Poštnin* platana o gotoulnl.
Liubliana, sreda 3. novembra 1920.
100 i.
osamezna številka 60 vin.
NEODVISEN DNEVNIK
Stev. 250.
Cene po pošti: zn cbIc lefo . H 8 V— za po! leta . H Vl'— za četrt leta. H Zi‘— za 1 mesec. . H V— Za Ljubljano mesečno 7 K
Za Inozemstvo mesečno H IZ'—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. E
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna Številka 60 vin.
i!'!..:,
,*?:	Kfe	so	nazadnjaki?
p .
e‘Žrajska -iEpohii« prinaša uvodnik ijWu®^s!°vom »Reakcionarne sile v Jugo-,’Ow *■ 7U P*šet kako se je z novimi po-naselil v državi, temelječi na % kraljevini Srbiji, nov tuji reakcio-in V’]6	’	katercŠa	Pre)šnja	narodno
t,rno enotna demokratično in soci-
jijj Custvujoča Srbija ni poznala. Ta po-ele^0’ kulturno in socialno reakcionarni J -Up je izredno močan in se bo še kre-! MlT9 Predstavlia resno nevarnost za j 'Ce; Tkratični režim v Jugoslaviji. Spričo te i ■ f^osti čakajo demokratske elemente
%	težke,	odgovornosti polne na-
!trn •	dolžnost je, da čim najtesneje
„ ejo svoje vrste ter ustvarijo proti re-'Ji enotno neprodirno fronto, le	>e ^eP° >n pametno. Vprašanje je
■Bi' ? Predstavlja po »Epohi« ta nevar-,°narni element v Jugoslaviji. O
ve ,v nobenem dvomu, ampak jasno po-k S° *° .Hrvatje, v kolikor ne spada-in . ^okratske vrste, Slovenci in musli-liav *' jedro organizirane reakcije pa prava,)a ^Venskoljudsko stranko, o kateri Sloveniji pa že stoji organizirana sv0tn? .Vojska klerikalne reakcije, ki širi Li .. '°krotf-ml vse kraie. kjer prebivajo
ki
dali ^ani ^na ko dolgo vrsto let čim
^evijpoičo m- nnfioniTfttranotča »
ple	in z njo pretežni del slovenskega
štv„	'Velja- torej srbskemu svobodnja-
p°t nositelj političnega, kulturnega in ?*£a nazadnjaštva^ kot temen ele-
tnejsa m organizovanejsa.«
Vu )e nevaren demokraciji in napred-”ugoslaviji. Oglejmo si to nazadnja-. blizu in ga radi večjega učinka pri-teim« z demokratsko naprednostjo!
Razvoj SLS še vsi pomnimo in smo Pia priča. Predno je ona stopila na a se široke mase slovenskega delav-s .ga in kmetskega ljudstva politično in pralno skoroda niso zavedale. Bile so lj Pinoma pod oblastjo oderuhov, kapita-Tjv0v. liberalnih magnatov, oštirjev in bi-0iiev- Surovost in nevednost sta pod to dr bili v cvetju. Tedaj je prišla SLS z Sv’ (-i ničem in dr. Krekom. Ta dva sta po-, Oj vla v duševno temo slovenstva in mu i)0 Slroko otvorila v-rata v lepšo bodočih j Mahnič je obračunal s kulturnim po-iasl'a!stvorn in potegnil duhove kvišku za -lrni večnimi krščanskifhi ideali. Dr.
^rek j ‘la,
obiral
»ja i Posegel v sredo ljudskega življe-
trgal politične in gospodarske vezi, in organiziral mogočno ljudsko
V°!sko
sk kaj pa se je borila ta ljudska voj-Morda za privilegije dotlej vsemo-0s nJn stanov in birokracije? Borila proti bo m	delavca iz kapitalističnih vezi,
b0 !, proti socialnemu napredku vobče, Vid Pro^i šoli in izobrazbi? Ali smo to y j* mi, ki $mo bili priča del te vojske?
. ne- Ampak ta vojska se je borila 8j politično osvoboditev najširših ljudskih pf ,eyi borila za splošno in enako volivno ,evV?c°. borila za gospodarsko osvobodi-šlv krnela, ki ga )e s pomočjo zadružniku h Posfavila na lastne noge, ga z besedo Linjem navdušila za gospodarski in dv• .ni napredek in ga v dvajsetih letih 'Gnila na stopnjo, na kateri stoji kmet-pe ^Ian Pri najkulluinejših narodih Evro-pa’, a ljudska vojska se je v dunajskem Os {5lentu vedno v prvih vrstah borila za pr °poditev pioletariata in za njegove |a Vl?e, voditelji te vojske so bili najde-e'ši člani odsekov za socialno zako-*°da)o.
!»of
S podrobnim delom in samopo-'M	voiska doma dvignila delavca
elavko iz njegovega družabnega stanja ijo^oči, mu vzbudila samozavest in vo-sj ' oa napreduje duševno in socialno in tj Pribori človeka vreden položaj sredi u &h stanov. Ta vojska ni pozabila no-SenC-*a'	najskromnejšega in najraztre-
ejšega dela naše narodne celote, vse je
zbirala in organizirala, vsem pomagala in jih dvigala, vsem skušala biti vse. To njeno prizadevanje smo videli vsi.
Toda morda je pa vse njeno delo ostalo brez sadu? Kdo bi mogel to trditi, ko so sadovi tako očiti, kakor je bilo očito njeno delo. Ali ni bil sad dela SLS, da se je slovensko ljudstvo v odločilni uri znalo politično pravilno orientirati in se z možato odločnostjo pridružilo bratom na jugu, da-si ga je sto tradicionalnih vezi in sto najglobljih interesov vleklo v prejšnjo smer? Ali ni sad SLS, da se v teh viharnih časih anarhija z vzhoda ni mogla razšopiriti pri nas, da se je slovensko ljudstvo v svoji ogromni večini postavilo na stran reda in miru in ustvarjajočega dela, da gremo lahko mirnega srca v volitve za konstituanto, dobro vedoč, da bo naše ljudstvo poslalo vanjo samo pozitivne elemente? Ali ni sad dela SLS, da so slovenske ljudske množice politično tako izšolane in organizirane kakor nikjer drugod v Jugoslaviji? Ali ni posestrima SLS — Hrv. Pučka stranka edina resna nasprotnica razdiralnih elementov med hrvatskim kmetskim ljudstvom?
Dalje: Ali ne stoji slovensko ljudstvo kulturno neprimerno višje, nego katero drugo v Jugoslaviji? Kje čita kmet in delavec toliko časopisov kakor pri nas, kje v Jugoslaviji stoji po selih in vaseh toliko šol in prosvetnih domov kakor v Sloveniji, katero pleme v Jugoslaviji ima tako razširjene idealne mladinske organizacije kakor slovensko? In vse to dobro leto dni po vojni in prevratu!
In kje v Jugoslaviji se je proti razdiralnemu socialističnemu gibanju postavil jez v pozitivni delav. organizaciji, ako ne v Sloveniji? Kje je več socialnih ustanov, kje več zmisla in vneme za najdalekosež-nejše socialne reforme, za resnični socialni napredek nego med Slovenci, ki je zastopnica njih političnih, kulturnih in socialnih teženj SLS? In to ljudstvo in ta stranka naj bi bila nositeljica nazednjaštva, ki bi ogrožalo kak drug del jugoslovanskega naroda v njegovem demokratičnem in socialnem stremljenju?! Kdo je tisti, ki si upa nam očitati nazadnjaštvo? To so demokratske veličine, to so bivši liberalci in naprednjaki. Kaj pa so ti storili za napredek in demokracijo? Ti elementi so od nekdaj tvorili predvsem trote in privilegirane stanove v narodni celoti. Živeli so iz narodovih žuljen zase, ne za narod. Kmeta in delavca so zaničevali in pestili kjer in kakor so mogli. Liberalci so se pri nas najtrdo-vratnejše upirali splošni volivni pravici, se z vsemi štirimi borili proti zadružništvu, proti konsumom, blatili in pobijali delavsko organizacijo na najgrši način, se v domači deželi vezali z Nemci, na Dunaju pa odpirali usta le tedaj, kadar so pred tujci hoteli oblatiti in opljuvati brata.
In kaj so storili liberalci v novi domovini pod svojim novim demokratskim imenom za demokracijo, ža kulturni in socialni napredek? Ali niso ravno oni uvedli v državi najhujši absolutizem s policijskim sistemom in batinami? Ali niso ravno oni najudanejši sluge sedanjega režima? Ali niso skušali uvesti šolskih reform, ki bi po-menjale za nas in druge naprednejše dele naroda nazadovanje za petdeset in sto let? Ali niso oni udinjali države kapitalistom, bankirjem, verižnikom in sleparjem na nepopisno škodo delavnega ljudstva? Kaj so storili doslej za kmeta in delavca? In ti ljudje si upajo potem Slovencem in SLS očitati nazadnjaštvo! Počakajte, ob volitvah vam slovensko ljudstvo dokaže, da ni nazadnjaško in politično neizšolano kakor mu to očita belgrajska »Epoha«. Tedaj bo pravemu nazadnjaštvu strgalo s telesa njegov demokratski plašč in ga predstavilo svetu v vsej njegovi revščini.
Sporazum med rudarji in vlado na
Angleškem.
LDU London, 2. novembra. (Brezžično) V kolikor se more doznati o izidu glasovanja rudarjev o predlogih vlade, je položaj tak, da bodo vladni
predlogi z veliko večino sprejeti. Celo v južnem Walesu, kjer so se delavci najbolj protivili pristati na predloge vlade, je dosežena večina za sprejem.
GlfcANJE FRANCOSKIH RUDARJEV Svet f ^ Par*z> 2. nov. (Havas.) Narodni ittiei ancoskih rudarjev je danes dopoldre S.ei°’ na kateri se je razpravljalo c delavskih plač. Francoski delavci lQj,evaio petkratno povišanje plač iz leta • Voditelji tega gibanja so delavci v
okrožju St. Etienne, Francoski rudarji zahtevajo, da se reši vprašanje povišania plač do 12. novembra t. 1. Lastniki rudnikov so poslali zastopnikom delavstva pismo, v katerem po večini odklanjajo povišanje.
Stranka davkov.
Stranka demokratskih bankirjev so naši liberalci. Zloglasno reševanje valute, s katero so uničili naši krono, je njihovo delo. Sedaj so se razgalili s svojim proračunom, ki ga je sestavil njihov finančni minister Stojanovič. Ta mož je po vsej sili hotel slovensko ljudstvo z davki zadaviti. Brez dvoma je mnenja, da pride beseda davek od daviti. Kakor piše v današnjem »Slovencu« poslanec Vesenjak, je ta dični demokratski vojvoda rekel o Slovencih: »Videl sem vaše kraje, videl obdelano zemljo, videl zgradbe in palače; še več davkov prenese vaša (slovenska) zemlja, kakor sem vam jih namenil.«
Zato, ker slovenski kmet pridno obdeluje zemljo, naj plača še več davkov! Ker delavec stanuje v hiši in ne v kolibi, naj plača davke! Ker si domači in tuji kapitalist z ljudskimi žulji lahko zidata palače, naj kmet in delavec plačujeta še večje davke! Tako veli demokratski bankir, ki je v Jugoslaviji finančni minister. Zato se ne čudimo, da je njegov proračun tako nesocialen, protiljudski in krivičen.
Ko so poslanci Ljudske stranke hoteli ta krivični proračun v parlamentu ali vsaj v finančnem odboru spremeniti, se je demokrat Stojanovič temu z vso silo upiral. Njegovi demokratski tovariši-poslanci pa so mu dajali potuho.
Poslanec Vesenjak navaja v »Slovencu« sledeče podatke:
»V demokratskem klubu so trije za stopniki, med njimi v prvi vrsti minister Draškovič, cenzurirali sklepe finančnega odbora in določili, kaj naj Stojanovič sprejme in kaj odkloni. Zopet so demokratie ravnali popolnoma protiparlamentarno in proti ljudskim koristim. Kaj tudi zamorete pričakovati od zagrizenih bankokratov?! V tem klubu so ovrgli bistvene izpreme-njene točke financijskega odbora, in to je glavna »zasluga« demokratov na proračunu. Gotovo jim ljudstvo za to ne bo hvaležno! Ako bi šli z nami in bi skupno z nami iskali novih virov in rovega kritja, bi se ljudstvo obvarovalo raznih neprimernih veksacij in bremen. To so čisto vedo-ma opustili ter pustili svojemu ministru svobodne roke. Tudi to se ne sme pozabiti!
Proti temu od demokratov, moram sklepati: inkluzive naših slovenskih, ki niso podali nobene izjave in nobenega protesta, smo pri zadnji seji nastopili in je z vso odločnostjo nastopil v smislu klubo-vega sklepa dr. Korošec v ministrskem svetu ter tamkaj izsilil zopetno razpravljanje ter izpremembe, katere je sporočil »Slovenec« slovenski javnosti.
Še enkrat pa tukaj povdarim, da v obrambo naših davkoplačevalcev in za iz-premembo proračuna v smislu ljudskih zahtev s. načelnik slovenske lemokratske stranke, minister dr. Kukovec, ni zinil niti ene besedice in ni niti enkrat odprl sve jih ust. Vem to prav dobro iz radikalnih vrst in prav močno dvomim, da bi dr. Korošec dal dr. Kukovcu pravico do kakšnega de-mentija mojih trditev, ker bo resničnost in verodostojnost mojega vira le zamogel potrditi, ne pa korigirati.
Ponavljam kratko:
Demokratski finančni minister je sestavil sedanji krivični finančni zakon in proračun.
Ta minister je kratkim potom matematično početvoril direktne davke, in to proti mišljenju ljubljanskega delegata samega, ki je uvidel, da je fiskalni lok že prenapet.
Demokratski minister s potuho svojega kluba se je hotel izmuzniti raz-
pravam finančnega odbora in se je izmuznil razpravi v parlamentu.
Demokratski klub je važne, bistvene izpremembe financijskega odbora zopet črtal.
Demokratski finančni minister ni storil prav ničesar za uresničenje mojega soglasno sprejetega predloga, v katerem sem zahteval posebno komisijo strokovnjakov in zaslišanje interesentov, da se direktni davki v celi državi izenačijo.
Ta minister dopusti na j večje neskladnosti in neenakosti pri direktnih davkih«
Tako piše o demokratskih davčnih nasilniikh poslanec Vesenjak, ki je v finančnem odboru ves čas zastopal in branil koristi slovenskega delovnega ljudstva. S tem je ta stranka vnovič razkrinkana kot stranka, ki ima pred seboj h? interese velikega kapitala na škodo ljudstva.
Proč s kapitalisti in njihovimi samostojnimi in »narodno socialnimi« priveski!
Volivni boj.
h Socialdemokracija je v nedeljo in ponedeljek imela v Celju svoj kongres, na katerem se je »reorganizirala in znova zedinila«. Na shodu je govoril zopet g. Anton Kristan. Pri tej priliki je vstopil v stranko zopet g. Golouh s 50 zaupniki, ki so komunistom obrnili hrbet. Tega je bilo po ljubljanskem shodu v Unionu tudi pričakovati. Komunisti so izgubili s tem pi’ecejšnjo oporo. Vendar pa ni pričakovati, da bi tako zopet zedinjena socialdemokracija pri volitvah mogla doseči kak večji uspeh. Nosilec liste v vseh 3 slovenskih okrožjih bo Etbin Kristan, ki izmed vseh socialdemokratskih voditeljev še najbolj vleče. To pa zato, ker je vsled svoje odsotnosti v Ameriki še najmanj kompromitiran.
b »Komunisti so izgubljeni.« Te dni
je neki komunist razlagal y gostjlni, da so komunisti pri teh volitvah izgubljeni. Pristavil pa je: »Saj ni čudno, ker so nam samo v Ljubljani ukradli 30.000 glasov.« Ker cela Ljubljana z dojenčki vred šteje komaj
30.000	prebivalcev moškega spola, volivcev pa je le nekaj nad 10.000, je jasno, da šteje komunistični možakar za svoje vse tiste moške Ljubljančane, ki se bodo v ?e-ku bodočih 30 let šele rodili. Na ta način ni čudno, da so pri teh volitvah izgubljeni.
—	Zanimiv pa je ta slučaj zato, ker kaže, kako nekateri ljudje verjamejo in trde vse, kar jim kak »voditelj« natvezi.
b Narodni socialci, ki so šli z veliko korajžo v volivni boj ter govorili, kakor bi imeli vseh 40 mandatov že v žepu, so začeli izgubljati glavo. Največje nade so stavili na železničarje. Ti naj bi »nepolitičnemu g. Deržiču pripomogli do mandata. Ampak železničarji so začeli resno zmajevati z glavo, češ da »Zveza jugosl. železničarjev« vendar ni bila za to ustanovljena, da bi g. predsednik Deržič postal minister. Uradniki, steber te Deržičeve organizacije, so začeli snovati svoje društvo. Delavstvo pa pojde tudi po svojih potih. To mogočnjaki iz narodnosocialnih vrst dobro čutiio. Zato je g. Deržič začel napadati vsevprek. Njegova vojska pa, ki obstoji iz g. Vojske, izjavlja, da pojde v parlamentu s socialdemokrati in komunisti. Prvič je silno zanimivo vprašanje, če bo sploh kdo od NSS prišel v parlament; drugič, če bodo socialdemokrati in komunisti šii skupaj; tretjič pa, če bi ti g. Der-žiča in Vojsko sploh hoteli med se. Volivni boj iskoti v vročih glavah marsikako nezrelo, ki je v teh časih razumljiva. Am-
Stran 2
»Večerni list«, dne 3. novembra 1920.
pak to pa je popolnoma nerazumljivo, odkod naj NSS dobi volivcev, ki bi g. Derži-ča in Vojsko kam izvolili.
b »Naprej« dviga glavo. Seveda volitve so tu. Zato je treba reči kakšno. In g. Kristan je zgovoren mož. Da bi še delal tako! Da bo slovensko delavstvo vedelo, koliko je vredna socialna demokracija, naj si predoči izid volitev v Nemški Avstriji, kjer so socialisti izgubili 170.000 glasov, na Dunaju samem pa 90 000. Dve leti je bila soc. demokracija na krmilu, dve dolgi leti. Kaj vse je obljubljala, kaj vse obetala, storila pa ničesar! Zato je dobila pri zadnjih volitvah tak udarec po grbi, da še gosp. Kristana boli. Kako tudi ne? Saj je sin nemških socialistov, še celo lokomotive je kupoval od njih, — kot znano pokvarjene — in ob koroškem plebiscitu se ni pobrigal za glasove slovenskih delavcev. On bo zabavljal, to je lahko! Na krmilo pa tudi več prišel ne bo, da bi pokazal svojo zmožnost še enkrat kot je to že storil. Mi pa vemo: kadar »Naprej« dviga glavo, tedaj je socialni demokraciji hudo pri srcu, ne radi bednega delavstva, marveč radi pohlepnosti po vladanju.
b Sedaj ob volitvah so se tudi demo-kratje začeli zanimati za delavstvo in delavsko vprašanje, kar ni nič čudneoa, ker liberalec potrebuje delavčev glas zato, da si bo kasneje lažje polnil predale z bankovci. JDS-arji naj to svojo »potrebo« javno priznajo, da ne bo še vsaj zamere. Če pa govore danes demokratje s svojimi krat-kohlačneži, takozvanimi narodnimi socjal-ci o ljubezni do delavnega ljudstva, se to sliši približno tako, kot bi vseučiliški profesor matematike dr. Plemelj predaval o vplivu ljubljanskega tramvaja na čebelarstvo).
Štev.:
b Dr, Gregor Žerjav je v volivnem programu JDS povdarjal dolžnost do dela. Ljubljanski milijonarji in drugi slovenski velekapitalisti, ki žive in se rede le od dela tisočev slovenskega delavstva, šo mu živahno pritrjevali in prikimavali. Bolje res ni mogel nihče označiti programa JDS kot dr. Žerjav z besedami o dolžnosti do dela ter njega rdečelični pristaši s toplim aplavzom. JDS je bila pač vedno vajena, da je delavsko ljudstvo delalo, par milijonarjev in bankirjev pa je kadilo trabuke, taroki-ralo in po obilo zavžiti večerji bobnale s prsti po neobičajno lepo zaokroženih trebuhih. Delavstvo se pač dobro zaveda dolžnosti do dela, ve pa tudi, datoveljaza vse, najbolj pa za one, ki so živeli danes od žuljev drugih, zato pojde za to načelo v boj, katerega izid bo tak, da liberalnim ka -pitalistom ne pojde več na smeh in da jim bo zmanjkalo precejšen del one ovalne podlage, na katero bobnajo sedaj s svojimi prsti.
ZVEZA NARODOV.
LDU Pariz, 2. nov. (Ilavas) Ministrski svet je izvolil Leona Bourgeoisa, Vivianija in Canoteauxa za delegate francoske vlade pri zborovanju zveze narodov v Ženevi. Ministrski svet je nadalje sklenil, da je treba pričeti z reorganizacijo osobja pri poslaništvih, ker se je organizacija teh mest med vojno zelo zanemarjala. Pri evropejskih poslaništvih sc ho razpisalo 23 novih tajniških mest.
IZPRED MADŽARSKIH SODIŠČ.
LDU Budimpešta, 2. nov. (MKU) Danes je bila pred budimpeštanskim divizijskim sodiščem obravnava proti nadporočniku v rezervi Aladarju Ja-nossyju in proti poročniku v rezervi Ladislavu Miskolczyju. Oba sta obdolžena, da sta dne 27. septembra t. 1. vdrla v sobo načelnika budimpeštanske rumunske misije, polkovnika Dimitra Popesca in da sta ga z železnim orodjem udarila po glavi, kar je imelo za posledico veliko oteklino na čelu. Pri zaslišanju je izpovedal obtoženec nadporočnik Janossy, da je v hotelu »Metropol«, kjer je obiskal tovariša, zagledal na deski ime polkovnika Popesca. Ob tej priliki mu je prišel na misel rumunski častnik, ki je v Velikem Varaždinu madžarsko ljudstvo mučil in dal žene in otroke pretepsti. Pod neo-cloljivo silo te ideje je izvršil svoje dejanje. Miskolczy pravi, da je nedolžen in da je samo prisostvoval dejanju.
NEMŠKI UVOZ NA ANGLEŠKO.
LDU London, 2. nov. (Dun. KU) Trgovinski minister Horne je izjavil, da je dose gel uvoz nemškega blaga v mesecu septembru 17,190.796 funtov.
OBČINSKE VOLITVE NA ANGLEŠKEM.
LDU Amsterdam, 2. nov. (Wolff) Listi poročajo iz Londona, da so se včeraj na Angleškem v približno 300 občinah razen v Londonu volile v občinske svete one tretjine občinskih svetnikov, ki se med letom izločijo iz občinskih svetov. Od kandidatov delavske stranke je bil izvoljen samo majhen del. Velika industrijska središča so za delavsko stranko izgubljena.
STAVKA NA ŠPANSKEM.
LDU Barcelona, 2. nov. (Wolff) Stavka kovinskih delavcev se nadaljuje. Prišlo je do incidentov in nasil-stev.
GRŠKA ZMAGA NAD TURKI.
LDU London. 2. novembra. (DKU) »Times« poročajo iz Carigrada, da so Grki dosegli na bojišču proti Turkom pri Brussi-Cynes sijajno zmago. Turški poveljnik je baje ranjen. Armenci so zavzeli mesto Igdir. Dve novi turški diviziji sta bili na bojišču pri Khari popolnoma uničeni.
Politične novice.
-j- Prepozno! Današnje »Jutro« prinaša na prvi strani poziv delegatom Ves-niču, Stojanoviču in Trumbiču, ki pojdejo v Italijo reševat jadransko vprašanje. O dr. Trumbiču vemo, da je rešil Dalmacijo in da bo skušal rešiti še dalmatinske otoke. Kdo pa bo reševal slovensko zemljo? Stojanovič (demokrat) je bil predsednik srbsko-italijanske lige, Vesnič je s tisoč vezmi vezan na entento in njeno prijateljstvo. Ali nas bosta tedaj ta dva rešila? Zato pozivljanje »Jutra« prihaja mnogo prepozno. Ravno demokrati so s svojo politiko zagrešili, da Slovenci v zunanji politiki nimamo o svojih zadevah popolnoma nič govoriti! Naravnost presunljivo tragikomično pa je Jutrovo pisanje, naj ti trije jugoslovanski delegatje ne dopuste, da bi se Slovenija še bolj razkosala. Saj so ravno te dni izdali po dr. Kukovcu in dr. Žerjavu parolo, naj se še ta košček Slovencev razkosa do popolne onemoglosti. Vesnič, Stojanovič in Trumbič, ki poznajo to prizadevanje slovenskih demokratov, bodo lahko vedeli, koliko je vreden »Jutrov« poziv. Morda se demokratom okrog Jutra vzbuja vest in ž njo kesanje. Sicer dvomimo o tem; če pa je tako, je njihovo kesanje prepozno; Vesnič, Stojanovič in Trumbič bodo storili, kar hočejo storiti. Vkljub vsemu so gotovi demokratskih slavospevov za svoja dejanja.
+ Harding — novi predsednik Združenih držav. Kakor poroča brzojav, je bila včeraj pri volitvah volilnih mož za volitev novega predsednika Združenih držav izvoljena velika večina republikancev, ki bodo volili Hardinga. Od 530 izvoljenih volivnih mož je 360 republikancev. Zmaga Hardinga je popolnoma zagotovljena.
+ »Nova doba« je mirna. Celjska »Nova doba« zagovarja v članku »Zakaj tako razburjenje?« čisto mirno in odločno sklep demokratov, da naj se Slovenija razdeli v »gospodarsko upravne edinice«. Pravi, da so vodili pri tem zaupnike J. D. S. povsem stvarni vidiki, da je razdelitev države po plemenskih načelih nemogoča, če se ozremo na Hr-vatsko, Slavonijo in Dalmacijo. No, in gospodarski vidiki jim narekujejo dolžnost, in sicer »brezpogojno« dolžnost, da smatrajo štajerski del države s Prekmurjem in delom Koroške kot zaokroženo gospodarsko celoto, ki naj tvori zase tudi upravno celoto. No, ampak to vendarle ni glavno, še bolj utemeljena zahteva je zanje dejstvo, da so se baje Štajerci v Ljubljani zapostavljali. Na ta način so se demokrati spremenili iz skrajnih centralistov v nove graditelje onih meja, ki jih je bilo nemštvo umetno ustvarilo med Slovenci v prav posebne namene. Nameni naših demokratov, ki bodo z isto logiko delili vasi od vasi, so pač tudi jasni. Še pred kratkim smo hoteli prepričati Korošce, da nas v času modernih prometnih sredstev ne morejo ločiti Karavanke niti gospodarsko, niti narodno. Danes pa demokrat; z vso paro vpijejo isto, kar so vpili nemčurji za časa agitacije , na Koroškem. Še pred kratkim so vpili, da mi gojimo plemensko sovraštvo in ta krik še ni polegel, danes pa hočejo netiti sovraštvo in nezaupanje med, prebivalci enega dela naroda, ki je preje slučajno živel v drugi deželi, proti drugemu delu na-rodjb ki živi slučajno v upravnem središču. Demokrati bodo pogoreli s svojo kratkovidno vaško politiko narodnega razbitja. »Novi dobi« pa smo hvaležni za priznanje, da vztrajajo pri svoji zahtevi, »ker je v razmerah upravičena in stvarna«. To si zapomnimo za one slučaje, ko se bodo demokrati umikali.
+ Čehi na Dunaju so še vedno zelo močni. Pri zadnjih volitvah so sicer izgubili mandat, ki so ga imeli prej, a v češke šole sc je vpisalo .zadnje dni 9000 otrok, za katere bodo otvorili 200 razredov. Spominjamo se časov, ko so se morali Čehi silno boriti za svoje šole na Dunaju.
+ Proletarski kongres na češkoslovaškem. Načelstvo nemške socialno-demokratične stranke na Češkem je sklenilo, dati pobudo, da se med vsemi socialističnimi strankami na Češkoslovaškem doseže načelni sporazum za sklicanje proletarskega kongresa in nato takoj začne z volivnimi pripravami.
Dnevne novice.
— 8 urni delavnik v Švici za vsa prometna podjetja (železnico, pošto, brzojav) je bil sklenjen v ljudskem glasovanju z
369.000	proti 271.000 glasovom.
— Tiskovna pomota v voznem redu. LDU Ljubljana, 2. novembra. Obratno ravnateljstvo južne železnice objavlja: V objavi o voznem redu radi obratnih dni češkoslovaškega in dunajskega brzovlaka se je vrinila neljuba pomota. Češkoslovaški kakor tudi dunajski brzovlak vozi na progah našega območja v smeri iz Maribora proti Zagrebu, ozir. Trstu vsako sredo, petek in nedeljo, in v smeri iz Zagreba, ozir. iz Trsta proti Mariboru vsak torek, četrtek in soboto.
— Reforma dekliških licejev v Avstriji. »Neues Wiener Abendblatt« poroča: »Dočim je šlo stremljenje pred vojno za tem, da dobe dekleta enako izobrazbo kakor dečki, pa zahtevajo sedanje razmere, da dobi prednost zopet specifično ženska vzgoja. Gospodinjsko znanje se mora v vzgojnem programu jako bistveno vpoštevati. V tem smislu je začelo Žensko pridobitno društvo že lani graditi dveletno višjo žensko šolo. Sedaj se vrši poizkus, da se. p?Je& te šole Presnuje tudi celokupni višji licej v gospodinjskem pravcu. Že od petega razreda dalje se bosta teorija in praksa vzajemno izpopolnjevali. Tako se dekleta prirodoslovja in pri-rodoznanstva ne bodo učile več samo teoretično, ampak se bodo takoj seznanjale s praktično uporabo. Temeljito se bo poučevalo tudi mašenje, krpanje, krojenje, kuhanje, negovanje dojencev. Na ta način nameravajo zgraditi osem-razredno srednjo šolo za dekleta, ki bo z deškimi srednjimi šolami popolnoma enakopravna, a bo njen notranji ustroj prilagoden posebnim ženskim nalogam. Temu zgledu Ženskega pridobitnega društva slede tudi vsi ostali dunajski liceji.«
— Ob zadnjih urah corškega župana. Kakor poročajo listi, je ležal cor-ški župan Svvinnie dalj časa pred smrtjo nezavesten. Njegov spovednik je ostal vso noč pri njem in je zapustil je-čo šele več ur po njegovi smrti. Truplo so prenesli v londonsko katedralo sv. Jurija, odkoder ga prepeljejo v Cork.
— Ukradeni Van Dyck. Iz muzeja Ferdinandeum v Inomostu je bila ukradena draga slika Van Dyckova, ki pred-očuje žensko glavo. Rečeni umotvor se ceni na več ko poldrugi milijon kron. Tat je vzel sliko iz okvirja, spravil okvir pod klop in se spustil po pretočni cevi na ulico. Zanimivo je, da je visela pretočna cev skoz tri dni z okna, ne da bi bila zbudila kakšno sumnjo.
Ljubljanske novice.
lj Kogojev koncert, ki bi se imel vršiti v sredo, dne 3. t. m. v Unionu se vsled zaposlenosti gdč. Zikove v gledališču preloži na soboto 6. t. m. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Dotlej se vrši nadaljna razprodaja vstopnic v trgovini J. Vidmar, Pred Škofijo 19.
lj Kogojev koncert. V soboto, dne 6. šiti v sredo, dne 3, t. m. v Unionu, se vsled koncert, ki bo za naše razmere gotovo senzacija. Kogoj je eden izmed naših najmlajših komponistov, ki širjemu občinstvu ni znan; njegova umetnost pomeni toliko kot revolucija v glasbi. To pot bo stopil s svojim koncertom prvič pred javnost in ga najtopleje priporočamo za kar mnogošte-vilnejši obisk.
lj »Zaklad« v Ljudskem domu. V nedeljo, dne 7. t. m. bo vprizorilo šentjakobsko prosvetno društvo v Ljudskem domu znano Puharjevo narodno igro »Zaklad«. Priporočamo.
lj Poledenele ceste. Letos nas je obiskal precej hud mraz zelo zgodaj in to pot ni bilo prvega novembra običajnega dežja kot druga leta. Pihal je zelo mrzel veter; danes pa je postalo vreme krmižljavo in ceste so poledenele tako, da ni ravno prijetno stopati po njih in človek je bil zjutraj v vedni nevarnosti, da se ne spotakne in pade; čez dan so se ceste otajale in mraz je pojenjal. Ni gotovo, da ne bo zgodaj nastopilo deževno jesensko vreme, ki bo dalo Ljubljani ono turobno lice, ki ga ima v takih slučajih in — nezdravo meglo.
lj Umrli so v Ljuljani: Alojzij Čebular, plinarniški uslužbenec in posestnik, 58 let.
—	Alojzij Kunej, mesar, 47 let. — Ivana Skube, obč. uboga, 70 let. — Marija Dečman, kuharica 46 let. — Hermina Berk, novorojenka, 14 dni. — Matija Schaubach, poštni poduradnik, 48 let. — Polona Seliškar, bivša kramarica, hiralka,'82 let.
lj 25 krat predkaznovani tat Franc Wolf, rojen 1. 1877. v Neuevgenu ter v Mi-zelj pristojen, je umazan tat. Predkazno-van je bil že 25 krat. Dne 4. junija 1920 je ukradel sodelavcu Alojziju Mencinu v Flo-rijanski ulici št. 20 čez 400 K denarja, srebrno uro z verižico, več obleke in perila v
vrednosti čez 4000 K ter izginil iz ne. Meseca septembra t. 1. se je pojan' Vrhniki, kjer je zopet ukradel razni®’ delavcem v tovarni za konzerve vd narja, obleke in perila, v vredno*!)' 3000 K ter tudi tam nenadoma izgini*-29. t. m. je pa prišel zopet v Ljubija®1' prosjačil na Marijinem trgu. Nadstf^ Janko ga je zapazil ter oddal v rake' vice.	As	J
lj Vse pride na dan. Ob času ta so bili na škodo Vnovčevalnice za11^ no in mast na Barju ukradeni 4 voli dvoje krav. Tedanje izvedbe po *f°r'!
zviav. a tucinjt; izveuue
niso imele povoljnega uspeha. Te doi^,  ........................................ iz“‘
pa posrečilo kriminalnim organom dotične izslediti ter dognati, kje jo vina prodana. Storilci so povečini m in Vičani in sicer: R. Franc, S. Ant*t Janez, O. Ivan, O. Anton ter A. Ivanj, dah so živino mesarju S. Ivanu in go5*1 čarki P. Frančiški.
PREOSNOVA NAŠE POROČEVAl^ SLUŽBE.	J
LDU Belgrad, 1. novembra. IL »Tribuna« piše: Presbjro, ki je biljj, sedaj oddelek ministrstva za ZU’""
stvari, je prešel v upravo preds^L vlade vsled energičnega nastopa Pj!^
sednika vlade dr. Vesniča. Ker je.
strski predsednik uvidel, koliko j0
tal*
Presbiro po svoji ureditvi zaoS-zavodi te vrste v inozemstvu, j® 11
nil potrebno, da se izda nova
^uucdiiuj ud izaa novd u po kateri se bo Presbiro preuredil-
■	  MJIT"
se bo delil v tri sekcije: za in0ZSr
za notranjost ih za časnikarsko*11 mativno službo.
STAVKA BELGIJSKIH RUD LDU Bruselj, 1. novembra. . Kakor poroča.»Soir«, so rudarji lini Charleroi danes jeli stavkattl se do 1. novembra ni ugodilo njib° zahtevam.
BOLJŠEVIŠKA OFENZIVA Pl WRANGLU.
LDU Carigrad, 1. novembra, *0 j ter) Boljševiki so začeli ofenzi*® , vsej fronti. Wranglove čete so 90 j rale umakniti. Izpraznile so Ber# in Aleksandrovsk.
— — _____________________
Razne novice-
j'
r Posledice stavke na Anglešl“Sjc
^	a	Angležu)
Angleškem stavkajo rudarji, ki za®{* povišanje plače. Ta stavka ima veMjL' sledice za angleško industrijo in za fV no industrijo sploh. Največje angle^A varne so zaprle svoje delavnice, kerCjj premoga, da bi kurile svoje kotle. stoje. Množice demonstrirajo in dela. Naskočili so celo redarje in , dt palačo; redarji s0 vporabili silo, dai®
ranjenih 50 oseb. Lloyd George je
rl o i,n/4L‘n	..1__1 Pr • 1 •	i •
da vodijo stavko boljševiki, zato ie 5,8» zan na;stroz)i mir in red. Delavci Pf {i-i če ne bo končala stavka do konca ffifur bodo pognali iz rudnikov tudi one ^ ce, ki sesajo vodo iz njih; tu bi ogromna škoda, ker bi voda poplavil0, jj nike in delavci bi še dalje ne m°lS jel delo. Angleški funt je radi stavke PL« r Boljševiški milijoni. Pred neko1^ dnevi je dospel iz Carigrada v MarS0‘U ki Armenec % sumljivim kovčego®' -j cija je kovčeg pregledala in videla, dva dna. Pod prvim dnom se je 11 jf* plast boljševiškega denarja, ki je 54 milijonov rubljev. Armenec je da je ta denar kupil v Carigradu in .Jr
id ueuar Kupu v Carigradu n* . jr vedel, da--se ne sme nositi boljše vi^let
nar v Francijo. Armenec bo zaprt, 1 se ne ugotovi, ali je hotel porabit! a za boljševiško agitacijo ali ne. . $r r Največje orgle na svetu
daj v Londonu. Postavil jih je v J'
 .1	*	—X UOlUVil J lil J ^ up
donskem kolizeju major IIar\vey ^
--------- - lllCt-JUl lltll »*	*
hurst. Stanejo ga 2 milijona 25° kron. Po poročilih angleških imajo te velikanske orgle 5 klaV^Jf 75 registrov ter 25 pedalov. Cez ^ piščal je igralcu na razpolago, ki biti spreten ko veverica, da z r° ^1*' in z nogami obvlada instrument- ^ sovi, ki prihajajo iz njih, so prej®.,/ šni ko veličastni, kar si lahko h>*sl P ž orglami bo potoval po Angleške**^}' iz tega se vidi, da gre tu bolj za 50 cijo kakor pa za umetnost.	,5®
r Amundsen zmrznil v Kap	je
Kakor poroča »Nevvyork Tribun Amundsen v brezupnem položajn-^jj!' gova ladja je zamrznila — po po*-0 pli' kapitana Olafa Svensona — v led ^ zu Kap Serge. Na krovu so samo s>e K osebe, med njimi eskimaška žefl ’
ima v šivanju svoje opravilo. , -ji r Moderni hoteli na otoku
Crusoe. Otok Juan Fernandez, na
Crtf
rem se je godila povest Robinsona ~'^j! bo postal imenitno letovišče. Čilsko, namerava napraviti na otoku narod® ter sezidati več modernih hotelov-
Odgovorni urednik Jože Rutar-
lista-
Izdajatelj konzorcij »Večernega -	^
liska »Jugoslovanska tiskarna« v ^