DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 4Š CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 20, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. Angleška križarka torpedirana ^ kdjo je šlo v morje 157 mož posadke, samo pet so jih rešili. ANGLEŽI SO IZGUBILI ŽE 6 KRIŽARK Lond d°n, 19. febr. — Angleško Ornariško poveljstvo je izdalo ^adno objavo, da je bila torpe-ana križarka Daring in da je ^ izgubilo življenje 157 mož ''adke. Samo en častnik in šti-p m°žje posadke so bili rešeni, oveljstvo r\e izda kraja, kjer se J Pripetila nezgoda, ža i° že šesta angleška kri-, . a> ki so jo Angleži izgubili v Cej vojni Pedir 119. in prva, ki je bila tor-ana. Dve sta zadeli na mi-i '' ena je trčila ob drugo ladjo Za dve se še ne dve vzroka po-Jpitve. Daring je bila zgraje-^'eta 1932 in je imela štiri 4.7 povc«e topove, sedem manjših to- ln osem torpednih tubov. j., 0 Je že drugi slučaj, da je to-bii° ang''eških mornarjev izgu-; živl.jenje. Na 24. januarja potopljena Exmouth z 188 d Zlfti posadke. Kolikor je ura-g , Oznanjenih, je dozdaj iz-j 2,271 angleških mornarja z'vljenje v tej vojni in 604 , ž„ Pa zaznamovanih pogrebih. Senator Donahey želi odprte primarne volitve Washington, D. C., 19. febr. — Senator Vic Donahey, katerega je izbral demokratski centralni odbor, da bo on dobil prvo prednost kot je predsedniški kandidat iz države Ohio, ter da bodo delegati za narodno konvencijo obvezani glasovati najprej zanj, je Miller bo skušal dobiti Gongwerjeve pristaše na svojo stran Ray T. Miller, ki je bil uradno priznan kot načelnik demokratske stranke v okraju Cuyahoga po centralnem državnem komiteju, je izjavil, da je njegova edina misel edinstvo v stranki ter da bodo on in njegovi pristaši storili vse, da pridobe na svojo stran vse svoje demokratske nasprotnike. V to namerava Miller v kratkem sklicati sejo, na kateri se bo skušalo popraviti škodo, ki jo je zadnja leta napravila nesloga med demokrati. Mr. Gongwer, ki ni hotel priznati Millerja kot vodjo na zadnji demokratski konvenciji, bo odklonil to cast. Izjavil je, da on , , , ... v • „„ ostal ta teden v Clevelandu ter se ni za to, da bi se ze vnaprej ve- zalo roke delegatom ter da bi se s tem kršilo ohijsko postavo primarnih volitev. Donahey je izjavil, da je bil on vedno za svobodne primarne volitve, kjer naj vsak voli, kakor hoče in kar mu zagotavlja državna ustava. IZ DOMOVINE ro se mu je godilo "kimati, O. — Tukaj je V ^U-in • W-ikteiv-rtta-r 90 let. lal Se,n sv°iem življenju je de- i'a2:jatn° dve leti in kot se 'ie iz~ p01'Je bil še tistikrat na izgubi. Poklicu je bil odvetnik, toda je)'Sem svojem življenju ni spre-enega slučaja kot odvet- sv0" S se Je izrftzil> da -ie vse in Je ži vi jen je delal, kar je hotel star'-13'1 nikomur odgovoren. Po že! Sltl ^ Podedoval lePO Prem0" ga je povečal še s j ' ^a je stavil na konje in pa j;i^azilimi denarnimi transakci- Slovo od WPA kr°n, O. — Mrs. Anice ^ iz tega mesta je dobila HVJočil°. da bo podedovala po aei J1 teti v Charleston, W .Va. od >°00 do $40,000. Njen mož Vjm pri WPA> kjer bo gotovo \f Slovo' kakorhitro pride de- Terezija Narobe, 15909 Pythias Ave. je prejela žalostno vest iz stare domovine, da ji je umrla v Domžalah ljubljena mati Elizabeta Kovač, stara 80 let. V stari domovini zapuščajo sina, ki je okrajni živinozdravnik, v Ljubljani dr. Franc Kovača in hčer Ivano Vulkan, tukaj pa dve hčeri, Terezijo Narobe in Mary Sušnilc, 18711 Abby Rd. Ranjka je bila dobra krščanska mati svojim otrokom. Naj ji bo lahka domača gruda. Mrs. Uršula Beličič, 1184 Norwood Rd. je prejela iz domovine tužno vest, da ji je 21. januarja umrla sestra Rezika Debevec na Rakeku. Tukaj zapušča sestro Uršulo, v starem kraju pa brata Antona in sestro Francko. Naj počiva v miru. John Kastelic, ki dela že dolgo vrsto let pri Kovačiču na St. Clair ju in 40. cesta, je prejel iz stare domovine žalostno vest, da mu je umrl ljubljeni oče v visoki starosti 85 let. V stari domovini zapušča sina Franka in hčer Mary, tukaj pa sina Josepha in Johna Kastelic. Naj mu bo lahka rojstna gruda. Kje je truplo? Los Angeles, Cal. — Policija v temi mestu ima glavo neke okrog 60 let stare ženske, trupla pa ne. Glavo je našla, Mrs. McKenzie na svojem vrtu v mali jami, kjer je morala- biti glava že par mesecev in je bila posuta z apivfmi. Najdite-Ijica se je tako prestrašila-nujdbe, da je zbolela in se nič ne briga, če bodo našli truplo ali ne, samo da so glavo odnesli. bo posvetoval s svojimi pristaši glede volitve precinktnih načelnikov v primarnih volitvah. Demokratski okrajni uradniki, ki so večinoma na Gongwer,jevi strani, se še niso odločili, kaj bodo napravili. Najbrže se bodo sestali in odločili glede postopanja v bodoče. Miller je povedal, da ga je mnogo Gongwerjevih pristašev poklicalo in obljubilo sodelovanje. . V Washingtonu se je včeraj izjavil senator Donahey, da bo priznal Mr. Millerja kot načelnika stranke. Vseh deset demokratskih mestnih councilmanov se je včeraj izjavilo, da se pridružijo gibanju in se združijo pod uradno proglašenim vodjem Ray T. Miller-ju in pozivi jejo vse demokrate h kooperaciji. —o- Moderni Robinzoni gredo na zapuščen otok Miami, Florida. — Richard Irvine iz Berkeley, Cal., njegova žena in 14 drugih Kalifornijča-nov se je podalo v mali jahti na otok Caicos, ki spada k verigi Bahamskih otokov, kjer bodo živeli čisto sami, daleč od sveta. S seboj so vzeli samo najpotrebnejše stvari, drugo bodo pa vse pridelali na otoku. Otok meri 100,000 akrov zemlje in je neobljuden že od leta 1922, ko je odšla z otoka neka angleška družba. Ta je pustila na otoku živino, prašiče, ovce, ki je zdaj čisto podivjano. Pravijo, da ima otok lepo bodočnost kot počitniška kolonija in pa možnost, da se bo tam razvila industrija. Med izseljenci je en tesar, en vrtnar, ena bolničarka, en pilot in inži-nir. Townsendovci bodo skušali zmagati v 22. okraju V 22. kongresnem okraju se bodo vršile danes teden volitve, pri katerih se bo izvolilo zastopnika v kongres Zed. držay. Pristaši Townsendovega gibanja so posebno zainteresirani v te volitve ter bodo z vso močjo podprli Anthony A. Flegerja, ki kandidira kot demokrat proti republi-kanki Mrs. Frances Bolton. Ne samo pristaši iz 22. okraja, ampak tudi od drugod se zanimajo za te volitve, ker če bo izvoljen Fleger v kongres, bodo Townsendovci dobili zopet en glas več v poslanski zbornici. ^tarejši ohijski £lnik Je umrl thel» O. — Tukaj je umrl dr. iti ;!am Thompson, star 104 leta V% ry --------v- ševa]V ' državah> ki je izvr" W Prakso. Umrl je na poškod-Pri .1>r'znan kot najstarejši zdra- Švedska se boji pomagati Finski Stockholm, 19. febr. — Šved ski kralj Gustav V. je danes spo ročil narodu, da švedska ne sme dati Finski vojaške pomoči, ker bi s tem nastala nevarnost, da se švedska zaplete v vojno na zapadli kot na vzhodu. Kralj je podal to izjavo preko protesta svojega kabineta. Kralj ni omenil, da bi taka pomoč Finski dovedla do vojne z Nemčijo, toda to je, česar se kralj boji. Rusi pritiskajo na desno krilo Mannerheim linije Poročila iz Moskve zagotavljajo, da so Rusi že v predmestju Viipuri, drugega največjega finskega mesta in da so Finci zadnje par dni imeli več težkih izgub. FINCI PRI UMIIOJZAŽIGAJO VASI Notranjci in Dolenjci! Kakor je bilo že poročano, bo Mr. Anton Grdina kazal premikajoče slike v sredo večer 21. februarja v Modic-Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair Ave. Za to slikovno predstavo so izbrane slike iz Notranjske in Dolenjske. Pri tem je mnogo zanimivih pokrajin, ki bodo rojake spominjali na njih domove. Naj bo povedano, da so bile te slike iz naše Notranjske vzete lanskega julija in avgusta, Dolenjska pa pred dvemi leti. Torej so vse te slike nove, jasne in razločne,,pa z vso Moskva, 19. febr. — Rdeče čete, ki neprenehoma 17 dni naska-kujejo Mannerheim linijo, se bližajo mestu Viipuri, s čemer bo izgubljeno desno krilo Manner Kot poroča rusko vrhovno poveljstvo, so imeli Finci zadnje dni težke in občutne izgube in da se stalno umikajo pred ruskimi četami. V soboto in nedeljo so heim linije. Ru*i prodirajo ob Rusi vzeli Fincem 313 utrjenih obali Finskega zaliva in so že postojank, ali vsega skupaj 475 dosegli železniško postajo Som-mae, šest milj južno od Viipuri ob obrežni železnici, že prej so bili Rusi zasedli železniško postajo Sainio, ki je ob glavni progi Leningrad-Viipuri. od' 11. februarja. Poročilo tudi trdi, da so Rusi uničili v nedeljo 21 finskih letal. Današnja ruska poročila tudi zatrjujejo, da Finci požiga j o svoje vasi pri umiku. Finci dobivajo ojačenje Helsinki, 19. febr. — Moštvo, topovi in letala prihaja na Mannerheim linijo, da ustavijo pro-skrbjo vzete. Mojster snemanja diranje ruske armade, ki je v je bil dr. France Trdan, slikar pa Ivan Tišler, dva najboljša mojstra za take prilike. Vstopnina ofenzivi že 17. dan. Feldmaršal Mannerheim je ojačil novo ob-rambeno linijo in poslal nove re- padcu. Izvrševal je bistvo v tem kraju 77 let. tjj, 'O UBCU111 uaicn okrajnega avditorja je s'al na 75,000 davkoplače- r^stine za osebni davek val Drij ^.^v listinej na katerih se mora Ho 7Viti davek za osebno lastni dan je 31. marec, ko W 0re Poročati o tem davku. Po %ča U je 5 % kazni- Kdor , 0 listine ni dobil, si jo mo- Preskrbeti. Ma1*tesreča pri mostu St., j, hew Borich, 270 E. 248th nove«« o , je padel včera-i z dve ur lumbus Rd. mostu in Vi. t *atGm P°dlefcrel poškod-Čaj pri-le že tretji smrtni slu-tednih mostu v zadnjih dveh Seja st S^včki Slavij Y mlad- Pev. zbora a°ba §t nocoj ob osmih, • 4 SND. 55 milijonarjev v Zed. državah Washington, D. C. — Zaklad niški tajnik Zed. držav Morgen-thau Jr. poroča, da je bilo leta 1938 v Zed. državah 55 oseb, ki so imele $1,000,000 ali več dohodkov na leto. V letu 1937 jih je bilo šest manj. (Ti gotovo niso delali pri WPA.) --o- $40 na osebo stanejo okrajni uslužbenci Okrajni avditor Zangerle je izračunal, da so znašale plače javnih uslužbencev v Greater Clevelandu lansko leto $49,116, 378, ali po $40 na vsako osebo v okraju. Plačilna lista za lansko leto je bila za $1,122,782 več kot leto poprej. Več kot polovico te ga porabi mesto Cleveland. (Russo obsojen na $100 Nick Russo, ki je bil spoznan in krivim, da je pri zadnjih volitvah vzel iz precinkta v 32. var-di glasovnice, je bil obsojen $100 globe. Porota ga pa ni spoznala krivim, da je glasovnice zaznamoval. Ko je sodnik določil kazen, je rekel, da bi bil moral Russo biti spoznan tudi krivim tega drugega prestopka. iz argentine Buenos Aires, Arg. — V Montevideo Urugvaj, je umrl rojak Josip Furlan, doma od Vipave na Primorskm. V starem kraju zapušča ženo, brata in dve sestri, v La Sallu, 111., Združene države, pa sestro Jožefino Scheck. -o- Dodatek k zahvali Pokojni Rudolf Perdan zapušča tudi več sorodnikov, tukaj in v stari domovini, kar je bilo pomotoma izpuščeno v zahvali. Ne bo lista V četrtek 22. februarja je Washingtonov rojstni dan in postavni praznik, zato ta dan Ameriška Domovina ne bo izšla. Banke zaprte V četrtek 22. februarja bodo zaprte vse banke v mestu radi postavnega praznika. *V Belgradu j ^ Jt - SS«Vw£ keganu od zadnjega septembra — zgoreli sta tudi dve cerkvi • Calumet. Mich. — Pred nekaj dnevi je v Ahmeeku umrl John šterbenc, star 57 let in doma od nekod v Beli Krajini. Semkaj je prišel pred okrog 40 leti in ves-čas je delal v rudniku. Tu zapušča dve sestri. — Frank Pontelo, rojak pionir, ki je bil dolgo časa bolan in že dvakrat, operiran v kliniki Mayo v Minnesoti, se je pred kratkim vrnil domov precej okrevan. Waukegan, 111. — P^d tremi dnevi je bil aretiran 21-letm John Pustavrh, ki je priznal, da uauvaij ujuu oo f«....... i , , ii at«.« vašo pomoč, ostanemo z odličnim , iz Clevelanda in odprla v Stan-1 JI■ .u.. iM-nionn on 1 f>r ClStllnlCO spoštovanjem, • M. F. O'Donnell, predsednik odbora za proslavo predsednikovega rojstnega dne. dishu krojačnico ter čistilnico Oblek. v. , Greenbelt, Md. — Rudolf Bo- in sum je, da je bila večina podle star 54 let in doma iz Postoj- taknjenih. Aretirani Pustavrh ne je pred dnevi podlegel para-'je že bil v zavodu za slaboumne. k. AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 20, 1940 "AMERIŠKA DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER r r «117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. BESEDA IZ NAROBJt Naši nasledniki SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleve'and, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c. Mnogo se razmotriva, kaj bo ko nas več ne bo, namreč starejših naseljencev. Ali bodo naši potomci hodili po naših začrtanih stezicah, ali se bodo popolnoma poglobili le v navade velikih narodov in naše nove domovine, katero smo z veseljem pozdravili Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at ^ot svobodno deželo. Cleveland. Ohio, under the Act of March 3d, 1878. * No. 43 Tues., Feb. 20, 1940 Kvota naseljevanja je tako malenkostna, da sploh ne pride več v poštev. Radi tega je umevno, Tri muhe Z enim udarcem j da bo nemogoče vzdržati narodno __ , , , , , , , , , , j zavednost se >za večletno dobo. Republikanska stranka si je^ade a težko nalogo, da bo;Zato je naša dolžno8t da skupno v letošnji predsedniški kampanji ubila tri muhe z enim|pomoremo naši mladini, ki se udarcem: predsednika Roosevelta (politično), novi deal judejatvuje v naših slovenskih tretji termin. krogih splošno, najsibo v kul- Že vsak teh treh problemov bo trd oreh, nikar vsi trije hkrati in zdi se nam, da si je zabasala republikanska stranka turnih društvih ali podpornih. Le tedaj je možnost, da si ohranimo prevelik založaj v usta in se je prav bati, da ji ne bo obtičal še par generacij, katere se bodo s ponosom nazivale — smo Slovenci! Da imamo resno voljo pomagati mladini je predvsem odvisno od nas. Tako je del naše dolžnosti, da podpremo delova v grlu. Glavni napad republikanske stranke na demokratsko administracijo bo, da je po sedmih letih demokratske vlade v Washingtonu še vedno 9,000,000 brezposelnih v deželi. Zato bo na republikanski stranki najboljši kandidat oni, ki bo povedal in obljubil, da bo za teh devet milijonov bfezpo-jnje prvega mladinskega zbora selnih preskrbel delo. ^ i"Slavčki," ki je bil organiziran Ne bo dovolj, če bo republikanska stranka v kampanji j pred 6. leti. Odbor vljudno vabi pripovedovala, kako so demokratje poskušali razne načine, vse starše, da se gotovo udeleže da bi izpeljali deželo iz krize, pa se jim to ni posrečilo. O tem | redne seje nocoj ^n fehvnnvin pripovedovati ne bo imelo nobenega pomena, ker to itak ve-j zvečer mo vsi. Treba bo pa povedati, kaj bi se moralo storiti, da se to faktično izvrši in deželd izpelje iz kaosa. Doba od zadnje republikanske vlade v Washingtonu ni dolga in ljudje še niso pozabili, da se je kriza faktično začela v času, ko je bila v Washingtonu republikanska stranka in takrat ni mogla najti nobenih sredstev zoper krizo. Če jih 20. februarja v navadnih prostorih. Joseph Trebeč, predsednik. -o- Kar ne da mi miru bom povedala zakaj, zato ker tako rada čitam te zlate "Newbur- Nekdo mi ne da miru, da ne bi torej takrat ni imela, kako jih upa najti sedaj? Novi deal nekaj napisala, kar mi srce želi. vsaj lahko reče, da je dal narodu več, kot je pa narod imel v!Ta priljubljena Ameriška Domo-letih 1931 in 1932. Ivina vsak dan redno prihaja v Brezposelni bi radi imeli nekaj več, kot je pa WPA. Ali mojo hišo. Vsak dan jo nestrpno jim more republikanska stranka kaj več ponuditi? Pred j pričakujem in ko pride sobota osmimi leti jim ni dala niti WPA, in v kampanji leta 1936 pa še najbolj in čakajte, da vam rudi ni imela nobenega uspešnega zdravila zoper krizo. Republikanci bodo tudi kričali o prevelikih davkih. Res je, vsi jih težko prenašamo. Ali jih bo republikanska stranka odpravila? Ko je odšla republikanska stranka od vlade v Washingtonu, je podedovala demokratska stranka po nji 14,000,000 brezposelnih. Torej je dala sedanja administracija petim milijonom delo, čeprav je doraslo v tem času še nekaj milijonov mladine za delo. Oni kandidat, ki bo narodu pokazal pot, kako bo dal delo tem devetim milijonom brezposelnih, bo postal narodni junak in bo gotovo izvoljen, pa naj bo to demokrat ali republikanec. Narod ne bo sprejel v kampanji očitke, da stranka na vladi ni storila dovolj, ampak bo zahteval zdravila za obstoječe razmere. .. Mesto da bi republikanci poskušali ubiti z enim udarcem tri muhe: Roosevelta, novi deal in tretji terpin, naj bi šli mimo tega in skušali rešiti en sam problem in ta je: kako preskrbeti delo vsem brezposelnim. Drugo bo pa prišlo samo od sebe. je trpel strašanske muke predno je izdihnil svojo dušo. Bilo je nekaj groznega gledati njegovo trpljenje in poslušati njegove vzdihe. Mati težko rodi sina, a še hujše pa je za mater gledati izgubo svojega sina. Nobene pomoči več. Hočeš ali nočeš, dati ga moraš Njemu, ki ti ga je dal. Kakšno je bilo moje srce tedaj ne vem, samo to vem, da sem pri blagoslovljeni sveči molila na glas in prosila iz srca vse svetnike in sv. Jožefa njegovega patro-ha, da bi mu vendar prišel na pomoč na njegovo zadnjo uro. Izgovarjala sem glasno ne da bi pri tem potočila samo eno solzo. Bilo je še veliko naših sosedov navzočih, da nas je bila polna soba. Bog je slišal mojo molitev in celo bolniške strežnice so se čudile, ko so ga videle kako težko je prej vzdihaval in sedaj pa je tako mirno umrl. Vidite dragi moji, tako je kadar lastna mati spremi svojega sina na oni svet. Nikdar se ne sramujte glasno moliti. Bog je uslišal moj glas in mojo molitev. Osem dni po pogrebu so hodili dobri sosedje in smo molili za pokoj njegove duše rožni venec in litanije. še celo Father Gnido-vec so bili nekoč prišli, a ker so bili malo pozni pa nas niso hote li motiti, čakal nas je pred vra ti, da smo bili mi gotovi in nato pa je vstopil tudi Father Gnido-vec in nas pohvalil. Hvala tudi vam Father! Tedaj sem bila precej slaba, kajti tudi moj brat je takrat zgubil svojo ženo. Bilo je sedmi dan, ko sem se vlegla, da si malo odpočijem in precej trdno zaspim. Tedaj pa sem začutila kot da me nekaj težkega duši. Napol v snu sem videla moje- so se jako zmotili, ker ni lahkega dela, tudi tam ne morejo dobra delati kolikor jih še ostane. Prav lepe pozdrave vsejn či-tateljem Ameriške Domovine, Tony Stepech, Box 302, Shinnston, W. Va. -o- Zapisnik zlata1 pokojnige sina, ki se mi je ške novice." fce so v resnici ziami vredne, le škoda, da nekateri lju- duhu Prikazal 111 se mi Pn3el za d je hvalit, samo poklonil se mi je, pa je zginil. V sredi 21. februarja bo že deset let kar smo ga položili k večnemu počitku. Bog bodi milost- 1 j udje vedeli koliko'1^ nJeS°vi dAuš[- .. „ Antonija Gnidovec. -o- Ali bo zdaj mir? Državni centralni odbor demokratske stranke je uradno odločil, da je pravi in edini vodja demokratov v okraju Cuyahoga Ray T. Miller. Tako je končno poravnan spor oziroma vprašanje, kdo je boss demokratov v tem okraju: Miller ali Gongwer. Vse od zadnje konvencije prečinktnih načelnikov po primarnih volitvah leta 1938 smo imeli dva voditelja oziroma nobenega. Gongwer in Miller sta trdila, da sta bila pravilno in z večino izvoljena. Centralni odbor stranke, ki je bil naprošen, naj razsodi, se je spretno izognil in tako nismo vedeli, komu bi sledili, koga bi poslušali, kdo ima pravico voditi in ukazovati stranki. Šele zadnjo soboto se je centralni odbor opogumil in odločil za Millerja. Če je centralni odbor to lahko storil sedaj, bi bil prav tako lahko pred dvemi leti in mnogo boljše bi bilo za stranko. Da je pa to storil sedaj, je ti;eba najbrže iskati vzroka v prihodnjih volitvah. Z negotovostjo, kdo je vodja, bi bila stranka razcepljena pri volitvah. Kandidatom bi bila silno otežko-čena kampanja. Obe fakciji, Millerjeva kot Gongwerjeva bi postavili kandidate/ ki bi bili drug drugega grizli in posledica bi bila, da bi demokratje izgubili vse urade, ki jih imajo danes v rokah. Pred par meseci smo mi napisali na tem mestu, da bodo demokratje v prihodnjih volitvah izgubili vse, če se ne sporazumejo poprej. No, zdaj je do tega prišlo. Zdaj imamo samo enega uradnega^vodjo in v tej smeri vsaj ne bo cepitve. V primarnih volitvah morajo biti precinktni načelniki pokorni Millerju kot načelniku stranke in Miller bo s svojim izvrševalnim odborom postavil demokratske kandidate. Se-ve, s tem še ni rečeno, da ne more ali ne sme1 kandidirati kdo drugi. Lahko kandidira, toda ne pod zastavo uradne demokratske stranke. Tudi še ni rečeno, da je s tem spor v stranki poravnan. Za prihodnje primarne volitve bosta najbrže Millerjeva in Gongwerjeva grupa demokratov postavili svoje kandidate za precinktne načelnike. Oni, ki jih bo imel več, bo izvoljen načelnikom na prihodnji konvenciji. Vendar ima pri tem MiUer kot sedanji načelnik prednost, ker bo on dajal dela v to dolgo, a vendar tako hitro po volivnih kočah, on bo sklical konvencijo in isti predsedoval. To je velike važnosti in kot stoje stvari sedaj, je skoro gotovo, da bo Miller tudi na konvenciji imel večino glasov. gredo kar mimo. Večkrat sem že koga opomnila kako lepi nauki so v teh novicah, pa mi je že marsikatera rekla: nisem brala tistih novic O, ko bi lepih naukov je v teh novicah pol katerih bi se morali ljudje ravnati kot na primer ob času 40 urne pobožnosti, o božiču in sedaj že pričakujemo za veliko noč. Tukaj ne opominjajo samo svoje fa-rane, ampak vse na okoli kličejo in prosijo k spreobrnjenju, to je, kar je največ vredno za našo dušo in telo. Kdo pa vendar vse to stori? Od 500 do 700 faranov pa ni niti enega, ki bi se temu zahvalil. Saj smo vendar brali zadnji mesec, ko so se Father Oman ob koncu leta vsakemu posebej zahvalil. Možem, ženam, fantom, dekletom, ministrantom, mežnarju, 'ženitarju" in celo svoji služkinji, tudi ona ni bila izvzeta in vsakemu, ki je le kaj napravil za njih faro. Nikdo pa se ni domislil, da bi se bil njemu zahvalil za vse njegovo delo. O, le počakajte, ko boste enkrat vi njega zgubili, vi ste sedaj vašemu gospodu naučeni, vsak dan, vsako nedelje! leta in hiti, tedaj vam bo že žal kakor je meni, ko sem šla iz newburške fare. Zato pa sedaj malo mislite in prosite Boga, da vam tako dobrega gospoda ohrani še mnogo let. Prosila bi ženske, ki ste članice društva sv. Rešnjega Telesa, da bi ve imele enkrat eno uro in bi molile zanj in tedaj bi bila tudi jaz med vami. Saj jaz vem, da Father Oman ne potrebuje kakšne časti, ampak pri nas v starem kraju, to je že pred mnogimi leti, smo imeli ravno takega gospoda in ta nam je rekel, da molitev oblake predere in to je resnica. Meni je to že od nekdaj v pomoč in bi še nekaj rada napisala, kar ne bo nikdar pozabljeno. Iz Shinnston, W. Va. Zopet je poteklo leto in z njim naročnina za Ameriško Domovino, ker ista poteče ravno na sv Valentina dan, je kaj lahko držati v spominu in tako vam sedaj pošiljam $5.50 kot naročnino zopet za eno leto, ker je Ameriška Domovina prava šola v hiši, kajti dosti se človek lahko nauči iz dobrega časopisa in zato ga je treba tudi podpirati in naročnino opravem času plačat Ne mislim ravno dosti pisat, samo malo bom popisal kako je tukaj. Do sedaj smo prav do bro delali vsak dan. Danes mislim je prvi dan po božiču, da smo doma, a kako bo v bodoče pa ne vemo. Tudi tukaj že izpodrivajo stroji, do sedaj smo dobili že dva taka stroja za nakladanje premoga in nam jih obetajo še več, koliko jih bodo še poslali tega ne vemo. že ta dva nam deflata dosti sitnosti, tukaj jima pravijo "Big John". Stroji prihajajo vedno v večji množini, za vsako stvar se kdo požene, a da bi kdo protestiral proti tem strojem, ki odjedajo narodu kruh, pa nihče ne reče ne v Washingtonu in ne dela v Ameriki in kako pa naj bo, ko nam stroji vse poberejo. Dela bi bilo še preveč, da ni strojev. Kar poglejmo samo v pre-mogorovu kjer dober premogar naloži en voziček premoga na seje gl. odbora S. M. Zveze, ki se je vršila 28. januarja v Barbertonu, O. Glavni predsednik Fred Udo-vich otvori sejo ob 9. uri dopoldne. Navzoči so glavni uradniki: Fred Udovich, glavni predsednik. Anton Rudman I. gl. podpredsdnik. Frank Benčina II. gl. podpredsednik. Vincent H. Lauter gl. tajnik, Jerry župec gl. blagajnik. Jože Grdina gl. zapisnikar. John Lintol preds. nadzornega odbora, Chas. Benevol I. nadzornik, Nikola Klasan II. nadzornik. Avgust F. Svetek preds. finančnega odbora in Jos. Piškur II. fin. odbornik, Frank Merhar L finančni odbornik se oprosti, kar je radi dela. v tovarni zadržan. Fred Udovich, gl. predsednik pozdravi vse navzoče, ter izraža željo, da, bi današnja seja gl. odbora storila kar največ za pro-speh naše, še mlade, toda dobro uspevajoče organizacije Slovenske moške zveze, da to zadevo razmotrivamo po svojih najboljših močeh za čim lepši napredek. Nato poda poročilo glede nekaterih stvari, ki jih je bilo treba urediti po minuli konvenciji, ki se je vršila v Clevelandu, zlasti je bilo treba urediti pravila, katera je potem tiskala tiskarna Amdriška Domovina, ki je zfci primreno odškodnino poskrbela tudi za prestavo pravil v angleščino. V tem oziru, da se je stvar uredila je bilo precej dela, ki ga je bilo treba napraviti. Zbornica vzame poročilo gl. predsednika na znanje. Svoje poročilo podajo I. podpredsednik Anton Rudman, nato Frank Benčina II. podpr. Poro-ilo obeh se vzame na znanje. Poroča gl. tajnik Vincent H. Lau-r, o dohodkih in stroških ter finančnem oziru na splošno, čisti preostanek v blagajni je $847.27. Slično poročilo poda gl. blagajnik, Jerry župec, katerega knjige so povsem v skladu z gl. tajnikom. Poročilo se vzame na znanje. Poroča gl. nadzorni odbor. John Lintol preds. nadz. odbora, ter Chas. Benevol I. nadz. in Nikola Klasan II. nadz. Vsi trije, ki so pregledali knjige gl. tajnika kot blagajnika izjavljajo, da so pronašli knjige povsem v redu ter so računi povsem točni in natančni, ter priporočajo, da zbornica račune sprejme. Stavljen in podpiran predlog, da se poročilo nadzorne ga odbora, sprejme ter odobri račune. Sprejeto. Finančni od bor nima kaj poročati, ker tozadevno ni imel v rokah še nobene investicije. Poročilo, celokupne ga odbora odobreno in sprejeto. Br. Svetek vpraša če imamo tukaj zapisnik konvencije, kar se pa zborliici ne zdi umestno, da se o njem razmotriva, ker pravila so že itak tiskana in urejena, kot je poročal gl. predsednik in vsak jih ima kopijo. Zapisnik pa je bil itak priobčen v javnosti. Br. Svetek se s tem zadovolji ter predlaga vse kar se je po konvenciji storilo glede pravil v odobrilo ter da gl. predsedniku priznanje za njegovo delo. Spre-jeto. Na dnevni red pride vprašanje pravljene tako, da zanje ni varnosti. je le tem, ki so oddaljeni. Zapisnikarju se da pri sestavi zapisnika $3.00. Sprejeto. Gl. tajnik poroča, da je treba imeti za listine, katerih se je nabralo že precej, kako primerno shrambo. Se odobri, da se jo nabavi. Br. Svetek priporoča,' da se uvede card sistem. Po kratki raspravi se to odobri. Gl. preds. omeni, da smo na zadnji konvenciji izvolili II. gl. podpredsednika katerega plačo smo pa povsem prezrli. Po daljši razpravi, se sklene, da je letna plača II. gl. podpr. $5.00. Na dnevni red pride tudi plača finančnega odbora. Br. Svetek je mnenja, da dokler nima finančni odbor v zadevi investicije nobenega dela, se o plači tega odbora ne razmotriva. Se odloži za kasneje. Br. Svetek predlaga, da bi se do prihodnje seje kaj ukrenilo za znake S. M. Zveze, Klasan podpira. Tozadevno se je govorilo že na konvenciji, toda se je takrat stvar odložila. Sklep zbor nice je^ da se za prihodnje letno sejo prinese kak tozadeven na črt kakršen bi bolje* odgovarjal za to. Zapisnikar je mnenja, da bi se pričelo z kako kampanjo za pridobivanje novega članstva, da pride organizacija do večjega razmaha in napredka. Nikakor ne smemo ždeti, ampak iti z duhom časa naprej kakor drugi. Priporoča, da se tozadevno kaj ukrene, zaeno predlaga, da se plača za vsakega novega člana primerno nagrado in da je v kampanji več kooperacije med društvi in gl. odborom. Predlog vsestransko sprejet, za kampanjskega načelnika pa je izvoljen zapisnikar. Glede nagrad bo še določal odbor, enako tudi o nagradi, ki naj jo dobi tisti, ki priodbi največ članov. Svetek je mnenja, da bi bilo dobro, ako bi imeli vsako leto enkrat kako skupno prireditev; na primer piknik. Zapisnikar se s tem strinja ter omenja, da naj bi bili dve in sicer ena poleti z primernim piknikom, druga pa enkrat v zimski sezoni, v kaki večji dvorani. Po vsestranskem odobravanju se osvoji sklep, da imamo dve prireditvi; v letni se-ioni piknik v Barbertonu, v zimski pa kako večjo prireditev v ivorani. Sprejeto. Chas Benevol in Frank Benčina -vabita na prireditev podružnice št. 3 v Collinwoodu, ki se vrši 4. februarja. Se kar mogoče številno udeležimo. Seja je potekala v najlepši harmoniji, za splošen napredek S. M. Z. in ob 1:30 popoldne je predsednik br. Fred Udovič zaključil sejo z željo, da gremo vsi na delo za čim močnejšo Slovensko možko zvezo. Fred Udovich, gl. predsednik. Jože Grdina, zapisnikar. -o- Sredstvo proti magnetih minam Iz Londona poročajo, da je" lo izumljeno uspešno sredsW proti magnetičnim minam, ki ^J ugonobile že toliko ladij. P°sa' meznosti so tajne. Znano je h mo to, da proti minam ne uporabljali kakor doslej leta^ temveč ladje. Te ladje so i'3' ne- Ulice s strehami Zatemnitveni ukrepi za; nevarnosti pred nemškimi le»*| skimi napadi so londonskim P0!, slovnim ljudem napravili d°sle! že mnogo škode. Na cestah Pra ob glavnih poslovnih urah ni 'L di in prodaja je zavoljo tega zadovala. Londonski mestni s ,vei je prejel zdaj predloge, kako JJ® bi temu zlu odpomogli. P° predlogih naj bi hodniki najvaZ nejših poslovnih cest dobili str6* he tako da bi mogli trgovine sPc polno razsvetliti, ne da bi sV loba uhajala navzgor in izdaj. mesto letalom. Za poskus prekrili najprej pet kilonietr dolg odsek Oxfordske u1"* Stroške bodo nosili trgovci s -o- Cepljenje proti davici je dobno cepljenju zoper ko?£ že dolgo časa velja kot učinkovitejši pripomoček davico davični serum, ki g* treba čimprej vcepiti bloniku. način je dosegel gotovo vel' uspehe, a navzlic temu se jajo še vedno primeri smrti voljo da vice. Pred kratkim zaradi tega poskusili uvesti 1 mesto cepljenja po ob o le"J predhodno ■ cepljenje otrok ozemljih, ki jim preti nevaf bolezen. To zaščitno cepljenj® torej podobno cepljenju proti zam. V Nemčiji so pred kra tldft 1KB iivršili takšno cepljenje na v # kem številu otrok. Uspehi so . prav dobri, kajti število obole 'je naglo padlo. iz domovine -železniška nesreča v li* Kava iz domačih zelišč Odkar je nastala v Evropi vojna, je z dobavo kolonijalnega blaga povsod križ.. Tako je med drugim hitro zmanjkalo kave. Ker pa je to krepčilo, ki se ga ljudje ne morejo kar tako odva diti so začeli ponekod iskati nadomestila. Tako poročajo iz Kanfanarja v Istri, da se je nekemu tamkajšnjemu kmetu posrečilo skuhati neke vrsfe umetno kavo iz zelišč, ki jih je nabral v domači okolici. Pravijo, da ima bušu—Pri premikanju vlaka ^ je v Limbušu dogodila nesret„j katere žrtev je postal 40 le zavirač drž. železnic Fran ki je tako nesrečno padel P^ kolesa, da mu je odrezalo nog' —Smrtna žrtev fantovske b ke.—V neki gostilni v Racah prišlo med fanti do hudega P | tepa, v katerem je bil s stre iz revolverja ranjen 30 letni ^ sip Pogorele. Prepeljali so 'v bolnišnico, kjer je umrl. —Nepoboljšljiv tat obsoje"''' Mali mariborski kazenski se je nedavno obsodil 24 leti1' Valentina Štruklja iz Selnih Dravi na 5 let robije. §trU j je nepoboljšljiv tat in je le j nje poletje, kmalu potem, ko tecam i t "Ra če pa "N< sliši č sti, v, gpeen "N "V, šajte! . So j', zel •i sta štolo, do Ču ima i \ j d' Li Lidd; Jo bc vzeli 'men Tri« za n [ kaj Pust sivi tok; do j HOV; Hotj V, , "1 va? roka "i Tud S s Hot <<< koj Sat Dri, 2 Sat set "it ko do ; 1 "el bil izpuščen iz zaporov;, pr ve1 ti' krasti in vlamljati kar na ko. Priznal je i8 vlomov in 1 vin, ki jih je večinoma izvrs' vaseh ob vznožju Pohorja 4 te verjamete al" pa mtmxt d* iiiirtu'ujiuiiiiin»)i:nii:i»miiii»imtiiiiiim» vam .1" pomaga, . Kaj ce Pa ne morete- . % morem—? Hm—! Se st.81 "sto kakor Will Parker, ti-> veste, ki ni hotel veljati za gP6e%rna—-!•' «Vr razumem vas!" šaite?iJamem da ne! Pa poslu" ^ zel d°bri ljudje, tile rdečkar odobri ljudje! Vse so vze- štol 6mu Samu> čist0 vse! Pi-doJ*o, — hihihihihi, se bo imaU..l!i' ko bodo vohali po njej, litn d1S'° poseben duh> pa mis di i* Jim bo vseeno všeč —tu- C;0,mi vzeli ~ubc Jo h "•ateri odurni šakal si v2ei°-le VZel? —klobuk so mi im \m Peco — se bodo čutili tri d !lemu skalPu> hihihihihi! Za m a SvežnJe kož sem dal suli., tistikrat v Tekami, la-, Ja aa i kaj 3e» so pravili, saj veste, Sam ®Isii«n. Ampak nož so mu Pustih v sivi ' feam Hawkensu! Stari, t(>kaJltdved si Sa J'e vtaknil za d0 je spoznal, da mu bo- tiOvaJ Pre-' odpovedali sta-^oti^p,V špranji, če se ne ves ■ Jznenaden sem hlastnil: vnv ' Nož imate? V roka-~ pakai *J vam pomaga noz v če pa ne morete do nje- ne morem do njega! 'H ''az klko mislim, sir! Bo-ktf morali sinu moje ma- ftiotj^oliko pomagati, če se ne k, ..'^akoj! S^fNa "S k In prav rad! Bova kaj se da ukreniti JSsk i)fjVijl. crenutek potrpite, da se 9 n vam!" gah sem bil na rokah in nota,' Privezan pa nisem bil. Va Tisto torej lahko brez po-j/^Žav. 'liti f"avkar sem se mislil obr-Pol bi poskusil "valjanje", Cf k w i do ; . zasvetilo skozi vhod ble-žllho> Nekdo je odgrnil ko-K .ln°' ^ Je služali za zastor. Ha' 1Un° vstopil in z njim qoJ pijancev, lijjj le6o tresko je držal v ro-Ife,'.. ^vignil jo je in nam po- Ž1; si. , be mi zdelo vredno, da bi lij,,e u' nezavestnega, pogledal Oh0Va nisem-„ rmi se je k meni. t,| °nčn0 te imam!" je zaškr- dolv ti še neko malenkost ^Sfl I r> t(jj -/a se ti ne bo treba pri-h atl nad dolžnikom! p 2naš tole?" mi je skalp pod nos. bil, ki mu ga je Win-Ran, VZe^ Pri ponesrečenem na- Vedna vlak. tigt 01 e torej, da sem ga jaz 110č sunil z nožem, in pre- k ita n sunil je bil, da , tii t ral Winneto tfVedal da Jn: Poznal sem ga tudi u mu gotovo mu je sam vzel sem ga, ponosen Je kjj takemu človeku, kakor ti k 'm Finnety, gotovo ni ni-Je ^jSedice privoščil. Morebiti tistih Finnety videl moj obraz, sva trčila vkup- "j^**1 mu seveda odgovoril. Jia^ bodete že se izkusili," je eva'. "kako prijetno je, če ^nii°vrajo! Počakajte, da se kiti h dela bodeta, kako znam ^nvaležen!" žilica ni dala miru. i'avno -Vem' °e se bo vaš račun ki. ,.£lsto tak° ujemal!" je de- tev,B/ "a Primer le rad vedel, k itak tulj0 - I?nk?Q bode te staremu Sa-Wa-wkensu odrli. Mojo že imenujejo, jo je lasu las3,n!mate'_ Sami ste mi jo vzeli, K - naredil * varri i ' e Se ne motim. Ka: tle'0 utraio c+o-..; Vow, uferaja, stari Yam Preziran indijanski arico . <>j k°že im^bavljaj! še boš dovolj °di'eti!" ' da bomo imeli kaj , ^esledai • Pravu. -1e najine vezi "Pač nista mislila, da pozna Tim Finnety vaše gnezdo, kaj? Pa ga pozna in ga je že davno poznal. Sem bil v tej dolini, še preden je — tisti pes Old Fire-hand, proklet naj bo, kaj vedel o njej. In vedel sem tudi, da ste se sem zatekli." "Kako ste neki zvedeli za dolino?" "Bi rad vedel? Tale mi je povedal !" Vzel je nož izza pasu in pomolil ročaj Samu pod oči. črke so bile vrezane v njega. Sam Hawkens jih je pogledal in vzkliknil: "Fred Owins—? Hm—! Star lopov! že od nekdaj! Torej on—? Ppam, da je okusil lastni nož!" "Ne boj se, človek! Je mislil, da si bo s skrivnostjo življenje kupil. Pa mu ni nič pomagalo, vzeli smo mu življenje in tudi kožo, prav kakor bomo tudi z vami storili. Le v tem bo razloček, da bomo vam naj prvo kožo vzeli, potem šele življenje." "Storite, kakor hočete! Sam Hawkens je s svojo oporoko gotov. Sporočil vam je tisto reč, ki jo lasuljo imenujejo, če se ne motim. Jo utegnete še sami rabiti, hihihihihi!" Parrano ga je sunil z nogo in odšel s svojimi spremljevalci, ki ves čas niso besedice zinili. Nekaj časa sva tiho ležala, molčala in poslušala. Stopinje 30 se oddaljile, ni bilo slišati, da bi kdo zunaj pred votlino stražil. "Začniva!" sem šepnil. Zavalila sva se tesno drug k drugemu. Roke So mi sicer trdo zvezali, pa s prsti sem lahko gibal. Uspelo mi je, da sem izvlekel nož iz Samovega rokava in mu razžagal vezi na rokah. Pre-rezal si je še vezi na nogah pa še mene osvobodil in že sva stala na nogah ter drgnila in gibala otrple ude. "Prav je tako, stari traper!" se je hvalil Sam Hawkens. "Nisi tako čisto neumen, kakor podoba kaže! Tičal si že v marsikateri zagati, tako hudo pa še le ni bilo kakor topot. In vendar se idi, da se boš tudi topot izmazal ! Sem le radoveden, kako poj-le, če se ne motim!" "Dajva predvsem pogledati, kak je položaj zunaj, Sam, pa pustiva govorjenje za drugi pot!" "Menim, sir, da bo res najpametnejše!" "In orožje potrebujeva. Brez orožja se ne moreva rešiti. Vi imate nož, jaz pa nič druga ko gole roke." "Bova že našla orožje." Stopila sva k vhodu, odgrni-la kože in pogledala skozi špranjo. Dan je že bil in po vsej dolini se je dobro videlo. Prav blizu naju sta vlekla dva Indijanca Winnetoua in Harryja iz votline od ognja sem je prihajal Parrano. Drugih naših tovarišev ni bilo videti. Pa saj so bili vsi mrtvi. Pač pa je' mrgolelo rdečkarjev. »Sredi kotline so go-reli ognji in blbu njih so zabijali kole. Pri vhodu je stal Swallow ter se grizel in brcal z rjavcem, ki ga je pripeljal ubogi rajni Parker. V srce me je zabolelo, ko sem pomislil, da bi ga moral prepustiti Ponkam in bežati peš. Najbolj varen je sicer bil tak beg — pa ne, brez Swallowa ne bom bežal! Blizu Swallowa se je pasel dolgonogi koščeni Win-netouov konj, ki mu niti videti ni bilo njegovih vrlin. -o-- —Trst. 52-letna Antonija Mo-lečičar iz Sv. M. Magdalene Spodnje se je pri kuhanju perila hudo oparila. Zaradi tega bo pa,morala 5 tednov ostati v bolnišnici. ZAPISNIK Candon. 24. Napredni Slovenci, štev. 5. SDZ. — Frank A. Turek. 25. Novi Dom, štev. 7. SDZ. Krist Stokel. 26. Pečlarski klub, — August Komar. 27. Ribnica, štev. 12. SDZ. — Frank Pluth. 28. Slovenska Narodna ičiital niča, — Louis Dular. 29. Sava, štev. 87. SSPZ. — John Turk. 30. Slovenski Sokol, — John Zaletel. 31. Slovenske Sokolice; štev. 442. SNPJ. — Mary Somrak. 32. Slovenija, — John Germ. 33. Slovan, štev. 3. SDZ. — Stephen Lunder. 34. Slovenec, štev. 1. SDZ. — Joseph Skuk. 35. Sv. Ane, štev. 4. SDZ. — Mrs. Anna Erbežnik. 36. Složne isestre, štev. 120. SSPZ. — Mrs. Agnes Jerič. 37. Socialistični klub, 27. JSZ. — Andrew Turkman. 38. Socialistični pevski zbor Zarja, — Frank Elersich. 39. Sv. Janez Krstnik, štev. 37. JSKJ. — John Zalar. 40. Sv. Ciril in Metod, štev. 18. SDZ. — Frank Merhar. 41. Sv. Srca Jezusovega, — Andrej Tekavec. 42. Svobodomiselne Slovenke, štev. 2. SDZ. — Mrs. Agnes Ka-lan. 43. Sv. Vid, štev. 25. KSKJ. — John Vidmar. 44. Srce Marije (staro), — Mary Stanonik. 45. St. Clair Grove, štev. 98. WC. — Terezija žele. 46. Spartans, štev. 198. SSPZ. — Rudolph Lisch. 47. Dramsko društvo TriglaV. 48. Tabor, štev. 139. SNPJ. — Anton železnik. 49. Vodnikov Venec, štev. 147. SNPJ. — Joseph Frančeškin. 50. Washington, štev. 32. ZSZ. 51. Geo. Washington, štev. 180. JSKJ. 52. Samostojni pevski zbor Zarja, — Louis Belle. 53. Pevski zbor Sloga, — Joseph Udovič. 54. Progresivne Slovenke, krožek štev. 2. — Mrs. Mary Ivanu sch. 55. Žužemberk, — John Ubič. Tajnik Doma, John Tavčar konštatira, da je seja sklepčna, ker je ob tem času zastopanih 38 društev. Predsednik Jos. Skuk predloži točko glede poverilnega odseka, za pregled pooblastil in za volitve, cla se izvoli primerno število delničarjev v ta odsek. Jos. Batis predlaga, da člane poverilnega odseka imenuje pred_ sednik. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Predsednik Jos. Skuk imenuje v poverilni odbor sledeče: Lud redne letne delniške seje S. N. Doma na St. Clair Ave., Cleveland, O., ki se je vršila ob večerih 11. in 12. januarja 1940 Predsednik S. N. Doma, Joseph Skuk otvorr letno konferenco v avditoriju Doma, dne 11. januarja ob 8. uri zvečer s kratkim nagovorom in pravi: "Cenjeni delničarji! Minilo je zopet leto dni časa izza lanske konference in sešli smo se zopet, da se pogovorimo o delu zadnjega leta in pregledamo, če je bilo koristno ali ne. Sledite pazno poročilu direktorija in potem poročila sprejmite ali zavrzite. Ne bom več govoril o tem, želim le, da bi se še mnogo let shajali v temu Domu h konferencam in drugače, v Dom, ki smo ga težko zgradili in postavili s trdim delom." Tajnik S. N. Doma, John Tavčar čita imena direktorjev za leto 1939, ki so vsi navzoči in sicer : upravni odsek: Joseph Skuk, Frank Oglar, John Tavčar, Leopold Kushlan; nadzorni odsek: Joseph Siskovič, Leo Poljšak, Louis Zorko, John Centa, Chas. Koman; gospodarski odsek: Frank Virant, Frank Ka-čar, Janko N. Rogel, Geo. Turek,;; Frank Mack; prosvetni odsek: Vatro J. Grill, Erazem Gorshe, Anton Novak, Martin Antončič, Walter Lazar; Frank Klemenčič in Vinko Klemenčič. Nato*John Tavčar čita imena društvenih zastopnikov, društev delničarjev S. N. Doma, ki so bili priglašeni kot sledi: 1. Carniola Hive, štev. 493 T. M. — Mrs. Frances žugel. 2. Carniola Tent, štev. 1288 T. M. — Anton Novak. 3. Brooklyn, štev. 135 SNPJ. 4. Cleveland, štev. 126 SNPJ. — Joseph F. Terbižan. 5. Cleveland, štev. 23. SDZ. — Frank Glach. 6. Comrades,,,štev.. 566 SNPJ. — Vatro J. Grill. 7. Clevelandski Slovenci, štev. 14 SDZ. — John Sušnik. 8. Danica, štev. 11. SDZ. —• Mary Razinger. 9. Dosluženci, — Frank Virant. 10. Tiskovna družba Enakopravnost, — John Renko. 11. France Prešeren, štev. 17. SDZ. — Anton M. Kolar. 12. Slovenska Godba Bled. 13. Dramsko društvo Ivan Cankar — Frank Žagar. 14. Glas Clevelandskih delavcev, štev. 9. SDZ. — Frank češ-nik. 15. Jugoslav Camp, štev. 293. WOW. — William Candon. 16. Dramsko društvo Abraše-vič — John Medvedich. 17. Ilirska Vila, štev. 173, JSKJ. — Mike Poklar. 18. Jutranja zvezda, štev. 137. j vik Medvešek, Joseph Franče-JSKJ. — Mary Bradač. j škin, John Zalar, Mrs. John Cen- 19. Lipa, štev. 129. SNPJ. — ta in Louis Belle, ki sprejmejo Joseph Trebeč. | imenovanje in se odstranijo na 20. Ložka dolina — Frank Ba- j pregled pooblastil društvenih za-raga. ! stopnikov. 21. Lunder-Adamič, štev. 20. j Nato sledi nominacija za SSPZ. — Krist Stokel. i predsednika konference. Nomi 22. Naprej, štev. 5. SNPJ. —inirani so: Krist Stokel, ki sprej Milan Medvešek. j me; Frank Turek, ne sprejme; 23. Napredne Slovenke, štev.; Frank Somrak, sprejme; Jos. 137. SNPJ. — Mrs. Frances Kalan, ne sprejme; Jos. Sisko- vič, ne sprejme; Joseph Skuk, ne sprejme; Milan Medveshek, ne sprejme; Leo Kushlan, ne sprejme. Nominacijo sta torej sprejela, Krist Stokel in Frank Somrak. Predsednik Jos. Skuk imenuje v pomožni poverilni odbor še Jos. Batisa, Fr. Žagarja in Frank Česnika, da razdelijo volilne listke med navzoče; ti sprejmejo in gredo na delo. Medtem se poverilni odbor za pregled pooblastil društvenih zastopnikov vrne in Ludvik Medvešek poroča v imenu odseka, da so vsa pooblastila v redu izvzem-ši treh, katere pa odbor priporoča v sprejem. Pomankljivosti so pri Progresivnih Slovenkah, krožek štev. 2., ni podpisana blagaj-ničarka. Tajnik John Tavčar pojasni, da je tajnica in blagaj-ničarka ista oseba. S tem je ta zadeva rešena. Druga dva dru štva sta Svobodomiselne Sloven ke, štev. 2. SDZ in Tabor, 139 SNPJ, ki pooblastila nista opremljena z društvenimi pečati. Odbor jih priporoča v sprejem. Predlog je podpiran in zastopnike se odobri brez ugovora. Medtem je poverilni odbor za izvolitev predsednika konference že seštel glasove in poroča, da je Krist Stokel prejel 95 glasov in Frank Somrak 45 glasov. Dve glasovnici sta bili neveljavni. Predsednik Skuk proglasi Sto-kelna izvoljenim za konferenčnega predsednika, in mu prepusti urad. Krist Stokel zavzame mesto predsednika zborovanja. Zastopnica Mrs. Frances Candon predlaga, da naj drugo leto direktorij na svoji zadnji seji pred delniško konferenco imenuje izmed priglašenih društvenih zastopnikov Poverilni odbor, katerega naloga naj bo pred pri-četkom konference pregledati pooblastila društvenih zastopnikov in o najdbi poročati takoj ob otvoritvi konference. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. pisnika $5.00 od seje in $5.00 za sestavo. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Sledi nominacija zapisnikarja. Nominirani so: Erazem Gor- Domu pa imamo poleg prilik tudi dolžnosti, da vsi delamo za njegov ugled in obstoj. Vsi Domovi odbori so v preteklem letu delali za Dom vzorno. Nimam name- , . ,T., ,, . na in nikdar jih nisem - hvalil, she, ki sperjme; Milan Medve- , , .... v , . „ , , | ampak nocoj moram potrditi, sek, ne sprejme; Prank Turek, , . .... , , . ' T1. , da so izvršili vse dane naloge, ne sprejme; Steve Pirnat, ne'n . . , , . , v , . r \ ,, , v , ' .. Prosvetni klub, Slovenska sola, sprejme; John Medvešek, tudiT. . . . „ . , . ! XT , _ .' ,. . i Umetniška sola m Gospodinjski odsek Doma, vsi so delali. Posebne zasluge imajo še članice Gospodinjskega kluba, delale so tako pridno, da se jih bo lahko čez sto let proglasilo za svetnice. Z sprejme. Nato se premisli in I umakne svojo kandidaturo. Ker ostane E. Gorshe edini kandidat, ga predsednik proglasi izvoljenim za zapisnikarja. Slede poročila direktorija. Predsednik Joseph Skuk poroča sledeče: "Cenjeni delničar- veseljem sem delal za korist S. N. Doma in vesel sem, če sem . . , imel priliko kdaj kje zastaviti ji (ke)! Zbrali smo se, da sku-; , , , , , . , , . . , . ' , i dobro besedo za korist tega paj pregledamo m presodimo de- ma ^ ^ da bJ ^ drugi storili isto. Delo pri Domu še lo, ki je bilo završeno v preteklem; letu in, da si v obraz povemo ni končano, se je šele pričelo; drug drugemu, kje je bil kateri ,. ' . v. . , ' v . . posvetimo vse svoje moči in de- lzmed nas napačen pri svojem poslu. Zato upam, da Vam bo direktorij dal po svoji možnosti pojasnila v vsaki zadevi tikajoči se S. N. Doma. Urad predsednika je več ali manj nekaka dekoracija pri tej ustanovi. Predsednik prihaja na seje, vodi iste in to je vse njegovo delo, ker pravila mu ne nalagajo nikake odrejene dolžnosti. Direktorij mu tudi ni nalagal do letos nobene posebne naloge. Letos je pa na prvi svoji seji i direktorij osvojil sklep, da se predsednik udeležuje sej gospo-1 darskega odseka in odborovih sej Kluba društev S. N. Doma. j In to sem v polni meri vršil, ra-j zen sej, ki so se vršile za časa moj bolezni. Minulo je 15 let in kmalu jih; lajmo v bodoče v korist tega Doma." Tajnik John Tavčar čita letne račune S. N. Doma: dohodke in izdatke za leto 1939, ki so sledeči: (Dalje sledi.) -o- —Cornwall, Pa. (USA) Pretekli mesec je tu umrla za rakom Jennie Petelin, doma iz Hruši-ce pri Novem gradu v Istri. Tu zapušča moža in odrasle hčere. Joseph Skuk čita spored dnevnega reda. Predlog je stavljen da se dnevni red sprejme kot je bil čitan. Podpirano in sprejeto brez ugovora. Določi se čas zborovanja. Predlog je stavljen da se zboruje od 8. ure zvečer do 11., če bi kazalo, da se lahko zaključi zborovanje v enem večeru, se bo ob koncu sklenilo, da se podaljša seja, če ni izgleda za zaključek v prvem večeru, se zaključi zborovanje ob 11. uri. Predlog je podpiran in sprejet brez ugovora. Tajnik John Tavčar pojasni, da se bo naslednji večer zborovalo v spodnji dvorani, ker se vrši naslednji večer glavna skušnja na odru za nedeljsko igro "Kralj na Betajnovi." Sledi nominacija za dva podpredsednika. Leo Kushlan predlaga, da jih predsednik Stokel sam imenuje. John Hočevar podpira predlog, ki je sprejet brez ugovora. Predsednik Krist Stokel imenuje za podpredsednike Mrs. Frances Candon in Frank Somraka, ki oba sprejmeta imenovanje in zavzameta svoje prostore. Plača zapisnikarja. Predlagano je, da se plača za pisanje ža- bo 16, odkar je bil otvorjen ta naš S. N. Dom. Znano Vam je, da je S. N. Dom proslavil svojo; 15-letnico otvoritve marca 1939. Koliko je uspela ali neuspela tal prireditev, o tem sodite Vi, ki i ste najbolj zmožni za to. Mogo-j če> se je pri tej proslavi zgodila krivica "enemu ali drugemu, ki: je bil svoj čas v direktorij u tega; Doma. Naj bo tukaj povedano.; da se namenoma ni naredilo to.; Nadalje čutim dojžnost, da sej zahvalim vsem, ki ste delali pri! Ernst Bohlc, katerega je Hitler določil za govemerja Anglije, lmdar si jo bo osvojil tej proslavi in pomagali s svo- M jim delom. Namen je bil dober,; pomagati tej ustanovi, to je glav-1 no. Zavedali ste se, da le odkritosrčnost in poštenost rodi sadove. Znano Vam je tudi, da se je v preteklem letu organizirala v Clevelandu, oziroma v državi Ohio, Federacija Jugoslovanskih! narodnih domov, za državo Ohio1, j Namen te organizacije je, da se; nastopa v vseh ozirih, kjer soj interesi teh narodnih Domovj enaki. Da je bila taka organizacija potrebna, se je pokazalo pri; nastopu pred državno postavo-; dajo v Columbusu, kjer so Domovi skupaj nastopili glede licence za točenje opojne pijače. Nadalje je ta organizacija v preteklem, letu organizirala javni koncert v Gordon Parku s pomočjo kulturnih društev v Clevelandu. Namen tega koncerta je bil, da se Slovence predstavi v t-'.ksni luči, kakoršni smo. Zavedali smo se, da, če hočemo od ameriške javnosti dobiti priznanje, moramo javno pokazati kaj znamo. Koncert je bil popoln uspeh in priporočljivo je, du se taki koncerti ponovijo vsako leto, ker to Dr. Byron Haines, star 84 let, katerega je tožil mož Lillian Willey za $200,000 češ, da mu je zapeljal ženo. ~~ MALI 0GLAŠT Farme so naprodaj ali pa se zamenjajo za hišo v mestu. 20 akrov, vse potrebno poslopje, cena $3,100. 25 akrov, vsa potrebna poslopja, cena $2,-300. 40 akrov, živina in orodje, cena $8,500. 100 akrov, živina in orodje, cena $2,500. 180 akrov, hiša in hlev, velika hosta, bo le nam v korist. To je vse j cena $3,200. moje poročilo. Ostalo bodo po-| Vsaka izmed teh farm ima vi-rocali posamezni odseki. Hvala' nograd, sadno drevje, elektriko lepa za posluh. 1 bi vodo v hiši. Za nadaljne in- Joseph.Skuk. .formacije vprašajte pri M. J. Predlagano in podpirano je, 16424 Spilker Ave. da se poročilo vzame na znanje. Sprejeto brez ugovora. Sledi poročilo podpredsednika, Frank Oglarja, ki pravi: Pred leti so naši veterani raz-narodu potrebo ustano- (Feb. 20, 23, 24.) ve, kot je Slovenski narodni ^ dom. Danes ve vsaka slovenska i S Hiša naprodaj Osem sob, za 2 družini, 4 zgo-rej, 4 spodej; proda se po zelo zmerni ceni. Vprašajte na 15620 Calcutta Ave. (43) Konji, vozovi, traktorji, to vse je ostanek ruske 44. divizije, ki so jo Finci popolnoma uničili. Imamo naprodaj = hiša, vsako društvo in org$hiza-j| 5 qaLON | cija, da brez tega narodnega hra- S ohijskega concord vina S ma bi bilo društveno življenje v;£ takem obsegu, kot ga imamo, ne- g mogoče. Danes Slovenski na-j 5 v vašem galonu 59<> Salon> 5 pripeljan 69c Salon | TED MANUEL, lastnik ...... = rodni dom predstavlja Slovence j = mandels winery 215 s Amerikancem in mi se postav- § ljamo z njim. Napram temu j: KEnmcre 3445 821 E. 222nd St. JSuclid., O. Oliver Twist C. Dlckens-O. Župančič K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane ln članice cC do GO. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaru5e= lahko od $250 do $5000 posmrtnine. ; V Mladinskem Oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo j razredu "A'" ali "B." Mesečni prispevek v mladinski oddelek je nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane sta J dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otro»v zavarovanega v razredu "A" se nlača do $450.00 in zavarovanega razredu "B" se plača do $1000 posmrtnine. Otroka se lahko tu f zavaruje za dobo 20 let, nakar prejme zavarovani svoto izplačano gotovini. BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00: $1.00 in 50c na dan ali $5.00 p teaen. Asesment primerno nizek. K. S. K. Jednota nudi članstvu pet najmodernejših vrst zava*0 vanja. .lfll Člani iti članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo ' rezervo Izplačano v gotovini. ,„ Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih »se f m en to v. | Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote," ki 'i ||; haja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in kater® 1 dobiva vsak član in članica. j 1 Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) P, ij K. S. K. Jednott kot pravi materi vdov in sirot. Ce še nisi član "j I članica te mogočne in bogate podporne organizacije, pogradi se 1 : pristopi tako! )t| V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah M moralo " društvo, spadajoče h K. S. K. Jednota Kjerkoli še nimate društ** spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, usta0 _ j vite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 60. leta. — Za daljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: J°s ZALAR, 351 No. Chicago Street, Joliet. Illinois. vedno najprej pogledajo Ameriški Domovini in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tem list** oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči sloven skega naroda in oglašujte svoje blago AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se *dam ho! >MERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 20, 1940 * "Počakaj še minuto, draga," je rekel žid in prinesel še pokrito košarico. "Vzemi to v roko; je vse spodobne je videti, draga." "Š3 ključ ji daj v drugo roko, Fagin," je rekel Sikes, "tako je vse še naravnejše." "Ras, res, ljuba moja; tako je," je dejal Žid in ji obesil na kazalec desne roke velik ključ od veznih, vrat, "Tako; prav dobro«! Res, prav dobro, draga moja," in Žid si je kar roke mencal. "O bratec moj! Moj ubogi, ljubi, sladki, nedolžni, mali bratec!" je klicala Nancy vsa v solzah ter si kakor v silni bolečini tiščala košarico in ključ na prsi. O, usmilite se in povejte mi, gospoda, kaj se je zgodilo malemu revčku; dajte, povejte, gospodje, prosim, gospodje!" Te besede je govorila gospodična Nancy vsem poslušalcem v neizrečeno zabavo z žalostnim glasom, nato je prenehala, zamahnila družbi, pokimala smehljaje v slovo in izginila. "A! To vam je bistro dekle, dragi moji," je rekel Žid in se obrnil k svojirrt mladim tovari šem. Važno je pokimaval z glavo — nem opomin, naj posnemajo svetli zgled, ki so ga prav kar videli. "Cast dela svojemu spolu," je pristavil gospod Sikes, si napolnil čašo in udaril z ogromno pestjo po mizi. "Tole na njeno zdravje, pa da bi bile vse take, kakršna je ona! Taki in enaki slavospevi so poveličevali vrlo Nancy. Ona sama pa se je napotila naravnost proti policiji in .je prišla kmalu tja brez kake neprilike, čeprav se je kajpada malo bala, ker je bila sama in brez varstva na cesti. Vstopila je skozi zadnja vrata, potrkala nalahno na duri prve celice in prisluhnila. Notri se ni nič oglasilo; zato je pokaš-ljala in zopet prisluhnila, še nič odgovora; zato je spregovorila moja!" je rekel starec. "Kje je?" je zategnila Nancy kakor vsa prevzeta od žalosti. "I, gospod ga je vzel s seboj," je odgovoril sluga. "Kakšen gospod? O mili Bol moj! Kakšen gospod?" je vzkliknila Nancy. Na vsa ta pretrgana vprašanja je razložil očanec globoko pretreseni sestri, da je prišlo Oliveru v sodni sobani slabo in cla je bil oproščen po izpovedbi neke priče, ki je. potrdila, da je izvršil tatvino neki drug fant, ki ga pa niso prijeli. Tožnik pa da je vzel dečka, ki je bil še vedno v omotici, v svoje stanovanje. O tem je vedel očanec edino to, da mora biti kje blizu Penton-villa. To ime je razbral iz gospodovega navodila kočijažu. Vsa potrta od dvomov in negotovosti se je opotekla obupana deklica proti vratom; zunaj pa je odvrgla krinko ter krenila s krepkimi koraki po najbolj od-ljudnih in pvinkastih potih, ki jih je le mogla najti, v židovo domovanje. Komaj .je bilo njeno poročilo pri kraju, je poklical Sikes hitro svojega Belina, si del klobuk na glavo in naglo odšel, še toliko časa si ni utrgal, da bi se bil od družbe,poslovil. "Zvedeti moramo, kje je, dragi moji; moramo ga najti," je rekel Žid zelo vznemirjen. "Korle, ni drugega, samo prežat pojdi, dokler ne prinešeš kake vesti o njem domov. Nancy, ljuba, moram mu priti na sled. Nate se zanesem, draga moja, nate in na Lisjaka v. vsem. Čakaj ! Čakaj!" je pristavil Žid ter odprl s tresočo se roko predal, "tukaj i mat«, denarja, draga moja. To beznico bom nocoj zaprl. Saj vesta, kje me najdeta. Ne obira.jta se niti minuto več, niti trenutek ne, ljuba moja!" Pri teh besedah ju je izpe-hal iz sobe. Skrbno je zaklenil duri z dvojno ključavnico in jih še zasunil, nato je potegnil iz naj vtakneva v ono drugo bajto,'" je dejal Lisjak. "Da!" je odgovoril Žid. "Pa naj ga zasači kjerkoli. Le najdi-ta ga, to je poglavitno! Potem bom ž vedel, kam z njim, brez skrbi!" Fant je zamomljal, češ, da je razumel, in odhitel po stopnicah za svojimi drugi. "Dosl/ej še jni nič bjebetal," je rekel Žid in se lotil zopet svojega opravka, "če nas misli svojim novim prijateljem izdati, mu bomo že še usta zamašili." ŠTIRINAJSTO POGLAVJE Nadaljnje podrobnosti o Ottvero-vem bivanju pri gspodu Brown-low it, znamenito prerokovanje, ki g« je mzustil o njem gospod Grhnwig. ko so ga poslali iz hiše s nekim naročilom, i Oliver si je hitro opomogel iz omotice, ki jo je zakrivil nenadni vzklik gospoda Brownlowa; in v nadaljnjem pogovoru, ki se nikakor ni nanašal na Olivero-vo življenje in bodočnost, temveč se je sukal okoli predmetov, ki naj bi ga brez vsakega vznemirjenja razvedrili, sta se ogibala stari gospod in gospa Bed-winova, omeniti sliko. Bil je še preslab, da bi bil vstal za zajtrk. Ko pa je prišel naslednji dan v gospodinjino sobo, je najprej pogledal na steno v nadi, da bi videl obraz lepe gospe. Prevaril se je, zakaj podoba je bila odstranjena. . "A!" je dejala hišnica, ko je zapazila, kam mer,i Oliver z očmi. "Je ni več, vidiš." "Vidim, gospa," je odgovoril Oliver in vzdihnil, "Zakaj ste jo snela?" "Sneli smo jo, dete, ker je rekel gospod Brownlow, cla te nekako bega in bi to škodilo tvo- "Oliver, ljubček!" je šepnila skrovišča skrinjico, ki jo je po- Naney z nežnim glasom. "Oliver!"' Nikogar ni bilo v celici, samo ubog bos jetnik, zaprt, ker je sviral na flavto; ko se mu je ta prestopek zoper človeško družbo jasno dokazal, ga je obsodil gospod Fang na en mesec v poboljševalni«), in to s kaj primerno in duhovito pripombo, če ima toliko sape na prebitek, naj jo porabi rajši na bolj zdrav način za mlin, ne pa za godalo. Bil je preveč zatopljen v žalost za flavto, ki so mu jo zaplenili občini v prid, da bi bil odgovoril. In Nancy je šla do druge celice in potrkala tam. "Kaj je?" se je odzval slaboten glas. "Ali je tukaj majhen fantek?" je vprašala Nancy in vzdihnila. "Ne," je odgovoril glas, "Bog ne zadeni!" To je bil pet in šestdesetleten potepuh, ki je moral v ječo, ker ni sviral na piščal, ali z drugimi besedami, ker je beračil po cestah in ni delal, da bi se preži-vil. V sosednji celici je sedel drug mož, ki je moral v isto ječo, ker je brez licence prodajal po hišah cinašte ponve, torej, ker ,je delal, da bi se preživil, a ni plačal postavnih pristojbin. Toda nobeden teh hudodelcev tj i odgovoril na ime Oliver in ni vedel ničesar o njem. Zato j« šla Nancy kar naravnost k okornemu slugi z brezastim telovnikom in .je vprašala z milim jokom in tarnanjem po svojem ljubem bratu. In da bi ga še bolj ganila, je vihtela kaj spretno ključ in košarico. "Jaz ga nisem dobil, draga kazal ponevedoma Oliveru, in v silni naglici poskril ure in dra-gotine pod obleko. Pri tem opravku ga je preplašil udarec na vrata. "Kdo je?" je zapiska!. "Jaz," se pe odzval Lisjakov glas skozi luknjo od ključa. "Kaj je?" je vzkliknil Žid nestrpno. "Nancy bi rada vedela, ali ga Finski meščanski otroci dobi listke, na katerih so njih imena, in imena staršev, predno jih pošljejo na deželo na varno. jemu okrevanju, veš," mu je povedala stara gospa. "O ne, prav nič me ne bega, gospa," je dejal Oliver. "Rad sem jo imel." "No, že prav," je dejala stara gospa dobrodušno. "Le glej, da čimprej ozdraviš, potlej jo obesimo nazaj. Veš! To ti obljubim. Zdaj pa govoriva kaj drugega." To je bilo vse, kar je mogel Oliver za sedaj zvedeti o sliki. In ker je bila stara gospa za njegove bolezni z njim tako dobra, se je trudil, da ni mislil več na to stvar. Zato pa je prav pazno poslušal mnoge zodbe, ki mu jih je pripovedovala o svoji ljubeznivi in lepi hčerki, ki je omožena z ljubeznivim in lepim možem in živi na kmetih; in o svojem sinu, ki je knjigovodja pri nekem trgovcu v Zahodni Indiji; tudi tako dober mlad mož, in pisg po štirikrat na leto domov že tako vdana pisma, da ne more o njih niti govoriti brez solz. Dolgo je pravila stara gospa tako o svojih otrocih, o vrlinah svojega moža ;— ta zlata, uboga duša, prav pred šest in dvajsetimi leti je moral na oni svet — in tako dalje, dokler ni prišel čas za čaj. Po čaju je za-čelij, učiti OMvera na kvarte, in navadil se je nanje tako hitro, kakor ga je pač ona mogla učiti, in potem sta igrala s silnim zanimanjem in resnobo, dokler ni prišel zopet čas, da je dobil bolnik gorkega vina z vodo in pra-ženega kruha ter šel potem počasi v posteljo. Bili so pač srečni ti dnevi Oli-verovega okrevanja. Vse je bilo tako mirno, prijetno in v redu, da se mu je zdelo po tistem hru-šču in trušču, sredi katerega je prej neprestano živel, kakor da je v samih nebesih. Brž ko je prišel toliko k moči, da se .je lahko zopet oblekel, mu je nabavil gospod Brownlew popolnoma novo obleko, novo kapo in par novih čevljev. Ko so Oliveru rekli naj naredi s staro obleko, kar mu drago, jo je dal dekli, ki mu je zelo ljubo stregla, z naročilom, naj jo proda kakemu Židu' in obdrži denar zase. To je tudi mahoma storila. Oliver je gledal skozi okno, in ko je videl, kako jo je Žid zvil v svojo culo in odšel, je bil ves vesel ob misli, da se je je srečno iznebil in se mu ni več treba bati, da bi jo moral še kedaj nositi. Bile so prave cunje, zares; nikoli prej ni imel Oliver nove obleke. Nki večer, teden dni ali kaj po tistem naključju s sliko, sta sedela Oliver in gospa Bedwino-va ter se pomenkovala, kar pride naročilo od gospoda Brownlowa, ako se čuti Oliver dosti krepkega, naj stopi k njemu v knjižnico, da bi se malo poraz-govorila. "Križ božji! Umij si roke in daj, da ti naredim lepo prečo, dete," je rekla gospa. "Srček moj, če bi bili vedeli, da te pokliče, bi bili dali čist ovratnik in te nagizdali, da bi se svetil kakor nov šestak!" Oliver je storil, kakor mu je velela stara gospa. Ta pa je venomer tarnala, da mu ne utegne niti obšivka pri ovratniku na-krišpati; a kljub tej znatni osebni nepopolnosti je bil tako ličen in zal, da ga je ogledovala Bed-winka od temena do peta z velikim zadovoljstvom in celo pripomnila, da bi ga bilo prav težko čedne je nališpati, tudi če bi imela ne vem koliko časa. Za dober premog pokličite MAR-KET COAL CO. endicott 1588 1261 Marquette Rf. Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderson 2978 V BLAG SPOMlfl prve obletnice smrti naše niki®' zabije nc hčerke in sc;ti'i:c | Mary Ozbolt . tsS ki jo preminila 20. februarja, " Hladna te krije odeja. | lete že v grebu tam spis. mirno počivaj v grobu, dokler se večne zbudiš. Žalujoči: Matija in Eve Ozbolt, starj^ Frances, Eva Annie, sestri; Fran* Garfield Heights, O., 20. februarja. NAZNANILO Ker je v četrtek 22. februarja 1940 Washingtonov rojstni dan in POSTAVNI PRAZNIK Clearing House banke ne bodo odprte za poslovanje na ta dan The Cleveland Clearing House Ass'n. POSEBNO SAMO ZA TA TEDEN KEEN0 LUMP ALI EGG--S8.50 (POCAHONTAS) Brez dimaj da veliko vročino, nič dela s klinkerji. Garantirano, da boste zadovoljni. GOLD BAR LUMP -$8.00 Malo pepela, velika vročina, najboljši premog za peč. Lump ali Egg. Tudi "se druge vrste premoga na razpolago po posebno nizki ceni. Hitra in prijafzna postrežba. Pokličite ENdicott 1588 MAR-KET COAL C0. 1261 Marquette Road Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih # Državah Ameriških, je: Glavni urad v lastnem domu: 351 No. Chicago St., Joliet, Illinois POSLUJE ŽE 46. LETO Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporirana 12. januarja 1898 v drža'1; Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA OKROG $5,000,000 SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 119.80% K. S. K. Jednota ima nad 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku. SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 185 V Clevelandu, Ohio je 15 naših krajevnih društev. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega obstanka nad $7,000,000 GESLO K. S. K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD1 Če se hoče* zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podP^' organizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, W se lahko zavaruješ za smrtnine. razne poškodbe, operacije, proti " ■Ezni in onemoglosti.