AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER LETO XLVI. — VOL. XLVI, CLEVELAN 3, 0., WEDNESDAY MORNING, JANUARY 5, 1944 Stalin pošilja besedo jug. vladi Kairo. — Premier Jože Stalin je poslal sledeče bo-drilne besede Boži daru Pu-riču, ministrskemu predsed-■ viku jugoslovanske vlade v Kairu: "Prepričan sem, da j bo leto 1944 leto zmage za i Združene narode in trenutek ni več daleč, tip bo jugoslovanski narod dosegel svo-I bodo Hitlerjeve tiranije.'' (Če je poslal Stalin kako novoletno voščilo tudi poveljniku partizana v, maršalu Titu, pa poročilo ne pove. Op. vred.) . -O-i- Mihajlovič kritizira angleško časopisje in pa radijo New York.—General Mihajlovič, poveljnik jugoslovanskih Četnikov, je iz svojega, glavnega stana izdal ostro"kritiko napram angleškemu časopisju in angleškemu radiju. Mihajlovič je govoril po radiu ter govor naslovil na informacijski center Združenih narodov v New Yorku. Rekel je: "Zadržanje londonskega radia in delno angleškega časopisja z ozirom na zadnje dogodke v Jugoslaviji, je povzročilo bol in razočaranje med našim narodom, Naš n,a r o d ne more razumeti, kako,bi bilo mogoče, da bi se bori|a jugoslovanska armada dve leti in pol proti vsemu, česar se dolži njenega poveljnika generala Mi-hajloviča, da je vse obenem: fašist, pro-nemški in član reakcionarne klike." -A-- eriske zračne trdnjave so izvedle ogromen napad na Kiel; drugi bombniki so uničevali naprave po francoski obali. Starši in dva brata so bili žrtve požara v Krvavi peči na 8. julija 1942. Nemci so zelo presenečeni nad tajnim inštrumentom v angleških bombnikih Iz raznih naselbin Girard, O. — Dne 11. dec. je frl James Racich, star 55 let ■rojen v Drnovem pri Krškem £ Dolenjskem. Zapušča ženo, la pri vojakih in tri bratran-I— V bolniški postelji so A. nčar, B. Lovšina, J. Lopanja, Rovan in A. Lozier; zadnja a, čeprav še mlada, sta bila ferirana. Auburn, 111. — Dne 22. decem-a je bil rojak John Ogrinc clo Irti povožen po vlaku na polji Alton. Bil je na mestu mr-Star je bil 71 let in doma I Novega mesta na Dolenjem. Tukaj zapušča ženo, v St. Žuisu pa brata. R°ck Springs, Wyo. — Dne I dec. je umrl John Vilfan, |r 64 let in rojen v Puštalu I škof ji Loki na Gorenjskem. |kaj^ zapušča nečaka, v stari »rnovini pa ženo in hčer, ako a še živi. Pred sedmimi leti je ) pobit pri delu v rovu in od krat ni bil več zmožen za težko |o. — prec} dnevi je pa v bol-šnici umrl Andrej Fajfar, star | let in doma iz Dolenje vasi 'i Selcih. Chciago. — Dne 12. decembra Umrla Anna'Dix, roj. Hribar, ara 38 let. Pokojnica je bila Sena v Lloydellu, Pa., in zapu-a moža in sina pri vojakih, da- I starše, pet bratov (dva v ar-fidih), tri sestre in teto Mary ernel. |Hibbing, Minn. — Pred dnevi j t^kaj umrl Jože Lavrič, doma | Zaloga pri Moravčah. Tukaj ' bival okrog 20 let in prej je II v Nevadi. Zapušča brata, v arem kraju pa drugega brata l tri sestre, ako še žive. Calumet, Mich. — Na božični in je umrl Jos. štukelj, po do-ače "Hudoba" (ta -priimek je 6bil, ker je v šali vsakomur reel hudoba), star 81 let in rojen .Petrovi vasi pri Semiču v Beli rajini. V Calumetu je živel čez 0 let in dolga leta je bil gostil-|čar. Zapušča ženo in sina. 1 -—o- Kupujte vojne bonde! Perzijski šah bi rad prišel v Ameriko Teheran.—Mladi perzijski šah, Mohamed Reza Pahlavi, je povedal ameriškim časnikarjem, da je njegova želja, da bi perzijska armada v večjem obsegu sodelovala z zavezniki. Šah, ki je star 24 let, vlada nad deželo, ki je večja kot so skupaj Nemčija, Francija in Španija, je zelo pohvalil predsednika Roosevelta, kot moža velikega karakterja in je povedal, da ga je zelo ganilo prijazno povabilo predsednika Roosevelta, naj obišče Zed. države. Rekel je, cla se bo odzval vabilu ob prvi ugodni priliki'. Perzija (Iran) je napovedala vojno Nemčiji. Da je ni napovedala tudi Italiji, je bil vzrok, kot je rekel šah, ker njegova dežela ne mara brcati nekoga, ki je že na tleh. Armada daje v najem lepe hotele Washington. — Vojni oddelek naznanja, da je v Miami Beach, Florida, dal v najem civilistom 29 hotelov in apartment hiš, kjer so bili prej armadni letalci v treningi. Te hotele armada zdaj več ne potrebuje. V Ohio je padlo v tej sezoni 164 srnjakov Državni oddelek za konzer-v^cijo naznanja, da je bilo ustreljenih v zadnji lovski se-soni v državi Ohio 164 srnjakov. Lov je bil letos prvič dovoljen v južnih delih države, največ v okrajih Adams, Pike in Scioto. Važna seja Krožek št. 3 Progresivnih Slovenk bo imel važno sejo nocoj ob 7:30 na Recher Ave. Krožek se tudi tem potom javno zahvaljuje Vincentu Badaliču za $10 in Jack Strekalu za $3, ki sta jih podarila v blagajna_ Italijanskega generala so prijeli v samostanu New York. — Radio iz Rima, ki je pod nemško kontrolo, je poročal, da so nemške oblasti našle skritega v nekem frančiškanskem samostanu v Rimu generala Mario Caracciola. General se je tukaj skrival, odkar je Italija kapitulirala. Nemške oblasti ga bodo stavile na odgovor, kje je njegova armada 500,000 mož. NOVI GROBOVI Mollie Rodman Včeraj popoldne je umrla v cvetu mladosti Mollie Rodman, stanujoča na 1588 E. 38. St. Na 1. januarja je izpolnila 18 let. Od rojstva je bila telesno in umsko bolna in zdaj jo je angelj smrti rešil trpljenja. Tukaj zapušča očeta Štefana in mater Barbaro Ferenčak ter brata Edvvarda. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Pavla na 40. cesti in na Kalvarijo. Cas pogreba še ni določen. i i Pogreb Frances Marold Pogreb Frances Marold bo v petek mesto v četrtek. Na pogreb bosta prišla zeta Steven Kulez in Anton Krall, ki služita v armadi. Odbor društva Lipa apelira na članstvo, naj se v kolikor mogoče velikem številu udeleže tega pogreba. \ -.—o- Odjemalci plina bodo pla-! čevali nižje cene in celo dobili denar nazaj Cleveland. — Mestni pravni odsek je veselo pozdravil razsodbo najvišjega sodišča Zed. držav, ki ukazuje Hope Natural Gas Co., ki zalaga Ceveland s plinom, da mora računati nižje cene. .jVl^t^še dve... Mi vodi to.-žbo za nižje cene plinu irr vladna komisija za naravne sile je odločila v prid mestu, dočim je prizivna sodišče odločilo proti. Mestna administracija je šla na najvišje sodišče in tam zmagala. Mestni pravni direktor Thos. Burke je včeraj izjavil, da bodo vsled te odločitve odjemalci plina dobili nižje cene in morda celo dobili povrnjen denar za previsoko računane cene v preteklosti. Direktor Burke bo šel pred državno utilitetno komisijo in zahteval, da ukaže East Ohio Gas Co. takoj znižati cene plinu. -o- V Oregonu bodo delali alkohol iz žaganja Portland, Ore. — Tukaj bodo postavili tovarno, ki bo izdelovala alkohol iz žaganja in drugih lesnih odpadkov. Willamette Valley Wood distillation Co. je že napravila tozadevno prošnjo pri vladi za dovoljenje. Družba bo zgradila tovarno za 3 milijone dolarjev v Eugene, Oregon. To bo prva teh vrst tovaren v Oregonu, toda nameravajo jih zgraditi še več v tej državi in v vseh državah, kjer je dosti lesa. Preračunali so, da bodo lahko izdelovali alkohol iz lesa za 20 centov galono. Industrija ima mnogo delovne sile Washington. — Načelnik urada za delovno silo, McNutt, poroča, da se nahaja v Zed. državah danes še vedno 31 milijonov oseb, ki so samo delno zaposlene in katere lahko dobi vojna industrija, če bo potreba za to. Pointsi, ne funti Znamka št. 2 iz vojne knjige 4 daje gospodinjam pri nakupu svežega svinjskega mesa 5 point-sov več, ne funtov, kot smo oni dan napačno pisali. To velja do 15. januarja in samo za nakup svežega prašičevega mesa in klobas. Na operaciji V St. Lukes bolnišnici je bila operirana za slepičem Laverne Glicker, hči Mr. in Mrs. Al W. Glicker iz 18300 Rosecliff Ave. Mr. Gabrenja bolan Za močnim prehladom je zo. pet zboilel čevljar John Gabrenja iz Ivan Ave., ki bo imel radi tega svojo popravljtflnico čevljev zaprto za en teden. Sedma obletnica V četrtek ob 8:30 bo darovana v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pokojno Frances Žurga v spomin 7. obletnice njene smrti. Nove uradnice Društvo sv. Ane št. 4 SDZ je izvolilo za letos sledeči odbor: Predsednica Julia Bre'zovar, podpredsednica Jennie Stanonik, tajnica Mary Bradač, 1153 E. 167. St., zapisnikarica Genovefa Zupan, blagajničarka Josephine Oražem, nadzornice: Ana Er-bežnik, Jennie Suvak, Rose L. Erste; društveni zdravniki so vsi slovenski zdravniki v Clevelan-du; zastopnica za klub društev in konferenco SND Ana Erbež-nik, zastopnica za prosvetni klub Mary Tekavec, zastopnica za skupna društva fare sv. Vida: Jennie Brodnik, Paulina Zigman, Mary Pristov, Rose L. Erste; zastopnice za JPO/SS in Sansa Genovefa Zupan, Paulina Zig-mna, Mary Bradač. Odslovljeni delavci Urad, ki obratuje mestno ulično železnico, je odslovil 22 uslužbencev, ki niso prišli na de. lo na božični dan in ne dan potem. Vsled tega je moralo nekaj uslužbencev delati po 18, ur na dan, Nova perioda za žganje prične na 17. januarja V pondeljek 17. januarja prične v državnih prodajalnah žganja nova perioda. Vsi, ki so registrirani, pridejo lahko zopet po svojo steklenico "železne vode" od tega dneva naprej. Državni direktor pravi, da bo zaloga dovolj velika za vse. Restrikcija za rabo šolskih voznih listkov v mestu Vodstvo elevelandske ulične železnice naznanja, da se bodo smeli šolarji, v starosti med 6 in 12 leti, voziti od 16. januarja naprej s znižanimi voznimi listki na busih in uličnih vozovih samo med 7 uro zjutraj in 5 uro popoldne in to samo ob šolskih dnevih. Za druge ure ali druge dneve bodo plačali šolarji 5 centov za prevoznino. S tem hoče vodstvo ulične dobiti več prostora za delavce. Velemesnice bodo morale uničiti en milijon funtov užitnega mesa Filadelfija. — Na ukaz vojnega živilskega urada morajo velemesnice uničiti do 1,000,000 užitnega svinjskega mesa. John J.j Felin Co., največja klavnica "v j mestu, je sama zavrgla 200,000 funtov svinjine za maščobo in gnojil. Delavci v 17 drugih ve-lemesnicah delajo isto. Vzrok temu je, ker je bilo zaklanih toliko prašičev, da v hladilnicah ni dovolj prostora za vse meso. Zato je moralo meso, ki je bilo že v skladiščih ven, da bo dovolj prostora za novega. Iz bolnišnice Poznani Jack Susel se je vrnil iz Glenville bolnišnice in prijatelji ga zdaj lahko obiščejo doma, 19414 Muskoka Ave. Naši vojaki Družina Anton Kastehc, 4724 E. 94. St., Garfield Heights, O., je dobila za božične praznike pismo in darila od sina Johna iz Floride. John se je vrnil iz Afrike, kjer je bil ranjen v bojih. Naroča najlepše pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem. Podrobnosti glede njegove bolezni niso še znane, »a *w im Pred odhodom preko morja, pošilja pozdrave vsem prijateljem in znancem Andrew Ule, sin Mr. in Mrs. Andrej Ule iz 10606 Reno Ave. Kam Se je odpeljal, je za enkrat še vojaška tajnost. Za 14 dni je prišel na dopust S/Sgt. Edward J. Zalar, sin družine Mr. in Mrs. John Zalar iz 1038 E. 70. St. Njegov vojaški naslov je: S/Sgt. Edward J. Zalar, 15100295 Hdq., 711 Tr. O. R. D. 3, Seymour Johnson Field, North Carolina. Vsem prijateljem in znancem pošilja najlepše pozdrave mornar Frank W. Ponikvar, sin dobro poznane družine Frank Ponikvar iz 4307 Trumbull Ave. Njegov naslov je: Frank W. ■Ponikvar, S l/C ARM 79-4 U. S. Naval Air Gunner School, Jacksonville, Fla. IZ BOJNE FRONTE (Sreda, 5. januarja) RUSIJA—Ruske čete, ki so se vsule čez mejo na Poljsko, so včeraj o d b i 1 e slaboten nemški protinapad. Druga ruska kolona je včeraj zavzela Belo Cerkev, na katero se je naslanjalo krilo nemške črte v ovinku Dnjepra. PACIFIK—Ameriški bombniki so se prerinili skozi 60 japonskih bojnih ladij in bombardirali tri japonska letališča na Marshal lskem otočju. Japoncem so sklatili 17 letal, sami niso izgubili nobenega. Amerikanci so tudi bombardirali Rabaul. ITALIJA—Bojna fronta v Italiji je radi zapadlega snega primeroma mirna. V pondeljek so ameriški bombniki napadli Turin v severni Italiji. Včeraj so vzeli alike nad prizadetim krajem, ki kažejo, da je neka tvornica popolnoma'razsuta in prometne zveze zelo poškodovane. -o- Poveljstvo ameriške zračne sile je še na 28. decembra naznanjalo izum posebnega inštrumenta, potom katerega avijatičarji lahko akuratno zadevajo tarče celo z višine 25,000 čevljev, pa najsi je tarča zavita v meglo ali oblake. To napravo so inštalirali že v 8,000 bombnikov. Nemci bi radi dobili v roke ta izum. to se razume. Stockholm. — Preciznost, s katero zadevajo angleški letalci svoje tarče, ne glede na vreme, zelo preseneča nemške vojaške kroge. Angleži imajo nek skrbno čuvan inštrument, s pomočjo katerega lahko zadevajo tarče v I vsaki megli ali še bolj temni no-j či. S pomočjo te naprave zade-j vajo bombe tako natančno po-I noči. kot pri belem dnevu. Civilna komisija je proti; zaposlitvi komunistov Washington. — Vlada civilna komisija izjavlja, da ima popolno oblast odreči kako vladno službo ali delo osebam, ki so člani komunistične stranke, čeprav ji je prepovedano preiskovati politično prepričanje ali pripadnost prosilcev. London, 5. januarja. — Ameriške zračne trdnjave so vedle ogromen napad na severozapadno Nemčijo včeraj. glavno tarčo so si bile izbrale bojno pristanfšče Kiel, jtčiin so srednje težki ameriški in angleški bombniki od ju-:i do mraka razbijali po francoskem obrežju. pfler ne bo doživel roje obravnave, pra-! Jan Masarvk Washington.—Jan Masaryk, -flanji minister Cehoslovaške, ^prerokoval, da Hitler ne bo pl tako dolgo, da bi ga moji I soditi kot vojnega zločinca. ''Opravili bodo ž njim njego-|poveljniki, ali bo pa storil pomor," trdi Masaryk. Kadar bodo zavezniki spra-i s poti vse one nacije, ki so iCrivili vojne zločine, bo nabila za Nemčijo doba karanje. Kadar se bodo vazalske zave, kot so Madžarska, Romska in Bolgarija otresle ).jih diktatorjev, se bodo lah-[ji pridružile družini miro-tbnih narodov, je izjavil če-I državnik. Obenem z bojnimi letali, ki so spremljala bombnike, je letelo včeraj na Nemčijo največje število bombnikov v enem dnevu, najbrže okrog 3,000, ki so vrgli na razne tarče nad 3,000 ton bomb. Z napada se ni vrnilo 18 težkih bombnikov, štirje lažji in tri bojna letala. London ne poroča določnih tarč včerajšnjega napada, toda švedska in nemška poročila zatrjujejo, da je veljal glavni napad pristanišču Kiel, ki je glavna pomorska baza za podmornice in središče ladjedelnic. Lažji bombniki so pa ves dan obiskovali francosko obal. Takoj zjutraj včeraj so leteli, preko Rokavskega preliva ameriški bombniki, kakih 200 po številu. Pqtem so sledili angleški lažji bombniki. Amariški letalci so se vrnili potem domov, naložili nove bombe in zopet leteli na francosko obal, kjer so mehčali kraje, kjer pričakujejo invazijo, Dopoldne se je udeležilo napada na francosko obal kakih 450 ameriških in angleških bombnikov, popoldne pa okrog 500. Formacije bombnikov so bile tako dolge, da se je vlekla nepre^, gledna črta bombnikov .skoro 100 milj daleč. Bombe, ki so padale na tarče, so pokale tako redno, da se je slišalo, kot bi kdo stresal kamenje s trujca, je rekel nek letalec. Nek ameriški avijatičar je pa rekel, da so padale bombe na nemške utrdbe, kot bi kdo se-jal pšenico. . v Iški vasi, far Ig. Zapušča bra-t ta Martina Žagarja v Barber-l J tonu, v Clevelandu nečakinjo . | Helen Bonač, ter sorodnike v ■ Chardon, O. in v Barbertonu. i; Pri Ruparjevi hiši se je reklo pri, . | Rihtarjevih. j Opomba uredništva. — Koli-j kor se spominjamo, smo še lan-• s ko leto dobili poročilo, da so ■j partizani vjeli osem italijanskih j vojakov in jih pri Krvavi peči vrgli žive v prepad. Nato je prišla italijanska armada in vas I požgala. Najbrže je bilo tedaj, | da je storila svoj žalostni konec 1 tudi vsa Ruparjeva družina. Mrs. Mary Geromi, 1059 E. 67. St., Cleveland, O., je prejela pismo od svojega brata Josipa Ruparja, ki je živel skoro 20 let v Franciji in je francoski državljan. Pismo, ki je dospelo sem s posredovanjem Rdečega križa, je kratko, pa toliko bolj pretresljive vsebine. ,Glasi se: "Draga sestra! Sporočam Ti, da je Krvava peč čisto pogorela ill da so naši starši in dva I brata umrli na 8. julija 1942. Najmlajši brat Ivan je pa umrl nekje v Nemčiji 30. junija 1942." Materino dekliško ime je bilo, Franca Žagar in je bila rojena1 i Poveljniki bodo kmali določili dan za invazijo na Evropo | London.—Prva seja zavezniških poveljnikov, ki bodo vodili armado na E v r o p o, se bo v kratkem vršila. Na načrtu glede invazije že delajo in treba jim je samo še določiti dan za napad na Hitlerjevo Evropo, j V London je že dospel general Montgomery, ki bo načel j e-val angleškim četam pri inva-iziji. Vrhovni povljenik bo pa ! ameriški general Eisenhower. | Ko je dospel general Montgomery v London, je izjavil: "Mislim, da ne bom dolgo tukaj." To bi pomenilo, da bodo z invazijo kmalu začeli. -—o-- V kongresu je bil vložen predlog, da lastniki hiš plačajo manjše davke Washington. — Poslanec Fred Hartley iz New Jersey je vložil v kongresu predlog, glasom katerega naj bi lastniki hiši smeli odtrgati od dohodninskih davkov stroške, ki jih imajo s svojo hišo, v kateri živijo. Zdaj smejo odtrgati stroške od davkov samo za poslopja, ki so zgrajena za trgovine, ne pa za stanovanja. Kongresnik navaja, da imajo lastniki hiš ogromna bremena na svojih ramah, ker morajo vzdrževati večino \\su mestno vlado 7, asesmentom na zemljišče. Zato naj bi jim bilo olajšano breme s tem, da bi smeli od federalnega davka odtegniti obrabo stanovanjske hiše in pa stroške za vzdrževanje iste. Lastniki stanovanjskih hiš bi s tem dobili prvo olajšavo v mnogih letih. ■--—n-■ Kupujmo vojne BONDE in ZNAMKE PRETRESLJIVA VEST IZ STARE DOMOVINE DOMOVINA AMERICAN HOME 1,000 bombnikov razbijalo Nemčijo AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 5, 1944 r r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland 3, Ohio. Published daily axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kahado na leto $6.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta. $4.00 Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalcih: Celo leto $6.50, pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $6.50 per year. Cleveland, by mail, $7.50 per year U. S. and Canada, $3.50 for 6 months. Cleveland, by mail. $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for' 3 months. Cleveland by mail $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year; $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies 3 cents Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 3 Wed,, Jan. 5, 1944 Naše stališče Časopis, ki hoče veljati med narodom, da ima principe, bo dobro prej premislil, predno bo kaj zapisal ali trdil v svojih uvodnikih. Dober časopis ne bo obračal plašča po vetru, kot pravimo in ne pisal' tako, kakor bi bilo trenutno bolj ugodno ali lepše. Take smernice skuša zasledovati tudi Ameriška Domovina, ki spremeni, ako sploh spremeni, svoje smernice le tedaj, kadar vse okrog nje dokazuje, da je bila v svojih trditvah na napačnem potu. Nihče ni nezmotljiv, torej tudi urednik ni, toda ako ostane časopis zvest svojim principom, ne glede na polena, ki morda lete okrog njega, se to ne pravi, da je urednik trmast, ampak se pravi, da se drži svojega stališča, ki ga je zavzel po dobrem in temeljitem preudarku. In tako je naše stališče kar se tiče starokrajskih partizanov. Po vsem temeljitem opazovanju, po raznih dobrih informacijah, je naše uredništvo prišlo do prepričanja, da je vodstvo partizanov v komunističnih rokah in glavni namen partizanov ni osvoboditi našo staro domovino nemške zalege, ampak pripraviti našo rojstno domovinp za komunistično diktaturo. Vsa poročila trdijo to in mi tem poročilom trdno verujemo, ker yemo, da se nanašajo na verodostojne vire, katerim mi absolutno zaupamo. Naš časopis je bil vedno proti vsaki diktaturi, pa naj bo tc take ali take barve in tako smo tudi absolutno proti temu, da bi kdo pripravljal v naši stari domovini tla komunistični diktaturi, pa najsi jo še tako lepo zavijajo v "rusko" ali "slovansko" odejo. Ako smo proti vsaki komunistični diktaturi v Ameriki, ali naj jo potem privoščimo slovenskemu narodu doma? Iz tega ozira smo mi principielno proti vsaki akciji, ki skuša pomagati tej komunistični mahinaciji v naši stari domovini. Ne bomo ponavljali dokazov, da imamo v tem prav, ker smo že dokazovali neštetokrat. Mnogi nam verjamejo, mnogi pa tudi ne. Med tistimi, ki nam ne verjamejo, so tudi nekateri odborniki SANSa, dočim se drugi odborniki zelo dobro zavedajo, kaj delajo. Izvršni odbor SANSa je prešel popolnoma na stran komunistov s tem, da je dal "moralno in gmotno" podporo Adamičevemu združevalnemu odboru. Vsled tega smo mi, to se pravi naš časopis, pretrgali vsake zveze s SANSom, ker ne maramo imeti nobenega opravka s kako akcijo, ki jo bodo nekega dne obsojali in preklinjali naši ljudje v stari domovini. SANS je zašel v komunistične vode in popolnoma stopil s poti, ki jo je začrtal Slovenski narodni kongres v Cleve-landu 5. in 6. decembra 1942. Resolucije, sprejete na tistem kongresu govore, da se ameriški Slovenci ne bomo vtikali v notranje politične razmere v stari domovini, to se pravi, da bomo prepustili rojakom doma, da si volijo vlado po svoji želji'in preudarnosti, mi tukaj jim bomo pa samo pomagali, da bo naša. stara domovina zedinjena VSA pod eno streho. To se pravi, da bomo skušali pri odgovornih faktorjih pridobiti našemu narodu doma njegove žahteve in pravice. Toda izvršni odbor SANSa je popolnoma pozabil na te resolucije in se je pridružili Adamičevemu združevalnemu odboru, ki jasno in odkrito propagira sovjetizacijo naše stare domovine, torej propagira neko gotovo vlado po vojni, za katero se naš narod doma ni izrekel, vsaj dozdaj še ne. SANS in Adamičev združevalni odbor podpira partizansko, to je komunistično vlado maršala Tita, to je v*ado nasilne diktature. Mi smo, kot rečeno, proti vsaki nasilni diktaturi, pa naj bo to že v talci ali taki obliki. Mi smo proti temu, da bi se našemu narodu zdaj ukazalo, naj bo bodoča Jugoslavija kraljevina, pa smo enako proti temu, da bi se/mu ukazalo, da bo živel v republiki. Pač pa smo mi za to, naj to narod doma sam odloči, ker mi tukaj nimamo nobene pravice nekaj narekovati našim ljudem doma. Mi vemo, da so naši doma proti centralistični Jugoslaviji, pa tudi vemo, da so proti vsaki komunistični obliki vfade. Torej, kako moremo mi tukaj nekaj vsiljevati narodu doma, dokler se narod sam ne izrazi in sicer izrazi brez vsakega zunanjega pritiska. Kot slišimo, je sklical izvršni odbor SANSa za to soboto sejo širšega odbora v Chicago. Kot slišimo, so v tem širšem odboru tudi vsi uredniki slovenskih listov in revij v Ameriki. Potemtakem bi spadal v ta širši odbor tudi naš urednik. Da se ne bo pa morda komu čudno zdelo, zakaj našega urednika na tej seji ne bo, naj bo tukaj povedano, da naš urednik j ne bo šel na sejo nobene organizacije, ki propagira komuni-; stične ideje ali platforme. Izvršni odbor SANSa ie zavozii j organizacijo v komunistične vode, ne da bi vprašal za do-1 voljenje širšega odbora, torej naj tudi zanaprej sam broda-ri po rdečih vodah, ali pa sam izpelje organizacijo iz teh kalnih voda. Glavna pinitelja sta'bila Adamič in Kristan in ta dva bosta tudi, ki bosta skušala organizacijo obdržati tam, kamor sta jo^spravila. Mi izjavljamo, da noben Slovenec ali Slovenka, ki nista za komunistične ideje ali komunistično propagando, nimata me&ta pri SANSu, dokler ne bo prišel SANS nazaj na pot, ki mu jo je začrtal Slovenski narodni kongres. Izjavljamo tudi, da SANS, kakršen je danes, ko podpira "gmotno in moralno" komunistične tedence, nima pravice govoriti v imenu vseh ameriških Slovencev. Povemo že danes, da bodo tisti Slovenci, ki so proti vsaki komunistični diktaturi, v kratkem prišli v javnost s svojo izjavo na pristojnih mestih, da merodajni faktorji ne bodo mislili, da smo vsi ameriški Slovenci komunisti. Kar se tiče sobotne seje SANSa ne svetujemo mi ničesar. Izvršni odbor se je izkazal kot diktatorja, ki ne vpraša narod za svet, in se, ne zmeni za opomine. Širši odbor pa lahko reši zadevo, ako bo imel tako moč, s tem, da odstrani iz izvršnega odbora osebe, ki so se "napile močnega vina" in zavozile SANS v rdeče blato in pripelje organizacijo zopet na narodno pot, kjer bi morala voziti. Taljo je naše, stališče, ki ga ne vsiljujemo nikomur. Prepričani pa smo, da je naše stališče pravo in da nas radi tega stališča ne bo rnkdar bolela glava "po močnem vinu," kot bo nekatere. Morda bo kdo rekel: na sejo pojdi v Chicago in tam povej! Kot smo prej rekli, mi ne bomo nikdar stopili v dvorano, kjer zboruje komunistična organizacija, ker ne maramo oblatiti svojega dobrega imena ne pred slovensko ne pred ameriško javnostjo. In SAMS mi smatramo danes za popolnoma komunistično organizacijo. ■< |.,|.,l, |..l„|„|,.| „|l,|,.t.,l „l„i„l„|„|„| M, |1 Ml) tnl..|..|.,|nl,»,I.<,.|,.|,.l„|,,l.,|..|..|.,|..|.,|.,|..|.1..l..l,,l BESEDA IZ NARODA Slovenska nova maša pod Himalajo Prišlo je danes 30. dec. 1943. pismo jezuitskega novomašni-ka P. Anton Gabriča, ki je prejel mašniško posvečenje 21. novembra 1943 in drugi dan daroval prvo daritev! Sam poroča iz Kur$eong-a, British India, kjer je bil posvečen v duhovnika v St. Mary's College, pet dni kasneje! Pismo se glasi: "Predragi! Včeraj sem prejel Vaše cenjeno pismo od 9. oktobra 1943 in Vam takoj odgovarjam ter se Vam zahvaljujem za zopetni velikodušni dar; Vam in vsem ostalim Vašim prijateljem in dobrotnikom pošiljam svoj novomašni blagoslov. Ni vam potreba še posebej omenjati, da sem te zadnje pomembne dni pred novo mašo posebno mislil na Vas vse. Kaka vendar ne? Saj Vam toliko dolgujem! In v resnici, vprašujem se s psalmistom! Kako naj povrnem? Kar imam, to Vam z vsem srcem dam! Spominjal se Vas bom pri oltarju božjem, za Vas hočem darovati vse svoje žrtve in trplenje . . . "V prihodnji številki 'Poljane' nameravam obširneje popisati te dneve. Tako daleč od domovine in dragih starišev, pa je bilo kljub temu v nekem ozi-ru kdt doma, da ne govorim o darovih in milostih, s katerimi je dobri Jezus napolnil mojo dušo na ta veliki dan. Daleč iz misij ona je prišel P. Lojze Demšar, da je stal pri prvi daritvi, ob moji strani kot 'Assistant priest.' Brata Udovč in SchnTidt sta mi stregla, Sestra Ivana je bila pri posvečen ju in na novi maši; ostale naše slovenske in hrvaške misij onarke • o se me spomnile z -lepimi darovi, pripravile so 'čak' — cake in masna oblačila. V resnici v vsakem pogledu so te požrtvovalne redovnice nadome-stovale moje ljube starše! Dobra Mother Miriam Zalaznik, M. D. je poslala torto—cake! Br. Janez Udovč je prinesel iz Darjeeling-a krasne cvetlice. Poslal Vam bom fotografije, kajti ta dan sem posnel veliko slik. "Posvetil nas je naš prevzvi-šeni nadškof Perier, S. J.; upam, da me boste spoznali na sliki brez brade. Nadškof mi je naročil, da se naj obrijem pred ordinacijo, ker sem izgledal kot pravi "billy-goat." A sreča junaška! Tudi brez brade je lahko človek dober misijonar! Pozneje hočem zopet poiskusiti srečo z mojo brado! "Bodite tako ljubeznimi in,se v mojem imenu zahvalite vsem. Izročite jim moj novomašni blagoslov! Povejte jim, da sem se vseh njihovih namenov prav posebno spominjal pri prvi moji daritvi in jih tudi v bodoče ne pozabim. Posebna zahvala onima, ki Vam' pomagati pri zbiranju, za njih trud in zanimanje. Prav na poseben način sem se pa spominjal onih čla- nov iz družin naših prijateljev in dobrotnikov, ki so v vojski. Naj jih Bog varuje in čuva, da se srečno in zdravi vrnejo pod domači krov. "To_ so hkrati tudi moja voščila in želje za Božič in Novo let! V znajt ponovne zahvale prejmite moj novomašni blagoslov! "V Krustusu hvaležno udani, "P. Anton Gabrič, S. J." ..-o- S elevelandskega hriba Vse tiste, ki ste me prosili, da bi vam kaj napisal za list Ameriško Domovino, tem potom prosil, da mi oprostite. Saj v splošnem ni bilo kaj posebno važnega in poleg tega pa je bila tudi Ameriška Domovina za božične praznike prezaposlena. In vem, da bi se me bili uredniki kar ustrašili, če bi bil še France s hriba prišel s kakšnim dve do tri kolone dolgim dopisom. Drugi vzrok, da se nisem nič oglasil je pa tudi to, da me je Miklavž tako pozabil kot že zadnjih 23 let ne. To je, da nimam niti kaplje terana v podzemeljskih prostorih. Saj veste, da je to tista kapljica, ki da človeku korajžo in ki mu požene kakšne dobre misli v glavo. Vedno sem vesel, če moreni kateremu sosedov kaj dobrega storiti. Sem in tam seveda se pa tudi zamerim, menda zato, ker sem pač bolj na katoliško stran nagnjen. Saj mi je celo nek prijatelj nekoč rekel, da bi bilo vse O.K. z menoj, če bi le vero pustil na stran. Veš dragi prijatelj, prav nič te ne sovražim zato, ker to so pač tvoje ideje, a jaz pa se zvesto držim naročila, ki.mi ga je dala moja mama, ko sem odhajal v Ameriko — po svetu. Opominjala me .je, naj ne pozabim njenih naukov tudi v tujini. Prav tako se drži naukov svoje matere tudi naš urednik Jaka Debevec, ki se zvesto drži vere in naukov, ki mu jih je vcepila v ,srce njegova dobra mamica. Premnogokrat se dogodi, da naprednjaki mislijo, da vsi tisti, ki pohajajo v katoliške šoje, da ne znajo niti pisati in brati. Tako naziranje pac prihaja od tistih, ki so s črnega kruha v stari domovini prišli v Ameriko na belega in se istega preobjedli ter pri tem pozabili na svoj dom in zlate nauke svojih staršev in zato jih pa sedaj peče vest, da otepljejo krog sebe po vsem, kar le malo diši po katoličanstvu. Večkrat mi je bilo tudi že rečeno, da naj se nikar ne zaletavam v naprednjake, a ne vem kako naj molčim, ko pa vidim, da ne gre prav v gotovih vrstah. Dokler se zbira kakšne sklade ali fonde, tedaj smo vsi dobri, a ko je denar enkrat nabran, takrat naj bi katoličani pa kar lepo molčali in bi se naj ne brigali, zakaj se vporablja njih denar. Za časa prve svetovne vojne so razni gospodje zbirali tukaj milijon-dolarski fond, v katerega sem tudi jaz prispeval štiri dolarje. Dal sem jih bil, ker sem upal, da bo šlo res v pomoč in odrešenje našega naroda v domovini. Toda ni so ga porabili v tisti namen. Danes jih zopet, ravno iste z g. Kristanom na čelu, poslašamo, ko nam pridigajo, da ne bodo zabredli v isto svobodo kot so bili po prvi svetovni vojni. Kdor se jih spominja od takrat, bo pač danes premislil predno jim bo spet verjel. Dali bi nam vsaj račune in povedali, kam in v kakšne namene ste bili porabili tedaj nabrani fond. Potem pa vam bomo zopet lahko zaupali. Dobro bi bilo, če bi malo bolj pazili, da ne boste z našim narodom zopet zabredli v tisto svobodo, kot po prvi svetovni vojni, ko je bilo samo vpitje za svobodo slovenskega naroda in končno pa je bil tako ogromen del našega naroda pahnjen v italijansko fašistično sužnost, kjer je trpel zadnjih 25 let hujše muke kot sploh kedaj v stari Avstriji. Veste, takim tičem jaz pač nič več ne verjamem, ker niso še opleli pravega plevela. Prav priporočljivo bi bilo, da bi nam sedaj po 25 letih dali račune od vašega hiševenja in mislim, da smo vsi tisti, ki smo v ta njamen prispevali, tudi upravičeni dobiti pojasnilo, kam je dotični denar šel Dokler nam tega ne izpolnite, tudi ne morete pričakovati od nas, da bi vam kar na slepo zopet sledili. France s elev. hriba Darovi v decembru pri št. 35 JP0-SS Cleveland, Ohio. — Dr. Kras, št. 8 SDZ $50; Dr. V boj št. 53 SNPJ $12.50; Dr. Friendship Grove št. t25 W. G. $5; Družina John Dermastja $5: Družina Anton Možina st. $5; Progresivne Slovenke krožek št. 1 (izročila Mrs. Kline) $13; Jos. Polantz $5 (izročil G. Pan-ehur); po $2 Mrs. M. Urek, Paul Cesnik in Mr. in Mrs. John Možina. Po $1: John Cesnik, Mrs. J. Cesnik, Joseph Okar, J. F. Ter-bižan in John Cičič (zadnja dva izročil J. Terbižan). Skupno nabranega za mesec december pri tej podružnici je torej $106.50. — Kljub prošnjam, da bi se odzvali za praznike, v boljšem 'številu v prispevkih, ni bilo tistega odziva, kot bi bila slehernega dolžnost. Pričakujemo boljšo aktivnost zastopnikov v novem letu, da bodo šli na delo z nabiranjem prispevkov, kot tudi da se bodo potrudili posamezniki in prispevali z večjo dobrodušnostjo. Društvene tajnike bi prosil, da kateri še niste poslali imena novo izvoljenih zastopnikov za to podružnico, da to storite takoj, da bo mogoče sestaviti imenik. Naša prihodnja seja se vr-* ši 25. januarja in ste že sedaj prošeni vsi stari kot novi zastopniki, da pridete na to sejo. Hvala lepa vsem prispevate-ljem! J. F. Durn, tajnik niškem zalivu. Ta veja obstoji že od 1. 1887. Da so zvezo z Nar-vikom zgradili šele petnajst let pozneje, p i čudno, kajti rešiti je bilo treba mnogo težkih tehničnih vprašanj. Z večnim ledom pokriti gorski masiv Fe-gernesfjell ji je bil glavna in skoraj nepremagljiva ovira. Navzlic temu je bilo treba to vprašanje rešiti, kajti narviška luka po zaslugi Zalivskega toka tud'i pozimi ne pozna ledu, med tem ko je dosti južnejše pristanišče Lulea po navadi za-ledenelo še daleč v april. Meseci od septembra do maja so zato veliki čas Narvika. Vsak dan se pripelje v tem času 17 do 1-8 vlakov z železno rudo. Vlaki se vije,)o skozi predore in nad po-gostoma previsnimi stenami do konca Lofotskega fjorda. Vsak teh vlakov ima 38 ali 39 vozov, a vsak takšen voz pelje po 35 ton rude. Od 1. 1934. dalje so ti prevozi rude stalno naraščali. Dotlej so znašali še 2.5 milijona ton, 1. 1936. že 5,7 milijona ton, na zadnje celo 6,5 milijona ton. Po zadnjih poročilih so Norvežani tofotsko železniško progo, ob kateri se Nemci iz Narvika umikajo proti Švedski, na različnih mestih razdejali. V sedanjih razmerah ni upati, da bi jo bilo mogoče v cloglednem času popraviti, zato je prevozov železne rude preko Narvika konec. To je v ostalem neprijetno tako za Nemce, ki so od tod dobivali glavno množino rude, kakor za zaveznike, ki pa imajo pač še druge možnosti, da se založijo z njo. Za Nemce prihajajo v poštev sedaj samo prevozi preko Lulee, vendar pa le v zelo omejenem obsegu, če niti ne upoštevamo ovire, ki so jim jo postavili zavezniki z minskimi zaporami v Baltskem morju samem. Tudi Švedska sama v sedanjem položaju bržkone ne bo hotela preveč pospeševati izvažanja svoje rude v Nemčijo. Iz Slovenije Lofotska železnica Mesto Narvik, ki je bilo pro-šle dni in je še danes v središču svetovnega zanimanja, je ot-jrok moderne železarske industrije. Živi od rude in železnice, ki to rudo prevaža iz železnih gora okrog Kirune proti atlantski obali. Tako je umljivo, da obstoji mesto prav za prav šele od 1. 1902., kajti od tistega leta prihaja lofotska železnica z mnogimi tovori preko mostov in skozi predore z gora, da bi slovito rudo iz švedske in norveške Laponske iztovorila v Narviku. Druga končna postaja te železnice je mesto Lulea ob Bot- Goriško.—Kot poročajo nemški viri, so se vršili v prvi polovici oktobra lanskega leta hudi boji okrog Gorice in tudi na Sveti gori, kjer so bili četniki baje odnesli Marijino podobo, a so jim jo Nemci zopet uzeli in postavili nazaj v cerkev. Gorica sama je bila precej bombardirana. , Iz okolice Trsta.—Vršili so se tudi v tej okolici hudi boji. Bojevniki so imeli svoja oporišča v Snežniku. Slovenski četniki so dobili orožje in munici-jo od razoroženih Italijanov. V Julijski krajini je delovalo šest četniških odredov in sicer: ■'Simon Gregorčičeva" brigada, to je četniška skupina, ki je bila aktivna v zgornji vipavski dolini, n'a Nanosu, katere poveljnik je bil Janez Premru iz Sv. Vida pri Vipavi, ki je nedavno v junaškem boju padel —ne za politiko, ampak za Jugoslavijo, kakršnakoli naj bi •ona bila; "Ivan Cankar" brigada, ki deluje najbrže v delu spodnje Vipavske; brigadi "Ivan Gradnik" in "Matija Gu-bec," kateri pa po vsej priliki delujeta v hribrh — v smeri Kobarida in Bovca. Brigada "Tone Tomšič," deluje krog Pivke, od Postojne proti Sv. Petru, okoli Snežnika proti Reki in Trstu. Brigada "Ljubo Šercer," deluje v Istri. Hudi boji so se vršili okrog Trsta in čethiki so bili zavzeli tudi -otok Cres in Lušinj. V KUMLJANSKIH GOZDOVIH je tudi oporišče četnikov, ki so pridrli do krajev od Višnje gore do Trebnjega in tam zajeli vse italijanske vojne stvari. Do ostrih spopadov z Nemci je prišlo v Višnji gori. Od tarn so prišli napadi tudi na Sevnico in Zidani most, kjer so četniki pretrgali železniške zveze. Te-le spomine pišem za d šnjo kolono na novega leta to je ob času, ko so ljudje poj tu na vso moč zaposleni z res cijami, in prisegajo na vse! vi že, kaj ne bodo napravil bodočem letu. Kaj ni čudno nihče ne obljubuje, kaj bo: pravil, ampak se vsak samo. ša, kaj ne bo napravil ali č| bo odvadil. Statistikarji pravijo, d& vsakega novega leta dan n 4 vi po svetu na milijone taki') ljub ali resolucij. Dokazal da se 30 odstotkov teh nov nih resolucij prelomi še tisti in do konca januarja jih drf maj še kakih 10%. Pa še* take, ki so primeroma lahk. Glavni vzrok, da se pf| toliko teh novoletnih obljub!( hitro, je ta, ker jih ljudje >( jo ravno na novega leta jut'j je v času, ko mnogi niti ^ do, kaj obljubujejo, ko si A glavobol, hlade močno žejo' kesajo, da so ga na starega večer tako pognali, da bi lahko reklo po starokrajske" čaju, ali kakor pravi naš ^ ški mojster Lojze Srpan ga imeli nekoliko preveč."« navadno obljubujejo, da "i bodo več pili." To se prav več, ampak vsaj še toliko-kateri bodo opustili kaJ drugi kvartanje, tretji druf ko potrato. Prvi dan še f drže besedo, drugi dan pa žf. mišljajo, če se niso morda kli in obljubili nekoliko l'! ali da niso mislili tako svojem navdušenju za po^ nje. Toda delati resolucije :1* ljube je prav tako kot bij obul v pretesne čevlje. Zai' žuliti in ko jih ne morejo | šati več, jih vržejo pod in si nataknejo stare Bkot copate. Prav tako zadraj* kot "svete obljube," da več tega in onega. Ako hočemo dobiti pr0(, jem, kako ljudje novoletne'' be drže, si vzemimo zftj marjašarja. Na novega lef se naenkrat spomni, da l: preveč v e ee r o v zaprftf1 kvartah. V sladkem naV<^ nju med starim in novim^ ga naenkrat zbode vest, udf mizi in se zagviša: "V te® pa ne bom prijel kvart v'| naj me pes opali, če jih b"1 "Pa da boš držal besedi naglo opomni žena, ki js'.i čo in tu,di vsa blažena, to besedo prvič iz ust Si ljubega možička. Kadar | druga leta sliši podobne Pf jo prav nič ne ganejo. Ma| se res vzdrži nekaj večot'0 sicer med tovariše, ki ga | stonj silijo, da bi jih mal°J "Sem obljubil, da ne bom j več prijel kvart v rokc,"| baha in srce mu krvavi, 1® zuje tovariše pri igri. T<$ je res, je pa res, besedo dai pride drugič med tovai'Š% že tako nanese prilika, d*>, manjka in mora radi p*j§ stva prijeti pildke v roke. | samo zato, ker enega drugače bi jih nikdar več® jel v roke, Bog obvaruje tretjič pa že tako gleda.,,! prvi pri mizi. Zopet zap<® ra viža. Ko sem jaz nekoč prof omenil: "Jim, le zapomnil jaz ne bom nikdar več 1 kvart v roke!" Jim se-pa i zasmeje in pravi: "O, še .i'! še!" In sem jih res, ne b