IZ NAŠEGA TISKA
POD POVECEVALNJM STEKLOM
»Naše podjetje nima v skladu za samostojno razpolaganje nitt dinarja. Vse smo poratrili: imamo izkušnje z blokadami ln predpisi, kl učlnkujejo za  nazaj.c
Nl škoda, če je bil ta potroSek hkrati najbolj smotrn. Velika je pa škoda, če so bna sred-stva potrošena samo za to, da ]ih ne bi zadela blokada.
Takemu stalLžLu &o podobni tudi primeri na-glega trošenja proračunskih kreditov pred kon-cem leta. Najdemo lahko množico primerov trošenja zaradi trošenja, a ne zaradi dosege določenih smotrov, zaradl rešitve določenih nalog.
Cedalje bolj zmaguje mlsel o potrebi, da naj bo konec leta samo obračunski datum, ne pa tudi dan, po katerem se začenja »nova perio-da«. Koledarsko, tormallstično razmejevanje bolj ustreza adminJstratlvnemu upravljanju. Organl upravljanja in samoupravljanja ne bi smel), če jih želimo razvijatl kot gospodarje podjeti) ln lokalnih skupnosU, pred 31. decem. brotn kateregakoll leta postopati drugače. kakor postopajo pred koncem kateregakoll drugega meseca.
(»Ekonomska   PoUtika,   13.  Januarja  leta  1937«)
MALO   MLADINE   V   DELAVSKIH   SVETIH
SLOVENIJE                           A
Po anketi. ki jo je izvedel Centralni komlts Ljudske mladine S\oven1je v 87 tovainah tn podjetjih z več kakor 500 delavci, število mla-dincev v delavsklh svetih zelo zaostaja v prt-merjavl s številom zaposlenih. V anketlranih kolektivih, v katerih dela okrog 2S.000 mladih delavcev, Jih je le 500, kl so Clani delavskih svetov.
(»Borba«. torek 22. januarja leta 19S7)
Kakor zvemo, je bll ta pojav na plenumtl Centralnega komiteja Ljudske mladine Slove-nije kritiziran in sprejet sklep, da morajo mla-dtnske organizacije v prihodnje storitl več za to, da bodo njihovi članl izvoljent v organe delavskega samoupravljanja Glede na to, da bi bolj3a sestava delavskega sveta, ko bi bila mla-dina v n]em Stevilneje zastopana, prispevala k uspe§nejSemu delu teh organov. bi se morali za izpolnltev take naJoge zavzetl tudd druge družbeoe organizacJJe in drugl vpiivni čl.ilteljl.