Štfp] Proletarci vseh dežel, združite PRAVICA GtASII.O KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVENIJE 1^X1. Ster. 60/11. I Poštnina plačana v gotovini. »Socializem brez resnične demokracije, brez demokratičnega samoupravljanja ljudstva ni socializem. Tisti, ki kršijo osnovne demokratične principe socializma, dejansko samo škodujejo socializmu, zavirajo njegov razvoj in krepijo reakcionarne sile kapitalizma v svetu.« KARDELJ Ljubljana, nedelja, 12. marca 1950 Izhaja vsak dan razen ob petkih Mesečna naročnina din 45* Gena din 4.—« ■m.............. ®osedanfe de to delavskih svetov t $,re(i tedni so v 47 vetjih podjetjih MT?niji izvolili delavske svete. Pri 4, so ponekod pokazali slab odnos t ***e-delavke. Niso jih dovolj izvolili V tovarni avtomobilov v N.ari-jjjj1* »o no primer v delavski svet izvo-\r*-arn° eno ieno, leprav je v tej lo-UjjJ zaslužnih iena-udarnic. V tek-i( ' industriji delajo v pretežni večini t j . Upravičeno bi pričakovali, da bo jv*kih svetih tekstilnih tovarn naj-•ftoi dogodilo P° *® ie prav na-sr V »Inteksru so v delavski svet t(j. *«wo deset Sena, v Liliji osem itd. &Zozek odnos do iena v tovarnah ne-#4* ni d°ber. Kjer koli bodo ie v , 9 volitve delavskih svetov, bo treba **pako preprečiti. to delavski sveti ie dosegli od kkorVe doslejt Njihov uspeh je takšen, JffT. *o pai razumeli svojo vlogo. Na 80 na delavskega sveta orZi. • vrsto predlogov za izboljšanje dela. V Šamolarni so doslej vei nepravilnosti, ki so se dogajale ie precej časa, ter jih odpravili. V podjetju za proizvodnjo nafte v Dolnji Lendavi delavci večkrat zamude delo ali predčasno odidejo z dela zaradi neurejenega prevoza s kamioni. Delavski svet je sklenil, da morajo to napako čimprej odpraviti. Pregledali so ttidi delovne plane in ugotovili, da so ponekod prenizki in da so proizvodne možnosti večje. Slabo vreme je kolektiv oviralo, da plana ni izpolnil tako, kakor je računal delavski svet. Vloge delavskih svetov ne pojmujejo povsod pravilno. V Rušah so na primer na seji delavskega sveta ugotovili, da je plan žveplenega dioksida previsok, ker ga imajo še dovolj v skladiščih in jo po njem prav majhno povpraševanje. Vendar delavski svet, sodeč po zapisniku, »i ničesar predlagal za spremembo plana. V hrastniški steklarni je nekdo pred-lagal nov način igania stisnjenih kotar-cjv, pri čemer bi odpadla dva delavca. Sfc m skrbeli za iim veijo proizvod- Prav tako tudi tu ni ugotovljeno, ali so lijeJ(Pr®nwIo skrbi pa so posvetili kva- kaj storili, da bi ta koristni predlog ures-Sl delavski svet ie sprejel predlog niči" delavca za izboljšanje kvalitete. h je na svoji seji obravnaval tudi ^■Posameznih obratov. Predelovalni P|a„' imajo včasih zelo teiko nalogo, majo sicer doloien, toda odvisni so 'olil. ~ - tik tako majhne |/i UVn/Vv (vUU v U/ts 9 O 19 9 V/ MUL Zaradi tega stroji včasih niso (tfc^Jzkoriščeni ali pa morajo e njimi ™Vati takn maihne količine raznih količine raznih prava ovira za pro- , da je to . mnj0- ^Menili so, da bodo te napake ’ ,0r mogoče odpravili. ničili. V tovarni emajlirane posode v Celju so na seji delavskega sveta sklenili, naj po ena brigada v tednu tekmuje za večjo storilnost na časi volitev. Tu pač niso razumeli naloge delavskih svetov, ki morajo predvsem odkrivali slabosti v proizvodnji in odpravljati napake, ne pa organizirali tekmovanje, Icar je naloga sindikalne organizacije. Naloga delavskih svetov je predvsem, da odkrivajo notranje rezerve, odpravljajo napa- —-................................ , ke, ki zavirajo proizvodnjo, skratka po- ieji hraslniikem premogovniku so na \ magajo vodstvu podjetja, da bo izpol-^ delavskega sveta sklenili, da bosta ! nilev plana čim uspešnejša. Seveda pri in deloviščih kopala premog kopač , lem ne smejo pozabiti na skrb za de-I, *icBov pomočnik, medtem ko je prej j lavce in zboljšanje njihovih življenjskih %f?Jnetn delovišču delal kopač in po- i pogojev. >i jj*- Po uvajanju lega načina dela j Ti primeri kažejo, da so delavski sveti začeli uspešno delali. Vendar to še ne Po|,j® učinek znatno povečal. Na ABC prjf *imajo mehanizacije, kar zelo ovira frJf°dnjo. člani delavskega sveta so i, *la0ali, da to polje vsaj primitivno tJVesno mehanizirajo ter tako zbolj-%it Polnjevanjt plana. Strokovna konj*. J« njihov predlog ie sprejela in pomeni, da izpolnjujejo svoje naloge tako, kakor naše delavstvo in gospodarska vodstva od njih pričakujejo. Precej časa je že minilo od njihove izvolitve. Iz poročil drugih republik je razvidno da n. pr. v Hrvalski in Srbiji mnogo bolje opravljajo svoje naloge. Čas je ie, da sc delavski sveti tudi v vseh naših podjetjih resneje lotijo svojega dela in upravičijo zaupanje, ki so jim ga z izvolitvijo izrekli delovni kolektivi. Poj? bodo v kratkem mehanizirali ABC fcj”‘ Na Mariborskem otoku so člani e?**« uvela na svoji seji temeljito Eto l 1 proizvodni proces. Začeli so borbo proti birokraciji in odkrili Hk delež naših inženirjev In tehnikov ZA ZGRADITEV SOCIALIZMA ln letom dni je Društvo inženirjev prevzelo številne obveznosti. ll^®8 pa bo na letnem ob Sne m zboru kri-^ Pregledalo svoje delo in določilo *toj. za nadaljnje delovanje. Občni ^4 ve^ pomen, ker bo mamifesta- tehnične inteligence, ki prevze-odgovorne, zgodovinske naloge Saditvijo socializma pri nas. «Ce5?®> .M v njem inženirji in tehniki t^^Jpjo svoje delo, ima dve glavni zna-L Infonmibdiro stopnjuje svojo gonjo ^ sooiaflistični domovini, hkrati ^ovno ljudstvo povečuje svoje Hto 24 izpolnitev vseh planskih nalog, k ^ zavedne tehnične inteligence se vsa pridruži manifestaciji soli-* vseffn delovni ih ljudstvom pri ^ podpre naše državno vodstvo. j jfi fei.10. J® tndi dolžnost vseh inženirjev jfcOTJlKoiv, da se zberejo v svoji stro- več za zgraditev socializma in neodvisnosti naše dežele. Dosedanji delež tehnikov in inženirjev za razvoj vse naše gospodarske dejavnosti je nedvomno velik tako na znanstvenem področju kakor za napredek tehnike. Številni naši tehniki in inženirji so prejeli za svoje uspehe pri znanstvenem raziskovalnem delu, za nove delovne načine, iznajdbe in noviatorstva odlikovanja in nagrade. V vrstah tehnične inteligence pa je tudi precej tihih in skromnih borcev, ki so v prvih vrstah borbe za izpolnjevanje planskih nalog, povečanje storilnosti, reševanje vprašanj v industriji, gozdarstvu, kmetijstvu, gradbeništvu in pri vzgoji strokovnih kadrov. Danes bodo člani Društva inženirjev in tehnikov na občnem zboru v Ljubljani (dvorana kina Moskve) dokazali, da so tesno povezani z delavskim razredom v boju za napredek in boljšo prihodnost na-tem bodo hkrati manile- Janez Pavlič tretji železničar, hi je izpolnil petletni plan V jeseniški vozov-no-tehnični delavnici dela. kovač Janez Pavlič. Izučil se je ključavničarskega poklica, vendar v de-lavn ci opravlja ko-vaSk i dela. Kovač Pavlič se je od 1918. do 1021. leta boril za pravice delavca skupno z drugimi železničarji. Zaradi tega so ga njegovi gospodarji mrzili in je moral zapustiti službo. Leta 1921 je odšel v Beograd, kjer je dobil službo v elektrarni. Leta 1938 ee je zopet vrnil na Jesenice. Med narodnoosvobodilno borbo Je podpiral Osvobodilno fronto. Po osvoboditvi, slasti ko je bdi sprejet petletni plan, je krepko prijel za ddo. Leta 1947 je presegaj normo aa 155%. leta 1948 za 142%, lanj pa za 128%. Tako je povprečno presegal normo v treh letih za 141%. Poleg redSnega dola je vedno delal tudi nadure. V treh letih je opravil 1065 nadur. Za požrtvovalno delo je cfobil že desetikrajt naslov udarnika, odlikovan pa je z medaljo dela. Na letni skupščini so mu sporočili, da je 4. februarja letos izpolnil petletni Klan. Ob tej priliki se je zavezal, da o do konca petletke stalno presegal Vzoren delovni kolektiv odlični delovni uspeh Čeprav je telesno 1945 imel nobenega normo zia 20%. tflaib, ni od leta i/ostanka. Janez Pavlih je tako tretji železničar v Sloveniji, ki je že izpolnil petletni plan. V nekaj dneh pa bosta petletno plansko nalogo izpolnila tudi tovariša Božič im Kalin, pirav tako n jeseniškega delovnega kolektiva. Tako, kakor v drufih gospodarskih panogah, tudi na železnici posvečajo premalo pozornosti o delovnih uspehih in so zato ugotovili le za tri železničarje, da so rapolnnli petletko. DODATKI IN NAGRADE k odkupnim cenam prašičev Izšla je odločba gospodarskega sveta zvezne vlade o dodatkih in nagradah k odkupnim cenah pitanih in mesnih pra-čičev. Odločba pravi, da državna posestva, trgovska pitališča in kmetijske zadruge irejmejo na določeno odkupno ceno pra-ičev še dodatek 3 din za kilogram žive teže, če oddajo pitane prašiče v določenem času, kakor je določeno v gospodarskih planih ali v pogodbah z odkupnimi podjetji. Ce pa oddajo prašiče v živi teži 140 do 160 kg, prejmejo še nagrado po 3 din na kilogram, pri teži 160 do 180 kg po 4,4 in pri teži nad 180 kg po 5,5 din. Državna posestva, trgovska pitališča, zadruge in kmetijska gospodarstva pa prejmejo tudi posebno nagrado po 3 din za kilogram žive teže, če v predpisanem času oddajo mesne prašiče plemenitih pasem, n. pr. jorkširske, bele iaboljšane ali bele križance prve generacije iz teh pasem v starosti od 7 ao 8 mesecev in v živi teži 90 do 105 kg. Kmetijske zadrugo in gospodarstva bodo razen nagrad prejemale tudi posebne bone za nakup industrijskih izdelkov po nižjih enolnln cenah nad zneskom, ki je določen za izdajo bonov. Med podjetjd, ki so se v poslednjih letih uvrstila med najboljša industrijska podjetja FLRJ, spada nedvomno tovarna gumijastih izdelkov »Sava«, Kranj. Kakor v drugi polovici predlanskega lota, tako je tovarna tudi tokrat prejela zastavo, ker je delovni kolektiv tega podjetja odlikovala zgledna delovna disciplina ter visoka in kvalitetna 6torilno6t. V letu 1949 je tovarna »Sava« izpolnila plan količinsko 128%, po vrednosti 131%, po asortimanu pa do 15. deefembra 100%. Podjetje pa .se ni zadovoljilo samo s količinskim preseganjem plana, temveč so se tudi borili za čim boljšo kvaliteto svojih izdelkov, Rezultat teh naporov so mnoge pohvale, ki jih je podjetje prejelo od naročnikov. Kvaliteta avtogum je 100-odstotna, kvaliteto veloplažčev, prevlek, podplatov in palic iz trde gume pa so izboljšali za 20%. Delovni uspehi tega kolektiva so predvsem rezultat trde in zagrizene borbe. Med letom jim je nekaj časa primanjkovalo suroviu in bila je nevarnost, da svoje planske dolžnosti ne bodo izpolnili. Toda tekmovanje za visoko storilnost ter vzorna požrtvovaluost delovnih brigad je pomagala prebroditi začasne težave. Od vseh zaposlenih dela v tem podjetju po normah 77,6%, v proizvodnih oddelkih pa celo 07% zaposlenih. Večina norm je tehničnih In le nekaj izkustvenih. Norme presega 89,5% delavcev, čeprav so bile Lani trikrat revidirane. Sindikalna podružnica in vodstvo podjetja sta redno skrbeli, da so pravočasno proglašali udarnike. V vsem letu so razglasili 254 udarnikov, 1 novatorja, 6 ra-cionalizatorjev, 6 udarnikov pa je bilo pohvaljenih ža tehnične izboljšave. Kako pomembni so bili novatorskl in racionali-zatorskl predlogi, nam najbolj zgovorno pove, da 60 s tem prihranili 15,6 milijonov dinarjev. Osnova vseh proizvodnih uspehov je dobra organizacija dela. V socialistično tekmovanje je vključenih 3<7 brigad, v katerih so vsi člani proizvodnih oddelkov, obratov in ekonomije, Tudi nameščenci in neproizvodni obrali imajo evoje brigade. Uspeh« brigad dnevno beležijo na diagramih, in sicer glede na storilnost po normah In po točkah, s katerimi ocenjujejo vestnost, kvaliteto, delovno disciplino In prostovoljno delo. Člani in štabi brigad se redno sestajajo na proizvodnih sestankih, kjer obravnavajo svoje planske naloge, kontrolirajo izpolnjevanje obveznosti notranjega plana, vprašanje kvalitete, štednje materiala, znižanje pic. in raclonalizatorske ter novatorske predloge. Tekmovanje za visoko storilnost je pokazalo lepe uspehe. Pričeli so tekmo- Tovarna »SAV Kranj, med najbolj• Šimi industrij8kin»4 podjetji FLBJ vati septembra^ in sicer je prvi pričel konfekcionar za tovorne avtogume Raze drih Anton, ki je presegel normo za 218%. za njim pa vulkanizerji avtoplaščev, ki so v posameznih tekmovanjih presegal norme od 88—178%. Uspehi vulkanizerjev so tembolj pomembni, ker so delafl pri visoki vročini 40° C ter so delali; na sedmih do desetih, namesto na štirih vul-kanizerskih aparatih. Zelo lepe uspehe so dosegli tudi v oddelku za proizvodnjo regenerata. Tu je tov. Alič Albin presegel normo za 526%. Pri rafinirani u regenerata pa so presegli normo za 140%. V oddelkih za gumirauje blaga in pre. vlek valjev ter v stiskalnici eo presegali norme od 87—200%, To tekmovanje se je stopnjevalo v novembru, ko je tekmoval celoten delovni kolektiv. To tekmovanje je predvsem omogočilo, da i* podjetje izpolnilo evojo obveznost in zlasti plan po asortimentu. Ob tako dosledni borbi za plan je razumljivo, da delovni kolektiv tudi ni zanemarjal plana znižanja polne lastne cene ter plana kapitalne izgradnje, kar so izpolnili 100%. Vzorno delo podjetja je v precejšnji meri zasluga dobrega dela sindikalne podružnice. V sindikatu imajo razgibano kulturao-proevetno življenje ter politično delo. Člani delovnega kolektiva imajo šest študijskih grup, kjer si nabirajo znanje o političnih temah. Sindikalne komi. sije imajo redne sestanke; ud pa bilo dovolj aktivno delo sindikalnih grup, katere so šele letos januarja poživili. Komisija za tarifo in tekmovanje je «>als prikazati članstvu pomembnost tekmovanja in so člani delovnih kolektivov tudi s prostovoljnimi akcijami pomagali urediti podjetje. V drugem polletju Je tovarna končala montažo strojev za izdelavo tovornih avtoplaščev, ne da bi taila za en sam dan ustavila obratovanje. Ko je bil pokvarjen kotel, so s prostovoljnimi brigadami v nadurnem delu montirali novega. Prostovoljci so delali ne. prekinjeno podnevi in ponoči, dokler nd bil kotel postavljen in pričel ; obratovati. pravočasne Poleg vzornega dela v podjetju pa člani delovnega kolektiva jetju pa a* Docostok r a t udeležujejo akoij na terenu. V podjetju so naredili 4370, na terenu pa 8260 prostovoljnih ur. S svojimi delovnimi uspehi ee delovni kolektiv tovarne »Sava< upravičeno uvršča med najboljša podjetja, na katera so naši delovni ljudje ponosni. Zasluženo priznanje pa mu bo spodbuda za nove zmage v tekočem letu. V TEKMOVANJU LESNO-INDUSTRIJSKIH PODJETIJ JE BILO PRETEKLI MESEC MARIBORSKO PODJETJE NAJBOLJŠE iosoj^ganizaciji, kritično presodijo svoj ših narodov; s En (upi* delež v skupnih naporih naše- . starali voljo, da bodo z volitvami 26. t. ^ Vne«a 1iudstva za na^° boljšo pri- glasovali za nadaljnji razvoj proizvajalni' ^ ter da v. nadalje, prispevajo čim | sil ter za zgraditev socializma. ^ialistiino kmetijstvo teria naiboffte veterinarsko stažira 'atejjjto organizirana in izpopolnjena ViT^r8ka 6luzba z ustreznimi ustano- Številnim kadrom je eden ®®bnejših pogoiev za uspešen jV y Wnoreje socialističnega kmetij-L Sloveniji ima veterinarska sluz-. ^ečji pomen, ker je živinoreja kmetijska panoga. To se je po-*]*ati živo med naglim razvojem t Mlo e8a sektorja kmetijstva. Zato fcujno pregledati dosedanje delo 'fc*-- T*ke službe pri nas iff določiti nadaljnjo delovanje ter izpo-ml-vče- slrso Komerenco vsen ve-in veterinarskih tehnikov v m 0 rePubliki. Podrobno so razprav-5\l Voiil) pomembnih nalogah in na v Se nreferatov ter diskusije sprejeli L§®^ai-ianes Pa *K>(^° ustanovili društvo “S, r)ev in veterinarskih tehnikov Sk ®rfl.i je načelnik uprave za veteri-SMal]*1’j£bo LR Slovenije dr. A. Sedej h pregled o naši veterinarski .• Pavšič je v svojem poročilu la veterina Dr. A. Ko- h 4*al rV PflvŠič je v svojem al<0 vo,‘k v'Pliv ima V?, ie V *er. dvig živinoreje. D v ^lai em sel ne •i zatiranje kužnih bolezni pod danjega bakteriološkega zavoda Predelka za riljem se-. Potrebo- je bilo plodovito in bo o, da bodo naši veterl- vali pa bi tudi diagnostične postaje. Nameravajo ustanoviti dve postaji, in sicer v Gorici in Maribora. Prav tako je treba urediti več veterinarskih bolnišnic. V ta namen bodo preuredili v šest bolnišnic sedanje ambulante v Ljubljani, Oelju, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Gorici. Za naraščajoče naloge veterinarske j službe potrebujemo vedno več veterinar- 1 jev in veterinarskih tehnikov. Zdaj je v ; Sloveniji 116 veterinarjev, 6 veterinar- j skih pomočnikov in 94 veterinarskih bolničarjev, Število veterinarjev se mora povečati na 200; sorazmerno mora na- j rasti tudi število pomočnikov in bolni- 1 čarjev. Usposabljanju kadra posvečajo j primerno skrb. Poleti bo v Ljubljani j končalo srednjo veterinarsko šolo 32 di- ; jakov, v Zagrebu na veterinarski fakul- , teti pa študira 145 slušateljev iz Slo- ' venije. Vedno bolj živo se kaže, da mora ve- | terinarska služba reševati nova vprašanja in naloge v zvezi z ustanavljanjem j veterinarski službi na i velikih živinorejskih obratov. Gre za to, imeren delež naše vasi socia- Janunrja se je začelo tekmovanje lesno Industrijskih podjetij v Sloveniji, da počastijo s proizvodnimi uspehi 1. maj. Tekmovanje se je prejšnji mesec nadaljevalo. Med tekmovanjem so sl tudi prizadevali, da se s čim lepšimi tekmovalnimi uspehi predružljo kolektivom drugih strok, ki tekmujejo v počastitev volitev v Ljudsko skupščino. Februarja je biilo tekmovanje uspešnejše kakor januarja. Pri ocenjevanju podjetij so upoštevali vse objektivne težave ter ocenili vse delovne kolektive. Izkazalo se je, da je bilo tekmovanje najbolje organizirano pri mariborskem podjetju, ki mu je bilo zato priznano prvo mesto. Kolektiv mariborskega podjetji za 68%, toda izpolnili le 85%, za prevoz pa 88%. Zaposlenih Je bilo le 62% voznikov in 78% delavcev. Izmed delavcev jih je bilo 71% zajetih v brigade, medtem ko je bilo v brigadah samo 23% voznikov. Izkazalo je presegel plan poseka >lana za spravilo le6a so sektorju, dr. Vomer pa je ete.. Ranizaci]o in delovne metod* fV*,. arsl» v naših vodah, marveč tudi direKta i magajo Italijanskim ribičem, ki J® tijo s svojimi vojnimi ladjami. . .. Naše oblasti imajo pravico, da trolirajo ne samo naše Jugoslovan*« ^ ritorialne vode, marveč tudi P®*» * (e. širi 4 milje od končne meje n e“.jial. ritorialnega morja. Po zakonu o ^ »kem morju imajo naše oblasti P ^ pregledovati brodarske papirje, Pr® .. vati ladje in uporabljati restriktivne , re — zaradi zaščite našega pon»orf. 0 blaga, To pravo naših oblasti je P0"1^. tudi s sporazumom o ribarjenju w®<* ^ šo državo in Italijo. Čeprav je to ^ janskemu tisku dobro znano, pa 8® y davni incident naših patrolnib org in italijanskih ribičev izkoristili *a .fl klevetanje Jugoslavije. Agencija Ane .j skoraj vsi italijanski listi so ol>j ‘ uradno poročilo, da Je bila italijans« biška ladja San Marco, ki je l°vll*,0d izven jugoslovanskih voda, 25 mnj poreške obale, zaustavljen od neke 1 » slovanske patrolne ladje. Ta inciden p' se ni ugodil 25 milj od Poreča, ma u v in pol milje od naše obale, v P®8 ’ katerem Imajo naši patrolni 0Ti.A^n\i, vico kontrolirati ladje. Do tega incid » v katerem sta izgubila življenje Jak in komandant italijanske n® ladje, je prišlo po izključni krivd* 0 biške ladje San Marco, ki Je br6*I> „0o-zašla v naš zaščitni pas in ni hotela .C števati pravila, ki jih za tak Pn predvideva mednarodno pravo. ^ Taki Incidenti niso izključeni v! e]e klor italijanske oblasti ne bodo podv.u kler italijanske oblasti ne bodo st naših teritorialnih voda. Železniška nesreča v Italiji Bari, 11 marca. Reuter poroča ^ Je pripetila železniška nesreča bil®** rija. Nesreča Je zahtevala smrt treB Iezničarjev, sedem pa jih je bilo rai.j nlb. Tovorni vlak se je v največji v0®yi zaletel v drug tovorni vlak, ki i® Razgovor z ženami Slovenske Koroške in Goriške Brezpraven položaj koroških Slovencev in Slovencev v Italiji Pričakoval »etn,- da bodo žene utrujene. Saj so v enem samem dnevu napravile dolgo ja naporno pot. Šestnajst žena s Koroške ae je popeljalo v Koper, ogledale so si Izolo in Portorož, nazaj grede pa so se ustavile v Gabrovki. Goričanke — ena in dvajset po številu — pa so obiskale Maribor, bile v kmetijski šoli, domu igr« fs dela, »potoma pa se pomudile ie v obdelovalni zadrugi na Ptujskem polju. In beneške Slovenke .., Teh pa ni bilo. V skladu s svojo eploino politiko do Slovencev v Italiji, do beneških Slovencev pa ie posebej, jim j« italijanska oblast onemogočila, da bi obiskale Slovenijo. Zveče« pa so se zopet zhrale v Ljubljani obedve delegaciji žena te zamejstva, ki »o na povabilo glavnega odbora AP2 Slovenije bivale te dni med nami. Nič nleo bile utrujene. Razgovor ee je zavlekel pozno v noč. Te skromne žene, delavke in kmetice, partizanske vdove ln matere, so bile ie vedno pod globokim vtisom pravkar končanega teleta. Preprosto in s okornimi besedami so vedno znova obujale to ali ono sličico, ki se jim je tega ali prejšnjih dni posebno vrezala v spomin. Poveod je bilo za nje nekaj novega. Povsod je bilo lepo. V Gabrovici, Ptuju, na Okroglem pri grških otrocih, Koper, domovi igre in dela, Litostroj, Maribor... Vsi tl majhni spomini, drobci, pa so jim — kakor sestavljeni tesečki neke slike — dali le celoto Podobo onega življenja, ki ga gradimo, kateremu gre naša domovina naproti. Is teh vtisov, tolmačenja in pripovedovanja, nakazovanja vseh težkoč, ki jih moramo in ki jih bomo še morali premagovati, pa smo kmalu prešli k njim, v njihovo ožjo domovino. Ni jim lahko. Nasprotno, iz dneva v dan težje, Vendar — kakor je dejala ena izmed njih — kljubujemo. Nleo nas mogli zlomiti nekdaj in tudi danes nas ne bodo strli. Na Goriškem — so pripovedovale — je položaj vedno težji Brezposelnost narašča in ni jih malo, ki »e morajo v polnem pomenu besede boriti za vsakdanji kruh. Povsod v Italiji je gospodarski položaj težak. Na Goriškem pa še prav posebno, ker je to v interesu šovinističnih oblasti. Do sedaj niso dobili nobenih sredstev za dvig gospodarstva. V nekaterih slovenskih vaseh je skoraj polovica delazmožnih ljudi brezposelnih. Mnogim ne preostaja drugega, kakor da gredo s trebuhom za kruhom. V Jugoslavijo ali kamor koli. In to je cilj oblaeti. Pahniti slovensko ljudstvo v bedo in ga na ta način prisiliti, da emigrira, da se umakne s svoje zemlje. Brezposelni Slovenci so še v slabšem položaju kakor ostali. Prednost imajo predvsem begunci italijanske narodnosti. Oni, ki so se, zavedajoč se svojih zločinov nad našim narodom, upiaknlli pred JA te Istre in Slovenskega Primorja. Njim sedaj grade majhne lične hišice, njim so odprta vsa vrata, prednost imajo pri vseh zaposlitvah. Ker pa roka roko umiva, so okrepili hujskanje ln klevetanje proti novi Jugoslaviji in Slovencem v Italiji. Belogardistični begunci te Jugoslavije so v primerjavi z njimi zapostavljeni, četudi napram gorlšktm Slovencem še vedno v prednostnem položaju. Spričo težkega gospodarskega položaja jih oblasti — čeprav bi zelo rade — nimajo kam dati Žato, kakor ponovno pripovedujejo, jjji bodo morali Izseliti v Južno Ameriko in Avstralijo, kjer čakajo nanje velike farme, plantaže, rudniki. De- lovni pogoji tam pa so vse drugo, samo ne rožnati. '4 Slovencev v Italiji pa ne tlači samo socialna revščina Hočejo jim odvzeti tudi one najosnovnejše nacionalne pravice, ki jim po vseh postavah pripadajo. Zlasti močan je pritisk na slovenske Šole. Po krivičnem odloku mirovne pogodbe je ostalo v Italiji okrog 20 slovenskih osnovnih šol z več hot 1500 učenci. Po prevzemu uprave so italijanski nestrpneži takoj začeli z gonjo proti slovenskemu šolstvu Štandrež je bil prvi na vrsti, nato pa Doberdob, Pevma, Tržič, Krmin in druge slovenske vasi. Ukinili so vreto slovenskih razredov, kjer to ni bilo mogoče. pa ao slovenske otroke metali iz njihovih učilnic ln jih stisnili v tesne in nezdrave prostore. Hkrati s tem pa so začeli z močno protislovensko gonjo In strahovanjem staršev. Nedavno so prisilili otroke optantov, da eo zapustili slovenske osnovne, strokovne ln srednje šole in presedlali na italijanska. Vse to pa samo kot sestavni del točno izdelanega načrta, kako smanj šatl število slovenskih učencev in »dokazati«, da so alovenske šole nepotrebne. V Gorici imajo Sloveneki dijaški dom, kjer je okrog 72 gojenoev. Ta dom je toliko večje važnosti, ker je danes v Italiji otrokom delavcev in kmetov dostop do inteligenčnega poklica zelo oiežko-Čen. Vse mogoče takee in vpisnine ovirajo vstop v srednje šol« ali na univerz«. Predvsem v univerze. Letna takea za vpis na univerzo v Tretu znaša okrog 30.000 lir. V Benetkah, Firenci ln drugih mestih pa je še večja. Ponekod 60.000, drugod celo 80.000 lir, Sloveneki dijaški dom v Gorici tako lajša možnost študija slovenskim dijakom v srednjih šolah, razen tega pa je tudi dokaz, da sl slovensko ljudstvo želi vzgoje v materinem je ziku. V kolikor bi bili potrebni materialni pogoji, bi dom lahko sprejel še več gojencev. Teh materialnih pogojev pa Italija vsekakor ne nudi; nasprotno, išče poti ln sredstev, kako bi iztrebila slovensko šolstvo. Kako pa na Koroškem? Ali, je položaj koroških Slovencev v avstrijski demokraciji boljši kakor položaj Slovencev v demokratični republiki Italiji? Ne, pravijo koroške žene Prav tako, do pike enako gre tudi nam koroškim Slovencem. V vseh pogledih. Gospodarskem in nacionalnem. Tudi na Koroškem je dane« najbolj pereče vprašanje šolstvo Po vojni, ko so sc novi oblastniki cedili od mastnih obljub, za hrbtom pa držali korobač, so koroški Slovenci dobili dvojezične šole. Vsaj na papirju, Ponekod pa se je odredba le izvajala tudi v praksi. Toda takih primerov ni obilo. V občini Loga ves. ki ima ojtrog 1500 prebivalcev, je samo ena ljudska šola, in sicer v št. liju, Tja ne morejo — zaradi prevelike oddaljenosti, zlaeti pa še pozimi — hoditi vsi otroci. Zato obiskuje polovica otrok te te občine, 1« Spodnjih Jezerc, 2oprač, Doba in Loge vesi šolo v sosedni občini, v Vrbi Tu pa ni niti enega učitelja, ki bi obvladal slovenski jezik, Zato poučujejo Izključno v nemškem jeziku Šolski zakon pa izrecno določa, da mora biti v Vrbi dvojezični pouk. šolski zakon določa — toda ponemčevanje slovenskih otrok ee v tem primeru najbolj načrtno izvaja. Ali pa dvorazredna šola v Komelju pri Dobu. Otroci, ki jo obiskujejo, so vel slovenskega porekla Dvojezičnost pa se le ne izvaja. To s« pravi, izvaja ae oo tedaj, dokler se otrokova ušesa ne navadijo na nemščino. Kakor hitro pa ie to doseženo, pa zagospodari edinozvell-čavna nemščina. Ali pa Borovlje Otok, Sole v Zilji, Brdo... Takih primerov je obilo, preveč, da bi mogle žene vee našteti, Toda velenemški nestrpneži se ne mislijo spametovati. Nasprotna, na delu so, da bi z vso surovo eiio uničili one drobtine slovenskega jezika, ki so ae pooe- v tovorni železniški poeta ji blizu Bari!9' *'•' /fl RIM. — Agencija AFP poroča, d* * bilo v letu 194-9, zRradi stavk in r* v drugih socialnih sporov tegublj®®1 Italiji 80.205.000 delovnih ur, k8k°r izračunal italijanski statistični zavod- HELSINKI. — Vladna kriza, ^ tere je prišlo po Izvolitvi novega P ^ sedntka traja žo 10 dni. Predsednik ^ ( ske agrarne stranke je v stikih socialnimi demokrati, s katerimi |, pogajanja za se.riavo nove vlade. 1 w »trski predsednik je odklonil P011’1 komunistov za sodelovanje v vlad'- BRUKELLES. - V belgijski Pref'^ nici vlada velika napetost »pričo t ‘ vanja o vrnitvi kralja Leopolda o* •tol. Prišlo je do spopadov. Levi*® ^ stranke so Objavile, da bodo v Prl„ajno zmage monarhistov proglasile gen(,‘ stavko. j PARIZ. — Po petih dnevih *® končala stavita osebja pariške P°( |#j ske železnice in avtobusov. °e’’ffl)al» konfederacija dela, ki Je edina vzt® (< v stavki, je pozvala vse članstvo, 11 vrne na delo ne da bi postavljal® pogoje. Stavka ni uspela, ker so J ,j t dikatl s svojim delom razbili• 1 industriji stavke popuščajo. ^ RIM. — Pri zadnjih spopad^ Jj! Siciliji je bilo 42 ranjenih. V jgi krajih eo kmečki delavci r®2^ policijo. Vladna kriza, do KS' •eeeeceeecoe«« kod v šolah le obdržale P*1 g, Jr oprijcmljejo vseh starih podedovan . j,a' lik, Iščejo pa (udi nove, ki naj bi eIJsk zale« splošno nezanimanje ža ** gnili' jezik Posebno vneti ln goreč* .cefi učitelji n. pr. dajejo slovenskim ® p9 slabo oceno v slovenščini, nerns® jim redujejo dobro. Ni važno, da J® 4 v niso izprašali. Glavno je, da ® . t\0’ spričevalu kažejo, da je večini venščlna nezanimiv, vsiljen to cz* predmet, dočim pa Imajo naspr° nemščino zvrhan koš zanimanj8' Tako pa ni samo v vprašanji' )C Sovraštvo do vsega, kar je slovo kar čuti napredno, se kaže na 4]pif9 koraku. V gospodarstvu,_ ^l^^cta z raznimi ukrepi slovenskega ki? ubožati. V kulturnoprosvetneffl -Ji koroški Slovenci ne dobe niti g®° fUb' pore, dočim je deželna vlada j*v0)j>9 vencije nemškim prosvetnim dru pf9< pa samo za šovinistično veleneO' slavo 30 obletnice plebisej*8 j Jih9 100.000 šilingov podpore. l’°v* c®9' ona velika nacionalna ne«trpn°*1' I® mogoča razvoj zamejskim Slov« išče poti, kako bi naš narod » Niso pa vel Avstrijci ali ,^de j9? ki. Mnogi vidijo krivice, ki 'e JfvIt* L roškim Slovencem ali Slovence up»i Vendar tega ne smejo ali *« . jn j; Izraziti Javno Njihovo neodloč" vi , °zivel v Veliki Gorici pri Zagrebu, 0SW1 v Ljubljano. Po6tal je aktivist »itr r e fronte, V tovarni »Eka«, '® delal, je bil vojaški referent za '■ranj “vsk, • orožja, pozneje poverjenik »De- tjj. 6 enotnosti«. Seveda je moral za-[|ta Olivnega dela oditi v ilegalo, bil je ® n^l^skega komiteja KPS Bežigrad !*t» ineje tudi komiteja na Viču. 1942. p. I® odšel v Dolomitski odred, bil ročnik mitraljezca in kmalu prešel v Pijavo brigado. Od junija 1943 do ka-3, p°*ie Italije je bil komisar te briga-Ljyi,.° kapitulaciji Italije je organiziral Ur iansko brigado in postal njen komi-o*neje je biil še komisar XVIII. in r»oi ‘v'2*ie- Januarja 1945 je bil hudo «a j' ^°, osvoboditvi je bil nekaj časa 'Un lieniu' Pozneie Pa ie opravljal l^e važne funkcije, nato pa odšel leta V ‘ y višjo partijsko šolo v Beograd. Hi> alvažncjšem razdobju naše sociali-ižp i°. firaditve, ko so delavci že začeli ij| "jevati petletno plansko nalogo, je *d(i Bvo,!jcn za predsednika Glavnega j |?ra ^veze sindikatov Slovenije. Na Ulj °ngresu Komunistične partije Slove-Pa je bil izvoljen za člana CK KPS. * (ijovariša Janka Rudolfa težko dobi tola V nierfov* delovni sobi, vedno ima f°'5 ??retrio pričakovati s podeželja, planj,*1 so postavljeni pa je treba izpol-!« A” Da bomo dvignili storilnost dela it .''krili notranje rezerve delovne sile, reba seveda izboljšati organizacijo kandidira v kamniškem okraju dela, ustanavljati in utrjevati brigadni sistem dela in stremeti za pravilnim normiranjem dela, poleg neštetih drugih nalog, ki vplivajo na večjo storilnost dela in odkrivanje notranjih rezerv. »Tovariš predsednik, kako pa bodo sindikalne organizacije to najlaže doseg* le?« sem povprašal. »Važno nalogo imajo pri vsem tem delavski sveti, o katerih moramo 6talno govoriti. Delavski sveti so v današnjem razdobju krepitve de- mokratičnega življenja izredno važni, ker vključujejo vedno širši krog ljudi v podjetjih k sodelovanju in k stremljenju za čim uspešnejše izvrševanje planskih nalog. Prav v tem je globok demokratičen karakter delavskih svetov. Čeprav delavski sveti opravljajo svoje naloge v podjetjih prav malo časa in seveda pri tem nimajo še dovolj izkušenj, so rezultati dela dobri. Ponekod se seveda še ne znajdejo. Prav z dosedanjimi uspehi pa vidimo, da so delavski sveti potrebni in da bodo ti pritegnili še več ljudi k soupravljanju. Sindikalne organizacije so na področju izkoriščanja delovnih rezerv že mnogo storile. Slabost pri vsem tem pa je, da niso še uspele dovolj pritegniti prav povsod tehničnega kadra in zato bo to njihova najvažnejša naloga. Tako bomo odkrili notranjo rezervo, ki do sedaj ni bila dovolj izkoriščena Poleg proizvodnih nalog pa bo treba delovne kolektive še bolj pritegniti k V Pesnici je zadružna mladina okraja Maribor-okolica praznovala svoj praznik kazali «voie delo in uspehe, pa so imeli na predvečer za- ?cSa dneva kulturne prireditve dij,t nedeljo zjutraj se je nad 400 mla-m*ad'nk na okrašenih vozovih iv0r la'o v Pesnico Na zborovanju v Njm1 zadružnega doma je bilo najprej sekretarja OK LMS, nato pa so Ulj]. ,ami oglašali in govorili o življenju fitu’11® svojega aktiva »Moramo ln hočejo granitni branik naše severne !i '* ie dejal sekretar aktiva državne-6ih i?iCst,va Plač, ko je poročal o uspe-\miadinske organizacije v tem kraju, *idtuPa ie v imenu aktiva pozval vso 'ivn02no mladino v okraju na predvo-'(,( ^kmovanje Mladina državnega po-Pripfa ^lač si je za to tekmovanje že |li1(jj?v'!a delovni načrt, ki obsega poleg ’ raznih predavanj, prostovoljnega >eSjvna stanovanjskem bloku in na po-v 'er pomoči pri tehnični izvedbi volitev še obveznost, da bo v zvezni delovni akciji sodelovalo 5, v lokalnih pa 12 mladincev, da bodo ustanovili strelsko družino in fizkulturno društvo ter priredili več izletov in kulturnih prireditev. Štafete na kolesih in konjih so iz raznih krajev prinesle pozdrave zboru zadružne mladine. Po živahni razpravi je bila za svoje uspehe nagrajena mladina državnega posestva Plač, Sv Lenarta, mladina kmečkih obdelovalnih zadrug Jerenitia, Zamar-kova, Sp Kungota ter mladina vinarske in sadjarske šole v Svečini Več drugih aktivov je bilo pohvaljenih 19 najboljših mladincev je bilo za svoje požrtvovalno delo na socialističnem sektorju kmetijstva proglašeno za udarnike. Dopoldanskemu svečanemu delu proslave zadružnega dneva so sledile konjske dirke pester kulturni spbred. ki so ga izvedle najboljše mladinske In pionirske skupine okraja, nato pa je bila zabava. reševanju naše politike na vasi. Sindikalne organizacije naj pomagajo pri ustanavljanju kmečkih obdelovalnih zadrug in zadružnih ekonomij, predvsem važno nalogo pa bodo imele pri novem načinu odkupa, ki se že pripravlja. Tu bo treba še več množičnega in političnega dela in prepričevanja, okrepiti bo treba še bolj povezavo industrije s kmetijstvom, ker stanuje še precejšnje število delavstva na vasi, ter skrbeti za okrepitev socialističnega sektorja v kmetijstvu. Samo na ta način bomo dosegli boljšo prehrano delavcev, industrija pa bo lahko dajala kmetijstvu več industrijskih proizvodov.« Tako mi je tovariš predsednik iz vrste nalog, ki jih imajo sindikalne organizacije v letošnjem letu, izluščil tri najvažnejše probleme. —dp— Kandidat Rudolf Janko med volivci Včeraj zvečer je na velikem predvolivnem zborovanju v Mengšu govoril kandidat kamniškega okraja Janko Rudolf. Zbralo se je veliko število prebivalstva, ki je njegov govor navdušeno spremljalo. Z zborovanja so poslali resolucijo CK KPS. DR. MARIJAN BRECELJ V ZADVORU V četrtek zvečer je govoril na predvolivnem zborovanju v Zadvoru podpredsednik vlade dr. Marijan Brecelj. Veliko število volivcev KLO Dobrunje je prisrčno pozdravilo svojega kandidata. Tovariš dr. Brecelj ]e v svojem govoru prikazal velike uspeh« naše nove države pod vodstvom KPJ in tovariša Tita ter poudaril, da gonja in laži informbirojev-skih držav niso omajale borbenega duha delavskega razreda. Besede tovariš« dr. Breclja 60 volivci pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. V diskusiji so poudarili, da bodo na dan volitev glasovali za tiste ljudi, ki so uas vodili pravilno v borbi in ki pravilno vodijo danes našo državo in niso krenili s poti marksizma-leninizma. 0. H. V ZAGORJU BODO DANES TEKMOVALI Zagorski rudarji se z delovnimi uspehi pripravljajo na predstoječe volitve. Proizvodna brigada štev. 215 je pozvala na štiridnevno tekmovanje vse proizvodne brigade v premogovniku. S temi kratkoročnimi tekmovanji bodo nadaljevali do dneva volitev. Danes bodo v rudniku organizirali posebno tekmovanje za visoko delovno storilnost v čast volitev. Tekmovale bodo tri proizvodne brigade v Podstrani in ena v Kotredežu. Podobno tekmovanje pripravljajo tudi za nedeljo, 19. t. m. Glavni namen tega tekmovanja je izpolnitev četrtletnega proizvodnega plana. Sindikalna podružnica strojnega obrata je organizirala posebno ekipe, ki bodo v prostem času odhajale v okoliške vasi in popravljale v obdelovalnih zadrugah in na ekonomijah orodje, stroje, naprave itd. I. H. Predvolivne obveznosti v okraju Celje-okolica V okraju Celje-okolica so številne frontne organizacije sprejele predvolivne obveznosti. V Nori Cerkvi so sklenili, da bodo do volitev pospravili vse ruševine v območju KLO, v št. Lovrencu pri Preboldu pa so se zavezali, da bodo zgradili cesto. tM Hi*'d 8 ^rou^n n* 861,10 velikanski delovni kolektiv, marveč tudi šola za vzgojo naših ljudi v socialističen« ®uhu. V tej veliki šoli je sleherni dan vedno več zelo sposobnih in zavednih ljudi, ki lahko prenesejo i Je 2nanje tudi na tiste, ki so še izven Fronte, morda tudi v Fronti, toda so še premalo aktivni. Treba je, 'H m — *--------- > —• —— —' (------------ —-- •* ilvjv. *®vedamo, da moramo samo z lastnimi silami, ne da bi čakali na kako posebno pomoč od kogar koli, ‘i svoje določene naloge. Zavedati se moramo, da je to stvarnost, kateri se ne moremo izogniti!« T1 T O Tovariš Janez Senovo, 11. marca. Nocoj je govoril na svečani proslavi 8. marca v dvorani gimnazije na Senovem tov. Janez Hribar, član CK KPS in predsednik oblastnega odbora za ljubljansko oblast. Več kakor 400 rudarjev in prebivalcev Senovega je kandidata krSkega okraja prisrčno pozdravilo. Zborovanje je začel tov. Emil Salmič, tajnik sindikata 6enovskih rudarjev. V strnjenem govoru je nato tovariš Janez Hribar prikazal ogromne napora našega delovnega ljudstva, ki je z neomajno odločnostjo v preteklih letih zgradilo trdne temelje 6 voj ega političnega življenja in gospodarsko neodvisnost. — Poudaril je pomen sodelovanja žena v naši veličastni borbi za socializem, .nato Hribar, kandidat krškega okraja je govoril na Senovem pa je nakazal uspehe štiriletnega dela dosedanje Ljudske skupščine. Vse, kar smo doslej ustvarili, je sad žuljavih rok milijonov naših delovnih ljudi. Nato je govoril o tekočih gospodarskih problemih in nenehni borbi za petletni plan in nadaljnje utrjevanje enotnosti na&ih narodov. Podčftal je pomen sedanjih volitev, ki bodo nor dokaz, da gremo v izgradnji socializma odločno naprej. Volivci so govor tov. Janeza Hribarja toplo pozdravili Sledil je kulturni spored, ki ob času poročanja še traja. Vrbnjani so se odločili Pazljivo slede Vrbnjani vestem, da si kmetje po Sloveniji ustanavljajo zadruge. Ze dve leti so ukvarjajo z mislijo: kaj, ko bi tudi pri nas ustanovili zadrugo? Lanske pomladi je bilo že vse domenjeno, da ustanovijo v Žirovnici zadrugo in sezidajo zadružni dom. Že parcelo so' izbrali in načrte, pa so večji kmetje napeli vse sile in razbili te dobre namene. Pred nekaj dnevi pa 60 imeli v Zabreznici predvolivno zborovanje. »Kako je z zadrug®?« je vprašala Fajdigova iz Vrbe. »Ustanovili jo bomo in tudi zadružni dom bomo letos zidali,« je rekel predsednik krajevnega ljudskega odbora. Porabil je ugodno priliko in dodal: »Nekateri kmetje pravijo, da bodo v zadrugi manj pridelali in da bo lakota. Poglejte zadrugo v Prizrenju, na lha zemlje je pridelala 16.000 kg krompirja, čeprav zemlja ni najugodnejša za to, samostojni kmetje pa le lO.OOOkg. Kje se torej lahko več pridela? Drugi spet pravijo, da bodo visoki davki uničili kmeta. Na okraju sem dobil podatke, da so kmetje jeseniškega okraja leta 1989 prodali 2300 prašičev. Pri odkupih leta 1947 so dali kmetje v vsem okraju samo štiri prašiče, lani pa 1000. Zakaj so leta 1939 prodali toliko prašičev, čeravno so imeli kmetje lani več prašičev kakor pred vojno? Da so plačali davke, kdaj 60 bili torej večji davki? Še nekaj bi omenil v zvezi z zadrugo. V našem okraju morimo prehraniti 22.000 delavcev. Vsak mesec porabijo 540.000 kg moke. Vsi kmetje iz .okraja pa so lani oddali 230.000 kg belih žitaric, s to hrano bi delavce prehranili komaj pol meseca. Podobno je z ostalimi pridelki. V zadrugi bomo zaradi skupnega i in načrtnega dela i manj delovnimi moč- i mi več pridelali, zato bomo tudi sami l bolje živeli.« »Kdaj smo bili ml že za zadrugo! V Vrbi smo štirje kmetje, ki bi šli takoj v zadrugo, pa še Dolžan iz Zabreznice bi vstopil,« je rekla Fajdigova. Čudno, ko sem se prej na vasi razgovarjal s kmeti, so trdili, da nobeden noče vstopiti v zadrugo in da kmetje pobegnejo s sestankov, brž ko kdo omeni zadrugo. To drži, toda pobegnejo samo tisti kmetje, ki v zadrugi vidijo konec njih veljaštvu in izkoriščanju revnejših kmetov. Ostali kmetje pa mnogo razpravljajo o zadrugi in Vrbnjani so sklenili, da bodo zastavili vse sile, da bodo še pred volitvami ustanovili zadrugo, če ostali ne bodo hoteli, bodo pa Vrbnjani prvi. Na zborovanju so sklenili tudi napovedati tekmovanje krajevnemu ljudskemu odboru Begunje, in sicer: v katerem krajevnem ljudskem odboru bodo v tem mesecu posekali in spravili v dolino več lesa, kje bodo za to delo pridobili več ljudi in kje bodo boljši volivni rezultati. J. L. Na predvolivnem zborovanju na Viču je govoril tovariš MALE2IČ MATIJA Na predvolivnem zborovanju za teren Glince in okoliške terene, ki je bilo v petek, 10. t m. ob 20 uri, je govoril kandidat II. volivnega okraja Ljubljane tov. Maležič Matija predsednik MLO Ljubljane Mladinsko dvorano na Viču so volivci napolnili do zadnjega prostora. Tov. Ma-lefič je v svojem govoru orisal stanje v naši državi, današnje težave in zapreke, ki jih mora naše delovno ljudstvo pri graditvi socializma prebroditi. Prikazal je velike uspehe, ki so jih v štirih letih svobode dosegli naši delovni ljudje. Agilnost AFŽ organizacije na Vrhniki Za leto 1950 čaka na Vrhniki množične organizacije veliko delo, in sicer dograditev fizkulturnega stadiona na Vrhniki, ki bo eden najlepših v Sloveniji. Stadion s fizkulturnim domom, kopališčem, čolnarno itd. bo zahteval precejšnjo število prostovoljnih ur. Na množičnih sestankih se je med prvimi obvezala JA V okraju Gornja Radgona se je vključilo 52 frontovcev v frontno gozdarsko brigado V okraju Gornja Radgona uspešno napreduje predvolivno tekmovanje. Pred dnevi se j« 52 frontovcev vključilo v frontno gozdarsko brigado in bodo delali tri tedne v gozdnem gospodarstvu Dravograd. V OF organizacijo so vključili 147 novih članov. Številne frontne organizacije so si napovedale medsebojno tekmovanje. V tovarnah okraja Gornja Radgona tekmujejo delavci predvsem za izpolnitev plana prvega tromesečja. Delovni kolektiv državnega posestva v Kapeli je sklenil, da bo v prostem času pripravil 2000 cepljenih sadik vinske trte, ki jih bodo nudili socialističnemu sektorju. V Velki so sklenili, da bodo pred volitvami ustanovili obdelovalno zadrugo, za katero so pridobili že 12 kmetov s 60 ha zemlje. D !■'«« r med republiško ljudsko \ j*®0 in njenim prezidijem ter pra-*ma !iudska skupščina do Šrot? V P°l?ledu njegove postavitve in povsem enake onim, ki jih ^ij»' T6,Zna Ljudska skupščina do Pre-i*i..Ju<1eke skupščine FLRJ. Tudi re- ffAjSA D It Ž A V \ A PREDITE Y Prezidii Ljudske skupščine ljudske republike Prezidij je namreč organ re-of„6 ljudske skupščine, ki je vrhov* ,7»® državne oblasti v ljudski re-Prezidij le Izvoljen po ljudski 1 *a ves čas njenega delovanja, Sto11, tl0v' prezidij, Prezidij Ljudske y°Ver^Sin *n 6'cer 80. Prezidij ljudske (j?vic6 k ljudske republike ima enake i,lli u v zveznem merilu zvezni Pre-* «6 I, . dejansko je to šef države, zlasti v tem, da daje po- !,*' Pre,|V.Pr{>Klaša republiške zakone J8 v jj~1i opravlja tudi določene na- nu 'iuDolina< pride danes na bratski obisk k sindikalnemu društvu »Prežihov Voranc« v GuStanj. — Zvečer bodo tržaški pevci priredili gostiteljem koncert, po katerem bo skupna zabava. Jutri bodo člani obeh društev obiskali Kotlje, Vorančev rojstni kraj in njegov grob. V nedeljo odpotujejo tržaški Slovenci v Maribor, kjer Bi bodo ogledali MTT, zvečer pa ee spot vrnejo v Trst. Pred volitvami v krajevne ljudske odbore v jugoslovanski coni STO 16. aprila bosta dve naši društvi oziroma njihove najboljše sekcije — obiskali te kraje. Tako bo 18. in 19. t. m. gostovala trboveljska godba n« pihala društva »Lojze Hoh-krauU v Izoli in Piranu. Harmonikami in folklorna skupina »Jožeta Moškriča< pa bodo imeli 1. aprila prireditev v Ankaranu, 2. aprila pa v Škofijah in Šmarjah. Člani ljubljanskega Radia bodo priredili veder večer 25. marca v Kopru, 26. v Marežigah in Portorožu, 0. in 10. aprila pa v Pučah ln Dekanih. Mali orkester Radia Ljubljana bo koncertiral 1. aprila v Piranu, 2. aprila pa v Novem gradu in Umagu. Nove knjige !n revijo Novi svet, št 2, leto V. Izdaja Društvo slovenskih književnikov, Ljubljana. Slovenski knjižni trg, št. 2, leto III. Izdaja Državna založba Slovenije, Ljubljana. Slavne godine. Narodne pjesme Iz narod-nooalobodllačkog rata i borbe za eo-cializam, »SvjetlosU, Sarajevo 1949. h'aior Vladimir- Pjesme. Mala biblioteka 21/22. »SvjetlosU, Sarajevo 1949. Radoševii, ing. Petar: Napredno obradji-vanje zemljišla. Popularna poljopri-vredna biblioteka 10. »Svjetlost«, Sarajevo 1949. Kulturni iivol, št. 1. Leto II. Organ Zveze kultumoprosvetnih društev Srbije, Beograd. Za 188 odstofhov so povišali storilnost z doma izdelanim sir o f etn delala avtomatski dvojni Čelilnik, k dvakrat večjo zmogljivost ka stroji. Izkazalo se Jo, da e tem stroj povečajo kakovost izdelave in stop™* za 188%. Prav povečanje storilnost' goča, da za izvoz namenjen les 0(5 , , dovolj hitro pred odpošiljatvijo. L* , način dela je bilo treba 48 ur dela P kvalificiranih delavcev, z novim pa po 7 ur kvalificiranih in nekvi“ve ranih delavcev. Režijski stroški izd® se znižajo v tej fazi za 69%. Komar in Ravnik sta se zavezala. “ bosta letos izdelala še štiri takšne fit V S temi stroji bodo prihranili na leto P bliino 400.000 din. VELIKO POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI BEOGRAJSKIH OPEKAH Opekarniška industrija v Beogradu^® je dobro pripravila na novo sezono-hodnji mesec bo začela obratovati nova opekarna na Višnjici; njena zirJ ljivost bo znašala nad 9.5 milijona * kov na leto. Letos bo v Beogradu o tovalo 24 opekarn. V beograjskih opekarnah bodo 1« ° uporabljali nove opekarniške stroje mačega izdelka; zmogljivost novih s jev je po 24.000 do 30.000 zidakov dan, medtem ko ročna izdelava zn največ po 3000 opek. Usmerili so se pr ^ vsem na Izdelavo votlih zidakov, *> J vedno bolj uporabljajo za opečne zKl° in stropove. Les na območju blejskega lesnoindustrijskega gospodarstva spada po svoji naravni kakovosti med najboljše blago; prav nič ne zaostaja za najboljšim lesom severnih evropskih držav. Na svetovnem trgu pa ima veliko vlogo tudi kakovostna izdelava lesa. Tega se dobro zaveda delovni kolektiv lesnoindustrijskega podjetja na Bledu, 2e prejšnja leta je dosegel precej lepe uspohe pri prizadevanjih, da bi dajal čim boljše izdelke. Ta naloga je bila težavna zaradi zastarelih obratov in slabih strojnih naprav. S tehničnimi izboljšavami so precej pripomogli Bilo pa je še treba zamenjati stare stroje, da bi se izboljšala kakovost rezanega leea, toda zaradi informbirojev-skih ovir niso mogli dobiti strojev. Kljub vsem težavam so v zadnjem času dosegli zelo lepe uspehe pri izboljšanju kakovosti izdelave lesa. Prvi ukrep je bil, da so ves žagani les za i2voz očelili tik pred odpošiljatvijo. Po starem načinu 60 prejšnje čase ves žagani les že takoj na žagi pričelili na določene dolžine, nakar so ga poslali v sušilnico za umetno sušenje, Le« je zaradi daljšega sušenja izgubil prvotno barvo, čelna stran Je potemnela, poleti pa Je les pokal. Izvorno blago pa mora biti čim lepše, čelna etran gladka In bela. Zato je tako pomembno, da le« čeli jo tik pred izvozom. Strojev, da bi mogli lea hitreje Celiti, alemo Imeli. Zato sta racionalizator Anton Komar in mehanik Ivan Ravnik lz- Liadslvo razhrinltuje špekulante na množičnih sestanki"1 Odkup zaostankov Je v polnem razmahu. Večina kmetov vozi pridelke na odkupne postaje, medtem ko »e špekulanti izgovarjajo, češ da nimajo več pridelkov itd Ljudje, predvsem mali kmetje, na množičnih sestankih razkrinkujejo špekulante. Tako so kmetje v Stranski vasd pri Dobravi zahtevali, da mora kmet Ivan Križlšndk oddati vse, kar mu Je bilo pred-pisano;Križi5nlk doelej »ploh ni Izpolnjeval nobenih predpisov o obvezni oddaji. Prano Kiastelio Jo velik kmet v KL0 Zg. Jablanica. Pri njem so ugotovili 1 ha utajenih posevkov, imel Je mnogo zaostankov pri oddaji, medtem ko mleka sploh ni oddajal. V istem kraju je tudi kmet Alojzij Strah, ki ni hotel oddati zaostankov. Oba sta se zagovarjala, da nimata nič, pozneje pa so delavci iz bližnje tovarne na svojo pobudo preiskali kmetiji in našli pri prvem še okrog 1000 kg krompirja, nekaj žita in drugih idol' kov; pri Strahu pa so našli poleg 10°° krompirja tudi 61 kg masti, skrite v se .• Kako malomaren odnos imajo v tej va^j nam kaže ta primer: po planu bi m0 oddati 11.000 kg krompirja (kar je P malo, ker imajo okrog 140 ha orne 1 lje), oddali pa so samo 9000 kg in P t vijo, da nimajo več. Kako je ta obveizn nizka, pokaže primer posestnice Než® jer iz Blatne Brezovice, ki ima 5 ba 0 zemlje in Je oddala 12.000 kg, v KL° L lo, kjer Je bila vas med vojno pa so tudi oddali nad 90.000 kg. . „ KLO ee morajo zavedati, da je 0 ^ zaostankov predvsem njihova nalog®'/T magati pa Jim morajo frontna in s’f‘rjj. na organizacija teT okrajni Vsa vprašanja o odkupu je treba rese M na množičnih sestankih. Plan za odkup sončnic v Sloveniji presežen Plan za odkup sončnic Je t okviru ljudske republike Slovenije presežen. Izmed 80 okrajev jih enajst okrajev ni doseglo plana, zato pa eo v drugih okrajih odkupili tem več. Med vsemi okraji Je bil najbolJSd celjeko-okoliškl. Zato je prejel nagrado. Plan je presegel za 108%. Odkuipill so 34 vagonov sončničnega semena. Drugo nagrado je prejel murskosoboški okraj, kjer so plan presegli za 51%. Odkupili so 9 vagonov sončnic več kakor predlanskim. Tretjo nagrado je prejel gori-ški okraj, kjer so odkupni plan presegli za 4%, To je vsekakor lep uspeh, zakaj poprej sončnic na Primorskem niso pridelovali. Uspešno so pridelovali sončnice tudi v drugih primorskih okrajih. Zadovoljivo eo izpolnili odkupno nalogo še okraji: ljubljanska okolica, kamniški, jeseniški, grosupeljski, trebanjski, črnomaljski, celjski, šoštanjski, idrijski, mariborski, ljutomerski, dravograjski, ptujski in radgonski. Zaradi tega, da nekateri okraji niso Izpolnili odkupnega plana, čeprav bi ga mogli, smo izgubili okrog 500 ton sončničnega semena. Tako bi mogla dovolj sončnic pridelati in odkupiti lendavski in poljčanski okraj, kjer je pridelovanje tega pridelka tradicija. V gospodarskem lelu 1949/60 je bila oddaja oljnic za pridelovalce zelo ugodna. Pridelovalci so se prepričali, kako zelo koristno Je pridelovanje sončnic in buč tudi zaradi olja, ne le za živinsko krmo. kakor so poprej mislili v nekaterih okrajih. Zdaj je čas, da pridelovalci mislijo najresneje na letošnje izpolnjevanje kmetijskega proizvodnega plana ter da je treba nujno izpolniti plan za predelovanje oljnic. Buče in sonč- nice je mogoče pridelovati med k' pirjem ln koruzo in tako še bolj rfl nalno izkoristiti zemljo. LANI ZA 90.000, LETOS ZA 1 LJUDI NOVIH STANOVANJ Doslej so znašale investicije za ,ejo stanovanjske hiše: prvo plansko 4,5 milijard, predlanskim 6,1 m',ixPne In lani 7 milijard din. Letos so ^ig«, še večje investicije za stanovanjske ^ tako da bo stanovanja dobilo okr°S. ^i) tisoč ljudi. Lani so zgradili stanova11' hiš za okrog 90.000 stanovalcev. b)j| Samo v LR Ilrvatski so lani P^’ *aji 11.000 stanovanj. V tej zimi so 1(0 gradbena dela pri 2000 hišah. (,o Med Izpolnitvijo petletnega P,flnv1nj. Beograd pridobil 25.000 novih fitanl>|nrt). Doslej so opravil! že zelo veliko na Upoštevati je treba, da je bilo med j. v Beogradu razdejanih 30% s'ant>ne tt ^remljal hokejlate v London. Prošnja je hlU vložena Aele pred štirimi *t?T,0CKHOLM — Med Švedsko ln Kanado d’ JU odigrani dve tekmi v hokeju na le. (:} jrvi dan so zmagali Svedl a 5:3 (1:0, |0>(I drugi dan pa Kanadčani a 6:0. V Wembley Krapire Pooiu se ih^Salo svetovno prveuatvo v umetnem V parih ata postala prvaka Mi-••J*.1* ,ln Karol Kranedy (UŠAJ. med pO-tHM**0lkl je zmagal Richard Button (U8A), (C&. »oeametnlcoml pa Alenka Vrsanova YOKK — Avstralski plavalec John ♦vJIJJaall je zadnje dni postavil dva nova » rekorda. 220 yardov je preplaval c4Rdifp'°-40 yftrdnv pa v 4:85^ DOMA.ČE VKSTI Alfred Nciitold v Zagrebu. MoiuiAer bra- tlijskega nogomotneKa kluba »Amerika« Alfred Neutttld, ki se te dni mudi v Jutro, slavljl. je Izrazil Seljo brazilskih nogometašev. da bi gostovali v Jugoslaviji. Ogle- dal at j« tudi del prvenstvenih tekem,_ in to Metalao : Budu&nost v neogro ‘ namo i Partizan ▼ Zagrebu. Tekma v Beo- FF — V kvalifikacijski tekmi za nogometno prvenstvo sta Walles «rna Irska igrala neodlofteno 0:0. V *>lo>vV.rna Irska igrala neodločeno 0:0. V »n ,0r*tanskem kvaliflkncljskem tekmova. •* v** veflno vodita Anglija ln Škotska, tl “nata pomerili 1J. aprila v Glasgowu. Ei gradu Neufeldv ni ugajala, o areianju Dinamo : Partizan pa je Izjavil, da mu je bila všei zlasti po borbenosti ln tempu. Ugajali so mil naslednji Ijrralcli ClzarlS, Horvat, W8lfl, Oolta, Petrovlfi In JovauovIŠ. Mednarodni naatopl naAlh nogometnAev. Nogometna reprezentanoa Zagreba bo v maju Igrala a Parizom, junija ali avguata p« a« bo »ostala z reprezentanco Dunaja. 2eleznliar (LJ) i Oranlzlja (LJ) 818. V potek je bil v Mladinski dvorani boksarski dvoboj med omenjanima nasprotnikoma, ki »e je po lepih borbah konflal neodločeno. Zagreb : Beograd 9:7. V Zagrebu ja bil v dvorani Velesejma v petek medmestni boksarski dvoboj med Zagrebom Iti Beogradom. Odločitev je padla lele v zadnji borbi, ko je Krleža z zmago nad MlSovlSem prl-neeol roprezantanol Zagreba dve toAkl ln a tem nepričakovano zmago Takoj po prihodu 60 si ogledale progo, na kateri Wlo v ponedeljek tekmovale v smuku. Objavljamo nekatere najdaljše skoke nažih in norvefikih tekmovalcev. Klančnik Je dobil najviijo oceno, In sicer 17 točk. Skakal je v Izredno lepem slogu. Vreme je bilo sončno, 6neg pa je bil iužen. Klančnik je skočil dvakrat 66 m, 'inžgar 60, Adlešlč 65, Avsenek 61, Ro Sij 68, Zidar 63, Gašperšič 62, Langus , Zalokar 65, Razboršek 69, Haakonsen 63 ln Kronvold ki je dosegel najdaljši skok 69 m. Zvečer bo v domu »Staneta Rozmana« v Ooadu- Martuljku »večana otvoritev Planiškega tedna. Od italijanskih tekmovalcev so prispeli: De Lorenzi Carlo, Bruno Dacol, Pennacchlo Pietro in Trivella Aldo. NAMIZNO-TENIŠKI TURNIR V LONDONU Par Haranpozo-Dollnar se Je plasiral v finale London, 11- marca. Naš par Haxan-gozo-Dolinar je zmagal v polfinalu nad večkratnima svetovnima prvakoma Bergmanom In Bornom (^nglija) ln se plasiral v finale turnirja. Zmaga je bila dosežena « 3:1 (21:19, 21 >18, 11: 21 in 21:19), Naža tekmovalca »ta igrala zelo ostro in napadalno, taiko da sta bila »votovn* prvaka pdalljena k obrambni Igri. Tekem v doublu «e fe udeležilo okrog 9000^ gledalcev. V finalni igri, kj bo noooij, bosta naža igralca igrala i Hairringtlonom ln Pridgem. V Londonu a* ob udeleibl U driav nar daJjuje mednarodni namlanotanlžki turnir. Jugoftlovan Harjmg07ao j« v drugem kolonu Izgubil proti Vamerju (Anglija) s 8:1 Do-linar pa je premagaj Eiisana (Anglija) 8:1. V tretjem fcolu pa Ajnerlkoaoa Brachleya 8:0 in se tako plaairal med prvo ieatnaj- Frontovci odhajalo gradit Moyo Gorico ■ZUf i »► w Idrija, ll. marca. V ponedeljek popoldne je odšla iz Idrije brigada fron-tovcev, ki bo na čast volitev gradila Novo Gorico. Frontovoi iz vasi Vojsko so pred odhodom sklenili, da se imenuje njihova brigada »Partizan«. 2e na predvolivnem zborovanju so sklenili. da bodo formirali brigado s 85 ljudmi, a eo to Število presegli. Napovedali so tudi tekmovanje vsem KLO v okraju, kdo bo vključil največ ljudi v ‘trontne brigade. -V Špekulant in ljudski škodljivec pred sodiščem Pred okrotnlm sodUiem je da prot „ __ Bi,. . . Jal odgovor sa svojo verlinllke posle in protlljudsko‘-delovanje Onldlc.i Karel, blvSl gostjlnijar ln mesar U IioljaSke ulice v Ljubljani. Moi velikih tpekulantsklh sposobnosti, ki la zajel a prekupčevanjem le v itarl Jugoslaviji, nadaljeval s posebno vnemo v dobi vojne, se tudi po osvoboditvi ni mislil sprijazniti z dejstvom, da bl opustil tako doblokanosne posle. Prav mastne zaslužke je Imel od prodaje M harmonik, ki jih Je nakupil tik pred osvoboditvijo, ko Je bil zaposlen na »prisilnem delu« v Postojni. Prav aa malo se Je zdelo obtoiencu, ko je bil aaradl tega aedaj stavljen na zatotno klop, fiei da je vendar »d tega ia plaial vojni dobiček. — Droga stran njegovo dejavnosti Je bila v tem, da Je pri »Odpadu« ln »SlovsniJo-avto« nakupoval rasna dale, stare gume ln ara&niee, raaen tega pa ja Imel mrežo dobaviteljev ogrodij za v »sove — r Zagrebu salo nakaga cigana — la katerih M mu potem kovači sestavljali gami vosov«, ki lih le prodajal a dobičkom od II do ».m din. Izkoristil je tudi okol-nost, ko Je podjetje Litostroj iskalo opremo za lastno prevozništvo ter se Je takoj ponudil za prodajalca treh takib voa. Bazen tega je posredoval prodajo draga opreme. Prav lep aailuiek pa ja Imel pri tem podjetju a pro- ŠAHOVSKI TURNIR V MAR DEL PLATI Buenos Aires, ll, marca. Začel se je šahovski turnir v Mar del Plati. Vsi trije naii igralci so Igrali neodločeno! GligoriS Broti Pilolku, Trifunovič proti Brazilcu efreitasu in Piro proti Pedro Martinu. Kratke vesti Na propagandnem .turnirju v Skopijo vodi po XIV. kolu Se vedno Janolevlfi z U ln pol toSkamt. Slede: AvirovlS 10 ln pol, 8avl8, KaraklajH, PetrovlS ln Damjanovič 10, Božifi 9 (i), Maric 9, Gruber S ln pol. Niko-lovskl 6 in pol, Kukinskl 5 Itd. Orugokategornlk Ing, Volk je odigral v Tolminu simultanko s 24 igralci Jugoslovanske armade. Po triurni borbi .je 18 partij dobil ln fi izgubil. ftabovsko društvo »Triglav« je v okviru tekmovanja a 8K »Krimom« organiziralo konaultacijsko partijo mfcd dvema skupinama. Bole barve so zaatopall Hren, Kozina, Bajc T. in Boblek, 8m» pa Ko8«var, Grosek in Neubauer. Partija se je po fttiriuroi zanimivi igri konftala neodloCeno. Ob 8. marcu — mednarodnem dnevu lena — je odigral prvokategornik LJuban OmladiS Simultanko * 18 Slanicami ljubljanskih sindikalnih podruinlc z rezultatom 18 :2. Remizirale goi Korhan Manca. Bajc Tonfika, Fink Jota In Puc Milka. Prireditev je bila ▼ rdefiem kotiSku ministrstva za lokalni promet. Mojster Htojan Pne Je v nedeljo odigral simultanko proti 41) Slanom Šahovskega flnj-Itva »Stojan Puc* na novomeSkl gimnaziji. V treh urab je mojster dobil 29, remiziral 1» ln Izgubil eno partijo. Dobil Je Zabukovec Ivan, remizirali pa mladinki Kocjan ln Na- Notfometn« tekma mladinske lige Slovenije Danes ob 10,15 uri na l£rU£u Krima (Rakovnik) RUDAR (Trbovlje) s KRIM (Ljubljana) Predtekma ob 9,15 url glii, mladinci Leakovec, Becelj, IkerlJ, Dokli Japelj, JenJco in Sila in prof. Dobovšek. Mojster Stojan Puc ja mladincem poklonil knjigo Soškega mojstra Paehmeaai Teorija modernega šaha. Na tlnalnera moštvenem sindikalnem prvenstvu Celja j« stanje po 6. kolu naslednje: Cinkarna 23, Solnica 22, Beton Sl ln pol, Šmajlarna II. 16 ln pol, Oblačilna 14, Emajloma I. U, Tovarna tebtnlo 13 ln pol. Železniška postaja 1S, Obrtne delavnice 9 ln pol. Clanl Šahovske sekcije pri direkciji za vzdrževanje proga iz St. Petra na Krasu so premagali San Iste ls Sežane t rezultatom 8:4. V Bevervijkn so odigrali mednarodni Iv hovski turnir na katerem je zmagal Donner s 7 toAkami pred dr. Euwejem ln Bossollmo-jem s 8. slede: Ootlever 5*7». van Scheltlnga 5, van Seters 4‘/i, Hennerke 4 itd. Zmaga 22 letnega Holandca Donnerja Je presoue-Senje. v telefoskem Šahovskem dvoboju na U deskah med reprezentancama Argentine ln Španije so bili Španci poraženi z visokim rezultatom 18:2. Na prvi deski Je Najdort premagal Rlca, na drugi Bolbochan Medino na troljl na Gulmard Pereza, Založba Un 1‘assant Chcs Publ lcationt« v Londonu Je izdala knjigo o turnirjih v Sonthseu 1949 in Hastlngu 1948-49. Na prvem turnirju je zmagal Rossoltmo, na drugetb Szabo V i_______ Francijo" ln Belgiji konSan, so zmagal! 62:53. Na turnirju ta prvenstvo Variave za leto 1949, ki je bil prea kratkim konSan. .Jo zmagal Lltmanowicz z 8H toSkaml od IT mof,-nlh. Sledijo Szpatansk! 8. Grynfeld, Gzanov- dopisnem dvoboju na 120 deskah med ■-Vi. ki Je bil pred kratkim konSan, so zmagali Francozi s tesnim Izidom ln Se nekateri močnejši poljski z 814 toskaml od if edljo Szpatansk! 8. Grynfeld, Gzr skl itd. Na turnirju niso Igrali Plater. Pyt- lalcowski ’ * ‘ ‘ ............... mojstri.. Na prvenstvu Bolgarije za leto 1949 Je med 18 udeleženci zmagal Dimitrov s 13'/i toSkaml, J I aa ar Zsložhs L*Italla Scacchlsttra Je ladala knjigo: »Strategla dl Avanpostl«, ki jo je spisal znani šahovski mojster Kstebnp Canal. Dvoboj Poljaka—Holandija na 8 deskah se je konSal s zmago Poljakov s 4:2. Holandsko moštvo Ja nastopilo oslabljeno, Dvokrolnl Šahovski dvohoj Poljska— Švedska na 9 deskah so odloilll Poljaki v svojo korist ■ 10:8. ftvedl ao nastopili brez svojih najboljših igralcev. dalo d Ul SO.Iti Pri dveh parov konj, pri katerih je aaslu-W din. obtožencu, U se je pogosto hvalil, kako prlnala »okoli« ljudsko ohlaat in da mu ne morejo do živega, so našli moralne ln materialne pomoti razni sumljivi elementi, ki jih ja zasledovala naša oblaat. Tako Je vztrajno skrival špekulanta ln bivšega me- sarja ter gostilničarja Putriha Antona, ki jo pobegnil NM, ko ga Je iakala zaradi nastopa kazni. A ne samo tol Povezal ga Je tudi i že obsojeno Šalej Marto, ženo bivšega mo-sarja v šlSkl — pobeglega Šalej Štefana, da bl skupaj pobegnila v Trst. Na glavni obravnavi je Salejeva povedala, da je bil Gnldlca tisti, ki Je njej vztrajno prigovarjal, naj pobegne, kor da nima drugega izhoda, ko pa ji bo oblaat premoženje zaplenila, njo pa zaprla. Seveda je Gnldlca pritiskal nanjo ne morda lt kokih humanih naglhov, da bl Ji pomagal za njenim možem, ampak Je pri tem zasledoval edini cilj, da bl se polaatll za neodgovarjajoio ceno njenega pohištva, konjske opreme ln mesarskih strojev. To Js deloma dosegel In ji na dan pobega Izročil zneaek St.tN Ji mesarske Ji Izstavil na račun, kot da S - znesek 5MM din, le mesarske stroje kupil od moža Šalej šte. Fana. Za tvoje škodljivo delovanje je bil kr.znovan na 1 let ln 4 mesece odvzema prostosti s prislinim delom, na Izgubo drž. pravic ia dobo 4 let ter na zaplembo vsega premoženja. — 8. M. Zgodal je aaielna pot kriminala koUa.1 18 letni Korelc Mirko, delavec v skladišču kurilnice glavne postaje Ljubija« na, ki se je moral te dni zagovarjati pred okrožnim sodiščem. 2e dalje časa Je opajal skladiščnik tega skladišča, da so mu zmanjkovali rasni predmeti, vendar pa sto« rilcu ni mogel priti na sled vse do novega leta, ko je naSel Korelea ikrltega v skladišču pod železniškimi plašči, kjer Je čakal trenutka, da rlpravljenlm ugodnega trenutka, da i ie pi . tathisklm^ plenom odide po Isti poti kot Je sa js pskaaa j . ______________________ vsaj delno razbremeniti, ko je navajal, da oženčeva moralna pokvarjenost ala tudi v tem. da Je skušal sebe prišel. Ulito! se je pokaži vsaj delno . c.u icuicuui, ivu jv umajm, ua ga je nagovarjal h tatvinam neki mladoletnik, čemur pa sodišče ni verjelo, posebno Se glede na to, ker je ukradel precej stvari uekemu svojemu sodelavcu ln že prej enkrat par gumijastih škornjev na škodo Splošne bolnišnice v Ljubljani. Obsojen Je bil na 2 leti ln J meseca odvzema prostosti s prisilnim deloiu. Kremžar Alojz. Šofer pri Min. za delo. Je neke nedelje jeseni vozil po Dalmatinovi ulici od Figovca proti Miklošičevi cesti v vinjenem stanju s pretirano brzlno ln ne da bl upošteval cestno prometnega znaka »Nlmal prednosti«, razen tega pa pred križiščem brzlno ni zmanjšal ln dajal zvoč-nlh signalov. V tem trenutku, ko se Je znašel Kremžar a svojim osebnim avtomobilom na sredini ceste, pa Je privozil po Miklošičevi cesti od Uniona drug osebni avto, ki Jo v težki situaciji, čeprav Je vozilo zavrl, zadel • prvlpi delom v desni blatnik Krcnitarjevego avtomobila. To je Imelo zb posledico, da Je Kremžarjevo vozilo zaneslo na bodnlk proti vogalu hISe, kjer Je sedela prt kupu časopisov prodajalka Tlrnncl Ana. Vozilo Jo Jo stisnilo ob stopnice ter strlo obe nogi. Razen tega pa Jo težko poškodbo odnesel tudi Erjavec Stefan ki Je prav tedaj kupoval časopis. Ob udaru sta obe vozili odnesli težjo poškodbe. Ul znašajo preko 20.(101) din. Za svojo brezvestno vožnjo, ki Jo Je zopet pripisat^ dejstrn. da Je lili šofer vinjen, ga je ljudsko sodišče obsodilo na 2 leti odvzema prostosti. — M. S. Trbovlje. — V KLO Čeče se te nekateri večji kmetje hoteli Izmakniti obvezni oddaji. Kmet Frane Žagar pa Je namesto mleka oddal maat, med katero Je namešal živinsko tol. Na teatanku vaščanov to Za- ‘ gnrja razkrinkali. Mast Je hlla itara le dve leti ln neužitna. Žagar te bo taradl Ipeku-lanstva zagovarjal pred ljudskim todllfiem. KRANJEC: 99 T0 naše Prekmurje Je padal meteor. L,111 nikak >vic<, kot misli naduiljlvi v?*o Kerempub. 2iva resnica Je. vrtli profesorji so vzeli stvar v t^6 in skušali prepričati dijake, da meto na?6 tnore ne more kar tako... i* 'Jlo na Prekmurje. Ni pravega vzro-j"aj ne? f«dk ’ spet P° 8VOJ® vr^ dijaki, ki se »politizirajo, eo se lokrat vendar •Hov “ 8 P0111^0 političnih logarit-»lj • *li po reakcionarno diferencialnem fjt^ttiačnostno Integralnem računu iz-da meteor leti proti zemlji. 1*^? v rezultatu se niso zedinili. Prvi so ^ ®u®ali, da se bo meteor razdelil na 1hj5.ele, katerih eden bo zadel Evropo, to vi Ameriko, tretji pa Rusijo. Drugi 4al Prtfili do sklepa, da bo celoten za-C naše Prekmurje. In seveda t njim Teli dsko oblast- <61 '^dnji so imeli prav. Meteor Je za-Prekmurje. In tako Prekmurja ni ftliV*n, da naši ljudje ne bodo prav tega o logaritmih, diferen-lah in integralih. Pa saj ni stvar v *tva’ n'»rveč v meteorjih. Naši dijaki eo ^*>nriijZn vaseh in 80 ®e '‘jsr'011® Je novica dohitela na terenu, ob -i6, dotlej biilo vse sicer zelo mirno, 80 se ljudje kratko zamislili, Sn> P« prestrašili in prebledeli. Moji "br«!.0.**1' bodo sicer rekli, da spet »lUrift iem Ib celo blatim naše Prek- Goroie srce« bo v torek 14. maroa. V posameznih vlogah bodo nastopili: trgovca bo igral Janez Cesar, njegovo ženo Matrjono Marija Nablooka izmenoma z Rušo Bojčevo, njegovo hči Parašo Ančka Levarjeva izmenoma s Tino Leonovo, pomočnika Narki-sa Aleksnndor Valič, pomočnika Gavrija Stane Cosntk. Vasjo šuštrlja Drago Makuc, hišnika Silana Pavlo Kovič, župana Grado-bojeva Stane Sever izmenoma z Lojzetom Potokarjem, policijskega narednika Sido-ranka Jože Zupan, stražnika Zigunova Milan Brezigar, meščana Aristarha Stane Potokar, bogatega podjetnika llllnova Edvard Gregorin, gospoda z dolgimi brkami Nace Šlmončič. prvega meščana Maka Furijan, drugega meščana Bojan Peček, tretjega meščana Marjan Dolinar, četrtega meščana Metod Kambič, posle Hlinova: Dušan Skedl. Maks Bajc, Marjan Benedičič, Boris Kralj, Souček Jurij. Režiser je Fran Žižek, sceno je postavil ’ arh. Eme6t Franz. Komedijo je prevedel Janko Moder. OPERA Nedelja, 12. ob 20: Hrlstlč: »Ohridska legenda*. Izven. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Mestni dom Nedelja, 12. marca ob 15: O. Zupančič: »Veronika Deseniška«, popoldanska predstava. Predprodaja vstopnlo danes od 10—13 pri blagajni v Mestnem domu in eno uro pred začetkom. LEVSTIKOVO LJUDSKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA IV. Nedelja. 12. marca ob 20: Ingolič: »Krapi«, komedija v t dejanjih. Režija Vetlneo Janko SINDIKALNO GLEDALIŠČE JESENICE Nedelja, 12. marca ob 19.80: B. Nuilčt »Gospa ministrica«. V naslovni vlogi gostuje tov. Metka Bučarjeva lz Ljubljane. Zveze i vlaki ugodne. SINDIKALNO GLEDALIŠČE SKUD »JOŽE SESKO« KOČEVJE Nedoija, 12 .marca ob 20: B. Nušič »Narodni poslanec«. Poslednjič. LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 17. ob 19.30: Krefti »Krajnski komedijanti«. (Petnajstič.) Sobota, 18. ob 19.30: Kreft: »Krajnski komedijanti«. (Šestnajsti*.) V vseh predstavah gostuj o operami pevka Zlata GJungjenao v vlogi Suzane Marraneel. Prodaja vstopnlo od torka do sobote dnevno od 16—18 ter v nodeljo eno uro pred pričetkom predstave. Reflektanti iz vrst abonmaja nai dvignejo vstopnice po sledečem redu: v torek 7,a I. abonma, v sredo za II. abonma, v četrtek za lil. abonma. PREDAVANJA- VSE DOBAVITELJE IJN KORISTNIKE obveščamo, da se je z 10. marcem združilo Podjetje za promet z lesom v Kamniku s Podjetjem za promet z lesom v Ljubljani. Vse poslovanje se prenese na Podjetje za promet z lesom v Ljubljani. Cankarjevo nabrežje 15, tel. 43-59. 1905 »Proinles«, Ljubljana. OBVESTILO VLAGATELJEM! Stavbna, konzumna in gostilničarska zadruga »Delavski dom« v Trbovljah v likvidaciji obvešča svoje vlagatelje hranilnih vlog In deležev, da izplačuje valorizirane vloge od 15. marca do 15. julija 1950 vsak delavnik od »—11 v pisarni likvidacijske komisije Loke 94. Vlagateljem se Izplača v gotovini samo na podlagi hranilne knjižice ln osebne legitimacije, kdor nima knjižico, je potrebna izvaja dveh verodostojnih prič. Stavbna, konzumna In gostilničarska zadruga Delavski dom v likvidaciji. SKLEPANJE POGODB Vse osnovne potrošnike obveščamo, da bomo pričeli s sklepanjem pogodb za II., III. ln IV. kvartal 1950 dno 18. marca 1950. 8klepanje se bo vršilo vsak delovni dan od 8—14 v provlzoriju, ki loži med Parmovo in Llkozarjevo ulico, telefon 24-65. Potrošniki naj prinesejo s seboj izvirna potrdila o dodelitvi kontingentov, specifikacije v 5 izvodih, bančne zveze prejemnikov blaga odpreipne dispozicije ln pooblastila za sklepanje pogodb. Brez teh podatkov pogodb ne bomo sklepali. Glavna direkcija zn promet z lesom v Ljubljani RAZPIS sa sprejem mladincev v zvezno Pomorsko-brodarsko modelarsko šolo v Splita Zvezni odbor Pomorsko-brodarske zvezo Jugoslavije bo sprejel 5. maja 1950 večje število mladincev v Zvezno pomorsko-bro-darsko modelarsko šolo v Splitu. Učna doba traja tri mesece. V tem cilju razpisuje zvezni odbor Po-morsko-brodorake zveze Jugoslavije sprejem mladinoev v Zvezno pomorsko-brodar-•ko modelarsko šolo v Splitu. Kandidati morajo odgovarjati naslednjim pogojem: 1. da niso mlajši od 17 let, 2. da imajo dobre politjčno-moralne kvalitete, 3. da Imajo najmanj 4 razrede srednje šole. 4. da so zdravstveno sposobni, Vsak kandidat mora napisati biografijo, v kateri mora navesti: I. priimek, očetovo ima ln ime, t. dan, meseo ln leto rojstva, t. mesto, okraj ln LR rojstva. 4. narodnost tn državljanstvo, 5. socialno poreklo, 6. šolske kvalifikacije. 7. sedanji poklic, 8. poklic staršev pred vojno ln dane«, 9. sodelovanje v ifOB, na kakšen način in kdaj, 10. kje se je nahajal v času okupacije ln kaj jo delal, II. odnos do vojne obveznosti, 13. alt je Imel koga od bližnjega sorodstva v neprijateljsklh formacijah. 13. ali Ima koga od bližnjega sorodstva v inozemstvu, kje ,ali Ima zvezo z njim, 14. ali se je udeleževal veliikh delovnih akci.1, katere, kdaj. ali je bil pohvaljen ali nagrajen na njih. 15. nil je član ali kandidat KP. ali član LMS ln od kdaj. odnosno ali jo član OF in sindikata in od kdaj, 16. ali je hil kaznovan od ljudske oblasti in zakaj, 17. točen naslov sedanjega bivališča. Lastnoročen podpis. Poleg toga se moTa poslatli a) karakteristika partijske ali mladinske organizacije, b) zdravniško spričevalo o fizični ln duševni sposobnosti. o) prepis zadnjega šolskega spričevala. Kandidnt.l morajo poslati prijave Najkasneje do 1. aprila 1950 na naslov: Pomorsko-brodarska zveza — Izvršni odbor Slovenije — Ljubljana. Celovška 23 (Cekinov grad). Potne stroške za prihod ln odhod krije Zvezni odbor pomorsko-brodarske zveize Jugoslavije. Učencem jo preskrbljeno brezplačno stanovanje in prehrana. V primeru, da bi bil učeneo odstranjen Iz šole po lastni krivdi, bo sam moral kriti vso stroške šolanja. Vsak učenec mora vzeti s seboi potrebno perilo in pribor za lzdržovanje higieno. Polog prošnje mora vsak kandidat priložiti od ustanove ali podjetja, v katerem dela, dn ga bo, v kolikor bo sprejet v šolo, razrešilo dolžnosti. V šoli se bodo kandidati usposobili za na-stavnlko modelarstva ln bodo po končanem Izpitu razporejeni po pomorsko-brodarskih organi zacljnli. Prošnje, kl ne bodo popolne, se ne bodo Jemale v obzir. Poleg v konkurzu navedenih dokumentov ni treba prilagati nobenih drugih. Zvezni odbor Pomorsko-brodarske zveze Jugoslavije poziva vse Pomorsko-brodarske organizacijo ln organizacije Ljudsko tehnike, da se angažirajo v pripravljanju mladincev za to šolo, a organizacije Ljudske mladine In zvozo sindikatov da omogočijo BijbolJSIm mladincem odhod v šolo. SeisTV©- Slušateljeni vs< h letnikov strojnega oddelka univerze v Ljubljani! Pričetek predavanj za vse letnike strojnega oddelka univerze v Ljubljani jo v ponedeljek dno 13. maroa 1950 po urniku, kl je objavljen tudi na oddolku. — I* pisarne »trojnega oddelka nniverze v Ljubljani. -KINO- CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA Zunanja trgovina in petletni plan je naslov predavanja, kl bo v sredo 15. marca ob 20 v Mali filharmonični dvorani na Kongresnem trgu. Predaval bo tov, dr. Boris Puc. O pomenu nafte v socialističnem gospodarstvu, nam bo predaval v petek 17. marca ob 20 v Mnll filharmonični dvorani tovariš Ing. Franc Premrl. Ker sta obe predavanji zelo zanimivi, vas vabimo k čim večji udeležbi. Kako preiskujejo zdravila s kemijskimi metodami? O tem bo govoril ob poskusih prof. Marjan Dorer na prihodnjem poljudno znanstvenem predavanju prirodoslovnega društva v torek 14. t. m. ob 20 v fl-alkalal predavalniai. Prihodnji torek pa bo govoril prof. dr. Peter Lenče o tem, kako preiskujejo zdravila s biološkimi metodami. Vstopnice dobite pri vratarju! 190* LJUBLJANA UNIONi Ameriški barvni glasbeni film »Nopoeabna pesem«. Predstave ob 15. 17. 19, in 21. — MOSKVA: Ameriški film »Njen obraz«. Hrvaški pregled I. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — SLOGA: Francoski film »Domovina«. Flakultura 9. Predstave ob 16, 18, 20 in 22. — TRIGLAV: Ameriški film »Vojna divjih mačk«, film. nov. 200. Predstavo ob 15.80, 17.30 in 19.30. - SISKA: Francoski film »Fantastična simfonija«, bos. mes. 24, Predstave ob 16. 18 ln 20. - LITOSTROJ: Ameriški film »Toper potuje«, Vode nam bodo pokorne. MARIBOR PARTIZAN: Jugoslov. film »Zgodba o tvornlcl«. Obzornik 40. — UDARNIK: Amer. film »Tarzan zmago- valec«, Pozdrav z meje. — POBREŽJE: Angleški film »Hamlet«, Pionir 8. CELJE METROPOL: Ameriški risani barv. flm »Gultvorjavo potovanje« Obzornik 89. — DOM: Angleški film »Brata«. Fiz. In šport 13. KAMNIK: Nemški film »Rudnik Jutranja zarja«, Dr. France PreSeron. JESENICE MESTNI: Ameriški film »Zimska zgodba«. Vode nam bodo pokorne. KRANJ SVOBODA: Italijanski film »Tatovi koles«, Obzornik 39. PTUJ: Jugoslov. film »Življenje le naše«, Pionir 5. DOMŽALE: Ameriški film »Zgubljeni dnevi«, Film. novosti 182. SEŽANA: Sovjetski baTvni film »Mlčurln«, Fizkultura 8. ŠOŠTANJ: Ameriški film »Zimska zgodba«, Kurontovanje. BLED: Francoski film »Po ljubezni« m«-sečnik JA 8. DNEVNE VESTI ; Društvo likovnih umetnikov _P ka-nmetnlško razstavo Pavlihove 1m?t|^ani«11 rlkature po krajih gorlSko obla**1-„ ( jo razstave je zbližati naše ljubil t^ .e jj panogo ter vzbuditi še večje zo»i®®“ tii-našo umetnost. Društvo bo Prl1^3, maro* stave po naslednjem razporodu: p ob 19 otvoritev razstave v Idriji. j^ijl bo odprta ves naslednji dan rl Danes ob enajstih bo Imel SKIJU trgu Vojko iz Ljubljane na MuBeJsK6^ tereffl komemoraoijo na grobu heroja P° nosi Ime. Vljudno vabljeni. hH.nl Mestno podjetje Labod v LJuolJ* ^ t vešča vso svoje stranke, da od *•> j-«ml*n? m. no bo sprejemalo predmetov v jfl04 čiščenje. , .. ... v 6»tr Slušateljem filozofske faknltetel ., is tek 16. marca gremo v Planico. žald: 80 din do ponedeljka do 10. ure »» jggl tiju fil. fak. - realka. Fiz. ref. —VESTI IZ MAHIBGR^ 8LOVENSKO NARODNO GLEDALI«®®^ Nedelja. 12. marca ob 10: MihaJkoV‘ j» selo sanje«. Zaključena Predstav LMS. — Ob 20: Smetana: »Prodsn* vesta« Izven. jhart Z dravniško dežurno službo v Opravlja od sobote 11. opoldne do P -rrjjjco, ka 13. marca do 8 zjutraj dr. Marij.# Gregorčičeva 4, tel. 25-55. Za -ojtsJ^ dom je treba javiti pri reševalni Koroška cesta 13, tel. 22,24. _ Dežurna lekarna v Mariboru:P^ jj. 12. marca: II. mestna lekarna. Gospo —:—suiMo- Poročila ob 8.15. 12.30, 15. 19, 22 la j* 8 Veder Jutranji spored — 9 Tako delajo — kandidati za poslance v “-^r skupščino — 9.30 Pol ure po p.nao* jev - 10 Zabavna glasba - 1°-® ,‘|Ti? skakalne tekmo na 80 metrski skakaj pol Planico — 12.40 Zabavna glasba -r ure za pionirje in cicibane: Bilo 3® “ jjJC pred 10 leti še, danes pa jo tako , tl želeli ste — poslušajtel — 15.80 0° ,eI)or podeželje: Politični pregled, Žvočnaj^ ^ taia i t življenja ln dela štirih vzornj-^jj, družnlkov, kandidatov za Zvezno no, Sadovnjaki kličejo, Pogovor o » Jjj. zakonu o socialnem zavarovanju, jelu nosti pri odkupu v gospodarske® fa. 1949-50, Velesila nafta, Beeoher Stow«l /JjJ. ča strica Toma. O razlikah med staro -• vadbo in novo telesno vzgojo, vmesjl, glasb, spored plošč — 18.80 Nokaj ekJ®0 A. Mozarta — 19.15 Zabaven večerni red — 20 Oddaja o zamejstvu — lotnkl iz modernih oper — 21 Flzkiw? poročila — 21.10 Plesna ln zabavna » — 22.15 Veder nočni koncert. Poslušalce obveščamo, da bomo v no jj 12. t. m. ob 10.80 dopoldne Prmiai» 80-Planlco mednarodne skakalne tekm« motrski skakalnici. .OGLASI- ^ DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVI * v Mariboru zamenjam za kakršno , ji. Ljubljani. Černe. Ljubljana, BreJ^ IZGUBILO SE JE rezervno kolo avtomobila 6,00X16 na cesti Straža , epo-žomberk — Grosuplje. Najditelj roči na Direkcijo za rejo prašičev jgjj ijana, Stari trg 4. Dobi nagrado. ^ STUKATURNI GIPS. najmanjŠft 50 kg. v prosti prodaji pri lfl* servisu, Ljubljana, Kotnikova ^1 VOJNI MUZEJ JA V BEOGRADU.^«, Loitzov kopirni aparat za t*" »Kontaiov«, fotoaparat, fotoaparat produkcijo na Lelca fimu »Geretia ptO' ke Leltz In Zolss ter klnoaparat jekcijo na 16 mm. OSMRTNICE jjot. Nemudoma naa je zapustila ljena la nenadomestljiva mamies. „ j»t» ln teta po trudapolnem življenju v » jjw starosti JOŽEFA BATIČ roj. p«' vdova po fin, pregl. v pok. Na Jo bomo spremili 18. marca ob 16 ga na magdalonsko pokopališče, fjji, Jf' Milka ln Draga, hčerki; Tonček, nao, nečak, in ostalo sorodstvo. — •rcu 19"* ofitjilo Rororlulvfv ostalo sorodstvo. , Po dolgi bolezni nas Je zapustil oče. stori oče. brat, tast JANEZ K . ^ v-upokojenec. Pogrob bo v pou/~~ »v, t. m. ob 15 z Zal iz mrliške vežice noza na pokcupališče. — Žalujoči-Rudolf ln Janez, snahi Vida «£?[ vnuki tor ostalo sorodstvo. — u i*, dno 11. marca 1950. Naznanjamo žalostno vest, da \ ftft naš dobri mož, oče, brat. dedo* ... it FRANC OREHEK, npok. Strojevo«*^er žel. Pogreb dragega pokojnika b® ]e doljek 18. marca ob 15.80 iz ^ tega Krištofa. - Žalujoči: žena otroci Mirko, Vanda in Vida z sestra Ivanka ln ostalo sorodstvo. . Ijana, 11. maioa 1950. Sporočamo vsem sorodnikom in *.B M da je za vodno zaspala na&i dobr» ^ te na žena, mama, stara man?* n0fc, * h ALOJZIJA OLUP roj. DOLENC. bačne tovarne. Naša mama lei* ® v kapeli sv. Jožefa. Pogreb bo -vv®' 12. marca ob 16 Izpred viške vV Žalujoči: mož. sin, hčerke, snaha, kl, vnukinje ln ostalo sorodstvo. J Ijana, Beograd. 11. marca 1950. fZ Partijska organizacija ln družnica tobačne tovarne v LJu? |L ročata. dn je nenadoma umrl letni člnn tov. FRANC BURGAR) bo v nodeljo 12. marca ob 14.3» sllakoga doma v Zg. SiSkl v V 8' Požrtvovalnega tovariša in dobr u bomo ohranili v častnem 8P<> i,Hsn' Uprava tobačno tovarne v LJ1'^ J ^ roča, da je pri svojem delu pof^V' tov. FRANC BURGAR, vrtnar. ^ (V* v nodeljo 12. marca ob 14 30 1ZP ije. ^ skega doma v Zg. Slški v ^ ^ o umornega in vestnega delavca nlll v trajnem «.pominu. ZAHVALA ^£ Iskreno zahvalo Izrekamo spremili mojega ljubega moz» poti- up# MIRTA star. na njegovi zadnji srčna hvala tov. dr. Fencu _rn .jfco **rj& za vso požrtvovalnost ln zrfrftl, Ar kl sta Jo Izkazala pokojn ku ▼ govo težke bolezni Nadalje ^r^ jni** jemo zn spremstvo gasilskemu ru%*fl' pevskemu društvu v godbi lz Hrastnika, tov. Horj . ljivo in pretresljive besede i* grobu pokojnika ter vsem dar cev in cvetja. - Žalujoča J«®* U> ostalo sorodstvo. — Krmelj • Dol., 10. maroa 1950. Naslof “.raV«' Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Duiam Bole — J}®* u.prf*^ štva: Kopitarjeva 6 — Uprava: Kopitarjeva 2 — Telefon urerdni-^tva o^]asn 52-61 do 52-65 — Telefon naročninskeea oddelka 30-30 — Telefon oddelka 36-85 — Štev. cek ra6una 604-90601-0