krat,
po8tBm» platen« * gotmrtni_LFTO LTX_Y Ljubljani, v četrtek 23. aprila 1931 ŠTEV. 91	Cena 1 Din
Naročnina mesečno	^^	^ ^^^^^^^^^ ^Ček. račun: Ljub*
itvo 40 Din - ne- JSV W MSSM M fH bBpL. # A^M	^ 10.^4^ za
gmjm	^Bm M	flHsČSL M ^, imm
o^v I^B flB	m	JlflV
inozemstvo 120 Din	^HB NV	MS	fiV H	f ^Hf flH	BHH
Uredništvo v ^llli illlff^ ■ BEmImJMm ^ ^ ^^ Jfflff ^Bfc	Uprava: Kopitar-
Kopitarjevi ul.b/lil ^^^^^^ ^^^^^^^^^^ ^^^^^^ * ^^^^^^^^^^^^	jeva b. telefon 2992
Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec«	S^LtriS
Stori ali novi red
(Razgovor našega pariškega dopisnika z g. Eme-stom Pezetom, narodnim poslancem in podpredsednikom francoske stranke dem. popolarov.)
Pariz, 18. aprila.
Danes je Vaš dopisnik imel priliko sestati se s članom francoskega parlamenta Ernestom Pezetom. Pezet je podpredsednik krščansko-demo-kratske stranke popolarov, katere predsednik je trenutni pokojninski minister g. Champetier de Ri-bes. Pezet je tudi član mednarodnega tajništva krščansko-demokratskih strank Evrope. Veliko pozornost je vzbudil njegov govor tekom zadnje novembrske debate o francoski zunanji politiki. Takrat je s svojimi izvajanji potegnil za seboj ves Trancoski parlament. Razgovor se je seveda sukal o avstrijsko-nemškem carinskem dogovoru. Evo vsebino razgovora.
Vsaka doba mednarodne politike nosi v sebi svoje pravno in filozofske komponente. Ni nujno, da bi vam razlagal principe, po katerih je Francija izklesala zmago, izraženo v mirovnih pogodbah. Ti principi na obeli straneh Rena nimajo iste vrednosti. Vendar to spada v območje višjega sistema političnega ravnotežja.
Mirovne pogodbo so ustvarile stanje, ki jo popolnoma v skladu takratnih možnosti. V skladu s principi mednarodnega prava in mednarodne filozofije se je v Srednji Evropi ustvaril nov red držav, ki naj odgovarjajo potrebam prizadetih narodnosti. V mejah možnosti se je to ustvarilo. Velika zahteva srednjeevropskih narodov po svobodi jo bila izpolnjena. Ker so posamezni narodi hoteli živeti neodvisno, je v smislu principov, ki so tvorili ideologijo takratne mednarodne politike, bilo ugodeno njih zahtevi. Toda s tem da je bilo ugodeno njihovemu hotenju po življenju, ni bila še zasigurana možnost življenja. Vsaka novonastala meja je obenem pomenila razvoj novonastajajoče narodne industrije, ki se je po obstoječih zakonih vrgla v borbo za obstoj. Velika napaka povojne politike je bila, da se namesto Avstro-Ogrske ni postavila in ustanovila nova formacija v Srednji Evropi.
Vem, da se je pred leti ustanovila Mala An-tanta predvsem tudi v tem smislu. Ko sem bil pred leti ravnatelj tiskovnega oddelka francoskega zunanjega ministrstva, nisem nikdar opustil prilike, da ne bi predstavnikom Male Antante polagal na srce, da je dolžnost Male antante predvsem v tem, da popravi to napako mirovnih pogodb in ustanovi v Srednji Evropi formacijo, ki se naj imenuje podonavska konfederacija ali slično.
Avstrij8ko-neni5ki dogovor izvira iz dejstva te anarhije. Mene in moje prijatelje avstrijsko-nemški dogovor nikakor ni presenetil. Nemčija je nenadoma sklenila v Srednji Evropi storiti to, kar so avtorji mirovnih pogodb poznbili ustvarili takrat, ko poleg političnega Društva narodov niso ustvarili gospodarskega Društva narodov.
Nemčija je pri tem pokazala čudovite diplomatsko tehnične lastnosti. Tukaj v Parizu se je komaj pred pičlimi dvemi meseci pogajala z nami za sklenitev dolgoročnih kreditov. V teh razgovorih gospodarskega značaja je nenadoma uvedla vprašanje revizije svojih vzhodnih meja. Seveda nikdo ni hotel verjeti, da je to vprašanje v nujni zvezi z gospodarskim dvigom Nemčije. Tako je Nemčija prav lahko nenadoma začela trobentati, da je izvedba evropske federacije, t. j. evropske unije nemogoča, ker Francija no mara sprejeti naših zahtev po reviziji pogodb. Tako se je zgodilo, da se je Nemčija napram nam čudovito razbremenila (debloquer), udarila v drugo smer in v Srednji Evropi hotela uzurpirati Briandov načrt evropske unije. Preostaja tako navidez Franciji In njenim zaveznicam edino sredstvo gospodarske ali celo vojaške protiborbe. Toda hitro je hvala Bogu bilo možno ugotoviti, da so so nemški diplomati zmotili v presoji političnega trenutka. Ce so Nemci hoteli izvesti udar, izvirajoč iz protifran-coskega duha, zakaj niso Anschlussa izvedli lokom porurske krize in v dobi, ki je njej sledila. Takrat je bil v Franciji na vladi levičarski karte! In v Angliji MacDonahl.
Obratno, v tem trenutku morem zagotoviti, da so nemški diplomati svojo najmočnejšo karto sami zažgali. Položaj v Srednji Evropi je nevzdrž-IJiv, to je nemška intervencija dokazala. Gospodarska stiska Romunije, Jugoslavije, Ogrske in Avstrije je ugotovila, da simbolizem političnih ivez ne more nadomestiti zakonitosti življenjskih potreb. Po včerajšnjih dveh sestankih v predsed-ništvu vlade je razvidno, da bo Francija na nem-5ko inicijalivo odgovorila par un project d'enver-guve europeeune — z načrtom evropskega obsega.« Ponovno poudarjam nujnost rešitve gospodarskih vprašanj obenem s političnimi. Obstoj Evrope to zahteva. V Evropi je treba ustanoviti isto, kar je bil v preteklem stoletju v svetu britski imperij. Evropo je treba preustvariti v »coiumonvvealtb eu-ropeen — zvezo evropskih dominijonov«. Zato je potrebno, da sc našemu zunanjemu ministrstvu, t. j. g. Briandu dodeli državno podlajništvo = sous-secrčtariat d'etat, ki bo vodil vso gospodarsko aktivnost zunanjo politike v tej smeri. Ravno scdaj-lc opoldan imam sestanek z g. Briandom v zvezi z ustanovitvijo podtajništva. Cilj le aktivnosti mora biti ustanovitev evropske carinske zveze, evropske denarne zveze = union monetaire. Sem pristaš naziranja, da je v ta evropski conimon-\vealth potreba pritegniti še Rusijo. Ce Rusijo izločujemo iz evropskih rešitev, jo silimo s tem sami v protievropske formacije. Seveda je kot proli-ninenje mogoče navajati, da so dominijoni kot Kanada, Južna Afrika, postali nevarni Angliji, ko so sc sami industrializirali. Mislim, da v Evropi ta nevarnost ne obstoja, ker so posamezni deli
Francija na delu
Poljska gradi železnico, ki bo ščitila njene zapadne meje — Miljardno posojilo francoskih bank — Vznemirjenje v Berlinu
Varšava, 22. aprila, d. Varšavski listi poročajo, da so pogajanja med Poljsko in skupino francoskih bank za gradbo velike prekopoljske železnice iz Katovic v Gdinjo uspešno končana. Francoska skupina nudi eno milijardo trankov za gradbena dela po nalašč v to svrho ustanovljeni fran-cosko-poljski družbi, ki bo popolnoma neodvisna od poljskih državnih železnic. Politični krogi zatrjujejo, da bo pogodba v najkrajšem času predložena državnemu zboru v končno odobritev nakar se bodo gradbena dela takoj začela.
Pariz, 22. aprila, fr. Vaš dopisnik je v položaju poslati vam nekaj natančnejših podatkov o pogajanjih, ki so se vi šila med Poljsko in nekaterimi francoskimi kapitalisti glede projektirane železnice Šlezija—Baltiško morje. Družba, ki se je šele pred par dnevi ustanovila in ki naj izpelje ponosni železniški načrt, se imenuje »Compagnie Franco-Polonaise de Chemins de Fer« (francosko-poljska železniška družba. Kapital tega podjetja, ki ima brez dvoma velikansko mednarodnopolitično važnost, znaša 15 milijonov frankov (33 milijonov dinarjev). Namen te družbe, v kolikor je izražen v pravilih, je izgraditev direktne železniške zveze med poljsko Šlezijo (Katovice) in med novim poljskim pristaniščem Gdinjem. Imenovana družba je dobila že vse potrebne koncesije za eksploatacijo te linije od strani poljske vlade. Važnost te zveze pade naravnost v oči. Največja industrijska pokrajina na Poljskem ni imela do sedaj direktne zveze z morjem in z edinim poljskim pristaniščem, tako da je bila prisiljena uvažati in izvažati blago pridelano v industrijskem revirju ali tja namenjeno preko Danziga, s katerim postaja sožitje vsak dan bolj težavno. Nekateri poljski neprijatelji kritiki bi radi to železnico spravili v zvezo z vojaško-stra-teškimi nameni poljske proti Nemčiji. Spričo emi-
nentne gospodarske in politične važnosti te zveze se zdi neumno poudarjati še strateško važnost, ki jc vsaj v tem slučaju čisto slučajna in nehotena.
V zgoraj imenovani družbi prevladuje močni koncem Schneider-Creusot, ki je v Franciji igral približno isto vlogo, kot jo je igral v Nemčiji Krupp. Schneider si je po vojni znal pridobiti tudi znamenite Škodove tovarne na Češkoslovaškem ter vrši nekak monopol v pogledu izdelave strojev in municije. Poleg Schneiderja najdemo v novoustanovljeni železniški družbi še sledeče bančne zavode, ki so istotako v denarnih odnošajih s Schnei-derjem: 1. Banque des Pavs du Nord, ki je skoroda do cela v rokah Schneiderja. 2. Banque de 1'Union Parisienne, ki je 1920 s Schneiderjem ustanovila slovečo evropsko industrijsko in finančno zvezo. 3. Union Europeenne. 4. Jeklarne v Huta-Bankova. 5. Banka Franco-Polonaise. 6. Societe Centrale pour ITndustrie Electrique, ki je belgijskega izvora, naposled še nekaj privatnih bank, katere kontrolira Schneider. Poljska vlada je dosedaj pod svojo lastno režijo izgradila nekatere kratke proge tega načrta, ki pa bo sedaj, ko ga je vzela v roke tako močna finančna družba, ki bo razpolagala s posojilom od ene milijarde frankov, v hitrem tempu nadaljevala in dovršila. Pogajanja za posojilo so trajala mesece in mesece in šele ko jc Nemčija pokazala svoje pravo lice s carinsko pogodbo z Avstrijo, so se Francozom odprle oči za veliko nevarnost, katero je treba preprečiti. Zato so rajši pristali na žrtve ter dovolili milijardno posojilo za železnico, ki bo v bodočnosti bolj branila nedotakljivost poljskih meja in takoimenovanega poljskega koridorja, kakor pa napisana pogodba. Ravno iz tega stališča se mora dati priznanje francoski da-lekovidnosti, ki je pripomogla Poljski do zelo važne gospodarske zveze ter obenem tudi konsolidirala mir na evropskem vzhodu.
Berlin, 22. aprila, d. »Borzezeitung« poroča, da je posojilo za zgraditev železnice, ki bo vezala industrijske centre v Poljski z novim pristaniščem v Gdinju, dovršeno. Iz nacionalističnih vrst se že slišijo protesti proti temu posojilu, ki da je baje za-sužnilo Poljsko in ima namen potegniti ob poljsko-nemški meji močno vojaško linijo ter dvekovečiti krivične meje versajskega miru. Celo socialistični listi, kakor »Vorwarts« se zaletavajo v to pogodbo, ki ni nič drugega, kakor ofenziva francoskega kapitala ne samo proti upravičenim zahtevam Nemčije, ampak tudi proti sovjetski Rusiji.
Francosko posojilo tudi Češkoslovaški
Praga. 22. aprila, kk. Da konvertira 8% funtno posojilo potoni novega inozemskega kredita, je sklenila čehoslovaSka finančna uprava z neko francosko finančno skupino predpogodbo za sklenitev posojila 45 do .50 miljonov dolarjev. Dasi se more koverzija 8% funtnega posojila izvršiti šele poleti 1932, je porabila finančna uprava ugodni položaj na inozemskem denarnem trgu. Od mnogih ponudb, ki so bile stavljene finančnemu ministrstvu v zadnjem času, se je finančna uprava odločila za ponudbo neke francoske skupine, ki se na obeh straneh radi ugodnih pogojev smatra za politični prestižni kredit. Anglo-čehoslovaška banka jo posredovala pri Union parisienne v Parizu, ki je v zvezah s Schneider-Creusotom, Živnostenska banka v Pragi pa pri banki Lazare frčres, in tako sta se ti dve pariški banki obvezali, dati čchoslovaški vladi na razpolago za 25 let predit 45 do 50 miljonov dolarjev, ki se bo obrestoval po 5'A% in bo znašal emisijski kurz 95. Ta pariška kreditna ponudba pomeni tudi broz ozira na francoske namene, odvrniti Čehoslovaško od nemško-avstrijske carinske unije, velik prestiž za CehosKivaško, ker se dosedaj francoski kapital 5e nikomur v Srednji Evropi ni ponudil tako ugodno.
Radikalni kurz v Romuniji
Na mesto velikih županov pridejo vpohojeni oficirji - Titulescu
proti vladi
Bukarešta. 22. apr. AA. Predsednik vlade jc izdal liaredbo. k: pie^ovctloje duhovnikom, da lo ugitirall v cerkvah in zaprisegali ljudi pri političnih demonstracijah. Ta naretlba je naperjena proti agitaciji skrajne desnice.
Hukarešta, 22. apr. A A. liatlor poroča: Finančni minister je izdal energično narotlbo o racionaliziranju tlela v raznih oddelkih ministrstva. Obenem je izdal ukrepe, ki bodo omogočili, tla sc bo z manjšim osebjem dosegel maksimalen rezultat. Razen tega jo ukinil več oddelkov in reduciral otl-višno uredništvo. Posameznim ministrstvom je strogo prepovedano (letati kakršnekoli izdatke brez prejšnje odobritve finančnega ministrstva. Razen toga je vlada izdala naredbo, da morajo ministrstva na vsako vlogo odgovoriti najkasneje v Iroli dneh.
Bukarešto, 22. uprila. /. kol so čujo, i< vlada pooblastila bivšega |H>ljctlelskcgo ministra Mudgcareu, tla zastopa Romunijo na svetovni agrarni konferenci, ki se vrši 18. maja \ Londonu.
Hukarešta. .'2. uprila. ž. Vsled spremembe vlade jo 70 velikih županov tlalo svojo demisijo, u 7 oblastnih ravnateljev jc stavilo vladi svoja mesta nu razpolago. Vlada bo verjetno spremenila veliko število prefektov, a ua prazna incsla bo postavila vpokojene častnike. I)r. kupu K izjavil časnikarjem, tla bo novo stranko v parlamentu podpiral. Jorgiua stranka je dobila 4 mandate.
Bukarešta, 22. aprila. "/. Kakor izgleda, hoče Jorgina vlada delati brez parlamenta. Izredno zasedanje parlamenta še vedno ni sklicano. Govori se. tla bo kralj Karol sklical parlament za 10. maj, ker se bo takrat slavila tudi 50-Ietnica riimunskc kraljevine. Državni praznik 10. maja 1h> proslavljen zelo svečano .Ker bo v Icku tega leta 100-lctuica osnovanja rumuiiskega polka, sc bodo vršile tudi velike vojaške svečanosti.
Atene, 22. apr. kk. Novi romunski ministrski predsednik Jorga je poslal Venizelosu zelo toplo brzojavko, v kateri mu naznanja svoj nastop vlado in izreka svoje prepričanje, da obe državi, zvezani I »o zgodovini, lahko najtesneje sodelujeta na gospodarskem polju in da si morata Romunija ter Grčija podati roko, da obe državi pripomoreta k napredku civilizacije.
Bukarcšt, 22. apr. kk. Na današnji seji ministrskega sveta se je kot prva odredba varčevanja sklenilo, da se odpokličejo vsi romunski tiskovni atašeji v inozemstvu. Razen tega je ministrski svet imenoval odbor, ki bo predlagal, da so opustijo vsi nepotrebni uradi. Vlada dosedaj še ui začela političnega udejatvovanja, tako tla opozicija še nc more določiti svojega stališča. Jorga je predložil danes kralju v odobritev listo novih komitatakih prefektov. O usodi parlamenta še ni nič znanega. Jorga namerava sklicati parlament, da mu predstavi vlado, dočini sta Argesloianu in Manojlescu za takojšnji razpust In novo volitve.
»Aduverulc objavlja izjav« Titulesca. ki na-glaša, da je holel sestavili vlado narodnega sodelovanja ali koalicije z velikimi strankami, nikakor pa ne koalicijske vlade samo iz malih strank. Izjavil je: S tem ne hi mogel doma i/.vesli nič resnega. pa liitii nasproti inozemstvu hi nr pridobil Romuniji nobene koristi. V zadnjem trenutku sem i nastopil za vlado strokovnjakov kol prehodno vlado, da bi pridobil čas za sestavo koalicijske vlade. Nikakor pa nc moremo odobravati vlade v obliki, kakor je bila sest valjčna sedaj.
Poraz laburistične vlade
London, 22. apr. kk. V zgornji zbornici so sc začela danes v odboru posvetovanja o vladnem i kmetijskem zakonu. Žo pri prvem členu zakona je naletela vlada na hud odpor. Lord Astor in lord Lotihan sta zahtevala, tla so razširi delovanje v tem členu predvidene poljedelske korporacije, katere naloga bi imela biti ta, da nn kakem posestvu tlela i poskuse z veleobralont. Lord Bamburry pa se je iz-I rekel proti takim poskusom sploh iu ker je bil predlog lorda Astorja in lorda Lothiana odklonjen i s 121 proti 21 glasovom, so smatra predlog lorda Ramburrvja kot sprejet in tako je bil la člen broz glasovanja črtan. Vlada jo ostala v manjšini za 100 glasov. Dalje jc lord l?atnburry predlagal tudi od-| kloniiev čl. 2. Ta člen pooblašča kmetijskega ministra, tla sme nakupili zemljo za demonstracijske farme. Ker se je zgornja zbornica postavila na stališče, tla bi so tako demonstracijske farme ne mogle rentirati, je bil tudi čl. 2 odklonjen s 112 proti 20 glasovom.
Evrope v svojih kulturnih, socialnih in gospodarskih oblikah tako različni, da nikakor ne bodo motili pravilnega obtoka v tem evropskem circuit fermč'. S tem bi Francija narodom, ki jim jo z njihovo pomočjo izpolnila hotenje po življenju, omogočila tudi možnost življenja.
Francija nikdar ni smatrala miru iz 1. 1010. za mrtvo točko, temveč je zmiraj poudarjala, da hoče iz tega miru ustvarili »la pax vivante — živi mir«. Teh besedi se niso strašili izroči predstavniki nacionalistične Francije, n. pr. Poincarč, Cle-menceau.
Nemška inicijativa nima na sebi nič tragič-
nega. Samo v bodoče naj od nas ne zahtevajo, da naj imamo mi v njih več zaupanja nego ga imajo oni sami vase.
Ob koncu razgovora sva z g. poslancem govorila o položaju katoličanov v Jugoslaviji. Zanimal se je za položaj naših krščanskih delavskih organizacij, izrazil svoje veliko občudovanje za tlelo, ki ga je v Jugoslaviji izvedel dr. A. Korošec. Izrazil jo svojo prepričanje, ki ga ima o bodočem delu jugoslovanskih katoličanov na polju mednarodnega sodelovanja. Nato sva so poslovila, potem ko sem se mu iskreno zahvalil za prijaznost eno-urnega razgovora.	Ruda Jurčec.
Novi romunski ministrski predsednik prolesor Nikolaj Jorga
Evharistični pokret v Jugoslaviji
Zagreb. 22. npr. ž. Velik evharistični pokret, ki se je med Hrvati razširil po kongresu iz preteklega lota, se je razširil na celo državo. Ravno tako je zavzel po vseh krajih sveta v zadnjih 50 letih velik obseg in je sedaj eden najbolj veli-čanstvenih pojavov, ki jih je katoliška cerkev zamislila. Radi ogromne važnosti evharističnega kongresa se je ie od začetka mislilo na to, da se i njegovo pomočjo pospeši katoliško življenje. Leta 1031 se bodo vršili evharistični kongresi v dubrov-niški škofiji v dekanatu konovskem, v livarski škofiji na Visu, v skopljanski škofiji v Letnici, v mostarski škofiji nn Ilumcu, v zagrebški in kri-ževski škofiji v Križcvcu, v senjski škofiji na Tr-satu ter za Račko v Subotici. Za ta dan je tudi su-botiški ordinariat pozval duhovnike, da se organizirajo za redne dekanijske sestanke.
Sprejem pri nunciju
Belgrad, 22. apr. ž. Danes so bili na kosilu pri apostolskem nunciju nisgru Pellegriueltiju bel-grajski nadškof Rotlič ter njegov gost opat in zagrebški kanonik Knožič, varaždinski kanonik Pro-štenik iu župnik Sv. Petra v Zagrebu dr. Josip Lon-čarič,
tiiirten obsojen na smrt
DUseldorl, 22. apr. ž. Kiirtenov proces je končan in ob treh popoldne sc je sodišče podalo na posvetovanje. Oh 4.10 je bila razglašena razsodba. Kiirtena se je spoznalo krivega za ilevet slučajev umora, dva slučaja posilstva in za sedem slučajev poskušenega umora. Obsojen jc bil devetkrat na smrt, a radi ostalih zločinov na 15 let ječe. Razprava jc s tem končana in i nobeno strani ni vložena pritožba. Obe strani imajo tridnevno pravico priložbe. Vendar sc čuje, da sc pritožba sploh ne Ih) vložila.
. Evropa
bo postala zopet oborožen tabor
London. 21. npiilo. Tukajšnji politični k logi so glcdo uicduuruUucgii polo/.njn t:iki> zelo pesimistični kakor že diivno niso l>ili. V/rok je \ tem, du jc upanje, ilu 1 >• -c Francija in Italija /. o/.ironi mi svojo brodovito politiko sporu/.uineli, padlo nulodune na ničlo.
Stalni I rane. strokovnjak v tej zadevi, g. Mossigli, ji: sicer dospel v London, du st«\i v imenu francoske vlado predlog, ki nu j I>i omogočil solidaren priključek Francije in Italijo k londonskemu brodovnemu sporazumu med Anglijo. Ameriko in Japonsko i/ letu 1930. Toda francoski predlog, takšno je tu splošno mnenje, po vsej priliki ui tuk, da I»i so mogel smatrati kot edino pravilnu rešitev položaju, četudi l)i ga Italija sprejela.
Stvur jo v leni, |KJiidurju angleško javno mnenje, du I>i kakšen šepuv kompromis zgolj tehnične narave med Francijo in Italijo ničesar ni: doprinesel k glavnemu cilju, ki ga ima londonski brodovni sporu/tuli: k ustvarjenju atmosfere prijateljskega /.uipunju med velesilami svetu, ki bi olajšala rešitev ostalih problemov in sporov, pu iuko privedlu do omejitve oboroževanju tudi na kopnem.
AVushiiigtonski sporazum i/ lotu I*)-"), na-glašaijo tukaj, je spravil s svetu ameriško-japonsko lieprijateljstvo, londonski i/ leta 1930 jo likvidiral napetost med Ameriko in Anglijo, rimski, ki je l>il sklenjen med francoskimi in italijanskimi delegati I. marca 1931. pa naj bi :>:lstrnuil nasprotje med |>olitičniuia smcrnicn-uia Francije in Italije, lo upanje pa se ni izpolnilo, ker Francija seiloj nekatere bistvene točke sporu/uma tolmači popolnoma drugače nego jc to mišljeno po londonskem iu rimskem paktu.
Ker so tu različnost mišljenju po vsej pri-,iki nc bo dala izravnati, bo rimski sporazum indel \ vodo, londonski pu se bo moral bistveno /prcnicuiti z ozirom na to, da bosta Francija in
Italija nadaljevali svoje pomorsko oboroževanje brez o zini druga mi drugo in brez ozira na ostale velesile.
Neposredna posledica lega pu nc nune biti druga nego tu, da splošna svetovna ruzoro-žitvenn konferenca lotu 1932 no ho imela nobenega rezultatu. 1 o bojazen potrjuje tudi pisanje nekaterih francoskih listov, ki predlagajo, nuj bi se svetovna ru/.orožitv ena kopicrenca sploh od godila.
Nekateri angleški listi so spričo tega /uganjajo v Francijo, kakor da I>i bila ona kriva tega položaja, ker da naenkrat noče podpisati sporazumu, na katerega je (. marca v Rimu pristala. Tako n. pr. piše Nevvs Chroniclu«, da ta nepričakovana gesta Francijo ne ogroža samo rs|H'ha svetovne konference za razorožitev, ampak ustvarja zopet popolno lirsigumost v Evropi, katero dovaja do obupa. Čc pa bo Francija onemogočila redukcijo oborožen j :• Ev rope, nikakor ne bo mogla preprečiti, du sc ne bi zopet oborožilo Nemčija, in tako bo ves dobiček te politike v tem, da bo Evropa postala zopet oborožen tabor.«
Ros, da sc jo mednarodni položaj /uradi nesporazumih med Francijo in llalijo zelo poslabšal. popolnoma napačno pa je mnenje, da jc toga kriva Francija. Nesigurnost in napetost političnega položaja je ustvarila edinolo italijanska politika. O tem izvaja /nuni publicist Ibirmel v Pejnple« čisto jasno sledečo:
Francija jc podpisala v principu rimski sporazum, ker jo predpostavljala, da bo Italija linijo svoje mednarodne politike izpremeniln tako, kakor to zahteva duh brodovnegu sporazuma. Tega pa' fašistični režim ni storil. Ta režim jc nadel pacifistično in panevropsko obleko, da od Francije doseže, ilu ustavi svoje lii'6-dogrudje; ko jc to dosegel, je takoj zopet poka/al svojo pravo nntipncifistično in antiev-repsko podobo. Tribuna« od 5. aprila je oznu-
' eila pucilistično politiko ko hltncro, češ, da se mir more lo i/.siliti, čo je človek oborožen bro/. j \ suko naivnosti in hinavstvu; toda jc fašistično pojmovanje evropskega problemu. Obenem je Italija dajala Nemčiji in Avstriji pogum, da stn zamislili carinsko unijo. Moralna iti mato-lijolna podpora nemških nacionalnih socialistov in avstrijskih hclmvvc-hrovcev sc naila- j ljujc. španski tisk je odkril tajno pogodbo med Primo do lliverom in Italijo, naperjeno proti Franciji, a Albanec dr. Klissura je v :>Oeuvre« odkril politiko fašizma v Albaniji in na Bal-| kalili.«
Spričo tega jo razumljivo, poudarja Franciji prijazni tisk .da Francija ne moro defini-tivno pristati nu sporazum s partnerjem, ki bi hotel uživali vse ugodnosti takega sporazuma, nikakor pu ui voljan svojo politiko prilagoditi skupnemu interesu Evrope in njeni resnični pncifikuc-iji, katera so da doseči edinole po lojalnem in tesnem sodelovanju in v duhu popolnega zaupanju.
Purfz. 2t. aprila. A A. Davi je odpotoval v London /. novimi navodili francoski strokovnjak v ruzorožitvenem vprašanju Massigli. \ čeruj so sc vršila med ministrskem predsednikom Lavalbin, zini. ministrom Brlandom iu mornariškim ministrom Dumontoni dolgotrajna posvetovanja, nakar je ministrski svet pozno ponoči odobril francoske razOrožitvcne predlo-I gc. Podrobnosti navodil niso zhanc. Nekateri menijo, <la Francija predlaga, naj sc gradnja novih vojnih ladij odgodi do leta 19^4. Le Malin:: pravi, da je Francija pripravljena ua neke koncesije, dn pa nc more priznati angleško-italijanske interpretacije določb pomorskega sporazuma. List končno poudarja, da se bodo pogajanja razbila, ako bosta Anglija in Kaliju vztrajali na svojem stališču. Le Jouriiul« in Ocuvrc« poudarjata, du Francija nc bo kriva, ako bodo njeni novi predlogi pospešili krizo.
Smrt koroškega
narodnega bojevnika
šenpeter na Vašiujali. 19. aprila. Na mizi leži pošla. Med njo časopisje s Slovencem in -Domoljubom . NaSlovljenrn. pref. g. župnika Franca iiossniana, ki jc pnstiroval v tej župniji 150 let. pa ni več med živimi. Nad župnijo in celo predivno Podjuno. ki leži kakor velika pisana preproga pod našimi nogami in ki jo je raiui Inko ljubil, sije toplo jasno solnce, ki ga je bil polu ves značaj in vse življenje blogopokojnega. Tam ped gradom stoji prekrasna, stolnici podobna od rajnega tukajšnjega župnika Zeulricha I. li<89. ua novo pozidana cerkev s svojim vitkim, znamenja strelov izza predplebiscitne dobe še sedaj na sebi nosečim stolpom. Pod stolpom pa zeva globok grob, čakajoč svojega stanovalca. Narod joče in moli zanj. Zbor 21 duhovnikov, med njimi mil. prešla gg. A. Ik-ue-lek in A. Truppe ler krajevni dekan A. Millela intonira De profundis . nakar domači mešani cerkveni pevski zbor zapoje žalostinko Vigred sc povrne . Ob odprtem grobu se je v vzneseni!) be-. odah poslovil mil. prošl B-.nielek ter prosil osirotelo mater, naj sprejme sožalje vseli udeležencev. Po končanih obredih zapojo pevci liiagor mu, ki se -počijo in Nad zvezdami . nakar proč. g. dekan A. Millela izreče v nemščini lepe besede za-livale vsem posameznim skupinam pogrelicev kakor -oroduikom. učnemu osebju s šolsko mladino. |mj-žarni brambi, občini, turi in duhovščini. Sedem-inpetdeset let prej, dne 12. vinotoku 1873 pa jc bil rajni rojen v Kostanjevici na Dolenjskem kol sin žo pred 35 leti umrlega finančnega uradnika. Kajni jo ljubil naravo in sc spoznal zlasti na zdravilne rastline. Živel je ž. njo kakor brat s sestro. Kakor jjeno ptice tako je bil ludi on zato vel no veselega in vedrega lica. I!ad je pel iu učil peti. Itil je lirtuoz posebno na glasovirju. Živel in oblačil sc je skromno kakor sam Frančišek Asiški. Veliko jo storil tudi za razširjen jc dobrega časopisja in Družbe sv. Mohorja. Mnogo so je bavil z narodnim In svetovnim slovstvom. Prebral je n. pr vsega Sbakespeare-a in drugo klasike občo literature. Zanimal sc je za socialna vprašanja in imel v tem o/.irti Čudovite nazore. Ideal so mu bili prvi kristjani. Njih ljubezen, pravičnost in komunalno življenje ni ii je bilo vzor tudi zn sedanje čase. Državo Jo v gotovih rečeh sploh negiral. Srce mu je krasila otroška pobožnost. Sumile družbo ni ljubil. Znal pa je ljubiti in se boriti zn svoj narod, ki ga je videl v svojih nnturnih pravicah \ javnem življenju prikrajšanega. Zanj je nastopil zlasti pri raznih prireditvah in mnogih volitvah, ki so se i tu vršile v zadnjih 30 letih. Ni klonil tudi ne v najtežjih časih pred-, med- in poplebiscilnih. Pretrpeli je znal \se. izropanje. obstreljevanje in bog v duhu prave krščansko ljubezni. Šele, ko je sila 1. 1919. bilo najvišja, ko so letele granate in puškini izstrelki proti vasi, cerkvi in župnišču, da, proti njegovi lastni osebi, sc jc odločil podati so na južni, tedaj od Jugoslovanov zasedeni dol pod-junske dravske doline. Prebival je tedaj nekaj časa v sosednih Kasazah, odkoder jo z. neštetimi drugimi begunci meseca inajnika I. 1919. odpotoval skozi Globasnico ler preko Koprivue, Solčave, Ce-Jja itd. v Ljubljano, kjer jc bival do zopetue zasedbe Koroške po Jugoslovanih pri svojih lamoš-ijih sorodnikih, ki so mu prišli k njegovi zadnji poli tudi izkazal zadnjo čast. lu ti bedni, u vendar nadebudni Korctan, slovenskih svečenikov imaš vodno manj.
PeJroIe! iz premoga
London, 21. aprila. AA. Vlada posveča veliko pozornost možnosti pridobivanja sintetičnega petroleja iz premoga. Poizkusi so zelo dobro uspeli. Glavne težkoče tvorijo začasno produkcijski stroški, ki so nekoliko večji kot pri pridobivanju običajnega petroleja. Poročajo, da se je posrečila pridobiti iz 1 tone premoga do 60% petroleja in sicer na hidrogenski način. Ker je na svetu zelo malo naravnega petroleja, je omenjena iznajdba zelo velikega pomena.
Daily Telcgraph- poroča, da bo vlada podpirala produkcijo sintetičnega petroleja v trgovinskem obsegu.
Zagrebška vremenska napoved. Večinoma oblačno, zmerno hladna Prehodno vreme: dež ni
izključen
i@G mM.
• v rokes;? oderuhov
5 miijard Din agrarnih kredišov
Ženeva, 21. apr. kk. Danes se je sestal prvič 11 članski pododbor evropske komisije, da se posvetuje o načrtu Za ustanovitev mednarodne agrarne banko za dolgoročne hipotekarnc kredilo, ki ga je pripravil finančni odbor Društva narodov po naročilu evropsko komisije. Na to konferenco je bilo povabljenih šo sedem drugih držav. Za predsednika pododbora je bil izvoljen francoski delegat, državni podlajnik Poncet, ki jc v svojem otvoritvenem govoru slavil zasluge predsednika rimske svetovno žitne konference Do Micholisa in rimskega Kmetijskega inaJiluta za organiziranje dolgoročnih agrarnih kreditov. Dosedaujo razmere v centralni iu posebno v vzhodni Evropi so izročale prebivalstvo sto milijonov duš naravnost edcrii-štvu. kjer so obresti za agrarne kredite narastle do 5(1 odstotkov. Vplivanje rednega pritakanja kapitala z dolgim rokom, katerega ho novi bančni za-voil prinašal, vzhodnim državam, bo lahko (ako ugodilo vplival na gospodarsko, socialno in politično življenje v teh državah, da se bo dvignil življenjski nivo, radi česar se bo kmalu začutil (udi blagodejen vpliv na zapadne industrijsko države. katerim se bodo odprle novo dežele za prodajo. Govori so, du bodo vzhodnoevropske države
dobilo dolgoročna posojila v znesku slo milijonov dolarjev (pet in pol milijard Din).
Ameriški nasveti Washington, 21. apr. ž. Poljedelski odbor mednarodne trgovske zbornice je objavil, da je potreba mednarodnih agrarnih kreditov nastala radi težkih reparacijskih plačil in predlagal, da sc repa-racijska plačila, ki so vseskozi politične prirodc, preiščejo in da se znižajo, a ob istem času, da se odpravijo carinske mejo. Konferenca poljedelskega odboru se bo vršila 0. maja. Kakor se čuje, bo konferenci predsedoval Nemec Franz von Men-dclsohn.
BeueS lio govoril Praga, 21. apr. ž. Zunanji minister dr. Beneš bo prihodnjo nedeljo imel v zunanjem odboru parlamenta ekspoze, kjer bo razpravljal o političnih vprašanjih. V glavnem se bo dotaknil avstro-nem-škega carinskega sporazuma in Briandovega načrta. Govori se, da se je dr. Beneš odloČil, da bo imel ekspoze v zunanjem odboru parlamenta, a ne v parlamentu, zaradi močnega polucla med socialnimi demokrati, ki so odločeni, da nc bodo nič več podpirali vlade.
Kam krene Romunija
Transiivanci nezadovoljni z vlado
Budimpešta, 21. aprila, ž, V romunskem političnem življenju vlada popolna neorientacija in nezanesljivost. Z ozirom na to, da Titulescu še ni uspelo sestaviti vlade, govorijo, da mu je to vsekakor škodovalo mnogo na njegovem ugledu, ki ga je užival v državi in izven nje. Vsi zastopniki in senatorji so prišli v Bukarešto, kjer bodo jutri imeli sestanek. Sumi se, da bo ta vlada šla pred državni zbor in vse računa s tem, da bo parlament razpu-bčen. Ponoči se je seznalo, da je rimski poslanik Ghika pristal na sodelovanje v vladi. Ghika uživa velik ugled, jc v zvezi z mnogimi kraljevskimi družinami in znan član mednarodne diplomacije. Tudi do sedaj je imet mnogo lepih uspehov. Službeni organ nacionalno kmetske stranke »Patria«, ki izhaja v Cluju, piše začudeno, ker ministrski predsednik Jorga ni sprejel v vlado niti enega ministra iz Transilvanije.
London, 21. aprila, kk. -Times : razpravljajo v uvodniku o sestavi romunske vlade. Treba je poča-
Sir E. Drummnnd pri paoežu
Milan, 20. aprila, kk. Generalni tajnik Društva
narodov sir Eric Drummond je bil danes v avdienci pri papežu. Govorila sta pol ure. V sredo bo Drummond odpotoval v Berlin, kier bo konlerira! z nemško vlado o prihodnjem zasedanju Društva narodov.
Perčec v Gorici
Belgrad, 21. aprila, ž. Današnje - Vreme prinaša, da sc je te dni mudil v Gorici narodni izdajalec Gustav Perčcc, kjer sc jc udeleži! manifestacij za Italijo, nato pa je odpotoval v Trst.
Vel. poneverbe pri Iržašhi banki
Trsi, 2L apr. Vsa javnost sledi z velikim zanimanjem obravnavi proti dvema uradnikoma zavoda 'Danca della Venezia Giuliar, ki sla obložena velikih poneverb. Banka, pri kateri so imeli tudi Slovenci in Hrvati naloženih več milijonov lir, so nahaja žo več mesecev v stečaju. I/, obravnavo, ki so je pričela včeraj, jo razvidno, da jo spravila v konkurz banko slaba uprava, ki jo iinela za posledico ogromne poneverbo. Glavni obtoženec Karel Brunner-Bruuni jc priznal, da jc ogoljufal zavod za 300.000 lir, medtem ko navaja obtožnica, dn jo po-noveril 000.000 lir. Likvidator je na prorosii izjavil, dn jo iinela banka dvn miliioua tir rezerve samo nu papirju,
kati, ali bo zbcrnica podpirala Jorgo, razen katerega ni v kabinetu nobenih močnih državnikov. Ker manjka najmočnejša stranka, to jc narodna kmečka, je težko uspešno borili se proti težki finančni in gospodarski situaciji. To dejstvo, pa tudi rezerviranost liberalcev, bo držalo novo vlado, ki bo morala predvsem res izvršiti napovedano varčevanje. List izjavlja, da sc nc more niti kralja niti profesorja Jorge sumničiti, da misliia na diktaturo.
Bukarešta. 21. apr. AA. Rador poroča, da odpotuje romunski poslanik v Londonu Titulescu to dni na svoje dosedanje službeno lneslo v London.
Berlin, 21. apr. A A. Vsi nemški listi izražajo veliko zadovoljstvo, da je nova romunska vlada imenovala nemškega poslanca Rudolfa Brandscha za državnega pod tajnika za manjšinska vprašanja. Lisli menijo, da bo nova vlada postopala z manjšinami pravično iu da ho v lastnem interesu zadostila obveznostim, ki jih jc prevzela v manjšinskem vprašanju.
Zagreb dobi 95 mili. posorla
Zagreb, 21. aprila, ž. Zagrebški župan dr. Sr-Uulj potuje v Belgrad radi posojila, ki ga je mestno zastopstvo zaključilo včeraj v višini 95 milj. Din. Istočasno bo tudi interveniral v zadevi cerkvenih zemljišč na področju mestne občine, katere so pod agrarno reformo.
Konferenca Male aniante
Praga, 21. apr. kk. Termin za začetek konferenco malo aniante se šc ui mogel določili, k- r romunski finančni minister Argetoianu le začasno vodi zuuanje ministrstvo in jc treba počakali, da bo imenovan novi zunanji minister. Temu pa jc In bit pustili golov čas za pripravo, Glavna I očka konference bo določilov skupuega stališča v vprašanju uemško-avstrijske carinske unije na ženevskem zasedanju. Kakor poroča »Narodni Osvobod-zeni , ni romunska vlada do sedaj v teh vprašanjih So ničesar sporočila. V Pragi pn sc smatra, da ho nobenih tožkoč, da so ne bi vse tri države malo aniante sporazumelo o leh čisto tehničnih vprašanjih«, posebno, ker jo novi romunski mini; irski predsednik Jorga izjavil, da bo Romunija osiaia pri dosedanji liniji zunanjo politike. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš bo imel svoj napovedani ekspoze naibrža žc v četrtek lega ledna
( Romunija na razpotju
Titulescu je bil splošno proglašen za edino politično rezervo Romunije, ki bo prišel iz Londona kadar bo sila največja, ter stavil vladarju in narodu na razpolago svoje nedosegljive politične du-rove. Po 14 dnevnem prizadevanju, ko je bil prepričan, da je cilj žc dosegel, pa se jc njegova stavba nenadoma sesula. Odložiti je moral politično kopje in vrnili mandat kralju Karolu. Dve uri pozneje je polagale v roke Karola II. prisego nova vlada pod predsedstvom profesorja Jorga. Preko noči pa je bil razposlan po vsej državi proglas na narod. Da v reševanju romunske krize, kakor sc je dejansko vršilo, ni vse popolnoma jasno, tega se nc bo dalo zanikati. Titulescov poraz, nepričakovan kakor je bil, jc tako globoko odjeknil po vsem političnem svetu, da bo čisto naravno zahteval pojasniive.
Romunija se nahaja v kritičnem položaju. Režim strankarskih vlad, tako pravijo, je v Romuniji zaenkrat odpovedal. Dokler je narod imel ITTj jesti, je bilo politično igračkanje Bratianujev in Averescov znosno, toda danes, ko grozi gospodarska katastrofa, je politično premirje neobhodno potrebno in politično-strankarski oziri se morajo podrediti življenjskim interesom ljudstva in države. To je vse res, vsaj kar se tiče prejšnjih vlad, toda trditi isto o sedanjem parlamentu, ki je produkt morda prvih poštenih volitev v zgodovini Romunije, jc krivica, Sedanji državni zbor jc imel dela-zmožno večino, katero je vodil dr. Maniu in ki jc bila sestavljena iz zastopnikov kmetijstva. Kmetsku ali zaranističua stranka predstavlja večino romunskega naroda. Ona je odgovorna za to, da sc je mogel princ Karol vrniti iz izgnanstva, ona mu je položila krono na glavo ter ga kot Karola II. posadila na prestol romunskih kraljev. Romunija je torej imela delazmožen parlament s sigurno večino, ki jc povrhu vsega z velikim spoštovanjem zrla na osebo Karola ler bila tudi pripravljena stati za njim z vso svojo organizirano silo. Zakaj se je torej naenkrat pojavila potreba po vladi, ki bi bila nekako neodvisna od tega parlamenta in njegove kmetske večine? Zakaj bi dr. Maniu nc bil poklican, da na kraljevo željo izvede gotovo potrebno zakonodajo? In če se je zdelo bolj primerno, da izvede sanacijo Romunije vlada, katero bi podpirale vse stranke, zakaj pa je Titulescu obupal ravno v trenutku, ko so vse stranke brez izjeme pristale na listo ministrov, ki jo je sestavil?
Nerazumljivo je ludi, zakaj je Karol II., ko je ■izvedel, da mu Titulescu prinaša od političnih strank sprejeto listo, naenkrat izrazil željo, da naj vodi notranjo niiuistrslvo Argetoianu, katerega vsi stranke brez razlike politično barve odklanjajo. Argetoianu je bil že večkrat minister, bil .ie član skoroda žc vseh strank ter naposled ostal neke vrsto političen divjak. Tako je on v resnici nad. strankarski mož, ki bi kol notranji minister brž kone izvajal či.-lo določeno politiko brez ozira na morebitne želje kakšnega parlamenta. Ko jo Tiluleseu sporočil kraljevo željo vodji k in etske stranke dr. Maniu, jc slednji odgovoril, du bi vladi, v kateri bi .-cdel Argetoianu, njegova stranka ne mo gla zaupali. Ker se jc Tiluleseu strinjal s leni sla-1 iščem, ker jo prebister politik, da. bi se kompromitiral s kakšno avanturo in ker jo šo premlad d; bi izvršil političen samoumor, je vrnil mandat Dejstvo, da jc lakoj milo Jorga potegnil kompletne ministrsko lislo i/, žepa, bi govorilo v prilog ložu da misija Titulesca ni bila nikdar resno mišljena da ie on imel nalogo pokazati, da s pariumentoii ni mogoče delali, ne pa pridobiti stranke za sode iovanje, kakor je on storil in sicer uspešno storil ko je sporazumno z vsemi šefi strank sestavil uradniško ministrstvo, ki bi bilo imelo popolno za sloinlio parlamenta.
Kriza v Romuniji se s sestavo vlade pod pred sodstvom profesorja Jorge ni prav nič zmanjšala, Jorga jc danes mednarodno priznana osebnost, njegov znanstveni sloves je last vseh civiliziranih narodov. Njegova avtoriteta v Romuniji sami jc veli kauska, ua dvoru ravnbtako kakor med ljudstvom V njegovem kabinetu pa z začudenjem najdenic ne sicer več kol notranjega pac pa kot finančncgi ministra istega Argetoianuja, katerega sta taki odločno zavrnila dr. Maniu in Titulescu. Iz tegt dejstva samega bi nepristranski opazovalec romun škili prilik sklepal, da se Jorga ne boji opoziciji državnega zbora, ki mora izbruhnili na dan tukoi na prvi seji, ko se bo vlada predstavila parlamentu in prosila za zaupnico. Ni treba bili prerok da se predvidi (iikojtsen poraz Jorgove vlade v pai% lame n tu. 1 oda lu cveiiluulitela predsedniku vladf očividno ne povzroča skrbi. Morebiti ,se pu sploi, ne mara predstavili državnim poslancem. More bili se bo predstavil in v slučaju, da doživi poraz, ki je neizbežen, bo šol mimo loga, razpustil pur lument in razpisal nove volitve v bližnji, a m strogo določeni dobi. Morebiti pu volitev sploh ut bo razpisal, dokler se razmere v Romuniji ne uredijo. Ako primerjamo razvoj in brutalno rešitev vladne krize v Romuniji z izjavami, ki jih jo svoji dni profesor Jorga dal dopisniku Jularnjega lista-kjer govori o potrebi novega režima, o novih generacijah, za kalere ni prostora v strankah, o novem svežem duhu, ki veje po državi, dobimo vtis, da je Romunija krenila nn nova pola ter začela ; eksperimentom brezparlumcularnc vlade.
Naloga, ki .-i jo je slavil Jorga, jo težka in tudi brez nevarnosti ni. Mi želimo naSi prijateljski sosedi in zaveznici, da jo reši v okviru ustave, častno in v dobrobit romunskega naroda, ki je dano-najbolj eksponirana točka civilizirane Evrope ob zidovju boljševizmu.
Drobne vesli
Belgrad, 21. aprila, ž. Kakor Francija, nameravajo tudi balkanske države podvzeti potrebne korake proti ruskemu dumpiogu v svrho zaščite doma-j čega gospodarstva.
Split. 21. aprila, ž. Semkaj je prispel nemški univerzitetni prof. dr. Oesemann /. grupo dijakov, ki so prišli v svrho študija nekaterih zgodovinskih momentov ua našem Primorju.
Split. 21. aprila, ž. Režiser Branko Gavella je. odpotoval v Brno, kjer prevzame režisersko mesto, z Varšava, 21, aprila, kk. Maršal Pilsudski jc na Madeiri spisal knjigo Korektura zgodovine«, ki bo kmalu izšla in v kateri razvija Pilsudski na slo straneh svoje nazore o ustavnih problemih. I Varšava, 21. aprila, ž. Včeraj je bila tukaj ob-držana velika protestna skupščina zaradi zapostav-ljenja Poljakov v Gdanskcm. Po skupščini jc prišlo do burnih demonstracij pred nemškim in avstrijskim poslaništvom, kjer se je zlasti protestiralo uroli uriključitvi iu uroti Nemčiii.
Štev. 01.
nVPMFf« Hnn Ti il-. in-J1
ZJUTRAJ
aS-®''


a-0 s
oO
0o<»\ „ O*. \
oe< ,
Y

Siromaštvo kočevske deželice
Kočevje, sredi aprila.
Sredi aprila smo že, pa kdor pogleda naša polja, v kolikor pač moremo tako imenovati uboge njivice, bo videl, da so še vse zapuščene in da komaj sedaj, ko je že drugod preorano iu prevlečeno, hodi naš kočevski kmet okrog pljuga in brane, da ju očisti in pripravi za veliko delo. Pa ga še pri tem delu ne more zapustiti težka skrb: kaj bo vložil v razorano njivico, kaj bo vsadil in posejal v pusto gredo. Dejstvo je, da kočevski kmet vsako leto manj pridela. Največ je bila temu kriva strašna zima v letu 1028, ko so kmetu pošle vse shrambe, ves usevek, ka tudi zadnji krajcarji, da se mu je naslednje leto in zdaj že takorekoč tretje spremenilo v pravcato suho leto. Pri nas ima boljši kmet od svojega pridelka toliko, kolikor je od rok do ust, dočim kočarji niti toliko nimajo.
Sicer še niso znane statistike iz zadnjega ljudskega in premoženjskega štetja, vendar sem trdno prepričan, da bodo številke pokazale strahotno siromaštvo kočevskega prebivalstva. Pred dnevi sem se napotil v nekatere kočevske vasi, da bi videl, kako žive kmetje med našimi najlepšimi prazniki — velikonočnimi. Najprej zaide človek ponavadi v gostilno, ki je bila in je še ponekod verna slika ljudskega blagostanja ali nebla-gostanja dotičnega kraja V prvi vasi sem našel v gostilni točno pet ljudi. Prisedel sem in se umešal v pogovor, ki je živahno tekel o gospodarstvu va-ščanov.
Mene jo zanimalo stanje živine v vasi. Pa sem 1 zvedel, da je v vasi vsega skupaj točno pet konj, ki služijo navadno za »furo«, kakor tu pravijo, dvajset glav govedine in nekaj ovac in svinj. Veči-
na ljudi ima največ po eno ali dve svinji, katere pozimi seveda sami zakoljejo in tudi z lahkoto do prihodnjega leta pospravijo.
Denar za davke, ki žal ludi za le siromake niso majhni, dobijo na različne načine. Nekateri hodijo v mesto, čeprav po debelo uro in še več hoda daleč v tovarno pletenin ali sukna, kjer delajo za vsak denar samo, da je nekaj, s čimer morejo najnujnejše plačati. Drugi zopet se zanašajo na svojce v Ameriki. Kočevarjev je brez dvoma veliko več v inozemstvu, kakor doma. V Zedinjenih državah severne Amerike imajo Kočevarji cele kolonije. isto bo sedaj skoraj že v Kanadi. Veliko jih je ludi v Nemčiji in Avstriji. Vsi ti pomagajo, kolikor pač morejo domačim, in pošiljajo zdaj večje zdaj manjše vsote domov. Tretji in leh je sedaj čezdalje manj si služijo denar s krošnjarenjem. Sami Kočevarji trdijo, da >hauziranje< mod njimi precej peša. ker mladina ni za ta j>osel nič več navdušena in je redek ndadec tisti, ki bi si danes zadel težak koš sladkarij na ramo in sel z njim od hiše do hiše. .le pač tudi tu posegla že civilizacija s svojo roko vmes! Naš ubogi Valvazor bi se danes gotovo nemalo začudil, ko bi videl več Kočevarjev pod zemljo, globoko sključenih nad težko rudo, kakor malo upognjenih pod nabasano košaro.
Veliko upanje je bilo za kočevske kmete že od nekdaj sadje. Po pravici rečeno. Kočevarji so imeli do zadnjega krasno sadje in so letno odpro-dali sadja ogromno količino ter i/.kupili s tem prav čedne denarje. Veliko so pridobili še z žganjeku-ho in je bila kočevska slivovica, kakor tudi domaČ, pristen brinjevec zelo čislan in iskan. V zadnjih
letih pa se opaža strašno zanemarjenje sadnega drevja, kar je potem naravno krivo, da tudi drevje toliko ne rodi. Po vaseh, kjer sem hodil, sem videl na več krajih, da se drevje, zlasti še češplje in slive suše. Nimajo nege in počasi odmirajo.
Dosti tega siromaštva in bede, ki je po kočevskem ponekod uprav grozna, pa so ljudje tudi sami krivi. Sam sem čestokrat ogledoval gospodarska poslopja s hišami vred. Hiše na zunaj in na znotraj kažejo žalosten videz. Pročelja so umazana, zid je mestomo odrt in porušen, streha, ki je navadno pokrita z lesenimi pločicami na več krajih razdrapana in nujno potrebna temeljite poprave. Na znotraj so hiše še bolj zanemarjene in od dima začrnele. Na majhnih okencih kaj redko zagledaš kako cvetico. To niso tiste lepe slovenske hišice, ki se že od daleč bele in so okna polna najrazličnejših pa tudi najzalšlh rož!
Isto žalostno sliko kažejo gospodarska poslopja, ko'ikor jih je še. Ponekod so stala še pred nedavnim časom, sedaj so porušena ali razpadajb. So nekatera še in ta delajo čast vasi, teh je borno malo. Polja so povečini slabo obdelana. Namesto umetnih gnojil, so gnojena z domačim ali še to v mali meri. Kočevska zemlja, ki je zelo pusta, hi rabila še predvsem silno skrbne nege, katere pa seveda sedaj nimajo.
Mi se ob tej priliki čudimo kočevski inteligenci, katere je v mestu še precej. Čemu ne gre ined svoje ljudi z nesebičnim namenom, da mu pomaga, da ga pouči in mu da ognja, da bi se spravili z večjo ljubeznijo do rodne grude delu za svoj boljši življenski obstoj! Kje se prirejajo po kočevskih vaseh kmetijski tečaji?	BoVi.
Italijanski naseljenci za Jugoslavijo
Kakor znano, obstoji blizu Pakraca italijanska naselbina Donji Obrez. Italijani, ki posedu-jejo tudi zemljo, uživajo polno svobodo. V nedeljo se je vršil \ vasi shod Seljačkega no-kretu.« ki so gu vodili seljaeki voditelji i/ Pakraca. Na zborovanje je prišlo tudi mnogo Italijanov. ki so burno pritrjevali izvajanjem tovornikov, češ. da so v--i jugoslovanski narodi neg led c na njihovo narodno pripadnost vdani kralju iu državi, kol glavni govornik je na-
stopil Milan MaleSevič. »Medtem ko se vi. brut-je, ki nnte našega jezika, a ste z nami ravno-pravni, svoliodno lahko gibljetc in govorite v lastnem jeziku, v njem pojete in molite k Bogu, ne smejo naši brutje Slovenci in Hrvati v Italiji ne govoriti ne moliti v materinščini. Dragi bratje, (»mislite, ali je to pošteno, ali je to krščansko?« Ob koncu so navzoči izrazili vd i-nost kralju in državi.
Saltnerjev zbor v Novem mestu
Itomunski major Aleksander Pastia, ki je bil tri leta vojaški ataše v Belgradu pri romunskem poslaništvu. Bil jo večkrat odlikovan. Med vojno se je boril skupno z jugoslovanskimi prostovoljci. Sedaj je zapustil Belgrad. Na njegovo mesto pride major Kreculescu.
Spiašeni konji
Novo mesto, 21. aprila-20 aprila okrog 18 se je peljal kočija/. Onnske Icmet. šole s kočijo in parom konj na postajo. iMed potjo je hotel opraviti v Kandiji še neko naročilo ter jc zavil proti Gortipiču, kjer je hotel obrniti. Dri tem pa so se iskri in spočiti konji splašili, zdir-jali naprej in prevrnili kočijo. Med dirom sta se Iconja s prevrnjeno kočijo zaletela v poštni nabiralnik, ki je obešen na vogalu hotela \Vindischer ter ga odbila. Pasantom in kočijažu se je končno vendarle posrečilo zdivjane konje ukrotiti. Kočija jc zelo poškodovana in so zbite vse osi. Morali so jo takoj peljati v popravilo. Pri vsem tem je sreča v nesreči, da se kočijažu, ki je s svojega sedeža skočil pred konje, da bi jih pomiril, ni nič zgodilo.
Požar
Novo mesto, 21. aprila V Cešči vasi pri Prečitii je v nedeljo IQ. t. m. okrog polnoči nastal ogenj v lopi za gospodarsko orodje pri pos. Mesojedcu Jožetu. Lopa jc z vsetn, kar je bilo v njej, zgorela in je že pretila nevarnost, da se užgo sosednja poslopja. Vendar pa so vaščani ogenj pogasili in omejili, še predno je prispela požarna hramba iz Prečine, katero so o požaru obvestili.
Koka je ogenj nastal je težko ugotoviti; morda vsled pepela, ki je bil v lopi shranjen in je bilo morda v njem še kaj žerjavice.
Dolenjska prestolnica, ki v kulturnem, zlasti glasbenem pogledu kaj rada zadremlje. se je v nedeljo 12. aprila zoj>el zdramila iz enolične otopelosti in prisluhnila. S pomočjo okoličanov, ki so se tudi udeležili koncerta v frančiškanski cerkvi, se je hitia božja napolniln dopoldne in popoldne.
Takšna glasbena prireditev se Novomeščanom ne ponudi (>egosto. Sodeloval je zbor frančiškanske cerkve jz Ljubljane, orkester in orgle. Dopoldne ob 11 so izvajali pri službi božji, ki jo je opravil g. prošt K. Čerin, znamenito Beethovnovo C-dur mašo. popoldne ob 2 je bil pa koncert cerkvenih pesmi. O Beethovnovi maši je treba zapisati le, da je velika umetnina, ki bo z nezmanjšano vrednostjo preživela vse smeri glasbenega izražanja. Je j»a dokaj koncertnega značaja in bi se bolj prilegla koncertni dvorani kot cerkvi. Spored popoldanskega koncerta je bil skrbno izbran. Zastopani so bili jx>leg domačih, slovenskih imen (Sattner, Premrl, Foerster, Schwab. Beranj tudi tuji skladatelji (Hochreiter, ki bi ga mogli šteli med domaČe, Dentella, Hum-met in lleuber). Vse pesmi so očitovale visoko glasbeno kvaliteto. Zdelo se je pa, da so bile izbrane zlasti take s solospevi ženskih glasov. Na programu bi si želeli videti Se kakšnega slovenskega cerkvenega skladatelja, saj nismo revni na prav lepih skladbah.
Saltnerjev zbor šteje 30 članov. Odličen je v sopranih, ki z lahkoto in absolutno intonačno ten-koslušnostjo zmagujejo vse višine brez truda, prav dober [>a v vseh ostalih glasovih, le pri basih, ki so močni in gibčni, bi želeli večje zlitosti glasovnih barv in nekoliko samozatajevanja semintja v višini. Zbor je čisto enoten, izvrstno izšolan, izgovorjava je imenitna. Pevsko tehniko obvlada do potankosti. A capella ga skoraj nismo slišali, da bi ga mogli presoditi v malenkostih, ki jih instrumenti zakrijejo. Solisti zaslužijo vso pohvalo. So-pranske solopartije pri maši in pri koncertu so zahtevale močnega, vztrajnega glasu. Saj je ravno sopranska solo-pevka imela dolge in najKirne odstavke. Priznati je treba, da je gdčna Poldka Zupanova sijajno rešila svojo težko sopransko nalogo. Njen glas je tako močan, dn je ludi v močnejših mestih spremljave suvereno kraljeval, a ludi lako izšolan in prijeten, da si nismo nič lepšega in boljšega želeli. All-solo je pela gdčna Vedralova, ki jo poznamo v Novem mestu žo od poprej. Barva njenega glasu je nekaj posebnega; lako je lepo zaokrožen njen alt, prav za prav mezzosopran, in lako se je prilegel celoti, da .smo ga občudovali. Preleji je bil duet v Dentellovi skladbi, ki ga ne bomo mogli pozabiti. Tenor in bas sta v solili zastopala gg. Pelan iu ing. Pokom. (i. Pelan je dobro poznan pevec in bi bilo odveč naštevati njegovega glasu vrline. Kar je imel zapeti, je zapel lepe. prav tako tudi basovski solist. Priznati in poudariti moramo, da ima Saltnerjev zbor nrav imenitne soliste. Tega se pevovodja tudi zaveda.
Orkester je igral diskretno in precizno, dasi je
bil za to priliko sestavljen iz 10 vojaških godbenikov in 12 novomeških. Orgle je imel v rokah operni dirigent g. Neffat. ki se je izkazal za velikega mojstra, pokazal je pa hkrati, kakšen lep instrument imamo v frančiškanski cerkvi, žal le, da ne čujemo večkrat njegovih zakladov.
Ves ta aparat je z naravnost občudovanja vredno mirnostjo a nič. manjšo točnostjo vodil 80k"tni starček p. Hiignlin Sattner. Kar so izvajali, je zbor sani naučil in vse je bilo izklesano, zrelo premišljeno in živo občuteno. Vse je moralo biti lako in nič drugače: ritem, dinamika, jKrudarki itd. čutili smo povsod umetniško roko. ki varno vodi, ker ve. kaj hoče. In pri 80 letih! Kje najdete v glasbeni zgodovini in v sedanjosti kaj takšnih primerov? Najprej Beethovnovo mašo, ki terja krepke dirigentske moči in traja skoraj poldrugo uro, nato pa po komaj poldrugournem odmoru zopet koncerti Mladega moža bi utrudilo tako delo, p. Hugolin je pa po prireditvi odklonil voz in se peš preko kapiteljskega marofa napotil na kolodvor, ves veder in vesel... Telo bi rado zlezlo v dve gubi, pa mu mladeniški duh in srce ne pustita. Kajti v srcu, ki je polno glasbe, je p. Ilugolin mlad. In tako je mogoče, da 80 let ni zlomilo njegovih moči in da je prišel s svojim lepim zborom v svoje rojstno mesto kljub visoki starosti. Ponosni smo Novome-ščani, da smo bila deležni te velike odlike, ponosni pn tudi, da sivolasega, skromnega moža, a velikega glasbenika lahko štejemo med svoje rojake.
Zaključujemo to skromno poročilo z iskrenim priznanjem, da smo sivolasemu glasbeniku-umet-1 niku in njegovemu zboru iz srca hvaležni za vso lejKito, ki je ž njo napolnil naša žejna srca. Naj bi nam liog p. Ilugolina, to markantno osebnost v slovenski glasbeni literaturi, še ohranil in ž njim njegov zbor, s katerim seje v našo cerkveno glasbo kleno seme.	Ludovik PuS.
Pismonoševa nezgoda
M. Sobota, 21. aprila.
Pismonošo Dragoviča je med izvrševanjem službe zadela precej občutna nesreča, ki ga jc prisilila, da je moral rabiti zdravniško pomoč in katere sledove bo precej dolgo nosil.
Dragovič je pobiral iz nabiralnikov pisma. Da bi mu delo hitreje šlo izpod rok. se je poslužil kolesa. Ker je dober kolesar, vožnji ni posvečal preveč pozornosti, zlasti ker je bila pot dobra. Hipoma je zavozil na šoder. Kolo je prišlo na velik kamen. Še preden se je kolesar zavedel položaja, je kolo zdrknilo s kamena. Pismonoša je /gubil ravnovesje in padel. Na tla je priletel precej nerodno. S čelom je zadel ob debel kamen. Udarec je bil tako močan, da je ponesrečenec za hip izgubil zavest. Kamen mu je prebil čelo. Razen tega pa je pobit tudi po obrazu, zlasti po nosu. Ves krvav se je poda! k zdravniku, ki mo je rane izmil ter mu dal injekcijo.
Vevške papirnice krajšajo delo
Ljubljana, 22. aprila V papirnici Vevče in Goričane so morali vsled pomanjkanja naročil omejiti delo nn 4 dni v tednu.
Koliko časa bo to stanje trajalo, se začasne
se ue ve.
Slovenci v Zagrebu
Zagreb, 20. aprila.
V	nedeljo 19. aprila 1931 so imeli zagrebški Slovenci zopet svojo cerkveno pobožnost pri sv. Roku nad Pejačevičem trgom. Ob devetih je bila cerkvica polna, zapele so Miove orguljec — liarmo-nij z izvežbanini mešanim zborom pod vodstvom zdravnice gospo dr. M. K. Duhovnik je zato povedal v pridigi veselo /.godbo o dobrem pastirju, ki je prišel po belem Zagrebu iskat pristnih a zgubljenih slovenskih duš.
Ob petih jKipoldne se je kljub deževnemu vremenu cerkvica zopet napolnila. Pri jietih lita-nijah je vsa cerkev na ves glas prepevala Marijine pesmi. Duhovnik je med oznanili omenil tudi finančno jvotrebo cerkve in darovanje je v puščo dopoldne in popoldne izredno izpalo. Verniki so pokazali na ta način, da jim je domačija tudi v cerkvi mila in draga. Duhovnik in prisotni so bili ginjeni od veselja, ker so videli, da so naši ljudje, če tudi daleč od domačega praga, še vedno udani rerkvi in duhovniku.
V	bodoče bo vsako nedeljo sv. maša ob devetih in večernice ob 5 popoldne. Vsako nedeljo bo v cerkvi nekaj novega in lepšega, pa pridite, da vidite in slišite...
Roparski napad
Novo mesto, 21. aprila-
V	ponedeljek dne 20. t. m. okrog 20 zvečer se jc vračala iz mesta, kjer je bila po opravilih,
I domov po I rdinovi cesti proti Ormu gdč. Otilija Praprotnik, sestra soproge tuk. gimnazijskega pro-! fesorja g. Janka Krajca, ki stanuje v svoji vili pri Božjem grobu.
Pri Skalickyjevi vili je iz teme nenadoma pla-; nil k njej ne/nan moški, ter jo vprašal, kod pelje I pot v Gotno vas. Gospodična se je nenadnega na-' stopa zelo prestrašila, a med tem je neznanec že I posegel po njeni ročni torbici ter ji jo potegnil z i roke, njo pa je pahnil, da je padla, pri čemer se je tudi pobila na nogi. Ne/nani napadalec je po-negnil s torbico v kateri je bilo 20 Din denarja in damska zlata ura. ki pa je bila last ge Krajčeve.
Gdč. Praprotnikova se v strahu ni upala naprej in se je vrnila v mesto, kjer je prenočila pri svoji prijateljici gdč. Babnikovi. Lekarnar g. Berg-tnan pa jo je obvezal.
Da se je napad izvršil, ni prav za prav nič čudnega, kajti drugi dan je bil v mestu sejem, kamor je le na predvečer prišlo več ljudi. Ni izključeno, da je bil med njimi tudi kak pretkan žepar, ki je nafiravil to dejanje.
Davčna oprostitev davčnih obvezancev z 9 nli več otroci
Finančno ministrstvo je i/dalo navodilo, da jc prošnjo zu oprostitev od davka kolkovati I z 5 Din; rešitev o oprostitvi pa z 20 Din, če se prosilcu izda formalna rešitev o oprostitvi.
Prosilec mora prošnji priložiti enotno potrdilo za vse svoje otroke, vpoštevajoč pri tem vse rubrike matične oziroma krstne knjige. Tako potrdilo je kolkovati po tar. post. 330 z 10 dinarji zn vsakega izmed prvih treh otrok; za vsakega nadaljnega otroka je jvotrdilo dokolko-: vati z 5 Din.
To potrdilo ima izdati pristojni župnik (vodja matice), in mora v potrdilu posebej poudariti. da je prosilec istočasno imel 9 živih ■ otrok (oziroma še več).
Če bi bilo nemogoče, da bi tako potrdilo izdal župni urad, je potrdilo zahtevati od ob-i činskega umrla. Tudi občinsko potrdilo mora iz-rečno izjavljati, dn je prosilce istočasno imel 9 živih otrok.
Iz navodila ni posneti, ali naj tako jjotrdilo izda občinski urad (oj>štinski sud) prcbivalne ali doinovne občine. Ker mora vsaka občina voditi občinsko matico tja pristojnih ljudi. M bilo v teoriji pravilno, da roda ta.ko [»otrdilo urad doinovne občine. Ker pa živi zelo mnogo ljudi izven svojih domovnih občin, je občinska matica po brezbrižnosti ljudi vedno pomanjkljiva, zlasti niso vpisani otroci, ki so sc rodili izven doinovne oličine, niti ne j>oro£itve izven doinovne občine. Pa tudi v občini prebivanja ljudje skoro nikdar nc naznanjajo občini radi evidence prirastkov svoje ro<ll»inc. smrti in niti nc, če so se oženili.
V interesu vsakogar je. da take primere sproti naznanja, v Ljubljani mestnemu popiso-vnlncmu uradu.
O prošnjah odločuje davčna uprava, priziv gre na finančno direkcijo.
Iz društvenega flvljenie
© Akademija v proslavo 40-letnice Rcruin novarum« inora od|xisti iz vzrokov, ki so povsem nezavisni od prirediteljev in organizacije.
Prostovoljno gasilno društvo I.jubljana-Barje
priredi svojo vrtno veselico 17. maja pri načelniku ' Vrbi ncu na llovicL
Področje Katoliške akcije
Izvirne informacije našega dopisnika
Hi m, aprila 1981.
V zadnjem času so katoličani v Italiji razvili pod okriljem Katoliške akcije zelo živahno delovanje tudi v socialnem področju. Fašistom je šlo lo ua živce; radi tega so v osrednjem glasilu 1'ašisiič-uih sindikatov >Lavoro Fascista zapričeli ostro gonjo proti Katoliški akciji, češ, da je prestopila po konkordatu odmerjeno ji področje, ker se bavi tudi s socialnimi vprašanji in ustanavlja strokovne organizacije. S tem je italijanska Katoliška akcija posegla v območje fašističnih sindikatov, ki so v državi edini pravno priznani, še v nedeljo je glavni fašistični tajnik Ciiurlati na velikem zborovanju v Milanu Izjavil, da je Katoliška akcija v fašistični Italiji odveč, ko se je vendar Mussolini že pred pohodom v Kim izjavil za vernega in je že fašizem rešil moralo italijanskega naroda. Prav v nedeljo je sprejel sv. oče okoli 100 voditeljev italijanske Katoliške akcije v iimu, po večini laikov, in porabil to priliko, da načelno izpregovori' o Katoliški akciji. Povod za njegov govor je sicer dal pritisk fašistične vladavine nu italijansko Katoliško akcijo, ki se opira na samovoljno razlaganje konkordatu, vendar so izvajanja sv. očeta lako načelna, da veljajo Katoliški akciji po vsem svetu.
Sv. oče je omenil, da ga veseli napredek italijanske Katoliške akcije, ki je razviden iz poročil, predloženih po njenih voditeljih. Pa tudi od drugih strani sveta prihajajo v tem pogledu zelo razveseljive vesti. To je sv. očetu v veliko tolažbo. Že v prvi eneikliki o Katoliški akciji je sv. oče podal naslednjo definicijo: Katoliška akcija je udeležba laikov pri hierarhičnem aposlolatu Cerkve. Laiki so torej pozvani I; soudeležbi na hierarhičnem apo-slolatu, ki predstavlja resničen in pravi poklic, poklic, ki je star prav tako kakor krščanstvo samo. Že apostoli so se namreč posluževali do takrat poganskih laikov pri širjenju Kristusovega nauka. Katoliška akcija je torej stara, časti vredna iu sveta, ker so jo nam izročili sami apostoli. "Najprej je treba ustvariti te apostole, scapostole, kakor je Kristus izoblieil prve svoje soapostole, ki so po-
magali pri njegovem božjem poslanstvu, člani
Katoliške akcije bodo lahko vršili uspešno svojo nalogo, ako bodo. prej sami uravnali svoje življenje l>o Kristusu.
Katoliška akcija se izvaja ua razue načine, predvsem z molitvijo, ki je prvi apostolat, potem z, besedo, pisano in tiskano besedo, ter ■/. dobrodelnostjo. Udeležba pri hierarhičnem aposlolatu pomeni torej udeležbo pri prvem aposlolatu, ki je izšel neposredno iz Kristusovih rok. iz loga moramo izvajati prvo posledico, da jo bistvo Katoliške akcije, da jo vezana z apostolatcm od včeraj in danes, z apostolatom Cerkve. To je prvo pravilo, po katerem se mora vladati vsa Katoliška akcija. Druga posledica izhaja iz. prve. Tu nastane namreč vprašanje, kako* daleč sega območje lega apostolala. Tu apostolut mora seči povsod, to je tja, kjer je pričujoč ltog, kjer gre za blaginjo duš, za razlikovanje med slabim iu dobrim, za uporabo božjih zakonov. Ni je torej meje ne glede časa ue glede kraja. Zategadelj ne sumo individualne za-devo. ue samo vprašanja individualne in domače moralnosti, ue samo domača vpiašauja, ampak tudi vprašanja sirse socialne moralnosti nc morejo uiti božjemu zakouu, kakor tudi ne upostolatu. ki samo njega razlaga. Dokler ne bodo socialna vprašanja, in prvo med njimi vprašanje dela, samo čisto mus terialna, gospodarska ali. kakor pravijo, zadeva želodca in prebave, ampak človeška zadeva, ki tiče dostojanstveiiost, človeško test in moralo, zadeva torej predvsem moralna, ne bo mogla Cerkev, sv. stolica, hierarhija in apostolat, po božjem poslanstvu, ki ga vsebuje ta apostolat, zavrniti pomoči vsem in bo smatrala to za svojo dolžnost. Cerkev iu Katoliška akcija kažeta, kako se posveča in oplemeniti tlelo, kako se iz. njega proizvaja ue samo materialen ampak tudi višja hrana, ki poraja večno življenje, kako postane tlelo bolj vestno in koristno individuu, družbi, da odgovarja ue samo j zahtevani ljudi, ampak tudi ISoga. To je tisto, kar j mora zanesli hierarhični apostolat na vsa delovna pozorišča in z njim Katoliško akcijo.
Sedoj razumemo, zal.aj ui Katoliška akcija samo legitimna iu potrebna, temveč tudi nenadomestljiva. Legitimna in potrebna kakor apostola! satu, ki jo potrebuje. l)o tega hierarhičnega apostolala obstoji neizpodbitna pravica, to je po- j moč, ki jo liog sam zahteva od ljudi, tla jih zveliča. Bog sam zahteva lo pomoč, ki predstavlja ne samo pravico, ampak tudi najbolj Ininscedentalno potrebo, ki si jo lahko mislimo. Je potreben kakor je bil že apostolat prvih dvanajstih apostolov, kakor je danes školijski, ki je samo nadaljevanje prejšnjega, in ne more zadostovati samemu sebi, ampak mora nujno razširiti svoje delovanje po lunogih rokah, po mnogih ramenih, po mnogih ustnicah, srcih in voljah. Tako, kakor je delal naš Gospod, ki .ie predvsem poslal svoje učence, tla pripravijo pot njegovemu božjemu pripovedovanju.
Apostolat je tudi nenadomestljiv. Kadar gre za blaginjo duš, za izobličenjo in posvetitev individun ter za širjenje te svetosti s pomočjo socialnega apostolala, je pač edino Cerkev listu. l;i je po svojem božjem poslanstvu upravičena posredovati. Zalo nima samo poslanstva, ne samo oblasti, temveč tudi sredstva, to je apostolsko propovedovanje in božje zakramente. V državi, v družbi, ki hoče biii katoliška, ne sme manjkati na vseli različnih pozoriščili človeškega udejstvovnnjn. tehničnih, i industrijskih, trgovskih, vojaških, šolskih iu kolikor jih pač biti more, verski eMnenl, verska asistenca. lire z tega elementu bi bila tudi katoliška družba vedno v nevarnosti, da postane poganska.
Delovanje Cerkve in sodelovanje Katoliško akcije ne stremita samo za tem, tla bi dovajala družbi lislo najmun-šo količino verskega elementa, ki je potrebna, tla ne pade v poganstvo, temveč ludi za udejsivltvijo vsega programa božjega srca, za ustvaritvijo, širjenjem in utrditvijo Kristusovega kraljestva v dušah, družinah, v družbi in vseh njenih izrastkih, <lo vseh globin, kamor seže človeška delavnost. — Nalo je sv. oče podelil svoj blagoslov, ki ni veljal samo navzoč-iin, temveč tudi Katoliški akciji po vseut svclu.
Ali bo obveljal pomorski sporazum
Francija grozi, da bo svoje zmerne predloge objavila
Rim. 22. apr. ž. Giornale d Italia piše, da je francoska vlada dala Masigliu popolnoma svobodne roke, da vodi pogajanja z. italijanskimi predstavniki iu da najde modus za ureditev spornega vprašanja, J;i onemogočil ie pomorski spon /.um, zaključen med Franci jo, Veliko Britanijo in italijo 1. marca.
Britanski zunanji minister lleuderson dela na tem, da se reši vsaj sporazum od 1. uiarca iu da se za sporna vprašanja najde vsaj provizoričua rešitev. Taka rešitev, piše Giornale d Italia . pa ne bi mogla zadovoljili Italije. Gre namreč za izmenjavo starega vojnega hrodovju in Francija želi, da se to vprašanje ne rešava do leta 1034. S tem bi Francija uspela, tla ob pravem času začne z. gradnjo novih vojnih ladij, ki bi zamenjale stare, iu bile izločene v letih 11>37 —3«—HO iz vojnega brodovja. S tem rešen jeni pa Italija ni zadovoljna.
Pariz, 22. aprila, k. O londonskih mornariških pogajanjih, ki so se danes dopoldne zopet začela nujprej z ncoficijclniui razgovorom delegatov vseh treh držav, javlja danes popoldne Quui d'Orsuy, dn je francoska vlada obruzloziln svojo stališče v vprašunju nadomestnih gradili v ta ladijske enote, ki bodo od I. 193? zastarele, v
I posebni noti, ki se bo nocoj izročila v Londonu j in 11 i m ii . I panje na sporazum je tu slej ko prej zelo majhno ter se čujc \ poučenih krogih, da bo francoska vlada, če bi bila premostitev obstoječih luisprotstev nemogoča, obnovila svoj predlog, omejiti svoj kompromis, ki bi imel veljati dn 31. decembru 1936, na štiri letu, z. izrecno določbo, da naj so pogajanja o še spornih točkah obnovijo pred potekom pogodbe.
Pariz, 22. aprila, kk. Mntin« poroča, da sla po odpotovuuju francoskega dclrgntu Massigliin v London imela ministrski predsednik Lavni iil mornariški minister Dumond razgovor o gotovi preuredili dosedanjega francoskega mornariškega gradbenega programu. \ gotovih okolno-stili bi sc Francija odrekla gradnji 23.000 ionske križnike v tem letu. kljub temu pa predvideni gradbeni program skupno za 40.000 izvedla do konca. PosL.nsku zbornica bo imela iukoj po zo-petiiein sestanku Zi'(ctkoui muju veliko razpravo o mornariškem vprašanju. Francoska vlada hote svoje zadaje kompromisne predloge za poravnavo diferenc \ londonskih pogajanjih objaviti v spomcnici, čc sc njeni predlogi ne bodo sprejeli.
Velika manifestacija naših izseljencev v Nemčiji
Iz Šp
Diisseldorf, 22. aprila. AA. V DiissctiloiTu in okoliških rudnikih je naseljeno veliko število jugoslovanskih izseljencev, ki gojijo vsi veliko ljubezen do domovine in kralja Aleksandra. Toda poedinci poskušajo z. izdajalskim delom nastopati med izseljenci proti sedanjemu stanju v Jugoslaviji, u vsi njihovi poskiei so bili obsojeni nu neuspeh. Nniši izseljenci so organizirani v zvezi jugoslovanskih katoliških društev Sv. Rurbnre in ruznih podpornih društvih, la društva so bila veluo putlijotskegu duhu. 73 društev, organiziranih v zvezi je imelo tu tuesec v Glatibecku veliko protestno zborovanje proti izdajalski akciji. Pncdini govorniki nu zborovanju so nugluš.ili v a/.nos t manifesta :\j. Vel. krulja c<l
6. jun. 1929 in rezultate delu sedanjega režima v Jugoslaviji. Nu zborovanju jc bila sprejeta tale resolucija:
Jugoslovanski izseljenci, brez razlike; vere iu plemena protestirajo proti izdujniškemu delu blaznih izdajalcev, ki za tuj deniir poskušajo grditi naše narodne svetinje, ustvarjene v veliki borbi pokolenj. Jugoslovanski izseljenci naj-energičneje protestirajo proti takemu delovanju in pozivajo vse naše rojake v Nemčiji, da to delo i/.dujulccv onemogočijo z. \semi dopustnimi sredstvi. Jugoslovanski izseljenci pozdravljajo delo Nj. Vel. kr.iljn Aleksandru in vseh pobor-nikev ediustva v ljubljeni domovini.
am te:
Pariz, 22. aprila. AA. Ilavas poroča iz. Barcelone, da je aretiran podpredsednik narodne zveze svobodnih sindikatov. Oblast išče še nekatere druge osebe, ki jih smatra za odgovorne zn bombe in orožje, katero so našli v društvenih prostorih.
Madrid, 22. aprila. AA. Na vseh španskih univerzah so bila povzela predavanja. V Sulaiuanc i je bil izvoljen za rektorja prof. Unamuno.
Madrid, 22. aprila. AA. Začasna vlada je na ročila skladatelju Oskarju Espli in pesniku Manuelu Muchadu. naj sestavita in uglnsbita novo državno himno.
Upor na Islandu
Ttevkjavik. 22. apr. kk. Pred danskim poslaništvom so bile protiuionarhistične demonstracije, pri kalerili so demonstranti vzklikali islandski republiki in proti danskemu gospodstvu. Metali so j na palačo kamenje, ne da bi pri leni napravil! kaj ] škode. Ministrski predsednik Thorhallsson je iz- | razil sožalje danskemu poslaniku, poslaništvu v Kolanju in danskemu ministrskemu predsedniku Dauniugu. Dauuing je izjavil v Volketingu. tla so nili danski poslanik v I-Inndiji niti danska vlada ne vmešavata v notranje zadeve otoka. Med leni p:i se je na otoku politični položaj začasno pomiril z odstopom finančnega iu pravosodnega ministra. Thorhallsson cslane še z enim ministrom na svojem ] mestu do novih volitev, ki bodo 12. junija-
Bolgarija
Ultimatam upornikom na Madeiri
Lizbona, '22. aprila. AA. Poveljnik ekspedicij-ske vojske, ki se nahaja pred Mndeiro, je poslal upornikom ultimat. V tem nltinuilii zahteva.. nuj se uporniki vdajo. ker bo sicer odredil napad na Mu<l<»iro z morske in kopne strani in iz zraka.
Lizbona. '22. aprila. A A. Službeno poročajo, du je blokada A zore v preklicana. Vse razpoložljive bojne sile so koucentrirane na otoku Madeira. Pričakujejo. da se bodo uporniki kmalu udali.
London. 22. aprila. AA. I/. Lizbone odpluje t- nedeljo zjutraj križarka >Kcnt . s katero se vrača vvaleški princ v Anglijo. Parnik »Arlanza«, ki se
vraču iz Južne Amerike v Lizbono, nc bo čakal na princa, ker je slednji dejal, da ne muru zadrževali trgovcev, ki potujejo v Anglijo.
Ni izključeno, da se Iiii princ iikrrul v kaki francoski Inki iu nadaljeval potovanje z letalom.
Londou, 22. apr. kk. Z angleških paruikov, ki so vsidrani pred Funchaloni, sc poroča, da se vslnši mrzlično pripravljajo, da preprečijo izkrcanje portugalskih čet. Odkar je izbruhnila revolucija, je vesl o bližali ju portugalske vojne ladje povzročila prvo resnično vznemirjenje.
Gibanje mednarodnega kapitala
Ustanovitev nove mednarodne banke za ureditev svetovnega trga V banki zastopana tudi Jugoslavija
London, 22. aprilu. AA. Včeraj se jc vrnil r Anglijo guverner »Angleške banke Norman. Guverner je dopisniku »Duilv Muiluc dejal, du se je pogajal v Združenih državah glede ustanovitve velike mednarodne banke, ki bi li-nansirala trgovino in pripomogla k ureditvi svetovnega trgu. Velike umeridke bančne skupine razen ene ali dveh so pristale ua osnutek nove bunke. Norman je dalje rekel, da se bo bank« ustanovila na prihodnjem občnem zbvtu »Med-
narodne banke« v Bruslju. V novi banki bodo med drugimi zastopane: Nemčija, češkoslovaška, balkanske države. Husiju iu vso niunjše vzhodnoevropske državo. Francija *e zucnkrat protivi ustanovitvi te banke, posebno pu predlogu, naj ho zastopana v novi banki po svojih delegatih .sovjetska državna banka. O tem vprašanju se vodijo pogajanja med sov j -l.iiiii agenti v Londonu in zastopniki angleške državne banko.
Sofija. 22. aprila. Kralj Boris jo ob I popoldne sprejel v avdijenco Ljapčcva.
Sofija, 22. aprilu. AA. Zora. trdi v uvodnem članku, da so naslulu \ Deinokfatičeskcm zgovolil nesoglasja \ vprašanju oseb. ki nuj sestavijo novo vlado. Ta nesoglasja, pravi Zoni. Imdo imela za posledico, du bo vlado sestavil Mnlinov.
Za zbfižau;e med Nemčijo in t!ali°o
Milan, 22. apr. kk. Po pogodbi med italijansko družbo za preiskovanji* globokega morju in cesar Viljeinovo družbo za podpiranje znanosti sije olvoril v Kovinju nemško-italijanski zavod za morska raziskovanja. Nemški poslanik von Schu-bert in bivši italijanski mornariški minister i:i poveljnik mornarice v svetovni vojni Thaon ile Itevel sla v govoru ocenjevala znanstveno sodelovanje Nemčije in Italije, ki obeta tudi dobre uade za splošne prijateljske otlnosaje med obema državama. V upravi novega zavoda sta oba naroda zastopana enako.
Poiar in demonstracije na du na shi tehniki
Dunaj, 22. apr. kk. Danes dopoldne se Je vnela streha nu dunajski tehnični visoki šoli. Sprva sije zdelo, tla bo požar uničil celo palačo, vendar sije posrečilo požar hitro omejiti. Študenti so takoj v miru zapustili predavalne dvorane v višjih nadstropjih in se pridno udeleževali reševanja arhivov. Drugi pa so to priliko porabili z.a politične demonstracije proti soi-ialnodemokratičnoniu županu Seitzu in občinskima svetnikoma Breltiiorju in Tandlerju, ko so prišli nn pogorišče. Ker so so te demonstracije vršile na akademskih tleli, policija ni inogla varovati visokih funkcionarjev prod klici študentov.
Jagosl. habetsSsa mreža
Kiiln, 22. apr. kk. Jugoslavija je razpisala nov načrt za dobavo kabla v svrhn izgraditve jugoslovanske kabelske mreže za zvezo južnih balkanskih dežel z drugimi centri Lvropo v vrednesti oO do CO milijonov. Tega naurla se v veliki meri udeležuje ludi neinški konzorcij, v katerega spadata Ivrdki AEG Siemens in Felteo, V tem trenutku so vrte pogajanja o pogojih financiranja. Jugoslovanska vlada znhleva plačilni modu.-, ki naj bi oblegal dvanajst let.
Gen. konzul RainaSdi odpoklican
Zagreli, 22. apr. ž. Dunu-nje »Novosti« vejo poročati iz Ljubljane, da je grdo piistopunjc italijanskih oblasti proti nadškofu dr. Jegliču, ko jo nameraval prisostvovati jubilejnim sluvnosliiu goriškega nadškofu dr. Hedeja, povzročilo še nadaljnje posledice. Znano ju namreč, da je italijanski generalni konzul v Ljubljani ltiiardo Ituinuldi izstavil nadškofu dr. Jegliču in njegovemu spremstvu polnopravne vizume, ter da se ji* italijanski generalni konzul pri (rj priliki obnašal izredno uslužno in ljubeznivo. Istočasno ju je poročal goriški prcftktnri, da nuj nadškofu zadostim zavili. Goriška prefektura jc g. konzulu odgovorila, da ima nalog prepovedati nadškofu tir. Jcglicu vstop v Italijo. Dolžnost generalnega konzula je bilu, da pravočasno opozori visokega cerkvenega dostojan-slveuika o tej nuredbi Irr mu prihraniti težavno pot in pu poniževalno postopanje italijanskih obmejnih tihlasli v Poilbrdii. Nadškof dr. Jeglič je imto vrnil leiito reda sv. Mavrici,ju iu Luzarju. kar jo povzročilo skrajno nejevoljo v italijanskem zunanjem ministrstvu, tem bolj, ker jo vse svetovne časopisje z ogorčenjem registriralo obnušanje italijanskih oblasti napram 80 letnemu visokemu c črki onemu knezu. Novosti« vejo poročati, da je g-konzul Ituinuldi odpoklican, lino njegovemu nasledniku Se ni znano. — Nadškof dr. Jeglič pu šc vedno čuku nu zadoščenje.
Poizvedovali smo o gornjem na tukajšnjem italijanskem generalnem konzulatu ter nuni je g. generalni konzul Kleardu Rainaltli sam izjavil, da o svojem premeščenju še ni prejel ni kakega uri.il nega obvestilu, — Op. uredn.
Dr. Funder, poslanik v Vatikanu
Dunaj, 21. aprila, kk. Po poročilu listov j1, glavni urednik lieichspost dr. Fricdrili Funder določen za avstrijskega poslanika pri Vatikanu. Njegov naslednik v vodstvu iega največjega krščansko-socialnega lista v Avstriji bo bivši minister in pod-kancler Sciimitz.
Obisk čsl. učiteljev
Belgrad. 22. aprila, AA. Od 2"v maju do 10. junija bo \ mišidržuvi nn obisku veja si,o pili n učiteljev iu učiteljic iz. češkoslovaške^ Prišli luilo kot člani češkoslovaškega učitel j.-kega društva. Prosvetno ministrstvo jc udeležencem te ekskurzije dovolilo, da smejo prisostvovali predavanjem t šolali v tislih I,rajih, ki ski»?i nje potujejo.
Samo 70.milj. posodila in Zagreb
Belgrad, 22. aprila. I. Zagrebški župan g dr. Srkulj, ki sc mudi v Belgrad u jt interveniral pri lin. ministru radi posojila. ki I nV najeti zagrebška mestna občina. Finančni ministri' je nu njegovo intervencijo odobril zagrebški incsiiii cbeini posojilo v znesku "0 milijonov od domačih bank.
Nadzorstvo r osondiniskih tečaiec
Belgrad. 22. aprilu. I. Prosvetni ininistcc p-i/ l il noredbo, du gospodinjski tečaji spadajo pod nadzorstvo šolskih nadzornikov. I u sklep jc storjen v s ylasnosli z ministrom /.i sofijalno p liliko in nuroduo zdravje. Pod šolsko nadzorstvo spndnjo seveda le oni teeu|i, ki jih Organi-z.iru iu podpiru ministrstvo socijulm* politike.
General Pešič zopet v Siasl'n
Bruselj. "22. apr. A A. Naš poslanik nh hi i;»ij-skt:ni dvoru general 1'ešič je prevzel posle, ki jlls je dozdaj vodil legaeijski svetnik Kulnier. Te dni ho sprejel v avdienci pri belgijskem kralji:. V-lisli pišejo o prihodu generala 1'ešiču in ungUš-ij.i. tla je bil že prej zastopnik Ju roslnv i|c v Belgiji
Iz prosvetne službe
Belgrad. 22. aprila. A \. Prosvetni minisi -i fe dovolil, ila so pošiljaj.i glavnemu pio-vctne-mu svetu t pregled iu oceno novi učbeniki, dokler ne lxj razpisan uutečii j /u učbenike državne izdaje.
Belgrad. 22. aprila. \ Minister za pro-sveto |t: izdal sklep \ pogledu ruzdolitve pred* metov /u iičuo osobje t poedinili 'a/retlili srednjih sol. Direktorji morajo po tem sklepu paziti na to-le:
Dokler ue b> imela vsak i volu dosti učnih moči. se. mora gledati nn to. da so hrvaščina, Iraneoščinu in mutemutiku \ prvem, četrtem In omeni razredu, nemščina v tretjem in osmem ter nurodna zgodov imi v tretjem, četrtem in osmctii \ strokov uili rokah. To vel ja tudi /ti ostale predmete v poedinili rn/iedih. ker je zelo važno, du se ilu jo v srednjih Soluli soliduu osnova z.a vsak predmet.
Iz finančne službe
Belgrad, 22. apr. AA. Finančni minister je na predlog carinskega oddelka predpisal nar- Ibo o delokrogu in carinskem območju v tehle carinskih rajonih: Bezdan. Bela Crkvn, Bilolj. Velika b't-kintla, Viroviticn, \'rsuc. Gornja Hatlgona, Dravo grud-Moža. Gjevgjellja, Zelenllut, Jesenice. Kolo. riba, Kotor, Krk, Ljubljana, Maribor, Osijek, Pag, Prnhovo, Prek«, Rakek. Subollea, S|ilit, Sušflk iu Carlbrod. S to naredbo je urejeno delovanje teh carinarnic glede carinjenja blagu iu prehoda politikov čez mejo.
Veterinarska prepoved
Belgrad. 22. apr. AA. Veterinarski oddeblt kmelllskega ministrstvu je dobil obvestilo, dn je avstrijsko zvezno ministrstvo za kmetijstvo prepovedalo uvoz kopitarjev iz nekaterih okrajev Jugoslavije. Prepoved uvoza kopitarjev velja za tele okraj.*: Allbunur, Bačka Topola. Bučka Palanka. Bela Crkvn, Bjellnn, Brčltn, Brn i. Djukovn, Ilnk, J.iši Tontič Kovačlca, Kovin, Novi BečeJ. .Nova Ka-nlža, Odžaci, Osijel-., Pančevo, Sentu. Bid, Stari Bfičaj, Stara Pazova. Subollea, Tite!, Veliki Beč-kerek, Velika Klklndit, N inkovcl, Vukovar, Zitblnk. Žiipiiiijn. Prepoved velja od 20. nprllu.
Dimu j, 22. opr. A A. Uradni lisi objavlja naredilo avstrijskega kmetijskega ministrstvi), dn jt-glede nn pojavljanje smrkavost: v nekaterih krajih kraljevino Jugcslitvije od 20. aprilu iltilje prepovedan uvoz konj iz onih krajev Jugps':iv|Jo, kj,>r jo razširjena In bolezen, odtirsno kjer se j,- bati, da se ue rotilri.
Maribor
□	V baziliki Materi Milosti sc jc poročil reci a i dopoldne Matija Nupotnik. ugledni posestnik i/. Tcpunskegu vrha pri Konjicah ter neumorni delavec v krščanskih prosvetnih organizacijah, s posestnikov« hčerko Kristino Falnogu iz Prologe pri Konjicah. Poročne obrede jc opravil uisgr. J. Vreze. Novoporočcncema obilo sreče in zadovoljstva v zakonskem življenju!
□	Smrtnu kosa. V starosti 70 let jc umrl lesni delavec Jožef Malck, Tczno 16. Pogreb bo duues ob pol 16 iz mrtvašnice na magdulcusko pokopališče. — V splošni bolnišnici jc umrla učenka ljudske šole Jerica Tobijuz, star« H let. Pogreb bo danes ob 15 i/ mrtvašnice nu mestno pokopališče. Rujnkimu blag spomin, žalujočim uuše sožalje.	... ....
□	Sprejem otrok v Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju. Letošnja sezija sc otvori dne 13. junija. Letos sc bo sprejelo v omenjeni Počitniški dom po 1(10 otrok v treh skupinah 111 sicer sc bodo sp rejeli otroci in mladina obojega spola'iz neimovitih in srednjih slojev v starosti 7—15 let. Pri sprejemanju bo poleg drugega odločalo zdravnikovo mnenje ter sc bodo upoštevali predvsem slabotni in gorskega zraka potrebni otroci. Prijave sc sprejemajo v društvenem tajništvu v Strofcsmujerjev i 26 (Banovmski <loč ji doni) in v Zdravstvenem domu v Korošcev i 2 iu sicer do 13. maju za vse skupine. Na poznejše prijave sc bo mogoče ozirati le, uko bo še dopuščal prostor. Istotam se dobi lahko tudi prospekt, v katerem so razvidni podrobni sprejemni iu drugi pogoji.
□	Ker jc dajal Mohorku prenočišče so aretirali, kakor smo že svojčas poročali, posestnika siimandlu i/. Limbuša, ki ie bil osumljen, da jc Mohorko vzel pod streho vselej, kadar sc je Mohorko potikal v limbuški okolici. Ker ni bilo mogoče šuinandlu dokuzati krivde, so ga izpustili i/. s'«iiiih zaporov.
□	V plctilui stroj je prišla /. desnico 17-letnu delavka Hedviku švec. lislužbeua pri tvoril ici -Teksta«. Zadobila jc občutne poškodbe po celi desni roki. Zdravi sc v uiuriboriki bolnišnici.
□	Rujno vincc... piskii... itd. A noči na sredo .so sc pojavili v kleti časnikuija V. š. v Stolni I ter zmunjšali kletni inventur zu 21 ste-klcnic rujnega iu žlahtnega Pekrčanu. V isti noči -o uicndu isti grešniki izmaknili iz podstrešja v Klnvniski 12 nujra/ličnejšo cmajliruno (HTSodo. knjige, piskrc in obleko. Drzna svedrov-eadl Ni človeku dobro biti v Ključavničarski 2..
IJ V prejšnji porotni dvorani sc prične danes, kakor smo svojcu« poročali, monstre proces proti znuiii četvorki Vincencu Bczjuku, Francu klcmen-bcrgeiju, Alojziju Golobu in Dominiku Jumcrniku, ki so obtožujejo, da so izvršili dne r. septembru 1926 blizu meje umor nad finančnim stražnikom Jankom Resnikoiii. Razprava. Vi jo bo vodil ss. Lenart, bo trajala bržčas tri dni in jc zato opaziti zlasti v obmejnem ozemlju razumljivo veliko zanimanje. Prič jc povabljenih nad KK). Obtoženci tajc vsako krivdo. Dvakrat so sedeli nu zatožni kloni pred poroto, dvakrat so bili oproščeni. Lansko loto pa s<> sc nenadoma raznesle govorice, da so se obtoženci 'luliuli / umorom, rudi česar jc bilo proti vsem štirim zonet obnovljeno postopanje.
■■■ □ S turnejskim programom nastopi mariborska Glasbena Matica v un ionski dvoru ni v tofrdto, dne 2. maja. — V petek rednu vaju.
□	Mali trg. Kmetje si> pripeljali 3 vozov krompirja in čebule in drugih pridelkov. Imenitno je bil založen senčni trg: 30 vozov senu iu " vozov slanic. Sadik cela kopicu. Italijanske solate veliko, povpraievanja pa nc baš preveč: U dinarjev kg! Niso to mačje solze. Mariborske gospodinje pravijo: bo žc ccnejc.
□	Dobrosrčno botcrco bi ruda dobila siromašna učenka šestega razredu ljudske šole. Velikodušna dobrotnica, ki lii sc /unimnlu zanjo, naj vpraša na naslov pri podružnici Slovenčcvc uprave nu Aleksandrovi cesti 6 (Prosv. knjižnica).
□	Mariborski športniki. Mariborci gostujejo v nedeljo, dne 26. t. in. v Celovcu ter odigrajo > tamkajšnjim Itapidoin prijateljsko tekmo. — Hokobiirbcni preizkusi za prvenstvo Dravske banovino bodo — sedaj nepreklicno* — v dneh 23. in 26. t. m. Pridejo rokoborci i/ Ljubljane. Celja in Zagrebu. — \ Mariboru ua bomo imeli v nedeljo tudi ljubljanske goste: Primorci *c spoprimejo v prijateljski tekmi /. železničarji.
□	Kako je Llza hotela seopniti v njegovo srcc ljubezen do Jcrc. sc veliko je lahkovernosti na svetu, du sc ua ta račun razni clc-
menli s tem preživljajo. Lizika II. je znana, po tem. du sc peča s prorokovanjcin i/, kart. Pa je I i/.iko zanimala Jcričinn usoda. Ko jc vse v okn-liei poi/\edelu, je šla k Jerici II. v Ptuj in ji i/ kurt razbrala njeno žalostno usodo , ki ima svoi vzrok v tem, ker .je v srcu njenega možu vsukrSuu sled i> ljubezui shlupclu. In je Lizika prepričala Jerico o tem, da sc mož šc lahko spreobrne ter ji nasvctnvalu, naj primeša svoje sline vinu , ki ga naj da potem svojemu možu piti. Lizika jc bila pri Jerici stalen gost in ji izvabila na račun njene lahkovernosti do 800 dinarjev gotovine ter obleke, perilu in drugih stvari v skupni vrednosti 1000 dinarjev. Lizika sc jo v ta svoj položaj tako uživelu, da je decembru 1030 prišla celo s svojim možem k Jerici, du bi ji pomagal odnesli kar celo vrečo lu/uc obleke in perila. Končno sc jc zgodilo, da st- je Lizika /našla na zatožni klopi radi prevare in da jc bila pred luk. sodiščem obsojena radi tega na tri mesece strogega zaporu. 100 Din kužni ter troletno izgubo častnih pravic.
□Predavanje. O pariških gledaliških igrali v februarju 1931 predava v Vcsiii v soboto ob 20 Marc Vey, profesor za francos-ko književnost \ Ljubljani.
□	Izid ljudskega štetja v Rošpohu. 1007 prebivalcev, od teh 10 Nemcev.
□	Nezgoda 3-lctncga fantka. 5-Ietni posestnikov sin Anton Krepek i/ lalikuiiee je prišel / levo roku v slaniorcznico. Poškodba je velik i in jc uiorul biti prepeljan v splošno. Njegovo stanje jc precej resno.
□ Smotro psov priredi t nedeljo ob 7 v hotelu sMeruiu v Mariboru lovsko društvo.
Piai
Javna seja mestnega občinskega odbora se vrši danes ob (.1 zvečer z običajnim dnevnim redom. Poleg drugega je na sporedu tudi točka o električni zadrugi. •
Ljudsko štetje se bliža koncu. V sosednji občini Breg je živelo o priliki popisovanja 147,3 ljudi .Slovenja vus številčno poseka Breg; saj ima 1590 ljudi: 758 moških in 838 žensk. V vsej fari bo v primeri z zadnjo slalisliko precej velik narastek.
V preteklem tednu sla se v niiuoritski cer kvi poročila dva para. Prvi je bil iz Pacinja Jožef Ratek in Vulentič Milka. V ponedeljek pa sta pristopila pred ollar železniški uradnik Crnjač Franc, ki je v službi v Zemunu, in Mealič Kri slina, ki jc trgovka v Zagrebu in je doma s ptujske okolice. — Tudi dva pogreba so imeli pri oo. minoritib. Pokopali so delavcu Vela Murtina iz Podviucev in vdovo Zagoršek Ano iz Dornave, ki je dosegla 78 let.
Zu davek na poslovni promet, zu katerega bo treba napraviti prijavo za prvo četrtletje, so potrebna navodila nabita na oglasni deski trgovskega gremija v Ptuju.
Pregled sodov se vrši v aprilu v dneh 22. 23., 24., 25.. 27. in '28.
Prosvetno društvo v Ptuju je v zadnjem času kupilo lepo število novih slovenskih in nemških literarnih del. Omenili je treba zlasti mojstrske knjige, ki jih je zu tekoče leto napovedala Jugo slovanska knjigarna v Leposlovni in ljudski knjižnici.
Celje
& 60 letni obstoj obhaja dne 6. in 7. junija celjsko gasilno in reševalno društvo, nakar sc opo zarjajo druga društva.
d Hmeljarska prodajna zadruga, nedavno ustanovljena s sedeiem v Žalcu, ima v nedeljo 26. aprila svoj prvi redni občni zbor ob pol 9 do poldne v dvorani hotela Evrope.
& Umrli so: V celjski bolnišnici Stegenšek Marija, delavka v Libojah in Fendre Andrej, 62 let ni hlapec iz Št. Jurja ob juž. žel. V okolici 47 letna zasebnica na Ostrožnem Mimik Apolonija,
•0" Iz LBškega. Mesto ima po ljudskem štetju 168-1 prebivalcev; torej se je število prebivalcev zmanjšalo do zadnjega ljudskega štetja. Seveda so začeli takoj ugibati, kje bi bil vzrok temu dejstvu in so prišli do sklepa, da je to posledica zmanjša nja nekih industrijskih podjetij. Zato ima sosedna občina Marijagradec 2881 prebivalcev. — Okraj nemu načclstvu v Laškem je javil zaradi prezaposlenosti svoj odstop župr.a občine Marijagradec Topole.
Q Prenos trupla. Danes ob 5 popoldne bodo na mestnem pokopališču prenesli trupli uglednega in priljubljenega celiskega velctrgovca gosp. Frana Strupija in njegove hčerke Mirice iz mestne grobnice v rodbinsko, ki je bila v preteklem tednu do-gotovljena.
iz raznih krajev
Jezica pri Ljubljani. V torek popoldne sije pripeljal v našo faro pre, zvišeni knc/.oškof dr. Roiimin. S Črnuč, kjer je dopoldne binnovnl, so knc/oškof i spremili prav ilo naše cerkve črnuški fantje in inožjo in konjih, nekateri v narodnih nošah, drugi * gasilski uniformi. K sprejemu knczciškofu se je pred iuruo cerkvijo na Jcžici zbrala po ~\ojih predstavnikih vsa luru, dočim so i/, zvonika pridno pokali uiožliurji \ pozdrav. /lasi i častno je bil zastopan občinski odbor z županom Scvcrjeiii na čelu. vsa šolska mladina z učiteljskim zborom, dalje stoženski n ježenski gasilci. Marijina družba / zustuvo, rsta drugih odličnih farunov ter množica Ijud-tvu. Knczoškofa jc v imenu občine pozdravil /upuii Sever, zu Prosvetno društvo jured«ednik 11 v asi ju, zu gasilcu načelnik Peršiii Franc. Zvc-cr sc je v dvorani vršil pozdravni večer, ki ga _e priredilo Prosvetno društvo. Razen knezo-škofu Rozmanu in njegovega spremstvu se je kromne, pu iskrene, ter prav srečno usp le nkn-lemije udeležil občinski odbor po svojih najod-ienejših predstavnikih, ostali farnni i>u so napolnili dvorano, kakor šc nikoli nc. Najprisrč-liejšu točka večeru jc bila, ko je škofu ru/ oder »ozdravil najmlajši je/euski pevec. jed v a 4-lot-ui fantek železničarja Toneta Jakopiča, ki je kuczoškofu nagovoril ter /elo koruj/uo in prav lopo zapel nekaj posrečenih pcsmic. Pn akademiji jo knczoSkol Rož.nmn nagovoril občinstvo ter se vsem, zlasti pa Prosv. društvu zahvalil zu ta lep večer, bodreč člane k naduljneimi delu za katoliško omiko in prosveto, ki edina jo zu človeka prava in zveličavna. — Drugi dan. v sredo dopoldne je knezoškof podelil domačim birinunceni zakrament svete birme.
Gorje pri Bledu. Danes prklc v župnijo Gorje tiovoimenovaui župui kg. Gabrijel Petrie. do sedaj župnik v Zugradcu na Dolenjskem. Po štirih mesecih dobi torej župnija zopet svojega župnika, kateremu želimo, naj bi mu bila fara Gorje kraj uspešnega dela, miru in veselju.
Na Uršnlh selili, tri postajo od Novega mesta proti Beli krajini, so farani sprejeli te dni novega župnega upravitelja g. Kralju Franca, ki jc bil doslej kot vpokoje-nec v Litiji. G. župniku želimo ua pri južnih Uršnih selili čimveč zadovoljstva in šc mnogo let plodonosncgu delu meti svojimi furaui.
Rečica ob Suvinji. Zadnjo nedeljo so priredili učenci tuk. tole pod vodstvom svojih učiteljev igro >Dve Murički«. Igra jc bila zadovoljivo podana — posebno so ugajali palčki in vile. Dovršeno i>a je bila i/.vcdeua zadnja točka, t. j. telovadba Šestih dcklie z loki. Na zahtevo občinstva sc jc tn točka ponavljala. Kljub slabemu vremenu jc bila dvorana i>olnu hvaležnih gledalcev. — Naš pek Faganeli jc kupil Jurčcvo posestvo. Prejšnje poslopje preurejajo sedaj v hlev in skedenj. —
Satelška doVna
Zapuščena pastorka naših lepih dolin sanja o raznih obljubah, s katerimi so tolažili prebivalstvo. Železnica, rudokopi itd. No, in vendar je prišel čas, ko so vsaj malo popravljali ceste. Celo za lepšo zvezo so preskrbeli s tein, da so gradili kmalu pod Šmarjem novo cesto, ki pelje na Zi-biko, obenem pa bo pod Mestinsko vasjo vezala staro cesto pri Pristavi s srcem okrsja, prijaznim Šmarjem. Upamo, da bo to delo tudi do konca speljano. Prelepi kraji Podčetrtek, Buče, doli do sivega Sv. Petra pod Sv. gorami lahko danes brez težav obiščeš iz lepe savinjske metropole, prijaznega Celja. Upamo, da nam tudi te /veze ne odvzamejo, za katero ima največje zasluge naš delavni in nesebični rojak dr. Anton Ogrizek, bivši celjski podžupan.
Kakor je vrli šmarski Turk sprožil in deloma izvršil idejo, da veže Sotelčane s Šmarjem brez hribov, tako da jc dr. Ogrizek skrbel, da je ludi najbolj oddaljene kraju kakor Sv. Peter, katerega prebivalstvo se je že skoraj odtujilo savinjski metropoli, navezal na to mesto.
Še marsikateri načrt dr. Ogrizka čaka danes, ne vemo po kateri zaslugi, na realizacijo. Kako se je jezilo po?imi prebivalstvo tam ob Sotli, ko ji je bil ukinjen avtopromet, najbolj pa Sv. Peter, ker še vedno ni preložen Srcbernik, la stara prometna ovira, dasiravno bi bilo delo že dav no lahko izvršeno.
Zalo pa znajo prebivalci ob Sotli cenili zasluge, katere si je zanje pridobil naš dr. Og.izek, zato pa bomo tudi v bodoče prosili, da nas ne bo pozabil, kakor tudi mi ne njega.
Vam pa, ki hočete videti te leDe kraje ob Sotli, priporočamo, da se noslužite naše avtozveze Celje—Rogaška Slatina—Sv. Peter.
Aspirin
tabie.e
pristne le z
Boyer-ievim križem
Važni sklepi JNZ
Na zadnji seji jc JNZ razpravljala o važnih stvareh. Naše nogometaše bodo zanimali predvsem sklepi, ki se tičejo naših klubov. Zagrebška nogometna podzveza priredi 31. maja medmestno tekmo, ki jc bila sklenjena /c pred določitvijo novega načina tekmovanja za državno prvenstvo. Proti reprezentanci Zagreba bo nastopilo mestno zastopstvo Miinchena. Kadi tega je JNZ preložil nekatere tekme. Spremenjeni so predvsem termini tekem med ilirijo in Gradjanskim; in sicer je tekma Ilirija : Gradjanski, ki bi sc imela vršiti 31. maja v Ljubljani, preloži na 3. maja, tekma pa, ki bi f» morala vršiti 12. julija v Zagrebu, sc bo ni odigrala šele 2. avgusta.
Dalje je gosp. dr. Stipčič iz Siska izključci. za dobo 6 mcsecev iz vseh športnih organizac'i. Znano je namreč, da jc bil dr. Stipčič velik nasprotnik lig. Vtej borbi je šel celo tako daleč, da je grozil malim klubom, češ da bodo šc naprej pod oblastjo zagrebške podzveze, ki bo že pokazal^ klubom, ki bodo glasovali za lige. Naravno, da jc morala Zveza napraviti odločne korake proti taki nepravilni agitaciji visokega podzveznega funkcionarja, ki je izrabljal svoj položaj v agitacijskc svrhe.
Radio
Protframi Nadio-FJablJana i
Četrtek, 23. nprila: 11.43 Šolska ura: Otroške narodne pripovedke pripoveduje V. Moderndorfer.
—	12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Ca s. plošče, borza. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastiki;.
—	19 Dr. Mirko Rupel: Srbohrvaščina. — 19.30 Dr. O, Reya: Vrcmcnoslov jo. — 20 Pero Horn: Duševna vzgoja otroka. — 20.30 Koncert muzike dravske divizijske oblasti. — 22.30 Časovna napoved iu poročila.
Petek, 24. aprila: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Čas, plošče, borza. — 18 Mladinska pevska ura, poje zbor mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani. Osemletni Duško Polak igra na harmoniko. — 19 Dr. S. Lapajne: Pravice avtorjev. -- 19.30 Dr. Lovro Sušnik: Francoščina. — 20 Prenos opere Idomeneo z Dunaja. — 22 Časovna napoved in poročila.
Drutfl programi i
Potek, 24. aprila.
Btdgrad: 12.45 Opoldanski koncert.. — t7.30 Vokalni koncert. — 18 Narodne z dudo. — 20.30 Vokalni koncert. — 21 Marija Žaludova: Vokalni koncert. — 22.50 Radio-orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. — 17 Koncert. — 20.30 Belgrad. — 21 Vokalni koncert (Marija Žaludova). — 21.30 Komorna glasba. — 22.40 Plesna glasba. — Budanest: 12.05 Orkestralni koncert. — 17.35 Plošče. — 18.40 Ci-
ganska glasba. — 19.30 »Aida , opera. Verdi — Dunaj: 15.25 Popoldanski koncert. — 19.30 Ido menco«, opera, Mozart. — 22.25 Večerni koMce. ;
Milan: 19.15 Pestra glasba. — 19.50 Plošče. 21 Pester koncert: soli, zbori, orkester. — Prn:;a: 19.05 SaxoIon (solo). — 19.55 Mozartov ko-.coit.
—	22.20 Sodobnu glasba. — Langenberg: 20 Koncert orkestra. — 21.15 Levinja in general--, igra
—	23 Jazz-orkester. — Rim: 17 Orkestralni koncert. — 20.40 »Valčkovc sanje , opereta. — Berlin: 19 Vesela glasba. — 20.40 Koncert. — Kaiovicc: 20.15 Simfonični koncert Filharmonije. — Miihl-acker: 11.45 Koncert. — 17.30 Koncert Radia-orke-stra. — 19.25 Mandoline. — 20.05 Simfonični koncert. — 21 »Pomlad« (lirika). — 23 Plesna glasba.
—	Lordon: 18.40 Oktet. — 20.20 Will Shakespeare.. — 22.35 Plesna glasba. — Mor. Ostreva: 16.30 Orkestralni koncert. — 19.05 Ljudska glasba. —199.20 »I vgenij Onjegin«, opera, Čajkovski. —
Cerkveni vestnih
Praznik Marije. Matere dobrega sveta (20. aprila). Družba sv. Petra Klaverja obhaja praznik M.i rije. Matere dobrega sveta, katero ji je dal papež Pij X. za nebeško varuhinjo, na sledeči način: \ nedeljo 20. aprila v frančiškanski cerkvi ob 3 po poldne misijonski govor dr. p. Romana. Nalo li: ,-nije in blagoslov, k sklepu darovanje z-i ubo?e afriške misijone. Prisrčno vabimo 'c ol>i11>i ude ležbi. Vsi verniki dobo dan popoten odpusiek pod navadnimi pogoji (Pij X.).
Kulturni obzornik
Pevsha zveza — Koncert kamniškega okrožja
V nedeljo, dne 10. aprila jc priredilo kamniško okrožje v društvenem domu v Kamniku pevski koncert, ki jo bil posvečen sutno narodni pesmi. Sodelovalo jo 7 zveznih zborov in dva zbora kot gosta. Po pozdravu, ki ga je izrekel predsednik okrožja Slcrgar ruvn. Mateju llubadu, v š. kapel. <lr. Cerinu, zveznemu pevovodji prof. M. Bujuku in vsem navzočim je otvoril koncert točno ob pol 4. ure meš zbor iz Nevclj pod vodstvom župana Novaka. Samo dvanajst jih je bilo. pa so zapeli dosti srečno v lluhndovi harnjonizaciji Ljubca povej!' iu Ba ju kov o :> Meglico , zbor jc zvenel dosti izravnamo iu ritmično lepo umerjeno. Posebno nuj omenimo ločno ritmiko sopr. samospeva v Meglici, ki ni prav lahek, ker obsega nekaj ritničnili drob-ccv. ki so nevarni. Čo bi bil šc bas močnejši iu zvočnejši, bi bila opravilu la zaokrožena družina kar izvrstno. Male ucuglajenosli, ki so se lu pa lam pokazale, gredo ua račun dejstva, da je nastopil zbor prvi in jc moral šelo prebiti led. Pe-vovodja vodi zbor prav lepo. mirno in varno.
Župan Lijiar je pripeljal iz Mengša 10 fantov, ki so zapeli Dcvovi : Cej so liste stezice' in vDobro jutro, deklo moje-. Zbor je dobro ubran, jntonačno čist, ritmično enoten v harmaniji enakomeren, agogika jc bila dobra. Glasovi so lepo porazdeljeni, le tenor jc v višini malo preveč silil v ospredje. Nuj bi bil ostal ves čas diskreten v talzctu. pu bi bilo petje brezhibno. Pevovodji so jasno vidi, tla živi v nJem vsaka mišica s pesmijo, je. izkušen in ve, kaj hoče. Pevci gledajo preveč v noto.
Na Homcu imajo mešani zbori 30 grl, vodi jiii organist Jerman. Zapeli so Grumovo »Moja ko.-a iu Devove »Vesele lelne čase*'. Moški zbori so boljši od ženskih. Prožen sopran bi zboru zelo pripomogel. Pevovodja vodi zbor mirno, varno, zbor mu sledi, a uide tupalam poedinec, dn trpi enotna vbrauosl v dinamiki.. Z obrazov jim jc žarel mla-deniški ogenj iu navdušenje, so ]io večini mladi in se bo gotovo kmalu pojiolnoiiiu vbral in odstranil omenjene iiedostatke.
V Radomljah so sc šele pred nekaterimi mesci zbrali in organizirali. Nad 30 jili je v mcš. zboru, vodi jih zelo spreten organist Plevel. 30 po večini mlade pevke in komaj dozoreli fantje, zato je njih barva sočnata, pojo zelo umerjeno in zvočno, nikjer nc ruši nihče harmonije; zlili so sc v vseh pesuudi, v Žirovnikovih (Majerjevi) Kje so moje rožice., Bajukovi Na Gorenjskem jc fletno in 5-Slatiici , lako lepo, da so so resno potegovali za prvo mesto. Nekateri so jim ga ludi odkrilo priznali. Posebno ubran je moški zbor, ki je zapel zlasti zadnjo s tenor, samospevom knj mehko in prisrčno.
Kamniški zbor, ki ga vodi Heybal, šteje 32 grl in ruzpolaga ■/. dobrimi glasovi iii lepo rutino. Naštudirali so kaj okusno lluhndovi: »Luna sije iu • škrjanček poje . Zbor sledi zelo uglajeno, ločno na vsak mig. Zato je agogika smiselna in pelje ubrano. Ženski glasovi so skoro boljši od moških, ki so tupatam boleli po sili v ospredje. Odlikuje pu sc zbor po vzorni disciplini, pevovodja jc globoko izobražen strokovnjak.
Sledil jc me«, zbor iz Doba pod vodstvom org. Mazovniku. Tudi tu zbor se jc organiziral šele pred dobrim Iclom. a zveni tako enotno, kol bi imel sanic stare, izvežbnnc pevce in zveni nadvse čisto, prozorno, polno, četudi jih je le 20. Enotna izreka, čisla i nlonacija, točna ritmika, vzorna disciplina jih je potisnila tako krepko v ospredje, da sc so resuo borili zu prvenstvo. Pcvov. vodi smiselno
mirno, samo pretirano diferenciranje f in p ni vedno prijetno, a je tudi to doseglo uspeh, ker jc bilo tako enotno izdelano, da je ta uglašeuost odtehtala neprijetno pretiravanje. Naj še to izenači, pn se bo povzpel med najboljše zbore. Ima vse pogoje za to: mladi, sveži glasovi, navdušenju nič koliko in spretno vodstvo. Peli so Žirovnikovp »Oglarc in K. Adamiča >Vsi so prihajali , ki menda ni narodna (ljudska) in jc konec kar neokusno predolg.
Moravčanov je bilo toliko, tla slu jili komaj dva avtobusa pripeljala h koncertu. Krog 80 jili je, vodi jih org. Capuder. Peli so Pirnatovo Na Gorenjskem je fletno- v mešanem in Majukovo »Tri leta bom kopal v moškem zboru. Zbor napravi Izredno dober utls, petje mu zveni polno, barvilo, je izborilo upe I iu v izvrstnih rokah Peli so lako. ilu jih je težko odriniti s prvega mesta. Zbor jc mogočen dokaz, kaj zmore složno tržanstvo. Žo zbor bi Moravčano gotovo marsikatero mesto zavidalo. Res pa je: boljšo eu dober, močen zbor, kot dva trije šibki. Šc posebuo mehko, prisrčno je pel moški zbor.
Kot gosta sta sodelovala moška zbora iz Kamnika »Solidarnost« in Lira , prvi pod vodstvom Fr. Vidmarja, drugi pod Cir. Vromšakoni. Oba sla lepo ubrana, zvenita čisto, zvočno, dasi prvi ni mu prav posebnih pevskih moči na razpolago. Znali so pa kljub temu z vzorno disciplino in medsebojno obzirnostjo v vzornem pianisimu preiti varno in lepo vse zapreke. Peli so Adamičevo: Je pa davi. iu Pavčičevo: Ko so fantje po vasi šli • g. baritonom, ki ga je pel pevovodja. Zbor je napravil prav dober utls,
••Lira': je starejše, dobro upeto društvo, vajeno nastopov, poje zelo zvočno, okusno, fino, uglajeno. :;Spev ptičke pojo: (Devova) jo zvenelo nad vse ljubko, druga Tam, kjer lunira pa ni dosegla prve, in sicer jo žo priredba prvo sama za se veliko pestrejša iu pesem drugega kova. Oba
zbora sin bila v pestri družbi živahne tolanc nad vse iskreno pozdravljena in »ino zlasti Liro vsi visoko taksirali.
Skupno petje je vodil okr. pevovodja šol. upr. I. Primožič, ki je bil iniciutor in duša prireditve. Peli so v moškem zboru: okrog 150. Bajukovo >Žc rožce po polju cvelejo in Pnvoičevo živahno Potrkan plest. Če je zbor pokazal v prvi izredno mehkoto in folkloristično ltiati.-irniijo. j.-zadet v drugi čudovito razgiban humor. Zbor t< zvenel polno kot orgle in se je postavil zlasti z nizkimi basi (-pedalisti). Ženske, blizu '200, so pele Bajukovo triglasno 3 Žalost . Morda je bila pela malce prehitro, a so pevke uspešno se ko«ale z moškim zborom. V mešanem zboru, blizu 300. pa smo slišali Kimovčevo VLeče mi vodica -, Ada mičevo :>Vsi so prihujali iu Hubadovo Glej čez izaroc.
Prod skupnim petjem je prof. M. Bajuk izrekel nekaj toplih besed o naši ljudski pesmi.
Koncert jc v vseli ozirili izvrstno uspel in pokazal razveseljivo Ijubezeu do naše ljudske pes ini in zanimanje za njo pri pevskih zborih in pri občinstvu, ki jo bilo kar razigrano. Dvornim hi bila morala biti šc enkral tako velika, če bi biln hotela zajeti vse, ki so želeli h koncertu. Zato jih .to mnogo poslušalo zunaj. Navzoč jo bil tudi p srez. glavar dr. Ogrin z gospo in vsi vojaški do.-to janstveniki.
Koncert jc prenašala ljubljanska radijska po staja, zaL menda ne s posebnim uspehom.
Je pa misel takega- programa zelo srečna iu vredna posneniauja.
Kdo pn si upa prav preceniti žrtve pevk iu pevcev, ki so v mrzlem dežju prihiteli po blatnih cestah polni navdušenja in se vračali v mraku in temi vse iz ljubezni do lepe pesmi. 0 šc jc dosti požrtvovalnega Idealizmu med narodom, ki mu "rj vse priznanje.
AL B.
obje: (
KONFEKCIJSKA TRGOVINA
Miklošičeva cesta št. 16/1
nudi novosti v DAMSKtH PLAŠČIH, OBLEKAH in POVRŠNIKIH za GOSPODE NAJCENEJE
Dnevna kronika
mučenec.
Koledar	>
Četrtek, Ji. aprila: Adalbcrt (Vojteh), škof,
Osebne vesl!
Umeščen je bil včeraj dne 22. aprila 1931 na /upnijo Gorje pri Bledu g. Gabriel P e t r i č, doslej /.upnik v Zagradcu.
Znatne stavbne prihranke
dosežete, če Vam izvrši načrte, proračune in nadzorstvo Tehnični biro Telina-. Ljubljana, Mestni trg št. 25 I.
Ostale vesti
—	Ljubljanski niali dnevnik. Jutro se je zadnje dni purkrat spustilo v pohlevno polemiko z Jugoslovanom-. Zanimivo je, da Jutro- svojega kolege nikakor po imenu ne imenuje, temveč da stalno rabi zanj izraz ^ljubljanski mali dnevnik -. Vpraianje Je, ali dela Jutro- lo iz prezira do
Jugoslovana . dn -e mu ne zdi vredno gn niti imenovati, ali iz spoštovanja do njega, ali pa ima v mislih, dn s* Se nič ne ve, kako ln kaj se utegne še zgoditi.
—	Konta nje v Kini. Vsi, ki se nameravajo udeležiti romanju v Rim na proslavo H) letnico izdanja okrožnice papeža Leona XIII. • Kerum uo-vuruJii , uaj se takoj prijavijo, pošljejo Din 50.— zu izkaznico, ostalo vsoto Din 1250.— za vožnjo, hrano in stanovanje pa do 25. aprila. Obiščemu tudi Padovo in Benetke. Prijavite se ua naslov: Pripravljalni odbor za proslavo 10 letnire >Itcrum Sovarumi. Ljubljana. Miklošičeva cesta 22-1.
—	Obmejni liristovski promet % Italijo. Slovensko Planinsko društvo. Osrednji odbor v Ljubljani opozarja še enkrat na že objavljeni razglas rudi prijav za dosego obmejnih kari v svrlio po-sečanja plunin v obmejni zoni. Kdor reflekllra na obmejno ka;to, .-e mora zglasiti v pisarid Osrednjega odbora (Palača Kred. buuke, D', nadstropje) nepreklicno lo 23. t. in. Vsakdo naj prinese -> seboj sliko za legitimacijo in 10 Din za pristojbine.
—	Redni občni zbor Slovenskega planinskega društvu se vrši v nedeljo 20. aprila I. 1. ob 0. dopoldne v dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
Dnevni red: Pozdrav predsednika; poročilo tajnika; poročilo knjigovodje; poročilo računskih preglednikov; samostojni predlogi; slučajnosti.
—	Moderno urejen umetni mlin z lastno električno razsvetljavo in z vndno-turbinskim pogonom je zgradil g. prol. dr. Jo-ip Jenko na svojem pose.slvu v občini Cerklje pri Kranju. Obratovati l>o mlin začel prihodnji teden.
—	Društvom! Okrajno naecklvo v Laškem je z odlokom z dno 14. aprila naročilo vsem obči-nnm v Laškem okraju, da razglasijo, da priredi Kmetska prosveta Ljubljana v nedeljo, dno 26. aprila zjutraj socialno-gospodarski tečaj. Opozarjamo tudi druga društva, da se poslužijo te ugodnosti iu potoni okrajnega nučelslvu razglašajo svo-ie prireditve.
—	Resnična zgodba. Zgodila sc i« nekje v Savinjski dolini, kraja ne bomo imenovali. Neki Kmet jc prodal svojega vola mesarju po 5.50 Din. Kmetu se je potem preneumno zdelo, zakaj da bi moral on istemu mesarju, ki mu jc prodal vola pa 5.50 Din, plačali meso po 18 Din. Gre k njemu ler mu pra-.i, da ne kupi več mesa, uko mu ga ne Ja po 12 Din in mesar je takoj ugodil te) zahtevi, ae da bi >glihal«.
—	Ljudsko štetje. V občini S\. Lenart nad Laškim so našteli 752 prebivalcev, leta 1021 pa RS®. Dasiruvno je v tej občini več kmelskih družin, ki imajo 9 in več otrok, jo število prebivalcev vseeno padlo, ker se jo vsled krize našegn kmetijstva zelo veliko ljudi izselilo v Francijo, Belgijo in llolandijo. — Občina Marija Gradec itna 28w5 prebivalcev.
—	Rderi krit v Prckniurju. V nedeljo, 10. t. m. »e j<' vrSila ustanovna skupščina krajevnega odboru Rdečega križa v Bogojini. Ob 20. se jo zbralo kljub skrajno slabemu vremenu prav lepo število človekoljubov obojega spola v gostilni Vogel. Skupščino je otvoril g. Kalupi Ev gen, pozdravi! navzoče ter delegatu oblastnega odbora R. kr. g Ivana Mulnariča. ki je v daljšem govoru opisul pomen in namen R. kr.. Navzoči so z zanimanjem dediH njegovemu predavanju in ga nagradili 7. burnim odobravanjem. Po sprejetju društvenih pravil je bil Izvoljen soglasno za predsedniku g. Brelih Olon. šol. upravitelj. Istotako soglasno je bil izvoljen upravni in nadzorstveni odbor. V upravni odbor so bili izvoljeni: Bertoncoli Terezija. Vogel Terezija, Bezjak Matija. Breznik Janko, Kutassl Evgen, Pubau Štefan. Savče Jožef, ši-•nni Jože, Vugrinec šlefun; v nadzorstvo pa: llor-«it šlefun, Pinlarič Janez, PuČko Štefan.
Organizacija ima 40 rednih čliuiov.
V Prekmurju imajo sedaj 5 krajevnih odborov Rdečega križa: Beltinci. Bogojina, Dodrovrik, Dol. Lendava, Mur. Sobota. Dobri Prekmurei so vneti za človekoljubno delovanje.
—	Med ttodulc gremo. Kdo so Boduli. počakajte do konca, pa zvesto. Otok Kri; je naš največji otok. ki je zavoljo burje iz Vclebila na vzhodni struni popolnoma gol. v notranjosti pu pust in kn-menlt. na vzhodu pa rodoviten. V Iričelrt ure pride? s parobrndom v Omisalj. kjer jo krasen razgled uu Kvarner, pod mestecem so pa razvaline iiadu Fulvius. Od Omišlja 4 km naprej so Njivice, Kjer se nahaja ludi jezero. Nasproti Opatiji v Italiji je kopališče Mallnska, zelo obiskano zavoljo bujne vegetacije in milega podnebju. Morje čisto ln bistro ko kristal. Mesio Krk kale čisto benečan-«ko iici;, jder je Se veliko rimskih spomenikov. Včasih je bil obzidan z debelim zidom, le troje vrat, ki se že danes vidijo, jo vodilo vanj. Slovenci smo dali Krku že dva škofa (Mahnič, Srebrnič) in |e stolnica najbrž iz 11. stol., Sg starejša pa je cerkev sv. Kvirlna. Ima lepo kopališče Družica, zavarovano proti vsem vetrovom. Četrt ure od Krke je najmlajšo kopališče v severnem Jadranu, pu meudu med Slovenci najbolj znano, Aleksandrom. odkoder prideš s čolnom v četrt ure na Sfoslo obraiScn otočič Kosljuii. kjer je v cerkvi oo. frančiškanov pokopana Katarina, hči Ivana Fran-Jcopana. BaSka, nasproti Sen ju, ima zaliv knkor je-7 to in so »i jo Celil izvolili zu lolov8nje. 2e to
nam pove, da mora biti kopališče dobro, lepo in poceni. V cerkvici sv. Lucije (2 in pol km) je. plošča kralju Zvonimira, kjer jo ohranjen najstarejši ataro.dovenski napis. Vee te kraje, vso te reči in 6e mnogo več boš videl za 850 Diu, če se prijaviš za izlet Jadranske Straže v Ljubljani, ki bo o bin-koštih.
—	Poziv fotografom. Na tujsko-promelni razstavi v jeseni lela 1081 bo v njenem propagandnem delu poseben oddelek namenjen folokloristiki. Pripravljalni odbor razpisuje radi tega 11 nagrad za najboljše povečane fotografije tujsko-prometnili krajev Dravske banovine in sicer: I nagrada Din 750.—. 2. nagradil Din 500.—, 8. nagrada Din 300 iu 8 nagrad po Din 130.—. Natečaja se lahko udeleži vsak poklicni fotograf ali fotogral-amater Jugoslovan. Slike se morajo predložiti pisarni pripravljalnega odbora za prireditev tujsko-prometne razstave, Ljubljana šelenburgova ulica 7-1. bodisi žo v povečanem obsegu, bodisi vsaj v formatu 9X12 cm pod geslom z zapečateno kuverto, v kateri se nahaja točen naslov ualefajnika, najkasneje do 20. junija 1931. Natečajnik nagrajenih slik v merilu vsaj 9X12 cm se zaveže, da da sliko v ustreznem merilu, vsaj 30X10 cm, na razpolago pripravljalnemu odboru za razstavo. Poleg nagrajenih slik st' morejo razstaviti tudi druge fotografije v povečunem merilu, kolikor bo to dopuščal prostor. Nagrajene slike more pripravljalni odbor ria 6voj račun pomnožiti ter jili uporabljati za tuj-sko-prometno propagando.
—	Sabotira ima 98.700 prebivalcev. Pravkar so bili objavljeni rezultati ljudskega Štetja v Su-bottci in znaša število prebivalcev v Sv-botfri 98.700 prebivalcev. Prebivalstvo i" • - tujega
I štetju leta 1926 padlo skoro za 500 .i.
Ljubljana
Kaj bo danes
Druiiui: Pri belem konjičku:. Red D. (»peni: ,Werther<r. Red B. Nočno sliubo imata lekarni: mr. Sušnik, rijiu Irg in mr. Kurull, Gosposvetska cesta.
Mu-
Zfl birmo
kupilo ie tedaj
ure, zlatnino in srebrvino
9. Čuden Prešernova /
Oglejte si Izloibo
—	Sinova in mati ubili očeta. Pred kratkim jc iz vasi Zimič v bližini Karlovca nenadoma iz-ganil kmet Stanko Gojkovič. Te dni pa je radi deževja naraslla Kolpa naplavila njegovo truplo v bližini vasi Kovačevcev. Spočetka se je splošno mislilo, dn gre za nesrečo, toda nekam čudno iskanje in poizvedovanje pokojnikovega sina Gliše za očetom, j«- oblast privedlo do tega, da so začele misliti nu zločin. Orožnistvo je uvedlo preiskavo in aretiralo pokojnikovo ženo, ki jc priznala zli^-čin. Ko je prišel nekega večer.' liojkovič doinov> je njegova žena navalila nanj z lopato in ga s tako silo ud »rila p:i glavi, da je putlel na tla. Nalo sta priskočila si oba sinova in pobila t>četii do smrti. Nnlo so vsi skupaj zavlekli nčelovo truplo v senik in gu lani skrili. Neke naslednje noči pa so ga odnesli 20 kilometrov daleč do reko Kolpe in ga vrgli v vodo. Gliša pa je pustil na bregu očetov klobuk, da bo zgkdulo, kakor dn jc padel v vodo.
—	Bik ga je ubil iu vrgel v »odo. Iz Bačke Palanke poročajo o strašnem dogodku, katerega /rtev je postal občinski pastir Ivan Hoffinger. Ta je te dni ponoldne gnal čredo goveje živine ob Donavi na pašo. Bik pa jo naenkrat s še nekaterimi kravam' zaostal. Hoffinger je ti daj zamahnil s svojo palico, da bi pognal žival napr»j. V tem trenutku je bil bik pri njemu, ga začel mrcvarili iu gu uapasled porinil v Donavo. Dva druga pastirja. ki sla it daljavo opazovala ves dogodek, -la prihitela bliže in konnj s palicami ukrotila besnečo žival. Polegnila sla HoPingerja iz vode in ga lako rešila saj smrti v vodi. Predno je po- , klicani zdravnik prišel na lice mesta, jc llofinger že izdihnil.
—	Poeresa se od 31. marca Kresnik Jožef, po domače Križan iz okolice Vojnika pri Celju. Imenovanemu so je omračil um in je odšel brez cilja. ObWen je bil v rjavo r-bleko. Postave je srednjc-velike in velikih brk. Kdor bi o imenovanem kaj vrdel, sc naproša, da lo sporoči njegovi materi Kresnik Neži v okolici Vojnik pri Celju ali pa občinskemu uradu škofja vas, p Celje.
—	Absolvente strojne in elrktcodelnvodske šole. ki niso člani OPEST. pozivamo, da se sigurno zglase pismeno s polnim naslovom in poklicem na zavod TSft ali na OPEST. Borštnikov trg 1. Ljubljana.
—	Natečaj. V inženjersko podčastniško šolo v j Mariboru bo sprejetih Iftos večje število gojencev j i/, meščanstva. Kandidati morajo biti naši držav- ' Ijanl. neoženieni in up smejo bili inlaiši od 17 in j ne slareiši od 21 let. Prošnji' j-> peslnli najkasneje j do 15. septembra poveljstvu inženerske jiodfastni- ; Ike šole v Mariboru. Šola traja dve leti. Gojenci, i ki ho šolo dovršili, imajo kot naredniki pravico, da ; delajo i/.(lit za častnika. — Ostali pogoji so razvidni j iz službenega lista št. 17. ki je na razpolago pri pristojnih poveljstvih vojnih okrožij in nu vseh j orožniških postajali.
—	Brcskor in marelica. Navodilo kako ju j vzgajamo in oskrbujemo. Priredil sadjarski nad- j zornik M. Humek. Založila Jugoslovanska knjigar- j na v Ljubljani. Cena Din 10.—. Malokateri naših | sadjarjev zna pravilno gojili in ravnati z breskvijo in marelico, ki rodita izmed vseh sadnih plemeu najplemenitejši sad, ki je izbornega okusa, jako primeren za pripravo rnznib sadnih izdelkov, kon-serviranja itd. V vsestransko temeljili predelani knjižici uam pisatelj pove vse, kar jc potrebno vedeti o vzgoji, podlagi, sortah, oskrbi, gnojenju, bolezni in vlaganju breskovega 6adu. V zadnjem času poluga ludi naša banska uprava veliko važ-
j nosi gojenju tej vrsti č-ndijegu drevja, saj jc razdelila že precej izvodov le knižice ob priliki raznih tečajev.
—	Kolnčni dnevi, pesmi za dobro voljo, najnovejša priredba slov. pesmi g. kapelnikn dr. Ce-rinn, se izvajajo prvič danes v radiokoncertu vojaške godbe. Opozarjamo na to koncertno točko vse radioposlušalce.
— 0, da je rora, moje srce! Besedilo Mirka Kunčiča, za moški kvartet uli zbor z barilonskim solom, uglasbil Zorko Prelovec. Priprosto, meio-dljozno sklndho, ki Jo krasno zapoje Slovenski vo-knlnl kvintet, iz«ln založba pevskega društva Ljubljanski Zvon.
© Prava beseda na pravem mestu. Pišejo niam: Nekuj let sem sc je bilo naše vojuštvo navadilo preskrbovali se i. brezovimi metlami kur v lastni režiji — to jo nu Golovcu. Pet- do dvajsetletne breze, ki so bile toliko nizko obru-ščene, da je mogel tudi munj spreten plezuvec nanje, so poštah; žrtev snagoljubnosti liušegu vojuštva. Vojak, ki je bil |x>slun p« metle, ni vprašal, čegava jo breza iu ni obsekul vej samo spodaj, ampak vse do vrhu in ni prizunesel niti vrhu samemu, Tuko mole sedaj nu Golovcu mnogoštevilne breze vseli sturosii proti nebu svoje kruto okrnjeno in pohabljeno telo, kukor bi klicale un maščevanje. Podgolovški posestniki so dolgo gledali to neverjetno pustošenjo s krvavim srcem, se posvetovali in tarnali med soboj, u pomoči si zat-udu niso znali, še-le lotos, ko stu nu veliki teden dva vojaka pri hišah iskalu dohodu na Golovec, češ da gresta po metle, se je v gnevu in žalosti odločil eden izmed prizadetih posestnikov, tla irre iskat pomoči kamorkoli. Obrnil se je najprvo na policijo, kjer so ga pu napotili na edino pristojno mesto: nu komando mesta. Ni mu bilu lahka ta pot. a šel je — in se kinulu prepričal, da prava beseda na pravem mestu vedno zaleže. Gospod adjutuut ga je sprejel prijazno, poslušal njegovo kratko pritožbo in nemudoma dejal: ;Du lo je rcsniui, sam som videl opustošene breze. Takoj bomo i/duli povelje, tla se ta dejanju ne ponovi- vee.s-Vsi prizadeti posestniki so Iu us|>oh pozdravili hvaležno iu z zudoščeiijem in se trdno zanašajo, tla bo tu beseda iioklic-ancga mestu brezpogojno držala. Breza je eno najlepših naših dreves iu sc jc lastniki sami niti v lastni nujni potrebi ne dotiku jo. l\aj ostane ta poleg saduegu drevje najlepši kras Golovca v bodoče varen tudi pred siiagoljubjem naših vrlih vojakovi
© III. simfonični koncert letošnje sezone ima na programu »tiri dela, ki se bodo prvič javno izvajala v Ljubljani. Navedli smo jih že v zadnji nn'ic'. dan«'« pripominjamo, da so to moderno skladbe, a navzlic temu izredno zanimive, polne lepili motivov, ki prinašajo poslušavcu velik užitek. Eno delo jo lepše in zanimivejše od drugega. Program obsega štiri slovenske skladbe, 1 češko iu 1 rusko. Oba dirigenta: kapelnik Stritof in ravnatelj Polič nam jamčila za umetniško izvedbo vseli sporedovih točk. Predprodaja vstopnic v Matični knjigurni.
0 l jubljanskim pevskim društvom (mešanim zborom)! Po sklepu upravo lliibadove župe JPS bomo peli na Fleišmanovi proslavi 7. junija v Be-ričevem (povodom L župni"»a zleta) J. Fleišinauov sHiinnus nu Vodnikuc v privedbi dr. P. Kozine za mešani zbor z baritonskim iu tenorskim solom. Skladba i/.itle v II. zvezku letošnjih '»Zborov-.-, zbori unj si jo takoj nabavijo in uaj jo naštudirajo. Partiture se dobe pri upravi -Zborov: po 1 Dbi komad.
Površnike, obleke in vsa druga oblačila za pospode in deco nudi v na'večji izbiri tvrdka J. Mačeh, L ubJjana, Aleksandrova cesta 12
— Pri slabem počutju je naravna ^Fram-Josef<
grenčica prijetno učinkujoče domače sredstvo, ki «e z njim znatno zmanjšajo težkočo in češče zanesljivo koristijo že male količine. Dopisi ženskih zdravnikov hvalijo soglasno prav milo učinkovanje »Kranz-Jose!« vode, ki jc )>osebno izborila za nežni ustroj ženskega telesa. >Kranz-.losef< grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
G
AZELA TERPENTI-NOVO MILO JE ZA VSE, TUDI NAJFINEJŠO TKANINO
Zahtevajte gu pri Vašem trgovcu!
0 Dela pri Ljudskem domu. Že več časa so zaposleni delavci pri raznih stavbenih delih pri Ljudskem domu. Tako so to dni porušili zadnji prizidek nu dvorišču. Kakor znano, bo v Ljudskem domu opuščena dvorana za gledališke predelave in drugo prireditve ler bo vse poslopje povsem preurejeno. Namenjeno bo predvsem dobrodelnim I11 dijaškim svrham.
0 Opero popravljajo. Operno gledališče jc žt: dolgo potrebovalo svežega oineta. Težave pa so I bile vedno v tem, kje dobiti primernih sredstev | za popravilo zunanjosti. Letos pa so se potrebna i sredstva k sreči našla, tako da so pričeli ta teden popravljali opero. Operno poslopje je sedaj obdano od zidnrskih odrov iu delavci Stavbne družbe že ' prenavljajo omet, tako da bo operno gledališče zopet dobilo dostojno in reprezentativno zunanjost.
0 Dež ovira delo. Deževno vreme, ki traja sedaj že nekaj dni sem, precej ovira razna javna dela v Ljubljani. Tako je včeraj počivalo delo pri regulaciji Ljubljuniee pri frančiškanskem mostu. Tudi je Ljubljanica lako naraslla, tla so morali vodo spustili po glavni strugi, tako da je bilo delo tudi v leni oziru ovirano. Delo je moralo po)ioldiie prenehali ludi v Šelenburgovi ulici, enako tudi na-tlaljna dela pri zgradbi nebotičnika. Ostale velike zgradbe v Ljubljani so že toliko pod streho, tla delo ni bilo ovirano, pač pa t-o jc nadaljevalo v notranjosti zgradb. Ako bo deževno vreme še dolgo trajalo, bo pomenjalo to precejšno izgubo časa predvsem pri regulaciji Ljubljanice.
0 Kriminalni drobiž. Večjih vlomilcev sedaj v Ljubljani lii. ker so že vsi pod ključem, le začetniki se poskušajo tu pa tam. Trgovec Mirko Uarvar z Vodovodne ceste 28 je prijavil, da jo nekdo poskušal vlomiti v noči na torek v njegovo specerijsko trgovino. Razrezal jo že dve šipi na oknu, ko pa je hotel splezati v trgovino, ga je zadržalo železno omrežje. Vlomilec je moral svoj načrt opustiti, trgovec pa ima le 100 Din škode na šipah. — 1'rugi vlomilec, morda pa prav isti, jo vlomil v isti noči v pralnico pošlnega uradnika Rudolfa Lukežu uu Dunajski cesll 99. Odnesel jo veu perila, vrednega približno 700 Din. Perilo je bilo zaznamovano z monogrunioma MM uli LR. Ta vlomilec je poskušal vlomili s ponarejcinm ključem šo drugntn in tudi v vinotoč Marije Clberni-kove. To pn se mu ni posrečilo. — Mesarskemu pomočniku Maksu Oerbcu na Poljanski cesti 55 je nekdo z dvorišča odnesel tenmoslvo kratko zimsko suknjo, vredno 500 Din.
Naše dijaštvo
Akademiki! Nocoj ob S predava v Danici , (Akademski dom) g. tir- L Aličin o Nalogah ka-tollških akadcmfkih orgauizaclj'. Tovariši, pridite!
Trbovlje
V nedeljo jc bil pri nas sklep sv. uiisijona, ki sta ga vodila gg. lazarista iz Celja Pohar in Tavčar. Cerkev jo bila premajhna in pri spoved-nicah so se ljudje vrslili od zgodnjega jutra tja v pozno noč. Posebno aktualni so bili govori o svetosti zakona in družinskega življenja ter o socialni pravičnosti. Za sklep jc prišla radostna vesl, da se bo zopet začelo redno tlelo.
Vsi tisti, ki so bili ob zadnjem plačilnem dnevu reducirani, zdaj upravičeno pričakujejo, da bodo redukcije preklicane.
Zelo smo radovedni, kuj bo s cesto v Savinjsko dolino. Lani so jo začeli urejevati, razkopali so jo tuko, da je neprehodna, poleni pa je delo zastalo in čisto tiho umrlo. Pričakujemo, da bodo merodnjni činitelji uvideli, tla tako štedenje ni umestno in že započeto delo izvedli do konca.
Med šolsko mladino se pojavljajo slučaji moralne pokvarjenosti. Imamo kar dvojni kino, ki s svojo tiskano in slikano reklamo česlo draži spolnost in budi živalske nagone. Ali nimamo postav, ki zabranjujejo javno pohujšanje? Ples, igrač-kanje in rodoljubne fraze nam ne bodo vzgojile mladine, vzgoji nam Jo lahko samo globoka ver-sko-nravna zavest odgovornosti in božje avtoritete.
Cerknica
Notarju TUnu Levcu v spomin. Pomlad, življenje prihaja, maj so bliža, v Tebe, dragi Tilen, pa je dahnila svoj ledeni poljub zima smrti. Pripravljeni smo bili že dalj časa na najhujše, pa vseeno nas je bolestno zadelo, ko smo zaznali, da si v nedeljo tam v belem Celju za vedno zaupal. Hrast, na zunaj krepak in močan, si moral pasli v najlepši moški dobi. K oin u j dve dobri leti si preživel v Cerknici, komaj si si priboril samostojno eksistenco in si spletel lastno gnezdo, pa si že mora! zaključili akt svojega življenja. Usoda Ti v življenju ni bila naklonjena, vseskozi si so moral boriti iu ko si se preboril skozi najhujše, jc sinrt presekala vse! Plemenit človek, mehka dobričina, polil razumevanja in sočutja do malega človeku, si si pridobil spoštovanje in ljubezen vseli, ki so Te prav u poznali. Zato so Te vsi radi imeli in zato je nam vsem težko po Tebi. Tako zelo bo nečesa manjkalo v naši Cerknici, ko se nc bo več pokazovaln Tvoja markaiitnn postava na Velki ulici, ko ne bo več slišati v družbi Tvojih znancev Tvojega zdravega humorja in ko se bo vsepovsod čutila velika praznota, ki jo je povzročil Tvoj nenadni odhod. Nc žalujejo za Tebo} samo Tvoji ožji dragi iu zlasli Tvoj od starosti in bridke usode sključeni oče, no Tebi je težko vsej Cerknici, vsem znancem. No boš sicer počival pri Sv. •lanezu ob obrežju Cerkniškegu jezera, no bo tam doli noben kamen nosil Tvojega imena, spomin, svetal spomin ua Tebe bo kljub temu šo dolgo živel v naših srcih. — Počivaj v miru, nnim.i cinidida! Večni Sodnik naj pravično presodi Tvojo pravdo iu uaj Ti prizna zasluženo plačilo!
Novo mesto
Iiredui obrni zbor novomeškega gusilnega društva se jc vršil v ponedeljek 20. t. m. Ker so sc dogodile v društvu razne nerednosti iu ker tlrušlveiia pravila niso v skladu s starim statutom, ki pa menda članstvu ni znan, jc po nalogu nadzorne oblasti prisostvoval obč. zboru novomeški župan g. dr. Režek. V uvodnih besedah jo poudaril, da mora društvo dobiti zopet tisti dober glas, ki ga je imelo nekoč, iu rekel, da se morajo pravila na vsak način spremeniti in prilagoditi starim statutom in današnjemu zakonu, ter da jih mora poleg pristojne oblasti po statutih potrditi tudi novomeška občina. Zupan je predlagal, tla se izvoli pripravljalni odbor, ki bo pravila spremenil. v ta odbor so bili izvoljeni gg. Jovščck Kari. Ferllč Ivan, Mirtič, Jarc, Zurc, Hočevar, M i kol it: Joricijo. NVindlscher, Adam, Auuitsch, Falkner in Košak. Kakor je iz vsega razvidno, bo prešlo tuk. prostovoljno gasilno društvo (kar bi po starih statutih moralo biti) nekako v občinsko last. Po statutih — kar smo pa šele sedaj prvič slišali — ima prvo in zadnjo besedo občinski odbor s svojim županom na čelu. Tudi ves inventur, kur ga društvo ima, pa naj je delal zanj kdorkoli, jc od prvega do zadnjega koščku tako rekoč občinska lest.
Kranj
Družiti) zaplenjenega orožja. Dne 11. maja 1931 se vrši na okrajnem načelstvu v Kranju od 9 dalje javna dražba odvzetega orožja (lovskiii pušk, lovskih k a rabin k. lovskih nožev, pištol, samokresov itd.) K licitaciji bodo pripuščeni lo koncesijo-nirnni trgovci z orožjem in osebe, ki imajo veljavno orožne liste ali dovolila za nabuvo orožja. Licitanti morajo to listine s seboj prinesti. Razen kupnino mora kupec plačali po tarifni postavki 81, točkn 3 a) taksnega zakona, odnosno po točki 8, člena 90. pravibiiku za izvršen je tega zakona se 1% kupnine kot državno takso zu prodajo premičnin.
Ljutomer
Regulacija Stavnice. V zadnji seji občinskega sveta se je razpravljalo o tem vprašanju. V nu-celu se io sprejela ustanovitev vodno zadrugo za regulacijo Ščavnice. Pripravljalni odbor tvorijo sledeči člani: župan Fr. Žemljic, Dijak Janko, K rajne Alojz, Rajh Jakob, Schmidt Fridolin in Ser-šon Franjo. Pri ustanovitvi vodne zadruge bo so-dclovaln občina Stročjn vas.
Očiščenje struge Ščavnice in pritokov morajo po naročilu okrajnega načelstva izvršiti prizadeti posestniki do 15. junija t. I. V nasprotnem slučaju bo občina delo izvršila na stroška lastnikov. Po 15. juniju bo posebna komisija ugotovila, ali so lastniki naročono delo izvršili.
Tombola Pomladka Rdečega križu z meščanske šole je bila preteklo nedeljo sijajno obiskana. Zanimivo, tla so glavni dobitki držijo bolj revnejših slojev. Pred tombolo so učenci priredili dobrodelno prireditev s pevskimi in rujalnimi točkami. Cisti dobiček gre za knjige revnim učencem meščanske šola.
Za naše vinogradništvo
(Konec.)
Kaj sedaj?
Radi obstoječe vinske krize, ki je dan za dnem jačja, nastala vprašanje, kaj je se pod vzeti, da se kriza pri nas ublaži.
Na razno predstavke, remorandunie vinogradnikov in raznih vinarskih organizacij je državna oblast znižalu državno trošarino od Din 1.— na 50 par na liter vina in uvedla nagrade od SO p na liter pri izvozu vina nad 50 hI v inozemstvo.
Razen lega podpira obstoječe vinarske zadruge v cilju racijonalne kulture vinogradov, v cilju produkcije boljših vin, stalnega lipa grozdja la izvoz itd.
Stremljenja za pomagati so tedaj resna ali vse to še vendar ne zadostuje, du bi se ta težka kriza mogla ublažili in srečno prebrodili.
Da sc to pospeši, je potrebno:
1.	Pod vzel i radikalne mere, da se vinograd uiška površina zniža. Strogo strokovno je določili predele, ki so sposobni le zu kvalitetno vinogradništvo. Zemlje, ki vsled slabo lege ne morejo dati dobrega vina, potem zemlje v ravninah iu višinah, ki so običajno ogrožene po pomladanskih nirazih, je treba opustiti in so naj racijonelneje uporabijo za druge kulture. V bregovitih takih krajih bi se dali uredili pašniki in sadovnjaki, ki bi gotovo ilajali večjo korist od lu sicer pridelanega manj vredpega vina. Isto velja za nižine, kjer bi travniki, pašniki, deteljiščn ali primerne okopavlne isto dale večje koristi kakor slabo uspevajoči vinogradi.
2.	Vsi nasadi ameriških samorodnic (direktorjev) bi s« morali izkrčiti povsod tam, kjer se namesto samorodnic more uspešno vzgajati druge gospodarske kulture. Na la način odpadejo velike površino vinogradov, ki s svojim obilini plodom ovirajo konzum plemenitih trt.Samo v tistih predelih, ki za druge kulture niso, naj se samorod-nice precepijo iu viuograd pretvori v žlahtno vinsko trto.
Zajedno s tem naj se najstrožje pazi na to, da vino od samorodnic ne pride v konzum, ki je ie vedno precejšen, četudi vinski zakon to zabra-njuje. Prodaju »šmarnice naj se docela prepove, sio vedno so dobi šmarnica v veliki meri v Poiuuiju l. j. na desnem bregu reke Mure in v Slovenskih goricah.
3.	Ustanavljati vinarske-kletarske zadrugo posebno v kvanlitetuih vinarskih okoliših. Državne, banovinske in zasebne trsnice naj kultivirajo v potrebnem številu le nekaj sort in to take sorte, ki v dotičnem kraju najbolje, uspevajo in dajejo izvrstno vino v enotni kvaliteti. Ne sme pu se dovoliti, kakor je to bilo dosedaj, da vsak vinogradnik sadi kaj hoče, da bere grozdje kadar hoče iu napravi vino po svoji volji.
Unifikacija kvalitete je potrebna. V vsakem večjim vinskem okolišu treba vino standardizirali v enoten tip, ki se pod i/.vestnimi imeni lažje more prodati doma in v inozemstvu, kjer bi kot tako uspešneje moglo tekmovati s sicer tudi dobrimi in cenimi vini iz drugih držav. Seveda so od tipizi-rauja izvzeta najfinejša kvalitetna vina. ki kot sortna in dobro šolana vina še vedno bodo prišla na svoj račun.
4.	Prodaju inozemskega vinu v naših krajih pa bodi čim najbolj ovirana.
5.	Sedanje trošarine na liter in lo: državna 0.50 Diu, banovinska 1.— Din, občinska posebno v mestih 1 do 1.50 Din in šo vise, močno obremenjujejo -vino in ga umetno podražijo. Način naprej plačevanja teh taks otežuje pa tudi trgovino; ker zahteva velikih investicij, kojlh rentabilizacija se ne more tako hitro izvršiti. Ta okoluost tedaj še bolj ovira konzum vina, ker gostilničarji ali trgovci z vinom viso v stanu takoj plačevati velike trošarine ob priliki nakupa večjih količin vina, pa zato kupujejo danes samo male kvantume, katerih rudi previsoke cene niso v stanu detajlno takoj razprodati. Kon/.umenti vina so v največji meri delavci in obrtniki, ki opravljajo težka dela in ki vina no morejo kupovati, ker njihov zaslužek ui v povoljnem razmerju z umetno nastalimi cenami vina. Tako se povsod konsumira vina vodno manje, promet vinu je čimdaljo slabši.
Trebalo bi tedaj znižali vse trošarine I. j. državne, bauovinske in občinsko ua en minimum od največ 1 Diu za I liter, neposredno plačljivo po prodaji kakor je. to bilo poprej ali pa pavsa-lirali trošarino na minimalen iznos od prodauega vina.
<1. Izvozna premija po sedanjem načinu no koristi mnogo vinogradniku — producentu, ker velja le zn pošiljko nad 30 hI, katere količine more od-premiti le večji trgovec. Iz tega vzroku naj so izvozna pristojbina dovoli na vse pošiljke v lun in s tem olajša izvoz.
S. V inska posoda iz inozemstva v svrho pol-uenja našega vina naj bo carine iu vseh dajatev prosta in naj oslane pri jirejšnem načinu poslovanja.
I). Vsa dosedanja carinska pola kakor Kaplja, Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Plač, Ceršak, Sladka goru in vsa ostala obmejna zvezna pota med Drav-
sko banovino in Avstrijo naj bodo kot do sedaj za izvoz vinu v Avstrijo prosta. To pu radi tega, ker večina vinogradnikov — izvoznikov nimu dovoznih ]>oti nu št. Uj in bi morali ako ostane zadnja odredba še nadalje v veljavi, že vse sklenjene kupčije i inozemstvom sloruirati.
10. Vse dosedanje carinske posle naj vršijo finančni oddelki tudi za naprej.
ll.Spremenila naj bi se odredba v pravilniku k zakonu o vinu glede odjemanja vzorcev po finančni kontroli pri izvozu vina v toliko, da bi se odvzelo le po 2 vzorca a 0.7 lilra vina. Ako so vino izvaža v manjših količinah kakor je to navada pri nasein obmejnem vinogradniku, povzro-čujo to velike stroške, posebno če inin izvoznik več sedov in sort vina.
12.	Naknadno naj s« dovoli uporaba natrijevega bisulfita (Na I1S0.,1 kot nadomestilo za žveplo pri zdravljenju bolnih vin. To pa vsled tega, ker je natrijev bisulfit cenejši od kalijevega metabisul-fila in ker je natrijev bisulfit pri nas že v navadi v uporabi.
13.	Državna oblast'naj strogo izvaja zakon o pobijanju draginje.
14.	Vinotoči za lastni pridelek (točenje - pod vejo ) so nastali iz. gospodarske potrebe malega vinogradnika, kateremu naj ta stara pravica oslane, odstranijo pa so nuj zlorabe le ugodnosti s strani takih ljudi, ki nemara sutihotapljajo.: druga vina in jih poleg svojih ali morda celo brez lastnega pridelka ločijo »pod vejo . in s strani grašča-kov in premožnejših vinogradnikov, ki si lahko drugače pomagajo; rok od !t mesecev za točenje
pod vejo pa so naj podaljša na 0 mesecev.
Naši vinogradniki — producenti so danes v obupnem položaju. Mnoge kleli so polne. V mnogih slučijih vina sploh prodati ne morejo; če pa se to komu posreči, mora prodati vino po tako nizki ceni, da ne more kriti niti režije, produkcije, da o kaki odškodnini za delo in trud niti ue govorimo.
Posledica vsega tega je, da je velika večina vinogradnikov zadolženih in če je vinogradništvo njih glavna ali edina panoga, da no morejo preživljati sebe in svojih družin.
Vinska kriza se more deloma ublažiti na način. da se omogoči konzum vina ob čim nižjih cenah.
Odpomoč v tej vinski krizi mora bili radikalna. izdatna, sicer ta nekdaj cvetoča in važna panoga jugoslovanskega osobito slovenskega gospodarstvu gre neizprosnemu poginu nasproti. Ce bo trajala kriza v svoji silovitosti še dalje, potem je gospodarska katastrofa sto in stotisočev naših vinogradnikov — producentov neizogibna. Tako daleč pa ne sme priti.
50 lei granita trgovcev v Liubtjani
Svečana seja bo v nedeljo. — Redni občni zbor bo v torek.
Letos praznuje Gremij trgovcev pol stoletja svojega obstoja, /ato se bo v nedeljo 20. t. ni. točno ob 11 dopoldne vršila spominska seja v veliki dvorani Trgovskega doina, h katerega zgradbi je v odlični meri pripomogel ravno Gremij trgovcev v Ljubljani.
Redni letni občili zbor Gremija trgovcev v Ljubljani se bo vršil v torek dne 28. t. m. ob 7 zvečer v veliki dvorani Trgovskega doma (v slučaju nesklepčnosti se vrši ob 8 občni zbor brez ozira na število navzočih)). Na dnevnem redu so poleg načel-stvenega in tajniškega poročila še: Računski zaključek za 1930, nadalje volitve načelnika, dveh namestnikov, 12 članov odbora, 6 namestnikov odbora, šolskega odbora, razsodiščnega odbora, 2 zastopnikov v Pomočniški zbor, 10 delegatov in namestnikov za Zvezni občni zbor.
Občni zbori: Ljubljanski velesejein, r. z. z o. z., Ljubljana, 7. maja ob 11 v Zbornici za TOI (bilanca, volitev uačelstva in nadzorstva); Korotan, lesna industrijska d. d. na Prcvaljah 9. maja ob lo (bilanca, voliiev upravnega iu nadzorstvenega sveta); lo-varna kemičnih izdelkov, d. d. v Hrastniku, v Ljubljani 12. maja ob pol 6 v Prom. zavodu (bilanca, volitev nadzorstva iu 3 članov uprave); št. .lanski premogovnik And. lakil, d. d. v Krmelju o. maja ob pol U (bilanca, volitve nadzorstva); Preinogokopna družba Belokrajina ■ v Črnomlju o. maja ob pol 12 v Krmelju (bilanca, volitve revizorjev).
Nabavlialue zadruge drž. uslužbencev. Kakor posnemamo iz revije Zudrugarstvo . so imele zadruge državnih uslužbencev v dravski banovini na koncu leta 1927. 5143 članov, 1928 8226 članov, 1920 10.008 članov, lani pa je naraslo število članov na 10.912. Najmočnejša zadruga je /elezničarska nabavna zadruga v Ljubljani s 0757 člani, nato zadruga v Mariboru 1950 članov in Nabavljalna zadruga v Ljubljani s 937 člani. Zadrug je bilo v celi banovini 14. — Najbolj je naraslo članstvo pri zadrugah drinske in savske banovine: od 3837 na 10.0S3, o/ir. od 7022 na 14.537.
Ec za
Dne 22. aprila 1931.
Denar
V današnjem deviznem prometu so ostali tečaji v glavnem neizpreinenjeni. Promet je bil srednji. Do zaključkov je prišlo v štirih devizah, katere jc vse dala Narodna banka.
Ljubljana. (V oklepajih zaključni tečaji.) Amsterdam 2284.50 bi., Berlin 1352.75-1355 75 (1354.25). Bruselj 700.48, Budimpešta 990—993 (991.50), Curih 1093.80—1096.80 (1005.30), Dunaj 799.00 bi., London 276.35 bi., Nevvyork 56.665— 56.865 (56.705), Pariz 222 35 bi., Praga 168.00—16S.86 (108.46), Trst 297.00 —297.S1.
Zagreb. Amsterdam 2281.50—2287.50, Dunaj 798.40—801.40, Berlin 1352.75- 1355.75, Bruselj 790.48 bi-, Budimpešta 900.29-993.20, London 275.95 -276.75, Milan 296.705—298.705, Ne\vyork ček 55.665—55.865. Pariz 221.35—223.35, Praga 168.00 —108.80, Curih 1093.30-1096.30.
Skupni promet brez kompenzacij je 4. 4 milij.
Belgrad. Amsterdam 228150—2287.50, Berlin 1352.75—1355.75, Budimpešta 990.29-993.29, Curih 1093.80—1006.80, Dunaj 700.84-SO 1.40, London 275.95—276.75, Newyork 50.6050—50.8050, Pariz 221.35—223.35, Praga 168.06-163.80.
Curih. Belgrad 9.13, Pariz 20.2975. London 25.22875, Newyork 519.175, Bruselj 72 175, Milan 27.1925, Madrid 51.50. Amsterdam 208.525, Berlin 123.03, Dunaj 73, Stockhohn 139.05, Oslo 138.90, Kopetihagen 138.875, Sofija 3.765, Praga 15.375, Varšava 58.15, Budimpešta 90.53, Atene 0.72, Carigrad 2.46, Bukarešta 3 08, Helsinglors 13.03.
Vrednostni papirji
Tendenca za državne papirje jebila danes čvrsta in so sc tečaji skoro vseh papirjev okrepili z izjemo 8/« Blera, ki je bil nekoliko slabejsi. Promet je bil znatno večji, kakor včeraj. Tudi na belgrajski borzi so bili tečaji čvrstejši, promel pa znatnejši kot v Zagrebu. Tržišče bančnih papirjev beleži znatnejši promet pri ueizpretnenjenih tečajih. Zaključki so liili v delnicah Ravtie gore, Poljobanke, Lnionbanke in Praštedione. Srbska jc bila najprej zaključena po slabejšem tečaju 1S5, kasneje pa sc je učvrstila na 18S. Tudi industrijski papirji beležijo več zaključkov. Neizpremenjena sta ostala Guttmann in Slavonija, čvrstejša jc bila Drava, osjeska Šečerana pa je popustila. Čvrstejša je tudi Trboveljska.
Ljubljana. '&% Bler. pos. 93.75 bi.. 7% Bler. pos. 83 bi., Celjska pos. 150 den., Ljublj. kred. 12(1 deti., Praštediona 920 den., Kred. zavod 100—170, Vevče 128 den., Stavbna -10 den., šešir 75 bi., Ruše 220 den.
Zagreb. Drž. pap.: 7"5 inv.pos. S3 50 -S9.71 (88.50. 80), agrarji 51.25 - 51 50, vojna škoda ar. 424 -425 (424), kasa 424-425 (424), 4. -12 » den.. :>. 424 —125.50. n. 425.50 jI., 12. 424 -424.50, 8?; Bler. pos 03—04, 7".i Bler. pos. 83—33 25 (83). 7",', |xis. Drz. hip. banke S4 - 84.50 (84.50), 6'!,', begi. obv. o7.7"S 08.25, l obač. --rečke 10.50 21. Srečke Rdeč. kri/i 30 d. Bančne delnice: Ravna gora Ml -00 (oO), k.i tolicka 33 den.. Poljo 52—53 (52). t uion 174—i7i (174), J lic o 74 -75, Lj. kred. 121) den.. Narodna 735II —7900, Obrtna 36 den.. Praštediona 022.50— 92» (925). Srbska 137— 1s8 (185, 188). Zemaljska 140 d. Industrijske delnice: Nar. sum. 25 den., Guttmann 129—130 (129), Slavcks 40 den., Slavonija 200-205 (200), Danica 05 bi., Drava 237 239 (237), Šečerana Osjek 295-298 ( 295), Nar. 111L 20 I.. Osj. Ijev 215 den.. Brod. vag. 62 den., Union 70- 80, Vevče 128 d.. lsis 45—16. Ragusca 370—380. Oceanu 205 bi., Jadr. plov. 530 d., Trboveljska 312.50 -314.
Belgrad. Narodna banka 7S0O 7860, 7",; inv. pos. 33-89. agrarji 51—52 ( 51.50, 25.600 110111.). vojna škoda 423.50—124 (424.25, 170 kom.), junij 424.50—425 (42-1.75, 424.25. 100!) kom.), O"., begi. obv. 07.75-08 (250.000), S1?/, Bler. po-. 04 (1000 dol-), 7% Bler. pos. 83.125 (4000 dol.), 7",; pos. Drž. hip. banke 84—84.375 (3000 dol.).
Notacije državnih papirjev v inozemstvu. London: 7% Bler. pos. 82—83, Nevvyoi k 8"., Bler. nos. 02.92025. IV, Bler. pos. 82.25—82.875, Tio pos. Drž. hip. banke. 82.25-82.375.
Dunaj. Podon. - savska - jadran. —. \Viener Bankverein 10.05. Creditanstalt 45.50, Escompteges. 159.80 Mttndus 133, Alpine 19.10, Trboveljska 37 80, Rima Murany 51.
Žilni trp
Čvrsta tendenca na žitnem trgu traja dalje, vendar se cene danes niso spremenile in so ostale na včerajšnji višini.
Novi Sad. Moka št. 5 190— 200. Vse ostalo neiz-premenjeno. Promel: 20 vagonov pšenice, I vagon ječmena, 17 vagonov koruze 11 vagonov moke, 2 vagona otrobov. Tendenca neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca nepravilna. Promet srednji. Pšenica maj 13.03—15.71, zaklj. 15.70-15.71. junij 15.75—15.79, zaklj. 15.80—15.81. rž maj 13.65— 13.95, zakli. 13.90—13 02, koruza maj 13.37—13.48. zaklj. 13.44—13.49, julij 13.65—13.83. zaklj. 13.80— 13.82, avgust 13.92, tranz. maj 10.00—10.70, zaklj 10.65-10.75.
Za državne dobave in Beograd
bi prevzel zastopstvo
Franjo Ilančič, Beograd
Koudina ulica 26
RAZGLAS
Županstvo občine Vič razpisuje oddajo naprave kanalizacijo v Rožni dolini in na Glincah.
Ponudbe morajo podjetniki pod običajnimi pogoji vložiti pri Županstvu Vič do torka dne 5. maja 1931 c!o 11 dopoldne.
Proračuni, splošni 111 posebni gradbeni pogoji ler načrti so med uradnimi urami na vpogled v občinski pisarni na Viču. Istotam se dobe razpisni pripomočki od 23. t. m. naprej proti plačilu nabavnih stroškov, in siccr 100 Din za tiskovino in 250 Din za načrte.
ŽUPANSTVO OBČINE VIČ,
dne 21. aprila 1931,
Zupan: Petrovčič I. r.

V	globoki žalosti sporočamo vsem, ki so ga poznali, da nam je umrl naš ljubljeni soprog in oče, gospod
JANUAR!J DEIELA
prejemnik mestnega dohodarstvenega urada v pokoju
dne 22. t. m. po trpljenja polni bolezni, previden s tolažili svete vere.
Pogreb dragega pokojnika bo v petek 24. aprila 1931 ob pol 5 popoldne izpred hiše žalosti Celovška cesta št, 94 na pokopališče k Sv. Križu.
V	Ljubljani, dne 22. aprila 1931.
MARIJA DETELA roj. SIMČ1Č, soproga. MALKA, LEON, VERICA< otroci — in ostalo sorodstvo.

Zahvaia
Za obilno dokaze iskrenega sočulja ob smrti nepozabnega soproga 111 očeta, gospoda
Franca Eofnik-a
iclež. inšpektorja v pok.
se vsem najtoplejc zahvaljujemo.
Posebno se zahvulju emo uospodu dr. Boštjan Errath-u, čast. gospodu J. Raharju in ostali čč. duhovščini, gospodu ravnatelju ing. Lorberau-u; vsemu uredništvu leklarne, pevskemu društvu, gasilnemu društvu, krajevnemu odboru društva Rdeči križ, vsem darovalcem cvetja in končno vsem, ki so pokojnika v lako obilnem številu spremili na njegovi zadnji poti.
G uštanj, 20. aprila 1931.
Žalujoči ostali.
agsso8 s
^ _3 -j -- jb v
šgžggs
-1 c^
N
'1 P0*^ &Ž3
a is
j 4. -j =
"tfšgas s o
« -r: .. a- —
a s ^ ? I c 1
^ I (3 Q
"a
Sr n . > Je 0j ji , Cb = n > 0) a n »g cj pj > o.
* s«53
•Š **
m ss c . ^
S
v;	™ 2 a
iS; js t;
So g
» «3? n j* _ . > i,
.»£=• i« KIN« O I
" v) — i
Earl Derr Higgers:
Kitaičeva papiga
43
Vsak Ikra t sle mi dobrodošli,' se je lilinil .Madden z vljudno hinavščino. Če medtem koj izvem, pokličem komisarja Bracketta.<
Uradnika sta se odpeljala in Madden se je vrnil v hišo.
Ta Clian je čudovit mož,;: je tiho dejal \Vill IIolley. »Odkod neki, vraga, ima papirje?<:
?Že sem mislil, da je vso izgubljeno,': je menil Dob. Toda Charlie misli pat na vse.«
Časnikar jo stopil k svojemu avtu. Mislim, da me Madden ne namerava povabiti k obedu. Zato idem. Sem pa zelo radoveden, kako se bo zagonotka razvozlala. Luie jc bil moj prijatelj. Njegova strašna usoda me je presunila.
Ko se je Bob vrnil v svojo sobo, je Charlie mirno postiJjal njegovo posteljo. : Charlie, vi ste biser! Mislil sem že, da smo doigrali. Kakšne papirje pa ste prav zu prav imeli?-;
-Ah Kimove kajpada! so je smehljal Chan. Od trgovca z zelenjavo, ki me je vozil s svojim tovorom iz Barstovva v Eldorado, sem si jih izposodil za nekaj (•asu. Če nosi človek fotografijo dolgo časa v žepu, poslane k sreči podobna vsakemu človeku. Domislil sem si, da bi me mogel morda Madden povprašati po listinah, preden bi nic najel. Tega ni storil, pač pa so mi listine cliuguče prav prišle!«
-Resnično, Charlie, vi ste dragulj, ko so tako previdno brigate za sospo Jordanovo in mojega oče-
ta. Poskrbel bom, da boste za svoje zasluge nagrajeni, kakor zaslužite.
Charlie Clian ga je skromno zavračal. Kaj ste rekli, ko sva se v avtu vozila na ladjo? Pismonosa na svoj prosti dan rad hodi daleč na izprehod. To vse jc zame zabava in veselje. Če razvozlam vozel in razkrijem skrivnost, bo to moje najlepše plačilok Priklonil se je in odšel.
Nekaj ur kesneje sta Bob Eden in njegov gospodar sedela v prijetnem razgovoru v sobi in čakala obeda. Milijonar jc ponovil svojo željo, da bi se rad čim brž vrnil na vzhod. Sedel je z obrazom proti vratom. Kar se je njegov obraz tako zelo načemeril, da se je Bob osupel obrnil. Na pragu je stala šibka uče-njaška postava s potno torbo v roki. Mali prirodo-siovcc iz kavarne Oaza.
»Gospod Madden?« je vprašal, okorno sc pri-klonivši.
»Jaz sem. Kaj hočete? s
Tujec je odložil torbo. Moje ime je Gamble, Tadej Gamble. Znanstveno se zanimam za tukajšnje puščavsko živalstvo. Imam pismo enega vaših prijateljev, rektorja univerze, ki ,jo večkrat velikodušno podpirate. Morda bi hoteli ljubeznivo prebrali te kratke vrstice
Maddenov obraz ni prav nič spremenil svoje neprijaznosti. Nejevoljen je prebral pismo, ga raztrgal ter vrgel kosce v kamin. Hočete nekaj dni ostati?
-To bi mi bilo res zelo prijetno. Seveda bi stroške
Madden gu jo ustavil z nepotrpežljivo krelnjo. Ah Kim je prišel pripravljat mizo. Še za enega, Ah Kim, jo velel gospodar. Iu pelji tega gospoda v sobo na
levem krilu, poleg sobe gospoda Edena! .:
: Zelo ste dobri! se je zahvaljeval učenjak.
Upam, da vas bom čira manj motil. Povabilo k obedu pa rad sprejmem. Kajti 1o puščavsko podnebje... da ... torej takoj bom zopet tu.«
Ves rdeč v obraz je Madden strmel zn njima. :>Vrag naj ga vzame! Toda biti moram vljudni. To priporočilno pismo... Skomizgnil je. No, upam, da bom mogel kmalu odpotovali!«
Bob pa se je izpraševal: Kdo je tn Gamble? In kaj hoče na Moddenovi farmi?
11.
;>Če ima Gamble na farmi kaj opravka, jr la gotovo čisto miroljuben, je med obedom razmisli« val Bob. Redkokedaj jc naletel na krotkejšega človeka. Madden jc bil čemeren in redkobeseden kakor pivj; gotovo ni mogel pozabiti, da ga je presenetil t;i tujce. Thorn je tiho čepel, kakor vsekdar. Nekam tesnobno je bilo gledati ga v njegovi črni obleki, ki jo je bil oblekel namesto one modre, katero je snoei 1111 lako skrivnosten način raztrgal. Bob je moral skrbeli, du je bilo pri obedu vsaj kolikor toliko govorjenja. Po obedu je učenjak postal med vrati ter se sanjavo zagledal čez bleščeče peščevje v daljne bele gorske vrhove.
• Čudovito, se jc naslajal. Vprašujem sc, gospod Madden, so-li resnično zavedate prekrasne lege svojo hiše? Puščava, daljna in nema, že od davnih časov s svojim čarom objema dušo ... Marsikdo pravi, da je pustu, nepokojna in strašna, toda juz...:
"Nameravate li dalj časa ostati lukaj? ga je neotesano urekinil Madden.
Konec Romanovih
Nova poročila — Usoda mrtvih ostankov
Major Erik Ragnell. nekdanji poveljnik finskega taborišča za sprejem ruskih beguncev ob sovjetski meji, je objavil v helsingfor-škili listih nove |K*latke o pokolju carske družine nn Uralu. Sporočil mu jih je kozaški častnik T., ki se mu je posrečilo pobegniti od Ivoljševikov. Leta 1018. julija meseca, je vodil belo konjenico, ki je kmalu po umoru zavzela Ekaterinburg.
Meščani so ga takoj peljali k hiši trgovca lpatjeva. ki so jo obdali sovjeti s pet metrov viisokim lesenim plotom. Povedali so, da so opolnoči t", julija slišali streljanje v hiši in da so ob 2 ponoči prihodnjega 18. julija rdeči vojaki mrliče naložili na avtomobile. Častnik je vlomil v hišo in našel tia dvorišču in v sobah razmetane carske kovčege, krvave mlake, sledove strelov in u<larcev z vojaškimi bodali. V obeh nadstropjih so ležali po tleh kupi razmetanega krvavega perila, fotografske slike carske družine itd. V sobi za stražo je bilo nei&tevilno praznih steklenic od žganja. V konjušnici na dvorišču so našli s hlodi |x»krito in s peskom zasuto jaano. Oziki vhod je komaj zadostoval za odraslega človeka. Na dnu jame so ležale na slanij skorje suhega kruha iu lončen vrč. Tu je bil včasih zaprt car. če je smatral sovjetski poveljnik za potrebno ga kaznovati radi katerihkoli prestopkov zapor hišni red.
Drug dan so ujeli tudi dva udeleženca nmora, rdeča vojaika Solovjeva in Proskurja-kova. Izjavila sta, da so se bali boljševiki izgubiti ujetnike, ker so se nn mestu bližali beli. Sovjet je naročil komisarjema Medvedjevu iu Aknlovu izvršiti umor. Vseh 12 tru|>ol carske družine in spremstva je bilo sežganih v zapuščenem rudniku blizu Ekaterinbu rga, kjer so potem našli več draguljev in ostankov obleke. Istočasno so bili umorjeni v Alapajevstku carjev brat Mihajl in drugi veliki knezi. Pometali so jih žive v 27 m glol>ok rudnik, kjer so obležali s polomljenimi rokami in nogami. Obmetavali so jih na to od zgoraj -/ granatami, dokler ni obmolknilo stokanje.
Tudi carski ostanki, ki so bili zbrani nn kraju umora, so imeli tragično usodo. Preiskovalni sodnik Sokolov (avtor knjige o umoru) je moral v zvezi s Kolčakovim padcem pobegniti iz Sibirije. Vlačil je po snegu in blatu tri usnjene kovčege in malo rdečo kaseto. V tovornem vozu. kjer je ležal na tleh. jih je skrival v kotu. Na postaji /.ima Irkutska jih je naposled skril pri nekem kmet« na samoti sredi gozdu, ker jc bil Irkutsk že pod boljševiki. To jo bilo koncem leta I9I1). šele mnogo
mesecev pozneje se je posrečilo vse spraviti v Harbin, glavno inesto vzhodno-kitajske železnice. Sokolov je Mylesu Lanipsonn (sedanjemu britskemu poslaniku v Kitaju) izročil pismo na smrt obsojenega Kolčnka, ki je prosil »v imenu kriščanskegn usmiljenja« izkazati zadnje spoštovanje ostankom niučeuikov. Lampsonov tajnik je sprejel navadno pleteno košaro, kjer so bili zloženi omenjeni štirje kovček i, in jo odpeljal v Šangaj. A kmalu na to je naročila britska vlada Lanipsonn, nuj se ne mesa »v ruske dinastične zadeve«, in je zato košaro povrnil Rusom (vodji bele vojske v Primorju generalu Diederiehsu). Ta je bil tudi na umi-
Matija Eldersch, predsednik avstrijskega parlamenta, je te dni umrl, star 62 let,
ku. Zato jo košaro izročil francoskemu generalu Janina, nekd. poveljniku čeških legij. Ob tej priliki je bila odprta. Janin je pregledal vsebino: ^12 kosov različnih draguljev, ostankov obleke, krogie in predvsem ožgane Človeške kosti. Mod slednjimi sc je najbolj ohranil prst starejše dame, menda carice same. Janin je iz Kitaju pripeljal košaro v malo dalmatinsko pristanišče. Na Francoskem jo je ponudi! velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču. Ta je proti vsakemu pričuko* nju odklonil sprejem, češ da ne n	ira.i -o ugotoviti pristnosti
j ostankov in tudi sAr')cti za njihovo varnost. Janin je hotel vse poslati v arhive francoskega zunanjega ministra. A člani hiše Romanovih v emigraciji so zopet ugovarjali, ker so se bali levičarske vlade na Francoskem. Sploh so mi-
slili, da bi bilo najbolje otežkočiti javno raz-kuzovanje ostankov iu jih skriti pred javnostjo. Janin je kovčege postavil v družinsko grobnico na svojem gradu blizu Pariza. Ostali so notri pet mesecev.
Na to je pisal Nikolaj Nikolnjevič, da je on zdaj samo zasebnik in ni poobluščen sprejeti i/. Sibirije poslanih ostankov. Prosil pn je, da bi se vse izročilo M. Giersu, nekdanjemu poslaniku v Rimu, kot starešini ruskih diplomatov v emigraciji. General Janin je ustregel prošnji leta 1921. Čnl je potem, da je preprečil Sokolov (ki je umrl na Francoskem) misel o izročitvi ostankov Vranglju v Južni Rusiji, preden je moral ta v emigracijo. Leta 1923. je od Giersa zahteval ostanke pretendent na carski prestol veliki knez Ciril v Koburgu. Giers je odgovoril, dn bo vse izročil šele nacionalni ruski vladi, Ciril je objavil svoj protest, ki ni imel uspeha.
Za te podatke je izvedela emigracija iz. Jo-ninove knjige »Padec carske vlade«, ki je iizšla začetkom t. I. v Pragi. Pričela se je zanimati za ostanke. Giers je v tisku zavrnil vse zahteve o pregledu kovčegov in izjavil, da nima pravice povedati, kje se zdaj nahajajo. Varuje jih kot gradivo za IhkIočo preiskavo. Omenil je tudi, da nima nobenih aktov, ki bi nndili uradne dokaze o pristnosti ostankov, dasi je osebno ne zanika.
S tem je bila zaključena polemika v francoskem in emigrantskem tisku. Malo več je znano o kosteh Alupujevskih žrtev, šestorici velikih knezov in knezov.. Nahajajo se v preprostih, po rji močno razdejanih železnih za-l>ojih v grobnici na pravoslavnem pokopališču blizu Pekinga. Ostanki velike kneginje Elizabete, sestre umorjene carice, so bili iz Pekinga odpeljani v Jeruzalem, kjer se nahaja od nje ustanovljeni ruski ženski samostan.
Žrtev indskih teroristov
V znanem kolifornijskem morskem kopališču Fyrefilu ob ustju reke Saikrnmenta so potegnili ribiči iz vode brezglavo truplo bogatega Indijca Rama Pandaja. Slučajno je zašlo v mreže. Bilo je obteženo s kolesom od tovornega avtomobila, da ne bi priplavalo na površje.
Po jiodatkih medna rod ne j>olicije, jc umorjeni štirinajsta žrtev tajnega indijskega društva, ki obračunava z Gandijevimj nasprotniki. Ram Pande, ki je dovršil kalifornijsko univerzo, je imel velik vpliv nad svojimi rojaki. Bil je odločen nasprotnik Gnndijevih načel, ker je
Dr. Emil Trinkler, priznani raziskovalec tibetanske visoke planote, se je te dni z avtomobilom smrtno ponesrečil.
smatral, da bodo Indijo zapeljala v krvavo anarhijo. Morilci so mu na prša vrezali svoje znamenje in označbo »britski podrepnik«.
Lani je našla mednarodna policija v različnih deželah trinajst nn sličen način zaznamovanih mrtvih Indijcev. Zadnji umor se je zgodil v južni Franciji.
Rani Pande je oblasti pomagal zasledovati morilce. Raje so že zaprti nn temelju njegovih navedb v Ncwyorku trije njegovi rojaki. Umorjeni je dobro slutil, kako nevarne nasprotnike ima. Pred nekoliko tedni je »zn slučaj nesreče« policiji pustil svoje prstne odtise, ki so tudi omogočili ugotovitev njegove osebnosti, ker je bilo truplo brez glave.
103 letna ženska vstala iz krste
l.z Newyorka poročajo 20. t. m.:
Ameriški listi prinašajo naslednjo zgodbo: V Lima, v državi Ohio, je 103 letno Lovrenco \Volfa zadela kap. Vsi so bili prepričani, da je starka mrtva. Toda njen zdravnik o tem ni bil prepričan ter jo ni dovolil pokopati. Štiri dni jo je opazoval. Slednjič se je tudi zdravnik udal, nakar so starko umili, oblekli v mrtvaška oblačila ter jo položili v krsto. Ob krsti je stala njena hči in jokala: »Uboga moja mama!«
Pri teli besedah pa je mrtva starka odprla I oči, sedla v krsti in začudena vprašala: »Čemn neki jokaš, saj mi nič ni.« Nato je vstala.
Njen zdravnik, kateremu se ima zahvaliti, da ni bila živa pokopana, sedaj pravi, da bo šc dolgo živela. Po domače bi se reklo, da se je starki duša počez obrnilo, če je seveda ta ameriška storija resnična. Mogoče ni, verjetna je vsekakor.
Silvester škerl:
Književna Praga
Iz popotne beležniee.
Slepi pisatelj Oskar Rauiu.
Po obedu v čedni restavraciji — bil je okusno pripravljen, izdaten in jako poceni — sem se napotil po Mšnesovi ulici navzdol. V eni izmed lepih novejših stavb sem v drugem nadstropju pozvonil pri Oskarju Bauniu. Oskar Baum je nemški pisatelj, ki je dosegel velik sloves, a je pri nas manj znan. Mikalo me je pogovoriti se z njim, zakaj Baum je slepec in večina njegovih povesti se godi med slepimi.
Odprla mi je prijazna starejša gospa, majhne postave in izrazito židovskega izgleda — Baumova Sena. Ko sem ji povedal, da bi rad govoril z gospodom Baumom, me je takoj peljala po hodniku in odprla duri v sobo — okoli mize je bila zbraua družina Se pri obedu. V polumraku sem videl dva mladeniča, nemara Baumova sinova; on sam se je takoj dvignil in z glavo nekoliko sklonjeno nazaj, prišel z gotovimi koraki do vrat.
■Prosim, stopiva za ta čas v spalnico. Nič, nič...« je branil, ko sem se opravičeval, da prihajam ob talko neprfkladni uri.
Baum je srednje postave, njegovo obličji' s spuščenimi vekami je resno, podobno kipu. Dolgi sivi lasje mu venčajo tilnik. Govori gladko v lepo oblikovanih stavkih; takoj opaziš, da je vajen narekovanju. Za »Prager Presset narekuje kritike mustkalnih prireditev, piše feljtone, a od časa do časa preseneti poznavalce in ljubitelje njegovega |>esniškega dela z novo. vsikdar zanimivo in dragoceno knjigo.
»Rojen sem 21. januarja 1883 v Plznu kol sin trgovca. Dvanajst let star sem v pretepu z dečki ua ulici izgub" vid — neikdo mi je razbil naočni-
ke. Do leta 1902 sem bil nn Dunaju v institutu za slepce, kjer me je Jožef Labor izobraževal in poučeval v glasbi. Študiral sem klavir. Kot organist in učitelj klavirja sem se preživljal, dokler mi ni postalo možno živeti od svojega peresa. Moja prva knjiga je izšla leta 1908 in se je imenovala »Ufer-dasein«. Opisal sem doživetja in vsakdanjost slep-oev v našem času. Prikritega atilobiografskega značaju je bila povest »l)ns l^ben im Dunkek. Voj-j tlim slejn-em je posvečena moja knjiga »Die neue i VVirklichkeik, utcpistično-fantaetLčna »Die ver-vvandelte Welt . V tej knjigi opisujem, kako je vse človeštvo po nekih žarkih oslepelo, naslednja generacija pa spet vidi. Pustolovske prirode so povesti »Die bose Unschuld«, »Die Memoiren der Frau Marianne Rollberg« in »G. F. der Abenteu-rer«. Večji del teh knjig se odigrava med ljudmi, ki vidijo. K tej vrsti spada Das Liebesurteik, v katerem prikazujem generalšlabnega oficirja, ki je ob enem voliun. Stvar se dogaja tik pred izbruhom svetovne vojne«.
Rad bi vedel, kateri je globlji smisel Vaših del in katere misli so Vas gnale k pisanju«.
Ko sem začel, ini ni bila nobena stvar pri-rodnejša od mene samega in jel sem opisovati svojo usodo. Saj svet tako malo vč o bojih mladih slepcev za enakopravnost v duševnih zahtevah do ljubezni in do dela. Da povem te stvari svetu krepko in okusno, sem jih povedal v obliki povesti, fmel sem uspeh in ta je podžgal že itak prirojeno mi veselje do pisanja. Na tej poti sem prišel do povesti >Die Ttlr ins Unmogliche . V nji leži filozofski sok mojega umskega dela. Izšla je tik po vojni in predstavlja junaka, ki je prevzel nase krivdo dekleta. Ko se njegova nedolžnost izkaže, ga tragična raztrgan ost obsojenega dekleta tako ' pretrese, da se brani zapustiti jetnišnico. S to pasivno revolucijo zbudi prenavljajoče gibanje v svetu. Njegova misel je; Ni krivcev mod ljudmi, marveč so sami nesrečniki. Svet jo zgrajen na tem. da
ni treba samemu sebi niti drugim dokazovati, kaj je dobro«.
Iz omare vzame knjižico ter mi jo pokloni v dar. V bojazni, da sem ga predolgo zadržal od obeda, se hvaležno poslovim od Oskarja Bauma in odidem. Po stopnicah se domislim, da mi je pozabil povedati morda poglavitno dejstvo, ki daje njegovim spisom ceno: Baum je bil prvi slepec, ki je v svojih delih optimistično pogledal v svet, prvi, ki je s svojimi v pisavi za slepce izdanimi knjigami sotrpinom vlival veselje do življenja, podžigal njih vero v življenje ter tako postal nekak idealističen apostol slepcem, a nam, ki vidimo, odkrival pred njim neznane nam globine in skrivnosti slepote.
Pri založniku Jnndi.
Ob polšesli uri sem telefonično najavljen pri založniku B. Jandi. Gospod Piok je bil tako prijazen, da me je vpeljal, zakaj težko je priti do mladega, a velikega i>odjetnika. Počasi grem po Irgu sv. Vaclava in si ogledujem živahno vrvenje ljudi, bogate izložbe, občudujem red in lepoto tega mestnega središča. Spomnim se, da mi je nekdo dejal, ako vprašam stražnika za kako pojasnilo v nemškem jeziku, odgovori češki, ako ga vprašani francoski, odgovori nemški. Zare6 moram vprašati )K> Karlovskem trgu, kjer ima Janda svojo palačo. Poskusim dvakrat svojo srečo, pri dveh stražnikih. Oba sta vljudna: na nemško vprašanje dobim češki odgovor, na francosko nemškega ... Tako najdem Karlovski trg, a ura je še prezgodnja. Zato se vračam v smeri proti Narodnemu divadlu in se sprehodim počasi čez most. čudoviti panorama me prevzame in sklenem sam pri sebi, da si moram ogledati se Hradčane, A to bo treba storiti jutri. Zdaj je čas, da se vrnem.
Gospod Janda me sprejme v svoji veliki delovni sobi, v kateri v kida praznota. Pisalna miza v enem kolu, v drugem mizica ju trije usnjeni na-
slanjači. Na straneh dve, tri grafike, ob steni omara s knjigami, a soba je tako velika, da pohištvo kar zgine v prostoru. Preproga po tleh duši vsak šum. Mladi gospod je jako ljubezniv in mi razklada, kako je iz niča v osmih letih ustvaril eno najmodernejših evropskih založništev in podpira svoja izvajanja s knjigami, ki mi jih kaže. Na telefonični poziv so jih uslužbenci neslišno prinesli in odšli. Izdaje »Sfinx« in »Piramida« so resnično sijajne. Za razmeroma nizko ceno izdaja Janda tiskarsko neprekosljive knjige, ki so tudi vsebinsko vredne svoje lepe zunanje opreme. V zbirki :sSMnx< izhajajo sami češki in češko-nemški pisatelji, v »Piramidi« hoče polagoma izdati najvažnejša dela svetovnega slovstva v češkem prevodu. Za Jugoslavijo je zaenkrat poveril delo Milanu Begoviču. Zanimal se je zlasti za slovensko slovstvo in ko sem mu pokazal nekaj slovenskih knjig in poslednjo številko »Doma in sveta«, je jako pohvalno govoril o opremi naših izdaj ter o tiskarsko kvalitetnem delu klišarne Jugoslovanske tiskarne. Vpeljal me je v svoj obrat. Organizirano je vse podjetje po načelih ameriškega organizatorja in reklamnega strokovnjaka Herberta N. Cassana, ki je postal oseben sotrudnik Jandovega podjetja. Janda izdaja štirinajstdnevnik »Literarni noviny« ter trgovsko in reklamno revijo »Typ«. Jako se je ! zanimal za prilike na našem knjižnem trgu ter me je povabil, naj napišem za njegov list poročilo o razmerah našega založništva in knjigotrštva, zakaj dejstva, ki sem mu jih pripovedoval, so ga zelo presenetila.
Pokazal mi je nazadnje, kako dela reklamo. Prospekti, plakati in inserati, ki se izdelujejo v posebnem oddelku pod strokovno izvežbanim vodstvom, predstavljajo gotovo najuspelejše, kar sem kdaj videl na polju knjigotrške reklame.
Zadovoljen sem odšel — poslovni čas je med tem davno potekel in gospod Janda mi je moral odpreti posebni izhod	tDalie prihodnjič.)
Sest dni v čolnu iz gamija na Oceanu. Gornjo sliko ameriškega letalca Harshmana so posneli s krova nemškega parnika »Cerigo«, ki ga je popolnoma izmučenega našel na Oceanu, potem ko je letalec celih šest dni v svojem čolnu iz gumiia blodil po morju. Letalec se je moral spustiti na morje in se ima le svojemu čolnu iz gumija in pa mirnemu morju zahvaliti, da je ostal pri življenju
Prihod novega berlinskega župana dr. Sahma je pri prevzemu županskih poslov presenetil
je namreč
v magistrat, poslopje. Novi berlinski župan dr. Sahm svoje nove podanike z ogromno postavo — visok nad dva metra.