Leto LXJ
št, loj
▼ Ljubljani, četrtek 28.
vsak dan popoldne, a Din 2—, do W0 vrct Dto «B0, od SOD OD 300 iMt a waeta Dfci 4—.   Fopest po dogovoru,  faaeratnl dauefc posebej _ velja mesečno t JugoelavtH Dte 12_, m inozemstvo Din 25. Bokoptei
se ae vračaj o.
Mrte^BOR, G*a#ste trg 9t 8.-- CELJE, Ko ceno va ul. 2. — Tel. 190.
NOVO MCSTO, Ljubljanska c, tel. št 36. Jesenice, Ob kolodvoru 101.--
Račtm pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351.
Ljnblfaoa, KuaHova tri. 5
Telefon št 3122, 3123, 3134, 3125 in 3126.
ZANIMIVOSTI OBTOŽNICE
V TRŽAŠKEM PROCESU
Zakaj se bo razprava vršila samo proti 14 obtožencem — Obtožnica bremeni obtožence tudi za defanja, ki sploh niso bila izvršena
Trst,  2S.  avgusta. Včeraj so prispeli v Trst člani izrednega tribunala, ki bo vodil jproces proti prvi skupini obtoženih Jugo--siovenov  iz   Julijske   Benečije.   Kakor že "Javljeno, je bilo obtoženih 87 oseb, izmed ^katerih pa je bilo devet že izpuščenih, ker *o morali  proti  njim  zaradi pomanjkanja itefeazov  ustaviti   vsako   nadaljno postopa-*n!je, deseti obtoženec, Anton Gropajc pa je "v zaporu umrl. Gropajc je v Rimu skočil 3ned zaslišanjem iz tretjega nadstropja na *j*ico ter obležal na mestu mrtev. To se je »godilo 15. julija. Iz rimske ječe so sedaj prepeljali   v  Trst  14  obtožencev in sicer branja Marušđča, Zvonimira Miloša, Ferdinanda Bidovca, Vekoslava špangerja, Vladi-imirja  stoka, Dragutina Rupla, Lovro Kara, Marija Caharija, Nikola Kosmača, Ivana Obada, Miroslava Pertota. Franja Valen-ttfta in  Leopolda  Sirka.  Vsi  so  skupno z JVanoom Fortunatom, Antonom TJ k m ar jem, V^ekoslavom  žerjalom, Stankom Petrošam, Stanislavom škrjancem in Josipom Vadnja-3om, ki jih niso mogli  aretirati, obtoženi, <3a  so  izvršili   atentat na  svetilnik zmage m na redakcijo -»Popola di Trieste« v Trstu ter še šest drugih terorističnih aktov, namreč  napad   na   detektiva Kureta.  požig in poškodbo fašističnega dečjega zavoda in fa-šrstiene šole v Tolminu, Prošeku. Bazovici. Zgoniku  in Katinari. Obtožnica je ob-
segala teh 7 dejanj, vendar pa naglasa, da je bilo v zadnjih letih izvršenih v Julijski Benečiji 99 takih zločinov in da so nekatere kazni za te zločine bile že izrečene in izvršene, da pa je največji del teh dejanj ostal nekaznovan. Obtožnica nadalje naglasa, da so ti teroristični akti v medsebojni zvezi in da jih je bržkone 'izvršila ena in ista organizacija. To trditev obtožnica samo namigava, a v utemeljitvi posebej naglasa propagandno delo omladinskih organizacij v zvezi s temi terorističnimi dejanji.
Samo dejstvo, da se je izredno sodišče za zaščito države odločilo, da izvede ta proces v Trstu, in način, kako je proces najavil fašistični tisk, dokazuje, da se dejanja, ki jih navaja obtožnica niso mogla spraviti v zvezo s propagando, zaradi katere je obtoženih ostaMh 57 obtožencev. O tej razdelitvi obtožencev na dve kategoriji ne objavlja fašistični tisk nikakega pojasnila, misM pa se, da se bo proces proti ostalim 57 obtožencem vršil pozneje, a ne v Trstu marveč v Rimu. Treba je torej samo še pojasniti, zakaj se nanaša obtožnica na 57 obtožencev, d oči m se bo razprava vršila proti 20, izmed katerih se bo 6 sodilo in contumatiam. To pojasnilo pa daje indirektno utemeljitev obtožnice in poročanje fašističnega   tiska.   Hoteti   so  izzvati čim
večji vtis. Zato so 7 večjih ali manjših terorističnih dejanj spravili v zvezo s še 92 drugimi, ki so bila izvršena v raznem času od neznancev, da bi na ta način dokazali, da obstoja v Goriški, Trstu in Istri neka teroristična organizacija, ki jo tvorijo Ju-gosloveni. Na ta način j« dala obtožnica vsemu, kar se je v teh pokrajinah dogodilo in se §e dogaja, nekako proti italijansko tendenco. Toda znano je, da je v teh pokrajinah tudi mnogo italijanskega prebivalstva, a italijanski tisk sam često naglasa, da. je med prebi vate tvom mnogo komunistov in antifašistov raznih barv in nI jasno, zakaj mora >meč fašistične pravice«, kakor se izraža »Tribuna«, pasti ravno na Slovence in Hrvate.
Zanimivo je tudi to, da navaja obtožnica vse ono, kar se ni zgodilo fn da se nekateri izmed obtožencev obtožuje tudi za atentat, ki je bil izvršen v Borštu proti zakoncema Maran goni, dasi je bil ta atentat izvršen v času, ko so bili vsi obtoženci že zaprti. Prav tako se obtožujejo, da so hoteli vreči bombo v poslopje policijske direkcije v Trstu, čeprav se to sploh ni nikdar zgodilo. V obtožnici se celo trdi, da so nameravali vreči bombo celo na jugo-slovenski ali francoski konzulat v Trstu, da bi vso stvar predstavili kot dek> fašistov.
ČSR in varšavska
konferenca
Poset ministra dr. Frangeša v Pragi — Agrarna akcija Jugoslavije in Rumunije ni naperjena proti ČSR
Praga, 28. avgusta. >Venkov< javlja, da je 26. t. m. jugoslovenski minister za kmetijstvo, dr. Frangeš, ki se mudi v Pragi, posetil češkoslovaškega ■kmetijskega ministra Bradača. Oba ministra sta konferirala nad eno uro o vseh gospodarskih, zlasti poljedelskih vprašanjih, ki se tičejo Jugoslavije in Češkoslovaške. Ob tej priliki je minister dr. Frangeš zagotovil, da se na konferencah v Bukarešti in v Sinaji ni razpravljalo o zadevah, ki bi mogle naleteti na odpor Češkoslovaške in da tu-
di na prihodnji konferenci v Varšavi ne more priti do iznenadenj v prisrč nih in prijateljskih odnošajih med Jugoslavijo in Češkoslovaško. Vsa bodoča poganjanja kraljevine Jugoslavije se bodo vršila v popolnem sporazumu s Češkoslovaško. Minister Bradač je z zadovoljstvom vzel na znanje to izjavo dr. Frangeša. Oba ministra sta nato razpravljala o gradivu, ki bo na dnevnem redu v Varšavi. Vsi listi objavljajo to vest ter jo komentirajo z velikim zadovoljstvom.
Prepir zaradi Otona Habsburškega
Napadi na Bethlena zaradi policijskih odredb proti povratku Otona
Habsburškega
Budimpešta, 28. avgusta. Afera z dozdevnim povratkom Otona Habsburškega in njegove matere, bivše cesarice Zite, zbuja v madžarski javnosti Se vedno mnogo prahu. Ukrepi, ki jih je v svrho preprečitve nameravanega puča odredila policija, so predmet *>stre kritike legitimističnih krogov. Senzacijo je zbudilo odprto pismo, ki ga je v včerajšnjih lisfih naslovil grof Zichy na ministrskega predsed nika grofa Bethlena in v katerem mu točita, da je žalil dostojanstvo madžarskega naroda in čast madžarske dinastije, ako se je vse to zgodilo z njegovo vednostjo, in da mora iz tega izva-
jati posledice ter nemudoma odstopiti. Grof Bethlen je na ta napad svojega še nedavnega najožjega sotrudnika odgovoril v zasebnem pismu, v katerem sporoča, da prav tako ne odobrava ukrepov policije. Rešitev kraljevskega vprašanja smatra za zadevo ustavne zakonodaje in zato obsoja ukrepe, ki so brez potrebe razburili vso madžarsko javnost. Izrecno naglasa, da sam tega ni odredil, niti ni vedel za to, ket bi bil sicer vse preprečil. Naročil je svojemu namestniku ministru Vaša, naj takoj uvede najstrožjo preiskavo in pozove krivce na odgovor.
Gospodarska koncentracija Vel Britanije
Prizadevanje za čim tesnejše sodelovanju Anglije in dominijonov v
"ospodarskem in strokovnem oztru
London, 28. avgusta. AA Prihodnji te den bo v Nottinghamu kongres strokovnih ustanov. Najbolj zanimiva utegne postati razprava o vprašanju gospodarske zaokroži tvee angleškga imperija. Glavni pripravljalni odbor je sestavil poročilo za kongres, v katerem opozarja na stremljenja raznih narodov in državnih skupin k tesnejšim medsebojnim zvezam. Po tem primeru naj bi tudi sestavni deli angleškega imperija razvijali vzajemne odnosa je in jih izpopolnili tako, kakor bo koristilo skupnemu napredku. Taka politika ni v nasprotju z angleško politiko o federaciji držav v okvirju Društva narodov, kakor  tudi ne z sporedninai  akcijami na
drugimi mednarodnimi dogovori za posamezne industrije. Razlika je le v tem, oa bi se odslej pogajali kot velika enota, ne pa kot poedina država. Poročilo navaja nadalje potek nedavne razprave med pripravljalnim odborom in zastopniki po-edinih delodajalskih skupin. Prva razprava med gospodarskim odsekom tega odbora in predstavniki federacije angleška industrije je bila 15. maja in je rodila koristno izmenjavo naziranj o finančnih in industrijskih vprašanjih. Drugi sestanek je bil 26. maja. Veljal je proučitvi vprašanj, ki bodo na dnevnem redu imperialne konference. Odbor pripravlja de druge take sestanke. O odborovem delu bo so-
Odziv naših javnih delavcev na poziv predsednika vlade
Beograd, 28. avgusta. AA. Predsednik ministrskega sveta m minister notranjih zadev general Peter Zivkovič je prejel iz Ljubljane tole brzojavko:
Predsedniku ministrskega sveta in ministru notranjih zadev generalu Petru 2ivkoviču, Beograd. — Ljubljana 27. avgusta.
Danes v prisotnosti dr. Shvegla zbrani javni delavci v popolni slogi z navdušenjem pozdravljamo sklep o prehodu k organiziranemu delu za ideje manifesta NI. Vel. kralja in Vaše deklaracije dne 4. julija. Z vsemi svojimi silami bomo pomagali, da se bodo I s premišljenim narodnim, gospodarskim in socialnim delom učvrstile sile naše domovine in doseglo blagostanje širokih slojev, da se tako jugoslovanski program čim globlje ukorenini v narodu. Pri tem nas vodi čvrsta volja. Služeč samo velikim narodnim silam sprejemamo sodelovanje z vsemi, ^ki imajo prav tako poštene želje. Želee Vam srečo, gospod predsednik, pri Vašem delu, Vas prosimo, da sprejmete izraze našega spoštovanja. Dr. Shvegel, dr. Kramer, Pucelj, dr. Puc, dr. Novačan, Prepeluh, Pipan, Zupančič, dr. Kukovec, Ribnikar, dr. Ma-rušič, Tavčar in dr. 2upaniČ.
Naš izvoz v juliju
Beograd. 28. avgusta. .Ministrstvo trgovine je izdalo službeno statistiko o našem izvozu v mesecu juliju. Napram lanskemu letu je Izvoz nekoliko nazadoval. Izmed glavnih pridelkov je bilo izvoženih koruze za 45.7, pšenice za 19.4, otrobi za 1.7. goveje živine za 26.5, svinj za 18.5, drobnice za 13, perutnine za 13.5, konjev za 4 in rude za 50 milijonov dinarjev.
Odličen poljski gest
Beograd. 28. avgusta. A A. Dne 24. t. m. se pripelje z avtomobilom s Poljskega vi-lenski vojvoda Vladislav Ratkiewicz, da si na turističnem potovanju nekoliko oaleda našo državo. Ratkiewicz je bil že večkrat Član poljske vlade kot minister notranjih zadev ter je na tem mestu igral važno vlogo v političnem in gospodarskem razvoju poljske države. Zadnja leta se je umaknil iz aktivnega političnega življenja v svoj rojstni kraj Vilno, kjer je mnogo storil, da se ta lepi kos poljske države čim bolj razvije. Vojvoda je na glasu velikega prijatelja Jugoslavije. Izletniki in ekskurzisti. ki so imeli priliko na Poljskem spoznati njegovo prisrčno ljubezen in naklonjenost do našega naroda, ga bodo gotovo iskreno sprejeli.
Pravilnik za kontrolo grozdja ki sliv
Beograd, 28. avg. AA. V ministrstvu trgovine in industrije se bo vršila 3. septembra gospodarska konferenca zastopnikov zainteresiranih ustanov zaradi sklepanja o pravilniku   za kontrolo grozdja in
S3na vročina v Angliji
Po vsej Angfiji je pritisnila huda
radi so}
London, 28. avgusta. .AA. Po večteden-skem nestanovitnem vremenu je v torek in včeraj skoraj po vsej Angliji pritisnila izredna vročina. V torek ob 3. popoldne so v Londonu v senci imeli 86° Fahrenheita, včeraj ob isti uri pa 92°. To je bi! najbolj vroči dan avgusta od leta 1911.; takrat so 9. avgusta zabeležili v Green-wichu  temperaturo 100°.
London, 28. avgusta. V Angliji vlada že več dni nenavadna vročina. Toplomer je dosegel včeraj v senci 35° C, kar je za
vročina in je več oseb že umrlo za-nčarice
to dobo nekaj nenavadnega. Po napoved-bah vremenskih postaj bo vročina trajala 5e nekaj časa, ker prihaja iz Amerike vročinski val, ki je uničil cele pokrajine srednje in južne Amerike. V Londonu je včeraj pet oseb umrlo od so-Inčarice, v bolnicah pa je okrog sto ljudi, ki jih j-e od vročine zadela kap ali pa so se rva ulicah onesvestili. Zaradi silne vročine so v nekaterih podjetjih ustaviti delo podnevi in delajo samo ponoči. Ce bo vročma trajata dalje, bo odgođen rudi pričok Stri.
Zopet nova vlada v Peruju
Spor med revolucijonarji —
ske vlade in
Newyork, 28. a/vgusta. Položajj v republiki Peru se je v zadnjih 24 urah zopet popolnoma izpremenil. Revohicijonarna vlada, ki jo je v Limi sestavil general Ponce, ni bila priznana od vseh revolucij on arje v. Najbolj pa se je tej vladi p roti vi-1 glavni •■voditelj revolucije polkovnik Sanchez Cero, ki je vodil vso akcijo in ima glavno zaslugo, da je bila revolucija uspešna. Njegovemu naziranju, da je novosestavljena vlada premalo radrikalna, se je pridružila večina revokiciijonarjev in tako sta v revo-hicijonarnem taboru naenkrat nastali dve struja, ki sta se začeli boriti druga proti drugi. V vseh večjih centrih je nastal med revolucijonarji razkol in že se je mislilo, da bo šel uspeh revolucije po vodi. Situacijo je v zadnjem hipu zopet rešil polkovnik Sanchez Cero, ki se je z letalom .pripeljal v Limo in poaval ministre Poncejo-ve vlade k pos veto van ju. Uspeh teh posve-tovand, ki so trajala včeraj vse dopoldne,
Demisija  prve revoltacij-sestava nove
Je brl ta, da je Ponce podal ostavilo celokupne v*ade, nakar je Sanchez Cero sestavil novo vlado, v kateri je sam prevzed mirni strsko predsedstvo in vojno min istpstvo. Za fmančnega ministra je b>H imenovan polkovnik Lrlona, za zrunanjoga inotrrFsfcra pa major Solburen. Nova vlada je takoj redala proglas na re^olucljonarje, v katerem jfh je obvestila, da je prišk) do sporazuma in da bo nova vlada z vsemi močmi delala za konsolidacijo raamar v državi, pozrvajoč PTebivatetvo, da jo kar matfborj podpre. Re-jvolnctjonarj! so s tem preokretom sadovr>cj-ni, ker vkMjo v tem, da se je wxfja revoto-cije postavtil na ček> nove vlade, jamska** za uspešno reformo državne uprave in konsolidacijo nevzdržnih poirtjcrrfti m .gospodarskih razmer. Nova viaida je danes iadate od!lok, s kateršm je raagpraeen parteffneDU^ obenem pa so bari odetav^end -w»i vdEfr uradniki, ki so verjatf za oksr>os>OTrto, prejšnjega pežSma.
Zagonetna tatvina
Pariz, 28. avgusta. Tiskarna francoske Narodne banke je poslala rz Marseillesa maroški državni banki v Rabat 8 zabojev bankovcev po 10 frankov v skupni vred« nosti 4 milijonov frankov. Ko so zaboji prispeli v Rabat in so jih odprli, so u<*o* tovili, da manjka v enem zaboju 400.000 frankov. Tatvina je bila izvršena tako spretno, da se na zaboju sploh ni nič po* znalo. Pečati so bili nepoškodovani, pa tudi zaboj, izdelan rz debelih okovanih desk, ni kazal nrkakih sledov vloma. Ukradeni bankovci so bili nadomeščeni z ničvrednim papirjem, tako, da tudi po te* ži ni bilo mogoče ničesar sumiti. Dosedas nja preiskava, ki se je vršila z vso stro* gostjo, je ostala brezuspešna. Splošno pa mislijo, da je bila tatvina izvršena na ko* lodvoru v Marseillesu ter se preiskava v tej smeri intenzivno nadaljuje. Več že!ez= niških uslužbencev je bilo aretiranin.
Kralj tihotapcev
Vo|
Newyork, 27. avgusta. Ameriška policija stoji pred veliko uganko, ker je kralj tihotapcev, sloviti Al Capone neznano kam izginil. Baje se nahaja na parniku »Bal-tic« na potu v Anglijo, kjer namerava pokupiti velike množine alkohola, da ga vtihotapi v Ameriko. Dvomijo, da bi mu kljub vsej njegovi ženijalnosti to podjetje uspelo, ker pazijo. njegovi smrtni sovražniki, ki jih je zelo mnogo, na vsako kretanje njegove družbe in je - tudi carinska straža poostrila svoje patfrole. Na »Bal-ticu« je bila izvršena obširna preiskava, vendar pa voditelja ameriških tihotapcev niso mogli najti med potniki. Newyorška policija je telegrafirala policiji Scotland Yarda odtise njegovih prstov in njegovo bivanje v Angliji, ako bi se tam pojavil, bo vedno pod največjim nadzorstvom.
22.497 tihotapskih procesov v Ameriki
Newyork, 28. avgusta. Uradna stati* stika o enem mesecu poostrene prohibicije izkazuje, da je bilo meseca julija aretiranih 6.524 tihotapcev. Od teh so morali pustiti na svobodo 2.696. ker v jetnišnicah ni pro« štora. Dne 1. avgusta je bilo v teku 22.497 tihotapskih procesov. Zaplenjenih je bilo 7 milijonov litrov piva, pol milijona litrov likerjev, 724 tihotapskih avtomobilov, 11 tihotapskih ladij in 1963 destilacijskih apa* ratov.
Posojilo beograjske občine
Beograd, 28. avgusta. Notranje mini« strstvo je dovolilo beograjski občini najetje posojila 125 milijonov   pri beograjskih
i minister
▼ LfnMtairi
Ljubljana, 26. avzn^ta. Davi okori 9. se je v Ljubljano pripeljal s arrtomobHom z Bleda minister vojne m mornarice general Stevan rradfcse" v spremstvu sopa-ose fa awo-je svakinje. Minister sri je ogledal dopoldne ra/zne znamenitosti m naprave v me-stn, bfl je v tivolskem park«, kjer se je m~ vil naravnim krasotam, nato se je pa okori 10.^5 odpeljal v fcopaMšee 9K Rmrje r>a Goaposvetski cesti. V spremstva predsednika SK HirFJe g. rtr. Tolarja, kapetana Vijaka, ki mu je Ml dodeljen od dravske d*v*zijske komande, ter ooen dam, si je g. minister ogledal kopafigee m vse njegove naprave. Z zanimanjem je predrta! vse na-prse v hodwfkih kopaftSča, p*stil si raz-kazati fmraeitj»foe naprave, podg*>bn© tudi naprave m kotie za sega-evande vode, ogledal si je zimsko kopa-Jššće ter nato stop« v notranjost kopaffefta samega. Tam so bili že zbrana pUava« m pfevačioe Ilinrje, ki so vojnega ministra grom»ko poadraviH s trikratnim >2dravo.« Gteneral Iferržič je v <xtedrav sttfoiiirai. Trener IHrrje g. Denrfcz je nato feveriel s stolpa ve« lopo posrečenih skokov, nakar je voj™ mrinister s spremstvom zopet zapttsril kopališče.
V razgovoru z ravnateljem dr. Dularjem je dejal, da je naprava naravnost idealna m je laoko khrbn ter onhn, ki so jo zgradili, v ponos. Z veseljem je »gotovi 1, da je vfrJeti, da naprava res odgovarja svo--jim namenom, kajti vtoVtJ je samo zdravo in polno žrvfjenja kipeč o rrrtadrtno. Omenil Je tudi. da bo sifrno kopališče v doglednem času dograjeno tndi v Beogradu. OfcoM po! 11. se je vojni mwr*s*er poslovil in se odpeljal z afvtomobflom v mesto, okofl TI. je sedel na vrta kavarne >55vozoac.
AH ste žc -vročeni na ilu-J5t*ova»© teđettsfco rev"* ..ŽIVLJENJE m SVET44?
Sorzna poročila,
LJUBLJANSKA BORZA. Devize. Amsterdam 22.715. — Berlin 13.4675. _ Bruse*! 7.8S34. — Budimpešta 9.8866. _ Curih 1094.4 — 1097.4 (K>95.9). — Dunaj 796.83. — London 274.54. — Newyork 56.275. — Pariz 221.81. — Praga 166.92 — 167.72 (W7.32). — Trs* 294.15 — 296.15 (295.15).
INOZEMSKE BORZE.
Curih. Beograd 9.12875. — Parfz 20.05125. — London 25.05125. _ Ncwyork 514.45. — Bruselj 71.92. — Milan 36.945. — Madrid 54.80. — Amsterdam 207.25. — Berhn 122.S7. — Dunaj 73.71. — Sofrja 3.3(3. — Praga 15.2635.       Varšava S7.70.
Ste**1 -   ~ —    ~ •   - - —
Stran   2       \ »SLOVENSKI   NAROD«, dne 28. avgusta 1930. Stev.   105
VVestSalski Slovenci
na grobu dr. Žerjava
Odhod delegacife izsetjenfškega odbora v Beograd — Dopoldne je položila delegacija westfatelkih Slovencev venec na grob dr. Žerjava
Ljubljana, 38. avgusta. Z westfalskimi izletniki je prispela v Ljubljano tudi večina Izseljeniškega od* bora jugoslovenske kolonije v Nemčiji, ki se je osnoval po 6. januarju iz predstav* nikov Zveze jugosl. delavskih podpornih društev in Zveze katoliških društev sv. Barbare. V odboru so: predsednik dr. Be* rislav Deželic, I. podpredsednik Pavel Bolha, IL podpredsednik Ivan Lindič, taj* tak. Ivan Batič, odborniki za Zvezo jugo* slovanskih delavskih podpornih društev: Doberšek. ?majden in Hriberšek, za Zve* zo katoliških društev sv. Barbare: Babic, Ramšak m Koncilija. ki je postal *etos predsednik  Slovenske   pogrebne blagajne.
Imenovani odbor si je nadel nalogo, skrbeti za narodno, socijalno in kultur.io povzdi^o slovenskih rudarjev na VVestfai* skem. ki jih je. kakor znano, z družinami vred okoli 4w.(W>. V krhkem se ustanovi pisarna Izseljenskega odbora v Esenu. da bo  možno  čim   intenzivnejše delovanje.
Eksistenca rudarskega delavstva je tu* di na \\"estfalskem resno ogrožena, in to že od lanckega božiča dalje. Odpuščenih je bilo že okoli 80.000 rudarjev, vrh tega pa rudi praznujejo po 2 do 3 šihte na te* den.    Redukcija  je  zadela  tudi slovenske
!
rudarje, ki prejemajo zdaj brezposelno podporo. Slabe gospodarske razmere so tako vplivale na naše rentnike v Nem* čiji, da so se začeli vračati v domovino. Z westfalskimi izletniki jih je prispelo 20, pričakujejo se pa še ostali.
Plače znašajo: za učne kopače 6 mark, za prave pa od 8 mark naprej.
Zanimivo je, da je produkcija premo* ga v Nemčiji večja ko 1. 1913., čeprav je zaposleno manjše število rudarjev ko ta* krat. Vse to je naredila modernizacija jamskih obratov.
Delegacija Zveze jugosl. delavskih podpornih društev pod vodstvom g. Pavla Bolhe se je danes ob 11. dopoldne odpe* Ijala k Sv. Križu, kjer je položila venec na grob velikega prijatelja in dobrotnika westfalskili Slovencev dr. Žerjava.
Drevi odpotuje delegacija Izseljenske* ga odbora v Beograd, kjer položi venec na grob neznanega junaka in se zglasi v ministrstvih.
(""lani Zveze jugosl. del. podpornih društev se bodo, kakor izvemo, polnošte* vilno udeležili kongresa Narodne strokov* ne zveze, ki se bo vršil 6. in 7. septem* bra v Mariboru.
stavMšša sto¥c plinarne
Mestna občina zgradi novo plinarn
bo pa
Ljubljana.  28. avgusta.
l^ani je bil najnižji dnevni konzum >Iina 3350 cbm, najvišji pa 5840 cbm. Letos znaša dnevni konsum od 5000 do 6000 cbm, tako da se je približala mestna pli* narna najvišji možni kapaciteti. Plinarna sicer lahko oddaja tudi nad 6500 cbm pli* na dnevno, vendar pa more tak konsum plina prenesti plinarna le par dni. ne pa stalno, ker bi bili vsi stroji nepretrgoma vpreženi na najvišjo kapaciteto. kar pa glede na varnost in neprekinjeno oddajo plina nikakor ne sme biti.
Ljubljanska mestna občina se je zadnje čase začela z vso resnostjo baviti s popol* no premestitvijo naše plinarne, z moder* nizacijo obrata in povečanjem kapacitete. Uvidela je, da stoji plinarna na zelo ne* ugodnem kraju, t. j. v ulici, kjer prevla* duje strnjen sistem poslopij in stoji pli* nama na mnogo višjem kraju kot ostalo mesto, in je postalo mnenja, da se plinar* na kot veliko podjetje prenese v del me? sta, ki je namenjen za industrijo.
Za povečanje in preureditev plinarne so bile, kakor znano, tri možnosti: name* stitev nove retortne peči v sedanji kuni* niei, postavitve nove moderne peči z ver* likalnimi komorami in premestitev plinar*
o, sedanji prostor s poslopjem vred prodam
ne in postavitev   kotla in peči v okofteo Ljubljane. S prvo možnostjo bi »i poma«».'| gali le za dve leti,   a stroški   bi    znaš*Ui I okoli  180.000 E>in, z drugo možnostjo pa J več let, a stroški bi znašali okoli 2,5OO!O0Ov Din. Preostalo ni torej drugega, kakor da: se  mestna občina odloči za tretjo   moč* J nost:    zgraditi  popolnoma   novo plinarno izven   Ljubljane,    sedanji  prostor izpran** nvti in ga s poslopjem vred prodati.
Izvedba tega načrta bo stala okoli 10 milijonov Din. Za prostor in poslopja v sedanji plinarni bi dobili po današnji 2eni okoli 2 milijona Din, tako da bi potrebo* vali še posojilo v znesku 8 milijonov Din, če vpoštevamo tudi plinski cestni vod, pa 9 milijonov Din.
Kdaj prično graditi novo plinarno, se zaenkrat še ne ve. Da se pa bliža zgradba nove plinarne svojemu skorajšnjemu uresničenju, je razvidno iz tega, da se danes ob 4. popoldne vrši na Vodovodni cesti komisijonalni ogled stavbišča nove plinarne. Treba je namreč vedeti, kje bo stala nova plinarna, da se celotno plinsko omrežje, ki se bo v prihodnjih letih pola* galo, uredi tako, da bo transport plina iz nove plinarne mogoč brez polagnnja no* vih vodov.
živahno stavbno gibanje
Zidajo največ v okolici mesta, in sicer večinoma enodružinske hišice
Ljubljana. 28. avgusta. I dil v. Med Dunajsko cesto in Mariborsko uli- novai co, ki spaj T op ničar-sk o ulico z I>imičevo ulico, je najpravljen visok opaž za betonsko temeljno zidovje enonadstropne vile, ki si jo zgradi zidarski mojster Anton Mavric. Stanovanja bodo v ndakem in visokem pritličju in v prvem nadstropju. Po-siopj« ni obsežno, zato bo že letos pred zimo gotovo. Stanovanja bodo suha. svetla in solnčVna.
V Staničevi nMci bosta imela svojo streho gospa Mares in gospod Poznič. V deJu je betonsko temeljno zidovje in se v kratkem prične zidanje. V tej hiši bodo stanovale stranke v nizkem in visokem pritličju in v prvem nadstropju. Ob ikolič-3caj ugodnem vremenu bo sredi jeseni hiša, gotova in t/udi že porabna. Zidarska dela vodi  stavbnik  Inž.  Iv.   Tora ago.
Na križišču Staničeve in Suvoborske uiice rase i-z gramoznih tal betonsko zi-doreje za ononad^troipno hišo ipeka Moleta 2 Zidanega mosta. V pritličju bo pefearija in prodajalnica, v prvem nadstropju bo pa s La nov al gospodar v lepih modemih soban. Zidarska dela iavršuje staTbnrk Ivan Slokan.
V Pletersnikovi ulici bo imela enonad-stropno hiso gospa Olga Mravlje. Stanovanja bodo v nizkem in visokem pritličju in v prvem nadstropju. Letos se zgradi glavno zidovje in napravi streha, ostala dela se i-rvree prihodnjo pomla/d. čez zimo se zidovi dobro osuše, da bodo stanovanja t«m bolj suha in zdrava. Zdaj kojpljejo »vet za tennelj. Zidarska dela je prevzel stavb-nrk  Mat*o Curk.
Ob poljski poti z Viča na Brdo, kakrh pet minut od železnice nastaja novo naseli«. Letos je zraslo tacn i<z njirr travnikov doset hiš in kakor je videti, jih zgrade  de nekaj.
Prva ie čedna črneiova hiša. Zidarska k» ostala dela mo tako rekoč končama In bo atanovan-Je v visokem pritličju in ipa pod streho te dni poraihno. Zidanje je izvršil z M are ki mojster Valentin Battelino.
Sosedni dase hišd ob tej oesti bosta v štirinajstih da»eh gotovi in porabni. Gospodar teh dveh domaofš je zidarski mojster Valentin BatteMoo. Hiš ni zidal v svojo porabo, ampak da bo oddajal stanovanja * r*aJem.
0*5^8 lSŠ& ».a-
dil visokopritllono hišo s (podstrešnim sta-avanjem uradnik v tobačna tovarni Josip Vajvpotič.  Stanovanja so že zasedena.
Polir Pichler ima tu-di v tem naselju svojo hišo. Stanovanje je v visokem pritličju in pa ipod streho. Oboje je iv rabi. Začel je zidati zgodaj spomladi, zato se je že lahko vselil.
Njegov sosed je koroški Slovenec Anton Tschunvald, orožniski narednik v pokoju. Hiša je sezidana in .pokrita. V dem je še dimnik in majši zidovi znotraj poslopja. Letos omeče in pobeli pritlične prostore, da se čim prej z ženko in hčerko preseli pod svojo streho. Zidarska dela do-vršuje stabnik Josip Misson.
Zadaj za to hišo si je sezidal svoj krov zidar špacapan. Zunanje stene še niso ometane, pač pa so pritlični prostori že gotovi in gospodar že stanuje v svojem domu.
Kavčnikova hiša, ki jo zidajo trik ob ce-•ti, bo prihodnje dni v grobem sezidana in pokrita, na kar bodo stene ometali in pobelili. Ko se izgotove še ostala dela, bodo štiri stanovanja porabna. Oddajal jih bo v najem gospodar Kavčnik, ki je posestnik v Podpeči. Zidarska dela ima v rokah zidarski  mojster  Valentin Battelino.
Na drugi strani ceste nekoHko naprej je sezidana in ipokrita Kalarjeva hiša. V njej bosta dve stanovanji, namreč v pritličju in pa v podstrešju. Zdaj viaioavajo okenske okvire m podboje. Stanovanja bodo v štirih tednih gotova in porabna. Zidarska dela dovršuje zidarski mojster Ivan Kozamernik iz Stranske vasi.
Zadaj za Kalarjevo hišo si je naredil svoj dom Slabe in že stanuje v njej. Poslopje je pokrito s cementno opeko, ki jo je sam napravil.
Tako si pomagajo ljudje kakor morejo, da pridejo iz vlažnih in temnih mestnih kleti in katakomb v svetla, solnčna stanovanja sredi narave. Ta ali oni pomaga ves prosti svoj čas pri gradnji, kar je vsekako težko in naporno, a se trud izplača. V gospodarjevi navzočnosti se bolje in hitreje dela, poleg tega pa še zaleže sam za enega delaivca.
Novo naselje ima že električno razsvetljavo, dobra pitna voda iz ljubljanskega vodovoda je pa tudi ljudem obljubljena. Zdaj rabijo vodo iz vodnjakov, ki jih ne stanejo dosti truda. Komaj izkopljejo v tla dva ali tri flietre globoko, .pa je že tu talna voda.
Tod se bo še veliko zidalo in ni več daleč čas, ko se to naselje spoji z idilično Rožno dolino.
Tudi na Galjevici lepo napredujejo. Zdaj je v delu dvanajst domačij. Tri hiše so zidane. Nove ob železniški progi so velike in imajo tudi podstrešna stanovanja pa velika moderna okna, kakršnih nima marsikatera hiša v predmestju. Torej napredek vsepovsod, kar moramo pohvalno omeniti.
Vojaška imenovanja in napredovanja
Imenovala sta za vršilca do*lžnnstj referenta  sodstva  komande  timoške divizijske oblast, sodni major Vladimir Dolezil. doslej v službi pri referentu iste komande, in za vršilca dolžnosti  referenta sodstva komande zetske divizijske    oblasti sodni major Otokar Žlindra, doslej v službi pri bosanskem  divizij skem  vojnem sodišču: vpokojeni so zrakoplovni kapetan H. razreda Milan Zaklan, sanitetni podpolkovnik dr. Brantslav Štrk, nižji vojni uradniki I. razreda ekonomske stroke Avgust Ferjan-čič, Adolf Milavec, Josip Goršcak in Stanko Peruševič; sprejeta je ostavka, ki sta So podala na državno službo sodni kapetan TL razreda Štefan Koprivšek in artiljerijski podporočnik Viktor Pravdič. Napredovali so za majorje kapitani   I. razreda Milan    Cudina.    Janko    Haveršak, Luka Demšar. Janko Fra s, Oskar Umek in Oto-k«r Žlindra; za kapetane L razreda kapetani H. razreda Ignac Tinko, Josip Šole, MHoš Mirkovič, Milan Korica, Prokop Vi-die,  Žagar Lavosiav,  Radivoj   Fink, rezervni Anton Hladnik. Janko Osojnik, dn Julij Kaizer, dr. Leo Herman, E*nest Golubić, dr.  Dragan  Jung,  dr.  Pavel Pišer, Franc Medle, Ivan Pestotnik. dr. Pavel Ja-nežič, dr. Ivan Drobnič in Milan Grozan; za kapetane  II.  razreda poročniki: Jože flCFajcer, Jožef Pinterič, Fran Pustoslem-šek, Ciril Koče var, Franc Snoj, Viljem šu-šteršič,  Favel  Kaizer, Ivan Katu, Leopold J^er, Franjo Perkop. dr. Vladimir Guzerj, ^Stanislav Rohrman. Pavel Bremec, Dušan Oebevc, Ljudevit Peske, Milan Kun, Lod-rairt Ožbe. Franc Vrećek. Hugo Mešiček, Slavko Pele in Franc Korbar;  za poročnike podporočniki: Jožef Picej, ttmko Pet-rifc, Stanfro Tavčar,    Dragotin Pogačnik, ff^eier Gootaru Milan Lenasi, Josip Pogačnik, Maifco Krpan, Gustav    Gro«, Fe#do tfOos, Ludvik German, V&tor Rom, J^ip Gor-up. Franjo Š*fekc, Ivan ffowit, F rani o IRihtaFič,  Jakob Kuhec, Miroslav PočtoM, Joško Zaiar, Dragotin Posavec m Ernest Amsič; za kapetane korvete poročniki bojnega broda I. razreda Vladimir Andoiišek. M-etod Pire, Ivan Leveč, Dražen Delia in Mirko Bleiweis; za kapetana bojnega broda kapetan korvete Avgust Huster; za inženjerske podporočnike naredniki - dijaki Savo' Sancin. Slavko Pajer, Stanislav Pre-mru, 'Bojan Grzinič. Ivan Urbas, DanHo Gačič, Ka-ietan Kavčič, Pavel ŠKftar, Željko 'MlaikaT, Josip Karlovac, Josip Mihič, Ignac 'Verbač,   Alojzij   Krulc,  Rudoif Gaberšček, Stsanfsl«;v Žabkar, Vladimir Andolič, č^to-rrtir Vrščaj, Bogdan Vivod.    Ante Bobek, Ivan Pavlovič.    Konrad  Janežič, Rudolf Pavletič  in  Maks  Pahor;    za poročnike korvete absolventi pomorske vojne akademije naredniki Franc Valentinčič, Ivo Rebula. Oskar Bizjak, Franc Misjak, Božo Vrančić, Emil Rajer, Stano Jamšek. Aloi-zrj  Mohorič, Zvonimir Grkič, Milan Mal-narič, Franc Dolinšek, Matej Lenoh, Milan Sonc in Ernest Kopriva; službe rezervnega oficirja je  razrešen poročnik fregate Ernest Krioka; v našo vojsko so sprejeti v činu rezervnega poročnika bivša avstrijska poročnika Valentin Fux in dr. Vladi-slav Cvetic, v činu podporočnika pa Ka-rol Pahor in Evgen Pisker.
Gostovanje operete
z Dunaja
še kot dunajski študent sem občudoval čudovito umetnost dunajskih igralcev in pevcev, ki so znali iz ničesar, iz praznega in (plitkega 'teksta, ustavariti nekaj, kar je publiko navduševalo in privlačevalo. In poslej sem vedno tenova uvideval, da je glavni pogoj za resničnega odrskega umetnika katerekoli stroke, da zna s svojo močno osebnostjo, sugestivnim prijemanjem duše gledalcev, z zmagovitim lastnim šarmom, s svojo očarljivo ljubeznivostjo, eleganco in očesom učinkovati tudi takrat, ko ga puščata na cedilu dramatik ali komponist. Videl - in slišal sem po najrazličnejših evropskih odrih opere, operete, drame, komedije in burke, ki so večer za večerom navduševale publiko in ki so navdušile tudi mene. Prepričan sem bil, da morajo najmočneje učinkovati tudi v Ljubljani. A ko sem jih videl, na našem odru, sem padel, kakor se pravi često, te oblakov na trda tla, da so me boleli vsi udje. Tako se nisem nikoli izučil; poizkušal sem zmerom iznova, a v lahkem žanru gledališke literature in glasbene produkcije doživljal vedno iznova kaka razočaranja.
Bo pač le resnica, da nam iskrena veselost, lahkotna gracija in šarmantna ljubeznivost, ki je predpogoj za komedije, burke in operete, večinoma od nature ni dana, da smo pretežki, morda silno marljivi in ambicijozni, a brez zadostne iskrene vedrosti. česar pa ni v naši krvi, se z vso prieiljenostjo ne da nadomestiti. Kakor nismo nikoli imeli zares dobrega humorističnoga lista, nismo nikoli imeli zares imenitnega komika. Edina izjema je bil pač rajni Tone Verovšek v kratki dobi svojega zdravja in zrelosti. Vsi drugi naši komiki so bili zanj jedva surogat.
Take misli so me navdajale sinoči, ko sem poslušal operetno novost »Pomladansko dekle«. Tekst ji je napisal dr. R. Eger, uglasbil pa Pr. Lehar. Stvar je šibka, neznatna, neoriginalna v vsakem pogledu Ovir dejanja dela dejstvo, da pesnik (K. Schulz) izroči tipkarioi Hedviki (Marv SJe-zak) v prepis svoj glasbeno dramatski rokopis. Hedvika doživlja v II., glavni sliki dejanje   te   drame,  a  z  osebami svojega
poznanstva in svoje srčne simpatije. V III. sliki je rokopis dotipkan, Hedvika se prebudi iz svojih sanjarij, a stvar se zaključi s tem. da dobi Hedvika zares ljubljenega komponista, njena prijateljica Veronika (Oliv Springer) pa si ujame pesnika. Prisiljena, mifčno izkonstruirana stvar.
Niti Lehar ni bil takoj na višku svoje izvirne produkcije; zdi se, da se je silil ustvarjati po okusu sodobnosti z novimi plesnimi ritmi; menda na nekem mestu parodira Purcinija, a ves svoj je le. kadar se z razkošjem zažene v valovanje strastve-nega valčka, kjer je mojster ip-lavač. Poslušalec se spominja njegovega >Gr^fa L/u-ksenburškega«, fci ga pa ne dosega vzlic sličnemu operno urejenemu dolgemu ljubezenskemu (tuetu.
Toda "Lehar je pač mojster in zna tudi iz ničesar nekaj ustvariti ter vsaj semter-tja za blesteti s sočno melodiko m sijajnim orkestralnim partom.
Kar so znali Dunajčanje narediti iz tega *ničesar<r, je bilo vredno gledati in poslušati. Zopet so pokazali svojo veliko umetnost ustvarjanja in želi zopet uprav triumfalne aplavze. Pohvaliti moram torej prav vse, na čelu velesimpatično pevko m okusno igralko, go. Mary Slezakovo, polno disbinguirane noblese, ki je zopet zapela pairkrat srbo hrvatski, njenega odličnega partnerja, g. H. Paverja. Izvrstnega, sugestivno silno prijetnega mladostnega spevo-komika g. K. Schulza. originalnega postre-Ščka g. A. Kbrneja in vendarle prav rutini-rano subreto gdč. Springer. Zabavali so nas fevrstno in publika se je razšla zelo zadovoljna. F. G.
Žrtev kačjega pika
Ljubljana, 28. avgusta. Popoldne pokopljejo malega Peterčka, ki smo v ponedeljek o njem poročali, da ga je v nedeljo na Osovniku nad Medvo* dami pičila strupena kača in ga je zvečer oče prinesel v splošno bolnico. Kljub naj* vesrnejši pomoči naših najboljših kirur* gov je krepki deček včeraj strupu pod* legel.
Lovrenc Stanovnik, gospodar na vsem obiskovalcem Osovnika znanem Govejku. obširnem hribovskem posestvu s pičlo 200 oralov zemlje m 11 glavami živine v hlevu, je v nedeljo kmalu po kosilu odšel s svojimi otroci, štirimi hčerkami, ki ie samo ena starejša od pokojnega štiriletne* ,ga Petrčka. k sosedu Noču na pol ure od* fidaljene Gonte, da se poslovi od prijazne* ga majorja in njegove soproge, ki sta bila na Osovniku na počitnicah. Na Gontah je namreč čakal amater, da za slovo </<»e skupaj fotografira, in zato je Govejkar nesel seboj tudi najmanjšo, ostali otroci so pa skakali za njim ob poti po resju.
Grozoten krik — in že je btf oče pri bledem Peterčku. Na mečah desne noge se je sinčku cedila kri v dveh sragah in pre* plašeno je pripovedoval, kako ga je ujed* lo nekaj hudega ter s prstkom pisal po zraku valovito črto, kako je švignilo v res je.
Inteligentni sosed Noč in še trije šo* lani njegovi gostje so skušali otroku do* magati. ali nikdo mu rane ni upal narezati in razširiti, ker je bila tik žile, in nikdo je mu ni izsesal. Samo izprali so jo in no* go trdno prevezali pod kolenom ter dali dečku kapljo žganja.
Govejkar je zvil v koš blazino in rju* ho, da je mali ranjenec sedel v njem ka* kor v fotelju, samo trdno se je bilo treba držati, ker je oče dirjal z njim po strmini, kakor bi tudi njega preganjala huda kača. Meglilo se mu je v glavi skrbi in napora, ko je z edinim sinom v košu tekel mimo Močeradnika in planil čez Brnikovo pu* stoto v Hrastnico. Kakor pred zmajem ie bežal pred strašnimi očmi in iz pihajoče^a žrela švigajočim precepljenim jezikom za njim se poganjajoče pošasti. Peterček bi bil pa rad dremal. Slab je bil, ker se *e kače prestrašil, da je vrgel vse kosilo iz sebe, in trdo prevezana noga ga je bolela.
Čez dobro uro je bil Govejkar že v Škofji Loki. Ljubljanski turisti, ki poznajo to pot, bodo vedeli, kako je tekel s ko* šem.
Oba zdravnika je Govejkar iskal in šc vojaškega, pa nobenega ni našel doma. Nedelja popoldne pač. — Mimo kopališča je .hitel, kjer sta bila dva ljubljanska zdravnika, eden celo z avtomobilom. Nik* do nesrečnega moža ni opozoril na to oris liko, nikdo se ni spomnil na absolvirane* ga medicinca. In radovedna stara ženica je že zabrehlo nožico trdo prevezala še nad kolenom.
Obupani mož je z oslabelim otrokom stopil iz gruče vsevednih radovednežev v avtobus in se peljal na kolodvor k vlaku, ki prihaja v Ljubljano ob 9.21. Dete je žganje poživelo. da je nekolikokrat pogledalo skozi okno vlaka, ki je imel tudi za= mudo, in prosilo še za žganje, za doslej neznano pijačo, ki mu je tako dobro dela. Pešal je in neskončna je bila očetu krat* ka vožnja. In koliko učenih ljudi ie v vlaku, zdravnika pa nikjer, ki bi res pomagal! Neštetokrat je oče moral slišati nasvet, naj rano »izcuza« — ali sam ni ho* tel cuzati nikdo.
Z avtomobilom je bil Govejkar naglo v bolnici, kjer je prijazna dežurna zdravs niča takoj dala detetu injekcijo seruma proti kačjemu strupu. Poudarjam, da je bilo dete sprejeto v bolnico takoj brez najmanjših ovir, da vsaj malo popravim govorice, češ, kako težko si je priboriti naglo pomoč v bolnici. Človekoljubna mlada doktorica, ki je bila slučajno pri vratarju, je odnesla pacijenta takoj v ope= racijsko sobo, oče je pa medtem dal vra* tarju za sprejem potrebne podatke. 2a* lostno je zdravnica konstatirala, da so de* tetu več škodovale obveze k?.kor strun. Nožica je bila podvezana od 15. popoldne do malo pred 20. uro, da je bila vsa r»a= brekla in črna. Kakor že rečeno, ie dete kljub najskrbnejši pomoči naših najbolj* ših zdravnikov v noči od torka na sre.lo podleglo in,   ko   sta včeraj dopoldne na
poslabšanje opozorjena oče in mati prini* tela z Osovnika v Ljubljano, sta našla že mrtvega svojega edinega sina.
Da je umrl dedič ponosne domačije v Loških hribih, za javnost ni važno, pač je pa važno. zakaj je moral umreti. Kriv smrti malega Peterčka je pomanjkli v pouk o prvi pomoči. Niti inteligenca ne zna ali si pa ne upa pomagati pri kačjem piku, za katerega vemo, da ni tako ueva« ren, kakor se splošno sodi. Naši zdrav« niki imajo pri cepljenju koz dosti prili'-;«, da bi lahko ljudstvu, vsem materam, vsem šolarjem, vsem vojakom in vsemu učitelj* stvu tudi nazorno pokazali, kako se rar.a enostavno razširi, in ga naučili tudi vseh drugih pripomočkov, ki z njimi lahko tudi neuk človek na popolnoma preprost najin reši človeka smrti — mlada žrtev naj bo pa vsem, ki so odgovorni za narodovo zdravje, najresnejši opomin, naj zamuie« no brez odlaganja in z resno voljo pop*a* vijo, saj to zahteva njih dolžnost in sta« novska zavest. A. G.
KOLEDAR. Danes: Četrtek, 28. avgusta 1930. katoličani:   Avguštin,   pravoslavni:   15. avgusta, Vel. Gospodja.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Poganska ljubav. Kino Ideal: Geza Matičič in Lujiza Ko« burška.
Opera:    Gostovanje   dunajske operete.
DEŽURNE LEKARNE. Danes:  Trnkoczv,  Mestni  trg, Ramor, Miklošičeva cesta.
Nesreče in drugo
Ljubljana, 36. avgusta.
Včerajšnii dan je bfl zopet v znamenju nesreč. V ljubljansko bolnico so pripeljali rrmogo ponesrečencev, ki pa imajo večinoma samo lažje poškodbe.
Brunerlevo  stanje brezupno.
Poročali smo o krvavem pretepu pri Devici Mariji v Pofju. kjer so se stepli trije delavci iz Ljubljane in okolice z domačimi fanti. V splošnem pretepu je bil zaboden 3SIetni družinski oče, delavec Matej Škof iz Horjula, dočim so tri dru^e poškodovance, med njimi delavca Franca Brunerja, težko ranjenega. prepeljali v bolnico. Bruner je dobil sunek z nožem v trebuh, da so mu izstopila čreva. Njegovo stanje se je zelo poslabšalo in je skoro brezupno.
Druge nesrede.
Včeraj popoldne se je med Višnjo goro in Grostrpljim ponesrečil 391etni član ljubljanske rešilne postaje Alfonz Vala nt. Vozil se je s kolesom, ker je bila pa cesta precej na debelo z gramozom posuta, mu je spodrsnilo in je padel ter si zlomil levo roko v rami. — Marija Lotrič, petletna posestnikova hčerka iz Jamnika, občina Selce nad Skofjo Loko, je odšla 3ft. t. m. v gozd z očetom po drva. Domov grede je dekletce padlo pod težko naloženi voz in si zlomilo desno roko, zadobilo pa je tudi lažje notranje poškodbe. — Martin Ferlan, 291etni delavec iz Starega vrha pri Polhovem gradcu, je 26. t. m. z večjim tovorom na rami padel in si zlomil desno nojgo. — V tovarni »Saturnus« v Mostah sta se včeraj popoldne pripetili dve manjši nesreči. Na 2nl?tno delavko Marrjo Kunček je padel kos pločevine in ji prebil žilo na levi nogi. — Mizar Andrej Verbič se je pri delu nevarno vrezal na levi roki. Oba so istočasno z avtom prepeljali v bolnico. — Sodarju Jakobu Hin-čiku, zaposlenemu pri Stanku Kosivmku na Celovški cesti 68, je včeraj pri podiranju zidu padel težak kamen na glavo in ga nekoliko poškodoval.
Vlom na Brdu.
Davi je policija prejela poroćiio. da je bilo ponoči na Brdu pri Viču vlomljeno v gostilno in trgovino Antona Križnika. Ta-:^>v! so odnesli več obleke in perila v vrednosti okoli 4O0O Din. Tatvine so osumljeni Bosanci, ki so se potikali po Viču in Brdu.
Aretacija dveh potepuhov.
Včeraj popoldne sta bila pred vojno bolnico na Zaloški cesti prijeta brezposelni kovač France Č. in brezposelni kolar-ski pomočnik Milan K., ker sta beračila in nadlegovala stranke. Policija ie tudt ugotovila, da je bil K. zasledovan zaradi suma tatvine, izvršene v Trbovljah, zasleduje ga tudi okrožno sodišče v Ljubljani.
— Ilirija dobi novega trenerja. Prihodnji mesec zanusti Ljubljano prvi plavalni trener SK Ilirije g. Maks Deutz, kateremu poteče enoletni pogodbeni rok. Kakor izvemo, je g. Deutz sprejel angažma na daljnem vzhodu. Odpotoval bo na Japonsko, kjer je angažiran za tri leta. Ilirija je med tem že poskrbela za njegovega namestnika. To bo g. Drago Ulaga iz Rimskih Toplic, ki je te dni diplomiral na visoki šoli za telesno kulturo (Hochschule fiir Leibes-ubungen und Korperkultur) v Berlinu. Gospod Ulaga, ki je prvi Jugoslovan s tako spn-rtno naobrazbo, prevzame pri Iliriji plavalni in lahkoatletski trening ter nekatere sorodne športne panoge.
— Triglavski pododbor opozarja vse kolesarske klube na nedeljsko skupinsko Zvezdno kolesarsko vožnjo« k otvoritvi velesejma v Ljubljani. Prijave klubov se morajo izvršiti točno v smislu objavljenega razpisa. Odborniki Triglavskega pododbora se nujno vabijo na sestanek, ki se vrSi v petek 29. t. m. ob 20. v kavarni
—• Predsednik.
Profesor.
— Gospod kolega, iz zadrege me morate rešiti. Stopite k meni ua dom in vprašajte, kje moram biti danes ob 1. Z ženo sva se namreč domenila, da bova obedovala v restavraciji, p& se »e mofem spomniti, y kateri.
Stev 105
»SLOVENSKI   NAROD«, dne 28. avgusta 1030.
Stran 3
vesti
— Pomočnik bana dravske banovine g. dr. Ounar Pirkmajer bo v petek 29. t. m. odsoten in ne bo tega dne sprejemal strank.
— Novi sodniški pripravniki. Ministrstvo pravde je imenovalo za sodniške pripravnike: Leopolda Rupnika. Emesta Rusa, Dušana Pipenbacherja, Milivoja Ileši-ča, Pavla Marca, Rudolfa Kyovsk%ga, Iva Dovdana, Franjo Peterco in Martina Pe-rovška.
— Rszpi«iana služba. Na podlagi odloka ministra za trgovino in industrijo razpisuje kraljevska banska uprava dravske banovine službo trgovinskega pristava odnosno pripravnika v oddelku za trgovino, obrt in industrijo kraljevske banske uprave dravske banovine v Ljubljani. Prosilci za to službo morajo poleg izpolnitve splo-Smh pogojev za sprejem v državno službo dokazati, da so službovali po dovrši-tvi pravne fakultete in položitvi predpisanih izpitov v administrativni politični službi in da so verzirani v obrnem referatu. Za pripravnika se zahteva dovršitev pravne fakultete in položitev predpisanih teoretskih izpitov. Pravilno kolkovanc prošnje, sestavljene in opremljene s prilogami po čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, se morajo vložiti najkasneje do 10. septembra pri banski upravi.
— Iz »Službenega lista«. Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine štev. 21 z dne 28. t. m. objavlja zakon o davčnih in taksnih ugodnostih za hotelsko industrijo, zakon o konvenciji in obnavljanju mejnih kamnov, malih piramid in znakov — količkov na meji, naredbo povodom izpremembe v pristojnosti in administraciji pri izvajanju agrarne reforme, uredbo o delokrogu veterinarskega delegata pri kraljevskem poslaništvu na Dunaju, izpremembe in dopolnitve o draginj-skih dokladah za duhovništvo vseh z ustavo usvojenih konfesij, pravilnik o terenskem delu tehniških uradnikov in uslužbencev ministrstva za gradnje in njegove zunanje službe, pravilnik za vzdrževanje katastra, pravilnik o izvrševanju zakona o sodnih taksah, pravilnik o teži in čistini zlatega denarja, ki se mora preizkušati glede čistine in žigosati, razglas o ukinitvi specialnih doklad iz odločbe ministrskega sveta D. R. št. 300-24 in posebnih doklad na iz pravilnika D. R. štev. 87.000-26 ter pojasnilo o mestnih ulicah.
— Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje, da se priglase za mrtve: posestnikov sin iz Bitnje vasi Alojzij Prinčič. posestnikov sin z Vidma Anton Banič, posestnikov sin iz fiudenja Anton Bregar. bišar iz Cužnje vasi Janez Kragelj in posestnik iz Gorenjih toplic Floriian Virant. Prvi štirje so izginil: med svetovno vojno, zadnji je pa odšel leta 1011. v Ameriko, od koder se že od leta  1914. ni oglasil.   Deželno sodišče v Ljubljani je pa uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve: čevljarski pomočnik v Žireh  Pavel  Ražnik.  posestnikov    sin v Zgornjem Hctiču Dominik Čelešjrik. bajtar v Žirovskem vrhu Anton Erznožnik, čevljarjev sin v Toplicah Franc Korošec, Ignacij Lunder iz Stegenj pri Moravčah, posestnik v  Cerknici  Janez  Mele. posestnikov sin na Črnem vrhu Jožef Fosredkar, delavec v Smerjenju Ivan Padar, Anton Rozman iz Utika,   posestnik   na Mošnji Franc Rozman, posestnikov sin v Plešivi-ci Janez Skubic in Karol Zakrajšek iz Ru-narskega. Vsi so odšli v začetku vojne k vojakom in na bojišče, pa se nyso vrnili.
— Zanimanje Poljakov za naša letovišča. Poljaki se vedno bolj zanimajo za naša letovišča. Zadnji dve leti je bilo v Dalmaciji 15 poljskih ekskurzij. Zadnja leta se je število poljskih letoviščarjerv na Bledu in v Dalmaciji povečalo letno za 100%. Lani jih je bilo 2500 ,letos do avgusta že 4000, do konca sezone jih bo pa gotovo nad 6000.
— Svečana otvoritev jesenske sejemske prireditve v Ljubljani z vsemi specialnimi razstavami bo v nedepjo 31. t. m. ob pol 10. dopoidne na velesejmu. Za splošen dostop občinstva bo sejmišče odprto od no! 11. dalje. Na otvoritveni dan se bo vršila tudi prva državna razstava lovskih psov.
_Živalske kužne bolezni v dravski banovini. 25. t. m. je bilo v dravski banovini f» primerov mehurčastega izpuščaja goved, 47 svinjske kuge, 32 svinjske rdečice. 3 vraničnega prisadma in 2 pasje stekline.
— Nabava pelerin, plaščev in klobukov. Dravska poštna direkcija v Ljubljani razpisuje iprvo pismeno licitacijo za nabavo 1-50 pelrin, 65 dežnih plaščev, 1-6 kožuhov,
Dparov kožnih rokavric in 15 parov fclobu-čevmastih čevljev. Licitacija bo 26. septembra ob 11. v pisarni poštne direkcije v Ljubljan i.
_ Ita   R>«a   angažirana   pri filmskem
podjetju »Paramount«. Veliko filmsko podjetje Pairamount v Parizu je nedavno preuredilo Sfvoje ogromne atelje v Joinvilleu blizju Pariza, tako da bo lahko Izdelovalo tudi zvočne filme. Za zvočne filme je angažiralo podjetje več novih moči, med drugimi tudi znanega filmskega igralca Sve-tislava Petroviča ter našo ožjo rojakinjo Ido Kravanjo odnosno Ito Rino.
— Opozorilo onim, ki so namenjeni v Pariz s trebuhom za kruhom. Mnogi naši delavci se zanimajo, če bi se dalo dobiti delo v Parizu ali blifcjt okolici. Da ne bodo po nepotrebnem hodili po uradih, jih opozarjamo, da v Parizu in okolici noben delavec ne more dobiti dela, če ima legitimacijo kot poljski delavec, temveč mora dobiti potrdilo, da je industrijski delavec. Sploh je v Parizu in bližnji okolici težko dobiti delo, ker je prevelik naval delavcev.
_ Prvo zborovanje pletilcev dravske
banovine v svrho osnovanja lastne obrtne pietilske zadruge in v svrho rešitve drugih perečih stanovskih vprašani se bo vršilo v sredo 3. septembra ob 3. uri popol- , dne v posvetovatoici Zbornice za trgovino,
obrt in industrijo v Ljubljani, Beethoveno-va ulica 10, pritlično, desno. Zborovanje sklicuje Društvo industrijcev in veletrgov-cev v Ljubljani, v čigar okrilju se je že ustanovila sekcija pletilcev dravske banovine.
— Šolska vodstva, pozor! Letošnja jesenska velesejmska prireditev v Ljubljani se bo vršila od 31. avgusta do 15. septembra. Poleg splošnega oddelka industrije, obrti in trgovine obsega prireditev tudi velike specijalne razstave: šumarsko, lovsko, misijonsko - etnološko in higijensko, H. del »Clavek, mati, dete«, katere I. de! je že ob spomladanskem velesejmu vzbudi! tako veliko zanimanje in občudovanje. Ves čas razstave se bodo predvajali tudi zanimivi in poučni filmi o lovstvu in gozdarstvu. Vse to je za mladino velikega vzgojnega pomena. Kar bo videla tu, se ja bo neizbrisno vtisnilo v spomin in ji mnogo koristilo v poznejšem življenju. Za učence in učenke vseh vrst Šol velja znižana vstopnina po 3 'Din, spremljajoče uči-telistvo pa je vstopmne prosto. Šolska vodstva so vljudno vabljena, da privedejo mladino na ogled prireditve.
— V vednost vsem zobotehnikom drav* ske banovine! Pozivamo vse nekoncesijoni* rane in koncesijonirane zobotehnike drav* ske banovine na važen sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 31. t. m. ob 9. dopoldne v sejni dvorani Okrožnega urada za zava* rovanje delavcev v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 20 dvorišče. Sestanka se udeleže gg. delegati iz Zagreba, ki nam bodo poros čali o osnutku novega zobotehniškega za* kona. Vabimo vse gg. kolege, koncesijoni* rane in nekoncesijonirane. da se istega v svojem lastnem interesu udeleže! Za pri* pravljalni odbor: Več koncesijoniranih in nekoncesijoniranih zobotehnikov!
— Dev. Marija v Polju. Pridno zidane lične moderne hiše v bližini kolodvora, pa tudi v drugo stran proti Vevčam, je zraslo nekaj lepih poslopij. Najvažnejši novi zgradbi sta pa dvonadstropna šola in eno-nad-stropni Občinski dom. Obe stavbi delata čast občini. V grobem sta sezidani in pokriti in se je pričelo z ometavanjem. V Občinskem domu bo občinski urad, finančna kontrola in pošta. Občinska hiša bo v dveh mesecih gotova in se pošta preseli iz sedanjih, silno slabih in majhnih prostorov v lepe moderne lokale ter dobimo z istim dnem javno telefonsko govorilnico, ki jo že toliko časa pogrešamo. Pošta se je zadnja leta večkrat selila in sicer navadno v neprimerne lokale. Zdaj posluje na zadnjem koncu hiše, tako da jo težko najdeš. Novi urad bo pa na odprtem prostoru tik ob cesti in bo viden od vseh strani.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo malo oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države l^po. Najvišja temperatura ie znašala v Splitu 31, v Skoplju 30. v Sarajevu 29, v Beogradu 28, v Ljubljani 27.2, v Zagrebu 27. v Mariboru 24 stopnij. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.8, temperatura je znašala 14.7 stopinj.
— Mačeha zabodla pastorka. O strašni rodbinski tragediji poročajo iz Nove Gradiške. Adam Lasović. seljak iz Vrbove pri Novi Gradiški, ima očeta v Ameriki, doma pa živi z mačeho. Mačeha pastorka ni mogla trpeti in pisala je očetu neprestano pisma, češ da je zloben in da jo sovraži. Oče je sinu iz Amerike pisal, naj lepo ravna z mačeho. Toda prepiri niso prenehali. Te dni je mačeha pastorka počakala pred vrati domače hiše in ga z nožem sunila v prsa. Težko ranjenega so morali prepeljati v bolnico-, kjer se bori s smrtjo, bojevito mačeho so pa orožniki aretira!:.
— Obsojen ubijalec. Sodišče v Osijeku je te dni obsodilo 25'etnega Antona Pa-tajca zaradi uboja na 15 let ječe. Mladenič se je 7. junija v neki gostilni v Osijeku spri z Ivanom Svilekom. Po prepiru je odšel iz gostilne ter Svileka počakal v zasedi, iz katere je dvakrat ustrelil nanj.
— Požar v Zagrebu. Včeraj okoli 14. je začelo v Zagrebu goreti v stanovanju generalnega ravnatelja zavarovalne družbe »Croatia«, Mihe Nikolića v Marovski ulici 3. V hiši je bil slučajno načelnik zagrebških mestnih gasilcev Mirko Kolarič, ki je pograbil dva Minimax - aparata za gašenje ter ju odprl. Pozval je tudi gasilce na pomoč. Pohištvo v sobi. kjer je izbruhnil požar, je uničeno, poškodovano je bilo pa tudi stanovanje. Skoda znaša okoli 100.000 Din.
— Milijonske sleparije v Subotici. Su-botiška policija je včeraj po 20 dneh zaključila preiskavo v aferi dr. Mano Satt-lerja in proti petim soobtoženim davčnim in finančnim uradnikom. Dr. Sattlerja je izročila sodišču. Državno pravdništvo je že začelo sestavljati obtožnico. Dr. Satt-ler je obtožen zakotne pisartje in podkupovanja uradnih oseb. Mož ie priznal, da je v zadnjih dveh letih interveniral v raznih davčnih zadevah in zaslužil ogromno denarja. Bil je v zvezi z odličnimi industrijci in trgovci. Državno pravdništvo je včeraj tud-i policiji ukazalo, naj aretira odpuščene uradnike Stevana Grabovca. Vojina Vu-kovića, Nikolo Petrova in Radivoja Ko-vačeviča ter uradnega slugo F. Marloka. Dr. Sattler je baje državo oškodoval za več milijonov dinarjev.
— Uboj na samostanskem vrtu. V samostanu na Sčetu pri Konjicah v Hercegovini je bil te dni izvršen uboj. Kmet Marinko Selak se je ponoči splazil na samostanski vrt, hoteč krasti. Samostanski čuvaj je pozval tatu, naj neha krasti, toda ta se za poziv ni zmenil. Da ga prestraši, je čuvaj ustrelil v zrak, nesreča je pa hotela, da je v temi zadel Marinka, ki je bil takoj mrtev. Oblasti so uvedle preiskavo.
— Popis »koruznih zakonov« v Subotici. Banska uprava v Subotici je naročila policiji, naj sestavi popis vseh divjih ali takozvanih »koruznih zakonov« in popis otrok, ki so bil rojeni v takih zakonih. Policija naj tudi ugotovi, zakaj se ti ljudje ne poroče. Pokeri ie naročeno, pregovo-
riti »koruzarje«, da se poroče, sicer bodo najstrožje kaznovani.
Iz L^afelfane
t.
—lj Obnove hiš. V Prečni ulici ima novo okusno zunanje lice trinadstropna hiša št 2, ki je lastnina mestnega magistrata ljubljanskega. Na Sv. Petra cesti je pre-beljena enonadstropna hiša št. 10 drja Dolšaka in enonadstropna Hauptmannova hiša št 39. Na Dolenjski cesti je prebe-ljena pritlična Starinova domačija št 11 Na Cesti na Loko je obnovljena pritlična hiša ge. Matilde Rodkrajšek. V Gosposki ulici je ravnokar dobila lepo zunanje lice trinadstropna Prelogova hiša št 31 V Lin-garjevi ulici so pa te dni postavili zidarski oder, da bodo trinadstropno palačo, ki je lastnina mestnega magistrata Ijubljan-sekga, obnovili in prebelili. Za obnovo poslopij je sedanje vreme kakor nalašč, zato naj bi se še ta ali oni hišni posestnik zganil in obnovil svoj dom.
—lj Adaptacija tovarniškega poslopja. Na Poljanskem nasipu prezidava in preureja tovarniško poslopje g. Adolf Reich. Lesena ograjo pred poslopjem vsekako pade, da pride prezidava do prave veljave. Adaptacijska dela vodi stavbno podjetje G Tonnies.
—lj Okrog sveta potuje. Danes dopoldne
se je zglasila v našem uredništvu Dunaj-čanka ga. Mitz-i Petrischitz, ki je krenila 1. 1927 z Dunaja v študij&ke s-vrhe peš okrog sveta. Spremlja jo pes, krepak volčjak, ki ji je nekoč že rešil življenje, ko jo je nekdo napadel. Doslej je prehodila Madžarsko, Jugoslarvijo, Italijo, Nemčijo, Holandsko, Švico in Belgijo. S seboj nosi debelo knjigo, v kateri zbira podpise raznih veljakov. Zidaj je namenjena nr Beograd, da dobi podpis našega kralja, želimo ji srečno pot!
—lj Tudi Ljubljana proslavi 10letnico koroškega plebiscita. Družba sv. Cirila in Metoda organizira dostojno proslavo 10. letnice nesrečnega koroškega plebiscita. V ta namen sklicuje sestanek, ki se bo vršil 1. septembra ob 18. v posvetovalnici na mestnem magistratu, kjer bo izvoljen odbor za prireditev proslave. Ljubljana ne sme zaostajati v manifestaciji za koroške rojake za drugimi mesti.
—lj Samaritanke in samaritanci Rdečega križa v Ljubljani, ki so sodelovali pri gasilskem kongresu, se vabijo za petek dne 29. t m. ob 8. uri zvečer v dvorano Mestnega doma na razgovor. Po izvršenem programu prijateljski sestanek.
—Ij Dr. Leo Šavnik zopet redno ordinira. 446n
—lj Kolonisti mestne občine, ki letujejo na morju v Kraljevici, se vrnejo v Ljubljano v petek 29 t m. ob 9. zvečer na (da      kolodvor. Starši, pridite oonie!
—lj Dunajska opereta gostuje v operi še danes. Vprizori dve enodejanki in sicer B. Laszkva * Sužnji ljubezni* in »Oj ta ljubezen«. Začetek ob 8. zve£er.
{it* TO
— Zbirka Ljubljanskega Sokola za Malejevo mater. Darovali so: po 100 Din: dr. Viljem Krejči iz neke kazenske poravnave in inž. Poženel Albert; po bratu Tomažu BuTgstalerju po 100 Din: mag. pharm. Hočevar Slavko, ^elovšek Josip ter Šmuc. tajnik Trgovskega gremija; po 50 Din: Tancig Mulaček Josip in neimenovani; Wiesbauer 30 Din, Krašovec Anton 20 Din; poštni uradnik, brat Rakovec je nabral med osobjem poštnega uradni-štva 505 Din. Skupaj do sedaj 15.3S2.50 dinarjev.
— Sokol Šiška prosi one člane, ki se nameravajo udeležiti izleta v Mengeš z avtobusom, da se priglasijo do sobote 30. t. m. opoldne pri bratu Tušarju. Odhod v nedeljo točno ob pol 2. popoldne izpred šole. član? v kroju.
— Ljubljanski Sokol naznanja cenjenim roditeljem, da bo od danes naprej vpisovanje moške in ženske dece v društveni p:sarni v Narodnem domu med uradnimi urami od 9. do 12. dopoldne in od 3. do 7. popoldne. Redna telovadba se prične za moško deco v petek 12. septembra, za žensko deco pa v torek 9. septembra. Prve telovadne ure moške dece naj se zanesljivo udeleže vsi oni, ki so dopolnili 12. leto in ki prestopijo letos v naraščaiske vrste.
— Svet za telesno vzgojo je ustanovil •Francoski minister za uk in lepe umetnosti, člane je imenoval iz vrst poslancev in senatorjev, zdravniških in vojaških strokovnjakov, telovadnih in športnih društev. Razen tega so člani tega sveta predsednik senata in predsednik poslanske zbornice, predstojniki in inšpektorji urada za telesno vzgojo ter uradniki posameznih ministrstev.
_ Svetovna    olimpiada v Los Angelesu,
ki bo leta 1932, bo doživela kakor vse kaže prarv takšen polom, kakor prva ameriška olimpiada pTed letri. Udeležba tujih držav s slabo valuto je namreč zelo dvomljiva. Američani se zato na vso moč trudijo in so celo sami prišli v Evropo, da bi pregovorili posamezne zveze za dragi izlet. Zastopnik Združenih drža/v je prišel na sejo Mednarodne telovadne zveze v Luxembourg in prosil navzočne zastopnike zvez, da hi poslali z državno in lastno podporo v Ameriko vsaj toliko vrst, kolikor jih je bilo letos v L*uxembourgu.
Poznal jo je.
— Včeraj sem govoril s tvojo prijateljico. Do ušes je zaljubljena vate. DedaJa ie, da znaš tako lepo pripovedovati, da bi te neprestano poslušala.
— Vem, toda če bi se poročrla, bi noral poslušati jaz.
ZarekeJ se je.
— Je to blago res novo?
— Seveda je! Najnovejši vzorec.
— bi mislite, da ne bo obledelo na
solncu?
— Izključeno. Saj lezi že nad dve leti v izložbenem okrni, pa se mu nič ne pozna.
Sezona v našem
©site Carlife
Penajonisti imajo pri kartah svoje tajne,  katerih  nikomur ne
odkrijejo
Ljubljana, 27. avgusta.
:>e! sem in videl, zdaj je treba še zmagati. Vražja reč je to, opisati takš-io letovišče kot je naš Monte Carlo. Tam je namreč še celo vse inkognito. Marsikaj je tam, povsod smeš vstopiti, prestopiti vse prage, lahko se vse pogleda — a vendar ostane Monte CarM skrivnosten, nre-topiti ne moreš molčečnosti penzijonistov.
Šel sem skozi tivolske nasade mimo pristnih mamic in njihovega »božjega blagoslova pa tudi mimo posili - mamic, ki so sitnarile nad blagoslovom — sitnim bremenom. Služkinje, seveda, ki se rade ozirajo po bodočih očetih, izprehajalcih, »praktično« materinstvo jim pa ne diši. Strašne križe so imele z vreščavim drobižem. O tem pa tiho! Kdo bi poslušal take stvari, ko pa je vsega drugega veselega na zvrhane mernike!
Prišel sem do planote, ki ni sicer zarisana v nobenem zemljevidu, četudi je nekoliko večja od šolskih zemljevidov. Torej planota ali terasa, polkrožen prostor, malo ograjen, vendar pa vsem odprt. Flora — zimzelen, seveda, ker je Monte Carlo pod toplim solncem. Po domače se pravi tistim drevesom tam — smreke. Na eni vidiš vrezano srce. iz katerega se cedi lepa smola. Rekel bi, da je to simbol pravega penzijomstovskega srca, katerega se drži smola od nedolžnih študentovskih let, ko se »zateleba«, preko vseh aktov in drugih nevšečnosti tja do — ,Monte Carla'. Pod smrekami — zimzeleni — mize in klopi. Brezplačni penzijom". Okoli miz penzijoni-sti v dvojnem pomenu besede. To so bivši birokrati, strašni ljudje, kajpada, a tukaj so videti dobrodušni m prijazni tako, kot morajo biti le tedaj, če je nad njimi najvišja avtoriteta — njihovih žen. Da, pri svojih igralnih mizah so blaženi in nekam samozavestni. Pa so tudi lahko, ko so pre-jadrali tako dotgo življensko pot, ki jih je pripeljala v brezskrben »Monte Carlo-. Kvartajo, seveda. Plačevanje s param!. Hazardne igre! Karte trdo padajo pri vseh mljah. Igralci in kibici. Do prepirčkov tudi pride, pa so tako nedolžni kot uboge črne pare.
— Koga boš nravi!! Saj vem. ko tako tolčeš, da nimaš ničesar! Kar »plonk« igra!
— No, zdaj si ga pa spet pošteno ustrelil! Ti ga pihneš, ali nisi vedel, da ima pa-gata?
— Ugrizni se v jezik! On pa je imel škisa! Bi tudi lahko skoz zlezel!
— Kdaj    jih    boste    upokojili, sem
vprašal.
— Koga?
— No, pagate, škise. babe m druge, karte mislim, saj so že dovolj rejene. hočem reči — mastne.
— Saj smo jih že enkrat reducirali, pa raje delajo kulnk, kot bi igrale barabe.
Začetek M
_ Sprejemanje učsncev v tekstilno šolo v Kranju. Prijave za sprejem učencev v tekstilno šolo za šolsko leto 1930-31 se bodo sprejemale v času od 2. do incl. 5. septembra t. 1. vsak dan od 9. do 11. ure in od 15. do 17. ure v začasno adaptirani pisarni puškarske šole v Narodnem domu v Kranju. Do definitivne odobritve programa se bodo v šolo sprejemali le oni kandidati, ki so izpolnili vse pogoje za vstop v peti razred srednje šole. Sprejemni izpiti (slovenščina, matematika, naravoslovje, risanje in psihotehiriške preizkuše-vaine metode) se bodo pričeli dne 10. septembra ob 8. uri. K njim morajo učenci prinesti potrebne utensilije. Z ozirom na omejeno število prostorov se bodo prvenstveno sprejemali v šolo oni kandidati (maks 20), ki bodo pokazali boljšo celokupno oceno: predizobrazba, sprejemni izpit (predvsem psihološka preizkušnja), praksa in staerost — Dne 15. septembra ob 9. uri se bo vršilo vpisovanje sprejetih učencev ter se bodo pri tej priliki pobiraM prispevki za učila. "Redni šolski pouk se bo priče! dne 16. septembra t. 1. v zato začasno adaptiranih prostorih. Šola traja dve leti ter ima namen vzgoj-iti tekstimi industriji domače strokovne mojstre, ki na-j se predvsem izobrazijo v tkalstvu. a dobijo regledno znanje o vseh panogah tekstilne industrije. S 1*5. oktobrom t. 1. se bodo otvoriK večerni tečaji za izobrazbo strokovnih delavcev in drugih interesentov in icer zaenkrat vz nauka o tekstilnem materijah, predalstvu, teoretskega tkalstva, apreterskfh strojev in kemične tehnologije vlaknin. Prijave za obisk večernih tečajev se bodo vršile od 1. do 11. oktobra ob uradnih urah in ob nedeljah dne 5. in 12. oktobra t 1. od 8. do 10. ure v šolski pisarni. Vse potrebne podrobnejše podatke dobijo interesenti pri vpisovanje.
— Na I. državni deški meščanski šoli v
Ljubljani (Pruie) bo vpisovanje 1. in 2. septembra od 8. do 12. Otvoritvena služba božja 4. septembra. V petek 5 septemora pričetek pouka.
— Vpisovanje v šolo Glasbene Matice v Ljubljani bo 10., 11. in 12. septembra od 10. do 12. in od 15. do 17. Razdeljevanje uč* nih ur pouka bo v soboto 13. septembra popoldne, in sicer ob 3. za klavir, ob 4 za violino, ob pol 5. za vse ostale pred; mete.
— Vpisovanje na tehniški sred. šoli, na delovodskih in strokovno-obrtnih šolah pri tehniški srednji šoli v Ljubljani bo od 1
do 5. septembra. Direktor opozarja, da jc naknadni vpis po  5.  septembru izključen število učencev je  / prvih letnikih omejc no in bo strokovna komisija 5. septemnra končno odločila, kateri učenci (učenke) cul prijavljenih so sprejeti. Vse druge ob ve*
To je bila še celo sreča, da so mi v«^i toliko  odgovorili,  kaji:  !etov:šćarji z sti« ne govore radi. Tako so zaverovan i svoje  pagate,  dame   td.,  da  nikogar ne vidijo in ne slišijo.
— Koliko časa pa igrate?
— Celo noč!
— Če je luna, kaj ne?
— Saj jo pride kmalu prižgar. hoste videli!
Pa ni prišel nikdo lune prižgat. samo neka tričetrtina se je postavila dostojanstveno par sežnjev pred eno izmed rr^z ter diskretno poklicala svejega Janeza k *e-bi. Janez je še! s svojo Špelo, od tovarišev se je poslovil — po francosko. Moč žena seže celo v moško republiko.
— Ali pri vas ni samomorov?
— Zakaj?
— Tako, če pride do finančnega poloma!
— Nima noben »štrika
— Sicer molk, samo pesti padajo s kar> tami po mizah.
— Koliko časa traja sezona?e
— Dokler je gorko!
— Do decembra! Na Silvestrov večer so brkaj blagoslovi.
Spet  molk  na  celo  serijo vprašanj.
— Ali ste cel dan tukaj?
— Ne. samo popoldne. Dopoldne rinemo v Zvezdi — barometer kvišku.
Karte so padale do mraka ...
— Kratek dan je. Vstajali so drug za drugim ter se oklepali svojih palic.
— Greste v hote!, v nenzijonat? Molk!
— No, pa grem, ker nočete ničesar povedati.
2e izven meje .Monte Carla' sem nagovoril  odhajajočega kibica.
— Nalaga! se bom — nekje, ker mi nočete ničesar povedati.  Sem prisiljen!
— Veste, mi imamo svoje tajnosti, kt jih ne sme nikdo zvedeti. Skup držimo, noben ničesar ne izda.
— Ni vrag. da bi se nič ne zvedelo! Ste vedno tako sami, ne pride nikdo vohat?
— Pride, pa gre! Z dolgim nosom seveda, kot vi zdaj! Včasih pride igrat naraščaj (tako pravimo študentom), drugače smo pa boli sami zase. Kaj se ho?e. dolgčas je, tako pa hitro mine.
— Vse sone se bom od vas nalagal, če vam je prav. In še dež bom naredil, nič ne bo pomagalo, četudi vsi tiščite celo dopoldne gor — barometeT. Zato, ker ste takšni! Boste videli!
— Ne bo ga ne, dežja, na lepo kaže!
— Boste  videli!    Tak  dež  bo, da bo Monte Carlo« odplaval!
— Včasih je res hud — v nočnih urah, a »Monte Carlo« vse prenese.
— Le čakajte, tudi vi boste morali prenesti — boste videli!
stitve in pojasnila na objavni deski ali v pisarni.
— V drž, konservatorij v Ljubljani se
bodo vpisovali gojenci 10. in 11. septembra od 9. do 12. in od 15. do 17. v poslopju Glasbene Matice, Gosposka ulica 8/1. Sprejemni izpiti bodo vršili 12. in 13. sep* tembra od 10. in od 15. ure dalje. V pone* deljek 15. septembra bo razdelitev uenih ur pouka. Več razvidno na razglasni deski v veži konservatonja.
— Glasbena Matica v Ptuju. Vpisovanje se vrši dne 1., 2.e in 3. septembra. Vsak dati od 9. do 12. in od 16. do 17. ure v pisarni. Reden pouk se začne dne 4. septembra.
Oriand se noče oženiti
Francoski zunanji minister Anstide Briand ima lepe dohodke in tudi za-stran slave se ne more pritožrti, toda oženiti se noče. Svet bi se ne zanimal za Brianda kot starega samca, da se ga niso lotili senzacij željni ameriški novinarji. Ameriški listi so namreč priobčili te dni vest, da je imel Briand zaradi samskega stana v lastni stranki sitnosti tako, da je moral končno obljubiti, da se poroči z neko znano pariško igralko.
^ . Ta vest je bila seveda gladko izmišljena, vendar so jo pa pariški listi zabeležili in Briand jo je moral ovreči. Storil je to na svoj običajni način, ki priča, koliko smisla ima slavni francoski državnik za humor. »Stare babe nočem«, je dejal, »mlada pa men,1 noče«.
Pred sodiščem.
— Obtoženec, ali priznate svoje dejanje?
— Ne, gospod sodnik. Iz govora gospoda zagovornika sem spoznal, da sem nedolžen.
Nesrečne tujke. —• S te skale je skočila lani neka stara devica in se ubila.
— Iz melanholije?
— Ne, iz Kravje doline.
Na počitnicah. Pri obedu v restavraciji   se hoče Mihec z apetitom lotiti jedi, toda mamica ga opozori, da je treba pred jedjo moliti, kakor je vajen doma.
— Tu vendar ne bom molil, mamica, saj plačamo. — se odreže Mihec.
Glavna stvar.
— M-lad deček se ponoči prebudi in agleda v sobi neznanca, ki pobira iz redence posodo. Ne da bi se ustrašil
/lomilca, mu zakliče:
— Gospod vlomilec, bodite tako prijazni in vtaknite v žep tudi tistole ste-kleničico ribjega o£a.
Stran 4" _ »SLOVENSKI NAR OD«, dne 28. avgusta 1930. Ste v.   105
Avgustus Muir:
84
V ■
ZiOCiilOV
Roman
Profesor Caspian ga je presenečeno pogledal, potem se je pa prijazno nasmehnil in segel odvetniku v roko.
— Veseli me pa, da bo imela lasrno premoženje. Tako bo vsaj neodvisna, kar je zelo prijetno. Obrnil se je k Mol-ly Langtnnovi. — Draga moja, če se ne motim, ste utrujeni. Dovolite, da vas spremim do vaše sobe.
Že jo je hotel prijeti pod roko, ko je vstopil Maddox v jedilnico in stopil k njemu.
—Gospod East\vood bi rad govoril z vami.
— Ah, Eastvvood! Da, povabil sem ga na večerjo. Malo prezgodaj je prišel. Recite mu. da takoj pridem.
Mollv je vstala, opirajoč se na profesorjevo roko, ko se je sluga vrnil v jedilnico.
— Gospod Eastvvood pravi, da mora nemudoma govoriti z vami.
— Mora! — Posadil je Mollv nežno nazaj na stol, stopil k vratom in jih odprl na stežaj.
Na pragu je stal inspektor Eastvvood, za njegovim hrbtom pa dva redarja.
— Henry Caspian, — je spregovoril Eeastwood brez uvoda, imam nalcg aretirati vas, ker ste osumljeni, da ste 7. t. m. ob tričetrt na eno ponoči v Ar-nesbv Ccurt Mans-onsu zahrbtno umorili Viktorja Hallama.
Nastala je grobna tišina, katero je prekinil zamolkel klic presenečenih gostov. Potem je Eastvvood znova spregovoril. Vsaka beseda se je razločno slišala v tišini, ki je znova zavladala v sobi.
,— Imam pa še eno obdolžitev proti vam, Henrv Caspian. Delj časa ste bili odgovorili za tiskanje ponarejenih bankovcev in sicer angleških in inozemskih. Delavnica za ponarejanje denarja je bila na sv. Petra nasipu. Opozarjam vas, da lahko zabeležimo in porabimo kot pričanje proti vam vse, karkoli odgovorite.
Profesor Caspian je prebledel ko zid. Iztegnil je roko, da bi se branil strašne obdolžitve. Toda takoj je premagal trenutno malodušnost in se samozavestno vzravnal. Stopil je v jedilnico in se obrnil k svojim gostom.
_ Tu gre za strašno pomoto. Obe
obdolžitvi sta nezmiselni. Dolgo sem pomagal Scotland Yardu s svojim strokovnim znanjem in izkušenostjo. To je torej njihova hvaležnost, to grozno obrekovanje. Pozivam vas. gospod Eastwood, — je vzkliknil, — pozivam vas. da dokažete, da mi ne delate nečuvene krivice s tako podlim sumniče-njem in obrekovanjem. — Odložite raje ta samozavestni ton, gospod profesor, — je dejal Eeast-wood osorno. — Filip Burke ali — za primer, da ga pod tem imenom ne poznate — vaš prijatelj z brazgotino, je vse po pravici priznal, da reši svojo glavo v zadevi umara Viktorja Hallama. Kmalu boste slišali, kaj vse je Burke povedal. Zdaj vam pa svetujem opustiti pridigovanje.
— Burke? Burke? Tega človeka ne poznam.
— Kar se tiče druge obdolžitve. — je nadaljeval Eastwood mirno, — smo pravkar našli seznam zaporednih številk vašega zadnjega povelja za izdelovanje ponarejenih bankovcev, ki leže nedotiskane v delavnici na sv. Petra nasipu.
— O tem seznamu ničesar ne vem. Kri mu je znova pritisnila v glavo in krepko je nadaljeval svojo igro. Mimogrede se je ozrl čez ramo na svoje goste. Nekateri so vstali, drugi so pa še vedno sedli in nestrpno pričakovali, kaj bo.
Seznam je pisan na poli vašega papirja. — je dejal Eastvvood potrpežljivo.
— Seveda! To je bil Marcus Stern-hold---
Detektivov glas je zvenel nekam tiho, ko je prekinil profesorjevo pridigovanje.
— Pojdite raie prostovoljno z menoj. Ta seznam je prepisala za vas na stroj gospodična Mo11y Langtonova preteklo sredo. Tako mi je vsa? pravila sama tu pri vas. Pokazala mi je tudi original. Bila je vaša pisava.
Namignil je redarjema, ki sta naelo pristopila. V naslednjem hipu sta že stala pri profesorju Caspianu in še predno se je mož prav zavedel, je imel uklenjene roke.
Eastvvood se je ta čas ozrl na M Mi Laftgtonovo. Vstala je in se rjfppieVlp Da je ni Eastvvood prestregel, bi se bila onesveščena zgrudila.
»Sternliold« jo je ugrabil
George in Eastvvood sta se dor:aj dolgo tiho pomenkovala v jedilnici. Vsi gostje so bili odšli in soba je bila prazna. Presenečeni, bledi obrazi so se bili vtisnili Georgu globoko v sponam. Stal je ob strani in opazoval goste. Odhajali so moiče. večini, posebno profesorjevim prijateljem se je poznalo, da se čutijo osramočene.
Za zadnjim gostom je policijski agent tako močno zaloputnih vrata, da je zadonelo po hiši kakor zadnji udarec mrtvaškega zvona.
George se je ozrl po jedilnici. Miza je nudila žalostno sliko. Bila je Dolna praznih steklenic in čaš. Ostanki deserta so ležali na krožnikih. Večerja, ki se je bila pričela kot veliko zmagoslavje, je končala s polomom sijajne karijere.
Eastvvood pa ni bil Georgovih misli. On je razmišljal o praktičnejših rečeh.
— V doktorju Draytonu sem se zmotil, — je priznal odkrito. — Imel sem ga na sumu in Caspian je moral to opaziti, kajti storil je vse, kar je mogel, da bi to sumničenje v meni utrdil.
— Da bi odvrnil pozornost od sebe, je-li?
— Prav pravite. Toda to je bila dobra igra, kajti Drayton je docela nedolžen. Caspianove taktike nisem razumel. Rad bi bil vedel, če res delata roko v roki. In načrt se mi je imenitno posrečil. Delal sem se, kakor da zaupam Caspianu. No, zdaj ga imamo pod ključem. Samo Marcus Sternhold mi dela še preglavice. Bojim se. da z njim ne pojde tako gladko, kakor je šlo s profesorjem.
— Bogme, saj sam ne vem. kaj bi morali po vsem tem še storiti, — je menil George. Morali ste nastopiti energično in nemudoma, sicer bi bil odnesel pete. Saj se je očividno pripravljal na pot v inozemstvo.
Eastvvood je pritrdil.
Tuđi krojači so slavni
Zgodovina pozna več slavnih mož, ki so bili prvotno krojači
Od leta 1S08.—1845. je živel v Ameriki Andrevv Johnson. Do svojega 15 leta ni znal ne pisati ne citati in učil se je krojaštva. Bil pa je zelo zgovoren dečko in ko se je izučil, je bil še mlad izvoljen za poslanca v parlament države Tenessee, potenj pa za poslanca te države v parlament. Po nasilni smrti slavnega prezidenta Lincolna je bil Johnson izvoljen za prezidenta. Njegova vlada je pa oastala kmalu zelo osovražena in slednjič je mož zabredel v afero, iz katere se je komaj izmotal. Umrl je kot navaden krojač.
Redki ljudje vedo. da je bil tudi slavni slikar AnnibaJe Carracci 1580.—1609. prvotno krojač in sicer zelo dober, kar v baročni d?bi ni bilo tako lahko. Mož se je pa zaljubil v lepo Italijanko, katere mati ni hotela ničesar slišati o tem, da bi se hči poročila z navadmm krojačem. Da se ga i znebi, mu je nekega dne izjavila, da bi bila orinravljena dati hčerko samo slikarju. Ce bi postal on slikar in če bi s tem služil lepe denar-ce, bi mu morda še dala hčerko. Carracci se je naooti! k svojemu stricu — sekana v Bologno, kjer se je naučil srka'1'". Ko se je pa vm;l po svo""o iz-voljsnko, je bilo že prepozno. Mati jo ie bila 3 mesece prej omožila z beneškim slikarjem Robustin^-m. Zanimivo ie, da se slike tega slavnega slikarja-krojpča še zdaj v;scko cenijo.
Hemrich Jimg-St'llmg je bil krojač v Nemčiji. Slučajno se je seznanil z nrm Ooeffae in pripomogel mu j? po*7T»?je do prefesure na univerzi   v HeideBjersni.
Kak© se lesiti^iraja
Berlinska »V^ltbiihne« je priobčila te dni zelo posrečeno anekdoto. Izumitelj brezžičnega brzojava Marconi pride v državno banko po denar. Blagajnik mu ga pa noče izplačati, ker se Marčen: ne more legitimirati. Pravi, da mu sicer verjame, da je Marconi. da pa mora izumitelj to dokazati. »To je malenkost«-, odgovori Marconi. Potegne iz žepa košček žice in ga pomoli blagajniku, češ. naj po-luša radickorcert iz Buenos Airesa. Potem ga pa vpraša: »Ali hočete govoriti tudi s San Franci-scom?« Blagajnik odgovori, da tega ni treba, ker se je prepričal, da ima res opraviti z Marcnnijem. Denar mu seveda takoj izplača.
Drugi dan pride v banko finančni rrfnister. ki tudi hoče dvigniti nekaj lasnega denarja. Tudi on se ne more legitimirata Blagajnik mu pove, kako se je prejšnji dan legitimiral Marconi. »Koliko je ura?« vpraša finančni minister nenadoma. Blagajnik seže v žep po uro, kamere pa ni v žepu. »Tu je«, vzklikne finančni minister in potegne uro iz žepa. »Hvala, gospod minister«, pravi blagajnik, »drugih dokazov ne potrebujem, zdaj vem. da ste finančni minister.«
Tretjega dne pr de v banko prosvetni minister, ki tudi nima legitimacije. »Morda se legi Umirate tako, kakor sta se Marconi in finančni minister«, mu pravi blagajnik. »Morda mi pokažete tudi vi kako spretnost, po kateri bi vas spoznal«. iMnister pa skomigne z rameni, rekoč: »Kaj vam hočem pokazati,
Nje°rove poučne popolarne razprave so ljudje zelo radi čitali.
Georg Dorflinger je postal med 30 letno vojno vojak, ker se drugače ni mogel preživljati. Bil je krojaški vajenec in kot tak ni zaslužil niti za vsakdanji kruh. Dočakal je visoko starost in postal je znamenit vojskovodja. Umrl je kot general.
V Ulmu je prišlo proti koncu IS. stoletja do velike sodne obravnave, za katero se je zanimala vsa Evropa. Obtožen je bil krojač Maly, katerega hčerka je imela ob gotovih dneh krvave stigmate, kakor znana Terezija v Kon-nersruthu. Izkazalo se je pa, da je bila to izredno spretna sleparija, za katero je bil May obsojen. Sodniki pa niso mogli spraviti iz njega priznanja, kako je sleparil.
Po zapadni Evropi je dolgo slovel Johann iz Leydena. Prepotoval je Francijo, Nemčijo. Italijo, Onanijo in Anglijo. Bil je krčmar, gledališki ravnatelj.
Ko-
mik. pesnT'k, memh in prorok. Svoje burno življenje je končal v mučilnici kot branilec mesta Miinstera. V mladih letih je bil mož krojač.
V prvi polovici preteklega stoletja je živel v Curinu damski krojač Kristian VVeitHng. To je bil nrvi švicarska komunist. Napisal je več komunističnih brošur, no katerih so delavci zelo radi segali. Moža je poznal tudi znani socialistični prvak Lasni1-*. Pozneje je \Ye:t-Hng ur?hnil in 1. 1871. je docela pozabljeni! mrl v Nevvvorku.
saj ničesar ne znam«. Hvala, gospod minister«, pravi blagajnik, »to mi za-disiuje«. In izplačal mu je denar.
€%m g»r@l? tem kolfe
»BerJiner Borsen Courier« je razpisal anketo o vprašanju, kdaj naj se ljudje ženijo odnosno može. To je eno najvažnejših vprašani v življenju in zato ni čuda, da je vladalo za anketo veliko zanimanje. Zdravniki in socialni higijeniki da.i^io iz biološkega in ev-genet-cnega vidika prednost zgodnjim zakonom pred poznimi. Pedni profesor socialne higijene dr. A. Grotjahn. ravnatelj socialno-higijeničnega zavoda v Berlinu, .odgovarja na vprašanje, kdaj se je treba ženiti odnosno možiti. kategorično: »Cim prej, tem bolje!« Ravnateljica državne posvetovalnice za zaročence m zakonce, znana berlinska zdravnica dr. A. Durand-Wever, pravi, da lahko stopajo v zakon 18 letna dekleta in 20 letni fantje, v kolikor gre za biološko stran. Zdravnica ne odklanja načelno praktičnih, preračunanih zakonov, vendar pa daje prednost zakonskim zvezam iz medsebojne ljubezni.
Sklepanje zakonskih zvez je pa tudi v najtesnejši zvezi s socialnimi razmerami. Prusko ministrstvo socialne politike je mnenja, da imajo možnost sklepati zakonske zveze v mladih letih žal samo ročni delavci. Nižji sloji in pretežna večina inteligence pa živi v tako težkih razmerah, da si ne more privoščiti domačega ognjišča. S tem se
pa seveda širi starostna meja, ko lahko pripadniki teh stanov sklepajo zakonske zveze. Ministrstvo socialne politike pravi, da je to zelo važno v hi-gijeničnem in evgenetičnein pogledu.
Poroka
v letal«
V Avstraliji bi bili imeli te dni prvo poroko v letalu, kar v Ameriki že davno ni več redkost. Poročiti se je hotel neki zdravnik, ki je najel v ta namen veliko letalo, s katerim se je hotel dvigniti z nevesto in 28 svari v zračne višave, kjer bi se vršila poroka in tudi prvi del svatbe. Tik pred odhodom na letališče je pa prišel k zdravniku sodni uradnik in ga opozoril, da bo njegov zakon neveljaven, ka;:i avstralski zakoni jasno določajo, da se sme zakonska zveza skleniti samo v poslopju, ki ima vrata in okna. Avstralski zakonodajalec je hotel s tem omogočiti nastop proti zakonski zvezi vsakemu, kdor ima proti nji ugovore.
Zdravniku ni preostajaki drugega, nego ukloniti se zakonu. Postava ie pač postava in kdo bi se nrepiral. Zakonca sta si pa privoščila v letalu že-nitovanisko potovanje.
anki 250®
nad morfcni
V Francoskih Alpah na italijanski meji se vrše te dni veliki vojaški manevri, na katerih vzbujajo posebno zanimanje oddelki tankov. Človek bi ne verjel, kaj s? da napraviti s tem okornim modernim orožjem, 504 francoski polk se je napotil S 17 tanki v planine in dosegel je višino 2000 metrov nad morjem, čeprav je bila not na mnogih' krajih zelo strma. Tanki so plezali v smeri proti Izerinskemu prelazu.
Uspehi tankov so tem večji, ker so bili doseženi v zelo neugodnem vremenu in na terenu, kjer bi bilo še lahke topove težko prevažati. Tla so bila po hudrh nalivih tako razmočena, da so se tanki globoko udirali.
vici
m najcenejše!
Pravilno, toda premalo.
— Po katerem važnem dogodku je znano leto 1483?
— Tega leta je bil rojen Luther.
— A kaj se je zgodilo leta 14S7?
— Luther ie bil star 4 leta.
Po pravici.
— Kaj počenjata vaša brata na počitnicah, gospodična?
— Eden slika portrete, drugi pa hodi na lov. Toda prepričala sem se, da nobeden nič ne zadene.
Mag. št. 14528/30, 22082/30, 29424/30 ref. V.
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje oddajo:
1« naprave betonskih fiodnikov na dvca?a-šcu mestne hiSe, š vabi zeva ulir^i št. 15«
2. naprave vnanjih vrat pritličnih stanovanj v isti hiši.
3« izvršitve adaptacij (zidarska dela) pisarniškega prostora mestnega gospodarskega urada. Mestni trg? št« 27«
Pogoji in razpisni pripomočki so interesentom na vpogled v mestnem gospodarskem uradu, Mestni trg št. 27, med uradnimi urami.
Pravilno opremljene ponudbe za razpisana dela je vložiti do 5. septembra 1930 do 11. dopoldne v mestnem gospodarskem uradu, soba št. 12.
Mestno načelstvo v Ljubljani
dne 27. avgusta 1930.
št. 45097/28.
Mestno načelstvo razpisuje oddajo del
za napravo ograje ob cerkvi sv. Jožefa.
Navodila in pripomočki so na vpogled v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2TI, v Času uradnih ur.
Pravilno opremljene ponudbe je vložiti do dne 2. septembra 1930 istotam.
Mestno načelstvo v Ljubljani«
dne 23. avgusta 1930.
Vsaka beseda 50 par. Plača so lahko tudi » znamkah. Za odgovor znamko t — Na vprašanja brez. znamko ne «-r—m n<i$?r>x>nHanux. — Kfajmani&l o£Uxs IM*» S«—. «r,—«r»
Srečke
državne razredne loterije
it III. razred so dospele.
Opozarjamo vse posestnike pri nas kupljenih srečk, da je rok za obnovitev srečk določen do 5. septembra in jih prosimo, da srečke pravočasno obnovijo.
Zadružna hranilnica r. z« z o« z«. Ljubljana, Sv« Petra c« 19
Čolni
na Ljubljanci se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2249
Železnato vino
lekarnarja  dr.  G. PiccoH-}a
v Ljubljana krepča oslabele, ma!o-krvne. odrasle in otroke. 5S-T
Za stavbe
vsakovrsten suh tesan m žagan les, ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar. Dolenjska cesta, telefon 2424. 60/T
Pozor!
adaptacije, posestniki novih hiš zahtevajte brezplačne ponudbe — proračune za insta-sacijo elektr. napeljave direktno pri konces. elektr. podjetju HAVLJCEK Fran, Sv. Petra cesta št. 5. telef. 3421 (hotel Soča, dvorišče). 2297
Mil
TLI a     za obijanje, kratke   za mizarje, oblane   za   pode — prodaja po zelo nizki ceni
»ILIRIJA«, LJUBLJANA, Dunajska  cesta  štev. 46. Telefon 2820 in 25—95. 71/T
MODROCE
la airSc  močno blago  Dio 240.—. spodnje modroce, mreže, postel'ne odeje najcenejše kupite pri
RUDOLF SEVER
Marittn trg 2
Zahtevane vzorce! 29/1
»VALETEXPRES«
DE NOUVEAU OUVERT
Messieurs! Mesdames! Voila un bon conseil:
Un proverbe vieux mais bien fonde dit: L'habit fait I" hom-me. Voila pourquoi il faut que vous examiniez bien vos gar-derobes d' automne et que vous les envoviez au VALET EX-PKES, Stari trg 19, ou on les repassera, les nettoiera chimi-quement -— sans gater 1' etoffe — les raccomodera et et si vous le desirerez, aussi retournera. Prix du repassage Din 18.—. Nous faisons remporter les ha-billements de chez-vous. Vous ponvez attendre chez nous jusqu' a ce que le repassage soit effectuć. — Abonnements mensuels a 1' anglaise — quatro repassages — Din 60.—. 2300
Kreditni zavod za trgovino in industriio
■   LflBLIANA, Prešernova ulica štev 5© (v lastnem poslopju) «==—^
i
Olirestovanja vlog, nakup in prodaja vsako vrstnih vrednostnih papirjev, devit in valut borzna naročila, predujmi   in   krediti vsake vrste, eskompt   in  tnka#o menic   ter naka-lila   v   tn-   in   inozemstvo    safe • deposife itd. itd. itd. Brzojavke: Kredit, Ljubljana Telefon 5fc 2040. 2457. 2548      Internrban 2706 2S0f _ 37-L
Bmm
Urejuje Josip Zupančič. — Za ^Narodno tiskarno« Fran Jezersek. ^ Za upravo in inseratni dol Usta: Oton Gnrifitof, _ y&i v LfrUtmib