Štev. 47. V Mariboru 19. novemtra 1891. Tečaj XXV.
Lišt ljudstvu v poduk.
Uhaja vsak četrtek tn velja b poštnino vred in v Maribora a pošiljanjem na dom za celo leto 3 gld„ za pol leta 1 gld. 60 kr., za četrt leta 80 kr. — Naročnina se pošilja npraTništra v tiskarni sv. Cirila, koroške ulice, hšt. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list
brez posebne naročnice.. ----------
Čas odločbe.
„Bubanj silno budi Nas u boj . . .
Srbska narodna.
Vsakdo izmed naših bralcev zna, da nam grof Taaffe in njegova vlada ni bila nikoli posebno pri srci; pač smo ji radi priznali, če je ukrenila v čem na dobro in žal, da smo imeli le redko to srečo, toda nekaj je vendar-le storila tudi za nas, za slov. ljudstvo in če druga ne, vsaj pravičniša je bila do nas, kakor pa nižji uradi, izlasti deželni. Vsled tega pa smo imeli va-njo še neko zaupanje, da-si ni bilo Bog zna, koliko to naše zaupanje va-njo. Odkar pa je Pavel baron Gautsch stopil va njo ter je ta mož prevzel posle ministerstva za uk in bogočastje, ginilo je naše zaupanje od dneva do dneva, kajti nemški liberalci so ga šteli čedalje bolj med svoje in mož je pokazal tudi že večkrat svoje nemške liberalne roge, ali vselej jih je še nekoliko zavil v trake avstrijskega domoljubja. To pa ga je potem v očeh nekaterih še nekaj izgovorilo.
Drugače pa zadnji petek. Na dnevnem redu je bilo v državnem zboru ljudsko šolstvo in poslanec kanonik Klun je tožil v tem, da še trpimo Slovenci ravno pri ljudski šoli velike krivice, posebno trda pa da se godi alov. ljudstvu na Koroškem, na Primorji in v Trstu. Otroci so slovenski, učitelji pa na Koroškem nemški in v Trstu laški, ne da znajo slovenski in to je šolski oblasti še prav po volji ter zavrača se prošnja, ki jo predloži kaka občina za slov. šolo, od njih kaj rada z izgovori, ki nimajo podlag^ v postavi. . .
Naši bralci vedó, da je vse to in še veliko več resnično in kanonik Klun je vse, kar je rekel, vzel nam vsem prav iz srca, ali ministru Gautschu to ni dopadlo. Kakor sršen, ki si mu dregnil v gnjezdo, tako je šinil gosp. minister k višku ter je odgovarjal potem gosp. poslancu osorno, nikakor pa ni ovrgel stvari, katere je bil g. poslanec grajal. Se ve, da so
Posamezni listi dob6 se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po 5 kr.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr* dvakrat lž kr., trikrat 16 kr.
g. ministru pritrjevali nemški liberalci, toliko bolj pa je on užalil vse naše poslance in sploh celo desnico drž. zbora. Dobro, da gg. poslanci niso tako vroče krvi, kakor je g. minister! Ne takoj, še le drugi dan, v soboto je dobil gosp. minister odgovor in to tak, da ga bode dolgo pomnil.
G. prof. Šuklje mu je odgovoril in lepše še menda ni govoril nikoli, kakor tokrat in to lahko, saj je čutil, da v njem in iz njega govori vse slovensko ljudstvo. V svojem govoru je sledil g. profesor od besede do besede gosp. ministru ter mu je ovrgel vse, ali tako, da je odkril resnico, pa ni žalil ministra. In česar še on ni povedal, to je pridejal potem kanonik Klun ter je le-ta popravil resno pa stvarno to, kar se je bilo pri g. ministru zasukalo drugače, kakor je resnica. Razločujeta se pač ta naša govornika pa g. minister, ali za tega ne na pohvalo.
To se je godilo v drž. zboru, ali pri tem ni ostalo. V soboto večer so se posvetovali naši poslanci še na dalje o tej stvari in v nedeljo je bilo ravno tudi in navlašč zavoljo tega posvetovanje v „klubu konservativcev". Kolikor je doslej znano, je „klub konservativcev" v tej reči ene misli ter obsoja govor gosp. ministra prav, kakor zasluži. Tudi v poljskem klubu vre za voljo tega in mogoče je, da dobimo novo vlado, najbrž bode ona na nemško liberalno stran. Bodi! Slov. ljudstvo stoji za svoje poslance, pravica je na naši strani in torej prej ali slej tudi zmaga.
Prav veseli smo torej, da moremo že dnes v tem oziru objaviti velevažno resolucijo „Kat. polit, društva" v Konjicah, sklenjeno zadnjo nedeljo in glasi se ona tako le:
„Slov. katol. polit, društvo v Konjicah izreči svoje priznanje in zahvalo preč. poslancem, gospodoma kanoniku Kljunu in profesorju Suklje-ju za govore zaradi učnega jezika v ljudskih šolah, zlasti profesorju Suklje-ju za odgo-' vor proti Nj. ekscelenci ministru Gautsch-u.
Izreče obžaljevanje nad nazori učnega mi nistra gledč na učni jezik v ljudskih šolah na Koroškem. Ker se ne da misliti ni omika, ni napredek ne v veri, ne v posvetnih, zlasti tudi ne v gospodarstvenih stvarčh, brez poduka v maternem jeziku v ljudskih šolah , zato pričakuje se od slovenskih poslancev, da porabljajo svoj upliv, naj celi konsevativni klub smatra to vprašanje za svoje in naj ukrene vse potrebno, da se varuje materni jezik v ljudskih šolah, kakor pri vseh druzih narodih na celem svetu, tudi pri Slovencih".
Mi doslej slov. poslancem nismo dajali nasvetov, nismo od njih terjali, da vstopijo v klub konservativcev, ali tudi grajali jih nismo zato. Še celo molčali smo, da-si nam je težko bilo pri srci, ko so jeli nekateri možje v Ljubljani in v Trstu, kakor po naročilu, pritiskati na naše poslance, naj bi izstopili iz „kluba konservativcev", češ, da se v njem jim vežejo roke in jeziki.
Zakaj se nismo mi še pridružili ? Odgovor je lahek in je le-ta: Naši poslanci so volilcev zaupni možje in mi bi pristopili meje, ki jih ima časnikarstvo, ko bi jih silili na kaj, kar še oni niso izpoznali za potrebo. Doslej pa še oni take niso izpoznali in tudi njih volilci niso izrekli nikjer, da bi ne bili zadovoljni s poslanci, zato nismo imeli mi uzroka izreči se zoper delovanje gg. poslancev. Da je bilo pa njih delovanje dobro, v pravem pomenu modro, to dokazuje ravno sedanji čas, v resnici — čas od ločbe.
Načrt postave, ki vredi in pospešuje kmetijske in gozdarske koristi na Štajarskem.
(Konec.)
Pri vsem tem pa se je poskrbelo, da bode na vsak način mogoče ljudstvu izreči svoje misli in svoje želje, kajti tako v zboru okr. kmetijske skupine, kakor v okr. kmetijski komisiji in enako v zboru odposlancev, v deželnem kmetijskem svetu in v stalnem prisvetu je večina vselej na strani teh, katere voli ljudstvo. Da je namen nove postave, naj se nikakor ne kruši ljudstvu priložnost dejanski in uplivno vdeleževati se vseh posvetovanj v kmetijskih reččh, to se vidi iz tega, da se napravi čisto posebej nov „stalni prisvet" pri dež. odboru in sicer za to, da presodi tiste uredbe in rešitve, ki jih hoče dež. odbor izdati v deželnih kmetijskih zadevah ter da dobivajo udje dež. kmetijskega sveta, ki niso doma v Gradci, stroške za potovanje in 5 gld. za vsaki dan, o katerem je kaka seja; da imajo udje okr. kmetijske komisije pravico, naj se jim povrnejo stroški, ki jim jih nalagajo posli v njihovih opravkih, iz okr. premoženja in da o volitvi udov v zbor odposlancev niso zavezani na to, da izvolijo odposlance izmed sebe.
To so pač take obrambe, ki dopustijo vsa-kateremu, da voli sposobne može in na drugi strani morejo tudi malo premožni prevzeti kako izvolitev. To je nekaj, na kar se gleda pri volitvi osrednjega odbora za voljo tega, ker ne dobijo doslej njegovi udje nobene odškodnine in vsakdo ne more in tudi noče tacih stroškov iz svojega žepa plačati vsako leto — stroškov, ki se jih človek ne more izogniti pri tolikrat-nem potovanji v Gradec in pri tamošnjem prenočevanji.
Ne sme se pregledati tudi to gledč na uspešni razvoj delovanja, da bode mogoče, ke-dar se bode v dež. zboru razpravljalo o stroških za dež. kmetijski svet, spraviti v razgovor potrebe posameznih okrajev. S tem bode dež. zbor izpoznal potrebe kmetijstva ter lehko ne samo v poprečnih zneskih, ki ne zadostujejo, ampak v takih svotah določil podpore, ki kaj izdajo in so za kmetijstvo potreba.
V	tem, da je osrednji odbor vse te reči dobro prevdaril, dobil je prepričanje, da bi ta novi zavod, stoječ na širnej in zdravej podlagi, s tacim prostim delovanjem najlažje skrbel za potrebe kmetijskega in gozdarskega napredka, v veliko večji meri, kakor doslej c. kr. kmetijska družba ali kaka druga zasebna naprava. Osrednji odbor pa je tudi izprevidel, da bi ne bilo niti modro niti potrebno, ko bi še poleg tacega zavoda, kakor bode nov dež. kmetijski svet, ostala doslenja c. kr. kmetijska družba, saj bi bilo na večjo korist celi deželi in sploh bolje, ako si vsi ti možje, katerim je za napredek kmetijstva, sežejo v roke ter z zjedinje-nimi močmi delajo na vzboljševanje kmetijstva.
Vsled tega misli osrednji odbor zboru, ki se snide hitro, po bližnjem rednem zboru, predložiti ta-le nasvet: naj se r a z i d e c. k r. k meti j ska družba štajarska tedaj, ako se sklene deželna postava, ki meri na ta ali enak način vzboljšati kmetijstvo in gozdarstvo in dobi Najvišje potr-jenje, iz proste volje za vselej.
V	Gradci, oktobra meseca 1891. Osrednji odbor c. kr. kmetijske družbe štajarske.
Predsednik:
Maks baron Washington.
Generalni tajnik:
ces. svetovalec Fridrik Miiller.
Gospodarske stvari.
Sirovo maslo.
Skrbna gospodinja obrača vse, kar se da, pri domačiji dobro in čem bolje to zna, tem lažje shaja in marsikaj plača, kar je pri hiši potrebno, ona, ne da ji je treba vselej možu priti po denarja. Tak pripomoček pa je in sicer
zdaten pripomoček ji je kravje mleko in kar si ve napraviti iz njega. Koliko dobi modra gospodinja iz njega, ne da ji ga primanjkuje v tem za dom!
Ker vemo, da imamo tudi mi več tacik gospodinj, zato jim hočemo dnes povedati nekaj o sirovem maslu. Kaj je sirovo maslo in kako se dela, to je znano. Naj bi ga le gospodinje pridno pridelovale, lep denar se dobi za nj, ako je v redu, snažno, zdravo. Včasih pa vendar-le ni spraviti hitro v denar in kaj naj stori gospodinja z njim, da se ji ne izkazi? Naj ravna z njim tako-lei Najprej mora biti dobro, ne iz-kaženo maslo, potem se pa dene v posodo, v kateri se shranjuje in vdela se va njo tako na trdo, da ni nič praznega prostora, nobene votline. Zatem pa se dene posoda v kotel, ki ima do srede kropa. V kotlu naj ostane posoda masla tako dolgo, da se krop shladi. Maslo se drži potlej celih šest mesecev, je sveže, se dobro okuša ter je čisto in rabi se lahko brez vsake škode. Kupec bode z njim zadovoljen.
Sejmovi. Dne 21. novembra v Arveži, pri sv. Jurji na Ščavnici, pri sv. Jurji na Tabru in v Svetini pri Celji. Dne 23. novembra v Ar-noži. Dne 24. novembra pri sv. Marjeti na Pesnici. Dne 25. novembra v Ločah in na Ptuji.
Dopisi.
Iz Trbovelj. (Podružnica sv. Cirila in Metoda.) Slovencu se je treba boriti neprenehoma in povsod za njegov obstanek, zakaj njegovi neprijatelji ga ne zatirajo samo ob skrajnih mejah njegove domovine, marveč hočejo tudi prav v domovini gospodariti in zvonec nositi. Izmed tujcev vsiljujejo mu posebno Nemci svoj jezik. Ker sprevidijo, da je treba mladino za se pridobiti in domačemu jeziku odtujiti, zato so se spravili na slovensko deco, češ: če to imamo, potem smo na konji. Osnovali so si torej svoj nemški „šulverein", ki ima nalogo, da ponemčuje slovenske otroke. Ker to društvo napenja vse svoje moči, da bi doseglo svoj namen, osnovali so zavedni slovenski možje „Družbo sv. Cirila in Metoda", katera naj bi „nemškemu šulvereinu" baš nasproti delovala in skrbela, da se slovenski otroki vzgajajo na versko-narodni podlagi. Kmalu so se jele snovati podružnice te prekoristne družbe. Te podružnice se na strah našim neprijateljem bolj in bolj množijo, posebno pa na spodnjem Šta- | jerskem in Koroškem. Tudi pri nas v Trbovljah smo že dalje časa prevdarjali, kako bi kaj začeli buditi narodno zavest, in najprimerneje nam se je zdelo osnovati podružnico sv. Cirila in Metoda, da bi tako podpirali slovensko šolstvo, ob enem pa tudi dramili Trbovljane iz narodnega spanja ter jih, če Bog da, pri raznih zboro- i
vanjih in shodih navduševali za slovensko stvar. Prav ljubo nam je torej bilo, ko je slavno vodstvo „družbe sv. Cirila in Metoda" ponudilo, da bi se preselila podružnica, ki je imela doslej svoj sedež na Zidanem mostu, pa je skoraj zaspala, v Trbovlje. Vsakdo si lahko misli, kako je pogrelo naše posiljene Nemce in kako se začeli stikati glave, ko so videli dne 25. okt. gostilno g. A. Volavšeka lepo okrašeno in plapolati slov. zastavo. Kaj pa, da so si mislili, da bo le malo vdeležencev, a čudom so se morali čuditi, ko so videli, da se je nabralo obilno ljudstva pred omenjeno gostilno, kjer je bilo ob 3 napovedano zborovanje. Dosedanji predsednik podružnice vč. g. K. Gmeiner pozdravil je v presrčnih besedah došle goste, naznanil vzroke, zakaj se je preselila podružnica iz Zidanega mostu v Trbovlje, potem pa odložil pred-sedništvo. Začasni predsednik v. č. g. župnik in kn. šk. duhovni svetovalec, Peter Erjavec, ki se je mnogo trudil, da bi se podružnica k nam preselila, priporočal je prav gorko to podjetje zbranim gostom. Isto je storil še potem odposlanec vodstva družbe v Ljubljani. Ko se je izvolil novi odbor, začelo se je vpisovanje udov, katerih smo imeli kmalu nad 70. Da je bilo zborovanje bolj živahno, zato so skrbeli izvrstni Litijski pevci, ki so nas razveseljevali s svojim prelepim petjem. Presrčna jim zahvala! Dal Bog, da bi Trboveljska podružnica vstra-jala, cvetela in budila narodno zavest, posebno med tukajšnjimi kmeti.	—k.
Z Ribnice. (Nemškutarska nevoš-ljivost.) Kdor naše razmere pozna, pritrdi mi rad, da v Ribnici ničesar bolj ne potrebujemo, kakor dobrega zdravnika. V sosednje vasi je pot dalnja in posebno po zimi težavna. Vrh tega ni noben zdravnik dolžen, da ubožcem našim zdravila cenó daja, ker od naših občin podpore ne dobiva. Imeli smo pred kacimi 10 leti v Ribnici dobrega zdravnika, ali kakor srake zavidni vaščani ne morejo druzega trpeti v svoji sredi, kdor se jim vedno ne klanja, odpravili so ga na ne ravno časten način. Trpeli smo toraj veliko nezgodo in marsikdo od nas je šel vsled pomanjkanja zdravniške pomoči o pravem času, prezgodaj — pod grudo. Sedaj smo upali, da bode boljše, kajti naš rojak, do-služeni c. kr. polkovni zdravnik dr. Miglič odločil se je stopivši v pokoj ostati pri nas, kjer si je že kupil lepo hišo. Tudi je že v kratkem času, kar je bival tukaj, pokazal, da je ne le izvrsten zdravnik, temveč tudi dober narodnjak in prijatelj ubožcev. Obe občini ste ga radostno sprejeli in soglasno pritrdili, da se mu izroči nagrada kot podpora tukajšnjemu zdravniku. Le edino našemu „pirgermajstru" to ni bilo po volji ter je s svojim zvestim oprodom, kateri gre za njim skozi drn in strn, glasoval proti, i Kaj njemu mar za uboge bolnike, kaj sploh za
revno ljudstvo, je s tem, kakor že večkrat, jasno pokazal. Vsled te „ljubeznjivosti" je tudi odlagal izročiti mu že dosli dekret občinskega zdravnika, tako dolgo, da je doktor naposled naveličal se čakati njegove milosti, ter se rajše preselil na Dunaj. Siromaki, sedaj se pa le potolažite in bolniki, veselite se, sedaj vas bo zopet zdravila oholost našega „pirgermajstra", s katero on pozdravlja navadno vsacega, kdor si upa drugače misliti, kakor on. Sramota je za toliko ponosno Ribnico, da ima župana sicer kmetske korenine in slike ali hoče biti veren sluga raznim liberalnim mogotcem, doma pa podložne strahovati, kakor kak paša! Ce si Ribničani ob prihodnjih volitvah, ki bodo menda že kmalo, ne boste bolje postlali, boste zopet tri leta v blatu ležali in tedaj prav se vam godi!
Iz Konjic. (K a t. po lit. društvo.) Dne 15. novembra imelo je kat. pol. društvo svoj redni občni zbor v dvorani „Posojilnice". Ve liko število navzočih društvenikov kazalo nam je zopet, kako se zaveda naše ljudstvo in se za politična vprašanja zanima. Poslanca dr. Ser-nec in dr. Dečko počastila sta nas s svojim pohodom in z izbornimi govori naše društve-nike podučila in navdušila. Proti govoru nauč-nega ministra v državnem zboru gledč na jezikovno vprašanje v ljudskih šolah na Koroškem predložila in sprejela se je enoglasno resolucija, ki izraža, kakor mnenje našega društva, tako gotovo tudi vsega slov. ljudstva.
Iz Središča. (Novo šolsko poslopje.) Naše staro šolsko poslopje je že davno bilo premajhno za veliko število (nad 400) otrok in so se morali prostori za eden razred in za učiteljska stanovanja drugod v najem vzeti. Da se tem nestalnim razmeram konec stori, sklenil je krajni šolski svet novo šolsko poslopje, pet-razrednico, postaviti. Stavbo, ki stane nekoliko nad 15.000 fl., izvršil je izvrstno in večinoma z našimi domačimi delavci g. Wresnig iz Ptuja in dne 14. novembra se je to novo šolsko poslopje, iznad katerega so vihrale cesarske in slovenske zastave, po našem č. g. župniku v prisotnosti c. kr. okr. glavarja in g. okr. šolsk. nadzornika blagoslovilo. Blagoslovljenje vršilo se je ob 9. uri predpoldan, potem se je služila v farni cerkvi sv. maša, po sv. maši pa se je šolska mladež in drugo občinstvo podalo nazaj v novo šolsko poslopje, kjer se je g. okr. glavar kod načelnik okr. šolsk. sveta zahvalil krajn. šolsk. svetu za trud, ki gaje s to stavbo imel. G. nadzornik Ranner je govoril šolski mladeži, kako se naj lepo obnaša in pridno uči, da bodo iz nje enkrat dobri kristjani in vrli domoljubi. Ko še je šolski vodja slovesno obljubil, da bode učiteljstvo v tem novem poslopji vestno podučevalo in vzgojevalo po geslu: vse za vero, dom, cesarja, zaklical se je tri-
kratni „živio" presvitlemu cesarju in zapela cesarska pesem. Konečno se je g. Kočevar v imenu kr. šolsk. sveta zahvalil g. c. kr. okr. glavarju za njegovo prisotnost in pohvalne besede in s tem se je slovesnost končala. Malo časa pred odhodom popoldanskega vlaka prišla je naša godba na kolodvor, kjer je na čast g. okr. glavarju nekatere komade zasvirala in med sviranjem cesarske himne odpeljal se je g. c. kr. okr. glavar z g. okr. šolsk. nadzornikom od nas.
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Kakor se poroča, prišel je svitli cesar v torek na Dunaj, a ondi ostane le malo dni, potem pa se vrne na Oger-sko. — V delegaciji je razložil minister za vunanje zadeve, grof Kalnoky, precej na drobno, kako da stojimo nasproti drugim državam in če gre njemu kaj vere, ni se nam bati vojske, ali biti nam je pripravljenim za-njo, — Zmerom bolj se vidi, da storijo storočeški poslanci najbolje, če odstopijo ter napravijo mladočeškim možem prostor tudi v deželnem zboru v Pragi. Sedanja vlada pač ne zasluži, da jo podpira češko ljudstvo, naj ima tedaj vojsko in to tako, kakor ji preti od mladočeške stranke! — Z ministrom za uk in bogočastje so nezadovoljni tudi štajarski konservativni Nemci; njih glasilo, „Volksblatt", že težko pričakuje od njega besedo: jaz sem nemški liberalec! Ali jim ni zadosta na njegovem delovanji? Nemški liberalni minister bi brž tudi ne delal drugače, kakor dela z njimi baron Gautsch. — Te dni biva na Dunaji deputacija slov. K o rošcev ter obišče ministra Taaffe, Gautscha, Falkenhayna in Schönborna. Svet se vpraša po pravici, ali in kaj da opravi pri njih. Po tem bode se ravnati potlej tudi našim drž. poslancem. — Glavna agenturabanke „Slavije" vLjubljaninam piše: Z ozirom na Vašo opazko, obseženo v političnem ogledu 45. številke z dne 5. t. m., prosimo Vas, opiraje se na § 19 tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, resnici na ljubo konšta-tovati, da glede članka o postopanji slov. državnih poslancev — kakor smo se prepričali pri uredništvu „Slov. Naroda" — doslej ni temu listu došla nobena izjava od kacega zastopnika banke „Slavije". — No dobro, če je tako, ali kaj moremo mi za to, ako drugje vedo ljudje več, kakor se izve pri uredništvu „Slov. Naroda?" Tu dela pač tisti „fini takt", ki se prodaja ondi kar na vatle. — Veliko upitja je bilo lani v Pri mor j i, da se dela od strani tamošnjih slov. poslancev premalo in bilo je to more biti resnica, ali sedaj, ko imajo drugi čast biti poslancem, nič ni bolje, ali pa so le ti tako ponižni, da nočejo, naj izv<š svet njih domoljubna dela? — V Trsta čutijo hudö davek
f
na stanovanje in vsled tega se jim premeni do-tična postava tako. da davek skozi pet let ne raste, ampak si ostane enak, potem pa se ve, da jim raste, kakor to določuje postava. — Madjari svojijo si hrvaško mesto Reka, ki leži ob jadranskem morji in zato storijo veliko, naj se trgovina razvija v tem mestu, izlasti nasproti Trstu. Ne vemo, če je to za naše cesarstvo že le tolike koristi. — Ker plačuje ogerska dražava le eno tretjino drž. stroškov, avstrijska ostali dve, bilo bi prav, ko bi beseda Hadjarov veljala za toliko manj, kolikor manj plačuje. — Za železnice, ki gred6 po Galiciji, ne doyoli mini-sterstvo ravnateljstva v Lvovu in to peče sila poljske poslance, vendar se držijo še slej, kakor prej krila grofa Taaffe. Zakaj ? Ni dvoma, da še dobijo od njega', če že te ne, vsaj kako drugo „pečenko".
Vunanje države. Dalje časa je bilo že vse tiho o pogajanji ruskega cara s sv. očetom v Rimu gledč na razmere, v katerih se nahaja katoliška cerkev v ruski državi. Sedaj pa se je zopet podal čarov poslanec, grof lzvolski, y večno mesto, najbrž zato, da se začne to dolgotrajno pogajanje iz nova. — V Italiji je veliko političnih strank, katerih ena pobija drugo; vredna pa ni nobena veliko. Najnevar-niša je pač stranka framasonov, kajti ta rije na tihem vedno zoper pravico in kadar se upa, tudi javno. Tako n. pr. tovnej v Milanu, kjer je morala policija ljudi razgnati iz zbora. —
V	Palermu so odprli narodno razstavo in bil je tudi kralj Umberto vpričo. — V Pariš je tedaj ruski minister Giers te dni prišel, ali ne zna se prav, kaj da ga je peljalo na francoska tla, med drugim pa neki išče ondi novega posojila in sicer v podporo stradajočih kmetov. —
V	Belgiji misli vlada v resnici na to, da se izpremeni volilni red tako, da dobi vsakdo pravico voliti, da ima le leta in pa še poštenje. — Pravi se, da je angleška vlada v neki zvezi z Nemčijo in da jo je nemški cesar, ko je bil v Londonu, pripravil na to. — Da so si Nemci povsod enaki, torej tudi v nemškem cesarstvu, sovražniki Slovanov, to se vidi iz tega, da jim ondi ni po volji, ker je postal Poljak Stablevski poznanjski nadškof, ne pa kak Nemec, da-si je ljudstvo poljsko, torej slovansko. — V Moskvi je ruska policija zaprla h kratu nad 60 plemenitašev, mestjanov, pisa teljev itd. Ljudje so na sumu, da so delali na zaroto ter hoteli iz carja izsiliti, naj vpelje neko ljudsko zastopništvo, kakor je bilo že v prvih časih v ruski državi. Kaj tacega je že mogoče. — Pri naših sosedih v Rumuniji ne more kralj Karol dobiti ministerstva, ki bi mu bilo po volji. Kralj je Nemec in vleče na nemško stran, ljudstvo pa gleda bolj na Rusijo. — Bolgarski knez Ferdinand še zmerom nima priznanja od sosednih držav in to se čuti v
deželi, kajti prekucuhom, katerih je ondi še zmerom precej, daje to srce in vsled tega ne more dežela priti do stalnega mini, — Prejšnji srbski kralj Milan se je neki do cela odpovedal pravicam, ki jih ima do države. Na to ga je pripravil minister dr. Dukič, ki je bil nav-lašč zato šel v Pariš, kjer biva Milan že dalje časa. — Turška vlada je dovolila Rusom, da smejo blago prevažati skozi Dardanelsko morsko ožino, ne pa vojakov. Iz kraja pa se je bilo reklo, da smejo tudi vojake. — V turških deželah v Aziji še kolera ni ponehala, ampak mori še ne dalje, posebno v Damasku. — V Braziliji, južni Ameriki, je nastala nova rabuka in sedaj dela se na to, da se pokliče izgnani cesar Don Pedro nazaj. Za to je bojda nad 40000 vojakov — V Chicagu, velikem mestu v severni Ameriki, je bilo une dni zborovanje anarhistov. Govorilo seje, da bi bilo najbolje, ko bi se nekatera mesta razdjala z dinamitom. Ta glas pač ni posebno vabilo za razstavo, ki bode prihodnje leto v tem mestu.
Za poduk in kratek čas.
Kako daleč se z nemškutarijo pride.
Igra v štirih dejanjih. Spisal J. Sattler.
(Konec.)
3.	Prizor.
Prejšnji in Li.a.
L iz a: Ti plačaš, pijanec ti! ali tudi jaz tebi poplačam; le čaj!
Jurij: Kdo si? Si ti feldmaršallajnvant ?
|	L i z a: (Obrne se h kmetom.) Oj možje, možje,
glejte, kako sramoto in nadlogo mi dela. Vrnil se je; veselila sem se ga, kakor česa dobrega; a on se je vrnil pijan. Ne samo Boga je pozabil, nego tudi slovenski. Pijan je prišel in zdaj iznovič pije ter z mojim trudom plačuje. Od kod si pa vzel te denarje ? Ali ni to moja skrb, ni to krvavi moj denar? Niso-li to moji žulji? Oj, možje, to ni več kristijan, ni človek; to je nemškutar obseden, ki nemški brbrd in zaničuje mater in jezik. (Tu povzdigne glas.) Čuk bo nas pa spravil ob kmetijo; kam boš pa šel, ko ne boš več imel strehe? Moj Bog, moj Bogi Da bi odrevenel, da bi rajši na Turškem ostal! (Joka so.)
Jurij: Jezik za zobe, sicer te počim.
L i z a: (Jokajo.) Le udari; po glavi me udari, ubij, zakolji me! Vi ste pa priče. (Kmetje odidejo.)
4.	Prizor.
Jurij in Liza.
Jurij: Kaj ta sapnik tako iztegaš, kakor gos? Idi domov.
Liza: Le udari!
Jurij: Pa ne udarim, ne. (Krčmar ugasne
luč.)
Liza: Udari!
IV. Dejanje.
Grm iu kmetje.
Grm: Živeli sosedi! Srečno smo zmagali. Nemškutarjem nič ni pomoglo, da so nekateri naši hopnili v njih koš. Oj ti zaalepljenci, ki menijo, da se jim bode potem boljše godilo in da jih nemškutarija reši dolgov.
Prvi kmet: Kako pa to, da je Svedrov Jurče tako nerodno volil?
Grm: Pregovorili so ga in mu oberali denarja.
Drugi kmet: No, zdaj si pa bode po-mogel in Čuku plačal._
Grm: Kaj še! Čuk je srdit, da je njegova stranka pogorela s svojim poslancem; zato je brž segel po Jurjevem posestvu. Tako delajo vsi nemškutarji. Dokler si jim potreben, laskajo se ti; kadar pa te ne potrebujejo več, vržejo te proč, kakor gnjilo jabelko. Včeraj so Jurju vse prodali.
Prvi kmet: Kaj bo pa zdaj počel?
Grm: S trebuhom gre za kruhom. V mesto so šli. Žena se je jokala od žalosti, ker so izgubili do čistega vse. Tu jih nihče pod streho neče vzeti. Jurja se ogiblje vsak, kakor Judeža Iškarijota. Njega ni škoda, ali uboga žena in otroci se mi smilijo.
Prvi kmet: Saj je zmirom pravil, da se z nemščino najdalje pride.
Grm: Pride, pride — ob hišo, posestvo in dobro ime. Zatorej ljubimo, dragi sosedi, svoj narod in jezik; spoštovali nas bodo rojaki in tujci. Goreče se sklenimo svete domovine in zmaga bo vedno naša. Bog živi slovensko zemljo!
Kmetje: Živela!
S mesnic a 47. „Koliko je na uri?" vpraša mož v veži ženo, ki je bila v hiši. — „Ura je obstala!" odgovori žena. „Kaj. sem-li za to vprašal?" vsklikne mož nevoljno ter stopi naglo v hišo, da sam pogleda na uro.
Razne stvari.
(Šola.) Dnes, na god svitle cesarice Elizabete, so imele ljudske in srednje šole, po ukazu ministerstva za uk in hogočastje, slovesno službo božjo in je bilo potem za učence prosto, brez šolskega pouka.
(Ustanove.) Slov. posojilnica v Mariboru je podelila iz Rapočeve ustanove po 150 gld, gg.: Ivanu Pipenbacherju, modroslovcu, Gust. Ipavcu, medicincu in Mirosl. Neratu, pravo-slovcu v Gradci.
(Čitalnica) v Reichenburgu ima prihodnjo nedeljo domačo veselico in pristop imajo k njej samo udje. Posebno vabilo pa se tudi do njih ne razpošilja.
(Odbor akad. društva „Triglav" v Gradcu) je za zimski tečaj 1891/92 ta-le:
Predsednik: cand. med. Ivan Jenko, podpredsednik: stud, iur. Silvo Domicelj, tajnik: stud. med. Demeter vitez Bleiweis Trsteniški, blagajnik: stud. iur. Vinko Strgar, knjižničar: stud. iur. Hilarij Vodopivec, gospodar: stud. phil. Frančišek Eiler, odbornik namestnik: stud. iur. Oton Vidic.
(Dijaški k u h i n j i v M a r i b o r u) so darovali g. Jožef Žitek, gimnazijski profesor v Mariboru 2 fl. in prebivalci Volčje vasi na Murskem polji po g. učitelji Jožef Karba 4 fl. Čč. gg. Peter Skuhala, župnik in J. Menhart, kaplan pii Vel. nedelji, vkup 6 fl. Bog plati!
(Za v aro vanje zvonov) vzprejema „unio catholica" na Dunaji in sicer za jako nizko zavarovalnino. Letos je že 6 zvonov, ki so počili po raznih cerkvah, izplačala dotičnim cerkvam.
(Korist p so v a.) V Stretwegu, na nemškem Stajarji, sta nečemu kmetu ubežala dva junca v gore in ni mu jih bilo moči več ujeti. V tem pa vzame kmet svojega psa in hajdi nazaj v gore. Ko pes zagleda junca, spusti se za njim ter ga čez nekaj časa dojde. Hitro ga ugrabi za gobec ter ga drži tako trdo in tako dolgo, da pride gospodar s hlapci ter izpusti pes junca še le, ko ga vidi v vrveh in trdnih rokah hlapcev, čez nekaj dni najde in vlovi na isti način gospodar še drugo živinče.
(D r a g o j a b e 1 k o.) V Hohenemsu, na Pred-arlskem, obral je nekdo pri nečem posestniku lepo jablan v noči ter je v jutru še le malo sadu viselo na drevesu. Naj še bi tudi to ne dobilo nog, zleze kmet sam na drevo, da pobere sadje z njega, ali kako se začudi, ko zapazi na veji srebrno uro z verižico! Doslej pa se ni še nihče oglasil pri kmetu za to — drago jabelko.
(Nesreča) V Hrastniku je padel uni petek delalec Janez Kolar 60 metrov globoko v jamo. Se ve, da se je ubil.
(Samomor.) Uradnik c. kr. deželne finančne direkcije v Gradci, Franc Kralj, ustrelil se je v nedeljo jutro na cesti iz Arnoža proti Gomilici. Ne ve se za pravi uzrok samomora.
(Nagla smrt.) Trije železniški delavci so se vračali zadnjo soboto z dela mimo Lesičje vasi pri Poličanah, kar pridrdra nagloma za njimi vlak in zgrabi poslednjega delavca ter ga zmečka, ne da so znali možje na mašini ali pa tovariša za to, kar se je izgodilo. Zastonj je mlada žena čakala na moža z večerjo.
(Ponarejanje vina.) Da Dunaji cvete ponarejanje vina, kakor še bolj more biti le v ogerskem Jeruzalemu, v Pešti. Jemlje pa se v to nekaj vina, jabelčnice, vode, špirita in enacih reči in prodaja se ta čorba potem po 18 do 15 kr. za liter raznim krčmarjem in sicer za naravno vino. V novem času pa se gleda neki krčmarjem že bolj na prste.
(Obsodb a.) Urednik „D. W.", nek Mavricij Duftschmidt, v Celji ni hotel vzprejeti po-

pravka g. dr. Dečko glede na pravdo zoper odbor slov. Sokola. Za to svojo trmo pa mora sedaj plačati v roke c. kr. mestni sodniji 10 gld. globe, po vrhu pa še stroške pravde in objaviti ves popravek v glasilu g. J. Rakuscha.
(Tobak.) V osmih mesecih seje letos prodalo v deželah, zastopanih v državnem zboru na Dunaji, tobaka za 53,940.672 gld , za 846.743 gld. več, kakor lani v enacem času.
(Premoženje.) Vse premoženje, kar ga ima naše mesto, Maribor, šteje nad 866.938 gld. in 93 kr., dolga pa ima 788.052 gld. in 22 kr. Lani je mesto vzelo 146.000 gold. posojila na novo.
(Podpora) Načelnik društva „Siidmark", dr. Julij pl. Derschatta, prosi v nemških listih denarja, da društvo pošlje podpore nečemu „nemškemu kmetu" pri Trebiži. Kako usmiljeno je tedaj to društvo, samo škoda, da na stroške drugih ljudi!
(Mestne volitve.) Včeraj je volil v Mariboru 3. razred volilcev in je volilni odbor le deloma zmagal s svojimi možmi. Vdeležba pa ni bila znamenita.
(Obesil) se je uno soboto v Melji zunaj Maribora J. Vrblač, 74 let stari viničar. Možu pa se je že bilo dalje mešalo v glavi.
(Potres.) O zadnjem potresu v Japonskem je prišlo ondi 6500 ljudi ob življenje, okoli 9000 pa jih je bilo ranjenih. Hiš se je razsulo 75.000, kacih 12.000 pa je bilo oškodovanih.
(Starost.) V mestu Siwas na Turškem je doživel nek mož te dni svoje 152. leto in mu je sedaj vlada dala vpokojnino. No dolgo je ne bode več vžival.
(Požar.) V Podkloštru na Koroškem je bila dne 12. novembra velika nevarnost za ves trg, ker se je užgalo poslopje J. Smolnarja. K sreči pa je ogenj še se lotil samo sosednje hiše in je druge ubranila požarna bramba.
(Duhovniške spremembe.) č. g. J. Sinko, kaplan v Konjicah, dobil je župnijo sv. Bolfanka v Biši. — Umrl je č g. Miha Rakoše, župnik v Bučah, dne 13. novembra v 62. letu svoje dobe. Naj počiva v miru! Župnija je razpisana do dne 28. decembra 1891.
Loterijne številke:
Trst 14. novembra 1891	3, 31, 25, 80, 51
Line „ „	35, 80, 89, 90, 79
V nitjem !
Pri sv. Petru nižje Maribora blizo cerkve se dobita dve veliki sobi v najem, primerni za trgovca z drobnim blagom. Na tem prostoru je že več let trgovec z dobrim vspehom deloval.
Več se poizvi pri g. Jožefu Lorber pri sv. ! Petru niže Maribora.	3-3 '
Lepa jabolčna drevesa,
komad 30 kr.
Amerikanske ti*te,
izbrana vitis riparia in vitis solonis: ključice 100 komadov 1 golil.; 1000 komadov 9 gold. prodaja
Jože Janežič, , 6-26
11 m Bizeljskem pri Brežicah.
Prolin. rev in
trganje po udih, izpadanje lasev, ohromenje, bolezni v želodci in živcih se ne odstranijo s skrivnostnimi zdravili, temveč z mojim iz močnega, planinskega vina destiliranim konjakom, kateri se je poskusil kot najboljše duha in telo okrepčajoča in čudno delujoče zdravilo. Steklenica I fl. 20 kr. 4 steklenice se franko razpošiljajo. Se dobijo le naravnost pri	20
ISeiieiliktu Ilcrtl, graščakti v Gollču pri Konjicah.
Dr. Rosa jev zdravilni Mm
je več, kakor 30 let znano, prebavljanje, tek in odhod vetrov pospešujoče brez bolečin delujoče
domače zdravilo
Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po pošti 20 kr. več.
Vsi deli EftTitk» i maju natisnjeno zakonito zavarovano varstveno znamko.
Zaloge Mizo 7 7sel Mamah Avstrijsio-Oierskega.
Tukaj se tudi dobi
praško domače mazilo
pospešuje očiščenje in zacelenje ran na izvrsten način ter potolaži bolečine.
V škatljah a 35 kr.
in 25 kr. po pošti 8 kr. več.
Vsi deli zavitka imajo pritis-
njeno zakonito r.avarovano varstveno znamko.
Glavna zaloga 13. Fragner v Pragi
štv. 203-204, Kleinseite, lekarna pri „črnemu orlu".
pgp— Zdravila razpošiljajo se vsaki dan. "2S30
S6
je na četirorazredni, v II. plačilni vrsti stoječi ljudski šoli za dečke v Ljutomeru spraznjena. Podeljenje je stalno, za podučiteljsko službo, eventuelno tudi začasno
Nemškega in slovenskega jezika popolnoma zmožni prositelji naj vložijo svoje prošnje po predpisanem službenem potu do 31. decembra t. 1. pri krajnem šolskem svetu v Ljutomeru.
Okrajni šolski svet v Ljutomeru,
dne 5. novembra 1890.	2-2
tira za
katero iz kineške rabarbare, kerlilikov-čevega lubja in svežih poraerančnih olupkov prireja Q. PICCOLI, lekar ,prl angel ju' v LJubljani, je mehko, toda ob enem uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvc, ki krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpretje. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojc-kih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gld. 1-36, z 55 stekl; 5 klg. teže, velja gld. 5-26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. atokleničico razpodajajo lekarne: v Mariboru: Bancalari in König; v P tuji: Behrbalk ; v Cel j i: Kupferschmid; v Gradci: Eichler, Nedwed, Trnkoczy in Franze.

Pot rehilo
Podpisana se lepo zahvaljujeta vlč. duhovščini, gg. učiteljem in vsem znancem in prijateljem, ki so se v tako obilnem številu vde-ležili pogreba vlč. g. Mihaela Rakoše, župnika na Bučah.
Buče, dne 16. novembra 1891. Alojzij Arzenšek,	Marija Rakoše,
provizor.	sestra.
Lepa jabolčna drevesa,
najboljše vrste prodaja	1-3
«Tos. Mursa, posestnik na Krapju pri Ljutomeru.
Pravi planinski ovčji sir
tolst in pikanten, hlebi po 5 do 7 kilo posebno
pripraven za gostilnice. Ruski, kineški in holandski čaj, rum z Jamajke in francoski cognac v steklenicah itd. itd. prodaja in razpošilja 1-3
Jožef" Bole na Roki. ¡K§r* Kupuje tudi surovo maslo. "^{J
¡Sadma' drevesa.
Iz kn. šk. drevesnice v „Windenau" pri Mariboru prodaja se v jeseni in spomladi več tisoč močnih in zdravih jabolčnih dreves najboljših namiznih in gospodarskih sort s krep kimi koreninami in sicer tukaj eden komad po 35 kr. in 100 komadov po 30 gld.
Naročila sprejema kn. Šk. oskrbništvo „Windenau" pri Mariboru.	3-3
olitvenike,
v obeh deželnih jezikih,
v polusnje, usnje, kristal in kost vezane, priporoča v obilem številu in po najnižji ceni
Andrej Platzer,
poprej Ed. Ferlinc,
prodajalnica papirja, knjig in šolskih reči
v ]>I»ril>orii.
Stari molitveniki se vežejo v usnje za 40 kr. iu več.	5-10
______ Jjg