V Llnbljanl, v ponedeljek, dne 20. februarja 19IL Leto XXXIX. g Velja po pošti: == celo leto naprej . pol leta „ . četrt leta „ . en raeseo „ . Homčija oeioletno ostalo Inozemstvo K 2B--„ 13--„ 6-50 „ 2-20 „ 29--„ 35-- Ljnbljani na dom: celo ieio naprej . K 24'— pel leta „ . „ 12-— četrt leta „ . „ 6-— on meseo „ . „ 2*— upravi prejernan mesečno K l-SO Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 v za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat...... 10 „ za večkrat primeren popnst. Poslano in reki. notice: enostolpna petitvrsta (72 mm) 30 vinarjev. ; Izhaja:; vsak dan, lzvzemši nedelje ln praznike, ob 5. ari popoldne. Its' Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/II1. potopisi se no vračajo; nefranklrana pisma se no = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za siovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. 6. "Sa Avstr. poštne bran. račnn št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telelona št. 188. r Današnja številka obsega 8 strani. Vel On. Dne 18. t. m., v jubilejnem zase-nju kranjskega deželnega zbora, sc od strani večine S. L. S. storil sklep, ko važen, da prekaša po svoji daleko-žnosti morebiti vse, kolikor jih je naš želni zastop v petdesetih letih svo-ga delovanja sploh kdaj storil. Na ak način pa spada med najvažnejše bo v kulturnem ter gospodarskem ;n'u imel tako blagodejne posledice, ikor nc kmalu kateri drugi. V naši deželi, materi kmečkega za-užništva, jc. vsled polomov liberalnih namili zavodov »Agro-Merkurja« in llavne posojilnice« nastalo neko vzne-irjenje in nezaupanje, ki jc pretilo najuti zadružništvo sploh. Sicer sc je var vsled solidnosti našega zadruž-ištva. primeroma hitro polegla, toda L. S. jc to priliko uporabila, da je aše zadružništvo postavila na še bolj dna tla, kakor jc dozdaj bilo, je tako i on mah vso malodušnost in nesigur-ost razpršila in slovensko gospodar-o organizacijo pomaknila tako lia-cj, da lahko mirno zre v bodočnost, aj nastopijo kakršnekoli krize in razore, in sta ji vedno vepja rast in na-edek zasigurana za vse čase: Večina S. L. S. je, da sklepe v seji anjsltega deželnega zbora dne 18. t. nakratko resumiramo (podrobno oročilo o njih itak priobčujemo na za določenem mestu), sklenila, da se stanovi deželni zadružni urad z vso ■imerno kompetenco glede na naše družništvo, nadalje se dovoli »Zaužili zvezi« 12,000 K letne podpore posodi za zadružništvo ves vseuči-ki zaklad v znesku 700.000 K ter na način zadružništvo opre na deželo, bo zanj odslej tudi z Gvema milijo-oina garantirala in stala za njim z o svojo denarno močjo, kreditom in gfedom ter skrbela, da se bo vsak as pametno in varno vodilo. Ta sklep je tako blagonosen in arodnogospodarsko pomemben, da ni cba daljšega razmotrivanja: S. L. S. je z njim zopet pridobila za vse ljucl-tvo in deželo I oliko zaslugo, da spada odelo med njena največja. Koliko pa naši stranki sploh na tem, tla obva-ujc ljudstvo škode, ki jo je povzročilo ravnost zločinsko gospodarstvo libe-alncga denarnega zavoda, je pokazal Jdi njen istega dne, 18. t. m. v kranj-kem deželnem zboru storjeni sklep, da dovoli za nedolžne žrtve »Glavne posojilnice« deželna podpora in uprizori tudi akcija za saniranje od strani države. Izvestni ljudje bodo seveda zagnali vpitje, zakaj sc jc za deželni zadružni urad in za povzdigo slovenskega zadružništva vseučiliški zaklad posodil ter bodo seveda kričali, da so »klerikalci s tem slovensko vseučilišče pokopali, požrli in prodali«. Seveda na to očitanje noben človek, ki ima lta.$ soli v glavi, nič ne bo dal. Vseučiliški zaklad je ena tistih nesrečnih Hribarjevih idej, kakor jih jo ta dični mož imel vedno na razpolago. Ta fond je velika neumnost, naravnost rečeno. Slovensko vseučilišče bomo namreč, kakor hitro bo politična situacija ugodna, dobili kakor pribito; pravtako pa jc pribito, .da ga bo takrat država ustanovila, lie-glede na to, ali ima dežela kak vseučiliški fond, ali ga nima: čini bo slovensko vseučilišče sklenjeno, bo tudi od države ustanovljeno. Vseučiliški fond dežele nima zato nobenega pomena in z njim za slovensko vseučilišče ni absolutno nič narejeno. Ta fond loži mrtev in ni za nobeno koristno reč uporab-ljiv; s sklepom večino S. L. S. pa bo zdaj služil za stvar, ki jo za naše ljudstvo največje in najdalekosežnejše važnosti, za rast in procvit slovenskega zadružništva. To bo naše ljudstvo tudi razumelo in zato bo upitje nekaterih zelenili ljudi v Ljubljani brez vsakega pomena. S. L. S. pa sme zopet s ponosom zreti na veliko delo v korist celokupnega slovenskega ljudstva, ki ji bo za to globoko hvaležno. Seja dne 18. februarja 5911, RAZPRAVA O ZADRUŽNIŠKEJVZ ZAKONU. Zasedanje kranjskega deželnega zbora IS. t. ni. sc sme imenovati po pravici historično, saj kar se tiče narodnega gospodarstva naše dežele in njega najvažnejše panoge, zadružništva. S. L. S. je prišla v tem zasedanju z načrtom, kako našo zadružno organizacijo tako konsoliclirati, da jo ne more omajati nobena kriza, naj nastopi iz kakoršnegakoli vzroka. Večina našega deželnega zbora je s tem svojim načrtom, ki ga je zbornica tudi sprejela in uveljavila, zasigurala za vse čase zadružništvu zdrav napredek in prva posledica tega sklepa bo, da se. bo obranilo vse, kar je življenja in razvoja zmožno, vse, kar pa je na zadružnem polju gnjilega, bo izginilo. Dežela stoji zdaj z vso svojo močjo za zadružništvom in mu s tem zasigura vse veliko jamstvo in kredit, ki ga ona sama uživa; s tem jo S. L. S. inaugurirala novo dobo v zadružništvu in storila tak velik korak naprej za ljudsko blagostanje, da mu dozdaj ni bilo enakih. Skoro malenkostno je spričo lega se preveč baviti s prežalostno vlogo, ki so jo pri tej priliki igrali v deželnem zboru naši liberalci. Pravzaprav bi bili za povzdigo našega zadružništva tudi tisti poslanci, ki uživajo malo vredno čast zastopati ostanke liberalizma v naši deželi, lahko glasovali in, kar sc tiče principa tega zakona, so zanj res tudi oddali svoje glasove; a za konkretne predloge, kako zadružništvo povzdigniti, niso glasovali, ker pri tem ni odletela nobena drobtina za njihovo stranko. Oni, ki so zasnovali svoje zadružništvo le za to, da našo ubijejo, seveda niso izlepa mogli glasovati za to, da so zadružništvo poda pod varstvo in nadzorstvo dežele in tako res služi svojemu pravemu namenu. Zato so ni čuditi, da so liberalci v sobotni soji kranjskega deželnega zbora predstavljali tako usmiljenja vredne figure, kakor še nikoli in da so sc sami kolikor le mogoče potrudili, da napravijo vtis političnih mrličev I. vrste. Tudi sobotna seja našega deželnega zbora je bila čeden pogreb, kar se liberalcev tiče, in če bi no bilo dr. Trillerja, bi manjkalo celo za tak kondukt primerne muzike. Kar se dr. Tavčarja liče, I a mož ima zdaj že dolgo to navado, da vsako za liberalce žalostno reč še bolj žalostno napravi, in tako je tudi lopot zapel svojo elegijo s tisto svojo gesto premaganega starega leva, ki ni več intere-santna; potem pa je odšel iu s toni dokumentiral, kako malo jc liberalcev pri koristnem ljudskem delu sploh zraven treba. Dobili so pa v seji 18. t. m. tudi izvestni »mladini« zasluženo lekcijo in zlasti na adreso enega so sc naslovilo tako gorko, da mu bodo še dolgo po ušesih šumele. Sploh ni bila ta seja, nič ka j veselega za tiste gospode profesorje, ki jim gre naš deželni odbor tako zelo rta roko, pa zato v znak svoje hvaležnosti pri liberalcih čezenj zabavljajo. Bil je pa dr. Triller tisti, ki jc to reč sprožil, za kar mu bodo gotovi gospodje jako malo hvaležni. Slovensko ljudstvo pa s šc večjim zaupanjem — če je večje sploh še mogoče — gleda v svoje zastopnike, ki so zanj zopet storili nekaj pozitivnega in dalekosežnega, ki ni namenjeno za en dan, za en hipen in blesteč vtisek, marveč so bo poznalo desetletja in deset-* letja in še veliko delj, bo narodno blagostanje dvignilo na stopnjo, kakršne danes morda še slutiti no moremo. In zato so bile upravičene in so zadele žebelj na glavo one besede dr. Krekove, ki jih je zaklical liberalcem, ko so gonili pesem, da sc jc slovensko vseučilišče pokopalo, ker se je sklenilo Hribarjev mrtvi vseučiliški, za dosego vseučilišča absolutno brezpomembni fond obrniti v posojilo slovenski zadružni organizaciji: »Ljudstvo bo imelo na te vaše fraze le en odgovor: smejalo se vam bo, smejalo in samo smejalo — smejalo, kakor se vam jc že, se vam danes in se vam bo šb v bodoče!« —• Tako bodi in tako tudi bo! XXX Popoldansko sejo 18. t. m. je otvo-ril okoli 5. ure popoldne deželni glavar pl. Š u k 1 je in jo vodil do konca okoli 11. ure opolnoči. Deželni glavar javlja, da je šestero-članski odsek, ki jo bil v dopoldanski seji na predlog dr. šusteršiča izvoljen, da se posvetuje o tem, kako zadružništvo v deželi pospešiti ter predložiti zbornici že v prihodnji seji glede tega konkretne predlogo, imel sejo in pozove referenta o tej stvari, poslanca Jarca, da o njega sklepih poroča. Profesor Jarc nato referira o PREDLOGIH ZA POSPEŠEVANJE ZA> DRUŽNIŠTVA. Šesteročlanski odsek predlaga zbornici sledeče: I. Deželni zbor vidi v zadružništvu najvažnejši faktor narodnega gospodarstva v deželi in spoznava kot nujno dolžnost dežele, zastaviti vse moči za prospeh zadružne organizacije na Kranjskem. II. Ustanovi se deželni zadružni urad, ki ima poslovati v vseh zadružnih zadevah kot strokovni organ deželnega odbora. V ta namen se dovoli za leto 1911. jioseben kredit v znesku 10.000 K. III. Kot od deželne uprave odobrena zadružna organizacija v deželi Kranjski ima veljati »Z a družna zvez a« v L j u b 1 j a n i, pod pogojem, da se podvrže redni reviziji deželnega zadružnega urada. Deželnemu odboru se naroča, delovati odločno na to, da se po možnosti združijo vso v deželi Kranjski poslu- Dr. Ivan Černe. (Konec.) To varstvo je pa tudi zelo potreb-J°> kajti ravno nepremišljeno, ali pa "1'ektno z goljufnim namenom osnove družbe so lahko usodnega polena za prebivalstvo, ki hitro verja-?« sirenskini glasovom ustanovnikov. •a,i ljudje tako radi zidajo zlate gra-l°ve in če kdo zna dobro govoriti, jih ;ai brzo premoti. Ustanovniki dobe za v°jc delo. uresničenje te »imenitne in Wialne ideje« bogato nagrado, lopo 'iačana mesta, prodajo drago svoja losestva in naprave družbi, tako da je a *ilno obremenjena, še predno začne favzaprav delovati in ima na ta, nato že pri rojstvu kal smrti v sebi. Mnogo takih ustanov ima svoje ,1(!nje dejanje pred sodiščem, kjer poznajo pravo vrednost ustanovnikov. °čina družb pa prav dobro uspeva in ^deljujo vsako leto visoke, dividende. ^ličarji nimajo izgovorjenih nika-I obresti od naloženega kapitala; iz-' nio dolaio sama takozvane interka- larne obresti, ki jih dobe delničarji za časa zidanja podjetja in dokler družba še ne začne s produkcijo. Dividcnda imenuje se zato tako, ker jo upravni svet razdeli med družabnike — jo samo del dobička, ki ga je skupila družba v prošlem letu. Po visokosti dividende cenimo delnice in računamo njih vrednost. Ker se ravna po dobičku, izplačajo ob ugodnih lotili nekatera podjetja visoke dividende, drugi zavodi pa vodijo v modrem izpo-znanju, cla sledijo za leti dobre konjunkture redno slaba leta, svojo clivi-dendno j>oliliko tako, da hranijo v ugodnih letih za slabe. Ko torej drugod ne razdeljujejo dividende vsled slabe kupčije, odpro oni svoje žitnice in delijo. To pa vpliva; delnice poskočijo na borzi, moč podjetja raste in skoro moremo z gotovostjo reči, da bodo kmalu vabili na novo emisijo delnic in povišali glavnico za nekaj milijonov. Kar pa je ob ugodnih letih samo-obsebi umevno, je mogoče storiti tudi umetno. Kako sc promnogokrat določa dividcnda — seveda dokler še gre — vemo; toliko in toliko moramo letos razdeliti. Godi se to večkrat, posebno pred novimi izdajami delnic in takrat pokažejo visoko dividende svojo ča-rovno moč: komaj razpiše upravni svet novo emisijo, že je podpisana in kar trgajo se za delnice. Semtertje pa provzroči povišanje glavnice vse druge špekulacije. Usta-novnikom je namreč pogostokrat izgovorjena pravica, da dobe delnice novih emisij po starem prvotnem kurzu. Seveda se to. pravice ustanovniki dobro poslužijo in velik dobiček v žep vtaknejo. Recimo, da notirajo delnice na borzi 475 K, ustanovniki jih pa morajo dobiti po kurzu prvo emisije, n. pr. po 125 kron, torej zaslužijo pri vsaki delnici 50 kron. A" principu gotovo ne bo proti temu nihče govoril, kajti samo pravično jo, da dobijo ustanovniki družbe, ki se je izkazala kol, potrebna in sedaj lepo prospeva, še potem ugodnosti in žanjejo na ta način sad svojega, truda; ali kaj, ko je mnogokrat ravno ta ustanovniški dobiček vzrok povišanja glavnice. V sedemdesetih le-tlli je bila ta politika zelo v rabi in je dobila beseda »ustanovnik« postranski pomen, ki je bil kaj malo časten. Sedaj so so tudi v (oni oziru razmero izboljšale, vendar se pripete še semtertja taki slučaji. Ob tej priliki so seveda Čudijo ljudje, če kakšen zavod, ki jc razvijal vsestransko delavnost in je razdeljeval visoko dividende, pride v konkurz. Bilanco jo lahko ugodno sestaviti in pravo stanje družbo umetno prikrili. Delničarji se ne razumejo na i o stvar, saj niti nc dobijo vjioglcda, drugič jo pa pri velikih podjetjih lako velikanski mehanizem, da ga je težko obvladati, če kdo ni noDrenelioma sa.m v vodstvu. Skrbno je torej treba gledali, kam kdo naloži svojo prihranke, da jih ima za čas potrebe. Nekatera podjetja so tako varna, da imajo pu-pilarno varnost, in nesejo dobre dobičke. Zato ima mnogo hranilnic take delnice, n. pr. Avstro-ogrska. banka. Posest teh delnic daje zavodom tudi pravico govoriti in odločevati pri tem našem največjem zavodu, ter tako tvoriti važen faktor v skupnem javnem gospodarstvu. Konočno poglejmo še. razvoj delniških družb, kajti ravno po tem moremo najbolje spoznati njih pomen za gospodarstvo. Predvsem so se delniške družbe najbolje na Angleškem razširile in do največjega razvoja povspele. Ko so leta 1862. uredili postavo in olajšali trdi, proti bankam naperjeni Peelov zakon, moremo računati, da je bilo do lota 189(5. na leto povprečno čoz dober lisoč novih družb ustanovljenih. Velika večino teh novoustanovljenih družb jo hitro propadla, tako da imamo v letu 1884. delniških družb 8692 z 476 milijoni funtov šterlingov (11.424 milijonov kron); štiriindvajset let nozucic ua jih joče pridobitne 111 gospodarske zadruge v »Zadružni zvezi« v Ljubljani kot od deželne uprave odobreni zadružni centrali. IV. Vseučiliški zaklad se odstopi »Zadružni zvezi kot brezobrestno posojilo na nedoločen čas proti celoletni odpovedi in se ji dovoli letna deželna podpora 12.000 K, če izpolni pod III. v prvem odstavku navedeni pogoj in razun tega še sledeče pogoje: 1. se zaveže podpirati prizadevanje deželnega odbora v smislu 2. odstavka točke II!.. 2. priznava deželnemu odboru od-fočilen vpliv pri nameščanju zadružnih revizorjev na Kranjskem, 3. priznava deželnemu odboru pravico odposlati svojega zastopnika z odločujočim glasom v izpraševalno komisijo za revizorski izpit, ki posluje pri »Zadružni zvezi«, i. sc zaveže vsako sebi včlanjeno zadrugo revidirati na željo deželnega odbora in v slučaju, da je zadruga sprejela od dežele kako podporo, dati deželnemu odboru prepis revizijskega poročila na razpolago, brezkvarno neposredni revizijski pravici deželnega odbora, če si jo je pridržal ob podelitvi deželne podpore ali pa če zadruga sama zahteva deželno revizijo, 5. se zaveže pripraviti in podati o vsaki sebi včlanjeni zadrugi deželnemu odboru na zahtevo potrebni materijal za presojo, je-li dotična zadruga vredna in potrebna deželne podpore, 6. se zaveže podpirati v vsakem oziru deželni zadružni urad za dosego njegovih smotrov. Deželnemu odboru sc nalaga, da vpošteva pri obrestonosnem nalaganju tekočih blagajničnih sredstev v tekočem računu tudi kreditne zadruge, če #0 pogoji nalaganja v vsakem "oziru pnaki onim drugih v poštev prihajajočih kreditnih zavodov; pri tem jc gledati v prvi vrsti na potrebno gibčnost blagajničnih sredstev. VI. Deželni odbor se pooblašča po potrebi priskočiti zadružni organizaciji s tem, da prevzame deželno jamstvo do svote dveh milijonov kron, ako se prepriča, da iz tega jamstva ne preti deželi nikakršna škoda. VIL I važujoč, da propad »Glavne posojilnice v Ljubljani'? utegne vsled neomejenega jamstva njenih članov uničiti mnogo samostojnih gospodarskih •ksistenc v Ljubljani in po deželi ter 0 imele premoženja 2123 milijonov funtov šterlingov (50.952 milijonov kron). Na Nemškem ne vidimo sicer takega razvoja, vendar nas pa še za mnogo prekašajo. Navedem naj samo nekaj številk. Leta 1886. 87. naštejemo 2143 delniških družb s premoženjem za 6846 milijonov mark. koncem leta 1909. pa naraste to Število na 5256 s kapitalom 15.141 milijonov mark. Kaj smo pri nas dosegli na tem polju? Prva delniška družba v \svtriji je bila Nacijonalna banka, ustanovljena leta 1816.. ki sc je v šestdesetih letih izpremenila v Avstro-ogrsko banko. A' letu 1830. naštejemo v celem 8 delniških družb s 36 milijonov goldinarjev, kateri kapital sc pa že po desetih letih podvoji in znaša 72-7 milijona goldinarjev. Takrat je bilo 22 družb. Do leta 1873. raste nato število podjetij kar skokoma —• v letih 1865 pa do konca leta 1871. naštejemo 242 novoustanovljenih delniških družb, od leta 1871. pa do maja usodnega lota 1873. celo 173 ustanov — in doseže v letu kraha (1873) osemstopetnajst družb, ki so imele kapitala 1527-1 milijona goldinarjev. Kriza v tem letu je pa pomerila z družbami, lako da jih štejemo vedno manj, kljub temu, cla so jih semtertja še nanovo ustanavljali. V letu 1881. znaša delniško premoženje 630-1 milij. goldinarjev, nato se pa polagoma iz-preminja in raste; tako imamo leta 1904. delniških družb 573 z 2217-2 milij. kron, leta 1907. pa 648 družb z 2744 milijonov kron premoženja. V novejšem času — od leta 1906. — je nastopila v gospodarstvu nova tvorba trgovinskih družb, družba z omejenim jamstvom, ki se kaže poklicano nadomestiti delniške družbe, saj do takrat, da bo sklenjen za te nov in modem zakon. Kakšen ie naš, Slovencev, delež v razvoju delniških družb? Izmed obstoječih družb naštejem najbolj znane: Jadranska banka v Trstu (6 milijonov kron), Ljubljanska kreditna banka (5 milijonov kron), Stavbena družba Union, Hotelska družba Triglav. Delniška pivovarna Žalec in Laški Irg. Skoro vse stoje ugodno in se povoljno razvijajo. V novejšem času je bila ustanovljena saj v pretežni večini — z nemškim denarjem pivovarna. Union, v Trstu pa se ravno vrši subskripcija delnic novoustanovljene hotelske družbe in kopališča Grljan-Miramar, katero podjetje moramo pač najtoplejše pozdraviti. Saj je vesel dokaz, da naša podjetnost ni zaspala. Da nimamo Slovenci več delniških družba in večjih podjetij na svoji zemlji v rokah, bo pač vzrok posebna slovenska lastnost, da neradi zaupamo denar industrijskim podjetjem, ko je vendar »samo« v hranilnicah in posojilnicah varno naložen. Če je vodstvo teli zavodov v poštenih in vestnih rokah, je to pametno, saj se. posojilnice udeležujejo pri podjetjih; včasih pa te roke niso vestne in na lo nas — žal — spominjajo dogodki zadnjih dni. Upajmo, da se bodo tudi v tem oziru razmere izprerronile in bo pri nas oživela industrija, obrt in trgovina, saj nas vspodbuja k temu lega. naših krasnih dežel, ki so vrata v svet: skozi naše kraje pelje pot do morja. Grabežljive tujčeve roke se steza jo po njem, varujmo svoje morje in branimo svojo zemljo, gre za naš obstoj. Kajti le narod, ki je gospodarsko močan in neodvisen, ohrani svojo narodnost. izgubo vsled akcije za nabavo sena pokriti s primerno podporo. Kar se pa Zadružne zveze tiče, je ta itak tupatam nastale nezdrave razmere sanirala z likvidacijo teli in onih zadrug, in kako se je to pametno in dobro izvedlo, dokazuje dejstvo, da ocl teh likvidacij člani niso imeli ne samo nobene izgube, ampak celo efektiven dobiček. (Klici: Ču j te! Čujte!) Kar se vseučiliškega zaklada 700 tisoč kron tiče, ki naj se po predlogih odseka obrne v brezobrestno posojilo Zadružni zvezi, je ta zaklad bil dosedaj popolnoma mrtev, ni pospeševal vseučiliškega vprašanja in ga tudi za en las ne naprej pomaknil in bo na ta način, kakor odsek predlaga, odslej v resnici oživljen. (Živahno ploskanje, odobravanje in: Tako je! ter Živio-klici od strani S. L. S.) Referent konča: Namen naših predlogov je spraviti zadružništvo za vselej na pravi in zdravi tir in mu zagotoviti zdrav napredek. (Živahno ploskanje in odobravanje.) Deželni glavar otvori nato d e -b a t o ; pni se je k besedi oglasil grof Barbo, ki izvaja sledeče misli: Mi smo odločni prijatelji zadružništva, ki je postalo velik faktor v narodnogospodarskem življenju kranjske dežele. Nezdrave pojave, ki so tupatam nastali, smatramo za otroške bolezni, ker so se z zadružništvom pečali deloma novinci, deloma pa se ni razvil ponekod pravi zadružni zmisel. Vse to pa stranke, ki jo govornik zastopa, ne more ovirati, cla ne bi predlogov S. L. S. odobravala in sprejela, izvzemši točk V. in VI. Predvsem je treba pozdravljati, cla se ustanovi deželni zadružni urad s primerno kompetenco in da sc le eno zvezo, »Zadružno zvezo« pripo-zna nekako za oficijelno. Če se bo od neke strani te zbornice morebiti nagla-šalo, cla je to strankarsko, je treba poudarjati, da je sploh nenormalno, da v majhni kranjski deželi obstojate dve zadružni organizaciji in se tako cepe sile, ki bi morale v prid gospodarskega napredka dežele ostati združene. Govornik soglaša z načelom, da zadružništvo ne sme biti nc strankarsko, ne nacijonalno. Predlogi odseka pa merijo ravno na to, cla se strankarstvo v zadružništvu odpravi in gre se zdaj lc za to, da vse zadruge pristopijo k oficijelni »Zadružni zvezi«, ako hočejo postati deležne dobrot zakona. Kar se tiče vseučiliškega fonda, je tudi govornik mnenja, da je to mrtev fond, ki vseučiliškega vprašanja kot takega sploh nič ne more pospeševati in ga po mnenju govornikovem tudi ni. sicer pa je deželi popolnoma svobodno, da ta fond zopet za njegov prvotni namen določi; če se ga »Zadružni zvezi« posodi, to ni v kvar njegovemu namenu. Premoženje »Zadružne zveze« je namreč tako veliko, da je teh 700.000 K popolnoma pokritih in ji zato nikakor ne bo težko ga deželi vrniti, kadar ho dežela to smatrala za potrebno. Pomisleki pa, ki jih ima govornik dede odsekovih predlogov, so ti: cla treba misliti, kako se bo za letno podporo, zoper katero govornik sicer ničesar nima, spričo deželnega proračuna našlo pokritje; potem se mu zdi, da se bo denar, ki ga misli dežela eventualno v zadružno organizacijo naložiti, nekako imobiliziral, končno pa je zoper garancijo dveh mi^^onov, ker je mnenja. da bo Jo zadruge lahko zapeljalo do lahkomisljenosti. Govornik pa tudi želi, da bi se njegovi stranki dalo določnejše zagotovilo, cla bo »Zadružna zveza« odslej svoje delovanje samo na Kranjsko omejila, ker ne gre, da bi kranjska dežela zadružništvo drugih dežela podpirala. Kar se »Glavne posojilnice« tiče, je sicer za to, da se olajša stanje nedolžnih žrtev njenega poloma, a to naj se omeji zgolj tfa deželne uradnike, od katerih so nekateri vsled tega prišli v nesrečo. Drugi se oglasi za besedo dr. Tavčar, ki razvija te-le misli: Najprej na slovesen način protestiram proti načinu, kako se je ta veleva žna zadeva spravila, v pričujočem zasedanju v razpravo. Za to zasedanje je bil dnevni red natančno določen in dopoldne tudi docela izčrpan. Če bi bil govornikov prijatelj (Veselost) pl. šuk-lje v tem slučaju postopal z ozirom na poslovni red tako strogo, kakor je svoj-čas nastopil zoper stranko, kateri ima govornik čast pripadati (Deželni glavar se smehlja), bi do toga ne bilo prišlo; lako pa se je narodnonapredno stranko s predlogi, ki so zdaj v razpravi, naravnost presenetilo, tako da narodnonapredna stranka o celi stvari ni imela priliko niti razmišljevati. (Precejšnja veselost.) Po uverjenju govornika se ic že volitev šestih članov za posebni o< sek izvršila čisto nepravilno in bi se b moral nujni predlog časti tega gospot) kolege dr. šusteršiča odstopiti enen izmed obstoječih odsekov, ki bi se u( bil o stvari posvetoval temeljito in še potem prišel pred zbornico s svojin predlogi v bodočem zasedanju, (n Lampe: Saj nobenega odseka ni!) Vse to pa je, pravi govornik, na bolj zavoljo tega omenil, da bi se n mislilo, da njegova stranka ne pozn poslovnika. Kar se stvari same, tiče, bo liarot nonapredna stranka glasovala za prec log I., da je namreč dežela poklican zadružništvo podpirati, in pa za pre( log VI, da se pomaga žrtvam »Glavti posojilnice«. Glasovala pa bo narodn< napredna stranka zoper vse drug predloge. Iz teh predlogov diha namreč p trdnem uverjenju govornika enostra nost, ti predlogi služijo udinole v pol tične namene. (Ugovori.) Vi, gospodj. pripoznate le »Zadružno zvezo«, drug pa nočete poznati in podpirati. Govoi nik pravi, cla ne taji, cla predlogi S. I S. nekaj zdravega obsegajo, toda njem se vidi, da bi se morala sprejeti v celot tudi druga Zveza in bi se morali vpe števati tudi clrugi elementi. Morala 1 se vršiti preje pogajanja med obeni Zvezama in šele potem priti na dan tako dalekosežnim načrtom. Nadalj pa meni govornik, da bi se bilo moral gospodarsko stanje »Zadružne zveze natančno razložiti; ker se pa to ni sto rilo, se hoče zbornico siliti, da na slep glasuje. Končno pravi govornik, da mu le? na srcu vprašanje vseučiliškega zakla da. Že v formalnem oziru bi bila p njegovem mnenju potrebna Najvišji sankcija, da se zaklad odtegne svojemi namenu, v stvarnem oziru pa je trdni prepričan, da če se predlog odseki sprejme, je slovensko vseučiliško vpra šanjc s tem pokopano. (Živahni ugo vori.) Govornika jc v odseku, kojegi član je bil in prisostvoval seji, hudi zabolelo, da je v navzočnosti člana tist stranke, ki slovenskemu vseučilišči tako zelo nasprotuje, padla v odseki od strani S. L. S. neka jako pikra opaž ka. (Klici: Kakšna?) K sklepu predlaga govornik, da a predlogi II—VI odstopijo deželnemi odboru, da jih preišče in konča z vzkli kom: Vi gospodje, za vsem tem neka skrivate! (Klici: Vse je v predlogi! jasno rečeno!) Nato pride na vrsto načelnik Slov Lj. Str. dr. šusteršič. Govornik odgovarja najprej za stopniku veleposestva, grofu Barbu. Gospodje od ustavovernega vele posestva hočejo glasovati za odsekovf predloge izvzemši točk V. in VI. Ta iz jema pa je po mnenju govornikoveii čisto nepotrebna in če zastopniki usta vovernega veleposestva glasujejo za ostale točke, lahko glasujejo tudi za tf dve, kajti pomisleki zoper njo so -odkrito rečeno — ničevi. Grof Barbo je proti temu, da bi de žela svoj denar eventualno obresto' nosno pri kreditnih zadrugah nala gala. Toda točka, ki o tem govori, na< vaja natančno pogoje, pod katerimi bi bilo to dopustno, in ti pogoji so taki da vsi pomisleki grofa Barbo padejo Če 011 pravi, da kreditne zadruge de nar rabijo, ker z njim delajo kupčije mu je treba odvrniti, da tako vendai vsaka banka dela in kljub temu dežek svoj denar vanje vlaga, da nese obre sti. Odsek to v prvi vrsti zato pred laga, cla dežela javnosti pokaže, da ima do naših zadružnih kreditnih za vodov isto zaupanje kakor do drugih (Živahno odobravanje.) Isto velja gle de točke VI. Tudi v lej tiči predvsen dalekosežen m oraleu moment dežela s tem manifestira, da ima de tega zadružništva, ki ga z današnjin dnem vzame v svojo zaščito, toliko za upanje, da prevzame zanj garanciji dveh milijonov; dejansko itak dvo mim, da bi kdaj prišlo do tega, da l1 to bilo potrebno. Grof Barbo je menil, da bi utegnila okolnost, da dežela za zadružništve garantira, zapeljati zadruge do lahko mišljenosti. Te skrbi pa jaz nimam k to zaraditega, ker mi danes določamo da podpiramo eno samo za oficielnd pripoznano organizacijo, katero l10' stavimo pod kontrolo dežele, koje poj slovanje bomo nadzirali in vanj vpo 8 led imeli ter mogli nanj odločilna vplivati (Dobro-klici.), vsled česar izključeno, da hi zadruge šle kakšlK stranpot. Mi vendar ne bomo podpiral zadrug, ki ne pripadajo nobeni orga nizanji ali se nočejo podvreči kontroli dežele. Preidem na pomislek govornik« od veleposestva. glede delokroga Za družne zveze. Zadružna zveza ima ve liko članic izven naše dežele, mi o' cmo tucli, cla jih ima na samem sanjskem toliko, da že njen kranjski lelokrog zadošča in nas sili, da se za-,jo dežela zanima. Sicer pa je znano, la Zadružna zveza sama sili na to, da ,i se organizacija podeželila, tako da ,e bo več sprejemala novih članic iz-■cn kranjske' dežele, kar jih pa je, se 101I0, oziroma so se združile v svoje leželno zveze. To ho za zadružništvo ■odilo dobre uspehe; stavljam pa v Pcčje zagotovilo predlog, da se k točki V odsekovih predlogov sprejme še od-itavek: »Zadružna zveza« se zaveže, la svoje delo po možnosti omeji na tranjsko deželo in ne sprejme več iz-pciikranjskih članic.« (Dobroklici.) Zdaj pa prehajam k velikim skrbni gospoda načelnika liarodnona-)rcdne stranke. (Veselost. Klici: Saj je ie šel!) On je začel s formalnimi protesti. [Klic: Kaj pa če drugega?) Njemu sc jrecl vsem zdi, da ni prav, da se je to asedanje, ki jc imelo natančno določen dnevni rcci (Klic: Saj je zmirej na-ančno določen!), kakor se 011 izraža: porabilo v to, da se je vložil predlog, ti je v razpravi. Na katero določbo deželne ustave se gospod dr. Tavčar pri cm svojem slovesnem protestu ozira, tega ne vem. Take določbe, cla hi se vzlic od deželnega glavarja preje določenemu dnevnemu redu ne smel vložiti kak nujen predlog, ne poznam. Zadeva pa, za katero sc sedaj gre, je nujna in pereča (Klici: Tako je!), da pa je do tega prišlo, zato ravno naša stranka nima nobene krivde. (Živahno pritrjevanje.) Ni naša krivda, da moramo zdaj reči naši javnosti: Ne boj se! To in to je uničeno, zadružništvo pa stoji trdno in se mu nobene reči pod božjim solncem ni bati, (Burno ploskanje in viharno odobravanje) v zadružništvu je tvoja prihodnjost, slovensko ljudstvo; ne skrbite nič in delajte dalje na njegovem procvitu! :Dolgotrajno ponovno ploskanje) — cla je bilo treba to reči, to je posledica polomov, katerih nismo mi krivi in na katerih nismo mi udeleženi. (Poslanec Višnikar nekaj pripominja. Dr. Šusteršič: Vi morate to najbolj vedeti, vi ste, gospod nadsvetnik, tudi eden izmed tistih, ki niso nič krivi; vi ste prostovoljno prevzeli posel predsednika likvidacijskega odbora, zato pa ste prišli še v nevarnost, da pridete pod ključ. Občna veselost.) Mi nismo pri teh polomih absolutno nič kot stranka •udeleženi in kot stranka no bi imeli nobenega interesa tukaj vmes poseči, toda mi smo tucli deželni poslanci in zato čutimo dolžnost varovati pri tej stvari občne koristi! (Veliko odobravanje.) Zato pa je bilo treba, da smo uporabili prvo priliko, da storimo, kar je bilo nujno potrebno. Dr. Tavčar je dejal, da je bil odsek liepostavno izvoljen. Vprašam ga pa, zakaj ni dopoldne, ko se je volil, nič protestiral; ne samo, cla ni protestiral, dal se je celo vanj voliti (Veselost) in se je seje udeležil. Zdaj pa je naenkrat postal tega naziranja, cla bi sc bila cela stvar morala izročiti enemu izmed že obstoječih odsekov. Gospod dr. Tavčar je dejal, da je to rekel najbolj zavoljo tega, cla bi se ne mislilo, da on nc pozna deželnozborskega poslovnika. Gospod dr. Tavčar pa je ravno s tem pokazal, da ga res ne pozna; prvič določa poslovnik (govornik citira iu prebere dotični paragraf), cla se nujne stvari smejo izročiti posebič v to izvoljenim odsekom, drugič pa se ta zadeva enemu izmed že obstoječih odsekov sploh ni mogla izročiti, ker jc bilo zadnje zasedanje vendar zaključeno in zato noben odsek sploh več ne obstoja. (Gromovita veselost. Dr. Pogan: Prosim, disciplinarni odsek posluje dalje. Dr. šusteršič: Tega pa ne verjamem, tla bi bil dr. Tavčar želel, da zadružništvo izročimo disciplinarnemu odseku. — Burno veselje.) Sicer jc pa petdesetletna praksa deželnega zbora vedno bila taka, tudi pod drugimi glavarji, ki so bili gospodu dr. Tavčarju bolj simpatični kakor sedanji pl. Šuklje, čeprav je njegov prijatelj. (Veselost.) Gospod d)-. Tavčar je protestiral nadalje zoper neodkritosrčnost, ki smo jo z vložitvijo teh predlogov v prospeh zadružništvu baje pokazali. Jaz ne vidim nobene neodkritosrčnosti, za-hrbtnosti ali kaj temu podobnega? Moj predlog je bil dopoldne prebran in jasno je bilo v njem rečeno, naj odsek že v prihodnji seji štavi primerne konkretne predloge. Dr. Tavčar jo temu Pritrdil s tem, da jc za moj predlog glasoval, se dal v odsek izvoliti in se njegove seje udeležil. V tem odseku je imel vsak pravico staviti svojo predloge; prof. Jarc je stavil svoje, ki so zdaj v razpravi, dr. Tavčar pa ni stavil nobenega. Jaz bi bil srčno želel, da bi tuši on katerega stavil, pa sem zastonj Čakali Ne, ni nobene neoctkrltosrčnosti na naši strani, neodkritosrčnost, skrivanje in pristranost, ta se kaže danes na nasprotni strani. (Veliko pritrjevanje.) Iz vseh predlogov, stavljenih od odseka, so pobrali gospodje vun enega samega; vzeli so tisto rozino iz putice, namreč »Glavno posojilnico« (Velika veselost), za vse drugo pa nočejo glasovati. Če ni to pristranost, ne vem, kaj bi l)ilo. Gospodje, rečemo vam odkrito, da to ni dobro; bilo bi po mojem uver-jenju celo s stališča vaše stranke veliko boljše, če bi vi bili tucli druge točke sprejeli. (Klici: Tako je!) Dr. Tavčarju pravimo: Mi smo tudi tukaj, tudi mi imamo svoje zadružništvo. Gospodje, jaz nikoli ne govorim o zadružništvu kake stranke, jaz stojim nastrotno na stališču, da moramo vse sile zastaviti, da pride zadružništvo vun iz strankarstva. (Veliko, dolgotrajno ponovno odobravanje in ploskanje.) Jaz glede zadružništva poznam eno samo razliko: čc so zadruge solid-dne, če res odgovarjajo namenom, ki jim imajo služiti, potem je vseeno, h kateri stranki pripadajo slučajno tisti, ki jih. upravljajo. In te reelne zadruge, te je treba ščititi, ker tu se gre za del narodnega, občega premoženja. Zakaj mi nismo zato tukaj, da bi delali politiko trenotnih uspehov, ampak cla delamo za ves narod reelno in solidno politiko. (Živahni klici: Tako je!) Treba jc zadružništvo v naši deželi centralizirati, odpraviti nezdravo konkurenco, ki zadružništvo le kvari in dela z dvojno režijo le nepotrebne stroške. (Klici: Res je!) Mi imamo dolžnost na to delati in danes predlagamo, da stopi centralizirano zadružništvo v okrilje dežele in Zadružno zvezo obve-žemo, da to teženje deželnega zbora po centralizaciji tudi od svoje strani podpira. Zdaj je odvisno edino-le od volje tistih zadrug, ki k Zadružni zvezi ne spadajo, cla izvajajo primerne konso-kvence, ako hočejo postati deležne dobrot, ki jih jim naši predlogi nujajo. Če pa tega nočejo, potem tisto .zadruge le pokažejo, da nc služijo svojim namenom (Živahni klici: Tako je!) in zato jih mi tucli ne moremo in ne smemo podpirati. Kar sc pa tiče posredovanja, katero jc rekel dr. Tavčar, da bi bilo mecl obema zadrugama v svrho centralizacije preje potrebno — to ve vsak, cla bi taka posredovanja dolgo trajala, položaj v deželi pa jc zdaj tak, cla moramo hitro nekaj napraviti, da moramo solidnemu zadružništvu reči: Dežela je za vami; tu so vrata, poj te notri, kateri hočete! Potem pa je rekel, dr. Tavčar, da l>i se ne smel vseučiliški zaklad dati zadružništvu v posodo, prvič žo zara-ditega, ker bi bilo v to svrho potreba najvišje sankcije. To pa no drži, zakaj vseučiliški zaklad jc bil ustanovljen z navadnim sklepom deželnega zbora brez sankcije in se zato sme tudi brez sankcije dati na posodo. Seveda, če bi imel vseučiliški zaklad najvišjo sankcijo, potem bi bil jaz gotovo zadnji, da bi se le en vinar od njega za kaj drugega porabil, zakaj če bi bil sam cesar s svojo sankcijo vseučiliški fond pustil ustanoviti, potem bi bil na ugodni rešitvi našega vseučiliškega vprašanja najvišja faktor v državi angažiran. Tega pa žalibog ni. Ta ugovor dr. Tavčarja je bil torej jako nepotreben. Kar pa zaklad sam zadeva, sc z njim vprašanje slovenskega vseučilišča. niti za eno minuto, tucli ne za eno sekundo ne pospeši. (Klici: Tako je!) Ta zaklad je bil nekaj silno neekonomičnega. Čc ta zaklad danes Zadružni zvezi posodimo, bo ta zaklad šele živel, bo ekonomično deloval. Če bi pa bili ta zaklad pustili še dlje mrtev ležati, da nc bi kaj koristil, razun tega, cla za vseučiliško vprašanje nima absolutno nobenega pomena, bi nas ljudstvo lahko upravičeno na odgovor poklicalo! (Klici: Tako je!) G. dr. Tavčar se je pritoževal, da so v odseku padle pikro besede glede na slovensko vseučilišče. Jaz sem bil načelnik tega odseka, pa teh pikrih besedi nisem slišal Pač pa vem, da je gospod deželni glavar, najboljši poznavalec in tak ljubitelj slovenskega vseučilišča, cla more v tem oziru z vsakomur prenesti vsako konkurenco, v odseku jako zanimivo razlagal, kakšen nczmisel jc bil ta fond naložiti, ker nas ni niti en korak priveclel dalje do cilja in ker je popolnoma mrtev ležal. Vprašanje slovenskega vseučilišča jc vprašanje bodoče politične konjunkture. Ali bo prišla ta konjunktura, potem jo bomo mi izrabili— zato smo mi tukaj — in potem se slovensko vseučilišče ustanovi, ali pa ne pride. Nc v enem ne v drugem slučaju vseučiliški zaklad nič ne koristi in je popolnoma. vseeno, ali je tukaj ali ga ni. Bila bi sploh velika škoda, ako bi v slučaju, da država vseučilišče ustanovi, dežela morala, tako oerormio vsoto žrtvovati; država sploh ne bo gledala na to, kadar vseučilišče ustanovi, ali imamo mi za to kakšen fond na razpolago ali ne. Kar pa zedeva tisto frazo dr. Tavčarjevo, da -so jc s tem slovensko vseučilišče pokopalo, imam odgovoriti le še to, da skušnja zadnjih let kaže, da tisti, ki so slovensko vseučiliško vprašanje neprestano ko:mproiniiirali, sedijo ravno v liberalnih vrstah! (Na le besedo nastane v zbornici nepopisen vihar in ogorčenje, naperjeno proti liberalcem; .čujejo se vsakovrstni ogorčeni vzkliki in fej-klici zoper liberalce.) Končno opozarja govornik na to, koliko store druge dežele za zadružništvo. Galicija, je takoj dotirala zadružništvo z dvema milijonoma kron in jc prevzela še vrlitega zanj jamstvo za nadaljnjih 8 milijonov. (Klici: Čujte! Čujte!) Če ima Galicija toliko zaupanja do svojega še tako mladega zadružništva, koliko več ga moremo mi imeti do našo že tako visoko razvito Zadružne zveze! Na nas je, da zdaj pokažemo, da imamo vanjo to zaupanje. Sicer pa za posojilo, ki ga Zadružni zvezi damo, obstoja več kot zadostno jamstvo, jamstvo Zadružne zveze znaša namreč čez dva milijona. (Čujte!) To je pač zadostna kreditna podlaga za 700.000 kron posojila. Če za predloge oclseka glasujemo, storimo le svojo sveto dolžnost, stori I svojo sveto dolžnost, dežela! Govoru našega načelnika je sledilo dolgotrajajoče ploskanje in veliko odobravanje. Nato se oglasi za besedo dr. Triller. Govornik najprej z vsem ogorčenjem protestira zoper to, da bi so hotelo v pičlih dveh urah dvigniti zadružništvo s strankarskim namenom. Govornik zakliče: Vaši predlogi p o m e n i j o politični p o g r o m zoper naše zavode! (Klici: Oho! Kaj tako ho bojite? Revizija od dežele vendar ni pogroni!) Prehajajoč na vseučiliški zaklad, poudarja govornik, cla smatra okol-nosl, da je danes pri seji navzoč tudi ljubljanski vladika (Klici: Je že pri škofu! Velika veselost), za nekako tragiko usodo; kajti takrat, ko so šla ljubljanska napredna društva z razvitimi zastavami na kolodvor sprejet novega vladiko, (Knezoškoi se smehlja. Klici: O tem pa rajši molčite!) takrat jc on zaklical: »Živela slovenska univerza!« Naša srca so takrat v razkošju zaplavala, danes pa je isti vlaclika navzoč, ko sc slovenska univerza pokopu je. (Buren smeh; viharno krohota-nje.) Govornik sc spominja, kako junaško se jc delegacija S. L. S. v državnem zboru za slovensko vseučilišče borila, čo se pa vseučiliški zaklad zdaj Zadružni zvezi brezobrestno posodi, bo to napravilo slab vtis na javnost. (Dr. Šusteršič: J a, ali bomo s tem fondom napravili univerzo?) Govornik opozarja na to, da bo država od mesta zahtevala, da univerzo zgradi, kakor na primer obrtno državno šolo. (Dr. šusteršič: Univerze nikoli! Dr. Lampe: Odkod pa to veste?) Govornik pravi, da bo najbržeje tako; sicer mora univerzo vselej država zgraditi, v Avstriji pa vlada za nas drugačna pravica kot za Italijane. (Burni vzkliki: Tega pa mi ne bomo pustili!) Govornik: Pa dajte profesorjem za spisovanje šol. knjig! (Ogorčeni vzkliki: Ali ne dajemo? Katoliško tiskovno društvo jih zalaga, mi pa bogate honorarje plačujemo!) Govornik pravi, da je k njemu prišel nek profesor tožit, da deželni odbor premalo stori gleclc tega. (Veliko ogorčenje.) Slabo uslugo ste s tem storili profesorju Žmavcu! (Ivli: Le še enkrat naj k nam pride!) Končno govornik naglaša, da bo večina. S. L. S. nosila posledice, ki bodo nastale vsled tega, da se je vseučiliški zaklad posodil in jo s tem trpelo slovensko vseučiliško vprašanje. (Klic: »Ja bomo zelo laliko nosili.) Mi vam te odgovornosti ne bomo olajšali. (Klic: »Je ni treba! Se vam zahvaljujemo!« Veselost.) Glede »Glavne posojilnico« pa govornik predlaga, cla se subvencija za nedolžne žrtve zviša od 50.000 K na 100.000 K. Do besede pride dr. Lainpe, ki odgovarja predgovorniku. Dr. Triller vidi v predlogih odseka glede pospeševanja zadružništva pogroni na liberalne denarne zavode. Tega jaz nc razumem. Če ima zadruga, denaren zavod čisto vest. čo so njegovi računi v roclu, čc je njegovo poslovanje pravilno, bo prišel rad precl deželni odbor in pokazal svoje račune ter se podvrgel reviziji. Kot pogroni bi se moglo deželno nadzorstvo smatrati le tedaj, ako jc kaj zavodov, ki nimajo čisto vesti in čistih računov! (Viharno pritrjevanje.) Čc obstojajo v naši deželi laki zavodi, ki v tem, če od njih zantevamo račune, vidijo pogroni nase, potem je naša sveta dolžnost, da take elemente eliminiramo iz javnega življenja! (Veliko pritrjevanje in tako je-klici.) Kar so tiče posojila »Zadružni zvezi«, .je govoril dr. Triller nekaj o slabem vtisu, ki ga bo lo napravilo na javnost, če se vseučiliški zaklad zadružništvu posodi. Vprašani, katera pa je tista javnost, ki se bo razburila? To jc par ponesrečenih individuev v Ljubljani, (Viharno dolgotrajno odobravanje. Klic: »»To so navadni faloti!«) ljudje, ki se imenujejo časnikarje, pa tega imena ne zaslužijo, ta »javnost« se ne bo nikoli pomirila, (Burno pritrjevanje.) ker lo od to ga živijo, cla namenoma in iz poklica lažejo, biižnjiku čast kradejo in obroku jejo! Na take elemente se ozirati, to bi bilo res obsodbe vredno. (Tako jo!) _ 'Sicer pa ima posojilo »Zadružni j zvezi« pretežno lo moralen pomen, ker »Zadružna zveza . bi tudi brez njega lahko izhajala; mi hočemo lo pokazati, da hočemo vso, kar le moremo storiti, da branimo tisto zadružništvo, ki je fcrez varstva bilo doslej izpostavljeno nap?dOTi vsakega cigana. (Klic: »Spada ■/.c na gavge!) Ti lumpi so si vse izmislili. dejstva, številke so bilo zlagano. Gospod dr. Triller se je seveda moral dotakniti tudi navzočega gospoda knozoškofa, in jaz kakor so vsakikrat, lucli zdaj konstatiram, du dr. Triller ne moro nikoli govoriti, cla se no bi spomnil kakega škofa, mežnarja a'i kapu-eina. (Veselost.) Zadnjič smo govorili o cestah, danes o zadružništvu in bilo je govorjenje tudi o kanalih po Ljubljani, dr .Triller pa jo zmirej prišel na škofe, fajmoštre in kapucine. ('Veselost j K tej temi so vrne vedno s največjo nezmotljivostjo. No, kar s;' listih sprejemov liče, ki so jih liberalci našemu ! nezo-škofu svoj čas priredili gospodje! tega so spominjati imate pač najmenj povoda, in jaz so ie čudim, tla se danes liberalec lo upa s temi rečmi na dan priti, po vsem tem, kar :so ti ljudje od takrat našemu knozoškofu prizadeli! (Živahno pritrjovanje.) Zdaj pa šolske knjige, ki so prišlo tudi v debato. Deželni odbor jo vso storil, da so se slovenske šolske knjigo tiskale. Liberalci so vodno vpili, kako so potrebne, storili pa niso nič. Noben liberalni založnik ni sprejel rizika: tisti, ki .jo la veliki riziku z v oliki m i ž r t v a m j vzel nase, je bilo Katoliško tiskovno društvo J (Čujte! čujte!) Profesorji pa so no morejo pritoževati; deželni odbor jim jo izplačeval ofcile honorarje, kakor bi jih nikjer drugod no itili dobili iu ni vprašal, katerega političnega mišljenja jo ta ali oni profesor, in zato obžalujem, da ji! prišel od liberalno stranke na nas la napad. (Dr. Šusteršič: Prihodnjič si bo treba te gospode natančneje ogledati!) .laz pravim: Odslej ne bomo dali nobene nagrade več za nobeno knjigo, ako no bo ros potrebna; ne pa, da hi nekateri profesorji brez potrebe začeli pisati knjige, le zato, da M honorar vlekli! (Klici: Tako jc! Klic: In dopust dobivali!) Končno poudarja govornik, da jo dr. Trillerjev predlog, naj so subvencija za nedolžno žrtve »Glavne« od 50.000 poviša na 100.000, sama demagogija. Čo bi bili mi rekli, cla damo 100.000,'bi on brezdvonia rekel: Dajmo 200.000. (Klic: Kar da naj jih! Veselost.) Na eni strani vpijejo ti gospodje, da denar vun mečemo in se s skrbjo povprašujejo, kjo bomo dobili pokritje, na drugi strani pa hočejo, cla mesto 50.000 damo 100 tisoč. Dopoldne st! jo pri razpravi o clcset-milijonskem posojilu pokazalo, kakšen velik uglecl in kredit uživa pred svetom naša. dežela. Naša dolžnost je, cla pripomorem o do čim večjega kredita pred vsem svetom tucli našemu zadružništvu' (Živahno ploskanje.) Nato se oglasi dr. Erek. Gospodje! Debata o to j zadevi se ie popolnoma tako vršila kakor je vsak ocl nas naprej vedel. (Veselost.) Jaz sc lo tega bojim, cla bi mi, ko smo danes videli to gospode in njihovo argumente, no postali preveč prevzetni (Velika veselost) in cla bi spričo njihove žalostne figure no začeli o sebi preveč misliti. (Viharna veselost.) Nam je bilo čisto jasno, cla bodo gospodje danes rekli dvoje, cla jo slovensko vseučilišče pokopano in da je »Zadružna zveza« falitna. (Dr. Triller: tega ni nobeden rekel.) Prosim, vi ste rekli, da bo dežela »Zadružni zvezi« dala denar, ker ga ji manjka, če ga ji pa manjka, jo deficit in zato je jasno, da se je ocl vašo strani hotelo to izraziti, kar sem rekel. (Dr. Triller: Mi smo lojalni.) Na vašo lojalnost jaz presneto raalo dam! (Veselost.) Govornik nato navaja vso važnejšo številko Bospoclurstvu »Zadružno zve- ee« in njeno dvamilijonsko jamstvo, nato pa preide k kupčiji, ki jo je danes sklenila z deželo »Zadružna zveza«. Ta kupčija je za »Zadružno zvezo ;< obte-živna. .laz kot načelnik »Zadružne zveze« pravim: jaz se bojim te kuratele. Bomo kmalu prišli s številkami, da bomo vam liberalcem usta zamašili; imeli bomo 150 zadrug. Deželni odbor zahteva revizijo, potemtakem bo treba pri nas število revizorjev na devet pomnožiti, računajte minimum na vsakega 3000 K, pa dijete za 3 dni in potni-no, dobite okroglo svoto 37.000 K in zato dobimo od dežele okroglo 30.000! To je naša kupčija! Kar se pa posojila tiče, je tako, da če se nam odpove, moramo v l lotu vrniti. Če bo »Zadružna zveza« voljna pogoje deželnega odbora sprejeti, to prav gotovo ne bo zavoljo te kupčije, ampak le zato, da se zadružništvo spravi na novo podlago, ki bo imela ugodnosti v drugem oziru, za mirni in nemoteni razvoj narodnega gospodarstva. (Klici: Tako jc!) Poudarjati smem pri tem šc to, da jaz pri tem žrtvujem veliko: žrtvujem idejo združenega jugoslovanskega zadružništva! To je resnica! Zdaj pa vseučiliški fond. Tukaj je treba jasno govoriti. Nobena reč na naše ljudstvo — to je izkušnja v vseli hudih političnih bojih, ki smo jih imeli vsekdar jasno pokazala — nobena reč na naše ljudstvo tako malo ne vpliva kakor fraza. In čisto simpel fraza, bedarija je, kar so liberalni govorniki danes glede tega gonili. (Klici: Tako je!) Vseučiliški fond ni za vseučilišče nič pomenil; jaz, ki sem kot član slovenske državnozborske delegacije o vseli fazah boja za slovensko vseučilišče natančno poučen, vem, da ni ta fond igral nobene vloge v tem vprašanju in da se je ta fond porodil v eni najkonfuznejših glav, kar jih je kdaj bilo (Viharno pritrjevanje.) in vas pri tej reči prav nič drugega ne boli kakor to, da smo zopet eno tako konfuzijo tega človeka odkrili. (Pritrjevanja, ki pri tem nastane, ni mogoče popisati.) ,laz tu na ves glas rečem: Jaz sem bi) tisti, ki sem sprožil misel, da se v pospeševanje za naš narod tako važnega zadružništva porabi vseučiliški fond kot posojilo, da se mu da pameten namen, in čc hočete, prevzamem jaz za to vso odgovornost! (Klici od S. L. S.: Ni treba! vsi tako odgovornost prevzamemo!) .Taz se vas vseh skupaj nič nc bo-jini in naše ljudstvo bo na vaše umetno ogorčenje le en odgovor imelo: naše ljudstvo se vam bo na to smejalo, (Klic: Režalo se bo!) smejalo in samo smejalo — smejalo, kakor se vam je v prošlosti. kakor se vam danes in se vam bo v bodoče! Na to besede jo sledil v zbornici pravi vihar navdušenega odobravanja. Glavar po dr. Krekovem govoru, ker ni nihče več oglasen za besedo, debato zaključi iu podeli sklepno besedo poročevalcu, poslancu J a r c n. Poročevalec poda najprej z ozirom na neko opombo dr. Tavčarja, da se »profesor Jarc zmi-rej smeje: sledečo izjavo: Dr. Tavčarju moj obraz očividno ni všeč. Priznam, da morda kot političen začetnik še nimam daru, da bi z obrazom znal vselej zatajili, kar mislim. Gotovo na lo no pomeni več korajže, če v političnem življenju osivel diplomat z lisjaškim zago-vorniškim knifom utaji I o, kar je mislil reči. ko sc ga za njegove besede resno in odločno pozove na odgovor. (Čujte!) Dr. Tavčar me razume. — Justifikacija mladinskega profesorja. Poročevalec preide po nekaterih opazkah glede tega, kako liberalni govornik dr. Tavčar poslovnik razume, na vprašanje šolskih knjig, ki ga jc privlekel v zbornico z jako nesrečno opazko dr. Triller. Poročevalec opomni poslanca g. dr. Trillerja, naj nekega svojega prijatelja rajši opozori na to, da spiše učno knjigo fizike, za katero je dobil honorar in dopusl, mesto da po političnih shodih okoli agitiraf Dr. Pogan: »To jc Reisner!« Na to nastane v zbornici tak vihar ln tako ogorčenje, da enakega prizora kranjska deželna zbornica tudi v časih najhujše obstrukcijo ni kmalu videla. Poslanci S. L. S. so vzdignejo vsi s sedežev in gredo prod dr. Trillerja, ki iz-kuša vos presenečen vsled toga viharja Reisnorja zagovarjati, češ, nenavzočega se no smo napadati. Dr. Pogan: »Kolikokrat slo pa vi napadali nenavzoče!« Dr. šusteršič z največjim ogorčenjem označuje s krepkimi klici početje profesorja Itoisnorja. Poslanci 8. L. S. kličejo: »Fejl« »Foj!« »Fej!« »800 K je dobil predujema in še do-oustl« »Tak lump!« »Ali ste žo videli tako barabo?': »Fej!« »600 K Vorschussa in Urlaub!« »Pa nič naredil!« »Na shodih pa agitira in zabavlja zoper nas, da no pospešujemo šolstva!« »Tak cigan!« »To jo tat!« »600 K Vorschussa, pa šo Urlaub!« »To jo tat, tat, lump!« »Deželni denar krade, baraba!« »600 K Vorschussa in Urlaub!« »Potem pa laže na shodih, da no dajemo nič za šolstvo!« »600 K deželnega denarja jo vzol!« »To se pravi krasti!« »Fej!« »Cigan!« »600 K Vorschussa in Urlaub!« »Pri nas jo beračil in fohtal, naj mu damo Vorschuss, zdaj pa laže ta lump čez nas na shodih!« »Tak šuft!« »Fej!« »Mene je prišel osebno prosit!« »600 K VorscRTflJsa in Urlaub!« »Len profesor!« »Fej! '.< Dr. Triller skuša Reisnerja braniti. Dr. Šusteršič: »Kako morete kaj takega braniti? 600 K Vorschussa in Urlaub, zdaj pa po shodih zoper nas laže.« Triller ga nekaj zagovarja. Dr. šusteršič: »Ali se ti z njim identificiraš?« Klici: »Ali morete tako barabstvo zagovarjati?« »Ali hočete braniti človeka, ki je dobil 600 I\ deželnega denarja za predujem, zdaj pa laže tako nesramno zoper deželo?« »Povrne naj!« Poročevalec Jarc: .laz konštatiram, da imena clotičnika nisem imenoval, (Dr. Pogan: »Jaz som ga! Ponove so viharni klici: »Lump! Tat! Baraba! Foj!«) rečem lo, da dotičnik. ki jo dobil 600 K deželnega denarja za predujem in dopust zraven, ni nič naredil, potem pa še po shodih lagal, da mi šolstva no podpiramo. Dr. šusteršič dr. Trillerju: »Ali se Vi z njim identificirate?« Dr. Triller: »Ne!« Dr. šusteršič: »No torej! To se ja no da braniti!« »Tako barabstvo!« Dr. Triller: »Ne branimo tega!« Duhovi sc na to pomirijo, padejo še nekateri klici: »Tak lump! Falot! Fej!« Nato pa poročevalec svoje poročilo zaključi in sledi Specijalna debata. Ker za podrobno razpravo ni nihče oglasen k besedi, odredi glavar glasovanje, pri katerem se vsi predlogi odseka sprejmo z velikim navdušenjem. nJlaskanjem in Zivio-klici od strani S. I.. S. Nato pride po nekaj interpelacijah, katere omenjamo v jutrišnjem listu, do načelne izjavo načelnika S. L. S. dr. Šusteršiča glede LOVSKEGA ZAKONA, ki ga jc vlada deželnemu zboru v r n i -1 a. Dr. šusteriščev govor objavimo v celoti v jutrišnji številki, danes moremo poudarjati lo to, da jc dr. šusteršič z največjo odločnostjo in veliko ostrostjo protestiral zoper nečuveno predrznost poljedelskega ministra, da je vrnil deželnemu zboru zakori, ki varuje kmečke koristi, dočim hoče takozvani poljedelski minister baron Widmann čuvati koristi zajca! (Nepopisno ogorčenje.) S takim ministrom se S. L. S. ne pogaja, s takim »kmečkim« ministrom, ki kaže v svojem dopisu na kranjski deželni zbor sovražnost do kmečkega stanu, nima S. L. S. prav nič so dogovarjati, ampak zahteva bvezponojno in neizprosne, da ostane lovski zaken, kakor ga jo kranjski deželni zbor sklenil, v bistvu docela neizpremenjen! Ako hoče vlada na svojem stališču vztrajati, bo imeJa boj do skrajnosti in videli bomo, kdo bo v tem. boju zmagal! (Viharno pritrjevanje.) Po nekaj stavkih v obrambo »poljedelskega« ministra, izjavi deželni predsednik, da jc z a s o d a nje za-ključe 11 o, na kar ga deželni glavar, zahvalivši deželnega predsednika in poslance, zaključi ob 11. uri ponoči. Slovensko vsemi vprašaje. Ni ga resnega vprašanja našega narodnega razvoja, ki bi ga naša liberalna stranka no bila. kompromitirala, pomazala, izdala in prodala. Mod ta vprašanja spada zlasti tudi slovensko vseučilišče. Bila je z a d n j a točka liberalnega programa, pred katero se je do zadnjega časa šc nekoliko ustavljala liberalna surovost in uinuzannsL Zadno poletje je padla tudi ta točka v brezdno liberalne sramote in liberalnega narodnega izdajstva. Znano je, s kakšnim junaštvom, s kako požrtvovalnostjo so se borili poslanci »Slovenskega kluba« junija meseca in začetkom julija preteklega leta za slovensko vseučilišče. Ustavili so se z vsemi silami vladni predlogi o ustanovitvi laške pravne fakultete — češ, čo so snujejo nove visoko šole, so ima zajedno zadostili tudi vseučiliškim zahtevam Slovencev in Hrvatov, katerih jc v Avstriji več kot dvakrat toliko nogo Italijanov. In zanočeli so ta boj na podlagi soglasnih sklepov »Narodno Zveze« in »Vseučiliškega kluba«, tedaj ob soglasni pritrditvi liberalnih slovenskih in hrvatskih poslancev. In njihov odpor je bil zmagonosen, slovenska obstrukcija jo zmagala, če tudi zastopniki Slovenskega kluba že' takoj v proračunskem odseku poleti niso našli od strani zastopnikov Zveze južnih Slavena, dveh dvornih svetnikov, tiste zaslombe in podpore, do katere sta bila ta dva gospoda obvezana. Eden n i m ogel, ker je bil bolehen, in drugi, dični P 1 o j, ni h.otel, ker je narodno izdajstvo njegovo življenje. A prišlo je šc huje. — Po odgoditvi državnega zbora, izvojevani po slovenski obstrukciji, so je skovala zarota zoper Slovenski klub. Kakor na dogovorjeno znamenje jc začelo M a s a r y k o v o glasilo hujskali zoper boj Slovencev za vseučilišče, nato je sledil dični Tre-s i č, potem »Slovenski Narod«, Biankinijev »Narodni List« in drugi liberalni listi. Uprizorila se jc prava pravcata gonja zoper Slovenski klub, ker je započel resen boj za slovensko vseučilišče; ravno tisti in tak boj, kakršnega so bili liberalci poprej sami zahtevtili! Slovenska zgodovina ne pozna podobne felonije, ki jc v svojem surovem cinizmu presegala vso, kar je kdaj bilo pričakovati od tako ničvredne in propale, skozi in skozi koruptne stranko, kakor jo naša liberalna ali P 1 o j e v a »slogaška« stranka. Hujskali so ti ljudje v zvezi z nekaterimi češk>imi listi toliko časa, cla so docela kompromitirali naš boj za slovensko vseučilišče, kakor da bi se ne šlo za veliko kulturno vprašanje celega slovenskega naroda, temveč samo za dr. Šusteršičevo osebno zadevo! Da, tako daleč so popačili to volevažno vprašanje! In vso to iz samega strahu pred razpustom državnega zbora, katerega se boje, kakor so grešnik in bojazljivec boji smrti. Razun tega so imeli še svojo posebno razloge. Ivan liri b a r je hotel omehčati z narodnim izdajstvom vlado, da bi ga potrdila za župana in da bi nc predložila v sankcijo novega občinskega reda za Ljubljano in deželo. To so bili sramotni računi, ki so se delali pod patronanco P loj a, ki je edini pri tem naredil svoj »gšeft«, kajti dobil je »zaslužen« naslov in značaj »senatnega predsednika«. Vsa ta sramotna gonja je imela uspeh v toliko, cla jo bil boj Slovenskega kluba za slovensko vseučilišče otež-kočen, ker jc bil osumljen kot »strankarska zadeva«. Da si ne bi bil pridobil Slovenski klub po svojem doslednem in odločnem nastopanju največjega ugleda napram vladi in parlamentu, bil bi poraz neizogiben. Toda Slovenskega kluba so so bali kljub vsem liberalnim spletkam. Ž njim so računali in zato so je vlada začela, pogajati, kar jo preje bila dosledno odklanjala. Morala se je pogajati, ker jo je v to prisilil Slovenski klub. In tako je bilo omogočeno Slovenskemu klubu — lo vsled njegove lastne moči — iz-premeniti svojo taktiko po lastni svoji volji iu storiti s k 1 e p parlamenta v prilog svoji m z a -h t e v a m. Nobenega dvorna namreč ni, da bodo clr. Koroščeve resolucijo, katere jo. sprejel proračunski odsek, sprejeto tudi v zbornici z velik o večin o. Te resolucije bodo temelj nadaljnjega delovanja slovenskih in hrvaških poslancev v prilog vseučiliških zahtev našega naroda. Vlada so odsihmal ne bo mogla več izgovarjati na stranke parlamenta — kajti velika večina parlamenta se je izrekla za slovenske in hrvaške zahteve. To je v o 1 i k uspeh nacl vso požrtvovalne in spretne taktike Slovenskega kluba. Tega uspeha tudi Plojeva resolucija ne bo pokvarila, četudi je skrajno nerodna in neumestna. P 1 o j jc prišel namreč drugi dan za Korošccm z lastno resolucijo, v kateri poživlja vlado, cla ustanovi slovensko pravno fakulteto v desetih letih! Resolucija bi so ne mogla boljše glasiti, če bi bila od vlado naročena in plačana. S lom jc dal P loj vladi možnost, da v desetih letih sploh nič ne naredi! Iv sreči so tu poslanci Slovenskega kluba, ki bodo strogo čuvali, cla sc izvrši dr. Korosčeva resolu- i cija, ki zahteva od vlade, da prični takoj s pripravami za jugoslovanski vseučilišče. Volivci ptujskega okraji pa bodo kmalu poskrbeli, da bo dičn P loj v pisarni upravne sodnije priča koval preteka desetletne dobe, da pa državnem zboru ne bo imel nobem besede več. Vseučiliško vprašanje je sedaj dobrem tiru. Poslanci Gostinčar, Dom šar, dr. Korošec in clr. Hočevar lahki gledajo s ponosom nazaj na svoj polet ni boj v proračunskem odseku. Bre. njihove požrtvovalnosti bi bil dosežen uspeh nemogoč. Na nas je pa, cla pomedemo zadnj. sledove liberalnega »dela« v te zadevi. Kajti vse, kar so naredil liberalci v tej zadevi, je bilo za nit mnogokrat naravnost škodljivo, skora vselej pa smešno — počenši s Hribar jevim »vseučiliškim odborom« in »vse učiliškim zakladom« pa do grdega iz dajstva v zadnjem poletju. Proč z zadnjim sledom liberalneg; »dela« — bodisi v tem, bodisi v kate remkoli drugem vprašanju. Vse, kat delajo naši liberalci, je le v škodo na-šemu narodu, nikdar v njegovo korist S tem dejstvom moramo računati — b tega dejstva izvajajmo vse posledice Shod s. L. s. no Jesenicah. Kršč. socialno delavsko politično društvo na Savi je sklicalo v »Delavski Dom« včeraj popoldne ob pol i. ur j a v e n društveni s h o d. Shod ji trajal ob veliki udeležbi do dve uri Vodil ga je društveni predsednik tov Fr. Čebulj. Kot prvi govornik jo ži vahno pozdravljen nastopil državni in deželni poslanec clr. Krek in pojasnil politični položaj v državi in deželi, državnem zboru gre delo počasi na prej, marsikaj je narobe zaradi grehov iz preteklih časov. Tucli velik razloček med deželami in omiko posameznih narodov v Avstriji ovira delo. Uradništvo, ki postave izvršuje, ima še vodno veliko moč, a v demokratične ideje sc ni še uživelo. Nemški poslanci niso v politiki prosti, boje sc svojih volivcev, ker imajo lo majhno večino; zato morajo tako govoriti, da zado-volje vse svoje volivce. Večkrat par kričačev terorizira nemško večino in zavira delo v zbornici. Nasprotno smo mi poslanci S. L. S. prosti, ker imamo ljudstvo za seboj, ki nam zaupa in odobruje naše pametno politično delo, — Govornik preide na vpjaštvo. Močna armada in mornarica sta potrebni. Nemci so bili od začetka zoper zboljšanje vojaštva, ker so pričakovali od vlado zase kako koncesijo. Dr. šusteršič pa je v Budimpešti vstal in govoril za zboljšanje. Nazadnje so tudi Nemci uvideli, da je najboljše, če tudi sami za glasujejo. S tem predlogom jo rešil dr. Šusteršič državi milijone, ki bi jih Nemci zase zahtevali. Da je pravo zadel, dokazujejo časniki, ki so vsi o tem pisali. Celo veliki nemški časniki, ki navadno ne pišejo o Slovencih, so prinašali po cele strani o šusteršičevem predlogu. — Tudi doma S. L. S. pametno in uspešno deluje. Naša domovina ima dosti zakladov v zemlji in v vodnih silah. Vodne silo znašajo od ocl 150 do "200 tisoč konjskih moči, vsaka moč je vredna 1000 do 1500 kron. Ta vrednost jo silna. Dožola bo to vzdignila in pridne roke bodo imele dela. Skrbi se tudi za večje omrežje železnic, da bodo imeli ljudje doma dela; zdaj je več kot 100.000 krepkih moči v Ameriki. Mi gledamo v bodočnost, liberalci in socialni demokrati pa imajo kratko misel za prihodnjost. Liberalci že sramotno umirajo, in mi nismo zato, da bi olajšali njih smrt ampak le čakamo, kdaj se bomo veselili na njih sedmini. — Za bodoče občinske volitve iščite prijateljev le v svoji stranki. Nikar ne podcenjujte svojega razuma. Od liberalcev in demokratov se ne bodete ničesar naučili razven sirovosti. Volivna reforma je zelo demokratična in ljudstvo šc ne pozna njene dobre strani. Zagotavljam vam pri občinskih volitvah pomoč S. L. S. Končam svoj govor z vzklikom: Živela S. L. S.! (Živahno pritrjevanje.! Župnik Skubic govori o občinskih volitvah. Dve reči naj nas vodita pri tem: Načela S. L. S. in pa misei, da dosežemo pametno občinsko gospodarstvo. Liberalci niso za gospodarstvo v občini. Slabo gospodarijo v deželi, slabo so gospodarili tudi na Jesenicah, ko so imeli vajeti v rokah. Mi pristaši S. L. S. hočemo pri občinskih volitvah nastopiti sami — brez vsakega kompromisa. Gcront Ant. Čebulj pobije nekatere ugovore, s katerimi hočejo liberalci agitirati zase. Ko je še govoril tov. Iv. Krivec, zaključi predsednik ob živahnem odobravanju lepo uspeli shod. Pasivna resisienca državnih nastavllencev v Trstu. Iz Trsta poročajo: Nezadovoljnost produktivnih stanov proti načinu, ki ga uporabljajo državni uradniki in sluge v dosego svojih namenov, je vedno večja ter se pojavlja tudi v včerajšnjih jutranjih listih. Številni dopisi velikih trgovskih tvrdk in lastnikov ladij opozarjajo na veliko škodo, ki jo je povzročila štiridnevna pasivna resistenca trgovini in prometu v Trstu. Od strani produktivnih stanov se obsoja postopanje uradništva, češ, da ni pravo, ker hočejo doseči svoje zahteve na račun prebivalstva, kljub vsej simpatiji za meritum teh zahtev. Vsled intervencije namestnika princa Hohenlohe pri min. predsedniku baronu Bienerthu, trgov, ministru Glambinskemu, se pričakuje v prihodnjih dneh strogih odredb od strani vlade. Razpoloženje med državnim uradništvom in uslužbenci za pasivno resistenco je šo vedno isto. Splošno se v letakih, ki so dele med uradništvo in uslužbence, isti poživljajo, naj vzdrže pričeti boj do konca. Iz vladnih krogov pa se čuje, da je v momentu popolnoma izključena izpolnitev zahtev uradništva in uslužbencev ter da je vlada pripravljena na najstrožje odredbe, ako se pasivna resistenca nadaljuje. Včerajšni položaj. Ker je bila včeraj nedelja, se ni toliko občutilo pasivne resistence, kot v delavnikih. Osebni železniški promet se je vršil primeroma normalno. Bati pa se je, cla bo danes ali jutri popolnoma ustavljen tovorni promet, ker bodo železniški tiri popolnoma zastavljeni z vagoni. Tudi v brzojavnem in telefonskem prometu se včeraj pasivna resistenca ni bogvekako poznala. To pa samo vsled majhnega nedeljskega prometa. Vozovi vozno pošte, ki normalno odidejo žc ob sedmi uri zjutraj, so stali včeraj še ob deveti uri dopoldne prazni pred poštnimi uradi. Suspendirani uradniki. Iz uradniških krogov se poroča, cla sta bila dva državna uradnika od službe suspendirana, kakor tudi nek poštni uradnik. Vest o teh treh suspenzijah je vzbudila veliko razburjenja med uradništvom- Ogorčenje je tem večje, ker se čuje z vso gotovostjo, da se bo po povratku namestnika princa Hohenlohe izdal poziv na uradnike, naj opravljajo delo normalno, nakar je pričakovati suspenzij od služb v večji meri. Ako se bo to res zgodilo, bodo pristojna ministrstva skrbela za nadomestne moči. Tudi se računa s tem, da bo mnogo tržaških uradnikov prestavljenih v Istro. Uradniki bojkotirani. Razburjenje med tržaškimi trgovci zaradi pasivne resistence je zelo veliko ter nameravajo uprizoriti bojkot, uradniških družin, ako se gibanje uradništva nadaljuje. Trgovci nameravajo izvesti bojkot na ta način, da bodo prodajali uradniškim družinam blago samo proti takojšnjemu plačilu, medtem ko je bila, do sedaj navada, da so številne uradniške družine jemale med mesecem blago na kredit ter poravnale račun prvega dne v mesecu. Pasivna resistenca železniških delavcev. »Edinost« poroča, da so sedaj sklenili tudi železniški delavci na drž. kolodvoru, vstopiti v resistenčno gibanje, da dosežejo izboljšanje svojih plač. Stališče južnih železničarjev. Vest, da so se južni železničarji pri-klopili pasivni resistenci, jo ostala doslej brez podlage. Na južnem kolodvoru v Trstu se doslej vrši služba še normalno. Vsekakor pa so nameravajo južni železničarji priklopi ti resistenčnemu gibanju, ako se bo drž. tovorni promet oclkazal južni železnici in če se bo discipliniralo drž. uslužbence. OdloČivnili sklepov pa južni železničarji še niso storili. Posredovanja predstojnikov. Med uradniki so včeraj delili okrožnice, v katerih sc opozarjajo, da so višji predstojniki pozivali uradnike, zlasti carinske, naj opravljajo službo ne glede na besedilo službenih predpisov, temveč glede na obstoječe razmere in potrebe . Uradništvo se poživlja v okrožnicah, naj sc ne pusti uplivati vsled groženj z discipliniranjem, da ne bi izvršili službe »po predpisih«. Okrožnica povdarja, da nimajo posredovalni poizkusi predstojnikov drugega namena kot kršiti solidarnost uradništva. Zaprta špedicijska podjetja. Več velikih tržaških špedicijskih podjetij je zaprlo svoje poslovne lokalo vsled pasivne resistence, ker bi v obstoječih razmerah vodile svoje posle samo z velikimi zgubami. Ravnatelj av- strijskega Lloy*da dr. Derschatta je prišel v soboto z ženo v Trst. Seboj je imel 12 zavitkov, katere jc ukazal na voz naložiti. Med tem časom pa je prišel finančni stražnik, odvil vse zavitke in jih temeljito preiskal. Ta preiskava, kateri je dr. Derschatta z veliko potrpežljivostjo prisostvoval, je trpela ravno pol ure. Materielna škoda, ki jo ima doslej tržaška trgovina, sc ceni na tri četrtine milijonov kron. Dnevne novice. -{- Silna blamaža dr. Tavčarjeva. V soboto so imeli liberalci slab dan. Kar so poslanci S. L. S. predlagali, je bilo vse tako pametno in dobro premišljeno, da se je moral vsakdo blamirati, kdor je ugovarjal. Pravi liberalec pa se mora vsikdar blamirati, drugače ni zdrav. Dr. Tavčar se je posebno izdatno po-služil tega liberalnega prava. Napadal je vehementno deželnega glavarja, v katerega se zadere pri vsaki priložnosti in mu je očital, da je odsek za zadružništvo ilegalno dal voliti, češ dr. Šusteršičev predlog bi se moral odka-zati kakemu že obstoječih odsekov. Seveda je ta trditev zbudila veliko ve-selost in poslanci naše stranke so dr. Tavčarju smeje povedali, da nobenega odseka ni, razen disciplinarnega, ker je bilo zadnjič zasedanje zaključeno in so torej vsi odseki prenehali. Ta strahovita blamaža je dr. Tavčarja popa-rila, da je takoj po govoru tako odšel in ga ni bilo več nazaj, dasi je seja trajala še več ur. Dr. Tavčar se naj prihodnjič bolje pripravi, če misli, da se mora za vsako ceno zaganjati v deželnega glavarja in v S. L. S. + »Slomškova zveza« in poslanec Gangl. V »Učiteljskem Tovarišu« z dne 27. januarja 1911, št. 4 prinaša Engel-bert Gangl sledečo izjavo: »Slovenec« piše v svoji 14. letošnji številki na 5. strani pod zaglavjem »Naše šolsko polje« v 6. notici doslovno to-le: Ne mine teden, da bi nc prišlo pasjeponiž-no pismo liberalnega Zavezarja na kakega člana »Slomškove zveze«, kjer prosi pomoči za to ali ono službeno mesto, seveda ne pod praporom »narodnosti, naprednosti in demokrati-zma«. In čujte, med »šušmarji, zaje-dalci« smo videli tudi pisavo dičnega in neustrašenega idrijskega deželnega poslanca. Temu nasprotli izjavljam: »Ako in kadar mi kdorkoli pokaže samo eno črko, ki jo je v smislu »Sloven-čevih« besed napisala moja roka kakemu članu »Slomškove zveze«, plačam takoj Slomškov dar »Slovenski Straži«. V Idriji, dne 24. januarja 1911. Engelbert Gangl, idrijski deželni poslanec. — Na to izjavo odgovarjamo ponižno s prošnjo, naj gosp. Engelbert pove, koliko bo dal »Slov. Straži« in v k a t e r e r o k e bo denar položil. Potem bomo nadalje govorili. + »Duhovsko podporno drušivo« ima, kakor je bilo že naznanjeno, prihodnjo sredo 22. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Kat. tiskarne svoj izvanredni občni zbor. Dnevni red: Poročilo o letovišču v Bohinju in izprememba pravil. Člani se vabijo, da se v obilnem številu zborovanja udeleže. —■ Občni zbor »Obrambnega drnš- tva» se vrši v sredo, dne 22. t. m. ob '/2 12 uri dopoldne v posvetovalnici Kat. tisk. društva u Katoliški tiskarni z običajnim dnevnim redom. Ker je treba dopolniti odbor, se prosi najštevilnejše udeležb?. — Obsavsko okrožje Orlov priredi od 2. do 5. marca t. 1. v šmartnem pri Litiji tridnevni mladeniški tečaj za brate Orle in druge mladeniče ne-telovadce. Dne 5. marca popoldne pa bo v veliki dvorani javna okrožna telovadba. Tečaj ima namen z 10 predavanji praktično vpeljati mladeniče v vodstvo društev in odsekov. Bratje Orli in vsi ukaželjni fantje, na noge in pridite k tečaju v Šmartno. -j- Iz drž. finančne služba. Predsedstvo c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani jo imenovalo absol-viranega jurista Pavla Lenarčiča za finančnega praktikanta in absolvira-nega realca G. razreda Viktorja Bi-schofa za davčnega praktikanta. Zadnji je nastavljen pri davčnem uradu za ljubljansko okolico. — Prestavljeni so bili: fin. tajnik dr. Anton Janežič od pristojbinskega urada v Ljubljani k finančnemu ravnateljstvu; fin. kon-coptni praktikant Jožef Mozetič od fin. ravnateljstva k davčnemu referatu okrajnega glavarstva v Ljubljani, davčna praktikanta Franc Ramor 'iz Novega mesta v Mokronog in Rajko Kamenšek iz Črnomlja v Novo mesto. — Novoimenovani fin. tajnik dr. Jožef Povalej je nastavljen pri pristojbin-skem uradu v Ljubljani. — Naslov višjega respicijenta je dobil respicijent Franc Burger. —- Prestavljeni so bili: naclpaznik fin. straže Ivan Rurmik iz Črnomlja v Postojno, pazniki Leopold Erjavec iz Postojne v Črnomelj, Fri-dolin Lenard iz Mengša v Mokronog in Jožef Beguš iz .Mokronoga v Novo mesto. Nanovo sta bila sprejeta paznika Alfonz Pagon in Martin Golob; prvi pri oddelku fin. straže v Mengšu, drugi pa v Kamniku. — Odlikovanje. Naš rojak, gene-ralmajor Ivan Lavrič, Dolenjec, rodom iz Št. Lovrenca pri Trebnjem, dobil jc plemstvo s pridevkom »Zaplaz«. — V okraju Pazln v Istri so našteli 15.932 Hrvatov in 1379 Lahov. — Srednješolsko ravnateljsko mesto je razpisano na nemški gimnaziji v Pulju. Prošnje do 28. februarja t. 1. — Novomeška dekanija ima sestanek sod. ss. Cordis Jesu v sredo dne 22. t. m. v Toplicah. — Poročil se je danes v Stari Loki g. Josip Žagar, posestnik na Kala-novšu z gdč. Manico Verlic. Poročal je stric ženinov g. dr. Andrej Karlin. Svojemu vrlemu somišljeniku kličemo: Na mnogo leta! Nazdar! — Umrla je v Kranju gospa Frančiška Mayr, rojena Šumi, stara 83 let. — Vojaške izpremembe na Goriškem. — 2. batalj. (400 mož) ljubljanskega 27. domobranskega polka pride v Kojsko v Brdih. Nastanijo se v raznih poslopjih, ki se v ta namen predelajo, zlasti v Gradu. Ta bataljon je bil poleti navadno nastanjen v Volčah in Breginju. Sedaj pa pridejo v Breginj planinci celovškega polka, v Volče pa tržaški lovci. — Bolezen. Na Goriškem razsaja že več časa še precej huda influenca. Ljudje se v postelji potijo in vse kosti jih bolijo. Tudi več slučajev smrti je žc bilo. Ljudje naj na bolnike strogo pazijo, da se ne prehladijo ali pa da ne vstanejo iz postelje prezgodaj. — Zastrupil sc je v soboto v Kon-ščini pri Varaždinu g. Alojzij Medve-šek, jurist na graški visoki šoli. Srečnemu slučaju, da je bil izvrsten zdravnik takoj pri roki, ki je s smrtjo sc bo-rečega dijaka našel, se imamo zahvaliti, da mu bo morda rešeno življenje. — V pokoj je stopil višji cleželno-sodni svetnik g. Pavel Juvančič v Krškem. — Premog. Kmalu bo minulo leto, odkar se je pričel kopati premog v Gorenjski gori pri Mirni. Četudi je mirn-ski premog bolj rujav, vendar je za kurjavo bolj priljubljen, kot šentjan-ški, ker ne smrdi. — Razpisana srednješolska mesta od 1. do 17. II.: Ravnateljska mesta: Pulj (g., 28. II.), Gablonc (realg., 7. III.). — Klas. fil.: Duks (realg., L. Gr. D., 8. III.). — Moderna fil.: Dunaj (Rainer-jeva realg., L. Fr., 31. III.), Dunaj XVIII. (r., Fr. D., 28. II.), Mahr. Trubau (g., D. 1. gr., 4. III.), Furstenfeld (r., Fr. D., 10. III.). — Zgodov. skupina: Bistra (Freu-denthal realg., 5 III.), Asch (g., 7. III.), Bergreichenstein (r., 12. III.), Ustje (Aussig, r., 10. III.), Furstenfeld (r., 10. III.). — Mat. fiz. skupina: Lipnik (dež. r., INI. Geom., 10. III.), Bergreichenstein (r., M. Geom., 12. III.), Karolincntlial (r., M. NI., 9. III ), Gradec (II. r., Mat. Geom., 10. III.). — Prirodop. skupina: Dunaj (Fr. Jos. realg., Ng. m. nI., 5. III.), Gradec (II. r., Ng. m. nI., 10. III.), Celovec (g., Ng. m. nI,, 10. III.). — Telovadba: Trutnov (r., 10. III.), Dunaj VII. (r., 10. III.). — Risanje: Lipnik (dež. r., 10. III.), Ustje (Aussigg, r.. 10. III.), Ljub-lsjana (r., mesto risarskega asistenta, takoj). — Utopljenca so našli v Savi. dne 18. februarja. Moral je biti v vodi že dal; časa. Pravijo, da se piše Otrin, dorna 'z Liberge, župnije Primskovo. Okrog Božiča je žel z doma, češ da gre v bolnišnico. Bil je nekoliko zmešan. Enega utopljenca imajo baje tudi na Savi. — Ukradel je nekdo 80 K v pisarni g. KajfeŽa na parni žagi v Kočevju. — Slovenska šolska Malica, Knjige za leto 1910 so razpostane. Člane bo morebiti motil seznamek izdanih knjig v Pedagoškem Letopisu (na zadnji strani), v katerem se navaja pomotoma kol pota knjiga ,.Sola in dom." Tajnik S Š M nas prosi, ti opozorimo čitatclje, da je izdala S S M za leto 1 > pravo vrednosti.-Tudi država sama je tako plačevala svoje uradništvo; istotako je plačevaia država le polovico obresti od svoji h dolgov. V Avstriji je divjala strašna denarna kriza in nered, dokler ni prinesla ustanovitev avstrijsko-ogrske banke konce tej zmedi in nesreči. MF.HIKANSKA REVOLUCIJA. Mehikanski revolucionarji delajo načrtoma. Radi bi dosegli, da se vmeša v mehikansko revolucijo tudi Severna Amerika. Napadli so zato v Vol-fardensu (Zedinjone države) neko orožarno in odnesli 700 dolarjev ter v>Tiko orožja. Severna Amerika dobi tako vzrok, da se prične vmešavati v notranje mehikansko zadeve. liiliMe novice. lj SSsosli S, L. S. Včeraj sla se vršila / Ljubljani dva shoda S. L. S.: v »Ljudskem Domu" in v Flegarjevi gostilni na Zaloški :esti. Oba shoda sta biia bolje obiskana kot vsi dosedanji shodi liberalne stranke. Na včerajšnj h shodih so govorili dež. odbornik dr. Zajec, .drž. poslanec iivgen Jarc, prof. Dernia&tia in Ivan Štefe. Ker nam je danes poročilo dež. zbora vzelo mnogo prostora, poročamo o teh krasno uspelih »ihod.h v prihodnjih Številkah. lj Javno predavanje. Opozarjamo na favno predavanje g. dr. J. Adlešiča „o delavskih stanovanjih", ki se vrši jutri ob 1/28 uri zvečer v „Ljudskem Domu". Predavanje bodo spremljale skioptične slike. lj Seja odbora S. K. 3. Z. bo jutri no predavanju v »Ljudskem Domu«. l j J. S. Z. Skupina tobačnih delavcev in delavk, je imela v nedeljo občni zbor, ki je odobril poročilo načelnika Čataria in blagajnice I. Kocmur. Skupina se zelo lepo razvija in ima že prvo leto znamenitih uspehov. O pomenu J. S. Z. je govoril potem dr. Krek. lj. Zabavni večer v Rokodelskem domu. Prav ugodno siiko o delovanju katoliškega mladeniškega društva nam je podala njegova včerajšnja prireditev v Rokodelskem domu. Kot govornik pri prireditvi je nastopil vč g. proi. dr. Josip Jerše, ki je prepričevalno, obenem pa v mikavni, šaljivi obliki razpravljal o pomenu vzgoje obrtne mladine. S svojim dovršenim govorom je vzbudil izredno zanimanje občinstva za delovanje kai. mladeniškega društva. To zanimanje bo pač pri vseh udeležencih, ki smo včeraj do zadnjega količka napolnili dvorano, ostato trajno, ker nas je tudi nastop rnladcničev v petju in igri povsem zadovoljil in nam je društvo napravilo v resnici lep večer. Pevci so morali na glasno zahtevo občinstva dr. G. Ipavčevo pesem »O mraku" ponavljati, kar priča o lepo izvežbanem zboru in je najboljša pohvala pevovodja. Tudi solista in pevca kupletov je občinstvo opetovano klicalo na oder. Zlasti sta pa ugajali vesoloigri ,,Novi sinje-grajski župan-' in rPoštna skrivnost." Igralci so popoir.oma obvladali svoje vloge, in so igraii živahno, neprisiljeno in naravno ter delali veselje spretnemu režišerju in občinstvu. Mnoge mlade moči so lepa pridobitev za oder Rokodelskega doma. — Kat. mladeniškernu društvu kličemo: Rasti in se epo razcvitaj! lj Poročil sc je pretekli teden v trnovski cerkvi g. dr. Oton Churain, zdravnik v bolnišnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu, z go-spico Minko Turkovo, hčerko posestnika Ivana Turka iz Loža. lj Polom „GIavne" posojilnice. ..Gorenjec." glasilo gorenjskih liberalcev, piše pod naslovom ..In zasmrdelo je ...!" ..Skoro 40 let ni bilo na Kranjskem tako žalostnega in velikega gospodarskega poloma kakršnega imamo zabeležiti v konkurzu Glavne posojilnice" v Ljubljani, ki je bil razglašen minuli pondcljek. Pa kako je prišlo do tega? Ker so nekateri odborniki kradli zaupani jim tuji denar, kar bi se ne drznili storiti niti največji tolovaji. Upravni svetniki in nadzorniki bodo prišli oi> vse in se bodo morali vsled tega zagovarjati še pred kaz. sodnikom. Glavni krivec je posojilnični predsednik dr. Matija Rudnik, ki si je z milijoni ukradenega denarja polnil svoje globoke žepe, kupoval ž njimi falitne Graščine, dovoljeval brez vsakega od-borovega dovoljenja ljudem, ki so mu stali k obrazu naravnost ogromne vsote. Ponarejale .so se bilance, podkupljen je bil revizor... Pregled ovalna računov sta bila: Elija Predovič, ki je svoj čas gonil prešiče s Hrvaškega, mož, ki niti ne zna brati, a je slovel kot milijonar, in neka osebna žverica, ki se vlači po ulicah kakor megla. Čudimo se le, da ..roka pravice" tako dolgo ni prijela teh ..poštenjukovičev," kajti dr. Hudnik je do pred kratkim dannadan bilijar-diral pri ..Slonu,'- bivši trgovec Meglič se še vedno izprehaja s svojo viržinko in oglaša po uredništvih po Ljubljani, Predovič pa jaše naprej svoje svinje. To je unikum. pravi pravcati panop-tikum. Zdi se nam, da je odprt zato, da ga gledajo prizadeti in nedolžni ljudje .. . Sicer se je zadnje dni nekaj debatiralo v justični palači, kaj pokaže bližnja prihodujost Primanjkljaja izkazuje ta falirani zavod okrog pol-drug milijon kron. Za varnost jamčijo po pravilih deležniki, ako potreba, z vsem svojim premoženjem. Potemtakem je oškodovanih vsled brezprimernegapo četja teh brezvestnežev, ki so zapravili pokradeni denar deloma v samopašne, deloma v nesrečne fpekulacijske namene, na Gorenjskem cela vrsta naizvestejših pristašev narodno - napredne stranke. Vsled tega je — odkrito rečeno — pisava »Slovenskega Naroda" naravnost drzna, češ, da s tem zavodom nima najmanjšega opravka liberalna stranka, dasiravno je dobro znano,, da so v odboru te skrahirane Dosoiilnice sedeli sami liberalni prvaki: ljubljanski občinski svetovalci in celo deželni poslanec. Ne slepimo vendar sami sebe ! To se pravi briti norce zlasti iz prizadetih narodno-na-prednih somišljenikov, ki tvorijo najmanj dve tretjine vseh deležnikov. Ravnotako ni biio prav, da so dobili pri likv. odboru v roko listo nesrečnih žrtev razni zavodi in priznani krvosesi, ki imajo dopaclajenje nad poginom svojega bližnjega. Apelira se venomer na strankino disciplino in složnost, pošteni, zaslužni in v boju za stranko osiveli možje pa so trpeli in še vedno trpe v svoji sredi nekaj eksemplarov, katerih se dostojen človek navadno ogiblje. In na-rodno-napredni stranki menda ni vseeno, če ima v svoji sredi individue najteninije sorte, ki si vsikdar škodoželjno manejo svoje kremplje, kadar morejo zadaviti kako žrtev. Vzame naj v roke veliko metlo, da pomete tako sodrgo, ker sicer ji prete v dogiednem času nova razočaranja. Če se nam bo zdelo vredno, jo bomo na to še pravočasno opomnili. Kdor ni slep, ta vidi, kdor pa je vdarjen s kurjo slepoto, temu ni pomagati." — Mislimo, da je to precej jasna beseda na naslov ljubljanske liberalne stranke. Ljubljančanje bodo kmalu imeli priliko vzeti v roke — veliko metlo. lj Poroči! se je danes V tukajšnji cerkvi sv. Jakoba rudarski inšpektor g. Fran Heutmann z gdčno. Angelo Tory, učiteljico iz Trbovelj. lj Slovensko deželno gledališče. — Jutri, v torek gostuje prvič na slovenskem odru gospodična M. Š i 111 a -novska, operna in operetna pevka kr. zemaljskega kazališta v Zagrebu, in sicer v veliki subretni ulogi Goudc van der Loo v Fallovi opereti ..Ločena žena." Predstava se vrše za par abo-nente. — Na c. kr, obrtni šoli v Ljubljani je razpisano mesto IX. razi-, za mehanično tehnično stroko. Prošnje je nasloviti na c. kr. ministrstvo za javna dela in jih oddati pri ravnateljstvu do 20. marca. ij Ogenj v sobi. Kakor smo že poročali, je postal dne 15. t. m. v III. razredu nemške dekliške šole na Vrtači ogenj. Sedaj je policija izsledila dva mlada fanta, ki sta ogenj podtaknila in ju aretovala. Zločin sta oba priznala. Oddali so oba deželnemu sodišču. lj Kralj PeSer sc je danes popoldne mimo Ljubljane vračal domov. Ij S ceste. Ko je šel danes ponoči po Poljanski cesti mesarski pomočnik Ivan Prepeluh se je spri z nekim neznancem, nakar gaje ta udaril ja neko steklenico po glavi in ga znatno telesno poškodoval. Prcpelulia so potem na policijski stražnici obvezali in ga poslali v deželno bolnišnico. HRVAŠKI SABOR. V seji 17. t. m. je posl. Paja Obradovič izjavil, da polaga mandat za peštansko zbornico. Se odkaže odseku — Posl. dr. Poljak utemeljuje svoj predlog za reformo lovskega zakona. Nato pride na vrsto St. Radičev nujni predlog glede reverza koa-lircev. Radič se sklicuje na izjavo posl. Su-pila, da so mu poslanci koalicije potrdili, da so moralično obvezani položiti rnaudat, ako bi prišli z vodstvom stranke v nasprotje. Med njegovim govorom pride večkrat do hudih spopadov tned različnimi poslanci. • * Koalicija je formelno izključila poslance dr. L. Mazzura, dr. Fr. Benešiea in dr. VI. Turkoviča, ker da so v saboru ostentativno kazali, da se s taktiko koalicije ne strinjajo. BOJ KITAJSKIH ČET S ČUNGUZL Iz Petcrburga poročajo, da so v bližini Girina streljali Čunguzi na kitajske vojake ter jih popolnoma potolkli in zapodili v beg. Veliko število kitajskih vojakov jc bilo ubitih in ranjenih. Um siveri. .Nova češka tovarna orožja, češki listi poročajo, da se vrše priprave od strani neke skupine čeških denarnih zavodov iu nekega uglednega strokovnjaka iz Creuzota za ustanovitev nove tovarne za topove in drugo orožje na Češkem. Konzorcij namerava zaintere-sovati češki kapital za novo podjetje. Pogajanja za nakup potrebnega zemljišča, kjer bi bila tovarna, so skoro že končana. Obsojen socialnodemokraškf. poslanec. Iz Got.be poročajo: Socialnodc-mokraški deželni poslanec, trgovec Viljem Donner, jo bil vsled poneverje-nja in sleparstev pri bolniški blagajni v VValtershausnu po štiridnevni obravnavi obsojen v 11 mesečno ječo in plačilo 300 mark globe. Obenem je bil obsojen tudi na izgubo državljanskih pravic za tri leta. Kuga v vzhodni Aziji. V London došle brzojavke poročajo, da so ruske oblasti vsled nevarnosti pred kugo proglasile nad Harbinom obsedno stanje. Londonske velike tvrdke, ki so s Kitajsko v trgovski zvezi, so bilo obveščene ,da. so razmere za kupčijo s kmetijskimi pridelki v Mandžuriji skrajno neugodne. Trgovci se branijo izplačati kmetom predujenie. Ker primanjkuje delavcev, se polja ne obdelujejo. Plače delavcem so postale naenkrat desetkrat večje. Primanjkuje tudi železniških vozov, ker se je mnogo vagonov porabilo za prevoz okuženih trupel in so jih po uporabi sežgali. Samoumor štirih gimnazijcev. Štirje gojenci gimnazije v Čcnstohovu so sklenili, da se skupno usmrte, ker so bili relegirani. Nojprej so se napili, potem pa sta se prva dva usmrtila s streli v srce, tretji se je smrtno nevarno ranil, četrtemu pa so prihiteli ljudje še o pravem času iztrgali revolver iz rok. Živinski soprog. Iz Ne\v Yorka poročajo, da je v Readingu trgovec Vana-man, ki jc imel intimno razmerje s svojo služkinjo zaprl svojo ženo in otroka v stanovanje ter zažgal hišo. Na ta način se je hotel rešiti žene, da bi se s služkinjo poročil. Nesrečno ženo in otroke so prenesli v bolnišnico, kjer pa sta kmalu umrla vsled groznih opeklin. Trgovec je bil aretovan. Živinoreja na Španskem. Glasom uradnih podatkov je. bilo leta 1910. na Španskem 494.853 konj, 864.555 mul, 834.709 oslov, 2,317.378 govedi, 15,471.183 ovac, 3,285.320 koz in 3326 kamel. Povzrilga poljedelstva v Turški. Sedanja turška vlada je za moderno obdelovanje zemlje in kmetovanje sploh povišala znesek 40.000 turških lir (1 lira = 21 K 50 v.) na 500.000. A to svoto bo še zvišala od leta do leta. S tem denarjem je v raznih krajih postavila skladišča poljedelskih strojev in orodja, ki jih sama nakupi od najboljših tovarn, carine prosto uvaža v deželo in tudi na lastne stroške prevaža v skladišča. Tu jih potem prodaja kmetom po tovarniških cenah. Takih skladišč je sedaj 24, a v kratkem se poni nože na 32. Svojega moža umorila. Iz Krako-va poročajo: Kmetica Frančiška Ada-mczyk v Nivki pri Brzeskovem je imela ljubavno razmerje s hlapcem Dulia-110111, med tem ko je bil njen mož več let v Ameriki. Ko se jc njen mož vrnil pred par tedni iz Amerike domov, jc sklenila s svojim ljubimcem, da ga umorita. Napadla sta ga, ko je spal v postelji ter ga ustrelila z revolverjem. Oba so zaprli. Influenca v Budimpešti. V Budimpešti je obolelo na influenci 25.000 oseb. Ženska brez glave v Donavi. Iz Donave so izvlekli mrtvo truplo brez glave. Mrlič je ležal v Donavi najmanj tri mesece. Starost 30 do 35 let. Ženski raj. Zakaj ni Eva potrebovala služkinje, nam pojasnjuje neka Američanka v nekem ameriškem listu. Ma to vprašanje odgovarja: »Govorilo in pisalo se je mnogo o ženskih napakah in mnogo se je tudi razpravljalo, zakaj ženske zahtevajo, da se jim streže. I11 zakaj ni imela Eva takoj ob začetku sveta služkinje? Odgovor jc jasen: Eva služkinje ni rabila. Adam jc ni nikdar zaposlil s pletenjem nogavic, niti je ni prosil, da mu na suknjo pri-šije »gumb« in da naj mu zašije raztrgane rokavice. Ravnotako tudi ni padlo Adamu v glavo, da bi v raju čital od zore do mraka časopise, pa se potem zadri na Evo: »Ali večerja še ni gotova?« Adam je sam zakuril pod kotlom ogenj, sam nulil iz zemlje peter-šilj in drugo zelenjad, sam je lupil krompir in opravljal podobne posle. Adam je sam molzel krave in krmil živino ter se sploh sam za vse brigal ter ni prihajal na obed z desetorico svojih prijateljev ravno takrat, ko doma ni bilo potrebne zaloge. Domov ni prihajal ob 1. uri ponoči ter zato tudi ni bilo povoda, da bi se prepiral z Evo. Nikdar ni sedel v krčmi, med tem ko je Eva zibala malega Kajna. Tudi ni imel navade, da bi svoje klobuke pozabljal po vseh kotih, temveč jih lepo spravljal s svojimi čevlji vred pod figovo drevo. Z eno besedo: Adam ni veroval, da je žena ustvarjena za to, da služi njemu, in zato se mu je zdelo naravno, da je opravljal domače posle skupno z ženo.« No, sedaj vemo, zakaj Eva ni imela služkinje. Naše »o polje, Na kaj naj bi se ozirali pri regulaciji učiteljskih plač? Znano dejstvo je, da vse učitelj-stvo sili v mesta in v bližino lepih ter udobnih krajev. Kraji v hribih imajo skoraj vsako drugo leto novega učitelja, kar za kraj gotovo ni dobro in za učitelje nuvabljivo. Med nobenim drugim stanom nc opažamo toliko preseljevanja u kraja v kraj, kakor ravno med učiteljstvom. Največ trpi pri tem seveda šola. V hribih nimaš nobenega postranskega zaslužka, kar so ti v mestih in trgih obljubil je: instrukcije, obrtna šola. Navadno so v takih krajih mnoge druge udobnosti: družbe, železnica, primerna hrana se lahk

19 9. zveč. 727 9 51 sr zali. oblačno 20 7 zjutr. 728 8 2-9 si. jzah. del. obl. 00 2 pop. 7305 80 sr. vzhod pol. obl. Srednja včerajšnja temp. 5 31. norm 0 2J. Zahvala. 539 Podpisani si štejemo v dolžnost se iz globine srca zahvaliti na izkazanem sočustvovanju povodom smrti našega očeta, oziroma starega in prastarega očeta Jožefa Kodre vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč, da izkažejo nepozabnemu pokojniku zadnjo čast. Posebno zahvalo pa izrekamo domačemu preč. g. župniku za tolažilno obiske v bolezni in za vodstvo pogreba. Bog vsem stoterno povrni! Šentvid nad Vipavo, 17. februarja 1911. Žalujoči ostali. (kobila) Kurzi efektov in menjic. dne 18. februarja 11)11. Po prestarih ošpicah je glavna stvar, da se moči zopet zelo hitro ponove in s tem odstranijo nevarne komplikacije. Scott-ova emulzija je za ta namen materi najboljši prijatelj. Scott-ova emulzija obstoji v glavnem iz najčistejšega in najboljšega ter najbolj učinkujočega norveškega ribjega olja in je kljub temu Skozi in skozi slastnejša, lažje prebavna in bistveno bolj učinkujoča kot navadno ribje olje. Scoii-o¥a emulzija je zelo zanesljivo, gotovo in iz-borno krepilno sredstvo, ki Vam bode gotovo prineslo zanesljiv uspeh. Cena Izvirni steklenici 2 K 50 vin. Dobi »e v vseh lekarnah. ri.\jfci:zivi<; Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 20. februarja. Pšenica za april 1911.....1172 Pšenica za maj 1911 .....1150 Pšenica za oktober 1911 ... . 11 — Rž za april 1911.......8 20 Rž za oktober 1911 . . . . . . 816 Oves za april 1911......8 66 Koruza za maj 1911......5 73 Meteorologično poročilo. Višina n. m onem 306-2 m, sred. zračni tlak 73A-0 mm 540 turške rase se da v najem event. proda. Naslov pove uprava lista. Skupna 4% konv. renta, maj—no- vember ........... 93-- Skupna 4°/0 konv. renta, januvar 93- Skupna 4-2";0 papirna renta fe- bruar—avgust ........ 96-90 Skupna 4-2% srebrna renta, april —oktober......... 96-90 Avstrijska zlata renta ..... 115 0J Avstrijska kronska renta 4°/„ . . 92-95 Avstrijska investic. renta 3iw% . 82-65 Ogrska zlata renta 4% .... 111-60 Ogrska kronska renta 4°/0 . . . 91-90 Ogrska investicijska renta 3i/j°/0 80-95 Delnice avstrijsko-ogrske banke 19-43 Kreditne delnice....... 673-— London vista........ 239-95 Nemški drž. bankovci za 100 mark 117-25 20 mark.......... 23-47 20 frankov........ 19-01 Italijanski bankovci...... 94-50 Rublji........... 2-53', 520 3 en pudel in stelažo s predali. Naslov pove upravništvo. Poročni prstani močni v zlatu, na tr-pežnosti neprekosljivi, 1 par od 7 R naprej v modernih fasonah, graviranje brezplačno FR. CMJEI1 urar in trgovec ifntsljaiEa samo Meroova ulica Stev. I. Največja zažoga stenskih ur. - Ceniki zastonj tudi po posti. 121 z dvema sobama se odda za majski termin v Ilirski ulici štev. 22. - Več se izve pri Ad. Hauptmannu na Resljevi cesti. 502 Hiša s pekarljo vrt, dve veliki kleti, več stanovanj, drvarnic in pralne kuhinje v Ljubljani se proda po zelo nizki ceni. Več pove 531 M. Lipovič v pivovarni »Union«, Spod.Šifcka. Mladenič star 26 let, trezen, pošten ter dobrih starišev išče primerne boljše službe najraje za šolskega slugo. Naslov pove upravništvo Slovenca. 532 Mlad, vojaščine prost 534 2 kontorist dober stenograf in slrnjc.nsec, ki se razume na zaračunavanj'. \ denskih plač, ter je vešč slovenščine 111 nemščine v govoru in pisavi, se sprejme takoj. Poi:udbe naj se pošljejo Kranjski družbi za iz jelovanie železnine' v Kamnika. anaaaaoDnaDnaana bolj majhna, s šestimi sobami se proda v Rožni dolini št 217, blizu župne cerkve sv. Antona pri Ljubljani, ležeča nasproti peka. □□□□□□□□□□□□□ODO Občni zbor »ObramiisneSD društua" v Ljubljani bo v smislu § 9. društvenih pravil v sredo doe 22. Morje, ob pol 12. uri dop. v prostorih Katol. tiskarne, I. nadstr. (posvetovalnica tiskovnega društva} Spored: 1. Nagovor načelnika. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Volitev petili odbornikov in dveh namestnikov. 4. Slučajnosti. 429 (3) Odbor. kristjan v starosti med 24. in 27. letom samskega stanu S& se takoj sprejme za neko večjo tovarno, ki je popolnoma zmožen slovenščine in nemščine v govoru in pisavi in more dokazati dobro trgovsko izobrazbo Ponudbe pod „ft 6908" na anončno pisarno Haasenstein & Vogler R. G. Dunaj I. __536 2-1 S 3'lt 4 ■ II liti ..Slavne posojilnice ? LinSiIpni registrovane zadruge z neomejeno zavezo v likvidaciji se je razglasil dne 13. februarja 1911 konkurz Konkurzni komisar: ces. kr. deželne sodnije svetnik dr. Jak. Toplak v Ljubljani. Začasni upravnik mase: dr. I. C. Oblak, odvetnik v Ljubljani. Volilni narok 21. februarja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji v izbi št. 123 pred konkurznim komisarjem. Zglasilni rok: do 30, aprila 1911. Narok za likvidovanje in poravnavo 16. maja 1911 dopoldne ob 9. uri pri tej sodniji, v izbi št. 123 pred konkurz-nim komisarjem. C. kr, deželna sodnija v Ljubljani, oddelek III, dne 13. februarja 1911. 535 3-1 ... 7*^^ •»**<»•• B r ilj a n 11 fj o nizki ceni ' \ expoi In i tvrdka ur,zlatnine —'4AV*.^If koblianaMestniirg- m Srebrnine. bastna tovarna ur v Švici ftfMt mi m fjl S&ntftromVtomiVpito. Ivan Jax unajska cesta 87, Ljubljana iz prvih tovarn Avstrije. Durkogip, Sfyria (Puc3»), Wraffen6«sod1 v OS izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu Ustanovljena leta 1867. Ifezenj© poučujemo brezplačno rje vi isalni stroji«. Ceniki zastonj in franko. Sprejme se v službo moški, ki se razume veselje do vrtnarstva obenem bi se učil pri izdelovanju s posestvom in pripravo za pekarijo se odda v najem ali v nakup v Kanalski dolini, pri cerkvi in žel. postaji za Višarje. Naslov pri upravništvu. 493 i tovarna lončenih peči) in. mi Ionih izletov Mnogokrat odlikovana. ste Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na lina ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem samostanom in šolam dovoljujem znaten popust, llustr. ceniki so na razpolago Prednost imajo samski, srednje dobe; ako ni drugače tudi oženj eni. Zglasijo naj se pismeno ali osebno pri 526 Jožetu Steh, trgovcu Podgorica, pošta Videm pri Dobrepoljali. AAnogokrat odlikovana sa i Za križ in svobodo. Igrokaz v petih dejanjih (6 moških in I ženska vloga). K —-50, pet izvodov in več po K —'35. Posebno za mladeniška društva pripravna igra. polna navdušenja za krščanska načela. Andrej Hoier, tirolski junak. Fran Rihar. Ljudska igra v petih dejanjih s predgovorom in sklepno sliko (18 moških, 4 ženske vloge). K —'80, deset izvodov K 5-—. Ta igra je bogata po lepih prizorih, se popolnoma prilega slovenskim ljudskim značajem in visoko vnema domovinsko čustvo. Zbirka ljudskih iger, dosedaj 15 zvezkov po K —-80. Ta zbirka je zlasti za naša izobraževalna društva, pa tucli za druge odre ljudskega ln dilentanškega značaja neobhodno potrebna; igre -se dajo vse brez posebnih pripomočkov lahko uprizoriti. Vse igre v tej zbirki so prirejene za jednake t. j. samo moško ali samo ženske vloge. Vsebina: t. zvezek se začasno ne dobi. 2. zvezek, t. Vedeževalka. 2. Kmet-Ilerod. — u. Zupan sardamski ali Car in tesar. -- 4. Jeza nad petelinom in kes. 3. zvezek. I. Mlini pod zemljo ali zadnje ure poganstva v Rimu. — 2. Sanje. -- 3. Sveta Neža. K —-80. 4. zvezek se začasno ne dobi. 5. in (i. zvezek. 1. Garcia Moreno. — 2. Krčraar pri zvitem rogu. — 3. Kukavica modra ptica ali boj za doto. — 4. Sveta Cita. — 5. Pri gospodi. — t!, črevljar. — 7. Kmet in fotograf. — Kovačev študent. lakob Aljaž. Sedem 7.'zvezek: 1. Za društva m društvene prireditve: Bajuk, Odmevi naših gajev (narodne pesmi). II. zvezek za moški, mešan, deloma ženski zbor. Partit. Iv 110. — Napevi so vzeti iz naroda in so popolnoma v tem duhu harmonizirani, služili bodo prav dobro vsem našim pevskim zborom. Vodopivec, Kovačev Študent. Beserle povzete iz Zbirke ljudskih iger (Iv. Kovačič). — Priljubljena, lahko-uprizorljiva spevoigra silno komične vsebine. Za proizvajanje pevskih točk je potrebnih samo šest (oziroma pet) moških in en ženski glas. Krek, Turški križ. Igra v štirih dejanjih. — Tri sestre. Igra v treh dejanjih. K 1*—, 10 izvodov K 8'—. — Vsebina obeh, za mešane vloge prirejenih iger, je tako zanimiva ter za oder tako sijajno prirejena, da se bodeta igri radi svoje lahke uprizorljivosti gotovo kmalu osvojili naše ljudske odre. Sardenko, Slovanska apostola. Zgodovinska igra. Ob 1025letnici Metodove smrti (885—1910). K 1-20.— Krasna knjiga vsebuje samo moške vloge in ima poleg poučnega smotra tudi namen netiti med Slo-vcnci narodno zavest ter buditi narodni ponos. ^IfHJORCS/ili TflHiiS Iz tc zbirke ie na razpolago v naši dMCIftSUJ! ilSip. zalogi še okoli 80 raznih resnih in veselih iger za mešane vloge. Cena jc za vse zvezke enaka in znaša samo 30 vin. za vsako igro. — Seznamek te zbirke dopošljomo na zahtevo. Mešani in moški zbori. zvezkov po K —'60. Naša pevska društva se bodo rada poslužila novih navdušenih domačih pesmi, kakoršne nam nudi Aljaževa zbirka. Vsi zbori so vzorni in veličastni, a vendar priprosti in lahki, treba samo poslužiti sc jih. t. zvezek.: 1. Domovini. — 2. Nevesti. — 3. Nc zveni mi. — 4. Naša zvezda. — 5. Ujetega ptiča tožba. — ti. Soči. 1. zvezek: 1. Pri zibelki. — 2. Cerkvica. 3. Ne tožim. — 4. Oj planine. — 5. Oj z Bogom, ti planinski sveti — 6. ftolskodomski mladini. — 7. Na bregu. S. zvezek: 1. Psalm 118. — 2. Ti veselo poj! 3. Na dan. — 4. Divna noč. t. zvezek: 1. Ujetega ptiča tožba. — 2. Zakipi duša. — 3. Dneva nam pripelji žar. 1. — 4. Pri pogrebu. i. zvezek: l. Job. — 2. V mraku. - 3. Dneva nam pripelji žnr. 2. — 4. Z vencem tem ovenčam Slavo. — 6. Triglav. >. zvezek: I. Opomin k veselju. — 2. Sveta noč. - 3. Stražniki. — 4. Hvalite Gospoda. — 5. Občutki. — (i. Geslo. Slavček. — 2. Zaostali ptič. — 3. Domorodna iskrica. — 4. Pri svatbi. — 5. Pri mrtvaškem sprevodu. — 0. Geslo. Venček gorenjskih za mešani zbor. Fran Kimo-vec. Part. K —'50, deset izvodov K 3-50. Plaiunke za sopran, alt, tenor in bas. Ivan Laharnar. Op. 10. Dva zvezka po K 1-20. Vsebina 1. zvezka: Pticam. — Na planine. — Najlepše doma. — Pomladna. — Pri zibeli. — Prezgodnje cvetlice. — Vsebina 2. zvezka: V Logu1 — Lc pevaj. — Planinarica. - Svarilo. Pomladanski odmevi. Pesmi za sopran, alt, tenor in bas. Ivan Laharnar. Op. 5. Dva zvezka po I< 1-30. Gorske cvetlice. Slovenski napevi za čvetero ali petero mešanih glasov. Ivan Laharnar. Part. K. 1 'nO. Venček narodnih pesmi za mešani zbor. \lojzij Mihelčič, 2. zvezek. Part. K —.50. Nafjroluuce. Frančišek Marolt. Lično vez. K 2-40. Telovndskii, za moški zbor. Stanko Premrl. Partitura K -50, glasovi po K —M0. MoSUi zbori. Fran Ferjančič. Partitura K 2-20. Vsebina: Rudilna. — Zlati dnevi. — Lisica in petelin. — Naš prapor. — Hog blagoslovi pošteno rokodelstvo, kojnemu v slovo. šesti venček narodnih pesmi za troglasni ženski zbor. Fran Kimovec. Partitura K —-40, deset izvodov K 3—. Moški zbori. Vinko Vodopivec. Partitura K 1'60. Vsebina: Bratje v kolo. — Z vencem tem ovenčam glavo. — V mraku. - Sijaj, sijaj lu-nica! — Lepi Jurij. — Pogled v nedolžno oko. (Ženski zbor.) — Bratom orlom. Gorski odmevi. Zbirka moških zborov in čve-terospevov. Ivan Laharnar. Op. 8. Dva zvezka po K 1-50. Vsebina I. zvezka: Mi vstajamo. — Moja domovina. — Bratje v kolo! — Napitnica. — Slovan na dan! — Lovfievo slovo. — Vsebina 11. zvezka: Z vencem tem ovenčam glavo. — Vinski hram. — Naša zvezda. — Lahko noč. I. venček narodnih pesmi za moški zbor. Anton Grum. Part. K —•50. deset izvodov K 4' . II. venčok slovenskih narodnih pesmi za moške ali ženske glasove. Anton Grum. Part. K —-80. Praeludium el postludium super hjinnum nu-striacum auetoris Josephi llnydn pro organo aut Fortepinno cjuator manilnis (Sccondo — 7. in 8. zvezek. 1. Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta. — 2. Za letovišče. — 3. Občinski tepček. — 4. Dve materi. — 5. Nežka z Bleda. — 6. "Najdena hči. 9. zvezek. 1. Na Betlehemskih poljanah. — 2. Kazen nc izostane. — 3. Očetova kletev. — 4. Ča-' šica kave. 10. zvezek. 1. Fernando strah Asturije ali izpre-obrnjenje roparjd. — 2. Rdeči nosovi. — 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. — 4. Poštna skrivnost ali začarano pismo. - 5. Strahovi. 11. zvezek. 1. Večna mladost in večna lcpoUi. — 2. Repoštev, iluh v krkonoških gorah ali vsega je enkrat konec. — Prepirljiva soseda ali boljša jc kratka sprava kakor dolga pravda. 12. zvezek. L Izgubljeni sin. — 2. V ječi. Pastirci in kralji. — 3. Ljudmila. — Planšarica. 13. zvezek. L Vestalka. — 2. Smrt Marije Device. — 3. Marijin otrok. 14. zvesek. L Junaška deklica. Devica Orleanska- — 2. Sv. Boštjan. — 3. Materin blagoslov. 15. zvezek. 1. Fabiola in Neža. — 2. Turki pred Dunajem. Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. L del. Vez. K 3-20. Prvi del „Knj igo vodstva", ki je pač najvažnejši pripomoček za gospodarski napredek, obsega načela za društva, za „Čebelice", za mladeniče in gospodarje. Knjigovodstvo. Ivan Podlesnik. 2. del. Vezano K 6-20. Drugi del ie posebno za posojilnice in sploh za zadružništvo prirejen ter obsega veliko tabel. Obravnava o kreditu, zadrugah, raifai-~ znovkah, konverziji, blagovnem prometu in ™ navaja praktične zglede. Slovo mrtvim. — Po- „Ped." c. oetava). Anton Foerster. Op. 105. Partitura K -(JO. Na3a zvezda. Anton Foerster. Op. 87. (Besede Simon Gregorčičeve. Samospev s klavirjem. Partitura K --80. Bom šel na planince. Marko Bajuk. Potpuri slovonskih narod, pesmi za tamburaški zbor. Partitura K 3-—. Vsebina: Bom šel nn planince. — Na pla-nincah solnčice sije. - Čez tri gore. — Solnce čez hribe gre. — Pa bom šol na planince. — Jaz pa pojdem na Gorenjsko, — Tiha luna jasno sije. Na Gorenjskem je fletno. Marko Bajuk. Potpuri .slovenskih narod, pesmi za tamburaški zbor. Partitura K 3'—. Vsebina: Po jezeru. — Bratci, veseli vsi.— Lc enkrat bi videl. Na Gorenjskem je fletno. Mešani in ženski zbori. Fran Ferjančič. Partitura K 3-—, glasovi po K —-50. Zbirka obsega sledeče vzorno dovršeno zbore: Pozdrav slovenskemu domu. — Tone selncc, tone... — Planinarica. — Pustni večer. — Solnce čez hribe gre. — Na morju. — Šivilja, — 1'lcvice. — Rožmarin. — Lahko noč. »Kvarni u Ljubili, knjigarni Jliriia" v Kraji in JJrajec naši. d Novem mestu. izdajatelj: Dr. lanaeli Žitnik. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odpovorni urednik: Ivan štefe.