Z8Z. številka. V Ljubila«!, i petek 10. decembra I9Z0. LIH. leto SLOVENSKI daa popoldne tmaall a«4ali a ta »rautaa. t poster 1 m/m X M at/m za mile oglate do 57 m/m vi SI ne 1 K, od 30 m/« višine dalje kupGjikl in uradni oglasi 1 mJm K 2-—, notice, poslano, preklld, izjave hi reklame 1 m/m K . Poroke, zaroke 80 K. Zenitne ponudbe, vsaka beseda K 2*—v Pri večjih naroČilih popust Vpcaianje« glede taseratov na i se orDozi znanilca za odgovor. £nr'TBiatvo ^«lor. Narod«4' la , Marata a Tisvaraa" ulica št 5, oHtllcao. - Telefon it. 334. nam nora uSlo»aaekt Nare* a JaaaeUviftft t celoletno nance, plačan . K 180- - polletno.......M 90* — 3 mesečno. 45* — 1 . ....... I*- t LiaMfaat la pa pa«« i V laaaaaaatvai celoletno......K 24 J — polletno ....... „120*— 3 mesefno „ 60*— .....„ 20— Pri morebitnem povišanju se ima datjSa naročnina doplačati. Sovi naročniki na> posijeio v orvW naročnino vedno *AsT* P° nakaznici. Ma samo nUnena naročila brez ooslarve denar la se ne moremo ozirati. Narasla" Eaaflava allaa Talasa« ataa. 34. «. \ I. nadatrapla. Dopise apra|< la aostaiaaaa ta Rofeoaeaov aa vrata. Posamezna številka valia 1 krono« Poitn'na plačana v gotovini. Dr. Pcrdo Mflller: Severna meja na Štajerske! Zaradi severne meje ie postal naš narod deloma že jako nervozen, posebno odkar se je nam s famozno plebiscitno potvorbo odvzel ne samo najlepši severni del naših pokrajin, ampak tudi precejšen in dober del našega naroda. Med tem, ko so se Nemci pred plebiscitom svetu lagali, da se ere samo za gospodarsko in geografsko vprašanje nedeljivosti koroške pokrajine, so po plebiscitu rezultat teza plebiscita takoi razbobnali kot zmaj?o prodirajoče nemške misli... Slovenci, ki poznajo svoje sosede, so to vedeK Že prej; samo zastopniki antante so verjeli ali se vsaj tako obnašali, kakor da bi verjeti, da se gre tukaj samo za gospodarsko vprašanje, ne pa za germansko agresivnost. Vrhutega pa so sedaj vladujoči Nemci na Koroškem tudi v delanju pokazali, da hočejo še z veliko večio silo in brutaliteto nadaljevati germanizacijo slovenskoga ljudstva na Koroškem, kakor so to že prej izvrševali pod avstrijskim režimom. Izgoni domačinov, ki so znani po svojem narodnem prepričanju in neustrašenem nastopu, so. ne da bi ti dali kako drugo pot. na dnevnem redu. Kakor ima Trst svoje fašiste, tako ima Koroška društvo »Heimats-schutz« in razne neodgovorne elemente, ki naše ljudi ovajaJo, pustijo zapirati in z vsemi silami delajo na to. da bi zapustili domovino. Tudi v gospodarskem oziru skušajo Slovence oškodovati, kolikor le morejo pri zamenjavi tugoslovenske-ga denarja, prt nakupu živine itd. Koroški Slovenci so v narodnem oziru hermetično zaprti in ne morejo dobivati niti slovenskih časopisov. Skratka, godi se jim gotovo mnogo slabeje kakor primorskim Slovencem. Zato pa je razumljivo, če gleda cel slovenski tn tudi cel jugosloven-ski narod s skrbio na ostalo nemško mejo v bojazni, da bi ne prišlo še več Slovencev pod nemški meč. To nervoziteto opažamo često-krat v ojstrih člankih, pogovorih in govorih na naslov razmejitvene komisije v Mariboru, posebno pa na naslov italiianskega zastopnika. Tudi to je nekako razumljivo. Do sedaj imamo nebroj razlogov za to. da smo postali proti vsem tem antantnim misijam in komisijam, ki so, od prevrata začenši, hodili po neza- ozemlju Jugoslavije, skrajno upljivi. Kdor je prišel kdaj z različnimi člani teh bivših misij in komisii v dotiko. je slišal pač marsikatero lepo besedo, toda deianja so bila povsem drugačna, navadno jako krivična in mnogokrat celo sovražna. Predaleč bi prišel, ako bi hotel v tem oziru naštevati primere in dokaze. Poudarjati pa moram, da se v tem oziru naši tako imenovani zavezniki ali celo prijatelji med sebol čisto nič niso razlikovali in smo se mi žalibog le prevečkrat nepotrebno zanašali na prliazne besede teea ali onega zastopnika antante ter mu prepevali slavospeve, med tem ko smo se zagrizli v idejo, da mora biti italijanski narod na veke naš naihui-si sovražnik, in sicer še večii kakor ie to alpski Nemec ali pa Madžar. Odkrito nasprotstvo. katerega so nam kazali nekateri italijanski zastopniki pri raznih prilikah in posebno tudi pri plebiscitni komisiii na Koroškem, ie bilo pred sporazumom na podlaei celega mišljenja tega naroda glede svote zmaee. na podlagi svojih aspiracij, na podlagi londonske pogodbe razumljivo, in s tem smo morali računati. Ravno t*ko gotovo pa ie fudf. da bi nam bili zastopniki Anglije in Francije ali celo JanonsVe in even-tuelno tudi Amerike lahko preprečili ali vsaj omilili vsako nam sovražno stališče z italijanske strani, če bi bili imeli le količkaj dobre volje In če b! njihovo deianie le količkaj odeovar-falo tej aH oni prilazni frazi, na katero smo se zanašali. Vsekakor pa nam do sporazuma menda noben Italijan nt zameril. Če smo ga smatrali pri oficijelnih prilikah, seveda ne glede na privatno življente in mnenje, za našega nai-boli odločnega narodnega In državnega nasprotnika. Ootovo pa ie. da se sedaj no sporazumu kar a priori tako. kakor prei, ne more več trditi od vsaVpga oficijelnega zastopnika Italije. Prepričan sem. da 3e mnotro taMh zastopnikov, ki iščeio brez lažniivlh tendenc in brez sovražnost? z nami boljše odnoŠaje. kakor so vladali do sedal. In tudi mnogo zastopnikov, ki nimajo namena na vsak način podpirati vsako nam sovražno stremljenje drugih držav. Če je torej tudi še vedno razumljivo naše nezaupanje do zastopnikov antante z ozirom na to. kar smo že doživeli, vendar ni več treba, da bi v zastopniku Italije morali videti absolutnega našega sovražnika, tako da njega delamo odgovornega, na primer tudi za vsako krivico, katero smo po našem mnenju pretrpeli v zadnjem času od razmejitvene komisije v Mariboru. Naša javnost žal o delovanju te komisije ni čisto nič mformirana m mogoče bi bila v tem oziru dolžnost jugoslovenskesra člana oziroma odseka, da bi Javnost vsaj od časa do časa natančno informiral o razvoju in napredku delovanja razmejitvene komisije v Mariboru, Do sedai javnost ve samo to. da se je dokončal oziroma ugotovil šelc primeroma majhen del naše severne meje na Staierskem. Ni pa na primer znano, po katerih principih se je ta meia določevala. Kakor je znano, so gotove točke te meje že v mirovni pogodbi natančno označene. Samo vmesna črta ie prepuščena bodisi dogovoru strank to je dogovoru obeh interesiranih držav, bodisi določitvi o prej imenovani komisiji. Gre za gorski teren, večinoma za gozdove, in se taka meja označi lahko po raznih principih. Mi imamo v tem oziru občanske meje, katastralne meie, meje okrajnih glavarstev itd. Imamo na tudi razna pota in razna posestva, k'itera je treba vpoštevati iz gospodarskih ozirov. Tozadevni interesi se med posameznimi posestniki mnogokrat križajo in ravno tako. kakor zahteva marsikateri avstriiski posestnik in marsikatera avstrijska občina, da se jim prigodi iz gospodarskih o/.irov ta ali oni kos. ki lezi iržno od že določene zračne črte. tako zareže vudi marsikateri naš posestnik svoje žeUe daleč gor v avstrijsko meso. Komisija ie v tem oziru baie Iz-praševala po željah vseh obmejnih posestnikov, m ie to menda eden glavnih vzrokov, da se ie določitev meje v nekaterih točkah tako zavlekla. Sodeč po raznih delih nemških in naših posestev, ki sedaj pripadalo Avstriji oziroma k nam. menda nobena od obeh srank ni prav zadovoljna z mejo. ki se ie določila. Vendar se pa v tem ožim čisto nič natančnega ne ve. tako da so posamezne stranke glede pripadnosti svoiih gozdov itd. popolnoma na nejasnem. V tem oziru bi bila skraina potreba, da se .daieio od časa do časa javnosti natančna pojasnila oziroma da se pripustijo sem ter tja tudi za- stopniki časnikov, da so poučeni vsaj ti in da se na ta način pouči tudi javnost. Zaradi marsikaterega dela se ie postavila komisija menda tudi na stališče, da sama ne odloči in ie zahtevala odločitev iz Pariza, kar ie celo vprašanje seveda še bolj zavleklo. To se je zgodilo na primer tudi zaradi vprašanja, če in kje naj ostane Mura kot meia, O vsem tem ni naša javnost poučena in zaradi tega ie tem boli razumljivo, če nastane v narodu velika nervoznost in če pride do napadov, kateri se zdijo tistim, k' so informirani, nezasluženi in nepotrebni. ^ Kot primere navajam v tem ozr ru. da se ie na primer v raznih člankih dolžilo italijanskega zastopnika, da vzdržuje zvezo z nasprotniki naše države v Maribora, da *e sestaja z dr. Oroselnom iu dr. Mravlagom in da se vsak I«!r» vozi v Oradcc zaradi tega. da dobi primerne instrukcije proti nam. Le slučajno mi je znano, da *-o vse te trditve neresnične; sicer so oa ti naoadi tudi iako naivni, kaiti če nam kdo hoče škodovati, lahko dobi informacije od nemško-avstrij- skega zastopnika na način, da mi za to ne bomo nikdar zvedeli. Zato pa taki napadi in tako rf-sarenie brez vsake podlage nikdar ne koristijo, pač pa lahko škodujejo, ker lahko ubijejo vsako konciljant-nost hi dobro voljo, tem boli. ker napadeni mogoče ne pozna notranjih vzrokov in razlogov za take napade. Kakor je torej dolžnost cele naše javnosti, da se kolikor mogoče interesira za potek te razmejitve, tako je tudi dolžnost tistih faktorjev, ki so primerno informirani, da javnosti podajo pravo sliko. Molk teh faktorjev se je že pri plebiscitu na Koroškem izkazal kot skrajno nesrečna činjenica, ki nam ie mnogo škodovala. Ravno to velja tudi za sodelovanje naše delegacije pri razmejitveni komisiji Mi nimamo nobenega povoda, da bi naši delegaciji ne zaupali, ravno nasprotno, mi ji zaupamo; vendar pa je treba, da tudi javnost in narod od časa do časa natančno zvesta, kaj se dela in kako se dela na meit Svarim pa pred neosnovan i ml m nepotrebnimi osebnimi napadi na posamezne člane komisije, tem boli, ker so bili dosedanji napadi deloma iako ponesrečeni. Reka u rapallski pogodbi. >PopoIo d* Italiai piše: »Rapall-ska pogodba pomeni za Reko poraz s strategi enega in ekonomskega pogleda. Reka je po tej pogodbi ukledcena z vseh strani. Meja, določena po pogodbi, daje Jugoslaviji vse vrhove, ki do-minirajo nad me*toni, in tudi istočasno soeadni državi možnost, da vzame Raki vodo in hic. Iz«nba Kastva povečuje Jugoslaviji strategi eno prevlast, v kolikor Kastav sega proti Kvarneru. Kastav radi tega gospoduje nad celim kvarnerskim zalivom. Otočne strate-gične baze Kvarnera sta otoka Krk in Sv. Marko, ki skupaj s Kastvom tvorijo strategično gospodstvo v Kvarneru. Italijanska vlada je, prepasti vsi te pozicije Jugoslovenom, zapustila ves Kvarner. V tem položaju bo Italiji nemogoče, da prične kako pomorsko akcijo v Kvarnem v strahu, da bi bila vojska.ki bi operirala na obronku Snežnika, napadena z zaledja. Treba priznati, da jo Ita.li.ia za to dobila U&ko goro in da Kastav še nima veliko vojaške organizacije, vendar pa se ni treba zanašati ker samo ta gora ne daje dovolj obrambe, Kastav pa, ako se preskrbi z vsemi modernimi sredstvi obrambe in napada, kar hoče Jugoslavija storiti, bo nepremagljiva trdnjava. Tudi z ekon. strani preti Reki bližnja jogibelj. Hrvatje so zbrali milijone, da dobijo mesto v svoje roke in priprav- ljajo obsežno delo za ekonomsko hi« vazijo. Tudi izguba Sušaka ima velika ekonomske posledice, ne upoštevajoč strategicne škode, kajti Stisak dominira nad Reko. Roka more obdržati svojo politično in ekonomsko samostalnost samo, ako bo pripojena Italiji. Reka sar r a zven tega ne sme od del i ti od Dalmacije, ker je vedno trgovala z Dalmacijo. Rečani so napravili svojo regenca samo radi tega, da bi se mogli neki dan združiti z Italijo. Ako vzamemo V poštev reško vprašanje i tinto egoistih nega stališča, ne bi Reka s hrvatska ekonomsko osvojitvijo nie izgubila, obratno Reka bi s svojim divnim pristaniščem ubrzo obogatela na račuu Trsta in Benetek, t. j. na račun svoje* ga nacionalnega čustva. Ali reka no« če tega. Ona hoče predvsem, da bo italijanska. Reka bi morala razvep vseh' teh neugodnosti držati še ogromno vojsko za morebitno obrambo. Ker pa 1'ima dovolj svojih ljudi, bi morala vzdrževati najeto vojsko, kar bi stal* ogromne svote. Iz Italijanskega članka je razvidno, da moro Reka prospavati samo pod Jugoslavijo. Tozadevna izvajanja so povsem natančna in tli dvoma, da bi Reka s svojim divnim pristaniščem pod Jugoslavijo brzo obogatela na račun Trsta in Bene tek! Morda pride Reka prejalislej do prave* ga spoznanja svoje pomorske pozicije. Fran Govekar: 130 Svitanje. (Dalje.) XXVII. "Velikonočni prazniki so minuli z običajnimi slovesnostmi. Zopet je bil zdrav lepi knezonadškof baron Brigido in vodil je procesijo ob asistenci škofa barona Raigersfeldskega in kanonika barona Tauffererja z nezmanjšano grandeco in eleganco. Toda z očividno nevoljo, saj je bila procesija kratka kot še nikoli. Manjkalo je vojaštva in manjkalo ljubljanskih strelcev! Manjkalo jc turške godbe in slovesnega streljanja. In ni bilo vse tiste nekdanje bogate ljubljanske aristokratske gospode, mož fn žen. ki so daiali sicer cerkvi najvišji sijaj fn izražali državino najvišjo moč. Predsednik deželnega gubemiia baron Rosetti, še nedavno skromen živinozdravnik. je kakor v zadregi predstavljal s svojimi sve-tovalci po francoski volil najvišje dostojanstvo v deželi, in novi župan, odvetnik dr. Oollmaier, je s par mestnimi odborniki stopal za baldahinom ponižno, kakor bi hote! reč!: »Moram, a res zelo nerad!« , . ' _ V procesiji pa Je koračfl ponosno kot še nikdar meščan in hišni posestnik, brivski mojster fn barokar Oregor Dane. Spremljala sta ga krojač Dominik in rokovičar Kavčič. Dane se je zavedal, da ie v vsej procesiji vendarle najzanimivejša oseba: vse va otrle-duje, vse se razgovara o nJem! Aretiran le bil. zanrt, malone na srrrt obsojen In toliko, da ne nstrelien! Kdo drug ie doživet toliko, ko on? -In zakal vse to? čulmo In strmimo: vse zaradi svoje skalno trdne zvestobe — do ces?ria in Avstrije! On. Danfc, junak, žrtev, mvčenik! Nima ea Ljubljana imenitneiš^a moža. In briv-ulca mu je bila vsak dan bolj polna gostov, ki ie vpraševala: »Zakaj vendar? — Kako ste se refflf« mojster? Vsi smo trepetali zaradi vaš. Pripovedujte vendar!« In Dane je pripovedoval, pripovedoval.. in Ljubljana je strmela, se naslajala in govorila ... Zato pa Je koračil Dane v procesij? v prekrasni lasulji in v sveže izlikanem fraku, s snežno belim žabotom in trdo naškrobljenimi belimi zapestnicami lep in ponosen, kakor zrna-galec po težko izvojevani zmagi... • Po dovršenem opravilu pa jo ie mahnil s prijateljema k »Belemu konjičku« v Gledališki ulici. Bil je zidane volje. Vsaj na videz. »Se ie Bog z nami in z našim orožjem?« je dejal, si naročil oolič in porcijonček bržolice. »Zmerom sem trdil, da ga nI modreišega ce-saria od našega in da ga ni zvitefšega in pre-metenejšega vojskovodje od Karla. Torej — zdaj vidita, da sem govoril prav!« »Vrag me vzemi, če si kdai kaj takega Izustit. Pa saj je tudi preneumno!« se je zasmejal rokavičar. »Ali si pijan od pobožnosti. kali?« se je xudll krojač. »Tepeni smo zopet In zopet — l.ombardijo ter še Nizozemsko izgubimo pa 100 milijonov cesarskih eoldinarjev moramo olačati no vrhu. ti pa kvasiš otrobe, da se mora '>su studiti!« »Pa je le resnica. Kdor se poslednji smeje, se smeje zmerom najbolfe!« je vztrajal Dane in se naofhnil zaničljivo. »Vidva pač nista diplomata! Z volkovi se mora tuliti, to ie vsa modrost. Zdaj pa ni treba več. Francozi se noce-:a*o iz države, da se vse kadi za njimi. Zdaj že 'ahko povemo, kar smo vedno mislili: vrag jih vzemi! Držali so me že za goltanec. a ukanfl sem iih In se jim še izmuznil. Liublfanskl brivec Dane je še vedno premetenelŠI kot francoski ^ajdomišIjaveJši general. Hehehe!« Ogorčena sta bila pošteno ljubljanska obrtnika. »Ti, ki si kar norel od navdušenja za Francoze!« »Ali se ti blede?« »Ti. ki si se drl kot zaklan prešlč: ,Vive la France!* — ter si jim letel do Viča naproti s francosko trflcoloro — ti zdaj govoriš tako le zato, ker si bil eno noč zaprt!« »Smešno!« »Ti. ki si pred vojaškim oskrbovališčem hujskal kmete in vojake!« »Nasprotno!« »Ti, ki s! psoval avstrijsko vojsko In av« strijske oficirje! Ti govoriš danes tako?!« »Larifari! Le tepci, kakršna sta vidvau niso razumeli, da jih Imam za norce ter da igram komedijo ž njimi!« je mirno trdil Dane in junaško pil. »Da, prijatelji, znati je treba. In jaz sem znal! O mojem avstrijskem patrijotiz-mu ni mogel dvomiti nikdar noben pameten človek. Da so to vedeli rudi Francozi, pa je dokaz, da bi me bIH malone poslali žabam gost in rakom žvižgat!« »Zato. ker si se vlačil s pijanim šaserjemf Pa ne zaradi tvojega avstrijskega mišljenja!« »To vem jaz najbolje! Akti naj govore! Preiskava je najzgovornejši dokaz!« je vztrajal Dane. »Kar pojdita in vprašajta! Kar sem grajal na avstrijski vojski, sem grajal le iz skrb! in iz ljubezni do države! Jezil sem se na pijanost surovih častnikov. In pritrjeval mi je sara general Mercantin. Le vprašajta Rechterja! On in njegova gospa sta bila priči, kako je obsodil general Mercantin take oficirje! — In če sem se razkačil pred vojaškim preskrbovali-ščem, sem govoril le resnico, da kmetje ne smejo biti igrača zanlkarnim avstrijskim podčastnikom, ki so izgubili iz strahu glavo bi srce! Jaz ju nisem izgubil! MoJa kritika je Izvirala torej le iz skrbi za armado, za mesto tn za Avstrijo! Kdor govori kaj drugega, je tepec ali obrekovalec!« £ strto« .SLOVENSKI NAHOD*, dne 10. decembra 19X0, 282. štev. Politične oestl. fc SU prati dr. Korošcu? V pošte vilki smo konstatirali, da je a SLS dr. Anton Korošec v mini-sji popolnoma zatajil glavna ačela, ki eo Jih razvijali klerikalni [ovorniki tekom volilne agitacije ter jda je vrgel klerikalni av tonom! stični rogram pod klop. Rekli smo. da kleri-ee požre vse, samo da se vzdrži na n ali vsaj da ne zle ti s mi n istr-ega stolca. Da nismo pretiravali, doleta >8lovenec< in >Večerni List«, oba — prvi prikrito, drugi odkrito gičuo protestirata, da bi bila SLS litična vlačuga<, da >mora biti ta* ega vladanja konec* ter da >pri takih Dih naklepih ne sodelujeta; čisto jas-pišeta na dr. Korošcev naslov, da morali poslanci strank, ki so sli v limo borbo na programu avtonomije, oj odložiti svoje mandate, ako bi za-gli svoja načela, kajti volilci ne bodo ►volili, da se'jih ima za norca. Vse, je dr. Korošec, načelnik stranke v ministrskem svetu predlagal in obril, proglasa > Večerni List« za protiljudeki reakcijonarni naklep« sa »črno gnilobo«, ki jI je treba na- teviti konec V klerikalnih vrstah je >J zavladalo ljuto razočaranje z naj-bovejšo dr. Koroščevo politiko ter je revolta proti dr. Korošcu očitna. Glasili SL8 vztrajata na klerikalni avto*-miji, ki bi zajamčila zopet nadvlado vnižtva v Sloveniji, ter ne marata državnem jedinstvu ničesar slišati, ovensko klerikalstvo se torej punta ti svojemu bori tel ju ter smo na na-jnjl potek borbe proti dr. Korošcu lo radovedni. Gotovo pa Je, da dr-fe&va pred slovenskimi klerikalci ne bo siozla pod klop. = Skupščina Radi Pevcev v Zagrebu, agreb, 8. decembra. Danes ob 10. do-ldne se je vršila tu mirno glavna pščina Fadiceve pučke seljačke e. 2e včeraj se je opazilo po tnih ulicah živahno kretanje kmet-tfV.ih mas, a zaradi strogih vladnih od-lrr" , zlasti pa zaradi prepovedi točenja Kik ohola ni prišlo nikjer do izgredov. v ^tske mase so danes zjutraj na vse !z?odaj valovile po zagrebških ulicah ler vzklikale Radiću in hrvatski repu-Ud, kar pa med zavednim zagreb-občinstvom ni našlo nikakega odra. Radičevči so sicer večraj eku-izvesti nad hišnimi posestniki prida izobesijo zastave, a danes Je le a redkih hlšnh vihrala hrvatska trojni ca. Na >sejmišču< se je ob 10. do« ldne zbrala velika množica, posebno tov, kakih 15 do 20 tisoč ljudi, med imi seveda tudi mnogo radovednežev, b pol 11. se je pričela skupščina. Kot j lavni govornik je nastopil poslanec rjepan Radić sam Ugotovil je, da se > hrvatski narod« 28. novembra izre-ol za k m e t s k o republiko, da zmagale kmetske pravice, ki zahte-jo, da bodi kmet svoboden na svojem mu, da mora biti gospodar tako v ob-okraju in v vladi. Poslanci selja-e stranke ne bodo opustili svojega ublikanskega programa, marveč ga uveljavili v sporazumu s svojimi imi brati. Hrvatska pučka sel ja-tranka stoji na stališču, da so Slo Hrvati, Srbi in Bolgari ena na-dna celota. Stranka ne bo rušila na-o sedanje vlade, opozarja Jo pa, da Je zanjo volilo 240.000 zavednih volil-Dev. Ker sta nam dve kraljevski vladi, srbska in italijanska, v strahu pred komunisti razdelili naše Primorje, mi teka čina ne moremo niti odobravati, niti priznati. Smo zaveden >hrvatski kmetski narod«, ki je v svoji ogromni veči-bti sa republiko, nočemo pa rušiti na-Isilno sedanjega stanja, marveč si hoče-mirno in dostojno izvojevati svoje ravice. Ako pa se bodo volitve razve-avile, potem smo prepričani, da bomo bili še več mandatov, ker potem ne z nami samo hrvatski narod, marveč narod v Sloveniji, Vojvodini, Bos-kd in Hercegovini in Dalmaciji. Hoče-in zahtevamo kmetsko republiko v razumu z brati v mejah, ki nam jih e dala Evropa. — Burno odobravanje e sledilo izvajanjem Stepana Radića, a to je Radić zaprisegel vse navzoče je poslance in skupščinarje na ta rogram. Končno so bile soglasno sprejete po Radiću samem stavljene reeora-ije, — Na skupščini Je vladal red in ter je skrbela za vzdrževanje reda etska konjenica, kakih 1500 jahačev. Itfed zborovale! je bilo opaziti zlasti [mnogo novinarjev, poleg hrvatskih in Srbskih slasti mnogo italijanskih, nemških, madžarskih in čeških, ki so si prišli ogledat Radičevo republikansko demonstracijo. Po skupščini so odšli zborovalci % godbo na cehi v gornji del mesta in preko Markovega trga zopet nazaj na JelaČićev trg. Med potjo so udeležniki sprevoda prepevali narod ne pesmi ter navduleno vzklikali Ra diću in hrvatski republiki Skupščina se je zaključila ob pol 1. popoldne in so se zborovalci na Jelači cevem trgu mirno razšli. Do večera je vladal po vsem Zagrebu mir. = Demisija vlade dele 15. i. in. Beograd, d. decembra. Ministrski » svet je od godil demisijo vlade na kasneje, tako da se bo še sedanja vlada predstavila konstituanti na prvih sejah. V političnih krogih se sodi, da sedanja vlada poda svojo ostavko šele po prvih sejah konstituante, najbrže pa 15. t m. = Nova vest o odstopu vlade. Vlada dr. Vesniča bo bržkone podala ostavko regentu v petek, ko bo konča-| na seljačka manifestacija Radičeve stranke v Zagrebu. =: Razdelitev demokratskih mandatov po pokrajinah. Zagreb, 7. decembra. >Riječ SHS.c prinaša danes imenik in popis vseh izvoljenih demokratskih poslancev. Po tej sestavi imajo demokrati v konstituanti 96 mandatov, od teh 57 v Srbiji, 19 v Hrvatski in Slavoniji, 4 v Črni gori, 3 v Bosni in Hercegovini, 3 v Sloveniji in 1 v Dalmaciji =s Polom Mu - klnba. Ogulin, 7. cembra. 23. novem t. L bi se morale vršiti volitve tudi v Drožnici; ker pa ni dospel volilni materij?!, volilne žare in krogljice, so se vršile volitve naknadno 5. t m. Radikalci so bili trdno uverjeni, da bo zmagal njihov kandidat dr. Bogdan Mednkovič, kateremu je manjkalo v >celem samo« 600 glasov do mandata V resnici so upali pri približno 1000 volilnih upravičencih na več kakor polovico radikalnih glasov. A zgodilo se je drugače. Od 902 glasovalcev je oddalo 895 svoje glasove — demokratom, a le 7 radikalcem. Vsled tega zadnjega, definitivne ga poraza takozvanoga mu-kluba (dr. Medaković, bivši ban Mibalović, Manojlović, Peleš itd-), se lahko konstatira, da niti en član tega kluba ni izšel iz volitev z zmago. Člani mu-kluba so sami demokratski disidenti, ki so izstopili iz demokratske zajednice radi nameravane radikalne izvedbe agrarne reforme. Ker so se ti ve le agrar ei branili izvesti agrarno reformo, jih je sedaj obsodilo ljudstvo samo. = Mol and s ki konzul v Zagrebu. Kraljeva vlada je 26. oktobra izdala eksekvatur gospodu H. Jansenu. honorarnemu konzulu Holandije v Zagrebu. — D' Annunzijevi pogoji. Kakor javlja >Epoca«, so pogoji za sporazum z D' Annunzijem priznanje kvarnerske regence, izpraznitev otokov Krka in Raba ter podpora s strani Italije, da se luka Bareš prizna Reki. > Tribuna« doznava, da je pričakovati neposredno mirne rešitve. Bonomi in Giolitri sta imela daljšo konferenco o reškem vprašnju. Listi poročajo, da pričakujeta prihoda grofa Sforze; da bodo kon-čnoveljavno odločili v vprašanju priznanja kvarnerske regence, ki je sicer že vpleteno v rapallsko pogodbo, katera ustvarja svobodno reško državo. = Georgija in Albanija se ne sprejmeta v zvezo narodov. Iz Ženeve: Komisija, ki se je bavila s sprejemom baltiških držav, kakor tudi Geor-gije in Albanije v zvezo narodov, ie sklenila predlagati skupščini zveze narodov, naj se te države spričo njih negotovega položaja še ne sprejmejo v zvezo narodov, pač pa naj se povabijo k udeležbi pri teimičnih organizacijah, kakor pri delovnem uradu; njih sprejem v zvezo narodov se bo proučil pozneje. = Švicarski Italijani odklanjajo D' AmranzUa. Švicarski narodni svet je izvolil tešinskega poslanca Garbana za predsednika za leto I321*| Novi predsednik Je v svojem nastopnem govoru izjavil, da ostane ves kanton tešinski zvest saveznik in noče ničesar vedeti o D* Annunzrjevem proglasu. as Armenska sovjetska republika. Ljenin je od armenske sovjetske republike prejel pozdravno brzojavko. Sovjetska republika aserbejdžanska je sporne tri province prostovoljno odstopila armenski sovjetski republiki Turška vlada je pripoznala novo armensko sovjetsko vlado. Gofor poslanca Stef. Radića- — Resolucije »ove Hrvatske republikanske seljačke stranke« Na včerajšnjem zborovanju Hrvatske pučke seljačke stranke v Za-[Srebn Je poslanec Štefan Radić po-idarial, da je hrvatski narod dne 28. >vembra izrazil svojo svobodno (volk), da bodi Hrvatska v mednarod-mejah južnih Slovanov kot celo-kmetska republika. Današnja [skupščina ni skupščina stranke, tem-hreč skupščina vsega osvobojenega [hrvatskega naroda. Republika pome-jnja za hrvatsko kmetsko republikan-|sko večino popolno zmasro kmetske-ilta prava. Kmet bodi svoboden na isvojem domu. da bo imel priliko in hpravico biti popoln gospodar v svoil občini da bo kontroliral sam in di-io vse delo v občini, okraju, žuta v sami vladi Kmet ima pra-f. In dolžnost, da vse one posle, ki "lih more sam opraviti, tudi oprav! hm kakršnekoli kontrol* te- sar pa ne zna (sodstvo, mženirstvo. državne finance), naj pazi da se bo res dobro izvršilo. Ni res. da huiska kmete na uradništvo. Poslanci njegove stranke niti za las ne bodo popustili od hrvatskega kmetskeara republikanskega programa, nego bodo izvršili ta proeram v sporazumu s sosednjimi narodnimi brati. Politika hrvatske seljačke pučke stranke se ni izpremenila ter stoji še danes na stališču, da so vsi Slovenci, Hrvati Srbi in Bolgari ena narodna celota. V naših mejah, ki jih le ustvarila Evropa, hoče ustvariti skupno nevtralno kmetsko republiko. Stranka ne bo rušila sedanie vlade s silo. opozaria pa, da je 240.000 žulJavih rok volilo z gumijevimi kroglicami za republiko. Protivnik je revolucije, morda pa bo skupni hrvatski narod prisiljen k revoluciji na vsem svojem zgodo- vinskem ozemlju. Ako bt Srbi tudi pe bili naši bratje po jeziku in življenju, bi mi bili z njimi ker hočemo živeti človeško življenje v slogi s vsemi svojimi sosedi; ali dve kraljevi vladi. Italijanska in srbska, sta si v strahu pred komunisti razdelili hrvatsko Primorje in nam vzeli Reko. Istro in Zadar. Tega ne priznamo. Mi smo hrvatski kmetski narod, oo soglasnem sklepu hrvatski sabor neodvisne hrvatske države in no glasovanju ogromne večine volilcev kmetska republika. Smo proti vsakemu koraku, dejanju in besedi, s katerim bi se današnje faktično stanje rušilo s silo; na miren in pravičen način bomo oživotvorili svoi program. Pri volitvah je zmagala Človečanska hrvatska kmetska duša. Ako bodo volitve v vsej državi uničene, bomo dobili zopet še večio večino, ne samo na Hrvatskem, temveč tudi v Sloveniji Dalmaciji Bosni Hercegovini in Vojvodini Po govoru St. Radića so bile sprejete nastopne resolucije: 1. Stranka se ne imenuje več Hrvatska pučka seljačka stranka (HPSS). temveč Hrvatska republikanska seljačka stranka ali Hrvatska Radićeva seljačka stranka (za obe nazivan ji kratice: HRSS). Nato so prisegli poslane! stranke, da bodo na vsak pravični način delali na to. da se Hrvatska uredi na temelju pravice samoodločbe v sdo-razumu z jugoslovenskimi narodi v nevtralno kmetsko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov kot ena narodna celota in da bodo v te! nevtralni kmetski republiki oživotvorili za vse stanove enake Človečanske pravice, za kmetski stan pa popolno kmetsko pravo. Za njimi so prisegali tudi vsi navzoči skurščinarli v enakem zmislu. 2. Druga resolucija zavzema stališče HRSS napram konstituanti. da so njeni poslanci pripravljeni iti v Beograd, toda samo s pogoiem. da v konstituanti ne bi bili majorizirani da so pripravljeni razsrovarjati se z zastopniki Srbov in drugih narodov I v Jugoslaviji; ako b! se ne sporazumeli bi se razšli V hrvatski banovini zahtevajo, ker Imajo večino nad vsemi drugimi strankami zase bansko neslo in vlada Protestiralo orotl temo. da bi morali poslanci v koastituanrl naJorei priseči kraliu. 3. Tretja resolucija pravi, da le HRSS dobila 240.000 svobodnih hrvatskih kmetskih glasov, za 150.000 več, kakor vse druge stranke. Zato smatra stranka to volitev za plebiscit za nevtralno hrvatsko kmetsko republiko v današnjih mednarodnih mejah južnih Slovanov, izimšl mejo proti Italiji 4. Po načelu pravice samoodločbe ima HRSS pravico, da prevzame v banski Hrvatski vso državno vlado in upravo v svoie roke, tako da beografska vlada prizna hrvatski državni sabor, ki izmed sebe izbere bana oziroma predsednika republike banske Hrvatske in vlado za vse državne posle, kakor ie to bilo faktično in pravno na Hrvatskem od prevrata do L decernbra 1918. 5. HRSS smatra današnjo bolgarsko seljačko stranko in bolgarsko seljačko vlado za naravnega zaveznika pri delu za nevtralno jugoslovansko zvezno republiko Slovencev, Hrvatov, Srbov In Bolgarov navzlic temu, da je današnja bolgarska seljačka strankaM še monarhlstična. Obenem bo stranka poizkušala, da sporazumno z drugimi kmetskim! strankami v Srbiji, Bosni. Dalmaciji, Sloveniii in Vojvodini z ustavo Jamči kmetski značaj zvezne jugoslovanske republike, tako da bo počen-šl od občinskega odbora do vseh ministrstev kmetski narod ali sam reševal svoje posle ali da jih bo direktno nadziral po svojih kmetskih poverjenikih. 6. ) Zadnja resolucija govor! o republikanskem pokretu med južnimi Slovani, da bo stranka poizkušala stopiti v čim tesnejše stika z drugimi republikanskimi skupinami Slovencev. Bolgarov in Srbov. l&MBliska is brzoiauna poročila. IZID VOLITEV. — d Beograd, 8. decembra, {ZNOJ Ministrstvo za notranje stvari je dobilo poročilo o naknandnih volitvah, ki so se vršile v nedeljo 5. t. m. Uradno se konstatira, da so mandati razdeljeni kake *ledi. Prm>kra+i S radikalci c% komunisti 58, radičevči 50, muslimanska organizacija 24. katoliška stranka 2X zemljeradničke zadruge 39, socialisti 10, narodni socialisti 2, bunjevci 4, hrvatska težačka stranka 7, muslimansko - krščanska stranka h muslimani v Juž. Srbiji 2, hrvatska za-ednica 4, republikanci 4, frankovci 1, Ribarčeva skupina 1, dr. Trumbić 1, Hrvoi 1. Po tem rezultatu bo mandat za sestavo nove vlade poverjen demokratski kot najmočnejši skupini KVORUM. —d Beograd, 7. decembra. Načrt pravilnika za konstituanto ie izdelan. Po njem znaša kvorum eno tretjino glasov. POSLOVNIK ZA KONSTITUANTO. — d Beograd, 7. decembra. (ZNU) Včeraj popoldne do pozno zvečer je je trajala skupna seja ministrskega sveta in parlamentarnega odbora. Na tej seji se je pretresal in sprejel novi poslovnik za konstituanto. Dr. Marko-vič, minister za konstituanto bo o tvoril ustavodajno skupščino v nedeljo, dne 12. t m, ter ho predlagal za začasnega predsednika g. Nikola Pašiča, Potem bodo izvoljeni štirje najmlajši poslanci za tajnike. Nato se bo izvolil verifikacijski odbor in vsi poslanci bode izročili odboru svoja pooblastila. Najbrže bo odbor v nekaj dneh verificiral nesporne mandate, tako da se bo koncem drugega tedna mogla vršiti volitev predsednika skupščine. Kot kandidati se omenjajo Aca Stanojević, Nastas Petrovič in Stanojlo Vukčević. Poslovnik predvideva tri podpredsedniška mesta. Kar se tiče prisege odreja novi poslovnik, da se uničijo mandati onih poslancev, k! ne bi prisegli po predpisih ali ki bi stavili kake omejitve. Prestolonaslednik regent Aleksander bo slavnostno otvori! sejo skupščine v nedeljo dne 19. t. m. ZBOROVANJE KMETSKE ZVTZE. -- d Saraievo, 7. decembra. (ZNU) Včeraj" ie bilo tukaj zborovanje kmetske zveze, ki so se ga udeležili kmetje z Bosne in Hercegovine ter delegati srbske poljedelske stranke. Soglasno so sklenili fuzijo z zvezo srbskih poljedelcev. Sklenili so tudi da postane glasilo »Sek>« skupno glasilo. Kongres ie pozval vse ostale seljačke stranke, naj pristopijo k zvezi tn naj delujejo za edinstveno državo, za rešenja agrarne reforme brez' plaćanja odškodnine in za pomoč onim. Id Jih ie vojska oškodovala. Na zborovanju so tudi sklenili, da je najvažnejša naloga poslancev poljedelske stranke to, da .delujejo za narodno edfnstvo in sa samostalnost kmetskega stanu. _ ITALIJANSKI P08LANCI NA KBSEL Reka, 7. decembra. Italijanska poslanska misija je prispela sen v nadi, da Jo reško prebivalstvo % D* Annunzijem vred sprejme najprisrcnejše. Veliko pa je bilo razočaranje in dolgi so bili obrazi poslancev iz Rima, ko Jim fa ailadi poročnik Mart»n Bara* B* Annunzijev ordonaneni oficir, sporočil, da D' Annunzio ni dobil nikakega obvestila o njihovem prihodu in da jih torej ne more sprejeti. Sprejel pa jih je stotnik Zoli zaposlen v zunanjem uradu reške država. Ta jim je razlagal na dolgo in široko reško pozicijo in ponovil potrebo, da se Reka priključi Italiji Ta čas je imel Gabriele D' Annunzio pri sebi deputacijo dalmatinskih le-gionarjev, ki so mu pripovedovali o težkem položaju v Dalmaciji Istočasno pa je bil tudi v gledališču shod, na katerem eta govorila stotnika Host - Ven-turi in Marchig. Navduševala sta ljudstvo za aneksijo in množica Je ponovno klicala, da hoče, da se Reka združi z Italijo. Nato je prišel v gledališče poslanec Federsoni. ki je tudi govoril, rekoč, da je parlamentarna misija pri&l* spontano na Reko, da izreče svoje primanje in svoje občudovanje ReČanom in da se prepriča o pravi situaciji reškega mesta. Nato je šla množica pred poveljniško poslopje, prikazal se Je D* Annunzio in imel z balkona govor, v katerem se je najprvo zgraial nad dogodki v Zadru, potem pa je spominjal množice, kako jo admiral Millo, ki se imenuje veliki admiral, svojčas zastavil svojo čast, da bo vedno deloval za rešitev Dalmacije in da jo ne bo nikdar zapustil, sedaj pa je nepričakovano pri-Sel do drugega mnenja in ne drži svečano dane besede. Mi pa ostanemo zvesti svoji stvari do smrti. Mi čutimo, da more biti Reka odrešena samo s aneksijo Italiji, katero zahtevamo. Ako pa se ne bodo mogle naše zahteve izvršiti, ako bodo nas ovirale v naših korakih vse sovražne sile, potem vržemo med Italijo in Reko svoje krvaveče trupla D' Annunzijo je končno sprejel poslance, ki so mu predvsem zagotavljali, da ne prihajajo na Reko s kakim pritiskom, marveč s priznanjem za poveljnika, hoteč se na licu mesta prepričati o resničnem položaju Reke. D' Annunzio je govoril o situaciji na dolgo in široko, povdarjajoč, da ni nikdar pričakoval svojega nasprotnika v Italiji. Razlagal je, zakaj da je rapallski sporazum nesprejemljiv in ne gre mu v glavo, zakaj da je zadel na čete Julijske Benečije, ko se je hotel pogajati z italijansko vlado za priznanje regence. Prosil je poslance, naj poročajo v Italiji, kar eo videli Gasparotto je na to obljubil največjo pomoč s strani Italije v korist reske zadeve. 1)* Annunzio ae mu je zahvalil in med drugim omenil, da bi bil pripravljen tudi na kako žrtev, ako mu jo naloži bog domovine. Te besede so izzvale veliko odobravanje in poslanci so se po vrsti razgo-varjali z D* Annunzijem. Italijanska poslanska misija Je izdala komunike o posredovanju pri If Annunziju na Reki. Poročajo, da so se vršili dolgi razgovori, da so poslanci obiskali tudi luko Baroi, Sušak in Trsat da proučijo na licu mesta redki položaj in da je D* Annunzio točno in jasno odgovarjal na stavljena vpraša-i*Ja, pojasnjuječ reško vprašanje v zvezi s narodno In mednarodno situacijo. Misija prihaja do zaključka, da so v tej zadnji fazi reškega vprašanja nastala nesporazumljenja in da ne bo težko dobiti rešitev, ki bo zadoščala asplraeijam in skupnim interesom jEtaftife Bake« , SPORAZUM Z & ANNUNZIJEM. — d Rim, 7. decembra. (Štefani)1 Kakor poroča »II Tempo«, je podlaga sa sporazum z D' Annunziem naslednja: Obveza, da se prizna kvarnerska regenca in obveza, da se baroška luka, Trsat, Sušak in Kastav zagotovijo reški državi. Po poročilu lista »Messag-fcero« iz Trsta, je poslala parlamentarna komisija D* Annunziu brzojavko, v kateri veli da zapušča Julijsko Benečijo v trdni veri, da ima Italija na Reki zelo zvestega vojaka. UKINJEN JE FINANČNIH PODPOR, — d Pariz, 7. decembra. (Brezžično) Angleški zastopnik v Atenah je vladi oddal ang!e5ko noto. v kateri se naznanja uk*njenje finančnih pedpor. Enaki noti se pričakujeta od Francije in Italije. Francoski ministrski predsednik Leygues je izrazil svoje mnenje, da bo kralj Konstantin spričo zadržanja ententnih sil in zaradi posledic, katere bi imel njegov povratek za grški narod, opustil svojo namero, zopet zasesti prestol. Atenski patriarh ie kralja Konstantina brzojavno naprosil, naj odstopi v interesu države. USODEPOLN REZULTAT. *— d Mo vska Ostrova, 7. dec (Dun. kor. ur.) Pogajanja glede novega načrta za mezdno pogodbo ostrov-sko-karvinskih rudarjev so privedla za industrijo in prebivalstvo usodepoln rezultat. Vlada je odobrila povišanje premogovnih cen, ki bo veljalo že od 28. i m. Navzlic temu karvinski rudarji nočejo delati več nego Šest ur. Rudarski urad Je naznanil, da bo neute-goma Izključil te delavce, ako bi tudi Jutri hoteli delati samo šest ur. Delavci pa so izjavili, da na noben način nočejo delati osem ur. —.— 1 ii i g Iz naše hraljeolne. — Lepe besede biskupa dr. Carica. Na proslavi Trumbićevega dohoda v Split je govoril tudi biskup dr. Caric. Izjavil je: »Našel sem harmonijo med svojim sveče ni škim poklicem in ljubeznijo do domovine in povsem sem miren v svoji daši« Nadalje se je spominjal naše najnovejše preteklosti, ki nam je donesla svobodo in ujedinjenje, pozval navzoče,- na] zakličejo živio Njegovemu Veličanstvu kralju Petra (Vsi ostanejo in zakličejo živio.) in želel Je dr. Trumbicu in tovarišem, da nadaljujejo delo, pri katerem naj jim Bog pomaga, on pa jih bo podpiral a svojo molitvijo in blagoslovom. Za ju-goslovenske duhovnike posnemanja vredno tuintam! — Demokrati so zmagali na zagrebškem vseučilišču. Dne 5. decembra so bile volitve v Jugoslov. akad. podporno društvo, Zmagala ja demokrat* ska lista. -r IleodreSena domu« Dina. — Kako so si pomagali puljskt le-f gijonarji na Reko. 28 puljskih legijo-narjev (to je postopačev) je hotelo na Reko da se pridružijo D1 Annunziju« Pristaniška oblast jim je zabranila odhod. Oez "čas pa so prosili, da smejo oditi na Cres s ladjo >Naretva<« Oblast jim je to dovolila, ker so rekli, da si poiščejo tam delo. Ko je bila ladja že oddaljena od Pule, so legijo-narji obkolili kapetana in z napetimi revolverji zahtevali, da jih mora prepeljati na Reko. Kapetan se je vdal in tako eo prišli na Reko pomagat D1 Annunziju reševat »neodrešenec kraje. — Roparji Iz Doline pri Trstu poročajo o roparskem napadu izvršenem v vasi Prebenegu. Prišlo je v vas osem roparjev, preoblečenih v orožnike. O prihodu v vas so dobili nekega moža, ki jim je moral povedati vse premožne ljudi v občini Sli so potem v eno hišo in dotičnomu kmetu pobrali 800 lir, pa odšli Pa je vendar čudno, ko je toliko vojaštva po vseh krajih in koncih, da imajo roparji, zlasti v Istri, tako svo-hodao pot. — Italijanska surovost po rapaH-skem sporazuma. V Dubravi d pri Skradinu v Dalmaciji so na dan semnja izobesili hrvatsko zastavo, meneč; da po rapallskem sporazumu z italijanv ske strani za to ne bo nobene zapreke. Zelo so se varali. Karabinjerji so grdo napadli cerkovnika in ga neusmiljeno pretepli. Potem so sneli s cerkve zastavo In jo odnesli Nato so šli v žup-nišče in aretirali župnika Medica ter ga odvedli v zapor. Cerkovnik je tako poškodovan, da so ga morali prepeljati^r šibeniško bolnišnico. Poslan je na guvernerja Milla protest, ki seveda ne bo nič zalegel, dolžnost pa je jugosloveu-ske vlade, da nemudoma posreduje v tej stvari, da dobi trpinčeni Jngoslo-ven zadoščenje in da se preprečijo V bodoče take surovosti s strani Italijanov. — Dr. Dinko Trinajsti*, znani istrski narodni boritelj, je imel v Splitu na proslavi Trumbićevega dohoda govor, v katerem je naglašal, kako Je v Jugoslovenskem odboru s dr. Trumbi-ćem vezala vse ljubezen, vdanost in brezmejno zaupanje. Da delo, dovršeno te dni, še izpopolnimo, treba, da zavladata med nami delo in sloga. Potem šele bomo mogli dobiti ono, kar nam je danes še odtrgano. (Tako jel Silno odobravanje.) Da pride do tega. o tem danes v našem narodu nikdo ne dvomi Jamstvo so one žarnice, k! bleste z nagega Primorja in plamte po celi Jugo slaviji (Živo odobravanje.)_. Pristopajte k „Juoo-slooensbl matici!44 t / 282 »tov« .5LOVEN5KJ NAKOLT, one 10. decembra i^o. siran. 3, Dneune uesti. V JL/abi/ant. 9. — Kako je bilo z »Marico Slovensko«. V >Slov. Nar.< z dne 28. nov. sem lavno vprašal gospodo, ki se zbira okoli SLS, naj navede, kdo izmed njih je tekom vojne pomagal Avstriji uničevati >Matico Slov.< Kolikor sem mogel opaziti, se mi je odgovorilo v »Slovencu«, št 273. Stvarno je odgovoril le g. dr. A. Ušeničnik ter od sebe in od svojega brata odklonil krivdo, pri tem pa je pripomnil, da je pričakoval, da bi se »resen vseučiliški profesor prej vsaj malo informiral, predno stopi s takim namigavanjem v javnost«. »Kot resen vseučiliški profesor« sem 6e seveda prej hotel informirati, predno bi sodil, in bas zato sem napisal članek z vprašanji, naslovljenimi na tiste, ki morajo stvar najbolje vedeti, t j., na prizadete in društva sama. Danes ponavljam vprašanja: t Kdo je v Leonovi družbi ali v krogih, ki so njenj blizu, bil za >plenenje-c v Matici in kdo je bil prod? 2. Je-li Le-oneva družba ali kateri njen odbornik oziroma član dal avstrijski vladi o »srbofilski« Matici neugodno mnenje? prof. A. Robida pa ima dolžnost, da pred javnostjo razloži, kako in kje je pokojni Krek priporočal razpust Marice Slov. Dvoje je mogoče: Ali je dr. Krek kriv, da je delal proti Matici, ali pa je prof. Robida, ker mu je očital, kar bi ne bilo re3. Na vsak način je greh pri L-SL. Besede so se prijele imen dr. Useničnika in dr. Kreka. Natančna pojasnila — Brez zafrkavanja! — nLJ stvar razčistijo. — Zagreb, 4. decembra 1920. Dr. Fr. Ilešič. — Osebna vest. Minister za socijalno politiko dr. Kukovec je brzojavno obvestil predsedništvo deželne vlade, da je prestolonaslednik regent z dekretom od 6. trn. imenoval g. Adolfa Ribnikarja poverjenikom za socijalno skrbstvo v Ljubljani. Predsedni-sivo dež. vlade je vsled tega razrešilo dosedanjega poverjenika za soc politiko dr. Ravniharja dolžnosti poverjenika. Časopisne vesti, da je bil dr. Ravnihar imenovan poverjenikom za pravosodje, so pomotne. — Volitev v občinski agrarni odbor. Volilni imenik za občinski agrarni odbor je sestavljen in leži pri mestnem magistratu pri mag. jiadkomisar-ju Bviglju v gospodarskem uradu 8 dni, t j. od 11. decembra do 18. decembra 1920 ob uradnih urah vsakomur na vpogled. Interesenti se v gornjem času lahko prepričajo o vpisu ali ne-vpisu v volilnem imeniku, ki po preteku 8 dni postane pravomočen in je potem vsaka nad al j na poprava ali pritožba uključena. — Kredit za prosvetne namene. Prosvetno ministrstvo je odobrilo kredit 25 milijonov dinarjev jugoslovenskomu udruženju učiteljev za pomoč za prosvetne namene. — Kredit za stanovanja za železniško osobje. Prometno ministrstvo je zahtevalo 7 In pol milijona dinarjev kredita za stanovanja za železniško osobje po vseh večjih mestih, kjer je pomanjkanje stanovanj. — število novih ruskih beguncev se veča od dne do dne. Ruski begunci, sprejeti po Franciji, prihajajo v velikem številu v naše Primorje. Da bi se ognili kopičenju beguncev, kar bi utegnilo postati škodljivo radi prehrane in v zdravstvenem' ozlru, so se bejrunci porazdelili po raznih krajih Jugoslavije. Tako so poslali v Bakar 1500 beguncev, ki jih bodo oddali v okolico Bakra. Na Hrvatsko ie poslanih 4950, v Bačko 2040, v Baranjo 250, v Slavo-niio in Srem 1330. v Bosno 1700, v Dalmaciji pa Jih ostane 2400. Skupno njihovo število znaša 14.170. Ker se v Srbiji nahaja veliko več ruskih begun- I cev, jih sedaj niso poslali tjakaj. Skup-ni račun za prehrano beguncev in za njihov transport gre na račun francoske vlade. O tem so obveščene vse Železniške postaje, da se bodo vozne karte posebej zaračunavale. — Časopisne brzojavke v prometu s Italije. 8 C decembrom t L so dovoljene v prometu z Italijo časopisne brzojavke s 50% znižano pristojbino po predpisih madnarodne pogodbe. — Razpis natečaja. Razpisujeta se sledeči službi: Služba poštarja pri pogrnem uradu Brezno in služba poštnega odpravnika pri poštnem uradu Kotlje (ha Koroškem). Rok za natečaj je 14 dni. — Tehnikom. Pri novoustanovljenem uradu >Uprava za zaštitu industrijske svojine« v Beogradu potrebujejo tehniškega uradnika mašinske, kemične, elektrotehnične stroke. Začetna plača 400 dinarjev in pa dnevnice po 15 dinarjev. Prošnje se vlagajo čo 15. t. in. — Napredovanje rezervnih častnikov. Vojii minister le podpisal danes ukaz„ po katerem napreduje veliko število rezervnih Častnikov. — Poštne znamke za trgovce. Ljubljanski trgovci se pritožujejo, da ne dobe večje množine znamk za razpošiljanje svojih tiskovin niti na glavni pošti niti po traifkah. — Preselitev začasnega pokojninskega urada za nameščence. Nekaj oddelkov tega urada se preseli iz dosedanjih prostorov v hi si meščanske Imovine v prostore Sonvanove hiše na Cankarjevem nabrežju. — Adaptacijska dela v bivša Mah-rovi Tiffti. Sedanji lastnik Mahrove hiše na Krekovem trgu. Josip Vokač, adaptira pritlične prostore te hiše za trgov* ske lokale. — Uredba o ustrofa eosoodlrri-skih šol. V št. 133 Uradnega lista čitam uredbo o ustroju gospodinjskih decembra 1920. šoL Ne razumemo, da o tej famozni uredbi poklicani strokovnjaki molče. 2e učni predmeti izzivajo kritiko. Deklice, ki so dovršile najmanje popolno osnovno šolo. naj tratijo čas šezlepopisjem. A kaj bomo s tkanjem! In že s 14. letom naj se začne deklica baviti z gospodinjskimi deli; pri nas so še s 16. letom zelo mlade. — In potem kazni za uči-teljstvo; § 32. omenja izgubo plače od 5 dni do — 3 mesecev! Te kazni pa izreka absolutistično nadzornica gospodinjskih šol brez disciplinarne komisije. Take srednjeveške določbe so nemocroče. da učiteljice imenuie in premešča minister brez viš. šol. sveta. Zdi se. da merodajni krogi sploh še ne vedo. kako so urejene naše gospodinjske šole ter da nimajo poima o ustroju gospodinjskih šol v Cehoslovaški ali v Avstriji. Strokovnjaki, govorite, dokler je čas! A tudi učiteljska organizacija mora izpregovoritL —a— — Pobiranje pisem v Ljubljani. Poštno in brzojavno ravnateljstvo objavlja nastopno odredbo: Počenši z 9. decembra t L se pobirajo pisma iz poštnih nabiralnikov v Ljubljani od 9. in 18. po vsem mestu, ob 13. pa v notranjem delu mesta, Nabiralniki pri poštnih uradih se izpraznjujejo pred vsako *>dpravo poste. — Nezgode in poškodbe. V tovarni lesne tvrdke Gorjan na Fari pri Kočevju je delavcu Mihajlu Abramoviču hlod med nakladanjem zlomil levo nogo. Prepeljali so ga včeraj v deželno bolnico v Ljubljano. — Janezu Krču, 14-letnemu posestnikovemu sinu na Viru pri Kamniku, je slamoreznica odrezala eden prst na desni roki. Sedaj je v deželni bolnici. — Velesovo, staroslavni kraj meništva, je vas pri Kranju, kjer si kmečki fantje izražajo svojo ljubezen s krepelci in koli. Kmečka nedorasla fanta Andrej Maček in Andrej Ahčin sta posestnikov ega sina Janeza Petriča iz ljubosumnosti z železnim drogom nabila in ga težko poškodovala na glavi. Včeraj so ga prepeljali v bolnico. — Stojnice — brez konca in kraja, Ljubljana bo kmalu po sredi in predmestjih — s plankanri obita. Na vseh koncih in krajih, ob trgih in prometnih cestah ti štrli nasproti polno neokusnih lesenih barak in podrtij, ki delajo napotje, kvarijo olepšavo mesta, ki pa tistim >prodaialcem« ne dona-eajo nikake dostojne eksistence. Čas bi že bil, da bi se s temi >obrtnimi koncesijami« enkrat nehalo, ker se lice Ljubljane s temi albanskimi barakami vsaj ne »modernizira«. — Zidarska dela v letošnji zimi. Na Resljevi cesti snaži jo in ometa vajo novo trinadstropno hišo Južne železnice ter kopljejo kanal, ki bo speljan v glavni cestni kanal. Pri drugi uradniški hiši Jadranske banke v Pražakovi ulici se zidarska dela nadaljujejo. Regulacija te ulice 6e je v ostalem delu pričela s tem, da se ie zidovje vrta v Kolodvorski ulici podrlo. — Znamenje časa. Iz Hrvatske, Slavonije in Bosne prodajajo seljaki na trgu in po hišah purane za — staro obleko in Čevlje. Tako si bo o Božiču marsikatera družina privoščila lahko razmeroma ceno pečenko, če tudi bo žival do praznikov požrla še par kilogramov koruze. — Lep zgled daje ljubljansko policijsko ravnateljstvo hišnim gospodarjem. Nastopa namreč z vso strogostjo proti njim, če ne posnažijo hodnika pred svojo hišo do osmih zjutraj, kakor to predpisuje cestno policijski red za ljubljansko mesto. G^podarje znova poživljamo, naj skrbe za snaž-nostt — Opozorilo. V oglasu »Korune« Prve češke na življenje v Pragi, pri-občenem v štev. 281 našega lista, je pomotoma izostala v drugem odstavku oglasa beseda »delniška«. Dotični stavek se glasi torej pravilno: >Koruna« je največja češka delniška zavarovalnica ki se peča t živi jonskim zavarovanjem vsake vrste in kombinacije«. — »Koruno« Prvo češko, ki Je imela do nedavna svoje general, zastopstvo za Slovenijo v Trstu in premestila dotično sedaj v Ljubljano, priporočamo kot naroden zavod vsem, ki nameravajo skleniti življenska zavarovanja, ■— Umrla je v Ljubljani g. Marija Gorečan, soproga profesorja na učiteljišču. — Gospodu Fran Radovanu v Ljubljani je umrla v nežni starosti 9 mesecev hčerkica Fran-č i e a. — V Gradcu je umrl drž. pravd-nik g. Eroeet 8 točk L sin ljubljanskega trgovca. P. v m.!_ Knlfnra. Repertoir Narodnega gledališča V Ljubljani. Drama: Četrtek, 9 dec.: Bobrov kožuh", reč! B. Petek, 10. dec: Pohujšanje v šeotflori- janski dolini, red C. Sobota, 11. dec.: Bobrov kožuh, red A. Nedelja, 12- decembra, Figaro ee ženi. Izv. abnm. Ponedeljek, 13. dec: Bobrov kožuh« red a Oper Ai četrtek. 9. dec: Od bajke de bajke, r. E. Petek, 10. dec: zaprto* Sobota, 11. dec: Tosca. red D. Nedelja, 12. dec: Dalibor. Izven. PonedeH^k. 13. dec - zaprto. —- Iz gledališke pisarne. Zaradi tafaničnih ovit odpade k četrtek, ćm 0. decembra t L vprizoritev »Od bajke do bajke« aa red E. — Pevci ie pevke »Ljubljanskega Zvona«. Danes vaja ob navadnih urah. Odbor. (k) — Pevski zbor »Glasbene Matice«. Jutri, v petek, dne 10. t m. skupna pevska vaja. Odbor. (k) — Spored simfoničnega koncerta orkestralnega društva »Glasbene Matice« v ponedeljek, dne 13. decembra 1920: 1. Čajkovskij: Serenada za godala: 2. Berlioz: Rimski karneval, uvertura; 3. a) Skerjanc; sinfonični stavek, b) Rimskij-Korzakov: Na grobu, preludij, c) Ljadov: Balada; 4. Liszt: Les preludee, sinfonična pesnik tev. Sodeluje orkester Narodnega gledališča. Celoten orkester šteje 30 godbenikov. Za koncert orkestralnega društva pod taktirko kons. prof. Jeraja vlada veliko zanimanje. Želeti je iz kulturaoglasbenih in gmotnih ozirov »Glasbene Matice«, da občinstvo vseh slojev napolni ta večer unionsko dvo- rano do zadnjega potička. Predprodaja vstopnic v trafiki v Prešernovi ulici Št. 54. Kratka razlaga koncerta izide te dni kot podlistek v časopisju, (k) — Koncert na čast Ant. Foersterju. Ko je pred tremi leti praznoval Anton Foerster, naš zaslužni skladatelj prve slovenske opere >Gorenjski slavček«, svojo SOletniteo, se ga je v hrupu bojne furije odlično spomnila edino le >Glas-bena Maticac v Trstu. Dne 20. t. m. praznuje Foerster v krogu svoje čestitlji-ve robine svoj 83. rojstni dan. Glasbena Matica v Mariboru priredi v poče-ščenje Foersterjevega 501etnega delovanja kot skladatelja, svojega marljivega pesnika — boritelja za slobodo in pobratimstvo, v Gotzovi dvorani dne 11. t m. koncert, pri katerem se bodo predavale izključno Foersterjeve pesmi. Sodeluje ves pevski zbor (160 pevcev in pevk) in koncertna pevka gospa Mira Coetaperaria. Foerster, ki si je na glasbenem polju pridobil nevenIji-vih zaslug, zaslužuje v polni meri tako po čaščenje. najnovejša poročila. RESKA KOMEDIJA. Trst 8. decembra. Italijanski poslanci so zadovoljni s Dosetom na Reki Šli so tja. da spravijo D' An-nunzija k priznanju rapallske pogodbe in da opusti vse nameravane korake, vrnili pa so se. navzeli D' An-nunzijevega odoomeea duha. Vsi pravijo, da bodo vpoštevali D* An-nunzijevo razlatranie reškesra položaj in da se za Reko zavzemajo najtoplejše. Hoteli so oremaeati D' An-min/Lia. pa fin ie premaeal on. Gre za veliko komedijo. Službena ItaHia se dela. da postopa povsem pravilno in da spoštuje rapallski sporazum, istočasno pa delajo itaiiianski poslanci na to. da se ugodi D' Annunziie-vim zahtevanr. Poslanci sicer niso dali nikakih posebnih iziav v razgovorih, vidi pa se, da so pri naiboliši volji in da so prepričani, da se uresniči, kar so obljubili na Reki. Italija, kakor vse kaže. se noče držati ra-patlskega sporazuma, anroak bi orl-š?a rada z novim! zahtevam! k hieo-slovenski vladi. Prforavlia se dodatek k Rapallu. ki b! zopet močno vreza! JugoslaviK D' ANNUNZUEV KOMUNIKE. Reka. 8. dec. Regenca ie izdala komunike k poseru italijanskih poslancev, v katerem pravi, da niso prišli na Reko samo radi nevarnosti oboroženega "konflikta, ampak tudi za to, da se prepričalo sami o položaju hi da razširilo prave razloge reške resistence med liudstvom in v parlamentu. ITALLIANSKI PRITISK NA SUSAK, KRK IN RAB. Reka. 8. dec. D* Annunzio je včeraj sprejel zastopnike z Raba. Legi-jonarji so nagnali nekai Jugoslove-nov. da so morali iti poklonit se D* Annunziu In prosit priklopitev k Reki, češ. da je reško mesto dobro in da so otoki vedno živeli ž njim. Na šušakn pa so v občinskem svetu sklenili resoiucHo na notranje fueo-slovensko ministrstvo, da hoče Sušak oriklooltev k Rek!, ako se ne za-iamčl Jueoslaoia delta rn orlstanlšče Daroš. Tako si pripravlja D' Annunzio izpolnitnv svojih zahev, kateri Ima slediti aneksija Reke in okoliša Italiji. Df ANNUNZIO DIKTIRA REŠITEV REŠKEGA VPRAŠANJA. Rhii, 7. dec. Potom svojega zastopnika ie poslal D* Annunzio Italijanski vladi svoie zahteve za rešitev reškega problema. Zahteva: prvič: priznanje italijanske kvarnerske re-gence in dmeič: skupnost rp^lornih čet m reških legfionarjev na Krku in Rabu do izvršitve rapallske pogodbe. Danes je imel ministrski svet sefa, v kateri se Je razpravljalo o Reki. Ministrski svet se le Izrekel za priznanje italijanske kvarnerske re-gence. ZAHTEVE ITALIJANSKE VLADE. Rim, 8. dec. »Epoca« piše: Italijanska vlada se ne brani priznati reško regenco kot dejansko vlado, zahteva le, da nastopi pravno pot. zapusti prostore, ki niso določeni za Reko in odredi volitve. Na tei podlagi more vlada priznati reško regenco. Potem bo mogoče med nio in Italijo pogajanje za rešitev vprašani o posojilu, delti, pristanišču Baroš itd. Ako bi D' Annunzio ostal pri zahtevi aneksi ie. bi ostalo reško vprašanje še dolgo nerešeno. DVE ITALIJANSKI TORPEDOVKI PREŠLI K D' ANNUNZI.IU. Reka, 8. dec. Najprvo ie zapustila svoje mesto torpedovka »Bron-zetti« in prišla v reško pristanišče. Oficirji so bili zvezani. Moštvo ie D' Annunzio navdušeno spreiel in imel nagovor, v katerem ie klical maščevanje in smrt na »izdajalca«, admirala Milla. Oficiri! so zahtevali, da se jih pusti neovirano oditi. Torpedovka »68 P. N.c je sledila prvemu vzgledu, prispela v reško pristanišče in je že pride!jena »kvarnerski mornarici«. Oficirii so mogli neovirano odpotovati. Pričakuje se še na-daljnega prehoda italijanskih ladij. ADMIRAL MILLO POSKUŠAL SAMOMOR? Reka. 8. dec. Včerai so prinesli iz Zadra vest. da je poskušal admiral Millo samomor in da je preprečila samomor samo navzočnost žene in otrok. — Italiiansko vojaštvo v Dalmaciji ne kaže volje, ostati tam še dalie, marveč si želi domov, čete so poklicane iz notranjosti v Zader in Šibenik. ŽIVINA KOT ODŠKODNINA JUGOSLAVIJI. Beograd. 8. dec. Dobro poučen! krogi trdijo, da je reparaciiska komisija v Parizu sporočila naši vladi, da dobi naša država 10.000 koni. 15.000 krav in 65.000 ovac kot odškodnino, ki jo ima Nemčija plačati zaveznikom. Ministrski svet bo imel nalogo, da organizira transport in razdelitev te živine v naši državi. RUSI V KOTORU. Rim, 8. dec. Poslanec Colonna d! Cesaro je podal v parlamentu vprašanje na zunanjega ministra, kal misli storiti vlads napram izkr-cavaniju dela Vranglove armade v Kotom, kar ogroža jadransko situacijo in je v odkritem nasprotju z ra-pallskim sporazumom. Pariz. 8. dec. »Agence Havas« poroča: Z verodostojne strani se naznanja, da znaša število ruskih beguncev, izkrcanih k Kotoru. 7800 in sicer ni med niimi nikakega vojaka, ampak so samo civilni liudie. SokolstoD. — Dramatični odsek »Sokola VIČ.« priredi v nedeljo, 12. t. m. ob 8. uri zvečer v Sok. domu burko v 3 dejanjih »Velika repatica«. Nadejamo se. da občinstvo zonet z obilnim posetom nagradi marljivost naših diletantov, ki so že v »Naši krvi« pokazali lep uspeh in napredek. (k) Društvene uestl In prireditve. — Čebelarska podružnica za Ljub-rjan« in okolico Ima svoj občni zbor s običajnim dnevnim redom v nedeljo dne 26. decembra (praznik st Štefana) ob 10. url dopoldne in sicer v knjižnici Jugoslovanske tiskarne (III. nadstropje). Za slučaj nesklepčnosti se vrsi občni »bor ob 10. uri 80 minut___ Izpred sodišča. ^ Ljubljanska porota. — Usoda begunca. (Nadaljevanje torkove razprave.) Velekomicna je mala postava kmeta Jerneja Severja, ki Je bil no to kot priča zaslišan. Sever pripoveduje, kako žena sanj gospodari, kako ie olnftU oUoiooeo pri ajin In ko- Nato France pripoveduje, kako Je fte decembra 1919 veleverižnicl s tobakom Amaliji C. zaplenil veliko množino finega turškega tobaka in egiptovskih v vrednosti 393S K. Tobak so potem prodali za 3600 K. Priča Amalija ČL slika dogodek, zlasti tren otok, ko jo stopil detekriv v sobo. Pokazal je no« tes z napisom »policijski agent«« Ustrašila sem se gac. Zagovornik dr. Kokalj jo vpraša med drugim: »Kaj jo Vaš poklicV< Amalija odgovori: »Trgovka«. Dalje zagovornik: »Pa ta izguba Vas ni hudo zadela«. Priča: »Pa takrat sem hudo jokala«. — Sličen slučaj je France B. izvedel v ženski družbi pri Rozi M. v Spodnji Šiški, kjer Je odnesel tobaka za 3350 K. Porotniki so z devetimi glasovi potrdili krivdo goljufije. Sodišče je Franceta obsodilo na 1 leto težke ječe. Žalosten se je vračal v zapor._ Gospodarske uestL BORZE. —d Zagreb, 7. decembra. Devize: (vse vezano) Berlin 195—198, Italija 509—S12. London 490—495. Newyork izplačilo 140.50—0. Newyork ček 139 do 140.50. Pariz 841—850. Praga 165 do 166, Dunaj 25.15—25.50. Valute: ameriški dolarji 138—139.25, avstrijske krone 27—29.50, carski ruMjl 80—0t francoski franki 0—860, napoleondori 462—465, nemške marke 192—195, romunski leji 205—214, italijanske Ure 500—505. bolgarski levi 0—165, turške lire 510—0. angleški funti 465—470, češkoslovaške krone 155—0, souve-reign 530—0. —d Curlh. 8. decembra. Deviz*: Berlin 8.55, Holandija J96.50, Newyork 644, London 2222, Pariz 38.10, Milan 22.75, Bruselj 40.10, Kodanj 82.70l StoekhrMm 124, Krisrljanija 91. Madrid 82.70, Buenos Aires 220, Praga 7.30. Varšava 1.10, Zagreb 4.40, Budimpešta 1.30, Bukarešta 9, Dunaj 1.90, avstrijske žigosane krone 1.25. —d Dunaj, 7. decembra. Na današnji borzi je bila danes velika hausse tuiih valut. Devize: Zagreb 392,50 do 397.50. Beograd 1560—1580, Berlin 802—803, Budimpešta 99.25—101J5, Bukarešta 81O—930, Milan 2060 do 2080, Newyork 603—607, Pariz 3525 do 3575, Praga 680.50—685.50, Sofija 680-^690, Varšava 98—100. Curih Q300_9350. Valute: dinarji 1565-j585. dolarji 601—605, francoski franki 3500 do 3550, švicarski franki 9255—9325. češkoslovaške krone 692.50--697.50, madžarske krone 103.50—105.50, leji S1FU-835, levi 680—690, lire 2040 d<» 2060, marke 800—806, poljske marke ios.50—110.50.__;__j Hprooizaclia. ^f- Splošna gospodarska zadruga z4 Slovenijo, Gosposvetska cesta 6t 2, Je] dobila za praznike fino banatsko moko, katero bode oddajala dokler bo zali zadostovala in sicer: ostro 00 po kroni 16.80, ostro 0 po K 15.80 in moko kuho po K 15. Poleg tega ima v trj vini izboren strčan med, jabolčno m« me!ado s sladkorjem, Izluščene lešnike.: orehe, cvebe in rozine po izredno nizki ceni, okusno mast, olje. razne dišave iu drugo blago. Člani se sprejemajo obi uradnih urah od 8. do 12. in od 2. do 5. ure. Delež znaša 50 K, pristopnina 4 K, jamči ee z dvojnim deležem. Član more biti vsak, ki plača predpisan delež. -j- Premog. Stranke, ki imajo Izkaznico B bivše ubožne akcije, dobo premog na nakaznice mestnega magistrata in sicer petek, črke 8, 8, T, » soboto trke Ut V, Z, 2._ Potzbedbe. — Izgubil se je psiček v torek-zvečer in je temnorjave barve. SHSi na ime »Pubi«. Naslov: Vertačnik Fran«v Hranilniška cesta 10, Ljubljana. Glavni urednik: Rasto PnstoslemieK. Odgovorni nrednik: Božidar V ode h. w Poslano. Odprto pismo na goso. flnančneea ministra Stoianovlča. Z ozirom na notice, ki lih prina-» šajo slovenski listi kot rezultat urad«* ne preiskave v zadevi obtožbe g. mi* nistra Jovanovtča, iz katerih grx tovi kroiri še vedno črpajo sumnio. da je Koroška gospodarska družba dotičem krivec, prosimo g. ministra Stojanoviča. da naj objavi imena krivcev in konstatira. Če je bila Kon roška gospodarska družba pri utiho-tapljenju v cono B udeležena ali na Koroška gospodarska družba. Poslano. ko so mati našli »zaklad« pod podom zakopan. Sam ne ve, ali se njegova žena imenuje Alojzija ali »Mici«. Ve, da jo vedno zovejo Mici, da pa je krščena na Alojzijo. Glavna priča Alojzija Sever pripoveduje, kako ona gospodari mesto moža in kako ona hrani »ključe gospodarstva«. Denar hrani sama. Možu da samo za »frakeljček« in za tobak. Izmanjkalo ji je tisti dan »200 K manj kot 7000 K«. Porotniki so zanikali tatvino z 8 »ne« : 4 »da«. Na podlagi tega pravoreka je bil France Cepar oproščen in izpuščen takoj na svobodo. — Francetovi detektivski doživljaji. Druga torkova porotna razprava je bila podobna pestri humoreski, katere Junak je mladi Franc B. V porotno dvorano stopi lahnih korakov z nasmehom na ustnih nekdanji »policijski agent« France B. Neka družba žensk je zasnovala detektivsko afero. Hoteli so priti na lahek način do velikih množin tobaka. Preje so v^dno veri žili, hoteli pa so tadi verižnike ogoljufati. Na um jim je prišla ideja detektiva. To velevažno vlo^o je prevzel France B. Pri razprav* odkrito priznava vse svoje čine. Predsednik po prečitani obtožnici: »Ali ste slišali obtožbo?« Obtoženec: »Da.« Predsednik: »Ali ee ču- J • Za vsebino tega spisa le vednilfot tite krivega?«, Obtožeaeoi ».Deloma da^ ■ odgovorno, ketikoc določa zakon, — Objava. Podpisani naznanjam^ da nisem jaz kakor tudi ne tvrdka odgovorna, za dolgova katere sta naročila moja uslužbenca za časa moje odsotnosti, s tem, da sta prejemala denar od ljudi ter jim obljubljala potne lista Odgovarjam le za denar, katerega Jo tvrdka sprejela kot predujem tor potnika vknjižila in s tem dala pravo potrdilo. Kdor se zglasi s takim potrdilom ter da je vknjižen. njemu se denar takoj vrne. Vso zadevo sem pa izročil policiji in se kazensko zasleduje. V Ljubljani, dne 7. decembra 1920. — Leon Strukel, Europeu Trading C Export Co. 4. stran. .DLuVLiNbKi nakuu*, dne 10 dccemDra itf^U 282. štev. Minostran ec, »Če pri dobri obU tel i i lepo meblovano sobo, ev. tudi brano, proti najboljšemu plačilo. Ponudbe hotel Sion k portir ju za sobo Itev. 7g.__ 9046 Proda se nov Kožah lep, dolg, temno sukno in ovčja koiu-bovina za 4000 kron. Naslov se iz e Orasršče 14. L nad. uata 2. 9059 Notar dr. Kuhar 15te v Ljubljani primernih prostorov za pisarno. Ponudbe na Gledališka ttNca št 4,1 ali pa na notarja dr. Ki barja t Litija._ u107 popolnoma nov zelo lep, težak potovalni kožuh. Ona 6.500 K. Naslov pove uprava slov. Naroda._?0f 8 Proda so 2 na novo renovirani, izgledata kakor novi, i s. ena §1 2, druz* 8t 8, dvo-krilna, ae ceno prodajo. Nas ov se Izve pri Anončncm zavodu Drago Beaetiak. aVfakijana^ Cankarjevo nabr. 5. 9113 ta drva kupim večjo množino carina ffraneo Logatec ali Bakar. Ponudbe na frane Bafcr, Jlartsar, botcl Onioa. 9377 Kfe a itatiik ali svetnik s pravico odvemištva ta »zborno d<»č< pisarno na deželi. Ponulbe pod .Kora- Savija §142" na upravnlstvo Slovenskega laroda. 914? ČefljarsH klel $2%%$?% 1 in :s kg K 34*— za 1 k? ra*po* i a po poštnem povzetju vsaKO množin-A. Jelene, Trite. 9143 Kapi se zelema blagajna. Ponudbe z opisom in ceno pod »Bla gaj na 9144« na up:avo Slovenskeg Naroda. 91 i Dale se v oalera dstro Ms i- Vana * kupljen m inverttarem Na 161UQ s>ov pove npravniStvo Slove skega Naroda. 9104 Proda se popolnom » nov častni5ki » laH častniška sablia, dvmeka kal. \2 nova, biezreteiinarica, bei^ijsk izdel« . s 30 ->atronami In nova Mauseric* s prvovrstnim daltnogledom n S patre nami. Pcnudbe pod .Zapuščina sni' na upravo Slov. Naroda. 90-; c zaneshiv za vinsko trgovino za Kram* sko se takoj spre me. Pismene otmudbe na up avo te^a lista ped .VINO 90&0" Brnet Sfdevl« trgavoe v LJnblfia!, naznanja v svojem in imenu hčerke Hane, da je njegov sin oziroma brat, gospod , rnst d rta val pravnik pri det. sodišču v Gradcu po kratki in mučni bolezni mirno zaspal v Gospodu. Pogreb preblagega pokojnika se je vršil v Četrtek, 3. L m. v Gradcu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v Gradcu kakor tudi v Ljubljani v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja. V LJUBLJANI, 6. decembra 1920. Sladka skorja (cimet) m večjih in manjših množinah se odda. Blago promptno v Trstu. 'onudbe nasloviti na V. /Jlmagia, Erst 7, Casella postale 33. Manufaktura engros skladišče Trst, postavlja franko Ljubljana carinarnica E. Svoboda & Cl Trat, Piana Vlttorio Veneta 4, 90*5 OpravH&a Stev. A 375/20/30. Dražbeni oklic. Na prošnjo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani kot de dinje po gosp. dr. Josip Georgu, odAetniku iz Šmarja, se bo vršila dne 9.. 10. In 11. decembra 1920, vsakokrat ob 0. uri tionoline v hiši štev. 3 v Smarji pri Jelšah prostovoljna javna dražba : a) v zapuščino spadajoče premičnine (pohištva, obleke, perila, itd.) ki jo morajo dražiteiji takoj plačati, prevreli in odstraniti; b) v zapuščino spada jočega posestva pod vložno štev. 85 d. D. Šmarje s hišo št 3 v Šmarji in zemljiščem v izmeri 60 a 39 m3 v cendni vrednosti 166.300 K, ki je ob enem izklicna cena. Vsak ponudnik ima pred začetkom dražbe položiti 10% izklicne cene kot varščino. Največji ponudek je tekom 4 tednov po ponudbi po podelitvi domika s 5 % obrestmi od dneva domika dalje plačati v sodne roke. Prodajalka si pridržuje pravico, da v teku 14 dni po podelitvi domika dražbo odobri ali ne. Ostali dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri podpisanem sodišču. Okr- sodišče v Smarji pri Jelšah odd. I. dne 3. decembra 1920. Pozor! Prodala čeuljeu po zelo znižani ceni pred Božičem pri rombi lit. Mihi. Mestni trg št 26. Jto prodaj na Štajerskem dvovrstna trgovska hiia v Mariboru, reovina z manufak. in konfek. moderne Izložbe, 5 io alov in lepo stano vanje za pievem; prvovisten hotel ,30 sob, restavracita in ves inventar. Veka in maihna po estva, vile h«5e, t te: Rei-anre. P ipravtla iz pive A mu>. B ack Ends. Elite e. stri.kuvn td In c no Ljablčf&a, dol««bnrg va tu. Dsifki p'ai( f lozu, po nalnovelli poro noTia nov, se pr.>da Ciril Metodota wata 1. moko prinie t. olica 19. 9139 Witlin. Zagreli veletrgovina vina, pecara i tvornica likera prvorazređee traži izlm R ih i I sa velikim krugom stalnih mušterija, po cijeloj Jugoslaviji. £ — Knjigovodju bmVprakog saraoatstaof 1 korespondenta-tklnla. Perfektnog, sa znanjem: s>bske, engleske, francuske i nemajte korespondencije, *otreba*e odmak jedna solidna banka u Beogradu Nagrada ciotva. Oft rte sa us'ovlma uputiti Anonsnom birou Jbtereeal floklame" a^ogra«!, poš fah 79. 9070 ev sa malo iotoitiloo 40 ozkotirnih no- zlčhoo (Kattenwam) 60 duojnatiti trn-cltoo za gezdN ztlnilce ufoaoo odda ta toene doeavt. reldeaka a«e LokomoHvfaerlli Smoechow«r & Comp,, Broelan IS. (ĐeefaebUad). 9140 Vsemogočni je k Sebi poklical našo Iju* bo hčerkico in sestrico v starosti 9 mesecev. Lahka ji zemljica! Fnnit in Franjo, starši; — Bo gica in Korica, sestrici. Joti p Ogreta*, kr. profesor na učitel $fu natnanja v svojem, v imenu svojih otrok dnrjmmu ln Jo tat a, ter vse ostalih sorodn kov, da je mih srčnoliubijena soproga ozir. mamica aa po kratki mučni boleiai mirno preminula. Pofrab bo v petek dne 46. t m. ob V* 4. uri popoidna iz •Leoatlča" na Glavni kolodvor, odkoder jo prepeljejo v Celje in tam polože v iodbir> sko grobnico. LJabijaai. dat ». deceeira If2t. ■»tal pegr. m« v lj«H)«ai nseike slntske ebleke od e B , rakete „ . modne In Športne Mače . • deike obleke S 13S1'— naprej , 1430'— . 500— , . 6S0-- . Vsi izdelki iz pristne volne izdelani e prvi derneci okleoflnt ladastrt]! v Ljabijao!« Veletrgovina z oblekami J. UVIo ček Lfubliana Aleksandrova ceaia 3 Proda se m piialni strni am^nkanskpga srstrma .Oliver* V-* se poizve Pred Škofijo t/ll. 9128 €.tona8slrcpna ttlTsS^ mi, vrtim, njivo, ru .ikom, lepa lega vodovod in električ a ta zavet-java v n'iH se proda VpraSati }e pri tvrdk e Hofnaa Kočerjt. 786? fjpiAMS a?a vis°k 6i c k l\UPI S6 rozček za ležame in por ni voziček (Brennabor), cba z nrkelna^t:m polstavkom in gua-f-eviml ko es». Po ludbe rod at. J. 9lMtf na uorav. Slov. Narodi. 9t?9 Proda se 5v Naroda. 9120 Proda se lepa s*av-rOZOl I bena rarcrla na Miklošičevi cesti nasproti sodnih zaporov 836 m*. Proda ae radi odhoda Iz Ljub-liane najv š emu ponudniku. Pismene ponudbe pod .Starta 9121* na upravo Slov. Naroda. 9121 Strojepiske; valca ilovensk-efa In nemSkega jezika tftče službo za popoldanske ure. Ponodbe pod .H. i. Ctie* na trpravn gtvo Slovenskega Naroda. 9115 *ea___a^ t_^ 24 ko makih sil I tirDina takoj 2a vparabo pr»prav1)eaa( aaerodaf. Naslov pove uprava S'ov. Naroda, 9116 Sorejnie se unka i notno irn-«iio lian Boiat. llnllaiia. 9114 Na prodni tU čkov od 20—60 I. nekaj hramnlh sodov rabi enfh od 15 do 30 hI ter nekaj kadi po 10 do IS hI. Spreime ae tudi konjski hlapec pri trm Lapajoe, M tri Votfnat 9 il3 flaA4|a m**, emivafna mi- rrOOa SO dva kofu, ha, Jen s ki čevlji, dva kovčega, obleka molka ura, daljnogled, telovadni čevlji, čevlji za drsanje, zimska suknja, klavir ( tutzfiCgel). ženska obleka, lanski povrlnik. Ogleda ae lahko 4—7. Jea-kova ulica 19, čreiaar. 91 iS Prode se perzijska preproga v velikost , 2-75X2-25 m, povrlnik in obleka *a 12 letno deklico, da maki plaič Iz pii5a, damski kostim. Vpraša se od 11—1. ure. iteleetseta c 21, parter. 9117 Tntjc u itn* izdelale ii pridala na debelo in drobno m3 po K 4*60 pri večjih naročil h znaten popast Oantnei Antoa, L{akl|aaa( Jaraaava oilaa IS. Trnove. 4256 Prevad sem zastopstvo prvo-vrstnih tvorni c: mtdkn tiektrrteMtnt mate-rljet, ketoiisko !a4azo, rezn-zasazrit niaiansm sa sao* lerte. leiiefiiia poevoorj Gjorgje Grujić BcHjrab, jalletiu iL 11 Jiiim in m'm Hode kakor tudi rame io tvti kooiije Jm. TiIbji. im trg vina. kle-iionta Ha Waiir(pUoioonX0rv»^ emu rl čaTi honorar ali dafem pouk na g"sli. P on >doe rod »Skspaa vaja 9124" na upravniltvo Slovenskega Nar. d*. 9w4 Tvoraca keksov, prepecenca, oblatov in vafernov V. BIZJAK PRUG Rogalka Slatina fsfO/* priporoča svoje fine Izdatke. ISPE Jpravi:na Števi ka A 275/20 30 9.76 Dražbeni oklic. Na prošnjo družbe sv, Cirila in Metoda kot dedinja po bjosb. dr. Josipu Georeu, odvetniku iz Šmarja se bo vršila sine 13. 14* In 15. deee^bre 1920, vsakoHrat eb 10« nri dopoldne v vinogradu v hiši štev. 59 v Jelovcu pr Makolah, prostovoljna javna dražba: A. ) v zapuščino spadajočih gospodarskih potrebščin in premičnin, posebno goveje živine, gospodarskega, vinarskega, klctar-skega orodja, sodov, vina, hišne oprave, i. t. d. Izklicna cena jc cenilna vrednost. Kupci morajo kupljene predmete takoj plačati, prevzeti in odstraniti; slednje velja posebno tudi glede vina in naj kupci pripeljejo vinsko posodo seboj; vino jn premičnine se bodo prodajale 13. decembra 1920. B. ) v zapuščino spadajočih nepremičnin pod vi. št. 249 d. o. Statenberg, 201 d. o. Jelovec in 1/6 vi. št. 101 d. o. Statenberg s hišo št. 28, kočo št. 58 in z gospodarskimi poslopji in zemljišči (vinogradi, polja, gozdi) v skupni izmeri 35 ha 30 a 74 m5 v skupni cenilni vrednosti 235 565 K 34 v, ki je ob enem izklicna cena, toda brez gospodarskih potrebščin, ki se bodo ob istem Času, toda posebej prodajale v smislu točke A) tega oklica. Prodajalka si pridržuje pravico, neposredno pred dražbo izjaviti, ali se bode zgorajna nepremičnina prodajala skupno kot celota, ali pa po parcelnih skupinah; v sledniem primerljaju se podeli domik posameznim najboljšim ponudnikom le tedaj, če se nazadnje za vse nepremičnine kot celoto ne doseže večji ponudek. Vsak ponudnik ima pred začetkom dražbe položiti 10% izklicne cene kot varščino v roke sodnemu komisarju. Največji ponudek je tekom 4 tednov po podelitvi domika s 5% obrestmi od dneva domika dalje plačati v sodne roke. Prodajalka si pridržuje pravico, da v teku 14 dni po pode* litvi domika dražbo odobri ali ne. Ostali dražbeni pogoji se lahko upogledajo pri podpisanem sodišču. Okrajao MdUUe v SmerJ! pri JoUak, odd. I. dne 3. novembra 1920. Opravita! številka A 275/30 SO Oklic 9076 Dodatno k tusodnemu dražbenemu oklicu z dne 3. đec. 1920 A 275/20 30 se odredi, da se bodo premičnine prodajale dne 9. in 10. decembra, nepremičnina pa dne 11. decembra 1920 vsako« krat ob 9. ari dopoldne na licu mesta v Šmarji pri Jelšah v hiši številka S. Okraj, sodiiče v Smarji pri Jelšah, odd. I., dne 3. decembra 1920. elnteka reprednbeltn v vet barvah ZNAMENITE GROHARJEVE SLIKE ■^^^ i^^v /^K. /^"K, i^^k. j*^. . SLOVENSKE KNJIŽEVNOST la široka BS cm |a nal- lapaM okras vaafca slo^aaaaka hlaa. Ta rayroanakelta je aploh aa|lepaa la naj-dovrtenajia kar jih laaaaao Slavonci. Cena s poftto kron 10.— "AR. KHJIQtRflASarau?£i ^Ov^o^^Sr>srJ ^o^^n^^^^3^^^^^^S^^^^ Kuuerte In pisemski papir s flnno kakor tudi usako-:: vrstne drage tiskovine Izvrtale toSno Narodna tiskarna Ja \ YE .V