Naročnina mesečno 25 Din, za inozem* »tvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 120 Din, za inozemstvo 140 Din
Uredništ vo je t Kopitarjevi ul.b/Ui
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050. — nočna 2996. 2994 in 2050
H nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.349 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Upravu: Kopitarjeva 6, telefon 2992
Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljka in dneva po praznika
Centrum docet
Dočim ob pravkar minulih volitvah v nemški državni zbor nobena izmed demokratičnih strank ni vzdržala ogromnega pritiska nacionalističnega fašizma z ene in komunizma z druge strani, pa centrum ni samo ostal neomajan sredi navala najhujših nacionalnih, maščevalnih in razrednih strasti, ampak je celd za cel milijon glasov narastel. To dejstvo je zelo poučno.	j
Kaj je centrum? Centrum je politična stran- j ka nemških katoličanov. Katoličanstvo kot sveto- j ven in etičen nazor o življenju je podlaga njego- j vemu programu. Ta etika pa sloni na krščanski ! religiji. S tega stališča gledan, se centrum sme ime- I novati verska ali — točneje — na etičnih principih j vere osnovana stranka. On namreč hoče primeniti j načela religioznega etosa na politično in socialno življenje.
Je pa Nemčija versko mešana država, v ka-feri so protestanti celd v večini. Vse ostale stranke v Nemčiji, izvzemši centrum in po izvestnem odstotku socialno demokracijo, se rekrutirajo iž protestantov in so tudi protestantskega duha. V tem oziru so tudi one stranke več ali menj izrazitega protestantskega obeležja, diferencirane po svetovnih nazorih.
Da-li nemška država zaradi dejstva, da se skoro vsi katoliki politično in — kar je enako ali pa še bolj važno — kulturno nahajajo na eni fronti, protestanti pa na drugi, trpi kakšno škodo? Vsa zgodovina Nemčije tako pred vojno kakor po vojni uči ravno nasprotno. Slejkoprej je Nemčija nacionalno ena najbolj složnih in močnih držav na svetu; ločitev nemških strank po verskoetičnih vidikih na eni in takozvanem svobodomiselnem nazoru na drugi strani ni nikoli slabila nemške nacionalne in državne misli; in kar pomeni še več: ravno katoliško orijentirani centrum je po strahovitem materijalnem in moralnem razdejanju svetovne vojne tudi pozitivno največ storil za ohranitev in vzpostavitev državnih sil celokupnega nemškega naroda. Brez katoliškega centruma bi bila Nemčija po strašnem porazu na zapadni fronti z vso sigurnostjo razpadla v dva dela. Takd pa je <avno katoliški centrum, ki so ga zato, ker je stranka na temelju katoliškega religioznega etosa, raz-vpili kot nek ločujoč in obosebljujoč, separatističen princip v državi, državo in njeno enoto pa nem-Sko narodno skupnost rešil!
To funkcijo bo katoliški centrum vršil odslej v še večji meri. Na eni strani imamo zdaj v Nemčiji fašizem, ki vidi edino rešitev države v diktaturi nacionalističnega meščanstva kakor je v Italiji, na drugi množice industrijskega delavstva, ki hočejo vstoličiti diktaturo po moskovskem vzorcu. V izidu nemških volitev vidimo razvoj povojne mentalitete velikega dela evropskega človeštva razvit uprav do tipičnega slučaja. Na eni strani obupan, najhujših moralnih in socialnih resentimentov upora, sovraštva in maščevanja napolnjen razred socialno tlačenih sužnjev stroja in kapitala, na drugi meščanski intelektualni sloj, ki ne vidi izhoda iz sodobne anarhije v drugem kakor v tako-zvani »močni roki«, v vladi »Herrenmenscha«, v diktatu nekega družabnega reda odzgoraj doli.
Odkod ta pojav? Ker je to bivše liberalno, zdaj reakcionarno meščanstvo izgubilo vso vero v demokracijo, ki jo je po francoski revoluciji po podzavestnem vplivu korensko krščanskih idej bratstva, svobode in enakosti samo po vsem svetu ustoličilo. Da je pa to vero izgubilo, to je posledica napredujočega razkristjanjenja src in javnih razmer, posledica naraščajočega ateizma in izpodmi-kanja religiozne baze etike. Krščanske ideje svobode, enakosti in bratstva so zdaj začele služiti samo kot maska pohlepu kapitalizma po osvojitvi države. Tako je bila prava demokracija zatajena in velik del proletarijata, ki se je izprva poskušal demokracije poslužiti, da strmoglavi buržuazijo, se zdaj obrača k revolucionarnim metodam. V tem položaju si tudi velik del modernega meščanstva ne ve drugače pomagati kakor da proglaša diktaturo pod nacionalnim geslom.
Že Spengler je čisto pravilno napovedal, da to zopet ne bo vedlo drugam kakor v še hujšo anarhijo. Zgledov za to imamo dovolj. Graditi more le ideja, globoka moralna zavest, notranji duhovni red, enoten svetoven in etičen nazor, ki vse državljane in stanove moralno veže. Diktatura proti diktaturi pa pomeni le večen boj. kateremu ni videti izhoda, anarhijo, ki jc ni moči premagati, dokler ljudje zopet v eni veri, enem etosu, enem tiajnofranjejšem prepričanju zopet drug drugemu ne postanejo resnični bratje.
Ta načela pa zastopa katoliški centrum in zato bo zopet le on vstanu nemški državni brod preko razburkanih valov najslrastnejših političnih in socialnih razdorov sedanjega momenta varno pripeljati v miren pristan.
To spoznanje, združeno z dejansko izkušnjo, Ima velik načelen pomen. Dokazuje, da so stranke, osnovane na katoliškem religioznem etosu, v modernem kaosu javnega življenja in razrušilnih socialnih borb nenadomestljiva javna dobrina. Katoliška stranka je najmočnejša obramba tako proti reakciji kakor proti revoluciji. Katoliška stranka je nepremagljiv varuh resnične, krščanske demokracije, brez katere trajno urejeno državno življenje moderne kulturne države ni mogoče, ker le demokracija ohranja za državo esencijalno potrebno soglasje med vladajočimi in vladanimi (S. Thomas Aquin.: De regimine principum). Katoliška stranka je najtrdnejša opora države in naroda, ker javno življenje gradi na naturnem pravu in krščanskem etosu skupnosti po principih, katerim gre večna in absolutna veljavnost. Trditev, da stranke na religiozni podlagi ločujejo skupnost naroda ln države, je predsodek liberalne šole, ki nima poj-
Zaupanje Nemčije v DN
Vetih govor neniškega zun. ministra dr. Curtiusa v Ženevi
Ženeva, 16. sept. as, Danes jc imel na seji Društva narodov nemški zunanji minister dr. Curtius svoj veliki govor, v katerem se je najprej spominjal svojega prednika dr. Stresemanna. Te besede naj pomenijo, da se tudi preko posebnega čaščenja dr. Stresemanna razumevajo in uvažujejo načela nemške zunanje politike tudi izven Nemčije. Danes, ko dr. Curtius prvič zastopa Nemčijo pri Društvu narodov, se spominja izvajanj dr. Stresemanna pred štirimi leti ter priznava, da je ves nadaljnji mednarodni razvoj med tem časom povzročil Nemčiji marsikako razočaranje. Kakor takrat, je tudi danes načelno stališče Nemčije nasproti Društvu narodov povsem pozitivno. Omenjajoč nemške volitve, je rekel: »V posameznih državah se lahko ravno tako; kakor v mednarodnih odnošajih menjavajo konstelacije in problemi, ker razvq.j ne miruje. Kljub temu pa ostane Društvo narodov bistven potrebni iaktor nemške politike.« Dr. Curtius vidi v določbah Društva narodov sistem obvez in obljub, katere je treba v veliki meri izpolniti. Za odločitev, da sc obsodi vsaka misel na vojno, je prvi pogoj, da se namesto vojne morajo najti in porabljati druga sredstva, da se pravično rešijo sedanji problemi ali taki, ki se bodo na novo pojavili." Dr. Curtius pozdravlja Briandove besede, da se Društvo narodov nikdar ne sme ogniti struji ali ideji, če se na prvi pogled vidi še tako vznemirljiva. Društvo narodov mora v vseh takih primerih prevzeli vodstvo in se ne sme bati nobene odgovornosti. Ustroj Društva narodov in njegov pakt mora biti obenem trden in zadosti da-lekosežen, da se bo mogel uspešno uporabljati in da bo mogel nastopit? proti vsem možnostim, tako da bo tudi v težkih in resnih položajih zagotovljena mirna rešitev, _
Slično, kakor včeraj groi Apponyi, je tudi
dr. Curtius izjavil, da mora Društvo narodov nc samo preprečiti vojno, temveč tudi odstraniti vzroke konfliktov. Posvetovanja v varnostnem odboru in harmonizacija Kelloggovega pakta so primerni temelj za dogovore in za dragoceno izmenjavo mirovnih garancij.
Razorožitev.
O razorožitvi jc izjavil dr. Curtius, da pričakuje Nemčija od razorožitvcnc konfercnce, ki bo prihodnjo leto, pravične rešitve, ki bo zavarovala varnost vseh držav, občutne ovire pri oboroževanju, potem pa nadaljnje korake za popolno razorožitev v kratkih etapah.
O manjšinskem vprašanju
je izjavil, da glede zboljšanja postopka, ki ic bilo sklenjeno v Parizu, ni šc zadostne prakse. Toda ni treba šele čakati na namaljnji razvij, temveč jc treba takoj poskušati še nova izboljšanja. Zato je tudi predlagal, da se manjšinsko vprašanje odstopi VI. komisiji. Manjšinska vprašanja se ne tičejo osebnih interesov posameznih držav, temveč se v svrho ohranitve miru istočasno tičejo vseh članic Društva narodov.
Glede Briandovega načrta
izjavlja, da nobena druga država ne želi nujnejše čim najdalekosežnejšega sodelovanja, kakor Nemčija, Treba je problem še pred nadaljnjimi sklepi docela odstopiti posebnemu studijskemu odboru, v katerega bi morale vse države poslati zastopnike. V interesu vseh je, da se ta problem obravnava kolikor mogoče velikopotezno.
Dalje jc govoril dr. Curtius
o gospodarskih vprašanjih
in izjavil, da je gospodarska splošna depresija v
Nemčiji hujša, kakor v vseh drugih državah že zato, ker jc vse nemško gospodarstvo pretežko obremenjeno žc po reparaciiskih plačilih. Zato mora tudi nemška vlada zavarovati svoje poljedelstvo proti poplavi z inozemskimi produkti drugih držav, ker so n. pr, cenc žita v zadnjih letih padle za 40 do 50%, Vsaka vlada mora, dokler je osamljena, spričo obstoječega gospodarskega reda ukreniti proti temu avtonomne zasilne odredbe. Treba jc iskati in najti boljše gospodarske oblike. Neznosno je za daljšo dobo, da bi posamezna država z avtonomnimi zaščitnimi carinskimi odredbami škodovala drugim evropskim državam. Zalo so ravno sedaj najbolj umestni predlogi za skupno sodelovanje Evrope, posebno na gospodarskem polju. Nemški delegati bodo pridno sodelovali v II. komisiji, kjer se bodo obravnavala tudi vprašanja carinske unije, prednostnih carin in kontingentov. Kakor angleški trgovinski minister Graham, želi tudi dr. Curtius boljšo razdelitev zlata in kapitala, da se oplodi produkcija. Če se govori o gospodarski združitvi Evrope v najširšem pomenu, se pri tem ne razume nič drugega, kakor evropska gospodarska in carinska unija. Toda nihče ne more predvideti tempo uresničenja Ic ideje. Dr. Curtius pozdravlja ludi dr. Schobrov predlog za regijo-nalne pogodbe ter smatra umesten ludi Grahamov predlog glede postopnega sporazumevanja po produkcijskih ozemljih. Skliceval sc je tudi na sklepe agrarnih konferenc v Sinaji in v Varšavi, ki imajo isto smer. Kolikor so tudi važni soglasni sklepi ' evropskih držav, da |e treba nastopiti pot boljšega in enotnega gospodarskega reda, pa se bodo prave težkoče začele šele potem, ko bo šlo za to, kako naj se to stori. Prvi del in konec govora dr. Curtiusa so prisotni živahno pozdravljali.
Po volitvah v državni zbor
Mirnejše presojanje položaja
Berlin, 16. sept. as. Danes se je v gospodarskih krogih o nadaljnem razvoju položaja v Nemčiji razsojalo že mnogo mirneje. Na podlagi inozemskih dispozicij so mnogi presojali položaj na borzi mnogo manj pesimistično. Tudii ni bilo skoro nobenih prodajnih naročil. Vendar pa je inozemstvo, posebno iiz Pariza, kjer so tudi že začeli položaj presojati mirneje, zelo povpraševalo, kakšnega mnenja so nemški gospodarski voditelji.
Za široko koalicijo
Berlin, 16. sept. AA. Predsednik pruske vlade socialist Braun je izjavil dopisniku »United Presse«, da je prepričan, da niso z izidom novih volitev ogroženi niti vlada, niti varnost niti zunanja politika. Izjavil je dalje, da je Ireba sestaviti vlado široke koalicije, ki naj v prvi vrsti zboljša gospodarske prilike.
Francija vznemirjena
Pariz, 16. sept. AA. »Journal des Debats« pravi v komentarju o volitvah v Nemčiji, da izid teh volitev ni razveseljiv, da pa bodo razpršile razne iluzije in da bodo slepci v Franciji in izven nje izpregledali. List se nadeja, da bo vsaj za nekaj časa utihnila kampanja proti takozva-nemu francoskemu imperijalizmu
Pariz, 16. sept. (Od našega poročevalca.) Utis, ki ga je napravil izid nemških volitev na vso francosko javnost je naravnost katastrofalen. Listi so priredili posebne izdaje, v katerih se skoraj soglasno podčrtava, da je pomirjevalna Briandova politika doživela polom. Ogromen porast nemških fašistov pri volitvah je nemški odgovor na francosko pomirljivost in obzirnost. Francoska javnost vidi v naraščanju nemškega fašizma novo nemško nevarnost. V parlamentarnih krogih se predlaga ostrejši zunanjepolitični kura in izmenjava Brianda. Tar-dieu se je vrnil v Pariz in takoj prevzel pasle. Za Ženevo so bili francoski delegaciji po poslancu kurirju doposlane nove inštrukcije.
London, 16. sepl, as. Angleški komentarji presojajo novi polžaj v Nemčiji povsem mirno ter izražajo nado. da bodo republikanske stranke spričo nevarnosti, ki jo povzroča ojačenje nemškega fašizma, napele vse sile. da se združijo in da rešijo parlamentarizem, ki jc sedaj v Nemčii v težki preizkušnji.
Nemški tista o volitvah
Splošno poudarjajo listi, da lopol skoraj ni bila potrebna volivna agitacija, ker je ljudslvo samo sililo k politični odločitvi. Pri prejšnjih volitvah (1928) je bilo značilno veliko nezanimanje naroda za volitve. V nedeljo pa se je dvignilo vse: staro in mlado in valovilo kakor morje. Mnogokje so morali prirediti radi navala volivcev zasilne volilne lokale.
ma ne o krščanstvu ne o katoličanstvu, ki ni nobena »konfesija«, ampak vesoljnosl krščanske metafizične in etične resnice.
Katoličani smo v najgloblji fundaciji narodni in državni po svojem katoliškem nazoru o življenju, ker v katoliškem etosu baziramo državo, ker smo dobri člani svojega naroda po božji postavi, zaradi vesti in iz religiozne ter etične zvezanosli medseboj, ki golo krvno, naturno in kulturno zve-zanost šele okreplja v kategoričen imperativ. Zato dober katolik ne more biti ne rcnegat ne koristo-in koritolovec. Nam zato tudi ni treba nobene druge utemeljitve naših nazorov o javnem in državnem življenju ko katoliške. Katoliška nam popolnoma zadostuje.
Popolnoma
Večina listov omenja kol izredno značilen ne navadni porast centruma, ki se je po svoji stvarnosti in mirnosti jako ugodno ločil od strastnega političnega vrvenja. Sodijo, da mu je tudi to pridobilo mnogo simpatizerjev. Cenlrumaški listi pa s ponosom ugotavljajo, da je levičarska kriza v cen-trumaških vrstah končnoveljavno prebolena in da socialna demokracija, desetletni najhujši nasprotnik centrumašev centrumu ni več opasna. Boj se bo vodil poslej proti skrajnostim: proti prenapetemu, divjemu nacionalizmu in komunizmu.
Sicer pa se opazuje, da je gotov kader eks-tremne nacionalistične desnice, ki se po vojni že. obesi tistemu, ki je najbolj radikalen. L. 192-1 je Hugenberg, ki je tedaj nosil veliki nacionalistični zvonec, dobil 106 mandatov, v nedeljo pa jih je ravno toliko osvojil Hitler. Hitler je žel stotisoče glasov med mladimi- politično neizšolanimi volilci, katerim je imponiral z ekstremnimi gesli — ki pa so politično docela brezplodna in nerealna. Toda v
nemškem narodu gre sedaj za celo mlado generacijo, ki je strašno neresna in površna, ki ji impo-nirajo na eni strani demagogična gesla skrajnih nacionalistov na drugi pa meglenih internacionali-stov-komunistov. Stalo bo mnogo I ruda, da se la mladina izšola in pripravi k pozitivnemu, resnemu delu na državnih vprašanjih.
Večina nemških listov vidi edino možnosl bodoče vlade v sestavi ceni ruma in socialistov, katerim bi se pridružile manjše 'stranke sredine.
Češki listi
Prag a, 16. sept. as. Rezultat volitev v Nemčiji označujejo vsi češki listi soglasno za senza-cijonalmo presenečenje. Nac.ijonalistični listi so mnenja, da se sedan ja Nemčija, kakor jo je jh>-kazal rezultat volitev, ne razločuje otl predvojne Nemčije. »Češke Slovo« ugotavlja, <l.i je morda to edini primer na svetu, da je mogla stranka narodnih socialistov, ki jc tako ostenlativno delovala proti veljavni državni ustavi in za nove vojne pustolovščine, mogla doseči tako izredno zmago. Zmerni češki Mest i izjavljajo, da pomeni značilni volivni rezultat veliko zadrego ne samo zn Nemčijo, temveč tudi za vso Evropo.
Briining se bo pogajal s socialisti
Sedanji kabinet stopi pred novi državni zbor
izjave nemških fašistov
Berlin, 16. sept. as. Pod predsedstvom državnega kanclerja dr Briinninga je imel danes sejo nemški državni kabinet. Kakor se objavlja uradno, so bili v kabinetu soglasnega mnenja, da mora vlada v poletju začeti program stvarnega dela za rešitev gospodarskih, finančno-političnih in socialno-političnih nalog tako pospešiti, da bo lahko novemu nemškemu državnemu zboru predložila konkretne predloge. ,S lem se uradno potrjuje, da bo Briinninrjov kabinet v neizpremenjeni obliki stopil r'ne 13. oktobra pred novi nemški driavni zbor. Kabinet se bo začetkom prihodnjega tedna še enkrat sestal na sejo, da se bo posvetoval o zakonskih načrlih, ki se bodo medtem izdelali in s katerimi naj se predvsem normalno uzakonijo zasilne odredbe državnega predsednika. Med lem časom pa bo driavni kancler vodil razgovore z voditelji vladnih strank o ustvaritvi politične večine v novem nemškem driavnem zboru, ki je seveda odvisno od stališča socijalnih demokratov, kot najmočnejše stranke. Vodilno vlogo pri pogajanju s socijalnimi demokrati bo imel pri pogajanjih pruski ministrski predsednik Braun, ki se nahaja sedaj na dopustu. Ce se bodo kabinet in vladne stranke zedinili o načelih stvarnega delovnega programa, se bodo po povratku Brauna končala pogajanja za stališče socijalnih demokratov nasproti vladi.
Kritika oblastev
ie dovoljena!
Belgrad, 16. sept. AA. Predsednik ministrskega sveta general Peter Živkovič je dobil z gotovih strani obvestilo, da se v tisku ne more kritizirati delovanja organov državnih, banovinskih in občinskih oblastev. S tem v zvevi smo obveščeni, dn z nobenim zakonom, tudi ne z zakonom o tisku ni prepovedana objektivna kritika delovanja in ravnanja organov oblastev, temveč je vsakemu dano na prosto, da potoni tiska objavi in pokaže na vsako nepravilnost organov oblastev pod osebno odgovornostjo za resničnost objav.
V tem zmislti je predsednik ministrskega sveta izdal tudi potrebne naredbe in navodila za
Pravilno uporabo zakona o tisku. (Centralni ressbiro).
Dunajska vremenska napoved. V splošnem ho ostalo slabo, hladno vreme, zelo oblačno, ponekod dež, ponekod pa se bo začasno zjasnilo.
italijanskim
Milan, 16. sepl. as. Voditelji narodnih socija-listov so po svoji zmagi izjavili berlinskim dopisnikom fašističnih listov, da bodo smernice zunanje politike odvisne od lega, ali sc bodo udeležili vlade ali ne. Oni ne bodo vodili neprevidne niti katastrofalne politike Svet pa sc mora prepričati, dn se Nemčiia ne more držati Yongovega načrta. Izid voliive je v resnici protest proti Youngovemu načrtu. Glavni njihovi cilji so revizija mirovnih pogodb. Odnošaji z nekaterimi evropskimi državami sc morajo izpremeniti. Z Italijo veže narodne socijaliste živahna skupnost simpatij in usode, ker se obe državi čutila v preozkih mejah. Njihovo vroče upanje jc, da se sedanja podoba Evrope izpremeni s smotreno politiko zbližanja in zveze z nasprotniki Francije,
Kiiln a. lili., 16. sepl. as. V Kolini so aretirali radi umora voditelja na rod no-socialistične udarne čete Conrada. Pri hišni preiskavi so našli velike množine orožja in streliva, posebno pu amonitnih nabojev, ki lahko pri eksploziji |>o-rušijo cele hiše. Ifitlerovei imajo tudi bojne organizacije. tkzv.udarne oddelke, ki vodijo boj z nelegalnimi sredstvi.
M. Pevič - predsednik drž. sveta
Belgrad. 16. sept. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bila na predlog predsednika vlade in ministra za notranje zadeve postavljen z.a predsednika državnega sveta dr. Nink« ster v pokoju.
erie, niini-
Nova člana državnega sveta
Belgrad, 16. sepl. AA. Za člane državnega sveta sla pos'.avl|ena v 1-2 generalni inšpektor ministrstva za notranje zadeve Ignjat Stcfanovič in banski inšpektor banske uprave dunavtke banovine Stanko Struppi.
Francoska razstava v Splitu
sept. p. Snoči je bila otvorjena v k a slikarska razstava, katero je
Split, 16.
SpljtlJ f rji UOOsk r ot\ oni dr. Grisogono. Prisostvovalo je mnogo odličnih osebnosti, med njimi ban dr. Tartagha in dr Račič. Razstavljenih jo « slikarskih del, od katerih je že 16 prodanih.
Naša razstava v Ženevi
' ' ..	2 e n e v a, 14. sept. 1980.
V	Betrtek, dno 18. septembra, bo otvorjena v Zcaevi v palači Eynard razstava pod napisom: »Današnja Jugoslavija«. Namen te razstavo je pokazati razvoj celokupnega državnega življenju v )K>slednjih desetih letih. Z najmodernejšimi sredstvi, diagrami, grafikoni, fotografijami naj prireditev nudi orni mednarodni publiki, ki prisostvuje zasedanju skupščine Lige Narodov, kratek pregled .vsega, kar smo po vojni napravili v napredek civilizacije
Največ operira razstava s primerjalnimi diagrami, ki uaj ilustrirajo, kaj smo imeli leta 1920. in kaj imamo danes na polju socialne higijene, šolstvu, prometa itd. Velike mape nudijo celokupen stalisticni pregled dela poslednjih deset let.
Razstava obsega dva dela. Prvi del ilustrira državno življenje na splošno, drugi del pa urbanizem, t. j. s kakšnim pulzom so razvijajo naša največja mesta, Belgrad, Zagreb, Ljubljana, Skoplje, Sarajevo, Novi Sad, Split, Sušak itd.
Grafikoni bodo kasneje uporabljeni za druge razstave, zlasti pa ciklus razstav, ki se bodo vršile v domovini. Razstava se bo od leta do leta dopolnjevala, za sedaj predstavlja rezultat prve etape razvoja naše države in priča, kako napredujemo iz leta v leto.
Izložba so bo svečano otvorila v četrtek. Cela Švica je obveščena potom tiska, vabil, radia itd. Je to prva izložba te vrste v Ženevi, kajti mnogo je bilo umetniških izložb, a nobena država ni do-sedaj grafično prikazala, kako rešuje glavne državno probleme. Vse dosedanje razstave so imele propagandni značaj. Naša razstava zavzema posebno stališče in nima propagandnega značaja, marveč izključno informativno obeležje. Svetovna javnost naj spoe.ua našo organizatorno sposobnost, naše narodno premoženje in našo delavnost.
0 priliki te razstave je centralni tiskovni urad s pomočjo g. dr. Marinkoviča izdal knjigo, ki je izšla v več tisoč izvodih in ki ilustrira v več nego 100 diagramih v 10 barvah napredek naše državo v poslednjih desetih letih. Ta knjiga predstavlja ree temeljito delo in bo služila v Ženevi kot vodič skozi razstavo in kot najbolj avtentičen materijal za vsa polja našega delovanja, — administrativne ureditve, organizacije socialne higijene, prometa, Šolstva, vseh panog ekonomske aktivnosti i. dr.
Razstava se bo vršila pod dvojnim pokroviteljstvom g. dr. Marinkoviča, ministra za zunanje sadove in Upravnega sveta mesta Ženeve.
Evropska carinska unija
">»>	Ženeva, septembra 1930.
Ni je države na svetu, ki bi bila v ekonomskem oziru popolnoma neodvisna. Razlika je le v 6topuji odvisnosti, ena je odvisna bolj, druga man, od ekonomske politike in situacije drugih držav. Združene države ameriške, ki kontrolirajo ne samo velik del svetovne produkcije surovin, marveč tudi ogromen del produkcije tvorniških izdelkov, so manj odvisne nego Italija, ki ji sploh manjka surovin. Navezane pa so tudi Združene države na import n. pr. kavčuka in njih eksport odvisi od kupne moči inozemstva. Ekonomsko ravnotežje je prvi in glavni predpogoj svetovnega miru. Vsaka motnja tega ravnotežja pomeni vojno nevarnost. -■Vzroke povojnih ekonomskih perturbacij v Evropi nam je iskati predvsem v izostanku Rusije iz ekonomskega zemljevida Evrope in v težavah povojnih let. Povojna deviza je bila povečanje produkcije, današnji problem pa je odpomoč nadprodukciji.
V	industrijskih državah je javnost često vznemirjena, ker je ta ali ona država s povišanjem carinske tarife na uvoz zaprla mejo. Angleška javnost vprašuje: Odkod brezposelnost? Ker je ta ali ona država zaprla mejo in onemogočila naš izvoz. Problem evropske carinske unije je stari problem pro-tekcionizma in liberalizma. Je-li mogoče danes resno misliti na skorajšnjo odpravo carinskih meja? Angleški poslanec g. Morrison Bell propagira takojšnjo odpravo carinskih zidov iu absolutni liberalizem. Drugi ne gredo tako daleč. Nedvomno Je, da nova industrija podonavskih držav in britanskih dominionov ne bi mogla konkurirati s starej-5o industrijo srednje in zapdnae Evrope in Združenih držav.
Socialisti so za ekonomski liberalizem v teoriji, v praksi so prisiljeni k protekcionizmu. V Francij so baš socialisti glasovali za zaščitno tarifo proti uvozu vina. Angleški socialisti soglašajo s protekcionisfi v eni točki, namreč, da je zaščitna carina potrebna mladim industrijam.
Citirajmo besede Katarine II., da ekonomija ne učinkuje na papir, marveč na človeško kožo. Vsakodnevno opazovanje in dosedanja izkustva nam potrjujejo, da naša mlada industrija ne bi mogla izhajati brez zaščitne carine. Država brez lastne industrije je ekonomsko, pa tudi politično odvisna od industrijskih držav. Ekonomska odvisnost prehaja v politično. Zat ovsaka država stremi k ekonomski osamosvojitvi. Prvi razlog tega stremljenja je strategična varnost. Država brez tvornic orožja je v današnji nepopolni meddržavni organizaciji predana na milost in nemilost močnejšemu sosedu, ki razpolaga z jako industrijo. Akoprav popolna ekonomska odvisnost ne obstoja, neka minimalna neodvisnost je predpogoj politične neodvisnosti.
O absolutnem liberalizmu torej ne more biti ovora. Zmerni liberalisti so le proti ustvarjanju fzv. artificielnih industrij, t. j. onih, ki niinajo pravih pogojev za obstanek. Ti pogoji so predvsem surovine in zadosten lastni konzum. Angleška tekstilna industrija je še v prvi polovici 19. stoletja predelovala domačo volno. Danes je navezana skoro izključno na uvoz volne iz prekomorskih kontinentov. Ali je radi tega angleška teksitlna industrija postala artificialna industrija?
Najlepši primer artificielne industrije, ki je docela prenehala biti artificielna, je pričetek fabri-kacije sladkorja iz sladkorne repe. še Montesquieu je pisal: Usoda hoče, da bi sladkor izdelovali iz druge surovine nego iz sladkornega trsa. Vsa evropska javnost je smatrala izdelovanje sladkorja iz sladkorne repe za znanstven eksperiment brez praktične vrednosti. Takrat jc torej bila sladkorna industrija vEvropi artificielna, o današnji tega nihče ne bo trdil.
Nemogoče je razlikovati med mirovno in vojno Industrijo. Tovarne barvil in umetne svile morejo v nekaj dneh biti preurejene v tovarne razstreliva. Isto velja za kemično industrijo sploh.
Odprava carinskih meja je nemogoča tudi radi problema brezposelnosti. Francoska avtomobilska incfrjsfrija brce zaščitne carine ne bi mogla konkurinti z ameriško. Dcseftisoči delavcev bi bili vrženi na cesto iu tudi Francija, ki danes še ne
Pred novim
ve ieizdajniškim procesom
Kako se postopa z jetniki
Pariz, 16. s^pt. p. »Liberta« poroča 14. t. m., da bo nadaljevale procesa proti 29 Slovcncem sledilo v Rimu 22. septembra. Pred to zasedanje izrednega tribunala ne pridejo osebe, ki so bile prijete po tržaškem procesu, ker bo zu tc nov proces. V tej skupini je okoli 100 oseb, ki so bile prijete na osnovi priznanja v Trstu obsojenih, med njimi tudi rodbine justificiranih. Od obtožencev iz druge in tretje skupine se s silo in na surov način zahteva priznanje. Vsled neprestanega mučenja jih je žc mnogo obolelo. Andrija Manfreda, ki |e bil obsojen na 10 let težke ječe, je tako oslabel, da bo v kratkem umrl. Zcmske ostanke justificiranih so skrivaj prepeljali na centralno pokopališče v Trstu.
Italijanski protest v Atenah
Atene, 16. sept. as. Italijanski poslanik je izrazil grški vladi v priiateljskem tonu svoje obžalovanje, da so grški listi o izvršitvi obsodbe v Trstu objavili informacije in komentarje, v katerih grški listi ostro kritizirajo italijansko postopanje. Poslanik je izjavil, da se ie vodil proces v Trstu z največjo skrbnostjo, ter je apeliral na prijateljstvo
Grčije z Italijo. V grškem ze.r.aniem ministrstvu so odgovorili italijanskemu poslaništvu, da je grSki vladi nemogoče vplivati na liste, ker obstoja tiskovna svoboda, pri čemer se je dostavilo, da se italijansko-jugoslovansko nasprotstvo v Grčiji vedno presoja objektivno. Res je, da je večina grških listov z obžalovanjem vzela na znanje izvršitev obsodbe v Trstu in da so se nekateri listi o tem zelo ostro izjavili.
Zvestoba Čehoslovakov
Praga, 10. sept. as. Čehoslovaski vojni minister Vlfckoveki je imel v Vlašimu govor, v katerem je odločno povdarjal zvestobo Cehov Jugoslovanom v italijansko-jugoslovanski napetosti, ki je nastala po tržaški obsodbi. Rekel je med drugim: »Mi moramo biti v lastnem interesu in v interesu prijateljskih narodov dovolij močni, če mi zahtevamo podporo svojih zaveznikov ali pa oni našo. Pcsebno v teh dneh čuti ves naš narod z jugoslovanskim bratskim narodom v njegovih težkih skrbeh. Jugoslovani se vedno lahko zanašajo na nas iu računajo s tem, da bo čehoslovaški narod stal na njihovi strani in da ne gojimo samo simpatij za njo, tudi če smo danes dostojno mirni kakor Jugoslovani
Zahvala dr. Dinka Paca Cehoslovahom
Belgrnd, 16. sept. m. »Nnrodny listy« prinaša pod naslovom »Miroljubnost za miroljubnost, ljubezen za ljubezen« na uvodnem mestu brzojavko, v kateri se zahvaljuje dT. Dimko Puc, ljubljanski župan, Čehom zn simpatije, katere so pokazali v poslednjih dnevih napram našemu narodu. Brzojavka se glasi:
»V globoki žalosti radii težkega življenja Jugoslovanov v Italiji in radi tržaške obsodbe so nam v veliko uteho tople simpatije češkoslovaškega naroda in pravilno umevamje položaja vsega češkoslovaškega tiska. Zahvaljujem se Vam na tem dokatzu bratstva in solidarnosti in Vas prosim, da to objavite javnosti.« — Za društvo jugoslovanskih emigrantov«: dr. Din ko Pile.
:>,Narodna politika« prinaša od 13. sept. daljši članek iz Pariza pod naslovom: »Pred novo orientacijo italijanske zunanje politike.« — »Ll-dove Novy« od 13. t. m. prinašajo na uvodnem mestu članek: »Nemirna Italija«, v katerem opisuje položaj italijanske države z ozirom na slovanske narodne manj&iine.
„Piccolo"
odgovarja na naš članek od 14. t. m., kjer smo fašistični tisk posvali, naj enkrat začne problem slovanske manjšine v Italiji motriti resno, v jako dolgih izvajanjih, ki tudi skušajo biti resna, so pa žal tako plitva, da tudi od »Piccola« tega nismo pričakovali. Na našo zgodovinsko in etnično podprto tezo, da je Julijska krajina slovanska (o čemer sicer na vsem svetu prav noben človek ne dvomi), ne ve tržaški list odgovoriti nič drugega, kakor da. je slovansko podeželje; mesta, tako obmorska kakor kontinentalna, da so pa izključno italijanska. Ker pa v očeh iromanske kulture« neumni kmet, ki stanuje na hribih, v dolinah in šumah, šteje prav tako malo ko zajec, prepelica in veverica, zalo je ilalijanstvo Julijske krajine eo ipso dokazano! Če gospodje za italijaustvo Julijske krajine nimajo drugih dokazov, potem nam pač ne ostane drugega ket da konstatlramo, da je fašizem s svojo pametjo res že čisto pri kraju. Če bi bil j julijski t kmet tako neveden in politično nezaveden ko zajček v šumi, bi pač ne bilo treba,Kajli nam, lu nismo kakšni naivni italijanski purgarji, >Piccolo< ne bo dopovedal, da je problem Julijske krajine zgolj >problem obmejne policije, ki bo v kratkem času resen!« Problem več kot polmilijonskega slovenskega iu hrvatskega ljudstva v Julijski krajini so ne da rešiti s karabinijerjl kakor se je rešil na primer problem napolitansko maffije, ker ima Italija v naši krajini opraviti s politično zavednim-, in kulturno visokost o ječi m narodom. »Piccolo« pav' je zopet izdal, kako na poti mu je slovanska duhovščina v našem Primorju, pa meni, da bo problem jugoslovanske manjšine rešen (torej ipak problem obstoja!), če bodo duhovniki v Julijski krajini govorili kraškim kmetom tako, kot govorijo duhovniki v Sardiniji, Romagni ali Siciliji! No, tega pa ne boste nikoli doživeli! Končno se >Piccolo« spodtika na tem, ker smo si upali notranje vrednote slovanstva postaviti nad romansko kulturo, češ da s tem grešimo zoper ; zgodovinski, filozofski, moralni in politični smisel katoličanstva samega!« Torej katol ionnstvo enako romanstvu, in ker je po >Piceolo« fašizem najčistejše romanstvo, katoličan-stvo enako fašizmu! Saj smo rekli, da je fašizem največja herezija in zato ni čuda, če ga naše globoko katoliško ljudstvo v Julijski krajini tako instinktivno odločno odklanja. S sPiccolom pa ne bomo več polemizirali, ker je vsakemu pametnemu argumentu popolnoma nedostopen.
Nov polet v Avstralijo
London, 16. sept. AA. Davi ob zori je startal z letališča v Croydonu inštruktor londonskega letalskega kluba M a 11 h e w s. Letalec leti sani in bo poskušal potolči Hinklerjev rekord, ki je letel iz Londona v Avstralijo 15 dni in pol. V kratkem bodo poizkušali potolči Hinklerjev rekord 4 angleški letalci. Mattheys ki je učil letalstva iniss Amy Johnson, ima za seboj 8 letno letalsko prakso. Leti v enosedežnem letaku »Puss Moth« tipa stan-
„Tribuna"
se tudi obširno peča s Slovencema zaradi njegovih poročil o tržaškem procesu in eksekuciji. Na vsak način se vidi, da so fašističnemu časopisju naše kritične opazke bile zelo neprijetne. Vsaj en znak, da vest fašističnega tiska ni se popolnoma zamrla.
Pravilnik o občinskem katastru
Belgrad. 16. sept. AA. Na osnovi določb čl. 1 in 2 in pooblastila čl. 70 zakona o zemljiškem katastru z dne 19. decembra 1929 jo minister financ dr. Stanko Švrljuga predpisal pravilnik o vzdrževanju katastra v občinah, kjer je bil kataster sestavljen z merjenjem zemljišča. Katastrski aparat, ki je bil sestavljen z merjenjem, trasiranjem in ocenitvijo zemljišča, naj tvori podlago za pravično, to se pravi pravilno obdavčenje zemljišča. Istočasno naj se sestava zemljiških knjig v krajih, kjer že obstojajo, prilagodi predpisom uvodoma označenega zakona. Kataster je treba trajno vzdrževati in obnavljati. Vzdrževanje katastra se vrši po katastrskih občinah, ki so terilorijalno katastrske onole. Več katastrskih občin tvori katastrsko upravo. Njeno teritorijalno pristojnost je treba določiti tako, da soglaša s področjem davčne uprave ali pa da obsega področje dveh ali več davčnih uprav.
pozna brezposelnosti, bi imela opraviti s tem najtežjim socialnim problemom. Carinske tarife narekujejo industrijski interesi. Vpričo nacionalnih in socialnih interesov jiin argumentov ne manjka.
Vsa dosedanja prizadevanja skleniti splošni evropski carinski sporazum so ostala brez uspeha. Nasprotno pa je pokazala Sinajska konferenca, da so bilateralni sporazumi mogoči in da bi mogla uspe'i tudi pogajanja za ekonomski sporazum, ki se bodo vršila med agrarnimi državami vzhodne Evrope.
Ekonomsko zbližanje Evrope je potrebno. Izkusiva pa nam pričajo, da danes carinskih meja odpraviti ne moremo. Diskusije v letošnji skupščini Lige Narodov se bodo morale vršiti na drugi osnovi, da iie bodo ostale brezplodne.
Zagrebška vremenska nnpoved: Pretežno oblačno, nestalno, zmerno hladno, .
Generalna stavka v Varšavi
Varšava, 16. sept. as. V Varšavi se je danes dopoldne začela enodnevna generalna stavka kot protest proti aretaciji voditeljev opozicije in proti prelivanju krvi v nedeljo. V vseh tovarnah in na novih zgradbah počiva delo. Tudi nameščenci in delavci v prometnih obratih počivajo. Močni oddelki policije krožijo oboroženi s karabinkami po mestu. Uradn-j se izjavlja, da v nedeljo ročne granate ni vrgla policija v množico, temveč da je bila vržena iz množice same. Listi opozicije trdijo, da jo je vrgel plačan vohun, ker so voditelji stranic množico poživljali, naj ostane mirna in vzdrži red.
Otvoritev čsl. zbornice
Praga, 16. sept. as. Po štirimesečnih počit, liicah se ije danes zopet prvič sestala čelioslovaška poslanska zbornica. Takoj po otvoritvi so začeli komunisti hrup in vzklikali: »Živel komunizem, živela sovjetska Nemčija!« Ko je prišel v dvorano pravosodni minister dr. Mefosner, so ga pozdravili s klici: »Doli z vlado gumijevke. Komunistični poslanec Zapototskv je pošiljal komunistični stranki Nemčije plameneče pozdrave.
Vrhovni kontrolni urad je danes predložil računski zaključek za leto 1929 v katerem se ugotavlja, da so bili državni dohodki za 1 milijardo Kč višji, kakor so bili prej 11 nrm i rani. Samo vojno ministrstvo je prekoračilo svoj proračun za 72 milijonov, ne da bi imelo za to zakonito podlago. Davčni zaostanki so koncem 1929 znašali 4.75 milijard Kč.
Smrt časnikarja
Dunaj, 16. sept. AA. Včeraj je umrl znani novinar Leopold Mandel. ki jc b.il dolgo vrsto let poročevalec inozemskih listov. Pokojni Mandel je bivol nekaj let tudi v Belgradu, odkoder je poročal dunajskim listom.
Kongres bivših bojevnikov
Nevvvork, 16. sept. AA. Včeraj so .prispeli v Newyork francoski, belgijski, jugoslovanski, britski, italijanski, ]»oljski, portugalski, runtuin-ski in češkoslovaški delegati, ki pripada jo mednarodni federaciji bivših bojevnikov. Delegate so prisrčno pozdravili zastopniki vseli domačih oblnstev. Jahta predsednika ncwyorške.občine, na kateri so bili generalni konzuli devetih držav in mnoge druge ugledne osebnosti, jo od,plula na visoko morje, kjer je noizdravtlu delegate mednarodne federacije bivših bojevnikov na prckoocennskem pa miku.
Brezposelnost v Angliji
London. 16. sept. AA Število bre-zposelnih v Angliji je bilo 8. septembra 2,139.57L to je za 79.127 več kot prejšnji teden iu za 989.879 več kot lani ob istem času.
Letina v Franciji
Pariz, IG. sept. as. Pariška produktna borza je danes objavila prvo oficijozno ocenitev lelošnje žetve v Franciji, po kateri se more računati da znaša skupna produkcija žita v Franciji največ 56.5 miljonov stotov. tako da bo torej treba importirati iz inozemstva 30 do 35 milj. stolov žita. Letošnja žetev je torej za eno tretjino slabša kakor lanska.
Samoumor igralka
Dunaj. 16. sept. AA. Danes dopoldne so našli mrtvo v njenem stanovanju igralko Mnrgarctto Kepke. Zastrupila se jo s plinom. Iz pisem, ki jih je zapustila, ni mogoče razbrati vzroka samomora.
Hmelj
dart, ki je opremljeno s potrebnim t {mirom za go* rivo tako, da ima letalec s seboj 100 galon goriva.
Upa, da bo preletel daljše etape kot Hinkler, ki so znašale 1500 do 2000 milj. MatthewB ima seboj tudi puško. Letalec je brez zaščitnih naočnikov ln upa, da bo prispel še danes v Sofijo. Letel bo v Avstralijo preko Alepa, Bagdada, Bender Abbaea, Kalkute, Bangkopa, Riubonga do Port Danvina.
Praga, 16. sept. as. Danes so se po vse j deželi vršite živahne kupčije za hmelj. Posebno so kupovale inozemske pivovarne, komjisi jonarji in izvozniki. Kupovalo se jc predvsem prvovrstni hmelj po 325—580 Ke. dočim se jc za nekatere ]Kirtije dosegla tudi cena do 60» Kč. Srcdiijevrsiiii hmelj jo dosegel ceno 400—500 Ke, slabše vrste pu do 550 Ke. Razpoloženje za .prvovrstno blago jc bilo zelo čvrsto.
Iz seje VZS
Belgrad, 16. sept. AA. Sekcija vrhovnega zakonodajnega svetu jc proučevala predlog gradbenega zakona od 5. do 16. septembra. Nu današnji seji je bil pretres tega zakonskega načrta zaključen. Sejant je predsedoval član vrhovnega znikonodavneg« sveta dr. Dtifiun Subo-tič, člani sekcije pa so bili gg. Ivan Hribar, dr. P r visi« v Grisogono, Doša Popovič, dr. Štefan Sagadin, dr. Miroslav Stojadinovič in Peter Cir-lic. Ministrstvo zu gradnje je zastopul referent Jovan Olmidovič, višji svetnik tega ministrstva. Tekom proučevanja so si člani sekcije ogledali Belgrad in naselbine v njegovi okolici, da bi se mogli na licu mesta prepričati o predpisih, ki bodo v novem gradbenem zakonu.	1
Belgrad, 16. sept. AA. Plenarna seja vrhovnega zakonodajnega sveta je sklicana za 26." t. m. Na dnevnem redu bodo zakoni in pravilniki iz resorja ministra sooijalne politike in narodnega zdravja in gradbeni zakon.
Odličen obisk v Belgradu
Belgrad, 16. sept. AA. Davi o!) 10.30 je prispel v Belgrad generalni ravnatelj banke za mednarodna plačila g. Pierre Qucsnay. Na postaji so ga pozdravili zastopniki francoskega konzulata in dr. N. P roti č, vršilec dolžnosti generalnega ravnatelju Narodne banke. Ob 11.30 je g. Ques>nay obiskal guvernerja Narodne banke kraljevine Jugoslavije g. Ignjata Bajlcmija. Direktor banke zu mednarodna plačila ostane v Belgradu dva dni in bo imel ta dva dni več sestankov z guvernerjem naše Narodne banke o pogojih za sodelovanje med emisijskim zavodom in banko za mednarodna plačila.
Izgava avstr. poslanika
Belgrad, 16. sept. m. Na včerajšnji otvoritvi nove tobačne tovarne v Ništi se jc vršil zvečer svečan banket, na katerem je imel poslanik avstrijske republike v Belgradu sledeč govor:
»V imenu članov diplomatskega zbora se mi je čast zahvaliti g. predsedniku Bajloniju za povabilo. Mi mu v istem času čestitamo pri otvoritvi veličastne tobačne tovarne, katero smo si ravnokar ogledali. Videli smo lep kraj Vaše lepe domovine in velik napredek, ki ga je napravila Vaša tobačna industrija pod vlado Nj. Vei. kralja. Ugotovili smo povsod, koliko more napraviti strpljivost, delo in organizacija. To je ohrabrujoča ideja za vse nas diplomate. Tonam daje upanje, d« se bodo ozdravile vse rane s stripi jivost jo. delom in organizacijo. Vse, kar smo videli, je delo velikega jugoslovanske,ga naroda, ki nam daje tako lep vzgled.
Nato je napil na srečno bodočnost plemenitega jugoslovanskega naroda.
Jadranski film
Dubrovnik, 16. sept. p. Včeraj je začela filmati filmska družba »Itag« nov film »Na modrem in lepem Jadranu«. Večinoma sc jc delalo v parku Ilotcla ExceIsior.
Belgrajske vesti
Belgrad, 16. sept. z. Koncem tega meseca se. bo vršil v Belgradu kongres predstavnikov tovarn za umetna gnojila iz cele države. Konferenci bo prisostvoval tudi predstavnik poljedelskega ministrstvu. Pretresal se bo predlog pra-vilnika o proizvajanju in uvozu umetnih gnojil,
Belgrad, 16, sept. AA. Z redom Belega orla I. stopnje jc bil odlikovan dr. Mihajlo Pupin, profesor nn nowyorškem vseučilišču Colum.nia.
Belgrad. 10. sept. m. Ministrstvo za šume in rude je izdelnlo načrt zakona o organizaciji ministrstva za šume in rude. Zakon bo v najkrajšem času razglašen.
Belgrad. 16. sept. m. 27. In 28. t. m. se bo vršil v dorani nove univerze kongres glavnih zvez srbskih zemljoradniških zadrug.
Belgrad, 10. sept. m. Včeraj se je vršila v Saborni cerkvi spominska svečanost ob obletnici proboja solunske fronte. Slovemom je priredilo društvo rezervnih oficirjev in bojevnikov.
Belgrad, 16. sept. ni. Z ukazom Nj. Vel. je postuvijeii v I. kal. 4a skupino dr. Ivan Kavčič, šef olseka v proinelueiu niiuislreivu,
Gospa Skuškova in njena gdčna hčerka v japonski narodni noši pri sprejemu princa Hohen-zoIlern-Sigmnringen v misijonski razstavi.
Napaka naj se popravi!
Verouk v vse letnike učiteljišča!
Po najnovejši naredbi ministrstva prosvete so v učnem načrtu za četrti in peti letnik uči-tejjiških šol (učiteljišč) izpuščene vse ure za verstveni pouk.
Sodimo, da je nastal ta pogrešek po pomoti. Namenoma se to ni moglo zgoditi, ker si ne moremo misliti, da bi minister prosvete ne bil prepričan, kako nujno potrebno je, da so uprav kandidati učiteljskega stanu, ki bodo nekoč imeli nalogo vzgajati naš bodoči rod v krameniti značaj nostd in utrjevati v zvestem patriotizmu, predvsem sami prepojeni s tistimi etičnimi čuvstvi in s tistimi vzgojnimi načeli, ki so edino zadostna hrana za požrtvovalno življenje. Brez volje za plemenito žrtvovanje tudi država ne more uspevati.
Vzgoja učiteljskih kandidatov bo jako otežena, če se s tem, da se v najodločivnejših letih zanemarja najvažnejši (verski) pouk, krši enotnost in skupnost verskih vaj, pri katerih sta dva najvišja letnika izvzeta, brez ozira na to, da na nižje letnike to zapostavljanje varstvenega pouka že samo po sebi slabo vpliva.
§ 43. zakona o narodnih šolah se glasi:
» ... Verouk poučujejo duhovniki ali učitelji po želji staršev dotične konfesije.t — Čl. 2 pravilnika o izvrševanju zakona o narodnili šolah ddto 5. XII. 1929, pa pravi: »Učitelji, ki uče krščanski nauk v narodnih šolah, morajo biti usposobljeni, zato polagajo učiteljski kandidati poseben izpit.. .<
Kako naj tisti, ki sami niso bili prav vzgojeni, druge vzgajajo?
Še je čas, da se zgoraj omenjena narediba takoj revidira in načrt za 4. in 5. letnik učiteljskih šol popravi tako, da bodo tudi verstvene-mu pouku odločene vsaj dosedanje ure (dve uri tedensko). Kdor hoče druge vzgajati v ver-sko-nravnem pravcu, inora biti poprej sam vzgojen. Zidajmo prave temelje!
Podlost brez primere
Kdo ne pozna ličnega novega postajališča Jevnice s k rasnim novim šolskim poslopjem in kupom novih ličnih hiš v ozadju? In vse to se je zgradilo v teku par let. In glavna zasluga za to, da se je doslej ta neznana lepa dolinica 1 dvignila, gre brez dvoma tamošnji učiteljici gdčni Pleveljev.i, ki že nad deset let učiteljuje v tem kraju v korist zaupani šolski mladini in v korist vse tamošnje okolice. Edina in nepo-bitna je le njena zasluga, da je Jevnica dobila to krasno šolo in le njeni erieržiji se imajo okoličani zahvaliti, da se je zgradilo postajališče, da se je ta kraj v korist prebivalcev iz nič dvignil v prijazno vas. S svojo požrtvovalnostjo vodi že par let brez podpore, to je iz lastnih sredstev, gospodinjske tečaje in oskrbuje drevesnico. In se ti najde nekak dopisnik v »Jugoslovanu«, ki je zapisal infamnost — ker se je
fdčna Pleveljeva pred kratkim poročila — da Lresmičani te šole nikdar ne bi bili zgradili, če bi bili vedeli, da se bo v to šolo »vgnezdil« neki nižji železniški uslužbenec. Je namreč slučajno mož gospe učiteljice železniški strojevodja. P ribi jemo dejstvo, da take nesramnosti v osebnem napadu na zakon še ni bilo v naši žurnalistiki. Omenimo, da je mož gospe učiteljice domačin in vse časti in spoštovanja vreden mož in moremo tej, nadvse vestni in le za blagor ljudstva delavni učiteljici le čestitati. Obenem pa z gnusom obsojamo to perfidnost dopisnika, ki brez divoma ni vse življenje za svoje soljudi storil še toliko dobrega, kolikor ga učiteljica Pleveljeva stori vsak dan
Ta neplemeniti človek, najsibo že moški ali ženska, se je obregni 1 denuncijantsko tudi r učiteljico v Kresnicah, ki s svojim možem prav skrbno neguje drevesnico, last tamošnje sadjerejske podružnice, in jo oba le z žrtvami in trudom vzdržujeta, da je res vzorna.
Po vsem tem smo prepričani, da je uredništvo »Jugoslovana«, ki ne more poznati naših podeželskih razmer, krajev in ljudii, nemilo nasedlo denuncijantu in mistifikatorju. Zato bi prav storilo, če da tako grdo napadenim osebam zadoščenje, take dopisnike pa postavi pred vrata.	_	H. L.
Žrtev šmarni ce
Samoumor 18 letnega fanta v pijanosti
Murska Sotbota, 15. septembra.
Iz Kobilja poročajo o pretresljivi nesreči, ki je zadela Gašparičevo hišo. 18 letni sin je naletel na tovariše, ki so ga odvedli v gostilno. Ko je mati doznala, da je sin v gostilni, je šla za njiim, da bi ga spravila domov. V gostilni se Je odigral med materjo in sinom pretresljiv prizor. Mati je s sklenjenima rokama prosila »ima, naj gre z njo domov. Ker se za njene prošnje m zmenil, je celo pokleknila pred njim In ga je tako prosila, da bi šel ž njo. Nesrečnega snina tudi to ni omehčalo. Mati je jokaje odišla iz gostilne, sin pa je začel z drugimi vred
še bolj piti. Od šmarnice se je popolnoma opijanil, tako da je izgubil razsodnost. Le s težavo se je pnikobacul domov. Tuk je poiskai
vrv in se. Je o/besil
Med hrastniškimi knapi
Ob 10 letnici katoliškega delovanja v Hrastniku
Hrastnik, 14. septembra.
Letos poteka 10 le/t, ko so nekateri, skoro bi rekli, predrzni ljudje začeli v Hrastniku davno delovati na katoliškem programu. Do leta" 1920. ne pozna zgodovina Hrastnika nobene krščanske organizacije. Zelo pozno se je sicer pričelo, vendar še ne prepozno. Tako se je najpreje osnovalo telovadno društvo »Orel« za Dol in Hrastnik. Ustanovni občni zbor se je vršil 6. junija 1920. Še isto leto jeseni 17. oktobra se je ustanovilo Slovensko katoliško izobraževalno društvo. Pravila je sestavil predsednik pripravljalnega odbora dr. Ivo Pire, takratni rudniška zdravnik, sedaj šef higienskega zavoda v Ljubljani. Pomagal mu je č. g. Jakob Sa-fošnik, takratni kaplan na Dolu. Ustanovni občni zbor se je vršil v bivši Rilcklovi gostilni, kar je bilo za tedanje razmere prava senzacija, kajti Hrastnik so imenovali »sršenovo gnezdo«. Občni zbor je bil zelo živahen in se je takoj prijavilo 70 članov. V prvi društveni odbor so bili izvoljeni sledeči gg.: Janko Arnšek kot predsednik, ki je še danes duša vsega gibanja, Andrej Dolane, podpredsednik, Andrej Strehar, tajnik, Olga Gričar, blaga jničarka, ki je nabirala člane od hiše do hd.še, kot odborniki pa FrancKozar, Ivan Kurnik, Amalija Ramšak.
V začetku je bilo delovanje društva zelo omejeno; šele pozneje, ko so se pričeli snovati tudi razni odseki kakor: septembra 1921 stavbinski, ko-jega prvi voditelj je bil Jože Arnšek, januarja 1922 knjižnica, ki se je nahajala v stari hiši pri A. Lo-gerju, tam, kjer stoji danes dvorana, avgusta 1924 pevski zbor in oktobra dramatični odsek, ki je uprizoril do danes 30 dramatičnih predstav, se je pričelo intenzivnejše gibanje. V okrilju izobraževalnega društva se je od meseca marca 192-1 pa do ustanovitve Cerkveno-stavbnega društva za cerkev Kristusa Kralja v juniju 1928 vodila tudi cerkvena akcija, koje uspeh je ta, da ima Hrastnik svojega dušnega pastirja v osebi č. g. Alojzija Žalarja, ki začasno, dokler se ne postavi cerkev, opravlja službo božjo v Logarjevi dvorani (od 8. decembra leta 1929).
Za cerkveno akcijo sta pokazala mnogo zanimanja vseučildška profesorja gg. dr. M. Slavič in dr. Gregor Rožman, sedanji ljubljanski škof, ki sta prišla osebno v Hrastnik na sestanek, ki se je
I vršil v Logerjevem mlinu in na katerem se je sklenilo ustanoviti cerkveno stavbno društvo za zidavo cerkve v Hrastniku.
Sledil je nov sestanek za sestavo pravil, na katerem je predlagal č. g. Gašparič, župnik in du-! h ovni svetnik v Trbovljah, naj bo nova cerkev po-I svečena »Kristusu Kralju.. Akcijo sta krepko podpirali tudi matici naših prosvetnih organizacij in sicer Prosvetna zveza v Ljubljani in Mariboru.' Da | ne zgrešimo tudi našega vnetega Viktorja Eržena, ki ze 8 let sodeluje pri naši akciji, bil 5 let pred-. sednik izobraž. društva, Orla, tajnik itd., sedaj pa j vneto vodi tajništvo cerkvenega stavbnega društva, j	V teku časa so nastale razne potrebe, ki so
zahtevale ustanovitev tudi drugih raznih gospodarskih, strokovnih, kulturnih in humanitarnih društev. Tako se je n. pr. oktobra 1925 osnovala Ljudska posojilnica, ki ima že milijonski promet; svoje uradne prostore ima pri g. Fr. Erženu, kjer ! se nahaja tudi prodajalna Konzumne zadruge, usta-j novljena junija 1929. V novembru istega leta se je i ustanovila Vincencijeva konferenca, ki ima zelo : obširno polje ;leta 1933. je stopila v življenje kršč. | strokovna rudarska organizacija. leta 1926. pa i Obrtna zveza, nadalje novembra istega leta Krekova drubžina, oktobra 1927 pa je pričel kinoodsek izobr. društva s predstavami, ki so bile v začetku, dokler še ni bilo službe božje v Logarjevi dvorani, sedaj so pa v presledkih v Delavskem konzumu. , To je nekak zunanji okvir 10 letnega dela in boja.
Ko smo leta 1925. proslavljali oMnico dela na krščanskem polju, nismo niti najmanj slutili, v kakšnih razmerah bomo leta 1930. obhajali 10 letnico. Nad doseženimi uspehi so presenečeni celo največji optimisti. Mnogo je ostalo še neizvršenega. Tako še nimamo cerkve, župnišča, prosvetnega doma, nadalje zavetišča za uboge otroke. Vse to in še nešteto drugih stvari nas še čaka. kajti čas zahteva vedno nove potrebe.
Kakor pa smo imeli v prvem desetletju podpornike in prijatelje, med katere prištevamo poleg že omenijenih tudi premil. škofa dr. A. Karlina, Centralo Krekovih družin v Ljubljani in Mohorjevo družbo v CeLju, tako upamo i v drugem desetletju, da bomo v vzajemnem sodelovanju v znamenju katoliške akcije dosegli še ono, česar dosedaj nismo mogli. — Naše geslo ostane tudi v drugem desetletju: za Boga, za narod!
I
Hrastniška kolonija sprejema katoliške akademike.
Strahovalci trgovin in blagajn
0 obtožencev — Največja letošnja kazenska razprava v Ljubljan j
Ljubljana, 16. septembra.
Pred velikim senatom tukajšnjega deželnega sodišča se ije pričela danes ob pol devetih dopoldne kazenska razprava proti znani vlomilski tolpi, ki je s svojimi drznimi in spretno organiziranimi vlomi dolge mesece strahovala vso Slovenijo. Člani te vlomilske tolpe so kradli dobesedno vse, kar jim je pod roko prišlo: poleg navadnih žebljev, svinčnikov, sladkorčkov, cikorije, čokolade, globina, sveč, konzerv, klobas, otroških nogavic, saniozaveznic itd. — tudi dragocenejše predmete kakor n. pr.: gramofone, manufakturno blago, daljnoglede, harmonike, dežnike, nahrbtnike, kolesa, ure, verižice, pisalne stroje, razne likerje in — kar se razume — tudi denar v gotovini. Vlomilska tolpa ima na vesti nepregledno vrsto vlomov, med drugimi tudi znani vlom v točilnico pri Sv. Križu pri Ljubljani.
Radi izrednega števila obtožencev se je današnja kazenska razprava morala vršiti v nekdanji porotni dvorani. .Senat so tvorili: predsednik Mladič ter votantje Kralj, Avsec, dr. Strasser in dr. Svet Državno tožilstvo je zastopal dr. Fel-lacher, zagovorniki pa so bili: dr. Ahačič, dr. Adle-šič, dr. Andrejčič, dr. Lokar, dr. švigelj, dr. Stare in dr. Lenarčič. Kot corpus delieti je nakopičenih pred sodno mizo vse polno raznih ukradenih predmetov: kolesa, obleke, zavitki, odeje itd.
Čitanje obtožnice, ki obsega 50 s pisalnim strojem tiskanih stvari, je trajalo skoro dve uri. V njej državni tožilec med drugim navaja, da so člani vlomilske tolpe izvršili tako drzne in spretne vlome, kakor jih malo pozna kriminalna zgodovina.
Obtoženci.
Deset jih sedi na zstoSni klopi, deset, izmed katerih je najstrejši komaj nekaj čez trideset let star; starost pretežne večine ostalih se suče okoli dvajsetega leta. Z mešanimi čuvstvi apatije, flegme, tesnobe in nemira poslušajo obtožnico. Nekaterim se jasno bere z obraza vsa razdvojenost, ki jim vi-hari v duši. Obtoženci so naslednji: Anton Zrnec, Ivan Bahnič, Franc šušteršič, Viktor Jenih, Maks Anžič, Albin Hlebš, Franc Zrnec, Martin Gostin-čar in Jernej Sušteršič.
Dopoldanska razprava
Zasliševanje obtožencev.
Kot prvi je bil zaslišan Anton Zrnec, pekovski pomočnik iz Vevč, majhen, slaboten fant, ki pa se je nenavadno žilavo in vztrajno branil. Tajil je dosledno vse in ni bil nikoli v zadregi za odgovor. Kot prvi greh mu očita obtožnica dve tatvini v Vevčah ter vlom v Sokolski dom pri Devici Mariji v Polju. Obtoženec na ta očitek izjavlja, da se Je nahajal tiste dni v bolnišnici v Koprivnici in da vsled tega ni mogel inkriminirani h dejanj izvršiti. Njegov soobtoženec Bahoič Ivan, bled, vase zaprt fant, s plahim, »k ruš enim obrazom, pa
znova odločno potrdi, kar je izjavil preiskovalnemu sodniku; da sla vlomila v Sokolski dom skupaj z Znnecem. V obrazu prvega obtoženca pa se ne premakne niti žilica. Takole parira soobtoženčevo izjavo:
»Gospod predsednik, on to lahko reče, ker smo vsi obtoženci, zdaj lahko drug drugega notri tlačimo!«
Tudi naslednji obtoženec, Viktor Jerih, trgovski zastopnik v Vevčah, v celoti potrdi svojo prvotno izjavo pred preiskovalnim sodnikom, da mu je Zrnec pripovedoval, da je leta 1928. vlomil v Vevčah. Obtoženi Zrnec je na temelju obtožnice zagrešil v Vevčah dve tatvini: pri pekovskemu mojstru Bogoviču, katerega je oškodoval za 765 dinarjev, v noči od 19. na 20. oktobra 1928 pa je ukradel skupaj z že obsojenim Miroslavom Sanko-vičem, branjevki Amaliji Habunek razne robe za 2618 Din. Sokolskemu društvu pri Dev. Mar. v Po-liju pa je ukradel znesek 230 Din v mesecu maju leta 1929.
Zanimiva je izjava Bahoič a Ivana pred preiskovalnim sodnikom, kjer je izpovedal, da se je z Zrnecem seznanil na Borzi dela lansko leto in da ga je ta poslej vedno prigovarjal k nepoštenim dejanjem.
Predsednik senata je nato prešel k drugemu slučaju vloma, katerega podrobno opisuje obtožnica.
Obtoženca Zrnec in Ba.h£iČ, sta v noči od
24. do 25. maija 1929 vdrla v hišo Ivane Vddergai blizu Litije. Poklicana priča Viderger Ivana je opisala ta vlom takole:
Dva črna roparja.
»Ura je bila okoli polnoči, ko sta se ne-nenodoma priplazila k moji postelji dva neznanca in zahtevala, naj jima dam denar, sicer, da me počita. Eden roparjev je držal v roki, ki jo je imel napeiijeno proti meni nekaj črnega, na obrazu pa sta imela oba neznanca nekakšne cunje.«
Prestrašena je uboga, slabotna ženica res kar koj izročila roparjema en bankovec za 1000 Din in enega za 100 Din. Nato sta roparja tiho, kakor sta prišla, spet izginila v črno noč.
Na predsednikovo vprašanje, če se še kaj spominja, kakšna sta bila napadalca, je priča Vd-dergar Ivana izpovedala, da tega ne ve, kor je bila tema in ker sta imela napadalca zakrinkana obraza. Predsednik senata jo je nato vprašal, če se 'ji je vsaj njiju velikost vtisnila v spomin. Priča se je nato obrnila proti obtožencema in ju s skoro boječim pogledam premerila od nog do glave.
»Zdi se mi, da sta bila malo večja, kot sita ta dva!«
Zrnec: »Gospod predsednik, jaz te matere prav tako ne poznam, kakor ne jiozna ona mene. Se koj vidi, da se Bahčič laže. Bahčič dobro ve, kako je tistemu ime. ki je res z njim izvršil ta vlom!«
Predsednik senata je uato prečitav izjavo zaslišane priče Videgar Pavle, ki pravi, da je eden roparjev imel električno žepno svetiljko v roki in da sta bila oba našemljena. Zagrozila sta ji, da jo zakoljeta, če ne bo tiho, če bo pa molčala, ji ne bosta nič zalega storila. Pri konfrontaciji pred preizkovalnim sodnikom je priča Vidergar Pavla izjavila, da se ji dozdeva, da je obtoženega Zrneca že nekje videla.
V noči od 3. do 4. junii.a 1929 sta — kakor Irdi Bahčič — Zrnec in Bahčič ukradla posestni« Mariji Debevec v Sabočevem za 1740 Din različnih reči. Zrnec je ponovno skušal dokazati, da go Bahčič po nedolžnem krivi soudeležbe pri tatvini. Ko1 glavni argument za svojo nedolžnost je navedel, da je bil tiste dni na Bledu natakar in je kuhal turško kavo vsak večer od 11 do 12. Poklicana priča Marija Debevec pa je odločno izjavila. da je bil Zrnec tisti, ki jo ije okrndel.
Obtožnica v nadaljnem očita Zmecu, da je bil udeležen tudi pri tatvini, ki je bila v noči od 7. na 8. junija 1929 izvršena pri trgovcu Francu Kokolju v Goričanah in pri tatvini, ki je bila izvršena v noči od 10. na 11. junija 1929 pri trgovki Frančiški Triller na Bledu. Trgovec Kokalj ima škodo 6.895 Diu, trgovka Trillerjeva pa 1.441 Din. Glede prve tatvine se je obtoženec zagovarjal, dn s številnimi pričami lahko dokaže, da se je usodnega dne nahajal na Bledu, glede druge tatvine pa je zavračal vso krivdo na Bahčiča, češ, da je ta vlomil sam. Med obtožencema Zrnecom in Bah-čičem je prišlo ponovno do ostrih gostobesednih scen. v katerih sta skušala drug drugega obremeniti z večjo krivdo. Toda dočim je drugi obtoženec Bahčič skesano priznaval vse svoje grehe, drugi obtoženec Zrnec za nobeno ceno ničesar noče priznati. Zaslišana priča trgovec Franc Kokalj ne izpove v bistvu nič novega, dočim je priča trgovka Franja Triller naknadno dodala, da se Zrneca prav dobro spominja, ker je večkrat prišel k njej v trgovino in je bdi zelo zgovoren. Tudi obtoženec Jerih Viktor je potrdil svojo prvotno izjavo, da sta mu Bahčič in Z.rnec nekoč sama priznala navedeno tatvino.
Ob pol 2 popoldne je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob pol 4.
n
Popoldanska razprava
Razprava se je popoldne ob pol 4 nadaljevala j Vrstila so se dolgočasna čitanja spisov, drug drugemu enakih, obsegajoča dolgo verigo storjenih grehov,. V razpravni dvorani vlada obupna tišina. Saj ni niti poslušalcev v klopeh. Tudi priče niso vse prišle, ter se morajo njih izpovedbe citati. Od zunaj nekje prihajajo otožni, bolni glasovi zvonov ... Obtoženi poslušajo ter včasih kaj pripomnijo ali odgovore na vprašanje predsednika, vale krivdo drug na drugega, se medsebojno kregajo, se ironično smehljajo izjavam svojih soobtožencev ter ob vsaki priliki prepričevalno izjavljajo, da to, kar oni pripovedujejo, nič res ni, da ta ali oni laže, ne govori resnice, pretirava, govori iz maščevalnih namenov. Skratka: včasih pada v to dolgočasje katera bolj izrazita izjava, ki vsaj za hipec dvigne boljše razpoloženje, ter povzroči smehljaje na vseh obrazih v dvorani.
»Črna pošast.«
Slika se menja, ko pristopi priča Etna Markič, katera prinese v dvorano in v potek razprave precej veselosti. Priča pripoveduje, kako se je zgodil vlom v njeno stanovanje na Tržaški cesti. Sredi noči jo je zbudil šum in ko se je dvignila s postelje in pogledala, je v strahu in grozi opazila, da leze skozi okno v sobo temna, črna pošast. Drugi vlomilec je bil ta čas že v sobi, skrit za psiho.
Predsednik vpraša pričo, če v katerem obtoženih spozna dotična dva vlomilca. Markičeva na to vprašanje ne more odgovoriti pozitivno, ker pravi, da se ne spominja, pač pa se spominja, da je eden vlomilcev imel klobuk.
Predsednik Mladič: »Klobuka ni nobeden imel, pač pa kape.«
Priča: »O, potem pa nista prava...«
»O sta, sta, vse sta priznala, je že vse prav ...«
»O, da sta bila res...!« vzklikne v pristni začudenosti priča Markič ter nezaupno pogleda oba obtoženca, Zrneca in Bahčiča, ki sta obadva zadevni vlom v polnem obsegu priznala. Lc tega nobeden izmed obeh ne mara povedati, kdo je gospo, ko je
I
V nedeljo pu sv. maši pred cerkvijo sv. Jakoba v Ljubljani
9iaj pravih ?
t olike vatnosti je in hi moralo biti z ti fefii p ran jo o tMb. tujci, slasti tujci izmed velikih
kulturnih w «)#.
Prt nas — nekje no Gorenjskem — je bival vn J e/ovišču nekaj led nor izobražen V rmec z ten o. i om» iz kolina ob Renu. — Prar »4<»a,t*J<> fnn je #t>,lovilo leve zelenje nnhih krajci', uvajale no mu n/ičr iro-e. občudoval je lepoto Med*, ] raJ. Ho bit, n. simpatično »mu <e b>'o naše ljudstvo: 1 sega pn vi hralil, marveč s< jr bridko pritožil *tui nate itiporkultvro. i id-el je no Hirdn ljudi, kako hodijo /trnz sramu okoli r kopalnih ob! r kak. bil jr priča, kako so ms' ttoh »•;» Htotako napravljen-hotel meti poštene po/ur... ln tnoi protestant iz milijonskega mesta Kolino jr bil silovito oenr-rer, nad to n: srir-mostj/i Ponovno jr vzkliknil: -./V nas b bilo ktr- lak epa nemogoče. Kjt sr obla-sti, ki to tir*kraje! kjt *o &.<p*n*lv*t Kjt jr odbor sr />p«
/J h žr res ikrami č«*. titi oblantvn kuj ukreni . . -t .v ••>. Otibf $r."> »in vt, h■ s . •.'■< propftveo/i? vstop r svoje koče v*iti nteo di* Htojvo tfhlobeni
šc mr utvar 'r on r-i. ti /ftmpod zrle dMtr-:ov" . mi m ntmroi t-tinf t "rit- »o ako ). 'tro flfrlmf vse-kr sr 'oko v-»timU:mi vovo.tr.. -e t obit k Povilo >ti ;./. kokr s/ v« Pr-vacslm- oh-mvjtt s/ant nlMV'1't oošn p- not pa mtlMihi i^ iin st jrn* l rit k-r 1/ run ženska. im naj ho 't> i*mdh» bt tako f,.rtm> r nn. > nor nrnt. •'/»' »• oHtkk ve nt- N,- k" nt,t noro* , i>i., cr it.-" <,%t ' >'	ti'. >.-'
morp 'nt tako vt<s-\. tfttor ' r bt> vt<t Rapr**-'«*... j "m .zm.u tzmtH ! ■•'lifitvn ■>:'!,/> t»i4
t. 11 I ■ r	I II. i: I", r', .'>"/* .'	.'e,.''-<.'.'
5',«. ur i.-vj-Mr i	■' T »."s >«.1», k?tr f»
pa rvn-ti' najbolj h--«?,..', jn Oh/runjff>tfi.
P vot-ibv pran im tt-m •.•>hirti t*iti fi»-p/tdo. kr,. sr spoe-ob > bt « ftporfečV.
Osebne ws«
Porok«. V nedelja sin se poročil« na Brezjah Viktor Hi u>an>. poročnik in gdč Ber-
la Starin, hčerka Sebi davčno uprave \ Ljubljani. Mnopo srt>če!
Nom grobooi
+ Toreniia Jalenova. > (toriali jo \ pone-daliek popoMno ]*> prR\ kratki }>o!e»,ni »mrla on-
dolna učiieiji.-n. gospodična 'i>ri"/.i)la ,1 a 1 e n o v a , sestra katohotH in pisatelja g. .lalenn Bila je vedno \ vrsiah katoliških organ<zaeij, njih podpornica in dobrotnioa. Oosrvvlu katehetu naše sotolje!
■f- > bolnišnici je umrl (.'vido k ovenčan, učeno,- IV ni/red« <tr>. vodnice \ Ljubljani. Ljubki deč<-k je NI odličen učenec in z« svoja let« i 'redno vesolo-resno ]wbožen. A c- srečen ■e \ bole/ni v>nk <l«n prejel s\ obluijilo. Po-creb bo d>nn>> oh popoldne.
r m. p..'
Mala kronika
hntels kliet?. tu jvmv. ^iHI n \rat. bjwtr> .uisi sr	..i
r*re.-;>4'. k i	-V\ rv pravici
TVMT.ht, t:2- . <
Jrner b': fši"'Sh; N.\ p-« r..\ či si Iv".
•ti:*
Tur	-nt rrf :-vf* «Jk<!M povedati,
kdo ji » 'f	ii \ra«. P«
K' '.' <:-r ■ u-: - Zreča. 5»; '-u ta ist?
Sir., rt-, /i pn v' - . .t C. '.i ;» cesti. 1 sr " k' ■ . "	»v "OOP " 'i .Z-
TOtv:
P.wr i}« - i	Vrsra aoi dej««..'.
Vsak ndi^flBBBC-sfcBSa mKH krtnio ■> teja milili. Z j . . ;•:.'(. -•. -.is> .-.-t: r:b:-««ri ser so vsi j:-i: ,i .K . >.t.z-xzi »r ob?c:■ p;.-mama
sc nfeftra
Zletniki ii Franoijf sme <+.\spcli oh po-\ ratku srečno do Mi zn ir. pozdrav-tjaino svoje- rojake v domovini.
leinie^i mstnrc Tovariše, ki so pre.-. leti matnri-rali n« I. drl jriw»a»;iji x Ljubljani. vabi.-no na prijateljski sevsnek. ki b» > soV.Mo. "AV t m. ob S sx*i*r v bolela	v Ljubljani
Zlasli	ki so bili Mani srednješol-
skih društev -Korotana., - ?repori\1ac in -Prešer-kluba • - Tudi sokiJce i>. siavoe -Okle pri-(ited vabimo. Stanka ae n.^elcii tnd' g. Ru<*e Tnsš* 1» Amerike. - Tn. «bv.. dr. .>enčič, dr. Stane Vrhoven, dr. Joia Rus,
Francoska konrnlama acenrija \ Man-boru. .'ojv.-v.iA olvow*e\ francoske V.^naularno .-.to-.s.''.ic >e lv> i?x : vil* 'š ser teiv.bra x ti.m . iv-■w>:s i N«!1	ko«: .ila X- i jij.M.:. ' ki ji je
hH doWil V.sj pTxNlsiojjn.'..ka s. Henri Farrcrja. Oseiše. p: ie x MsriK-:	imele tedaj
'.v>oJ-.v>--';. d* sxo..f iXS.il- : >u > pOsri>K-iX;3njevrt ous{>rijenc MWlj< poSkjt« v vidiranje jx> fraarvtske«) kontnla!« v Ljubljano, nc bo jim l \kxle',. oseeuo se javiti na k.xn-

K'.-

T, -, «.- _ if t
TT tf VSI .i"'C-

U: .im Ler,ir;.č : Vsi: '.i. v>.-- c ts> ■> š.s TJi-vcč oč 5 vonoč*. vvrli i hišo • —>;■" cč.:xr< ene : >e ~
i f	ncrs-n-f.il. let spkSu
sc >■.-■ ; --.."fl Tri v;, aa jt Tr,.s'h'j z.
i .xv-'. * -t >--' r. k rij e- z.*, po-t. .i-	posuft;'« Nacaac $o
r«e od r. i r«-?«•>!	'č ga pa n: ?sxit.
!Yi - -e	it- ki ga * saseit x omah.
\ .•: - kr. t ki«, -tm sso. Ko f-"1 -V^ihi .-..-. sc ;. £TTotK. naj bo tiho. ker sicer ji hcsic' drugič vse raig-i':
r-.ši Lt:-r..:-e.e sicii bci: ca sirjam. tvi ure stna od cfste Vr"-.-'.;- l;ub';irj. hfin proga. KiTT-Ti . i se
Lovec v bom s 5 medvedi
v	- . -v.v ?x •■.-- ' s<»>:e:.ii>nš
T: , i i kjairr f
Zah '.f
t TV Si
-:-: N.
s.	rope1: -.ist,.
V-jcc; is Velikem r.5»ah fAj.mjejo to« pašča-
Lipju ler m	ro
in prevrnejo. .-o oa	poi;e
Prebivalci v -	d-i c: s? ai
kakrSenk vi	:	GUvinsno v Not«ii
mestu je izdalo ci. c. di siar.ajo x»-. Šoto ska-š»i!i odpomoči preliv.-. proJ: te; «a:eji. Kar iii toč.i ix)tolkla, »so pa ncičvao oa W nj^ -a.
Tudi mevlveilje sc .vxerv-.;c po aasia rcr-dovili. a ti niso kmetom i." so aevarnt. Pr- ;šaj teden je neki lovec ii H usireii! nedaleč o.: Smuke pet medvedov. Na;: :eJ je tts:-eM'. samca, ki ga je /.adel v glavo, d.i je bil ;akoj liirte-v ; nato |wi se je spravil na sj;n:oo. Ta p:. ga je stala mnogo truda. Žival se ma je raz-jaTjena postavila po robu. lovec se in« lc svoji prisotnosti <luili« zahvaliti, da je -ročno ušel nevarnosti. Sedem nabojev je moral sprožiti vanjo, ]>reden sc je zgrudila mrtva na tla. Ko je /. njo opravil, je postroljal še tri mtvliče. l judje so si ogledali kosmatince in občudovali možu, ki se jih ni ustrašil.
Koledar
Srcdn, 17. septembra: Kvalerna sreda. Lam-bert, škof; Rane sv. Frančiška.
Bilka ia suhe rabo. Prr.-l dvema tedromr. f:n.> "cTiOb; .li čiArč-; h. drh- f lesenih Hic in re- ;
'risali saic. da v Ribn.ri drtajo suho robo, .ia s.-> Rifcn.Jani pridni in .."r .?.: ■ 'r.. ljudje -in da i
njihovo oarefje lt-p> Pohvalili smo todi lcjv> :*jsiiv,- na v	«« jo male opisali. Pa pTide
iea 14 M vtMtpai* > Jutro- in trdi. da smo _ bil i I ■ji. \sc 10 -nis-: .tk ran. Tcurj x-sc '.x i ar smo pisali
0	Ri^ničuilh po iJtuirj ni? res ni. lla. pri jjtatra-;e res t»«j>c. c.a naprax,:« j.^.ka in sirav-a pan»e<
1	pesebce vosle Ocneajaii smo tadi zasluge, ki - f .-:.ic%ii i- lap" ik '.2	pat^anef Kari
šfcttl'. m. suha trto, slasi ca sc bile po ajefovem -aaja sk!ea;cae rabnBko lesan obrt vele-
■	zi.Tr? hoavrnc.je s.	in Italija, take. da
-ik Ršbnlčaa kMajarifi v teb čveh drita-
■	ih. ce .ia bi f»	oroiaiki. Ce so laslu-ce p. sksljt ia^jeat ii dipse. potem smo bili ;
- dir :t~L Ver > v>£. . s noben pošten Hovek p. Akcijo teh aasla? ne bo c-.lrekal in vabim? ; sa; jih ono' pr-skssi odreči, ia gg. Janka .a Ex;ena Ivic.-a n smo dolini delati re-'":ao"pi da ;e prišel g. Ivane, ko je iiSel fk. v ruše urcdn>'.vo s > popravkom f, pi-■ svinčnikom ia zahteval, naj pa objavimo, j ..n.o. da ob sv.te na istem meslu in s iftl-:tgj popravek, da je organiziral razstavo g. .i da je dal iidelke na razpolago g. Ivane!< •lato nekako se je glasil popravek in se nadaljeval tako: -t.;. Karel Jkulj nima pri rar^iavi no- ! bere.h :asbz?U Seveda smo ta popravek, odklonili. ktr prve trditve nikoli nismo -anikali. dnije '.■■.?. -.■.ar -il; nismo. G. Ivane je sani uvidel. da tak tem "... nt csessU in e.as nazadnje prosil, naj .-r -v.'-.; i*s'r.-c obeh organizatorjev razstave r:'rr. K.->. p.iJlcn in lojalen lisi smo g. I van« res astrci Ne vemo. če s!a g. Ivane in g. Trosi . : fii 5 \:fr;::-.- Julrovim- napadom na Stt, venter pa monte kot poštenjaka priznali, da s - .jiiae fc»sl««e 1 meaili prostovoljno. Sicer pa ie:inrt-i: ia !c;.-la»ti ne moremo terjati oi aj-kng&r; To fc^ da. kdor da. čisio pre■: -•:■' Vaka je	f -orpravkoau. čiankar v »Jsint I
p« najbrše ae raiiliknie me: proslovoljno udsgo, ki jo i.st lahko ntre-ai ia pa med rescirniai }» vrivK.:- Gric p.>5r.k«r.;e pa je rajireJil >Jaa»x--. čiankar. k aasuupa-e. da f c. feulj sam hvalo poje. Niš čiaark je bii aar >aa v uredništvo in je .jj.;', ibscl'. t.c taa ' -reir..'.?:. e. S^aljA, Kar c. Ivaac dobro ve. Na; ca Ja8iw< vpraša. Kadar bosta c. Tr-S: ia c !-• 4-f -.csscit - 1 r-c i 1 e v n jcvar>e; J- h :v.f-:.irisTrea k.ioTfac.. t* s..ar loba. kmkor jih je Z. Ška".,. >sa» pa tadi sjisa upali fc-eaJo. tvs oaj bosta T-T.;i'.el;i SicveaMt al: pt aiirt*. i-Jatra .
Saivaost >S1eveafkeca >"aroda<. Eien rajbj jPh propapatorjev « >Slo"v«ac-a< je «3 nekdaj Sloveask. Nc-rc.i<. ki ae sajnaši ssobene prilike, da se ne bi zaletel v nas in največkrat brez potrebe. Način njegove večae gveriljske po-
kjer neki - prijatelj resnice- trdi, da se pijanci niižehtajo dalrnalinskoga xina \ zU-Hilasnih vinoto-čih — u. življenjske potrebel To >'oxe»la ni naivnost, bo trdfl pos|H>i -l«di iMvfe*
Planinske koče, Slovensko planinsko dm-šlvo naznanja, da je Koča na Karan.-kom sisilu 111 Cojz<iva koča na Kokrškem sodi« s t.v »epiembrom zaprla. V endar pa bi Oojzova koča, če Ki le}>o vreme. oh si>b>.ah, nedeljah in praznikih ter dnevi pred prazniki do nadaljnja ocprl* e.i «>krb»vaua. Kadiinikova koča na Gotici 111 Spodnja koča na Golici sta s iS. seplembrom zaprti. 1/c ob setvotah. ncioljah in praznikih bo do nadaljnega oiiprta in oskrbovana Spodnja kiča na Golici.
*	kolesarja naskočila avtobus. Dva
kolesarja, dva Ljubljančana. s!a se \ nedeljo, due 14 sept. e-b 10 dopoldne na Gorenjeskeui kar postavila. Blizu Radovljice na nekem ovinku, kjer ie <-esU zelo ozka, sla v hudem diru naskočila s kolesom naspi\vti prihajajoči avtobus Ljubljana— Bled. Sunek je bil tako silen, da sia oba zletela ker čex streho aviobusa. Kolesa in obleka — vse to »e biio seve.ia kaimt, kolesarja pa sla k sreč: , .vnesla le nekaj prask. Avtobusa s svojima glavama ps nisla nc prevrnila in ne poškodovala. Sploh pa šoferja ne zadene nobena krivda. —
Sopck jagod nam je poslala naša Iju-lw.ni.va bralko Pepca šularjeva t Mirne. Nabrala jih je pod Okrogom v štruperški f"ri. Hxv<l* ji lepa!
it Samoumor 1111 Vrhniki. Vrhnika, 15. sept. Včc.aj -v.Hildae sc je ustrelil pod svojim kozolcem v \ordu letni delavec I. S., ki jc bil pn ve .1 l.i i s.'. bre.-p<.seln. Pokojni je šel takoj i- ko- hi s Larabinko pod kozolec iu se ustrelil v ti.«vo. ki mu jo je strel precej ra/ljal Precc. .ii: so ga v mrtvašnico. Vzrok smrti ni ziwi:i. moto.' e ^ki je. da je storil to v hipni zme-, 1 e,"'..-.?t:i, Kikojiii .-opušča ženo in otroke, ki še ni>-c \ si nreskrbljeni.
Semenj v Sv. Vidu pri Groholneni. Tukaj nas v-.ši v scbtito 20. t. iu. živiuski, konjski ,n kramarf si sejni. Zatoroj kupci in prodajalci, pri-%-• tc v obinem šlevilu. da bo kupčija bolj živahna. Se m išče .ic lik jnistaje. Zveza z vlaki zelo ugodna.
Zdravnik predpisuje
K.-.1 I--S--csljivo sredstvo, milo sredstvo za oivi-ji.vf ki ga -ancsljivo pospešujejo ■VRTlN-draicji — Dobiva se v vseh le-kaiT.sk. - Vsebina ikatljc, ki stsnc 8 Din, zadostuvc ia 4- dc b krat.
Nepopisno večje je vaše veselje, če aa-
r. . : -.e .rc.ireii v vso skrivnosti Vaše radio na-j-ra\e: E-.ao s posnoijo b^-So ilustrirane (244 slik} ia z«'cs .-■črpan pisane knjige jircf. Leopolda -,%6-ptui: S odi o — osnovni pojmi iz radiolehr.ike, baaie stopnjevali ulitek, ki Vam ca nudi Vaš radi n, 1 a: amei. boste sleherno podrobnost na polju rac ic tehnike, }.*ihranili si K-.ste mnogo jeze in nejevolje, Vsak poklicni gejitelj in amater radia si mora' naročiti v ^-.ucsicvanski knjigarni v Ljub-. aa. razkošno opremljeno knjigo, ki šteje -144 strani ia velja v platno vezana le 7(> dinarjev.
* šchreiaer - Erjsvi-eve Tridelne čitanke II. del je v novi izdaji sedaj dovolj na razpolago. Knjiga jc bogato ilustrirana in vsebinsko prvovrstna. Namenjena jc na eno- do triraereine osnovne Joie. Cena S2 Din. Btnovinska ra3o^a šolskih i kejig in učil v Ljubljani.
•ic Merkurjevi večerni učni tečaji. Trgovsko društvo > Merkur« ba o tvorilo ob zadostnem cdzivu s 1. oktobrom t. 1. \eoer.ie tečaje v Trpc*v->kem domu (poslopje Gremiialne šole) za srbtv hrvaščino, nemščino, italijanščino, knjigovodstvo ter slovensko in nemško stenografijo. Tečaja ra nemščino in italijanščino se b.xtela letos vodila zopet v dveh edielkih: al za začetnike in b^ kot višji nadaljevalni tečaj, člani plačajo malenkcstno učni-
______, ... ... , —, . ne	a c \ ca nr
Ljubljana
0 Gospod France Rus, dolgoletni član na. Segu opernega rtv«xra. pra-zimie v tiobote 20. t. 111. iionienibcn jubilej svojega dela na kiiHurnem IhvIiu v domači operi »Goivnjski slavček*. Sim-I ni Učni in skromni pe\<v. ki je pri našemi gledališču od ujegovega počet k.1 in ki je poleg tega vedno požrtvovalno sodeloval pni raznih prireditvah, .-asluži, da sc naša javno«! udeleži njegovo proslave. P red p roda j a vstopnic je v opernem gledališču.
SK Trata v Liubljani sporoča svojim članom. da se je s pričetkoin šolskega leta prekinilo olroško ieriščo. Naraščaj in mladci -IVate- se obveščajo, da jim je ravnateljstvo - Mladinskega doma« iia Koieljovcm dovolilo brezplačen posel kina predstav ob četrtkih in netleljah iKipidne. če se izkažejo s člansko izkaznico v Trate- . Ka ta velikodušni čin so odbor -Trate« najlepše zahvaljuje gospodu ravnatelju k Mladinskega doma«, kt zna ceniti mladostno razpele.ienjet Nam se ta čin «di še posebno blagohoten, ker v naši fari nismo navajeni na gostoljubnost in prijaznost do revne mladine! Lc samogoltnost, ošabuoat in polilep po denarju je, žal. pri naši fari! Za vzgojo revne, a žive mladine ni smisla niti pri takih, prt katerih bi bilo Že od njihovega poklica pričakovati. Mladina pa prav dobro razločuje prijatelja ol ueprijateljal
0 Očistite Galjevico! Pvebiva.lei nove in arija/no naselbine ua Calicvici s precejšnjo
pnmer oc
— -Slovenski Narod«! Oni gospod, ki je v včerajšnjem -Narodu« to napisal, naj si prebere v isti rubriki člančič > Proti dalmatinskim vinotočemc.
no. dečim merajo nečlani, ako se prijavijo, postati
član Prijave dnevno v društveni pisarni Gradišče št. 37-t. a»ed 10. in 12. uro dopoldne in S. in 5. uro p.-politne V" s-bjftah pooollne sc ne uraduje,
šolske notrebščine kupite v prvovrstni Vox . -ti pri lv. Bonač. šelenburgova ulica. \ etike. i:b;ra, najnižje cene, točna in liitra po-sSrriba.
ir Pri pomnitikanin teka. -nak slem pehanja. s3c.be.n želodcu, lenivi prebavi, zaprtju v ircvih. x -digovanju. motenja pri prebavi, izpuščajih. srbečica osvobodi naravna -Franz-Josef i-eiičiiii telo vseli nabranih gnilobnih strupov. Ze stari mojstri zdravilstva so spoznali, da je Franz-.losefc veda popolnoma zanesljivo sred-sivo za čiščenje črev. -Franz-Josef< grenčica se dobiva v vseli lekarnah, dragerijah in zadcvnili trgovinah.
Dr. Ludovik Zalor
?o]>et redno ordinira
LJUBLJANA Sv. Petra ccsU št. 2 — TeL 3003.
I jevica. Ta potoi ek je ob lepem vremenu skoraj suh. ob deževju iu )Hiziini p-' precej naraste in donaša v tamkajšnje hišico x<xdo. Ob zadnjih nalivih pred tediM sc je izpremenH v pravcato malo reko in xoda j<- vdrla \ xsc s-.vsiNinc hiše. Saiuo malo dobre volje na magistratu Ki bilo trčiva in potok Gni je\ iea bi bil v 0.110111 dnevu očiščen vodnega zelenja ter poglobljen, lako da bi bili prebivalci naselbine varni pred poplavami. Zato prosimo Giljevčani meslni magistrat: očistite, poglobile nam ta nadležni t hi tok'
O Strokovno društvo tobačnih upokojencev in upokojenk x Ljubljani vabi vse svoje člane na redni letni občni /bor. ki sc lv> vršil v sredo, dne 24. septembra ob pol 3 popoldne v prostorni Rokodelskega doma. Komenskega ulica. Vabi odbor.
© O izgubljenem tisočaku smo prejeli: Na notico Slovenca z dne lb. septembra navajam: da ne odgovarja resnici, da je An« Glilia i/. Velikega Vidina v moji trgovini p«>?abila 1000 Din. Pač pa je pravilno, da je /menjala dva tisočaka ter prejela denar v popolnem redu. Kasneje, po preteku četrt ure. se je vrnila iz mesta s pripombo, da pogreša 1000 Din. katere je lahko izgubila na cesti ali v drugi trgovini. ; loliko x vednost in ravnanje. — Matej Orehek, 1 Ljubljana.
(• Privatni tečaj sa opisno teomeiriio — namenjen dijakom višjih razredov gimnazije, se otvori 1. oktobra 1030. Vpisovanje se vrši 19., 20 in 21. septembra od pol 15 do 56 na Tehnični srednji šoli, pritličje, soba št. 4. Poučevalo se bo tri ure tedensko. Dnevi in ure po dogovoru.
0 Pisemski nabiralnik mu je napoti. Pi-ser.irki nabiralnik v Mostah, na Zaloški cesti \ mora biti nekomu silno napoti. Pred tremi tedni je nekdo vlouiil v ta nabiralnik in pobral nekaj pisem, sedaj pa jc zopet nekdo vlomil v ta nabiralnik. Odnesel je najbrž zopet nekaj pisem. To mora biti bržkone kak radovednež, ki mu moro biti zelo mnogo do tega, kaj si pišejo mej seboj ljudje.
0 Nesreča na relesejmu. Včeraj so delavci podirali na velesejmskem zabavišču lavtodronu. Okrog 3 popoldne pa se je tramovje savtodroma« prehi.ro vdrlo in zrušilo na tla. Pokopalo je pod seboj tadi 21 letne-;a mehanika Ferdinanda Arbes-manna z Dunaja. Ponesrečenca so njegovi tovariši potegnili izpod" tramov ja. Arbesmaunu je tramovje močna stisnilo in udrlo prsni kes. Poklican je bil ! reševalni axto. ki je Arbesmanna prepeljal v bol-: nššnioe-
3 Bombardiranje med zaspanci in razsa-jači. V eni zadnjih uoči se je večala večja družba dobro vol jčkov i/ Krapšc-ve kavarne na škofovem po škof i i ulici. Družba je pričela ' pet', iiakar se je lakoj odprlo euo okno in nekdo je zlil na razsajate nekaj vode. Družbioa je bila" ogorčena in je odgovorila na vodo s kamenjem. Kamen je razbil eno okno hiše št. 12. i Rarsajači so nato pobegnili, vendar yia so Iju-. d je enega o»l družbe spoznali in \>o družbo i ovadili policiji.
0 Ukradena kolesa. Pred dnevj je boiel i stražnik blizu dolenjskega mostu ustaviti ne-j kega kolesarja, ki je vozil brez luči Kolesar pu se je stražnika ustrašil in pognal kolo z veliko naglico, da bi ušel. Takoj nato pe je padel s kolesa in se mu je kolo pokvarilo. Možakar je izginil v temi. kolo pa je ostalo stražniku. Bilo je najbrž kje ukradeno. Sedaj išče policija pravega lastnika kolesa. Kolo jt znamke .-Ivin-ta« in ima navzgor obrnjes.«.' balanoo. — Kie-
Julij Kaden-Bandrovvski:
Mesto moje matere*
Spomni sc, kaj misliš o očetu, a kaj in kako navadno misliš o materi.
Oče je tvoj ponos, ščit. slava in obramba, od najbolj zgodnji hlet. Kadar govore o tebi tuji ljudje, navadno vprašajo — čigav pa jc ta le? Kh-terili neki je, prosim, teh, takih, takšnih — Mali-uouskih, Ostrovvskih ali Symehowih? Kaj ni to, gospa, morebiti tega našega zdravniku sin?
Lc i>azno ]xislušaj. rekli so »našega«. Nedvomno jih je tvoj oče kdaj kako zdravil in jim dajal nasvete in jim pomagal — »našega« ga imenujejo.
Glej, ti niti ne odgovarjaš na taka vprašanja, samo prsi so se ti dvignile visoko, lica ti je zalila rdečica in v srcu sc razliva gorkota.
A če je tvoj oče še bolj znan, slaven v vsem okraju, zadostuje, da izgovore vajin skupni priimek, tvoj in očetov — zakaj enega imata za vedno — iti že bodo prikimali z glavami nad teboj. Kakor da so se nenadoma nevidno okoristili s tem priimkom.
A če tvoj oče ni slaven človek, ampak, recimo, ka rtako navaden Človek, veš vseeno, koliko ljudi neprenehoma hodi k njemu po njegovo delo. Ako je čevljar, ga potrebujejo neprestano, trkajo na okna na vrt. Tako dolgo sedijo na čevljarskem stok cu in čakajo. Ako je navaden rudar in zna samo
• Uvod v avtobioeraisko zbirko i istim naslovom.
rušiti skale? Ti veš, da njegovo priprosto delo daje ljudem gorkoto v zimskih mesecih in, kar je šc več, da jc duša vse industrije.
Ako je pismonoša. to je, ako raznaša pisrr«, jc važen odposlanec, nič manj važen cd paslin-cev, ki sc vozijo v kočijah skozi veliko, tuie mesto, poslanci na stroškega vsega naroda. Da. cclo važnejši jc! Kajti oni poslanec rešuje gospodarske ali politične posle in zadeve, medtem ko tvoj oče. pismonoša, more prinesti v navadnem pismu vest. da se je rodil brat, da se je zgodila sreča sli ae-sreča, je torej glasnik srca in ljubezni.
Toda, ako tvoj oče ni ne slaven, ne učen. ne delavec, ne poljedelec, ne pismonoša, recimo, da jc samo zelo ubog človek. Živi, kakor pač more in se tako le s težavo preriva iz dneva v dan.
Kaj zatol
Tudi od najbednejših ljudi so na svetu vedno še bednejši, — tak je svet. Ti veš, da ie bil za te bednejše tvoj najbednejši oče tolikokrat edina rešitev.
Kadar se govori o njem, moreš biti prav tako ponosen, kakor da bi bil kraljev, predsednikov, doktorjev ali pismonošev sin.
Tvoj oče je tvoj ponos, čast, slava in zaščita.
A mati?
Materi ni dano, zapustiti dom, ker si tamkaj ti s svojimi brati iu sestrami. Treba vas je hraniti. čuvati, obleči, treba je pripraviti, urediti vse tc, kar potrebuješ vsak dan, a kar se ti zdi, da se dobi in pripravi tako lahko, kakor zrak. s katerim dihaš. To se zdi lahko, -ker mati nikoli ne očita,
da li daie vse to z vdano radosijo.
.Materi ni dano. zapustiti dom. mati sploh nima nobenih svojih posebnih potov, ker li z brati in sestrami stoiiš na vseh nienih potih, a ona ti na vseli vse svoje daje. Zanemarja svoj talent, opušča zabave in učenje, samo da bi ti imel v vsakem trenutku, kolikor le potrebuješ.
!n če želiš mak), a je v ujei več. tedaj mati pozabi 10 -več« in žrtvuje brez bolečine, da bi ti imel zadosti, prav keliker li je treba.
To ti postaja nekaj navadnega in ue spomniš se. koliko je v tem dobrega, takorekoč brezimnega, nikoli imenovanega dela in skrbi. In vendar sta 10 delo in ta skrb. čeprav obstojata iz samih malenkosti. nekaj ogromnega. .Mi skoraj da niti ne poznamo, ne pomnimo, ne blagovolimo misliti nanje, medtem ko prav to delo in ta skrb določata naš značaj, vzgojo in ves uspeh v poznejšem življenju.
Kot odrasel mož sem se prepričal v delu. v miru. v vojni, da je vse. kar sem storil dobrega, imelo svoj začelek prav v teh materinih krepostih. Nieni smehljaji, ki jih nekdaj nisem opazil, njene solze, ki smo jih mi, otroci, tolikokrat prezrli, njene \-elike in male misli, ki smo se jim mi. mladi dečki, tolikokrat smejali — prav one so lakrat bedele nad menoj, stopljene v zvezdi vodnici, ki sveti radostno nad slehernim dobrim trenutkom.
Zdaj to vem in razumem, a tega ne morem povedati svoji materi, ker nje ni več ns svetu.
In prav tu s« začenja MESTO MOJE MATERE, postavljeno iz hvaležnosti iu dobrote, ob
nepovratni poti človekovi častitljivo zgrajeno, ne iz kamena ali granita, ne iz kovine, — ampak zgrajeno iz čudežnega lesa človeške hvaležnosti. To veliko mesto hodi za meDoj povsod. Kjerkoli sem, povsod vdihavam njegov vonj. vedno sem samo na njegovi meji, kajti nikoli nc spoznam do dna njegove lepote, čeprav ga z mislijo merim vzdolž in v šir.
Ali ine razumeš?
Oče je čast, moč in zaščita. Ko postaneš človek, mu boš mogel povrniti z močjo, častjo 111 zaščito.
Toda materi nikoli ne povrneš, za večno si tijtu dolžnik. Ker nimaš zanjo toliko src?, kolikor si ga vzel od nje — kakor miadi hrast ne povrne sokov, ki jih jc vzel iz dobre zeniljt in k: iediii krožijo v njegovi bujni kroni.
Zato ima moja prv£ knjiga za mladino, za nas. dragi, dobri na:.- nasledniki, lak naslov.
A njen smoter k tak: da bi prečitavši te strani, ne misli! mnogo name, ampak da bi m- v tebi opoldne ali zvečer nenadoma porodil oni motni nemir, ki te bo prisilil, da boš tel V svoji materi in ii naglo, na skrivaj u ae di> bi jo prijel za r<j ke."dahnil na čeio plah poljul Ulniejši nego vrbin puh. ki plove skozi pomlad*) zrak.
(Z avtorjevim dov/ljeujein prevedel France Vodnik.)
- fKtiti
... t.. \ .....	i	Orlvol"
or-pireie ,(.v >v ""j.	- - .-,- ,,
flobi»« » tek.uituli oro ta: »C-cwav<:u«ui.ii. Zi>i''v'J
" "tse , , .' Urlsnl
tugt lijuf ie piu-fumart/aji. Sta lotili, Siaičiklaturu 2D. Telufon i»-W
parskeinu pomočniku Josipu HIrSmanu Je bilo r/. veže Baharjeve gostilne v Zgornji šrški ukradeno »turo kolo, vredno okrog 300 Din. — Trgovskemu pomočniku Rudolfu Jerebu pu je bito zadnji večer velesejmu z zabavišča ukradeno 900 Din vredno kolo.
0 Lekarne. Nočno službo imajo: Dr. Pic-coli, Dunajska ccstu 6, in Mr. Bukurčič, Sv. Jakobu trg 9.
Maribor
Prusi na slovenski zemlji
Kako na Koroškem gine slovenski rod
□	Mariborske srednje šole. Ze včeraj smo
poročali o navalu dijažtva zlasti na tukajšnjo realno gimnazijo; predvsem se rekrutirajo prvoSolci iz rodbin državnih uslužbencev v Mariboru. Pa tudi na klasični gimnaziji se je vpisalo približno 80 dijakov več kakor v prošlein šolskem letu. Zelo velik naval je bil tudi nn žensko učiteljišče, dočim je bil vpis na moško učiteljišče docela normalen (48). Nu učiteljišču Sotsldh sester se je vpisulo 88 go-jenk. Število vseh na novo vpisanih dijakov ozir. dijakinj v letošnjem šolskem letu znaša na omenjenih tukujšnjih zavodih 691. Pretežna večina leteli so sinovi oziroma hčere državnih uslužbencev; vendarle kaže tudi dotok iz,dežele na posameznih zavodih lep napredek.
□	Smrtna kosa. V svojem stanovanju v Stritar jovi ulici 10 je umrl v starosti 46 let zasebnica Marija Soupelšek. Pogreb bo jutri ob pol 16. uri iz mrtvašnice nn mestnem pokopališču v Pobrežju.
V starosti 54 let je umrla postreščkova soproga Koza Kuster, Mlinska 39. Pogreb bo jutri ob 15. uri iz mestne mrtvašnice na Pobrežju.
□	Trotjeredna skupščina duhovnikov ima jutri ol> pol 16. uri v frančiškanskem samostanu svoj redni mesečni sestanek.
□	Poslednja pot sestre prednice Plavide 1'er-deller. Izredno .številno spremstvo je imela včeraj na svoji zadnji poti blagopokojna sestra prednica Placida Perdeller. V sprevodu je bilo številno zastopstvo duhovščine, nadalje usmiljene sestre in šolske sestre, zdravniki, bolniško osobje, krščanska žensku zveza ter druge cerkvene organizacije. Pred splošno bolnišnico se je poslovil od rajne prednice bolniški upravitelj Josip Stegnar. Nato so odpeli turobno žalostinko pevci in pevke magdalenskega cerkvenega zbora, nakar se je razvil veličasten sprevod nu magdalensko pokopališče, kateregu je ob asistenci duhovništva vodil stolni kanonik gosp. Franc Časi. Na grobu sta spregovorila tople poslovilne besede kanonik g. Franc Časi in ravnatelj bolnišnice dr. Podlesnik. Sestri prednici Placidi trajen in hvaležen spomin.
Maribor dobi niiio gozdarsko solo. kakor smo že svoj čas poročali. Akcija za ustanovitev omenjene nižje gozdarske šole je uspela, zavod se otvori 3. novembra t. 1. Zavod, ki bo imel svoje prostore v bivšem oblastnam dvorcu in v- katereg;. bo sprejetih 20 gojencev, bo vodil ing. Zierenfeld iz Ljubljane. Sprejemajo se prosilci, ki so stari od 16 do 24 let, stanovali bodo v internatu. Prošnji je vložiti do 15. oktobra na gozdarski oddelek banske uprave v Ljubljani.
□	Mariborčan v ljubljanskem radiju. Mariborski tenor Stjepo Ivelja nastopi dne 20. t. ni. v ljubljanskem radiju z bogatini iu pestrim pevglcim programom. Mariborčani kažejo za ta nastop priljubljenega gledališkega igralca v ljubljanskem radiju živahno zanimanje. Prvotno je bil nastop določen sa 19. t- m., pa se je moral radi tehničnih .zaprek preložiti na 25. t. m.
□	h carinske službe. A' Maribor je preme-Sčen carinil; Dolfe Rijavec. ki je doslej služboval dva meseca v Gederovcili v Slovenski krajini.
□	Ustanovitev gostilničarske gospodinjske šole. Tukajšnja zveza gostilničarskili zadrug kaže v poslednjem času zelo živahno podjetnost. V času od 15. oktobra do 15. decembra priredi omenjena zveza za hčerke gostilničarjev' posebno gospodinjsko šolo. Gojenke bodo stanovale v internatu ter se bodo izučile v kuhanju, serviranju in lepem obnn-šanju. Obenem bodo poslušale predavanja o pomenu tujskega prometu za narodno gospodarstvo, o knjigovodstvu, telesni in stanovanjski ijgijeui, shranjevanju itd. V zvezi z organizacijo te šole se bo vršila zadnji teden velika razstava pokritih miz. O serviranju iii lepem vedenju bo predavala gojen kam strokovnjakinja svetovnega slovesa gu. Wa-yaud iz Diisseldoria. Za razvoj in napredek naše hotelske industrije bo ustanovitev omenjene šole brez dvojbe največjega pomena,
□	Izlet priredi prihodnjo uedeljo, dne 21. t. m., v Kamnico Krščanska žensk; zveza Zbirališče v Samostanski ulici. Odhod točno ob 14. uri.
r] Za vrini »piti na trgovski akademiji. Od S. do 13. t. m. so se vršili nt tukajšnji drž. trgovski akademiji pod predsedstvom direktorja Matija Dolenca savrsui izpiti. Izpit so ugodno prestali Štefka Kaiser, Pija Kuder, Marjeta Pinter in Ljubica Sraei-du. Reprobiranih je bilo osem kandidatov oziroma kandldatinj za tri mesece ter eden za eno leto.
n Mariborskega M. 0. L. N. P. redni letni občni zbor bo v nedeljo, dne 21 t. m., ob 11 dopoldne v lovski sobi hotela »Pri Orlu . Mariborski športniki se za omenjeni občni zbor tukajšnje vrhovne športne reprezentance prav vneto pripravljajo. Pruvijo, da je vsakoletni občui zbor tukajšnjega M. O zelo dobro obiskan in precej živahen: včasih prehaja bojda ta živahnost celo v burnost.
□	Ljudska univerza.. V ponedeljek, dne 22. t. m., koncertira naš mladi ljubljanski violinist Kuri Kupel, ki je že predlanskim pri svojem prvem tukajšnjem nastopu zbudil obče. prznanje. Je to prva prireditev Ljudske univerze v letošnji eezoni.
C Z »Graiovega« pudstrešnja je padel včeraj dopoldne pri popravilih zajiosleni 71letni zidar Anton Lešnik ter zadobil pri padcu tako težke poškodbe na uesni nogi, da »o ga morali prepeljati v splošno bolnišnico.
fj Svedrovci. Včeraj okoli polnoči so se ne-pogruntanl dviguni vtihotapili v stanovanje krovnega mojstra Benku v Aškerčevi ulic 20, odprli s pomočjo ključev, ki so jih našli v umivalniku, železno blagajno ler odnesli gotovine v znesku 1700 dinarjev. Razen lega so »o polastili tudi vloiue knji-lice na veCji znesek ter nekaj dokumentov. Gre-huni ki oči vidno hišne razmere dobro poznajo, ao kanili odnesti tudi drugocenosti Kaseto so odnesli. pr je bila prazna. Dragocenosti so jim pa ostale prikrile Na mesto vloma je prispel daktiloskop Grobiu, ki je izvršil posuetje prstnih odtisov.
171 Padec s hleva. 30lelni npiavai Ivan Mrav ljak iz Selnice ob Dravi je šel na hlev spat; včeraj zjutraj, ko je vstal ob štirih, je po nesrečnem naključju padel pet metrov globoko. Zadobil je ob-<utae poškodbe na glavi in obrazu; odpremili »o (a v tukajšnjo splošno bolnišnico.
O Dobro Ivana ▼ javni kuhinji na Slomiko-vem ir4u It. 6 v A-razredu opoldne in zvečer Din 8.30, v ~B-r»zredu Din 12,30, v C-rasiedu Din 14.30. Priglalajte tel
Celovec, 14. septembru.
I.
Kako umeva nemški >Heiniatbumb geslo: Koroško Korošcem 1, nam kaže vedno bolj in bolj očividno od vseh javnih faktorjev pospeševano naseljevanje protestoutovskili Prusov v slovenskem delu Koroške. V gospodarsko kritičnih časih hočejo ua ta najbolj uspešen način z naselje vonjem iztrebiti slovenski aivelj na Koroškem in ustvariti umetne jezikovne otoke, dobro vedoč, da Nemec tudi sredi drugega naroda ohrani svojo narodnost. Nemcem je prav za prav vse eno — zaveden Slovenec ali neuičur — oba govorita in občujeta slovensko iu obe se morata umakniti nemški ekspan-zivnoeti. Tako torej povračuje Nemec svojim lastnim pristašem, ld so se leta 1919. bojevali zoper Jugoslavijo in leta 1920 glasovali za Avstrijo! Resi, nehvuležnost je plačilo sveta. Nenici so jih rabili samo radi glasov, sedaj jih n« ijotrebujejo nič več, »der Mohr hat seine Schuldigkeil getan, er kanu gebene. Sedaj naj oboji, zavedni iu nezavedni Slovenci prodajo jiosestva Pruioni in naj gredo, kamor hočejo.
In ti tujci, po svojem značaju popolnoma nasprotni koroškemu ljudstvu, uživajo na stroške davkoplačevalcev razne ugodnosti! Niso priljubljeni: njih nadutost, domišljavost in smešna kapri-cijozmost jih odbija. Nič dobrega ninui kmet, ki je dobil Prusa za soseda, ker 111 u naprav!ja jezo, zdražbe, prepir in tožb'. Z vsakim nemčurjeni bo imel boljšo soseščino kakor s Prusoni. Za malenkostno stvar, katere bi nihče ne vpošteval, bo Pru« tekel k sodniku in bo napravil iz muhe konja. Seveda, če propade, ne more jiozabiti blainažo in naprav I ja miroljubnemu sesedu nove sitnosti. Tudi pristni Nenici in neničurji zabavljajo čez Prusake, in nihče si jih ne želi imeti za sosede.
To naseljevanje trenutno najbolj ofrroža Slo vence na Koroškem iu je bolj nevarno našemu obstoju kot nemške šole. če bo šlo tako dalje, potem lahko rečemo, du koroških Slovencev ni več: lu-trovski Prusi bodo pokupili zemljo, Slovenec se bo
Celje
Fantje, v nedeljo v Petrovče!
A nedeljo. J' septembra t. J. bo v Petrov-čah naš dan. Utrditvi naše vere v Bogu in Njegovo Mater naj služi, pu v novi ljubezni do domovine in države naj nas rozplamti. Ni lo navadno romanje v nedeljo, pohod samozavestnih fantov, ki gledajo jusilili oči v nov, 01 s in 11111 temelje udarjajo, bodi naša pot v Petrovče. A nedeljo ne sme biti izgovora nikomur, ne domača prireditev, ne dež. ne dolg i pot. Kot nekdaj križarji, stopimo z idealnimi nameni proi Petrovčam in v trdni veri. du miš eu-. do/iv. naš cilj. kraljestvo Boga iu božjih ljudi v družbi.
umaknil v predmestju Celovca iu Beljaka in »e bo ondi, kot kaže izkušnja, v drugem rodu ponemčl), uli pu bo služil Prusti na zemlji, ki je bila nekoč njegova last. Nemški otoki nastajajo v čisto sloveli skjti krujih. vedno nakupujejo nova pomniva in priseljujejo se nove družine. Ne bo dolgo iii laatle bodo ludi lutrovske cerkve. Naravnost neumtjivo je .s kakšno lidikoinišljeuosljo večkrat ljudje prodajajo posestvu lutrovcein v veliko veselje »Heiniat-bundu s parolo: Koroško Korošcem«, u |>j *t. moralo glu.siti pravilno: Koroško Prusom! Žalostno je, da je toliko naših nezavednih mož organiziranih v tem hinavskem društvu in Jim ne pride na um, du biiejo sami sebe v obraz. Ce bo šlo tuko dalje, se bo kmalu po Koroškem bohotno razpaslo lute-raustvo.
čo je treba ob priložnostnih zbirkah kaj du-
rovati v obče koristne namene in naprave, tedaj bo Korošec, najsi bo lega ali onega mišljenju, daroval vsak več ali manj, u Prus se bo branil, izvijaj, izgovarjal in kapriciral ua vse načine, samo, da mu ne bo treba dati. Za malenkost ho začel, če treba, tudi dolgotrajen proces, sklicujoč se jia vse mogoče dozdevne pravice. Vsaik, kdor se je spustil z i> imi v kupčijske zadeve, si jih bo dobro zuponi mil, ni z. njim ničesar začeti. Ako ti danes obljubi tako in tako, bo jutri zatrjeval in zagotavljal, da je drugače hotel. Vsi povprek, iudi zagrizeni narodni nasprotniki jih ne marajo in splošno bi vsi najrajši videli, da bi zopet odšli tja, odkoder eo prišli.
Da bi naseljevani;« prenehalo, ua lo ni misliti, ker s«; kolonizacija orgauiziiu iz Berlina seui, kapital in obrumbeua društva delujejo smotreuo z veliko agitacijo in imajo na razpolago velikansko denarna sredstva. Kot protiuredba bi bilo nujno poti ebuo, da bi so v Sloveniji ukrenilo kaj podobnega, da bi se dobil kapital, ki bi mogel uspešno konkurirati z nemškim, s pomočjo katerega bi se tu naseljevali ljudje iz. Slovenije, katerim bi se dajal kapital brezobrestno ali z nizkimi obresti. In to je edina pomoč!
-S Velik izlet zagrebških železničarjev v Celje. I druga sv. Roka z pogretemu pri-ponioč-željeznicaru 11 Zagrebu priredi v nedeljo, d-in
21. t m. velik društveni izlet v Celje. Izletniki odidejo iz Zagreba s' posebnim pospešenim potniškim v lakom ob T zjutraj in dospo v Celje ob 10 dopoldne. 1 ako.j po prihodu in sprejemu nu kolodvoru gredo v sprevodu skozi mesto do Gozdne restavracije, kjer imajo zajuirL. Po za-jutrku so razidejo in si ogledajo znamenitosti celjskega mesta ter obiščejo grad celjskih gro-iov. Od pol 12 do pol 15 bo njihova društvene godba priredila v mestnem parku promenadni •koncert. Ostal; izletniki pa imajo ob 12 v Gozdni restavraciji skupne« kosilo. Popoldne ob 5 se vrši v vseli prostorih Gozdne restavracije veliko izletniška veselicu. pri kateri svira društveni orkester pod vodstvom prof. Vekoslav Rabe in li kateri so vabljeni tudi Celjani. Ob 20 se gostje odpeljejo iu dotpo v Zagreli zopet ob polnoči. — Želimo dragim gostom v Celju kar najprijetneje bivanje, Celjanom pu topio priporočamo, da jili povsod prijazno sprejmejo in jim zlasti greck) ua. loko pii iniorinacijitli o znamenitostih celjskega mesta.
Zaloga ukradenih koles pri celjski |>oli-cij• se v iduo manjša. Kolesi »Pegueo-l- in »Stevr« stu že dobili miz 11 j svoja lastnika. Tam iz daljnega Maribora sta sc javila n-' časopisno notico.
£> Prav nič trgovcu ue more biti človek, ki kupi kolo zu Din 2400— in gi- proda za i>in 1.150.—. Drugače je seveda, ee plučam lc prv obrok kupnine tvrdki, pod roko prodano l-.olo pa dobin 1 v gotovini plačano, 'lak tič je pu brezposelni ključavničarski pomočnik Jože in še njegov drug Hajko. Jože je kupil k-oio v Ljubljani kakor rečeno za Din 2.400__, skupno z
Raj kom pa sta ga prodala v Celju slaščičarskemu pomočniku Štefanu J. za l>in 1.150.—. Eden izmed njiju si je z večjim deležem nabavil obleko, ki jo je ob aretaciji h nosil. Pa bo za kejho kar stara dobra.
& izgubil je g Janko J enaki, upravnik hiralnice v Vojniku, nu poti or! celjske bolnišnice do celjskega kolodvora aktovko i/ črnega usnja, v kateri je bilo ipisino z naslovom .Ogrizek«. &kode ima 10(1 Din. — Nase! pa je g. M. R. v ponedeljek zvečer pri srednjem vhodu 11 kolodvor srebrno zapcsltio uao.
e Dober gospodur mora biti tisti, ki m j. še le včeraj spomnil na svoj parizar, katere«.• je nekdo že JI. t. m. zapeljal ob " zjutraj na dvorišče hiše št. lT_v Gaber ju. Iver tj.i ij nihče prišel ponj in tudi policija ni mogla lastnika izslediti, so pa risar zapeljali na dvorišče »aber-ske stražnice.-No, včeraj je vendar prišel pravi gospodar |KHij.
er Južnošlajerska vinarska zadruga ji dobila vagon južnega grozdja. Deloma ga iztisk za mošt. deloma ga takega prodaji'. Upamo, da se bo zadruga spomniti« tudi juillošt«jerskega grozdja.
Kranj
Šoštanj
Kočevje
Di jaški koledarčki, ki jih je izdala in založila »Slovenska, dijaška cvesu«, se dobo v trafiki gosp Lovšina in v ilmnovi trgovini. Cena 12 Din. Koledarček, ki je za šolsko leto 1930-51, toplo priporočamo vsem. zlasti dijakom in o|k>-zarjanio na iiogato ter izbrano veebino.
V znamenju veselic. Letos je za nos Koco-vurje izredno leto. Veseliva se vrsti tn veselico. Višek je bil seveda dosežen v bOO-lrtnici, zdaj pa se na tem polju posebno udejsivujejo naši irasMilci. A m e, I i>l i., m. . - v .»i..».,.,..	.. ,.,,„dil'
ze drugič veseUctj j»od uaslovom v\insk.i irgu-ten«.
Trbovlje
Jesenice
Ztiduji lurisutvski vi.d, lelošuje sezlje ni Imel dosti prevaintt, ker je bilo vreme tsjutruj prav je-sensko. Popoldne se Je zvedrilo in mnogo Jeseničanov jo jo mahnilo k Sv. Križu nad Jesenicami, kjer jo bil obiuijuii »semenj-. Tudi uddulek godbe Krekovega prosvetnega druživa je hil gori.
Miv.n ravnatelj K. I. I), g. Hodnimi je tudi prišel tu dan I/. Belgrudu, du prisostvuje otvoritvi svoje poletne vile, katero si jo postavil v bližini znane Kopitarjeve gostilne.
V	nedeljo popoldne se je nu igrišču pod tovarno vršilo nogometna tekma med jeseniškim športnim klubom »Borec in jeseniško Svobodo . Izid ju ostal neodločen s 4 :4.
Prav hvale v redim jo zamisel, da se je ua Jesenicah vpeljal dvakrat tedensko zelenjadui trg. Ni jja v redu, du na trotoaiju 1111 j?lavni prometni točki Jesenic vsa nesnaga, zelišču, gnilo sudje, konjski odpadki itd, ludi čez nedeljo Ježi. Gotovo lo ni kras jeseniškemu mestu.
Na samoti med Plavžem in Hrusicu so neznani napadalci ■/. noži obdelali nekega orožniku.
V	novelo Krekovem domu je otvorjeuo tudi otroško zavetišče. Matere, katere gredo zu zasluž kom in prepuščajo čez dun svoje otroke sami m sebi, nuj se zglasijo v Krekovem domu ali pu v jeseniškem župnišču.
Borovnica
Kino. Od sobote naprej skozi osem dni so vrše predstave polovaluegu kiuu Rdečegu kriza. Potovalni kino, Ui je došel k nam iz. Ilotedršice, vodi g. Josip Kratil.
Brezalkoholna goslilua Ko iaiMuo v tiorov nki in v bližini !u- 12 alkoholnih gostiln, je prav, du dobimo tudi euo brezalkoholno gostilno Gostilno slednje. imenovane vrsU; si je omislil tukajšnji krojaški mojster g. Ivan Kajne. V kratkoui se bo izvršil komisijski ogled prostorov, jjotem bo p« brezalkoholna gostilna kmalu otvorjeuu.
Plesi, veselice... Pri nas vedo vsi^i dim so plesa iin zabave željnim ljudoui uujbolj uges) > Veselico in pit^ sta Šo veduo daleko najprivlačnejši točki au preganjanje nedeljskega dolgega času. Preteklo uedeljo suio imeli kar dve veselici. Kno do-I inačo v borovniški gostilni, drugo, laku avmui .vinsko trgatev-', so pu priredili na Bregu Obisk gotovo ni bil nikjer majhen.
Kanalizacija in napeljava vodovoda. V
uovo nastajajoči četrti, v koloniji, ki se razteza ob bregu Kokre ua eni strani m ob po^v«j|iališču nt: drugi strani, bo mestna občina izvedb k.iuu-lizacijo in napeljala vodovod. V okvirju higi-jenskih potreb bo to velika piidobiiev. Materi-j al je že dospel in sc dela z.e več kot en leden v fši jo.
Kadar boste razmišljali, kako den.n kar najbolj piodouosuo naložiti, se spomnite, da v karte za veliko gasilsko tombolo, dne 21. sept. Nudijo skoro enako vrednost kot pravi vrednostni papirji ali loterijsko »rečke. S kartami t< isilsk« i;'inlxile, ki nudi skoro uevei ieloo dragocene dobitke, ti laliko ua hiter in lahek način pridobite uialo premoženje.
Ponedeljkov sejem, uue 15. sept. tV3u. Na trg je biiu prignanih: volov 60, prodanih 57, cena 5000—40U0 Din; krav 32. prodanih 11, čemu tOOo—2000 Din; tele 1, neprodano cemu bl>o Din; junic 4, prodane 5, cena 2400 -3OO0 Din bikov 2. prodan 1, cena 4000—5000 Din: ovac 15. neprodane, cena 1 bo—200 Din: svinj 25, prodanih 10. cena 300—1500 Din: prašičev 3«, prodanih h. cena 300—1500 Din. — Trgovanje jo motilo silno deževje.
Sladka gora
Lelos nas je dvakrat obiskala to&i in
ji zkisti po goricah napravila veliko škodi". Poleg lega nas tepe še druga ujiina. Pri mnogih posestnikih so svinjo |»ro' Pri nekaterih posestnikih je .svinjake spraznilo. Bolezen mor.' biti ualozljiva, ker gre od hiše do hiše, ko pride v vas. Ne vedo pa ue. kakšna bolezen jo. — Neka i veselega pu je: daue 10. »e lastovici veselo ki ožijo krog župue cerkve, kar nam du upanje, du se bo lelos zima !>ozno začela.
Cerkveni vestnih
Obriniki so zborovali v nedeljo 14. sepi. v dvorani iliniona«. Udeležb.' je bila nepričakovano lep • eez 300 rokodelcev je / velikim zanimanjem sledilo izvajanjem lelvrputov, ki »o podali jusuo slike obrtniškega položaju, Z zbo-rovanja so odposlali udonoslnc brzojavke kralju, mi«, predsedniku hi umiistru zn obrt in industrijo.
Pogreb irugičuo preminulega blucin«. primorskega rojaku iz, Tobuima, se jc i/.vrwl v nedeljo zelo svečrino in ob precejšnji udeležbi. Ob odprtem grobu je žalostno zaigrala Zarja«, pevci p-i so zapeli turobno človek glej...i — ŠtucAuu blag sponiiin!
Vojaški obvezniki. Po odloku komande vojnega okruga v Celju, broj 29,278, z due 2. t. ni. 1930 in s reškega načelstva v Luškem, br. 1638-voj.. z due 4 sept. 1930, porivam vse vojaški' obveznike, rojene leta lb96 in 1U97, brez. luzlike pristojnosti, da »e zglasijo v dneh otl 15 do 30. septembra ltios v pisaiai vojaškega oddelka občine Trbovlje, v svrho vpisu v vojno evidenco. Vsak obveznik naj prinese seboj: 1. vojaško ispravo, doka/ domovine Ivo. 5. potrdilo (u veren jel o stalni ali sa časni nesposobnosti m 4. vse tozadevne dokumente. — Proti vsakemu, kateri bi se temu pozivu v določenem času nc odzval, se bode uvedlo v smislu zakona o us t rojstvu vojske in mornarico kazensko po-stopanje. — Zgiaševanje se vrši aieil uradnimi ura in i od S—12 in 14—18.
Gostilničarjem v vednost. V smislu točke '6 člena 18 točariiiskega praviiilnika se redno odmeri točilna taksa vsako tretje leto. V ta namen se vabijo vsako tretje leto z javniui razglasom v času od dne t. do dne 15. septembra vsi točilci pijač na drobno in na debelo kukor ludi lotu k-i pjjai po sejmih št<!.. naj predloz.e najkasneje do dne t oktobra 1930 oddelku fi-naneue kontrole v Irbovijali prijavo s teuii podatki: ime in priimek; kraj. kjer točijo pijače: kakšni vrsie pijač- ločijo; količina poedinih vrst pijač-, ki jili iztočijo v enem letu (to je. od 1. julija J929 do 30. junija 1930); kakšni so njih prostori (njih površina in višina), iia6im razsvetljave; šieviio miz in stolov (kjer jih »mejo imetij in število glresu&iv«. Kdor ne piedloši prijave do lega roku, temu se odmeri taksa uradoma m zoper to odmero nima pravici! pritožbi. Tozadevne uradne prijave se dobijo pri oddelku finančne kontrole v Trbovljah po en diuar za komad.
Iz društvenega iiolfciifo
Zdrušenje jugosievenskili iaieneijev in arhitektov — sekcija Ljubljana ima članski sestanek v petek, dne 19. sept. ob 2t> v lastnem družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1 (II. nadstr.). Na dnevnem redu so zadeve, ki so v sveži s pred-atoječo glavno skupščino v Splitu; obenem se bo
, l m, t, t, r iT ,M,lni ».••...,..„„. V/nKlInhl rA ruvln- . ..1.
■ , t...., r.. |,u,..,
člaiio1 ludi on' gostje, ki so priglasili udeležbo ua skupščini.
izveueerkveni sestanek bna danes svečet ! ob or>inih K rižanska moška in mlivdeniška Marijina družba v Križankah. Prosimo številne udeležbe. Umetniški kip Male sv. Terezije. Mlada
I prolestantinja konverLitinja i vvtine PuroiUie je : ujiodobila v Psrisu čudovito lopo uiuetnjuo svetnice v mističnem /^»makujenju, v iziasu. ki je poln j notranje ljubesn in vdanost . V rokah drz.i enostaven širok križ. prepleten s trnjem Svetnica ni otoška kot običajno, je resnična |io<iobu doii>io»i morda doslej najvernejši njen odraz. Pravcati božji mir je lozlii v vse., njeni kieinji, ki vzbuje globoko religioznost. Ves svet tekmuje danes, kdo bo i bolj proslavil Malo Terezijo in v Lisieuxu se pripravlja veličastna bazilika, najmodernejša arhitektonska stavba, ki jo giadi Francija in ves katoliški »vet. Morda bi mogli tudi mi blovenci nekaj sodelovati?
Naše diiaštvo
DIJAŠKI KOLEDAR
sa šolsko lete 1990-31. izdala fiUtceutkv dijaika eeesa v LjubJjani. III. letnik. Uredil Mbin iBoj'. Založila Slovenski' dijaška svesa v Ljubljani. Natisnila Jugoslovanska tiskarna. Cena 12 w. 15 Din. Strani 124.
Po enoletnem premoru i1 z.opet izšel Dijaški koledar Slovenske dijaške zveze. Mnogo je bilo iani povpraševanja i>o njeni. Kaamere niso dopustile, da bi bil izšel. Bilo pa je to v doka/ da je SDZ pred tremi leti uganila pravo, da je pričela spet z lastnim koledarjem. Leto* je koledar sopet izšel in osial brez, konkurenci; vsaj zaenkrat zato »e bo tein bolj razširil uied našim dijašivoui.
Lepa je misel, {»osvetiti koledar mladine uio-žn, ki j<- kljub letom ostal vedno mlad iti si je s svojim delom znal pridobiti edinstveno, pravo knežje meslo med našim narodom, nadškoiu dr. A. B. Jegliču. Mnogo bridkega in hkrati lepega je za lem posvetilom. Je hvaležno«! mladine, ki je šla v varstvu prevzv. nadSkola skozi svoja najtežja leta ... Je, ojioiriin mlajšim, da naroda in njegovih velikih mož, ki so zanj vse žrtvovali, ne (»osabijo, ampak sami lako store ...
Koledar je obranil v bistvu ureditev zadnjih dveh letnike Pod zaglavjom »Naša rast bo mogel piegiedati in zajeti v celotno sliko zadnji srednješolec tisto, kar se kljub oviram giblje in uveljavlja: Hiocb/iski kaioliiki lil udu nI danainjih dni. Morda so premalo poudarjene senoue etra ti i, ki «<> tudi važne, da samih sebe ne vaiamo. Kar pa je zapisano, drži. Tudi oilrasp! inteligent se bo iz teti člančieev dosti ločno pouči! o organizacijskem iu idejnem življenju našega študenta.
Zagjavje >Naša zemlja' se in i zdi najboljše. Gotovo je članek prof. A. Gvna »Mi in naš jezik najtehtnejši v koledarju, žal p. to važno zaglavje s samim« dvoma člankoma še davno ni popolno, i Prav tako ni izčrpno zaglavje »Naša beseda Premnogo važnih stvari ni našlo čJankpv (slovaiislvo, liturgija, religioznost sploh itd.), člančič o glasbi je h- premalo pregleden.
^Razgledi bi tudi mogli sprejo,ti vase Je mnogo zanimivih stvari Vendar je bil, kot je videti. prostor omejen. In kljub vsemu nudi koledar obilico gradiva ter mnogo dragocenih prispevkov.
Oprema je selo čedna, korektura ni vedno ločna.
Wc koledar ue more bili nikdar delo |*<edin-ea Tri letnike imamo sune j. Naloga iu interes tistih, ki ga uporabljajo in tisti-i. ki se sanj |K>se-b«j zanimajo, bo. da sa četrti letnik |»ošljejo uredniku oz isdajateljiei svoje ieljc in pripombo Koledar nej tako vsako kAo pon.agajo izdajati vsi! in tradicija, ki jo le ima, se Im |K>giobiln in bo koledar lahko postal selo va&tti oblikovalec inUdih dijaških rodov.	N, K.
Poitvedovante
Proda »e šivalni stroj muli' Suiger. 1'oisvc so Poljanski nsstj' 84 Cevijsr,
Američani znajo zaslužiti
Chicaški inšpektor Ralph Smite je napisal v nekem listu zanimiv članek, iz katerega razvidimo, kakšni mojstri so Američani v izr najdljivosti, če jim gre za denar. Kdor se je v Ameriki rodil in odrastel, gleda brezbrižno in ravnodušno na dogodke, ki bi bili oetalemu svetu prava senzacija. Kdor pa je še poleg tega živel v zadnjem času v Chicagu in imel službeno opraviti z raznimi dnevnimi dogodki, ne bo zanj več nobenih iznenadenj na polju zločina in korupcije, lz Sniitejevega članka vidimo, v kako veliki meri se je razširil zločin v lovu za vsemogočnim dolarjem.
Neka vešča tolpa se je v tem poslužila zelo naivne oblike, da gre tako nemotena za svojim ciljem. Osnovala je zvezo pralnic in njihovo delovanje je obstojalo v tem, da so
bi potem še 5% dote. Drugi poklic, ki zasluži pri zakonu, je mirovni sodnik, ki poroča pare. Ker stane vsaka poroka 5 dolarjev — cena za tajne poroke je pa dvojna — mu gre precej dobro.
Odkar pa je prišel v modo zvočni film, 90 začeli cveteti takozvani »fabrikanti gozda in ropota«. Te so že preje uporabljala razna gledališča in varijeteji, da so jim proizvajali razne zvoke. Sedaj pa se je tem odprlo novo področje zaslužka: tonfilm. Specijalisti na tem polju, ki znajo natančno oponašati glasove raznih živali, jok otrok, ulični ropot, šumenje gozda, zaslužijo letno do 50.000 dolarjev.
Ne smemo pozabiti na literarne podjetnike, ki preskrbe za dobro plačilo vsakemu človeku njegov življenski roman v vseh naročenih nijansah. Potem so še razni duhoviti ljudje, ki gospodinjam prihranijo solze, s tem da jim prineso že narezano čebulo in nastrgan hren ...
Prelat Adamski iz Poznanja je bil imenovan za Škofa v Katovicah, kot naslednik nedavno umrlega škofa Lisieckega.
primorali vse pralnice, da so plačevale davek tej bandi. V nasprotnem slučaju pa jim je tolpa otežkočala delovanje. Seveda so morale pralnice radi tega povišati svoje cene. Ta tolpa je nekaj časa neovirano delovala, toda končno se je vendar posrečilo policiji, da je tolpo polovila. Pri tej priliki je policija ugotovila, da je imela tolpa lastnega strokovnjaka za eksplozivne snovi, katerega dolžnost je biLa. da postavlja bombe in peklenske stroje pred neposlušne pralnice. Plače pa je imel 150 dolarjev na teden.
Razen takih in podobnih zločinov pa je še cela druga vrsta poklicev, v katerih si ; ljudje res na čuden način služijo denar. V nadnjem času se je namreč izredno razširilo področje zaslužka. Ena najobširnejših panog na tem polju je brez dvoma olepševanje, ne samo ljudi, ampak tudi živali in raznih predmetov. Tako so v zadnjih par letih zrasli v vseh večjih mestih Amerike zavodi za olepša-vanje psov in mačk. Mnoge dame plačajo mesečno tem zavodom po 50 do 100 dolarjev, samo da jim olepšajo njihove ljubljence.
Ravno tako uspešno delujejo zavodi za olepšavanje trupel. Pogrebni zavod dobi nalog od svojcev pokojnika, da izroči truplo za nekaj ur takemu institutu. V tem institutu potem trupla strižejo, brijejo. dame pa še zadnjič na zemlji ondulirajo, potem truplo balza-mirajo, parfumirajo, šminkajo, upadla lica olepšajo s tem, da jim vbrizgajo pod kožo pa-rafin in še druge podobne stvari. Nam je seveda zagonetno, kako morejo svojci pokojnika dovoliti, da se z mrtvim truplom kaj takega počenja.
Dalje obstojajo v Ameriki zavodi, ki pa so že nekoliko bolj simpatični. To so takozvani >Instituti prvega leta«, namreč v zakonskem stanu. Tu učijo zakonce, kako se doma ognejo prepirom, materam dajejo razne koristne nasvete o gospodinjstvu, o negi dojenčka itd. So pa tudi v Ameriki pomagači, še preden kdo sklene zakon, ki hočejo iz bodočega zakona kovati kapital. To je v prvi vrsti ženitvanjski posredovalec, ki na eleganten način pomaga, da se ljudje obeh spolov, ki so željni zakona, najdejo. Tarifa je precej visoka: 200 do 500 dolarjev. Posrednik poskrbi, da je moški, ki hoče stopiti v zakonski jarem, predstavljen mnogim ženskam in tako le najde kako dekle, ki se ga usmili. Posrednik pa do-
Če je župan mesni oglednih
Neki holandski župan je bil obenem tudi mesni oglednik. Kot župan je pa tudi civilno poročal ženine in neveste. V svoji pisarni je imel župan različne pečate in med drugimi tudi mesoglednega. Pa sc pripeti, da pride k županu mlad par, ki se je hotel tudi cerkveno poročiti. Zcnin in nevesta sta morala župniku predložiti potrdilo županstva, da sta civilno poročena. Župnik vzame v roke županovo potrdilo, a debelo pogleda, ko opazi na listini pečat »Zdravo in trihnin prosto meso«. Zupan je bal zamenjal pečat
Mednarodna razstava poštnih znamk v Berlinu je bila otvorjena te dni. Razstavljene so budi znamke, ki jih cenijo na milijone dinarjev. Seveda so tako dragocene znamke dobro zastražene, kakor vidimo
na sliki.
zicije hrane leže po mišljenju celokupnega sovjetskega tiska v slabi organizaciji dela aprovizacij-skega aparata. To mneje pa ni pravilno. Lahko se trdi, da igra v tem oziru mnogo več^o vlogo razpoloženje poljedelskega prebivalstva, ki se boji, da ne bi na zimo nastala lakota in zato zadržuje čim več hrane v svojih rokah. Vaško prebivalstvo v Rusiji je prevzel instinkt samoohrane in se ne ozira več na izjave, da je hrana potrebna za industrija! izacijo dežele. Ta instinkt samoohrane pa ne pride do izraza samo pri samostojnih kmetih, am-pa kcelo pri kolektivnih ekonomijah. Celo »Izve-stija« so primorana, da konstatirajo, da >tudi sovjetske ekonomije zelo počasi izročajo hrano drža-vi.c Po poslednjih podatkih so sovjetske ekonomije uresničile samo 13% odrejenega letnega načrta, d as i ravn o bi morali 30%.
Tako izgleda položaj na aprovizacijskem polju SSSR proti koncu avgusta letošnjega leta. Ce vse to premislimo, potem nam bo jasno zakaj se v vodilnih sovjetskih krogih pretresa vprašanje možnosti lakote. Pri tem so nekateri komunisti izjavili, da bi se za prevoz hrane v kraje, kjer bi razsajala lakota, lahko uporabljala letala.
Kam Čehoslovaki največ pišejo
Kinin
Izvrstno in morda edino sredstvo proti malariji in drugim vrstam mrzlice je kinin. Delajo ga iz lubja nekega drevesa, ki je prvotno rastlo samo v južnoameriški državi Peru. Odkrili so to drevo pred 300 leti, to se pravi, domačini so drevo in njega čudovite učinke poznali že prej, le beli naseljenci tega niso vedeli in so umirali za mrzlico. Zdravilno moč tega drevesa je spoznal španski sodnik Lopez de Panizares v Peru. Sredstvo se je kmalu razširilo, a samo med bogatimi sloji. Trgovino s kininom so si osvojili Holandci, ki so lahko narekovala cenen na svetovnem trgu. Holandci pa so skušali preprečiti vsak izvoz semena dragocenega drevesa. Leta 1743. se je francoskemu rastlinoslovcu La Conda-mineu posrečilo, da je prišel do semena. Imel je smolo, zakaj po osmih mesecih je seme iz gubil. Sele Angležu Markhamu se je pred 100 leti posrečilo, da je prenesel seme v Indijo in napravil velike nasade. Začel je delati Ho-landcem hudo konkurenco. Dosegel je, da se je cena kinina znižala. Danes je kinin dostopen vsakemu.
Mnogokrat moremo iz suhih in pustih statističnih podatkov razbrati zelo zanimive izsledke, ker si na podlagi njih lahko natančno ogledamo življenje naroda, o katerem je statistika sestavljena. Tako n. pr. iz statistike pisem kakega naroda lahko razberemo strukturo prebivalstva, dalje interese, trgovske in kulturne zveze prebivalstva z ostalim svetom. Po podatkih češkoslovaškega statističnega urada je bilo prošlo leto odposlanih iz Češkoslovaške vsega skupaj 77 milijonov pisem, torej precejšnja množina. Od teh jih je največ šlo v Nemčijo, skoraj 30 milijonov. Ta številka Podeželsko prebivalstvo v sovjetski Rusiji je nam osvetljuje tesne zveze čeških Nemcev s
Z 20 leti profesorica. To izredno odlikovanje si je pridobila Marguerite Bonnard iz Lvona, ki je z najodličnejšim uspehom napravila državni izpit. S te>m si je mlada gospodična pridobila pravico, da prevzame profesuro na vseučilišču ali kaki drugi višji šoli.
Ruski kmetje skrivajo
v • •<
ztvtla
začelo skrivati živila, ki jih je dobilo z let. žetvijo. Značilno je, da ne skrivajo hrane samo svobodni kmetje, ampak celo kolektivna gospodarstva. Značilno je nadalje ludi pisanje sovjetskih listov, kar se tiče današnjega stanja na polju preskrbe s brano. >Izvestija< pišejo: Načrt rezerv hrane za mesec avgust je bil izvršen do 20. avgusta, toda saao v razmerju 34%. Pa tudi južne pokrajine, v katerih bi moralo biti preskrbovanje s hrano že v p^uetn teku, izkazujejo le neznalen procent izvršenega-načrta (severni Kavkaz 52%, Krim 50%, Dolenja Volga 28" Ukrajina 36%, Zakavkazija 40%, Srednja Azija 34%). Posebno nepovoljno se razvija vsa ta akcija v Ukrajini, najvažnejši pokrajini. Z ozirom na letošnjo dobro žetev igra Ukrajina še vedno glavno vlogo pri preskrbovanju s hrano. Preskrbovanje s hrano bi moralo biti v polnem teku že v sredini avgusta tudi v centralnih pokrajinah. Toda nabiranje pridelka pa napreduje zelo počasi. Od centralnih pokrajin so do mesečnega načrta izpolnile Tatarska republika 11.7%, Baškirska re.publika 1.6% in Srednji okraj ob Volgi 9%. Tako »Izvestija<.
Vzroki prepočasnega razvijanja tempa rek"l-
svojimi sorojaki iz Rajha, pa tudi živo trgovsko in kulturno sodelovanje teh dveh dežel, i Na drugem mestu je Avstrija z 18 milijoni pisem. Tu igra pred vsem najvažnejšo vlogo tradicija bivše Avstro-Ogrske, pa tudi zveze s češkoslovaško manjšino v Avstriji. V Poljsko, .Jugoslavijo in Francosko je odšlo vsega skupaj 5 milijonov pisem. Najmanj jih je bilo poslanih v Vatikansko državo (52).
V Azijo je bilo iz Češkoslovaške odposlanih 720.000 pisem, od tega največ v Britsko Indijo in Turčijo. Na Japonsko je bilo odposlanih 65.000 pisem, na Kitajsko pa 60.000 pisem. V teh nazadnje imenovanih številkah je zastopana večinoma diplomatska, trgovska in znanstvena korespondenca. V Afriko je bilo odposlanih 300.000 pisem, od tega največ v Egipt. Zelo mnogo pisem pa je bilo odposlanih v Ameriko (okoli 6 milijonov). V Ameriki živi namreč poldrugi milijon Čehoslova-kov. Tudi tu igrajo znatno vlogo trgovska pisma. Preostane nam še Avstralija, kamor je bilo odposlanih 70.000 pisem, in Nova Zelandija, kamor jih je bilo odposlanih 3000.
Stoletnic« lelesniškega premete. Dne 1.5. septembra 1830 je bala otvorjena prva železniška proga: Liverpool—Manchester. Progo je zgradil George
Stephenson, imajditelj prve uporabne lokomotive. (Po angleški sliki iz tedanjega časa,)
Če plavalec čez Kanal zaide.
Radio
Programi Radio-Ljublfana i
Sreda, 17. septembra: Opoldanski program odpade. 18.00 Radio orkester. 19.00 Ga. Bartolova: Žena in alkohol. — 19.30 Silvester SkerLj: Ura dobre knjige. — 20,00 Plošče. — 20.30 »Tristan in Izolda, plošče, prenos iz Zagreba. — 22.00Časovaa napoved in poročila.
Četrtek, 18. sept.: 12.00 Dnevne vesti, plošče. 13.00 Časovna napoved, borza, plošče. 17.30 Otroška ura, ga. Gabrijelčičeva. 18.00 Radio orkester. 19.00 Pero Horn: Nervoznost otroka. 19.30 Prof. Tine Debeljak: Ob 400 letnici Kochanowskega, največjega poljskega pesnika »zlate dobe«. 20.00 Recitacija pesmi Kochanovvskega. Poljska glasba, izvaja radio orkester. 20.30 Duet (klavir in harmonij) gg. Svetel in Stritof. 21.30 Duetni večer: Jože Gostič in Marjan Rus. 22.30 Časovna napoved in poročila 23.00 Napoved programa za naslednji dan.
Drugi programi i
Četrtek, 18. septembra:
Beograd: 18.00 Slovenske narodne pesmi poje g. Rus. 22.15 Sprehod po Evropi. — Zagreb: 20.30 Koncert, prenos iz Ljubljane. 22.40 Prenosi. — Bu-dapesl: 19.50 Koncert ciganske glasbe. 20.50 Koncert vojaške godbe. 22.30 Koncert radio kvinteta in pesmi. — Dunaj: 20.05 Pesmi. 20.40 »Najlepše je doma«, pevski koncert. 21.40 Večerni kocert orkestra. — Milan: 19.30 Večerni koncert zabavne glasbe. 20.40 »II Tabarro« in »Gianni Schicchi«, operi v 1 dej., Puccini; nato plošče. — Praga: 21.15 Koncert komornega orkestra. 22.15 Koncert zabavne glasbe. — Langenberg: 17.00 Večerni koncert. 20.00 Večerni koncert orkestra. 21.00 Bach, VII, koncert. Nato plesna glasba. — Rim: 17.30 Koncert radio orkestra. 21.05 »Zbogom mladost«, opereta v 3 dej., G. Pietfi. — Berlin; 18.20 Zbo-rovni koncert. 19.10 Koncert komorne glasbe. 20.30 Koncert radio orkestra. Nato poročila in plesna glasba. —
Gospodarstvo
Prošnje za aro« plemenske Sivine in perutnine.
Ker »e pogoeto dogaja, da osebe, ki »e obračajo
na kmetijsko ministrstvo zaradi uvoza v inozemstvu kupljene živine in perutnine za plemenske svrhe, no navajajo v prošnjah pogrebnih podatkov, opozarja kmetijsko ministrstvo (oddelek za živinorejo) vse interesente, da je treba v proSnjah navesti: 1. ime in naslov kupen in prodajalca, 2. jia kateri naslov bo poslana živina ali perutnina, 8. vrsta živine in perutnine, Število, spol, starost, raso, 4. kedaj se ima približno izvršiti uvoz, 5. obmejno veterinarsko .postajo, prctko katere se bo izvršil uvoz in eventuelne tranzitne veterinarske pcstaje, pri prevozu skozi katero drugo dravo.
Likvidacije; »Hrvatska središnja vinara«, d. d. za promet in izvoz domačih vin, ust. 1910 Z glavnico 50.000 kron predlaga občnemu zboru 30. t, m. likvidacijo (glavnica 250.000 Din). Nadalje predlaga občnemu zboru 3. okt. likvidacijo »Prvo hrvatsko' varaždinsko d. d. za elektriSnu razsvjctlo«. Družba je bila ustanovljena 1894 in ima vso glavnico (67.500 Din) v rokah mesto Varaždim. Sedai je mesto priključeno Fali (že od novembra 1928) in je centrala (Diesel-motor) služila le za rezervo.
Odprava konkurza. Prezadolienee Lutar Josip, trgovec v Dolnji Lendavi (razdeljena vsa masa). — Prezadolienee Dasch Herbert, trgovec v Ptuju. Sklenjena prisilna poravnava po § 169 konkurznega zakona.
Dobave. Ravn. drž. rud. podjetij v Sarajevu sprejema ponudbe glede dobave 1 tovornega avtomobila. — Ravn. drž. rudnika Zabukovea pri Celju sprejema do 27. t. in. ponudbe glede dobave vozne električne žage za rezanje jamskega lesa. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 27. t. m. pri ravn. drž. žel. v Subotici glede dobave 41.000kg rebrn «rt i h plošč iz železne pločevine in 9401 komadov žebljev zu iste; pri ravn. drž. žel. v Zagrebu glede dobavo 51.045 kg rebraste pločevine; due 29. t. m. pa glede dobave lesenega materiala; dne 29. t. m. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu gilede dobave barv iu firneža. — Dne 23. t. m. se bo vršila pri Intendunturi Savske div. obl. v Zagrebu licitacija glede dobave testenin, zdroba, riža in ješprenj-čka: dne 24. t. m. pa glede dobave fižola, krompirja, loja, olja, Čebule, kisa, kave, čaja, sladkorja, maka, konzerviranih paradižnikov, zelja, suhega grozdja, moke, raznih dišav itd.
Oddaj« zakupa restavracije na postaji Kar-lovac se bo vršila na ofertalni licitaciji dne 27. t. m. pri ravn. drž. žel. v Zagrebu.
Prodaja lesa se bo vršila na ofertalni licitaciji dne 27. t. m. pri Kr. direkciji šum v Viukovcih.
Dobave. Gradbeni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 19 tm. ponudbe glede dobave 1920 kg elame iil 4870 kg slamnatih vrvi. — Ravn. dri. rudnika Velenje sprejema do 29. tm. ponudbe glede dobave 2000 kg bencina, 30.000 kg portland-oementa, 1000 kg vulkan olja, 800 m' jamskega lesa, 10.000 komadov krajnikov in 258 m jeklene žično vrvi. — Dne 30. lin. se bo vršila pri tehničnem oddelku okr. načelstva na Sušaku licitacija glede dobave pohištva za železniško postajo Bakar.
Prodaja lesa in drv. Ravn. šum v Ljubljani
eprejema do 27. tm. pismene ponudbe glede prodaje lesa in drv.
V .današnjem deviznem prometu so tečaji ve-iinoina^h-stejši. Promet je bil srednji. Privatno blago je bilo zaključeno v devizi Trst, nadalje deloma v devizi Berlin. V vseh ostalih zaključenih devizah pa je intervenirala Narodna banka z manjšimi zneski
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2275 bi., Berlin 1344—1347 (1345.50), Bruselj 787.74 bi., Budimpešta 987.55 — 990.55 (089.05), Curih 1095.90 bl„ Dunaj 796.32—799.32 (797.82), London 274.55 bi., Ne\vyork 56.39 bl„ Pariz 221.92 bi., Praga 167.68 bi., Trst 294.70-260.70 (259.70).
Zagreb. Amsterdam 2271.60—2277.60, Berlin 1344—1347, Bruselj 787.74 bl„ Budimpešta 987.55 do 990.55, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 796.32 do 799.32, London 274.15—27495, Newyork 56.29 do 56.49, Pariz 221.92 bL, l>raga 167.28—168.02, Trst 294.773—296.773..
Skupni promet brez kompenzacij je znašal 6.93 milj. Din.
Belgrad. Amsterdam 2272—2278, Berlin 1344 do 1347, Budimpešta 987.55—990.95, Dunaj 796.32 do 799.32, London 274.15—274.95, Newvork 56.29 do 56.49, Pariz 220.92—222.92, Praga 167.28-168.08.
Curih. Belgrad 9.12875, Amsterdam 207.55, Atene 6.70, Berlin 122.77, Bruselj 71.875, Budimpešta 90.25, Bukarešt 3.075, Carigrad 2.445, Dunaj 72.80, London 25.0525, Madrid 55.50, Ne\vyork 515.50 Pariz 20.2475, Praga 15.2975, Sofija 3.735, Trst 27.—, Vairšava 57.775, Kopenhagen 137.95, Stookliolm 138.50, Oslo 137.90, Helsingfore 12.975.
Dinar notira: na Dunaju (deviza) 12.5425, (valuta) 12.46.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Tendenca za naše državne papirje je bila danes slabejša in so tečaji razen dolarskih papirjev nazadovali. Do prometa <je prišlo le v prom-plni škodi. Bančni papirji beležijo nekaj manj prometa kakor včeraj, pač pn so bile zaključevane delnice Jugobanke in Poljedeljske po neizpreme-njenih tečajih dočim je Praštediona čvrstejša, pa tudi Zemaljska je v primeri z včerajšnjim dnem šla gor. Kakor običajno je promet v industrijskih delnicah, ki so brez zanimanja, minimalen. Tako je danes prišlo do zaključka še v delnicah Isis po včerajšnjem tečaju denarja.
Ljubljana. 8% Bler. pos. 97.75, 7% Bler. pos. 87.50 bi. Celjska pos. 160 den., Ljublj. kredit. 122 den., Praštediona 925 den., Kred. zavod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Šežir 105 den., Ruše 280—300.
Zagreb. Drž. pap.? 7% inv. pos. 87.50—88.50, agrari 51.50—55.75, vojna škoda ar. 440— 441.50, ka«t 440-441.50 (441), IX. 40 den., X. 440 den., XI. 440 den., XII. 440.75—441.50, srečke Rdeč. križa 80—52, 8% Bler. po«. 97.25—98, 7% Bler. pos. 80.25—86.75, 1% pos. Drž. hip. banke 85.25- 86, 6% begi. obv. 72 den., pos. mestu Zagreb 50—75, tob. srečke 20-35. Bančne delnice: Ravna gora 75 den.. Hrvatska 50 den., Katolička 36—40, 1'oljo 55 50—56.50 (56), Kreditna 96 den., Union 191 do 194. Jugo 78—78.50 (78), Lj. kred. 122 den., Meti juuarodna 65 den.,. Narodna 8.150—8.275, Obrtna 86 den., Praštediona 9.26—9.28 (9.28). Etno 150 do 160, Srbska 188, Zemaljska 131— 182 (131.50). Industrijske delnice: Nar. šum. 25—30 Guttmann 152.50—160, Slaveks 60 den., Slavonija 200—206, Nnšiee 1.150—1.225, Danica 98—102, Pivara Sar. 180—190, Drava 215— 235, šečerana Osjek 312—814, Šečerana Bečkerek 950—1050, Nar. ml. 20 den., Osj. Ijev. 180—206, Brod. vag. 80-100, Union 120 do 150. Vevče 124 den., isis 40—50 (40), Ragu-aea SPr,—400, Oceania 200-225, Jadr. plov. 520 do 550. Trboveljska 392—395, Cement Split 490 bi.
Borza
Dne 16. septembra.
DENAR
Belgrad. Narodna banka 8.200—8.280, 7% inv. pos. 8950, agrari 55.50—56.50, vojna »koda 454.75 do 455.25, IX 455.75-457, X 463, XI 464-466, 8% Bl«r. po*. 101, 7% Bler. pos. 89.75—89.25, 7% pos. Drž. hip. banke 89—8925, 6% begi. obv. 74 do 78.
Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu: London: 7% Bler. pos. 85.625 —86,875. Newyork: H% Bler. pos. 96.50-97.75, 7% Bler. pe*. 85.50 do86.50, 7% pos. D.H.B. 84.75-83.25.
Dunaj. Don. sav. jadr. 90.50, \Viener Bank-verein 17.80, Cmlitaneta.lt 47.50, Escomptegas. 159.—, Alpine 24.85, Trboveljska 48.50, Rima Mu-rany 88.25.
" Žitni trg
Tendenca na našem žitnem trgu kakor tudi v Budimpešti je nadalje slaba in cene nadalje popuščajo. Dovozi so slabi in ni pričakovati zni-žamia cen, ker so cene pri nas še nad svetovno pariteto in ne dopuščajo izvoza. V ostalem notirajo danes: pšenica Srbobran 80—81 kg 1% 165, Sombor Okolica 157, ban. 157.60; termini so ostali ne-izpreinenjeni. Nadalje notira stara koruza 105, ječmen pa 120—125 po kvaliteti. Nova koruza se trguje ravnotako po 105 umetno sušena za oktober.
Ljubljana vse samo ponudbe slov. post. plač. 80 dni, dob. prompt. bč. 80—81 kg \% 227.50 do 280, 79-80 kg 2% 217.50-220, 78-79 kg 2% 212.50—215, koruza bč. 177.50—180 okrogla za mletev 200—202.50, ječmen sporni, pivov. 09 do 70 kg 210—212.20 oz. 06—07 kg 175.50—177, oves bč. bar. 202.50—205, rž bč. 72 kg 2% 167.50-170, moka O g vag. bi. franko Ljubljana 380 —385.
Na ljubljanski borzi sta bila zaključena 2 vagona pšenice, nadalje 2 vagona ječmena. Tendenca neizpremenjena.
Novi Sad. Pšenica 79/80 kg: bač. 152.50 do 157.50, gornjebnč. 162.50—167.50, bač. (»tiska 162.50 do 165, ban. Bega šlep 102.50—167.50, gornjeban. 157.50—160, južnoban. 145—150, sr. slav. 78 kg 142.50—147.50. Vse ostalo neizpremenjeno. Promet: pšenica 10 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 39 vagonov, moka 10 vagouov, otrobi 2 vagona. Tendenca slabša.
Sombor. Pšenica: bač. potiska šlep 157.50 do 162.50, bač. okol. Somb. 78 kg 150—155, gor-niebač. 79/80 kg 160—165, srem., slav. 78/79 kg 135-140, ban. Bega šlep 79 kg 152.50—157.50, ban. Bega kanal 78/80 kg 150—155, ban. Donava šlep 145—150. Oves bač. 122.50—127.50 sr., slav. 117.50—122.50. Ječmen: bač. 63/04 kg 102.50 do 105. bač. poml. 69/70 kg 140—150, bar. 70 kg 160 do 165. Koruza: bač. 100—105, bač. ladja Donava sept. 105—110, bač. okt. 112.50—117.60. Moka: bač. Og. Ogg 285—295 , 6. 165—175. 2. 255—265,
7.	110-120, 5. 215—225, 8. 95—100. Fižol: bač. beli izbrani 340-350, bač. mešani 220—230, bač. uzančni 880—340. Promet: 205 vagenov. Tendenca: nestalna.
Budimpešta. Tendenca mlačna. Promet sred-n>':i. Pšenica okt. 15.34—15.68, zaklj. 15.42—1543. niarc 16.84-17.—, zaklj. 16.84—16.85, maj 17.10 do 17.20, zaklj. 17.17—17.18. Rž: okt. 8.90-9.15, zaklj. 8.93—8.94, marc 10.02-10.21, zaklj. 10.04 do 10.06. Koruza: sept. 13.15, zaklj. 13,15—13.25, maj 13.17—13.40, zaklj. 13.28—18.25.
Hmelj
Niirnberg, 10. sept. as. Danes je bilo pripeljanih na trg 800 bal hmelja po železnici, 20 bal pa z vozovi. Prodanih je bilo samo 50 bal, in sicer v prvi vrsti podeželjski hmelj prvovrstne gorske kvalitete po ceni 60—70 Mk, dočim so nekatere bale allertauskega hmelja dosegle ceno 50—60 Mk. Za inozemski hmelj ni bilo kupčije. Razpoloženje 'Je neizpremenjeno mirno.
Živina
Dunajski prašičji semenj. (Poročilo tvrdke Eduard Saborsky & Comp., Dunaj.) Danes je bilo pripeljanih na trg 8.756 pršutarjev in 4.598 špeharjev. Iz Jugoslavije ije bilo 3.161. Cene so bile za Speli ar je najboljše 1.68, I. 1.61 do 165, II. 1.58 do 1.60, zn kmetske prašiče 1.55 do 1.70, za pr-šutarje 1.55 do 2.25. Tendenca: težki »peharji so bili za 3 do 5 grošev cenejši, kmetski prašiči so obdržali ceno, pršutarji pa so se podražili za 5 grošev.
Iz službenih objav
Razpis lektorskega mesta. Na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani se razpisuje mesto pravega ali honorarnega lektorja za italijanščino. Prosilci za to mesto naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje do 25. sept. 1930 pri rektoratu univerze kralja Aleksandra I.
Razpis službe cestarja. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se vnovič razpisuje v območju okrajnega cc.-tnega odbora Šmarje pri Jelšah službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer: na cestni progi Sv. Jurij—Sv. Urban—Kozje od km 3.000 do 7,500. Prosilci za to mesto morajo izpolnjevati pogoje iz člena 2. uredbe o službenih razmerjih drž. cestarjev in njih prejemkih in ne smejo biti mlajSi od 23 in ne starejši od 30 let.
Prepoved obiska krčem. S pravomočno sodbo okrožnega sodišča v Novem mestu se je prepovedalo posečanje krčem za dobo enega leta Kresetu Martinu, delavcu sedaj v Miklar.ih in Šenica Francetu, delavcu sedaj v Miklurjih.
Dražbeni oklir. Dne 26. septembra 1930 ob 9 bo pri sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Družmirje, vi. št. 56. — Cenilna vrednost: 78.802 Din 50 par; vrednost pritikline: 7110 Din; najmanjši ponudek: 61.275 Din.— Okr. sodišče v Šoštanju.
Izpremembe v trg. registru. Herman Goli nasi., lesna trgovina, Velenje. Imetnik je odslej: Herman Goli, posestnik in lesni trgovec v Velenju št. 10. Izbriše se dosedanja imetnica Goli Zofija, trgovka v Velenju, izbriše se prokura, podeljena Goli Hermanu iz Velenja. — Drugotin Hribar, I. kranjska meh. avtomatična tvornicn pletenin in tkanin v Ljubljani. Vpiše se prokuristinja Hribar Evgenlja, soproga tovarnarja v Ljubljani. — Prometna banka, d. d. v Ljubljani. Občni zbor delničarjev je sklenil dne 26. marca 1930: Delniška glavnica, ki znaša sedaj 5 milijonov Diu, se zniža nu 50.000 Din z založitvijo 50.000 delnic na 500 delnic po 100 Diu. glaseči li se na imetnika. — F. Pungart-nik. Trgovina z mešanim blagom, Lukovica. Obratni predmet odslej: trgoviua z mešanim blagom, alkoholnimi pijačami in sadnimi soki na debelo in drobno. — Strojno ključavničarsko podjetje, družba z o. z. v Kranju v likvidaciji. Izprememba pogodbe. Izbriše se likvidator Maj ni k Ignac.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini dolžnika Kollenc Josipa, trgovca s steklcnino v Ptuju, registrovanega pod firmo Jos. Kollenz v Ptuju. Poravnalni sodnik dr. Poznik Aleksander, sodnik okrajnega sodišča v Ptuju, poravnalni upravnik dr. Horvat Anton, odvetnik v Ptuju. Narok z« sklepanje poravnave pri sodišču v Ptuju dne 25. oktobra 1930 ob 9. Rok za oglušitev do 20. okt. 1930 pri okrajnem sodišču v Ptuju.
Izredni občni ibor Črna — Kaolin d d. dne
8.	oktobra 1930 ob 10 v poslovnih prostorih, Wol-fova uiica 8. Poročilo ravnateljstva: sklepanje o predlogih po g 20.. točka 5 in 7 pravil; volitev članov ravnateljstva in nadzorstva.
Šport
Propagandne plavalne prireditve
SK Ilirije za neverificirane plava?« in plavačice.
V	svrho čini večje propagande plavalnega športa, ki dobiva vedno več razmaha tudi pri širših masah priredi SK Ilirija 21. t. m. plav. tekmovanje za neverificirane plavače. Na ta uačin hoče dati SK Ilirija priliko tudi neverificiranim plava-čern in plavačicam, da sodelujejo na eni tekmi, ter tako popularizirati plavalni šport. To propagandno tekmovanje za neverificirane plavače iu plavačice se ba vršilo po sledečih pr opozicij ah: L SK Ilirija v Ljubljani priredi propagandno plavalno tekmovanje samo za plavače in plavačice, ki niso verificirani v nobenem klubu in sicer za kategorije A, B, C in D. A. Plavači in plavačice od 8. do 12. leta, t. j. rojeni 1918—1922; B. od 8. do 16. leta, 1014—1922; C. od IZ do 10. leta, 1914 do 1918; D. plavačice in plavači od 18. lela dalje, roj. pred 1914.
Za kategorijo A: 30 m prosti stil, B: 50 m prsno in 50 m hrbtno, C: 50 m prosti stil, D: 50 m prosti stil, 50 m hrbtno in 50 m prsno. 2. Tekmovanje se vrši po pravilih J. P. S. 3. Tekmovanje se vrši v bazenu SI< Ilirije dne 21. t. m. ob 10 dopoldne. 4. Bazen je dolg 50 m, start in cilj sta nepremična. 5. Prijave se sprejemajo 16., 17., 18. in 19. t. m. pri blagajni kopališča od 15 do 18. Poedine prijave se sprejemajo tudi pred začetkom tekmovanja. Oni, ki se prijavijo v zgoraj omenjenem času, imajo prost vstop k tekmovanju, dočim plačajo oni, ki se prijavijo tik pred startom, vstopnino. Prijavnine ni. 6. Za vsako disciplino morajo biti prijavljeni najmanj trije plavači oz. plavačice, drugače se ta disciplina ne vrši. 7. Ti, ki se plasirajo na prvo, pri nekaterih disciplinah tudi na drugo mesto, prejmejo nagrade (bonboni in knjige za mlajše, proste vstopnice za kopališče in kino za starejše). 8. Razpored tekmovanja in žirija se objavita naknadno.
Propoziciie
za propagandni juniorski lahkoatleiski meeting ASK Primorje v Ljubljani.
I.	Akademski športni klub Primorje v Ljubljani priredi na svojem igrišču, Dunajska cesta, dne 20. t. m. ob 14.45 iu 24. t. m. ob 15 propagandni lahkoatletski meeting za juniore kategorije A, B in C. A: atleti, ki še niso dokončali 14 let, t. j. atleti rojena leta 1916—1017, B: atleti, ki še niso dokon-čaii 10 let, 1914—1915, C: atleti, ki še niso dokončali 18 let. 1912—1913. Za kategorije A: tek 60 m, tek 100 m, skok v višino, skok v daljavo, staleta 4 krat 100; za kat. B: tek 100 m, tek 200 m, tek 1000 m, skok v daliavo, skok v višino, met diska 1.5 kg, met krogle 4 kg, met kopja 600 gr, štafeta 4 krat 100; za kat. C: tek 100 m, tek 2Q0 m, tek 1500 m, skok v daliavo, skok v višino, troskok, skok ob palici, met kopja 000 gr, met diska 1.5 kg, met krogle 5 kg, štafeta 4 krat 100, staleta 4 krat 800-
—	2. Tekmuje se ]*> pravilih JLAS-a. — 3. Teka-lišče iz leša, dolgo 395 m in ima dva nedvignjena zavoja. — 4. Pravico nastopa imajo verificirani in neverificirani člani prirediteljskega kluba, nadalje vsi neverificirani atleti, ki niso člani nobenega kluba. — 5. Prijave so proste prijavnine in je iste nasloviti na: g. Hermana Putinjo, Livarska ul. 12 in sicer do 17. t. m. Poedinačne prijave se sprejemajo pol ure pred pričetkom samega tekmovanja.
—	b. Prvo plasirani v vsaki disciplini prejme pri-znanico, atlet pa, ki doseže najboljše rezultate v treh disciplinah po tabeli desetoboja, prejme lično plaketo. — ASK Primorje.
Mariborski šport.
Drugi dan jesenskega kasaškem mitinga na Teznu pri Mariboru.
V	ponedeljek, 15. t. m. so se konjske dirke nadaljevale in so bili rezultati naslednji:
L Dirka dravske banovine: Za 4—12 letne konje iz vseh krajev. Proga 2400 m. Nagrade: 2500, 1250, 750, 500 Din. — 1. Danka (kobilarna Turnišče) 2830m; 1.43; 2. Grese Maria (Franc Fi-lipič) 2460m; 1.39; 3. Egga 11 (Franc Skuhala) 2440 m; 139.5; 4. Salome (Franc Filipič) 2500 m; 1.39.7.
II.	Dirka Rudolfa \Varren- Lippittla: Za 3 do 12 letne jugoslovanske konje. Proga 2100 m. Nagrade: 2000, 1000, 600, 400l>in. — 1. Dandolo (Gujo Ilegenvvart) 2140m; 1.40.5; 2. Saperlol (Fr. Filipič) 2040 m; 1.47; 3. B urica (Vekoslav Razlag) 2040m; 1.48; 4. Etjcja II (Franc Skuhala) 2180m 1.42.5.
IIL Sislemizirana konierejska nagrada 1930 kasaškega društva v Mariboru za 4—6 letne konje iz kmetske reje v področju Dravske banovine. Proga 2200m. Nagrade: 1500, 750, 450, 3001)in. — L Koketa (Ivan Bunderl) 2210 m; 1.48.5; 2. i'rima (Ludovik glavič) 2230m; 1.47.7; 3. Silvu 11 (Slavko Vrbnjak) diskvalificiran. *4. Ela (Julij Novak) 2250 m; 2.11.
IV.	Dirka Ljubljane za 3—6 letne jugoslovanske konje. Proga 2100 m. Nagrade: 1500, 750, 450, 300 Din. — 1. Bacsi (kobilarna Turnišče) 2080 metrov; 1.46.5; 2. Fanta (Jožef llavič) 2120m; 1.47.7; 3. Finii (Franc Heric) 2040m; 1.42; 4. Koketa (Ivan Bunderl) 1.51.
V.	Dirka medla Maribora: Dvovprežna amaterska vožnja za 3 letne in starejše jugoslovanske konje. Proga 2800m Nagrade: 2000, 1000, 600 in 400 Din. — 1. Finiš (Franc Heric) — Borica (Vekoslav Razlag) 2680m; 1.55.7; 2. Haperlul-Gospudar (Franc Filipič) 2740 m; 1.51.5; 3. La Fliche-Gretl Maria (Franc Filipič) 2800m; 1.53; 4. Belona (kobilarna Turnišče) — Dandolo (Gujo Hegenvvurl) 2830 m; 1.57.
Inozemski zport
Viena nu čelu dunajskega prvenstvu
Leto« imti Dtinuj morda najbolj zanimive prvenstveno sezono. Vsak teden se spremeni prvenstvena tabela, kajti enakovredni tekmeci oneinogofcujejo trajno nadvlado in absolutno vodstvo enemu klubu. V tretjem kolu najbolj interesuulnu tekma je lii.la Admira-Vicnita. fclo se jc namreč za vodstvo, ki si g« je zaslužnim osvojila Vieimu / zmago 1 :"5 nad svojim nasprotnikom. Ig+n jc bila prvovrstna in vseh 15.000 gledalcev je zadovoljno odhajalo z igrišča. — Izvrstno razpoložen i napadalna vrstu Austrije je zabija sedem golov hjoridsdorfer A. Clutbu. Slednji, ki jk> treh odigranih kolih ni dosegel še nobene točke, je. popolnoma razočaral gledalce. F, A. C. ni znal uspešno ovirati svojega tekmeca. Končni rezultat so glasi 7:1 v korist Austrije. — Pruvtuko rekordno zmago je dosegel Nicholson nad VV. A. C.-oni. Zopet so bili glavno orodje Nicholson« izvrstni napadalci, ki so dosegli / 8:0 prav ba jno zmago. En dokaz več, kuj premorejo dobri strelci*, čeprav je nasprotnik taktično iu tehnično enakovreden. — Dunajski prvak jo nad Wiener Sportkluibom zmagal z rezultatom 4:0. Rapid, ki v prvem |>ol-času zaradi izredno obrambo nasprotnika ni dosegel nobenega gola, je stri odpor Wiener Sport-klulva Jele proti koncu igre. — Vsi dunajski listi prinašajo laskave pohvale o Slovanu, ki je dosegel v tekmi z Wac.ke.rom povsem regularen neodločen izid z 1:1. Slovan je s »vojo igro dokazal, da jo v-resnici prvorazredno moštvo, ki v treh igrali ni še podleglo nobenemu klubu. — Letos iio trehu dunajsko prvo ligo po že odigranih tekmah deliti na dve skupine. Sedem moštev bi smatrali nekako enakovredno tekmovalce, dočim bi ostale tri klube vpisali v drugo skupino kot klube, katerih forma in stalnost še nikakor ni dosežena. To drugo skupino tvorijo W. A. C. (t točka), F. A. C. (0 točk) in Waener Šport klub (0 točk). Ne moremo pa trditi, da se ti trije klubi ne bodo popravili. Poglejmo še prvo skupino. Vienuu jo s 5 točkami na prvem mestu. Njej |>u sledi 6 klubov, ki so vsi dosegli po 4 točke in ki jim le lioljša ali slabša gol-diferenca določuje vratni red. To so: Admiru, Nicholson, Austria, Rapid, Slovan in \Vacker. Kakor vidimo, bomo imeli letošnjo dunajsko sezono nudvse zanimivo, kajti pričakovati je »izredno napetih in senzacionelnih borlb.
V Pragi je prvenstveni hoj na višku.
S lekmo Slavia : Sparla, ki so je pravkar odigrala, je dosegla Praga svoj športni višek. Sj>arta ni v marsičem zadovoljila. V prvem polčasu je imela le podrejeno vlogo, kajti 3 kral se je stresla mreža Sparlinega svetišča. Polčas 3 :0 v korist Slavije. Šele v drugem delu igre bo Sparlanci pritisnili in energično posegli v boj. Bilo pa jo ž« pre-jwzno in edino časten gol jo bilo vse, kar je dosegla Sparla. Končni rezultat 3:1 za Slavijo.
Ogrski prvak poražen, V Milanu sla se že četrtič srečala v borbi za srednjevropski j»okal italijanska Ambrosiana ter ogrski prvak Ujpest. Nad 16.000 gledalcev je bilo navzočih. Boljši strelci so odločili tekmo. Tako je s 5:3 zmagala Ambrli-i-ana, čeprav so pokazsll 0#ri vsaj on okov realno ijSfl"').
Belgija : Holandska -1:1(1:1). V Bruslju se je vršila pred 50.000 gledalcev reprezentančna nogometna t»kma med obema državama. Zasluženo so zmagali Belgijci, katere je publika nagradila z dolgotrajnimi ovacijami.
RAZNO
Velik teis turnir se bo vršil od 1. do 3. oktobra v Florenci, kjer se bosta spoprijeli reprezentanci Italije in Nemčije. Sodelovali bodo le najboljši teniški igralci iz obeh držav. Nemci so do sedaj določili dr. Bussa, Kuhlmannu ter Mourneya. Ni pa še gotovo, ako se bo udeležil ludi dr. Land-mann.
Mednarodni ženski kongres, ki je pravkar zboroval v Pragi, je uradno razglasil nova dva svetovna rekorda. To sta najprej met kopja s 40.27 m. ki ga jo dosegla Braumtlllerjeva iz Berlina ler 4 X 100 m z 48.8 sek., ki ga je dosegla inonakovska štafeta.
»k ' , w4.
Pridobivajte novih naročnikov!
poltovorni, Ansaldo Limuzina, kakor tudi 1 Arlel 500 cm11, z električno razsvetljavo, s prikolico, 1 A. J. S. motor S. V, in 2 posamezni prikolici, ter 1 šestcilindrski automotor Steyer v popolnem stanu — ugodno naprodaj. Poizve se v garaif Ivan Kopač, Ljubljana, Blciweisova c. 52.
t-.i-:".(rSi. 'K• <.. ■{.'!' **"'J t.	U.,f fv<*.-Xw'*>jj.
—- -- - n
TIVAR
OBLEKE
Trn
za gospode od .... Din 240'"~790'" za dečke 11 — 16 let od Din 200'—420'-
za otroke 3—10 let . . Din 110'--160.-
zimske kapuce od . . . Din 300""—750 "
hlače........Din 89'-—150'-
Osled prost brez obveze nakupa! Satnoprodaje v vseh večjih krajih V Ljubljani prodajalna
Ivan Kos. Sv. Petra cesta 24
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica l'SO Din ali vsaka beseda SO par.,
Najmanjši oglas ■ v S Din. Oglasi nad devet vrstlo ae računajo više. Za odgovor znamkol — Na vprašanja brez tnamke ne odgovarjamo.
II
Mlekar (Primorec)
t dveletno prakso prosi primerne službe. Naslov v upravi lista št. 10.618.
Krojaški pomočnik
išče službo. Slovenščine ne zna popolnoma in bi se je rad priučil. Ponudbe na: Jurij Hutter, Rigelj, Stari log.
Trgovski pomočnik
verziran v mešani in ma-nufakturni stroki, želi na-meščenja, najsibo v mestu ali na deželi. Naslov v oglasnem oddelku pod »Vesten in marljiv« št. 10.666.
Gosli poučuje
biv. učitelj konservato-rija, Študentovska ulica 9/1.
Šoferska šola
I. oblast. konc.. Camernik, Liubljana. Dunajska c. 36 (Jugoavto). — TeL 2236 Pouk in praktične vožnie
ilužbodobe
Pouk živih jezikov
nemščine, francoščine, srbohrvaščine, angleščine, španščine, italijanščine v skupinah in za posameznike. Poučujejo po direktni metodi kvalificirane učne moči. Prijave od pol 7 do pol 8 zvečer: Beethovnova ulica 7, pritličje, levo. — Prof. Sid.
J. Jeras.
Učenke
za mehanično umetno vezenje in predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana, Dalmatinova uL 13/
Francoščino
in nemšči-o poučuje1 strokovno izprašana učiteljica. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.170.
Učenka
ubogljiva in poštena, se takoj sprejme za večjo trgovino na deželi z vso oskrbo v hiši. Takojšnje ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena u-čenka« št. 10.628.
lenitbe
Iščem prodajalko
v trgovino z mešanim blagom na jako prometnem kraju blizu kolodvora, kateri bi dal na račun. Pogoj: 10—15.000 Din kavcije. Ponudbe pod šifro: »Trgovka« na podružnico »Slovenca« v —- Novem mestu.
""Več pomočnikov
soboslikarjev in pleskarjev sprejmem. Oglasiti sc je v gostilni Javornik, Ig.
Krojašk. pomočnika
z dežele sprejme Pariški modni salon, Ljubljana, Stari trg 19.
2 čevljar, pomočnika
•prejme takoj Jos. Poga-čar, Kamnik.
Trgovec in ekonom
mlad, želi poročiti gospodično z večjim posestvom ali podjetjem v mestu ali na deželi. Svojega premoženja imam v vrednosti 1,500.000 Din z letnimi 200.000 Din dohodki. Pogoj: Iz dobre hiše in s krščansko vzgojo, Le resne ponudbe, čc le možno s sliko, na upravo »Slovenca« pod: »Mirna sreča št. <Hk. Tajnost pod častno besedo.
Čelo naprodaj!
Informacije daje tvrdka Brandl, Maribor.
Vnajem
Restavraterja
sposobnega prevzeti novo otvorjen hotel z restavracijo za več let v najem, cventuelno, kupiti ga, iščem. Hotel odprt celo leto. Vprašati: Hotel »Zagreb«, Senj.
Kupimo
Ptičji lim
(Bela omela), skuhan in opran, kupim 50—100 kg. — Ponudbe na tvrdko: I. Krivic, Ljubljana, Frančiškanska ulica 10.
Kupujemo
prvovrstna namizna
jabolka
in gospodinjsko sadje vseh vrst, od 100 kg naprej ter tudi cele vagone, po najboljših dnevnih cenah, j postavljeno na kolodvor t ali predano v našem skladišču. Exportna družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ul. 18.
I i
KAMENINASTE
iniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniH
CEVI
iiiiiniiiiiiiiiimininiiiiimiiiiiiHnnn
v vseh dimenzijah in oblikah ima stalno na zalogi
MATERIAL
trgov, družba z omej. zav.
LJUBLJANA-DUNAJSKA 36/a
Telefon 27-16 Brzojavke: Material
Žaganje in drva
odpadek od parketov oddaja v vsaki količini parna žaga I avrenčič & Ko, Ljubljana, Vošnjakova ul. 16, za gorenjskim kolodvorom.
Puhasto perje
kilogram po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg. • Potem čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 D. L. Brozovič, Zagreb, llica 82. Kemič. čistilnica perja.
Soba
s predsobo, popolnoma separirano, opremljeno ali prazno, v I. nadstr. na ulico, v sredi mesta (parket, elektrika), sc takoj odda eni ali dvema osebama. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10659.
Stanovanje
v iepem kraju na Gorenjskem, z gospodarsk. poslopjem, vrtom, njivo in travnikom, blizu postaje in cerkve, oddam stranki brez otrok ali najraje ! upokojencu. V hiši vodo-' vod in elektrika. Oddam tudi v dosmrtno bivanje. Naslov v upravi »Slov.« pod št, 10.656.
m
Dijaka
Klavir
sprefmem ceno na stano-' s prav dobrim glasom, vanje. - Naslov v upravi firma Petrav, se proda. -»Slovenca« pod št, 10671.Kolodvorska 28/1 - levo.
Grozdje za vino
par tisoč kg, po ugodni ceni naprodaj pri Cele-stina Glavnik, Ljubljana, Pogačarjev trg 1.
Drva odpadki
od žag se dobijo v vsaki količini pri tvrdki Ivan Šiška, tovarna parket v Metelkovi ul. 4 Tel 2244.
Prodaja se
; prvovrstna semenska pše-' niča »Baiernkonig«, prvovrstna prisetev, z največjim prinosom, brez smoda, dobro obstojna, v tukajšnjem okraju najbolje preizkušena. — Oskrbništvo Marenberg, pošta Maren-j	berg.
Razmnoževalni stroj
»Gestetner« — v formatu 42 X 34, skoraj nov, posebno priporočljiv večjim tvrdkam za tiskanje razpredelnic, proračunov, o-krožnic, cenikov itd. — se ugodno proda. Stroj natiska v eni uri šest do osem tisoč odtisov. Ponudbe poslati na: Ptujska tiskarna, Ptuj.
Ako želite kupiti
na obroke
obrnite se na
Kreditno zadrugo detajlnih trgovcev
r. z. z o. z. v Ljubljani, Cigaletova ulica 1 (zraven sodnije).

ilodroce
vrhne iz la afrika močno
blago Din 240'— mreže - posteljne odeje -žimo • cvilh najceneieš kupite pri Rudoli Sevei Ljubljana, Marijin trg 2
Železnatn vino
lekarne Dr. G. PICCOLI-ja v LJUBLJANI krepča oslabele, malokrvne, odrasle in otroke.
Otrokom, ki obiskujejo šolo
Volna, bombaž,
nogavice in pletenine v veliki izberi pri Kari Pre-log, Ljubljana, Židovska ul 4 in Stari trg 12.
Modroce
otomane, divane, lotele in vse tapetniške izdelke ! Vam >di najsolidneje in najceneje
Ignacij Narobe,
tapetnik, Ljubljana, GosposvetsUa cesta St. 16 (pri Levu).
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Ljubljana, Stari trg št. 32.
za
Ta /tv6-/MJhOj xxrwt!0 oJU,
0"l. Avctaotift, v
LIRHH3E
moške ali damske obleke
18 Din
ie 300 D
arderobo najhitreje zlika, kemično čisti pošije, obrne Wallet Express, Ljubljana — Stari trg 19. Na likanje se lahko počaka.
Naročajte
SLOVENCA
najcenejši
slovenski dnevnih
VATO
tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. Zahtevajte vzorce in cenik! — Tovarna vate, Maribor, Dravska ulica 15.
dajajte redno vsak dan 2 krat na dan po 1 malo žličko okusnega
železnega kina vina
Otroci
Vam bodo ZDRAVI, VESELI, DOBREGA TEKA in ZDRAVIH ŽIVCEV. - Odporni proti vsem boleznim
»ENERGIN« železnato kina vino se dobiva v vseh lekarnah 1 steklenica Din 40-—. - Po pošti pošlje Laboratorij »ALGA«, Sušak: 3 velike steklenice za Din 128-—, 6 velikih steklenic za Din 248-— in 1 zastonj.
PšenlCno moho
najboljših mlinov nodi najceneje veletrgovina žita in mlevskih izdelkov
A.. VOLK, LJUBLJANA
RetljeTS cesla 24.
- O
Oi M e a
J* a s .a
qj — o
«3 i > A
J
«
<
J H
Pišite takoj po veliki brezplačni
KATALOG
tovarne glasbil, gramofonov in harmonik MEINEL & HEROLD prodajna podr. MARIBOR št. 102-B in tudi Vi bote imeli dobro godbo in veselje v hiši
Prodajo se
bukovo rezana drva
iz suhega tovarniškega lesa v koncih od 20—40 cm, 3—5 cm debelih, boljše kurivo kakor oglje ali cepljena drva, posebno pripravno za štedilnik in peči, po 333 Din za 1000 kg, postavljeno pred hišo v Ljubljani. Ne manjše pošiljke kot en tovorni auto od 2500—3000 kg. — Naročila, dokler traja zaloga, na tvrdko: REMEC - C O., lesna industrija, Ljubljana, Kersnikova ulica 7.
Za poletno sedijo v Mu t93t
DUGOCEŠKA KRANJ
prinesla na trg iz UMETNE SVILE razen že priznane DAGMAR-SVILE še sledeče BENBERG-SVILE:
Adrienne
najboljši Bemberg izdelek
Emona
čisto svileni foulard
Crepe Slovene
najfinejši Crepe Georgette
Ninon
kakor dih lahki svileni voile Vse te svile so razstavljene na zagrebškem velesejmu
t/5_ — >,»
mil
■8-gEaalo s ..os t/i pa 5-y.tr - ..Sos SO »Jdo •• S — esN-s s*
i
J* O O .
1 1 I ISx
»DUQ -
L, uro
gusarji
71 !
!«jjg i 3 » o
•Jul" 8«« o
1
ac5
3Q da5 •
Igag£*
TSšež i
(Sodobna zgodba.)
52. Plačilo in kazen.
Mihael in Lovro sta spala globoko spanje brez sanj in se prebudila šele naslednji dan pozno dopoldne. Ko sta vstala, sta bila lačna kot volka, in zajtrk, ki ga je s pomočjo in po nasvetih Tirna pripravil Eh Sang, jima je teknil ko malokdaj.
Ko sta se krepčala, ju je prišel obiskat tučun. Priklonil se je na svoj navadni slovesni način in prosil dovoljenja, da sme sesti. Nato pa je rekel: »Ko se krepčata, vaju bo morda veselilo izvedeti, kaj sem še nadalje odkril.«
»Zaklad, ki smo ga odkrili v kleti razpadajoče pagode, ni nič v primeri z dragocenostmi, ki so nakopičene v podobnih kleteh tukaj. Tam so bili predmeti, katerih je vsak morda bil več vreden, vendar pa jih je tukaj več. Z veseljem vam tudi lahko povem, da je kapitan Richards, s katerim sem imel čas se seznaniti, med plenom našel zasebno last svojo in svojega moštva, pa tudi precejšen del tovora svoje nesrečne ladje. Skrbel bom, da ga vse te stvari nedotaknjene počakajo, dokler se ne vrne ponje.«
»To je res vesela novica,« pravi Mihael. »Seveda bomo zdaj lahko odpotovali, ne?«
»Kajpada. Nerad se bom sicer poslovil od gospodov, ki sem jih začel spoštovati kot svoje najdražje prijatelje, vendar pa — seveda — tudi vidva težko čakata, da se vrneta na svoj dom ter rešita starejše svoje prijatelje mučnih skrbi; gotovo niso malo žalostni, ker sta izginila.«:
»Kar nas je Holandcev, nas bosta oba motorna čolna lahko odpeljala. Bas prav nas bo za oba krova.«
»Da. Dovolita mi, da vama Tatarov čoln posodim. Kajpada sem ga zaplenil, kakor sem zaplenil tudi vse
zaklade, ki so jih zbrali gusarji, izvzemši lastnino kapitana Richardsa, kakor sem že omenil, in tiste predmete, ki si jih bosta izbrala vidva.«
»Misil sem,« se je obotavljal Mihael, »da, boste blago vrnili postavnim lastnikom.«
>Gospod moj dragi, saj to je vendar nemogoče! Zaklade so dolge mesece in leta zbirali gusarji. Težko ali celo nemogoče bi bilo najti lastnike. Vrh tega pa Kitajci tudi nimamo take navade. Lo Fing, ki mi je v glavnem povedal vajino zgodbo, je radi izgube kmetije in osebnih krivic mnogo pretrpel; njega bom seveda že odškodoval. Največji del zaklada pa bom obdržal zase in za vaščane, ki so tako dolgo zdihovali pod jarmom Ming Vang Tanga.«
»Kaj boste pa z njim storili?«
»Zagovarjati se bo moral pred našo redno kitajsko sodnijo.«
Mihael je vedel, kaj se to pravi. Kitajski zakon je z gusarji kaj nakratko opravil.
»Gusarska drhal je strta in razpršena,« je nadaljeval tučun. »Dokler se torej nad njimi ne povzpne kak nov vodja, ne bodo opasni. Dokler bo pa trdnjava stala, bo zločincem zatočišče. Zato jo hočem razdreti. Kakor hitro poberejo moji ljudje iz nje vse, kar je kaj vrednega, bom dal vse stavbe zažgati in ozidje podreti, da bo sredi jezera ostal samo kup razvalin. To bo trajalo precej časa in gotovo ne boste čakali, da bi videli delo razdejanja. Ako pa vas usoda še kdaj v življenju zanese v ta konnec sveta, se boste pa lahko sami prepričali, da je razdejanje bilo popolno. Izvedela bosta pa tudi, da se vajini imeni s častjo in spoštovanjem izgovarjata po vsej deželi kot imeni mož, ki sta se prva trudila, da zmanjšata bedo.«
»Ker pa so medtem, ko sta gospoda počivala,« nadaljuje tučun, »moji ljudje spravili velik del zakladov iz pagode semkaj, si lahko izbereta, kar vama bo po volji.«
»Čuden človek, je pošepetal Mihael Lovretu, ko
«ta stopala za tučunom gledat zavoje z zakladi. »Ni mi rav veliko na tem, da bi sprejemal tuje blago, ven-ar je pa tudi res, da bi bilo težko najti prave last-., ike; no in na vse zadnje tudi nihče ne more trditi, da nisva ničesar zaslužila.«
* »Nekaj nagrade za vse najino trpljenje se gotovo spodobi. Možakar je pač jako uljuden, vendar pa se mi zdi, da bi v dnu srca ne bil zadovoljen, če bi kaj yeč vzela.«
Izbrala sta si samo nekaj starih pleskanih lesenih tablic, nekaj starih na svilo slikanih podob in nekaj starinskih vaz, ki so se pa pozneje izkazale za dragocene spomine dinastije Han. Eh Sang si je izbral dva noža in nekaj medenine. Tim pa ni sploh nič izbiral.
»Igrač ne maram,« pove tučunu. »Dajte mi namesto njih denarja. Moja stara že dolgo hrani in spravlja, da bi na deželi kje kupila hišico, ko potegnem svojo plačo. No, in če bom prišel kdaj domov, bi ji zato najrajši stresel v naročje čebriček pravega suhega zlata in ne vaših umazanih papirjev.«
Želja se mu je izpolnila: dali so mu zlatih in srebrnih novcev, ki bi bili v angleškem denarju vredni kakih dvajset funtov. Spravil jih je v platneno vrečico in si jo ovil okoli pasu.
Okrog poldne je bilo, ko sta oba motorna čolna dvignila sidro in odpuhala po jezeru proti reki. Tučun in Lo Fing sta stala na pomolu in gledala za njimi. Na trdnjavskem ozidju je pa kar mrgolelo va-ščanov in tučunovih vojakov, ki so zdaj pa zdaj izstrelili salvo, udarjali na gonge in še drugače razsajali, da dostojno proslave odhajajoče goste. Ko je Bantam zavil v reko, pa je Mihael vstal in zaklieal posadki, ki mu je v Berezini sledila:
»Fantje! Zdaj jpa še po hoJandsko pozdravimo!«
Dvignili so se pod nebo krepki vriski in so odmevali še potem, ko ni bilo trdnjave nič več videti.
Konec.
Za Jusoalovansko tiskamo v Ljubljani: Karel čet.
Izdajatelj: Ivan Kakoveo.
Urednik: Frane Kremžar.