Ljubljana, dne 10. novembra 1938. — Leto XI. — Št. 46. Poštnina plačana v gotovini GLASILO KR^ČA N JKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA ,Krščanski socialisti6, Quadragesimo anno in Jugoslovanska strokoma zveza .Današnji Slovenci so veliki mojstri besede. Ko gre za življenje tisočev in tisočev, se mi prepiramo za besede: ali je izraz »krščanski socialist« naravnost krivoverski, ali samo sumljiv, ali pa vsaj neprimeren. Abecedna vojska se ponavlja! Kdor stvar trezno premisli, se mu mora zdeti čudno, zakaj neki bi moral biti tak izraz za kristjana sumljiv, kajti kadar kristjan rešuje socialno vprašanje, takrat bosta za to delo izraza »krščanski« in »socialen« vedno neizogibno združena; enako se na stvari nič ne izpre-meni, ako to izrazimo v obliki samostalnika: krščanski socialist. Tem bolj pa je to čudno, ako pomislimo, da gre pri tem vsem katolikom, ki rešujejo socialno vprašanje na podlagi istih verskih in moralnih načel, stvarno za iste cilje; čemu torej spor za besedo? O, da! Spor med posameznimi strujami in gibanji med katoličani sicer ni načelen, tam smo si edini, a spor in razlike so v metodi. Ta je po nekod mnogo radikalnejša, ker si ne zapirajo oči pred kričečimi dejstvi, ki vpijejo po temeljiti rešitvi, ker priznavajo napake katoličanov, nad katerimi se pritožuje tudi papež v okrožnici Quadragesimo anno, ker hočejo nov družabni red, ker hočejo delavsko gibanje popolnoma neodvisno od vsake politične stranke, vse to v okviru krščanskih načel. Tako delajo socialno usmerjeni katoličani n. pr. v Franciji in v Belgiji in drugod, tako srno delali in hočemo delati tudi mi okoli JSZ-e. In kakor se je dosedaj godilo vsem resnejšim katoliškim socialnim gibanjem, da so jih razni prenapete-ži preganjali in jim očitali, da so komunisti in socialisti, skratka, da so protikatoliški, tako se godi tudi nam. Tako se je godilo resno socialno usmerjenim katoliškim gibanjem skoraj povsod po vsem svetu, tako se je n. pr. godilo še vse do zadnjih let celo samemu žosizmu, ki ga je vendar sam sv. oče osebno obsipal s tako jasnimi priznanji in pohvalami. Marsikaj se nekaterim zdi danes socialistično, kar se bo polagoma izkazalo kot pristno krščansko. Tako je rekel že znani borec za krščansko socialno obnovo, škof in kardinal Mermillod: »Kolik napredek že zdaj opazujem! Ko sem 1.1860. vrgel prve klice alarma na prižnici sv. Klotilde T/ Parizu, nisem bil oni večer drugega vreden, kakor da me vržejo s prižnice. Obdolžili so me, da sem »socialist«. Pa jim vendar nisem nič drugega povedal nego nekaj najnavadnejših krščanskih resnic!« Slično se je pritoževal La Tour du Pin papežu Leonu XIII., češ da ga zaradi njegovega dela obtožujejo socializma, pa ga je papež prekinil, »Nikakor ne, to ni socializem. To je krščanstvo. Vaši nasprotniki niti ne slutijo ne, kakšne so osnove krščanskega socialnega reda.« Sv. Cerkev ni od Boga postavljena za to, da skrbi za tostransko človekovo življenje, ampak za to, da vodi ljudi k Bogu, zato tudi kot taka nikoli ne daje navodil, kako se naj socialno vprašanje uredi v praksi, to je naloga države, raznih ustanov in vseh ljudi. »Cerkev ni sicer nikoli podala kakega podrobno izdelanega tehničnega načrta za gospodarsko-socialno delo, ker to ni njena naloga, podala pa je poglavitne obrise in smernice, ki jih je kajpada mogoče uporabiti na razne načine, primerne časom, krajem in narodom ..tako pravi papeževa okrožnica »Divini Redem-ptoris«. Zato Cerkev tudi v svojih okrožnicah o socialnem vprašanju daje predvsem le splošna krščan- ska socialna načela, zato tudi te okrožnice dopuščajo široko razlago, kadar gre za praktično rešitev vprašanja, n. pr. razmerja med delom in kapitalom. V posameznih točkah socialnega vprašanja imajo torej katoličani lahko različna mnenja, ne da bi bili zaradi tega slabši katoličani. Odločiti v posameznih primerih, ali je kakšno gibanje med katoličani v skladu s katoliškim naukom ali ne, ima pravico edinole sv. oče in škofje, nikoli pa ne kak neznan pisec v dnevnem časopisju. Zato je krivično, če kdo taka katoliška gibanja obtožuje neposlušnosti Cerkvi in celo komunizma samo zaradi izraza »krščanski socialist«. Vprašali smo domače in tuje teologe in splošno mnenje je, da v papeški okrožnici ni obsojen izraz sam, ampak oni protislovni poizkus, združiti krščansko prepričanje s pravim »socializmom«, ki je materialističen. V smislu papeževe okrožnice je torej protislovno hoteti biti socialist, t. j. tajiti Boga in neumrljivost duše, skušati po materialističnem nazoru urediti človeško družbo — in isto- Krščanstvo v dejanju (»Naša moč« 28. »Kršč. socializem pomeni prehod iz krščansko socialne teorije v prakso. Kdor je resnično kristjan, mora biti za slednje, on mora hoteti dejanj!« (Dr. Aindrej Gosar: Cilji in pota krščanskega socializma. Socialna misel, št. 1.) Krščanstvo ne postavlja nobenega brezpogojno, oziroma večno veljavnega družabnega reda, pač pa daje za vsak čas in vsake razmere določne načelne smeri tudi za ureditev gospodarskega reda, da kolikor mogoče odgovarja idealu božjega kraljestva na zemlji. Krščainstvo ni le čustvo, ki mu zadovoljiš, ako vestno opravljaš svoje verske dolžnosti, krščanstvo je životvoren činitelj, ki nalaga posamezniku nujne dolžnosti v vsem javnem in socialnem življenju. Le če razumemo krščanstvo tako, bomo našli v vseh težkih socialnih krizah v njem ono silo, ki zamore ozdraviti tudi te. V dobi, ko je izkoriščanje pb-Vkapi-talu doseglo neznosno višino krrvice, mora krščanstvo roditi iz sebe razmeram odgovarjajoč socialni nazor. Poudarjanje načela kriC5^sk^y}jube-zni in pravice ne zadošča;'^krščanska ljubezen in pravica stavljata kakor do posameznika tako do cele družbe določne zahteve, ki jih zapopadamo v krščanskem socializmu. jan-uarja 1922.) Krščanski socializem je v danih razmerah udejstvenje krščanskih načel. To udejstvenje pa mora hoteti vsak kristjan im se ga ne sme strašiti, tudi če gre proti njegovim materialnim koristim. Liberalna miselnost je zastrupila tudi krščanske vršite v toliki meri, da se mnogi kristjani od liberalnih materialistov razlikujejo le po besedah, po dejanjih pa čisto nič več. S tem večjo vero pa išče delovno ljudstvo svojo rešitev v krščanskih načelih v odločni volji, da se izlijejo v — dejanja. * Tako je krščansko delavstvo, ki se združuje v »Jugoslovanski strokovni zvezi«, mislilo pred šestnajstimi leti. Kljub vsem podtikanjem smo ostali istega nazora tudi danes, ko hočemo in zahtevamo še v mnogo večji meri, da se vse naše krščanstvo prelije v resnična dejanja! Dobro namreč vemo, da je mogoče resnično aktivnost krščanstva soditi le po dejanjih in ne samo po besedah! Zaveden delavec ula^adenac fiti T>xvi delavski UcomImU in {[to&oiUMci. Suoii tc suoiitn. časno hoteti ostati dober kristjan. O izrazu »krščanski socialist« za posamezna katoliška gibanja se še Cerkev službeno ni izrekla. To je povsem razumljivo, kajti edini odgovor na socialistično zmoto in na kapitalistični liberalizem je delo v duhu krščanske socialnosti, ali če hočete »krščanskega socializma«. Zato smo v tem prvotnem jezikovnem pomenu rabili pogosto ta izraz tudi mi. Ker pa ta izraz svoj prvotno jezikovni pomen vedno bolj izgublja in se vedno bolj zožuje na pojem izključno materialističnega socializma, zato je vedno bolj dvoumen in nejasen. Mi se zato prav nič ne bi čudili, ako bi Cerkev kdaj videla v tej nejasnosti dovolj razloga, da v prihodnje prepove rabo tega izraza. Takrat bi bili njeni razlogi tudi naši razlogi. Mi smo v tej izjavi prostodušni, ker izjavljamo ponovno, da nam ne gre za besede in abecedno borbo, ampak za resnično zboljšanje socialnega stanja širokih množic na podlagi krščanskih načel. Tistim katoliškim krogom, ki nas zaradi tega izraza napadajo, pa odgovarjamo z besedami katoliškega duhovnika Jacquesa Leclercja, profesorja na univerzi v Louvainu: »Če jim govorim o enciklikah, se mi zdi, da jih nihče ni bral. Če jim navajam iz njih odlomke, ne da bi povedal, odkod jih jemljem, mi razburjeno odgovorijo, da je to boljševizem. Ko jim odgovarjam, da so to izvlečki iz okrožnic, pravijo, da jih svojevoljno razlagam ... Okrožnica proti brezbožnemu komunizmu nam je pred kratkim dala premisleka vreden primer. Večina katolikov, ki pripadajo posedujočim plastem, je videla v njej le eno stvar, obsodbo komunizma in izjavo, da je vsako sodelovanje katolikov s komunisti nemogoče. Nato so se najgorečnej-ši med njimi vrgli v protikomunistični boj, ki je obstojal v tem, da so zbirali dobre katolike v dobro zakurjenih dvoranah, kjer so poslušali divje govore o komunistični nevarnosti in potrebnosti boja proti komunizmu... Tako so dosegli, da je postala komunistična nevarnost fiksna ideja pri mnogih mirnih ljudeh, ki niso nikdar prišli v izkušnjavo, da bi se pridružili komunizmu. Ničesar pa niso storili, da bi postal komunizem manj nevaren.« (Po dnevniku L’ avantgarde.) Vir sumničenj in napadov torej ni verska gorečnost, ampak politika žepov in strank. Vrednota Silno čudno je, da se človek tako rad mudi ob najbolj skrivnostnih globinah, ki ga zamikajo včasih k najbolj blaznim ali pa v popolno duhovnost odmaknjenim dejanjem. Včasih iščemo, ne vem iz kakšnega razloga in po načelih katere logike, naravnost z naslado najbolj uboge, slabe in človeške revščine polna dejanja in početja. Naravnost s peklensko naslado nato obdelujemo in zavijamo svoja »senzacionalna odkritja« in kujemo ob njih svoje železo. In s tem se počasi odkriva najbolj tragična podoba človeka, ki je iztrgal iz sebe svojo pravo in resnično podobo in dovolil, da je zrna-gula v njem žival, ki podivja in v svoji podivjanosti razdira in ruši brez ozira na okolico in sočloveka. Prav za prav se mi zdi to naše človeško življenje, reševanje enačbe z dvema neznankama, od katerih je verjetnost, da se neznanka »x«, ki vsebuje vse gonske strasti in podivjanost človeka, bolj pogosto pojavi in nastopi z vso svojo razrvanostjo in nesmiselno podivjanosjo, kakor ona druga ueznanka »y«, ki zaznamuje duha in njegovo hotenje po urejenosti, vsesplošni človečnosti in delu. Da, tukaj se začenja tragika človeka in njegovega početja. Tu, pri delu in razdiranju! Prav za prav vsi prav dobro vemo, da nam lebdi pred očmi ideal — delo, pa vendar ne pomaga v največ slučajih prav nič ta ideal, kajti strast razdirati vse, kar se nam stavi ua pot, je močnejša in sijnejša v nas. In vendar moramo imeti pred seboj prav zaradi tega in zaradi svojega krščanstva podobo človeka v vsej polnosti njegove vsebine, saj se ob njem realizira prav za prav vse_ naše hotenje in ves naš nazor. Zapisal sem že nekoč, da je vprašanje človeka, prav za prav vprašanje krščanstva in Kristusove podobe v nas. In ker snio v prvi vrsti in prvenstveno kristjani, mo' ra biti nujno to vprašanje bistveno zvezano z vsem našim delom in udejstvovanjem. Motriti moramo človeka iz vidika krščanstva in mu prav zaradi te nujnosti dajati mesto, ki mu v luči krščanskega svetovnega nazora pač ni tako nizko postavljeno, pa tudi v sebi moramo lik človeka in z njim lik krist-jand udejstviti in uresničiti. Prav zato nujno odklanjamo vse tuje vplive v tej smeri. Vemo, da je zelo blizu temu našemu nazoru o človeku in njegovi vrednoti drugi nazor, ki mu človek ni več kakor gola številka v masi in je njegova vrednost in vsebina določena s svetovnonazorsko, politično ali celo socialno in kulturno pripadnostjo. To je mit »pravovernosti«, ki je mesto duha postavila •a oltar osebo, gibanje, stranko. In tu se pridružuje tragiki človeka se njegova nelogičnost. Kajti z vsem svojim delom in počenjanjem se postavlja ob takšnem gledanju človek sam proti sebi in tepta vse tisto, kar je v njem postavljeno za vrednoto! Takšno pojmovanje in takšen odnos do samega sebe in s tem tudi do človeka, pa ni več niti krščansko, niti človečnostno, pa tudi kulturno ne več! Tu se prav za prav tudi določa razmerje človeka in človeške družbe do dela in njegovih vrednot. Nam ostaja delo ideul in obenem dolžnost. Prehajamo mirno preko vseh očitanj,^ ker vemo, da smo dolžni prav _v tem casu, ko je program velike večine razdiranje, delati v dvakratni meri in z de-lpm dokazati, da ni mogoče v prostoru zdravega razuma zamenjati dela za nekaj, kar je antipodno in v diametralnem nasprotju z njim — z« slepo in nesmiselno razdiranje. Mi hočemo tudi danes, ko ninogi v to dvomijo, graditi dalje, kajti dobro vemo, da je pred nami življenje, da so pred nami mnogi, ki jim bomo morali dajati odgovor za vsak svoj korak in vsako uro svojega časa, vemo, da je pred nami mladina, ki bo od nas prevzemala našo. doto tam, kjer j_o bomo pustili. In tudi to vemo, da ji ne smemo in ne moremo izročati nezoranega polja, da ji ne moremo pustiti in predati podrtij in ruševin, kakor smo jih mi sprejeli. Danes, ko se zdi pripovedka, poudarjati vrednote in v njih celo trdno verjeti, poudarjamo z vso odločnostjo, da imamo pred seboj po vseni tem, kar smo doživeli v zadnjem času, vendarle trdno vrednoto — človeka — v katero zaupamo in ki je nam ne more vzeti noben napor in nobena katastrofa! Aleš M. Pridobi svojega trgovca, da bo oglaševal predvsem v t v o j e m listu »Delavski pravici«! delavsko- ouwaeovct*t{e- Dajatve ob porodu Do porodnih podpor imajo pravico samo zavarovani člani in zakonita ali nezakonita žena zavarovanega člana pod temi pogoji: I. Članice, ki so bile same zavarovane: a) nepretrgoma pred porodom najmanj 90 dni, ali b) v zadnjem letu pred zadnjim vstopom v delo najmanj 6 mesecev, imajo pravico do tehle da-jatev: 1. do brezplačne babiške pomoči za 9 dni; 2. do brezplačnih zdravil, obvezilne-ga materiala in zdravniške pomoči ob primeru obolenja, povzročenega pri porodu, za največ.,26 tednov; 3. namesto zdravnika ali babice do 14 dnevnega zdravljenja v bolnišnici ali porodnišnici pri normalnem porodu, pri kompliciranem porodu pa do ozdravljenja, vendar ne več kot do 26 oziroma 52 tednov, če članica izpolnjuje še pogoje za podaljšanje podporne dobe. II. Članice, ki so bile zavarovane: a) v zadnjem letu, šteto od dneva poroda nazaj, najmanj 300 dni, ali b) v zadnjih dveh letih, šteto od dneva poroda nazaj, najmanj 540 dni, imajo pravico do vseh podpor, naštetih zgoraj pod točko 1, 2 in 3, poleg tega pa Še: t. Do porodnine za 6 tednov (42) dni pred in 6 tednov po porodu v višini % zavarovanega zaslužka. Pravica do predporodnine in poporodnine pripada za čas 6 tednov pred in 6 tednov po porodu za tisti čas, v katerem članica ni delala v zavarovanju zavezanem delu za zaslužek. Dokler torej članica dela za zaslužek v zavarovanju zavezanem delu, nima pravice niti do predporodnine niti do poporodnine. Kadar pa članica zapusti delo zaradi nosečnosti zaradi pomote v času nosečnosti več kot 6 tednov pred porodom, tedaj ji za čas nad 6 tednov pripada hrana-rina. 2. Do prispevka za opremo vsakega živega novorojenčka v enkratnem iznosu 150 din ne glede na višino plače. 3. Podporo za hrano deteta po 4 din na dan za 12 tednov po prenehanju porodnine. Urad lahko to podporo ustavi vsak čas tisti članici, ki ne prinese otroku k zdravniku na pregled ali se sicer ne ravna po zdravniških navodilih. III. Žene zavarovanih članov, če so bili njihovi možje zavarovani: a) v zadnjem letu, šteto od dneva poroda, 'najmanj 300 dni, ali b) v zadnjih dveh letih, šteto od dneva poroda, najmanj 540 dni, imajo pravico do teh podpor: 1. do brezplačne babiške pomoči za 9 dni; 2. do brezplačnih zdravil, obvez in zdravniške pomoči; ■ • 3. do enkratnega prispevka za opremo vsakega novorojenčka v znesku 150 din ne; glede na višino zaslužka, po katerem je bil mož zavarovan. Po smrti moža dobe žene zavarovanih članov iste podpore, kot so naštete pod točko 111, če so izpolnjeni še tile pogoji: u) če žena rodi v roku 5 mesecev po smrti zavarovanega moža, in b) če si je zavarovani mož do dnevu smrti pridobil v enem letu 300 dni ali v dveh letih 540 dni zavarovanega članstva. V članstvo se šteje vsa zavarovalna doba in čas 2 mesecev pred porodom, ko zavarovanci zaradi prepovedi po zakonu o zaščiti delavcev niso smeli delati, ter tiste dneve, v katerih zavarovanci zaradi bolezni niso smeli opravljati službe in so zaradi nesposobnosti dobivali hranarino. Nedotakljivost bolezenskih podpor in nezgodnih rent Podpore, ki pripadajo zavarovanemu članu ali svojcu zaradi bolezni, so nedotakljive; izplačati se morajo le upravičenemu članu. Nedopustno je, da bi urad ali tretja oseba (n. pr. upnik člana) povzročila zaplenitev ali zastavitev podpore. Tudi je nedopustno zakonite podpore zaseči za kako drugo terjatev. Vse tozadevne pogodbe so pravno neveljavne. Le v enem primeru dopušča zakon, da se zukonita podpora ne plaču članu, pač pa tretji osebi. To je v primeru, če zavarovani član za čas bolezni dobiva pri svojem delodajalcu stanovanje in popolno oskrbo. V tem primeru se sme denarna podpora namesto zavarovanemu članu izplačati delodajalcu. To pa samo. s pristankom zavarovanega člana. V primeru, da ima član pravico do dvojne hranarine, se sme ena hrana-rinn izplačati naravnost zdravniku, ki ga je zdravil, in pa za zdravila lekarni, drugi del pa se mora brezpogojno izplačati naravnost članu. Nezgodna renta se ne sme odstopiti drugemu, se ne sme zastaviti, niti ne zarubiti in tudi ne kompenzirati, to je zamenjati s kakim drugim ponesre-čenccvim dolgom. Izjeme so le v tistih primerih, kjer je ponesrečenec po zakonu dolžan s svojimi dohodki vzdrževati sorodnika. Tu imajo sorodniki pravico, da zasežejo rento, ako bi jih ponesrečenec zapustil in prenehal vzdrževati. Ako bi ponesrečenec bodisi z delodajalcem, bodisi z drugo osebo sklenil tako pogodbo, s katero se odreka delpo ali v celoti nezgodni renti, ki mu po zakonu' pripada, je taka po-godbu brez vsake pravne veljave. Odpravnina ponesrečencu in vdovi Zakon omogočuje, da se poškodovanemu rentniku namesto mesečnih rent izplača enkratna odpravnina; toda glavni pogoj je, da trajna delanezmožnost ne presega 20%. Pri višji delanezmož-nosti se .odpravnina ne sme,,priznati in tudi ne, dokler renta ni trajna, ker se začasna renta še vedno spreminja. Odprdvnina se izračuna po posebnem ključu, ki se določi po višini odstotka in pa po verjetni dobi, katero bo predvidoma rentnik še živel. Kdor hoče dobiti odpravnino, mora vložiti posebno prošnjo. Prošnji mora predložiti izjavo pristojne občine, s katero občina na izplačilo odpravnine pristane. Kdor je dobil odpravnino, izgubi vse nadaljnje pravice iz naslova nezgodnega zavarovanja, tudi če bi se mu stanje pozneje poslabšalo. Ponesrečenec nima pravice zahtevati odpravnine. O prošnji prosto odloča Su-zor in more prošnji ugoditi ali pa tudi ne; pritožbe ni. Zeha, ki uživa phSmrtno rento, uživa isto do svoje smrti "ali do zopetne možitve. V primeru, da se žena ponovno omoži, se ji renta ustavi in namesto nje izplača odpravnina, in sicer v višini enoletnega zavarovanega zaslužka umrlega moža. Priložiti mora poročni list. Kdaj se renta ustavi? Z&kon predvideva sledeče primerh, v katerih se že priznana renta ustavi: 1. Ce je rentnik obsojen na zapor preko enega meseca ali je oddan v poboljševalnico. Takrat se renta ustavi do dneva, ko pride iz zaporu ali iz poboljševalnice. Ventjar pa imajo v tem primeru sorodniki, katerim zakon priznava rento zn primer, ako bi se rentnik smrtno ponesrečil, pravico do podpore, katera znaša toliko, kolikor bi znašala v primeru smrtne''nezgode takega zavarovanca. 2. Ce odide rentnik v zamejstvo. V tem primeru se renta ustavi do dneva \rnitve. Če se pa vrne v teku treh mesecev, se mu naknadno izplačajo vsi zapadli rentni obroki. 3. Če se naknadno ugotovi, da je bila renta priznapa na podlagi zmote v dejanskih okolnostih. Ta primer zlasti nastopi, ako je prizadeta oseba dala uradu napačne podatke in je s temi napačnimi podatki dosegla rento. Ni lepšega darila za god ali poroko tovariša ali tovarišice, kot lepa knjiga. Pišite takoj »Delavski založbi« v Ljubljani, da vam pošlje prospekt in cenik knjig, ki jih ima se v zalogi. — Celo zbirko lahko dobite tudi na obroke. Stranke in delavstvo Z nastopom demokracije ter rastočo industrializacijo, ki je dala vedno večje množice delavstva ter nameščen-stva, je postalo zelo pereče vprašanje zastopstva v tistih strankah, ki so se in se še ponašajo, da so politične organizacije vseh stanov. Bolj in bolj se morajo stranke zanimati za mnenje delavstva ter gledati hočeš nočeš, kako bi mu čimbolj ugajale. Tudi za delavstvo je to važno, saj se v političnih ustanovah reže na splošno delavstvu kruh ter kroji usoda še v mnogo večji meri kot kmetu in zato za delavstvo ni vse eno, kdo nastopa kot njegov predstavnik. Stranke So imele in imajo najraje take delavske predstavnike ter poslance, ki so brezpogojno vdani stranki, ki so v prvi vrsti strankarji in šele nato delavski zastopniki. To se pravi: Kadar pride v debato v parlamentu kako delavsko vprašanje, mora po mnenju strank tudi delavski poslanec glasovati kot mu narekuje stranka, oziroma njen poslanski klub. Če tega ne stori, krši disciplino stranke' in drugič ne zasluži, da bi bil še izvoljen za poslanca. Poslanec, ki hoče biti pravi zastopnik delavstva in delati za njegovo korist, ne more delati po želji in po disciplini stranke. Saj v strankah, čeprav v njih prevladujejo večinoma delovni sloji, slednji ne odločajo, temveč sc ozirajo stranke raje na želje denarnih mogotcev, ki vsiljujejo strankam svojo voljo neposredno ali posredno — kot je to pač primerno času in kraju. Pravi delavski poslanec mora pa možato izpovedati svoje mnenje^ in nedvoumno izraziti svoje prepričanje. Stranka, ki bi hotela biti res zastopnica vseh stanov,, bi morala dopustiti stanovskim predstavnikom svobodo vsaj v stanovskih zadevah. Tako svobodo v stanovskih zadevah so imeli delavski poslanci v demokratični Nemčiji in jo imajo še danes v izrazito demokratični Franciji, Belgiji, Holandiji ter Švici, kjer si nihče ne drzne klicati na odgovornost katoliškega delavskega poslanca zato, ker je v stanovski zadevi glasoval v parlamentu drugače, kot pa njegov konservativni tovariš. Zato pa vlada v katoliških strankah navedenih držav res prava demokracija in je v njih delavstvo enakopravno z ostalimi stanovi. Delavce v njih ne predstavljajo samozvani delavski zastopniki, temveč delavci ter nameščenci ali vsuj ljudje, ki so se uveljavili v strokovni organizaciji, ki imajo zanjo zasluge .in ki jim zato delavstvo zaupa tudi v politiki. To je seveda vzrok, da je v navedenih državah javno življenje zares demokratično. Kajti demokracija je življenje, je vpliv ljudstva na vlado in njegovo sovladanje yi državi. Demokratične organizacije so ‘najmočnejši jez proti komunizmu. V državah na področju bivše Av-stro-Ogrske, ki je capljala za zapa-dom, se krščansko strokovno gibanje ni moglo popolnoma osamosvojiti, to pa zato ne, ker svojega strokovničar-skega delovanja ni poglobilo v zadostni meri in ker si ni že takoj v začetku priborilo dejanske neodvisnosti od strank. Tako je postalo in ostalo samo orodje stranke, ki ga je izrabljala ob volitvah, ni pa dovolila politične moči sirokovničarjem. Tako se je dogajalo in se še, da se katoliške stranke • na vse kriplje otepajo ljudi iz krščansko-strokovničarskin vrst za politične ustanove, vsiljujejo pa svoje strankarske gorečneže kot delavske predstavnike. Tako postopanje ima seveda za nasledek, da državni in deželni zbori in občinski sveti niso več sestavljeni po stanovski strukturi prebivalstva, da so v njih samo strankarski fanatiki in ne ljudje iz delovnih stanov, ki hočejo tlelo vati za svoj stan ter da postaja delavstvo malodušno do vseh strank, ki hočejo biti »zastopnice vseh stanov« ali se poslužujejo še celo naiv-nejših krilatic. Zato pa delavstvo v srednji Evropi tudi zavida svojim tovarišem iz zapadnih držav za njihove razmere. PRILIKA za tiste, katerim kolo služi za vsakdanjo potrebo! Diirkopp, Victoria, VVanderer so trpežna in močna kolesa, katerim smo znižali cene tako, da smo omogočili vsakomur nabavo. Izplača se vam priti na Jesenice v trgovino MARIJA KRAŠOVEC nasproti kolodvora Naše geslo je: Dobro in pocenil DELAVSKA PRAVICA 1938 — Št. 46 — JI Dobrota Je sirota ali razmere v tovarni Remec in Co. na Duplici V smislu čl. 26. in 27. Zakona o tisku, izvolite glede članka »Dobrota je sirota ali razmere v tovarni Remec in Co. na Duplici«, natisnjenega v 1. in 2. stolpcu zgoraj na strani 5, št. 44. za leto XI z dne 27. oktobra 1938, časopis »Delavska pravica« natisniti sledeči . popravek: Omenjeni članek navaja, da je podjetje Remec - Co., začelo izdajati ukrepe, ki segajo zelo globoko v delavske razmere, da so bili obratni zaupniki tako ostro napadeni, da presega nastop podjetja proti njim vse meje, da so bili posamezni delavci in delavke prav kruto kaznovani za izpregledti in končno, da je podjetje pristopilo k znižanju plač kljub temu, da so v tem podjetju najnižje plače. Z ozirom na to trdi članek: »Vsi ti dogodki kažejo, da je posegla vmes Zadružna gospodarska banka, da je naložila podjetju, koliko hoče imeti od njega in naj gre vse to na račun že itak nizkih delavskih plač.« Ni res, da je Zadružna gospodarska banka posegla vmes, pač pa je res, da Zadružni gospodarski banki zgoraj navedeni dogodki sploh niso bili znani. Tudi ni res, da je naložila podjetju, koliko hoče imeti od njega in da naj gre vse to na račun že itak nizkih delavskih plač, marveč je res, da Zadružna gospodarska banka ni podjetju ničesar naložila in tudi ne kaj takega, kar naj bi šlo na račun že itak nizkih delavskih plač. Tvrdka Remec - Co. se že dalje časa nahaja pod prisilno upravo, ki se vodi po izvršilnem zakonu ter jo nadzoruje sodišče. Iz te prisilne uprave, ki se vodi v izterjanje, terjatev raznih upnikov, med temi tudi Zadružne gospodarske banke, ni Zadružna^ gospodarska banka do sedaj še ničesar prejela, pač pa je nasprotno dala prisilni upravi velike predujme, da je sploh omogočila obratovanje tvrdke, za kar bi moralo biti delavstvo in njihovo glasilo banki še hvaležno. Ker je podjetje pod prisilno upravo, Zadružna gospodarska banka tudi nima ingerence na poslovanje, pač pa je poslovanje zadeva prisilnega upravitelja, ki posluje pod nadzorstvom sodišča po zakonitih določilih. Sodišče kontrolira obračune glede donosov prisilne uprave ter sodišče tudi odloča glede uporabe teh donosov, ne pa da bi Zadružna gospodarska banka kot upnik nalagala podjetju, koliko hoče imeti od njega. Dogodki, kot izdajanje raznih ukrepov, ki globoko segajo v delavske razmere, ostri napadi obratnih zaupnikov, kaznovanje za izpreglede ter znižanje plač, kar naj bi se vse v podjetju, po trditvi članka, zgodilo, ni v nobeni zvezi s kakšnim posegom banke v delovne razmere podjetja, ker takega posega sploh ni bilo. Ljubljana, 31. oktobra 1938. Z odličnim spoštovanjem Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. (Podjjis nečitljiv.) Viničarji po trgatvi Od meseca julija do srede oktobra je vsaj 70% viničarskega delavstva bilo brez zaslužka. Upanje večine teh je bila še trgatev, to se pravi, zaslužek po trgatvi, da bi si mogli vsaj še iz tega kupiti najpotrebnejše za čas zime, ko bodo zopet popolnoma brezposelni. Pa so bili spet goljufani, največ kmečki viničarji. Kmečki vinogradnik si je pripeljal s seboj svoje domače in sorodnike in trgatev je bila v enem ali dveh dneh gotova. Veselo razpoloženi trgači so odšli in pustili viničarju prazno gorico z orumenelimi trtami. »Sedaj so pa gorice spet naše«, pravi marsikateri viničar. In zaslužek? Gosposki viničarji so zaslužili nekaj kovačev, kmečki večidel prav nič. •Saj si imel hrano z nami; tako malo smo nabrali«, se največkrat reče viničarju, ki prosi za plačilo tistih nekaj težakov. »Dobil boš pi jačo za praznike«, morda še obljubijo »boljši« gospodarji. Kakor so dnevi in tedni pred trgatvijo zu gospodarje-vinogradnike — in še morda dnevi trgatve za viničarje — veseli* tako so časi po trgatvi za viničarje žalostni. Z družino se znajdejo na pragu zime, mnogi brez sredstev za človeka vredno preživljanje. Nekaj mernikov krompirja in še morda nekaj meric koruze (1 merica 9 kg) so pridelali. S tem bodo shajali najdlje do božiča — kaj pa potem? Zaslužek iz poletnega časa še sproti ni zadostoval za hrano. Kako neki? Dnevni fzaslužek 2.50 do 4 din, bolj redko do 8 din krušna moka pa po 3.50 do 4 din kilogram, pšenica še dražja, koruzna pa tudi ne veliko cenejša. Od 5, 6, morda 8 članske družine so delali in zaslužili morda le trije, štirje, redno pa ni bilo dela ne zaslužka, hrane pa je bilo treba vsak d lin za vse. Marsikaterega je še tlačil dolg, za živila iz prejšnjega leta. Viničar bi moral biti čarovnik, da bi si znal pod takimi pogoji prihraniti kaj denarja zu zimsko dobo. Za zimo — ali bolje za toploto, kakor je nekdo dejal v šali — je tudi viničar in njegova družina potrebna toplejše obleke ali vsaj popolne obutve. drv itd. S čim naj si jo nakupi? Strah nas je pred prihajajočo zimo. Razni državni predstavniki pa dajejo izjave, da se je gospodarsko stanje v državi celo zboljšalo, da je prebivalstvo že na potu v^ blagostanje. Prav hudo nam je viničarjem, ko slišimo ali beremo take vesti, ker za zboljšanje življenjskega položaja mi do danes še nič ne vemo. Kot en primer zboljšanja navajajo, da so^ se dvignile cene kmečkim pridelkom, žitu itd. Da, morda to koristi tistim žitnim magnatom tam na jugu, slovenskemu kmetu malo ali nič, slovenski viničar pa je s tem celo udarjen, ker se istočasno ni nikdo pobrigal, da bi se temu sorazmerno tudi dvignile plače. Vinogradniki sami od sebe nam jih nikoli ne bodo. Oni imajo zoper to vedno »tehtne« izgovore. V letu 1936. da jim je vinski pridelek uničila pcronospo,-ra, lansko leto da je bilo malo pridelka, letos pa da ga je veliko in da sp zato cene nizke. Da sd Vendar enkrat omogoči tudi viničarskemu delavstvu človeško življenje, je poklicana oblast, da naredi pbtrebno za ureditev tudi naših viničarskih mezd, prav tako pa tudi za ppljedelske delavce. Bajc se že nekaj dela na tem, toda kdaj bo prišla rešitev? Ali se bo res dopustilo, da se nas poprej še do skrajnosti izstrada in pahne prav vse viničarje v popolno revščino? Industrijsko delavstvo že naglasa, da so mu minimalne plače po lanski uredbi prenizke. To utemeljuje s podražitvijo cen življenjskih potrebščin in z zboljšanjem gospodarskih razmer delodajalcev. Kaj naj rečemo pa mi viničarji, ko za nas še sploh nobena, še tako silno potrebna uredba o najmanjših plačah, ni bila izdana, za kar je vzrok posebno v tem, ker je običajno tudi naša uredba o viničarskem redu le popisan papir. Kolikor nam je ta uredba prinesla ugodnosti, nam jih vinogradniki v vedno večjem številu dajejo, seveda le pod pritiskom organizacije, viničarskih komisij in sodišč. Toda viničarji zaradi te- ga ničesar ne izgubijo, ker nam na drugi strani toliko več utrgajo pri plačah. Ce viničar proti temu protestira, pa dobi odgovor: »Kje pa imate zakon, ki bi določal, koliko moramo plačati?« Letošnja precej bogata trgatev je minila, viničarji pa z bojaznijo gledamo v prihodnost, v^ brezposelnost, draginjo in zato naraščajočo bedo, ki vedno bolj povzroča nejevoljo, da, celo mržnjo in jezo zoper neurejenost razmer, ki se pri nas dopuščajo, da bo slovenski viničar kljub marljivemu delu spet to zimo in pomlad v mnogih družinah tedne in mesece brez tudi trdega in črnega vsakdanjega kruha. S kozarci pijače, s katero bodo posamezni vinogradniki tolažili viničarje, družinske očete, ne bo rešeno vprašanje viničarskih mezd. Namesto podpor — delo Na osnovi odloka ministrskega sveta je minister *a socialno politiko in ljudsko zdravje predpisal pravilnik o hitri pomoči pasivnim krajem. V ta namen se bodo namreč izplačevale siromašnim osebam, ki so zmožne delati, podpore v obliki mezd za izvršeno delo. Ti bodo morali delati obče-koristna dela, za katera je smatrati po navodilu ministrstva predvsem grajenje, popravilo in rekonstrukcijo državnih cest. Krediti se morejo porabljati le za mezde, največ 10% pa sc sme porabiti tudi za nabavo razstreliv in drugih manjših tvarnih potreb. Načrte za dela odobrava ban. Mezde določi okrajni glavar, vendar ne smejo presegati 2 din na uro. Podobno velja tudi za akordno delo. Dela manjšega obsega do 50.000 din kolavdira strokovni tehnični organ, ki ga odredi okr. glavar, dela večjega obsega pa ban. Od odobrenih kreditov more ministrstvo dati največ 5% v obliki podpor tistim, ki so dejansko dela nezmožni. Delavske mezde se izplačujejo vsakih 14 dni. Delavstvo je podvrženo le zavarovanju za primer nezgode, za katerega plačuje 2% mezde. Delavski koledarček 1939 Naš Delavski, koledarček za leto 1939. je v tisku in bo izšel v nekaj dneh. Pri sestavljanju letošnjega koledarčka smo skrbeli posebno za to, da bo čim bolj koristen za vsakega delavca in delavko. Opustili smo, kar ni bilo nujno potrebno ali vsaj koristno. Že oblika koledarčka bo nekoliko drugačna od prejšnjih. Zapisnik in koledarski del smo združili v celoto, kar bo gotovo bolj priročno. Glavno je pa seveda vsebina. Naprosili smo tov. Marinčka, da je sestavil obširnejši pregled bolniškega, starostnega in onemoglostnega ter brezposelnega zavarovanja. V tem so delavci še najmanj poučeni ter si ne znajo pomagati. V koledarčku bo vsak lahko našel pojasnilo prav za vse primere, ki nastanejo v delavskem zavarovanju. Kazen tega bo imel koledarček vise zdravniške ordinacije OIJZD-a v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju in Kranju. Ta razdelek smo leto® še izpopolnili. Izpopolnili smo tudi seznam naši h strokovnih skupin. Vpisali nismo le predsednikov, ampak tudi vse tajnike in blagajnike z natančnimi naslovi. K vsemu temu smo dodali še tabele za kovinarje, natančne poštne in kolkovinske pristojbine, seznam najvažnejših naslovov itd. Naši tovariši, ki so nabirali za koledar oglase, so s tem veliko pripomogli, da je JSZ ta prepotrebni koledarček mogla izdati. Že iz tega kratkega poročila lahko vsak razvidi, da koledarček ne bo le koristen, ampak nujno potreben priročnik za vsakega delavca. Dan za dnem ga bo treba jemati, v roke in v njem iskati pojasnil in pouka. Kijub temu, da smo z izdajo nekoliko zakasnili, ga bo vsakdo rad kupil. ker našega koledarčka noben drug ne bo mogel nadomestiti ali izpodriniti. Prosimo vse skupine, ki bodo koledarčke prejele, da jih takoj razprodajo članom in tudi drugim, delavcem in delavkam. Časopisi -fUšefa: »AUBE« (Pariz). Pierre-Henri Simon, znani sodelavec revije »Esprit« (in eden od glavnih predavateljev na kongresu Pax Romane v Ljubljani), je napisal članek, iz katerega posnemamo: »Kje je razen molčeče in skrite vojske krščanskih zavesti še kaka obrambna črta, ki se ne bi rušila pred tiranijo celostnih vladavin? Kje je še načelo vlade, ki bi ne bila diktatura enega razreda, ki ne bi odpravila nobenih pravic, temveč bi skladno uredila ^ državo za skupno blaginjo in odrešenje oseb,_— kje, razen v Kristusovem evangeliju in v družbenem nauku Cerkve, ki zvesto izraža evan-gelsko moralo? Od koga naj pričakujemo globoko in popolno ljubezen d« miru, vsesplošno milosrčnost, voljo do sloge in razumevanja med vsemi narodi. ined vsemi rasami, med vsemi družbenimi sloji — od koga, če ne od tistih, ki skušajo živeti v zvestobi do zapovedi ljubezni in v upanju v blaženost, ki jo bodo dosegli miroljubni?« Potem, ko pokaže zmote komurtistov in socialistov (kar je pri nas, slovenskih katoličanih že tako jasno, da ni treba tega ponavljati), pove avtor nekaj bridkih resnic tudi desničarjem (kar je pri nas še vse premalo poznano in priznano): »Oklepajoč se tega, kar mu je še ostalo, varuje desničarsko meščanstvo svoje zaklade in predpravice s tako ljubeznijo, da se pri tem njegova verska zavest, domovinska ljubezen in celo občutek lastnik koristi kvarijo ali celo izginjajo. To meščanstvo je omadeževalo stvari Cerkve z denarjem, stvari Francije s fašizmom, zasebno lastnino, ki je za vsakogar naravna pravica, pa s trusti, kateri razlašČlt jejo ves svet v korist ma-le peščice gospodov. — Francije ne bo rešila združitev strank, temveč združitev oseb. Ce mi kristjani ne bomo znali zavzeti v njej svojega mesta in ji vdihniti svojega duha, potem bomo zapravili svojo silo in zgrešili naše časovno poslanstvo.« »LOKAL ANZEIGER« piše o bivšem zunanjem ministru Velike Britanije, g. Edenu: »G. Eden je upanje nekaterih klik od Moskve do Newyorka. Radi jim puščamo to upanje, ker mnogo takih upov je bilo že razočaranih v preteklosti. Vendar pa bi mogli ljudje kot Churchil, Eden, Attlee s svojim stremljenjem po preventivni vojni proti sodobnim ljudskim državam močno škoditi vsaki miroljubni politiki, ker ima- i‘o na razpolago parlamentarno igro, :i jih utegne jutri spraviti na oblast. Zato moramo se vedno kazati zobe, to je, moramo biti oboroženi.« Šele zdaj razumemo, zakaj je potrebna tako silna oborožitev. »WESTDEUTSCHER BEOBACHTER« (Koln) poroča da je prispel v Rim chicaški kardinal Mundelein, in 'pristavlja, da je ta kardinal zagrize* marksist. »AUBE« (Pariz): »Zanimivo in zelo koristno bi bilo, če bi v teh dneh natanko preiskali duševno razpoloženje po deželi. Preseneča me zmedenost razumniškega sloja: strastna Razdeljenost, nesporazumi, prelomi, vračanje za 20 let v preteklost; občutek, da gre hkrati za narodni obstoj in za osebno svobodo vsakega od nas; bolj in bolj splošno prepričanje, da so stari voditelji izrabljeni, da morajo biti po veliki večini izločeni in nadomeščeni z drugimi. Tisti med nami, ki so že nc-kaj let pričakovali razkroj, niso mislili, da bo tako hiter in tako globok.« — Te besede veljajo za Francijo. »TEMPS PRESENT« (Pariz). Na verskem tednu v Parizu je govoril kardinal Verdier svoji duhovščini: »Diktatura je totalitarna. Ona prelahko žrtvuje svobodo, človeško osebo v njenih najsvetejših pravicah. Predvsem vidimo, da se Cerkev, ustvarjalka in varovalka resnične svobode, vseh osebnih pravic in duhovnega življenja, slabo prilagaja To kažejo dejstva vsak dan.« (Podčrtali mi.). — Kaj bo rekel k temu dr. Ciril Žebot r, >Straži v viharju«? On je vendar dokazal ravno nasprotno! »ENTSCHEIDUNG« (Švica). Sloveči profesor Jeusch iz Hamburga priobčuje svoje znanstvene izsledke in pravil »Kakor loči človeški rasni nauk južni in severni tip, tako se je izkazal tudi globoko rasno zasnovan razloček med kokošjimi vrstami na severu in jugu.« V tej zvezi je odkril profesor tudi »psihologijo domače kokoši, ki bo koristila tudi človeški psihologiji, ker je kokoš (kakor človek) optično usmerjena.« To je prinesla »Deutsche AI1-gemeine Zeitung« dne 23. 9. 1938. w Se: zakaj padamo? Zagorje V zadnjem času je malo glasu od nas, Zagorjanov. Pa da ne bo kdo mislil, da imamo polno dobrot ali pa da smo celo dosegli vrhunec svojega dela! Ni niti eno niti drugo. Doživeli smo precejšnji odpust delavstva v obratu rudniških apnenic. To delavstvo se v novem času smatra kot sezonsko. V starih časih, ki pa niso tako daleč, pomni ga še marsikateri delavec omenjenega obrata, ko je primanjkovalo dela so se odvišni delavci vedno zaposlili v drugih obratih našega rudnika. Tako je bilo tudi prav. Saj mora to delavstvo v času letne konjunkture iztisniti iz sebe vse svoje Ijenski poti! sile, pa naj bo miner, ki visi cele dneve v vedni nevarnosti v skalah ali kamnolomu, kurjač, ki v grozni vročini omedleva, in apnar, ki naklada raizbcljeno apno. Vse to je delo, v kratkem povedano, ki se ne da opisati vsega trpljenja, drugače da ga človek sam poskusi, In ravno zaradi tega bi vendarle to delavstvo s svojo pridnostjo moralo vsaj toliko biti vredno, da se jim nudi tudi v zimi vsaj zasilno delo v drugih obratih. Saj sicer to tudi kolektivna pogodba predvideva. Pri zadnji redukciji, ki je zadela okrog 28 delavcev so obratni zaupniki storili vse, in tudi njih obratovod-ja, vendar zaenkrat ni uspeha. Pridne delavske roke so na cesti in to v zimi. Glede na to, da se v ostale obrate, predvsem v jame vedno sprejema nove moči, je to delavstvo še dvojno razočarano. Upa pa, da bo ravnateljstvo rudnika skušalo te ljudi prvenstveno zaposliti, tako kakor je bilo tudi obratnim zaupnikom zagotovljeno. To delavstvo, bi bilo gotovo najbolj hvaležno, in tudi obrati bi bili z njim zadovoljni, saj je to delavstvo v najboljših svoiih močeh! Pretekli ponedeljek smo spremili ob veliki udeležbi k večnemu počitku ponesrečenega mladega rudarja Franceta Fakina. Star je bil 21 let. Oprav- limo mu na novem službenem mestu mnogo sreče in uspehov. — Izpraznjeno mesto zdravnika bo v kratkem razpisano. Prednost 1» imel internist s kirurgično prakso. Na zdravljenju v Švici je umrl bivši tehnični ravnatelj KID g. ing. Leo Dostal. Za časa njegovega ravnatelje-vanja se je podjetje precej spremenilo in povečalo. Naj v miru počiva! Jarše Poročil se je tov. Hauptman Valentin s tov. Francko Kralj in tov. Mici Mušič z g. Francem Verbičem. — Želimo jim mnogo sreče na novi živ- Črna pri Kamniku Podpisana se zahvaljujem skupini rudarjev v Crni, ki je zbrala zame 145 din, kar naj Bog članstvu stotero povrne. — Ramšak Frančiška. Trbovlje Dajte brezposelnim kruha! V nekaj mesecih je podjetje Dukič in TPD v našem revirju zaposlovalo 400 delavcev. Od teh je bilo pri Dukiču 100, tako da je ostalo brez dela 300 delavcev, med temi mnogo družinskih očetov s številnimi družinami. Takoj, ko so zvedeli za nameravane redukcije, so delavski zaupniki zaprosili bansko upravo za sklicanje ankete, na kateri naj se poišče rešitev, kako zaposliti to delavstvo. Banska uprava je sklicala anketo, ki se je vršila pred mesecem in na kateri so zastopniki delavstva sprožili misel, da bi se delala cesta Trbovlje-Slačnik po ozemlju Bevško, kar bi se dalo izvrševati tudi v zimskem času. Tu bi se dalo zaposliti precej delavcev. — Od ankete je poteklo več ko mesec dni. Nikake-ga poročila pa ni z banovine, če je pripravljena dati denar za cesto. — Brezposelni vnovič apeliramo na kr. Kmalu bo leto od tega, kar je v nekem industrijskem kraju v smeri Zidani most—Brežice nagle smrti umrl delavec. Zapustil je sedem otrok v starosti do 14 let in ženo v blagoslovljenem stanju. Sorodnica te žene mi je pripovedovala: »Mati je moralu iskati zaslužka. Kmalu so ji ponudili nekaj vsaj približno primernega. Toda novo bitje bi jo oviralo, najbrž bi zgubila službo.« In nadalje ta sorodnica pripoveduje takole: »Našli so se dobri ljudje, ki so jo napotili v Zagreb, od koder se je vrnila prosta,« nastopila je službo, katero še vrši in tuko za silo preživlja številno družino«. Kdo si upa vreči kamen na njo? Ali ni mogoče, da bi kdo rekel ženi, ne boj se, v meni in naših boš imela vso podporo, tako da boš lahko preživljala otroke. In njena sorodnica bi poročala: »Našli so se dobri verni ljudje, ki skrbijo za njo in za njene otroke.« V nekem drugem podjetju, vodja tega podjetja zelo sovraži delavke, ki naj bi rodile. Šušljalo se je, da sta dve delavki noseči. Uslužbenec, ki nadzira delavke, pokliče navedene pred se ter jih sprašuje, ali je res, kar se govori. Delavki zanikata. Ena od teh je poročena, a mož zaradi bolezni te malo zasluži. Tako more ona delati, roditi seveda ne sme, ker gospod tega ne pusti. Vdova s številnimi malimi otroki ima po pokojnem možu okoli 200 din pokojnine. Ima hišico, katera sta z možem kupila. Ostalo pa je na njej še več tisočakov dolga. Upnica je v kratkem roku hotela imeti dolg povrnjen. Zena je hodila prosit, naj je ne tiru-jo v pogubo. Zastopnik upnice pa ji pravi: »Razdajte otroke med ljudi, hišo prodajte, sami pa pojdite služit!. »Kakor bi mi zabodel meč v srce, tako so vplivale te besede name,« pravi žena. Tresla se je od boli in skrbi, ko mi je to pripovedovala. Tako je življenje ubogih družin, o katerih se ne more reči, da so moralno pokvarjene. Oni, ki se smatrajo za poklicane, da presojajo povprečne zemljane, vidijo te žal le v slabi luči. In tako presojajo vse vprek s propa-licami, izvrženci, izkvarjenci. Ako bi ubogi ljudje imeli več ljubeznivih prijateljev pa manj strogih sodnikov, bi tudi družine živele, ne v bojazni in pomanjkanju, ampak v zadovoljstvu in sreči. Al. Lesnik. 0a/UUi Zelenci in krščanski socializem. »Sl. delavec« je zapisal, da obstoja »krščanski socializem« šele od leta 1925. dalje. Ne vemo, kaj je ob tej priliki zasmrdelo zelencem na krščanskem socializmu: ali ? ali vsebina. Toda kar se tiče imena samega, zaupamo mladim uradnikom OUZD-a, ki sede v odboru ZZD (urednik lista je že starejši gospod in pouka ne bi smel več potrebovati!), da se je rabila beseda »krščanski socializem« dosledno že v »Socialni misli« leta 1922. in kasneje. Dr. Krek je dal svoji knjigi, ki je izšla leta 1901., celo naslov »Socializem« in v njej piše, da se rabi v nekaterih državah za krščansko socialno gibanje ime »krščanski socializem«. Tudi delavski zastopnik. Baje sodeluje g. Pernišek (avtor znamenite brošure »Zakaj nismo krščanski socialisti«) v narodnem odboru Katoliške akcije kot delavski zastopnik. Radovedni smo, če je to res ter katera delavska organizacija in kdaj ga je imenovala na to mesto. Ijal je delo v rovu Maks pri jašku, gansko upravo, da se nemudoma od- Nesreča je hotela, da je pri svojem l°či zu prispevek, s katerim bi stot - ,i„i„ „„aii „ „i ie rim delavcem omogočila življenje. Mi delu padel v globino jaška, kjer je bil takoj mrtev. Kako težak udarec je to za družino, si more pač vsak sam misliti. Bil je zelo priljubljen fant. V slovo sta mu zapela združena zbora »Loški glas« in »Pevski odsek JSZ-e« pod vodstvom g. Dragota Korošca. Družini naše sočustvovanje! Pri nas v tem letu nesreča ne praznuje. To je v našem rudniku že četrti smrtni primer. Med temi trije družinski člani in zadnji še samec. Te nesreče dajo človeku misliti, zato naj ^ ysi cmm zallcslJlv„ uuclc„c. llai-bo delavstvo pri svojem delu, ki g pravljali bomo o važnih strokovnih in opravlja vestno in skrajno previdno. 'u nizacijskih zadevah. Uspeh naše- Pre vidnost pri delu ni nikc ar P* T ga deja nj odvisen samo od nekaterih, lika. K previdnost, nas sili tudi precej | k od h _ odbor novi pravilnik BS, ki je obrnil mnogo e pravic prav tistim, ki se ponesrečijo. Vard Sklep seje naše strokovne skupine veiu rudarjev v Zagorju, ki se je vršiia v omogočila življenje, in naše družine ne morejo čakati na večmesečno dločitev, ker so naši otroci že dunes brez kruha. — Brezposelni oče šestih otrok. Št. Vid V petek 11. novembra 1938 ob 8 zv. bo v prostorih Ljudskega doma v Št. Vidu članski sestanek strokovne skupine lesnega delavstva. Ker sestanka že dalj časa nismo imeli, prosimo, da se ga vsi člani zanesljivo udeleže. Raz- ViniČJirji Zg. Sv. Kungota. V soboto 29. oktobra se je vršila razprava viničarske komisije proti vinogradniku Wiesithalerju v obč. uradu Zg. Sv. Kungota. Vsi štirje viničarji so se dvignili in zahtevali nagrado. Ko so šli poprej v Maribor osebno prosit svojega gospodarja zanjo, jih je napodil s »komunisti«. Tedaj ni vedel o mikaki nagradi, ki viničarjem pripada, in o nobenih zakonitih viničarskih pravicah. Na razpravi, kjer je bil vinogradnik zastopan po bivšem odvetniku Schmidererju in oskrbniku Lukmanu, pa so vedeli prav dobro za viničarski red, in sicer samo dolžnosti viničarjev, in tako, da jim nagrade ne bi bilo treba plačati. Viničarje je zastopal taj-bv. Rozman P. Doseglo se je, da Stavbinci Ljubljana. Po sklepu seje skupine stavbinskega delavstva v Ljubljani sporočamo, da se bo vršila vsako zadnjo nedeljo v mesecu odborova seja skupine v prostorih organizacije v Delavski zbornici, Miklošičeva 22, ob 9 dopoldne. Tu bodo lahko tovariši stav-binci dobili vse informacije o zadevah stavbnega delavstva. — Krajevni zaupniki naj obračunajo vse članske prispevke blagajniku skupine. •* nedeljo, 6. t. m. je, da se vrši drugo nedeljo, to je 20. novembra ob 9 dopoldne v dvorani Zadružnega doma, važen članski sestanek, na katerega bomo vabili tov. Rozmana iz Ljubija- nik tov. __________________ 0-- -- . . Kljub velikim uspehom, ki nam jih viničarji takoj dobili izplačano ^ naje priborila JSZ, je zadnja dva meseca grado brez vsakega odbitka. To ni bil naše organizacijsko delo nekako za- je USpeh dotičnih viničarjev, marveč stalo. Vzrok je bil v tem, ker tovariši uspeb viničarjev iz vse okolice. Zato odborniki niso vsi prijeli za delo, kot se vsj organizirajte! Celje: Prihodnje predavanje bo v sredo, 16. novembra ob pol 8 zvečer. Pride tov. Rozman iz Ljubljane. Predaval bo o obiskih, ki jih je imel pri _______________ _ _ je bila njihova dolžnost. Nezadovoljne. Ker se sedaj sestanki, zaradi raz- stvo je bilo tudi zato, ker smo bili mer, ki so vladale okoli nas niso smeli vključeni v vrhniško skupino. Ni pa vršiti, prosimo, da se tega sestanka bila želja verdskih kamnolomcev, da vsak član gotovo udeleži. Zlasti vabi- bi organizacija zaspala. Da se z večjim mo vse tiste, ki so se v zadnjem času uspehom poživi organizacijsko delo, organizirali in še druge naše prija- smo na sestanku 30. oktobra sklenili, telje, da se seznanijo z delom naše da se naša skupina popolnoma osamo; nagih mednarodnih strokovnih orga- ..................* ‘—!1- svoii. Podpisali smo pravila in izvolili .. . .... •. pripravljalni odbor, v katerem so tile mzacijah pridite vsi! tovariši: predsednik Merlak Fr., pod-predsednik Zalar Ivan, tajnik Vukma-nič Slavko, blagajnik Stažnik Karlo, gospodar Kogovšek Matevž. V odboru in nadzorstvu so še tovariši: Knapič, krščanske delavske organizacije. Jesenice ,,Pra>ice delavcev OUZD v Ljubljani je izdal knjižico »Pravice delavcev«, ki jo je priredil ravnatelj dr. Bohinjec. V brošuri so na 179 straneh na lahko razumljiv način opisane posamezne določbe zakona o zavarovanju delavcev in drugih določb. Knjižica je važna za delavce, delodajalce, občine in druge, ki imajo opraviti z delavskim zavarovanjem. Dobi se pri vseh uradovih poslovalnicah za ceno 5 din. 30 krajevnih skupin je že poslalo naročila za delavski koledarček 1939. Kje so ostale skupine? Tajniki, zadeva je nujna, zato ne odlašajte, ampak odgovorite takoj! Dr. Viljem Schwab, dolgoletni sklad-nični zdravnik, nas te dni zapušča, ker gre na novo službeno mesto. Bil je mož na mestu, uvideven in obzi- jn Turšič Jože. Ti tovariši bodo ren ter ga bodo delavci pogrešali. Ze- poskrbeld, da se naša organizacija le-