£dini slovenski dnevnik i v Zedlnjenih državah. :«■
Velja za vse Mo... $3.00 «: Ima 10.000karocnikov
list slovenskih delavcev v Ameriki
The oniv Slovenian in the United strne«- •
o a «&
Issued every daj c&ccp« Sundays and Holidays


mJSFOK FIIAKHM: «87 COETLAKDT. Entered u I«cond-Cla» Matter, September 11, IMS, »I tka roti 0«et at Htw York, X. TH mata the let of Conama of March S, 187».
TELEFON PISALNE: 4687 COETLAHZft
NO. 223. — ŠTEV. 223.
NEW YORK, WEDNESDAY, SEPTEMBER 22, 1915. — SREDA, 22. SEPTEMBRA, 1915.
VOLUME XYTTI. — LETNIK XXEH
BALKANSKI POLOTOK BO NAJBRŽE ZOPET POSTAL POZORIŠČE NOVIH VROČIH BOJEV.
NEMŠKA ARTILERIJA JE OBSTRELJEVALA SRBSKE U-TSDBE MED DRINO IN MORAVO. — SEDAJ SE ŠE NE VE, KJE BODO ZAČELI NEMCI PRODIRATI. — VEST O MOBILIZACIJI URADNO POTRJENA. — BOLGAROM SE JE PRIDRUŽILO 50,000 MACEDONCEV. —SRBOM SO PRIŠLI ANGLEŽI NA POMOČ. — V SRBIJI NI VEČ NALEZLJIVIH BOLEZNI.
Nemčija in Srbija.
Berlin, Nemčija, 21. septembra. Kakor kaže, se bo začela na Balkanu nova kampanja, na katero so se vse balkanske države že dolgo časa pripravljale. Nemška in avstrijska artilerija obstrelju-. jeta srbske postojanke ob Dona-' vi. Zadnje brzojavke naznanjajo, da so med izlivom reke Mora ve in Drine uničene vse srbske utrdbe.! Takoj, ko se bo nudila prva ugod-j na prilika, bodo Nemci poskušali prekoračiti reko Donavo. -- Kje jo bodo prekoračili, sedaj še ni znano.
Najkrajša pot v Bolgarijo bi bila skozi severnovzhodni del Srbije, kjer znaša razdalja med Ogrsko in Bolgarsko samo 40 milj. Ker je pa to ozemlje zelo hribovito in ne vodi po njem nobena železnica, bodo Nemci najbrže prodirali po široki in rodovitni dolini reke Mora ve. ob kateri teče tudi železnica.
Srbske utrdbe uničene.
Dunaj, Avstrija, 21. septembra. Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja, da je nemška artilerija razdejala vse srbske utrdbe ob dolenjem teku reke Drine.
V splošnem se ni ničesar posebnega pripetilo.
Boji ob Donavi.
Berlin, Nemčija. 'JI. septembra. Avstrijske in nemške baterije so obstreljevale včeraj srbske postojanke ob južnem bregu Save in Donave. Več granat je padlo tudi v Be I grad in povzročilo precejšnjo škodo.
Ob izlivu reke Drine so se spopadle avstrijske čete s srbskimi prednjimi stražami. Bitka je b i neodločilna.
Nemško časopisje.
Berlin, Nemčija, 21. septembra. < asopisje je z navdušenjem pozdravilo sklep nemške vlade, da si morajo nemške čete priboriti prosto pot do Carigrada. Takoj, ko je dospelo sem prvo poročilo o obstreljevanju srbskih postojank, je izšlo časopisje v posebnih izdajah.
Angleži in Srbi.
Iz zanesljivega vira se je do-znalo, da je 25.000 angleških vojakov na pot i proti Albaniji. Ko bodo prekoračili to deželo, se bodo pridružili Srbiji.
Bolgarska.
Atene, (irško. 21. septembra. — Bolgarska je dosedaj mobilizirala z ■ 10<),0<K) mož. Nekateri kavale rijski polki so že zapustili Sofijo. Kam so odšli, se dosedaj še ni moglo dognati.
Mobilizacija.
Washington, 1). C'., 21. sept. — Tukajšnji bolgarski poslanik Ta-
narrtov je dobil od svoje vlade poročilo, da je začela Bolgarska danes mobilizirati. — V vojaško suknjo bo baje oblekla vse, kar za m ore nositi orožje.
Ob bolgarski meji.
Berlin, Nemčija, 21. septembra. Sem je dospelo poročilo, ki naznanja. da je proglasila Srbija o-zemlje, ki leži ob bolgarski meji, za vojno zono.
Bolgarska je poslala na mejo veliko množino vojaštva.
Macedonci.
Sofija, Bolgarsko, 21. sept. — Pred par dnevi je stopdo v bol-pa n»ko armado kakih 50,000 Ma-eedoneev. Bolgarska uporablja v»e železnice izključno le v vojake avrhe.
V Srbiji ni več nalezljivih bolezni.
Napolj, Italija, 21. septembra. Dr. Richard P. Strong, vodja a-meriške zdravniške komisije v Srbiji poroča, da v Srbiji ni več nalezljivih bolezni in da je zdravstveno stanje precej povoljno. Dežela je z vsem potrebnim preskrbljena. Vlada je zapovedala prebivalcem, da se morajo strogo pokoriti vsem zdravniškim predpisom.
Položaj na vzhodnem bojišču.
Berlin, Nemčija, 21. septembra. Danes je bilo izdano sledeče u-raiii.o poročilo:
Desno krilo armade generala Hindenburga se bori s sovražni-škimi zadnjimi stražami in je prodrlo vzhodno od Lide.
Čete bavarskega princa prodirajo proti črti Molead-Ostrov. — Na južnem bojišču se ni ničesar posebnega prigodilo.
Boji ob Ikvi.
Dunaj, Avstrija, 21. septembra. Uradno se poroča: — Mi smo odbili vse ruske napade, ki so bili naperjeni proti našim postojankam vzhodno od Luzka. Ob Ikvi smo razkropili močno sovražniško kolono, ki se je hotela utaboriti na zapadnem bregu reke.
Hindenburgova strategija.
Berlin, Nemčija, 21. septembra. Nemško prebivalstvo je silno navdušeno. ker prihajajo neprestano poročila o zmagi nemškega orožja. Vojaški strokovnjaki pravijo da je Hindenburg največji strateg, kar jih je imela kdaj Nemčija.
Vrhovno armadno vodstvo demontira poročilo, ki ga je priobčila londonska 'Morning Post". V poročilu je bilo omenjeno, da so uničili Rusi pri Tarnopolu 2 nem ški diviziji.
Londonska vest.
London, Anglija, 21. septembra. Vojaški strokovnjak tukajšnjega "Timesa" poroča:
Ko je stal še veliki knez Nikolaj Nikolajevič na Čelu ruske armade, so se Rusi vedno umaknili, kakorhitro so izprevideli, da ne morejo obdržati te ali one postojanko. Ta taktika je bila pravilna. ker so ostala skoraj vsa mesta ki so jih zavzel zadnji čas Nemci, nepoškodovana. Odkar je pa car prevzel vrhovno poveljstvo, se je marsikaj izpremenilo. Rusi branijo sedaj vsako ped zemlje, .tratijo po nepotrebnem municijo in izgubljajo vojake.
Nemci so največ dosegli s tem. da so prekinili železniško zvezo med Modelečnim in Polockom. Te železniške proge bi Rusi ne smeli na noben način izgubiti.
Minsk je cilj nemške armade.
Petrograd, Rusija, 21. sept. — Nemci so še pred par dnevi poročali. da bodo vjeli v okolici Vilne kakih 300,000 ruskih vojakov, toda načrt se jim je popolnoma ponesrečil. Rusi so se redno umaknili in se utaborili na dobrih stra-tegičnih točkah. Cilj nemške armade je najbrže Minsk. Če se bo Nemcem posrečilo zavzeti to važno rusko mesto, je seveda še veliko vprašanje.
Mnenje vojaškega kritika.
Berlin, Nemčija. 21. septembra. Vojaški kritik Berliner Tage-blatta", major Morath. pravi, da je položaj ruskih čet med Vilno Minskom in Slonimom silno kritičen. Rusi so vsled neprestanih bojev tako utrujeni in izčrpani, da jih bodo Nemci z lahkoto obkolili. Armada generala Eichhorna je prišla sovražniku za hrbet, na
severu je Hindenburg, z južne strani pa prodirata Mackensen in bavarski princ.
Šef civilne uprave na Poljskem.
Berlin, Nemčija. 21. septembra Za šefa civilne uprave na Poljskem je bil danes izvoljen bivši poslanec dr. Sigismund pl. Dziem-borovski-Pomian. Star je 57 let in je po rodu Poljak.
Turki so dobili ojačanja.
London, Anglija, 21. septembra. Tukajšnji "Star" je dobil iz A-ten brzojavko, da so dobili zadnji čas Turki na Galipolisu velika ojačanja. in da stoje na celi črti v ofenzivi.
Traško železnico se uporablja samo v vojaške svrlie.
Francoske bojne ladije so obstreljevale v soboto turške baterije ob azijski ozali. pa niso napravile skoraj nobene škode.
Ameriški zdravniki.
Berlin, Nemčija, 21. septmbra. Nemčija in Avstrija sta naprosili rusko vlado, če smeta poslati v Sibirijo nekaj zdravnikov ameriškega Rdečega križa, ki bi zdravili tamošnje nemške in avstrijske jetnike. Ruska vlada je ugodila prošnji.
Nemci potopili angleško transportno ladij o.
Berlin, Nemčija, 21. septembra. Frankfurter Zeitung" je dobila brzojavko, da je na poti iz Egipta proti Galipolisu torpediral neki nemški podmorski čoln veliko angleško transportno ladijo, ki je imela 15.000 ton deplacementa. Ladija se je takoj potopila. Vojakov. ki so bili na njej, se je le malo rešilo.
Turški uspehi.
Carigrad, Turčija. 21. sept. — Turško vojno ministrstvo naznanja :
Ob Dardauelah jo razkropila naša artilerija sovražniške čete, ki so kopale pri Anaforti strelne jarke. Sovražnik je začel kmalo zatem bombardirati utrdbe pri Anaforti, pa ni imel uspeha.
V splošnem je položaj na Galipolisu neizpremenjen.
Nemški podmorski čoln potopljen.
Odesa, Rusija. 21. septembra. Ruske bojne ladije so potopile neki nemški podmorski čoln. ki je že dalj časa operiral v Črnem morju.
Z italijanske fronte.
Dunaj, Avstrija, 21. septembra. Na južno-zapadneui vojnem pozo-rišču so Italijani skoro popolnoma ustavili svoje naskoke. Avstrijski generalni štab poroča danes zvečer sledeče glede situacije na tej fronti:
"Na tirolski meji smo pričeli obstreljevati pozicije sovražnih baterij z našimi najtežjimi topovi. Na planoti pri Gereuth se je odbilo včeraj zvečer nov naskok Italijanov, pri čemur so imeli slednji velike izgube. Neki sovražni letalec je obstreljeval danes Trst — z manifesti italijanskega pesnika in vojnega entuziasta D'An-nunzio.
Rim, Italija, 21. septembra. Italijanski generalni štab nima danes ničesar poročati, razven majhnih spopadov.
Število angleških vojakov.
London, Anglija, 21. septembra. — Ministrski predsednik As-quith je ponovil danes v poslanski zbornici, da šteje od lord Kitchenerja organizirana angleška armada 3,000,000 mož. Izjavil pa je nadalje, da niso vštet« čete, katere se je odposlalo v kolonije.
Parnik "Eastland" na prodaj.
Chicago, 111., 21. septembra. — Nesrečni parnik "Eastland", ki se je dne 24. julija preobrnil v Chicago reki, pri čemur je utonilo nad tisoč oseb, bo prodan na povelje zveznega sodnika Landis-a. S tem se hoče pokriti stroške dvignjenja v znesku $34,500. Dražba se bo vršila dne 20. decembra.
Danes se je zopet sestala velika porota, ki vodi preiskavo glede odgovornosti v tem slučaju.
Z zapadnih bojišč, Nadaljno obstreljevanje.
Obojestranska artilerija je zapletena v oster boj pri Souchez—■ Arras ter pri Neuville.
V ALZACIJI.
Neki nemški letalec je pri St. Quentin izstrelil iz zraka neki angleški aeroplan.
Berlin, Nemčija, 21. sept. — Oficijelno poročilo se je objavilo da je zapadno od St. Quentin neki nemški avijatik izstrelil iz zraka neki angleški aeroplan. Vodnik je bil ubit, dočim je padel o-pazovalee v jetništvo.
Nadalje se glasi v poročilu, da vzdržuje v distriktu Souchez— Arras francoska artilerija neprestan oster ogenj. V okolici Neuville se vrše istotako artilerijski boji ter spopadi z ročnimi granatami.
Bločne hiše v Sapigneul, ot> Ais-ne—Marne kanalu, kater* io dan preje Francozi popolnoma razdejali, se je tekom noči v redu zapustilo. potem ko se je razdejalo ostanke, ne da bi se pri tem prišlo v stik s Francozi.
Odbilo se je napade z ročnimi granatami pri Hartmannsweiler-kopf. Iztočno od Perthes in v Ar-gonih se je eksplodiralo v sovražnih postojankah mine.
Francoska poročilo.
Pariz, Francija, 21. sept. — V popoldanskem poročilu se poroča o vstrajnem obstreljevanju severno od Arras ter iztočno od Nou-lette in Lorette. Pri Neuville so obstreljevali Francozi.na uspešen način nemške pozicije iztočno od deželne ceste v Betliune. Ob Aisne —Marne kanalu so zavzeli Francozi postojanke na desnem bregu pri Sapigneul. Nemci so vprizorili brezuspešne protinaskoke.
V	Champagne so obstreljevali Nemci predmestja Mourmelon. Francoska artilerija je bila aktivna na višinah pri Maas ter v Lo-taringiji.
Neki francoski vodljivi zrakoplov je obstreljeval železniško postajo iztočno od RetheL
V	večernem poročilu se poroča o neprestanih artilerijskih bojih. Nemci so obstreljevali Arras s težkimi topovi. Francozi so od govarjali ter prizadeli Nemcem veliko škodo.
V	Argonih in v Woevre distriktu se je istotako vršilo ostro obstreljevanje, v kojega poteku so francoski topovi razdejali več baterij sovražnika.
Neka nemška bločna hiša v gozdu Apremont in neki vlak na postaji Thiaucourt sta bila močno poškodovana. Tri velike artilerijske bitke so se vršile na lotarin-ški fronti, kjer so zavzeli Francozi del nemških pozicij v Eply in Raucourt.
Nemci so nameravali postaviti v bližini Hampon težko artilerijo, ki bi segala do okolice Nancy in Luneville. Francozom pa se je z uspešnim ognjem posrečilo preprečiti to nakano.
Odgodenje konference z vele-mesarji.
Washington, D. C., 21. septembra. — Konferenca med uradniki državnega departmenta ter zastopniki velemesarjev iz Chieaga. katerim je angleško prizno sodišče zaplenilo mesa v vrednosti $15.000,000, je bila odgodena, dokler ne pride razsodba priznega sodišča. Mesarji zatrjujejo, da se je izreklo obsodbo na podlagi domnevanj, brez vsakega resničnega dokaza.
Kolizija parnikov.
Southampton, Anglija, 21. septembra. — Ob priliki kolizije z nekim grškim parnikom je bil angleški parnik "Minnesota" močno poškodovan. V neki danes sem dospeli brzojavki se glasi, da se je pustilo "Minnesoto" v pretekli -aoči pri Hetlev nasesti na skalo.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Objava dokumentov poslanika dr. Dumbe.
V Londonu se je objavilo listine, katere je imel pri sebi poročevalec Archibald.
PREDLOGI ZA STAVKO.
Načrte je sestavil kakor znano neki ogrski časnikar ter proračuna! stroške na $15,000.
London, Anglija. 21. sept. —
V	poslanski zbornici se je objavilo danes celo vrsto dokumentov katere se je zaplenilo pri ameriškemu poročevalcu James Arclii-baldu. Med njimi je par ne važnih pisem, tako priporočilna pisma za Arehibalda itd.
Nato pismo stotnika Papena na njegovo ženo. v katerem se omenja tatvino dokumentov Alberta.
V	pismu se glasi med drugim: — Mogoče, da se kmalu vidiva. — Potop "Arabiea" je morda zadnja bilka. Kako krasno na iztočni fronti. Jaz vedno pravim tem idiotskim Yankee-jem, da bi bilo boljše, če bi držali jezik za zobmi. ___
Med predmeti se nahaja tudi pismo poslanika Dumbe na avstrijsko zunanje ministrstvo, — vsled katerega se je zahtevalo odpoklic poslanika. V tem se glasi, da bi se dalo po njegovem mnenju razorganizirati izdelovanje munieije v Bethlehemu ter srednjem Zapadu ali ga za mesece popolnoma ustaviti. Stroški bi bili majhni v primeri z dobičkom, kar je mnenje nemškega vojaškega a-tašeja. A celo v slučaju, da bi ne prišlo do stavk, bi bilo mogoče preskrbeti ubogim, izrabljenim domačinom v Bethlehem in drugod, ki so kakor beli sužnji, boljše delavske pogoje.
V pismu prosi poslanik za brezžičen odgovor na njegove predloge. Pridejano je pismo glavnega urednika lista "Szabadsaga", ki se je posvetoval o zadevi z avstrijskim generalnim konzulom Nuberjem. V tem pismu se opisuje načrt, kako bi se dalo vprizoriti te stavke. Naj prvo z agitacijo v listih in sicer tako, da bi spisal urednik nalašč za to pripravljen roman, potom katerega bi uplival na delavce.
Med delavce naj bi se poslalo tudi agitatorje. Glavna stvar pa l'e denar ter bi se potrebovalo nekako $15.000.
Kot naslednika Dumbe se imenuje bivšega avstrijskega poslanika pri Kvirinalu.
Washington, D. C., 21. sept. — Poročila ameriškega poslanika na Dunaju, Penfielda kažejo baje. da je v par dnevih pričakovati odgovora dunajske vlade na prošnjo za odpoklicanje dr. Dumbe.
Natančne vsebine poslanice a-meriškega poslanika ni bilo mogoče izvedeti. Glasi se pa. da se ne nahaja v poročilu ničesar, kar bi kazalo, da je odpoklicanje dr. Dumbe absolutno gotovo ter da se bo za vršilo v par dneh. Na noben način pa se ni "Washington obvestilo, da se je določilo naslednika.
Državnega departmenta se tudi ni obvestilo o sklepu dr. Dumbe, da bo odpotoval dne 2S. sept. s parnikom "Rotterdam" ter tudi ni došla nobena prošnja za varno spremstvo. Pač pa je p"i-šla prošnja za vnrno sprerasc. o soproge dr. Durr.be, ki namerava i ipotovati dne 25. • ^tembra.
Budimpešta, Ogrsko. 21. sepr. -Poročila z Dunaja pravijo, da ne bo počakala vlada povratka dr. Dumbe, temveč da bo že preje i-menovala njegovega naslednika ter je za to mesto baje izbran bivši avstrijski poslanik v Rimu, Kajetan Merev pl. Kapos-Mere.
Hoiandski parlament,
Objavilo se je predložitev predloga za pomnožitev mornarice in uvedbo ženske volilne pravice.
Padec iz Zeppelina.
London, Anglija, 21. sept. — Glasom poročila 'Daily Express' je padel tekom enega zadnjih napadov iz nekega nemškega Zeppelina neki mož posadke ter se je našlo njegovo truplo popolnoma razmesarjeno. Kraja najdbe se ne imenuje.
Izvoz volne iz Avstralije.
Melbourne, Avstralija, 21. sept. Vlada je dala danes dovoljenje za izvoz volne v dežele zaveznikov, Canado ter Združene države.
Ustavljen promet v kanalu.
Pariz, Francija, 21. sept. — Promet v kanalu La Manclie, med Boulogne in Folkestone, ki je bil v petek vsled napačnih poročil glede nemških podmorskih čolnov začasno ustavljen, je bil včeraj zopet suspendiran. Pariški železniški uradniki ne vedo navesti vzroka za to odredbo.
Vojni stroški Švice.
Pariz, Francija, 21 septembra. V nekem govoru na narodne svetnike švicarske republike je objavil zvezni predsednik Motta, da so znašali stroški mobilizacije švicarske armade do 1. septembra že $2S.000.000.. Če bo trajala vojna še deset mesecev, bodo narasli stroški Švice po mnenju predsednika na veliko svoto $80.000,000.
Švica ima zaznamovati v teku zadnjih treh let primanjkljaj $20.000.000. Domneva se. da bo treba najti nove vire dohodkov ter se bo poleg vojnega davka tudi zvišalo brzojavne in telefonske pristojbine. Uvedlo se bo najbrž! tudi monopol na, tobak.	'
Haag, Ilolandsko. 21. sept. — V prestolnem govoru, katerega je imela kraljica Viljemina ob priliki otvoritve parlamenta, je objavila, da bo skušala dobiti vlada privoljenje parlamenta za posojila kojih namen je povečanje mornarice. Mornarico naj bi se izpopolnilo soglasno z načrti, katere je sestavil neki parlamentarni korni-tej. —
Nadalje se je objavilo, da bo vložila vlada predlogo za uvedbo ženske volilne pravice. Predloge za uvedbo državnega socijal-nega'zavarovanja ter reorganizacijo obstoječega davčnega sistema bodo našle podporo vlade.
Pri povratku iz parlamenta se je zadel avtomobil, v katerem se je nahajala kraljica in njena šestletna hčerka Julijana Luiza, v neki drugi avtomobil. Oba stroja sta bila zelo poškodovana in dva človeka resno ranjena, dočim se ni kraljici in njeni hčerki nič zgodilo.
V varnem pristanišču. Parnik "Tuscania" je dospel včeraj v New York s 114 potniki drugega in z 25-potniki tretjega razreda ter 70 možmi posadke grškega p.arnika "Athinai", ki je zgorel na visokem morju. Nadalj-nih šest. potnikov ter 56 mož posadke bo dospelo še danes s parnikom "Rumanian Prince."
Častniki grškega parnika so sporočili, da se je potnikov polastila velikanska panika, ko so zapazili, da je izbruhnil na parni-ku požar. Ko so pa izvedeli, da je pomoč v bližini, so se hitro pomirili.
Natančna markacija.
Washington, D. C., 21. sept. — Nemškemu poslaniku se je iz Berlina naročilo, naj opozori ameriške posestnike ladij v njih lastnem interesu, da morajo biti nevtralne markacije ali barve na stra neh ladij dosti velike, da jih je mogoče razločiti tudi iz velike daljave.
Državni department je to danes objavil kot je že pred par tedni objavil neko slično poročilo nemške admiralitete.
Torpediranje parnika.
London, Anglija. 21. sept. — Angleški parnik "Linkmoor", vsebujoč 404S ton in ki je bil zgrajen šele preteklega leta. je bil potopljen. Moštvo se nahaja na varnem.
Siteija v Mehiki,
Vojni department je poslc.lv E1 Paso še dva polka. — Ob meji vlada mir. — Visoka odkupnina.
Wasliingtcn, D. C., 21. sept. — General Pershing, poveljnik zveznih čet v E1 Paso je sporočil državnemu departmentu, da koncentrira general Villa pri Juare-zu močno armado. To mesto leži ravno nasproti E1 Pasu. Vojni department je takoj odredil, da sta odšla v E1 Paso še dva polka. — Pershiug ima sedaj na razpolago 15,000 mož.
Pomožni vojni tajnik Breeken-ridge se je danes posvetoval s predsednikom Wilsonom. O čem sta razpravljala, ni nikomur znano. —
Tukajšnja Villova agentura pravi, da Villa n« namerava ničesar slabega in da «ete pri Jua-rezu niso naperjene proti Mehikancem.
Brownsville, Tex.. 20. septembra. — Trevino. poveljnik Carran-zove severne armade, je rekel, da vlada ob meji popolen mir. On je baje odločno proti temu, da bi se streljalo na ameriško stran. Vsak vojak, ki se v tem oziru kaj pregreši, je strogo kaznovan.
E1 Paso, Tez., 21. septembra. — Mehiški banditi so odpeljali Ame-rikanea Fullerja, posestnika v Chihuahui. Sedaj zahtevajo od njegovih sorodnikov $50.000 odkupnine.
Mexico City, Mehika, 21. sept. Tukajšnje razmere so se zadnji čas nekoliko zboljšale. Ljudstvo se je pomirilo in je zelo hvaleŽT-o ameriški družbi Rdečega križa, ki pomaga vsakemu revežu, če le more. Železniška zveza med glavnim mestom Mehike in Vera Cru-zom se zopet vrši.
Vročina umorila 50 konj.
Newport News, 21. sept. — Parnik "Cltonia", ki je odšel pred osmimi dnevi iz Galvestona ter imel na krovu 1450 konj za francosko vlado, je moral danes pristati tukaj radi nekega defekta v strojih. 50 konj je že poginilo vsled vročine in veliko število ostalih trpi na njenih posledicah. Mogoče je, da se bo vse konje zopet izkrcalo. Poprave bodo-dajale najmanj tri dni.
Pozor, pošiljatelji denarja'
Dtnarne. pc-siijatv« % /vvjtii, • »demo sprejemali kljub <?ojni Milijo, po.ja gre nemotljeno prt -o HCLANDIJE in SKANDT?? t njE.
Zadnja poročila nam arisnanjii ;o, da se denarne pošiljatve ne iz plačujejo v južni TIROLSKL na SORIŠKEM.. DALMACIJI in de loma v PRITcIORJU. — Za de; ISTRE, KRANJSKO vso in enake spodnji ŠTAJER in druge notranjo kraje pa posluje pošta kakor v mirnih časih, seveda traja poši ljanje in izplačevanje kaka dva fcodna dalj, nego v mirovnih raz merah.
Od tukaj Bfi vojakom na mor« denarja pošiljati, ker jih vednc prestavljajo, lahko pa se poMj* sorodnikom ali znancem, ki ga oC •'am pošljejo »ojaku, ako vedo * i j ego v naslov.
Denar nam pošljite po "Dom* *tic Postal Money Order", ter pri ložite natančni Vaš naslov in ob* occb«, kateri m ima izplačati
6 ei« i
K	$	K	$
5....	.90	120....	19.80
10____	1.75 |	130...	21.45
15....	2.60	140...	•23.1
20....	3.40	150....	24.75
25____	4.25	160____	26.40
30....	5.05	170....	2S.C5
35____	5 00	180____	5tl>.70
40....	6.70	190....	31.35
45____	7.55	2>K>....	33.00
50____	8.25	250...	i 1.25
55....	9.10		4f.Sl0
60....	9.'.»0	350 ...	57.75
65....	10.75		eo.oo
70....	11.55	450....	74.25
75____	12 40	500.	82.50
8)....	13.20	G00..„.	9!'.00
85 ...	14 05	700____	115.50
9° ...	14.83	800....	13>.00
ioo.„.	15.50	900....	14S. 5}
110....	jo 15	1000....	163 00
Ker se cene sedaj Jako spremi njajo, naj rojaki vedno gledajo s* naš oglas.
TVRDKA FRANK	q
89 Cortlasdt St, gn &
\
GLAS NARODA, 22. SEPTEMB RA, 1915.
t
ffi V
H '
*J
V t
1480DAfl
>-«■*• l>«l!> j put -ncd by tr*
^ublishii*^ Co*
.-" HL> EDIK, Treasurer. <•
of the corporation and . of above officers : it ^trrct, Borough of Mfct-New York City, N. Y.
^■■MMMHMWMMMMM mmmammmm M ■ 1
o • •-Ijn list 7» Ameriko in
........................$8.00
» .. ..................1.60
it- -to M VV York........ 4.00
» / rj.-sto Npw York ... 2.00 -« 1-M .. .......4.60
"jc: ia..... . .....2.55
Dopisi.
med mestno življenje, da bi se tu izobrazila, in baš to je revo privedlo v bližnjo dotiko z zapelji-
-d	-i -i	vim svetom. Sme-li kdo vreči va-
craaaccx, Pa. — Delavske raz- i	> . ,
Ti . „	. j : i njo kamen, uvazuje-li, da nje ni
mere so tukaj se precej dobre, j čuyalo ni oSetovsk ni matePin0
dela se povsod^ s polno paro, za oko? ^ da je pad,a ker je bila
delom pa zaenkrat ne svetujem'
prepuščena sama sebi? Prezgodaj
■tin.
1.70
izhaja vsak dan -.« r*e<Jf0 j in praznikov.
"CLJIS NARODA"
. **V : f »he Peopie") e®	v '-ytet pt Sunday* nj
Holiday«.	,
.B.i«criati «Q yearly $3.00,
or agreement
-n osebnosti is re
posmafj v>o —
der,	~
- -• «r*aja. »jaročniKov prosto ? - t,>jiu i udi prejšni«*-
naznani, da hitre'* fl»jJeuio naslovnika
«a Ki |Knv'jatvam naredite t®
ru-AS ^arooa'
— St.,_New York City
L e 46"i7 Coruatit.

Ureditev v Mehiki,
podlagi izjave, katero je da-» >boto panameriika konfe-, j« skoro brez vsakega dvo-a bodo vlade Severne, Južne fdnje Amerike priznale Ve-:nn 1'arranzo kot predsedni-iii'kc republike. To ofieijel-i nanje potom ameriških dr->nieni toliko kot uvedbo ure-razmer v uaii »osednji re-
;-"<> je trajalo, da so se od-
v	Wn*hingtoini za ta korak. ' 1 - m par mesecev umljiv
■ . Xa vsak način so si -»lungtonu na vse mogoče • p:-.nadevali izpodriniti Car-1 r ga nadomestiti z Villo. ■a j>' postajalo to v poteku
vi	dno manj mogoče, se ga > nadomestiti s takozva-
lepopikanim listom. Ker pa t;- !t to izkazalo kot neuspelih) treba vgrizniti v ki-■ '1: > ter storiti prostovoljci r so se preje branili z
; a no nastopil mir po ofici-a ja-iznanju Carranze od i ameriških vlad in če bo ta n, bo odvisno to od Carranze
•	kojega trmoglavost je a že večkrat na površje. Vil-i «se je opravičeval nekoč do 'psih nad, se jo polagoma po
•	ma izločil samega sebe, ker
•	izn - 1 v roko ameriškemu !u. ( arranzi bo vsled tega
i!:ko delal sitnosti, resnične ruosti pa ne bo več pomenil
rokah Carranze je sedaj, da ni velika pričakovanja orga-anih in neorganiziranih me-li delavcev ter uvrsti nesreč-lehiko v vrsto kulturnih dr-Reakcijonarna klika je sedaj 1 nama pritisnjena ob zid ter ogla dvigniti le v slučaju, > napake Carranze ojuna-uerta, in gizdalinski Diaz la nikdar ničesar drugega ano orodje v rokah evrop-pa in ameriškega kapitala,,ki t^koj izgubila na ugledu, ka-liitro ao Združene države na-)ile proti njima, redaedniku Wilsonu se ne sme eči priznanja, da se ni udal '•■vi po intervenciji in da je c»*qo praro zadel.
nikomur hoditi sem. — Omeniti •	, . .	, •
* . j.	v	, i je bila pahnjena iz blagobitja m
moram, da je tudi v našo našel-,	- ,	.
- , „ , ..	. deviškega ra'ia v bedo, sramoto m
bmo zašel Zottnev list, ua ie ta- , . . -- . v i	i
, . , , , .J ,. ' r f . i opuscenost! — Kdor se mora bo-koi dokazal, da podietie. ki <ra .+* □ - i i	—
. .J . . . H iT	- ■ riti od svoje mladosti z revščino,
izdaja, m pošteno. Dva rojaka, I on se » ]ahko inL nikdar ne
Janez l^imc m Alojzij Rome. sta tako obožavano dete srei5e. Kdo
se naročila nanj, pa se sedaj ni-|tedaj bi se drzuil na mojo kHjen.
mata ne lista ne denarja. Ta list t£lljo vreči kamen zb	da
se posebno zaletuje v Franka Sa-!v raladostaieiu veku ni ume]a
kserja. Jaz sem prepričan da je jeti Ju odbhi strek% ki je uda.
Sakser poštenjak od nog do gla- ila yanjo takorekt>č z jasnega?!
ve. Kadarkoli sem imel znjim o- Ximamo - li skoro vsakdanjih
pravka, vedno sem bil dobro m	j , o,-	u-
1 , 1	. " , ... i vzgledov, da bogatin, ne izgubivsi
pošteno postrezen - Tukajšnje ieer vsega temveS ej sVoje.
društvo 'Danica prav dobro na-j ga imetja zgrabi za samokres< da
preduje. A anj se sprejemajo ro- 5asih celo remišljeno pomori
jaki od 21 do 50. leta. Pristopni-" yojo	radi tega> ker ge mu
na je en dolar tedenska podpora>dozdeva siroma^ina neznosna?
je pa osem dolarjev, poleg tega Mnogokomn se zdi že to neznos-je tudi sto dolarjev smrtnme. -|110> ako ue more imeti v sbjžbi to. Rojaki mislijo ustanoviti tudi slo-|likQ lakajey ^ &lužkinj toliko vensko godbo kar bi bilo vaeka- koHj kot prej ? in kpr ne more kor lepo. Kdor se zanima za toipotovati y potratna kopališča in stvar, naj se ude eži seje. ki se bo bavna /dravi^a. Tu je	d.
vršila prvo nedeljo meseca okto- lo grešilo ullado neizkušeno. od
vsega sveta opuščeno in prevarano dekle. (Obče odobravanje med
, . . . poslušalci.) Padla je sicer, ali ka-znanjam, da je umrl tukaj rojak kf) jlMiafiko se je z } dvignila!
Josip Kriz. Pred par meseci Zatekla se je tja v tiho zasavsko padlo nanj kamenje, zlomilo mu župni^c zapeljana mati i„ osta-
bra v Mačkovi dvorani na 4. uli ei. Pozdrav! — Ogleduh.
Primero, Colo. — Rojakom na-
je križ in ga sploh tako poškodo-
vila je zopet mirni dom ter sto-
valo da je dne 3. septembra v sil- pila y syet kot pogumna mati, aIi
kojnik zapušča v starem kraju ženo in osem nedoraslih otrok. Ker ni bil v nobenem društvu, so se tukajšnji rojaki spomnili njegove nesrečne družine in so zbrali zanjo $34.60. Srčna hvala vsem darovalcem. — Josip Pelko.
— Slika iz življenja. —
n
J
d;
Napoleon je zasedel Vilno brez ikega odpora sredi julija 1812. m.ški cesar jo je zavzel dne 19 ►tembra 1915 po tritedenskih ipaik Vtojih.
lik<
Cesarsko darilo.
>sar Franc Jožef je podaril >vi Barbari Spitaler v vasi Ep-l pri Bolzanu na Tirolskem le-grebrno razpelo, okineano % ee-!ciini znamenji. Obdarovana ti ima ^eaet »iii#T v vojni. — je rei catartka nagrada za to-) siacv!
(Konec.)
Ko je namestnik državnega pravdnika, dr. Svetin, končal svoj govor, pričel je govoriti zagovornik obtožene Rezike Mavrinove, dr. Oman. Govoril je sledeče:
"Zapovedal je Faraon vsemu svojemu ljudstvu: Karkoli se porodi možkega spola, vrzite v reko. In porodila je neka žena iz Levi-jevega rodu sina, in videča, da je krasen, skrivala ga je tri mesece. Ko ga pa ni mogla dalje prikrivati, vzela je jerbašček, namazala ga s klejem in smolo, položila vanj novorojenčka in ga izpostavila na vodo med trsje poleg rečne obali. — Slavno sodišče in gospodje porotniki, osmeljujem se vprašati: Kateri Faraon je bil krvoločneji. oni svetopisemski, ali ta, ki je velel položiti obtoženki dete na vodo in se nazivi je: beda in opuščenost povsem obupne de-ve? In kakor je tu svetopisemskega Mojzesa mati svoje dete položila v osmoljeno košarieo, isto tako je zopet skrbela ta mati, da bi ne utonilo nje dete, ampak da bi je našle usmiljene roke. No bomo se prepirali s previdnost jo božjo o tem, zakaj tudi tedaj ni poslala v otetbo kraljeve princezinje. temveč samo bornega prevoznika. Zadošča že, da je mati dete tako vložila v nepremočno košarico, da ni utonilo. Da vsekako je bil to zločin glede na značaj dejanja, a ne glede na nje duševni položaj. V svoji zapuščenosti si je domnevala, da vidi pred seboj bodočnost detetovo, bodočnost, kakor-šno imajo v sličnem slučaju na stotine in stotine otrok: bodočnost siromaščine, bede. večnega odrivanja, sramote in često bodočnost v jetnisnicah. Usoda ubogih stvorov, v kakoršnem se je pri rojstvu nahajalo nje dete, je jako bridka. Videča tedaj, da je zapuščena od vsega sveta, iz svojega rojstnega kraja takorekoč sramotno iztirana in opuščena od svojega zapeljivca, zdelo se ji je že, da bi bilo bolje, ko bi ona in dete ne bila nikdar zaigledala božjega solnea. — Gospodje porotniki, mi. ki smo porojeni v mnogo srečnejših odnošajih in razmerah, si še ne moremo niti predočiti nje položaja. Ona. hči nekoč imovitega slovenskega kmeta, čislanega in premožnega posestnika, videla je za svojih mlajših let srečnejše dneve. Toda Bog ji je poslal trpko skušnjo s tem, da je poklical k sebi prezgodaj ono, ki bi jo bila z materinimi, skrbnimi in ljubeznivimi be-sadami »varila pred nevarnimi stezami človeškega življenja. Iz neznatne vasice je prišla iznenada
angelj varuh, da išče svoje dete. Jako rad priznavam, da ima za to spreobrnenje, za ta tolažilni obrat največjo zaslugo velečastiti starček, gospod zasavski župnik, da je dete dobilo zopet svojo mater. Gospodje porotniki! V obče treba v to junaške odločnosti, vstrajno-sti pri tem sklepu, kakor tu ta-le mati: iskati svoje dete, skrbeti zanj. vedno čuvati nad njim kot angelj varuh, poleg tega se pa tresti pred izdajo, ovadbo, kaznijo. podnevu in ponoči. Ali ni v teli mučnih šestih letih delala hude pokore zasvojo pregreho? In. vprašam vas, kdo bi imel toliko poguma, tako mater izpuliti detetu? Ali ni pozdravila zapora kot osvobojenje iz ječe prostosti? O-zrimo se na to. kako lepo in vzorno je obtoženka živela v tej dobi, kako se je resno triulila. da postane v svojem obrtu koristen in prospešen član človeške družbe: ozirajino se na to, kako ginljivo je skrbela za svojega sinčka; v tem oziru mogla bi biti marsikateri zakonski materi v posnemo-valen vzgled. Ali naj jo obsodimo in kaznujemo radi čiste materinske ljubezni do otroka? Jasno je torej, da jo je tiral le obup k groznemu činu! In če obsodimo njo, kaznujemo grozno njenega nedolžnega sinčka, ki bi utegnil brez materine vzgoje še huje pasti kakor njegova mati. — Gospodje porotniki! Pri koncu sem; sodite po svojem najboljšem prepričanju in vesti. Vrnite to nesrečno mater njenemu otroku, katerega je toli skrbno iskala, našla ga in vzgojevala : vrnite jo človeštvu, kateremu je bila vzoren član: vrnite jo njeni obrti, katero je bila tako lepo razvila v našem mestu, a take obrti potrebujemo v poštenih narodnih rokah. Ako jo obsodite radi njenega obupnega čina. ne uničite le nje. uničite tudi njenega sinčka, njeno obrt, a kaj bo imelo človeštvo od tega? Fboga slovenska deva je že trpela zadosti, njena pokora je bila popolna pred Rogom, popolna bodi tudi pred človeško sodbo. Oprostite jo in tako bo najboljše zadoščeno pravici. In s tem končam!"
Po teh besedah zaori po sodni dvorani veselo odobravanje, da je moral predsednik celo ostro opominjati poslušalce in groziti, da ukaže izprazniti dvorano. Ali bila je prva porotna obravnava in je imel potrpljenje z občinstvom.
Vse je zrlo z občudovanjem v spretnega zagovornika, a tudi dr. Svetina je razvnel zagovornikov govor; napadna bledost mu je izginila z obličja in iz oči mu je plamtclo veselje.
Predsednik sodišča vprašaje pogleda na javnega zatožnika, ali bo kaj odgovarjal na zagovornikov govor, on pa odkima z glavo, da ne.
Nato predsednik ponovi porotnikom skupni pregled vse obravnave.
1 'Slišali ste, gospodje porotniki", pravi, govor javnega zatožnika in zagovornika. Vrsta je sedaj na vas, da uvažujete zrelo in hladno vse te razloge "za" obto-ženko in "proti" nji. Za obto-'
ženko je tehten zlasti ta trenutek, da se je skesano priznala k svojemu činu. da ne taji svojega zlo-čhia in da je to storila samo v nepopisni obupnosti. duševni zmedenosti. Druge okolnosti pa govore za to. da ni dokazano samo izvršeno dejanje zločina, temveč tudi osebna krivda. Vam, gospodje porotniki, je izročena naloga, da sodite po svoji vesti, ali je obtoženka kriva in vredna one ostre kazni, katere določa naš kazenski zakonik za take matere."
Nato stavi predsednik porotni« kom dve vprašanji, in sicer: 1. Ali je obtoženka izvršila zločin s poskušanim umorom deteta? V slučaju zanikalnega odgovora. 2. Ali je kriva obtoženka težkega prestopka proti varnosti življenja, ker je položila svoje dete na vodo ?
Poslušalci so takoj slutili, da porotniki odgovore na prvo vprašanje najbrže zanikalno, na drugo vprašanje pa poreko: Kriva je!
V	tem trenutku, ko hočejo porotniki oditi v posvetovalno sobo, dogodi se nekaj, česar dotlej še ni bilo zapisano v sodnih letopisih.
Sem s hodnika se oglasi v hipu plakajoč otroški glas: "Kje je — mama?" in predno se je kdo nadejal, pojavi se med durmi kodrasta glavica našega — Posavčka. prisotni poslušalci se mu nehote umikajo, napravijo mu pot in kot bi trenil je bil objetju svoje matere.
"Kaj pa — hočete — vi — moji — mami? Kaj vam je — pa — storila?" ihti deček. "Ona je — moja mama. a ne — vaša!" in deček jo objame z obema rokama krčevito okolu vratu in se stiska k nji.
"Ljubček me.;", prigovarja mu mati. "umiri se in pojdi nazaj v sirot išče k gospodu, saj pridem /a teboj."
"Brez vas ne grem!" kriči dete, in ko ugleda dr. Svetina, kot bi trenil, skoči k njemu in prosi, prijemši ga za obe roki:
"Vi imate mojo mamo radi. pojdite, gremo proč, proč od tu. saj ste dobri..."
Poslušalci bi najraje objeli dečka.
"Tiho bodi. dete moje", šepeče dečku dr. Svetin in ga pogladi po glavi, "tvoji mami se ne zgodi nič. ona pojde takoj s teboj domov. Umiri se, pojdi in sedi k mamici."
Po teh besedah se umiri deček in vraivši se k svoji materi, se plaho ozira po sodni dvorani; u-gledavši smejoče in prijazne obraze, globoko oddahne.
Med občinstvom je bilo videti mnogo poslušalcev, ki so si utirali solze iz oči, da. celo predsednik je imel rosne oči. Vsi so sedeli ali stali na svojih mestih kakor prikovani, tako jih je iznena-dil nepričakovan ginljivi prizor.
V	tem trenutku ni bilo srečnejše matere od te na zatožni klopi, ki je pričakovala prve obsodbe porotnikov v našem solnem mestu. S plemenitim ponosom je zrla na svoje dete. katero je božkala po nežni glavici in poljubljala po licih.
Porotniki so ostali le malo časa v posvetovalnici. Njih izrek je slovel na obe vprašanji: "Ne-kriva!"
Med poslušalci zaori nepopisno veselje. Vsi naenkrat vstanejo kakor na povelje, mahajo z robci in rokami, kličoči- "Dobro! Živio! Slava!" Predsednik jim v tem ni branil.
Ko se radostno razburjenje ponekod poleže, izjavi predsednik, da je obtoženka oproščena obtožbe na podstavi porotniškega izr. -ka. Ker ni bilo ničnostne pritožbe od strani javnega tožitelja. puste jo takoj na svobodo.
Nov pojav radosti med občin-st volil.
Nato pristopi dr. Svetin k zagovorniku in mu iskreno čestita na uspehu.
Oba stopita v postransko sobo. za njima pa Rezika in PosavČek.
"Ne- meni", odgovori zagovornik dr. Svetinu, "temveč svojemu sinčku ima največ zahvaliti opro-ščenje. Mali Posavšek je govoril še najginljiveje!"
Andrejček pa prime z eno roko dr. Svetina za desnico, z drugo! roko pa mater, vprašaje z otroško priprostost jo:	I
"Kaj ne, da pojdete z nama?"i
"Da. otrok, poj dem z vama".' odgovori dr. Svetin.	j
In res, vsi trije ostavijo skupaj poslopje deželnega sodišča. Dr. Svetin se ni sramoval družbe — oproščene Andrejčkove matere.
Prišedši na Stari trg, dr. Svetin namigne izvoščeku — voz zaro-
poče in kot bi trenil, izginejo proti Karlovški cesti.-----
Drugi dan so bili čitatelji domačih novin poleg nadrobnega poročila o senzacijonalni porotni obravnavi presenečeni z beležko, da se je dr. Svetin, odpovedal svoji službi. Izvedeli so še pozneje, da dr. Svetin namerava nastaniti se kot odveinik nekje ob slovenski jezikovni meji, kjer bije naš narod od pamtiveka ljuti boj za svoj narodni obstanek, kjer bo kot ljudski zagovornik, njega u-čitelj in buditelj po svojih močeh mogel koristiti slovenskemu ljudstvu. Sumljivo je bilo ljudem tudi to, da sta zajedno ž njim izginila — Rezika in Posavcek.
Pred odhodom iz bele Ljubljane so obiskali še starino, zasavskega župnika, in ga iskreno zahvalili za njega pastirsko dobrosrčnost in modrost, s katero je otel mater in njenega sinčka c-Jiranil pri življenju, kajti tako imajo za Bogom njega zahvaliti za vso sedanjo srečo. Ob slovesu jima je moral obljubiti župnik, da pride v šestih tednih — na -bit moker svatbo in da z veže z nerazrušno Torej, je zvezo roditelja — našega Po savčka.
pol ure. ko sta zapustila univerzo, a & vedno je šel dalje. Prišle so Žc same ozko, umazane u-liee. nizke hiše. Kam je pač šel? Tu pač ni mogel stanovati noben
Najel si je voz ter se peljal v bližino, kjer je bil sinoči.
Dolgo je taval naokrog, predno je mogel najti pravo mesto. Vse je bilo, kakor prejšnji večer, le
uradnik, pa naj bi bil najbolj u-j soil je manjkal na dvorišču. Za-božen.	; valjčna stara ženska je ravno pra-
Zdaj je sledila čisto nepo/ida- la. Pristopil je ter jo pozdravil, na cesta. Svetilke so bile pored-j Starka ga je začudeno opazo-koma ter so brlele motno. Nobc-jvala.
ue žive duše ni bi'o videti. Sum ' "Bog sprimi!" je rekel Smu-rov se je začel bati, da bi ga mo-jrov.
gel Kaltuhin opaziti ter je ostal! "Hvala, milostivi gospod!" je še bolj odzadaj, vendar tako, da| odvrnila stara.
ga ni mogel izgrešiti.
Sledilo je nekaj napol podrtih stavb, v katerih na \ idez nihče ni stanoval. Pii eni izmed njih se je ustavil KaHuliin. ko ozrl na desno in leve ter izginil v veži.
Razburjen Siimic.\t pospeši; korake ter se ustavil na mestu, kjer je izginil Kaltuhiu Pred seboj je ugleda! širok uliod na neko dvorišče.
Tam v; b:i«> temno. Nobenega gibanja ni bil opazil. Oprezno je stopil do siede dvorišča ter se skoro zadel v voz s čebrom za vodo. Otipal je Čeber ter opazil, da je
V Ljubljani, 22. junija. 1*05. (Dovršeno v baraki št. S na Ledini, po ljubljanskem potresu 3. mesec.)
Anton Sušnik.
Občutek časti.
Ruski spisal Potapenko.
(Nadaljevanje.)
Sumrov pa se je začel bliže zanimati. Sploh se mu je začelo dozdevati Kaltuhinovo obnašanje nekam čudno. Ogibal se je neka ko priti z njim v dotiko na samem, kakor bi se bal spraševanja. In kadar ga je vprašal ta glede n; gove privatne ure, je odgovoril ua kratko ter pogledal v stran. Zdaj se je Smurov pošteno prestrašil nad njegovim obličjem.
"Poslušaj vendar. Kaltuhin. to ni dobro, če si bolan ter ničesar ne ukreneš proti. Kaj ti je? Mogoče je kaj resnega; potem je najboljše, da še pravočasno kaj ukreneš. Lahko dobiš mesto v bolnici, in sicer brezplačno."
"Budalosti! Saj sploh nisem bolan. Popolnoma zdrav sera!" — je odgovoril Kaltuhin v pretrga-liik besedah ter je odšel, ne da bi še kaj črhnil.
Toda njegov obraz je izgledal vedno slabše. Pokazale so se na njem posebne lise in v očeh s" je svitala nepopisna utrujenost. Sumrov je celo opazil, da je večkrat med predavanjem zaprl oči jn takorekoč za nekaj hipov zaspal.
"No", je rekel sam pri sebi, "tu nekaj ni v redu. Kaltuhin neka.i prikriva. Stvari moram priti do dna."
Nekega zgodnjega zimskega večera je sklenil Sumrov. da ne izpusti tovariša izpred oči. Zadnje predavanje je končalo šele pozno.
Sumrov je sedel poleg Kaltuh:r..i ter ga je trikrat zbudil iz nezavesti. Ta se je stesnil, dvignil glavo kvišku ter rekel:
"Samo premišljeval sem. drugega nič."
Toda Smurov ni nič več verjel na to premišljevanje.
Bolan je; ponoči ne spi. V njegovem življenju se odigrava neka tragedija, tako si je razlagal Smurov vso stvar.
Kakor hitro se je končalo predavanje, je Kaltuhin nervozno vstal, mu podal roko ter rekel:
"Zdravstvu j".
Smurov mu je tudi želel lahko noč, pa mu jc potem sledil. Pet-j deset korakov je ostal zadaj za' njim ter se je trudil stopati na-j rahlo, da ne bi vzbudil Kaltulii-nove pazljivosti.
Oisto še je že zvečerilo. Svetil-' ke so gorele. Kaltuhin pa je ko-1 rakal hitro, a ne enakomerno. Več-' yj krat se je nenadoma ustavil, tu '5» stal neaj hipov tiho. potem se je uj prijel za glavo in šel še hitreje.'!fi Parkrat se je Smurovu zazdelo, da' jjj se mu opotekajo noge, kakor pri pijanem človeku. Vse to je vzne-1 mirilo Sumrova in že ie začel misliti, da je Kaltuhin morda začel izgubljati razum.	!
Toda od česa? Če bi se to zgo-' dilo poprej, ko je bilo njegovo' stanje res slabo, bi se temu ne bil čudil. Toda čemu ravno sedaj, ko je prišel do reda ter so bile njegove razmere boljše? Morda je prejel od doma kako vest ter je zvedel, da se je pripetila tam zopet kaka nesreča? Ce že ima kak človek smolo, jo ima pač v vsaki stvari.
pio»:i!.š jal. nekdo je vozil z njim danes vodo. Torej bivajo tu ljudje. To ga je napotilo. da se je še enkrat ogledal. Ze se je privadil na temo.
"Da. tu prebivajo ljudje", je rekel Smurov.
Toda zdaj se je zbudilo v njem neko čustvo strahu. Bogve. kam je zašel. Morda je kako roparsko gnezdo. Moskvo je poznal le površno. Sredina mesta mu je bila dobro znana, tu pa je bil prvikrat. Vendar, Kaltuhin je šel tu notri. Grozno bi bilo misliti na to, da bi bil Kaltuhin v kaki zvezi z roko roparsko družbo.
Smurov ni vedel, kaj naj stori. Možno jc bilo, da Kaltuhin sploh ni šel tu notri, morda se mu j<- le zdelo tako. Morda se je zmotil i daljavi.
Sklenil je, da ne bo potrkal na vrata.	„
Potihoma se je splazil iz dvorišča ter pazno ogledoval okolico, da bi jo spoznal podnevi.
Drug dan je šel prav zgodaj na univerzo; toda Kaltuhina še ni bilo tam. Tudi ob dvanajstih ga še ni bilo. Smurov je postajal vznemirjen. Morda ne bi smel sinoči stran. Kaj, če je Kaltuhin res potreboval njegove pomoči sinoči?
Toda ob pol eni uri je prišel Kaltuhin. Izgledal je prav slabo. Posebno oči so zrle tako nervozno in na bledih sencih so se poznale sinje žile. v katerih je tekla kri počasi sicer, a silno. V njegovem pogledu je bilo nekaj mrzličnega.
Smurov ga je pozdravil.
"Ali si zopet slabo spal?' ga je vprašal.
"Da", je odvrnil Kaltuhin čemerno.
"Ali trpiš na pomanjkanju spanja?"
"Da. na tem trpim!" je odvrnil ta ter povesil oči, pač, da se ne bi srečal s pogledom tovariša.
Smurov je stopil na stran, potem pa je takoj po vstopu profesorja zapustil dvorano. Napravil si je že svoj načrt.
Stopil je na cesto ter se prepričal, da ima dva rublja denarja.
"Tu stanuje na tem dvorišču vodovoz, ali ne?"
"Da; kaj pa je? Ali mu hočete dati morda dela? Kmalu bo doma. Če želite, Vam more pripeljati vode,"
'Ne, za enkrat ne potrebujem', je rekel Smurov. "Toda vi ste njegova žena?"
"Da. gotovo. Mislite, da nisem? Čemu naj ne bi bila njegova žena?"
"No, da, saj tudi jaz mislim, da ste. Toda. slišite, vi imate vendar nekega najemnika?"
"Najemnika?"
Znova začudena in nekako ne-zatipno je dvignila glavo v zrak. Morda se ji je zdelo čudno, da je vse vedel.
"No. da, najemnika, nekega študenta", je pristavil Sumrov.
"Hm!".... Mogoče, da je študent. kako naj bi pač vedela?"
'Toda jaz. jaz vem, da je študent."
"Toda mi, milostivi gospou. ne moremo tega vedeti", je odvrnila stara s posebnim povdarkom.
"Očividno je stavila z besedo "študent" predstavo nekaj slabega in nedovoljenega, zato se je branila.
"Mi tega ne moremo vedeti! — Revni ljudje smo! S težkim delom se le s težavo prebijemo skozi."
"To vidim, da ste revni ljudje. On vam pač zelo malo plača?"
"Plača? Obljubil nam je pol rublja mesečno, toda ne da nam ničesar. Odkod tudi naj bi si vzel Včasih sedi po tri dni d"I«ro brez kruha. Včasih se nam smiii t»»r mu damo od svojega."
Moj Bog! si je mislil Smurov. tresoč se od strahu, ka.j naj to pomeni ?
Stara pa je nadaljevala.
"Da. pustili smo ga v hišo.... Cemu ga ne bi. če je prosil. Ena izbiea je bila prazna, pa smo g.-i spustili vanjo. Plačal pa nam ni do sedaj še ničesar."
"Kje pa je tista izbica?"
"Ali jo morete morda vi rabiti?"
"Jaz sem njegov prijatelj t<*r bi si jo rad ogledal."
"Radi mene, poglejte si jo. če vas veseli: toda kaj boste videli ? Nič posebnega ni. Posteljo mu je moj mož zbil skupaj, potem njegov kovčeg in par ducatov knjig. — to je vsa njegova last. Ubog gospod je, kakor se jih malo vidi.... Mi smo res zelo ubogi, toda on je bolj pomilovanja vreden, kakor pa smo mi. ... Le poglejte si, če vas je volja."
CKonec prihodnjič.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNE VNtK.
Hi
S KV^	________—	¥
Toda kam je šel? Minilo je ž


. .- , ......, -

Kako pomagati
starišem, bratom, sestram in znancem v teh groznih časih, ki jih imajo v stari domovini? Znana najstarejša tvrdka •
FRANK JU RJO V EC
in največja slovenska
trgovina z grocerijo in vinom v Chicagi
razpošilja v stari kraj RIŽ in KAVO, katere tam zelo primanjkuje ter je v večjih krajih sploh ne morejo kupiti za drag denar. —
tm- Mi pošiljamo najboljše vrste kave in riža v zabojih in sicer:
Štev. 1. 5 funtov RIŽA in 5 funtov
KAVE s poštnino vred . . Štev. 2. 10 funtov žgane KAVE fine s poštnino vred.....
Štev, 3. 10 fantov RIŽA najfinejšega s poštnino vred.....
Denar nam pošljite po Domestic Postal Money Order ter priložite natančen naslov, kateremu je blago namenjeno, kakor tudi Vaš naslov.
tm- Tudi DENAR pošiljamo točno in zanesljivo že več let.
Sedaj je cena lOO Kron $16.00.
Priložite Domestic Postal Money Order.
Tvrdka Frank Jurjovec
1801 W. 22nd Street,	Chicago, IlUnois.
eifBfefiiiEJBr«!^^
$3,50 $4.00 $2.50
GLAS NAKOPA. 22. SKPTEMBRA, 1915.
Slovanski Svet.
bil grajski vratar; to službo so( bil znan do najmanjših podrob-v Foltinovi rodbini dedovali drug nostij. A zagledati te stalne pred-
od drugega. Kakor so se v sred
Zemljepisna in statistična slika današnjega slovanstva.veku vazalske rodbine izključno posvečevale službi svoje-
Napisal prof. Lubor Niederle.
(Nadaljevanje)
Toda ta razlaga današnjega sttanja ni dovolj podprta. Velja sicer da so Slovaki in Cehi prvotno tvorili narodopisno in jezikovno eijoto. dsisi dialektično diferencirano, ki je približno v istem času zasedla kraj na jugu Sudetov in na jugu Karpatov. Toda potem je >sled tea. ker je bila skupna dežela razdeljena s Karpati na dva de-
.'ga,___,----- ~ ,	-	li-
la izmed katerih jei mel eden združen centrum na zahodu, drugi na
vzhodu in ker sta ta dva geografična pogoja bila povod vstanovitve
dv. h raznih političnih celot, katerih naravna vez — namreč Donava
- Se prišla v roke Nemcev, je nastala od leta 1031 trajna politična
od•-'litev Č eške in Moravske na eni, ogrskega Slovaškega na drugi
strani.	. .
la le oddrlitve niso več mogli popraviti ožji literarni in cerkveni Miki. Med ljudstvom se je notranja jezikovna in življenjska di-ferem-ijacija vedno bo 1 j poglabljala in v višjih vrstah so sledile različne ideje, ideje, za pristop k drugi kroni, k drugi domovini, načrti
druge, samostojne bodočnosti.
Do prvega pomembnega pojava ja prišlo v letu 1787 in zneva v letih štiridesetih XIX. stol., ko se je odtrgala slovaška literatura od češke. Od tega '"asa morajo (Vhi računati s tendenco, ki hoče narodno enoto češkoslovaško, sicer uidi pred tem vedno samo teoretične eene z.uneniti za dve enoti, ki sta si sicer sosedni, toda samostojni. m Slovakom odkazati v vrsti slovanskih narodov posebno mesto poleg Cehov.
Tla so. kar se tiče zgodovine notranje diferenciacije in raznih političnih ciljev, za to že pripravljena. Ali bo to v korist slovaške bodočnosti, je težko in danes še prezgodaj ugibati. Zasedaj ne ostane nič drugega ko priznati in častiti slovaško individualiteto in se truditi, da bi pri nji in vkljub nji ohranili ogrski Slovaki spoznanje, da ,]«■ potrebna vzajemna opora in enota, vsaj kulturna.
Kar se tiče telesne rasti, so Cehi po novih raziskovanjih karak-terizirani po srednji telesni višini (poprečno 169.2 cm, pri ženah i;>7.:? eni . po proporeijonalni rasti, po znatni lobanjski kapaciteti. |.o okroglasti lobanji i poprečni lobanjski indeks S3.3), po ovalnem obrazu srednjega razmerja v celoti, kakor v posameznih delih, po pretežno rjavih ali temnorjavih laseh in večinoma o svetlih očeh.
Pretežna večina onih. ki imajo kratko lobanjo, w vidi v tem, da i ined lobanjami i/, čeških mrtvašnic 1 odst. subdo ihovefanih, 13.5 odst. mezoeefalnih. f>G.."> odst. subbrahieefalnih in 29.0 odst. brahice-falnih in nltrabrahicefalnih lobanj, Bolj očitnih krajevnih razlik dosedaj ni bilo mogoče dokazati.
Kar se tiče barve oči, je bilo {»o šolski statistiki leta IsSO 38.17 odst. modrockih. 30.S6 odst. sivoolcih (skupaj 69.03 odst. svetlookih) in 30.7s odst. rjavookih, po barvi las pa 44.04 odst. plavolasih in .Vi.77 o.1st rjavo in črnolasih. Svetli tip (modre oči in plave lase) je imelo na Češkem ls.3 odst.. na Moravskem'15.9 odst., rjavi (rjave oči in rjavi ali črni lasje) na Češkem 23.4 odst., na Moravskem 23.6 odstotkov.
Sicer pa nastane v dobi doletnosti še primerna temnejša barva, kakor je razvidno iz statistike, ki je bila napravljena za Narodopisno č škoslovansko razstavo leta 1895. Tedaj se je našlo pri odraslih 75 odstotkov temnolasih.
Iz vsega tega. kar je tu navedeno, vidimo, da ti]) češkega ljudstva v naši dobi ni enoten. Se bolj čudno je to. ako se ozremo na krajevno razširjenost posameznih znakov, posebno na kompleksijo. Dočim pride svetli tip i modre oči in svetli lasje ) v sredini Češke in Moravske samo na 14 odstotkov, je zastopan na Ceško-moravski vi-sočlni že z 20—2"» odst. in dosega v nekaterih obmejnih (pretežne nemških okrajih na Češkem severozahodu nad 30 odstotkov. Nasproti temu pa dobimo zopet v prej imenovanih krajih rjavega tipa
ga vladarja, tako je omejevala tudi rodbina Foltin nekaj kolen nazaj svojo častihlepnost na službe vratarjev, pristavnikov, gum-narjev in gozdarjev pri plemenitih grajskih lastnikih. Da, je-j kanje metel in omel. Oskrbnica den Član rodbine je bil celo la- j je begala na dvorišču od kurni-kaj pri nekem izmed prejšnih gra- kov do hlevov brez pravega na-
ščakov ter s tem ostal v globokem in lepem spominu mnogobroj-uim sorodnikom.
mena. oskrbnik je spravljal različne ključe in dnevnike ter krivdo vseh neredov metal na glavo
No. stari Foltin je šel torej s ( Beruški, kateri si je ravno v pi-svojim bobnom pred grad, na vi-1 sarn[ i,rez slutnje svoje ruse kod-dez. kakor bi hotel zbobnati sod-J re mazal z dišečim oljem. Stari nike in svetovalce h kakemu važ-1 Foltin pa je letal po veži z bob-nemu uradnemu poslu, v resnici j nom na plečih, migaje z vsemi pa. žalibog. da bi splašii celo voj- mišiemi in gubami na obrazu, ter sko bab na grajsko delo.
Neznatno je upognll glavo ter zaigral z betci nad starinskim bobnom. A kaj je to? Nekoliko-krat udari mnogo obljubujoče. a najedenkrat konča svojo produkcijo z jednim samim votlim udarcem. Uverjen sem. da je mar-sikaka baba. ki je slišala ta po-
iztegoval roko z betcem proti bližajočemu se vozu. kakor bi ga po Jozvinem vzgledu zaklinjal. naj obstane nad vasjo, dokler ne bo vse v redu. Neprestano so mu rojili po stari glavi slavolok, družice. šolarji, vsprejemni nagovor, cvetje po poti.... A voz se ni ustavil, marveč se liki vihra hitro
samezni votli glas. izpustila stra- b]ižal gradn že je ->11 o videti na homa žlico ter napela ušesa; ko '
pa je ostal ta zagonetni glas zadnji. si je vrgla gotovo ruto čez sive kite in v begu proti bližnji koči srečala nje prebivalko, ter jej čitala z ustnic vprašanje, h kateremu se je ravno pripravljala : Kaj se je pač pri godilo staremu Foltinu, da je na tak nečuven način končal svoj opoludanski u-metniški proizvod T
/*esti sem dva ponosna rujavea z vihrajočo svetlo grivo, obrobljen kočijaž se je svetil na kozlu, siv oblak prahu se je dvigal nad vozom ter zagrinjal tolpe zijajočih otrok ob cesti. Jedva je stopil Foltin v stran ter snel kosmato kapo. jedva je izginila na oknu pri tleh nežna, bela silhueta Melaniji-na. že je pridrdral imenitni po-
.	) hod na dvonsee.
Stvar pa je bila taka. Da ste v	sta sedela „0Sp0(i in
omenjeni trenotek stali na Folti-	G0sp0(i bil srednjih let.
novem mestu ter imeli njegove (	elegantno (.rno obleko in
sokolove oči, bi bili opazili pod j „latko podolgasto. r>e!o obličje s gozdom na ovinku kolovozne po-j^mno soneo okrog očij. Videti je ti neki temen predmet, ki se je bn model zaspan: tampatam je bližal z neverjetno naglostjo va- j zazeval Gospa je bila mlada, sveža bruneta z žarkimi, bistrimi oč-
si. Pozneje bi bili opazili par konj in voz v teh krajih nepoznanega lica.
Ko je prišel vratar v svojem opazovanju do tega posledka. se je vzdramil naglo iz oku*nenelo-sti. v katero ga je bil začaral pojav tistega prdemeta. ter bežal v grad, kar so ga nesle noge.
Adjunkt Beruška se je bil pravkar z bolestnim pogledom ločil od prekrasnega kosa pečenke, nad katero so se preteče dvigale vilice principalove. ko je planil v sobo Foltin z bobnom, ne da bi bil potrkal. Bilo ga je čudno pogledati. Bled je bil kakor kreda, siino debelo je gledal, na čelu so
20 25 odstotkov da, v Podripskcm in Podbrdskem tudi črez 25 od-lmu stale potne kaplje, nemo je nii-j Yl vo]ji v glasnem prisrčnem sme
stotkov, toda na Ceškomoravski visočini na nekaterih mestih (okraja Pelhrimov, Trebič) samo 11 —1~> odstotkov.
vir.
BOLGARI.
1. Zgodovinski uvod. Poslednji slovanski narod, ki je nastal po diferencijaeiji južne slovanske veje. so Bolgari, ki živijo danes sko-ro vsi na Bolgarskem.
Kakor drugi Jugoslovani, so imeli tudi ono svojo zibel mnogo bolj na s-veru, nekje za karpatskimi gorami v sosedstvu Rusov, toda odtod so začeli med traškimi in scitosarinatskimi plemeni prodirata že v III. IV. stol. proti dolnji Donavi (in to od obeli strani Karpatov) in v VI. stol. so stopili na Balkan.
\ tem času tu niso imela slovanska plemena skupnega imena: imeni »\ n I i s o se Slovani tako. kakor sosedni plemeni srbsko in slovensko in tudi enotni niso bili. Še v VII. in VIII. stol. vidimo, da prebiva v vzhodnem delu Balkanskega polotoka le vrsta posamez nih. med seboj ne ožje združenih plemen, tako Sjeveree in sedem neimenovanih plemen na danešnjem severnem Bolgarskem, rumelske Slovane, Druguviče. Smoljane. Strumence, Rvnhine, Sagudate, Ber zite v Macedoniji. h katerim so jezikovno pač spadali tudi Slovani, ki so šli doli na (irsko (Velegeziti. Vajuniti, Milingi, Jezerci) in na grško otočje.
Toda v tej dobi se je že začelo združevanje, seveda vsled tujega povoda.
Leta 679 je prodrl pod poveljstvom Asparuha del povolžanskih Bolgarov turškega pokolenja črez Donavo do Dobrudže in do Varne. podvrgel svoji oblasti najbližja .tu prebivajoča slovanska plemena, ji!> združili in v kratkem času svojo oblast in združitev razširil tudi na druge Slovane v sredini polotoka.
Obenem pa so se ti povolžanski Bolgari zelo hitro sami asimilirali, ker jih razmeroma ni bilo mnogo, slovanskemu življu tako, da so se v njem izgubili, in njih ime. ki je prešlo z novo ustavljene države tudi na narod, ki je bil v nji združen, je ostalo za spomin na ta ji državotvorni element. Sicer so bili Bolgari v notranjosti in v svojem jedru vedno in so tudi ostali Slovani, dasi so asimilirali mnogo tujih življev. Zakaj bilo je tu razen turških Bolgarov še mnogo o-stankov starih Turkov, ostanki germanskih osvojevaveev, (glavno Gotov), ostanki Hunov. Avarov. in pozneje je prišlo še mnogo novih azijskih življev: Polovcev, Kuraanov. Oguzov, Ciganov in Turkov — Osmanov.
Bolgarska država, ki je bila že za časa Simeona (893—927) o-gromno obsežna, je bojevala pozneje z Bizantinci na eni in s Srbi na drugi strani mnogo bojev, ki so imeli na njen razvoj in mejo velik. vedno se menjajoč vpliv. ____(Nadaljevanje prihodnjič).
Foltinov boben.
Češki spisal Svatopluk Čech.
Preložil Vekoslav Benkovič.
Stari Foltin si je obesil na pleča velikanski boben, spoštovanja vredno relikvijo starih patrimo-nijalnih časov, ter šel pred grad. Zdelo se je, da je prizanesljivi fas zaradi bobna prTzanesel tudi bobnarju: visoka koščena posta-
\
va Foltiuova, po vojaški vzravnana, je tičala v nekakem ulan-skem plašču, z obličjem, nabranim v brezštevilne gube. v katerem pa so sledi sveže rudeče barve in jasne, modre oči ohranile nekov mladosten značaj, s srče-čimi sivimi brki in s?vim strni-ščem na dvojnati bradi, s široko brazgotino na čelu, z dostojno od-merjenostjo v slehernem pregibu — pravi živi ostanek nekdanje slave vrhstenske. Stari Foltin je
^al z ustnicami ter mahal z bet-eem po zraku. Z grozo se obrnejo vsi od mize k njemu in že naprej so se zgrozili nad vestjo, katere grozni udarec se je vidno kazal v obličju starega moža.
— Gos — gospoda — jecljal čez nekaj časa.
praznično suknjo ter jo pričn v zmotn j a vi vleči na pisano noč-
nepoznanega vzroka srebrno na-mizje spravljati z mize; gospodična Melanija bežeč zašumi preko prizorišča; jedini Beruška j stal tu nepremično ter s tihim zadoščenjem gledal prmcipala, katerega je pri navadnem izbiranju najlepših kosov pečenke tako nedavno prehitela Nemesis.v
Da te pojave nekoliko osvetlim, moram povedati, da je bil naš i grad bržkone zaradi svoje odroč-1 nosti in neupravljenosti — ma-J
ju. ohranjene za gospodo, so bile
napolnjene z res nepotrebnim o-1 _ Q nik(lar ne, Nerazlo^ivi
kraški: pajki, nji h jedun prebi- sya , Tožik) bi sc mi tcm ok .
valei. so se na tenkih nitkah spu-' ,	& mramornem obliCju.
scali s sijajno barvanih stropov _ Ako jo bodcg tako g gabo
na mehke naslonjc-ee ter z nežno'	, „„	j ,
.	. i vozila po svetu, ne ostane dolgo
mrežo prepregali krasno izrez- eeja
fcjana naslonila z žametom pre-1 "	.	.
vlečenih stolov. Uradniki in slu-! ~~ Caj vendar. Pazim na ka' žabniki v gradu so poznali svojo j kor "a zemco ocesno- ^ldel S1' da gospodo samo po pripovedovanju.! sem iraela Matijo z nJ° vso Pot Slikali so si jo vsled tega. kakor lia kolemh so mogli, vsekako z idealnimi barvami. Iz dopisov, iz raznih pripovedk, iz povesti j, selečih se od gospode do gospode, iz domišljije so si sestavili slike vseh teh
—	Poglej! — vsklikne.
—	Poglej! — ponovi on ter po-! mete svojih sanj m pogovorov, te ( kaže proti stropu. Od šopka fan-svoje ideje, nanagloma iz očij v, tastičkih cvetk je visela dolga: oči. je bila zanje slepeča, mame- mahajoča paj£evina, na kateri se ča prikazen. | je nrllf;ai pajek. — Mojih sva- i
V gradu, je vladala mrzlično ril nLsi posiušala. Evo. tu imaš. vrvenje. Iz zgornjih sob je od- nvo,| v to božansko selsko idilo, I mevalo škripanje vrat. ropot sem Q katorj si sanjarila, ter tja prerivanega pohišja, pras- Baronica nabere ustnice, od|
studa nad pajkom in nevšečnosti; nad soprogovo opazko. Rezko po-1 zvoni z namiznim zvoncem. De-i beli lakaj v vijoličasti livreji pri- j de. —
—	Povejte doli. naj pošljejo j sem kako dekle, da pomete prah i in pajčevine, — mu veli krasna gospa z nagubanim čelom. Vse-de se nasproti soprogu, ki se je naenkrat škodoželjno smehljal ter s čemernim obrazom gleda ljubljeno sobico. Mine precej časa — dekleta ni. Baronica dela še čemernejši obraz in baron se smehlja še škodoželjne j še.
Lakajevo poročilo je spodaj povzročilo velik strah zaradi prahu in pajčevin in nič manjšo zadrego zaradi zahtevanega dekleta. Po dolgem prevdaranju in govorjenju se poprimejo kakor u-topljenec stebla Foltinove Marja-nice. Po dolgem prigovarjanju starega Foltina, ki je upal s svojo hčerko popraviti nehrečni boben. potegnejo branečo se devoj-ko iz vratarjeve stanice, gospa oskrbnikova jej svojeročno posili na prsi svoj žolti svileni robec z dolgimi trepci in v roko omelo in tako opravljeno se žrtev odvede lakaj v gosposke sobe.
Baš je bila baronica jezno udarila z nogo ter stopila proti vfa-tom, ko se na lahno odpro in se med njimi pokaže Marijanica. — bleda kot stena in s povešenimi očmi. Baronici neprijazni ogovor zastane na ustnicah. Iznenadila jo je mičnost priprostega dekleta; bila je vitka in prožna kakor trst njene poteze so bile fine. okrogle kakor otročje, obilni kostanjasti lasje so se lepo prilegali svežemu. belemu obličju, vsa njena postava je dihala čar prve pomla-"di. —
—	Tukaj, drago dete! — jej je rekla prijazno, ter pokazala ma-hajočo pajčevino.
DekI iea se okorno prikloni, pri čemer se za hipec pod njenimi plavimi trepalnicami temnomodro zablisketa. ter plaho stopi naprej. Omel o li i dosegalo pajčevine. -Morala je stopiti na prste. Pri tem je celo njeno obličje zagorelo v prekrasni rdečici, temnomodro o-ko se je dvigalo k stropu, beli nežni vrat se je napel in pod njim se je pokazala za trepci žoltega robca vrsta neprijetnih koral na snegobelih valovih srajeinili. Dodajte temu nogico princesinje in priznajte: zapeljiva prikazen.
Ko so bile vse napake odstranjene. gospa baronica Marijani-co laskavo ]>otrka po rami ter jo vpraša: — Kako ti je ime?
—	Marija Foltinova, — pošepe-če deklica.
—	Foltin? Foltin tvoj oče?
—	Vratar, milostiva gospa!
—	Brez dvojbe tisti z bobnom. — opomni baron in lahen smeh mu izpreleti obličje.
—	Tdi v sosedno sobo in počakaj me. — veli baronica dekletu. Ko odide, se obrne k soprogu rekoč: — Dražestno dekle! PCaj praviš ti?
—	No kakoršen je ukus.
—	A jaz pravim, da je dražest-na. Krasna rast, prijetno obličje in poleg tega skromnost!
—	Johiei preti tekmica.
—	Brez šale. kaj praviš, ko bi si iž nje vzgojila hišno? Ko bi jo takoj vzela v službo? Kaj praviš na to?
—	Da so tvoje muhe v istini mnogovrstne, — odgovori on ze-vaje.
Baronka je stregla svojim trmam z veliko odločnostjo. Takoj je vprašala dekleta, T>I li hotelo ž njo v mesto, in ne da bi čakala njenega odgovora, takoj jo je vsprejela v službo, prekrstila jo v Marijeto. s sijajnimi barvami jej naslikala službo hišine ter jej naposled podarila par malo pono-šenih čevljev in koketno domačo čepico.
Stari Foltin je kar okamenel radostnega iznena den ja. ko se je Marijanica s temi novostimi vrnila k njemu. Niti v sanjah bi si ne bil mislil, da je njegovo hčer usoda izvolila, da postane sijajen pendant onemu lakaju, s kojega sorodstvom se je bahala cela rodbina Foltinova. Kot bi mignil, jo pozabil dogodek z bobnom, njegova hoja je postala še bolj po-
Slovens ko katoliško
a	a
podp. društvo
svete Barbare
mi. oblečena v svetle barve: z nekakim veselim, koketnim smehljajem se je ozirala z voza.
Ko so zapeljali na dvorišče, kjer so jih vsprejeli s spoštljivimi prikloni, je uprl črni gospod svoje medle, zaspane oči v starega Foltina. ki je stal spredaj z malo-dušno povešenimi brki z neskončno u danostjo skesane potrtosti na gubastem obrazu, ob strani s patrimonijalnim bobnom.
Baron nekaj časa pazljivo gleda ta zanimljivi predmet iz osta-line svojih prednikov, mišice medlega obličja se ganejo in milo-stivi gospod da duška svoji dob
hu. Okolu stoječi nekaj časa osupli pogledujejo z barona na vratarja in narobe; na to pa spoznajo za dobro, pokazati svojo lojalnost v slepem posnemanju svitle-ga vzgleda in vsak se je smejal, je za- j kolikor se je mogel: oskrbnik ! z oskrbnico nekako prisiljeno.
—	Kaj — kaj? — zine oskrbnik; lahkomiselni Beruška in kočijaž ter izpusti vilice na plošček. j z lakajem pa na vse grlo. Celo go-
—	Gospoda — pod gozdom —j spa baronica se je lahko nasme-odgovori Foltin z grozno verje-'jala z očarljivimi ustnicami. nostjo.	i Stari Foltin Je predstavljal ta
Oskrbnik skoči od mize. zgrabi j hip sliko, katere ni mogoče po-
pisati. Ozrl se je nekolikokrat. sedaj pobledel. sedaj zardel, skrbno
no suknjo: oskrbnica prične iz si pogladil plašč in sive brke, na-
zadnje pa je obstal njegov pogled na usodepolnem bobnu. Zdelo se mu je. da je vse razumel Bil je uničen.
Izpregovorivši z ostalimi nekaj blagonaklonjenih besed, je odšla gospoda v svoje sobe ter za ta čas prebivalcem pritličja ostavi-la utis najlepšega in najsrečnejšega para na svetu.
Čez nekaj časa vidimo oba v društvenem salonu. Gospod se malomarno guglje v naslonjaču in na
lo priljubljen pri svojih lastnikih, j platniee neke knjige riše podobo Od časov rajnkega starega go-jstarega patina. Gospa baronica, spoda, ki je kratko pred svojo drže v roki nag0 starinsko sohi-smrtjo tu prebil nekaj časa. ni!eo se zveciavo ozira po salonu, videl nobenega člena gospodskei obitelji mej svojimi preperelimi! . , 0 zidovi. Sobe v prvem nadstrop- j p
Svetuj mi, Henrik, kam naj
j —'Pustila bi jo bila tam. kjer . je stala.
^J je
Omisli si rajši mopsa, draga moja!
Gospa baronica jezno pogleda soproga. Ustnice se jej odpro za žive zakonske levite, a premisli oseb. katere so segale od daleč j si. Varno vzame sohico ter za-kot bogovi z nevidnimi rokami v j šumi zaničljivo mimo gospoda bali jih usodo. V jasnih obrisih so rona k okrogli dolbini. Baš hoče se dvigali pred njimi baroni, ba- j vanjo postaviti ljubezninivo svo-roniee. mladi barončki in baro-ije breme, kar naglo odskoči. ka-nese, hišne, pestunje, gubasti za- j kor bi jo bila kača pičila ter prst j končna in oči so se mu lesketa' stopnik z lasuljo, angleška vzgo j pomoli proti soprogu. Mnogolet- j kakor mladeniču, jevalka z šiljastim nosom, debeli j ni prah dolbine je na njej ostavil s Minilo je nekaj dnij. Baronica lakaj, in značaj slehernega jim je sivo sled.	je sanjarila o dražestili selskega
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
Inkorporirano dne 21. januarja 1S02 v državi Pennsylvania.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: JOŽEF PETERNEL, Box 95, Willoek, Pa.
I.	podpredsednik: KAROL ZALAR, Box 547, Forest City, Pa.
LL po<lpredsednik: ALOJZ TAVČAR, 299, N. Cor. 3rd St., Rock Springs, Wyoming.
Tajnik: JOHX TELBAN, Box 707, Forest City, Pp.
II.	tajnik: JOHN OSOLIN, Box 492, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, Pn. Pooblaščenec: JOSIP ZALAR, 1004 North Chicago St., Jollet 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 9<X Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
I.	nadzornik: JOHN TORINČ, Box 622, Forest City, Pa.
II.	nadzornik: FRANK PAVLOVČIČ, Box 705, Conemaugh, Pa. ILL nadzornik: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: MARTIN OBREZAN, Box 72, East Mineral, Kans. I. porotnik: MARTIN ŠTEFANČIČ, Box 7S, Franklin, Kans. D. porotnik: MIHAEL KLOPČIČ. 52S Davson Ave., R. F. D. 1, Greenfield, Detroit, Mich
UPRAVNI ODBOR:
Predsednik: ANTON HOČEVAR, R. F. D. No 2, Box 11%, Bridgeport, O.
I.	upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broughton. Pa.
II.	upravnik: PAVEL OBREGAR, Box 402, Witt, 111.
Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku Ivan Telban, P. O. Box 707, Forest City, Penna.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
življenja ter se z veliko gorečnostjo žrtvovala vzgojenju Marijet" za hišino; ta je cesto stala pred zrcalom v koketni čepici, v roki z velikim šopom razbojnega perja. katerega jej je bila gospa kupila za pometanje prahu, večkrat sedla tudi na nizke stolee. sanjar-ski npiraje temnomorde oči nekam v daljavo, kjer je gledal njen duh visoke hiše. lepo oblečene ljudi. krasne ekvipaže. in često je glavo povesila v dlan ter se globoko. globoko zamislila; baron je leno posedal na divanu, pušil in zeval: oskrbnik in oskrbnica sta se osvobodila vsega strahu pred visokima gostoma: Beruška se je sprijaznil z vijoličastim lakajem ter igral ž njim šestindvajset v pisarni pri zaklenjenih durih in zapaljenih smodkah.
Neki dan proti večeru je šla baronica s krasno vezanim Bu-rusom. v cvetočo senčnico v parku. odkoder je bil daljen, mnogovrsten razgled in kjer je hotela pričakati slavčnega koncerta, ki se je nekaj večerov glasil okrog gradu. Baron je pokaral lakaja zaradi njegove debelosti ter mu naročil zaradi nje, naj se gre izpreliajat po polju.- Oskrbnik in oskrbnica sla pri zaklenjenih vratih pripravljala ukuhano sadje. Mela ni jo so boleli zobje.
V tem idiliškem, tihem času je staremu Foltinu prišlo na misel, da se Marijani* i predolgo mudi v gosposkih sobah. Odgnal je to misel, a se jt- zopet vrnila. In ta misel je postajala čedalje bolj u-siljiva. — Kaj dela tam tako dolgo? — je za mrmral v brke. — Gospe vendar ni doma.
Nevoljno gre na hodnik ter se nekaj časa izpreliaja po njem, — skrbno poslušaje kvišku. Gnan od nepremagljive moči se odloči iti po stopnicah gori; po prstih pride na hodnik v prvem nadstropju. Prikrade se do vrat lakajeve sobe ter pritisne na kljuko, bilo je zaklenjeno. Splazi se k salonskim vratom. Kar obstoji: notri se je slišal glas — baronov glas. Razločno je čul te-le besede: — Ne bodi otročja Nespametne muhe! Svet je drugačen, kakor so ti ga slikali duhovni in priprosti roditelji. Napravim te srečno. Kar bodeš želela, dobiš — lepa oblačila, dragotinje, novce — vse. — Tvojega očeta postavim za pri-stavnika. ali pa še za kaj več. Sama bodeš v mestu. Nu. golobičica. ne sramuj se. dvigni krasna očes-ca. Bog ve. da nisem še videl krasne j šili !
Kakor da je strela udarila v Foltina. Vsa kri mu Je ušla iz obličja, groza, prepadenost, se je slikala v njem. Pripogne se h klju-čevi luknjici. Notri uzre barona čisto izpremenjenega: v bledem lepem obličju njegovem ni bilo ni trohice zaspanosti in temne oči so se kar iskrile od strasti izpod tenkih, ponosnih obrvi j. Za brado privzdiguje krasno Marijaničino. kot kuhan rak rdeč od sramežljivosti, jej je gledal poželjivo na kipeče prsi. Njene oči so bile po-vešene, v jedni roki je držala so-' liieo. v drugi pa razmršeni šop raznobojnega perja.
Foltin se zgrabi za sivo glavo; groza mu je zamašila grlo. po glavi mu je rojila tolpa strašnih mis-lij. Že je segal po kljuki; a zopet je odtrgal roko. Nikdar! Da bi baron spoznal, da je oče poslušal njegove besede, da bi bil osramočen. zajet pri sramotnem dejanju nasproti svojemu poslu — nikdar, to ni smelo biti. temu se je upirala prirojena lojalnost Foltinova. A kaj naj počne?
V pisarni bo lakaj, s kakim izgovorom ga pošlje gori. Pomisli in že hiti doli. A pisarna je zaprta: grobna tišina je vnjej. — Beruške in lakaja, ki sta vedno v njej igrala karte, ni bilo doma : jeden se je mudil na dvorišču. drugi pa se je šetal zaradi zdravja.
Obupno leta Foltin po hodniku. Kar se ustavi pred ječo. Tre-notje pošto j i. odpre vrata, zgrabi orjaški boben, ki je tam visel, obesi ga na rame ter beži v vežo. Divje zaigra z betci, skloni glavo in nepreslišen ropot se razleže na okolu. Bobnal je. da so mu potne srage stopile na čelo.
Oskrbnik, ki je slišal ta ropot, postane bled kot smrt. — Bog pomagaj, Foltin je znorel, — zastoka. Leti v vežo. Tam ugleda Beruška. držečega nepoklicanega bobnarja za ovratnik.
—	Ali ste pijani? — je vpil pisar. Foltin pa trdovratno bobna dalje. Od vseh stranij so leteli
v mraku skupaj ljudje.
Oskrbnik priteče Beruški na pomoč: — Nehajte, norec! — za-jgrmi nad Foltinom. — Še gospo-jda barona vzbudite. Pri tej priči vas spodim iz službe!
—	Le pustite ga v službi, — se oglasi baron za njimi. — Izborilo zna bobnati. — In šel je skozi klanjajočo se tolpo, žvižgajo in bijoč se z bičem po ježnih čevljih. Sel je na izprehod.
Ko se je gospa baronica, pri-vabljena od zagonetnih bobnovih glasov, vrnila od slovečega koncerta ter stopila v salon, je uzrla na sredi svojo krasno ljubljeno sobico razbito na mnogo kosov. Iz objokanih očij Marijete, katero je dala pred-se poklicati, je spoznala takoj zločinko. Z veliko jezo jo je pri tej priči spodila iz službe. Kratke so bile sanje o visokih hišah, lepih ljudeh in krasnih ekvipažah!
Drugi dan opoludne je stal Foltin pred gradom in bobnal na delo. Pri tem je gledal proti gozdu na cesto, po kateri se je gosposki voz z nevrjetno hitrostjo oddaljeval od vasi. Ko je kočija izginila v gozdu, se je oddahnil Foltin, povesil betee ter zakrožil z glavo. In prišlo mu je na misel, da kakor ta stari boben ni več za današnji svet. O vzroku včerajšnjega izgreda pa je do smrti molčal kakor zid.
Izbruh treh ognjenikov. Pariz, Francija. 20. septembra. Številni italijanski ognjeniki so pričeli v zadnjem času bruhati. Aktivni so Vezuv. Etna in Strom-boli ter je fenomen, katerega ni bilo preje nikdar opaziti. Nobena teh erupcij pa ni videti nevarna.
GLAS NARODA. 22. SEPTEMBRA, 1915.
EF
Jugislovanski
a
Katol. Jedneta
a
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež V ELY, MINNESOTA.
GLAVNI UKADIOXIJ ~ f ^
rredsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALANT, 112 Sterling Ave., Barberton Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn, Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUTS KOSTELIC, Box 583,Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN IVEC, 900 N. Chicago St., Joiiet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZTJNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, HI. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. G. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, Itev. 1,
Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva bv. Srca Jezusa, Itev. 2, Ely,
Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, itev. 114, Ely,
lifinn.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poailjatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA."
f
Si
od jutra do obeda, a od obeda do veselja, zato tudi ni bilo med nji- bežen v svojemu srcu kot najsve-večera. Plesali so, kakor bi šlo za'mi prave ljubezni in prisrčnosti, tejšo tajnost, toda mati spozna na življenje; plesalci in plesalke so katera nareja rodbino srečno. i prvi pogled, da se je dogodila v
ČLANOM IN ODBORNIKOM KRAJEVNIH DRUŠTEV V NAZNANJE!
Vse proteste, incijative, predloge in sploh vse uradne stvari oziroma dopise, ki se tičejo J. S. K. J. JE POŠILJATI GLAVNEMU TAJNIKU.
Najprej mora glavni tajnik vse pregledati, ker mi brez njegove vednosti ničesar ne natisnemo, kar se tiče Jednote.
Vse, kar bo on odobril, bo v našem listu pravočasno priobčeno.
Uredništvo G. N.
Za tuje grehe.
Jan Janča.
(Nadaljevanje).
"Pridem, oče, na sestrino svat-o.
Stari Janoš je stal kakor brez rvi. Bal se je sina. ki je stal tli v umazani, zakrpani o-
ivati
"»Slišite, oče? Pridem na Zuzki-no svatbo. Dajte mi čedno obleko, tla vam tu ne bom delal sramote."
"Nihče te ni vabil."
"Vem, za to pa sem tudi prišel; po ženo pa mi pošljite. Vi ste si nudili, da ne izvem za svatbo? — Veste, k<lo mi je povedal? Danes so mi to povedali sosedje v mestu, ko sem šel na delo."
Martinove oči so se lesketale v čudnem blesku, ki razodeva, da se v prsih njega taji nekaj groznega. kiir ni mogoče na dolgo dušiti, kar grozi izbruhniti vsaki hip. Na licu mu je igrala vsaka žilica in barva se spreminjala vsaki trenutek.
"Martin, pojdi, jaz ti posodim obleko", reče eden gostov nežno.
"Nočem je jo od tebe, naj jo da oče."
"Xe morem ti je dati, Martin, ker je nimam."
"Nimate!" zakriči Martin in bil bi planil na očeta, ko bi ga ne bili pridržali.
"Martin, ne jezi se!" S temi besedami pristopi k njemu teta Bla-hova. katera — kakor so dejali J a noše v i — ima nanj večji upliv nego vsi drugi.
"Pojdi k nam. posodim ti Jurijevo obleko, ki itak plesni v škri-nji zastouj. Jožef ima svoje oble-
ke dovolj, on Jurjeve ne nosi. Po ženo pa ti pošlejo. .. . Oče ti je pisal, toda pismo se je. mislim, zgu-i-i„ »i ono.
"Zgubilo, teta. .zgubilo. Ne vr-jomite nikomur, niso mi pisali... Teta". — reče nežno in toliko, da mu solze niso pritekle iz očij — "teta. ko bi bili vi moja mati, bil bi drugačnejši. Vem. da sem hudoben. toda kaj jaz morem za to; — stariši so me skazili in večkrat bil bi žc skoro obupal nad svojo nc-
Vsi odidejo v cerkev k poroki. Otide tudi Jirovee, ki je dobil, kaj zalo kitico iz umetnih cvetic. Dala mu jo je hči mlinarja Nejedlega
zala Zofija, ki je radi posebnega prijateljstva šla Zuzki za družico. Ko Jirovee opazi Zofijo, spreleti njegovo srce nekak poseben, doslej neznan čut, tako sladek in zopet tako bolesten, čut hrepenenja, da bi mogel to zalo dekle peljati k oltarju, kakor pelje danes Plot svojo Zuzko. In Zofija je bila tako razvneta, ko mu je pripenjala kitico. ... Najrajše bi jo bil objel in poljubil....
Vsi otidejo v cerkev, le Martin otide s teto Blahovo po obleko.
"Žal mi je", ji tožil Martin bolestno, "da me vsaj Zuzka ni povabila. Imam jo tako rad njo edino iz vse naše rodbine. Ona je najboljša od nas vseli.... Tudi jaz bi hotel biti tak, toda ne morem, teta. Sam Bog ve, kaj se včasih godi z menoj. Kakor bi me hudoba obsedla, vse me žene k temu, delati ljudem krivico. Bil sem tak od mladosti, dobrih zgledov nisem videl — sedaj se že več ne poboljšam. . . . "
Poslednje besede je izrekel Martin bolj za sebe. Teta je odšla in čez kratko prinesla obleko. On sc obleče ter gre v cerkev za drugimi. Po njegovo ženo so poslali....
Janoševi so sahneli strahu. Martin je prišel nepričakovano, kakor hudi duh; kroti se sicer, toda dolgo to ne bo trajalo. Poznali so ga. Domisli se nekaj, Le napije in potem bo gorje. Potem ga nihče več ne pomiri. Želeli so si, da bi bil raje umrl za ranami, katere mu je zadal v glavo enkrat njegov o-če. Toda Martin je kmalu ozdravel. na rane pa vendar ni pozabil.
Bilo je oblačno, toda to je bilo ravno prijetno: vsaj solne e ni peklo tako občutljivo kakor poslednje dni. V vasi so tekali semtertje družica za družico, fantje s kiticami za klobuki in za njimi tudi oženjeni, ki so popustili delo na polju ter se pridružili svatom.
Pri Kohnu je svirala godba. Že od nekaj let so se vršile tukaj skoro vse svatbe; občinska gostilnica ni uživala te naklonjenosti, ker gostilničar ni bil tako uljuden ter ni hotel dolgo nalivati na kredo. N' občinski gostilnici je ostalo torej le malo zvestih privržencev, ki niso zaupali uljudnosti zarudele-ga žida in nasmehu njegove nič kaj zale Sare.
Janoševi so zahajali h Kohnu že od začetka iu zato so praznovali tukaj svojo svatbo. V mali, ne preveč čedni sobi je trajala svatba
bili razgreti, da jim je kar rudeei-1 ca silila skozi lice. Toda nič niso 'marali za to; hladili so se s toplim, slabim pivom ter plesali dalje, kakor bi vsak imel na razpolago ne-| koliko življenj. In čudno, kako i vztrajni so ti ljudje; le malo slučajev je, in v tej vasi se nemara nihče ne spominja, da bi bil kdo na ta način prišel ob življenje.
Dan se je nagibal k večeri. Bojazen, katero so imeli gostje vsled Martinove navzočnosti, je bila do slej še neopravičena. Sedel je tiho v gostilnici med drugimi vaščani, pil in gledal z nekako notranjo za-dovoljnostjo, kako so se pulili za njegovo zalo ženo pri plesu. Pripeljali so mu jo kmalu po poldnevu in ž njo prazniško obleko, da bi na svatbi ne imel tuje na sebi.
Toda mirno dan vendar ni mogel miniti. Kolin je ravno prižigal svetilnico, Sara pa zalivala z vodo vrč z žganjico, kar se začuje krik: "Kaj ti tat. ti mi boš kradel denar?" Ni še dobro izgovoril teh besed, že je vrgel Martin sosedu steklenico tako močno v glavo, da se je precej pocedil tok krvi.
"Martin, za Boga. kaj zopet delaš?" je pritekla k njemu prestrašena žena.
"Ilotel me je okrasti....
"Ni mislil nič hudega, samo šalil se je" — se oglasi nekdo in Martin vpre na to stran svoj strastni pogled.
"Šalil!____Takošna šala____"
Ostale besede so se zgubile v hrupu, ki je nastal v gostilnici. Med tem ko so ranjenca, oblitega s krvjo, omivali zunaj z mrzlo vodo in kislom, je postajal hrup v gostilnici čedalje večji. Nastal je hud prepir, v katerem je Martinov glas prevpil vse druge. Hipoma pa dospe med razgrajalce župan. mlinar Nejedly, da napravi red. Nihče ni vedel, kako je prišel sem, kdo ga je poklical, in malo komu je bilo za to kaj mar. Ko Martin zagleda župana Njedlega. zarudi v obraz, iz očij mu jame sr-šati blisk, blisk, strastno sovraštvo k temu človeku, katerega je najhuje sovražil med vsemi, kar jih sploh hodi pod solncem. Bilo je blizu pred dvema letoma. Mar tin je bil še samec: prišel je na praznike iz službe domu in začel1 v gostilnici prepir in pretep s fanti. Na to je dospel župan Nejedly ter ž njih pomočjo zavlekel Martina v temnico in pretepel ga do krvi. Martin je ležal takrat štirinajst dnij ; ko je zopet okreval, je bil odgnan na sodišče in obsojen. Se daj, ko je zopet zagledal župana, mu je stopil ta do'godek zopet živo pred oči; ni se mogel premagati. pograbi klop, pri kateri je stal. odtrga nogo ter jo vrže z vso močjo na to vstran, kjer je stal župan .Ta se umakne in noga je sfr-čala skozi odprta vrata v vežo. kjer na si;ečo ni bilo nikogar. Ko je Martin videl, da je zgrešil župana, je poskočil še bolj razdražen, odrinil od sebe ženo, ki ga je zadrževala — toda predno je mogel priskočiti k županu, vržejo ga krepke roke na tla, na kar je bil odpeljan v občinsko ječo. Toda zmuznil se jim je ter zbežal. Jeli so ga loviti kakor divjo zver, toda niso ga vjeli....
II.
Mlin "pri Kalinu", kakor so imenovali že od davna mlin na dolnjem koncu vasi, je bil najboljši v vsej okolici. Ko je bil prodan, je krožila po vasi govorica, da je bil mlinar Nejedly pripravil poprejšnjega lastnika na nič kaj pošten način ob mlin. Lotila sta se baje skupaj raznih podjetij; dobiček je potegnil Njedlv, na Novaka — tako se je imenoval poprejšnji lastnik pa je prišla le zguba. Toda ko je nastala leto potem občinska volitev, so pozabili v vasi na to govorico kot na pi-azno obrekovanje, in Nejedly, najpremožnejši mož v okolici, je bil voljen v starašin-stvo in potem še za župana. Drugače tudi po stari šegi ni moglo biti. Najbogatejši je župan, ker kdor ima denar, ima baje tudi razum.	>
Nejedlv je bil človek strog in brezobziren, kakor doma v rodbi-tako tudi v občinskih poslih. Ko bi ne bil imel denarja, ne bi imel prijateljev, ker pa si je znal pridobiti denar, si je nabral tudi prijateljev. Od onega časa, ko je prišel v vas, ter videl, koliko veljavo ima tu Kolin, koliko, vašča-nov drži v svojih krempljih. je rad zahajal v njegovo družbo. Takrat je vladala v občini židovska stranka, a krščanska je bila še prešla ba, da bi mogla pri volitvah iz-podtakniti sedeže stranki židovski.
Rodbina: žena in edina hči Zofi
Žena je bila pravo nasprotje njem sprememba, da to spremem-svojemu možu. Bila je previdna in bo skrbno taji, a pri vsi svoji skr-občutljiva ; ona je tudi vodila vso bi se vendar-le izda. Materino sree odgojo svoje edine hčere. In lahko je dobro; ono strepeta včasih za je bila tudi ponosna na svojo hčer. ljubljeno dete. toda boji se, da bi ko, katera je imela tako plemenito ga mogli učiniti nesrečnega za dušo, kakor je bila zala v obraz, zmiraj, ko bi mu zabranili Ijube-
Zofija je bila mila. duhapolna in zen. izobražena deklica. Te izobrazbe,! Ljubezen si ne da zapovedati — s kakoršno se je mogla ponašati, to ve razumna mati in trpi rajše bi nihče v njej ne bil iskal pri raz- sama, nego bi učinila nesrečnega merah, kakorne navadno vladajo svojega otroka.
v	rodbinah. Večini deklet, zlasti| "Nemara ju ne bo oviral", — premožnejših, je dovolj, če si zna-(se je tolažila gospa Nejedla pri jo splesti lase in oblačiti se po no- spominu na to, kaj poreče mož za
vi	modi ter uzadovoljiti svojega Zofijino ljubezen.
snubača z brezčutnim brenkanjem ".Slikar je izobražen mož" — se
na glasoviru.
Kar je najbolj zaljšalo Zofijo,
je tolažila dalje — "in dasi je samo slikar, saj bo zadoščevala Zo-
je bila njena skromnost. Bila je fijina dota, da se primerno preži-
hči bogatega mlinarja; od svojega šestnajstega leta je imela obilno snubačev iz najboljših premožnih meščanskih rodbin — toda o-lia je ostala vedno priprosto dekle vaškega mlina, ki se ni sramovalo svojih družic iz kmečkih rodbin. kakor druge Bila jim je prijateljica. svetovala in pomagala jim je, kadar je katera potrebovala njene pomoči.
"Zlato srce ima", so govorili o njej, in to zlato srce je ostalo hladno na vse nagovarjanje malo-mestnih gospodičev. čijili jedina zasluga je, da imajo bogate očete. Oni s svojo praznoto se morejo sicer prikupiti ljudem, ki ne poznajo višjih teženj, toda grozno so zo-perni vsakomur, kdor le količkaj čuti in misli. Oni so se pulili za Zofijino roko, katera je sovražila malomestni napuh in praznoto duha. Svojo roko bi bila nemara rajše dala sinu najemnika, ki se zna pošteno preživiti, ki razume svoje delo pri gospodarstvu, nego tem gospodičem. ki poznajo k večjemu neprebavne šale, pa dobro jesti in piti, kar si z ničemur niso prislužili. Sploh so se ji zdeli podobni lenim trotom, katere preganjajo iz panjev delavne čebele.
Zofija je hrepenela po nečem vi-sejm, nepoznanem: v svojem srcu je čutila eukako praznoto, koprnela po ljubezni, katera bi jo neizrekljivo osrečila, a te ljubezni ni našla in ni mogla najti pri teli, ki so se spustili za njeno naklonjenost. Mlada njena prijateljica, Zuzka. se je možila. Sla ji je za družico, in Zuzka ji je še pred za jut rekom pripovedovala o mladem možu, slikarju, ki je bil daleč, ki je poznal svet, ki ima obilno skušenj in je baje tudi učen! Hrepenela je. srečati se ž njim, in ko se je srečala ter pripenjala mu kitico, se je tresla na vsem telesu, ue slute zakaj. Nekaka slast se je vlila v njeno srce, pa zopet bol, in sama ni vedela, čemu se ji svet zdi danes krasnejši nego drugekrati. čemu bi se najrajše razjokala, ali rajše še umrla. In pa on je plesal ž njo, stisnil jo k svojemu srcu. Spoznala je, da se je vnela v njej ljubezen k doslej nepoznanemu tujemu možu Prestrašila se je svoje ljubezni in najrajše bi se mu bila izpulila iz naročja, a moči ji je manjkalo; nekaki čar jo je privezal k njemu, ka'erega — tako sovraži, da je prišel sem, in katerega — ima vendar tako rada. Nemara bi ji srce počilo, ko bi jo za pustil, ko bi je ne imel tako rad, kakor ona njega.
In on jo je imel rad. Ni vedela, kako so se ji prikradle v oči solze — saj je bila tako srečna, kakor še nikdar____
Med tem, ko se je pripetil pri Kohnu neprijeten dogodek z Martinom je bil Karol v mlinu. Zofija ga je povabila, in on je šel tjekaj. Tu se mu ni bilo treba ravnati po velikomestnih stisnenih običajih, in zelo je bil tega vesel. Zofijina mati ga je spoštljivo pozdravila ter mu donašala, kar jc mogla, da bi pogostila gosta. Kaj pa je potreboval Karol? Njemu je zadošče-val pogled v sanjave oči, ki so se m a tako globoko vtisnile v srce. V njih je vidjel svoj raj, svoj blagor, vso svojo srečno bodočnost. Čudil se je sam. kako se je dal o-čarati od vaškega dekleta, ko je ostalo njegovo srce -neobčutno .za vse strele, ki so se sipale/nanj iz očij krasnih Parižank. Te strele so se odbijale od njegovega srca, tukaj pa, komaj je zagledal to čudno dete vaškega zatišja, je bi precej globoko ranjen.
Ni mogel ni verjeti, da bi se mo gla imeti rada pri prvem srečanju, a vendar — bila je to resnica, či I sta resniea, on ljubi njo in ona ljubi njega.
Bila sta srečna in tako zamišljena v to srečo? da jima niti na misel ni prišlo, skrbeti za bližnjo prihodnost. Mati je privoščila srečo svoji ljubljenki. Zofija ji sicer tajnosti ni zaupala, toda kaj uide ma-
vita. bodisi tudi v velikem mestu. Toda. kaj poreče mož?" — Osupnila je znovič, in srce se ji je stiskalo.
(Pride še.)
Dvanajst dečkov in dvanajst deklic.
V Diittlenheimu na Tirolskem se je te dni sodarju Martinu Lo-retzu porodil 24. otrok. Mož ima sedaj na izbero 12 dečkov in 12 deklic. Dva sinova sta na bojišču, dva pa dobita v kratkem vojaško suknjo.
Pittsburgh, Fa.: Ignacij Podvasalf Caglstar, Z. Jaki« is D. B. Ja koblch.
Steelton, Pa.: Anton Hren.
Unity Stok, Pa.: Joseph SkerlJ.
Wcat Newton. Pa. in tkalka: Jorti Jot m.
Wlllock, Pa.: Frank Sem« tn Joss»> PeterneL Taele* Utah: Anton PalfUL Wlnterqnarters, Uteh; Loals Bia sick.
Black Diamond. Wash.: Gr. Porenta Ravensdale, Wash.: Jakob Boh
nista doživeli pri njem mnogo finemu očesu? Dete skriva lju-
MAMi zastopniki,
kateri «o pooblaščeni pobirati narod nlno aa "Glas NiHt" ln knjige, ka kor tudi sa vse droge ▼ nago strokr spadajoče posle:
Jenny IM Ark. In okolica: Mlchae Clrar.
Ban Frandsea, CaL: Jakob LovHn
Denver, Colo.: Frank Skrabec. ieadville, Cola.: Jerry Jamnlk. Pueblo, Colo.: Peter Cnllg, J. M Soj t«, Frank Janesh ln John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Louis Go rtello (The Bank Saloon). Walsenburg, Colo.: Ant. Saftlch. Clinton. Ind.: Lambert Bolskar. Indianapolis. Ind.: Alois Budmab Woodward, la. in okolico: Lnkas Podbregar. Aurora, 111.: Jernej B. Verblt Oglesby, HL: Math. Hrlbernlk. Chicago, HI.: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Dan. Badovinae. Im Salle, DL: Mat. Komp. Joliet, EL: Frank Laorlch. John Zs etel in Frank Bamblch. Mineral, Kans.: John Stale. Wankegan, HL: Frank Petkovfek b Math. Ogrin.
So. Chicago, UL: Frank Cerns It Sndolf Požek. Springfield, UL: Matija BarborH Franteaae, Kans. in okolica: Fran) tona
Mattery. If— In ska«em: Marti* Cos.
Calumet, Mich, la okolica: Pav«
4b«it* In M. F. Kntx> Manisttqne. Mich, in skollea: B
Cotstan.
So. Bange, Mich. En sksllea: a. L
LlkoFli.
*nrara. Una s Joslr Foglas CUshobn, Minn.: X. Zgonc, Jskot Petrlch In Frank Žagar. D ninth. Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gonit VL L. Kapscii, Jos. J. Peshei ln Louit ML PernSek. Eveleth, Min.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesat Hibblng, Minn.: Ivan PouSe. Kitzville, Minn, in okolico: Jo* Adamich. Nash wank, Minn.: Geo. Manrln. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch 8ft. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Aidrldge, Mont.: Gregor Zobee. Great Falls, Mont.: Math, it rich M09 N. 5th Ave.
Bed Lodge. Mont.: J. Koprivšek. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Little Falls, N. I.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J MarlnOe, Chaa. Karllnger ln Jakot Branik
Barberton, O. In okolica: Alois Ba (ant
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Collinwood, O.: Math. Slapnlk. Lorain, Ohio in okolica: John Kuai Se 1785 B. 83. St.	,
Xoungston, O.: Ant. KIkelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin.
Allegheny. Pa. la okolica: M. D*
rich.
Bessemer, Pa.: Ix»uls Hribar. Braddoek. Pa.: Ivan Germ. Bridgenlle, Pa.: Rudolf PJeterSek. Burdine, Pa. in okolica: John Ker Binlk.
Conemangh, Pa.: Ivan Psjk. Qaridge, Pa.: Anton Jerlna. Canonsburg, Pa.: John Kokilcn. Brougfatsn. Pa. in okolica: A. Dem hr.
Dasragh, Pa.: Dragntln Slavi«. Dunlo, Pa. in okolico: Josip Suhor Export, Pa. hi okolica: John Prostor Forest City, Pa: Karl	in Fr
Leben.
Farell. Pa. t Vnina VaimtfaBS Greensburg Pa. in okolica: Joseph Novak.
Irwin, Pa. hi okolica: Frank Dam tar.
Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja la
John Polasc.
Marianna, Pa: E. Gottlicher.
ania. Pa.: Geocg Scholta Pa.: Math. Klkelj. i. Pa. la okolica t Fraal
Davis, W. T a. in «k«Heai Joka Br* sleh.	«
Thorns■, W. Ta in ehoileal Fraal
Kocljan ln A. Korenchan.
Grafton, Wis.: John StampfeL Kenoha, Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik ln Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: Frank Seplch U| Heronlm Svetlin.	- «
West Aliis, Wis.: Franfi Biol 19 Lonls Lon&arld.	i
Rock Springs, Wyo.: A. Justin, TaL Stnlich in Valentin Marcina. Kemmerer. Wys.: Josip Moteli
iCENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. Y.
MOLITVENIKI:
Duhovni boj	t—.60
Evangelijska zakladnica	e—.50 Gospod usliši mojo molitev
z pesebno velikimi črkami $1.00
Ključ nebeških vrat	r—.50
Jezus in Marija	t—.40
Marija Varhinja	t—.60
Marija Kraljica	■—.60
Skrbi za dušo	•—.60
Vrtec nebeški	r—.40
POUČNE KNJIGE:
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	t—.50 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	r—.40 Berilo prvo, vezano	:—.30 Berilo drugo, vezano	t—.40 Berilo tretje, vezano	:—.40 Cerkvena zgodovina	—.70 Dobra kuharica, vezano	$3.00 Domači živinozdravnik	:—.50! Evangelij	:—.50'. Fizika 1. in 2. del	•—.45! Hitri računar, vezano	•—.40 j Katekizem vez. veliki	:—.40 Katekizem vez. mali	;—.15 ( Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del vezano	$1.201 Občna zgodovina	$4.00 Pesmarica, nagrobniee	$1.00; Poljedelstvo	?—.50 Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00 Postrežba bolnikom	—.20 Sadjereja v pogovorih	—.25 Schimpffov nemsko-sloven-
ski slovar	$1.20 Schimpffov slovensko-nem-
ški slovar	$1.20
Slovenski pravnik	$2.00
Slovenska Slovnica, vez.	$1.20 Slovenska pesmarica 1. in
2. zvezek po	—.60 j Slovensko-angleška slovnica, vez.	$1.00 Spisovnik ljubavnih pisem	—.40 Trtna uš in trtoreja	—.40 Umna živinoreja	—.50 Umni kmetovalec	—.50 Žirovnik, narodne pesmi, 1., 2. in 3. zvezek, vez., po	—.50
ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Baron Trenk	r->20 Belgrajski biser	—.20 Beneška vedeževalka	r—.20 Bitka pri Visu	—.30 Bodi svoje sreče kovač	—.30 Boj s prirodo	?—.15 Božični darovi	f—.15 Burska vojska	—.25 Cerkvica na skali	t—.15 Cesar Jožef II.	—.20 Ciganova osveta	—.20 Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00 Cvetke	^-.20 Don Kižot	<—.20 Dobrota in hvaležnost	—.60 Fabiola	—.35 George Stephenson, oče železnic	—.20 Grizelda	^-.10 Hedvika, banditova nevesta —.20 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	■—.20 Ilustrovani vodnik po Gorenjskem	•—.20 Izlet v Carigrad .20 Ivan Resnicoljub	—.20 Izanami, mala Japonka	■—.20 Izidor, pobožni kmet	—.20 Jama nad Dobrušo	t—.20 Jaromil	—.20 Jeruzalemski romar	—.45 Kristusovo življenje in smrt
vezano	$3.00
Krištof Kolumb .	^-.20
Križana umilejnost	—.40 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50
Lažnjivi Kljukec	—.20
Leban, 100 beril	—.20
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalen roman	$1.00
Malomestne tradicije	i—.25
Miklova Zala	—.35
Mirko Pošten j ako vič	»—.20
Na divjem zapadu, ves.	»—.60
Na jutrovem	—.33
Na krivih potih	;—.30
Na različnih potih	r—.20 Narodne pripovesti, 1., 2.
in 3. zvezek po	;—.20
Naseljenci	r—.20
Na valovih južnega morja	—.15
Nezgoda na Palavanu	;—.20
Nikolaj Zrinski	—.20 O jetiki .15
Odkritje Amerike, yea.	t—.80
Prihajač	—.30
Pregovori, prilike, reki	—.25
Prst božji	—.20
Randevouz	—.25
Revolucija na Portugalskem	—.20
Senila	e^.13!
Simon Gregorčiča poezija	t—.43
Stanley v Afriki	—.20 Sherlock Holmes,
3., 4., 5. in 6. zvezek po	t—.80
Sveta noč	t—.20
Srečolovec	—.20 Strah na Sokolskem gradu,
100 zvezkov	$5.00 Strelec	—.20 Sanjska knjiga, velika	s—.30 Štiri povesti	t—.20 Tegetthof	—.25 Vojan na Balkanu, 13 zvez.	$1.85 Zlate jagode, vez.	:—.30 Življenjepis Simon Gregorčiča	t—.50 Življenja trnjeva pot	.—.50 Za kruhom	—.20 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjevica Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu)	—.73
SPILMANOVE POVESTI:
1.	zv. Ljubite svoje sovražnike	—.20
2.	zv. Maron, krščanski deček	r—.25
4. zv. Praški judek	—.20
6.	zv. Arumugan, sin indijskega kneza	:—.25
7.	zv. Sultanovi sužnji	:—.25
8.	zv. Tri indijanske povesti	—.30
9.	zv. Kraljičin nečak	—.30 10. zv. Zvesti sin	—.30 U. zv. Rdeča in bela vrtnica	t—.30
12. zv. Boj in zmaga	?—.30
14.	z v. Prisega huronskega glavarja	f—.30
15.	zv. Angelj sužnjev	!—.30
16.	zv. Zlatokopi	—.30
18.	zv. Preganjanje indijanskih misionarjev	—.30
19.	zv. Mlada mornarja	—.33
TALIJA.
Zbirka gledaliških iger:
Brat sokol	—.23
Cigani	—.40
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	<—.30
Starinarica	—.20
Županova Micka	—.30
Idealna Tašča	—.20
RAZGLEDNICE:
Newyorske, s cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka
po
Album mesta New Torka krasnimi slikami, mali
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrske, mali Združenih držav, mali veliki vezan Balkanskih držav Evrope, vezan Vojna stenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, "Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po
-.03 -.25
-.23
-.35
—.10 —.10 —.23 —.50 —.15 —.50 $1.50
-.21
OPOMBA: Naročilom je prilo žiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici, ali poštn ih znamkah. Poštnina ie ml v«** -mah ie vračnnaoa,
_
GLAS NARODA, 22. SEPTEMBRA, 1915.

^la'i.tijMia'i^iiJiia'i^iiA^iii'isr^iMiKfiiiKaEaRaE^
IZVRŠEVALNI ODBOR: Frank Sakser, predsednik, 82 Cortlandt St., New York, N. I. Edward Kalish, tajnik, 6119 St Clair Ave., Cleveland. Ohio. Mm Jager, blagajnik, 6241 Upton Ave. So., Minneapolis, Minn.
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
Ujetniški tabor v Omsku. Slovenski listi priobeujejo sledečo vest: Odposlanci mednarodne družbe krščanstva v New Yorku so obiskali tabor ujetnikov v gu-berniji Om k v Sibiriji iu o tem objavili poročilo, iz katerega po-snemlje "Temps'* po nekem ruskem časopisu to-le: Amerikanska komisija je obiskala ujetnike v taborih v Kurgas, Pet ropa vlovsk, Omsk, Nikolajev in Tomsk ter so povsod našli zadovoljive življen-ske pogoje. Ujetniki se morajo držati precej strogih odredb, sicer pa da nimajo nobenih pritožb. Dobivajo. kolikor potrebujejo, obleke in živeža, slednjega celo v obilnih porcijah. — V omenjenih taborih se nahaja mnogo slovenskih ujetnikov s Kranjskega. Primorskega in Štajerskega.
Sajenje zgodnje čebule. Deželna vlada je izdala sledečo naredim; l^-tos se je nekaj časa pojavilo veliko pomanjkanje čebule. Da v prihodnje v naših gospodinjstvih ne bo tega pomanjkanja, se svetuje, naj se sadi več zgodnje čebule. Najboljša zgodnja čebula je takozvana "srebrna spomladim čebula ". Seme te čebule se dobi v trgovinah s semeni. Seme te čebule se pose je čim prej mogoče, najbolje koncem avgusta ali začetkom septembra. Najpriprav-nejša zemlja je solnčna gredica na prostem. Proti sredini meseca oktobra se čebulne sadike vsadijo na solnčno njivo ali vrt. Sadike se sadijo na prostoru, ki je širok 120 cm, v 6 vrst, in sicer sadiko 10—lf> cm od sadike. Važno je. da se sadike zasadijo še pred na-stopom hudega mraza. Pozimi čebulnih sadik ni treba prikrivati, tudi pod snežno skorjo ne poze-bejo. Le če je zima brez snega, se naj na sevemoležečih njivah ali gredicah pokrijejo čebulne sadike s smrekovimi vejicami. V spomladi se pa zemlja malo zrahlja in /. z red cen o gnojnico pogno-ji. Proti koncu maja je čebula že tako razvita, da je uporabna v kuhinji. Ta čebula je mnogo žlaht-nej.ša kot stara. Koncem junija se ta rana čebula lahko popolnoma upravi z njive.
Sušenje krompirja. Deželna vlada naznanja-. Mnogi imajo navado. »la krompir, ko ga izkopljejo. dene jo za več dni na solnce, da se posuši. To ravnanje je na-pačno. Kmetijski strokovnjaki so proučili, da je krompir, ki je bil dalj časa razgrnjen na solne u, zelo podvržen gnilobi ter izgubi tudi mnogo na svoji vrednosti. Vlažen krompir, če jra hočeš posušiti, razgrni na kak pod ali na kraj. kamor solnce ne pripeka močno.
ŠTAJERSKO. Sušenje žita. 1/. Hoč neki kmet poroča: Leto« s.* je žito mnogokje /.mlatilo, ko še snopje ni bilo popolnoma posušeno. Radi tega je zrnje dokaj vlažno. Treba ga je sušiti ali na aolneu, še bolje pa, če se nasipi je na podstrešni pod in večkrat zrahlja. Pri mojem sosedu je splesnilo blizu 20 mernikov lepe pšenice, katero je nasipal po mlatvi takoj v ozko posodo. Ako lie bi pšenice takoj djal na solnce. bilo bi vseh 20 mernikov uničenih.
Sajenje zgodnje čebule. Kakor kranjska, je tudi štajerska na-mentnija izdala navedbo, v kateri svetuje, da, ker se je letos poja-vilo veliko pomanjkanje čebule in »la v prihodnje ne bo tega pomanjkanja, naj se sadi več zgodnje čebule. (Beri naredbo kranjske deželne vlade.)
Hmelj. Cena za štajerski hmelj letošnjega pridelka /.naša 65—-70 kron 7.a '>0 kilogramov^ V Savinjski dolini se bo letos pridelalo manj hmelja, kakor se je pričako-valo, in sicer zaradi neugodnega vremena ; toda hmelj je lep in tudi pozni hmelj obeta dobro trgatev. V Savinjski dolini se bo letos pridelalo 12—15,000 stotov
cev za obiranje. V Nemčiji, zlasti v Prusiji, je stanje hmeljskih nasadov nepovoljno. Kakor vse kaže, se bo s štajerskim hmeljem napravila dobra kupčija.
Komisijonarji vojno-žitno-pro-metnega zavoda. Za ta zavod so določene sledeče osebe, ki bodo nakupovale žito za omenjeni zavod: Za celjsko okrajno glavarstvo: Florijan Gajšek, Žusem; Anton Cvenkl, Sv. Peter v Sav. dolini; Maks Janič, Celje; Fran Dežman, Trbovlje; Rihard AVag-ner, Šmarje pri Jelšah; Janko Artman, Sv. Jurij ob j. žel.; Konrad Elsbacher, Laško; Fran Oset. Vransko; Josip Pauer, Braslovce. Za okrajno glavarstvo Brgžice: Ljudevit Šešerko, Planina - Karo! Zupane, Sevnica. Za okrajno glavarstvo Konjice: Aleksander Grundner, Zreče ; Fran Jonke ml., Oplotnica; Karol Vezenšek, Konjice. Za okrajno glavarstvo Maribor; Josip Urban, Maribor; Fr. Pišek, Orehova vas. Za mesto Maribor: Josip Urban, Maribor. Za okrajno glavarstvo Ptuj: Jakob Ogrizek. Rogaška Slatina; A. Per-ko, Ormož. Za mesto Ptuj: Maks Strašil, Ptuj. Za okrajno glavarstvo Slovenjgradec: Fran Paher-nik, Vuhred. Za politično ekspozituro Mozirje : Rudolf Pevec, Mozirje; Anton Turnšek, Rečica; A. Lekše, Mozirje. Za okrajno glavarstvo Ljutomer: Marko Rosenberg in Maks lliinigman v Ljutomeru. Za okrajno glavarstvo Radgona: Kristijan Maclier, Jožef Bendiner. Rosenberg in Neumann v Radgoni. Za okrajno glavarstvo Lipnica: Ljudska banka za trgovino in obrt v Lipnici; Ernst Herlinger v Gradcu in Karol Stift v Stra.su. Za okrajno glavarstvo Nemški LonČ: Karol King, Zeleni Travnik; Alojzij Dengg v Kopf-steinu.
Prebiranje črno vojnih obvezan-cev, rojenih v letih 1865—1872, oziroma 1874. se je vršilo v mariborskem okrajnem glavarstvu po sledečem redu: Za sodni okraj Maribor v Mariboru: 6. sept. za občine: Dobenje. Št. Ilj v Slov. gor., Kaumica, Sv. Jurij ob Pesnici. Gradiška. G rušo v a. Sv. Križ. Jareuina. Sv. Marjeta ob Pesnici. 7. sept. za občine: Sv. .Jakob. Je-lovec pri Kamilici, Janžev Vrli. Kani/.a, Krčevina. Leitersberg. Sv. Martin pri Vurbergu. 8. sept. za občine: Gornja Sv. Kungota. Gornji Duplek. Sv. Peter, Plač. Ploderšnica, Polička vas, Pesnički dvor. Ranča. Rošpoli, Slemen. Spičnik. Slatiuski dol, Dragueo-va. D. sept. za občine: Bresterni-ca, Spodnji Duplek. Vosek. Iioč. Sveči n a, Vrtiče, Vukovski dol. Sevnica ob Dravi, Selnica ob Muri, Ceršak, Ciglence, Cirkniea. 10. sept. za občine: Vrhov dol, Studenci. Bistrica pri Lcmbahu, Bistrica pri Rušah, Fran, Gorica. Ješenci. Recenjak. 11. sept. za občine : Rače, Kumen, Lchen pri Ribnici, Leiiibah, Dogoše, Lobni-ca, Loka, Sv. Lovrenc nad Mari-bodom. Sv. Marjeta na Dravskem polju. Ruše, Morje, Sv. Miklavž. 12. sept. za občine: Orehova vas. Gornje Iloče, Pohorje, Pekre. Bivola, Poberž, Podova. Ranče, Ro-goza, Razvanje, Rdeči breg. 13. sept. za občine: Radvanje, Slivnica. Skoke, Tezno, Spodnje Iloče, Bohova, Cinžat, Smoluik, Žrkov-ci. — Za sodni okraj Slov. Bistrica v Slov. Bistrici: 14. sept. za občine : Sv. Ana, Bukovci. Dežno, Freiheim. Gabernik, Pekel, Hošni-ca. Ilrastovec, Jelovci - Makole, Kalše, Črešnjevec, Ogljenšak, Žabljek, laporje, Lnšečka vas, Sv. Martin na Pohorju. Modraže, Gornja Bistrica, Gornja Ložnica. Vrhloga. Gornja Polskava, Oselj; Pečke. 15. sept. za občine; Brezje, Poljčane. Pokoše. Pretrež, Rito-znoj, Sentovec, Kovača vas. Sta-nosko, Smereče. Statenbreg, Stu-denice, Stopno, Tinje, Spodnja Ložnica. Spodnja Nova vas. Spodnja Polskava. Verhole. Slov. Bistrica. Vojtina. Cigonea. — Za
gor., Sv. Trije Kralji v Slov. gor.s ga docenta za avstrijsko državno Senarska, Jablance, Kremberg. pravo na dunajskem vseučilišču. Ledinek, Sv. Lenart v Slov. gor., Dr. Pitamic je goriški Slovenec. Malna. Ihova, Srednji Gasteraj rodom iz Volč pri Tolminu, sin Gornji Porčič, Gornja Ročica, bivšega odvetnika in slovenskega Gornji Žerjavci, Gornja Veličina, prvoboritelja v Postojni, dr. Pita-Osek, Partinje, Ragoznica, Za- mica. Ni še izpolnil :J0. leta. Ime-markova. 18. sept. za občine: Ži- novanje Slovenca na nemški uni-karci, Šetarova-Radehova. Žitan-'verzi pomeni vsekako lepo prizna-ci, Žice, Selce, Smolinci, Župetin- nje njegovih izrednih znanstvenih ci. Drvanje, Trotkova, Oagona, vrlin.
Čermlenšak, Spodnji Porčič, Sp.1 "Odrešen". Cesarski komisar Gasteraj, Spodnji Žerjavci, Spod. v Trstu poziva asistenčnega Veličina, Zimiea. Biš, Brengova. zdravnika anatomičnega zavoda
Korena iu Uogetinci,
v tržaški mestni bolnišnici dr.
Žrtve
I Gino Cosolo. da naj nastopi zopet KOROŠKO.	; službo, in sicer ima časa za to do
zmot. "Karntner Tag-'22- septembra; ako se do tedaj lie
blatt" piše: Ko je v lanskem letu	* odpuščen iz službe, Co-
izbruhnila vojna, je pognala boja- sol° se seveda ne	ker Je 2e
/.en pred vohunstvom prav redke
odrešen*' v Italiji. Prepoved, hoditi na gore
cvetke. V dobrem soominu je še, ^ . , . . V1 v kako velikem številu so zapi- Primorsliem- Je tržaško namestm-rali katoliške duhovnike - tudi slvo spolmlo tako: Prepovetiano take, ki niso bili slovanske narod- Je vSem civilnim osebam hoditi na nosti. Zapirali so duhovnike na gore' ^ozdm čuvaji lovski cuva-podlagi ovadb, ne vselej samo iz f.Pf1'^1 ln Iastmkl »mljiac na prevelike bojazni pred vohun- hribih morajo imetii posebne legi-
vtvom. Vsi na Koroškem pozaprti timaeiJe> ki J* lzdaJa->° ob*me katoliški duhovniki so bili spo- sv?*0 odgovornost katere pa pod-
znani za nedolžne in izpuščeni iz Plse tud11 oroznlsko P?ydjstvo. preiskovalnih zaporov, v katerih PreP°vedano je napraviti ogenj so morali presedeti v mnogih slu-!na vis!nah', ^besati perilo ali čajih .po več mesecev. Dobili So siJP°f zijati kaka vidna znamenja, cer zadoščenje in rešena je biia'Kdor bi se pregrešil proti tem do-ujihova čast, toda škode, ki so jo °<*am, ga zadene globa do 2000 trpeli na duši in na zdravju ter.kr™ ± zapor do 6 mesecev v gmotnem oziru, jim pa ne morel	Neko vinsko zalogo
nihče povrniti. Skoraj se zdi. ka-,v' TrsU\ J« z*})leni[ i i i • i i i	i - ,'ski urad. v zalogi le bilo 42/o li-
kor da bi se hotela zaloigra , , . ,, ° .v . .
...	i * . •	i „, , trov opola . V kemičnem labo-
zniot ponavljati se celo ob pri- .. 1 * i-i ■ v	• t. ratornu so konstatirali. da je bilo
liki nase najnovejše vojne z Ita-	J . „	. ,J ..
- rr i	r i vinu primešano: voda. sladkor,
lijani. Tako n. pr. so zaprli pred'
, . v	t.- V v.	alkohol in barvno, pomešano s
par tedni župnika Kukacko v. , _ . . , / t -1 , -T7- * i	i - , ti smolo. Doticm vinski trgovec je
Ukvah na Koroškem, baje tudi , , v	f 4
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo št. 20 A. S. B. P D. v Ely, Minn., v soboto dne 25. septembra t. L
v Frank Verantovi dvorani.
Čudno maščevanje.
V neki majhni gorski vasici na Italijanskem se je spri neki mož s poštnim potom, s katerim sta si bila poprej dobra prijatelja. Ves razjarjen je prodal domačijo ter odpotoval v tujino. Sklenil je. se hudo maščevati nad svojim so-
Veseliea bode prirejena za vse, vražnikom. Odposlal je namreč stare in mlade, zatorej se vljudno ( vsak dan pismo na vsakega vaiča-vabi vse občinstvo iz Ely in oko- na dotičnega okoliša, kjer je bil lice. da se polnoštevilno udeleži te njegov nasprotnik poštni pot. Na zabavne veselice.	ta način je bil revež primoran, da
i- je obiskal dan za dnevom najod-
Preskrbljeno bode za svežo pijačo in dober prigrizek, kakor tudi za izvrstno godbo.
Vstopnina prosta. Začetek točno ob 4. uri pop.
Vabijo člani društva štev. 20 A. S. B. P. D.
S spoštovanjem (21-22—9)	Fr. Martinjak.
hmelja. Na Češkem se bo letos SOctni okraj Sv. Lenart v Slov. go-pridelalo za dve tretjini hmelja manj kakor v lanskem letu. Stanje hmeljskih nasadov na Morav-»kem je nepovoljno. Na Ogrskem
je sicer hmelj lep, toda ni dclav-
ricali v Sv. Lenartu: 17. sept. za občine: Andrcnci, Sv. Anton v Slov. gor., Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Jurij v Slov. gor., Goeo-va, Verjane, Sv. Trojica v Slov. Dunaju, je imenovan za privatne-
zaradi vohunstva. Sedaj se je pa samoumevno dognalo, da je bila ovadba neutemeljena in župnika Kukačko so izpustili iz preiskovalnega zapora. Kako lahko se osumi duhovnika, je razvidno i/ sledečih slučajev: Na neki višini pri Trbižu so opazili ognjene žarke. Kmalu nato so osumili župnika Brauna v Kokovu, da je dajal sovražniku svetlobna znamenja. Sreča pa je bila, da je župnik dokazal, kje se je tedaj, ko je na višini gorelo, nahajal. Vrhutega se je dokazalo, da so delavei zakurili na višini in si kuhali večerjo, a so pozabili ugasniti ogenj. Zopet drug slučaj: Na zvoniku žup-ne cerkve v Trbižu so zapazili, da je bila polovica okna le napol zaprta. Takoj so prijeli župnika Krauta. češ, dajal je sovražniku znamenja. Toda dognalo se je, da so šli ljudje na zvonik župne cerkve in občudovali krasen razgled, a ko so zapustili zvonik, so pozabili zapreti okno. Iz tega je razvidno, na kako naravnost smešen in lahkomiselni način .se lahko o-sumi duhovnika vohunstva in koliko previa iosti je treba, da se mu ne dela krivice.
Z italijanskega ^bojišča je prejel urednik celovškega "Mira:" od nadporočnika Slovenca M. Z. tole pismo: Pri nas je zadnje dni precej mirno. Vsi napadi so bili odbiti. Pred dvema dnevoma sem šel proti Bogatinu iskat planink ter Ti eno pridenem. Našel sem jih toliko, da bi jih bil lahko nabral cel kos. V svoji utici imam na stotine planink. Žal. da jih ne morem odposlati, ker na potovanju zmanjkajo. Od 5. avgusta imamo šele lepo vremo ter je krasno, prej pa nas je nadlegoval dež. tudi toča; bilo je precej hladno. Toda moji trdni naravi ničesar ne škoduje; saj sem 'že devet mesecev na bojišču, nisem še imel nobenega dopusta, čestokrat sem ležal v mrzli vodi_, spal pod snegom. pa vedno sem še zdrav, čeravno že nekoliko utrujen. Iz moje utice vidim krasno Triglav. Ko bi topovske krogle namesto svinca prinašale kake štruklje, bi bilo tu krasno letovišče. Ko je prišla pred kakimi 14 dnevi čisto gori do nas krog 2000 metrov visoko prva mula, je moštvo revico s tolikim vesedjem sprejelo, da so ji ušesa poljubovali. Sedaj pa smo tudi res izredno dobro oskrbljeni s hrano. Zjutraj si kuham kavo, predpoldne pečenko, opoldan obed, od katerega si nekaj shranim za večerjo. Tudi sir, čokolado, razne konserve itd. imam tupatam. Celo malinov sok, rum, pivo. vino dobim včasih. Torej, kakor vidiš, se nam glede hrane jako dobro godi
PRIMORSKO.
Slovenska trgovska šola v Trstu s pravico javnosti (ulica Stadion 21) se je kljub vojni otvo-rila redno tudi letos. Šolsko leto se je pričelo 16, sept. z vpisovanjem učencev.
Imenovanje. Dr. Leonid Pitamic, c. kr. ministerialni koncipist v ministrskem predsedstvu na
VAZNANTLO.
Rojakom t Lorain, Ohio, in o-
kolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik
JOHN KUMSE,
ki je pooblaščen pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem
Upravništvo Gla* Naroda.
ovaden državnemu pravdništvu.
Kdor hoče priti v Pulj, mora imeti poleg predpisanih legitimacij posebno dovoljenje vojnega ministrstva (mornariški oddelek), armadnega poveljstva, etapnega poveljstva ali vojnoprista-niškega poveljstva.
BOSNA.
Želje hrvatskega naroda. Na cesarjev rojstni dan je sarajevski nadškof dr. Stadler povodom čestitanja sedanjemu načelniku Bosne in Hercegovine izrekel željo, da se vse hrvatske dežele združijo v eno telo pod habsburško hišo. Nato je načelnik Bosne in Hercegovine lil. Sarkotič odgovoril: "Tu ni dvoma, da bodo po tej strašni vojni, ko zavlada v naši državi blaženi mir, se potrudili merodajni činitelji. da zadovoljijo pravičnim željam hrvatskega naroda." Ta izjava generala Sar-kotiča je velevažna.
ROJAKOM V SVARILO.
Varujte se rojaka Johna Židan iz Bizovika pri Ljubljani K meni je prišel na stanovanje, in sicer iz Akron, Ohio. Stanoval je pri meni štiri dni, in ko so šli drugi moji boarderji na delo, je odprl kov-čege, ukradel enemu uro in verižico ter $9 v gotovini, drugemu 14 karat zlato verižico in srebrno uro, meni je pa ostal dolžan na stanu in hrani. Izvedeli smo tudi, da je v Clevelandu istotako fante okradel in pobegnil, seveda smo to izvedeli le žal prepozno. Spozna se ga po vojaških letnih številkah, katere ima vtisnjene na rokah, in sicer 1909 in 1912. Star je okrog 24 let, toda izgleda starejši ; ima črne lase in govori jako malo in tiho. V Ameriki biva približno 3 leta. Rojaki, varujte se ga, ker imate vsa potrebna pojasnila. Tudi mi bi se ga varovali, ako bi nas bil oni rojak iz Cleve-landa potom časopisa obvestil, ko-jega je pred odhodom okradel $5.00 nagrade istemu, ki mi naznani njegovo sedanje bivanje.
Andy Lampelj, Box 677,	Conemaugh, Pa.
NAZNANILO.
Rojakom v državah Illinois is Wisconsin naznanjamo, da jih bo da obiskal nai zastopnik
«r
HARMONIKE
bodisi kakršnekoli vrste izdelujem in popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežuo in zanesljivo. V por.ravj zanesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 18 let tukaj v tem poslu in sedaj v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka koršno kdo zahteva brez nadaljnih vprašanj.
JOHN WENZEL, 1017 East 62nd St., Oeveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim naročnikom t Ftu •ylvaniji sporočamo, da jih bo i kratkem obiakal nas potovala! aa atopnik
daljenejše po gorovju raztresene koče.
Iščem svojega moža po imenu FRANK GORNIK, kateri meje zapustil dne 2. septembra z dvema malima otrokoma. Omenjeni je male postave, črnih oči in črnih las in ko hodi, vedno z rokama močno okoli sebe maha. Ako kateri rojakov zna za njega. prosim, naj mi naznani njegov naslov, mu bom jako hvaležna, ali se na naj sam oglasi; če se mu že jaz ne smilim, naj se mu smilita nedolžna otročiča. Mrs. Pauline Gornik, 432 Frederick St., Steelton. Pa.
20.22.24—9)


EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER-NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno m solidno postreienL
Ur. XYONKO JAKflKH,
ci je pooblaščen pobirati maroi* niao ia izdajati toaaderaa potrdila.
Sedaj ae mudi v FittatrarffK, Pa., la okolici. UOTrrnifttTo "Glaa NaroAa"
I i
b <3*<a» ^ S^fe r^O, r^a, r^a, r^a, ^
Zadnja novost.
S&1 Vaakevrste žganje, brinjevec, slivovec, tropinovec itd., kakor | tudi razne likerje, naredi lahko vsak brez vsake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam 6 steklenic za $1.00 in iz vsake g steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave, čistejše, boljše in več kot polovico cenejše pijače, kot jo pa sedaj kupujete pri salonerjih
F. P. Barton piše:	j
"Naznanim vam, da sem prejel od vas izvlečke za delati pijačo. ( Lepo se vam zahvalim in vam potrjujem, da je res tako blago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd."	J
Takih in enakih pisem, dobim vsaki dan, kar je jasno, da je blago v resnici hvale vredno.	'
Pišite na:	:
Z. JAKSHE	j
0 Box 366 North Diamond Station,	PITTSBURGH, PA.
t»	rtfflb /rffe	Q^flb	frffe Q^fe

4
KmdtLT je kako draitvo namenjeno kopiti bandera, sestavo, regal • godbena instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebujete uro, rariiic Driveek*
I p rata a itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene »cene vprašate. Up alan'e
Vm rtane lo 2c pa ai bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrat poiiliam brezplačno. Pišite ponj.
IVAN PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328




kateri ja opravičen pobirati naročnino aa liat "Glaa Naroda" in ia-dajati prav o v elj avna potrdila. Bo-[a toplo priporoSamoj Upr§vnif$T9 CBm Hnrodn'.
50,000 KNJIŽIC
POPOLNOMA ZASTONJ
Vsak moški bi moral takoj pisati po eden izvod naše zelo zanimive knjižice. Možje, ki se hočejo ženiti, možje, ki so bolni, slabi, nervozni, onemogli in izčrpani — možje, ki ne morejo delati niti uživati v polni meri, kar jim življenje nudi, vsi ti možje bi morali citati to koristno zdravniško knjižico. Iz te knjižice je razvidno, kako moški uničujejo svoje zdravje in življenje, kako se nalezejo raznih bolezni, in kako se zopet lahko povrnejo k zdravja, moči in kreposti v kratkem času in z majhnimi stroški. Ako torej želite biti možje me<l možmi — Zdravi, močni in krepki — v tej knjižici lahko najdete nas-

ZASTONJ
MOŽEM
POT K ZDRAVJU, MOČI IN KREPOSTI.
vete, ki vodijo	Zaloga znanosti je, in vsebuje ravno tiste stvari, ki jih bi moral znati vsak moški —
do tega
Ali trpite
na sifUisu ali zastrupljenju krvi, ka-pavici, živčni slabosti, na spolno-uri-namih in drugih nalezljivih boleznih, naduhi, neprebavnosti, zapeki ali kon-stipaciji, kataru, zlati žili, revmatiz-mu, ali na želodčnih, mehurnih. in ledvičnih boleznih? (
Imate li bolečine v križu in v sklepih ali zgibih, glavobol, izgubo teka, kislino v želodcu, riganje, žolčno ri-ganje, pogosto bljuvanje, umazan jezik, smrdečo sapo, črne kolobarje okrog oči, slabo spanje in grde sanje? Ali se hitro vznemirite, ustrašite, razburite, razjezite in padete v slabo voljo? Ali ste nervozni in utrujeni ob jutrih, plašni ali boječi v družbi, obupani in žalostni 1 Xaša brezplačna knjižica vam pove vse, kar se tiče teh bolezni, v vašem materinem jeziku, da lahko vsakdo razume in se okoristi z nasveti in podatki, ki jih vsebuje.
mlad in star, bogat in reven, oženjen ?n samski, belan in zdrav. Zapomnite si, da je ta knjižica popolnoma zastonj; mi plačamo tudi poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena in vsledtega nihče ne ve. kaj je notri, kakor samo tisti, ki dobi. Zapišite vaše ime in naslov razločno na spodnji kupon, izrežite in pošljite nam.	* •
POŠLJITE KUPON ZA KNJIŽICO ŠE DANES.
DR. J. RUSSELL PRICE CO., S. 700. 208 N. 5th Ave.. Chicago. III.
Gospodje:—Zanima me Vaša ponudba glede brezplačne zdravniške knjižice in želim, da mi takoj pošljete en izvod.
IME...............................
STE V. IN TTLICA ALI P.OX..........
MESTO ....................
.DRŽAVA



GLAS NARODA, "^SEPTEMBRA, 19 1J>.
1

\ Marija Grubbe f
Spisal J. P. JAKOBSEN.
Za Glas N a r o d a p r e v e 1 G. P.
3	(Nadaljevanje)
Mrmral jc sc nekaj rasa ti*r nato zaspal. Grubbe pa je medtem nape! vse	tla s«? maščuje. Trdno se je oprijel naslonjala stola,
s«- iztcpnil na dolgo ter napel vse sile. da bi obreal nogo mize, o kateri je domneval, da je pridigar.
Kmalu s«* ni ni kdo več premaknil in slišati je bilo le smrčanje obt-li starih gospodov in enakomerno udarjanje piva, ki je kapalo z mize na tla.
DRUGC POGLAVJE.
Ra^in-ga gospoda Hansa Gu«'ldeloewe udova, gospa Rigitze Orubbt'. imela svojo hišo v Kodanju, na vogalu Oster- in Pile Ceste. —
Takrat je bila Oster cesta precej aristokratično bivališče. — Stanovali so tam člani družine Trolle, Scbestedt, Rosenkrantz in Krag. V hiši pol«"^ ono <rosp<* Rigitze je stanoval Joachim Gers-dorff in v novi hiši Karla van Manders so večkrat stanovali tuji od lit* ni prost je. Bila pa je le ena stran hiše, v kateri so stanovali tako fini gospodje. Na drugi strani so stanovali manjši ljudje, rokodelci, kramarji in mornarji. V bližini se je nahajalo tudi par gostilen. —
Bilo je nekega nedeljskega predpoldne. pričet kom septembra.
V hiši gospe Rigitze je stala Marija Grubbe ob oknu podstrešja ter zrla ven. Ni bilo niti enega voza, nobenega prometa, a dosti počasnih korakov ter klicev posameznega prodajalca ostrig. Soln-ena luč je blestela preko streh ter cestnega tlaka. Vse sence pa so bile močne. Vsa daljava pa je bila zavita v modrikasto meglo.
—	Pazit«'. — je vskliknil za njo ženski glas. ki je spretno oponašal od mnogega komadiranja hripav organ.
Marija se je obrnila.
Bila jo sobarica Lucija, ki je klicala. Nekaj časa je bila mirno sedela pri mizi ter s kritičnimi pogledi opazovala svoje precej dobro oblikovane noge. Konečno pa ji je postalo to dolgočasno in pričela je klicati in se zibati semintja na stolu.
Marija je skomignila z rameni ter se hotela z napol prezirljivo kretnjo zopet obrniti k oknu. Lucija pa je skočila s stola, jo objela kro'» teh-sa ter jo prisilila, da je sedla na majhen stolček, ki sc je nahajal v bližini.
—	Slišite, gospodična, — je rekla. — Ali veste nekaj?
—	No?
—	Pozabili sto pisati in ob poludveh imamo tujce in imate komaj štiri lire rasa. Ali veste, kaj bo opoldne? Dobro kosilo, a ne premastno! Ljubček gospodične pozna tudi to!
—	iia, prazne kvante! — je vskliknila Marija jezno.
—	Bog obvari! Saj vendar ni zaroka, niti oklic, če rečem kaj takega. — Xe morem razumeti, gospodična, da si tako malo storite iz bratranca! To je vendar najbolj dražesten. najbolj vesel človek, kar jih poznam. Kakšne noge! Tn v njegovih žilah se pretaka kraljevska kri. To je ž« lahko jideti na njegovih rokah, ki so tako majhne! In kakšen par naravnost uzornih nog ima! Videti je kot <la je na jeklenih peresih, ko prihaja in oči mu bleste in sc leske-čejo!----
Ovila je roki krog Marije ter jo poljubila tako burno in se-saje ua vrat. .!a j. otrok zardel ter se izvil i/, objema.
Lucija se je vrgla na posteljo ter pričela smejati kot ponorela.
—	Kako se pa obnaša danes? — je vskliknila Marija. — Če boš tako nadaljevala, bom šla dol!
—	Kaj pa. za Boga svetega? — Saj ima človek vendar dovoljenj". da jo malo vesel. Drugače je dosti žalosti na tem svetu. .Th7. /a svojo osebo imam več žalosti kot je treba. Ali ni šel moj ljubček v vojno t. r more trpeti najhujše? Res. človeku je hudo misliti »a to. te bi ga ubili :ili pohabili! Jaz bi ne mogla kaj 1ake-ga preživeti!
Skr.ia je svoj obraz v blazino ter ihtela: — Oh n". ne. ne. moj dragi, ljubi Lorene! Ostati ti hočem zvesta, če bo le ljubi Bog dal. da se vrneš nepoškodovan domov. O, gospodična, tega ne morem zdržati, ne morem zdržati!
Marija jo je skvšala potolažiti z besedami in poljubi. Polagoma ,]e dosegla toliko, da se je Lucija dvignila ter si obrisala ovi.
Ah. gospodična! — je rekla. — nihče ne ve. kaj vse imam prestati jaz sama s seboj. Saj vendar Človek ne more" vedno biti tako kot si želi. !„ nič ne pomaga, če trdno sklenem, da se ne bom brigala za nobenega mladega fanta. Te pridejo z zabavami in kompliment,. jih ne morem odvrniti in če bi me stalo življenje.
Srbi me na jeziku, da mi odgovorim in kar sledi po tem je umevno in jaz storim več. kar bi — natančno vzeto — moi zagovarjati pred Lorencom. ( e pa mislim potem na to. kaki nevar nosi. .„• izpostavljen, ali. nato se britko kesam. britkeje kot si more predstavljal, človeška duša. Ko pridem v posteljo ter prisveti l.i-na \ soho. na tla. tedaj postanem čisto drugačen človek. Tako plosfir je pri srcu in potem se jokam, jokam i" grlu nm tišči kot da ''i .ne hotelo zadušiti. Grozno je to in jaz Uvim in s- valj, m V postelji lil molim k ljubemu Bogu ter komaj m-m. Česar pri-mi. \Y-a»iih pa sem vsa iz sebe. Vzravnam se v'postelji poW-<•; m t. ko strašno mi je, da bi skoro izgubila pamet od sam -a hrepenenj«. Oh. ljubi Bog. gospodična, vi vendar i kate' 7 Tenda vendar ne hodite naokrog s skrivnostmi ter hr>pcni;e po nekem Visii'avno ste mlada0
Ma:-ija je zardela ter se nalahno nasmehnila. Nekaj očarujo( ga je I dO v misli, da je zaljubljena ter da more hrepeneti.
—	Ne, ne,
se zdi eloveku, da je vse le žalost.
Gotovo ne. gotovo ne! Tudi kaj drugega je vmes — ic rekla Lucija ter vstala, ker se jo je klicalo od spodaj. Nato je poredno pomezknila Mariji ter odšla.
Marija je zavzdihnila, stopila k oknu ter pričela zreti ven - dol ria zeleno hladno pokopališče sv. Nikolaja, na rdečkaste zidov- cerkve. na zeleno bakreno streho gradu Christiansburg in preko hiš zavitih v modrikasto meglo, v daljavo, proti šonijski obali. '
1 r. mesece je bila sedaj že v Kodanju. Takrat, ko je odpotovala z doma, s. je predstavljala življenje v glavnem mestu čisto druga.kot ga je bila spoznala sedaj. Nikdar ji ni padlo v glavo da b. moglo bit. tu bolj samotno kot na grajščini Tjele, kjer se je
e-
lirepeneti
je rekla. — a kar mi praviš, je tako žalostno, da
zase.
skoro nevede in nehote zakrknjena, odporna in kljubovalna. Njena polsestra, mala Ana, je bila slabotna in betežna, vsled česar je bila malo dostopna. K temu pa je še prišlo, da je hotela njena mati potom nje zapostavljati Marijo pred Erikom Grubbe.
KaKŠno družbo je torej imela?
Poznala je vsako pot in vsako stezo v Bigumer gozdu, vsako kravico, ki se je pasla na pašniku, vsako kokoš v kokošnjaku.
v prijaznih pozdravih poslov in kmetov, ko jih je sreČavala, pa je bilo čitati: Gospodična trpi po krivici in mi vidimo to ter nas boli in glede ženske gori imamo isto naziranje kot ona.
Kako pa v Kodanju?
Tu je imela Lucijo in slednjo je visoko cenila. Bila pa je vendar le služkinja. Uživala je popolno zaupanje Lucije in to jo je veselilo in je bila hvaležna. Lucija pa ni uživala njenega zaupanja. Njej nasproti ni mogla potožiti, kajti celo sama sebi si ni rekla, da jc žalostno biti v takem položaju. Ona ni mogla prenesti, da bi govorila služkinja o njenih nesrečnih družinskih razmerah. Slišati ni hotela niti kako besedo čez njeno teto, dasiravno ni ljubila slednje ter tudi ni imela nobenega vzroka za to.
liigitze Grubbe je imela takrat uveljavljeno stroge nazore o uspešnosti stroge in malo ljubeznjive vzgoje in sklenila je, da vzgoji Marijo po tem receptu.
(Nadaljuje se).
ESP
dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. "GLAS NARODA" izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani r štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 1.3,0001 — Ta številka jasno govori, da je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovna unije.



itak čutila dosti osamljeno
Njen oče ji ni delal nikake družbe, je živel vedno sam _ On n. posta! štirinajst let star. kadar je govoril s štirinajstletno ter trnu n. postal ženska, ker je govoril z majhno deklico. On je v",ln? onkrf,J Petdesetih ter je bil vedno Erik Grubbe. Marija ni mogla videti očetove priležniee in gospodinje, ki je vladala kot da je gospodinja v hiši. V takih slučajih se je vzbudil v njej v,~* ponos m vsa trpkost, kar je je bilo v njej. Ta surova, na svojo moč ponosna ženska, jo je večkrat žalila in mučila in kadar je slišala Marija zvok njenih korakov, je postala takoj in
MODERNO UREJENA
TISKARM GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH.
o o o *
DELO OKUSNO,
o o o •
IZVRŠUJE PREVODE DRUGrE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA,
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETI, CENIKI I T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SLOVENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York. N.Y.
MBEHW

iT.-f^r^-sjr-S1 ^TETsW
Cenjenim naročnikom v Utah, Colorado in New Mexico sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal nad potovalni zastopnik,
Mr. OTO PKZDOt, ki j« pooblaščen pobirati narožnl no in izdajati tozadevna potrdila. Upravnižtvo "Glas Naroda".
Prosti nasvet in informacija priseljencem^
B*rea« of ladtassri«« «■« ~3*xaifratioB" u državo Nov
-	ork varuje ia pomaga priseljaa esia, ki ss bili o&ieparjsai, oropa ta aH ■ katerimi se je slabe w aale.
Brezplačno a« daje nasvete pri »eljsaeem. kateri so bili oslepar jaai od bankirjev, odvetnikov, tr fov««v s zemljišči, prodajalce^ yarobrodnih listkov, spremljava! «ev, kažipotov in po»§itnikov go* •ton,
Dajs «« inUormasijs ▼ maforall »MijskUs sa4evahi kako postati &riavljam, kjer se oglasit) u 4v-iavljassks listine.
Sorodniki naj bi se sestali s pri eegaaei ua talis Islanč« al| pf!
Otfisc.
D&ŽATNI DXLAVUB D RPAETMUNf
(State Department of Lafctt?
BUREAU OF INDUSTRIE!
AND IMMIGRATION.
Urad v mesta New Torku* M Mast 29th St., odprt vsaki 4an t ki zjutraj do i. po^sldnl §»
-	aiMit srele» S. de 18. life
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-sirih posestev vssh velesil
Obsega 1 1 ramih zemljevidov, ■m lOtih straneh in vsaka stran je 10* pri 13£ palca vsllks;
Cena samo 25 cento?.T
Manjši vojm atlas
obsega davst ruznih zemljevid •a B straeeh, vsaka stran 3 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov.
Vil lemljevidi so narejeni v raznih barvah, da se vsat lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posairss«* Iriave.
Pošljite 26c. aii pa 15c. v znamkah in natančen naalo-ia mi vam takoj odpošljemo zažeijeni atlas Pri vtčjas? *dj«ma damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street	New York. N I
rzrJ,
M
ZASTONJ
deset (10) HASSAN kuponov
(1ZREŽITE TA KUPON)
Ta POSEBNI KUPON je vreden deset (10) HASSAN CIGARETNIH KUPONOV ako m predloži skupno z devetdesetimi (90) ali vsi rso oimi HASSAN CIGARETNIMI KUPONI v kaki rta tih HASSAN PREMIJSKIE POSTAJ ali pri
THE AMERICAN TOBACCO CO. Prssiimi Dept. 400 Broome SU New York, I. (Ta ponudba agasne 31. decembra 1915.)
^ i . 'ij
Kaj pravijo pisatelji, afienjakl ln drfavnlkl o knjigi Berts »L Bittocr
"Doli z orožjem!"
Lev Nikolajevih Tolstoj je pisal: Knjigo sem % velikim utlt kom prebral In v njej našel veliko koristnega. Ta knjiga selo vpliva na Človeka ln obsega nebroj lepih misli-...
Friderik pL Bodenstedt: Odkar Je umrla ma<!ama Stael al bilo na svetu tako slavne pisateljice kot je Suttnerjeva.
Frof. dr. A. Dodel: "Doli z orožjem je pravo ogledalo sedanje* ga časa. Ko Človek prečita to knjigo, mora nehote pomisliti, da le bližajo človegtvu boljši časL Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lud. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajše poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko sem jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger piše: Sedel sem v nekem gozdu pri Krieglach ln sem bral knjigo z naslovom "Doli s orožjem!" Prebiral sem Jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lahko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenju. Ko sem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vse kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne &nelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti družbe, ki bi razilrjala to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sera kdaj bral____
C. Neumann Hofer: — To 1e najboljSa knjiga, kar so Jih spisali ljudje, ki se borijo ca svetovni mir....
Hans L&ud (na shodu, katerega je imel leta 1890 v Berlinu}'! Ne try slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom po-outlil. Is a j bi tudi ta knjiga našla svoje apostol je, ki bi šli tujo križemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Dunajewski je rekel v nekem svojem govoru v poslanski zbornici: Saj je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige ni napisal noben voja-Kkl strokovnjak, noben državnik, pač pa priprosta ženska Berta pl, Suttnerjeva. Prosim^Vas, posvetite par ur temu delu. M<«Hm, fla se nt> bo nikdo več navduševal za vojno, če bo prebral to knjiga CENA M CENTOV.
NmbJte Jo pri:
Slovenic Publishing Co.,
-2 Cortlandt Street, New York City, N. Y.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. — NAROČITE SE NANJ!
...
PO ZOB BOJ AMI l
Najbolj n-»režno mazilo za ženske in mošVe laae, kakor tudi za moSke brke in brado. Ako se rabi to mazilo. zrastejo v 6 tednih krasni, trogti in dolgi l&sie. kakor tad i moSkim krasne brke in brada in nebo-do odpadali in ne osiveli. Revmatizem, kosti bol ali trganje v rokah. nogah in kriza v_8 dneh popolnoma ozdravim, rane. opekline, bule. ture. kraste in grinte. potne noge. kurje oči, bradovice. ozebline ▼ par dneh popolnoma odstranim. Kdor bi mojn zdravila brez aspeha rabil, mu jamčim za $6.00. PiSite takoj po cenik in knjižico, pošljem zastonj.
JAKOB WAHClC, 1991 ML Mih	Cleveland, Okla.
BO JAKI NAROČAJTE SE NA 3ULS NA*ODA" NAJV1CJT DNEVNIK V ZDS
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je pri 28 palcih Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka drsava koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Kusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in denar pošljite nas
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre> bujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $16.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.