Leto XXm., it 177 ^	L)ubl)ana, nedelja 8. avgusta 194}
Cena cent« 80
(Jpmrmirvo: TeJefoo fe.
aUca 5.
ali-
Ljubljana, Puccinijeva »1-22. 51-23 51-24 luser.itm oddelek: Ljub liana, Pucaaijeva
ca S — Telefoo k Jl-25. 31.26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubi lansko pokrajino pri pofcno-iekovnetn zavodu ta. 17.749, za ostale ktajt Italije Servizio Cooti Con. Po«. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Ki
Italije io (Dozemsrva ima Unione Pubbliciti Italiana ». A. MILANO
Ishaja vi«k dan cnca ponedeljka Naročnina anaia mesečno Lit 18.—* vključno s »Ponedeljskim J» ttome Lit 56.50.
Uctdalitvo t iccinijeva olica k. S. — Ti r. 51-22. 51-25. 51-24.
BotoHil a« n vtačajo. CONCESSIONARLA BSCLUS1VA j« ta pob-Unione P^bEdtTl^^na S. A. MILANO.
Finančni po^*aj Italije
Poročilo finančnega ministra Bartolinija na seji vlade
Rim. 7. avg s. Finančni minister Eksc. Bartolini jc podal včeraj na seji vlade naslednje finančno poročilo:
Začasne ugotovitve na dan 30. junija ob zaključku finančnega leta 1942/43 glede državnega proračuna nam kažejo tele zaključke: dohodkov 48.9 milijarde lir, izdatki 135.2 milijarde lir. primanjkljaj 86 3 milijarde lir. Strošk-' so razdeljeni tako: izredni vojni izdatki 81 milijard, pasivni presežek v normalnem poslovanju 5.3 milijarde iir. Upoštevati je treba, da je pr dokončnem zaključku računov zabeležiti znatno zboljšanje in moTamo zaradi tega pričakovati. da bo naposled primanjkljaj normalne finančne uprave v letu 1942/43 nižji od 5 milijard.
V prejšnjih poslovnih letih so bili rezultati naslednji: primanjkljaj pri rednih stroških leta 1940/41 6254 milijonov in leta 1941/42 4028 milijonov; izredni vojni stroški leta 1940/41 57.735 milijonov, leta 1941/42 pa 71,318 milijonov. Skupni primanjkljaji so znašali leta 1940/41 62.089 milijonov, leta 1941/42 77.145 milijonov.
Kakor v vsaki vojujoči se držav; so se tudi v Italiji vojni stroški večali od leta do leta. V rednem finančnem poslovanju se je presežek stroškov nad izdatki zmanjšal nasproti presežku iz leta 1940/41. z nadaljnjim zboljšanjem v preteklem finančnem letu 1942/43 ko se lahko računa na poldrugo milijardo lir. Ogromno breme, ki ga predstavljajo vojni stroški in ki mu je treba biti kos z izrednimi sredstvi, se smatra v proračunskem položaju za normalno za vsa bremena, ki so odvisna od zadevni operacij državnega zaklada. Na drugi strani pa se je položaj državnega zaklada čim-dalie bolj slabšal.
Dne 31. maja 1941 je pasiva tega položaja prekašala 38 milijard in je nato postopno naraščala. dokler nj dosegla 30. junija 1.1. 165.8 milijarde lir. Glede na to stanje je bil državni zaklad prisiljen, da se pcsluži obtoka zavoda Banca d'Italia čeprav je mogel tu in tam z razpisom posojil začasno oiajšati svoj položaj. Dre 31. julija 1943 se je moral državni zaklad navzlic operaciji 51etnih zakladnih bonov, ob- j restovanih po 5°/o, ki so bili predloženi na vpis med 7. m 21. junijem in ki so skupno vrgli 11.272 milijonov lir. še bolj zateči k obtoku zavoda Banca d'ltalia. V omenjeni dobi je razen naraščajočega pritiska vojnih zahtev negativno delovalo še znižanje za 894 milijonov lir pri obtoku rednih zakladnih bonov (od 56.247 milijonov na 55.353 milijonov) in znižanje za 2162 milijonov pr upravi tekočih rabinov (od 54.860 milicnov na 52.696 milijonov).
Večje posiuževanje obtoka zavoda Barce d'Ita'lia se je konkretno pokazalo v mesecu •uii.iu z zneskom 10.383 milijonov, tako da se ie dolg državnega zaklada nasproti novčanični banki v tem mesecu dvignil od 47.595 na 57.980 milijonov. Ta poslednja številka pa se nanaša samo na predujme, ki jih je dal zavod Banca d'Italia državi na račun zaklada. Ako se upošteva račun banke s konsorcijem za kredite na industrijske vrednote, ki se nanaša v skupnem znesku 34.241 milijonov, na cesije na kreditne papirje, izdane od zaklada, in na ugotovitvene kreditne ukaze vojaških uprav, nadalje na plačilo dnevnih podpor družinam vpoklicancev, nlačil za javna dela in plačil vo;nih naročil in drugih dobav, ki jih je večkrat izvršila neposredno ali posredno iz raznih naslovov banka sama. je razvidno, da je bil obtok b a n k e. ki je 20. julija 1.1 znašal 94.5 milijarde lir. popolnoma absorbiran od države.
Ob izbruhu sedanjega konflikta (1940) je denarni obtok znašal samo 25.3 milijarde lir, medtem ko je bil leta 1933 celo nižji od 20 milijard. Ogromno povišanje denarnega obtoka v zadnjem času. ki ga je treba pripisati izključno vojnim potrebam, je zelo nevarno, kajti obtok na račun države bi lahko imel za upnike obtoka, če bi ne bil zadržan, za posledico vedno bolj škodljivo inflacijo in bi dovedel do razpršenja lire z vsemi nepreračunljivimi socialnimi posledicami.
Da bi se zmanjšal primanjkljaj zaklada, se je bilo treba zateči tudi k razpisovanju javnih posojil, kajti v nasprotnem primeru bi bila pasiva neprimerno večja. Od zneska 96.143 milijonov dne 30. junija 1936 je znesek kon-solidiranih in odplačljivih državnih posojili dne 30 junija 1940 narasel na 127.338 milijonov, dne 30. junija 11. pa na 236.933 milijonov. K temu je dodati leteči dolg v znesku 168.890 milijonov, kar da skupni znesek notranjega javnega dolga v višini 405.823 milijonov, vse to pa brez upoštevanja sedanje vrednosti letnih obrokov, ki se nanašajo na dela in izvršena naročila kakor tudi na likvidirane ali že obračunane dajatve, kar vse je bilo v juniju 1939 cenjeno na 19.886 milijonov. Ta položaj je zares zelo resen, čeprav upoštevamo pri tem, da je zvišanje obtoka nedvomno omiljeno z znatnim tesavriranjem, vendar položaj ni mogel ostati brez vpliva na tržišče vrednostnih papirjev, zlasti državnih.
Trg industrijskih vrednostnih papirjev je še nadalje šibek toda najbolj so okoliščine vplivale na državne papirje. Tečaji, ki^ so veljali za državne papirje, so brli kaj različni in celo uradne borzne tečajnice niso točno odražale tržnega razvoja, kar je imelo za posledico, da je bila deloma izločena blagodejna reakcija s povpraševanjem tistih, ki spričo visokih tečajem lahko izgube voljo, da bi papirje kupili spričo visokih dohodkov, ki si jih s takšnimi investicijami lahk0 zagotove. Jasna je torej potreba, da se d sciplinira trg državnih vrednostnih papirjev. Bilo bj primerno da se vrnemo k zdravemu kriteriju kupčevanja s temi papirji na borzah s posredovanjem borznih agentov. S tem ni izključeno, da banke nakupujejo te papirje v svojih poslovnih prostorih, kadar to smatrajo za potrebno, vendar le v manjšem obsegu. Sicer pa mora veljati pravilo, da delujejo kot posredniki, kadar gre za zneske večjega pomena, katerih trgovanje mora biti prepuščeno borzam.
Potek proračunskih dohodkov je bil tale: glavni dohodki so leta 1940/41 znašali 29.214 milijonov, leta 1941/42 33.412 milijonov, leta 1942/43 37.165 milijonov; povračila so dala leta 1940/41 700 milijonov, leta 1941/42 1298 Biil-jcacv, teta 1942/43 pa 1217 milijonov^
razni dohodki leta 1940/41 4118 milijonov, leta 1941/42 3508 milijonov, leta 1942/43 pa 4644 milijonov; skupni dejanski redni dohodki s0 znašali leta 1940/41 33.033 milijonov, leta 1941/42 38.218 milijonov, leta 1942/43 43.027 milijonov; naknadni dohodki v zvezi z vojnimi stroški so znašali leta 1940/41 201 milijon, leta 1941/42 3006 milijonov, leta 1942/43 pa 5857 milijonov; skupno torej v s • dohodki leta 1940/41 34.234 milijonov, leta 1941/42 41.223 milijonov in leta 1942/43 47.884 mil.jonov.
Novo finančno leto 1943/44 se je začelo v težkem trenutku za usodo domovine. Navzlic temu kaže ugotovitev glavnih dohodkov za pretekli mesec julij kljub, bolestn začasni izgubi po sovražnih silah zasedenega ozemlja na temelju najnovejših podatkov dohodek v znesku 3651 milijonov, kar pomeni porast 305 milijonov nasproti juliju 1942. ko so dohodki znašali 3246 milijonov in večjo vrednost v znesku 486 milijonov nasproti predvidenemu proračunu za isti mesec po sezonskem razvoju.
Čeprav je naš finančni položaj gltde na stanje državnega zaklada resen in zahteva od nas. da se naposled izvrši stroga revizija stroškov, je vendar bistvene važnosti razvoj glavnih davčnih dohodkov, katerih gibanje je bilo v zadnjem petletju naslednje: dohodki cd n e -posrednih davkov so znašali 1 1938/39 6625 milijonov leta 1939/40 7234 nrlijonov. leta 1940/41 8914 milijonov, leta 1941/42 9548 milijonov in leta 1942/43 (po začasnih podatkih) 10.817 milijonov; takse in posredni da v k i na premet so znašali leta 1938/39 5993 m lijonov, leta 1939/40 6187 milijonov, leta 1940/41 8954 milijonov, 1. 1941/42 11.127 milijonov in leta 1942/43 (začasni podatki) 11.429 milijonov; c a r i n a in trošarine: leta 1938/39 6380 milijonov, leta 1939/40 6924 milijonov, leta 1940/41 6327 milijonov, leta 1941/42 6135 milijonov in leta 1942/43 6132 milijonov; dohodki od monopolov: leta 1938/39 3580 milijonov, leta 1939/40 3915 milijonov. leta 1940/41 4499 milijonov, leta 1941/42 6017 milijonov in leta 1942/43 (začasni podatki) 8213 milijonov; loterije: leta 1938/39 544 milijonov, leta 1939/40 523 milijonov, leta 1940/41 519 milijonov, leta 1941/42 508 mil: jonov in leta 1942/43 (začasni podatki) 67 milijonov. Skupno so torej glavne davčne panoge vrgle leta 1938/39 23.112 milijonov, leta 1939/40 26.729 milijonov, leta 1940/41 29.215 milijonov, leta 1941/4? 33.412 milijonov in leta 1942/43 (začasni podatki) 371.655 mili jonov.
Glede na neposredne davke je težko predvideti dviganje zemljiških davkov,, ki so obremenjeni še z davčnimi dckladami v petkratnem znesku državnega obdavčenja (220 milijonov — 1200 nrlijonov) in z vrsto sindikalnih podpornih in skrbstvenih prispevkov, ki bremene kmetijstvo s poldrugem milijonom lir. Nadalje ui raču-niti z naraščanjem hišnega davka, ki je vezan na blckado stanarin in na prepoved novih gradenj ter občutnih posledic ie;a'skih bombardiranj. Na ta davek vplivajo danes tudi izselitve iz mest. vpoklici pod orožje in porazdelitve delovnih sil zaradi vojne. Dopolnilni davek pečasi narašča in bo lahko naraščal še dalje, čeprav je treba upoštevati, da ima večina davčn'h zavezancev na tem področju majhne dohodke (osem desetin davčnih plačil spada v prvo kategorijo, kjer znaša davek 1 do 2%). Samski davek bc lahko v sedanji višini dal največ 220 milijonov lir na leto. Donos davka na premoženje se bo lahko dvignil še za 50 » n in bo skupno vrgel 1800 milijonov lir na leto. K tem glavnim davkom je treba dodati še davek na nepremično premoženje, 2% plač, ki niso podvržene dohodnin', davek na nagrade upraviteljev in naposled davek na večje dohodke v zvezi z vojnim stanjem. Ta poslednji davek je pomembnejši izmed vseh drugih, ne le iz finančnih razlogov, temveč tudi zaradi davčne pravičnosti. Moja dolžnest je, da v zvezi s tem opozorim vlado na pomanjkanje osebja pri davčnih urad'h. kar resno ograža davčno odmero in vpliva seveda tudi na davčni doprinos. V vojni 1. 1915/18 so ti uradi lahko povsem normalno poslovali, ker je bilo vse osebje, zlasti konceptno. z najširšimi pogledi rešeno vojaške službe odtlej pa se je davčni sistem skrčil samo na tri glavne davke. Mislim, da bo treba v tem pegledu nujno znova proučiti sedanji položaj.
Glede taks in posredn'h davkov na promet kaže gibanje v zadnjem petletju znaten porast, toda tudi na tem področju bo treba še marsikaj storiti in v pogledu eseb-ja moram samo ponoviti, kar sem že dejal. Predvsem bo treba na novo proučiti vprašanje vojaških oprosftev. Težavnejši je položaj v pogledu carin, kajti s tem. da se je obseg blagovne zamenjave skrčii ali popolnoma prenehal, se je donos na tem področju zmanjšal. Ce se je v zadnjem petletju splošni carinski dohodek v glavnem obdržal, se je to zgodilo zato, ker so se skušali zvišati dohodki iz davka na proizvodnjo. Mislim,, da se bo morala rova davčna politika opirati na to novo smer tudi po vojni, kajti mnogo področij je, ki bodo poklicana, da dajo svoj davčni prispevek, medtem ko bo treba na drugi strani znova pregledati vsa vprašanja davčnih oprostitev in olajšav ki so zaradi težnje po blokadi nekaterih cen nanesle veliko škodo državni blagajni, ne da bi zaradi tega kupec občutil otipljiv blagodejni učinek. Prav tako se zdi, da bo treba znova proučiti nekatere pobude v okviru avtarkič-nih prizadevanj, ki ne predstavljajo nič drugega kakor škodljiva iztirjenja, tudi v zvezi s tem, kar bi lahko označili za umestno avtarkično smer. Državni monopoli, ki tvorijo enega izmed temeljnih stebrov davčnega sistema, nudijo še nadalje naraščajoče dohodke v zares razveseljivi obliki in spričo tega lahko pričakujemo, da bomo v tekočem proračunskem letu dosegli na tem področju novo aktivno razliko. Brez pretiranega optimizma lahko torej predvidevamo, da se bodo dohodki v tekočem finančnem letu še nsadalje znatno povečali.
Temu temeljnemu vprašanju javn1h financ bo posvečena v bodoče glavna skrb tako zaradi potreb državne blagajne, ka-
kor tudi zaradi izenačenja obremenitev nasproti naporom, ki Jih zahteva veliki konflikt, v katerem je narod angažiran, in naporom, ki se bodo nadaljevali tudi v ne-lahki in nepredvidljivi povojni ureditvi. Največji pomen je treba pripisati čim prejšnji vzpostavitvi trdnega ravnovesja v rednem proračunu. In ker ta redni proračun zajema tudi bremena zadolžitve zaradi vojnih streškov, predstavlja njegovo ravnovesje glavni znak konsolidacije javnih financ in davčne sposobnosti italijanskega nareda. Vsem težavam moramo gledati v obraz, ne da bi jih pri tem skušali zmanjšati ali prezreti. Redni proračun izkazuje deficit, toda zajema vsa bremena, odvisna od zakladnih operacij- ki so bile potrebne in so potrebne v zvezi z vojno. Potrebno bo dolgo in potrpežljivo delo, da bomo vzpostavili ravnovesje v tem pogledu, ako hočemo, da bomo lahko krili večje stroške, ki izhajajo iz vojne in ki smo j1 m lahko kos samo z zadolžitvijo, da bomo krili vsaj obresti, ki iz v1'rajo iz njih, z varčevanjem pri drugih izdatkih in s povečanjem dohodkov, kajti upoštevati moramo, da zahtevajo trenutno vojni stroški približno 8 milijard na mesec.
Ob koncu vojne bomo morali biti kos plačilu vseh odloženih bremen (vojna naročila so razvrščena v anuitete na 10 let, dnevne podpore družinam vpoklicancev, ki predstavljajo breme 14 milijard lir na leto, pa so razdeljene na anuitete, odplač-ljive v 30 letih). Kriti bomo morali vse druge stroške, ki jih bo treba likvidirati in ki bodo prav gotovo precej visoki. K temu bo prišlo izplačilo vojne škode in stroškov za obnovo poškodovanih mest zaradi sovražnih napadov (ta škoda se danes ceni na približno 20 milijard), nadalje bodo prišla bremena zaradi demobili-zacije, zaradi obnove trgovskega brodovja in zaradi splošnih potreb za gospodarsko obnovo nareda. Razen tega bo redni proračun moral prevzeti bremena za četudi skromno obnovo javnih del in bremena. ki so razdeljena na 30 letnih obrokov. nadalje bremena za vojne pokojnine in druga bremena, ki jih je danes še težko ugotoviti.
Davčni napor, ki ga bo moral prenesti italijanski narod, bo nedvomno zelo velik ui moramo zato že sedaj uvesti strogo varčevanje vseh vrst izdatkov, ki niso zvezani z vojno. Predvsem bo treba dokončno zaustaviti politiko intervencij in podržav-ljenj in se postopno usmeriti k demobili-zaciji mnogih neposrednih in posrednih udeležb države pri podjetjih. Število ustanov. ki so bile podpirane od države in pri katerih je bila država posredno ali neposredno udeležena, prekaša 200. Sama udeležba države pri delniških družbah in v industriji na področiu premičnega državnega premoženja znaša nnd 2 milijardi lir. 2e samo te številke kažeio, da bo treba ves poležaj znova proučiti in ga. bolj stvarno, kakor to dopušča sedanji trenu-lek. proučiti. Treba bo zavrniti vse zahteve po finansiranju. ki niso v zvezi z vojnimi potrebami, saj predstavljajo samo tiste. ki so bile že stavljene in ki se proučujejo. visoke številke, ki se dajo in se bodo morale omejiti. Prav tako bo treba znova :n z novih vidikov proučiti ustanavljanje družb, zvišan ie glavnic in razpisovanje obveznic, pri čemer bo treba vse državne uprave pozvati, da obvezno v naprej zaslišijo ministrstvo za finance glede financiranja družb ali ustanov, ki so pod njihovim nadzorstvom. Tudi vprašanje cen. s katerim so zvezana znatna bremena za državno blagajno, kakor tudi številna in znatna doplačila bo treba v novem političnem ozračju zasledovati pozorno in z vso potrebno previdnostjo, da bi se tako. kakor sem že imel priliko poudariti, izognili obremenitvam, ki jim ne stoje nasproti zanesljivi in primerni učinki g<vrMarske in socialne koristnosti za narod.
Razne govorice že dolgo razširjajo sovražniki ali izdajalci ali podpihovalci ali izkoriščevalci, ki bi hoteli na vseh področjih zmanjšati naš odpor in vplivati na šibke ljudi Vse se izkorišča, tudi ukinitev liktorskega snopa kot državnega znaka. Potrebno je, da narod ve, da so javni dolgovi države sveti in da se morajo spoštovati. naj bo pečat na njih kakršenkoli, in da bodo do skrajnosti zaščiteni tisti, ki so zauoali državi in ji posodili denar, plod svojega oznojenega varčevanja. Morebitna bremena, ki bodo bremenila narod, bodo naložena pošteno. Predvidene obresti kakorkoli zaključenih posojil se morajo v redu odplačevati, glavnice ob določenih rekih vrniti in prav tako strogo spoštovati nagrade, ki so bile določene, in vsi pogoji, pod katerimi so bila posojila razpisana.
Davno že je bila ukinjena objava državnih rsčunov in je bilo prepovedano razširi jevanje njihovih številk. Od več strani Je bilo slišati glasove o ponovni proučitvi vprašanja prepovedi objave statističnih oodatkev gospodarskega, finančnega in kreditnega značaja, ki jih, kakor znano, redno objavljajo skoro vse vojujoče se države. Ako te številke prikrivamo, izzivamo s tem samo domneve o našem finančnem položaju, ki tudi v pristojnih, a ne-obveščenih krogih vodijo do sklepov, ki so daleč od resnice in od te na splošno celo slabši, pa tudi k desorientaciji strokovnjakov in množic, s čimer se daje samo orožje nasprotnikom in špekulantom Zato mislim, da moramo tudi v tem pogledu na daljevati politiko iskrenosti in premočrtno^, i. ki edina lahko služi bistvenim interesom naroda in zdravi in učinkoviti obrambi naše valute. Zato moramo zopet začeti objavljati bistvene podatke o finančnem položaju države, o javnem dolgu, o prihrankih in emisijskem zavodu, in sicer v stalnih presledkih.
Obvestil sem vlado povsem odkritosrčno o glavnih podatkih finančnega položaja, ▼ katerem je naša vlada nažla državo. Nakazal serij pot, po kateri bj morali odflsi
Srditi boji na Siciliji
napadi sovražnika zadtiaM —■ Sovražnikov vednje tonaže zažgan, 1 križarka in lo^oo-tonski trgovski parnik hudo poškodovana
Vrhovno poveljništvo. Vojno poročilo št 1169:
Na Siciliji se Je borba srdito nadaljevala ▼ srednjem odseka bojišča. Nove močne napade sovražnika, ki so bili izvršeni Ob močni nporabi topništva in oklopnih vozil. so čete Osi zadržale.
Nemška letala so napadala brodovje v severnih in vzhodnih vodah otoka ter zažgala en parnik srednje tonaže in hudo poškodovala 1 težko križarko in lO.OOOton-ski trgovski parnik.
Letalski napadi sovražnika na Neapelj, Messino in na kraje v pokrajinah Salerno in Cosenza so povzročili manjšo škodo.
Protiletalske baterije ▼ Neaplju so sestrelile en bombnik, neki drog bombnik pa je bQ sestreljen v Bagnali (Reggio Calabria).	General Ambrosio.
Pripomba. Doslej ugotovljene izgube med civilnim prebivalstvom zaradi letalskih napadov, omenjenih v današnjem uradnem poročilu, so tele: v Neaplju 2 mrtva in 6 ranjenih, v Messini 18 mrtvih in 52 ranjenih, v Eboliju in Battipagliji (Salerno) 15 mrtvih in 3 ranjeni in v Paoli (Cosenza) 19 mrtvih in 110 ranjenih.
Odbiti ruski napadi eb Doncu
Onemogočeni sovjetski paizkusi prodorov na področja
pri Orlu
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. avg. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Ob Miusu in ob srednjem Doncu so se izjalovili krajevni sovjetski napadi.
Ob zgornjem Doncu in južnozapadno od Bjelgoroda so bili v hudih in menjajočih se borbah odbiti sovražnikovi napadi kljub sodelovanju močnih pehotnih in oklopnih oddelkov. Oddelki bojnih letal so v nizkih poletih napadali motorizirane sovražnikove čete, bojna in strmoglavna letala pa so uničila nad 100 z moštvom natovorjenih vozil.
V odseku pri Orlu so naše čete v hudih borbah in učinkovito podprte od letalstva onemogočile nadaljnje sovjetske poizkuse za prodore.
Tudj južnozanadno od Vjazme in iuitno od Ladoškega jezera so se vsi napadi sovražnika razbili ob obrambni sili nemških čet. Sovjetska vojska je včeraj izgubila 117 oklopnih voz na vzhodni fronti.
Na Siciliji je sovražnik napadel brez uspeha na dveh mestih fronte in je ntr-pel zopet občutne izeube. Oddelki boiirh letal so z dobrim učinkom nanadali ladijske cilje na morju okros Sicilije. Ilurlo zadete so bile 1 težka križarka in 2 večji trgovski ladji.
Angleška letala so preteklo noč posamič metala bombe na zapadno Nemčijo brez škode.
Pravi efli! f*?2ifevi7ma
Berlin, 7. avg. as: DNB je objavil besedilo tajnega povelja, ki je padlo v nemške roke, izdanega 18. febr. letošnjega leta poveljnikom 6. armade in 2. armade ter poveljstvu skupine sil generala Popova. V tem povelju, ki ga je podpisal Stalin sam kot komisar za obrambo, je rdeči ruski diktator razdelil sedanjo vojno na tri
glavna razdobja. Prvo je razdobje umika, v katerem se je morala sovjetska vojska zaradi pomanjkljive priprave in izkušenosti umakniti pred nemškimi četami. Drugo obdobje je obdobje zmage, dosežene z uničenjem nemških armad in z vdorom rdeče vojske v nasprotnikovo ozemlje ter predstavlja zvezno točko med zmagoslavjem boljševiške vojske in začetkom tretje dobe. Tretjo dobo pa predstavlja uničenje svetovnega kapitalizma.
V trenutku, ko skušamo doseči naš drugi cilj vojne — piše dobesedno Stalin — moramo storiti vse potrebno, da kapitalizem ne bo izvedel za naše končne cilje, kajti če bi v nasprotju z našim pričakovanjem moralo biti drugo obdobje zavlečeno, bi imeli še potrebo po pomoči naših zaveznikov, ki bi morali odpreti drugo bojišče. Vsaka njihova sumnja do nas bi nas lahko oropala potrebne pomoči, ki jo nujno rabimo. Ne verjemite, da bi hoteli s temi ukrepi — piše nadaije Stalin v svojem dnevnem povelju — zavreči naša načela, mi ne bomo izdali naše stvari, ker edini naš cilj je in ostane svetovna revolucija, diktatura proletariata na vsem svetu. Kakor jaz ne bom pozabil na prisego, dano grobu našega učitelja Lenina, tako tudi vi ne smete pozabiti vaše prisege. Mi smo sklenili zavezništvo, ker je to bilo potrebno, toda naša pota bodo šla narazen, kakor hitro nam bodo hoteli naši sedanji zavezniki zaustaviti naš korak. Čimbolj se bliža ura končne zmage, tem večje bo delovanje komunistov vsega sveta, ki se bodo zvesti načelom, določenih od izvršnega odbora Kominterne, borili ob naši strani, pa naj so člani katerega koli naroda.
Tajno Stalinovo dnevno povelje se zaključuje z naslednjimi besedami:
»Vedno se zavedajte, da je naš cilj svetovna diktatura proletariata.«
Minister Azzariti o napovedanih spremembah civilnega In kazenskega zakonika
Rim. 7. avg. s. »Messaggero« objavlja razgovor svojega urednika z Eksc. Azzari-tijem, ministrom za pravosodje, v zvezi z napovedanimi spremembami številnih zakonov ter civilnega in kazenskega zakonika.
Glede kazenske zakonodaje je minister izjavil, da bo treba sedanji zakonik bistveno spremeniti, da pa bo treba pri tem marsikaj ločiti. Nekateri zločini, ki predpostavljajo obstoj sedaj ukinjenih fašističnih organov, odpadejo avtomatsko; tudi nekatera pravila kazenskega prava, ki so izrazito fašistično navdahnjena, bodo morala odpasti. V tem pogledu pa bo potrebna skrbna in vestna predelava, ki se bo začela brez oklevanja, ki pa ne bo mogla biti dokončana v kratkem času, predvsem zato, ker nekaterih sprememb, kakor n. pr. ukinitve smrtne kazni, ni mogoče izvršiti med vojno.
Na vprašanje, ali bo mogoče vzpostaviti določbo o pravici obtoženca zaradi žalitve, da dokaže v svoj zagovor resnico ali obče znanje dejstva, pripisanega žaljeni osebi, kakor se je glasila ta določba že v zakoniku iz 1. 1889. in ki je v dobi svobode tiska pogosto služila za ovajanje prekrškov oseb na vodilnih političnih mestih, je minister odgovoril, da bo tudi ta stara določba predmet ponovne proučitve po končani vojni, in je pripomnil, da ni mogoče v vojni dobi dopustiti neomejene svobode tiska, ker bi bila v nasprotju z nujnostjo cenzure, ki jo zahtevajo višji razlogi.
Glede drugih kazenskih in priložnostnih zakonov je Eksc. Azzariti dejal, da jih bo mogoče pregledati, vendar v zvezi s potrebami sedanjega težkega trenutka. Glede reforme civilnega zakonika ni mogoče prikriti težav pri uporabi novega postopka, kj ni naletel na splošne simpatije advokatov. Ti so namreč mnenja, da ovira njihovo delovanje in da daje vodilne pravice preiskovalnemu sodniku, vendar sem prepričan, da sodniki niso nikdar zlorabili njim danih pravic. Sicer pa. če se bo po izkušnjah ugotovilo, da so se pojavile neprijetnosti, bodo te odstranjene. Na drugi strani bi bilo nesmiselno odpovedati se
stopati. Položaj je težaven, toda z odločnostjo v svojih sklepih, s pravično razdeljenimi žrtvami in s slogo ]?omo prav gotovo lahko premagali vse težave in upam, da me bo vlada potrdila s svojim soglasjem v težki nalogi, kj mi je bila naložena po zaupanju šefa vlade in po volji kralja. Vesel bom. ako bodo moje skromne moči mogle biti kakorkoli koristne državi.
tehničnim izboljšanjem samo zaradi tega. da bi se vrnili v prejšnje stanje, zlasti, kadar gre za notorično nesodobne oblike.
Na vprašanje o članih posebne komisije za ugotovitev nagle obogatitve v dobi preteklega režima je Eksc. Azzariti dejal, da imena teh članov še niso znana, da pa bodo vsekakor osebe, ki bodo poklicane na to visoko mesto, izven suma v vsakem pogledu. Država se lahko zanaša, da bodo sodniki, ki bodo člani te komisije, po svoji poštenosti in svojih sposobnostih naleteli na splošno odobravanje. Dodal je, da t» komisija prejemala ovadbe od policije in finančnih oblasti in da ne bo mogoče odtegniti preiskavi tudi pridobljenega premoženja.
Na vprašanje, ali bodo obnovljene a<J-vokatske in prokuratorske zbornice. Je minister odgovoril, da ostanejo za sedaj ▼ življenju sindikati, na čelu katerih bo minister za korporacije v sporazumu s pravosodnim ministrom postavil osebe, ki imajo v moralnem pogledu vse pogoje, da jih bodo odvetniki sprejeli. Naposled je na vprašanje glede sedanjega položaja političnih kaznjencev pojasnil, da so tri kategorije kaznjencev, in sicer najprej kaznjenci. ki so na razpolago oblasti javne varnosti, potem kaznjenci, ki so bfli na razpolago sodni oblasti (skoraj vselej posebnega sodišča), m obsojenci. Za prvo kategorijo je policija že odredila, da jih izpuste na svobodo, glede druge kategorije je v 1em pogledu pristojna vojaška oblast po ozemlju, da ukrene potrebno in da v posebnih primerih odredi začasno svobodo, ki ie posebno sodišče ni nikdar dopuščalo; glede tretje kategorije, za obsojence, ki jim je že bila določena kazen, pa ostane v veljavi postopek Kraljeve pomilostitve ln je pravosodno ministrstvo že dalo navodila za takojšnje ukrepe. Seveda pa se ne sme zamenjati antifašističnih političnih obsojencev z obsojenci za zločine proti državi (defetizem, vohunstvo itd.), proti katerim se mora uporabiti zakon brez usmiljenja.
Upravne spremembe
Rim. 6. avg. s. Z odredbo se razpušca guver-nerstvo Dalmazije. prefekti pokrajin Zara. Spalato in Cattaro pa bodo odslej opravljali svoje funkcije v podrejenosti notranjemu ministrstvu na podlagi veljavnih zakonov n predpisov, vzporejajoč v odnosu s sedanjimi okoliščinami svoje delo po navodilih vojaških oblasti. Zaradi teh okoliščin sta pokrajini Zam in Spalato dodeljeni XVIII. armadnemu zboru. Pokrajina Zara pa VI. armadnemu zboru. Pretek ta Gaspare Barbera iz Zare in Valerio Pado Zerbino iz Spadata »ta upokojena.
Kronik®
Nebesni pojavi v avgustu
Letošnje leto beleži malo mrkov, vidnih v naših krajih. Dne 20. februarja, prav zarana-ko smo še spali, je delno mrknila Luna, drugi njen delni mrk pa bo 15. t. m. ob ugodnejšem času. Ta dan polna luna nc bo vzšla na jugovzhodu kot okrogla plošča, marveč kot rdečkasta krogla, ki b0 delno že potopljena v senco Zemlje. Mrk se bo prčel ob 19. uri 59 minut poletnega časa. vendar vzide polna luna v naših krajih šeie četrt ure pozneje. Bolj h bolj bo Zemlja zasenčevala Luno in ob 2128 bo dosežena sredina mrka: Luna bo do 88 °/o st njega premera potopljena v senco Zemlje. Od polne lune bo osta! Ie š-e tanek, izredno zanimiv srp. V tem času. ko bo dosežen višek mrka, bo mogoče tudj lahko opazovati svojevrsten pojav, ko bo viden tudi zasenčeni del Meseca v rožnatem siju. Ob 22-58 bo čarobna igra pri kraju in polna luna bo nemoteno svetila iz ozvezdja Kozoroga na Zemljo.
Nenavadno naključje je. da nastopijo v avgustu tri glavne Mesečeve faze- prvega smo imeli mlaj! 15. t. m bo polna luna ir. 30. t. m bo spet mlaj. Prvega je mlaj povzročil obro-čast sončni mrk. ki ga pa pri nas nismo mogli opazovati, ker sc je odigraval zgolj v območju Južnega morja in Indijskega oceana. Mlaj 30. t m. pa ne bo mogel več povzročiti mrka, ker bo že mimo sonca na severni strani.
V	nočeh okrog 10. avgusta lahko kakor vsako leto opazujemo številne utrinke zvezd. Zlasti lepo se zvezde utrinjaio v poznh nočnih urah. ko Mesec že zaide. V teh nočeh se pojavljajo svetli g'asniki roja Perze'dov, najzanesljivejšega roja utrinkov, ki vsako leto ob tem času poživlja noči. Prav za prav je to razburljiv dogodek, če vemo. da so to posledice trčenja s kometom. 2e pred desetletji je b lo dokazano, da drevijo Perzeidi po poti kometa 1862/111. Vsako leto sredi avgusta, ko Zemlja križa pot tega kometa, trčimo s kometov i mi ostanki, raztresenimi vzdolž vse poti. in potem se v najvišjih zračnih p!as:eh svetlikajo ti drobci kot zvezdni utrinki. Treba je le malo potrpljenja in že vidimo, kako sc zdaj tu zdaj tam neslišno utrne zvezda, zašije na nočnem nebu in izgine prav tako naglo v neskončnost, kakor je Ivla prišla.
O planetih velja povedati, da izgine Venera, ki nam je cele mesece kot Večernica olepše-vala slovo o dneva, v avgustu v senčnih žarkih, zato pa vzhaja na vzhodu Mars vedno bolj zgodaj kot krasna rdečkasta zvezda; na koncu meseca £3 bomo lahko posebno lepo opazoval i že ob 23. uri poletnega časa. Najdemo ga v bližini Plejad, v Biku, in bo od tedna do tedna svetlejši, ker sc naglo bliža Zemlji. Ob eni zjutraj vzide tudi Saturn, ki stoji na meji med Bikom in Dvojčki, in v jutmjem somraku s° spet pokaže tudi Jupiter.
V	nočeh brez mesečine proti koncu avgusta ne bomo pozab;!i opazovati Rimske ceste, ki nam bo razkazovala svoje najsvetlejše zvezdnate meglice v poinem s:jaju Takrat bo nebo prepolno skrivnostnega čara, saj nam bo raz-, odevalo vse svoje veličastje. Rimska cesta z milijardami sonc je bistvo velike prostorninske razporeditve v našem sončnem sistemu.
'» Prekrstltev rimskega Fora. »Messag-
gero; priporoča komisiji za toponomastiko, ki ima v evidenci preimenovanje ulic in trgov, naj se dosedanji »Foro Mussolini« prekrsti v Forum 25. julija,, ker pomeni ta dan važen preokret v najnovejši zgodovini Italije.
*	Nov prefekt v Goriziji. V Gori zi j o je prispel novi prefekt dr. Torquaito Oair.e-va'1 Prefekt se je takoj odpeljal na svoje službeno mesto in prevzel posle.
*	Povratek v domovino. Po 17 letih odsotnosti v Franciji se je vrnil v Rim bivši poslanec Cipriano Facchinetti, po poklicu novinar. Facchinetti je bil zaradi svoje pripadnosti načelom demokracije izgnan iz Italije ter je moral iskati zatočišče v tujini.
*	Posebna oddaja vatikanskega radia za Sicilijo. Iz Rima poročajo, da je začel vatikanski radio oddajati posebna poročila za Sicilijo. Prve takšno poročilo je bilo oddano v sredo 4. avgusta in se bo ponavljalo vsak dan. Trajanje vsakega poročila je določeno na 15 min.
*	Smrt dveh vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti sta padla nadporočnik Giin-ther Schmid, vodja oddelka strmoglavnili letal, in stotnik Hans Brandt, poveljnik bataljona v oklopnem polku. Oba sta bila cdlikovana z viteškim križcem železnega križa.
*	Povratek Salandrovega sina. V Benetke se je vrnil te dni po loletni odsotnosti v Bruslju advokat Mario Salamdra, sin bivšega predsednika italijanske vlade Antonija Salandre.
*	Prepoved o hazardnih igrah, ki je bila že doslej v veljava, je bila od nove vlade potrjena, po'eg tega je določeno, da se kazni za igralce, ki bi jih zasačili pri takih igrah, potrojijo.
Ferenc Kormendi:
31
- In tako dalje,« je mirno in glasno dodal po tej točki Bela Szlavik; nato je zopet zložil dolgi list. Nenadoma se je iztreznil. Kaj pomeni tale »in tako dalje?« V tem je ravno vsa nesreča. Najti to, kar se skriva tu pod temi tajnimi znaki, to vse nič ne pomeni. Da se je nekdo rodil, da je bil siromašen in da je nekje stanoval in da so ga v mladih letih obiskovala dekleta — kaj to pomeni ? Kaj pomeni to zlasti s tega gledišča, da bi lahko d.otičnemu pod-stavil nogo? Nič! Vendar na srečo to ni vse. To, kar je, in sicer ne v preteklosti — čeprav je utegnilo pognati korenine v preteklosti — to je v sedanjosti in popolnoma zadostuje. Dotični gospod sprejema v pisarni neko damo. Neko dekle ostaja v sobi dotičnoga gospoda več časa za zaprtimi vrati. Dotični gospod izkazuje neki dami veliko ljubeznivost, na račun pravičnosti in pravice, na škodo tovarniških interesov, takoj od svojega prihoda v tovarno. Le slepec in bedak tega ne vidi in ne razume, za kaj prav za prav gre. Tu je bogato, a grdo dekle, ki se z njim oženi siromašen mladenič. Ta mladenič doseže s tem zakonom bajno kariero, toda ker je njegova žena grda... prosim, izvolite! Ali je potrebna še kaka beseda? Ne!
Kdo bo torej zavil vrat temu tiču in sicer tako, da se ne bo mogel več šopiriti na svojem sedanjem mestu! Ker tega človek žal ne more storiti naravnost in s takojšnjim učinkom, vzame torej v roke svoje strateško znanje in si poreče, da je napočil naj-prikladnejši trenutek, kajti nasprotnikov položaj je bil že temeljito proučen in sovražnik ne bo niti pomislil na beg: treba je torej udariti na sovražnika. Udariti nanj tako, da ne bo niti slutil, od katere stkani je prišel udarec. To je bistveno.
Gospod prokurist je namignil svojim podrejenim. na1 ?ra zdr»*. tudi če bi ga kdorkoli in v kakršnikoli zadevi iskal, ne nadlegujejo, dokler ne konča svojega nujnega, važnega in strogo zaupnega dela. Potem je
* Specialna potna dovoljenja za potovanja na Fiume. Od 1. septembra t. L dalje bodo moriile vse osebe, ki bodo hotele potovati na Hume, Sussa, v Abbazio in Maittuglie, imeti potrebno potno dovoljenje od pristojnih policijskih oblasti.
Ereplite zdravljenje psra sanitetni avtokcioni
Visoki Komisarijait sporoča, da bo sanitetna avtokolona vršila brezplačno zdravstveno službo:
v šiški in Dravijah (v šo'i v Zgornji šiški) v dneh 9., 10. 11., 12. in 13. avgusta cd 8. do 12. in od 16. do 18.30;
na Lavrici v dneh 16., 17., 18., 19. in 20. avgusta cd 8. do 12. in od 16. do 18.30 ter pri Devici Mariji v Polju v dneh 23., 24., 25., 26. in 27. avgusta od 8. do 12. in od 16. do 18.30.
u— Vihama n»č je sledila soparnemu petku. Po kratkem popoldanskem deževju je bilo še nekaj vročih sončnih ur, zvečer pa se je nebo črno zamrežilo jn je začelo spet deževati. Toda naliv je bil kratkotrajen. Spet so nad Ljubljano zasijale zvezde, a tam na zapadni strani so se neprestano razgrinjale ogromne bliskavice. Bilo je okrog 22. ure, ko se je pričela fantastična neona igra, vendar pa je bil višek dosežen okrog 2. zjutraj. Veter je žvižgal okrog voglov, bliski so obsevali ozračje in zdaj v dalji, zdaj bliže je votlo grmelo. Večkrat je tudi deževalo, vendar je naliv trajal vselej le krajši čas. Ko pa se je začelo daniti, se je tudi noč umirila. Nastalo je mračno, megleno, ohlajeno jutro. V petek čez dan smo zabeležili 19.3 stop, v soboto zjutraj pa 13.7 stop. C. Barometer je napravil izredno zammivo krivuljo. Od 760 se je do jutranjih ur v cikcaku dvignil na 764 mm. Sobotno dopoldne nam je spet prineslo Jež.
u—- Diplomirana sta bila na pisarni fakulteti v Ljubljani gospoda Gregorič Franc iz Breginj in škulj Alojzij iz Kaplanovega. čestit: mo!
u— Na I- žensKi roalni gimnaziji v T jubr
Ijani je polagalo višji tečajni izpit v juliju t. 1. 94 rednih pripravnic in 3 privatist-ke. Oproščenih ustnega izpita (z debelim tiskom) je bilo 39 pripravnic. Po uspehu pa je polcž:'lo izpit: 14 2 odličnim, 55 s prav dobrim in 26 z dobrim uspehom. Dve pripravnici imata popravni izpit. Izpričevalo v višjem tečajnem izpitu so prejele: Accetto Jakobina, Belingar* Mdijana, Bogataj Ar-mida, Bezlaj Veronika, Ciafarin Marija, D«stal S°nja, Feldin Marija, Gaberšček Ivana, Hrov»t Anica, Jurca Sonja, Klemene Milena, Kobal Marija, Kcčutar Ema, Komar Jelena, Kovač LJerkSt, Lavrenčle M arija-Ana, Medveš Marija, Metelko Ka-rolina. Mravljah Vera, Petrič Antonija, Plesidcar Tatjana, Polamar Ema, Samec Ana, Skvarča Mirjam, Siemcršek Elizabeta, Strnad Valerija. Sušn'k Dragcjila, Su. Stersič Viijemina, Tič Jasminka, Thomann Ema, Trciha Eva. Virant Zdenka, Vriiovec Janja, Vrioko Ana. žibret Marija, Koavs Frančiška, Baitoi Zdenka, Besov Marija, Br-celj Elizabeta. EoStar Veronika, Flis Olga, Golobic Lidija, (Jros Marija, Javor-nik Marija, Kelnerfc Marija, Kceutar Vida, Kopriva Tatja*«, Kosafc VSaata, Me|"č Elizabeta, Mencej Ljudmila, Oblak Pavšek Jožica, Peč.nik Vera, Pire Anastazija, Pire Angela, Potisek Alojzija, Prek: Mira, Ribarič Vda. R©bič Mira, Stibilj Marija Suša Ljudmila, šašelj Marija, ši.šha Mirija, Turk Marijo, Ambrožič Nada, Bole Majda. Dreu M«rija, Hacin Tatjana, Iva-č'č Zofija. Koželj Vida. Koščak Marija, Krištof Božena. Kunčič Milojka, Ljpovšek Vera, Makovec Ljubica, Pavletič Grczdana, Pavisca Marija Dušana, Pecinič Miroslava Pucihar Marija Ana, Rajh Breda, Saršori Miroslava, Skok Marija," Sulic Olga, Šimenc Frančiška, Šinkovec Dimitra, Toni Ara, Ujčič Zdenka, Veikavrh Vida, Vozel Justina, Zalaznik Marijjz, Zalokar Marija, Zupan Sonja. Dolinar Ludmjla, Rosti Alice.
u— Nase gospoduje vlagajo kumarice, zato jih utegne zanimati n-isiecinji nisvet v »Sadjarju in vrtnarju«: Kako vložimo kumare, dsi ostanejo ti da? Takole: Kakor hitro smo jiii oprali, jih, vložimo v steklene a:i pa tudi lesene posode. Dodamo popra, čebule, šalotke in pehtraneu če katere 'navedenih dišaivnic ni, dobrota vloženih kumar ne trpi. Med vlaganjem skuhamo enake dele močnega kisla in vode ter dedomo na vsake 4 litre mešanice 300 gramov soli. Po kuhi damo še 10 g vinskega kamna. Z ohlajeno tekočino zslijemo vložene kumare, da so z njo pokrite, in zavežemo s pargamentnim papirjem ali celofanom. Na hiadnem in zračnem kraju p -stanejo dobre do prihodnjih.
u— Poroka. Dne 4. t. m. sta se poročila v cerkvi sv. Frančiška v šiški g. dr. Valenti Davorin, zdravnik in gdč. Iva Kochova, zasebna uradnica. Bilo srečno!
—u Sv. maša za blagopokojno gospo Srebotnja-kovo iz Sv. Petra v Savinjski dolini bo v ponedeljek 9. t. m. v tukajšnji stolnici pri oltarju Marije Pomagaj z Brezij ob 9. uri. Opravil jo bo njen ožji rojak. Rojaki vljudno vabljeni.
u— Jubilejna razstava slik V. Skružnega bo odprta samo še v nedeljo 8. avgusta od 9. do 12. in od 14.—19. ure. Cesta Viktorja Emanuela ill (Bleiweisova) št. 13.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršita od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestna zdravnica dr. Z i t k o Jožica, Ljubljana, Pleteišnikova ulica 13, telefon 47-S4.
sdel za svojo pisalno mizo, vzel v levo roko pero in se skoraj pol ure trapil s tem, da je pisal na papir nekaj stavkov, čitljivo, a z izpremenjeno pisavo. Poskus se mu je še dovolj dobro obnesel, toda med pisanjem so ga obhajale različne skrbi. Predvsem: kaj če bi se pismo izgubilo, kaj če ne bi prišlo v naslovljenčeve roke ? Kaj takega se je že prigodilo^ Da bi ga poslal priporočeno, to ne pride v poštev. Dalje: naj je rokopis še tako izpremenjen, ostane vendarle trajni dokument, in lahko te kdo vidi, prav ko daješ pismo v nabiralnik ali pa — Bog obvaruj! — izgubiš pismo, pade ti iz žepa, na primer prav v pisarni! In ako bi še tako pazil, utegne ostati na papirju en sam prstni odtis in kdo ve, ako nekega dne ne pade sum nate, recimo tako, da začne dotični gospod razmišljati, si beliti glavo, kdo bi utegnil biti njegov sovražnik, na primer v tovarni, nekdo, s komer je slabo postopal ali kogar ie razžalil.
Ej, Bela Szlavik, glej, glej!... Ne, ni treba pošiljati nepodpisanega dopisa še manj da bi ga dal napisati. Ostane torej ustno sporočilo, ki bo šlo od ust do ust, ki ne bo zgrešilo svojega cilja in, upajmo, tudi učinka ne, in po katerem ne ostane sledu niti tam, od koder je izšlo. Tako je edino pravilno. Po vsem tem ostane še nekaj. »Koga sem kdaj razžalil?« je vprašal samega sebe Bela Szlavik ter naslonjen na naslonjalo stola mrtvo strmel predse. Koga? Nikoli nikogar. Nenadoma je postal čustven. Da sem grobo ln strogo postopal s svojimi podrejenimi ? To ni žalitev. Svoje predstojnike sem vedno spoštoval, vedno sem čuval interese podjetja, živel sem skromno, vzdržno, vsak petek dobijo trije berači pred mojimi vrati miloščino. Nekaj majhnega sem si prihranil. Svoje žene nisem nikoli prevaral. A kdaj sem sploh hotel komu škodovati, komu sem kdaj želel kaj slabega? Nikoli nikomur! Ako je blJo potrebno, sem bil neizprosen in nepomlr-ljiv, toda proti svojim tovariSein in proti svojim bližnjim nisem nikoli spletkaril. Da sem se moral kdaj pritoževati... vršil sem le svojo dolžnost. Drugače sem se veselil, ako se je komu kaj posrečilo in nisem nikomur zavidal. Pa tudi zdaj sem le v službi
n— Ginekolog ar. Parite Im, zopet redno or-
dlnlra.
u— Direkcija državne trgovske akademije sprejema prijave za vpis v I. razred do 31. avgusta vsak delavnik med uradnimi uranu. Podrobnosti na uradni deski.
n— Na državni trgoTski akademiji se začno počitniški tečaji italijanskega Jezika v ponedeljek 9. t. m. ob 8. uri. Obisk Je obvezen za vse dljake(-inje), ki imajo popravni ali razredni izpit iz italijanščine.
Ti— Na I. moški in I. dekliški meščanski šoli ▼ LJubljani (Prule) se prično počitniški tečaji Italijanščine v ponedeljek dne 9. avgusta ob 8. url. Za Učence(-nke). ki imajo popravni izpit iz italijanščine, Je obisk teh tečajev obvezen, obiskujejo pa Jih lahko tudi drugi učenci(-ke).
u— Drž. tehniška srednja šola obvešča učence vseh oddelkov in letnikov, da se pričnejo pripravljalni tečaji za popravne izpite iz italijanščine v ponedeljek 9. avgusta ob 8. uri. Prizadeti učenci naj se javijo ob navedeni uri v učilnici St. 16/T, kjer jim bo objavljen razpored tečajev. — Osebne Izkaznice naj dvignejo učenci najkasneje do 18. t. m. dopoldne med 9. ln 11. uro v direkcijski pisarni; po tem roku bodo nedvlg-njene izkaznice vrnjene mestnemu poglavarstvu. Učenke bodo prejele osebne izkaznice pozneje.
u— Dijaki-inje! Popravni izpit boste najbolje položili, če se vpišete v Specialne strokovne in-strukcije za gimnazije, Kongresni trg 2. Pričetek pouka 9. t. m.
u— Stenografskl ln Jezikovni tečaji — novi — prično dne 9. t. m. Interesente vabimo k vpisu. Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2.
u— Pripravljamo najbolje in najvestneje dija-ke(-inje) za popravne izpite. Prav tako tudi privatiste. Prijavite se čim preje: KorepetitoriJ, Mestni trg 17/1.
u— Stenografskl počitniški tečaji za začetnike in napredne prično dne 9. avgusta. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15.
u— Srednješolci-ke, akademiki-čarke! Počitniški strojepisni, stenografskl tečaji prično 9. avgusta. Najvažnejša praktična predmeta! Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov nčni zavod«, Domobranska 15.
u— Učite se strojepisja! Novi tečaji prično 9. avgusta. Največja moderna strojeplsnica. Učnina zmerna. Informacije: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15.
u— Pozor! Frontalinl harmonike vseh vseh velikosti Imamo zopet na zaiogi. Prontalini harmonika je inštrument prvovrstne kvalitete. Eve-rest, Prešernova 44.
u— Najlepši spomin — fotografska povečava, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BEM, Ljubljana, Wolfova 6.
u— Pred nakupom harmonik si oglejte veliko
izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske, dlatonl-čne. kromatlčne) pri »Everesti, Prešernova 44. Prodaja po nizki cent in proti garanciji. — Premog in drva pri tvrdki »Gorivo«, Kar-
lovška 8. Telefon 34-57. Lastnik Lojze Jeran-čič ml.
u— Viška sadjarska sušilnica Je pričela z obratovanjem v Rožni dolini XVn/l.
Z Gorenfskega
Vseučiliškl profesor v pokoju in dvorni svetnik dr. Edvard Martinak je umrl v Celovcu v visoki starosti 84 let. Bil je po rodu iz Varaždlna, študije pa je dovršil na graškem vseučilišču, na katerem je potem dolga leta predaval pedagogijo. To je bila sploh prva pedagoška stolica na nemških univerzah.
»VjnAAo s«Muje!« Da bi obrati čim bolje delovali, je Nemška delavska fronta započela na Koroškem in na Gorenjskem posebno akcijo z geslom: »Vsakdo sodeluje!«. Doslej je bilo 30 zborovanj po obratih ter so govorili: deželni socialni upravnik Berger ter okrožna voditelja dr. Hoch-steiner in dr. Pototschnigg.
V Lavantinski dolini so se združila vsa električna podjetja z elektrarno v Volšper-ku. Volšiperški župan ' honhaiuser je lahko na občinski seji poročal o ugodnem stanju občinskega gospodarstva in o smotrni elektrifikaciji vse Lavantinske doline.
Trgovska zborovanja. Vključitev Gorenjskega v nemško državno področje zahteva posebno skrbstvo za gorenjsko tr-govstvo. V ta namen je bilo zadnji čas v vsakem gorenjskem okraju lu v vsakem gospodarskem "središču po pet zborovanj, na katerih so razpravljali o nemški trgovini.
Prihodnja »Dobra knjiga*, ki bo izšla sredi tekočega meseca, bo delo znamenitega zdravnika holandskega rodu PALLA DE KRUIFA
„Bsrci proti smrti"
Paul de Kruif Je bil že s 26 leti univerzitetni profesor za bakteriologijo in Je s svojimi deli ze zgodaj zaslovel v znanstvenem svetu. Preset je s strastno voljo, boriti se s sovražniki življenja, reševati trpeče in napraviti razumljiva in dostopna velika odkritja, na katerih sloni moderna medicina. Sleherni njegov spis je kakor junaški ep. Z elementarnostjo, ki pritegne še tako hladnega bralca, zvest dejstvom in vendar s fantazijo, ki preseneča, pripoveduie de Kruif nenavadne usode raziskovalcev, A so si drznili upreti se epidemijam, lakoti ln smrti in so s tel postali vzorniki za cele generacije. Kruif pozna romantično veličino tega žrtvovanja. Zdravnike in izumitelje opisuje kot ljudi, ki jim ni bilo tuje trpljenje samote, razočaranja in zmot; celo najbolj tragične momente pa osvetljuje s pogumnim, moškim humorjem. Vrsta »borcev proti smrti« sega od tragičnega Semmelweisa, odrešenika mater, preko Bantinga, lzum!telja insulina in Minota, ki je ukanil morilne krvne bolezni, pa vse do Finsena ln Rollierja, ki str, kradla sončno luč, da bi reševala ljudi v nesreči. Vsako poglavje se bere kot napet roman Naročite se na knjižno zbirko »Dobro knjigo«! Naročnike sprejema uprava »Jutra« in »Sloven-Aega naroda« v Ljubljani, Puccinijeva 5.
človeške pravičnosti, poštenja, tudi zdaj vršim le svojo dolžnost, in če ne delam tega tako, kakor bi si želel, moram storiti tako, kakor pač vem in znam.
Vstal je izza mize in počutil se je, kakor da zasluži, da bi mu zdaj nekdo vzpodbudno, s priznanjem, moško in krepko stisnil roko.
V soboto dopoldne si je dal Bela Szlavik poklicati svojega namestnika in mu povedal, da si hoče osebno ogledati ta novi ameriški razmnoževalni aparat, in — ker je že na poti — bo pogledal še v kovinsko podjetje, da bi odstranil razliko, ki je nastala pri naročilu bromalinovih škatel. Prosil ga je za spise, nanašajoče se na to zadevo. Potem — ako bo imel seveda še kaj časa — bo stopil še v zavarovalnico, v zadevi ogromnega zavarovanja podeželskih komlsionarjev. Cez poldrugo uro bo nazaj.
»Dobro,« je preudarjal, ko si je ogledal razmnoževalni stroj, to lahko delajo v eks-pediciji z rokami, bilo bi škoda tratiti električni tok in generalni tudi ne bi dovolil odsloviti osebja, ki bi postalo odvišno, stroja ne bodo kupili; navzlic temu je zaprosil vnetega uradnika podjetja, naj glede aparata pošljejo podrobno ponudbo, da mu aparat ugaja in da bo videl, kaj se da storiti.
To je bilo hitro opravljeno, še nt enajsta ura. Napotil se je proti kovinskemu podjetju; pred veliko trgovinsko palačo je stala telefonska kabina; tule ne bi bilo prikladno, mnogo ljudi hoti tod mimo, bolje bi bilo telefonirati a kakega drugega kraja. Pohitel je, savIl v dve široki ulici, pred neko staro hl§o je zagledal prazno telefonsko kabino. Foatal Je nervozen. No, pa pojdimo. Z*prl Je sa »boj vrata kabine, z nekam tre-Mčim se prstom Je zavrtel številke.
»lfaho, tu stanovanje doktorja FlllSpa,« je slišal iz slušalke vljuden moški glas, »kdo tam, prosim?«
»Tu firma Juhasz in drug. Prosim, pokličite milosti ji vo gospo.«
»Trenutek, prosim.«
Na drugi strani se je zaslišal tih šum in topi uradci korakov, nerazumljive besede.
Spodnje štajersko
Utonila je v Donavi. Poročali smo o
i smrti 211etne Tite Kodričeve iz Frama. Mudila se je na Dunaju in se je šla kopat v Donavo. Nenadno so jo potegnili s seboj valovi nekega vlačilca. Tita se je menda onesvestila in se ni mogla več rešiti. Truplo so kmalu našli in so pokojnico prepeljali na pokopališče v Framu.
Obsojena pogtarica. Rezina Nemetz. jo-štarica v št. Janžu, doma iz Maribora, si je prilastila več pošiljk in se je med drugim poslužila nekaterih tujih oblačilnih nakaznic. V Gradcu je bila zdaj obsojena na šest mesecev ječe.
Samo lastnoročno pisane oporoke so odslej veljavne tudi na Spodnjem Štajerskem. Pisec oporoke mora sestaviti testament v natančno predpisani obliki in ga mora lastnoročno podpisati.
Odlikovana sta bila grenadirja Jože Do-laj iz šobra in Franc Pavlič iz Koroške vasi. oba z železnim križcem 2. stopnje. Pavlič je bil tudi povišan.
Vsi krajevni kmečki vodje ptujskega okraja so bili v nedeljo povabljeni na izlet, da si ogledajo nekatere farme za rejo kokoši. S tremi tovornimi avtomobili se je odpeljalo okrog sto gospodarjev ter so obiskali nekatera gospodarstva pri Araov-žu, na Dorneku, v Lažnici in v Dolnjem Rakiču pri Cmureku.
S senenega voza je padel 591etni Vln-cenc šoštarič iz Maribora in se precej polomil. Z jablane pa je padel 71etni Roman Beigott s Pobrežja in si zlomil nogo. Pri padcu se je ponesrečila 631etna trgovčeva vdova Ivana Gajškova iz Maribora. Pri delu sta se ponesrečila 401etni Alojz Slane in 481etni Jakob Krebs iz Studencev.
Roseggerjeva razstava, ki je bila pravkar zaključena v Gradcu, bo v oktobru prepeljana na Dunaj, potem pa bo na o-gled v raznih spodnještajerskih krajih.
Namestu bika je prestrclil sebe. Pri mesarju Jakobu Crešniku v Mariji Devici v Puščavi (v Dravski dolini) uslužbeni 31-letni pomočnik Jože Satler iz črinžata je hotel pred zakolom podreti bika s strelom iz samokresa. Po nesreči pa je samega sebe ustrelil v prsi. Smrtnonevamo ranjenega so prepeljan v mariborsko bolnišnico.
Iz Hrvatske
Upokojen general. Vodja državnega delovnega, urada general Ferdo Halla je bil upokojen. Knjiga o junaštvih hrvatskih
cev. Te dni je izšla iz t'ska knjiga Franj Bubaniča z naslovom »Hrvati-junaki vzho. da«. V knjigi je Bubanič zbral več reportaž iz borb hrvatskih letalcev na vzhodnem bojišču. Knjiga ima na uvodnem mestu Pcglavnikov govor, ki ga je imel 21. decembra 1941, ko je nagovoril na rusko bojišče odhajajoče prostovoljce.
Priznanje hrvatskemu znanstveniku. — Vseučiliški profesor dr. Juraj Korbler je prejel od fizikalno-medicinskega društva v Erlangenu diplomo dopisnega člana v znak priznanja njegovih zaslug za znanost.
Nov odhor Društva hrvatskih književnikov. Na nedeljskem občnem zboru Društva hrvatskih književnikov je bil v tajnem glasovanju za predsednika soglasno izvoljen dr. Mile Budak. Podpredsednika sta dr. A. Bonifačič in dr. Branimir Livadič tajnik Vinko Kos,, •lagaj.nik Zlatko Milkovifi, odborniki pa Marijan Matijaševič, Slavko Ježič, Ivan Softa, Dragufn Tadijanovič, Vladislav Kušan, dr. Ljubomir Marakovič, Olinko Delorko in dr. Ante Dean.
Zlonamerna propaganda. V daljšem članku se »Nova Hrvatska« bavi s problemom zapuščene dece in ob tej priliki navaja zločinske laži sovražn-kov hrvatskega naroda, ki širijo neresnične trditve, da nemški vojaki in ustaši love po zagrebških ulicah otroke, jih jemljejo iz voeičkov pred očmi mater, vlamljajo v stanovanja in odnašajo dojenčke iz zibelk, ki jih potem ubijejo, da bi njihovo kri uporabili za zdravljenje ranjencev. Članek se končuje, da je policija že prijela več oseb, ki so širile take vesti in da bodo najstrožje kaznovane. Njihova imena bodo tudi javno objavljena-
Pošiljke živil na obalno podr°čje. Ministrstvo za narodno gospodarstvo je zaradi olajšanja prehrane otrok na obalnem področju dovolilo pošiljanje poštnih paketov z nepek varljivim i živili v teži do 5 kg ne glede na obstoječe predpise o prometu z živili. Omenjeni paketi se lahko pošiljajo z vseh poštnih uradov v državi na Kakršnokoli postajo na področju velikih žup Cetine in Dubrave ter otoka Paga.
Hrvatske tvornice lahko konzervirajo okoli 1.500 vagonov povrtnine. Konzerviranje in predelala povrtnine se je začela zlasti zadnja leta močno razvijati. Kapaciteta obstoječih strojev, ki so bili v teku lanskega leta postavljeni na raznih krajih in ki -ih bodo še nabavili, bo po pisanju hrvaitskih listov znašala letno 1.500 vagonov razne povrtnine.
Nov vojni davek. Z zakonom, ki Je nedavno stopil v veljavo, je bil vojni davek na Hrvatskem določen v višini 30 odstotkov direktnih davkov. Davkoplačevalcem, ti plačujejo samo uslužbenski davek, se :aračuna 20 odstotkov novega davka.
Nove cene za električni tok v Varaždinu. Ravnateljstvo mestne elektrarne v Varaž-
Napeto je prisluškoval, srce mu je razbijalo — in potem se je oglasil ženski glas:
»Halo, kdo tam?«
»Milostijiva gospa doktorjeva?«
»Da, pri telefonu ..., kdo tam?«
Globoko je zajel sapo, govoril je z naglimi besedami.
»Morali bi bolje paziti na gospoda soproga. Gospod doktor ni ravno izbirčen. Dobra mu je celo čisto navadna tovarmška delavka, ime ji je Irma Borbelijeva, no, čestitam. Za kaj takega mu je dobrodošel denar milostljive gospe. Po cele ure se zapira z njo v pisarno, prihodnjič še povem, kje se shajata. Le izvolite bolje paziti, milostljlva gospa, videli boste pravi čudež!«
Pri teh besedah je z levico za nekaj sekund še pridržal kljuko in poslušal, kako je dvajs.etvinarski novec žvenketaje padel na dno aparata. Dobro, zveza je pretrgana, nihče ne more izvedeti, od kod je govoril. Spustil je v aparat drugi dvajsetvinarski novec, poklical tovarno, se dal zvezatl z njo, poklical je svojega namestnika: ravno zdajle je končal svoj opravek v uradu z aparatom, je dejal, zdaj pojde v kovinsko podjetje, pozabil je še naročiti, da ako bi ga nujno potreboval gospod generalni ravnatelj v zadevi OTI, naj nemudoma pokličejo v kovinsko podjetje, čez pet minut bo že tam, ako pa ga tam ne bi našli, tedaj bo v zavarovalnici, pri generalnem tajniku Fejerju. Ako bi ga iskal kdo drugi, naj počaka, med pol eno in eno se vrne v tovarno.
Potem je stopil iz telefonske kabine. To bi torej bilo, si je dejal sam pri sebi. To ni moglo zgrefilti cilja. Potiho si je zažvižgal. Zadel je v polno..
Ana je trenutek togo molčala. Nenadoma ni vedela zagotovo, ali je bil to ženski ali moški glas, tisti tihi glas v telefonu. Kakor da takoj niti razumela ni tistih ; odiih besed.
»Kdo je pri telefonu ?« ... je nato vpra-Sala z ostrim glasom, toda aparat -*e bil nem, z druge strani ni nihče odgovarjal. S trudno kretnjo je obesila slufialko. »Tukaj ... se je torej nekaj zgodilo .f ___,
Verska svečanost za otročiee
škofijski pripravljalni odbor petih prvth sobot nas naproša, aa objavimo naslednje
ŠKOFOVO VABILO STARŠEM
Spoštovani starši!
Praznik Marijinega Vnebo\'zetja je eden glavnih praznikov brezjanske Marije Pomagaj. Ker imamo njeno sliko v stolnici, vabim za ta dan starše, da popoldne ob štirih, oziroma ob petih pripeljejo svoje otročiče predšolske starosti v stolnico pred podobo Marije Pomagaj, da dobe poseben blagoslov za otroke in jih posvete Njenemu brezmadežnemu Srcu.
Koliko potrebujejo družine božjega blago-dova in posebne božje pomoči za pravo Krščansko vzgojo otrok, da bo iz stisk in gorja sedan josti zrastei nov xed k lepšemu in mirnejšemu življenju! Katera družina si ne želi posebnega Marijinega varstva in vodstva, posebno še v teh negotovih dneh?
V moči Jezuso\>ega blagoslova m pod verstvom Marijinim naj rastejo Vaši otročički, Vam v veselje in tolažbo, sebi v srečo »" Bogu v čast.
f GREGORIJ ROŽMAN.
Iz navodil pripravljalnega odbora, posnemamo:
Blagoslov in posvetitev otrok bo v nedeljo. 15. t. m., v stolnici. Ob 4. popoldne so na, vrsti župnije: stolna, frančiškanska. Sv. Jakob, Trnovo in Vič, ob 5. popoldne pa župnije Sv. Peter, Moste, Bežigrad, ška in Zg. šiška.
Blagoslov in posvetitev sta namenjena vsem otrokom predšolske dobe. torej tudi dojenčkom. Poskrbljeno bo, da bodo mogle matere tudi z vozički v stolnico.
Posvetitev otrok Srcu Marijinemu bodo s škofom brali v imenu otrok njihovi starši. Besedilo posvetilne molive dobe matere pri prihodu v stolnico.
Reditelji v stolnici bodo gg. stolni vikarji in bogoslovci. Ravnajte se po njihovih navodilih!
diDu je na svoji zadnj; seji določilo naslednje cene: Od 1. avgusta se bo zaračunaval ! električni tok za razsvetljavo po 28 kun, za j industrijski pogon po 11 kun, in za gospodinjstvo po 8 kun za kilovatno uro.
S886 zaposltnih grafičnih delavcev. Po najnovejših podatkih je zaposlenih grafičnih delavcev na področju Nezavisne Države Hrvatske 3386. Izmed njih je 692 ročnih stavcev, 616 knjigoveških delavk, 341 knjigovezov, 328 pomožnih tiskarskih delavcev, 268 strojnih stavcev in 222 strojnikov.
Tramvaj jo je podrl. Na Savski cesti r Zagrebu je pred dnevi podrl tramvaj 17 letno delavko Marijo Dragičevo. ki je prečkala ulico. Dobila je poškodbe na glavi jn so jo morali z reševalnim vezom prepeljat; v bolnišnico.
Iz Srblfs
Upokojen vseučiliški profesor. Predsednik vlade je na predlog ministra prosveta upokojil rednega profesorja bcogi ajskega. vseučilišča dr. Jurija čreim>šnika.
Obrestna mera pri poštni hrajiilnicL Finančni minister je odredil za hranilne vloge pri poštni hranilnici s 1. julijem naslednjo obrestno mero: 2% heu vloge brez odpovednega roka, 2li% na vloge z enomesečnim, 2.5% na vloge s polletnim, 3.5% pa na vloge s celoletnim odpovednim rokom.
Umrla vzorna prosvetna delavka. Nedavno je umrla Mara Lukovič-Strahinjič, učiteljica, ki je svoje življenje posvetila na samo prosvetnemu delu v šoli, ampak tudi med narodom. Po vsej južni Srbiji in 6u-madiji je prirejala po vaseh kmetske gospodinjske tečaje, ki so mnogo pripomogli k povzdigi prosvetljenosti kmetskih žena.
Brezvestni špekulantu Oblasti so prišla na sled špekulaiitskim črnoborzijanskim poslom, ki sta. jih vršila lastnik rudnika, »Zvizda« in velikega mlina pri Ubu Mile ta Vukosavljevič in upravnik rudnika Milan Krn ta. Jemala sta moko, ki bi jo morala razdeliti med delavce, mesečno 1050 kg in jo proda jala na črni borzi po 300 Din. Vukosavljevič je tudi žito, ki ga je jemal za mletje, prodajal na črni borzi, mesto, da bi ga oddajal oblastem za prehrano prebivalstva. Komisar za cene je kaznoval Vu-kosavljeviča s 30 dnevi zapora in 1,000.000 Din globe, upravnika Krnto pa s 30 dni zapora in s 100.000 Din globe, šofer Dušan Veselinovič, ki je posredoval med obema ia kupci je bil kaznovan 3 30 dnevi zapora in 20.000 Din globe.
RADIO LJUBLJANA
NEDELJA, 8. AVGUSTA 1943:
8.00: Napoved časa. — Poročila v ltalljanftlni.
—	8.15: Orgelski koncert izvaja Alessandro Pa-succl. — 11.00: Prenos pete maše iz Bazilik« Presv. Oznanenja v Firenzi. — 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino. — 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. H. Sekovanič.) — 12.30: Poročila v slovenščini. — 12.45: Komorna glasba. — 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. — 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva v slovenščini. — 13.12: Orkester vodi dirigent Petralia. — 14.00: Poročila v Italijanščini. — 14.10: Koncert Radijskega orkestra in komornega zbora, vod lirigent D. M. šijaaec; slovenska glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini.
—	17.15: Kmetijska šola na Grmu: Praktična navodila za kmetovalce — predavan le v slovenščini.
—	17.35: Lahka glasba. — 19.30: Poročila v slovenščini. — 19.45: Plošče. — 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. — 20.10: Operetno glasbo vodi dirigent Gallino. — 20.45: Orkester vodi dirigent Segurini. — 21.30: Pisana glasba. — 22.00 Iz znanih oper: Verdi: Aida. — 22.30: Koncert vodi dirigent Gallino. — 22.45: Poročila v italijanščini. — 23.00: Orkester vodi dirigent Zeme.
KRIŽANKA
Vodoravno: 1. mrčes, 4. predlog, 6. grška črka, 7. struja, 9. ploskovna mera, 10. vzklik, 11. skrajšano moško ime, 12. egiptsko božanstvo, 13. italijanski predlog, 14. znak za prvino, 15. vzklik, 1«. vrsta žganja, 17. kratica za moško Ime, 19. predlog, 20. prislov, 21. ženski glas, 22. krape c, 28. grška črka.
Navpično: 1. uplahnitev, 2. kroja-čica, 8. predlog, tla, 4. raj, 5. ujeda, 7, brzojav, 8. temeljita, 15. tesen, 18. rsst-UbA* arg*m, panoga,
t
Ob stoletnici vevške papirnice
Upravni odbor Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode je imel v četrtek v proslavo 100 letnice obstoja papirnice v Vevčah slavnostno sejo. ki jo je vcdil družbeni predsednik g. Ivan Jelačin. Upravni svet je proslavil to obletnico na ta nač'n, da je vsem nameščencem podelil enomesečno plačo v pr:z:anje njihovega dela in prizadevanja za razvoj podjetja. Združene papirnice so mncgo storile za naš kulturni razvoj in so bile vednc- v najtesnejših st'-kih z novinarstvom. Zato se tudi nu pridružujemo čestitkam z željo, da bi podjetje tudi v bodoče prospevalo in bi zavzemalo nadalje vidno mesto v našem gospodarstvu.
že v 16. stoletju je bila v Vevčah prva papirnica. Kakor mnoge druge pridobitve je tudi Izdelovanje papirja kitajski izum. Kitajci so že v drugem stoletju po Kr. rojstvu pričel; izdelovati papir iz starih cunj. Obit izdelovanja papirja so cd Kitajcev prevzeli Arabci. Arabski trgovci so prinesli papir tudi prvikrat v Evropo. Bilo je to nekako v sredi 8. stoletja. Najstarejši dokument, ki nam je ohranjen na papirju, je izšel iz
Jiisarne normanskih kraljev na Siciliji, ki e takrat že prišla pod arabski vpliv. Ta dokument je iz leta HOD ter je bil p:san dvojezično, v grščini in arabščini. Kmalu za tem se je pričela proizvodnja papirja v sam; Italiji. Po zgcdovir.skih "Vrih je že pred letom 1200. nastala ob reki Reno pn Bologni prva papirnica, ki jo je vodil mojster Polese iz Fabriana (v pokraj-ni Anco-nai. kjer je bilo v srednjem veku središče izdelovanja papirja. Ob koncu 13. stol. je bilo v Fabrianu že okrog 40 papirnic. Papir iz Fabriana so zelo cenili, zato so ga izvažali v druge države. Od tod so izšli številni mo stri ki so ustanavljali papir-n'ce tudi drugod. Italija je bila torej najstarejša evropska država, kjer so pričeli izdelovati papir. V 13. in 14. stol. so nastale papirnice tudi v Franciji in Nemčiji, pozneje pa tudi v drugih državah. Velik razmah papirnic je prinesel izum tiskarstva v 15. stc-1., saj je ta Gutenbergov izum napravil papir za eno najvažnejših kulturnih in civilizacijskih dobrin.
Prvi zgodovinski vir, ki se nanaša na proizvodnjo" papirja na naših tleh, izhaja iz leta 1554," ko so kartuzijanci v Pieterjih
Erodali mlin na Hrušici na desnem bregu jubljanice (domnevno poznejši Verbičev miin) Ivanu Khislu, vojnemu plačilnemu mojstru na hrvatski granici, ki je mlin predelal v papirne stope. Ta mlin je domnevno najstarejša naprava za izdelovanje papirja v "naših krajih. Ta papirni mlin je verjetno deloval le kak:h 30 let.
Nato dolga desetletja nimamo zgodovinskih podatkov o naši proizvodnji papirja. Po Valvazor;u je ljubljanski občinski svet letet 1669. ustanovil papirni mlin pred sa-monstansk'mi vratj na Poljanah. Leta 1670. je "bil ustanovljen papirni mlin v Radečah pr-; Zidanem mostu. Iz uradnih aktov leta 1695. je razvidno, da tedaj ni obratoval noben papirni mlin več ;n je papir prihajal iz Italije in Nemčije. Leta 1763. sta bili na Kranjskem dve papirnici manjšega obsega, m sicer v Radečah in Žužemberku, ki pa sta imeli težave s surovino, ker so cunje izvažali drugam.
Do srede preteklega stoletja je bila glavna surovina za izdelovanje "papirja cunja. Z rastočo porabo papirja pa je ta surovina postala nezadostna in so pričeli iskati nove surovine za izdelovanje papirja. S tem vprašanjem se je bavil tudi znameniti jezuit Gruber, ki je po nalogu Kranjske kmetijske družbe pričel v Radečah pri Zida--em mostu s poizkusi za izdelovanje papirja iz odpadkov lesa, mahu, šote in raznih rasthn. še danes so ohranjeni vzorci takega papirja v državnem arhivu v Gradcu. Ta pap'r pa je bil zelo občutljiv in je bil boljšj oni, izdelan iz lesnih odpadkov in cunj.
V času ustanovitve vevške papirnice je pred 100 ie+: nemški tkalni mojster Friderik Gottlob Keller prešel znova na misel, uporabljati brušeni les kot surovino za izdelovanje papirja. Keller velja kot izumitelj lesovine in tudi celuloze. Vendar je še-ie pred 70 leti (1. 1S73.) uspelo nemškemu kemiku Mitscherlichu najti cenen postopek za pridobivanje celuloze. Mitscherlich namreč je našel ono kemično sredstvo (kalcijev lisulfit), k; omogoča pravilen razkroj lesa, ne c?a bi pri tem trpela celulozna vlakna. Leta 1874. je Mitscherlich ustanovil v Darmstadtu prvo tvcrrico za proizvodnjo celuloze in še istega leta so izdelal: iz celuloze prv; papir čigar kakovost je dala povod za nagli razvoj proizvodnje celuloznega papirja.'
pro'zvodnja se v povojih, vendar se je že naglo razvijala, pri čemer je prinesel največji preobrat parni stroj. Na slovenskem ozemlju je bil prvi parni stroj postavljen leta 1835. Leto dni kasneje pa je stekla
mm ca
v Avstriji prva parna železnica. V naših krajih je b''la industrijska delavnost še zelo majhna. Razvito je bilo zgclj železarstvo.
Ustanovitev vevške papirnice.
Iz kronoloških podatkov o postanku Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, ki jih je zbral in sestavil dr. C. Pavljn. je razvidno da je Valentin Velč, po katerem imajo Vtvče Verjetno svoje ime, preda! v tem 'etu svoj mlin na levem bregu Ljubljani-e. kjer stoji danes tvornica Janezka, S;mo..u Podboršku. Leta 1840. pa -'e industriec in graščak Fidelij Terpinc iz Fužin kupil od Janeza Pogačnika mlin na šumu v Vevčah, na desnem bregu Ljubljanice. kjer danes stoji papirnica Vevče. Ta mlin je predelal v stiskalnico za ulje, ki je obratovala še do leta 1865. Terpinc je pričel na tem mestu graditi prvo tvor-nico papirja. V ta namen je ustanovil mehanično tovarno olja, papirja in barvastega lesa, ki je dobila od oblastev »c. kr. privilegij«. Poleg Terpinca so bili družbeniki tvrdke Franc Gale, Terpincov svak Valentin Zeschko in Jože Bischof. V to podjetje je Terpinc leta 1842. vnesel tudi stari papirni mlin in je kraj v čast svoji ženi Jože-j fini imenoval' Josefsthal«. Dne 14. junija ! 1813.. torej pred 100 leti, je bil v papirnem a .roju papirnice v Vevčah izdelan prvi list j papirja. Podjetje je lepo uspevalo in je pričelo tudi izvažati papir. Zato je Terpinc odkupil tudi mlin nasproti papirnice na drugem bregu Ljubljanice, ki ga je leta 1836. kupil Valentin Velč. Tu je bila leta' 1851. zgrajena nova papirnica, ki. so jo imenovali »Janezija« v spomin na obisk cesarskega namestnika za notranjo Avstrijo nadvojvodo Janeza. Dne 18. decembra istega leta je bil v tej novi tvornici izdelan prvi list papirja. Leta 1865. je bila družbena pogodba med Terpincem, Antonom in Karlom Galetom in Valentinom Ze-sehkom na novo ustanovljena in se je v njej prvikrat pojavil naziv »Združene papirnice«. že v drugem letu obstoja vevške papirnice je podjetje na veliki cbrtni in industrijski razstavi v Ljubljani (ki jo je priredilo Notranje avstrijsko društvo za pospeševanje industrije in obrtj v redutni dvorani in Virantovi hiši) prejelo zlato kolajno z diplomo. Iz poročila o tej razstavi je razvidno, da je podjetje že takrat dve tretjini svejih proizvodov izvažalo v Trieste in Benetke in da je b;lo v tem letu zaposlenih v tvornici že 70 delavcev. Stastist čno poročilo Trgovske in obrtne zbornice za Kranjsko za leto 1853.—54. navaja, da je imelo podjetje v dveh tvornicah šest turbin, tri parne kotle, 22 holandcev in dva velika Donkinova papirna stroja (prvi jc bil postavljen leta 1843.. drugi pa leta" 1852). V tem ietu je zaposlovalo poujetie že -00 delavcev (80 moških in 120 žensk) jn je znašala dnevna proizvodnja papirja 36' starih stotov.
Leta 1870. je bila ustanovljena delniška družba »Leykam-«Tosefsthal A. G. fiir Pa-pier - und Druck •• Industrie« z glavnico 4 milijone goldinarjev, kj je s kupno pogodbo z dne 1. septembra istega leta prevzela za 1,270.009 f.oldiriarjev podjetje v Vevčah (razen tovarne barvastega lesa v Fužinah) z vsemi zalogami v Tnesteju in na Dunaju. Družba je imela veliko tvornico papirja v Leykamu (pozneje v Gradvveinu) pri Giadcu in je bila največje papirno podjetje v nekdanji avstrijski monarhiji.
še pred prodajo podjetja rovi graški družbi je Fidelij Terpinc ustanovil v Medvodah na desnem bregu Save tovarno umetne volne (poznejša brusilnica). Leta 1868. pa je kupil na javni dražbi za svoje podjetje propadlo papirnico v Goričanah, kjer so že leta 1763. pričeli izdelovat; pap:r in kjer je leta 1842. obnovil proizvodnjo Wer-ner Grundner, strokovnjak v izdelavi papirja (Wernerjev sin Bernhard Grundner je leta 1855. v Goričanah postavil papirni stroj, vendar je kmalu zatem podjetje propadlo).
Nova dražba »Leykam Josefstahl« je leta
1889.	zgradila na Verju pri Medvodah na levem bregu Save tovarno papirja, ki jo je 3. aprila 1910 popolnoma uničil požar, leta
1890.	pa je zgradila v Goričanah tvornico j celuloze, šele leta 1909. je družba odkupila od J. Hauptmanna tovarno barvastega lesa in strejil in s tem pridobila vse vodne sile na Fužinah na desnem bregu Ljubljanice.
Ustanovitev Združenili papirnic
Po končani svetovni vojni je za papirno industrijo v naših krajih nastopil nov položaj. Ljubljanska kreditna banka se je obrnila na družbo »Leykam-Josefthal« s predlogom, naj bi podjetja v Vevčah, Goričanah in Medvodah prodala. Po dolgotrajnih pogajanjih je bila kupčija sklenjena v novembru 1919. Nova delniška družba > Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode« je prevzela vse tri obrate. Prvotna glavnica družbe je znašala 20 mil:jonov kron in je bila ponovno zvišana, leta 1921. na 40 mi-
OIOlOBOlOilCJEOlOSCIOiOEOBOSOSO, 0 A!finn GALERIJA obersnel	p
w a n	1 ....................................................3	y
n
•llllll«II]|1IM}||ll|
CESTA ARIELLE REE 3
OIOIO«OIO0OBOaOIOiOaOSOBOBOEdl
g	NA ŽELJO FILATELISTOV SE	q
§ JESEN HHVATSKIH ZNAMK" g
PODALJŠA NEPREKLICNO DO 12. T. M. — Nova £
□	pošiljka legionarskih blokov dospela!	□
□	TRGOVINA CEŠNOVAR, LJUBLJANA, RIMSKA C. 2 E
□__G
ami( Ljubljana
staino kupuje po najvišjih dnevnih cenah
SUHE GOBE
lijonov kron, naslednje leto na 50 milijonov kron, odnosno 12.5 milijona din, leta
1923. je sledilo zvišanje na 20 milijonov din, leta 1927. z valorizacijo investicij na 25 miiljonov din ln leta 1940. na 30 milijonov din. Bilanca za leto 1942. izkazuje pri glavnici 11.4 milijona lir že 10.6 milijona lir rezerv, tako da bodo verjetno rezerve kmalu prekoračile višino glavnice.
Podjetje je vedno mislilo na svoja sodelavce in je ustanovilo pokojninski sklad za uradnike in mojstre, delavski pokojninski in preskrbovalni sklad ter podporni sklad za uradništvo in mojstre. Ti skladi so leta 1942. dosegli že vsoto 4.93 milijona lir.
Podjetje je danes po glavnici kakor tudi po številu delavstva največje industrijsko podjetje v Ljubljanski pokrajini in je docela v slovenskih rokah.
Zato si ureja v Vevčah novo tvornico celuloze. Vevška papirnica spada danes med največja papirna industrijska pod-letja v Italiji, saj zaposluje nad 620 de-iavcev. Preko 90% proizvodnje proda izven Ljubljanske pokrajine.
Produkcijski podatki podjetja so znani od leta 1871 naprej. V tem letu je podjetje izdelalo 137 vagonov papirja, deset let kasneje se je proizvodnja dvignila skupaj z ono v Goričanah na 317 vagonov in v letu 1900. na 747 vagonov. Leta 1907. je proizvodnja prvikrat prekoračila 1000 vagonov, leta 1911. pa je dosegla 1217 vagonov. V letih svetovne vojne je proizvodnja zelo nazadovala in se je gibala med 180. in 250 vagonov. Po končani vojni je leta 1929. dosegla 1344 vagonov, vendar je v letih svetovne gospodarske krize r opet padla pod 1000 vagonov, potem pa se je postopno dvigala. Tako je podjetje leta 1940. izdelalo 1738. vagonov raznega papirja, 791 vagonov celuloze in 279 vagonov lesovine.
Da se je podjetje zlasti v zadnjih letih tako lepo razvijalo je v nemali meri zasluga njegovega vodstva. Upravnemu svetu načeljuje kot"" predsednik g. Ivan Jelačin, podpredsednik pa 1e že dolgo vrsto let gosp. Ivan Bole. Ravnateljstvo družbe pa tvorijo dr. Ciril Pavlin kot generalni tajnik, Milan Guzelj kot komercialni ravnatelj in clr. Miloš Krofta kot tehnični ravnatelj, medtem ko je šef centralnega knjigevod* stva prokurist Josip Roesmann.
Najvišje cene
na živilskem trgu
Z odlokom VIII2 št. 364 16 je Visoki Komisarlat za Ljubljansko pokrajino dne 6. avgusta t. 1. doočil za tržno blago v Ljubi ani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka 9. avgusta 1943 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene, ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
zelnate giave 2.50; kislo zelje 4; k:sla repa 2.50; glavnata solata 3.30; endivija 3; radič 3.70; špinača 3.30; ohiovt 3; domača cvetača 3.35; kolerabce 2.30; nova repa brez listov 2; grah 3.60: stročji fižol 6.15; rdeča pesa brez listov 3; rdeča in bela redkvica 3; bučke 3.70; buče 2; kumare 2.90; kumarice aa vlaganje — 30 komadov na kilogram — 6; kumarice za vlag.nje — 125 komadov na ki"ogr~m — 9; novi krompir 2.40; paradižhki 2.70; zelena paprika 3.60; rdeči korenček brez zelenja 3; peteršilj 4, šopek zelenjave m juho 0.25; nova čebula 2; S:-lota 4; novi česen z zelenjem 4.50; omaženi hren 4; rabar-bara 4; liter borovnic 3.50; kilegram malin 10; namizna, jaboika 4.75; nez;e'a jabolka za kuho 3; hruške I. vrste 4.20; hruške II. vrste 3; marelice 4.55; domače breskve 4.60; kilogram iurčkev — čisto in zdravo blago — 12; liter lisičk 4; jajca 2.50
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Vse te cene veljajo s~imo za biago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, kjer je za bi "igo. uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje št. 13 na rožnem papirju.
ID
perje prodaja 8
R. SEVER, Marijin trg 2 J
P © Š 1 IL J K F IZ 9 T A LIJ F
v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje ln najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka
ftSAF.CHESI LOMBARCA S. A., MILANO,
VIA ARNALDO DA BRESCIA 8
Enkrat tedensko zbirni vagon Milana • Ljubljana
Strokovna carinska služba . na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu.
Zastopstvo v Ljubljani:
HAJKO TURK,
VILIIARJEVA CESTA STE V. 33
Vprašanje o izvoru življenja se je pomaknilo danes pc zaslugi kem jc in znanosti o vita-m:n h ter hormonih bolj kakor kdaj prti v središče znanstvenega zanimanja. Najpomembnejši možje so žc od vsega začetka kulturnega mišoenja razlagali nastanek življenja na zemlji. Število podmen jc na tem področju ogromno. .Meje clovekega spoznanja s « scer tesne, toda te meje postajajo z napredkom znanosti vse širše.
Življenje prihaja z meteorji?
Posebno pozornost je zbudil svojčas švedski fizik Svantc An-henius s svojo teorijo, po kateri letijo organske klice že vso večnost skozi svetov je m sicer pod vplivom žarilnega pri-t ska. Takšne klice bi lahko prispele z Marta j na primer v treh tednih na zemlje. Danes sodimo o Arrheniusovi podmeni drugače kakor nekoč, predvsem je ne moremo spraviti v sklad s svojstvom ultravijoI;častih žarkov, da uničujejo vsa bitja.. Dvomljiva je tudi teorija o »vsenvrski oploditvi« ali panspermiji, po kateri prihaja življenje z meteorskimi drobci z drugih zvezd na našo zemljo. Tu sc nam vsiljuje nehote vprašanje. zakaj niso na meteorjih ali v njih odkrili nobenih živih klic. kc pa padeta vsako leto okrog dve milijardi kilogramov metecritov na zemljo. Leta 1936 so sicer poročali. da je ameriški profesor Lippmann ugotovil takšne klice v notranjosti nekega meteo rita, toda vest je bila dvomljiva in pozneje o njej res ni bilo več pojasnil S:cer pa b; nam panspermija kakor Arrheniusm a podmena, raz-lcžila samo načint kako se nvkroorgamzmi širijo od zvezde do zvezde, nikakor pa nam ne pove. od kod življenje. V tem pogledu misli več na učenjakov še vedno, da obstoji življenje že vso večnost in da mu ni ne začetka ne konca.
Leta 1907 je prof Lchmann iz Karlsruheja izzval največje začudenje s svojo objave, da je odkril v kristalnih raztopinah v želatini majhna telesca, ki so nastala umetno, a so kazala vse pojave živih stanic. zlasti pa so spominjala na amebe. Gibala so se. delila, požirala s tvorbo panožic druga telesca in sc vedla skratka v marsikaterem oziru tako kakor živa substanca. Te poskuse ie mogoče ponoviti kadar koli — a znanost vendarle ni našia poti, ki bi te pojave dejansko zvezale z nedvoumnimi živimi pojavi.
Miši iz pšenice
Stvar nas spominja do neke mere na prastaro misel o »praspočetju« Ta teorija je bila najudobnejša. kajti problema ni razložila, temveč je pojasnjevala skrivnost življenja z drugim, še skrivnostnejšim dejstvom, ki so ga v slepi veri spremen li v dogmo. Ne moremo se čuditi da so takšne ideje, kj se jih drži praznoverje srednjega veka, strašdle še v 19. atoletju. Tako je izdal neki Gerstenbergk še leta 1850 v Wcimarju knjižico »O razkrith čar ovnih silah in skrivnostih narave«, v kateri piše:
»Kako ustvariš miši: Stlač' umazano srajco v posodo s pšenico tedaj spremeni kislina "z srajce in zaudarjajočega zrnja po 21 dneh pšenico, ki se je prevltkla s kožo. v miši — in to je tembolj presenetljivo, ker se morejo te živali baje celo spariti in križati z živalmi, ki se nastale iz semena svojih roditeljev «
Stari Egipčani so verjeli, da nastaja življenje iz nilskega blata, Aristotel m Plini j sta verjela v praspočetje jegulj in nekaterih žuželk, kj da nastajajo iz gnijočih ostankov, trohneče-ga lesa in izločkov Leta 1669 je dokazal Svvammerdam, da morejo živali nastati le tam, kjer so živali istega rodu odlož le svoja jajca, in že sedemnajst let prej je VVilliam Harvey izrekel znameniti stavek »Omne vivum ex ovo« (Vse živo nastaja iz jajca). Samodelno nastajanje živali je torej izključeno M kroskop :n
Odkod življenje?
drugi pripomočki so to kmalu potem dokazali na neoporečen način, a vendar je trajalo se stoletja nreden so se dali praznovemi ljudje prepričat n pr-tlen je obveljal naravni zakon, ki ga je Pastcur izrekel tako kratko m jedrnato: »Vse življenje iz življenja!«
Če skušajo tako imenovani mehanisti utemeljiti prvotno obHko življenja in njegove današnje pojave iz c jmentarnih f zikalmh pojavov, tedaj je ta kompleks kemičnih in fizikalnih sil, ki na i vedejo do življenja, vendarle zgolj anorganski. neživ in mehanistčen. Te nežive zgradbe vendarle ne moremo istovetiti z bitjem, ki se organsko razvija. Kant je stari spor med vitalibti in meh*n sti stisnil v sledeči, jasni posladek: »Organizirano bitje torej ni samo stroj kajti ta ima samo gibajočo silo bitje pa ima v «»cbi tvorno s lo. in sicer takšne, da jo podeljuje snovem, ki tc 9'le nimajo (jih torej organizira), razmnožujočo, tvorno silo, ki se s ssmo gibalno sposobnostjo (z mehanizmom) ne da pojasniti.«
Molekul ali živo bitje?
Vse osebine ž vljenja, kakor presnova razmnoževanje. stanična delitev in rast, nas morajo voditi do. spoznanja, da je med živo 'n neživo naravo, med organsko in anorgansko substanco v materiji neka značilna zareza in da je mogoče žive ter než ve pojave jasno ločiti. Nekdo je dejal, da bi na tej zemlji nikoli ne prišlo do kakšnega življenjskega pojava. če bi zemlja in vse vesoljstvo sama ne b la neki življenjski pojav. 2 vljenje je tedaj smatrati za nekakšen matematičen aksiom, ki moraš vanj pc pameti verjeti, a ga dokazati ne moreš. Prav zato bo ostalo življenje človeku vedno skrivnost
V novejšem času zbuja pozornost neko področje raziskavanja, ki se dotika vprašanja o živi in neživi naravi. To je področje virusov. Ali so ti virusi organizmi ali molekuli? Ko so proučevali nekatere nalezljive bolezni, niso mo£li odkriti njihovih povročite-ljev. Tudi najmočnejši mikroskopi j;h niso mogli pokazati, a prav tako so najgostejši bakterijski filtri, ki so dotlej zadrževali tudi najmanjše znane mikroorganizme, brez nadaljnjega propuščali nevidne kal' ali kar je to že bilo. Pozneje pa je z elektronskimi mikroskopi vendarle uspelo zagledati tc precedljivc bolezenske . klice, znanost pozna danes že dosti več kakor 200 različnih virusov, ki povzročajo' bolezni na človeku, živalih in rastlinah. Uspelo ji jc te bolezenske klice celo umetno rediti. A leta 1935 je zbudilo največje presenečenje odkritje prof. Stanleva. ki mu je uspelo ločiti neki virus tobačnih rastlin v obliki čistih beljakovinskih kristalov. Da bi ne blo nobene pomote, je te kristale še desetkrat zaporedoma raztopil in znova izkristaliziral, nazadnje ni mogel več dvomiti, da je mogoče izdelovati beljakovinska telesa, torej organsko snov. v podobi mfekcio-niznih kristalov — v podobi »mrtve« snovi.
S tem smo obstali znova pred nekimi neznanimi vrati, ki vodijo v svet neživega in živega. Ali se bo nemara tu odločilo sporno vprašanje o življenju? Ali obstoje res kristali, v katerih spi življenje in čaka, da se razbohoti? Ali je življenje od mrtvega v resnei ločeno s tako ostro mejo, kakor smo mislili doslej? Odgovorila bo bodočnost.
P I L A R N A
L FIGAR
Vošnjakova 12
Izdelovanje in popravilo vsakovrstnih pil
in rašpel STALNA ZALOGA!
ZAHVALA
Sklonjene v bridki žalosti, toda vdane v nedoumljive sklepe Modrosti božje, nas ob nepričakovani izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata, svaka in zeta
ZDENKA ALJANČIČA
diplomiranega filozofa in rezervnega poročnika
globoko tolaži zavest iskrene ljubezni in sočustvovanja, izkazanega nam in blagopokojniku na njegovi zadnji poti. — Zahvaljujemo se predvsem preč. p. eksministru dr. Gv.donu Rantu za slovesno opravljeno zadušnico, preč. p. provincialu dr. Gracijanu Hericu in asistenci za kondukt, č. predstojništvu Lichtenturnovega zavoda, upraviteljstvu osnovne šole in ravnateljstvu meščanske šole v Lichtenturnu za častno udeležbo in molitve čč. sester in gojenk, pokojnikovim mariborskim prijateljem za odlično izvedene ganljive žalostinke, vsem številnim znanim in neznanim darovalcem cvetja, ki so našega ljubljenca, vzetega od nas v cvetu 32 let, v kapeli sv. Jožefa in na družinskem grobu tako razkošno pokrili z venci in šopki. Posebno zahvalo pa smo dolžni vsem, ki so nam osebno ali pismeno izrazili sožalja, vsem, ki so se udeležili sv. maše zadušnice in vsem onim, ki so našega predobrega Zdenka v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem Vam bodi plačnik Vsemogočni!
Gospod nam ga je dal, Gospod nam ga je vzel; bodi hvaljeno Njegovo sveto Ime!
Sv. maša zadušnica ob osmini bo darovana v župni cerkvi Sv. Petra pri glavnem oltarju v torek 10. t. m. ob pol 8. uri.
LJubljana, Maribor, Santiago de Chile, Trnovo, Kranj,
Tržič, Zagreb, Beograd, 7. avgusta 1943.
MAJDKA ALJANČIČEVA z otroci, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo.

Emiiio Salgari:
Trdnjava — silna zgradba z mnogoštevilnimi strelnimi linami — je stala na griču ob zadnji strani mestnega obzidja. Posadka je imela 300 mož, ki bi se bili lahko dolgo upirali, ko bi bili za časa opazili navzočnost sovražnikov.
V varstvu teme se ji je drzni oddelek hitro približal Ko je dospel do jarkov, je bilo še črno kakor v rogu.
Na tej strani so bili braniki deloma porušeni, tako da jih fiibustirjem, ki so se bili vajeni kakor veverice gibati po ladijskem konopju, ni bilo težko preplezati.
»Meč med zobe in naprej!« je ukazal Laurent. »Zaskočimo osadko!«
S temi besedami se je prvi vzpel na zidni napušč. Ostali so jo ubrali za njim; pomagali so drug drugemu, se prijemali za grmovje ter iskali v razpokah opore nogam. Tako se je vila človeška veriga navzgor, se trgala, se znova sklepala in nazadnje srečno dospela na vrh branika. Zdaj je bilo treba premagati še skoraj deset metrov visoki, docela gladki zid prave trdnjave. Pred to oviro se je hrabro krdelo za trenutek ustavilo.
Gorje jim, ko bi jih bili Španci zdaj opazili. Niti eden ne bi bil odnesel žive glave.
»Gor moramo, preden se zasvita jutro!« je rekel- Laurent. »Samo pol ure časa nam se ostane!«
In res se je začenjalo svitati. Zvezde so bledele. Belkasta proga so je širila po nebu.
Nevarno je bilo da nikoli tega. Vsako minuto je utegnil pretrgati tišino klic na poplah in zdramiti vso posadko,
Tedaj je obšla Laurenta rešilna misel. Za enim izmed branikov je bil opazil nekakšno ogrodje z dvema stropnima tra-moma, ki je bilo še višje od zidu. Ukazal je svojim ljudem, naj ga kar moči previdno primejo. Nato se je prvi oprijel enega izmed tramov in splezal kvišku.
Komaj je bil preplezal lino, je že zagledal pred seboj španskega stražarja. Ta je bil od nepričakovanega srečanja z njim tako presenečen, da je za hipec pozabil naperiti sulico ali zavzdigniti poplah.
Laurent je kakor tiger planil nadenj in ga z enim udarcem meča podrl na tla.
Zdaj pa je vojak s poslednjo močjo zakričal: »Flibustirji gredo!«
Stražarji stolpa so takoj planili na teraso in našli tam prve gusarje.
»Vdajte se!« jim je Laurent zaklical naproti.
Zdaj so vojaki zbežali proti osrednji stavbi, na vse grlo rjoveč:
»K orožju! . . . Flibustirji!«
Posadka, splašena iz spanja, je pohitela na trdnjavsko dvorišče k topovom.
Toda prišli so prepozno!... Gusarji so bili že pri topovih in so obsuli prve vrste s točo karteč.
Ta čas so nekateri izmed morskih razbojnikov vlomili v smodn!šnico in zavalili sode iz nje. Razpostavili so jih okrog srednje zgradbe, kjer je bil glavni sedež posadke.
Z vseh strani se je razlegal klic:
»Vdajte se, ali pa zletite v zrak!«
Ta strašna grožnja je vplivala še dosti huje od strelov, kajti Španci so vedeli, česa so zmožni drzni mornarji. Izprevldeli so, da proti takemu napadu nič ne morejo. Zato so po kratkem upiranju sneli" veliko špansko zastavo, ki je vihrala z najvišjega
stolpa, ln položili orožje, potem ko so dobili obljubo, da jim puste življenje.
Laurent je dal zakleniti ujetnike v kaze-mate in razpostavil okrog utrdbe močno stražo. Potem je ukazal, naj obrnejo topove proti mestu.
»Naiprej en strel, nato salvo! To bedi oznan:lo naše zmage!«
Po prvem topovsKem strelu je mogočno zagimelo ostalih enajst topov in obsulo mesto, kjer je še vse spalo, s točo krogel.
Grammont in Van Horn sta vsa razburjena čakala tega znamenja.
Ko sta začula strele, sta se pognala čez vrtne seči in zaklicala svojim ljudem: »Naprej, Veracruz je naš!«
Flibustirji ao zapustili skrivališča in zdir-jali po cesti, ki je vodila v mesto. Bilo jih je kakih 600; vsi so bili oboroženi s puškami, kratkimi, širokimi sabljami in samokresi ter v svoji drznosti pripravljeni, da zavzamejo celo silno trdnjavo San Juan de Luz, ako bo treba.
Na cesti so ustavili kmete, ki so se s svojimi konji in mezgi, obtovorjenimi z živili In zelenjavo, pomikali proti mestu. Tako so prišli do vrat prav tisti hip, ko jih je straža odpirala.
Njihov napad je bil tako nepričakovan, da nI straža niti pomislila na odpor. Nekaterim stražarjem pa ae Je posrečilo • zdre-viti v mesto in na vse grlo zagnati poplah.
Ko so flibustirji vdrli v Veracruz, so na svoji desnici mahoma začuli pokanje pušk, ki je prihajalo z vrtov.
Grammont. ki je bil na čelu prvega krdela, je mislil, da ga napadajo v bok. Potem pa je opazil bežeče španske vojake, ki jih je zasledovalo več flibustlrVv.
»Oho, to je Crnl gusar!« je i adostno vzkliknil.
In res je bil kapitan Ventimiljski; gonil je vojake, ki so bili ustrelili Jaro. S pomočjo zveste trojice je bil preskočil obzidje in jo ubral za bežečimi, da bi maščeval Indijanko.
->0 pravem času prihajate, vitez! Ali je vojvoda mrtev?« je zaklical Grammont.
»Spet je ušel!« je kapitan srdito odvrnil.
»Našli ga bomo! Potolažite se! A zdaj v naskok, junaki! črni gusar je z nami!«
Po mestnih ulicah se je bilo že začelo krvavo klanje. Ko je minil prvi strah, so planili vojaki in prebivalci na ceste, da bi preprečili gusarjem napredovanje. Kamor koli si pogledal, povsod so se besno borili. Topovi so grmeli z utrdb; rušili so zvonike in hiše ter obsipali strehe z bombami.
Sredi trušča podirajočih se hiš, med nenehnim streljanjem in pokanjem mušket, med rjovenjem borečih se in javkanjem ranjencev, so se spet in spet razlegala povelja glavarjev:
»Naprej!____ Požigajte!.... Razdenite
vse! ...«
Skozi okna so metali napadalcem mize, stole, kamenje in cvetlične posode na glave. S streh so na desni in levi prasketali streli. Krdela vojakov so napadala fllbu-stirje v bok in od zadaj. Krvavi boji so se razvijali.
»Se malo napora, pa bo Veracrua naš!« so klicali vodje.
Ko so bile ulice zavzete, so prišli flibustirji na trg, kjer je stala krasna stolnica.
Tam so se bile španske čete zbrale okrog vladne palače, da bi ustavile flibustlrje. Pripeljale so bile nekaj topov ter poklicale del posadke iz San Juan de Luža na pomoč. Ta trdnjava nI prihajala v pomoč za obrambo mesta, ker je ležala proti morju.
Ventimiljski, Grammont in Van Horn so se bili takisto vrgli v metež. čedalje bolj divji, čedalje srditejšl je postajal boj. španski vojaki, ki so jim pomagali prebivalci, so se trdovratno branili. Toda nič ni moglo zadržati navala fribustirjev. Z dobro na-merjenimi streli so očistili prostor pred seboj, pobili topničarje na njihovih topovih in z gusarskimi sabljami v rokah planili po penoti.
Nihče ni mogel kljubovati drznim mornarjem. Razpršene čete so se deloma vdajale, deloma pa so bežale proti notranjemu mestu ter v svojem blaznem begu podirale ženske in otroke.
Flibustirji so zdaj napadli vladno palačo, por op ali, kar so našli, in se utaborili. Drugi s6 navalili na sosednje dvorce ter z bruni razbili vrata in visoke železne rešetke. Prebivalce so prijeli in jih vzlic njihovemu vpitju in joku odvlekli v stolnico.
Pred vrata le-te so postavili sode s smodnikom, k sodom pa može a prižganimi netili, ki so imeli ukaz, naj poženo cerkev v zrak, kakor hitro bi se ujetniki poskusili upreti.
Med tem so ostali gusarji plenili po hišah, skladiščih, cerkvah in samostanih, da, celo po ladjah, ki so bile zasidrane v pristanišču. Ta čas, ko so neobrzdano ropali,
Je črni gusar s Carmauxom, Mokom, Stil-erjem in petnajstorieo drugih mornarjev iskal svojega smrtnega sovražnika.
Kaj mu je bilo mar veracrušklh bogastev! Vse svoje zaklade je bil dal, da bi dobil omrženega Flamca v pesti!
Toda iskanje je bilo zaman. Po palačah, hišah In kočah so našli samo jokajoče ženske, vekajoče otroke in ranjence.
Tedajd pa ga je lzpreletela mlseL
® talko postane naša žltnlca?
Kaka opisuje Barje strokovnjak v „ Kmetovalcu" In kakšen pomen pripisuje barjanski zemlji
Našemu Barju nekateri pripisujejo izreden pomen za kmetijstvo, že v prejšnjem stoletju, zlasti ob prvi naselitvi na samem Barju (ne na njegovem obrobju) so napovedovali Barju veliko prihodnost.
V	novejšem času so pa nekateri tudi začeli dvomiti, ali Barje lahko postane »naša žitnica« in ali je njegov pomen za kme. tijstvo sploh tako velik, kakor so sodili strokovnjaki in laiki. Resnica je, da je Barje še premalo raziskano, a tudi ne vse primerno osušeno. O osuševanju Barja so imeli nekateri strokovnjaki čudne pojme, še nedavno je prevladovalo plošno prepričanje, da ie treba Barje čim bolj osušiti, to se pravi: znižati talno vodo. Niso poznali dobro lastnosti barjanske zemlje in so mislili, da je smisel osuševanja le, da odvzamemo zemlji čim več vlage. V resnici pa mora barjanska zemlja ostati pri. merno vi .žna, če naj rodi. Ce oi se talna voda preveč znižala, bi se zgornje plasti preveč posušile ter bi se spremenile v nerodoviten prah. Zato ne gre zgolj za osuševanje Barja, temveč za uravra -anje talne vode; gre tudi za namaka - je barjanske zemlje, ne le za njegovo osuševanje. Zato je potrebna na Ljubljanici zapornica, ki so jo postavili pri cukrarni. Zaradi tega bi pa bile potrebne tudi drenaže na Barju, gosto omrežje odvodnikov, ki bi služili prav tako za dovajanje potrebne vode, kakor za odvajanje preobilne.
Voda je najpomembnejši činitelj rasti
Zdaj čitamo v zadnji številki -»Kmetovalca«, kaj sodi o Barju strokovnjak; v lepi, precej izčrpni razpravi je opisal lastnosti in kakovost barjanske zemlje, njen nustanok, pomen za kmetijstvo, kako jo je treba gnojiti itd. To je ena najboljših razprav, ki je namenjena predvsem obdelovalcem Barja, kar jih je izšlo v rašem poljubnem slovstvu. Pisec pravi v uvodu, da je voda glavni rastni činitelj; če je pri-.manjkuje, se zemlja spremeni v puščavo, če je je pa preveč, nastane močvirje. Da mora zemlja vsebovati primerne količine vode, so se zavedali že stari kulturni narodi in njihove vodne ter namakalne naprave so upravičeno- slovele, že Rimljani so se lotili osuševanja našega Barja, po njihovem odhodu je pa bilo Barje zopet zamočvirjeno. Vendar so se pomena Barja dobro zavedali vsaj prejšnja stoletja, »saj je znano, da lahko postane (Barje) najplodnejša žitnica, če se s pravilno melioracijo regulira režim vode«, pravi pisec. Zato je pa tudi bilo v dosedanji literaturi o Barju obravnavano skoraj samo hidro-tehniško vprašanje; pisec razprave v »Kmetovalcu« pa išče odgovor na vprašanja Barjanom, ki iščejo strokovne nasvete za obdelovanje, gnojenje itd.
Nastanek barjanske zemlje
V	davnini so se na kraju sedanjega Barja razprostirali pragozdovi, ki jih je pozneje preplavilo jezero, del velikega savskega jezera. Potoki in reke so naplavili na jezersko dno z bližnjih gričev mnogo proda. Ko je jezero začelo odtekati in je bila voda plitva, so se začele r? zmnože-vati vodne rastline. Njihovi ostanki so se kupičili v dolgih dobah ln začela je nastajati šota, ker niso mogli segrvti; voda je namreč preprečevala dostop kisika in bakterij. — Za lastnost zemlje je pomemben tip kamenine, ki je iz nje zemlja nastala. Gim starejša so tla, tem bolj izrazit je njihov značaj. Med podnebjem in vrsto zemlje je najtesnejša zveza; zimske padavine izpirajo prav malo apna in druge rastlinske hrane, ker takrat počivajo tudi ze-
meljske bakterije. Poletni dež, kakor sploh padavine v toplem času, med rastno dobo. pa izpira mnogG rudnin in rastlinske hrane. Te rudnine niso izgubljene, ker jih rastlina doseže, ko sesa s koreninami vlago iz nižjih plasti med sušo. Po tem, ali prevladuje pronicanje rudnin v nižje plasti nad vračanjem med sušo v zgornje plasti ali je v ravnovesju, razlikujejo strokovnjaki dve glavni vrsti zemlje.
Glavne značilnosti barjanske ze.nije
Prva vrsta zemlje, ki pri nji prevladuje pronicanje rudnin v nižje plasti, se imenuje pcdzol (bleda zemlja) in nastaja v vlažnih krajih. Voda izpira rastlinsko hrano, predvsem alkalije, apno, v nižje plasti in zato zemlja postane kisla. V suhih krajih pa, kjer je odtok vode v ravnovesju z dviganjem, voda ne izpira apna, da je zeml^ skoraj vedno nevtralna, to se pravi - zrazito kisla m ne alkalna. Takšno Lirnljo imenujejo naši strokovnjaki črnico čemozjom). Med tema glavnima vrstama zemlje jih ^e še naštelo prehodnih vrst. Earjanska zemlja ni nastala normalno, to se pravi, pod vplivom podnebja, temveč pod vplivom stoječe vode. Ko bo po osuševanju odstranjena voda, se bodo ta sorazmerno mlada tla šele začela razvijati pod vplivom podnebja. Voda, ki je stoletja onemogočala obdelovanje zemlje, je ven dar blagodejni činitelj, ker je nakupičila ogromen kapital v obliki organskih snovi — hur.iusa sprstenine). škoda le, da so mnoro tega kapitala porabili za kurivo (šota). Kar je ostalo še šotnih plasti, jih je treba skrbno varovati. — Tudi lastnosti humusa niso vedno iste, saj sprstenina ni nastala povsoi \z enakih vrst rastlin, kajti, kjer je bilo v obilju apna, so uspevale nizke barjanske trave, ki se je iz njih razvila večina šote. Manj šote je pa nastalo iz visokih kislih trav, ki ne prenesejo apna. Zemlje se tako razlikujejo
med seboj po tem, iz kakšnih rastlin je nastala šota. Na Barju pa še razlikujejo tretjo vrsto zemlje, barjanske trdine, ki obsegajo približno dobro tretjino površine Barja. Zemlja barjanske trdine je rumenkasta, naplavljena rudninska. Naplavila jo je voda v dolgih dobah z obrobnega hri-
Nizko in visoko barje
Nizko barjansko zemljo ah nizko barje imenujejo tla, ki so nastala iz nizkih tal, in ki potrebujejo za rast mnogo apna. Nizko barje zavzema večino površine Barja. Reakcija zemlje je nevtralna ali slabo lužnata (alkalna). Ta zemlja torej vsebuje dovolj apna; organske kisline se spajajo z apnom v nevtralne soli ali huHriate. Takšna zemlja prija veliki večini kulturnih rastlin. Globina organskih plasti nizkega barja je različna, povprečno pa znaša meter. Dež ne kvari strukture zemlje; zemlja vsrka vodo m zato nabrekne. Ce je organska plast dovolj debela, je treba jeseni orati čim globlje, če je pa tenka,
ke zelo oprezno in le postopno, nikdar pa ne brez gnojenja s hlevskim gnojem. Priporočljivo je takšna zemljišča uporabiti za travnike, ki bodo bolje ohranili sicer tenko plast organskih snovi. — Visoka barjanska zemlja (visoko barje) je nastala iz kislih, visokih trav, ki ne potrebujejo apna. Ker je voda preprečevala dostop kisika pri razkroju organskih snovi, so nastajali iz odmirajočih delov rastlin kisli vmesni produkti, ki se niso spojili in nevtralizirali z apnom; zemlja zato reagira kislo. Kisla zemlja ne prija večini kulturnih rastlin in zato je potrebno apnjenje Kisla zemlja je čedalje slabša, ker organske in anorganske kisline razkrajajo rastlinska hranila, da jih voda bolje odplavlja v nižje plasti, kjer jih rastline več ne dosežejo. Zato je pomembno, da vemo, kakšna je reakcija zemlje. To presodimo po nekaterih znakih, najzanesljiveje pa ugotovi reakcijo zemlje Kmetijska poizkusna postaja.
Vpliv gnojil
šele, če poznamo reakcijo zemlje, lahko presodimo, kakšno gnojenje je potrebno ter koristno. Hlevski gnoj učinkuje nevtralno in bistveno ne vpliva na reakcijo zemlje. Tudi superfosfat in kalijeva sol delujeta j nevtralno. Amonijev sulfat učinkuje kislo
j dobro ohranjeno in mestni prostor teme-I ljito preiskan — izdelanih je 12 popolnih in 6 delnih talnih načrtov hiš —. da je Emona lahko vzor za proučevanje drugih ; rimskih mest. kjer so srednjeveške stavbe zakrile in do večini uničile prvotne rimske plasti.
moramo biti pazljivi ter se ravnati po ! ^ ie koristen za alkalna tla. Čilski soli-
tem, kakšna je spodnja plast. Ce je spodnja plast jezrski glen, polževka, ni priporočljivo globoko oranje; polževka je namreč revna na rastlinskih hranilih, vsebuje pa nad 40 % apna. Me5anje te apnene plasti s sprstenino je škodljivo iz več vzrokov; predvsem bi to mešanje povečalo preveč alkalnost zemlje. Apno tudi pospešuje zračenje zemlje in zaradi tega je spešeno razkrajanje organskih snovi; posledica bi bila, da bi razpadla tanKa plast sprstenine. Razen tega apno tudi pospešuje razkrajanje kalijevih soli, ki jih zato voda prej izpere. V lahkih zemljah, revna na kaliju, je apnjenje škodljivo. — Poglobitev plitve barjanske zemlje, ki leži na jezerskem apnene: glenu, je pomembno vprašanje; od njega zavisi v veliki meri prihodnost našega Barja. Strokovnjak pa zdaj lahko svetuje le, da je treba zgornjo plast poglabljati na račun polžev-
I
ter, apneni soliter, Thomaseva žlindra, kostna moka in apneni dušik učinkujejo alkalno in so torej primerni za kisla tla, a tudi v nevtralnih tleh v manjših količinah ne škodujejo. — Vedeti pa moramo tudi, kakšna tla prijajo posameznim posevkom. Tako n. pr. pšenica ljubi nevtralno zemljo, a prenese tudi slabo kislo ali
ipe- t	-v"*,j>'i " r*	------ —
p0- alkalno. Rži in ovsu tudi prija nevtralna ' zemlja in preneseta zmerno kislo. Ječmenu pa bolj prijajo alkalna kakor kisla tla. Koruza prenese tudi malo kislo zemljo. Repi prija nevtralna zemlja, a tudi alkalno prenese. Za lncerno, grah in grahorico so primerna nevtralna in alkalna tla, za krompir in lupino kisla.
Na podlagi teh ugotovitev prehaja pisec k sklepom, ki jih je združil v 14 odstavkih. Posebr je treba opozoriti še na te sklepe, ki s^ pomembno vodilo za obdelovalce Barja.
Kakšna je bila Emona
in ali je bili vojaški tabor aH ne — Kaj pravijo strokovnjaki — W, Schmid in B. Saria ne soglašata
Najmanjši planeti
Tako imenovani majhni planeti ali pla-netoidi polnijo v sončnem sistemu med Marsovo in Jupitrovo potjo in nadomestu-jejo tako manjkajoči velik planet, ki bi moral biti po nekaterih računih zvezdo-slovcev na tem kraju nebosklona. Znanstvena statistika o planetoidih je naštela 1024 teh nebesnih teles. Prof. Starke s Kopernikovega zavoda v Berlinu pa poroča zdaj, da se je posrečilo odkriti 515 pianetoidov in ugotoviti njihovo velikost. Vseh pianetoidov bi bilo 1539. 229 jih ima premer do 20 km, pretežna večina, in sicer 1314 pa premer med 25 in 100 km. Premer med 100 in 200 km ima 195 pianetoidov, nad 200 km pa 32.
Kako majhni so planetoidi. nam pokaže primerjava. Vseh 1539 pianetoidov skupaj bi ustrezalo obli s premerom 1346 km. Za primerjavo vzamemo lahko tudi premer naše zemlje, ki znaša 12.700 km, ali lune s 3480 km. Ker so v svetov ju gotovo še manjši planetoidi, katerih zvezdoslovci z daljnogledi ne morejo odkriti, je po profesorju Starkeju določeno število nedvomno samo del mnogih majhnih nebesnih teles, krožečih v prostoru med Marsovo in Jupitrovo potjo. Po previdni, toda na realni podlagi sloneči cenitvi je v svetovju še okrog 44.000 pianetoidov manjših od doslej odkritih.
Preprosti ljudje, pa tudi povprečen meščan, vedo sorazmerno malo o Emoni, rimskem mestu, predhodniku Ljubljane. Vendar bi lahko marr kaj zvedeli o življenju tega mesta že v našem muzeju, kjer so shranjene številne izkopnine, da bi jih bilo skoraj dovolj za majhen samostojni muzej. O Emoni so raziskovalci dognali marsikaj, česar ni bilo mogoče za mnoga druga rimska mesta, ker njeno ozemlje ni bilo zazidano v srednjem veku ter je bilo raziskovanje omogočeno celo v tem stoletju. Znani arheolog Walter Schmid ie raziskoval Emono še v letih pred prvo svetovno vojno. Ugotovil je temelje emon-skih hiš na večini površine emonskega o-zemlja. V talnem načrtu Emone, narisanem na podlagi njegovega raziskovanja, je vrisanih temeljev za 31 hiš, razen tega je pa tudi nakazan prostor za iorum, Wal-ter Schmid je prišel do prepričnja, da je bila Emona rimska kolonija v Avgustovi dobi, Balduin Saria pa je vztrajno trdil, da je bila Emona vojaški tabor, češ, to dokazuje velikost emonske površine.
Schmid izpodbija trditve B. Sarie
Iz zanimive razprave v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo 1. 1939 »Do-
Zlato od Mfdasa do našifi dni
Združene države imajo zdaj približno 80 % vsega zlata na svetu
Med komičnimi figurami antičnega pravljičnega sveta naletimo na eno, ki je posebno zasenčena s prokletvom in smešnost-jo. To je kralj Midas, Gordijev sin, ki mu je bilo muhasto božanstvo izpolnilo željo, da se je izpremenilo v zlato vse, česar se je dotaknil. Ce tudi ni bil morda to edini vzrok, da so mu na Apollonov migljaj zrasla oslovska ušesa, jih je vendar zaslužil že s svojim pohlepom po zlatu. Od klasičnega starega veka je rr«stal Midas simbol gmotne samoprevare pohlepa in po-žrešnosti.
Od kod je prišel pohlep po zlatu na človeka? Tu ni odločalo samo vnočevanje blesteče kovine, torej ne samo pohlep po denarju. Mikavnost zlata leži globlje. Zlato je namreč najbolj prikladno za izdelovanje nakita, ker ostane vedno lepo blesteče, poleg tega je pa razmeroma redko. In v tem tiči vzrok, da je zavzelo vodilno mesto med kovinami. Zato pa ni bil v wsvh časih potega valite Zlatniki niso mogli nikoli kriti vsega plačilnega prometa, temveč so si morali ljudje pomagati tudi z drugimi plačilnimi sredstvi, prvotno z novčiči iz manj dragih kovin, pozneje pa tudi s papirnatim denarjem.
Svoj posebni pomen kot podlaga valute je dobilo zlato šele z določbo, da se mora ves papirnati denar v obtoku na zahtevo zamenjati z zlatom. S tem je bil ustvarjen pojem stabilnosti, in vse države z zlato valuto so po tem stremele za edinim ciljem, da bi nakupičile v svojih blagajnah čim več blaga, da bi bile tako zavarovane proti preveč pričakovanim zahtevam po zamenjavi papirnatega denarja z zlatom. Toda izkušnje so pokazale, da je bila storjena pri tem napaka. To se je lepo pokazalo zlasti med prvo svetovno vojno in v nji sledečih inflacijah. Delo kot edina resnična vrednota se je moralo umakniti verižništvu. Nastale so obupne razmere in prizadeti narodi so spoznali potrebo čimprej rešiti se zlata kot podlage valute. Zlato valuto je opustila ceilo Anglija.
Prva svetovna vojna je še bolj utrdila prepričanje, kako nevarno je zgraditi gospodarstvo države na zlati podlagi. Med sedanjo vojno odnosno že pred njo je začelo zlato odtekati v Ameriko. Med zlomom Francije je bilo odpeljanega z neko ■vojno ladjo do 240 milijonov funtov fran-
coskega zlata na otok Martinique. Tam naj bi bilo varno pred vojno vihro. Toda nedavno je bila ta francoska zlata rezerva prepeljana v Fort Knox v Združenih državah. kjer hranijo v podzemnih tresorih približno 80% vsega zlata, kar ga premore svet. Tako ogromnih zalog zlata ni imela še nobena država, kakor jih ima zdaj Amerika
Eden najbolj čudnih pojavov v zgodovini zlata je ta, da še nikomur ni prineslo sreče. Pomislimo samo na tisoče in tisoče iskalcev zlata, ki so žrtvovali vse svoje premoženje, mnogi pa tudi zdravje in življenje, a končno so doživeli razočaranje, če jih že ni doletela tragična smrt daleč od doma, kjer so postali žrtve pohlepa po zlatu. Ples okrog zlatega teleta so morali plačati že milijoni ljudi z glavo. Čudno je tudi, da je postalo pridobivanje zlata iz rudnikov tako neproduktivno, da zaradi visokih stroškov, komaj še kaže lotiti se tega posla. To se vidi zlasti v Južni Afriki, ki je navzlic omejitvam v pogledu pridobivanja zlata še vedno prva na svetu. V južni Afriki pridobivajo iz leta 1933. 29% vsega zlata. Drugo mesto po pridobivanju zlata zavzema Rusija s 13.2, za njo Združene države z 12.3, potem Kanada z 11.2%, nji pa slede Japonska in Srednja Amerika
Na vprašanje, kako je mogla Amerika nakupičiti toliko zlata, nam odgovore zmešnjave v gospodarskem življenju sveta, povzročene po prvi svetovni vojni. Amerika je postala naenkrat največji upnik, kar jih pozna zgodovina človeštva. Dolžniki — vse v prvo svetovno vojno zapletene države, razen Rusije, ki je vojne dolgove kratkomalo črtala — so ji plačevale obresti in dolgove večinoma v zlatu. Zato niti ni bil potreben poseben politični pritisk.
Zlato je bilo edina »roba«, ki se je smela še nedavno uvažati v Združene države neomejeno. Ze to je bila njegova naravna prednost pred vsemi drugimi gospodarskimi proizvodi. In tako so narasle zaloge zlata v Ameriki od 13 milijard dolarjev leta 1938 na 127 milijard ob koncu lanskega leta. Angleška banka, ki je bila po zalogah zlata prej drugi najbogatejši denarni zavod na svetu, ga ima zdaj zelo malo, ker je šla večina zlata tudi iz An-fflie v Ameriko.
neski k vojaški zgodovini naših krajev v rimski dobi«, ki jo je napisal B. Saria, smo že posneli nekatere zanimive podatke. Na to razpravo je odgovoril Schmid v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo 1. 1941; naslov njegove razprave je: »F .iona ni bila vojaški tabor«. Tako učenjak že v naslovu izpodbija trditev B. Sarie .V uvodu svoje razprave pravi, da je B. Saria v omenjeni razpravi ponovil dvome o po, stanku rimske kolonije v Emoni v Avgu-stovi dobi ter da se njegove trditve dado strniti v treh točkah prostor, ki ga obdaja rimski zid na Mirju, ima obliko in točno velikost rimskega tabora ene legije; rimski tabor v Emoni je trajal od začetka vladanja cesarja Tiberija, kar pričajo grobni spomeniki vojakov legije XV. Apol-linaris in nagrobni napis prolegata T. Julija Montana; Emone po tem takem ni ustanovil 1. 34 pred K. Oktavian in šele po premestitvi XV. legije okrog leta 15 v Carnuntum je postala Emona kolonija (pod Tiberijem 14—37) in je povzela po njem priimek colonia Julia: rimsko obzidje na Mirju je poznoantično, kar dokazujejo okrogli stolpi, oblika vrat in zidna tehnika. — Te trditve Schmid izpodbija, češ da ga za to upravičuje njegovo raziskovalno delo Emone v letih 1909—1912 in 1. 1916.
Obseg taborov v prvem stoletju
Schmid navaja mere rimskih vojaških taborov v prvem stoletju, da bi tako iz-podbil dokaz, češ. Emona je bila vojaški tabor glede na svojo površino. Omenja Ve-tero ob Renu (Xanten), ki je obsegala 59.28 ha (mere z obrambnimi napravami vred); dolžina tega tabora je znašala 932 metrov, širina 636 m. Obseg tabora Novae-sium (Neuss v Porenju) je znašal 27.2 ha (z obrambnimi napravami vred), dolžina 598 m in širina 456.5 m. Vindobona (Dunaj) je obsegala 21 ha, dolžina tabora 473.6 metra in širina 444 m. Mere Emone so pa znašale od zunanjega roba zidu do nasprotnega zunanjega roba zidu: površina 22.8 ha. dolžina 523.6 m in širina 435.5 m — Schmid najprej ugotavlja, da so bile v dobi ofenzive Rimljanov in zavojevanja sovražnih dežel (pod vlado julijske in klaudijske dinastije do 1. 68 po Kr.) v taborih zbrane legije skupaj s pomožnimi četami. V dobi miru od 1. 70—100 v taborih niso bili več združeni vojaški oddelki; pomožne čete so dobile posebna taborišča, večkrat precej daleč od legije. Legije niso oile več tako utesnjene na tesnem prostoru. Zaradi tega se Schmid ne ozira le na mere domnevnega »emonskega tabora iz Avgustove dobe«, češ, odločilne so predvsem mere sodobnih taborov. Dalje pravi, da je bil v najstarejši dobi priljubljen tabor dveh legij, zlasti v dobi vlade Avgusta. Tudi v Sisciji (Sisek) je bil do leta 46 po Kr. tabor dveh legij. V tem taboru je Avgust utaboril gamizijo 25 kohort. Ta tabor je bil najstarejši na ozemlju bivše Jugoslavije. Schmid se sklicuje, češ. B. Saria pravi, da je emonski tabor po velikosti najbližji taboru v Vindoboni. Toda že razlika v dolžini znaša 100 čevljev ali 29.6 metra. Tudi primerjanje z drugimi tabori ni ugodnejše, povsod se kažejo, zlasti v dolžini, precejšnje razlike. Od teh mer se pa oddaljuje domnevni emonski tabor, če računajo, da je bil poznoantični zid postavljen tik pred nasip tabora Avgustove dobe ter je k površini še pritegnjen dvojni jarek.
Kaj so pokazala raziskovanja
Ko so L 1909 raziskovali Emono, so presekali rimski zid ob Gorupovi ulici Pri tem so ugotovili prerez tega zidu; zid je 2.4 m debel in 425 visok; postavljen je na produ brez sledu starejše kulturne plasti. Zidan je iz lomi j enega podpeškega kamna, M je bil vezan z dobro malto, mešan s peskom in opečnim zdrobom. Ves zid stoji na enotnem. 3.06 m debelem podstavku. Na notranji strani je bil zid okrepljen še z nasipom iz ilovice, zemlje in kamenja.
3. Saria sodi. da je bil ta nasip obrambni emonskega tabora. Zato bi moral biti ob straneh obdan z lesenimi stenami, tu pa ni bilo sledu o kakšnih lesenih stenah. V tem nasipu so našli plast malte v sredini, kakor še ne v nobenem drugem taborskem nasipu. Schmid sodi, da je bil nasip na-menjel le za okrepitev ridu in ne za o-brambo. Dalje se sklicuje, da se pri taborih začenja dvojni jarek ob nasipu, v Emoni je pa med zidom in jarkom vmes 10 m široka cesta (s cestnim jarkom vred); to se zdi raziskovalcu nekaj nenavadnega za tabor. Če bi držale trditve B. Sarie, bi limona kazala, kakor pravi Schmid, »prav izreden, enkraten primer ,tabora', ki ima pred nasipom 2.4 m širok obhod (»poznoantični zid«), 10 m široko cesto in za njo šele dvojni jarek.«
Kaj dokazujejo grobni spomeniki
Schmid pravi, da grobna spomenika dveh veteranov XV. legije ne dokazujeta, da bi bil v Emoni tabor. Prav tako ne pripisuje dokazilne moči drugim napisom veteranov iz panonskih legij. O spomeniku prolegata T Julija Montana, ki bi naj po sodbi B. Sarie dokazoval garnizijo legije v Emoni, pravi Schmid, da ne moremo sklepati drugega, kakor da je Montanus — morda za ranami — v Emoni umrl. Vedeti moramo, da se je v Panoniji štiri leta zbirala velika vojska in tedaj je šlo nešteto vojaštva skozi Emono. _— Schmid naglasa, da v Emoni ni bila nikdar stalno naeščena XV. ledija, pa tudi nobena druga ne. Vojaška tabora sta pa bila v zgodnji cesarski dobi v Sisciji in Carnuntu. Legije so pa pošiljale oddelke po deželi in tudi v podrejene pokrajine, razumljivo tudi v središča upravne oblasti. Zato je bila tudi v Emoni kakor v nekaterih drugih krajih, kjer ni bilo taborov, v prvem stoletju garnizija. Schmid pravi, da je bila hiš II v Emoni (v svojem načrtu Emone označuje emonske hiše z rimskimi števil-vami, in sicer jih šteje od južne strani, od Mirja, proti severu) vojašnica, kjer je bil nastanjen sorazmerno majhen oddelek v primeri s številnostjo legije V razvalinah te hiše so našli več orožja .
Sveže maslo tudi paleti
Kjer je na razpolago led ali hladilnik ne dela spravljanje surovega masla čez poletje gospodinjam nobenih preglavic. Gre samo za to, da spravimo maslo v pravo posodo, da ne izguoi svojega prijetnega okusa. Seveda ne smemo spravljati v isti hladilnik ali na led jestvin, ki bi se maslo navzelo njihovega duha. Drugače je pa. če nimamo na razpolago niti ledu niti hladilnika. Toda tudi v tem primeru laAko spravimo surovo maslo tako. da nam osupne sveže.
Maslo^jje treba položiti v velik lonec, napolnjen z mrzlo vodo, tako da ostane v njem najmanj tri ure. Vodo večkrat menjamo. Če pa primanjkuje vode, si lahko pomagamo tako, da zavijemo maslo v mokro krpo, ki jo vsako uro znova zmočimo. Tudi lončena posoda je prikladna za ohladitev masla, če je orevlečena z glazuro in če ima tudi z glazuro prevlečen pokrov. Če pa ni pokrova si pomagamo z zama-ščenim papirjem, ki pride naj poljuben pokrov. Maslo lahko spravimo tudi v peč,
j kjer je vedno na prepihu.
--
Zaklad Inkov
O zakladu Inkov se je pisalo že mnogo ne samo v dnevnem tisku, temveč tudi v romanih. Celo filmi so ga že prikazovali. Zaklad Inkov ni plod bujne domišljije, temveč resničnost. Gre za velike zlate rudnike v Andih, kjer so Inki v pradavnih fesih kopali zlato. Te rudnike so našli, in hoteli so kopati v njih zlato pa so b:li uspehi zelo pičli. Pred dvema letoma je bil obnovljen ta poskus in sicer v nc-kern rudniku pri Cajamarki. Mnogo denarja so investirali, ker so upali, da jim bo bogato povrnjen. Toda zmotili so se.
V rudniku je bilo zaposlenih okrog 4.000 rudarjev in v dveh mesecih jih je 45 zadela srčna kap. Minilo je še nekaj mesecev. Smrt je neusmi jeno kosila med rudarji, tako da so se mnogi v paničnem strahu razbežali. Lastniki rudnika so potrojili mezde in skrčili delo na tri ure dnevno. Toda vse to je bilo zaman. Družba je morala končno ustaviti delo. Zdaj nadaljujejo delo potomci plemena Inkov, ki lahko delojo pod zemljo ves dan brez kakršnihkoli posledic. Oni pa delajo na svoj račun. Za belokožce nočejo niti s prstom garati, češ da so rudniki zlata njihova last, ker so jih podedovali od svojih prednikov.
Obzidje Emone
Schmid tudi izpodbija trditev, da bi emonsko obzidje dokazalo, da je bila Emona vojaški tabor. Pravi: »O mestnem obzidju B. Saria ni čisto nič na jasnem. L .1937 trdi, da je bil 1. 15 dozidani emonski zid prvotno namenjen še vojaškemu taboru, nato pa je služil novi koloniji. Leta 1938 pa že govor io poznoantičnem zidu in ponavlja svojo trditev 1. 1939 v Glasniku Muzejskega društva za Slovenijo, kjer je v naglici prezidal četverooglate stolpe v okrogle.« Schmid pravi, da bi bil edin-stve primer v Avgustovi dobi. če bi vojaki 1, 14—15 zidali obzidje iz kamenja za svoj tabor. V drugih taborih so sicer zidali poslopja iz kamenja, a tabor je navadno obdajal nasip iz zemlje z lesenimi stenami. Značaj poznoantičnih obzidij rimskih mest se pa tudi očituje v nepravilni obliki; ima več kotov, močno je, stebri so okrogli ali polokrogli ter precej gosti, navadno v razdalje od 22 do 26 m; razdalje stolpov ne presegajo 38 m. Emonsko obzidje pa je bilo zidano v strogo pravilnem pravokotu in utrjeno z 22 štirioglatimi stolpi, postavljenimi sredi zidu. V stoletjih mirne dobe je bil zid zanemarjen, pozneje, v vojni nevarnosti, so ga pa popravili ter podprli; prizidki in opore poznejše dobe niso v zvezi s prvotnim jedrom zidu, tako da Je celo po 10 cm vrzeli. Po popravilih so vzidali mnogo ostankov razpadlih stavb in nagrobnih spomenikov ter se pozna, da so v naglici porabili gradivo, ki so ga pač imeli pri rokah.
Schmid sklepa svojo razpravo z ugotovitvijo, da je Emona dobila obzidje zidano v slogu prve cesarske dobe, pod vtisom panonskih vojn, ki leta 9 niso bile še povsem končane. Emonsko obzidje je tako
4<M>oo novih radijskih
aparatov na Madžarskem
Dočim so morale madžarske tvornice radijskih aparatov računati s hudo konku. renco, je nastala zaradi vojne tudi v tem pogledu temeljita izprememba. Sicer se mora tudi ta panoga industrije boriti z velikimi težkočami v pogledu materiala, vendar je pa rumunska industrija določila za leto 1943-44. program, po katerem naj bi izdelala 40.000 aparatov. Ker je povpraševanje po radijskih aparatih na Madžarskem zelo veliko, ne bo nobenih tež-koč glede prodaje. Težko bo samo ustreči vsem trgovcem, kajti njih število se je povečalo od 300 na približno 1500. Na drugi strani se je pa proizvodnja radijskih aparatov skrčila. Novih vrst ne bodo izdelovali, tvornice se omejujejo samo na pre-izkušane vrste in na podlagi praktičnih izkušenj radijske aparate le nekoliko izpopolnjujejo.
MitfEmansko remanje brez velblodov
Verni muslimani, ki so vsako leto romali iz Sirije v Palestino v sveto mesto Mekko, tudi čutijo posledice vojne. Prejšnja leta so romali udobno na hrbtih vel-blodov, zdaj jim je pa to onemogočeno. Pot je dolga in čeprav so velblodi v pravem pomenu besede »ladje pustinje«, rabijo vendar nekaj hrane in vode. Ker pa sedaj ni na razpolago motoriziranih prevoznih sredstev, da bi bila dolga pot do Mekke vsaj za silo preskrbljena s krmo in vodo, nimajo muslimanski verniki za svoje romanje več na razpolago veJblo. dov. Peš pa najbrže ne bodo romali, vsaj mnogi ne, ker je pot predolga in prenaporna.
čuden spaček
V občinski bolnici v Harsovi v severni Dobrudži je porodila Stana Ihijanova čudno spačenega otroka. Od nog do prsnega koša je otrokovo telesce povsem normalno, iz prsnega koša mu pa rasto štiri roke. Poleg tega ima spaček dve 'glavi, ki kažeta vse znake normalne človeške glave. Vprašanje je seveda, če bo ostal ta spaček pri življenju.
Urejuje: Davorin Ba?ijen — Izdaja m koaaordj »Jutra«; Stanko yirant — Za Narodno tipkamo d. d. kot tiakarnarja: Ran Jeraa — Za inaeratni dal Ji odgovorne	£ol&6 — Vai i Ljubljani