v <\e\ , J* 0 V* j ’P I* t & PHIHOHSKI DHEVKIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto Vi • .Štov 1AO /1 c ir o\ Poštnina plačana v gotovini ott-V. fOZ {L033) spedizione in abbon. post. I. gr. Za Slovence je praznik 25. julija poln prebridke ironije. Slavi se padec fašizma, istočasno pa se prav tu izvajajo in uvajajo fašistični zakoni zoper Slovence. TRST, torek 25. julija 1950 Cena 15 lir Ob letošnjem 25. juliju Rim _ ali me je ,a_ pozabil?» («Ma Roma ea n> i Veramente dimenti-kv.il!, ~ se Je vprašal nekaj mesecev po mcu v pogovora s časni-,.7*"*Spampanatom, ko so od ? zavezniki pritiskali On a Vrati Rimu in se je Hitlerjevem povelju wreslt°Mncev Rim <»ShZlUs*oliniju tudi id5- julija ToT s?ohodc k,1 Rim s • ' septembra zope,?e izvajal tudi ta-rkve *l°vence Musso• M men. -'-vence §11 Mus^?■ Rim ni P°-Sk 'llmja. se danes ^h>enJdsolinKeve »Jo, e zakone. hi sk?rem V Italin 80 od~ Ih ,.use> kar so si v 'o rf- ?Jlh sami priborili proti- si F« dn sumi prioorm t?he?.il„Za!les nimajo niti enako- niti niSlhm demokristjani so te h)i stranka v odpor-irn Oranju zoper fasi-o>t zavladali, so Slo- rUak°vaU t^nUdanka in vlada se i- 0Je '‘O , J >u 7 J -■- : V novem gibanju, ki se bori proti revizionizmu in proti potvarjanju marksističnega nauka, so številni vidni člani KP Nemčije, ki so izstopili ali bili izključeni iz njenega vodstva, ker obsojajo škodljivo informbirojevsko politiko od njih fašističnih krivic. m'Jc j, * demokristjanski. vjj’lski a£i: ljudski in kr-y%.' Krščanski nauk pa svojega bliž-i ® Pot« r samega sebe«. meti em nauku bi morali e kdkn enci enake pravi-tiem ltalij ani. 4ov t V kraJevnih ljudskih r°2a Cr raz5ir‘tev njegovega s°deiovai ’ da vse ljudstvo kSIoe' razvid izvaianju planskih , 5tstva i ^anJe' in • utrjevanje UltaJ Siv«*- enakopravnosti med Nato '{lmi narodi. Corlfikacijska komisija hotnosti ° 0 Prisotnosti in Ollt>osiance delegatov, Prisotnih Je bii0 115, odsotnih **«4aittta * *IedaI» v Kopru Sledališče zaprto Sj* — ^ vseh prostorov. Sferno in to« 0t*la£i „ *n Upravičeno 35. & ’ ki daie t0| a2arn i- met'jsklm delnim i m Vi Ni lir l8afti m Plovnim '• 0aUe VU?1 p.rlvatnim kme- ■°t0 ^narja* dali* pr«ejšnjo C’ ^ete 8re , kMNv“”eV-ž!ta za Popravilo mla- •htLj: sre aoka Je že dovršena. Doj.'h krajih _ dobro, ic v nt- (t^11 57 ofe Do sedai so «tiB ^vršine « po planu dolo- ‘Xnisek‘or'ke0rhvali‘ * za’ C »rodu,.* ker Je dvignil pl,n at h dinaripj s sluee • Kmetijske delov-SijNail «, , na8radlli s 37.000 V} > itZnottM 50 b111 na- cepa vi-in vrt- hajboljšim kmetom ■iu&So j,n zadružnega sektor-?a Ve£ mladincev je e,ni2iNt. Poslala na tečaje NtiN v Jugoslavijo, or-Vjjj N /knjigovodski tečaj In iJNC0- kar daje letno no-doK soc> U«*-v d J dob- lzaciJa naših kmetij 11 Sion® napreduje. Iz dneva Ir« °vrie klr'etovalci v kmeč-zan8a,l,i s,, Za<,ruge. Med temi za-as Na v t»na sploSno najboljše: Sv. Petru ter po drugih vaseh. Najbolj ba je poudaril, da bodo povsod, kjer je potrebno, izvedli kanalizacijo kakor n. pr. v dolini Vanganela, kjer poplavlja voda večkrat v letu in napravi ogromno škpdp. ,Za, ta dela manjšega 'ali lokalnega merila mora skrbeti pristojni krajevni ljudski odbor. Velike težkoče so bile pri uvajanju in izvajanju normiranega dela predvsem/ zaradi pomanjkanja ljudi za izvajanje teh poslov. Med diskusijo je prispelo več delegacij s pozdravi drugemu zasedanju okrajne ljudske skupščine. S prostovoljnega dela v Sko-cijanu navajajo v pozdravu med drugim: «Ysi partizani in aktivisti ustanov mesta Koper, zbrani pri prostovoljnem delu na posestvu kmetijske šole Skocijan, vam pošiljamo ob sedanjem zasedanju borbene pozdrave in vanr/ želimo obilo uspehov. Obljubljamo vam, da bomo kot v NOB tudi danes in v bodoče bili v prvih vrstah za gradnjo socializma v naši domovini, ker le s tem .bomo udarili po informbirojevcih in ostalih sovražnikih ljudske oblasti«. V pozdravnem pismu delavskega kolektiva opekarne «Ruda» na Križišču Sv. Peter pravijo: «Tek-mujemo v čast zasedanja za večjo storilnost dela in za boljšo kvaliteto. Obljubljamo, da bomo nadaljevali herojsko delo Alije Sirotanoviča za čim večjo storilnost ter za izboljšanje naše gospodarske ravni.« Podobng voščila so poslali tudi delovni kolektiv «Arrlgoni» iz Izole, premogovnik v Sečjolah, opekarna «Nardone» iz Izole, Stavbeno podjetje v Semedeli, «Ampe-lea» iz šzole. Vsi ti delavski kolektivi so tekmovali v počastitev tega zasedanja ter v obletnico zgodovinskega dne Alije Sirotanoviča. V razgovoru je med drugim tov. upravnik mestne bolnice Koper poudaril, da naše bolnice dokaj dobro poslujejo, vendar pa se v nekaterih primerih odgovorni ne zanimajo za preskrbovanje vseh potreb. Poleg tega je nakazal naloge, ki jih morajo odgovorni referenti izvršiti, da bodo naše bolnice imele, vse potrebno. l/mag Z Milijo smo zi Pridelek pšenice je letos precej boljši kot je bil lansko leto. 2e ob času žetve je bilo vidno iz težkega snopovja, da bo razumno delo obilno poplačano. K temu je pripomoglo tudi čiščenje in razkuževanje semena, ki so gd izvršili skoro vsi privatniki in zadruge. 2e več kot teden dni j^ v teku mlatev. Od zgodnjega jutra do večera se sliši brnenje mlatilnic. V. Umagu delajo štiri mlatilnice, ki dnevno namlatijo okoli 280 stotov pšenice. Vsa umaška cona je imela posejanih okoli 400 ha z žitom. Polno dela bodo imele mlatilnice, prej kot bodo omlatile vse žito. Odkup žita poteka dobro. Dnevno sprejmejo po več vagonov pšenice, ki jo nato odpeljejo v skladišče, da bo potem služila za prehrano delovnemu ljudstvu dežele in mesta. Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - GL Cesare Battisti 2 ■ Telefon Sv. Anion iOHjl o svojem znoju io Mo Pred dnevi smo imeli množično zborovanje vseh družinskih poglavarjev v katerem je bila glavna točka dokončna odmera davkov. Tov. predsednik davčne komisije je po otvoritvenih besedah obširno razložil pomen zborovanja in nato prečital i-me vsakega posameznika in kakšna vsota mu je bila določena. Moški in ženske so s svojimi odborniki pripravljali predloge za dokončno odmero davkov. Tov. Turk, član okrajnega LO je podčrtal, da je danes pod ljudsko oblastjo dana možnost, da ljudstvo samo odloča o svojem trudu in znoju, b napredku in razvoju. Dejal je nadalje: «Danes pri nas ni več tujcev, da bi nam narekovali, koliko bomo plačali. Pod Italijo niso poznali težav obdelovanja naših gričev in so za nas vedeli samo takrat, kadar je Plavalni troboj Koper-Izola-Piran V nedeljo so bile v Piranu plavalne tekme. Tekmovalo je okoli 50 plavačev na različnih progah. V posameznih disciplinah so zmagali: V prostih finalnih tekmah na 50 m Lucijan Pugliese iz Pirana, ki je preplaval progo v 33 sekundah, drugi je prišel na cilj Carbone Sergij iz Izole (33.2 sek), tretji Santo Dolič iz Pirana. V plavanju na 100 m prosto je bil prvi Dominik Viecroli iz Pirana, ki je porabil eno minuto 14 sekund, drugi Marij Pugliese iz Izole v času ene minute 18 se- kund, tretji Alojz Viecroli iz Pirana. Zenske so tekmovale na 15 m prosto. Prvo mesto je dosegla Di-na Giraldi s časom 17,2 sekundi, drugo pa Silvana Zamarolo iz Pirana. V plavanju na 25 m prsno je bila prva Marijana Zanoška iz Kopra, druga Marijana Kuhar tudi iz Kopra. Tekme je gledalo okoli 1000 gledalcev, ki so zmagovalcem navdušeno ploskali. Ob zaključku so najboljši prejeli tudi nagrade. bilo treba plačati davke. To zatiranje smo odpravili z zmago v NOB, ko smo sami postati gospodarji«. Naši ljudjte občutijo, da je demokratično odločanje o davkih ena izmed velikih pridobitev borbe. Se tako. zaslepljeni vidalijevec, bi moral priznati popolno demokracijo odloča- nja, če bi bil navzoč na tem sestanku. Zadružni dom dnevno rase. Prostovoljno delo je zelo živo in bomo v kratkem imel; tudi pri nas tako potrebne prostore za urade, kulturne prireditve in za drugo. Gradbenega materiala imamo dovolj, kamenje dnevno pripravljamo v kamnolomu. Odlok Tčistoči in redu v Kopru 1. člen. Na območju ljudskega odbora Koper je prepovedano: 1. Izlivati v javne kanale odpadke in umazano vodo. 2 Opravljati potrebo na javnih krajih ali sicer ponesnažiti poslopja in javne prostore. 3. Odlagati smeti, odpadke in slično na prostorih, ki niso za to določeni ter metati na ulice in trge smeti ali izlivat; tekočine. 4. Prati ali izpirati pri javnih vodnjakih perilo, posodo in podobno ter tam napajhti živino. 5. Po 8. uri zjutraj iztepati pri javnih prostorih ali z oken posteljnino, preproge la obleke. 6. Pritrjevati na mestih, ki niso za to določena, lepake, napise ali oglase kakršne koli vrste brez prejšnjega dovoljenja MLO. 7. Na javnih ulicah in trgih o-pravljati trgovsko ali drugo obrt, tudi samo začasno. 8. Na javnih ulicah in trgih sušiti perilo in poljske pridelke. 9. Na javnih ulicah in trgih odlagati gradbeni material, izkopano zemljo, vozove in slično ter puščati te zapreke na javnih prostorih preko noči. V neizogibnih primerih so prizadeti dolžni take zapreke preko noči opremiti s svetilko, ki omogoča vidljivost te zapreke. ' • ,10. Puščati brez varstva na javnih prostorih vprežno živino, bodisi da je vprezena ali ne, tovorno živino, goveda, ovce, koze in perutnino. 11. Voziti z motornimi vozili, vozovi in kolesi ter jahati po pločnikih in ulicah, določenih za pešce. 12. Metati kamenje ali druge trde predmete ter streljati s pračo, igrati nogomet ali druge igre z žogo ali balincati na javnih trgih in cestah. 13. Najstrože je prepovedano v času od 1. marca do 31. oktobra med 5. in 23. uro ter v času od 1. marca do 31 oktobra med 6. in 22. uro prazniti greznice, gnojišča in podobno. Praznjenje greznic se mora opravljati s primernimi pokritimi sodi in na način, da se ne ponesnažijo ulice in trgi. Nadalje je treba: 14. Izkopano zemljo, poljske odpadke in vsak drug nepotreben material na primeren način odpeljati in odložiti na zemljišču, določenem/ za bonifikacijo, ki sega od Trga Muda mimo podjetja «Istra—Benz« do podjetja «Fructus». 15. Hišne smeti in odpadke zbirati za to v določene zaboje, katere mestni smetarji dnevno izpraznijo proti mesečnemu plačilu 20 dinarjev. 2. člen. V kolikor dejanje ni težjega značaja, se prekršitelji gornjih uredpisov kaznujejo z denarno kaznijo 50 dinarjev, katere lahko na kraju samem izterjajo mestni čuvaji. 3. člen. V težjih primerih se prekršitelji kaznujejo z denarno kaznijo do 500 dinarjev ali s poboljševalnim delom do 10 dni, v posebno težkih primerih pa se lahko Izrečeta obe vrsti kazni skupaj. Kazni po gornjem odstavku izreka Mestni ljudski odbor - Koper pc predpisih odloka Istrskega o-krožnega ljudskega odbora z dne 18. julija 1949 o prekrških (Uradni list štev. 3 - 19 - 49). Pepelka** na odru . Kopru in Piranu Za proslavo zaključka šolskega leta so otroci italijanske osnovne in strokovne šole naštudirali «Pepelko», ki je dosegla nepričakovano velik u-speh. Trikrat so jo igrali v koprskem in enkrat v piranskem gledališču. Pri vseh štirih predstavah je bilo gledališče razprodano in kljub vročini, ob kateri meščani v večernih urah iščejo ohladila na sprehajališčih nabito polno. Otroci so to staro pravljico podali učinkovito in naravno. Mnogi izmed njih so pokazali pravi recitatorski talent, tako Anton PeSaro, učenec V. razreda V vlogi dvornega norčka, ki se ni odkril samo kot rojen i-gralec, temveč tudi kot pevec. Moral je svoje šaljive samospe-ce večkrat ponavljati in je žel burno priznanje. Pepelka, u-Čenka Marcella Giormani, je z nežnim in prijetnim glasom podala svojo vlogo, ravno tak0 lepo je zapel mali princ Giu. seppe Zucco. Zelo naravno privlačno so igrale vše tri Pe-pelkine polsestre, in pisana mati je odlično izrazila svoj značaj. Veliko smeha je poleg norčka izvabil živahen in odločen nastop prinčevega poslanca. Solospevi, kakor tudi zborno petje je bilo izvrstno v spremstvu orkestra, ki ga je dirigiral toy. Ercole Parenzani. Prelepi so bili kostumi, kreacije tov. Marije Parenzan. Občudovali smo brezhibno mimiko malih umetnikov in gracioznost kretenj. Sijajno so malčki zaplesali Gavotte, valček in sploh vse baletne točke, ki jih je naštudirala kot samouk Stef-fe’ Nevia, dijakinja III. liceja. Dobre so bile kulise, ki jih je pripravil tov, Scher, ravno tako je oskrbel izvrstno razsvetljavo električar tov. Mi-cheli. Z vajami za to ljubko opereto so pričeli že v maju. Organizirala jo je ravnateljica italijanske osnovne šole v Kopru tov. Birsa Ivana, ki je zato žrtvovala še svoje počitniške dni in uredila tehnično stran vse prireditve. Vztrajno je sodelovalo tudi vse učiteljstvo. Ogromen trud pa je. vložil v to delo režiser tov. Oreste Toro. Otroci so pridno in z veseljem hodili k vajam. Bili so tc otroci iz ljudstva, ki niso še nikoli prej videli ne odra in ne gledališča. Pokazali so izredno zanimanje in požrtvovalnost. Dve deklici iz Salare sta hodili dnevno peš dobro uro hoda k vajam. Igralcem, organizatorjem in vsem sodelavcem, med temi tudi upravniku koprskega gledališča, gre priznanje in pohvala. Ta dobro uspeli nastop italijanske šolske mladine priča o kulturnem razvoju italijanskega življa na tem ozemlju in o-benem nepobiten dokaz o pomoči, ki mu jo nudi ljudska oblast. Marezige Delo pri zadružnem domu se je po!rojilo Prostovoljno delo pri zadružnem domu v Mhrezigah se je zadnjih dneh celo potrojilo. Na zadnjem sestanku so se pomenili, da ne bodo delali samo ob nedeljah, marveč da bo va- ki je nagraje-v Cežarjih - Po- ‘41. Je rii- - i-v- z 12'000 din' V din kl na8raJena z N>‘/,«Wh 4i«'”n Cr/,. '■'•'-■'o1 delovnih za-sernen 2VaJaJo dovolj potreb-» tere v ^a sv°lo uporabo in 0 "aših * tUd‘ že prodajo- črvove a,a,Sep Sadijo zadruž-«.„ ni dom druge objekte. Za-v V98 °dst V Smar-iah Je že zgra-dgaripi,', V„„Mare-o*ah 70 odst., N 40 * d 60 Odst.. pri sv. An-St' ,v Bertokih 30 odst., 10 a«5t.iJah v32 ,°dst': v' Dekanih %i •. v l * wnvaiim bodo ah 15 odst* Ti d0- *h„ho v tem W Veiinl vsl P°d nJo Zart,..-* 2a^li bodo z v in H,uoac • Novi ,h domov tudi vasl- Krkavčah Rokovnjači niso samo značilnost slovenskih pokrajin od srede 18. stoletja, marveč naletimo nanje po vsej Evropi od 14. in 15. stoletja dalje. Slovenske razprave (Benkovič, Podlogar, Vrhovec, Grafenauer) pišejo o njih na dolgo in široko. Podatki so zanimivi, ker moremo iz njih ugotoviti skupne poteze vseh takih družb in s toliko večjim prepričanjem slediti za vzroki tega množičnega razbojnistva v «starih dobrih časih«, o organizaciji in značaju rokovnjačev nam najzgovorneje pripoveduje zgodovinar Benkovič. Značilna je posebno zgodba o Di-mežu. Za vse rokovnjaške družbe po vsej Evropi je značilna stroga, vojaška ureditev; bile so država v državi V njej so se zbirali predvsem vojaški begunci, brezdomci, berači in cigani. Imeli so svoje zaveznike po vaseh, po uradih, po gradovih in po mestih-Ustno izročilo v kamniškem 0 zgodovinskih osnovah Jurčičevega romana ^Rokovnjači” okraju je do zadnjih časov še poznalo hiše, ki so imele z rokovnjači «besedo», ali pa so bili celo tega imena. O njih je krožil ljudski glas, da so čarodeji, ki se morejo s pomočjo prsta nerojenega deteta narediti nevidne- O znamenitem kranjskem rokovnjaču Matjonu s Sent. jurske gore poje pesem, kako se je usmilil noseče matere. V tej ljudski pesmi je ohranjeno splošno evropsko verovanje v čarodejno zmožnost rokovnjačev. Od tod ime rokovnjač, rokovnik, ro-komavh. rokomavs. Se žive pa so označbe plajšar, štek-ljačar, malhar ali tudi štok-lačar. Ta različna imena naj bi pomenila posamezne stopnje in časti v rokovnjaški zadrugi. Kdor je nosil malho čez ramo, če za to ni bil upravičen gorje njemu, sl Je za- pisal Jurčič v gradivo. Jurčič si je dalje zapisal, da je imela vsaka rokovnjaška družba papeža in dvanajst najvišjih. Imeli so svoje duhovne, svojo versko filozofijo, svoje molitve in celo svoje svetnike. Imeli so tudi svoje ženske, rokovnice ali rokovnjaške babe, ki so poizvedovale Po deželi, kje preti nevarnost, kje bi se dalo kaj vzeti. Imeli so končno svoj rokovnjaški jezik, mešanico nemških in latinskih besedi z domačo skladnjo Ljudsko izročilo se rado bavi z načinom, kako so rokovnjači pjjoslli, oziroma izterje-vali davek po vaseh. Benkovič poroča o tem: Rokovnjač je prišel v hišo z velikansko gorjačo (štekljačo) v roki, s kakršno je bil vsakdo oborožen. Zaloputnil je za seboj vežna ali sobna vrata ln se vstopil prednja. Potem je potrkal s palico ob tla — to je bila prošnja — in molčal kakor mutec • Gospodar ali gospodinja sta morala takoj vprašati, česa danes najbolj želi. Kar je zahteval, to je moral dobiti, sicer se ljudem ni dobro godilo. Ljudje, ki rokovnjaških običajev niso dovolj poznali, so seveda na tihi poziv prosjakov molčali in čakali prošnje. A tudi v tem primeru ni črhnil rokovnjač niti najmanjše besedice, temveč molče srepo pogledoval okrog. Ako le še ni nič pomagalo, se je zadrl: «Dedec daj», ali «Baba daj«. Ce se je kdo jel upravičevati, da sam nima ničesar, j e pros-jak zagrozil: «Vem, da imaš, sicer bi ne prestopil tvojega praga. Ker pa imaš, zato mo-ras dati meni, ki nimam. Jaz imam isto pravico živeti, kakor tl-». Skupna poteza rokovnjačev je bila, da revežu niso storili ničesar žalega. Znani belokranjski rokovnjač Udma-nič je napadal grajščake, da bi maščeval vsako znano mu valptovo krivico- Isto govori ljudsko Izročilo o štajerskem rokovnjaču Guzeju. Tudi drugi so pritiskali na podeželske bogatine, graščake in župnike. Radi so zahajali na bajtarske svatbe in dajali za pijačo. Najbolj so se razcvetele rokovnjaške družbe od 14- do 15. stoletja dalje in dosegle v naših krajih višek v 18. in začetku 19. stoletja za Napoleonovih vojska in nekaj desetletij po njih. Jurčič in Kersnik sta se ob pripravah za roman ukvarjala tudi z izvorom in sestavo rokovnja- čev. Njuno idealistično gledanje na življenje človeške družbe je poiskalo izvor tega množičnega evropskega po-java predvsem v moralni pokvarnosti nekega dela ljudi. Moment, ki se je potem tudi v naši literarni zgodovini najčešče navajal kot vzrok rokovnjaštva. PrftVi vzroki pa seveda niso bili moralnega, temveč družbeno-zgodovinskega značaja. in jih bo iskati skoraj gotovo med pojavi, ki jih Je v razdobju nastajajočega ka-pitalizma porajal proces tako imenovane prvotne akumu. lacije. Ta proces se je vršil v vsaki deželi drugače, in tu-dl ne povsod istočasno, tu prej. tam pozneje, v skladu s stopnjo socialnoekonomskega razvoja vsake dežele. Najbolj nasilen je bil v An-gliji (16- stol), kjer je bil združen s požiganjem vasi, pomori kmečkega prebival-stva in z množičnim izganjanjem kmetov z zemlje ter je s tem povzročil, da so se kmet. je v množicah spreminjali v berače, potepuhe, tatove in razbojnike. Vse to nasilje je izvajalo meščanstvo v soglasju z vladarjem in z namenom, da se pospeši indu-strializaclja dežele, ki pa je vendar potekala vse prepočasi, da bi bila mogla zajeti v proizvodnjo vse te na hitro sproletarizlrane množice. Drugače, mnogo mileje in zložne j e je potekal ta proces v Avstriji, kjer so se meščan-ski interesi močno prepletali s fevdalnimi. Zato se je stvar tu vršila v obliki mirnih re-form, tako imenovanih prosvetljenih vladarjev. Terezijanske reforme so pristrigle fevdalne pravice, ker je bilo to potrebno za razvoj trgovi. ne in kapitalistične industrije. za notranji trg in za pridobivanje mezdnih delavcev. ška frontovska brigada delala tudi med tednom. 2e v začetku graditve zadružnega doma so ostro tekmovali s Šmarčani, medtem ko so pozneje popustili, da so jih Šmarčani prekosili. Toda Šmarčani so svoj zadružni dom popolnoma dogradili, medtem ko Marežgani prispevajo še nadalje k dograditvi svojega za~ družnega doma. Frontovska brigada je razdeljena na več skupin, ene prevažajo kamenje, druge delajo z malto itd. Vsi hitijo da bi čimprej izravnali prostor pred zadružnim domom, Množično sg udeležujejo u-darniškega dela ob nedeljah. Preteklo nedeljo je bilo na prostovoljnem delu 64 frontov-cev mladincev in mladink. 337 prostovoljcev je skupno s tistimi, ki delajo med tednom napravilo 2.081 prostovoljnih ur. Izkopali so 10Q kubičnih metrov in jo prevozili na daljavo 100 m. Najbolj se je izkazala vas Krmci, in to v pridnosti pri delu jn udeležbi. Večja ude ež-ba je letos tudi od strani va-sčahov iz Brnetičev. Pretekli teden so izmed vseh skupin največ napravili frontovci te vasi. Malo so prispeval; Lopar-ci, ki bi v razmerju delovne sile lahko dali več. Ostalim vasem moramo vsekakor dati priznanje, ker se pridno udeležujejo gradnje zadružnega doma. Marežgani hitijo z gradnjo, ker računajo, da bo njihov zadružni ijom dograjen do njihovega vsakoletnega praznika, ki je 4. novembra. V nedeljo v Izoli okrajna partijska konferenca V nedeljo bo v dvorani eArri-goni. v Izoli I. okrajna partijska konferenca. Pričetek ob 7. uri zju- Dnevni red je sledeč: 1. Otvoritev. 2. Poročila in diskusija. 3. Volitve. 4. Zaključki. PRIMORSKI DNEVNIK P_R A Z N I K SLOVENSKE MLADINE V ITALIJI V SOV O P N J A*H Tržaški atleti in kolesarji zmagovalci srečanju z Goričani V Sovodnjah pri Gorici je bil v nedeljo dan slovenske mladine v Italiji. Prazniku in manifestacijam, ki jih je ob tej priliki priredila slovenska mladina v Italiji je prisostvovalo več tisoč ljudi iz Gorice, bližnjih slovenskih vasi in celo iz Slovenske Benečije. Na stotine mladincev je sodelovalo pri raznih športnih tekmah in na telovadnem nastopu. Ob tej priliki je bilo tudi pričakovano atletsko srečanje med gorišklmi slovenskimi Uspešni telovadni nastop slovenskih mladincev in mladink v Italiji atleti in tržaškimi atleti ZDTV. Poleg tega je bila še kolesarska dirka za mladinsko nagrado za leto 1950. Ob zaključku atletskih tekem in kolesarske dirke je bil množični telovadni nastop, na katerem so nastopile tudi tri Tržačanke Lili Mi. sculin, Devana Lavrenčič in Lili Cerncvec, ki so s svojim uspešnim izvajanjem žele med gledalci zasluženo priznanje. Praznik so zaključile folklorne skupine, ki so v značilnih narodnih nošah izvedle več narodnih plesov. Javornik zmagovalec kolesarske dirke No startu v Soix>dnjah se je zbralo 35 mladih kolesarjev. Pod vročim soncem so pričeli dirko z naglo vožnjo in tako v kratkem in dobrem času prišli do Steverjana, kjer je Della Santa odnesel nagrado, ki so jo postavili vaščani. Tu je bil šele začetek dirke. V ostalih kilometrih po prašnih cestah okrog Doberdoba so se kolesarji s vsemi silami trudili, da bi kljub veliki vročini dosegli najboljše čase. Javornik, zmagovalec dirke, je sprožil svojo ofenzivo v bližini Doberdoba, tako da je po 56 kilometrih sam vozil skozi Tržič. Za njim po 52 sekundah sta vozila Della Santa in Lonzarič. O-stala skupina je vozila šele 5 minut in 50 sekund kasneje. Od sedaj naprej je Javornik vozil vedno sam, tako da je prišel na cilj celih 12 minut in 20 sekund pred drugim. Njegovo zmago je tisočglava množica pozdravila z navdušenjem. Sele po 12 minutah in 12 sekundah sta privozila Della Santa in Lonzarič. Ostali dirkači so prišli na cilj v raznih skupinah s precejšnjo razliko Za Javornikom. m JAVORNIK ZMAGOVALEC KOLESARSKE DIRKE 1.) Javornik Giorgio, kolesarski odsek ZDTV, ki je prevozil 95 km ceste v 2. 59’10”, s povprečno vožnjo 31.814 km na uro; 2.) Detla Santa Silverio, Proleter iz Kopra, 12’, 12” kasneje; 3.) Lonzarič Peter v istem času; 4.) Gismo Edo 13’, 17” za Javornikom; 5.) Tamaro Lorenzo z istim časom; 6.) Battistuta Giuseppe 15’ 42” za prvim; 7.) Zotič Alojz 18’, 58” za prvim; 8.) Suc-co Marcello; 9.) Šuligoj Josip; 10.) Mozetti Vittorio; 11.) Mattioli Bruno. Od 35 kolesarjev, ki so startau, jih je prišlo na cilj samo 11. TELOVADNI NASTOP SLOVENSKE MLADINE V ITALIJI OR PRILIKI NEDELJSKEGA MLADINSKEGA PRAZNIKA ,V SOVODNJAH Tržaški atleti premagali Goritane Teniško prvenstvo Avstrije r Dteiiiaoal Milica Na mednarodnih teniških tekmah za prvenstvo Avstrije so bili doseženi ntuleduji rezultati; Kovalevvski (/.DA) : Palada 6:4, 4:6, 6:3. Dorfmann (ZDA) ; Redi (Avstrija) 6:4, 3:6, 63, Garet (ZDA) : Brano-vič 2:6, 7:5, 6:2. V nadaljevanju mednarodnega teniškega prvenstva Avstrije je jugoslovanski par Mitič- Ralada premagal avstrijiki par Huber-Redl s 6:1, 6:4, 6:1. V singlu je Mitič izgubil v igri s Huberjem s 6:8 in 3:6. Na mednarodnem teniškem turnirju na Dunaju so nastopi 11 v nedeljo samo mešani pari. V polfinalu sta Mitič in Do-leschel (Avstrija) premagala ameriško dvojico Geret in Stricker s 6:4, 6:2. Lokomotiva - Union 9-8 Stockerau. 23. julija. Na gostovanju po Avstriji je moštvo zagrebške »Lokomotive« odigralo svojo prvo rokometno tekmo z »Unionom« iz Stocke-raua. Po dobri igri v drugem polčasu je »Lokomotiva« premagala »Union« z rezultatom 9:8 (4:5), »Urfton« je bil okrepljen z dunajskimi igralci. Gole za »Lokomotivo« so dosegli: Baraga 4, Babič 3, Baleta 1 in Majcen 1. V moštvu »Lokomotive« so se odlikovali Babič. Deskovič Henigman in ZoJič. Tržaška atletska ekipa je željno pričakovala srečanje s Goričani, potem ko so ti premagali ffijočno atletsko ekipo iz Domažal pri Ljubljani. Na nedeljskem tekmovanju med dvema ekipama. se je pokazala predvsem volja Goričanov za dosego najboljših rezultatov, medtem ko Tržačani niso V atletskem je Jugoslavija premagala Avstrijo V soboto se je na Dunaju na stadionu «Wac» pred 2000 gledalci pričelo atletsko srečanje med reprezentancama Aistrije in Jugoslavije. V prvem dnevu je zmaggla Jugoslavija s 57 proti 39 točkami. Kakor poročajo iz Dunaja so bili rezultati slabi zaradi trdega tekališča, slabe organizacije in pristran-, skih sodnikov. Največje presenečenje Pa je napravil Žerjal, ko se je plasiral na drugo mesto v metu diska. Od 10 disciplin so Jugoslovani zmagali v sedmih, Avstrijci pa v treh. Rezultati prvega dne so tile: 400 m zapreke: 1. Fritz (A) 5,4, 2, Zupančič (J) 56,4. 31:16,8, 2. Stefanovič (J) 31:43,0 3. Beher (A) 33:12,2. Staleta 4x100 m: 1. Jugoslavija (Radulovič, Sabolovič, Brnad, Pecelj) 42,6, 2. Avstrija (Lechner, Wuerth, iy e u 11, Frey) 43,3. II. DAN Tek 110 m z ovirami: 1 Fritz (Avstrija) 15,2, 2. Zurkovič (J) 15,5, 3. Srp (J) 15,9, 4. Pi- latsch (A) 17,2. Skok v višino- 1. Pilhach (A) 185 cm, 2—4. Boškovič (J) Sturm (A) in Dimitrijevlč (J) 180 cm. 100 m: 1. Brnad (J) 10,9,, 2. Pecelj (J) 11,0, 3. Frey (A) 11,0. 400 m: 1, Sabolovič (J) 49,8, 2. Stankovič (J) 51,0, 3. Dusch (A) 51,7. Disk: 1. Tupper (A) 48,20, 2. Žerjal (J) 46, 86, 3. Krivokapič (J) 44,87. 1500 m: 1. Otenhcimer (J) 3:56,8, 2. Segedln (J) 3:58,6, 3. Schneider (A) 3:59,0. Troskok: 1. Petranovič (J) 14,07, 2. Zagorc (J) 13,94, 3. VVuerth (A) 13,94. Kladivo: 1. Gubijan (J) 51,70, 2. Berec (J) 45,91, 3. Zeutmann (A) 45,16. 10.000 m: 1. Mihalič (J) Tek na 200 m: 1. Pecelj (J) 22,8, 2. Miloševski (J) 23,2, 3. dr. Ine (A) 23,4, 4. Gasaler je bil diskvalificiran zaradi dveh prezgodnjih startov. Met krogle: 1. Sarčevič (J) 14,81, 2. Krupalija (J) 14,24, 3. Schvvabel (A) 13,30, 4. Lan- staetter 13,32. Met kopja: I. Dangubič (J) 63,54, 2. Zack (A) 62,47, 3. dr. Weckner (A) 57,84, 4. Belec (J) 54,52. Tek na 800 m: 1. Hanc (J) 1:54,7, 2. Otenheimer (J) 1:55,7, 3. Vogt (A) 1:57,6, 4. Gruber (A) 1:59,9. Skok v daljino: 1. VVuerth (A) 6,97, 2. Brnad (J) 6,95, 3. Lechner (A) 6,81. Tek na 5000 m: 1. Ceraj (J) 14:53,4, 2. Štritof (J) 14:54,0, 3. Retzer (A) 14:57,2, 4. Pertz (A) 15:15,0. flržauno nresiuo FLRJ u ueslanlu Beograd, 23, julija. Danes se je začelo v Beogradu prvenstvo FLRJ v veslanju za ženske, veslače II, razreda in podmladek. Ker pa se je za kategorijo četvercev s krmarji za veslače II- razreda in h I-mladek priglasilo večje število ekip, kot jih lahko starta na tej progi, so bila danes v teh disciplinah predtekmovanja. Za finalno dirko četvercev s krmarjem so se plasirali iz prve skupine: »Victoria« (Pu- la) s časom 5:24,4 min, »Vukovar« s časom 5:26,2 min., in iz druge skupine »Dunav« s časom 5:42,2, »Savica« 5:46,2. Tekmovanje se nadaljuje. Beograd, 23. julija, Danes se Odred hsh Celovec 1-1 V nedeljo je bila v Ljubljani nogometna tekma med domačim moštvom Odredom in nogometnim klubom ASK Celovec. Ob začetku igre so Ljubljančani dobro zaigrali in takoj prisilili nasprotnika v kot Po nekaj minutah so že zabili prvi gol. Avstrijci so reagirali z močno igro in v sredi prvega, polčasa jzenač;li. Po tem golu se je igra nekako u-mirila do konca prvega polčasa. V drugem pothm je lila ravno tako igra enakovredna. samo v zadnjih minutah igre so Ljubljančani prevladali na igrišču in skušali na vsak način zabit, gol zmage, Negotovost ljubljanskih napadalcev ki so slabo streljali na gol in odločnost ter lepa igra nasprotnikove obrambe s<’ prisilili Odred na neodločen rezultat. Predvsem v igri pred vrati, so se igralci Odreda 'pokazali neprecizni in niso znali izkoristiti ugodne trenutke za gol. je pri Adi Cigsnliji vršilo tekmovanje za državno prvenstvo v kategorijah za naraščaj, ženske in II. razred. Vse borbe so bile zelo razburljive. V četvercu s krmarjem za naraščaj je zmagala ekipa Dinama iz Pančeva. 1. Dinamo 3:30,6; 2. Lokomotiva, Zagreb 3:38; 3. Svoboda, Zagreb 3:44. — Četverec prekopne gradnje s krmarjem za ženske: zmagal Vukovar 4:23; 2. Crvena zvezda 4:23,2; 3. Jug Dubrovnik 4:23,3; 4. Savica, Ljubljana 4:24,5 — Dubl skul za naraščaj: 1. Bariča Lesjak 3:10; 2. Svobcda, Zagreb 3:16,8; 3. Vukovar 3:23,3. — O-smerec za naraščaj: 1. Svoboda, Zagreb 3:24,2; 2. Jadran, Rijeka 3:27,3; 3, Mladost. Zagreb 3:29,2. — Četverec za II. razred: 1. Victoria, Pulj 6:22,9; 2. Vukovar 6:28; 3. Crvena zvezda 6:30,1; 6. Sav: a, Ljub. ljana 7:20,1. Ker je Victoria krenila s steze za 50 m, jo je jury diskvalificiral, tako da je prvo mesto osvojil Vukovar. Skif za ženske: 1. Albanese Tonica Ikarus je premagala dolgoletno prvakinjo Marijo Plio s časom 5:14,9; 2. ^»oboda, Zagreb 5:22; 3. Gusar, Split 5:28,6; 4. Savica 5:34,2, — Skif za naraščaj: zmagal je Miroslav Parisovič Ikarus. Skupni plasman: 1. Vukovar 130, 2. Crvena zvezda, 3. Ikarus (vsak po 100), 4. Gusar 80, 5. Jug 60, 6, Savica 60. — Naraščaj: 1- Svoboda 360, 2. Dinamo, 3, Jadran, vsak po 150. dali vse od sebe. Temu je bilo krivo predvsem tudi premočne sonCe in velika vročina. Poleg tega tudi dirkališče ni bilo preveč na mestu. Kljub temu pa so Tržačani obvladali Goričane in tako dodali še en člen k verigi svojih zmag. . Tehnični rezultati 100 m: 1.) Sedmak (T) v 12 sekundah in 1 desetinko; 2.) Bocciari (T) v istem času; 3.) Curek (T) 12” in 3 desetinke; 4.) Mikloš (G) 12” in 5 desetink; 5.) Co-tar (G) 12" in 8 desetink in 6.) Kodermac (G) 12” 9 destink. 3000 m: 1.) Obid (G) 10’ 10”; 2.) Gregori (T) 10’12"; 3.) Caldi (T) 10’24”; 4.) Go-vorčin (T) 10’34”; 5.) Ro-dinja (G) 11’40”; 6.) Ger-golet (G) 12’27”. Skok v višino: 1.) Ščuka (T) 1.69; 2.) Jelen (G) 1.50; 3.) Lesica (T) 1.50; 4.) Mikloš (G) 1.40; 5.) Mento-ne (T) 1.40; 6.) Stecca (G) 135. Skok v daljino: 1.) Sedmak (T) 5.37; 2.) Lesica (T) 5.10; 3.) Bocciari (T) 4.93; 4.) Mikloš (G) 4.70; 5.) Stekar (G) 4.40; 6.) Komavli (G) 4.30. Met diska: 1.) Komel (G) 29.06; 2.) Prešel (T) 28.10; 3.) Bensa (G) 26.20; 4.) Mentone (T) 22.80; 5.) Mi-klos (G) 21.60; 6.) Corsič (T) 20.10. Met krogle: 1.) Prešel (T) 9.90; 2.) Sedmak (T) 8.55; 3.) Komel (G) 8.49; 4.) Kodermac (G) 8.49; 5.) Stekar (G) 8.31; 6.) Lesica (T) 8.25. Mef kopja: 1) Komavii (G) 35.95; 2.) Bensa (G) 32.66; 3.) Mentone (T) 29.42 Lesica (G) 20.40. Ivaliiacijslia rokometna tekma Meiči lil - taloosl U Včeraj ie bila na igrišču Slo. vana pred nekaj gledalci kvalifikacijska tekmu v rokometu za vstop v zvezno ligo med Železničarjem iz Niša in domačo Enotnostjo. Zmagali so po boljši igri igralci Železničar, ja z rezultatom 7:4 (5:3). Tek. mo je sodil dobro Flander iz Zagreba. SfiKSS -- • V ; ■■ I tri:- . .;> s <*. *; > ■. - 4 « GORIČAN OBID, ZMAGOVALEC V TEKU NA 3000 M Vardar- Dunaj 2-2 (0-2) V Skopju je bila V nedeljo mednarodna nogometna tekma med domačo ekipo Vardar in avstrijskim Dunajem. Igra je bila zelo zanimiva in sta obe ekipi dobilo igrali. V prvem polčasu je Dunaj vodil za 2:0. Makedonci so v drugem polčasu izenačili. Na mednarodnih motociklističnih dirkah na Dunaju so jugoslovanski motociklisti v nedeljo premagali najboljše avstrijske motocikliste za 67 točk proti 39. «TOUR DE FRANCE» Marcel Dussault zmagovalec desete etape Bordeaux-Pau PAU, 23. — V deseti etapi «Tour de France« je zmagal Marcel Dussault. To je prva etapa, na kateri .so zmagah Francozi. S to etapo so kolesarji «Tour de France* prišli pod vznožje Pirenejev, kjer se bo pričela prva faz:, ostre borbe največje kolesarske dir k e v Evropi. 1.) Marcel Dussault (Srednje-južno-zapadna ekipa Francije) ki je prevozil 202 km v etapi Bordeaux-Pau v 5.28’59” in obenem dobil v dobro 1 minuto; 2.) Prouset (ista ekipa) v 5. 37’45”; 3.) Diederich (Luxem-burg) v istem času; 4.) Adolfo Leoni (Italijanski kadeti) v 5. 40’8”; 5.) Sciardis Gino (Za-pad); 6.) Kubler (Švica); 7.) Pasotti (Italijanski kadeti); 8.) Ockers (Belgija); 9.) Forlini (Pariz); Vsi do 90 mesta so prišli v istem času kot Leoni. Splošna klasifikacija po 10. etapi je naslednja; 1. Gauthier (Jugovzhod) 85 ur 43 minut 27 sekund. 2, Re-d/olfi (Ile de France) 65 ur 52 minut 47 sekund, 3. Gpldschmidt (Luxemburg) 65 ur 54 minut 02 sekund, 4. Brambilla (Jugo. vzhod) 65 ur 54 minut 50 sekund, 5. Kubler (Švica) 65 ur 54 minut 51 sekund, 6. Magnt (Italija) 65 ur 54 minut 54 sekund, 7. Cpuvreur (Belgija) 65 ur 56 minut 35.sekund, 8. La. brecht (Belgija) 65 ur 57 minut 13 sekund. Kolesarska dirka okrog Avstrije LIENZ, 24. —■■ Danes je bila tretja etapa kolesarske krožne dirke okrog Avstrije, ki je bila dolga 147 km. V tej etapi so se predvsem dobro izkazali avstrijski dirkači. Prvi je prispel na cilj Deutsch (Avstrija), ki ie progo prevozil v 3 urah 44’ 58”. Drugi ie bil Lausch (Av-strija), tretji )e bil Logiudice, četrti Schneider (Avstrija), pe. ti Colja (Trst) in šesti Obligeer (Avstrija). Gligorič povabljen v London V spomin 100 letnice prvega mednarodnega turnirja, ki je bil v Londonu leta 1851. je angleška šahovska zveza razposlala vabila za mednarodni turnir ki bo prihodnjo pomlad v Londonu. Turnir bo imel 16 u-deležencev in vabljeni so: pr- vak sveta Botvinik ir.' še eden sovjetski velemojster, Reshew1 sky in Fine (ZDA), Najdorf (Argentinija), Stahlberg (Sved ska), Szabo (Madžarska), dr. Euwe (Nizozemska), Gligorič (Jugoslavija), Pachman (CSR), Rosolimo (Francija) in še 5 angleških mojstrov. Zaradi več je popularizacije šaha v Angliji bodo turnir igrali v treh različnih velemestih. Moštvo Partizana (Kgd) v Bonetkak V četrtek je odpotovalo moštvo «Partizan» (Beograd) v Benetke, kjer bo odigralo s šahovskim klubom «Carlo Salvi-gli» dvokrožen dvoboj na 8 deskah. V ekipi «Partizana» ne bo igral državni prvak, ki je odšel v ICopenhagen kot delegat Jugoslavije na kongres FIDE. Namesto njega bo igral na prvi deski dr. Trifunovič, dalje bodo igrali Milič Matanovič, S. Vukovič, Djaja, Božič, Ar.-drič, Gruber in Šiška. Za šahovski klub «Carlo Sal-vigli« pa bodo nastopili najboljši šahisti Severne Italije, ki jih hoče italijanska šahovska zveza še preizkusiti pred bližajočo se šahovsko olimpia-do v Dubrovniku. GOSPODARSTVO f TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE j Iz poročila Delavskih zadrug o bilančnem računu za 1949 Prinašamo V izčrpni obliki fi-nančno-gospodarski del poročila predsednika «Delavskih zadrug« o poslovnem letu zaključenem 31. XII. 1949. Iz razumljivih razlogov se ne moremo spuščati v razpravljanje o tem, pristavljamo le, da bi q stvari mogel in morai meritorno razpravljati le občni zbor zadruž-nikfov odn. od' njega izvoljeni nadzorni odbor. Ker tega še vedno ni, se omejujemo na dokumentarno beleženje. Zaključna bilanca Delavskih zadrug za leto 1949 se razlikuje od bilančnih računov v prejšnjih letih po -aplikaciji zakona za prevrednotenje denarja. Bilančni račun se, ne glede na vsote omenjenega prevrednotenja, zaključuje z naslednjimi številkami: V dobro . . L 272.304.947.20 V breme . . » 269.958.765.80 Dobiček L 2.346.181.40 V primeri z letom 1948 opazimo 13.883.306.05 lir poviška v dobro in 14.481.473.20 lir poviška pri postavkah v breme. Glavne razlike v primerjavi s prejšnjim bilančnim računom, ki se nanašajo na postavke v dobro, so: Lir 16.424.907 - pod poglavjem «Nepremičnine, premičnine in epremas, kar je posledica investicij v teku letg (7.300.000 lir za nepremičnine in 9 mi-lijonov 124.907 lir za premičnine); Lir 11.517.788 - pod pioglavjem kreditov, to je v postavki «Dobavitelji» za predujme pri nakupu blaga; Lir 6.411.617.55 pri denarju razpoložljivem v blagajni in pri bankah. Po drugi strani pa imamo znatno zmanjšanje (Lir 20 milijonov 560.431.45) pri zalogi materiala. Pri postavkah v breme so glavne razlike glede na prejšnje leto v naslednjem: zvišanje hranilnih vlog za L 29.970.502.20; zvišanje raznih rezerv za L 2.607.870.45: zvišanje za soc. zavar. uslužbencev Za L 2.037.203.80; medtem ko druge postavke beležijo znižanje, kakor.-dolgovi dobaviteljem in raznim za L 15.149.937.05; dolgovi bankam za L 5.628.488. Vrednost nepremičnin, premičnin in strojev je porasla- za 16 milijonov in pol; ta porast izhaja pri nepremičninah iz nd-kupa dela hiše v solastništvu, zgrajene v VI. Flavia (Sv. Sava) za novo poslovalnico št. 27 in 'za niesnico št. 14, ki )e bila odprta v tem kraju 27. XI. 1949, da bi na ta način ustregli potrošnikom, ki so že večkrat zahtevali, d a naj odpro skladišča v tem okolišu. Dalje so iz polnili naprave na glavnem sede. žu, kjer so postavili novo manjše poslopje, kjer je bil urejen prostor za odbiranje embalaže. Kar se tiče premičnin so imeli nove naložbe zaradi otvoritve dveh novih poslovalnic in dveh novih mesnic pri Sv. Savi in na Elizejskih poljih, ter zaradi modernizaoije številnih drugih poslovalnic — med njimi zlasti one v Trstu na Trgu Perugino in v Ul. Oriani, Ul. Cologna, Ul. Giulia in v Nabre. Žini — iti zaradi opreme mnogih poslovalnic v Trstu in na podeželju z modernimi in prostornimi hladilniki. Precej važno je bilo tudi dejstvo, da je bilo na koncu računskega leta na razpolago več gotovine (kot rečeno L 6 milijo- Zunanje-trgovinska bilanca Č S R ATI poroča iz Prage, da se je češkoslovaška zunanja trgovina v letošnjem maju takole razvijala (u milijonih Kč): uvoz 2,654, izvoz 2.736, bilanca je torej aktivna za 82 milijonov Kč. Od januarja do vključno maja je zunanje trgbv inska bi-laneg aktivna za 656 milijonov Kč. ------ Avstrijska proizvodnja lesa V času od 1. aprila 1949 do 31. marca 1950 so v. Avstriji posekali za 9,23 milijonov kubičnih metrov raznega lesa. To in 6 odst, več kakor v isti dobi 1947-48. S tem je doseženo predvojno povprečje lesne pro. izvodnje. Qd posekanega lesa odpade okrog 8,5 milijonov kub. metrov na iglavce. Strokovnjaki menijo, da je tako velik posek že v škodo gozdnega zaklada Avstrije in da manjka sistematično pogozdovanje. Časopisni papir se bo podražil? Iz Frankfurta poročajo, da bodo od 1. avgusta naprej znatno povišali cene časopisnemu papirju v ZDA. Po drugi strani se izve, da so švedske tvomi-ce papirja še prodale celokupno letošnjo proizvodnjo in da že delalo pogodbe za prodajo papirja proizvodnje 1951. Na splošno sodijo, da bo trajalo veliko povpraševanje po papirju iz raznih držav ie daleč v prihodnje leto. nov 411.617.55) in manj dolgov nasproti bankam (L 5.628.488) ter nasproti dobaviteljem in raznim upnikom (čez 15 milijonov). To je posledica pojava, da so člani vložili svoje male prihranke pri naši blagajni ter so na ta način dvignili hranilne vloge, ki so dosegle 31. decembra 1949 precej velike vsote. Povrnimo se k vrednosti nepremičnin, premičnin in strojev ter nadaljujmo razpravo o aplikaciji zvišanja vrednosti denarja. V resnici je bila z zak. odi. od 14.2.48 št. 49, zakonom od 1.4.49 št. 94 in ukazi ZVU št. 237 ter št. 134 od 19.8.48 in od 28. 6. 49, dana podjetjem možnost, da lahko na novo ocenijo svoje naprave, če pri tem upoštevajo zakonske predpise, zlasti kar zadeva koeficiente te nove ocenitve Poskrbeli so za aplikacijo teh možnosti, ki jih daje zakon tudi zato, ker so na ta način lahko vračunali do konca leta 1949 dozorelo vsoto za starostno odpravnino, ki jo je treba blaga), katerih rezultati ražajo pri kosmatem dobil« Kot je razvidno iz biW& razpredelnice, znaša čisti ček računskega leta 1949 milijona 346.181.40. Ta dobit bo razdeljen po predpisih L tuta. Med drugim je dolw dobršen del za povračilo stotkov na nabavkah, ki izvršili člani v zadružnih r| šlovalnicah med letom. J Med tem razdobjem so I*-up oštevani ukrepi social*® značaja, kakor zdravst^ služba za stare člane, Pwr\j| šolskih pristojbin dijakom š”] njih šol, ki so sinovi nakazila podpor potrebnim 1*1 nom itd. Poleg tega so bile izdane J pore in prispevki dobrodelni; ustanovam in zavodom. Ti 1 datki so dosegli znatne vs°"' Iz poročila pri Kolegij preglednikov je objavil svoje poročilo, terega povzemamo, ikov ■ ročilo, t’2*' ., da so f Bilančni račun za leto 194S premoženjsko stanje dne 31. decembra 1$ V DOBRO Blagajna in gotovina pri bar.kah . . Državni papirji............................. Soudeležbe ......................... Nepremičnine, premičnine in oprema: poslopja in zemljišča ...... pohištvo, orodje in stroji .... Vpeljava .................................... Blago in material ....... Krediti: proti ustanovam, klientom iri raznim proti dobaviteljem..................... Krediti za vpisano glavnico................. Vrstni računi ............................ . lir 37.525.8jj« SV' 184.865.l4fi 184.366.6 4 142.831-58*'' 23.182-837-” 15.756.02', 2 ■???•& - SKUPAJ 6^567. 598.856.04*'^ V BREME Deleži zadružnikov Soudeležba ustanov Navadni rezervni fond...................] . Razni skladi: za anrortizac. nepremičnin, premičnin in za nihanje vred. papirjev in razvred za socialno pomoč članom ..... za starostni skla- * • rs-M , strojev in naprav, vse (prev. V. Ostc< H™^oJSTYH:,UIJCA MONTECCHI. St. #, 111. nad. - Telefon Stev. 93.808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefonska St. 73-38 UGLASI: od 8.30-lž ln od 15-18 . Tel. 29-477. Cene oglasov: Za vsak mm vlžlne v širim l stolpca: trgovski 60, finančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm Slrlne 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Penico l-II., Tel. 11-32 - Koper, Ul. Battlstt 30la-I, Tel. 70. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.50, mesečno ■ PoJtnl tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ^ ^ Ljubljana, Tyr5eva 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaSkega tiska D.ZO. ■ '