stev. Z56
Q Ljubljani,«četrtek, dne 8. novembra 1906.
Leto xxxiu.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26-— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravniStvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „
ia četrt leta <a en mesec „
5'— 170
Za poSilj. na dom 20 H na
mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat . .. 9 „ za Jtl ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta ž 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Uredništvo i* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvoriSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. CiredniSkega telefona Stev. 74.
Političen list za slouenski narod
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—-- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravnlSkega telefona Stev. 188.
Povest o steklem polžu.
((Dr. Tavčarjev govor dnč 7. t. m. v državni zbornici.)
Večje komedije je ni mogoče na vsem božjem svetu, kot je bil včerajšnji Tavčarjev govor v državni zbornici. Te-le stvari so vredne, da se ohranijo.
1.	Dr. Tavčar je trdil, da so liberalni Slovenci zastopali stališče splošne in enake volivne pravice ob času, ko klerikalci o tem niti čuti niso hoteli. Ali je mogoče se hujše norčevati iz vse javnosti, ki vendar ve, kako odkrito je dr. Tavčar pobijal to načelo s svojimi tovariši, in kako strastno jc pisal njegov »Slovenski Narod« v tem oziru? Med katoliško mislečimi Slovenci je vstal prvi zagovornik splošne in enake volivne pravice dr. Co-sta, ki je v deželnem zboru 1. 1868 že to javno povdarjal. Politično delo za splošno in enako volivno pravico je zvrševala samo naša stranka in pri tem morala pobijati ne samo poli-tiško nezavednost, marveč v prvi vrsti podlo zlobnost liberalcev, ki so zlasti kmeta na vse načine hujskali, naj se upre zahtevi za splošno in enako volivno pravico, in naj zato stopi med liberalce, ter pokaže hrbet naši stranki. Nam ni nič na tem, če smeši dr. Tavčar sebe in svojo stranko s tem, da vsak dan drugače govori, toda če misli, da mu bo to kaj pomagalo. se temeljito moti.
2.	Dr. Tavčar je protestiral proti temu, da se ga spravlja v zvezo z Vsenemci, in je pri ti priliki celo dejal, da vsenemške psovke niso po njegovem okusu. Ta drznost je pa vendar prehuda. Po čegavem okusu pa so, če ne po dr. Tavčarjevem, saj so bile vse te psovke neštetokrat zapisane v »Slovenskem Narodu«, ki ga vodi dr. Tavčar. Saj ravno dr. Tavčar vedno in vedno brani ta način boja proti drugim liberalcem, ki se jim zdi nekam pregrd. Kdo bo verjel dr. Tavčarju, ko včerajšnji »Narod« v notici, ki je gotovo prišla iz dunajske državne zbornice, pod naslovom »Telesna straža dr. Žlindre v drž. zboru« takole imenuje dr. Šušteršiča: »Predrzni človek«, »ki ga nihče ne spoštuje«, »oseba, ki je bolj kompromitirana, kakor sploh kateri človek v javnem življenju«; pravi, da je »predrzen, vsiljiv in domišljav«, in da je zaradi tega hotel in moral on nastopiti kot prvi predgo-vornik, samo da ga vlada dobro plača.« Ze drugič piše dr. Tavčarjev list o vsenemškem nastopu v zbornici z največjim veseljem. Ravno tisti dr. Tavčar pa pravi, da to ni bilo po
njegovem okusu. Ne vprašujemo naših ljudi, marveč na liberalce apeliramo in iih vprašamo: kdo verjame dr. Tavčarju? — Mi nočemo preiskovati, kje je hinavščina, samo to vemo, da so odklenkali časi, ko se je kdo za dobre ali slabe besede dr. Tavčarja zmenil. Nam je vse eno, kaj ie po njegovem okusu. To pa vemo, da je bil njegov nastop v državnem zboru skrajno neokusen iu da je njegovo politično delo tako neokusno, da ga lastni pristaši ne marajo več.
Nam je pa tudi jasno, zakaj se je dr. Tavčar tako spozabil, da je nekako obsojal vsenemške psovke. Naj ne misli nihče, da ga ie bilo sram. Političnega sramu ta mož nima. On je le hotel porabiti to priložnost, da je padel po dr. Šusteršiču, češ ,da se mu je samo vrnilo, kar je on v deželnem zboru delal proti dr. Ferjančiču in njemu. Nasproti ti predrzni trditvi sc sklicujemo na zabeležena dejstva, ki jasno kažejo, da dr. Šusteršič ni rabil nobene psovke proti nikomur, če ga niso izzvali. Dr. Ferjančič jc imel dovolj žalostne smelosti, da je dr. Šušteršiču očital umazane roke. Na to nezaslišano psovko je zvedel res nekaj gorkih. In dr. Tavčar? Ali ni ta mož, ki se mu pač ni treba zmerjanja nikjer učiti, pokazal svoj okus, ko je brez povoda dr. Šušteršiča, ko je navajal popolnoma resnične podatke o liberalnih volilnih spletkah, nažgal z lažnikom?
Tiča se jc hotel pokazati dr. Tavčar in zato si je nadel krinko mirnega rodoljuba, da je dobil priložnost udariti po dr. Šusteršiču.
Kaj naj pa rečemo o trditvi, da naši liberalci niso bili dogovorjeni z Vsenemci? Par besedi v premislek!
Vsenemci brez sporazumljenja z našimi liberalci nikdar ne bi bili mogli priti na misel, započeti svoje surovosti proti dr. Šusteršiču. Saj sc jc vse njihovo psovanje čulo kakor nemški prevod kakega »Narodovega« članka. Od kod so to dobili Vsenemci, ki nimajo niti človeka v svoji sredi, ki bi slovenski znal? Od leta 1901 do današnjega dne je bila dosledno opazovati intimna zveza med slovenskimi liberalci in Vsenemci, osobito z Mali-kom in Steinom. Ravno prav v zadnjem času je Plantan, dični »pater disciplinae«, posebno intimno občeval — z Malikom in Franko Steinom. In med burko v ponedeljek je tako oči-vidno igral ulogo »generalštabšefa« da se je to od popolnoma neprizadetih strani iz galerije opazovalo!
Ne, nc, — liberalni stranki tudi dr. Tav-
čarjeva izjava, s kojo se je hotel otresti Vse-nemcev, ne bode pomagala. Franko Stein in Vinko Malik obvisita kljub vsem protestom na škricih naše liberalne stranke.
Sevč, sedaj, pred volitvami, bi se liberalci radi nekoliko očedili, kajti spoznali so nekoliko prepozno, da jim je njihova zveza z Vse-netnei od leta 1901 dalje silno škodila doma med ljudstvom. Toda to prizadevanje se jim bode izjalovilo, ker vsakemu, ki ni popolnoma slep, mora jasno biti, da so vsenemški škandali proti dr. Šusteršiču mogoči edino le s pomočjo in v sporazumljenju slovenskih liberalcev. Tako je bilo leta 1901, ko so liberalci marširali očitno v vsenemški družbi, tako ie danes, čc tudi sc liberalna »Slovenija« sramežljivo skriva pod Plantanovimi škrici.
Sicer pa, čc bi dr. Tavčar danes revidiral srainotnost vsenemške zveze, bi nas to glede njegove osebe veselilo — a politično to nič ne pomeni, ker ie vse le zakrivila politika njegove stranke od leta 1901. sem. Toda kdo mu verjame?
Dobro vemo, zakaj se je v tem slučaju dr. Tavčar tako otresal Vsenemcev. Ti so namreč očitali Slovencem, da so ljudožrei. Cc o kranjskih kmetih pravi sam. da so zabiti, pol-ljudje in šc druge take ljubeznivosti, mu seveda prečastiti obmejni Slovenci vse odpuste; celo sladka »Domovina« nima nič proti temu. Toda psovka »ljudožrei« se tiče Štajercev in dr. Tavčar je dobro vedel, da mu tu ne kaže nič drugega, nego rad ali nerad odkloniti zvezo z ljudmi, ki tako pod!o psujejo (!) štajerske (!) Slovence. Ko bi kdo kranjskim kmetom kaj tacega očital, bi brž dokazoval dr. Tavčarjev »Narod«, da jc tega kriv ljubljanski škof. Predobro se poznamo z dr. Tavčarjem, da bi njegov patos kaj druzega vzbudil, nego prisrčen krohot.
Dotični slučaj na Štajerskem je bila ju-stična zmota, ker so zdravniki našli le živalske, a ne človeške kosti. »Marburger Ztg.«, ki je vrgla v svet slovenski narod žalečo psovko, ni popravila krivice.
3. Posebno hud pa je dr. Tavčar na Mladočehe. ki so baje sklenili zvezo z dr. Šuster-šičem proti kranjskim liberalcem. Visoko jc čislal dr. Kramara, a nikdar mu nc odpusti, ker je z dr. Šusteršičem pritisnil kranjske liberalce ob steno. Dr. Tavčar dobro vč, da dela krivico »svobodomiselnim« Mladočehom. Ako so na Češkem in Moravskem izločili vsa manjša mesta in trge iz mestnih volilnih okra-
jev, vendar ne bodo delali izjeme za Kranjsko. Tudi s Poljaki dr. Tavčar ni zadovoljen, ker niso Višnje gore, Turjaka, Krope, Domžal itd. hoteli sprejeti v mestno skupino, kakor je v odseku zahteval Plantan. Je pač križ, ker nihče ne more priznavati, naj bi se zvršile največje bedastoče, samo da bi liberalna stranka mogla upati na kak mandat.
Ko jc dr. Tavčar obdelal vse predgovor-nike, privoščil si je tudi predsednika, grofa Vettra. Očital mu je, da je kršil poslovnik, ako je res, da je preje sprejel Gessmannov nujni predlog, preden je odsek izdelal in predložil volivni red. To sta res trdila dva dunajska lista. Grof Vetter pa je pojasnil, da je dobil nujni predlog isti večer, ko je odsek že odobril volilni red. Dr. Tavčar je za eno blamažo bogatejši.
5. Končno izjavi dr. Tavčar, da glasuje on in vsa njegova stranka proti nujnosti. Čestitala sta mu dr. Ferjančič in Plantan; drugi se nihče ni zmenil zanj niti z najskromnejšim »bravo«.
Mi nismo tako trdosrčni. Z odkritim priznanjem sc pridružujemo dičnima dr. Ferjančiču in Plantanu iu iskreno čestitamo dr. Tavčarju. Ne bo mu manjkalo kruha. Ko ga pomanjkanje volivcev spravi ob politiške zaslužke, gre lahko h kaki komediji, ali pa otvori v lastni režiji spoštovanja vredni farbarski
obrt. Povest o steklem polžu ie pri kraju. * « *
Ignoranca poslanca slovenske »inteligence«.
Ignoranca, ki jo jc pokazal dični poslanec Plantan z mejklicem povodom dr. Šuster-šičevega govora pri seji v pondeljek, je naravnost presenetljiva. Dr. Šusteršič je namreč povdarjal, da čc tudi volivna preosnova ne prinese popolne enakosti v narodnem oziru, jo prinese vendar in v tem tiči poglavitni napredek v socialnem oziru. Komaj je bil dr. Šusteršič izustil te popolnoma resnične besede, jc poslanec Plantan zavpil: »'To ni res, to je laž. v mestih na Kranjskem ni tako!«
Ta revež ic s tem mejklicem pokazal, da ali sploh nikdar ni vedel kaj jc socialna enakost, ali pa so se mu iz strahu za mandat popolnoma zmešali možgani. Mož je potreben poduka o tem, kaj ie socialna enakost; mož, ki trdi. da zastopa slovensko »inteligenco«, jc potreben poduka od priprostega kmetskega kajžarja ali pa od navadnega delavca, kajti vsak um bode vedel povedati, kaj da jc socialna enakost in da se ta tudi v kranjskih
UOT.
No Bled.
Izza sezone. — Piše O. Bolan.
(Dalje.)
Zdi se, kakor da bi bila hotela narava skriti ta košček raja, ki se jc izgubil v to solzno dolino, porastlo s trnjem iu osatom, kakor bi ga bila hotela le zase ohraniti, tako leži od vseh strani zavarovan v prijaznem kotliču, čigar dno napolnjujejo sinji jezerski valovi, sredi njih pa kot tnal čolnič z razpetimi jadri plava otoček z lepo romarsko cerkvico in par drugimi poslopji.
Lc starodavni grad na visoki strmi skali, ki čuva kakor Kcrub nad tem rajem, opozarja daljnega potnika na biser, ki varno počiva ob njegovih nogah. Dokler nisi prav sredi Bleda, toliko časa ne opazijo tvoje oči razen gradu ničesar. Zato te pa tembolj preseneti, ko se nenadoma odpre pred teboj vsa krasota, ki si o nji čul kot otrok v ljudski šoli, ki si o nji sanjal kot mladenič in ki tc vlekla kot moža v svojo sredino.
Kar pa ni zmogla narava, to je človeški uiti pridejal naravni krasoti. Bled ves. kakor
je, je lep. Poglej vile, poglej hiše, zlasti novejše, vse ti razodeva zavest, ki se zdi, da je prešla ljudstvu v kri in mozeg: za Bled mora hiti kaj lepega, raja ne smem kaziti s slabo stavbo. Vse vile so zidane prav okusno, tudi novejše hiše, ki jih zidajo preprosti domačini, kažejo neko eleganco, tako da bi jih človek ne prišteval bivališčem preprostih ljudi, ampak vilam premožnejših slojev. Reči sc mora: okus se je v Blejcili dvignil visoko. Prav zato pa tujci kaj radi najemajo privatna stanovanja, ker so pogosto seveda tudi cenejša in udobnejša, kot stanovanja po gostilnah in hotelih. Nove hiše rastejo kot gobe po dežju, stare se popravljajo in prenarejajo, tako da bo v__iualo letih ves Bled prenovljen. Ob jezeru so posejane razen ene stare borne hišice same lepe, bogate vile domačinov iu tujcev.
Sicer bi bil zdraviški odbor to staro hišico menda že pogosto rad odkupil, ponujali so gospodarju, da mu sezidajo na drugem prostoru lepo poslopje in pridajo šc precej sveta, pa mož ljubi peščico rodne zemlje in svojo staro hišico, ne preslepi ga večje posestvo, ne izvabi ga nova, lepa hiša iz njegove rojstne koče. In ni čuda! Zapustiti bi moral ljubljeno jezero, čigar valovi ga šumljajoč zazibljejo po presta-nem trudu v sladek sen, a nič več ga ne bi kli-
cal — vernega moža zvon z otoka »mile cerkvice« zjutraj na delo. In kdo bi mogel prestati to, da bi ga vedno in vedno nc pozdravljal »prošnji zvonček«, saj bi se utegnilo zgoditi, da bi pozabil Nje, ki mu je bila Mati. varuhinja od zibelke do njega starih let, ki jo gleda z okna svoje hišice in se ji priporoča dan na dan! Nc, hišica njegova ni na prodaj za noben denar!
Smejal sem se, ko sem nekoč kupoval razglednice: ta najbornejša hišica, je bila na razglednicah — a po Ruppejevih akvarelih najlepša med vsemi: slikar jo je gledal z lastnikovimi očmi, sem si mislil in hipoma tunel, zakaj se mož neče ločiti od nje, dasi bi imel na videz od tega velike koristi.
Pa če smo si ogledali najbornejšo stavbo ob jezeru, oglejmo si še najlepšo nepriia-teljc cerkva opozarjani, da ta odstavek lahko preskočijo stopimo šc proti novi bleski župni cerkvi, posvečeni staremu vojniku in škofu sv. Martinu. Bled jc lahko ponosen na tako veličastno stavbo, da jo občuduje domačin ali tujec, da jo hvali vsevprek od izkušenega tehnika do neukega reveža. Čast njemu, ki je delal noč in dan, ki je žrtvoval premoženje in zdravje, da ic sezidal cerkev, ki je vredna Bleda. Sezidana je po načrtih slavne-
ga stavitelja Dunajčana Schmidta, izgotovil in v detailu izvedel ie pa načrte Jož. pl. Van-caš, civ. arhitekt v Sarajevu, znan po načrtih za škofove zavode iu za hotel »Union«. Cerkev napravlja že na zunaj od vseh strani najugodnejši vtis, zlasti pa tc prevzame nje notranjščina, čeprav zelo členovita, pa vendar sc vsi ti mnogovrstni členi zlivajo v tako harmonično celoto, da sc čutiš takoj domačega v njej, kar sili te nekaj da sc pomudiš in počastiš skritega Boga. Posebno veliko vredno je. da ie tudi vsa notranja oprava, kar ic je doslej, popolnoma umetniško izvršena, nobena stvar ne kazi, kakor bi bilo vse prišlo iz ene roke. Ob enem je vse izdelano iz najboljše tvarinc: oltarji, obhajilna miza, prižnica, vse i■/. najboljšega kararskega marmorja, vloženo /. dragocenimi kameni, oziroma okrašeno /. lepimi zlatimi ornamenti. Posebno lepa sta stranska oltarja, delo g. Vurnika: niti enega udarca z dletom ne pogrešaš, s tako skrbjo je delo izvršeno; vidi se jasno: Vurnik ne dela za denar, ampak za Boga, iz ljubezni do umetnosti. Tudi novi Križevi pot, ki ga je prav dobro naslikal g. Jcbačin, se druži z drugimi umetninami v harmonično celoto. Kaj lepi in pripravni sta tudi spovedniki; poskrbljeno jc celo za obešala za klobuk in za suknjo, če bi
mestih ne bode pri novih volitvah kratila, ker bode 11. pr. tudi v Novem mestu glas občinskega sluge ali glas Slančevega pisarja ravno toliko veljal, kakor dr. Slanca, okrajnega glavarja ali pa prošta.
In take nevedneže je pošiljala privilegirana »inteligenca« kot svoje poslance v državni zbor. Nov dokaz, kako nujna je odprava takih privilegijcev 1 * * *
»Die ietzten Zuckungen krepierender Bestien«
je imenoval neki poslanec početje Stein-Ma-lik-slov. liberalne kompanije v pondeljski seji povodom dr. Šusteršičevega govora. Zares, bolje ni mogoče označiti početje strank, ki čutita, da ju bode enaka pravica ljudstva uničila; strank ki sta se odlikovali v zadnji dobi državne zbornice po največji surovosti in podlosti, ki se je kedaj doživela v parlamentu privilegijcev. Cc je bilo še treba kaj dokaza za propalost parlamenta privilegijev in za resnično potrebo, da se ta parlament odpravi ona zdivjana druhal, napolnjena »vsenemškega« in slovcnsko-iiberalnega duha, ga ie doprinesla. In pravi izraz situacije in značaja tc druhali jc bil, da je vlogo gene-ralštabšeta v pondeljkovi seji (zadnjič smo po pomoti govorili v »torkovi« seji) igral Plantan, ta disciplinirani notar, nesrečnega spomina povsodi, kjer jc imel drznost kedaj službovati. On je bil najsposobnejši voditelj vsenemško-slovensko-liberalnega škandala in leto še nc vemo, je-li o vseh teh slavnih dogodkih konečnoNše sestav il notarski akt. Za njegov arhiv bi bila ta listina zelo primerna dragocenost.
nujnost sprejo
I") u n a j, 7. novembra.
Nehote sc človek spomni na cirkus podjetnega Američana, ki je z raznoličnimi zastopniki divjih in zanimivih narodov po Evropi prirejal bojne predstave. Kdor si jc enkrat ogledal isto divjo igro, šumel mu je krik mnogo dni po ušesih. Nekaj podobnega je bilo včeraj in danes v zbornici. Ne trdim, da so ti ali oni poslanci Indijanci ali Kazaki. Pač pa je bil krik v zbornici podoben onemu v cirkusu. Kdor nima zdravih živcev, mora iskati zavetja izven dvorane. In zakaj ves krik? Ker vol. preosnova ni nujna in torej Gessmannov predlog ni vtemeljen. Ravno eno leto je to vprašanje v zbornici na dnevnem redu, v političnem življenju pa že skoro tri desetletja. Saj jc Schonerer sam, ki danes najodločneje in najglasneje s svojega nemškega stališča nasprotuje vol. preosnovi, v decembru I. 1880 predložil načrt za splošno in enako volivno pravico. In sicer je zahteval za 50.000 duš enega poslanca. Danes pa so po njegovi trditvi »izdajalci« vsi nemški poslanci, ki glasujejo za vol. preosnovo. Ali 1. 1880 vitez Schonerer ni resno zahteval splošne in enake vol. pravice ali pa ie danes njegov upor le maščevalna nagajivost. ,
Na vsak način pa ic umevnejša njegova taktika, nego opozicija nekaterih slovanskih poslancev, ki pri vsaki priliki naglašajo svojo svobodomiselnost in napredek. Odkar se ba-vim s politiko, in tega je že 25 let, tožili smo Slovani »uni sono«, da je krivičen Šmerlingov volilni red. Rotili smo razne vlade iu politične stranke, naj napravijo vol. red, po katerem Slovani dobe večino v zbornici. Lc korakoma smo sc iz Taaffejevc dobe bližali temu smotru. Trebalo ic mnogo boja, obstrukcije in anarhije
ti pri spovedi ravno prevroče prihajalo.
Pogreša se Seveda slikarija, pogrešajo sc orgle — sedaj scf'rabijo še stare, ki se seveda trudijo izpolniti veliki prostor, pa so že »preslabih prsi«, da bi mogle izpolniti svojo cerkev, eno najlepših cerkva na Kranjskem.
Seveda človek razen cerkve kjer si podpre dušo - potrebuje šc drugih krajev, da si utolaži želodec. In v ta namen je na Bledu izborno poskrbljeno. So hoteli, kicr plačaš za eno porcijo špinače eno krono, za eno pečenko dve kroni in čez, za četrt poštenega cvička devedeset vinarjev itd., pa so tudi preproste gostilne, kjer ne plačaš prida dražje kot v Ljubljani, ali pa celo nič. Ravnotako jc s stanovanji: v hotelih prve vrste jc drago, da sc lahko olajšaš, če pretežko nosiš, pa tudi lahko primeroma poccni izhajaš v manjših hotelih in gostilnah, oziroma po zasebnih hišah, dasi dobiš povsod snažno in okusno stanovanje. Seveda, če prideš v veliki sezoni na Bled, boš pač pogostokrat, zlasti na večer, težko dobil prenočišče, ker jc semtertje tako prenapolnjeno. zlasti odkar vsled nove železnice posebno pritiskajo Lahi iz Tržaške okolice, pa tudi vsakovrstni drugi tujci, ki prihajajo vsled ugodne zveze trumoma uživat krasoto gorenjskega kraja, da sc morajo gospodar in posli umakniti iz svojih sob tujcem, ki sc sicer ne vedo kam dejati. Zato je prav, če si žc po-dnevu zanaprej zagotoviš prenočišče, da ti ne bo treba posnemati laških delavcev, ki pogosto spe na klopeh po parku.
(Dalje prihodnjič.)
v zbornici. In sedaj, ko vlada predloži načrt, po katerem Slovani res dobe večino v zbornici, sedaj naj vržemo vse svoje upe in nade pod klop. Kar jc bilo nujno toliko dolgih suhih let, to jc sedaj prenagljeno, nepotrebno, škodljivo. Ali ne vedo ti možje, da običajno v narodnih, gos|)odarskih in socialnih vprašanjih odločuje v zbornici in odsekih navadna večina? In če dobe Slovani večino, potem se Slovencem ne bode treba tresti n. pr. za celjsko nižjo gimnazijo. Olajšan bode boj slovanskim poslancem za kulturne zavode, go-spodarske naprave itd.
Cujemo pa ugovor: Našo stranko hočete uničiti! To je tudi danes opetovano j)onavIjal dr. Tavčar v svojem govoru. Torej narod je ničla, stranka vse! S tega stališča bi nobena vlada nc mogla ustreči kranjskim »na-prednjakom«, ker jim noben vol. načrt ne more zagotoviti vseli mandatov. K večjemu, ko bi zakon določal, da »klerikalci« nimajo vol. pravice. Na to misel pa celo znani Com-bes ni prišel. Torej čemu krik, čemu naravnost smešna tožba v javnosti. Zadušiti nas hočete! Tako ne govori »svobodnjak«, ako noče zapleniti svobode le za-sc in ožje tovariše. Sicer pa sc vrti kolo časa iu porajajo se nove ideje ter umirajo zastarele.
Prvi dan.
Danes sta govorila glavna govornika o nujnosti Gessmannovega predloga. Kršč. soci-alec dr. Schopfer je stvarno in kratko dokazal, da je razprava o načrtu novega vol. reda nujna.
Dr. Tavčar pa je porabil debelo uro za svoje »dokaze« proti nujnosti. A seveda kdor hoče danes dokazati, da sc solnce suče okolu zemlje, opravlja prazno delo. Dr. Tavčar jc najprvo grajal razvado, da kot proti-govorniki vpisani poslanci govore za predlogo. Res jc to razvada, a že tako stara, da je postala navada pri vseh strankah. In do danes sc ni nihče jezil radi tega. Sicer pa je dr. Tavčar sam priznal, da sta ga volila za generalnega govornika tovariša dr. Ferjančič in Plantan. Vpisanih je bilo več slovenskih poslancev, ki bi lahko iz svoje srede izvolili generalnega govornika. Tega pa niso storili, ker niso hoteli vzeti dr. Tavčarju prilike, da pride do besede. To je bilo gotovo lojalno. Manj lojalno pa je, ako kdo zasebne razgovore uporablja v javni seji, kakor je to storil dr. Tavčar glede čeških poslancev. Z njegovim govorom sc pečamo na drugem mestu.
Za običajnimi stvarnimi popravki se jc vršilo glasovanje, ki je mnoge iznenadilo. Za nujnost jc vstalo 227 poslancev, proti le 46. Proti so glasovali lc veleposestniki na levi in desni, Vsenemci, trije slovenski liberalci iu češki nar. socialci. I udi češki agrarci so glasovali za nujnost. Ko jc bil znan izid glasovanja, nastalo jc viharno ploskanje, Vsenemci pa zaženo nepopisen krik, ki se je ponavljal tudi pozneje ves čas, ko je prvi govoril poročevalec dr. Locker.
Za splošno razpravo o načrtu jc oglašenih 56 proti- in 85 zagovornikov. Danes so govorili grof S y I v a T a r o u ca, O f n e r in S c h o u e r c r. Schonerer je one nemške poslance. ki so za volivno reformo, psoval z »izdajalci«, ti pil. da bodo z volivno reformo prišli Slovani v Avstriji do moči ter je koneč-no klical: »Heil ognjišču naše bodočnosti! Heil država Hohenzollerncev!« Splošna razprava utegne trajati do nedelje. Vpisani so skoraj vsi člani »Slovanske zveze«, a utegneta priti na vrsto Ic dr. Voušek in Š u k -I i c. Glavne bitke bodo v nadrobni razpravi, ko pridejo na vrsto volivni okraji v posameznih deželah.
Jutri, v četrtek, ob 11. uri dopoldne je zopet seja. Stein jc koncem današnje seje predlagal, da naj bo seja ob 10. uri, a zbornica ic Steinov predlog odklonila z 121 proti 10 glasovom.
PARLAMENTARNE VESTI.
Pododsek za posvetovanje o predlogi glede Lloyda sc jc včeraj popoludne sestal. Za predsednika odseka jc izvoljen poslanec Schvvegel, za podpredsednika dr. Syl-
v e s t e r in za referenta dvorni svetnik V u-k o v i č.
Nemška ljudska stranka se namerava postaviti za to, da se absolventom dvorazrednih trgovskih šol olajša vojaška dolžnost.
Proračunski odsek je imel danes dopo-ludne sejo. Razpravljal je o nujnem predlogu, ki mu ga ic zbornica izročila 24. oktobra, da se izboljša položaj poštnim in brzojavnim uslužbencem. Poročal jc poslanec Hofmann Wel!enhof.
Danes se vrši tudi seja načelnikov klubov, ki sklepa, kako sc izvrši generalna in speoi-jalna debata o volilni reformi.
DEŽELNA AVTONOMIJA.
(Pogovor »Slovenčcvcga« poljskega dopisnika z uglednim poljskim politikom.) O tem predmetu sem sc razgovarjal z nekim vplivnim poljskim politikom. Tu podajani vsebino njegovih misli:
»Vi bi radi narodno avtonomijo in ste nasprotniki deželne avtonomije. Toda ali si sploh predstavljate, kaj bi bilo to: narodna avtonomija! »Narodna avtonomija« bi sc reklo, čc vsak narod sam skrbi za svoje narodne zadeve. Narodna zadeva jc pa sploh vse, kar se vrši med narodom od javnih činiteljev: šola, uradovanje, gospodarske zadeve itd. Ako bi obveljala narodna avtonomija, bi moral torej vsak narod imeti svoje finance. V istem mestu ni bila n. pr. nemška, laška in slovenska pošta; nemško, laško in slovensko sodišče itd. Kdor bi šel plačat davek, hi sc moral legitimirati, katere narodnosti jc, da bi sc davek oddal v dotično blagajnico in kdor bi šel kupit cigareto ali poštno znamko, bi moral trafikantinji razodeti svojo narod-
nost, da bi ona vedela, v katero škatljico naj vrže dotične krajcarje. Z eno besedo: Pojx)lna narodna avtonomija bi privedla do absurda, in to je najboljši dokaz, da je geslo »narodna avtonomija«, ako se izključi teritorijalna avtonomija, samo fraza. Mogoča je samo teritorijalna avtonomija, ker je pa teritorijalna ločitev narodnosti nemogoča, naj se postavno zagotovi v vsaki deželi pravica narodne manjšine. — Nerazumljivo je tudi, zakaj se Slovenci tako bojite teritorijalne deželne avtonomije ?
Galicija bi se s tem ekonomično in politično neizmerno okrepila in Galicija je največja avstrijska dežela in edina, ki ima po-popolnotna slovanski značaj. Dežele češke krone bi postale potem nepremagljive trdnjave proti nemškemu navalu, vi Slovenci pridobite na Kranjskem neizmerno, ker se lahko razvijate svobodno, istotako na Primorskem, kjer lahko dobite v roke večino. Na Koroškem ne izgubite ničesar od vaših političnih pravic, kjer sploh ničesar nimate. Nasprotno bi imeli koroški Slovenci veliko oporo na popolnoma slovenski Kranjski. Mi Poljaki in tudi Cehi bi podpirali potem Slovence, da sc odtrga slovenski del Štajerske in Koroške od nemškega in pridruži Kranjski in potem bi mi bili tudi tako silni, da bi to dosegli.
Ako pride kedaj v Avstriji slovanski element na površje in če se Avstrija prekroji v slovansko državo, zgodilo se bo to samo na j)odlagi deželne avtonomije«.
Za informacijo podajamo tc misli, ki smo jih siccr žc večkrat čttli od Poljakov. Naše stališče jc jasno. Zato, da bi bilo v Galiciji Poljakom ložje, nc moremo žrtvovati svojih rojakov njihovim zagrizenim nasprotnikom, ki n. pr. v Istri iu Trstu taje celo eksistenco Slovencev.
NASKOK CEHOV NA BUDJEJEVICE.
V	Budjejevicah šc vedno voli III. razred ter bo tozadevni volilni akt še-le jutri zaključen. Obe stranki: Nemci in Cehi imajo skoro enako upanje do zmage. Med Nemci in Cehi se ponavljajo izgredi. V Budjejevice sc jc pripeljalo več vsenemških poslancev.
Ccški volilci so z velikim navdušenjem po končani včerajšnji volitvi nesli svojega osivelega voditelja dr. Zatka v njegovo stanovanje. Podnevi in ponoči stražijo vol. posodo in vol. sobo češki Sokoli, da tako onemogočijo Nemcem sleparije.
NAGODBENA POGAJANJA.
Budimpeštanski listi poročajo, da bodo nagodbena pogajanja končana prihodnji teden. Namerava sc izvršiti nagodbo šc pred začetkom 1. 1907 tako, da bo načrt že v prvih dneh prihodnjega leta lahko predložen parlamentu.
VOLITVE V AMERIKI.
V	državi Ne\v York so zmagali pri volitvah na vsej črti republikanci. Hughes je izvoljen s 55.000 glasovi večine za guvernerja. Vlada jc izdala 10.000 povelj za aretacijc vsled volilnih sleparij.
RUSIJA.
Iz Jekaterinoslava poročajo, da jc napadlo 20 roparjev pošto, ranilo voznika in enega policaja in odneslo 6300 rubljev denarja.
Mesto Baku je ustavilo plačevanje državi in privatnim osebam. Torej bankerot!
Vse vesti o ustanovlienjii namestništva na Poljskem so neresnične.
Iz Carskega Sela javljajo, da je pleni. Aehrenthal izročil carin svojo odpustitev iu se s svojo ženo poslovil od carske dvojice.
BURNA SEJA V SRBSKI SKUPŠČINI.
Včeraj so bili v srbski skupščini burni prizori. Minister za notranje zadeve P r o t ič je odgovarjal na interpelacijo poslancev Rafai-1 o v i č a in M a r i n k o v i č a radi konfisci-ranja neke tiskarne v nekem privatnem stanovanju. Minister je izjavil, da se je mislilo, da je tiskarna last časnikarja Sibariča, ki Je radi raznih časnikarskih deliktov dolžan državi na 2000 dolarjev, še le pozneje se je izvedelo, da je tiskarna last nekega druzega. Rafailovič kriči na ministra: »Jaz bom Vaše zarotniško srce žc pomiril. Proti vsakemu, ki me naziva tujega agenta, bom nastopil z revolverjem!« Predsednik radi hrupa prekine sejo. Poslanec Ncktarievič zakliče Rafailo-viču, da je agent Sibaričev. Rafailovič skoči k Ncktarieviču in ga udari s pestjo v obraz. Ko je bila seja zoiiet otvorjena jc Rafailovič obžaloval svoje dejanje. Skupščina je sklenila, da svoje zasedanje odgodi do 24. novembra.
Cuje se, da Pasič ne odstopi in da so vse vesti o njegovem odstopu in o srbski ministrski krizi neresnične.
tomi notflct
+ Žirovska svetovna politika. V včerajšnjem »Narodu« beremo v notici, ki se v nji napada naš škof, te-lc besede:
» Na Francoskem se je i>ač uredilo v neizmerno korist ondotnega prebivalstva razmerje med cerkvijo in državo, kakor to zahteva zdrav razum in duh časa, a cerkve sc ni niti ene podrlo, kakor tudi ne preganjalo neopravičeno kakega katoliškega duhovnika. Želeti je pač, da bi se tudi v Avstriji uredilo razmerje med cerkvijo in državo tako, kakor sc to ravno dovršuje na Francoskem.«
Spredaj je zapisano: Iz Žirov se nam piše. Res ganiti mora človeka, ko vidi, kako poli-tiška liberalna zavednost sega celo v Žiri, kjer imajo, kakor sc vidi, tako odlične strokovnjake za »zdrav razum in duh časa«.
+ Nemški narodni svet nameravajo ustanoviti za Kočevje.
+ Liberalni napori. Dež. vlada jc potrdila pravila »Slovenskega kmetijskega društva« s sedežem v Medvodah. Delokrog tega društva bo v občinah Medvode in Škofja Loka. Društveni delokrog bo »gospodarski in političen,« prirejati hoče »poučne shode« in širiti brošure.
+ Sleparski agenti. Vnebovpijoča krivica se je zgodila četi izseljencev, ki jih je zbiral agent, naj bi šli preko Genove v Brazilijo. K<> jih je nabral za en parnik, je ta odplul proti Kaplandu in jih je tam izkrcal. Med njimi je tudi več naših rojakov, zlasti iz hrenoviške župnije. Državnim poslancem priporočamo ta dogodek, da store v varstvo naših rojakov primerne korake; Slovence pa iznova svarimo naj se ogibljejo poti preko Laškega, in naj se izseljenci rajši podajo preko Trsta po avstrijski progi v tuji svet.
+ »Narodova nesramnost«. »Slovenski Narod« je predvčerajšnjim nesramno napadel g. Frana Govekarja, ker je »Slovenec« že v sredo priobčil vsebino opere »Ruslan in Ljudmila«. Da bo občinstvo prav cenilo »Narodovo nesramnost«, konstatiramo, da prinašamo, kakor »Narod« vsak dan oficijelna naznanila in reklamne notice iz gledališke pisarne in da prinašamo kakor »Narod«, o vsaki novi operi iu drami pred prestavo informativne referate. Te referate pišejo za »Narod« razni odborniki, za »Slovenca« pa jih je oskrbelo uredništvo samo. Tudi o »Ruslanu in Ljudmili« bi bilo uredništvo samo oskrbelo tak informativen referat, toda to ni bilo možno, ker ni dobiti v knjigotržnicah nobenega teksta. Zato je prinesel »Slovenec«, kakor »Narod«, oficijelen referat iz gledališke pisarne. »Narod«, bi bil svoj podlistič prinesel lahko že v ponedeljek, a ga je odrival do predzadnjega dne; »Slovenec« pa ga je prinesel istega dne, ko se mu je doposlal. Uredništvo »Sfpvcnca« je prostovoljno dalo napraviti sto iztiskov vsebine opere ter je teh 100 iztiskov intendanci brezplačno poklonilo. Blagajništvo »Dramatičnega društva« pa je dalo, čisto pravilno, te iztiske po par vinarjev prodajati med gledališke poset-nike na korist gledališki blagajnici. Firma »Katoliške tiskarne« sc je izpustila, ker jc bila vsebina že pri vladi in drž. pravdništvu cenzurirana v »Slovencu«. »Narod« pa je šel med denuncijante ter psuje lastne pristaše! Fej! Do informacij iz gledališke pisarne ima »Slovenec« iste pravice, ko »Narod«, ker ima prav tako sedež v gledališču, kot »Narod«; drugih informacij pa ni »Slovenec« nikdar dobil, niti iskal!
—	Nemški učitelj v Domžalah aretiran. Znani vsenemški hujskač nemški učitelj Wi-siani v Domžalah je bil včeraj aretiran. Dolže ga nenravnosti. Ta učitelj je bil kriv vsega sovraštva v Domžalah, on je hujskal Tirolce proti Slovencem in bil pravi provzročitelj vsega sovraštva.
—	Zborovanje centralne zveze poštnih oficijantov in aspirantov sc je vršilo 7. novembra na Dunaju. Prisotni so bili zastopniki iz cele Avstrije, sekcijski svetnik Pachner kot zastopnik trgovskega ministrstva in več poslancev. Pachner je izjavil, da lahko računajo na dobrohotnost vlade. Resolucija se glasi, naj sc poštnim oficijantom znane zahteve končno izpolnijo.
—	Trgovski in obrtni shod priredi v nedeljo, dne 11. t. m., ob 5. uri popoldne v Na-brežini v gostilniških prostorih gosp. Nemca »Trgovsko in obrtno društvo iz Gorice«.
—	Prispevek k vprašanju slovansko-italijanskega sporazuinljenja. — Hrvatski listi poročajo, da vladajo v Zadru po dogodkih s Sokolaši uprav turške razmere. Posebno imajo italijanaški divjaki na piki dijake tamošnj^ hrvatske gimnazije in moške prei^arandije v Arbanasih. Ravnatelja omenjenih učilišč na-merujeta predložiti poročilo o teh zisteinatič-nih napadih na dijake poverjenih jima šol ter zahtevati, da se ukrenejo potrebne odredbe proti tem sramotnim provokacijam in napadom.
—	Slovenci na Dunaju. Slov. kat. izobraževalno društvo »Straža« na Dunaju, V/l, Franzcnsgasse 14, nam iiproča: Služba božja za mesec november bo w nedeljo, 11. t. m., ob pol 3. uri popoldne v-cerkvi sv. Antona, XV. Pouthongasse 16. V nedeljo 25. novembra bo sv. maša za žive in mrtve člane »Straže« v isti cerkvi ob 10. uri dopoldne, kamor vse Slovence najtopieje vabimo. — »Martinov večer« priredi »Straža« na Martinovo nedeljo 11. t. m. v koncertni dvorani g. Karola Ho-luba, XII. Schonbrunnerstrasse 186, vhod iz Kobingcrgasse, s sodelovanjem društvenega pevskega in tamburaškega zbora. Sjnired: 1. Farkaš: Sokolska koračnica, tamburaški zbor; 2. Ant. Nedvcd: »Naša zvezda«, mešani zbor; 3. Panna-Farkaš: »Mladi vojaki«, tam-btiraški zbor; D. Jenko: »Pogovor z domom«, mešani zbor; 5. *** »Danici«, tamburaški zbor; 6. E. Adamič: a) »Lipica«, b) »Ko bi rosica bila...«, mešana zbora; 7. * * * »Lju-bičin sen«, tamburaški zbor; 8. Narodna-M. B.: a) »Slavček«, b) Lavdon, mešana zbora; 9. Earkaš: »Na valovih jadranskega morja«, tamburaški zbor. Po koncertu prosta zabava s plesom. Živa »Martinova goska«! Vstopnina prosta. Začetek točno ob pol 6. uri zv. K obilni udeležbi vabi	odbor.
C. g. svetnik župnik Ažman se jutri vrne iz tukajšnjega »Lconišča« med svoje Gorjance, ki ga žc komaj pričakujejo in mu ob tej priliki hočejo na posebne načine pokazati, kako ga spoštujejo in ljubijo. Z Gorjani sc tudi mi veselimo, da se je g. župnik tako okrepčal ter mu želimo, da bi še dolgo vrsto let zdrav iu čvrst deloval Bogu na čast in domovini v korist!
Kolegnine na avstrijskih vseučiliščih nameravajo zvišati na 4 K 20 vin.
Na Lego vem grobu v Pragi je dne 1. t. ni. zapel pevski zbor akad. društva »Ilirija« dve žalostinki.
Nov brzovlak. Južna železnica uvede 1. tnaja 1907 nov brzovlak, ki bo odhajal iz Trsta ob 9. uri dopoldne ter bo imel svoje zveze z brzovlaki v inomost in Boican na Tirolskem.
—	Žužemberk električno razsvetljen.
Električno razsvetljavo bo v kratkem dobil Žužemberk iz elektrarne, ki se napravi na Dvoru.
—	Pri pranju perila utonila. Dne 5. marca jc na Selili pri Šmarji na Dolenjskem 55 let stara Uršula Kadunc prala perilo. Padla je v vodo in utonila. Mrtvo so potegnili iz vode.
—	Nove bosenske zinanke, na katerih se blišči »Bosnien Hercegovina«, niso uničili, ampak so jih žc dali v promet.
—	Mleko v Zagrebu se podraži. Zagrebški liferanti mleka so sklenili, da podraže s I. decembrom liter mleka za 4 vinarje, tako da bo veljal v Zagrebu liter mleka 24 vinarjev.
—	»Leposlovna knjižnica.« 1. zvezek. Razporoka. Predvčerajšnje naše poročilo popravljamo v toliko, da stane broširan izvod 2 K, lično v platno vezan po pošti K 3.08.
Štajerske m\i&
š Nastop državnega poslanca g. dr. Korošca v predvčerajšnji seji državnega zbora je uprav imponiral. Vse se strinja s tem, da je slovenska delegacija v dr. Korošcu dobila izborno moč. Praška »Politik« pravi o dr. Korošcu, da se jc pokazal izbornega ognjevitega govornika.
š Društvo dušnih pastirjev in katehetov lavantinske škofije je imelo včeraj v dvorani celjske posojilnice svoj shod. Shod jc bil strogo zaupen in se ga ni smel nikdo udeležiti, kdor ni član omenjenega društva. Namen shoda in prednici posvetovanj so šc stroga tajnost.
š Knezoškofa dr. Napotnika jc včeraj sprejel sv. oče v avdijenci.
š Poroči se dne 10. t. m. v Rogatcu gosp. Josip W res ni k, c. kr. davčni pristav, z gdčno. Milko K i š i č e k.
š Prefrigana babnica. V neko gostilno na Savi pri Celju je prišla pred nekolikimi dnevi ženska, po obleki soditi boljših stanov. Naročila si ie četrt vina, in ko je to izpila, plačala z večjim denarjem. Gostiiničarka je šla v sosednjo sobo menjat, pri čemer jo je ptujka skozi špranjo pri vratih opazovala. Ženskemu gostu jc vino tako ugajalo, da si jc naročila še eno merico. Ko jc prišla gostilničarka s pijačo iz kleti, jc šla ptujka na potrebo, pa je ni bilo sploh več nazaj. Domača dekla jo je opazila od daleč bežati, in to je vzbudilo v gostilničarki sum, da ima njen gost poseben vzrok bežati. Šla je pogledat v svojo denarno omaro in sc prepričala, da ji je ptujka v času, ko je šla po vino, ukradla 42 kron iz omare. Tatico so kmalu prijeli ter sc je izkazala kot neka Alojzija Hillcr, doma iz Celovca. Izpočetka se je delala noro, nazadnje pa jc ie svojo tatvino pametno priznala.
š Poročil se bo dne 12. t. m. v Pctrov-čah g. dr. Emest Kalan, odvetniški konci-pijent na Dunaju, z gdčno. Elo Bergtiiann, hčerko gospoda dr. Mihaela Bergmanna v Žalcu.
š Stekli psi v celjskem okrožju. Še vedno ni miru pred steklimi psi. V (lotovljah pri Žalcu je stekel pes obgrizel več ljudi in živine. Istotako je več steklih psov v konjiški okolij. Bolezen je precej razširjena.
š Stavkati nameravajo rudarski akademiki v Ljubnem. V rektorjevi navzočnosti so sklenili, da tako dolgo ne obiskujejo predavanj, dokler jim ne obljubi zgraditi prihodnjo spomlad poljedelsko ministrstvo novo visoko šolo, dokler se nc zavrnejo šc nerešene sprejemne prošnje tujih dijakov in sc šolnina za nje ne zviša.
š Nov gorilec. V Gradcu delajo te dni poskuse z novim Wou\vermanovim goril-cem, kateri je baje tako popolen, da daje boljšo luč nego Auerjev iu porabi manj plina. _ ■■
Koroške noufe
k Blazna ženska obesila svojega otroka in sebe. Iz Celovca se nam poroča: 33-letna tobačna delavka Ivanka S c h c r z i n g c r jc 5. t. m. okolu 11. ure dopoldne, v stanovanju pri Sv. Petru v Celovcu obesila svojega triletnega sinčka Otona in potem še sama sebe. Po izpovedbi njene matere jc bila imenovana že izza otročjih let vedno bolj otožna. To stanje se ji jc pa še bolj poslabšalo, ko jo jc neki huzarski četovodja, s katerim jc imela razmerje, pred enim letom za vedno zapustil. Bila je že tudi v norišnici ter jc bila 4. t. m. kot ozdravljena iz blaznice odpuščena. Usodnega dne so sosedje slišali, kako da je imenovana zabijala žebelj v steno, kamor je potem sinčka in sebe obesila. Slišali so tudi otroka govoriti, kako je mater prosil, da naj nikar tega ne stori. Nobeden pa ni slutil, da se bode kaj hudega pripetilo. Pri njej so našli tudi eno pismo, katero so oddali vsled vsebine državnemu pravdništvu. Ncsrečnica jc obesila najprvo svojega otroka, katerega jc, ko jc bil mrtev snela in na posteljo položila, potem pa na ravno tisto vrvico in kljuko sama sebe k Porotne obravnave v Celovcu se prično 26. t. m.
IManske nsute.
li Ljudski shod. Po Ljubljani krožijo listki z naslednjo vsebino: Someščani! Kranjski deželni odbor je vpokojil vodjo deželne blaznice na Studencu dria. viteza Bleiveisa: prepovedal je ordinariju driu. Divjaku izvrševanje privatne prakse, odpustil pa je hipoma ordi-narija drja. Robido. To neenako ravnanje z zdravniškim osobjem na zavodu take važ-
nosti, kakršne je umobolnica, mora tembolj osupniti prebivalstvo, ker jc splošno znano, da se jc ravno dr. Robida mnogo trudil za reforme in za odstranitev nedostatkov in nerednosti na Studencu ter dela sutnarična ju-stica deželnega odbora vtisk, da se je hotel enostavno iznebiti zdravnika, ki mu je postal neprijeten v javnosti. Odpust drja. Robide ima na sebi znamenje maščevanja in kabinetne jtistice ter vznemirja vse kroge, ker še bolj obuja sum, da so deželni uradniki in uslužbenci na Kranjskem res brezpravni in da vladajo pri raznih deželnih zavodili javnosti prikrivane, a vendar kričeče razmere. Te reči se tičejo nedvomno vsega prebivalstva in silijo javnost, da se peča z njimi. Zato priredi podpisani odbor v nedeljo, 11. novembra, ob pol 10. dopoldne ljudski shod v veliki dvorani hotela »Union« z dnevnim redom: Deželni odbor, blaznica na Studencu in deželni zavodi sploh. — Someščani! Prihitite na ta shod brez razlike političnega mišljenja, kajti kar sc je zgodilo v umobolnici, jc memento vsem! Deželni odbor je organ cclc dežele in vse prebivalstvo ima pravico vedeti, kako vlada in kakšne so razmere pod njegovim ravnanjem. Povabljeni so deželni glavar, vsi deželni odborniki ter vsi gospodje deželni poslanci« Zanimiv jc ta shod, ker ga ne sklicuje nobena stranka, marveč osebe najrazličnejših politiš-kih struj, samo »Narodovca« ni nobenega. Tam namreč tudi deželne dobrodelne zavode merijo samo po tem, koliko koristijo dr. Tavčarjevi stranki. Zato jim je bil pa n. pr. dr. Robida, dokler je držal z »Narodom«, najraz-boritejši psihijater, sinoči pa »Narod« pravi, da se dr. Robidu ni zgodila nobena krivica. »Slov. Narod« ie očividno glasilo deželnega odbora; zato ui svoboden. »Slovenec« pa stoji v znamenju odkrite opozicije proti večini deželnega odbora in zato lahko objektivno zasleduje vse, kar se ga tiče. Bomo videli, kaj pride!
lj Režiserja slovenske opere g. Raueka je
včeraj odbor »Dramatičnega društva« odpustil iz službe, ker jc včeraj na cesti napadel nekega društvenega odbornika.
Ij Koncert na citre. Danes in jutri je v vinski kleti »Uniona« koncert na citre. Svira tcrcet s sodelovanjem prvega štajerskega citrarja Roberta Mayerja. Začetek ob 8. uri zvečer.
* Zanimiva slika razstavljena. V izložbenem oknu g. Hribarjeve knjigarne v Šelenbur-govih ulicah ie tc dni razstavljena slika Srečka M a g o 1 i č a »Lattcrmanov drevored«. Srečko Magolič je med nami žc znan kot pokrajinski slikar. Tudi slovenski ilustrovani listi so prinesli žc več reprodukcij njegovih risb iu slik. Kot pokrajinar si izbira Magolič kaj srečnih motivov in jih obdela s posebno ljubeznijo in pridnostjo. Predvsem draga mu je najbližja okolica Ljubljane. V svoji najnovejši sliki »Lattcrmanov drevored« jc Magolič prav posebno pokazal svojo slikarsko marljivost. Na prvi pogled se razveseliš slike. Že zaradi tega ker ti predstavlja najlepše šetališče Ljubljane. Pa jc tudi slika lepa. Magolič je naslikal drevored žareč v jasnem jesenskem dnevu. Listje divjega kostanja je porumenelo, deloma žc popadalo na tla. Žarki jesenskega solnca razsvetljujejo drevored; vrzeli med vejevjem in listjem sijejo na pot ter naprav-ljajo na tleh karakteristične in živahne svetlobne efekte. Skozi drevje pa gleda krasno modro jesensko nebo. Jesenski mir jc hotel predstaviti slikar, zato je privzel v sliko le štiri osebe kot štafaže. Vse barve so naravne, prikupljive, harmonične. Tudi perspektivo, v risbi in v barvah, jc slikar izredno dobro pogodil. To ie vzrok da ie slika zelo plastična krepka in jasna. Magoličeva slika pa postane prav lahko kmalu zgodovinske vrednosti. Zato je želeti da pride slika v javno last. Saj vemo, kako hitro se jc v zadnjem desetletju izpremenilo zunanje lice Ljubljane. Latterma-novega drevoreda že skoraj polovica manjka. Zato naj omenim sledeče. Ali bi ne bilo mogoče. da se stara Ljubljana ohrani v slikah? Hvaležno delo imajo tu domači slikarji. Naj kot na zgled opozorimo na krasne akvarele češkega slikarja V. Janše, ki ie v sto slikah podal dragoceno galerijo stare Prage. V Ljubljani je mnogo zanimivosti, čeprav se jc vsled potresa tako naglo podiralo in reguliralo, da se niti v slikah ni moglo ohraniti mnogo zanimivih strani mesta. Prepozno pa še ni. Morda bi nc bilo nemogoče, da bi mesto samo vzdramilo slovenske slikarje. Lepa galerija slik zgodovinsko zanimivih spomenikov in pokrajinskih motivov bi mogla krasiti veliko dvorano ali zbirko slik v prihodnji novi mestni hiši .Seveda bi ne smele biti te slike površne, šele pričete slike ali meglene fantazije trenotnega subjektivnega razpoloženja slikar-jevega. Treba bi bilo vglobiti se v stvar in jo naslikati, kakor jo vidi zdravo, estetično izobraženo oko. Tako je slikal V. Janša staro Prago. Torej na delo!
Ij V »Slov. kršč. socialni zvezi« je pred-včeraj predaval gosp. Rožun o rusko-japonski vojski. Razložil jc najprvo ustavo obeh držav, zatem pa .ie v kratkih potezah opisal vzrok te vojske in kako je v tej podlegla Ruska po brezbrižnosti onih, ki bi morali v prvi vrsti skrbeti za blagor domovine. S pomočjo ski-optičnih slik jc seznanil poslušalce z vladarji obeli držav iti različnimi vojskovodji. Jako zanimive so bile tudi slike posameznih prizorov iz vojske, kakor n. pr. potop bojnih ladij, ki so zadele na pomorske mine, izkrca-vanje Japoncev na Koreji, boj v vodi, oblega 1'ort Arturja, konec baltiškega brodovja itd. Da je bilo zanimanje za predavanje veliko, je pričala popolnoma napolnjena dvorana. Sploh pa je število poslušalcev pri letošnjih predavanjih tako naraslo, da bo dvorana »Zveze« kmalu premajhna. Prihodnji torek predava č. g. dr. Jeršc. Ker g. dr. Jeršetova predavanja vzbujajo vedno veliko zanimanje, bo
gotovo tudi prihodnji torek dvorana »Slov. kršč. socialne zveze« polna.
lj Martinova nedelja. Velik koncert društvene godbe z izbranim sporedom se bode vršil v nedeljo, dne 11. novembra, v veliki dvorani hotela »Union«. Začetek ob osmi uri zvečer.
lj Društvo slovenskih profesorjev priredi drugi prijateljski sestanek v soboto, dnč 10. t. m. ob 8. zvečer v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani. K udeležbi vse člane vljudno vabi — odbor. ' lj Podčastniki tukajšnje garnizije prirede v petek dne 9. t. m. v »Meščanski pivarni« (Rasberger), na Sv. Petra cesti, obiteljski večer združen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. uri.
* Koncert »Glasbene Matice«. Poleg »ševčikovega kvarteta« na lok nastopi pri koncertu »Glasbene Matice« v ponedeljek, dne 12. novembra tudi k o n c c r t n i z b o r »G 1 a-sbene Matice«, ki bo pod vodstvom g. koncertnega vodje M. Hubada izvajal dve točki: Mokranjčevega »Kožarja«, šaljiv srbsko-makedonski mešan zbor, in Prochaz-kovo »Ljubezen«. St. St. Mokranjec je najznamenitejši srbski skladatelj, ki jc po svojih narodnih pesmih zaslovel po vsej Evropi. Več njegovih »rukovet« je »Glasbena Matica« žc izvajala in vselej so izzvali veliko oduševljenje. Gospod i3 r o c h a z k a pa je itak znan kot ženialen slovenski skladatelj, čegar ninogobrojne skladbe so se že opetovano visoko nagradile od države in od čeških društev. O »Ševčikovem kvartetu« piše dalje n. pr. »Grazer Montags-Zcitung«: Dosegli so tehniško in umetniško popolnost, ki zagotavlja njih združitvi odlično mesto med koncertujo-čimi kvarteti. Priznati sc jim mora dovršeno obvladanje izvedenih kompozicij, lepoto zvoka, vzlet in ognjevitost kakor tudi do najmanjših posameznosti dovršeno skupno igro. Njih izvirno glasbenstvo sc jc pokazalo osobito v Dvorakovem kvartetu F-dur. (Ta se bo izvajal tudi v Ljubljani), (iraška »Tagcs-post« £>a piše: V »Ševčikovem kvartetu« je nastal »Češkemu kvartetu« nevaren tekmec . . . Odlikujejo sc po polnem, gorkem tonu, po nenavadno prožnem, pri tem elegantnem vodu loka, ki ga podpira vedno popolno prosto dr-žanje telesa. Redkokedaj se čuje tako zvo-kovit »pizzicato« v fortc in v piano. Na visoki stopinji stoji skupnost igre, izstopanje in odnehavanje posameznih glasov na pravem mestu . . . Kdor Beethovna tako tolmači, ta pripada med izvoljence na polju reprodukcije ... Na koncu jc bil viharen plosk in opetovano izklicanje. — Tako graški nemški listi o slovanskih umetnikih! S tem ie vse povedano. Naše glasboljubno občinstvo naj torej nikar ne zamudi lepe prilike, ko se mu obeta tak izreden užitek! Opozarjamo, da priredi koncert »Glasbena Matica« na lastne stroške. Vstopnice se dobivajo v trafiki gospe Še-šarkove.
lj Repertoir slovenskega gledališča. Jutri , v petek prvič na slovenskem odru veseloigra » Na višava h «, v kateri igra ves dramski eitsemble. Veseloigra »Na višavah« je obenem rahla satira na »nadčloveštvo«, zlorabljeno Nietschejanstvo in na izrastke ženske emancipacije. Glavne vloge igrajo ga. Taborska, g. nadrežiser Taborsky in g. Boleška.
Ij S kuhinjskim nožem je pretil včeraj popoldne 40letni hlapec Anton Skerlj uslužbencem na Počivavnikovi pristavi v Mestnem logu. Poklicali so policijskega stražnika, ki jc Škcrlja aretoval.
I i Brez voznega listka sc jc danes zjutraj pripeljal po železnici v Ljubljano 341etni delavec Anton Kotzbek iz Maribora. Na južnem kolodvoru so ga prijeli in izročili policiji.
Ij Denarnico popustil jc včeraj neki gospod v krojaški delavnici gospoda Kraigherja na Kongresnem trgu. Dobi sc jo na policiji.
li Nepošten hlapec. Predvčerajšnjim se ga jc bil neki premogarski hlapec za prodani premog tako »navlekel«, da je dirjal po ulicah s konji tako, da so prišli ti vsi premočeni domov. Ko ga je gospodar zato prijel, se je hlapcc spustil v njega. Poklicani policijski stražnik je pijanega hlapca aretoval.
li Razpisana je služba magistratnega pisarniškega praktikanta.
Gospodarsko.
g Živinski semenj bo v Spodnjih Gorjah pri Bledu v soboto dne 10. t. m. Železniška zveza v Spodnje Gorje je na vse strani ugodna, tako da jc kupcctn prihod olajšan in okrajšan.
fcne stvari.
Obsodba kovarice Rlelil. Proces o podjetju kovaricc Riehl na Dunaju se jc vršil pet dni. V tem času so prišle razmere na dan, ki so tako nečuvene. da kriče do neba. Včeraj, 7. novembra, je bila izrečena obsodba. V sodni dvorani se je vse trlo občinstva, in policija je imela dosti posla, da je preprečila vsako nesrečo. Ob četrt na 6. uro popoldne jc stopil v dvorano sodni dvor. Navzoči so bili vsi obtoženci, samo Richlove ni bilo. Predsednik jc izjavil sledečo obsodbo: Rcgina Riehl jc obsojena vsled zapeljave k javnemu nasilstvu. vsled omejitve osebne prostosti, vsled goljufije zaradi zapeljave h krivemu pričevanju, vsled ponevecienja iti kovarenja na tri in pol leta težke ječe, poostrene vsako četrtletje s postom. Antonija Pollak (ta je bila v vseli stvareh pomočnica Richlovc) jc obsojena vsled omejitve osebne prostosti in vsled goljufije na eno leto težke ječe, in Friderik Konig vsled omejitve osebne prostosti na osem mesecev težke ieče in zadnja dva meseca na štiri postne dni. Sedem deklet, ki so obtožene krivega pričevanja, jc dobilo kazni od štirinajst dni do štirih mesecev. Rieh-
lova mora poleg tega plačati dvanajstim dekletom vsled omejevanja prostosti odškodnino, ki znaša skupno 2800 K. Zagovornik Richlove je vložil —■ ničnostno pritožbo!
Za novega šefa avstrijskega generalnega štaba bo imenovan baje bivši vojni minister vitez F5 i t r e i c h.
Proces Rutthofer. Najvišji sodni dvor je ničnostno pritožbo zagovornika v procesu Rutthofer odbil, in ugodil pritožbi državnega pravdništva in povečal kazen Rutthoferjevo od sedem na deset let težke ječe.
Trdovratni mesarji. Mesarji, s katerimi ie poljedelsko ministrstvo tako slabo postopalo, so sklenili ne oziraje se na to naročiti iz Ar-gentinije 285 volov in jih v Trstu zaklati.
Stavka v zagrebški tovarni kož sc zopet pripravlja, ker je vodstvo tovarne odpustilo nekaj delavcev.
PMmku ln brzojavno poročim.
VOLILNA REFORMA V DR2. ZBORU.
Dunaj, 8. novembra. Danes je državna zbornica nadaljevala drugo branje predloge o volilni reformi. Poslanec Breiter je izjavljal, da je pristaš splošne in enake vol. pravice izjaviti se le mora proti koncesijam Poljakom. Na to je govoril Casper, za njim pa soc. demokrat dr. Adler, ki je povdarjal, da je vol. reforma na eni strani kompromis med narodi, na drugi strani pa ima nekaj znamenj nasil-stev posebno na Rusiuih. Bila bi velika napaka, ako bi se vol. reforma radi teh napak zavrgla. Soc. demokratje so po sestavi vol. okrožij silno oškodovani. Kljub pomanjkljivostim vol. reforme, bodo soc. demokratje glasovali za vol. reformo ter bodo stavili kolikor mogoče malo poboljševalnih predlogov, odločno bodo pa nastopili proti vsakemu poslabšanju vol. reforme, posebno pa proti p!u-ralitetui vol. pravici.	' •
Dunaj, 8. novembra. Za dr. Adlerjem sta govorila v državnem zboru še Rusin R o -m a h c z u k In Š r a m e k. Danes bo skoro gotovo govoril tudi ministrski predsednik Beck. Generalna debata bo baje že jutri zaključena.
Dunaj, 8. novembra. V današnji seji je govoril tudi dr. VV e i s k i r c h n e r. Sedaj govori ministrski predsednik Beck.
USTANOVNI SHOD HRVAŠKE KRŠČ.
SOC. STRANKE PRAVA.
Zagreb, 8. novembra. Včeraj sta bili dve predkonferenci, zvečer slavnostno zborovanje v »Sokolovi« dvorani. Program in or-ganizatorični načrt sta bila sprejeta z velikim navdušenjem. Danes dopoludne je bilo posvetovanje .opoludne je bil banket, zvečer je shod.
DR. LUEGER NEVARNO BOLAN.
D u u a j. 8. novembra. Krščansko-so-cialni časopisi o bolezni dr. Luegerjevi težko pišejo, ker dr. Lueger pridno čita časopise. Največ sedaj dr. Lueger trpi na katarju v mehurju, kar mu provzroča strašne bolečine in na vedno pogosteje se ponavljajoči slabosti, ki ne izključuje katastrofe v kratkem času. V nedeljo ie bral dr. Schčipfer v dr. Luegerjevi sobi sveto mašo, kar je dr. Luegerja silno veselilo. Dr. Lueger je hotel za celo mašo klečati, a so ga napadle slabosti, nakar so ga njegovi prijatelji dvignili. Dr. Lueger se premalo varuje iu hoče še sedaj delati. Zdravniki so prepovedali mnoge obiske in zapovedan popolno mirnost. Zdravniki so izjavili, da zvračajo vso odgovornost na dr. Luegerjevo okolico, ki naj pazi. da bo bolnik imel inir.
RAZMERE NA (iRAŠKEM VSEUČILIŠČU.
G r a d e c , 8. novembra. Nemški burši so na filozofičnem oddelku univerze tudi danes nadaljevali z obstrukcijo, ker je nekaj članov katoliške »Karoline« prišlo v društvenih barvah. Nemškonacionaluo dijaštvo zahteva, da se »Karolincem« nošnio barv na univerzi prepove.
OBČINSKE VOLITVE V BUDJEJEVICAH. B u d j e j e v i e e , 8. novembra. Včeraj je bila udeležba pri volitvi slaba. Od Čehov ni včeraj prišlo k volitvi 53 odstotkov, od Nemcev pa 75 odstotkov. Jutri bode volitev tretjega razreda končana.
OGRSKI DRŽAVNI ZBOR.
Budimpešta, 8. novembra. Zbornica nadaljuje razpravo o podpiranju industrije. Včeraj je hrvaški govoril poslanec dr. Pinte-rovič. Zahteval je. naj se tudi hrvaško industrijo pravično podpira. — Trgovinski mini-sterKošut je izjavil, da se hrvaški poslanci tako poslužujejo pravice govoriti v hrvaščine, da tudi on pričenja razumeti, kaj govore. Obljubil je, da bo tudi hrvaško industrijo krepko podpiral.
HIŠNA PREISKAVA V LVOVSKI BOLNIŠKI BLAGAJNI.
L v o v . 8. novembra. Nedavno so bili oh meji aretirani neki Rusi in nekaj poljskih kmetov, pri katerih so dobili orožje, katerega so hoteli vtihotapiti v Rusijo. Pri enem aretiranih kmetov so dobili listke z naslovom uradnika Ivovske mestne bolniške blagajne. Vsled tega se je danes v prostorih bolniške blagajne vršila hišna preiskava. RUSKI ROPARJI ODPELJALI TRGOVCA.
Moskva, 8. novembra. V nekem moskovskem predkraju so roparji napadli trgovca in posestnika Šolkova. Oropali so mu denarja in dragocenosti, potem pa naložili Šolkova na voz in ga odpeljali seboj.
POVODENJ V RIVI.
R i v a , 8. novembra. Ker se je podrl znaten del napisa, je del mesta pod vodo .V mnogih prodajalnlcah je velika škoda. Oškodovani so posebno nemški trgovci. Promet z Arko je pretrgan.
nn ml&lf a ndii7di združenih pivov aren zaleg m la&ki
ijell«pii9l%fa unu^da trg v Ljubljani, telef. St. 163. =
priporoča a veja
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
—— Zaloga v Spodnji Šiški, telefona stav. 187. ———i
Dtnro železo,
H
JI
H M *****
U baker, cink in me- ^ A denino A
^ kupuje po najvišjih cenah
A Franc Stupica Ji
^ trgovina z železnino M na Marije Terezije cesti M A	v Ijubljani. 863 24 A
Vsaka ih IIja
in tudi rodbina naj se takoj »a poskušnjo naroči za 3 mesece m la K 3 25 na modni časnik
jGenre Parisien*.
Najboljši in najcenejši časnik z navadnimi toaletami, 55—60 modelov, barvane slike s krojnimi vzorci, natančen opis slik v slovanskem jeziku,
2419 6 -3
Uprava „Genre Pamien", Trident.
Tesarji
se takoj sprejmo za dolgotrajno delo proti dobri plači pri stavbeniku 2507 2
Ferdo Trumlerju,
Ljubljana, Cesta na Rožnik 31.
............................................................................
i
*
<v
Vv

J.V
Vi
umniNiuHiiuiiiiiiiiat
Ivan Jax&sin
t Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata svojo bogaio zalog«
šivalnih strojev voznih koles
2675 52—"2
pisalnih strojev.
Pouk v šivanju in v vezenju na stroje brezplačen.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu, p. n. gostilničarjem, trgovcem in drugim priporočam svojo bogato zalogo, lasno izdelanih in na razstavi v Parizu najvišje odlikovanih
mesenim
kakor:
2529 3—1
gnjat (šunke) a la praške .a kg K 1'80 salame iz gnjati, krakovske
salame.......„ „ „ 2'-
brunšviške salame . „ „ „ 1*40 hrenovke (frankobrodske) 12 kos. „ 2-— cerwelat klobasice . 26 „ „ 2 — fine kranjske klobase, velike .... 1 „ „—36 fine kranjske klobase, manjše .... 12 B „ 2 —
Opozarjam na sezono svežih šunk, kakor tudi panzetta (carjevo meso) i. dr., i. dr.
Razpošiljam na drobno in na debelo proti povzetju vse po najnižjih cenah.
Za izvrstno blago in točno postrežbo se jamči.
Pričakujoč mnogobrojnih naročil bi-Iježim z velespoštovanjem
Franc Grolofo,
mesar in prekajevalec, v Sp. Šiški pri Ljubljani.
Naznanilo otvoritve.
Slavnemu p n. občinstvu v Ljubliani in okolici si usojam naznaniti, da z dnem 10. novembra otvori v lastni hiši na Rimski cesti it. 19	2530 2-1
gostilna * .RoruzniKu'.
Točila se bodo le domača pristna vina ter bodo vedno na razpolago gorka in mrzla jedila najboljše kakovosti, vedno sveža.
Obenem se priporoča častitemu občinstvu v isti hiši obstoječa, dobro urejena
HT mesarija« H
Na obilni obisk vabita velespoštovanjem
Marija in Andrej Marčan.
Prav dobro žgane
zidarske opeke
okolu 100.000 kosov, po 30 kron IOOO komadov, postavljeno na kolodvor Višnjagora, ima na prodaj
IVAN PONIKVAH, posestnik na Peščenjaku, p. Višnjagora. 2525 3—1
Išče se večja
meblovana soba
z dvema posteljema za gospoda in gospo, eventuelno s porabo kuhinje.
Naslov pove uredništvo ,Slovenca'.
Kuharica
vajena gospodinjstva, želi dobiti službo v kakem župnišču v mestu ali na deželi.
Naslov pove upravništvo „S I o-venca".	2 22 3—2
Zelo znižane cene!
zaradi prenapolnjenja zaloge:
Zimske jope za dame . obleka iz
sukna . . pelerina . . havelok . . dolga zimska suknja sako iz ko-žuhovine .
2428 6
od gl. 2*50 višje
11 11 11
11
11
1, 2 50 1, 2-50 250
11
11
11
5- — 7-50
n 11 11
11
11
Največja in najlepša izbera konfekcije za gospode, dečke, dame in deklice.
Angleško skladišče oblek
o. bernatovič
Ljubljana, Mestni trg št. 5.
! !!! Kašelj !!!!
Kdor nanj ne pazi, se zagreši na lastnem!
Kaiser-jeve
karamele za prsa
s 3 jelkami. Zdra niško preizkušene in priporočene preti kašlju, hripavosti, kataru, slezi in kataru v grlu.
E17n not- P0,r- izpričeval dokazuje, da je iJJhU res, kar se obljubuje. 2483 24-2
Zavoj 20 in 40 vin. pri: lekarna pri orlu pri železnem mostu, deželna lekarna p. Mariji Pomagaj, E. Leustek, Ubald pl. Trnkoczy, Jos. Mayr in Piccoli v Ljubljani.
Zadružna mlekarna
v Gorjah pri Bledu ponuja
čajno surovo
maslo (Theebutfer)
najfinejše kvalitete franko 2 K 60 h kilo.
Ponudbe na naslov zgoraj imenovane mlekarne.	2520 6-2
Kavarna ,Austr!a'
Danes, v četrtek, 8. novembra
iekitet 11 a lok.
Začetek ob 10. uri zvečer. 2526
Prodajalka
izvežbana v špecerijski stroki, zmožna slovenščine in nemščine, dobra računarica dobi takoj službo. Plača po dogovoru.	2532 3—1
JOS. S C H U Ml, Ljubljana. Gradišče.
Panorama Kosmorama
v Ljubljani Dvorni trg štev. 3,
pod »Narodno karani*".
-O- 2527
Od 4. nov. do oMl 10. nou. 1906:
Spomin na potres v
Ljubi izpre
ani leta 1895 in lodi po Gorenjskem
!T)e5Čan5Ki l^otcl „Llcyd"
Danes, v četrtek, 8. novembra,
priredi
ljublj. društvena godba
koncert
== za člane. ===== Nečlani plačajo 40 vinarjev. Začetek ob '1,8. uri zvečer.
K mnogobrojnemu obisku vabi z velespoštovanjem Dragotin Tauses 2524 l—i	restavrater.
.V > > A ^ > .V. •/-!>» .\ / > .N / > > .V. .V > y-l>V-L>- V^-.s 7	.N / > •/-!> 7-^> <.\s A/. .V. '/Z>	.N>>

Ivan Podlesnik ml.
LJubljana — Stari trs štev. 10

•/".< N/ > 7->•/->• "/-.s </y </.V
V-.\ .\/> V-.\ V—.\ V-.\
>V»/. <A*</V v^.Avsv/ VV<
Priporoča svojo
trgovino s klobuki in čevlji
Velika zalosa
OD
Solidno blaso
CD
Zmerne cene
<T/-
m
\v/.
3Ž
ipiiiiii
Podružnica v SPLJETU.
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 2
Delniška glavnica K	—
ma od I. novembra tekočega leta knjižice in jjl
s p r e j e vložna na tekoči račun po
vloge na
01 ter jih obrestuje od dne vloge do 2 IO dne vzdiga;
Podružnica v CELOVCU.
Rezervni zaklad SL 800.000-.
obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na začenši s I. novembrom t. I.	2291 263
O ===== Rentni davek plača banka sama.	:
4'|2 0
f I
Podružnice:
Prag. z menjalnic.ml: Oraben 25, M.l. stran, Most ulic. 17, Žlikow. Brno, Rad.., (xk> Lipa. c.lka Kamalca, tlorarakl Zamberg, Hndllng, noti Jlfln. Flr.p. 8rltara In Llb.rc«.
Menjalnice na Dunaju:
I. W.lli.llt 10, II. T.boratr.ai. 4, III Ung.rg.aat 69 (vogal Rcnnvegn), lil. L»-wenga?sc 27, IV Wl.lntr Hanptalrafat 12, V SchSnbrunneratrnas« 88 a, VII M.ri.hlltralraaac 76. VIII L.rchtnltldtralr.aae 132. IX. Alsrratr.nar 12. X P.vnrllcnatri.i« 59. XVIII. Wlbrlnfrralraaa« 82, XIX. D3blln|;er Hauptstr. 33, XXI. H.oplatr.aa. 31.
67 150—113

Menjalnična dalniška družba
MERCUR"
Dunaj, I., Wollzeile 10.
Ako. kapital V 16,000 000. Beser zaklad K 7,000.000
Najkulantnejši
nakup in
vseh vrst rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, aiočk, deviz, valut in denarja.
Zamenjava in cskomptiraiije ^
Izfrebanih zastavnic io obligacil, srečk in kuponov.