 28. novembra, je bila polno-,
številno obiskana. Za pester program
se je v glavnem zahvaliti tov. učite-
ljici Vičič Anici, ki je šolsko mladino
kar najskrbneje pripravila za ta veliki
praznik vseh jugoslovanskih narodov.
Proslavo je otvoril predsednik KOOF,
referat o 29. novembru pa je imel tov.
Požarnik Matevž, ki se je v kratkih be-
sedah dotaknil zgodovinskega dneva
29. novembra 1943, ko je sredi največ-
jih borb zasedal AVNOJ ter izdal od-
ločbo o postavitvi nove Jugoslavije na
demokratično-federativnih načelih.
' Največje priznanje je žel mešani pev-
' ski zbor pod vodstvom pevovodje tov.
Ročnika.
Po končanem sporedu je po šolskem
poslopju mogočno zaorila državna him-
; na »Hej Slovani«, nakar se je prebi-
; valstvo vedrih obrazov pričelo razhajati,
v nadi, da se pevski zbor v čim kraj-
šem času zopet pojavi pred občinstvom,
ki pričakuje od prosvetnega aktiva ▼
I Bočni več dela in razgibanosti.
Tudi z zbiranjem odpadkov bi lahko ublažili pomanj«
kanj^ prenekaterih potrebnih izdelkov
Podružnica »Odpada« v Celju je že v.
začetku meseca oktobra t. 1. izvršila
svoj letni plan. Prevzela je precej vi-,,
sok super plan za zadnji kvartal in bo
tudi tega verjetno presegla.
»Odpad« je važna ustanova, saj za-,
laga našo industrijo z važnim in po-
trebnim materialom. Zbiranju kosti
posvečajo pri nas vse premalo pažnje.
Samo mesto Celje dobi toliko mesa, da
bi pri racioniranem zbiranju morali
oddati mesečno po en vagon kosti »Od-
padu«. V tem pogledu se bo moralo
napraviti preokret, saj je skoraj sabo-
taža, če se kosti kurijo.
Povprečnemu meščanu je poznano,
da iz kosti pridobivapio klej, lak, mila,
umetna gnojila itd. Sami smo krivi, da
teh artiklov ni, ker surogate teh ku-
rimo.
»Odpad« je podjetje, ki je odvisno
od skupnosti, zaradi tega se more obra-
čati na masovne organizacije, katere
tvorijo najboljši del delovnih kolekti-
vov.
Po novi uredbi o zbiranju odpadkov
j je privaten sektor iz delovnega proce-
sa izključen in tvorijo osnovo ljudske .
mase.
Vsak KLO je dolžan organizirati na
svojem področju zbiralno mrežo, kate-
rem bodo sopomagale masovne organi-
zacije, dočim ko so Okrajni ljudski od-
bori operativni centri za svoje pod-
ročje.
Z novim letom 1949 se prične organi-
I zacija zbiranja odpadkov na novi bazi
j in smo trdno uverjeni, da kosti ne bo-
1 do romale več v štedilnike.       K. I.
NASVETI BORCEM ZA VEČJE PRIDELKE |
Zelja članov okrajnega kmečkega sveta, da bi naš list stalno objavljal
potrebna navodila kmetom - borcem za večje pridelke, je s tem izpolnjena.
Odslej bomo redno objavljali navodila strokovnjakov, kako in s kakšnimi
ukrepi naj bi dosegel naš kmet-zadružnik čim višji pridelek na zemlji, ka-
tero obdeluje. Snov bo v glavnem zajemala navodila, ki se bodo dajala tudi
na raznih predavanjih po vaseh. Zatobo povezovala vsa ta predavanja in
kmetje sami jo bomo že prej lahko temeljito premislili. Rubrika bo stalna in
priporočamo kmetom, da si hranijo posamezne izrezke. Obravnavali bomo
najprej sadjarstvo, nato o gnojenju, -> živinoreji potem poljedelstvo in trav-
ništvo ter čebelarstvo in perutninarstvo.
SADJARSTVO
Slovenija je zaradi ugodnih podneb-
nih razmer, kakor tudi z ozirom na
brezštevilne, za sadjarstvo primerne
doline in dolinice, kot ustvarjena za
sadjarstvo. Kakovost našega sadja
predvsem iabolk, je nenadkriljiva. Sve-
tovnoznane so naše kanadke, naš mo-
šancelj... Ko bomo še pakiranju sadja
posvetili več pažnje, in to bo svetovni
trg od nas zahteval, bomo naše sadje,
pa četudi bi ga pridelali velike mno-
žine, prav lahko vnovčili.
Da imamo osnovne predpogoje, da
postanemo sadjarska dežela, so se na
žalost zavedali v preteklosti le posa-
mezniki. Njim se lahko zahvalimo da
je sadjarstvo še na vsaj tako visoki sto-
pnji. V okolici krajev, kjer so deloval,
vneti sadjarji n. pr. učitelji sadjarji, se
je sadjarstvo širilo (v našem okraju
n. pr. v okolici Št. Janža, St. Ilja itd)
Tudi naši drevesničarji imajo za razvi-
tek sadjarstva mnogo zaslug. V okolici
večjih drevesnic so se nasadi večali
(n. pr. Sv. Pavel pri Preboldu — vpliv
prve slovenske drevesnice tov. Dolin-
ska), drugod pa bilo videti večjega
napredka. Oblast ni imela smisla, niti
interesa, da to važno panogo našega
kmetijstva forsira
Drugačne so razmere danes. Dviga se
življenjski standard našega človeka.
Tudi delavcu bo v bodoče omogočeno
da bo družina vse leto preskrbljena s
sadjem — dvignila se bo tudi potrošnja
sadja sadjarja-pricelovalca, ker ne bo
edin njegov dohodek od prodaje sadja,
mu bodo dane še druge možnosti pre-"
živeti se dostojno, skratka:
Konsum sadja se bo neizmerno po-
večal in nadprodukcije sadja, ki je bi-
la v pretcKlosti vsakikrat ob dobri le-
tini, se nam ni bati.
Iz prednavedenega torej sklepamo in
lahko trdimo, da je sadjarstvo kmetij-
ska panoga, ki ima največje razvojne
možnosti. Prav posebno velja to še za
naš okraj. To okolnost je predvideva-
la v polni meri naša ljudska oblast. Re-
publiški plan   predvideva   povečanje
I števila sadnih dreves, predvideva ve-
i liko povečanje pridelka sadja. Ker je
I naš okraj v pretežnem za sadjarstvo
I zelo ugoden, bomo tej panogi posvetili
kar največ pažnje. Posebro v sadjar-
' sko-vinrirskem rajonu našega  okraja
(Drameljski okoliš) je dolžnost sadjar-.
jev, v največji meri seveda »borcev za
višje donose«, da povzamejo vse potreb-
ne ukrepe, da se ta panoga dvigne na
dostojno višino. Za delo v tej smeri se
moramo ravnati po tehle smernicah:
1. Sedaj v jeseni oziroma pozimi mo-
ramo, v kolikor to še nismo storili v
Tednu čiščenja sadnega drevja« od-
straniti iz naših vrtov vse staro in bo-
lehno sadno drevje. Tudi stara, visoka
drevesa, na katerih ni več možno izvr
sevati sadjarskih del (čiščenje, škrop-
ljenje), ne spadajo v naše sadovnjake.
Sadno drevje je treba očistiti mahu in
lišajev, odstraniti vse suhe veje, raz«
redčiti pregoste krone, ker sadje, pred-
vsem če hočemo pridelati kvalitetno
sadje, potrebuje zraka in sonca. Od-
straniti moramo z drevja grmiče, ome-
le itd. Dela so tako običajna, da jih po
zna in jih bo pravilno izvršil vsakdo,
ki ima smisel za sadjarstvo.
2. Očiščeno sadno drevje oškropitno,
če bo vieme sedaj to še dopuščalo,
drugače pa rano spomladi s 6 odstot-
no »Durlo« ali 25 odst. žvepleno-apne-
no brozgo če preparata »Durle« ne bi
bilo v zadostni meri na razpolago. Zve-
pleno-apnena brozga pri uničevanju
kaparja San Jose sicer ne dosega kar-
bolinejev. je pa zelo dobra in je ni za-
postavljati. Ce je ne bi bilo v zalogi,
si jo lahko na prav enostaven način
skuhamo sami, še bolje, pa posamezne
vasi skupno za vse sadjarje. Postopek
je naslednji:
7 in pol kg žveplenega prahu in 4 in
pol kg živega apna dobro premešaimo.
Zmes kuhajmo v 50 litrih vode v že-
leznem kotlu (kjer koli, dobro je tudi
na prostem, kjer postavimo kotel alT,
kakšen star pločevinast sod od apne-
nega dušika ali česar koli. na opeko)
pri zmernem ognju ob stalnem mešanju
tako. da vre približno tri četrt ure. Ko
začne rdečkasta b£.rva prehajati v ze-
lenkasto, je brozga kuhana. Ko se o-
hladi, jo dajmo v steklenice ali sode
ter jo hranimo varno pred mrazom in
vročino. Za zimsko škropljenje jo upo-
rabljamo v 25 odst. koncentraciji (z<»
jablane). Zvepleno-apnena brozga je
odlično škropivo tudi v času vegetacije.
Več o tem v posebnem poglavju o škro
pijenju.
Škropljenje sadnega drevja bo izvršil
vsak sadjar, ki se zaveda nevarnost',
ki nam preti po kaparju San Jose.
Kdor se tega še ne zaveda in ne ver-
jame, kakšne so posledice, naj si ogle
da to v okuženih predelih naše domo-
vine (Prekmurje). Eno je pa gotovo:
San Jose kapar bo ločil sadjarje v pra-
ve, ki bodo ostali in one, ki bodo izgi-
nili iz naših vrst in jih tudi ne bo
škoda, kajti časi, ko smo tako mače-
hovsko obravnavali sadjarstvo, so z=i
nami. Potrebujemo kvalitetno sadje,
tega bo pa v bodoče pridelal le dober
sadjar. Zavedajmo se namreč, da če
bomo podvjeli vse potrebne ukrepe za
zatiranje kaparja San Jose, tudi z dru-
gimi škod^ivci našega sadnega drevja
ne bomo imeli posla.
3. Gioienju sadnega dievja posvečaj-
mo ve"^ pižnje. Vsa dela v sadjarstvu
so bre/ui edmetna najboljše čiščenje,
najvestnejše škropljenje ne zadošča za
dosego zadovoljivih pridelkov, če dre-
vo strada. Primeren čas za gnojenje
sadnega drevja je ravno sedaj, poseb-
no s hlevskim gnojem, ki ga raztro
simo po i celotno površino krone sad-
nega dn.vesa in ga podkopljimo. Yez
o gonjenju v posebnem poglavju.
4. Označimo vsa še ne nrestara ne-
rodovitne drevesa (stara bomo itak od-
stranili) 9li drevesa neprimernih sort
Oboja bomo spomladi precepih. V ti
namen si moramo nabaviti najpozneje
v mesecu Tebruaiju   cepiče  primernih
sort. O crecepljanju v splošnem in o
»primernih« sortah se bomo še razgo-
vorili.
»Precepljanje j« z ozirom na dejstva,
da bo treba preci^piti najmanj 30 odst
jablan, za enkrat najvažnejša nalog^i
našega sadjarstva.«
5. V kolikor bo komu možno saditi
sadno drevje (zaloge so namreč zelo
pičle), na: si izkoplje jame za spomla-
dansko saditev žc sedaj. Poudarjamo,
da je oonova našega sadjarstva seda}
ko ni na razpolago sadnega drevja za
saditev možna tudi brez zasaditve no-
vih nasodcv. Up^rablmo razdobje tei.
nekaj let, ko bo drevesničarskega ma-
teriala primanjkovalo, za uieditev sta-
rih sadovnjakov. V polni meri pa je že
preskrbljeno za to, da bo v nekaj letih
na razpolago dovolj sadnih drevesc za
saditev.
Zave'lajmo se, r»a je z ukrepi od 1. do^
4. možno dvignit" pridelek našega sa-'
dja do neverjetne višine.
6. Kdor je ni zavaroval mladega sad-
nega dre- ja pred zajcem, naj upošteva,
da bije dvanajsta ura. Priporočajo s»
najrazličnf^jši načini zavarovanja sad .
nega drevja. Pisec teh vrst je imel opra-
vili z zajčjo nadi.'go morda toliko, kot
malokdo izmed čiiateljev in izjavlja ne-
preklicno:
»Vsa mazila, najsi bodo nasvetova-
na od najboljših sadjarjev. &o nezanes
ijiva iredslva za zavarovanje sadnegs
drevesa pred zajčnm zobom. Drevo mo-
ra biti obdano s predmetom, ki one-
mogoča zajcu dostop do debla (slam?,
koruznica, žična mreža, late itd). V da-
nih ra merah so najboljša cca 1.40 m
visoka stebla sončnic okrng debla, pre
vezana +rto aii remer koli. Ta načia
je oben.-m tudi najcenejši.
Skodj. ki jo povzroča zajec našemu
sadjarstvu vsako zimo, je velika. Za-
vedajmo r:e tega!
Leto I. — Stev. 40.
»CELJSKI TEDNIK«!
Stran S.
Na množičnih sestankih za odmero dohod-
nine morajo delovni kmetje temeljilo
ocenili delo davčnih komisij
Krajevne davčne komisije so svoje
delo z ugotavljanjem, dohodkov kme-
tijskih gospodarstev v glavnem konča-
le. Nedvomno so komisije s tem izvrši-
le veliko in odgovorno delo. saj so mo-
rale sestaviti obračun za številne davč-
ne zavezance in upoštevati pri odme-
ri dohodkov individualne razmere po-
sameznih gospodarstev, katere so po-
sebno prišle do izraza v okraju Celje-
okolica, ki je po svoji gospodarski stru-
kturi različen in členovit. Okoliš okra-
ja obsega pOleg plodnih dolinskih pre-
delov, kakor je v glavnem Savinjska
dolina, kjer je poleg žitaric in sadja
glavni donos hmelja, še obrobne pre-
dele, kjer je med ostalim razvito sa-
djarstvo in ponekod vinogradništvo.
Nadalje so izraziti višinski, da celo pla-
ninski predeli, kjer prevladuje poleg
živinoreje donos gozdarstva.
Kjer so krajevne davčne komisije
delo pravilno razumele in k ugotav-
ljanju dohodkov, zavedajoč se važno-
sti in odgovornosti dela samega takoj
pričele, so odmero z malimi napakami
in nepravilnostmi pravočasno končale.
To so izvršile komisije v Grižah in Te-
harju. Druge davčne komisije kot n. pr.
v Skofji vasi. Sv. Lovrencu pri Prebol-
du in še nekatere, ki so postopek do-
bro razumele, so k ugotavljanju dohod-
kov takoj pristopile a niso prvotnega
elana do kraja zdržale in tako kljub
opozorilom okrajne davčne komisije in-
uslužbencev finančnega poverjeništva,
ostale na pol pota. Te komisije so
delo slabše in z zamudo dovršile. Dav-
čne komisije v Petrovčah, Št. Petru v
Sav. dol.. Polzeli, Šentjurju p. Celju in
Se nekatere so s pričetkom dela neko-
liko odlašale. Vendar so začetno malo-
dušnost premagale in naknadno delo
pospešile ter odmero po dosedanjih
ugotovitvah zadovoljivo končale in se
lahko štejejo med najboljše. Je pa še
nekaj  davčnih komisij med ostalimi,
predvsem na Ponikvi pri Grobelnem,
Sv. Štefanu in Vel. Pirešici, ki kljub
konferencam in številnim obiskom s
strani uslužbencev okraja, kateri so jih
ponovno v delo praktično uvajali, niso
zadovoljivo delo izvršile. Ne samo, da
so njih ugotovitve dohodkov posebno
velikih kmetov smešno nizke, ni pri
njih o kaki diferenciaciji niti sledu. Te
davčne komisije, kakor tudi po večini
ostale, so znale bajtarjem in malim
kmetom ugotoviti često pretirani do-
hodek, očividno pa tega niso znale ve-
likim kmetom in vaškim špekulantom,
ali pa so jih namenoma ščitile.
Ko okrajna davčna komisija in usluž-
benci poverjeništva za finance te dni
ugotavljajo pravilnost odmere po davč-
nih razporedih, kateri naj bi bili pri-
pravljeni za množične sestanke, so v
glavnem naleteli na nepravilnosti, ne-
sorazmerja med velikimi in malimi
kmeti. Za nekatere KLO-je obstoji ne-
varnost, ako zadnji čas odmere ne bo-
do temeljito popravili, da jim v smislu
navodil Ministrstva za finance ostane
davčna odmera dohodnine v višini iz
leta 1947. V tem primeru bodo člani
davčne komisije zaradi gospodarske
sabotaže in nedovoljene špekulacije pre-
dani Javnemu tožilstvu.
Na množičnih sestankih, kjer se bo
obravnavalo vsako posamezno gospo-
darstvo in ko bo že znana davčna lest-
vica, se bodo odkrile vse nepravilnosti
dela davčnih komisij. Ob tej priliki bo-
do razkrinkani razni vaški špekulanti
in bogataši, kateri izkoriščajo delovno
ljudstvo in na vse načine ovirajo pot v
socializem. Na teh sestankih bodo mali
in srednji kmetje razgalili vaške boga-
taše, koliko so svojih odvisnih pridel-
kov odtegnili skupnosti in jih vnovčili
po črnoborzijanskih cenah. Širokim
plastem delovnega ljudstva pa bo pri-
kazana ugodnost in podpora, ki jo po-
tom demokratične uredbe o odmeri do-
hodnine nudi ljudska oblast.
Pred skupnim kongresom SKOJ-a in LMJ
Mladina okraja Celje-okolica je Izvolila dele-
gate za skupni kongres SKOJ-a in LMJ
V nedeljo dopoldne so se zbrali vsi
izvoljeni delegati mladinskih aktivov,
da na okrajni konferenci pregledajo do-
sedanje delo, da obravnavajo doslej do-
sežene uspehe organizacij SKOJ-a in
LMJ, ter da izvolijo najboljše mladin-
ce, ki bodo zastopali organizacijo na
skupnem združevalnem kongresu.
Izvolili so Trček Cirila, načelnika
kmečkega oddelka pri GO LMS, Pau-
lus Dolfko. predsednico okrajnega od-
bora LMS, Lukman Rudolfa, organi-
zacijskega sekretarja in Kodrun Marti-
na, udarnika ter vodjo mladinske šte-
vilke v rudniku Huda jama. Delegati so
po objavi rezultatov tajnega glasova-
nja še ponovno z dolgotrajnim aplav-
zom izkazali delegatom popolno za-
upanje, da jih bodo častno zastopali na
kongresu.
Na konferenci so prejeli najboljši ak-
tivi v okraju prehodne zastavice, kate-
re so delegati iz teh najboljših orga-
nizacij ponosno sprejeli in obljubili, da
bodo odslej še vestneje izpolnjevali vse
naloge, kakršne nam bo postavila Par-
tija in naše ljudstvo.
Prehodno zastavico najboljšega akti-
va delavske mladine je prejela organi-
zacija rudnika Huda jama, ki ima or- .
ganizirano vso mladino, ter je vsa ak-
tivno vključena v delo mladinskega
aktiva.
Zastavico najboljšega šolskega aktiva
je dobila mladina živinorejske šole v
Št. Juriju, ki je lahko po svojem delu
vzor vsem šolam.
Prehodno zastavico kmečke-zadružne
mladine pa je prejela mladina kmečko
obdelovalne zadruge v Arji vasi, ki je
najboljši kmečki aktiv in je pred ne-
kaj dnevi dobila od Partijske oficirske
šole v nagrado radio-aparat.
Konferenca je pokazala, da je pred
nami še ogromno dela. Razkrinkala je
sovražnike mladinske organizacije in
jih obsodila. Mladina je protestirala
proti početju protiljudskih duhovnikov
ki so se uvrstili med pristaše Rozmana,
ki ščuva iz inozemstva naše ljudi proti
ljudski oblasti. Mladinska organizacija
bo vodila ostro borbo proti vsem onim,
ki se niso uvrstili med napredne du-
hovnike, da bi obsodili vsa dejanja
protiljudske duhovščine, ki je zadnje
čase stala pred ljudskim sodiščem za-
radi svojih zločinov. Obsodila je zlo-
glasno početje župnika Noč Matije iz
Krškega, ki je pred kratkim odgovar-
jal pred ljudskim sodiščem zaradi ne-
normalnega spolnega občevanja z dečki,
ter izkoriščal njihova verska čustva v
te svoje podlosti. Obsodila je početje
velikih kmetov, ki izkoriščajo mladino,
katera je pri njih zaposlena, jo ne pri-
javljajo socialnemu zavarovanju, ji ne
dovoljujejo udejstvovanja v organizaciji,
ter ji sploh onemogočajo kakršen koli
razvoj. Mladina je obsodila vse social-
demokratične tendence, ki jih skušajo
vnašati nekateri social-demokrati med
mladino v podjetjih.
Na podlagi vsega tega je konferenca
sprejela sklepe. Mladinska organizacija
bo vzgajala mladino v duhu socializma,
nadalje ideološko in organizacijsko
utrjevala svoje aktive, borila se bo do-
sledno za politično enotnost vseh članov
in vseh mladinskih množic.
Mladinska organizacija bo dosledno
mobilizirala vso mladino za gradnjo so-
cializma na naši vasi. razvijala ljube-
zen'do dela, za ustvarjalnost na vseh
področjih naše socialistične graditve.
Mladina bo vestno delala za preobraz-
bo naše vasi, tudi s tem, da bo pozimi
redno obiskovala kmečke tečaje, kjer
bo dobivala potrebno znanje.
Okrepila bo delo na šolah, skrbela za
boljši učni uspeh in vsestransko mar-
ksistično in leninistično vzgojo mladi-
ne. Vso skrb bo posvetila mladinska
organizacija pionirski organizaciji in
najboljši člani mladinske organizacije
bodo mladinski pionirski voditelji.
Mladinska organizacija bo skrbela za
poživitev kulture na vasi, središče kul-
ture pa bo zadružni dom.
Mladina se bo vzgajala v ljubezni do
demokratične mladine sveta na čelu z
mladino sovjetske zveze.
Konferenca je sprejela tekmovanje,
ki ga razpisuje Vodstvo predvojaške
vzgoje.
V nedeljo bodo v Moziriu
Izvolili delegate za »»ongres
Ze mesec dni se je mladina priprav-
ljala na volitve za skupni kongres
SKOJ-a in mladine ter na svojih se-
stankih pripravljala in razmišljala za
j čimboljšo izvedbo. Mladinske organiza-
cije so v tem času pritegnile precej
do sedaj neorganizirane mladine v
skupno organizacijo.
Ob predvolivnih sestankih so pred-
vsem temeljito preštudirali resolucije
IV. kongresa SKOJ-a, tako, da je bil
sleherni mladinec dobro pripravljen na
dan samih volitev.
Predvolivne sestanke sta najbolje iz-
vedla aktiva Šmartno ob Dreti in aktiv
I zdravilišča Topolščica, kjer so pomagali
še mladini, ki je izven njihovega aktiva.
Tako so n. pr. v Topolščici organizi-
rali grupo v Lomu. Ze prvega sestan-
ka se je udeležilo preko 20 mladincev.
Tudi ostali aktivi niso zaostajali pri
tem in je v vsem okraju mladina po-
kazala precejšnjo živahnost in razgi-
banost.
Na volitvah samih je mladina izmed
j svojih članov predlagala najzaslužnej-
i še člane SKOJ-a in mladine, od katerih
je nato najboljše izvolila za delegate na
okrajno konferenco. S tem, ko so bili
izvoljeni delegati, je mladina potrdila
njihovo zaslužno delo in jim izkazala
zaupanje, da bedo na okrajni konferen-
ci kot delegati pravilno zastopali nji-
hove aktive ter izbrali iz svoje sredine
najzaslužnejše, ki jih bodo častno za-
stopali na skupnem kongresu SKOJ-a
in LMJ.
Čeprav so nekateri sovražni elementi
skušali mladino odtegniti od njene
skupne organizacije, je ta še odločneje
sklenila, da organizacijo razširi in jo
ideološko utrdi.
Okrajna konferenca bo dne 5. dec.
1948 ob 8. uri zjutraj v Mozirju. Vsi
izvoljeni delegati naj se zato dobro pri-
pravijo, da bo konferenca dosegla za-
željene uspehe. Atelšek Ivan
Mladinci napovedujejo tek-
movanje v iast dnevu JA
Mladinci centra predvojaške vzgoje
v Šmartnem ob Paki so v počastitev
dneva JA pozvali na tekmovanje vse
centre v okraju Mozirje v naslednjih
točkah:
1. V katerem centru bodo mladinci
najbolj redno in točno prihajali na vež-
be in kateri center bo imel najmanj ne-
opravičenih izostankov?
2. V katerem centru bodo mladinci
najbolj disciplinirani?
3. V katerem centru bodo mladinci
najbolje obvladali vojaško kot politič-
no vzgojo?
Upamo, da bodo mladinci centra
Šmartno ob Paki napeli vse sile, da
bodo v tekmovanju tudi zmagali.
Darilo kongresu
Kakor drugi mladinski aktivi pri-
pravljajo razna darila skupnemu kon-
gresu SKOJ-a in LMS, so tudi mladin-
ci Naproze sklenili poslati Kongresu
primerno darilo. Ker pa niso produk-
tivne stroke, so se odločili kupiti več
lepih knjig. Zbrali so 1700 din in pred-
sednik Vinko Verbič je odšel po knji-
ge. Račun pa je nanesel več in pred-
sednik je priložil še svojih 500 dinarjev.
Kakor je rekel sam: »Za naš skupni
Kongres je pa že vredno, da nekaj več
prispevam«, jasno kaže, kako dobro se
naša mladina pripravlja na Kongres in
kakšen velik dogodek je to v njenih
očeh.
Ob pregledu razdeljevanja živilskih nakaznic
je bilo v mozirskem okraju ugotovljenih več
grobih napak
Komisija, ki je pregledovala po kra-
jevnih ljudskih odborih v mozirskem
okraju, kako razdeljujejo živilske na-
kaznice, je ugotovila vrsto nepravilno-
sti. Posebno v Ljubnem, ki je pri raz-
deljevanju kart in kategorizacije, v
vsem okraju najslabši, so naleteli na
prav čudno stališče odbornikov. Kljub
odredbi niso hoteli odvzeti živilskih na-
kaznic takim, ki nikjer ne delajo, a so
za delo sposobni. Podobno so počenjali
tudi v Skalah, kjer so dajali živilske
nakaznice tudi kmetom, ki sami pri-
delajo toliko, da se lahko prehranijo.
Podobne nepravilnosti so dopuščali
tudi odbori Luče, Radmirje, Ravne, Re-
čica ob Savinji, Ljubija, Lepa njiva in
Grušovlje. V Grušovljah je bivša ad-
ministratorka Ermenc Milka delala pri
razdeljevanju grobe napake. Manipuli-
rala je tudi s kartami, tako, da je ne-
katero potrošnike dvakrat vpisala v
sezname, da je dobila živilske nakaz-
nice. Za to svoje početje je bila sicer
kaznovana z odvzemom državne službe
za eno leto, kar je pa čudno nizka ka-
zen. Fužir Vinko, podpredsednik ljud-.
skega odbora Ljubija-Lepa njiva, na
zahtevo komisije, kje ima spisek zakola
prašičev, tega sploh ni mogel najti. Po-
trošniki v območju tega odbora se niso
niti enkrat podpisali v spisek, da so pre-
jeli živilske nakaznice.
Pri pregledu službenih mest in kak-
šne karte so upravičeni prejemati po-
samezniki, je komisija posebno v Šo-
štanj ski tovarni usnja odkrila niz ne-
pravilnosti. Ugotovila je, da 12 l-'udi ni
upravičeno jemati TD živilskih nakaz-
nic, med njimi vsi šefi odsekov. Tudi
35 SD nakaznic so dajali neupravičeno
raznim pisarniškim močem namesto
LD nakaznic. Prav slabo so imeli kate-
gorizirana delovna mesta s kartami, tu-
di v gosp. podjetjih MLO Šoštanj.
Večkrat se povzročitelji kakršnih koli
takih in podobnih nepravilnosti v za-
govorih hočejo prikazati kako s tem
skrbijo za ljudstvo. Toda nasprotno,
prav s takim postopkom direktno ško-
dujejo ljudstvu. Ce taki, ki niso upra-
vičeni na karte in drugi, ki ne zaslu-
žijo težkih kart, iste prejemajo, jih
prav tako prejemajo na škodo delov-
nega ljudstva. Da ne govorimo o po-
manjkljivi evidenci, kjer smo omenili
odbore Grušovlje in Ljubija-Lepa nji-
va, kar povzroča nepravilnosti in omo-
goča, da se gotovi lahko okoristijo z
zmedo v teh odborih
Podoben pregled in kotrola bi bila po-
trebna orav pogosto, toda za nepravil-
nosti bi bilo treba vzeti ostrejše kazni,
da bi enkrat za vselej odpravili tak
odnos do preskrbe delovnega ljudstva.
Toda pri pregledu je komisija ugoto-
vila tudi več odborov, kjer skrbijo za
razdelitev kart res kot je potrebno. —
Najboljši krajevni ljudski odbori so Be-
levode, pa tudi Gorica ob Dreti. Solča-
va, Nova Štifta, Šmartno ob Dreti, Pesje
in Zavodnje, ki pravilno izpolnjujejo
svoje naloge v zvezi z razdeljevanjem
živilskih nakaznic. V rudniku Velenje
m lesnem podjetju Nazarje pa imajo
najvzgledneje kategorizirana delovna
mesta s pripadajočimi jim kartami.
V 11 dneh je brigada 17 delavcev pripravila
200 m' lesa za kurjavo
Kakor vse sindikalne podružnice Ce-
lja, so tudi sindikalne podružnice Be-
tona, Mestnega magazina in Gost. pod-
jetij MLO Celje sestavile brigado 17
mož, ki seka drva v Logarski dolini. Ze
ob priliki samega pohoda na delovno
mesto se je videlo, da bo ta brigada
imela uspeh, kajti fantje so z veseljem
odhajali na to akcijo, ker jim je bilo
obrazloženo kakšnega pomena je. Sta-
novanje in hrana je bila že priprav-
ljena, tako, da je brigada lahko takoj
pričela z delom. Ze prvi dan je bil
viden uspeh. Posekanega, razžaganega
in očiščenega je bilo preko 20 kub. me-
trov lesa, kar je za negozdne delavce
izredno mnogo. Te norme so se fantje
kljub slabemu terenu tudi nadalje dr-
žali. Posebno je treba pri tem delu po-
hvaliti posameznike: brigadir Goneli
Stanko, član sind. podružnice Gostin-
cev v Celju je eden najbolj požrtvo-
valnih delavcev, za njem ne zaostajajo
Franko Ignac, Gračner Ivan, Štelcl Fe-
liks, člani iste sindikalne podružnice.
Nadalje Kotnik Peter in Kranjc Ivan,
člana sind. podružnice Beton. Pa tudi
ostali ne zaostajajo mnogo za navede-
nimi. Vsekakor je treba pohvaliti ku-
harja Kunej Antona, ki ima posebne
zasluge pri sami preskrbi kakor tudi
kuhanju. Grajati pa je treba zadrža-
nje Golež Bertla iz Mestnega magazina,
ki je bil spočetka povprečen delavec,
nato pa začel delo zanemarjati z raz-
nimi izgovori, kar je vplivalo tudi na
ostale, toda le na nekatere. Po samem
prihodu v Celje pa obrekuje na različ-
ne načine organizacijo dela, težkoče pri
delu, ki sploh ne obstojajo in hoče na
ta način zavirati delo ostalih tovarišev.
To je tipičen primer slabega, nediscipli-
niranega delavca. ^ j
Do sedaj, to se pravi v 11 delovnih
dneh je posekanega okoli 20O kub. me-
trov bukovega lesa, katerega so začeli
spuščati po strmini do avtomobilske
ceste, od koder bo les pripeljan v Ce-
Ije.
Ob priliki proslave 29. novembra, ka-
tero so imeli pri Plesniku v Logarski .
dolini so se brigadirji obvezali, da bodo
svoje delo še pospešili in vztrajali pri
njem, dokler bodo to " dopuščale vre-
menske razmere. G. J.
Obiščimo predavanja o obveznem cepljenju
oroti jetiki
o zaščitnem cepljenju proti tuberku-
lozi so seznanjali prebivalstvo že vsi
dnevniki in revije. Vsedržavna akcija
cepljenja z BSZ se je pričela pred dve-
ma mesecema v Beogradu in sicer naj-
prej v domovih vajencev, nakar so bili
cepljeni graditelji novega Beograda in
Ceste bratstva in edinstva. Pri ceplje-
nju so sodelovali tudi predstavniki dan-
skega Rdečega križa, ki jih je poslal v
našo državo Mednarodni fond za za-
ščito otrok. Ta akcija je razširjena na
vso državo in sodeluje pri njej 15 ekip.
Posebno dobro se razvija v LR Hrvat-
ski, kjer delajo 4 ekipe, vsaka ekipa
pa cepi približno po 1000 oseb na dan.
Da je cepljenje z BSZ proti tuberku-
lozi učinkovito in popolnoma brez ne-
varnosti, je pokazala dolgoletna pra-
ksa. V Sovjetski zvezi izvajajo ceplje-
nje množično že od leta 1936. L, 1940
so cepili 635.000 otrok." Umrljivost je
bila pri cepljenih otrocih dvakrat manj-
ša kakor pri necepljenih. V Norveškem,
področju Barhoten so dali cepivo
13.103 novorojenčkom, 34.845 pa cepiva
ni dobilo. Po desetih letih so ugotovili,
da je znašala umrljivost pri prvih 0.15
odst., pri drugih na 0,43 odst. V Kana-
di so pregledali otroke, ki so bili cep-
ljeni pred 20 leti. Izmed 477 cepljenih
otrok, ki niso oboleli prve štiri mesece
po rojstvu, ni obolel na jetiki nobeden
čeprav so živeli pozneje skupaj z je-
ticnimi bolniki. Doslej so cepili na sve-
tu nad 10 milijonov otrok, uspehi pa so
bili povsod dobri. Isti pomen ima cep-
ljenje pri odraslih, ki niso jetično obo-
leli.
Pred kratkim so pričeli s pripravami
za to važno socialno-zdravstveno ak-
cijo tudi v Celju. Osnovan je centralni
odbor, v katerega so vključeni zdrav-
nik protituberkuloznega dispanzerja,
"cestni zdravnik, ostali zdravniki, ki
•^odo sodelovali pri cepljenju ter pred-
sedniki vseh desetih terenskih social-
no-zdravstvenih svetov. V načrtu, ki ga
je izdelal centralni odbor, so predvi-
dena v tem mesecu masovna predava-
nja, na katerih bodo zdravniki sezna-
njali prebivalstvo o prednosti zaščitne-
i nega ceoljenja. kateremu so se po u-
' redbi dolžni podvreči vsi državljani do
18 let starosti, ter profesorji, zdravniki,
frizerji m uslužbenci v živilskih indu-
strijah ter gostinskih obratih. Obsežno
in odgovorno delo bodo naši zdravniki
lahko uspešno izvedli samo ob najtes-
nejšem sodelovanju prosvetnih pover-
jenikov in zastopnikov množičnih orga-
nizacij, ki bodo pomagali v okviru ak-
cijskih odborov. Velik delež bo odpa-
del tudi na učiteljstvo tako v pogledu
pripravljanja spiskov, kakor pri izved-
bi same akcije. Bolj kakor pri kateri
koli drugi akciji pa je pri tej nujno
sodelovanje slehernega zavednega dr-
žavljana, saj gre neposredno za njego-
vo zdravje in za zaščito mladega rodu
pred najhujšo sovražnico — jetiko! Za-
to ne zamudimo zdravniških predavanj
o cepljenju s cepivom BSZ!
Šahovske prireditve v čast dneva republike
Celje. Na čast Dneva republike se je
pričelo v Celju v nedeljo dne 28. no-
vembra sindikalno moštveno tekmova-
nje, katerega se udeležuje 14 moštev.
Prvo kolo tega tekmovanja se je odigra- j
lo v vrtni dvorani hotela Evrope. Na-
vzoče je v imenu Okrožnega šahovske-
ga odbora pozdravil tov. Pipan Franc,
ki je v svojem govoru poudaril zgodo-
vinski pomen Dneva republike. V ime-
nu šahovske zveze Slovenije je navzo-
če t>ozdravil mojster Stojan Puc iz
Ljubljane, ki je v svojem govoru pri-
kazal razvoj šaha po sindikalni liniji
pri nas ter v bratskih državah Češko-
slovaške in Rusije.
Istega dne popoldne je mojster S. Puc
igral simultanko proti 41 igralcem, med
njimi nad polovico mladincev. Po treh
urah in dvajsetih minutah igranja je
mojster S. Puc dobil 31 partij ter 10
remijev, od teh pa je 7 remijev oddal
mladincem. Remije so dosegli nasled-
nji igralci: Stor M., Blažon E., Polutnik
J., Cer jak J., Velej J., Jurman Štefka,
Oder P., Pipan F., Cik F. in Kaisers-
berger I.
Sama prireditev kaže, da je mojster
Puc v Celju zelo priljubljen. Publika,
kakor igralci so mojstra pozdravili z
navdušenim ploskanjem. Želeti bi bilo,
da ga še večkrat vidimo v Celju.
Hrastnik. Agilna šahovska sekcija v
Hrastniku je igrala na čast Dneva re-
publike prijateljsko tekmo na 13 de-
skah proti kombiniranemu moštvu SŠD
Celje. Zmagali so domačini z 8 in pol
proti 4 in pol. V moštvu Celja so na-
stopile tudi tri mladinke! Po tekmi se
je igral izločilni brzoturnir, katerega
se je udeležilo 27 igralcev. Zmagal je
1. Šnajder Jože, Celje, 2. J. Kačič,
Hrastnik, 3. D. Marinko, Hrastnik, 4.
D. Vučkovič, Celje.
Sentpeter. Na čast Dneva republike
je tukajšnje šahovsko društvo priredi-
lo simultanko, ki jo je igral društveni
prvak A. Majcenovič. Simultanke se je
udeležilo rekordno število igralcev 45.
Novo ixstanovljeno društvo dokazuje,
da je na pravi poti k dvigu šahovske
igre na podeželju. Med udeleženci je
bila večina mladincev, ter kompletna
ženska ekipa. Po 4 in pol urnem igra-
nju je tov. Majcenovič dosegel odličen
rezultat, dobil je 38 partij, 4 izgubil in
3 remiziral. Dobili so: S. Pešovnik, H.
Dagian, I. Kuhar in F. Koren. Remizi-
rali so: Leni Voh, L. Uratnik in Male-
nija Kuhar.  ,   ' .      •
MARIBOR—CELJE na 100 deskah
Revanžni dvoboj med Mariborskim
in Celjskim okrožjem se vrši v nedeljo
12. t. m. v veliki dvorani Poleta v Ma-
riboru ob 10. uri dopoldne. Vabimo
vse sekcije v okrožju, ki še niso prija-
vile svojih igralcev, da to takoj stori-
jo. Prav tako naj za ta dvoboj prijavi-
jo svoje igralce sindikalne podružnice.
Vabljeni tudi ostali šahisti. Prijave je
poslati na okrožni šahovski odbor Ce-
lje, Kavama Evropa.
Mladina v bolnici se ie pripravila na kongres
Po v. kongresu KPJ so tudi v Celjski
bolnici mladinci resneje prijeli za delo.'
Prejšnje vodstvo so zamenjali in si iz-
volili zelo priljubljenega Tamše Krist-
jana za predsednika. Novi sekretariat
je dosegel v delu z mladino v nekaj
mesecih že prav razveseljive uspehe.
Napovedali so tekmovanje mladini
Ljubljanske bolnice v čast IV. kongre-
su SKOJ-a, kasneje pa še aktivu mla-
dine Mariborske bolnice in bolnice v
Murski Soboti. Ko so izvedeli, da se bo
vršil 15. decembra skupni kongres
SKOJ-a in LMS, so svoje obveznosti
še povečali in tekmovanje podaljšali do
skupnega kongresa.
20. novembra so pregledovali doseže-
ne uspehe in ugotovili, da so nekatere
obveznosti že precej presegli.
V času tekmovanja so vključili v or-
ganizacijo 65 mladincev in mladink,
ter je tako sedaj prav vsa mladina v
bolnici organizirana.
Obveznost za prostovoljno delo so
presegli že za 120 ur.
Za knjižnico so zbrali 18.000 din in
si jo bodo v kratkem ustanovili.
Organizirali so strokovni tečaj za
otroške negovalke, v kratkem pa prič-
ne tudi s tečajem za bolničarke. Oba
tečaja bo obiskovalo čez 50 članov orga-
nizacije.
V času tekmovanja si je tudi aktiv
osnoval pevski zbor, recitacij ski zbor
in igralsko skupino. Lepo so se pri-
pravili za proslavo 29. novembra. Skup-
no obiskujejo napredne filme, pred ne-
davnim so imeli tudi kulturno prire-
ditev z zabavnim večerom. V skrbi, da
bi čim bolje preskrbeli mladim tudi po-
trebnega razvedrila, so organizirali iz-
let na Mozirske planine.
Aktiv se je tako uvrstil med najbolj-
še v Celju in je prav resen kandidat za
prehodno zastavico okrajnega odbora.
Avto-moto drv itvo |e do bro
izvedlo baklado na večer
državnega praznika
Zavedajoč se pomena 29. novembra,
i je Avtomoto društvo Šlander Celje, na
! ta dan organiziralo baklado na motor-
jih. Te baklade se je poleg predstavni-
j kov J A udeležil tudi   Okrajni   odbor
I Ljudske tehnike. Klub tehnike iz po-
■ šte v Celju in godba Tovarne emajlira-
ne posode. Ob zvokih godbe, grmenju
i motorjev avtomobilov, ob razsvetljavi
I bakelj in raket je krenila motorizirana
povorka z razvito zastavo in Titovo sli-
ko na čelu po ulicah Celja. Na ulicah
so se zbirale gruče ljudi, ki so z odo-
bravanjem   pozdravljale   mimovozečo
kolono. Po končani vožnji skozi mesto
je kolona krenila ven na vas. Krasen
je bil pogled na hitečo gorečo kolono,
ki se je kakor ognjena kača vila proti
Teharju in dalje proti Vojniku. Godba
in grmenje motorjev je privabilo iz
hiš vaščane, ki so mimovozeče toplo
pozdravljali. Po četrturnem odmoru v
Vojniku, kjer so si vozači in so vozači
pretegnili od mraza zamrle ude in ob-
novili bakle, je kolona zdrvela skozi
vasi Arclin, Šmarjeto v delavski del
mesta, ter končala to vožnjo pred dru-
štvenim prostorom. S tem je članstvo
Avtomoto društva >Slander« iz Celja
lepo počastilo dan republike.
stran 4J
»CELJSKI TEDNIK«!
Leto I. — Stev. 40.
FIZKULTURA
DRSALCI IN HOKEJISTI!
V nedeljo 5. decembra 1948 ob pol 9 dopoldne je v oblačilnici na Glaziji
POSVET DRSALCEV IN HOKEJISTOV!
Posvet je obvezen za naslednje: Rihter Božena. Meško Ada, Dobovič-
nik Franci. Dolžan Jože. Zadravec Drago. Presinger Mirko. Kragelj
Jože, Jenko Baldo. Hohnjec Boris, Brunšek Viktor. Vrečko Aleksej. Gra-
dišnik Dušan. Prelog Vinko ml. in Tatjana Rus. Vabljeni pa so še vsi
ostali, ki imajo interes sodelovati v drsalnem in hokejskem športu!
Referent: Presinger Riko
Tri prljateljske tekme Kladivarja
Nogometna enajstorica Kladivarja je
bila v zadnjih dneh precej aktivna ter
odigrala s precej močnimi nasprotniki,
ki so nudili številnim gledalcem lep
nogomet, tri prijateljske tekme. Od teh
je bila ena odigrana na tujem terenu
v Varaždinu, a ostali dve na Glaziji v
Celju.
18. novembra je v povratnem sreča-
nju Kladivar gostoval v Varaždinu ter
pomeril svoje sile s tamkajšnjo Slobo-
do, ki je igrala nekaj dni prej v Celju
neodločeno 2 : 2 in že v tej igri poka-
zala, da je bil ta rezultat samo sluča-
jen, saj je bila takrat večji del v pre-
moči. To pot je Kladivar s svojo kom-
binirano postavo dopustil, da so ma
Varaždinci kar trikrat zatresli mrežo.
Kladivar ni dal svoje običajne igre,
igralci so često grešili s svojo malo-
marnostjo, ter so se premalo prizade-
vali. Tekme niso vzeli resno, saj niso
polagali računa pred svojimi gledalci.
Tuja publika jim je bila pa postranska
stvar. Popolnoma nepravilno je od
enajstorice Kladivarja, da spravlja ime
Kladivarja, ki je znano širom naše
domovine v tako slabo luč, kadar igra
na tujih terenih. Se posebno takratt je j
treba vzeti vsako tekmo resno, tako pa
Kladivar ne uživa zunaj več tega slo-
vesa, kot ga je nekdaj.
21. novembra je uspelo povabiti Ce-
Ijai-om kombinirano moštvo jugoslo-
vanskega prvaka Dinama -iz Zagreba,
ki je bilo ojačano s petimi igralci ligi-
nega moštva in to Kokotovičem, Leš-
nikom, Reisom, Strnadom in Edlinger-
jem. Zagrebčani so pokazali kvalitati-
ven nogomet ter navdušili številno pu-
bliko, ki je bila zadovoljna z izvrstno
igro obeh enajstoric. Domačini so po-
kazali v prvem polčasu enakovredno
igro ter bi lahko celo prišli v vodstvo,
toda zastreljali so nešteto sigurnih
šans. V drugem polčasu so prevzeli ini-
ciativo Dinamovci ter je bila njihova
premoč očitna. Zelo dobro razpoloženi
vratar Klajnšek je ubranil precej tež-
kih strelov ter tako obvaroval svoje
moštvo večjega poraza. Poleg njega se
je izkazal neumorni Dobrajc in Coh v
napadu. Od gostov je ugajal zelo dobri
Kokotovič. medtem ko je Lešnik le tu
Pa tam imel svetle trenutke. Tekmo je
sodil Orel zadovoljivo.
Novi slovenski jesenski prvak Rudar
iz Trbovelj se je v prijateljski tekmi
predstavil v Celju minulo nedeljo.
Enaistorica iz Trbovelj je vselej dobro-
došel gost v Celju in je pri celjski pu-
bliki zelo priljubljena. Njihova hitra
tehnična ter skrajno prijateljska igra
uživa simpatije Kladivarjevih pristašev
ter igrače obeh enajstoric veže prisrč-
no športno prijateljstvo. Tudi v zadnji
tekmi je Rudar pokazal, da zasluži na-
slov prvaka v jesenskem prvenstvu I.
slovenske lige. le žoga je bila malo
preveč okrogla, da je nesrečno podle-
gel razpoloženju ter borbenim Celja-
nom. V prvem polčasu je imel Kladi-
var malo več od igre ter bil v rahli
premoči ter po dveh lepih Belcerje-
vih golih prišel v vodstvo 2:0. Med-
tem se je slika v drugem polčasu iz-
premenila in Rudar je prevzel igro ter
skoraj izenačil. Toda gol Bclcerja ter
Janežiča je zaključil tekmo s 4 : 2. Go-
stje so zaslužili vsaj neodločen rezul-
tat. Igrali so zelo lepo in fair, tehnič-
no izpopolnjeno in borbeno, posebno v
drugem delu igre. Celjani so zmagali
s svojo požrtvovalnostjo in le to je na-
doknadilo slab vtis, ki ga je vzbudila
slaba postava moštva pri gledalcih. V
obrambi sta se izkazala Dobrajc in Ur-
šič, ki sta popolnoma blokirala nevar-
nega Hudarina. V halfliniji Vedlin ter
Jelen in v napadu Coh ter Belcer. ki
je dal to pot spet zelo dobro igro. Iz-
gleda, da mu prija igranje na zvezi
mnogo bolje in lažje razvije svojo igro,
kot na krilu. 2eleti bi bilo. da Belcer
to mesto zadrži, obenem pa tudi v bo-
doče prikaže tako igro kot jo je proti
Rudarju. Ostali igrači so bili prav ta-
ko požrtvovalni. Sodil je Orel zelo do-
bro. B. V.
ZVEZI BORCEV MED SEBOT
V ponedeljek, 29. novembra, na dan
5. obletnice ustanovitve nove Jugosla-
vije sta se srečali na celjski Glaziji
pred 600 gledalci enajstorice borcev iz
Celja in borcev iz Gaberja. V obeh
enajstoricah je nastopilo nekaj dobrih
starejših nogometašev, ki so pokazali
zelo dobro in smiselno igro. V prvem
delu so borci iz Gaberja močno pre-
vladovali, vendar niso znali izkoristiti
nebroj prilik za dosego gola. Borci iz
Celja so v drugem delu prevzeli igro v
svoje roke in močno napadali ter do-
segli tri lepe zgoditke. V 10. minuti pr-
vega polčasa so igralci prekinili igro
Za 1. minuto in tako počastili sFKjmin
padlih borcev NOV.
DVOBOJ V ORODNI TELOVADBI
OTO TRBOVLJE : TD CELJE L
V nedeljo 5. decembra bo v Celju za-
nimivo tekmovanje v orodni telovadbi,
pri čemer se bodo pomerile telovadne
vrste OTO Trbovlje in TD Celje I.
Tekmovanje, katerega sklep je bil
postavljen na III. redni letni skupšči-
ni FZS se bo vršilo v telovadnici TD
Celje I. (mestna osnovna šola) z začet-
kom ob 8.30 zjutraj.
Člani in članice bodo nastopili v II.
in III. razredu, dočim tekmujejo mla-
dinci in mladinke samo v III. razredu.
Ker bo tekmovanje gotovo zanimalo
gledalce, jih pozivamo, da si ga ogle-
dajo v čim večjem številu.
Revanžno tekmovanje se bo vršilo
dne 19. XII. v Zagorju.
PREDELAVA VAJ ZA MLADINCE
Okrajni telovadni odbor Celje in oko-
lica razpisuje predelavo vaj za mladin-
ce, katera bo 12. XII. v telovadnici TD
Celja I. (mestna osnovna šola).
Ob začetku bo od 7.30 do 8. ure pri-
kazana vadbena ura, nato predelava
vaj.
Vsa telovadna društva so obvezna
poslati vsaj enega vodnika mladine^,
da bodo lahko pravočasno začeli z mla-
dinskimi vajami po društvih.
Jesensko prvenstvo celjske
in zasavske skupine je končano
Na teritoriju celjskega poverjeništva
za nogomet se je v sezoni 1948/1949 te-
kmovalo le v enem razredu, toda v
dveh skupinah. Skupine so bile dolo-
čene po teritorialni legi krajev, kjer
se društva nahajalo in sicer v:
a) Celjsko skupino z 10 društvi in
b) Zasavsko skupino z 8 društvi.
V zasavski skupini je po petem kolu
' odstopilo od nadaljnjega tekmovanja
moštvo FD Dobove iz finančnih razlo-
gov ter slabega vodstva društva. Rezul-
tati tekem, odigranih z Dobovo so bili
nato brisani. Vrstni red društev in do-
končni rezultati tekmovanja so nasled-
nji:
^                              Odi- Dob-    Ne- ,X „   ...
Mesto         Društvo                     >ra- Ije-    odo- Razlika
nih nih    č^nih ^^jj^ gi>ior
Celjska skupina:
1. Edinstvo. Rog. Slatina   9 8     1 — 36 :8 f7
2. Kovinar. Store              9 8     — 1 40 :9 ig
3. Kladivar. Celje             9 6      1 2 30 :16 13
4. Ljubno ob Savinji         9 5      1 3 32:24 ii
5. Usnjar. Šoštanj              9 4     2 3 21:29 lo
.• :       "       6. Šmartno ob Paki           9 3      2 4 24:20 8
7. Konus, Konjice             9 3      1 5 18 : 16 7
8. Borut, Golovlje             9 2     — 7 11 :35 4
9. Rudar, Velenje              9 1      1 7 17 :38 3
10. Žalec, Žalec                 9 —     1 8 13 :47 1
Zasavska skupina:
1. Bratstvo, Hrastnik         6 5     — 1 20 :8 10
2. Razlag, Brežice             6 4     — 2 19 : 13 8
3. Rudar,  Trbovlje            6 3     2 1 18 : 13 8
4. Krško, Krško                 6 13 2 11:14 5
5. Hrastnik. Hrastnik         6 2      1 3 12:16 5
. ;          6. Cankar. Sevnica            6 1      2 3 8:13 4
,            7. Proletarec, Zagorje        6 —     2 4 7:18 2          '
RAZPIS
za začetniške učiteljske tečaje
Ministrstvo za presveto bo v mesecih
januarju in februarju organiziralo tro-
mesečne začetniške učiteljske tečaje.
Tečajniki, ki bodo uspešno dovršili za-
četniški tečaj, bo Ministrstvo za pro--
sveto namestilo v domačem okraju kot
učiteljske pripravnike.
Pogoji za sprejem v tečaj so nasled-
nji:
1. dovršena nižja gimnazija ali ena-
kovredna izobrazba (prepis zadnjega
spričevala);
2. starost nad 17 let (prepis rojstne-
ga lista);
3. moralno in politično neoporečnost
(potrdilo o nekaznovanju).
Interesenti naj pošljejo prijave z živ-
ljenjepisi najkasneje do 10. decembra
1948 poverjeništvu za presveto MLO
Celje-mesto.
Poverjenik za presveto Celje-mesto,
Prijateljem letalskega športa
Letalsko društvo »Ckalov« bo v po-
nedeljek 6. decembra 1948 ob 17. uri
imelo redno letno skupščino. Skupšči-
na bo v prostorih društva v delavnici
(pritličje Mestne osnovne šole). Na
skupščini bo uprava društva poročala
o delu v letu 1948, sprejemal se bo
plan za leto 1949, vršile se bodo volitve
novega upravnega odbora in volitve de-
legatov Za okrajno konferenco Ljudske
tehnike.
Vabimo vse člane društva, da se
skupščine obvezno udeležijo. Vabimo
tudi vse prijatelje letalskega športa,
da se te skupščine udeležijo, zlasti to-
variše in tovarišice, ki so aktivno de-
lali na polju Ljudske tehnike (rezerv-
ni piloti vojske), da se seznanijo z de-
lom društva in vložijo svoj delež pri
organizaciji in strokovnem delu dru-
štva, delež v politični izgradnji novih
kadrov, ki sedaj in v bodoče predstav-
ljajo važen člen naše nove socialistič-
ne družbe. Uprava društva.
novi grobovi
Jošt Anton, roj. 27. 12. 1899, Drešinj«
vas 53, Petrovce, Celje-okolica.
Struc Ivan, roj. 1882, Vitanje 3
Cerin Ivan, roj. 10. 11. 1884 Brezje 1,
Mozirje.
Kovač Ljudmila, roj. 14. 9. 1926, Dobra-
va n. h. Skalce.
Ložak Jakob, roj. 24. 7. 1896, Skalce 3,
Konjice.
Kores Alojzija. 30. 5. 1907. Zetale 6t
pri Ptuju.
Kovačič Krista, 7. 12. 1928, Lesično 51,
Pilštanj.
Jazbinšek Vida, 1. 6. 1948, Celje. Cest«
na Dobrovo,
Pečnik Zvonko, 9. 10. 1948. Celje. Breg.
novoporoCenci
Oražim Janez in Knez Frančiška, ob*
iz Celja. Jankovič Nikolaj in Piki An-
tonija iz Celje-okolica. Vajdič Franc
in Cmager Marija, oba iz Celja. Kranjc
Adolf in Jelen Pavla iz Celja, on iz
Trsta. Tanjšek Pavla in Žagar Elizabe-
ta, oba iz Celja. Čuden Ferdinand in
Mihelin Frančiška, oba iz Celja. Kršlin
Jože in Janežič Justina, oba iz Celja.
Stefe Franc in Ramšak roj. KoradeJ
Frančiška iz Mozirja, on iz Celja. Jo-
že Zvar in Jazbinšek Antonija iz Celja-
okolice, on iz Krškega. Cakš Mihael in
Ojsteršek Marija iz Celje-okolica, on
iz Poljčan. Beti Ivan in Šalamon Ivan-
ka iz Sešč pri Preboldu, on iz Celja,
Breznik Janez in Flis Mariia, oba iz
Celja. Petek Emil in Dofek Marija-Ol-
ga iz Celja, on iz Poljčan. Gračner Šte-
fan in Pilih roj. Smerc Jožefa iz Celja,
on iz okolice. Knez Franc in Gaberšek
Milica iz Celja. Kramaršek Valentin In
Sanjker Stanislava iz Celja.
Obilo sreče!
RDECl KRIZ
Okrajni odbor Rdečega križa Celje-
mesto obvešča vse tovariše in tovari-
šice, ki imajo legitimacijo samarijana
RK, da si svoje znanje lahko izpopol-
nijo z obiskom dodatnega tečaja, ki bo
podrobneje obravnaval splošno higieno,
nalezljive bolezni, tuberkulozo ter cep-
ljenje proti tuberkulozi z BCG. Prosi-
mo, da se prijavljate v pisarni Rdeče-
ga križa. Trg mučenikov 4 v času od
6. do 10. t. m.,'kjer prejmete nadaljna
navodila in pojasnila.
Okraj hi odbor RKS
Celje-mesto
Krašovec Jurček:
LOGARJEVI OBRA-
ČUVAJO S KRIVICO
(Novela)
(Nadaljevanje)
Cez nekaj tednov so imeli pod Logom
svate. Tonč je prišel potem, ko so ga
domači poklicali nazaj, res domov, ven-
dar le na svojo ohcet. Dobil je službo
kot traktorist in za nobeno ceno ni
hotel ostati več v vasi. Mirko je že ho-
dil ob palici, a največkrat ga je pod-
pirala Ančka. Na gradilišču zadružne-
ga doma je bilo spet vse živo. Betoni-
rali so temelje. V mestu je sodišče ob-
sodilo Pepča za vse njegove grehe, pa
tudi Gabra, kateremu so odvzeli svo-
bodo za dobo treh let in izgubo vsega
piemoženja. Vaščani so sklenili vzeti
gostilno, žago in mlin v svojo posest,
kajti pripravljali so se za ustanovitev
kmetijske zadruge.
Svadba Logarjeve Vide in Tonča je
bila zelo vesela. Ko so za obloženo mi-
zo, pretresli vse dogodke in izčrpali za-
klade veselih domislekov in šal, je Knez
le sprožil vprašanje, ki mu še ni bilo
jasno.
— Le to mi ne gre v glavo, kako so
na okraju zvedeli, da ima Gaber skri-
to prašiče in blago.
— Jaz sem jim povedal, — je na za-
čudenje vseh dejal Logar.
— Ti?
— Da, jaz — je ponovno potrdil z
resnim glasom Logar.
— Pa ste rekli oče, da se ne boste
mešali v politiko, — ga je zbodel Mir-
ko, naslonjen na Ančko.
— Saj to je tisto, kar ni bilo prav.
Gaber in podobni se mešajo, mi pa kar
roke stran, ne bomo se mešali. Ce se
temu pravi politika, je to za nas po-
trebna in še kako potrebna.
— Tako si se le maščeval, — je zinil
Knez.
— Ne, nisem se. Tako bi storil z
vsakim, če le delal krivico meni, ali pa
drugemu. To kar sem storil, sem za-
Konec
radi cele vasi, — je trdo govoril Logar,
da so vsi obmolknili in napeto poslu-
šali.
— Za Gabrovo početje sem vedel.
Hotel sem pustiti vse, ker meni ni de-
lal več krivice. Ko so pa hoteli Mirka
ubiti, sem si dejal, da kači ni odpuščati
če te piči, ker bo ugriznila še druge.
Slutil sem v njegovi nesreči Gabrove
prste. Ko se je Mirku bolezen le slab-
šala, sem mislil, da bom ob pamet.
Sklenil sem, da obračunam z njim, še
preden bo Mirko podlegel. Ne bi si mo-
gel odpustiti, da bi se Gaber le za tre-
nutek veselil svojega novega uspeha.
Njegovi uspehi pa so vseskozi poveza-
ni s krvjo. On ni nikoli popuščal nam
kočarjem in malim kmetom. Sel sem
torej in povedal, kaj mislim in kaj
vem. On je bil moj oče, sicer najslabši
oče; kar jih svet premore, tudi zavoljo
tega sem najprej molčal, upal sem na
Mirka, ki nima toliko njegove krvi,
da bo končal s krivico. Toda ko bi bil
kmalu obenj sem moral to storiti sam.
Ljudje bodo sicer jezike brusili, jaz pa
vem. da je tako prav.
— Prav si imel. Logar. Jaz bi že
zdavnaj to storil. Prekleto slab pred-
sednik sem. da tega nisem sam vedel,
— si je grizel Knez ustnice.
— Odslej boš imel opraviti le z do-
bri...! ljudmi v naši dolini. Kača je
tam, kamor spada. Mene bi kmalu pre-
motil, da bi sina zavrgel, — se je vme-
šal Koren.
Godec je potegnil harmoniko. Objeli
so se in zapeli. — Oho, je zaklical pri
oknu Tonč. Tiho, bom Pepo nekaj vpr,..-
šal.
— Pepa! — je zaklical skozi odprto
okno ženski, ki je hotela neopazno
smukniti mimo hiše. Kaj praviš, č'-^ava
je kazen, ki je zadela Gabra in Pepča?
Tudi božja?
— Ne, naša. Naš ljudski obračun, —
je namesto nje odvrnil Mirko.
— Logarjevi niste čisto sami obra-
čunali s krivico, — mu je šepnila An-
čka.
VABILO
Planinsko alpinistično društvo v Ce-
lju obvešča vse člane in ljubitelje pla-
nin, da se vrši občni zbor društva dne
7. decembra ob pol 8 zvečer v risalni-
ci II. gimnazije z običajnim dnevnim
redom. , . ;
Žrebanje srečk III. razreda Državne
razredne loterije FLRJ bo od
6. do 31. decembra 1948
Izžrebane bodo 3 premije: 600.000 din,
300 000 din in 200.000 din ter 40.000 do-
bitkov v skupni vrednosti 34,000.000 din.
Srečko še vedno lahko kupiš pri Jugo-
reklam, Ljubljana, Tyrševa 11. in nje-
govih podružnicah v Mariboru in Ce-
lju ali pri maloprodajalcih tobaka. Ce-
trtinka stane v III. razredu 150 din, ker
je treba doplačati po 50 din za prvi in
drugi razred.
družabni uečer
v soboto 4. d3?ambra 1948
v spodnjih prostorih
Doma Or
KIH
ZILEC
Sobota 4. dec, nedelja 5. dec.
sovictski film
Človek s puško
Sreda 8. dec, četrtek 9. dec. ;
sovjetski film
Od 8 dec. se vrš jo redne kinopredstave tu i v.-a o
sr do .n četrtek ob 19. uri. UHRAV.\
Predstave se vršijo:
Sobota (b iy. uri
Nedelja cb 15., 17.
in 19. uri
Sreda ob 19. t-ri
Četrtek ob 19. uri
Si že kupil
srečko drž.
razf^edne
loterije?
Če ne-nabavi
si jo v podr.
Jugoreklam
CELJE PREŠERNOVA 1
Četrtinka din 50.—
obvešča svoje komitente, da se je preselila iz dosedanjih
prostorov v Kidričevi ulici 9 v nove poslovne prostore
v lastni stavbi
Vodnikovo ulica 2
kjer  prične poslovati
6. decembra 1948r
KOZUHNAT PLAŠCEK
lep, rjav, za 8 do 10 letnega in gramo-
fonske plošče prodam. Naslov v upravi.
MOŠKE GOJZERJE
štev. 42, volneni pulover in garnituro
za psiho z razpršilnikom, poceni pro-
dam. Naslov v upravi.
SiatUl
Obdarujte svoje otroke
ob „NOVOLETNI JELKI"
Odjemalcem plina 1
Plinarna MLO v Celju naznanja svo-
jim odjemalcem, da bo primorana usta-
viti dobavo plina vsem, ki ne bodo do
15, decembra 1948 poravnali zaostale
račune za porabljeni plin in izvršene
inštalacije.
Uprava MLO plinarne
Celje
Industrijski servis, Celje
obvešča   vsa  podjetja
da se je PRODAJNI ODDELEK pre-
selil na Mariborsko cesto 13, telefoa
št. 112. Stranke se sprejemajo le »d
8. do 12. ure v skladišču in pisarni.
DEŽURNE TRAFIKE
odprte v nedeljo, dne 5. decembra 1948;
Cadež A., Aškerčeva ul. (kiosk) in Fraj--
le Franc, Trg svobode.
Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje. Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva Uskarna.