Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3, b» dvorišču, I. nadstropje.
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List uhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Neftankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Aaoaimm dopisi se ne uva-iujejo.
HARODHl
DNEVH
Upravništvo:
Schillerjeva cesta Stev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25*— polletno ... K 12"50 četrtletno . . . K 6'30 mesečno ... K 2-10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 288.
Telefonska številka 65.
Celje, v petek, dne 17. decembra 1909.
Čekovni račun 48.817.
Leto I.
Sami smo krivi!
K procesu proti Friedjungu.
Že zagrebški veleizdajniški, še bolj pa sedanji takozvani Friedjungov proces nam je prav jasno pokazal, da odločilni krogi na Dunaju in v Budimpešti ne izbirajo sredstev, ko se jim gre za to, da onemogočijo konsolidiranje razmer na slovanskem jugu monarhije v svrho ojačenja narodnega odpora proti tujemu navalu na našo zemljo. Na Dunaju in v Budimpešti hočejo imeti Jugoslovane razdeljene, krvaveče v medsebojni borbi in ker so osobito Srbi in Hrvati uvideli, da je medsebojno borenje za nje uničevalno, ker s tem nadelavajo samo pot tujcem, se jih je začelo preganjati kot veleizda-jalee.
Posebno Friedjungov proces je tipičen za naše razmere. V dunajski porotni dvorani so prišle na dan stvari, ki tndi dosedaj sicer niso bile neznane, ali ki vendar lahko služijo vsakemu človeku, ki hoče kaj videti, v neovrgljiv dokaz, da dunajski vodilni krogi absolutno ne marajo miru med nami. Z vsemi močmi in z vsemi sredstvi, ki so jim na razpolago (da niso izbirčni, se pač samo ob sebi razume) sejejo med nami razdor in razkol ter nas podijo v boj drugega proti drugemu: Hrvate proti Srbom, bosanske mohame-dance proti pravoslavnim in katoliškim enokrvnim bratom.*
* Glej članek „Nar. Dnevnika" o Scotus Viatorjevi brošuri „Absolutizem na Hrvaškem" v žt. 251 z dne 3. nov. 1909, v katerem se obširno razpravlja o dunajsko-bndimpeštanski devizi: Divide et impera napram Jugoslovanom. Op. uredn.
In zato bi mogel služiti Friedjungov proces Jugoslovanom v poduk, kaj bi morali in česar bi ne smeli delati, ako hočejo — sebi dobro in ne svojim sovražnikom.
Pa žalibože se nahajajo med nami tudi sedaj še ne samo posamezniki, temveč zelo politične skupine, ki še vedno nočejo videti vsega tega in delajo pod masko rodoljubja po inten-cijah (in naročilu) onih, ki bi nas najraje z enim samim udarcem uničili.
„Slovenec", glasilo najmočnejše slovenske politične stranke, drvi čez drn in strn z našimi nasprotniki in dela v Friedjungovem procesu družbo onim listom, ki so naši zagrizeni sovražniki. Z njimi se složno čudom čudi nad „dokazi" Aehrenthalovega orodja, prof. Friedjunga in veruje človeku kakor je Chlumecki ml., kateri se da vzdrževati od žene, katero je poprej zapeljal, noče pa verovati tako zaslužnemu jugoslovanskemu politiku kot je Fran jo Supilo!
To stališče „Slovenčevo" v Friedjungovem procesu kakor tudi svoje-časno v zagrebškem, kaže dovolj jasno, da stoji „Slovenec" in stranka, kateri služi za glasilo, očitno v službi sistema, ki hoče po načelu „Divide et impera" uničiti Jugoslovane. Drugače si pač ne moremo razlagati dejstva, da „Slovenec" raje veruje zagrizenim našim sovražnikom, raznim konfidentom in propalicam, ko pa voditelju ogromne večine hrvaškega in srbskega naroda.
In dokler je med nami samimi mogoče kaj takega, bodo mogoča tudi preganjanja in enaki procesi kot je bil zagrebški in Friedjungov. Dokler bo dunajski policijski sistem imel med nami samimi take privržence, bo delal
Dunaj z nami kar bo hotel. Nemogoči pa bodo med nami taki procesi takrat, ko se bodemo vsi branili in ko ne bodemo dovolili, da daje smer naši narodni politiki — Dunaj.	—nt.
Politična kronika.
z Dolga seja državnega zbora.
Seja traja od srede opoldne pa do zadnjih sinočnjih poročil z Dunaja nepretrgoma naprej. Češki posi. Kotlaf je govoril v sredo popoldne in po noči 12 in pol ure; s tem je dosegel višji rekord J?o posi. Lecher, ki je govoril 1. 1897 v znameniti 2 in pol dnevni seji od 28. — 29. okt. o avstro - ogrski nagodbi celih 12 ur. Med njegovim govorom je došlo po noči do velikega škandala z galerijo, ki se je sicer včeraj čez dan in po noči še trikrat ponovil. Obiskovalci galerije so pričeli naenkrat psovati češke poslance v dvorani; ti so seveda primerno odgovorili in zahtevali spraznenje galerije. Koncem svojega govora, sinoči, četrtek, po polnoči je govoril Kotlaf tudi nemški in slovenski. Ostal je zvest svoji obljubi, da bode tudi Nemce in Slovence poučil o ovčjih boleznih, o katerih je govoril nekaj nr. Za Kotlafem je govoril kratko soc. Seliger, ki je v imenu socijalistov protestiral proti obstrukciji, generalna govornika Stölzel in Schäfer sta pa opustila besedo. Zaključni govor je imel posi. dr. Holy do 7. ure zjutraj, na kar je bil Kotlafev predlog odklonjen. Na to je došel na vrsto drugi nujni predlog čeških agrarcev, predlog posi. Spačka, da naj češki deželni kulturni svet prevzame rejo drž. žrebcev v svojo oskrbo. Spaček je govoril do poldneva. V debato je posegal samo
Resel, ki je v imenu socijalistov znova protestiral proti obstrukciji, na to je govoril kot glavni govornik Lecher, ki je pripovedal, da mu je nek potnik rekel, ko se je vozil na železnici in pokazal svojo legitimacijo, ali je on tudi jeden izmed tistih lenuhov v državnem zboru, ki kradejo ljudstvu denar iz žepa? Zaključni govor je imel Lisy, ki je govoril 6 ur, do sinoči 8. ure zvečer. Med njegovim govorom je došlo do burnih demonstracij na galeriji. Kršč. socijalci in nacijonalci si naročajo ljudi, ki opsujejo češke poslance. Seveda se je morala galerija na zahtevo Čehov izprazniti. Nemci bi sicer veliko pametneje storili, ako bi demonstrirali proti Bienerthu in svojim vodjem, kateri so s svojo nestrpnostjo proti Slovanom veliko zakrivili, da nudi parlament sedaj tako žalostno sliko! — Za Spačkovim predlogom pride na vrsto nnjni predlog češkega agrarca Padorerja o kmetijskih delavcih. Med Padorerjevim govorom so se etablirali na galeriji socijalisti, ki so strašno psovali Čehe in peli „Delavsko pesem". Morali so jih s silo odstraniti. Seja je opolnoči še trajala naprej. — Poleg agrarcev so vložili včeraj češki radi-kalci 20 nujnih predlogov in klerikalni Slovenci jednega za spremenitev državnozborskega poslovnika. Govori se, da bode govoril v državnem zboru sedaj tudi dr. Kramàf. — Čudno in nenavadno sliko nudi sedaj zbornica ponoči: poslanci ležijo na hodnikih na divanih in stolih, drugi kvartajo v kiubovih sobah. Nemci in socijalisti so se tako razdelili, da imajo mlajši nočno službo v zbornici, starejši pa dnevno. Razun tega sta vedno navzoča tudi jeden ali dva ministra. Poročila, da dado tudi
LISTEK.
Orlov in njegova žena.
Rnski spisal M a k s i m G o r k i.
Preložil Fedor Gradišnik.
(Dalje.)
Iznebiti se ni mogel sumnje, da goji Matrona v svojem srcu skrivno poželjenje, žaleče njegov moški egoizem. Včasih je celo objektivno pripoznal, da je opravičeno nezadovoljna s svojim življenjem in da ima dovolj vzroka, želeti si izpremembe. Ta „objektivnost" je bila navadno vzrok, da je smatral svoje dvome nad njeno zvestobo kot gotovost, in da si je v svoji ljubosumnosti stavil vprašanje: „Ali sem moral v resnici iz svoje kleti zaiti v ta kipeči kotel?" A vse te misli so se vzbujale nekje globoko v njegovi duši, imele niso nikakega vpliva na njegovo delo in zatemnila jih je pozornost, ki jo je posvečal osobju v baraki. Nikdar v življenju še ni videl, da bi bili ljudje tako delali, kakor ti zdravniki in dijaki in več kot enkrat si je mislil pri pogledu na njih zdelane obraze, da v resnici ne dobivajo zastonj svojega denarja.
Kakor hitro je končal Orlov svojo službo, je šel z veliko težavo na dvo-
rišče barake in stekel tesno ob nji k zidu pod okno lekarne. V glavi mu je kipelo, pri srcu je čutil motno, sesajočo bolest, in njegove noge so bile težke od utrujenosti. Mislil in želel ni ničesar več, ampak zleknil se je jednostavno na trato in zrl proti nebu, kjer je plaval krasen oblak, obsijan od barv zahajajočega solnca. Tako je napol mrtev od utrujenosti zaspal.
Sanjalo se mu je, da je bil s svojo ženo pri doktorju Vaščenku na obisku — v veliki sobi, kjer so stali ob stenah elegantni dunajski stoli. Na teh stolih so sedeli vsi bolniki iz barake. Doktor se je pripravljal, da bi z Matrono sredi dvorane zaplesal „ruskega", on sam pa igra na harmoniko in smeji se pri tem iz vsega, ker so doktorjeve dolge noge popolnoma trde v sklepih in ker se suče poleg Matrone resno in častitljivo. In tudi bolniki se smejejo in se zibljejo na stolih.
Naenkrat se pojavi med vratmi policist.
„Aha", zavpije temno in preteče, „mislil si, da sem že popolnoma mrtev, brate Griška! Tu igraš na harmoniko... in mene si spravil v mrtvašnico! No, vstani in pojdi z mano !"
Tresoč se po vsem telesu in ves potan se je zbudil Orlov ter se dvignil
z zemlje, dočim je stal dr. Vaščenko poleg njega ter rekel z očitajočim glasom:
„Čuj me, prijatelj stari, kakšen sanitetni stražnik pa si ti, da ležiš tu na zemlji in še celo na trebuhu, he ? Če se sedaj prehladiš in, kar Bog ovaruj, ležeš in umreš — kaj potem? ... To ne gre tako, ljubi moj — če hočeš spati, imaš svoj prostor v baraki! Ali ti tega ni nikdo povedal? Saj se tudi potiš — mrzlico imaš ... no, pojdi z mano, dal ti bom nekaj zoper to!"
„Bil sem tako truden", je mrmral Orlov v svoje opravičenje skozi zobe.
„Tem slabše! Varovati se moraš — nevarni časi so sedaj, in mi te potrebujemo zelo nujno!"
Molče je sledil Orlov doktorju na koridor barake, izpil molče kozarček zdravil, ki mu jih je ponudil, izpil še enega, nakremžil usta in izpljunil.
„Tako ... in sedaj pojdi in se dobro naspi ... Na svidenje!"
Doktor je odkorakal s svojimi dolgimi, suhimi nogami po koridorju, dočim je Orlov gledal za njim. Naenkrat se je zasmejal z vsem obrazom in hitel za doktorjem.
„Najlepša hvala, gospod doktor!"
„Čemu?" je vprašal zdravnik in se ustavil.
„No, za delo tukaj! Vse hočem storiti, kar je v moji moči, kajti do-pada se mi v tem vrtincu — in saj ste dejali, da me potrebujete ... in sploh, zahvaljujem se vam od srca ..."
Doktor je zrl z nekaterim začudenjem v veselo razburjeni obraz novega strežaja in se prijazno smehljal.
„Čuden človek si! Sicer pa ... nič ne de, čisto dobro ti pristoja . . . . nekaj tako odkritega je v tvojih besedah. No, le dobro opravljaj svojo nalogo; saj ne delaš zame, ampak za bolnike ... To je tukaj kakor bitka. Rešiti moramo bolnika iz krempljev bolezni — razumeš? ... No, le pomagaj nam, da jo premagamo z vso silo in sedaj . . . pojdi spat!"
Kmalu je bil Orlov na svojem ležišču, prepojen od veselega ponosa nad tem, da se lahko z ljudmi kot je ta doktor tako domače razgovarja. Le to mu je bilo žal, da Matrona na slišala tega pogovora. A povedal ji bo jutri . . . niti verjeti ne bo hotela, ta čarovnica . . .
V takih prijetnih mislih je Grigorij zaspal.
(Še pride.)
Poljaki svoje ljudi za nemško - socija-lističuo bojevanje proti obstrukciji, niso bila resnična. Veliko pozornosti je vzbudilo to, da je o priliki galerijskih demonstracij med KotläFevim govorom posi. Stapinjski burno nastopil proti galeriji. — Sliši se, da bode zbornica šele tedaj odgodena, ako bi kdo sedanjo dolgo sejo šiloma razbil.
z Nemci in socijalisti. Med naprednimi Nemci in socijalisti je nastal že razpor. Socijalisti skušajo seveda sedanji položaj v parlamentu izkoristiti za-se; njihovo časopisje in od njih aranžirana železničarska demonstracija proti draginji, ki se je vršila 15. dee. pred parlamentom, pa se ne obrača samo proti Slov. jednoti, temveč proti agrarcem sploh. Nemški agrarci so užaljeni, češ, da bi oni vkljub svojim stanovskim interesom dopustili pooblastilni zakon, a so njegovo odobritev preprečili češki agrarci. ki so začeli obstrukcijo ne iz agrarnih temveč iz nacionalnih ozirov. Nemci mislijo izdati sedaj oklic na volilce. v katerih bi jih podučili o „pravih" vzrokih obstrukcije. Te so krivi seveda samo Slovani, ki se nočejo popolnoma ukloniti Nemcem.
z Planinski Nemci groze z obstrukcijo, ako bi se v preosnovano ministerstvo sprejelo kakega Hrvata ali Slovenca. — Svojega zastopnika v ministerstvu, če ne ministra, pa vsaj drž. tajnika (taka mesta bi se pri nas šele morala ustanoviti) zahtevajo tudi Italijani. — Proračunski odsek vočigled obstrukcije v drž. zboru ne bo sklican k seji. Ker so težave za pravočasno rešitev proračuna in pooblastilnega zakona vedno večje, misli vlada kmalu nastopiti s § 14 in odgodenjem zbornice. Da bi jo razpustil, taji Bienarth.
Drobne politične novice.
— Kdo dela* nemir v Sandžak ui Javili smo, da so .Turki ubili duhovnika Popoviča, predsednika krajevnega srbskega odbora. Dunajska poročila pravijo, da so v Sandžaku sedaj umori in poboji vobče na dnevnem redu. „Novo j e Vremja" javlja k tem poročilom iz Sofije, da je bilo bulgarski vladi naznanjeno iz Plevlja, da je došlo tje 5 avstr. častnikov, ki delajo zdražbo med prebivalstvom.
Katoliška propaganda v Cholmščini. Znano je, da hoče Rusija ločiti od kraljevstva Poljskega cholmsko okrožje in ga priklopiti Rusiji. Zanimivo je slišati ruski glas, zakaj. Na temelju tolerančnega patenta iz leta 1905 so pričeli v Cholmščini poljski duhovniki besno propagando za katolicizem; poljski listi so se že hvalili, da se je 160 tisoč pravoslavnih podalo v naročje svete matere katoliške cerkve. Ruska vlada je postala na to gibanje pozorna in od tod izvira „preganjanje" katoliških duhovnikov v Cholmščini in misel na priklopljenje Rusiji.
Dnevna kronik
o 0 nadporočniku Hofrichterju. Do
sedaj ni sprejemal Hofrichter ne obiskov ne pisem. Piše se, da so vsa poročila o novih sledovih, pomočnikih, prevratih v zadevi itd. izmišljena, kar je želu verojetno, ker ne pride nič v javnost. Dr. Ludwig, ki je cijankali preiskoval, je rekel, da ni v oblatnih škatljicah nobenega sleda za kininom. To torej zopet ne drži kot indicij.
o Friedjungovi „dokumenti". Beli-grajska „Politika" trdi, da je baron Rauch imel 30.000 K na razpolago za nabavo „dokumentov". Rauch jih je dobil 24, Aehrenthal pa 5.
a Friedjungov proces. Vedno manj upanja imajo Aehrenthal, Friedjung in vsi tisti, ki so hoteli moralno uničiti hrvatsko-srbsko koalicijo, da se jim to posreči. Aehrenthal sam se je že začel sramovati procesa, ki ga je neposredno insceniral in zato v svojem glasilu
„Fremdenblatt" že da izjavljati. da proces nima nobene politične važnosti. Friedjung, ki je tudi že sam uvidel, da je pogorel, se je zatekel sedaj za zadnjo barikado: „ravnal je v dobri veri". Vse mogočne Friedjung-Aehren-thalove stavbe se od dneva do dneva bolj rušijo. Velik udarec jim je zopet včeraj zadal kot priča zaslišani profesor dr. Masaryk. Zanimivo pri včerajšnji razpravi je bilo, da je dr. Rode, zastopnik Supilov, pred sodiščem rekel, „da je Chlumecky krivo prisegel ter da je denuncijant in slab značaj" in da je pozval Chlumeckega, naj ga toži.
Zanimivo je dalje, da so se pripeljali na Dunaj iz Belgrada vsi možje, ki igrajo „vio^o" v Friedjungovih dokumentih, Ljubo Davidovič, Mile Pav-lovič, Rista Odavič, Tomič in sekc. šef Spalajkovič, tem zanimivejše, ker so prišli vkljub grožnjam predsednika sodišča in zagovornikov obtoženih, da se jih bo zaradi veleizdaje na Dunaju zaprlo in obsodilo. Pričati hočejo, da je vse laž, kar trdi Friedjung kot trobilo Aehrenthala.
Prof. Masaryk govori mirno in dostojanstveno o razmerah na Srbskem, o „Slovenskem Jugu", o Friedjungovih dokumentih, ki jih proglaša kot znanstvenik in politik za falzifikate. Zagovorniki obtožencev kar besnijo jeze ob njegovih izvajanjih in ga skušajo z neprestanimi medklici motiti, a on jim mirno odgovarja, da morajo naposled omolkniti.
a Žrebanje državne loterije. Glavni žreb državne loterije z 200.000 kronami je padel na številko 173.289, drugi dobitek z 40.000 kronami na številko 202.824, tretji z 20.000 kronami na žreb 99.562 in četrti z 10.000 kronami na številko 68.789
a Vojaška jetnišnica v Terezinu,
katere najslovitejši jetnik je bil svoj čas voditelj insurgentov Hadži Loja, bode prestavljena v Josefstadt, vsled česar bodo početkom leta 1910 zmanjšali garnizijo v tem mestu za eden bataljon pešadi in polkovni štab. _
a Nova italijanska zračna ladija. Inženir Forlanini je iznašel nov tip zračnih ladij, ki baje prekaša vse dosedanje. Forlanini se je dvignil v Crescenzago in se je zapeljal v Milan, nad katerim je v višini 200 dve uri manevriral tako hitro in tako dovršeno, da je vse strmelo.
a Konec Geishe. Japonske tradicije se podirajo, geish skoro ne bo več, Ministerstvo je odredilo ostro zapoved proti trgovini deklet, ki je prej na Japonskem cvetela. Statistika je dokazala, da je na Japonskem 360.000 čajaren, v katerih strežejo na videz geishe, katerih pravi namen je pa itak vsakomur, ki je bil na Japonskem, znan. S^daj bode to kmalu ponehalo, ker ne nobena čajarna več mlajših geish sprejemati.
a Neznana žival. Hagenbeck je bil pred kratkim izdal neko knjigo, v kateri govori o neki neznani velikanski živali, ki baje živi v Rhodesiji (Južna Afrika) in ima na pol podobo slona in na pol zmaja. Učenjaki Hagenbecku niso verovali in vse se mu je nasmihalo kot fantastu. Sedaj pa piše „Bu-lowayo Chronicle" iz Kaplanda, da so dvema črncema, ki sta baje tudi videla zver, pokazali več slik predpotopnih živali in ona sta označila velikega di-nosaura, da je podoben oni zveri, samo da nima plavuti. Opisala sta žival natanko in pravila, da ima glavo, vrat in rep od krokodila, rogove in telo pa od rinocera, tako da strašno izvidi. Zver prebiva v skoro nedostopnem močvirju med rekama Sunga in Kafu.
a Ellen Key, slavna švedska pisa teljica slavi v teh dneh svoj šestdeseti rojstni dan. Njene zasluge za povzdigo splošne morale in omike ter za razvoj socialne in duševne emancipacije žene so tako velike, da se ob tem jubileju spominja ves kulturni svet s hvaležnostjo in spoštovanjem genialne švedske žene.
o Gonja proti Supilu. Vedno bolj se izkazuje, da je bil glavni namen Aehrenthala in Friedjunga, politično onemogočiti in ubiti Snpila, katerega vsa poštena hrvatska javnost priznava za najsposobnejšega hrv. politika, moža, ki je zasekal s svojo trezno, realno politiko Madžarom in Nemcem že neštete rane. A spletka se jim je grdo izjalovila. Glede izjave barončiča Chlumeckega v zadevi onih 200 K je danes vsa javnost prepričana, da je Chlu-
mecky pod prisego lagal. Ostalo je še torej svedočenje Rauchove kreature Dorotka, ki je izpovedal, da je Supilo dobival od bivšega guvernerja na Reki grofa Szaparyja podpore za svoj list. Szapary, ki je bil pozvan na Supilov predlog za pričo, je poslal, ker je bolan, le pismo na predsednika, v katerem izjavlja, da Supila osebno niti ne pozna, da ni nikdar z njim govoril in da mu ni nikdar dal podpor za list. Ko se je ta izjava prečitala, je nastala v dvorani velika senzacija. Friedjung je pa sedel bled in potrt na svojem sedežu.
a Tolstoj o mladi ruski literaturi.
Nedavno je obiskal Tolstega mladi ruski pisatelj; Tolstoj mu je o mladi ruski literaturi dejal sledeče: „Nimam več rad naše literature, in to po vaši krivdi, kajti pišete kakor kočijaži. Za nedolgo bo literatura po vaši krivdi ime, katero izgovoriti v pošteni družbi bo nespodobno.
d Nobelove cene so se letos razdelile tako-le: mirovno ceno dobita bivši belgijski ministerski predsednik Bernaert in francoski senator D' Estour-nelles de Constant; v fiziki Marconi, prof. Braun (Strassburg) in Ostwald (Iiipsko); v medicini prof. Kocher (Bern); literarno ceno pa je dobila Selma Lagerlöf. Cena znaša letos za vsakega 193.360 frankov.
d Ruščina v Avstrija neznana.
„Prikarpatskaja Rus" piše, da je ga-liško namestništvo zavrnilo pravila ruskega dijaškega društva „Studentskaja Russkaja vzaimpomošč", češ, da je ruščina v Avstriji neznan jezik.
a Redka ženitev. V Budimpešti se je oženil honvedski stotnik Karol Kuran s poštno uradnico Dalmo Balaszy. Zanimivo je pri tem to, da ni imel ne on, ne ona kavcije, a sta se vendar smela poročiti, ker je cesar milostno dovolil, da bodo smatrali mezdo mlade žene, ki še ostane nadalje uradnica, za kavcijo. Ko bo ona to odslužila, pa lahko stopi iz službe.
Štajerske novice.
v Taktika Zveze južnih Slovanov. „Slovenec" se je zopet malo oži-' vel. Zadnje tedne, ko so se klerikalci trudili za portfelj Šusteršiču ali Povšetu ali sploh kateremu članu tistega baje slovenskega kluba, ki pozna na Slovenskem le grobove za slov. naprednjake, je bilo v „Slovencu" malo slišati o nevarnosti, ki jo pomenja sedanji sistem za Slovence. Kvečjemu se je zaradi lepšega malo pozabljalo na Bienertha. A pokazali so se drugi znaki, ki so bili zelo sumljivi: iz čeških virov se je zvedelo, da so se klerikalci oktobra in novembra čudno umikali vsakemu bolj opozicijonalnemu činu, nadalje so se klerikalci na vse načine trudili, da bi pokazali svojo lojalnost in udanost. Dennncijanstvo in očitanje veleizdajstva naprednjakom je bilo na dnevnem redu. Slovenska javnost, ki je že julija pričakovala vsled klerikalnih tirad preobrat, je bila nemilo razočarana; še bolj je strmela, ko je videla, da se je Slovenski klub lotil taktike Zveze južnih Slovanov, ki je bila baje julija vladna in nemškutarska. Isto se očita Zvezi sedaj, ko se ni priklop il a obstrukciji. Ne dvomimo, da bode Zveza pojasnila slovenski javnosti svoje stališče, ki je isto kakor ga zavzemajo češki klerikalci, Starorusi in češka realista. „Slovencu" svetujemo, naj ne vpije prezgodaj. Morda nam bo obstrukcija Slov. kluba prinesla zopet le — zatrdilo, da je Slov. klub najuglednejša (!) skupina v parlamentu, pomislite, 17 možakarjev proti 500 drugim poslancem, — a sistem, s § 14 in nemškimi ministri vred ostane. Morda bodemo še drago plačevali stroške te obstrukcije uprav mi Slovenci! Obstrukcija ali opozicija, to so sicer vprašanja taktike; čudili se bodemo, ako ne bode Zveza južnih Slovanov izvajala zopet konsekvenc pri Narodni zvezi, ako bodo klerikalci tako postopali! In kaj pomeni to za kleri-
kalne ministerske sanje, menda vsakdo ve.
v Zaupnica g. dr. Kukore« na Bizeljskem dela klerikalnemu časopisju velike skrbi. Bizeljanci niso njegovi volilci, upijejo. Toda dr. Kukovec je tudi načelnik Narodne stranke iu če imajo Bizeljanci do njega kot takega zaupanje, je to le častno za g. dr. Kukovca. O zaupnicah načelniku kmečke zveze, čarostrelcu Roškarja seveda ni nikjer slišati in odtod — zavist, kaj ne?
v V Zvezo južnih Slovauov so zopet vstopili posi. Ivčevič, Perié, Bi-ankini in Vukovič. Zveza je sklenila, da se ne pridruži obstrukciji temveč da ostane popolnoma pasivna. Podobén sklep so storili tudi češki klerikalci in Starorusi. V seji parlamentarne komisije Slov. jednote se jim je pridružil tudi češki realist Masaryk. Vkljub vstopu posi. Ivčeviča v Zvezo oltana dr. Ploj tudi nadalje kot predsednik na svojem mestu, pač pa sta izvoljena Ivčevič in Biankini v parlamentarno komisijo kluba.
v Iz Velenja. Po Govedičevem vzorcu je zdaj tudi Šmartinski žipnik Cizej začel v Velenji pripravljati tla nemškutariji; začel je klerikalne, p* narodno zavedne poštene kmete kakor Stropnika črteti in preganjati; potem se je združil s Siidmarkovci, kakor z zloglasnim Kokerčanom Smodischem, ki ima v dolgoletnem nemškutarjenja še vedno nemški izraz: „s ist Ihnen" za „seno" in bo toraj v pustu košaro sena prodajal kakor že večkrat. G. Cizej je za ta prestop k nemškutariji dobil t Mariboru approbatum; ni pa še bilo slišati, da bi se dal za tak prestop sa narodno stran approbatum, tem manje za prestop k napredku. — Dvojna mera! Ta g. Cizej je v družbi Govediča iu Smrečnika tretji in zadnji ud. G. Go-vedič bi znal še, ako bi se poboljšal, pred slovensko javnostjo odvezo za narodne grehe dobiti, kajti on je bil včasih dober narodnjak; ni pa tako pri g. Cizeju, glede katerega se ne more kaj tacega trditi Oba gospoda se tadi r tem razlikujeta, da je delal g. Govedič rad v izvenzakonske gaje izlete, dočim je ljubil g. Cizej bolj zakonski cvet-ličnjak. Če se je pač to po predpisih Malaventure godilo ? — Pa to so tempi passati! — Še se ni razburjenost v okraju zaradi Bizjakovega Ringa v Velenji polegla, že si je g. Cizej drugo točko .v korist svojih nemškutarskih prijateljev izmislil; sili namreč na to, da se zida pri župnijskem gospodarskem poslopju neka nova dragoeena stavba ki ni nikakor neobhodno potrebna, od koje bodo pa edini S&dmar-kovci dobiček vlekli. Slovenski kmet naj le pridno plača, nemškutar ima dobiček, duhovnik pa pridno laže in razkošno živi: nebesa so vsem široko odprta! Tukajšnji Siidmarkovci, na èelu jim Pavline, so pred kratkim za nemškutarske namene posebno za 2. raz. šulfereinske šole fehtali ; nadlegovali so tudi g. pi. Lappa, lastnika tukajšnega premogovnika, a so slabo naleteli; on jih je z besedami odpravil, da takih neumnosti ne mara! Vsa čast Nemcu-poštenjaku! In Vi renegatje Pavline, Bizjak, Senosmodisch itd. ali vas li sram, da na tiste Judeževe groše od Südmarke čakate? Ali ne morete brez teh živeti?
v Tat in dvoboj. Kakor zanesljivo izvemo, bi se bil moral vršiti te dni t Celju dvoboj med nekim poročnikom in med sinom nekega gospoda ki stoji v prvih vrstah celjskih magistratovcev. Zadnji hip pa je bila dotičnemu Celjana, ki je znan kot poulični hujskaš in je udeležen pri vseh izgredih proti Slovencem, od častnega soda odrečena satisfakcija, ker se je baje dognalo, da je on tisti, ki je pred nekaj leti ukra-
del pri „Zamorcu" 20 K. Takrat se je kakor je znano, sumničilo po krivem znanega Oechsa, kar je povzročilo v nemških krogih veliko afero. Mi se bonvj čudili, ako bodo častniki še v naprej zahajali v „Deutsches Haas", če tam gospodarijo ljudje take moralične potence. Z ozirom na to, da je bila lani 13. sept. pri izgredih v Ptuju Slovencu Brenčičn ukradena precejšnja svota denarja. hočemo poizvedeti, ali se ni dotični gospod udeležil tudi izgredov v Ptnjn. ker bi bil s tem znabiti podan važen sled za smer, v kateri je iskati tam. —
a Iz Petrov č. Kakor že večkrat, tako stresa tudi v zadnji števil Ki „Straže" g. Fridrich svojo žabjo jezo nad gospoda naduèitelja E. Slanca iz Petrove. Vzrok temu je, da je dne 10. t. m. zvečer videl na postaji v Petrovčah g. dr. Kukovca in to mu je tako pretreslo kosti, da se je kar nemudoma moral spovedati „Straži"', kakor da bi ga ob tem svidenju obsedel hudi duh. Ne remo zakaj je g. Fridrich tako razburjen ? — Postaja je vendar kraj, kjer se snidejo različni ljudje potujoči na različne strani! — Vprašamo, kaj pa je g. Fridrich iskal na postaji? — Zakaj je tako nervozno pričakoval vlaka? In kam se je proti navadi odpeljal mesto s svojim koleslčkom v Mirasan. proti Celju?! — Morda je tisti večer, kakor pravi o g. dr. Ku-kovcu, igral on božičnega angelja, ki pa ni imel tiste moči, da bi pomiril duhove, kateri so raztrobili dragi dan liki sodna tromba novico o njegovi družini, ki danes glasno odmeva po vsej naši občini in še dalje. — Vedite da dr. Kukovcu ni potreba iskati kli-jentov med nami. Sicer pa se on na taka pota ne odpravlja, ker ni takšen kot Vi g. Fridrich. ki ste pred par tedni po celi občini iskali in prosili s sladkomilim glasom zaveznikov za vršečo se volitev v krajni šolski svet. Tako pri nas še nihče ni za sebe agiti raL Vi že veste zakaj! In ne le vi, g. Fridrich, vemo tudi mi. zakaj. Svetujemo vam, da sedite kar k peči v Mirasanu, ker bi vam sicer tudi zimsko solnce utegnilo raztopiti maslo na glavi.
v Nemška propaganda v eeljski obrtni šoli. Prihajajo nam pritožbe, da učitelj v 2. razr. tukajšnje obrtne šole vedno govori o „varnosti" nemških denarnih zavodov, osobito celjske hranilnice (!) in hujska naravnost ali posredno protislovenskim. Ako možak ne bode miroval, se bodo napele proti njemu drugačne strune.
v Za dijaško kuhinjo v Celju so darovali mesto vencev na grob gosp. Pavlu Detičku gg. dr. Janko Sernec K 20, dr. J. Sernec K 15, J. Smertnik K 10 in dr. Al. Brenčič K 10. — Hvala!
v Občinske volitve v Sevnici se vrše danes in jutri. Izvoljeni bodo skoro gotovo dosedanji odborniki.
v Pri volitvah v okrajni zastop ormoški so bili v skupini veieposestva dne 16. tm. izvoljeni sledeči slovenski kaudidatje gg.: Ivan Raušl, Franc Šo-štarič, dr. Anton Žižek, dr. Gvidon Sernec, Leopold Petovar, Ivan Škrlec, Iran Horvat, Henrik Irgolič. Predsedoval je dr. Gvidon Sernec, razen njega sta bila člana volilne komisije župnik Cajnkar in Ivan Škrlec. Izmed 57 volilcev je bilo oddanih za .slovenske kandidate 39 glasov. Nemci se volitev niso vdeležili.
v lz Ogljenšaka. Namestništvo je sporazumno s štajerskim deželnim odborom radi nekaterih nedostatkov pri volitvi občinskega odbora dne 13. maj. ti razvel'avilo z odlokom od 15. nov. ti. št, 9 1315/4 izvolitev Ivana Pristov-nika kot odbornika v 2. volilnem raz. Vršile se bodo nadomestne volitve.
o Predavanja Zveze narodnih društ«v v Celjn. Sinoči je predava Zvezin podpredsednik, g. učitelj Karo Kveder o vzgojnem pomenu domačije in šole. Predavanje je bilo naravnost vzorno sestavljeno in je zelo zadovoljilo poslušalce. G. govornik je zlasti položil veliko važnost na oni del svo jega predavanja, v katerem je razkladal pomen in nedostatke domače vzgoje otroka do 7 leta. Obširno nam je tudi razložil, kako se je postavilo naše sedanje ljudsko šolstvo na napačno podlago, ki je vzrok nezadovolj nosti otrok in starišev, zlasti mater. G. Kveder bode svoje prezanimivo predavanje objavil, najbrž v „Popotniku" o Ormoške novice. 12. decembra so prijeli tn vojaškega begunca Nyi rija od 6. huzarskega polka. Bil je v uniformi, a je nosil na kapi klobuk in čako pod plaščem. — Pri premikanju v Čakovcu se je 14. decembra odtrgalo od tovornega vlaka nekaj voz in se zapeljalo na brzovlak. 8 vozov je poškodovanih.
v Gospodarski shod se vrši v nedeljo ob 1. uri pop. v gostilni g. Štam-parja v Vuzmetincih pri Sv. Miklavžu nad Ormožu. Govorilo se bode o nameravanem davku na vino.
v Čuk se je osnoval v Št. Petru na Medvedjem selu. Predsednik mu je župnik Gomilšek. —V šmarskem okraju mislijo poskusiti z uvedbo čipkarstva kot domače obrti.
z Umrla je v graški bolnišnici 22 letna soproga sodnega uradnika v Konjicah, Pavla Šilec.
v Drž. posi. Hribar se je izjavil na shodu v Fužinah pri Ljubljani za uradniško prehodno ministerstvo z zastopnikom Jugoslovanov.
v Kazinsko in gledališko društvo v Mariboru je naznanilo obč. odboru, da druge leto ne more več vzdržati gledališča. Če občina želi, da ostane v Mariboru stalno gledališče, ga naj prevzame v mestno oskrbo.
Hranjsfte novice.
Nova podružnica Ciril-Metodove družbe se .je 12. t. m. ustanovila za Mengeš in okolico.
z Društvo slovenskih trgovskih potnikov ima 26. t. m. svoj prvi občni zbor v Ljubljani.
Horošfte novice.
d Y višji činovni razred je pomaknil minister za bogočastje in uk veronauškega profesorja na celovški gimnaziji Leopolda Pazdero. profesorja tamošnje realke Ernsta Ebenhocha in profesorja učiteljišča Jožefa Kramnega. Vsi so prišli v sedmi činovni razred.
d V Grebin ju so pri občinskih volitvah Slovenci na celi črti propadli. Edino Etlersdorfer je še ostal v odboru.
d Pri občinskih volitvah pri Sv. Martinu v celovški okolici so zmagali nemški nacijonalci.
d Truplo so našli. Na cesti v Spodnji Dravograd so našli iz Guštanja grede blizu gostilne Bladnig 15. t. m. mrtvo truplo prevžitkarj» Filipa Suš-nika iz Meže. Mrtvec je imel na glavi več ran, na nogah pa nič čevljev. Ni izključeno, da ga je kdo umoril z roparskim namenom, tembolj, ker so smatrali Sušnika bogatim možem. Sušnik je bil 84 let star in ]e odšel 9. t. m. na pot v Slovenjigradec, da obišče sorodnike.
Primorske novice.
a Italjansko pol. društvo „Associ azione Patria" v Trstu je izdalo proglas na italjanski narod, s katerim bridko toži o preganjanju" Italjanov v avstrijski državi in o „protežiranju" Slovencev. ŠJobarde!
a Povsod jim že stopajo na kurja očesa — namreč Slovenci v Trstu Italjanom. Za 15. t. m. je bil sklican občni zbor zadruge tržaških gostilničarjev in krčmarjev. Imele bi se vršiti tudi volitve v konzorcij. Ker pa je Slovencev in Dalmatincev bilo izmed navzočih 90% in so Italjani videli, da propadejo, so povzročili rabuko, v kateri je predsednik suspendiral občni zbor. V 14 dneh se vrši drugi. Ubogi „preganjani" neodrešenci!
d Za italijansko reformno gimnazijo, tip A. Italijanski srednješolski učitelji v Gorici so pokrenili idejo ustanoviti v Gorici moderno italijansko reformno gimnazijo tipa A. Otvorila bi se naj že prihodnje leto. Imenovani odbor je sklical za nedeljo vse župane iz Furlanije na tozadevno zborovanje v Gorici.
d Samomor. V Corte d' Isola se je odstranila 36 let stara Ana Moratto z obema etrokoma in je rekla, da se hoče usmrtiti. Do sedaj manjka za njo sled.
d Otroka ni. 7 let stari Maksimilijan Grill iz Milja je izginil v nedeljo zvečer neznano kara. Neki stražnik je baje videl pozno zvečer dečka izven mesta, ko je letel za nekim vozom. Možno je, da ga je prijela burja in ga vrgla v morje.
d Okrajno glavarstvo v Tržiču bode osnovano dne 1. januvarja 1910. Govori se, da bode ta urad dvojezičen in da so ga izsilili Slovenci. Občina pa baje ni storila nobenega koraka.
d Zaprli so v Gorici dva znana trgovca Susanna in Mienu. Govori se, da je to v zvezi z odkritim tihotap stvom.
d Radi slabe vode, ki jo pijejo, kakor povsod v Istri tako tudi v Pulju, se bodo sedaj posvetovali puljski mestni očetje. Sedaj se ni redko zgodilo, da se je radi slabe vode pojavil v mestu legar.
Najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Državni zbor.
d Praga, 17. dee. „Den" poroča iz parlamentarnih krogov, da bode državni zbor v soboto, jutri, odgodem ker se vlada boji, da bi utegnilo priti v nedeljo do demonstracij pred parlamentom, ako bi seja še trajala naprej. Socijalisti ne agitirajo namreč samo proti obstrukciji temveč tudi proti se-dajni vladi. Po Novem letu se bode napravil še en poskus za sanacijo zbornice; a ko se ponesreči še ta, bo vlada parlament razpustila.
d Dunaj, 17. dee. Seja traja nepretrgoma naprej. Ob 6. uri zj. je začel utemeljevati poslanec Rychtera svoj nujni predlog. Ob pol 8. uri je znova došlo do psovanja čeških poslancev z galerije; sitneže so odpravili. Rychtera je govoril do poldneva. Ko je bil njegov nujni predlog odklonjen, je došel k razpravi nujni predlog Srdinkov.
d Dunaj, 17. dee. Krekov nujni predlog za spremembo poslovnika in razširjenje predsedniškega disciplinarnega polnomočja je včeraj obravnavala parlamentarna komisija Slov. jednote. Vsled tega predloga so nastale velike diference med obstrukcijonističnimi strankami v Slov. jednoti, ki so dajale Nemcem že up, da jednota razpade. Danes se sliši, da se je predlog, ki pomenja omejitev možnosti za obstrnk-cijo v drž. zboru in konkreten načrt za rešitev iz sedanje krize, v parlamentarni komisiji v milejši obliki sprejel in sta ga Krämaf in Udržal že naznanila Nemcem in Poljakom, kateri so pripravljeni o njem razpravljati, ako umakne Slov. jednota svoje nujne
predloge in omogoči začasni proračun in pooblastilni zakon do 23. dee. Pogajanja se danes popoldne nadaljujejo. Ali pomenja to umikanje o b-strnkcijonistov?
Kralj Leopold umrl.
z Bruselj, 17. dee. Belgijski kralj je nocoj ob 2. uri 37 min. umrl.
z Bruselj, 17. dee. Kraljeva smrt je došla popolnoma nepričakovano. Še ob 11. uri zvečer se je izdal buletin, ki je naznanjal, da je upanje na kraljevo ozdravljenje. Zdravniki so grad zapustili, ostal je edini Goffinet v gradu. Kralj je umrl na enboliji.
z Bruselj, 17. dee. Ob kraljevi smrti ste bili pri postelji najprej navzoči samo dve usmiljenki. Ko ste zaslišali, da kralj ječi, ste hitro poklicali zdravnika, ki je v bližnji sobi spal. Poklicali so tudi v grad hitro zdravnika dr. Meierja. Vendar pa sta oba zdravnika mogla le konstatirati kraljevo smrt. Zvečer je še bil kralj prav dobre volje in se je s svojimi obiskovalci prav živahno pomenkoval o potovanju, ki ga je mislil napraviti na južno Francosko. Po kraljevi smrti so takoj poklicali v grad prestolonaslednika in njegovo soprogo.
Friedjungov proces.
a Dunaj, 17. dee. Priča poslanec Zagorac je izpovedal, da je bil s Su-pilom v političnih zvezah. Slišal je v dunajskih krogih, da se očita posameznim članom koalicije zveze z Srbijo. Ko je dotične, med njimi tudi Supila, v tej stvari povprašal, so mu take zveze odločno zanikali. On sam ni bil nikoli v Belgradu in tudi ne pozna srbsk. sekcijsk. načelnika Spalajkoviča. Ko ga je predsednik vprašal, odkod ve, da se dolži posamezne člane koalicije antidinastičnega mišljenja, je povedal, da mu je to rekel posi. Laginja, kateri je slišal od ministerskega predsednika Becka, da eksistirajo nekaki dokumenti, ki bi naj dokazali, da je Supilo protimonarhičen element. Od druge strani je pa Laginja tudi zvedel, da so se v enakem smislu izražali grof Aehrenthal, prestolonaslednik in mipi-ster Gessmann. Priča se je pozneje popolnoma prepričal, da v koaliciji ni n i k a k o r š n i h v e-leizdajalcev.
Prepričan je nadalje tudi, da je Supilo politično pošten mož, ki se ni dal nikoli podkupiti. On (Zagorac) je Supilu tudi očital vožnjo v Belgrad, češ, da nimajo Hrvati od nikogar drugega česa pričakovati kakor od monarhije. Priča se je osebno prepričal, da koalicija ni imela nobenih zvez s Srbijo in da so informacije Becka in drugih le izmišljotine. Veleizda-jalcev ni na Hrvaškem, pač pa so v Budimpešti. Na to je priča ostro napadel Madžare, ki stremijo samo za poginom Hrvatske. — Za Zagorcem so pričeli zasliševati ka-teheta Cajnka iz Varaždina.
Fo svetu.
d Zakaj vse gredo davki nam pove uradno poročilo, ki pravi, da je stal slavnostni vzpored o priliki cesarjevega jubileja 2,700.000 kron.
d Poskušen umor v rodovini. Žena
sodarja Bürgermeister v Aspangu je hotela svojega moža in 4 otroke zadušiti s plinom ogljenega oksida, kar se jej pa ni posrečilo. Ona je po posku-šenem zločinu ušla.
z Poigra k aferi Steinheil. Iz Pariza poročajo, da se je Marietta Wolf, Steinheilovkina kuharica, podala n* oder, kar je vzbudilo v Parizu hrupno veselost. V komadiču „Mož s kuto" bo igrala kuharico.
a Velika poneverjenja v Moskvi
kontrola je dognala, da se je tekom časa ukradlo 16.000.000 rabljev ma-gistratnega denarja. Odlični občinski svetniki so kompromitirani.
z Katoliška kultura. Neki bavarski katoliški list prinaša sledeči oglas: „Za odkidavanje snega iščem nekoga za zimo 1909/10. Dotičnik mora odki-davati sneg na pokopališču in mora lopato s seboj prinesti. Ker imam drugače dosti opravka in zaslužka kot mežnar, pevec, organist in občinski pisar, pa tudi — učitelj, odstopim to mesto drugemu. Nadmežnar Abel v Mitterski rchenu". Kaj je učitelj še vse labko postrani!
o Blazno delo. V Marseillu je vi-notržec Bouvier vsled hipne zblazne-losti ustrelil ženo, tri otroke in nazadnje še sebe.
z Volkovi v Bosni. Blizu Bugojna, zlasti pri vaseh Porič in Vesela so se pojavili volkovi, ki so že napravili precej škode pri živini. Kmetje sklepajo, da sledi huda zima, ker so se volkovi pokazali.
a Po dolgih desetih letih je obstal berač Jožef Wenter iz Dachaua na Bavarskem, da je nekoč kot divji lovec ustrelil gozdarskega uradnika Reindla,
v Pri izvešanju oken se je ubil
dvorni fotograf Siegmund Wasservogel. Ko je hotel izvesiti polovico okna, je zgubil ravnovesje in padel je iz svojega stanovanja v četrtem nadstropju v dvorišče, kjer je ostal pri priči mrtev.
v Za Liliencronovo vdovo. Ham-burški senat je dovolil vdovi lirika Detlev von Liliencron častni dar 10 tisoč mark.
a Pri eksploziji kalupa za plin v Hamburgu se je ponesrečilo zelo dosti ljudij. Sedaj se javlja, da je umrl kot 19. žrtev kotlar Jankovsky. Sicer pa se še do sedaj ne ve kdo in s čem je zakrivil nesrečo.
a Žensko truplo umorjene prostitutke Amholz so bili našli pred kratkem v Berolinu v okoliščinah, ki so bile zelo zagonetne. Sedaj je policija povedala, da je storilcem že na sledu. Storili so zločin, ker je Amholz vedela za njihova hudodelstva in jim je grozila, da jih naznani. Da pa se iznebijo neprijetne Amholz, so jo umorili.
o Dober lov je storila francozka policija. V Lyonu se je posrečilo zalotiti ono nevarno družbo, ki je že dalje časa kradla raznim juvelirjem blago. Vodja družbi je bil grof Gra-nier de Pleissis in odličen član 20 let stari sin nekega aktivnega polkovnika.
o 360 duhovnikov toženih. — V okraju Kovno na Ruskem je zapovedal minister notranjih zadev tožiti 360 duhovnikov in enega škofa, ker niso po predpisih najavljali prestopov iz pravoslavja na katolicizem.
o Dva nevarna zločinca so vlovili v Karlovcu. Dva sumljiva človeka sta prišla v neki hotel in sta zahtevala sobe. Hotelirju sta se takoj zazdela sumljiva in napravil je, da so enega spravili s sobarico v sobo. Med tem so poslali po policijo, ki je tudi takoj prišla in dotičnika ^asigurala. Oni zločinec pa, ki je bil še prost, je zaslutil takoj nevarnost in z odprtim nožem se je zagnal proti vratom, da bi ušel. Ker so bila zaprta, je napadel hotelirja, ki mu je pa ušel in kdo ve, kaj bi bil napravil divji gost, ako bi ga ne bil neki poročnik z golo sabljo ustrahoval. Tako je mogla policija tudi tega prijeti in ko je videl, da res ni več rešitve, je zavrgel prgišče zmečkanih bankovcev. Bilo je vsega skupaj 2870 kron. Kdo sta oba zločinca, se še ne ve.
o Župnik defraudant. Župnik Chiz-zola iz Fiave (Italija) je ušel s 40.000 kronami; ki jib je nzel iz rajfajznovke kot njen načelnik. To je prav Kristusov namestnik in ima ž njim nekaj skupnega: Kristus je bežal v Egipt, Chizzola v Ameriko; razlika je bila samo ta, da je bežal Kristus brez denarja na oslu, Chizzola pa z denarjem, pustivši doma osle, ki so mu zaupali denar.
o Očeta sta sežgala lastna otroka v Teramu na Italjanskem. 72 let star kmet je branil svojemu sinu in hčeri se izseliti v Ameriko in jima ni hotel dati denarja. Oba sta ga na to razjarjena prijela, zvezala, položila na kup drv in jih zažgala, dajje stari umrl.
o Rudarska smrt. V Sosnovicah so umrli trije rudarji, ki so vdihavali strupene pline.
o Peteri umor. Dva kravarja, stara 16 in 19 let sta v petek v Jullyju na Francoskem pri eni hiši umorila pet oseb.
o Reški guverner je odstavljen, ker je sam prosil, da njegovo mesto zasede drug mož.
Društvene vesti.
o Šentjurska moška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda ima v nedeljo 19. dee. t. 1. ob 4. pop. v gost. g. Rud. Dobovišeka svoj redni občni zbor z običajnim sporedom. Po zborovanju je prosta zabava z različnimi igrami — prizori — lovom za srečo itd. — v prid družbe. Med posameznostmi nestopa novi, zelo pomnožen mešan in moški zbor naših vrlih mladenk in mladeničev iz dom. okolice.— Naprošen je tudi družbin pot. učitelj g. Prekoršek za zelo zanimivo in poučno predavanje. Rojaki! Ta dan se vam vsem nudi veliko zanimivega in prijetnega, zato nas obiščite prav mno-gobrojno. Odbor.
z Ljudska knjižnica v Šoštanju priredi v nedeljo dne 19. t. m. zabavni večer ob pol 8. uri v dvorani hotela „Avstrija". Priredi se veseloigra „Telegram"; nastopi tudi mešani pevski zbor z mnogo mičnimi pesmicami. Vsi prijatelji prijetne zabave dobrodošli. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
z Iz Hrastnika. Podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Hrastnik-Dol priredi v nedeljo 19. t. m. gledališko predstavo. Igrali se bodeta veseloigri „Županova Micka" in „Pot do srca". Čisti dobiček je namenjen božičnici otroških vrtcev v Hrastniku. Ker je ta velike važnosti za Hrastnik, prosimo rodoljube domače kakor druge naj se udeleže v kolikor mogoče velikem številu. S tem prihranimo stroške glavni družbi, katera ima v tem oziru že po drugih krajih veliko izdatkov. Predstava bode ob 3. uri popoldne v poso-jilniški hiši na Dolu pri Hrastniku. Vozovi bodo na postaji. Po predstavi prosta zabava v gostilni gospe Berte Peklar. Da se cenjeni gostje tudi tam tam ne bodo dolgočasili, za to hoče skrbeti odbor.
z Iz Brežic. „Čitalnica" v Brežicah uprizori v nedeljo, 19. t. m. na splošno zahtevanje drugikrat burko „Moč uniforme". Začetek popoldne ob 3. uri. Cene znižane. Čisti dobiček je namenjen za revne šolske otroke slovenske šole v Brežicah. Ker je igra dosegla zadnjikrat velik uspeh in je čisti dobiček namenjen za dobrodelne namene, pričakujemo mnogobrojne udeležbe.
o Čitalnica v Konjicah ima v torek dne 21. decembra ob 8. uri zvečer v čitalnični dvorani svoj občni zbor. — Vspored: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. slučajnosti, 4. volitev predsednika, 5. volitev novega odbora. Ako bi ob 8. uri občni zbor ne bil sklepčen, vrši se uro pozneje zborovanje in sicer pri vsakem številu udeležencev. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Tržne cene.
16. decembra.
Dunaj. Borza za poljedelske proizvode. Poročila iz inozemstva so se glasila danes slabo, vendar pa ona niso uplivala na domače trge, ker so lastitelji še vedno več zahtevali. V rži se je malo tržilo, kakor tudi v ovsu in ječmenu. Pšenica je bila 5 vin. dražja, a prodalo se ni veliko.
Sladkor. Trst. — Centrifugai Pilés prompt K 343/4 do K 355/8, "za dec.-marec K 343/4 do K 353/4. Tendenca: mirna.
Sladkor,Praga. Surovi sladkor prompt K 28 15, nova kampanja kron 2460. — Tendenca uporna. Vreme: mraz.
Budimpešta. S vin j ad: ogrske stare, težke 148 do 149 v. mlade težke 154 do 155 vin., mlade, srednje 154 do 155 v, mlade, lahke 146—150 vin. zaloga 22.391 komadov. Prignano 76 komadov, odgnauo 537. Ostalo torej 21.930 komadov. Tendenca živahna.
Budimpešta. Pšenica za april K 14'—, pšenica za oktober K 11'85, pšenica za maj K 13 88, rž za april 9'97, rž za oktober K 8'95, oves za april 7'60, oves za oktober K —"—, koruza za maj 6 73, ogrščica za avgust 13 30: Tendenca trdna, promet 25.000 stotov. Ponude zmerne, efektivna pšenica in rž 10 vin. dražja, drugo mirno. Veselje kupiti tudi zmerno. — Vreme: mrzlo in_ megleno.
Za
božične praznike
in
novo leto
priporočam cenjenemu občinstvu iz Celja in okolice jamčeno pristni domači konjak, kakor tudi slivovko, branjevec in vinsko žganje v steklenicah, vse iz žganjarne gosp. Roberta Diehl v Celju. Imam tudi vedno v zalogi najfinejše vrste čaja in Jamaika ruma.
Franja Langerholz, Celje
Graška ulica št. 43 (Stadt Graz).
Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda.
Stanovanje
na vrt, z dvema sobama, kuhinjo in jedilno shrambo z vsemi pritiklinami se takoj odda. Istotam se takoj odda meblovana soba v I. nadstropju na uiico. — Ved se izve pri lastnici, Gosposka ulica št. 30. U08 1
Lep travnik
pet oralov velik tik ob državni uesti blizu Frama proda pod ugodnimi pogoji dr. R. Pipuš v Mariboru.
Trgovski pomočnik
mešane stroKe, se sprejme za prvo mod. — Ponudbe naj se pošiljajo na Jakoba Dereani
v Žužemberku, Kranjsko.
603 5-3
Za božični nakup
priporoča
Zvezna trgovina v Celju trgovcem po deželi
bogato zalogo svilnatega papirja vseh vrst barv,
barvani jedno- in dvostranski papir, peresa za rože, cvetje, zlati in srebrni papir.
Jaslice in jaslične podobe, navadne in presane v poli ter prtlčki.
Laneta, šumeče zlato, zlata pena,
Božični okraski v kartonih sortirani od kron 2*—, 3*—, 4*— in naprej.
Božične razglednice
najnovejše, sortirane, sortimenti po 100 komadov. — Zahtevajte vzorce v
Zvezni trgovini v Celju.
iN

Za božična in novoletna darila
priporočava novo došle kasete pismenega papirja, albumov za slike, dopisnice in poezije. — Velika izber božičnih in novoletnih dopisnic, božičnih okraskov itd. Največja zaloga barvanega in svilenega papirja vsake vrste, zlatega in srebrnega papirja, zlate pene, žice jn perje za cvetlice, šumeče zlato, podobice za jaslice in napravljenih jaslic.
Na debelo.	Na drobno.
Goričar & Lesko všek, Celje._