Goriškemu zaporu šteti dnevi Na občnem zboru videmskega odbora ZSKD Luisa Cher potrjena za predsednico /2 Primorski Špetrska šola: vprašanja, ki terjajo odgovore Dušan Udovič Minilo je leto, odkar je v javnosti doživela velik odmev prisilna selitev dvojezične šole v Špetru iz poslopja, ki je bilo po tehničnem pregledu ocenjeno kot neustrezno. Premaknilo se je vse živo, starši, vodstvo in osebje šole, manjšinske organizacije, politika, deželna uprava, Slovenija. Našla se je zasilna rešitev, ki pa še zdaleč ne more ustrezati normalni dejavnosti šole in jasno je bilo povedano, da je treba dokončno rešitev s popravilom šolskega poslopja ali ustreznim alternativnim poslopjem zagotoviti čim prej. Drugače lahko šola izgubi atraktivnost in v dolgih letih uspešnega dela pridobljeni ugled. Po enem letu in ob skorajšnjem izteku letošnjega šolskega leta smo na meji paradoksa. Denar je, zagototovljen že nekaj časa, za finaciranje popravila šolskega poslopja sta jamčila tako država (Cipe) kot deželna uprava, a se kljub temu nič ne premika. Župan se izgovarja, da ne more nič, dokler nima denarja v občinski blagajni. Kdo ve, nismo eksperti, a morda bi se dalo medtem le objaviti razpis za izvajalca del, kajti o finančnih sredstvih po besedah deželnega odbornika Molinara ne kaže dvomiti. Medtem pa se zaskrbljeni starši obračajo na predsednika republike. Čemu tolikšno zavlačevanje? Kdo je odgovoren za to, da zagotovljena sredstva za popravilo šole še niso na razpolago in koliko časa bo treba še čakati, z vsemi posledicami za normalen razvoj pouka dvojezične šole? Čas je, da ta vprašanja dobijo odgovor. dnevnik ČETRTEK, 7. APRILA 2011_ Št. 82 (20.097) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste O" 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € lampedusa - V noči na sredo se je prevrnilo 13-metrsko plovilo Pekel sredi morja: nad 200 pogrešanih Ladja je bila prenatrpana, morje pa zelo razburkano - Doslej našli 20 trupel V morju so doslej rešili 51 ljudi. Upanj za rešitev ostalih pogrešanih pa je vse manj ansa LAMPEDUSA - V delu morja med Malto in Lampeduso, v malteških vodah, je v noči na sredo prišlo do prave tragedije. 13-metrsko plovilo, na katerem naj bi bilo okrog 300 priseljencev, predvsem Eritrejcev in Somalcev, se je prevrnilo: ladja je bila namreč prenatrpana, morje pa zelo razburkano zaradi visokih valov. Dvanajst ur po nesreči je italijanska obalna straža uspela rešiti le 51 ljudi, pogrešajo pa jih okoli 200. V morju so doslej našli 20 trupel, med temi so bila številna trupla otrok. Na 6. strani Kdaj umik NLB z italijanskega trga? Na 4. strani Lista Občanov v podporo Bassi Poropat Na 7. strani Tudi v Trstu preiskava o prevratniški skupini Na 8. strani Vsakdanje openske vozniške razvade Na 8. strani Usoda se je kruto poigrala s snemalcem Na 14. strani Najobsežnejša številka časopisa Isonzo Soča Na 15. strani rim - Odgovor Mantice Camberju Italija Sloveniji ne bo vrnila »istrskih« umetnin RIM - Italijanska vlada ne misli Sloveniji vrniti umetnin, ki so jih leta 1940 iz Istre odnesli v Rim. To je včeraj zagotovil podtajnik na zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica, ko je odgovarjal na vprašanje tržaškega senatorja Giulia Camberja. Ta je v vprašanju dejal, da je slovenski predsednik Danilo Turk o tem govoril med uradnim obiskom v Rimu januarja letos. Gre za umetniška dela iz obdobja od 14. do 18. stoletja, ki so jih med drugimi ustvarili Paolo Veneziani, Tiepolo, Vittore in Benedetto Carpaccio. »Ministrstvo za kulturo je namreč ugotovilo, da po mednarodnem pravu Italija ni dolžna vrniti tako imenovanih istrskih umetnin, ker gre za dela, ki so last Italije in prihajajo z italijanskega ozemlja,« je dejal Mantica in dodal, da so slikarska dela junija 1940 odnesli iz Istre, da bi jih zaščitili pred uničenjem zaradi vojne. Umetnine so shranili v posebne zaboje in jih preko Trsta, Gorice in Vidma spravili v posebne varnostne prostore v palači Venezia v Rimu. Italijanska vlada pa je vsekakor pripravljena, da Sloveniji omogoči »uživanje teh umetnin v okviru kulturnega sodelovanja«, vendar pod pogojem, da ostanejo na italijanskem ozemlju v bližini meje s Slovenijo. generali - Cesare Geronzi odstopil Potres v vrhu italijanske finance RIM - Cesare Geronzi je bil včeraj prisiljen zapustiti krmilo tržaške zavarovalne družbe Generali, najbolj donosne finančne institucije v državi in tretje največje zavarovalnice v Evropi. Njegovo glavo je po napetostih, ki so vrh krilatega leva zajele sredi februarja in se v zadnjih tednih stopnjevale, zahtevala večina članov upravnega sveta, vključno s predstavnikom največjega delničarja, Mediobance. Takoj po objavi odstopa je delnica Generali na milanski borzi švignila navzgor za skoraj pet odstotkov, trgovanje pa končala z dvigom za skoraj tri odstotke. Na 4. strani 2 Četrtek, 7. aprila 2011 ALPE-JADRAN / ČEDAD - Pokrajinski občni zbor Zveze slovenskih kulturnih društev V videmski pokrajini ima ZSKD izredno važno vlogo Zveza glavni dejavnik kulturnega dogajanja - Luisa Cher potrjena za predsednico ČEDAD - Zveza slovenskih kulturnih društev ima v videmski pokrajini izjemne zasluge ne le zaradi tega, ker ponuja včlanjenim društvom potrebne storitve, začenši s pripravo prošenj za deželne prispevke, sodeluje pri njihovih pobudah in omogoča delovanje pevskih zborov v Benečiji. S pomembno strateško izbiro, da je januarja leta 1990 odprla svojo postojanko na Solbi-ci v Reziji in v vseh teh letih vlagala v spodbujanje in razvijanje kulturnih dejavnosti v dolini pod Kaninom, je bila Zveza bistveni dejavnik pri njenem kulturnem razcvetu. Trenutna težka politična situacija zaradi zaprtosti in nasprotovanja sedanje občinske uprave je nekoliko zameglila dosežene rezultate. Vendar rezultati so in so opazni zlasti na področju kulturnega turizma, ki se uspešno razvija. Tudi o tem je tekla beseda na torkovem pokrajinskem občnem zboru ZSKD v Čedadu, ki so se ga udeležili predstavniki včlanjenih društev in pevskih zborov ter deželni predsednik Marino Marsič, ki ga je spremljal Igor Tuta. Naj povemo, da so člani Zveze slovenskih kulturnih društev v videmski pokrajini pevski zbori Rečan, Pod lipo, Matajur, Tri doline, Naše vasi in glasbena skupina Beneške korenine ter kulturno društvo Ivan Trinko, Društvo beneških likovnih umetnikov, Center za kulturne raziskave iz Barda, Beneško gledališče in društvo Rozajanski dum. Uvodno poročilo je podala predsednica Luisa Cher, ki je izpostavila opravljeno delo, a tudi težave pri povezovanju društev, ki delujejo na zelo razpršenem, socialno in kulturno šibkem goratem ozemlju. Za njo je spregovoril predsednik Marino Marsič, ki je napovedal spremembe v vodstvu zveze - tudi sam jo po devetih letih zapušča - ter spremembo statuta, saj je ZSKD pridobila status Združenja za socialno promocijo, kar omogoča njenim članom in prijateljem, da ji že letos namenijo 5 tisočink ob davčni prijavi. Najdlje se je seveda zaustavil ob vprašanju vsebin in potrebe po njihovi obogatitvi ter ob nujnosti sodelovanja in povezovanja znotraj posameznih pokrajin ter med pokrajinami. Razvila se je zanimiva razprava, v katero je posegel tudi Igor Tuta, ki zelo dobro pozna položaj manjšine v videmski pokrajini. V diskusiji so bili podani tudi nekateri predlogi. Prvi je, da bi vsa včlanjena društva priredila eno skupno pobudo na leto, ki bi se iz leta v leto selila po vsem ozemlju v videmski pokrajini. Podan je bil tudi predlog, da bi Zveza enkrat na leto izmenično v vsaki od treh pokrajin priredila kulturno prireditev, na kateri bi nastopili njeni najboljši ustvarjalci na različnih področjih. Tudi take oblike dejavnosti prispevajo k utrjevanju sodelovanja. Na volitvah je bila na mestu predsednice potrjena Luisa Cher, za deželni odbor sta bila potrjena Lucia Trinco in Igor Černo, na novo pa je bila izvoljena Cecila Blasutig, ki je aktivna v okviru Inštituta za slovensko kulturo in še zlasti v Beneškem gledališču. (jn) ■ v v Iscemo »prave« ženske! Ste naveličane in naveličani ženskih podob, s katerimi nas dnevno bombardirajo mediji? Ste prepričani, da živijo v vaši bližini dekleta in ženske, ki sicer ne hodijo na večerjo v Arcore, a bi si vseeno zaslužile »trenutek slave«? Primorski d nevnik išče »prave« ženske! Svoje bralke in bralce poziva, naj v svoje fotoaparate ulovijo delavne roke svojih mam in non, mladostniški nasmeh sester in sošolk, ženske med opravljanjem neštetih vlog in poklicev: mame, gospodinje, študentke, športnice, podjetnice, zdravnice, uradnice ... Svoje posnetke nam pošljite preko spletne strani www.primorski.eu, ali na elektronski naslov tiskarna@pri-morski.eu. Najlepše bomo objavili v Primorskem dnevniku! Na občnem zboru so podali obračun opravljenega dela, v razpravi pa je prišlo na dan kar nekaj zanimivih predlogov nm Ulrike Lunacek Ivo Vajgl strasbourg - Dvojezični krajevni napisi na Koroškem Vajgl in Lunackova za kompromis ki bo sprejemljiv za vso manjšino STRASBOURG - Kompromis o dvojezičnih krajevnih napisih na avstrijskem Koroškem bi moral biti tak, ki bo sprejemljiv za vse krovne organizacije slovenske manjšine, sta včeraj na novinarski konferenci v Strasbour-gu poudarila evropski poslanec Ivo Vajgl (ALDE/Zares) in evropska poslanka iz Avstrije Ulrike Lunacek (Zeleni). Slovenska manjšina ni navdušena nad kompromisom, ki so ga predstavniki avstrijske vlade, dežele Koroška in slovenske manjšine dosegli prejšnji petek na tretjem krogu pogajanj o dvojezičnih tablah v Celovcu in predvideva dvojezične napise v krajih s 17,5 odstotka slovenskega prebivalstva. Še posebej so zadržani v Narodnem svetu Koroških Slovencev (NSKS), kjer so po besedah Vajgla povedali, da je avstrijska stran v pogajanjih število dvojezičnih tabel pogojevala s financiranjem določenih manjšinskih ustanov, kot je na primer glasbena šola. Lunackova je poudarila, da je takšno pogojevanje nesprejemljivo in da bi moralo biti vprašanje financiranja kulturnih ustanov ločeno od vprašanja dvojezičnih napisov. Poslanka je prepričana, da bi morali biti glede dvojezičnih tabel "velikodušni do manjšine", saj je večjezičnost po njenih besedah "zaklad EU". "Jezik nenazadnje ni nobena grožnja," je poudarila Lunacko-va, ki je po poklicu tolmačka, s slovenščino pa se je prvič srečala kot otrok v cerkvi na avstrijskem Koroškem, kjer je bila na počitnicah s starši. Avstrijska evropska poslanka je še napovedala, da Zeleni v avstrijskem parlamentu ne bodo podprli ustavnega zakona, ki bo vseboval kompromis o dvojezičnih tablah, če ta ne bo sprejemljiv za vse manjšinske organizacije. Za sprejetje ustavnega zakona je sicer potrebna dvotretjinska večina. Vajgl se je zavzel za nadaljevanje pogajanj o dvojezičnih napisih. "Pomembno je, da ohranimo hladno glavo," je izpostavil nekdanji slovenski veleposlanik v Avstriji in nekdanji zunanji minister in dodal, da ni časovnega pritiska. "Treba se je pogajati toliko časa, da ne bo ne zmagovalcev ne poražencev," je menil. Kot "zadnjo možnost" je omenil internacionalizacijo problema dvojezičnih tabel na Evropskem sodišču za človekove pravice, Svetu za človekove pravice pri Združenih narodih in Evropski komisiji. (STA) slovenija Letos Slovencem v Italiji 3,62 milijona € LJUBLJANA - Urad vlade za Slovencev v zamejstvu in po svetu bo letos slovenskim manjšinam v sosednjih državah namenil 7,4 milijona evrov. Urad je odločitev o razdelitvi sredstev sprejel v začetku marca na podlagi prejetih vlog na javni razpis urada, so potrdili v uradu. Lani je bilo v okviru javnega razpisa razdeljenih 7,78 milijona evrov, od tega za slovenske manjšine v sosednjih državah 7,6 milijona. Tako lani kot letos je bil skupni razpisani znesek 7,8 milijona evrov. Na letošnji razpis se je s projekti prijavilo skupno 98 prosilcev, sredstva iz razpisa pa bo prejelo 67 prosilcev. Za slovensko manjšino v Avstriji bo urad letos namenil 2,97 milijona evrov (lani 2,91 milijona), za slovensko manjšino v Italiji 3,62 milijona evrov (lani 3,84 milijona evrov), na Hrvaškem slabih 352.000 evrov (lani dobrih 387.000 evrov), za slovensko manjšino na Madžarskem pa slabih 462.000 evrov (lani dobrih475.000 evrov). Ob tem velja omeniti, da je v primerjavi z lanskim letom letos sofinanciranje dejavnosti Slovenskega stalnega gledališča Trst prešlo na ministrstvo za kulturo in sicer v višini 157.000 evrov. Cilj javnega razpisa je spodbujanje dejavnosti Slovencev, ki živijo v sosednjih državah. V skladu s spremenjeno zakonodajo se na razpis lahko prijavijo tudi posamezniki in gospodarske družbe iz Slovenije. Ti bodo letos iz razpisa skupno prejeli 212.000 evrov (lani 174.000). Predsednik Türk se je vrnil v Ljubljano LJUBLJANA - Predsednik Slovenije Danilo Türk se je včeraj vrnil v Ljubljano, potem ko je 29. marca 2011 v Innsbrucku uspešno prestal operativni poseg zaradi maligne tvorbe na prostati. Predsednik se počuti odlično, okrevanje poteka brez kakršnihkoli zapletov, so sporočili iz predsednikovega urada. Predsednik republike bo danes že na delovnem mestu, popoldne se bo udeležil zaključka akcije revije Viva Moj zdravnik 2011, kjer bo imel pozdravni nagovor. V petek bo predvidoma imel tudi uvodno predavanje v okviru Odvetniške šole 2011 v Portorožu. tiskovno sporočilo - Slovenska skupnost o dogajanju na Koroškem Solidarnost s koroškimi Slovenci in podpora v prizadevanjih za zaščito TRST - Slovenska skupnost (SSk), zbirna stranka Slovencev v Italiji, pozorno spremlja pogajanja koroških Slovencev s predstavniki avstrijskih oblasti zlasti glede dvojezičnih tabel. Pri tem je solidarna z rojaki na Koroškem in jih podpira v njihovih prizadevanjih za pravičnejšo zaščito, v smislu izvajanja določil Avstrijske državne pogodbe (ADP) ter razsodb avstrijskega ustavnega sodišča. V tiskovnem sporočilu SSk izraža razočaranje nad zadnjo ponudbo avstrijskih deželnih in zveznih oblasti o postavitvi dvojezičnih cestnih tabel v krajih, kjer je ugotovljena najmanj 17,5 odstotna prisotnost Slovencev. To je v nasprotju tako z ADP, kakor tudi z razsodbami ustavnega sodišča, ki je določilo mejo na 10 odstotkih. SSk je bila tudi izjemno presenečena in zelo zaskrbljena nad začetnimi stališči ministrstva za zunanje zadeve R. Slovenije, ki je takoj podprlo to nepravično rešitev. Prag, ki ga je določilo avstrijsko ustavno sodišče, bi se namreč skoraj podvojil, žal pa sta na začetku takšno rešitev bolj ali manj podprli tudi dve od treh krovnih organizaciji koroških Slovencev, ne pa Valentin Inzko, ki je glavni pogajalec in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. S tem je bila tudi hudo načeta s težavo dosežena enotnost manjšine, ki pa je bistvena za uspešna pogajanja in učinkovito obrambo manjšinskih interesov, piše SSk. K sreči je slovensko zunanje ministrstvo kasneje svoje stališče krepko spremenilo, tako tudi Urad za Slovence, kar pa ne koristi kredibilnosti slovenske zunanje politike. Zaradi tega SSk pričakuje od državnih organov Slovenije večjo previdnost in resnejši pristop k zadevi, predvsem pa pa tudi aktivno podporo slovenskim pogajalcem in njihovemu vodji Inzku. Pomembno je namreč, da naša matična država, kot polnopravna članica EU in država zaščitnica slovenske manjšine, predvsem pa naslednica avstrijske državne pogodbe, zahteva od sosednje Avstrije izpolnjevanje njenih mednarodnih obvez. Zato SSk verjame, da bo Slovenija dosledno podpirala pravična stališča koroških Slovencev, tako kar se tiče upravičene zahteve glede dvojezičnih napisov, kakor tudi njihova pričakovanja, da se skupaj s tem vprašanjem v paketu rešujejo tudi nekatera druga prav tako ključna odprta vprašanja naših koroških rojakov. Pri tem sta predvsem pomembna razvoj in širitev privatnih dvojezičnih vrtcev in sistemska rešitev za slovensko glasbeno šolstvo. Kot piše v sporočilu, je to v tem trenutku ključna prilika, ki je koroški Slovenci in Slovenija ne smejo zamuditi, da se reši vprašanje zastopanosti slovenske narodne skupnosti v avstrijskem deželnem in državnem zboru. Sedanja volilna zakonodaja zaradi visokega vstopnega praga in protislovenskega oblikovanja volilnih okrožij praktično onemogoča izvolitev slovenskih poslancev v deželni in zvezni parlament. Pravična rešitev tega vprašanja pa bi omogočila koroškim Slovencem, da si lahko sami in neposredno prizadevajo za uveljavljanje ter spoštovanje svojih pravic. Nedopustno in narodnostno škodljivo je, da mora slovenska narodna skupnost na avstrijskem Koroškem za uveljavljanje svojih legitimnih pravic dolgo čakati na ugodne zgodovinske in politične trenutke, ki se žal preveč poredko pojavljajo, zaključuje tiskovno sporočilo SSk. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 7. aprila 2011 3 ŠPETER - Nova pobuda staršev zaradi težav z obnovo dvojezične šole DEŽELA FJK Pismo predsedniku Napolitanu, Tondo s sindikati predstavnikom oblasti in politikom o stanju i Špetrski župan čaka deželne in državne prispevke, odbornik Molinaro trdi, da je treba začeti z deli na Deželi Do zaključka šolskega leta manjkata približno le še dva meseca, v zvezi z obnovo starega poslopja špetrske dvojezične šole, ki že več kot eno leto svoje dejavnosti opravlja v zasilnih in začasnih prostorih na treh ločenih sedežih, pa ni še nič novega. Občina Špeter, ki je sicer v finančnem proračunu za leto 2011 predvidevala tudi sredstva za obnovo omenjenega šolskega poslopja oziroma njegovo prilagoditev varnostnim predpisom (skupni strošek 1.945.000 evrov), namreč še ni objavila razpisa za izvedbo gradbenih del, tako da trenutno vse stoji. Občinska uprava, ki jo vodi župan Tiziano Manzini namreč čaka, da bodo državni in deželni prispevki, ki so bili namenjeni za popravilo stavbe dejansko v občinski blagajni. Odbor staršev dvojezične šole se je po srečanju s špetrskim županom odločil, da bo v naslednjih dneh v zvezi z zamudami in težavami, v katerih se nahaja šola, poslal pismo predsedniku republike Giorgiu Napolitanu, ministrici za šolstvo Marii Stelli Gelmini, italijanskim in evropskim parlamentarcem iz naše dežele, pristojnima odbornikoma Dežele FJK in Pokrajine Videm ter samemu županu Manziniju, naj storijo vse, da bi bila potrebna sredstva čim prej na razpolago, saj si dvojezična šola ne more privoščiti dodatnega zavlačevanja. Predstavniki staršev v svojem pismu omenjajo tudi predlog, da bi prispevke uporabili za obnovo dijaškega doma v Špetru, čemur pa občinska uprava nasprotuje. V zvezi z obnovo sedeža dvojezične šole se je oglasil tudi občinski svetnik in bivši župan Giuseppe Firmino Marinig, ki za zamude, zaradi katerih bo dvojezična šola dalj časa od predvidenega delovala v zasilnih razmerah in bo zato še dodatno oškodovana, krivi javne inštitucije, v prvi vrsti deželno upravo in ministrstvo za infrastrukture in prevoze, češ da Občini še nista posredovala potrebne dokumentacije. Deželni odbornik za šolstvo Roberto Molinaro pa je prepričan, da razlogov za dodatno zavlačevanje ni. »Sredstva so zagotovljena, pozanimal pa se bom, v kateri fazi postopka za dodelitev deželnih prispevkov smo, in stopil v stik z Občino Špe-ter. Mislim pa, da nima smisla čakati in da bi bilo treba čim prej začeti z deli,« je povedal Molinaro, ki je tudi poudaril, da je s pravnega vidika nemogoče, da bi imenovali komisarja, ki bi se ukvarjal z vprašanjem dvojezične šole, kot je pred časom namignil špetrski župan, ki je prepričan, da bi bilo na tak način z birokratskega vidika vse lažje in hitrejše. (NM) Starši se sprašujejo, koliko časa bo še minilo, da se bodo otroci spet lahko brezskrbno igrali pred šolo nm TRST - Predsednik FJK Ren-zo Tondo in odbornik za javno upravo Andrea Garlatti sta včeraj predstavnikom sindikalnih organizacij deželnih uslužbencev (Cgil, Ci-sal, Cisl, Csa, Direr, Ugl in Uil)pred-stavila glavne točke reforme zaposlovanja v javnem sektorju v Furla-niji-Julijski krajini. Kot je poudaril Tondo, se bo deželna vlada s sindikalnimi organizacijami dogovorila za »vozni red« pogovorov, da bi na koncu prišli do dogovora s sindikati in deželnimi uslužbenci. Glavne točke reforme, o katerih bi se radi dogovorili s sindikalnimi organizacijami, pa morajo po Tondovem in Garalttijevem mnenju biri učinkovitost deželnega birokratskega aparata, zmanjšanje javnih izdatkov in ovrednotenje osebja. Konec lanskega leta je bilo v deželnem aparatu zaposlenih 3210 ljudi, Tondo pa je pred dnevi napovedal zmanjšanje števila zaposlenih. LJUBLJANA - Odprta bo do 24. aprila S priložnostno razstavo začetek Gagarinovega leta LJUBLJANA - V prostorih Ruskega centra znanosti in kulture na Ciril-Metodovem trgu so včeraj odprli razstavo Gagarin - Nebo je črno, zemlja je modra, ki je začela Gagarinovo leto v Sloveniji. Letos mineva 50 let od poleta ruskega kozmonavta Jurija Gagarina v vesolje. Razstavo je odprla ministrica za kulturo Majda Širca, umetniški program pa sta soustvarili igralka Iva Zupančič in skladateljica Dragana Jovanovic z odlomkom iz svoje opere Zvezdno mesto. Častni gost na odprtju je bil ruski kozmonavt Jurij Ivanovič Malenčenko. Kot je včeraj na tiskovni konferenci povedal Dragan Zivadinov, predstavnik Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij (KSEVT) v Vitanju, je ta razstava le delček večje občasne razstave z naslovom Prvi človek v vesolju, ki bo v celoti postavljena v KSEVT. Odprtje KSEVT je sicer načrtovano za letošnji oktober, ko bodo v njem tudi že odprli prvo stalno razstavo z naslovom Sto mo-numentalnih vplivov Hermana Potočnika Noordunga. ŠOLSTVO - Opozorilo sindikata FLC-CGIL Od leta 2009 več kot 2.100 delovnih mest manj VIDEM - S šolskim letom 2011/2012 se bo na šolah v Furlaniji Julijski krajini število zaposlenih zmanjšalo še za dodatnih 647 oseb, od katerih jih približno 60 odstotkov zadeva učno osebje. V številkah to pomeni, da bo število učiteljev manjše za 383, število neučnega osebja pa za 264. Podatke je posredoval deželni tajnik šolskega sindikata FLC-CGIL Natalino Giacomi-ni, ki opozarja, da je položaj še posebej zaskrbljujoč na prvi stopnji in na višjih srednjih šolah, saj bo tam izgubilo delo največ ljudi. »V skladu z osnutkom Deželnega šolskega urada naj bi bilo na prvi stopnji 186 delovnih mest manj, na višjih srednjih šolah pa 202 mesti manj. Če se bo to uresničilo, se bo število delovnih mest v deželnih šolah od leta 2009 dalje zmanjšalo kar za 2.149, od tega 1.350 pri učiteljskem kadru,« je poudaril Giacomini, ki se boji, da bo to imelo zelo hude po- sledice za delovanje šolskega sistema v Furlaniji Julijski krajini. Tajnik FLC-CGIL je pozval tudi ostale šolske sindikate, da združijo moči, se uprejo stalnemu krčenju delovnih mest in se odločno zavzamejo za prihodnost javnega šolstva. »Čeprav zaskrbljenost zaradi zmanjševanja števila zaposlenih delijo vse sindikalne organizacije, pa že od oktobra 2008 ni bilo ne na državni ne na deželni ravni skupnih demonstracij v podporo javnega šolstva,« poudarja Giacomini. Napovedal je še, da se bodo pri FLC-CGIL kmalu odločili, kakšne naj bodo oblike sindikalnega boja, če na naslednjih srečanjih z Deželnim šolskim uradom ne bo prišlo do bistvenih novosti. Pri tem pa je tudi izrazil upanje, da v tem boju ne bodo osamljeni in da se bodo z ostalimi sindikalnimi organizacijami lahko dogovorili za skupne akcije v obrambo javnega šolstva v FJK. Na včeraj odprti razstavi je predstavljen polet ruskega pilota Jurija Aleksejeviča Gagarina, ki je 12. aprila 1961 prvi prestopil mejo med našim planetom in vesoljem in z vesoljskim plovilom Vostok 1 v 108 minutah obkrožil Zemljo. Gagarin je preminil leta 1968 v nesreči z reaktivnim letalom. Predstavljen je tudi niz pionirjev vesoljske znanosti in kozmonavtov, ki se zaključi s prvo žensko v vesolju Valentino Vladimirovno Tereškovo. Razstava bo odprta do 24. aprila. Jurij Ivanovič Malenčenko se je, kot je povedal, rodil prav v letu, ko je Gagarin poletel v vesolje. Kot večina dečkov tedaj je tudi sam sanjal, da bo postal kozmonavt. Pozneje je sodeloval na več odpravah na postajo Mir in Mednarodno vesoljsko postajo. V vesolju je preživel več kot 500 dni. Pogled na Zemljo z vesolja je po njegovih besedah nekaj izjemnega. Od vseh kontinentov ga je najbolj očaral pogled na Afriko, ki jo zaznamuje široka paleta barv. Kot je še povedal, je sodeloval z veliko ljudmi, ki so Gagarina tudi osebno poznali. Trenutno se pripravlja na nov polet v vesolje, kamor bo prihodnje leto poletel z astronavtko Sunito Williamsa, Američanko slovensko-indijskega rodu. Svetovalec ambasade Ruske federacije Jurij A. Gabitov je spomnil na prispevek nekdanje Sovjetske zveze in ZDA pri raziskovanju vesolja. Po njegovih besedah so znanstveni projekti potekali za dobrobit vsega človeštva. Kot je še povedal, je razstava Gagarin - Nebo je črno, zemlja je modra potovala po Sloveniji, vrhunec Gagarinovega leta pa bo oktobra, ko bodo v Vitanju odprli KSEVT. Uradno odprtje Ruskega centra znanosti in kulture bo 21. aprila. Pred večernim odprtjem razstave se je Malenčenko v Moderni galeriji srečal z ministrico za kulturo Majdo Širca. Skupaj sta si ogledala razstavo Kodirana utopija: Od Makrolaba do Iniciative za arktično perspektivo Marka Peljhana. (STA) IN MEMORIAM - LADO POHAR Urednik Partizanskega in našega dnevnika Včeraj so na solkanskem pokopališču pokopali Lada Po-harja, uglednega časnikarja in partizanskega prvoborca, zadnjega glavnega urednika našega slavnega predhodnika, Partizanskega dnevnika. Na to funkcijo je bil imenovan aprila leta 1945, malo pred koncem vojne. Po osvoboditvi Trsta je doživel rojstvo Primorskega dnevnika, pri katerem je bil urednik še nekaj mesecev. Lado je bil izvrsten kolega in vsestransko podkovan človek. Bil sem v še kar pogostem stiku z njim do nedavnega, ko je še bil aktiven v ljubljanski centrali Zveze združenj borcev, katere član vodstva je bil vrsto let. V spominu ga imam kot doslednega človeka prijazne narave, trdnih prepričanj ter obenem smisla za dialog, ki mu ga je narekovala prirojena novinarska radovednost. Tudi v zvezi z našimi, zamejskimi zadevami je želel biti ažuriran, vselej je postavljal kopico vprašanj. Najbolj pa mu je bila pri srcu usoda Primorskega dnevnika, v katerega redakcijo je prišel tako rekoč iz gozda, v partizanski uniformi. Lado je bil aktiven, dokler so mu dopuščale življenjske moči in opešani vid. Lado Pohar se je še pred drugo svetovno vojno vključil v protifašistično ilegalo. Rojen 9. julija 1920 v Radečah, je bil član komunistične mladine Jugoslavije od leta 1937, zaradi česar je bil dvakrat izključen iz gimnazije, ki jo je obiskoval v Celju in Ljubljani. Že v dijaških letih je kazal nagnjenje do novinarstva in sodeloval pri naprednem srednješolskem glasilu Slovenska mladina. Aktivist Osvobodilne fronte je postal takoj po njeni ustanovitvi leta 1941, leto potem pa je bil po italijanski aretaciji interniran v Gonars in druga taborišča v Italiji. Takoj po padcu Italije se je vključil v partizansko gibanje, kjer se je večinoma posvečal novinarstvu, vse do uredništva pri Partizanskem in potem Primorskem dnevniku. Takoj po vojni je v Beogradu sodeloval pri zbiranju gradiva za mirovno konferenco v Parizu, v nelahkih povojnih razmerah pa je ob delu tudi zaključil študij politologije. Po krajšem obdobju v diplomatski službi se je njegova pot dokončno usmerila v novinarske vode. Najprej je bil leta 1948 v zunanjepolitični redakciji agencije Tanjug v Beogradu, nakar je leta 1951 prišel v Koper za direktorja tamkajšnje radijske postaje. Po opravljenem televizijskem tečaju na londonskem BBC je leta 1957 postal prvi direktor slovenske televizije, kjer je ostal do leta 1962, dve leti pozneje pa je bil imenovan za dopisnika JRT pri Združenih narodih v New Yorku. Pred upokojitvijo (1974) je upravljal službo za študij programa pri RTV Ljubljana, ki jo je sam ustanovil. Lado Pohar je bil v bistvu eden pionirjev slovenske televizije, ki je bi la tedaj še v povojih. Tako je bil vrsto let tudi v mednarodnih organih televizije kot sta Evrovi-zija in Intervizija. Veliko se je ukvarjal s teoretičnim in strokovnim delom na področju časnikarstva in na to temo objavil več desetin razprav. Dvakrat so mu podelili novinarsko Tomšičevo nagrado, prejel pa je tudi srebrno plaketo Društva novinarjev Jugoslavije in vrsto drugih državnih odlikovanj. Po upokojitvi je Lado, kot povedano, veliko prispeval k dejavnosti Zveze združenj borcev Slovenije, v okviru katere mu je bil v veselje vsakršen stik s Primorsko, z našimi ljudmi v Italiji še posebej. Nosil nas je v glavi in srcu, kot je sam dejal ob neki priložnosti, ko smo slavili Partizanski dnevnik. Na svoje borbene novinarske začetke je bil zelo ponosen. Dragi Lado, ostal boš svetel zgled v človeškem in poklicnem pomenu besede. Pogrešali te bomo. Dušan Udovič 4 Četrtek, 7. aprila 2011 GOSPODARSTVO družbe - Nepričakovano odstopil predsednik Generali Cesare Geronzi Krilati lev obglavljen Nezaupnica večine članov upravnega sveta, vključno z Mediobanco - Do občnega zbora konec meseca bo zavarovalno družbo najbrž vodil podpredsednik Caltagirone RIM - Triletni mandat Cesareja Geronzija se je tik pred skupščino delničarjev, ki je sklicana za 30. april v Trstu, končal že po dobrih enajstih mesecih. Geronzi je namreč na včerajšnjem izrednem zasedanju upravnega sveta v prestolnici nepričakovano odstopil s funkcije predsednika družbe krilatega leva in popoldne svojo odločitev tudi uradno potrdil. Po prvem presenečenju je popoldne prišla tudi uradna tiskovna nota, v kateri je zapisano, da se je Ge-ronzi za korak odločil po »mirnem razmisleku« in v »višjem interesu družbe«. Upravni svet je njegovo odločitev sprejel »z obžalovanjem« in se mu zahvalil za »delo, opravljeno z smislom za odgovornost, ki ga je privedel do odločitve v korist umiritve ozračja v podjetju«. Da je v vrhovih krilatega leva nekaj narobe, je bilo jasno že nekaj časa, saj so se javni napadi na Geronzija v zadnjih tednih stopnjevali. Prve zdrahe so izbruhnile februarja pa odstopu člana upravnega sveta Leonarda Del Vecchia (Luxotica), ki se ni strinjal z Geronzije-vim načinom vodenja zavarovalnega koncerna. Toda napetost se z njegovim odhodom ni končala, izbruhnila so nova nezadovoljstva, z javno polemiko, ki jo je sprožil Diego Della Valle, in s francoskim delničarjem Vicentom Bol-lorejem, enim od treh podpredsednikov, ki je glasoval proti poslovnemu obračunu za lansko leto. Pika na i je bil nedavni odhod še ene članice upravnega sveta, Španke Ane Botin v zastopstvu banke Santander, ki je tako kot Del Vecc-hia niso nadomestili. Kljub napetosti in polemiki med glavnimi delničarji krilatega leva, pa včerajšnjega odstopa Cesareja Geronzija nihče ni pričakoval. Stari bankir je namreč izkušen finančnik, ki ga niso zlomili tudi veliko večji problemi, vključno s sodnimi preiskavami in obsodbami v zvezi s krahi Parmalata in Ciria. Včeraj pa je zaloputnil z vrati še preden so mu pomembni člani upravnega sveta izrekli nezaupnico. Zadostovala je že napoved pisma z nezaupnico, ki naj bi ga podpisalo kakih deset upraviteljev, vključno s pooblaščenim upraviteljem Me-diobance Albertom Nagelom. Mediobanca je sicer kot največja delničarka Generali lani odločilno podprla Geron-zijevo izvolitev v vrh tržaške zavarovalne družbe. Vse kaže, da bo do 30. aprila, ko bo Cesare Geronzi takoj po izvolitvi za predsednika 24. aprila lani v Trstu arhiv v Trstu skupščina krilatega leva, njegovo krmilo prevzel Francesco Gaetano Caltagirone, rimski gradbeni podjetnik in milijarder, ki je ostal do zadnjega trenutka - skupaj z Alessandrom Pederso-lijem (UBI) in Paolom Scaronijem (Eni) - zvest Geronziju. Iz krogov italijanske finance in z ministrstva za gospodarstvo včeraj ni bilo zgovornejših odmevov na nedvomno zgodovinski dogodek v najbolj donosni italijanski finančni družbi in tretji največji zavarovalnici v Evropi. Doslej so se morebitna nesoglasja med velikimi delničarji krilatega leva vedno reševala za zaprtimi vrati, tokrat pa so izbruhnila na javen način. Minister Tremonti je zavrnil vsak komentar, ker gre za zasebno družbo, medtem ko je predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia izjavila, da »česa takega iskreno nisem pričakovala«. Takoj ko se je razvedelo za Ge-ronzijev odstop, je delnica Generali na milanski borzi poskočila za 4,80 odstotka, trgovanje pa je sklenila z 2,97-od-stotnim dvigom in dosegla vrednost 15,93 evra. Izmenjanih je bilo za 22,5 milijona evrov delnic Generali, medtem ko je znašalo povprečje trgovalnega dne v zadnjem mesecu okrog devet milijonov delnic krilatega leva. (vb) portret - Cesare Geronzi Od bančnega uradnika do vrha italijanske finance V svoji dolgi karieri se ni nikoli ustavil - Kateri naslednji cilj? TRST - Poklicna kariera Cesareja Geronzija, rojenega leta 1935 v okolici Rima, se je začela leta 1960 v Banki Italije, kjer je bil 15 let sodelavec takratnega guvernerja Guida Carlija. V osemdesetih letih je bil dve leti generalni poddirektor banke Banco di Na-poli, leta 1982 pa se je vrnil v Rim in v takratni rimski hranilnici Cassa di Ri-sparmio di Roma prevzel mesto generalnega direktorja. Konec osemdesetih let se mu je ponudila priložnost za velik poskok, ko je Banco di Santo Spiri-to, zgodovinska rimska banka pod okriljem državnega koncerna IRI, v rokah Romana Prodija, zašla v težave in jo je Geronzi »rešil« na čisto svoj način. Ker ni imel potrebnih 800 milijard lir za prevzem Banco di Spirito, ji je prodal mrežo poslovalnic rimske hranilnice in jo nato z iztržkom prevzel. Naslednji korak je bil leta 1990 prevzem banke Banco di Roma, sledil pa je razvoj proti jugu države s prevzemom banke Banco di Sicilia in Mediocredita Centrale, nato pa še nakup hranilnice v Parmi in v Reggio Emilii. Leta 2002 je nastala enotna banka Capitalia, ki se je potem spojila z Unicreditom. Argentinska kriza in kraha Cirio in Parmalat sta Geronzijevo banko spravila na kolena, bankir pa se je izognil roki pravice in se odpravil novim ciljem naproti. Leta 2008 je postal predsednik Madiobance, ki jo novinarji opredeljujejo kot »elegantni salon italijanske finance« in ki je z nekaj več kot 13-odstotnim deležem največja delničarka krilatega leva. In prav Generali je bila nadaljnja etapa Geronzijevega vzpona, ki se je po slabem letu nepredvideno končala. Toda Geronzija včerajšnji poraz zelo verjetno ne bo ustavil. Katera bo naslednja etapa? banke - V okviru strategije za prestrukturiranje skupine NLB prodala banko v Bolgariji Kakšna usoda za filialko na Opčinah? LJUBLJANA - Nova Ljubljanska banka (NLB) je prodala 97,01-odstotni lastniški delež v svoji bolgarski banki NLB Banka Sofia. S tem banka uresničuje načrte o prestrukturiranju skupine NLB in dezinvestiranju na nestrateških trgih, med katere sodi tudi italijanski. Kaj se bo zgodilo z novo poslovno stavbo na Opčinah, ki je bila slovesno predana namenu konec lanskega maja (na arhivskem posnetku), je vprašanje, na katerega za sedaj nihče ne odgovarja. Medtem pa se je načrtovano prestrukturiranje začelo v Bolgariji. Pogodbo o prodaji 97,01-odstotnega lastniškega deleža v NLB Banka Sofia je NLB podpisala v ponedeljek. Pogodba bo dokončno realizirana po pridobitvi potrebnih soglasij pristojnih organov in po izpolnitvi v pogodbi določenih pogojev, je NLB sporočila prek spletnih strani Ljubljanske borze. Kupec 100-odstotnega deleža NLB Banke Sofia je finančna družba TBIF Financial Services s sedežem na Nizozemskem. Prodaja je potekala na podlagi skupnega nastopanja s Factor banko, ki ima v lasti 2,99 odstotka bolgarske banke. Bolgarija je eden od trgov, ki jih je največja slovenska banka v oktobra lani sprejeti strategiji do leta 2015 opredelila kot nestrateške. Kot piše v strategiji, bo NLB poglobila svojo prisotnost na določenih trgih jugovzhodne Evrope kot prvovrstni ponudnik bančnih storitev, medtem ko se bo z ostalih, nestrateških trgov, postopoma umaknila. Kot strateški trgi so opredeljeni Slovenija, BiH, Črna gora, Kosovo in Makedonija. Z ostalih trgov se namerava, kot rečeno, umakniti in kot so sredi marca sporočili iz NLB, tečejo tudi aktivnosti za odprodajo LHB Frankfurt in dunajske Adria Bank ter kapitalskih deležev, ki ne sodijo v osnovno dejavnost banke. Strategija predvideva tudi dokapitalizacijo NLB v višini 250 milijonov evrov, ki se je uspešno končala pretekli teden, potem ko je dobrih 243 milijonov evrov vplačala država. Spremembo morajo še vpisati v statut, kar je na dnevnem redu današnje seje nadzornega sveta NLB. Po novem bo v statutu zapisan osnovni kapital banke v višini 92,3 milijona evrov, pooblastilo upravi za dokapitalizacijo pa v višini 19,2 milijona evrov. (STA+CR) EVRO 1,4300 $ +0,9 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 6. aprila 2011 evro (povprečni tečaj) valute 6.4. 5.4. ameriški dolar 1,4300 1,4166 japonski jen 121,82 119,40 ruski rubel 40,3300 9,2654 40,1650 62,9220 danska krona 7,4569 7,4573 0,87285 švedska krona 9,0124 8,9895 češka krona 24,426 24,512 1,3091 estonska krona 15,6466 263,24 15,6466 264,44 poljski zlot 3,9858 1,3714 4,0140 1,3676 avstralski dolar 1,3766 1,9558 1,3730 romunski lev 4,1005 3,4528 4,1166 3,4528 latvijski lats 0,7090 2,2940 0,7088 2,2835 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 2,1762 7,3723 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 6. aprila 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,23990 0,29675 0,45875 0,13833 0,18000 0,25833 0,993 1,255 1,563 L ZLATO (999,99 %%) za kg 32.775,19 € +87,51 TEČAJNO LJUBLJANSKE BORZE 6. aprila 2011 obračuni Družba Insiel lani podvojila poslovni rezultat TRST - Upravni svet deželne in-formatske družbe Insiel je konec preteklega tedna odobril poslovni obračun za leto 2010, ki se je končal s 4,6 milijona evrov dobička, kar je sto odstotkov več kot leto prej, ko je znašal 2,3 milijona evrov. Upravitelji, ki so sklenili, da bodo 2,6 milijona evrov namenili v rezervni sklad, so odobrili tudi triletni investicijski načrt 2011-2013 v skupni vrednosti pet milijonov evrov. Vrednost proizvodnje deželne in-formatske družbe je lani dosegla 89 milijonov evrov, kar je za pet milijonov ali šest odstotkov več kot leto prej. Notranji stroški so se znižali za 5,5 odstotka, in to kljub rahlemu dvigu cene dela (za 41 milijonov evrov), katere delež na vrednost proizvodnje pa se je znižal od predlanskih 47 na 46 odstotkov. Lastna sredstva družbe so se od 33,7 milijona, kolikor so znašala leta 2009, lani povečala na 38,4 milijona evrov. Predsednik Insiela Valter Santaros-sa je po odobritvi bilance na srečanju z novinarji orisal novo sezono družbe po letu 2008, ko je prevzel njene vajeti, in poudaril, da so bili rezultati, predvideni v strateškem načrtu »briljantno preseženi«. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA gorenje 11,90 IMTTTDCI IDDDA ") Q") -1,65 -0 70 krka 1 1 ika koper 60,00 13 98 +0,59 -0 11 luka koper mercator petrol 172,00 -0,75 telekom slovenije 250,00 81,00 +0,00 +0,62 BORZNA KOTACIJA - DELNICE abanka 41,00 ACDnnDnh/i i n ibi i am a i^nn -3,53 delo prodaja etol 21,01 -- iskra avtoelektrika istraren7 79,00 16,00 istraben7 nova kre. banka maribor mlinotest mlinotest 4,25 10,00 +3,66 +2,04 kompas mts nika 4,50 7,20 15 20 -- pivovarna laško po7avarovalnica sava po7avarovalnica sava 12,41 -4,54 probanka sai ms iimbi iana 7,50 22,95 -- salms, l_iub!__iana sava terme čatež 300,00 59,00 174 00 +1,72 terme čniež žito 7avarovalnica triglav 103,10 17,10 -1,81 -0,75 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 6. aprila 2011 +1,21 delnica zaključni tečaj v € spr. v % a2a allianz atiamtia 1,17 102,00 1623 +1,47 +1,59 -0 12 ailaniia banco popolare rca mps 2,188 0916 +3,31 bca mps bca pop milano edison 2,78 +4,69 +3,81 +1 94 edison enel eni 0,787 4,598 1757 -0,43 fiat finmeccanica 6,79 -0,68 +1,49 finmeccanica generali ifil 8,935 15,93 +0,73 +2,97 intesa san paolo lottomatica lottomatica 2,24 13 26 +5,35 -1 34 luxott1ca mediaset mediaset 23,2 +0,35 mediobanca parmalat parmalat 4,558 7,675 +0,49 +4,78 -1 90 PIRELLI e C PRYSMIAN 2,268 6,65 15 79 +4,31 rrl smian saipem snam rete gas snam rete gas 38,17 -0,50 -0,44 stmicroelectronics telecom italia telecom italia 4,036 8,89 1 08 +0,40 -1,60 tenaris terna 17,49 +0,09 -1,07 tiscali ubi banca ubi banca 3,406 0,077 6175 -0,29 +0,78 unicredit 1,79 +3,96 +3,46 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 108,62 $ -0,19 IZBRANI BORZNI INDEKSI 6. aprila 2011 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 824,74 +0,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BI RS 2.255,64 1.195,26 +0,37 +1 95 FIRS, Banjaluka RAIAV 1 ^ RiV\nrnrl 2.252,71 +3,19 Beiex is, Beugiau SRX, Beograd rify Sarai«=»\/n 768,14 313,98 1.761,69 -0,77 -0,58 BIFX, Saiajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.490,82 +0,05 -0,59 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 12.426,98 2.332,34 +0,27 +0,19 S&P 500, New York 1.335,54 +0,22 MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London 1.343,63 7.215,11 6.041,13 -0,15 +0,55 +0,57 CAC 40, Pariz 4.048,16 +0,16 ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 2.874,50 1.275,4 2.971,48 -0,64 +0,92 +0,70 Nikkei, Tokio 9.584,37 -0,32 STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj 3.164,60 24.285,05 2.583,87 +0,57 +0,56 +2,78 Sensex, Mubaj 19.612,20 -0,38 / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 7. aprila 2011 5 GLOSA Kraljestvo sv. Štefana Jo2e Pirjevec Svetlana Makarovič, naša slavna pesnica, me je povabila, da grem z njo konec tedna v Budimpešto. Z njo in njenim dvorom: menedžer, njegova žena in sodelavka, dve mlajši časnikarki in klepetava madžarska prevajalka, ki živi v Murski Soboti. Ker sem se s Svetlano v zadnjih časih precej zbližal, sem vabilo sprejel, saj sem bil prepričan, da bo izkušnja prijetna. Res je bila. Predvsem zaradi tega, ker je Svetlana sama po sebi doživetje. Mislim, da tako nekonvencionalne osebnosti še nisem srečal. V ničemer se ne spreneveda, vedno ostaja zvesta sami sebi in svojemu čustvovanju, svoji bujni domišljiji, svojim simpatijam in sovraštvom, svoji ustvarjalnosti. Zna presenečati s čudovitimi besednimi zvezami, ki so pisane kakor kalejdoskop, pripovedovati zgodbe, katerih protagonisti so predvsem živali, pa tudi tragične, nekoliko zločinske ženske, in zna udrihati po desničarjih. V tem sva si sorodna. Razlog za njen pohod v Budimpešto so bili cigani (oprostite, če v tem primeru ne uporabljam besede Romi). Med drugimi številnimi dejavnostmi Svetlana namreč zadnja leta organizira koncerte madžarskih ciganov v Sloveniji, pri čemer pa je, zgleda, s svojim dosedanjim kapelnikom prišla nekoliko navskriž. Išče novo skupino. In tako sem med soboto in nedeljo imel posebno izkušnjo: full immersion v cigansko glasbo. Izvajalci so takoj razumeli, s kom imajo opravka in so posvetili Svetlani vso pozornost. Kakor muhe na med so se zgrnili okrog naše mize in z violinami, kontrabasom, flavto, cimbali nizali vižo na vižo, zdaj veselo, zdaj žalostno, kakršna je pač njihova usoda. Madžarska je v tem letnem času nadvse prijetna, Budimpešta pa veličastna, kot vedno. Že polna turistov, kajti megalomanski magnati, ki so v 19. stoletju vladali v Translajtaniji, kakor pravimo ogrski polovici habsburškega cesarstva, so sicer zapustili za sabo tragično politično dediščino, so pa zgradili prestolnico, ki je primerna za razglednice. Ko se proti večeru prižgejo palače na hribčkih, na katerih leži Buda, in tiste, ki se ob Donavi vrstijo v Pešti, je pogled očarljiv. Edina kaplja pelina v tej le- poti, je bila misel, da magnati 19. stoletja, kljub komunističnemu intermezzu, ki je trajal skoraj petdeset let, še vedno zastrupljajo današnjo stvarnost madžarskega naroda. To sem opazil takoj, ko smo prestopili mejo in se v prvi gostilni ob poti ustavili na kosilu. Na steni restavracije sem opazil velik, pred kratkim tiskan zemljevid, na katerem je bilo začrtano kraljestvo sv. Štefana v mejah, ki jih je imelo v zadnjih dveh stoletjih. Prikazana je bila njegova razsežnost pred prvo svetovno vojno, ko je zaobjemalo poleg današnje Madžarske še Slovaško, romunsko Transilvanijo, Bukovino, Vojvodino, Slavonijo, Hrvaško in Reko. V primeru s to ogromnostjo zgleda Madžarska, kar je je še ostalo, kot nekakšen ostržek, da se ti stisne srce. Predvsem iz strahu, kam bo šla madžarska družba, če se z danostjo, kakršno ji je vsilila zgodovina, ne bo znala sprijazniti. Da tega noče storiti, me je prepričala tudi epizoda, do katere je prišlo na začetku januarja letos, ko je Madžarska prevzela šestmesečno predsedstvo EU. Kot je v navadi, daruje država, ki prevzame omenjeno funkcijo, evropskemu parlamentu simbolično darilo. Madžari so se odločili za preprogo, ki ponazarja geografsko karto, o kateri sem govoril zgoraj, pri čemer so seveda povzročili živahne proteste v Bratislavi in Bukarešti, morda tudi v Zagrebu in Beogradu. Ne vem, ali se je zgodba končala tako, kot bi bilo treba: da bi namreč evropski parlament Madžarom preprogo vrnil z opozorilom, da sodobna Evropi nima več posluha za iredentistične fantazije in parole. Bojim se, da se to ni zgodilo, ker velike članice EU - v prvi vrsti Nemčija in Francija - nimajo smisla za notranjo politično dinamiko svojih manjših partneric, v prepričanju, da je tako in tako nepomembna. Morda je zares, razen za zainteresirane države same, ki so v nevarnosti, da se zaprejo v bubo lastnih mitov in travm. To se danes Madžarom zares dogaja. »Bog, ta narod je trpel zaradi preteklih in bodočih grehov«, pravi sklepni verz njihove narodne himne. Očitno je avtor vedel, da se z »neumnostjo« Madžarov - kakor bi dejal moj dunajski profesor Stephan Verosta - ni šaliti. VREME OB KONCU TEDNA Sončno in še topleje Darko Bradassi Po za ta čas nenavadno visokih temperaturah, ki smo jih beležili v preteklem koncu tedna, bomo v prihodnjih dneh namerili še višje vrednosti. Živo srebro se bo čez dan marsikje dvignilo nad 25 stopinj Celzija, kar je za ta čas povsem neobičajno in sodi bolj v junijsko dogajanje. Prevladovalo pa bo sončno in toplo vreme. Temperature bodo v prihodnjih dneh v povprečju za približno 10 stopinj Celzija višje od normalnosti, dosegel pa nas bo nov val severnoafriškega zraka, ki bo še nekoliko občutnejši od preteklega. Ozračje bo za več dni stanovitno, najbolj ugodno in toplo vreme pa bo ravno pri nas in v zahodni polovici Slovenije. S toplim in suhim višinskim zrakom ne bo, razen morebitnih manjših krajevnih izjem, niti popoldanskih ploh. Dosegel pa nas bo najtoplejši zrak v tem letu doslej. Na višini okrog 1500 metrov v prostem ozračju se bo temperatura dotaknila 13 stopinj Celzija, ki jih radiosonde navadno namerijo šele proti koncu junija. Dejstvo je, da so bili v zadnjem času nad nami vse toplejši anticikloni in je bilo le malo prostora za morebitne vremenske motnje. Manjša nevihtna fronta nas je sicer kratkotrajno zajela med ponedeljkom in torkom in je prinesla nekaj dežja, vmes pa ponekod tudi plohe in nevihte. Vendar je trenutno nad Sredozemljem zračni tlak povečini previsok, da bi lahko bila poslabšanja občutnejša in dolgotrajnejša. Zato na naših vzporednikih prevladuje sosledje anticiklonov s kratkotrajnimi vmesnimi poslabšanji, predvsem v obliki ploh in neviht, ki se bo, kot kaže, nadaljevalo tudi v bližnji prihodnosti. Osrednja Evropa pa je še tarča vdorov hladnejšega zraka, pravzaprav se bo hladna višinska dolina spustila proti Balkanu že v prihodnjih dneh po vzhodnem robu anticiklona. Hladnejši zrak bo deloma vplival predvsem na razmere v vzhodni Sloveniji. Razlike v temperaturi med vzhodnimi predeli Slovenije in Furlanijo Julijsko krajino bodo predvsem od petka kar občutne. Pri nas bo že skoraj poletno vroče, na vzhodu Slovenije pa bolj pomladno. Anticiklon bo pri nas prinesel do vključno nedelje sončno in toplo vreme, ki se bo predvidoma nadaljevalo tudi v začetku prihodnjega tedna. Nato kaže, da se bo subtropski zrak umaknil in da bo anticiklon deloma oslabel. Vmesno kratkotrajno motnjo predvidoma pričakujemo sredi prihodnjega tedna, za njo pa spet stanovitnejše vreme, vendar ob ne tako visokih temperaturah. Povrnili se bomo v aprilsko normalnost. Z odhodom subtropskega zraka bo v prihodnjem tednu ozračje postopno manj stanovitno in bo iz dneva v dan verjetnejša vsaj manjša in krajevna popoldanska nestanovitnost. Najvišje dnevne temperature pa bodo okrog 20 stopinj Celzija. Tudi na daljši rok kaže bolj na aprilsko normalnost kot na nadpovprečno toplo vreme. Če bi sodili po sedanjih dolgoročnih izgledih, bi zapisali, da bo velikonočni teden občutno manj topel in nekoliko bolj spremenljiv z možnostjo občasnih ploh ali neviht. Vendar so to zaenkrat le projekcije, ki jih bomo lahko z večjo zanesljivostjo potrdili šele v bližnji prihodnosti. Zaenkrat pa postaja vse bolj verjetno, da je sedanji toplotni val le prehodne narave. Na sliki: anticiklon še ponovno občutno krepi OBALA - Od danes dalje Festival Zlate ■ • v • • oljčne vejice v vseh treh občinah Z vodenim tematskim večerom v restavraciji Kamin na Belvederju se bo danes uradno začel že drugi Festival Zlate oljčne vejice. Letos bo prvič gostoval v vseh treh obalnih občinah, kjer se bodo zvrstili številni kulinarično obarvani dogodki, kot so na predstavitvi povedali predsednik organizacijskega odbora festivala Danilo Markočič, predstavnica Turistične organizacije Koper Jana Otočan, direktorica Labsa Milena Miklavčič Bučar, vodja centra za oljkarstvo KGZ Slovenije mag. Viljanka Vesel, predsednik društva Do-si Dino Pucer in vodja Javnega sklada kulturnih dejavnosti Mateja Palčič. V okviru Festivala Zlate oljčne vejice se bo v petek na osnovni šoli Vojke Šmuc v Izoli začelo tekmovanje osnovnih šol »Oljka, ali te poznam?«, ki ima prav tako kot tekmovanje Zlate oljčne vejice že skoraj 20-let-no tradicijo na tem prostoru. V petek bo v Pretorski palači svoja vrata odprla tudi razstava fotografskega natečaja Oljka, ki bo odprta vse do 30. aprila. V soboto in nedeljo med 10. in 18. uro v Izoli sejem oljčnega olja, ki se bo 16. in 17. aprila preselil tudi v Koper, 23. in 24. aprila pa še v Portorož. Festival Zlate oljčne vejice bodo popestrile tudi vodene degustacije in delavnice na temo oljčnega olja, ki jih bodo v restavraciji Kamin pripravili v ponedeljek, 11. aprila, ter že 27. zbor oljkar-jev s predavanjem, ki bo v petek, 22. aprila, v osnovni šoli Sečovlje, kjer bodo predstavili novosti na področju kakovosti in označevanja oljčnega olja in Zakon o promociji. Osrednji dogodek festivala bo podelitev priznanj tekmovanja Zlata oljčna vejica, fotografskega natečaja Oljka, tekmovanja Oljka, ali te poznam? in najbolj všečnega oljčnega olja po izboru novinarjev in gostincev v soboto, 16. aprila, ob 19. uri, v Gledališču Koper. Kot so še povedali, zanimanje za festival Zlate oljčne vejice strmo narašča, o čemer priča tudi dejstvo, da so na tekmovanje za nagrado Zlata oljčna vejica letos prijavili kar 121 vzorcev, od tega pa je bilo kar 50 vzorcev visoke kakovosti. Letošnje sodelovanje med tremi obalnimi občinami pomeni sočasno tudi afirmacijo oljke, na katero so v slovenski Istri izredno ponosni. Vsi sodelujoči so ob koncu izrazili zadovoljstvo, da so naposled vzbudili interes nosilcev dejavnosti, ki so se tokrat resnično izkazali in dejali, da si v prihodnje želijo ponesti festival tudi v druge kraje Slovenije, kjer oljka ni toliko znana in je poraba oljčnega olja še vedno zelo majhna. ODPRTA TRIBUNA Pravne države in demokracija Mnogo se govori o pravnih državah, o demokraciji, človekovih pravicah, pravicah narodov o samoodločbi in še o marsičem. Politiki nakladajo v nedogled, kaj je dobro in kaj ni, in dobro je vselej le to, kar pelje vodo na njihov mlin. Vendar to že vsi vemo in ne pomaga kaj dosti, če godrnjamo in ne vemo pravzaprav, kaj bi naredili. Kot je znano, bi bilo treba bolezen zdraviti pri izviru (vzrokih) in ne odpravljati simptomov. Mogoče pa ni vsem jasno, kaj pomenita pojma, ki se nikoli ne izključujeta, temveč se dopolnjujeta: demokracija in pravna država. Demokracija je dogovor skupine ljudi, ki si postavi pravila, ki jih je večina odobrila. Ta pravila je treba striktno spoštovati ne glede na ceno, trajanje in vsakovrstne druge težave. Nikoli se ne sme ničesar narediti, kar ni po sprejetih pravilih. Nihče ne sme imeti kakršnegakoli privilegija. Vsi morajo biti pred zakonom enaki. Takoj ko eden teh pogojev zmanjka, tudi samo delno, demokracije ni več. Ni manjše ali večje demokracije. Demokracija je ali je ni. Pravna država je sad demokracije. Ljudje morajo biti enaki pred zakonom. Ne sme biti privilegijev, bližnjic in kakršnihkoli odstopanj, izgovorov ali zamud pri zakonih. Tudi pravna država je ali je ni. Država ne more biti bolj pravna ali manj pravna. Tudi demokracije ni, če ni pravne države. Torej je zaključek lahko le eden! Demokracije ni. Je le utopija. Saj se v vseh toliko opevanih demokratičnih državah razrašča nemalo privilegiranih skupin in posameznikov, da jih je celo več kot v nedemokratičnih tvorbah. Na primer v fevdalnih monarhijah je bil kak odstotek višjega plemstva, ki je imelo skoraj vse, par odstotkov nižjega plemstva, ki je imelo ostalo, in velikansko število ljudi, ki so bili brezpravna raja (tlačani). Kaj pa danes? Prostor višjega in nižjega plemstva so prevzeli oligarhi (0,02 %), 1 % njihovi slepi in navadno pošteni pomočniki, 10 % je še pridobitniških podrepnikov in preostalih 88,98 %, ki ne pomenimo nič. Razlika med današnjo in fevdalno družbo je, da danes lahko godrnjamo in kritiziramo tudi na glas, česar se takrat ni smelo. Posledice pa so enake: nič, le utvara nekakšne svobode. Koliko krivic doživljamo v demokratičnih državah, kjer so ustave polne dobrih namer, ki se pa ne uresničujejo, ker ni politične volje. Koliko privilegijev imajo nekateri, posebno tisti, ki krojijo zakone prav radi sebi v prid. Demokracijo in človekove pravice najrajši propagirajo tisti, ki jih v resnici najbolj kršijo. Pravzaprav se moramo stalno boriti za kakršnokoli pravico, saj so stalno na preži vsemogoče kršitve zakonov, zlorabe oblasti, poneverbe in podobne lepe navade. Italija prav gotovo prednjači v takih stvareh. To je posledica predvsem mešanja mafije in njenih derivatov s politiko do najvišjih ravni. To pogojevanje seveda vpliva na zakonodajo, ki se prav rada podredi mafijskim zahtevam. Mi pa navadni smrtniki se moramo za vsako stvar strahovito truditi, da dosežemo le to, kar nam po zakonu pripada. In to naj bi bila demokracija? Zapori so polni revežev, ki so zagrešili manjše prekrške, razni tanziji pa se rešijo skozi številne pravne luknje in lahko potem mirno uživajo svoja naropana bogastva. Nemara bi bilo treba podrobno preveriti, kako so bogataši do svojega bogastva prišli. Mislim, da bi večina pristala v zaporu, ko bi živeli v pravni državi, saj še nihče ni bajno obogatel le s poštenim delom. Ker pa nismo v pravni državi (še manj pa na pravnem svetu), se to ne dogaja in so bogataši, ne le da niso sodno preganjani, temveč so celo cenjeni in spoštovani člani družbe in njihova beseda nekaj pomeni. Takim modrovanjem pravijo nekateri justicializem, drugi nihilizem. Približno enako je bilo v raznih režimih 20. stoletja, le da so ti začeli z idejo in namenom, da bodo izboljšali življenje ljudi, nato pa so se izrodili. Človeška narava bržkone še ni zrela za dobre namene in iskreno vero poštenih posameznikov. Vsi dobronamerni teoretiki za izboljšavo sistemov, kot so Buda, Jezus, Marx, Lenin, Tito in še mnogi drugi, so sicer nakazali pot, po kateri bi bilo treba, a je prišlo zmeraj do deviacij, ker so prišli na oblast ljudje, ki so skrbeli le za lasten prid, vlado in bogastvo s pomočjo raznih podrepnikov. Taki ljudje pa vedno pridejo na oblast, ker znajo prepričati ljudi s svojo demagogijo in populizmom. Saj danes vidimo, kako prevladujejo tisti, ki znajo bolje lagati in glasneje kričati. Analitiki bi se morali bolj poglobiti v psihozo množic, oziroma slojev ljudi, da bi razumeli, zakaj ljudje verjamejo krivim prerokom, pravim prerokom pa skoraj nikoli. Mislim, da se bo moralo v našem sistemu nekaj korenito spremeniti. V prejšnjih prispevkih sem že povedal, da bo verjetno prišlo do velikega upora ali celo do revolucije, kajti ljudje so vedno revnejši in brez perspektiv. Mlade generacije vedo, da se lahko živi mnogo bolje, saj vidijo, kako so se imeli njihovi starši. Mladi pa nimajo prihodnosti v takem sistemu. Ostane jim le, da skušajo razdeliti bogastvo pravičneje? To pa se da le s silo, kajti bogataši si ne bodo zlahka pustili vzeti privilegijev, moči in denarja. Če do tega pride, in prepričan sem, da bo tako, se bo kolo zgodovine spet obrnilo malo naprej. Spet bo življenje nekaj časa pravičnejše, dokler se ne bodo spet pojavili zviteži, ki bodo v imenu izboljšanja življenja, napredka ali drugih floskul, spet ukanili naivno ljudstvo (»popolo bue«) in si spet privzeli privilegije in s tem tudi vlado, moč in denar. Vendar sem prepričan, da se svet razvija na boljše. Če primerjamo sisteme 2-3 tisoč, 200-400 let nazaj, smo danes vseeno šli malo naprej in po naslednji stopnici (revoluciji) bo še za kanček boljše. Koliko napredka sta prinesli francoska (nekaj podobnega se zdaj dogaja v arabskem svetu) in oktobrska revolucija! Mogoče se tega še ne zavedamo popolnoma, a so razlike ogromne. Nemara sta se ti revoluciji izpeli in zdaj potrebujemo novo, kdo ve. Primož Možina 6 Četrtek, 7. aprila 2011 ITALIJA / LAMPEDUSA - V noči na sredo se je prevrnilo plovilo s približno 300 Somalci in Eritrejci Tragedija sredi Sredozemlja Malo upanj za rešitev pogrešanih Doslej rešili 51 ljudi - Med 20 žrtvami tudi otroci in mladostniki - Neugodne vremenske razmere ovirajo reševalno akcijo LAMPEDUSA - V bližini južnoi-talijanskega otoka Lampedusa se je v noči na sredo zgodila prava tragedija, ki naj bi po vsej verjetnosti zahtevala nad dvesto smrtnih žrtev. V delu morja med Malto in Lam-peduso, v malteških vodah, se je namreč ponoči prevrnilo plovilo, na katerem naj bi bilo okrog 300 priseljencev. Plovilo je bilo dolgo 13 metrov in je pred dvema dnevoma odplulo iz mesta Zuvara na zahodu Libije. Na njem naj bi bili večinoma Eritrejci in So-malci, pa tudi ljudje iz Slonokoščene obale in drugih afriških držav, ki so za pot v Evropo morali plačati po 400 dolarjev; med njimi je bilo veliko žensk, otrok in mladoletnih. Ladja je bila pre-natrpana, morje razburkano, z valovi, ki so dosegali tudi tri metre višine. S krova plovila je sredi noči nekdo preko satelitskega telefona prosil za pomoč malteško obalno stražo, ta je obvestila italijanske kolege, ki so na kraj nesreče poslali dve svoji plovili in helikopter. Ko se ji je približalo prvo italijansko plovilo, se je libijska ladja prevrnila in začela potapljati. Italijanska obalna straža je 12 ur po nesreči uspela rešiti le 51 ljudi, pogrešajo pa jih nad 200. V morju so doslej našli 20 trupel, med temi so bila številna trupla otrok. Reševalno akcijo vodijo malteške oblasti, italijanski reševalci obalne straže, ki so so med včerajšnjim dnevom vračali na otok Lampedusa, pa so povedali, da so v morju videli številna trupla, med katerimi so bila tudi otroška. Nekaterim preživelim, ki so več ur preživeli v mrzli vodi, so morali nuditi pomoč zaradi podhladitve. Reševalno akcijo je še dalje oviral močan veter, zato trupel niso utegnili spraviti na suho. Medtem ostaja položaj na Lam-pedusi še dalje zelo napet. V noči na sredo je prispelo okrog 350 beguncev, v glavnem iz Tunizije pa tudi iz Eritreje, Gane in Somalije. Na otoku ostaja okoli 1.500 beguncev, med katerimi je tudi veliko mladoletnih. Redki begunci, ki so se rešili iz mrzlih sredozemskih vod, so bili hudo premraženi ansa PRIMER RUBY - Karima ne bo sodelovala kot tožnica zoper Berlusconija Sojenje preložili na konec maja Berlusconija na obravnavi ni bilo zaradi »neodložljivih« obveznosti - Pred milanskim sodiščem so demonstrirali njegovi podporniki in nasprotniki MILAN - Na sodišču v Milanu bi morala včeraj potekati prva razprava v primeru Ruby, vendar so sodniki, ker italijanskega premierja Silvia Berlusconija na sojenje ni bilo, obravnavo preložili na 31. maj. V sodni dvorani je prav tako manjkala Maročanka Karima El Ma-hroug, znana pod vzdevkom Ruby Ru-bacuori. Premier Berlusconi se je sodnicam pisno opravičil za izostanek, saj da ima neodložljive institucionalne obveznosti v Rimu. Včerajšnja razprava, ki jo je javnost z nestrpnostjo pričakovala, se je končala po vsega petih minutah. Kljub kratkotrajni obravnavi je na dan prišla vsaj ena pomembna novica: Ruby namreč po pojasnilih njene odvetnice Paole Boccardi ne bo sodelovala kot ena od tožnic zoper Berlusconija, o čemer se je v zadnjih dneh ugibalo. To tudi pomeni, da od premierja ne bo terjala odškodnine. Odvetnica je pojasnila, da je bila Ruby žrtev medijske slabe reklame, zaradi katere jo ves svet danes pozna kot prostitutko. »Če bi nastopila kot ena od tožnic, bi to nasprotovalo njenim dosedanjim trditvam, da ni imela spolnih odnosov s premier-jem,« je dejala Boccardijeva. Podobno je napovedal tudi odvetnik enega od policistov, ki so bili lani maja prisotni ob Berlusconijevem klicu, naj Ruby izpustijo iz zapora. Premier Berlusconi je namreč poleg obtožbe, da je plačal za spolne odnose z mladoletno prostitutko Ruby (v obdobju od februarja do maja 2010), kar je kaznivo dejanje, obtožen tudi, da je zlorabil položaj, ko jo je s klicem na policijo v noči na 28. maj spravil iz zapora in izročil deželni svetnici Nicole Minetti. Premier-jeva odvetnika sta se na te napovedi, razumljivo, odzvala pozitivno in jih označila kot izjemno pomemben dogodek včerajšnje razprave. Pred sodiščem so se medtem zbrali podporniki premierja, ki so napadali državno tožilko Boccassini, češ da je pri-stašinja komunistične ideologije, in pa Berlusconijevi nasprotniki, ki so zahtevali pravično sojenje, saj smo pred zakonom vsi enaki. Sojenje bi se sicer utegnilo predčasno končati. Koalicijski poslanci so namreč uspeli zagotoviti večino glasov poslanske zbornice za pritožbo na ustavno sodišče v zvezi s pristojnostjo milanskega sodišča za sojenje Berlusconiju. Menijo namreč, da bi premierju, ker naj bi očitana kazniva dejanja storil med opravljanjem funkcije, moralo soditi posebno ministrsko sodišče. Pred sodiščem so se pojavili tako zagovorniki sojenja premierju Berlusconiju (levo) kot tudi drugi, ki so vzklikali gesla v podporo predsednika vlade ansa PARLAMENT Obstrukcija za skrajšani postopek RIM - O skrajšanem sodnem postopku ima marsikdo precej pomislekov. Celo predsednik republike Giorgio Napolitano med včerajšnjim obiskom LAquile ni skrival dvomov o obliki reševanja sodnih težav predsednika vlade Silvia Berlusconija. Tako kot v senatu so se včeraj tudi v poslanski zbornici predstavniki opozicije postavili odločno proti sprejetju odloka o skrajšanem sodnem postopku in procesu. Takoj na začetku zasedanja so namreč izbrali pot preventivne obstrukcije oziroma lotili so se zavlačevanja. K posegu se je tako prijavilo 50 poslancev iz vrst opozicije: vsak od njih lahko govori največ 5 minut, to pomeni, da so posegi skupno trajali 250 minut oz. nad 4 ure. Pod pritiskom večine se je predsednik poslanske zbornice Gianfranco Fini odločil, da bo skrajšal čas posegov, če se bo na današnjem zasedanju podobno obnašanje nadaljevalo. Opozicija pa napoveduje, da se ne bo vdala in se bo na vse zakonite načine upirala sprejetju odloka. Pripravljeni so celo na nočna zasedanja, če bo to zahtevala večina. L'AQUILA - Druga obletnica strahovitega potresa Baklada v spomin na 309 žrtev Tihi sprevod v noči na 6. april - Včeraj je L'Aquilo obiskal predsednik republike, ki je prebivalcem zagotovil, da jih ne bodo pozabili RIM - Ob 3.32 v noči na 6. april, se pravi natanko dve leti po silovitem potresu magnitude 6,3, ki je stresel Abruce, se je na osrednjem Trgu Duomo v L'Aquili zbralo 20 tisoč ljudi, ki se je z baklado spomnilo tragičnega dogodka. 309 krat se je v zvoniku oglasil zvon in 309 imen je nato odmevalo v spoštljivi tišini. Potres je namreč zahteval življenja 309 ljudi, več kot 1.600 pa je bilo ranjenih, poškodovanih ali porušenih je bilo 10 tisoč zgradb in več deset tisoč oseb je ostalo brez strehe nad glavo. V glavnem mestu LAquila je na več mestih še danes videti ruševine, predvsem v zgodovinskem jedru. LAquilo je včeraj obiskal predsednik države Giorgio Napolitano. Pričakala ga je večja množica prebivalcev, ki ga je med srčnimi aplavzi prosila, naj jih ne zapusti. Predsednik jim je zagotovil, da se jim ni treba bati, da bi oblasti pozabile nanje: LAquila potrebuje ponoven razcvet vsakdanjih opravil in njeno uničeno zgodovinsko jedro mora znova zadihati. Spominski sprevod prebivalcev L'Aquile v noči na 6. april v spomin na žrtve potresa ansa Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu 7 Petek, 8. aprila 2011 APrimorski ~ dnevnik ALPE-JADRAN / pokrajinske volitve - Predstavitev Lista Občanov v podporo predsednici Bassi Poropat Na pokrajinskih volitvah na listi Občanov tudi slovenski kandidat Dimitrij Prasel (Milje 5) Lista Občanov bo podprla »svojo« kandidatko, predsednico tržaške Pokrajine Mario Tereso Bassa Poropat na pokrajinskih volitvah in skupnega kandidata leve sredine Roberta Coso-linija na županskih volitvah v Trstu. Občani so včeraj predstavili svoje kandidate na obeh volitvah. Tako njihov podpredsednik Fabio Fonda kot predsednica Bassa Poropat sta omenila, da je zabredla lista po zadnjih deželnih volitvah v krizo, številni predstavniki so jo zapustili, kljub temu pa so številni ustanovitelji ostali listi zvesti, le-ta pa je pridobila tudi mnogo novih, mladih članov, ki so se z velikim elanom lotili priprav na upravne volitve. Bassa Poropat je poudarila, da se lista Občanov razlikuje od drugih občanskih list, ki imajo predvsem predvolilni značaj. Nastala je po »genialni intuiciji« Riccarda Illyja, obstaja pa tudi po njegovem odhodu s politične scene, je poudarila ter poudarila, da ji je prav samostojna lista omogočila veliko avtonomijo pri izbirah in odločitvah. Deželni svetnik Občanov Stefano Alunni Barbarossa je nakazal nekatere točke programa. Politika ne sme postati poklic. Politik mora služiti skupnosti. Treba je omejiti število mandatov. Treba je dati možnost mladim in ženskam. Povprečna starost kandidatov Občanov je nekaj več kot 47 let, na pokrajinskih volitvah kandidira ob Bassi Poropat 9 žensk, na občinskih pa enajst. Na pokrajinskih volitvah med drugimi kandidira tudi Slovenec Dimitrij Prasel, in sicer v volilnem okrožju Milje 5. V obeh dolinskih okrožjih kandidira tamkajšnja občinska odbor-nica Elisabetta Sormani, na pokrajinskih volitvah kandidirajo tudi pokrajinski odbornik Mauro Tommasini (Trst 6), nekdanja pokrajinska svetnica Eliana Frontali (Trst 2) ter dva predstavnika Rutellijeve Api (Walter Romano in Sergio Zucchi). Na tržaških občinskih volitvah med drugimi kandidirajo tudi nekdanji košarkar Stefano Attruia, novinarka Cristina Bonadei, zgodovinar Marcello Corso, umetnik Manuel Fanni Ca-nelles, zgodovinar Patrick Karlsen, pisatelj Ezio Romano in drugi. M.K. pokrajina Zaposlili 29 ljudi Za osebe s posebnimi potrebami Da bi delodajalce spodbudila k zaposlovanju oseb s posebnimi potrebami, je Pokrajina Trst podaljšala rok za vložitev prošenj za prispevke, ki jih predvideva razpis. Rok je po novem 31. julij 2011. Razpis zadeva tako lanskoletne kot letošnje zaposlitve (do konca letošnjega julija), tudi za določen čas. Pokrajina je nanizala več pobud za vključevanje oseb s posebnimi potrebami v svet dela, v ta sklop sodijo tudi projekti za spodbujanje mobilnosti delavcev in prispevki za odstranjevanje arhitektonskih in drugih ovir. Podjetja, ustanove in zadruge pa lahko Pokrajini predstavijo tudi svoje načrte. Razpis je v prvih šestih mesecev naletel na veliko zanimanje, vloženih je bilo 41 prošenj za skupnih 470 tisoč evrov prispevkov (Pokrajina je programu namenila milijon evrov). Doslej je bilo zaposlitev 29, večinoma za nedoločen čas. Za informacije je na voljo je brezplačna telefonska številka 800-651651. Z leve Alunni Barbarossa, Maria Teresa Bassa Poropat, Fabio Fonda kroma volitve Tudi Cosolini z lastno listo Po kandidatu Ljudstva svobode Robertu Antonioneju se bo tudi županski kandidat levosredinske koalicije Roberto Cosolini predstavil na tržaških občinskih volitvah z lastno listo. Njeno ime, volilni simbol in program bo Cosolini predstavil danes ob 18.30 na Pomorski postaji. Med tistimi, ki so že pristopili k listi, je tudi dosedanji tržaški občinski svetnik Občanov Roberto Decarli. Pred predstavitvijo lastne občanske liste se bo Cosolini, vedno na Pomorski postaji (ob 16.30) udeležil okrogle mize o vlogi znanosti pri mednarodni uveljavitvi Trsta. Zvečer (ob 20. uri) pa se bo udeležil srečanja z občani ter predstavniki kulturnih in športnih organizacij od Banov, iz Bazovice, Gropade, Padrič in Trebč. Srečanje bo na sedežu kulturnega društva Skala v Gropadi. občinske volitve v trstu - Pravcata inflacija Kar 9 županskih kandidatov? Ob Cosoliniju, Antonioneju, Bandelliju, Fedrigi, Fortuni Drossiju, Menisu in Maggioreju tudi Sasco in Lobianco? Na glasovnicah za tržaške občinske volitve se obeta pravcata inflacija županskih kandidatov. Za stolček prvega občana naj bi se jih 15. in 16. maja potegovalo kar devet. Ob doslej znanih Robertu Co-soliniju (levosredinska koalicija), Robertu Anto-nioneju (Ljudstvo svobode), Francu Bandelliju (Unaltra Trieste), Massimilianu Fedrigi (Severna liga), Ubertu Fortuni Drossiju (Trst mestna občina), Paolu Menisu (Grillova lista 5 zvezd) in Renzu Mag-gioreju (Mladi Trst) naj bi se v župansko bitko pognala tudi dosedanji predsednik tržaške občinske urbanistične komisije Roberto Sasco in dosedanji tržaški občinski odbornik za osebje Michele Lo-bianco. Vse kaže namreč, da naj bi se - po torkovi dokončni odločitvi Severne lige o kandidaturi poslanca Fedrige - tudi sredinska UDC (Sasco) in Me-niova Bodočnost in svoboda (Lobianco) odločili za samostojni nastop. O volilni usodi UDC je bil govor v Rimu. Deželni koordinator stranke Angelo Compagnon, načelnik skupine v deželnem svetu Edoardo Sasco in podpredsednik deželnega sveta Maurizio Salvador so se srečali z vodjo stranke Pierferdinan-dom Casinijem in tajnikom Lo-renzom Ceso. Stranka je predlagala, naj tudi ob občinskih in pokrajinskih volitvah obvelja desno-sredinska koalicija, ki podpira Tondovo deželno vlado. V drugačnem primeru bo UDC nastopila samostojno. Zgodilo se bo prav to, saj se je Severna liga že odločila, da v prvem krogu ne bo podprla županskega kandidata Ljudstva svobode Antonioneja. »Deželne koalicije« tako ob volitvah ne bo, kar pomeni, da bo UDC tekmovala samostojno. Njen »naravni« županski kandidat je dosedanji svetnik Roberto Sasco. UDC bo nastopila samostojno tudi na Roberto Sasco kroma pokrajinskih volitvah, ime svojega kandidata pa bo sporočila v prihodnjih dneh. S podobnimi dilemami se te dni ukvarjajo pri Meniovi Bodočnosti in svobodi. Menia je uvodoma (z županom Robertom Dipiazzo) močno podprl kandidaturo Roberta Antonioneja, kar mu je senator Giulio Camber zameril. Volilno zavezništvo med Ljudstvom svobode in Bodočnostjo in svobodo je tačas politično »nenaravno«, saj sta si stranki (beri: Berlusconi in Fini) na vsedržavni ravni v laseh. Nič ne kaže, da bo mogoče na krajevni ravni premostiti vsedržavna nesoglasja. Menia je bil včeraj v Rimu, novinarjem ni odgovarjal. Njegovi tržaški somišljeniki so ocenili, da bo odločitev znana danes. Po vsej verjetnosti se bo stranka predstavila samostojno, županski kandidat naj bi bil občinski odbornik za osebje Michele Lobianco, ki je tudi pokrajinski koordinator stranke. Na volitvah za predsednika Pokrajine pa naj bi izbrali ali občinskega odbornika za varnost Enrica Sbriglio ali pa vodjo občinske svetniške skupine Antonia Lippolisa. M.K. krajevni prevozi - Pokrajina Trst podaljšala koncesijo podjetju Trieste Trasporti Vsako leto 33 novih avtobusov Podjetje obljublja tudi tehnološke pridobitve in pomoč invalidom - V letu 2010 stroški znašali 62 milijonov evrov, s prodajo vozovnic krili 30% te vsote Pokrajina Trst in podjetje Trieste Trasporti sta včeraj podpisala podaljšanje koncesije za službo krajevnih prevozov v tržaški pokrajini, in sicer do 31. decembra 2014. Pred podpisom so potekali pogovori, med katerimi je pokrajinska uprava zahtevala od podjetja smernice, na osnovi katerih bo potekalo delovanje v prihodnjih štirih letih. Podjetje se je zavzelo za nadaljnje tehnološke korake, v prvi vrsti bo to namestitev sistema za nadzorovanje vozil AVM (Automatic Vehicle Monitoring) na vse avtobuse do konca leta 2012 (s tem sistemom naj bi do konca leta 2011 opremili 80 odstotkov vozil). Avtobuse oz. postaje naj bi opremili z dodatnimi pripomočki za enostavnejši dostop invalidov, to pa bo tema poznejšega dogovora, pri katerem morajo sodelovati tudi združenja oseb s posebnimi potrebami. Vozne rede bodo glede na potrebe spreminjali ob upoštevanju skupne letne kilometrine. Podjetje je zagotovilo, da bo vsako le- to kupilo 33 novih avtobusov, s čimer bo skupek vozil vse bolj okolju prijazen, že tako nizka povprečna starost vozil pa se bo še znižala. Pokrajinska uprava je ob tej priložnosti podčrtala, da je bila sama pozorna na potrebe občanov, na primer z uvedbo sprememb pri avtobusnih postajah pri Sv. Ivanu, na Ul. Battisti in v Škednju. Prav včeraj pa so namestili začasno avtobusno postajo nasproti nakupovalnega središča Mon-tedoro Freetime blizu Milj. V kratkem naj bi za kopalce postavili še postajo pred kopališče Ausonia. V letu 2010 je 272 avtobusov prevozilo 13 milijonov kilometrov na 340-kilometrskem cestnem omrežju. Potnikov je bilo v enem letu 70 milijonov, postaj pa je v tržaški pokrajini več kot 1400. Skupni stroški podjetja so lani znašali 62 milijonov evrov, dnevne, mesečne in druge vozovnice pa povrnejo samo 30 odstotkov te vsote (19 milijonov evrov). Ostalih 43 milijonov prispevajo javni skladi. Avtobusi podjetja Trieste Trasporti so lani prevozili 13 milijonov kilometrov kroma 8 Četrtek, 7. aprila 2011 TRST / narodni dom - Predstavitev knjige Vojmirja Tavčarja Polom, posvečene Tržaški kreditni banki Gost bo LuzzatoFegiz O zlomu TKB se še vedno raje molči kakor govori Knjigo je izdala NŠK - Posega avtorja in Milana Pahorja - Številno občinstvo, redki diskutanti »Očitno nas ta zadeva tako boli, da raje molčimo kot govorimo.« Tako je ravnatelj Narodne in študijske knjižnice Milan Pahor ugotavljal ob koncu predstavitve knjige Vojmirja Tavčarja z naslovom Polom in podnaslovom Tržaška kreditna banka - Zgodba o uspehu z žalostnim koncem, ki je posvečena zgodovini Tržaške kreditne banke od ustanovitve do krize in likvidacije leta 1996, s čimer je bil zadan hud udarec t.i. organiziranemu oz. družbenemu gospodarstvu Slovencev v Italiji, ki je imel ne samo gospodarske, ampak tudi politične posledice, ki jih čutimo še danes. Predstavitev je potekala včeraj popoldne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu ob udeležbi številnega občinstva, iz katerega pa so se oglasili le redki diskutanti. Knjigo Polom je izdala NŠK, Tavčar pa se je je lotil, potem ko ga je k temu spodbudila skupina bivših upraviteljev in delničarjev. Kot je avtor dejal na predstavitvi, skuša knjiga podati bolj celovito sliko o dogajanju okoli TKB, delo pa temelji na arhivskem gradivu iz sodne preiskave, na časopisnem gradivu in drugih publikacijah, kot dopolnilo pa so objavljeni intervjuji z ljudmi, ki so imeli pomembno vlogo v takratnem dogajanju, ter pogovori z nekaterimi uslužbenci. Pravilno je, da se skupnost kritično sooči s tako travmo, kot je bil zlom TKB, je menil avtor, za katerega je bil dogodek ob udarcu gospodarstvu in krizi SKGZ prelomen predvsem zato, ker je Trst izgubil vlogo gospodarskega in tudi političnega težišča Slovencev v Italiji, ki se je preselilo v Gorico. Tudi medijska teža se je zmanjšala, zamrlo pa je tudi skupno manjšinsko predstavništvo. Po mnenju Milana Pahorja, ki je spregovoril po pozdravu predsednice NŠK Martine Strain, je bil z izidom knjige storjen velik korak naprej v razumevanju nastanka, dela in konca banke. Za ravnatelja NŠK je bil polom rezultat spleta okoliščin od padca Berlinskega zidu, razpada Jugoslavije in osamosvojitve Slovenije pa do prevelike rasti in razvoja banke, katere vodstvo se ni znalo odzvati na spremembe, poleg tega so tu še sporne naložbe in posojila. To so izkoristile italijanske bančne oblasti, Slovenija pa se italijanskim pritiskom ni odločno uprla, medtem ko bi bila morala kupiti banko, ki jo je potem kupil zavod Antonveneta. Kot že rečeno, je bila razprava bolj skopa. Prvi se je po daljšem molku oglasil član zadnjega upravnega sveta podjetnik Vanja Lokar, ki je pozdravil izid knjige, zlom banke pa pripisal predvsem odsotnosti nadzora in posojanju denarja nekomu, ki ga potem ni vrnil, opozoril pa je tudi na arogantno obnašanje do Slovenije, ki je normalno zahtevala delnice banke za jamstvo. Predstavitve se je udeležilo številno občinstvo, v razpravo pa so posegli le nekateri kroma Marsikdo bi imel kaj povedati, pa ne pove, je v svojem posegu dejala ena od prvih uslužbenk TKB Roža Počkar, podobnega mnenja je bil tudi Igor Kuret, ki je opozoril na škodo, ki so jo utrpeli delničarji, medtem ko je bivšega uslužbenca Oskarja Sed-maka zanimala vloga in usoda uslužbencev. Oglasil se je tudi eden od protagonistov afere, bivši direktor TKB Adrijan Semen, za katerega je banka Antonveneta kupila od likvidacije kredite po tridesetodstotni vrednosti, sočasno pa ustanovila podjetje v San Marinu, ker je od unovčenja pričakovala visoko povečano vrednost in se je hotela izogniti plačevanju davkov. Proti predlogu oz. odločitvi o likvidaciji bi se bili delničarji lahko pritožili, prav tako bo možen priziv proti zaključni bilanci, ki naj bi jo utegnili predstaviti že letos. Semnu je ugovarjal nekdanji direktor Nove tržaške kreditne banke, ki je nastala na pogorišču TKB, Gianluigi Baldassi, ki je opozoril, da je Antonveneta odkupila samo del kreditov po vrednosti, ki jo je določil zunanji izvedenec, podjetje v San Marinu pa je ustanovila, ker ni mogla prevzeti kreditov neposredno nase, operacija pa je imela kot cilj olajšanje plačevanja upnikov. Opozoril je tudi, da dokler ne bo palača na Oberdankovem trgu, ki jo je TKB svoj čas kupila, da bi tam uredila svoj novi sedež, prodana, se likvidacijski postopek ne more zaključiti. Da bo to težko, je opozoril Lokar: banka je svoj čas za palačo plačala sedem milijard lir, strošek za prenovo pa je zrasel do 35 milijard. Zato palače ni mogoče prodati, ker bi bil izkupiček od prodaje nižji od omenjene vsote. Ivan Žerjal terorizem Preiskavo vodijo v Bologni Preiskali tudi tržaška anarhista Policija je včeraj zjutraj po nalogu državnega tožilstva iz Bologne v 17 italijanskih pokrajinah izvedla hišne in osebne preiskave na račun domnevnih pripadnikov prevratniške anarhistične struje, ki naj bi v zadnjih letih izvedla vrsto večjih in manjših napadov na sedeže bank in družb. Zadnji primer, po katerem je preiskava prešla na pravi tir, je bil poži-galski napad na sedež družbe ENI izpred enega tedna (29. marca). Med »podvige« skupine sodi tudi nasilna kampanja proti banki Unicredit. V akcijo se je vključil tudi oddelek politične policije Digos tržaške kvesture. Vodja tržaškega Digosa Luca Carocci je razložil, da so policisti včeraj zjutraj preiskali dva Tržačana, domnevna člana omenjene anarhistične skupine. Okrog trideset let stara Tržačana, italijanska državljana, zaenkrat nista preiskovana in njunih imen policija ni razkrila. Carocci je povedal, da so policisti dvojico osebno pregledali, nakar so preiskali njuni stanovanji v Trstu. »Zasegli smo računalnike in propagandno gradivo, s katerim se bodo ukvarjali preiskovalci iz Bologne,« je pojasnil. Preiskovalci bodo morali ugotoviti, kolikšna je povezava med dvojico in skupino iz Bologne ter ali sta bila Trža-čana seznanjena s terorističnimi dejavnostmi. V okviru preiskave, v kateri poleg bolonjskega tožilstva in Digosa sodeluje tudi osrednji urad policije za posebne zadolžitve Ucigos, so priprli pet ljudi, osumljenih hudodelskega združevanja z namenom izpodkopavanja demokratične ureditve države (po 1. členu zakona št. 15 iz leta 1980 proti terorističnim dejavnostim). Na zahtevo tožilke Morene Plazzi je sodnik za predhodne preiskave Andrea Scarpa podpisal priporne naloge za 55-let-no Stefanio Carolei, 31-Ietnega Nicusor-ja Romana, 36-letno Anno Mario Pisto-Iesi (vsi so iz BoIogne), 25-Ietnega Martina Trevisana iz Brixna in 25-Ietnega Roberta Ferra iz Bocna. Pridržali pa so 23-letnega Francesca Magnanija iz Ferrare, ki je osumIjen, da je izvedeI požigaIski napad na sedež družbe ENI. Za drugih osem Ijudi je sodnik sprejeI omejevaIne ukrepe. ZbiraIišče skupine je biI center FuoriIuo-go v Bologni. Preiskovalci so tam skrili pri-sIuškovaIno napravo v fotokopirni stroj, včeraj pa so center zasegIi. (af) V Novinarskem krožku (Korzo Italia 13) se nadaljujejo srečanja z informacijo Informazione da scoprire, ki jih v sodelovanju s krožkom prireja deželni sindikat novinarjev. Danes bo ob 17.30 beseda tekla o glasbeni kritiki v času spletne skupnosti facebook. Z gostom, tržaškim novinarjem in glasbenim kritikom Mariom Luzzatom Fegizem, ki je poročal o štiridesetih sanremskih festivalih in nad 4.000 koncertih, se bosta pogovarjala predsednika sindikata Carlo Muscatello in novinarskega krožka Roberto Weber. Strategija nasmeha Na pobudo terciarnega sektorja združenja Confindustria bo danes ob 17.30 v hotelu Savoia Excelsior Palace docent oz. strokovnjak komuniko-logije in medosebnih odnosov Claudio Maffei spregovoril o strategiji nasmeha in njegovi »rabi« v podjetju. V kriznem obdobju, ko ni več gotovosti in zdravih principov, so se podjetja morala soočati s številnimi težavami. Rešitev slednjih je v kakovostni komunikaciji s strankami in kolegi v podjetju. S koristnimi napotki bo postregel gost. Vabilo v poštni muzej Skupina-Gruppo 85 že več časa prireja niz Sobota v muzeju, s katerim želi članom in prijateljem omogočiti ogled tudi manj znanih mestnih muzejev. Tokrat bo na vrsti Srednjeevropski poštni muzej, ki se nahaja v pritličju glavne pošte. Ogled bo v soboto, 9. aprila, ob 11. uri. Obvezne rezervacije zbirajo do petka na telefonski številki 040 327128. Ukraden motor za čoln Mlad ukrajinski voznik kombija je bil v torek ob zori namenjen iz Italije v Slovenijo in naprej proti Ukrajini, pri Fernetičih pa ga je ustavila tržaška mejna policija. V kombiju so bili razni motorji in elektronski aparati, med kontrolo pa je bil 25-letnik zelo zaskrbljen. Pod ostalimi predmeti je ležal zunajkrmni motor z očitnimi znaki tatvine. Policisti so ugotovili, da je motor nov in še neregistriran. Voznika so zaradi prikrivanja prijavili na prostosti. Prebujanje s smradom Okrog industrijske cone je včeraj okrog 8. ure močno zaudarjalo. Več občanov je poklicalo gasilce in mestne redarje, agencija za okolje Arpa je pozneje potrdila, da je bila zjutraj v zraku zelo visoka stopnja škodljivih snovi. Le-te lahko izhajajo iz škedenjske železarne, proti kateri vodijo odbori domačinov odločen boj, ali pa iz čiščenja naftnega tankerja. opčine - Vozniške razvade, prometne ulice in kakovost življenja mm ■ V V ■ • §V V Na pločniku gneča, parkirišča pa prazna Divje parkiranje na Narodni ulici kot šolski primer nepotrebnega oviranja prometa in neizkoriščanja parkirnih mest - Do Doberdobske ulice dve minuti peš Openci se marsikdaj pritožujejo nad prometom, ki se predvsem v najhujših urah in dneh pretirano zgosti. Ulice največjega naselja na tržaškem Krasu so kdaj pa kdaj tako poIne in hrupne, da je sprehod po vasi vse prej kot prijeten. No, prometa ni mogoče kar tako izbrisati, z drugačnim pristopom pa bi vozniki težave vsaj nekoIiko omiIiIi. Šolski primer je pločnik pred barom Vatta na Narodni uIici, kjer se redno gnetejo parkirani av-tomobiIi. Vrsta voziI je včasih doIga več deset metrov, pribIižno do trgovine Cobez, to pa ima dvojni negativni učinek. Po eni strani parkiranje na tamkajšnjem pIočniku, Ie nekaj metrov stran od zeIo prometnega krožišča sredi vasi, upočasnjuje promet (ko se avtomobiIisti ustavijo pred barom oz. trgovinami in ko spet zapeljejo s pločnika na cestišče, jih morajo ostaIi vozniki potrpežIjivo počakati). Po drugi pa ovira pešce, še najboIj na mestih, kjer se pIočnik pošteno zoži. Na omenjenem odseku ne velja le prepoved parkiranja, marveč tudi prepoved ustavIjanja. To pomeni, da kršiteIj, ki za trenutek ustavi svoje voziIo, tvega denarno kazen od 38 do 318 evrov (po 158. členu prometnega zakonika). A nevarnost je majhna, ker so mestni redarji na tem koncu redki kot beIe vrane. Vozniki - domačini in drugi - tako mirno in ne- dovoIjeno parkirajo pred barom in gredo na kavo. To je seveda razvada, ki jo narekuje Ienoba. Parkirišč namreč ne manjka, Ie da niso ob gIavni vaški uIici. Nekateri »kafetarji« se za parkirišča ne zmenijo, drugi pa zanje ne vedo, ker niso dobro označena. Od »spornega« pIočnika (na katerem so biIi v soboto opoldne na primer parkirani motorno ko-Io in sedem avtomobiIov) do parkirišč pri pokopa-Iišču hodimo dve minuti, minuto in poI s športnim aIi zamudnikovim korakom. Na Doberdobski uIi-ci, pred občinskim uradom in pokopaIiščem, je bilo v soboto opoldne prostih 14 izmed 31 parkirnih mest. Pravi novi svet pa se v očeh voznika odpre ob bIižnjem nogometnem igrišču, kjer prevIadujeta mir in tišina. Tamkajšnje parkirišče ima 70 mest, v soboto pa jih je biIo zasedenih samo 24. Da ne omenimo ostaIih, boIj oddaIjenih openskih parkirišč, katerih namen je biI od vsega začetka težko razum-Ijiv, zdaj pa so neizkoriščena. Ko nerodno parkiramo na pIočniku sredi vasi (in ko zjutraj v sili nevarno ustavimo avto deset metrov od osnovne šoIe in otroškega vrtca), bi se mo-raIi vprašati, kaj sta dve minuti proti večnosti. Predvsem ko sončno vreme vabi na sprehod. MaIi koraki in skromne spremembe namreč pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja v vasi. (af) ir> t Vsakdanji prizor na Narodni ulici na Opčinah kroma / TRST Četrtek, 7. aprila 2011 9 tržaška knjigarna - Na kavi s knjigo Bela dama devinska, IVI • • • I gorniski romani in drugo Z Dušanom Jelinčičem sta se pogovarjali Martina Kafol in Nadia Roncelli V središču včerajšnjega srečanja v Tržaški knjigarni je bil tržaški pisatelj, sicer pa tudi novinar in alpinist, Dušan Jelinčič, ki je predstavil svojo bogato bero knjig, v katerih obravnava raznotero tematiko: alpinistično, kriminalno-psihološko, popotniško, spominsko, ljubezensko ... Prav sled- skd tabor Novi odbor vabi na razstavo in monokomedijo V teh dneh se kar vrstijo občni zbori društev. Prejšnji teden so to dolžnost opravili tudi pri SKD Tabor na Opčinah. Letošnji občni zbor ni bila gola formalnost, saj je prinesel kar nekaj novosti. Po podanih poročilih referentov za posamezne dejavnosti in blagajne, je predsednica Živka Persi podala obračun osemletnega predsednikova-nja ter v svojem posegu izpostavila nekatere pobude, ki so zaznamovale društveno obdobje (poletno prireditev Poletje pod kostanjem ali meddru-štveno sodelovanje Prešerno skupaj, na primer), ter se zahvalila odbornikom za ekipno delovanje in ustvarjeni mo-štveni duh. Persijeva namreč ni več kandidirala za predsedniško mesto, tako da je moral občni zbor izvoliti tudi novo vodstvo društva. Predsednica je Dunja Sosič, njej pa bo pomagal številen odbor, ki ga sestavljajo Dimitri Brundula (podpredsednik), Martina Kosmina (blagajničarka), Nori Jerič (pomočnica blagajničarke), Ivana Sos-si in Irina Čebulec (tajnici), Silvano Ferluga in Andrej Šuligoi (gospodarja), Loris Tavčar (odgovoren za spletno stran in računalnike), Gregor Žnidar-čič, Tatjana Malalan in Melita Malalan (odgovorni za dramsko dejavnost), Alda Sosič (odgovorna za Openska glasbena srečanja), Matej Lupinc (stiki z Openskim mladinskim krožkom) in Živka Persi (tiskovna sporočila). Novi odbor si je takoj zavihal rokave ter v nedeljo gostil koncert Primorske poje, prihajajoči konec tedna pa bo v Prosvetnem domu nadvse živahno. V soboto, 9. aprila, vabijo člani Openskega mladinskega krožka, ki deluje v sklopu SKD Tabor, ob 18. uri v dvorano Prosvetnega doma na odprtje razstave mladih fotografov in slikarjev, ki so jo poimenovali Skozi objektiv mladih. Svoja dela bodo prikazali Diego Geri, Irina Tavčar, Nikolaj Kovačič, Sara Conestabo in Štefan Grgič. V nedeljo pa bo ob 18.30 Tatjana Malalan premierno nastopila v monokomediji, ki jo je sama napisala in režirala Sezonska razprodaja, v kateri izpostavlja današnja pa tudi nekdanja družbena vprašanja. nja tematika je rdeča nit Jelinčičevega zadnjega romana Bela dama devinska, s katerim sta voditeljici včerajšnjega srečanja Na kavi s knjigo Nadia Roncelli in Martina Kafol tudi uvedli bralno seanso. Da so se jutranji klepeti s pisatelji odlično prijeli, je še enkrat dokazal dober obisk knjigarne, v kateri je bilo tudi tokrat moč prisluhniti zanimivim temam. Kot rečeno, je iztočnico za včerajšnji pogovor predstavljal roman Bela dama devinska, v katerem se je avtor lotil ljubezenske zgodbe z zgodovinskim ozadjem. Izvedeli smo, da je avtor roman najprej napisal v italijanščini in ga pozneje prevedel v slovenščino. Sprva je bilo mišljeno, da bo roman izhajal v književnem listu časnika Il Piccolo, je povedal pisatelj, ki je ob tem še dodal, da je naročnik želel imeti zgodbo z morsko tematiko. To je bilo zame, ki sicer pišem predvsem gorniške romane, nekaj novega, vendar sem kmalu ugotovil, da mi je tudi ta žanr zelo ljub. Predloga njegove zgodbe temelji na legendi, v zgodovinskem romanu pa je želel orisati razmere na začetku 13. stoletja in specifike prostora, ki ga je že takrat zaznamoval preplet slovanske, latinske in nemške narodnosti. Avtor je v središče romaneskno grajene ljubezenske zgodbe postavil lepote devinskega gradu, na srečanju pa je tudi povedal, da je pri pisanju romana dobil občutek, da je lažje pisati v italijanščini, kar pa nikakor ne pomeni, da mu je ta ljubša od slo- Srečanja so postala prijetna stalnica kroma venščine. V nadaljevanju smo izvedeli tudi, da je moral za ta roman preučiti ogromno zgodovinskega gradiva, slišali pa smo tudi, da Jelinčičevo pisanje običajno poteka v treh fazah; sprva pisatelj oblikuje shemo, nato osnutek zgodbe prenese na papir, v zadnji fazi pa nastopi "piljenje" in pregledovanje knjige, ki pa je zelo zamudno. Martina Kafol nam je kot zanimivost povedala, da je roman Bela dama devinska postal celo priporočljivo čtivo za odrasle v primorskih knjižnicah, in kot tako tudi zelo povpraševano in izposojeno gradivo. Avtor desetih romanov, številnih novel, pripovedi in esejev je tudi povedal, da rad piše enostavno in da piše predvsem za širše bralno občinstvo. Nemalo avtorjev komplicira pisanje, meni Jelinčič in dodaja, da ne drži očitek, da priviligira zgodbo pred stilom. Jelinčičev opus pa je sestavljen predvsem iz romanov z gorniško tematiko. Od treh osemtisočakov, ki jih je dosegel kot alpinist, ga je literarno najbolj navdihnila gora Broad Peak, na vseh alpinističnih odpravah pa ta pisatelj piše dnevnik, ki mu potem služi kot podlaga za nastajanje alpinističnih romanov. Pisatelju, ki je med drugim tudi strasten bralec, saj je v svojem življenju prebral že več kot štiri tisoč knjig, pa snovi za nove romane ne manjka. Idejo pisatelj ob različnih priložnostih najprej zlije ali, kot pravi sam, butne na papir, šele nato sledi pisanje, kar pa ponavadi poteka na dopustu. (sč) spd mačkolje - V gledališču Prešeren Jutri srečanje s plavalcem Martinom Strelom Slovensko prosvetno društvo Mačkolje bo jutri ob 20. uri gostilo slovenskega maratonskega plavalca Martina Strela. Srečanje se vključuje v redno delovanje društva, zaradi izjemnosti gosta pa bo prireditev potekala v občinskem gledališču Prešeren v Boljuncu, vodil pa ga bo priznani časnikar Saša Rudolf. Pred tem se bo Strel srečal z dolinsko županjo Fulvio Premolin v dvorani občinskega sveta; pokrovitelja pobude sta Občina Dolina in Slovenska prosveta, sledila bo družabnost. Strel bo z besedo in vi-deoposnetki predstavil svoje največje plavalske podvige, ki jih združuje geslo »plavam za čiste vode, mir in prijateljstvo«. S plavanjem po Donavi, Mississippiju, Para-naji, Jangceju in Amazonki si je pridobil svetovno slavo. Največji dosežki poklicnega maratonskega plavalca so prav gotovo plavanje po reki Donavi, ki jo je leta 2002 preplaval od izvira do izliva in s tem postavil absolutni dolžinski rekord v maratonskih plavanjih ter plavanje po reki Jangce v letu 2004, ko je v 51 dneh preplaval 4003 kilometre in tako presegel lastni rekord iz Mississippija. Leta 2007 se je Strel spopadel z največjim izzivom - plavanjem reke Amazonke. Plaval je 66 dni, več kot 10 ur dnevno in skupno preplaval 5268 km, od Atalaye (Peru) do izliva v Atlantski ocean v Belému (Brazilja). S tem podvigom se je zapisal v zgodovino in postal za vselej »mož, ki je premagal Amazonko«. Doslej je bil štirikrat vpisan v Guinnessovo knjigo rekordov. Leta 2009 je režiser John Ma-ringouin o njem posnel dokumentarni film z naslovom Big River Man. Aktualno srečanje o ogroženi demokraciji V dvorani Bobi Bazlen palače Gopčevic (Ul. Rossini 4) se danes ob 17.30 nadaljuje niz debatnih srečanj Filozof v mestu, ki jih prirejata odborništvo za kulturo tržaške občine in oddelek za filozofijo, jezike in literaturo tržaške univerze. Beseda bo tokrat tekla o zelo aktualni temi, in sicer o ogroženi demokraciji. Gost srečanja bo docent na bolonjski univerzi Giovanni Giorgini. Necropolis v gledališču dei Fabbri V gledališču dei Fabbri (Ul. dei Fabbri 2) bo drevi ob 20.30 na sporedu predstava Necropolis tržaškega ustvarjalca Uga Pierrija. Na oder bo stopila skupina Nam&Less (Giancarlo Cocco in Gino Sforzina), odlomke pa bo bral igralec Fulvio Falzarano. Vstop je prost. Dokumentarec o Lucianu Rapotzu Kulturno združenje Tina Modotti vabi danes ob 18.30 v Ljudski dom na Pončani (Ul. Ponziana 14) na ogled dokumentarnega filma Ra-potez. Un caso italiano Sabrine Benussi. Gre za prikaz življenjske zgodbe 91-letnega Luciana Rapotza, ki je preživel 50 let procesov kot glavni osumljenec treh zločinov. Šele leta 2005 je končno dokazal svojo nedolžnost. mib - Seminar za policijo Večkulturnost in terorizem »Dosedanji politični in strukturalni model več-kulturne družbe je propadel, ker integracije ni bilo.« To je bila iztočnica alžirskega sociologa Khaleda Foua-da Allama, ki je včeraj na tržaški menedžerski šoli MIB posegel na izobraževalnem seminarju za sile javnega reda. Večkulturnost in terorizem je bil naslov srečanja, na katerem je Fouad Allam postregel s svojimi pogledom na morebitne rešitve: potrebno je namreč plesti čim tesnejše medosebne odnose in spodbujati take politike, ki bi vabile k integraciji že v šolskem okolju, saj je islamska populacija za kar 70% mlajša od 25 let. Teritorij, vera ter novi koncepti geopolitike in geoekonomije so namreč težko razumljivi za mlade muslimane, ki vselej potrebujejo neko skupno preteklost in skupne spomine. Nov muslimanski svet se povsem razlikuje od fundamentalizma in seveda zahteva nove preventivne strategije. Tako pojem integracije kot pojem terorizma potrebujeta po Allamovem mnenju nove sociološke prijeme. Na seminarju so posegli tudi tržaški kvestor Giuseppe Padulano, direktor mednarodnega protiterori-stičnega urada Claudio Galzerano in novinar dnevnika Il Piccolo Silvio Maranzana, moderator pa je bil vodja oddelka Digos Luca Carocci. univerza - Dan poklicne poti Pobuda Job@Units Most med študenti in podjetji - Zamejci zadovoljni s predavanji in razgovori Univerza v Trstu je tudi letos priredila Job@Units, dan poklicne poti, namenjen študentom in diplomi-rancem tržaške univerze. Pobudo je že lani organiziralo poklicno okence tržaške univerze, da bi vzpostavilo stik med morebitnimi bodočimi uslužbenci in podjetji severne Italije. Rektor Peroni je mnenja, da lahko na ta način pridejo študentom na roko in jim olajšajo prvi stik s poklicnim svetom. V dopoldanskih urah so na pravni fakulteti potekala predavanja. Inženir Prete je najprej spregovoril o značilnostih mladih uslužbencev, ki so za podjetja pomembna. Poudaril je pomen znanja različnih jezikov in študija v tujini. O službenih razgovorih je predavala novinarka Bernabei časopisa La Repub-blica. Razkrila je trike, s katerimi lahko izpostavimo svojo najboljšo plat. Tudi oblačila so zelo pomembna za prvi vtis. Ne smemo pa pozabiti na to, kaj objavimo na svoji strani facebooku. Nazadnje je doktorica Sicilia predstavila delovanje evropskega portala za zaposlitveno mobilnost Eures, ki zagotavlja delavcem in delodajalcem informacije, svetovanja in storitve za iskanje zaposlitve po Evropi. Popoldan je bil namenjen razgovorom s predstavniki podjetij, ki delujejo na italijanskem območju. Študentje so lahko izbirali med skoraj petdesetimi podjetji, pogovorili so se s predstavniki in jim izročili ži- vljenjepise. Pobuda je bila dobro obiskana, tudi nekateri zamejski študentje so se je udeležili. Študentka ekonomije in turizma ter študent inženirstva sta bila nad pobudo Job@Units povsem zadovoljna. »Žal sem se dneva udeležil le v popoldanskih urah. Opazil sem veliko zanimanje za tista podjetja, ki so trenutno bolj v modi, kot npr. Vodafone. Mislim, da je ta pobuda konstruktivna. Pogovoril sem se z nekaterimi predstavniki, nudijo ti veliko informacij. Nisem pa dobil ravno tega, kar me je zanimalo. Pripomnil bi, da je en dan premalo za tako pobudo, predvsem za tiste, ki sledijo lekcijam. Po mojem mnenju bi morali Job@Units organizirati tako, da bi bil en dan posvečen elektroniki, drugi inženirstvu in tako dalje«, je o včerajšnjem dnevu povedal 25-letni študent inženirstva. »Jutranja predavanja so bila res koristna, še najbolj pa prvo z inženirjem. Na razgovor sem šla k različnim podjetjem: Unicreditu, Deželni turistični agenciji ter družbam NH Hotels in Molino Stuc-ky Hilton iz Benetk. Izročila sem jim življenjepis in so mi rekli, da se slišimo po diplomi. Dobila sem vse, kar sem iskala. Mislim, da je ta pobuda zelo koristna. Povedali so nam, da so lani zaposlili približno sto študentov«, je dejala navdušena 23-letna študentka ekonomije in turizma. Andreja Farneti 1 0 Četrtek, l. aprila 2011 TRST / dolina - Projekt prometne vzgoje didaktičnega ravnateljstva Prostor pred dolinsko telovadnico se je spremenil v avtomobilsko progo Med najpomembnejšimi ukrepi za povečanje prometne varnosti je čim bolj zgodnja prometna vzgoja otrok. Slednjo v sklop svojih dejavnosti vključujejo številne šole, med njimi tudi Didaktično ravnateljstvo Dolina, ki je priredilo dvodnevno pobudo v znamenju prometne vzgoje za učence svojih osnovnih šol. Ob tej priložnosti je v sodelovanju z Osnovno šolo Oskarja Ko-vačiča s Škofij že drugič poskrbelo za vadbo vožnje z avtomobilom v okviru programa Jumicar, ki otroke poučuje, kako se vesti v prometnem okolju, tako da so postavljeni v vlogo voznika in doživljajo dogodke, kot jih opaža in zaznava voznik v pravem prometu. Tako kot lani je včeraj dopoldne pred dolinsko telovadnico zaživela avtomobilska proga, za katero je poskrbelo podjetje Berlec-Com iz Lukovice v Sloveniji, ki je izvajalec programa Ju-micar. V telovadnici so se otroci četrtega in petega letnika osnovnih šol dolinskega ravnateljstva (slednje je spremljala odgovorna za prometno vzgojo učiteljica Liliana Bandi) in učenci četrtega letnika OŠ Oskarja Kovačiča s Škofij najprej zbrali pri pouku teorije, nato pa so se pod vodstvom inštruktorjev Zmaga Berleca in Nejca Vindi-šerja preizkusili v vožnji s sicer za otroke primerno majhnimi, a vseeno pravimi avtomobili na bencinski pogon. v soboto, 9. aprila večerja GOSTILNA "PICERIJA tfSSm Rezervacije Ljudski dom Križ - Križ 401 tel. 040-2209058 Hotel Restavracija KRIŽMAN REPEN 76 Tel 040.327115/327002 Fax 040.327370 http:\\www.hotelkrizman.eu e-mail: info@hotelkrizman.eu zaprto ob torkih (cel dan) in ponedeljkih (za kosilo) Društvena gostilna v Gabrovcu^ _ Q __ I Sobota, 7. aprila, ob 20. ure VEČERJA s plesom in glasbo Igrala bo skupina "Claudio in boljše kakor nič" Zaželjena rezervacija tel. 040-229168 J pizzeria - bar - gostilna peč na drva TIPIČNE DOMAČE JEDI DIVJAČINA »VETO» DEBEN JAK NADA sne OPčlNE Proseška ulica 35 Tel. 040.211629 ob torkih zaprto Včeraj danes [I] Lekarne Pred dolinsko telovadnico je zaživela avtomobilska proga kroma Skozi vožnjo, med katero ni manjkalo niti trkov, čeprav seveda blagih in nenevarnih, so otroci spoznali to, kar so le nekaj časa prej slišali pri teoretskem pouku, se pravi da sta pri vožnji potrebna opazovanje in mirna hoja, glavni cilj pa je vsekakor eden - ostati živ. Drugi dan prometne vzgoje bo potekal danes prav tako pred dolinsko telovadnico. Tokrat se bodo zbrali učenci prvega, drugega in tretjega letnika osnovnih šol dolinskega ravnateljstva, ki se bodo pod vodstvom občinskih redarjev preizkusili v vožnji s kolesi, ki si jih je ravnateljstvo priskrbelo s sredstvi, ki mu jih je na razpolago dala dolinska občinska uprava. (iž) Publikacija CRT o slikarju Bolaffiu Dvanajsti zvezek umetnostne zbirke Fundacije CRTrieste je posvečen slikarju Vittoriu Bolaffiu (1883-1931). Javnosti ga bodo predstavili jutri ob 17.30 v avditoriju muzeja Revoltella. Publikacijo je uredil Daniele D'Anza, predstavila pa jo bo Alessandra Tiddia, glavna kustosinja muzeja MART iz Trenta in Rovereta. Liberty v Trstu: prvo predavanje V nekdanji glavni ribarnici je ta-čas na ogled razstava o tržaškem libertyju. Jutri ob 17.30 bo v tamkajšnjem avditoriju prvo iz niza predavanj, ki želijo javnosti pojasniti to obdobje v umetnostni zgodovini. Prva gostja bo milanska umetnostna zgodovinarka Elene Pontiggia, ki bo osvetlila njegove italijanske in evropske aspekte. Objektiv mir - razstava o mirovniških misijah V dvorani Attilio Selva v palači Gopčevic bodo jutri odprli razstavo Objektiv mir, na kateri bodo predstavljene mednarodne mi-rovniške misije od konca druge svetovne vojne do danes. Razstavo prireja deželni študijski center za vojaško zgodovino, na ogled pa bodo dokumenti, fotografije in drug spominski material iz misij v Bosni, Libanonu, Somaliji, Vietnamu, Gvatemali in drugi držav sveta. Odprtje bo jutri ob 17.30. ■ V I i a I • • vv* Tečaj italijanščine za tujce Italijansko-ameriško združenje Furlanije-Julijske krajine obvešča, da se danes ob 19. uri začenja tečaj italijanskega jezika za tujce. Tečaj bo potekal na društvenem sedežu v Ulici Roma 15; informacije nudijo na 040 630301. U Kino Danes, ČETRTEK, 7. aprila 2011 DARKO Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.40 - Dolžina dneva 13.05 - Luna vzide ob 8.06 in zatone ob 23.56 Jutri, PETEK, 8. aprila 2011 ALBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 14,8 stopinje C, zračni tlak 1027,6 mb raste, veter 3 km na uro severo-vzhod-nik, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 11,6 stopinje C. SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6 vabi danes, 7. aprila na ogled dokumentarca | PISANE DRUŽINE Produkcija slovenskega programa Rai, režiserka Loredana Gee Začetek ob 20.30 | Do sobote, 9. aprila 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2) - 040300605, Melara - Ul. Pasteur 4/1 - 040911667, Milje - Ul. Mazzini - 040271124, Prosek - 040-225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. dell'Orologio 6 (Ul. Diaz 2), Melara - Ul. Pasteur 4/1, Drevored XX Septembra 6, Milje - Ul. Mazzini 1/A, Prosek - 040-225141 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Drevored XX Septembra 6 - 040371377 www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.10, 22.10 »Boris - Il film«; Dvorana 2: 18.00, 20.00 »Kick - Ass«; 22.10 »Il discorso del Re«; Dvorana 3: 17.30, 19.50, 22.00 »Hop«; Dvorana 4: 17.40, 20.10, 22.10 »Mia moglie per finta«; Dvorana 5: 22.00 »Sucker punch«; 17.30, 20.00 »I ragazzi stanno bene«. H Šolske vesti 11. GLASBENA REVIJA, ki jo prireja Glasbeni laboratorij Državne nižje srednje šole sv. Cirila in Metoda se bo odvijala v prostorih šole v Ul. Caravaggio 4. Koledar: danes, 7. aprila, ob 16. uri (1. del) in ob 17.15 (2. del); petek, 8. aprila, ob 16. uri (1. del) in ob 17.15 (2.del). Nastopili bodo kot solisti in v komornih skupinah učenci osnovnih in nižjih srednjih šol s slovenskim in italijanskim učnim jezikom iz tržaške pokrajine. Seznam nastopajočih na strani www.guardiella.it. DTZ ŽIGA ZOIS vabi starše na popoldanske govorilne ure, ki bodo v ponedeljek, 18. aprila, na sedežu v Ul. Weiss št. 15 in sicer ob 17. uri za starše dijakov bienija, ob 18. uri pa za starše dijakov trienija obeh smeri. Pričakujemo polnoštevilno prisotnost. M Izleti AMBASCIATORI - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »Mia moglie per finta«. ARISTON - Dvorana je rezervirana. CINECITY - 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Hop«; 16.30, 19.00, 21.30 »Kick-Ass«; 16.20, 18.50, 21.20 »Mia moglie per finta«; 16.30, 20.00, 22.10 »Boris - Il film«; 17.50, 20.00, 22.10 »Sucker punch«; 20.00, 22.10 »Amici, amanti e...«; 18.10, 20.10, 22.10 »Nessuno mi puo' giudi-care«; 16.10 »Sotto il vestito niente -L'ultima sfilata«; 16.05 »Gnomeo e Giu-lietta 3D«; 16.30 »Rango«. FELLINI - 16.30, 17.55, 19.20, 20.45, 22.15 »Silvio forever«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Boris - Il film«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.40, 18.30, 20.20, 22.15 »Nessuno mi puo' giudi-care«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Non lasciarmi«. KOPER - KOLOSEJ - 15.10, 17.15 »Hop«; 16.50, 19.00, 21.10 »Teden brez pravil«; 19.20 »Gola zabava«; 21.40 »Odklenjen«; 16.20, 18.40, 21.00 »Jaz sem četrti«. KOPER - PLANET TUŠ 15.00 »Zlatolaska 3D«; 21.40 »Divja vožnja 3D«; 17.00, 19.20 »Justin Bieber 3D«; 16.00, 18.20, 20.40 »Odklenjen«; 16.15, 18.45, 21.15 »Gola zabava«; 21.40 »Obred«; 16.05, 18.35, 21.10 »Teden brez pravil«; 15.10, 17.20, 19.30 »Hop - sinh.«.; 16.10, 18.30, 20.50 »Jaz sem četrti«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Kick - Ass«; Dvorana 2: 16.30, 18.20 »Hop«; Dvorana 3: 16.30, 20.15 »Il discorso del Re«; 18.25, 22.15 »Il cigno nero«; Dvorana 4: 16.30 »Rango«; 18.15, 20.15, 22.15 »Amici, amanti e...«; 20.15, 22.15 »Sucker punch«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. ŽUPNIJA REPENTABOR prireja v dneh od 17. do 24. maja osemdnevno popotovanje po Črni gori. Poleg ostalih znamenitosti si bomo ogledali tudi znameniti park Durmitor. Potovali bomo z avtobusom. Na razpolago je še pet mest. Vpis do 10. aprila. Tel. št.: 335-8186940. SKD PRIMOREC - TREBČE predstavlja ciklus izletov »Trebče... v svet«: Bolnica Franja in Idrijsko v nedeljo, 10. aprila; Rezija in okolica v nedeljo, 8. maja; Po Balkanu: zgodovina, kultura in kulinarika od 2. do 4. junija. Informacije na tel. št.: 338-4482535 (Giuliana). Vabljeni! PASIJONSKE IGRE v Ribnici na Dolenjskem, ki jih izvajajo mladi, in grob Magdalene Gornik, slovenske mistikinje, na Gori nad Sodražico nas vabijo, naj jih obiščemo na oljčno nedeljo, 17. aprila, v popoldanskih in večernih urah. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. 040299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. št.: 040-208375. Toplo vabljeni. DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. San Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni! OSMICO je odprl Miroslao Žigon, Zgo-nik 36. Tel. št.: 040-229198. OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. PAHOR MARIO je v Jamljah odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. št.: 0481419956. V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V PREBENEGU je odprl osmico Sergio Kraljič. Tel. 040-232577. V RICMANJIH PRI JADRANU je odprta osmica. Tel. št. 040 - 820223. V ZABREŽCU je odprl osmico Mitja Zobec. TRST Četrtek, 7. aprila 2011 1 1 Vse je veselo od Opčin do Bonet, saj je naša brhka Julija prišla na svet. Veroniki in Manuelu iskreno čestitamo, mali Juliji pa želimo polno zdravih, srečnih in sončnih dni. Nono Zoran, nona Magda, teta Eva z Denisom, stric Martin s Sabino in stric Peter Nestrpno sva te čakala, Julija, najina prva sestričnica. Končno te bova lahko pestovala in čim boš malo večja, se s tabo veselo igrala. Sofia in Aleksander ¿i Čestitke Veroniki in Manuelu se je pridružila mala JULIJA. Novorojenki in srečnima staršema želimo veliko sreče, zdravja in veselja teta Liviana, stric Stojan in Thomas. 5. aprila se je mamici Veroniki in tatku Manuelu rodila prvoro-jenka JULIJA! Staršema čestitava, mali Juliji pa želiva veliko sreče. Lili in Angel. Pomlad je prinesla Veroniki in Manuelu čudovit cvet, rodila se je JULIJA. S srečnima staršema se veselimo in Juliji želimo vse najlepše v življenju! Vsi Peračevi. Dobrodošla JULIJA!Naj bo tvoje življenje posuto s cveticami sreče, z zvezdicami veselja in radosti. Tina, Oliver, Maria, Adam in Emir. Mama Veronika in očka Manuel presrečna sta vsa, ker hčerkico JULIJO zdaj pestvata. Mamici, oč-ku, nonotom, stricem in tetam čestitamo, mali deklici pa želimo bodočnost polno zdravja, sreče in veselja. Martina, Valentina, Mitja, Rosanna, Gino, Paolo in Brigita. Ü3 Obvestila NOSEČNICE V BAZENU - ŠC Melanie Klein prireja tečaj namenjen vsem bodočim mamicam od 16. tedna nosečnosti dalje. Tovrstna predporodna vadba združuje terapevtsko moč vode in glasbe. Blagodejno vpliva na naše telo in psiho. Mama vzpostavi preko nežnega dotika, masaže, glasu in glasbe s svojim otrokom tesen in zavesten stik, na katerega se otrok odzove z ljubeznijo. Tečaji se odvijajo enkrat tedensko, ob četrtkih zjutraj. Info in prijave na: info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. SKD PRIMOREC vabi na večer »Libija v plamenih!«, Bruno Križman. Pogovor in predvajanje odlomkov filma »Omar al Muhtar-Puščavski lev« danes, 7. aprila, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Prisrčno vabljeni! SLOVENSKA VINCENCIJEVA KONFERENCA v Trstu vabi danes, 7. aprila, v Dom šolskih sester pri Sv. Ivanu (Ul. Delle Docce 34) na vsakoletno srečanje ob postnem času in pripravo na veliko Noč. Ob 16. uri bo sv. maša: spomnili se bomo dolgoletne predsednice in ustanoviteljice organizacije prof. Laure Abram ob 10. obletnici njene smrti. Sledilo bo družabno srečanje in razgovor o aktivnosti članov ter o pripravi in na-bilki na oljčno nedeljo. JADRALNI KLUBČUPA vabi članstvo na 39. redni volilni občni zbor v petek, 8. aprila, ob 20.00 v prvem ter ob 20.30 v drugem sklicanju. Zborovanje bo v dvorani Zadružne kraške banke v Ul. Ricreatorio 2 na Op-činah. OBČINE DEVIN-NABREŽINA, ZGO-NIK IN REPENTABOR ter Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure. Delavnice: 13. aprila: »Osebne torbice«, »Moje ime v barvi«; 8. in 15. aprila: »Verižice s cvetja«, »Velikonočna kokoška Pina«. Informacije na tel. št. 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. SKD VESNA sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 8. aprila, v kulturnem domu Alberta Sirka. Prvo sklicanje ob 19.30, drugo ob 20.00. Vljudno vabljeni! SKD VIGRED vabi v petek, 8. aprila, ob 16. uri na delavnico »Izdelajmo skupaj pisanice« v Štalci v Šempola-ju. Prijave na tel.: 380-3584580 ali email: tajnistvo@skdvigred.org. AŠDSKBRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19. uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM prireja v sklopu dvodnevnega praznika v soboto, 9. aprila, od 15.00 do 17.30 v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29) nagradni likovni ex tempore za otroke otroških vrtcev in osnovnih šol. Poskrbljeno bo za varstvo. Otroci naj s seboj prinesejo samo barvice. Tehnika bo prosta. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v soboto, 9. aprila, ob 8.30 odhod avtobusa iz Padrič za nastopa v Sa-jevčeh (Postojna) in na reviji Primorska poje. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v nedeljo, 10. aprila, avtobusni izlet v Verono z obiskom vinskega sejma Vinitaly. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na tel. 334-7786980 (Luciano). PLANINSKI ODSEK SK DEVIN vabi na 24. Memorial »Mirko Škabar«. Pohod iz Praprota v Repen bo v nedeljo, 10. aprila. Odhod in vpisnina iz Praprota od 8.30 do 10.00. Na cilju v koči pod Rupo v Repnu bo okrepčilo, nato bo sledilo bogato nagrajevanje udeležencev pohoda in priložnostne igre. Za povratek nazaj v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije: tel. št. 0039 040-200782 (Frančko). STARŠI OTROK, ki so izostali na lestvici razpoložljivih mest v vrtcih N. Oblak in Dijaški dom ter želijo, da se skupno zavzamemo in da pridobimo dodatna mesta, naj čimprej pokličejo tel. št.: 335-6158144 (Stefano Vas-cotto). VZPI - ANPI sekcija Dolina - Mačko-lje - Prebeneg vabi člane in somišljenike v nedeljo, 10. aprila, ob 18. uri v društvene prostore SKD Valentin Vodnik v Dolini, kjer bo potekalo predvajanje dokumentarnega filma o partizanskih pevskih zborih z naslovom »Pesem upora«. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 11. aprila, na srečanje s prof. Markom Snojem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in avtorjem Slovenskega etimološkega slovarja. Beseda bo tekla o posameznih zanimivejših slovenskih občnih in lastnoimenskih besedah, o etimološki metodi, o problemih in pasteh etimološke znanosti, na željo pa tudi o sorodnih jezikoslovnih temah. Začetek ob 20.30. JUS - MEDJA VAS vabi člane na redni in izredni občni zbor Jusa, ki bo v ponedeljek, 11. aprila, ob 20. uri v gostilni v Medji vasi. SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca vabi v ponedeljek, 11. aprila, ob 20.30 v društveno dvorano na večer o kulturi oblačenja. Lea Pisani nas bo popeljala v svet mode in v sodelovanju z Ilde Košuta, predstavila svojo knjigo Obleka - kje, kdaj, kako. AGRARNA SKUPNOST vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov in Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijal v znamenju Zveze upravičenih posestnikov, v torek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. Na seji bosta predavala Boris Udo-vič o elektroniki in Nadja Bizjak o podzemski železnici. KRUT vabi v torek, 12. aprila, ob 18. uri na predavanje s specialistom interne medicine v Dolenjskih toplicah dr. Danilom Radoševičem z naslovom »Hipertenzija - zvišan krvni tlak«. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. št. 040360072. BRANJE SVETEGA PISMA, poslušanje in premišljevanje bo potekalo v cerkvi pri Sv. Jakobu vsako sredo v postnem času. Naslednja srečanja: 13. aprila, od 16. do 17. ure s sodelovanjem vseh mestnih slovenskih župnijskih občestev. Vabljeni! SKD FRANCE PREŠEREN vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 14. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju, v društvenih prostorih občinskega gledališča v Boljuncu. Sledilo bo javno srečanje namenjeno razgovoru o novem upravljanju in vodenju društvenega bara v Boljuncu. Toplo vabljeni vsi člani in vaščani! KROŽEK AUSER za Kraško območje vabi ob prihodu pomladi svoje člane v prostore »Dopolavoro ferro-viario« v Nabrežini na družabno popoldne v soboto, 16. aprila, s pričet-kom ob 16. uri. SLAŠČIČARSKI TEČAJ znova v organizaciji društva SKD Tabor. Vodil ga bo kot prvič priznani francoski slaščičar Naser Gashi. Program bo drugačen kot prvič (torte, listnato testo). Tečaj je namenjen tako profesionalcem kot tudi amaterjem. Tečaj se bo vršil v prostorih na Brdini na Opčinah, v soboto, 16. aprila, od 8.30 do 14.00. Prijave na tel. št. 040-211997 (Olga) in 328-3617232 (Silva). KMEČKA ZVEZA obvešča, da so uradi v okviru delovanja Centra za fiskalno pomoč CAF-CIA na razpolago upokojencem in odvisnim delavcem za izpolnjevanje davčnih prijav 730 ter UNICO. Davčni zavezanci, ki so jim naši uradi lani izpolnili prijavo, bodo dobili na dom vabilo z datumom in urnikom sestanka za izvršitev te obveznosti. Kdor namerava prvič koristiti to storitev naj pokliče na tel. št.: 040362941 vsak dan od 8. do 13. ure, v torkih in četrtkih tudi od 14. do 16. ure ali pa naj se v istih urnikih zgla-si na sedežu KZ v Ul. Cicerone 8 (mednadstropje). SKD VIGRED obvešča, da bo tudi v aprilu in maju, v Štalci v Šempola-ju, potekala telovadba za dobro počutje. Urnik: ponedeljek od 18.30 do 19.30; torek od 20.30 do 21.30 (hitrejša vadba); četrtek od 18.30 do 19.30. ZADRUGA NAŠ KRAS sklicuje redni občni zbor zadruge v torek, 19. aprila, ob 19.30 v prostorih Kraške hiše v Repnu. Vabljeni vsi člani! V PETERLINOVI DVORANI v Ul. Donizetti 3 v Trstu je do velike noči na ogled postumna antološka slikarska razstava Majde Srebotnjak Ostan. Likovna dela je možno prevzeti v zameno za prostovoljni prispevek v korist Slovenskega dobrodelnega društva. Izhodiščno višino daru so določili prireditelji. Obisk razstave je možen ob prireditvah v dvorani in pa med 9. in 12. uro ter med 15. in 17. uro vsak dan od ponedeljka do petka do 22. aprila. FOTOVIDEO TRST 80 in odbor Kraškega pusta vabi na ogled fotografske razstave »Kraški pust 2011« v gostilni na Opčinah, Proseška ul. 35. Najlepše slike bodo razstavljene do 23. aprila. Info: 040-211629. Vabljeni! O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina vabi vse člane in prijatelje na večerjo ob podelitvi diplom novim poku-ševalcem vina. Večerja bo v petek, 29. aprila, ob 20.00 v restavraciji v Miljah. Prijave in informacije na spletni strani: www.onav.it, tel. št. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje s preventivno rekreacijskim programom v zdravilišču Strunjan od 5. do 15. maja. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040360072. KRUT vabi v terme Radenci od 5. do 15. junija na skupinsko počitniko-vanje z vključenim paketom za zdravje in dobro počutje. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040-360072. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 23. junija do 3. julija na Malem Lošinju. Informacije in prijave na društvenem sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. št. 040360072. Prireditve SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi danes, 7. aprila, na dokumentarec »Pisane družine«, produkcija slovenskega programa Rai, režiserka Loredana Gec. Začetek ob 20.30. GODBENO DRUŠTVO VIKTOR PARMA Trebče vabi na nastop gojencev godbeniške šole, ki bo v petek, 8. aprila, ob 17.30 v Ljudskem domu v Trebčah. SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO MAČKOLJE prireja v petek, 8. aprila, ob 20. uri v gledališču France Prešeren v Boljuncu srečanje s slovenskim maratonskim plavalcem Martinom Strelom. Večer bo vodil časnikar Saša Rudolf. Vljudno vabljeni! OMK - OPENSKI MLADINSKI KROŽEK Skd Tabor vabi na razstavo mladih fotografov in slikarjev »Skozi objektiv mladih«. Razstavljajo: Diego Geri, Irina Tavčar, Nikolaj Ko-vačič, Sara Conestabo in Štefan Grgič. Odprtje razstave v soboto, 9. aprila, ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. ZSKD, MoPZ Vasilij Mirk, SDD Jaka Štoka, GD Prosek, Mladinski krožek Prosek-Kontovel, ŽePz Prosek -Kontovel in Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v soboto, 9. aprila, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku. Prisluhnili bomo MePz Sežana, MoPz Lipa iz Ravnice, Združenemu MePz Re-pentabor, Nonetu Vasovalci iz Gore, MePZ Gorjansko, Nonetu Bača iz Podbrda in MePZ Lojze Bratuž iz Gorice. DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM vabi na prireditev ob zaključku likovnega natečaja za otroke slovenskih otroških vrtcev in osnovnih šol »Narava, vir življenja«. Na sporedu bo igra »Mala princeska« v izvedbi mladih članov Radijskega odra in v režiji Lučke Susič, nagrajevanje udeležencev in zmagovalcev natečaja ter bogat srečelov v korist slovenskih misijonarjev. Prireditev bo v nedeljo, 10. aprila, ob 16. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli, 29). KULTURNO DRUŠTVO MELODIJA vabi na Taimsov večer s prijatelji, ki bo v nedeljo, 10. aprila, ob 18. uri v športno - kulturnem centru v Zgo-niku. SKD TABOR vabi v nedeljo, 10. aprila, ob 18.30 v Prosvetni dom na Op-čine na premiero monokomedije »Sezonska razprodaja«. Tekst, režija in izvedba Tatjana Malalan. ZSKD, SKD Slovenec, MePZ Slove-nec-Slavec in Župnijska skupnost iz Boršta vabijo na koncert v sklopu 42. revije Primorska poje v nedeljo, 10. aprila, ob 17.uri v cerkvi sv. Antona v Borštu. Nabožni program bodo izvajali Duhovni MePz Anton Martin Slomšek Slovenski dom iz Zagreba, MePz župnije Zavratec iz Idrije, MePz Sv. Anton iz Kobarida in MePz Dr. Frančišek Lampe iz Črnega vrha nad Idrijo. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, prireja v soboto, 16. aprila, »Praznik pokušnje domačega vina, kruha in S Poslovni oglasi MITICHE PIRIE v Baru pri Bojani v Križu v četrtek, 7.4.2011 zvečer. DIJAŠKI DOM SREČKO KOSOVEL IŠČE pomožnega vzgojitelja. Predvideno je delo v turnusih. Zaposlitev je primerna zlasti za študente. Tel.040-573141, info@sddsk.org. Turistične kmetije olivnega olja«. V ponedeljek, 11. in v torek, 12. aprila, od 18. do 20. ure sprejema društvo vzorce vina (dve steklenici za vsako sorto). Za olje so v društvu na voljo stekleničke. Prvi trije uvrščeni za belo in rdeče vino ter olje bodo deležni diplome strokovne komisije in pokala. Na prazniku bodo prisotni ob pokušnji nagradili s kolajnami prve štiri uvrščene. Za rezervacijo in informacije: 040-411635 ali 040-415797. BAMBIČEVA GALERIJA vabi na ogled likovne razstave Tatjane Capuder Vidmar - Odtisi narave. Odprto od 10. do 14. ure od ponedeljka do petka, do 13. aprila. Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opči-ne. UMETNIŠKA ŠOLA UNINT vabi na voden ogled muzeja-stalne zbirke Peggy Guggenheim in razstave Vor-ticizma v nedeljo, 17. aprila, v Benetkah. Informacije na: 0402602395, 040-774586, 338-3476253 ali 329-8225798. 0 Mali oglasi IŠČEM DELO - z lastno kosilnico oz. motorno žago kosim travo ter obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. 25-LETNI FANT išče delo kot polagalec marmorja. Tel. št.: 3384966680. HIŠO NA KRASU v vasi Kazlje v bližini Sežane prodam. Hiša je kraška, dvonadstropna s kletjo, 220 kv. m. z dvoriščem, popolnoma prenovljena v odličnem stanju. Cena: 290.000,00 evrov. Tel. št. 0038641-639355. IZKUŠENA GOSPA išče zaposlitev kot negovalka starejših oseb 24 ur dnevno. Za informacije poklicati tel. št. 040-228658. PODLONJER - prodam zazidljivo parcelo, 1070 kv.m., na lepi legi. Urejeni dokumenti in mape. Pokličite: 00386-41969711. POŠTENA GOSPA išče delo dvakrat na teden kot hišna pomočnica, pomaga tudi pri likanju. Tel. št. 3279969360 v večernih urah. PRODAM nezazidljivo zemljišče z dostopom z avtom. Tel. št.: 3475740020. PRODAM KRAŠKI PORTAL tel. št.: 334-6475337. PRODAM SCOOTER skyliner-mbk, 125 kw., letnik 2001, prevoženih 50.500 km, z na novo vgrajenim motorjem in novimi gumami po zelo ugodni ceni. Tel. št.: 348-3030022. PRODAM STENSKI KLAVIR (pianino) črne barve v odličnem stanju po ugodni ceni. Tel. št.: 347-9896031. STANOVANJE v Zgoniku, 60 kv. m., oddam v najem, 2 spalnici, lahko tudi opremljeno. Tel. 335-1474621. V MAČKOLJAH PRODAM TRSJE (kanele) po ugodni ceni. Tel. št.: 040232209. Prispevki V spomin na Zoro Kocman daruje družina Peric (Praprot) 30,00 evrov za Godbeno društvo Nabrežina. V spomin na Zoro Kocman daruje Janko Simoneta 30,00 evrov za AŠK Kras. 12 Četrtek, 7. aprila 2011 KULTURA / otroško-mladinske revije Marčni Galeb odet v pomladne barve Revija poseben prostor namenja rubriki Šolarji pišejo in rišejo V marčnem Galebu se dobro čuti pomlad: beremo spomladanske pesmice, častimo matere in potujemo v pravljični svet. Še posebej spomladanski sta dve pesmici; Bina Štampe Žmavc nam ponuja pesmico Kako raste pomlad, ta letni čas pa je lepo dopolnila ilustratorka Alenka Sottler, Palček Marček pa je naslov pesmice, pod katero se je podpisal Žiga Gombač, pesem pa je ilustrirala Živa Pahor. Sezonsko vsebino pa ima tudi pesem Martine Legiša z naslovom Marec. Naslovnico tokratnega Galeba krasi risba Sofie Avanzo, učenke 2. razreda na-brežinske osnovne šole Virgil Šček. Na prvi strani lahko nato beremo pesmico Zvez-dane Majhen Čudovita mama, s katero je pesnica počastila svetovni dan mater, ki ga obhajamo 25. marca. Na naslednji strani je moč prebrati še eno simpatično pesmico; Medvedek kožuh Mirko je naslov pesmice, ki jo je napisala Vida Mokrin Pauer, ilustrirala pa Katerina Kalc. In da je zadnja številka Galeba še kako pesniško obarvana, pa dokazuje pesmica Toneta Pavčka Angel za mame, v kateri avtor hvali brezpogojno ljubezen mater. Privlačno zgodbico o zajčku je prispevala Štefka Kac Marn, ilustracije pa je ponudila Erika Cunja. Tatjana Kokalj nam ponuja poučno zgodbico Deževen dan, ki jo je lepo dopolnila ilustratorka Katerina Kalc. Majda Koren in Bojan Jurc pa nam v besedi in sliki pripovedujeta, kako sta medved in miška srečala zlato ribico, ki jima je uresničila želje. Tako kot vsak mesec nam tudi tokrat Darinka Kobal pomaga razumeti pomen besed, ki se danes ne slišijo več pogosto. V okviru zgodbice Dedek, igraj se z nami lahko tokrat spoznamo izraz brana, s katerim so nekoč imenovali kmečko orodje, z njim pa so kmetje pregrabili zorano polje. Modrost starih ljudskih pravljic za Galeb odkriva Klarisa M. Jovanovič, ki nam tokrat prinaša ko- Levo naslovnica, ki jo je narisala mala Sofia Avanzo, spodaj pa ilustracija Katerine Kalc rejsko ljudsko pravljico, ki govori o veverici in gori. Poučen je tudi prispevek Marjete Zorec, ki je za tokratni Galeb pripravila nadaljevanje ljudske zgodbe o senože-škem gradu in deklici Srebrni. Berta Golob pa nam posreduje več informacij o pesniku Otonu Župančiču. Za spretne prste tudi tokrat skrbi likovna delavnica, ki jo redno pripravlja Jasna Merku. Mladi uporabniki se bodo naučili kreativno uporabljati lepilni trak. Za kratkočasje skrbijo še druge rubrike, še posebej dopolnjevanka in križanka, ki ju je pripravila Vera Poljšak, ilustrirala pa Magda Tavčar. Galeb pa ostaja zvest tudi svoji tradiciji, saj na svoji straneh poseben prostor namenja rubriki Šolarji pišejo in rišejo. V tej številki je uredništvo objavilo izdelke šolarjev, ki obiskujejo osnovne šole Albert Sirk v Križu, Josip Jurčič v Devinu in Josip Ribičič - Karel Širok pri sv. Jakobu, prijetno popestritev Galeba pa predstavlja tudi spis prvošolčkov mariborske osnovne pole Borisa Kidriča, ki nam pišejo o svojem prvem stiku s tržaško revijo Galeb. (sč) tržič - Občinsko gledališče Žlahtno muziciranje godalnega kvarteta Auryn Glasbena sezona tržiškega Občinskega gledališča se nagiba h koncu. Slovesen zaključek bodo 12.apri-la v imenu Johanna Sebastiana Bacha oblikovali znameniti Frans Brüggen z baročnim orkestrom Cappella Amsterdam, predzadnji koncert pa nam je ponudil žlahtno muziciranje godalnega kvarteta Auryn. Sestav ima za seboj skoraj tri desetletja nadvse uspešne kariere, ki so jo od vsega začetka zaznamovale zmage na prestižnih mednarodnih tekmovanjih, zajetna pa je tudi zbirka plošč, ki jih je kvartet posnel. Program tržiškega koncerta je slonel na dveh velemojstrih dunajske klasike, vmes pa je sozvočje prekinil drzni kvartet, ki ga je madžarski mojster Gyorgy Ligeti spisal leta 1968. Franz Joseph Haydn je spisal kar triinosemdeset kvartetov, ki kažejo na razvoj njegove kompozicijske spretnosti: prvi so bolj enostavni in nalagajo prvi violini največ odgovornosti, postopoma pa je skladatelj porazdelil vloge med ostale godalce, ki se enakovredno vpletajo v igro. Kvarteti, ki so nastali v zrelih letih, so postali model vsem ostalim komponistom, v prvi vrsti Mozartu in Beethovnu, in v zbirki op.64 je mnogo biserčkov, med katerimi nedvomno izstopa Kvartet v f-molu op. 64 št. 5, ki je znan z imenom Škrjanček. Res se prva tema rodi kot prikupno žvrgolenje, nato pa se tkivo zgosti in prepleta z veliko fantazijo. Violinista Matthias Lingenfelder in Jeans Oppermann, violist Stewart Eaton in čelist Andreas Arndt so pokazali sadove dolgoletnega skupnega dela z zlitostjo in sinhronijo, ki je lepo ovrednotila klasično prozornost partiture, nato pa so nam poustvari-li čisto drugačno atmosfero: skrivnostne, komaj slišne zvoke, ki se le s težavo strnejo v razpoznavne oblike in zelo podtalno namigujejo na madžarsko tradicijo. Veliko efektov, od igranja ob mostičku do nevrotičnih pizzicatov v tretjem stavku, so izražali nemir in problematičen odnos do glasbene govorice, ki je v drugi polovici prejšnjega stoletja doživela radikalne zasuke. Vrnitev v klasičen okvir je z Beethovnovim Kvartetom op. 59 št. 2 pregnala in razpršila zagonetno vzdušje: trojica kvartetov , ki jih je skladatelj posvetil svojemu mecenu, ruskemu princu Razumovskemu, je čudovita zakladnica idej, ki so včasih naravnost revolucionarne: tako ritmična kot harmonska struktura nam dajejo nenehna presenečenja, v vsak kvartet pa je Beethoven vpletel rusko temo kot posvetilo naročniku. V izredno prosto, istočasno pa strogo kontra-puntistično oblikovanem poteku, so tudi trenutki igrivosti in humorja, toda interpretacija kvarteta Auryn je bila bolj naravnana na resnobo; nič zato, saj je bilo muziciranje vseskozi na visokem nivoju in nam je nazorno razkrivalo genialnost zamisli. Prva violina Matthias Lingenfelder se je izkazal z izbrušeno tehniko in izredno pozornostjo do detajlov; pogrešali smo nekoliko bolj romantično sočen zvok, pomankljivost pa je delno nadoknadilo zlitje četverice, ki je z brezhibno intonacijo podprla svojega vodjo. Navdušeni aplavzi so kot dodatek izvabili Andante iz Haydnovega kvarteta v Es-duru. Katja Kralj ljubljana - Literature sveta - Fabula S prevodi bliže, vendar vsaka zase V konferenčni dvorani Cankarjevega doma je v torek pod okriljem festivala Literature sveta - Fabula potekal pogovor o vzajemnem vplivanju slovenske in italijanske književnosti skozi prevode. Prevajalka Darja Be-tocchi, ki je moderirala razpravo, je najprej načela vprašanje, ali sploh obstaja kaka povezava med slovensko in italijansko literaturo. Literarni zgodovinar Miran Košuta je namreč že leta 1997 v svojem delu Scritture parallele: dialoghi di frontiera tra letteratura slovena e italiana opozoril na dejstvo, da med slovensko in italijansko književnostjo pravzaprav ni stičnosti, kakršno bi si lahko pričakovali. Razvijata se ena neodvisno od druge in sta kot sopotnici, ki potujeta vzporedno, njuni poti pa se nikoli ne križata. Janez Čuden je leta 1878 prevedel Prešernovo pesem Hčere svet in jo objavil v zbirki Canti del popolo Slavo. To je tudi začetek zgodovine prevajanja slovenske književnosti v italijanščino, pravi prof. Košuta. Do leta 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, je v italijanščino bilo prevedenih približno 300 knjig. Najbolj prevajan je Cankar, sledijo Kosovel, Prešeren, mladinska pisateljica Ela Peroci in pesnik Ciril Zlobec. Za obdobje od vstopa Slovenije v EU do danes podatki kažejo, da se trend prevajanja veča, zanimanje pa se je pomaknilo k sodobnejšim avtorjem, kot so Boris Pahor, Dušan Jelinčič, Drago Jančar, Feri Lainšček in Dane Zajc. Bralsko in kritiško gledano je v Italiji nedvomno najbolj odmevna Pahorjeva Nekropola, ki je s številnimi ponatisi presegla naklado 100.000 knjig. Na pogostnost prevodov iz slovenščine v italijanščino pa seveda vplivajo tudi meddržavni odnosi, ki niso vedno enako dobri. Urednik Giuliano Geri je predstavil založbo Zandonai iz Rovereta, ki posveča posebno pozornost književnostim vzhodnih držav, zlasti tistim iz bivše Jugoslavije. Poleg Borisa Pahorja so pri založbi Zandonai objavili roman Berlin izpod peresa Aleša Štegerja in Smrt slovenske prima-done pisateljice Brine Svit. V kratkem načrtujejo tudi izid prevoda dela Zmote dijaka Tjaža koroškega pisatelja Florjana Lipuša. Zatem pa je napovedal ambiciozen projekt - prevod Ko-vačičeve trilogije Prišleki. Dela za objavo založba Zandonai izbira glede na literarno kakovost in slogovno-pripo-vedne značilnosti, posebno skrb pa posvečajo tudi koherenci kataloga. Maja Žorga, prevajalka Ammanitije-vega romana Kakor bog ukazuje je povedala, da včasih založba ponudi prevajalcu določeno delo, drugič si roman izbere prevajalec sam. Njej je založba Goga ponudila, naj prevede Ammani-tijev roman, k temu pa je najbrž pripomoglo tudi dejstvo, da je zanj pisatelj prejel italijansko literarno nagrado Strega. Zanimiv, a bizaren primer je po mnenju Mirana Košute nenaden uspeh Pahorjeve Nekropole, ki je v Italiji bila dolgo časa popolnoma ignorirana. K zapoznelemu, a zasluženemu uspehu Nekropole je pripomogla serija dejstev, ki jih ne gre spregledati. Odločilna je bila lektura prevoda Ezia Martina, ki jo je opravil Valerio Aiolli; veliko pomenita tudi predgovor Claudia Magrisa in nenazadnje odločitev Fabia Fazia, da nekaj dni pred dnevom spomina na žrtve holokavsta povabi Borisa Pahorja v popularno oddajo Che tempo che fa. Izredno številne so bile tudi predstavitve prevoda romana, ki so potekale tako rekoč po celotnem italijanskem teritoriju. Giuliano Geri je z obžalovanjem ugotovil, da primer Nekropole ni odprl poti drugim slovenskim avtorjem. Magris je sicer leta 2006 v svoji literarni rubriki v dnevniku Corriere della sera obravnaval roman Severni sij Draga Jančarja. Nekaj časa zatem je založba Bompiani objavila prevod romana, to pa je bil bolj kot ne osamljen primer zanimanja za slovensko književnost s strani večjih italijanskih založb. Geri je kritično omenil še ano-malnost italijanskega založniškega trga oz. monopol velikih založb, zaradi katerih imajo manjše založbe nemalo preglavic. Kako pa z recepcijo italijanske književnosti v Sloveniji? Od 16. stoletja do leta 2000 je bilo objavljenih kar 1650 prevodov italijanskih del v slovenski jezik. Poleg italijanskih klasikov so prevajani zlasti mladinski klasiki, kot so Collodi in De Amicis. V zadnjem desetletju pa je bilo knjižno izdanih skoraj 200 prevodov. Žanrsko je največ pozornosti posvečene prozi, sledita poezija in dramatika. Največ prevodov so doživela dela italijanskega zgodovinarja Valeria Massima Manfredija, sledijo pa mu Pasolini, Magris, Pirandello, Eco, Tomizza, Levi in Camilleri. Zlato leto prevodov italijanskih del v slovenščino je bilo leto 2006, ko je bilo objavljenih kar 35 prevodov. Na podlagi zbranih podatkov je razvidno, da je slovensko založništvo precej bolj receptivno od italijanskega, meni Košuta. (maj) kranj - 41. teden slovenske drame Nagrajeni Eda Čufer, Hlapci in Matjaž Zupančič S slovesno podelitvijo nagrad in priznanj se je sinoči v Prešernovem gledališču sklenil 41. teden slovenske drame, ki je potekal od 23. marca do 6. aprila 2011. Grun-Filipičevo priznanje je žirija podelila dramaturginji in teoretičarki Edi Čufer, in sicer za njen prispevek h knjigi Krono-topografije plesa: Dve razpravi. Njeno teoretsko-zgodovinsko delo z naslovom »Zapisovanje gibanja - Dramaturška meditacija o kulturni zgodovini plesnih notacij« je zgodovina in teoretizacija razmerja med plesom in pisavo, med telesno prakso in težnjo, da bi tej praksi priskrbeli medij, ki bi ji zagotovil spomin in odpravil njeno minljivost. Žirija pa Grun-Filipičevega priznanja ne podeljuje samo temu izvrstnemu kulturnozgodovinskemu delu, ampak želi afirmirati tudi izjemni dramaturški in teoretski prispevek Ede Čufer sodobnim scenskim umetnostim zadnjih treh desetletij v Sloveniji. Glede predstave sta tokrat občinstvo in žirija povsem soglašala, saj je tako nagrada občinstva kot tudi Šeligova nagrada za najboljšo predstavo po izboru med- narodne strokovne žirije pripadla predstavi Ivan Cankar (Blaise Pascal, Etienne de la Boetie, G. W. F. Hegel, Louis Alt-husser): Hlapci/Komentirana izdaja v režiji Matjaža Bergerja ter v izvedbi Anton Podbevšek Teatra Novo mesto in Prešernovega gledališča Kranj. V utemeljitvi so zapisali, da paradigmatsko delo slovenske dramatike v interpretaciji Matjaža Ber-gerja stopa v dialoge z ikonami evropske miselne, umetnostne in kulturne zgodovine ter nam skoznje razpira primeže delovanja ideologije nasploh. Grumovo nagrado za najboljše dramsko besedilo po presoji strokovne žirije pa je prejel Matjaž Zupančič za dramo Shocking Shopping. Drama, ki se poigrava s stilom filmskega horrorja, grotesko in absurdom, uprizarja pasijon naključnega kupca, ki se obupno trudi, da bi izstopil, da bi se izognil odgovornosti in krivdi, da bi domov odnesel le štruco kruha in pol piščanca, namesto tega pa ga ta čudno grozljiva trgovina priklepa nase in ga pošilja iz bizarnih v še bolj bizarne birokratske in žanrske situacije. Prizori iz predstave Hlapci / SVET Četrtek, 7. aprila 2011 13 TRIPOLI - Prvič po začetku posega nesoglasja med uporniki in atlanskim zavezništvom Libijski uporniki: Nato ne ščiti dovolj civilistov Poveljstvo Nata trdi obratno - Gadafijeve sile prisilile upornike k umiku pri Adžabiji TRIPOLI - Prvič po začetku mednarodnega vojaškega posredovanja v Libiji je prišlo do nesoglasij med libijskimi uporniki in zvezo Nato, ki vodi vojaško operacijo v tej severnoafriški državi. Uporniki zavezništvu očitajo, da ne naredi dovolj za zaščito civilistov, medtem ko Nato trdi, da to ne drži. Libijski uporniki so v torek zvečer kritizirali Nato, češ da ne izpolnjuje mandata ZN o zaščiti civilistov. Poveljnik uporniških sil Abdelfa-tah Junis je dejal, da Nato dopušča, da v Misrati, ki jo obstreljujejo sile Moamerja Gadafija, vsak dan umirajo ljudje. »Če bo Nato čakal še teden dni, v Misrati ne bo nikogar več,« je dejal Junis. Dodal je, da bi Nato lahko že pred dnevi odpravil blokado mesta. »A razen občasnega bombardiranja niso naredili nič,« je dejal. Po navedbah zdravnikov je v Misrati, ki jo Gadafijeve sile obkrožajo že 40 dni, prejšnji teden umrlo 200 ljudi, v zadnjih dneh pa naj bi se število še povečalo. Poveljnik Natovih operacij, general Mark van Uhm je po drugi strani zatrdil, da delajo vse, da bi zaščitili civiliste v mestu. Dodal je, da imajo informacije, da so po mestu razkropljeni tanki, ljudi pa uporabljajo za živi ščit, da bi preprečili, da bi Natova letala napadla določene cilje. Tiskovna predstavnica zavezništva Carmen Romero pa je navedla, da koalicijske sile pod poveljstvom Nata povečujejo število napadov. V sredo naj bi letala vzletela skoraj 200-krat, potem ko so v ponedeljek poletela 137-krat, v torek pa 186-krat. Poudarila je še, da delajo vse, da v operacijah ne bi poškodovali civilistov. Francoski obrambni minister Gerard Longuet je nato sporočil, da lahko uporniki Misrato odslej oskrbujejo po morju. Kot je pojasnil, so znova odprli pomorski promet v Tobruku in Bengaziju, tako da bodo ladje iz Bengazija lahko oskrbovale Misrato, koalicijske sile pa bodo preprečile vse akcije Gadafijevih sil. Velika Britanija pa je po kritikah upornikov sporočila, da bodo štiri letala vrste typhoon, ki so doslej skrbela za izvajanje območja prepovedi poletov, odslej sodelovala v napadih na kopenske cilje. Kot so pojasnili na britanskem obrambnem ministrstvu, je ukrep namenjen krepitvi Natovih zmogljivosti letalskih napadov. Britanski typhooni, ki so nameščeni v bazi v Gioii del Colle v južni Italiji, so doslej sodelovali pri nadzoru prepovedi območja poletov, medtem ko so napade izvajali z letali vrste tornado. Gadafijeve sile so medtem upornike, ki so skušali znova zavzeti mesto Brega, potisnile nazaj do Adždabije. Upornike so namreč kakih 30 kilometrov od Adždabi-je silovito obstreljevale Gadafijeve sile in so bili zato prisiljeni k umiku. To po njihovih navedbah ni nič nenavadnega, saj gre za puščavsko vojno. »Takšne vrste puščavski boji so zelo spremenljivi: napredovanje za 20 kilometrov in nato umik za 20 kilometrov je normalno,« je izjavil tiskovni predstavnik upornikov Mustafa Ge-riani, ki je razmere primerjal s puščavskimi boji med drugo svetovno vojno. Namestnik libijskega zunanjega ministra Kaled Kaim pa je na novinarski konferenci v torek zvečer zatrdil, da se je režim pripravljen z uporniki pogajati o reformah, če bodo ti položili orožje. Dejal je, da bi pogajanja potekala pod nadzorom Afriške unije in ZN, da »v zvezi z njim ne bi bilo nobenih dvomov«. Libijska vlada je medtem imenovala novega zunanjega ministra, potem ko je dosedanji Musa Kusa prejšnji teden prebegnil na Zahod. Ministrski položaj je zasedel dosedanji namestnik za evropske zadeve Abdelati Obeidi, ki je v preteklosti sodeloval v pogajanjih o normalizaciji odnosov med Libijo in evropskimi državami. Libijski voditelj Gadafi je ameriškemu predsedniku Baracku Obami poslal sporočilo, povod za to pa je bil umik ameriških letal iz vojaške operacije v Libiji. «Vodja revolucije (Gadafi) je v sredo poslal sporočilo ameriškemu predsedniku Baracku Obami, potem ko so se ZDA umaknile iz agresivne kolonialistične koalicije, ki je na križarskem pohodu proti Li- Libijski uporniki težko kljubujejo težki oborožitvi Gadafijevih silA nsa biji,» je poročala agencija, ki vsebine Ga-dafijevega pisma ni razkrila. Ameriška vojska je v ponedeljek umaknila svoja bojna letala iz mednarodne operacije v Libiji. To je nameravala storiti že minuli konec tedna, a je na prošnjo zveze Nato podaljšala misijo za 48 ur. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Luis Moreno-Ocampo pa je sporočil, da poboji civilistov v Libiji sledijo vnaprej pripravljenemu načrtu libijskega voditelja Gadafija. Povedal je, da imajo dokaze, da se je Gadafi začel pripravljati že pred začetkom upora, ko so izbruhnili nemiri v sosednji Tuniziji. Papež Benedikt XVI. je v Vatikanu pozval k takojšnjemu končanju spopadov v Libiji in Slonokoščeni obali. Poudaril je, da si morajo vse strani prizadevati, da se konča prelivanje krvi. »Molim za žrtve in sem blizu tistim, ki trpijo,« je dejal papež na avdienci v Vatikanu in dodal, da »nasilje in sovraštvo vedno predstavljata poraz«. (STA) BEOGRAD Obeležili 70-letnico nemškega napada BEOGRAD - V Beogradu so s polaganjem vencev in cvetja včeraj obeležili 70. obletnico bombardiranja srbske prestolnice, s katerim se je začel napad nacistične Nemčije na Kraljevino Jugoslavijo. Predstavniki mestnih in državnih oblasti so tradicionalno položili venec na mestu, kjer je bila leta 1941 porušena narodna knjižnica. Vojna na ozemlju tedanje Jugoslavije se je začela na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, ko je nemški general-polkovnik Alexander Lohr ukazal letalski napad na Beograd. To je takoj zlomilo voljo jugoslovanske vlade po uporu, ki je prek Grčije zbežala v Egipt. Jugoslavijo je obenem z nemško napadla tudi italijanska vojska, in sicer na zahodu in iz Albanije, Madžarska pa se je napadu pridružila 11. aprila. Ob silovitem bombardiranju Beograda je bilo mesto povsem uničeno, natančnega števila žrtev pa nikoli niso ugotovili. Po nekaterih ocenah naj bi umrlo okoli 4000 prebivalcev Beograda, ki je tedaj štel 370.000 ljudi. Napadu na Beogradu so sledili napadi na Kraljevo, Niš in druga mesta. Po podatkih zgodovinarjev je 6. aprila 1941 umrlo okoli 20.000 državljanov Kraljevine Jugoslavije, med štiriletnimi boji z nemškim okupatorjem pa okoli 1,7 milijona ljudi. ABIDJAN - Nekdanji predsednik države ne namerava odstopiti Silovit odpor nekdanjega predsednika Gbagboja EU sprejela dodatne sankcije proti Slonokoščeni obali končali to komedijo ter ga izročili predsedniku države«. Gbagbojeve sile so jih obtožile, da gre za »poskus umora«, sile Francije in misije ZN pa, da sodelujejo v tem napadu. Slednje so to zanikale. Gbagbo še vedno ne želi priznati poraza na novembrskih predsedniških volitvah in zavrača odstop, čeprav je večina pripadnikov njegovih sil že prenehala z boji. Francoski zunanji minister Alain Juppe je njegovo zavračanje odstopa označil kot Sile mednarodno absurdno. »Njegova trma je absurdna. Vsi so priznanega ga zapustili, nima prihodnosti,« je dejal za predsednika francoski radio France Info. Izrazil je upanje, OUattare so da bo sprejel realnost in odstopil, tako da ne obkolile bo treba obnoviti vojaških operacij. Juppe je predsedniško tudi povedal, da so od Združenih narodov, palačo ki se s predstavniki Gbagboja pogajajo o od- stopu, zahtevali, da mu zagotovijo, da se njemu in njegovi družini ne bo nič zgodilo. Po podatkih ZN naj bi bilo glavno vprašanje, kam bo odšel. Francija in ZN sicer zahtevajo, da Gbagbo podpiše dokument, v katerem bi se odpovedal oblasti in priznal Alassanea Ouat-taro kot zmagovalca volitev. Gbagbo je v torek dejal, da to ne pride v poštev. »Ne priznam zmage Ouattare. Zakaj želite, da to podpišem?« je dejal v telefonskem pogovoru za francoski televiziji kanal LCI iz zaklonišča v rezidenci v Abidja-nu, kamor se je zatekel s svojo družino. Evropska unija je medtem v sredo sprejela dodatne sankcije proti Slonokoščeni obali. Sankcije vključujejo prepoved nakupa vrednostnih papirjev, ki jih je izdala »nezakonita« Gbagbojeva vlada, ter prepoved posojil tej vladi. EU se je za dodatne sankcije proti tej afriški državi odločila zaradi »resnosti razmer«. Unija je poleg tega na seznam oseb, ki ne smejo potovati v unijo in katerih premoženje v uniji je zamrznjeno, uvrstila še eno osebo, vendar v sporočilu niso navedli, za koga gre. Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Luis Moreno-Ocampo pa je v sredo sporočil, da namerava sprožiti uradno preiskavo o domnevnih »razširjenih ali sistematičnih množičnih pobojih« v državi. Kot je zapisal v sporočilu za javnost, bodo nadaljevali z zbiranjem podatkov o domnevnih zločinih obeh strani, nato pa bo od sodišča zahteval uradni začetek preiskave. (STA) EVROPSKA UNIJA - Podatki Eurostata V Italiji malo prošenj za azil, rekorderja Francija in Ciper V EU tričetrt prošenj zavrnjenih, v Sloveniji 79 odstotkov BRUSELJ - Po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil zavod Eurostat, je bilo v Evropski uniji v letu 2010 vloženih 257.815 prošenj za azil. Največje število prosilcev je bilo iz Afganistana (20.600), sledili so državljani Rusije (18.500), Srbije (17.700), Iraka (15.500) in Somalije (14.400). 90 odstotkov prosilcev je prošnjo vložilo prvič, iz podatkov pa izhaja, da se je število prošenj zmanjšalo za 2,3 odstotka v primerjavi z letom 2009 (tedaj jih je bilo okrog 264 tisoč). Največ prošenj je bila deležna Francija (51.595), za njo so Nemčija (48.490), Švedska (31.875), Belgija (26.130) in Velika Britanija (23.715). V Italiji je bilo lani vloženih 10.050 prošenj za azil, največ prosilcev je bilo iz Nigerije (14%), Pakistana (9%) in Afganistana (9%). Milansko predstavništvo Evropske komisije, ki je podatke posredovalo medijem, izpostavlja, da je število prošenj glede na število prebivalcev in v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije v Italiji posebno nizko. Italija je namreč prejela 165 prošenj za milijon prebivalcev, stopnje v večini ostalih držav članic pa so bile precej višje. Rekorder je Ciper s 3600 prošnjami za milijon prebivalcev, druga je Švedska (3400), tretja Belgija (2400). V Avstriji znaša stopnja 1320 prošenj za milijon prebivalcev, v Franciji 795, v Nemčiji 595, v veliki Britaniji pa 380. Italija je torej prejela precej manj prošenj od vseh naštetih držav. V Evropski uniji je bilo tri četrt prošenj (167.000) zavrnjenih, status pribežni-ka si je zagotovilo le 27.000 prosilcev (12%), 20.400 (9%) jih je pridobilo subsidiarno zatočišče, 7600 (3%) pa dovoljenje za bivanje iz humanitarnih razlogov. Najbolj stroga je Grčija, ki je sprejela samo 105 izmed 3455 prošenj (3%), Slovenija pa je blizu evropskega povprečja s 115 prejetimi in 25 sprejetimi prošnjami za azil (21%). ansa ABIDJAN - V Slonokoščeni obali se obroč okoli nekdanjega predsednika Lau-renta Gbagboja vse bolj stiska, ta pa vztraja na položaju in ne želi odstopiti. Sile njegovega nasprotnika, mednarodno priznanega predsednika Alessanea Ouattare, so napadle Gbagbojevo rezidenco v Abidjanu, vendar so naletele na silovit odpor in so se po nekaj urah umaknile. Sile Ouattare so v sredo izvedle silovit napad na Gbagbojevo rezidenco v Abidjanu, vendar so se bile prisiljene začasno umakniti, potem ko so naletele na silovit odpor Gbagbojevih sil, je zvečer sporočil predstavnik Ouattarovih sil. Gbagbo se je pred napadom z družino in sodelavci zatekel v zaklonišče v rezidenci. Po besedah tiskovnega predstavnika Yvesa Doumbiae so Gbagbojeve sile odgovorile s težkim orožjem in napadalce prisilile k umiku. Dejal je še, da so se sile umaknile začasno, da se ponovno organizirajo in pripravijo nov napad. Ouattarove sile so napad začele, potem ko je Gbagbo v prvem intervjuju v več mesecih v torek zvečer dejal, da odstop ne pride v poštev in da ne priznava Ouattare kot zmagovalca novembrskih predsedniških volitev. Ouattarove sile so nato dopoldne sprožile silovit napad na rezidenco v predmestju Abidjana Cocody in vdrle na dvorišče. Tiskovni predstavnik sil Sidiki Konate je dejal, da »bodo Gbagboja zbezali iz luknje in 1 4 Četrtek, 7. aprila 2011 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Sindikat CISL opozarja na skorajšnji podpis odloka »Če zaprejo zapor, bo kmalu na vrsti sodišče« Sindikalisti pozivajo k javni mobilizaciji za obnovo poslopja v Ulici Barzellini gorica - Zaradi dotrajanosti zapora »Če bodo zaprli goriško kaznilnico v Ulici Barzellini, bo kmalu na vrsti še zaprtje sodišča.« V to je prepričan pokrajinski tajnik sindikalne organizacije CISL Umberto Brusciano, ki je včeraj opozoril, da je na pravosodnem ministrstvu že pripravljen odlok za zaprtje goriškega zapora. »Izvedeli smo, da je že vse pripravljeno; manjka le podpis pravosodnega ministrstva Angelina Alfana,« razlaga Bru-sciano in poudarja, da je treba sprožiti skupno akcijo za obnovo goriškega zapora, ki je funkcionalen za delovanje sodišča. »Ni dovolj klicati v Rim, kot to počenja goriški župan, pač pa je treba strniti vrste in s čim širšo mobilizacijo krajevnih upraviteljev in sindikatov prepričati pravosodno ministrstvo, da je treba goriški zapor obnoviti, ne pa ga zapreti,« poudarja Brusciano in razlaga, da v goriškem zaporu ni kaznjencev, ki bi prestajali dolge zaporne kazni. »Večina kaznjencev je zaprta samo 48 ur, saj so med njimi številni gostje centra CIE iz Gradišča, ostali pa so v glavnem priprti do začetka sodnega postopka,« še navaja Brusciano. »V zaporu je trenutno 30 kaznjencev, čeprav bi poslopje po prenovi lahko brez večjih težav sprejelo okrog sto zapornikov. Danes pa je zapor tako dotrajan, da sta prvo in drugo nadstropje neuporabni. Kaznjenci so zaradi tega nastanjeni le na tretjem nadstropju, kjer ravno tako življenjske razmere niso idealne,« pojasnjuje Antonietta Esposito, ki je v zaporu v Ulici Barzellini zaposlena in predstavlja svoje sodelavce v sindikatu FNS-CISL. »Tudi za zaposlene je položaj nevzdržen, saj ne vemo, kaj nas čaka v prihodnjih mesecih. Mnogi izmed nas bi si radi uredili dom, vendar tega ne moremo storiti, saj bi bili v primeru zaprtja kaznilnice prisiljeni na selitev v drugo mesto,« pravi Espo-sitova. V zaporu je po njenih besedah zaposlenih 42 paznikov, šest oseb pa skrbi za administracijo. »Ker kaznjenci v Gorici večinoma ne prestajajo dolgih zapornih kazni, v zapor v Ulici Barzellini letno vstopi nad tisoč oseb. V zadnjih dneh je med njimi veliko priseljencev, ki prihajajo iz centra CIE. Zaradi tako velikega števila kaznjencev je tudi upravnega dela veliko, sploh pa se morajo pazniki sproti prilagajati novim prišlecem,« razlaga Antonietta Espo-sito in skupaj z Bruscianom odločno zahteva, naj se goriški zapor prenovi. »Odlok o zaprtju kaznilnice morajo čim prej umakniti, takoj zatem pa morajo zagotoviti sredstva za obnovo poslopja,« poudarjata predstavnika sindikata CISL in opozarjata, da so pred kratkim poslanci Ivano Strizzolo, Ettore Rosato in Alessan-dro Maran vložili poslansko vprašanje glede prihodnosti goriškega zapora, doslej pa jim minister Alfano še ni odgovoril. (dr) »Zaprtje daleč najboljša rešitev« »Goriški zapor je tako dotrajan, da bi bilo vsako njegovo obnavljanje neuspešno in seveda zelo potratno. Zato pa je treba zapor v Ulici Barzellini čim prej zapreti in zgraditi sodobno kaznilnico pri Pordenonu.« Povsem drugačno mnenje od sindikata CISL, ki se zavzema za ohranitev in obnovo goriškega zapora, zagovarja odvetnik Ric-cardo Cattarini, predsednik kazenske zbornice pri goriškem sodišču. »Zapor, v katerem je samo 35 kaznjencev, je sam po sebi nepotreben. Poleg tega goriški zapor ni nikakor v fUnkciji sodišča, ki je od kaznilnice popolnoma neodvisno,« poudarja Catterini in opozarja, da v vladnem načrtu za racionalizacijo italijanskega sodstva ni predvideno zaprtje goriškega sodišča. »Vladni načrt ohranja pri življenju vsa sodišča v glavnih mestih pokrajine, za ohranitev goriškega pa obstaja še nekaj razlogov več. V goriškem sodišču bi morali zagotavljati pripadnikom slovenske narodne skupnosti, da se pred sodnikom izražajo v slovenščini; ta posebni status, ki ga ima goriško sodišče, je med razlogi za njegovo ohranitev, podobno pa se podobno dogaja tudi v Bocnu in Aosti, kjer pa so pripadniki manjšinskih jezikovnih skupnosti veliko bolj zagrizeni pri udejanjanju svojih pravic,« poudarja Catterini in opozarja, da je med razlogi za ohranitev goriškega sodišča tudi bližina državne meje, zaradi katere ima ravno kazenska zbornica veliko dela. »Prihodnost goriškega sodišča zato ni nikakor vezana na morebitno zaprtje zapora,« zaključuje Catterini. (dr) Notranjost goriškega zapora bijmbaca doberdob Pri načrtovanju železnice naj se upošteva zaščita Občinski svet iz Doberdoba je med torkovim zasedanjem odobril dokument s pripombami, ki zadevajo osnutek načrta za hitro-železnico Trst-Benetke. Dokument so izglasovali s podporo večine in Slovenske skupnosti, medtem ko se je občinski svetnik stranke FLI Marino Ferfolja izrekel za gradnjo hitre železnice in zaradi tega sklepa občinske uprave ni podprl. »Med ugovore smo med občinskim svetom vključili tudi priporočilo, naj se pri načrtovanju nove železniške povezave upoštevajo tudi določila zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost,« pravi doberdobski župan Paolo Vizintin in pojasnjuje, da se je za vključitev omenjenega priporočila med pripombe zavzel svetnik Slovenske skupnosti Dario Bertinazzi. »Dokument s pripombami bomo poslali na deželo v prihodnjih dneh,« še pravi župan Vizintin in pojasnjuje, da so v dokumentu zbrali cel kup pripomb, na podlagi katerih zahtevajo, naj se v skrajnem primeru proga spremeni. Če okrepitev obstoječe železnice ne bi bila dovolj in da bi bila gradnja nove infrastrukture nujna, občinski svet iz Doberdoba namreč predlaga, naj se poskrbi za spremembo načrta: s tem, da bi traso delno speljali pod zemljo in jo premaknili proti severu, bi lahko omejili negativne učinke na območju Sabličev. Baje naj bi podjetje RFI že pristalo na ta predlog, kar sta župan Vizintin in predsednik pokrajine Enrico Gherghetta potrdila med javnim srečanjem, ki je potekal prejšnji teden v Jamljah. gorica - Usoda se je kruto poigrala s Slovencem Snemalec postal zapornik V Ulici Barzellini snemal film o mafijcu iz Veneta, Feliceju Manieru - Poravnati bo moral račun z italijansko pravico V goriški zapor v Ulici Barzellini je vstopil, da bi snemal film, a ga je v njem pričakala šestmesečna zaporna kazen. Vest, ki je sinoči prišla s kvesture, bi bila naravnost neverjetna, ko ne bi bila resnična in po vrhu še trpka, saj se je usoda kruto poigrala s Slovencem. Včeraj smo poročali, da v goriški kaznilnici snemajo filmsko nadaljevanko »Faccia d'angelo« (Angelski obraz) o mafijcu iz Veneta, Feliceju Manieru. Produ-centa sta SKY Cinema in Goodtime, pri produkciji pa pomaga Svet Filma iz Ljubljane. Včeraj dopoldne je 46-letni M.J., filmski snemalec iz Slovenije, vstopil v zapor s sodelavci snemalne ekipe. Ob vhodu, med obveznim in obrednim preverjanjem vsakega posameznika, pa so agenti zaporniške policije ugotovili, da moškega še vedno bremeni obsodba zaradi sodelovanja pri nezakonitem priseljevanju, ki ga je leta 2006 doletela v Trstu. Poklicali so policijo, ki je Slovenca po dodatnem preverjanju odvedla v celico goriškega zapora, kjer bo zaprt šest mesecev, dokler ne bo poravnal računa z italijansko pravico. Filmski delavci v Ulici Barzellini bijmbaca tržič - Nesreča v mestni četrti Pancan Ženski pod tovornjak 75-letna T.D. in 91-letna C.R. sta premikanje vozila opazili, a se mu nista uspeli izogniti Včeraj dopoldne v Tržiču je tovornjak med vzvratno vožnjo podrl priletni ženski. Do nesreče je prišlo nekaj po 10.30 v Ulici Marco Polo v mestni četrti Pancan, poškodovali pa sta se 75-let-na T.D., ki so jo odpeljali na zdravljenje v katinarsko bolnišnico pri Trstu, in 91-letna C.R., ki so ji nudili prvo pomoč v bolnišnici San Polo v Tržiču. Do nesreče je prišlo ob izhodu z gradbišča v Ulici Marco Polo. Ženski sta hodili po pločniku, ko je naenkrat z gradbišča vzvratno zavozil tovornjak. Ženski naj bi premikanje tovornjaka sicer opazili, vendar prepozno, tako da se vozilu nista uspeli izogniti. Tovornjak ju je obe naenkrat oplazil, k sreči pa se je voznik, 53-letni O.F. iz Škocjana, takoj zavedel, da je trčil v oviro. Moški je pritisnil na zavore, saj bi drugače povozil priletni ženici, ki sta po trku obležali na tleh, in bi bile posledice veliko hujše, če ne celo tragične. Šofer je nemudoma stopil iz kabine tovornjaka in pomagal ponesrečenkama. Poklical je tudi rešilno službo 118, ki je prihitela na kraj nezgode. Reševalci so se odločili, da je 75-letno žensko bolje odpeljati na zdravljenje na Katinaro, 91-letnico pa so zaupali zdravnikom tržiške bolnišnice. Obe nikakor nista v smrtni nevarnosti in naj bi okrevali v nekaj dneh, ker pa gre za starejši osebi, je previdnost na mestu. solkan - Današnja lokacija neprimerna Zapor naj bi preselili k policijski upravi Da so solkanski zapori na neprimerni lokaciji, že dolgo opozarjajo v Goriškem muzeju in tudi v lokalni skupnosti. Isto streho solkanske Vile Barto-lomei si namreč zapori delijo z Goriškim muzejem. Ker je objekt neprimeren za zapor, obenem pa je v njem premalo prostora, in ker se obe dejavnosti izključujeta, novogoriška mestna občina in ministrstvo za pravosodje iščeta rešitev. Na nedavnem obisku vlade na Goriškem se je minister za pravosodje Aleš Zalar sestal tako s predstavniki sodišča kot z županom Matejem Arčonom in prisluhnil pobudi za reševanje prostorske stiske tako sodišča in zaporov. Objekti v Solkanu, v katerih se nahajajo zapori, so v lasti novogoriške mestne občine, ministrstvo pa zanje plačuje najemnino. Župan je tako gostu predstavil pobudo za nadomestno lokacijo: poleg obstoječe stavbe novogoriške policijske uprave bi zgradili nov objekt, v katerem bi, poleg zaporov, združili tudi nekatere druge dejavnosti, kot so humanitarni center, dnevni center, civilno zaščito, servisni objekt za potrebe policije. Pri tem bi moči združili ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za obrambo ter lokalna skupnost. Novogoriška mestna občina bo pripravila projektno nalogo, za katero bo pridobila prostorske potrebe posameznih partnerjev in predvidela možne finančne vire. Novogoriški zaporniki naj bi se po prvotnih načrtih pravosodnega ministrstva preselili v Koper, vendar so tudi tamkajšnji zapori prenapolnjeni. Da selitev v Koper ne pride v poštev, se strinja tudi minister Zalar. Solkanski zapor sprejme 32 zapornikov, trenutno pa je v njem 28 zaprtih Solkanski zapori foto k.m. oseb. Po besedah direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Dušana Va-lentinčiča je bil lani solkanski zapor polno zaseden. Sedaj je v njem več kot polovica pripornikov, ostali pa so obsojenci s krajšimi zapornimi kaznimi. Solkanski zapor pa je po ukinitvi zapora v Radovljici prevzel tudi del zaprtih oseb iz Gorenjske. »Tukaj prestajajo zaporno kazen vsi uklo-nilni zaporniki iz celotne Primorske, Kranja, Ljubljane in delno iz Vrhnike,« pojasnjuje Valentinčič, ki idejo o zaprtju solkanskega zapora in selitvi v Koper označuje kot neresno, predsednica novogori-škega okrožnega sodišča Darinka Kogoj pa opozarja na precejšnje povečanje stroškov, če bi se pripori selili v Koper. Selitev zaporov iz Solkana na drugo lokacijo že dolgo čakajo tudi v Goriškem muzeju. Direktor Andrej Malnič je prepričan, da bi v tem primeru pridobil tako muzej - izpraznjen prostor vile bi namenili za muzejsko dejavnost - kot tudi mesto. (km) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. aprila 2011 15 sovodnje - Civilna zaščita zaključila poseg na Vipavi Z očiščenimi bregovi manjša možnost poplav Očistili so le del bregov do Gabrij, za nadaljevanje do Rupe potrebujejo dodaten denar Deželna civilna zaščita je pred nedavnim zaključila s čiščenjem bregov in struge Vipave na območju sovodenjske občine. Za poseg, ki se je začel novembra, so se na deželi FJK odločili, potem ko je Vipava septembra lani prestopila svoje bregove in poplavila nekaj hiš v Rupi in Ga-brjah. Dela, ki so bila vredna 250.000 evrov, je odredil tedanji deželni odbornik za civilno zaščito Riccardo Riccardi. V okviru posega, pri katerem je šlo predvsem za sečnjo drevja in grmičevja, so očistili le del bregov Vipave v občini So-vodnje, in sicer do Doljnjih Gabrij, za nadaljevanje do Rupe pa bi potrebovali dodaten denar, ki zaenkrat še ni na razpola- Vipavin breg pri Rubijah pred čiščenjem (zgoraj) in po njem (spodaj) foto civ. zaščita go. »Dežela je po lanskih poplavah zelo hitro reagirala in nam zagotovila denar za poseg. Upamo, da bo mogoče v prihodnje očistiti tudi drugi del bregov med Gabrjami in Rupo,« je povedala županja Alenka Flo-renin. Delno so dela, ki jih je civilna zaščita zaupala podjetju Edilalpi iz kraja Arta Terme, potekala na zemljiščih zasebnikov, katerim je civilna zaščita svetovala, naj tudi sami skrbijo za občasno čiščenje bregov. »Na podlagi rezultatov hidravličnih meritev lahko sklepamo, da je bil izredni vodostaj, ki ga je reka dosegla 25. decembra 2009 ter 18. in 19. septembra 2010, vsaj delno odvisen od slabega vzdrževanja rečne struge in bregov, ki so bili gosto poraščeni z visokimi drevesi. Hlode, ki ga je voda naplavila med poplavo, so drevesa zadržala, kar je močno omejilo pretok reke. Tako je vodostaj narasel in voda je prestopila bregove,« piše v poročilu na spletni strani deželne civilne zaščite, kjer pojasnjujejo, da je poplava najbolj prizadela Rupo, območje pod državno cesto št. 55 in Gabrje. Ob čiščenju dreves in grmičevja so delavci s kamnitimi bloki utrdili bregove pod mostom pokrajinske ceste, kjer je prihajalo do erozije, popravili pa so tudi sistem za odvodnjavanje meteornih vod, ki so ga poplave poškodovale. Delavci so med drugim očistili ostanke nekdanje rečne pregrade - »rošte« - pod Doljnimi Gabrjami, kjer je iz reke izkopali tudi nekaj večjih skal. To naj bi po mnenju tehnikov deželne civilne zaščite zagotovilo reki hitrejši pretok, kar je po drugi strani vprašljivo za nara-vovarstvenike in ribiče. Odstranitev skal iz vode je gorvodno povzročila znižanje gladine za preko pol metra, zaradi česar se je vodni ekosistem zelo spremenil, saj imajo ribe na razpolago manjši življenjski prostor. Iz Vipave so pod železniškim mostom in pod mostom pokrajinske ceste Sovodnje-Zagraj izkopali tudi večjo količino napla- vljenega gramoza, ki je oviral pretok vode ob povišanem vodostaju. Poseg, ki ga je opravila deželna civilna zaščita, sicer sloni na tehničnih predpostavkah, ki so zastarela, saj ne upoštevajo načel sonaravnega urejanja vodotokov. Novejše študije iz področja hidravlike dokazujejo, da so veliko uspešnejši regulacijski posegi, ki širijo, ne pa krčijo poplavnega prostora. V številnih evropskih državah zaradi tega na nekoč reguliranih strugah gradijo meandre in urejujejo poplavne loke, ki so naravni filter za čiščenje in zadrževanje vode. V Vipavi na območju sovo-denjske občine so po drugi strani poskrbeli le za odstranitev vseh ovir iz reke, zaradi česar bo voda hitreje odtekala, posledično pa se bo zmanjšala njena samoči-stilna moč. Čiščenje bregov je vprašljivo tudi zaradi njihove erozije, saj grmi in drevje s svojimi koreninami na naraven način preprečujejo izpodjedanje brežin. Nazadnje je težko napovedati, ali bo poseg uspešen, ker je bil opravljen v zaključnem delu rečnega toka. Porečje na slovenski strani državne meje ostaja zaenkrat nespremenjeno, človekovih posegov v naravno okolje pa je bilo doslej toliko, da bo do poplav po vsej verjetnosti v prihodnosti še prihajalo. Na vodni ekosistem je hudo vplivala gradnja avtoceste pri Rebrnicah, kjer so s cevmi poskrbeli za hitrejše odvajanje meteornih vod, poplavne ravnice med Vipavo in Ajdovščino pa so v zadnjih letih pozidali z obrtnimi in industrijskimi obrati. Temu je treba dodati še utrjevanje bregov ob celotnem slovenskem toku reke, zaradi česar je pretok veliko hitrejši, in gradnjo stanovanjskih objektov na poplavnih območjih. Čiščenje bregov v sovodenjski občini spričo vseh teh ugotovitev zgleda kot paliativ, ki ne bo dokončno rešil težav, pač pa jih bo le ublažil. Vprašenje je, v kolikšni meri. (Ale, dr) Delavci podjetja Edilalpi so odstranili hlode in vejevje, ki se je nabiralo pred železniškim mostom pri Rubijh in za njim (levo); bager med odstranjevanjem hlodov iz struge (desno) FOTO CIv. ZAŠČITA goriška Volilna kampanja stopa v živo Na Goriškem stopa v živo volilna kampanja za pokrajinske in upravne volitve. V restavraciji »Alla Transalpina« bo v soboto, 9. aprila, ob 15. uri predstavitev liste kandidatov Demokratske stranke za goriško pokrajino, ki jo je strankin pokrajinski kongres potrdil prejšnjo nedeljo. Spregovorila bosta pokrajinski tajnik Demokratske stranke Omar Greco in kandidat za predsednika pokrajine Enrico Gherg-hetta. V soboto, 9. aprila, bodo predstavili tudi kandidate Demokratske stranke za tržiški občinski svet. Predstavitev bo v volilnem uradu županske kandidatke Silvie Altran v Ulici Fratelli Rosselli ob 17. uri. V občinski stavbi v Ulici SantAmbrogio v Tržiču bodo v nedeljo, 10. aprila, ob 11. uri predstavili listo Stranke komunistične prenove-Federacije levice za občinske volitve, ki podpira kandidaturo Silvie Altran. Nosilka liste je 36-letna Cristiana Morso-lin, dosedanja občinska odbornica za socialne politike in vprašanja mladih. »Na listi je nekaj mladih, prisotni pa so tako delavci tovarn Eaton in Sbe kot arhitekti, šolniki, upokojenci in univerzitetni študentje,« poudarja občinski tajnik SKP Ales-sandro Saullo. Pred bolnišnico v Tržiču bo danes dopoldne zbiral podpise županski kandidat Luigi Blasig, ki ga podpirajo stranke UDC, FLI in API. Za prisotnost pred bolnišnico se je odločil, ker je prepričan, da morajo deželne oblasti nameniti več pozornosti tržiškemu zdravstvu. Blasig opozarja, da ima tržiško mesto okrožje svojo specifiko, ki je vezana na velike industrijske obrate in visoko število priseljencev, kar morajo na deželi upoštevati. Stranka Italija vrednot bo v Ronkah nastopila sama, svojega županskega kandidata pa bo predstavila v prihodnjih dneh. V Gradežu bo Di Pietrova stranka podprla župansko kandidature Angele Giorgione, v Tržiču pa Silvie Altran. Pri Italiji vrednot so določili tudi kandidate za pokrajinske volitve, ki bodo s svojo listo podprli kandidaturo Enrica Gherg-hette. Med kandidati sta tudi občinski svetnik iz Gradišča Alessandro Grandi, deželni blagajnik stranke Lorenzo So-domaco, ki v Tržiču kandidira skupaj z Brunom Bonettijem in Claudiom Martinom. V Gorici so med kandidati Ugo Luterotti, Giovanni Glessi, Severino Princic, Mauro Valentinsig in občinska svetnica Donatella Gironcoli. Uradna predstavitev Simonette Vecchi, kandidatinje za predsednika pokrajine desne sredine, bo jutri ob 18. uri v vinoteki v Gradišču. Vecchijevo, dosedanjo županjo iz Vileša, podpirajo Ljudstvo svobode, Severna liga in stranka upokojencev. Že danes bo njen volilni progam na voljo na spletni www.simonettavecchi.it. Kandidat za predsednika pokrajine Tretjega pola Stefano Cosma opozarja volivce, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo zapustiti svojega doma, da od danes od 25. aprila lahko vložijo prošnjo za oddajo glasu na svojem bivališču. isonzo soča - Časopis na meji izšel že devetdesetič Najobsežnejša številka Za slovenskega bralca je priložnost, da si usvoji lik Petra Kupljenika, ki mu glede premočrtnosti ni treba ničesar zavidati Giordanu Brunu ISONZO SOČA Okrogla, devetdeseta številka časopisa Isonzo Soča je najzajetnejša, odkar časopis izhaja, se pravi več kot dve desetletji. Kar nekajkrat je revija izšla s kakšno prilogo in tedaj je strani bilo seveda več, a v enotni vezavi je sedanjih 76 strani rekordnih. Platnica, proizvod Antona Špaca-pana, je temačna in odraža glavno vsebino tokratne izdaje, se pravi Inkvizicijo: splošno, rimsko, vidensko in goriško posebej. Gre za publicistično dopolnilo razstave, ki jo je Združenje prijateljev časopisa pripravilo in ponudilo na ogled v Kulturnem domu, kjer se je odvijala tudi okrogla miza na isto tematiko. Z objavo na desetih straneh z dodatkom furlanske stra- ni bo sedaj mogoče bralcu v miru pono-tranjiti, kar je na razstavi bilo mogoče le bežno dojeti. Za slovenskega bralca je tudi priložnost, da si usvoji lik Petra Ku-pljenika, ki glede premočrtnosti nima ničesar zavidati Giordanu Brunu. Sicer pa je precejšen odstotek besedil posvečen stalnici uredniškega zanimanja, to je Novi Gorici, Gorici, njunim ravnotežjem in medsebojnemu dopolnjevanju, a tudi razhajanjem. V ta sklop sodi vsekakor uvodnik, ki poziva k združevanju moči in skupnemu odpravljanju slabosti, ter pet s posnetki obogatenimi stranmi, namenjenih pogovoru z novim županom Matejem Arčonom. Dodatne štiri strani so posvečene simbolnemu in vsebinskemu razhajanju glede teže, ki naj jo imata mestni grad oziroma trg pred Severno postajo: poudarek na prvem odraža zapiranje in samozadostnost, izpostavljanje drugega pa povezovanje in skupno načrtovanje. Članek Gorica v enem dnevu, ki ga je napisal Andrea Bellavite, pa odraža enovit pogled na celoten prostor od Štandreža do Kromberga. Ena stran je posvečena bližnjim pokrajinskim in prihodnjim občinskim volitvam. Članki na nadaljnjih desetih straneh o avstrijski Državni gimnaziji, goriških gasilcih in »kamnitih obrazih« (kipih in obraznih reliefih) zaokrožajo tokratno spoznavanje mestnih značilnosti. Dobrodošel predah med naštetimi vsebinami predstavlja barvit slikovni slovar na dveh straneh, ki je tokrat posvečen oblačilom. Sodelavec Mario Delneri pa je poskrbel z razmišljanjem o Tržiču, da ne pozabimo na drugo pomembno stvarnost goriškega prostora. Vili Prinčič je napisal zavzeto recenzijo knjige o Goriškem mostišču 19161918, ki sta jo napisala Sergio Chersovani in Mitja Juren. Če k povedanemu dodamo dva članka, posvečena likovni umetnosti -med tema je recenzija Perspektiv Diega Kuzmina - in dva, posvečena glasbi, potopis v Izrael in Palestino ter informacijo o usodi porazdelitve oglejskega cerkvenega INQUISLZIOME IMKVUIGIM muzeja, nam ostane le še opozorilo na 24. strip z Anjo v glavni vlogi ter na vrsto kratkih »potepuških« komentarjev in pisem uredništvu. (ar) 1 6 Četrtek, l. aprila 2011 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Jutri odprtje novega sedeža v KB centru Vzpi-Anpi ponovno v mestnem središču Raziskovalce pozivajo k preučevanju vloge odporništva v mestu Mirko Primožič fotop.d. Goriška sekcija Vzpi-Anpi ima nov sedež. Uredili so ga v okviru KB centra na Korzu Verdi, kar pomeni, da se po nekaj letih vračajo v mestno središče. V zadnjem obdobju je bil sedež partizanske zveze v Ulici Terza Armata, kjer jo je gostil sindikat CGIL. »S selitvijo v KB center smo zelo zadovoljni, saj je bil dosedanji sedež preveč odročen in težko dosegljiv predvsem za naše starejše člane. Zdaj se vračamo v mestno središče, zato pa upamo, da bo naš sedež referenčna točka za vse, ki so jim pri srcu vrednote odporništva, in tudi za raziskovalce polpretekle zgodovine,« poudarja predsednik goriške sekcije Vzpi-Anpi Mirko Primožič in pojasnjuje, da so slovenski in italijanski borci takoj po osvoboditvi ustanovili Združenje partizanov Julijske krajine, ki je imelo svoj sedež v Ljudskem domu, kot so takrat poimenovali Trgovski dom. »Ljudski dom so morali zapustiti decembra leta 1946, nato pa so za krajše obdobje svoj sedež imeli na Travniku. Združenje partizanov Julijske krajine so leta 1954 razpustili, njegovi člani pa so se večinoma vključili v Vzpi-An-pi in sedež uredili na Drevoredu 20. septembra, kjer so bili do leta 1956. Tedaj jim je sindikat CGIL ponudil prostor na svojem sedežu na Korzu Italia, pred tremi leti pa v Ulici Terza Armata, kamor so preselili urad sindikalne organizacije,« pravi Primožič in pojasnjuje, da so zatem iskali sedež v središču mesta, naposled pa so ga našli v KB centru, kjer bodo sobivali s Krutom ter drugimi osemnajstimi društvi in organizacijami. »Nadejamo si, da bo nov sedež v mestnem središču omogočil nadaljnje razvijanje naših dejavnosti. Predvsem upamo, da bodo vanj zahajali razi- skovalci goriškega odporništva. Le-ti bodo imeli na voljo naš arhiv, računali bodo lahko tudi na gradivo Feiglove knjižnice, nedaleč stran pa je še državna knjižnica. Zelo nas zanima, da bi se raziskovalci poglobili v vlogo, ki jo je imela Gorica v narodnoosvobodilnem boju. To obdobje je namreč malo poznano in v veliki meri tudi namerno zamolčano,« pravi Primožič in poudarja, da ravno Goriška fronta predstavlja prvi oborožen upor na današnjem italijanskem ozemlju. »Od 12. do 29. septembra leta 1943 so se v Gorici slovenski partizani in italijanski antifašisti skupaj borili proti nemškim okupatorjem. Za italijanske antifašiste je bil to prvi stik s slovenskim partizanskim gibanjem, v okviru katerega so se potem borili do konca vojna s svojimi brigadami,« razlaga Primožič in poudarja, da bodo letos obeležili 70-le-tnico ustanovitve prvih odborov Osvobodilne fronte v Gorici. »Mesto je bilo takrat razdeljeno v severni, južni, vzhodni in zahodni kvart, vse to pa je danes lepo zamolčano in prikrito,« poudarja Primožič in napoveduje, da bodo nov sedež Vzpi-An- pi v KB centru odprli jutri ob 18. uri. »Na odprtju bodo poleg naših članov dobrodošli vsi, ki so jim pri srcu vrednote narodnoosvobodilnega boja,« poudarja Primožič. Med jutrišnjim odprtjem bodo delili ponatis knjižnice, ki je posvečena nemški okupacijski coni Adriatische Küstenland in fašistični kolaboraciji. S publikacijo želijo znova poudariti, da so pripadniki fašistične enote X Mas skupaj z nemškimi vojaki zatirali osvobodilno gibanje, danes pa jih tudi na goriški občini proslavljajo kot branilce goriškega italijanstva. Goriška sekcija Vzpi-Anpi presega 160 vpisanih. Še živečih borcev je dobra desetina, med člani pa so tudi mladi. »S številom mladih smo zadovoljni, nedvomno pa bi si želeli, da bi jih bilo še več. Zato pozivamo k vpisu vse, ki jih poleg vojnega dogajanja zanima tudi boj za socialne pravice, za katere so se borili partizani in jim jamči ustava, ki temelji ravno na odporništvu,« poudarja Mirko Primožič. V goriški občini delujeta še sekciji Vzpi-Anpi iz Štandreža in Podgore, ki imata 50 oziroma 40 članov. (dr) tržič - Obračun za lansko leto Manj denarja in vendar presežek Tržiška občina je lansko poslovno leto zaključila s presežkom iz upravljanja 2.436.378 evrov, od katerih jih je že vezanih 1.576.540 evrov. Tržiški občinski upravitelji imajo zato na voljo za nove naložbe 859.837 evrov, ki so jih sicer že vključili v proračun za letošnje leto. Obračun za lansko poslovno leto bodo občinski svetniki po vsej verjetnosti odobrili med zadnjim zasedanjem občinskega sveta pred iztekom mandata, ki bo 28. aprila. Kar zadeva prihodke, velja omeniti, da je lani tržiška občina prejela preko 18.174.492 evrov deželnih prispevkov, kar je vsekakor manj kot leta 2009. Pred dvema letoma je namreč dežela namenila tržiški občini 18.912.000 evrov. Glede davčnega priliva bo najpomembnejši delež, ki ga bodo dobili od davka na nepremičnine ICI; na njegovi podlagi ob tržiška občina prejela 6.113.419 evrov, potem ko je leta 2009 ta postavka znašala 5.990.000 evrov. Med odhodki so med lanskim poslovnim letom največ denarja - približno 33 odstotkov celotnega zneska - namenili sociali, okolju je šlo 17 odstotkov, upravljanju občinskih uradov in služb pa 26 odstotkov. Lanske naložbe so presegle sedem milijonov evrov vrednosti; za njihovo financiranje so najeli 1.300.000 evrov posojil, kar je vsekakor manj od vsote (2.800.000 evrov), ki so jo v ta namen predvidevali. Glede zadolženosti so se držali določil pakta o stabilnosti, zato pa je niso zvišali, saj bi to negativno vplivalo na poslovanje občinske uprave v prihodnjih letih. Z raznimi pristojbinami so krili 84 odstotkov zagotovljenih storitev, z davkom Tarsu pa so krili 83 odstotkov stroškov - okrog 5.043.000 evrov, ki so šli za odvažanje odpadkov. Od glob zaradi nepravilnega parkiranja so na občini prejeli 211.293 evrov, zaradi parkirnin pa 375.223 evrov. 13.814.000 evrov je bilo namenjenih socialnim službam, 10.733.000 delovanju občinskih služb, 6.757.000 evrov pa teritoriju in okolju. Kulturi so zagotovili 2.367.000 evrov, produktivnim dejavnostim 2.047.000 evrov, šolstvu 1.061.000 evrov, prevozom pa 1.336.000 evrov. Novo krožišče sovodnje - Promet Obvoznica prestala svoj »ognjeni« krst Zaradi del na vodovodu v ponedeljek brez pitne vode Po novi obvoznici v Sovod-njah je brez večjih težav stekel promet. Novo obvoznico, ki so jo speljali zaradi gradnje predora pod pokrajinsko cesto, so odprli v torek pod večer, včeraj pa je razmeroma dobro prestala svoj »ognjeni« krst. Tudi v jutranjih urah, ko je promet gostejši, ni bilo večjih zastojev, tako da so si na občini nekoliko oddahnili. »Prvi dan je skoraj presenetljivo minil brez težav, tako da sem vedno bolj navdušena nad svojimi občani, ki so tudi to preizkušnjo odlično prestali,« pravi županja Alenka Florenin in ugotavlja, da so bili Sovodenjci na odprtje obvoznice pripravljeni, saj je občinska uprava priredila dve informativni srečanji, sploh pa se je o novi cesti v vasi veliko govorilo. Včeraj dopoldne so promet nadzorovali goriški redarji pred cerkvijo, sovodenjska redarka pa pri osnovni šoli. Vozniki so se držali njihovih navodil, tudi tovornjak smetarske službe je svoj obhod opravil brez večjih težav. »V soboto, 9. aprila, bo v sovodenjskem Kulturnem domu pevska revija Zlata grla. Udeležencem bodo pri parkiranju pomagali prostovoljci civilne zaščite,« napoveduje županja in opozarja, da bodo v ponedeljek, 11. aprila, prekinili dobavo pitne vode zaradi premikanja vodovodnih cevi. »Za pitno vodo v osnovni šoli in vrtcu bo poskrbelo podjetje Irisacqua, za vodo v straniščih pa civilna zaščita,« pojasnjuje Floreninova, ki danes pričakuje uradno sporočilo podjetja Irisacqua o ponedeljkovi prekinitvi dobave pitne vode. Županja še napoveduje, da bo v primeru lepega vremena gradnja predora trajala devet tednov. Zaključila bi se lahko že sredi junija. (dr) kostanjevica - Po dolgih desetletjih Obudili tradicijo, najboljši presnec se vrača na mize Med tradicionalna goriška velikonočna oz. praznična jedila se po dolgih desetletjih pozabe vrača kostanjeviški presnec, poimenovan po frančiškanskem samostanu na Kostanjevici. Gre za redek primer goriškega meščanskega peciva iz krhkega nekvašene-ga testa z izdatnim aromatičnim nadevom, zvitim v obliki kolača, kar v krščanski simboliki ponazarja Kristusovo krono iz trnja, v ljudskem izročilu pa krog kot simbol večnosti. V slovenski literaturi je to pecivo slabo poznano, bolj slovi v italijanski goriško-tržaški in furlanski kulinarični dediščini. »Nobenega dvoma ni o slovenskem izvoru tega peciva, ki je sestavni del goriške kulturne dediščine. Želimo ga na novo spoznati, ponovno sprejeti, širiti in ohranjati,« poudarja zgodovinarka Slavica Plahuta, poznavalka kulinaričnega izročila Goriške. »Pobuda o ponovni oživitvi te sladice ima začetke v knjigi 'Jedi narodov Soške fronte" Slavice Plahuta. Med slovenskimi jedmi je tudi recept za kostanjeviški presnec. Ko nas je na to avtorica opozorila, smo želeli jed iz papirja prenesti na mize,« pojasnjuje p. David iz kostanjeviškega samostana. Od tedaj je minilo skoraj pet let. V tem času se je med kostanjeviškim samostanom, zgodovinarko Slavico Plahuta in novogoriško družinsko pekarno Brumat rodila naveza, ki je obrodila sadove: kostanjeviški presnec bo pred velikonočnimi prazniki in v božično-novoletnem času v Brumatovih trgovinah na prodaj v darilni škatli, na kateri bo odtisnjen kostanje-viški samostan in dvojezično (slovensko in italijansko) pojasnilo o izvoru in pomenu tega peciva. Izdelan bo seveda po originalnem receptu: bogat nadev iz rozin, mandljev, orehov in pinjol, koščkov kandiranega citro-novca, namočen v sladkem belem vinu in tro-pinovcu, odišavljen z muškatnim oreščkom, zmečkanimi nageljnovimi žbicami, cimetom, limoninim in pomarančnim olupkom in na maslu prepraženih drobtin je zavit v krhkem testu iz moke, sladkorja, jajc in masla. Literatura pravi, da so bili tovrstni presneci najboljši tisti, ki so jih pripravljali frančiškani v kostanjeviškem samostanu, od tod imajo tudi ime. »Da je bil kostanjeviški presnec toliko desetletij pozabljen, je kriva zahtevna priprava tega peciva. Za razliko od tržaškega presneca, ki je iz listnatega testa, ki je bolj volj- Kostanjeviški presnec foto k.m. no za upogibanje, ali kraškega presneca, kar je pravzaprav potica iz kvašenega testa, je ko-stanjeviški presnec narejen iz krhkega ne-kvašenega testa, ki ga je težko zviti v zaželeno obliko, ne da vse skupaj 'razpade'. Da pa je to slovensko pecivo, lahko mirno trdimo, saj ime presnec ni značilno samo za to mejno območje, temveč za celotno območje Slovenije, in to že dolgo časa. O presnecu je pisal že Valvasor pred tristo leti in ga omenja kot velikonočno pecivo. Recepte o njem pa srečujemo od 19. stoletja,« pojasnjuje Slavi-ca Plahuta. Priprava tega kolača je torej pravi podvig, dodaja sogovornica, ki ga je po originalnem receptu pred nekaj leti sama poskusila speči. Posrečil se ji je šele po nekaj poskusih. »Kakšnih dvajset poskusov je bilo treba, preden smo razvili pravi postopek priprave testa. Krhko testo se namreč zelo težko obdeluje, saj se rado drobi,« pravi Robert Brumat iz znane pekarne. Po predhodnem naročilu bo pecivo dostopno vse leto, novo-goriška mestna občina in kostanjeviški samostan pa naj bi ga uporabljala tudi kot protokolarno darilo. Katja Munih doberdob - Praznik pri Bedrejetevih Mario in Jolanda 55 let sopotnika Jolanda in Mario Ferfolja fotoi.f. Pred 55 leti sta se v Doberdobu vzela Jolanda in Mario Ferfolja. Spominjata se, da je dan pred poroko močno snežilo, Mario pa je kljub temu šel v Laško po poročno obleko za svojo zaročenko. Jolanda zna povedati, da so pred poroko prodali tele in tako zaslužili 60.000 lir. S tem denarjem so si družinski člani priskrbeli novo obleko in plačali kosilo, 10.000 lir pa je ostalo še za avtobusni izlet. Poroka se je začela ob 11. uri. Svatje na moževi strani so se v cerkev pripeljali vsi v enem avtu, ki je bil seveda sposojen. Nato je šel avto še po sorodnike neveste, vsi pa so bili navdušeni nad vožnjo, saj je bilo takrat avtomobilov v vasi zelo malo. Po maši so svatje šli k »Hitrotevim« na kosilo. Jolandini sestre in bratje so poskrbeli za jedi. Meni je bil zelo preprost: juha, »krempir tjinfen« in špinača. Po kosilu so šli svatje z avtobusom v Buttrio, kjer so nazdravili in se vrnili na Mariov dom pri Be- drejetevih na večerjo. Glavni obed so spet sestavljali juha, špinača in krompir. Ob tej priložnosti sta Mario in Jolanda prvič v življenju okusila pohano meso. Zvečer so fantje iz Doberdoba imeli navado, da so prišli na svatbo in zaročencema zapeli nekaj pesmi. Jolanda pravi, da se je Mario-va mama Pjepa bala, da bi fantje pojedli hrano, ki je bila namenjena svatom, zato jih je kratkomalo spodila iz hiše. Mario in Jolanda sta po poroki imela pet sinov (Silvano, Carlo, Marino, Dario in Marco) in dve hčeri (Daniela in Lucia). Hči Daniela je po osmih mesecih življenja zbolela in umrla, kljub težki preizkušnji pa sta Mario in Jolanda nadaljevala z vsakdanjim, čeprav večkrat nelah-kim življenjem. Mario je bil mnoga leta član vaškega pihalnega orkestra Kras, pri katerem je igral na boben. Poleg sinov in hčere Maria in Jolando večkrat obiščejo tudi vnuki. (l.f.) / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 7. aprila 2011 17 Francozi v centru CIE Francosko podjetje Gepsa je zmagovalec javnega razpisa za upravljane centrov za priseljence CIE in za azilante CARA v Gradišču. Francozi so predstavili najboljšo ponudbo, saj bodo za vsakega gosta strukture prejeli 36 evrov dne, medtem ko jih je dosedanji upravitel centrov za priseljence, podjetje Connecting People, prejemal 42. Za obdobje treh let, kolikor velja pogodba, naj bi francosko podjetje skupno prejelo okrog 14.600.000 evrov. Jutri pogreb letalca V cerkvi sv. Nikolaja v Tržiču bo jutri ob 11. uri pogreb 53-letnega letalca Fabia Di Vincenza, ki se je smrtno ponesrečil v soboto po strmoglavljenju s svojim motoriziranim superlahkim letalom v Mošu. Pokojnik je živel kot edini sin z materjo v tržiškem rajonu San Polo. Vinoteki preti zaprtje Kot strela z jasnega je udarila novica o težavah deželne vinoteke Sere-nissima iz Gradišča, ki resno tvega zaprtje. Njen dosedanji upravitelji, združenje italijanskih someljejev, razmišlja o prekinitvi pogodbe o upravljanju vinoteke, saj stroški odločno presegajo zaslužek. Ločitev v družini Na pobudo slovenskega Dijaškega doma Simon Gregorčič iz Gorice bo danes četrto srečanje v okviru projekta »Šola za starše - Odraščati skupaj z otroki«. Tokratno srečanje, namenjeno zlasti staršem, z naslovom »Ločitev v družini« bo potekalo v prostorih Dijaškega doma v Sveto-gorski ulici z začetkom ob 18. uri. Knjige društva Tržič V knjigarni Rinascita v Tržiču bodo jutri ob 18. uri predstavili zadnje publikacije kulturnega društva Tržič, in sicer knjige »Sloveni nel territorio di Monfalcone«, »100 anni di cantiere« in »Dei nomi, dei luoghi - Toponomastica storica del territorio di Mon-falcone e del comune di Sagrado«. Predstavitev bodo vodili Nataša Fer-letič, Lucia Germani in Danilo Peric. Šolski skupini v Krminu V okviru 16. čezmejnega srečanja šolskih gledaliških skupin bodo danes ob 20. uri v občinskem gledališču v Krminu nastopili mladi gledališčni-ki iz goriškega licejskega pola z italijanskim učnim jezikom in goriškega zavoda Isit. Boj proti komarjem V občinski dvorani v Koprivnem bo drevi z začetkom ob 20.30 predavanje o komarjih, ki ga prirejajo občinska uprava, goriški Rdeči križ in zdravstveno podjetje. Posvet o Faiduttiju V pokrajinski sejni dvorani v Gorici bo danes ob 16. uri javni posvet o duhovniku in družbenem delavcu Lui-giju Faiduttiju ter o katoliškem gibanju v Furlaniji pod Avstrijo; prireja ga inštitut za socialno in versko zgodovino iz Gorice. V Krminu nov sedež Združenje Piccola Accademia iz Krmina, ki se poglablja v verske teme, bo danes ob 18. uri s slovesnostjo odprlo svoj novi sedež v Ulici Riva della Torre, ob krminski stolnici. Poklon Zorzutu V palači Locatelli v Krminu bo danes ob 18. uri drugo srečanje o pisatelju Dolfu Zorzutu; o njem in njegovem opusu bo govoril Eraldo Sgubin. Praznik pomladi V domu za starejše občane Sinigaglia v Ulici Faidutti v Gorici bo danes ob 15. uri vsakoletni praznik pomladi. gorica - FilmForum festival Pod žarometi italijanska filmska industrija M S premiero italijanskega filma »Il primo incontro« se danes začenja goriški program FilmForum festivala, ki ga prireja Videmska univerza z umetniškim vodstvom Leonarda Quaresime. Zavrteli ga bodo drevi ob 21. uri v Ki-nemaxu na Travniku ob udeležbi režiserke Giorgie Cece-re. Film je njen prvenec, filmska kamera pa ji je domača, saj je že bila asistentka režije na strani Giannija Amelia. V filmu, ki je bil posnet v Apuliji in bo v italijanske dvorane prišel 7. maja, nastopa v glavni vlogi Isabella Ragonese, ena izmed najbolj priljubljenih italijanskih igralk mlajše generacije. Pozornost FilmForuma bo letos osredotočena na italijanski film. Videmsko-goriški filmski pol, ki deluje v okviru Videmske univerze, je namreč na čelu naveze univerz, ki Premiera filma »Il primo incontro« bo nocoj v goriškem Kinemaxu; v njem nastopa Isabella Ragonese, ena izmed najbolj priljubljenih italijanskih igralk mlajše generacije preverjajo, kako filmska industrija v Italiji izbira in zaposluje poklicne kadre. FilmForum je priložnost izkoristil tako, da bo iz festivalov letošnjega in prihodnjega leta naredil izložbo italijanskega filma. Poudarek bo na »zdravstvenem stanju« filmske industrije, zato pa se bodo v dvoranah zvrstili filmi in njihovi avtorji, od režiserjev do producentov. V pregled bosta vključena tudi filmsko založništvo in kritika. Javna srečanja s protagonisti italijanskega filma bodo med potekom FilmForum festivala - od 8. do 13. aprila - v prostorih mediateke v Hiši filma. Jutri ob 18. uri bo tam srečanje na temo filmske kritike z Gianlucom Arnonejem (Rivista del Cinematografo) in Marcom Toscanom (Duel-lanti). Podrobnejše informacij so na voljo na spletni strani http://filmforum.uniud.it. gorica-tržič - »18.03« S knjigami ponovno na pot Letošnja novost je ustanovitev društva V Tržiču se začenja spomladanski, po vrsti šesti ciklus knjižnih predstavitev »Il Libro delle 18.03«, ki jih na temo literature in potovanj prireja istoimensko kulturno društvo v sodelovanju s pokrajinskim avtobusnim podjetjem APT. Letošnja novost je ravno ustanovitev društva, h kateremu so med drugimi pristopili pisatelji Pino Roveredo, Veit Heinichen in Emilio Rigatti ter igralki Maja Monzani in Anita Kravos. S samostojnim društvom je pobuda, rojena leta 2008, vstopila v zrelo obdobje, skrb zanjo pa je iz rok docentke Videm-ske univerze, Renate Kodilja, prevzel goriški pisatelj Giorgio Mosetti. Druga letošnja novost je vzpostavitev sodelovanja s konzorcijem za razvoj goriškega univerzitetnega pola, preko katerega računajo, da bodo privabili študente. Zanje imajo v mislih literarni natečaj z možnostjo objave zmagovitih del, na njihovo pobudo pa bodo tudi prirejali knjižne predstavitve. Prvi dogodek bo danes. V občinski knjižnici v Tržiču se bo ob 18.03 začela predstavitev knjige »Di fama e di sven-tura« mlade avtorice iz Pordenona, Federice Manzon; predstavila jo bo publicistka Margherita Reguitti, odlomke iz knjige bo brala Maja Monzani. Tri naslednja srečanja bodo v dvorani APT na goriški železniški postaji: 14. aprila ob 18.03 bo Mauro Covacich predstavil svoj najnovejši roman »A nome tuo«, 21. aprila ob 18.03 bo sledil Claudio Maffei s knjigo »Stai come vuoi. Manuale di equilibrio emotivo«, 28. aprila ob 18.03 pa še Laila Wadia s priročnikom »Come diventare italiani in 24 ore«. Na istem mestu bo 30. aprila ob 11.03 srečanje s športnim kronistom Sergiom Tavčarjem o jugoslovanski košarki. V programu sta še avtobusna izleta na temo delavstva v goriški pokrajini (9. aprila, odhod s postaje ob 10.03) in po Tomizzovi Istri (16. aprila, odhod s postaje ob 10.03); prijave sprejemajo na tel. 335-1765415. . . Lekarne S Izleti DEŽURNA LEKARNA V GORICI TRAMONTANA, Ul. Crispi 23, tel. 0481-533349. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 0481-60140. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU REDENTORE (Ternoviz), Ul. IX Giu-gno 36, tel. 0481-410340. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, Ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. AKŠD VIPAVA vabi na pohod »Po okolici Ferletičev in severne kote 208 (Kucil) po sledeh prve svetovne vojne« v nedeljo, 10. aprila, z zbirališčem ob 8.45 v zaselku Mi-koli v Dolu. Organizatorji priporočajo primerno obutek in fizično kondicijo ter žepno svetilko; informacije po tel. 3282180158. U Kino Dobrodošla mala Julija Z mamico Veroniko in očkom Manuelom se veselimo, mali Juliji pa vso srečo, zdravja in veselih dni želimo. Nona Savina, nono Guido in pranona Ida DANES V GORICI KINEMAX: zaprt. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.10 -22.10 »Boris - Il film«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 »Kick - Ass« (digitalna projekcija); 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 3: 16.30 - 18.15 - 20.20 -22.00 »Hop« (digitalna projekcija). Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Mia moglie per finta«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 »I ragazzi stanno bene«; 22.00 »Sucker Punch«. ¿a Čestitke fí Razstave SKD HRAST prireja v petek, 8. aprila, ob 19.30 na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu odprtje slikarske razstave »Arhitekture neznanega - Kraške glave« mladega doberdobskega slikarja Cristiana Lavrencica; na ogled bo do 1. maja. FOTOKLUB SKUPINA75 prireja fotografsko razstavo SkupinArt; odprtje v Galeriji 75 na Bukovju v Števerjanu v soboto, 9. aprila, ob 20.30. Razstavljali bodo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Stra-hinjic, predstavila jih bo Lorella Klun. Dobrodošla JULIJA! Komaj čakamo, da se bomo s tabo, s tvojo mamico Veroniko in s tvojim očkom Manuelom skupaj igrali! Jari, Dejan, Danjel in Katja V Dolu se vsi veselijo, malo JULIJO pri Bonetih slavijo. Veronika in Manuel sta končno starša postala, nono Vido in nona Savina bosta vnukinjo crta-la. Naj bo sončno in toplo kot letošnji 5. april, to ti Julija želimo za vse nadaljnje dni. KŠD Kras Dol - Poljane in »Do-ljanska želiznica«. Danes v Štandrežu praznuje ERI 50. rojstni dan. Iz srca mu čestitamo in želimo vse najboljše Sandra, Luka in Martina ter sorodniki in prijatelji. Danes se MARIO in JOLANDA posebno gledata, lepe spomine v Doberdobu obujata, 55 let skupnega življenja praznujeta. Da bi še mnoga leta skupaj preživela in da bi zdravje in sreča vaju še objela, vama voščijo sinovi in hči z družinami. Ü] Obvestila ~M Koncerti PD VRH SV. MIHAELA prireja 9. in 10. aprila Revijo mladinskih in otroških pevskih zborov »Zlata grla«. Revialni del bo v sovodenjskem Kulturnem domu v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 18. uri, tekmovalni del pa v nedeljo, 10. aprila, ob 17. uri v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. DOBERDOBSKA OBČINA razpisuje javni natečaj za dodeljevanje dodatnih prispevkov najemnikom za plačevanje najemnin in osebam, ki dajo na razpolago prej nenajeta stanovanja v lasti. Pojasnila, prepis razpisa in predvideni obrazci so na razpolago na doberdobskem županstvu, Rimska ulica 30, od ponedeljka do petka med 8. in 10. uro in ob ponedeljkih med 14.30 in 16. uro, oziroma na občinski spletni strani www.doberdob.it. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko letovanje od 23. junija do 3. julija na Malem Lošinju. Člani z Goriškega se lahko zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481-530927 v četrtek, 14., in v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30. KRUT obvešča, da sprejema prijave za skupinska bivanja v Zdravilišču Strunjan od 5. do 15. maja in v termah Radenci od 5. do 15. junija. Člani z Goriškega se lahko za informacije in vpisovanje zglasijo v pisarni na Korzu Verdi 51/int., tel. 0481530927 v četrtek, 14., in v četrtek, 21. aprila, med 9.30 in 12.30. ON AVIN AN AG (Vsedržavni združenji po-kuševalcev vin in žganj) organizirata obisk sejma Vinitaly v Veroni v nedeljo, 10. aprila. Odhod avtobusa iz Trsta in Gorice; informacije in vpis na marko-vicdaniela@yahoo.com ali po tel.0481-32283 (Daniela). SEKCIJA KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ vabi člane na občni zbor sekcije, ki bo potekal danes, 7. aprila, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicu v dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v Sovodnjah, Prvomajska ulica, 120/A. ZSKD sklicuje volilni pokrajinski svet včlanjenih društev na Goriškem v petek, 8. aprila, v prvem sklicanju ob 19.30 v drugem ob 20.30 v domu A. Budal v Štandrežu. KLUB OSMICA PRI MAČKU z Vrha prireja v soboto, 9. aprila, z začetkom ob 21. uri deseti praznik salame. Za dobro voljo bodo igrali Trije prašički, izkupiček večera bo namenjen onkološkemu centru v Avianu. CELODNEVNI PHOTOWORKSHOP prireja v nedeljo, 10. aprila, za vse začetnike in izkušene fotografe pod vodstvom M. In-tiharja Fotoklub Skupina75. Zbirališče v Galeriji75 na Bukovju ob 9. uri, poskrbljeno bo za kosilo. Več na www.skupi-na75.it, informacije in prijave čimprej: in-fo@skupina75.it in po tel. 347-1516964. BALINARSKI KLUB MAK sklicuje redni občni zbor v torek, 12. aprila, ob 12. uri v prvem in ob 19.30 v drugem sklicu v sejni dvorani goriškega ZSŠDI-ja na Korzu Verdu 51 int. (KB center). SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO v Gorici sklicuje v petek, 15. aprila, ob 19.30 redni letni občni zbor v dvorani Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. Dnevni red: pregled in odobritev dejavnosti v letu 2010, pregled in odobritev finančnega poročila ter načrta, razno. V drugem delu skupščine, ob 20.30, bo predstavitev ponatisa publikacije »Geološki izprehodi po Goriškem« Ferdinanda Seidla. Knjižica je izšla leta 1913, društvo pa jo je ponatisnilo v okviru pobud ob 100-letnici. 0 Prireditve V HIŠI ASCOLI v Ul. Ascoli 1 v Gorici bo danes, 7. aprila, ob 17. uri predstavitev publikacije »Architetture per la Scuola e S Poslovni oglasi SOCIALNA ZADRUGA IŠČE vzgojitelje z višješolsko ali univerzitetno diplomo in izkušnjami na vzgojnem področju za vzgojne servise. Območje goriška pokrajina in Tržič. Pogoj: odlično znanje slovenskega jezika. Poslati curriculum v italijanščini na fax 040-232444 per la Casa 1948-2000« Roberta Costa Longerija. Arhitekt Diego Kuzmin bo predstavil govornike Edina Valcovicha in Diano Barillari fakultete za inženirstvo Tržaške univerze, arhitekta Romana Schnabla in Giovannija Fraziana predsednika fakultete za arhitekturo iz Trsta. V KULTURNEM CENTRU MOSTOVNA v Solkanu bo danes, 7. aprila, ob 20. uri predavanje svetovalke EURES Jane Krušič na temo »Možnosti dela v EU/EGP«; vstop prost. V petek, 8. aprila, ob 21. uri bo koncert skupine Katalena ob izidu novega, petega albuma »Noč čarovnic«. V soboto, 9. aprila, od 10. do 15. ure delavnica animiranega filma; ob 21. uri koncert skupine Handful of Hate, Somrak, Ater Era. V nedeljo, 10. aprila, ob 21. uri koncert skupine Sick of it all; rezervacije na spletni strani www.mostovna.com. SKRD JADRO s pokroviteljstvom občine Ronke vabi v sklopu evropskih dnevov kulture 2011 na predstavitev nove knjige Iva Petkovška »Slovenci in graal« v torek, 12. aprila, ob 20.30 v z gornji dvorani Tržiškega kulturnega konzorcija v Ronkah. DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE prireja na velikonočni ponedeljek, 25. aprila, celodnevni program z igrami in zabavo; informacije in vpisovanje čimprej po tel. 338-3176605 (Katjuša), tel. 339-8619456 (Alenka) in tel. 333-9950610 (Zvonko). 0 Mali oglasi ODDAJAM v najem manjše stanovanje v Ul. S.Gabriele v Gorici; tel. 328-9296503. H Osmice BERTO TONKIČ v Doberdobu je odprl osmico; toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek; tel. 0481-78066. Pogrebi DANES V TRŽIČU: 12.00, Elvira Fabiani vd. Anastasia s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče. DANES V MARIANU: 11.00, Teresa Pic-cinni vd. Dagostino v cerkvi, sledila bo upepelitev 1 8 Četrtek, l. aprila 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - Prva četrtfinalna tekma lige prvakov Manchester United je presenetil Chelsea V Londonu zmagal po devetih letih - Barcelona gladko premagala Šahtar LONDON, BARCELONA - Prve četrtfinalne tekme nogometne lige prvakov so vsaj približno že ponudile imena treh polfinalistov. Real, ki je v torek gladko premagal Tottenham, se bo v polfinalu najverjetneje pomeril s svojim večnim tekmecem Barcelono, ki je sinoči povsem nadigrala Šahtar iz Donjecka, izid je bil 5:1. Po prvih tekmah četrtfinala se sluti tudi drugi polfinalni par. Schalke, ki je v torek v Milanu s 5:2 premagal Inter, naj bi se pomeril z Manchester Unitedom, ki je v Londonu z 1:0 ugnal Chelsea. Barcelona je pred svojimi gledalci upravičila vlogo favorita, pa čeprav je njen strateg Pep Guardiola pred srečanjem opozarjal na nevarnosti gostov iz Ukrajine. Vse njegove zle slutnje je že v drugi minuti razblinil Andres Iniesta, ki je Ka-talonce povedel v vodstvo. To je v 34. minuti nadrgradil Dani Alves, na 3:0 pa je v drugem polčasu povišal Gerard Pique. Ukrajinci so se vrnili v igri v 59. minuti, vendar zgolj za minuto, saj je že v prvem napadu Barcelone na 4:1 povišal Seida Keita. Končni izid dvoboja je postavil Xavi Hernandez v 86. minuti. Varovanci trenerja Lucesca vsekakor niso igrali slabo, so pa zamudili nekaj resnih priložnosti za gol, med drugim so pri izidu 4:1 zadeli vratnico. V Londonu je Manchester United slavil svojo prvo zmago po devetih letih. Edini zadetek na srečanju je dosegel Wayne Rooney v 24. minuti. Ryan Giggs je prodrl po levi strani, podal v sredino, kjer je angleški reprezentant postavil nogo in spravil žogo v mrežo. Gostitelji so imeli kopico priložnosti za izenačenje. Tik pred polčasom je poskus Fernanda Torresa z izjemnim posredovanjem ubranil Van der Sar, odbito žogo pa je z golove črte rešil Patrice Evra. V drugem polčasu bi lahko na 2:0 povišal Ryan Giggs, na drugi strani pa bi lahko do izenačenja prišla Didier Drogba in Fernando Torres. Chelsea se je upravičeno hudoval tudi zaradi ne-dosojene enajstmetrovk v zadnjih minutah igre. Barcelona je kar s 5:1 premagala Šahtar Donjeck (na sliki drugi zadetek Daniela Alvesa), vendar so gostje zapravili več dobrih priložnosti za ugodnejši izid kroma Diego je imel srečo BERLIN - Disciplinska komisija Nemške nogometne zveze ne bo kaznovala brazilskega reprezentančnega vezista Diega, ki si kruh služi v Wolfsburgu. Diego si je posebno obravnavo prislužil potem, ko se je na nedeljski prvenstveni tekmi (1:1) zapletel s kapetanom Eintrachta Patrickom Ochsom. Nešportna poteza, ko je grobo pohodil tekmeca, se je znašla na dnevnem redu disciplinske komisije, ki pa kazni ni izrekla. Sodnik na tekmi namreč ni videl prekrška ter ni ukrepal, zato disciplinska komisija ni mogla ukrepati. »Zadovoljen sem, da se je ta primer zaprl in da bom zdaj lahko v celoti pomagal soigralcem, da se izognemo izpadu iz lige,« je dejal Diego Nekoliko manj zadovoljen je bil ka-petan Frankfurta Ochs: »Diego je mali kujon, pohodil me je po peti.« MOK potrdil šest novih disciplin za zimske olimpijske igre 2014 v Sočiju LONDON - Mednarodni olimpijski komite je potrdil šest novih disciplin za zimske olimpijske igre leta 2014 v Sočiju. Čez tri leta se bodo za olimpijska odličja borila dekleta v smučarskih skokih, moški in ženske v smučarskem snežnem žlebu, biatlonci v mešani štafeti ter tekmovalci v ekipnih tekmovanjih v sankanju in umetnostnem drsanju. Zaenkrat na «čakanju» ostajajo še tekmovanja v deskarskem slo-pestylu, smučanje prostega sloga in ekipna tekma alpskih smučarjev. Mok bo še preučeval njihovo vključitev v program iger. Razširjeni program iger 2014 pomeni, da bo v ruskem letovišču ob Črnem morju nastopalo dodatnih 150 tekmovalcev in tekmovalk. Vključitev novih disciplin pozdravljajo tako športniki kot gledalci, tudi za Slovenijo je sprememba izredno pomembna, saj so smučarske skakalke na letošnjem nordijskem svetovnem prvenstvu na Norveškem osvojile mesta tik za zmagovalnim odrom. »Gre za zanimive športe, ki lepo dopolnjujejo obstoječi program in povečujejo število športnic na olimpijskih igrah,« je odločitev Mok komentiral predsednik krovne olimpijske organizacije Jacques Rogge. GIMNASTIKA - EP Mustafina kraljica, mlada Ferlito odlična BERLIN - Kvalifikacijske nastope na gimnatičnem EP je najbolje opravila ruska zvezdnica Alija Mustafina, ki je najboljša v seštevku mnogoboja ter tudi na dvovišinski bradlji ter gredi - svetovna prvakinja na tem orodju Romunka Ana Porgras je naredila veliko napako in zasedla 17. mesto. Na parterju je bila v kvalifikacijah najboljša romunska veteranka Sandra Izbasa, na preskoku pa presenetljivo Švicarka Giulia Steingruber pred Izbaso in Mustafino. V mnogoboju sta se v sobotni finale uvrstili tudi dve Italijanki. S 6. mestom je presenetila 16-letna Sicilijanka Carlotta Ferlito, Vanessa Ferrari pa je bila sedma. Ferlitto se je v finale uvrstila tudi na gredi (s 3. mestom, četrta pa je bila Elisabetta Preziosa) in na parterju (6. mesto), Ferrarijeva pa na dvovišinski bradlji (8. mesto). Slovenka Adele Šajn je na gredi dosegla zanjo zelo dobro 20. mesto med 79 telo-vadkami. Danes bodo s kvalifikacijami opravili moški. NBA - V strelsko najbolj navdahnjenem večeru lige NBA je Mariborčan Saša Vujačič za zmago New Jersey Nets pod domačima obročema proti Minnesoti (107:105) prispeval 17 točk in ujel še deset odbitih žog. Vujačič je 38 minut igral v začetni peterki mrežic.Vujačič je ob dvojnem dvojčku vpisal še štiri podaje in tri ukradene žoge, sicer pa je ob metu 6-12 zadel štiri trojke v šestih poskusih. FUTSAL - Športna dvorana Bonifika v Kopru bo v soboto in nedeljo gostila zaključni turnir slovenskega pokala v futsalu. V sobotnih polfinalih se bodo pomerili Litija in Puntar (18.00) ter gostitelj Tomi Press Bronx in Casino Safir (20.15). Finale bo na sporedu v nedeljo ob 18.30. KOPER ZMAGAL - 1. SNL: Celje - Luka Koper 0:3. SENZACIJA - Geoplin Slovan je v četrtem krogu košarkarske lige Slovenije za prvaka s 70:69 premagal Uniona Olimpijo. Za Moščane je to prva zmaga, za Šiškarje pa prvi poraz. NOGOMET - Prva ruska liga ob vznožju Kavkaza Čečenci iskali kar Diega Forlana! Računajo na kako tekmo svetovnega prvenstva 2018 - Ruud Gullit zbira lepe denarce - V sosednjem Dagestanu Roberto Carlos za 14 milijonov zelencev Navijači Tereka med tekmo proti veteranom Brazilije Kako je sploh mogoče, da v prvi ruski nogometni ligi igra ekipa iz medijsko znanega, vendar po velikosti neznatnega Groznega, prestolnice večkrat nemirne Čečenje? Pa vendar! Tamkajšnji FK Terek je stalen član najboljše ruske lige od leta 2008. V lanskem prvenstvu je zasedel 12. mesto, po treh letošnjih krogih pa mu ne kaže najbolje, kar ne ustreza načrtom čečenskega predsednika Ramzana Kadirova, ki je prvi mož kluba. Nobena skrivnost ni, da je ruski nogomet drugega kakovostnega razreda, še vedno pa ima med množicami precejšenj odziv. Terek je »režimska« ekipa, z izrazito nalogo blažilke družbenih stisk, ki izhajajo tako iz dveh vojnih obdobij, iz pretekle in polpretekle zgodovine in skromnega gospodarskega stanja. Brez posebnih akrobacij je jasno, da so vsote denarja, ki ga predsednik Ka-dirov namenja nogometni ekipi, usmerjene v ustvarjanje vzdušja narodnega ponosa, ki naj bi prekril drugačno, nasilno, izražanje čustev. »Zgodba o uspehu« se je začela z najemom prestižnega trenerja. V Groz-nij je prišel sam Ruud Gullit, ki v intervjuju za »Sovjetski sport« ni zanikal, da je ponudbo sprejel zaradi lepega denarja. Bivši Milanov zvezdnik pa je v eki- po vnesel disciplino, ki je bila manj znan pojem. Uvedel je izrazito ofenzivno miselnost in vsakemu igralcu dal točne naloge. Največja novost pa je denar. Veliki pokrovitelj je Bulat Čagajev, Čečenec, ki živi v Švici in tam ustvarja zelo bogat vir prihodkov. Čagajev je podpredsednik kluba, prvi mož pa je sam Kadirov, ki ne zamudi nobene tekme in je celo nastopil na prijateljskem srečanju domačih veteranov z ekipo iz Brazilije, ki so jo sestavljali kar nekateri svetovni prvaki iz leta 2002. Med njimi Cafu, Dunga in Romario. Gullit baje pripravlja seznam igralcev, ki bi jih med poletjem pripravili do tega, da bi prišli v Groznij. Na dan so pricurljale vesti, da so se posredniki pogovarjali kar z Diegom For-lanom, Urugvajcem, ki je bil lani razglašen za najboljšega na SP v Južni Afriki. Med željami Forlana in zmožnostmi Tereka pa je bilo pregloboko brezno. Severni Kavkaz doživlja nogometno renesanso tudi v sosednjem Dage- stanu, ki mu nevidne spletke stalno obetajo vojno stanje. Tam si je močnega prvoligaša omislil Sulejman Kerimov, ki je 19. najbogatejši državljan Ruske federacije in 118. na svetu. Za svoj FK An-ži iz Mahačkale je najel slovitega Brazi-ca Roberta Carlosa, ki bo za dve leti in pol prejel več kot čedno vsoto 14 milijonov zelencev. Kar se varnosti tiče je stvar za sedaj še nenormalna. Od leta 2008 igra Terek na domačem stadionu, na istem pa je prve tekme opravil tudi Anži, ker so se bali, da bi v Mahačkali prišlo do nasilnih demonstracij. Z igranjem v Groznem se ne obremenjuje Brazilec Mauricio, gre pa poudariti, da nogometaši Tereka živijo in trenirajo v izrazito ruskem termalnem središču Kislovodsk, ki je 300 km proti zahodu. Za otvoritev novega stadiona je Kadirov že poslal vabilo predsedniku FIFA Blatterju in UEFA Platiniju. Računa tudi, da bodo v Groznem odigrali kako tekmo svetovnega prvenstva leta 2018. Nogomet so v Groznem začeli igrati leta 1946 v klubu Dinamo, ki se je leto kasneje preimenoval v Neftjannik, leta 1959 po delni rehabilitaciji Čečen-cev pa v sedanji Terek, po reki, ki iz Kavkaza teče proti Kaspijskemu morju. Bruno Križman / ŠPORT Četrtek, 7. aprila 2011 19 odbojka - Sinoči se je začel play-off v moški A1-ligi Prvič v zgodovini tudi dva zamejska odbojkarja Favorizirani Trento za tretji zaporedni naslov - Sinoči zmagi Macerate in Monze loris mania' - Pred play-offom V Modeni z najvišjo interno klubsko oceno Z uvodnima tekmama med Monzo in Modeno ter Macerato in Treviso so se sinoči začele četrtfinalne tekme v končnici moške odbojkarske A1-lige. Prvič v zgodovini v finalnih tekmah najvišje italijanske lige igrata tudi dva slovenska odbojkarja, ki sta dozorela v odbojkarskih klubih pri nas: že peto sezono zapored bo v play-offu nastopil števerjanski odbojkar Loris Mania, ki igra v Modeni, z Verono pa bo igral tudi bivši slogaš Damir Kosmina, ki je letos dočakal krst v A1-ligi. Glavni favorit za naslov je Trentino, ki po evropskem naslovu v ligi prvakov (na sliki) in osvojitvi svetovnega klubskega prvenstva lovi še tretji zaporedni italijanski »scudetto«. Spored, sinoči: Acqua Paradiso Monza Brianza - Casa Modena (25:17, 25:17, 19:25, 27:25); Lube Banca Marche Macerata - Sisley Treviso 3:0 (25:16, 26:24, 25:22); danes: Itas Daitec Trentino - RPA-LuigiBacchi.it San Giustino ob 20.30 Raisport 1); Bre Banca Lannutti Cuneo - Marmi Lanza Verona; V polfinale in finale se bodo uvrsitel ekipe, ki bodo osvojile tri zmage. Finale bo 15. maja v Rimu - V-day. Loris Manià bumbaca Po (občajnem) internem ocenjevanju, ki ga vodstvo kluba v Modeni opravi vsako sezono po rednem delu prvenstva, je števerjanski odbojkar Loris Mania lahko letos izredno vesel: njegove nastope so ocenili s 7,5, kar je bila v letošnji sezoni najvišja ocena med igralci Mo-dene: »Zelo sem zadovoljen s svojimi nastopi. Veseli me tudi, da bom po vsej verjetnosti ostal v Modeni. Zdajšnja pogodba bo zapadla naslednjo sezono, direktor kluba Da Re pa je mojemu agentu že napovedal, da bi v klubu radi, da ostanem.« Modena, kjer živi Lorisova družina, mu med drugim nudi idealne življenjske pogoje, hkrati pa je tam odbojka šport številka ena: »Tu časopisi damir kosmina - V krstnem nastopu v Al-ligi z Verono v play-offu »V drugem delu prvenstva smo bili po izkupičku točk tretji« Med presenečenji letošnje končnice za naslov prvaka moške odbojkarske A1-lige je tudi Verona, ki je v začetku računala na miren obstanek, naposled pa začetni cilj celo presegla. »V klubu so zato zelo zadovoljni,« je potrdil tudi Damir Kosmina, odbojkar iz Sesljana, ki je letos oblekel dres Verone. Ste pred začetkom končnice v formi? Smo. Kaže, da je naš prvi nasprotnik Cuneo v težavah, saj se je v zadnjem krogu huje poškodoval standardni napadalec Pa-rodi, na prvi tekmi pa bo morda odsoten tudi Wijsmans, ki si je pred 14 dnevi zvil gle-ženj. Koliko možnosti imate, da se uvrstite v polfinale? Ne bi vedel. Bo težko. Najbrž eno tekmo lahko zmagamo, težko pa jih bo osvojiti tr. Vsekakor lahko igramo čisto sproščeno, saj smo svojš cilj že dosegli. Nimamo kaj izgubiti. Najbrž bo Cuneo pod večjim pritiskom kot mi. Kdo pa bo končni zmagovalec? Trento, prav gotovo. Čeprav je na pokalu in superpokalu izgubil proti Cuneo, se jim želi zdaj najbrž oddolžiti. Kdo se je po tvojem mnenju nepričakovano uvrstil v play-off? Mi in San Giustino, ki so bili na začetku šibki. Tudi mi smo na začetku imeli nekaj težav, tako da po prvem delu nismo bili med najboljšimi osmimi ekipami. Težave smo imeli s podajalcem, Lasko pa je bil še utrujen od reprezentančnih nastopov, ekipo pa je sestavljeno veliko novih igralcev, ki še niso bili uigrani. V drugem delu pa je šlo iz kroga v krog bolje. Zmagali smo štiri tekme zaporedoma, kar nam je dalo novega ela-na. Če pogledamo izključno drugi del prvenstva, smo osvojili 3. mesto. Kako pa bi ocenil svoje nastope? V zadnjem krogu si dosegel 9 točk. V prvem delu, ko sem bil trenerju na razpolago, sem vsakič vstopil, predvsem kot zamenjava v bloku. V zadnjem krogu pa sem tudi igral več: sam sem se veselil svojega nastopa, čeprav sem bil precej napet. Že dolgo nisem igral tekme ... Zadovoljni so bili tudi v klubu: upam, da bom tudi v končnici stopil na igrišče! Damir Kosmina Kako pa je s pogodbo? Nakazali so, da bi radi, da ostanem. O tem pa se še nismo dokončno pogovorili. Katera tekma pa ti je letos ostala v spominu? Prav gotovo zadnja, ker sem igral. Enkratno pa je bilo tudi, ko smo premagali Trento - to je bil edini poraz, ki ga je doživel letos. Damirjev »score« Odigrani seti: 36, točke: 9, servisi (skupno): 10, asi: 1, napake na servisu: 1; napadi (skupno): 29, napake v napadu: 2, blokirani napadi: 6, točke v napadih: 8 (27,6 %), bloki (skupno): 5, točke z blokom: 2. vsak dan pišejo o odbojki, ne o nogometu!« Play-off je pred vami. Kakšno je vzdušje v ekipi? Dobro. Imeli smo nekaj težav z ui-granostjo, saj se nam je šele pred nekaj dnevi pridružil podajalec Bruninho. Brazilski reprezentant, ki je nadomestil poškodovanega Eska, se je moral šele privaditi na novo žogo (v Braziliji namreč igrajo z drugačno, op.a.), hkrati pa je moral spoznati tudi naše tolkače. V zadnjih dneh smo zato veliko trenirali, tako da upam, da bo iz tekme v tekmo boljše. Po rednem delu ste osvojili 5. mesto. Ste dosegli zastavljeni cilj? Niti ne. Klub je računal na 4. mesto, ki smo ga izgubili po zadnjem porazu proti Monzi. Monza je tudi vaš prvi nasprotnik v končnici. Koliko možnosti imate, da se uvrstite v polfinale? Mislim, da jih imamo. Mi gremo na zmago! V klubu pravijo, da se za nas šele začenja prvenstvo. Kaj pa druge ekipe? Kdo se bo še uvrstil v polfinale? Med Sisleyem in Macerato bo odločala po mojem šele četrta tekma: Treviso je v formi, Macerata manj. Verona lahko premaga okrnjeni Cuneo, odvisno pa bo od njihove motivacije. Tren-tino bo prav gotovo premagal San Giu-stino, čeprav je slednji, ki ga na začetku sploh nismo upoštevali, pokazal, da igra dobro in ima zelo dobro obrambo. Je prav San Giustino glavno presenečenje play-offa? Seveda. Tudi Verona, ki pa je igrala nihajoče, na koncu pa prevzela mesto Vibo Valentie, ki je sicer močnejša, ampak je izgubila nekaj ključnih dvobojev. Kdo pa bo zmagal »scudetto«? Upamo Modena! (smeh). Mislim, da je Trentino pod velikim pritiskom, mi pa lahko igramo sproščeno. Če se bomo uvrstili v finale, bom pripravil zabavo v Števerjanu! (V.S.) Lorisov »score« Odigrani seti: 107; točke: 1, sprejemi (skupno): 674; napake: 45, negativni: 219, odlično: 217 (32,2 %), napad: 1. jadranje Jaš in Simon po kvalifikacijah na 62. mestu Kvalifikacije prve letošnje pre-dolimpijske regate v španski Palmi de Mallorca sta Čupina tekmovla-ca v razredu 470 Simon Sivitz Košuta in Jaš Farneti končala na 62. mestu, kar pomeni, da jima je uvrstitev v zlato skupino, kar je bil tudi njun cilj na tej regati, spodletela. Zadnji dan kvalifikacij (veter od 6 do 12 vozlov) nista jadrala slabo, saj sta se v svoji skupini v prvi dnevni regati (v rahli burji) uvrstila na 21. mesto, v drugi (zahodnik z morja) pa na 19. mesto, kar pomeni, da sta se na skupni lestvici povzpela za devet mest, žal pa sta v prvih dveh dneh kvalifikacij zbrala prevelik zaostanek, da bi lahko dosegla kaj več. Podobna usoda kot Jaša in Simona je doletela tudi najboljšo posadko Slovenije v tem razredu, saj sta Mikulin in Prinčič pristala na 64. mestu, brez uvrstitve v zlato skupino (prva polovica posadk) pa je ostal tudi nekdanji svetovni prvak, Hrvat Fantela. Najboljše so se v kvalifikacijah odrezali Avstralca Blecher in Page, Francoza Charbonnier in Mion ter Britanca Patience in Bithell na prvih treh mestih. Od italijanskih posadk so se v »zlato skupino« uvrstile posadke Zandona/Zuchetti na 11., Zeni/Pi-tanti na 26., bratranca Dubbini na 27. in Savoini/Savoini na 38. mestu. Če bo izkušeni Zandona v naslednjih dveh dneh dosegel uvrstitev v zaključni medal race (10 najboljših posadk) si bo v bistvu tudi že zagotovil pot na olimpijske igre. V enakem ženskem razredu se je slovenska posadka Mrak/Čer-ne uvrstila na 9. mesto, »azzurre« Conti in Micol pa sta bili trinajsti. nogomet - D-liga Krasovemu napadalcu Sainu tri kroge prepovedi Krasov nogometaš Simone Sain bo moral v D-ligi prisilno mirovati kar tri kroge. Disciplinska komisija državne nogometne zveze ga je kaznovala, ker je med ustavljeno igro brcnil nasprotnikovega igralca v hrbet. Sain tako ne bo nastopil na domači nedeljski tekmi proti Bellunu, nato proti Sanvi-teseju in še Montebelluni. Na razpolago bo le na zadnjem srečanju v go-steh proti Rovigu. odbojka - Zaostala tekma v skupini za obstanek ženske D-lige Gladek poraz borovk Proti Virtusu niso igrale slabo, veliko težav pa so imele s sprejemom servisa - Na igrišču skoraj samo z mladinkami Virtus - Bor Kmečka banka 3:0 (25:19, 25:14, 25:19) Bor Kmečka banka: Pučnik 9, Cella 6, Kneipp 2, Cos-sutta 3, Costantini 2, Zonch 3, Dellamea 6, Hauschild (L), Vodopivec, Virgilio, Venier. Trener Betty Nacinovi. Izkušeni, dobro organizirani, na servisu zelo učinkoviti Virtus, vodilni in nepremagani v skupini za obstanek, je bil v sinočnji zaostali tekmi zadnjega kroga D-lige pretrd oreh za ekipo Bora, ki bo morala točke v boju za obstanek »loviti« n drugih igriščih. Poleg Anje Grgič, za katero je vprašljivo ali bo letos sploh še igrala, je tokrat manjkala tudi Vodopivčeva, ki jo boli koleno in je varčevala z močmi pred sobotno pomembno tekmo proti tržaškemu CUS. Trenerka Nacinovi je tako poslala na igrišče ekipo s šestimi mladinkami in 22-letno Della Meo, le kasneje je od starejših igrala tudi Mateja Cossutta. Zaradi nenatančne igre borovke na mreži, razen včasih v bloku, nikoli niso mogle uveljaviti svoje višinske prednosti, največ težav pa so imele v sprejemu servisa. Proti razpoloženim nasprotnicam (Virtus je celo tekmo igral z najboljšo postavo, saj ni še matematično rešen) kljub temu niso začele slabo, razlika šestih točk ob koncu prvega seta (bilo je tudi 21:19) pa je enaka razmerju v številu zgrešenih sprejemov (Bor 7, Virtus ena). V drugem setu je Virtus s svojo hitro igro zmedel plave, ki sonato v tretjem setu spet igrale boljše, a so pri izidu 20:19 popustile in Virtus je zasluženo zmagal. 2. ŽENSKA DIVIZIJA Virtus - Kontovel 3:0 (25:22, 25:20, 25:15) Kontovel: Vattovaz, Bembi, Klobas, Cabrelli, Cassa-nelli, Ghezzo, Paoli, Poiani, Ban, Grgič. Trener Veronika Zuzič. Nastop Kontovelk je pogojeval slab sprejem servisa oziroma napadalen servis nasprotnic. V prvem setu jim je sicer uspelo nadoknaditi visok zaostanek 16:8, vendar pa so tekmo kljub temu izgubile brez osvojene točke. Napad je bil učinkovit, a le preko centra, v obrambi pa se je izkazala Breda Ban. Dva kroga pred koncem je Kontovel v težkem položaju, saj bi moral za obstanek v ligi zmagati na obeh preostalih tekmah. UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina zmagovalcev Oma - Bor 1:3 (23:25, 21:25, 25:16, 21:25) Bor: Pozzo, Kraljič, Costantini, Zonch, Olivo, Quaia, Ghersi, Rabak (L). Trener: Mitja Gombač Mlade borovke so ponovno poskrbele za podvig in tako kot v prvem delu premagale tretjeuvrščeno Omo, tokrat pa je bila njihova zmaga še bolj prepričljiva, saj so osvojile vse tri točke, zadoščenje pa še večje, ker so nastopile okrnjene. Tekma je bila zelo napeta in tehnično na visoki ravni. V polju sta obe ekipi polovili veliko žog, na mreži pa je Borov blok večkrat zaustavil udarce domačink. V tem elementu je bila izvrstna Michela Zonch, ki je z blokom dosegla kar dvanajst točk. Trener Gombač se je tokrat odločil za drugačno postavo: na krilu sta igrali Denise Olivo in Lara Kraljič, Francesca Quaia je bila korektor, Carolina Rabak pa je v vlogi libera v polju igrala namesto krilnih napadalk. Spremembe so se obnesle in plave so zasluženo osvojile prva dva seta. V tretjem se je naši ekipi zaradi utrujenosti zataknilo, na srečo pa so v četrtem borovke pri rezultatu 9:2 za Omo reagirale, pri dvajsetici ujele nasprotnice in bile nato v končnici boljše. Pohvalo za nastop zasluži celotna ekipa, izstopala pa je Michela Zonch. UNDER 13 MEŠANO Millennium Lucinico - Olympia Corsi A.0:3 (16:25, 15:25, 8:25) Olympia: Terpin, Lavrencic, Komjanc, Pisk, Perso-lja, Lupoli, M. in T. Pahor, Paljk, Sfiligoi, Hlede, Princi. Proti ženski ekipi iz Ločnika, ki je zasedala predzadnje mesto na lestvici, je Olympia zmagala brez večjih težav. Trener Markič je lahko poslal na igrišče vse igralce in vsi so dobro igrali. Veliko točk so osvojili že s spodnjim servisom. V napadu so tokrat dobro igrali vsi tolkači, ki so bili skoraj nepogrešljivi. S tem rezultatom ohranja Olympia prvo mesto na začasni lestvici. 20 Četrtek, 7. aprila 2011 ŠPORT / smučanje - Nov pravilnik Tržaškega prvenstva Prvenstvo bi lahko organiziral SK Devin Danes na Pomorski postaji nagrajevanje letošnje izvedbe Previdnost je mati modrosti, pravi slovenski pregovor. Načela se držijo pri tržaškem pokrajinskem smučarskem odboru FISI, ki s prenaglimi izjavami nočejo prehiteti dogodkov. Pred kratkim so namreč odoborili pravilnik, ki naj bi vzpostavil načelo rotacije pri organizaciji Tržaškega pokrajinskega prvenstva. Skratka, tržaška preizkušnja ne bo več domena enega kluba kot doslej, ampak bodo organizacijsko breme lahko prevzeli tudi drugi klubi, med katerimi so seveda tudi slovenski. V primeru več prijavljenih, bi, na podlagi smernic, ki so navedene v pravilniku, določili organizatorja, središčno pravilo pa naj bi bila rotacija. »To je velik korak naprej. Tudi v tržaškem odboru se razmerja med klubi spreminjajo in slovenski klubi imajo večjo vlogo. Vendar: pravilnik smo izglasovali, zdaj pa moramo to uresničiti,« je še zelo previden podpredsednik Andrej Don, ki je do pred-kratkim nadomeščal predsednika Alessandra Messija (odsoten je bil zaradi hujše nesreče). Tržaški odbor je doslej prejel dve prošnji: organizacijo je ponudil Sci Cai Trieste, zgodovinski organizator prvenstva (ki je letos priložnostno predal organizacijsko breme Sci clubu 70), in SK Devin, odločitev pa bo po vsej verjetnosti padla junija. Ne glede na veliko previdnost pa je že odobreni pravilnik zgodovinski premik v tržaških smučarskih krogih. O tem so v odboru razpravljali že pred leti, prav tako so se oglasili tudi slovenski klubi, naposled pa je tudi čas obrodil sadove. Zakaj pa vlada toliko interesa za organizacijo tekme, ki se ne razlikuje od uradnih deželnih tekem FISI in od tekem, ki jih slovenski klubi organizirajo vsako leto v okviru Primorskega pokala? Najbrž so prispevki (javni?) visoki, hkrati pa je tekmovanje zanimivo za sponzorje, sumi Don, ki pa točnih podatkov nima. Čeprav je tržaški odbor nameraval sporočiti, kdo bo organizator prven- stva 2012, že danes na nagrajevanju letošnje izvedbe prvenstva na Pomorski postaji (ob 18.30), pa bomo morali na odločitev še počakati. Na današnjem nagrajevanju bodo prisotni tudi člani Brdine, Devina in Mladine, ki so letos osvojili osem zmag, enajst drugih mest in osem tretjih. V primerjavi z lani so zbrali zmago več, s tem da so kar sedem prvih mest dosegli tekmovalci v mladinskih kategorijah. Masterji SK Devin na Prelazu San Pellegrino Nekateri tekmovalci so se v soboto, 2. aprila udeležili dolge velesla-lomske tekme Col Margherita Cup na Prelazu San Pellegrino, ki je obsegala kar 81 vrat. V kategoriji M B6 je bil Bogdan Milič na četrtem mestu, Aleksander Corbatto pa je v kategoriji M A 5 bil na tretji stopnički. V kategoriji M A4 je Corrado Ciuch osvojil 8. mesto, Franco Parmesan pa je v kategoriji M A 3 zasedel končno 5. mesto in nazadnje je bil v kategoriji M A1 Alex Pernarcich na tretjem mestu. tpk sirena - Občni zbor Peter Sterni je nasledil Livia Pertota Pred denvi se je na društvenem sedežu Tržaškega pomorskega kluba Sirena, pred lepim številom članov, vršil redni občni zbor volilnega značaja. Po predsedniškem poročilu Livia Pertota in tajniškem poročilu Igorja Košute, sta sledili še poročili jadralnega odseka, ki ga je podala športni vodja Arianna Bogatec in športnega ribolova, ki ga je podal Alex Perosa. Iz vseh posegov je bilo razvidno, da je bila minula sezona nedvomno pestra in uspešna; poleg dobrih športnih dosežkov posameznih jadralcev, je društvo organiziralo vrsto regat (naj omenimo regato Trst-Brioni-Trst) katerih se je udeležilo lepo število jadralcev iz raznih držav. Tako je eden pomembnejsih ciljev društva predvsem ta, da se v bodoče čim boljše organizira tovrstne regate, katerih bi se iz leta v leto udeležilo čim večje število jadralcev pa tudi zelo dobro obiskane poletne tečaje, ki so namenjeni osnovnošolskim otrokom in mladini. Po blagajniškem poročilu, ki ga je prebral Igor Košuta in poročilu nadzornega odbora, ki ga je podal Pino Rudež, se je razvila kratka diskusija. Sledile so volitve za sestavo novega odbora. Na volitvah je bilo izvoljenih kar nekaj novih odbornikov, predvsem mladih, ki bodo lahko pripomogli k temu, da bo društvo dobilo nov zagon, nove ideje ter bodo istočasno pripomogli pri sestavi bodočih drustvenih kadrov. V četrtek, 31. marca, so se tako na društvenem sedežu v Barkovljah sestali novoizvoljeni odborniki društva, si porazdelili funkcije in začrtali glavne smernice delovanja za naslednjo mandatno dobo. Po dvajsetletnem predsedovanju Liviota Pertota je bil za novega predsednika izvoljen Peter Sterni, dogloletni član odbora ter bivši športni vodja in podpredsednik. Livio Pertot bo vsekakor ostal v odboru kluba v funkciji podpredsednika, obenem pa bo ohranil predsedovanje konzorcija športnih dru- štev barkovljanskega nasipa »Polo nautico Barcolano«, ki si prizadeva za ovrednotenje in razvoj športno-rekreacijskih dejavnosti. Za novega tajnika je bil izvoljen Robert Mozetič, za blagajnika pa je bila potrjena Aleksandra Zivec. Športni vodja za jadranje bo še naprej Arianna Bo-gatec, prav tako kot bo odgovorni za športni ribolov Alex Perosa. Taka bo torej nova sestava društvenih organov: Upravni odbor: predsednik Peter Sterni; podpredsednika Livio Pertot in Alex Perosa; tajnik Robert Mozetič, sodelavec Goran Košuta; blagajnik Aleksandra Zivec, sodelavec Peter Klobas; špotni vodja-jadranje Arianna Bogatec, sodelavci Andrej Mocilnik in Alberto Bruss; športni vodja ribolov Alex Pero-sa; stiki z javnostjo Claudia Ferluga; rekreativne in kulturne dejavnosti Silvia Milič, sodelavka Erica Ferfoglia; upravnik sedeža in morskih dejavnosti Danilo Matijacic, sodelavec Alex Matijacic. Nadzorni odbor: predsednik Igor Košuta; člana Andrej Gregori in Giorgio Mocilnik. Razsodišče: predsednik Peter Su-hadolc; člana Edoardo Filipcic in Marcello Zezlina. □ Obvestila AŠD SK BRDINA prireja v soboto, 9. aprila, ob 19.00 uri v restavraciji na glavnem trgu v Repnu, družabno srečanje in nagrajevanje ob koncu smučarske sezone. Vabljeni vsi člani. SMUČARSKA KOMISIJA ZSŠDI vabi na nagrajevanje 6. Primorskega smučarskega pokala in 7. pokala Alternativa sport, v soboto 16. aprila t.l., od 16. ure dalje v parku Ljudskega doma v Križu pri Trstu (Restavracija Bita). SK DEVIN vabi vse tekmovalce in člane, da se množično udeležijo sklepnega nagrajevanja 6. Primorskega smučarskega pokala in 7. Pokala Alternativa Sport, ki bo v soboto, 16.aprila 2011 od 16. ure dalje v restavraciji Bita v Križu. nogomet - Mladinci Juventina je po 70 sekundah že vodila z 2:0 DEŽELNI MLADINCI Juventina - Vesna 4:1 (3:1) Strelci: Colella, Graba, Gramazio, Bi-zai; Zerjal. Juventina: Montagner, Gramazio, Calegaro, Cadez, Pojan, Graba, Picech (Marchioro), Petriccione (Gergolet), Co-lella (Furlan), Stoto (Franco), Bizai. Trener: Currato. Vesna: M. Vidoni, Brass, A. Vidoni, Zerjal, M. Marjanovic, Viviani (Zudek), Hoffer, Vascotto, Kerpan, De Pasquale, Fachin (Cerkvenic). Trener: Zucca. Juventina je tokrat imela na razpolago vse igralce. Ze po minuti in deset sekund so gostitelji vodili z 2:0. Nato je sodnik v 12. minuti dosodil enajstmetrovko, ki jo je uspešno izvedel Gramazio. Pred koncem polčasa je za goste zmanjšal zaostanek Zerjal. V drugem polčasu pa se rezultat ni spremenil in Juventina je z golom Bizaia pospravila izid pod streho. Vesnin trener Zucca ni bil zadovoljen s nastopom svojih varovancev. Juventinin kolega Cur-rato pa je pohvalil vse nogometaše: »Končno smo igrali kot je treba in končno sem imel na razpolago vse igralce.« NAJMLAJŠI Staranzano - Juventina 6:1 (4:0) Juventinin strelec: Forchiasin. Juventina: Ferro, De Fornasari (Falanga), Persoglia (Cadeddu), De Santis, Clancis, Furlan (Stanic), Tomadin (Ber-nardinis), Milanese, Visintin (Barone), Antonini, Forchiasin. Juventinini najmlajši so morali priznati premoč Štarancana, ki je s 45 točkami peti na lestvici, Juventina pa je s šestimi predzadnja. Ze po prvem polčasu so gostitelji vodili s 4:0. »Zal smo naredili nekaj preveč napak v obrambi,« je ocenil Juventinin trener Gianfranco Le-dri. V drugem polčasu je za štandreško ekipo zadel častni gol Forchiasin. Juven-tina bo v nedeljo v Podgori gostila vodilni Cormonese. PLANINSKI SVET Potepanje po Makedoniji .Slovensko planinsko društvo Trst vabi člane, ki se zanimajo za enaj-stdnevno potepanje po Makedoniji, na informativni sestanek, ki bo nocoj, v četrtek, 7. aprila, ob 19.30 v društvenih prostorih v Boljuncu, hišna številka 40. Na večeru bo tudi prilika za prijavo na izlet. Zainteresirane prosimo, da bo prijavi predložijo fotokopijo veljavnega potnega lista in akontacijo. Prijateljstvo brez meja Srečanja in prijateljevanja s sorodnimi društvi predstavljajo vedno obogatitev; nudijo priložnost za utrjevanje in poglabljanje poznanstev in za nastajanje novih prijateljskih vezi. Zato se jih vedno veselimo, še posebno če so povezana s skupnimi izleti ter spoznavanjem manj poznanih poti in skritih, istočasno najdragocenejših kotičkov gorske narave, ki jih poznajo le domačini. Prav iz potrebe po druženju in medsebojnem spoznavanju je prišlo pred šestimi leti do prvega srečanja med planinci, ki živimo v treh različnih državah ob Jadranu: člani planinskega odseka K.D. Bazovica z Reke, člani P.D. Snežnik iz Ilirske Bistrice in tržaškimi planinci, člani Slovenskega planinskega društva iz Trsta ter planinskih sekcij Športnega društva Sloga in Smučarskega kluba Devin. Srečanje, ki je izmenično vsako leto v drugi državi, smo pred leti poimenovali »Prijateljstvo brez meja«. Letošnje srečanje bo v nedeljo, 17. aprila 2011, v organizaciji tržaških planincev. S prijatelji iz Slovenije in Hrvatske se bomo podali na razgledno in v pomladnih mesecih še posebno prijetno Pot Sonje Mašera. Ne bomo je prehodili v celoti, zbrali se bomo ob 9.00 pri vodnjaku v Banih. Po snidenju in dobrodošlici se bomo razdelili v dve skupini. Bolj trenirani se bodo podali z Banov čez kraški rob do Cesarjev in Piščancev, mimo Trstenika in Cjakov do Barkovelj (predvidene 3 ure hoje), manj trenirani pa se bodo peljali do Obeliska, se spustili do Trstenika in se tu pridružili hitrejši skupini. Pohod se bo zaključil s prijateljskim druženjem v prostorih PD Barkovlje. Člane vabimo, da se srečanja v čim večjem številu udeležijo, nujna pa je prijava in sicer do torka, 12. aprila. Prijave za Slovenko planinsko društvo Trst sprejema Livio, ki odgovarja na tel. št. 040-220155. Pomladanski izlet SPDT Trstelj (643m) je ime najvišjega vrha na zahodnem delu ozkega gorskega hrbta na robu Krasa in nad Vipavsko dolino. Ta vzpetina je bila naš cilj za že tradicionalni pomladanski izlet SPDT. Prijetnemu spomladanskemu jutru je privolilo lepo število planincev. Odpeljali smo se do vasi Lipa, iz katere smo začeli naš pohod. Peljali smo se skozi kraško gmajno, vinograde, do avstrijsko-ogrskega pokopališča. Nato, mimo jarkov in kavern prve svetovne vojne, smo se povzpeli na Tabor (531m), na katerem je še vidno obzidje prazgodovinskega gradišča. Čisto na vrhu najdemo ostanke cerkvice Sv. Ambroža, z dobro ohranjenim oltarjem. Nadaljevali smo po stezah in kolovozih na vrh Stola (629m) proti Trstelju. Iz vrha Trstelja lahko občudujemo izredno lep razgled na Tržaški zaliv, Kras, goriške Julice s Krnom, v ozadju Triglav, Bohinjske gore, Trnovski gozd, Nanos, itd. Takoj pod vrhom stoji Stjenkova koča, kjer smo si privoščili počitek in po tem spet v dolino. Tri urna hoja se je zaključila z družabnostjo in tudi lepo spomladansko vreme je pripomoglo, da ta izlet je bil zelo uspešen. (L.S.) Zborovali tudi koprski planinci Prejšnji petek so svoj občni zbor (54.) imeli tudi koprski planinci, ki so v svoji sredi doživeli pravo presenečenje. V nabito polni dvorani tamkajšnjega dijaškega doma se je prisotnim članom in gostom, z nizom veselih, planinsko obarvanih pesmi, prvič predstavil iz vrst članstva na novo ustanovljeni mešani pevski zbor Obalnega planinskega društva Koper. Pevski nastop je bil vesel uvod v nadaljni potek občnega zbora agilne-ga in izredno delavnega planinskega društva, ki šteje preko 750 članov. Obsežno poročilo o izredno bogati in razvejani dejavnosti, kateri je treba sedaj prišteti še pevski zbor, je podal predsednik Aldo Zubin z navajanjem bolj ali manj uspešnih dosežkov posameznih duštvenih odsekov: izletniškega, mladinskega, alpinistšnega, kolesarskega, markacijskega, do promocijskega, ki skrbi za širjenje in uveljavljanje planinskih vrednot in publici-zacijo samega društva. Dodati je treba, da društvo vzorno upravlja tudi planinsko postojanko na Slavniku. Res bogata dejavnost, ki postavlja Obalno planinsko društvo v sam vrh planinskih organizacij na Primorskem in kateremu bo tudi v prihodnje po soglasnem odobravanju predsedoval Aldo Zubin. (L.A.) SK Devin vabi na XXIV. Memorial Škabar ODHOD IN VPISNINA iz Pra-prota od 8.30 do 10.ure POHOD: Iz Praprota po asfaltirani cesti do Trnovce, nato po gozdni poti do borovega gozdiča, kjer zavijemo po stezi ter poleg samatorske jave naprej na hrib Sv.Lenart, kjer je krasen razgled na vse strani. Tam si tudi lahko ogledamo ostanke gradišča in cerkvice, ki je bila na tem mestu zgrajena in nato v 19.stoletju zapuščena, Nato se pohod nadaljuje čez Ja-rovce, kjer za kratek čas prestopimo v Slovenijo in hodimo po nekdanji Gra-ničarski stezi, mimo Volnika in dalje po Golcu ter nazadnje sledi spust v Repen, kjer bo pogostitev v Koči pod Ru-po. PRIJAVE in ŠTARTNINA: OD 8.30 do 10.ure na dan pohoda. Štartnina: 1 Evro za vse; kdor želi okrepčilo na cilju bo imel na razpolago »joto s klobaso« ali »testenine z mesom« (paštašuta) in kruhom. Cena kosila je 5 Evrov, ki jih je treba iz organizacijskih razlogov poravnati ob odhodu. Vino in druge pijače bodo na cilju proti plačilu. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost. Vsak udeleženec prejme ob prvem pohodu plavo značko, po dveh opravljenih pohodih bronasto značko, pri štirih srebrno in po šestih zlato značko. Po 9-tih opravljenih pohodih prejme posebno priznanje in po 18-tih pohodih naknadno posebno priznanje. Najmlajši in najstarejši udele-ženec/ka, šolske skupine, mladinske skupine ter najštevilčnejša skupina prejmejo pokale. Za povratek nazaj v Praprot bo poskrbljeno z društvenimi kombiji. INFORMACIJE na tel. 0039 040 200782 - SK Devin (Frančko) Predstavitev ponatisa Seidlovega dela Po osrednji proslavi 100-letnice ustanovitve društva, bila je v soboto, 2. aprila, goriški planinci pripravljajo nov dogodek, ki je povezan z visokim jubilejem. V petek, 15. aprila bo občni zbor društva, takoj zatem pa predstavitev ponatisa knjižice Geološki izprehodi po Goriškem, Ferdinanda Seidla. Občni zbor bo v mali dvorani kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici ob 19.30 v drugem sklicu. Predstavitev pa napovedujejo uro kasneje. Pohod v Zahodno Benečijo Goriška sekcija CAI prireja v nedeljo, 17. aprila pohod na goro Ber-nadija v zahodni Beneški Sloveniji in ki sodi v sklop pobude Sabotinske družne poti. Na razpolago bo avtobusni prevoz, kosilo pa iz nahrbtnika. Skupne hoje bo nekaj nad pet ur. Izleta se bodo udeležili člani naslednjih društev: Nova Gorica, SPDG, Brda, Cai Gorica, Kanal. Prijave pri odborniku Paulin Dinotu in predsedniku društva M. Lutmanu do 11. t.m. /— GLEDALIŠČE Četrtek, 7. aprila 2011 21 trst - Julija na Velikem trgu Koncert sicilskega kantavtorja Battiata Sicilski kantavtor Franco Battiato se bo 22. julija vrnil v Trst. V okviru vsakoletne prireditve Serestate, ki jo prireja tržaška občinska uprava v sodelovanju z Deželo FJK in International Music, bo tokrat nastopil na Velikem trgu, kjer bo ob 21.30 ob starih predstavil tudi nove komade. Battiato je svojo umetniško glasbeno pot v sedemdesetih letih začel z elektronskim eksperimentiranjem, po snov je nato segel v raznolike glasbene kulture in vzhodnjaške tradicije, od takrat pa se je posvetil predvsem človeku, notranjim občutkom in nebeškim emocijam ter nato prešel še na njemu zelo znana filozofska vprašanja (s pomočjo neločljivega prijatelja in filozofa Manlia Sga-lambra) in se pred leti lotil še pop-elektronskih ritmov, ki opevajo propad človeštva. Julijski spored še ni znan, vendar kaže, da bo kantavtor nedvomno izvedel nekaj svojih zgodovinskih zimzelenih skladb, nato pa postregel še s sodobnimi komadi. Vstopnice (od 30 do 60 evrov) so že nekaj dni na voljo v prodajnih točkah Azalea promotion, ki skrbi za predprodajo, oz. na spletni strani www.battiato.it. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko narodno gledališče Danes, 7. aprila, ob 20.30 / F.M.Dostojevski / Diego de Brea: »Zločin in kazen« Izbirni sklop Romaneskni in resna glasba, z italijanskimi nadnapisi. Jutri, 8. aprila, ob 20.30 / Arthur Schnitzler: »Rondo (Vrtiljak)« (z italijanskimi nadnapisi). / Ponovitve: v soboto, 9. ob 20.30, v nedeljo, 10., ob 16.00, v četrtek, 14. ob 19.30 ter v soboto, 16. aprila, ob 16.00 in ob 20.00. Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assicurazioni Generali Danes, 7. aprila, ob 20.30 / Cesare Lie-vi: »Il Vecchio e il cielo«. Režija: Cesare Lievi. Scene: Josef Frommwiese. Kostumi: Marina Luxardo. Nastopajo: Gigi Angelillo, Ludovica Modugno, Paolo Fagiolo in Giuseppina Turra. / Ponovitve: do sobote, 9. ob 20.30 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 16.00. Dvorana Bartoli Danes, 7. aprila, ob 21.00 / Prevzeto od "Nathan il saggio" od E.G.Lessing: »Crociate«. Režija: Gabriele Vacis. Nastopa: Valerio Banasco. / Ponovitve: do sobote, 9. aprila ob 21.00 ter v nedeljo, 10. aprila, ob 17.00. V torek, 12. aprila, ob 21.00 / Lorenzo Gleijeses: »Cerimonia«.Režija in tekst: Lorenzo Gleijeses. Nastopajo: Lorenzo Gleijeses, Anna Redi, Manolo Muoio. / Ponovitve: od srede, 13. do sobote, 16. aprila, ob 21.00 in v nedeljo, 17. aprila, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada Jutri, 8. aprila, ob 20.30 / Marsha Norman: »Buonanotte mamma«. Režija: Serena Sinigaglia. Nastopata: Ariella Reggio in Marcela Serli. / Ponovitve: v soboto, 9. ob 20.30, v nedeljo, 10. in v torek, 12. ob 16.00, od srede, 13. do 16. ob 20.30 ter v nedeljo, 17. aprila, ob 16.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 10. aprila, ob 18.30 / Mo- nokomedija »Sezonska razprodaja«, tekst, režija in izvedba Tatjane Malalan. TRŽIČ V torek, 19. aprila, ob 20.45 / Eduardo de Filippo: »Eduardo: più unico che raro!«. Režija: Giancarlo Sepe. Nastopajo: Rocco Papaleo, Giovanni Esposi-to, Pino Tufillaro, Elisabetta DAcunzo, Angela De Matteo, Antonio Marfella, Giampiero Schiano, Antonio Spadaro in Simone Spirito. GORICA Kulturni dom (Ul. Brass 20) V nedeljo, 10. aprila, ob 16.30 in ob 21.00 / »Gli innamorati (Zaljubljenca)«. Nastopa gledališka skupina: »La trappola« iz Vicenze. V ponedeljek, 11. aprila, ob 10.00 / Gledališka predstava za šole: »Grozni Gašper«.Gledališka predstava za šole. Režija: Jaša Kamnik. Produkcija: SNG Nova Gorica. _SLOVENIJA_ PLANINA PRI RAKEKU V soboto, 9. aprila, ob 20.00 / Georges Feydeau: »Krojač za dame«. Komedija v treh dejanjh. Prevedel: Tone Smolej, jezikovna obdelava: MInu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina: KD "Brce" iz Gabrovice pri Komnu. LJUBLJANA SNG Veliki oder Danes, 7. aprila, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. Jutri, 8. aprila, ob 11.00 in ob 19.30 / William Shakespeare: »Beneški trgovec«. / Ponovitve: v soboto, 9., v torek, 12. v sredo, 13, v petek, 15., v sredo, 20. in v četrtek, 21. aprila ob 19.30. V ponedeljek, 11. aprila, ob 15.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama V ponedeljek, 11. aprila, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. / Ponovitve: v torek, 19. ob 17.00 in v petek, 22. aprila, ob 20.00. MGL Veliki oder Danes, 7. aprila, ob 19.30 / G. Boccaccio, I. Ratej, M. Krajnc, M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v sredo, 13. aprila, ob 16.00 in ob 19.30, v soboto, 23. aprila, ob 19.30. Jutri, 8. aprila, ob 19.30 / Dušan Jova-novic: »Razodetja«. / Ponovitve: v po- nedeljek, 11. v četrtek, 14. in v petek, 15. aprila, ob 19.30. V soboto, 9. aprila, ob 19.30 / Tennessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. V soboto, 16. aprila, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne, Bob Merrill: »Sugar - Nekateri so za vroče«. V torek, 19. aprila, ob 19.30 / Dario Fo: »Vse zastonj! Vse zastonj!«. / Ponovitve: v sredo, 20. ob 19.30, v četrtek, 21. ob 20.00 in v petek, 22. aprila, ob 19.30. Mala drama Danes, 7. aprila, ob 20.00 / Tom Dal-ton Bidwell: »Družba na poti«. Jutri, 8. aprila, ob 19.30 / Simon Stephens: »Harper Regan«. / Ponovitev: v četrtek, 14. in v četrtek, 21. aprila, ob 20.00 V soboto, 9. aprila, ob 19.00 / Edward Albee: »Občutljivo ravnovesje«. V ponedeljek, 11. aprila, ob 17.00 in ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitev: v petek, 15. aprila, ob 20.00. V ponedeljek, 18. aprila, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V torek, 12. aprila, ob 21.00 / "Dve gledališči v sozvočju / Due teatri in ac-cordo" »Boban I Marko Markovic Or-kestar«, v sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Bonawenturo. Gledališče Verdi Danes, 7. aprila, ob 18.00 / »Omaggio a Franz Liszt«. Klavirski recital od Istvana Lajkoja. TRŽIČ Občinsko gledališče Torek, 12. aprila, ob 20.45 / »Orchestra del XVIII secolo - Coro Cappella Amsterdam«. Dirigent: Frans Brüggen. Nastopajo: Ilse Eerens - sopran; Michael Chance - alt; Markus Schäfer - tenor; David Wilson-Johnson - basso; Pieter-Jan Belder - organ. GORICA Terzo teatro Jutri, 8. aprila, ob 20.30 / 16. Gledališki festival: »Un Castello di ... Musical & Risate: »Il mistero dell'assasino mi-sterioso«. Nastopa: Compagnia teatrale Oberon iz Montebelluna (TV). _SLOVENIJA_ SEŽANA Osnovna Šola Dutovlje V nedeljo, 10. aprila, ob 17.00 / »Primorska poje«. Nastopajo: MePZ Jaz-bine-Plešivo, Števerjan-Krim; MoPZ Pergula, Sveti Peter, Piran; MePZ Duri, Col, Ajdovščina; ŽePZ Pristan, Koper; MPZ Tončka Čok, Lonjer, Trst; Vs Sraka, Štandrež, Gorica; MePZ Divača, Divača. LJUBLJANA Cankarjev dom V torek, 12. aprila, ob 19.30 / H. S. Loe-venskjold: »Silfida« (Balet v dveh dejanjih Augusta Bournonvilla). Glasba: Herman Loevenskjold; Dirigent: Igor Švara. V četrtek, 14. aprila, ob 19.30 Gallusova dvorana / Orkester Slovenske Filharmonije & Slovenski komorni zbor & Zbor Consortium musicum & APZ Tone Tomšič. Dirigent: Emmanuel Vil-laume; tenor: Janez Lotrič; sopran: Sabina Cvilak. Channel zero (AKC Metelkova mesto) Kino Šiška Danes, 7. aprila, ob 21.00 / Nastopa skupina Kamerad Krivatoff (Slo). Jutri, 8. aprila, ob 21.00 / Nastopata skupini: »God is an Astronaut in Coma Stereo«. V nedeljo, 10. aprila, ob 21.00 / Nastopata: Angantyr (Dk) in Nocturnal Depression (Fra). V ponedeljek, 18. aprila, ob 21.00 / Nastopajo: DubLab: PAPRIKA KORPS (Pol). V torek, 19. aprila ob 21.00 / Nastopajo: Nargaroth (Nem), Posthum (Nor), Chaos Invocation (Nem). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in la-pidarij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, PRIREDITVE grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fototeka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Gio-vannija Tallerija: »Orizzonti limpidi di libertà«. Muzej Revoltella: ATL - Association of Finnish Achitect's Offices in muzej Revoltella vabita na razstavo "Experience ... Finland" - sodobna arhitektura na Finskem. Do 8. maja sta na ogled razstavi: "Paesaggi nordici" in "Arhitektura na Finskem." Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Salone degli incanti (Ex Ribarnica): do 19. junija je na ogled razstava »Trieste liberty. Costruire e abitare - l'alba del '900«. Urnik: ogled je možen vsak dan, od 10.00 do 20.00. Galerija Generali (Trg Duca degli Abruzzi 1): v torek, 12. aprila ob 17.30 bo otvoritev razstave akademskega slikarja Franca Goloba pod naslovom: »Svetlobe in sence reke Soče«. OPČINE Bambičeva galerija: do 13. aprila je na ogled likovna razstava Tatjane Capuder Vidmar: »Odtisi narave«. Urnik: od 10.00 do 14.00, od ponedeljka do petka. Dvorana Prosvetnega doma: v soboto, 9. aprila, ob 18.00, bo otvoritev razstave »Skozi objektiv mladih - Razstava mladih fotografov in slikarjev«. Razstavljali bodo Sara Conestabo, Štefan Grgič, Nikolaj Kovačič, Diego Gerri in Irina Tavčar. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in 16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. Palača Attems Petzenstein (Trg De Amicis 2): do 19. junija, bo na ogled razstava »L'Albero della vita. L'evolu-zione attraverso gli occhi di Charles Darwin«. Urnik: vsak dan razen ob ponedeljkih od 9. do 19. ure. Kulturni center Lojze Bratuž: do 15. aprila je na ogled razstava Vladimirja Klanjščka z naslovom »Prostranost«. Urnik: od ponedeljka do petka med 17.00 in 19.00, od 16. do 29. aprila po domeni in ob prireditvah. Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass, 20):jbo odprta vse do 15. aprila dokumentarna fotografska razstava ob stoletnici Slovenskega planinskega društva v Gorici (SPDG 1911 - 2011). SKD Hrast: prireja v petek, 8. aprila, ob 19.30 na sedežu društva za cerkvijo v Doberdobu odprtje slikarske razstave Arhitekture neznanega - Kraške glave mladega doberdobskega slikarja Cristiana Lavrencica; na ogled bo do 1. maja. Preddverje Kulturnega Doma: je do 15. aprila na ogled fotografska in dokumentarna razstava ob 100-letnici Slovenskega planinskega društva. Na ogled je ob urniku odprtja Kulturnega doma ter v večernem času ob prireditvah v domu. Na ogled je okrog 70 fotografij velikega formata, niz zanimivih listin, dva para starodobnih smuči, unikati plakatov in grafični izdelki iz časa, ko še ni bilo računalnikov ter več drugih zanimivih eksponatov. ŠTEVERJAN Galerija 75: Fotoklub Skupina75 prireja ob tednu kulture tretjo izvedbo fotografske razstave SkupinArt na Bukovju v Števerjanu v soboto, 9. aprila, ob 20.30. Razstavljali bodo člani Remo Cavedale, Sandi Gorkič, Boris Prinčič in Robert Strahinjic, predstavila jih bo Lorella Klun; na ogled bo do 1. maja po predhodnem dogovoru po tel. 0481884226 ali na info@skupina75.it, informacije na www.skupina75.it. GRADIŠČE Umetnostna Galerija La Fortezza (Ul. Ciotti 25): v soboto, 9. aprila, ob 19.00 odprtje razstave z naslovom »La mia polvere da sparo« Guida Colettija; na ogled bo do 27. aprila od četrtka, do petka med 10. in 12.30 in med 17.30 in 19.30, ob nedeljah med 10. uro 12.30. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi: je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11.00 in 13.00, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16.00 in 18.00; informacije na tel. 0481-966904. _SLOVENIJA_ SEŽANA Coljava - Turistična Kmetija Ostrou-ška Pelicon: v torek, 26. aprila, bo odprtje razstave Fotografij Igorja Maher-ja »Od Gora Do Kalov«. Razstava bo na ogled vsako soboto in nedeljo, med tednom pa po predhodni najavi. Tel.:031 303 523. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. LOKEV Vojaški muzej Tabor: stalna razstava orožja in opreme. Ogled je možen ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00, za najavljene skupine tudi izven urnika. Informacije: Srečko Rože, 05/7670581, 041/516586. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumen- ti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: je na ogled razstava iz zbirke podarjenih del Vladimirja Makuca z naslovom »Risbe in kipi« bodo na gradu Krom-berk za javnost odprli v sredo, 23. marca, ob 20. uri.; Sv. Gora - zaprta do na-daljnega zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna občinav: do 16. aprila je na ogled razstava »In memoriam. Vojteh Ravnikar. Izvedeni projekti arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar 2000 -2010«. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. Prostori fundacije "Poti miru" (Gregorčičeva 8): je na ogled fotografska razstava Mirka Bijukliča o lepotah Posočja, predstavitev priložnostne znamke Pot miru-Dolina Soče. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. Urnik: vsak dan, od 10.00 do 18.00. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. Svetovni slovenski kongres (Cankarjeva cesta 1/IV): je na ogled razstava Roberta Faganela. Cankarjev dom (Galerija CD): do 25. avgusta, bo na ogled: »Toulouse - Lau-trec, Mojster Plakata«. V sodelovanju z Muzejem dekorativnih umetnosti iz Pariza in ob podpori Francoskega inštituta Charles Nodier. 22 Četrtek, 7. aprila 2011 AVTOMOBILI / BMW - Nova serija 6 na voljo z dvema motorjema Posrečena nova oblika za sanjski kabrio 640i in 650i bosta osrečila petičneže, ki radi vozijo z vetrom v laseh - Platnena streha Vsi so pričakovali veliki kupe BMW serije 6, Bavarci pa so presenetili celotno avtomobilsko srenjo in predstavili najprej kabrio iste serije. Da ne bo dvomov: 490 cm dolg ka-brio, ki ga poganjata v različici 640i 3,0-litrski tlačno polnjeni vrstni še-stvaljnik, ki razvije 320 KM in 450 Nm, v različici 650i pa 4,4-litrski tlačno polnjeni V8, ki zmore 407 KM in 600 Nm navora, ni igrača za vsakogar, pa naj bo še tako velik ljubitelj vožnje pod svobodnim soncem, »z vetrom v laseh« in še bi lahko naštevali krilatice v zvezi s kabrioleti. Vožnja z vsemi elektronskimi varnostnimi sistemi sicer ne predstavlja nobenih problemov, ki pa nastanejo, ko se človek zazre v cenik. Osnovna različica 640i, sicer že sama izdatno opremljena, velja 87 tisoč evrov, močnejši model, 650i, pa vas bo veljal 102 tisoč evrov. Če si omislite različico »futura«, pomeni vrsto dodatnih sistemov, pa boste morali odšteti pri 640i 6.350 dodatnih evrov, pri 650i pa »samo« 4.600. Novi kabrio ima zelo privlačno športno linijo, ki so jo oblikovalci dosegli z dolgim pokrovom motorja, nizko bočno linijo ter z rahlo naprej nagnjenima značilnima ledvičkama. Večslojna platnena streha, primerna za vse letne čase, se odpre in skrije v prtljažni prostor v 19 sekundah, medtem, ko se dvigne in avtomobil ponovno zapre v 24 sekundah. Spustimo ali dvignemo jo lahko tudi med vožnjo do hitrosti 40 kilometrov na uro. Za boljšo zaščito pred vetrom lahko s pomočjo elektrike tudi ločeno od strehe dvigujemo in spuščamo zadnje steklo. Pri odprti strehi, ko ni montirana zadnja zaščitna zavesa, kar se zgodi, če vozite nekoga na zadnjih sedežih, vas bo v bavarskem kabriu pošteno prepihalo. Notranjost je podobna tisti v seriji 7 in nato še v novi petici. To vključuje asimetrično sredinsko konzolo, prvič pa tudi samostoječ prikazovalnik z ravnim zaslonom. V serijski izvedbi je le-ta sedempalčen, v kombinaciji z opcijskim navigacijskim sistemom Professional pa še za dobre tri palce večji. Poleg serijskih so opcijsko na voljo športni ali komfortni sedeži, ki lahko ponujajo tudi ventilacijsko in masažno funkcijo. Prtljažnik v osnovi meri 350 litrov, ko se vanj skrije platnena streha pa za prtljago ostane še 300 litrov prostora. VOLVO Garmin na voljo pri vseh modelih Nova, ultra tanka Garmin navigacijska oprema, ki so jo predstavili skupaj z novim Volvom S60 in V60, je sedaj dostopna vsem sedanjim modelom Volva. Vsestranska navigacijska oprema je v avtomobil lepo integrirana, zahvaljujoč edinstvenemu nastavku na vetro-branskem steklu, ki ima vgrajen zvočnik in polnjenje. »Garmin nuvi 3790 je tanjši od 9 mm, kar je približno toliko kot navaden svinčnik. Ker je nameščen na vetrobransko steklo voznika, je zaslon na dotik lahko viden in enostaven za uporabo. Navigacija je lahko prenosljiva tudi izven avtomobila. Zapomni si celo, kje ste parkirali,« pravi Jonas Nilsson, direktor Volva. Obstaja deset priročnih multi-touch ukazov. Večje stavbe in znamenitosti so prikazane v 3D obliki. V križiščih pa je voznik pravilno voden na pravi pas ob pravem času. Z uporabo radio tehnologije »Trafik: Message Channel« bo navigacijski sistem obvestil voznika, če obstajajo motnje v prometu in predlagal najboljšo alternativo. MAZDA - Bogato opremljeni limuzini za brezskrbno pomlad Posebni seriji za mazdo6 in mazdo3 Oba modela temljita na paketu TE, ki so ga Japonci dodatno obogatili S pomladjo prihajata v Mazdine prodajne salone posebni seriji bogato opremljenih modelov Mazda3 in Mazda6 Mirai. Ime 'mirai' v japonščini pomeni prihodnost, v kombinaciji z Mazdo3 in Mazdo6 pa ek-skluziven in bogat paket serijske opreme. Mazda6 Mirai je na voljo v petvratni in karavanski različici. Temelji na modelu TE z zmogljivim in varčnim dizelskim ali bencinskim motorjem. Posebni paket opreme poleg 5-letne podaljšane garancije nudi delno oblazinjenje sedežev v usnju, sistem bluetooth za prostoročno telefoniranje in povezavo z MP3-predvajalnikom, športno masko hladilnika in še mnogo drugega. Mazda6 Mirai je na voljo v dveh karoserij-skih različicah in z dvema motorjema, 2-li-trskim bencinskim in 2.2-litrskim dizelskim agregatom. Mazda3 Sport Mirai obstaja v pet-vratni kombilimuzinski različici s 1,6-litr-skim motorjem. V primerjavi s kompletom opreme TE je paket Mirai bogatejši za 17-palčna lita platišča, meglenke, LED-zadnje luči, dinamičen zaključek izpušne cevi in komplet ekskluzivnih predpražnikov. VARNA VOŽNJA - Pri gumah bolj pomembna starost kot profil Zimske gume zamenjajmo z letnimi Nove letne gume Pirelli cinturato P1 so namenjene manjšim in srednjim vozilom Prejšnji mesec so skoraj povsod v Evropi prenehali veljati zimski vozni predpisi, kar pomeni, da svojega jeklenega konjička zopet preobujemo v letne pnevmatike. Naj ob tej priložnosti ponovimo nekatera navodila glede gum, najsi bo letnih kot zimskih. Starost pnevmatike je bolj pomembna od globine profila! Običajno vozniki pred nameščanjem pnevmatik na svoje vozilo pogledajo, koliko profila še imajo in če ga je dovolj, potem so še vedno uporabne. A stvar ni tako preprosta, bolj pomembna je starost pnevmatike. Nič kaj dosti ne pomaga, če imamo na vozilu zelo malo obrabljeno pnevmatiko, ki je stara denimo sedem let. Takšna guma je svoje sposobnosti v veliki meri že izgubila in ne bo zagotavljala dobrega oprijema. Boljša alternativa bo denimo tri leta stara pnevmatika, ki ima le še štiri milimetre profila. A glede na to, da je površina ene pnevmatike, ki se dotika tal, velika le za eno dlan, naj bodo vaše gume v čim boljšem stanju. Stran pripravil Ivan Fischer Držati bi se morali gesla 4X4X4. To pomeni, da imamo na avtomobilu vse štiri gume enake (zakon sicer predpisuje enake pnevmatike le na vsaki osi), da nobena od pnevmatik ni starejša od štirih let in, da ima pnevmatika vsaj štiri milimetre profila. Tlak je potrebno preverjati vsaj enkrat na dva meseca, v primeru, da ste veliko na cesti, pa lahko ta interval še skrajšate. Tlak vedno preverjajte takrat, ko bo pnevmatika hladna, to pomeni po največ nekaj prevoženih kilometrih in ne takrat, ko bo že močno segreta, saj izmerjena vrednost takrat ne bo pravilna. Ko smo že pri letnih gumah, naj omenimo, da je Pirelli te dni predstavil svojo novo pnevmatiko cinturato P1 za manjša in srednja vozila, primerna za 14-,15- in 16-pal-čna platišča. Gre za gumo, ki s svojim profilom in sestavo pripeva k odlični legi na cesti, istočasno pa tudi k manjši porabi in torej k manjšemu izpustu CO2 v ozračje. Naj omenimo, da je cinturato P1 ma voljo tudi kot run flat, ki vam omogoča, da s preluknjano gumo prevozite še 80 km s hitrostjo 80 km/h. Seveda boste gumo potem zavrgli. KIA Prva električna bo narejena na osnovi picanta Prva električna Kia, ki bo sprva namenjena le domačemu južnokorejske-mu tržišču, bo narejena na osnovi prihajajočega novega picanta (v Evropi ga pričakujemo pred poletjem leta 2011, predstavitev je predvidena prihodnji mesec). Premierno bodo »električarja« predstavili ob koncu 2011, leto zatem pa načrtujejo, da bi jih letno prodali 2000 tamkajšnjim vladnim uradom, medtem ko bo njihovi širši javnosti na voljo ob koncu leta 2013. V Evropi in na ostalih tržiščih bo sicer prvi električni model nekakšen križanec med terencem in enoprostorcem (za kateri točno model gre, še ni povsem jasno), katerega množično proizvodnjo načrtujejo ob koncu leta 2013. Z električnimi avtomobili, kot smo poročali v eni zadnjih številk, pa imajo kupci še vedno dokajšnje težave, predvsem glede avtonomije. Tovrstna vozila najbrž ne bodo polno zaživela in osvojila tržišča, dokler tega problema ne bodo rešili, kar pa je seveda odvisno od razvoja baterij, ki jih poganjajo / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 7. aprila 2011 23 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli: Korenček 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dok. film: Fabiani - Plečnik, režija Amir Muratovic, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 - Coppia in giallo 16.15 Nad.: Sentieri 16.40 Film: Ossessione di donna (dram., ZDA, '59, r. H. Hathaway, i. S. Hayward, S. Boyd) 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: D'Artagnan - The Musketeer (pust., ZDA, '01, r. P. Hyams, i. J. Chambers, T. Roth) 23.30 Film: Little Miss Sunshine (kom., ZDA, '06, r. J. Dayton, i. V. Faris) 1.25 Nočni dnevnik Canale 5 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aspettando Unomattina 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.00 Aktualno: Ver-detto finale 11.00 Dnevnik 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Gospodarstvo in vremenska napoved 14.10 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.301.35 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Variete: Af-fari tuoi (v. M. Giusti) 21.10 Nan.: Un medico in famiglia 7 23.20 Dnevnik - kratke vesti 23.25 Aktualno: Porta a porta 1.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.05 Resničnostni show: Grande Fratello pillole 14.10 Nad.: CentoVetri-ne 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.15 Aktualno: Pomeriggio Cinque 17.25 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Variete: Lo show dei record (v. G. Scotti) 0.00 Aktualno: Matrix 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 V^ Rai Due 6.00 Nan.: 7 vite 6.25 19.40, 1.15 Resničnostni show: L'isola dei famosi 8 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.45 Aktualno: Can-tieri d'ltalia 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa, sledi Zdravje 14.00 Variete: Pomeriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Top Secret 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.15 Dnevnik 18.45 Variete: Maurizio Costanzo Talk 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 6.55 Risanke 8.45 Variete: Le Iene Show (v. Luca e Paolo, I. Blasi) 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simpsonovi 14.30 Nan.: E alla fine arriva mamma! 14.55 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.35 Risanka: Naruto Shippuden 16.05 Risanka: Sailor moon 16.35 Nan.: Merlin 17.25 Nan.: Smallville 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: CSI -Miami 20.30 Kviz: Trasformat (v. E. Papi) 21.05 Aktualno: Spazio Santoro - Anno-zero (v. Michele Santoro, n. Marco Tra-vaglio, Vauro Senesi) 23.10 Dnevnik, sledi Tg2 Punto di vista 23.25 Dok.: La Storia siamo noi 0.25 Variete: Base Luna 1.05 Dnevnik - Parlament 1.50 Vremenska napoved 2.05 Nan.: Life on Mars 21.10 Nan.: Dr. House Medical Division 23.00 Nan.: The Closer 0.50 Variete: Le Iene (v. L. Bizzarri, I. Blasi) ^ Tele 4 ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Apprescin-dere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved, Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: Wind at My Back 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & geo 19.00 Dnevnik 19.30 Deželni dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.10 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Nan.: Medium 23.25 Variete: Parla con me 0.00 Dnevnik/Deželni dnevnik in vremenska napoved 1.10 Aktualno: Magazzini Einstein u Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 2 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.05 Nan: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 8 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken 7.00 8.30 Jutranji dnevnik 7.30 Variete: Dopo il Tg... Attualita (pon.) 8.00 Aktualno: Videomotori 9.00 Variete: Doma-ni si vedra 9.30 Nan.: Betty La Fea 10.30 Aktualno: Lezioni di pittura 11.30 Borgo Italia 12.30 Aktualno: Rotocalco ADN-Kronos 13.15 Variete: Paesaggi di... vini 13.30 Dnevnik 14.00 Variete: Copertina da Udine 15.00 Aktualno: Videomotori 15.15 Variete: Ostrega... In tour 15.55 Dok. odd.: Tethys 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.05 Aktualno: Fede, perche no? 19.10 Aktualno: Conosciamo i nostri ospedali 19.30 Večerni dnevnik in športne vesti 20.10 Nogomet: Anteprima Trie-stina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Gli incontri al caffe - Versiliana d'inverno 22.20 Dok.: Agrisapori 22.50 Aktualno: Dai nostri archivi 23.02 Nočni dnevnik 23.40 Film: Desideri nascosti -Judment (dram., ZDA, '90, r. T. Topor, i. B. Danner, K. Carradine) La 7 LA 6.05 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 10.30 Aktualno: (Ah)iPiroso 11.25 Nan.: L'ispet-tore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due po-liziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Lassu qualcuno e impazzito (kom., '89) 15.55 Dok.: Atlantide 17.45 Nan.: Leverage 18.45 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 19.40 Variete: G Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e mezzo 21.10 Resničnostni show: Sos Tata 0.05 Aktualno: Effetto domino 2020 1.05 Nočni dnevnik Slovenija 1 A Kanal A 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-9.00 Poročila in Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 Otr. nan.: Talebajski 10.30 Kviz: Male sive celice (pon.) 11.20 Sprehodi v naravo 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.20 Studio City (pon.) 14.25 Druž. nan.: Vedrana Grisogono (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Risanka: Prihaja Nodi 15.55 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.05 Kratki dok. film: Šest nasvetov, kako postati najboljši nogometaš na svetu 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.25 Dok. odd.: V 80 vrtovih okoli sveta 18.25 Minute za jezik (pon.) 18.30 Žrebanje deteljice 18.40 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 20.00 Pogledi Slovenije 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Umetnost igre 23.30 Mile Klopčič: Mati, Tv uprizoritev gledališkega besedila 0.45 Globus (pon.) |r Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 Zabavni infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 Glasbeni večer (pon.) 13.45 Dok. odd.: Zgodbe z Mekonga (pon.) 14.55 Ugriznimo znanost (pon.) 15.25 Evropski magazin 15.55 Pomagajmo si - odd. Tv Koper 16.25 Mostovi - Hidak (pon.) 16.55 Izobr. serija: To bo moj poklic (pon.) 17.20 Firma.tv (pon.) 18.00 Moj zdravnik 2011, prenos iz Festivalne dvorane 19.00 Glasborola (pon.) 19.55 Ekola! 20.00 Šport, skedi Nogomet: četrtfinale Evropske lige 23.15 Nad.: Restavracija Raw 0.05 Nogomet: Evropska liga, povzetki 0.35 Dok. film: Versailles, sanje nekega kralja (pon.) {T Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.50 Kronika 8.00 Novice 9.00 Preiskovalna komisija DZ, prenos 12.00 Odbor DZ za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, prenos 15.30 Poročila Tvs1 16.30 Na tretjem... 17.25 Slovenska kronika 18.00 Danes 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 20.30 Na tretjem... 21.30 Žarišče 22.00 Dok. odd.: Mobilizi- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Glasb. odd.: Boben 15.20 Dok. odd.: K2 15.50 City folk - dok. oddaja 16.20 Srečanje z... 17.00 Meridiani 17.30 Sprehodi po stari Ljubljani 18.00 Pomagajmo si 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športna oddaja 20.00 Back stage Live 20.20 Avtomobilizem 20.35 Film: Poročno potovanje po italijansko 22.10 Vsedanes -Tv dnevnik 22.30 Primorska kronika 22.50 Izostritev 23.20 Minute za... 23.55 Vremenska napoved 0.00 Čezmejna Tv - deželne vesti Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 17.00 Tv prodajno okno 12.00-15.00 Novice in videostrani 18.00 Brez panike 20.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.30 Znanstveni večeri Univerze v Novi Gorici 21.30 Odmevi iz Krpanove dežele 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 23.30 Tv prodajno okno, Vi-deostrani pop Pop TV 7.10 Najlepša leta 9.15 15.55 Prepovedana ljubezen (dram. serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram. serija) 12.05 16.50, 17.10 Zorro: Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.55 Na-brušeni dragulj (hum. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Film: Notting Hill 22.15 24UR Zvečer 22.35 Na kraju zločina (krim. serija) 23.30 Na robu znanosti (dramska serija) 0.30 Nan.: Kaliforniciranje (hum. serija) 1.05 24UR, ponovitev, Novice 2.05 Nočna panorama, Reklame 7.15 9.40 Družina za umret (hum. serija) 7.45 Svet, pon., Novice 8.45 11.00, 18.55 Obalna straža (akc. serija) 10.05 15.35 Vsi županovi možje (hum. serija) 10.30 0.10 Pa me ustreli! (Hum. serija) 11.5516.10 Faktor strahu ZDA (dok. serija) 12.50 TV prodaja, Reklame 13.20 Film: Tisti veseli dan 15.05 Čarovnije Crissa Angela (dok. serija) 17.0518.55 Na kraju zločina: CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: 007 - Samo za tvoje oči 22.25 Film: Popolna resničnost 0.45 Film: Krvava žetev RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Reka življenja - piše Žarko Rovšček; 9.00 Radio Paprika; 10.20 Odprta knjiga: Mira Mihelič - Peter Zobec: Ure v aprilu, 17. nad.; 11.00 Studio D; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Klasični magazin; 18.00 Kulturne diagonale: Literarni pogovori; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.20 Utrinek s Primorske poje; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik, 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00-12.30 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Medijska abeceda; 14.45 Poslovne informacije Primorske; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev, tedenski ki-nospored, Planinski vodnik; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica; 19.00 Večerni dnevnik; 19.45 Kronika; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.300.00 Od glave do repa, hip-hop in Valterap. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 7.00, 12.00 Kratke vesti; 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Pregled prireditev; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Sulla via delle Indie; 9.33, 20.00 Luoghi e sapori; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program, zaključek; 10.33 Glasbena lestvica; 11.00, 20.30 Cultura e societa; 11.45, 21.00 Punto e a capo; 13.00 Parole e musica; 13.33, 21.30 Sogni di vacanza; 15.00 L'Italia e fat-ta; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 Popoldne ob štirih; 18.00 Dr. Music Lounge cafe; 20.00-0.00 Večerni RK; 23.00 In orbita show; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.50 Klicaj; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 z arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 7. aprila 2011 V REME, ZAN IMIV O S TI V naslednjih dneh bo nad večino Evrope obsežen tropski anticiklon s stabilnim podnebjem. Nad našo deželo bo prisoten za to obdobje zelo topel zrak, predvsem v visokih slojih atmosfere. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in ob sončnem vremenu spodbuden. Za prvo tretjino aprila bo sredi dneva in popoldne neobičajno toplo. Moteno bo spanje najbolj občutljivih v noči na petek. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.35 in zatone ob 19.40 Dolžina dneva 13.05 r LUNINE MENE ^SŠ Luna vzide ob 8.06 in zatone ob 23.56 PLIMOVANJE Danes: ob 6.55 najnižje -37 cm, ob 12.28 najvišje 14 cm, ob 18.16 najnižje -6 cm, ob 24.13 najvišje 28 cm. Jutri: ob 7.39 najnižje -29 cm, ob 14.53 najvišje 6 cm, ob 18.25 najnižje 2 cm, ob 24.24 najvišje 22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m............9 1000 m ..........17 2500 m............6 1500 m ..........12 2864 m............3 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu dosegel 2,5, po nižinah 2. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER internet - Spletna družabna omrežja Facebook zagnal spletno stran za novinarje WASHINGTON - Spletno družabno omrežje Facebook je zagnalo posebno stran za novinarje, ki naj bi jim pomagala pri uporabi tega omrežja za iskanje virov in tudi za boljši stik s svojimi bralci oz. občinstvom. Stran se imenuje "Novinarji na Facebooku", poroča francoska tiskovna agencija AFP. www.primorski.eu1 Kot je povedal direktor Facebooka za stike z mediji Justin Osofsky, so se s to stranjo približali vse večjemu številu novinarjev, ki uporabljajo to spletno omrežje. "Stran bo ponujala novinarjem najboljše prakse za uporabo zadnjih Facebookovih produktov za njihovo delo in za povezovanje s skupnostjo na Facebooku, ki šteje preko 500 milijonov ljudi," je dejal Osof-sky. Kot je še pojasnil, so se z novinarji začeli posebej ukvarjati že v začetku leta 2010. Povprečna medijska organizacija pa je po tem povečala število svojih stikov za povprečno 300 odstotkov, je še pojasnil. Poleg tega bodo na Facebooku organizirali tudi "delavnice" za novinarje, ki so še nevešči uporabe Facebooka kot orodja za svoje delo. Prvo tovrstno delavnico bodo organizirali 27. aprila, napovedujejo. Kot še navaja AFP, je stran "Novinarji na Facebooku" takoj po zagonu že prejela 2300 potrditev, da jim je stran všeč. Med njimi so tudi voditeljica ameriške televizije CBS Katie Curic, večerna voditeljica televizije ABC Diane Sawyer in tudi voditeljica nedeljske pogovorne oddaje na ABC Christiane Aman-pour, nekdanja novinarka CNN. (STA) avstriJa - Slaščičar pekel nacistične torte Protest preživelih iz nacističnih taborišč DUNAJ -Nek avstrijski slaščičar je začel peči torte z motivi nacističnih simbolov. "Če kdo naroči, potem to naredim," je dejal slaščičar iz kraja Maria Enzersdorf pri Dunaju. S tem si je že nakopal srd preživelih iz nacističnih koncentracijskih taborišč, ki zahtevajo kazenski pregon. Manfred Klaschka je v svoj katalog izdelkov vključil tudi torto s sva-stiko iz sladkorja, pa tudi torto s sliko otroka (na posnetku Anse), kako po nacistično salutira z roko, dvignjeno v zrak. Kot pravi, gre zgolj za ponudbo, če bi si kdo zaželel tovrstno torto. V odboru preživelih iz koncentracijskega taborišča Mauthausen so nad odnosom slaščičarja ogorčeni. "Natanko takšno razmišljanje nas je pripeljalo v katastrofo pred 70 leti," je dejal predsednik odbora Willi Mernyi. V odboru so se tudi odločili, da bodo zahtevali uradni pregon slaščičarja,. V Avstriji je namreč prepovedano izobešanje nacističnih simbolov, prav tako pa je z zakonom prepovedano vsakršno neonacistično delovanje. Na novih švedskih bankovcih tudi Astrid Lindgren in Greta Garbo STOCKHOLM - Na novih švedskih bankovcih bodo med drugim upodobljeni avtorica Pike Nogavičke Astrid Linidgren, filmar Ingmar Bergman in hollywoodska zvezda Greta Garbo, je včeraj sporočila švedska centralna banka.Trojico so poleg sopranistke Birgit Nilsson, nekdanjega generalnega sekretarja ZN Daga Hammarskjolda in umetnice Evert Taube izbrali zaradi njihovih "pozitivnih in pomembnih" prispevkov švedski kulturi v 20. stoletju, je še sporočila banka. Medtem ko bo na eni strani bankovca upodobljen njihov portret, bo na drugi strani motiv iz narave, regionalno povezan z vsako osebo. Nove bankovce bodo izdali leta 2014 ali 2015. Na novih kovancih bo medtem še vedno upodobljen švedski kralj Karl Gustav.