I. GOSPODARSTVO 1. Doseženi finančni rezultati gospodarstva v I. pol-letju 1981 Opomba: Poročilo za poglavje 1/4 bo pripravljeno 26,603.806 tisoč din celotnega prihodka, kar je 50 % več kot lani v istem obračunskem obdobju. Za ustvarjeni celotni prihodek je bilo porabljenih 54 % več sredstev kot lani, kar kaže na rahlo upadanje ekonomičnosti poslovanja (indeks 98) predvsem za-radi visokih izdatkov za surovine in repromaterial. Del sredstev, ki se obračunavajo iz dohodka kot amortizacija, niso zadostna za zagotovitev enostavne reprodukcije — povečale so se za 35,7 % in s svojo nizko višino omogočajo ustvarjanje višjega dohodka. S sprejemom novega zakona se bo oblikovanje amor-tizacije bolj približalo realni izrabi in trošenju os-novnih sredstev. Razmerja v delitvi dohodka, ki je bil 40 % višji kot lani v istem obdobju, sledijo družbeni usmeritvi. Del dohodka za skupne in splošne potrebe raste po-časneje od rasti dohodka, prav tako skupna masa sredstev, razporejenih za osebne dohodke, zaostaja za rastjo dohodka v skladu z družbenim dogovorom. V strukturi razporeditve dohodka se je najbolj pove-čal delež sredstev za akumulacijo — od 22,2 % v I. polletju 1980 na 28,1 % v I. polletju 1981 oziroma z indeksom rasti 117. Cene industrijskih izdelkov I—VI. 1981 I.—VI. 1980 Pri proizvajalcih Cene na drobno Cene življenjskih potrebščin skupaj Od tega hrana 151,8 148,8 146,4 154,0 2. Investicijska poraba V prvih šestih mesecih leta 1981 je bilo na območju občine Ljubljana-Šiška evidentiranih 985.445 tisoč di-narjev piačil za investieije v osnovna sredstva, kar je za 31 % več kot v istem obdobju leta 1980. Plačila za inveslicije na področju gospodarstva v višini 970.939 tisoč dinarjev so bila za 63 % višja od plačil v enakem obdobju lani. Velik del plačil za investicije (59,7 %) je bil name-njen za financiranje izgradnje v področju industrije, sledi stanovanjsko-komunalna dejavnost (23,4%), promet in zveze (5,2%) in trgovina (3,5%). Gospodarstvo je v šestih mesecih letos z lastnimi sredstvi financiralo 48,9 % vseh investicijskih naložb. Iz kreditov bank pa je bilo financiranih 49,4 % na-ložb. Ostali viri financiranja investicijskih naložb so bili le manjšega obsega (OZD iz negospodarstva, SIS, KS in republiška sredstva). Bistveno drugače pa je pri naložbah v negospodar-ske investicije (brez investicij v stanovanjsko dejav-nost), kjer so se naložbe znižale od 158.553 din v še-stih mesecih lani na 14.506 din letos, kar je za 91 % manj. Na občutno znižanje investicijskih naložb v negospodarske dejavnosti so vplivale predvsem za-konske omejitve. INVESTICSJE V TEKU Investitorji na območju občine Ljubljana-Šiška so imeli v prvem polletju v teku izgradnjo 108 investi-cijskih objektov. Izvršni svet je z večstopenjskim obravnavanjem najprej določil tiste, ki so bile do 30. 6. 1981 v zaključ-ni fazi (procent dokončanosti nad 80%) s čimer so obsežene vse, ki so že zaključene, so v poizkusni pro- Gospodarstvo občine je v I. polletju doseglo nasled-nje finančne rezultate L—VI. I.—VI. I.—VI. 1981 1980 1981 I.—VI. 1980 Celotni prihodek 17,689.277 26,603.806 150,4 Porabljena sredstva (brez amortizacije) 12,137.381 18,801.058 154,9 Bruto proizvod (družbeni proizvod) 5,551.896 7,802.749 140,5 Dohodek 5,077.038 7,166.462 141,1 Razporejena sredstva za osebne dohodke 2,198.862 2,685.388 122,1 Amortizacija — po predpisanih stopnjah 474.858 644.564 135,7 — nad predpisanimi stopnjami 91.132 113.063 124,1 Izguba — skupaj__________________________________________________^321___________227.593^____________1294 Znesek v tisoč din Struktura v % Delitev dohodka januar junij Ind. januar junij 1980 1981 1980 1981 Razporejeni dohodek 5,243.786 7,366.304 140 100 100 — del dohodka za skupne družbene potrebe 874.286 1,206.088 138 16,7 16,4 — del dohodka za splošne družbene potrebe 103.762 120.938 117 2,0 1,6 — druge obveznosti iz dohodka 1,231.477 1,681.936 137 23,5 22,8 — čisti OD in skupna poraba 1,865.980 2,287.896 123 35,6 31,1 — akumulacija____________________________________________1,168.281 2,069.446_________177 22,2 28,1 izvodnji ali bodo zaključent v teku nekaj mesecev za nadaljevanje izvajanja le-teh (zap. št. 3, 9, 11, 14, in niso predmet presoje upravičenosti. Po tem krite- 25, 28, 43, 44, 46, 52, 79, 80, 81, 83, 84, 90 in ena že kon- riju je bilo opredeljenih 80 od skupno 108 investicij, čana do 15.8. 1981). ki so označene kot zaključna faza. Od teh 80 inve- Od preostalih 4 investicij je DO Avtomontaža sticij pa jih je bilo 16 že končanih v času od 1. 7. do umaknila iz plana za leto 1981 investicijo pod zap. 15.8. 1981. št. 78. Za 3 investicije (zapršt. 82, 85 in 86) je IS oce- Usmeritev na preostalih 28 investicij je podana nil, da je potrebno izdelati širšo preveritev skupaj z upoštevanjem dogovorjenega izhodišča, po katerem z investitorji ter se na osnovi tega odločiti o nadalj- se iz ocenjevanja dinamike izgradnje izvzamejo inve- njem izvajanju. sticije v prednostnem področju komunalne infra- Po 2. 7. 1981 je IS dobil v obnavnavo 11 novih in- strukture in stanovanjske gradnje oziroma vse inve- vesticij, ki so prijavljene SDK po 1.4.1981 in se niso sticije z predračunsko vrednostjo pod 10 mio din. Za pričele pred 2. 7.1981. teh sedem investicij (zap. št. 5, 18, 30, 87, 88, 89 in ena Vse investicije s predračunsko vrednostjo pod 10 že končana do 15. 8. 1981) Izvršni svet daje pozitivno mio din so bile z ustrezno presojo s strani IS in v do- oceno upravičenosti. govoru s SDK odobrene v nadaljno realizacijo in so Za ostalih 21 investicij, ki so v izvajanju, je IS sku- sedaj v izvajanju. paj z investitorji izdelal oceno z obrazložitvami, ki so Investicija SLOVIN TOZD Vinarstvo (zap. št. 1) je podane v posebnem gradivu »Ocena investicij v bila odobrena na Republiški komisiji za oceno inve- teku« z dne 17. 7.1981. sticij. Investiciji IMP IKO TOZD Itak (zap. št. 7) in Teh 21 investicij, za katere je podana obrazložitev, IPK TOZD Kanalizacija (zap. št. 8) pa sta bili odo- je v 17 primerih IS podal ustrezno družbeno presojo breni na Območni komisiji za oceno investicij. SEZNAM INVESTICIJ V TEKU PO STANJU 30. 6. 1981, investitorji z območja občine Ljubljana-Šiška v 000 din ra • Naziv investitorja Naziv objekta predračunska % dokoncanJa N>M vrednost ael 1 2 3 4 5 1. AGROSTROJ, Ljubljana Kovinsko-predelovalni obrat TOZD Kmetijska proizvodnja z livarno-kokilnih odlitkov Draga 41 v Šentrupertu na Dolenjskem 45.938 zaključna faza 2. AGROSTROJ, Ljubljana Skladišče repromateriala TOZD Kmetijska mehanizaciia in polizdelkov Ljubljana, Draga 41 9.351 zaključna faza 3. AVTOMONTAŽA, Ljubljana Proizvodno-skladiščna hala TOZD Tovarna vozil in hala na motorno montažo MAN, Celovška c. 180 Celovška c. 180 166.982 43 4. AVTOMONTAŽA, Ljubljana Adaptacija kolesarnice, TOZD Tovarna vozil Celovška 180 Celovška c. 180 12.828 43 5. Balinarski klub ŠIŠKA Pokrita balinišča Ljubljana, Ljubljana Milana Majcna 24 Milana Majcna 24 1.580 60 6. BAYER PHARMA, Jugoslavija Priključek kanalizacije obstoječega Ljubljana obrata epontol y Mengšu Celovška 135 na javno kanalizacijo s tehnično ___________________________________dokumentacijo_________________________________911 zaključna faza 5 v 000 din m • Naziv investitorja Naziv obiekta predračunska ° Onca*5JJJ N>» vrednost del 1 ~2 3 4 5 7. ŽG-CD, TOZD za vzdrževanje Rekonstrukcija kotlovnice voz in strojev Šiška s cisterno 197 zaključna faza 8. COLOR, Tovarna barv in lakov Izgradnja internega razvoja Medvode zemeljskega plina z opr. in TOZD Smole za post. cist. za AFK talino 4.944 zaključna faza 9. COLOR, Tovarna barv in lakov Rekonstrukcija mešalnice, Medvode postavitev sklad. Koridor, TOZD Premazi izgradnja obrata za proizvod. razr. 125.663 50 10. COLOR, Tovarna barv in lakov Izgradnja cevnega vodnjaka Medvode TOZD Premazi 317 zaključna faza 11. DEKORATIVNA Skladišče gotovega blaga III. faza, TOZD Gotova tkanina Ljubljana, Celovška 280 12.542 20 12. GORENJE-TIKI, Elektrostrojno Plastifik. notran. teles podjetje Ljubljana bojlerjev-prigrad. prostorov Magistrova 1 za kompresr. postajo in plastificirnico 35.048 zaključna faza 13. DONIT, TOZD Tesnit Razširitev proizvodnega programa Medvode tesnitov, Medvode 52.828 zaključna faza 14. DONIT, TOZD Storitvene Sežigna naprava s kotlovnico, dejavnosti Medvode Medvode 101.584 70 15. DONIT, TOZD Storitvene Napeljava internega razvoda dejavnosti Medvode zemeljskega plina in rekonstrukcija obstoječe kotlovnice, Medvode 3.472 zaključna faza 16. FRUCTAL-ALKO Preselitev proizvodnih obratov, TOZD Alko Ljubljana TOZD Alko v Duplico pri Kamniku I. faza 178.523 zaključna faza 17. IMP DO IKO, TOZD Itak Tovarna tehničnih aparatov Jožeta Jame 12, Ljubljana in konstr. Ljubljana 205.000 zaključna faza 18. IPK, Ljubljana Položitev signalnega kabla TOZD Komunalna energetika od TOŠ do CP Center Ljubljana, Verovškova 62 1.439 —/1 19. IPK, Ljubljana Črpalna postaja Center TOZD Komunalna energetika Ljubljana, Verovškova 62 82.507 zaključna faza 20. IPK, Ljubljana Vročevod Topniška—Žale— TOZD Komunalna energetika Ražičeva Ljubljana, Verovškova 62 154.233 zaključna faza 21. IPK, Ljubljana Namestitev filtrov za dimne pline TOZD Komunalna energetika v TOŠ Ljubljana, Verovškova 62 14.416 zaključna faza 22. ISKRA, TOZD TV Pržan Nadgradnja tovarne za odpravo Ljubljana, Cesta A. Bitenca 68 ozkih grl v proizvodnji, Ljubljana-Pržan 14.375 zaključna faza 23. ISKRA, Industrija baterij Nova tovarna baterij na lokaciji ZMAJ Stegne Ljubljana, Stegne 25 79.648 zaključna faza 24. ISKRA, Mikroelektronika Izgradnja nove tovarne Ljubljana za mikroelektroniko v ustanavljanju Ljubljana Stegne 15/d 213.659 zaključna faza 25. ISKRA, Elektrozveze Rekonstrukcija, modernizacija TOZD Usmerjene zveze in razširitev kapacitet ' , Ljubljana, Stegne 11 za proizvodnjo RR naprav, Ljubljana, Stegne 11 . 155.429 40 26. ISKRA IEZE, TOZD Feriti Modernizacija in povečanje Ljubljana, Stegne 19 proizvodnje feritnih materialov v TOZD Feriti . 39.552 zaključna faza 27. ISKRA IEZE, TOZD Magneti Razširitev in modernizacija Ljubljana, Stegne 21 tovarne kovinskih magnetov v TOZD Magneti Ljubljana 132.812 zaključna faza 28. ISKRA, Mikroelektronika Izgradnja II. faze Mikroelektronike Ljubljana v ustanavljanju — procesiranje integriranih vezij Stegne 15/d 775.388 60 29. ISKRA, Center za elektroniko Izgradnja centra za elektrooptiko, Ljubljana Ljubljana 177.419 zaključna faza 30. KOMPAS, Jugoslavija Priključek kanalizacije Motela TOZD Motel Medno_____________Medno za zbiralnik Brod—Medvode______________7OJ2_____________—/1 6 v 000 din & • Naziv investitorja Naziv objekta predračunska % dokončanja N>" vrednost ael 1 2 3 4 5 31. Komunalna skupnost občine Koseze—Vojsko, II. faza Ljubljana-Šiška, urejanje ulic trgov in lokalnih cest 5.800 zaključna faza 32. Komunalna skupnost občine Rekonstrukcije Večne poti, Ljubljana-Šiška, urejanje ulic III. faza trgov in lokalnih cest 8.494 zaključna faza 33. Komunalna skupnost občine Rekonstrukcija ceste Ljubljana-Šiška, urejanje ulic Vižmarje—Brod trgov in lokalnih cest 1-605 zaključna faza 34. Komunalna skupnost občine Izgradnja komunalnih objektov Ljubljana-Šiška, upravljanje in naprav industrijske in in urejanje stavbnih zemljišč komunalne porabe v industrijski coni 48.930 zaključna faza 35. Komunalna skupnost občine Kanalizacija Medno Ljubljana-Šiška, upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč 3.754 zaključna faza 36. Komunalna skupnost občine Rekonstrukcija ceste Ljubljana-Šiška, urejanje ulic Smlednik—Vikrče trgov in lokalriih cest 5.890 zaključna faza 37. Komunalna skupnost občine Graditev ploščatih propustov prek Ljubljana-Šiška, urejanje ulic Gameljščice trgov in lokalnih cest 733 zaključna faza 38. Komunalna skupnost občine Gradnja Servisne ceste Ljubljana-Šiška, urejanje in upravljanje stavbnih zemljišč 28.955 zaključna faza 39. LEK, Ljubljana Polindustrijski obrat za fleksibilno TOZD Razvoj in raziskave biosintezo v Mengšu 74.038 zaključna faza 40. LEK, Ljubljana Obrat za proizvodnjo TOZD Kemija hidrogeniranih ergot alkaloidov v Mengšu 446.369 zaključna faza 41. LEK, Ljubljana Polindustrijski obrat za fleksibilno TOZD Razvoj in raziskave organsko sintezo v Mengšu 20.559 zaključna faza 42. Mizarstvo Vižmarje Strojna delavnica, Tacenska 51, Tacenska 51, Ljubljana Ljubljana-Šiška 6.725 zaključna faza 43. PETROL, Ljubljana Izgradnja plinovodnega omrežja DO Zemeljski plin SRS 3,983.571 69.4/1 44. Pivovarna UNION, Ljubljana Izgradnja vrelne in vložne kleti, TOZD Proizvodnja piva I. faza Ljubljana, Celovška c. 22 237.553 66 45. PAP, Podjetje za avtomatizacijo Izgradnja, rekonstrukcija obrata promet Ljubljana, Celovška DO PAP, Celovška 258 147/b 163.594 zaključna faza 46. DO PROD, Ljubljana ' Stolpna betonarna v Gramoznici Bijedičeva 2 G-4 Stanežiče, Ljubljana 9.582 70 47. Gasilsko dru^tvo Sp. Pirniče Izgradnja gasilskega doma Vikrče, Zavrh Sp. Pirniče, Vikrče, Zavrh 1.948 zaključna faza 48. Radio klub Ljubljana Mega center na Slivnici, Drenikova 32 Cerknica i 1.409 zaključna faza 49. SAP VIATOR, Mestni potniški Nadomestni objekt za operativno promet Ljubljana vodenje mestnega prometa 69.510 zaključna faza 50. SAP VIATOR, DO VV Izgradnja obrata tehničnih TOZD Delavnice Ljubljana pregledov vozil v Ljubljani 32.116 zaključna faza 51. SAP VIATOR, TP Viator . Izgradnja prizidka in ureditev TOZD Tovorni promet delavnic tovornih vozil v Mariboru Ljubljana 9.343 zaključna faza 52. SLOVIN, SLOVENIJA VINO Izgradnja inf. tira na Železniški TOZD Vinarstvo Ljubljana postaji Ljubljana-Šiška 4.688 ¦ . 50.1/1 53. SLOVIN, Ljubljana Tovarna sladkorja Ormož 2,895.954 zaključna faza 54. STANDARD INVEST Usmerjena stanovanjska gradnja TOZD Inženiring Ljubljana v soseski ŠP-9 in ŠS-10 Celovška 89 141.085 zaključna faza 55. Šport oprema Ljubljana Proizvodna hala in nadzidava Tacenska 29 ter pokritje dvorišča 25.697 zaključna faza 56. Tekstil, TOZD GALANT Gradnja nadstreška nad razsklad. proizvodnja, Ljubljana rampo Prušnikova 95, Ljubljana Prušnikova 95 414 zaključna faza 57. Zdravstveni dom Ljubljana ZD-Ljubljana-šentvid TOZD šiška ob Zdravstvenem domu 1, __________________________________adaptacija prostorov__________________________4.443 zaključna faza 7 v 000 din « • Naziv investitorja Naziv objekta predračunska % dokoncanja N ¦"> vrednost ael 12 3 4 5 58. ZPS Titovi zavodi Centralni razvod kisika Litostroj, Ljubljana . 1.886 zaključna faza 59. ZPS Titovi zavodi Razširitev proizvodnje lalnih Litostroj, TOZD Proizvodnja transportnih vozil transportnih vozil 543.779 zaključna faza 60. ZPS Titovi zavodi Plinovod za zemeljski plin, Litostroj, TOZD Inv. INET Litostroj vzdrževanje energetike in transporta 19.322 zaključna faza 61. ZPS Titovi zavodi Razširitev proizvodnje Litostroj, Ljubljana, TOZD PPO preoblikovalne opreme 557.647 zaključna faza 62. ŽG MOSTOVNA, Ljubljana Graditev novih in adaptacija obstoječih objektov, ŽG Mostovna, Ljubljana, Verovškova 60 • 97.529 zaključna faza 63. IPK, Ljubljana Oprema za mešalni plin TOZD Plinarna Ljubljana in povečava rez. prostora v Kosezah 47.810 zaključna faza 64. IPK, Ljubljana II. faza izgradnje oziroma priprave TOZD Plinarna Ljubljana obstoječega omrežja za distr. z ZP 30.000 zaključna faza 65. IPK, Ljubljana III. faza priprave obstoječega TOZD Plinarna Ljubljana omrežja za distribucijo z ZP 40.320 zaključna faza 66. IPK, Ljubljana Oprema za mešani plin in TOZD Plinarna Ljubljana povečanje rezervnega prostora v Zalogu/Mostah 51.422 zaključna faza 67. IPK, Ljubljana Obratno-distribucijski objekt TOZD Plinarna Ljubljana ob Vodovodni cesti 160.275 zaključna faza 68. IPK, Ljubljana Izgradnja primarne plinske TOZD Plinarna Ljubljana oskrbovalne mreže v Izoli 8.000 zaključna faza 69. IPK, Ljubljana Merno-regulatorna postaja TOZD Plinarna Ljubljana za sosesko MS 4, 5 Fužine 1.783 zaključna faza 70. IPK, Ljubljana Plinovod po Vojkovi ulici TOZD Plinarna Ljubljana 2.024 zaključna faza 71. IPK, Ljubljana Izgradnja merno-regulacijske TOZD Plinarna Ljubljana postaje Djakovičeva 1.375 zaključna faza 72. IPK, Ljubljana Sekundar plinovod v soseski TOZD Plinarna Ljubljana VS103 Murgle, III. faza 5.785 zaključna faza 73. IPK, Ljubljana Plinovod od RP VS 1 Trnovo do TOZD Plinarna Ljubljana Galjevice in RP Rudnik 9.500 zaključna faza 74. IPK, Ljubljana Usposobitev plinarne na Vodovodni TOZD Plinarna Ljubljana cesti za kombinirano obrat. z ZP 7.500 zaključna faza 75. IPK, Ljubljana Plinovod MP 3 Saturnus RP MP 3 TOZD Plinarna Ljubljana 18.943 zaključna faza 76. IPK, Ljubljana Plinsko omrežje v soseski MS 4, 5 TOZD Plinarna Ljubljana Fužine 6.775 zaključna faza 77. IPK, Ljubljana Izgradnja razdelilne postaje TOZD Plinarna Ljubljana US1, Trnovo 1.585 zaključna faza 78. AVTOMONTAŽA-Utensilia Ekshaustor vestilacija 4.639 * 79. Center za elektrooptiko Pripravljalna dela CEO, II. faza 15.000 * 80. Litostroj, TOZD PUM Rekonstrukcija jeklolivarne 385.500 • 81. VVZ Milan Majcen Toplotna postaja in zamenjava grelnih nap teles 1.185 * 82. RAŠICA, TOZD Konfekcija Izgradnja proizvodnega obrata Moravče Moravče 47.054 ¦ 83. IPK, Komunalna energetika Skladišče vnetljivih snovi 14.171 • 84. RAŠICA, TOZD Commerce Izgradnja trgovine z zakloniščem 12.556 • 85. COLOR, Medvode Obnovitev oddelka za izdelavo kita 1.781 * 86. LEK, TOZD Kozmetika Izgradnja obrata za proizvodnjo higienskih proizvodov v Lendavi 292.507 • 87. Komunalna skupnost Šiška Izgradnja kanalizacije nadomestnih kmetij v Poljanah 4.535 * 88. Komunalna skupnost Šiška Gradnja kanalizacije v Preski, Medvode 1.123 • 89. IMP, TOZD SKIP Izgradnja črpališča s kanalizacijo 639 * 90. IPK, TOZD Plinarna Ljubljana Plinovod Dom upokojencev, Trnovo 4.858 zaključna faza Opombe: * — zaeetek v času od 1. 4. 1981 do 1. 7. 1981 1 — podatek per 31. 3. 1981 8 SEZNAM NOVIH INVESTICIJ (po 2. 7. 1981) v 000 din ¦ ri „ . . ^ . „ . , . . , Celotna % dokončanja ra • l\aziv mvestitorja Naziv objekta predracunska HJ j N •" vrednost 1 2 3 4 5 1. SLOVIN, TOZD Vinarstvo Izgradnja izvoznega terminala ob ind. tiru 10.652 * 2. COLOR, Medvode deponija odpadnega materiala 1.106 * 3. Komunalna skupnost izgradnja kanalizacij. po dovozni cesti za Z. dom Medvode—Svetje in osnovno šolo Medvode zgrajeno iz samoprispevka II. (otvoritev šole 1.9.1981) 1.969 umaknjena 4. Komunalna skupnost izgradnja Kalanove uliec in dovoz k bloku SR 3 v Preski MS 7 3.451 * 5. ISKRA IEZE, TOZD Feriti pripravljalna dela za razširitev in modernizacijo proizvodnje tovarne feritov 592 * 6. LITOSTROJ, TOZD Zunanje dograditev sanitarij, kletnih storitvena enota prostorov in vodnega zajetja v počit. domu Soriška planina 3.571 * 7. IMP-DO IKO, TOZD ITAK aneks k proizvodnim prostorom za potrebe tehnološke operative 16.753 * 8. IMP, TOZD Kanalizacija izgradnja primarnega kanala podaljšek zbiralnika ISKRA ŠP3I-V 7.066 * 9. LEK, TOZD Invest servis izgradnja priključka na toplovod. omrežje na lokac. Celovška 135 5.520 * 10. MERCATOR, TOZD Ilirija izgradnja teniških igrišč pri hotelu BOR Črni vrh — Idrija 1.744 * 11. IPK, TOZD Komunalna vročevod TOL MP. 3 odsek energetika vzhodna povezovalna cesta ___________________________________MP3/8 za priključitev Gradisa________________3.430_______________* 3. Izgube in poslovanje z motnjami Največjo izgubo 169.834 tisoč din je izkazala SOZD Petrol DO zemeljski plin, kar je 74 % od celotne Na področju gospodarstva je v I. polletju poslovalo vrednosti izgub. z izgubo sedem OZD (od tega je šest organizacij, Vzrokov za izgube je bilo več in sicer: neplačana ki so imele izgubo že v prvem trimesečju letos) realizacija, neusklajene cene, pomanjkanje in ne- s 1.433 zaposlenimi. Skupna vrednost izgub je bila ustrezni materiali, slaba organizacija dela in drugi. 227.593 tisoč din, kar je za 29 % več kot v prvem pol- S področja negospodarstva pa je poslovala z izgubo letju leta 1980, število OZD pa je enako. V primerjavi samo ena OZD in sicer Zavod Tivoli. Vrednost izgube s prvim trimesečjem leta 1981 se je število OZD je bila 997 tisoč din, kar je za 85 % manj kot v I. pol- zmanjšalo s 23 na 7, vrednost izgub pa povečala za letju 1980, ko je poslovala z izgubo prav tako ena več kot 2 krat (Ind. 207). OZD (Zavod Tivoli). Pregled izgub v prvem polletju 1981 (v din) OZD IZGUBA WA1J I.—VI. 1981 I.—III. 1981 I.—XII. 1980 I.—VI. 1980 GOSPODARSTVO: 1. ISKRA Elektrozveze TOZD Usmerjene zveze 13.345.545 836.168 1.899.255 — sanacijski program 2. ISKRA Avtoelektrika TOZD Žarnice 5.349.551 — — — 3. GP MEGRAD TOZD Gradbena operativa . 17.162.227 11.907.587 — — 4. SGP GORICA TOZD Gradbena operativa 20.194.000 5.304.288 14.794.306 — sanacijski program 5. PETROL DO Zemeljski plin 169.833.944 41.260.493 — 159.990.398 6. AVTOTEHNA 1.679.036 1.372.031 — — 7. DEKOR fina keramika 29.503 3.314 — — Gospodarstvo skupaj: ____________________227.593.715________________—________________—________________— NEGOSPODARSTVO: 1. ZAVOD TIVOLI_______________________________996.972 130.462__________9.750.012__________6.553.668 SKUPAJ: 288.590.687 — sanacijski — _________________________________________________________________________program_________________ 9 Izvršni svet je v sodelovanju s OS ZSS preko de-lovnih skupin obiskal vse OZD, ki so imele v prvem polletju izgubo, z namenom da ugotovi vzroke nastale izgube in programe za odpravo le-teh. ISKRA Avtoelektrika TOZD Tovarna žarnic Celotna izguba 5.349,51 din Organizacija je prvo polletje 1981 zaključila z izgu-bo v višini 5.349.551 din. Izguba je predvsem posle-dica visokega porasta obveznosti, za odplačilo obresti od investicije, ki so zaradi devalvacije in tekočega oblikovanja obrestnih mer na mednarodni borzi iz-redno narastle. Na nižje ustvarjeni dohodek je vplivala tudi nepla-čana realizacija, ki se je v primerjavi z istim obdob-jem v letu 1980 povečala za 155 % in znaša 12.467.470 din. Izvor je v poslabšanju plačilne sposobnosti nji-hovih kupcev (avtomobilska branža). Poleg tega so na nižje ustvarjeni dohodek vplivali tudi problemi, oskrba s kvalitetnim materialom, pro-dukcijska sposobnost strojev, bolniški izostanki in fluktuacija delavcev, povišanje cen materialov in uslug (uvozni 15%, domači 30—50%) in prenizkega dviga cen izdelkov (15 % od 20. aprila 1981) in ne na-zadnje tudi slaba povezanost z delovno organizacijo in skupnimi službami, ki imajo sedež v Novi Gorici. Pripravili bodo program ukrepov, ki bo vseboval: — priprava novega SS o združevanju TOZD v DO, s katerim bodo uredili odnose s skupnimi službami, glede stfokovne, komercialne in tehnične problemati-ke ter izboljšanja pretoka informacij. — izboljšanje notranje organizacije dela — zmanjšanje stroškov — povečati produktivnost dela — izboljšati konkurenčno sposobnost na tržišču — proučiti možnost za povečanje obsega pro-izvodnje — proučiti smotrnost investicije za proizvodnjo halogenskih žarnic. ISKRA, Elektrozveze, T )ZD Usmerjene zveze Celotna izgubd ' 13.345.454 din Organizacija je že ob zaključnem računu za leto 1980 izkazala izgubo, kot posledico visokih stroškov uvajanja nove tehnično izredno zahtevne proizvod-nje. Zaradi istih vzrokov imajo izgubo tudi v prvem polletju 1981. Pozno in neustrezno je bila sklenjena pogodba 6 proizvodnji naprav za posebnega kupca, ki ni pre-vzel stroškov za uvajanje novega proizvoda (izključ-no za njega), kar je povzročilo izpad prihodka. Tudi proces dela je razmeroma dolg, kar vpliva na neena-komerno realizacijo prihodka. Sanacijski program je bil sprejet ob izgubi za leto 1980 in tudi že dopolnjen, ter sloni na ustrezni ure-ditvi problema visokih stroškov pri uvajanju novega proizvoda in uskladitvi proizvodnega programa za posebnega kupca. Program ukrepov zajema tudi in-vesticijske izpopolnitve, izboljšanje organizacije in tehnologije dela, povečanje obsega proizvodnje in prodaje na domačih in tujih tržiščih, izboljšanje oskrbe z repromaterialom ter ureditvi prob^ematike cen. PETROL DO ZEMELJSKI PLIN Celotna izguba 169.833.944 din Organizacija je že v gospodarskem načrtu za leto 1981 predvidela izgubo, vendar v nekoliko nižjem znesku kot jo je izkazala. Izguba bo v II. polletju še večja, če ne bo dosežena taka prodajna cena plina, ki se bo približala kalkulativni ceni. Z dokumentom »Sistem v oblikovanju cene zemeljskega plina« je bil namreč sprejet tudi princip, da je prodajna cena ze-meljskega plina lahko največ 5 % višja od cene pri-merjalnih goriv. Ker pa se v tem času niso spreme-nile cene primerjalnih goriv, je tudi cena zemeljske-ga plina ostala nespremenjena. Dosežena nabavna cena je bila višja od načrtovane zaradi večje vrednosti obračunskega dplarja in pove-čane odkupne cene plina v Sovjetski zvezi. Delovna organizacija predvideva, da se bo izguba do konca leta povečala na 250 mio din in da bo glede na določila Dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981—1985 in Samoupravnega spora-zuma ISNAP o temeljih planov za obdobje 1981 do 1985 kritje izgube zagotovljeno z združenimi sredstvi gospodarstva in ustrezno ureditvijo cene plina. GP MEGRAD TOZD Gradbena operativa Celotna izguba 17.162.228 din Organizacija je poslovala z izgubo v I. polletju iz sledečih vzrokov: TOZD Gradbena operativa je že v prvem trome-sečju izkazala skoraj 12 milijonov din izgube, ki je nastala zaradi nepriznanih razlik v cenah, predvsem iz objektov drugega samoprispevka in to kot neizpol-njevanje pogodbenih obveznosti investitorjev. Neplačane podražitve in neplačana dodatna dela znašajo več kot 60 milijonov din in v razreševanje tega problema se vključujejo vsi zainteresirani de-javniki, tudi iz vrst širše družbene skupnosti. V zvezi s tem je bila sprožena vrsta pobud, ki do sedaj niso rodile nikakršnega odmeva, delovna orga-nizacija pa je proti investitorjem vložila tudi tožbe. Težak položaj v gradbeništvu in dolgoletni kritični položaj Megrada je narekoval iskanje temeljitejše re-šitve, ki se je končno našla v združitvi Megrada z Ingradom in Giposom. S to združitvijo se pričakuje boljša organizacija dela in izraba tehnične opreme, učinkovitejše nastopanje na trgu in doseganje boljših ekonomskih rezultatov. AVTOTEHNA, TOZD Servisi Celotna izguba 1.679.036 din Vzrok za izgubo je v visoki neplačani realizaciji, ki je znašala ob zaključku poslovnega obdobja skup-no 5.376,10 din. S prizadevanji TOZD Servisi in ustreznih služb DSSS za zmanjšanje neplačane realizacije se je v me-secu juliju 1981 neplačana realizacija zmanjšala za 2.161.980,70 din in tako v celoti krila izkazano izgubo v polletnem obračunu. Organi samoupravljanja TOZD Servisi so podrobneje analizirali vse vzroke, ki so vplivali, kljub zadovoljivemu delu, na neugoden poslovni rezultat v. periodičnem obračunu I—VI/1981 in sprejeli potrebne ukrepe za odpravo motenj v po-slovanju, s katerimi bo zagotovljeno bodoče poslo-vanje brez-izgub. DEKOR fina keramika Izguba 3.314 Organizacija po periodičnem obračunu za I—IV/81 praviloma ni poslovala z izgubo in je izkazana izguba v prvem polletju posledica dubliranega pokrivanja osebnih dohodkov z zalogah. To korekturo bodo izvedli v periodičnem obračunu za tretji kvartal 1981. SGP GORICA TOZD Gradbena operativa Celotna izguba 20.194.000 din Organizacija je že v sanacijskem programu za iz-gubo v letu 1980 predvidevala, da bo v letu 1981 po-slovala z izgubo. Vzroki za nastalo izgubo ob 6-me-sečnem periodičnem obračunu so isti kot so oprede-ljeni v sanacijskem programu: — slaba organiziranost TOZD — odsotnost motivacije za boljše delo — slaba strokovnost — slaba povezanost DO (neučinkovito sodelovanje med DS SSS in TOZD ter med TOZD in ostalimi TOZD v DO). Sanacijski program predvideva predvsem združitev TOZD Gradbena operativa Ljubljana z TOZD Grad-bena operativa Nova Gorica, ker se s tem pričakuje razrešitev problemov organizacijske, kadrovske in tehnične narave, ki so po mnenju delovne organiza-cije glavni vzroki za nastalo izgubo. Postopek združitve obeh TOZD je zasnovan s ela-boratom o združitvi, ki ga mora za to določena delov- 10 na skupina izdelati do 15. 8.1981 in mora zajemati vse POPREČNO ŠTEVILO ZAPOSLENIH PO POD-. samoupravne in druge normativne postopke in po- ROČJIH DEJAVNOSTI januar—junij 1981 goje za združitev. --------------------------------------------------------------------: , Poprečno število zaposlenih T__VT OZD, ki poslujejo z motnjami v reprodukciji Področje ^ inon I.—VI. 1Qn, (7) 19oU inoi l»ol iyol ^. inon Nekaj OZD ni oblikovalo sredstev za akumulacijo________________________________________ *> laou oz. so zaključile polletno poslovanje z minimalno „, . sosr)odarstvo akumulacijo. število organizacij razvrščenih v grupe negospodarstvo 33.977 34.405 101,3 glede na delez akumulacije, je sledece: Gospodarstvo 30.253 30.582 10U ----------------------------------------------------------------------01 Industrija in rudarstvo 18.854 19.065 101,1 Delež Število 02 Kmetijstvo in ribištvo 122 118 96,7 Grupa AK/DOH. OZD I—111/81 03 Gozdarstvo — — — v % T__VI/81 04 Vodno gospodarstvo — 8 — _______________________________________________ 05 Gradbeništvo 2.216 2.165 97,7 . n 9 1q oa 06 Promet in zveze ' 1.772 1.838 103,7 *• o i k T = 7r 07 Trgovina 2.976 2.828 95,0 t t\~ n 19 r 08 Gostinstvo in turizem 712 773 108,6 * «1—10 7 6 09 Obrt in osebne storitve 1.640 1.568 95,6 _---------------------------------'——----------------------------------- 10 Stanovanjsko, komunalne skupaj 0—10 49 56 dejavnosti in urejanje -------------------------------------------------------------------------— naselja in prostora 685 767 112,0 5-_____________________10—vec_________116_________108 u pinančne, tehnične skupaj 165 164 in poslovne storitve 1.274 1.451 113,9 -----_--------------------------------------------------------------------Negospodarstvo 3.724 3.823 102,7 ^ ., , „„„ 12 Izobraževanje, znanost, Op.: Brez 36 delovnih skupnosti OZD kultura in informacije 1,677 1.707 101,8 13 Zdravstvo in socialno Razvrstitev OZD glede na delež akumulacije v ce- varstvo 1586 1.649 104,0 lotnem prihodku 14 Družbenopolitične Na tej osnovi so OZD razvrščene v dve grupi: skupnosti, samoupravne ¦------------------------------------------------------------------interesne skupnosti r.,ma Delež AK/CP Štev. OZD T TTT/ni in družbenopolitične UTUpa v% I—VI/81 1—lil/al organizacije_______________461 466 101,1 1. 0—2 43 51 POPREČNO IZPLAČANI MESEČNI NETO OSEBNI 2._____________________2—več_________122_________113 DOHODKI PO PODROČJIH DEJAVNOSTI skupaj 165 164 _________________Januar - VI. 1981_________________ Poprečno izplačani neto OD j1^^5 5. ZAPOSLOVANJE IN GIBANJE OSEBNIH Podrocje ^ 19g0 L—VI lg8j DOHODKOV _______________________________________ 0 1980 Po RAD službi (čisti teritorialni princip) je bilo Skupaj gospodarstvo v povprečju I.—VI. 1981 v občini Ljubljana-Šiška za- in negospodarstvo 9.425 11.316 120,1 poslenih v družbenem sektorju 34.405 oseb. V primer- Gospodarstvo 9.378 11.349 121,0 javi s celotnim povprečjem 1980 se je število zapo- 01 Industrija in rudarstvo 9.329 11.363 121,8 slenih v prvem polletju povečalo za 1,3 %. 02 Kmetijstvo in ribištvo 9.249 10.993 118,9 V gospodarstvu Se je povečalo za 1,1 %, v negospo- 03 Gozdarstvo — — — darstvu pa za 2,7 %. 04 Vodno gospodarstvo — 15.683 — Primerjava po področjih zaradi stalnih sprememb 05 Gradbeništvo 8.035 10.017 124,7 v samoupravni organiziranosti in s tem v povezavi 06 Promet in zveze 11.186 13.221 118,2 preregistracij ne daje dejanske slike o gibanju zapo- 07 Trgovina 8.933 10.592 118,6 slovanja po področiih 08 Gostinstvo in turizem 7.911 9.366 118,4 09 Obrt in osebne storitve 9.452 11.514 121,8 Osebni dohodki 10 Stanovanjsko-komunalne Povprečno izplačani neto osebni dohodki v I. pol- dejavnosti in urejanje letju v občini Ljubljana-Šiška v družbenem sektorju „ ",aselJa ln Prostora 9.913 12.134 122,4 so znašali 11316 din n Fmancne' tehmcne V primerjavi s celotnim povprečjem 1980, so se po- in Poslovne storitve 11.178 12.718 113,8 večali za 20,1 %, v gospodarstvu za 21 %, v negospo- Negospodarstvo 9.854 11.056 112,2 darstvu pa za 12 2 % 12 Izobraževanje, znanost kultura in informacije 10.478 11.964 114,2 13 Zdravstvo in socialno 6. ZUNANJETRGOVINSKA MENJAVA varstvo 8.950 9.751 109,0 14 Družbenopolitične V polletju letošnjega leta so organizacije združe- skupnosti, samoupravne nega dela naše občine izvozile za 72 % več blaga in interesne skupnosti storitev kot v I. polletju lani in s tem dosegle 46,1 % in družbenopolitične planiranega letnega izvoza. organizacije_______________10.750 12.287 114,3 Poprečno število zaposlenih v organizacijah združenega dela Indeks Indeks 1980 I.—VI. 1980 L—VI. 1981 I.—VI. 1981 I.—VI. 1981 1980 I.—VI. 1980 Skupaj gospodarstvo in negospodarstvo 33.977 33.901 34.405 101,3 101,5 Gospodarstvo 30.253 30.505 30.582 101,1 100,3 Negospodarstvo______________________________3.724__________3^395_________3.823__________102,7 '________112,6 11 V istem obdobju pa so organizacije združenega so realne stopnje povečanja doseženega izvoza in dela naše občine uvozile repromateriala, surovin, uvoza v odnosu na lansko prvo polletje nekoliko opreme in storitev za 88,4 % več kot lani v prvem nižje. polletju in dosegle letni plan uvoza s 44,5 %. Pri teh odnosih je še vedno potrebno upoštevati Združeno po gospodarskih panogah so dosegle orga- vpliv lanskoletne devalvacije dinarja, kar pomeni, da nizacije združenega dela naslednji izvoz in uvoz: __________________________________Izvoz proizvodov in storitev Uvoz repromateriala, surovin, opreme Realiz. Realiz. Realiz. Letni % Realiz. 't!!' Realiz. Letni % Realiz. ^T™1,' I.-VI. plan izpol. I.—VI. R "f1 I.-VI. plan izpol. I.-VI. "*•" 1981 1981 plana 1980 "^yj" 1981 1981 plana 1980 Y—Yi ______________________________________________________ 1980_____________________________________1980 1 2 34 = 2:3 56 = 2:5 7 89 = 7:8 10 ^ij1.^ Industrija 2,646.866 5,719.721 46,2 1,480.135 178,8 1,877.090 4,396.740 42,6 1,027.274 182,7 Gradbeništvo — 3.000 — 5.988 — 3.165 20.870 15,1 5.014 63,1 Promet in zveze 128.407 265.245 48,4 85.614 149,9 1,943.631 4,229.485 45,9 1,047.825 185,4 Gostinstvo in turizem 7.639 29.762 25,6 15.468 49,3 6 804 0,7 — — Obrt in osebne storitve — — — — — 123.450 199.391 61,9 12.260 1006,9 Stanovanjsko-komunalne dejavnosti — — — — — — 7.818 — — — Finančno-tehnične in poslovne storitve 36.209 97.901 36,9 52.647 68,7 Skupaj ________2,819.121 6,115.629 46,1 1,639.852 171,9 3,954.972 8,871.900 44,5 2,098.459 188,4 Vrednost izvoza v letošnjem prvem polletju je zna- Izvozna usmerjenost šišenskega gospodarstva, izra- šala 2,819.121 tisoč dinarjev. To predstavlja 71 % no- žena z deležem prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih minalno povečanje v primerjavi z istim obdobjem v celotnem prihodku, se je dvignila. V prvem polletju leta 1980. 1980 je delež izvoznih prihodkov v celotnem prihodku Vrednost uvoza znaša v letošnjem prvem polletju znašal 11,1 %, v letošnjem I. polletju se je delež iz- 3,954.972 tisoč dinarjev. To predstavlja 88 % nomi- voza dvignil na 12 %, kar je povečanje z indeksom nalno povečanje v primerjavi z istim obdobjem leta 108. Gornje podatke je obravnavati v luči devalvacij- M>i /o vecjl oa uvoza- skih učinkov v prejšnjem letu, ki niso natančno iz- Po namenu je bilo izvoženo in uvoženo repromate- merljivi, pa tudi za rast uvozno-izvoznih cen je le riala, surovin, opreme in storitev v naslednjih vred- približno določena. nostih: v 000 din SkU™ *ŽŠŠr nS <*""» ^meta^ ^toritve izvoz 2,819.121 1,109.475 ' 586.068 637.540 297.979 188.056 strukturni %____________________100___________39^___________20JS___________22^6___________106^____________JM> ^z 3,954.972 — 3,533.383 190.999 186.466 44.124 strukturni %____________________100___________—_____________8^____________4^8____________4/7____________U Po področjih pa je bil dosežen naslednji izvoz inuvoz: v 000 din Področje T Strukturni TTvn7 Strukturni Pokrivanje uvoza z izvozom (države)__________________________^2__________%_____________UvOZ %____________zneselc__________% EGS 636.084 22,6 1,056.982 26,7 -420.898 60 EFTA 98.068 3,5 775.576 19,6 —677.508 13 Ostale razvite države 69.174 2,4 225.579 5,7 —156.405 31 Socialistične države 1,384.144 49,1 1,886.874 47,7 —502.730 73 Države v razvoju_______________631.680________224_____________9^60_________03_________+ 621.720________634 Iz podatkov razberemo, da je dosežen največji iz- manjši od uvoza s tega področja in pokriva uvoz le voz z blagom široke porabe, znatno manj, pa vendar z 69 % (v konvertibilna področja so vštete vse, razen pomembno tudi z opremo in reprodukcijskim mate- socialističnih držav). Upoštevati moramo, da so tudi rialom. dobave blaga in storitev v nekatere socialistične _ . . . ... , , države plačane s konvertibilnimi sredstvi in da je Pri uvozu ugotovimo najvecjo porabo deviz za re- dejanska biianca konvertibilnih sredstev nekoliko produkcijski matenal, znatno manj pa je uvoza opre- kojiša me in kooperacijskih dobav. yJ naslednjih nekaj primerih večjih izvoznikov in Zelo slaba je struktura usmerjenosti izvoza in uvo- uvoznikov je možno ugotoviti delovne organizacije, za po področjih, in iz podatkov razberemo, da je ki izpolnjujejo oziroma ne izpolnjujejo plana izvoza izvoz na konvertibilna področja za 633.091 tisoč din in uvoza, kot tudi njihovo zunanjetrgovinsko bilanco. 12 v milijonih na področju zunanjetrgovinske menjave narekuje ~ ^ ^T vrsto aktivosti od ustvarjanja možnosti za večje ma- _. . irian Ke- Plan i- terialne vzpodbude za izvoz in za ustvarjanje večje ueiovna lz-auza- %uvoza aiiza- ^ konkurenčne sposobnosti izvoznikov, do učinkovitej- orgamzacija voza cija lggl cija šega iskanja nadomestnih surovin na domačem trgu, --------------------------•—_-----------------_—_-------- od mobilizacije vseh subjektivnih sil za učinkovitejše DONIT, izpopolnjevanje izvoznih nalog do pospeševanja in TOZD Tesnit 198 75 38 70 39 55 racionalizaciie zunanjetrgovinskih predpisov in LITOSTROJ, administrativnih postopkov. TOZD PUm' 110 16 14 112 9 8 Izvršni svet bo na osnovi teh podatkov in ugotov- j ,„,_„„_ ljenega stanja s posameznimi stiki v združenem delu Tr,7n D7n ' O7 1Q 1Q 19 K ,, ugotovil podrobnejše razloge za odstopanje od plan- luZlU ^^ 9' ia i9 VA 1>D ld skih ciljev in vztrajal pri učinkovitejšemu ukrepanju LITOSTROJ, za doseganje planov zunanjetrgovinske menjave v TOZD Proizvodnja drugem polletju. obdelovaneev 169 50 29 101 3 3 LITOSTROJ, TOZD Montaža 113 23 20 50 26 52 7. KOLICINSKA PROIZVODNJA IN OSKRBA AGROSTROJ S SUROVINAMI INDUSTRIJSKE IN KMETIJSKE TOZD Kmetijska PROIZVODNJE mehanizacija 333 73 22 55 39 71 AVTOMONTAŽA ^a P°dročju industrije je z resolucijo za leto 1981 TOZD Tovarna ' planirana stopnja rasti proizvodnje 5 %. vozil 404 120 29 136 100 73 V I- PolletJu 1981 so indusrijska podjetja proizvedla povprečno mesečno za 5,7 % več kot znaša mesečno ^^i1' povprečje preteklega leta, tako da presegamo plan za 1OZD i iltri 135 61 44 123 25 20 o,7 %. Struktura znotraj tega kazalca nam kaže na- ISKRA, slednje povprečne mesečne stopnje rasti: TOZD TV Pržan 211 64 30 216 111 51 ISKRA, sredstvo za delo 11,6 TOZD MSO 112 19 17 9 4 44 blago za potrošnjo 6,0 ISKRA reprodukcijski material 3,8 Elektrooptika 409 380 92 125 48 38 „ . .. _„...,. tot^ra Zaloge so v povprecju za 9 % visje od mesecnega Tn7nqvN iv? m fi4 Rn 9n td povprečja leta 1980. Najvišji je porast zalog pri sred- TOZD SVN 173 111 64 60 20 34 stvih za delo lg %_ sledij0 zaloge blaga za potrošnje LEK, . (7,3%) in zaloge reprodukcijskega materiala (7,2%). TOZD Farmacija 822 448 54 850 536 63 Oskrba z domačimi surovinami in materialom je COLOR, bila v 48 % delovnih organizacij slaba, v skoraj 13 % TOZD Premazi 321 289 90 320 134 41 delovnih organizacij pa kritična. Še slabša je oskr- AERO blienost s surovinami in materialom iz uvoza, saj „ TOZDTovarna 5^ % °rgan'zacij navaja, da je slaba, 22 % pa, da je ceiuloze 142 61 32 151 38 25 kritična. DFKORATTVIVA Dmamika narocil za domaci trg je bila sorazmerno ifij^ir^^iiviMA, ugodna, situacija pri naročilih za izvoz pa slaba, saj tkanina 8 200 67 39 59 25 42 JKjedg°čLih organizaciJ' ki izvažaJ°' navaJa' da >e RAŠICA 168 137 81 28 8 30 pri tem so se pojavljali tudi problemi cen, zlasti SLOVENIJA VINO, cen reprodukcijskega materiala v vseh mogočih obli- TOZD Vinarstvo 518 224 43 110 34 31 kah, od direktnih podražitev, do samoupravnih spo- VIATOR razumevanj za sovlaganja v investicijske naložbe in TOZD Tovorni deviznih soudeležb pri nabavi surovin. promet 197 105 53 121 46 40 Nekatere OZD so imele v 6 mesecih letos kritično -------------------------------------------------------------------- stanje na naslednjih področjih poslovarr : — v oskrbljenosti z clomačimi surovinami in mate- „ , , ., ,n .... .... ., rialom Litostroj — TOZD PUM, TOZD IVET (TOZD Od navedrmh 19 vecjih izvozmkov m uvozmkov ppo Jn pzo je od maja letos d lje) Ta Dežnik torej ugotovimo, da 13 delovmh orgamzacij plana iz- _ 7 uvoženimi surovinami in materialom Litostroj voza ni izpolmlo, m prav tako ne 13 delovmh orga- _ TQZD pUM Iskra Avtomatika _ TOZD Orodja, mzacij plana uvoza. V zunanjetrgovinski bilanci je 16 Ik _ Mikroelektronika, Iskra IEZE - TOZD delovmh orgamzacij pozitivnih in le 3 delovne orga- Magneti Iskra _ Centar za elektrooptiko, TAPO, mzacije imajo vecji uvoz od izvoza. Tekstil TOZD Predilnica Medvode, Dežnik (Litostroj Povsem drugačna pa je slika bilance, gledano izvoz — PPO, TVN, PO, od maja meseca dalje) in uvoz teh delovnih organizacij po področjih. Plan izvoza na konvertibilno področje je od nave- „ .... , . ... denih delovnih organizacij izpolnilo 10 delovnih Knticno stanje narocil za izvoz: organizacij; 9 delovnih organizacij pa ga ni izpolnilo, Iskra IEZE — TOZD Keramika, Iskra — Mikro- plan uvoza pa je izpolnilo 5 delovnih organizacij; 14 elektronika. pa tega plana ni doseglo. Na področju kmetijske proizvodnje je bilo v prvem Od vseh teh delovnih organizacij je imelo v reali- polletju v KZ Medvode sklenjenih 322 članskih in zaciji izvoza in uvoza 11 delovnih organizacij pozi- 585 kooperantskih pogodb, od tega 484 pogodb za tivno bilanco konvertibilnih sredstev i^ 8 delovnih mleko — za 3.900.0001, 451 pogodb za klavno govedo organizacij negativno. — 1-135 komadov in 70 pogodb za 4501 krompirja. »T j ¦ • • i ...-, j S kupci pa ie bila sklenjena pogodba za odkup Nedoseganje izvoza in uvoza na konvert.bilno pod- ^P P ^ komadov klavne govedi, v teku rocje povzroca v delovmh orgamzacijah vrsto pro- Jf^ ^V dru'žbena akcija za jesenski odkup krom- blemov, ki pa se v koncni fazi vsi odrazajo v zastojih * j ki ^ trenutno v faJzi skiJepanja pogodb z od- v proizvodnji ter zaradi tega v zmanjsevanju obsega femalci — velikimi obrati orehrane proizvodnje in v izpadu dohodka z vsemi posledicami pri najpomembnejših kmetijskih'pridelkih v obči- v njegovi delitvi. ni _ mleku in klavnem govedu so dohodkovni od- Zato nam v združenem delu, izvršnemu svetu in nosi še nadalje vezani le na zagotavljanje blagovnih drugim družbenopolitičnim in gospodarskim organom tokov in pravočasno vskladitev administrativno do- občine, mesta in republike, ne preveč ugodno stanje ločenih cen. 13 Tako je bi!a v KZ Medvode tržna proizvodnja klavne govedi 344 t ali 99,22 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, oziroma 46 % planirane proizvodnje za leto 1981. Nižja proizvodnja je bila predvsem v prvem tromesečju zaradi izredno nestimulativnih odkupnih cen, ki so se v februarju korigirale, delno pa je vzrok v slabi krmni letini 1980. Tržna proizvod-nja mleka je znašala 1.885.0001 ali 96% dosežene proizvodnje v I. polletju 1980, oziroma 47 % dosežene proizvodnje v I. polletju 1980, oziroma 47 % planirane količine za I. 1981. Vzrok je nestimulativna odkupna cena mleka, veliko nesorazmerje oz. močno previsoke cene močnih k-.mil, ki dopolnjujejo slabo domačo krmsko bazo. Pojavlja pa se nov problem, medtem ko KZ Medvode širi odkupno mrežo za mleko ozi-roma veča število zbiralnic in ustanavlja skupnosti proizvajalcev mleka v občini, pa je ukinjena pro-izvodnja močnih krmil v MIG TOZD Poseško in TMK Škofja Loka in za prihodnje polletje lahko pričaku-jemo ponoven padec proizvodnje. V nesezonskem roku je KZ Medvode naročila pri proizvajalcu mineralnih gnojil KUTINI 5751 le-teh, ki bodo dobavljena v septembru in oktobru. Naročenih je še 1501 pri tovarni Ruše za jesensko setev. V primerjavi z letom 1980 je to 3-krat več, vendar eelokupna količina naročenih mineralnih gno-jil — to je 5751, pokriva le 50% potreb. Finančna zmogljivost KZ Medvode pa je tu izčrpana. Pri odkupu pšenice se je KZ Medvode obvezala za p>-ibližno 200 t. 1201 je pridelala na svojih površinah, pri zasebnih je 30 t merkantilne pšenice ponujene za zamenjavo s koruzo, predvideva pa še 301 odkupa m ^antilne na osnovi nabave semena v sezoni 80/81. Akcija bo v teku do 10 septembra, pojavlja pa se problem prevozov od KZ Medvode do tovarne ŽITO, ker bodo lastna prevozna sredstva angažirana za pre-voz lastne pšenice, da se spraznijo silosi in pripravijp za uskladiščenje koruze. Za setveno sezono 81/82 je naročeno 33.300 kg se-menske pšenice za zasebni sektor, to je za 6t manj kot v sezoni 80/81, ker se predvideva, da bodo kme-tovalci raje nabavljali seme, ker regresa in takone bodo prisilj u v obvezno prodajo pšenice v razmerju 1 (semenska) : 3 (merkantila).