Leto IX, S«. 28
LJubljana, četrtek 2. februarja 1928
Cena 2 Din
1 l«l»»l» ob 4. ž|ytwn. «55»
Stane mcacCnc Din «5—. tm tao* scmatro Din *tr— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaliovs ulica Štev. 5/L Telefon ftt. 107* in 3804, ponoči tudi št. 1034.
Rokopisi se no vračajo.
UHMttn: Ljubljana, Pleteno*« ftt. 54. — Telefon ftt. aogk
j | jMhlJffi^ ,
uUca ftt. 4. — Telefon ftt. 849«
Podrotaid: Maribor, AJekaandrera ftt. 13 — CeHe, AV*MO>iiO¥a
v
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
iana ftt. 11448 - Praha Salo 78.18»' Wten, Nt. w$J4i.
je izrekel vladi nezaupnico
Uničujoča obsodba
lanjega režima — Demokratski ministri pozvani k odstopu 9
Hegemonistična fronta prebita
Po tridnevni, do skrajnosti napeti borbi je včeraj demokratski klub z veliko večino sprejel resolucijo Ljube Davidoviča. - Za Davidoviča je glasovalo 36, za vlado pa 21 poslancev. - Zgodovinski dogodki včerajšnjega dne. - Vladni krogi so konsterniranl in napovedujejo nove volitve. - Na pragu nove politične ere
Dalekosežne posledice zmage g. Davidoviča
Beograd, 1. februarja, p. Danes popoldne je po zelo ostri borbi končno padla odločitev v demokratskem klubu z zmago g. Davidoviča. Resolucija, ki je bila sprejeta, izraža predvsem nezaupnico celi vladi in s tem tudi demokratskim ministrom in zahteva koncentracijo demokracije, in sicer tako, da bosta demokratski klub in klub Kmečko-demokratske koalic'je. ki soglašata v načelni državni politiki, nosilca novega zdravega režima.
Ta resolucija je bila sprejeta v zelo težki situaciji. Treba je zabeležiti, da je bila zadnje dni organizirana ogromna kampanja intrig, laži in groženj, da bi se oslabilo stališče g. Davidoviča in za-sigurala zmaga vladinovcev. Toda nič ni pomagalo. Trden nastop in popolna solidarnost koalicije, ki ni niti za trenutek izgubila ravne linije svoje politike, sta zmagala. Pokazalo se ie, da apel na poštene, napredne Srbijanske elemente ni bil zaman. Hegemonistična Ironta je prebita. G. Davidovič in njegovi prijatelji so pokazali odločno, da nočejo biti v tej hegemonistični fronti.
S tem so današnji dogodki dobili značaj, ki je mnogo dalekosežnejši nego so običajne vladne krize. Neposredna posledica današnjih sklepov demokratskega kluba bo ostavka demokratskih ministrov. Ni sicer izključeno, da bodo še enkrat poskušali rešiti to vlado, a nobeno sredstvo ne bo moglo preprečiti tega, kar je definitivno, a to je. da sta vlada g. Vukičeviča in njegov režim doigrala. Čimbolj se bo skušalo krpati, tem bolj borbena bo fronta demokracije.
Združena reakcija, ki je do zadnjega trenutka računala, da bo vendarle rešila svoje ogrožene pozicije, je danes konsternirana. V kleroradikalskih vrstah je besnel skrajni paraksizem groženj, zlasti pri klerikalcih, ki so bili izven sebe. Se popoldne so skušali s svoje strani z novimi intrigami, opozarjajoč demokrate in radičevce, da bi bila zmaga g. Davidoviča v demokratskem klubu politična zmaga SDS, ki da hoče gospodariti nad drugimi strankami. Naravno je. da so bile te intrige sprejete z ironijo.
S prezirom so v vrstah koalicije zavrnili tudi grožnje, da bo Narodna skupščina zaradi g. Vukičeviča razpu-ščena hi da bodo kleroradikali s policijo m žandarmerijo pobili ujedinjeno demo-kracijo. Odgovor na te grožnje je že zaključen. Kmečko-demokratska koalicija in demokratski klub bosta postavila v vsej državi skupne liste in s tem uničila vse nade reakcijonarcev. Zlasti so bili zvečer poparjeni klerikalci, ki so se na življenje in smrt zvezali s policijskimi radikali proti demokraciji in živ-ljenskhn interesom prečanskih krajev.
Število 21 poslancev, ki so glasovali proti resoluciji, ne znači, da bi v slučaju razcepa demokratskega kluba vsi ti poslanci izstopili iz kluba. Devet izmed njih je že nocoj dalo vodstvu stranke garancije, da ostanejo v klubu in to v vsakem položaju. Na čelu teh poslancev je g. Andrija Radovič.
Zanimivo je vprašanje, kaj bodo sedaj storili muslimani. Oni se danes še niso opredelili in odločili. Splošno pa se domneva, da ne bo dO mogli odkrito kreniti na radikalno stran. Tudi med radikali se je opazilo, da je napravil sklep demokratskega kluba na nje globok vtis. Govori se, da so pašičevci sedaj odločeni izvesti najostrejšo borbo proti g. Vukičeviču.
Kmečko-demokratska koalicija je v času vseh teh kritičnih dogodkov ne samo ohranila svojo solidarnost, marveč se ie še oiačaia in sta se obe koa-llrani skupini še tesneje naslonili druga ob drugo. Danes je imel poslanski klub koalicije tri seje, na katerih so bHe izjave gg. Radiča in Pribičeviča z navdušenim odobravanjem sprejete. Kmečko-demokratska koalicija bo že v prihodnjih dneh pokazala vso svojo energijo in vso svojo voljo za borbo in pozitivno delo.
Beograd, 1. februarja p. Demokratski klub je danes popoldne s 36 proti 21 glasovom sprejel naslednjo, od g. Davidoviča sestavljeno resolucijo:
Ker je ugotovljeno, da vladata v državi zelo kritično stanje in slab pravni red, da je gospodarstvo v hudi krizi, da so celi deli naroda v bedi in da v dobi 10. mesecev, ko je na krmilu sedanja vlada, ai prišla niti ena reforma niti kako olajšanje,
je kongres Demokratske stranke v svojem zaključku naglasil potrebo koncentracije nacijonalnih sil v splošnem. Kot naravno pot k temu združevanju, ki je potrebno, da se dobi ne samo številčna, nego tudi delovna in za delo sposobna večina, je označil kongres v prvi vrsti koncentracijo demokratskih elementov.
Demokratski klub kot izvrševalec sklepov kongresa zahteva:
da predsednik demokratskega kluba g. Davidovič nadaljuje in pospeši pogajanja z vsemi parlamentarnimi grupami za ustvaritev možnosti za sestavo koncentracijske vlade, ki bo zamenjala sedanjo vlado;
da demokratski predstavniki v vladi v to svrho zaradi vzpostavit-
ve pravilnih odnošajev in zaradi olajšanja te naloge stavijo na razpolago predsedniku kluba svoje položaje v vladi;
da predsednik demokratskega kluba nadaljuje izmeno misli s predstavniki Kmečko-demokratske koalicije, k oje načelno soglašanje o nujnosti državnih poslov in o tesnem sodelovanju obeh klubov proži garancijo za delovno sposobnost in vrednost koncentracije.
To soglašanje ie potrebno, da olaj-še apel na one skupine, s katerimi Demokratska stranka že sodeluje v sedanji koaliciji. Tako izvršena izmena misli med parlamentarnimi skupinami naj služi za osnovo Pri formalni izvedbi koncentracije potom redne procedure in odlokov poklicanih činiteljev.
Pod^rtavajoč nujnost tega posla ponavlja demokratski klub svoj apel vsem parlamentarnim skupinam, da se s strankarsko in osebno požrtvovalnostjo, ki jo očltnje tudi demokratski klub, stavijo v službo naroda in vladarja in združijo svoje najboljše moči, ki bodo dale vlado, katera bo dorasla tem nalogam.
Zgodovinska seja demokratskega kluba
Seja je bila le kratka. — Napeto poimensko glasovanje. — Dr. Marinkovič najavil demisijo demokratskih ministrov. — Ovacije Davidoviču
Beograd, 1. februarja, p. Prvotno za 5. uro napovedana odločilna seja demokratskega kluba je pričela šele ob 6. zvečer. Seja je bila zelo kratka. Takoj po otvoritvi je poslanec g. Boško Vlajič prečital resolucijo, ki jo je sestavil in sestavljeno predložil g. Davidovič.
Pristaši g. Davidoviča so sprejeli resolucijo z burnim odobravanjem. Ko se je aplavz polegel, je vstal minister gospod dr. Marinkovič in v imenu Svojih tovarišev izjavil, da resolucije ne more sprejeti. Ce pa jo bo demokratski klub osvojil, bo izvajal konsekvenco.
Takoj nato je sledilo poimensko glasovanje. Za resolucijo ie glasovalo °d navzočih 58 poslancev (trije so bili odsotni) 36, proti pa 21, dočim se je eden
glasovanja vzdržal.
Za resolucijo g Davidoviča so glasovali: Ljuba Davidovič, Acko Trajkovič, BoSko Vlajič, Vasilije Ognjenovič, Benedikt Po» povič, Vladimir Krstič. Dušan Bujadjijevič, Dragutin Mirovič. Dragutin Rajkovic, Du» šan Maksimovič, dr Dušan Stevčič. Krsta Markovič. Milan Jurkovič Gjorgje Mano« levič, Gjorgje Pečkovič, 2ika Rafajlovič. Velislav Vulovič. Izidor Novakovic, Milan Grol, Milan Dimič, Milan Ljubičič, Mika Gjorgjevič, Mihajlo Kujundžič Mladen Ni« količ! Muhamed Hašinbegovič, dr. Nikola Škerovič, Pera Markovič. Petronije Popo* vič, Slavko Dukanac, Svetislav Vučkovič, Sefedin beg Mahmudbegovič, Sava Zarič, Mihajlo Dragaševič. Šerif Bajram.
Proti resoluciji so glasovali: ministri dr.
Aleksander Mijovič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Voja Marinkovič, dr. Grga Angjelino« vič in dr. Elija Štimenkovič; poslanci: An» drija Radovič, Jeremija Pavlovič, DTagiia Matejič, Dragomir Jovanovič, Dimitrije Iv. čič, Kosta Timorijevič, Laza Radrvojevič, Gjorgje Popovič, dr. Ivan Ribar, Ignat šte» fanovič, Jeremija Pavlovič, Milivoj Milo« jevič, Milan Jovanovič, dr. Pavao čubrovič, Pera Milanovič, dr. Slavko Sečerov.
Glasovanja se je vzdržal poslanec Mi» lenko GIi§ič, odsotna pa sta bila Dragutin Pečič m Radoslav Agatonovič.
Rezultat glasovanja je objavil tajnik Boško Vlajič, nakar je zopet vstaj zunanji minister dr. Marinkovič ter izjavil, da bo z ozirom na to, da je bila s sprejemom resolucije g. Davidoviča izražena vladi nezaupnica, izvajal konsekven-ce ter odšel takoj v predsedstvo vlade, da poda ostavko. Demokratski klub je sprejel njegovo izjavo brez komentarjev. nakar je dr. Marinkovič v spremstvu ostalih demokratskih ministrov zapustil sejo in odšel v vladno predsedstvo.
Zmago g. Davidoviča je večina demokratskega kluba pozdravila z burnim aplavzom ter mu prirejala viharne ovacije. Seja kluba je bila nato zaključena. nakar so se poslanci, živahno komentirajoč današnje dogodke, razšli. V vrstah davidovičevcev je zavladalo veliko zadovoljstvo, dočim so pristaši ministrov bili precej poparjeni.
Dr. Korošec se tolaži z novimi volitvami
Porazen vpliv Davidovičeve zmage na klerikalce. — Muslimani zavzamejo svoje stališče danes. — Ovacije g. Davidoviču v
Narodni skupščini
Beograd. 1. februarja, p. Očividno zelo I je nocoj posetil predsednika muslimanskega .rwi.--.roi mi!>cm7!>nio *r H^tnn- 1 noKtlanskesra kluba k. dr. nrasnico ter ga
porazno ie vplival izid glasovanja v demokratskem klubu na klerikalce. G. dr. Korošec je takoj, ko je izvedel za rezultat, odšel v vladno predsedstvo, kjer ie dolgo konfe-riral z g. Vukičevičem. Po pozneiši skupni konferenci z demokratskimi in nekaterimi radikalskimi ministri, ie odhajajoč lz vladnega predsedstva izjavil novinarjem: »Ostavka še ni podana. Položaj le zek) de-likatenc.
Veliko pozornost so vzbudile besede, ki jih je izrekel g. Korošec skupini opozicijo-nalnih poslancev: »Danes ste zadnji dan poslanci. ker bo Narodna skupščina razpušče-tta In razpisane nove volitve.«
Največie zanimanje vlada v političnih krogih za stališče, ki ga bodo zavzeli po odločitvi demokratskega kluba muslimani kot dani Demokratske zaaechrice. Vaš dopisnik
poslanskega kluba g. dr. Mrasnico ter ga vprašal, kako stališče bodo zavzeli muslimani. Dr. Hrasnica ie izjavil, da muslimani službeno o sklepih demokratskega kluba, ki so bili storjeni brez njihove vednosti, še niso obveščeni. Jutri se bo vršila seja muslimanskega kluba, ki bo po zaslišanju poročila dr. Spaha kot predstavnika muslimanov v vladi sklepal o nadalinih korakih. Dr. Spaho ie imel nocoj dolgotrajne konference z g. Vukičevičem in demokratskimi ministri Po tej konferenci je izjavil novinarjem: »Ostavke še ni. toda situacija ie zelo na-peta.<
Zadovoljstvo nad odločno aikciio g. Davi-
vidoviča ie prišlo do izraza tudi na večerni seji Narodne skupščine. Poslanci opozicije in pristaši g. Davidoviča so mu priredili navdušene ovacije,
Velikanski vpliv glasovanja v demokratskem klubu. — Nočne avdijence na dvoru. — Marinkovič napoveduje demisijo demokratskih ministrov, Vukičevičevci pa razpust Nar. skupščine
Beograd. 2. februarja p. Pred demokratskim klubom je vladala že ves popoldan velika gneča Novinarji in poslanci raznih strank so napeto pričakovali rezultate glasovanja Navzoči so bali zlasti številni pristaši demokratov iz Beograda, ki so sprejela vest o izidu glasovanja z navdušenimi ovacijasni g. Davidoviču. Vest o zimagi g. Davidoviča se je bliskovito razširila po vsem mestu in izzvala splošno zadovoljstvo. Zlasti demokratska omladina je navdušeno manifestirada za ujedinjeno demokracijo ki prirejala g. Davidoviču, Pribičeviču in Radiču viharne ovacije.
Tudi v vrstah radikalskih nezadovoljne-žev so sprejela vest o lepi zmagi g. Davidoviča z velikim zadoščenjem.
Dr. Marinkovič je odšel iz kluba takoj v min. predsedstvo, kamor je kmalu nato prispel tudi g. Vukičevič Odhajajoč iz kluba je g dr. Marinkovič izjavil novinarjem na vprašanje, ali bo podal ostavko in kako jo bo motiviral: »Sedaj grem k min predsedniku, da nrn Sporočim sklepe kluba in aui izročim ostavko. Motivacijo bom sestavit sporazumno s svojimi tovariši.« Slič-no so se izjavljali tudi vsi ostali demokratski ministri
G. Vukičevič se je mudil med sejjo demokratskega kluba v predsedstvu radikal-skega khJba Ko je Izvedel za rezultat glasovanja, se je takoj podal v min. pred-sedsvbo. Odhajajoč iz Narodne skupščine je izrjavil vašemu dopisniku, ki mu je sporočil rezultat glasovanja: »Službeno mi sklepi demokratskega kluba še niso znani. Svoje stališče bom odredil šale potem, ko dobim avtentično obvestilo.«
V min predsedstvu se je vršila dolgotrajna konferenca med demokratskimi ministri, min. predsednikom, dr Korošcem in
dr. Spabom. Konferenca je trajala skoraj celo uro. Po konferenci je odšel g. Vukičevič na dvor, demokratski ministri pa so imeli nato še posebno konferenco.
Odhajajoč iz dvora, kjer se je mudil 20. minut, je g. Vukičevič novinarjem, ki so ga radovedno pričakovali, na Tpraiaaje, ali so demokratski ministri že podali ostavko, odgovoril: »Ostavke še nimam. Doslej m! jo še niso izročili. Sicer pa bomo šele videli.«
Z dvora je odšel g. Vukičevič takoj domov. Kmalu nato je odšel v avdijeoco na dvor tudi g. dr. Marinkovič. Avdljeoca Je trajala pol ure. Nato se je vrnil v vladno predsedstvo, kjer je nato pozno v noč razpravljal s svojimi tovariši o nadaljnjih korakih. Demokratski ministri so bili očividno zelo razburjeni, ko so okrog pol 11. odhajali iz vladnega predsedstva. Dr. Marinkovič le na številna vprašanja novinarjev kratko izjavil: »Za danes končano. Moji tovariši So me pooblastili, da sestavim besedilo ostavke ln sestavim motivacijo. Tekom jutrišnjega dne bomo vsi štirje podali ostavko «
Pozno ponoči izve vaš dopisnik, da iie-kjo režimovci z vsemi silami na to, da bi demokratski ministri ne podaH ostavke. G. Vukičevič hoče še enkrat poskusiti, da reši situacijo z rekonstrukcijo vlade in s prifeegnivtijo kake nove parlamentarne skupine. Poskusiti hočejo zopet, da pridobijo HSS za vstop v vlado. Če pa bi to ne uspelo, se v ožji okolici g. VufcICeviča z vso resnostjo zatrjuje, da bo g. Vukičevič že jutri predložil kroni razpust Narodne skupščine in razpis novih volitev. G. Vukičevič je namigaval na to tudi po svoji večerni avdijenci v dvoru.
Koalicija vztraja ob strani g. Davidoviča
Razprava o demokratski resoluciji na seji kiuba KDK. — Faktično že obstoja unija demokracije. — Pri eventuelnih volitvah bi nastopila demokracija po vsej državi enotno
Beograd, 1. februarja. V vrstah Kmečko-demokratske koalicije so sprejeli vest o zmagi g. Davidoviča z velikim odobravanjem. Takoj po seji demokratskega kiuba se je vršila seja kluba koalicije, na kateri je bila prečitana resolucija demokratskega kluba, gospoda Pribičevič in Radič pa sta podala svoje komentarje. Poslanci koalicije so prirejali g. Davidoviču viharne ovacije. Po naročilu kluba sta takoj nato pose-tila poslanca gg. dr. Kramer in Vilder g. Davidoviča v predsedstvu demokratskega kluba in mu sporočila pozdrave Kmečko-demokratske koalicije ter ga obvestila o tem, kako je klub KDK sprejel njegovo odločno in državniško akcijo. G. Davidovič je bil vidno vzra-doščen in je izrazil željo, da bi se jutri dopoldne sestal z gg. Radičem in Pribičevičem, da se ž njima razgovori o nadaljnih korakih.
Beograd. 1. februarja, p. Po seji demokratskega kluba se je ob pol 7. zvečer vršila seja kluba Kmečko-demokratske koalicije, da zavzame svoje stališče z ozirom na sklepe demokratskega kluba. Po seji je ud eden član KDK izjavil vašemu dopisniku:
«Ko je bila prečitana na današnji seji resolucija demokratskega kluba, zlasti odstavek o odnošajih do Kmečko-demokratske koalicije, je ves klub z viharnim aplavzom in navdušenimi klici g. Davidoviču izrazil svoje zadovoljstvo. To je bil obenem odgovor na vprašanje, kako stališče bo zavzela KDK po odločitvi v demokratskem klubu.»
•Splošno se je naglašalo, da je s to resolucijo ustvarjena nova situacija, ki jo je treba v prvi vrsti pozdraviti zaradi tega, ker ie jasno formulirala odnošaje naše koalicije do velike in najboljše srbijanske stranke. V resoluciji naši predlogi sicer niso sprejeti v celoti in
podrobnostih, vendar pa povdarja na*-čelno soglašanje z našo koalicijo, tako da sedaj dejansko že obstoja unija demokracije. In to tako trdna, da je pripravljena za vse slučaje. Ta unija bo v prvi vrsti zastavila vse svoje sile za koncentracijo vseh nacijonalnih sil, da povede državo iz sedanje krize in kaosa. Resolucija izrecno povdarja. da i® sedanji režim za te velike naloge nesposoben in mu zato izraža nezaupnico.«
«Prav tako pa je KDK na svoji današnji seji odločno in navdušeno povda-rila, da ie pripravljena tudi na vsako borbo. Oni, ki groze z volitvami, naj vedo, da bi na to odgovorila ujedinjena demokracija z enotno listo po vsej državi. Treba je izrecno podčrtati, da vlada to razpoloženje na obeh straneh. Mi vsi smo od prvega do zadnjega moža odločeni, da vodimo borbo do konca, in nobene intrige ne bodo mogle preprečiti nadaljevanja te akcije in vztrajnega skupnega dela, za katero je podal osnovo z vso odločnostjo g. Davidovič v današnji resoluciji demokratskega kluba.*
Kaj pravijo radikali
Beograd, 1. februarja, p. Ugleden radikalski prvak je o rezultatu daaačnjega glasovanja v demokratskem klubu izjavH vašemu dopisniku: »Resolucija demokratskega kluba prinaša neizogibno vladno krizo. Nam te slabe viade ni žal. PreortCaui »mo, da bo moral g. Vukičevič po oetavkl dgg-kratsklh ministrov podati ostavko celokupne vlade«.	.
G. Vukičevič pa ie odbajaioč domov ta-javil novinarjem, ki so ca ofafcoMt t §trr#-nrmi vprašanji: »Jaz vam sedal ae morem še ničesar povedati. Kako s« bo rauvffela situacija bom videl šele potem, bo se bora razgovor il s svojimi tovariši r vfsdl.o
Proračunski ekspoze finančnega ministra
Optimistično presojanje našega gospodarskega in fin. položaja
Narodna skupščina je na včerajšnji dopoldanski seji začela razpravo o proračunu. — Škandal
na šolah, — Sprememba zakona o samoupravah
Beograd, 1. februarja rp. Seja Narodne skupščine se ie pričela danes ob 10. dopoldne. Po izvršenih formalnostih so Stjepan Radič in tovariši predložili v imenu KOK nujno resolucijo, s katero se zahteva
otvoritev potrebnih kreditov za kurivo in razsvetljavo šol
v Hrvatski, Slavoniji. Dalmaciji in Sloveniji Stj. Radič je utemeljeval nujnost te resolucije in ugotovil žalostno deistvo, da so 1. iebruarja v glavnem mestu Hrvatske, v Zagrebu ostale šole brez razsvetljave hi ker tudi kuriva nimajo, so se morale zapreti Ista usoda preti tudi šolam v druzih krajih.
Predloe Stj. Radiča ie podpiral tudi posl. prof. Ljubomir M a š t r o v i č (HSS) nakar }e pos!. Večeslav V i 1 d e r (SDS) povdarjal da je zapiranje šol naravnost strašna obsodba vlade in prava kulturna sramota za našo državo. V z a oa d nih kraiih države nimamo niti najpotrebnejših sredstev za šolstvo in sa morajo zbirati milodari za kredo, gobe, kuriva in drage šolske potrebščine. Posl Vilder ie ostro kritiziral metodo dela, ki je brez vsakega sistema in načrtov. Navedel ie značilen primer, ki se ie pripetil na beograjski železniški postaji- kjer lokomotiv niso mogli pripraviti- ker Hm občina zaradi nepiačane takse ni hotela dati vode. Lokomotive so morale iti v Zemtm po vodo To ie tipično za način, kako se pri nas dela. Žalostno je, da se dogajajo taki škandali na naših šolah baš v času. ko ie prosvetni minister vssnčiliški profesor.
Nato ie govoril radikaisk? poslanec Milan Kostič. za njim pa prosvetni minister dr. Kumanudl ki ie izjavil, da je it zahteval pcirebne kredite za vse kraie. Pri glasovanju je večina sprejela mirnost predloga, nakar je are S! a Narodna skupščina na dnevni red. n2
razpravo o zakonskem predlogu zs. izpremembe čl. 89. in 90. zakona o sreski in oblastni samo upravi,
Predlagana izprememba h bila sprejeta soglasno s 157 glasovi in se sedai prvi od-s-tavek ed. 39 glasi: »Oblastni odbor kna najmanj tri in največ pet članov«. Drugi odstavek či. 93 se izpremenjen glasi: »Aktivni državni uradniki, učitelji, predsedniki ter tajniki občinskih odborov ln sploh samoupravni ln občinski uradnik! ter občinski odborniki s plačo ne morejo biti istočasno tadi člani oblastnih odborov niti člani oblastne kontrole. Ako med oblastnimi poslanci ni primernih ljudi za predsednike ln člane oblastnega odbor« in oblastne kontrole, se inerejfo na ta mests? Izvoliti tudi primerne ia sposobne osebe izven oblastne skupščine*.
Kot naslednja točka Je priSte na dnevni red
razprava o proračunu
Namestnik finančnega ministra, minister trgovine dr Spaho. ie podal obširen
ekspoze o proračunu,
izvajal ie med drugim: Redukcije, Id jih j« lzvriii finančni odbor pri proračunu dr-iavne uprave, znašajo 8.303.047 Din, pri p; o računu državnih gospodarskih podjetij 2.870.977 Din skupno 11. 174.918 Din. Tekom debate v finančnem odboru se ie pokazala potreba da se nekateri predvideni državni izdatki povišajo. To se je storilo zlasti v •proračunu notranjega ministrstva zaradi javne varnosti na jugu. Ta povišek Je absorbiraj skoro vse prihranke, k) Jih Je izvr. šil finančni odbor. Celokupni izdatki splošne državne uprave znašajo potemtakem 7,489.658.059 izdatki državnih gospodarskih podjetij pa 4.691.981.023 DiE.
Manjše izpremembe v proračunu dohodkov so bile storjene pri ministrstvu za pošte in brzoiav. Pri ponovni kalkulaciji dohodkov te panoge dTžavne uprave, k! se čimcalie beli razširia. je bil dosežen po višek dohodka za 25 ndliionov. tako da znašajo sedaj celokupni dohodki splošne državne uprave 7.484,782.060 Din. dohodki državnih gospodarskih podjetij 6.289,651.683.
Proračunski deficit znaša 4,856.059 Btn. K tej vsoti pa ie treba prišteti 173,322.182 Din. katere bo finančno ministrstvo kot državno dotacijo izplačalo samoupravam. V a-mandmanu k čl. 2. ki je bil predložen finančnemu odboru, ki pa še ni sprejet, se bo ta vsota zvišala na 179.312.58S Din. tako da bo znašal skupni deficit predloženega proračuna za leto 1928-29 184,186.647 Din.
Izvršene redukcije v proračunu državnih tedatkov niso mogle pokriti ororačunantga deficita, posebne ne zaradi novih potreb, katere je bik) treba v proračunskem predlogu zadovoljiti. Razen tega pa se tudi dohodki niso smeli predvideti v oni vSiiri, kakor v proračun« za tekoče leto.
Na neposrednih davkih in dokladah ]e Mo v prvih osmih mesecih tekočega pa>-računskega leta, t. I. od 1. aprila do konca nivembra L 1927 vplačano 1.143,149.705 Din dočim ie bilo za ta čas po proračunu določeno l.l.77.500.399 Din in je hfk> torej plačanih 5.649-306 Din več.
Na taksah ie bilo v prvih devetih mesecih tekočega proračunskega leta vplačanih 746. 260.530 Din, dočim ie bilo za ta čas določeno v proračunu 79^,485.006 Din in se je torej vplačalo 50.224.476 Din manj. Z ozirom na to stanje se more pričakovati, da se bo za vse tekoče proračunsko leto dosegla vsota 995 milijonov Din. dočim le t $jredlogu proračuna za leto 1928-39 predJa-gano i.055.180.000 Din.
Na trošarinah se je v prvih devetih cfh v tekočem proračunskem letu od 1. aprila do konca decembra 1927 vplačalo 550.250341 Din. dočim ie bilo za ta čas po proračunu določena vsot? 5fi6.332.506 Din torei se ie vplačalo 15.061.965 Din manj. Z ozirom na to stanle se more pričakovati, da se bo za vse tekoče proračunsko leto dosegla vsota 733.667.388 Din. dočim se v proračunskem predlogu za ieto !928-?9 predlaga 813 milijonov. Na carinah ie bilo v prvih devetih mr.?c'h tekočega proračunskega leta od 1. a pri1 a do konca decembra vp*a čano 1280.251.588 Din, dočim te bSo M ta
čas v proračunu določeno 1.266.450.004 Din in se je torej vplačalo 14,101.584 Din več. Z ozirom na to stanje se more pričakovati, da se bo v vsem proračunskem letu dosegla vsota 1.707.302.108 Din. dočim ie v proračunu za leto 1938-29 določeno 1.588,200.000 Din.
Izgotovljena Je uredba o reorganizaciji finančnega ministrstva in ostalih finančnih ustanov v vsej državi Poleg splošnih koristi. ki iih bo prinesla ta unifikaciia finančne uprave, bo brez dvoma imela ugoden upliv tudi na predpisovanje davkov in izenačenje državnih daiatev. kakor tudi na uspešnejše pobiranie državnih dohodkov.
Prav tako je pripravljen pridiog uredbe e osnovanju pokojninskega fonda za vdove in sirote državnih uslužbencev, ki ima namen izdatke za pokojnine državnih uslužbencev znatno zmanjšati.
Vrše se tudi priprave za ukinjenje odvisnih fakultet. Izdeluje se zakon o univerzah, s katerimi se bo to vprašanje definitivno rešilo. Vlada želi predvsem, da reši to vprašanje Narodna skupščina z zakonom. Za slučaj, da bi ta zakon ne bil pravočasno spre-
fet, je bita v fina učni zakon usiavljesa do-ačha. naj takoj po sklepa šolskega leta 1927./28. ministrski svet določi katere fakultete, v katerem času iu na kak način se imajo ukiniti na univerzah v Beogradu. Zagrebu in Ljub/jani. Ta sklep se bo izdal v sporazumu s finančnim odborom. Prav tako je ustavljena v finančni zakon določba, po kateri se ima izvršiti redukcija števila gimnazij.
Pred Narodno skupščino se nahaja zakon o ureditvi sodišč, po katerem se ima število kolegijalnih sodišč zmanjšati ter izvršiti spojitev oddelkov kasacijskega sodišča. Čeprav se s tem zakonom določa znatno zboljšanje materijelnega stanja sodnikov, smemo vendar upravičeno pričakovati, da bo rezultat ureditve teritorijalne pristojnosti sodišč in spojitve oddelkov kasacijskega sodišča zmanjšanje izdatkov tudi v tej panogi državne uprave.
Revizija draginjskih doklad svečenikom vseh veroizpovedi, se bo izvršila tekom prihodnjega proračunskega leta in so bili v tem namenu tudi zmanjšani krediti v predloženem proračunu.
Spričo naše težnje, da se zmanjšajo davčna bremena, moramo imeti na umu, da ni izključeno nadaljnje povečanje državnih izdatkov. do katerega more priti pri ureditvi naših še neurejenih dolgov. Že v tem proračunskem predlogu je na račun anuitet za naše predvojne in povojne dolgove določena
vsota 807,586.388 Din, torej za 266,636.965 Din več, kakor v tekočem letu.
Na monopolih se je v prvih sedmih mesecih tekočega proračunskega leta (od 1. aprila do konca oktobra 1927) vplačalo 1 milijardo 424,203.178 Din, dočim je bilo za to stroko v proračunu določena 1.327,635 749 Din in se je plačalo torej 96,387.428 Din več. Z ozirom na to stanje se more pričakovati, da bo znašala ta vsota za vse tekoče proračunsko leto 2.441,182.590 Din, dočim je v novem proračunu doloČeDa samo vsota 1 milijarda 757,292.127 Din.
Če primerjamo številke doseženih proračunskih dohodkov sadnjih mesecev tekočega proračunskega leta z onimi v predlogu no vega proračuna, je razvidno, da ocena dohodkov v proračunskem predlogu niti malo ni pretirana in da se bodo z ozirom na to predlagani dohodki tudi dosegli in da pri izvrševanju proračunskih državnih izdatkov nc bo treba iskati drugod sredstev za pokritje. hidafki državnega gospodarstva, oziroma državnih gospodarskih podjetij, se bode izplačevali iz dohodkov teh podjetij.
Gospodarska depresija, ki je nastala lansko let« saradi saše, je povzročila tadi pade«' izvoza ter zmanjšanje konzmtia na domačem trgu, v izvozni trgovini pa je v glavnem vplivala na cereaiije in industrijo lesa. Zaradi močnega padanja konzuma v državi je došlo do gospodarske stagnacije, ker se je zmanjšala kupna moč širokih množic. Za sedaj ne postoje nobene indikacije, da se b«do pojavila kakršnakoli večja motenja v naši gospodarski in finančni situaciji, niti na denarnem trgu. Za ugoden razvoj gospodarskih razmer fco pripomogla naša zunanja politika z zaključitvijo trgovinskih pogodb z onimi državami, na katere je navezan naš izvoz.
Naše finančno stanje se popravlja, kar se
vidi tudi iz kurza naše valute na mednarodnih borzah. Binar ni v tekočem letu utrpel nobenega padca niti se ni njegova vrednost izpreminjaia. Njegovo stanje je štacijonira-no pri eni in isti točki
Položaj dinarja je tem ugodnejši, ker se državna blagajna za pokritje izdatkov poslužuje edino dobljenih državnih dohodkov, tako da se državni dolgovi pri Narodni banki ne povečujejo.
Po ekspozeju ministra dr. Spaha je bila seja zaključena in prihodnja napovedana za danes ob 4. popoldne, ko se je pričela razprava o davčnem zakonu. Proračunska razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne.
Podrobna razprava o davčnem
zakona
Popoldanska seja Narodne skupščine. — Tudi novi davčni zakon še ne prinaša resničnega izenačenja, — Manifestacija za
g. Davidoviča
Beogpad, 1. febr. p. Seja Narodne skup« ščine se je popoldne pričela ob 17 in sicer s podrobno razpravo o prvem poglavju davčnega zakona. Debato je otvoril posl. Jliraj Demetrovič, ki je uvodoma podal kratko zgodovino davčnega zakona ter ute« meljeval potrebo m možnost, da se davki izenačijo že z novim proračunskim letom, t. j. s 1. aprilom 1928. V nadaljnih izvaja, njih je govornik z drastičnimi primeri sli« kal sedanje davčne krivice in neenakosti ter na podlagi uradne statistike dokazal koliko so takozvani prečanski kraji hujše davčno obremenjeni kot Srbija in Črna go* ra. Njegov obsežni in temeljiti govor je napravil na vladinovce porazen utis, nje« gova pravilna izvajanja pa niti posiancev SLS. dasi se izdajajo za zaščitnike pod davčno neenakostjo trpečega slovenskega ljudstva, niso ganila. Za posl Demetrovi« čem je govoril poročevalec večine, radikal Gjuro Jankovič. ki je zagovarjal pred Jože« ni načrt s frazami. Opoziciia je govorniku ugovarjala z medVHci. češ. da je to kar on govori le poezija in da bo realni rezultat
novega davčnega zakona povsem drugačen.
Tretji govornik dr. Krafač je v krajšem izvajanju pokazal na nekatere uprav kriče« če nedostatke predloženega načrta Kot značilno je navedel, da izhaja iz doseda« njih uradnih statistik, da se v prečanskih krajih davki vrgli celo več kakor so bili proraČunani, dočim se je v Srbiji Črni go« ri plačalo za 260 milijonov manj. Izenače* nje davkov bo torej predvsem problem, kako se bodo davki v posameznih pokra« /Inah odmerjali in izterjevali.
Ko je posl. dr. Krajač zaključil svoj go« vor je predsednik izjavil, da se bo prihod« nja seja vršila šele v petek ob 9. dopol« dne zaradi jutrišnjega praznika. Obenem je skupščina odobrila dogovor šefov parla* mentarnih skupin, naj se vrši odslej vsak četrtek interpelacijski dan.
Čim je predsednik zaključil sejo, so pri« šotni poslanci priredili Ljubi Davidoviču viharne ovacije, pri čemeT so klicali: »rži« vela demokracija«. »Živel krali!» «Dol s policajch>, je dodal Stejfcn Radič.

Gibanie SFKS v ljubljanski
ob-asti
Pretekli teden so se vršili občni Tfcori krajevnih organizacij v Šmarri. Radomljah, Lesrah ln Dvoru pri Žužemberku; dalje občni zbor Političnega društva za Krakovo-Traovo v Ljubljani ter sreska seja v Zidanem mostu.
V	Radomljah Je bil občni zfoor dobro obiskan. Poročilo o političnem položaju je podal sreski tajnik, o delu v preteklem letu pa so poročali ostali funkeijonarji krajevne organizacije. Med slučajnostmi se je razvila debata o lokalnih potrebah in željah, katere so se udeležili skoro vsi navzoči.
V	Šmarci je bil občni zbor prav dobro obiskan. Poro^lom funkcionarjev in sreskega tajnika so sledili navzoči z zanimanjem in končno izrekli zaupanje vodstvu stranke, ki je stopilo v sodelovanje z Radičevo stranko in Slovensko kmečko stranko, ker vidijo v tem uresničenje dolgotrajnih želj celokupnega rvašerra naroda po zboljšanju razmer.
Na LeseaJh se je vršil dobro obiskan občni zbor kraj. organ., kjer je bil za novega predsednika izvoljen gosp. Pavel Olip. Politično poročilo je bilo z velikim zanimanjem sprejeto in soglasno odobrena taktika vodstva v Beogradu. Po občnem zboru se je vršilo predavanje o doživljajih prvega pasažirske-ga poleta; predavanje je pojasnjevalo mnogo lepih skloptlčnih slik.
V	Dvora pri Žužemberka je bil občni zbor sijajno obiskan. Po poročilih dosedanjih hinkoijonarjev, ki so bili sprejeti z navdušenjem, se je vršila poučna kinopredstava, kateri so sledili navzoči z velikim zanimanjem in odobravanjem. Izrečena Je bila želja, da se slične prireditve, ki narod vzga jajo in poučujejo, češče ponove. Tajništvu SDS in Zvezi kulturnih društev, ki gre dra ge volje s svojimi predavatelji organizacijam na roke, je bila izrečena zahvala.
Sreski seji v Zidanem mostu so prisostvo-
vale vse krajevne organizacije laškega sre-za po svojih delegatih. Zborovanja se je udeležil narodni poslanec dr. Ljudevit Pivko, ki je viharno Dozdravljen poročal o poteku političnega življenja v Beogradu. Pn njegovem referatu se je razvila debata, med katero so prosile Trbovlje gosp. poslanca, da se zavzame za pravično in ugodno reši tev pravilnika bralovske skladnife. dalje Laško za podporo v zadevi dograditve novega vodovoda in Zidani most za ureditev vprašanja inozemskih rentnikov. Kraj. ors Marlza Gradec poroča, da se je organizacija moeno utrdila in razvila v veljaven in vpliven faktor v kraju; Hrastnik zaznamuje radi požrtvovalnosti svojih lokalnih delavcev neprestano nove uspehe in povdarja, da bo stvar za stranko tem boljša, čim aktivneje In uspešneje se bodo poslanci zavzeli za ureditev problema bratovske skladnice. kjer naj se pritegne predvsem tudi TPD. da prispeva k sanaciji. Kraj organ. Loka pri Zidanem mostu je po enoletnem obstoju dokazala upravičenost svoje ustanovitve in zrasla od 7 na 53 članov Tudi Smar-jeta je narasla na preko 60 članov in se uveljavlja v gospodarskem in lokalno - političnem oziru; ravno tako se ie izredno ojačito kraj. organ. Rečica. Poročila in želje organizacij so bile vzete z odobravanjem na znanje, nato je bil izrečen absolutorij dosedanjemu odboru s posebno zahvalo predsedniku gosp. Vtičarjn. ki se poslavlja In odhaja na svoje novo službeno mesto v Ze-mun. Za novesra predsednika je bil med ovacijami izvoljen gosp. župan dr. Franjo Rog iz Laškega.
Kontno omenjamo še lepo uspeli občni zbor ljubljanskega Političnega društva za Krakovo - Trnovo, ki je bil mnogobrojno obiskan in na katerem je poleg poročil funkcionarjev poročal o političnem polož?.ju gosp. direktor Anton Jug. Njegova izvajanja so našla odmev v prisotnih in vedla do soglasnega zaključka, da hoče politično društvo tudi v bodoče zastaviti vse sile, da svoje vrste čim bolj ojača.
Kmečko-demokratska koalicija odobrava resolucijo
Stepan Radič o pomenu in posledicah
resolucije
Intimni stiki med skupino g. Davidoviča in KDK, — Ako se gospod Vukičevič ne bo umaknil, ho padel v Narodni skupščini. S. Pribičevič o grožnjah z volitvami
Beograd, 1. februarja, p. Po nocojšnii konferenci z g. Pribičevičem je gospod Stjepan Radič dal novinarjem sledečo izjavo:
Resolucija, ki jo je sprejel demokratski klub. je odločen in jasen izraz razpoloženja v tem klubu. Resolucija sicer ne zahteva izrecno, naj se takoj osnuje enoten parlamentarni klub, vendar pa so važni trije momenti. Resolucija ugotavlja:
1.)	da je položaj resen in težaven, kakor ga je označil že tudi kongres demokratske stranke,
2.)	da je tega kriva sedanja vlada, kar predstavlja nezaupnico sedanjemu režimu in
3.)	da je potrebna koncentracija vseh narodnih sil in potrebno tudi ujedinje-nje demokracije.
Politični značai te resolucije pa je zlasti v tem, da označuje Kmečko-de-mokratsko koalicijo kot oni polticni faktor, ki že ima točno izdelan program za tako koncentracijo, in da torej služi KDK kot osnova za to koncentracijo. Pri tem je mišljeno naše pismo, ki smo ga dne 22. oktobra 1. 1. poslali g. Davidoviču,. in so mišljeni vsi naši zadnji politični razgovori, ki so se vršili med gg. Davidovičem. Pribičevičem. Joco Jovanovičem in menoj. Ti razgovori so dovedli do tako intimnih odnošajev. da je g. Davidovič lahko brez pridržka in s popolnim zaupanjem izjavil svojim pristašem, da je Kmečko-demokratska koalicija tako močan faktor s popolnoma identičnim programom, da o kakem
umiku ne more več biti govora.
G. Radič je nato obširno govoril o programu KDK ki gre za tem. da popravi predvsem krivice, ki jih je zagrešil sedanji režim. «Vi bi gotovo tudi radi vedeli, kaj bo sedaj. G. Vukičevič bo na vsak način skušal zadostiti zahtevam demokratskega kluba potom rekonstrukcije vlade in ne bo hotel sprejeti ostavke demokratskih ministrov, ker bi rad bil despot.*
«Pravijo. da so demokratski ministri že umaknili svoje ostavke.» je pripomni! eden izmed novinarjev...
«Prav rad verjamem.® ie odvrnil gospod Radič. «da jih bo g. Vukičevič na to nagovarjal. Toda g. Vukičevič mora računati tudi s tem, da bomo mi zrušili vlado v Narodni skupščini. Nai poskusi karkoli, mi ga bomo vrgli tako, da bo doživel to, kar je zaslužil.«
V	tem je prišel k skupini tudi gospod Pribičevič, ki je novinarjem izjavil: «Ker nas plašijo z volitvami, lahko zapišete, da se mi volitev ne bojimo. Ce bi res prišlo do razpisa volitev, bo ujedmjena demokracija v vsej državi nastopila z enotno Hsto.»
G. Radič pa je nadaljeval: «Vsem onim demokratskim poslancem, ki so glasovali za resolucijo g. Davidoviča, bomo na vsak način zasigurali mandate, ker so danes pokazali, da imajo smisel za potrebe naroda.»
V	daljnem razgovoru je g. Radič na-glašal, da je tudi mnogo radikalov, ki jih ni izvolila policija in ki bodo podpirali demokracijo v njeni pravični borbi.
Pred volitvami na Poljskem
Koncem februarja se vrše na Poljskem volitve v parlament. Rok za vlaganje kandidatnih list je potekel že 24. januarja, tako da je razporeditev bojnih tront zaključena. Kakor se je že poročalo, nastopa to pot 33 list, dočim jih je bilo v zadnjih sejmskih volitvah v novembru 1922. vendarle samo 22. Stranke kažejo tedai letos še večjo razcepljenost nego pred petimi leti. kar zanje gotovo ni ugodno, ker volilni red tudi* na Poljskem favorizira večje stranke.
Vsi komentarji volilne situacije na Poljskem naglaša jo, kako težko se je orijentirati v njej, posebno pa, kako težko je na osnovi sedanjega razpoloženja in stanja postaviti prognozo, ki bi količkaj mogla računati da je osnovana na zanesljivih temeljih. Ne le da je od zadnjih volitev preteklo že mnogo časa in da bi bila vsaka prognoza. ki bi upoštevala v prvi vrsti zadnje volilne rezultate, skrajno nezanesljiva. V splošnem se trdi, da se je v občinstvu tekom zadnjih let izvršil zelo opasen preokret na levo. V tem pogledu soglašajo vsi popisi razpoloženja v poljskem javnem mnenju in zdi se, da v toliko prognoze ne morejo zgrešiti in da je v novem sejmu pričakovati izdatnega ojačenja poljskih levičarskih strank. Vrh tega prihaja zelo v poštev tudi moment, da gre levica v volitve mnogo bolj kompaktno. nego desnica, manj razcepljena, kar je spričo volilnega reda precejšnjega pomena.
Sicer pa je razporeditev političnih sil na Poljskem danes v bistvu drugačna nego pred petimi leti. ker obvladuje sedaj situacijo volilna parola za Pilsud-skega in proti njemu. Pilsudski se udeležuje volilne kampanje indirektno; njegovi prijatelji in pristaši so osnovali ^Nestrankarski blok* sodelovanja z vlado, ki vodi volilno propagando za sedanji režim. V tem bloku sodelujejo vsi predstavniki sedanje vlade, ministri. generali, med njimi z vilenske afere znani Zeligowski, brat Pilsudskega in mnogi drugi odlični predstavitelji magnatov, industrijcev ter finančnikov, pa tudi bolj levičarsko orijentiranih drugih posameznikov. Geslo tega bloka je boj zoper partizanski režim, zoper predvladovanja strankarstva sploh, zahteva po povečanju moči vlade, češ. da je baš dejstvo preslabe eksekutivne oblasti nekdaj upropastilo Poljsko. Spričo splošne diskreditacije parlamentarizma in averzije proti profesijonalnim politikom je pričakovati, da bo precejšen del volilcev glasoval za liste bloka, ali močno je dvomiti, da bi se zanje izjavila večina. Pilsudskemu se je posreči-slo oslabiti poglavitne nasprotnike, konservativno desnico, in jo razcepiti ter pritegniti posamezne skupine in frakcije iz desničarskih strank na svojo stran.
Levica gre v bog v dosti konsolidirani obliki; njeno jedro tvorijo socijalisti in radikalni kmetje; njihov glavni boj pa se obrača zoper komuniste.
Kot posebna večja skupina nastopa v volilnem boju manjšinski blok. Vendar se ni posrečilo sestaviti skupnega bloka vseh manjšinskih skupin, oziroma strank, tako da se pričakuje, da bodo mamšine v primeri z zadnjimi volitvami prišle oslabljene v novi sejm. B'ok so sklenile manjšinske skupine Ukrajincev,
Belorusov, Židov in Nemcev, toda ne vseh; «Hromada», organizacija več ali manj komunističnih Belorusov mu ne pripada, prav tako tudi ne velik del Židov. namreč socialistične, organizacij^ v Galiciji; nemški socijalisti v Šleziji in Lodzu so napravili volilni pakt s poljskimi socijalisti in Litavci za volitve principiielno niso postavili kandidatur, ker jih ne priznavajo iz državnopravnih pridržkov.
V tej veliki desorijentaciji poljske notranje politike se ne da niti približno sklepati na moč posameznih blokov in strank. Ali eno naglašajo vsi poznavalci Poljske; naj Pilsudski dobi večino ali ostane v manjšini, — režima ne bo izpustil iz rok. Svoj program namerava izvesti do kraja v vsakem slučaju, ali s parlamentom ali proti njemu; velika reforma ustave ostane vsekakor poglavitna naloga, ki si jo je postavil Pilsudski. Volilni rezultati bodo mogli samo ali pospešiti ter poenostaviti notranji razvoj, ali pa vznemiriti duhove še bolj nego doslej, ne da bi mogli izviti sedanji bolj ali manj prikriti diktaturi krmilo iz rok. Teh svojih načrtov vladni blok prav nič ne prikriva in zato nekateri pričakujejo, da bo velik del volilcev uvaževal ustvarjeno politično stanje ter tako pripomogel k notranji konsolidaciji. Seveda, točen odgovor na ta vprašanja bodo mogle dati šele volitve same.
STAVKA V BARCELONI
—	Pariz, 1. febr. Od španske meje poročajo, da je v Barceloni izbruhnila velika stavka.
ARGENTINA IN DRUŠTVO NARODOV
—	Buenos Aires, 1. febr. Zunanji minister, ki se je povrnil s svojega potovanja po Evropi je izjavil da se mora Argenti* na vrniti v rmštvo narodov.
MILIJONSKO POSOJILO NEMŠKIH DRŽ. ŽELEZNIC
—	Berlin, 1. febr. Državne železnice so najele pri berlinskih bankah 100 mili* jonov mark posojila
Dve smrtni nesreči
Tržič, 1. februarja
Danes so našli mrtvega pri mostu za tunelom proti Bornu v strugi Bistrice pose. stniikovega sina Ivana Primožiča iz Doline, ki je odšel v nedeljo od doma in se nI nato več vrnil. Zločin ali uboj le skoro izključen in se je najbrže pripetila nesreča, kakršna se je na dotičnem kraju zgodila že ve>čkTat.
Trije so se že namreč prav na tem mestu ubili zaradi zimske poledice in taka nesreča se je bržčas pripetila tudii nesrečnemu mladeniču, ki Je prezgodaj zatisnil svoje mflade oči. Na omenjenem mestu le namreč hud klanec, kier zelo rado spodrsne. Prva podobna nesreča, ki le zahtevala smrtno žrtev, se je baš na tem mestu zgodila leta 1889.
Tudi mladenič Ivam Arnež, ki je lansko leto komaj zapustil šolo, je podlegel po-dotmi nesreči. Pred 14. dnevi je pri sankanju priletel v ograjo in se na videz neznatno poškodoval. Dečko se za poškodbe ni zmenil in le šel že drugega dne, kot navadno, na delo v predilnico. Bo;ečine v trebuhu pa le niso hotele ponehati. Moral ]e k zdravniku, ki ga je takoj poslal v ljiiv ljams&co bolnico, kjer je po nekaj dneh umrl.
Maši
Spominu Valentina Vodnika
Ob 170 letnici rojstva.
3. svečan! Ko so leta 1858. praznovali Slovenci 100 letnico rojstva svojega prvega pesnika, je slavnostni govornik dr. Lovro Toman ob velikemu navdušenju zbrane družbe na pesnikovem rojstnem domu izjavil, da bi morali slaviti vsako leto ta dan, ko so rojenice položile pri Žibertu v Šiški v zibelko
narodnega pevca. Takrat, ko je bil naš slovenski Parnas — razen zatajenega pesniškega genija — še skoraj prazen, je b: a taka namera razumljiva in upravičena. Danes, ko imaono v letu mnogo podobnih dni, se zdi odveč.
Letos mine 170 let od onega 3. svečana. Če se bomo mi drugi le mimogrede spomnili rojstnega dne našega prvega pevca, ga bo proslavil njegov rojstni kraj s primerno slavnostjo in pri tem se mu bodo v duhu pridružili vsi, ki se zavedajo važnosti njegovega dela v slovenski kulturi 3. svečan pa bi mogli Slovenci praznovati vsako leto najprimerneje, ako bi ta dan proglasili za dan <Vodnikove družbe», t j. da bi ravne v tem času počastili spomin Vodnikovega rojstva z delom za slovensko knjigo in za povzdigo pesnikovega cilja med nrodom. 170 let je od njegovega roistve in več kakor 100 let od njegove smrti, n vendar čutimo, da šele danes uresničijemo v svobodni državi njegov prosveni program. 3. svečan nas spominja >nih malih začetkov, iz katerih smo v:rastli.
Vodrkovo ime je kakor svetla luč, ki je šii skozi stoletja od Ilirije do Ju-goslavie. Ko so 1. 1858. slavili njegovo 100 letroo, je slavje trajalo tri dni. Na svečniči je bila velika slavnost v »Čitalnici*. ki je bila samo priprava za drugi glavii dan. Skromne so bile naše sile pred 70 leti. Danes smo daleč od onih pr ih poskusov narodnih <rbesed» — a 3i svečan nam mora biti tudi še danes škrat svečan spomin. Ako zanj ni treba velikih slovesnosti, je prav, da se ga sjomnimo, pa naj bo 170. ali katerikoli! S tem dnem se nam zasmeje skozi Sodovino prijazno. lice našega pesnika* ki je znal tako srčno domače izpregofr>riti svojemu neukemu narodu ob časti ko so bila naša polja še nezo-rana p| je šla že preko sveta velika pomlad Šbrodov.
Ako si danes ob 170 letnici spomnimo Vodnika^ nislimo pri tem predvsem na naše ži\ pesnika v tem it ko leto posvečei
svojih v1
enje in v njem bo ostalo ime čuvano z delom, ki ga vršimo ;nu. Zato naj bo letos in vsa-odnikov dan — 3. svečan — ijegovi družbi in ne bo se moglo ric, da Slovenci ne slavimo
litih mož.
Društvo za nabiranje Narodnega univerzitetnega zaklada
Splošno je že znano, v kakih težko-čah se nahaja naša mlada Ahna mater. Nima lastne strehe, prostori, ki so ji na razpolago, postajajo preozki za njen naravni razvoj, krediti pa se bolj in bolj manjšajo. To je dalo univerzitetnim krogom povod, da stopijo neposredno pred slovenski narod z apelom, z idejo, da naj narod pokaže tudi z žrtvami, koliko mu je na neokrnjeni univerzi v Ljubljani.
Namen društva, čigar ustanovni občni zbor se bo vršil v bližnji bodočnosti, je: širiti zanimanje za slovensko univerzo med širokimi plastmi naroda ter tolmačiti njen pomen in njeno delo. Društvo naj nabira ustanovno glavnico za «Narodni univerzitetni zaklad», ki naj služi za izpopolnjevanje naše univerze. Tozadevno bi šlo torej za ustanovo. Društvo naj bi pa v ; •^•rinih slučajih ljubljansko univerzo z azpoložljivimi sredstvi tudi neposredno dejansko podpiralo V tem smislu bi bil namen društva izpopolnjevati slovensko univerzo, t j. podpirati jo pri prirejanju prostorov zanjo in izpopolnjevati univerzitetno knjižnico. Izpopolnjevali, oziroma ustanavljali se naj bi potrebni znanstveni instituti in seminarji ter že obstoječe zbirke. Pogojno se naj bi udejstvovalo društvo tudi pri ustanavljanju novih stolic. Sploh bi pa naj bil namen društva podpirati univerzo gmotno in idealno v vsakterib drugih težkočah. kadar bi apelirala naša slovenska univerza na primerno pomoč iz kakršnegakoli vzroka.
V smislu odobrenih pravil se naj zgradi društvo na kar najširši podlagi. Omogočeno naj bi bilo postati društve-nik širokim plastem naroda (občine) kakor posameznikom. V ta namen so določeni tudi prispevki z najrazličnejšim stopnjevanjem: od letnih 20 Din (podporniki) do enkratnih (vsaj) 50.000 Din, ki bi jih plačali v društvene svrhe pokrovitelji.
Že po univerzitetnem zakonu je mogoče podpirati univerzo pri njenem delu materijalno na razne načine, kakor z darili, volili itd. Toda izkušnja uči, da naša javnost tozadevno očividno ni zadostno podučena. ali pa da odklanja molče tako udejstvovanje. ker si morda misli, da ne bi imela zadostne garancije, da se bi njena sredstva faktično uporabljala le v take namene ki si jih sama želi. Posebej na to okolnost so polagali zato predlagatelji pravil izredno važnost Omogočeno mora biti predvsem, da je narod sam zastopan čim popolnejše po svojih legitimnih zastopnikih v društvu. Ako žrtvuje narod, naj tudi ve, kako se njegov prispevek uporablja in pri tem ga naj zastopajo zastopniki, ki jim je sam zaupal z njih delegacijo v razna zastopstva.
Ni dvoma, da ima slovenski narod moralne dolžnosti napram društvu s tako vzvišenim ciljem kakor je snujoča se institucija. Toda z univerzo ne veže slovenskega naroda le dolžnost, marveč tudi ljubav. Zato smejo biti ustanovitelji prepričani, da tudi slovenski narod ne bo hotel zaostajati za svojim srbskim bratom, če pride univerza v stiske in težave iz kakršnegakoli vzroka. Znano je, koliko so žrtvovali ravno Srbi za svojo najvišjo kulturno institucijo, za univerzo. Da omenimo ob tej priliki le ogromni dar. ki ga je poklonila beograjski univerzi bivša kraljica Natalija. V vzhodnem delu Srbije se nahaja ogromna domena v vrednosti 300 (treh sto) milijonov dinarjev; nekdanja kraljičina last, sedaj posestvo univerze. In v tem smislu ni ravnala le kraljica. Tudi navadni imoviti beograjski meščani poklanjajo univerzi ne preredko milijonska darila cele hiše in ogromna volila.
Daril, volil itd. pa ni postala deležna le beograjska univerza. Splošno je znano, koliko žrtvujejo iz privatnih sredstev za svoje univerze praktični Ame-
ričani. Koliko so žrtvovala razna mesta v Nemčiji za svoja najvišja učilišča (Frankfurt)! Z eno besedo: širom sveta nahajamo povsod nešteto zgledov, kako podpirajo drugi narodi univerze v njih razvoju. Zato sigurno ne bo zaostal za njimi slovenski narod, kolikor mu bodo dopuščale pri tem tekmovanju njegove skromne sile.
Nihče naj ne misli: brez tnene pojde stvar tudi svojo pot, oziroma, če je stvar ravno od mene odvisna, je žali-bog pač rešiti ne morem. V morje se izlivajo sicer velike reke, da mu dovajajo njegovo vodo, toda nikjer bi ne bilo velikih rek. ako ne bi imele malih svojih izvirov. Zato se naj ne odteguje nihče vzvišenim ciljem napovedanega društva, ne mali ne veliki, ne evropski ne ameriški Slovenci. Vsak bodi ob tej priliki na svojem mestu, ko gre za slovenski najvišji kulturni ideal.
Ako bi imela slovenska univerza toliko poklonitev in volil, kakor jih ima njena beograjska sestra, bi se pač naši profesorji malo brigali za državne proračune. Zlasti s sedanjim beograjskim bogastvom seveda slovenskih razmer ne smemo kar v en dan primerjati. Toda v skromnejših merah zmore tudi slovenski narod še to in ono. ko gre za oni ideal, za katerega so se pehali že v davni preteklosti najboljši izmed sinov slovenskega naroda.
Končno naj le še pripomnimo, da se v smislu statutov tudi v slučaju društvenega razpusta nihče ne more polastiti društvene imovine. V tem primeru bi postala vsa imovina imetje ljubljanske občine, ki ga naj bi porabljala po lastnem prevaarku v svrho visoko-šolskega študija pripadnikov slovenske narodnosti. Zavržen bi bil torej kak prispevek šele tedaj, ko se ne bi priznaval nihče več — Slovencem, ali: ko ne bi bilo niti Ljubljane več!
Nova razkritja „0riune" o šmjonaii v Ljubljani
Današnja »Orjuna« iznaša v zvezi z nedavnim pojasnilom g. gen. konzula markiza Gavottija v »Jutru« z dne 27. pr. m. ponovno svojo trditev, da je g. gen. konzul poroča! italijanskim oblastvom farnozno bajko o komitaših in Kosti Pečancu, pod kojega vodstvom bi se imela v zasedenem ozemlju začeti komitaška akcija.
V svojem zgoraj omenjenem pojasnilu je g. gen. konzul označil trditev »Orjune« kot neresnično n fantastično in je kategorično zanikal, da bi bii kdaj prejel in oddal kako poročilo o komitaših. Posebej je še naglašal, da dos.ej imena Koste Pečanca še na bil slišal.
»Orjiina« prinaša v dokaz svoje trditve dokument, ki so ga Orjunaši — po izjavi v predmetnem članku — dobili v pisarni g. gen. konzula. Pismo, ki se navaja v itali. janščini in v prevodu, izhaja od komande prostovoljne milice za narodno varnost v Trstu in je naslovljeno na generalno komando v Rimu, na komando korpusa v Trstu, na tržaiko prtLkturo in na italijanski konzulat v Ljubljani. (
Iz tega pisma, ki za njega pristnost jam-
či »Orjuna«, izhaja, da je dotično poročilo o komitaših in o Pečancu odposlal ljubljanski konzulat, kar načelnik komande, generalni poročnik Monesi v uvodu pisma sam omenja. Po informacijah »Orjune« je predmetno poročilo bilo poslano iz Ljubljane brzojavno zunanjemu ministrstvu v Rimu ln italijanskemu poslaništvu v Beogradu.
Za to poročilo je po zagotavljanju »Orjune« dal podatke konzulatu neki Josip Ga-bršček, ki je bil v službi italijanskega konzulata in je v teku meseca marca prejel za razna poročila več nagrad v znesku 200 do 500 dinarjev.
Pod temi razkritji objavlja sam imenovani Gabršček, da je bil res kot bonfident v službi konzulata in da so vse navedbe v prejšnjem članku resnične Opravičuje svoj postopek s svojim slabim gmotnim stanjem, omenja pa, da le namenoma dajal izmišljena in prikrojena poročila. Tudi »Oifuna« potrjuje Gabrščkovo nezanesljivost, ker mu je konzulat določil agenta, da nadzoruje njegovo početje
Silovit napad božiasti
Buren prizor v Prešernovi ulici.
Ljubljana, 1. februarja
V	Prešernovi ulici nasproti poslopju Kreditnega zavoda se je popoldne pripetila večja nesreča. Okrog 14. ie nenadoma omahnil na tla miren, preprosto oblečen pasart ter udaril z glavo cfc tlak, da se Je poceaila kri
V	trenutku so priskočili do ponesrečenca številni pasanti, ki so mu okušali pomagati na noge. Posebno se je odlikovala neznana mlada dama, ki le neznanemu moške, mu skušala dvigniti glavo iz mlake krvi. K ponesrečencu ie prihite! tudi bližnji stražnik, nakar so moža po prejenjanju konvul-zivn:h stresliaiev prenesli v vežo Kreditnega zavoda Iz banke so takoj telefonirali tudi po rešilni voz. Nezavestni moški se je medtem nekoliko zavedel, vendar ni mogel stražniku povedati imena. Pri padcu si je namreč izbil več prednjih zob, si pre. bil ustnico ter zadrbil še droge poškodbe. Rešilni voz je ponesrečenca odpe'jal v spi. bolnico, odkoder izvemo, da je postal 40-letni mesarski pomočnik Ignac Perdan, uslužben pri konjskem mesarju Pušniku na Rimski cesti, doma pa iz Zagorja, žrtev nenadnega, izredno silovitega epileptičnega napada. Poleg zunanjih poškodb je utrpel Perdan tudi pretres možganov.
Strašna tragedija češkoslovaškega državljana v Bosni
Zakonska Josip Kameš in njegova žena Marija zblaznela. — Mala Bri-gita umrla, a preostala" dva otroka prepuščena usodi.
Travaik, 30. januarja
Iz travniške bolnice je te dni pobegnil češkoslovaški državljan Josip Kameš, pristojen v Vinohrade na Češkos.ovakem. Pred tremi tedni se mu je oinračil um in so ga odvedli v bolnico na opazovanje, odkoder je uapol gol pobegnil skozi mesto do Kolodvorske ulice, kjer je vlomil v hišo g. Huga Hoferja .skladiščnika Sarajevske pivovarne.
»Vstanite! Pridite sem! Kdo ima koraj-žo, da se bo boril z menoj?« je kričal na vse grlo blazni Kameš. »Jaz sem atlet! Naprej, da vidimo, kdo je močnejši!«
Hofer je. videč, da ima opravka z blaznim
<Povštertanc» Kočevarjev v narodnih nošah na plesu Jadranske Straže v Ljubljani
Kulturni pregled
Četrtek, 21 predstavi Petek. 3.: Sobota, 4J predstav^ Nedelja, predstava ska prec"
Četrtek, ska pol 20.: Ljudska
preds
Četrtek, 2. cene. rica». Pr
bljanska drama
>b 15.: «Pepelka». Mladinska Izv.
loljši gospod«. A. «Danes bomo tiči». Ljudska '.■o znižanih cenah. Izv. ^ 15.: o-Pepelka*. Mladinska rv. Ob 20.: orKandida«. L ju d« iira po znižanih cenah. Izv.
»ljanska opera.
15.: «Ples v maskah*. Ljud* a po znižanih cenah. Izv. Ob kagovalka oceana«. Opereta, itava po zniž. cenah. Izv.
orsko gledališče.
15.: «Rokovnjači». Znižane — Ob 20.: orGrofica Ma«
Mladini čeveljček« ljanski drami igro, ki ima' opozarjamo Liubko stvai rastli. »F Pri predsta-dramskega a] in muzika di pelka« se ie Odru v sezoni
l^a »Pepelka« ali »Stekleni
prizori na Svečnico v liub-Na to izborno mladinsko »dno veliko privlačno silo, prše slovenske madine. pa gledajo radi tudi od-režira profesor g. Šest. [sodeluje velik del našega tabla. Pa tudi baletni zbor Ike diviziiske oblasti. »Pe-Srizorila zadnjič na našem F'9-30 ter je doSvela tekom
ene sezone 27 predstav. Za predstavo veljajo običaine dramske cene.
Danes sta v ljubljanski operi dve predstavi. Popoldne ob 15 se poie Verdijev »Ples v maskah«. V tei operi Doje vlogo Amelije prvič na našem odru ga Mitrovi-čeva Čarovnico Poie gdčna. Španova, pa-ža ga. Ribičeva. Richarda poie g. Kovač. Renea g. Holodkov, grofova sovražnika Sa-niuel in Tom sta gg. Rumpelj in Sekula. sodnika g. Mohorič. mornarja Silvana g. Perko, slugo Ameliie g. Rus. Opero dirigira kapelnik g. Štritof. režiio vodi ravnatelj g Polič. Zvečer ob pol 20. se poje v običajni zasedbi tretiič na našem odru hrvatska opereta »Zmagovalka oceana«, ki je bila dosedaj vprizorjsna z največjim uspehom. Pri tej predstavi je III. dejanje nekoliko popravljeno ln sicer t>o navodilih libretistke in skladatelia in se tudi v tej spopolnjenj formi ta večer izvaja. Za obe predstavi veljaio znižane cene brez oblastnega davka.
Gostovanje ljubljanske opere v Zagrebu. Meseca februarja se bo v Zagrebu vršil prosvetni teden. Ob tei priliki bo v zagrebškem gledališču gostovala ljubljanska opera, ki bo izvaiala Sereeia Prokofie-va operno senzacijo »Zaljubljen v tri oranže«. Dirigiral bo kapelnik Niko Štritof. Gostovanja se udeleži celokupen liubljanski operni ansambel.
Svečnlca v roarib. gledališču: popoldne ob 15. uri ljudska igra »Rckovtijači* pri
znižanih cenah« cb 20. uri »Grofica Marica«. Prvič v sezoni.
Mariborskl gledališki abonentl se naprošajo, da vplačajo nadaljni obrok najdalje do 5. februarja. Zamudniki pa so naprošeni. da poravnajo tudi svoje zaostanke. Gledališče mora izpolniti svoje obveznosti, to pa more storiti le. če to store tudi gg. abo-nenti
Dostojevskega »Zločin in kazen« na splitskem odru. V Splitu ie bila te dni premijera po Bergu prireienega romana Dostojevskega »Zločin in kazen« Dramatizacijo ie insceniral J. Gec. ki je tudi igral Raskolnikova. Marmeladova je postavil na oder igralec Novakovič, Sonio pa gdčna. Kataliničeva.
Reinhardtov ansambel, ki sedai igra v Ameriki, ima tolike- uspehe, da ie moral podaljšati svoie gostovanje v Newjrorku.
Ljubljanska ooera Baletni večer.
Nikakor ni mogoče z nekolikimi besedami dostojno ln po zaslugi oceniti to. kar smo danes zvečer videli in slišali v naši operi. Po neprecenljivih zaslugah obeh naših baletnih mojstrov g. Vlčka in gdč. Wi-slakove moremo danes v resnici in po pravici govoriti o našem baletu. To. kar smo do današnjega večera s tem imenom označevali, ie bil-Je več ali manj resno mišljen poskus, ki je. vsal v prejšnjih letih, ostal le poskus. Danec oa je to čisto nekaj dru. gega. danes ie to v resnici balet, ki se sme ponosno ln smelo tako imenovati, ter se tudi izlahka postaviti rb stran zagrebškemu in beograjskemu baletu, kolikor morem
presoditi to laz. ki sem oba videl le neko-likokrat.
To, naravnost sijajno in v prvi vrsti sodobno plesno delo naših solistov in vsega baletnega ansambla zasluži temeljitejše ocenitve. Zato na; se danes omejim le na nekai splošnih besed.
Baletni večer ie sestoja! iz treh delov: 1. Slike iz razstave M. Musorgskega, za katere je scenerijo kreiral g. Vlček, načrte za kostume pa izdelal Fran Kralj. 2. Orijental-ska pjesa »Iz Jutrove dežele«, glasba našega opernega kapelnika Balatke, ki io je napisal na pravljično snov sam g. Vlček. ter 3. Balet Nižinske »Impresije iz Music-Halla«. ki ga je komponiral Pierne. Vešče sestavljen spored ie rastel od Musorgskega. ki se sliši v močno retuširam instru-imentaciji Leonardija nekako enolično in bledo preko srečno in zelo pestro pisane ter sijajno izvajane orijentalske pijese Vlčka-Bal a tka d'o silno originalnih, neverjetno duhovito instrumentiranih in nadvse imenitno orkestralno, a še boii plesno podanih impresii i,z Music-Halla. K vsem trem delom se še povrnem. Naš balet Je tako rekoč preko noči dosegel razveseljivo umetniško stopnjo, na katero smo lahko ponosni z njim vred. Seveda je moTal za to imeti taka dva učitelja, kakor je umetniška dvojica Vlček in VVisiakova. Ako je resnična vest. da oba odideta na Častno vabilo v Francijo, pa bo zadela naš komaj porojeni balet katastrofalna škoda. Mi zase in za balet unaimo, da se to vsaj za vedno ne zgodi, dočim Je treba njima le čestitatL
Večer ie bil izvrstno cbiskan ter ie prinesel izvaialcem obilo časti -ln priznanja.
—č.
Danes ob pol 11„ 3„ pol S.. 6„ pol 8. in 9.
Napoleon
Bonaparte
Francoski monumentalni velefilm slavnega režiserja ABEL GANCE. V glavni in na* slovni vlogi
Albert Dieudonne
Samo snimanje je trajalo tri leta, s stroški nad 18,000.000 frankov. Vstopnina kljub ogromnim stroškom navadna!
Predprodaj a vstopnic danes od 10. — 12. in od 2. ure dalje.
Telefon 2730 Kino «DVOR»
človekom, hitro zaklenil vrata in skozi okno pričel klicati na pomoč. K sreči je prav takrat prikorakala mimo voi. patrulja, ki je vdrla v hišo ter Kameša po daljši borbi zvezala in ga odvedla nazaj v bolnico. Tu je Kameš tulil vso noč in ves dan, vendar je zdaj dobro zastražen in se mu beg ne more več posrečiti.
Velika tragika cele družine je v tem, da se je obenem s Kamešem pred meseci omračil um tudi njegovi ženi Mariji. Dočim so Kamša odpeljali v travniško bolnico, so odpremili Marijo z njenim 5mesečn-;m dojenčkom v sarajevsko bolnico. Oba zakonca sta živela v Turbetu pri Travniku. Ko so ju spravili od doma. Je ostalo doma troje nepreskrbljenih otrok, in sicer 21etna Brigita, 4letni Pepj in 91etna Mariška. Brl-gita je kmalu po odhodu staršev umrla, a za cba ostala otroka ne skrbi živa duša. Morda se bodo oblasti vsaj zidaj pobrigale za oba revčka, če bo kaj zalegel apel sarajevskih novin.
Na jadranski obali
Pod tem naslovom priredi letos Sokol I. na Taboru veliko maškerado, in sicer v vseh prostorih Tabora. Nasiov maškerade znači, da hoče Sokol I. propagirati za naše kraje cb morju in opozoriti vso napredno javnost na važnost razvoja naših letovišč. To lepo misel moramo samo pozdravljati in naj bo to obenem manifestacija bele Ljubljane za naše brate in sestre, ki čuvajo napram bližnjemu sosedu naše morie in domovino.
Vsakomur bo dana prilika, udeležiti se te maškerade, ker se bo mogel z malimi stroški kos turni rati in preživeti v pravi ljuba vi ta večer. Odslej bomo dnevno poročali cenjenemu občinstvu predvsem o dekoraciji vseh prostorov Tabora za to prireditev, kako na.j se kostumiramo, da bo harmoniralo z naslovom maškerade, glede posebnih skupin mask in celotne prireditve.
Z vašim posetom počastite Tabor in poleg tega manifestirajte za naše lepe kraje ob morju!	250
Uvedba novih davščin
Pojasnilo oblastnega predsednika dr. Natlačena.
Z ozirom na članek »Uvedba novih oblastnih davščin«, ki smo ga priobčili v včerajšnji številki našega lista, srno naprošeni, da priebčimo sledeče pojasnilo:
V komunikeju je navedel oblastni odbor le one davščine, ki se pobirajo sproti in samostojno in ki jih ie sprejela oblastna skupščina na podlagi posebnih oblastnih uredb. 25% doklada na davek od dobička delniških družb pa se ne more smatrati kot samostojna davščina, ker jo bodo pobirali davčni uradi obenem z državnim davkom. Oblastna taksa na gledališke vstopnice pa je bila že svoječasno s posebno oblastno uredbo razglašena v Uradnem listu. Veljavnost te uredbe pa ni prenehala s koncem koledarskega leta 1927., temveč se bo ta taksa tudi v tekočem letu pobirala. Obe davščini, to je 25% doklada na davek od dobička deln. družb in oblastna taksa na gledališke vstopnice, sta sestaven del oblastnega proračuna za leto 1938., ki ga Je odobril minister za finance.
Predesdnik: dr. Natlačen.
Priporočamo
solidno in najcenejše moško in damsko konfekdj'o tvrdke
Gričar & Mejač
samo Selenburgova u ica štev. 3.
ZNtn ziilm tnc
Jugoslavija, Češkoslovaška in Rumunija so podpisale v Ženevi note oziroma spomenice, v katerih zahtevajo, naj se monoštrska afera po reglemaju o izvajanju inve-stigacijske pravice in določbah trianonske mirovne pogodbe postavi na dnevni red
marčnega zasedanja Društva narodov
Ženeva, 1. februarja sb. Nota ki jo je izročil g. Fotič, stalni delegat Jugoslavije pri Društvu narodov, giavnemu tajništvu Društva narodov, se glasi:
»G. generalni tajnik: Z ozirom na sklep sveta Društva narodov z dne 11. decembra /926 in po § 1. pojasnil k določbam, ki jih vsebuje prvi in drugi del dokumenta 0 izvajanju investigacijske pravice ter upoštevajoč odstavek a., poglavje 2. sprejetih določb sveta Društva narodov z dne 27. septembra 1924. v isti zadevi, mi je čast po navodilu svoje vlade sporočiti Vam predloženo spomenico, ki vsebuje o incidentu, ki se je dogodil /. januarja t. 1. v Mono-štru, železniški postaji na avstrijsko -madžarski meji.
Jugoslovenska vlada smatra, da je v splošnem interesu, da se ta incident popolnoma razčisti, ker bi utegnil resno ogrožati javno zaupanje v dejansko vrednost mednarodnih pogodb. Jugoslavija smatra za svojo dolžnost, da opozori svet Društva narodov na posledice, ki bi mogle nastati. Zato apelira na pravice in dolžnosti sveta, da pod sedanjimi okolnostmi intervenira in tako prepreči resne dogodke, lugo-slavija ga prosi, naj stori mere, ki mu gredo po njegovih pravicah in dolžno
stih in omenjenih sklepih ter določbah trianonske mirovne pogodbe z ozirom na vojaško kontrolo na Madžarskem. Zato mi je čast, da Vas, gospod glavni tajnik, prosim, da po določbah omenjenega reglementa postavite to vprašanje na dnevni red prihodnjega zasedanja sveta Društva narodov. Sprejmite itd.*
Nota češkoslovaške in rumunske vlade, ki je bila tudi izročena danes opoldne, se glasi razen nekaterih sprememb v obliki skoraj enako. Iz teh dokumentov izhaja, da zahtevajo vlade držav Male antante formalno uporabo investigacijske pravice. To bi bil prvi primer, če bi se svet Društva narodov na marčnem zasedanju z večino odločil za ta koraki lnvestigacijsko postopanje je svet Društva narodov določil 1. 1926.
Postopanje pri tem je normalno nastopno: glavni tajnik Društva narodov izroči konzultativni vojaški komisiji kopije spomenic, ki jih je prejel od držav Male antante. Jugoslavija in Češkoslovaška., ki v tej komisiji kot Članici sveta nista zastopani, bosta tja poslali svoje zastopnike.
Nato se zadeva uradno stavi na dnevni red zasedania sveta Društva narodov
Kai vse vedo v
Beograjski dopisnik rimskega oitcijoznega dnevnika poroča fašistični javnosti izmišljene podrobnosti naše pogodbe s Francijo
Razen tega bo prevzela organizacijo največjih ladjedelnic in organizacijo hi-droplanov.
Jugoslavija se obveže, da bo čimprej utrdila Jadransko obalo. Ves vojni ma-'terijal za mornarico bo naročevala izključno v Franciji; francoski in jugoslovenski mornariški štab bosta tesno sodelovala:
Jugoslovenska vojna mornarica bo v vojni podrejena francoskemu mornariškemu poveljstvu.
List spravlja to pogodbo v zvezo z zadnjimi izjavami jugoslovenskega zunanjega ministra, ki je izjavil, da je Jugoslavija sigurna, da v primeru vojne ne bo ostala izolirana.
Rim, 1. februarja, g. »Giornale d'Italia» objavlja poročilo svojega beograjskega dopisnika, ki je prejel v jugoslovenskih krogih potrdilo, da je bila med Parizom in Beogradom sklenjena vojaška pogodba na kopnem in na morju. Kakor poroča dopisnik, so najvažnejše točke te francosko-jugoslo-venske pomorske pogodbe nastopne:
Francija se obveže, da odpošlje v Jugoslavijo mornariško misijo;
Jugoslavija bo zvišala število svojih mornariških častnikov, ki jih pošilja v Francijo, kjer obiskujejo mornariške kurze za vežbanje;
Francija bo organzirala jugosloven-sko mornarico, ki bo sestavljena v glavnem iz lahkih edinic in podmornic.
Dr. Beneš o »sporazumu"
z Vatikanom
Praga ni pristala na vse vatikanske zahteve, pa tudi Vatikan ni sprejel čsL stališča. — O kakem konkordatu ne more biti govora. — Problem odnošajev z Moskvo
Praga, 1. januarja, g. Zunanji minister dr. Beneš je imel danes v zunanjem odboru poslanske zbornice obširen ekspoze o aktualnih problemih zunanje politike. O pogodbi z Vatikanom je izjavil, da češkoslovaška politika nikdar v nobenem oziru, torej tudi v cerkvenih stvareh ni sledila vprašanjem lastnega prestiža.
Minister je nato podal izčrpno zgodovino o poteku pogajanj z Vatikanom, ki so se pričela že 1. 1921. ob priliki njegovega bivanja v Rimu. Vlada je bila že takrat edina, da je treba razmere med Vatikanom in Češkoslovaško, stabilizirati. Že takrat so se pri vsakem Imenovanju Škofov pojavljali spori, ki so nastajali tudi v raznih kulturnih vprašanjih in pri agrarni reformi cerkvenih vprašanj. Tefltom 1. 1923.-24. so pogajanja že toliko napredovala, da se je razpravljalo o ustanovitvi komisije med Vatikanom in Češkoslovaško.
Spomladi 1. 1924. so se pri Izvedbi programa, ki ga je pripravil dr. Beneš, pokazale nove težave. Prišlo je do nesporazumov, ki so dosegli višek ob priliki Husove proslave, po kateri je nuncij Marmaggi zapustil Prago. Prišlo je do znane izjave dne 18. junija 1925. Nato je bilo izmenjanih mnogo diplomatskih not, dokler ni 1. 1927. prišlo do tega, da je dr. Beneš izročil zastopniku papeške nuncijatuTe v Pragi svoje predloge. Aprila 1927. je prišlo do de-finitlvnih pogajanj o spornih vprašanjih, ki so v zadnjih dnevih privedla do popolnega sporazuma v teh točkah. Ostalo ie pri tem, da ni niti Vatikan Sprejel stališča češkoslovaške vlade, a tudi čsl. vlada ni pristala na vse zahteve Vatikana. Dosežen je bil «modus viv®n-di», ki pa niti po vsebini niti po obliki oe odgovarja konkordatu.
V zvezi s tem ekspozejem se je vršila v zborničnem odboru debata, v kateri so razni poslanci stavili dr. Benešu razna vprašanja. Na vprašanje glede de jure priznanja sovjetske Rusije je odgovoril dr. Beneš. da je vprašanje odvisno od vladne večine. Čim bo Ime. Io vprašanje večino, bo padla odloči, tev, ali in kako je priznati sovjetsko Rusijo.
Na komunistično vprašanje glede izvažanja orožja na Kitajsko, je odgovoril dr. Beneš, da je to vprašanje za Češkoslovaško enakega pomena, kot vpra. šanje izvažanja vsakega drugega trgovskega blaga. Češkoslovaška zakonodaja. kakor tudi mednarodna prava in obveznosti dopuščajo popolnoma svobodno Izvažanje orožja.
Praga, 1. febr h. Jutrišnji listi prinašajo daljše članke ali uvodnike o sklepu modu* sa vivendi med češkoslovaško vlado in V a* rikanom, v katerih soglasno pozdravljajo ureditev medsebojnih odnošajev. Posebno uvaževan je komentar dr. Kramafa v «Na« rodnih Listih*, ki pozdravlja da je kon5» no prišlo do reda m razčiščeni a zadeve. Posebno pozdravlja dr. Krama? modus vi* vendi zaradi konsolidacije na Slovaškem, kjer je prebivalstvo mnogo bolj katoliško kot češkoslovaško S sklepom modusa vi« vendi je tudi notranja ureditev države ze* lo napredovala. Razume te, da je bilo ob tej priliki urejeno tudi vprašanje Husovih proslav, dasi o tem v dogovoru ni nobene« ga govora. Gotovo je, da je Vatikan brez debate sprejel rešitev, ki jo je predlagala češkoslovaška vlada. Kakor se izve iz poli* tičnih krogih, se nuncij Marmaggi ne bo več vrnil v Prago.
»Bodalo med zobmi, bombe v rokah"
Rnn, 1. februarja, os. Na velikem fašističnem svetu leta 1923. je bila sklenjena ustanovitev fašistične milice, ki je bila nato z dekretom z dne 1. februarja priznana kot oborožena sila. Za to petletnico se je vršil danes v Mussoli-nijevi vojašnici ob 11. dopoldne velik raport višjih miličnih povel'nik«>v. kakih 500 po številu. Častnike ie nagovoril Mussolini. ki je v glavnem deialr
V petih letih svojega ohstoia se je fašistična milica kot čuječa roka režima povzpela do velike oborožene sile fašistične države. Dosegla je v tem času vse svoje politične smotre, kajti vsi sovražniki fašizma so eliminirani, pro-tifašizem pa je upepeljen. Milica Ima sedaj tipično vojaške smotre. Zračna in obrežna hramba sta v njenih rokah. Za uporabo milice v vojni je generalni štab vojske izdelal načrt, ki upošteva nove čase in verjetne dogodke bodočnosti. •Naznanjam vam,» je dejal Mussolini, «da se bo fašistična milica s svojimi legijami borila v vrstah velikih mobiliziranih edmic vojske. Gotov sem. da se bodo legije izkazale vredne te najvišje časti in da se bodo takoj začele pripravljati na vlogo naskakovalnih bataljonov. Id bodo morali nadaljevati vojaške tradicije arditizma in skvadriz-ma: bodalo med zobmi, bombe v rokah, v srcu pa največje zaničevanje nevarnosti. Vi slišite hi veste, da nas mnogi ljudje na svetu sovražijo kot Italijo ln kot režim. Pripravljeni moramo biti. da bomo branili eno in drugo!«
Mussolini je nato prečita! udanostno brzojavko, ki jo je poslal kralju v ime-tn milice.
Zunanjepolitična debata v francoskem
senatu
Pod predsedstvom predsednika republike Dojunerguea. Vprašanje izpraznitve Porenja
dne 5. marca. Svet Društva narodov mora, ko prejme poročilo in predloge stalne konzultativne vojaške komisije, odločiti ali je investigacijsko postopanje na mestu. Investigaciiska komisija se nato sestavi pod predsedstvom angleškega generala Cliveja, ki mora podati navodila za investigacijo in za garancije, ki so določene po pravilniku lz leta 1926.
Ženeva, 1. februarja h. Rumunska nota, ki je bila izročena glavnemu tajništvu Društva narodov, ni irtovetna s češkoslovaško in jUgoslovensko. DrugI odstavek te note se glasi: »Ko ugotavljamo, da je prišlo vsled tega incidenta do pravega spora med neposredno prizadetimi državami in ne da bi hoteli zaradi tega dogodka obtoževati, sklicujemo na obveznost Društva narodov, da v tej zadevi intervenira. da prepreči resnejše dogodke ali posledice, ki bi utegnile nastati.«
Rumunska nota je datirana iz Ber-na in podpisana od rumunskega poslanika v Bernu Coneleja. Iz nje se vidi, da se hoče umakniti vsaki obtožbi. Vse tri spomenice vsebujejo suha dejstva, ki se nanašajo na pošiljko strojnic na Madžarsko.
čsl. zmaga pred mednarodnim razsodiščem
Lausanne, 1. febr. d. VčeTaj je bila pri češkoslovaškem/madžarskem mešanem raz« sodišču podpisana razsodba v sporni za* devi madžarskega državljana grofa Hadika proti češkoslovaški državi zaradi varnost« nih ukrepov na Hadfikovib posestvih, pred« vsem proti temu, da je bilo ustavljeno iz« vajanje agrarne reforme. Razsodba pobija vse napade na češkoslovaško zakonodajo in na izvedbo agrarne reforme m v polni meri priznava češkoslovaško tezo, da je agrarna reforma notranja zadeva česko&lo« vaške države. Varnostne mere, ki jih je oktobra 1927. začasno uvedel predsednik sodišča, se ukinejo, tako da je v bodoče zasigurano normalno izvajanje agrarne re« forme, in sicer ne samo na posestvih grofa Hadika na Slovaškem, temveč na vseh dru« gih posestvih. Prisilna uprava Hadikovih posestev, proti katerim so bili v prvi vrsti naperjeni madžarski napadi, ostane po raz* sodbi v polni meri v veljavi. Razsodba ne prejudicira češkoslovaškega stališča, po ka* terem bi razsodišče ne bilo pristojno za odločitev, ali je češkoslovaška agrarna re» forma zakonita. Razsodba v polni meri priznava socijalno političen pomen agrar* ne reforme v vsej državi. Msdžari so do zadnjega skušali oslabiti madžarski poraz. Zelo važna je tudi okolnost. da obtoženec
Ered sodiščem ni ugovarjal niti enemu stav u uradne izjave češkoslovaškega zastop«
Pomirjevalna politika dr. Stresemanna
Berlin, 1. februarja. Na današnji seji državnega zbora je govoril zunanji minister dr. S-tresemann. Izvajal ie, da so tudi nemški nacijonalci svoječasno priznali, da lo-carnska pogodba nima termina Ni res, da je prišla locamska politika v zagato. Nemčija stremi v Društvu narodov vedno, da bi prodrla s pravičnimi idejami in le z obveznostmi lz obligatornega razsodišča postopanja dala drugim velesilam vzgled ter si pridobila odobravanie Drl maniših državah. Nemčija bo tudi v bodoče nadaljevala politiko medsebojnega sporazumevanja. Jasno le. da z Locarnom še nI odstranjena vsa napetost. Zato mora tudi Francija storiti svojo dolžnost.
Argumenti, ld lih navaia Francija proti izpraznitvi Porenja, ne zadevajo Jedra vpra Sanja. Popolnoma nerazumljive so iziave, da mora Nemčija naipre! poravnati repara-cijske obveznosti. Zasedba Porenla tudi po versalski pogodbi ne more traiati tako dolgo, dokler ne bo plačan zadnji mIHfon. Minister upa, da se bo tudi Franciia izrekla za njegove nazore In da se bo posrečilo odstrani« zadnje ovire ln doseči sodelovanje v interesu svetovnega miru.
Slovenska gasilska draltva nevarna za obstoj Italije
Gotica, 1. febr. b. V Cerknem je občin« ski komisar sporočil predsedniku sloven« skega gasilskega društva, da je društveni odbor odstavljen in društveno delovanje ukinjeno. Vzroki tega ukrepa oblasti niso znani. Gotovo pa je. da so v zvezi s pisa« njem tržaškega fašističnega tiska, da se tu» di v slovenskih gasilskih društvih uganja protinacijonalna politika.
Ofidjelna Amerika proti sovjetom
Washlngton, 1. febr. sb. Državni depaT« tement je vložil proti naložitvi ruskega po« sojila v znesku 30 milijonov dolarjev za vzpostavitev ruskih železnic svoj veto. Ta ukTep pripisu iejo energični intervenciji lastnikov predvojnih ruskih železniških vrednosti.
Kapitulacija mehikanskih škofov
Mexiro C.ity, 1. febr. Škofje so poslaH predsedniku republike nrošnjo, da bi se spori med državo in cerkvijo končali in se dovolila verska svoboda
Pariz, 1. februarja, d. Včeraj se je pričeia v senatu velika interpelacijska debata o zunanji politiki. Seio je ob 15. otvoril predsednik republike Doumergue Prvi je govoril predsednik za zunanje zadeve Hubert. Ugotovil je. da je bila zunanja politika Francije vedno usmerjena na mir in da jo je vodila misel, da brez priznanega razsodišča ni prave varnosti in da brez zagotovljene varnosti ni izvedljiva razorožitev. Senator ie z ozirom na zadnji govor nemškega zunanjega ministra dr. Stresemanna omenil, da izjavlja Nemčija, da je raz-orožena; v resnici pa je bila Nemčija vsled poraza prisiljena, da je ustanovila moderno armado, česar Francija še ni izvedla. Materijalna razorožitev je brez moralne razorožitve zaman. Da se vojne ne povrnejo, ie Hubert priporočal mednarodno slogo. Končno je čestital Briandu, ki je vse svoje delo posvetil miru. za katerega se neumorno trudi.
Za Hubertom je govoril alzaški senator Eccard ki je bral vse, kar je v zadnjih letih francosko nacijonalistično in vojaško časopisje pisalo proti Nemčiji. Skušal je dokazati, da so ukrepi nemških oblasti nezdružljivi z duhom lo-carnske pogodbe. Pri svojih izvajanjih je citiral odstavke neke brošure nem-
Burna seja avstrijskega parlamenta
Neznaten povod za incident. — Vprašanje personalnega zastopstva orožnikov. — Socijalisti napadli ministrske klopi
parlamenta je prišlo do burnih škandalov med meščanskimi in socijalno - demokratskimi poslanci. Socijalni demokrati so vložili interpelacijo zaradi nekaterih dogodkov pri deželnem orožniškem poveljstvu na Gornjem Avstrijskem, kateremu so očitali nepravilnosti pri novih volitvah za personalno zastopstvo orožnišlrih uslužbencev Avstrijsko orožništvo je namreč kakor vse druge skupine državnih uslužbencev z lastnim zastopstvom zastopano pri odločeva-nju v poklicnih vprašanjih. To zastopstvo je bilo do 15. julija 1927 pretežno socijalno-demokratsko, pozneje je pa kazalo tendence za depolitizacijo, vsled česar so se vršili za to zastopstvo ostri boji.
Do incidenta je prišlo, ko je podkanrler Hartled zatrjeval, da je socijalno - demo-
ške lige za človeške pravice.
Senator Lemery je ugotavljal, da smatra vsakdo nadaljno zasedbo Porenja v Nemčiji za vojno manifestacijo. To naziranje v resnici nI popolnoma nepravilno. Ce je prišlo v Locarnu do antante z Nemčijo, je zelo težko, da bi francoske čete še nadalje ostale v Po-renju. Dasi ima Franciia za to pravico, se zdi vendar Nemčiji da je prevarana. Ce bi hoteli z izpraznitvijo čakati do leta 1935.. bi dejstvo, da je Porenje zastavljeno. ne imelo več vrednosti. Le-mery je vprašal končno, kaj namerava vlada s predlogom večnega miru. ki ga je stavila Ameriki. Seja je bila nato od-godena do četrtka V kuloarii K senata izjavljajo, da bo Briand odgovoril na interpelacije šele prihodnji četrtek. Besedilo ekspozeja o zunanje-političnem položaju, kjer odgovarja Briand tudi na izvajanja dr. Stresemanna, je ministrski svet soglasno odobril.
Naši dolgovi v francoskem senatu
Pariz, 1. febr Pri zunanjepolitični defea« ti je senator de la Maye s poudarkom za* hteval, da se končno izterjajo od Jug/osla* vije njeni vojni dolgovi v Franciji.
kratski poslanec Baumgertl označeval orožnike, ki pripadajo socijalni demokratski organizaciji kot zelote. Župan Seitz pa je imenoval orožnike tolpo. Pri teh besedah se je dvignil župan Seitz in divje udarU po mizi. češ, da to ni res. To je bil znak, da so socijalno - demokratski poslanci obstopili ministrske klopi in pričeli s pestmi udrihati po njih. Večina je odposlala svoje poslance, da bi ščitili podkanclerja. Pri tem je prišlo do dejanskega spopada, ki je postajal vedno bolj divji, tako da je bil predsednik prisiljen prekiniti 6ejo.
Na popoldanski seji, Id je potekla tudi precej burno, se je Lrftazalo, da je bil povod za incidente malenkosten in da je šlo v glavnem za to, da bi se proračunska posvetovanja zbornice čim bolj zavlekla.
Titulescu vendarle odpotoval iz Rima
Rim, 1. febr. g. Rumunski zunanji mini« ster Titulescu je danes odpotoval v Pariz. Na kolodvoru so se poslovili od njega ita« lijanski državni podtalnik v zunanjem mi« nistrstvu, rumunski poslanik na Kvirinalu in drugi člani diplomatskega zbora
Zaključek praških posvetovanj
Praga, 1. februarja h. Varnostni odbor Društva narodov le imel danes zaključno selo. Elaborat zasedanja, ki je zelo obsežen bo tvoril glavno točko februarskega zasedanja plenuma varnostnega odbora. Uspehi konference bodo potom tajništva Društva narodov sporočeni vsem vladam, članicam Društva narodov aH onim, ki so sodelovale v odboru. Pred sklepom se le grški delegat Politis zahvalil za gostoljubnost ter predsedniku dr. Benešu za Inicijatlvo. s katero Je vodil posvetovanja. Pri tem le izrazfl prepričanje, da bodo praška posvetovanja pomenila zgodovinski datum v zgodovini DruStva narodov.
Pogreb maršala Haiga
London, 1. februarja. Truplo umrlega lorda Halgha bo razstavljeno danes in Jutri v cerkvi sv. Kolumba, katero je stalno obiskoval. Zastopniki vseh slojev so defi-forali mimo krste. V petek zjutraj se bo vršil pogreb z vsemi vojaškimi častmi. Sprevod bo šel preko trga Mali, mimo vojašnice konjeniške garde in mimo vojnega spomenika na željo častnikov generalnega štaba, da gre mimo njihovega urada. 6d Westminstra gre sprevod do postaje Wa-terloo, odkoder se krsta prepelje na Škotsko. kler bo Izstavljena v soboto tn ponedeljek v cerkvi sv. Glina v Rdinburgu, na. kar jo prepeljejo na pogreb v Beniersyde, na staro posestvo lordov Haigbov. Te odredbe so bile izdane z ozirom na njegov testament, v katerem je spremenil svojo prelširjo željo, da ga pokopljejo v katedrali sv. Pavla med ostalimi velikimi volskovo-dll. V torek, ko se zopet sestane parlament, se bo vršila v obeh njegovih hišah kome-moracija za Haighom.
Odprava voiaške kontrole nad Avstrijo
London, 1. febr. sb. »Times* izražajo zadovoljstvo nad dejstvom, da je bilo vče* raj odpravljena vojaška kontrolna komlsi* ja v Avstriji, kar označujejo za povečanje zaupanja glede izpolnjevanja vojaških klav zul mirovne pogodbe.
Avstrijski «fašisti»
Rim, 1. febr. g. Listi poročajo, da je du« najska fašistična organizacija imenovala za Častnega člana maršala barona Marguttlja, bivšega adjutanta cesarja Franca Jožefa.
Odmev dijaški]) izgredov v Rumuniji
BukareSta, 1. febr. g. Vojno sodišče v KoloSvaru je ponovno sodilo dijake, ki so pustošili v Velikem Varadinu o priliki di» jaških izgredov. Štirje dijaki so bili obso« jeni na i>5e po 2 meseca, pet pa je bilo oproščenih.
Prelom pogajanj med Moskvo in Varšavo?
Varšava, 1. febr. d. Listi poročajo, da so delegati poljske vlade, ki so odpotovali v Moskvo zaradi gospodarskih pogajanj s sovjetsko Rusijo, vrnili v Varšavo, Oba delegata sta poročala zunanjemu ministru Zaleskemu o svojem bivanju v Moskvi Vest o navedenem povratku delegatov je napravila v političnih krogih globok utis in je učinkovala tembolj presenetljivo, ket so listi dan prej zatrjevali, da so poljski delegati že pričeli s sovjetskim komisari* jatom za zunanjo trgovino pogajanja, da se zaključi tako nrana mala trgovinska po<» godba.
400 milijonov dolarjev za vojsko!
Washtngton, 1. febr. d. Reprezentančna zbornici je predložen proračun za vojsko. Stroški so proračunani na 399 milijonov dolarjev, od katerih odpade nad 80 mili« jonov za nevojaške namene t. j. za popravo pristanišč in rečnih strug. Izdatki so za tri in pol milijona višji od letošnjih. Za zra« koplovstvo je predvidenih dva in pol, za obrambo obale pa skoraj 34 milijonov do* larjev.
Fašistična justica
Rim, 1. jan. g. Fašistično izjemno sodi« šoe je v razpravi proti toskanskim komu« nistom obsodilo bivšega komunističnega poslanca Damena na J2 let ječe. Ostalih devet obtožencev, je bilo obsojenih na je* če od 2 do 9 let
Demilitarizacija Norveške
Oslo, 1. febr. Nova vlada je stavil* na avoj program skoraj popolno odpravo voj« sike.
Francija in kelmorajnska razstava
Pariz, 1. febr. (be.) Vlada je zahtevala od zbornice 400.000 frankov kredita za ude« Iežbo na kelmorajnski časopisni razstavi.
Demisije litovskih ministrov
Kovno, 1. febr. g. Pravosodni minister Schilling in finančni minister Miltius sta podala demisijo, ker ministrski predsednik Voldemaras ni hotel ustreči njihovi zahte* vi po rekonstrukciji kabineta.
Nastop novega nemškega poslanika v Washingtonu
Washingtcm, 1. febr. sb. Nemški posla« nik v. Pritwitz»Gaffron je danes popoldne izročil predsedniku Coolidgeu svoje povo» rilnice.
Fuzija dveh velikih angleških listov
London, 1. febr. A «Westminster Ga zet« te» se bo fuzijoniral z listom «Daily News».
Madžarska vlada in Blumen-steinova afera
Budimpešta, 1. febr. a Koncem tedna dospe semkaj madžarski poslanik v Parizu Korany, da poroča vladi o aktualnih Se ne* rešenih vprašanjih med obema državama. Predvsem gre za stališče madžarske vlade k Blumensteinovi aferi, zlasti za določitev višine vsote, za katero bo vlada tožila Blu» mensteina, dalje za iizplečalo onih ponare* jenih vrednostnih papirjev, ki so jih v Franciji bona fide prevzele privatne oseba
Obnova srečk
bo trajala samo do 4. februarja. Opozarjamo na to vse posestnike naših srečk. Od 5. do 9. t. m. pa bomo neobnovljene srečke prodali novo priglašenim igralcem. Oni, ki so se za neobnovljene srečke že prijavili, naj se zglase že 5. februarja.
ZADRUŽNA HRANILNICA, r. z. z o. z„ LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA 19.
~ Domače vesti
Peta številka »Življenja in sveta"
V	petek se bo razposlala vsem naročnikom peta številka naše ljudske tedenske revije «Življenje in svet».
Na uvodnem mestu je priobčena krasna novela iz živalskega sveta «Iz bele čitanke*. Prirodopisni pisatelj Miroslav Hirtz opisuje lov na vidro. Či-tatelju pričara divno luno jasno noč na zamrznjeni reki. ob robu zasneženega gozda. Brez dvoma ena najlepših povesti o živalih!
Prav zanimiv in podučen je članek Jana Baukarta «Jezik — zrcalo kulturnih razmer>, ki kaže, kako nekatere besede našega jezika še danes odražajo razmere, v katerih so živeli naši predniki.
«Na obisku pr! jugoslovenskih mor-narjih» je nadaljnji članek, ki nas vodi med naše mornarje in pripoveduje, kako kaj žive in kaj delajo v mornariško-vojaški službi. Spisal ga je J. Soklič. Zanimal bo slehernega čitatelja predvsem pa svojce slovenskih fantov, ki služijo na morju. Članek je ilustriran.
V	tej številki je zaključena Buninova povest «GoSpod iz San Francisca», s katero se poslavljamo od čarobnega Caprjja, prizorišča sicer vsakdanje drame bogatega gospoda iz Amerike.
A. G. seznanja čitatelja z nekaterimi zanimivimi in lepimi novostmi v našem cvetličarstvu («Pisani listi«). Besedo izpopolnjujejo lepe slike. Prav zabavno je poglavje iz pravkar izišle »Potresne povesti« Fr. Maslia-Podlim barskega: potres, ki napolni kmete z groznim strahom pred vragovi.
Današnje razmere v Mehiki sje zrcalijo v zgodovinskem članku «Žaloigra velike pustolovščine«, ki pripoveduje o žalostni usodi mehiške cesarice Šarlo-te in nje soproga Maksimilijana Habs-burga.
Naposled nudi kramljanje «Ali je današnja moda zdrava?« posebno štivo za ženske. Premotriva vprašanje, ali res morajo biti vse ženske enako vitke in ali niso dandanašnji prelahko oblečene?
Nadejamo se, da bo toli pestra in zanimiva vsebina, ki se nudi slovenskemu čitatelju za bornih 15 Din na četrt leta, privabila v krog naročnikov «Življenja in sveta« vse, ki se še niso priglasili. 416 strani zanimivega štiva za 15 Din pomeni, da se dobiva «Življenie in svet« za najnižjo naročnino ki je sploh v našem času mogoča. Naročite ga nemudoma in plačajte vsaj četrtletno naročnino!
*	Podeželske naročnike «Jutra«, ki
so prejeli zadnjo številko tedenske revije «Življenje in svet«, a se ne mislijo nanio naročiti, prosimo, naj to številko po pošti vrnejo s pripombo: «Nazaj». Kdor ne bo vrnil ta teden «Življenje in svet«, bo uprava smatrala, da hoče biti njegov naročnik. Kdor še ni poslal za ♦Življenje in svet« naročnine, naj to stori takoj prve dni prihodnjega meseca. Naročnina, ki znaša za četrt leta samo 15 Din, za pol leta 30 in za celo leto 60 Din, je tako nizka, da za ta denar sploh ne dobite ničesar tako poceni.
*	Članarino za »Vodnikovo družbo« je treba nepreklicno poslati drtržbini upravi do 1. marca t. L Pozivamo vse gg. poverjenike, da do tega časa brezpogojno pobere letnino pri vseh starih članih in nemudoma pošljejo nabrani denar odboru. Kdor bi hotel v krajih, kjer še »Vodnikova družba« nima poverjenika, prevzeti poverje-ništvo, nai se javi odboru. Vse one, ki jim je pri srcu dobra knjiga, prosimo, da delajo med narodom propagando za »Vodnikovo družbo« in ii skušajo pridobiti čim največ članov. Vsak somišljenik naj stori svojo dolžnost in prepričani smo, da bo »Vodnikova družba« že letos dosegla če-trtinko od 100.000 članov!
*	Visoko odlikovanje bivšega komandanta celjskega 39 pp. Veliki župan v Skopi ju in bivši poveljnik celjskega 39. pp. g. Jovan N. Nairmovič je bil odlikovan z redom Ka-ragjorgjeve zvezde III. reda. Iskreno čestitamo!
*	Nov torikl poslanik na našem dvoru.
Po vesteh iz Angore ie narodni poslanec Nusret Sadulah beg, bivši direktor političnega oddelka ministrstva vnaniih zadev v Ar gori, imenovan za poslanika republike Turške v Beogradu.
*	Imenovanja v sodni službi. Za sodnike v področju višjega deželnega sodišča v Ljubljani so imenovani: avskuJtant dir. Fran Mohar ter pravni praktikanti Franc Verlič, Josip Pfeifer In Joža Prijatelj.
*	Osebne vesti s pošte. Nastavljeni so za dnevničarje Z. Bračun v Brežicah, J. Si-monka v Dolnji Lendavi in Fr. Kastelec v Novem mestu. — Premeščeni so: pb. ur. 4-II Anica Pire iz Planine pri Rakeku na Ljubljano 1; pb. ur. II-5 Iva Bezlaj z Ljubljane 1, v Planino pri Rakeku; pripr. III-4 M. Korošec iz Zagorja ob Savi v Tržič in Lj Bajec iz Kočevja v Litijo; zvan. 3. skup. Iv. Parkelj z Ljubljane 7 na Ljubljano 1, služ. 2. skup. Jos. Zevnik z Ljubljane 1, na Ljubljano 2 in dnev. J. Brate iz Rogaške Slatine na Beograd 2. — Odpuščena je pogodbena poštarica A. Klobasa v Ivanjcih. — Umrl je upravnik II-2 L. Joseck na Mariboru 1. — Poroke: pogodb poštarica v Sv. Juriju v Slov goricah M. Bauman se je poročila s trgovcem M Kocbekom. — Pogodbena pošta SenčuT pri Kranju je po pravilni uvrstitvi padla iz II. razreda 1. skup v III. razred I stop
*	Smrtna kosa. V Beogradu je umrl včeraj generalni ravnatelj tvrdke Obnova, d. d. v Beogradu g Gustav Kras soustanovitelj in član Centrale za staro železo, družbe z o. z. v Ljubljani Pokojniku bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno soža-Ije!
*	Spomenik Simonu Jenku. Prejeli smo: Na Podreči pri Kranju se ie sestavil odbor, ki ima namen postaviti pesniku Simonu lenku kamenit spomenik z doorsnim kipom ob njegovi rojstni hiši št. 19 Ker pa stane spomenik dosti denarja, se obrača podpisani odbor na blagonaklonieno javnost, da s prostovoljnimi prispevki podpre to domoljubno akciio in se na ta način oddolži velikemu pesniku. Prispevki nai se blagovoli, io poslati na Odbor za spomenik Simona Jenka. Podreča 25 p Smlednik
*	Pregledovanja poštn"h hranMnlc. Delegat ministrstva financ pri Poštni hranilnici Jeremija Protič ie z direktoriem Poštne hranilnice Nedelrkovičem in članom nadzornega odbora Miloradom Zebičem odpotoval
v	Zagreb, odkoder se poda v Sarajevo Potovanje je v zvezi s pregledom delovanja in sklepnih računev v zagrebški in sarajevski podružnici Poštne hranilnice.
*	Prodaja poštnih znamk. V ministrstvu pošte in brzojava se bo dne 14. februarja
vi	šila prodaja starih rabljenih poštnih fran-kovnib portovanih znamk krfske in beograjske izdaje.
Pustna sobota
v Sokolskem domu na Viču
VII. maskerada: »Karneval v Moulin - rouge-u"
htevo privatnih nameščencev ie sklicala protestna zborovanja v vsej državi, ki se bodo vršila v dneh 5. in 12. februarja 1928.
* Rudarjem znižujejo pokojnine. V rudarskih revirjih je objavljen razglas, po katerem se imajo počenši s 1. februarjem t. L upokojenim rudarjem znižati njih pokojnine ln sicer približno od Din 800 na Din 600. Poleg tega udarca upokojencem so udarjeni tudi aktivni rudarji z zvišanjem službene dobe od 30 na 40 let in z zvišanjem premije od 5 na 7%. O teh socijalnih krivicah smo v »Jutru« že podrobno pisali in storili pri naših poslancih primerne korake, da se ta socijalni dočin ne izvrši. Danes povdarhno le eno: tako so končali svoje delo vsi oni, ki so neprestano kritizirali po dr. Zerjavo-vem pravilniku priznane pokojnine. Po dveh letih kritiziranja so pod vlado ministra za socijalno politiko dr. Gosarja dosegli znižanje pokojnin in povišanie prispevkov. Za ta »uspeh« bodo rudarii gotovo zelo »hvaležni«. Da, govoriti je lahko, narediti je pa težje.
„ČRN0-BELA REDUTA"
11. februarja v Unionu
reklamacije za vabila vsaki dan razen nedelj od 18.—19. v Datniskem salona kavarne Emona. Istotam baltoonski in galerijski sedeži.
JE NAJBOLJŠA
ŽELODČNA
GRENCICA
PRAVI „ FLORI J AN"
izdeluje samo
tvrdka E. JERAS in DRUG, Ljubljana, Dunajska cesta 33.
Pazite aa firmo, ki je označena vsaki steklenici s pravim FLORJANOM.
*	Vsa mizarska dela za novo osemraz-redno dvonadstropno šolo v Senovem so razpisana. Ponudbe ie vložiti do 15. t. m pri krajevnem šolskem svetu Senovo, kjer se dobijo tudi pogoji, načrti in drugi podatki
*	Pomoč gladujočim v Južnih pokrajinah.
V Beogradu se ie predvčeraišniim vršila konferenca zastopnikov Rdečega križa ter drugih kulturnih in dobrodelnih društev, na kateri je bilo sklenjeno, da se glede na obsežnost lakote, ki je zavladala v Hercegovini. Dalmaciji in Črni gori poleg državne pomoči organizira še privatna inicijativa za pomoč gladuiočim Deftnitivni program delovanja se določi na današnji konferenci. Pri tei priliki bo izdan apel vsem humanitarnim društvom in rodoljubom, da vsestransko pospešijo to akciio. Pomoč se bo delila po krajevnih in oblastnih odborih Narodne odbrane in Rdečega križa.
-----	ir~T~nrT~rirn-T»nmnri W'f i	.
Ne zamudile ugodnosti!
Samo es 10 dni!
Znižane cene in še 20 % popusta!
Manufaktura JOS. SNOJ,
LJUBLJANA, Prešernova ulica št. 3.
* Prvi jugoslovenskl trgovski aeroplan.
Kakor javljajo iz Pariza, se je na vzletišču Le Bourget izvršil v pondeljek krst prvega jugoslovenskega trgovinskega aeroplana.
Krstni slavnosti so prisostvovali naš pariški poslanik Spalajkovič, generala Jovanovič j kompostiranega tobačnega prahu, na
*	Pri leni prebavi, želodčnem in črevesnem katarju, črevesnih oteklinah, na-gi.-enju k vnetju slepiča, Vam povzroča naravna »Franc - Josef« - grenčica lahko prebavo, brez vsakih bolečin. Preizkušnje na klinikah trde, da ie »Franc - Josef« -grenčica na'boljše in najučinkovitejše odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
*	V tobačni tovarni v Ljublisni se bodo vršile 20. in 21. t. m. ustne dražbe za pro-
ZA PLES lak belo šivani
1M
V0IKA
NASPROTI MESTNEMU DOMU n ii t g»■ it i iLoxjLiULiuuuLOJLjnnao
in Pokoray, konzul Jankovič, francoski admiral Fortant, mnogo oficirjev in številno občinstvo. Po običajnem ceremoniielu je direktor Jugoslovenske zračne plovitbe d. d., pilot Sondermayer prevzel aeroplan, nakar je naš letalec Striževski izvršil 20 minut tra šajoč okrožni polet. Aeroplan je dvokrilnik francoskega fabrikata s 450 konjskimi silami
*	Razpis službe za inženjerje in geometre. Generalna direkcija državnih železnic je razpisala natečaj za več inženjeriev, geo-metrov in tehničnih uradnikov z absolvira-no srednjo tehnično šolo — vse za centralo in sekcije za vzdrževanje proge. Spreime se tudi gotovo število kontraktualnih uradnikov in dnevničariev Za delo na terenu so določene posebne nagrade
*	Nova uredba o delovnem času. Minister za sociialno politiko je v sporazumu z
ministrom za trgovino in industrijo izdelali nsčrt uredbe o delovnem času odpiraniu in zapiranju trgovin ter nedeljskem počitku. Ta načrt je bil razposlan vsem gospodarskim in delavskim zbornicam s pozivom na anketo, ki se bo v tej zadevi vršila v Beogradu dne 7. in 8. tm Nova uredba predvideva 8. 9, in 10 tiri delovni čas za bančna, trgovinska in obrtna podjetja ter delavnice industrijskih podjetij. Glede vprašanja nedeljskega počitka dovoljuje uredbo dve uri dela v krajih izpod 10.000 prebivalcev, v kolikor ti kraji niso oddaljeni manj kakor 10 kilometrov od kraja ki ima nad 10.000 prebivalcev. Razen tega uredba ureja vpra šanie odpiranja in zaplrania delavnic ter omogoča, da po naravi posla in letni dobi smejo biti odprta od štirih zjutraj do desetih zvečer. Ta uredba predvideva delovni čas daljši kakoT osem irr za trgovinska ln obrtna podjetja, odpravlja popolni nedeljski Počitek, ki je bil leta 1925 uveden za vse kraje v državi ter ureja odpiranje In zapiranje delavnic na ta način, ki se ne krije z delovnim časom pomožnega osobja To one-, mogoča izvršitev določil o delovnem času in kontrolo te izvršitve. Pro« tei uTedbl se dvigajo privatni nameščenci In zahtevajo maksimalno 8 urni delovni čas. popolni nedeljski počitek za vse kraje v državi ter odredbo, da se odpiranje In zapiranje delavnic mora kriti z delovnim časom pomožne- j ga osobfa. Povodom nove uredbe in na za- »
kar opozarjamo interesente, vpogled v tobačni tovarni.
Pogoji na 249
„ČRN0-BELA REDUTA"
11. februarja v Unionu
Plesne obleke: SMOKING. FRAK! Najlepša izbira po najsolidnejših cenah pri
ROJINA, Aleksandrova c..
Ivan Biiovščar
vrtnarsko podjetje LJUBLJANA, KOLEZIJSKA ULICA 16
priporoča si. občinstvu svoje bogato opremljeno vrtnarstvo, kakor tudi okusno izdelane vence, šopke in trakove za razne prilike. Od marca naprej bodo na razpolago tudi sadike najžlahtnejših cvetlic in ze-lenjadi vsake vrste. Izposojevanje dekoracijskih dreves »Lorberjev« za dvorane. Priporoča se tudi za nasaditev vrtov in balkonov z najfinejšimi cvetlicami.
Naročila na deželo se izvršujejo točno in solidno.
Brzojavke: Bizovičar, vrtnar, Ljubljana
V nedeljo 5. i. m. v areni Narodnega doma
Jadral" S. K. Ilirije
Začetek ob 8. uri zvečer
Iz Ljubljane
Oglasni oddelek »Jutra« je danes za stranke odprt od 9. do 11. ure dopoldne, nakar opozarjamo zlasti obnav-Ijalce srečk.
Proslava 170 letnice Vodnikovega rojstva. Dne 3. februarja 1758 se je rodil v prijazni Zg. Šiški naš Valentin Vodnik. Prosvetno dTuštvo »Vodnik« v Zg. Šiški priredi v svojem prenovljenem in povečanem društvenem domu tik Vodnikove rojstne hiše danes na Svečnico spominsko slavnost s primernim sporedom, ki se prične ob 19. Lepo bi bilo od sosedov Ljubljančanov, da obiščejo že popoldne Vodnikovo rojstno hi šo, starodavno gostilno »Pri kamniti mizi«, ki bo oskrbljena z vso postrežbo. Rojstna hiša bo zvečer ob 7. slavnostno iluminirana Priprave so v polnem teku in se vsem častilcem Vodnikovega spomina obeta lep večer.
u— Protestno zborovanje privatnih na meščencev Delavske ki gospodarske zbornice so te dni prejele načrt »Uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških obratov«, ki sta ga izdelala sporazumno minister za socijalno politiko in minister za trgovino in industrijo. Načrt predvideva odpiranje trgovin ob 7. uri pozimi in 6. uri poleti, zapiranje ob 7. uri pozimi in 8. uri poleti Ker ta načrt ogroža vitalne interese privatnih nameščencev, sklicujejo le-ti velik protestni shod. ki se bo vršil v nedeljo ob 10. uri dopoldne v »Mestnem domu« v Ljub Ijani
u— Rezervni oficirji, člani ljubljanskega pododbora, se opozarjajo, da bo 4. redni letni zbor pododbora v soboto 25. t. m. ob 20. uri v salonu restavracije »Zvezda« v Ljubljani, Kongresni trg 1. Eventualne predloge za dnevni red je poslati upravi pododbora do 23. februarja. — Uprava pododbora.
n— Redna glavna skupščina »Pravnika« bo jutri ob 17 uri popoldne v sobi štev. 79 ljubljanske pravosodne palače.
u— Letošnji občni zbor »Kluba liubiteljev Jamarjev« se bo vršil dne 15. februarja ob 17 uri v »Rožcah« v restavraciji »Union« v Ljubi iani z običajnim dnevnim redom. — Odbor.	254
u— »Življenje v pragozdovih Brazilije«. Danes ob 11. dopoldne bo premijera tega filma, ki je eno najboljših del znane ber-lirske tvrdke »Ufa«. Ta film. ki nam v najlepših slikah nazorno predočuje bujno ž'vljenje narave po pragozdovih, kamor še nikdar ni stopila človeška noga, je našel vsepovsod, kjerkoli je bil predvajan, ogromen odziv pri publiki. Prepričani smo, da bo tudi v Ljubljani vzbudil zanimanje publike, zlasti pa naravoslovcev, šolskih krogov, dijaštva in ljubiteljev prirode sploh. Film se bo ponavljal v soboto 4. t. m. ob 14.30 ter v nedeljo 5. t. m. ob 11. dopoldne. Blagajna se odpre zju+raj trro pred predstavo.
o— Danes »rendez-vous« vseh plesalk in plesalcev pri »popoldanski plesni čajanki«
—družabnih plesnih vaj g. Jenka v veliki dvorani »Kazine« od 16. do 19. ure. Pouk priljubljenega »praškega foxa« in »yale-blu-esa se bo vršil od 15. do 16. ure, na to plesna zabava z različnimi plesnimi igramL Stadentl-inje proti legitimaciji znižano članarino.	251 u— V treh urah — štiri glavne plese letošnje sezone se nauči vsak r&četnik-ca edino v «priv. plesni šoli — JENKO*, kavarna «Emona> I. nadstr. Informacije vsak dan od 14. do 22. ure. 250 u— Československa obec Ljubljana. V so-botu 4. t. m. predndška dr. Krdle o osm< hodrne ve Zvezde. — Pfijdte všichni. 258 u— Družabni večer S. O. »Preporoda« se bo vršil 4. februarja v Naprednem dijaškem domu (Arena). Konkurenca, šaljivi nastopi, šaljive maske. 247 u_ Pevsko društvo »Slavec« priredi 4. februarja zabavni večer v salonu pri Jerneju, Sv. Petra cesta. 251 u— Plesna vaja j. n. a. d. «Jadran« se bo vršila v petek, 3. t. m. ob 20. 253 u— SK. Svoboda. Danes plesna vaja v zeleni dvorani Uniona ob 20. uri. 256
ZDRAVNIK Dr. JEMEC
zopet redno^ ordinira od 10—12 in od 2—4 - Tržaška cesta 8.
JAPONSKA NOC
SOKOLA SISKA PRI KERŠIČU EBRUARJA
4. F
Pustna sobota
v Sokolskem domu na Viču
VII. maskerada: Karneval v Moulin - rouge-u"
Veliki pustni Korso
»SLAVCA«
19. II.
Union
21. II. 1928	Sokol IL
Carigrajski karneval
Kazina
Kazina
eno
Pod prokroviteljstvom Nj. Vel kralja Aleksandra
se bo vršil
v «Unionu», dne 7. februarja
II. reprezentančni ples slušateljev ljubljanske univerze
~ Dr. Derč
se je preselil v Strossmayerjevo ulico 5. poleg otroške bolnice.
n— Nov kino v Ljubljani. Kakor dozna-vamo, bo te dni v Spodnji Šiški poleg gorenjskega kolodvora otvorjen kino »Union«. Ukusno dekorirana dvorana tega edinega šišenskega kina, ki je tako urejena, da bo s pridom služila ne samo filmskim predstavam, nego tudi predavanjem, koncertom. gledališkim predstavam, političnim sestankom, plesnim prireditvam itd., je razmeroma velika: ima namreč prostora za blizu 600 oseb. Kino ie opremljen z najmodernejšim aparatom, ki bo omogočal jasno In gladko tekoče predvajanje filmov pri čemer bo nevarnost ognja malone izmučena. Z novim kinom bo nedvomno ustreženo ne samo Šiškarjem. temveč tudi bližnjim okoličanom, ki so doslej zaradi prevelike oddaljenosti morali opustiti pose-čanje ljubljanskih kinov.	252
Predoustno soboto 18. II.
Velika Maskarada Sokola I,
•<Ob Jadranski Obali » — Tabor
Zonet otvoritev zobnega ateljea
Frid. Cinza
Celovška cesta št 34, L nadstropje.
Voditelj g. Leop. Smerkolj, zobni arist. Cenjenemu občinstvu se priporoča.
Z
ŽIGOM
lili D f
najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše
„ČRNO-BELA REDUTA"
11. februarja v Unionu
Rezervirajte vlasulje in poslužite se Sesalnih salonov: Fetticb-Frankhelm, Šelenburgova, Franchettl Engetbert, Dunajska cesta. Salon »Ljubica«, Dunajska cesta, Salou Dorčec, Dalmatinova ulica.
u— Iz obrtniških krogov doznavamo, da
obeta biti H. obrtniški ples, ki ga priredi Obrtno društvo v Ljubljani v soboto 11. t. m. ob 20. uri v prostorih Kazine, ena izmed najbolj družabnih prireditev obrtništva. Orni* nimo naj tudi, da se bo, kakor lansko leto, volila tudi na letošnjem plesu kraljica cvetlic, ki bo prejela izredno krasno darilo. 254 u— Moulin rouge na Viču. VII. maskerada v Sokolskem domu na Viču se bo vršila kakor običajno tudi letos na pustno soboto. Te maskerade so širom znane zaradi originalne in najrazkošnejše dekoracije. Letošnja prireditev se bo vršila pod geslom »Karneval v Moulin rougeu«. Moulin rouge (rdeči mlin) je po vsem svetu znano slavno zabavišče s kazinom, barom in plesiščem na MontmartTu v sredini Pariza. V tem music-hallu nastopajo najslovitejši umetniki in najlepše ženske ter se shaja najelegantnejša svetska publika. Zlasti ameriški in angleški gostje potrošijo tam ogromna premoženja za naslade, ki se jim nudijo v najbolj pestrih ekstravagancah. To svetsko zabavišče bo Viški Sokol na pustno soboto imitiral ter tako seznanil tudi naše občinstvo, ki nima in na žalost tudi nikdar ne bo imelo prilike, da bi se povzpela na pravi Montmartre. Pri prave, zlasti dekoracije, ki jih mrzlično izdelujejo, dokazujejo, da ne bo dekorativna stran prireditve zaostajala za dosedanjimi. Zanimiv bo tudi aranžman s svetlobnimi efekti v barskem stilu in za naše prilike originalen način tolmačenja plesnega reda. Po konkurenci najlepših mask fotografiranje skupin itd. Pripravite se!	257
u— Prva športna maskerada na Viču 4. februarja v Sokolskem domu.	225
u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili policiji prijavljeni naslednji dogodki: 1 tatvina perila, 1 tatvina kruha. 1 tatvina sena, 1 tatvina ure. 1 posku-šen vlom, 3 lahke telesne poškodbe, 1 izgred, 1 prestopek kaljenja nočnega miru in 5 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 in sicer:
1	zaradi krošnjarjenja brez dovoljenja in
2	zaradi beračenja.
u— Nepoštena služkinja. Ivana Barbiče-va, žena trgovca, stanujoča na Stari poti št. 9, je že dalje časa opažala, da ji zmanjkuje iz njene omare različno perilo. Nekoč je nato zagledala med perilom služkinje Tončke več svojih robcev. Pričela je služkinjo oštevati, da je nepoštena, kaT je Tončka vzela z molkom na znanje. Še istega dne, oziroma ponoči ie Tončke zmanjkalo, z njo vred pa tudi vsa njena in skoro še več gospodinjine robe.
n— Globoko reducirane cene na vse plesne obleke. Fr. Lukič, Stritarjeva ulica 246
DAMSKE IN DEKLIŠKE PLAŠČE
lahko dobite sedaj po zelo nizkih cenah' kar je še v zalogi — pri F. in I. GORIČAR, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 29.
TRMITK
TakU-
CAPA P F**
Iz Maribora
a— Zaprisega novoizvoljenega župana ln podžupana se bo izvršila v ponedeljek 6. t m. ob 17. v mestni posvetovalnici.
a— Češki klub ob svoji 25 letnici. V soboto je stopil Češki kab v Mariboru v 25 leto svojega delovanja. Občnega zbora se )e udeležilo izredno veliko število članov češke kolonije v Mariboru, zlasti tudi žen-sivo. Udejstvovan.ie kluba je bilo tudi v preteklem letu prav vsestransko. Prirejali so mladinske marijonetne predstave za svojo deco, vodili šolske proslave ob raznih jugoslovenskih in čeških narodnih praznikih itd. Tekoče leto bo uveden celo poseben vr<tec za češko deoo. Na občnem zboru so mnogo razpravljali o predstoieči proslavi 25 letnice, ki se bo vršila v Mariboru v večjem obsegu in se prijavljajo k udeležbi mnogi Cehoslovaki iz republike. Klub je na občnem zboru med drugim tudi sklenil posvečati večjo pažnjo naseljevanju raznih Industrij v Mariboru, ki se izdaja k) za narodne češke, so pa vse prej drugo kakor to. Na mesta, kjer potrebujemo inozemce, dobivamo vendar Ichko zavedne Čehoslova-ke,. ne pa tujce, ki so le češkoslovaški državljani, sicer pa skranri sovražniki našega ljudstva. V novi odbor so bili izvoljeni: predsednik g. Franjo Bureš. urar in občinski svetnik, podpredsednik g. Knop, odborni ki pa g. Klima, Klubičko Bfen, Kovaf, Gin t z Kadrmaš in Vanek._____
ila isiiii ? lisi
v soboto 4. t. m. v vseh društvenih prostorih Narodnega doma. V deželi križan tem. Črno beli bar. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
a— Stanovanjska beda po statističnih podatkih. V Mariboru ie 207 takih stanovanj, ki bi jih človek ne mogel prisoditi niti domačim živalim. V 9 primerih stanuje po 6 oseb v en sami sobi, v 3 primerih pa celo 6 oseb v eni kuhinji. V SO primerih je po 6 ljudi stlačenih v scbo in kuhinjo, v 7 primerih je celo po 7 cseb v takem malem stanovanju. V 57 primerih je pa po 8 oseb v eni sami sobi, v 26 primerih po 8. oseb v eni sobi in kuhinji, v 2 primerih je v eni sobi in kuhinji 10 oseb, v i primeru pa celo 12 oseb. Po II oseb v 1 sobi in kuhinji ie v 5 primerih. Poleg teh mizernih stanovanj so pa še razpadajoče barake v Danjkovi ulici, kjer si morajo ljudje ob dežju razpenjati plahte in dežnike. N^d 400 v mestu zaposlenih ljudi stanuje že leta v oddaljeni okolici, ker v mestu ri stanovanj.
n_ Filmske predstave Jadranske straže. Oblastni odbor Jadranske Straže je dobil na razpolago krasen film, ki predstavlja pot iz Maribora v Rogaško Slatino na Bled, Plitvička jezera. Zagreb, Sušak, ob Dalmatinski obali do Dubrovnika v Mostar, Ska-dar in od tam v Beograd. Ta film, ki je namenjen za propagando tujskega prometa se bo prvič predvajal v petek cb 6. zvečer v nekdanjem mestnem kinu za odbor Jadranske Straže. V nedeljo se pa predvaja večkrat za vojake. Te filmske predstave bodo tudi za šolsko mladino in bodo dobila šolska vodstva glede razvrstitve predstav posebno okrožnico. S predvajanjem filma bo združeno predavanje prof. Ribariča, ki je bil v kurzu Jadranske Straže v Splitu. Za vojake in dijaštvo je določena vstopnina 2 Din, revnejšim pa bo omogočen tudi brezplačen obisk.
h Cel ja
e— Pobiranje nočnega davka v Celju uki-niono. Za goste kakor tudi za gostilničarje nesimpatična je bila v Celju davščina na poročni obisk gostiln in kavarn. Klub SDS je med svojimi številnimi predlogi ime! tudi tega, da se nočni davek v proračunskem letu 1928. ukine. Večina je imela tozadevno v lastnih vrstah hude boje in se ]e udola šele tik pred plenarno proračunsko sejo. Ta davščina se sedaj po celiskih gostilnah in kavarnah ne pobira več.
e— Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponedeljek 6. t. m. ob 20. bo predaval prof. dr. Zelen!k o Goerhfejevem »Faustu«.
e— Celjsko mestno gledališče. V počašče-njc stoletnice rojstva Leva Tolstega se bo vršila v četrtek 9. i. m. na celjskem gledališkem c-dru premijera velike drame »Vstajenje«, ki jo je dramatiziral Bataille. Režijo bo vodil ravnatelj g. Bratina, glavno žensko vlogo Katiuše bo igrala ga Sadar-Vorbachcva, moško vlogo kneza Nebljudo-va pa g. Fedor Gradišnik. Predprodaja vstopnic je v knjigarni Goričar-Leskovšek.
e— Polovična vožnja za planince. Savinjska podružnica SPD v Celju zbira od 3. do 10. t. tn. pri blagajniku g. Vrtovcu drogeri-stu v Celju. Kralja Petra cesta, drugo partijo članskih legitimacij, da jih odpošlje centrali v Ljubliam v potrdilo.
Zbog kratkcče vremena nišam b!o U mugučnosti, da Se sa mnogim pnfateljima 1 znancima lično opro-st:m pre moga polaska m novu dnžnost. Ovim putem želim svima srečan ostanak. Pukovnik Jo van N. Naumovič.
HimiHHinHIHISHUlIlimBIIIHIHI
T60dš»r Eora, Ljubljana
Poljanska cesta štev. 8
Krovec, stavbni, galanterijski m »krasni klespar. Instalacije vodovodov Naprava strelovodov, kopališke ki IcJosstne naprave. Izdelovanje posod iz pločevin« ta tirr.ež, barvo, laik In med vsake vefrkostt, kakoT tudi posod (Skaflje ra konzerve) ter Kitozrafiia.
iiuituNiinim
Iz Kranja
9. t. m. žrebasfe
H. razreda drž. raz. loterije. Vsaka srečka zadene. Srečke pri
L ZUMBULOVIC, LJUBLJANA Aleksandrova 12.
r— Delovanje tukajšnje rešilne postaje.
V preteklem mesecu je izvršil Rešilni oddelek Gasilnega društva 8 transportov v ljubljansko bolnioo.
r— Ob pril;M svojega odhoda lz Kranja v katerem sem preživel tri leta kot tehnio» n; vodja v tovarni za gumijevo industrijo «Vulkan», se poslavljam po »Jutru® od svojih neštetih prijateljev in znancev, da« jajoč izraza svojim najlepšim in najprisr& r;ejšim vtisom tekom bivanja med kranj« skimi meščanskimi krogi. Zahvalo za na* kjunjenost izrekam vsem: oblastim, zlasti sreskemu poglavarju g. J. Žnidarčiču, mest* nemu županu g. Cirilu Pircu, inšpektorju rsda inž. Baragi in inž. Dietrichu, češko* slovaškemu konzulatu v Ljubljani in šol* ski upravitelj ici gdč Puoovi. Naj ne po* zabim svoje zahvale tudi sodelavcem, uradništvu, mojstrom in delavcem, sploh vsem, ki so z menoj delali pri istem pod* jetju. Vsi ti sc z lastno pridnostjo, vnemo in disciplino pripomogli k uspehom. V naj« lepšem spominu bom ohranil tudi družino kranjskega Sokola, kateri sem s ponosom pripadal in želim se nadalje ostati njen član. Ponovno poudarjajoč najlepše oKra* nju in njegovi prelepi okolici ter o njego« vih prebivalcih, med katerimi sem se po* čutil kakor brat med brati, kličem ob svo» jem povratku v domovino vsem znancem in prijateljem iz Kranja, Škofje Loke, Ljubljane: «2iveiih> — Jan Klimeš z rod!» bino.
I™ v» v
z irzica
o— Nov sneg. Včeraj je ves dan snežilo in je padio novega snega v Tržiču za 20 cm, na Kovcah pa za 40 cm. Zato bo das nes gotovo prišlo na FCovce mnogo športni« kov, da se razvesele na dilcah in sankah.
5— Več tisočakov defravdiral Ka stro* ške svelega gospodarja je hotel dobro in brezskrbno živeti Peter Frantar. razvaževa* !ec piva pri g. Karolu Globočniku. Od strank je sprejemal denar, katerega pa ni oddajal svojemu gospodarju, temveč si ga je pridržaval Nabrala se je prav čedna vsotica, ki gre v lepe tisočake. Včeraj so ga spremili orožniki v Kranj, kjer bo po« vedal, kako in kaj. Njegova pokora bo go* tovo dolga.
Slovenski Industrijci proti oblastnim davščinam
Izredna skupščina Zveze industrijcev protestira soglasno proti oblastnim davščinam, ki obremenjujejo produkcijski proces
Litije
i— Pasji kontumac odpravljen. Pasii kontumac v litijskem okolišu za občine L i« tija, Šmartno, Gradišče, Kresnice, Trebe* Ijevo, Konj in Hotič je odpravljen, ker se ni pojavil v predpisanem raku ak primer stekline. Pred časom je neki pes«klatež ob* grizel v Zagorju dva otroka rudarja B. Osumljenega psa so preiskali in ugotovili, da je bila žival stekla Oba vgriznjena otro» ka so oddali v celjski Pasteurjev zavod in je upati, da ju bodo rešili
i— Lepa smuka na Sv Planini Sv. Plani« na, ki je zaslovela posebno po letošnjem smučarskem tečaju, je po zadnjem snegu zopet oživela Izredno lepa smuka je na severnem pobočiu Javorja v Medvednici.
i— Miss Zagorje — s Save Na nedelj* skem karnevalu v Zagorju je bila izvolje* na za najlepšo Zagorjanko gdč Marija Berdaiscva s Save. ki si je s tem pridobila čarobni naslov «miss Zagorje 1928».
i— Inšpekcija velikega župana V torek je pregledal poslovanje sreskega poglavarstva veliki župan g Vodopivec, ki je izrekel sreskemu poglavarju laskavo priznanje. G. velikemu županu sta se javila tudi obl. poslanec g. Lebinger in vodnik žandarmeri* je g podporočnik Popovič.
i— Otroški vrtec. Prosvetna oblast je ugodila predlogu litijskega prosvetnega re* ferenta in odredila, da se osnuje prepotreb« ni otoški vrtec Priglašenih je zanj že nad 60 otrok Čim bo imenovana otroška vrt« narica, bo začel vrtec s svoiim delovanjem.
i— Za naše malčke V nedeljo ob 15 uri bo pripovedovala go-na Manica Komano* va iz Ljubljane pravljice Ker je pisateljica med našo mladino zelo priljubljena, je upati, da bo tudi to pot dvorana v Sokol« skem domu nabito polna

JEŽICA. V nedeljo 5. t. m. bo priredil Sokol narašča.iski in deški večer. Na sporedu so telovadba, deklamacije in petje. Sledila bo čajanka z radiiskim koncertom Začetek ob pol 5 uri. Vstop prost. K obilni udeležbi so vabljeni vsi prijatelji in članstvo Sokola.
ŽIBERŠE NAD LOGATCEM. Pri Ipavcu bo predaval v nedeFo ob 3. popoldne g. Dol žan o pračloveku Udeležite se zanimivega preda van la v čim večiem številu?
KONJICE. Sokolsko društvo ki Čitalnica v Konjicah priredita dne 11 februarja ma-škeradni ples. na katerega se občinstvo vljudno vabi — Odbor	255
ČRNOMELJ. 18 decembra L 1. je bilo odlikovanih 13 članov tukajšnjega Gasilnega društva, in sicer 5 z zlatimi in 8 s srebrnimi kolajnami Slavnost se ie vršila na trgu pred Posojilnico Odlikovanja so se udeležili meščani okoličani uradništvo. šolska mladina z učiteljstvom tn gasilci z mestno godbo Odlikovasice je prvi pozdravil ter očrta! njihove zasluge tekom 451et-nega neumornega udejstvovamja načelnik g. Alojzij Šecina Za njim ie imel kratek nagovor sreski poglavar dr Lovro Hacin. nakar je odlikovanja pripel odlikovancem na prsi. Po odlikovanju sta pozdravila od-likovance v imenu meščanstva g. Karel Miiller, ki je bil tudi sam več let načelnik društva, v imenu belokranjske župe pa njen načelnik g. Franc. Weiss iz Metlike Med odlikovanci smo pogrešali g. Janka Švaj-garja, ki je bil ustanovni in častni član društva ter dolgo vrsto 'et društveni blagajnik Odlikovanje, zlato kolajno, mu je v cedeijo 8 t. m izročila deputacija društva na njegovem domu v Gndacu. Poleg deputacije mu ie čestital k odlikovanju župan in načelnik Gasilnega društva v Gra-dacu g. Julij Mazzeie.
Stara dobro vpeljana
ooina
z mešanim blagom v mesta na Štajerskem se takoj z zalogo vred da vnaprej v najem.
Poizvedbe pod »Slučajnost« na oglasni oddelek »Jutra«.
Danes dopoldne se Je v veliki dvorani Kazine
vršil ob mnogobrojni udeležbi izredoi občni zbor Zveze industrijcev, da protestira proti uvedb« novih oblastnih davkov.
Otvoritev zbora.
Zborovae]e }e otvoriJ v odsotnosti predsednika Drasotkia Hribarja, podpredsednik gospod fr. Bonač, ki je ugotovil sklepčnost, imenoval za overovatelja zapisnika zs- dr- Pavlina m Lenarčiča, pozdravM zastopnika velikega župana načelnika dr. Marna, zastopnika mestne občine ravnatelja dr. M. Zarnika, zastopnika mariborskega velikega župana dr. Radeja, gl. tajnika Zbornice TOI in podpredsednika industrijske centrale v Beogradu dr. WmdischeTja, zastopnika beograjske industrijske centrale dr. Cvetka Qre-goriča, zastopnika Zveze trgovskih grem«ev, predsednika zagrebške trgovske zbornice dr. Arka, gl. tajnika zagrebške trgovske zbornice dr. Čuvaja. G. Bonač naglasa, da so v sedanji neugodni perspektivi našo slovensko industrijo prizadela nova težka bremena, ki so že itak nepo-voljni konkurenčni položaj še bolj poostrila. Namesto, da bi se našim oblastim zasigurali iz po-srt-ojeSih davščin dohodki, ici so potrebni za izvrševanje poverjenih jim nalog, le ostalo vprašanje samoupravnih financ nerešeno ter se le prepustilo oblastim, da si same poiščejo nove vire dohodkov. Segli fo po novih davščinah dah hi taksah. Med temi so bile sklenjene davščine, ki najgloblje zadenejo produkcijski proces v naši industriji in podražujejo produkcijo. Danes stojimo pred izvršenim činom, da so oblastne davščine navzlic ugovorom z neznatnimi spremembami že odobrene. S tem je za tekoče leto ta problem v načelu rešen in se morejo k večjemu doseči kake olajšave v pravilniku glede izvrševanja novih odredb. Namen sklicanega zborovanja je, opozoriti merodajne faktorje na vso resnost in težavnost položaja, v katerem se nahaja naša industrija in se pridružiti manifesta-csjarj vseh gospodarskih krogov sirom naše domovine.
Izčrpno poročilo je nato podal o novih oblastnih davščinah tajnik Zveze industrijcev inž. g. Vlilan Šuklie. ki je podal najprej pregled o stanju v drugih pokrajinah, končno pa se predvsem bavil z razmerami v ljubljanski in mariborski oblasti. Iz tega poročila posnemamo:
Oblastni proračuni
Skoro vsem oblastnim proračunom ie skupno obdavčenje posebne pridobnine, to je neposrednega davka društev, ki polagajo javne račune. Tak privilegium odiosum za eno vrsto neposrednega davka se protivi ustavnemu načelu, da je davke odmeriti enakomerno in po davčni moči. Splošno znano je, da so baš društva, obvezana na javno polaganje računov, preko vse mere obdavčena in da absorbirajo obstoječi davki in doklade vsaj pri nas že povprečno 80 do 90 % bilančnega donosa. Država sama je uvidela, da je taka obdavčba nedopustna in nemogoča. V istini ima sedanji način obdavčenja teh društev prohibitiven značaj, kakor da bi se hotelo onemogočiti in prepovedati združitev denarnih sredstev v namene velikega obrata in velike produkcije. Mi smo globoko uverjeni, da taka politika nasprotuje gospodarskemu napredku.
Druga karakteristična poteza, ki je večini oblastnih proračunov skupna, je prvenstveno obdavčenje alkoholnih pijač industrijskega proizvora, zlasti piva. Podvojena trošarina na špirit in žgane pijače bo sicer znatno zmanjšala konsum teh pijač, v kolikor niso kmetijske provenijence. Nasprotno pa se bo podeželska žganjekuha bistveno pospešila.
Po našem mnenju je neugoden in opasen pojav, da hočejo oblasti obdavčiti po eni strani produkcijski proces s taksami na premog in električno strujo, po drugi strani pa produkcijo industrijskih artiklov, namenjenih izvozu v inozemstvo. Z obremenitvijo produkcijskega procesa se prevrže vsa kalkulacija, slabi se konkurenčna zmožnost napram inozemski industriji, obenem pa se ustvarja nesrečen prejudic, kateremu bodo kmalu sledila druga avtonomna telesa.
Nove oblastne takse na premog in elektriko bodo ustvarile neenakost produkcijskih pogojev v raznih oblastih.
Ko primerjamo razne oblastne proračune, nas bode v oči okolnost, da so mnoge po slavke dohodkov vpisane neprimerno nižje nego odgovarja dejanskemu stanju. Ne moremo si misliti, da so te pogreške napravljene namenoma, marveč «o one zgolj posledica nezadostne strokovne priprave in morda nezadostnega strokovnega znanja.
Oblastni davki sklenjeni brez
SDorazuma z interesenti
•k
Priprave za proračune slovenskih oblasti so se vršile na tihem in šele malo dni pred razpravo v obeh oblastnih skupščinah smo dobili vpogled v nekatere dele proračunskih projektov. Neposredno pred razpravo so se potem še. storile znatne spremembe v samih predlogih in dejansko smo prvič dobili celotno sliko iz poročil, objavljenih v naiih dnevnikih Kolikor znano ni imela nobena gospodarska organizacija prilike izjaviti se o teh proračunih in se je očividno kršila zakonita določba, da se mora zaslišati pristojna komora v rečeh, ki bistveno zadevajo po njej zastopane interese Zveza industrijcev se je od vsega početka zavzela za obrambo industrije, Sklicala se je izredna seja Centralnega zbora industrije na dan 16 januarja t. I ia 17 januarja je deputacija. v kateri je bila zastopana industrija vse kraljevine, posetHa ministra dr. Spaha ter pristojnega referenta načelnika Tošiča. Zdi se pa, da je uspeh prizadevanja ostal minimalen. Oblastni prora&uni se v Beogradu obravnavajo vse manj 'tz stvarnih vidikov nego iz političnih Čudno se sliši očitek, ki se je v ministrstvu financ izrekel napram slovenski industriji, češ, zakaj nima svojih ljudi v Narodni skupščini. Obžalovati »e, da ie minister financ dr. Bogdan. Markovič radi bolezni odsoten v inozemstvu Kajti vemo. da se on ne bi bil »dal. Ko le bila ljubljanska oblast za leto 1927 sklenila takozvani »vagonski davek«, le g. dr Markovič to postavko Črtal ■ Jasno motivacijo: »ker trnke vrste taksa ne ustreza interesom narodnega gospodarstva ta trgovine te* vstvarla v državi carinske meie in oblastni protekcijonizem«. Kaj bi gospod dr Markovič šele porekel sedajt Težko
V Beogradu so menda celo slovenski poslanci mišljenja, da Je bSI v Slovenci glede oblastnih davkov ta taks dosežen sporazum med Interesenti in oblastnima odboroma To mnenje Je po-grešeno že Iz razloga, ker Interesenti Bit? niso Imeli možnosti Izjaviti se o teti davščinah, nikar da bi bilo sporasenut. Znan ni niti en
interesent, ki naj bi bil vprašan ali hnel priliko izjaviti se glede oblastne doklade na posebno pridobnrno, glede trošarine na premog v ljubljanski oblasti ali na električno strujo v mariborski oblasti in prav gotovo je, da ni bilo ni-kakega sporazuma.
Neznosna obremenitev naše industrije
2e ob zmerni rentabiliteti znaša pri nas posebna pridobnina z državnimi dokladami 51.3% od bilančnega donosa Ke* pa se v odmerno podlago vračunata tudi osnovna pridobnina ter Va edinstvenega državnega pribitka. Je odmerna podlaga v resnici za V* višia od izkazanega bilančnega dobička. Če bi se v Sloveniji pobirale avtonomne doklade vse v maksimalni izmeri, ki Je po čl. 82 fin. zakona dopustna, bi znašale te doklade v ljubljanski oblasti 322%, v mariborski pa 272% na posebno pridobnino, kar znači v danem primeru 104.4%. odnosno 98% bilančnega donosa. V praksi še nismo prišli do teh maksimalnih obdačb, vendar smemo računati, da znaša davčna obremenitev povprečno 80—90% bilančnega dobička. Kako naj poslujejo naše delniške družbe, ko se jim naprti nova oblastna do-klada in ko se s trošarino obremenjuje še produkcijski proces sam, je uganka, kj se skoraj ne more rešiti brez fatalnega izida.
Oblastni davki obremenjujejo prokukcijski proces
Najhuje zadene industrijo trošarina na premog. ker namenoma podražuje to najvažnejše produkcijsko sredstvo in s tem podražuje produkcijo. Po naših informacijah je že v ljubljanski oblasti odrejeno, da je takse oproščen premog, kj ga konsumirajo država in samoupravna telesa. Ker je tudi izvoz premoga iz oblasti takse prost, preostane v glavnem samo obdačba industrijskega premoga v ljubljanski oblasti, t, j. pri-lično 16% trboveljske produkcije in bo donos te takse komaj dosegel 1,000.000 Din. Spričo splošnega protesta vseh interesentov proti tej trošarini, ki tako neenakomerno, tako enostransko zadeva poedina podjetja, res ni bilo niti potrebno niti koristno, izzvati upravičeno nejevoljo mnogih interesentov Važneje namreč nego višina tega bremena je dejstvo, da kruto posega v delovni proces, ki se ne sme posebej obdavčiti, če naj industrija v Sloveniji vzdrži svoje postojanke.
Kakor v ljubljanski oblasti trošarina na premog je neupravičena tudi davščina na električno strujo v mariborski oblasti. Ista razlogi veljajo tukaj, ki govore proti obremenitvi produkcijskega procesa. Največ so prizadeta elektro-kemična podjatja, ki pretežni del svojih produktov izvažajo v inozemstvo in je taka davščina posebno nevarna, ker bistveno slabi konkurenčno zmožnost teh podjetij na inozemskem trgu.
Oblastna bremena bi se mogla do neke mere kompenzirati, če se odpravijo tiste davščine, ki že davno zaslužijo, da se jih neusmiljeno črta. Sem spada najprej davek na poslovni promet. Ta davek je tudi nezaslišano pristranski, ker plačuje v državi uboga Slovenija. 24.5% tega davka 1
Druga zahteva je prayilna interpretacija tar. post. 33 taksne tarife to je Yi% taksa na delavske mezde. Delavci plačujejo poseben davek od telesnega dela namesto vseh državnih davščin in je protizakonito, da se od njih pobira še taksa na priznanice. katere niso nikjer podane. Zatrjuje se, da te takse na jugu države niti ne poznajo, niti se ne pobirajo. Slovenska posebnost Je, da se utirja kar za 4 leta nazaj!
Slovenski industrijci pozivajo oblastne skupščine, da naj pri sestavi proračunov postopajo z vso previdnostjo, vpoštevaje težke razmere, v katerih deluje naša industrija in v katerih životari naš narod.
Nato je g. ing. šuklje predlagal naslednjo
resolucijo
Zveza industrijcev naproša Narodno skupščino, vlado in g. ministra financ, da se pired koncem tega leta donese poseben zakon, ki naj za vso državo regulira finan-siramje oblastne samouprave po enotnih smernicah. Oblastni proračuni za 1. 1928. dokazujejo nujno potrebo po takem zakonu, ker ogrožajo interese narodnega gospodar, stva. zlasti industrije in trgovine ter ustvarjajo v državi carinske meje in oblastni protekciionizem.
V	glavnem naj se oblastne potrebe krijejo s tangentami iz drsnosa posebnega državnega pnbitka na osnovne državne davke. ki se porazdelijo na oblasti sorazmerno davčnemu donosu njih območij. V kolikor bi bila še potrebna oblastna trošarina ra poedine predmete, ki tako obdačbo prenesejo. se mora trošarina enako pobirati v vseh oblasteh.
V	nobeinem primeru ni dopustna obdačba sirovin za industrijsko in obrtniško produkcijo. niti obdačba pogonske sile. Zabra-njena je rbdačba oddaje blaga v druge oblasti in izvoza v inozemstvo.
Zveza industrijcev ponovno opozarja na davčno preobremenitev slovenske industrije in zlasti društev, zavezanih javnemu polaganju računov Odločno protestira oroti obremenitvi produkcijskega procesa po trošarini na premo? in na električno strujo. ki podražujeta produkcijo m slabita konkurenčno zmožnost naše industrije. Vspričo dejstva da ie donos obeh trošarin za sama oblas*na proračuna manjšega pomena apelira Zveza industrijcev na oblastna odbora in na oblastni skupščini v Ljubljani m Mariboru, da se odrečeta trošarini na premog in na električno strujo ter da v bodoče načeloma obvarujeta produkcijski proces obdačbe t>o drugih samoupravnih telesih.
Ker zahteva pristojni g minister znižanje trošarine na premog in električno strujo po ororačumh za 1. 192S za obrate, ki ta predmeta r?bijo kot glavno obratno sredstvo ali kot sirovino. apelira Zveza industrijcev na obe slovenski oblasti, da vsaj dopustita široko interpretacijo te določbe.	-
V	duiiu solidarnosti industrije opozarja Zveza industrijcev. da Je dok'ada k državni trošarini na špirit in pivo daleč previsoko odmerjena
Zveza industrijcev orosJ kraljevo vlado in Narodno sku^člno ta zJastt slovensko skupščinsko deJe??ciio. da se naj že s fin. zakonom za J. 1928-29 odpravi davek na ponovni promet kot nepravičen ta nesocJ-lalen.
V	tem fin. zakon-j naj se v smislu čl. 82 fin. zakona za 1927-28 maksimirajo avtonomne doklade do končne zakonite ureditve financirani;? sarrr»unravn'h te'es. tako da smelo občinske doklade tnaSatt največ ISO odstotkov, a skupaj Iznos teh avtonomnih
doklad ne sme biti večji od 200 odstotkov.
Zveza industrijcev se pridružuje splošni zahtevi po izenačenju državnih davkov mi iskreno pozdravlja delo na novem zakonu
0	neposrednih davkih, od katerega pričakuje bistveno izboljšanje nevzdržnega položaja.
Zveza industrijcev uvažuje velik narodni in gospodarski pomen oblastne samouprave in se iskreno nadeja da bo delovanje obeh slovenskih oblastnih skupščin in oblastnih odborov v odlični meri koristilo deželi in ljudstvu. V duhu zdrave avtonomij-je potrebno sporazumno sodelovanje poglavitnih gospodarskih faktorjev. Industrija Slovenije prosi in pričakuje da se pred važnimi odločbami sliši nieno mnenje.
Govori gostov
Tajnik Centrale industrijskih kcrporacij v Beogradu dr. Cvetko Gr e g o r i č je kot predstavnik Centrale izrazil popolno solidarnost srbijanske industrije z iznešenimi protesti. Glede potrditve oblastnih proračunov je povdarjal, da se ni zgodilo tako. kakor smo na podlagi izjav gosp. namestnika finančnega ministra dr. Spaha pričakovali. Zopet so bili odločilni politični vidiki tam, kjer bi morala biti merodajna stvarnost. S številnimi statističnimi podatki je dokazal težko stanje našega gospodarstva Tzvoz je v preteklem letu napram letu 1926. nazadoval za 1.4 milijarde dinarjev. Državni dolgovi so v zadnjih letih narasli na skoro 70 milijard dinarjev, dočim je naš relativni narodni dohodek v zlatu glede na kupno moč manjši kakor pred vojno Po prilično zanesljivih cenitvah znaša ta narodni dohodek na osebo 5320 Din letno. Če se upošteva obremenitev s strani davkov in dejstvo, da znaša minimum za prehrano ene osebe 3500 Din letno, tedaj vidimo, da je deljna obremenitev nemogoča, kajti tedaj bomo morali črpati dohodke iz naše narodne imovine.
Zapadnoevropske države si hočejo v vedno večji meri zaščititi svojo lastno agrarno piodukcijo in s tem je naš izvoz agrarnih proizvodov občutno otežkočen. Iskati moramo pomoči le v racijonalizaoiji agrarne produkcije. Če pa niti to ne bo uspelo, tedaj leži naša bodočnost le v industrijski produkciji, ki bi omogočila zmanjšanje uvoza. Inozemski kapital zasleduje vse pojave javnega življenja v naši državi. Naša vlada in naši ministri ponovno povdnrjaio potrebo dotoka tujega kapitala. Če pa se bodo sedaj nalagala še nova težka bremena, tedaj bo hudo trpelo zaupanje inozemstva v našo državo, ki je že itak slabo. Dotok tujega kapitala bo s tem še bolj onemogočen.
Za njim je povzel besedo gosp. Vladimir A r k o, predsednik Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. Povdarjal je, da se z novimi oblastnimi davki ustvarja neenakost produkcijskih pogojev v posameznih pokrajinah naše države. Ta neenakosl že deloma obstoja zaradi razlik v obdavčenju. V nekaterih delih naše države pa uživajo gotove industrijske panoge tudi druge ugodnosti, katerih podjetja iste panoge v drugih pokrajinah nimajo. Neenakost v višini oblastnih taks na pivo bo n. pr. povzročila, da se bo pivo tihotapilo iz Slovenije v Hrvatsko, kajti v Zagrebu znaša oblastna taksa na produkcijo piva 240 Din na hI. v Ljubljani pa 65 Din. Ogromna je tudi razlika glede obremenitve produkcije alkohola Kakor znano, se v Srbiji ne plačuje trošarina na alkohol. Pa tudi med ostalimi pokrajinami obstojajo velike razlike. Tako znaša zaradi različne oblastne takse razlika v ceni
1	vagona alkohola med Ljubljano in Zagrebom 250.000 Din, napram Srbiji pa celo 490 tisoč Din. Takih primerov bi se dalo navesti še dovolj. Industrijska produkcija ne more več prenašati novih obremenitev, zato se mora vsa nova bremena odvaliti na kon-zumenta. Ti davki torej obremenjujejo kon-zum; toda tam. kjer ni konzuma. tudi ni produkcije, in tam. kjer ni produkcije, ni zaposlitve. Mnenja je, da v bodoče ne bomo potrebovali tujega kapitala, ker bomo morali. če bo šlo tako naprej, itak ustaviti obratovanje.
Ravnatelj tvornice za dušik v Rušah gosp. Anton Krejči je glede na očitke, ki so bili proti tej družbi iznešeni v nekem ljubljanskem dnevniku (včerajšnji «Slovenec> ugotavlja glede trošarine na električni tok, da bi ta taksa v večji meri prizadela edinole tovarno za dušik v Rušah, ki je največji odjemalec električnega toka iz Fale ter povdarja, da te davščine po večini zadenejo taka podjetja, ki se itak odtegujejo vsem dajatvam, ki bi prišle v korist Sloveniji, ker imajo sedeže svojih central drueod. Op. ur.) slovesno izjavil, da je sedež podjetja še vedno v Rušah, da nihče ne misli na prenos družbenega sedeža kam drugam ter da podjetje redno plačuje vse državne, občinske, okrajne in oblastne davščine Prosil je, da oblastni odbor to vzame na znanje. Oblastna taksa na električno strujo pomeni za to podjetje ogromno obremenitev, kajti tvornica porabi letno 140 milijonov kilovatnib ur električnega toka, to je eno tisnrinko svetovne produkcije električnega toka. Obremenitev električne struje za pogon je neprimerno težja, kakor obremenitev električne struje za razsvetljavo, kajti za pogon se porabijo neprimerno večje količine električne struje, kakor za razsvetljavo.
K besedi se je oglasil finančni referent mariborske oblasti gosp. Marko Kranjc, ki je prosil, da naj industrijci upoštevajo položaj, v katerem se je delal oblastni proračun, ki se je moral izdelati tekom 14 dni Po njegovi izjavi baje ni bilo mogoče napraviti vseh korakov, ki bi bili sicer potrebni, ni bilo mogoče vstopiti v stike z interesenti, kar je treba vsekakor obžalovati. Obljubil je, da se bodo pri prihodnjem proračunu skušale upoštevati želje interesentov.
Predlagana resolucija je bila soglasno sprejeta nakar je predsednik g Bonač zaključil dobro uspelo zbomvanie.
DRAGO BAUM
veletrgovec
NADA BAUM roj. POGAČNIK
poročena. Zagreb	LJubljana
Lovske puške
flobert puške, revolverje, pištole in vse potrebščine za lov in ribji lov kupiš pri: F. K KA1SER puškar, LJrbljana, Šelenburgova ulica 6. — Kupujem in prevzemam staro orožje t komisijsko prodaja.
C
DIŠAVE SLON
IV
Profesor Fibiger umrl
V kodanjski drž. bolnici je umrl v 60. letu starosti Johann Fibiger, sloviti danski raziskovalec raka. £e pred kratkim so poročali listi, da je srečno prestal operacijo v trebušni votlini. Sedaj se je izkazalo, da so nastale po tej operaciji razne komplikacije, ki so ga spravile na mrtvaško posteljo.
Profesor Fibiger je gotovo najznamenitejša osebnost v danskem znanstvenem svetu zadnjih deset let. Lansko leto so mu podelili za njegova epo-halna raziskovanja raka Noblovo medicinsko nagrado. Kot človek je bil zelo skromen, nikjer ni rinil v ospredje, živel je čisto mirno življenje sam zase in svojemu znanstvenemu delu. Bil je pravi znanstvenik, čigar smrt bo vzbudila mnogo obžalovanja tudi izven mej njegove ožje domovine.
Ali se brzina svetlobe manjša?
V	znanstvenih krogih se vrši sedaj debata o vprašanju, ali je svetlobna brzina nekaj stalnega ali spremenljivega. Dočim so ugotovili pri prvih raziskovanjih hitrost brzine na 300.000 km v sekundi, so poznejša merjenja izkazovala vedno manjše število' kilometrov, tako da je dobil ameriški fizik Michailson pri zadnjem računu 400 km manj nego njegovi predniki. Iz teh podatkov sklepa angleški učenjak Harry Brey, da hitrost svetlobnega valovanja vedno bolj pojema in sicer vsako leto za približno 4 km. Če pojde v tem tempu dalje, bo po 75.000 leiih ta brzina enaka ničli — svet se bo ustavil, vseh naravnih pojavov bo konec, najtemnejša tema bo objela vesoljnost. Proti tej grozotni prerokbi angleškega fizika se oglašajo drugi učenjaki s trditvijo, da gre pri onih razlikah v merjenju samo za efekt izpopolnjenih merilnih načinov in priprav. Morali bi pač počakati celih 75 tisoč let, da bi se o pravilnosti trditev fizika Michailsona uverili sami.
Lindbergh, najpopularnejši Američan
V	Ameriki kontrolirajo ljudje drug drugega, tisti, ki imajo oblast nad drugimi, pa skušajo dognati, kakšno je njihovo mišljenje v tej ali oni zadevi. Tudi ameriške šole služijo temu namenu. Od časa do časa se učitelj »informira«, kaj mislijo otroci o sodobnih pojavih in o sodobnih ljudeh. Tako nastajajo otroški plebisciti, ki povedo učiteljem misli roditeljev šolske dece kajti otrok je naposled vedno zrcalo svoje okolice in njenega mišljenja.
Pred kratkim se je vršilo v Ameriki otroško glasovanje o najpopularnejšem človeku Amerike. Kaj mislite, kdo je dobil ob tej priliki največ glasov? Seveda Charles Lindbergh. Ampak, da ne pozna ameriška deca samo najslavnejšega sodobnejšega letalca, nego tudi šport, o tem priča drugo najslavnejše ime popularnega Američana, ki ni nihče drugi, kakor znani bokser Gene Tun-ney.
Poljska vlada ščiti dekleta
V Varšavi pripravljajo zakon, ki bo posebne važnosti za mladoletna dekleta. Ta zakon bo zabranjeval mladoletnim dekletom potovanje v inozemstvo do 21. leta starosti.
Direktni povod za ta ukrep je dalo dejstvo, da zapusti Poljsko vsako leto najmanj 40.000 deklet, ki postanejo, kakor je pokazalo izkustvo, z malimi izjemami vse žrtve trgovcev s človeškim mesom. Tako doprinaša Poljska obilen delež belemu suženjstvu.
Na Francoskem in v Belgiji so poljski emigranti osnovali nekaj društev, ki imajo namen ščititi dekleta ter jim v slučaju potrebe nuditi zavetišče. Vendar je razpletena na poljski meji velikanska mreža agentov, ki zvabljajo mlade, neizkušene devojke v svoje
mreže še preden pridejo pod okrilje zavodov, ki skrbe za njihovo življenje. Mednarodni trgovci z dekleti imajo med poljskimi emigranti velikanski vir kupčije in dobička. Poljska vlada, ki je spoznala, kakšna nesreča preži na mlade Poljakinje v tujini, je zategadelj izdelala zakonski načrt, in ne bo dala nobenemu dekletu prekoračiti granice, če ne bo 21 let staro, ali pa če ne bo potovalo v spremstvu tnatere ali očeta.
Kraljica Nantesa
Jeanna Jolin (zgoraj) in njeni častni sprem« Ijevalki (spodaj). Vsako francosko mesto si izvoli v predpustnem času svojo »kralji« co«, kateri izkazujejo prebivalci z županom na čelu velike časti.
Centralna kurjava za vse mesto
V Pragi se ie sestavila zadruga, ki ji je namen, da zgradi tovarne za proizvajanje toplote. Najprvo jo bodo oddajali javnim poslopjem, v načrtu pa je že tudi ogrevanje poslovnih prostorov ln zasebnih stanovanj. Ker je površina praškega mesta razmeroma velika, bodo zgradili za vsak okraj po eno toplotno centralo. Vse praške centrale bodo imele enotno upravo.
Največji megafon na svetu
Pred nekaj dnevi se je nudil ljudem v Newyorku zanimiv prizor. S strehe enega največjih newyorških nebotičnikov se je zaslišal glas, ki je grmel čez reko Hudson daleč na okoli. Prihajal je iz mikrofona, odbija! pa se je od posebnih plošč iz aluminija, ne da bi pri tem utrpel kaj na svoji barvi in jakosti.
Seveda je ta dogodek povzročil, da se je na tisoče ljudi zbralo in postajalo na ulicah. Okna v hišah so se odpirala, mornarji na Hudsonu so ustavljali barke in ladje. Vse je gledalo kvišku in iskalo z očmi in ušesi, kje tiči neznani gromovnik.
Naposled ?e je «tvar no?acni'a r'la«
ki se je razlegal, je bil čisto navaden človeški glas, pojačan in razmnožen s posebnimi aparati. Poizkus je izvršila neka newyorška telefonska družba, ki hoče dokazati, da se da človeški glas prenesti kamorkoli, poljubno pojačati in razprostraniti. Družba je že dosegla, da lahko poslušajo govor megatona ljudje v širini cele četvorne milje.
Ku-Klux-Klan se krha
Ku-Klux-Klan, znana ameriška nacionalistična ustrahovalna organizacija se nahaja v popolnem razpadu. Cla ni društva so nosili kapuce in maske. Sedaj bodo oboje odložili. Kostum in maska sta bila zapovedana pri vseh paradah, pa tudi pri barbarskih kazenskih eksp edicij ah, katerih žrtve so bili črnci, zloglasne ženske, socijalisti in končno ljudje, ki so se pregrešili zoper alkoholno prepoved.
Ku-Klux-Klan je dosegel vrhunec svoje moči in slave 1. 1920. Takoj potem je začel propadati. Plemenska mržnja, katero so propagirali Ku-klux-klanovci, se ni vsadila Američanom v srce Najbolj pa se je Ku-Klux-Klan diskreditiral s korupcijskimi škandali, katere je zagrešil eden izmed njegovih vodij.
S Ku-Klux-Klanom se bavijo danes samo še kazenska sodišča in da bodo imela tudi ta manj opravka, je organizacija pozvala privržence, naj se odrečejo mask in obleke. Z masko, ki je bila bistvena oznaka pripadnikov tega gibanja, pa odlaga Ku-Klux-Klan tudi svojo moč, kajti iz obraza v obraz ne pojde nihče več na kazenske ekspedi-ci;e, ki so povzročile v Ameriki toliko nejevolje.
JoserjL Dele i
upravnik Daudetove »Action Fran^aise«, ki se je lani od pobega v maju mesecu skrival iavnim organom ter je prišel sedaj pravici
roke
Plavajoči dok, ki ga je Nemčije cobuvua * ranciji n. cčun
reparacij.
Dok je težak 8000 ton, dolg pa 160 m in se nahaja v Rouenu.
Mladini neprimerno!
Prvak ljubirrxex- vseh časov!
Monumentalni veleiilm v dveb delih
iz temnega srednjega ve« ka, za časa vladanja zlo« glasnih Borgijcev v več«
nem Rimu. Oba dela v enem spore« du. Dvojne predstave.
Ii Jm
v glavni vlogi lepi lju» bimec ženskega sveta
John Barymorre
\ R:niu! Ljubimec Lukrecije BoTgije. — Spletke in intrige. — Opasni sestanek. Strahovlada Borgijcev. — Prva ljubezen. — Ljubosumnost. — Dvoboj. — Obsos jen na smrt. — Pred inkvizicijskim sodiščem. — Grozne muke. — Rešitev in beg. Pri vseh predstavah svira pomnoženi orkester istoimensko Mozartovo opero Don Juan. — Predprodaja vstopnic od 11. do pol 1. ure in od 2. ure naprej. #
Premijera jutri na svečnico ob: 3,, 5., 7, in 9. ELITNI KINO MATICA	Telefon 2124.
Platonska nezvestoba
Gorkij se vrača v Rusijo
Že večkrat se je čitalo, da ima ruski pisatelj Maksim Gorkij namen ostaviti italijanski Sorrento poleg Napolija in se vrniti v Rusijo. Gorkij sam je te ve-r sti doslej dosledno dementiral. Sedaj javlja zopet neki belgijski list, da se je Gorkij zares odločil za ta korak. Pravi vzrok te odločitve je baje veliko hrepenenje po Rusiji in pa zbiranje gradiva za roman iz življenja sodobne Rusije. Gorkij, ki je bil prijatelj Ljenina in je tudi s sedanjimi vladnimi mogotci Rusije v dobrih odnošajih, bo v Moskvi slavnostno sprejet. Sovjetska vlada je že odredila, da se ima obenem proslaviti pisateljeva 65-letnica rojstva in 35-letnica književnega delovanja.
svojih prijateljev. Za javnostjo pa so se zmenili, da bo ta zakonolom samo in zares navidezen. In tako se je zgodilo. Gospod Sdrensen je zahteval sodno ločitev, češ. da mu je žena nezvesta s prijateljem. Žena in prijatelj sta njegov razlog potrdila, ženina dedščina je bila na najlepši poti, da postane vsa ženina last. Nato bi se ločitev razveljavila. Takrat pa sta napravila Sorense-nova usodno napako, ki jo najdemo večkrat v podobnih slučajih. Poleg denarja sta hotela imeti še čast, da sta prebrisana človeka in sta začela pripovedovati ljudem, kako sta ukanila testa-mentarne določbe. Vest je prišla tud oblastim na uho in konec je bil porazen
Grafolog Sandek je imel na tehniki v Pragi predavanje, v katerem je obravnaval uporabo grafologije v moderni kriminalistiki. Ta veda je postala silno važna za raziskavanje falsifikatov in za določanje identitete piscev, zlasti pri anonimnih pismih. Eksperimentalna grafologija zamore ugotoviti vsako ponarejeno pisavo, to pa zaradi tega, ker je ponarejena pisava počasnejša in bolj izdelana nego prava in dobi tako svoj poseben značaj Dalje je mogoče po obliki črk dognati obliko peresa, njegovo lego, spremembo lege in vzroke za to spremembo. Najboli gotov znak ponarejene pisave so razne neizrazite poteze in pismenke, ki uidejo pazljivosti ponarejevalca.
Zakonska Sorensen v Kodanju sta živela prijazno življenje, v sreči in ljubezni, kakor zapovedujejo božje zapovedi. Srečo in ljubezen je krepila pre-cejšn a renta iz glavnice, ki jo je podedovala gospa Sorensenova. Samo da je čuvala nad to glavnico testamenta-rično postavljena višja sila, ki bi izgubila svoje skrbniške pravice šele tedaj, če bi se zakon ge. Sorensenove ločil. Ta uredba je bila prav za prav pametna in je škoda, da ljudje pameti ne znamo dovolj upoštevati.
Zakonca Sorensenova sta si zaželela, da bi sama in neomejeno gospodarila z zaklavzuirano dedščino Za to bi bila potrebna ločitev, a tej sta se upirali baš sreča in ljubezen. Toda kadar se odločijo ljudje za kaj nespametnega, dobivajo čudno inteligentne domisleke. Ločitev naj bi se izvršila in povod naj bi ji bila ženina nezvestoba — toda vse bi bilo samo pro forma. Sorensenova sta imela prijatelja, ki sta ga pridobila za to, da bi igral pred javnostjo ulogo obieainih hišnih prijateljev, ki sejejo nesrečo in nemir v družinsko življenje
Japonska irarkiza Kacho,
stara šele 18 let, zato pa polna mladostnega poguma: preleteti hoče Tihi ocean in bo startala v Tokiju. Na poletu jo bo sprem« ljal njen mož, kri hoče priti ž njo v Ameriko ali pa poginiti na potu.
Alf. Panzini:
Nedolžna, nežna duša
Vprašanje moje ženitve ni bilo tako preprosta stvar. Vzbunili so se ne samo vsi moji sorodniki in sorodnice, ampak tudi vsi moji prijatelji. Tudi prijateljica, ker sem imel samo eno. Moral sem i njej povedati. Verjeli mi boste, kadar vam priznam, da mi je bilo najtežje reči Smeraldini.
»Ali se hočeš pričkati? Lepo, le prič-kaj se, jaz ne bom niti s prstom ganila«, mi je de'ala Smeraldma.
Nekolikokrat pred tem mi je Smeral-dina govorila, da bi zame bilo najbolje, če ostavim državno službo in postanem njen osebni tajnik.
Morda se bo zdelo malo čudno, kako to, da sem tolikanj domač s tako slavno osebo, kakršna je Smeraldina. Vendar je treba vedeti, da sva vkup preživela detinstvo.
Smeraldino sem od nekdaj oboževal. Pa saj je bila v istinl divna devojka. Da so ji rekli: »Smeraldina, ti imaš čarobno srce!« bi bila gotovo odšla v samostan. Ali pravili so ji, da ima krasne noge in postala je plesalka! ..
Lucija, moia zaročenka, ki sta jo iztaknila moja roditelja, ni bila plesa-čica. Ustrezala je vsem pogojem, ka-
kor so mislili moii starši, da bi mogla osrečiti moškega, celo takšnega, kakršen sem jaz. Bila je dobra, lepo vzgojena, imela je za doto 40.000 lir s 5 odstotki obresti... Z onim, kar sem jaz imel, vse skupaj ni bilo mnogo, vendar Lucija si je sama šivala obleko ter imela pravico poučevati deco iz osnovne šole. Pred navalom sorodstva in svaš-tva sem popustil in pristal na to, da postanem Lucijin mož. Pripravljali smo se že za svatbo...
Mogoče bi se bil navzlic vsemu kako pogodil z Lucijo, da se niso vmešali oni, ki so prvi zavohali, da morava midva postati mož in žena. Oni so mi zagrenili življenje. Saj nisem niti slutil, kake nezgode prinaša zaročniška doba. Tu ne štejem raznih posetov raznim babicam, ki sem jim moral cmokati roke in ki so mi obilno močile lica s svojimi poljubi.
Vsak dan mi je rekel kateri mojih roditeljev:
»Slušal Lucieta ni igralka kakor ona tvoja bivša. Paziti treba, kako se ponašaš Ona je poštena in nedolžna, nežna duša!«
In jaz sem gledal na svoje vedenje. Prizadeval sem si celo, da ne bova nikdar na samem ker sem vedel, da sem splošno slab Proti ženam, kadar sem na samem z njimi. Težilo me je, ker
sem ofazil. da ue ona mnogo ne hudu- | je in da ne poklanja dosti pažnje meni, svojemu bodočemu soprogu. Menil sem, da je tako potreba, saj je pač ona
bila poštena in nedolžna nežna duša...
* .
Smeraldini sem svoje dni dajal vse, kar sem premogel. Tega sicer ni bilo dosti, a zame je bilo glavno, da ni nikoli naganjaia, naj se zadolžim. Ali zbog Lucije sem začel polahko toniti v diolgove. Ne toliko zastran nje kolikor radi one stalne prtljage, ki sem jo moral večno s seboj vlačiti! Kamorkoli sva namreč krenila, nikdar nisva šla sama. marveč vselej z onimi, ki so uredili najino zaroko. A račune sem moral vsakokrat jaz plačevati.
»V tesno ti gre«, so mi šepetali. »Pa caj si boš vse poravnal iz nevestine dediščine!«
Medtem pa sem izračunil, da se bom do poroke več zadolžil, nego je njena dota. In pričel sem obupavati. Da mi poveča obup. mi je bodoči tast. držeč mojo mater pod roko. velel neki dan:
»Slušaite zet, Lucii bi morali kupiti za spomin na ženitovanjske dni kako lepo darilo. Kako malenkost, kakršno ste prej pogosto poklonili, že veste komu ...«.
Vzdihnil «em in se odpravil sam k zlatarju, da kupim kako zlatnino. Seveda na upanje.
»Zlato? Pa zlato se danes ne nosi, ni v modi!* je dejal zlatar.
»Vem jaz to dobro, gospod, ampak tu gre za dar zaročenki.«
Draguljar me pogleda zviška, kot da me pomiluje. ker sem ženin, in de nato:
»Ampak danes le kmetje kupujejo nevestam zlato. Go^podski osebi, čeprav je nevesta, ne prbtoji zlato. Kupite tale niz biserov Ni posebno fin, kakor nalašč za nevesto«.
»A koliko stane?« sem vprašal oprezno.
»Samo tri tisoč lir!«
Požrl sem slino. Da se izvlečem, sem poizvedoval:
»Koliko pa stane ogrlica z debelimi biseri?«
»Samo štirideset tisoč lir!«
Domislil sem se, da toliko znaša jutra'in a mo.ie Lucije in da so onoliki sedaj moji dolgovi. Domislil sem se ter pobegnil iz delavnice; niti zbogom nisem rekel.
★
Obupaval sem. Kako je težko biti ženin! Čutil sem, da se dušim in da mi je treba malo oddiha. Tudi sicer mi je bilo tisti večer prisostvovati svečani večerji, prirejeni meni na čast...
Da bi se nadiihal čistega zraka, sem . •stonil v mali Dark. ki je obkrožal hišo I
mojega bodočega :asta. Upehan sem se zgrudil na klop. Listje je šumelo in mahoma se mi je zazdelo, da šelesti napev baleta, v katerem sem se vsek-dar divil Smeraldini in njenim nogam... Zazdelo se mi je celo, da vidim dvojico ne baš grdih nog ondi ob nekem grmu...
Mislil sem, da me slepi doTišljba, in sem si pomencal oči... Vendar tam na koncu grmov:a je zares stalo dvoje ženskih nožic. Ko sem se dobro raz-gledal, sem kraj njih uzrl še črne hia-če. Spomnil sem se takoj: poleg neke dame je stal smoking. Potemtakem lju-bavni sestanek...
Vselej sem bi; radoveden in ta slika me je zamamila In previdno sem se priplazil k mestu. No, ni mi bilo treba videti vse slike Jasno sem namreč razločil Lucijin glas:
»Alberto zaklinjam se ti, da onega cepca nisem nikdar marala in ga tudi nikoli ne bom. In kadar se vdam, bom samo tvoja, kakor sem bila doslej...«
Veje so se malo zatresle in opazil sem, kako neki mladič, meni neznan drži mojo Lucijo, mojo pošteno in nedolžno nežno dušo, in kako jo liubi, medtem ko mu ona vneto vrača po-bubce....
In prišlo mi je na pamet: Kakšna bi šele bila. da ni poštena in nedolžna nežna duša!
Osnutek novega zakona o pokojninskem zavarovanju
Zveza društev privatnih nameščencev le osnutek novega zakona proučila in k nJemu na naslov pokojninskega zavoda za nameščence naslovila svoie stališče.
Novi osnutek razširia wed vsem krft« zavarovancev in v zavarovalno zavezanost pritegne tudi trgovske aotrudnike. ki «o bili do danes brez starostne preskrbe. Ta razširitev kroga zavarovancem le v skladu z zahtevami trgovskih sotrudnikov.
V pokojninskem zavarovanju le ,eno važnejših določil določilo o čakalni dobi. ti. predpis, po kolikih letih zavarovanja prične pravica do pokoinfne. Sedanji zakon le poznal 5 letno čakalno dobo. dočim osnutek uvaia 10 let s 40% začetne pokojnine in le iziemoma tudi že pri 60 prispevnih mesecih priznava Izrečno podporo v višini 20% osnove ookolnine. Ta ureditev ni v interesu nameščencev. Zahtevajo, da ostane * obligatorno oetletna čakalna doba. višina rente t>a nai se Postopoma dviga tako. da bi po 10 letih dosegla 40% rentne osnove. Idealna tudi ta rešitev ni, vendar b! bila sprejemljiva.
Osnutek novega pokojninskega zavarovala spreminja rentno osnova Podlago za izračunanle pokojnine tvori povprečnl-na zavarovanih letnih prejemkov zadnjih dveh tretiln zavarovalnine (prispevne! dobe. Na ta način bo osnova višia. zato bo tudi pokojnina višia. To Je teoretično pravilno in dobro le v času stabiliziranih Prejemkov valutarnlh prilik. Tega kriteriia Pa današnji čas nima. Zato nov predpis o renfni obnovi ne oomeni za vse vpokoience enakih udobnosti, kar le protisoclalno. Slabše pokojnine bodo uživali oni. ki so dali časa zavarovani, pr' katerih zavarovalna dt ba, odnosno zadn'i dve tretiln! te dobe padejo v valutno slabe razmere, kakor so bi'" zlasti med volno. Po katerih principih se valorizira povrečnina nred, med — in povolnih zavarovalnih prejemkov? Fu le ustvariti za vse zavarovance enako bazo. Seveda se tako! pojavila vprašanje krtia premiiskih reserv. ker bi s tako ureditvijo v reservah nastal deficit. Zato le prehod v novo osnovo zavarovalno-mate-matično zagotoviti in s posebnimi predpisi urediti. V sedaniih neurejenih Časih in hitro se spreminjajočih razmerah v prejemkih in v draginji mora biti osnova ela-st'čne:ša. Računska osnovna doba Je iz socialnega stališč? predlaga, das' le Iz za-varovalno - matematičnega vidika morda ntemeliena.
Polna pokojnina se prizna s 35 službenimi leti napram sedanlim 40. Ta restrinkci-ja službenih let ie nurno potrebna, dasi zakonski osnutek s spremenjeno računsko osnovo ln s skrajšanjem službenih let dale ngodneiše pokoinine. Je vendar znižal premijo od 12% na 10%. V načelu ie znižanje premiie za vsako socialno zavarovanje pozdraviti. vendar Da mora zato biti podana zavarovalna - matematična gotovost, da bo znižana nremiia zadoščala za vse zakonite obveznosti. Ni pravilno, ako se dopustnost znižania premije utemeljuje stvom zvišan ia obrestne mere od 4% na 6%. Gospodarske in denarne prilike se približujejo razmeram, v katerih obrestna mera za zavarovanja na kapitalnem kritju nikakor ne bi smela presegati 4.5%. Tudi predvoine številke gibanja obrestne meTe nam podalo ta rezultat. Zato mora biti znižanje premije prav posebno zavarovalno-matematično utemeljeno, da cela reforma ne postane iluzorna. Premiia mora biti v zakonu elastično urejena tako. da se avtomatično spreminja, kadar to zahtevajo za-varovalno-matematičnl računi. Ni pravilno, ako premilo regulira občni zboT. pri katerem moraio biti dostikrat druee tendence vplivnejše, kakor ukaz' ln potrebe tehnične bilance. Občni zbor bi pri teh predpisih ce^o zavarovance mogel izigrati.
Osnutek zakona dalje ukinja pravico do povračila premij, kar je po sedanlem zakonu po šestih mesecih po izstopu dovoljeno. Izjemo osnutek priznava za ženske članice v slučaiu omožitve. Mesto pravice do^ povračila premii. pa osnutek uvaia možnost varovania pridoblienih pravic s tkzv. pri-znavalno pristojbino in pa možnost prostovoljnega nadaljevanja zavarovania.
Novelizirano ookoininsko zavarovanje predvideva bolniško zavarovanje svojih vpokoiencev za brezplačno zdravniško in babiško pomoč. Potrebno kritie za to zavarovanje hoče osnutek dobiti v prispevkih. katere nai bi plačevali vpokoienci od svojih pokojnin. Zveza ie mnenja, da bi bilo te prispevke vpošievati v zavarovalno - matematični osnovi pokojninskega zavarovanja. ker od pokojnin se rentnikom ne bo moglo ničesar odtegovati, ker bodo tudi no novem osnutku prenizke.
Posebno pozornost ie Zveza društev privatnih nameščencev posvetila vprašanju pravilne določitve zavarovanih prejemkov ln pravilne razporedbe plačanih razredov. Od rešitve tega vprašanja ie odvisen ves efekt pokojninskega zavarovania. O tem problemu ie Zveza izdala posebno brošuro in se bomo z nieno vsebino pečali v enem prihodnjih člankov.
Osnutek novega pokojninskega zavarovania pušča odprto in nerešeno vprašanje prehoda iz staTega zavarovanja v novo, kar }e predvsem važno za starejše zavarovance. Osnutek pravi, da nai to uredi minister za soc. politiko. Zveza se temu načinu rešitve enega eksistenčnih vprašani odločno upira in zahteva, da se prehod v novo zavarovanje že v zakonu samem uredi, ne pa da se to pripušča razpoloženju in razumevanju ene osebe,
V	organizacijskih določilih Predvideva osnutek možnost razširitve pokojninskega zavarovania nameščencev ža celo državo aH pa postopoma na posamezne pokrajine. Dosedai namreč pokoininsko zavarovanje nameščencev pozna le Slovenila In Dalma-cija. t. I. bivši avstrijski deli drŽave. Osnutek uveliavlia tudi načelo dvetretilnskega zastopstva nameščencev v upravi zavoda, ker so na zavarovanju interesirani predvsem le nameščenci.
V	splošnem le torei osnutek v bistvenih točkah nepopolen In pomanjkliiv ter mu manjka zlasti zavarovalno - matematična obrazložitev. Vendar oa ie skraini Čas. da se ookoininsko zavarovanje reformira. Zato je tozadevno delo intenzivno in S poltiim razumevanjem nadalievatl.
Obvezno zavarovanje proti tuberkulozi t Italiji Ministrski svet Je proti koncu leta 1926. odobril zakon, načrt o obveznem zavarovanju proti tuberkulozi. Zakon ie v bistvu isto. kakor naše bolniško zavarovanje, samo da Je omejen na eno vrsto bolezni. nai zavarovalni zakon Oa obsega vse vrste bolezni. V ItallH le tak zakon Hteme-Ijen, ker tam splošnega bolniškega zavarovania le nlmak). Posebna ureditev zavarovanja soeclielno proti tuberkulozi pa W bila tudi pri nas potrebna, ker splošni bolniško - zavarovalni zakon v poglavju zatira nla tuberkuloze ne more Izvršiti vsega potrebnega.
Zaščita delovne iftočL V Nemči« se pripravlja novelizaclla kazenskega zakona. Sedanli zakon nima določb glede varstva in zaščite delovne moči. ščiti samo živllenie. zdravje, mezde Itd. Zato se zlasti delavstvo trudi, da tudi v kazenski zakon vnese določbe socialno - političnega značaia. ki nai po kazensko - pravnih vidikih ščitifo njegovo delovno silo. Bavarski justični minister le na sodišča in državne pravdnike naslovil uredbo, v kateri sodnikom ln državnim pravdnikom »toplo polaga na srce dolžnost, da vedno kažejo posebno globoko razumevanje za kazenskopravno varstvo živllenia. zdravja ln zaslužka delavcev«. Organizacija nemških iu-ristov ie za svol letošnji kongres sprejela v svoji gospodarski sekciji na dnevni red vprašanje kazensko - Pravne zaščite delovne moči.
Obremenitev nemškega gospodarstva Iz naslova socialnega zavarovanja. V obširnem predavanju v nemškem društvu za zavarovalno vedo v Berlinu ie dr. Dobber-nack obrazložil finančno gospodarstvo nemškrh soc. zavarovalnih Institucij pred in po volni. Pravi, da so soc. zava-ovalni izdatki, kateTe nos! narodno gospodarstvo in država, visoki, toda potTebn? ?ko hoče Nemčija v mednarodnem konkurenčnem boju napredovati. Omeniamo samo številke Iz leta 1926.. v katerih Da niso vpošteti Izdatki Za brezposelno zavarovanje, Za bolniško zavarovanje 1488 mlllionov Mk. nezgodno zavarovanje 317.7 milijonov Mk.
tavatdno zavarovamie 650.6 milijonov Mk, zavarovanje nameščencev 250-3 milijonov Mk, pokojninsko zavarovanje 167.7 milijonov Mk: država Je prispevala 3131 i) milijonov Mk, gospodarstvo skupno Pa 2883.8 milijonov Mk. Im pri nas se govori, da bo soc. zavarovanie uničilo gospodarstvo!
Stanovanjska akcija se v Belgiji Izvaja po novem stanovanjskem zakonu na ta način, da dovoljujejo občane za zgradbo stanovanjskih hiš posojila v izmeri dveh tretjin stavbne vrednosti. Evidenco o posojilih vodi posebna državna zveza za zida-nle stanovanjskih hH». Koncem leta 1926. Ie bilo Izposojenega denarja 600 milijonov frankov proti 2% odstotkom za 66 let. S tem denarjem se bo sezidalo okrog 35.000 stanovanj. Občinsko akcijo podpira država s tem. da dovoljuje onim. Id zidajo, posebne premiie (3000 frankov) in iih oprošča za gotovo dobo let davka.
Sola In vajenec. Na Angleškem ie posebna državna komisija proučila vprašanje, kako ie vzgajati mladino, ko zaousti šolo in se pripravlja za svol poklic. Komisija ie Izdala v poročilu na vlado dvoie mneni: Prvo mnenje obsega učni program za otroke od 11. do 15. leta. Z 11. letom se otroke ustmeno in pismeno Izpraša in če le mogoče. tudi psihotehnično preišče Po rezultatu Izkušnje se oddell otroka višji ali nižji šoli. kieT ostane do 15. leta starosti. Ce le le mogoče, se nai otroke individualno vzgaia. da boli razvijejo svoje zmožnosti to se pripravijo za svoj poklic. Drugo uradno poročilo obsega problem uradnega nadzorstva otrok od t4. do 16. leta Starosti ln predlaga: Noben otrok ne sme biti spreiet v učno dobo brez spričevala delav-« skega evidenčnega urada. S 14, leti starosti se prične obvezno zavarovanje. — Tudi pri nas bomo morali posvečati vajeniškemu vprašanju več nažnje. Prvo b! bilo. da se ustanove v vseh občinah ooklicne posvetovalnice.
Zavarovanie proti brezposelnosti »e izvedeno v Belgiji na ta način, da so strokovne organizacije ustanovile blagalne za brezposelne, v katere !e vsak organizira-nec obvezan prispevati. Blagaine za brezposelne podpira država pod pogo'em. da Se podvržejo kontroli njenih organov. Državni prispevek v blagaine znaša V« vplačanih članskih prispevkov. V celem poslule 161 takih blagajn c 1243 krajevnim! podružnicami.
Gospodarstvo
= Fuzija med Hrvatsko eskomptne ban ko in Hrvatuko-slavonsko hipotekam« banko. Ravnateljstvo Hrvatske eskomptne banke je imelo predvčerajšnjim svojo plenarno sejo, na kateri se je razpravljalo o fuziji s Hipotekarno banko. Istočasno se je vršila tudi plenarna seja Hipotekarne banke. Na obeh plenarnih sejah je bil predlog glede fuzije v sporazumu z angleškimi Interesenti Hrvatske eskomptne banke (Anglo - International Bank Lld) in zunanjimi interesenti Hipotekarne banke (dunajska Bodenkredit-anstalt in belgijska Solvay skupina) sogla sno sprejet. Za izvedbo fuzije bo Hrvatsko slavonska hipotekama banka zvišala delniško glavnico od 60 na 116 milijonov Din Delničarji Hrvatske eskomptne Vinke b^do za 5 starih delnic prejeli i tsovoomitirane delnice fuzijoniranega zavoda Hipotekam« banka bo srlde na fuzijo spremenila svoje ime in bo z dnem 1. julija 1928 prevzela vse aktive in pnsive Hrvaške eskomptne banke. Interesirani snpleški kapital bo svoj angažma pri novem fuzljoniranem zavodu še povečal. Kakor se zatrjuje, bodo tej fu-ziji sledile tudi fuzije di^jsrib manjših bank v Zagrebu, Sarajevu in Beogradu in le s sodelovanjem švicarskega, angleškega in nizozemskega kapitala. — Kakor poročajo Iz Dunaja, bodo vstopil' v upravni svet sre-neralni direktor Bark (London), generalni direktor Zoltan Hajdu (Dunaj) in dosedanji generalni direktor Hrvatske eskomptne banke dr. Šverljusra. Vodstvo novega zavoda pa bo prevzel dosedanji generalni direktor Hipotekarne banke gosp. Makso Antič. Angleška finančna skupina bo fuzijonirane-mu zavodu dala za več let kredit t rlSini 375.000 angleških funtoT (preko 100 milijonov Din).
= Ii naše čevljarske veleindnstrije. V zadnjem času se ie znano velepodjetje čevljarske stroke P. Kozina & Co. (Ljubljana-Tržič) zaradi velikih investicij in slabega plačanja dolžnikov delno imobiliziralo ter je bilo v svrho izdatnejšega financiranja prisiljeno stopiti v pogajanja z našimi denarnimi zavodi. Kakor čujemo, so bila te dni pogajan ja med tvrdko Kozina & Co. In tremi velikimi domačimi bankami obojestransko povoljno zaključena, tako da je obratovanje podjetij tvrdke Kozina popolnoma zasigurano ter omogočen nadaljnji razvoj tega domačega podjetja, kar je s stališča slovenskega gospodarstva gotovo pozdraviti. — Naša čevljarska industrija bije zadnja leta hud boj proti močni inozemski konkurenci. ki hoče potom dumpinga uničiti naša domača podjetja, da bi pozneje lažje izkoriščala našega konsumenta Naša Čevljarska industrija ie v carinskem oziru le delno zaščitena. Ona je za produkcijo boljših Izdelkov primorana uvažati blago iz inozemstva. To blago pa je visoko obremenjeno s carinami, ki podražujejo zaščito, dano v uvozni carini na čevlje. Poleg tega pa je n. pr. carina na čevlje iz platna in drugih tkanin zares neznatna in omogoča neomejen uvoz takega blaga. Razen carine na blago, ki je potrebno za produkcijo, obremenjujejo produkcijske stroške pomanjkanje investicijskega in obratnega kapitala, visoka obrestna^ mera ter visoki davki in eocijalne da-
jatve. Vsekakor bi bilo treba našo carinsko tarifo temeljito preurediti, tako da bi omogočala nadaljnji razvoj naše industrije, kajti sedanja carinska tarifa ubija tudi v drugih panogah naše Industrije zaradi carin na sirovine in polizdelke, ki mnogokrat nimajo niti zaščitnega značaja, razvoj naše domače podjetnosti.
— Pogajanja za Inoremskn posojilo se nadaljujejo. Iz Londona poročajo, da se pogajanja za Inozemsko posojilo v Londonu nadaljujejo. Finančni minister dr. Markovič je fred 10 dnevi prispel v London in vodi oseb no tozadevna pogajanja. Kakor znnno, se nahaja v Londonu tudi generalni ravnatelj Državne hipotekarne barke gosp. Gjurič.
= Konkura Je razglašen o imovini Alojza Planlnška, trgovca v Vodmntu pri Ljubljani (prvi zbor upnikov 11. februarja, ogla-sitveni rok do 11. marca, ugotovitveni narok 81. marca), ter o Imovini tvrdke -.To r-irna emajliranih peči Lutz, d. d. v Ljubljani*, reg. pod Isto firmo v Zagrebu (prvi zbor upnikov 18 februarja, oglasitveni rok do 31. marca, ugotovitveni narok 21.. aprila).
I. februarja.
Na ljubljanski berzi je bil danes devizni promet sli'b. Narodna banka je intervenirala v devizah na Curih, Prago in Berlin, dočim je potrebo v Newyorku, Londonu in Dunaju krila privatna ponudba. Devize na Curih, London, Dunaj in Newyork so se okrepile.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda ponovno okrepila za 4—5 točk. Ker je z današnjim dnem zapadel kupon, 60 se obveznice trgovale brez kupona. Promptna je notirala 415 — 418 (s kuponom bi notirala 440 — 443), trgovala pa se je kasa po 416.5. za februar po 417, za marc po 418 _ 419. Investicijsko je bilo pri čvrsti tendenci zakljnčeno po 87. Med bančnimi papirji je Eskomptna, ki je včeraj znatno popustila, obdržala svoj včerajšnji leča j ter se je trgovala po 52 — 53. Tudi Hipotekama se je trgovala nespremenjeno po 65 — 66. Narodna banka se je okrepila na 5700 do 5750. Dalje so bili zabeleženi zaključki v Kreditni po 90, v Jugobanki po 86 25. v Ljubljanski kreditni po 135, v Prašledioni po 875 -- 879 5 in v Srpski po 142 Med industrijskimi papirji so se Vevče dalje okrepile na 154 _ 155 zaključek. Trbovlje pa na 520 zaključek Slavonija ie popustila na 10, prav tako Danica na 130—138.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.55 - 13.58 (13.565), Curib 1093.3 — 1096.43 (1094.93), Dunaj 801 do 8.04 (8.025), London 276.92 277.72 (277.32), Newvork 56 78 — 56.98 (56.88). Newyofk kabel 0 — 56 92, Pariz 0 — 223.59. Praga 168.28-169 08 (168.68), Trst 0—301 40.
Zagreb. Amslerdam 22.91 — 22.97. Dunaj 8.00076 - 8.03076, Berlin 13 55 - 13 58 Milan 900.40 _ 302.40. London 276.92 do 277.72, Newyork 56.58 - 56.78. Para 222.59 do 224.59, Praga 168 28 - 169.08, Cnrih 1093.43 _ 1096^43; dolar 56.175 — 56.375
Beograd. Pariz 222 59 — 224.59, London 276.92 — 277.72 Nevvvork 56 78 - 56.98. Milan 300.25 - 302.25. Praga 168.28 - 169.08,
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod * ' i»M.»>.s 1 februarj- 1928.
Višina barometra "3088 m
Kraj
Čas
opazovanja
Ljubi ian& . Manbor , , Zagreb .... g. Beograd » « Sarajevo . . Skoplje . . , Dubrovnik . . Split , ♦ . i . 7. Praha . , , ,
Solnce vsrhaja ob 7.21, zahaja Ob 17.7, luna vzhaja ob 12.28, zahaja ob 3.42. Maivišia temperatura dane9 « Ljubljani 4.6 C, najnižja 1.1 C. Poročil' iz Zagreb* Beograda, Sarajeva, Dubrovnika in Prage niso dospela. Dunajska vremenska napoved ia četrtek: Oblačno in milo vreme; najbrže tudi padavine. Tržaška, vremenska napoved sa četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 6 do 11 stopinj. Morje nekoliko razburkano.
Barom.	Tempe r.	a Ol ftč li > K	Smet vetra in brzina v metrih	c ¥	Padavine	
					Vrsta	* mm do 1
7-.S6	•2-2	94	Č 2	lo		
7651	10	100	mirno		megla, dež	5.0
7527	6	97	mirno	10		
759-5	10	99	NE 4	A	deS	40
Trst Beograd 33.05 — 83.85, Dnnaj »3 do 269, Praga 55.86 — 66.15, Pari* 74.10 do 74.40, London 91.90 — 92.10, Newyork 18.82 do 18.88, Curih 862 — 864; dinarji 33 do 83.50.
Dunaj. Beograd 12.45625 — 12.49625. Ber-in 168.87 — 169.37, London 8452875 do 84.62875, Milan 37.52 — 8762, Newyork 708.55 — 711.05, Pariz 27.8350 — 27.9350, Praga 20.9950 - 21.0750, Sofija 5.102-5.142, Varšava 79.48 — 79.76. Curih 136.35—136.85.
Curih. Reograd 9.13625, Berlin t23.84, Newyork 519.80, London 25.32. Pariz 20.415, Milan 27.515, Praga 15.40, Rudimpešta 90.875 Bukarešta 320. Sofija 3.75, Varšava 58.20, Dunaj 73.225.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 164 — 0, Ljubljanska kreditna 135 — 135 (135), Kreditni zavod 160 — 0, Strojne 0 — 80, Vevče 140 — 0, Ruše 265 — 280, Stavbna 56 — 0, šešir 125 - 0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda promptna (brez kupona) 415 — 418. kasa 415 — 418. za februar 417 — 417.5. za marc 118 — 419. investicijsko 87 — 87.5. agrarne 54 — 55: bančne: Eskomptna 52 — 52.5, Poljo 185 — 19.5. Kreditna 90 — 91. Hipo 65 — 66. Jugo 96.25 — 96.50, Ljubljanska kreditna 135 — 140. Praštediona 875 — 880, Narodna 5700 — 5750, Etno 208 — 225. Srp-ska 142 — 145, Zemaljska Sarajevo 140 do 142: industrijske: Drava 0 — 580. Dubro-vnčka 425 — 460, Sečerana 542.5 — 550, Narodna šumska 16 — 0, Mlinska 18 — 19, Outmann 210 — 215. Slaveks 110 — 0, Slavonija 10 — 10.5. Trbovlje 520 — 530. Vevče 154 — 155, Danica 130 - 138.
Beograd. Vojna škoda 415.5 — 416.5, za marc 419.5 — 421, investicijsko 87 — 88, agrarne 535 — 54.
Blagovna tržišča
Živinski sejem v Ljubljani (1. t. m.) Na današnji živinski sejem je bilo prignanih 283 konj, 158 volov, 51 krav. 10 telet in 49 prašičkov za rejo; prodanih pa je bilo 82 konj, 72 volov. 40 krav, 8 telet in 44 prašičkov. Kljub slabemu vremenu je bil dogon dober. Pri nespremenjenih cenah je bila kupčija živahna; povpraševanje je bilo predvsem za konje in vole. Za kg žive teže noti rajo: voli I. 8.50, II. 7.50. III. 6.75, krave debele 5—6. krave klobasarice 3—4. teleta 10—11 Din; konji in prašički po velikosti in kakovosti.
Ljiihlianska blaeovna borza (1. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov škoret v podmerah, fco vagon meja via Podbrdo po 420. Povpraševanje je za morale, hrastove podnice in orehove hlode. Nudijo pa ee drva ter deske (smreka, jelka). Deželni pridelki: Tendenca za žito čvrsta. Zaključkov ni bilo. Cena pšenici se je ponovno dvignila. Nudi se pšenica (7879 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška po 375—377.5, slavonska po 865 — 367.5; turščica (slov. postaja, navadna tarifa, plač. 30 dni): baška, stara po 287 5, nova po 280, za februar po 285, za marc po 290. za april po 295; m o ka: baška <0g>, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 520.
Noro^adska blagovna borza (1. t. m.) Pšenica: baška, 78/79 kg. 2 % 320 do 330; banatska, 78/79 kg. 2 % 315 — 325; sremska. 78'79 kg, 2 % 215 — 225: baška potiska. 78 /79 kg. 2 % 820 - 330. T u r -šfica: baška. stara 237.5 — 242.5; nova 230 — 235: za februar 237 5 — 2425; za marc - april 240 — 247.5; za april - maj 242.5 — 250. Moka: baška <Og> in <Ogg> 445 _ 460; baška <2> 420 — 435: baška <5» 4O0 — 415: baška <6» 330 — 340; baška <7> 270 - 285.
Dunajski svinjski sejem (31. januarja). Docon 19.396 komadov, od tega 2845 iz Jugoslavije. Zaradi večjega dogona se je promet razvijal mlačneje. Mesne svinje so se pocenile za 10, pitane pa za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje 2 — 2.10. ansrleške križane 1.75 — 1.90, stare 1.80 do 1.90, kmečke 1.75 — 2, mesne 1.75 — 2, mesne 1.55 - 1-85.
Milo pil
Cenjeno občinstvo vljudno obveščam, da sem se preselil iz Tržaške ceste 38
w ulico XIII. št. 8
na Glincah (poleg policijske stražnice).
Sprejemam od H 9—12 in od 2—6 ure, v torkih in petkih do 8. ure zvečer.
Se priporoča v nadaljtio naklonjenost ROTAR GAŠPER
koncesijonirani zobotehnik.
Hduokat
ali vpokojeni sodnik se sprejme kot kompanijon v odvetniško pisarno v Murski Soboti, obstoječo že 23 let.
Kompletno stanovanje s tremi sobami ln pritikiinami je na razpolago. — Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo pod naslovom »Gotova eksistenca«.
Koresoondent
nemški, italijanski, slovenski evt. francoski popolnoma samostojen, dober strojepisec ln knjigovodja bilancist
išče takojšnjega nameščenia.
Prevzame tudi trg. korespondenco in knjigovodstvo za popoldanske in večerne ure. Cenj. dopise z navedbo plače poslati pod »25-letna praksa« na Aloma _Company, Ljubljana._
Svarilo«
Opozarjamo, da g. Justina Lukek Se od 28. decembra 1927 ni več naša prav. potnica. Radi tega ni upravičena sprejemati naročila al] naplačala. Eventualno ji plačanih zneskov nikakor ne pripoznamo. Ponovno opozarjamo fla to, di se morajo naši potniki izkazati z našim pooblastilom ter da odgovarjamo l»i naročilih sa slike samo za naplačila do najveC 2f>% kuonhie.
specialimport slanovec a ce.
Ljubljana. Veftovft S.
gube in razpoke na koži
zeine)o. če po umivanja It mokro kožo masiraj vsak da« s
KREMO SIMON
(Crdme Simon) m se z brisafio o«rei iele pO nasiranhi Koža obraza io rok »ostane mehka ta baržunasto
voljna-
Puder In milo SIMON, Pariz.
Radio
Izvleček iz večernih programov
BERLIN (484 m 4 kw>, FRANKFURT 1428 m 4M, LANGENBERO (469 m 10 kw), STUTT-OART (379 m 4 kw) PRAGA (349 m 5kw). LONDON (Daventry 1604 ro 25 kw), ZAOREB (310 m 0.7 Kw), BRNO (441 m 3 kwK RIM (450 m 12 k«), DUNAJ (517m 7kw), Daventr* (492 m 12 k*), VARŠAVA (1111 m 10kw>. STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw)
Četrtek. 2. februarja.
BERLIN 20.30: Koncert lahke glasbe. (Orkester in scluti). FRANKFURT 19: Produkcija koirservato-rijskih gojencev. — 1. Čajkovski): Klavirski koncert v B-molu. — 2. Schu-bert: Štiri pesmi — 3 Verdi: Arija iz opere »Aida«. — 4. Liszt: Klavirski koncert v Es-dtiru. Nate prenos iz S+urjrarta.
LANGENBERO 20: Večerni koncert lahke
gr.J j^.J} g
ŠTUTTGART 19.35: Klavirske skladbe iz 18. stoletja — 1 Bach: Iznajdbe. — 2. HSndel: Chaconne. — 3. Scarlatti: Sonati v D-duru in C-duru — 4. Goupe-rin: Ljubeči slavec. — Pletilja. PRAGA 20.10: V starih časih. (Orkester.
klavir, petje). LONDON 20.15: Moderne francoske skladbe za klavir.
20.45. Orkestralen koncert Gerrard VVilliamsovih skladih Nato zabaven večer
BRNO 20: Večerni koncert — 1. Beethoven: Variacije v C-molu. — 2. Schu-mann: iz cikla »Ženska ljubezen«. — 3. Vieniavs-ki: Legenda. — 4 Paff: Rjgau-don — 5. Ooens: Scherzo. — 6. Brahms: Pesna RIM 20.40: Rullijeva ooereta »Gos*>od brez miru«.
DUNAJ 19.30: Q5tz: »Ukročena trmoglavka«: komična opera v 4. dejanj h. prirejena do Shakespearjevi komediji. (Ii dunaiske drž. opere). VARŠAVA 2030- Večerni koncert. — 1. Boieldieu: *Bela dama«. — 2. Blzet: Iz opere »Carmen« — 3 Grossmann: »Duh voivode«. — 4. Mascag.nl: »Caval-lena rusticana«: fantazija — 5 Motil-
STOCKHOLM 19.45: Koncert eodalneča orkestra. — 1 BoccherinJ« Mala Sulta. 2. Italijanske pesmi za sooran. — 3. Mende'ssohn: Oktet, op 30.
Petek 3. febrnarla.
BERLIN 20.10: Morike: »Lepa Lati-«: pravljična opera v 6. «|ikah. 22.30: Večerni koncert lahke šrlasbe. FRANKFURT 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Shittearta Nato koftcert balad
STUTTGART 20: Simfoničen koncert fil* harmoničnega orkestra. — 1. Beethoven: Leononna uvertura št. 2. — 2. Tartini- Koncert za violo z orkestrom. — 3. Brahms: Simfonija št. L v C-moliT PRAGA 19: Rimski! - Korsafcov: »Šadko«: opera v treh deianilh. (Prenos iz nar. gledališča v Pra^i). LONDON 2*115: Modeme francoske skladbe za klavir.
22.35- Simfoničen koncert, — Weber: a) Čarostrelec: uvertura: b) koncert za k'avlr in orkester. — 2 Dcbussv: Mala suita. — 3. Brahms: Simfonija št. 4. v F-molu.
ZAGREB 20.35: Dramatski večer Nato
koncert lahke glasbe BRNO 19: Prenos iz narod gledališča v Pragi.
RIM 20 45: Vokalen In instrumentalen koncert.
DUNAJ 20.30: F. ScfrHleriev dramski fragment: *Demetr!l«. VARŠAVA 2f).!«i: Prenos simfoničnega koncerta i t fiTbarmoinHe. STOCKHOLM 21.40: Prenos Hartmannove opere »Lidcn Kirsten« iz opere v Stock-holmu
Sobota. 4 februarja. BERLIN 20.30: Strmdberg: »Vez« (Das Band): tragedija v enem delanju. 22: Watterpook> med Nemčiio in Anglijo (Prenos iz Luna-parka v Berlinu). FRANKFUPT 20.15: Zabaven večer. (Pole Robert Koppel)
22: Prenos športne prireditve h Berlina.
LANGENBEPG 20.15: Zabaven večer. Vmes Offenbachova sličica »Mirko ta Lizika«
PRAGA 2005: Koncert pevskega dmštva »Smetana«. — 1. Bendl: Prebujenje. — 2. Fiblch: Tiha nnfi. — 3 Foerster: Ločitev. — 4 Brahms: Uspavanka. — S. Kricka: Pesem. — 6. Smetana: Pesem ob morju — 7 Narodne pesmi. — Nato orkestralen koncert. LONDON 2015: Moderne francoske skladbe za klavir.
20.46: Koncert vojaške godbe. Nato nrenn« Iz varietela. ZAGREB 19.30: Prenos onere Iz narodnega gledališča v I Jnbllanl. TV>vo >i: Orkestralen koncert DUNAJ 19.30: DunalsVi f?'barmo(n1k1 Izvalilo skladbe Tnharma Straussa. VARAVA 20.30: Večerni koncert rw*e*tfa VARŠAVA 20.30: Večerni koncert lahke gbefce
STOCKHOLM 19.30: Poljuden koncert Orkestra In solistov.
20.45: Simfoničen koncert danske glasbe.
66 nagrad,Jutra"
Izžrebani tekmovalci za » Jutro vo« simbolično novoletno križanko »1928«.
Imeli smo cel mesec dela s pregledo« vanjem obilne pošte, ki je prinesla re* šitve novoletne nagradne križanke »1928«. Sortiranje, primerjanje in pre* sojanje došle korespondence ni bilo lahko, posebno zaradi tega ne, ker se je uredništvo moralo držati kar mogo« če najliberalnejšega merila in presojati pravilnost rešitev bolj zmiselno nego formalno. Potrebovali smo tedne in tedne, da smo končno izločili reševal* ce, ki so imeli pravico do tekmovanja. Šele po tej selekciji se je vršilo žreba« nje. Rezultati so sledeči:
I. nagrado,
krasno biblioteko najlepših ro« manov in povesti slovenskih pi* sateljev, ki jih je doslej izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani, zbirko Tavčarjevih, Jurčičevih Kersnikovih, Stritarjevih in Pod« limbarskega spisov (knjige so vezane), prejme
5«c. Matilda Vrbičeva, učiteljica v Stični na Dolenjskem.
5 n. nagrad,
obsegajočih vsaka po 2 knjigi »Jutrovega« tednika »Življenje in svet« v krasni originalni ve« zavi, je žreb naklonil sledečim tekmovalcem:
Franu Pajku, čevljarju, Studenec, št. 5, p. Stična, Dolenjsko; Josipu Truhlerju, uradniku »Kr, industrijske družbe«, Jesenice; Katki Rožančevi, uradnici Na-rodno-strok. zveze v Ljubljani; Francu Žitniku, uradniku, Ljubljana, Rožna ulica 15; Viljemu Finžgarju, dijaku II. str.
Sred. tehn. šole, Ljubljana.
10 III. nagrad,
ki obsegajo vse romane knjižni« ce »J-tra«:
Zvestoba do groba, Onkraj pra« gozda, Misteirja, Roman treh src. Rdeča megla, Hektorjev meč, Papežinja Favsta, Pater Kajetan, prejmejo:
Karol Cibic, učitelj, Maribor, IV.
deška osnovna šola; Oliva Marnova, Ljubljana, Ambrožev trg 3; Dušan Čremožnik, Celje, Mi-
klavški hrib 26; Davorin Polič, Sv. Lenart v SI. goricah;
Franc Golež, trg. pomoč., Ptuj
(pri g. J. Kovaču); Frida ScharUichova, Goričane
24, p. Medvode; Franc Steinbauer, pos. sin, Sv.
Benedikt v Slov. gor. Josip Počivalšek, trgovec z mešanim blagom, Krško; Zvezdana Zadnikova, stud. med.
Ljubljana, Bežigrad 14; Franc Rebec, viš. rev. drž. žel., Ljubljana, Gosposvetska 13, III.
50 posameznih knjig iz zbirke »Jutrovih« romanov
Vsak izžrebanec ima pravico do ene izmed sledečih knjig:
Zvestoba do groba, Onkraj pra« gozda, Misterija, Roman treh src, Rdeča megla, Hektorjev meč, Papežinja Favsta, Pater Kajetan.
Naslov zaželjene knjige je sporočiti do 15. t. m. upravi »Jutra«, Ljubljana, Prešernova ulica 54.
Knjige dobe: NADA ZALOŽNIK, dijakinja, Mari«
bor, Samostanska ul. 12, I. ALBERT ZORNADA, Ljubljana, Be« žigrad 5.
VERA OREL, dijakinja Trg. akademi«
je, Liubliana, Dalmatinova 1. RADO OSREDKAR, železn. uradnik,
Ljubliana, Ambrožev trg 3, II. RUDOLF LIKAR, žel. uradnik. Ljub« liana. Vilharjeva c., žel. obj. III. MIRKO KRAGELJ, žel. uradnik. Ljub«
Ijana. Karlovška cesta 24, I. ANICA PETRIČ, rač. praktikantinja,
Ljubliana. Krekov trg. VINKO ŠTEMBOV, dijak, Ljubljana,
Šubičeva 3, II. VIDA ŠOLAR, dijakinja, Ljubljana,
Sv. Petra c. 74, pritličje. NADA ŽAGAR, dijakinja, Glince c.
IX. št. 23, Vič pri Ljubljani. MIRO PAVLICA dijak«realčan. Ljub«
liana. Poljanska cesta 62. FRANC PODLUNŠEK. dnak, Ljub«
liana. Tavčarieva 6. ITT. MILAN M. KASPAROVIČ, orožn adm. kanetan, Ljubljana, Reslje« va 9 (priti.). MILOŠ ABPAM. diiak, Ljubljana,
Dalmatinova 5. L JOŽICA VTšTFVSIČ. rač. uradnica.
T iijMiina. Račimovod. del. m. f. BERTA ČEH. diiakmja, Ljubljana. Resljeva cesta 9.
ADOLF PROHINAR, dijak Ljubi j a« na, »Stan in dom« ob Trž. c. I. vila (desno).
IVAN GUŠTIN, realČan, Vič 109, pri Ljubljani.
VITO KRAIGHER, Ljubljana, Cig« lerjeva 63, p. Moste.
IVA FLEGAR, Ljubljana, Povšetova cesta 8
ALENKA MASTNAK, dijakinja, Ce« lje, Kersnikova 3.
VALERIJA SAKSIDA, Celje, Breg št. 25.
PAVLA MASTNAK, dijakinja, Ce« lje, Kersnikova ul. 3.
DUŠAN VALENČIČ, dijak, Celje, Lisce št. 44.
ALFIUS DOLCHER, dijak, Celje, Krekov trg 1,
KAREL BARLE, dijak, Celje, drž. real. gimn.
IVAN BENEDIK, dijak, C lje, Kers« nikova ul. 3.
VLADIMIR KOVACIČ, dijak, Kranj, Savsko predm. 10.
NADA KRAIGHER, Maribor, »Ves« na«, Aškerčeva ul. 6.
PEPCA KRESNIK, Maribor, Kopitar« jeva ul. 8.
ANICA PEČNIK, učenka III. r. mešč. šole, Maribor, Prešernova 2, III.
ANGELA RE1SMAN, učit., Maribor, GregjrciČLva
MARA KUTIN, učiteljica, Maribor,
Koroščeva 7. SREČKO OGRIZEK, Maribor, Pokoj«
ninSki zavod. MALČI KRAJNC, Celje, Aškerčeva
ulica 6. VERA MIHELČIČ. Litija. MILKA ŠTREKELJ, Laško 131. RADO TAVČAR, Radeče pri Zid. m. ALBIN ČELIK, dijak, postaja Fala (Mar.).
ANTON RI *iC, dijak, Ptuj, real. gim. EDVARL PRINČtČ, Vič 114, ope k ar na.
ZLATA KOSARJEVA, dijakinja, Ptuj.
PETER PREVC, tov. urad., Jesenice* Fužine.
MAKS MERŽEK, železničar, D. M. v
Polju (Zalog, objekt XIII.). FRANC BRAČIČ, gostilničar, Nova
vas 49. Rogoznica pri Ptuju. FRANCE POGAČNIK, tov. uradnik,
Jesenice«Fužine. ANTON POLIČ, žel uradnih, Ptuj. FRANJO HRIBERNIK, Zrinjskega
trg 6, Maribor. ZMAGO SOSIČ, dijak, Maribor, Tes*
lova ulica 2. ALEŠ in METKA PIRNAT, Maribor,
Tomanova 3. ANA KARČIČ, učiteljica, Maribor, Gregorčičeva ulica 10.
Nagrado odpošlje uprava »Jutra«. Želimo vsem nagrajencem obilo zaba* ve; tisti, ki je to pot šla sreča mimo njih, pa naj se tolažijo s tem, da »Ju* trova« letina še ni pri kraju. Na svide« nje drugičl
»Jutro«.
Dr. Vofteh Merka
Izhajajo knjige oglašajo se delavci z novimi deli in načrti, a dnevno časopisje nima prostora, da bi poročalo o teh kulturnih dogodkih in tako ostane neopaženo marsikaj, kar bi nas moglo in moralo zanimati.
Pred menoj leži češki prevod »Hanke«, ki je pravkar izšel. Pred 10 leti ie naša pisateljica Zoika Kvedrova Izdala to delo v srbohrvaščini. Podala ie v njem vso bolest jugoslovenske žene. sestre, matere, ki je trpela pod udaroi svetovnega klanja. Ker se je bala. da bi knjiga ne mogla iziti, če bi v nji podajala naše domače razmere, si ie nadela obraz Poljakinje, da ie mogla tem bolj svobodno govoriti. Usoda žene. sestre, matere je bila ob tistem času povsod enaka tn tudi usoda Poljakov ie bila precej podobna usodi Jugoslovenov: borili so se drug proti drugemu na obeh straneh fran-te. Tako se ie pisateliici posrečilo podati delo svetovne vrednosti, ki ie za nas poleg Cankarjevih »Podob iz sanj« nailepše delo iz svetovne vojne.
Pisateljica je rada govorila o tej svoji knjigi, ki ie bila zanjo izpoved velike dobe. Bila je celo več: izpoved srca. Pogled v njeno tedanje življenje nam kaže vso tragike ljubezni, ki jo je preživljala v teh težkih dnen. O »Hanki« so pisali tudi češki in poljski listi in izražali željo, da bi čimprej izšel češki in poliski prevod — a vojna je minila in zanimanie za t. zv. vojno literaturo je padlo. To kaže n. pr.: tudi Bar-busseov »Ogeni«. ki ie doživel iz početka celo vrsto prevodov v svotovne jezike — danes Pa je že malo čitana knjiga. Ako ie ohranila Zofkina »Hanka« svoio vrednost tudi po velikih dneh trpljenja in ie slej ko prei ena najlepših naših kniig, ie to znak, da leži nad njo »večnosti poliub«, ker je bila izpoved umetniške duše. Prav ie zato. da ie dobila to delo v prevodu tudi češka literatura in hvaležni smo prof. Msrki. da je prevod oskrbel.
Ime prof. Mžrke pri nas ni neznano. Či-tamo ga večkrat v kulturni rubriki, zato se nam zdi primerno, da ob tej priliki izprego-vorimo o tem velikem prijatelju in marljivemu prevajalcu naše literature: saj je »Hanka« skoraj že dvajseta knjiga njegovih prevodov iz naših slovstev in kljub svojim 40. letom bo z nio slavil skorai mal jubilej.
Dr. M^rka je profesor češčine in slovenščine na trg. akademiii v Košicah na Slovaškem. V podlistku marljivo sodeluie pri tamošniem dnevniku »Slovaški Vzhode, kjer priobčuie kraiše prevode iz naše literature. pa tudi eseie o naših pesnikih in pisateljih (Cankar. Župančič. MeŠko. Kette. Murn. Gradnik. Gruden, Grum itd.) istotako prevaja hrvatske in srbske pisatelje (Horvat - Kiš, N. Vukoievič i. dr.). Sodeluie oa tudi pri slovaški mesečni reviji »Vesna« in »Strom« (Drevo), ki ie prinesla že nekai niegovih prevodov iz naše literature. V »Moravsko šleskem dnevniku« priobčuie dališe prevode, ki izhajajo potem kot ponatis. Med temi ie izšla tudi »Hanka«. Ureiuie tudi gledališki list »Za oponom« (Za zastorom) in sodeluie pri ko-šičkem gledališču. Košice so bile Dren vojno skorai popolnoma madžarske. Češki kulturni delavci imak> tam mnoeo hvaležnega dela. da skupno s Slovaki skrbe za širjenje prosvete. Tako ie prof. M^rka tudi vodia oddaine radio-oostaie v Košicah in je v nii že predaval o naši moderni literaturi. Mislim, da je bila to tudi edina ra-dio-postaia. ki se ie spomnila 501etnice našega Otona Zupančiča. M6rka Pa je tudi glasbeno nadarien. V Košicah so izvajali niegovo suito za orkester. Pri vsem tem delu za širienie domače in slovenske kulture v vzhodni Slovaški posveča Prof. M6rka prosti čas prevalaniu iz naše literature. ki k) temeliito pozna: niegovi prevodi se odlikuieio po lepem jeziku in bla-goglasnosti. Dasi še ni bil pri nas. obvlada naš jezik popolnoma, kar mu omogoča uspele prevode tudi naidelikatneiših Cankarjevih del.
(Nai sledi tu nekai podatkov o niem in niegovih prevodih iz knfige Waldemara Ethena »Portreti in silhuete« (izšlo v Pro-šteiovu 1926).
Rojen ie bi! 5. februarja 1888 v Vresovi-cah pr; Prošteiovu. Gimnaziio ie študiral v Prošteiovu. Na raznih potovanjih si je razširil obzorie. Na Nemčiio in slovanske dežele ie obrnil v prvi vrsti svoio pozornost.
Kot g;mnazista sta ga zanimala ruščina in italiisnšorna, iezikov se ie učil orivatno. Glasba s-a ie tako vabila, da ie doštudir?! gimnaziio le na energičen pritisk svoiega očeta. Niegov cili ie bil konservatorij. V šesti šoli te oče premagal niegov odpor
Ob češkem prevodu «Hanke»
pri nas in dTugod — k pioti šoli in Vojta ie trveljavljal poslej svoj
prekipevajoči talent v tem. da le študiral tuje jezike in literature. Filologila ie zmagala nad glasbo. Mirkov gurmanski smisel za krasoto verza izvita iz niegoVe ljubezni do glasbe. Za dijaka njegove vrste je bilo naravno, da mu niso zadostovale šolske učne knjige Študiral je Flajšhausa, Vlčka
itd (češke literarne zgodovinarje, op. prev).. Pri tem ga ie podpiral njegov skrbni oče. ki ie ljubil knjige nad vse. Tudi on je bil glasbenik, ki ie ljubil posvetno in cerkveno glasbo in ie bil pripravljen zanjo žrtvovati vse druge ugodnosti. Tako je podedoval Vojta po očetu narodni idealizem. živlienski optimizem — a tudii note za klavir p-osli, čelo in orgle. Še danes se hvaležno spominia. s kakšno ljubeznijo je njegov oče oboževal Husa. katerega mu ie kupil: Fr. Palackega. očeta naroda, na katerega rojstni dom ga ie oče pelial kot dečka. Tudi zanimanie za turistiko ie podedoval sin po očetu: rad obišče včasih očetov rojstni krai pod Radhoštem in smatra za svoio dolžnost nadalievati delo. do načelih svoiega očeta. Priroda. glasba, literatura, narod, slovanstvo — to je bila idejna sfera v Markovi družini.
Kot študent se ie naprej zanima? za Rusijo, za njeno zgodovino in literaturo. V Pragi se je obogatil z zvezami z Jugosloveni, posebno s Slovenci. Tu se začenia niegovo zanimanie za Cankaria. ki ca sicer osebno ni poznal, v katerega delo pa se ie poglobil popolnoma. Markova želia ie bfla, da bi postal kniižničar. Zato ie naiprei dosegel Filozofski doktorat iz slavistike in primer-jaiočega iezikoslovia (1. 1912). Na profesorsko službo ni mislil. Po prevratu, ko se je pokazala večia potreba učite! iskih ril. Je ostal M^rka zvest svoiemu novemu poklicu. Nastopil ie shižbo ob času vojne, ko mu ie bilo dodelieno profesorsko mesto na državni gimnaziji v Prošteiovu. Ko ie nastala vojna, mu ie bil namreč onemogočen odhod v Rusiio meseca oktobra 1. 1914, kjer ie imel nastopiti mesto uradnika v pe-trogajski knjižnici Tu v Proštulovu je imel srečo, da ie bil profesor slavnega pesnika Jurija Wolkeria. Razmerje med obema je bi'o orijatelisko. O tem piše n. or. »Prager Presse«. (ko poroča o knflgi »Bratska poezfia«. kier fe z>bra! prof. M^rka WolkeTieve prevode Cankaria. Ketteia in Gradmka ln fim prida! orhneren uvod (»daese Elnleituflg ist fiberai« rimpatiseh; sie zeichnet ein ideales VerhSltnis zwischen dem Schiiler und dem Lelrrer. der in dem Gvrrmasiasten die Keime des ausseror-dentlichen erkennt und treu und redhch bemuht ist. der anfw5rtsdr5ncenden Kraft Wesre zu \veisen«). Isto piše o knflgi zagrebški »Morzen«.
Skupno zanimanie za glasbo, ki jo je poučeval M^rka na gimnaziji poleg jezikov, ga ie vodilo naravnost k ooeziii jugo-slovenskiUi bratov, ki iih ie M^rka pozna! in priporočil svoiemu nadarjenemu učencu, da ie obrnil svojo pozornost na to stran. (WoIVer sam ie bil glasbeno zelo nadprien. kar se dobro čuti i/ ritma njegovih pesmi. fn zanimivo ie. da se je v prvih začetkih učH ori naš!h modernih mrvstrih: op. prev.)'. Usoeh skupnega dela učifelia in učenca ie vrsta moisterskih prevodov, ki Hh Je izdal M^rka pod naslovom
»Bratska poesia« v 3000 izvodih, kčt prvi zvezek jugoslovenske knjižnice, ki jO je on zamislu in prevzel tfl$i njeno uredništvo.
Ličen zvezek prinaša n& 65 Straneh prevode iz Cankarjeve »Eropket iz »F&ezij« Dragotina Ketteia in i i Grfdnikovih »Padajočih zvezd« Knjiga ie posvečena pesnikovi materi oospe Zdenki Wolkerievi, soprogi bančnega podravnatelja v Prošteiovu.
Tako ie Mžrka vzljubil pred vsem slovensko leposlovje. Tu ie mogoče podati le površen pregled njegovega dela. Naj naštejemo le glavne prevode:
1.	Ivan Cankar: Volja in moč. izdal Bu-ček, Prošteiov:
2.	Ivan Cankar: Gospa Judit, izdal Bu-ček. Prošteiov:
3.	Ivan Cankar: Nina. Izdal Buček, Prošteiov:
4.	Ivan Cankar: Bela krizantema. tedai Buček. Prošteiov:
5.	Ivan Cankar: Ob zori. itdal Buček, Prošteiov:
6.	Ivan Cankar: Hlapec Jernej, izdal Buček. Prošteiov:
7.	Ivan Cankar: Milan in Milena, izdal Buček. Prošteiov:
8.	Bratska poeziia (Cankar, Kette, Gtad-rai) skupno z Wo!keriem. izšlo v Jueoslov. kniižnici.
r 9. Ivan Cankar: Jakob Ruda. izide v »Jugoslov. knjižnici«.
10.	Ivan Cankar: Lepa Vida. izide v »Jugoslov. kniižnid«.
11.	Ivan Cankar: Slike (izšlo v raznih listih):
12.	Ivan Albrecht: Malenkosti ( v raznih
listih):
13.	Dragotin Kette: Otroške balke, izdal štangler v Košicah:
14.	Dragotin Kette: Pravlilce (prevod NVolkeriev) Štangel v Košicah:
15.	Slovenska antologija (Mor. Slezski denik 1926):
16.	A. Aškerc: Izmailov (rokopis).
Iz hrvaščine le prevedel v CeSčino:
17.	V. Dvornikovič: Duša jugoslov. melanholije. (Jugosl knjiž.):
18 N. Vukoievič: Novele (v časopisih);
Iz ruščine v češčino:
19.	Kirpičnikov: Dostojevskij tn Pisan-skij, izdal Buček. Prošteiov.
Iz slovenščine v slovaščino:
20.	Ivan Cankar: Mladost in dtuge povesti. Izd. »Slov. Cud.«.
Slovaško ie pisano:
21.	Jonaš Zaborskii: Rodine v Zabori (štangler Košice):
2. Sladkovič: Zrinskii. izdano za dija-5tvo.
Poleg tega }e napisal jutrileinS spis o Smetani in izdal staročeški evangelij.
Nekateri prevodi iz slovenščine so našteti že v »Cankarieveni zborniku« — Število njegovih prevodov pa je danes že večia — prevodi obsegajo okrog poldrugi tisoč strani. Ta-Ie naša imena so v niih zastopana: Ant. Aškerc. Ivan Albreht. Ivo An-drič, Fr. Bevk. Briusov, Cankar. Čorovič, Čehov. Golar. Gorkij. Gregorčič. Gruden, Grum. Jablanovskii. KvedTova. Jurčič. Kersnik. Kmetova, Kociančič. Kosovel, Kosta-nievec. Lah. Lazarevič. Levstik. Lavrič,
Markovičev*. Podlimbarski. Meško, Milčin-ski, Murftik, NovaČan. Doštoievakii, Ogri-novič, Perko, Plemič, PutreU, Remec. Sal-tykov. Ščedrin. Stritar. ŠorM, Tavčar. Tolstoj, Trdina. Vukoievič.
Med temi imeni vidimo naiveč slovenskih iu se zdi. da ie prof. K&rka naš najmarlji-vejši prevajalec v čelčino Uvedel je našega Cankarja tndi v slovaško slovstvo in
kakor mi poroča — se zanima tadi za prevod v poljščino. Njegovi kraiši prevodi iz našega slovstva so raztreseni do raznih dnevnih listih, Udove Noviny, Mor .-slezski denik. Pozor. Hlasy s Hane. Ha na, Nar. Demokracie. Prostieiovske Rozhledy. Vy§k Noviny. Moravski SeveT. Sk>vensky Vvchod. Vatra. Sodeluje tudi pri glasbenih in fifoloških Ustih. V ortstih rad jezdi na svehm konja *>"> v i:dov ta akolf Košic. »j 3 umetnik ži/jeaja« — p;! s o niem W. Cthen.
Iz prevodov v »Mar.-slezskem dnevniku« je nastala zbrana »Slovenska antologija«. O tem mi je pisal: »Z radostjo Vam sporočam. da sem pridobil svoiega bivšega dijaka na akademiji, sedaj uradnik pri poljskem konzulatu, za to. da orevede z mojo pomočjo Cankarjevo »Mladost in drage povesti«. (Moje življenje) v poljščino. Prevaialec ie rojen Pollak, poljski državljan. zna torei popolnoma Dolisko. Morda bo to prvi prevod v poljščino, kakor ie bil moj prvi v slovaSčini. Niegovo (Cankarjevo) delo zasluži, da Pride v last vseh slovanskih narodov. Antologija slovenske proze, ki izhaia kot priloga v »Mof.-slezskem deniku« se bliža koncu in it~ ide potem kot knjiga, čez počitnice dovršim antologijo slovenske poezHie. Prevedeni tudi »Narcisa« od dr. Grudna. — Antologija slovenske proze hna 23 avtorjev, poeziia iih bo Imela 30, tako da bo slovenska literatura zastopana s približno 60 pesniki in pisatelji, ki jo lahko dobro skarak-terizifak>...
Lani Je izšla slov. antologija pod naslovom »Slovinska knižka«. Obsega 250 strani lm Ima sledeče prevode: Jurčič: Dva brata
—	Dr. Iv. Tavčar: TiberiuS Panonicus — Maselj-Podlimbarsld: V vojaškem arhivu
Janko Kersnik: Nadepolni — Josip Ko-stanlevec: Prijatelj Toni — Rado Mutnik: Dragonec Juri} — Ksaver Melko: Noč — Ivan Cankar: V temi — Dr. Ivo Šorli: Povest o neki drugi — Cvetko Golar: Svetnik
—	Ivan Lah: Bernarelo — Zofka Kveder: Vsakdanja tragediia — Vlad. Levstik: Za-miiljeni Vid — Milan Pugeli: Prebujenje — Anton NovaČan: Peter Kobula — Ivan Albreht: Igra — Mariia Kmetova: Erna — Fr. Bevk: Nasmeh — AI. Remec: Peter tn njegov prilateli — Slavko Grum: Mansarda
—	Karel Kociančič: Na pravo oko — Pave! Perko: Tinečka.
Kolikor Vem. prevala sedal Tavčarjevo povest »Izza kongresa«.
Ne mine skorai teden, da bi ne prejel od niega številke kakega češkega ali slovaškega lista ali revtfje. kjer ie kaj napisal za nas. Je vedno poln načrtov in dela in mi mu ob šttridesetletnici želimo, da bi jih še mnogo izvršil in zbližal slovenski in slo-vaSki, jugoslovenski in češkoslovaški svet.
Beograjsko pismo
Novi tramvaji in oksiordske hlače. — Japonska pevka v gledališču, — Lep literarni večer. — Tin Ujevič se seli v Južno Ameriko. — Neobičajna predpustna solidnost, — Lep uspeh gospoda Križaja
Beograd, koncem januarja.
Nova senzacija v Beogradu! Novi tramvaji! Lepi, elegantni, svetli — kar debelo so jih gledali stari beograjski meščani, navajeni tistih vegastih, zakajenih, bolj v muzej kakor v promet spadajočih vozov na periferijskih tramvajskih progah, ko so jim na pravoslavno Novo leto z veselim cingljanjem po Beogradu oznanjevali, da se tudi ko-modni gospodje iz sicer zakrknjene, v brezbrižnosti in molčečnosti stanovitne beograjske občine včasi vendar-le spomnijo na kakšno koristno stvar... No da, bo že kako navsezadnje tudi naša ljuba prestolnica dohitela zapadno-evropska mesta — novi tramvaji in široke oksfordske hlače na beograjskem korzu so že lep začetek in mnogo obetajo ...
Simpatična gospa Teiko Kiwa, ki je naš Beograd vzljubila že lani, ko še nismo imeli novih tramvajev, nam je te dni v Narodnem pozorištu iznova pokazala, da je s svojim pristnim japonskim temperamentom kakor ustvarjena za glavno ulogo v »Madame But-terfly«. Njena kreacija in njen glas so bili nedosežni. Obilo aplavza in mnogo krasnih šopkov cvetja so bili najboljši dokaz, da je odlična japonska umetnica med beograjskim občinstvom zelo priljubljena.
Res je postal Beograd zadnje čase zelo napreden v vsakem oziru! Na književnem večeru 22. t m. v veliki dvorani nove univerze smo čutili, da med beograjskimi književniki in kniiževni-cami vlada živahno gibanje in da sedanji splošni stagnaciji na literarnem polju z uspehom kljubujejo mlade, čile sile, polne poleta in Idealov. Dela, ki so iih na tem književnem večeru pred polno dvorano čitali gospa Izidora Seku-lič in gospodje Veljko Petrovič, Todor Manojlovič, Miloš Crnjanski in Milan Kašanin. sicer niso bila brez hib, ali se bo dalo popraviti marsikaj, ako talentom ne bo obračala hrbet dobra volja, zaeno s časom vse premalo upoštevani faktor tudi med umetniki.
V Skadarliji, »Kod Bumsa«, »Koc! tri šešira« in »Kod dva jelena« udomačeni • kralj v svojem kraljestvu! — pesnik' boem Tin Ujevič pa ti bo ob čevapčičih in pivu odkrito povedal, da Prešernova izjava ,slep je, kdor se s petjem ukvarja' nikjer na svetu ne odgovarja bolj stvarnosti. kakor v Beogradu, pesnikom sila nenaklonjenem mestu. Ali se potemtakem izplača irkvarati se še nadalje s pesništvom?! Zapustil bo naš Tin lepega dne nehvaležno domovino, nič več ne bo prepeval po topčiderski cesti, nič več ne bo modroval v skadarliiskih zakajenih krčmah — šel bo, vsaj tako j je Izjavil nekemu madžarskemu listu, '
v solnčno Južno Ameriko, kjer upa, da bo našel svojo srečo... Uboga Skadar-lija, mnogo boš izgubila na svoji bo-emskfi privlačnosti, ko se Tinova mar-kantna postava zvečer ne bo več pojavljala v dimu cigaret »Kod Bumsa«, a še bolj uboga ti domovina, ker izgubila boš enega od svojih najboljših poetov ...
Glede plesnih prireditev in zabav je pa Beograd letos v splošnem mnogo solidnejši, nego je bil prejšnja leta. Denarna kriza? Ali pa pravi sezoni vese-Ijačenja in norenja po parketu bajno okrašenih in razsvetljenih dvoran letos nedostaje snega in mraza in burje, te tradicionalne zunanje dekoracije za plesni vrvež v dobro zakurjenih lokalih? Bodi že kakorkoli — dejstvo je, da takta-solidnost Beogradu nič kaj ne pristoja in da jo še najmanj opravičuje megla, gosta, nepredirna megla, ki ta mesec metropolo Jugoslavije mnogokrat zagrinja z uprav občudovanja vredno vztrajnostjo svoje ljubljanske ali londonske posestrime. Napovedani ples beograjskih mesarjev in klobasičarjev je v tej letošnji plesni suši sicer dobro znamenje, ali človek ne sme pozabiti, da so mesarji in klobasičarji danes velika gospoda, ki jim denarna kriza in zadušljiva megla ne moreta tako zlahka do živega kakor drugim navadnim Zemljanom...
H koncu naj še omenim, da je bas gospoda Kfližiaja na zadnji predstavi »Fausta« beograjsko gledališko publiko naravnost frapiral in da je njena iskrena želja, da tako znamenitega pevca češče čuje v Beogradu.
-J.
Izvirne francoske pastilje »V A L D A«
obvarujejo Vas vseh zlih učinkov mraza, megle In mokrote ter bacilov na dihalne organe.
Prodajajo vse lekarne tn drogerije.
cZaknj ste pa bebioo posadili na mizo? «Da aHUbk lcadar pade na tla.*
(*Buen Humor*)
Izjava UJNŽB.
progi se iznašajo lažnive vesti, da Beogradu aretirali in obtožili izvolje* ntralni upravni odibor bolniške blagaj« metnega osebja. To je zlobna in laž. Pač pa je Državni svet zaradi bivših uradnikov dr. Bugarskega in tiča razširil obtožbo na prvi imeno* Centralni upravni in nadzorni odbor, vodil bolniško blagajno do L 1925. je zgodilo na osnovi pritožb našega B in so sodrugi sploh pri tej stvari 11
ivamo vse pametne in poštene s loven« ezničarje, da vse razširjeyalce laž« vesti takoj javijo podpisanemu ObL
Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana.
i onstran sranic
Ilirska Bistrica pleše. Tam je vedno jl Te dni se je vršil oficirski ples po [tivi izbranega damskega komiteja.
je sijajno. Reška «Vedetta» zaklju« -ivoje poročilo o plesu z navedbo [ovitih gostoljubnih besed velespo« jega odvetnika Mikuletiča, ki je na« s poudarkom trepetajoče veselje v, ko so pričakovali slavno osvobo« [armado in med tem, ko je njihovo >slušalo pokanje topov ob bregu So« bila njihov obraz in njihovo srce proti svobodi, o kateri so toliko in j ali. Odgovoril mu je s toplimi za« ai in priznalniroi besedami major in prireditev se je zaključila s kra* himno.»
IVa učiteljišču v Gorici so te dni vpi« led avarguardiste zadnje dijake, ta« ]so sedaj vpisani vsi. Povedalo se je i. da kdor ne bo vpisan, naj nikar lli na m a'uro.
1Akademski klub *Guido Resen* v poziva posamezne slovenske akade« (sa svoj sedež, kjer jih prijazno po« [za vpis v klub. Sestavljen imajo se* [univerzitetnih absolvirancev. Samo :ltiba predlaga fašistična deželna fe« a za službe v razne stroke. J Potomci Avarov. Neka profesorica |ine na goriškem učiteljišču uči di« ko.le: Slovenci so prišli na Goriško Napoleonovem padcu. Naselila jih trija. Slovenci so potomci Avarov.. Lpotomci Avarov» v razredu se sme« Jodovinski blodnji italijanske učite«
Tolminu imajo obrtno šolo. Vod« se učence vpisal med avangvardiste, smejo samo avangvardisti uživati obrtne šole. yles v korist fašistične mladinske 3cife so priredili za novo leto v Kre« stilničar, pri katerem je bil ples, je Odšteti 200 lir. Prireditve so se mo« jležiti vsi vplivnejši in imovitejši
inar za rbalillo» je nabiral miličar« squadra v Grahovem. Potem pa je veselo družbo in grahovsko «cbalil»
[ud/ na Krk pošilja knjige <rdalma* eupina za italijanske biblioteke«, [lj italijanske šole na Krku se je :po zahvalil imenom cele kolonije ^ne knjige, povdarjajoč, da se bodo krški Italijani ogrevali za sladki ik, za sijajno svojo zgodovino in | narodna zavest bo vedno silnejša.
prihajajo neovirano italijanske ci gojijo irredentizeml |a Reki je italijanska oblast lansko [tevala, da se vsi meščani opredele jejo kako državljanstvo. Fašisti so |i po Jugoslovenih in zahtevali od predložijo nemudoma prošnje za italijanskega državljanstva. Ime« 5ehe. Ljudje so se udajali iz služ« družinskih ozirov, teror je bil ve« bti so nosili okoli izgotovljene for« in naši ljudje so kar podpisovali, kdo hotel optiTati za Jugoslavijo, [gledali grdo in mu povedali, da ne potrebnih dokumentov, dočim so |ita!ijansko državljanstvo takoj na >. Po selih na meji je bil pritisk brezobziren. Fašistični agitatorji
so pripra rfjans
sprejem italijanskega dr« žavljanstva cojkj nekaj mladih ljudi, ki 80 služili v jugoslovenski armadi in ki bivajo na jugoslovenskem teritoriju pa imajo po» slovne zveze z Reko. O kakem organizato« ričnem nacijonalnem delovanju na jugo« slovenski strani vzpričo takega fašističnega početja ni bilo ne duha ne sluha.
Šport
Oficijelni rezultati kolesarskih tekem za državno prvenstvo za 1927-28«
(Službeno iz Koturaškega Saveza SHS J
Državne prvenstvene kolesarske dirke za leto 1927*28 so imele sledeče izide: Tekmo« vali so pododbori; Zagreb, Bjelovar, Ljub« ljana (s klubi Sava, Vrhnika, Ljubljanica in Za?ja) in Ljubljana mesto (s klubi lli« rija, Primorje, Sora in Disk).
Prvo kolo, tri dirke na km 50, 75 in 100.
Pododbor Zagreb: 1. Banek Anton, 2. Kranjc Ivan, 3. Koržinek Lucian
Pododbor Bjelovar: 1. Lamza Drago, 2 j Ljubic Stjepan, 3. Šumandl Josip
Pododbor Ljubljana: 1. Gjorgjevič Fra« njo, 2. Stepančič Stanko, 3. Turk Alojzij
Pododbor Ljubljana mesto: 1. Kosmatin Ivan, 2. Kosmina Alojzij, 3. Valant Ivan.
Semifinale na km 150. — Pododbora Za« greb in Bjelovar: 1. Banek Anton, 2. Kranjc Ivan, 3 Truban Rudolf, 4. Lamza Drago, 5 Koržinek Lucian.
Semifinale obeh ljubljanskih pododbo« rov: 1. Kosmatin Ivan, 2 Šolar Josip, 3. Abulnar Franc, 4. Zanoškar Srečko, 5. Gjor gjevič Fr.
Obenem s semifinalno dirko sta razni« sala ljubljanska pododbora »Cestno dirko za prvenstvo Slovenije®, katere se ;e ude« ležilo 27 prvorazrednih dirkačev Slovenije ter velja zgornji rezultat za prvenstvo Slo« veni je.
Finale za državno prvenstvo se je izvr« šilo na progi Zagreb. Sveta Nedelja. Sas mobor. Bregana, Novo mesto, Metlika. Kar« lovec, Jaška. Zagreb, 190 km. s končnim rezultatom: državni prvak za leto 1927«28 je Banek Anton (Motokoturaški Zagreb), 2 Kosmatin Ivan (ASK Primorje, Ljublja« na), 3 Kranjc Ivan (Orao, Zagreb). 4 Lam« za Drago (Sokol, Bjelovar), 5. Truban Ru» dolf (Orao, Zagreb). 6. Zanoškar Srečko (ASK Primorje, Ljubljana), 7 Kosmina Alojzij (ASK Primorje, Ljub.). 8 Ljubič Stjepan (Sokol), 9. Valant Ivan (Ilirija, Ljubljana). 10. Šolar Josip (Ilirija Ljublja« na).
Finale za državno prvenstvo juniorjev se je izvršilo na progi Zagreb«Jaska*Zagreb 60 km, z naslednjim rezultatom: 1 Beneka Ivan (Motokoturaški, Zagreb). 2 Matija« šec Stjepan (Lastavica, Vel. Gorica), 3. Toplak Tomica (Gradjanski, Bjelovar).
Za državno prvenstvo iuniorjev je v pr« vem kolu tekmovalo okoli 30 kolesarjev Slovenije; zadnji se pa vsled tehničnih tež« koč niso mogli udeležiti finalne tekme.
Drsalne tekme. Za danes nameravane drsalne tekme na drsališču SK Ilirije od« padejo vsled neug(jdnega vremena. Ob ugodnih vremenskih razmerah se vrši v nedeljo, 5. t m dopoldne tekmovanje za letošnje državno prvenstvo v umetnem dr* sanju, na katerem startajo poleg ostalih vsi naši olimpijski kandidati za umetno dr« sanfe ga. Kadrnka ter gg inž. Bloudek in V. Vodišek.
Smuške tekme na Pohorju. JZSS po« zivlja svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži nedeljskih smuških prire« ditev na Pohorju Kot zastopnik saveza se za to prireditev nominira g. ravnatelj Per« havc.
Smuške tekme za prvenstvo maribor« ske oblasti na Pohorju dne 5. t m. Dodat« no k objavi z dne 28 pr m. v «Jutru® jav« Ija SPD iz Maribora, da je vključena v senijorskih tekmah Klopni vrh « Maribor« ska koča tudi kategorija za novince, za katere ne velja pogoj, da so verificirani kakor tudi za juniorje ne
Nedeljske smučarske prireditve na Pohorju Agilna podružnica SPD v Mari« boru priredi v nedeljo dne 5. t m smuške | tekme za prvenstvo mariborske oblasti Smučarstvo se v Mariboru lepo ra7vija. to
li se želite osvoboditi renmotUms in protinL?
[Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, otekline členkov, pohabljene p in roke, zbadanje, trganje v raznih delih telesa, da celo slabost oči so včasih [edice bolečin vsled revmatizma in prehlajenja, ki se morajo odstraniti, ker slezen vedno bolj in bolj napredovala.
JAZ VAM NUDIM
zdravilno pijačo, ki Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi in in čiščenju. Ni to kakšno univerzalno sredstvo ali skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo, ki ga je dala dobra mati __narava za dobrobit bolnega človeštva
I	Vsakemu brezplačno za poskušnjo.
Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih skladišč, ki so po vseh državah, popo* a brezplačno in franko eno stekleničiro za poskušnjo obenem z navodilom in :no razpravo. Tako se boste mogli 6ami prepričati o tem neškodljivem sredin njegovem delovanju.
August MSrzke. Berlin - Wilmersdorf. Brnchsalerstrasse Nr. 5. Abt. 323

CENTRALA za staro železo, družba z. o. z. v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je danes ob 1. uri popolnoči preminul v Beogradu njen soustanovitelj in član, gospod
Gustav Kras
generalni ravnatelj tvrdke Obnova, d. d. v Beogradu Itd. itd.
Vzornemu sodelavcu ln značajnemu družabniku ohranimo časten spomin.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1928.
smo videli pročfo nedeljo na državnem pr»
venstvu v Kranjski gori, kjer so maribor« ski vozači pokazali mnogo dobe volje, ze« lo veliko zanimanja in tudi precej znanja. Kakor nam javljajo, obeta biti nedelja ve« lik smučarski praznik na Pohorju. Velika udeležba na tekmah iz mariborske oblasti je že danes zasigurana. Pripravljajo se tu« di ljubljanski tekmovalci, in nekateri smu« čarji, ki so se udeležili olimpijskega tre« nmga. Krasen teren in dobre snežne raz« mere ter znana gostoljubnost prirediteljev bo privabila gotovo tudi iz drugih krajev nebroj smučarjev. Opozarjamo tekmoval« ce, naj se peljejo do Fale, ker je njih start na Klopnem vrhu. Dame, ki tekmujejo, se peljejo do Ruš in gredo do Ruške koče, vsi ostali udeleženci pa do Hoč in preno* čijo v mariborski koči.
Službena objava LNP. V smislu skle* pov upravnega odbora na seji dne 20. m. m. se vabijo gg. predsedniki in tajniki ljub« Ijanskih klubov LNPa na važen medklub« ski sestanek, ki se vrši jutri v petek ob 20.30 v damskem salonu kavarne «Emona» Dnevni red: Izobraževalno delo in idejna športna vzgoja v naših klubih. — Predsed« stvo LNPa izrecno povdarja važnost se« Stanka ter prosi polnoštevilne udeležbe Na sestanek se vabijo tudi člani vseh podsa« veznih odborov. — Po medklubskem se« sanku se vrši seja upravnega odbora — Predsednik.
SK Ilirija (nogom sekcija) Danes na praznik ob 11. dopoldne v klubski sobi v »Evropi« strogo obvezen sestanek nogo« metašev obeh skupin Točno! — Članstvo se opozarja na objavo v članski knjigi v «Evropi». — Načelnik.
SK Jadran Današnja tekma se zaradi slabega vremena ne vrši. V petek, 3. t. m. se vrši sestanek nogometašev v Narodni kavarni ob 20 uri.
SK Slovan (nogom. sekcija). Pozivam ponovno vse igrače na sestanek v telovad« niči učiteljišča v petek 3. t m., točno ob 19 uri. — Načelnik.
Motoklub *L)ubtjana» naznanja, da se je na 11. rednem občnem zboru dne 29 ja« nuarja izvolil nov odbor, ki se je na prvi odborovi seji dne 30. I. 1928. konstituiral
rastoue
rs
15X25X2-50 kupim.
Ponudbe z navedbo cene in mno žme na Ljubljana po>t. predal 20-
naslednje: predsednik prof. dr. Alojzij Za« lokar, podpredsednik Mr. Ph. Milivoj Leu« stek, tajnik Leopold Zwolinski, blagajnik Franc Kham, gospodar Josip Vesel, odbor« niki prof. Egidij Čeh, Franc Batjel, Ema« muel Rosa, načelnik športne komisije Aloj« zij Cirman. Klubova pisarna se nahaja na Resljevi cesti št 1 (lekarna Leustek), klu* bov lokal v restavraciji Ljubljanski dvor. Odbor.
Koturaški Savez kraljevine SHS skli« cuje za soboto, dne 4. februarja t. 1. ob 19.30 v restavraciji Zvezda sejo, ki bo glav
na konferenca delegatov kolesarskih klu« bov in društev, včlanjenih v Savezu. Na seji poroča glavni tajnik Koturaškega sa« veza Dnevni red: 1. Delo kolesarskega sa« veza z letu 1°28., 2 stališče saveza napram klubom mariborske oblasti, 3. zunanji po« ložaj našega kolesarskega športa. 4. debate o teh točkah in sklepi in 5. eventualija. — Konferenca se nadaljuje v nedeljo istotam ob 14. uri. Obvezno za vse v savezu včla« njene kolesarske klube in društva, Id naj sigurno pošljejo svojega delegata — Ko« turaški savez SHS.
cJjaffet, Xame, Crepe de Chine, C repe Satiri, &ii de Chine, Taillette, Topelin, Silk, Carneval i. t. d. za maske.
A. & E. SKABERNE
zajamčeno prvovrstne kakovosti nudi tvrdka
Ogifenl (karbon) papir
indigo papir, barvni trakovi, barve za štampiljke, pagi-
nirke in blagajne dobite vedno in najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6/1.
Telefon štev. 2980.
Mehko kokošje perje, kilogram 15.— Din gosje perje	„ 100.— „
franko Maribor, vreče računamo po lastni ceni, proti povzetju. — Manj kakor 5 kg ne oddajamo po pošti.
5 kilogramov kokošjega perja 110.— Din 5 „ gosiega perja 535.— „
bruto za neto, franko po pošti proti predplačilu zneska.
EKSP. DRUŽBA MATHEIS, SUPPANZ IN DRUG
Maribor.
pomoen
železninar, vojaščine prost, sposoben tudi za vsa pisarniška dela, želi radi domačih razmer menjati sedanjo službo s kakim podjetjem v mestu ali na deželi. — Cenj. dop. poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Železninar«.
AVTO
kupim.
V poštev pridejo mali štirisedežni kakor Steyr IV« Puch XII., Tatra 4/12, Avis, VVanderer. — Natančne opisne oferte vozila pod »Prilični nakup — promptno plačilo« na upravo »Jutra« Maribor.
Opozorilo!
Opozarjamo s to objavo javnost, da naš svojedobni potnik g. Vladimir Kira-sov ni pooblaščen sprejemati za nas naročila, ker ni že od marca 1927 več pri nas uslužben.
»VRTc Džamonja in drugovl, d. z o. z„
Maribor.
Cinkarna ci. d. Celje
razpisuje v svojem podjetju
mesto
Reflektanti morajo dokazati popolno teoretično in praktično strokovno naobrazbo, dolgoletno uspešno poslovanje v enakem obratu ter državljanstvo kraljevine SHS. Posebno se zahteva organizatorična sposobnost pri produkciji cinka in zmožnost graditve in vodstva tovarne za cinkovo belilo.
Pismene prošnje opremljene z obširnim curriculum vitae, spričevali o dosedanjem poslovanju in navedbo referenc vložiti je najkasneje do 15. februarja 1928 na: Cinkarna d. d., Celje.
mm® •• m^m^m^^t^^'
Industrijsko peMe
išče za pisarno in obiskovanje odjemalcev praktičnega, agilnega in organizatorično se udejstvujočega gospoda s trgovsko naobrazbo. — Starost ne pod 28 letom. — Reflektanti s tehničnim znanjem imajo prednost. — Reflektira se samo na serijozno prvovrstno moč z lepim nastopom.
Ponudbe s curriculum vitae pod »Stalnost/90« na oglas, oddelek »Jutra«.


E 5930/27-15.
Dne 16. marca 1928 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
I. zemljšika knjiga Košaki vi. št. 71. II. zemljiška knjiga Vodole vi. št. 66, III. zemljiška knjiga Vosek vi. št. 51, IV. zemljiška knjiga Ranča vi. št. 86. — Ce-nilna vrednost ad I. 169.083.50 Din. ad II. 6652 Din. ad III. 194.080.75 Din in ad IV. 55.52650 Din. - Vrednost pritikline: 1. 3415 Din oz. III. 4645 Din in IV. 4000 Din. ki je zgoraj všteta. — Najmanjši ponudek ad I. 112.722.32 Din, ad II. 4434.68 Din, ad III. 129.38720 Din in ad IV. 37.017.68 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
OKRAJNO SODIŠČE V MARIBORU, ODD. IV.,
dne 23. januarja 1928.

Izjava UJNŽB.
Po progi se iznašajo lažnive vesti, <Ja so v Beogradu aretirali in obtožili izvolje« ni Centralni upravni odbor bolniške blagaj« • ne prometnega osebja. To je zlobna in podla laž. Pač pa je Državni svet zaradi zlorab bivših uradnikov dr. Bugarskega in dr. Cutiča razširil obtožbo na prvi imeno« vani Centralni upravni in nadzorni odbor, ki je vodil bolniško blagajno do 1. 1925. To se je zgodilo na osnovi pritožb našega UJN2B in so sodrugi sploh pri tej stvari molčali
Pozivamo vse pametne in poštene sloven« «ke železničarje, da vse razširjevalce laž* nivih vesti takoj javijo podpisanemu ObL odboru.
Oblastni odbor UJNŽB, Ljubljana.
Naši onstran sranfc
p— Ilirska Bistrica pleše. Tam je vedno zaoava. Te dni se je vršil oficirski ples po inicijativi izbranega damskega komiteja. Uspel je sijajno. Reška «Vedetta» zaklju« 6uje svoje poročilo o plesu z navedbo »učinkovitih gostoljubnih besed velespo« Jtovanega odvetnika Mikuletiča, ki je na« Tajal s poudarkom trepetajoče veselje Isfcranov, ko so pričakovali slavno osvobo« dilno armado in med tem, ko je njihovo uho poslušalo pokanje topov ob bregu So« če, sta bila njihov obraz in njihovo srce obrnjena proti svobodi, o kateri so toliko časa sanjali. Odgovoril mu je s toplimi za« hvalnimi in priznalnimd besedami major Banaia m prireditev se je zaključila s kra« Ijevsko himno.»
p— Na učiteljišču v Gorici so te dni vpi* Bali med avarguardiste zadnje dijake, ta« ko da so sedaj vpisani vsi. Povedalo se je dijakom, da kdor ne bo vpisan, naj nikar ne misli na m a* uro.
p— Akademski klub *Guido Rešena v Gorici poziva posamezne slovenske akade* mike na Svoj sedež, kjer jih prijazno po« vabijo za vpis v klub. Sestavljen imajo se« znam univerzitetnih absolvirancev. Samo člane kluba predlaga fašistična deželna fe» deracija za službe v razne stroke.
p— Potomci Avarov. Neka profesorica zgodovine na goriškem učiteljišču uči di« jake tako»le: Slovenci so prišli na Goriško šele po Napoleonovem padcu. Naselila jih je Avstrija. Slovenci so potomci Avarov.. Razni »potomci Avarov* v razredu se sme« jejo zgodovinski blodnji italijanske učite« Ijice.
p—■ V Tolminu imajo obrtno šolo. Vod« ja je vse učence vpisal med avangvardiste, češ, da smejo samo avangvardisti uživati dobrote obrtne šole.
p— Ples v korist fašistične mladinske organizacije so priredili za novo leto v Kre* du. Gostilničar, pri katerem je bil ples, je moral odšteti 200 lir. Prireditve so se mo« rali udeležiti vsi vplivnejši in imovitejši ofočani.
p— Denar za *balillox je nabiral miličar« siri caposquadra v Grahovem. Potem pa je prišel v veselo družbo in grahovsko cbaiil« lo» zapil.
p— Tudi na Krk pošilja knjige »dalma« tinska skupina za italijanske biblioteke®. Ravnatelj italijanske šole na Krku se je javno lepo zahvalil imenom cele kolonije za poslane knjige, povdarjajoč, da 9e bodo h njih krški Italijani ogrevali za sladki svoj jezik, za sijajno svojo zgodovino in njihova narodna zavest bO vedno silnejša. Na Krk prihajajo neovirano italijanske knjige, ki gojijo irredentizeml
p— Na Reki je italijanska oblast lansko leto zahtevala, da se vsi meščani opredele in sprejmejo kako državljanstvo. Fašisti so kar padli po Jugoslovenih in zahtevali od njih, da predložijo nemudoma prošnje za
{mdobitev italijanskega državljanstva. Ime« i so uspehe. Ljudje so se udajali iz služ« benih ali družinskih ozirov, teror je bil ve« lik. Fašisti so nosili okoli izgotovljene for« mularje in naši ljudje so kar podpisovali. Ako je kdo hotel optiTati za Jugoslavijo, so ga pogledali grdo in mu povedali, da ne bo dobil potrebnih dokumentov, dočim so bili za italijansko državljanstvo takoj na razpolago. Po selih na meji je bil pritisk posebno brezobziren. Fašistični agitatorji
so pripravili za sprejem italijanskega dr« žavljanstva cejo nekaj mladih ljudi, ki so služili v jugoslufcrenski armadi in ki bivajo na jugoslovenskem teritoriju pa imajo po* slovne zveze z Reko. O kakem organizato« ričnem nacijonalnem delovanju na jugo« slovenski strani vzpričo takega fašističnega početja ni bilo ne duha ne sluha.
Šport
Oficijelni rezultati kolesarskih tekem za državno prvenstvo za 1927-28.
(Službeno iz Koturaskega Saveza SHS.)
Državne prvenstvene kolesarske dirke za leto 1927«28 so imele sledeče izide: Tekmo* vali so pododbori; Zagreb, Bjelovar, Ljub« ljana (s klubi Sava, Vrhnika, Ljubljanica in Zarja) in Ljubljana mesto (s klubi Ili« rija, Primorje, Sora in Disk).
Prvo kolo, tri dirke na km 50, 75 in 100.
Pododbor Zagreb: 1. Banek Anton, 2. Kranjc Ivan, 3. Koržinek Lucian
Pododbor Bjelovar: 1. Lamza Drago, 2 Ljubič Stjepan, 3. Šumandil Josip
Pododbor Ljubljana: 1. Gjorgjevič Fra« njo, 2. Stepančič Stanko, 3. Turk Alojzij
Pododbor Ljubljana mesto: 1. Kosmatin Ivan, 2. Kosmina Alojzij, 3. Valant Ivan.
Semifinale na km 150. — Pododbora Za* greb in Bjelovar: 1. Banek Anton, 2. Kranjc Ivan, 3 Truban Rudolf, 4. Lamza Drago, 5 Koržinek Lucian.
Semifinale obeh ljubljanskih pododbo« rov: 1. Kosmatin Ivan, 2 Šolar Josip, 3. Abulnar Franc, 4. Zanoškar Srečko, 5. Gjor gjevič Fr.
Obenem s semifinalno dirko sta razni« sala ljubljanska pododbora »Cestno dirko za prvenstvo Slovenije*, katere se ;e ude« ležilo 27 prvorazrednih dirkačev Slovenije ter velja zgornji rezultat za prvenstvo Slo« venije.
Finale za državno prvenstvo se je izvr» sik) na progi Zagreb. Sveta Nedelja, Sa« mobor. Bregana, Novo mesto, Metlika. Kar« lovec, Jaška. Zagreb, 190 km. s končnim rezultatom: državni prvak za leto I927«28 je Banek Anton (Motokoturaški Zagreb), 2 Kosmatin Ivan (ASK Primorje, Ljubija« na), 3 Kranjc Ivan (Orao, Zagreb). 4 Lam« za Drago (Sokol. Bjelovar), 5. Truban Ru« dolf (Orao, Zagreb). 6. Zanoškar Srečko (ASK Primorje, Ljubljana), 7 Kosmina Alojzij (ASK Primorje. Ljub.). 8 Ljubič Stjepan (Sokol), 9. Valant Ivan (Ilirija, Ljubljana). 10. šolar Josip (Ilirija Ljublja* na).
Finale za državno prvenstvo juniorjev se je izvršilo na progi Zagreb«Jaska*Zagreb 60 km, z naslednjim rezultatom: 1 Beneka Ivan (Motokoturaški, Zagreb). 2 Matija« šec Stjepan (Lastavica, Vel. Gorica), 3. Toplak Tomica (Gradjanski. Bjelovar).
Za državno prvenstvo juniorjev je v pr« vem kolu tekmovalo okoli 30 kolesarjev Slovenije; zadnji se pa vsled tehničnih tež« koč niso mogli udeležiti finalne tekme.
Drsalne tekme. Za danes nameravane drsalne tekme na drsališču SK Ilirije od« padejo vsled neugodnega vremena. Ob ugodnih vremenskih razmerah se vrši v nedeljo, 5. t m. dopoldne tekmovanje za letošnje državno prvenstvo v umetnem dr« sanju, na katerem startajo poleg ostalih vsi naši olimpijski kandidati za umetno dr« sanfe ga Kadrnka ter gg. inž. Bloudek in V. Vodišek.
Smuške tekme na Pohorju. JZSS po» zivlja svoje članstvo, da se v čim večjem številu udeleži nedeljskih smuških prire« ditev na Pohorju Kot zastopnik saveza se za to prireditev nominira g. ravnatelj Per« havc.
Smuške tekme za prvenstvo maribor» ske oblasti na Pohorju dne 5. t m. Dodat« no k objavi z dne 28 pr m. v «Jutru» jav« lja SPD iz Maribora, da je vključena v senijorskih tekmah Klopni vrh » Maribor« ska koča tudi kategorija za novince, za katere ne velja pogoj, da so verificirani kakor tudi za juniorje ne
Nedeljske smučarske prireditve na Pohorju Agilna podružnica SPD v Mari« boru priredi v nedeljo dne 5. t m smuške tekme za prvenstvo mariborske oblasti Smučarstvo se v Mariboru lepo razvija, to
lili sb želite osvoboditi revm^tumo in protič?
Trganje, zbadajoče bolečine v udih in členkih, otekline členkov, pohabljene noge in roke, zbadanje, trganje v raznih delih telesa, da celo slabost oči so včasih posledice bolečin vsled revmatizma in prehlajenja, ki se morajo odstraniti, ker bi bolezen vedno bolj in bolj napredovala.
JAZ VA.M NUDIM zdravilno pijačo, ki Vam razkraja sečno kislino, pomaga pri prebavi in in čiščenju. Ni to kakšno univerzalno sredstvo ali skrivnostno zdravilo, ampak zdravilo, ki ga je dala dobra mati narava za dobrobii bolnega človeštva.
Vsakemu brezplačno za poskušnjo.
Pišite mi takoj in dobili boste iz mojih skladišč, ki so po vseh državah, popo* noma brezplačno in franko eno stekleniciro za poskušnjo obenem z navodilom in poučno razpravo. Tako se boste mogli sami prepričati o tem neškodljivem sredstvu in njegovem delovanju.
Atigust M3rzke. Berlin - WiImersdorf. Bruchsalerstrasse Nr. S. Abt. 323.
t
CENTRALA za staro železo, družba z. o. z. v Ljubljani, naznanja tužno vest, da je danes ob 1. uri popolnoči preminul v Beogradu njen soustanovitelj in član, gospod
Gustav Kras
generalni ravnatelj tvrdke Obnova, d. d. v Beogradu Itd. Itd.
Vzornemu sodelavcu In značajnemu družabniku ohranimo časten spomin.
V Ljubljani, dne 1. februarja 1928.
smo videli prešlo nedeljo na državnem pr»
venstvu v Kranjski gori. kjer so maribor« ski vozači pokazali mnogo dobe volje, ze« lo veliko zanimanja in tudi precej znanja. Kakor nam javljajo, obeta biti nedelja ve« lik smučarski praznik na Pohorju. Velika udeležba na tekmah iz mariborske oblasti je že danes zasigurana. Pripravljajo se tu« di ljubljanski tekmovalci, in nekateri smu« čarji, ki so se udeležili olimpijskega tre« mnga. Krasen teren in dobre snežne raz« mere ter znana gostoljubnost prirediteljev bo privabila gotovo tudi iz drugih krajev nebroj smučarjev. Opozarjamo tekmoval« ce, naj se peljejo do rale, ker je njih start na Klopnem vrhu. Dame, ki tekmujejo, se peljejo do Ruš in gredo do Ruške koče, vsi ostali udeleženci pa do Hoč in preno« čijo v mariborski koči.
Službena objava LNP. V smislu skle* pov upravnega odbora na seji dne 20. m. m. se vabijo gg. predsedniki in tajniki ljub« Ijanskih klubov LNPa na važen medklub« ski sestanek, ki se vrši jutri v petek ob 20.30 v damskem salonu kavarne «Emona» Dnevni red: Izobraževalno delo in idejna športna vzgoja v naših klubih. — Predsed« stvo LNPa izrecno povdarja važnost se« Stanka ter prosi polnoštevilne udeležbe. Na sestanek se vabijo tudi člani vseh podsa« veznih odborov. — Po medklubskem se* sanku se vrši seja upravnega odbora. — Predsednik.
SK Ilirija (nogom. sekcija) Danes na praznik ob 11. dopoldne v klubski sobi v «Evropi» strogo obvezen sestanek nogo« metašev obeh skupin Točno! — Članstvo se opozarja na objavo v članski knjigi v »Evropi«. — Načelnik.
SK Jadran Današnja tekma se zaradi slabega vremena ne vrši. V petek, 3. t. m. se vrši sestanek nogometašev v Narodni kavarni ob 20 uri.
SK Slovan (nogom. sekcija). Pozivam ponovno vse igrače na sestanek v telovad« niči učiteljišča v petek 3. t m., točno ob 19 uri. — Načelnik.
Motoklub *Ljubliana» naznanja, da se je na II. rednem občnem zboru dne 29 ja« nuarja izvolil nov odbor, ki se je na prvi odbnrovi seji dne 30. I. 1928. konstituiral
Hrastoue
15X25X2-50 kupim.
Ponudbe z navedbo cene in m no žine na Ljubljana po>t. predal 20^

naslednje: predsednik prof. dr. Alojzij Za« lokar, podpredsednik Mr. Ph. Milivoj Leu« stek, tajnik Leopold Zwolinski, blagajnik Franc Kham, gospodar Josip Vesel, odbor« niki prof. Egidij Ceh, Franc Batjel, Ema« muel Rosa, načelnik športne komisije Aloj« zij Cirman. Klubova pisarna se nahaja na Resljevi cesti št 1 (lekarna Leustek), klu« bov lokal v restavraciji Ljubljanski dvor. Odbor.
Koturaški Savez kraljevine SHS skli« cuje za soboto, dne 4. februarja t. 1. ob 19.30 v restavraciji Zvezda sejo, ki bo glav
na konferenca delegatov kolesarskih klu« bov in društev, včlanjenih v Savezu. Na seji poroča glavni tajnik Koturaskega sa« veza Dnevni red: 1. Delo kolesarskega sa« veza z letu 1°28., 2. stališče saveza napram klubom mariborske oblasti, 3. zunanji po« ložaj našega kolesarskega športa. 4. debate o teh točkah in sklepi in 5. eventualija. — Konferenca se nadaljuje v nedeljo istotam ob 14. uri. Obvezno za vse v savezu včla« njene kolesarske klube in društva, Id naj sigurno pošljejo svojega delegata. — Koturaški savez SHS.
tJ^affet, Juamt, Crepe de Chine, Crepe Satiri, &ii de Chine, Taillette, 2?opelin, Silk, Carneval i. t. d. za maske.
A. & E. SKABERNE
zasamčeno prvovrstne kakovosti nudi tvrdka
Humano.
Oglleni (karbon) papir
indigo papir, barvni trakovi, barve za štampiljke, pagi-
nirke in blagajne dobite vedno in najceneje pri LUD. BARAGA, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica 6/1.
Telefon štev. 29S0.
Mehko kokošje perje, kilogram 15,— Din gosje perje	„ 100.— „
franko Maribor, vreče računamo po lastni ceni. proti povzetju. — Manj kakor 5 kg ne oddajamo po pošti.
5 kilogramov kokošjega perja 110.— Din 5 „ gosjega perja 535.— „
bruto za neto, franko po pošti proti predplačilu zneska.
EKSP. DRUŽBA MATHEIS, SUPPANZ IN DRUG
Maribor.
v
omoen
železninar, vojaščine prost, sposoben tudi za vsa pisarniška dela, želi radi domačih razmer menjati sedanjo službo s kakim podjetjem v mestu ali na deželi. — Cenj. dop. poslati na ogl. oddelek »Jutra« pod »Železninar«.
kupim.
V poštev pridejo mali štirisedežni kakor Steyr IV., Puch XII., Tatra 4/12, Avis, Wanderer. — Natančne opisne oferte vozila pod »Prilični nakup — promptno plačilo« na upravo »Jutra« Maribor.
Opozorilo!
Opozarjamo s to objavo javnost, da naš svojedobni potnik g. Vladimir Kira-sov ni pooblaščen sprejemati za nas naročila, ker ni že od marca 1927 več pri nas uslužben.
»VRT« Džamonja In drugovl, d. z o. z„
Maribor.
Cinkarna d. d. Ceife
razpisuje v svojem podjetju
mesto
«y
Reflektanti morajo dokazati popolno teoretično in praktično strokovno naobrazbo, dolgoletno uspešno poslovanje v enakem obratu ter državljanstvo kraljevine SHS. Posebno se zahteva organizatorična sposobnost pri produkciji cinka in zmožnost graditve in vodstva tovarne za cinkovo belilo.
Pismene prošnje opremljene z obširnim curriculum vitae, spričevali o dosedanjem poslovanju in navedbo referenc vložiti je najkasneje do 15. februarja 1928 na: Cinkarna d. d„ Celje.

išče za pisarno in obiskovanje odjemalcev praktičnega, agilnega in organizatorično se udejstvujočega gospoda s trgovsko naobrazbo. — Starost ne pod 28 letom. — Reflektanti s tehničnim znanjem imajo prednost. — Reflektira se samo na serijozno prvovrstno moč z lepim nastopom.
Ponudbe s curriculum vitae pod »Stalnost/90« na oglas, oddelek »Jutra«.
E 5930/27-15.
Dne 16. marca 1928 dopoldne ob 11. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin:
I. zemljšika knjiga Košaki vi. št. 71. II. zemljiška knjiga Vodole vi. št. 66, III. zemljiška knjiga Vosek vi. št. 51, IV. zemljiška knjiga Ranča vi. št. 86. — Ce-nilna vrednost ad I. 169.083.50 Din. ad II. 6652 Din. ad III. 194.080.75 Din in ad IV. 55.526 50 Din. - Vrednost pritikline: I. 3415 Din oz. III. 4645 Din in IV. 4000 Din. ki je zgoraj všteta. — Najmanjši ponudek ad I. 112.722.32 Din, ad II. 4434.68 Din, ad III. 129.38720 Din in ad IV. 37.017.68 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
OKRAJNO SODIŠČE V MARIBORU, ODD. IV.,
dne 23. januarja 1928.
tftu-o-ciLa. uv ur* derpest. U^OCA-oulUl ogLasov, j*. poAatu tva, OgLcutu, oddtUk JITTRA. Ljubljana, PrtJcniova, ul 4 čtJoovru, rtxcutv portnA. krxuultvccc Lfubtjaa/Jujt ti £4 7			Sprejemanja, malih, oglasov za, pru~ kodnjo ibunlko- JUTRA s*, zszkJjuco dasi, prosi, izidom, lista, ob '/stri-. Pozsuj*. sprojtb, oglaso bodo pru-obiesu, is naslddstjo šUuiLki, lista,.
Tolafort stujUiicu 2492	JLah oplast., ki iLuJjjo u posrvdo\*aliii, uujUMUjaina. notrian občinsuta. vsaka beseda 50par. Uajnuuijši zn&sck Vin Pnsts>jbuia m. Kfrv Pui, 3 - Ztnibst, dopisovanja, ui oglasa	trgovskima alt rnklasnsoiga z/ulcojo,w maka bonda Vui HajmasijJo rsustk Vui, ur-. Pristojbina za fifro Vui-5*- Uf* pristopi ne, j& vparlah obtsusn, z naročilom,, sicer s* oglasi a. pnobajo-	TaUfon sUvUJza, 2492
Veselica s plesom
na Svečnico t gostilni pri »Sokolu* Za gradom. 8550
Danes zvečer
▼ gostilni »Amerika« na Glincah zabavni velet » plesom.	8625
Knjige
na obroke po zelo ugodnih pogojih. NaroČila sprejema Agenturna in komisijska trgovina na St. Petra e. it. 2i: Ljubljana. 8650
Slamnike
ln mehke klobuke sprejema v čiščenje P Magdič, Ljubljana	2268
Najfinejša vata
rolna, svila. puh. odeje — Izdelovanje in popravila. Ljubljana. Rožna ulica 19.
8656
BSA motorno kolo
2 V4 l't>. dobro ohranjeno, T brerhil-jem stanju prodam vsled nabave težjega motorja. Josip Lah, Oslu-ievei pri Ptuju.	3271
Tovorni avtomobil
»Ford». po zelo nizki ceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra..	8257
Ford
tovorni, takoj poraben, elektrificiran prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	2411
VVanderer
avtomobil. trisedežen, * Baschevo razsvetljavo, v brezhibnem stanju. takoj naprodaj — Triumpl avto garaža. Ljubljana VII -Celovška cesta.	2271
Bilance In revizije
t lesni industriji prevzame dolgoletni strokovnjak Prvovrstne reference, zmer-ne zahteve Ponudbe pod •Knjigovodstvo* na oglas, oddelek «Jutra>. 8194
Dva akademika
Bolgara, letita primerne službe za bolgarsko korespondenco ali instrukcijo bolgarščine. Prvi je diplomiran pravnik, drugI dipl. višjo pedagoško šolo Ponudbe na Akademski kolegij v Koldvortki ulici 22 pod »Dimitrov*.	8644
Tovorni Ford avto
takoj poraben, prodam za 7000 Din Naslov pove ogl. Oddelek <Jutra»	S493
Avto Fiat
IStonski, z zračnimi cevmi, v zelo dobrem stanju prodani ali zamenjam za štiri-tonskega. Opekarna Mengeš.	8575
Dva motocikla
n prikorieo. znamke Har-leC Davidson. 1200 ccm, z električno razsvetljavo, model 1927., ugodno naprodaj Na ogled Avtoza-vod Rossa, Ljubljana. Poljanska cesta 69. 3669
Provizij, potnika za ljutomerska vina
za Ljubljano in Kranjsko takoj sprejmem. Prednost imajo zastopniki alkohol nih pijač drugih proveni-ene Na-lov na oglasni oddelek «Jutra» pod mačko »Vino 5000».	8171
Boljša šivilja
za nove obleke ln prenare-janje Istih, se priporoča na dom. — Slomškova ulica št. 23/1, levo.	8618
Samoprodajalce:
trgovce ali brez zvanja moške in ženske sprejmem v vseh mestih Slovenije za dober predmet Zaslužek od 8—6000 Din mesečno. Potrebna gotovina 2—80.000 Dia Vprašati osebnoi Loyd Sabaodo, Ljubljana, Dunajska cesta 38.	8564
3—5000 Din
mesečno
lahko zaElužljo pošteni umi-rovljem železničarji Pojasnila daje Loyd Sabaodo, Ljubljana. Dunajska c. 38.
8602
Postrežnico
ki stanuje blizu Po d rožnika, sprejmem za popoldan Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3690-a
Zastopniki!
Samo mi plačamo najvišjo provizijo in stalno plačo Prodaja vrednostnih papirjev. švicarskih ur in drugih predmetov na obroke. — Zumbulovič. Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 12.
8690


7 n:1
Strojna pietilnica
blizu Ljubljane, sprejme pod celo ugodnimi pogoji učenke v izufceuje vsakovrstnih pletilnib izdelkov. Hrana in stanovanje y hiši Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8261
Veščo ondulerko
ali ondulerja sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3224
Wheatston'sche
Messbriick
naprodaj Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	8307
Angleščina
Kompletno metodo Toue-»aint-Langenscheidt za učenje angleščine za samouke zamenjam za ravnotako franro-ko ozir prodam za 250 Din Dopise na oglasni •od'e'.ek »Jutra, pod šifro »King's English*. 8603

Šivilja
Izurjena za otroške oblek-ee in ženske predpasnike, dobi delo na dom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Stalen zaslužek*.
8647
Zastopnike
agilne. resne in poštene, za prodajo obveznic R a t n e štete (Vojne škode) na obroke i S 5 e m o v vseh večjih krajih Sloven;je — Pri pridnem delu je možno zaslutiti mesečno po več ti-oč dinarjev Ponudbe na »Posest*. Ljubljana. Ifiklo šičeva cesta 4.	2338
Perica
bi šla rada prati na dom, najraje dvakrat na teden. Fani Kovač, Sp. SiSka — Celovška cesta 23. 8614
Fina šivilja
izdeluje plašče po 100 Din in najfinejše toalete od 50 do 1C> Din. Naslov pove otrlasni oddelek »Jutra*.
6	S496
Manufakturo
v komisijo želi sosliden in dobro sto jež trgovec. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ambicijozen* 8483
Pletilja nogavic
sprejme delo na dom Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepa oblika*.
8566
Trgovski potnik
za Ljubliano in droge kraje v Sloveniji, ki obiskuje gostilne in treovine. želi pr»vzeti še kateri dobro idoč predmet Cenjene ponndbe na oglasni oddele-k »Jutra* pod značko »Sjgu-ren uspeh 8*.	"""
Prekajevalec
pomočnik strokovno dobro izvežban. z dobrimi spriče-vali. se išče Za takojšen nastop Ponudbe ha ooštni predal 89	2485
Brivskega
pomočnika
»prejme s hrano in stanovanjem v hiši Josip Raker v Hrastniku	8476
Ekspozitura „Jutra"
v Šiški
Celovška cesta štev. 53
sprejema oglase ter daje naslove malih oglasov
Naslove malih oglasov
ŠOT Din 2-
pošiljamo le tedaj, če vprašalec priloži v znamkah pristojbino
Kdor želi prejeti naslove od oglasov, ali kako drugo pojasnilo, naj vedno priloži to malo pristojbino, sicer ne bo preiel odgovora.
OGLASNI ODDELEK »JUTRA«.
Modist. vajenko
zdravo, pošteno in spretno sprejmem takoj Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 3565
Zastopnika
sprejmem za prodajo splošnega predmeta. Biti mora agilen, vesten in inteligenten Zaslužek visok v proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifTO »Vpeljan potnik*. 3600
Vzgojiteljico
inteligentno, s popolnim znanjem nemškega jezika ter letnimi spričevali v negi in vzgoji dece. popolnoma verzirano in zanesljivo, sprejmem k štiriletni deklici. Ponudbe na naslov Rešetar, Zagreb, Ilica 42/11 3583
Stroj, ključavničarja
popolnoma izurjenega samostojnega delavca, ki se razume pri delu na strojih, sprejmem za obdelovanje železnih strojnih delov — Prednost imajo taki. ki razumejo popravljati stroje za lesno industrijo in opekarno Nastop takoj. Re-flektanti naj pošljejo prepisana spričevala. Ponudbe na tvrdko Fr Kotnik, Verd, pošta Vrhnika. 3588
Kuharico
pridno in pošteno, okoli 85 let staro sprejme orožni-ška postaja v Poljčanah — Prednost imajo Kranjioe 3585
Elektromonterja
izvežbanega strokovnjaka z večletno prakso pri inštalacijah, z znanjem projektiranja in napravljanja proračunov. sposobnega akvi-ziterja. z dobrimi ~pri^eva-ii. poštenega in agilnega takoj sprejmem v večje inštalacijsko podjetje Ponudbe z navedbo plače, dosedanjih služb, družinskih razmer in termina vstopa pol »Samostojna inoč» na oglasni oddelek »Jutra-
3487
KOMERCIJALNA BANKA D. D.
PODRUZNiCA LJUBLJANA (Afilacija banke Ceho-Stovaški Legiji v Pragi)
se je preselila v novo urejene prostore
na Mestnem trgu štev. 5.
Trg. pomočnik
mlajši, dobro izurjen v mešani stroki, z 8 razr osnov šole. želi službe s 1 julijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	8409
Vzgojiteljica
ki je to službo že opravljala. želi službe k 1 ali 2 otrokoma — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojiteljica*.	8505
Absolventinja
dri. dvorazredne trg. gole v Ljubljani. z večletno prakso, i znanjem nemškega. italijanskega in slov jezika, želi primerne službe v mestu ali na deželi — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »V R Lj.»
3513
Vajenca
pridnega in poštenega sprejmem takoj za krojaško obrt Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3641
Izvoščka
zanesljivega, takoj sprejmem v Kladezni ulici 24. Trnovo.	8639
Praktikantinjo
mlajšo, zanesljivo, za re-gistraturo sprejmemo takoj Pogoj, stanovanje v Ljubljani. vsaj delno obvladanje nemščine Ponudbe pod »20 takoj* na oglasni oddelek »Jutra* Spričevala v prepisih	8462
Večja tkalnica
v Sloveniji sprejme starejšega tkalnega mojstra, ki bi ga zaposlila kot preje-malea blaga — Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevkov plače na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zanesljiv mojster* 8408
Praktikanta
ta tehnično izobrazbo v lesni stroki sprejme lesna industrija Josip Javornik. Straia-Toplice. — Pismene ponudbe na poštni predal št. 153, Ljubljana. 8659
Pek. pomočnika
samskega, mladega, ki bi hotel s kolesom raznašati kruh. takoj sprejmem v stalno službo. Vsa oskrba v hiši. plača po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Stalno 150*.
3491
Kontoristinjo
sprejme tvornica Vojno vid & Cie„ Glince pri Ljubljani.	3567
Inkasanta
pridnega in poštenega takoj sprejmemo. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 3572
Kuharico
ki bi o-pravljaia vsa hišna dela, zdravo, snažno in pošteno. sprejmem v Ljubljani k boljši trgovski rodbini 2 oseb in dveletne punčke — Biti mora redna in imeti veselje do otroka Služba je stalna, plača, hrana in ravnanje dobro Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8627
Blagainičarko
dobro izurjeno in zmožno vsaj deloma nemškega jezika. sprejmem za Ljubljano. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Navedba kavcije*. 3648
Služkinjo
srednjih let, ki zna kuhati in pospravljati, sprejme majhna rodhina proti dobri plači Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	3689
Siužba vrtnarja
Mestna občina Bijeljina v Bosni takoj rabi za svoj večf park v Bijeljini vrtnarja. posebno sposobnega za sajenje in negovanje cvetja Vrtnar dobi prosto dob-o stanovanje Ponud be je predložiti podpisani občini do 15 februarja. Mestna občina Bijeljina
Vajenca
sprejme takoj Franc Rogelj — mizarstvo, Tupalče pri Kranju.	8401
Izurjeno pletiljo
»prejme Marija Pretnar — Podbrezje-Podnart, Gorenjsko. Plača po dogovoru.
3579
Pestunjo
sprejmem k dojenčku ia čez dan Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 3688
Starše dijakov
ki potrebujejo inštruktorje prosimo da pošljejo dopise na »Društvo sluša teljev filozofske fakultete* - Univerza Ljubljana — da jim ono preskrbi dobre in zanesljive moči 2455
Francosko
konverzacijo želim v večernih urah trikrat na teden. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dr. K.»	8571
Inštruktorja
prvovrstnega, s primemo srčno izobrazbo, sprejmem takoj za realnega četrto-šolea Biti mora dober v francoščini, matcn-atiki in srbohvaščini Pismene ponudbe pod »Inštruktor 4* na oglasni oddelek »Jutra* 3622
Ner^šc^no
angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje diplomirana učiteljica — Kolodvorska «1. 11. pritličje.	S070
Dekle z dežele
itaro 16 let. izurjeno v pospravljanju »ob is kuhinji, sposobno tudi za majhno trgovino — išče primerne službe Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	3262
Gospodična
vešča strojnega vezenja, želi službe kot učiteljica istega ali kaj sličnega. — Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Lepo vezenje*.	8548
Šivilja
želi delati na domu ali pri
mojstrici Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod »Ura* 8653
Trgovski pomočnik
vojaščine prost. Ieli službe v špecerijski trgovini — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8612
Gaterist-brusač
izučen tudi strojni ključavničar. ki »e razume tudi pri venecijanki — želi službe Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 8570
Boljše dekle
s dežele, staro 30 let, ieli službo gospodinje pri starejšemu gospodu. Izurjena je v vsem gospodinjstvu. Gre tudi na deželo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tudi zdaj gospodinja*. 8484
Prodajalka
z daljšo prakso v špeceriji. galanteriji in mešani trgo vini. spretna in agilna — vešča samostojnega vodstva trgovine, želi premeniti službo. samo v Ljubljani Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ne izven Ljubljane*
4292
G. Th ftotman:
Tedaj se je oglasil branitclj. doktor Lisjak. «Veličanstvo!» je dejal. «3Ii?lim, da je tibožica vredna pomilovanja. Za vsako žabo. ki jo pogoltne, se ji od sočutja skrči srce. Predstavite si muke bitja, ki ima tako dober tek in tako mehko srce. In mimo tega se tudi gospa državna pravdnica ne brani žabje pečenke.!
Sova se je od togote našopirila, kralj pa je odgovoril: «To je vse lepo. a obtoženka je vedela, da mora pustiti žabe kralja Hr-kobrka pri miru. Povedati vam hočem, zakaj. Pred davnim časom sem si bil izbral princeso iz devete dežele za nevesto. Dese-torica plemenitih palčkov je z ladjo odpinla ponjo. Na povratku . . .»
«Na povratku, bal sredi dežele moiega prijatelja Hrkobrka. pa je neumna ščuka prevrnila ladjo. Ne meneč se za smrtonosne šču-kine zobe so poskakale hrabre žabe v vedo in so rešile v«em ponesrečencem življenje ter obrnile ladjo v pravo lego.»
Trg. pomočnik
izurjen v usnjarski stroki, želi službe za takoj Gre tudi na deželo Vojaščine prost. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 8596
Dojilja
zdravniško dokazano zdrava, teli službe Informacije v zavodu za soc. hig. zaščito dece, soba 9, Ljubljana, Lipičeva ulica. 8503
Spretna kuharica
varčna in snažna, želi službe k finančni kontroli ali kamorkoli Gre z* vsa hiS-na dela, najraje v Ljubljano. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8580
Mladenič
star 88 let. dobro verziran v trgovini, absolvent mešč šole, izkušen šofer z več-letno prakso, ieli službe tudi kot trg. potnik. Gre tudi v pisarno. — Nastopi lahko takoj. Cenjene ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trezen in zanesljiv*.	8624
Gospodična
ieli kjerkoli v boljši hiSi službo gospodinje. Ponndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pridna in inteligentna*.	8621
Postrežnica
želi zaposlenja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Poitena pos-tTeini-8686
ca*.
20.000 Din
položim ako Jobim službo blagajn ičarke ali kaj sličnega. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takojšen nastop*. 8674
Trg. sotrudnik
mešane, posebno pa manu-fakturne stroke, ieli premeniti službo, bodisi na deželo ali v mest«. Cenj. dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mlad*.
3620
Trg. pomočnik
mešane stroke, mlajši, dobro izurzen. želi služb«. — Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jntra* pod šifro »Dober prodajalec*. 8631
Oouvernanta
ioii službe k otrokom Govori perfektno angleško in francosko, zmožna je tudi nemškega in srbohrvatske-ga jerika. poučuje tudi klavir Nad o v v oglasnem oddelku »Jutra*. 8629
Nogavice
najeeneje in najtrpeineje nudi K Gostinčar — Sv Petra cesta 88.	917
Smoking
poceni prodiun. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
8439
2 maski
ena črno-bela, naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8502
Absolviran
eksportakademik
mlajši, v comer financ, in tujih jezikih dobro izobražen represent.. strogo tane«'jiv. z najboljšimi referencami. ieli službe sekretarja pri disting.i go-i»podu ali dami. Ponudbe na og'asni dddelek »Jutra* Maribor za dr. Rou-gon Wilde.	3684
Motvoz
.špago' kupit* najceneje direktno « tovarn' Mehanična vrvarna Sinkovee Grosuplje 261
Drva
nrastova part^tn« odpadk«-od žage ter mehka drv* pt nizki <"-em dostavlja aa 1on parna žag« V Srignetti Ljubljana u »orenjekim kolodvorom	96
Najlepšj drva
Cebin. Wolfovs ulica l/It.
11
Moško kolo
dobro ohranjeno, napi v Zeleni jami 207. 851:
Naprava za sesani plin
rabljena, garantirano pripravljena za pogon 20—22 HP in 40—45 HP, izredno poceni naprodaj. Motoren-fabrik Piewa. Wien XVII, VVattgasse 78.	2167
Razne stroje
za obdelavo železa, in sicer: stružne rezkače (FrStssmasch ) vrtalni _ bru se in ve? drugih strojev ter predmetov prodam — Reflektanti nsj pošljejo naslove tskoj n» oglasn' oddelek »Jutra* pod »Zelo ugoden nakup*.	MSB
Brivsko opravo
skoraj novo, prodam
tudi na obroke. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3508
Analistično tehtnico
proda Fr. P. Zajec, Stari trg 9.	8563
Tračno žago
s cirkularko na ročni in nožni pogon, na krogličnih ležajih, proda po ugodni ceni Ferdo Laznik, kola*, Radeče.	3578
Pletitnl stroj
štev 8/60 cm, skoro nov, prodam. Naalov v oglas, oddelku »Jutra*. 8597
Radi smrti
poceni prodam kuhinjsko pohištvo, obleko, perilo, ročna dela, stensko uro, šivalni stroj n druge razne stvari Prodajalo se bo v petek in soboto od 9. ure dalje v Glinčki ulici št (za tobačno tovarno). 8604
Čedna trgovina
v prometnem industrijskem kraju, pripravna za samo stojefio osebo, naprodaj. — Potrebno 30.000 Din. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lahek posel* 8488
Bukovih drv
suhih, cepljenih, prodam 20 vagonov — Drva so
od r»n .latnkn Flralrc
2t> vagonov — urva so na ogled pri Jakobu Draksler-ju (Cerdečan) v Doln "" Hristniku.
pri
3382
Umivalno garnituro
in vinečo petrolejko prodam na Glincah XVII/53.
3684
Pisalni stroj
znamke »Rofa*, skoraj nov, prodam za 800 Din. — Istotam sprejmem
2 mizarska vajenca
brez hrane, proti takojšnji plači. Rud. Srimšek, stroj, mizarstvo, Linhartova ul. št. 16.	8412
Trboveljski premog
in i »v a nudi PogaCnik, Bohoričeva ulica Stev. 5. — Telefon 2069.	3682-1
Dekoracijski divan
lep, *elo dobro ohranjen, črn hrast Ln črno stojalo za rož* ugodno prodam. — Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*.	8605
Kufzirri,
Vsakovrstno zlato
kupuj« po najvišjih cenah
Cerne — juvelir
LJubljana, WoIfova allca 3 88
oolhooe liože
In n« drage od divjačine
kupuje in zanesljivo dobr0 plača D. Zdravič, Ljublja na, Fkrijanska ulic«, it 9 47
Hrastove prage
vsako količino kupim Di-menziia 2 60—16 X 26. 2 70-17 x 27 — Ponudbe Fob Sušak poslati na Bela Spitzer. Sarajevo, poštni pret. 244	3405
Hišo s pekarijo
in zemljiščem, v lepi vui blizu Maribora, pri farni cerkvi, prodam za 180.000 Din. Samo resnim kupcem daje pojasnila Realitetna 'sama K. Troha, Maribor,
ovenska ulica S.
8244
Hišo
x veS stanovanji, obseinim vrtom in gozdom, poleg postaje in električne železnice, pripravna sa vsako obrt, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
S228
Dražba
V nedeljo, 23. februarja bo prodano na javni dražbi v Konjicah v sobi St. 4 lepo posestvo, sestoječe ii hiše, v kateri so 4 sobe, kuhinja in 2 kleti ter je krita t opeko, hleva, vinograda, 12 oralcv zemlje, travnikov, njiv in gozda. Poleg tega
fospodarsko orodje u dve ravi. — Cenjeno je 70.000 Din.	8526
Lepa trgovska hiša
blizu Celja — pri farni cerkvi blizu postaje, 6 zob, spodaj lep lokal, vrt, posebej pralna kuhinja, drvarnica in (vinski nlev — naprodaj za 90.000 Din — Potem lepa enodružinska hiša z vrtom pri Celja K. Breznik, Celje, Dolgo polje St. 1.
Železno posteljo
zložljivo, dobro	ohranjeno,
kupim. Ponudbe	na oglasni
oddelek »Jutra*	pod Šifro »Snažno*.
Bukova drva
kupim. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod Šifro »Lepe*.	8682
Apna
prodam na debelo ali na drobno ca. 2 desettonska vagona. Cena po dogovoru Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3626
Maska
za srednjo žensko postavo poceni naprodaj na Selu 19 3607
Šivalni stroj
Se nov, ter veliko stoječe
ogledalo
prodam po ugodni ceni. — Na ogled vsak dan od 12. do Vi 2. ure na Gospoevet-ski ceeti 8/n, levo. 8616
Spalnice
črežnjeve, lepe. poceni prodaja Ivan Merhar, mizar v Stanežičah, p. St. Vid pri Ljubljani.	86«
Krasna madona
z Jezusom, velika, oljnato ročno delo, za kapelo ali dvorano, poceni naprodaj. Agenturna in komisijska trgovina, Ljubljana, Sv. Petra cesta 24.	9651
Leno masko
prodam. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutra*.	SMO
Smrekovih kolov
vsako nnožino, 150 cm dolgih, prodsm. Cena po dogovoru. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Šifro »Dobra kupčija 99*. 8675
Lepega sokola
pripravnega za delavnico ali kaj sličnega, oddam
takoj. Sv. Petra cesta 61.
8665
Otroški voziček
lep, naprodaj v Zeleni jami »t. 170/1.	8817
Čajno maslo
najfinejše, prodaja po 85 Din za kg, iranko, po povzetju od 4 kg dalje Fran Kolleritsch, Apače pri Gornji Radgoni.	86
m——————■ — ■ «
Sladek mošt
brezalkoholen in 12 vrst najfinejših sokov nudi
Brezalkoholna produkcija v Ljubljani, Poljanski nasip St. 10 b.	8661
Semenski češenj
izredno debel, zdrav, razpošilja po Din 9 kg zdravilišče Dobrna pri Celju.
8676
Fižol
za j e 1 o nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana.
8667
IX
Parcela
6000 m1, naprodaj tik kolodvora na Dolenjskem. Pripravna za lesno skladišče ali industrijo. Voda in elektrika v bližini. Naslov pove oglaani oddelek »Jutra*.	8808
»Posest'1
Realitetna pisarna
družba z o. z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
proda:
VILO, visokopritlično, no-vozidano, 5 sob, pritikline, 1200 m1 vrta, Sižka, 230.000 Din; VILO, enonadstr., 2 stanovanja po 8 sobe, pritikline, elektrika, vodovod, parketi, 5 minut od tramvaja, 160.000 Din; HIŠO, novozidano, 6 stanovanj. vrt, Vodmat, Din 105.000; HIŠO, enonadstr., trgovski lokal, 4 sobe, pritikline, vrt, Rožna dolina, Din 110.000; VILO, novozidano, enonod stropno, 6 sob, pritikline, vrt, Podrožnik, 250.000 Din. — Event. se tudi zamenja za hiSo ali vilo v Novem mestu; TRG. HIŠO, 2 lokala, 3 stanovanja, dvorišče, Tržaška cesta-, 130.000 Din; VILO, - novozidano, visokopritlično, 4 sobe, pritikline, vrt. Rožna dolina, 135.000 Din; HISO, pritlično, 2 sobi, pritikline, vrt, Roina dolina, 60.000 Din. HIŠO, novozidano, visokopritlično. trgovina mešanega blaga, 2 stanovanja po 2 sobi, prometno predmestje, 165.000 Din; POSESTVO, 26 oralov, lepa hiša, gospodarska poslopja, pol ure od postaje, 150.000 Din; POSESTVO, 80 oralov, masivno zidana stavba, 12 oralov gozda, ostalo njiva in travniki, 1 uro od Ljubljane, 230.000 Din; VELEPOSESTVO 160 oralov, 8 hiSe, velika gospodarska poslopja, tretjina gozda, ostalo njive in travniki, pri Rajhenbnr-gu, 500.000 Din; 2AGO, električen pogon — enonadstr. hiša, 5 sob, pritikline, veliko zemljišče. 5 minut od postaje, 85.000 Din; KRASNA 8TAVBI8CA od 570—600 m1 ob Dunajski cesti po 22—25 Din, za Bežigradom, ŠUki, mestu in vseh predmestjih, po ugodni ceni. Poleg tega večje Število hi«, vil, na deželi, trgov-jftp, gostilniške WSe ter kmečka, gralčinska posestva, industrije itd.
«W8
Stavbne načrte
proračune in nadzorstvo zgradb izvrSuje najceneje Telma družba v Ljubljani, Mestni trs 25/1. Poset in-ženjirja ali arhitekta in informacije brezplačno.
Vilo ali hišo
dvo- ali večdruiin&o v Ljubljani ali okolici kupon Ponudbe z navedbo oene in plačilnih pogojev na oglasni oddelek »Jutra* ped »Dom 1928».	8691
Posestvo
v Gor. Ložnici pri Slovenski Bistrici, eca. 9 oralov njiv in travnikov, oddam poceni ▼ najem ali prodam Viljem Abt, eksport, Maribor.	86S7
Poslopje z vrtom
pripravno za manjšo tvor-nico ali za vpokojenca, v bližini trga in železnice prodam po zelo ugodni ceni Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8456
Hišo
i kmetijskim posestvom —
pripravno za rokodelca ali obrtnika, proda Karel Mastnak, trg Planina pri Sevnici.	8486
Gostilno
dobro idočo, ki obstoji nad 100 let, v sredini Zagreba, z vsem inventarjem in stanovanjem v hiSi takoj prodam radi odhoda po zelo ugodni cenL Pojasnila v oglasnem oddelku »Jutra*.
8576
Posestvo
IS oralov, ali samo hišo ■ ▼rtom prodam v Dravljah St. 16 pri LjubljanL 8598
Hišo v Celju
novo, visokopritlično, s C sobami, pralnico, kopalnico, električno razsvetljavo, prosto več let davka itd., prodam. Izpraznim jo takoj Prodam jo radi preselitve. Cena izka, plača se po dogovoru. Ponudbe na naslov F. Kolone, Celje, Aškerčeva ulica 9.	3630
Obrtniška hiša
vsa prenovljena, s čevljarsko obrtjo, obstoja ie nad 50 let, pri Farni certvi, 8 sobe, kuhinja in vse pritikline, 6 električnih sve-tiljk, stanovanje prosto, naprodaj za 18.000 Din. Takoj plačati 8000 Din, drugo po dogovoru. Natančna pojasnila daje Ambrož, Zagradec pri Stični.
3584
Enorodbinska hišica
nova, z eno sobo in kuhinjo ter velikim vrtom, pripravna za vpokojenca ali male obrtnike, je ▼ Ložnici St. 17 pri Celju za 20.000 Din naprodaj. Kupec se lahko takoj vseli. VpraSati: A. Crešnar, Maribor, Oroinova uL 8-1.
3685
Za mehanično obrt
moderno urejeno delavnico oddam v najem ali prodam Delavnica je z električnim obratom ter ima najmodernejše stroje za kovinsko obrt. Najemnina nizka. V slučaju odkupa zelo ugodni plačilni pogoji. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*.
Mlin
vzamem v najem c nekoliko zemlje, oziroma mlin, kjer so stari ljudje, tako da imajo do smrti užitek in poravnam dolg — tudi ako ga imajo v hranilnici. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3218
Gostilno
(ali boffet) dobro idočo vzamem v najem. Odkupim inventar. TakojSnje ponudbe na naslov: Ivana Metko, poStno leteče, Veifca Nedelja, okraj Ptuj.
Zane Grey:
45
Železna cesta
Romaa
»Gospoda, prav nič me ne miče, da bi vam pobral denar. Toda igre ne odklonim nikoli. Neale, ali se nam pridružite?«
Našli so mizo, ki se je bila pravkar izpraznila. Dva izmed tujcev je imel Neale za bogata kupca ali živinorejca iz missourske krajine. Tretji je bil igralec po poklicu. Neale je spoznal, da so ga zapleli v neobičajno ostro igro. Denarja ni imel veliko. Zato se je odrekel pijači, da bi si ohranil bistro glavo. In jel je dobivati, ne morda zaradi premišljene igre, ampak zato, ker je imel srečo. Dobre, časih kar izredno močne kvarte so mu neprestano prihajale v roke. Čez nekaj časa je opazil, da dobiva te znamenite kvarte vselej takrat, kadar deli Hough; jel je ugibati, ali igralec ne dela tega nalašč v njegovo korist. Vsekako je priigral več sto dolarjev.
»Ali imate zmerom tako dobre kvarte, Mr. Neale?« je vprašal eden izmed mož.
»Oh, kakopak,« je odvrnil Neale, čuteč, kako ga nehote obhaja razigranost.
»Ni ga moči ugnati,« je rekel drugi tujec.
»Sreča v igri, nesreča v ljubezni,« je dejal tretji. »Ne igram.«
Pri tej opazki je Hough zvedavo pogledal Nealu v oči. In Neala je mahoma minil nasmeh, rdečica mu je izginila z obraza. Igralec je pobesil oči
»Igrajte, prosim, in ne delajte osebnih opazk,« je dejal. »Zdaj smo pri pokerju.«
Neale je še vedno dobival, toda vesela razigranost in dobra volja se nista vrnili. Beseda, ki je po naključju ušla tujemu človeku, je bila dovolj močna, da-ga je zadela v srce. Nesreča v ljubezni! Oh! Kaj je bilo njemu do sreče, kaj do zlata!
Ko je bila igra končana,' je čutil Neale do Hougha prijateljsko zanimanje, ki bi ga bil težko opredelil ali pojasnil; čedalje bolj je bil uverjen, da mu je igralec nalašč dajal dobre kvarte.
»Da vidimo,« je rekel Hough, pogledaje na uro. »Dvanajst! Pri Beauty Stantonovi mora biti zdajle veselo. Stopiva pogledat.«
Čeprav se je ta predlog upiral Nealu, ga vendar ni hotel zavrniti. Saj itak ni imel nikakega določenega smotra. Vstal je in je šel z njim.
Bilo je, kakor da se vsi gostje igralnice selijo v to plesišče. Vhod je bil skozi nekakšen hotel; Neale je videl izvesek nad vrati. Zgradba ni bila napravljena iz platna, ampak iz poslikanih deska, ki so nalikovale gledališkim kulisam. Ljudje so prihajali in odhajali; iz ozadja se je čula rahla godba in vesel smeh; tudi preproge si videl, slike in udobne stole; karkoli je bil ta kraj, poznalo se mu je, da noče biti med najzadnjimi. Točilnice Neale ni opaziL
Stopila sta v velik prostor, poln ljudi, ki so očividno postopali brez opravka. Hough je odvel Neala k stranskim vratom, od koder je lahko pogledal v plesno dvorano.
Neale je uzrl brezumen, pester vrtinec plešočih dvojic. Hough mu je šepnil na uho: »Pri Stantonovi vržejo vsakega pijanca na cesto.«
Ne, plesalci niso bili videti omamljeni z alkoholom; zato pa si opažal sledove druge strašne pijanosti, ki ne prihaja iz steklenke. Na plesišču je mrgolelo ljudi. Neale ni videl drugega kakor izpre-mešano množico, vrteče se, razgrete obraze, bele. oklepajoče lakti.
postave, ki so se opotekale v krogu, še m Se na okoli, divji ritem brez vsake milobe, ples, v katerem godba ni več igrala prave vloge in v katerem so moški in ženske izgubljali vso zavest. Neale še ni bil videl takega prizora; bil je kakor omamljen. To niso bile več človeške duše, ampak živali v podobah žensk in mož, bitja, ki zanje ni bilo imena. Če je prihajala v to taborišče smrt, kakor mu je bil namignil Hough, in če je tukaj divjal pekel, tedaj se nista mogla dovplj zgodaj srečati
Godba je utihnila, plesalci so obstali, glasno drsanje je ponehalo. Ker ni bilo praznih sedežev, so se dvojice izprehajale okoli dvorane, ali pa so se zbirale v gručah.
»Nu, Ruby vas je že uprežala, kakor vidim,« je dejal Hough.
Neale, čeprav ni povsem razumel, kaj igralec misli, je obrnil njegovo opazko na dekle v rdeči obleki, ki se je bilo z nekaj moškimi ustavilo pri vratih in je zvedavo opazovalo novodošleca. Bal tedaj je stopil k Houghu neki znanec in ga je ogovoril.
Dekle bi bilo zbudilo v vsaki družbi pozornost. Nealu se ni zdela ne lepa ne mična, a vendar ni odvrnil oči od nje. Lakti je imela gole, obleko globoko izrezano. Njen obraz je bil v živem nasprot-stvu s karminastim rdečilom na ustnicah. Bil je okrogel, mehak obraz z ozkimi, temnimi, drznimi in zapeljivimi očmi. Nagnila je glavo in se je nasmehnila Nealu. Zdrznil se je. Ta nasmešek ga je zadel kakor svinčenka; prikoval ga je, da se ni mogel ganiti z mesta, ko se mu je približala. Ne da bi ga videl, je čutil Hougha, da se je vrnil k njemu. Dekle ga je prijelo za zaleke na suknjiču. Pogledala mu je v oči. Rdeče sence so ji igrale v temnih zrklih. Kar-minaste ustnice so se krožile v smehljaj — v neverjeten smehljaj ljubke mladosti, ki ji je dolbel jamico v mehko lice. Zala je bila. Prijela ga je in ga je nagnila k sebi.
Vinsko klet
8 sodi, sesalko in cevmi oddam pod ugodnimi pogoji v aajem s 1. februarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8592
„ Posest"
Realitetna pisarna
družba t o. z.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
odda v najem sledeče trgovske lokale:
PROSIUH 120 m" za manjšo tovarno ali večjo delavnico blizu tramvaja, po dogovoru;
GOSTILNO, 2 sobi, kuhinji. pripadajoč0 stanovanje, velika vinska klet, v predmestju 2500 Din;
KAVARNO v Karlovcu -dot ro vpeljano. 6 prostorov, nizka najemnina, večiitna pogodba, proti odkupu inventarja, Din 45.000.
LOKAL za trgovino mešan, blaga v Mokronogu, e
stanovanjem, 1200 Din;
blaga
okronog
SKLAD1SCE 60 m*, Breg, 600 Din;
TKG MESAN BLAGA -mesečni izkupiček do Din 100.000, letno 45.000 Din, proti odkupu zaloge.
8642
fUHHMWfU
Stanovanje
velike sobe ia kuhinje — solnčno in svetlo, takoj oddam — tudi stranki za strojno pletenje Elektrika in vodovod v hiSi Naslov i oglasnem oddelku Jutra.
8519
Mirna stranka
S oseb. Seli stanovanje 8 sob za maj Ponudbe pod »Cisto stanovanje« na ogl oddelek »Jutra*. 3464
Mirna stranka
2 oseb želi stanovanje sobe in kuhinje za takoj ali pozneje Plača dobro. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Solnčno 90».
8590
Stanovanje
sobe, kuhinje in pritiklin z elektriko in parketi oddam v Šiški, Aleševčeva 36
Tričlanska rodbina
Seli v stari hiši dvosobno <tanovanje za maj Ponudbe pod »S sobe* na oglas oddelek »Jutra*.	3679
Stanovanje
2—8 sob ln pritiklin želim s 1. majem ali 1 junijem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	8654
Prijazno sobico
oddam z zajtrkom solidni gospodični Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 3316
Opremljeno sobico
? posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam Naslov pove oglas oddelek »Jutra*.	3504
Solnčno sobo
v Mariboru
čisto, z elektr razsvetljavo in posebnim vhodom ta-koj oddam v najem Na *lov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8559
Prazno sobo
event 2 takoj oddam s souporabo kopalnice. Naslov pove ogiasai oddelek »Jutra*.	3492
Sobo
parketirano in z elektriko oddam starejšemu gospodu ali zdravniku v bližini bolnice. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	3423
Majhno sobico
takoj oddam v I nadstr. v hiši Produkcije (Stan in dom) na Tržaški cesti 26 3507
Stanovanje
3—4 sob s pritikrinami in kopalnico, v I. nadstropju, event v bližini Tivolija želim s 1. majem. Ponudbe na poštni predal 127, Ljubljana.	8480
Realitetna pisarna
družba t o e.
Ljubljana Miklošičeva cesta 4
odda sledeča stanovanja:
4 SOBE. kopalnica, sobica za služkinjo, del vrta, ves komlort, St. Vid — 1200 Din;
4 SOBE, veranda, pritikiine. proti predplačilu enoletne najemnine, Tržaška
4 SOBE, pritikiine. Stari trg, 1200 Din;
4	SOBE, kuhinja, pritikiine, posebej hlev, mesečno 1000 Din;
2 SOBI, pritikiine,	komfortno. Dunajska	cesta, 900 Din;
5	SOBE. pritikiine,	Šiška, 1000 Din.	8641
Stanovanje
obstoječe iz 2—3 sob, najraje v Dvorskem okraju želi mirna ,stranka. Ponudile pod šifro »Mirna stranka 64» na oglasni oddelek »Jutra*.	8649
Solidnega gospoda
sprejmem kot	sostanovalca
bolišemu	gospodu na
Starem* trgu	17/111. Cena
200 Din.	3594
2	gospoda
sprejmpm	na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 3568
Stanovanje
obstoječe iz 2 ali 1 »obe s kuhinjo žeU stranka 2 oseb za maj. PoDodbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Mirna zakonca*. 8599
Stanovanje
2 »ob in pritiklin želim ca dve osiebi Cenj. ponudbe na oglasni oddedei »Jutra* pod »PTofeaor*.	8665
Stanovanje
2 sob. predsobe, kuhinje. Meti, pralnice, kopalnic«, z balkonom in vrtom, t novi hiši oddam f l majem stranki, ki plača eno ali dve leti naprej. Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra* pod šifro »Stanovanje blizu pošte*.
Gospoda aH dviaka
sprejmem na stanovanje. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*.	8569
Sobo
s posebnim vhodom in parketom oddam v Slomškovi ulici 6, parter.	8574
Lepo sobo
s posebnim vhodom oddam takoj v sredini mesta Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	8562
Sobo v mestu
za 10—12 dni v mesecu želi trgovec iz Zagreba. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Soba 10*
8601
Opremljeno sobo
s separiranim vhodom ali stanovanje s kompletniir pohištvom, katero odkupim, želim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »V centru*.	3473
Sobico
opremljeno ali prazno, želim v bližini Sv Petra. — Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod »Takoj 25*
3468
Opremljeno sobo
v sredini mesta oddam solidnemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
8640
Opremljeno s6bo
s posebnim vhodom oddam Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	3639
V vseh bistvenih delih,veliki voz6
kljub I emu pa zmanjšan v obliki in znižan v ceni, tako, da je eden izmed najcenejših avtomobilov na a ve tu glede nakupa tn obrata.
V.V.-.«®
Proizvod General Motorsa
Samo pri velikih in dragih vozovih boste našli perfektnost v razmerju, dovršenost in mnogo modernih Chevrole-tovih posebnosti.
Stroj je opremljen z čistilcem za zrak in olje. Karoserija je izdelana od Fisher-ja, ustvaritelja luksuznih avtomobilskih karoserij. Opremljena je z merilom za bencin, z zadnjo (Stop) svetilko in kombinirano ključavnico za vžiganje in krmilo......
Nikdar še ni bil kak ceneni voz izdelan in opremljen na slični harmo-
nični način prav po principu industrije »velikih vozov«.
V. & M. Baresič & Co.
ZA (, RGB
Kukovičeva ulica 30.
LJUBLJANA Dunajska cesta 12.
Zastopniki v vseh mestih države.
CHEVROLET
lourmg Din 56 0C0 —
Sobo
s posebnim vhodom in električno razsvetljavo oddam na Taboru št. 6/U. 8678
Sobo
parketirano in snažno, t centra oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku
2 prazni sobi
v bližini Kongresnega trg« oddam s 15 febr 1928 mu> ni stranki brez otrok — Reflektanfi naj siporoče naslov oglsanemu oddelku »Jutra« pod ilfro »Prvo nadstropje*.	8686
Sobo
prazno ali opremljeno želi privatnik — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kjerkoli*.	3666
Sostanovalca
sprejmem z vso oskrbo v Skofji ulici št. 13, parter, desno.	3635
Opremljeno sobo
lepo in veliko, z električno razsveUjavo in souporabo kopalnice oddam. Nasiov v oglasnem oddelku »Jutra*.
3671
Dijaka
visoke teh. šole sprejmem kot sostanovalca na Rimski cesti št. 24, pritličje, desno.	8683
Sobo
oipTemljeno ali prazno oddam eni osebi v Novem Vodmatu 62.	""""
8638
Separirano sobico
prijazno opremljeno, oddam gospodični na Rimski cest! It. 23, pritličje. 3687
Zakonca
brez otrok želita sobo s Štedilnikom. Ponudbe pod šifro »Takoj dom* na ogl. oddelek »Jutra*. 8668
Prazno sobo
solnčno in veliko, oddam v Majstrovi ulici 14. 3658
Sostanovalca
sprejmem na Cankarjevem nabrežju 7/H.	3595
Gospoda
sprejmem na stanovanje v Rožni uUci 27.	3680!
Resnega znanja
želi solideD gospod z mlado, srčkano gospodično — reelnih nazorov. Ponudbe na oglasni od lelek »Jutra« pod »Paragraf*.	3490
XXV.
Zakaj nisi dal poslovilnega poljubčka? To bolil Vroče. . . Tvoj žalosten. 3578,
Gospodična
neomadcievane preteklosti, z nekaj tisoč gotovine. 6e želi poročiti gospodom obrtnikom ali nižjim drž nastavljencem Vdovci z 1 otrokom niso izključeni — starost od 35 let naprej Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Veselo srce in pridne roke*. 3533
Soliden gospod
želi p 1. marcem lepo sobo v centru Dopise pod šifro »Marec* na oglasni oddelek »Jutra*.	3668
Mm.
Se en pogled T Tvoje oči želim, predno grem svojo • pot. V srcu Te bom nosil do konca svojih dni. Tms.
3612
Gospa
inteligentna in simpatična, osamljena v trgu Slovenije, želi poznanstva z inteligentnim in plemenitim gospodom. radi iskrenega prijateljstva. Dopise na osrl. oddelek »Jutra* pod šifro »Iskrenost*.	8657
Rudar
„J let stai, inteligenten in pošten, samostojen — želi resnega znanja 3 pošteno šiviljo ali kuharico, z nekaj premoženja, ki ima veselje do pridnega fanta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3587
Separirano sobo
s hrano oddam takoj gospodični Naslov y oglas, oddelku »Jutra*. 8652
Obrtnik
prvovrsten strokovnjak — srednjih let, varan v zakonu (ločen), se želi seznaniti s sebi enako gospodično ali vdovo od 30-Už let šfaro pošteno in pridno. Predpogoj je nekaj gotovine Tajnost zajamčena Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Sigurna bodočnost št 8500* 3637
Vsakovrstne
informacije
gospodarske, trgovske, ju-ridične, iz Vojvodine, naj-točnejše in najzanesljivejše daje Slovenec s prvorav-rednimi zvezami proti povračilu efektivnih stroškov. Subotica. poštni predal 74. Za odgovor priložiti 10 dinarjev, tudi v znamkah.
8469
Drž. uradnik
U. kategorije, 331etni samec, želi takoj porcčiti dobro in skromno mladenko z doto S'ika proti povračilu Absolutna tajnost. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zaupanje 33» 8383
Veletrgovec
! 27 let star, želi poročiti ; gospodično s primernim pre-moženiem Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Simpatičen*.	8606
Fant
star 28 let, Gorenje, trgovski nastavljenec, resno želi spoznati, oziroma oženiti znafajno mlado Go-renjko srednje postave. Želim tako, ki ima svoj dom. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Svečnica*.
8819

Uhan
z amilistom sem izgubila na Miklošičevi cesti Pošten najditelj naj ga odda na poticiji	8615
Katera gospodični!
z blagim, srcem bi posodila drž nameščencu 4000 Din proti dobrim obrestim Ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod značko »Prijateljica 10*.	3610
Stalno službo
za 15 dni dela v mesecu, z mesečno 'talno plačo 1200 Din dobi tisti, kdor vloži v dobro podjetje za 5 let 150.1100 Din. Ponudbe pod »Lahka služba* na oglasni oddelek »Jutra*.	3673
Klavir
i dobrim glasom, vzamem v najem Prijave s ceno na iglasni oddelek »Jutra* pod • Klavir 200*.	3672
Družabnlco
a 25—30.000 Din želim za pričetek gostilniške obrti na prometni in izletni točki morskega kopališča v Crik-venici. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	3577
Klavir
oddam za dnevne vaje. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	3681
Staro kitaro
kupim Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*	3500
Pianino
dober in lep poceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 8628
Dolg klavir
prodam ali zamenjam za dobro ohranjen pianino — event tudi nekaj doplačam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	B518
Ličke rake
prodajam Kdor jib želi na leto kupovati, naj ee jav. na naslov: N Mihič. Gospič - Lika.	8380
Idealno nežno polt d ose-žete z vstrajno uporabo
Creme Vivandou Puder Vivandou -
dobite v
parfumeriji Strmoll
Ljubljana. Pod Tranče t
2286-a
Lepo damsko masko
posodim Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.	3593
Več mask
posodi L. Kuclar, Tržaška certa U.	8864
Pozor ženin! in neveste!
Žimnice
tnatrace). posteljne mreže železne postelje ^zlotljve). otomane, divane m tapet oiške izdelke nudi najceneje
Rudoli Radovan
tapetnik
Krekov trg štev. 7
poleg Mestnega doma. 30
eunsz3
Prenavlja, čisti in osvežuje kri, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje dreves, napihovanje, obolenja mokra6ne kisline, jeter, žolča in žolčni kamen. Vzpodbuja apetit in izborno učiaiKuje pri arteriosklerozi. Pristen v plombiranih paketih po Dia 20 z napisom izdelovalca:
Lekarna Bahovec Ljubljana, Kong. trg (Dobi se v vseh lekarnah.)
• • i « •
razne moške kamgarne in štofe, belo m rujavo kotenino po znižanih cenah dobite edino pri
tvrdkl IVAN KROŠELJ
v Ljubljani <ette Murnova cesta IS
(Martinova)
MM W liri 1
iz druge roke lobro ohranjeni ugodno Rsprodaj.
Intormacije
UIUrač&[o.
Ljubljana
Dunajska c. 12. Teiefon 22-92
smo de
pozna kot posledico duševnega na-jora utrujenost ter ve, da po eni ne prespani neči ni- mogoče, da človek koncentrira svoje misli.
Oni, ki je to poskusil, naj pije ?sak predvečer eno steklenico
OTOMMT
I
ki ga ozdravi.
On ne bo občutil, da ima prena polnjen želodec in tudi ne, da je la gen. To mu povzroči, da bo lahko zaspal.
Se važnejše je to, da Ovomaltine radi svoje velike hranljive vrednosti in lahke prebavljivosti nadomestijo sa časa spanja energijo, ki smo jo potrošili tekom dneva, tako, da zju traj posedujemo ponovno ono ener ?ijo, ki nam je potrebna za dnevno delo.
Dobite jih v vseh lekarnah, droge rijah in boljših delikatesah za ceno: 100 gr Din 18 50, 250 gr Din 36.25 i 500 gr Din 63.25.
Zahtevajte vzorec zastonj, pozivajo-či se na ta lisi od
Dr. A. WANDER, d. d. Zagreb.
L. Mikuš
Mestn« trn štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih palic.
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za K onzorcij »Jutra« Adoll Rihulkai Ze Narodnt, tiskarne dd ko» nskamarm Frao lezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsj t Ljubljani,