Ameriška Domoviim/i NO. 212 AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN UNGUAGC ONLY SLOVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 29, 1952 LETO Lm —VOL. Lin M'CARTHYJEV GOVOR BIJE V OBRAZ NJEGA SAMEGA Ljudstvo se zgraža nad lažmi in natolcevanji od strani senatorja iz Wisconsina. — Republikanci sami se z gnusom obračajo od te vrste kampanje. — Protesti pri clevelandskih listih in radijskih ter televizijskih postajah. CHICAGO. — V ponedeljek zvečer so imeli republikanci v nekem tukajšnjem hotelu večerjo, kjer se je računalo po $50 “za krožnik” (za vsakega gosta). Govornik na tej pojedini je bil senator McCarthy iz Wisconsina, čigar govor je bil oddajan po radiu in televiziji. Senator je govoril tako, kakor pač zna, dodati je le, da je to pot samega sebe prekosil. Med drugim je dejal sledeče: 1. Da je demokr. predsedniški kandidat obkrožen od levičarskih svetovalcev, ki smešijo vero in branijo ter zagovarjajo komunizem. 2. Izjavil je, da Stevenson in-dorsira in bi nadaljeval po Moskvi diktirano politiko, če bi bil izvoljen. 3. Rekel je, da je komunistični časopis “Daily Worker” tako rekoč indorsiral Stevensona. 4. Dejal je, da je Stevenson, ki je imel nalogo formulirati a-meriško povojno politiko glede Italije, imel načrt, da bi po Mussolinijevem padcu vsilil Italijanom komunizem. 5. Obdolžil je gov. Stevensona, da je član Acheson-Hiis-Lat-timorejeve skupine. Vihar protestov Clevelandski list Plain Dealer, ki ni za Stevensona, temveč podpira Eisenhowerja, je včeraj zjutraj sporočil sledeče: CLEVELAND. — Takoj po zaključku McCarthyjevega govora v ponedeljek zvečer, so pričeli prihajati v naše uredništvo telefonski klici, s paterimi so ljudje protestirali proti temu govoru. Mnogi teh, ki so protestirali, so izjavili, da so republikanci. ter dostavili, da bo ta McCarthyjev govor zelo škodoval generalu Eisenhower ju in njegovi “križarski” vojni. Drugi spet so izjavili, da so politično neodvisni in niso bili še odločeni, toda so bili zdaj po tonu tega govora potisijeni v Steven-sonov tabor. Nadaljni zopet so izjavili, da je ta govor le utrdil njihovo odobravanje in spoštovanje governerja Stevensona. Uradniki WXEL televizijske postaje, ki je oddajala govor, so izjavili, da je takoj po zaključenem govoru telefoniralo na postajo nekaj ducatov ljudi, ki so “vehemetno protestirali” proti govoru. Prav tako so prihajali telefonski klici na ostale televizijske postaje, ki pa niso nanje odgovarjale. 3** Vremenski prerok pravi: Plain Dealer je prejel večje število protestnih brzojavk, izmed katerih objavljamo samo nekatere: Mrs. C. W. z Ludlow Rd., ki je bila poklicana nazaj za ove-rovljenje klica, je izjavila: — “McCarthyjev govor je bil navaden gnoj. — (filthy). Ta govor bi ne smel biti oddajan po etru. Plain Dealer naj ga obsodi, kakor zasluži!” Mrs. Eleanore Mays, 14715 Alder Ave., East Cleveland: “Ležim bolna v postelji, s katere sem vstala, da vas pokličem in vam povem, da McCarthy potrebuje zdravnika - psihiatra (du-šeslovca) Republikanci bodo zaradi njegovega govora izgubili mnogo glasov.” “Govor je bil brez dokazov in je bil tipičen primer McCarthy-jevih sramotilnih taktik”, je rekel Wilson Bennett s 114. ceste ter dostavil, da je registriran republikanec. Mrs. Eli Goldston z Ransdale Rd.: “čutim, da nosi Eisenhower odgovornost za ta govor in da je njegova dolžnost, da poda ameriškemu ljudstvu o njem svoj komentar”. Ralph Rudd z Windward Rd., ie obdolžil McCarthyja, da je pri svojih kvotacijah Stevenso-novega govora v četrtek v Clevelandu izpuščal one odstavke, ki so pojasnjevali celotni smisel Stevensonovih besed ter brez predhodne zveze naglašal samo to, kar je hodilo njemu, McCar-thyju, v korist. Med brzojavkami, ki jih je prejel Plain Dealer, je bila tudi brzojavka Harlana W. Hamiltona, profesorja na Western univerzi, ki je izjavil: “Prav resno upam, da bo vaš časopis ožigosal ta govor in pozval gen. Eisenhowerja, naj odkloni te vrste kampanjsko podporo.” Mrs. E. Minor z Webb Rd.: — “Kot ameriški državljani zahtevamo, da se da Stevensonu prilika zagovora v clevelandskih listih!” V Hcilenden hotelu, kjer je urad nekega odbora, ki deluje za Stevensona, je bilo šest telefonskih črt “poplavljenih” s klici ljudi, ki jSO hoteli vedeti, kam naj pošljejo svoje proteste. --------------o------ Poizvedovalni kofiiek Jurij šercar, čajkovci 48, p. Vrpolje, Slavonija, Jugoslavija, išče svojo teto Marijo Šercar iz Mitrovič Je poročena, toda njeno ime mu ni znano. Ima sina duhovnika. Kdor bi o njej kaj vedel, naj sporoči Juriju šercar-ju ali pa na naslov: Amalija Kal-cic, 1081 E. 76. St, Cleveland 3, Ohio. Stevenson: "Genera! Eisenhower zavira premirje v Koreji" “Eisenhower govori z vsemi glasovi republ. stranke, samo ne s svojim”, je rekel Stevenson. NEW YORK. — V ponedeljek zvečer je tukaj govoril governor Stevenson, ki je trpko ožigosal gen. Eisenhowerja ter njegovo “igranje politike” s korejsko vojno. Dejal je, da je njegov republikanski nasprotnik zavrl napredek proti premirju v Koreji, in prav tako je ožigosal republikanske obljube o znižanju davkov. “Spraviti deželo v položaj, da se najprej zniža davke, in potem šele poskrbi za njeno varnost, se pravi, dajati politik1' prednost pred mirom,” je rekel Stevenson. Med glasnim odobravanjem množice je Stevenson dejal, da Eisenhower govori “z vsemi glasovi v republikanski stranki, samo s svojim lastnim ne.” — Nato je pripomnil: “Nocoj govori n. pr. z glasom senatorja Mc-Carthy-a”. McCarthy je namreč ravno isti večer govoril v Chicagu. Policijski nadzornik Rothen-gast je izjavil, da je bilo okoli hotela Theresa, kjer je Stevenson govoril, približno 125,000 ljudi. Preteklo nedeljo, ko je tukaj govoril Eisenhower, je bilo po mnenju istega policijskega nadzornika 15,000 do 20,000 ljudi. Danes deloma oblačno, ponoči jasno in mrzlo. Važni dnevi svetovne zgodovine Dne 29. okt. 1618 je bil v Londonu obglavljen Sir Walter Raleigh, ki je 1311 obsojen zaradi Nekatere stanarine so bile zvišane do 200 odstotkov Toda to so redki in izredni slučaji, po katerih ni soditi splošnega položaja. WASHINGTON. — Uradniki urada za kontroliranje najemnin poročajo, da so prejeli izza zadnjega meseca tisoče pritožb iz približno 900 mest o nezaslišanem navijanju stanarin in najemnin. Nekateri stanovalci poročajo, da so jim hišni gospodarji ukazali, naj se izselijo, dočim soi zopet drugi gospodarji zvišali stanarno tudi za 200 odstotkov. Sicer pa priznavajo uradniki, da so to nenavadni in izredni slučaji, iz katerih se ne sme soditi, da je na splošno tako. Vendar pa so stanovalci silno prestrašeni nad tem postopkom. Kontrdle najemnin so bile končane 29. septembra v kakih 900 mestih in trgih, nad 1500 krajev pa je odločilo, da ostane kontrola v veljavi do prihodnjega maja. Eisenhower odgovarja nasprotniku na zbadljivke o Koreji Pravi, da pozno ugotavljajo resnico o komunizmu tisti, ki so rekli, da so kitajski komunisti “agrarni reformatorji”. PITTSBURGH. — Gen. Eisenhower je v ponedeljek tukaj u-daril nazaj po demokratih, ki pravijo, da bi bilo njegovo potovanje v Korejo v korist samo njegovi, generalovi reklami. — Dejal je, da upa, da Amerikan-ci delijo ž njim njegovo občutje, da če bi njegova pot v Korejo rešila življenje samo enemu ameriškemu vojaku, bi se izplačala. V vojašnici (Armory), kjer je general govoril, je bilo kakih 10 tisoč ljudi, nadaljni pa so stali pred poslopjem. Glede Stevensonove izjave, ki je rekel, da bi moral general iti v Moskvo, ne v Korejo, če hoče izposlovati v Koreji mir, je general rekel, da je nekam pozno priznanje, da je Moskva glavni stan komunizma od strani onih, ki so še nedavno trdili, da so kitajski komunisti “agrarni reformatorji.” — (Ampak to je rekel kot prvi gen. Marshall po svojem povratku iz Kitajske). linijski prentogarji so povsod glasovali za povratek na delo Premogarji se odzivajo pozivu svojega predsednika J. L. Lewisa. Kakor smo včeraj na kratko poročali, je John L. Lewis pozval svoje unijske premogarje, naj se vrnejo na delo, češ da bo odhoir za ustalitev mezd ponovno proučil svoj odlok, s katerim je okrnil za 40 centov dnevno zvišanje mezd premogarjem, ki je bilo doseženo med unijo in industrijo ter je imelo znašati po $1.90 na dan. V ponedeljek zvečer so že skoraj vsi unijski local! v Faye-te in Greene okrajih v zapadni Pennsy Ivani ji odglasovali, da se vrnejo drugi dan, to je v torek, na delo. V teh okrajih je približno 23,000 premogarjev. Tudi vsi premogarji v rovih, ki jih lastujejo jeklarske družbe, so pripravljeni za povratek na delo. izdaje. Poroka Cianove hčere RIM. — Tukaj se je poročila vnukinja bivšega italijanskega diktatorja Mussolinija, 19-letna hčerka Mussolinijeve hčere Ed-de in njenega pokojnega moža grofa Ciana, Mussolinijevega zunanjega ministra, ki je bil zaradi izdaje ustreljen. Mož Mussolinijeve vnukinje je Alessandro Giunta, 23-letni potomec Napoleonovega brata Luciena. ZDAJ BO ŠELE JOKAL! WASHINGTON. — Tukajšnji časnikar Fletcher Knebel poroča, da so dali v Texasu Richardu Nixonu, republikanskemu kandidatu za podpredsednika, tako zvani “deset-galonski” klobuk širokokrajnik, kakršne nosijo v Texasu. In Knebel pripo- j minja: “Ta klobuk bi moral biti dovolj velik in globok, da bo dr- Alger Hiss se je pričel zanimati za vero LEWISBURG, Pa. — Alger Hiss, znani izdajalec, ki je dajal Sovjeti ji atomske tajnosti, se je v tukajšnji jetnišnici pričel zanimati za vero Hiss je postal član tako zvane-ga “Bible Foruma”, kjer skupine študirajo ter razpravljajo sv. pismu. Dalje je Hiss, ki je dober pevec, pristopil tudi cerkvenemu pevskemu zboru ter z ostalimi pevci prepeva na koru med božjo službo. ------o--—• Stevenson menda ne bi obdržal Achesona NEW YORK. — Jacob Arvey, letošnjem letu v primeri s sred' žal Nixonove solze, če bo jokal demokratski odbornik iz Illinoi LAUSCHE MORA OSTATI G0VERNER DRŽAVE OHIO! Proti njemu so na delu veliki denarni in politični interesi, proti katerim moramo postaviti interese ljudstva, vesti in pošten ja države, kar je nezaslišano dejstvo, in ne izvolilo bi ga še četrtič, kakor ga bo 4. novembra, že iz gornjih površnih, s številkami dokazanih statistik je razvidno, da če bi governor Lau-sche ne dosegel ničesar drugega kot samo ono, kar je zgoraj navedeno, zasluži, da ga ljudstvo države pošlje nazaj v njegov u-rad, ki ga tako odlično in častno izpolnjuje. Če se stari Ameri-kanci, potomci mnogih anglosaških generacij, zavedajo tega dejstva, kaj naj rečemo potem mi, Slovenci in ostali Jugoslovani, Id nam je sedanji gover-ner soroden po krvi, duhu in jeziku! Ali ni torej naša dolžnost, da enodušno glasujemo vsi za tega najodličnejšega sina našega rodu in krvi v Ameriki, ki dela v teh težkih časih čast našemu rodu in imenu! Poleg bistrega uma, ki je neobhodno potreben vsakemu državniku, ga odlikuje tudi veliko, usmiljeno srce, ki je odraz srca njegove dobre slovenske matere, pri kateri je našel pomoč in uteho vsak, ki je bil pomoči in utehe potreben! Proti gov. Lauschetu so letos na delu veliki denarni in politični interesi, toda na dan volitev bomo s stotisoči ostalih A-merikancev dokazali, da so na delu tudi interesi vesti in političnega poštenja, ki bodo poslali Lauscheta nazaj tja, kamor spada: v urad governerja države Ohio. -----o------ Novi grobovi Anton Mihčič Po eno tedenski hudi bolezni je preminul v vojaški bolnišnici v Long Beach, Cal. Anton Mihčič, star 48 let. Tamkaj je živel zadnjih 5 let, poprej pa pri bratu, dobro poznanem Franku Mihčiču ki je vodil gostilno na 7114 St. Clair Ave. in sedaj živi na 671 E. 200. St. Euclid, O. Rojen je bil v Staradu, fara Hrušica pod Novim gradom. V domovini zapušča sestro Mary Hrvatin, brata Jakoba in več rekreacijske na-^ SOrodnikov. Tukaj je bival 32 j let. V zadnji vojni je bil pri zra-' čni sili. Truplo bo dospelo sem jv četrtek zvečer in bo položeno Med pUdobitvami, ^ na katere i na mrtvaški oder po 8:00 uri ti-lahko pokaže njegova admini-i sti večer, pogreb se vrši v sobo-stracija, so tudi sledeče: |to zjutraj ob 9:00 uri z blagoslo- SPRINGFIELD, O — V ponedeljek je tukaj govoril govemer Frank J. Lausche, ki je povedal davkoplačevalcem, da je država ob nizkih davkih prihranila nad 50 milijonov tako zvane-ga surplusa ali odvišnega denar-pa, in to ob neprestanem izboljševanju šolstva in splošne blaginje. Governer je z dokazi in številkami pobil trditve svojega republikanskega nasprotnika Chas Tafta, ki obdolžuje Lauschetovo administracijo zapravljanja denarja, ko je navedel statistiko za izboljšanje zavodov za umo-bolne, o pomoči za ostarele ljudi in odvisne otroke ter sirote, državnih dajatvah za šole in zvišanje učiteljskih plač. “štiri in trideset držav v A-meriki ima večje stroške, računano po številu prebivalstva, kamr jih ima država Ohio”, je revel governer Lausche. Samo e-na država, namreč New Jersey, ima manj državnih uslužbencev primeri s prebivalstvom. V New Jersey pride 4.6 državnih uslužbencev na vsakih tisoč pre-aivalcev. v državi Ohio pa 4.8 na vsakih tisoč. Moj nasprotnik daje torej v javnost zlonamerne in neresnične izjave, ko trdi, da je moja administracija zapravljiva. Raje naj reče, da morda brez potrebe skoparim, kar bo bliže resnici. “Jaz imam samo enega gospodarja, to je 8-milijonsko ljudstvo države Ohio, in samo temu ljudstvu sem bo svoji vesti dolžan dajati odgovor,” je rekel governer. Nato se je dotaknil tudi interesov, ki so za težkimi truki, ki se branijo prispevati svoj upravičeni delež k vzdrževanju cest, in igralnic ter navedel, kako je naredil konec “gemblarstvu” v državi. Glede 50-milijonskega surplusa je govemer rekel, da je namenjen za izgradnjo novih poslopij raznih umobolnic, za izboljšavo jetnišnic, za šest državnih univerz, za parke, državne gozdove in za prave. Nadaljne pridobitve njegove administracije Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V bolnišnici— Mrs. Mary Paulin, 1113 East 177 St., se nahaja v Huron Rd. bolnišnici, Prestala je operacijo. Nahaja se v sobi št. 406. Obiski so dovoljeni. V bolnišnico— Frank Krugel, 15021 Thames Ave., je bil prepeljan v Lakeside bolnišnico, Joseph Zimmerman, 924 Alhambra Rd. pa v St. Alexis bolnišnico. Četrta obletnica— V petek 31. okt. ob 8:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Josepha Presečana v spomin 4. obletnice njegove smrti. Nov uspeh “Lilije”— Igra “Stari in mladi”, ki so io zadnji teden podali igralci “Lilije” v Slovenskem domu na Holmes Ave., je bila lep uspeh na kulturnem polju med ameriškimi Slovenci. Dvorana je bila zasedena do zadnjega kotička. Odbor se zahvaljuje igralcem, govornikom in vsem drugim, ki so pripomogli k lepemu ispehu prireditve. Na potu v staro domovino— Na francoskem parniku lie de France se danes v New Yorku vkrcata Mr. Jože Samsa, ki po-luje na Goro pri Sodražici, in Mrs. Alice E. Somrak, ki gre k ■vojemu soprogu v Frankfurt, Nemčlija. Na j ugoslavanskemj oarniku Srbija je zadnji teden za stalno odpotoval v Jugoslavijo Jože Marn, — na parniku America pa Borisav Savič. Vse potrebno za potovanje je tem ootnikom preskrbela tvrdka A. Hollander. A. Hollander v New Yorku— V New York je včeraj odpotoval Mr. August Hollander, da tamkaj naroči dovolj prostorov na parnikih za potnike, ki bodo potovali v staro domovino prihodnjo pomlad in poletje. K molitvi— Članice društva Sv. Ana št. 4 SDZ naj pridejo nocoj ob osmi uri v Želetov pogrebni zavod na St. Clair Ave. in 65. St., da se poslove od pokojne članice Rose Jaksetich, v četrtek pa naj se po možnosti udeleže pogreba. --------------o------- Enajst mrtvih v potresu ISTANBUL. — V Adani, ki je četrto naj večje mesto na Turškem, je bilo v potresu ubitih najmanj 11 oseb. Adana leži v bližnii Sredozemskega morja, — 240 milj južno vzhodno od Ankare. POMOČ ZA OSTARELE je bila zvišana od $50 na $60 mesečno, in bilo je dovoljenih 200 dolarjev več za zdravniško pomoč tem ljudem, kadar je taka pomoč potrebna. ZA OSKRBO UMOBOLNIH je bilo letos določenih 22 milijonov dolarjev, dočim je znašala leta 1944 ta vsota samo 3 in pol milijonov dolarjev. Iz tega sledi, da se zdaj lahko najame več strežnikov in da se da lahko vsestranska boljša pomoč usmiljenja vrednim na duhu bolnim osebam. ŠOLSKA SREDSTVA so bila več kot podvojena v lanskem in vanj. ‘warmonger ja’ ? Oba sta MOSKVA. — Oficielna Pravda je označila oba ameriška predsedniška kandidata za demagoga in vojna hujskača. sa, je izjavil, da po njegovem mnenju Stevenson ne bi obdržal Achesona kot državnega tajnika, če bi bil izvoljen. Pripomnil je, da kolikor Stevensona pozna, bi si ta izbral popolnoma nov “team” za svoj kabinet. vom v kapeli zaradi cerkvenega praznika in potem bo odpeljano na vojaški oddelek Calvarija pokopališča, iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. Bil je član Dr. Naprej št. 5 SNPJ. Sv. maša za Anton Mih-čiča se bo brala v cerkvi sv. Kri-stine v sredo, nov. 5 ob 8:30 uri, Pogreb Rose Jaksetich Pogreb Rose Jaksetich se vrši v četrtek zjutraj ob 9:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in nato na Calvarija pokopališče. ---------------o------ Kaj pravi želva NEW BEDFORD, Mass. — Tukajšnji ribiči so se vrnili v pristanišče z visokega morja, kjer so ujeli mnogo rib in morskih želv, med njimi tudi 100 funtov težko, ki je imela na hrb- stvi iz let 1943—1944. Proti denamini interesom — interesi krvi, vesti in poštenja! Če bi ljudstvo države Ohio ne poznalo iskrenosti in poštenja tu svojega oklepa velik bel na-govemerja Lauscheta, bi ga ne,pis: “Volite Stevensona, če ho-izvolilo trikrat v ta naj višji urad I čete imeti hrano na mizi!” fi A J NOVEJŠE VESTI CHESTER, 111. — Uporni jetniki v Menard državni jetnišnici so pristali, da izpuste tri paznike-talce in da se sestanejo z zastopniki jetnišnične oblasti. CLEVELAND. — Zvezni senator Wayne Morse, republikanec iz Oregona, ki je obrnil hrbet republikanskemu kandidatu Eisenhowerju, bo prispel nocoj v Cleveland, kjer bo ob 9. uri zvečer govoril v Hollenden hotelu. Njegov govor bo oddajan po WGAR re-dijski postaji in preko drugih postal po vsej deželi. CLEVELAND. — V kampanji za Community Chest je bilo doslej nabranega $5,567,000, določena vsota je $6£50,000, primankuje še $1,283,000. Kampanja bo zaključena jutri zvečer. Ameriška Domovina •117 St Clair Are. v vt ■ HEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of Mareh 3rd 1879. No. 212 Wed.. Oct. 29, 1952 svetovne politike vsekakor bolj primeren Stevenson. Tako pravi razum. Kaj pa bo reklo ameriško čustvovanje, je pa drugo vprašanje. M BESEDA IZ NARODA Naše volitve in Evropa Še nikdar v zgodovini se svet ni tako zanimal za izid volitev v Združenih državah kot se letos. Vse evropsko časopisje z velikim zanimanjem zasleduje našo volilno borbo in mnogo piše o njej, ker se zaveda, da bo izid naših volitev močno vplival na razvoj dogodkov po vsem svetu, pose'bno pa še v Evropi. Časi, ko je naša^ država vodila politiko izolacije, to se pravi, da se ni nič brigala za to, kaj se godi v drugih državah, so minili. Moderno gospodarsko in politično življenje se je v zadnjih desetletjih tako razvilo, da danes nobena država na svetu ne more, več voditi politike ne meneč se za drugi svet. Gospodarske in druge vezi med državami so postale tako mnogovrstne in močne, da dogodki v eni državi nujno vplivajo na razvoj v drugi. Združene države so danes vodilne za vse one države, ki hočejo živeti v svobodni demokraciji in nočejo priti pod suženjski jarem komunizma. Že poseg v prvo svetovno vojno, še bolj pa razvoj po drugi svetovni vojni je našo državo zelo tesno povezal z vsem svetom, posebno pa z Evropo. Zlasti je izvedba Marshallovega plana ustvarila več močnih vezi med nami in starim svetom. Ni ta organizacija koristila le evropskim državam, kot bi morda kdo mislil, marveč tudi nam in posebno naši industriji. Tako smo povezani z Evropo z gospodarskimi pa tudi s čisto političnimi vezmi. Že nekaj let se vrši ostra mrzla vojna med svetovnim komunizmom in svobodnim svetom, katere težo mora nositi naša država. Mrzla vojna se kaj lahko izpremeni v zelo vročo. Vsa Zapadna Evropa je sama zase prešibka, da bi se mogla uspešno ustaviti navalu komunističnih armad, ki stoje pripravljene puško ob nogi za napad vsak trenotek. Evropa se zaveda, da je izgubljena brez pomoči Amerike. Če pa bi Sovjeti dobili oblast tudi nad Zapadno Evropo in s tem vse njene vire surovin in industrijo, potem bi se pa tudi Amerika sama ne mogla več ustavljati tako nastali ogromni premoči komunističnih držav. To jasno računanje je administracijo dovedlo do sedanje zunanje politike. To politiko so vedno odobravali tudi republikanci, saj je Eisenhower sam priznal, da se je vodila bipartizanska zunanja politika, to se pravi, da sta pri zunanji politiki sodelovali obe veliki politični stranki naše države. Vsled nekaterih izjav Tafta pa se sedaj v Evropi boje, da bi se smer naše zunanje politike, kako neugodno spremenila, ker je prišel republikanski kandidat v nemalo odvisnost od Tafta, ki ima za seboj močno skupino republikanskih senatorjev in poslancev. Ameriška zunanja politika, za katero sta odgovorni obe stranki, je sicer napravila dosti usodnih napak "med drugo svetovno vojno in še po vojni', na drugi strani pa moramo priznati, da je ta politika žela tudi uspehe. Najvažnejši uspeh ameriške zunanje politike je pač v tem, da se je posrečilo kolikor toliko ublažiti napetost med Nemci in Francozi, da se pod vplivom in vodstvom Amerike polagoma izgublja nacionalni šovinizem med Francozi, Nemci in Angleži. Evropske šoviniste držati v mejah pameti, to je velika naloga naše zunanje politike. V razmerah, kakršne dejansko so, bi do kake, združene Evrope ali vsaj do sodelovanja evropskih narodov najbrž ne prišlo, če bi k temu ne silila s svojim vplivom ravno naša država. Tako se vsa Evropa jasno zaveda velike važnosti sedanjih volitev v naši državi, ker je od osebe bodočega predsednika in pa seveda tudi od večine v kongresu v marsičem odvisna tudi usoda Evrope. Ko so republikanci na svoji konvenciji izvolili generala Eisenhowerja za predsedniškega kandidata, je vsa Evropa to pozdravila z navdušenjem, napram Stevensonu pa je bila precej hladna. Med volilno kampanijo, med katero je vse evropsko časopisje budno zasledovalo govore obeh kandidatov, pa so se ohladila simpatije do Eisenhowerja in sedaj je večina evropskih časopisov na strani demokratskega kandidata. Te evropske glasove in ocene zadnja številka tednika “Time” takole navaja; Zadnji teden je neki mlad pisatelj vprašal nekega ameriškega dopisnika: Ali res mislite, da ste še vedno za Eisenhowerja? Moj Bog, resno, stari dečko, jaz vas moram drugače prepričati. i a opazka — tako Time — vsebuje mišljenje zapadnoevropskega časopisja ob ameriški volilni kampanji. Julija so bile simpatije še brez dvoma na strani zmagovalca nad Hitlerjem. Zadnji teden pa bi Ike izgubil, ce bi kandidiral v Evropi, vsaj kar tiče časopisja. To je posebno gotovo v Angliji, kjer je napravil Stevenson silen utis. Časopis The Daily Mail označuje Stevensona kot “bleščečega in očarljivega moža.” Sunday Times pa piše. da je Stevenson edinstven med velikimi možmi. Konservativni časopis Figaro v Parizu piše, da se Stevenson obrača na razum volilcev, Eisenhower pa na njih čustva. Nemški list Der Spiegel pa kratko označuje Stevensona kot gentle- Pojdimo volit! Cleveland, O. — Glavne predsedniške volitve so tukaj in 4. novembra bo padla odločitev, kdo bo prihodnja štiri leta na krmilu naše velike in mogočne države Amerike. Gotovo je, da si vsak državljan želi dobre in poštene vlade. Da se pa to doseže, mora vsak državljan storiti svojo državljansko dolžnost s tem, da gre na volišče in voli kandidate, katere pozna, da bodo dobri uradniki in pošteni državni voditelji. Kakor vse izgloda, bomo najbrž imeli zopet demokrate na vladi in sicer v Columbusu našega dosedanjega governerja Franka J. Lausche-ta, na katerega smo ponosni vsi Slovani in državljani države O-hio in tudi drugod, takorekoč vsa Amerika se zanima za F. J. Lauscheta in za njegovo ponovno izvolitev, katero ima, skoraj bi rekel že v žepu. Tudi za predsednika v Washing,tonu kar dobro izgleda, da bo prišel zmagovit kandidat A. Stevenson iz 111. Da pa predsednik lažje vrši svoje posle, potrebno, da ima tudi vsaj večino svojega demokrat, kongresa, da mu pomagajo in gredo na roke pri vseh važnih zadevah. En tak kongresnik je Michael P. O’Brien, ki je kandidat v novem 23. distriktu, ki je eden največjih distriktov v Clevelandu po ozemlju. Njemu nasproti kandidira George Bender, eden tistih zagrizenih republi kancev, ki misli, da je samo on in njegova stranka vredna ob stoja in da drugi ljudje niso vredni, da živijo. Nikoli' še nisem slišal, da bi se bil potegnil za delavce in delavske pravice. On je prav Taftovega kalibra, kakor so vsi republikanci in vsak lahko čuti, kaj imajo od njih pri čakovati. Michael P. O’Brien je mož dobrega srca, visoko na-obražen, po poklicu odvetnik On je oče številne družine in dober katoličan, ki ima čut in razumevanje do sočloveka in take ljudi moramo voliti in jih postaviti na vodilna mesta. Ako bomo izvolili Mr. O’Briena, se bomo lahko v vsakem slučaju obrnili do njega kakor na primer do kongresmana Croserja in Feighana. Torej le takih ljudi nam je treba. Čudno se mi zdi, da nekateri ljudje tako hitro pozabijo, kakšne “dobrote” smo imeli pod republikanci. Vsak tak se naj kar spomni let Hooverjeve vlade. Res, da ni bilo davkov, zato ker smo še tisto izgubili, od česar smo plačevali davke. Zato smoi pa danes lahko zadovoljni, da imamo od česa plačevati davke v primeru iz leta 1930-31, dokler ni F. D. R. prišel na krmilo. Torej pojdimo vsi na volišče in volimo demokrate in med njimi bomo izvolili tudi nam Slovencem naklonjenega kongresmana Michaela P. O’Briena. Joseph Ponikvar. Podružnica št. 14 SŽZ mana. Kljub vsem simpatijam, ki jih noji Evropa do Eisenhowerja, je tam prodrlo prepričanje, da bi bil za vodstvo Euclid. O. — Včasih pravijo, da vse pride in vse mine. Tako smo tudi dočakali, da št. 14 obhaja 25-letnico svojega obstanka. Namenila sem se, da nekaj napišem o moji podružnici, saj ie bila ustanovljena v moji hiši. Reči moram, da pred 25 leti pomena je se je rodila takole: Nekega novembrskega dne je prišla k meni Mrs. Daravec v spremstvu svoje prijateljice Mrs. Glavan, katera je že v pokoju. Meni je bila nepoznana. Začela mi je pripovedovati o ženski zvezi. Tekom razgovora me je navdušila in vneto sem ji obljubila, da bom šla takoj na delo. Mrs. Glavan je pripozna-la, da sem sposobna, dala mi je vsa potrebna navodila in je pripomnila, da bom celo za predsednico, kar se je pozneje uresničilo. Pričela sem z delom je lepo napredovalo, tako da sem imela v nekaj tednih že 50 žensk. Zbrale .smo se v moji hiši. Raztolmačila sem jim vse kar sem vedela in tekom razgovora smo prišle do zaključka, da se odbor takoj izvoli. Preč lagana sem bila za predsednico. Ko so me izvolile, sem drage volje prevzela. Tako je bila podružnica št. 14 ustanovljena. Ko smo imele čez mesec dni zopet sejo, smo ugotovile, da imamo lepo število novih članic. Podru žnica je lepo rastla. Predsedovala sem ji več let, dokler mi moči niso opešale, da sem morala prepustiti drugim. Veseli me pa še vedno in delam, kar je v moji moči. če pregledujem zapisnike prvih sej, vidim, da bi se veliko dalo napisati, toda vzelo bi preveč prostora. Naj zaenkrat to zadostuje. Sedaj pa moram malo omeni ti, kako bomo proslavile našo 25-letnico. Predsednica Mrs Struket mi je zaupala, kaj vse bo. Predlagano je bilo, da se povabi pevski zbor Slovan. — Slovan ie vabilo ljubeznivo sprejel in nam bo zapel par lepih pesmi. Pevski zbor “Slovan” pa bo imel 7. decembra samostojen koncert in bi zelo priporočala, da se ga po možnosti udeležite, kajti brez petja ni veselja. Sledil bo prizor “Spomin mrtvim članicam”, ko bo “Slovan” zapel en« žalostinko. Nato bo kratek odmor, nakar se bo pričela igra “Učiteljica”. Igra je lepa in poučna. Po igri bo pa prosta zabava s plesom. Igral bo John Grabnar in njegov orkester. Pijače in jedače ne bo manjkalo, ker je obljubljenih že več potic. Zato pa apeliram na vse članice SŽZ in njih prijateljice, da posetite ta dan podružnico št. 14 ob njeni 25-letni-ci. Jaz sem se tudi vedno rada udeleževala takih prireditev, dokler so mi moči dopuščale. Zatorej, žene in dekleta, udeležite se takih prireditev, dokler ste še pri moči. Proslava se vrši v A. J. C. na Recher Ave., 16. novembra točno ob 3. uri popol dne. Frances Rupert. Frank Opaškar se oglaša Cleveland, O. — Pa dajmo še malo pogledat, kako je kaj s po-itiko. Oba kandidata se trudita, da bi pridobila volilce za se. V svojih govorih sta še dosti zmerna. Izredno oster pa je v svojih govorih Harry Truman. Po njegovih besedah bo vse propadlo, če bodo zmagali pri volitvah republikanci. Blagostanje so po njegovih besedah ustvarili demokrati in samo ti ga lahko tudi ohranijo. Zato se H. Truman trudi na vse načine, da bi spravil v Belo hišo Stevensona. Ljudje danes res dobro zaslužijo, toda tudi lepo davke plačujejo, njihovi prihranki so pa vsled padca vrednosti dolarja vsak dan manjši, če pojde tako dalje — in tako pojde, če bodo ostali demokratje na vladi — Titove “ženitve’ Prva Titova žena je bila Rusinja Pelagija Bjelusova. S to ima Tito enega sina, ki mu s svojim obnašanjem dela večkrat preglavice Druga žena pa je bila Herta Haas, Nemka iz Maribora, hči umrlega advokata dr. Heinricha Haasa iz Maribora. Herta Haas je študirala v Ljubljani in je bila v klubu nemških dijakov. Odšla je v Pariz, kjer je tudi nekaj študirala. Tam se je seznanila z Jožetom Brozom, Titom, ki je takrat tam zastopal Kominterno, Haasova pa nekako hitlerjevsko organizacijo — “Ast.” Broz jže dobival iz Rusije razno zlatnino in druge dragocenosti, s katerimi je Kominterna plačevala svoje agente v Parizu. Izmed teh dragocenosti si je nekoč Haasova izbrala zlato zapestnico. Haasova ima s Titom enega sina in je odšla z njim v goščo k partizanom. Do 1. 1948 je delala v planskem ministrstvu pri Kidriču skupno z dr. Neu-hausenom, bivšim generalnim konzlom Reicha v Beogradu, ki je bil med vojno generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji in ki je bil od Titovega režima obsojen kot vojni zločinec na 29 let ječe. To “ječo” pa je prestajal v Kidričevem ministrstvu skupno s Titovo ženo Herto. S Titom sta se razšla, ker je Haasova nekaj bolehna na pljučih in tudi na ušesnem oobenčku; tudi njen sin, ki živi pri očetu je bolj rahlega zdravja. Dolgo pa Haasova ni osta- GORIŠKE VESTI Delo razmejitvene komisije Jugoslovanska-italijanska razmejitvena komisija še ni končala s svojim delom. Zadnje dni je dosegla kompromis samo pri razmejitvi ozemlja na področju mesta Gorice, še vedno pa je nerešeno vprašanje meje na Kolovratu, Brdu in St. Mavru. “Stvarnost”, ki razdira — “Svoboda,” ki zasužnjuje Pod tem naslovom je izšel ' zadnji št. “Katoliškega glasa” članek, ki ostro obsoja tržaški zbornik “Stvarnost in svoboda,” ki je te dni izšel. Pisec pravi, da je slovenska književnost oskrunjena s tem zbornikom. Zbornik so izdali približno isti sodelavci, ki so lansko leto izdali “Tabor,” radi katerega je bilo tudi veliko prepira. Splošno obsodbo skoro vseh slovenskih bralcev si nakopava Franc Jeza s člankom o slovenski sodobni problematiki. Prav tako je An ton Legiša v svojem članku “Rast novih sil” "izrekel marsi- po ločitvi s Titom se je poročila nekim makedonskim ministrom. Tretja in sedanja žena Jovanka Budisavljevič pa je major Titove policije UDBe, ki skrbi skupno z njenim komandantom žeželjem za Titovo varnost. Kot je znano, tvorijo Titovo osebno stražo Črnogorci, pa so mu postali nekako nesigur-ni, zdaj bo gotovo, bolj varen, ko ga bo čuvala tudi njegova “žena,” major Jovanka Budisavljevič . . . o nisem vedela, kako velikega |bodo naši Prihranki in 2avar°-ženska zveza št. I4lvalnine Popadli. Če bo izvoljen Eisenhower, se bo stvar obrnila. Zmanjšal bo izdatke in tako utrdil vrednost našega denarja. Premislimo torej dobro;, komu bomo oddali svoj glas. Ne bodimo ne demokrati ne republikanci, glejmo le na to, kaj bo dobro za nas vse in za Ameriko. Frank Opaškar, St.. kaj kar je v živem nasprotju z la slamnata vdova, kajti kmalu izvenečim naslovom, poln velike užaljenosti radi lanskega zbornika, ki so ga primorski zavedni Slovenci prav tako odklonili. Najbujše obsojanje pa zasluži od lomek “Kuna” iz romana “Smrt v pomladi.” “Po našem skromnem mnenju” pravi kritik, “je v vsej svetovni pornografični literatura malo zgodb tako nizkotnih, kakor je “Kuna” ... To je zares smrt v pomladi, smrt v slovenski pameti. Moramo reči, da smo zlasti radi teh strani dali naši kritiki gornji naslov.” Vsa slovenska dekleta bi se morale čutiti užaljene, da o njih tako podlo pišejo. “Ob sklepu,” zaključuje pisec, “se ne moremo ustaviti začudenju, kako, da je sedaj na Tržaškem že drugič izšla publikacija, o kateri pravijo približno isti sodelavci, da ne bi svojega prispevali, če bi vedeli za celotno vsebino! Mi jim to rade volje verjamemo. Svobodo pač vsak po svoje pojmuje. Tudi “Giornale di Trieste” je spregovoril” Gotovo ne prvič in še manj v naše dobro. Takrat se je z vso, njemu lastno besno jezo zagnal proti članku v “Katoliškem glasu,” “Za bodočnost naših šol,” v katerem ostro obsojajo tiste slovenske matere, ki svoje otroke pošiljajo v italijansko raznarodovalno šolo. Po mnenju itali-janga časopisa je to velikanska krivica, napram slovenskim staršem, ki so uvideli, da je veliko bolj pametno, če svoje otroke seznanijo le z italijansko kulturo. Tako piše “Giornale di Trieste”: Močno drugačno kot pisanje “Katoliškega-glasa” je zadržanje slovenskega ljudstva, ki priča, da ono goji drugačno mišljenje in čustvovanje in ga tudi izvaja, kot pa bi mu ga “Katoliški glas” rad,vcepil! V smislu za realnost, katerega so^ uredniki tega slovenskega časopisa že izgubili, kažejo slovenske družine, ki imajo srečo, da živijo v Italiji, da odklanjajo plemensko sovraštvo in da želijo živeti v bratstvu z italijanskimi sodržavljani in da zato hočejo odkleniti poskuse šuntanja zoper postave in ustanove dežele, katera spoštuje njihove pravice. Congresnik Grosser išče zaupanja volilcev Veliko ljudi se spominja stiske, ki smo jo prenašali v tridesetih letih. Ni bilo dela, ni bilo zaslužka. Lačni so hodili delav-od ene tovarne do druge,' pa povsod so jim pokazali dalje. Z nastopom napredne in socialen položaj malega človeka razumevajoče administracije so se razmere začele polagoma zboljše-vati. Kongresnik Robert Grosser se je vseh 36 let, odkar je v Kongresu kot zastopnik 21. okraja, zavzemal za socialno pravičnost in je tako po svojih močeh prispeval k zboljšanju življenskih razmer širokih plasti naroda.. Izkažimo se mu hvaležni za delo, ki ga je vršil za nas in ga 4. novembra znova pošljimo kot svojega zastopnika v Kongres. vrtec, z razlogom so matere ostalih otrok zaprosile, naj se v slovenskem otroškem vrtcu uči tudi italijanščina, češ, da nameravajo pozneje poslati otroke na italijanske šole. Vprašamo samo urednika lista “Giornale di Trieste,” kaj bi oni rekli, če bi se kaj podobnega zgodilo, recimo v Kopru ali Opatiji, da bi namreč italijanske matere vpisale svoje otroke v hr-vatsko ljudsko šolo ali vrtec, medtem, ko imajo možnost, da jih vpišejo v italijansko šolo? To kar bi oni rekli o takih italijanskih materah, to bi rekli in zapisali mi še enkrat o naših slovenskih. Prenos smrtnih ostankov “insgr. Margottija” Pokojnega goriškega nadškofa so v soboto 18. oktobra, prenesli iz goriške stolnice v cerkev Srca Jezusovega. Prenos se je izvršil nadvse veličastno prav kakor lansko leto pogreb. Udeležila se ga je skoro vsa goriška duhovščina z g. nadškofom, ki je vodil prenos, vse goriške šole in zavodi, zastopstvo vojaštva in drugih civilnih ustanov in veliko število Goričanov. Nadškofa položili v nalašč zato pripravljeno grobnico. Doberdob Tudi Doberdob se prebuja. Ustanovil se je “Dekliški krožek,” ki je v nedeljo 12. oktobra prvič javno nastopil. Lepa akademija je bila posvečena slovenski materi. Dekleta so uprizorile igro “Sirota Jerica,” ki je vse gledalce do solz ganila in žela veliko odobravanje. Požrtvovalnim dekletom naj bo ta uspeh pobuda za naprej. Nova maša v Rimu Dne 11. oktobra je daroval v Rimu v Germaniku svojo prvo sveto mašo naš rojak g. Zdešar Janez. Po božji previdnosti je tako prav sin slovenskega naroda na slovesen način prispeval k štiristoletnici obstoja, ki jo Germanik letos v oktobru praznuje. Trenutno študirajo v zavodu 3 Slovenci iz ljubljanske škofije in 1 Tržačan. — Stari Egipčani so redili že 3,500 let pred Kristusovim rojstvom domačo živino. Najzanimivejše je to, da jim je uspelo ukrotiti med drugim tudi divjega afriškega slona. Kako so to dosegli, ni znano. Hanibal je prišel v Italijo z afriškimi sloni. Danes pa nismo v stanju ukrotiti afriškega slona. V živalskih vrtovih in cirkusih imajo samo slone, ki so doma iz Indije. TRŽAŠKE VESTI Italijanska šola v Ricmanjih Ricmanje so čisto slovenska vasica v tržaškem Bregu. In vendar so italijanske šolske oblasti čutile nujno potrebo, da v tej vasici odprejo tudi italijansko šolo. To šolo bo obiskovalo samo osem otrok, izmed katerih so štirje iz popolnoma slovenskih družin, dva- otroka sta iz begunskih družin hrvaškega porekla, ostali imajo očeta Slovenca in mater Italijanko, samo e-den od prijavljenih učencev je pristni Italijan, ki pa bi postavno moral šele prihodnje leto v šolo, ko dopolni 6 let. Iz tega jasno uvidimo, da se italijanska šola v Ricmanjih ni ustanovila iz potrebe, ampak da je to izrazito italijanska postojanka fašističnega tipa. Prav tako so pred leti uspeli Italijani odpreti v Štivanu italijansko šolo edino le s pomočjo slovenskih staršev, ker italijanskih otrok niso imeli. To so žalostni pojavi raznarodovanja našega ljudstva. Petindvajsetletni fašistični teror žanje sedaj svoje sadove. Ven- V poMilo’feh bSi LvTfa iut 1“ u?>elylm » bo' .Sled iz Podgore v goriški okoli? PovT *? GT' ci, Tu » odprli italijanski otro- skem “ Tr“sk™ ™Ano ški vrtec, v katerega se je vpisalo 32 otrok, medtem, ko se je v slovenskega vpisalo le 13. Šest slovenskih mater je vstrajalo v zahtevi, naj bi tudi njihove malčke sprejeli v italijanski otroški večja potreba po organizacijah, društvih in nastopih. Ta mladina bo tudi v ostalih prebudila narodno zavest, da bodo spoznali, da je naš jezik enakopraven in enakovreden z drugi-(Dalie na 3. atranl) Or. Josip Gruden Zgodovina slovenskega naroda Ljudstvo tudi ne verjame, da je kralj Matjaž umrl. Tak vzoren junak ne moi’e umreti, on le spi v neki gori stoletno spanje. Enkrat se bode predramil in zopet pridrl s svojo vojsko na dan. Zadnjo bitko bode bojeval na Sorškem polju, kjer bo premagal sedem kraljev in ustanovil večni mir: “Kjer trivršna smreka rase, mir bo sklenjen v Sorškem polji, trije kralji zlate čase ustanovijo, vse bo bol ji.” Med tem ko je kralj Matjaž lasten le slovenskemu ljudstvu, je njegov vrstnik kraljevič Marko naroden junak vseh jugoslovanskih rodov. Njegovo ime slavijo pesmi od Triglava do omega morja in do grškega zaliva. Njegovo osebo je okrasila domišljija narodova z vsemi vrlinami, ki si jih je mogla izmisliti o svojem ljubljencu. Kakor Matjaž je tudi kraljevič Marko vzor boritelja za narod, za pravico, za vero in resnico. Zgodovinskih spominov je malo v njegovih pesmih in pripovedkah. Po sporočilu je bil sin kralja Vukašina, ki se je 1. 1366. z Urošem, sinom mogočnega srbskega vladarja Stjepana Dušana, boril za carstvo v Srbiji, pa je bil slednjič premagan in usmrten. Marko je bil iz početka zelo slaboten deček, toda neka dobra vila mu je dala izredno moč, da je drevje ruval in skale metal. Pozneje je prišel v Prizren na dvor carja Dušana, kjer se je priučil junaškemu obnašanju in pisal “knjige carostavne.” Ko so po Dušanovi smrti nastale razprtije zaradi nasledstva, so modrega Marka poklicali, naj razsodi, komu gre carstvo. Razsodil je proti svojemu očetu v prilog carjeviču Urošu. Ker mu vsled očetove jeze zdaj ni bilo več ostati doma, da si skovati sabljo, vzame buzdovan (bat), pa gre junačit po širnem svetu. Kmalu je zaslovelo njegovo ime. Siromaki so ga blagoslavljali, ker jim je rad pomagal, varoval in branil je vdove in sirote. - Turki so se zbali, ako so le čuli njegovo ime. Občeval je z najboljšimi srbskimi junaki in izvršil mnogo junaških činov. Zvest tovariš mu je bil konj “Šarec,” ki mu je pomagal v marsikateri zadregi. Marko je junačil nad sto let in umrl na Prvini planini, ko je še preje z mečem zabodel svojega zvestega “Šarca.” Pokopali so ga na Sveti gori. Slovenske pesmi o kraljeviču Marku pripovedujejo, kako je posekal turške goste, ki so prišli na njegov grad, kako je bil od zavidnih vitezov prodan v turško sužnost, pa se je rešil s svojim junaštvom, kako je otel svojo ženo, ki so jo s silo odvedli “trije mladi Nemčiči,” in kako jo je kaznoval za njeno nezvestobo. Marko je tu popolnoma podoben drugim srednjeveškim vitezom, ki potujejo od grada do grada, iščejo nenavadnih čudnih dogodkov in se proslavljajo z junaškimi deli. Narodne pesmi se niso le glasile v proslavo velikih junakov, ampak se je z njimi tudi podžigal pogum slovenskih bojevnikov. Nekaj pesmi imamo, ki so pristen izraz takega narodnega navdušenja in ki so se prepevale, kadar so šli slovenski mladeniči v boj na turško mejo. Za zgled le neko koroško popevko iz Kotmare vasi: Enga konjča bom si kupil, enga konjča šimlastga. Oj pa daleč jaz pojezdim, dol’ na mejo ogrsko. V eno roko vzamem puškico, v drugo svetlo sabljico, pa prav frišno se bom skusil, za sveto vero katoliško. Z javnimi ‘molitvami in procesijami se je ob turških vojskah vnemal ljudski pogum. Zlasti Marijine cerkve so bile cilj mnogim romanjem, ker je Marija veljala za veliko zavetnico krščanskega ljudstva. Takrat je nastala pesem: “O Marija, o Marija, pojdi z nami v kompanijo.” V cerkvah so ljudje darovali razne lesene ali voščene kipce, ki so spominjali na Turke. 'Poleg junakov proslavljajo pesmi tudi žene in dekleta, ki so se odlikovale s hrabrostjo in se bojevale proti, sovražnikom. Zgodovinskih spominov na take junakinje je več. Zgo-dopisci poročajo o neki gospej pl. Turn na gradu Feistenberg, ki se je ob turškem napadu še le vdala, ko so ji krvoločni roparji odsekali obe roki, in o devici na Krškem gradu, ki je skočila s strme pečine v Savo, da se reši divjih Turkov. V narodnih pesmih je zgled takih junaških žen Alenčica, Gregčeva sestrica. Ko so ji Turki ubili brata, se sama obleče po vojaško, pripaše svetlo sabljico, svetlo kakor solnce, ojstro, kakor britvo; po sredi nje kača leži, na konci iz nje ogenj gori, v kačjem strupu je kaljena za Turke je namenjena. (Dalje prihodnjič) Iz Primorskega (Nadaljevanje z 2. strani.) mi jeziki, in da se ga naše ljudstvo ne bo več sramovalo. Blagoslov zvonov v Trstu V nedeljo popoldne je tržaški škof Santin blagoslovil na trgu pred cerkvijo Sv. Antona Novega 97 novih zvonov, ki jih je preskrbela italijanska vlada za tržaško okolico. Povdariti moramo dejstvo, da je bila prav ta italijanska vlada, ki je zvonove pokradla in prelila v topove. Zvonovi so namenjeni za slovenske župnije, Barkovlje, Dolino, Kontovelj, Opčine, Padriče, Rojan., Milje, ostali pa so določeni za tržaške cerkve. Slovenske vernike iz tržaške okolice ni nič kaj preveč potolažil napis na zvonovih, ki se glasi: “Iz tega vzvišenega zvonika, od koder sem bil glasnik češčenja Italije, me je odtrgala vojna vihra. Sedaj zopet dvigam svojo hvalnico Bogu v sladki harmoniji svojih glasov” Slovenci se upravičeno sprašujejo: Ali so samo Italijani verni katoličani in si sedaj lastijo pravjco še nad našimi popolnoma slovenskim vasmi? Fran Venturini umrl V sredo zjutraj, 9. oktobra, je umrl nenadoma v Ljubljani zadet od kapi, Fran Venturini, znan slovenski skladatelj, tržaški kulturni delavec, predsednik Glasbene Matice in zaslužni pevovodja raznih pevskih zborov. Poučeval je tudi na Ciril-Meto-dovi šoli kot profesor glasbe in je bil zaradi svojega veselega in preprostega značaja splošno priljubljen. V petek so pokojnika pripeljali iz Ljubljane v Trst, kjer so mu v soboto, priredili veličasten pogreb. V cerkvi Sv. Antona je opravil pogrebne svečanosti njegov osebni prijatelj č. g. Škabar. Pogreba se je udeležilo veliko število ljudi in več pevskih zborov, kateri so mu zapeli v slovo pretresljive žalostin-ke. žal, da še je pokojni Venturini že od vsega začetka pridružil frontašem in bil do zadnjega njihov zvesti delavec. Ker pa v srce vidi samo Bog, in le On pravično vse presodi, upamo, da bo tudi njemu milostljiv Sodnik. Spremembe med duhovniki v Trstu S prvim oktobrom je bilo med duhovniki na Tržaškem več premestitev. Gospod Zupančič Loj-zg je nastavljen za kaplana v Bazovici; g. Dušan Jakomin je prestavljen z Opčin v Dolino; g. Angel Kosmač gre iz Rojana na Opčine in g. Stanko Zorko je premeščen iz Bazovce za kaplana v Rojan. o ANGLEŠKO- SLOVENSKO BERILO (DR. KERNA) je zopet v zalogi. Po pošti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. didiral za federalnega senatorja in bil z veliko večino tudi izvoljen. Letos se ponovno obrača na volilce v Ohio, da mu izkažejo svoje zaupanje in ga za na-daljnih šest let pošljejo v Washington. —-----o------ Pomagajte Ameriki, kupujte Victory honde in znamke. Molki dobijo delo Ženske dobijo delo Hišno delo Dekle ali mlada ženska dobi splošno hišno delo. Ena dekle že zaposlena. Bi tukaj stanovala. Družina ima 3 otroke, mož je učitelj. Neizkušena dekle ima prednost, ki ima rada otroke, ki je vesele narave in, da jo zanima delo. Mora imeti priporočila od kakšne ugledne osebe. Bo imela svojo spalno sobo in kopalnico. Prosta vsak četrtek po zajtrku in v nedeljo po južini in lahko gre tudi v cerkev. Enkrat na mesec prosta od petka do nedelje večer. Vsak večer po večerji prost, izvzemši če gresta mož in žena ven. Vsi stroji za lahkejše delo. $25 na teden in prilika za več. Social Security plačana, počitnice in navadni zdravniški stroški. Mi imamo tudi priporočila od prejšnjih uslužbencev. Ako vas zanima, pokličite YE 2-5633. (213) Hišno delo Ženska, ki govori angleško, dobi hišno delo in da bi kuhala. 3 osebe v družini. Kličite WY 1-3104. (x) Delo v trgovini Potrebujemo blagajničarko v trgovini z živežem. Dobra plača, stalno delo. Počitnice. Na 2582 Noble Rd. (214) MALI OGLASI Naprodaj Maytag pralni stroj naprodaj, v dobrem stanju. Kličite EN 1-2819. —(212) Štiri sobe iščeta Dve mladi slov. ženski iščeta 4 neopremljene sobe s kopalnico na vzhodni strani mesta. Kličite po 4. uri pop. UT-1-1576. —(215) MATERIAL HANDLERS Plača od ure, prosta zavarovalnina ; bolniški stroški in druge koristi. N E L M O R MANUFACTURING CO. 1975 E. 65 St. (215) Opremljena soba v najem V soseščini Grovewood Ave. in Waterloo Rd. se odda v najem dvema moškima ali zakonskemu paru večja opremljena soba. Kličite po 5. uri IV-1-0654. (213) IZVOLITE... RAY T. MILLER JR. STATE REPRESENTATIVE MLAD----SPOSOBEN VZTRAJEN ZAGOVORNIK NAPREDNEGA DRUŽABNEGA PO STAVO DAJSTVA Odobren od County Democratic Executive Committee DEMOKRAT Senator John W. Bricker John Bricker, ki se poteguje za ponovno izvolitev za senatorja, se je rodil blizu Mt. Sterling Hiše naprodaj Odprto v nedeljo od 2 do 5 pop. 2 nove zidane bungalows na 24430 in 24530 Yosemite Dr. blizu Beverly Hills Dr. med Euclid Ave. in Chardon Rd. Lahko izberete hišo z 2 ali 4 spalnicami. Dobra okolica. Dvojna garaža in dovoz. Vza mem dober lot v zameno. John Robich General Building Contractor RE 1-6230 (214) AERO- NAUTICAL WORK INSPECTORS (Floor and Magnaflux) TOOL & DIE MAKERS ELECTRICIANS TUDI operatorje za: MILLING MACHINES TURRET LATHES GRINDERS (Internal — External) Visoka plača od ure z draginsko doklado 10% bonus za drugi in tretji šift in več drugih kompanijskih ugodnosti Prinesite dokazilo o državljanstvu DOBRA TRANSPORTACIJA Direktno z Maple Heights in Bedford busi iz Clevelanda, z dobro zvezo v vse kraje mesta. Tudi stalna služba za: DESIGN ENGINEERS DETAIL DRAFTSMEN LAYOUT DRAFTSMEN ELECTRICAL AND MECHANICAL ENGINEERS Zadovoljni boste z delom pri JACK l HEINTZ 17600 Broadway Pridite v Employment urad od pondeljka do petka od 8 zjutraj do 5 pop. Za vašo udobnost: Ob torkih do 9 zv. ob sobotah do 1 pop. ob nedeljah 10 zj. do 2 pop._ Ali ste prehlajeni? Pri nas imamo izbzorno zdravilo da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad. . Mandel Drug 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naprodaj Plinska pečica za spalnico, zelo malo rabljena. Enako kuhinjski štedilnik par let star. Vprašajte na 1083 E. 67 St. (214) HIŠE 6 sob, NAPRODAJ Linwood stanovanj, zidana, 4 in 3 garaže.—$23,000. na družinski farmi. Končal je šolo v svojem rodnem kraju in delal tam kot učitelj. S prihranki učiteljevanja je odšel na Ohio State University, kjer se je posvetil študiju prava. L. 1917 je položil odvetniški izpit. Med prvo svetovno vojno je služil v vojski, po njej se je pa posvetil Severno od Lake SShore delu v javnosti. Bil je namestnik| ii_sobna hiša, 3 garaže, lot državnega tožilca za Ohio, 1. j 200x740. $45,000. Dajte po-1932 pa je bil izvoljen za držav-; nega tožilca. V tej službi je' ostal dva volilna termina. L. West 65th Street 4 stanovanj, zidana, 5 sob vsaka, 3 garaže.—$25,000. 1938 je bil izvoljen za governer-ja Ohio, prav tako tudi 1. 1940 in 1942. Štiri leta kasneje je kan- Mr. SHEMKUNAS—SU 1-6600 PORATH REALTY 2828 Euclid Ave. ČAS JE ZA SPREMEMBO Izvolile ... HARRY I. MARSHALL ZA VAŠEGA PROSECUTING ATTORNEY Odobren od . . . Cleveland Press, Cleveland News, American Federation of Labor Ti HARRY T. MARSHALL Baragova Pratika DVANAJSTI LETNIK za navadno leto 1953 je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti. Radi višjjh stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani. S poštnino stane letos $1.25 Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na: BARAGOVA PRATIKA 6519 West 34th Street Berwyn, Illinois Obdržite . . . SODNIKA LOCKWOOD THOMPSON DEMOKRAT VETERAN II. SVETOVNE VOJNE na COURT OF APPEALS Posamezna sodnijska glasovnica Zdaj v službi imenovan od GOVERNERJA FRANK J. LAUSCHETA X LOCKWOOD THOMPSON Edward J. Kovačič, Sec’y. Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSK0-SL0VENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki . . . Posluje že 59. leto Premoženje nad $9,000,000 Članstvo nad 43,500 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 120.01% Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — Kranjsko Slovenski Katoliški Jednoti kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16.'do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, \ potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, Plamenice so držali oko£li njega . . Že mislim, da nam kak lev zapira pot, in izgubil sem ž*s vse upanje, da bi se nam naše podjetje posrečilo. Ali je nesmrten, ta peklenšček, ali kaj? Ne pravi o njem Heleni . . O, za Boga! Ti si ga posekal, Rzedzian ga je izdal — ne! on pa še živi, prost in nam zastavlja pot. Uf! O Bog, o Bog! Rečem ti, gospod Mihael, da bi bil rajši zagledal strah na pokopališču kakor njega. In kakšno vražjo srečo imam, da ga baš jaz povsod prvi zagledam. Psu bi vsadil tako srečo' v grlo. Ali ni še drugih ljudi na svetu? Naj ga drugi srečujejo! Ne — vedno jaz in jaz!” “In te je videl?” “Če bi me bil on zagledal, potem bi me ti, gospod Mihael, ne videl več. Še tega je manjkalo!” “Važno bi bilo vedeti,” je dejal Volodijovski, “če gre za nami ali pa na Valadinko, k Hor-pini, da kje naleti na nas.” “Zdi se mi, da proti Valadin-ki.” “Tako mora biti. Torej jezdimo mi v eno, on pa v drugo stran, in sedaj ni več ena milja ali dve med nami, za eno uro jih bo pet. Preden po poti izve od nas in se vrne, bomo že v Žulkvi, ne le v Zbaražu.” “Kako praviš, gospod Mihael? Hvala Bogu! Kakšen obliž si mi priložil. Toda povej mi, kako je to*mogoče, kako more biti na svobodi, ko ga je Rzed-zina izdal vlodavskemu koman- dantu?” “Prosto: pobegnil je.” ‘Torej je treba odsekati glavo takemu komandantu. Rzedzian! Hej, Rzedzian!” “Komu si ti izdal Bohuna?” ‘Gospodu Regovskemu.” “In kdo je ta Regovski?” “To je velik gospod, oklopni-ški poročnik izpod parpora presvetlega kralja.’ ’ “Bog te kaznuje!” je rekel Volodijovski in'tlesknil s prsti, “sedaj že vem! Ali se ne spominjaš, gospod, kaj nam je pripovedoval gospod Longinus o sovraštvu gospoda Skrzetuskega z Regovskim? To je vendar sorodnik gospod stražnika Lašča in radi njegove neumnosti črti Skrzetuskega.” “Razumem, razumem!” je zakričal gospod Zagloba. “On je moral Bohuna nalašč izpustiti. To je javen zločin in mu pojde za glavo. Jaz pa ga prvi naznanim.” ‘Dal Bog, da ga srečamo,” je zamrmral gospod Mihael, “a pred sodišče gotovo ne poj demo.” Rzedzian doslej ni vedel, za kaj gre, ker je po odgovoru, ki ga je dal Zaglobi, zopet dirjal naprej h knežnji. Sedaj so jahali počasi. Mesec je izšel, megle, ki so se zvečer plazile nad zemljo, so upadle — in naredila se je svetla noč. Volodijovski se je globoko zamislil. Zagloba pa je še nekaj časa prežvekal ostanke strahu, naposled pa je rekel: “Bohun bi tudi Rzedzianu po- kazal, ako bi ga dobil sedaj v roke.” “Gospod, povej mu novico, naj se naje strahu, medtem pa pojdem jaz z knežnjo,” je odgovoril mali vitez. “Dobro! Hej, Rzedzian” “Kaj?” je vprašal dečko in zopet ustavil konja. Gospod Zagloba se je z njim zravnal ter nekaj časa molčal, čakaj e, da bi se Volodijovski in knežnja dovolj odstranila, naposled pa je rekel: “Veš, kaj se je zgodilo?” “Ne vem” “Gospod Regovski je izpustil Bohuna na svobodo. Videl Stem ga v Ploskirovu” “V Ploskirovu? Sedaj?” je, vprašal Rzedzian. ‘Sedaj. Kaj? Ali že zletiš s sedeža?” Mesečni žarki so padali naravnost slugi v obraz, a gospod j Zaglob ni zapazil na njem nobenega strahu, a v največje začudenje je opazil izraz stroge, naravnost zverske besnosti, katero je imel Rzedzian takrat, ko je umoril Horpino. “Kaj, ti se ne bojiš Bohuna? Kaj?” je vprašal stari slahčič. “Moj gospod,” je odgovoril dečko, “če ga je gospod Regovski izpustil, moram že sam nanovo iskati osvete nad njim za svojo krivico in osramočen j e. Saj mu ne prizanesism, ker sem prisegel — in ako bi ne odvajali gospodične, bi takoj jezdil za njim.— Jaz ne odneham.” “Tfu!” si je mislil Zagloba, “rajši bi, da bi temu dečku ne storil nobene krivice.” Potem je zapodil konja in se kmalu zravnal s knežnjo in Vo-lodijovskim. Črez uro hoda so prišli čnez Medveduvko in zavili v gozd, ki se je vlekel prav od brega reke, kot dve črni steni -vsako stran ceste. “To okolico že dobro poznam,” je rekel gospod Zagloba. “Sedaj se ta bor kmalu skonča; za njim bo četrt milje golega polja, črez kat