Leto LXIV	Poltoina plačana * gotovini
V Ljubljani, v petek, dne 23. oktobra 1936.
Štev. 244 a
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din. za inozem-»tro 40 Din — ne-deljika izdaja ce* loletno 96 Din, ca Inozemstvo 120 Din
Uredništvo je t Kopitarjevi ol.fa/lll
S£OVENEC
ček račun: Ljub-hana tt. 10.610 <■ 10.3*9 za tnseratej Sarajevo št* Z^bl. Zagreb it*. J9.0II,
Praga-Dunaj 24.79* --»
Uprava: Kopitarjeva b. telefon 299»
Telefoni arednlštvai dnevna služba 205* — sočna 299*. 2994 in 205»
Uhaja t ca k dan sjntraj, razen ponedeljka In dneva po prazniko
Nova mladina prihaja
Leta gredo. Vsako leto smo dalj od dobe, v kateri smo nekdaj živeli in ki nam je dala političen in svetovnonazorski pečat. Vsako leto prinese na plan na tisoče mladih ljudi, ki ne-kduniih • slovenskih strank niti ne poznajo ne, ki nikdar niso bili v njih, ki niso prisostvovali njihovim zborovanjem in niso videli njihovega delovanju. Vsako leto odide k vojukom na tisočo slovenskih fantov, ki nikdar niso bili »Orli« in ki to orgunizucijo poznajo kvečjemu iz pripovedovanja starejših ali pa še to ne, vsako leto dobivujo volilno pravico mladi fantje in možje, ki niso prejemali politične in sve-tovnonazorne izobrazbe v tistih organizacijati in strankah kakor mi in ki so padli v popolnoma drugačne razmere kakor mi.
Popolnoma naravno je torej, da se mlajši rod ne opredeljuje več po klerikalizmu in liberalizmu — ako smemo ponoviti dosedaj naj-globjo razdelitev Slovencev — ampak je začel hoditi zelo svojo pot, ki sicer na nobeni strani ni nusprotje dosedanjih poti, ker jabolko ne pade daleč od drevesa, pa vendar kaže nekaj samosvojega, boljšega in slabšega. Boj, ki je med liberalizmom in klerikali/mom že utrujen poncliaval, se je poostril v novi obliki, ki je prej ali slej morala priti.
Tudi najbolj površen opazovalec našega življenja jc moral opaziti, na je liberalizmu takoj v prvih povojnih letih začelo primanjkovati mladine in du mti jo je v zadnjih letih popolnoma zmanj.kalo. Zu vse drugo se je ogrevala doraščajoča mladina, samo za fraze liberalizma in naduto »hura« nacionaliste ne. Tako jc z našili tal liberalizem že skoraj popolnoma izginil in kar bo na njegovih tleh, v njegovih podjetjih in časopisju zrastlo in v bodočnosti zopervalo slovenski katoliški smeri, bo čisto nekaj drugegu, kakor pa je bil liberalizem. Prav takile ljudski plebisciti, kakor so sedanje občinske volitve, so lepa prilika, da sc pokaže, kain drvi ta mladina, o kateri so priletni liberalci pričakovali, da bo njihova. Pri vseh marksističnih in komunističnih akcijah, ki so v našem javnem življenju postale že kar vsakdanje in so že zdavnaj izgubile značaj sen-zacionalnosti, sodeluje mladina, ki jih tudi vodi brez ozira na zgražanje starejšega rodu. Kje pa so akcije liberalizma, kje je njegova mladina, ki bi jih vodila? Vse, kur jo iz liberalizma vzrastio, je svojega že upehanega duhovnega očeta prehitelo in sedaj drvi brezobzirno nekam naprej, kamorkoli, da je le naprej. Le majhna peščica je še, ki se ne bi rada izneverila svojemu častitljivemu inštruktorju in ki zbcrrana premišljuje, kam naj prav zu pruv krone. Imenu je se »nacionalistična mladina« in skriva svojo zadrego za bobnečimi besedami, pa njene vrste kljub temu čim dalje boli kopne. Pridejo pa prilike, ko se prav zaradi svoje malodušnosti in neusmerjenosti ne more ustavljati razdirajočemu valu, ki jo meni nič tebi nič potegne za seboj. »Nacionalistična mladina«, ki hoče biti potomec liberalizma, se je v nekaj redkih izvodih ohranila le še po mestih. Po deželi pa tega že zdavnaj ni več. V nočnih pohodih, v razgrajanju in surovem zmerjanju, v zaničevanju cerkvenih in verskih ustanov, v podiranju evharističnih križev se udejstvuje samo mladina, v kateri po starem liberalizmu še sledu ni več. Ko podeželski liberalci gledajo to surovo divjanje, se zaskrbljeno vprašujejo, češ: »Kam smo prišli? 'lako hudo pa mi le nismo mislili.«
Na drugi strani pa raste mladina, o kateri človek prav za prav ne ve, kje je dobila toliko pravega ognja in smislu za našo nurodno skupnost in vse njene vrednote. V orguni/.acijali katoliškega naroda ni rastlu, v katoliških politični stranki sc ni izobraževala in urila, šola jc ni učila ljubiti domačo zemljo, pu je vendar značajna. vzgojena in borbena. Od nikoder drugod ni mogel ta močni duh priti vanjo, kakor iz naroda samega, ki ga ni mogoče niti zapleniti, niti zapečatiti, niti razpustiti. Ko jc v preteklih letih videla, kako so nekateri zaničevali, mučili in s satansko zlobo preganjali naš narod, se je vzdignil v njej odpor, da se je zakrknila sama vase in burno dobo prenašala z grenkostjo in gnevom v srcu. Ni imela prilike, du bi se vzgajala in urila v organizacijah in strankah, ki so bile znane pod imenom »klerikalne«, imela pa je do bridkosti dovolj prilike, du se je brez teh ovinkov vživela v svoj preganjani narod in ga vzljubila. Zato je tu mladina prinesla v sedanjo in bodočo juvno borbo samo veliko ljubezen in požrtvovalnost do katoliškega svetovnega nazora in slovenstva, vse drugo ji jc bolj lep spomin na njene duhovne, prednike, ki so v svoji dobi delali, kakor jc bilo tukrat primerno in potrebno, lil ko jc prva vihra minula, je z glasno besedo planila na plan in se spustila v borbo, ne z liberalizmom in z njegovimi zadnjimi slabotnimi ostanki, ampak s tisto mludino drugega tabora, v kateri je takoj zaslutila edino nevarnega sovražnika slovenskega naroda. Ker pu katoliški svetovni nazor in slovenstvo ni nekaj, kar bi moral človek držati v tajnosti in shraniti samo za sebe, ampak jc obličje naše zemlje in naroda, ki mora dobiti priznanje in veljavo tudi na zunaj, zato se jc ta mlajši roti z vsem ognjem vrgel tudi v sedanje občinske volitve; naj je videl, da je tudi marksistična mladina oilno delovna in da bi volitve izpadle napak, oko ne poseže v boj. Večji del teže vsega boja Hn naše politične organizacije nosi ta mladina ki odbija napade in divjanje razgrajačev in Mirovežev, ki svoje smeri niso povzeli po narodu, ampak po komunističnih letakih in šču-»anju komunističnih agitatorjev. Kar čuditi se n»oramo, odkod je ta ntladi rod vzel toliko vnemo za iskreno, licponarejeno slo\enstvo in za javne pravice našega naroda, in toliko ne-odjetiljivost, da tudi ene občine ne mara dati v napačne roke. V šoli se je s slovenstvom in njegovo preteklostjo bolj slabo seznanil, pa gu vendar pozna in vendar do dna duše čuti. du ni bil slovenski ne liberalizem katerih zadnje zastopnike ima šc priliko videti, in tln tudi marksizem ni slovenski, kuterega zastopniki so njeni sobojevniki.
Italija in Nemčija pripravljata
Napad ha pakt Pariš—Moskva
Italija naj pritiska na Pariz - Nemčija prizna italijanski imperij
Italijansko - nemški dogovor glede Španije
Rim, 22. okt. b. Rimska časopisje razpravlja na celih straneh o obisku zunanjega ministra grofa Ciana v Berlinu, kar dokazuje, da je dobilo od zunanjega ministrstva natančna navodila, v kakšni stneri naj navija. Vsi listi pa z največjim poudarkom pišejo o tem, da velja razgovor grofa Ciana z nemškimi državniki predvsem stališču, ki ga bosta odslej Italija in Nemčija skupno zavzeli do sovjetske Rusije. Italijanski listi poudarjajo, da nikakor ne gre samo za ideološko skupnost v na-ziranjih obeh držav, marveč tudi za praktično politiko, ki jo želita obe uveljaviti. Z drugimi besedami pripravljajo sedaj v Berilnu napad na francosko-ruski pakt, ki ga hočejo praktično izvesti na sledeči način:
1.	Nemčija hi najprej slovesno izjavila, da je pripravljena sodelovati z ostalo Evropo, to sc pravi pristati na lokarnsko konferenco, dati jamstva za neokrnjenost francosko-nemške meje in se tudi vrniti v Zvezo narodov, če hi tudi Francija izrazila svojo pripravljenost, da svoj vojaški pakt s sovjetsko Rusijo vsaj nekoliko zrahlja. Nemčija bi to izjavo oprla na nedavni proglas belgijskega kralja, da se Belgija vrača nazaj v svojo sto let staro politiko popolne nevtralnosti.
2.	Italija bi nemško izjavo takoj diplomatično podprla in francoski vladi brez ovinkov izrazila, da bi italijanska vlada nikakor ne mogla brezbrižno gledati, če bi začela Francija svojo armado postavljati v fronto, da pomaga sovjetski Rusiji. Italija hi tega ne smela vsled boljševiške nevarnosti, ki jo je treba vedno imeti pred očmi. Torej ne samo, da hi Italija nc mogla Francije podpirati, marveč bi niti ne mogla mirno gledati, kako francosko čete prihajajo na pomoč sovjetski Rusiji.
3.	Na ta način bi morala Francija svoje čete. ki hi jih sicer lahko vrgla na nemško mejo, porazdeliti tudi vzdolž italijanske inejo. Sicer pa smatrajo tukaj, da hi bil celo BI um s takšno taktiko zadovoljen, ker bi imel nasproti prenasilnim ruskim diplomatom v rokah dokaz, da ne moro skozi drn in strn za njimi, marveč mora pred sovjetskimi Interesi braniti najprej francoske.
4.	V zahvalo za takšno dragoceno pomoč Italije v borbi proti francosko-ruskemu vojaškemu paktu bi pa Nemčija brez odlašanja priznala zasedbo Abesinije in obstoj italijanskega imperija.
Dogovor glede Španije:
V pričakovanju kakšnega nepremišljenega koraka Rusije
Zelo zanimivo je, da tudi bolj rezervirani komentarji, ki jih italijanski listi objavljajo iz Berlina, poudarjajo skoraj isto. V Berlinu da hočejo Ilalijo pridobili za svojo križarsko vojno proti sovjetski Rusiji. V Berlinu sicer ne omenjajo fran-cosko-sovjetskega pakta, marveč poudarjajo potrebo protiboljševiške fronte v zvezi z dogodki v Španiji. Radi bi dosegli nekak kompromis na ta način, da bi Italija in Nemčija takoj priznali vlado generala Franca v trenutku, ko bi ta zavzel Madrid, Nemčija pa bi priznala italijanski imperij. Nemška vlada pričakuje namreč, da hi s priznanjem generala Franca sovjetska Rusija napravila kakšen nepremišljen korak ter začela javno podpirati katalonsko vlado, kar hi povzročilo novo med-narodnopolitično trenje, v katerem bi Italija na zgoraj označeni način pritisnila na Francijo, naj se nikar nc spušča v kakšne pustolovščine ob strani sovjetske Rusije.
0 avstrijskem vprašanju, trdijo rimski listi, se v Berlinu ne bodo razgovarjali, ker bo v ta namen obiskal Berlin še avstrijski državni tajnik Schmidt, ki bo potem šel v Italijo in tam refe-riral, tako, da si bodo o vsem na jasnem, ko se države rimskega bloka sestanejo na konferenci na Dunaju koncem novembra ali v začetku decembra.
Italijanski tisk napada Anglijo, ki brani male države Sredozemlja
Rim, 22. oktobra, b. Obisk italijanskega zunanjega ministra grofa Ciano v Berlinu in njegovi razgovori z nemškim zunanjim ministrom von Neurathom ne bodo rodili nikakršnih senzacij, kakor se je to v nekaterih mednarodnih političnih krogih predvidevalo. Uradni list fašistične vlade »Giornalo dTtalia«, dalje »Tribuna«, kakor tudi fašistični organ »Popolo dTtalia«, trdijo, da so bili sinočnji razgovori med grolom Cianom in med Neutrathom 1 javna manifestacija italijansko-nemškega sodelovanja. V političnih krogih povdarjajo, da pričetek skupnega italijansko-nemškega sodelovanja za re-iitev raznih mednarodnih vprašanj nima namena i ustvarjati bloke, temveč mora to sodelovanje služiti le koristnemu delu za mir in obnovitev Evrope.
Zelo neugoden vtis pa je napravil v Italiji govor nemškega zunanjeg aministra von Neuratha radi tega, ker je izrekel zdravico italijanskemu kralju, predsedniku vlade Mussoliniju in italijanskemu narodu, ne da bi le z besedico omenil, da je italijanski kralj tudi abesinski cesar, V uradnih italijanskih ' krogih povdarjajo, da sporazum med Berlinom in Rimom ne mere nikogar skrbeti, ker tukaj ne gre Za prav nobene politične intrige. Opozarjajoč na reelne koristi, ki jih imata lahko Nemčija in Italija od tega svojega sodelovanja, povdarja »Giornale d' Italia«, da mora v avstrijskem vprašanju med obema državama priti do izraza predvsem znosnost in razum. Nobene intrige, nobeno rovarjenje drugih držav ne more danes razrušiti zbližanja med Nemčijo in Italijo. To ne smejo pozabiti niti oni, ki tendenciozno tolmačijo avstrijsko-nemški sporazum od 11. julija letos, ker je ta sporazum zaključen v istem duhu, kakor rimski protokol, ki ga je podpisala Italija z Avstrijo in Madjarsko.
Italija tudi noče podrediti svojemu vplivu države bližnjega vzhoda in vzhodnega dela Sredozemskega morja, za katere varnost je Velika Britanija neposredno interesirana in za katerega bi, kakor
zatrjuje »Times«, bila Velika Britanija pripravljena žrtvovati tudi vojno, če bi bila napadena, ker smatra, da bi s tem ne branila samo svojih interesov, temveč predvsem svojo varnost. Giornale dTtalia postavlja Timesu« sledeča vprašanja:
1.	Kako so ogrožene britanske postojanke v Sredozemskem morju?
2.	Iz katerega vzroka ustvarja Britanija neko nevarnost, ki jo nihče ne more dokazati, ker te nevarnosti sploh ni in ko se tudi lahko dokaže, da oni, ki jih Velika Britanija obtožuje, nimajo tistih političnih in vojaških teženj, kot jih imajo oni, ki obtožujejo druge.
3.	Zakaj se načenjajo ta vprašanja, ki ne bi smela obstojati in zakaj se vse to spravlja v zvezo s potovanjem grola Ciana v Berlin, ker nihče ne želi ustvarjati nesporazumov v Evropi?
Francosko stališče:
„Ruski pakl nas v Španiji ne veže"
Pariz, 22. oktobra. AA. Ilavas: Skupščinskemu odboru za zunanjo zadeve je podal zunanji minister Delbos izjavo vlade glede Španije in Belgije. Uradno poročilo o seji odbora pravi:
Odbor v Londonu jc preprečil komplikacije na ta način, da jc preprečil tekmovanje med državami, ki-so hotele intervenirati v španski državljanski vojni. Na prihodnjih sejali odbora sc bo poskušalo priti do praktičnih zaključkov. Na razna vprašanja je Delbos izjavil, da ho Francija v celoti ohranila marokanski statut. Zaradi politike francoske vlade so se mogli vrniti v domovino vsi tisti državljani iz Španije, ki so to želeli. Francija ne ho spremenila svojega stališča glede Španije in tudi ne ho spremenila svojega stališča v drugih vprašanjih mednarodne politike. Glede tega, re hi pakt med Rusijo in Francijo stopil v veljavo, fe hi Rusija intervenirala v španski državljanski vojni, jc Delbos odgovoril, da velja pakt med ohema državama h a m o za tisti s 1 ii č a j, če hi katera teh držav Bila napadena na svojem lastnem ozemlju. Obe državi sta si za presojo takega slučaja prihraniti popolno neodvisnost.
Krolta o politiki ČSR
„Mi ne moremo slediti Belgiji...
Praga, 22. oktobra. A A. ČTK poroča: Zunanji minister Kamil Krofta je podal v odborih za zunanje zadeve v poslanski zbornici in senatu eks-poze, v katerem se je dotaknil vseh važnih vprašanj zunanje politike, ki zanimajo Češkoslovaško.
V prvem delu svojega ekspozeja je g. Krofta poudaril, da pri presoji sedanjega težkega mednarodnega položaja ne smejo nikogar zapeljati simpatije ali antipatije do raznih političnih režimov.
Minister je nato omenil, da so ministri Eden, Delbos in Litvinov poudarili potrebo regionalnih paktov, ki jih Mala antanta že od nekdaj smatra za enega izmed najučinkovitejših načinov za utrditev miru. Opozoril je tudi na izjave g. Edetia o čl. 19 pakta in zavrnil misel, da bi si Zveza narodov na temelju čl. 1!) mogla lastili pravico do kršitve teritorijalne nedotakljivosti ilržav Male zveze. Neumno hi bilo misliti, da hi se na ta način moglo ustreči narodom, razen tega bi pa tak način zanesel med narode negotovost, to hi pa pač ne služilo mira.
Konferenca, ki jo pripravljajo zahodne velesile, zanima Češkoslovaško le v toliko, ker obsega lokarnski pakt tudi arbitražni dogovor med Češkoslovaško in Nemčijo, ki je še zmerom v veljavi,
Dr. Stojadinovič obišče Ankaro
Tatarescu v Belgradu
Belgrad, 22. okt. m. Včeraj je bival v Belgradu inkognito romunski ministrski predsednik dr. Tatarescu z ženo. Skoraj ves dan je liil gost predsednika dr. Stojadinoviča. Tatarescu in Stojadinovič s soprogama ter romunski poslanik (iura-nescu so dopoldne obiskali iivalski vrt in vojni mnzej. Zvečer sc jc Tatarescu s spremstvom odpeljal iz Belgrada.
Carigrad, 22. oktobra, c. Jugoslovanski predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič pride v torek v Carigrad. Iz Carigrada bo potoval dalje v Ankaro, kjer ho podpisal trgovinsko pogodbo ined Turčijo in Jugoslavijo.
Belgrad, 22. okt. m. Dne 27. t. ni. potuje v Ankaro ministrski predsednik dr. Stojadinovič, da uradno obišče Turčijo. l)r. Stojadinovič ho 29. t. ni. prisostvoval svečanostim, ki bodo v Ankari ob priliki turškega narodnega praznika.
Nobenega dvoma ni več, da bo naša bodočnost taku. kakršno bosta skovala ta dva mlada tabora: marksistični, ki jc po številu šibkejši, v nastopu pa surov in divji, klteremu jc Katolicizem trn v peti. slovenstvo pu zgolj v rjovenju in ki ima kal smrti prav zaradi tegu v sebi. ker zbira vse propalice in veternjake, in ki imu v liberalizmu samo medel začetek; nasproti njemu stoji velik in navdušen talvor naše mladine, ki je iz nekdanjih krščanskih organizacij in strank povzela samo duha, ker /a obliko komaj ve. duha pu jo narod sam prenesel v mlajši rod, ker mu je bil domač. Ta tabor se jc krepko postavil ob stran naših mož. ki bodo v nedeljo vzeli v roke naše občine. Vemo, du bo krepko odbijal vse napade in da bo v
občinskih odborih, v katerih je tudi močno zastopan, razvil svo svojo delavnost in mlado iznajdljivost. in tako pomagal uresničiti željo in pravico slovenskega naroda. Ti fantje in1 mladi možje IhmIo dajali poguma tudi starejšemu rodu. du v nedeljo nihče ne bo ostal doma in da nihče nc bo dal glasu za ča«tihlepncže in veternjake. ki bi svojo ne/nnčainost radi kronali še z župansko častjo. Vemo, da bo tako, zato z veseljem pričakujemo nedelje, tisti, ki pomnimo borbo med liberalizmom in klcrika-lizmoin, in tisti, ki glodamo vse to žc za seboj in ki nus je zalotila borba med marksizmom in slovenstvom. Liberalizem ni zmagal, tudi maksizem ne bo, zato nam jc porok naša mladina.
zanima jo pa tudi zato, ker ima novi Locarno v načrtu potrditev miru v Srednji Vzhodni Evropi. Pogajanja, nanašajoča sc na novi Locarno, so dobila nov pomen po nedavni izjavi belgijskega kralja. G. Krofta je nato primerjal položaj Belgije in Češkoslovaške in izjavil, da Češkoslovaška ne more slediti belgijskemu zgledu že zato ne, ker je njen zemljepisni položaj čisto drugačen in ker je sploh položaj Češkoslovaško v Srednji Evropi docela drugačnega značaja.
Nato jc g. Krofta navajal, da je zadnja konferenca Male zveze, prav tako kakor prejšnje, dokazala popolno enotnost in da so na zadnji konferenci v Bratislavi države .Male zveze sklenile, kar najučinkoviteje združiti svoje sile in vnovič izreči svojo pripravljenost za obrambo svoje varnosti, kadar hi jo kdo ogrozil. Tudi v gospodarskem pogledu se je naše razmerje okrepilo.
Govoreč o julijskem avstro-ncmškeni dogovoril je g. Krofta poudaril, da je ta dogovor sklenjen pod vplivom Nemčije in Italije in da utegne vsaj za nekaj časa pomiriti srednjo Evropo, zato hi bilo krivo, gledali v tem dogovoru jedro novega krepkega bloka držav, ki hi hil sovražen Češkoslovaški. Nasprotno, izreči smemo upanje, da ho nemško-italijansko zhližanje moglo olajšati ustanovitev gospodarske organizacije srednje Evrope.
G. Krofta je potem govoril o razmerju Češkoslovaške do njenih sosed. Omenjajoč odnošaje z Nemčijo, jo zunanji minister dejal, da neka propaganda »meče senco na razmerje med Češkoslovaško iu Nemčijo«, razmerje, ki bi sicer moglo biti ne samo popolnoma korektno, temveč tudi dobro sosestveno, kakor se drugače izraža v pozitivnih uspehih raznih gospodarskih razgtjvorov. Razmerje do Avstrije je prijateljsko, razmerje do Madžarske ni zadnje čase dozivelp nobenih motenj, razmerje do Poljske se je popravilo. Prav tako se tudi razmerje med Italijo in Češkoslovaško in med Italijo in drugimi državami Male zveze »razvija na zadovoljiv način«. Glede dogodkov na španskem je Češkoslovaška ostala popolnoma nevtralna. Turčija, Grčija, Bolgarija in Baltiške države sodelujejo z državami Male Zveze pri urejanju vseli vprašanj, ki so na dnevnem redu v Društvu'narodov.
Dunajska konferenca 8. doc.
Budimpešta, 22, oktobra, c. Madjarski zunanji minister Kanya je izjavil, da se bo konferenca držav rimskega protokola vršila na Dunaju od 8.—15 decembra.
Polemhin na mesto Litvinova
Pariz, 22 oktobra, b. »Matin« poroča iz Londona, da so tamkaj dobili zanesljive informacije iz Moskve, po katerih bo sedanjega komisarja za zunanje zadeve Litvinova zamenjal v kratkem sovjetski poslanik v Parizu Potemkin.
Atentat na kralja Zogu
Z motornega čolna so hoteli s strojnico ubiti Policija je atentat v zadnjem hipu preprečila
Rim, 22. okt. b. Italijanski listi poročajo iz Drača v Albaniji, da je bil v ponedeljek komaj preprečen atentat na albanskega kralja Zogu. Skupina zarotnikov, med katerimi se baje nahajajo zelo visoko stoječe osebnosti albansko državne uprave, je imela v načrtu, da kralja Zogu ubije s strojnico in sicer s posebnega motornega čolna, ki bi se imel pripeljati mimo ravno v trenutku, ko bi se bil šel kralj Zogu iz svoje palače v Draču kopat v kraljevsko kopališče. Policija je bila na pripravljeni atentat opozorjena nekaj ur pred usodnim trenutkom. Maje je atentatorje izdala neka deklica, ki je policijo opozorila tudi na do-tični motorni čoln, ki je tukrnt še mirno ležal v pristanu. Na podlagi te ovadbe je večje število lolicijo zasedlo pristanišče iu je dotični motorni
čoln v trenutku, ko je hotel odpeljati na visoko morje pravočasno preprečilo, da ni mogel zapustiti pristanišča. Vse osebje, ki se je v motornem čolnu nahajalo, jc hi lo aretirano in odvedeno v državne ječe. Pri njih so odkrili tudi malo strojnico, ki je bila določena za umor kralja Zogu, ter večje število avtomatskih pištol, ki naj bi služile istemu namenu. Ves ponedeljek in torek je policija napravila obširne hišne preiskave po Draču tn v Tirani in je aretirala mnogo visoko stoječih osebnosti. Preiskave so se raztegnile tudi v notranjost dežele v nekatere plemiške družine, ki so na sumu, da kralju Zogu niso naklonjene in da mu strežejo po življenju. V Draču in v Tiranu vlada vsled tega povsod veliko razburjenje.
Topovi grme okrog Madrida
Beli so že v madridskih predmestjih Rusija odkrito podpira rdeče
Burgos, 22. oktobrn. c. Ofenziva na Madrid se ra7.vija tako, kakor je to bilo predvideno. Na fronti pri Ouadolajari so bele čete zavzele M a -quelo in Pere g.r i nO. Nncianalislična letala so bombardirala letališče Getafe v Madridu. Tri vladna bombna letala so bila razbita.
Nacionalisti tudi prodirajo proti Eseorialu. V Madridu je dala vlada ustreliti It oseb, ki niso hotele pomagati pri utrjevanju mesta.
Naval Carnero, 22. okt. AA. tlavas: Nacionalistične predhodnice so vkorakale v Naval Carnero ob 16 popoldne in to z jugozapada. V teku dneva so nacionalisti na tem odseku napredovali za 12 km. Nacionalistične čete so sedaj santo še 25 km proč od Madrida. Ta del fronte predstavlja glavno obrambno točko pred Madridom. Tukaj so bile najboljše čete madridske vlade. S tem je zavzet položaj, ki je za napad na Madrid odločilnega pomena.
ho so nacionalisti zavzeli Naval Carnero, so vsekali novo vrzel na skrajni obrambni črti okoli Madrida. Vladne čete se zdaj umikajo na črto, ki se razteza od obronkov Menara čez Villo Vi-dizo, dt Odon Alcalo, kjer so zdaj v teku srditi boji.
Zadnji napori v Madridu
Madrid, 22. old. Po semkaj došlili vesteh so se zapadno iu vzhodno od mesta lllescas (15.000 prebivalcev) zadnje tri dni odigravali srditi boji z menjajočo srečo, dokler ni imenovano mesto vendarle ostalo v rokah murokunskih čet.
V Madridu se nabirajo velike gruče pred nabornimi pisarnami, ki so se odzvale zadnjemu nujnemu pozivu rdeče vlade na boj proti beli armadi. Mnogi miličniki, med njimi tudi jako veliko žena in žensk, ki so zapustile svoje delo po pisarnah, šivalnah in tovarnah, odložile žensko obleko in oblekle težko uniformo miličnikov, so s tem zaposlene, da kopljejo strelne jarke v mestu in v mesini okolici. Člani raznih strokovnih organizacij, umski m ročni delavci dobivajo orožje in se urijo v streljanju. Po nekaj dneh jih že pošiljajo na fronto. Vlado je zagrozila s smrtno kaznijo slehernemu, ki bi se odtegoval vojaški dolžnosti. Zdravnikom je bilo ptepovedeno izdajati zdravniška potrdila, ki bi služila za oprostitev od vojaške službe. Zdravnik, ki se ne bi držal navodil, bo izgubil pravico izvrševati zdravniško prakso.
Vlada se že seli iz Madrida
Madrid, 22. okt. b Grmenje topov je vedno bližje špaaiski presiolici. Prebivulstvo jc postalo zelo vznemirjeno, ker pričakuje, da se bodo po zavzetju te tako vužne trdniavc prenesli boji v najkrajšem času pred samo prcstolico ter zahtevali mnogo žrtev. Razburjenje je tem večje, ker vlada sama potrjuje padec Naval Carnera. Le vojni krogi tolažijo še prebivalstvo in vojake, da še ni padlo zadnje oporišče vladnih čel in do_se za Naval Carnerom nahaja še ena nova močna obrambna črla, na kateri bodo miličniki z malo požrtvovalnosti lahko zadržali bele čete lako dolgo, dokler ne pride pomoč, ki bo sposobna, da razbije uporniško bojno črlo in jo vrže nazaj.
Vlada priznava, da miličniki zelo trpijo, ker nimajo tople obleke in da je pravzaprav »mraz glavni krivec za njih poraz«. V vladnih krofih pa se opaža tudi vedno večja zmeda m vse je pripravljeno za beg vlade v Barcelono. Važni vladni dokumenti iz državnih arhivov, denar in načrti generalnega štaba so odpremljeni proti morju. Ministrstva selijo svoje pisarne. Zveza z morjem še ni prekinjena, kajti vso progo čuvajo močni oddelki katalonskih čel, ki jim doslej bele čeie niso bile kos. Tako bo vlada vedno lahko po potrebi nastopila svojo žalostno pot proti morju in pustila na cedilu branilce v Madridu.
Zadnje dni je prispelo v Madrid mnogo vojnega materijala iz Rusije ter so se lahko oborožili vsi miličniki, ki so v ozadju čakali brez orožja in munieije Ier vsled tega tudi niso mogli na fronto.
Vladni krogi ludi ne tajijo, da je prišlo zelo mnogo novega orožja iz sovjetske Rusije. Potrjujejo se vesti, da je bilo v ieku včerajšnjega dne izkrcanih z ruske ladje mnogo lopov in tankov.
N* potu med Madridom in Valencijo se po navodilih inozemskih strokovnjakov nuino gradijo poljske utrdbe, ki naj bi imele cilj, da zadržijo daljno napredovanje belih čet proti morju. Utrdbe se solidno gradijo in so v bližini katalonske meje. Bojne črte se gradijo nn izredno ugodnih točkah, raz katerih bo mogoče / majhnimi posadkami zadržali močnega nasprotnika.
Čiščenje okrog Ovieda
United Press poroča: Bela letala so včeraj podvzela čiščeivie v okolici Ovieda in v bližnjih gorah, v katerih so razkropljene čete asturskih rudarjev. Iz letališča pri Ovicdu in Burgosu se ie v ranem jutru dvignilo več oddelkov težkih bombnih letal in 6 lahkih lovskih letal in so več ur bombardirali skrivališča rudarjev Pregnali so delavce iz njihovih položajev, ki so jih v hitrici zasedli po svojem strahotnem porazu pri Ovicdu Rdeče čete se umikajo proti obalnemu mestu Ui-jomi, zasledovane od letalcev in tujskih legijo-nariev. Po vesteh iz nacionalističnih krogov so rudarji zgubili pn tej čisithii akciji nn<l 200 mrtvih in mrK>gn rmiirnili Okrog poldne je na glavni kolodvor mesln Ovieda prispel dolg tovorni vlak, naložen z živili Vlak so spremljale močne čete Maroknncev. Mnogo ton živil je bilo razdeljenih
na Trgu Sv Frančiška stradnjočemu prebivalstvu, ki se jc po 90 dneh obleganja prvič moglo zopet nasititi
Tožbe rdečega generala
Madrid, 22. okt. b. General Acencio, eden od šefov obrambe Madridu ie izjavil predstavnikom tiska, da jc prišel Madrid v sedanji neprijetni položaj samo vsled nediscipline v vrstah miličnikov. General se je pritoževal, da noben miličniški bataljon ni poslušal naredb višjih vojnih oblasti, temveč je vsak delal na svojo roko po povelju bataljonskega vojnega sveta. Nekateri bataljoni so napadali tedaj, ko io ni bilo potrebno, ker je bil sovražnik premočan, vsled česar so izkrvaveli v bojih. Drugi so se zopet umaknili takrat, ko bi bilo treba za vsako ceno držati fronto in bi se lahko belim čelam prizadejale velike izgube. General Acencio je izjavil, da bo vrhovno vojaško poveljstvo sedaj uvedlo železno disciplino v vrste miličnikov, ki so glavni krivci, da je obramba Madrida prišla v tako slab položaj.
Detna kriza vtadc v Soiiji
Sofija, 22. oktobra. A A. Danes ob 13 sta prometni minister Kožuharov in prosvetni minister Dimitrij Misajkov podala predsedniku vlade Ge-orgiju Kjoseivanovn pismeno ostavko. Pred to ostavko je bil pri kralju Borisu v avdijenci bivši ministrski predsednik Aleksander Cankov. Avdi-jeiir.a je trajala od 10 do 12. Pravijo, da je kralj Roris insistiral pri Cankovu. da njegova pristaša Todor Kožuharov in Dimitrij Mihajkov ne odstopita, da ne bi prišlo do krize vlade. Toda njegovo prizadevanje je ostalo brez uspeha.
Odstopivša ministra Utemeljujeta ostavko s tem, da ie vlada obljubila, da bo izdelala še ta mesec volilni zakon. Ker pa tega ne more storiti, sta kot zastopnika nacionalnega in socialnega gibanja v vladi g. Kjoseivanovn sklenila odstopiti, do ne bi njuno gibanje še dalje nosilo odgovornost za takšno upravo države.
Ob 15 je predsednik vlade Kjoseivanov predložil kralju Borisu odstop obeli ministrov. Kralj je ostavko vzel na znanje. G. Kjoseivanov je ostal pri kralju Borisu do 17. ure.
Ob 17.30 je predsednik vlade g.'Kjoseivanov sprejel v zunanjem ministrstvu profesorja Georgi-ja Genova, enega izmed prvakov bivše radikalne stranke, nato pa več članov 6voje vlade.
Mislijo, da odstop ministrov KoŽuharovn in Mihajkova ne ho imel za posledico odstopa vse vlade, temvpč bosta njuni mesti zasedeni z drugima osebnostinia. Kot kandidata za prometnega ministra Imenujejo železniškega ravnatelja polkovnika Kolceva, za prosvetnega ministra pa prof. Georgija Genova, bivšega ministra Hristova Sta-tova in prof. Pelka Stojanova. Mislijo, da bosta izpraznjeni ministrski mesti zasedeni žc jutri opoldne.
Pohod rehsisfov na Bruselj
Bruxellcs, 22. oktobra, e. Policija je Degrellu prepovedala njegov pohod na Bruselj. Degrelle pa je v svojem časopisju objavil, da se ho pohod na glavno mesto vkljhb temu vršil. Vsa policija je že v pripravljenosti, ker bi se bilo Imti neredov, ker isti dan zaseda v Bruslju socialistični kongres, kar bi privedlo do izgredov.
Domači odmevi
Visofto odlikovanje dr. A. Korošca
Včeraj smo javili, da je predsednik ČSR, dr. F.dvard Beneš z najvišjim redom Belega orla I. razreda z lento odlikoval našega notranjega ministra dr Antona Korošca. To visoko odlikovanje je prijetno presenetilo ne le vladne kroge, v katerih zavzema dr. Korošoc zelo vidno mesto, temveč je pomembno tudi iz splošno političnega vidika, ker dokazuje izredno iskrene in prijateljske oduošaje, ki vladajo med obema bratskima slovanskima državama, kar tiče nas Slovencev posebej, se z odlikovanjem našega narodnega voditelja čutilno tudi sami počaščene. Saj nam velika pozornost predsednika ČSR dr. Beneša zopet kliče v spomin nepretrgano vrsto prisrčnih manifestacij medsebojnega bratstva češkega in slovenskega naroda, skupnih borb in skupnih zmag. Zlasti pa se spominjamo, da je v najbolj usodnih trenutkih naše skupne zgodovine bil ravno dr. Anton Korošec, ki je med nauii Slovenci in Jugoslovani ter severnimi slovanskimi brati tvoril politični most, čez katerega je vodila pot v naše narodno osvo-bojenje.
Slrahopetnosl ati hinavščina
V uvodniku 2 t. m. piše >,Tutro« o občinskih volitvah na Slovenskem ter tako ganljivo razlaga kakšna sloga bi morala sedaj vladati med občani, da bi se človeku, ki te gospode ne pozna, moralo kar inako storiti okoli srca. Pravi: >0d sr;a želimo. da bi nove občinsko uprave, pa najsi bodo lo ali one barve, izpolnile nade, ki jih goji naše ljudstvo o žilavi borbi teh dni... Ponekod je na-snrotstvo tako hudo, da se po pravici vprašujemo, ali je treba našo domovino iztožiti tolikim potresom? Ali jo treba pri takem položaju navduševati, da naj govori »trila slovenska pest? Ne obžalujemo, da smo bili vedno dostojni in da političnega nasprotnika nikdar nismo imeli za golazen, ki jo je Ireba iztrebiti z vsakim sredstvom.*
Tako pišejo ti ljudje danes, ko vidijo, da jim je odletelo iz rok edino orožje, katerega so bili vajeni vihteti, sila in moč državne oblasti, katero so do skrajnosti zlorabljali. Kaj pa so pisali leta 1033, ko se jim ni bilo treba bati nobenega odgovora od strani nasprotnika, ki je imel zatimšena usta? Naj navedemo le citat iz članka dne 1. okt. 1033. kjer pišejo v »Jutru-: menda kar isti gospodje. kakor pišejo današnje solznve jeremljadel — Takrat so drugače govorili in tolkli s pestjo po mizi: >Stojte! Zasnjte svoje zastrupljene stndenre in spametujte se. ker vas bo sicer morala s trdo pestjo privesti k pameti domovina.«
O, to trdo pest smo dobro občutili! Pa to ni bila pest domovine ampak pest nasilnika, ki je zlorabljal domovino ter jo s svojo politiko vodil k prepadu. Hvala Bogu, da je danes domovina in njeno ljudstvo rešeno takih dolnoljultov, ki so s pestjo krotili ljudstvo, katero je hotelo v svojih občinah vladati brez tnkih nasilnih jerobov in nasilnežev! Ker pa mislijo \k> posameznih krajih še vedno uganjati svoj terorizem, ki so se ga priučili na ]K>dlagi take šole, zato ponekod ne odnehajo prej, preden jim ljudstvo ne zagrozi s pestjo. In nato se pritožujejo, kakor kak božji volek. Ali je tuko postopanje struliopetnost, ali hinavščina, ali pa — oboje!
»Zamašite jim usta
in jih zaprite!"
S tem volilnim geslom je leta 1933 šla JNS s svoi m »Jutrom« v volilni boj za obline. Danes seveda, ko je vlada JRZ ljudem res dala večjo svobodo, da se bodo res lahko svobodno odločili za eno ali drugo listo, bi tudi JNS-ai-ji radi pristavili svoj lonček in si skuhali svojo župico. Sedaj se delajo najbolj miroljubne ljudi, kar jih je kdaj nosila mati zemlja. Sedaj v »Jutru« pišejo, da »v občini ljudje žive drug poleg drugega ter so navezani drug na dugega«. Toda leta 1933 je bilo drugače! Takrat ljudje niso bili navezani drug na drugega, ampnk so bili zvezani peljani v zapore. In kier niso biriči vsega videli, tam je »Jutro« pomagalo in s prstom kazalo!
Dne 4. oktobra leta 1933 je v svojem uvodniku »Jutro« položilo seveda zapeljanim klerikalnim Hudem na usta svojo zahtevo, »naj bi se punktaškl kolovodje v Ljubljani, Mariboru in Celju pozaprli ali konfinirali, da bi bili ljudje po občinah zavarovani pred njihovim terorjem!«
In res so na zahtevo »Jutra« takoj nato zapirali in konfinirali kandidate, ki niso hoteli pristati na listo JNS! Vsaka svobodna beseda je bila zatrta! Na stotine ljudi, ki niso trobili v rog JNS je moralo plačevati kazni, trgovci in gostilničarji so izgubljali koncesije samo zalo, ker so se v n'ihovih prostorih zbirali ljudje ter morda zinili kako besedo o volitvah. Takoj so bili zapečateni! Zato ni čudno, če si JNS nikjer skoraj ne upa s svojim imenom na dan, ker ljudje niso pozabljive šolobarde, ki bi se dali tako vleči za nos, da bi danes tako stranko še volili v zahvalo, ker jim je mašila usta, jih za-
Francoski radikali
ohranijo Bluma zvestobo
Biarifz. 22. oktobra, c. Stranka francoskega malomeščanslva, stranka radikalnih socialistov se je danes zbrala v Binritzu na svoj letni kongres. Letošnji kongies je bil važen zaradi tega, ker so nekateri že menili, da se je stranka žo naveličala svojega sodelovanja s strankami ljudske fronte in da bo zalo izstopila iz vlade ali pa zahtevala razpust parlamenta in nove volitve. Ta struja prevladuje posebno v senatu, kjer ima stranka večino. Toda kakor se vidi na kongresu, dela senat prehitro. Položaj še ni dozorel iu stranka na kongresu ne bo glasovala z« izstop iz vlade. Sicer pa se vladni skoki radikalov i/, ene vladne kombinacije v drugo nikdar niso reševali na kongresih in so voditelji stranke v vprašanju režimov delali kar po svoji glavi, kar je sicer v vseh parlamentarnih režimih tudi običaj.
Dopoldne je bila otvoritvena seja kongresa, popoldne pn se jc začela prva delovna seja kongresa. nn koleri je prvi govoril predsednik stranke Hdounnl Daladier. Daladier je govoril zelo splošno in je rekel, da mora danes Francija hiti edina, ker je položaj v Evropi silno napel. Gospodarski krizi je sledila mobilizacija industrije r vojne namene in nikdo no ve. kaj noj sloili tej nn pol vojni mobilizaciji. Misli si pa lahko že vsak do sam. kam pelje la pot. Vse to je posledica poloma ideje o Zvesi narodov in o načelu kolektivne varnosti.
V notranjepolitičnem pogledu je Daladier izjavil, da je stranka na svojem lanskem kongresu
skoraj soglasno glasovala za to. da naj stranka vstopi v ljudsko fronto. Po voiivni zmagi ljudske fronte je v Franciji zavladala vročica socialnih rejorm, ker je razumljivo, da so ravno delavci pričakovali, da bo njihova vlada izvedla vse reforme. Stranka ostane v vladi in bo tudi hranila načelo zasebne lastnine z vsemi posledicami. Vlada ljudsko fronte mora uspeti, ker je to volja večine francoskega naroda.
Nekateri govorijo o razpustu parlamenta in o novih volitvah in o tem. da naj stranka zapusti ljudsko fronto. Toda nove volitve bi Francijo danes vrgle v hud metež socialnih bo!ev. Daladier jn zaključil svoj govor s pozivom, naj stranka ostane enotna.
Biaritz, 22. oktobra c. S kongresa radikalne stranke, ki Re je danes začel, se izvedo šc naslednje |K)drohnosti:
Ko je Daladier vstopil v dvorano kongresa, je bil pozdravljen z velikim vpitjem. Polovica dvorane jn začelH vpiti »živela ljudska fronta« in druga |>olovica dvorane pn je vpila »živela republika«. Obe polovici sta si začeli groziti in sicer je levica grozila s stisnjenimi pestmi, desnica dvorane pa je odgovarjala z dvignjenimi rokami na fašistični način. Končno so napetost v dvorani razvozlali na ta način, da so začeli vsi skupaj peti mnrsejezo.
Pred začetkom govora je Daladier s le.žavo pomiril dvorano, ves govor pa je lahko v miru izgovoril.
pirala, pretepala in jim nazadnje še pri občinskem gospodarstvu po svojih vsiljenih možeh škodo delala, ne glede na škodo, katero je slovenski narod imel od njihovega paševanja v Belgradu.
Slava takim vzgledom
Včerajšnje »Jutro« je na čast dosedanjih občinskih mož, katere |e poslala v naše občine pred 3 leti JNS proti volji ljudstva, napisalo članek, v katerem pravi tudi takole:
Danes, po treh letih, lahko povsem objektivno presodimo delo prvih občinskih odborov v novih slovenskih občinah ter smo srečni, da lahko z mirno vestjo ugotovimo, da smo polni občudovanja za občudovanja vredno delo in za lepe uspehe, ki so jih dosegli naši ljudje ... Dolžnost je, da se tem možem za trudapolno in uspešno delo v naših občinah zahvalimo ter jih postavimo za zgled bodočim občinskim zastopstvom.«
Kako uspešno je bilo delovanje teh »Jutrovih«-Jnsarskih občinski h mož, ki jih Jutro samo nazivlje »naše«, naj govori samo suho dejstvo, da je več desetin teh zglednih možakov danes v kazenski preiskavi, ker »o tako uspešno in nesebično delali v naših občinah, da so občinske kase prazne, da se ne ve, kje je ostal občinski denar in se ne ve, kateri podpisi na raznih aktih in računskih potrdilih so pravi, kateri pa ponarejeni.
Ker ljudje prav nič ne želijo takih »Jutrovih« občinskih gospodarjev, zato ne bodo ubogali »Jutra« in ne bodo volili takih »zglednih« možakov, ki so samo svarilni zgled, kakšni bodoči odbori ne bodo smeli biti. Ker pa »Jutro« v svojem članku namiguje, naj bi njeni ljudje tamkaj, kjer se pojavijo izrazito strankarske liste (ki seveda niso JNS) napnejo vse sile, da zmaga trezna smer v občini«, smo prepričani, da pod to »trezno smerjo« razume razne frontarje in tiste gospodarske liste, za katere so se sedaj skrili taki vzorni občinski gospodarji. Za slovensko javnost je dovolj, če kako stvar »Jutro« priporoči, da je tisto stvar treba gledati z vsem nezaupanjem. Torej volilci, pazite na svoje žepe!
Kako je JNS režim „gradil" železnice
Belgrad, 22. oktobra, m. Belgrajsko sodišče jc včeraj in danes nadaljevalo zasliševanjo prič v procesu zaradi gradnje železnic v naši državi v času avtoritativnega režima. Pogodbe za zgraditev železniških prog Požarevac-Kučevo Priština-Peo in Knin-Bihač so bile sklenjene v nasprotju z zakonskimi predpisi in so bili finančni pogoji taki, da je železnice dejansko gradila naša država z lastnimi ^Bredstvi. Tehnične pogodbe pa so dopuščale možnost, da graditelji zaslužijo ogromne vsote. Največ je zaslužil pri tej zadevi francoski narodni poslanec Edmund Boyer, znan iz procesa Staviskij. Včeraj je sodišče v tej zadevi zaslišalo bivšega finančnega ministra Milorada Djordjeviča, danes pa bivšega železniškega ministra Lazarja Radivojeviča. Radivojevič je pred zaslišanjem dejal časnikarjem, da je ležišče vse afere zadeva z Lozingerjevimi menicami. Dalje je dejal, da pripravlja veliko senzacijonalno knjigo o aferah z graditvijo železnic, ki bo izšla v teku enega meseca. Pri zaslišanju je priznal, da je imel več-k«-stankov z Boyerjem, da pa se je branil sklej>ati z njim pogodbe, ker je vedel, da za njimhstojn močni finančniki Navzlic temu je Boyer pozneje dobil koncesijo in pogodbo za graditev. Radivoje-vičevo zaslišanje se bo jutri ali pojutrišnjem nadaljevalo.
Uzunovic~Maksimovič-Srshic išče,'o Aco Stanojeviča
Belgrad. 22. oklobra m. Kakor poroča »Pravda-, je Uzunovič s tem. da je odložil predsedstvo JNS, dejansko tudi izstopil iz stranke. Zato Uzunovič poskuša skupno s Srskičem in Maksimovi-fem približati se Aci Stanojeviča. Seveda je veliko vprašanje, ali bo Aca Stanojevič s temi svojimi novimi prijatelji zadovoljen, ker mu že dovolj Škodujejo, prijatelji, ki jih ima sedaj okoli sebe. Nobenega dvoma ni, da mu bodo novi prijatelji škodovali še več kakor dosedanji.
Skupščina in senat jutri
Belgrad, 22. okt. m. Predsednik narodne skupščine Stevan čirič je brzojavno sklical sejo narodno skupščine za soboto, 24. t. m., ob 9 z dnevnim redom: določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo. Za isti dan je sklicana tudi seja senata ob 11 dopoldne z istim dnevnim redom.
Avtomobilsko tovarno dobimo
Belgrad, 22. okt. m. V zvezi z nameravano graditvijo velike avtomobilske tovarne v jugosla-viji je dospel iz Amerike v Belgrad ravnatelj ameriških avtomobilskih tovoren »Chrysler«, g. La-wrcnce Waniman. O. Waniman bo proučil v Jugoslaviji možnost plasiranja avtomobilov svoje znamke ter eventuelno udeležbo »Chryslerja« pri gradbi nove avtomobilske tovarne v Jugoslaviji.
Imenovanja na univerzi
Belgrad, 22. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra 11., z ukazom kraljevskega namestniš-tva in na predlog prosvetnega ministra so imenovan: na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljanii na filozofski lakulteti: za izrednega profesorja v 4. skup. 1. stop. dr. Franc Bradač, docent v 4. skup. 2. stopnje;
na tehniški iakulteti: za izrednega profesorja v 4. skup. 1. stop. dr. inž. Janko Kavčič in dr. inž. Milan Fakin, docenta 5. skup.; za docenta v 7. skup. pa dr. inž. Viktor Kersnič, asistent v 8. skup.;
za docenta v 5. skup. dr. Ladislav Kline in dr. Stjepan Horvatič, docenta v 6. skup.; za docenta v 6. skup. dr. Klemeni Rihard, docent v 7. skup.;
za tajnika bogoslovske in medicinske fakultete v 6. skup. Fran Albrecht, tajnik v 7. skup., za knjižničarja pravne fakultete v 7. skup. Jože Medve-šček, knjižničar v 7. skup., za tajnika pravne fakultete v 7. skup. Karlo Sketelj, tajnik 8. skup.
Osebne vesti
Belgrad, 22. okt. AA. Z odlokom fin. ministra sta premeščena: za starešino glavnega oddelka v Zagrebu, Maksimir, Dav. Golob, starešino glavnega oddelka fin. kontrole v Gornji Radgoni, za kontrolnega organa pri tovarni špirita Tcslič v Sisku Davorin Žužek, starešina oddelka fin. kontrole v Valpovcm
Belgrad, 22. oktobra AA Premeščen je za uprovnika pisarne v 6. skupim pri okrožnem sodišču v Ljubljani Janko S p r c i c e r , računovodja pri apelaciiskem sodišču v Ljubljani.
Dunajska vremenska napoved: Spremenljivo zapadno vetrovno vreme, opoldne temperatura nad 10 stopinj.
Ljubljana gradi in se razvija
Gradba vseučiliške knjižnice napreduje - Prihodnje leto dobi Duhičev blok dve veliki novi palači
Ako bi kdo, ki je živel pred 20 leti v Ljubljani in od tedaj našega mesta ni več poznal ter bi se recimo vrnil naenkrat zopet v Ljubljano, bi presenečen odkril krasen napredek, ki ga je Ljubljana napravila v 18 letih po prevratu. Tam, kjer so bili nekdaj šc zapuščeni vrtovi, gmajne, kjer so se igrali otroci ali pa so meščani skoraj sredi mesta sadili krompir, tam sc dvigajo sedaj krasne palače in vile. Ulice so v sredi mesta skoraj vse tlakovane, Ljubljanica je v sredini mesta regulirana, Ljubljana je dobila svoj nebotičnik, pred kratkim smo odprli dve krasni moderni šoli, imamo carinarnico, na vseh poljih in povsod Ljubljana napreduje, se dviga in se razvija iz nekdanjega bornega pokrajinskega mesta v resnično velemesto, v prestolnico, ki je slovenskemu narodu v ponos in čast. Pri tej priliki pa moramo ponovno in ponovno poudariti, da je skoraj vse to delo naše zasebne in komunalne inicijative ler naših samouprav, nikakor pa ni bila to dosedaj zasluga države.
Sele zadnje leto kaže država — odkar jo upravljajo resnični zaupniki ljudstva — veliko zanimanje tudi za Slovenijo. Gradi se šenljanška železnica, gradi se gorenjska cesta, banovina sama kaže veliko delavnost na vseh poljih in v vsakem okraju grade kakšen važen vodovod, cesto ali javno napravo.
V Ljubljani je država te dni pričela graditi ponosno univerziletno knjižnico, ki bo eno najlepših poslopij v Ljubljani.
Pa tudi zasebna inicijativa nc počiva Zdi se, kakor da smo se prebili skozi atmosfero omrtvelosti in na vse kraje se kaže zasebna inicijativa. Vodstvo v zasebni inicijativi pa namerava žc letos zapet prevzeti podjetje ing. Dukič. To podjetje je sicer reguliralo že dosedaj večino Ljubljanice, zgradilo mnogo novejših poslopij v Ljubljani in sedaj gradi šenljanško železnico, toda veliko zaslugo pa si je pridobilo tudi z zgraditvijo tako zvamega Dukičevega bloka na nekdanjem prostornem travniku med Tyrševo cesto in Gledališko ulico ter Gajevo in Puharjevo ulico. Tu so ponosne stanovanjske in poslovne palače, moderno opremljene"z vsem komforjem, s plinsko in električno napeljavo, s kopalnicami, balkoni itd. Pred nekaj dnevi se je v Ljubljani mudila skupina 15 voditeljev mednarodnega tujskega prometa, torej mož, ki so videli že nešteto mest in ki so prišli v našo državo iz modernih držav, kakor iz Švedske, Norveške, Danske, Nemčije, Nizozemske, Belgije in Švice. Umevno je, da je le redkokatera stvar tem možem imponirala. Celo »Hochhaus«, namreč naš nebotičnik, ni napravil nanje tako imenitnega vtisa. Imponiral pa jim je Dukičev blok, o katerem so se izražali nadvse laskavo kot res moderni in sodobni stanovanjski naselbini.
Ta Dukičev blok pa se bo že letos pričel širiti in večali. Znano je, da je prostora poleg dosedanjih palač pri Dukičevem bloku še za štiri projektirane. Važni vogal nasproti nebotičnika, to je ob Tyrševi cesti in Gajevi ulici, je bil že od začetka rezerviran za banko »Slavijo«. Ta banka ima sedaj skromno poslopje v Gosposki ulici nasproti univerzitetne knjižnice, že dolgo časa pa čuti potrebo, da dobi moderno poslopje, ki bo res ustrezalo njenim zahtevam. Prvolno je bilo rečeno, naj bi se za tem vogalom zgradil nov nebotičnik, enako visok, kakor dosedanji Pokojninskega zavoda. Toda nebotičniki se sedaj preživljajo in jih drugod v Srednji Evropi več ne grade. Tudi ljubljanski nebotičnik kaže bolj šibko rentabiliteto. Zato sta se tvrdka Dukič, ki bo seveda novo poslopje gradila, in pa banka »Slavijo« sporazumeli, da bo na tem prostoru zgrajena mesto nebotičnika mogočna in nič manj impo-zantna šestnadstropna stavba, popolnoma v istem slogu, kakor dosedanje palače Dukičevega bloka, le da bo še« višja od dosedanje najvišje, namreč pokojninske blagajne uradnikov TPD ob Gledališki ulici. Banka »Slavija« in tvrdka Dukič sta sedaj že skoro zaključili pogajanja ter bo pogodba v najkrajšem času podpisana.
Starinske hišice z malimi trgovinami ob Tyr-ševi cesti je že pred leti odkupila tvrdka Dukič ter jih bo sedaj dala podreti. Nekatere stranke v teh hišicah imajo odpoved z novembrom, nekatere pa na pol leta ter se bodo morale v prihodnjih mesecih izseliti. Tam, kjer so stale te neokusne in razpadle hišice, bo prihodnjo pomlad pričela rasti moderna ponosna palača banke »Slavije«. Vsa Tyrševa cesta ob tem delu bo dobila popolnoma novo lice. Cesta bo postala
pred to banko široka 20 m, ker se bo nova stavbna črta umaknila za 6 m na znotraj, tam pa, kjer je sedaj ozek hodnik, pa bo nastal širok pločnik. Novo poslopje bo ob Tyršcvi cesti dolgo 50 m, ob Gajevi ulici pa 40 m, torej bo zazidana ploskev znašala 2000 kv. metrov. Sestnadstropno poslopje bo visoko približno 25 m, torej nekako do polovicc nebotičnika. Zahodni del proti Tivoliju bo banka uporabila za pisarniške prostore, spredaj pa bodo stanovanja. Vsa stavba bo veljala približno devel milijonov dinarjev. Poslopje bo seveda železobetonsko ter bo v surovem stanju kaj hitro zgrajeno — saj je znano, da tvrdka Dukič kljub solidinosti svojih stavb gradi izredno naglo. Vsa dela pa bodo dokončana z opremo vred nekako do pomladi 1938, ko se bo banka vselila v novo poslopje.
Ze letos pa prične tvrdka Dukič sama graditi lastno palačo v tem bloku, in sicer na parceli nasproti pasaže skozi palačo »Viktorijo« in nebotičnikov blok. Novo poslopje bo petnadstropno ter bo približno tako visoko, kakor sosedna palača, ki je last gospe Zaloznikove, bo pa bolj obsežno, ker je parcela širša. To poslopje bo
prihodnje leto že dograjeno. V pritličju bodo poslovni prostori, v nadstropjih pa stanovania. Tudi ta palača bo veljala več milijonov dinarjev.
S tema dvema novima palačama pa Dukičev blok še ne bo zaključen. V načrtu je namreč šc zazidava parcele, na kateri stoji sedaj Zaltova hiša. Interesent za novo poslopje v Dukičevem bloku je trgovec Zalta sam. Dalje namerava tvrdka Dukič ob Puliarjevi ulici zgraditi še eno poslopje, tako da bi bil blok končno dograjen. Toda dokler ni izvedena regulacija Puharjeve ulice, te mračne in srcdime mesta nevredne ulice, ni mogoče govoriti o teh dveh novih poslopjih. Regulacija Puharjeve ulice pa je zopet v zvezi z odstranitvijo Figovčevega poslopja in tamkajšnjih konjskih hlevov, ki so tudi sramota za ta del mesta. Upati pa je, da bodo ti načrti tudi v kratkem realizirani, saj še ni dolgo, kar so sc nn sedanjem Dukičevem bloku šopirile barake in starinski zidovi.
Tvrdki Dukič mora javnost za njeno podjetnost izreči vse priznanje, ker jc res mnogo doprinesla k napredku organizacije našega mesta, zlasti tudi, ker zaposluje le domače delavce, ne smemo pozabiti pa še enega, namreč arli ing. S i v c a, ki je ves Dukičev blok po modernih načelih zasnoval ler vodi njega dograditev. — Osebno je projektant sicer skromen in ne mara mnogo hvale, toda zgodovina našega mesta ga bo prištela med najbolj zaslužne delavce za napredek Ljubljane.
Potvorjena kandidatna lista opozicije razveljavljena
Daleč na okoli je znana lepa primskovška občina, ki s svojo staro cerkvijo in košato lipo takordkoč kraljuje nad lemeniško, šentviško in velikogabersko dolino Pa znano je tudi, da so občani te katoliško-slovcnske, sicer revne občine vedno kompaktno pripadali vrstam bivše SLS in se tudi sedaj strnili v naslednico SLS, v vse-državno stranko ]RZ.
Zavednost tega značojnega ljudstva pa ni šla v račun bivšim nasilnikom, ki tudi z raznimi grožnjami in preganianjem niso, razen nekaj nečastnih izjem seveda, mogli naših ljudi ukloniti, da bi za skledo leče prodali svojo slovensko-katoliško prepričanje, zato so jim kratkim potom, ne da bi prizadeto ljudstvo sploh vprašali, razbili občino Primsikovo. Polovico so vrgli pod občino Šmartno, polovico pa pod Veliki Gaber. Ko je prišla vlada dr. Stojadinovič — dr. Korošec na oblast, je bila občina Primskovo zopet obnovljena in občinske volitve razpisane za nedeljo 25. oktobra 1936.
Vložena je bila naša kandidatna lista z nosilcem Lojzetom Kuhljem na čelu. Za čuda pa so.
na pritisk »ljubljanske kominterne« iz Kolodvorske ulice, primskovški »opozicijonalci« skupaj spravili ludi svojo listo. Vsem se je seveda jnko čudno zdelo, kje so dobili potrebne podpise. Ko so pa domačini zvedeli, kakšni »opozicijonalci« so podpisani na tej kandidatni listi Fajdige, so koj ugotovili, da s lo listo ne more biti vse v redu. Kar 8 volilcev je izjavilo, da te kandidatne liste sploh niso podpisali, zopet drugi pa so izjavljali, da so jim ti ptiči podpise izvabljali pod pretvezo, da gre za listo posestnika Kuhlja Lojzeta. V sredo so bili ti »podpisniki«, ki niso svojih podpisov nikdar stavili na to opozicijonalno listo, zaslišani na litijskem sodišču, kjer je prišla resnica na dan. Dokazano je nesporno, da so bili podpisi na tej kandidatni listi potvorjeni ter jc moral zaradi lega sodni predstojnik g. Ilutter to listo naknadno razveljaviti, krivci potvorb teli podpisov pa so ovadeni državnemu pravdniku, kjer bodo prejeli zasluženo plačilo. Tako je tudi na Piimskovem le ena sama kandidatna lista z našim vrlim možem Lojzetom Kuhljem na čelu, za katero bodo glasovali z malo izjemo vsi volivci le lepe občine.
Trepreci zobni kamen in napravi sneinome zobe!
Da smo si na jasnem!
Včerajšnje Jutro, ki je menda že samo ugotovilo, kako slaba bo za njegovo JNS prihodnja nedelja, je napravilo od sile nedolžen obraz in pridiga, da se JNS v občinske volitve najrajši ne bi spuščala, ker je bolje, če ljudje volijo v občinske odbore z vidika dobrih gospodarjev itd., češ, da občinske volitve sploh niso politične. Tako približno piše Jutro 22. oktobra leta 19361
Zanimivo pa bo, kaj je pisal ta list pred tremi
leti.
Dne 30. septembra 1933 je ta list pisal takole v svojem članku »Občinske volitve in politika«: Čeprav delokrog občine ni političnega značaja, je vendar jasno, da bo občina uspešno lahko vršila svoje naloge le, ako se po svojem predstavništvu ne bo postavila v nasprotje s smernicami, ki so odločilne za razvoj vsega javnega življenja v državi. Občinski zastopi, ki bi bili izvoljeni po resnično svobodni volji prebivalstva, bi tudi brez dvoma s svojim delom iskreno podprli stremlljenja državne politike po izboljšanju naših gospodarskih, kulturnih in življenjskih razmer.«
Dne 1. oktobra leta 1933 je Jutro v članku »Volilna bitka« tako-le pisalo o punktaših, kateri so tedaj poudarjali, da so občinske volitve v prvi vrsti gospodarska zadeva občanov: »Proglasili so (punk-taši namreč) vprašanje državne politične in narodno politične opredelitve bodočih občinskih zasto-pov za postransko stvar. Z zasmehom jo prispo-dabljajo nazorom v nogometu. Požrtvovalni napor nacionalnih elementov uvesti v naše občine skladno sodelovanje z državno politiko, pa jo skušajo
Gradba ceste Svetinje-Jeruzalem
Zgodaj spomladi so pričeli po dolgem presledku nadaljevati gradbo prepotrebne občinske ceste Svetinje-jeruzalem-Kotnikov breg-Sv. Miklavž, ki bo zvezala najbolj znameniti vinski kraj »Jeruzalem« v Ljutomerskih goricah s ostalim svetom. Povsod je znano ime Jeruzalem, vendar pa je bil ta prekrasni vinski kraj, kjer dozoreva naše najboljše vino, skoraj popolnoma odrezan od ostalega svda. Staro občinska cesta je bila zgrajena, če se sploh lahko govori o kakšni zgrajeni cesti, s takimi hudimi padci in vzponi, da je bila vožnja po njej življenjsko nevarna za voznika in živino. Največ se je lahko, in to z veliko muko, peljalo 500 kg blaga. Leta 1912 se je primerila nesreča s smrtnim izidom in je moral že itak kruto prizadeti oče, ki je tako tragično izgubil sina, še plačati povzročeno škodo na blagu.
Pričelo sc je z gradbo ceste Ivanjkovci-Svetinje-Jeruzalem že v letu 1930 in se je v letu 1931 končala v prvi etapi pri cerkvi v Svetinjah. S tem so bila tudi vsa dela v prvi etapi končana. Navzlic vsem prošnjam ni bilo mogoče dobiti kredita za nadaljevanje ceste do Jeruzalema, akoravno jc obstojala tendenca skozi vsa leta, da se morajo končati vsa začeta dela.
Kako so se naši vinogradniki, ki so navezani edino na to cesto, in naši brezposelni viničarji, ki nimajo nikjer drugod zaslužka in so v velikih skrbeh za vsakdanji kruh, razveselili letos spomladi, ko se je po zaslugi kraljevske bonske uprave pričelo zopet z delom za nadaljevanje ceste od Svetinj naprej proti Jeruzalemu, sc skoraj nc da opisati. Svojim očem niso mogli verjeti, da je vendar zopet enkrat zapela motiko pri ccsti — po dolgem presledku petih let.
Odveč bi bilo povedati, kje je tičal vzrok, da sc ni prej pričelo s temi deli. Našli so enostavni razlog, da cesta ni potrebna in da nima gospodarskega pomena, dokaz, da je bilo to enostavno izmišljeno, je to, da se je sigurno ugotovilo pred začetnim delom v letu 1930, da obstoja potreba po cesti in da ima veliki gospodarski pomen, vsekakor pa je v isti meri, če ne v večii. potrebna, kakor pa ccste, ki so bile v zadnjih letih v našem okraju zgrajene. Nočemo oporekati
zgrajenim cestam, temveč samo predočrli, da se mora za vse ceste gledati z istega stališča, to je po potrebi in iz gospodarskega pomena, kar smo v zadnjih letih pogrešali za cesto, ki jc bila žc prej izgrajena v prvi etapi. Ze sedaj, ko so izvršena samo zemeljska dela in cesta sploh še ni sposobna za promet, se vrši ogromen promet, tudi avtomobili že vozijo, seveda bo ccsta izpolnila svojo nalogo popolnoma šele takrat, ko bo dograjena do banovinskih cest Pavlovci-Sv. Miklavž in Ivanjkovci-Radomerje v ljutomerskem okraju.
Da se jc moglo pričeti letos z nadaljevanjem gradnje ceste, gre vsa zahvala našemu g. banu, ki je, uvidevajoč skrajno potrebo po cesti in skrajno bedno stanje naših viničarjev, ki nimajo kruha, popravil storjeno krivico v prejšnjem JNS režimu s tem, da je blagovolil nakazati potrebni kredit za gradbo cestc na intervencijo nad vse agilnega in priljubljenega našega duhovnega svetnika dekana g. Bratuška.
Izvršena so sedaj samo začetna dela, zaradi česar prosimo in apeliramo na g. bana za nadaljnjo naklonjenost in podporo za gradbo cestc Svetinje-jeruzalem-Kotnikov breg-Sv. Miklavž in za nakazilo šc potrebnega kredita za napravo prepotrebnih objektov in za gramozernje ceste
Za letos sc nam obeta zelo hudo zima, letina jc bila zelo slaba, viničarii niso ničesar pridelali, zaradi česar bo beda med našim ljudstvom neusmiljeno razsajala. Apeliramo in prosimo za pomoč, da bi se dodelil kredit za nabavo gramoza, da bo mogoče zaposliti viničarje in male kmete čez zimo, da sc bodo lahko preživljali.
Znano nam je, da ic tudi drugod obupno stanje in da kraljevska banska uprava ne more vsem ugoditi, vendar pa opozarjamo na dejstvo, da so naši vinski kraji lclos najhuje prizadeti zarodi slabe letine, posestniki, vinogradniki, ki ponavadi v zimskem času urejujejo svoje goricc, jih letos ne bodo mogli urejevati, ker šc loliko nc bodo dobili zo vino, kolikor so potrošili za galico.
Kakor nam jc z največjo uvidevnostjo v letošnjem letu naklonil g. ban svojo podporo, enako ga prosimo za nodolimo podporo. Tuko slabih letin pa nos Bog voruj.
oblatiti kot borbo klike prevarantov in goljufov, ki bi se radi polastili občinskih blagajn ...« »Krmilo države drži krepko v rokah Jugoslovenska nacionalna stranka... Razgrete glave punktašev se bodo razbile ob neporušnem zidu državnega in narodnega programa, ki ga bo današnji režim, posebej še v dravski banovini, v bodoče še bolj dosledno uveljavljal kakor doslej.«
In sedaj nam povejte, ljudje božji, kdaj je Jutro mislilo za res! Pred 3 leti, ko je pisalo, da so občinske volitve politična zadeva, ali danes, ko pravi, da niso I
Sokolski bon ton
Kakor poročajo listi iz Belgrada, je Zveza Sokolov kraljevine Jugoslavije izdala naslednja navodila:
Vsak član sokolske organizacije, ki opravlja kako vidnejšo funkcijo v upravnem odboru čete, društva, župe ali zveze, mora, kakor hitro se loti aktivnega političnega delovanja, 6am presoditi, ali je s tem nastopil moment, ko se mora sam prostovoljno zahvaliti za funkcijo, katero je doslej opravljal v upravi katerekoli sokolske enote. Tako zahteva sokolski bon ton, ker Sokol-politik po napačnem razumevanju naše notranje politike večkrat pride v spor 6am 6 seboj kot s sokolskim funkcionarjem. Brž ko se član naše organizacije odloči za aktivno politično delovanje, čistost in nepolitičnost sokolskega gibanja brezpogojno zahtevata od njega, da sam presodi, ali njegovo delovanje v aktivni politiki ne bo v škodo uspešnemu delu v sokolski funkciji, katera mu je bila zaupana, in ali naj se odreče zaupane mu funkcije v sokolstvu, dokler traja delovanje v politični akciji.
Sv. Peter v Savinjski dolini
Kr. banska uprava v Ljubljani je po več revizijah končno razrešila dosedanjo občinsko upravo z Andrejem Četino na čelu. Pri reviziji je oblast ugotovila toliko nepravilnosti, da se je moralo zgoditi, kar je nato tudi prišlo, namreč razrešitev občinske uprave. Naj omenimo samo nekaj najbolj kričečih slučajev, kako se je poslovalo pod bivšo občinsko upravo. Že leta 1933 je bivša uprava uradno vpisala v volilni imenik lesnega manipulanta, ki je uslužben pri Srebotnjaku Enrico da Giau, ki je, kakor ime kaže, čistokrvni Italijan in tudi še vedno italijanski državljan. Ker vemo, da imajo po zakonu samo jugoslovanski državljan volilno pravico, zato se samo čudimo, kako je mogel priti v volilni imenik ta tujec. Ko je bil vpisan v volilni imenik tujec Enrico da Giau, je bil pa izbrisan Vidic Matija, mož, ki prebiva stalno v Sv. Petru in ima tukaj tudi domovinsko pravico, zaradi česar smo se zelo čudili, kako je mogla občina izdati uradno potrdilo, da je Vidic šele pred 14 dnevi prišel v Sv. Peter, ko je vendar že 12 let nepretrgoma v službi pri Koru-novih ob glavni cesti sredi Sv. Petra. Na podlagi tega uradnega potrdila ga je reklamacijska komisija izbrisala iz volilnega imenika in je tako oropan svoje državljanske pravice. Končno besedo o tej zadevi bo pa izreklo okrožno sodišče v Celju. Nečedno strankarsko početje je pokazala občinska uprava tudi s tem, da |e od sodišča potrjeno listo dala nabiti na občinsko desko šele več dni po prejemu in ne, kakor je strogo zapovedano, v 24 urah. Ko so se meseca avgusta uradno prepisovali in popravljali volilni imeniki, so v njih z vednostjo ostali tudi »volilci«, ki že dalje časa mimo v grobu počivajo. Mogoče so si mislili gospodje, ki so popravljali volilne imenike, da bi se pa le zopet nu dila rajnkim možnost, da bi z onega sveta hodili odločat, kdo bo vodil bodoča tri leta občino Sv. Peter v Sav. dolini. Pristaši gospoda Četine razširjajo ponoči po vasi letake brez navedbe tiskarne, ne zavedajoč se kaznivosti tega dejanja. Na letaku se nahaja tudi nesramna laž, da so gospodje Četina, Wolf, Srebotnjak in Štefančič znižali v zadnjih letih občinske doklade od 200 odstotkov, kolikor da so znašale pod upravo bivše SLS, na 78 odstotkov. V rokah imamo uradno potrdilo davčne uprave v Celju najnovejšega datuma z dne 22. oktobra 1936, na podlagi katerega je razvidno, da so občinske doklade v Sv. Petru v Sav. dolini od leta 1930, ko
ZOBNA PASTA
Ljubljana, 22. oktobra,
V Ljubljani je danes umrl Martin Cilenšek, profesor v pokoju in znamenit slovenski pisatelj, Med mlajšo generacijo so sicer le redki, ki še poznajo njegovo ime med starejšo generacijo pa se bo marsiko začudil; kaj je dosedaj živel?
Prvi nastopi pokojnega Cilenška spadajo namreč še v dobo, ko smo se Slovenci trdo borili za glavne osnove naše lepe literature in nam je bil dobrodošel vsakdo, še dolgo pa nismo računali na resno strokovnoznanstveno in poljudnoznanstveno literaturo In vendar je bil Cilenšek eden najbolj marljivih naših poljudnoznanstvenih pisateljev, pa tudi s strogo znanostjo se je bavil vse življenje. Po starih slovenskih revijah je spravljenih vsepolno njegovih spisov in člankov. Sodeloval je pri mnogih listih ter je izdal tudi več važnih knjig pri Mohorjevi družbi.
Pokojni Martin Cilenšek se je rodil dne 23. oktobra 1848, torej točno pred 88 leti v Gotovljah v Savinjski dolini. Ljudsko šolo je obiskoval v Žalcu in v Celju, gimnazijo pa je dovršil leta 1871 v Celju, nakar je šel študirat na graško univerzo pri-rodoslovje, zlasti botaniko, kjer je bil diplomiran leta 1875. Poučeval je najprej na ljubljanski realki od leta 1876 do 1886 na realki v Leobnu, odtlej pa do vpokojitve leta 1905 na deželni gimnaziji v Ptuju. 2e zgodaj se je mladi Cilenšek pričel baviti s strogo znanostjo in njegov prvi večji spis, ki ga je v nemščini napisal v izvestju Ieobenske realke leta 1879, je obravnaval foraminifere in korale, tvoreče bre-žine. Urednika tedanje revije »Kres« Sket in Ter-stenjak sta v njem zaslutila pisateljsko žilico ter ga pridobila za slovensko pisateljevanje. Odtlej dalje je pisal skoraj izključno v slovenščini. Bavil se je z najbolj različnimi vprašanji, v glavnem iz botanike. V »Kres« je pisal o družnih rastlinah, o snetljivosti žita, o kavovcu in kavi, o žitni rji, o rastlinski opra-šitvi, o rastlinskih podstavah, o razširjanju rastlinskih plodov in semen, o kaličnicah, o belušu. V »Ljubljanski Zvon« je pisal o ledenem lesu in o vrbah, dalje o škodljivcih rastlin; v »Dom in svet« o omeli itd. Njegovo življenisko delo pa je »Naše škodljive rastline v podobi in besedi«, ki so izhajale pet let od leta 1892 do 1896 v Mohorjevi družbi. Zasnoval in tudi začel je delo »Naše koristne rastline«, ki jih je spisal deloma po istih načelih; ostalo pa je v rokopisu. V »Letopis Matice slovenske«, v »Ljubljanski Zvon«, v Dom in svet« in v »Koledar Mohorjeve družbe« pa je napisal tudi mnogo geoloških, etnoloških člankov in tudi praktičnih gospodarskih spisov.
Očitno je bil pokojni Cilenšek eden izmed učiteljev slovenskega ljudstva, saj je v svojih spisih pretežno dajal važnost praktičnim izkušnjam znanosti ter ie nanje opozarjal ljudi. Njegov slog je jasen in preprost ter je pisal tudi dober jezik. Slovenska literarna zgodovina mu je prisodila častno mesto.
Zadnja leta je živel skromno in v zatišju. Pred dnevi ga je napadla kratka bolezen, ki se ji zaradi visoke starost: ni mogel upirati ter ji je podlegel. Pogreb marljivega pokojnika, ki si je pridobil toliko zaslug za slovenski narod, bo v petek, na njegov 89. rojstni dan, ob 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Vrlemu pokojniku, ki je svoje življenje posvetil slovenskemu narodu, ohranimo trajen spomini Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
so še odločali na občini toliko osovraženi punktaši, poskočile od 30 na 35, 40, 45, 85, 75 in končno na 78 odstotkov. Iz tega lahko razvidimo, kakih laži se poslužujejo
da bi preslepili volilce.
Ljudem, katere je morala pognati z njihovih mest zaradi nezakonitega poslovanja oblast, ne moremo zaupati, da bi v bodoče ravnali drugače. Vsi volilci so enodušni v tem, da morejo priti v občinsko upravo možje s Sedminekove liste, ki jih vsi poznajo kot vestne, požrtvovalne in dobre gospodarje.
Žalec
Preudarni Zalčani so mislili, da bi bilo modro in koristno za Žalec kot gospodarsko središče izvoliti take občinske može, ki niso po svoji politični opredeljenosti preveč skregani z današnjimi razmerami. Toda naši mogočniki (ljudstvo se jih bolj boji, kot jih pa mara) so v svoji oblastiželjno-sti slepi, da ne vidijo, da bo gospodarski Žalec zaradi prisotnosti mnogih političnih grešnikov trpel. Tržani niso mogli imeti z bivšim občinskim odborom prisrčnih, domačih stikov, ker so bili občinski možje premalo ljudski, ker se je vladalo vedno po mnenju familije (ki je značilno za narodni Žalec, še povrh nemško orientirana) in znanega ožjega gostilniškega kroga, kateremu so maloštevilni podrepili, drugi se ga bali, vsi skupaj pa so tako vladavino na tihem sovražili. Tržani, ki imajo še kaj lastnih misli, ki niso ne koristolovci, ne bojaz-livci, si želijo zato novih ljudi in v bodoče boljših razmer, zato ne bodo pri ohčinskih volitvah 25. oktobra obnavljali starega občinskega odbora, v katerem je zastopan kot župan višji oficir propadle JNS-armade s številnim štabom in v katerem so na vidnih mestih oblastnežj s pomanjkljivim ljudskim pojmovanjem in ki so stvaritelji morečega ozračja v sicer tako lepem Žalcu.
Lož pri Rakeku
Za občinske volitve v Ložu sta potrjeni dve listi. Na naši listi je no6ilec gosp. Udovič, nosilec druge liste je pa sedanji župan gosji. Skrbeč. Lista gosp. Škrbca preživlja že sedaj hude čase. Kolikor je bilo še uglednih mož na lej listi, so se odpovedali, še preden je bila vložena na sodišče. Smešno je tudi, da listi gosp. Skrbca ne priznajo pravega nnena, čeravno ji načeluje glavni borec in prvak JNS. Dne 18 t. m je gosp. Skrbeč s svojim spremstvom napravil agitacijsko turnejo po sosednjih vaseh, pa brez uspeha, ker so volilci neustrašeno vztrajali za našo listo gosp. Udoviča. Vsi zavedni volivci bomo v nedeljo glasovali za listo irosn. Udoviča.
Drobne novice
Kol edar
Petek, 23. oktoltrii: Klotilda, mučenica; Jože-fina, devica. Prvi krajcc ob 13.53. Herschel napoveduje dež ln sneg.
Novi grobovi
-f- V Ljubljani je umrla gospa Terezija Medved, soproga poštnega poduradnika v pokoju. Pokopali jo l>odo danes ob pol 2 popoldne. — V splošni bolnišnici je umrl g. Pavel Kogej, iandar-merijski narednik. Pogreb bo v soboto ob 3 popoldne.
-f- Na Vranskem je umrl Anton Zorko v 82.
letu starosti. Bil je višji pisarniški predstojnik v Celju. Pogreb bo v soboto, 24. oktobra ob 10 dopoldne na farno pokopališče na Vranskem.
-f- V Novi vasi pri Slov. Konjicah je umrl g. Arheiter Jožef, posestnik. Dolgo časa je bolehal na pljučnem katarju. Bil je zgleden gospodar in vnet katoličan.
Naj v miru počivajo! Žalujočim naše iskreno sožalje!
Vsi znaki kažejo, da bo letos ostra zima! Oskrbite se pravo časno z našo naiboljšo in naibolj zdravo prirodno mineralno vodo,
ono z rdečimi srci na etiketi!
RADENSKO!
Pišite še danes po brezplačne prospekte in cenike na
Upravo
Radenske Slatine, Radenci pri Mariboru!
—	Rektorat univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani razpisuje mesto asistenta-pripravnika pri institutu za ceste in železnice. Prošnje, opremljene s prilogami po § 3 in 4 uradniškega zakona, je vložiti na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani do tO. novembra t. I.
—	Praktični izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani. Praktični izpiti za otroške vrtnarice (zabavilje) se bodo začeli v sredo, 11. novembra 193«, praktični veroučiteljski izpiti pa v soboto, dne 14. novembra 1936, obakrat ob H dopoldne. Kandidatje ozir. kandidatke naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako, (ta bodo vsaj do 9. novembra oz. do 12. novembra v rokah izpitnega odbora, sami pa naj se zglasijo pol ure pred začetkom izpita v direktorjevi pisarni. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev šele za prihodnji izpitni rok v aprilu. Posebna obvestila se kandidatom ozir. kandidatkam ne bodo razpošiljala. — Izpitni odbor.
lja za vso inozemce pri najmanj sedemdnevnem bivanju v Nemčiji. Kuponske vozne karte za Nemčijo so veljavne 3 mesece, morajo se pn za odhod in za povratek pred nastopom potovanja nabaviti v oficijelni jugoslovanski potniški pisarni »Potnik«, kjer zamorejo potniki nabaviti tudi cenene kliringmarke. Na la način je postala Nemčija ena najbolj cenenih držav za potovanja. Vse informacije in prospekti, tudi za divna zimska potovanja, ki jih prireja Ilamburg-Amerika Linie, se dobijo v pisarnah »Putnika« v Mariboru in Celju.
Volitve jeseni
Luiz
—	Nove knjige. Delledda Grazia, Golobje in jastrebi, roman, poslovenil dr .Joža Lavrenčič (Ljudska knjižnica), 45 Din, vez. 60 Din; Kalan Janez, Pridige euoga leta (za vse nedelje, praznike in posebne prilike), 44 Din, vez. 60 Din; Žagar dr .Jakob, Marija je moja mati — razširjenje čudodelne svetinje — svetniška pot bi. Katarine Labourč, 16 Din; Valant, Krščanska strokovna organizacija, 3 Din; Uredba o likvidaciji kinet-skih dolgov, 3 Din; Vandot Jos. Kekec z naših gora, I. knjiga: Na hudi poli, povesi, vez. 35 Din; Milkovič, Barake, povest, 5 Din. vez 8 Din; Huda-les. Postelja gospoda Fihriha, povest, 5 Din, vez. 8 Din; Ribičič, Curimurci. 5 Din, vez 8 Din; Nocy, Jugoslawische Frauenlyrik in doutsehen Ueber-tragungen, 100 Din; Jalen, Grobovi, igra. 15 Din; Sič, Trgovsko knjigovodstvo. L del, vez. 65 Din; Kregar ing. arh., Naš dom, kako ga zgradimo, III. det, 30 Din. Vse te knjige naročite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani.
—	Da imsto stalno zdravi je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznini ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Ljubljana
© 80 letnico g. Frana Novaka, ustanovitelja slovenske stenografije, je proslavilo na večer pred 22 oktobrom tudi 90 učencev in učenk obeh tečajev na Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2. Zavodov profesor stenografije dr. Blaž Svetelj je gojenkam in gojencem razgrnil življenjsko |>ot in delo našega najzaslužnejšega stenografa. Trgovski učni zavod pa je s tem tudi pokazal, da goji stenografijo z vso vnemo in posveča tudi brzopisju toliko intenzivnega pouka, da pošilja lahko v prakso perfektne absolvente.
© IV. prosvetni večer, ki bo danes, dne 25. oktobra ob 8 v verandni dvorani hotela Union, velja obisku južnotirolskih vrhov, ki obdajajo: Zil-lertat, Stubaital in Vintschgau Že pogledi na te gorske velikane so očarljivi. G. predavatelj prof. Janko Mlakar jih je ujel > svojo zaklenjeno kamrico, zato bo obisk teh gora v njegovi družbi gotovo zadovoljil slehernega turista. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, za dijake 1 Din.
Mala, a vendar najpopularnejša filmska umetnica Danes premiera V KINU SLOGII
Nemški dialogi
Nalooljšl tilu z staro in mlado
Shirley Temple. m« Zlati kodrčki
—	Sedmina pn pok. ravnatelju g. Černivcu Antonu. Pokojni ravnatelj je bil Šentvidec po rodu Obiskal je večkrat svoj rojstni dom, kjer bivata še dva brata in sestra. Tako zaslužnemu rojaku, ki je sestavil toliko šolskih knjig, je šolska mladina v St. Vidu pri Stični pokazala svojo hvaležnost s leni, da je v torek prišla v svojo domačo cerkev in se udeležila sv. maše in molitev za pokojnega.
—	Nov vodovod. Iz Št Vida pri Stični nam jioročajo: Včeraj, 19 oktobra so vendar pričeli z delom pri tolikanj zaželjenem vodovodu. Vodovod bo gradil higijenski zavod Za enkrat se bo naredilo zajeniališče pri studencu »Maklenovec«. Začetek dela je bil slovesen. Šolski učenci so prišli k studencu. O. šolski upravitelj Jevnikar je obrazložil pomen in korist vodovoda DomaČi župnik je I>oudarjal, da je na božjem blagoslovu vse ležeče, zatorej se ravnajmo jx> geslu: Z Bogom začni vsako delo, pa t*> dober tek imelo. Opravila se je kratka molitev in krampi in lopate so pričeli delati.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josel grcnfice«.
—	Huda nesreča. Smrtnonevarno se je ponesrečil 06 letni jiosestnik Jožef Ficjan iz Sp. Velo-vlaka. okraj Ptuj. Pri obešanju koruze je padel z
lestve več metrov globoko in si zlomil tilnik. Pre-|>eljali so ga v jitujsko bolnišnico, kjer se bori s smrtjo.
—	Prepovedan tisk. Službene novine št. 243 objavljajo, da je državno pravdništvo v Zagrebu prepovedalo prodajati in razširjati št. 10 časopisa »Književnik«, ki se tiska v Zagrebu.
—	Cesta v Gorskem Kotoru (Brod-Delnice-Jelenje), ki je bila vsled snežnih žametov zaprta, je zojiet očiščena ter ie avtobus tt. Automontaže d. d. v Ljubljani, zojiet začel voziti. Vozi preko Žužemberka—Kočevja, ker je cesta v Ribnici vsled popravila zaprta, in sicer odhaja iz Ljubljane izpred hotela Mikllč zjutraj ob 6 ter dospe na Sušak ob 12.30. Iz Sušaka se vrne ob 14.30 in dospe v Ljubljano ob 21 Aulomontaža d. d. v Ljubljani namerava celo zimo vzdrževati promet v kolikor ji tega ne bi preprečile vremenske neprili-ke. Za zimsko sezono je zgradila poseben jeklen avtobus, ki je bil razstavljen tudi na letošnjem jesenskem velesejmu. Avtobus se je v vsakem oziru odlično obnesel, kar dokazuje, da je že en tak prodan v Daruvar. Čestitamo mlademu domačemu podjetju k doseženim uspehom. Želeti bi bilo tudi v bodočo take cenene in ugodne zveze z Sušakom, kakršna je bila v pretekli sezoni. Vsi uspehi tt. Automontaže d. d. v Ljubljani so dokaz, da so da s trdno voljo in s složnim delom le nekaj doseči, vsekakor več nego s prepiranjem in šikanami, bilo s kateregakoli naslova.
—	Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josciovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek.
Ogrl. rog. S. br. 30474/35.
— Cenena potovanja v Nemčijo. Nemška železniška uprava je v svrho pospeševanja tujskega prometa do konca leta 1937 jiodaljšala veljavnost 00% znižane vožnje na nemških železnicah, ki ve-
0 Misijon pri sv. Družini v Mostah, ki ga že
od pretekle sobote vodijo oo. misijonarji lazaristi, vsak dan lepše uspeva. Konec bo prihodnjo nedeljo popoldne. Drevi, ako bo vreme dopuščalo, ho misijonska procesija z Najsvetejšim in misijonskim križem po naslednjih ulicah: Iz Ciglarjeve ulice pojde v Slapničarjevo, na Zaloško cesto, v Vodmatsko ulico ter po Ciglarjevi ulici nazaj v cerkev. Zaradi jx>zne ure in hladnega letnega časa procesija ne bo daljša. Procesijo v petek zvečer bo vodil prevzv. g. škof dr. Rožman, ki se bo sam potrudil v Moste, da vodi procesijo prvega misijona pri sv. Družini. Ako bi pa v petek zvečer bito slabo vreme, bo zaključna procesija v nedeljo popoldne.
© Pobožnost za ljubljanske može in fante bo na praznik Kristusa Kralja v nedeljo, 25. oktobra v„stolnici. Pričetek pobožnosti ob 6 zvečer: govor, adoracija in slovesne litanije presv. Srca Jezusovega. Možje in fantje brez razlike stanu vljudno vabljeni I
J* I N O
MATICA
PREMIERA!
FILMSKI SLAVflEKI
Marta Eggerth
Čarobni zvoki
(SCHLOSS IN FLANDERN) Paul Hartmann, Georg Aleksander
SLOGA
Shirley Temple
v najnovejšem ln nalboljiem ttlmu
Zlati kodrčki
Premiera!
UNION
Frledl Csepa, Hana Moser, Leo Slezak, Rlchard Romanovsky v veseloigri
O Ljubljanska občinska seja. Danes ob 5 f>o-|>oldne bo v magistralni dvorani redna seja občinskega sveta Nn dnevnem redu so razna manjša poročila finančnega odliora. Med poročili gradbenega odbora je važna točka o spremembi regulacijskega načrta za »Baragovo«, to je novo semenišče. Med fioročiloiu tehničnega odbora pa jc točka o novem prizidku Delavskega doma. siede še poročila drugih odsekov. Na tajni seji bosta oddani mesti župnika za župnijo v Trnovem in tiskovnega referenta na magistratu, imenovan bo tudi novi direktor nn mestni ženski realni gimnaziji. Na vrsti bodo še razne manjše personalne zadeve.
© Stenografijo, strojepis. knjigovodstvo, nemščino itd. se lahko naučite v dnevnem ali večernem tečaju na Christofovem učnem zavodu, Do-
Fllmskl slavfek
Marta Eggerth
v razkošnem, zelo napetem filmu prekrasnega petja
Čarobni zvoki
Daa Sckloss In Flandarn
Paul Hartmann Oaorg Alakaandar
Danes premiera v
KINU UNION
mobranska 15. Honorar najnižji, fnformacije in prijave vsak dan.
© Pogreb malega junaka iz Drage. Včeraj ob 2 popoldne je bil ob ogromni udeležbi občinstva pogreb malega junaka Ludvika Bartola iz Drage. Za krsto sta stopala oče in mati ter zelo številno občinstvo, drugo občinstvo pa je po vseh ulicah tvorilo neprekinjen špalir Ob krsti je šla častna četa gasilcev. Malemu junaku je bilo po-klonjeuih veliko vencev, med temi tudi krasen venec z napisom: »Junačku iz Drage — ljubljanski časnikarji«. Nad grobom je govoril v imenu vseh očetov in mater g. Pleša, invalid in uslužbenec univerze. Občinstvo je bilo med pogrebom globoko presunjeno. Zbralo je tudi znesek kakšnih 1000 Din za obubožano družino pokojnega malega junaka.
© Prosvetno društvo Ljubljana mesto vabi vse Člane, da se gotovo udeleže članskega sestanka, ki bo drevi ob 8 v društveni sobi. Vabijo se tudi novi člani! Obenem sporočamo vsem članicam in članom, da bo skupni izlet v nedeljo, dne 25 okt. in to le ob lepem vremenu. Zbirališče je pri Mestnem domu ob 1 popoldne. Vabljeni vsi! Več ustno na zbirališču!
© Licitacija za šolsko polikliniko potrjena. Iz Belgrada je včeraj prišlo obvestilo, da so pristojna ministrstva [Kitrdila v celoti licitacijo za zgradbo šolske poliklinike v Ljubljani. Ta šolska poliklinika bo stala nasproti poslopja srednje tehnične šole ob Aškerčevi ulici. Soglasno s potrdilom v pristojnem ministrstvu je dala dovoljenje tudi glavna kontrola, take da sedaj ni nobenega zadržka več. V nekaj dnevih bodo pričeli s prvimi deli za šolsko polikliniko. Poslopje je izlicitiralo gradbeno podjetje Anton Mavrič za znesek 981.000 dinarjev.
KINO KODELJEVO leleton 31-62 Danes in iutri ob 20. uri dvojni spored:
Katja Szdka Siakall in
Vrag na konjuGeors,e
0'Brlen
© Otvoritev otroškega vrtca. Na državni narodni šoli za Bežigradom se prične pouk v otroškem vrtcu dne 26 okt. 1930. Starši naj prinesejo s seboj družinske knjižice.
© Mnogokratnik za odmero davščine od prirastka na vrednosti v okolišu mestne občine ljubljanske se je določil za mesec april, maj, junij, julij, avgust in september na 7, za mesec oktober pa na 10.
© Društvo »Dnin slepih« se zahvaljuje gosp. ravnatelju Bergantu Petru za dar 100 Din. ki jih je daroval v počastitev spomina pokojnega gosp. Franca Pleničarja.
© Večerni trgovski tečaj na Christofovem učnem zavodu, Domobranska 15: Pouk prične v ponedeljek, 20. oklobra. Informacije in prijave vsak dan, tudi do 7. ure zvečer. — Poučujejo se tudi posamezni predmeti.
© Dva ponesrečenca. Ljubljanska bolnišnica je včeraj sjirejela 251elno natakarico Angelo To mažičevo, ki jo je nekdo s tako silo udaril, da je dobila hude poškodbe na glavi ter je morala na kirurški oddelek. — Blizu Litije je podiral drevje delavec Franc Gorše. Deblo je padlo nanj in mu zlomilo nogo v kolku. Z vlakom je bil prepeljan v Ljubljano, kjer ga je na kolodvoru prevzel reševalni avto in ga prepeljal v bolnišnico.
Maribor
□	Portreti mariborskih županov. Občinski svet je letošnjo pomlad sklenil, da se obnovi običaj iz predvojne dobe ter se naj izvrše portreti vseh županov, ki so načelovali Mariboru od prevrata dalje, da se s temi portreti izpopolni zbirka slik mariborskih županov, ki je last mestne občine. Sedaj so slike povojnih slovenskih mariborskih županov končane. Prvega žuj>ana Viktorja Grčarja je portretiral Franc Tratnik, dr. Josipa Leskovarja je naslikal Ivan Kos, portret dr. Frn-nja Lipolda je napravi! Bucik iu jiortret sedanjega župana dr. Alojzija Juvana Zoran MuSič. — Umestno bi bilo, da bi umetniki te najnovejše mariborske zgodovinske jiortrete razstavili na letošnji razstavi »Brazde«, ki bo v drugi polovici prihodnjega meseca v Mariboru.
□	Delna nočna vaja proti napadu iz zraka bo danes, v petek zvečer. Oh 19.30 bo dan znak »nevarnost napada«, oh 19.45 bo dan znak »uzbuna«, točno ob 20 pa znak »pogasite luči«. Znak za »nevarnost napada je nepretrgan pisk siren in zvo-nenje vseh zvonov 2 minuti ter 3 topovski streli. Znak »uzbunac: pisk siren v preslednik, plat zvona 2 minuti, 3 topovski streli. Znak »pogasite luči«: pisk siren z znakom ".-", plat najmanjših zvonov 2 minuti. Znak »konec nevarnosti«: plat samo velikih zvonov 2 minuti. V ostalem veljajo za to vajo vse odredbe, ki smo jih objavili v včerajšnjem »Slovencu«. Opozarjamo občinstvo, da se ravna točno po teh odredbah.
□	Banovina za cesto na Pohorje. Gosp. ban dr. Marko Natlačen je odobril za končno dograditev ceste, ki vodi od Pohorske ceste proti Mariborski koči in Pohorskemu domu ter je za razvoj tujskega prometa izrednega pomena, znesek 50.000 dinarjev ter nakazal kot prvi obrok tega kredita 20.000 Din.
□	Od zveze Maistrovih borcev smo z ozirom na naše svoječasno poročilo prejeli pojasnilo, da je odstopil samo en odbornik ter ostane njegovo mesto nezasedeno do prihodnjega občnega zbora. Njegove posle bosta vodila predsednik in blagajnik. — K temu še pripomnimo, da nam bivši tajnik Zveze ni podal nobenih informacij glede svojega odstopa in dogodkov v Zvezi.
□	Zijajoča vrzej bo zazidana. Kakor smo do-znali, namerava trgovec gosp. Greif zidati na začetku Pobrežke ceste tronadstropno stanovanjsko in trgovsko hišo. S tem bo izpolnjena zijajoča vrzel, ki je sedaj med vogalno hišo in stavbo gosp. Rečnika ter dobita z njo Pobrežka cesta in Kralja Petra trg čisto drug izraz.
□	Zanimiva nova industrija. Delavstvo v obratih, zlasti v tekstilnih tovarnah je izjioelavljeno neprestano nevarnostim, ki so zvezane z vdihava njem prahu. V inozemstvu so v mnogih takih obratih že oblastveno predpisane zaščitne maske. Sedaj se je v Mariboru in sicer na Pobrežju osnovalo domače podjetje, ki bo izdelovalo take zaščitne maske. Prve maske so že prišle na trg ter stane komad 20 Din, pri večjem odjemu pa je primeren popust.
U Iz Studencev pri Mariboru. Ker se je v zadnjem času v nekem mariborskem listu pisalo, da bodo oo. kapucini v Studencih podedovali veliko
vsoto po rajnem posestniku Pavliču v St. Lovrencu na Pohorju, se mora to popraviti. Gosp. Pavlič je zapustil svoje posestvo, ki bo na dražbi prodano, cerkvi Matere božje v Mariboru in cerkvi sv. Jožefa v Studencih. Cerkev sv. Jožefa je podružnica fare sv. Magdalene v Mariboru. Njen župnik je vsakokratni župnik sv. Magdalene. Oo. kapucini ni60 lastniki te cerkve, ampak oskrbujejo v njej službo božjo ter nekatera aušnopastirska opravila v Studencih. Od imenovane dediščine ne dobijo kapucini ničesar. Toliko v obvestilo in pravilno razumevanje.
□	Združenje mesarskih in klobasičarskih mojstrov naznanja, da bodo v mestu Mariboru in krajih Studenci, Pobrežje. Tezno, Košaki, Krčevina in Kanmica ob nedeljah mesarske in klobasičarske prodajalne zaprte pričenši s 25. t. m. ter 6e občinstvo naproša, da si preskrbi meso in mesne izdelke za nedeljo že v soboto.
□	Mali otroci zažgali. Na Pragerskem je zgorelo ostrešje na hiši iiosestnika Jožefa Jegliča, ki ima 6000 Din škode. Požar sta zanetila dva 3 in 5 let stara otroka, ki sta se igrali z vžigalicami.
Celie
& Proslava Cankarjeve 60 letnice v mestnem gledališču bo v petek, dne 30. oktobra. Slavnostno besedo bo govoril g prof. France Koblar iz Ljubliane Nato bo hubljtinska drama uprizorila Cankarjevo komedijo v štirih dejnnjih »Za narodov blagor«.
& Družabni večer oficirjev celjske garnizije bo skupno z rezervnimi oficirji v nedeljo 25. t m. ob 20.30 v mali dvorani Celjskega doma Pododbor Združenja rezervnih oficirjev vabi vse gg. rezervne oficirje iz mesta in širše okolice, da se udeleže zabave polnoštevilno z rodbinami. — Obleka na izrecno željo promenatina.
& Sfrelska družina v Celju obvešča svoje člane in prijatelje strelskega športa, da se vrši vsak petek od 20 in vsako nedeljo od 9 dopoldne dalje nagradno sobno streljanje v hotelu llnion.
& Strokovna obrfno-nadaljevalna šola mestne občine Celje ima v letošnjem šolskem letu 320 učencev, med temi 79 učenk. Učenci so razdeljeni v tri razrede z 11 vzporednicami. Najmočnejše je zastopana kovinarska stroka s 4 vzporednicami. Pri jx>ukii je zaposlenih 29 učnih moči.
& Plačajte najemninski vinar in druge občinske dajatve. Mestno poglavarstvo opozarja hišne posestnike in lastnike motornih vozil, da je t. oktobra 1936 zapadlo v plačilo: najemninski vinar in kanalska pristojbina za proračunsko razdobje od 1. X. do 31. XII. t. I.; vodarina in štev-nina za proračunsko razdobje od 1. VIL do 30. IX. t. I in tretji obrok davščine na motorna vozila. Vse te davke ie treba plačati pri mestni blagajni do 10. novembra t. I., pozneje se bodo zaračunale 6% zamudne obresti.
0 Huda avtomobilska nesreča. Ko je šel 26-letni posestnikov sin Fistrič Osikar iz Rriil4«j\fca j pri Sclih Zagorskih po cesti proti Podčetrtku, je , 2 minuti pred Podčetrtkom privozil za njim neki avtomobil in ga povozil. Fistrič je dobil pri ka-rambolu pretres možganov, poškodoval si ie pa tudi rebra.
& Odvetnik dr. Milan Orožen se je preselil s svojo pisarno v Gubčevo ulico 8 (nasproti davkarije)
& Kino Metropol. Danes »Vesela vdova« in najnovejši Merkurjev tednik.
Cerknica
Tudi pri nas- bodo v nedeljo, 25. oktobra občinske volitve. Postavljeni sta dve listi. Nosilec naše liste je g. Janez Otoničar, nosilec nasprotne liste pa pred kratkim razrešeni župan Werli. Cerkniški občani prav dobro poznajo ljudi, ki danes hodijo okrog in love glasove. Niso in nikdar ne bodo pozabili onih časov, ko so se morali kmetje-trpini klanjati tržkim mogočnikom in priseljencem. Cerk-ničani in njihovi sosedje prav dobro poznajo tiste, ki so v polpretekli dobi nastopali za centralizem, na nedeljskem shodu so pa prav ti gospodje zahtevali samoupravo. Saj menda prav dobro vedo, kdo je samoupravo prodal. Če pa ne vedo, pa naj bi v nedeljo malo bolj poslušali, saj jim je bilo jasno povedano. Cerkniški volilci pa tudi prav dobro poznajo tiste, iti so tako vzorno gospodarili na občini. Občinsko gospodarstvo pa zadeva vse občane, naj bodo tega ali onega političnega prepričanja. Zato pri volitvah 25. oktobra ne bo šlo za politiko v občinskem odboru, ampak za poštenje. Politike terorja, bajonetov in denuncijacij je cerkniška dolina sita. Za vse, kar smo bili na svojih žepih udarjeni, za preganjanje, za laži, za norčevanje pro-tiljudskih krajevnih voditeljev in krotiteljev JNS, bo 25. oktobra ljudska fronta vsega poštenega ljudstva v naši občini odgovorila tako, kakor se spodobi. Vsi glasovi listi poštenjakov, listi domačinov, listi malih ljudi in stran s trško gospodo! V naši občini bodo gospodarili poštenjaki iz kmečkih in delavskih vrt in nihče drugi!
Jesenice
Podružnica »Slovenca« na Jesenicah iSče pridnega in zanesljivega prodajalca za nedeljski >Slo-venec«. Oglasi naj se v podružnici.
Novo mesto
Pokojni skladatelj Ignacij Hladnik je dobil nagrobni spomenik v obliki orgel Bil je že res skrajni čas, da se je to zgodilo, saj se je marsikdo, ki je obiskal novomeško pokopališče, zanimal za grob pokojnega Načeta, ki ni bil znan le širom naše domovine, ampak tudi daleč izven njenih meja.
8. novembra bo v kapiteljski cerkvi cerkveni koncert, o katerem smo na tem mestu že spregovorili par besed Koncert priredi cerkveni pevski zbor kapiteljske cerkve pod vodstvom organista g. Antona Marklja Spored bo obsegal 14 pesmi deseterih naših slovenskih skladateljev in sicer: Premrla, Sattnerja, dr. Kimovca, Tonica, Hladnika, Klemenčiča, Foersterja, Železnika, Cerarja in D. Jenka. V orgelskih točkah pa bodo zastopani mojstri v svojih delih; J. Seb. Bacil z devma točkama, Mihael Dachs in Matija Tome pa vsak z eno točko. Ves program ho obsegal torej 18 točk, ter bo razdeljen na štiri dele. — Več pesmi bo spremljanih z orkestrom. Tem pesmim so instrumentalne partije napisali zgoraj omenjeni skladatelji sami, dve novi instrumentaciji pa je skomponlral g. dr Čerin, kapelnik godbe dravske divizije v pok. Na ta koncert, ki bo s svojim programom in po pripravah sodeč, nudil poslušalcem mnogo užitka, ponovno opozarjamo.
Gospodarstvo
Uspeh 6°\0 mestnega posojila
Vpisanih in za vpis prijavljenih 20 milijonov Din
Tudi v četrtek je bilo živo zanimanje za vpis 6% obligacijskega posojila mestne občine. Kolikor je bilo v četrtek izvedenih vpisov in kolikor je prijav za vpis, je vsota 20 milij. dinarjev že dosežena. To je velik uspeh, zlasti če še pomislimo, da so bili nekateri pesimisti mnenja, ko se je začelo vpisovanje, da tega ne bo mogsčo tako hitro doseči. Toda poteklo je komaj 22 dni od za-
Izvoz naše železne rude v Češkoslovaško
Kot znano ima Češkoslovaška razvito železarsko industrijo, za katero pa ne zadostuje domača produkcija železne rude in morajo češkoslovaške Martinove peči uvažati železno rudo od
daleč.
Te dni je bila med švedskimi producenti železne rude in družbo Berg- und Htittenwerkge-selscbaft v Pragi zaključena pogodba o dobavi švedskih rud za družbo za leto 1037 in sicer za večje količine kot leta 1986.
Letos je sploh položaj po pisanju praških listov na trgu železne rude zelo napet. Kajti Španija in Maroko sta odpadla kot dobavitelja, Francija pa je vezala izvoz rud na posebno dovoljenje. Husija sama pa tudi zaradi lastne naraščajoče porabe ne izvaža več rud. Poraba Anglije in Francije je zelo narasla, tako da je sedaj vse navezano na Švedsko, ki Ik> svojo produkcijo povečala na 12 milij. ton v letu 1937 in tako dosegla svojo rekordno višino v zadnjih 10 letih. Pogodbe s švedskimi izvozniki so Čehi zaključili v švedskih kronah in tuntih. Cene na svetovnih trgih so narasle ter so svetovne cene za 15% višje kot so cene, ki so dogovorjene med švedskimi izvozniki in češkimi' železarnami na podlagi večletnih po-pogodb.
Sedaj so začeli Čehi uvažati železno rudo tudi iz Prijedora v Bosni. Pri tem je upoštevati, da so že pred leti vzeli par poskusnih pošiljatev.
Za dobavo od oktobra 1936 do oktobra 1937 je pogojenih med že prej omenjeno praško družbo ter vitkoviškimi železarnami okoli 100.000 ton. To rudo izvažamo iz naše države po železnici skozi Madjarsko. Ljubijska ruda (Čehi jo imenujejo prijedorska) ima v sebi veliko svinca; toda ker so bile zadnje čase iznajdene boljše žgalne metode, odpada prejšnja nevarnost zastrupljenja s svincem pri topljenju. Zaradi tega nam je pričakovati znatnih povečanj naših dobav železne rude v Češkoslovaško.
V naslednjem prinašamo nekaj podatkov o produkciji in izvozu naše železne rude:
Leto	produkcija ton izvoz ton
1033	52.465	34.284
1934	179.841	111.945
1935	234.729	180.510
1936	- 8 mes. 251.569	192.647
K tem podatkom pripominjamo, da smo vzeli za leto 1936 prvih 8 mesecev prodajo naše rude v inozemstvo. Statistični podatki o našem izvozu ju prodaji v letu 1935 izkazujejo gotovo razliko. Tako je po carinski statistiki znašal naš izvoz leta 1935 180.510, po statistiki ministrstva za gozdove in rudnike pa je bilo prodanih v inozemstvo 189.317 ton.
Doslej je bila največji odjemalec naše železne rude Madjarska (po carinski statistiki za 1935) s 140.165 tonami, sledi Romunija s 37.120 tonami, Češkoslovaška s 2.851 tonami in Avstrija s 374 tonami. V prvi polovici 1936 smo po carinski statistiki izvozili 158.34 ton, od tega v Madjarsko 111.648, Romunijo 45.706, Češkoslovaško 845 in Avstrijo 145 ton.
Izvoz v Anglijo
Belgrad, 22. oktobra. AA. Urad za kontrolo nad izvozom živine in živinskih proizvodov in predelav pri Zavodu za zunanjo trgovino je prenehal izdajati potrdila o kontingentiranju za jajci, za zaklano perutnino in purane, ki se izvažajo v Anglijo, ker je Anglija za te predmete zopet uvedla režim svobodnega uvoza. Zato odslej carinarnice ne bodo več zahtevale pri pošiljatvah jajc, zaklane perutnine in puranov, ki se izvažajo v Anglijo, da se priloži tovornemu listu tudi potrdilo urada za kontrolo izvoza, kakor je to preje bilo predpisano. Toda angleški uvozni kontingent oslane še nadalje v veljavi za prašiče in bo za to zanje urad še liadalje dajal potrdila o kontingentiranju za prašiče v Anglijo.
*
Ameriške zlate rezerve. Po poročilu ameriškega zakladnega urada so se prvikrat no daljšem naraščanju zmanjšale zlate zaloge Amerike za 9,139.000 dolarjev.
četka vpisovanja, pa je razpisana vsota že dosežena. To je dokaz velikega zaupanja mestni ob, čini ljubljanski ter bo privedlo do mobilizacijo mestne hranilnice v največjem možnem obsegu.
Ker traja rok vpisovanja še do 10. novembra, se bodo vpisi sprejemali še nadalje. Zlasti se pričakuje, da bodo vpisovali vpisniki posojilo v gotovini.
Risarski tečaj za mizarje, ki ga priredi Zavod za pospeševanje obrta Zbornice TOI v Ljubljani, se prične novembra. Prijave je poslati do 27. oktobra t. 1. neposredno na Zbornico TOI v Ljubljani.
Licenciraiije bikov za mesto Celje ho v četrtek, dne 29. oktobra, ob 8 na sejmišču v Celju. K licenciranju je prignali brezpogojno nad 15 mesecev stare bike ne glede na to, ali je bik določen za pleme ali ne. Priporočljivo pa je, da priženejo rejci tudi bike pod 15 mesecev stare radi določitve event. bodoče sposobnosti za pleme. Natančnejša navodila so razvidna iz zadevnega razglasa, ki je nabit na uradni deski mestnega poglavarstva v Celju.
Naša trgovina s Švico v septembru. V mesecu septembru smo uvozili v Švico naših proizvodov za 1.4 milij. frankov, od tega največ svežega sadja 0.7 milij. in žita 0.2 milij. Švicarski izvoz k nam pa je znašal 0.85 milij. Din in sicer največ plemenske živine 0.165 milij. in tekstilnih strojev 0.15 milij. frankov.
Mednarodni borzni indeks je v dobi od 10. do 17 oktobra narastel od 64.8 na 65.9 točk (tečaji na koncu leta 1927 vzeti za 100). Indeks posameznih borz je znašal dne 17. oktobra (v oklepajih indeks dne 10. oktobra): London 81.4 (82.5), Pariz 50.7 (45.7), Berlin 44.2 (43.5), Bruselj 39.0 (37.4), Amsterdam 56.4 (54.8), Stockholin 23.6 (23.3), Curih 56.9 (55.4), Dunaj 58.7 (50.2), Praga 90.7 (92.3), Milan 115.1 (116.3), Newyork 113.2 (111.6).
Železniški tečaji v Italiji. Od 17. oktobra veljajo novi tečaji za preračunavanje na državnih železnicah. Za dinar znaša tečaj 44.15. Dne 6. oktobra je bil določen tečaj za dinar na 49 lir za 100 Din, ta tečaj pa je veljal do 17. oktobra.
Borza
Dne 22. oktobra.
Denar
Angleški funt ne izkazuje posebnih izprememb. Danes je beležil v Ljubljani 241.70—243.30, v Zagrebu 241 01—242.61, v Belgradu pa 241 denar.
Grški boni so beležili v Zagrebu 30.77—31.47, v Belgradu 30.90—31.60.
Avstrijski šiling se je na ljubljanski borji neznatno učvrstil na 8.58—8,68, na zagrebški na 8.54— 8.64, na belgrajski borzi pa na 8.58—8.68.
Italijanske lire so nudili v zasebnem kliringu v Zagrebu po 3.05. v Belgradu pa so bile zaključene po 3.10.
Nemški čeki so danes v Ljubjani neznatno popustili na 14.44—14.64, v Zagrebu pa so se neznatno učvrstili na 14.45—14.65, za sredo novembra so beležili 13.94—14.14, za konec novembra 13.9250— 14.1250, za sredo decembra pa 13.9150—14.1150. V Belgradu so beležili 14.35—14.55.
Ljubljana. — Tečaji s p r i m o m.
Amsteram 100 h. gold...... 2336 66—2 51.26
Berlin 100 mark...... 17.43.03—1756.91
Bruselj 100 belg....... 729.9S— 735.02
Curih 100 frankov...... 996.45—1003.52
London 1 funt.......211.76— 213.82
Newyork 100 dolarjev..... 4306.—4342.32
Pariz 100 frankov...... 201.66— 203.10
Praga 100 kron....... 153.44— 154.54
Trst 100 lir ......... 227,— 230.78
Promet na zagrebški borzi je znašal brez kompenzacij 2,855.798 din.
Curih. Belgrad 10, Pariz 20.225, London 21.295, Newyork 435.375, Bruselj 73.25, Milan 22.925, Amsterdam 234.40, Berlin 175, Dunaj 75, Stockholm 109.75, Oslo 106.95, Kopenhagen 95.05, Praga 15.40, Varšava 81.80, Budimpešta 85.75. Atene 3.90, Carigrad 3.45, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.375, Buenos-Aires 1.2125.
Vrednostni papirji
Ljubljana. 7% inv. pos. 81.50—83, agrarji 47— 49, vojna škoda promptna 368.50—371, begi. obv. 67—69, 8% Bler. pos. 84—85, 7% Bler. pos. 75.50— 76.50, 7% pos. DHB. 88—89, Trboveljska 180—190.
Zagreb. Drž. papirji. 7% inv. pos. 81 den., agrarji 48.50 den., vojna škoda promptna 371—373, 10. 370 den., 11. 369 den., 12. 368 den., begi. obv.
Kolikor trajalo - toliko so vredne 1
Obleke iz naiega blaga trajajo po več let, ne pa samo eno sezijo. Izbira torej ni težka.
Cene našega blaga za obleke so od 120'— do 180' dinariev po metru
VLADA TEOKAROVIČi KOMR
p A R n Č I N
Tkanine za vsak žep in vsak okus
Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Graditfe 4 in v »takem vetjem mestu Jugotlavije
Med velenjskimi rudarji
»Pridi tovariš, ustanovili bomo 18. oktobra v našem društvenem douui novo strokovno organizacijo, s pomočjo katere se bomo borili za naše pravice.« To jc bila vsa agitacija, ki smo jo izvedli velenjski rudarji. Napolnila se je dvorana društvenega doma z rudarji. Iz Vošnjakove tovarne je bila poslana na sestanek petčlanska dcputaeim. Po otvoritveni besedi je stopil pred zbrane člane član centrale ZZD g. Pirih Milko, ki je v svojem govoru obsodil kapitalizem, ki gre preko vseh božjih in državnih zakonov. Pokazal nam je jasno komunizem, njegovo vstajenje, ideologijo, delo in strašne posledice, ki jili povzroča rdeči židovski evangelij, ki ga morejo brez škode prenesti samo zmešane ali pa zločinske glave in pole papirja, nc pa pravo življenje. Delavec, tvoja rešitev ni pod rdečimi judovskimi zvezdami, ki so pahnile Rusijo v nesrečo in stezajo svoge krvave roke na vroča tla Španije, sejejo sovraštvo in smrt med brati, pri tem si pa polnijo žepe z zlatom, češ, ali smo vas zorpet enkrat ugnali, naivni proletarci. Slovenski dclavcc naj išče rešitve ob Kristu s svojimi voditelji in delavsko organizacijo Zvezo združenih delavcev, ki jc že v tolikih primerih pokazala odločen in uspel nastop tam, kjer je delavcu bilo treba dati pravic. Ms delavci obiiubhnmo, da ne bomo dopustili, da nad Slovenijo zašije rdeča judovska zvezda; obljubljamo, da nc bomo hodili zn voditelji, ki pod svojo obleko, v kateri nastopajo, nosijo rdeči plašč komunističnega krščenca.
Za prvim govornikom je spregovoril član centrale a. Sešelj Franc o bistvu organizacije. Pokazal je, da organizacija nc more bili dobra, če bazira na drugem svetovno nazornem temelju, kakor na krščanskem. Takšen temelj si jc izbrala ZZD, ki kakor misijonar zbira delavce po žagah, gozdovih, kamnolomih; povsod tam, kjer se drugim organizacijam ni zdelo vredno, posvetiti tudi raztresenemu članstvu, ki zahteva mnogo žrtev in borbenosti. ZZD se ne straši žrtev tam, kjer jc potrebno pomagati. Obema govoriukoma je dodal svoje misli iz bogatih izkušenj g. Zaje, ki je pommio poudaril, da je delavčeva rešitev v organizaciji. Ce bi organizacije ne bilo, bi bil velenjski rudar razkropljen po Srbiji m Bosni. Organizacija ga je obdržala na svoji zemlji. Mnoge organizacije so hotele domovati v Velenju, ioda sleherna ic skopnela kot sneg na solncu. Marksisti so sc vsuli med nos s koši obljub. Same obljube, dejani nobenih. Gospode in obljube
z organizacijo vred je običajno v dobi poj leta odnesel vrag v belo Ljubljano, kjer sc bodo ponovno pripravili za ofenzivo z obljubami. Siti smo obljub, mi hočemo dejanj, zato vsi v ZZI). Naj se nihče nc pritožuje nad težavami, kdor ni organiziran! Stvarne besede g. Zajca so pri nas dobile primeren odmev. Rudarji svetujejo gospodom, naj ostanejo lepo doma, škoda plačevati železniške vozovnice v Velenje!
Izbral se je pripravljalni odbor, vložila so se pravila za ustanovitev podružnicc ZZD v Velenju, ki bo močna postojanka v Šaleški dolini. Za Velenjem pridejo, kakor sem zvedel od članov ccn-tialc, še druge močne trdnjave, ob katerih se bodo imeli priliko prijatelji Žida Marksn razbijati glave. — Rudar.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Petek, 33. oktobra. 11 Šolska ura: Od modela do kipa (gosp, Nlko Pirnat). — 1'.! Odmevi i? naftili krajev (ploftčcj. — 12.45 Vreme, ponoMln. — 1.1 Ca«, »pored. obvestila. — 13.IS Vesel opoldunsJni koncert (liadijski orkester). — 14 Vreme, borza. — 1« Ženska ura: Kateri zakoni se tičejo ieue (gospa dr. Donata Capuder). — IS.JO A. Iloiissul: Pajkov« pojedin« (ploSfe). — 18.40 Tekstilno delavstvo v loju ia kolektivno pc*fod.bo (g. Filip Ura trn Nt). — 10 ('a*, vreme, poro&Mn, mmred, obvestila, — 19.30 Nacionalna ura: 1'otlUMl '/.godovi ne v iivljon.lii po.snimsz.nika (dr. Albert Ita/ala i7. Zagreba). — 19.50 10 minut 7.ahnve: Komarji — biimornskti (go«p. V. IViitcmc). — JO SkliuHm in prlrodlie Josipa linhc-. Kajheni&l, igra Kadi.iski orkester. — JI Prenos iz Zagreba! Zbor madrlgaUatov poje Llsztove oorkveoe zborovske pesmi. — 22 Cas, vreme, porodila, spored. — 32.15 Knicoki trlo igra na ploščati. — '£!.IN) Angleško ploSče.
Drugi programi t
Petek, 13. oktobra. Ueti/rarl t.: Ji Orkester kraljeve garde. — 22.JU Nanodne pesmi. — ltrlyiiul II.: 20 Otoki, ki so sc prmilili v Ameriko (SoItn, lira£, lž. Pas), Al(iksii\ — 7.aoreh: 20 I.lsztove skladbe. - 21 Hrvatski skladatelji. — 21.30 Violina. - 22.20 .In///,. — Dunaj: 20.05 Prntios i7. Kod (cone. — 21.30 llruckiiorjev rekvijom. — 22.20 Kvartet. — 23..Vi Plesna gln-.bn. — Hudimi/rita: 19.30 Opera. — 22.85 Oigtuiakn glasim. — 23.20 .Inoz. — Trst Milan: 17.15 Plesna glasba. - 20.40 Trgatev. — 21.05 Komorni koncert. — 22 Popovke. — 22.30 Plesna glasba. — Rim—tiari: 20.40 Trgatev. — 21.10 Vojatfka godba. — 22.30 Plesna glasim. — Prana: 211.20 Molierova igTa «Don *lua-n«. — 22.15 PloSee. — llratislava: 20.35 Vokalni koncert. — 21.05 Mojrzesirvn skladba »Mojster Lionardo.. — I aršara: 20 Angleški koncert. — 21 Salonska glasim. — 21.20 Italijanske narodne. — 22 R. Straussov klavirski kvartet. ■
68—69, dalm. agrarji 64.50—65, 8% Bler. pos. 84.50 —85.25 (85), T/c Bler. pos. 76—76.25 (76), 7% pos. DHB 89—91, 7% stab. pos. 80 den. — Delnice. Priv. agr. banka 190—200 (190), Trboveljska 180— 185, Gutmann 50—60 (50, 60). Osj. sladk. tov. 135 den., Dubrovačka 210 den.
Belgrad. Drž. papirji. Agrarji 48.50—49.50, voi-na škoda prompt. 372—373 (372, 371), 12. 372—373 (372.50), begluške obv. 68.75—69 (69); 67.25—67.75 (67.25), 8% Bler. pos. 85- 86, 7% Bler. pos. 76—76.50 |76), 7% pos. DHB 90 bi. — Delnice. Narodna banka 7000—7050, Priv. agrarna banka 193.50—195 (195).
Žitni trg
Položaj na žilnem trgu je v glavnem neizpre-menjen, vendar se opaža nekoliko tendenca k popuščanju cen. Zaradi tega so bile danes na ljubljanski borzi znižane notacije za pšenico in koruzo ter ajdo.
Ljubljana. Pšenica ban. 79 kg 2% in bč. 78 kg 2% 163—168, bos. 77 kg 4% 158—163, oves slav. 107—110, rž 72 kg 2% bar. 130—135, koruza letine 1935 105—107, činkvantin 128—130, umetno sušena koruza za konec oktobra 93—94, za december 95— 97, ajda siva par Ljubljana 135—140, moka ničla bč in ban. 260—265, št. 2 240—245, št. 5 220—225, otrobi debeli 107—112, drobni 90—92.
Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji.
Živina
Živinski in kramarski sejem v Celju dne 21. oktobra. Na živinski sejem je bilo prignanih 134 prašičev, od tega prodanih 72 in se je cena sukala od
Kulturni obzornik
Knjiga za stavbenike
Inž. Franjo Dedek — Ljubljana: Analiza ci-jena gradevinskih i ohrtničkih rndova. Tiskala Delniška tiskarna d. d. v Ljubljani, 1936. 122 str.
Stari podjetniki bi vedeli povedati o dobrih predvojnih razmerah, ki so bile takrat med obrtniki. Prišel si k stavbenemu gospodarju in si se z njim pogovoril o njegovih željah ter mu napravil zaželjeno delo. predložil obračun, h kateremu si prištel svoj zaslužek in dobil izplačano vsoto. Tudi v času po vojni je obrtnik še lahko dihal. Gradilo se je mnogo in medsebojno tekmovanje ni bilo lako hudo. da bi sililo ceno močno navzdol. Podjetnik, ki je računal z zmernim zaslužkom, je bil še vedno polno zaposlen. Nastopila pa je kriza, tekmovanje je postalo vedno hujše in cene so se ponižale in dosegle tisto nevarno mejo. pri kateri more podjetnik komaj šc pošteno opraviti pogojeno delo in pri tem sam tudi živeti. Slavbni gospodarji ne oddajajo več dela zanesljivemu v naprej določenemu podjetniku, temveč delo razpišejo in oddajo delo najcenejšemu. Med podjetniki se prične divja borba za delo in za kruh, borba, ki gre že na desetinke in stotinke odstotka popusta. Podjetja stavi,jajo ponudbe in ugotavljajo, da je nekdo med njimi še vedno cenejši in dobi delo. Prihodnja njihova ponudba ima še nižje cene in se enemu zasmehl.ja sreča in delo je dobljeno. Mnogokrat pa potem na svojo žalost ugotovi sredi dela da so je pri cenah uručunal in da ne bo mogoče opraviti pogojenega dela po pogodbi, če ne bo znižal plač delavstvu ali pa dodajnl mani vreden materijal. Začnejo se križi in težave 7,a vse: za podjetnika. 7a delavca, zn gospodarja in ludi za stavbo samo.
Pričujočo knjigo je rodila živa potreba in nudi vse potrebne podatke za izračunanje, koliko stane posamezna enota dela. Na podlagi teh podatkov je mogoče z lahkoto in z vso zanesljivostjo napraviti stvaren proračun, ki bo v splošnem odgovarjal poteku dela ili prihranil mnogemu podjetniku bojazen za srečen denaren iztek in včasih omejil tudi brezglavo tekmovanje med podjetniki. Te vrste strokovne literature imamo več kol malo. Pisec je uporabil vso dosegljivo češko, jugoslovansko in nemško literaturo in je njih podatke in skušnje izpopolnil s svojimi opazovanji in jih priredil za današnji čas in današnje razmere. Že pri splošni režiji našteva kar 20, oziroma pri nekaterih podjetnikih tudi več postavk. Bazne vrste davka — davek na poslovni promet — in razne socialne dajatve se seveda spreminjajo 7. uredba: mi; važno pa je, da je podjetnik opozorjen na vse postavke. Avtor je opozoril tudi nn postavke, ki so danes že nujne kot na stroške za akvizicijo dela, strokovno literaturo in reklamo. Čisti dobiček uračuna samo s 5 odstotki. Obdelani so obširno sestavljeni deli cene gradbenih del. nadalje zemeljska in težaška dela. izvršena tudi z modernimi stroji, zidarska dela z upoštevanjem nove oblike opeke, obširno so obdelana železobetonska dela |»o novih veljavnih švicarskih predpisih z vsemi mogočimi razpredelnicami, kamnoseška dela, moderna graditev iu izboljšanje cest, ki mora pri nas na vsak način imeti bodočnost, vodovodna, kanalizacijska in voilnjakarska dela, nadalje tesarska, krovska. kleparska, ključavničarska, pe-čarska in končno steklarska dola.
Knjiga ho gotovo našla pol kot priročnik do vsakega gradbenega tehnika. Kdor se ne bo strokovno izpopolnjeval. tPgn bodo izločili tekmeci, ker bo predrag ali pa se bo sam izločil, če se bo v cenah vračunal. Uporabljali jo bodo tudi razni državni uradi, ki sestavljajo proračune za razpise. Knjiga iuia priročno obliko, trpežen papir, tiskana ic samo na eno stran, tako da jc drugu
stran prosta za razne opazke. Smatramo jo za zelo
posrečeno.	Inž. Umek Janez.
★
Slovenska novejša književnost v češki reviji. V najnovejši češki reviji .Saturn«, ki je začela izhajati letos pod urednišvlom dr. Miroslava Zicha, prinaša v 2. in 3. številki razgovor pisatelja A. C. Nora z dr. Otonom Ilerkopeem, lektorjem slovenščine na praški univerzi, o najnovejši slovenski literaturi, ki sta ga imela v praškem radio pred nekaj meseci, o čemer smo v našem listu že poročali. Nekaj pesmi, ki jih je za tedanjo priliko preložil pesnik J. Čarka. je bilo priobčenih v >Lu-mirut, kakor smo tudi že poročali. V lom razgovoru nas predvsem zanima, kako ocenjujeta slovensko povojno katoliško moderno. Pisatelj A. C. Nor stavi vprašanje na ta način:
»Itckli ste, gospod doklor. da jo bila skupina okrog »Križa nn gori • orientirana versko. Dovolite, da k temu izrazim svojo primero, namreč, da imamo tudi pri nas Čehih mlašo skupino pesnikov, združenih oh časopisu ^ftad . kateri imajo v svojem pesništvu mnogo podob iz življenja vere in religioznosti, pn ne samo to. temveč, ki pišejo naravnost programske verze versko pobarvane, da, skoraj psalmističnc obliki", in katerim je vern vsebina in smisel poezijo. Ali ni bila nekaj podobnega tudi vaša skupina ob 5Križu na gori?«
Dr. Berkoppc pa odgovarja: >l)a, samo. da jc naša skupina prišla v razpor 7. oflcielnimi katoliškimi krogi pri nas ter ni odšln iz njega zmagoslavna. Mnogo Izmed teh pesnikov je zdaj že utihnilo. Tu skupina ni imela poleg Antona Vodnika večjega pesniškega talenta. (Ob Mladink se ji' pojavil Srečko Kosovel.) Njihova glavna revija je |iostal Doni in svet«. Bral Ant. Vodniku France Vodnik (1903) je izdal pred tremi leti zbirko »Bo-rivec z Bogom . knjigo bogate miši jonske vsebine, v kateri najsilnejše izraža notranja borba mlade katoliške generacije ler nje iskanje novih poli k poznavanju božje bitnosti. Preko ravnine drugih
100 do 650 din Dalje je bilo prignanih 66 krtflv, prodanih 8, cena 1200—1900 din. Prignanih je bilo tudi 7 volov, prodanih 5, cena 1300—2800 din. 7 telic, prodani 2, cena 1200—2000 din; prignana je bila tudi 1 koza. ki je bila prodana za 100 din. Voli <o se plačevali 4—5 din za kg, telice 1—5 din, krave pa 2.50—3.80 din za kg žive teže. Kramarski seiem je bil obiskan srednje. Bilo je zelo veliko trgovcev, tudi precej kupcev. Najbolj so kupčevali trgovci s čevlji in obleko.
Ptujski sejem. Konjski in goveji sejem, ki je bil v torek 20. t. m. na mestnem sejmišču, je bil kljub slabemu vremenu razmeroma dobro založen, kupčija pa je bila zelo živahna in dobra. Prignali so 31 volov, 303 krave, 12 bikov, 37 juncev, 39 telic in 53 konj, skupaj 475 glav živine. Od teh so prodali 224 komadov, in sicer 25 volov, 140 krav, 9 bikov, 14 juncev, 21 telic in 15 konj. Cene goveji živini se od zadnjega sejma bistveno niso spremenile in so bile naslednje: voli 3 ?5—4, krave 1.75—3.75, biki 3—3.60, junci 2.75—3.50, telice 3.50—4 din za kg žive teže; konje so prodajali po kakovosti od 450 do 2700din, žrebeta pa od 900—120 din komad. Prihodnji konjski in goveji sejem bo 3. novembra 1936.
Sejem za prašiče v Ptuju, ki jc bil v sredo 21. t. m., je bil prav dobro založen, kupčija pa je bila srednja. Prignali so 255 velikih svinj in 182 pra-scev, skupaj 437 rilcev Od teh so prodali 89 komadov. Cene svinjam se od zadnjega sejma niso bistveno spremenile in so bile naslednje: pršutirji 6, mastne svinje 6.75, plemenske pa 5.50 din za kg žive teže, mrtve teže 8—9 din; prasce stare 6-— 12 tednov s< prodajali po kakovosti od 60—150 dinarjev komad.
pesnikov te skupine se dvigata zlasti lirika V i tal Vodušek (1906) in .lože Pogačnik (1902). Med najmlajšimi religioznimi pesniki vodi sedaj Edvard Kocbek (1904). ki v svoji, lani izisli zbirki Zemlja« veže srečno religiozno čustvo z narodnim. Njegova bogata in zelo nova izrazna sredstva iu globoko zakoreninjen je v rodno zemljo so obljuba in poroštvo za bodoče.«
Kot zgledi novejše slovenske lirike so v isti številki priobčeni pesniški prevodi treh slovenskih modernih pesnikov, ki jih je oskrbel O. i;i>er in sicer Bognmila Faturja odlomek iz cikla »Moja mali«, namreč pesem ?()či , potem Mirana Jarea pesem Ko nas nekdo zapusti (Kd.vž nas nčkdo opoustf) ter Antona Vodnika »Zlati sad (zlalv plod), kjer ob verzih
V dtllavrtch zn nfm se razziiH horv. O svaty hrade kfišfalovy na hranicfch mč sladkč vlastiU
stoji zanimiva opazka: >na mejah Jugoslavije in Italije. Op. prevajalca,«; kar seveda nikakor ne odgovarja Vodnikovemu mističnemu svetu. — Na koncu prevodu pa je zabeleženo, da so vse te pesmi vzete iz lit. revijo >Dom in svet . ki jo urejuje prof. Fr. Koblar.«
V isti številki (3) je med drugimi knjigami tudi ocena Seliškarjevega »Nasedlega hrodu (Na tiskali), kjer pravi kritik F. N. med drugim: Naglo nrnvni Železnikov padec v blaznost ni pri Selišknrju zadosti psihološko utemeljen. — Način, knko se vrstijo posamezni prizori, je preveč surov (neobdelan). Samo opis tragedije Aninega očeta, ki je zažgal svojo žago, du bo dobil zavarovalnino, ima bnladno moč.t Nato sledi še ocena Ntizorjevih »Povesti z mladosti (Povfdky z dčtstvf).
Veseli nas, da se tudi nove in najmlajše revije zanimajo zii noše sodobne knjižne razmere.
t. d
Ledena policija
med ledenimi gorami
Ko je 10. aprila 1912 ob tri četrt na polnoči zadel velik parnik »Titanic« ob ledeno goro in se je čez 2 uri in 45 minut potopil in potegnil s seboj 1500 ljudi v morske globine, tedaj je ta najstrašnejša nesreča vseh časov odjeknila po vsem kulturnem svetu Spoznali so veliko nevarnost, ki preti ladijskemu prometu v severnem Atlantiku radi plavajočih ledenih gora in so sklenili, da ustanovijo prometno policijo, ki naj v bodoče ureja promet po tem delu morja in naj obvešča parnike s signali, kje je kaka preteča ledena gora. Tako policijo so uvedle Združene ameriške države (USA), ki odtlej pošiljajo posebne čuvajne oddelke, da preprečijo nezgode. Od I. 1912 zares ni nobena ladja zadela ob ledeno goro in se ni noben človek potopil zaradi tega.
Naloga »ledene policije« je trojna: prvič mora opazovati gibanje ledenih gora in jih, če je to mogoče, razdejati; drugič inora j>ošiljati svarila vsem ladjam in tretjič mora paziti na ledene plošče, ki plavajo po morju in ki ladje prav tako ogrožajo ko ledene gore.
Stroške za vdrževanje ameriške ledene policije nosijo jx) številu tonaže (to je, koliko ladij vozi ondi te ali one države): Anglija, Fraucija, Nemčija, Italija, Belgija, tlolandska, Norveška, švedska, Kanada in Združene države. Ladje ledene policije niso velike, zgrajene so tako, da ustrezajo svojemu namenu in imajo zlasti močne stroje. Izmed posadke je na vsaki ladji jx> 10 častnikov in 4S mož, izbranih ljudi, ki morajo znati voditi ladjo med ledom do ledene gore. da jo razstrelijo ali pa da iščejo ponesrečene ljudi. Ladje so opremljene z deset centimetrskimi brzostrelnimi topovi in imajo veliko zalogo razstrelilnih snovi. Seveda imajo tudi izvrstne brzojavne in najboljše radio ajjarate.
Ledena policija nastopi službo 1. marca vsakega leta in j>reiskuje severne dele morja štiri mesece. Ob tem času plavajo ledene gore od Daviš Sunda vzdolž obale Labrador in Nove Funlandije. Število ledenih gora določijo jx> jakosti labrador-skih tokov in ča-:ih je prav veliko ledenih gora, vidijo jih po 200 do 300 na dan. Velikost gora je različna. Parnik »Pelicnu« s Hundsonskega zaliva je plul mirno ledene gore, ki je bila 15 km dolga in 90 m visoka. Ce |>omisliino, da štrli iz vode samo osmi del gore, si lahko mislimo, kako je globoka.
Spomladi plavajo ledene gore proti jugu. Ko je vreme topleje, razpadejo in ruševine se kotalijo na pot parnikov. Čudovito je, kako daleč prij>lujejo take razvaline. Južna meja plavajočega ledu sega do Njujorka, ki ima zemljepisno širino ko Rim. Ledene gore najbolj ogrožajo one parnike, ki morajo pluti mimo izliva veletoka Lorenzo. Ta del vodovja je od decembra do maja pioln ledu. — Ledene gore severnega oceana prihajajo iz Grenlandije, kjer se orjaški ledeniki [»mikajo vedno bolj k morju. Debelina ledene plošče južne Grenlandije še ni dognana, a v sredini je najbrž bolj debela
ko 1500 metrov. Raztezna ledena gora spolzi čez skalnati temelj v inorje in se odlomi. Pravijo: Ledenik ima mlade. To se pa dogaja s strašnim pokanjem in hrtimenjem. Nato plava novorojena ledena gora, tako rekoč mladič ledene gore, s polarnim tokom, dokler je ne zagleda ledena policija in naznani vsem bližnjim parnikom, da je nevarnost v bližini. Ledena policija jiošlje v 4 mesecih po 450.000 takih svaril.
Leta 1925 so začeli rušiti neko majhno ledeno goro. Prinesli so za 100 kg razstrelilnih snovi h gori in so jih električno zažgali. Eksplozija je pognala v zrak steber ledu in vode, tretjina gore se je odtrgala in menili so, da je življenje te gore prikrajšano za najmanj dva dni Ta uspeh jih je tako ohrabril, da ,o se lotili večje gore. Izstrelili so z raketno bombo vrv na greben gore, pritrdili so na drugi konec veliko mino in so jo po-greznili 25 m globoko. Drugi konec vrvi so obte-žili z isto težo železa. Ko je nastala eksjilozija, se je ledena gora malo zazibala, ko da bi se hotela prekucniti, a je kmalu dobila ravnotežje in je plavala naprej. Takšno hladno ledeno goro je težko vznemiriti! A s tem še niso bili končani poskusi. Konec maja 1925 so zapazili orjaško velikanko, ki se je vzj>enjala 90 m iznad valov in je bila bržčas težka kakih 1 in pol milijona ton. Dva dni so zasledovali orjakinjo in so slednjič sklenili, da jo naskočijo. Ledena gora je bila že odplula Lz mrzlih tokov in je bilo že vidno, da razpada. Dolg leden jezik se je iztezal pod vodo in nanj so z veliko težavo |>oložili razstrelivo. Učinka pa ni bilo nobenega. Gora se za eksplozijo še zmenila ni in zdelo se je, ko da ne občuti nadlege. To je poveljnika razjezilo. Sklenil je, da navrtajo goro in nasujejo velikansko količino dinamita v to luknjo. Eksplozija je bila zares strašna, a tudi razočaranje je bilo strašno, saj se ledeni gori ni zgodilo arugega, ko da je imela veliko, črno liso na beli ploskvi. In vendar bi bilo to razstrelivo uničilo tudi največjo vojno ladjo svetal
Skušali so ledene gore tudi torpedirati, a to je kaj malo zaleglo in piodoba je ta, da še nimamo primernega razstreliva za ledene gore.
Ledena policija je popravila tudi marsikako napačno domnevanje. Tako je bilo vedno splošno znano, da se bližina ledenih gora občuti, ker pade temperatura. A to se dogaja le tedaj, če piha burja od ledene gore. Tudi to so trdili, da je moči ponoči ah v megli določiti bližino ledene gore z ie-kom, vendar tudi to ni resnično. Neki oddelek ledene policije se je dvakrat peljal med enajstimi ledenimi gorami sem in tja in ko je brlizgala sirena, ni bilo nobenega odmeva. Pač pa je prihajal odmev z ledenikov, ki imajo navpične stene. Tudi to ne drži, tla bi bilo nebo nad ledeno goro svetlejše.
Ledena policija koristi tudi s tem, da dovaža ribičem na oddaljenih otokih pošto in tobak. Zlasti Novoftindlanci so hvaležni častilci ledene policije.
Jesenski manevri angleškega brodovja na škotski obali. Slika je posneta z orjaške križarke sTtod-ney«, ki je je še videti del na desni; na levi nosilka letal »Courageous«.
O sovjetskih železnicah
Vemo, da ni nikjer na svetu toliko železniških nesreč ko v Sovjetiji. Vzroki zanje pa izhajajo iz sovjetskega državnega gospodarstva, če sploh moremo v tem oziru govoriti o kakem državnem gospodarstvu. Zakaj, Sovjetija se ne zmeni za blagor svojega prebivalstva, marveč ji je le za sredstva za jjospeševanje svetovne revolucije. Le slučajno pride kaka vest o velikih železniških nesrečah v Evropo, o takih nesrečah, ki jih že ni več moči prikriti in ki njih učinke niti ni moči več preiskati. Državni monopol sovjetskega časopisja so zato ustanovili, da skrivajo obsežno gospodarsko razsulo in to jim tudi skoraj jDopolnoma uspd. A če se zgodi kaka izredna nezgoda, ki je ni moči več potlačiti, pa poročajo tudi moskovski listi o njej, češ, kakor da bi vedno poročali o vseh nesrečah. Tako se je na primer na transbajkalski progi pri postaji Karijmskaja dne 22. junija letos pripetila nesreča, ki je zahtevala 103 človeške žrtve. Ta nezgoda se je razvedela šele tako, da 60 16. julija v mestu Cita sodili 13 železničarjev.
Kako se boljševizem malo zmeni za življenje proletarcev, pa je dokaz to, da niso svojcem onih 103 mrtvecev niti sporočili o kaki nesreči In tudi imen teh mrtvih niso objavili in prav tako se tie vč, ali in koliko je bilo ranjencev. Vzhodnoazijsko časopisje razlaga svojim bralcem lo tako, da se dotična proga up imenuje več transbajkalska proga, marveč proga Molotova in zato ni bilo moči ničesar zvedeti. Kako je s takimi vestmi šele za kulisami sovjetskih potvorb, jia si moremo mi-
sliti, če zvemo za skrivnost, ki se je izmuznila iz sovjetskega lista »Gudok«! Ondi zvemo, da je bilo samo pri postaji Karijmskaja v enem letu 86 železniških nesreč različnega obsega. A Kaganovič je vprav tukaj dognal posebno disciplino Stahanov-stva v železniški službi!
Ce hočete vedeti
Na leto pridelajo 30.000 ton jiopra; dobivamo
ga iz Prednje Indije in Sundskih otokov.
*
Na svetu je 3000 raznih narečij. *
V Avstraliji ni opic, ne zverin, ne kopitarjev
in tudi ne jastrebov, ščinkovcev, žoln in fazanov. *
Do leta 1848 je bilo skoraj v vseh evropskih
državah prepovedano kaditi na cesti.
*
Kruh so prvi pekli ljudje v orientu Iz Egipta je prišlo to znanje v Grčijo, odtod v Italijo. V starem Rimu so jedli namesto kruha nekakšno pše-nično kašo.
Huda kletev.
»Prmeidunmailandbenetkevicencaveronapadova. vsa laška sveta mesta, prttiejdun!«
»Ljubi moj zet, nikari tako ne preklinjaj, nas bo vse hudič vzel!«
Na severonemški obali so bile v teh dneh velike povodnji. Morski valovi so pljusknili čez valobrauc in velik del ozemlja je bil pod vodo. Slika s hambnrškega pristanišča, kjer morajo redarji prenašati ljudi, ki hočejo na parnike in pomagati avtomobilom, da prebredejo vodo.
Rešitev nagradne križanice
Vodoravno: 1. Korotan, 7. Neapoli, 14. oka, 15. bor, 10. an, 18. sla, 19. bar, 20. Po, 21. rak, 22. omot, 24. trk, 20. na, 27. sod, 28. svitek, 30. kri, 32. lev, 33. Aleš, 3-1. Atos, 30. ilo, 38. ol, 39. stan, 40. Ig, 42. azil, 44. as, 45. okop, 46. Omar, 48. atek, 50. Adam, 51. oče, 52. del, 54. omet, 56. alibi, 58. re, 00. notes, 63. ad, 65. ara, 66. jata, 68. mož, 69. oj, 70. rod, 72. tabela, 74. kje, 75. slanina, 76. risalec.
Navpično: 1. kopa, 2. oko, 3. Ra, 4. obad, 5. tok, 6. ar, 8. es, 9. alt, 10. park, 11. Ob, 12. lan, 13. Irak, 16. Omiš, 17. nota, 21. rov, 22. oven. 23. teta, 25. kri, 27. sel, 28. slap, 29. koza, 31. tla, 32. loka, 33. atom, 35. sito, 37. osat, 39. skala, 40. ime, 41. gad, 43. lemež, 45. oda, 46. oči, 47. Ren, 49. kes, 51. oba, 53. Lom, 55. Mars, 57. Iran, 58. Raba, 59. eter. 61. tona, 62. ujec, 64. Dol, 66 Jan, 67. ali, 69. oje, 71. da, 72. ti, 73. as, 74. ki.
Izmed onih, ki so križanice pravilno rešili, so bili izžrebani v četrtek 22. oktobra popoldne ob 5 sledeči tekmovalci.
1.	Ciček Franjo, učitelj, Aljaževa ul. 9, Maribor
2.	Klemen Peter, uradnik OUZD, Predovičeva 12-11, Moste.
3.	Uršič Leopold, urarski pomočnik, Radovljica 84.
4.	Stare Ana, gost., Topole 19, p. Mengeš.
5.	Vrtovec Milan, vjiok. min. uradnik, Vidov-danska c. 9, Ljubljana.
Uprava »Slovenca* bo imenovanim pošiljala list en mesec brezplačno.
Opozarjamo, da je za pravilno rešitev prihodnje križanice razpisanih 10 nagrad v obliki enomesečnega brezplačnega pošiljanja »Slovenca
RAZPIS NAGRADNEGA TEKMOVANJA.
Izmed onih, ki bodo križanico prav rešili, bomo izžrebali deset oseb, katerim bomo pošiljali »Slovenca« en mesec brezplačno. Pogoji za tek mevanje so tile: Pravilni rešitvi mora biti priložena križanica, izrezana iz lista in znamka za en dinar. Rešitev pošljite vsaj do prihodnjega četrtka dopoldne na naslov: Uredništvo »Slovenca« (»Križanica«) Ljubljana. Pravico do tekmovanja iniajo naročniki lista, pa tudi oni, ki list kupujejo v kolportaži ah ga le čitajo.
5000 raziiKt. ^lika je posnela l lazstave iz iek;,asa, Kjer so priredili razstavo o razvoju voz n življenja v 100 letih. Slika kaže najhitrejši, najmodernejši ameriški električni vlak in pa voz z volovsko vprego, ki so ga uporabljali kot edino vozilo pred 100 leti.
Mučenišha smrt kapucinov v Kataloniji
Angleški humor: Bobnar in njegov sin.
Svete knjige Singalezov so napisane na 2000 palmovih listih; sleherni je dolg 35 cm in ima 9 vrst.
Izmed verskih redov, ki so najdelj ostali v Španiji in irpeli grozne muke teh turobnih časov, so bili očetje kapuci ni.
Prvi samostan te slavne, ljudske in človekoljubne družine Frančiškovega reda v Španiji je prestal obstreljevanje in trpinčenje brez primere. To je bil kapucinski samostan Naše ljube Gospe od Ajinde v Barceloni. 2e dne 19. julija, ko so se začeli napadi rdečih tolp,, je bil samostan porušen in kar po vrsti so postrelili vse brate in predstojnike.
Sledilo je izropanje samostana Naše ljube Gospe Poinpejske: mnogo svetili in dragocenih umetnin je rdeča tolpa uničila ko brezjM-nieinbno šaro. Prav tako so razcefrali stare, umetniško vredne knjige, razbili pohištvo in vse, karkoli so našli ondi. Samo jKialopje so pustili, ker so ga menili spremeniti v bolnišnico.
Samostan Sarria pa so spet popolnoma razdejali komunisti iz pokrajine Murcie. Ista kruta usoda je zadela kapucinske samostane 01 o t, M a n r e s a , I g u a I a d a , A r e n y s de Mar in Borjas Blancas. Anarhistični železničarji v T a r a g o n i j i so ondotni kapucinski samostan razrušili in ga nato zasedli. A ves ta vandalizem ni tako grozoten spričo surovosti in zverinstva, ki so z njimi morili očete kapucine in streljali nanje ko na divjačino.
Vse tiste kapucine, ki so jih dobili komunisti v roke, so odgnali pred komunistični svžt, kjer so 'ih na najokrutnejši način mučili, pa bodi da so )ili to bratje ali duhovniki ali le njih prijatelji in somišljeniki.
Prvi kapucin, ki so ga ubili komunisti, je bil pater Oriol v Barceloni, ki je moral pred svojo smrtjo prestati nepopisne muke. Privezali so ga na steber, mu izpulili brado in mu posneli kožo z obraza, da je bila vsa glava ena sama krvaveča, razcefrana rana. A pogumni pater Oriol ni tožil, marveč je še v jioslednjih trenutkih
zajTel »Te Deum«. Kruti barbari so ga nato ]io-ložili na klado, ga bičali in slednjič ustrelili.
V	Manresi so ustrelili gvardijana kapucinov, patra Benita di Santa Colorna.
V	Arenysu de Mar so zverinski ubijalci mučili in usmrtili p. Ecehijela di Mataro in fratra Prudenta, ki je bil slep. V S a r r i j i so umrli slavne mučeniške smrti patri Fermin de la Cot; bivši provinciial in profesor bogoslovja Modesto da Mieras; lektor bogoslovja Vincente da Peralta, dalje priznani pisatelj Rafael da Matario in Avguštin da Montelar, tajnik j^rovincije in še brat Mar-col, dijak in brat Angel da Ferreries.
V	Barceloni so bili mučeni in ustreljeni: bratje Mihael da Vianya, Giorgio da Santa Pau, Eloi da Vianya in Ciprijan da 1 arrassa.
Toda vrsta mučenikov je še daljša in niti ne moremo vseh imen objaviti. Brez dvoma je resnično, da so ubili v Taragoni patra Alfonza Maria da Ager, ki je bil star misijonar sedemdesetih let in v isti provinci so rdeči razbojniki ustrelil tudi brata Fehna da Tortosa.
V	1 g u a I a d i so zaprli šest klerikov-kapuci-nov. Enega izmed njih so izpustili jx> posredovanju argentinskega konzulata, a v ostalih ni nobenega glasu. Veino le to, da so bili zaprti na jetniški ladji »U r u g v a j«. Mogoče so še med ujetniki, kakor je med njimi tudi še pater Armengol da Sarria, laragonski gvardijan.
Nekaj kapucinskih klerikov se je rešilo s tem, da so f>cbegnili v Francijo ali v Italijo, vsi df.ygi, ki so še ostali živi, 6e preživljajo z raznimi poklici in so v večni nevarnosti, da jih rdeči zalotijo in postrelijo.
Da so se rdeče tolpe spravile tudi na ta red, ki je bil povsod po Španiji vobče priljubljen, saj je toliko storil za revno ljudstvo in mu pomagal v bedi in bolezni, je dokaz, kako je vsa ta tolpa zaslepljena in prežeta s sovraštvom do vsega, kar je verskega in kar nosi redovniško ali duhovsko oblačilo.	(L'Osservatore Romano.)
Boj za naše občine
Smarski okraj
V iluziji živi še vedno dr. Dohoviiek, misleč, d« so vsi oni volivci, ki so 5. maja lanskega leta volili le zaradi opozicije dr. Mačkovo listo in s lom v šmarskem okraju tudi njega, še vedno njegovi. Zato se nikakor ne more uživeti v položaju, da pri Sv. Štefanu in v Zuzmu ni imel sploh nobene svoje kandidatne liste. Nasprotno je bila kot piva sestavljena pri Sv. Štefanu * ' lista z nosilcem Umgeršekom in v Žuzmu lista z nosilcem Peničem in šele nato je pri Sv. Štefanu in v Žuzmu bila festavliena in vložena še ena lista
♦odstvo JRZ v šmarskem političnem okraju ni imelo povoda eno ali drugo listo posebej podpirati, marveč je napram vsem tem listam zavzelo čisto nevtralno stališče. Glede občine Pristava pa bodi zaenkrat le povedano, da velja tudi tukaj pravilo: »Kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje.« Več pa bom odgovoril ob primernem času in na primernem mestu. Zdaj le še čakam, da bo dr. Dobovišek proglasil še mene za svojega volivca, ker sem tudi jaz. 5. maja 193") volil opozicijsko listo v Celju. — Dr. Ogrizek.
Oplolnica
Iz kaosa političnih borb, agitacije, neresnice, podpihovanja in napihovanja bo tudi pri nas šla slovenska in katoliška misel svojo zmagoslavno pot. Kmefko-delovno ljudstvo se je tesno oklenilo svojega tovariša v delu, trpljenju in ljubezni: nosilca naše liste Ludvika Brgleza. — Na vsem prostranem pobočju južnega Pohorja od Keblja preko Oplotnice do Markečice in Malohorne, od Straže. Lačne gore in Cadrama do Gorice, Brezja in Praha tli v ljudeh, ki obdelujejo to zemljo in jo s svojim znojem škropijo, in še tistih, ki krešejo granitno kamenje ter ceste uravnavajo, ena sama silna volja: Brglez mora biti naš župan! Dovolj dolgo so nas tepli po obrazu, dovolj dolgo so se rogali našim žuljem! Hočemo novo življenje, življenje dela, pravice in poštenja! Naša ideja je nepremagljiva kot granitno Pohorje, naša volja neomajna t Siovenci smo in ostanemo! In katolicizem nam je oni večni temelj, na katerem gradimo bodočnost. V tradicijo zakoreninjeni gledamo v novo zarjo. Naše mlade in žuljnve pesti so stisnjene in pogledi izzivalni. Kdo si drzne proti nam? Kdo si drzne proti ljudstvu, ki kakor plaz poniandra tiste, ki ga ne marajo, le njegove glasove rabijo. Nedeljski shod v Prosvetnem domu je bil en sam bojni klic našega delovnega ljudstva, ki hoče pravice, kruha in poštenja. Delavci, ki so še kolebali, so sprevideli, da so bili izigrani od častihlepnih »voditeljev«, zato jim ogorčeni obračajo hrbet. Njihovo mesto je samo v slovenski socialni in narodni skupnosti pod vodstvom našega velikega in modrega voditelja dr. Korošca!
Šmartno pod Šmarno goro
Pri nas imamo zadnje čase polno senzacij, ki povzročajo mnogo komentarja in razočaranja v naši javnosti. Prva senzacija je bila, ko so nekako pred mesecem naši mogočni JNSarji pričeli z vo-livno kampanjo, pa ne več kot edini pravoverni Jugoslovani in stebri države, kakor nekdaj, ampak kot »slovenska frontat in edini zaščitniki na-S«ga delavstva ter malega človeka. Druga laka senzacija je bila ob priliki, ko smo imeli revizijo na naši občini. Vse je bilo v najlepšem redu, kakor vedno, odka- je nam gospodaril JNSarski občinski odbor, kako ne, saj so to bili vsi najboljši možje naše občine, ki so bili v občinski upravi. Občinska pisarna je najlepše urejena, saj smo vedno slišali, da je to ena prvih občin v okraju, vzor drugim. Na žalost je pa ta vzorni red »zmešal« g. revizor kr. banske uprave in to prav pošteno. Nastala je babilonska zmešnjava, čije posledica je bila, da je razrešen celoten obč. odbor in imenovana nova uprava. Spisi so pa bili izročeni drž. tožilstvu. V svoji velikodušnosti «0 šli JNSarji tako daleč, da so položili v občinsko blagajno precejšen znesek, veliko večjega pa obljubili, odnosno se zavezali plačevati v obrokih v občinsko blagajno kot doto novemu županu oziroma novi upravi. Zadnja senzacija je pa ta, da je gospod, ki smo ga imeti za največjega dobrotnika občinskih revežev in katerega je JNSarski odbor izvolil za častnega občana zaradi njegovih ogromnih prispevkov za občinske reveže, daroval, kakor se je sedaj ugotovilo, sloji zapisano v obč. knjigah vsega skupaj dvakrat — piši in beri — po 200 dinarjev, to je vsega skupaj 400 Din. Takih dobrotnikov, ki so toliko in še več darovali, je pa v naši občini 5e več.
ISasznanila
f ^ggaaMMMMMBMHHMM
Liubljana
1 Prosvetno društvo Ljvbjana—metlo. Drcvi ob 8 Je »ostanek vsega moikogu članstvu v dnršlvoni nobi v novi palači Vzajemno zavarovalnice. 1'ridite vsi!
1 Fantovski odsek Prosvetnega društva v Trnovem lt) i a drevi ob 8 svoj redni sestanek. Spored bo zelo pester. Fantje, zavedajte se svoje dolžnosti in pridite v«i na sestanek. — Odbor.
1 Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob 3(1 dvojni spored: «Kaljo« (Szoke sizuJiall) in »Vraga na komju« (Ueorgo O' Brion)
1 Nočna sluibo imajo lekarne: dr. Piccoti, Tyr5cva cosls 6; mr. Hočevar, Celovška cceto 02 in mr. tiartu*. Moste.
Drugi hraii
Dni pri Ljubljani. V nedeljo 25. oktobra vpri«Ni naše katoliško Prosvetno druStvo ob 3 popoldne Jnlc novo tri dejan ko .Grobovi«. Vabimo!
i|ubl(nitiko gledališči
DRAMA - Začetek oh 30
Petek, 23. oktobra oh 15: iPrvo legija*. Dijaška pred
stava. Cene od a do 14 lMn. Sobota, 24. oktobra- *7.a narodov blagor*. Iivm. Znižane cene.
Nedelja, 25. oktobra ob 15: *FloreHtlnskl slamnik*. Izven Cene od 20 Din navzdol. — Ob 20: 'Konjeniška patruln* Izven. Cene od 22 LMn navzdol.
OPERA - Začetek ob 20
1'e.lok. .'3 oktobra: Zaprto
Sobota, 24 oktobru: Pod tn goro zeleno*. Izven. Nedelja, 25. oktobra ob 15: *i'cselu vdova*, [»ven. -Oh 20: »Ples v maskah*. Izven.
Mntibreskc glcdalittc
Potok, 23. oktobra* Zaprto
Sobota. 24. oktobra ob 20: 'Ciganski itrimaš* Premieru. Nedelja. 2i. oktobra ob 15: 'Prva legija«. — Ob 20: «Ciganski firitnaš*.
Poizvedovanja
Neki uslulliettec jc izgubil od čekovnem nrndii Aleknandrovn cest« do mestno klavnice na Poljnnnb v gotovini 4lh*l Din ter lc|io prosi najditelju, du odda doniir proti nagradi n« ooliciji ali na mostni klavnici
Spomini na prvi pouk v slovenski stenografiji
Pred menoj vstajo sliko r>rvih štirih profesorjev na takrat nonovo ustanovljeni kranjski gimnaziji. Ravnatelj f a. los. Ilubad nos je siccr obkladal z »nesnagami« na drobno m na debelo, rad nos jc pa Ic imel. Zlasti šc Gorenjce. Ce si bil iz njegovega raiona, si imel prcccj več veljave pni njem. Ah pa istotuko že pokojni vero-učitetj ch. Perne. Se lasu si ni upal nikomur skriviti, tako nas jc imel rad. Studcntovski priaevck »tetteo«, kakor smo mu rekli, je na ves glas oznanjeval njegovo dobroto in inilobo. Sedaj še živeči dr. Korun bi bil šel v ogenj za svoie fante, tako jih jc imel rad In današnji slavljcnec, upokojeni ravnateti in oče slovenske stenografije, g. Prane Novak, je bil prav tako bolj naš oče, kakor pa naš profesor.
Takrat, ko smo ga dobili, nismo vedeli, da se v njem skriva tudi stenograf. Pri neki priliki nnm jc ravnatelj Hubad izdal to skrivnost.
»Tisto, kar ie g profesor Novak napisal v letošnjem izvestju o slovenski stenografiji,« tako nam jč govoril, »pa le dobro shranite, vam bo še prav prišlo. Gospod profesor zna namreč stenografijo, kakor Ic malokdo.«
Prišli smo v četrto šolo. Cetrtošolcem jc bil tiste dni ic dovoljen obisk prostega predmeta stenografije. Seveda nemške. Prcccj sc jc nas oglasilo za ta predmet. Vendar je pa g. prof. Novak dvomil, da bi bilo število za gospode pri tedanjem deželnem šolskem svetu veljalo za zadostno. Zato nam ie obljubil: »Ce nemška stenografija nc bo dovoljena, vas bom pa učil slovenske.«
Mislim, do jc takrat z mano vred še marsikdo na tihem želel, da bi nemška stenografija nc bila dovoljena. In res ni bila. Zato je g profesor ostal zvest svoji besedi — začel nas jc poučevati v skrivnostih slovenske stenografije
En pomislek smo imeli vsi in smo ga tudi povedali na ves glas: »Gospod profesor, po nimamo knjig. Kako bo šlo?«
Kratko nas ie zavrnil: »Nič zato I Tudi brez knjige bo šlo, boste vkleli da. Kar pogumno se oglasite!«
ln res jc šlo. Kar igraje jc šlo. Najprvo z abecedo, potem pisanje samoglasnikov: vse brez posebnih mukcpolnth pravil. »E« se največkrat rabi, zato ga pišemo takole — pokazal nam je, pa je šlo. »A« je krepak glas, zato ga vložimo v soglasnjk s tem, da »oglasnik podebelimo, »i« jc visok glas, zato gremo z njim v višavo, nad osnovnico takole, vidite — videli smo, pa smo že znali in razumeli. »O« je votel glas, zato ga pišemo v stenografiji takole — pa nam je spet pokazal, kako se soglasnik izvotli. »U« pa ic nizek glas, zato pa gremo z njim v nižino, pod osnovnico, vidite. Kar poznalo se je, da uči stenografijo mož strokovnjak.
In potem vezave soglasnikov in še to in ono, vse je šlo lepo igraje, četudi brez knjige. Tako smo dijaki kranjske gimnazije bili med prvimi, ki smo znali stenografijo po še sedaj veljavnem Novakovem prenosu.
Res je, do smo včasih mulo po-piistili v svoji vnemi. Mlad človek se hitro razvname, pa tudi hitro popusti. Pa nas je znal dobri gospod tako lepo po očetovsko spet vneti za svoj predmet: »Toliko vam lahko zaupam, da vam bo stenografija povsod v življenju služila. Tisti, ki l>ostc šli v bogoslovje ali pa k pravoznanstvu, »o boste pa krvavo potrebovali.« Pa je spet šlo.
Kako se je godilo s stenografijo tistim, ki so šli študirat pravo, ne vem povedati. V bogoslovju pa dobro vem, da nam je zelo dobro služila. Zlasti pri f dr. Kreku. Pa bodisi pn filozofiji ali pa pozneje pri sociologiji. Njegova v biografiji izdana »Narodna ekonomtja« je napisana večidel po mojih stenogramih. Le škoda, da je bil dr. Krek pri razlagi tako širok in globok, oziroma da je bilo obširni tvarini odločeno bore malo ur in sc to tudi pri zadnjih dveh poglavjih tega dela prav občutno pozna. Bi cz Novakove stenografije bi pa še tega ne bili nikdar imeli.
Novakovi učenci smo bili tudi tisti ljudje, katerim ie najprvo odkril svojo vpeljavo tako zva-nega srednjega »v«. Z vso vnemo nam ie kazal, kako je na to misel prišel Najbolj zaradi brzo-tečnosti pisave m pa, ker se »v« v zloženkah »bv cv čv ..« itd. spisuic s tako zvano »pentljo«. Mladi in navdušeni sitenografi smo seveda to vpeljavo z vsem ognjem potrdili ir sprejeli, gosp. profesor je pa naše mnenje lepo zavrnil, češ: »Ce boste vi to potrdili, ne bo šlo, če bodo pa to reč potrdili češki m hrvatski stenografi, potem bo pa šlo « ki šlo je. Viselo gosipodie so bili takrat z nami enih misli
Veliko let je že preteklo odkar smo sc vsedli kot prvi Novakovi učenci za stenografsko klop Pa še danes mi rade pohite misli nazaj v tisto dobo. Gotovo sc tudi z menoj vred Se danes mnogi z veseljem in s hvaležnostjo spominjajo tistih ur, katere je jubilant v svoji dobrohotnosti brezplačno žrtvoval nam, takrat šc mladim raz-posajenccm.
Naj blagi gosj>od ve in zna, da znamo danes višje ceniti njegov trud, kakor smo ga znali takrat...	Langerholc.
Mariborsko gledališče:
Emmet Lavery: Prva legija
(Režija g. Petra Malca.)
Uprizoritev I.averyjeve »Prve legije« v Mariboru je bilo tvegano podjetje. Naše širše občinstvo umetniško še ni dovolj vzgojeno ter hodi v gledališče radi zabavnega repertoarja. Pričujoča drama iz duhovnega življenja pa je čista dietna hrana, primeren poslndek samo za intelektualno občinstvo, ki je samo kdaj razglabljalo o takih in podobnih rečeh. Zgodilo pa se je nekaj, kar bi niti najmanj ne pričakovali, predstava je bila dobro obiskan/i in je vzbudila med občinstvom živahne komentarje. Da pa je poteklo Inko in ne drugače, je v veliki meri zasluga g. režiserja P. Malca, ki nam je predstavil igro tako zanimivo, da smo jo lahko veseli.
Igra nudi nešteto režijskih problemov, glede katerih hi hodil zaman brskat po raznih režijskih priročnikih. Že sama vsebina je odrsko na moč kočljiva. Borba za Boga na metafizični, teološki ravni ustvarja nujno neko umirjeno, očiščeno ozračje, visoko nad strastnimi izbruhi iu zemeljsko razbeljenimi čuvslvi. ki se drami lako zelo prilegajo. Ob dramatično tako krhki snovi, kakršno raz vija pričujoča igra. zija za režiserja vrsta skritih brezen, mrtvih prizorov, monolonij v prostoru in dialogu. zo|»er katere se mora z vso iznajdljivostjo boriti In prižigati moramo, da je bil g. I*. Mulec docela kos svoji težavni nalogi. S krepkimi po udarki. ki so ostrili nasprotje med verujočimi in dvomljivci, s spretnim menjavanjem skupinskih prizorov je spravil igro v silen pogon, potegnil za sabo občinstvo, ki je pod močnim dojmoin poz« bilo. dn se razpreda na odiu snov. ki je daleč od vsakdanjega življenja, o kateri ni nikoli ruzmiš Ijalo. Najkrepkeje pa smo čutili urejajočo režiser jevo roko v celotni monumeiitnlni zamisli, v ustvn ritvi onega golično občutenega očiščenega ozračju
Spoti
I. kongres zimskošportnih delavcev kraljevine Jugoslavije.
Kako pritegnili mladino v smučarske vrste ?
(Skupni referat štev. 6.)
Kar sc tiče historijata razvoja mladinskega smučarstva na poedinih teritorijih noše države, bi bilo ugotoviti nasiednje:
Na severu naše države leži zibelka tega razvoja. Tako sc jc organizirala mladino na teritoriju današnje gorenjske pod/.veze že pred več kot 10 leti ter sodelovala pri mladinskih tekmovanjih. Ah še pred nekaj leti je bila ta mladino pravilno organizirana. Ta pokret se jc razširil proti jugu, tako najdemo danes skoro po vsej dravski banovini organizacije smuške mladine Nekatere teh organizacij stoje že danes na trdni osnovi, medtem ko se ostale nahajajo še v stanju razvoja.
Nekateri klubi so pravočasno spoznali, da se mora organizirati mladina, da bi si s tem zasi-gurali za bodočnost naraščaj — naravno tekmovalni naraščaj.
Kar se tiče šolske mladine, izhajata iz dospelih referatov dva nasprotujoča si mišljenja: Prvo, ki je v manjšini, hoče šolsko mladino včlanjeno v klubih, drugo pa uvideva in pozdravlja, da spada šolska mladina tudi v tem pogledu pod okrilje svoje šole Marsikaj predlagata obadva naziranja, marsikaj pa celo zahtevata Da bi našli kompromis, moramo najprej iskati vzroke ter razloge obeh mišljenj odnosno naziranj.
Kje vlada prvo mišljenje? Vlada na nnih teritorijih, katera so v pomanjkanju snega tn katerih prebivalstvo ie več ali manj siromašno. Tako si šole ne morejo nabaviti smučarske opreme za svojo mladino. Zelo verjetno, da nimajo tc šole iz istega razloga, t. j. zaradi pomanjkanja denarja, tudi možnosti, poslati vsaj v počitnicah učitelja-smučarja niti z oi»imi ditaki, ki imajo svojo lastno opremo itd., na smučarske terene. Zastopniki prvega mnenja vidijo torej rešitev problema v tem, da mora mladina t>ristopati k združenjem, katera bi mladini lahko nudila ono, kar šola ne zmore. Res jc dandanes večina šol, bolje rečeno učitcljstva teh šol, na smučarskem športu desinteresirana ali celo neprijateljsko razpoložena. Zakaj? Ali jc učitcljslvo pnncipijclno proti
Nedeljsko srečanje
vsakemu športu? krnimo šc danes mnogo tovrstnih -»vzgojiteljev mladine«, kateri pojmujejo iu poznajo svojo dolžnost samo polovičarsko ali pa so zaključili na temelju izkustev, do ima mladina, ki goji šport, slabe uspehe v šoli Zadovoljujejo se s to konstalacijo, mesto da bi skuš<»li odi>ravi1i ta nepravilen razvoj
Kakor vidite, mora biti jedro problema samo denarno vprašanje. Naloga |ZSZ-e in to v naiož-jeni sodelovanm s svojimi čluni-tdubi ie, premagati in odstraniti te in vse druge zapreke.
Kje vlada drugo mišljenje? Picdvscm v Dravski in Savski banovini, torej na teritorijih, ki so precej bogati na snegu in kjer je že za mul denar mogoča narava smučarske opreme. Tukaj je odvisno samo od učiteljstva, v kolikor se to zavzema za šolsko mladino glede smučarskega športa. To, kar sem omenil preje glede onih dveh vrst učiteljskih naziranj, se tiče nara\no tudi teli dveh teritorijev, toda tu imamo tudi kader učiteljev, ki se /.avedaio, kaj vse spada v krog njihovih dolžnosti Vemo, da sc bo ta kader iz leta v leto množil.
Poizkusil sem fiksirati vzroke in razloge obeli mišljeni, ki izhajata iz referatov. Da bi našli rc-šenje, katero ne spada v skupni referat, ki pa more biti posledica tega, je potreben temeljit študij Kar se ostale mladine tiče lahko konsta-tiramo, da večino društev, ki imajo mladinske odseke, izrabljajo mladino samo v to svrho, da bi si pripravljali tekmovalni naraščaj, in to le v tehničnem oztru
Naloge, ki pripadajo v šoli učiteljstvu, so prevzele tukaj društva, ker ona mladina, ki sme vstopiti v društvo, nc zahaja več v šolo. Radi tega je dolžnost vodstva združenja, da izbirajo za vodstvo mladinskih odsekov samo take ljudi, ki so v vsakem ozjru sposobni. Ti ljudje nc smejo j biti samo športni učitelji, temveč tudi športni j vzgojitelji! Ti ljudje bodo svojemu društvu vedno hvaležni za vse dobro, kar so od njega prejeli, ter mu nc bodo odrekli nikdar svoje pomoči in | podpore.
(Nadaljevanje v jutrišnn številki.)
SK Ljubljana :
Za večino ligaških klubov bo v nedeljo dan počivanja. Le dve tekmi za državno prvenstvo se bosta vršili. Ena v Ljubljani in ena v Belgradu. Obe bosta zanimivi in tudi zelo važni. Naš domačin bo sprejel v goste HAŠK iz Zagreba, BSK bo pa pomeril svoje moči z doslej še neprema-gano Slavijo iz Sarajeva.
Naš zastopnik, ki se je v nedeljo pokazal v precej slabi luči, bo moral napeti vse sile, ako hoče oprati svoj poraz s pretekle nedelje. Za HAŠK je zanimivo pred vsem to, da zna biti zelo nevaren nasprotnik, četudi se doslej še ne more pohvaliti 7. raz|>oredoni na ligaški tablici. Ima pa za seboj tekmo, ki mu je prinesla tak uspeh, tla je naniah postal zopetni ljubljenec športnega Zagreba. Odpravil je povsem nepričakovano, toda zasluženo, državnega prvaka BSK z rezultatom 2 : 1 ter si s tem pridobil dve dragoceni točki. Zato je razumljivo, da bo skušal tudi v nedeljo s svojo lepo in fair igro prisiliti Ljubljančane do kapitulacije. Vsekakor se nam obeta prav lepa tekma, četudi je gotovo, da ne bodo imeli naši fantje v nedeljo v Haškovcih lako močnega nasprotnika. kakor pa v rutinirani enajstorici BSK To pa jih seveda ne sme zmotiti, da bi se pojavili na igrišču s takim napadalnim trio kol prete-čeno nedeljo in nastopiti v tako raztrgani igri, kakršna je ob priliki srečanja z BSK-om spravila v slabo voljo nad 3000 prisotnih prijateljev nogometnega športa. V ostalem pa prepustimo to stvar odličnemu trenerju g. Obitzu, ki je gotovo tudi satu sprevidel šibkost obeh zvez. Kakor čiijemo. bo do nedelje tudi Pepček že toliko okreval, da bo lahko nastopil proli H AšK-u ter s svojo solidno igro pomagal k sigurni zmagi Ljubljančanov. Do tega mora priti. Z nedeljsko tekmo moramo doseči skupno sedem pik. Taka je zahteva športne Ljubljane in taka je želja naših igralcev.
V nadi, da se bo prednja zahteva, odnosno želja uresničila, prosimo vse prijatelje nogometne
A
firm — A
a ^
Gostilna RdŽCVTI ha Žabjaku
Telefon 28-57
Vsak četrtek in petek sveže morske ribe.
pripravljene na razne načine, izvrstna domača kuhinja. ' Prvovrstna dalmatinska in štajerska vina, nova portugalka. — Za obilen obisk se prijioroča
Zoran Raiem
katerega rezkost je režiser z individualno noto omilil z občutjem mile dobrote kakega Frančiška Asiškega. ki je sijala iz igre jezuitskega rektorja. Za vso to uspešno opravljeno delo pa je bilo treba režiserjeve kongenijalnosti z igro. ki je porojena iz čiste duhovnosti.
G. Mulec je igral hkrati drugo največjo vlogo, dobrotnega, duhovno očiščenega rektorja. Dasi ie bil rektor v njegovi zamisli nekoliko podčrtano milohen. skorajda svetniško ožarjen, kur se je mestoma bilo z besedilom, je ostavila njegova kreacija vendarle močan dekorativen dojeni. Kot rektor je nakazal osnovni Ion tudi ostalim osebam. Najbolj se mu je približal * podčrtano dobrotlji-vostjo in prizauesljivostjo g. (Irotn kol vizilator. Prav tako je ugajal s svojo hrupno prisrčnostjo posvetnega duhovnika monsignor Carez. ki gn j«1 igrnl g. P Kovič Vodilno vlogo patra Alierna ie upodobil s primernim taktom g. Nukrst. Ustrezal je zlasti v prvih scenah kol posrednik med rektorjem in obema vihračemn Kiillonom in Rasvleig-liom. šibkejši je bil kot dvomljivec, ko je poudar jal preveč jurisla in premalo duhovnika Imeniten je bil g. Goriniek kol brezbožni dr. Morell. zlasti v prvnin delu, spokorjeujc se mu ni posrečilo Preostro je pndčrtnval svoj logi značaj in strogi red g. Košuta kol podreklor. Simpatična sla bila mlada vihrača Rawleigh (Venlonik) in Kulton (Blaž). Omenili še moramo Kosiča kot prefektn in Borka kot Strelskegn	—o.
igre, posebno |>a 5e vse simpatizerje SK Ljubljane, da prihite v nedeljo popoldne na igrišče v lako lepem številu, kakor prejšnjo nedeljo, in da s svojim dostojnim ".drukanjem< moralno podprete borečo se enajstorico nase Ljubljane.
Mladika : Slavija in Korotan : Grafika
Klubi v drugem razredu so odigrali že nad polovico svojega programa. Med njimi je agilna SK Mladika s Kodeljevega pospravila s tekem z najmočnejšimi zastopniki lega razreda štiri točke, tako da ji preostanejo le še tekme z lanskimi tretjerazrednimi. Prvi tak nasprotnik je SK Slavija, ki bo v nedeljo nastopila proti SK Mladiki. Slavija je vseskozi nevaren tekmec, saj je bil poleg Mladike najresnejši kandidat za prvaka v tretjem razredu, s katerim je imela Mladika nemalo posla, da se je pruko nje povzpela v drugi razred. Nov način tekmovanja, ki ga je odredila LNP je pa zopet združil oba neizprosna tekmeca v en razred. Brezdvoma bo torej hotela Slavija dokazati, da je Mladiki enakovreden nasprotnik. Mladika pa hoče nadaljevati svoj polet med |>rve klube lega razreda. Torej dovolj močnih argumentov. da l)o srečanje zanimivo. Ker pa bo v pred-tekmi nastopila SK Grafika proti Korolanu v prvenstveni tekmi, bo prireditev na Mladiki brezdvoma največja nedeljska dopoldanska atrakcija, ki bo napolnila igrišče s simpalizerji vseh moštev.
Celjski šport
Celjski šport. Sestanek nogometne sekcije SK Jugoslavije bo danes, v petek, ob 8 zvečer v klti-bovi sobi v Domu.
SK Rapid : SK Atlctik. V nedeljo, 25. oklobra bo ob 15 na igrišču pri Skalni kleti prvenstvena prvorazredna tekma med SK Rapidom in SK Atletiki.
I.7.SP. tSinihi 'ud.) Dane* v pet^V, dno 23. 1. m. oh 20 v dnniiski .sobi kavarne Emona seja n pravnega odbora, pol ure prej seja tohničnepra ocl»H»ra. - prosimo, vsi sigurno iti točno.
Upravo »Slovenca« Maribor
Koroška cesta I Podružnica: Aleksandrova b Sprejemajo se oglasi in naročniki lista, izvršujejo vsi upravn. posli in dajejo pojasnila ki spadajo v delokrog uprav-ništva lista.
ZAHVALA. Za premnoge dokaze prisrčnega sočutja ob smrti naše ljubljenke
Pavle Triplat
se tem polom vsem toplo zahvaljujemo Posebno zahvalo smo dolžni g. dr Vo-lavšk u za nadvse požrtvovalni zdravniški trud. preč. g. dekanu Zabretu za tako lepo podelitev poslednjih svetotaj-stev, enako domačemu g. župniku v Lescah. Nadalje pevcem »Vzajemnost« za krasno petje, vsem darovalcem lepe-gn cvetja, s katerim so jo obsuli. Končno vsem, ki ste nas v teh hudih urah tolažili in spremili našo Pavlo v tako velikem številu k prezgodnjemu grobu. Bog Vam bogato povrnit Lesce - št. Vid n. Lj„ 22. okt. 1930.
Oloboko žalujoči ostali.

Tinček in Tonček v Atlantidi
189.
Nenavadni nebotičnik.
Pa se je Tonček po nebotrebnem bal za svoje življenje. Gorila je srečno pristala na tleh. Skok čez prepad ni nikomur skrivil niti lasu. Tonček si je otipal kosti in ko se je prepričal, da so še cele, je zadovoljno vzkliknil:
»Saj sem rekel, da se bo srečno izteklo!« »Kdaj si to rekel?« je pikro vprašal Tinček. »Jaz sem slišal iz tvojih ust čisto drugačne besede I«
»Seveda — ti, ki na ušesih sediš!« ga je moško zavrnil Tonček. Tinčku se ni ljubilo prerekati z namišljenim junakom Tončkom. »Pametnejši odneha!« si je mislil in potegnil iz žepa daljnogled. Njegovo pozornost so zbudili visoki kameniti stebri, ki so se kot ameriški nebotičniki strmo dvigali pod oblake. Prav na vrhu teh visokih stebrov so bila zgrajena nekakšna stanovanjska poslopja.
»Kakšni čudni nebotičniki so pa to?« se je zavzel Tinček. »Nobene lestve ne vidim in tudi nobenega dvigala ne, da bi se mogli voziti gor in dol!«
'In tudi nobenega živega bitja ni videti na njih,« se je oglasil Tonček, ko je tudi sam pokukal v daljnogled in si do dobra ogledal hišo vrh kamenitih stebrov.
Vrh kamenitih stebrov je bilo res vse tiho in prazno. Nobenega glasu ni bilo slišati in tudi ganilo se ni ničesar.
.Vseeno morajo biti nebotičniki obljudeni!« je vzkliknil Tinček in pokazal z roko. »Poglej, iz dimnikov se kadi!«
In res je bilo tako: iz dimnikov na strehah skrivnostnih hišic vrhu kamenitih stebrov se je dvigal pod nebo lahen oblak dima.
+
Umrl je po kratkem trpljenju naš ljubljeni, dobri očka, tast, ded in praded, gospod
Martin Cilenšek
profesor v pok., pisatelj in posestnik.
K večnemu počitku ga bomo spremili na njegov 89. rojstni dan, dne 23. oktobra 1936, ob VS15 iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Subotica, Uroševac, dne 22. oktobra 1936.
Žalujoče rodbine: prof. J o š t, Kadrnka, kapet. C e 1 e g i n.
MALI OGLASI
V malih oglasih velja »seka beseda Din 1'—t zenitovonjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi »e plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prlloiitl znamko.
um Mi]
Dobro vezalko
za umetno mlrtne vcnco, nagrobno vence itd. takoj sprejme Rado Pregrad, lnd. umetnih cvetlic, Podčetrtek. Pogoj: Neoporečnost, samska ln samostojna delavka. Plača po dogovoru. - Stanovanje ln hrana v hiši.	(b)
Kuharica
srednjih let se sprejmo v župnišče ljubljan. okolice. Prednost Imajo one, ki so že bilo v enaki službi v ljubljanski škofiji, pa so vsled smrti gospodarja brez službo. Predstaviti se je osebno. Kje, pove upr. »Slov.« št. 15636. b
Mlajši upokojenec
ki je verziran v davčnih zadevah dobi s 1. novembrom službo blagajnika. -Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Blagajnik« št. 15712.	(b)
Službe iščejo
Gospodična
stara 30 let, lepega obnašanja, z mešč.-šolsko izobrazbo želi primer, službo. Zna perfektno nemški, doloma slovenski ln šivati. Gre tudi k otrokom. Ponudbe pod »Solidna« 15703 upravi Slovenca.	(a)
Hranilne vloge
članice Zadružne zveze prodasto najbolje za takojšnjo gotovino. - Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka 12. Telef. 38-10. (d)
Kupimo
Suhe gobe
fižol clpro, Koks, zelen-ček - nudite takoj tvrdki A. Nachbar, Radeče, (k)
Stanovanja
Lepo, mirno in zrač. sobo
s kuhinjo za Bežigradom oddamo gospodični. Kopalnica je na razpolago. Vhod prost. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 15668. (č)
Trisobno stanovanje
s kopalnico oddam. Gra-blovčeva ul. 14/1, (č)
Moderno stanovanje
trisobno, s kopalnico in kabinetom, takoj oddam v Slški. - Informacijo: Trafika Pasaža.	(č)
II!
Krščanski gospod
dobi v bližini bežigrajskih šol lepo, mirno ln zračno sobo. Kopalnica na razpolago. Vhod prost. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15670.	(s)
Srednješolec
krščansko vzgojen, dobi v neposredni bližini bežigrajske gimnazije lepo. mirno In zračno stanovanje. Na željo pa tudi dobro meščansko hrano. Kopalnica na razpolago. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 15669.	(D)
t V globoki žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, mati, stara inati, tašča, svakinja in teta, gospa
Terezija Medved
roj. Černetič
soproga pošt. poduradnika v pok.
po kratki in mučni bolezni Bogu vdano za vedno zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice bo danes, v petek, 23. oktobra ob pol dveh popoldne iz pred hiše žalosti, Alešovčeva 35 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 23. oktobra 1936.
Žalujoča rodbina Medved - Trtnik in ostalo sorodstvo.
I Jlff Fffff!!
Volna, svila, bombaž
stalno v bogati Izberi v vseh vrstah — za strojno pletenje ln ročna dela po znižanih cenah pri tvrdki Kari Prolog, Ljubljana — Židovska ul. In Stari trg
la. suhe slive
dobele, 50 kg 230 Din, zaboj 10 kg 65 Din. Ia. orehi v lupini 50 kg 246 Din. Jederca bela 5 kg 85 Din franko voznlna razpošilja G. Drechsler -Tuzla (Bosna).	(1)
Ali
ste ie
naročeni
na
Slovenca i
Vsak
naročnik zavarovan
Hubertuse
nopremočljive 250 Din, ln vsa oblačila po neverjetno nizkih cenah si nabavite pri Preskerju, Sv. Petra cesta 14.	(1)
PREMOG DRVA IN
Karbo paketi pri Iv. Schumi
Dolenjska cesta Telefon "ev. 2951
Posestva
Hiša
6 sob z večjim ali manjšim vrtom (stavbiščem) . naprodaj pri Stadionu. -Naslov v upravi Slovenca pod štev. 15698.	(p)
Petstanovanjsko hišo
s parcelo prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 15709.	(p)
+
Žalostnega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je prerano za vedno zapustil, previden t tolažili svete vere, dobri soprog, zlati očka, brat in stric, gospod
Kogej Pavel
žandarm. narednik.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 24. oktobra 1936 ob 3 popoldne iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
L j u b 1 j*a n a , dne 22. oktobra 1936.
Globoko žalujoči: Ivana, soproga. Pavel, sinček. Vida, hčerka ter ostalo sorodstvo.
TUDI VAS NOVI PLASC
/tt w 7»	\ ker ie v kroju n a je 1 e g a n t n e jš i, izdelan kakor po meri, kljub temu cenejši.
1 /lULilill/\ ' Damska konfekcija PAULIN - Ljubljana, Kongresni trg 5
Alja Rahuianova:	^
Tovarna novega človeka
Roman.
Tovariš Vladimirov je pazljivo poslušal. In zopet ga je presenetila moč in trdovratnost, s katero je zagovarjala svoje stališče, presenetila ga je drznost, s katero je zagovarjala to, kar je smatrala za pravilno.
»Dragi, ljubi Senja!« je dejala Tanja, ko ga je do-brikajoč se objela.« Poslušaj me enkrat, kaj ti povem, in ne jezi se! Premalo je, da imaš dobro idejo! Znati jo moraš tudi v resnici dobro realizirati! Kaj mi koristi tvoja lepa misel o dečjili domovih, če pa naj izpostavim svojega otroka lakoti, nesnagi in mrazu I Kaj mi pomaga, če bo to nekoč, v daljni bodočnosti mogoče mnogo boljše! Moj otrok živi sedaj! Vsaka inati ti bo povedala, da je glede opravka z otroki resničnost važnejša od ideje! Seveda, vi možje se morete tolažiti s svojimi idejami — me žene pa smo bolj za resničnost, me stojimo tu, v življenju...«
Vedno krepkeje ga je stiskala k sebi in mu zrla v oči. Toga nežnega, prosečega pogleda ni mogel prenesti! Rekel si je pač, da bi moral ostati trd. Vedel je, da iz Tanje ni govoril jasen razum, temveč srce, in da mu kot možu in komunistu slabo pristoja, če sledi svojim čustvom in ne možganom. Toda čudno, sprevidel je — seveda tako kakor Tanja, samo s srcem — da ima prav. Ka njegovi strani je bila resnica, ki bo vztrajala, resnica, ki naj bi veljala v bodočnosti, na njeni pa je bila resnica trenutka, sedanjost!
Tovariš Vladimirov se je trudil, da bi ohranil svojo avtoriteto vsaj na zunaj, da bi napravil tenian obraz vsaj na zunaj, in je dejal:
»Torej dobro, Tanja. Za zdaj ti bom otroka pustil, ker naši dečji domovi še niso v najboljšem stanju. Toda to je le začasno! Vendar U stavim pogoj: prvič, da kljub temu ostaneš v službi, in drugič, da oddaš otroka v dečji dom takoj, ko bodo razmere v njem povoljne. Saj ti vendar nisi zmožna napraviti iz otroka pravega komunista! V tebi je ženska premočna in komunistka preslaba!«
»Hvala, hvala Senja I« je rekla Tanja in tovariš Vladimirov je čulil, kako globoka hvaležnost je bila v teh besedah.
Mislil si je: rešili smo jih plenic, dali smo jim priliko, sodelovati pri giadnji naše države, oprostili smo jih kuharskih skrbi — same pa lezejo zopet nazaj v hlapčevstvo. Smehljal se je. Ni lahko doumeti moškega, toda v ženski duši, tam se sam hudič ne znajde. Hočem ji vse tako urediti, da bi imela mirne noči, da bi je ne motilo otrokovo kričanje, hočem ji prihraniti smrad umazanih plenic, a ona joka in stoka! In s takimi ljudmi naj bi ustvarili raj na zemlji! Za lase jih je treba vleči v ta raj, treba jim jih je najprej naložiti s palico, da postanejo srečni!
Tovariš Vladimirov je vstal, da bi se oblekel: bil je čas, da gre v urad. Ko je bil že oblečen in je hotel iti. je še enkrat pogledal v sobo; videl je, da je Tanja sedela pri mizi in nekaj pletla, nekaj majhnega, toplega, mehkega; v njenem izrazu je bilo nekaj tako nežnega, srečnega, poglobljenega, da je njemu samemu postalo kar toplo okrog srca.
Ob, te ženske, si je mislil, te ženske, ves komunizem nam bodo še pokvarile!
34.
Roris Pavlovič, sin domkoma Pavla Ivanoviča, je tokrat ostal izredno dolgo poročen. Rilo je že devet mesecev in osem dni. Zaradi tega se je čutil čisto potrtega; več ur je listal po svojih beležkah in prebiral pesmi, ki jih je vpisal; spominjal se je svojih prejšnjih zakonov ter prišel do zaključka, da se mora v takšnem trajnem zakonu popolnoma skisati. Prišlo je že tako daleč, da je svojo sedanjo ženo, lepo, inteligentno igralko Nino Ale-ksandrovno skoraj sovražil.
Nina Aleksandrovna je bila zares zelo lepa. Imela je čudovit glas, na odru je žela velike uspehe, zaslužila je veliko denarja in obilo častilcev jo je obdajalo. Toda kljub vsemu je ravnal z njo surovo in zviška in če bi ju kdo opazoval, bi si mogel misliti, da je zanj velika žrtev, če ji dovoli, da ga ljubi. Obsipavala ga je z darili, lepo ga je oblačila in mu vezala okrog vratu fantastične modne ovratnice; toda setritertja je vzel iz kovčega svoje zakrpane hlače z zlikanimi robovi in svojo ovratnico iz damske nogavice, zatopil se je v razmišljanje o teh predmetih in nato dejal:
»Upropastila me je, ta nesrečna vražja ženska!«
Pri sebi jo je imenoval vedno le >vražjo žensko« in je bil prepričan, da ne bo zmogel niti ene pesmice, dokler bo navezan nanjo, in da mu je uničila najzanimivejši del njegove osebnosli, potezo trpljenja. Gledal se je v zrcalu: zaspan, debel, bled obraz se mu je režal nasproti, na katerem je brazgotina, ki ga je delala nekoč tako zanimivega in zapeljivega, učinkovala kakor nespretno prilepljen obliž.
»Zbežal bom odtod in konec!« je rekel srdito. »Medtem ko bo v gledališču, se oblečeni in jo popiham!«
c
.2 a * °Q (0
g o 0)
•S ,g "■<
Al ,y m
" S f
S u C
■"S fl
no "3 C
•• .5.5 (8 (0 ao £
C « ® rt
(0 C
IM
C
'U
o
i!
(0 .2.
ci
(8 a
C
M
0)
o
«
5 0
-M Ji
» U	i
S S	0)
N N	M CO fO
a
B
o u
« o o
T B
•S •> j> o NbC
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karet Ceft.
Izdajatelj: Ivan Rakovec.
Urednik: Viktor Cenčift.