/s/t* N D
s-yicSttce..*
|^MERi$KA Domovina
=&■ — i. i.i. la.jr^i.gini,' «^
AM6RICAN IN SPIRIT	rtwTi
FORCIGN IN LANGL)AG€ ONLY	HORNING N€WSPAF€R
CLEVEIjAND a o.. Mondav ■ivrnT?\rT'Nrr: a "dv on -men	TT^rT,^ T-rT  
SL0V6NIAN MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, 0., MONDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1950
LETO Lil —VOL. LIL
VE ST!
VSE PROSTOVOLJNO, VSE.nej Grošelj v Ljubljani, Marija ZASTONJ. — Iz Zagreba komu-(Nagode v Žužemberku, Angela
Premogarji nočejo nazaj na delo brez konlrakla
nisti javljajo, da so člani tamkajšnje Ljudske Fronte odločili, da bodo letos delali S1/^ milijona ur prostovoljno in zastonj pri gradbenih delih za polepšanje in zboljšanje mesta. S prostovoljnim delom bodo zgradili 270 stanovanj, 19 stanovanjskih hiš
Jedlovčnik-čobalova v Zagorju, Ela štampfl roj. Mavrič v Dravljah, Ivan Mavrič v Kanalu ob Soči, Franc Benčič v Ljubljani, Gregor Pavšič v Kranjski gori, Franc Škrubelj v Novem mestu, Mile Maksimovič v Ljubljani, Franja Zorc na Rakeku,
in še druga poslopja. Kdor po-j Franc Sevnik v ljubljani, Tere-zna titovsko organizacijo, ve, da i zija Rebec, roj. Masič v Št. Pe-
bo za vso to prostovoljnostjo in zastorijkarijo komisarjev bič in žandarska puška.
PRORAČUN. — Proračun mesta Ljubljane, kakršnega je sprejel komunistični mestni od-za letošnje leto, znaša preko bilijona dinarjev. Proračun je za 30% večji kot lanski. Kako bodo iz ljudi še več stisnili kot so lani, to samo komunisti vedo.
KANDIDAT. — Tito je že izvoljen, seveda soglasno in z navdušenjem za ljudskega kandidata pri državnozborskih volitvah
tru na Krasu, Apolonija Lupša v Dobrunjah pri Ljubljani, Marija Stare roj. Škofič, v Ljubljani, Alfred Teržan v Laškem, Andrej Zupanc, župnik v Sv. Križu pri Kostanjevici, Franči Verbič, roj. Koman v Ljubljani, Ana Župančič v Ljubljani, Ivan Omahen v Ljubljani, Gregor Mitrovič v Ljubljani, Ana Drolc, roj. Grahek, Anton Boha! v Ljubljani, Štefan Slakoper v Ljubljani, Marijan Cirman St. Vid na Ljubljano, Ano Zupančič v Ljubljani, Bruno Roter na
dne 26. marca. Med prvimi kra- Pobrežju pri Mariboru.
ji, ki so ga za kandidata izvolili je bil Titogiad ali kakor smo to mesto včasih nazivali Cetinje in Titovo Užice, včasih seveda samo Užice. čie je kdo mislil, da Tito. ne bo soglasno izvoljen pri teh volitvah, se je torej zmotil.
V E R S K A ENAKOPRAV-
NOST. — Preganjanje, vere in (.sirih
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Clereland, O. Telefon: EX 9717
Naznanjen je prihod novih slovenskih naseljencev iz begun-
cerkve y Jugoslaviji vedno bolj napreduje. Sedaj, sklepajo ljudski odbori tudi o sprejemanju otrok v srednje šole. V Ljubljani in drugod so že sklenili, da tisti otroci, ki v osnovni šoli obiskujejo krš.canski nauk, ne smejo in ne morejo biti sprejeti v srednje šole.
UMRLI SO: Alfred Tržan v Laškem, Mirko Jeriha v Celju, Karlo Uranič v Trbovljah, Jer-
taboriš"	^Uii
pridejo z ladjo General McRae sledeči Slovenci v pristanišče New Orleans: New Orleans: Matkovič Franc, Jožefa in Maria v Paonia, Colorado. Zenta Rafael in Milica v Missouri. Pibernik Ivan, Margaret in Lilian v San Francisco, Californi-ja. Flajnik Katarina, Jožef in Maria v Dewey, Arizona. Braj-
Toda vladni odbor, ki ga je postavil Truman, vidi vrnitev na delo
Washington. — Premogarji, ki so na stavki, so ponovno zatrdili, da se brez novega kon-trakta ne bodo vrnili nazaj na delo, čeprav je njih predsednik John L. Lewis ponovno apeliral nanje, naj se vrnejo nazaj na delo, kakor je to ukazala federalna sodnija.
Preiskovalni odbor, ki ga je dmenoval predsednik Truman je pa izjavil, da bo danes ziutraj mnogo premogar j ev nazaj na delu.
V soboto in včeraj ni bilo nobenih pogajanj med premogovnimi družbami in unijo. Torij nobenega vidnega znamenja; da bodo dobili premogarji kaj kmalu novo pogodbo.
Vlada ne bo storila nič, da i azvalin vidi, koliko premogarjev se bo vrnilo danes zjutraj nazaj na delo. 'Sodnija je ukazala pre-mogarski uniji, naj spravi premogar j e nazaj na delo še zadnji teden. John Lewis je to sicer ukazal, toda nihče se ne zmeni za to. Mr. Truman noče ganiti s prstom, premoga je pa, kot javljajo, komaj še za par dni.
Mesta po vsej deželi varčujejo z elektriko, da porabijo manj premoga. V New Yorku imajo manj razsvetljave ponoči in od danes naprej v New Yorku ne Jbo mogel nihče kupiti premoga, če ne bo imel za to dovoljenja od oblasti.
Vsa dežela čaka, kaj se bo zgodilo danes, k0 bo moral John Lewis pred federalno sodnijo, ki bo odločila, če bo
VLAK JE ZAVOZIL V DRUGEGA
Dr. Krek je govoril delavski uniji o delu in vladanju komunistov
Rasne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
V sredo bo pepelnica—
V petek opoldne je kar nena-.mivih izvajanj in govornika na-doma stopil v naše uredništvo'gradili s soglasnim pritrjeva-Oi-. Miha Krek. šele on nam'njeni. Edino vprašanje, ki se je povedal, da je isti večer se-jje pojavilo v razgovoru, ki je stanek članov International As-! sledil, je bilo, kako zaustaviti 29 mrtvih in sociation of Machinists Local|komunistično silo in sovjetski | posta.
100 več ali (Lodge 1228 v Slovenskem del.'imperializem, da ne bi nastala! Desečo obletnica____________
Jutri ob 6:30 bo darovana v
V sredo 22. februarja bo pepelnica, začetek 40-danskega
v soboto zvečer v Washington,
cerkvi sv. Vida maša za pok.
Joseph Oražem v spomin desete obletnice njegove smrti.
NOVI GROBOVI
Dozdaj je več kot
manj nevarno ran jenih j ^0niu' na Waterloo Rd., in da boše večja in kaka nova škoda v
'bo Dr. Krek pri tej priliki go- sedanjem svobodnem svetu, po-MOTORMAN, KI JE KRIVIvoriL	!sebno med narodi, ki jih komu-
NESREČE JE1 OBTOŽEN Kakor smo kasneje zvedeli, nizem ogroža in nanje priprav-UBOJA	re sestanek res lepo obiskan lja svoje prihodnje napade,
m so številni člani društva ma-j Dr. Krek je Rockville Centre, N. Y. — šinistov z zanimanjem posluša- odpotoval nazaj V petek ponoči je trčilo blizu L izvajanja dveh govornikov -'g- Adamčik pa ostane v devetega mesta na Long Islandu j gostov, ki sta govorila o delu (landu še kak teden dni in bo go- , „
dvoje vlakov z lokomotivama in vladanju komunističnih vlad |Voril še na.drugih delavskih se- daljši bolezni rojakinja Mrs drug v drugega s tako silo, dal za železno zaveso v Evropi. j stankih v našem mestu. V sre-! Mary Ocepek, roj Ocepek Zre
„ s govoril o|do bo govoril v Slovenskem do- pušča moža, enega sina, štiri gega in jeklene plošče je su- sedanjih razmerah v Sloveniji)mu na Holmes Ave.	hčere, tri vnuke, štiri vnukinje.
nek izvil in trgal kot bi bile iz in ostali Jugoslaviji. Očrtal je	------o-----_	"	.......’
papirja.	posebno občutljive bolečine se-1 Sfari Ijoijjh'fhlirrhill
Nekatere osebe je stisnilo danjega vsakdanjega življenja1 •	, dlUIUlili
kot v klešče in pri nekaterih delavstva v totalitarskem sis-! F VFgel V KantpailJO morali prej (odrezati ud,e, |ternu vladavine, ko je vsak člo- oljkillO VGllCO
/ek odvisen Orl erlinr. vlarlair./:.}!	_	_	^
V
Mary Ocepek
Joffre, Pa. je umrla
predno so jih mogli izvleči iz | ’ek odvi^^ edin^ vladajoče, London _ Angleško delavska
trgalo na dvoje in truplo so vKW Pa naj bo pri poklicnem)^oke dela> da ■ i/.-h delih izvlelkli izpod v le ''el" o zasebnem življenju ali); vr .	. m° ■'' J
fc,.	U kot državljan, ki nima nofce- L, %!. j »	I
V obeh vlakah je bilo nad « je piavice kot izpolnje-!^^ ki bi prihodnji četrtek znan pod imenom 800 oseb. Na vlaku, ki je vo-|!atl JolJ° 3n ukaze edino odlo-;rada spravi]a od v]ade delavsko --- '
stranko.
zil iz New Yorka jih je mnogo, ki so se vračali domov iz New Yorka.
ne
vati voljo in ukaze edino odlo-bilo j kujoče in ukazujoče partijske klike.
Dr. Krek je tudi
Churchill je naenkrat povedal pojasnil ^ vclivcem, da če bo njegova
.	.	; .	A ■’	, vunvcem, ua ce do njegova
Priče in vodstvo železnice je vzroke m značaj spora med Ti-;stranka dobila večino pd voli.
obdolžilo motormana Jacob tom m Moskvo m posledice te-j|vah 23. februarja, da bo delala Kiefera, da je vozil svoj vlak, ga 8P°ra- Ugotovil je, da v no- na to> da pride do ponovnega sebi je,imel 12 voz; .»isrtjal-	delu ln vladanju komu-Stanka Velikih Treh. predsedni
Za smrt je bila previdena z svetotajstvi in je vdana v božjo voljo zatisnila svoje oči 12. februarja 1950. Doma je bila iz vasi Žvarovlje, fara Kolovrat pri Zagorju ob Savi. V Ameriki je bila 38 let.
Rudolph Žnidaršič V soboto zjutraj je umrl Rudolph (S n y d e r) Žnidaršič, “Happy.” Stanoval je na 1208 Norwood Rd., kjer je vodil delikatesno trgovino 18 let. Star je bil 48 let in rojen v Clevelandu. Tukaj zapušča ženo Frances roj. Milavec, tri brate, Frai k Louis in George, sestro Mrs. hc-toria Smrekar, ter mn o tru pri- .
S* —rt
COLD WAVE
bremenski prerok pravi:
Cleveland je dobil včeraj belo odejo. Danes bo oblačno .n mraiz. J utri bo oblačno, dež in sneg.
Tri na dan
Rusija je obljubila kitajskim komunistom 300 milijonov dolarjev kredita, da si bodo lahko nakupili v Rusiji plužnih kole in motik, če je še kaj takega v Rusiji dobiti. Moskoviti so dobri, kot sam med, pa od same sile darežljivi.
* * *
Ta kredit je tolik, da pride nai vsakega strganega in lačnega Kitajca nekako pol dolarja. To pa, pomagali si pa bodo s tem kreditom! Pa kako so ga Moskoviti zabelili! Kitajci morajo Vrn^i t° posojilo v zlatu in ameriških dolarjih, v tistih ušivih ameriških dolarjih, ste slišali.
* * *
^ Amerika je dala več kot toliko Grčiji, ki šteje komaj 77 milijonov duš. Pa ne posodila, am-iPak darovala! Naj bi kdo razodel kitajskim komunistom. Morda bi se jim ohladila ljubezen do Moskve. No, saj se jim bo menda kmalu, če kaj vemo.
-e bodo vršila pogajanja med unijo in premogavnimi družbami.
ca Stanko, Maria, Roman in An	„ , __________
drej v Los Angelos, CalifornijaJ ukazala uniji ali ne, dase^o-Informacijski sestanek novih ra ravnati po Taft-Hartleyevi naseljencev bo prihodnjo nede- postavi, da gredo p-remogarji i.jo (26. februarja) v šolski dvo- za 80 d‘ni na delo, med tem, ko ram pri Sv. Vidu ob 2:30 po-' poldne. Ob tej priliki bo Anton Grdina kazal zanimive premikajoče slike.
Koledar Svobodne Slovenije za leto 1950 je najlepša in največja slovenska knjiga na knjižnem trgu izven domovine. Koledar, povesti, pesmi, pregledi, slike. Cena $2.75 (po pošti $3).
Dobi se -v Ameriški Domovini in v Slovenski pisarni. Sezite po njem, dokler je v zalogi.
Na Irskem je 10,500 angleških beguncev
London. — Angleška vlada ve, da je na Irskem do 10,500 dezerterjev, pa jim ne more nič, dokler so tam. Seveda, ako bi se vrnili domov, bi druga pela. Za mnoge vedo natančno kje se nahajajo.
CHICAGO. — Umrla je Angela Perme, stara okrog 76 let, doma iz Ljubljane. Zapušča moža, ki se je lani vrnil v stari kraj in ostal tam.
NAJNOVEJŠEVESTI
Belgrad. — Zanesljivi viri poročajo, da je Amerika posvarila svoje državljane, točasno živeče v Bolgariji, da bo prišlo morda do ukinitve diplo-
naravnost v vlak, ki je vozil zapadno. To je bilo ob 10:36 v petek večer. Nekateri celo trdijo, da je vozil Kiefer skozi dve signalni luči. V nezgodi je bil Kiefer samo lahko ranjen in je zbežal domov, kjer so ga aretirali ter obdolžili u-boja. Danes pride pred sodnijo.
Reševalci so prihiteli maho-’na od vseh strani: zzdravniki, kirurgi, bolničarke, policija, ognjegasci. Vpreči 'so morali takoj acetilenke, s katerimi so žgali jeklene plošče, da so mogli do ranjencev in do trupel.
MrtVih je 229, ranjenih je bilo 105 in od nekaterih tako zelo, da ne pričakujejo, da bi okrevali.
VSE ČAKA, KAKO SE BO ZAGOVARJAL ZDRAVNIK
Manchester, N. H. — Danes bodo tukaj pričeli obravnavo proti zdravniku dr. Hermanu Sander, ki je svojevoljno umo-
matskih zvez med obema dr-1 ril bolnika, da bi mu, kot sam
žavama.
Washington. — Senatni odsek za dajatve se pripravlja, da bo odrezal od vsote za Marshallov načrt v pomoč Evropi, najmanj poldrug bilijon dolarjev.
DEVET LET JE VLEKEL LJUDI ZA NOS, DA JE KOMUNIST, TUDI MATER
Pittsburgh, Pa. ■— Matt Cvetic je zdaj izdal javnosti, da je v resnici v 'službi FBI, dočim se je polnih devet let izdajal za komunista. Njegovi starši, prijatelji, vsi so mislili, da je pravi vomunist. Tako dobro je igral svojo vlogo, da sta bila celo njegova dva sinova trdno prepri-to čana, da je oče komunist. In njegova mati, isi je vse prizade-a, da bi sina odvrnila od komu-
nizma, je umrla lanskega okto-------—	v-c žvuj vemu. bra trdno prepričana, da je sin
I o njih delih jih boste spoznali, še vedno med komunisti. Ena Moskovite!	! njegovih sester, ki je redovnica,
je noč in dan molila, da bi brat spregledal in se vrnil na pravo pot.
Cvetič je bil tukaj eden glavnih voditeljev med komunisti. Zdaj pove, kako so komunisti delali. Povedal je vse kongresnemu odseku za preiskavo komunističnih aktivnosti. Prihodnji teden bo o tem javno govoril.
Ko so ga vprašali, kako se je počutil med komunisti je rekel, da bi raje sedel na mestnem smetišču in pobiral odpadke, kakor bi pa živel pod komunisti.
pravi, prikrajšal bolečine.
Bolnici Abbie Borroto, stara 59 let, ki je umirala za rakom, je vbrizgal v žile zrak, vsled česar je ženska umrla. Zdravnik pravi, da je bilo to “delo usmiljenja.” Država pa, ki ga toži, pravi, da zdravnik ni imel te pravice.
Ko je ženska umrla, je bila uradna zdravniška izjava, da je umrla na posledicah raka. Dr-Sander je sam zapisal v dnevno knjigo v bolnišnici, da je ženski vbrizgal v žile zrak z namenom, da bi ženski, ki je bila že itak zapisana smrti, prihranil nekaj ur trpljenja.
način izvaja komunistično ro-j' To je mahoma užgalo volivce, panje zasebne imovine, je uni-|ker vsak bi rad> da bi se prepre_
čila vse osebne svoboščine m u- či]o vojno. Voditelji delavske ganja nad narodom sedaj še stranke zdaj hitijo na vso sapo
zatrjevati, da je bil to samo
hujši teror kot pred sporom Moskvo.
Poljski socialist in voditelj delavskega strokovnega gibanja v predvojni Poljski, gospod Adamčik, je navajal dolgo vrsto mednarodnih pogodb in dogovorov, ki jih je Sovjetska Rusija nesramno pogazila in kršila tako napram Poljski kakor napram zapadnim zaveznikom. Na teh dejstvih je dokazoval nemoralnost boljševiškegp, režima v celem javnem življenju in njegovo neprestano ogrožanje mednarodnega miru in nevarnosti. Pozival je vse stro-kovničarje v Ameriki, naj izkoreninijo komunistično zlo iz tukajšnjih delavskih vrst in naj zlasti pazijo, da razni sopotniki komunizma ne bodo zlorab-jali demokratičnih svoboščin te dežele za širjenje komunizma,
Churchillov politični trik, ki nima nič resnega v sebi.
Ministrski predsednik Attlee, načelnik delavske stranke, pobija Churchillovo nakano ali sugestijo. Ampak večina časopisja po Angliji je pograbila Churchillovo idejo in ga na vse pretega hvali kot moža, ki bo preprečil tretjo svetovno vojno. Ljudje so pač v strahu pred zopetno vojno in so veseli, da je prišel nekdo, ki hoče to debatirati v kampanji.
Prihodnji četrtek, 23. febr. bodo v Angliji volitve. Churchill se na vso moč prizadeva, da bi spravil od vlade delavsko stranko, ki je njega porazila pred petimi leti.
Jdnijjov..
Bil je član dr. A. M. Slomšek št. 16 SDZ ter sv. Antona št. 138 C. K. of O. j ‘ogrel bb: jutri zjutraj ob 9:I.;> iz Za-krajškovega pogrebnega v-avo da v cerkev sv. Vida ob y gp) in potem na Kalvarijo.
Lillian Kahle
Po kratki bolezni umrla v Huron Rd. bolnišnici Lillian Kable roj. Stover, stara 49 let, stanujoča na 20975 Miller Ave. Več let je vodila gro-cerijsko trgovino. Tukaj zapušča soproga Lucian, hčer Mrs. Theda’ papp, 3 vnuke, 4 brate, 7 sester in več sorodnikov. Pogreb bo v sredo pop. ob 1:30 iz pogrebnega zavoda Jos. žele in Sinovi, 458 E 15 > St.
14 držav je prepovedalo
proda io anti-freeze
New Aork. — V 14 ameriških
ki je s svojimi dejanji dokazal, j državah je prepovedano proda-da je najhujši strup vsake svo-jjati anti-freeze za avtne motor-
jode delavskega gibanja, kjerkoli pride do oblasti.
Kljub pozni uri zvečer so zborovalci vztrajali do konca zani-
je. Zmes, ki je v tekočini škodi motorju, in cevem, še najbolj varen je alkohol, da voda v motorju ne zmrzne pozimi.
Javorov sok že teče v Ohio
Burton, O. — Ljudje ne pomnijo, da bi kdaj začel teči javorov sok tako zgodaj iz drevja kot letos.
Ne pozabile, da se boste nocoj registrirali za foto!
Slovenski novi naseljenci iz okoliša Sv. Vida v Clevelandu bodo pričenši s ponedeljkom 20. februarja imeli ugodno priliko, da bodo lahko obiskovali tečaj angleškega jezika v East Madison šoli na 1130 Addison Rd. Pouk 3e bo vršil vsak ponedeljek in vsako sredo ob 7 zvečer. Prvi dan (pon-deljek, 20. februar ob 7 zvečer) naj se vsi zberejo v tej šoli, da se registrirajo. Ako bo dovolj priglašencev, se bo otvo-ril nižji in višji tečaj.
, Ker je ta tečaj ob pondeljkih in sredah, bodo lahko tisti, ki želijo še nadalje pohajati v škofijsko šolo, obiskovali tudi še tisto. V teku tega tedna naj se vsi reflektanti za večerne tečaje v Madison šoli javijo ali osebno ali telefonično v Slovenski pisarni. Nove naseljence prosimo, da drug druzega na to ugodnost in na to registracijo opozorijo, da bo sigurno zadosti priglašencev.
V
Amerika bo skušala še enkrat dobiti odgovor od Bolgarije
Washington. — Ameriški državni tajnik Acheson bo te dni še enkrat poskušal razčistiti diplomatski položaj z Bolgarijo.
Bolgarska vlada je še na 19. januarja izjavila, da je ameriški poslanik Heth nezaželjena oseba v Sofiji ter zahtevala, da se ga takoj odpokliče domov.
Drugi dan so Zed. države posvarile Bolgarijo, da če morajo poklicati svojega poslanika domov, da se bodo s tem prekinili vsi diplomatski odnošaji med obema državama.
Na tisto noto Amerika ni prejela od Bolgarije nobenega odgovora. Mr. Acheson namerava poslati v Sofijo drugo noto z upanjem da bo prejel kak odgovor.
------o-------
Nihče ne ve, kdaj bo zmanjkalo gazolina
Knoxville, Tenn. — Moderna znanost je porinila nazaj dan, ko bo zmanjkalo gazolina. Pred leti so rekli, da ga po letu 1950 ne bo več. Zdaj ga pa znajo dobiti na razne načine toliko, da nihče ve, kdaj ga bo zmanjkalo, če ga bo sploh kdaj.
/UflERi$K/i Domovi ima
s5ssssf.|i> 'iian r cy;~^r~T^|,i rf yrr«Tssa5asa^>
(JAMES DEBEVEC, Editor)
6117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; iza četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
FEBRUARY 1950
SUN MON THE WED THU FW SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 29 2122 23 2425 26 37 28
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act ofMarch 3rd 1879.
83	No. 35 Mon., Feb. 20, 1950
Nova organizacija podjetij
V Jugoslaviji je napovedano, da bo država razbremenila sedanji preveč centralizirani gospodarski aparat s tem, da bo veliko število podjetij prešlo iz državnega sektorja v pristojnost posameznih republik, ki bodo zopet čim večje število podjetij izročile v last in upravo posameznim manjšim krajevnim upravnim edinicam (občinam).
Uradna poročila govore, da se je doslej slepo sledilo organizaciji gospodarstva Sovjetske Zveze, medtem ko stopa z novo organizacijo jugoslovansko socijalistično gospodarstvo na novo pot, ki naj prepreči, da bi se v jugoslovanskem gospodarstvu razvil škodljivi sovjetski birokratizem, ki ubija in mrtviči gospodarsko delavnost.
Precej dolga in trda je pot, po kateri prihajajo tovariši do svojih spoznanj. Ako bi nekdo še pred šestimi meseci rekel, da so vse te gospodarske centralizacije škodljive, bi ga proglasili za saboterja in narodnega sovražnika. Danes pa, ko so dejstva tudi njim vsaj deloma odprla oči, je pa seveda vse prav. Verjetno bo prav tako dolga in za jugoslovanski narod trda pot, ki jo bodo njegovi oblastniki morali še prehoditi, predno bodo spoznali še mnogo drugih napak, ki jih dnevno počenjajo. Pri tem pa je seveda še vedno vprašanje ali bodo te napake spoznali tudi takrat, ko bo spoznanje nasprotno njihovim koristim. O tem pa upravičeno dvomimo.
Novost je med ostalim tudi na novo obljubljeno in predvideno sodelovanje delavskih svetov z vodstvom posameznih podjetij. Kot je znano, so v prvih letih komunistične revolucije prevzeli upravo tovaren v svoje roke neposredno delavci sami. Kasneje pa je državna oblast uvidela, da vodi tak parlamentaren način poslovanja v nedisciplino. Zato je •*e delavske svete praktično ukinila in uvedla najstrožjo po-iusm a. Delavec se je na ta način znašel v komunističnhi --žav h v večji odvisnosti kot pa v najslabšem kapitalisti-■;em du. Podobno kot ostale komunistične države je ho-'a tudi Jugoslavija, v kateri prav za prav nikdar ni prišlo > prevzema posameznih tovaren v neposredno delavsko ’ ;avo.
Nezadovoljstvo delavskih množic s svojim brezpravnim oložajem, v katerem smejo biti samo uradniki, samo priga-jati in hvaliti zato ,da so kvečjemu njihove slike v časopi-h, pa je kot izgleda prisililo, državno oblast, da znova ob-ubi delavstvu sodelovanje v vodstvu podjetij. Nekateri pravijo, da naj bi bil to nekak znak za prehod iz etatizacije, kjer je država imela vse gospodarstvo v rokah, v socializacijo ali podružabljenje, kjer naj bi imeli odločilno besedo v produkciji vsi tisti, ki v posameznih podjetjih neposredno sodelujejo. Vse dokler ni uzakonjena pravica delavca, da se z vsemi sredstvi, tudi s stavko bori za izboljšanje svoje plače in delavnih pogojev, dokler ni zaščitena svoboda izbire dela, dokler ni vse to povezano s političnimi svoboščinami, vse dotlej bodo novi delavski sveti samo novo priganjaško orožje za izvršitev gospodarskih načrtov in kot taki ne bodo delavske, temveč državne organizacije ter ne bodo prav nič pripomogli k rešitvi napetosti in obupnega položaja, v katerem je jugoslovansko delavstvo.
Nov volivni zakon v Jugoslaviji
Ljudska skupščina je sploh v svojem sedanjem zasedanju zelo živahna. Ne mislimo namreč pri tem na debate, pač pa na naravnost neverjetno enostaven način, s katerim pretvarja v zakone razne zakonske načrte, ki postavljajo na glavo vso dosedanjo jugoslovansko politiko. Izgleda, da vleče pod silo razmer nek nov veter, ka cremu morajo ugoditi vsaj s formalnimi ukrepi. Poslane' pa glasujejo za vsa taka določila brez posebnega razburjar ja, kakor bi se sploh ne zavedali, za kaj gre. In verjetno tu u ne vedo, odnosno v kolikor gledajo dalje, se zavedajo, da e to samo pesek v oči. Vse to so reforme, ki bodo po vsej erjetnosti ostale samo na papirju. Torej bo na nov način >ravno urejeno dosedanje dejansko stanje.	t
Posebno vel a to za novo volivno reformo. Do sedaj je namreč smel v Jugoslaviji kandidirati za poslanca samo nekdo, ki je bil vpisan na veliki skupni pokrajinski listi. Postavljanje list je bilo zelo komplicirano in potrebno je bilo veliko število predlagateljev. Po novem zakonu pa so kandidature individualne. Kandidira lahko vsakdo, ki zbere podpise sto oseb, ki ga predlagajo. Kdor dobi večino, ta je izvoljen.
Brez Rankovičeve policije bi bil ta sistem vsekakor demokratičen, celo predemokratičen, ker bi dovedel do razbijanja politične organizacije v brezštevilne majhne stranke in strančice. Toda radovedni smo, kdo si bo upal kandidirati, ako ne bo imel prej blagoslova vseh raznovrstnih komisarjev in voditeljev. Samo ob primerni mednarodni garanciji in nadzorstvu bi bil novi zakon lahko uspešno orožje /a uveljavljanje prave narodne volje. Tako pa bo ostalo vse pi i starem. Že sovjetska ustava nam dokazuje, da je za svobodo potrebno vse kaj več. kot pa samo demokratičen vo-bvni zakon. Potrebna je svoboda političnega delovanja, obstoj svobodnega in seveda tudi opozicijskega lista itd. Vse-
ga tega sedaj v jugoslovanski notranji politiki nimamo in zato je novi zakon slepilo, ki naj kvečjemu omogoči Zapa-du, da bo z lažjo vestjo dajal potrebne kredite.
Novi zakon namreč predvideva, podobno kot prejšnji, odvzem poslanskega mandata. Neposlušnim poslancem se bo torej dogodilo, da bodo leteli iz skupščine tako kot so jo svoječasno morali zapustiti Grol in nekateri drugi. Jugoslovanska ljudska skupščina je samo za poslušne ljudi! Nove reforme tega osnovnega dejstva prav nič ne izpreminjajo.
BESEDA IZ NARODA
Tone
s
hriba
piše
Modrovanje pri “Špehov ki” in dobri kapljici . .
Joliet, 1111. — Letošnje predpustne nedelje pa že ne smem pozabiti. Pred vsem pa ne Juretove boljše polovice;, ki je nama za predpustno nedeljo spekla okusno špehovko. Tako rahla je bila in ocvirki v njej tako okusni, da je za njimi sladko viUce bilo desetkrat boljše, kakor je navadno. Samo Jure se mi je smilil, rekel je, da mu želodec težkih jedi več tako krepko ne prenaša, kakor nekdaj. Po špehovki pa ga rado na straneh tišči in tudi bode. Morda mu kak gall - bladder nagaja. Meni je pa šla špe-hovka po šestnajst. Precej sem jo pospravil, pa tudi dobro zalil. Bog živi Juretovo boljšo polovico, da bi še dolgo špehov-ke pekla na našem hribu!
Ko smo se tako; pokrepčali, se je pa Jure oglasil ter vprašal:
“Ti, Tone, /zdaj pogosto slišim iz tiste ra,diq 'bakse, da so iznašli spet neko novo vražjo bombo, ki ji pravijo “hidrogen bomba.” Kaj pa je to za eh hudič spet?”
“Da, da, zelo veliko se čuje o tej novi bombi. Veliko besed so o njej že zapisali. Kar tekmujejo med seboj razni komentatorji, kdo izmed njih bi o njej kaj velč povedal. Pravijo, da je tisočkrat bolj silovita in bolj uničujoča, kakor je atomska bomba. Drugi, da še več. Zadnjič sem čul na radio nekega oznanjevalca, ki je nekaj klatil o tej novi bombi in je dejal naJzadnje, da o tej bombi, oz. o njenih lastnostih še nihče dosti ali pa nič me ve. Kaj pa potem toliko govorite o njej, sem si mislil.”
“Iz kakih snovi je pa narejena?” vpraša Jure.
“To ni znano. O vsem, kar jaz vem, je, da hidravlične naprave Uporabljajo, recimo pri zavorah, /pri stiskalnicah in še pri marsičem drugimi. To je sila, ki jo izvaja gibanje vode in tekočin. Hydrogen je menda po naše vodik. To je sila, ki nastane iz kemičnih spojin vode breizvodnimi kislinami ■ in še nekaterimi drugimi element. Učenjaki pa pravijo, da v zvezi z atomsko silo to silno pomnoži moč in učinkovitost,'zato bo hidrogenska bomba toliko silovitejša.”
“In vise to samo za uničevanje sveta in pobijanje ljudi,” je ozlovoljen pripomnil Jure.
“Da, tako je. Ampak svet blazno hiti naprej z oboroževanjem. Vsi gledajo, da bi iznašli kaj hujšega, kakor pa i-ma sosed. Vsak hoče biti nekaj naprej od soseda. Drug drugega se bojijo in le v bombe imajo še zaupanje. Svet je na nekem vrhuncu iznajdljivosti in znanosti, na njem pa tekmuje polno norcev (če gledamo s stališča, da je vse to le za pobijanje in uničevanje ljudi in dobrin), ki rajajo pijani z bombami v žepih, ki se lahko vsak čas vžgo in potem?”
‘‘Sfrčalj bodo vsi k vragu,” je zopet utaknil svojo pripombo vmes Jure.
“Ja, saj nekaj takega bo enkrat, preje ne bo miru. Kdor se iz ognjem igra, se opeče, tako pravijo. Ampak velika nevarnost je to, ker svet je danes miselno in drugače tako pocep-Ijen, da ni bilo med narodi še nikoli toliko nezaupanja, sovraštva in nad vsem tem nihče nima nobene kontrole. Posebno na vzhodu za železno zaveso zgleda, da so se zakleli nadvladati zapaid s silo in ga s to ugonobiti in podjarmiti. Naše tekmovanje v tem oboroževanju je le prizadevanje za sa-moohrano. % drugi strani tam za železno zaveso ni več ljudi, vsaj med voditelji ne, ki bi dali kaj na kako moralo in
dostojnost pri občevanju z ljudmi drugih mišljenj. Če nisi z njimi in njih duha, si ha počistiti to je za uničiti. Stvarno se z njimi ne da ne gospodarsko ne politično barantati. Kaj boš potem? Med take, ki te nameravajo samo zalotiti na samem, ne moreš brez pištole, če riečeš ipoštabi /saimovoljna mehka žrtev.”
“Dobro je, do sem že star in da dolgo ne bom,” pristavi Jure in nadaljuje, “da ne bom priča strahotam, ki se obetajo. .Mirnim potom se to res ne bo rešilo, kakor izgleda.”
Iz te Lrm.jlBthi.-.ati 'naju- je zopet privedla nazaj k bolj svetlim točkam življenja Juretova boljša polovica. Začeli smo govoriti na njeno pobudo o predpustnem času. Ob veselih spominih na mlada leta in na
predpustne čase se je pa Jureti zopet obraz razlezel od veselja. Še zapeti sva skušala na predpustno nedeljo. Njegova žena se le nama pa smejala in si je gotovo -mislila, glej ju no, izdaj sta tu, izdaj tam v svojih razglabljanjih. Enkrat mislita, da na tem svetu ni kar nič več za bit in živet, a pri gledanjui in pokušanju dobre kapljice pa oživita kakor dva zapoznela slavca in ti skušata še peti! Ko smo vse pozno v noč poslovili, je ob slovesu dejala: “Tone, še se bo živelo, še, le korajžo pa šnajt!”
V	tukajšnjem bližnjem Rock-dalu je te dni preminula rojakinja Mrs. Marija Horvat, stara 70 let. V njenem stanovanju na 108 Meadow Avenue v Rockdale so jo našli mrtvo, sedečo na stolu. Našel jo je njej sin Štefan, ki je ravno dospel iz New Yorka na obisk, a je pri tem obisku našel mrtvo mater. Po preiskavi sodijo, da je morala pokojna biti mrtva že kak dan in pol, predno so jo našli, živela je sama na omenjenem naslovu. Njen soprog Andrej oa je umrl 11- oktobra lanskega leta. Polog sina Štefana zapušča še eno hčer po imenu Rose in sina Jožefa. Naj ji bo lahka ameriška zemlja in naj v miru počiva.
V	tukajšnjem katol. kolegiju sv. Frančiška se bo vršil te dni Marijanski kongres, ki ga bo otvoril sam tukajšnji prev-;;v,šeni škof Martin D. McNamara. Pomen tega kongresa je poživeti in 'dati več življenja in navdušenja za češčenje Marije. Na programu tega kongresa so tri glavne točke, ki so: Marijanska liturgija, potom Marija, v družinah in tretja, Marija v modernem svetu.
Za ta kongres vlada veiikko zanimanje.
Zimo imamo letos pa izredno. Dobili smo parkrat sneg, ki pa ni nobenkrat dolgo ob-vstal. Morda ga še kaj dobimo, a ker smo že blizu pomladi, gotovo ne bo dolgo ležal.
Visom dobrim Slovencem po Ameriki in drugod mio je po-izdrave,
Tone s hriba.
Pustni večer v Euclidu
Euclid, O. — Kakor vsako leto tako bomo tudi letos praznovali “kurentov” god in sicer na pustni torek zvečer v klubovih prostorih Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Kuharice imajo za ta večer nekaj posebnega na programu, kaj bodo pripravile pa mi niso povedale in zato je najboljše, da se kar sami prepričamo.
Tudi godec nam je obljubil, da bo godel tako okrogle, da se bo vsak lahko zavrtel. In ker brez petja ni pravega veselja, nas bodo prav gotovo posetili tudi naši izvežbani pevci. Vabim vse prijatelje in prijateljice, da se ta večer gotovo snidemo v klubovih prostorih, kjer se bomo prav po domače zabavali, kot pravi bratje in sestre.
Torej na svidenje na pustni torek zvečer (21. februarja) v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. S pozdravom, Geo. Nagode.
Nekaj pojasnila bi rad
Kingston, Canada. — Pred nekaj dnevi sem bil na obisku pri 'slovenski družini. Ker sem precej radovedne narave,- sem začel pregledovati časopise, ki so ležali na mizi. Med njimi sem slučajno opalzil nov časopis, ki je s svojim blagozvočnim naslonom zelo dobrodejno VPlivaT maPmoin mehka čustva. Firbec mi ni dal miru,, da sem vprašal'gospodarja, kje so dobili te nove “cajtenge,” ki prinašajo taiko blagoglasne člam čiče, da človeka zapeljejo v deveto nebo.
Gospodar ni vedel povedati njihovega izvira, marveč mi je prinesel samo ovitek z napisom “Slovenija” ___ Barberton,
Ohio.
Sedaj pa sam ne veim, pri čem da .sem. Z novim letom je pričela izba; j ati kot priloga A-meriške Domovine — Slovenija. Zdaj pa vidim drug časo-piz i|z Barbertona z enakim i-merfom.
Prosim cen j, uredništvo A. D., da nam pojasni, kako je s to uganko. Ali je Slovenija v Ameriški Domovini druga kot Siovenija v Barbertonu?
Sprejmite iskrene pozdrave xot tudi ostali Slovenci raztreseni širom sveta.
Matija Vraz.
* * *
Op. ured. — Kar se tiče nas, ne poznamo druge “'Slovenije” kot je ta, ki je priloga našemu listu vsak drug četrtek. Slišali smo pač, da neka vahtarska skupinica izdaja neko “Slovenijo.” Ako je res, ne vemo, ker mi nismo imeli še časti, da bi jo vzeli v roke. Za našo Slovenijo je bilo izbrano ime še lansko poletje, radi važnih zadržkov je pa do letos nismo mogli začeti izdajati. Za “Slovenijo” v A. D. ni treba plačati nobene dodatne naročnine, če pa pri “oni” “Sloveniji” v Barbertonu kaj računajo, pa ne vemo. Pozdrav !
------o-------
To in ono iz La Salle
La Salle, lil. — Torej dobili smo sneg — 13. februarja zvečer — to je prvi in bomo videli, koliko nam ga bodo še poslali do velike noči. Sedaj pa vmes še dežr.j e.
Več naših rojakov .je bolnih V St. Mary’s bolnišnici je Mrs. Lud Hostinger v sobi št. 209 in
NAŠA MICKA IMA TUD BESEDO
Naš France in Polde Kush-lan sta se podstopila, da bosta napravila s pomočjo glave Toneta Debevca, to se pravi: s pomočjo glave Debevčevega pra-seta, klobase. Me morate prav razumeti, kadar v naglici nekoliko dvomljivo napišem.
Naš je sicer rekel, da jih bo vse s špinami pojedel zjutraj na tešče, kolikor jih bosta spackala onadva, pa moram kar sedaj povedati, da se je bil u-manjkal in da so mu šle v galop in je prav malo manjkalo, da sem rešila pred njim spine.
Eno celo soboto ju je vzelo, da sta j ili nekaj napravila. Kaj vem, saj je morda res toliko dela ž njimi. Naš France se je vselej kar križal, ko je pripovedoval, kaj vse je treba v klobase, da so pravdanske.
“Aha, vsega mora biti dovolj pri roki, za v klobase in za v tistega, ki jih pripravlja,” je omenil naš. Kaj vem, kako on to ve, ki jih ni še nikoli packal.
In France nam jih je bil prinesel pokusit. Križ božji, tisti teden smo bili v samih klobasah in kolnah. Prinesli so nam jih bili J "čukovi. pa Jerry Strojin in potem še France. Pa smo jih kar nekam lepo zmagovali, samo proti koncu, ko so že pojemale, je naš mali, ki bo doma imel, nedolžno pripomnil ob neki večerji, če jih je še kaj dosti in je proti zadnjem že bolj drezal vanje, kakor jih pa jedel. Ni čudno, saj so bile od nedelje do nedelje, če izpustimo samo petek.
Našemu jih pa ni bilo nikoli dovolj. Vsak dan sem nosila
se prijateljicam priporoča; za obiske; istotam je tudi že več mesecev Martin Barlič in sicer v sobi 112 in naš pomožni župnik Rev. Kasovič se je moral podati v Rochester, Minn. v bolnišnico, kjer se bo moral podvreči operaciji. Upamo in želimo, da se vsem našim bolnikom čimprej vrne ljubo zdravje, kar Bog daj.
Vsem našim Slovencem, ki še lahko berete, priporočam, da si naročite list Ameriško Domovino in boste videli, da vam ne bo
4	7
žal, ker boste imeli res dober časopis v svoji hiši. ■,— Zastopnik.
Odmevi iz Titovine aii
gorke iz “raja”
V	Titovini se nočnega trkanja na vrata ljudje zelo bojijo. Imajo bridke izkušnje iz časov Hitlerjeve Gestape, katero danes OZNA-UDBA celo prekaša. Trkanje sliči v mnogih primerih udarcem kladiva na mrtvaško krsto, za katero se zapirajo grobna vrata. Pot v za-grobnost pa pelje skozi grozovite muke.
V	nekem večjem trgu na Gorenjskem je nastal požar in nočni čuvaj je begal od hiše do hiše, da je prebudil speče vaščane. Z vso močjo je udarjal po vratih, obenem pa je povsod še dostavil: “Ne bojte se, saj ni drugega kakor ogenj!”
zelje domov. Menda sem vsega prekupila po St. Clair ju. Čudno, da se ljudem ni čudno zdelo, da kupujem samo zelje, za klobase ali za kaj drugega pa ne vprašam. Morda so nas obsodili za želj ar j e. Opoldne sem ga kupila in potem je zelje čakalo v oficu do časa, ko sva se ž njim odpeljala domov, Vi ne veste, kako je takrat lepo dišalo po oficu. Vsaj meni je in vsem, ki so od naše komisije in kaj dajo na zelje. Včasih sem pa videla koga, ki ni še nikoli okusil tistega telesnega dobrega dela, ki poleg krompirja drži človeški rod na nogah, kako se je oziral okrog in vihal nos. Dozdevalo se mu je, bi mislila, da v kakšnem kotu sušimo kakšne prepotene nogavice. Tak duh daje namreč surovo zelje, če ■pride na gorko. Naš je pa venomer stopal do papirnate škatlice, v kateri je bilo zelje in ga je jedel po ščepcu, pomalo. Strašno ga ima rad surovega. Zagotavljal mi je, da ga ni boljšega zdravila za mačka, kakor je zelje. Nisem še slišala, da bi bil kdo bolan za mačkom. Mora biti že kakšna nalezljiva bolezen. Morda je še hujše, kot je rak ali kolika.
Tako luštno še ni bilo v Ameriki, kot je bilo tisti teden, ko smo se dajali s kolinami. Katere so bile boljše ali najboljše? Tega vam pa ne morem povedati. žmahtne so bile vse, kar je res, je pa res. Pa če bi si morala življenje rešiti s tem, bi ne mogla reči, katere so bile boljše.
Samo tisto vem, da je naš, ko sem spekla Francetovega in Poldetovega izdelka klobase, odrezal samo en majhen košček tam pri spini. Prav nalahko jo je nesel v usta, kakor bi se bal, da bi se oparil. Malo več kot kanil jo je na jezik in počasi zmlel s svojimi grabljami, ali kar ima že za tako delo. Po-tčm je pa zacmakal in si naložil dve največ ji.
“Glej no,” je rekel, “saj še niso tako napačne, kakor sem mislil, da bodo. Kdo bi pa mislil, da jih bosta tako dobre zmešt-rala. Poglej, Micka, takole moraš, kakor sp 'nas učili v starem kraj u: klobase razreži in raztepi, potem dodaj zelja in Krompirja, vse dobro premešaj :n potem je prav taka rihta, kot bi jedel pečen kostanj. Krašovci so rekli, da je to “roba de poka.”
“Aha,” sem pristavila tudi jaz, ki me je naš tako lepo ličil, “tisto pa tudi jaz vem, da klobasa poka, če je na prehudem ognju. Me n j treba nič u-čiti, kako ise pečejo. Ti še v
Ameriki nisi bil, ko sem jih jaz že pekla. Bašcetovi so jih delali na '61. cesti vsako zimo in nekajkrat sem jih pekla, pa mi niti enkrat niso sipokale. Kaj bolš venomer špikal, ki ni treba !”
Malo je manjkalov da nisem žlice zadrajsala tje po mizi. Kaj Ibo govoril, da sp. klobase počene, ,pa ki sem jih tako lepo spekla, da se tako svetijo, kot b’ jih izbiksala, pa tako lepo kožico imajo, da malo pohrusta med zobmi. Pa da pokajo! O. ti pokora ti!
‘Saj ti nisem očital, da klobase pokajo, ali da so ti počile. Tisto, ida je kakšna stvar “roba de poka,” je ,po tržaško in pomeni, ida je čez to robo ni na tem svetu. Kaj vse preč nase jemlješ, ki veš, da sem dober do tebe.”
No, potem sem ga pa morala ja pogovarjati, da ni on vrgel
žlice po mizi, ker sem ga tako po nedolžnem obsodila. Sto sreč, da vselej ob pravem času jemljeva besedo nazaj.
Spet sem se zaklepetala in ni prišlo na vrsto, kako si je naš France klobase pekel doma, pa ki jih ni jedel, čeprav bi jih bil rad in kako je malo manjkalo, da niso klobase poskakale skozi okna na Addison Rd. Bom že povedala, ki smo ravno pri tem.
KARL MAUSER:
KAPLAN KLEMEN
ROMAN
“Na ‘kapitelj, kdor zna peti,” vpije nekdo po hodniku.
Klemen preskakuje po dve stopnici.
Potlej pojeta. K terpen tenor, Jernej bas. Kar vrste se pesmi. Kotar iz četrtega letnika začenja.
Nazadnje se okorajži še Klemen.
“Še tisto dajmo: Polje, kdo be tebe ljubil . . .”
Nato zvoni za večerno molitev :.n za puncta imeditationis*, (* Točka za preimišljevanje.) kakor stoji na deski pri uri.
V kapeli ima vsak prostor v klopi> ki je označena v razpredelnici. Gornikova klop je pri stebriču na levi strani. Skoz okno se vidi ravno na grad.
Spiritual gre na lečo in sede. Klemen kar verjeti ne more : Da bi kdo v prižnici sedel!
Naka!
Puncta meditationis.* (‘"'Točke za premišljevanje).
Domine, quis habitabit in ta-ibernaculo tuo? (Ps Id. ** (Gospod, kdo bo prebival v tvojem šotoru?)
Iz teh nekaj besedi napravi spiritual celo pridigo. Najpr-vo nekaj o premišljevanju na splošno, potlej pa se je razgovoril in zagrmel. Klemen ga je kar rad poslušal. Višji letniki so Zapisovali misli v zvezek.
Po točkah ga premišljevanje je večerna molitev. Ko j nato Stene dihajo spokojnost. Samo je po vsej kapeli mehka tišina, rožni venci rožljajo po klopeh. Klemen moli.' Iz srca, prav iz duše. Glavo drži v dlaneh in strmi v oltar.
Nato začno odhajati iz prvih klopi. Luči na steni ugašajo ena za drugo.
Somrak.
Klemen se ne premakne. Prva zanesenost popušča. Dom prihaja in z domom Jelka s solznimi očmi.
Ko dvigne glavo, so samo še trije v kapeli. On, Jernej in sp ritual.
Na ce'sti pod kapelo brni avto.
Potlej tudi Jernej odide, koj za njim še spiritual. Sam je. PoZno .mora že biti.
Toda boji se iti v sobo. Todle se še otepava misli in jih poriva nazaj. Kako pa bo v sobi, ko bo legel?
Bridkost plivka v srce, se 'umakne kakor val in spet butne. Klemenu je težko dp solz.
Po prstih se vrača v sobo. Molska j že spi, Jernej pa Se še
Sedaj kažejo
Zadnji dan 26. febr.
UNTT^ moški, ki stoji na svojem prstu.
JOE WALCH’S sijajna nova predstava z divjimi živalmi.
WALLENDAS predstava na napeli žici — in mnogo drugih. PRESKRBITE SI REZERVACIJE CENE—Dnevno popoldne (razv. 13. feb., 14, 20, 21) $1.50 in $2.00 davek vklj. ZVEČER—(Razven nedeljo zv. feb. 19 in feb. 26), $1.50. $2.00, $2.40, in $3.00. Ceiie za pop. ob sobotah in Washington rojstni dan, kakor zvečer.
TAKOJ ZA UDOBNE SEDEŽE
Vstopnice za splošno vstopnino v vseh Marshal! lekarnah.
polu emu I
Tt 1C H MAH'S & BU/IROUS
premika. Legel je z vzdihom.
V sobi je tiho.
Tako tiho, da je slišati bitje vseh ljubljanskih cerkvenih ur, ki merijo čas spečim in tem, ki so ostali še na cesti.
IV. LJUDJE OB POTI
Si quis vult post me venire, abneget semetipsum (Mt 16, 24)*
* Kdor hoče hoditi za menoj, naj zataji samega sebe.
Kiemen se počasi vživi j a v novo življenje. Predavanja na univerzi so ga pritegnila. Komaj mu ostane kaj časa za premišljanja, ki so ga prve dni neprenehoma trapila. Po večerni molitvi nadaljuje z romanom, čeprav se Moiškaj šobi in je videti, da mu ni prav. Pisanja ni želel opustiti. Marsikakšen grenak spomin je utonil v oblici misli, ki so se Klemenu- prerivale v duši.
Jesen se je nagnila v zimo. Drevje pod gradom je štrlelo z golimi vejami v zrak, ki je bil zač ud a miren, vels ubran za sneg. Morda bi samota v tem času še bolj pritisnila na Klemena, da ni bil ves prvi letnik v živahnem, gibanju. Krojač je izgotovil talarje. Na osmega decembra jih bodo prvič oblekli. Kolarji čakajo po klečal-nikih, črne suknje vise skrta-čene po omarah.
Dnevi bež j j o. Na predvečer slovesnega sprejema v Marijino kongregacijo, Klemena vendar nekaj zadrgne v grlu. Zeli se mu, kakor da se šele zdaj prav poslavlja od fantovtstva. Ko je bil za hip sam v sobi, je pomeril kolar. Trd, bel mu je legel za vrat kakor težka roka.
Tudi Jernej se je čudno pomračil. Nobenega pravega govorjenja ni imel. Veševal je po hodniku, kakor da ga, grize neznana skrb in celo pred Klemenom je bil zaprt in plašen.
Moiškaj pa se je samo nasmihal. Ob prostem času in med študijem je neprenehoma samo jedel. Mati ga je prišla obiskat vsako sredo in vsako nedeljo. Ni prišla s cekarjem ali oprtnikom kakor kmečke žene. Frišumela je na spodnji hodnik kakor visoka dama preteklega časa, čudna skaza med gručo preprostih ljudi.
Klemen je takoj ‘začutil, da skuša Moškaj ohraniti tudi v sobi neko vzvišenost, čeprav je proti dvema ni mogel uveljaviti.
Talar je oblekel Moškaj dobro uro prej, preden je zvonec klical v kapelo. Bil mu je preširok in Klemenu se je zdelo, da se mu je zato obraz še bolj zožil.
•
Koj, ko je prišel ordinarij v semenišče, je zavriskal zvonec pri uri. Skozi Vsa vrata so vreli Ibogoslovci. Višjeletniki hitro, prvoletniki nerodno, neprestano zapletajoč v vihravi talar, ki je opletal po nogah.
Kapela se je napolnila. Klemen je z očmi poiskal Moška-ja. Z blaženim obrazom se je razgledoval po klopeh. Jernej je bil resen, skoraj otožen.
Škofov govor je Klemena vzdignil.* Z neznano silo so ga grabile globoke besede, nekaj kakor olajšanje mu je šlo po krvi. Vodneo modre ordinari-jevo oči so tipale po kapeli, spraševale in opogumljale tako, da je Klemen na koncu veselo zadihal.
Jernej je neprmeično strmel proti altarju. Tudi glave ni dvignil.'
(Dalje prihodnjič)
------o-------
—-Naravoslovci trdijo, da je 38,000 različnih vrst gob na svetu, a samo 1,000 vrst teh je
užitnih.
FEBRUARY 1950
SUN MON TUE WED TRU FR1 SAT
12 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV
FEBRUAR
21. — Društvo sv. Jožefa št. 146 KSK priredi plesno veselico v Slovenskem narodnem domu na 80. cesti. Igra Vadnalov orkester.
24;. — Merry Makers Club prireditev v SND na St. Clair A ve.
MAREC
4.	— Društvo Clairwoods št. 40 SDZ prireditev v SND na St. Clair Ave.
5.	— Žen,ski odsek Lige kat. slovenskih Amerikancev ima svojo veliko prireditev v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
11. — Društvo Clev. Slovenci št. 14 SDZ prireditev v SND na St. Clair Ave.
25. — Slovenska narodna čitalnica prireditev v SND na St. Clair Ave.
APRIL
2. — Pasijonski klub poda Pasij-on v SND na St. Clair Ave.
14.	— Immaculate Conception Church Holy Name Society iples v SND na St. Clair Ave.
15.	—'Društvo Danica št. 11 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
16.	— Pevski zbor Zarja spomladanski koncert v SND na St. Olair Ave.
21.	— Golden Gophers Club ples v SND na ISt. Clair Ave.
22.	— Društvo Vodnikov venec št. 147 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave.
23.	—-Glasbena matica vprizo-ri opereto “Gospodična Nituš” v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave.
28. — Independent Veterans Club ples v SND na St. Clair ' Ave.
29 — Društvo Lipa št. 129 SNPJ ples v SND na St. Clair Ave.
MAJ
5.	— Veterans
Sit.; ob osmih zvečer ipa ples. Igra Sokach orkester.
26.	—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ ples na St. Clair Ave.
27.	— Društvo Srca Marije ples v SND na St. Clair Ave.
28.	— Društvo Soča št. 26 SDZ priredi piknik na prostorih Doma zaipadnih Slovencev na 6818 Denison Ave.
JUNE
3. — Glasbena matica ples v SND na St. Clair Ave.
10. — Društvo Jutranja zvezda št. 137 ABZ ples v SND na št. Clair Ave.
17.	— Sportmen’s Club of Slovenec št. 1 SDZ ples v SND na St. Clair Ave.
18.	— Zveza društev Naj sv. Imena priredi velik katoliški dan združen z vrtno veselico na prostorih rae Burn, 25000 Euclid Ave.
------o------
Prislednik
JAMES T. GRIFFIN
Matevž Ferjančič je bil spoštovan cerkovnik cerkve sv. Gregorija v Zaplotu. Nič slabši m bil, kakor toliko drugih cerkovnikov po božjem svetu. Svoje dolžnosti v crekvi in izven nje je natančno izvrševal, tako da je bil gospod Janez ; njim prav zadovoljen.
Nagajivi Vipavci so sicer tr dili o njem, da je na opasilu pri stranskem oltarju sv. Mihaela prižgal malo svečo tudi hudobcu, katerega je ipahnil iz neba v peklensko brefzdno nebeški vojščak, češ, da se tudi vragu ne sme zameriti in mora o-stati prijatelj z Bogom in peklenščkom. A to je bilo podtikanje, ki so si ga izmislili šaljivci o cerkovniku Matevžu.
Ravnotako so si izmislili Rovtarji, da mu je gospod Janez naročil, naj k procesiji za dež k sv. Duhu prinese največji križ, pa je zjutraj štuporamo privlekel pred Zaplotarsko cerkev svojo ženo- Ko ga je gospod Janez vprašal, kaj vendar počenja, mu je odgovoril, da je njegova Marijana zanj največ-ji križ, kar jih nosi svet.
Tudi ta rovtarska potegavščina je bila izmišljena, čeprav le šaljiva in nagajiva.
Toda cerkovnik Matevž je imel eno lepo navado. Na vsako godovščino v župniji in še izven njenih meja se je kar sam povabil. Štruklje in dobro vinsko kapljico je nad vse cenil. Natančno je vedel, kdaj godu j e vsaj količkaj veljaven žuipljan. In njegovo voščilo ni izostalo. Hote ali nehote ga je godovnjak moral povabiti na štruklje in kozarec ruj nega vina.
Vsako leto se je plejal pred Svečnico nakupit sveče za domačo, podkraj sko in eolsko cerkev v Gorico k znanemu svečar-ju Jerneju Kopaču. Izposodil
I. F. Freiberg-cr načelnik izvršnega odbora Cleveland Trust si ^ 'Pri trgovcu Stefanu Rup-
Co. je sprejel častno predsedstvo'"iku.l™1 Ja invoz in,se vof.11 č,ez
1 Cermsko m sempasko polje tja
letne kampanje za sklad za Rdeči križ Clevelandu. Kampanja bo trajala od 6. do 20. marca.
James T. Griffin, poslovodja Sears Roebuck & Co. v Cleve-Blaskovič landu bo služil v kampanji za
zbiranje v
v Greater v P1’6!®?'0 Goriško mesto. Tam-
Post 5275 ples v SND na St. Rdeči križ kot generalni načel-Clair Ave.	*	jnik kampanje. Za podpredsed-
6. — Društvo sv. Ane št. 4 nika je bil imenovan James A. SDZ ples v SND na St. Clair Foltz poslovodja The Cleveland Ave.	(Press, za blagajnika je bil pa
14.—Društvo Euclid št. 29 izbran Sidney B. Congdon, pred-3DZ obhaja 25
letnico obstanka v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave.
sednik National City Bank.
Po celi Ameriki mora v letošnji kampanji Rdeči križ nabra-
19.	— American Veterans W. |ti $67,000,000. Kvota za Greater W. 2 ples v SND na St. Clair Ave.
20.	— Društvo sv. Katarine št. 29 ZSZ ples v SND na St.
Clair Ave.
21.	— Slovensko samostojno podporno dr. sv. Alojzija v Newburgu praznuje 50 letnico piješ?” — “Tega ti pa ne po-obstanka. Popoldne ob štirih vem, sicer se še sama navadiš banket v dvorani SND na 80 piti.’’
Cleveland je pa določena na $953,200, nekaj manj kot je bilo nabranega lanskega marca.
------c------—
Tega pa noče povedati “Gustelj, kakšen užitek neki imaš od tega, če vsak dan tako
kaj je naložil vse za celo leto potrebne sveče. Ko je dovršil ta posel, se je povabil na kosilo k gostoljubnemu Jerneju Kopaču in njegovi dobri ženici. Dobro je jedel in se mastil s pečenko, kakršne ni sicer za-vžil. Pil je pa črni tomajski teran, o kakršnem ni v Zaplotu niti sanjal.
Pri povratku se je pa primerilo, da se je znatno zakasnil, ker se je zbosil konj in ga je bilo treba v Černicah podkovati. že zvečer se je pripeljal do Rebkove gostilne v Dobravljah. Konja je dal v hlev, da ga j s hlapec Martin nakrmil in napojil. Sedel je v gostilniško sobo in naročil šiice žganja in čakal.
Medtem je prinesla gostilničarka večerjo !za družino, veliko skedo žgancev, skledo kislega zelja in svinjska rebrca.
Košček veselja za grške otroke. — Fantički iz “otroškega mesta” v Atenah v Grčiji so se veselo postavili v vrsto, da bodo dobili košček kruha od 2,200 štruc, ki so jih spekli iz milijonske tone moke katero so dobili v Grčijo potom Marshall plana. Ta tona moke je bila poslana iz Higginsville, Mo.
Družina — mož in žena in sin Poldek so sedli k mizi, pomolili in začeli jesti.'
Matevžu je večerja dišala, a denarja mu je manjkalo, da bi naročil kako drugo jed- Sklenil je, da prisede k dobro obloženi mizi. Začel je glumiti gluhca.
“Ne, ne, le jejte! Bog blagoslovi ! Jedel sem v Gorici pri svečarju Jerneju Kopaču. Pa sem že sit!”
“Odkod ipa ste in kaj vozite?”
“Ne, ne, žaliti vas pa nočem!”
In šel je k Rebkovi družini in se zahvaljeval. Vsi so ga delbelo gledali kakor kokoši žabo, če jim skoči v korito. A kaj so hoteli narediti? Marali niso, da jih raznesem, da mu niso privoščili žgancev in zelja.
Rada ali nerada mu je gospodinja prinesla krožnik in žlico. In Matevž si je naložil žgancev, zelja in rebrca zvrhano. Nato je začel jesti; kot bi 14 dni ne bil ničesar zavžil.
. . . Ko je sprazni} krožnik, je naložil še drugič in se opravičeval : “Nisem mislil, da bom pojedel žlico večerje, pa glej ga spaka: z jedjo raste tek.
Srčna hvala za večerjo! Sem nekoliko naglušen in prosim, o-prostite, če nisem vsega dobro rajzumel!”
Plačai je žganje in odšel v hlev, poravnal hlapcu Martinu za krmo in delo, napregel in odpeljal po bel] cesti proti Ajdovščini.
Gostilničar Rebek je po njegovem odhodu dejal: “Ta člo-rek je bil norec ali pa navihan prisklednik.”’
Nekoč pa Matevžu priskled-nistvo ni uspelo.
Trgovec Štefan Rupnik je poslal Matevža na Orlišče na Nano's po ovčji sir. Vipavski in kraški ovčarji so dobrim odjemalcem na Zaplotarsko opasilo z dobrim sirom. In zdelo se mu je, da bi cerkovnik Matevž se najbolje izvršil nakup in prinesel domov v oprtnjaku celo kolo tečPega in okusnega si- j ra.
Matevž je rad prevzel naro-! čilo in je mahnil čez Podkraj. ! Farmanice in Zasado po dobri gozdni cesti na Orlišče.
Ovčarji so radi prodali sir in oprtih Matevžu na hrbet. Porabili so to priliko in postregli znanemu jedcu z žuro. Matevž Je jo je obilo napil. Saj jo je bilo dovolj in zanjo ni bilo treba šteti niti beliča. Toda ojoj!
V Matevževem črevesju je na potj domov nastala grozna pre-kucija. Težka in žalostna je bile ta pot. Nagajivi Vipavci so trdili, da je nesrečni Matevž moral celo^ dati hlače v oprt-njak in brez njih korakati tja do Podkraja.
Od tistih dob Matevž ni več pokusil žure in je vsakogar pred njo svaril.
------o-------
— Kraljica Elizabeta je bila j prva ženska, ki je nosila prve! svilene nogavice, ki so bile kdaj i narejene iz svile.
TRINER'5 IMEHCAN EUXERCf B1ITE8M
Odpravi sitnost
ŽELODČNEGA
PLINA!
Ta hudi občutek “za-jngij basanosti,” ki zapira želodec, povzroča slt-Jiggj	nosti in nezadovolj-
jm	stvo, je največkrat
povzročen vsled za-Prtoice. Nikar trpeti nadalie po nepotreb-|ip.šž5ša£P| nem:	Vzemite Tri-
nerjevo Grenko Vino, časom preizkušeno zanesljivo želodčno toniko, odvajalno zdravilo. Ta prijazno okusna zmes je znanstveno napravljena iz naravnih korenin, zelišča in cvetja. Daje točno pomoč proti za-prtnici in njenim simptomom. Nabavite si še danes steklenico in dokažite samem sebi Trinerjevo efektivnost.
TRINERJEV0 GRENKO VINO
POŠLJITE KUPON ŠE DANES!
Joseph Triner Corp.	j
4053 W. Fillmore • Chicssfo 24, ZU. *
Prosim, pošljiie ml.18 o*, steklenic {
Trenerjevega Grenkega Vina, za kar j prilagam $1.50 za vsako steklenico, | poštnina všteta.
IME ................... |
NASLOV ..............   I
J mesto in država........j
Zdravnica-šoferka
Zdravnica šoferka možu, katerega je povozila: “Vam morem pomagati? Ali naj vas obvežem? Sem namreč zdravnica.”
“No, če znate tako imenitno obvezovati, kakor šofirati, pokličite raje rešilno postajo.”
-------o-----—
Želodec in ljubezen
— Ti si se lani oženil?
— Ah, da. Ne bil bi se, da se nisem naveličal gosposke hrane.
— Kako je pa sedaj s hrano?
— Zdaj mi gosposka zopet tekne.
MALI OGLASI
Prijatefs Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamine First Aid Supplies
Voanl St. Clair Ave, in E. 6$lh
-------—--------------—
Ali ste prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite nrehlad
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
August F. Svetek
JAVNI NOTAR
478 E. 152 St.
Jaz izpolnujem pole za dohodninski davek za publiko že od 1922 ter bom to opravljal tudi letos. Pokličite IVanhoe 20X5 za sestanek in ako nisem v uradu, pustite svojo telefonsko številko, kdor odgovori telefon.
ST. CLAIR HARDWARE
ORODJE, BARVE, PLUMB ARSKE POTREBŠČINE, KLJUČE. ELEKTRIČNE POTREBŠČINE 7014 St. Clair Ave.
Tel. UT 1-0925
Laddie Pujzdar	Joe Vertocnik
Among the unusual exhibits at the Greater Cleveland Home and • Flower Show at Cleveland’s Public Hall, March 4 through 12, will be the Crosley animated electric kitchen shown above. Eighty working parts move automatically and sixteen featured appliances in this kitchen talk for themselves as they describe the ad-
vantages of electrical living.
This “talking” kitchen, the exhibit of the Frankelite Company of Cleveland, will - be located in the Homeland Section of the Home and Flower Show where the Home Builders Association of Greater Cleveland will build three full sized and completely furnished houses.

*1 iiiwni i mwiiwni
a
'
POLOM
POSLOVENIL YLAD, LEVSTIK

Več dni so bile hiše poine vojakov, pekarne in mesarije so se izpraznile do naj zadnje drobtinice in do zadnje kosti; cestni tlak pa je obdržal vonj po znoju kakor po prehodu velikih eed živali se-iilk. Edini tovarni v ulici Ma-oua je bila prihranjena ta povodenj človeške živine; bila je pod varstvom prijateljske roke in je morala prenočiti le nekaj dobro vzgojenih poveljnikov.
Tako je nazadnje Delaherche opustil svoje hladno vedenje. Meščanke so se bile pozaprle v notranjost svojih stanovanj in ,so se ogibale vsakršnega od-nošnja do častnikov, ki so bivali pri njih. On pa, s svojo neprestano potrebo, govoriti, ugajati in uživati življenje, nj nič kaj lahko prenašal te uloge jeznega premaganica.
Njegova velika molčeča in drevenela hiša, kjer je živel vsakateri Sase v trdi mržnji, mu je ležala na ramah kakor
šem šumu naglo ozrl proti vratom sosednje sobe. Zdelo se je, da hoče izbrisati svoje stališče kot zmagovalec, kazal se je svobodno in ne stesnjeno mislečega ter se včasih rad ponorčeval, iz rekvizicij, če so dajale povoda za smeh.
Tako so nekega dne zahtevali krsto in bandažo, in ta bandaža in krsta sta ga zelo zabavali. O drugem pa, kar se je tikalo premoga, olja, mleka, sladkorja, surovega masla, kruha, mesa, nadalje obleke, peči in svetilk — z eno besedo vsega, kar pomeni jed in vsakdanje živi jenske potrebščine, ni znal drugega kakor zmigniti z rameni: “Kaj hočemo, Bože moj !” Seveda je bilo zelo težko, in priznaval je celo, da zahtevajo preveč, a bila je pač vojska, in tudi v sovražnikovi deželi mora človek živeti. Delaherche, ki so ga te neprestane rekvizicij e razgrevale, j e govoril o njih z enako odkritostjo ter jih kritikova! vsak ve-
strašno breme. In tako je !n6_ čer, 'kakor da je pregledal ra-kega dne pričel s tem, da je (?UTlsp0 knjižico svoje kuhari-
ustavil igoslpoida von Gartlauben na stopnicah ter se mu zahvalil za njegove usluge. Polaigojna sta se moža privadila in sta is pr ogovorila par besed, kadarkoli sta se srečala. Tako se je naposled zgodilo, da je nekega večera sedel pruski stotnik v tovarnarjevem kabinetu v kotu za kaminom, kjer so gorele ogromne hrastove klade, pušil stncdiko in se prijateljski razgovor j a! o najnovejših novicah. Prvih štirinajst dni se Gilberta ni pokalzala in stotnik se je delal, kakor da ne ve ničesar o njej, čeprav se je o najmanj-
&
r
1
i
•/rl
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICCE SMRTI NASE PRELJUBLJENE IN NIKDAR POZABLJENE MATERE IN STARE MATERE
Mary Salamon
ki je nas za vedno zapustila dne 18. februarja 1948.
Dve leti Te zemlja krije truplo v grobu že počiva, nam pa težko je pri srcu, po licu solza nam drsi.
žalujoči ostali:
OTROCI,
VNUKI in VNUKINJE
Cleveland, O., 20. febr. 1950.
TEKOM ČASA,
ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clalr A ve. In E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se Izselilo, d očim se dr. Župnik Se vedno nahaja na svojem mestu.
Ako vam je nemogoče priti v dotiko z našim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu Sn ga nadomestil z novim. Vam ni treba Imet' določenega dogovora.
Delo Izgotovljeno brez odlašanja
Njegov naslov Je________
DR. J. V. ŽUPNIK
6131 ST. CLA1B A VE. vogal E. 62nd St,: vhod camo na E. 62 St.
Urad Je odprt od 9:30 zj. do 6, sv. __________Tet: EN 5013
ce. Vseeno pa sta imela le eden razgovor, ki se je vršil z veliko razvnetostjo, in sicer o tistem vojnem davku v znesku enega milijona, ki ga je pruski prefekt von Rethel naložil Ar-denr.sk emu departementu s pretvezo, da je oškodnina za škodo, ki so jo napravile Nemčiji francoske bojne ladije in izgon Nemcev, živečih na Francoskem. Sedan zase je imel plačati dvainštrideset tisoč frankov, in Delaherche je dokazoval svojemu gostu na vse krip.je, da to ni pravično, češ, mesto se nahaja v Izjemnem položaju, in trpeli so že zdaj preveč, ne pa da bi nosili še takšno kazen. Sicer pa sta se po takšnih pogovorih razstala še prijazneje, on — ves očaran, da se je omamil z valom svoje besede, Prus pa zadovoljen, da je pokazal svojo vseskozi pariško vljudnost.
bil očividno blazno zaljubil, v to mlado, smejavo ženo, ki je koketirala z> njim kakor .svoje dni v Charleviile-u s prijatelji stotnika Beaudonina. Še bolj je gojil svojo zunanjost ter kazal pretiranoi galantnost, zadovoljen z vsako najmanjšo milostjo in mučen od edilne skrbi, da ga me bi imeli za barabara in nasilneža do ženskih.
In tako se je življenje v veliki hiši v ulici Maqua delilo na dvoje. Dočim je pri obedih Edmond s svojim lepim obrazom ranjenega keruba kratko odgovarjal nepretrganemu kramljanju Delaherche-a ter zardel, kadarkoli ga je Gilberta prosila, naj ji poda sol, dočim je zvečer gospod von Gartlauben zamaknjenih oči sedel v kabinetu ter poslušal Mozartovo sonato, ki jo je mlada žena igrala njemu v zabavo, je ostala sosednja soba, kjer sta živela polkovnik de Vineuil In gospa Dela herche, molčeča, z zaprtimi naoknioami in z neprestano gorečo (svetilko, enaka grobu, ki ga razsvetljuje voščenica. December je zasul mesto s snegom in bilo je, kakor da obupne novice zamirajo v 'tem velikem mrazu. Po porazu generala Ducrota pri Champigny-u, po porazu pri Orleansu je ostala le še mrki a naida, ta nad a namreč, da zemlja francoska postane zemlja maiščeValka in uničevalka, ki pogoltne zmagal-ce. Da bi vendar padal sneg v še gostejših kosmičih!
Da bi se zemlja razkalala pod ostrim mrazom in vsa Nemčija da bi našla v njej svoj grob! In v novem strahu se je krčilo srce stare gospe Delaherche. Neko noč, ko je bil njen sin odsoten po opravkih v Belgiji, je slišala rahel šu:m glasov, napol zadušenih poljubov in hihitanja, ko je šla mimo Gilbertine sobe. Vsa odrevenela se je vrnila v svojo so
bo, polna zgražanja nad ostu-dostjo, ki jo je sumila. Človek, d jo bil pri njej, je mogel biti samo Prus, in zdelo se ji je, da je že videla sporazumi j ene poglede; bila je vsa poražena od te skrajne sramote. O, ta ženska, ki jo je sin spravil v hišo, proti njeni volji, ta zaba-vežeJjna ženska, ki ji je odpustila že enkrat, takrat, ko je po smrti stotnika Beaudouina ni izdala. Torej se je pričelo iz-nbva? In to pot je bilo najhujša nizkotnost. Kaj naj stori ona? Takšna gorastasnost ,se vendar ne sme nadaljevati pod njeno streho. Njena žalost je postala v samoti njenega sedanjega življenja še bridkejša; cele dni je preživela v strašni
duševini borbi. In kadar se je vrnila k polkovniku še mračne jša, s solzami v očeh, jo je gledal, misleč si, da je Francija doživela nov poraz.
Tiste čase se je zgodilo, da je prišla Henrijeta v ulico Maqua, da bi zbudila sočutje Delaher-che-vih do usode strica Fou-chardia.. (Slišala je, ko so govorili smehljaje o vsegamogo-čnem vplivu, ki ga ima Gilberta na gospoda von Gartlauben. In tako je v nekakšni zadregi obstala pred gospo Delaherche, ki j c je srečela na stopnicah, hoteča iti k polkovniku; menila je, da mora njej pojasniti namen svojega peseta.
“O gospa Delaherche, kakšna dobrota bi bila, če bi posre-
dovali . . Moj stric je v stra-i nobene oblasti . . Do mene se
snem položaju; govori se, da ga j ni treba obračati .
’-c*-*	*-» 1 o
pošljejo v Nemčijo.
Daši jo je stara gospa ljubila, vendar je jezno zamahnila z roko.
“Ah, drago dete, jaz nimam
Nato je dodala vzlic razbur-jenosit, v kateri je videla Henri j eto:
(Dalje prihodnjič)
-------o--------
1.__-
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znane*
JOHN OBLAK
114* E. «1. St.	HE 273S

SECURITY
OPPORTUNITY
ACTIVITY
for
YOUNG MEN
EDUCATION ADVENTURE TRAVEL STEADY PAY
Nekega večera je vstopila Gilberta is .svojim veselim, ne-zamišljenim obrazom. Obtsala j e, igrala presenečen j e. Gospod von Gartlauben je vstal ter se rahločutno priporočil skoraj tik nato. Toda drugi dan je našel Gilberta že tam; zavzel j e svoje običajno mesto piri kaminu. In zdaj so se pričeli prelesti:! večeri, ki so potekali v kabinetu, ne pa v salonu, kar je tvorilo rahlo razliko. Celo kasneje, ko- se je mlada žena pripravila in včasih zaigrala svojemu gostu, ki jo je oboža-val, je šla sama v sosed'nji salon ter ipustila samo vrata odprta. V tej kruti zimi so stari ardennski hrast je goreli z velikimi plameni v globini viso-kega kamina, ko so prebivalci okrog desete ure srebali svojo čašico čaja in kramljali v prijetni (gdrkoti prostorne is^be.' In gospod von Gartlauben se je
If you can meet the following requirements the Coast Guard under the Treasury Department has a job for you.
American Citizen 17 to 25 (single)
Good physical and mental health Good Character 1 “THE DESIRE! TO GO AHEAD” in one of our many fields of opportunity.
1.
2.
3.
4.
5.
For further information write or visit
U. S. COAST GUARD RECRUITING STATION
ROOM 1612, KEITH BLDG. CLEVELAND 15, O.
'V
—AND THE WORST IS YET TO COME
—in najhtijše šele pride	t
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNIICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE HČERKE, SESTRE IN SVAKINJE
Helene D. Urbas
ki je zaspala v Gospodu dne 19. februarja 1949.
Eno leto v hladnem grobu, draga naša Helen v grobu spiš, na Tvoj grob žarko sonce sije, v srcih naših pa živi spomin na Te.
Tvoji žalujoči:
ANTON in ANNA URBAS; starši; ANTHONY ML., brat; ANNA in LEONORE, sestri; OLGA, svakinja.
Cleveland, O. 20. febr. 1950.
NAROČITE SI KNJIGO
"S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA"
Domače poljudne povesti in dogodbice iz življenja ameriških Slovencev.
Po znižani ceni zdaj samo 45 centov
to dokler zaloga traja
Naročnino pošljite v Money Ordru, ali pa v gotovini
na naslov:
BARAGOVA PRATIKA
1857 W. 21st Place	Chicago 8, 111.
FRANK PIRC
ki se je za vedno poslovil oa ras dne 20. februarja 1949.
Prešlo je v večnost leto dni, odkar si zatisnil mile oi, spomine svetle vedno nam budjš, v ljubečih srcih vedno nam živiš.
Teška bila je ločitev, teško res bilo je slovo, dan na dan od Tvoje smrti nam solze zalivajo oko.
Žalujoči ostali:
MARY PIRC. soproga, ter SORODNIKI.
Cleveland. O. 20. februarja 1950.

MAKE
ii
ONE a DAY
MULTIPLE VITAMIN CAPSULES
YOUR BUY WORD
When you want vitamins that are Potent—
Guaranteed full potency, as shown on the label.
Easy and Convenient to take. Economical—
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Capsules. Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day.
Each capsule contains the full basic daily needs of the five vita-{ mins whose requirements in human nutrition have been established. MILES LABORATORIES, INC. Elkhart, Indiana _ __


Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo.
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.
Trdo vezan, 274 strani. Cena $3.00; po pošti $3.25 (Kanada $3.50.) Denar pošljite z naročilom. Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali	IVAN JONTEZ
6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
?
j
U

Na prodaj pri
AMERIŠKA DOMOVINA GRDINA GIFT SHOPPE, 6113 St. Clair Ave.
STEVE F. PIRNAT, 6516 St. Clair Ave.
A. KOLLANDER, 6419 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
cfTWHISKERS