PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsld JL dnevnik Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432)'731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 88 (13.621) Trst, torek, 17. aprila 1990 Litovska vlada išče spravljiv odgovor Mihailu Gorbačovu Moskva še ni sprožila sankcij proti Vdniusu Estonija in Latvija pripravljeni gospodarsko podpreti uporno Litvo KPSZ napoveduje »očiščenje« in ne »čistko« v svojih vrstah MOSKVA — Čeprav je 48-umi rok že potekel, pa v Litvi ni zaznati znamenj gospodarskih sankcij, ki jih je napovedalo sovjetsko vodstvo. Po besedah litovskega predstavnika v Moskvi Robertasa Virbickasa, v republiki ni opaziti znamenj na podlagi katerih bi lahko sklepali, da je Moskva že začela uresničevati gospodarske grožnje zoper Litvo. Kaj podobnega bi po besedah Virbickasa včeraj tudi težko ugotovili, saj je bil v Litvi velikonočni ponedeljek, se pravi praznik in tako dela prost dan. Ne oziraje se na to pa so se na seji sešli člani titovske vlade in preučili načrt ekonomskih (proti)ukrepov, ki jih bodo začeli izvajati, če bo Moskva grožnjo nresničila. Podrobnosti niso znane, izvedelo pa se je, da so stališča precej tunirjena in da je sinoči zasedal tudi Prezidij vrhovnega sovjeta Litve. Vladi Estonije in Litve sta se medtem dogovorili, da bosta vzajemno ustanovili vladna predstavništva v prestolnicah republik. Estonska narodna fronta pa je izjavila, da je litovski boj za neodvisnost skupna naloga političnih akcij treh pribaltskih republik, sporočilo pa hkrati vsebuje tudi protest zoper napovedane akcije sovjet- skega vodstva. Takšne pritiske je potrebno razumeti kot odkrito agresijo na Litvo, je rečeno v sporočilu, ki hkrati poziva Estonce, podjetja v republiki, organizacije, gibanja in zveze naj moralno in materialno podprejo litovski narod. Pribaltske republike Litvo, Latvijo in Estonijo je med drugim ošvrknil tudi sekretar CK KPSZ in član politbiroja Jegor Ligačov, ko jih je označil kot očiten primer poskusov vnašanja razkola znotraj KPSZ. Po besedah Li-gačova, ki je nastopil pred delegati 21. kongresa sovjetskih komsomolcev, je razkol znotraj sovjetske partije sicer nemogoče preprečiti, kajti enotne KPSZ po njegovih besedah ni več. V zvezi s partijsko konsolidacijo velja vsekakor opozoriti na uvodnik v Pravdi, ki med drugim sporoča, da objavljeno odprto pismo centralnega komiteja KPSZ nikakor ne pomeni »čistke, temveč očiščenje partijskih vrst«. »Ne gre za plod intrig aparata, kot bi to želeli predstaviti nekateri, temveč za rezultat velikega kolektivnega dela članov cekaja in partijskih organizacij. Gre namreč za pogumen poskus konsolidacije partije na temeljih peres- trojke, skladno s projektom platforme CK KPSZ "k humanemu, demokratičnemu socialzmu"«. Uvodnik se sprašuje ali je mogoče resno jemati kritike iz ust zagovornikov »demokratične platforme«, češ da so na straneh Pravde nanje uprizorili gonjo. Resnični cilji nekaterih članov »demokratične'platforme« pa so, sodeč po uvodniku, usmerjeni ne le k razkolu znotraj KPSZ, temveč k organizacijskemu formiranju nasprotujoče politične partije. To pa ni drugega kot »likvidacija KPSZ oziroma njena odstranitev iz politične arene«. Logika političnega boja v danem trenutku zahteva nujno razmejitev z zagovorniki takšnih poskusov, odprto pismo pa je potrebno razumeti kot konsolidacijo zdravih sil v predkongresnem obdobju, da bi KPSZ ostala enotna, mogočna in monolitna. Partija se mora zaščititi, saj ji grozi razkol. Uvodnik se končuje s sporočilom, da ni potrebna čistka, temveč očiščenje, ne razkol, temveč konsolidacija na načelih revolucionarne perestrojke. »Od tega bo v marsičem odvisna pot k humanemu, demokratičnemu socializmu, k svobodni družbi razcveta.« Rock koncert v Wembleyu pozdrav Nelsonu Mandeli LONDON — Na londonskem stadionu v Wembleyu so včeraj poskrbeli za enkratni glasbeni dogodek, saj so posvetili rock koncert voditelju ANC Nelsonu Mandeli. To seveda ni nikakršna izvirna poteza, saj so pred dvema letoma pripredili podoben koncert, ki je bil resnici na ljubo po glasbeni vsebini zdaleč boljši in zanimivejši od včerajšnjega, vendar je takrat manjkal prav on, 71-letni »fant« Mandela, ki je v Wembleyu pozdravil vzklikajočo množico z dvignjeno pestjo. TV prenosu koncerta je sledila milijarda ljudi po vsem svetu. V Wembleyu se je kljub nalivom zbralo več kot 70 tisoč ljudi (na sliki pogled na množico), na odru pa so se zvrstili Tracy Chapman, Lou Reed, Neli Voung, Peter Gabriel, Simple Minds ter nič koliko njihovih kolegov, ki so poskrbeli za peturni program rock glasbe v živo, pod elektronskim napisom »my struggle is my life - moja bitka je moje življenje«. Utihnil je glas nepozabne Grete Lovie'vYorSkem kliničnem centru ie v nedeljo umrla Greta Gustafsson, nepozabna Greta Garbo, kije očarala pet pfa eracij filmskih navdušencev. »Božanska« Garbo bi letos Icj^ovala 85 let, od katerih je 50 preživela v pozlačeni Sp«, daleč od sveta, predvsem pa daleč od Hollywooda. n,*n nanjo je ostal zato nedotaknjen, uriklenjen na nežnost brezhibnih potez 30-letne Svedinje NA 12. STRANI Cerkev opustila tradicionalno nevtralnost in se opredelila za Pučnika Končno uradni rezultati volitev Demos ima absolutno večino v DPZ BOGO SAMSA LJUBLJANA — Republiška volilna komisija je včeraj ob 14. uri na svoji redni seji uradno razglasila volilne rezultate (glej priloženo razpredelnico) za družbeno-politični zbor in tudi uradno objavila imena 58 izvoljenih delegatov, za predstavnika obeh manjšin pa bodo volitve ponovljene v nedeljo. Demos ima torej v družbeno-politič-nem zboru skupaj 47 mest, dve mesti pa pripadata narodnostnim manjšinam, vse druge stranke izven Demosa pa so dobile 31 mest. Volilna komisija je že razglasila imena izvoljenih. Danes naj bi republiška volilna komisija objavila tudi izide volitev v zbor združenega dela, s čimer bi bila znana sestava obeh zborov, tretjega pa bodo razglasili šele prihodnji teden, po nedeljski balotaži. Volilna komisija je zavrnila razpravo o pritožbi »Zveze za ohranitev enakopravnosti občanov«, ki je dobila 2,46% glasov in nobenega delegata, ker ni dosegla 2,5 odstotka kot zahteva zakon. Volilna komisija je mnenja, da ni pristojna za zadevo, ki spada k delu volilnih komisij področij, v višji instanci pa v družbeno-politični zbor. Predsednik zveze Dragiša Marojevič je mnenja, da so na voliščih namerno odstranjevali njihove glasovnice in da so zato volitve neveljavne. Zaradi tega zahtevajo pregled vseh glasovnic in razveljavitev volitev. Zadeva ni preprosta, ker bo to »kost« zdaj pograbil srbski tisk in poskušal na temelju tega prikazati slovenske volitve kot manipulacijo in diskriminacijo prebivalcev z Juga, živečih v Sloveniji. Po drugi strani pa je Marojevičeva lista prejela na povsem svobodnih in demokratičnih volitvah 26.628 glasov, torej desetkrat manj, ko je njen predsednik zagotavljal v Beogradu predsedniku zveznega CK ZKJ Pančevskemu, ko je napovedoval, da bodo skušali razveljaviti slovenske volitve, češ da niso demokratične. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Uradni volilni izidi za družbeno-politični zbor Lista % glasov izvoljeni delegati Socialistična zveza Slovenije - SZDL 5,37 5 ZKS - Stranka demokratične prenove 17,28 14 ZSMS 14,49 12 Slovenska demokratična zveza 9,51 8 Slovenska obrtniška stranka 3,54 3 Zeleni Slovenije - Zeleni 8,84 - 8 Slovenski krščanski demokrati 12,98 11 Slovenska kmečka zveza 12,55 11 Socialdemokratska zveza Slovenije 7,39 6 Zaradi pomanjkanja prostora ne objavljamo odstotkov strank, ki si niso zagotovile najmanj 2,5 odst. in ki torej nimajo predstavnikov v skupščini. Demosova ustava nenaklonjena manjšinam BORIS ŠULIGOJ KOPER — Izjave nekaterih voditeljev novih političnih strank v Sloveniji, nastop Franja Tudjmana v Istri in predlog nove slovenske Ustave, ki so jo pripravili predstavniki Demosa, objavila pa minuli teden Demokracija, je dala misliti pripadnikom italijanske narodnosti, ki žive v treh obalnih občinah. Občutek namreč imajo, da jim spremembe družbenega in političnega sistema ne prinašajo samo dobrih stvari. Prav zaradi predlagane nove - Demosove ustave so se sestali predstavniki Skupnosti Italijanov Antonio Gramsci iz Kopra s socialisti, komunisti, liberalci, predstavniki Skupine 88 in predstavniki Demosa. Tako se je v bistvu že začela dokaj resna razprava o novi slovenski Ustavi. Glede na prve analize te ustave, pripadniki narodnosti menijo, da jim ta prinaša občutno manj pravic v primerjavi s tistimi (posebnimi pravicami), ki jim jih zagotavlja zdajšnja Ustava. Pripadniki narodnosti so prepričani, da že doslej niso bila v praksi izpeljana nekatera ustavna določila - na primer: ni bil sprejet zakon, ki naj bi določal narodnostno mešana območja, nekateri zakonski in podzakonski NADALJEVANJE NA 2. STRANI W NORICUM ASSICURAZIONI je na tvoji strani Samo v soboto in v nedeljo na italijanskih avtocestah preko 40 mrtvih Nad 20 milijonov prazničnih izletnikov RIM — Več kot dvajset milijonov Italijanov je vsaj del praznikov preživelo izven domačega kraja, v Italijo pa je za več kot en dan prišlo preko 800.000 tujih turistov. Če k temu dodamo še dobrih pol milijona tranzitnih gostov, ki so v Italiji »preživeli« le nekaj ur in se nato podali v druge države, potem je slika pravega živžava na italijanskih cestah in tudi drugod (na sliki AP posnetek množice, ki čaka na trajekte v Neaplju) dokaj jasna. Preko dva milijona gostov se je tokrat podalo v zimsko-športna središča v Alpah, kjer je sneg lahko zadovoljil na desettisoče smučarjev. Mnogo Italijanov je odšlo tudi v tujino, kjer pa so najbolj »vlekle« države Srednje in Vzhodne Evrope, v katerih je v zadnjih mesecih prišlo do velikanskih sprememb. Velikonočni prazniki pa niso minili le v znamenju potovalne mrzlice, temveč tudi v znamenju verskih obredov, tradicionalnih praznič- nih kosil, ki so se zaključila z velikonočnimi golobicami in obiski sorodnikov in prijateljev. Najbolj zadovoljni so turistični delavci, ki so zabeležili pravi »boom« obiskov. Med tujci je bilo največ Nemcev, Američanov, Japoncev in Francozov, opaziti pa je bilo tudi že prve turiste iz vzhodnoevropskih držav. Podtakov o finančnem izkupičku še ni, številčnost gostov pa vzbuja precejšen optimizem. Toda gost promet ima tudi svojo temno plat. Tudi tokrat ni šlo brez tragičnih nesreč, ki jih gre pripisati slabemu vremenu, največkrat pa pretirani hitrosti. Do najhujše nesreče je prišlo v nedeljo zgodaj zjutraj pri Ferrari, kjer je umrlo osem mladih. Po prvih podatkih je v nedeljo na cestah umrlo 15 oseb, dan prej je bilo mrtvih 29, samo v nedeljo pa je po avtocestah vozilo 5,5 milijona vozil, ki so bila vpletena v 592 prometnih nesreč. • Končni rezultati NADALJEVANJE S 1. STRANI V nedeljo so po nekaterih cerkvah-Slovenije s prižnic prebirali, ali omenili, voščilo predsedniškega kandidata dr. Jožeta Pučnika ob veliki noči. Hkrati so delili tudi njegovo pismo, v katerem omenja kulturni in civilizacijski pomen tega praznika za vse Slovence. Prvič v vsej volilni kampanji se je zgodilo, da se je slovenska Cerkev neposredno zavzela za enega od dveh predsedniških kandidatov in se tako nesporedno vmešala v volit-’ ve. S tem je bil narejen preskok iz dosedanjega ravnanja, ko je bila Cerkev izven političnega dogajanja in se ukvarjala zgolj s svojimi pastoralnimi dolžnostmi in problemi. Zadeva je zaskrbljujoča, ker bi utegnila dati celotni slovenski politični podobi nov barvni odtenek in ponovno zaostriti ozračje. Seveda gre za povsem različne stvari; legitimno in naravno nastopanje katoličanov v svoji stranki, doslej onemogočeno, je prišlo seveda na dan s slovensko pomladjo; nastopanje Cerkve tudi v javnosti, kar je prav tako naraven in legitimen pojav. Vmešavanje Cerkve v politično-volilne zadeve pa je za demokratične odnose škodljivo. • Demosova ustava Nemirno velikonočno praznovanje na Bližnjem vzhodu JERUZALEM — »Sveta zemlja« je v znamenju napetosti proslavila Kristusovo vstajenje in medtem, ko je patriarh Michel Sabah v jeruzalemski baziliki Svetega groba pozval vse, ki želijo ustvarjati na tej »sveti zemlji« k miru in pri tem poudaril, da pod ustvarjanjem ni mišljeno uničevanje svojega bližnjega, so se nedaleč stran spopadle židovske skupine desnih nacionalistov s pripadniki gibanja »Mir zdaj«. Pripadnikom tega gibanja je policija preprečila tudi manifestacije pred poslopji grške-pravoslavne Cerkve, ki pa so jih zasedli Židje. Zasedba traja že več let, ves ta čas pa si patriarh grške pravoslavne cerkve v Jeruzalemu prizadeva, da bi na sodišču dosegel prisilno izpraznitev prostorov. Toda izraelsko sodišče je prav nedavno tega odločilo, da lahko 150 Židov še naprej živi v teh prostorih. Zasedba je v nasprotju z velikonočnim duhom pomiritve, na katerega so se mnogi sklicevali in če se bo nadaljevala še dolgo, bo napetost v krščanskem delu mesta še narasla. Zaskrbljenost so včeraj izrazili tako predstavniki Palestincev kot predstavniki gibanja »Mir zdaj«, ki so bili včeraj gostje patriarha Diodoro-sa, ki je v svoji velikonočni pridigi poudaril, »da se z odklanjanjem bližnjega ne prispeva ne k miru ne k pravici, v dvom pa se postavlja celo preživetje.« V Bejrutu pa je nad velikonočnim praznovanjem lebdelo moreče vzdušje stalnih spopadov. V opustoše-nem krščanskem delu Bejruta, so bile cerkve skoraj prazne in pri maši v maronitski cerkvi Notre Dame de Dons je bilo prisotnih le kakih dvajset ljudi. Za konec dodajmo, da so bila letos po dveletni prekinitvi zaradi intifade spet obnovljena romanja vernikov v Emmaus v bližini okupirane Samarie, kjer naj bi se Kristus prvič po svojem vstajenju prikazal dvema prebivalcema Emmausa, ki sta se vračala domov iz Jeruzalema. V SZ prvič po revoluciji velika noč pravi praznik MOSKVA — Sovjetska zveza je praznovala veliko noč in velikonočni ponedeljek nadvse praznično kot se še ni zgodilo od oktobrske revolucije. Geslo, da je vera opij za ljudstvo, je šlo dokončno v pozabo, saj so se po pisanju agencije Tass celo neverujoči v nedeljo pozdravljali s tradicionalnim Hristos voskres (Kristus je vstal). Ob polnoči so se oglasili zvonovi vseh cerkva, pravoslavnih, katoliških, uniatskih, armenskih in protestantih od Vladivostoka do Lvova. Televizijske in radijske postaje so posredovale velikonočne maše iz najpomebnejših verskih središč ruskega pravoslavja. Ob pridobljeni verski svobodi pa je prišlo do zapletov v bistvu le v Ukrajini, kjer so po 44 letih »katakomb« ukrajinski uniati prvič svobodno praznovali svojo veliko noč v cerkvah, ki so jih pred dnevi iztrgali pravoslavcem. Ti so polemično darovali sveto mašo pod milim nebom, kljub napetosti pa ni prišlo do incidentov. Oglasila se je tudi ukrajinska pravoslavna avtokefal-na cerkev, ki poudarja svojo neodvisnost od moskovske patriarhije in je z ločenimi obredi praznovala Kristusovo vstajenje. V takem skrajno zapletenem verskem položaju, ki mu je treba še dodati, da so imeli svoje ločene velikonočne obrede tudi katoličani, ni čudnega, da so Ukrajinci kljub različnim veroizpovedim poudarjali, da so sinovi ene in iste matere: Ukrajine. Minister De Michelis danes pri Gorbačovu MOSKVA — Italijanski minister Gianni De Michelis je na uradnem obisku v Moskvi. Danes se bo sestal s sovjetskim predsednikom Gorbačovom, pred tem pa bo imel daljši razgovor tudi z zunanjim ministrom Ševardnadzejem. De Michelis je že včeraj izrazil zaskrbljenost italijanske vlade nad napetim položajem, ki trenutno vlada v Vilniusu, vendar je izrazil prepričanje, da obstaja še veliko prostora za politično rešitev litovskega vprašanja. Prav tako je De Michelis ugotovil, da je moskovski embargo še kar sprejemljivo orožje, vendar je temu pripomnil, naj se SZ ne spušča v kako izvajanje avtoritarnih pritiskov, ker bi na to lahko zahodne države reagirale dokaj odločno. Čeprav je litovsko vprašanje trenutno najbolj pereče, bodo razgovori med socialističnim ministrom in predsednikom SZ sloneli predvsem na dolgoročnem načrtovanju bodoče Evrope. De Michelis je namreč zadnji zunanji minister ES, s katerim se bo Gorbčov sestal pred zasedanjem evropskega sveta. Zato bo De Michelis predstavil SZ italijanska stališča glede združitve obeh Nemčij, še posebno v luči »nove evropske arhitekture«, ki jo bo treba zgraditi tudi na podlagi preoblikovanja atlantskega zavezništva. De Michelis in Ševardnadze pa se bosta lotila tudi načrtovanja druge helsinške konference. NADALJEVANJE S 1. STRANI predpisi niso usklajeni z Ustavo glede pravic narodnosti itd. V vsakem primeru bi morala biti dosežena raven pravic narodnosti v dosedanji ustavni ureditvi le minimalno izhodišče za normiranje tega področja v novem ustavnem redu. Predlog nove, Demosove Ustave pa jim v bistvu krni pravice, trdijo pripadniki italijanske narodnosti. Franco Juri je v imenu Skupine 88 in liberalcev podal vrsto konkretnih amandmajev na predlagano Ustavo, ki upoštevajo zdajšnjo stopnjo posebnih pravic narodnosti. Sicer pa so predstavniki Demos na sestanku v Kopru trdili, da so vse te posebne pravice implicitno mišljene v okviru zastavljenih formulacij in da bi bila Ustava predolga, če bi naštevala vse, kar zahtevajo pripadniki narodnosti. Večina razpravljalcev pa je terjala bolj natančno, podrobnejšo in jasnejšo obravnavo posebnih pravic narodnosti. V amandmajih Skupine 88 se zavzemajo za tako teritorialno organiziranost Slovenije, ki bi bolj upoštevala posebnosti posameznih regij in pri tem še posebej narodnostno mešana območja, ki bi jih morali urejati s posebnim statutom. Franco Juri je predlagal, da bi tako obalno območje, kot Pomurje bili regiji s posebnim statutom. Zato so liberalci že predlagali ustanovitev posebne komisije, ki naj bi pripravila ta regionalni statut, tega pa naj bi potem sprejeli z referendumom. Obe narodnostno mešani območji naj bi postali regiji s posebnim statutom. Predlagali pa so tudi dvodomni republiški parlament (namesto enodomnega), tako, da bi bil sestavljen po političnem ključu in po teritorialnem principu. V Negovi so se pri Krambergerju sestali kandidati za predsednika NEGOVA — Gostišče Kramberger je nabito polno: radovednežev, novinarjev, tonskih tehnikov, snemalcev, fotoreporterjev ne manjka, pri mizi v kotu sedita kandidata za predsednika Milan Kučan in Jože Pučnik, na sredi pa gostitelj. Kramberger je oblečen v svečan bel smoking z elegantnim metuljčkom, Milan Kučan v temno modro praznično obleko z belo srajco in modro kravato, Jože Pučnik v karirasti suknjič z belo srajco. Marko Demšar, ki je krepko zamudil in se je okrogla miza končala brez njegovega sodelovanja, se je oblekel povsem športno. Seveda ima glavno besedo veliki Ivek, ki se počuti zmagovalca. Obema kandidatoma je zagrozil, da naj le pazita, da bosta mislila na ljudi, drugače bo naredil nove volitve in oba porazil. Ne bo pa se izrekal za nobenega, volilci naj se odločajo po svojem srcu. Vsem trem kandidatom je podaril lepe iz kamna izklesane križe, ki jih je za vsakogar posebej blagoslovil domači dobrodušni župnik. Potem je Milan Kučan opozoril na prisotnost novinarja Primorskega dnevnika. Ivek pa se je pošteno razjezil: »A vi ste tisti, ki me niste povabili. Veste,« grozeče zavpije na ves glas okoli stoječemu občinstvu, »Slovenci v Trstu so povabili vse: tebe, Kučan, pa Pučnika in celoo tegale dohtarja, ki stoji pri šanku, Demšarja. Krambergerja pa ne!« Dopisnik bi se najraje skril, v tla pogreznil od sramu, če mu ne bi prskočila na pomoč oba predsedniška kandidata, najprej malce prešerno veselo Jože Pučnik, nato pa še preudarno, kot ima navado, Milan Kučan. Oba sta zagotovila, da dopisnik zares ni nič kriv. »Če je tako, pa liter vina za novinarja,« je zaklical potolaženi Ivek. 'Prišle so tudi soproge. Krambergerjeva je bila vidno zaskrbljena, na toliko stvari je bilo treba paziti. Kučanova je brž našla pianino in mojstrsko ter veselo zaigrala. Soproga dr. Demšarja, tudi sama zdravnica, je prišla z nogo v gip-su. Soproge dr. Pučnika pa ni bilo. Za mizo so posedli lepo po vrsti: na čelo Kramberger, na njegovo levo trije kandidati, na desno žene in župnik. Sledilo je slovesno kosilo, na katero so bili povabljeni tudi novinarji. »Radovedneži pa vun!« je zavpil gostitelj. Jedilnik je bil bogat, domač, kuhal je strokovnjak, ki je nalašč za to priliko prišel iz Radencev. Najprej tradicionalna velikonočna predjed: blagoslovljena šunka, hren, jajca, klobase in domač bel kruh. Sledila je juha z rezanci. Nato je bila na vrsti topla predjed: telečje meso v vinski omaki. Za glavni obrok pa so postregli z dvema mešanima jedema: puran v zlatorumenem testu in v rožmarinovi omaki in nadevana telečja prša, vse skupaj obloženo s suhimi slivami. Za veliko noč mora namreč biti na mizi tudi posušeno sadje, krhlji ali slive. Za to svečanost so izbrali slive, za prikuho pa pražen krompir in široke rezance (seveda domače) z orehi. Sledila je sladica: prekmurska gibanica. Najprej so pili šampanjec, nato belo rogaško belino in barbero, h gibanici pa sladek traminec. Gostišče Kramberger ob Negovem jezeru stoji v čudovitem gozdičku, je pisano in okusno urejeno. Povsod je čutiti navzočnost njegovega svojevrstnega gospodarja. V prvem nadstropju je sprejemnica preurejena v nekak muzej, poln . najrazličnejših zanimivosti: starih gramofonov, pisalnih in šivalnih strojev, v sredini pa stoji okrogel kamin, v katerem gori prijetno dišeče poleno. V nedeljo je bilo to gostišče priložnost za izreden razgovor najvidnejših in najodgovornejših slovenskih politikov, ki so se srečali z izrednim ljudskim predstavnikom, katerega so tukaj ne samo množično volili, temveč ga imajo radi in vidijo v njem kanček utehe za težave vsakdanjega dne. Ljudje upajo, da Je sreča nalezljiva in da jim jo bo prinesel Kramberger, kot jo že iz roda v rod nosijo štorklje, ki že veselo pletejo gnezdo na križpotju proti Negovi, (b. s.) Umrla je Pepca Kardelj LJUBLJANA — V Ljubljani je v sedeminsedemdesetem letu starosti umrla Pepca Kardelj, nosilka Partizanske spomenice 1941 in soproga enega vodilnih povojnih politikov Edvarda Kardelja. Pepca Kardelj (rojena Maček) se je rodila 20. februarja 1914 v Spodnji Zadobrovi pri Ljubljani. Po končani šoli se je zaposlila v tovarni Saturnus, kjer se je vključila v delavsko gibanje in leta 1935 postala članica KPJ. Kmalu so jo vključili v Pokrajinski komite KP za Slovenijo, na čebinskem kongresu aprila 1937 pa so jo izbrali v centralni komite. Zaradi političnega delovanja so jo večkrat zaprli in je bila med drugim internirana tudi v Bileči. Italijani so jo med vojno obsodili na 18 let zapora. Po kapitulaciji Italije je na osvobojenem ozemlju politično delala pri OF in CK KPS. r BLAGOVNO TRANSPORTNI CENTER JAVNA SKLADIŠČA LJUBLJANA Ljubljana, Šmartinska 152, podjetje s 36-letno poslovno tradicijo na področju urejanja in ponudbe poslovnih prostorov ter opravljanja storitvenih dejavnosti obvešča novo ustanovljena zasebna, družbena in javna podjetja, da jim lahko zagotovi poslovne prostore za trgovinske, diskontne, prodajno-sejemske, razstavne, skladiščne, pisarniške, obrtne ter druge dejavnosti na svojih območjih v Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Glede na poslovni interes partnerjevje poleg prodaje in najema prostorov ter ostalih storitev podjetja mogoč tudi dogovor o skupnih poslih in dejavnostih ter ustanovitve skupnih podjetij. BTC JAVNA SKLADIŽČA Informacije po telefonu 441-930 ali osebno v BTC Javna skladišča, Ljubljana, Šmartinska 152 - komercialni sektor. J Femctio Clavora, Predsednik Zveze slovenskih izseljencev Razvoj celotne manjšine je brez Slovencev, ki živijo v tujini, nemogoč Zveza slovenskih izseljencev Furla-nije-Julijske krajine, ki je bila ustanovljena leta 1968 ima zelo bogato in razvejano dejavnost. Ustanovljena je bila v potrebi, da nekako poveže slovenske izseljence, ki so jih združevali sentimentalni nagibi in to z raznimi pobudami tudi in predvsem folklornega značaja. Trenutno ima 40 klubov na vseh celinah. Največ članov ima v Argentini. Doslej si je s svojim delom ih številnimi pobudami utrdila svojo vlogo v razvejanem spektru izseljenskih organizacij v naši deželi, ki jih je kar sedem. Znano je, da je naša dežela doslej plačala zelo visok davek na tem področju. Pomanjkanje delovnih mest in ne najbolj ugodni življenjski pogoji so marsikoga iz teh krajev prisilili, da je zapustil rodno zemljo in poiskal boljše pogoje v tujini. Stanje se je v zadnjih letih, predvsem v popotresni obnovi Furlanije, na tem področju močno izboljšalo, problemi pa še obstajajo. Izseljenci imajo svoje potrebe, navezani so na rodno zemljo, s katero želijo stalno navezovati in utrjevati stike in to na vseh področjih. Zato je tudi Zveza slovenskih izseljencev Fur-lanije-Julijske krajine poklicana, da v še večji meri uresniči njihove potrebe in zahteve. Časi, v katerih prihaja do korenitih zgodovinskih sprememb na naši celini in pa pričakovanja na Evropo narodov in brez meja, se naglo spreminjajo, zaradi česar se tudi ta Zveza spoprijema z novimi vprašanji, ker čuti, da so za reševanje raznih problemov potrebni tudi novi in drugačni oprijemi. Predsednik Zveze je Ferruccio Clavora, kateri predseduje že vrsto let. Prvo vprašanje, ki smo mu ga postavili ob prisotnosti tajnika organizacije Renza Matteliga, ki je sodeloval v tem pogovoru, se je nujno nanašalo prav na te nove potrebe Zveze. Predsednik Clavora, kako vi gledate na te spremembe v Evropi in zakaj mislite, da bi Zveza slovenskih izseljencev morala razširiti svojo dejavnost? Do leta 1985 smo bili Zveza beneških izseljencev, takrat pa smo se odlo-fili, da spremenimo naš naziv. Iz "beneške" smo se preimenovali v "slovensko" zvezo izseljencev. Smatrali smo, da je že samo ime naše organizacije predstavljalo nekakšen alibi za razlikovanje med nami Slovenci, medtem ko vsi skupaj enotno zahtevamo, da se nam priznajo naše narodnostne pravice. Slišali smo, da želite razširiti vašo dejavnost ne samo v tujini, ampak tudi na tržaško in goriško pokrajino, kjer je sicer vprašanje izseljenstva 7eUko manjše kot pa v Benečiji. Zakaj? Ko smo začeli delovati izven Evrope sjno videli, da je veliko Slovencev s Tržaškega in Goriškega neorganiziranih. Nekateri so vključeni v jugoslovanske organizacije, ne poznajo pa na-sih deželnih zakonov, na osnovi kate-r'k imajo kot izseljenci marsikatero pravico in tudi ugodnost, kot na primer občasni obiski rodnih krajev. Kako se kot Zveza počutite v naši manjšini? Se po vašem mnenju v njenem sklopu posveča dovolj pozornosti tem problemom? Vtis imamo, da postaja naša manjšina vedno šibkejša, da hira. Zato mislimo, da je potrebno združiti vse Slovence iz naše dežele in iz tujine. Treba je pač med vsemi temi ustvariti racionalnejši odnos. Slovenci v tujini potrebujejo kulturo, nudijo pa nam nove poglede na svet. Od nas zahtevajo, da moderniziramo naše strukture. Minili so časi, ko so se zadovoljili z gostovanji raznih pevskih zborov in folklornih skupin. Sedaj na primer zahtevajo videokasete s tečaji slovenščine, z najvažnejšimi dogodki našega življenja. Preko oceana, kjer je največ naših izseljencev, je namreč zelo veliko število zasebnih televizijskih postaj, ki oddajajo posebne etnične programe in mi moramo to izkoristiti. Ste pa kot organizacija sposobni, da bi lahko uresničili te vaše programe? Resnici na ljubo je treba povedati, da se ne čutimo dovolj priznani kot struktura, ki nudi nekaj konkretnega celotni manjšini. Če smo po svetu pri naših izseljencih imamo občutek, da nekateri mislijo, da gre za neke vrste socialni turizem. Od tnanjšine nimamo pač resnega političnega priznanja za naše delo in ena od posledic je tudi ta, da pri našem delu nismo konkretno podprti, kot bi sicer morali biti. Kako pa je razširjena vaša organizacija? Po svetu imamo okrog 2.500 družin in kar 40 klubov, kar je kar lepa številka tudi v primerjavi z ostalimi furlanskimi sorodnimi organizacijami. V lanskem letu smo bili tako rekoč na terenu 260 dni, kar je v bistvu zaposlilo enega človeka. V zadnjih petih letih smo od deželne uprave F-JK prejeli več kot milijardo lir prispevkov za naše delovanje (lani 266 milijonov lir). De) te podpore gre posredno v razne slovenske strukture. Absurd pa je v tem, da bi lahko prejeli še več finančnih prispevkov, s sedanjo našo strukturo pa nismo v stanju, da bi ta denar tudi lahko uporabili in izkoristili v prid ne samo naših izseljencev, ampak tudi celotne manjšine. Slišali smo, da predlagate ustanovitev nove strukture v Trstu, ki bi sledila vsem tem problemom. Zakaj pravzaprav v Trstu? V Trstu nameravamo ustanoviti našo podružnico. Pri tem ne gre pozabiti, da je v zadnjih mesecih v Italiji naravnost izbruhnilo vprašanje imigrantov, katerim bomo kot Zveza" vsekakor skušali nuditi našo 'pomoč. In teh je največ (predvsem jugoslovanskih) prav v Trstu. Dežela nas je povabila, da sodelujemo pri sestavi zakonov, ki bodo urejevali te probleme. Dežela bo upoštevala naša mnenja in za naše delovanje bomo seveda prejemali tudi finančno podporo. Ko že govorimo o vprašanju imigracije moram tudi povedati, da se v Čedadu ustanavlja skupina imigrantov iz afriških držav, ki jo bomo vsekakor skušali organizirati. Vsi ti vaši programi pa gotovo zahtevajo večji organizacijski napor... Seveda. Za kvaliteten skok delovanja naše Zveze potrebujemo ljudi, ki naj bodo na ravni teh naših novih potreb. Potrebujemo ljudi, ki znajo pisati v slovenščini. V načrtu imamo, da spremenimo obliko in tudi vsebino našega glasila »Emigrant«. Nameravamo ga tiskati v slovenščini, angleščini, francoščini in španščini. Izkušnje nam kažejo, da mlade generacije izseljencev ne poznajo ne slovenščine in niti italijanščine. Ti mladi izseljenci, ki se sicer priznavajo za Slovence, ne poznajo ničesar iz naše slovenske kulture. To je seveda kvaliteten skok, za katerega se mora po vaših zamislih angažirati celotna manjšina. Mi predvsem pričakujemo, da bi celotna manjšina pravilno dojela to novo dimenzijo naše vloge. Smatramo, da mora naša Zveza postati zanimiva za celotno manjšino. Naša slovenska problematika je namreč prisotna povsod, kjer imamo neše klube in družine. Slovenski izseljenci se redno udeležujejo, in se kot taki tudi predstavljajo, na raznih prireditvah in manifestacijah, kjer so prisotni predstavniki (predvsem) italijanskih oblasti in jih na svoje probleme tudi stalno opozarjajo. Vaše dolgoletne izkušnje na tem področju so vas torej privedle do prepričanja, da je treba o vseh teh vprašanjih razmišljati na drugačen način... Prepričan sem, da ne moremo več razmišljati o razvoju celotne manjšine, če ne pomislimo tudi na Slovence, ki živijo v tujini. Tu razpolagamo z velikim kapitalom: imamo univerzitetne profesorje, gospodarstvenike, politike, s katerimi lahko vzpostavimo konkretne odnose, tako da ti odnosi ne bodo več le paternalističnega značaja kot doslej, ampak se bodo lahko odvijali na enakopravni ravni. Mi v to trdno verujemo, zaradi česar bomo za poglobitev vseh teh problemov v Gorici priredili posvet »Slovenci, ki živijo svet«, ki bo namenjen predvsem Slovencem, ki živijo tukaj. Kako ste prišli do tega prepričanja? Naši dolgoletni odnosi z izseljenci po svetu so nam pokazali, da smo kot manjšina zastareli. Smo v težavah. S strani naših izseljencev prihajajo povpraševanja, katerim pa nismo kos. Potrebujemo strokovne sodelavce. V našo zavest si moramo tudi vtisniti, da geslo »Slovenci od Trbiža do Milj« ne drži več. Ko govorimo o Slovencih moramo misliti na vse, na tiste, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini kot na one, ki živijo vsepovsod po svetu. Zato pričakujemo, da se naše strukture (in med temi je Založništvo tržaškega tiska) v svojih pobudah postopoma prilagodijo tem novim spremembam, da postanejo agilnejše in bolj ažurne. Dejstvo je pač, da ne utegnemo zadostiti potrebam in željam naših slovenskih izseljencev. Ste tudi član Izvršnega odbora SKGZ in predsednik novoustanovljenega odbora za Evropo. Ta odgovor- nost vam je bila zaupana na osnovi vaših velikih izkušenj. Kakšno vlogo lahko imajo izseljenci v tem procesu ustvarjanja nove Evrope brez meja? Te stvari so zelo ločene. Slovenci bi morali živeti svet, v svoji zavesti bi morali imeti svet in ne samo Evropo. Konec meseca bomo v Luganu imeli posvet, na katerem bomo razmišljali predvsem o tem, da centrala Zveze slovenskih izseljencev ni več v Čedadu, ampak da je Evropa. Razmišljali bomo, da bi v njenem vodstvu ne sedeli samo ljudje, ki živijo v Furlaniji-Julijski krajini, ampak tudi oni, ki delujejo v naših klubih v Evropi. Gre torej za drugačen pristop do vseh teh problemov. Kako pa si zamišljate odnos med Evropo in slovensko manjšino? Cilj bi moral biti, da si zagotovimo organsko prisotnost slovenskega naroda v Evropi in da spremenimo dosedanjo prakso, v okviru katere nekateri "prebrisanci" na osebni ravni vzpostavljajo privilegirane stike z ljudmi, ki se bavijo z manjšinsko problematiko v Evropi. Naš problem ni kako biti kot slovenska manjšina povezani s tistimi strukturami, ki se bavijo z manjšinsko problematiko v Evropi, ampak kako moramo biti kot manjšina prisotni v vseh tistih organizmih, kjer imamo interes, da smo prisotni kot evropski državljani. Kakšen pa je v okvirnih obrisih program odbora za Evropo pri SKGZ? Predvsem je potrebno, da zavzamemo drugačen odnos do Evrope. Nato: naša naloga je v prvi vrsti v tem, da informiramo vse sektorje našega življenja o možnostih sodelovanja in o raznih možnih podporah, ki jih manjšinam nudijo razne evropske strukture. Nadalje moramo vzpostaviti privilegirane odnose z dvema ali tremi narodnostnimi skupnostmi v Evropi. Tu mislimo predvsem na Katalonce, Flamce in Irce. Te odnose želimo vzpostaviti, da bi s temi manjšinami imeli čim širše odnose na vseh ravneh, od gospodarskega pa do kulturnega in športnega. In ko smo že v obdobju "mundiala", a ne samo zaradi tega, se nam zdi nujno, da ustanovimo združeno nogometno reprezentanco manjšine, ki bi sodelovala in tudi organizirala turnir manjšin. Kakšni pa so programi Zveze slovenskih izseljencev? Predvsem moramo ustvariti mrežo osebnih odnosov med družinami, ki so posejane po svetu. Opažamo tudi, da nam manjka neka elitna organizacija po svetu razpršenih Benečanov, nekakšen Rotary club. To vrzel moramo nujno zapolniti, vendar pa tega ne moremo storiti samo z našimi močmi. Na vse te pobude in na interes, ki ga imamo za Slovence v tujini je treba vsekakor nujno gledati, in to je v naši zasnovi novega pristopa do izseljenske problematike najvažnejše, kot na investicijo za celotno slovensko narodnostno skupnost. Pogovor zapisal ALEKSANDER SIRK £ reportažnim avtom, modernim studiom na kolesih Koper — Novinarji koprskega adia so se v Val 202 prvič javili iz p^ega reportažnega avtomobila tažn3 KoPer ■ Capodistria. Repor-r].ni avto, svojevrsten, moderni stu- 0p na kolesih ima najsodobnejšo trJl^°':ranj0St kabine novega repe k znega avta je dolga 6,20 m in šir izola ■■ ■m' Termična in akustiči Uidi clJa J6 odlična, vrhunska pa te9a mobilnega stud: 2 JjTani so namreč vozilo oprem tUerPravami švicarske firme Studi pori, najboljšega proizvajalca i bliža ■e]u avdiotehnike. Mešali dov ,.lma zmogljivosti 36 mono vh r6o ,Vorei za 36 mikrofonov), 4 st de ^ ,ocie' 8- t i. grup, 4 glavne izh tofnno Je9a Pa imajo še 3 magn kale116 ln kopico drugih zadev : ha °v7st1?0 obdelavo zvoka. Pose Zanimivost je 24-kanalni magn tofon, kar Koprčanom omogoča tudi najbolj zahtevna snemanja kar na terenu, posnetki, ki jih naredijo pa so taki, da lahko služijo tudi kot matrice za kasete oziroma plošče. Ob koncu dodajmo še, da se za reportažni avto zanimajo Spličani, ki prirejajo Evropsko prvenstvo v atletiki, pa Sarajevčani, ki bodo prihodnje leto organizirali izbor jugoslovanske popevke za Evrovizijo, velik interes za najemanje pa je tudi v Furlaniji-Julijski krajini zlasti za zahtevna snemanja na prostem. To torej kaže, da bo reportažni avto Koprčanom prinašal tudi zaslužek. Prvič se bo to zgodilo pri prenosu popevk iz Evrovizije, kamor so jih že povabili. Besedilo in slika DUŠAN GRČA Slovenščina v nižji srednji soh v Nemah NEME — V nižji srednji šoli »Tita Gori« v Nemah bodo lahko izvajali eksperimentalni načrt o študiju slovenščine, poleg onega v angleščini, ki je že predviden v dosedanjih programih. Zamisel je sprožila ravnateljica Maria Carminati, katero so podprli občinska uprava iz Nem, šolski organi in pokrajinski odbornik za šolstvo Giaco-mo Cum. Sporočilo o odobritvi in začetku izvajanja eksperimentalnega načrta za šolsko leto 1990-1991 je dala poslanka Roberta Breda, ki se je zavzela za to pobudo na ministrstvu za šolstvo preko socialističnega podtajnika Fincata. Ministrsko dovoljenje ima v tem primeru poseben pomen, ker nižjo srednjo šolo »Gori« v Nemah obiskujejo dijaki tudi dveh drugih občin ob italijan-sko-jugoslovanski meji in sicer iz Tipane in Ahtna, v katerih je raba slovenskega narečja zelo razširjena. Poslanka Breda je izrazila zadovoljstvo za dosego tega rezultata, ki je bil dosežen v okviru problematik, ki so vezane na jezikovne manjšine, tako zelo prisotne v obmejni deželi, kot je Furlanija-Julijska krajina. Študij slovenščine na srednji šoli »Tita Gori« v Nemah bo vsekakor fakultativen, poslužil se ga bo kdor bo zanj izrecno zaprosil. Komen bo dobil knjižnico SEŽANA Po petih letih, odkar je v Komnu zaprta krajevna knjižnica, bo spodnji Kras spet slavil. V četrtek, 19. aprila, bodo namreč v zadružnem domu odpirali knjižnico. V kulturnem programu ob 16. uri bosta sodelovala gledališka igralca SSG iz Trsta Anton Petje in Bogdana Bratuž, učenci sežanske glasbene šole ter osnovne šole iz Komna. Knjižnica bo odprta ob ponedeljkih in četrtkih ves dan. Poleg isposoje knjige bodo po zgledu matične knjižnice Srečka Kosovela iz Sežane prirejali tudi literarne večere. O razvoju knjižničarstva, uspehih ter nekaterih težavah nam je Lučka Čehovin, ravnateljica sežanske Kosovelove knjižnice dejala: »Naredili smo program za razvoj knjižničarstva v naši občini. Ugotavljamo, da krajevni knjižnici v Divači kot tudi v Hrpeljah uspešno delujeta pri izposoji knjig, saj prebivalci na podeželju ravno tako potrebujejo dobro knjigo in knjigo nasploh prav tako kot v mestu.« Kje menite, da bodo nastale težave? »Skrbi med edinole nabava knjižnega fonda, saj sredstev za to vedno primanjkuje. Izkušnje namreč kažejo, da si ljudje tudi na vasi enako želijo imeti nove knjige takoj, ko le te izidejo, za kar pa zvedo iz sredstev javnega obveščanja. Matična knjižnica se trudi posredovati vsako novo knjigo ter informacijo. Nekaj težav bo tudi s tem, ker v novih prostorih v Komnu ne bomo imeli telefona. Menimo pa, da bomo skupaj s komensko krajevno skupnostjo storili vse, da rešimo ta problem in čimprej uredimo telefonsko povezavo.« Kdo vzdržuje knjižnice, saj je to drago? »Ko odpremo novo knjižnico, podpišemo pogodijo s krajevno skupnostjo. Dosedanja praksa nam kaže, da preide skrb za vzdrževanje prostorov in materialni stroški na krajevne skupnosti, medtem ko knjižnica nudi strokovni Iz Ferrare v Koper s čolni KOPER — »Prijateljske, bratske vezi med občino Koper in Ferraro so številne, vse pa potekajo po "kopenski poti". Mi smo se odločili, da odpremo še morsko pot,« sta povedala Pino Marangoni in Carlo Bonafini, člana "Gommone club Ferrara". V nedeljo, pet minut pred poldnevom so (pet minut pred napovedanim prihodom) člani tega kluba prispeli v Koper. Po 130 kilometrov dolgi poti od italijanske na jugoslovansko obalo Jadrana, jih je v Kopru pozdravil predsednik SO Koper Raul Šiškovič, nato pa so člani kluba šli v novo koprsko marino in se tam seznanili tudi z razvojnimi načrti tega projekta. Koprska marina je zdaj resnično samo mini-marina (80 privezov na morju, 40 ■prostorov na kopnem), ni pa še določeno kje oziroma kam naj bi se umestila velika marina s 300 do 500 privezi. Gostje iz Ferrare so bili tudi tokrat navdušeni nad potovanjem do Kopra (za pot potrebujejo približno dve uri in pol) in pravijo, da jih bo na tem tradicionalnem izletu vsako leto več; če bo le morje »dovolilo« zahtevno pot z ene na drugo stran Jadrana. D. G. Slovenci smo ohranili vrsto starih običajev in navad Velikonočna nedelja potekala med verskimi obredi in zabavo Slovesna velikonočna maša je bila tudi v Nabrežini, kjer so cerkveni obred spremljale s petjem domače pevke. Še pred začetkom maše so v župnijski dvorani odprli lepo razstavo velikonočnih pirhov. Pripravili so jih v glavnem učenci nižje srednje šole Igo Gruden iz Nabrežine s pomočjo prof. Nadje Doljak; nekaj lepih pirhov pa so razstavili tudi učenci domače osnovne šole. Že pri vhodu v dvorano je bila miza, obložena s prelepimi slovenskimi pisanicami (pirhi) poslikanimi s slovenskimi motivi in postavljenimi v lepih košaricah z vezenimi prti. Sredi dvorane sta bili še dve veliki mizi, na katerih so prevladovali temno pobarvani pirhi, posvečeni Afriki, njenim problemom, predvsem lakoti in afriškim otrokom. Gradimo - pomagajte, je bil napis na eni od miz, na drugih razstavljenih delih pa smo videli še druge napise, med temi tudi »park sožitja«. Bogato izbiro resnično lepih, domiselnih pirhov in pisanic so dopolnjevale na stenah raztavljene slike nekaterih domačih in drugih umetnikov. Tako smo si ogledali nekaj slik Meri B. iz Gorice, Milene Venier, Giorgia Burgerja in veliko in lepo sliko Kristusa beneške slikarke, sedaj že vrsto let doma v Nabrežini, Klavdije Raza. Po končani maši so si številni verniki ogledali razstavo velikonočnih pirhov, ki bo odprta do nedelje, 22. t. m., in nato na glavnem nabrežinskem trgu poslušali še kratek koncert domače godbe na pihala. Marsikdo se je potem napotil na izlet, ali pa na velikonočno kosilo. (N. L.) Na slikah, ki jih je posnel M. Magajna, vidimo slovesno mašo, ki je bila v nedeljo v Škednju in pa razstavo pirhov, ki so jo odprli v žu-pnjiskem domu v Nabrežini. Pirhe so naslikali učenci nižje srednje šole Igo Gruden. V prostorih župnjišča je bila odprta tudi slikarska razstava. Gostilne so bile polne, promet na cestah pa živahen Nenaklonjeno vreme je mnogim prestreglo velikonočne načrte »Če pada na oljke, ne pada na jajca«, pravi eden od priljubljenih vremenskih izrekov, ki so nam v glavnem bolj v uteho, kot da bi jih jemali zares. Letošnje aprilsko muhasto vreme pa je izigralo tudi ljudsko modrost: ob letošnji veliki noči je namreč deževalo tako na cvetno nedeljo kot na veliko nedeljo. Nedeljsko slabo vreme so vremenoslovci sicer napovedovali, vendar so dež, mraz in burja vseeno marsikoga presenetili in mu prestregli načrte. Kdor je načrtoval piknik v naravi ali popoldanski sprehod (ki bi mu pomagal prebaviti obilno kosilo), je bil namreč razočaran. Slabo vreme je sicer "oškodovalo" predvsem "laike", ki so se tiščali po gostilnah in osmicah, kot vernike. Procesije in velikonočne obrede (o katerih poročamo drugje) so namreč izvedli slabemu vremenu navkljub. Prav zaradi nenaklonjenega vremena pa so se ljudje — v veselje gostilničarjev in osmičarjev — tiščali po lokalih, ki so bili do poznega večera prepolni. Slabo vreme je gotovo botrovalo tudi izredno gostemu prometu. Kdor se je peljal na kosilo v Jugoslavijo, je zaradi nenaklonjenega vremena namreč predčasno sedel v avtomobil in se odpeljal domov. Podobno so storili tudi številni turisti, katerim so vremenske napovedi narekovale, naj se že v nedeljo podajo na pot. Popoldne so se na mejnih prehodih (zlasti na Pesku) nabrale torej dolge kolone avtomobilov, namenjenih v Italijo. Položaj se je seveda poslabšal včeraj, ko se je vsem mudilo v domače kraje in je promet po cestah tržaške pokrajine postal skoraj neznosen: na najpomembnejših križiščih (na Opčinah in pri Ključu) so čakale polkilometrske vrste, na mejnih prehodih pa je bilo popoldne treba čakati tudi po eno uro. Ker je bilo vreme ob veliki noči slabo, ne bo hiti bodočnost najlepša. Drug izrek namreč pravi: »Ako je lepo vreme o veliki noči, dobra letina že tedaj napoči«. Na sliki (foto Magajna): Pipanova osmica v Samatorci je tudi letos imela velik uspeh. Kljub ne najbolj naklonjenemu vremenu je velika nedelja potekala v resnično prazničnem vzdušju. Imela je seveda različne "obraze" in podobe, ene so bile slovesnejše in duhovne, druge bolj posvetne in zabavne. Če so dneve pred velikonočnimi prazniki zaznamovali in obeleževali predvsem številni nakupi ter odhodi na daljše, ali krajše izlete in potovanja, je nedelja potekala v znamenju številnih verskih obredov, ki so se odvijali v cerkvah s slavnostnimi mašami in na procesijah. Več je bilo tudi prireditev, ki so bile vezane na duhovno podobo praznika. Slovenci povezujemo velikonočne prazniketudi z lepimi starimi navadami in običaji. V Škednju je bila tako v nedeljo v zgodnjih jutranjih urah slovesna maša, podana na način, kot so ga imeli že naši predniki. Med mašo, na kateri je pel domači mešani cerkveni pevski zbor, daroval pa jo je župnik g. Jakomin, so po starem običaju blagoslovili tradicionalne velikončne jedi, ki pa jih verniki tokrat niso prinesli, kot nekoč, v košarah, ali pa zvite v lepe bele prte, temveč kar v plastičnih vrečkah, kar je seveda odvzelo staremu običaju nekaj njegove prisotnosti in lepote. Mašo, povezano s procesijo, so imeli tudi v Barkovljah, kjer je nastopil domači cerkveni pevski zbor, ki pa ni pel na koru, ker so glavne cerkvene orgle že nekaj časa v popravilu, am-pakpred oltarjem. Procesija, ki jo je spremljala godba na pihala, je bila tudi nekoliko krajša, to pa zaradi nekaterih del na cestah. Maša v barkov-Ijanski cerkvi se je zaključila z ofrom, med katerim so si verniki voščili praznike, istočasno pa položili tudi svoj prispevek za popravilo cerkvenih orgel. Za turiste nepropustno mesto... Kljub naporom, ki so sicer bolj verbalnega kot konkretnega značaja, je Trst še vedno za turizem nepropustno mesto. Tudi ob teh praznikih je bilo namreč mogoče ugotoviti, da je Trst še vedno malo gostoljuben in da se ob praznikih "zapre" kot na ukaz. Kdor se je v nedeljo ali včeraj sprehodil po mestu, je namreč lahko opazil, da je bila večina kavarn in drugih lokalov zaprta, da nikjer ni bilo mogoče stakniti kaj zanimivega ter da so edino "tolažbo" nudile tržaške revne (v primerjavi' z drugimi mesti, celo z Vidmom) izložbe. Tržačanom, ki so ostali v mestu, so bile na voljo skorajda samo kinodvorane in nekaj večjih kavarn, ki so med edinimi "branilci" pred prazničnim dolgčasjem. Tako priljubljeni turisti, ki bi jih — kot kaže — radi imeli v Trstu na tisoče, pa se s tako revščino gotovo ne bi zadovoljili. Zato je vsaka, tudi mednarodna ponudba, kot je »More than history« (paket, ki ga bodo tržaške turistične ustanove nudile v sodelovanju s Celovcem, Gradcem in Ljubljano), nezadostna, če ne bodo tudi gostinci spremenili svojo miselnost in če ne bo Trst znal opremiti takih ponudb tudi s stalnimi "storitvami" (kot so muzeji, ki so že dvajset let zaprti). Razumljivo je torej, da je vsaka - tudi najbolj kakovostna — pobuda usojena na smrt, če si gostilničarji privoščijo počitek prav^ ob dneh, ko bi lahko najbolje zaslužili. Če je želja po turističnem relansiranju Trsta resnična in ne samo verbalna (kot so pač številne tržaške želje), si bo torej treba krepko zavihati rokave (tako kot pogosto delajo gostilničarji na Krasu), sicer bo zelo težko priklicati v Trst tiste, ki so itak navajeni, da je to le obmejno mesto, mimo katerega se peljejo, a ki nikakor ni zanimivo... V Križu proslava 45-letnice osvoboditve Kriški pripravljalni odbor je sredi prejšnjega tedna dokončno oblikoval program prireditev za 45-letnico osvoboditve, ki bo s tisto tradicionalno v Rižarni ena osrednjih v naši pokrajini. Glavni trenutek tridnevne kriške prireditve bo v nedeljo, 29. aprila, dopoldne, ko bodo ob 11. uri odkrili spominsko ploščo na hiši, kjer je stanoval eden ustanoviteljev in prvi predsednik vaškega odbora OF Josip Tence. Udeleženci prireditve se bodo zbrali ob 10.30 pred spomenikom padlim, nakar bodo z nabrežinsko godbo na čelu krenili do kraja odkritja plošče, kjer bodo nastopili osnovnošolski otroci ter domača moški in dekliški zbor Vesna. Popoldne bo na vrtu Ljudskega doma družabnost z nastopom baletne skupine ŠD Mladina in glasbenim triom iz Črnomlja. Dopoldanski del prireditve bo koordinirala Soča Košuta-Hafner. Kriški praznik se bo nadaljeval v ponedeljek, 30. aprila, ter v torek, 1. maja. Za delavski praznik bo prvomajski shod Križanov in Nabrežin-cev (letos bo verjetno na nabrežinskem trgu), popoldne pa bo tradicionalno srečanje na vrtu Ljudskega doma. Tukaj bo koncert nabrežinske godbe in shod, na katerem bosta govorila pokrajinski predsednik VZPI-ANPI Arturo Calabria in deželni svetovalec Miloš Budin. Prireditev bo sklenil ples z ansamblom Happy day. O pripravah na slavnost bo tekla beseda na vaškem sestanku, ki bo v soboto, 21. aprila, ob 17.30 v kriškem Ljudskem domu. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Natalia Ginzburg IN TER V JU Režija BORIS KOBAL jutri, 18. t. m., ob 16. uri - abonma red I Ivan Cankar Jakob Ruda Režija DI SAN MLAKAR v četrtek, 19. t. m., ob 20.30 - abonma red E v petek, 20. t. m., ob 20. uri - abonma red K v soboto, 21. t. m., ob 20.30 - abonma red F v nedeljo, 22. L m., ob 16. uri - abonma red C in red G vabi v četrtek, 19. t. m., ob 18. uri na predstavitev 14. številke literarne revije Fontana ki prinaša besedila tridesetih slovenskih tržaških besednih ustvarjalcev Vabljeni! NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU . vabi na predstavitev knjige Pavla Stranja La comunita sommersa Gii Sloveni in Italia dalla A alla Ž Spregovorili bodo: prof. Jože Pirjevec, dr. Giudo Botteri, prof. Franco Panizon * Trgovinska zbornica. Konferenčna dvorana, Ul. S. Nicolb 5 V četrtek, 19. t. m., ob 18. uri Pri organizaciji prireditve sodeluje družba PONTECO Odhodi in prihodi na deželno letališče v Ronkah Urnik velja od 25. marca 1990 Za Št. Odhod Odhod Prihod poleta avtobusa letala letala MILAN AZ 313 dnevno 5.35 7.05 7.55 RIM AZ 307 dnevno 6.00 7.30 8.40 DUNAJ AZ 1256 sre/pet/ned 10.10 11.40 13.00 RIM AZ 301 dnevno 10.00 11.30 12.40 FIRENCE AZ 1257 sre/pet/ned 14.00 15.30 16.30 MILAN AZ 315 dnevno 14.00 15.30 16.20 RIM AZ 311 od pon do pet 14.30 16.00 17.10 RIM AZ 303 dnevno 17.40 19.10 20.20 Iz Št. Odhod Prihod Prihod poleta letala letala avtobusa FIRENC AZ 1256 sre/pet/ned 10.10 11.10 12.00 RIMA AZ 300 dnevno 9.30 10.40 11.30 DUNAJA AZ 1257 sre/pet/ned 13.40 15.00 15.45 MILANA AZ 314 dnevno. 13.50 14.40 15.30 RIMA AZ 310 od pon do pet 14.00 15.10 16.00 RIMA AZ 302 dnevno 17.10 18.20 19.10 RIMA AZ 306 dnevno 20.55 22.05 22.50 MILANA AZ 312 dnevno 21.40 22.30 23.10 040/68017-630143-65108 040/61506-61507 040/61996 040/61996 040/422711 040/62105 Letalska agencija (Trg Sv. Antona 1): Splošne letalske storitve ....... tel. Potniške rezervacije........... tel. Potovanja-križarjenja-počitnice ... tel. Menjalniške storitve........... tel. Terminal ne Železniški postaji — tel. Blagovni ekspedit (iz Trsta) .... tel. Blagovni ekspedit (iz Ronk)____... tel. 0481/778000 (FAK 474437) Urnik potniške agencije: od ponedeljka do petka .......... 8-12.30 in 14.30-18.30 ob sobotah....................... 9-12 Urnik urada na Železniški postaji: od ponedeljka do petka ........... 5.30-7, 8.30-12 in 13.30-18 •ob sobptah........................ zaprto Urnik blagovnega ekspedita: od ponedeljka do petka .......... 8.30-12.30 in 14.30-18.30 ob sobotah......................... zaprto Agencijski uradi so zaprti ob nedeljah in praznikih, avtobusni servis je vedno zagotovljen in brezplačen. Ob dnevih, ko so agencijski uradi zf.prti. lahko kličete deželno letališče na telefonsko številko 0481/7731. V zgoniški in repentabrski občini Napredni koaliciji z novima simboloma Posebno številne so delegacije iz Vzhodne Evrope Nad 300 anarhistov iz vseh dežel zaseda ob zatonu realsocializma Udeleženci se zbirajo pred gledališčem Scuola del Fabbri (Foto Križmančič) Volilna kampanja za majske upravne volitve stopa po krajšem velikonočnem premoru v sklepno fazo. Stranke so formalno že predložile kandidatne liste, vrstni red na glasovnicah je že določen, v naslednjih dneh pa bodo na sporedu javne predstavitve kandidatov in volilnih programov. Zgoniška Napredna lista, ki združuje komuniste, socialiste in neodvisneže, se bo letos predstavila z novim volilnim simbolom, nosilec liste je dosedanji župan Miloš Budin (KPI), na drugem mestu pa je dosedanji podžupan Boris Štrekelj. Novi volilni simbol Napredne liste v Zgoniku (brez tradicionalnega srpa in kladiva) ponazarja kraško kameno rožo in zgoniški spomenik padlim v NOB, v Repnu pa polovični hrastov list s spomenikom padlim na Colu. Ostali kandidati zgoniške Napredne liste so še Ladi Blažina, Tamara Blažina por. Simoneta, Ivan Colja, Sergio Ferrari, Cvetka Jankovič por. Obad, Aleks, Lucijan in Rado Milič, Boris Pegan in Žarko Šuc. Na listi, ki se poteguje za zmago in torej za obnovitev naprednega občinskega odbora, je poleg bivših občinskih svetovalcev tudi več novih mladih imen. Napredno listo bodo predstavili prihodnji ponedeljek, 23. aprila ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Nabrežinski komunisti bodo kandidatno listo, ki jo odpirajo Ivo Širca, Luciano Ceschia in Giorgio Depan-gher, javno predstavili danes zvečer ob 20. uri v gostilni Gruden (»pri Klopu«) v Nabrežini. Na srečanje vabijo Člane in volilce KPI, a tudi vse, ki jih zanimajo volilni programi stranke. Dolinska sekcija Slovenske skupnosti pa bo svoje kandidate (nosilci liste so Sergij Mahnič, Lojze Tul, Aldo Stefančič, Danijel Novak in Boris Gombač) predstavila jutri ob 20.30 v tnali dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu. SSk vabi na javno predstavitev strankine člane, Prijatelje in vse občane. Nabrežinski zeleni, ki se bodo na majskih volitvah predstavili s simbolom golobice, pa prirejajo danes opoldne svojevrstno tiskovno konferenco pred tržaškim sedežem družbe Finse-pol, ki je, kot znano, lastnik Sesljan-skega zaliva. Na srečanju z novinarji bodo med drugim predstavili dokument z naslovom »Rešimo Sesljanski zaliv in zaščitimo Kras: zakaj zelena lista v Devinu-Nabrežini«. Govorili bodo nosilec liste Andrea Wehrenfen-nig, deželni predsednik Zveze za okolje Lino Santoro ter nekateri predstavniki naravovarstvenih organizacij ter združenj, ki nasprotujejo načrtu za turistični razvoj Sesljanskega zaliva. Melonarsko gibanje pa se bombastično pripravlja na nabrežinske volitve predvsem z mastno plačanimi oglasi v krajevnem italijanskem dnevniku. Listi so v tej nacionalistični kampanji priskočili na pomoč župan Richetti in z njim sile petstrankarske koalicije, ki vodi Občino Trst in Pokrajino, z neverjetno resolucijo o samo italijanskih osebnih izkaznicah v okoliških občinah naše pokrajine. Namesto, da bi Listo osamili in ošibili, se nekateri podrejajo njenemu političnemu izsiljevanju ter ji nudijo konkretne argumente za šovinistično gonjo. S. T. Predstavitev Stranjeve knjige Narodna in študijska knjižnica v Trstu pripravlja predstavitev knjige Pavla Stranja »La comuni-ta sommersa - Gli Sloveni in Ita-lia dalla A alla Ž« za italijansko javnost. Predstavitev bo v četrtek ob 18. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice (Ul. S. Ničo-16 5), sodelovali pa bodo prof. Jože Pirjevec, dr. Guido Botteri in prof. Franco Panizon. Propadanje režimov realnega socializma vliva nova upanja tudi anarhistom. Izpod realsocialističnih ruševin vznikajo vsepovsod na prostranem Vzhodu tudi skupine in skupinice, ki se sklicujejo na tam nekoč dokaj uspešne anarhične voditelje, kot sta bila ruska misleca Mihail Bakunin in Peter Kropotkin. Marsikdo se pri tem z grenkim priokusom spominja Marxo-ve napovedi, po kateri naj bi komunizem v zadnji fazi prerasel v anarhizem, še številnejši pa so tisti, ki ugotavljajo, kako prav je imel Bakunin, ko je Marxa opozarjal, da s svojo mislijo in dejanjem pripravlja temelje ka-sarniško urejeni družbi. Da bi ugotovili, kaj je z anarhističnim gibanjem na Vzhodu in kakšne nove možnosti se mu odpirajo tam in drugod po svetu, so se v teh dneh anarhisti od vsepovsod zbrali v Trstu na štiridnevnem shodu pod naslovom »Vzhod: delavnica svobode«. Srečanje prireja tržaška anarhična skupina Ger-minal v sodelovanju z Italijansko anarhično federacijo. Pričel se je v soboto v gledališču Miela pri Domu pristaniških delavcev, potem pa se je reselil v manjše gledališče Scuola di abbri nad Trgom Hortis. Udeležuje se ga kakih 350 ljudi, med temi približno 100 iz vzhodnoevropskih držav. »Gre za zgodovinski dogodek,« nam je dejal prof' Claudio Venza, eden vodilnih članov Germinala, ki sicer poučuje sodobno zgodovino Španije na Univerzi v Trstu. »To tržaško srečanje lahko primerjamo samo s shodom iz leta 1907 v Amsterdamu. Dve svetovni vojni, predvsem pa prihod fašizma in nato etatističnega socializma na oblast so namreč preprečili, da bi se anarhisti lahko srečali v takšnem številu iz vse Evrope in iz drugih krajev sveta.« Dejansko so v Trst prišle bolj ali manj številne delegacije iz skorajda vseh vzhodno- in zahodnoevropskih držav, pa še iz ZDA in Kanade. V glavem gre za mlajše moške in ženske, ki so v skladu s klasičnim klišejem nekoliko zanemarjene zunanjosti, a vedno pripravljeni na diskusijo o nasilni korenini vsake oblike oblasti. Kot nam je potrdil prof. Massimo Varengo iz Milana, ki je član komisije za tisk Italijanske anarhične federacije, anarhisti odklanjajo vsako trdnejšo ali strožjo obliko organizacije, zaradi česar je težko ugotoviti, koliko jih pravzaprav je. O moči njihove prisotnosti lahko sklepamo le na osnovi razširjenosti njih občil in udeležbi na ni-hovih akcijah. V tem smislu je dokaj zanimiv npr. podatek, da v Moskvi izhaja anahistični časopis Obšina v 30 tisoč izvodih, ali pa npr., da je Radio Libertaire tretji najbolj poslušan svobodni radio v Parizu. Prof. Varengo nam je tudi povedal, katere so teme, ki jih današnji anarhisti najbolj obravnavajo. Glavni cilj njihovih prizadevanj ostaja prej ko slej ukinitev oblasti oziroma države v vseh svojih pojavnih oblikah, še zlasti pa vojske, policije in drugih organov represije. Ljudje bi se morali po njihovo prosto združevati na naravni in federalni osnovi. Organizacija dela bi morala sloneti na načelih samoupravljanja, kakor jih je razvil predvsem francoski mislec Proudhon v prejšnjem stoletju. To bi moralo odpraviti tudi nasilje v odnosu med človekom in naravo, sicer pa so anarhisti tudi proti Vsaki obliki religije ter nacionalizma in rasizma, češ da je vse to neločljivo povezano s strukturami oblasti, ki je vselej nasilna. Med organizatorji tržaškega shoda je tudi Zagrebčan Oliver Kurtovič. Povedal nam je, da je v Trst prišlo več kot deset anarhistov iz različnih krajev Jugoslavije. Anarhična oziroma svobodnjaška misel se je pri njih ohranila predvsem okrog filozofskih in socioloških inštitutov na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Pristavil je, da niso posebno organizirani, pa tudi da ne čutijo potrebe po tem. Anarhistični shod se bo zaključil danes z odprtim seminarjem na Univerzi, z manifestacijo na Borznem trgu ter z javno razpravo, ki se bo pričela ob 16. uri v gledališču Scuola dei Fabbri. Bogata koncertna sezona slovenskih glasbenih ustanov V Baziliki sv. Silvestra uspel večer samospevov Koncertna sezona, za katero skrbijo slovenske organizacije, je pestra, “°gata in za različne okuse. Različna je seveda tudi odmevnost dogodkov, Ceprav le ta ni vedno vezana na kvaliteto koncertov. i-n Glasbena matica iz Trsta je pred dnevi priredila v sodelovanju z odbo-°m za pripravo praznovanja 130-letnice H. VVolfa in s Cankarjevim domom v Ljubljani večer samospevov sopranistke Ane Pusar Jerič. Pri klavirju jo je spremljal Andrej Jarc. Koncert je bil v sugestivni Baziliki sv. Silvestra v Ffstu. Na sliki (foto M. Magajna) oba izvajalca med tržaškim koncertom. Mirko Guštin slavi 70. rojstni dan V krogu svojih dragih in hvaležnih krajanov slavi Mirko Guštin danes v Repnu svoj 70. rojstni dan. Kdo ne pozna v bližnji in širši okolici tega zavednega in marljivega družbenega delavca, ki je s svojo zagnanostjo in ustvarjalnostjo pustil neizbrisno sled v našem kulturnem življenju. Na svet je privekal kot 14. otrok velike kmečke družine iz Zgonika in že v rani mladosti kazal zanimanje za zborovsko petje. Še preden je moral obleči vojaško suknjo, je sodeloval pri cerkvenem zboru in osnoval vaški instrumentalni ansambel. Po razpadu Italije se je najprej povezal s piemontskim odporniškim gibanjem, kaj kmalu pa ga je zavest gnala v domači kraj, kjer je kot terenec sodeloval v narodno osvobodilnem boju. Po demobilizaciji se je v Kojskem izšolal kot pevovodja in pot ga je nato vodila v Koper, kjer je ustanovil in uspešno vodil moški pevski zbor. Zatem je kot pevovodja opravljal svoje mentorstvo pri pevskih zborih Prosek-Kontovel, Albert Sirk v Križu in Rdeči zvezdi v Saležu, dokler ni v Repnu, kamor se je po poroki preselil, ustanovil in privedel do zavidljive umetniške uveljavitve moški zbor, ki so ga poimenovali po glasbenem pedagogu Srečku Kumarju. V zadnjih letih je Mirkova neusahljiva žilica in sla po ustvarjalnosti prišla na dan v oblikovanju lesenih izdelkov in prav lani smo si lahko ogledali in občudovali njegove umetniške upodobitve na razstavi v Kraškem muzeju v Repnu. Medtem ko mu z dvignjenimi čašami kličemo še na mnoga leta, smo prepričani, da se Mirkova ustvarjalnost, ljubezen do naroda in njegove kulture, ni še potešila in da bo tudi v prihodnjih letih dal svoj dragoceni doprinos k obogatitvi naše kulturne dediščine. B. S. Amnestv International o kršenju človekovi pravic v Južni Koreji Boj za spoštovanje človekovih pravic seveda ne pozna meja. Tudi tržaška sekcija Amnesty International je zelo aktivna na tem področju in se v zadnjih časih ukvarja predvsem s položajem v Južni Koreji. Kljgb izjavam južnokorejskega predsednika Roh Tae-Wooja, ki je proglasil, da se je obdobje mučenja v imenu gospodarskega napredka in državne varnosti končalo, je v južnokorejskih zaporih namreč še vedno veliko jetnikov, ki so bili zaprti zaradi verbalnih in mnenjskih deliktov. Amnesty International, ki je v ta namen zbirala tudi podpise, zahteva od južnokorejskega predsednika, naj izvaja ustavo iz leta 1987 in zakone proti mučenju, naj uvede preiskavo o mučenju političnih jetnikov in naj obsodi odgovorne. Naposled pa vabi predsednika, naj končno izvede napovedane reforme, saj je v zaporih še premnogo ljudi, katerih edina krivda je, da so izrazili željo po združitvi Koreje in po stikih s Severno korejo. Tržaška sekcija Amnesty International se trenutno ukvarja s primeri petih oseb, ki so se na tak ali drugačen način zavzemale za združitev obeh Korej: 38-letnega založnika Ghang Ui-gyuna, 28-letnega uradnika Yu Shi-kyoona, 42-Ietnega založnika Im Sung-nama, 34-letnega založnika Kirn Yong-hanga in 32-letnega pisatelja Han Chung-moka. Pri Trebčah agenti prestregli dva avtomobila s 13 osebami Seznam poskusov pobegov se daljša: včeraj ustavili skupino Jugoslovanov i posten seznam poskusov bega preko v5J1iansko-jugoslovanske meje se ne-njS^ho daljša. Velikokrat skušajo preko prehodov v naši deželi bežati dr-ani oddaljenih držav, tokratni dogo-s, k pa se nanaša na precej številčno y,uPmo jugoslovanskih državljanov. zjutraj okoli 3. ure so namreč Ustiti karabinjerske postaje v Nabrežini tih V‘k dva osebna avtomobila, v kate-Ž6llJe. bilo 13 oseb, med katerimi dve gosjkUn štirje mladoletniki, vsi iz Ju- je n^uP*na je karabinjerjem izjavila, da bi ‘atrieravala v deželo Veneto, kjer naj a9enr Sli našli zaPoslitev. Vendar pa so bjjot Pri pregledu osebnih dokumentov ftij: 0vib’ da ustavljeni Jugoslovani ni-Ita;j,. ^treznega dovoljenja za bivanje v iniei kt°časno pa skupina pri sebi ni Zat zac*ostnib denarnih sredstev, li to 80 karabinjerji skupino pospremi-•a mejni prehod pri Fernetičih in jo izročili jugoslovanskim varnostnim organom. Tako se je zaključil eden izmed tolikih poskusov pobegov, ki so postali že skoraj vsakodnevni. Še največ poskusov prestrežejo na ozemlju Furlanije-Julijske krajine agenti karabinjerske postaje iz Nabrežine, ki nadzirajo območje v okolici mejnega prehoda pri Fernetičih. Poleg številnih pomembnih cestnih povezav je namreč tam tudi precej obsežno gozdno področje. V Trstu mednarodni posvet o arhivskem raziskovanju V začetku prihodnjega tedna bo v Trstu mednarodni simpozij o arhivskih virih in o demografskem raziskovanju, ki ga prireja več strokovnih ustanov pod pokroviteljstvom vsedržavne raziskovalnega odbora CNR. Srečanje, ki bo trajalo od ponedeljka, 23. aprila, do četrtka, 26. 4., bo uvedel Renato Grispo, ravnatelj državnega arhivskega nadzorništva, simpozij pa se bo prvenstveno ukvarjal s tipologijo zgodovinskih in arhivskih virov, z. oblikovanjem teh virov ter s problematiko migracije ter narodnih manjšin. V tem sklopu bodo tudi obravnavali nekatere specifične raziskave v zvezi s slovensko in z židovsko skupnostjo na Tržaškem. Ob padcu s stene samo lažje poškodbe za mladega plezalca Sreča v nesreči: tako bi lahko označili včerajšnje vežbanje mladega videmskega plezalca Ermanna Ouagliara, ki je padel s stene, vendar pa se je vse izteklo brez hujših posledic. Včeraj zgodaj popoldne se je namreč mladi alpinist, ki se je rodil leta 1965, v družbi s prijateljem in v spremstvu drugih oseb, poskušal v plezanju po steni, ki .je na zunanji strani naravne galerije na tržaški obmorski cesti. Iz še nepoznanih razlogov, pravijo, da verjetno zaradi nenadne slabosti, je Er-manno Ouagliaro okoli 14.15 dejansko padel s stene, vendar pa je na srečo pristal v grmičevju pod steno, kar ga je seveda rešilo, da ni zgrmel v prazno. Ob padcu se je plezalec ranil in udaril po vsem telesu, vendar pa se resneje ni poškodoval. Vsekakor pa so ga z rešil-cem odpeljali v tržaško Glavno bolnišnico. t V častitljivi starosti 87 let nas je za vedno zapustil naš predragi Karlo Ota Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Žalostno vest sporočajo hči Sonja in sin Edi z družinama ter ostali sorodniki. Boljunec, Reka, 17. aprila 1990 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Josipa Guština se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in se pridružili našemu žalovanju. Posebna zahvala g. Žerjalu in pevskemu zboru Tabor. SVOJCI Opčine, 17. aprila 1990 stran 6 □ tržaški dnevnik PRIMORSKI DNEVNIK — torek, 17. aprila 1990 PRIMORSKI DNEVNIK — torek, 17. aprila 1990 goriški dnevnik □ stran razstave razne prireditve včeraj - danes mali oglasi prispevki V TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA. V umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo jutri, 18. t. m., ob 18. uri odprla svojo razstavo slikarka MARIUC-CIA POMIATO, Razstava bo trajala do 28. aprila po običajnem urniku. V muzeju Sartorio (Largo Papa Gio-vanni XXIII 1) je na ogled razstava slikarja UMBERTA TIRELLIJA. V pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ. Na Gradu sv. Justa - Bastione iiorito - je na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni. Na sedežu CPA - Centro piccola arte -Ul. Bernini 4, razstavljata do 24. t. m. naivca GIULIANA BALBI in CLAUDIO CLARI. koncerti SKD Tabor - Openski glasbeni večeri - V torek, 24. t, m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah koncert za glas in klavir, na katerem nastopata pianistka MARIACONCETTA SOUADRITO in sopranistka ELSA NEGRO. Na sporedu lirike skladateljev Tostija, Respighija, Pizzettija, Beria in Merkuja. Vabjeni! kino ARISTON - 18.00, 22.15 La guerra del Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner. EXCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □ EXCELSIOR AZZURRA - 19.30, 21.45 II mio piede sinistro, i. David Day Le-wis, Brenda Fricker. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Oltre ogni rischio. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd. NAZIONALE III - 16.00, 22.15 Asterix e la grande guerra, ris. NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore. GRATTACIELO - 17.00, 22.15 Senti chi parla, i. John Travolta. MIGNON - 16.00, 22.00 Le avventure di Bianca e Bernie, ris., prod. Walt Dis-ney. EDEN - 15.30, 22.00 Belle, giovani e per-verse, porn., □ CT CAPITOL - 16.00, 22.00 Harlem nights. LUMIERE - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen. ALCIONE - 17.00, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar. RADIO - 15.30, 21.30 Una calda femmina da letto, porn., □ □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov iz Podlonjerja prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo ciklus predavanj o "Zajče-reji in zdravljenju zajčjih bolezni". Predavanja bosta jutri, 18. t. m., in v četrtek, 19. t. m., v prostorih Ljudskega doma v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24. Začetek ob 20. uri. Predavali bodo izvedenci zadruge zajčerejcev in kokošerejcev dežele Fur-lanije-Julijske krajine. Sklad Mitja Čuk vabi v sodelovanju s ŠD Mladina na večer diapozitivov PERU - DEŽELA NASPROTIJ v Domu A. Sirka, v petek, 20. t. m., ob 20. uri. Zvonko Vidau bo prikazoval vtise s svojega potovanja. Sklad Mitja Čuk in Slovensko planinsko društvo Trst vabita vse ljubitelje zanimivosti iz daljnih dežel na predavanje Zvonka Vidaua PERU - DEŽELA NASPROTIJ. Zvonko Vidau bo prikazal svoje diapozitive s potovanja v Peruju v četrtek, 26. t. m., ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Ul. Petronio. gledališča VERDI Simfonična sezona 1989/90 V petek, 20. t. m., ob 20. uri (red A) premiera Verdijeve opere LUISA MILLER. Režija Franco Giraldi, dirigent Pi-ergiorgio Morandi, zbor bo vodila Ine Meisters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Banaudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta. V četrtek, 19. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi predstavil Verdijevo opero LUISA MILLER glasbeni kritik Angelo Folletto. ROSSETTI Nocoj ob 20.30 bo gledališka skupina Giulio Cesare predstavila BLACK CO-MEDY Petra Shafferja v režiji Alda Ter-lizzija. Predstava je izven abonmaja. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. V torek, 24. t. m., ob 21. uri je na sporedu koncert LUCA CARBONIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Gledališče MIELA REINA Nocoj ob 21. uri se bo predstavila gledališka skupina Laboratorio teatro Setti-mo s premiero VEGLIE. Nastopata Lelia Serra in Gyula Molnar. Ponovitev bo v četrtek, 19. t. m„ ob 21. uri. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Gostuje danes, 17. t. m., ob 10. in 16. uh v KOPRU s predstavo RAZBOJNIKI IZ KARDEMOMME. Danes praznuje 70. rojstni dan MIRKO GUŠTIN Še mnogo zdravih in ustvarjalnih dni mu iz srca želijo vsi njegovi. Danes, TOREK, 17. 'aprila 1990 RUDOLF Sonce vzide ob 6.16 in zatone ob 19.53 - Dolžina dneva 13.37 - Luna vzide ob 2.17 in zatone ob 10.44. Jutri, SREDA, 18. aprila 1990 POLON PLIMOVANJE DANES: ob 7.38 najnižja -33 cm, ob 13.09 najvišja 6 cm, ob 17.03 najnižja 6 cm, ob 24.00 najvišja 21 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 14 stopinj, zračni tlak 1013,6 mb narašča, veter 20 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 46 km na uro, vlaga 51-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 11,5 stopinje. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od torka, 17., do sobote, 21. aprila 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo j Osoppo 1, Ul. Zorutti 19, Lungomare Ve-nezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Largo Osoppo 1 (Greta), Ul. Zorutti 19, Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. šolske vesti Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: v petek, 20. t. m., na sedežu zavoda, Vrdelska cesta 13/2, ob 17. uri: 3.a, 3.b, 4.c in 5.c ter ob 18.30: 4.a, 5.a, 4.b, 5.b in 3.c. razna obvestila Ob 45. obletnici osvoboditve pokrajinski VZPI-ANPI prireja v nedeljo, 22. t. m., ob 13. uri TRADICIONALNO DRUŽABNO KOSILO v restavraciji hotela Maestoso v Lipici. Vpisovanja in prednaročila se sprejemajo še jutri, 18. t. m., pri sekcijah VZPI-ANPI in na pokrajinskem sedežu v Ul. Crispi 3, tel. 730306. OSMICO ima odprto Alojz Milič v Rep- ' nu. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Ettore Moro na Pal-kišču 28. Toči domače vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Mario Gruden iz Nabrežine. Toči malvazijo in refošk. OSMICO je odprl Frandolič v Slivnem. Toči črno in belo vino. ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, sprejema pismene prošnje za zaposlitev ženskega osebja za oskrbovanje in nego svojih varovancev na domu. FOTO EGON - Ul. Oriani 2 (Barriera) -vabi na ogled fotografij s križarjenja TPPZ. PRODAM domač teran. Tel. na št. (003867) 65693. PRODAM tovornjak fiat 650/N, edini lastnik. Tel. 225548. PRODAM fiat ritmo 105 TC, letnik '82, v izredno dobrem stanju. Tel. (0481) 882285 po 14. uri. PRODAM audi 80 dizel, letnik '81, po ugodni ceni. Informacije na tel. št. » (0432) 861060 po 20. uri. PRODAM motor cagiva aletta rosa 125, prevoženih 9.866 km, v odličnem stanju. Plačana taksa in zavarovanje do konca leta. Tel. na št. (0481) 78153 v večernih urah. PRODAM volkswagen kombi 1.600 za prevoz oseb in msterisls po zelo ucjod-ni ceni. Tel. (0481) 882179 od 14.30 do 15.30 ali v večernih urah. PEKARNA in slaščičarna iz. Nabrežine nujno išče delavca. Tel. na št. 200231. ZAVAROVALNA agencija v Trstu zaposli mlajšo uradniško moč. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Zavarovalnica". PODJETJE import/export išče fanta z višješolsko izobrazbo. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "IEM". IŠČEM knjigo Zgodovina 3 za 5. razred znanstvenega liceja, avtorica Marjana Gross. Tel. 231074. KUPIMO trisobno stanovanje, po možnosti v predmestju. Tel. 415318 - Arma-ni. izleti Podružnica SPDT Zlata Krona - Mač-kolje vabi planince in prijatelje na pohod HRASTOVLJE-PODPEČ-KOJNIK. Izlet bo 25. t. m. Odhod z osebnimi avtomobili ob 8. uri izpred gostilne Tul preko mejnega prehoda Osp. Društvo naravoslovcev in tehnikov Tone Penko prireja v sredo, 25. t. m., strokovno vodeno ekskurzijo v Idrijo z ogledom rudnika živega srebra. Odhod ob 8.15 izpred sodne palače v Trstu, oziroma ob 8.30 izpred spomenika padlim v NOB na Opčinah. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vabljeni! Namesto cvetja na grob Ernesta Pisa-nija darujeta Anica in Rado Polduzzi 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pok. ženo Stano daruje mož Stano Malalan 40.000 lir za Unicef. V spomin na Milana Miliča daruje Mario Briščik 20.000 lir za FC Primorje. Nosilci krste Milana Miliča darujejo 100.000 lir za FC Primorje. V spomin na .dragega Silvija Rebule darujeta Jožica in Rajko Zajec 50.000 luža Godbeno društvo Nabrežina. Za postavitev plošče prvemu predsed-■ niku OF tov. Josipu Tenceju iz Križa so darovali: Alma in Mario Guštin 20.000 lir, Zofica in Luciano Sedmak 10.000 lir, Eda in Albino Sedmak 10.000 lir, Kiti in Gigi Švab 10.000 lir, N. N. iz Križa 30.000 lir, Mira in Nelo Zuliani 25.000 lir ter Ljuba in Gigi Pertot (Nabrežina) 10.000 lir. Slovenski kulturni klub_ daruje 28.000 lir za odkup Sklada Mitja Čuk. Mirella in Peter Merku darujeta 100.000 lir za nakup klavirja Glasbeni šoli v Špetru. V spomin na pok. Guida Grilanca darujejo Lidija, Marjetica in Vilma 100.000 lir za pevski zbor V. Mirk, 100.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel, 100.000 lir za proseško cerkev sv. Martina in 100.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Danico Verginello daruje Danilo Gustinčič 35.000 lir za MPZ Vesna. V spomin na Jožeta Guština daruje SKEUTabor ' UDI 0pčine 30 000 lir za Družini Mačko in Jerjan darujeta 100.000 lir za Skupnost družina Opčine. Namesto velikonočnih voščil sorodnikom in znancem daruje Vesna Zahar -Tul 50 000 lir za nakup klavirja Glasbeni šoli v Špetru. V spomin na drage pok. nonote, strice in teto daruje vnukinja oz. nečakinja Klara 15.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na 81. rojstni dan pok. Guer-rina Husuja daruje družina 100.000 lir za ŠD Primorje. V spomin na mamo Natalijo darujeta Marija in Lucija Holstein 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob gospe Vide Pertot daruje Jelka Cvelbar 20.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. Ob 10. obletnici smrti moža in očeta Andreja Ražma in v spomin na Andreja in Karla Ražma darujejo svojci 20.000 lir za KD Lipa, 15.000 lir za TPPZ P. Toma-žič in 15.000 lir za Bazovski dom. Ob praznovanju 8. marca darujejo žene iz Boršta in Zabrežca 70.000 lir za Sklad Mitja Čuk, 40.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Borštu in 40.000 lir za PD Slovenec. V počastitev spomina Angele Škerla-vaj vd. Sferzi daruje Minka Pahor 30.000 lir za MPZ Tabor - Opčine. ;po- .000 ' na- : .000 Posvetovanje v pokrajinskem muzeju na Gradu Izmenjava Izkušenj o varstvu fotografske dokumentacije Valorizacija in zaščita zgodovin-skofotografske dediščine je bil naslov posveta, ki so ga v prostorih pokrajinskega muzeja na grajskem griču priredili konec prejšnjega tedna. Prireditelj sta bila Pokrajina z odbor-ništvom za kulturne dobrine ter Pokrajinski muzej, organizator pa skupina EIKON iz Gorice. Na posvet, ki se ga je žal udeležilo le malo strokovnjakov, so prišli poročevalci iz Goriške, Furlanije, Benetk, Firenc in Ljubljane. Glavnina poročil je bila o sedanjem položaju v Italiji, govornik iz Ljubljane je povedal marsikaj zanimivega o zgodovini slovenske fotografije. Profesor halo Zannier, docent zgodovine na beneškem univerzitetnem inštitutu za arhitekturo, je povedal, kaj se na področju preučevanja in ohranjanja fotografije dogaja v Italiji- Bil je zelo skeptičen, kritiziral je nezanimanje državnih in kulturnih oblasti za ovrednotenje fotografije, ko njegovem mnenju ni razlik med današnjim stanjem in tistim na začetku stoletja. Cisto drugače je v nekaterih drugih evropskih državah, kjer so staro fotografijo zelo ovrednotili. Le po zaslugi posameznikov v nekaterih muzejih in knjižnicah je oila fotografija pravilno ovrednotena. Napaka je tudi v tem, da se na razstavah skrbi preveč za spektaku-mrnost. Mladi raziskovalki Monica Maffio-n in Emanuela Sesti sta povedali, kako za fotografijo skrbi zasebni mu-rej Alinari v Firencah. Največja ita-njanska fotografska hiša je na voljo dala svoj arhiv, v njem so v zadnjem času zbrali tudi veliko drugih fotografskih arhivov. Veliko je urejenega na ogled, veliko pa morajo še uredbi. Tu imajo tudi arhiv znane tržaška fotografske družine Wulz, pred kratkim so oni poskrbeli za razstavo v Trstu. Cristina Donazzolo Cristante in Marco Puppini sta orisala stanje fotografskih arhivov v Vidmu in Tol-rneču, Gianpaolo Cuscuna pa je gostil o fototeki Javnega večnamen-skega kulturnega centra v Ronkah, kjer so zbrali že veliko slik, med temi tudi take z doberdobskega območja. Škoda, da nismo lahko izvedeli kaj več o arhivu slik v Goriškem muzeju v Kromberku, kar bi lahko razbrali iz napovedanega programa. O slovenski fotografiji je govoril mag. Mirko Kambič iz Ljubljane, go-riškim Slovencem znan tudi kot planinski predavatelj. Kambič je nazorno povedal, kako se je pričela fotografija razvijati na Slovenskem in je pravilno v to dogajanje vključil fotografe v vseh takratnih slovenskih pokrajinah, torej tudi tistih, ki so danes izven meja Republike Slovenije. Tudi zaradi tega, ker je govoril v Gorici, je Kambič v svoje poročilo vključil fotografe, ki so delovali v Gorici (Jerkič), na Krasu in na Vipavskem (Stepančič, Klemenčič, Repič) ter v Trstu. Kambič je povedal kaj so na Slovenskem naredili lani, ob 150-letnici fotofrafi-je, kaj nameravajo narediti še v tem letu in sicer na jesen. Povedal je tudi kako v nekaterih muzejih skrbijo za ohranjanje starih slik, drugod pa so te skladiščene, ker ni denarja, da bi jih uredili. Uvodoma smo že povedali, da je bilo na posvetu le malo ljudi. Res je bila tema zelo strokovna, lahko bi rekli ozka, saj je zanimala le majhen krog ljudi. Res pa je, da bi lahko tudi s takega posveta marsikaj koristnega odnesli vsi tisti, ki se v občinskih upravah ukvarjajo s kulturo, marsikateri knjižničar, in konec koncev tudi vsi tisti, ki so v fotografskem svetu nekaj več kot nedeljski ama-teriL MARKO VVALTRITSCH Jutri zvečer v Katoliškem domu Tenorist Dušan Kobal bo izvajal operne arije Slovensko katoliško društvo Mirko Filej prireja jutri ob 20.30 v Katoliškem domu koncert opernih arij in samospevov. Občinstvu se bo predstavil tenorist Dušan Kobal po rodu iz Idrije, ki že več časa živi v Gorici, pri klavirju pa ga bo spremljala Valentina Pavio iz štandreža. Kobal se je glasbi približal na glasbeni šoli v Idriji, študij pa nadaljeval na Zavodu za glasbeno in baletno izobraževanje v Ljubljani ter na Akademiji za glasbo, kjer je diplomiral na oddelku za solopetje. Izpopolnjeval se je pri dunajskem tenoristu A. Burg-stallerju ter našem tenoristu Rudolfu Franclu. Posveča se koncertni dejavnosti in pedagoškemu delu. V letošnji sezoni je začel poučevati solopetje na glasbeni šoli Emil Komel v Gorici. Komaj 20-letna Valentina Pavio je začela z učenjem klavirja v župnijski glasbeni šoli v Štandreža, nadaljuje Dva zanimiva kulturna večera v Sovodnjah Gostovanje amaterskega odra iz Bilj V Sovodnjah je tamkajšnje kulturno društvo priredilo v prejšnjih dneh dve zanimivi prireditvi. Najprej so ob koncu prejšnjega tedna gostovali jecita-torji kulturnega društva Oton Župančič iz Štandreža, ki so predstavili odlični recital poezije raznih klasičnih in sodobnih slovenskih avtorjev »Najbolj smo srečni, ko sin mirno spi«. Tako kot že ob krstni uprizoritvi v Štandre-žu je recital tudi v Sovodnjah bil deležen toplega sprejema občinstva. V nedeljo popoldne pa so v sovo-denjskem Kulturnem domu nastopili člani dramske skupine kulturnega društva Zarja svobode iz Bilj. Uprizorili so Nušičevo komedijo v treh dejanjih Žalujoči ostali. Postavitev je režiral Emil Aberšek, ki neutrudno vodi razne amaterske skupine ne obeh straneh meje in je že večkrat sodeloval tudi s sovodenjskim kulturnim društvom. Na sliki (foto Marinčič): odrski prizor iz Nušičeve komedije Žalujoči ostali v izvedbi dramske skupine Zarja svobode iz Bilj. pa ga s prof. Heleno Plesničar v centru za glasbeno vzgojo Emil Komel. V programu jutrišnjega koncerta so skladbe obdobja od baroka do romantike. Kobal bo v prvem delu zapel arije in druge speve Stradelle, Bacha, Hdndla, Scarlattija, Pergolesija, Mozarta, Donizzettija in Schumanna, v drugem delu pa Brahmsa, Dvoržaka, Rahmaninova in Lebarja. Lepa uvrstitev gojenk G\I v Novi Gorici V Novi Gorici je bilo prejšnji teden tekmovanje gojencev glasbenih šol. Udeležili so se ga učenci klavirja. Tekmovanja se je udeležilo nad štirideset tekmovalcev, med njimi sta bili tudi gojenki šole Glasbene matice iz Gorice, oziroma Sovodenj, ki sta se zelo lepo uvrstili. Gojenci so tekmovali v treh kategorijah. Največ prijavljenih je bilo za prvo in drugo kategorijo. V drugi kategoriji sta nastopili Majda Klemše in Annalara Colautti, ki obiskujeta šolo Glasbene matice v Gorici. Majda Klemše (iz razreda prof. Katerine Tabaj) je zbrala 88 točk in dosegla 2. mesto v tej kategoriji. Annalara Colautti se je uvrstila na 11. mesto z 71 točkami. Vsekakor gre za lep uspeh dveh mladih gojenk, ki je obenem lepo priznanje Glasbeni matici in dokaz za kakovost glasbenega pouka, ki se tu odvija. Ob tem bi bralce radi opozorili na priznanje, ki so ga gojenci Glasbene matice dosegli prejšnji mesec na republiškem tekmovanju za trobila. Tekmovanje se je odvijalo v Velenju in Ljubljani. O dogodku smo dokaj obširno poročali 24. marca. razstave V Kulturnem domu je do 20. t. m. odprta razstava krajin in portretov Fanči Gostiše. Urnik ogleda: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30. Četudi nima nobenega simptoma, je neka oseba seropozitivna takrat, kadar iz opravljenega testa izhaja, da je njen organizem razvil protitelesa proti virusu aidsa. Ta protitelesa, ki so koristna za diagnozo, pa žal nimajo nobene zaščitne vrednosti. Seropozitivna oseba lahko živi normalno življenje v družbi. Po drugi strani pa mora seropozitiven izkazovati svojo solidarnost do drugih, začenši s partnerjem, in sicer tako, da prepreči prenos okužbe. Aids se ne prenaša, če osebe delijo delovno okolje, če skupaj jedo, pijejo iz istega kozarca ali uporabljajo isti jedilni pribor; ne prenaša se niti, če se poslužujejo istih higienskih prostorov. Emarginiran-lo seropozitivne osebe ni samo zoprna in nepotrebno krivica, ampak je tudi nevarno, saj jo lahko povede k molku in k negaciji lastnega položaja. ^ oiidarnost ni samo dolžnost, pogosto je tudi ve- ČE GA POZNAŠ, TE NE BO UMORIL. DRŽAVNA KOMISIJA ZA BOJ PROTI AIDSU - COMMISSIONE NAZIONALE PER LA LOTTA CONTRO LAIDS Ministrstvo zdravstvo Ministero della Sunita Vreme je nekoliko motilo praznovanje velike noči Nedeljsko praznovanje doma Včeraj pa izleti v naravo S koncertom štirih zbprov in solistov Počastitev skladateljice Cecilie Seghizzijeve Največkrat se ob navajanju starih izrekov in modrosti nasmehnemo, češ, kaj pa danes sploh drži. Pa je bilo vreme ob praznikih tako, kakor pravi ljudska modrost: ob božiču na soncu, ob veliki noči za pečjo. Za letos je kar držalo: znatna ohladitev v tednu pred veliko nočjo, ki je prinesla tudi slano, v nedeljo dež, včeraj dopoldne pa oblačno in razmeroma hladno. V višjih legah je zapadlo celo nekaj novega snega, v veselje smučarjem in tolažbo turističnim delavcem. Kako smo na Goriškem preživeli velikonočne praznike? Predvsem velja zabeležiti spodbudno ugotovitev, da je konec tedna in zlasti še nedelja minila brez hujših prometnih nesreč. Tak je obračun tudi za včeraj, do poznih popoldanskih, oziroma večernih ur. Brez hujših prometnih nesreč je potekal promet tudi na sosednjem novogoriškem območju. Ob koncu tedna so se v številnih cerkvah zvrstili verski obredi. V stolni cerkvi v Gorici jih je vodil nadškof Bom-marco. Včerajšnji dan je bil, kljub muhastemu vremenu, ki ni obetalo nič dobrega, nekako v znamenju izletov v naravo, pa tudi v znamenju tradicionalnih družabnosti. Tako so v Doberdobu popoldne pripravili Praznik mladosti z bogatim sporedom, na Krminski gori je bilo srečanje alpincev, prijetno s koristnim pa so združili člani Odbora, ki si prizadeva za zaprtje vojaškega poligona nad Selcami. V bližini tega objekta so pripravili piknik. Večje ali manjše družbe so zasedle tudi bregove ob Soči, dovolj številni pa so bili tisti, ki so praznik obeležili s solidnim kosilom v gostilni. Precej Goričanov se je ob praznikih seveda odločilo za nekajdnevni izlet v tujino. Veliko jih je izbralo za cilj Budimpešto in Prago, pa tudi Dunaj. Na slikah (foto Marinčič) prizor s Praznika pomladi (zgoraj) in mirovniki na pikniku (spodaj) pri strelišču. Goriška občinska uprava in pevsko združenje Cesare Augusto Seghizzi prirejata v četrtek ob 20.45 v deželnem avditoriju koncert v počastitev goriške skladateljice Cecilie Seghizzi, hčerke Cesareja Augusta, po katerem je poimenovan vsakoletni mednarodni zborovski natečaj v Gorici. Cecilia Seghizzi je od očeta podedovala ljubezen do glasbe in še posebej zborovskega petja. Z učenjem glasbe je začela v goriški glasbeni šoli, nato pa je diplomirala iz violine in zborovskega petja na konservatoriju v Milanu, iz kompozicije pa na konservatoriju v Trstu. Velike zasluge ima tudi na pedagoškem področju, saj je na goriški glasbeni šoli vzgajala več generacij gojencev, ki danes delujejo kot pedagogi in koncertisti. Poleg tega je njeno ime povezano tudi s polifonskim zborom, ki ga je ustanovila in vodila v petdesetih letih ter z njim dosegla številna priznanja in nagrade na raznih vsedržavnih natečajih. Četrtkov koncert sodi v okvir prireditev ob 70-letnici pevskega združenja Seghizzi, z njim pa želijo predvsem počastiti glasbenico in umetnico (Seghizzijeva je namreč tudi slikarka), ki je veliko prispevala za obogatitev kulture na Goriškem. Na večeru bodo izvajali polifonske skladbe Cecilie Seghizzi Campolieti mladinski pevski zbor glasbene šole iz Rude pod vodstvom Gianne Visin-tin, zbor Vox Julia iz Ronk, ki ga vodi Sonia Magris Sirsen, zbor Lorenza Pe-losi iz Fiumicella pod vodstvom Hala Montiglia in goriški zbor Seghizzi pod vodstvom Giancarla Binija. Pianist Silvio Sirsen bo nato predstavil deset kratkih klavirskih skladb, mezzosopranistka Manuela Marussi, pianistka Laura De Simone in flavtist Giorgio Samar pa bodo z nekaj lirika- Združenje pokrajin (UPI) o varstvu ostarelih oseb Socialno skrbstvo in urbanistika sta bili osrednji vprašanji o katerih je tekla beseda na zadnjem zasedanju deželne sekcije Združenja italijanskih provinc. Seja je bila v Vidmu pod predsedstvom Gianfranca Criscija. Zamude v izvajanju deželnega zakona o reorganizaciji socialnega skrbstva so že lep čas predmet razprav in polemik v različnih okoljih. Kakšno stališče je do tega vprašanja sprejelo združenje UPI? Predvsem velja opozoriti na dve pobudi, ki ju bodo skušali uresničiti v zelo kratkem času: tako bo združenje UPI, skupaj z deželno sekcijo združenja italijanskih občin (ANCI) poslalo vsem krajevnim ustanovam pismo s priporočilom, naj čimprej začnejo iz- vajati reorganizacijo, tako, kakor je predvidena v deželnem zakonu. Druga pobuda se nanaša na nastop do Dežele. Čimprej naj bi prišlo do srečanja z odbornikoma za socialno skrbstvo in za krajevne ustanove, kjer naj bi skušali poiskati ustrezne odgovore na objektivne težave, ki ovirajo začetek izvajanja reforme. Gre v prvi vrsti za zelo občutno pomanjkanje osebja in materialnih sredstev in za težave (birokratskega značaja), ki se pojavljajo ob najemanju pogodbeno zaposlenega osebja. Na zborovanju združenja UPI so razpravljali tudi o problematiki, ki jo načenja novi deželni zakon, ki se pripravlja s področja urbanistike. Konzorcij Confidi je lani izdal 14 milijard jamstev Jamstveni konzorcij (Confidi) za obrtnike — gre za ustanovo, ki deluje v pokrajinskem merilu in ki šteje danes okrog 1200 članov, je v lanskem letu izdal za okrog 16 milijard lir jamstev svojim članom. Porast v primerjavi z letom poprej znaša skoraj 25 odstotkov. V celotnem poslovanju doslej je konzorcij izdal za nad 74 milijard lir jamstev. Tako izhaja iz poročila predsednika ustanove, Piccottija, na nedavni skupščini, kjer so med drugim ocenili stanje obrtništva v deželni in pokrajinski stvarnosti. Gre za dejavnost, ki je zelo razvejana in ki poleg pozitivnih pokazateljev, nudi tudi dokaj neugodno sliko, zlasti kar zadeva avtoprevozništvo. Občnega zbora Confidi se je udeležil tudi predsednik Trgovinske zbornice dr. Enzo Bevilacgua, ki je prikazal prizadevanja zbornice na področju pospeševanja gospodarskih dejavnosti in odpravljanja težav, zlasti kar zadeva avtoprevozništvo. Na občnem zboru je bil govor tudi o predlogu, da bi ustanovo Confidi organizirali na deželni ravni, vendar predlog ni prodrl. Menda so člani bojijo, da bi taka oblika organiziranja imela več negativnih, kakor pozitivnih učinkov. Te dni so se na skupščini zbrali tudi člani sorodne ustanove, ki nudi finančna jamstva trgovcem. Razstava ptic iz lesa Giorgia Burgnicha V prostorih socialnega večnamenskega centra v Ul. Bai-amonti si je moč ogledati zanimivo razstavo ptičev, ki jih je iz lesa umetniško izdelal Goričan Giorgio Burgnich. Razstava spada v ciklus prireditev, ki so sad animatork večnamenskega središča m ki želijo prikazati obiskovalcem pomembnost varstva okolja. Na razstavi, ki bo odprta do vključno 30. aprila, izstopajo posrečene žolne, liščki, sove, ščinkovci in še mnogi drugi ptiči, ki jih je umetnik znal z lesom in barvili učinkovito izoblikovati m pobarvati. Burgnich se ukvarja z omenjenim konjičkom že vrsto let, vse stvaritve pa so posvečene njegovemu očetu, strastnemu gojitelju ptic. Razstavni prostori so odprti vsak torek, četrtek m soboto od 16.30 do 19. ure. Na sliki (foto Čubej): primerek ptice, ki je razstavljena v prostorih večnamenskega centra. Pismo uredništvu Nasilno početje Z motorjem je trčil v hišni zid Pridržana prognoza za mladega motorista Prejeli smo sledeče pismo s prošnjo za objavo: »Sem lovec, ki se ukvarja s selektivnim lovom - to se pravi, da streljam le na živali, ki so nezadostno razvite ali imajo prirojeno napako. Tudi v letošnji sezoni so me "obiskali" predstavniki zelenih, ki so proti lovu. Kakor že nekaterim prijateljem, ki se ukvarjajo s selektivnim lovom, so mi obiskovalci popolnoma uničili opazovalno hišico. Požugali so drevesa, na katerih je slonela. Dejanje kot tako me ni zagrenilo, vendar je žalostna ugotovitev, da skušajo ti ljudje zadostiti svojim frustracijam z dejanji, ki ne sodijo v omikano življenje in da se skušajo taka dejanja opravičevati. Probleme moderne družbe ne bomo odpravili z zakonom džungle, to se pravi s kratenjem svobode drugih. Menim, da tak način reševanja ne more obveljati, vsaj dokler ne bo prevladal zakon nasilja "razbij in uniči" in se bomo vrnili v jame, kjer bomo odnose reševali s kiji.« Livio Villat Vrsta prometnih nesreč Ranjen 5-letni otrok Velika noč je na Goriškem v glavnem minila brez težjih prometnih nesreč. Ob povečanem prometu in spolzkih cestah je bilo-zlasti v popoldanskih urah precej trčenj, ki pa so v veliki večini primerov povzročila le gmotno škodo na vozilih. Po zdravniško pomoč sta se v splošno bolnišnico v Gorici zatekli le dve osebi. 26-letni Giancarlo Maraž iz Ul. Ponte del Torrione 4/1 je v nedeljo popoldne okrog 17. ure v trčenju dobil udarec v tilnik z lažjimi poškodbami vratnih vretenc. Zdravil se bo deset dni. Približno ob istem času se je v trčenju v Ul. Aguileia ponesrečila tudi 27-letna Liliana Serna Giotto iz Gorice, Ul. Rocca 10. V splošni bolnišnici so tudi njej ugotovili poškodbe na tilniku in vratu ter izrekli prognozo okrevanja v 15 dneh. V soboto je bila v prometni nesreči v Ronkah ranjena 5-letna Eleonora Nussli, ki je na zdravljenju v bolnišnici na Katinari. Dekletce je zadobilo hude poškodbe na glavi. Oplazil jo je namreč avtomobil. Vozniku je uspelo ogniti se direktnemu trčenju, vendar je stransko ogledalo kljub temu zadelo dekletce v glavo. Zdravstveno stanje ponesrečenke je nespremenjeno. Včeraj okrog 18. ure sta mladeniča v Stražicah z motorjem trčila v zid. Najhuje se je ponesrečil voznik, 19-letni Marco Soprani iz Ulice Tor-riani 39. Mladenič ni nosil čelade, prav zato so mu zdravniki ugotovili močan pretres možganov in so ga sprejeli na nevrološki oddelek goriške splošne bolnišnice s pridržano prognozo. Njegov sopotnik, 18-Ietni Davide Olmi iz Ulice Colonia 30, se bo zaradi zloma noge zdravil na ortopedskem oddelku mesec dni. razna obvestila Slovensko planinsko društvo vabi 19. t. m. ob 20.30 na društveni večer s predvajanjem diapozitivov in pogovorom. Prireditev bo v predavalnici knjižnice v Križni ulici (Ul. della Croce) 3. Dijaški dom in Odbor za vzgojo in izobraževanje pri SKGZ priredita v poletnih mesecih vrsto aktivnosti za mladino: slovensko poletno središče od 24. junija do 7. julija v Gorici, letovanje ob morju v Poreču od 14. do 23. julija, tečaj računalništva od 9. do 13. julija v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan. Vpis in pojasnila v Dijaškem domu, Ul. Montesanto 84, ob delavnikih med 11. in 15. uro, tel. 533495. V pripravi je knjiga o zgodovini Štandreža. KD Oton Zupančič vabi zlasti starejše vaščane, ki hranijo stare listine, fotografije, zapiske o nekdanjih dogodkih v Štandrežu ali ki bi o istih vedeli marsikaj povedati, naj pridejo v petek, 20. t. m., ob 20. uri v Dom A. Budala v Štandrežu. KD Jezero priredi v četrtek, 19.-1. m., ob 20.30 predavanje Hilde Schaschl iz "Vrtičkarske univerze" v Ljubljani. Predavateljica bo ob 17. uri opravila ogled vrtov, ki jih domačini obdelujejo po kriterijih biološkega kmetijstva. mi in triom predstavili izbor komornih skladb Cecilie Seghizzi. Lirike so še posebej zanimive saj gre za uglasbitev verzov pesnikov kot so Umberto Saba, Biagio Marin, Rocco Rocco, Silvio Domini, Vittorio Furlani, Lamberto Maffei in Novella Cantarutti. Poleg tega bodo izvedli tri lirike "hayku", kratke skladbe na verze japonskih pesnikov. Koncert bo sklenil zbor iz Fiumicella z izvedbo misse brevis v furlanščini. Obogatitev fototeke Fototeka Javnega večnamenskega kulturnega središča v Ronkah je pred kratkim pridobila pomembno zbirko: inž. Omero Cividini je fototeki podaril obsežen album 177 posnetkov iz prve svetovne vojne. Gre za letalske in druge posnetke, delo fotografa Giovanni-ja Cividinija, ki je deloval na vojaškem letališču Comina pri Pordenonu. Poleg Cividinijevih slik je v obsežnem albumu tudi precej posnetkov, ki so jih napravili razni oficirji in druge osebnosti, ki so pogostoma obiskovali letalsko bazo. Gre vsekakor za pomembno obogatitev fotografskega fonda, kar bodo z zanimanjem sprejeli predvsem zbiratelji starih fotografij in zgodovinarji. __________prispevki________________ Vida Cotič iz Ronk je darovala 50 tisoč lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Vrhu, 50 tisoč za Društvo prostovoljnih krvodajalcev v Sovodnjah in 50 tisoč za kulturno-športno središče Danica na Vrhu. Ladka Devetak iz Ronk je darovala ob obletnici smrti mame Kristine 50 tisoč lir za kulturno-športno središče Danica na Vrhu. Družina Nanut-Petrovči.č je darovala 100 tisoč lir za vzdrževanje partizanskega spomenika v Štandrežu. razne prireditve Narodna in študijska knjižnica ter Ljudska knjižnica Damir Feigel vabita v petek, 20. t. m., ob 17. uri na OTROŠKO URICO v prostorih knjižnice v Križni ulici 3 (Ul. della Croce), kjer bo Sten Vilar predstavil animacijo slikanice. kino Gorica CORSO 17.30-22.00 »Always - per sem-pre«. VERDI 18.00-22.00 »Harry ti presento Sally...« VITTORIA 15.30-22.00 »Le avventure di Blanca e Bernie«. Risanka. rr> v • v Trzic COMUNALE Danes zaprto. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Lei, il diavolo«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 20.00 »Izganjalci duhov - 2. del «. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Društvo umrlih pesnikov«. DESKLE 19.30 »Ne kliči hudiča«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini — Verdijev Korzo 47 — tel. 531879 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla Salute — Ul. Callisto Cosulich 117 —tel. 711315. __________pogrebi____________ Jutri ob 9.30 Dolores Tominz vd. Mog-liazza iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. t Sporočamo žalostno vest, da nas je v soboto, 14. aprila, ob 18. uri za vedno zapustil naš dragi mož, oče in nono Jožef (Pepe) Sfiligoj iz Koštabone Pogreb bo danes ob 12.30 iz splošne bolnišnice na pokopališče v Pevrni-Toplo se zahvaljujemo vsem, ki bodo počastili njegov spomin. Žalujoča družina Šfiligoj Gorica, Revma, 17. aprila 1990 Gledališki pregled med Reko in Puljem Prihodnji teden v goriškem Kulturnem domu z Big Bandom RTV Poklon Bennvju Goodmanu New Swing Singers ali s pevkami ojačen New Swing Ouartet Zanimiva gledališka pobuda, ki jo je letos sprožilo reško gledališče Dram-ma italiano, je naletela na povsem zadovoljiv, lahko bi rekli celo navdušujoč odziv: gledališki teden med Reko in Puljem s štirimi predstavami sodobnih italijanskih avtorjev je namreč navdušil občinstvo. Med štirimi predstavami so bila tri gostovanja - Tamara, la femme d'or Maria Morettija z režijo Don Luria, Miseria bella Peppina De Filippa z rimsko skupino Compagnia dell Atto, La provincia di Jimmy Uga Chitija s skupino Compagnia delFAr-ca Azzurra - in domača postavitev Fo-jevega dela Settimo, raba un po' meno, pri kateri je sodelovala vrsta nam dobro znanih umetnikov. Delo je namreč režiral Mario Uršič, odličen poznavalec italijanskih sodobnih avtorjev, kostumograf je bila mlada Giuliana Gerdol, italijanskemu gledališču na Reki pa so priskočili na pomoč tržaška igralca Claudio Misculin in Fulvio Falzarano, pa še znani slovenski igralec Boris Cavazza. Morda je potrebno pojasnilo, da v reškem gledališču Ivan Zajc delujeta tako hrvaška gledališka skupina kot italijanska, ki nosi naslov Dramma Italiano in katere umetniški vodja je režiser Nino Mangano. Pri organizaciji pobude sta poleg gledališča sodelovali tudi Italijanska unija z Istre in Reke in Ljudska univerza iz Trsta. Predstave so se vrstile v že omenjenem reškem gledališču Ivan Zajc in v puljskem Ljudskem gledališču, ki so ga po 18 letih ponovno odprli prav za to priložnost: obnovljena dvorana, ki je bila zgrajena v začetku tega stoletja, razpolaga s 750 mesti. Gledališki teden, ki se vključuje v iskanje novih oblik sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo, je dopolnjevala okrogla miza, ki so se je udeležili režiserji in gledališki delavci in ki je še enkrat naglasila potrebo po gledaliških srečanjih. Teh je v Italiji po ukinitvi pregleda stalnih gledališč v Firencah vedno manj in gostovanja so zato prepuščena privatnim pobudam, kar prav gotovo ne spodbuja spoznavanja »sosedove« ustvarjalnosti. Vrhunsko izvajanje Big Banda RTV Ljubljana, ta trenutek enega najzanimivejših tovrstnih orkestrov v Evropi, ki ga vodi znani dirigent Jože Prjvšek, je spodbudilo uredništvo razvedrilnega programa ljubljanske televizije, da je pričelo s serijo oddaj in torej koncertov, posvečenim pionirjem bigban-dovske glasbe v minulih desetletij. Prvi koncert je bil posvečen znanemu komponistu in dirigentu Countu Basieju, lani so tak večer posvetili slavnemu ameriškemu pozavnistvu Tommyju Dorseyu, letos pa je na vrsti legendarni klarinetist in dirigent Ben-ny Goodman, ki ima kar precej zaslug, da je jazzovsko glasbo sprejel in vzljubil tudi širši krog poslušalcev. Benny Goodman je znal namreč mojstrsko povezati črnske elemente jazza s precizno interpretacijo belih glasbenikov, kar je prišlo še posebej do izraza v njegovem velikem jazz-or- kestru, katerega poglavitna značilnost je bila nezadržen polet ali swing. Dobo velikih orekstrov upravičeno imenujejo tudi dobo swinga, Bennyja Goodmana, najznačilnejšega predstan-vika tega jazzovskega sloga, pa The King Of Swing ali kralja swinga. Malo je danes na svetu glasbenikov, ki bi se s takim zanosom posvetili glasbi, kot je to storil s svojih zlatih letih klarinetist Benny Goodman. Morda sodi med te mladi finski glasbenik Antti Sarpila, ki je ta trenutek med jazz klarinetisti eden najbolj cenjenih na svetu. Rodil se je leta 1964 v finskem glavnem mestu Helsinki. Študiral je pri Bobu Wilberju, slovitem ameriškem klarinetistu in predstavniku tradicionalnega jazza, s katerim tudi še vedno nastopa, kot denimo lani na Royal Ellington Concertu v londonski dvorani Royal Festival Hall, leto prej pa na koncertu Tribute to Benny Goodman v sloviti newyorški Carnegie Hall. Doma na Finskem vodi Antti Sarpila svoj ansambel, s katerim je posnel že vrsto plošč, sicer ogromno nastopa po vsem svetu kot solist, zelo rad tudi s sinfoničnimi orkestri. Najbolj pa mu je pri srcu prav glasba Bennyja Goodmana, saj je Antti Sarpila pravi strokovnjak za izvajanje Go-odmanovih klarinetskih solov. Njegova prisotnost v goriškem Kulturnem domu z ljubljanskim Big Bandom predstavlja zato veliko priložnost. Na koncertu v goriškem Kulturnem domu nam bo ljubljanski orkester ponudil najslavnejše Goodmanove motive, ki so postali uspešnice po vsem svetu, kot denimo Let's Dance, s katerim je orkester Bennyja Goodmana vedno začenjal svoje koncerte, ali Sing, Sing, Sing, Body and Soul, Go-odbye, Albe, in nenazadnje še rusko narodno Poljuško polje, ki so jo preimenovali v Russian patrol. Priložnostni in svojevrstni glasbeni večer Tribute to Benny Goodman bo prava poslastica za ljubitelje jazz glasbe. Na koncertu bo poleg že omenjenega solista Sarpila in seveda Big Banda nastopila tudi znana slovenska pevka Ditka Habler, ki se v zadnjem času kar rada ukvarja s torvstno glasbo. Pa še New Swing Ouartet bo tu z Otom Pestnerjem na čelu. V zamejstvu dobro znani moški kvartet bo ojačen z žensko prisotnostjo, z njimi bodo namreč nastopale Alenka Godec, Simona Vodopivec in Sonja Kos, in se bo zato pojavljal pod imenom New Swing Singers. Celovečerni koncert Tribute to Ben-ny Goodman bo na sporedu v Kulturnem domu v Gorici, v četrtek, 26. aprila 1990, ob 20.30. Za koncert vlada kar precejšnje zanimanje, zato prireditelji priporočajo zainteresiranim, da si preskrbijo vstopnice v predprodaji. Podrobnejše informacije nudijo v pisarni goriškega Kulturnega doma (Ulica Brass 20, tel. 0481/33288). IGOR KOMEL Zanimivosti o Evropi na TV Koper Drevi ob 20. uri bo na koprski TV drugič na sporedu oddaja Evropa, zakaj?, ki jo vodi Ferruccio Clavora. Tudi tokrat nam bo oddaja posredovala vrsto neznanih podatkov o tej naši širši domovini. Glavna točka bo krajšj dokumentarec, ki bo prikazal vse sektorje delovanja Evropske skupnosti in bo skušal pojasniti, zakaj ta nova Evropa ni samo politični ideal, temveč nekaj, kar vpliva na živjenje 320 milijonov ljudi, ki so vključeni v 12 držav Evropske skupnoti. Sestavni del oddaje je tudi stalna rubrika Eurofocus ali vesti, ki so zanimive, aktaulne, koristne: možnosti za mlade managerje, študijske štipendije, tečaji za strokovno izpopolnjevanje, ki jih v glavnem plačuje EGS, podjetja iz VVallesa, ki iščejo sodelovanje. Skratka Evropa je prisotna v vsakem trenutku našega življenja, le da se včasih tega ne zavedamo, čeprav se pogovarjamo o izmenjavah med študenti in dijaki (v letih 1988-89 je bilo takih izmenjav kar 250 tisoč), o železniških prevozih (ta trenutek načrtujejo, denimo, dve novi hitri progi Glasgovv-Frankiurt in Lizbona- Kobenhaven) ali steklenicah. V današnji oddaji ne bo gostov, običajni kotiček pa bo posvečen najmlajšim v rubriki Miniminos. Malčki si bodo lahko ogledali v risanki pustolovščino ptičkov, ki so uklenjeni v steklenih kockah: vsak ptiček je tako izoliran od sveta, a enemu bo uspelo, da razbije svojo kletko, drugi bodo sledili zgledu in ustvarili bodo pravo ptičjo družbo. RAI 1 7.00 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nanizanka: Gli occhi dei gatti - Uno strano weekend 10.30 Jutranjf dnevnik 10.40 Variete: Ci vediamo 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Piacere RAI 1 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Volilna tribuna 14.05 Varieteja: Gran premio - pausa caffe, 14.15 Oc- , chio al biglietto ;‘l 25 Nanizanka: Hooperman ,^•90 Italijanska kronika £30 Tednik: A Nord a Sud £00 Mladinska oddaja: Big! 7.55 iz parlamenta in vesti «■05 Aktualno: Italia ore 6 «■40 Kviz: Lascia o raddop-iq Pia? on Almanah in vremfr 130 Glasbena oddaja: Opombe na Sanremo 90 ‘2.05 Volilna tribuna 23.05 Dnevnik 43-15 Dok. oddaja: Atlante 0.05 Dnevnik in vreme 0-20 Rubrika: Mezzanotte e n u-40 Kulturna rubrika: Block-Notes cr CANALE5 7-10 Nanizanke: La grande vallata - II vecchio cow-boy, 8.00 Una famiglia americana, 9.00 Love Boat, 10.001 Jefferson 0.30 Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori, . 14.15 Gioco delle coppie ■00 Aktualni oddaji: Agen- zia matrimoniale, 15.30 . Cercoeoffro £00 Zdravniški pregled :«'30 CanaleSzavas 7-00 Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Babilonia, 18.00 O.K. H prezzo e giusto, 19.00 II gioco dei 9, 19.45 2q. Tramoglieemarito '25 Variete: Striscia la noti- 20 "j 3 Tv film: Mamma Lucia (dram., It. ZDA 1987, r. Stuart Cooper, i. Sofia ‘MO ^oren, zadnji del) Plim: leri, oggi, domani (kom., It.-Fr. 1963, i. Sofia 23 j„ koren, zadnji del) Variete: Maurizio Co- l.On vanzo show varietfe: Striscia la noti- 1,5 SSL Lou Grant ^ RAI 2________________ 7.00 Variete: Patatrac 8.30 Nadaljevanka: Capitol 9.30 Tečaja angleščine in francoščine za otroke 9.55 Knjige: Casablanca 10.00 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Rubrika: Gospodarstvo 13.45 Volilna tribuna 14.00 Nad.: Ouando si ama 14.45 TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno 17.00 Kratke vesti 17.10 Rubrika: Tutto sul Due 18.15 Šport in Casablanca 18.35 Nanizanka: Le strade di San Francisco 19.25 Aktualno: Rosso di sera 19.45 Dnevnik, šport, vreme 20.30 Film: Tarzan 1'uomo scimmia (pust., r. John Derek, i. Bo Derek in Richard Harris) 22.25 Dnevnik - nocoj 23.05 Dosje in Casablanca 0.20 Dnevnik, vremenska napoved in horoskop 0.55 Film: La parola ai giura-ti (dram., ZDA 1957, r. Sidney Lumet, i. Henry Fonda, Lee J. Cobb) | RAI 3 | 12.00 Dokumentarec: Meridiana - I giochi mate-matici, Chimica in labo-ratorio, II vento nelle mani, Le regole del gioco - calcio 14.00 Deželne vesti 14.30 Kulturna rubrika: Block-Notes 15.00 Dok.: Ambientevivo 15.30 Videosport: ameriški nogomet in peteroboj 17.30 Nanizanka: Vita da stre-ga - Fata o non fata, guesto e il problema 18.00 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Kolesarska dirka po Apuliji 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželna volilna tribuna 20.05 Variete: Blob. Di tutto di piu 20.25 Nogomet: za pokal UEFA Fiorentina-Wer-der Bremen (neposredni prenos iz Perugie), vmes (ob 21.25) Večerni dnevnik 22.20 Dokumentarec: La mia guerra 23.20 Nočni dnevnik | TV Ljubljana 1 | 9.00 Spored za otroke in mlade: Zgodbe iz školjke 9.30 Šolska TV: Ko se korenin zavemo, 10.30 Nemščina - Alles Gute (7. lekcija) 11.00 Oddaja o športu: Sedma steza 11.15 Osmi dan (pon.) 12.00 Video strani 14.55 Video strani 15.05 Nemščina: Alles Gute 15.35 Nanizanka: Hunter 16.30 Dnevnik 16.40 Poslovne informacije 16.45 Mozaik. Šolska TV: Boj izza žice in mej 17.45 Spored za otroke in mlade: Lonček kuhaj -Jabolčna pena, 17.50 gledališka predstava Pavliha in Micka 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nad.: Zapeljivec (P. Hamilton, r. Alan Gibson, i. Nigel Havers, Rose^ mary Leach, zadnji del) 21.00 Glasbena oddaja: New York skozi okno 22.00 Dnevnik in vreme 22.25 Nanizanka: Hunter 23.10 Video strani TV Koper___________ 13.45 Nogomet - argentinsko prvenstvo 15.30 Nočni boks 16.15 Oddaja o športu: Juke box - Zgodovina športa po želji 16.45 Košarka NBA (pon.) 18.15 Wrestling Spotlight 18.45 TVD Novice 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Tedenska oddaja o Evropi: Evropa, zakaj? 20.30 Veliki boks 21.30 Oddaja o odbojki: Su-pervolley 22.15 TVD Novice 22.25 Rubrike: Motori (rally po Tuniziji), 22.55 Fish Eye, 23.25 Eurogolf 0.25 Nogomet - špansko prvenstvo TV Ljubljana 2 16.30 Satelitski prenosi 18.10 Svet športa 19.00 Naša pesem: Niš '88 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 PEP v košarki: Jugop-lastika-Limoges (iz Zaragoze) 22.00 Žrebanje lota | RETE4 | 8.30 Nanizanka: Ironside 9.30 Filmske novosti 9.35 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo 12.15 Nanizanka: Strega per amore - II genio indi-spensabile 12.40 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.40 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 Topazio, 15.30 La valle dei pini, 16.30 Ve-ronica, il volto del-1'amore, 17.00 General Hospital, 18.00 Febbre damore 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati 19.30 Nan. Mai dire si - Paura in palcoscenico 20.30 Variete: Star 90 (vodi Alessandro Cecchi Pao-ne, 1. del) 23.30 Italija sprašuje 0.15 Film: Di nuovo insieme (dram., ZDA 1941, r. Bernard Vorhaus, i. Jean Hershold, Dorothy Lo-vett) 1.35 Nanizanka: Dragnet -Ladri di cane | ITAUA 1__________________| 7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke 8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper -1 merce-nari, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York -1 messaggeri del cielo, 12.35 Chips, 13.30 Magnum P.I. 14.30 Variete: Smile 14.35 DeeJay Television 15.30 Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Arnold, 18.35 LJncredibile Hulk - Il baraccone, 19.30 Genitori in blue j eans - Il primo bacio 20.00 Risanke: Bobobobs 20.30 Nanizanka: College - La recita 21.30 Variete: Candid Camera Show (vodi Gerry Scotti) 22.30 Glasbena oddaja: Be Bob a Lula (vodi Red Ronnie) 23.15 Šport: Settimana gol 0.15 Aktualno: Čara TV 1:05 Nan.: Star Trek - Il Computer che uccide, 2.05 Ai confini della realta | ODEOH____________________ 12.30 Nanizanka: Ouattro in amore 13.00 Risanke 15.15 Nadaljevanke: Mariana, 16.15 Pasiones, 17.15 Se-nora 18.15 Branko in zvezde 18.30 Smešnice 18.45 Aktualno: USA Today 19.00 Filmske novosti 19.30 Risanke in smešnice 20.15 Branko in zvezde 20.30 Film: Sistemo 1'America e torno (kom., It. 1974, r. Nanni Loy, i. Paolo Vil-laggio) 22.30 Šport: Excalibur 23.00 Film: Paura in citta (krim., It. 1976, r. Giuseppe Rosati, i. Maurizio Merli) TMC___________________ 11.30 Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja 14.00 Športne vesti 14.30 Clipclip 15.00 Risanka: Snack 15.30 Variete: Girogiromondo 16.00 Film: Mascotte (kom., ZDA 1979, r. Adell Al-drich, i. Gary Coleman, Tab Hunter) 17.45 Aktualno: Ženska TV 18.45 Igra: Il paroliere 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Passaggio a Hong Kong (pust., VB 1959, r. Lewis Gilbert, i. Orson vVelles, Curd Jiirgens) 22.20 Rubrika o motorjih 22.50 Vesti in šport 23.05 Italijansko prvenstvo v odbojki TELEFRIULI_____________ 11.30 Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Lo zio d'-America 12.30 Potovanje po Italiji 13.00 Rubrika: Megawatt 13.30 Nanizanka: Lancer 15.00 Musič Box 17.15 Nadaljevanki: Passioni, 18.00 Cristal 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Nanizanka: La mia pic-cola Margie 20.30 Variete: Odlomki iz Bui-nesere Friul 22.30 Šport in šport 23.30 Nočne vesti in News TELE 4_______________ . (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik/ 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 7.30 Pravljica; 8.10 Slovenski esej; 8.35 Južnoameriška folklora; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Veliki uspehi Beatlesov; 9.40 Kultura in ne; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Italijanski kantavtorji; 12.00 Biti človek; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Z revije ■Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču; 13.30 Glasba po željah; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (76. del); 17.25 Mladi val; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.30, 17.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasbena matineja; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes,- 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 14.20 Glasbena poslušalnica; 14.40 Mer-kurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Minute za Georgea Gershvvina; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski pevci šansonov; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Aktualno: Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 8.00 Pošiljam ti razglednico; 8.20 Program plus; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Super-pass; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Orlando dei Pupi; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 15.00 Srečanja; 16.10 Kviz; 17.00 Srečanje z...; 17.05 Bubbling; 18.00 Koncert; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta, nato Nočna glasba. Na »safari rallyju« Waldegaard zdržal do konca Drevi (RAB ob 2030) povratno polfinalno srečanje pokala UEFA Fiorentina - Werder Bremen NAIROBI — Lancia ni ponovila uspeha iz leta 1988 in 1989, ko je na »safari rallyju« zmagala z Biasionom. Tokrat se je morala zadovoljiti z 2. mestom Kankkunena, končni uspeh pa je šel VValdegaardu na toyoti, medtem ko je Biasion v zadnji etapi zaradi okvare na motorju moral odstopiti. Dirka je bila izredno selektivna, saj je od skupno 58 udeležencev do cilja prišlo le deset. VValdegaard je prevzel vodstvo pri 3. kontroli časa, pri 52. ga je Biasion prehitel, a pri naslednji, po 2,900 km poti, sta bila tekmeca v izenačenem položaju. Dirka se je odločila pri 55. kontroli časa: tekmovalci so morali »prebresti« del poti, kjer je bilo blato meter visoko. VValdegaard in Biasion sta se s težavo z vzvratno vožnjo rešila iz blata in zavila po drugi poti, kar sosta naredila tudi Sainz in Ericc-son. Samo Kankkunen in drugih pet pilotov se je držalo zaznamovane poti, a so pri tem izgubili 45 minut, kar je bilo Kankkunenu usodno. VRSTNI RED: 1. Waldegaard (Šve.) toyota 8.39T1"; 2. Kankkunen (Fin.) lancia po 38T1"; 3. Ericcson (Šve.) to-yota 2.47'47"; 4. Sainz (Šp.) toyota 4.19'31"; 5. Shinozuka (Jap.) mitsubishi 6.32'30"; 6. Hayes (Ken.) subaru 6.33'39"; 7. Stohl (Av.) audi 9.10'47"; 8. Njiru (Ken.) subaru 9.47'40". VRSTNI RED AVTOMOBILSKIH HIŠ ZA SP: 1. Lancia 57 točk; 2. Toyo-ta 37; 3. Mazda 12; 4. Mitsubishi 10; 5. Subaru 8; 6. Audi 6; 7. Ford 4; 8. Peugeot 2. LESTVICA PILOTOV ZA SP: 1. Au- riol (Fr.) 35; 2. Biasion (It.) 32; 3. Kankkunen (Fin.) 27; 4. Sainz (Sp.) 25; 5. Cerrato (It.) in VValdegaard (Šve.) 20. PERUGIA — Drevi bo v Perugii na sporedu prvo povratno polfinalno srečanje med Fiorentino in odlično za-hodnonemško enajsterico Werder iz Bremna. Baggio in tovariši branijo izredno dragoceno izenačenje (1:1), ki so ga dosegli na tujem pred dvema tednoma, saj jim tokrat zadostuje neodločen izid z 0:0. Ne smejo pa pozabiti, da je ekipa iz Bremna še boljša na tujem, kot pa na domačem igrišču in da je z izredno lahkoto odpravila nosilca tega pokala Napoli tako doma kot celo na tujem. Po mnenju nogometnih izvedencev imata torej obe enajsterici enake možnosti za uvrstitev v finale, vendar pa ima vseeno Fiorentina nekaj prednosti. Po sobotni zmagi nad Verono vlada namreč v taboru »vijoličastih« prava evforija, saj so se skoraj gotovo izognili izpadu iz prve italijanske lige, tako da se bodo sedaj lahko posvetili le temu prestižnemu pokalu. Novi trener Graziani, ki je le malo starejši od igralcev samih, je namreč svoje varovance motiviral in napolnil z navdušenjem, ki je bila vedno njegova značilnost. Dobro se namreč zaveda, da je Fiorentina pred zgodovinskim uspehom. Graziani namreč meni, da se bo v finale urstil tudi Juventus, tako da bi bilo slavje še večje. Baggio je namreč obljubil, da ne bo nikoli zapustil Firence in šel k Juventusu, kar je le prililo ognja že itak ne najboljšim odnosom med ekipama. Tekmo bo sodil Francoz Biguet, postavi pa sta sledeči: FIORENTINA: Landucci, Pioli, Del-1'Oglio, Malusci (Volpecina), Pin, Bat- tistini, Nappi, Dunga, Buso, Baggio, Di Chiara. WERDER: Reck, Bockenfeld, Otten, Bratseth, Borowka, Hermann, Eilts, Votava, Riedle, Neubarth, Rufer. Velika zmaga Bordina BOSTON — Olimpijski zmagovalec maratone iz Seula Italijan Gelindo Bordin je premočno zmagal na tradicionalni 93. maratoni v Bostonu. Na cilju je gladko premagal glavnega favorita (skupno z njim) tanzanijskega atleta Jumo Ikangaao. Bordin je tako dokazal, da je zmagovit človek, saj ni nikoli zamudil velike priložnosti. Leta 1986-je namreč osvojil naslov evropskega prvaka v maratoni, leta 1987 je bil na SP v Rimu tretji, pred kratkim v New Yoru spet tretji. Bordin je tokrat zmagal predvsem s svojo taktično inteligenco. Vedel je namreč, da afriški atleti vselej silovito štartajo, nato pa popustijo. Tako se je zgodilo tudi tokrat. Bordin ni »lovil« sedem temnopoltih ubežnikov, temveč je stalno imel svoj ritem. Enega za drugim je prehitel vse, nato pa zmagal z veliko prednostjo. Žensko maratone pa je osvojila Portugalka Rosa Mota. Real Madrid prvak MADRID — Ekipa Real Madrida je ponovno španski nogometni prvak. Po domačem izenačenju z 0:0 z Valladoli-dom znaša namreč vodstvo madridske enajsterice štiri kola pred koncem kar devet točk. Ta je za igralce Real Madrida že peti zaporedni naslov. Na kolesarski dirki Liege-Bastogne-Liege Van Lancker presenetil favorite LIEGE — Italijan Moreno Argentin, eden glavnih favoritov na 76. izvedbi kolesarske dirke Liege-Bastogne-Liege, je pristal šele na 6. mestu. Zmaga je presenetljivo šla Belgijcu, 28-letne-mu Van Lanckerju, ki je 22 km pred ciljem sprožil silovit in odločilen napad. Argentin je bil tokrat pod posebno kontrolo, bodisi zato, ker se je na tej dirki uveljavil že trikrat, bodisi zaradi odličnega začetka letošnje sezone (dirka po Flandriji in »valonska puščica). Kljub temu bi se lahko prebil prvi do cilja, vendar je bil vse preveč osamljen. Za prvi pobeg je poskrbel Francoz Bernard. Z njim sta bila v začetku Abadie in Konišev, nakar je za celih 111 km nadaljeval sam. Na pobudo Theunissa so ga dohiteli, nakar je srečo poskusil Van Lacker, za katerim sta se pognala samo Leclerg in Rooks. Po spustu s Forgesa si je Van Lancker nabral zanesljivo prednost, ki jo je ohranil do konca. VRSTNI RED: 1. Van Lancker (Bel.) 7.10 00"; 2. Leclerg (Fr.) po 34"; 3. Rooks (Niz.) 34"; 4. Dhaenens (Bel.) 1T6"; 5. Roosen (Bel.) 1T6"; 6. Argentin (It.) 1T6"; 7. Bugno (It); 8. Theunisse (Niz.); 9. Earley (Ir.); 10. Kvalsvoll (Nor.); 11. Winn'en (Niz.); 12. Indurain (Šp.); 13. Madiot (Fr.); 14. Criguielion (Bel.); 15. Millar (VB); 16. Roche (Ir.); 17. Alcala (Meh.) vsi po 1'20"; 18. Delion (Fr.) Erlc Van Lancker 2'33"; 19. Pensec (Fr.) 2'33"; 20. Dernies (Bel.) 2'33”; 41. Fondirest (It.) 7'44". LESTVICA ZA SVETOVNI POKAL: 1. Argentin (It.) 58 točk; 2. Dhaenens (Bel.) 52; 3. Bugno (It.) 48; 4. Talen (Niz.) 39; 5. Fondriest (It.) 32. Golovatenku »bergamski teden« SAN PELLEGRINO (Bergamo) — Na kolesarski dirki »bergamski teden« je zmagal Sovjet Golovatenko s časom 33.07'22". Sledijo: 2. Magnago (It.) po 54"; 3. Bombini (It.) 4'09"; 4. Gajnetdi-nov (SZ) 4'55"; 5. Vandelli (It.) 5'08". Nedaleč od Fiume Veneta Ranjenih pet mladih kolesarjev PORDENONE — Pet mladih kolesarjev (nastopali so v kategoriji naraščajnikov) se je včeraj ponesrečilo na neki dirki blizu Fiume Veneta. Vanje se je z avtomobilom zaletel 18-letni Stefane Ouattrin, ki je nenadoma privozil iz neke stranske uličice. V nesrečo je bilo sicer vpletenih dosti več kolesarjev, kar 27, vendar jo je večina odnesla brez poškodb. Omenjeno peterico pa so morali prepeljati v bolnico v San Vitu al Tagliamento, čeprav se je tudi zanjo še srečno izteklo. Po prvih izsledkih kaže, da se Ouattrin ni zavedel, da je v teku dirka: na cesto naj bi namreč zavil prav v času, ko je izvidnica dirka že šla mimo, nakar so privozili kolesarji. Grafova niza zmage AMELIA ISLAND — Na mednarodnem teniškem turnirju v Amelia Islan-du je zmagala Zahodna Nemka Steffi Graf. V finalu je Grafova s 6:1, 6:0 premagala Španko Aratxo Sanchez Vica-rio. Košarkarski pokal prvakov Danes v Zaragozi začetek superfinala Dino Radja ZARAGOZA — V novi, čudoviti športni palači v Zaragozi, za katero, so protrošili okorg 18 milijard lir in v kateri je prostora za 9 tisoč gledalcev, se bo danes za Jugoplastiko, lanskega zmagovalca, za Limoges, Barcelono in Aris začel letošnji superfinale košarkarskega pokala prvakov. Za ta finalni turnir vlada izredno zanimanje, saj bo 30 držav prenašalo televizijske posnetke, ki naj bi si jih ogledalo okrog 50 milijonov ljubiteljev košarke. Poleg tega je turnir običajno priložnost za pomembne sestanke in tudi odločitve, ki se tičejo razvoja tega športa: zbrani so namre vsi, ki v košarki nekaj pomenijo, začenši z glavnim tajnikom FIBA Borisom Stankovičem. Sedanji superfinale v Zaragozi je že tretji po vrsti, prvi je bil v Gandu, lanski v Miinchnu, a že drugo leto zapored Italija nima svojega zastopnika: lani je uvrstitev v superfinale spodletela Scavoliniju, letos pa Philipsu. Po mnenju izvedencev je pričakovati finale Barcelona - Jugoplastika. Nekateri pa dajejo prednost Barceloni: v kvalifikacijskem delu je doživela le dva poraza, v Splitu in Milanu, dosegla je izredno ravnotežje v ekipi, poleg tega praktično igra doma. Po našem mnenju pa so Spličani glavni favoriti: že lani, ko so gotovo imeli manj izkušenj kot letos, so s svojo izredno generacijo odpravili vso konkurenc, letos, ko imajo veliko več izkušenj za sabo, pa bi morali potrditi, da so najboljši na stari celini. Vsekakor trener Barcelone Renenes, ki naj bi po tem turnirju prepustil svoje mesto prav sedanjemu trenerju Ju-goplastike Maljkoviču, pravi, da morajo najprej misliti na Grke, s katerimi se bodo srečali danes. Grki, edini, ki so se udeležili vseh treh dosedanjih izvedb, pa znajo biti dokaj nevarni, čeprav so prav proti Barceloni obakrat izgubili (v Barceloni katastrofalno, 90:56): v tej četverici se namreč edini ne morejo ponašati z nobeno evropsko trofejo in zato jim verjetno motivacije ne manjka. Te pa ne manjka niti Barceloni: osvojila je Koračev pokal, pokal pokalnih prvakov, medcelinski pokal, manjka pa ji ravno pokal prvakov. Poleg tega je za nekatere igralce Barcelone sedanja priložnost verjetno tudi poslednja, saj gredo proti koncu kariere: Jimenez ima 28 let, Solozabal in Costa 32, a San Epifanio 31. Na drugi polfinalni tekmi se bo Jugoplastika pomerila s francoskim prvakom Limo.gesom, ki je letos presenetil. Jugoplastika, kot smo že dejali, je veliki favorit za končno zmago. Lani, ko je bila popoln »outsider«, je v finalu premagala favorita Makabi iz Tel Aviva, ki je imel »staro« in izkušeno peterko. Slednja se tokrat ni niti uvrstila med najboljše štiri ter tako dokazala, da je treba ekipo sproti obnavljati. Jugoplastika torej letos ni neznanka in bo morala računati in se soočati s to vlogo favorita. Njen glavni adut je mladost, saj je najmlajša ekipa med štirimi finalnimi, poleg tega pa se je še rešila »mladostne bolezni« nihanja v formi. Igralci, kot so Kukoč, Radja, Sobin in ostali so kljub mladosti že dovolj zreli, predvsem pa imajo zmagovito mentaliteto, ki je pri takih tekmovanjih nujna. Sobin odhaja v Italijo, Radja v Boston, kapetan Ivanovič in Maljkovič tudi v tujino, zato pa se slendji (in seveda vsi ostali) nameravajo izkazati. Do sedaj je Jugoplastika štirikrat osvojila jugoslovanski naslov (1971, 1977, 1988 in 1989), dvakrat Koračev pokal (1976 in 1977), svoj največji mednarodni uspeh pa je dosegla, kot rečeno, lani, ko je osvojila prav pokal prvakov. Limoges je z uvrstitvijo med najboj-še peterke Evrope dosegel izreden uspeh. Francoski prvaki so že v prvem kolu izločilnega dela na tujem presenetljivo premagali Makabi, od takrat pa se njihova zmagovita pot ni ustavila. Francozi so homogena ekipa, ki je še posebno nadarjena za protinapad, česar se bodo morali Spličani še posebej bati. Vsekakor so tako kot posamezniki in kot kolektiv za razred slabši od jugoslovanskih prvakov. POSTAVE ŠTIRIH FINALISTOV: Barcelona - Aris (16.30) BARCELONA: Jimenez, Costa, Solozabal, C. Martinez, L. Lopis, Wood, Crespo, F. Martinez, Norris, San Epifanio. TRENER: Garcia Renenes. ARIS: Lipiridis, Vannakis, Galis, Jones, Romanidis, Baltagis, Filippou, Katsoulis, Doxakis, Vrankovič. TRENER: loannidis. SODNIKA: Davidov (SZ) in Zanon (Italija). Jugoplastika - Limoges (18.30) JUGOPLASTIKA: Sretenovič, Pera-sovič, Pavičevič, Kukoč, Sobin, Tabak, Ivanovič, Savič, Radja, Naglič. TRENER: Maljkovič. LIMOGES: Verove, Jullien, Dacou-ry, Brooks, Ostrowski, Dancy, Collins, Payot, Demory, Vestris. TRENER: Gomez. SODNIKA: Zych (Poljska) in Jun-gebrand (Finska). 1. — 1. Mint di Jesolo 1 2. Mayer Art 1 2. — 1. Frescona 1 2. Innata Mo X 3. — 1. Fiordo Ac X 2. Garrison Gar 1 4. — 1. Drasco X 2. Irnerio Or 1 5. — 1. Nino Nicoletti X 2. Kamoko X 6. — 1. Martha Seitz 1 2. Only True KVOTE . 2 12 (108 dobitnikov) 6.550.000 lir 11 (2.584 dobitnikov) 270.000 lir 10 (24.872 dobitnikov) 28.000 lir 17. evropsko namiznoteniško prvenstvo Lupulescu in Pnmorac prvaka GOTEBORG — Jugoslavija je na evropskem namiznoteniškem prvenstvu osvojila zlato kolajno v moških dvojicah. Primorac in Lupulescu sta namreč v finalu presenetlivo premagala svetovna prvaka, Zahodna Nemca Fetznerja in Rosskipfa, z 2:0 (22:20, 22:20). S to kolajno je izkupiček Jugoslavije narasel na tri: bronastima v ekipni konkurenci se je pridružila še to, najžlahtnejše odličje. To je šesta zlata kolajna, ki so jo Jugoslovani osvojili v moških dvojicah na EP, ki je očitno njihova paradna disciplina v namiznem tenisu. Evropski prvak v moški konkurenci osameznikov pa je postal 28-letni ved Michael Appelgren, ki je v finalu premagal Poljaka Andreja Grubbo s 3:1 (21:15, 15:21, 21:14, 21:19). Med posameznicami pa je bila najboljša Bolgarka Daniela Gergelčeva, ki je v finalu premagala Švicarko Yong s 17:21, 21:15, 21:18, 21:16. To je največji uspeh v zgodovini bolgarskega namiznega tenisa. Naslov ženskih dvojic pa je pripadel madžarksemu paru Wirth -Csilla. Koper računa na točki KOPER — Danes igrajo v tretji jugoslovanski nogometni ligi prvo od dveh medkol, v katerem gostuje na Bonifiki Segesta iz Siska, sedmouvr-ščena ekipa, ki je v soboto s 4:0 ugnala Ljubljano. Koprčani načrtujejo obe točki, trener Zupan pa ne bo mogel računati na poškodovana Triparja ter Benedejčiča in Badžima, ki ima dva rumena kartona. Tekma se bo pričela ob 16. uri. Zmaga puljske Istre KOPER — Koprski Nautilus je vzorno izvedel tradicionalno veslaško regato, tokrat prvič za pokal Marine Koper. V konkurenci 170 veslačev v 84 čolnih iz šestih slovenskih in hrvaških klubov je dragoceno lovoriko osvojila puljska Istra, ki je zbrala 185 točk, pred Jadranom (Reka) 124, Argom (Izola) 104, Nautilusom (Koper) 57 točk itd. Med zmagovalci regate so bili Tul in Božeglav iz Arga ter domači dvojec brez krmarja. Brčin štirikrat slavil IZOLA — Na kriterijski jadralni regati v razredu evropa je ob ugodnem vetru bil najuspešnejši Koprčan Branko Brčin, ki je slavil v štirih regatah. Drugi je bil Pirančan Deržek, medtem ko je bila pri dekletih najboljša Piran-čanka Olga Čibej pred Tržačanko Žerjal in domačinko Deklevo. V 28. kolu prve jugoslovanske nogometne lige Beograjčani dohiteli Zagrebčane na vrhu Posebej za Primorski dnevnik FRANCI BOŽIČ Dinamo in Crvena zvezda sta šest kol pred koncem prvenstva poravnana na vrhu, v 28. kolu je namreč beograjsko moštvo nadoknadilo točko zaostanka. C. zvezda z Budučnostjo in Dinamo z Rijeko - oba v gosteh - sta igrala neodločeno, pri enajstmetrovkah pa je bila uspešna le C. zvezda. Na Reki Dinamo že 26 let ni zmagal in tudi tokrat mu ni uspelo, čeprav je bil zmagi bliže kot kdajkoli. Pred 10.000 navijači je namreč Zagrebčan Šuker 17 minut pred koncem dosegel vodilni gol in vse je kazalo na uspeh gostov. Toda pet minut pozneje jo je Dinamu zagodel Komljenovič, ki ga je Dinamo pozimi za pol leta posodil Rečanom. Pri enajstmetrovkah - Dinamo in Rijeka sta zanje specialista - je zablestel reški vratar Gabrič, ki je zmedel Shalo in Bobana, da sta zgrešila, medtem ko Zagrebčan Ladič ni ubranil nobenega strela. V Titogradu je bila Crvena zvezda bliže zmagi, saj je kar dvakrat zadela vratnico. Toda na koncu je bilo 0:0 in moštva sta morala streljati enajstmetrovke. Zvezdin vratar Stojkovič ni kak poseben specialist, toda tokrat je zasenčil mladega reprezentanta Lekoviča, ki brani za Budučnost, ubranil pa je kar dva strela. Partizan je imel na začetku velike težave z Vojvodino, toda na koncu je bilo 4:0, igra pa ne ravno blesteča. Podobno je igral Hajduk. Vardar mu je povzročil precej preglavic, nazadnje pa so gole le dosegli Bokšič, Jerkan in Kovač. Olimpija v gosteh pri Sarajevu ni imela nobene možnosti, scenarij je bil zares dober, sodnik si je že v 3. minuti izmislil prosti strel z roba kazenskega prostora in hitro je bilo 1:0. Tudi v nadaljevanju sodnik Ljubljančanom ni dal dihati, za nameček pa jim je razveljavil še povsem regularen gol. Sicer pa je bila to tekma za "biti ali ne biti" za Sarajevčane, ki pa še zdaj niso rešeni, saj so med tremi najresnejšimi kandidati za odhod iz lige. Ta čas spet poteka "vojna" med združenjem prvoligašev in NZJ, prvoligaši spet želijo vodstvo tekmovanja, vodil pa naj bi ga komisar. Najprej pa zahtevajo ukinitev enajstmetrovk, čemur najbolj ostro nasprotuje zvezni kapetan Miljan Miljanič, ki mu bodo v kratkem - skupaj s selektorjem Osimom - mandat podaljšali še za štiri leta. Rezultati 28. kola 1. ZNL: Osijek -Željezničar 0:1 (0:1); Velež - Rad 3:0 (3:0); Sarajevo - Olimpija 3:0 (2:0); Budučnost - C . zvezda 2:4 (0:0) po 11-m; Rijeka - Dinamo 5:2 (1:1, 0:0) po 11-m; Borac - Spartak 3:1 (1:0); Radnički -Sloboda 2:0 (2:0); Partizan - Vojvodina 4:0 (3:0), Hajduk - Vardar 3:0 (1:0). Lestvica: Dinamo in C. zvezda 39; Hajduk 30; Rad in Partizan 28; Željezničar 27; Sloboda 26; Budučnost, Rijeka in Spartak 25; Olimpija in Osijek 24; Radnički in Vojvodina 22; Sarajevo, Velež in Borac 21; Vardar 13. Prihodnje kolo (22. t. m.): Osijek -Velež, Željezničar - Hajduk, Vardar -Partizan, Vojvodina - Radnički, Sloboda - Borac, Spartak - Rijeka, Dinamo -Budučnost, Crvena zvezda - Sarajevo, Olimpija - Rad. Rezultati 28. kola 2. ZNL: Liria GOŠK Jug 0:1 (0:0); Beograd - Priština 1:2 (1:1); Proleter - Iskra 4:1 (1:1); Sutjeska - Zemun 5:4 (1:1, 0:1) po ll-t1'' Borac - Sloboda 0:1 (0:0); Mladost " Napredak 1:2 (1:1); Čelik - Dinamo 2:^ (0:0); Rudar - Pelister 2:0 (0:0); Šibenik Kikinda 1:0 (0:0); Leotar - Mačva 4:U (1:0). Lestvica: Sutjeska in Proleter -v Zemun 35; Sloboda 33; Priština 32;* r/ namo in Šibenik 30; Pelister, GU Jug in Napredak 26; Kikinda 25; ^la. va in Borac 24; Beograd 23; Rudar Leotar 22; Liria 19; Čelik 14; Mladost 1- Na uspelem košarkarskem kadetskem turnirju Alpe-Jadran, Id je bil v soboto in nedeljo v Repna Trenutek s sobotnega srečanja med Kontovelom (v belih dresih) in Rijeko. Selekcija Prage je premočno osvojila prvo mesto na polfinalnem košarkarskem kadetskem turnirju Alpe-Jadran, ki ga je v soboto in v nedeljo v repenski telovadnici priredilo ŠZ Jadran ob neprecenljivi pomoči Kontovelovih košarkarskih delavcev. Praška vrsta, ki je v bistvu prava češkoslovaška reprezentanca, je bila daleč najboljša na tem turnirju, tako glede telesne, tehnične in taktične priprave. Poleg tega je uvrščala tudi kopico igralcev, ki so krepko presegali dva metra in proti katerim je bilo dejansko zelo težko igrati. Kontovelci so z drugim mestom na tem turnirju lahko povsem zadovoljni. Premagali so v soboto tesno in srečno postavo Oderza, na drugem srečanju še zanesljivo Rijeko, na odločilni tekmi za prvo mesto pa nič niso mogli proti močnejšim čehoslovaškim predstavnikom. Rečani so se uvrstili na tretje mesto, čeprav bi glede na košarkarski talent posameznikov lahko dosegli boljšo uvrstitev. Čuden odnos do igre (igralci so stalno ugovarjali sodnikom) in predvsem skrajno nesramno obnašanje njihovega trenerja, ki je na tekmi s Kontovelom kar brcnil sodnika, so skvarili vzdušje na tej prireditvi, ki je bilo sicer izredno prijateljsko. Na zadnjem mestu je obtičal Oderzo, ki pa je zapustil dober vtis predvsem glede požrtvovalnosti in borbenosti. Turnir je v celoti zelo uspel, če izvzamemo surov izgred reškega trenerja, tako organizacijsko kot glede zanimivih srečanj. Tudi gostujoče ekipe so se laskavo izrazile nad organizacijo in nad gostoljubnostjo naših ljudi. ■ »Medsebojno spoznanje, tkanje novih prijateljstev in izmenjava košarkarskih izkušenj med mladimi košarkarji in trenerji je cilj organizatorjev Alpe-Jadran,« je med drugim dejal Jadranov predsednik Edi Kraus na sobotni skupni večerji v Repnu. In ta cilj je bil gotovo na tem turnirju tudi dosežen. NEDELJSKI TEKMI RIJEKA - ODERZO 82:73 (43:49) RIJEKA: Padovan 1 (1:2), Barbalič 7 (3:4), Idrizovič, Čabov 5, Vujnovič 16 (2:3), Sušanj, Pupovac 14 (0:1), Bijelič 8, Paleka 4, Bezič 3, Cindrič, Tončinič 24 (0:1). ODERZO: Zalla 10 (2:4), Zanchetta, Bat-tistella, Montecuollo, Filipozzi, Girardi 10 (2:4), Bello 6 (2:2), Ninotti, Cocchetto, Zanardo 21 (7:9), Dal Canal 8 (2:5), Ces-con 19 (2:2). SODNIKA: Cosulich iz Tržiča in Bogu-novič z Reke. ON: Rijeka 25, Oderzo 24. PON: Cescon (38), Zanardo (40). PM: Rijeka 6:llj Oderzo 15:22. TRI TOČKE: Tončinič 2, Čabov 1, Bezič 1; Cescon 2, Zanardo 1. V dokaj izenačeni tekmi je zasluženo zmagala ekipa Rijeke, ki je nastopila brez trenerja, ki je bil dan prej izključen zaradi skrajno nešportne geste. Oderzo je v prvem polčasu igral zelo dobro in tudi zasluženo vodil. V nadaljevanju pa so Rečani z bolj agresivno obrambo prestregli nasprotnikom nekaj žog, priigrali so si rahlo vodstvo, ki so jo tudi zasluženo ohranili do konca. Tončinič in visoki Vujnovič sta izstopala v vrstah Rijeke, pri Oderzu pa sta bila najboljša Zanardo in Cescon. PRAGA - KONTOVEL TECHNA 122:50 (60:28) PRAGA: Kneifi 19 (3:4), Kovač 6, Hruška 6 (2:2), Husak 2 (2:2), Babka 2, Timko 6 (2:6), Jurik 26 (6:6), SzomoIanyi 12, Strojček 24 (2:7), Musil 13 (1:3), Jelinek 6. KONTOVEL TECHNA: Ban, Milič 1 (1:2), Budin 10, Godnič, Briščik, Gulič 2, Bitjak, Daneu, Rebula 20, Vodopivec, Krevatin 5 (1:1), Gregori. SODNIKA: Bisanzi in Besio iz Tržiča. PM: Praga 18:30, Kontovel 2:3. ON: Praga 4, Kontovel 23. PON: Daneu (29), Budin (37), Gulič (37). TRI TOČKE: Jurik 2, Budin 2.. Reprezentanca Prage je bila tudi za Kontovelce premočna. Visoki, telesno in tehnično bolje pripravljeni Čehoslovaki so takoj v začetku dokazali, da jim naši niso kos, kljub veliki požrtvovalnosti. Selekcija Prage je skokovito večala svojo prednost (v 5. min. 16:6, v 10. min. 25:14, v 15. min. 44:23) in že po prvem polčasu je bila razlika taka, da ni bilo najmanjšega dvoma o zmagovalcu. Na tem srečanju bi od Kontovelcev ohvalili Aljošo Daneua, ki se je z viso-imi nasprotnikovimi centri boril izredno požrtvovalno in tudi ulovil precej odbitih žog. TURNIR V REPNU 1. KOLO Praga - Rijeka 107:84 Kontovel - Oderzo 79:78 2. KOLO Praga - Oderzo 116:57 Kontovel - Rijeka 99:87 3. KOLO Rijeka - Oderzo 82:73 Praga - Kontovel 122:50 KONČNA LESTVICA 1. Selekcija Prage (ČSR) 6; 2. Kontovel Techna 4; 3. Rijeka 2; 4. Oderzo 0. Na finalni turnir, ki bo od 29. t. m. do 1. 5. v Longoroneju, se je tako uvrstila selekcija Prage. Na tem sklepnem turnirju bodo nastopile še ekipe Maribora (ki je bil prvi na polfinalnem turnirju v Mariboru), goriški San Benedetto (prvi v Gorici) in ljubljanska Olimpija (prva v Longaroneju). B. LAKOVIČ Na pokalu Šumi 1990 Tudi košarkarska selekcija ZSŠDI Selekcija mlajših pionirjev ZSŠDI (letnikov 1977 in 1978) naših košarkarskih društev bo v nedeljo, 22. t. m., nastopila na četrtfinalnem turnirju za tradicionalni pokal Šumi 1990 v Novem mestu. Naši mladi košarkarji društev Bora, Kontovela, Poleta in Sokola so že imeli skupne priprave v Repnu pod vodstvom Borovega trenerja Adriana Kovačiča, ki je z delom in pripravljenostjo te skupine dokaj zadovoljen. Nedeljski turnir v Novem mestu pa je naslednji: 10.00: Novo mesto - Zagorje 11.00: Kranj - ZSŠDI 14.30: tekma med poražencema jutranjih tekem 15.30: tekma med zmagovalcema jutranjih tekem. Drugi del prvenstva deželnih kadetov Od torka, 24. t. m., se bo pričel drugi del prvenstva deželnih kadetov, na katerem nastopajo tudi tri naše ekipe (Breg, Kontovel A in B). V 1. kolu bo Kontovel B igral v gosteh (25. 4.) proti Interju 1904, Kontovel A bo prav tako v gosteh (27. 4.) igral proti Sabi, Breg pa doma (28. 4.) proti Servolani A. LESTVICA PO PRVEM DELU: Saba 26; Inter 1904 18; Breg in Servolana A 16; Kontovel A 10; Kontovel B in Inter-muggia 8; Servolana B 1. V Radencih 21. t. m. 10. maraton »Treh src« V Radencih bo 21. t. m. zanimiva in že tradicionalna prireditev, 10. maraton »Treh src«, na katerem sodelujejo vsi, ki .se za tak maraton čutijo sposobni. Na maratonu (42 km) lahko tekmujejo vsi, ki so dopolnili 18 let, za mali maraton (21 km), ki so dopolnili 14 let, za trim tek (10 km) pa tisti, ki so dopolnili 10 let. Na sporedu bosta še maratona cicibanov in pionirjev ter trim pohod na Kapelo. Vsi interesenti lahko dobijo informacije pri ŠD Radenci (69252 Radenci, tel. 003869/73040). V organizaciji balinarske komisije ZSŠDI Danes pričetek bojev za zamejsko prvenstvo Danes 17. t. m., bo startalo 10. za-“fsjsko balinarsko prvenstvo, to je najpomembnejše tekmovanje balinarske otnisije ZSŠDI. Število nastopajočih 'P' glede na lansko izvedbo, se ni Premenilo, čeprav se je moralo pro-o moštvo po začetni zagnanosti to se pravi Polet, Sokol in Kras, da s jo z morebitno tretjo zmago dokončn zagotovijo. Njihova naloga pa bo vs prej kot lahka, saj postaja iz leta v let konkurenca v zamejskem prvenstvi vse bolj ostra, kljub temu da so v za dnjih izvedbah vedno slavile ekipe, k odre/. , slv” zdcemi zagnanosti dnjih izvedbah vedno slavile ekipe, nove \ letošniemu. tekmovanju. Edino so pred začetkom prvenstva spadale st predstavlja letos umestitev ožji krog favoritov (glej Kras in Soke ---• i.___1.: i_i__14 1 — k._ J-** CAIO LO. V AJ U. XV- I.VV-J vi xxx v. o CX L C V ove zvrsti, to je bližanje in obvezno 'tanje, ki bo nadomestila dosedanja rečanja posameznikov, bahnarska komisija se je z omenje-odločitvijo čim prej skušala sezna-i z novostmi balinarskega pravilni-ki vključuje bližanje in obvezno Banje v uradnem tekmovanju že ve sezoni. Marsikdo se bo spraševal, akaj se bo jubilejno 10. zamejsko barbarsko prvenstvo letos pričelo že v Polovici aprila, medtem ko je običajno artalo okoli 10. maja. Odgovor pa je .7. 0 enostaven, saj je nogometna mr-t,1^? svetovnega prvenstva prevzela ran- zamejske balinarje, ki bi si ga V| * mirno ogledali osebno ali po tele-(..'P/kih ekranih, potem ko bodo kon-1 balinarske nastope v zamejskem ^rvenstvu. ; Prvenstvo se bo torej pričelo danes, srnio pa se bo kot zadnja leta ob po--beljkih in četrtkih, zaključilo pa v (lat in cetriKin, zaključilo pa v pri?ok. 14. junija. Srečanja se bodo Pov n °b 19‘ uri z iziemo vseh nasto-14 LUanice in Maka, ki se bodo priče-č^i , bbnut kasneje. Če bodo na kon-6bak tvici dve ali več ekip zbralo stHvj° števil° točk, bo o končni uvr-šret‘ b.dtočaia razlika v medsebojnih ^ primeru nadaljnjega ize-stanja bo odločala pa razlika bb /Tetivnimi in negativnimi točka-? hovi 6c*seboinih srečanjih. V skladu ahk0 i?. mednarodnim pravilnikom >Q1 *ipa napove balinčka z vsemi n 94 se V'm' kroglami, če nasprotna Pb^ktog^bda ne razpolaga več z nobe- na trofp!^05 bo na razpolago prehod-Vedba|1 a ZSŠDI, katero v prejšnjih iz-Pi, Jet Pl uspelo osvojiti nobeni eki-s Pa imajo priložnost kar trije, Po vsej verjetnosti bo tudi letos taki prisotnih pa bo tudi nekaj postav, 1 utegnejo.Zgoničanom in Nabrežincei pomešati štrene. Mislimo tu v prvi vi sti na članico UBI in sicer bazovsk Zarjo, ki je na uradnih nastopih v lar ski sezoni z dobrimi dosežki nekaj kn opozorila nase. Poplačana pa je bila prestopom nekaterih predstavnikov i D v C kategorijo. Skratka, vsaka prenagljena napove je odveč in počakati bomo morali vs; do prve tretjine prvenstva, ko se bom lahko točneje izrazili o največjih favc ritih za končno zmago. SPORED DANAŠNJEGA 1. KOL/ v Repnu ob 19.30: Kraški dom - Mak; Nabrežini postaja ob 19.00: Nabrežin - Kras; na Vrhu ob 19.30: Danica - Pc let; v Bazovici ob 19.00: Zarja - Gaji Sokol prost. (Z. S.) ŠK KRAS vabi vse člane na 26. redni občni zb< ki bo v petek, 20. t. m., ob 20. url prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju Sportno-kulturnem centru v Zgonik Dnevni red: izvolitev predsedstva, p ročila, razprava, volitve in razno. SK DEVIN obvešča, da bo 4. pohod za »Memori M. Škabarja« od Praprota do Repna nedeljo, 22. t. m. Vabljeni! JK ČUPA vabi lastnike kajutnih jadrnic da obn vijo potrdila meritev A.O.R. Za meri ve bo na razpolago članom inž. Chia dussi v soboto, 21. t. m., ob 16. uri i društvenem sedežu v Sesljanu. Audi 80 predstavlja Audi 80 super Tisti, ki ga izberejo, imajo dolgo serijo razlogov in vsi so serijski avantgarda tehnike i >«> .E -Q O CL In povrhu ti DINO CONTI ponuja šest koles za ceno štirih: kupi Audi 80 in prejel boš MOUNTAIN BIKE v dar DINC©NTI Cesta della Rosandra 2 (vogal Ul. Flavia) - TRST - tel. (040) 281444 DINO01/10 Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000.- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik torek, 17. aprila 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT in tiska Br- “■ M Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Z razpustitvijo parlamenta in odstranitvijo premiera Nepalski kralj Birendra klonil Prva zmaga združene opozicije KATMANDU — Nepalski suveren Birendra je včeraj razpustil parlament in odstavil premiera Lokendra Baha-durja Čanda. To je prvi rezultat mučnih nočnih pogajanj s predstavniki nepalske opozicije. Kralj Birendra je v radijskem govoru napovedal, da bodo odstranili tudi druge vzvode oblasti in reformirali sistem, ki mu je omogočal skoraj neomajno oblast. Odstavljeni predsednik vlade bo poskrbel za odpravo tekočih poslov, dokler ne bo kralj imenoval novega premiera. Po vsem sodeč bo mandat poveril Ganešu Manu Singhu, 75-letne-mu voditelju opozicijske Nepalske kongresne stranke. Kralj Birendra je torej popustil preden bi bilo prepozno, saj je opozicija že zagrozila, da bo odrekla svojo lojalnost monarhiji. Nepalska kongresna stranka in drugih sedem levičarskih strank je 18. februarja sprožila z manifestacijami in stavkami pravo kampanjo za odpravo sistema »pančajat«, ki prepoveduje politične stranke in daje kralju vso ob- last. Protest je dosegel svoj vrhunec 6. aprila, ko je nepalska vojska streljala v množico, ki je protestirala pred kraljevo palačo. Po trditvah opozicije je vojska ubila 500 ljudi. To krvoprelitje je po vsem sodeč zamajalo temelje političnega sistema. Predsinočnjim, ko so bila še. v teku pogajanja z opozicijo, je večdesetti-sočglava množica zahtevala pozitivni konec pogajanj in »glavo morilca«, kar je nedvomno botrovalo kraljevi odločitvi o odstavitvi dosedanjega premiera. Vse je namreč kazalo, da bo Katmandu doživel krvavo šestoaprilsko reprizo, kar pa bi bilo lahko usodno za bodočnost nepalske monarhije. Kralj je klonil, kljub temu da je opozicija na pogajanja poslala drugorazredne politike, ker ni verjela v pozitivni razplet pogovorov. Nepalu se torej sedaj obeta postopna demokratizacija, saj je lahko vsakomur jasno, da sistema ni mogoče spremeniti preko noči. Ofenziva perujskih maoističnih gverilcev LIMA — Mačistična gverilska organizacija Sendero Luminoso je v pričakovanju drugega kroga volitev prvi teden junija začela že sedaj v Peruju pravo teroristično kampanjo. V kraju Chossica, kakih 35 kilometrov vzhodno od Lima, je policijski tovornjak naletel na mino, ki je ubila sedem agentov. V vzhodnih pokrajinah Peruja pa so senderisti ubili dva ducata nabiralcev koke. Po mnenju opazovalcev skuša Sendero Luminoso s slepim nasiljem prisiliti prebivalstvo obrobnih krajev, da bojkotira drugi krog volitev. Če so te ugotovitve pravilne, lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo še hujše nasilje. V pretepu v Milanu ni šlo za rasizem MILAN — V noči na nedeljo sta morala poiskati pomoč v milanski bolnišnici Niguarda 22-letni Benia-mino Lucchetti in njegov 20-letni brat Gabriele, ki sta ob sprejemu povedala, da so ju v parku Sempione v Milanu pretepli neznanci in pri tem kričali: »Batine črncem!« Beniamino in Gabriele sta namreč rojena v Adis Abebi in sta po etiopski materi dobila tudi črno polt, po očetu pa imata italijansko državljanstvo. Preiskovalci pa so kasneje odkrili, da ni šlo za rasistični izpad, temveč naj bi bil vzrok za poškodbe pretep, do katerega je prišlo zaradi neporavnanega dolga črnopoltih bratov. Ta sta namreč v soboto zvečer v parku Sempione pokadila cigareto hašiša, pri tem pa sta ju dva mladeniča opozorila, da ju išče neki Rolando. Gabriele in Beniamino sta se umaknila na drugo stran parka, vendar ju je Rolando kljub vsemu našel. Prišlo je do prepira, v katerem pa sta debelejši konec potegnila črnopolta brata. Po mnenju preiskovalcev naj bi do prepiira prišlo zaradi neporavnanega dolga za hašiš, ki naj bi ga brata dobila na up kdaj prej. Preiskovalci Rolanda še niso odkrili. Več kot sto mrtvih na indijskem vlaku NEW DELHI — Zaradi eksplozije plinske bombe, ki jo je imel eden od potnikov, je v Patni v severni Indiji v dveh vagonih potniškega vlaka umrlo najmanj sto potnikov. Vest o nesreči je posredovala indijska tiskovna agencija Uni, ki je sporočila, da so doslej iz vagonov že izvlekli 80 trupel, Vendar naj bi bilo v obeh vagonih še precej več žrtev. Indija je bila v teh dneh prizorišče še nekaterih tragičnih dogodkov. Tako je v zadnjih 24 urah v indijski državi Pundžab med napadi sikhovskih ekstremistov umrlo osem ljudi, med katerimi sta bila tudi dva policista in trije napadalci. Policija je aretirala osem ljudi, sporočili pa so tudi, da so napadi sikhovskih skrajnežev v Pundžabu nekaj vsakdanjega in da pri tem skoraj vedno pride tudi do smrtnih žrtev. Med nekim hindujskim praznikom je v severni Indiji v nedeljo zvečer zaradi zastrupitve s hrano umrlo 37 oseb, približno sto pa se jih je po praznovanju zateklo v krajevno bolnišnico. Črni seznam lahko zaključimo z eksplozijo v strojnici tankerja Texaco-Bahamas pred obalo indijske države Kera-la. V eksploziji je en mornar umrl, štirje, med katerimi tudi neki Italijan, pa so bili huje ranjeni. Neizpodbitno znamenje krize srbskega režima Srbski tisk podvržen neizprosnemu nadzoru BEOGRAD — Televizijski dnevnik je v okoljih, kjer velja za sredstva množičnega obveščanja stroga partijska disciplina, znamenje politične usmeritve. To velja seveda tudi za beograjsko televizijo, pri kateri (skupaj z obema pridruženima, vojvodinsko in prištinsko) urednik za vsako najmanjšo pregreho leti. Pred kratkim so na primer v Novem Sadu na prvo mesto postavili volitve: v Sloveniji in na Madžarskem, na tretje pa srbsko proslavo bitke izpred 175 let. Zaradi »žalitve srbskega naroda« so takoj po hitrem postopku odstranili »krivce«, vse po vrsti. V četrtek zvečer je bila na prvem mestu reportaža z žalne seje za umrlim admiralom Simičem, šefom partije v JLA. Veliko pozornosti so namenili vsem prisotnim: Miloševiču, Pančevskemu, Bulatoviču, torej srbski državi, zveznemu in črnogorskemu partijskemu predsedniku, povrh pa še vrsti generalov, admiralov in drugih visokih oficirjev z admiralom Brovetom na čelu, šefom protiobveščevalne službe. Na drugem mestu je bil partijski kongres. Zvezni CK ZKJ je iz vse Jugoslavije dobil tisoče pisem, vsa Jugoslavija je za partijo, ono komunistično, ki se je že spremenila v skrajno demokratično in moderno. Na to temo je bilo ubrano dolgo poročilo z mnogimi detajli, predvsem izrazi podpore. Toda obstajajo tudi izdajalci, zlasti v Makedoniji, med njimi je glavni krivec predsednik makedonske partije Gošev, takoj za njim pa je predsednik partije Bosne in Hercegovine. Ta tema je osrednja, njej je posvečenega v beograjskem televizijskem dnevniku največ časa in prostora. Sledi ekonomska blokada, tokrat uperjene proti Makedoniji in še zlasti proti Hrvaški. Ustavili so namreč dobavo električne energije, ker Hrvaška ne plačuje računov; niti one elektrarne, ki so bile zgrajene s srbskim in hrvaškim kapitalom, ne dobavljajo več. Sledita Kosovo in Rahmam Marina, ki razlaga podporo kosovske partije izrednemu kongresu in za- hteva odstope vseh tistih poslancev albanske narodnosti, ki niso glasovali v parlamentu kot je določala partija, saj je njegova partija, še vedno »partija na oblasti«. Srbsko vodstvo je očitno v težavah in ukleščeno med huda problema: pritisk demokracije doma in zlasti v drugih jugoslovanskih republikah in pritisk lastnega gospodarskega 'razpada. Znanec mi je povedal, da njegova žena v nekdaj zelo dobrem podjetju, kjer dela kot računovodkinja, dobiva po milijardo šeststo milijonov dinarjev na mesec ali približno sedemdeset tisoč lir. Povsod se vrste stečaji, odpuščajo delavce, gospodarstvo je na robu krize in razpada. Narejenega pa ni bilo nič konkretnega. V takih politično-gospodarskih okoliščinah se izvaja pritisk in predvsem, pričenja nekakšen državljanski spopad. Po eni strani se obnavlja stara partija, kot partija oblasti, po drugi pa ustvarja zvezna centralizirana država starega tipa. Le tako lahko razumemo prekinitev procesa demokratizacije, ki je že zajel tudi srbske komuniste in družbo in je kazal prva obetavna znamenja. Le tako lahko razumemo nov val državljanskega nasilja na Kosovu, ponovne aretacije in naravnost nesramno odklonilen odnos do vseh posredovanj svetovne politike. Predvsem je tu resničen razlog za pravi napad na Makedonijo, ki jo hočejo spraviti na kolena, kot se jimje pred dobrim letom posrečilo s Črno goro in Vojvodino. Enak napad, je naperjen na Bosno in Hercegovino. Srbski opozicijski krogi in nekateri beograjski opazovalci so mnenja, da ne gre za obnavljanje srbske države v starih mejah, torej v tistih, ki zajemajo poleg obeh pokrajin še Makedonijo in večji del Bosne in Hercegovine, temveč za obnovitev stare centralistične Jugoslavije, ki bo manj federalna, zato pa enotno urejena in ki bo enotno vladala po starih receptih; ti bi pomenili tudi porazdelitev sredstev in s tem rešitev zavoženega srbskega gospodarstva. BOGO SAMSA Nekdaj neznana švedska modistka je postala najsvetlejša zvezda hollywoodskega vesolja Greta Garbo se je odrekla HoUywoodu preden bi zob časa načel njen mit NEW YORK — Natanko tako, kot si je sama želela, je »božanska« Greta Garbo umrla daleč od fotografov in radovednih oboževalcev. Že dolgih petdeset let je živela sama, ne pa osamljena, v bajnem stanovanju ob ne-wyorškem East Riverju. Hodila je na dolge sprehode, imela je zelo rada otroke in živali, kramljala je s sosedi, vendar izključno o običajnih stvareh. Če ji je kdo omenil njeno filmsko preteklost ali kakorkoli obrnil pogovor na slavno Garbo se je gospa Greta Lovisa Gustafsson oziroma Harriet Brown (od 1941. leta se je skrivala pretežno pod tem imenom) požvižgala na bonton in odšla, ne da bi odgovorila. Greta Garbo bi septembra letos praznovala 85. rojstni dan. Kot Greta Lovisa se je namreč rodila v Stockholmu 1905. leta v družini uslužbenca mestne klavnice. Njena mati je bila kmečkega izvora, v švedsko velemesto pa je z družino pribežala iz Laponske. Zakonca Gustafsson sta bila revna kot cerkvene miši, zato se je lastnik klavnice ponudil, da pohčeri Greto, do tega pa ni prišlo in je deklica ostala na domu z bratci. Družini so se še pisali težki časi, saj je komaj 14-letna Greta ostala brez staršev in je morala zato zapustiti šolo in si poiskati službo. Greto Loviso so vzeli v službo lastniki veletrgovine Bergstrom, v kratkem pa se je izkazala kot modistka. Njen obraz je pritegnil pozornost nekega režiserja, ki je pripravljal reklamno kampanjo za veleblagovnico. Erik Petschler je tako prosil mlado Greto, naj reklamira klobuke Bergstrom, nato pa ji je poveril še pomembno vlogo v filmu Luffar-Peter. Njena interpretacija je bila tako uspešna, da so jo sprejeli na akademijo dramske umetnosti. Mlada modistka se je očitno rodila pod srečno zvezdo, saj je v profesorju Mauritzu Stillerju našla svojega pigmaliona, ki ji je pomagal najprej iz Švedske, nato pa v sam Hol-lywood, kjer je v nekaj letih zablestela kot zvezda severnica. Okoli »božanske« Grete, ki ji je Stiller skoval nov priimek Garbo po madžarskem kralju Gaborju, se je kar gnetlo režiserjev, vendar je igralka spretno izbirala avtorje, katerim je prepuščala svoj čar in igralske sposobnosti. Počasi si je zgradila podobo nedotakljive ženske, ki je svojim neprevidnim ljubimcem v pogubo. Prvič se je izkazala v glavni vlogi Brownovega Flesh and the Devil, če naštejemo le nekaj njenih slavnih filmov bomo našli nič koliko primerov žensk, ki so bile sebi in drugim v pogubo (Anna Christie, Susan Le-nox: Her Fali and Rise, Mata-Hari, Kraljica Kristina, Ana Korenina, Margareta Gautier, Maria Walevska), svojo temačno tradicijo pa je prekinila samo enkrat, ko jo je Lubitsch pregovoril, naj odigra naslovno vlogo v Ni-notchki. Sicer pa bi težko našteli kako njeno interpretacijo, ki ne bi ostala zapisana v zgodovini filma. Njena igralska spretnost je preživela celo Šok prestopa na zvočni film, kar je uspelo le Chaplinu, z razliko od Charlota pa je Garbova 1941. leta (to je po njenem prvem neuspehu) zapustila Hollywood. Bila je še blesteča zvezda, ko je zaklenila vrata svojega stanovanja in se odrekla radovednemu svetu. Sedaj, ko je umrla, se je izkazalo, da je imela prav. Vsi imamo v očeh njen smehljaj in njen čudovit obraz... (e. f.) Greta Garbo v lanskem fotografskem posnetku, na 1® pa v slavnem kadru filma Flesh and The Devil, v ka rem je nastopala z Johnom Gilbertom