Razne vesti. 317 Razne vesti. v Ljubljani, dne 15. oktobra 1906. — (Osemdesetletnica gospoda Luke Svetca). Dne 8. t. m. je doteklo 80 let, da se je narodil v Podgorju pri Kamniku starosta kranjskih notarjev in znabiti tudi starosta slovenskih pravnikov sploh, gospod Luka S vete C v Litiji. Praznovali so ta redki jubilej razni narodni krogi, da počaste moža, ki si je stekel preobilo zaslug na kulturnem in političnem polju slovenskem, — praznovali so ga pa tudi posebno slovesno njegovi stanovski tovariši. V nedeljo dne 14. t. m. so se zbrali v Ljubljani okolo gospoda jubiiarja malone vsi kranjski notarji in notarski kandidatje. V Mestnem domu je bila ob 11. uri dopoldne slavnostna seja, katero otvarjajoč je predsednik not. zbornice g. Plantan čestital g. jubilarju, kije že 34 let dika kranjskih kolegov in že 24 let neprestano član notarske zbornice. Nato je imel g. notar Hudovernik slavnostni govor, v katerem je z izbranimi besedami slikal delovanje in zasluge g. Svetca kakor notarja, pisatelja in narodnega zastopnika. Zanimivi so bili zlasti spomini: daje g. Svetec znabiti še zadnji pri življenju ijmed tistih, ki so 1. 1849 poslušali slovenska pravna predavanja v Ljubljani; da je g. Svetec pomagal pri slovenskem prevodu obč. drž. zakonika in pri prvih slovenskih izdajah državnega zakonika, da je 1.1861 z županom Ambrožem in drjem. Gosto osnoval »pravoznansko društvo« v Ljubljani. Ganljivo se je zahvaljeval g. Svetec za te ovacije in poudarjal, da je sedanji notarski red bil sklenjen, ko je bil on državni poslanec, in da je tedaj o predlogi poročal dr. pl. Stremayr, prvi in zadnji vplivni zagovornik notarskega stanu. — Popoldne ob 1. uri se je v »Nar. domu« pričel slavnostni banket, ki je trajal na splošno zadovoljnost udeležencev do večera. Bilo je mnogo lepih in izbranih zdravijc. Predsednik g. P lanta n je nazdravljal g. jubilarju in njegovi gospe soprogi, ki je bila navzoča; prav tako g. notarski kandidat Krevelj v imenu not. naraščaja. G. notar Hudovernik je posebej proslavljal politične zasluge g. Svetca in omenjal med drugim, da je g. Svetec prvi uvedel v svojo pisarno slovensko uradovanje, in končno vzkliknil, da zasluži g. jubilar biti imenovan »pater patriae«. G. notar dr. Schmidinger je deloma v resni, deloma šaljivi besedi napijal nav- 318 Razne vesti. zočnim damam, potem notarskim kandidatom, in še z drugimi govori zabaval družbo; vimenu not kandidatov se je zahvaljeval g. Jereb. Slavnostnemu odboru, zlasti gg. notarjema Hudoverniku in Schmidingerju je v zahvalo za prireditev napijal g. notar Orožen. Opetovano je vstal in govoril g. jubilar Svetec, ki se je z milimi besedami zahvaljeval za kolegijalno ljubezen in posebej nazdravljal g. notarju Plantanu kakor predsedniku notarske zbornice in sekcije avstr. not. društva za Kranjsko. Povedal je tudi zanimivo remi-niscenco, da je kakor sodni adjunkt v Mokronogu 1. 1861 začel prvi sestavljati slovenske zapisnike v kazenskopravdnem postopanju, da je bil tri dni potem, ko je to zvedela višja instanca v Novem mestu, premeščen v Kočevje, kjer je prav tako na občno radost slov. prebivalstva sestavljal slov. zapisnike, da ga je 1. 1864 kakor slovenskega kandidata izvolil kočevski okraj v dež. zbor, da se mu mandat ni hotel verificirati, dokler ga sami Kočevci niso izvolili za častnega meščana. — Tako je minilo popoldne, ki ostane g. ju-bilarju, kakor vsem udeležencem v neizbrisnem, dragem spominu. Veseli smo tega stanovskega pojava in čestitamo našim notarjem, da imajo v svoji sredi tako odličnega in zaslužnega starosta. Gospodu Luki Svetcu, ki je davno že zastopal v raznih javnih korporacijah ideje in dejansko pospeševal smotre, ki jih goji društvo »Pravnik« s svojim glasilom vred, želimo tudi mi od srca, da bi še mnogo let čvrst veselil Se lepe svoje »zarje večerne!« — (Gospod Kari Wenger,) svetnik dež. sodišča v Ljubljani, se je prošli mesec dal sam vpokojiti. Nagibi, ki so ga v to napotili in so jih tem povodom razodevali javni listi, so nov žalosten dokaz, da se našim sodnikom greni vzvišeni poklic, ko morajo videti, da ne prejmo, kar jim gre po letih in zaslugah, ampak so zapostavljeni v gotovih slučajih iz nestvarnih, celo političnih razlogov, ki bi morali biti že v interesu pravosodja pri tem absolutno izključeni. Gospod Wenger je radi tega s trpkim srcem izstopil iz sodne službe. Obžalovati je to popolnem objektivno. Ker se pravosodje vrši na mnogo stran javno, nastaja tudi o posameznih sodnikih javno mnenje. In javno mnenje je, da je škoda za gospoda VVengerja. Bil je jako dober sodnik, razborit član prizivnega in rekurznega senata ljubljanskega; njegove odločbe so kazale temeljito znanje zakonov, pa tudi moderno pojmovanje življenja. To, potem pa odkritosrčnost in ljudomilost, mu je pridobilo splošne simpatije ne le med pravniki, temveč v širšem občinstvu. — Vpisal se je med odvetnike in preselil v IVlattighofen na Solnograškem. Vrlemu našemu sotrudniku želimo v novem poklicu še obilo let sreče in zadovoljnosti! — (Umrl) je dne 9. t. m. v Trstu g. Ferdinand Perhavec, pisarniški ravnatelj viš. deželnega sodišča za Primorsko, v 46. letu svoje dobe. Pokojnik je bil izvrsten uradnik, ki je poleg svojih drugih poslov prevajal sodne rešitve tržaških sodišč na slovenski jezik. Ker je bil jezika popolnoma vešč ter ga tudi s posebno ljubeznijo gojil, pripomogel je mnogo k pravilnosti uradnega slovenskega zloga, ki se opazuje v tržaški praksi. Bodi pokojniku tudi za to časten spomin med nami 1 Razne vesti. 319 — (Kršenje ra vn o p r a vn os t i pri l