spodarske y obrtniške narodne Izbajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jernane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. Lj ubij ani sredo februarija 1881. Obseg: Državna podpora v pospeh kmetijstva v letošnjem letu. Kako naj bi se v ljudski nadaljavni soli poducevalo o rudninskem gnoj i Ali ima luna kaj vpliva na rast rastlin? Trtna v us ili Philloxera vastatrix. Kršćanstva pri Siovencih do Cirila in Metoda. (Dalje.) „Kres" in ,, (Dalje.) Mnogovrstne novice. Naši dopisi. Ljubljanski Zvon'1. Mlinar Matuc in njegovi otroci. NoviČar. Gospodarske stvari koliko podpor nakloniti za vpeljanje drenaže, kjer ta , za premije zboijšanih senožet, za nastavo se ni znana Državna podpora v pospeh kmetijstva v letošnjem letu. kulturnih inženirjev itd. Za pospeh reje lanu, pridelovanja živinske krme, vrtnarstva, sadjereje itd. je moglo ministerstvo lani kmetijski m družbám le 5000 gold, podpore Proračun, ki ga je si. ministerstvo kmetijstva za dati, letos hoče to rubriko podpirati z 10.000 gold, leto 1881. predložilo zbornici poslancev, kaže, da mini- Zasadbi gozdnega drevja se ima tudi 10.000 sterstvo hoče letos precéj vec podpore nakloniti raz- gold, vec podpore nakloniti kakor lani, katera se bode ličnim potrebščinam kmetijstva, kakor lani. V to pa se posebno obrnila za pogozdenje Krasa. ve da je treba dovoljenja državnega zbora. Govedoreja potřebuje več podpore, ker se s pri Za letošnje leto želí ministerstvo kmetijstva dobiti hodnjim letom zapró naše meje proti Rusiji in Rumuniji 685.520 gld. > lani je imelo dovoljeno le 490.520 gld. in je mnogoterih sredstev potreba povzdigniti domačo Navedenih 685.520 gold, namerava pa ministerstvo govedorejo z nakupom plemennih bikov, s premijami za letos tako-le razdeliti: mlado živino itd. Od 127.000 gold, namerava minister- za razatave 18.000 gold, (lani 8000 gold.), stvo 75 000 gold, podpore nakloniti Galiciji in Bu- za zboljšanje kmetijstev 55.000 gold, (lani 42.000 kovini, ker ste sosedni deželi, kamor leta 1882. ne gold.) 7 gold.) za različno rastlinstvo 15.000 gold, (lani 5000 gld.), za zasadbo gozdnega drevja 45.000 gld. (lani 35.000 sme nič več ruskih in rumunskih goved se vpeljati. Za drobnico (ovce itd.) je imelo ministerstvo lani 2000 gold.; to pa je bilo tako ubogo malo, da se je 9 za govejo rejo 127.000 gold, (lani 45.000 gold.) za drobnico 6500 gold, (lani 2000 gold.) 9 9 9 9 za svilorejo 3000 gold, (lani 3000 gold.) za šolstvo 246.000 gold, (lani 198.000 gold.) za uravnavo rék in osušenje močvirjev 148.000 gld. južnim deželam. Razširjenje komaj tam kaj storilo, kjer se je uže zboljševanje ovčjih plemen prejšnja leta pričelo, drugod ni bilo moči nič vspešnega storiti. Zato zahteva ministerstvo za letošnje leto 6500 gold. 3000 gold, podpore za svilorejo je namenjeno (lani 147.520 gold.), trt ne uši gold.) za pokončevanje trtne uši 22.000 gold, (lani 5000 potřebuje 17000 gld. več podpore. v Istri in na Stajarskem 9 Od 148.000 gold, za uravnavo rék je 30.500 gold. za vse skupaj letos 685.520 gld. (lani 490.520 gld.). namenjeno za reguliranje Zile (Gail), 112.500gold, za Gosp. minister dodaja temu proračunu sledeča raz- reguliranje A diže (Etsch) in 5000 gold, za osušenje jasnila : Za razstave se bode letos 10.000 gold, več kot lani potřebovalo zato, ker bode letos velika razstava močvirnega sveta pri Ogleji (Aquilea). pitane živine na Dunaji, katera potřebuje državne podpore z ozirom na to, ker prihodnje leto uže ne bode več smela goveja živina iz Rusije in Rumunije se pro-dajati v naše cesarstvo in je tedaj treba, da se napre- Kako naj se ljudski nadaljavni soli poducevalo o rudninskem gnoji. iii „ , i. , . . Spisal Anton Dergane. dek domaće govedoreje povzdigne, v to pa pripomorejo r razstave. Tej razstavi pitane živine na Dunaji hoče mi- Ne samo v višjih krogih, temuc tudi med pripro- nisterstvo s 4000 gold, na pomoč priti. Eoaka podpora stim ljudstvom priznava se uže neobhodna potreba kme-je namenjena deželni razstavi v Brni na Morav- - tijskega nauka tako da čudno se kmetu samému zdi skem 9 eujeua u tt £€1111 IHZíBiaVi v 01111 na. xuuiav- ujotvcga. liciuivet, ittivu, ma v^uuuv oc ivmcm oamtuj u z ostalim denarjem pa hoče podpirati 16 kraj- da se ne predava nauk kmetijstva ko obligaten nauk sploh ni h (regionalnih) razstav. v ljudski šoli, katera ima vendar prvi nalog, kmečke Zboljšavanju zemljišč tudi ministerstvo hoče z otroke izrediti za kmete — in sicer v pravém in do-nekolikimi doneski na pomoč priti, veče stroške moraj o brem pomenu. In v tem je med drugim tudi iskati dežele in posamni posestniki na-se vzeti. Zraven tega vzrok slabega obiskovanja sole na kmetih in slabega hoče ministerstvo družbám kmetijskim v ta namen ne- napredka v kmetijstvu; tako stojí kmetijstvo 9 posebno na Dolenjskem, na tišti stopinji še pred petdesetimi leti. danes, kjer Je stalo To trdili in razglasili so umni gospodarji uže pred glas upijočega v nekoliko leti a žalibog, ostalo je vse puščavi! Sedaj pa, ko razvidi tudi priprosti kmet, da na ta način kmetijstvo ne more nikakor napredovati, moralo bi se vendar na to gledati, da se v okom pride hudim, dan na dan kmetu, in če kmetu tudi gospodu kajti kmet živi gospoda pretečim nevarnostim j ki utegnile bi v kratkem dospeti do vrhunca in ta bil bi poguben sedaj uže čisto obožanemu kmetu. toliko, da preredil je, akoravno zeló siromaško sebe in svojo dru- o sedaj přidělal si je ubogi kmet vsaj žino s piclo hrano , katero je přidělal v potu svojega obraza, in da je odrajtal vsako leto če tudi težko svoje davke. Ako odpové mu pa od narave uže slaba in v teku toliko let skoraj čisto izsrkana zemlja svojo po- ako stara, skoraj mo da postane čisto nerodovitna i neplodovita drevesa v sadnih vrtih zamrjó y ker se za zarod malo ali nič ne skrbi; ako pritepe se v naše zmerom še po starem kopitu obdelane vinograde trtna uš, ali pa kakošna škodljiva gljiva, — naj pokončavajo poljska pridelka vsakovrstni mrcesi ali naj pobija jih toča. ki vzame ubozemu kmetu zadnjo nado, ter spraví ga na palico beraško, hitre, zeló hitre 1 O zamore pomoći ne dobiV pa kaj mu je putem početi j ako na ta način dobiti, da vsak gospodar prizadeva si, da spravi gospodarstvo svoje na stopinjo, na kateri mu bode neslo najveće dohodke, da mu je potem mogoče , v tácem žalostném slučaji urno pomagati svojemu nesrecnemu sosedu. Ali ni toraj opravičena tirjatev previdnih mož in celó priprostega kmeta, da bi bil kmetijski nauk obliga ten (vsacemu učencu predpisan) predmet v ljudski soli valna šola in da sistematično organizirala bi se nadalje- j toda ne v vsem po enem kopitu y ampak primerno razmeram šolskega okraja, da učil bi se v tej soli izključljivo kmetijski nauk y ali pa tudi, ako zahte- vale bi okrajne razmere, kaki drugi predmet, na priliko, iz domaće obrtnije; košarstvo, pleteničarstvo, izde- lovanje slamnatega blagá itd. ; da obiskoval bi to šolo vsak učenec vsaj dve leti po celo leto in na teden po tri do štiri ure. Bodimo praktični, učimo se reČi 9 ki v resnici ko- 7 ristijo nam in našemu sobratu , dajmo pa tudi kmetu učiti se, kar sam zahteva in česar neobhodno potřebuje dajajmo mu hrane duševne , ki jo more priprosti duh njegov lahko prebavati, da reši beračije , zasramovanja in zaničevanja svoj častni kmetijski stan. tem obstoji prava omika in ljubezen do bližnjega, ako damo vsakemu, kar je njegovega spoznal še le , da želimo mu v resnici to , kar želi si , iu pridobili si bodemo od njega pravo vsak sam sebi fiospođarske izkušnje. Ali ima luna kaj v pliva na rast rastlin? Nekateri kmetovalci in vrtnarji se zmerom za trdno mislijo, da je treba na luno gledati, kedar se vrtnarska semena sejejo ali sadijo in da posebno sočivje (fižol, grah itd.) o pol ni luni sajeno zeló žene v perje, prenehoma evetè, pa nić pravih strokov ne nareja. ne- Da bi se prepriča! > ali je to res ali ne, je neki vrtnar po poročilu časnika ,,D. landw. Pr.kť nalašč izkušnje délai in sočivje sadil o m laj i in pol ni luni na več gredicah, enako obdelanih, al nobenega razločka ni zapazil ni v cvetji ni v zorenji o mlaji in polni luni sajenega semena. novice. * Nenavadno težko tele. Na smanji dan Je kmet Vincencij Trampuš iz Preške fare mesarju Lorenců Kopaču nenavaduo težko tele prodal, ki je do zadnjega od mléka živelo in ne še tednov staro 2 centa in 14 funto v stare da se naznani vide! > .Ie čudé vage tehtalo. v ,,Novicaha se rekel 7 nikoli videi ni. Res je vredno to tele, kajti vsak » kdor ga je da tolicega in tako lepega še slovstvo. * Trsna uš ili Philloxera vastatrix. Kratak putak ^radarom. Sostavio Franjo Kur alt, tajnik gospod. družtva. Sa osamnajst slikah. hrv Zagrebu 1881. Nakladom spisateljevom Tako je ime knj ki nedav v hrvatskem jeziku prišla na svitlo in katera na treh polah v tí raz-delkih vse razpravlja, kar je za spoznanje in zatiranje trtne uši vedeti treba. Razdelek opisuje 7 od kod J® trtna uš, kako se je razširila in kako škod ona delà vinorejcem. Prvotna domovina od kodar se je zaplodila v Evrop je A m er i k A vs trij i 9 3® prvo uš našel dr. Rossler leta 1872. v Klosterneu burgu 9 Kaka pokončevalka vinogradov je phylloxer razvidno iz tega, da je na Francoskem storila do edaj okoli 3 milijarde frankov škode popisuje nam pisatelj trt razdelku us > in sicer brezk us in pa krilat us. Popisuje nam jo jako lato jasno od jajčic počenši do popolnega njeaega razvitka Iz popi razjasnuj še 18 krasnih barvanih podob razdelka zvemo, kako se trt Potem bode kmet P 0 ^ i n kaj kóduj uš na trsu tem oddelku predočujejo se nam trte po phylloxeri okužene v 7 9 in se letu. sirj razdelku uči nas knj 7 kak grade preiskavat in nehinavsko zaupanje Toraj na noge ljudska šola! pokaži, da na pravém městu leži ti srce za pravi napredek mladine, od Boga in od države ti izročene in za blagostan ljudstva kmetij skega. Na noge družbe kmetijske! pokažite, da tudi vé ne spite; če pa spite, predramite se iz svojega zim- sirno popisano trt uš in kak > da jo jdem tr e b vino- 5. razdelek našteva nam i trtni uši dst katera so se do sedaj rabila proti sredstv delaj in s kakim vspehom so se rabila na to. da se g ali t o p ali duší trtna us. Vsako teli sredstev je v knj pa Pisatelj po v • • i zici ob jih skušnjah priporoča skega spanja, in začnite delovati na polji kmetijskem. du šit i trtno uš z žveplenim ogljencem. Kako j bolj Na noge gospodarji! učite nevedne, dajajte jim dobre svete in navďušujte jih, da podpirajo na vse strani kar more biti kmetijstvu v pravi in edini blagor. Na noge meceni kranjski in srečni počet-niki mnozih podvzetij! pomagajte obožanemu kmetu na noge, podpirajte materijalno vsa početja v prid rev- krepko da se pa imamo prijeti zatiranja trtne uši, raz vidno je iz besed dr. Blanchenhornovih, katere tudi naš pisatelj i gradnikom na srce poklada, rekoč 7 77 ne m em gledati na t forint za milije oddelek pa 7 ne za milijarde, najimenitnejše post (C 7 in zadnj edb* nega kmeta, in vresnicite ustanovitev srejnih hranilnic, proti trtni u si. in hvalo vam bode vedelo ljudstvo na veke. (Dalje prihodnjič.) knj Iz vsega je razvidno, kako v pravém na svitlo 9 o kateri želimo 7 da je prišla jo dobili tudi v slovenskem převodu Ker pa je pisana v labko umevni hrvatski besedi, jo toplo priporočamo všem slo- 12.000 mož vzdigne se Valduh iz Beljaka (Julia) pogani pod vodstvom A vrelija naj- proti Sisku, kjer so venskim vinorejcem, ki so le količkaj zmožni hrvatskega huje napadali kristijane. Ko še ni bil na polovici pota jezika Kn i dobiva se pri velecenjenem pisatelj > ojaku našem, po 50 kraj ; mu pride naproti nek Avreljev ogleduh, ki mu nazîiani, da so nejeverniki uže mnogo južnih pokrajin posedli in veliko kristijanov pomorili ; s vetuje mu, naj se povrne, Zgodovinske stvari. če hoće odnesti zdravo kožo. A vojvoda se ne ďá pre-slepiti, hitro pospesi korake in pomnoži svojo četo na 18.000 bojevalcev. Uže je bil blizo Siska, ko zapazi Kršćanstvo pri Siovencih Ciriia in Metoda ki so Spisal Ivan Lavreneic (Dalje.) na planjavi Hermana Avrelija sè 4000 pogani ravno obědovali. Nemudoma plane na-nje in bije se premagani nejeverniki. Veliko bitka, dokler niso huda (600) je mrtvih , več ranjenih in čez 400 vjetih med V. Nastopivsi Valduh drugič prestol vojvodski, prosi nj i m i vteči. tudi Avrelij ; Po zmagi podá ee Valduh s Sisek, kjer je bil z veseljem sprejet. "JVW4U A it T J V> C 1 AJL y maj hni pes cici posrećilo se je svojimi vojšćaki v solnograškega škofa okoli 779. 7 naj mu pošlje verskih Ostal je se Droh sam. Da bi se znebil Valduha oznanovalcev. Virgilij nadjaje se, da se bode širilo mirno odslej kršćanstvo, mu prošnje drugimi Heimana ~ « «V, Cl l Vi Li il C., posluži se neke zaničljive zvijače. Pogovori se namreč Reginbalda in ne odreče, ter pošlje med z dvema vojščakoma j da se skrivaj splazila v Val- Duplitera. motil duhovo stanovanje v Sisku ter ga umorila. In res ubo- se je, kajti Valduh ne zna si niti pridobiti Ijubezni podložnih niti pomiriti razkacenih ajdov in z lepa pokristi gata Droha, v zmoti ne umorita vojvode mar vec janiti jih, marveč maščuje se nad njimi s tem ) • V V isce ; preganja in brez usrailjenja mori. da jih onega. ki mu je sedel na desnici. Hudoben čin dovr- al straža ju prime in pripelje pred V • v • S1VS1 , hoceta vteči, Ni čuda , cîa se zopet vname ogenj , katerega pod- Oni so tika bavarsko gospodstvo nad našimi preddedi. imeli in niso imeli vojvode, kajti Valduh se je udal vojvodo. Natanko razložita tu namen Drohov. Valduh se ju usmili, jima odpustí in ju oprosti. Napade pa Droha in njegovo četo pri današnji Metliki; vojščake deloma pobije , deloma vjame z vodjo vred. Precej se Teslu } po tal rt njegov sužen 5 nasi očetje, kakor tudi posest njihova bila mu je deveta briga. Skoro gotovo bil le on kriv, da so se poiastili tujci slovenskih pokrajin na Tírolskem in Solnograškem, ki so se pod gospodstvom nemških vladarjev popolnem ponemčile. Kaj Nika- vrne domů in pride še istega dne v Beljak. Jetnike iz-roci sodniji, ki je po kratkem zaslišanji, kakor pred Avrelija in tovariše, obsodi k smrti. Odsečejo odrežejo jim nosove in hom počenši, do zadnjega upornika. jim roke ? usesa, izvrtajo jim oČesa z Dro- pa na dvoru, se li posvetuje z našimi očeti? (Dalje prihođnjie.) kor: obdajajo ga Nemci, on zapoveduje, kakor om hotè. Očete je to zeló bolelo ; žalostno so zrli v ono Jezikoslovne stvari* srecno fclato dobo slovenskega kraljestva , kjer jim je skušeni in hrabri vodja, kralj Samo priboril in utrdil » Křes éé in Ljubljanski Zvon" posest in pravice. sedaj zanemarja in zauičuje jih lastni vojvoda; namesto, da bi gospodarili oni, gospo-duj ej o tujci : ,,Na tleh leže Slovenstva stebri stari, V domaćih šegah vtrjene postave ; V deželi parski Tesel gospodari, Ječe pod težkim jarmom sini Slave, Le tujcem sreče svit se v Kranji žari; Ošabno nos'jo ti po konci glave." I El ■ (Krst pri Savici.) Te sramote nočejo prenašati nikakor več; priprav- Koncem minolega leta sta se nam napovedala dva leposlovna in znanstvena lista )) Kres u in j? Ljub- ljanski Zvona. Na obadva lista sem bil silno radove- den, kajti po vrednikih obeh listov, kakor ci h se Je smelo soditi, da bosta po sodeiav- obadva izvrstna. Koncem lanskega leta dobim Kres a in dne le- tosnjega leta ,,Zvon u v roke. Oba lista imata prijetilo ljeni so preliti raji zadnjo kapljo krvi za svobodo, nego jn vsakdo želi vnanjo obiiko. Tudi gledé notranje vrednosti smemo z obema listoma zadovoljni biti. Moj namen v teh vrsticah je, se zunajnosti držati. jako občutljivi Nasi pis atelji vesci in nevesci, so služiti tujemu sovragu: da naj se natančno vse tako tiska, ka- ,,Ce pa naklonijo nam smrt bogovi, Menj strašna noč je v crne zemlje krili, Ko so pod svitlim solncem suzni dnovi !" kor je on zapásal; vrednik bi mu ne smel ničesar spre- memti. To so krivi nazori. Vsak pisatelj ima svoj (Krst pri Savici.) Al žalibog, da v srdu predaleč segajo. Nadloge tlačijo narod, pripisujejo tudi kršćanstvu; vržejo se > slog in pri nas Slovenčin še svoje oblike , zato je ne-obhodno potrebno, da vrednik oblike po svojej slovnici prenaredi vsem, tudi sicer izvrstnim pisateljem, in sicer mora to dosiedno storiti, da postane list enoličen , ne pa pisan Vsak vrednik bi moral slovensko slov- nico temeljito znati , vrednik znanstvenega lista pa še ca cerkve, katere razrušijo ali v ajdovske tempeljne premené; kršćanske duhovne neusmiljeno davijo in mo- mora zraven novosloV. slovnice staroslověnsko natančno rijo. prizanesejo; Če se Da, še celó svojim lastnim kršćanskim bratom ne mu je gotova ? pa ne izve, nagla smrt 7 da je kedó kristijan marveč združena s počas poznati in brez vsega usmilj vse krive ali manj nimi in strasnimi mukami; sploh godé se grozovitosti dobre oblike precrtavati in z boljšimi nadcmestiti. Vred ki listov , o katerih se tukaj 7 obraženi možje Za govori, Cl kakoršne je skusila Slovenija le za časa Hunov. **) Kri- smatram dr. Jak. Šket 8tijani se naveličajo trpinčenja ; zberó se duha, ter pričnó vojsko sè nejevernimi brati. okrog Val- L Uebungsbuch" na svetio Prvi je leta 1879 so slovniško iz-Kresovega" glavnega vrednika Zvonovegaťí profesorj in za >7 dal 77 Slov Sprach und y drug tudi svoje slovniške ** Glagolita Clozianus. Anonymus Salisburgensis. Valvazor buk. VII. str. 386. znanosti že pokazal v „Realschul-Programmu<ť ljublj skem 1878. znata Mi kl in različnih oj ih pisih Obadva pripo za avtoriteto, kar je naravno, saj ga « vsi zapadni učenjaki, po besedah prof. A. Leskiena Pag 10 konji. otLci pag 11 vrači. koši. pag. 12 (cf. Jagićev Archiv IV. 142) za avtoriteto imajo. Dr. Sket plášti ter pag. 21.: selě. kopii, polji. srbdtci. pag. 22 nam tudi v navedenej knjigi sam pové, da se drži Mi- loži. plešti. Iz tega klošiča ) y m s sledečimi besedami: „Der grammatische teil diirfte auch manchem Slovenen nicht ganz ungelegen kommen, da diess buch der erste ver3uch ist, die lehren Miklosich's fíir die schule zu verwerten und dem gros-seren publicum zugánglich zu machen" (pag. 2). vidimo, da koncuje, ée se pred njim nahaj v staro8l. sg. loc n širok l če je pred njim ozek soglasnik oglasnik in na Teg pravila se 77 77 Kres" dosledno drží in želeti je, da bi se ga tudi ZVOU'' --Vwy^íl Ui I ~ X ___-LIJI__ Ker je moj namen, nekatere napacne oblike na- popnie » l7 po přijel ker vesti in grajati, naj se omenim, kako r. Sket o obli- bi toliko lože se te oblike deloma že rabi — tedaj ně njen načelni protnik — toda ne dosledno. Gotovo bi to dobro na koslovji sodi. učeéo se mlaj plivalo predgovoru svoje knjige pravi na str, obadva lista med njo obilo naročnikov jaz vsaj sodim, da iraata če bi obadva 1.: „Ausfurlich behandelt ist die forrnenlehre, deren grůndliches studium man den die sloveni- leposlovna in znanstvena lista ene in iste obli ra- bila gi vrednika bi si s tem ob enem delo v šoli sebe sprache lernenden nicht genug anem- olajšala pfehlen kann." Zlate in resnične besede! Poglejmo si nekatere oblike v oběh listih, ali so pravilne in najboljše. Pri branji sem naletel na cijo in Nizozemskem) str. med Nizozemskem (med Anglijo, Fran Kres) 24 (Dalj priliodnjič.) sg loc. : pri Giontiniju Z. Zvon) 63. na Golovcu Z. 30. pri izdajatiju Z. 62. na koncu Z. 29. ob koncu Z. 45. 46. po krčenju Z. 45. po mnenju Z. 47. o naseljevanju Z. 46. na pobrežju Z. 46. o pra- Zabavno borilo. sanju Z. 45. pri ravnanju Z. 45. v sto le tj u Z. 46. pri učitelju Z. 28. ; zraven pa v Celovci Z. 63. o gibanji Z. 53. v jezici Z. 31. na konci Z. 31. 59. o kraljevići Z. 59. 60. v lici Z. 31 34. na polji Z. 57. 58. o Popoviči Mlinar Matiic in njegovi otroci Z. 64. v prirodoslovji Z. 52. v stoletji Z. 64. v ustanovljenji Z. 58. na vseuči 64. na zemljišči Z. 59. v življenji 53. v tečaji Z. 61. 63. 53. 56. 58. in o Podoba iz narodnega življenja. Spisal Gomilšak. glagoli Z. 34. o hohniki Z. 34. v rodi Z. 31. po svoj-stvi Z. 33. pri zidi Z. 27. zraven pa v času Z. 17. v - - - - itd. V z Ker je 7 duhu Z. 14. v (tem) oziril Z. 7. pri přehodil Z. ,,Kres" piše redno za oskimi soglasniki (c, č, š, ž, j) neKaiera leta. iz ívuneca zrastei je Mina, ponosen clija) i, za širokimi pa u. V . Zvonu" se nahaja, kakor se visoke postave. Vse ga čisla, gospodi profesorji in so piše redno za oskimi soglasniki , č, s (Dalje.) častiti bralec, morebiti znano iz lastne izkušnje dijaško življenje v kaki ako pa ga ne poznaš, je bolje za te — zato preskočiva nekatera leta. Iz Miheca zrastei je Miha, ponosen dijak novi ,,Abderi" pa op iz navedenih zgledov razvidi, za oskimi soglasniki i in šolci 7 77 inŠtruktar" je v najbogatejših hišah. svesti U in ravno tako tudi za širokimi i in u. Kaj je tedaj 8V°je vrednosti pa je tudi sam; drzno sedi mu na ,,gr- prav, kaj krivo? Će sta raordé obe obliki : v stoletji in v stoletju pravilni, katerej se ima prednost dati ? u nosu jarem, ki mu pravimo očale, pod nosom pa Seg- Vergleichende grammatik der slavischen spra- band. Wortbildungslehre. nimo po „ chen von Franz Miklosich škem nada prihodnjih mustačev. Ni ga dijaka, ki lepšo suknjo denič nosil , z eno besedo, Miha je zal in fleten mla-da ga gleda najošabaiša lepotica z dopadenjem. vuuu v vu JL i au^i uilaiuoi^ii^ v» uauu* t ? vi i whvhaw^waw^i vt / r^ o J t £ \ Zweite ausgabe. Wien 1876" na strani 132. beremo sg. Pa vsaj je očitna skrivnost, ki se sepetamed. dijaki loc. : robu, konju ; str. 136. polju 7 selil. da Miklošiče- se je zmužnil davno v srce zlasti lepi Marički, hčerki lUVy. . i U U IL, JVUIIJU, QL1. XfJU. l'Uljll, uvi IL» T luiuivmvu j ----------------------1 ---- vem berilu za VIII. gimn. razred sem našel: per bugi, castitega mestjana. Znano je ravno tako 7 da se ozira na puli 7 na v rojstvu, v stoli. Trub.; po kranju, mestu puli on rad v tisto okno. pri Il . V o LU II. ± IUU. , pu ivi čtu i 11 , Uicoiu ~ "---- ----~ f" po lejti, V žegni. Dalm.; per bugi. na Miha, Miha! da bi izvedeli to tvoj oče! katerem se ona šivati uči. Oj Krelj. ; človeki. na drevesi. v jeruzalemi. v jeziki. v krajlev Druga bila ie z Markecom. ,,Kdaj je vrba grozdje stvi. v mejsti. v mésti. v paradiži. v templi. v duhu. rodila?" pravi pregovor, in jaz pristavim, kdaj se je po (tem) grižleju. po hlapcu. na stolili. Kren. Evangelia; angele, césare, grade, kralje. beČu. egiptomu. gradu, kralu. otcu. varaši. segedini. Vramec. Kronika. p r i j e 1 a a Homilia ; lete. m or je polje pole. spravišče. morju dve leti tišale be glave učenost? Ves trud in strah bil je vsaki šoli sedel je po bob ob stěno, voda v rešeto. in usmiljenje učiteljev ter Mihove prošnje so ga naprej , tako da je v petih letih splezal polili, spravlanju. spravišču. Vramec., u^m. v^^u.. -----------------.j-o------------ — --- j------ dvoru. kipu. svetu, žitku, ognju, konju, bitju. licu. grški jezik bilje jama, v katero je padel. blatu, dnevu. srečno do tretjega razreda. Al tu je zavozil — presneti Dali so mu veselju, zdravju. življenju. Habdelić. Adam. Levstik „consilium abeundia zarad nepoboljšljive neumnosti, navaja („Nauk slovenskim županom" IX.) tudi Tru'oar- „pojdite rajše domu pure past ii jeve oblike na 6: na polej (polě). v sercej (sercě' v ravnatelj. djali so mu gospod m orej morě). — svete fris. I. II. zinistue fris. lesu lichogedni, v licho- u uzmuztue, u lichodiani, dele, blaze, fris. III. fris. II. u znicistve u lacomztue, v piti, Tako dovršila sta brata ob enem latinske šole, če-ravno z raznim vspehom. In oče Matuc, ko mu prima- hata domu s Iz navedenih zgledov sledi, da so naši starejši pisatelji ,Če 7 noceš je na eno oko jokal, na drugo smejal. dohtar biti, pa se učí težkega delà na polji", kakor že tudi mon. fris, mixtue rabili stoli. městu, lete; z_areži _se nad Markecom, in vpreže sedemnajstletnega polji). morju. kralje loc. sg. Miklošič zahteva v navedenej slovnici, naj se loc. sg. obrazi na li ? ne- dečka h kosi, brani in da mu je bilo spodletelo ž cepiču. Ježilo ga je neizrekljivo njim, črtil ga je přišel je zdaj v svoj moči. gledé na to, ali je spredaj ozek ali širok soglasnik. Jaz sem prepričan, da je potrebno tam se na sta-roslovenščino ozirati, gder se v novoslovenščini raz- dalje bolj. A Mar kec je urnih rok in trdnib > ce- element, bil odslej Med tem pa je bil Miha mlinarjev ponos Ker je lične oblike nahajajo in je težko razločiti ) katerej se naj dá prednost. Prašajmo tedaj staroslovenšcino. klošič c. Pag ima sg. loc. rabë. krai Mi kraji). želel par tednov iti na pot, da bi se ogledal kaj dalje mu je vrli čačka brž precej „césar- po domovini, stisnil * Številka znači stran. jevih podob" v roko. In v tem, ko je hodil sin po štajarskem, Švicarskem, po Žolčpahu, in se je vozil okrog 77 bleškega kinča nebeškega", bahal se je Matuc pri so sedili in znancih nat". HH Cez par mesecev pojde mi v „leme lonski (prvi kralj jeruzalemski), grof Flanderski bratecu pi , grof Narocal je drugim svojim otrokom, naj učenemu Rajmunď St. Gilleski in Lethold Tournayski. Veliki od » gospod sicer ne smejo potie na njegovo primicij nesrečni Matuc, specalo ga in naj ga ne tikajo več, teden bode cesarjevič molil v cerkvi Božjega groba, katera hrani mnogo dragocenih darov rodovine habsbur ) délai je račun brez krčmarja. Cel mesec stepal se je Miha po tujem f velikonočne praznike pa po stari navadi v fran- ; ške čiškanski cerkvi v Jeruzalemu, katera se vzdiguje nad h in sošolcih. Vrnivši se na dom pa odkrije grobom kralja Davida in v kateri so tudi aposteljni ve- při znane neki večer očetu svoje srce. i) Poklic člověku odloči sam Bog, in věčnosti odv Tedaj mi ni mogoče, 10 vsa sreča in nesreća njegovega ziv Ijenj likonočne praznike obhajali. prihodu cesarjeviča v od teg Jeruzalem ga bode střel dveh topov pozdravil, ki sta v da stopi člověk v pravi stan. stolpu sv. Davida nastavljena. istem hipu bode na ćutim v sebi ' bom za profes drugačť Miha. selj polniti vam vroče želje, ker ne stolpu zavihrala avstrijska zastava. — Papež Leon XIII. in pokliča za duhovnika Odpustite ljubi oče , f > učil se ne morem Tako govoril je s trepetajocim glasom iskati sveto deželo. je poslal cesarjeviču lastnoročno pismo , v katerem iz- svoje veselje, da avstrijski cesarjevič namerava ob- raža Kakor okamenel strmi mlinar nekaj časa vanj prihajalo mu je crno in pisano pred očmi ) po koncu, in srdito zakriči rekel ? )) Kaj rekel y Miha, kaj i * Številka letosnjega leta 1881. Posebnost letošnje letnice 1881. je, da, če jo od kakoršne koli strani bereš ali tudi na glavo postaviš, ti vedno isto število kaže. mi :t( ) ,Oče djal Kaj ? tebi moje besede so gola resnica, ne zamerite Kaj tacega se primeri le redko kedaj in bode se pono- vilo ravno tako se sin. zopet čez 7007 let tedaj 8888. izmetal za tabo toliko denarja? preslab duhovski stan? Zato sem Zadnjikrat imeli so leta 1111. tako številko, tedaj pred ( zagromi zopet mli 770 leti, poprej pa leta 1001. prvem tisočletji se je nar, in stopi za pec po debelo gorjačo. Bog vé, kakov to veČkrat zgodilo, ker so se te kombinacije s števil- se zacel bil Miha skoz duri daj pie t Če je ne bi bliskoma pobrisal kam i y in pogostejše pripetile. » Ćakaj y priđeš za njim slišal se oče tov se mi I • v • hisi berdig dem tvoje eanje; si čenčiš od pokliča iztepel se > Je glas ti bo neote V I i L dopisi. sanost. nem stanu pričakovati krajcarja denarja nimaš od mene v posvet Slatine v Rumuniji 27. jan. * Kakor sem uže Tako končal končalo je oče- tovo gloma razgovor, In zares, katerega člověka ne bi zapeklo v zadnjem pismu poročal, imamo od 15. dne t. m. mnogo snega Nekaj dni bilo je potem bolj ugodno vreme a globoko v srce, če mu razdere otrok najsladkejše nade, ki jih je va-nj obrnil toliko skrbi in denarja, ki ga je ljubil, da bi severo-vhodni veter prinese! nam je iz Besarabije do 20 stavil? Ce ga vkani sin, na katereg stopinj mraza in zopet snega ravninah, posebno nj v ogenj 9 če se pomisli važnost koraka y kateri odloči osodo mladenčevo, smemo reci z dobro vestjo: pri volitvi stanu je meja otrokové pokornosti, v širokih logih poleg rék (Rumuni jih imenujejo „zavoj in v gozdih je mnogo vol kov. Logi so tako gosto za- in tukaj je volkom rasceni, da nihče skozi ne more. tu ima ga voditi last gib y tu m ali m glavno bivališče. Hrane imajo dovolj , vsaj spornladi poleti in v jeseni, er takrat ? je vsa živina noč in dan včasih ravnati prot volj starišev. Marsikateri gled kaže, kakova nesreća je člověku neprimeren stan. Prav _ . i . . združeni v trope dtoril je tedaj Miha, ki je bil stvar pri sebi poprej ovce jn teleta na prostém. Drugače je pozimi, posebno če snega tako na debelo pade kakor letos. Takrat volkovi obiskujejo, y dobro prevdaril in m be poznal Ni ga bilo ponoći vaši, in plenijo ubogemu kmetu celó posameznega člověka se lotijo. tište praznike več domu; preživeli so ga v soseščini nekateri prijatelji. Se párkrát poskusil je pismeno uto lažiti oceta, pa zastonj ! Ni dobil odgov On la&lll uetjlči, jJi* í&íasiuijj ; uwuu i^u^uwio,. ni VeC moj otrok", pravil je Matuc. Kmečki ljudje žalibog pac redkoma zapopadejo pomen besede pokl po Mihelovem odrinil je Miha na Dunaj y s sebo nesoč mnogo priporočilnih listov od raznih gospo dov, — a malo cvenka ! Pol leta pela sikateri dan donesel mu je proti gladu Je mar huda kos kruha Nedavno šel je neki vojak domu na dopust. Na cesti od Pitešla na Krajevo, kjer po cele ure na okoli ni ne vaši ne posamne hiše, napadla ga je tropa volkov. Gotovo je z bajonetom hrabro bránil svoje življenje , a cele trope se ni mogel ubraniti. Drugo jutro našli so samo nekaj koscev vojákové obleke in objedeno nogo škornjah poleg — prebodenega volka. Dunaja 31. jan. {Iz zbornice poslancev.) Ta teden še v ker sem y nikdar mu ni padlo srce. Da ni ga bilo skoraj je mogoče vašemu porocevalcu biti krajšemu v drugem dopisu preteklega tedna uže naznanil najvaž- lejšega Slovenca na vseučilišči, prikupil se je vsem pohvalo imam omeniti tudi, da je postal goreč nejso dogodbo preteklega tedna to je odgovor grofa tem slovenski rodoljub, kateri je pregrel mnoga mrzla dij ška srca. (Dal. prih.) T a a ff ea na interpelacijo H o h e n w a r to v o. odgovoru podala je vlada prijateljem in neprijateljem jasen in odločen program, s katerim se oštro obsoja vladino gospodarsko postopanje pretek!ih 20 let tudi gledé kmetijstva. Kmetje po tem odgovoru res smemo Mnogovrstne novice, pričakovati boljših časov. Ta poljedelski program bo * Potovanje cesarjeviča Rudolfa v sveto deželo. Ker poroka njegova s princesinjo Stefanijo na spomlad přeložena, nastopi cesarjevič med tem Časom uže davno nameravano potovanje v sveto deželo. Najprej gré pa tudi levičarjem zbornice štreno zeló zmešai, ker mnogim treznim poljedelcem med njimi zabraňuje vladi na-sprotovati, katera poljedelstvu dejansko hoče bolj pri- jazna biti kakor je bilo pri nas to kedaj navada. v Egipt ) od tod v sveto deželo ker ima namen y liki teden in veliko noč preživeti v onem mestu y ve-kjer Kristus živel, učil in umri. Naj omenimo pri tej pri-, da so vsi junaki prve križarske vojske, ki so ho- liki teli vzeti grob Kristov nejevernim Turčinom Kardinal Kutshker je tedaj umri v četrtek pol ure pred poldne; — vse zdaj radovedno pričakuje, kdo mu bo naslednik? Med vernimi katoličani se v prvi vrsti zdaj čuje odlično ime vojaškega škofa G ruše, kate-remu se priznava verska in politična odločnost, pa y bili IZ do- « Radujemo se iz daljne Rumunije dobivati dopise v mačije princesinje Stefanije, namreč: Bogomir Bouil- lepi, pravilni slovenščini. Vred. tudi modrost za to v Avstriji zelo važno mesto do judovskim časopisom ne manjka hvalnih fraz za pokoj- katerega so mnogokrat sovražni vplivi pritišali značaje nika in dobrih svetov za vlado , da naj izbere nasleď ovanje to je ,,sviga-svage v vsakem oziru. Galicija je dobila ta nika v političnem oziru prav tacega. Imen teden svojega deželnega marsala dr. Z i blik je- zares velike važnosti — mi Siovani upamo in želimo župana Krakovskega, gotovo po nasvetu praviČnega , naj si župnika Mayerja. viča, dosedaj poljskega kluba, izmed katerega bi se bil Gro hol ski bo Grušo, Angererja ali dvornega Slovenski vseuóiliščniki smo imeli tudi večkrat imenovan kandidat za to mesto zdaj tu ia tam smešnih sitnosti zaradi one glasovite „Um- pri tako važnem političnem položaju na Dunaji preteško gangssprache" ! Vsaki uri bilo je treba doiočiti svoj pogrešal. Zadnja važna dogodba tega tedna je zdaj in se ve predlog Lienbacher j ev o spremembi držav, vo-lilnegareda, za katero zadostuje navadna zborova. večina jezik tako, da '/ kih da Je 10 Sledil bo temu kmalu se drug predlog po nemški, 4/10 ,,zum grossten Leidwesen" prišlo dneva občujemo v golih in velevnih stav- dneva v velicih perijodah po slo- po venski, ostali cas dneva pa da m slimo in sicer si o- katerem se ioiajo posebno kmetom prizadete krivice vensko zmerom in povsodi ! lako! gledé volilne pravice v državni zbor odpraviti. Društvo yt Slo Ker pa • # veuija1 i namer^va v soboto, ô. je za to premembo treba dvetretinske večine pri seji praznovati spora n Val. Vodnikov. dan februarija, v svečani sklepanji, zato za njo zdaj ni še upanja Ako bo jutri prične dovršena specijalna obravnava oderuške postave, se potem obravnava Lienbacherjevega šolskega na-sveta, po katerem se ima šolska dolžnost namesti Vipavô 30. jan Na novega leta dan imeli smo v naši narodni čitalnici občni zbor, pri katerem sa je tudi novi odbor volil. Izvoljeni so bili: gosp. dekan ~ ----, r~ «------ — —--------- —--------- Grabrijan enoglasno za predsednika, gosp. Kih. Dolet znižati na 6 let in s tem deželam prihraniti tudi lenec, vodja deželoe vinorejske sole na Slapu, za pod- Politični položaj se je tudi ta teden predsednika, gosp. doktorand Steyer za tajnika, gosp mnogo stroškov. zboljšal za nekaj stopinj, — upati je, da zdaj kmalu zapustimo naš nuli punkt, in politične slovó dala. kaplan da nastopimo stopinjo Knifie, gosp Vidergar za blagajnika, gospod beneticijat gorkote, ki bode sedanji politični zimi ker y yy Na Dunaji 30. jan. *) ( Akademije-na korist, Kutsch- Umgangsspracheu, Vodnik.) Akademija, ki so osnovali slovanski visokošolci v četrtek 27. dan t. m. Zagrebčanom v prid, podala je vsestranskega y lepega užitka. Nabralo se je mnogo àlovanine iz veljaških, vo-jaških in dijaških krogov. Tako vedno kazalo! In gospoda naj se Slovanstvo rodoljubna naj bi radostno ki se jim po- in dejansko pozdravljala vsako priliko nudi sè strani slovanskih društev v vzajemno razglaše-vanje Slovanstva! Potem se ne bo širokoustno povpra- âevalo: koliko vas pa je? Vendar pa smo bili onega večera v zadregi, ko so dopisniki listov iskali slovanskih poslancev in smo jim mogli kazati samo na 3 hr-vaške ! Tolažili pa smo se, da so bili zadržki prvega (poslanskega) pokliča nekaterim na poti. — Da so se točke programa izvrševale skozi in skozi izvrstno, posebe ni treba zagotavliati , zato omenim le, da vse naloge bile so v izurjenih močéh slovanskih, posamno hrvaških. Tudi v drugem delu našel si je vsakedo svojo primerno veselo stran — večina se ve da na živem plesu. Mimo vseh visocih razhodkov došlo je do 200 gold, čistega namenu v y prid. i ako smemo biti na več strani po- Ni brez vse zveze, da temu po- nosni in zadovoljni! ročilu pristavljam nekaj vrstic o knezu in nadškofu, kardinalu K u č k e r j i umri tu na Dunaji ki .Ie v četrtek 27. dan t. m. 71 let star. Prav predno ga je mrtvoud zadel, vabila sta kardinala na omenjeno akademijo dva visokošoica , in kardinal jima je v oni na-men izročil desetak , rekši, vémo še v katerem pomenu!) sin revnih starišev popél se je Kučker po učenosti in da je zadnji" (došle ne oj en v Olomucu, modrosti svoji do nadškofa in kardinala. Bajè ni gola y mrzlotna udvorljivost, da se višji krogi tako sočutno izražajo o smrti Kučkerja. Bil je bistroumen veščak v pravoslovji, in knjige njegove posebno o kanoničnem pravu so temeljite vednostne vrednosti. Mož hladnega značaja in previdnih misli hodil je vsigdar gotovo srednjo pot, tako da ne gredó za njim velika diplomatična delà kakor za njegovim predmkom. Al kot ud zakonodaj- diti in vzdržati mir med cerk- stva umel je sodruge vo in državo. Sicer vijo pa je bil centralist in sovražen národnostním vprašanjem in zahtevam. In zaradi te^a * Obljubljeno dobro doide. Prosimo ! Vred. šole gosp grof Lanthi eri in adjunkt vinorejske Pire pa za odbornike, b to volitvijo mogli bi vsi pošteno narodno in nesebično misleći udje ćital nice naše popolnoma zadovoljni biti, a vendar je bilo temu drugače! Kakor je namrec mogoce y da se med vsako še tako lepo izbrano pšenico vendar-le kako zrno prav pravcatega osata najde, tako našel se je tudi med čitalničnimi udí člověk, kateremu njegova brez- imru dala, dokler ni mejna častilakomnost, spojena s smešno ošabnostjo , ni zoper volitev intrigirati pricel. ,,V odbor moram na vsak način priti" si je napihneni žabi v fabuli podobni možicelj mislil in v to svrho zacel siikati, ali bi se ne dala v volitvi kaka nepravilnost naj ti ki bi jo ovrgla. Iskal je dlake v jajcu, posrećilo se mu je najti jo. In zdajci, hajd! hujskaj, obrekuj laži se y kar mores, sam * da zmagas Sladkim besedám so se vsedli res nekateri udje na limanice, in med temi tudi taki , o katerih bi kaj tacega nikdar ne njegovim bili mislili. Volitev t. m. sklicala. se je ovrg.i-, ter nova na 23. dan Ker pa za ošabnega in nestrpljivega rogovileža v Vipavi nihče domačinov ne mara kajti od Postojne do Gorice je ni inteligentne osebe, s katero bi se ne bil on v svojem ostudném napuhu uže sprl nastali ste dve čitalniški stranki tako rekoč čez noc. In přežalostní následek vsega hujskanja in obrekovanja je ta , da naš visokočastiti gosp. dekan , ustanovitelj in vseskozi iskreni podpornik ćitalnice, ni več njen pred- sednik y bil od občnega zbora častnega uda čitalničnega izvoljen , pac pa je enoglasno za y da odboru, in beneíicijata Kniíica ni več v obće priljubljeni gospod kaplan Vidergar da g° s Je nas ne pa tudi blagajnik društva, kakor je veliko let |tudi odbornik, v naj- večo zadovoljoost vseh udov bil. Grdi hujskač sam pa tudi zdaj v odboru ni, dasiravno je za različne šarže kandidirah Novo voljeni odbor je sledeči : gosp. Karol Dolenc, vipavski župan, predsednik, gosp. vodja Bih. Dolenc, podpredsednik, doktorand gosp. F. Steyer, tajnik, gosp. Josip Mayer, blagajuik, gospodje Juli- kaplan Vidergar in Možépa odborniki. j a n i, Navedeni hujskač je zdaj na sebi zemu jamo koplje , sam v njo pade4 kateri so njemu na limanice zlezli, videi, da, yy 6 y naj da so Vipavci uže zdavoo toliko politično zreli ne bodo člověka, kdor dru-gospodje pa, si zapomnijo. y da si za katerega prav čisto nič ne marajo, v nobeno zastopstvo volili. njih gornje Vipave 24. jan Na čelu lista letoš- y ,ÎNovi o ( gosp dr. Jan. Bleiweis lepo in ži\o do- kazuje; kako je treba nuj ne pomoci kmetovalcem 3ploh ; posebno pa malim posestnikom. Res so vzete one besedo iz srca marsikaterega kmetovalca , posebno pa iz onega, kateri omenjena bremena sam živo čuti! — Ta-koj za omenjenim stavkom sledi pa ,,klic našim dežel-nim in državnim poslancem iz vipavske doline" , v katerem gosp. R. Dolenec, vod ja vino- in sadjerejske šole 11a Slapu, živo in temeljito opisuje žalostni stan vipav-skega kmeta. — Vsaka beseda je resoična in vredna, da se na dotičnem mestu prav dobro premisli, in se ko-likor mogoče na njo ozir jemlje. — Res je stan kmetijstva prežalostea! Toliko dražeb dan na dan! Toliko slabih letin ! Pri vsem tem pa eksekutorji lazijo po vaséh! — Dve prošnji, kateri gospod pisatelj navede-uega članka omenja, ste bili brez vspeha. Toliko trt je lansko zimo pomrlo, po vsem tem je pa zdaj še le-tošnja zima tako hudo pritisnila, da se je bati, da bodo Še one trre, katere so lansko zimo žive ostale, pomrle i Za vino se vsako leto manj skupi ; od kodi tedaj po-trebnega denarja vzeti? — Sred ijim m malim posestnikom je přiděláni živež skoraj pošel. S čem se bo preživelo? Denarja ni, zaslužka pa tudi nobenega! S Btrahom se res ljudje vprašujejo: kaj bo? kaj bo? — Lansko leto so se milodari nabírali za Notranjce, a letos bi jih še bolj potreba bilo! — Potrebno bi bilo res, da bi se — kakor gosp. Dolenec omenja — komisija v ta namen sostavila, ki bi vipavsko uboštvo temeljito pre-iskala in potem si. visoki vladi o tem poroóala. — Z znižanjem ali odpustom davka bilo bi le nekoliko pomagano, a zdatno vendar ne, ker pomanjkanje je pre-silno. Treba je bolj izdatne pomoci. — Večkrat se je govorilo in pisarilo, da se bode ena ali druga železniška črta skozi vipavsko dolino zidaia, al vse to je vtihnilo. Prav veliko bi bilo s tem pomagano, ko bi se ravno letos kaka železnica po naši dolini zidala, da bi Ijudem naklonila zaslužka, — ali kobi se vipavska reka in H o čil nik na državne stroške regulirala. Tedaj, gospodje, kateri imate na dotičnih viših krajih veljavno besedo, pomagajte, pomagajte ubozemu vipavskemu I kmetu ! Šent Jernej na Dolenjskem 21. jan. (0 ciganih) nam iz okraja novomeškega marsikaj poroca 1. list letošnjih i „Novic" ter pravi, da so grozen davek mnogim kmetom. To je istina. Ne le v novomeškem okraji, tudi v našem krskem delajo ti vlaćuge silno škodo in nadlego. [ Vse je resnica, kar oni dopisnik o ciganih pripoveduje. [ Se izbirajo si „cigansko jed", kakor jo je „Vrtec * po-pisal; za govedino ne marajo toliko, kakor za kokoši, I race, gosi, purane, kapune itd.; to je „ciganska jed". ' Naj bi te potepuhe poslali le v Bosno ali kam drogám, da bi ondi polje obdeiovali ali se kakega rokodelstva učili, in bi potem tudi državi koristni bili. V St. Jer-nejski občini se klatijo po hosti, kjer imajo neki svoje ste v il ke na gabru ali na kakem drugem drevesu. Bog vedi, kje so pri zadnjem popisu ljudstva te klateže popisali in tudi nemški jezik kot „Umgangssprache" pridéli kakor pri nas nekateri ljudje, posebno en mizar in neki trgovec, ki sicer le slovenski kramljajo in k večemu, če katerega srečajo, ga po nemški „kuten morgen" pozdravijo. — Cigan tudi ne spolnuje držav-ljanskih dolžnosti, kajti, če dadó svoje otroke krstiti, jih vendar nikjer v solo ne pošiljajo; nikjer ni sledů, kje so za solo godni cigani „Brajdoviči" , ki se naha-jajo tukaj v matriki. — Nekoliko je sedaj oplašilo cigáně to, da so bili lansko jesen (18. nov.) v Novemestu pri c. k. kresiji pred porotniki tri dni sojeni zaradi obilnih tatvin, ki so jih začeli v Skofjiloki, jaadaljevali proti Mirni peci, okoli Novomesta in okoli St. Jerneja, kjer so pisatelju teh vrstic celó voziček vkradli, v katerem so vplenjeno blagó vozili, in celó do Jaske kradli, nabravši obilo blagá. Bilo nas je tište tri dni pri sod- niški obravnavi v Xovomestu zaslišanih 35 prie. Dobili smo nekoliko tatvine nazaj, jaz voziček, dru^i nekoliko obieke, vendar vsega ne. Razsodbe nisem izvedel, ker nisem bil do konca obravnave pričujoč; le čudim se, da ni nobeden izmed obilih poslušalcev v slov. časni-kih o tem kaj poročal. Radovedno ljudstvo je želelo, #da bi zatožence prav oštro kaznovali, kajti ti „Staats-burgerji" so občinstvu jako nevarni in postava zoper „Vagabunde" ne zadostuje. Zato nasvetujem tudi ]az iz St. Jernejske obcine, da bi se tej hudi nadlogi v okom prišlo po kaki pametni postavi in se tudi ti posto-pači prisilili, naj delajo, kakor moramo delati drugi ljudje. To želi srenjski odbornik iz St. Jerneja kot sosed novomeškega okraja. V Iz ZeleznikOV 30. jan. J. L. — Sinoči so bile naše spodnje Železnike v veliki nevarnosti zarad pretecega jim požara. Vnelo se je namreč — ne vé se še na-tančno, kako — v podstrešji hiše „pri Tišljarji" , in vkljub nagli pomoČi se ogenj ni mogel vec vdušiti. K sreči ni bilo nič sape, po strebah pa sneg; — največ pa je koristila brizgalnica, ki je oni večer nenavadno iz-vrstno delala, in se je edino le njej in silnému trudu pri rijej delajočih zahvaliti, da ogenj ni segel naprej. Zlasti na zgornji strani stoji hiša poleg hiše, koj naprej pa ogljohrarai, do malega vsi do vrha z ogljem nasuti. Pogorelee Jernej Starman, ki ni bil zavarovan, in tudi Štirje gostaci, katerim je do malega vse zgorelo, prišli so po tej nesreči v veliko škodo. Ko bi se teh revežev hotel kdo usmiliti, gotovo dobro delo bi storil ! — Zima je pri nas letos zeló spremenljiva. Imeli smo nekaj jako prijetnih dni; vrstili so se pa tudi dež, blisk, sodra in sneg, katerega so pa zlasti naši ogljarji in lastniki goz-dov po eeli okolici uže težko pricakovali zato, da mo-rejo spravljati oglje k fužinam, hlode pa k žagam, Kup-čija z železnino se še ni prav nič zboljšala. Z Vrhnike. (Citalnica) naša se je izbudila iz dol-zega spanja in 6. svečana zvečer ob 7. uri napravi v gosp. Kotnikovi dvorani lepo veselico s programom, V katerem se bode petje priljubljenih pesem vrstilo z govori , med plesom pa igrala tudi tombola. Vstopnina 50 kr., za družine 1 gold. Iz Ljubljane. — Kakor je podoba, vol it ve v zbornico trgovinsko in obrtnijsko ne bodo pred mesecem marce m, kajti, kakor se nam iz dežele od več krajev poroča, poslalo se je mnogo reklamaci] volilni komisiji, predno pa ona more presoditi vse, treba je precejšnjega časa. Zdaj je le treba, da naši rodoljubi po vseh okra-jih se zagotovijo volilcev, da bodo na našo stran, to je, tište možé volili, katere jim bo ob pravem času na-svetoval narodni volilni odbor, ne pa nasprotnikom našim pomagali do zmage, po kateri smo , kakor žalostné izkušnje preteklih let učijo, v deželnem zboru v nesreči. Naj le iz poslednjega deželnega zbora omenimo oni slučaj, ko je šlo za to, da se o b čin am dá pravica, zabraniti beraškeženitve, pa je zastopnik kupčij-ske zbornice gosp. Karol Lukman z liberalnimi fra-zami nasprotoval oni pravici. — Ne moremo si kaj, da ne bi pri tej priliki tudi uže objavili še drugo zahtevo, namreč to, naj gospodje uradniki naše ljudstvo pri tej volitvi pustijo pri miru, to je, naj se nikakor ne vtikajo v volitve, kakor se je to godilo pri onih vo-litvab , ko je dr. Ban h an s minister kupčijstva, vitez Witmann pa kranjski deželni predsednik bil, ko so služabniki okrajnih glavarstev (brici) pri raznašanji vo-lilnih izkaznic in glasilnic „veliko rolo" igrali. Volilne izkaznice razpošilja volilna komisija volilcem v Ljubljani po mestnem magistratu, na deželo pa jih posije c. k. okrajnim glavarstvom, ki jih ne po svojih služab-nikih, ampak po dotičnih županstvih izročiti imajo vo- livcem. To pot a ne druge je izrečno odločil 10. priliko ponujajo, male zneske in blizo svojega V učili« Jl \J put , (V uč ui ugc , jc liti ctuw ijuiuuii vy. j.vy. j/i mau IJU M I V W U v O IV tu u i i « u o * .J o volilnega reda od leta 18b8."; če ni tako izrečno za- doma na obresti naložiti. Lánsko leto je v vsi Av- znamovano v §. 13. volilnega reda od leta 1877. kaže vendar uže to, da tudi v Ljubljani volilne glasilnice 13 striji bilo le 321 hranilnic, po takem na 68.700 ljudi le ena; ni čuda tedaj, da smo v tem daleč zadej za volilcem razpošilja županstvo (magistrat), in da v novega volitvenega reda stoji to, da volilna komisija Danija lOkrat, Svajca druzimi državami in da Angležko I8krat, Italija llkrat, Prusija 5krat, Francija JiV T ▼ V4AW » VWV^tï A V%V« MVV I* y VIMt f VAAAUM «AV&M4WAJ «V — v M - w 7 ^ 1 Stfát y A • v- * vw w ^ — J - glasilnice pošlje c. kr. okrajnim glavarstvom v vsak 3krat preko si v številu hranilnic Avstrijo, katera pa okraj da jih ona razpošilja na vse kraje svojega okraja, ima loterij, kjer ljudje denar zapravljajo ! Ce Or kajti volilna komisija iz Ljubljane ne more stoternim vo- pomislimo, da ima Avstrija dandanes 4088 pošt, si lahko livcem po deželi razpošiljati izkaznic in glasilnic. gani za posamno razdelitev pa so dotični župani se komu čudno zdi, da se mi tako zeló bojimo Ce der mislimo, koliko malih hranilnic bi se dalo v vsaki de želi varčnim ljudem na roko dati. Da bi se s tako na- OC AUUiU tUUUU ŮU1 , VIO» OC LUI ŮC1U UUJ1LUV jjUCl U Liebe Miihen" c. k. okraj ni h glavarstev, naj bere malim pravo veliko vlog vzelo hranilnicam ni se bati poštnim hranilnicam dohajale kajti vloge zapisnike dež. zbora 1878. malo premožnih ljudi. Se ve da osnova poštnih hra- Kakor kranjska, tako je tudi tirolska kmetijska nilnic bi se morala postaviti na trdno, zanesljivo sta družba se obrnila do dunajské družbe z vprašanjem : 1 • V V lisce y da bi vložniki bili varni vsake škode. Vsakako ne kakor o svečanosti sreberne poroke Nj. veli- je tedaj Hausnerjev predlog resnega prevdarka ravno ali čanstva leta 1879., tako tudi pri poroki svetlega cesar- na korist malopremožnim ljudém vreden. jeviča Rudolfa prav bilo, da bi vse družbe kmetij- Cesar je uni teden sprejemal več kmečkih ske avstrijske skupno čestitale cesarjeviču? Družba deputacij iz nemških dežel, ki so ga prišli pomoci pro kmetijska dunajska je odgovorila, da radostna pritrdi sit zarad višjega zemljiškega davka po novi postavi, temu predlogu in da bodo po takem vse družbe skupno Obljubil jim je, svoji vladi naročiti, da skuša, kolikor poklonile cesarjeviču čestitko. (Druga sôarea s plesom) pri gospodu deželnem predsedniku bode 9. dne t. m., na katero je povabljeno nad sto gostov, ki bodo gotovo doživeli zopet odličen večer. Današnji izborni ples v čitalnici bode, kakor slišimo, přivábil obilo gostov. Vsaj je uže od nekedaj postavno mogoče, olaišati breme kmetijsko. Socijalisti dunajski širijo svoje socijalistične pozive na zeló čuden način. Po ulicah mečejo orehe pred hiše. Kdor tak oreh pobere, ne najde v njem je ime Vodnikovo bil magnet, ki vabi narodni svet v čitalnico. Gospića Ivana Foderl, kije več tednov na Dunaji bivala zato, da je ogledala božično razstavo drca, ampak namesto njega košček papirja, na katerem je napisano vabilo ,,delavcem Avstrije". Iz Trsta. — Grosp. Andrej Perko, živinozdravnik deželne^a živ nozdrav- o priČela. v Gorici, je imenovan za c. k. nika v Trstu. Iz Zagreba. — Novine pišejo, da sta ban Pejačević in minister Tisza dogovorila se, da se Hrvatom po zdru- ženji Vojne Krajine do voli 39 poslancev v Peštanskem zboru. Ogersko. IzBudapešta. — Pomenljiv je govor (Novo poslopje za porotno sodisce v Ljubljani.) barona Sennyey - a v zboru Peštanskem; vela je v ženskih ročuih del in obiskovala dotično umeteljno šolo se je zopet vrnila v Ljubljano nazaj in bode šolo za učenke umetnih ženskih del doe februarija zopet Ministerstvo pravosodja je postavilo v proračun za leto njem neka sapica, ki kaže, da ni nemogoče, da on dobi 1881. tudi svoto 12.000 gold, za zidanje novega porot- přej ali pozneje v roke krmilo vlade Ogerske. Ni davno, niškega poslopja v Ljubljani. kar se je govorilo : Hohenwart v Avstriji, Sennyey pa na Novičar domaćih tajili dežel. Ogerskem Iz Rusije. — 1 # m * « ê • Dunaja. Naš današnji dopis z Dunaja nam daje pregled povoljnega politiškega stanja in zborovanja v zbornici poslancev. Na] o razpravi oderuške po- stave omenimo le še, da poleg viteza Schneida Je 1Z- med naših poslancev tudi govoril gosp. Pfeifer, a ne le samo proti svobodi oderuštva, temuč tudi proti svo-bodi menjic; govornik je v govor svoj vplel inarsi- pa se naredi mir med narodi. Rusi so dobili 24. t. ro. veliko zmago v srednji Aziji. Po krvavém boji so istega dne pod generalom Skobelevim z naskokom osvojili si Geog-Tepe in Densil-Tepe ter so silno veliko priplenili in sovražnikov je padlo nebrojno. Zdaj Rusom nič ne brani osvojiti Mer v in s tem so uže sosedje Afganistanu. Iz Amerike. Wabasha Minn. Obrist John Hittzon bil je kako zanimivo oderuško ,,historicou. Pomenljivo J® vrh mož, katerega je << vsa Amerika imenovala vsega pa še to, da v tem zborovanji si nikdo več ni „kralja živinoreje". Danes pa je glavna govorica živi-norejcev njegova smrt. Peljal se je z dvema ognjenima upal zagovarjati svobodě oderuške. » Welche Hau- konjema na železnično postajo, kjer je hotel biti navzoč pravi pri izvažanji njemu v rejo poslane živine. Baje sta se mu konja po poti splašila in vrgla starčka znak z voza, kajti eden njegovih delavcev našel ga je z zlomljenim tilnikom sredi ceste in uže mrtvega. Bil je čez šest-deset let star in uže pred veliko leti přišel iz Teksasa v Colorado, kjer tung der Liberalen nach einignn Jahren" ! „Karnt Volksb." Zbornici poslancev je poslanec Oton ITausner izročil poročilo o poštnih hranilnicah (Post-Spar-kassen) z nasvetom, naj bi vlada napravo takih hranilnic v pre^darek vzela, katere oskrbujejo c. k. pošte. Ker bi naprava poštnih hranilnic v našem cesarstvu bila čisto nova stvar, pa dobro osnovana gotovo jako dobrodejna ljudstvu, naj po „Reformi" za zdaj kaj ina-lega povemo o njih. — 191etne izkušnje na Angležkem, Laškem, Francozkem, v Belgiji, na Dánskem in Ho------ landskem in celó v nekaterih deželah zunaj Evrope so Popravek. Y zadnjem listu „Novic" na strani 28. potrdile veliko korist poštnih hranilnic, katere ljudstvu 12. vrsti od zgoraj uamesti Trebelnn beri Trebelnem se je pečal z živinorejo v najveći meri. Tudi v stari domovini Teksas imel je zlo razširjeno živinorejo , katera je sedaj izročena njegovemu edinemu Hittzonu, kateri bode vsled svojih zmož- sinu Jesse nosti tudi baje kmalu 7 to, kar je bil njegov oče. v Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : J. Blaznikovi nasiedûiki v Ljubljani.