ka kšna usoda nas čaka
delež sortiranih odpadkov 10
-u-
i
Merjasci
-iL iso imeli
bendimo
v Medji vasi
t
fioHVe v>niE
Ao«1
Primorski
Ameriške volitve
izzunanje perspektive
Martin Brecelj
»Če ste bili tako navdušeni, ko ste volili za Obamo, ali se ne bi morali tako počutiti tudi danes, ko je Obama predsednik?« To vprašanje je zastavil Mitt Romney, ko je pred tednom dni na republikanski konvenciji v Tampi uradno sprejel predsedniško kandidaturo.
S tem vprašanjem se je Romney seveda obrnil na Američane, ki so pred štirimi leti z velikimi upi izvolili svojega prvega črnopolte-ga predsednika. Toda vprašanje vsaj posredno zadeva tudi nič koliko Neameričanov, ki smo v Oba-mi videvali alternativo za sporno ali kar nesprejemljivo politiko njegovega predhodnika Georgea Bus-ha mlajšega. Ni šlo in ne gre zgolj za nekakšno kulturno zanimanje, saj šef Bele hiše hočeš nočeš v veliki meri kroji tudi usodo človeštva zunaj meja ZDA.
Priznati je treba, da se je navdušenje izpred štirih let v znatni meri poleglo. Tudi govor, ki ga je Barack Obama včeraj oz. to noč po našem času imel na nacionalni konvenciji demokratov v Charlot-tu, ga ne bo mogel povsem obuditi. Njegov mandat je ne nazadnje zaznamovala kriza ZDA in sploh Zahoda, ki se je sicer spočela pred predsedovanjem Obame in ki se najbrž bo v marsikaterem oziru še nadaljevala ne glede na to, kdo bo sedel v Beli hiši. Vzpon t. i. razvijajočih se držav je po vsem sodeč nepovraten zgodovinski proces.
Sicer pa kaj obljublja Romney? Politična platforma, ki so jo odobrili na republikanski konvenciji, se med drugim v skladu s tradicionalnimi načeli stranke zavzema za znižanje davkov in za obsežne privatizacije, vključno z odpravo pred dvema letoma sprejete zdravstvene reforme. Republikanci poleg tega želijo preklicati sicer skromne regulacije Wall Streeta, ki jih je Obama uvedel po strahoviti finančni krizi iz leta 2008. Dalje pozivajo kongres, naj Agenciji za zaščito okolja odvzame pooblastila za reguliranje toplogrednih plinov, poudarjajo, da morajo ZDA vedno ohraniti pravico do enostranskega ukrepanja v svetu mimo mednarodnih organizacij in da je treba v tem smislu zmanjšati vlogo že tako šibke OZN ...
Romney očitno želi pridobiti glasove z obljubo, da bo Ameriki vrnil nekdanji status absolutne supersile in da bo sploh obnovil predkrizne razmere. A po vsem sodeč gre le za nostalgično marnjo, ki ji bo marsikateri Američan najbrž rad prisluhnil, a jo bo zunaj ZDA malokdo cenil. Tudi tokrat bomo Neameričani prejkone navijali za Obamo, pa čeprav z manjšim navdušenjem.
dnevnik
PETEK, 7. SEPTEMBRA 2012
Št. 211 (20.534) leto LXVIII._
PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_
Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste
1,20 €
CENA V SLOVENIJI
1,20 €
območje evra - Pomembna odločitev Sveta Evropske centralne banke
ECB v nakup obveznic, evropske borze navzgor
Države v težavah se bodo morale prej obrniti na mehanizem za stabilnost evra
bazovica - Svečanosti v spomin na bazoviške junake
Ob 6.43 ... uporna pesem
Včeraj so na kraju ustrelitve nastopili recitatorji skupine Mladi Tigr, ki jih vodi Marjan Bevk
BAZOVICA - Spomin na 6. september 1930 so včeraj na bazovski gmajni ob 6.43 tako kot že nekaj let zapored obudili recitatorji skupine Mladi Tigr, ki jo vodi Marjan Bevk. V tihem zgodnjem jutru so na gmajni odmevale uporne in
rodoljubne pesmi primorskih avtorjev. Samo nekaj ur pozneje se je mladim junakom ob obeležju na pokopališču pri Sv. Ani z besedo poklonil novinar Peter Verč, s pesmijo pa lonjerski pevski zbor Tončka Čok. Zvečer so se junakov
spomnili v bazovski cerkvi, v Narodnem domu pa so predstavili tudi knjigo spominov njihovega tovariša Draga Zerja-la. Danes bo spominska svečanost v Prešernovem gaju v Kranju.
Na 4. strani
FRANKFURT - Odločitev Evropske centralne banke (ECB), da začne pod strožjimi pogoji in v neomejenem obsegu kupovati obveznice ranljivih držav z evrom, je včeraj dvignila indekse na osrednjih evropskih borzah. Odločitev ECB je vzpodbudila vlagatelje, nekoliko pa je popustil pritisk na najšibkejše članice območja evra.
Nujni pogoj za ukrepanje ECB bo, da se države v težavah najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra, ki bi v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev odkupoval njihove obveznice na primarnem trgu, torej neposredno od držav. ECB bo namreč ukrepala na sekundarnem trgu.
Na 9. strani
Videm: zasedanje o večjezičnosti in izobraževanju
Na 2. strani
Zelena luč za obnovo bolnišnice na Katinari
Na 4. strani
V Trstu na ogled stripi nemških ustvarjalcev
na 6. strani
Upokojencu ukradel denarnico iz žepa
Na 10. strani
Na Poljanah se je ponesrečil skuterist
Na 10. strani
slovenija - Pokojnine in trg dela
Vlada sprejela osnutke treh reform
S
o
LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji sprejela osnutke pokojninske, delovnopravne in reforme trga dela ter jih poslala v usklajevanje socialnim partnerjem in opoziciji. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak (na sliki) je na novinarski konferenci po seji vlade izrazil prepričanje, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč, če bo sprejela omenjene reforme. Če pa bodo reforme blokirane, pa je po njegovih besedah mogoče tudi takšen scenarij.
Na 3. strani
Poletne kupčije
za frotirne brisače
40%
kolekcije Calais
Ul. IV. novembra 27/C, Podgora, Gorica Odprto od ponedeljka do sobote: 9.-13. in 15.-19. TeL 0481 392615
2
Petek, 7. septembra 2012
ALPE-JADRAN
/
videm - Zasedanje o večjezičnosti in izobraževanju
»Ohraniti sredstva za jezikovne skupnosti«
Tako trdi prof. Vittorio Orioles z videmske univerze - Jagodic o zanimanju za slovenščino
VIDEM - »Srečo imamo, da živimo v deželi, v kateri naravno obstaja večjezični sistem.V tej luči postaja pomembno osvetliti odnos med znanstvenimi dosežki na tem področju, ki jih spodbuja univerza in vsakdanjo rabo jezika.« Besede rektorice videmske univerze Cristine Compagno predstavljajo srž zasedanja Večjezičnost in izobraževanje, ki poteka v okviru projekta čezmejnega sodelovanja Jezik-Lingua.
Na to temo so včeraj v Palači Antonini razpravljali profesor na videmski univerzi Vittorio Orioles, Marko Stabej in Vera Smole z ljubljanske univerze in ravnatelj Slovenskega raziskovalnega inštituta Devan Jagodic, srečanje pa je vodil Roberto Dapit.
Orioles je analiziral podobnosti jezikovnih sistemov na obeh straneh meje. Med drugim je omenil zakonsko zaščito narodnih manjšin in ocenil, da je danes potrebno ohraniti gospodarska sredstva za te skupnosti, ki jih določajo zakonske norme.Obstaja namreč nevarnost, da se pod pretvezo gospo-
darske krize skrči pravice različnih jezikovnih skupin. Stabej je poročal o procesu postopnega vključevanja večjezičnosti v izobraževalni sistem v Sloveniji. Enojezičnost je bila dolgo časa prevladujoča, in to v luči graditve nacionalne identitete. V zadnjih letih pa si je začelo utirati pot spoznanje o koristnosti znanja različnih jezikovnih sistemov. Vera Smole je ocenila, da je prišlo zadnja leta v Sloveniji tudi do ovrednotenja narečij. Kljub temu, da je razširjeno mnenje da postajajo krajevne govorice vse šibkejše, pa se širijo pobude za okrepitev mnogih slovenskih narečij.
Jagodic je nazadnje predstavil raziskavo, ki jo je Slori opravil med odraslimi udeleženci tečajev slovenskega jezika v deželi. Zanimanje za jezik sosednje države stalno narašča. Obstaja torej možnost, pravi Jagodic, da se bodo v prihodnosti prepoznali v slovenski jezikovni skupini tudi tisti, ki pripadajo drugačnim skupinam.
Zasedanje se bo nadaljevalo danes.
A.B.
Vera Smole (desno) in Roberto Dapit
nm
Sir protagonist letošnjega prireditve Friuli DOC
VIDEM - Na videmski prireditvi Friuli DOC bo letos kraljeval sir. Osemnajsta izvedba praznika furlanskih okusov in proizvodov bo zaživela prihodnji konec tedna, točneje od četrtka, 13. do nedelje, 16. septembra. Na različnih delih mesta bodo organizatorji postavili številne stojnice, pobudo pa bodo obogatile tudi spremne prireditve in druge zanimive pobude za vse starosti in vse okuse.
Posebni gost letošnjega Friuli DOC pa bo nekdanji kapetan italijanske državne nogometne reprezentance in trener Dino Zoff.
Nadlegoval mladoletnico v javnem stranišču
ČEDAD - Zvabil jo je v javno stranišče in jo spolno zlorabil. Žrtvi - mali deklici pa je uspelo pobegniti iz stranišča in o dogodku obvestiti sile javnega reda. Policistom iz čedajske postaje in sodelavcem mobilnega oddelka videmske kvesture je namreč posredovala zelo natančen opis moškega, ki so ga kaj kmalu zasledili in aretirali. Gre za 64-letnega R.D., ki je že imel opravka s pravico. Dolžijo ga kaznivega dejanja spolnega nadlegovanja mladoletnice.
slovenci v italiji - Uspešen in doživet poletni seminar ZCPZ
Skoraj sto tržaških pevcev na aktivnem oddihu v Laškem
TRST - Poletni seminar Zveze cerkvenih pevskih zborov je stalnica, ki se ponavlja že od leta 1970 in je v teh desetletjih posredno ter neposredno gotovo veliko prispevala k programskemu prenavljanju cerkvenih pevskih zborov na Tržaškem. Letošnjega seminarja, ki je potekal od 5. do 11. avgusta v hotelu Wellness Park v Laškem, se je skupno udeležilo kakih sto ljudi. Med njimi je bila polovica pevk in pevcev iz vrst raznih zborov od Milj do Devina.
Skozi ves teden so jutranje ure posvečali najprej učenju posvetnih pesmi pod vodstvom Mirka Ferlana, sakralni del programa pa je vodila Helena Fojkar Zupančič, ki je vsako jutro posredovala svoje znanje tudi petnajstčlanskemu priložnostnemu mladinskemu zborom za urjenje vokalne tehnike in študij štirih več-glasnih pesmi. Z najmlajšimi sta se ukvarjali še Renata Vereš in Marja Feinig, medtem ko se je k orgelskemu tečaju, ki je bil zaupan Gregorju Klančiču prijavilo kar devet mladih organistov starih od 9 do 15 let. Rok Dolenc in Niko Trento sta redna gojenca orgelskega pouka, ki ga med letom vodi Matej Lazar, ostali razen Veronike Žbogar, ki je tudi med lanskim seminarjem orglala, so bili pravi novinci, ki so prvič pristopili k temu instrumentu in spoznavali njegovo vlogo v liturgični praksi.
Kot veleva dolgoletna praksa, so bili popoldnevi namenjeni kopanju v imenitnih bazenih in nekaterim izletom. Za vse, ki so se ga udeležili, je bil pretresljiv obisk spominskega obeležja ob rudniku v Hudi Jami, kjer ležijo posmrtni ostanki domnevno nekaj tisoč po vojni pobitih ljudi. Med obiskom zanimivega muzeja
kmečke arhitekture v Rogatcu pa se je marsikdo spomnil svojih mladih let in domačih opravil, ki so danes skorajda šla v pozabo. Ob povratku je sledil še postanek v Šentjurju oz. v kleti, ki jo upravlja društvo krajevnih vinogradnikov.
V četrtek, 9. avgusta, zvečer je v goste prišel celjski škof msgr. Stanislav Lipo-všek. Pred tem so v župni cerkvi sv. Martina v Laškem, kjer so med tednom vadili na orglah, ki jih je leta 1870 izdelal Adelbert Kafka in ki so sicer potrebne temeljite obnove, nastopili udeleženci orgelskega tečaja. Slišali smo v glavnem znane slovenske cerkvene pesmi pa tudi Bachov koral in Duboisovo Toccato za sklep koncerta. Prvega je izvedel Niko Trento, toccato in še priredbo črnske duhovne pesmi pa Rok Dolenc. Škof Lipovšek je nato daroval sveto mašo in med homilijo izpostavil osnovno nalogo cerkvenega petja in glasbe, ki občestvo uvajata v globlje dojemanje božjih skrivnosti. Isti večer je za prijetno presenečenje poskrbela Irma Piščanc, avtorica videoposnetka letošnjega božičnega koncerta pri Sv. Justu v Trstu, ki si ga je ogledala večina udeležencev seminarja.
Poletni seminar ZCPZ iz Trsta so sklenile sklepne koncertne predstavitve v petek, 10., ko je javnost prisluhnila skladbam, ki so se jih tržaški cerkveni pevci naučili med tednom. V župnijski cerkvi sv. Martina je združeni zbor pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič in ob orgelski psremljavi Angele Toamnič sodeloval pri maši, ki sta jo darovala msgr. Franc Von-čina in laški župnik Rok Metličar. Peli so Tretjo mašo Staneta Maliča in ostale sakralne pesmi letošnjega učnega programa,
Zaključni nastop udeležencev seminarja v hotelu Wellness Park v Laškem vodi Mirko Ferlan
po maši pa je bil v hotelski hali na vrsti posvetni del programa. Tečajnica Rachele Valeri je uvodoma zaigrala skladbo 'A River Flows In You' korejskega skladatelja Yi-ruma, nakar so otroci v zborni recitaciji in šaljivem tonu povedali, kako so se zabavali med seminarjem. Pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič, ki je vsak dan vadila z njimi, so nato zapeli kanon Gloria, ki so ga sicer izvedli že med mašo, in še triglasno priredbo ljudske Moj očka ima, ponarodelo Tri planike ob spremljavi kitar in na koncu pa še pesem Marka Fisc-herja Ko se smeješ, pri kateri je pevke na klavir spremljal Gregor Klančič.
Pozdravili in zahvalili smo se nato laškemu županu Francu Zdolšku in župniku Roku Metličarju za gostoljubnost. Nakar je nastopil pianist Rok Dolenc, ki je zaigral svojo priredbo črnske duhovne pesmi, prof. Lučka Peterlin Susič pa je tudi letos poskrbela, da so se prisotni nasmejali ob poslušanju verzov, s katerimi je v ironičnem tonu mojstrsko povzela tedensko dogajanje.
Pred združeni zbor pevk in pevcev, ki so ves teden vadili v Laškem, je nazadnje stopil še Mirko Ferlan. Po uvodni Vrabče-vi Pojemo na besedilo Aleksandra Furlana, sta zadoneli še ljudska iz Benečije Dve let in pol v priredbi Tomaža Habeta ter
Mihelčičev venček Dober večer v domiselnem prepletanju znanih ljudskih pesmi. Omenjeni nastop so spremljali tudi nekateri gostje hotela in prijetno je bilo ugotavljati, da so z veseljem prisluhnili petju in recitacijam ter se nato tudi naslednji dan, ko smo se vračali na Tržaško, zanimali še za drugačne vidike naše zamejske družbene stvarnosti. (al)
ŽARIŠČE
O Cerkvi tudi nekoliko drugače
JULIJAN CAVDEK
Prof. Jože Pirjevec v svoji zadnji Glosi kritično piše o Katoliški cerkvi. To sicer ni nič novega in njegove kritike so v določeni meri tudi upravičene. Novice, ki v zadnjem obdobju zadevajo delovanje Cerkve, so vernike spravile v dvome, žalost, jezo. Marsikdo je našel v tem tudi razlog, da je izstopil iz cerkvenega občestva. Gre za težavno obdobje, ki katoličane postavlja pred resno preizkušnjo vere in zvestobe Cerkvi. Upamo le, da nam bo leto vere, ki se bo začelo 11. oktobra 2012 in bo trajalo do 24. novembra 2013, prineslo potrebne svežine za vztrajanje. Sicer pa bolj kot zadnje afere je, po mojem skromnem mnenju, večji problem v pomanjkanju duhovniških in redovni-ških poklicev, v padanju števila krščanskih zakonov ter zakramentalnega življenja. Letos je bilo v Sloveniji najmanj novih maš, podatkov glede sklenjenih porok sicer nimam, ne predstavljam pa si, da je kaj bistveno boljšega. Podobno je tudi v drugih evropskih državah in ZDA, z nekaterimi izjemami. Popolnoma drugačna slika pa se nam kaže drugod po svetu. V taki situaciji bi lahko rekli, da Katoliški cerkvi odbija ura, pa čeprav je institucija, ki ima dvati-sočletno dediščino, s pomočjo katere je preživela veliko težkih trenutkov, verjetno še bolj zahtevnih kot so današnji.
Vendar obravnavati Cerkev kot človeško inštitucijo, ki se meri le na podlagi neke zemeljske »uspešnosti«, je popolnoma zgrešeno. Katoliška cerkev bo obstala, ne zato ker bo odgovarjala t.i. posvetnim ali zemeljskim standardom, temveč kolikor bo živela odrešenje, ki ga je človeštvu prinesel Jezus Kristus. Če upoštevamo to dejstvo in Cerkev gledamo iz te perspektive, se nam odpre popolnoma drugačna slika. Naj bo jasno, to ne zakriva težav in problemov. Vendar to pravo resničnostno stanje daje cerkvenemu občestvu tisto moč, da se ravno v najbolj hudih trenutkih zbere in poveže ter si z medsebojno solidarnostjo v veri pomaga pri premoščanju kriz.
Profesor Pirjevec v svoji Glosi citira vrsto trenutkov, v katerih naj bi Cerkev zgrešila. Nočem osporavati tem trditvam, ker nimam takšnega zgodovinskega znanja. Lahko pa rečem, da je mogoče o Cerkvi navajati prav enako, če ne večje število trenutkov, v katerih je za-
žarela v taborski luči. V mislih imam recimo pričevanje blažene Matere Terezije. Med drugim smo njen god praznovali v sredo. Zelo verjetno je vedela za marsikatero zablodo, a je odgovorila s svetniško držo, življenjskim pričevanjem in neomajno zvestobo Cerkvi. Podobno je ravnal tudi pravkar preminuli kardinal Carlo Maria Martini. Ni skrival lastnega kritičnega mnenja, a je ohranjal zvestobo ter pričeval o lepoti krščanskega življenja, ki sloni na veri v vstalega Odrešenika. Prav tako o tem govorijo množice mučencev iz 20. stoletja, katerih pričevanje zvestobe Kristusu in Katoliški cerkvi moramo šele odkriti. Od španske državljanske vojne, fašističnega in nacističnega terorja, komunističnega preganjanja in do današnjega vse bolj nestrpnega sekularizma ima Cerkev množico žena in mož, ki so zavestno darovali svoja življenja za Kristusa in Cerkev. To pa predstavlja neizmerno večjo moč in lepoto od bivših in današnjih kriz. Drugače Cerkve že zdavnaj ne bi bilo več.
Navezal bi še na naše primorske duhovnike. Mislim, da bi si danes zaslužili še večje priznanje s strani vseh, ne le vernikov. Njihovo trezno vztrajanje v zvestobi škofom in Cerkvi, kljub temu, da so bili izpostavljeni pritiskom z vseh strani in tudi njihova pričakovanja v cerkveno vodstvo so bila večkrat razočarana, jim danes daje prav. Primorski duhovniki so vztrajali, ker se niso zanašali na posvetna dejstva, temveč so izhajali iz vere v Kristusa, ki je človeka za vselej odrešil greha. Sama figura Filipa Ter-čelja nam je lahko v zgled. Drugi taki primer je mons. Jakob Ukmar. O njem ni potrebno posebno razlagati, kaj vse je moral pretrpeti. Zelo zanimivo pa je spoznati njegovo zvestobo Cerkvi in zavzemanju za delitev zakramentov, še posebno sv. spovedi.
Sploh ne verjamem, da se je Cerkev odpovedala lastnemu bistvu in ustvarjalnosti. Težave so in nihče jih noče skrivati. Tako tragično pa vendar ni, saj nam številna pričevanja tudi v naši sekularizirani Evropi kažejo na življenjskost cerkvenega občestva. Škoda, da v medijih ne dobijo primernega prostora. Cerkev ne bo nikoli odvisna od materialnih uspehov in neuspehov, njena moč je v veri, da nas je, vsakega posebej in vse skupaj, odrešil Jezus Kristus.
/
ALPE-JADRAN, DEŽELA
Petek, 7. septembra 2012
3
slovenija - Reforme je na novinarski konferenci predstavil minister Andrej Vizjak
Vlada sprejela osnutke pokojninske, delovnopravne in reforme trga dela
Na vrsti usklajevanje s socialnimi partnerji - Za Svetlika pokojninska reforma premila, za Senjurja sprejemljiva
LJUBLJANA - Vlada je na včerajšnji seji sprejela osnutke pokojninske, delovnopravne in reforme trga dela ter jih poslala v usklajevanje socialnim partnerjem in opoziciji. Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je na novinarski konferenci po seji vlade izrazil prepričanje, da Sloveniji ne bo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč, če bo sprejela omenjene reforme. Če bodo reforme blokirane, pa je po njegovih besedah mogoče tudi takšen scenarij.
Pokojninska reforma je po besedah ministra potrebna zato, ker se je od leta 2005 do lani bistveno poslabšalo razmerje med zavarovanci in upokojenci, in sicer je z 1,67 padlo na 1,53 zavarovanca na upokojenca. "Pokojninska blagajna zato postaja finančno nevzdržna, in če se to zgodi, se postavlja le še vprašanje, kdaj bo pod vprašajem zakonito izplačevanje pokojnin," je na novinarski konferenci dejal Vizjak.
Reforma po njegovih besedah temelji na načelu, da je 40 let dela dovolj za polno pokojnino. Za slednjo bi bilo tako dovolj 40 let zavarovalne dobe in dopolnjenih 60 let, kar bi veljalo tako za moške kot za ženske, je povedal.
Prav tako po besedah ministra reforma pokojninsko blagajno čisti vseh tistih pokojnin, ki nimajo osnove v plačevanju socialnih prispevkov. "To pa ne pomeni, da posegamo v krog upravičencev ali višino teh prejemkov, pač pa jih le izvzemamo iz pokojninske blagajne in selimo v druge predpise," je poudaril.
Reforma uvaja tudi t. i. informativne osebne račune, preko katerih bo lahko po besedah ministra vsak "spremljal plačane prispevke in njihovo višino, vsebovali pa bodo tudi simulacijo višine pokojnine".
V zvezi s predlagano reformo trga dela - novelama zakonov o delovnih razmerjih in urejanju trga dela - je Vizjak med drugim ponovil, da je njen cilj zmanjšati segmentacijo na trgu dela.
Kot je izpostavil, imamo v Sloveniji zdaj na eni strani razmeroma visoko varnost zaposlitev za nedoločen čas, na drugi strani pa "divjo fleksibilnost". Predlagana reforma zato predvideva enotno pogodbo zaposlitve za nedoločen čas, s katero želijo mladim ponuditi stabilne zaposlitve, tako da bodo lahko načrtovali prihodnost, najeli kredit, razmišljali o družini.
Enotna pogodba predvideva tri obdobja zaposlitve: poskusno, prilago-ditveno in obdobje stabilnosti. Večina Slovencev, ki so zaposleni za nedoločen čas, bo pogodbe, vezane na stabilno obdobje, ohranila in ne bo sklepala novih, je povedal minister. Tudi za te pa bodo po njegovih besedah veljale nove določbe glede postopkov odpuščanj, odpravnin, odpovednih rokov.
Minister je pojasnil še, da vendarle ne bodo posegli v odmor za malico in dodatek na delovno dobo, kot so sprva napovedali. Sedanja dikcija pri dodatku na delovno dobo dopušča, da se delodajalci in delavci lahko dogovorijo, da se ta dodatek prekvalificira v dodatek za stalnost, je pojasnil. Zlasti sprva predlagano izvzetje 30-minutnega odmora iz delovnega časa je sicer zelo razburilo sindikate, medtem ko delodajalci to rešitev zagovarjajo.
Na ministrstvu želijo k večji aktivnosti motivirati tudi brezposelne, zato uvajajo začasna in občasna dela. Ta ne obujajo ideje malega dela, ki je padla na referendumu, je dejal Vizjak. To delo bo namreč mogoče opravljati zgolj s posredovanjem zavoda za zaposlovanje, predvideno pa je tudi krčenje dovoljenih ur takšnega dela.
Poleg tega želijo znižati "past brezposelnih", torej razliko med denarnim nadomestilom za brezposelnost in pričakovano plačo, če bi bil ta brezposelni zaposlen. Če je ta razlika premajhna, namreč ni motiviranosti za zaposlitev, je posvaril minister.
Po Vizjakovih besedah predlagana reforma krepi tudi varstvo starejših. Se-
Andrej Vizjak
arhiv pd
danja zaščita za delavce, starejše od 55 let, bo po novem veljala za delavce, ki jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do pet let starosti in do pet let pokojninske dobe (in torej ne bo več vezana na starost). Delodajalec jih ne bo smel odpustiti brez njihovega soglasja. Odpravninskega sklada v novi različici predloga ni. Sklad bodo vzpostavili s posebnim zakonom, ki ga bodo pripravili v pol leta, je napovedal.
Predsednik SD Igor Lukšič je na novinarski konferenci napovedal, da bodo v SD pokojninsko reformo zelo ver-
jetno podprli, a nasprotujejo odpiranju ideoloških tem znotraj reforme.
Nekdanji minister za delo Ivan Svetlik ugotavlja, da je aktualni predlog pokojninske reforme podoben tistemu, ki so ga pripravili v prejšnjem mandatu, vendar pa je glede na njihov predlog sedanji precej omiljen. Če bo reforma sprejeta, bo po Svetlikovih besedah sicer narejen majhen korak, a glede na probleme na tem področju bistveno premajhen. Predvsem pa je po Svetlikovih besedah zaskrbljujoče, da je predlagana cela vrsta sprememb, ki vplivajo na to, da bodo pokojnine nižje odmerjene in potem tudi usklajevane ter da tako ne bo dosežen cilj, da bi padanje pokojnin ustavili.
Svetlik tudi ocenjuje, da so spremembe, ki naj bi zagotovile dotok sredstev v pokojninsko blagajno, zelo mile in da se s predlaganimi ukrepi pokojninske blagajne ne bo bistveno razbremenilo. Če bo reforma uveljavljena, pa bo morala biti zelo hitro dopolnjena.
Kot pravi, težko ocenjuje, ali bo tokrat prišlo do dogovora. "Vsekakor so se-
daj sindikati najbrž nekoliko slabe vesti, ker so pripomogli k poglabljanju krize s svojimi manevri in odločitvami. Konec koncev pa to isto velja tudi za sedanjo koalicijo, ki je netila požar, zdaj se pa pojavlja kot gasilec," je dejal.
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Marjan Senjur pa pokojninsko reformo podpira, saj je prepričan, da jo je nujno treba sprejeti. Kar vlada trenutno ponuja, je sprejemljivo, pravi Senjur, ki poudarja, da je razlikovanje med reformo v času prejšnje vlade in sedanjo reformo pomembno samo za politike.
Senjur ne vidi nič slabega v tem, da je sedanji predlog reforme nekoliko blažji od prejšnje. Kot je dejal za STA, bi namreč že prejšnja vlada lahko nekoliko ublažila reformo, saj je imela vse možnosti, da s socialnimi partnerji doseže kompromis, pa tega ni storila. Meni, da bi sedanja vlada lahko dosegla konsenz s socialnimi partnerji in tako izpeljala reformo, ki bi jo morala že prejšnja. (STA)
slovenija - Lukšič in Križanič predstavila predloge za rešitev krize
Socialni demokrati : Slovenija
•	•	•	•	■	v*
ima vire in znanje, da se resi sama
LJUBLJANA - Pri Socialnih demokratih so prepričani, da ima Slovenija vire in znanje, da se reši sama, manjka le politika, ki bi jih uspešno uporabila. Njihov predlog za odpravo trenutnih gospodarskih in finančnih težav tako predvideva ukrepe za usmeritev ustvarjenih prihrankov v reševanje krize, spremembo ekonomske politike za boj proti recesiji in začasni dvig DDV.
Predsednik SD Igor Lukšič in nekdanji finančni minister Franc Križanič sta tako včeraj predstavila nabor predlogov za odpravo treh ključnih trenutnih tegob Slovenije - dolžniške krize, recesije in visokega strukturnega jav-nofinančnega primanjkljaja.
Križanič je kot avtor predlogov zatrdil, da si Slovenija iz trenutnih težav lahko pomaga sama in da si je do zdaj še vedno morala pomagati sama. Lukšič pa je dejal, da predlogi temeljijo na cilju, da Slovenija ostane suverena in demokratična država, katere glavna skrb je kakovost življenja vseh nje-
Igor Lukšič
arhiv pd
nih prebivalcev. Prepričan je, da Slovenija vire in znanje ima ter ni v taki krizi, kot se prikazuje. Manjka le aktivna ekonomska politika, ki bi te vire uporabila. Trenutne težave je tako po njegovih besedah treba reševati z vsemi viri, ki jih Slovenija ima, razprodaja premoženja pa "ne pride v poštev".
Prav zato v SD ne bodo podprli zakona o Slovenskem državnem hol-dingu v trenutni obliki, saj naj bi ustvarjal podlago za razprodajo državnega premoženja. Lukšič pavi, da pro-
dajati paradne konje gospodarstva v tem trenutku nima smisla.
Križanič je tako za primer Nove Ljubljanske banke spomnil, da ima banka oblikovane zelo visoke rezervacije, ki bodo ob njihovi sprostitvi lastnikom omogočale visoke dobičke. Predsednik SD je ob tem dejal, da stranka trenutne rešitve za sanacijo bank ne podpira, saj bi banke nosile premalo posledic.
Križanič je sicer dejal, da zaenkrat ni znakov, da bi bila vlada pripravljena spremeniti ekonomsko politiko, zato upajo, da bodo njihovi predlogi k temu pomagali.
Lukšič je načrt koalicije za izvedbo reform in ključnih ukrepov za spodbujanje gospodarstva do konca leta označil za realen, če ne bo odpirala tem, ki s tem nimajo nobene povezave. Pokojninsko reformo bodo v SD zelo verjetno podprli, a nasprotujejo odpiranju ideoloških tem znotraj reforme in uvedbi individualnih računov. (STA)
Odprta meja se letos seli iz Doline v Vodice
TRST - Prireditev Odprta meja, ki že 30 let združuje občini Dolina in Sežana, so letos nadgradili. Odprta meja se bo jutri selila nekaj kilometrov bolj na vzhod, točneje na slovensko-hrvaško mejo, ki poteka na območju med krajema Golac in Vodice. Uresničila se je tako želja, ki sta jo dolinska županja Fulvia Premolin in župan občine Hrpelje-Kozina Zvonko Ben-čic Midre izrazila med letošnjo slovesnostjo ob tridesetletnici odprte meje, ko sta županu hrvaške občine Lanišče izročila posebno spomenico. Njen župan Neven Mikac se je takoj lotil dela in bo tako med občinami Dolina, Hrpelje-Kozina in Lanišče že potekala prva odprta meja. Sobotna prireditev se bo začela ob 11. uri, ko bo skupni odhod izpred vaškega doma na Golcu, medtem ko bo ob 12. uri prijateljski stisk rok županov in županje na meji. Ob 13. uri bo odprtje obnovljene vrulje (izvira) na Golcu, ob 15. uri pa bo osrednja proslava v Vodicah. V kulturnem programu bodo nastopili Ženska pevska skupina Lanišce, Ženska vokalna skupina Stu ledi, Buzetski pučki teater ter Andreja Hrvatin&Matic Štavar.
Svečanost v spomin na novinarja in politika Ursiča
KOBARID - Krožek Anton Gregorič Iz Gorice prireja spominsko svečanost ob 65. obletnici ugrabitve politika in novinarja Andreja (Slavka) Ursiča. Tega je leta 1947 ugrabila jugoslovanska politična policija blizu rojstnega Kobarida in je izginil neznano kam. Svečanost bo jutri ob 16. uri v Kobaridu, na njej pa bodo govorili županja Občine Kobarid Darja Hauptman, predstavnik združenja veteranov vojne za Slovenijo Metod-Ciril Leban, deželni tajnik stranke Slovenske skupnosti Damijan Terpin, slavnostni govornik pa bo novinar Ivo Jevnikar iz Trsta. Kulturni program bo oblikoval oktet Simon Gregorčič.
Umrla v balonarski nesreči hudo poškodovana ženska
LJUBLJANA - V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so za STA potrdili, da je umrla ženska, ki so jo v UKC zdravili po nesreči balona na Barju. Že na kraju nesreče 23. avgusta so sicer umrli štirje ljudje, več pa jih je bilo hudo poškodovanih. Nesreča se je zgodila v bližini Iga med pristajanjem balona. Do nesreče naj bi prišlo zaradi striženja vetra pri tleh, zaradi česar so nastale težave pri upravljanju balona. Na balonu je bilo 32 ljudi, več jih je bilo hudo poškodovanih. Štirje udeleženci poleta - družina z območja Ljubljane in še ena slovenska državljanka - so med nesrečo umrli. (STA)
sežana - Razstavo odprli v okviru občinskega praznika
V Kosovelovem domu harmonija Krasa skozi umetniSka dela v kamnu Pavla Hrovatina
SEŽANA - V veliki galeriji Kosovelovega doma v Sežani so po dobro obiskani razstavi slikarja Pavla Ščurka iz Ljubljane v počastitev sežanskega občinskega praznika in v okviru prireditev letošnjega 2. Festivala Kras odprli razstavo kamnitih skulptur priznanega umetnika Pavla Hrovatina, doma od Briščkov v občini Zgonik, od koder prihaja tudi letošnja kraljica terana Katrin Štoka.
Pozdravni nagovor je imel sežanski župan Davorin Terčon, ki je med drugim pozdravil uspešno sodelovanje s prijateljsko občino Zgonik, medtem ko je umetnostna zgodovinarka Anamarija Stibilj Šajn predstavila umetnika in njegova dela, ki bodo v kraški prestolnici razstavljena vse do 23. septembra. Posebnost večera je bilo tudi igranje na kamniti kitari, ki jo je iz električne predelal prav avtor razstave in na katero sta zaigrala Dean Carli in Ilija Kalc. Praznovanje je bilo še toliko bolj prisrčno, saj so številni obiskovalci čestitali avtorju, ki je prav na dan odprtja razstave praznoval rojstni dan.
Hrovatin, ki ima za sabo 15 samostojnih in več kot 90 skupinskih razstav, se je rodil 28. avgusta 1954 leta pri Briščkih, kjer ustvarja v svojem ateljeju. S svojimi deli, ki odražajo morje, sonce in Kras, se je predstavil že v Štanjelu, Coljavi, ob letošnjem Prazniku terana in pršuta v Dutovljah in ob Prešernovem praz-
Pavel Hrovatin pred svojo stvaritvijo
ok
niku na skupinski razstavi prav v prostorih sežanskega Kosovelovega doma. Sicer je za svoja dela prejel številne nagrade in zmagal na 14. natečajih.
Pavla Hrovatina je kamen zapeljal v svet upodabljajočih umetnosti, kajti pokrajina rodnega primor-
skega Krasa mu daje material za njegovo ustvarjanje in izbiro motivov. V njegovih delih dominira krog, ta čista, jasna, popolna in primarna geometrijska oblika z bogato simboliko. »Krog je namreč forma vseh form. V njej sicer vidimo Sonce, Luno, vesolje, Zemljo, a njeno simbolno bistvo je v popolnosti, večnosti in neskončnosti, v možnosti novih začetkov in s tem v energiji, ki jo poseduje. Ta pripada tudi zgodovini, starim civilizacijam, ki so pri čaščenju božanstev uporabljala kamnite kultne diske,« je med drugim opisala pomen krogov Hrovatinovega delovanja Stibilj Šaj-nova in poudarila še drugi obliki kvadrat in kocko, ki nastopata kot podlaga za reliefno dogajanje, ter svetlobo kot eno izmed zanimivih likovnih prvin v njegovem delu. Avtorje zanimajo motivi Krasa in morja kot tudi obrazi (po)krajine in ljudi.
S svojimi deli Pavel Hrovatin išče ravnovesje v sebi, med seboj in svetom zunanjega, med preteklostjo oz. kamnoseško tradicijo in sodobnimi, k čistim slogovnim rešitvam usmerjenimi likovnimi prizadevanji. Njegova dela stremijo po nenehni uravnoteženosti, še več - po uglašenosti. Zato ni naključje, da se celo preobražajo v glasbila, v samosvoje kamnite glasbene instrumente, katerih zvoke smo lahko slišali tudi na odprtju njegove razstave v Sežani.
Olga Knez
4	Petek, 7. septembra 2012	KULTURA	/
APrimorski
r	dnevnik
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu
bazovica 2012 - Včeraj več dogodkov v spomin na bazoviške junake
Današnji upor? Z znanjem in kritičnim razmišljanjem
Nagovor novinarja Petra Verča pri Sv. Ani - Zjutraj spominska svečanost na gmajni
Tudi danes, 82 let po ustrelitvi štirih bazoviških junakov, je čas za upor: ampak če se je takratna primorska mladina, ki je sanjala pravično družbo, uprla z orožjem, se danes »pohlepni evropski in svetovni gospodi, ki jemlje revnim in prizanaša bogatim« uprimo z znanjem in kritičnim razmišljanjem.
Tako je med drugim dejal novinar Peter Verč med četrtkovo dopoldansko proslavo na pokopališču pri Sv. Ani, ob obeležju, ki tu stoji vse od leta 1945, ko so sorodniki in znanci končno izvedeli, kje so zakopani Ferdo Bidovec, Franjo Marušič, Zvonimir Miloš, Alojz Valenčič. Kot je uvodoma spomnil predsednik Odbora za proslavo bazoviških junakov Milan Pahor, je govor na tej spominski svečanosti, ki poteka na dan ustrelitve, že nekaj let zaupan predstavnikom mlajše generacije. Letos je ta čast pripadla Ver-ču (njegov govor v celoti objavljamo na spletni strani), ki je med drugim pozval Slovence, naj se ne pritožuje nad neučinkovitostjo politike. »Če politika zaostaja, še ne pomeni, da smemo samo jokati. Naučimo se predlagati rešitve in razpnimo jadra ob ugodnem vetru.« Kajti ugodnega vetra danes ne manjka, saj se je razpoloženje do Slovencev izboljšalo.
Verč se je tudi zahvalil vsem, ki še danes zbirajo pričevanja, saj lahko samo življenjske zgodbe mlajšim generacijam približajo dramatično preteklost. Na koncu pa spomnil na pozabljene junake, med njimi je tudi njegov nono Roman Pahor, ki nimajo groba ali spomenika, kjer bi se lahko zbirali in »poslušali tišino«.
Na krajši spominski svečanosti je nastopil tudi lonjerski pevski zbor Tončka Čok, ki ga vodi Manuel Purger, delegacije nekaterih strank in organizacij pa so na grob štirih junakov položile cvetje.
Sicer pa so spomin na 6. september 1930 včeraj obudili tudi na bazovski gmajni. Ob 6.43 so na kraj ustrelitve stopili re-citatorji skupine Mladi Tigr, ki jih vodi Marjan Bevk; namesto orožja so tokrat izzvenele uporne in rodoljubne pesmi primorskih avtorjev. Zvečer so se junakom poklonili v bazovski cerkvi, v Narodnem domu pa so predstavili tudi knjigo spominov njihovega tovariša Draga Zerjala. Danes bo spominska svečanost tudi v Prešernovem gaju v Kranju. (pd)
Pri Sv. Ani, kjer je navzoče nagovoril Peter Verč, je nekaj žalostink zapel zbor Tončka Čok, ki ga vodi Manuel Purger
kroma
pristanisce
Predstavitev in srečanja v Izraelu
Predsednica Pristaniške oblasti Marina Monassi in predsednik Tržaške trgovinske zbornice Antonio Paoletti bosta na čelu delegacije zastopnikov pristaniških družb, ki se bodo v nedeljo in ponedeljek v Izraelu sestali s predstavniki lokalnih javnih institucij in podjetij. Pri srečanjih bodo sodelovali italijanski veleposlanik v Tel Avivu Franco Talo, predsednik zveze izraelskih trgovinskih zbornic Uriel Lynn in predsednik Itali-jansko-izraelske trgovinske zbornice Ronni Benatoff. Italijansko-izraelska trgovinska zbornica in Tržaška trgovinska zbornica sta prek posebnega podjetja Aries že pred časom sklenili sporazum o sodelovanju.
Srečanja bodo v okviru pobud, ki so jih nakazali med junijskim obiskom izraelskega pre-mierja Benjamina Netanjahuja v Italiji, ko so med drugim sklenili vrsto sporazumov o sodelovanju. Med dogovori je bila tudi utrditev kooperacije v pomorskem sektorju in sistemi pristanišč s posebnim ozirom na sodelovanje med pristanišči iz Trsta, Haife in Ashdoda.
bazovica - Jutri na pobudo tabornikov
Orientacijski pohod in taborni ogenj
Bazovica je vsakoletni septembrski dogodek, ki ga od blizu doživljajo tudi taborniki. Ideali, za katere so se borili in padli štirje bazoviški junaki, so v njihovih vrstah še vedno živo prisotni. Poleg častnega straženja in sodelovanja na proslavah v okviru Bazovice 2012, bodo taborniki Rodu modrega vala tudi letos organizirali orientacijski pohod BOP. Potekal bo jutri v popoldanskih urah. Prijave bodo zbirali na štartu na bazoviški gmajni od 15.30 do 16.15, prvi štart pa je predviden ob 16.30. Ekipe so lahko mešane, štejejo naj od 2 do 7 članov. Štar-tnina znaša pet evrov na osebo, po pohodu pa čaka udeležence večerja (vključena v ceni). Otroci in odrasli tekmujejo v dveh starostnih kategorijah; od letnikov 1998 do vključno letnika 1992 ter
letnik 1992 in starejši. Vsaj 50% članov ekipe mora izpolnjevati predvideno starost, mlajši od 14. leta pa tekmujejo v spremstvu polnoletne osebe. Zvečer bo ob 21.00 taborni ogenj, ob katerem bodo tudi nagrajene ekipe zmagovalke. Pokrovitelji letošnje izvedbe BOP-a so trgovina Agrososič z Opčin, Qubik caffe', Zadružna kraška banka, podjetje K-Marmi iz Sovodenj, Gostilna Guštin iz Zgonika, geodetsko podjetje GPS Sežana in pizzeria N Kunt'velu. Nekateri med njimi so letošnjo izvedbo obogatili s številnimi nagradami, ki jih bodo prejele najboljše ekipe. Vabljeni člani, skavti, prijatelji, simpatizerji ter vsi ljubitelji orientacije in narave! Več informacij na spletni strani www.tabornikirmv.it, fa-cebooku ali na bop.rmv@gmail.com. (bf)
padriče - Podpis za čezmejne projekte
Sporazum med AREA in parkom IKT iz Kranja
Sporazum so podpisali na sedežu centra AREA na Padričah
kroma
zdravstvo - Deželni odbor je včeraj prižgal zeleno luč
Ali se bo končno zares začel postopek za korenito obnovo bolnišnice na Katinari?
Deželni odbor je včeraj prižgal zeleno luč za projekt za obnovo bolnišnice na Katinari in za preselitev otroške bolnišnice Burlo Garofolo na Katinaro. V ta namen je tudi nakazal prvi del potrebnih finančnih sredstev, in sicer 60 milijonov evrov na skupaj 140 milijonov, ki bi jih zahteval ves projekt. Temu bo treba nenazadnje dodati okrog 35 milijonov evrov, ki bodo potrebni za razne naprave in opremo.
Sicer je bil ustrezen sklep deželnega odbora splošen in so ga sprejeli na osnovi predloga deželnega podpredsednika in pred kratkim imenovanega deželnega odbornika za zdravje Luce Cirianija ter deželne odbornice za finance Sandre Savi-no. »Na osnovi študije, ki jo je izdelalo bol-nišniško-univerzitetno podjetje bo na podlagi evropskega razpisa stekel postopek za izdelavo preliminarnega načrta,« je povedala Savinova. »Temu bo sledila izdelava dokončnega načrta, ki bo predvideval več tranš v skladu s postopkom programskega sporazuma, ki je bil sklenjen z Rimom«, je še dodala odbornica.
Jasno je torej, da bo zadeva še kar dolga in vprašanje je, ali se bo kaj zgodilo pred prihodnjimi deželnimi volitvami. Sklepa se je vsekakor veselil deželni svetnik Demokratske stranke Sergio Lupieri, ki pa je obenem poudaril, da ni deželna uprava predsednika Renza Tonda glede Katinare in Burla v petih letih storila nič. Skratka, obnova bolnišnice bi se lahko začela že mnogo prej in bi danes razpolagali s sodobnejšo strukturo. Pred začetkom del bo vsekakor na vrsti tržaška občinska uprava, ki bo morala poskrbeti za urbanistične spremembe, je še spomnil Lupieri, ker bo potrebno omogočiti dostop tovornjakov do gradbišč. Občina Trst in Dežela FJK sta že lani sklenili ustrezno konvencijo. Med predvidenimi deli je gradnja povezave med hitro cesto in bolnišnico, krožišča med Ul. Marchesetti in Ul. Forlanini ter krožišča med Ul. Carnaro in Ul. Brigata Casale. Deželna vlada je za te načrte že posredovala tržaški občinski upravi 4,58 milijona evrov.
A.G.
Spodbujati skupne čezmejne pobude in razvijati čezmejne raziskovalne projekte še predvsem na področju prenosa tehnologij je glavni namen triletnega sporazuma o sodelovanju, ki so ga podpisali včeraj predstavniki raziskovalnega centra AREA Science park na Padričah in Razvojnega centra za informacijske in komunikacijske tehnologije IKT iz Kranja. Zametke za dogovor so postavili pred nekaj meseci, ko je delegacija centra AREA obiskala slovensko raziskovalno središče, odslej pa se bo konkretno razvijalo sodelovanje z namenom priprave novih inovacijskih projektov za spodbujanje novih idej v mednarodnem podjetniškem razvojnem okolju.
Sporazum sta podpisala direktor Razvojnega centra Bojan Dremelj in podpredsednik AREA Roberto della Marina ob udeležbi vodje sekcije IKT tehnološkega parka iz Kranja Domna Boleta, menedžerja družbe Iskratel Alojza Hudobivnika, generalnega direktorja AREA Enza Moia, vodje oddelka AREA za prenos tehnologije Stevna Taylorja in direktorja podjetja Innovation Factory Fabrizia Rovatti-ja. Še pred tem se je delegacija iz Kranja srečala z zastopniki nekaterih podjetij, ki delujejo v okviru AREA in ki so se s svojimi inovacijskimi proizvodi in storitvami že izkazala na mednarodnem trgu.
/
TRST
Četrtek, 6. septembra 2012
5
devin-nabrežina - Znesli so se nad grozdje Borisa in Paola Pernarčiča
Bendima merjascev v vinogradih Medje vasi
Boris Pernarčič iz Medje vasi ne bo ustekleničil vitov-ske letnika 2012. To mu je postalo jasno pred dnevi, ko je ob prihodu v vinograd na Pičini opazil, da je bilo grozdje kar čez noč »potrgano«.
Tudi Paolo Pernarčič bo prihodnjo sezono točil v svojem kmečkem turizmu na začetku vasi manj dobre kapljice kot običajno. V vinogradu v Obišču, ki je redno obrodil kakih 10 stotov grozdja, bo - če ne bo hujšega - potrgal le za kakih 50 kilogramov pridelka. Vse ostalo so tudi njemu z nezaželeno nočno bendimo potrgali štirinožni ščetinasti ben-demači - merjasci.
Oba vinogradnika sta bila že pred njihovim prihodom zaskrbljena nad vinsko letino. Trije meseci suše so oši-bili in osušili trte. »Drugje na Krasu je zadnje dni nekajkrat vendarle deževalo, da so si trte opomogle. Pri nas je v treh mesecih padlo vsega 15 milimetrov (!) dežja,« je z matematično močjo lastnih meritev Paolo Pernarčič nakazal vremensko katastrofo letošnjega poletja. Ob suši so se sedaj nad vinogradi obeh medvejskih vinogradnikov znesli še divji prašiči. »Pred leti se je sicer tu že pojavil merjasec. A bil je sam, nekakšen pohajač,« ga je poimenoval Paolo Pernarčič. Večje škode ni storil.
Letos je drugače. Pred dobrim mesecem sta Boris in Paolo v vinogradih za vasjo, pod Kohiščem, opazila sledove o prisotnosti merjascev. Divjad je na več mestih izrula mrežo in se pritihotapila na nočno zobanje grozdja.
Medvejca sta seznanila domačo lovsko družino s prisotnostjo ščetincev. Eden od lovcev je ob mreži vinograda na Pičini uredil lovsko postojanko in v časovnih presledkih teden dni čakal na merjasce. A ni jih bilo na spregled. Čim je lovec odšel, so se divji prašiči spet pojavili.
Boris in Paolo Pernarčič sta jih poskusila zaustaviti z novimi prijemi. Paolo je v vinograd na Ivenci privedel psa Tobija, da bi odgnal merjasce in pazil na pridelek. Poteza je bila učinkovita: divjad se je zbala psa, grozdje v tem vinogradu še visi na trtah.
Drugače je bilo z vinogradom v Obišču, malo nad Ivenco. Kljub temu, da ga je vinogradnik zadnja dva tedna osebno »stražil« in je še okrepil mrežo, je žival našla pot pod njo in dejansko razdejala vinograd. Trte, večinoma mal-vazijo in vitovsko, je posadil Paolov nono Karlo (letnik 1905)
Zgoraj levo: od grozdov je po nočnem pohodu merjascev ostalo le nekaj jagod; zgoraj desno Paolo Pernarčič v opustošenem vinogradu v Obišču; spodaj Boris Pernarčič ob okrepljeni mreži in lovski postojanki, ki pa nista zaustavila prihoda divjih prašičev v vinograd na Pičini
mk
preden je šel k vojakom, Nasad bo star kakih 90 let, je pojasnil vnuk. V devetih vrstah je uspevalo kakih400 trt. Obrodile so po 800 kilogramov grozdja, ob izjemno dobrih letinah še več. »Letos ga bo le za kakega pol kvintala,« je žalostno ugotovil Paolo Pernarčič.
Med trtami bele sorte je tudi nekaj trt refoška. Črno grozdje merjascem ni všeč, so mislili mnogi. Ponekod povsem obrane trte refoška zavračajo to ljudsko reklo ...
Paolov ded Karlo in Borisov oče Federico sta po drugi svetovni vojni od devinskega princa Thurn und Taxisa odkupila kakih 9 hektarjev obsežno zemljišče ob vznožju Ko-hišča. Pičina mu pravijo domačini. Tu so Pernarčičevi uredili velik, ves dan s soncem obsijan vinograd. Tudi sem so -kljub okrepljeni mreži - segli merjaščevi parklji. Boris Per-narčič je bil včeraj obupan. Vitovske letos ne bo, ker so vse najboljše potrgali divji prašiči. Vinogradnik je pokazal na skoraj popolnoma golo trto. Na njej je obvisel le en grozd. »Zaradi suše ni grozdje na trtah enako dozorelo. Tako se je zgodilo, da so na isti trti nekateri grozdi dosegli 20 stopinj sladkorne stopnje, drugi pa samo 10 stopinj. Merjasci so te bolj
kisle, manj kvalitetne grozde, pustili, pojedli pa so tiste slajše. V bistvu so pobrali najbolj kvaliteten pridelek,« je klavrno ugotovil Boris Pernarčič.
Nekatere trte so bile povsem gole. Tudi številni podporni akacijevi koli so bili od tal do višine kakega pol metra olupljeni. Odrasla žival se je povzpela na zadnji nogi in s prednjimi parklji in gobcem potrgala grozde, liste, mladce in veje na tla, da se je tudi merjaščev zarod pogostil.
Kljub tej živalski šibi božji se medvejska vinogradnika nista dala. Kupila sta tekočino, ki odvrača živali (»Dva litra, 54 evrov«), in jo razpršila okoli vinograda na Pičini. Včeraj zjutraj je ob mreži še smrdelo. Boris in Paolo sta ob vhodu zapazila sledove krdela merjascev; prejšnji dan jih ni bilo. Mreža ni bila izruta. Pomeni, da je smrad zaustavil merjasce. Ali pa se je živalska nadloga odločila, da se gre okrepčat drugam.
Naj bo tako, ali drugače, škoda, ki so jo merjasci povzročili obema Pernarčičema je ogromna, saj Paolo živi izključno od kmetijstva, Boris pa skoraj. Kdo jima bo povrnil izgubljeno?
Marjan Kemperle
Salon Next bo slonel na hrani
Prvi evropski salon inovacije in znanstvenega raziskovanja, ki bo konec septembra v Trstu bo v znamenju hrane in bo neposredno vezan na milanski expo leta 2015, ki bo slonel ravno tako na hrani. To je povedal tržaški župan Roberto Cosolini, ki je bil včeraj gost milanskega župana Roberta Pi-sapie in s katerim sta sklenila sodelovanje v vidiku prihodnjega expoja. Salon inovacije Next bo odprt od 28. do 30. septembra.
Posvet o Afganistanu od danes v nekdanji ribarnici
V	prostorih nekdanje ribarnice se danes začenja tridnevni posvet posvečen Afganistanu. Po uradnih pozdravih ob 17. uri bo prvi nastopil fizioterapevt in pisatelj Alberto Cairo, ki bo predstavil svoje 20-letno življenje v Kabu-lu, kjer dela za Mednarodni odbor Rdečega križa. Fotografinja Monika Bulaj, ki tam ravnokar razstavlja svoj pogled na Afganistan (Nur/Luč), ga bo predstavila tudi v besedi. Ob 19. uri bosta profesor Herman Kreutzmann in Fabrizio Foschini predstavila zgodovino države, glasbene afganistanske melodije pa Giovanni De Zorzi. Ob 22.30 pa bodo predvajali film Ustad Rahim. Herat's rubab maestro Johna Bailyja.
Javno srečanje o fuziji Hera-AcegasAps
Občanska lista Trieste Cambia prireja danes ob 16. uri javno srečanje o načrtu fuzije tržaško-padovskega podjetja AcegasAps z bolonjsko Hero v veliki dvorani hotela Savoia Excelsior (Nabrežje Mandracchio 4). Srečanja se bodo udeležili tržaški župan Roberto Cosolini, predsednik Here Tommaso Tommasi di Vignano in pooblaščeni upravitelj AcegasAps Cesare Pillon. Pogovor bo vodil Franco Del Campo.
M	*|*	•*	V	•■•V*
Pesniki morja in noč z ribiči
V	Pomorskem muzeju (Campo Mar-zio 5) bo drevi ob 21. uri predzadnje srečanje iz niza Marestate posvečenega znanosti. Na platnu bodo zaživeli videoposnetki, ki so bili nagrajeni na državnem natečaju Vivere il mare. Filmsko srečanje, ki nosi naslov Pesniki morja in noč z ribiči, bodo vodili študenti in vzgojitelji zavoda Gal-vani iz Trsta.
Sejem pri Sv. Jakobu
V	nekdanji pralnici pri Sv. Jakobu v Ul. San Giacomo in Monte 9 (v bistvu na glavni ulici za šentjakobsko šolo) bo jutri od 9. do 13. ure sejem rabljenega blaga in obrtniških izdelkov. Dogodek prireja združenje »una s'cinca e un boton« v sodelovanju z združenjem Amis.
sv. ivan - Jutri
Ekološki festival Marco Cavallo
Po Marcu Cavallu, velikem lesenem konju, simbolu nekdanje umobolnice pri Sv. Ivanu in hkrati pravic in dostojanstva, nosi že 15 let ime turnir v malem nogometu, ki ga prireja združenje Fuoric'entro v sodelovanju z oddelkom za psihično zdravje in zdravstvenim podjetjem.
Turnir bo letos spremljal tudi festival v svetoivanskem parku. Jutri bo ob 18. uri bo zadonela glasba - ob Dj-jih bodo nastopile skupine Scordati, Megallo Music Group iz Budimpešte, afriški ritmi združenja Mamaya in elektro-pop-rock melodije Mr Forr-herja. Festival pa želi spodbuditi tudi ekološki čut v obiskovalcih. Pri stojnicah bo mogoče najti veliko informacij o najbolj primernih okoljevar-stvenih ukrepih ter si ogledati ekološke inštalacije Paole Pisani in Gio-vannija Albertija. Na festivalu bodo pri stojnicah na voljo tudi hrana in pijača ter najrazličnejši izdelki ter bo-okcrossing - izmenjava knjig.
nabrežje - Večkulturni festival Pod istim nebom
Skok v multietničnost
Danes bo ob 16.30 Maurizio Tremul predstavil življenje Italijanov v Sloveniji in na Hrvaškem
Na nabrežju so se že pred dnevi pojavile stojnice, včeraj pa so slovesno odprli večkulturni festival Pod istim nebom (Sotto lo stesso cielo). Mimoidoči se bodo lahko sprehajali med stojnicami z najrazličnejšo ponudbo - od hrane iz najrazličnejših koncev sveta do ročno izdelanih spominkov in okraskov. Zvečer pa bodo lahko sedli za mizo, si privoščili neobičajno, nekoliko bolj eksotično večerjo in prisluhnili glasbenim nastopom na priložnostnem odru.
Kakor smo že zabeležili, pa so organizatorji - združenje trgovcev Confesercenti - poskrbeli tudi za spoznavna srečanja in debate. Tako bo na primer danes ob 16.30, ko bo na nabrežji gost predsednik Italijanske unije Mau-rizio Tremul, ki bo predstavil življenje italijanske narodne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem. Ob 17.30 pa bo beseda tekla o multimedijskem projektu L'Istria nel tempo - o istrski zgodovini do današnjih dni.
črna kronika
Nočna kraja na sedežu Etnobloga
V noči na sredo so nepridipravi vdrli v prostore, kjer ima svoj sedež združenje Etnoblog v Ul. Traiana. Iz poslopja so odnesli petnajst mikrofonov, dva mik-serja, dva cd predvajalnika in kakih dvajset steklenic žganih pijač za skupnih 3500 evrov škode. Tatovi so najprej preskočili zunanjo ograjo in se nato z vzvodom lotili vhodnih vrat ter z lahkoto vlomili v prostore.
Neprijetnega dogodka se je včeraj zjutraj prvi zavedal vodovodni inštalater, ki je moral poskrbeti za nekaj nujnih popravil. Opazil je s silo odprta vrata in takoj poklical predsednika združenja, ki je obvestil policijo. Posegli so policisti tržaške kvesture, ki ravnokar opravljajo vse potrebne preiskave, da bi ugotovili, kdo so bili »nepovabljeni gosti.«
Nepridiprava na Fernetičih
Tržaška obmejna policija je včeraj na nekdanjem mejnem prehodu pri Fernetičih med potniki na avtobusu z makedonsko evidenčno tablico zasačila 22-let-nega albanskega državljana O.D., ki ga dolžijo tihotapljenja tobaka. Pri njem so našli šest paketkov za skupnih 3 kg tobaka brez znamke. Na istem avtobusu se je peljala tudi 41-letna albanska državljanka V.H., ki jo je tožilstvo iz Nole izgnalo iz države že marca.
6
Petek, 7. septembra 2012
KULTURA
/
razstava - V knjižnicah Quarantotti Gambini in Stelio Mattioni
Nemški avtorji stripov
Na ogled dela ustvarjalcev, ki so v zadnjem dvajsetletju zaznamovali to umetnostno zvrst
Danes bodo v dveh tržaških občinskih knjižnicah Quarantotti Gambini in Stelio Mattioni odprli zanimivi razstavi, ki bosta razveselili vse ljubitelje stri-povske umetnosti. Goethe Institut bo v sodelovanju s tržaško Občino postavil razstavo, ki je bila pred kratkim na ogled v Terniju, Turinu, Bruslju, Moskvi in Mariboru, gre pa za razstavo o novem nemškem stripu, ki je v zadnjih letih popestril nemško umetniško sceno. Pod imenom Comics, Manga & Co. si bodo obiskovalci lahko ogledovali stripe, ki so v zadnjih dvajsetih letih močno zaznamovali nemško kulturo stripovske umetnosti, razstavljali pa bodo risarji, ki uporabljajo različne tehnike; razstavljeni stripi so nastali z računalnikom, svinčnikom, tušem ali risalnim ogljem.
Več o novi pobudi so včeraj na novinarski konferenci povedale podžupa-nja Fabiana Martini, direktorica Mestnih knjižnic Bianca Cuderi in direktorica tržaškega Goethe Instituta Alexandra Hagemann. Slednja je povedala, da je razstava, ki jo pripravljajo skupaj z berlinskim kuratorjem Matthiasom Schnei-derjem, doživela velik uspeh in pohvale obiskovalcev. Gre za razstavo, ki predstavlja dve generaciji nemških ustvarjalcev stripov: stripovsko avantgardo, ta je spodbudilla nastanek celotne kulture stripovske umetnosti, in generacijo mlajših ustvarjalcev, ki odraža tendence
avantgarde. Razstava zajema dela trinajstih ustvarjalcev iz različnih slogovnih smeri, ki svoje pripovedi črpajo tako iz nadrealističnih, zgodovinskih, kot tudi fantastičnih virov. Skupni imenovalec ustvarjalcev je želja po novi opredelitvi stripa kot medija, saj skušajo stopiti iz formalnih okvirov te umetnosti in jo povezati z grafiko, slikarstvom in ilustracijo.
Zelo zadovoljna nad izbiro lokacije za razstavo je Bianca Cuderi, ki je izrazila željo, da bi ob tej priložnosti v dve mestni knjižnici zašli tudi obiskovalci, ki ponavadi ne zahajajo v knjižnice. Nad gla-murozno vrnitvijo nemškega stripa pa je zadovoljen tudi Mario Cerne iz tržaške Stripovske akademije (Accademia del Fumetto di Trieste), ki bo v času razsta-
ve vodila ustvarjalne stripovske delavnice, namenjene otrokom med 9. in 13. letom starosti, najstnikom med 14. in 18. letom ter odraslim. Delavnic bodo med 17. septembrom in 3. oktobrom, potrebna pa je vnaprejšnja rezervacija. Več informacij o tem je mogoče dobiti na spletni strani www.goethe.de/trieste.
Kot zanimivost naj povemo tudi, da je vrnitvi nemškega stripa, ki se je dolgo časa zgledoval po pripovednem in oblikovnem stilu francoske in ameriške stri-povske kulture, pripomogla združitev Nemčije, kajti prav risarji in risarke, umetniki in umetnice iz nekdanje Nemške demokratične republike so posredniki novih estetskih impulzov, zlasti s svojim poseganjem po tradicionalnih grafičnih in tiskovnih tehnikah in z uporabo aktualnih umetniških oblik, denimo ulične umetnosti in računalniške grafike, je zapisano v katalogu, ki spremlja razstavo. Predstavniki po združitvi vzklile stripov-ske avantgarde, kot so Anke Feuchten-berger, Henning Wagenbreth in Martin Tom Dieck, delujejo danes kot profesorji ilustracije, svobodnega oblikovanja in drugih umetniških zvrsti, piše v katalogu.
Vsi, ki bi radi videli, kakšen preobrat je doživel nemški strip, so vabljeni na ogled razstave, ki bo v Trstu gostovala do 7. oktobra. Več o delovnem času knjižnic, ki gostujeta razstavo, pa je mogoče izvedeti na spletni strani Občine Trst. (sč)
Včeraj danes
Danes, PETEK, 7. septembra 2012
MARKO
Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 19.33 - Dolžina dneva 12.57 - Luna vzide ob 22.51 in zatone ob 13.33
Jutri, SOBOTA, 8. septembra 2012
MARIJA, MALI ŠMAREN
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22 stopinj C, zračni tlak 1014,8 mb ustaljen, vlaga 56-odstotna, veter 15 km na uro vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,4 stopinje C.
CI3 Lekarne
Do sobote, 8. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30
Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00
Campo San Giacomo 1 - 040 639749, P.le Valmaura 11 - 040 812308, Opči-ne - P.le Monte Re 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30
Campo San Giacomo 1, P.le Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - P.le Monte Re 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it
118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo.
Q Kino
AMBASCIATORI - 16.00, 19.00, 22.00
»Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. ARISTON - 18.15, 21.00 »C'era una volta in Anatolia«.
CINECITY - 16.30, 18.30, 20.30, 21.45 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; 16.00, 16.30, 18.05 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 20.10, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; 16.15, 19.00, 21.45 »The bourne legacy«; 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Come non detto«; 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 »Ri-belle - The brave«; 16.40, 18.50, 21.00 »Ribelle - The brave«.
FELLINI - 16.30, 18.10, 19.50, 21.30 »Come non detto«.
GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Monsieur Lazhar«.
GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 20.00, 22.15 »The bourne legacy«.
GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Bella addormentata«.
KOPER - PLANET TUŠ - 15.00 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 16.00, 18.10 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 15.10, 17.00, 17.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 20.25 »Popolni spomin«; 18.10 »Larina izbira«; 20.20 »Plačanci 2«; 19.30, 21.40, 23.50 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 21.00, 23.59 »Bournova zapuščina«; 16.10, 18.40, 21.10, 23.40 »Stari je nor«; 18.50 »Madagaskar 3«; 19.10, 21.20, 23.30 »Paranorman 3D«; 20.20. 22.20 »Kuharski mojster; 15.00, 16.50 »Loti (sinhro.)«; 20.25, 22.45 »V iskanju pravice«.
NAZIONALE - Dvorana 1: 15.30, 17.10, 18.50, 20.30, 22.15 »Il cavaliere oscuro -Il ritorno«; 15.30, 18.40, 22.15 »Ribelle -The brave 3D«; Dvorana 2: 15.45, 17.15, 20.30, 22.00 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 3: 17.10 »Mada-gascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 4: 15.45, 19.00, 20.30, 22.30 »Shark«.
SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti.
TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.20, 19.50, 22.10 »The bourne legacy«; Dvorana 2: 17.00, 18.40, 20.40 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Ribelle - The brave«; Dvorana 4: 18.30, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 5: 17.40, 19.50, 22.10 »Bella addormentata«.
SI Šolske vesti
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za š.l. 2012/13. Informacije na tajništvu v Trstu, ul. Montor-sino 2, od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 17.00, petek od 9.00 do 15.00 (tel.: 040 418605).
DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OPČI-N E sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00.
NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA
sporoča, da se bo pouk na nižji srednji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00; navedenega dne ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. Na srednji šoli S. Kosovela bo prvi dan pouka 10. septembra; na Opčinah od 8.00 do 12.35, na Proseku od 7.55 do 12.30.
VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da se pouk za vse stopnje šol začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka.
OBČINA REPENTABOR IN OBČINA ZGONIK obveščata, da se bosta storitvi šolske menze za otroške vrtce in osnovne šole ter šolskega prevoza za otroške vrtce, osnovne in srednje šole pričeli v torek, 11. septembra.
VABILO ŠOLAM: SKD Igo Gruden iz Na-brežine vabi v svoje prostore na ogled razstave orodja, izdelkov in fotografij učencev industrijskega tečaja in šole v Na-brežini iz obdobja 1946 do 1963. Ogledi v jutranjih urah od 17. do 29. septembra, po predhodni domeni; zainteresirani naj najavijo svoj obisk na tel. 347-4033343.
S Izleti
ELABANDA (SLO) M I 6o RUGGENTI I THE CLIENTS (CZ)
\
THE CLIENTS (CZ) C0R0NE0 S.A. INT. R'N'R (BIH-HR-SLO) AND MORE...	v
ZGONIK
OANES 9 SEPTEMBER , OB 17.00
i C0R0NE0 S.A.
PRISPEVALA STA: Pokrajina Trst in ZKB
I POKROVI]
ZKB 0
- " TRIESTE
Občine: Trst, Zgonik, Repentabor, Dolina, Milje, Devin Nabrezina, Sovodnje ob Soci, Sežana (SLO), Komen (SLO), Miren-Kostanjevica (SLO), Divača (SLO), Hrpelje-Kozina (SLO), Izola (SLO), Buje (HR), Novigrad (HR), Kolin (CZ), Veliko Gradište (SRB).
H Čestitke
MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov, ki ga prireja ŠZ Sloga v sodelovanju s SPDT in SK Devin. Zberemo se v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni!
SDGZ sporoča, da bo v četrtek, 13. septembra, na sporedu tradicionalni izlet na 45. MOS - Mednarodni Obrtni Sejem v Celju z dvostranskimi poslovnimi srečanji med obrtniki ter drugimi podjetniki. Avtobus bo odpotoval ob 7. uri izpred bara »G« na italijanski strani prehoda Fernetiči. Število mest je omejeno, prijave pa zbira tajništvo SDGZ v Trstu na tel. št. 040-6724824/28 vključno do ponedeljka, 10. septembra.
OMPZ »Friderik Baraga« organizira v soboto, 15. septembra, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123.
KRU.T vabi v soboto, 17. novembra, na voden ogled razstave »Tibet - zakladi s strehe sveta«, ki z nad 300 zbranimi eksponati od Gingis Khanovega obdobja dalje predstavlja v evropskem merilu pravi kulturni dogodek leta. Vsa dodatna pojasnila in prijave na sedežu Krut-a, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040 360072, krut.ts@tiscali.it
V topel objem sprejemamo najinega malega princa RASSELA! Ponosna teta Sonja in stric Marko
Ugibali smo in se spraševali, sedaj je uganka rešena, RASSEL je med nami!Erika, Robi in Kimy, veseli smo z vami! Stric Darjo in Daniela
Dragi RASSEL, tvojega prihoda se skupaj s Kimmy, mamico in očkom veselimo in vso srečo ti zaželimo Franka in Andrea.
Zvezdica mala se je rodila in ime RASSEL je dobila in mene je razveselila, presrečna tris nona Justina.
Obogateni in presrečni ob rojstvu brhkega RASSELA iz srca čestitamo mami Eriki in tatku Robertotu in mali Kimy. Rasselu vse lepo v ži-vljenju!Nonoti iz Zgonika in Šempo-laja.
Najina Kimy je bratca dobila! Dobrodošel mali, sladki grozdek RASSEL! Komaj čakava, da te bova ljubkovali in te v vozičku po vasi peljale. Josette in Marisol
Veselo, kot poletni cvet, tvoj sinko RASSEL prijokal je na svet. Le zalivaj ga skrbno, da velikega možaka zrasel bo. Eriki, Robiju in mali Kimy čestita pranona.
Erika in Robi, zdaj ne bosta potrebovala več budilke, ker vajin RASSEL krepil si bo glasilke. Kimyci zdaj ne bo več dolgčas, ker z bratcem igrala se bo ves čas. Srečno! Michelle
0 Mali oglasi
DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Bazovici, 45 kv.m., kuhinja z balkonom, spalnica, kopalnica, hodnik in shramba. Tel. št.: 338-1182211. PRODAM FIAT 600, letnik 1999, svetlo modre barve, v dobrem stanju. Cena: 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo v popoldanskih in večernih urah na tel. št.: 3491637933.
DAJEM V NAJEM hišo z vrtom na Kontovelu. Vhodna veža, dnevna soba s kuhinjskim kotom, dve sobi, kopalnica, velika klet in garaža. Prosta od decembra. Telefonirati na 0402171372.
GOSPA Z IZKUŠNJAMI nudi pomoč ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. 3200265573.
IŠČEM veje domače trte - glere, po možnosti originalne stare trte. Tel. 040-418528 v večernih urah. NA TRŽIŠKEM PRODAM 5 kvintalov
grozdja kabernet. Tel.339-7965001. PRODAJAM knjige za šolo Ž. Zois, knjigovodska smer. Tel. št.: 3384727175.
PRODAJAM slive. Tel. 377-1331152. PRODAM latinsko-slovenski in slo-vensko-latinski slovar, v odličnem stanju. Tel.: 366-7202399. PRODAM rabljene učbenike (licej Prešeren): Od antike do danes, Oblikoslovje, Skladnja, Od rovaša do enačb, Svet književnosti 1, Insitutio. Tel. št.:
348-6502318.
PRODAM skuter aprilia 50 sr, letnik
2004. Tel. št.: 338-7408271. PRODAM KNJIGE za jezikovno - C -smer na Liceju F. Prešeren, tel. 3467159152.
PRODAM hidravlično stiskalnico (pre-šo) za grozdje, premer 60 cm. Tel.
349-8638740.
PRODAM stanovanje 75 kv.m. v odličnem stanju v Ul. dei Papaveri na Op-činah, dnevna soba, kuhinja, 2 spalni sobi, kopalnica, balkon, parkirni prostor za en avtomobil in shramba. Za informacije lahko pokličete v večernih urah na tel. 349-6058494.
PRODAM naravni kis iz grozdja refošk, star 5 let. Cena: 2 evra na liter. Tel. 040-576116.
PRODAM naslednje knjige za znanstveni in klasični licej: Intersezioni, English Grammar in Use (3rd Edition) in Od piramid do kaosa. Zainteresirani naj kličejo v večernih urah na 348-4661852.
PRODAM pet novih aluminijastih polken (škure), temno-sive barve, velikost 90x120 cm. Tel. 040-220216.
V PREBENEGU PRODAM zazidljivo zemljišče. Tel. št.: 335-6322701.
Id Osmice
DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmi-co. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni!
DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Bri-ščiki 18.
NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni!
OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Tel. 040-229439.
OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni.
OSMICO sta odprla Andrej in Ivan An-tonič. Cerovljah št. 34. Tel. št.: 040299800. Vabljeni!
OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104.
OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgo-niku. Tel. 040-229164.
OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049.
PRI DAVI DU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni!
Loterija 6. septembra
2012
Bari	44	62	74	70	49
Cagliari	50	52	23	88	37
Firence	40	41	17	50	39
Genova	71	39	69	68	43
Milan	70	87	5	35	20
Neapelj	35	43	70	22	33
Palermo	68	70	14	90	81
Rim	45	61	32	33	11
Turin	71	41	75	17	90
Benetke	30	27	28	54	58
Nazionale	41	22	39	57	73
Super Enalotto Št. 107
16 29 39 49 59 64	jolly18
Nagradni sklad	1.922.051,37 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 3.952.509,25 €
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
7 dobitnikov s 5 točkami	41.186,82 €
1.116 dobitnikov s 4 točkami	284,27 €
29.615 dobitnikov s 3 točkami	20,44 €
Superstar	41
Brez dobitnika s 6 točkami	--€
Brez dobitnika s 5+1 točkami	--€
Brez dobitnika s 5 točkami	--€
4 dobitniki s 4 točkami	28.427,00 €
177 dobitnikov s 3 točkami	2.044,00 €
2.199 dobitnikov z 2 točkama	100,00 €
13.729 dobitnikov z 1 točko	10,00 €
31.711 dobitnikov z 0 točkami	5,00 €
/
TRST
Petek, 7. septembra 2012
7
si	septembrski vaški praznik
P m razstava-seiem
tipičnih pridelkov krasa
(Mi
COMUNEDI
SAN DORUGO DELIA VAU£ OBČINA DOUNA
Gročana, 7., 8. in 9. septembra 2012
Danes odprtje kioskov ob 19.00 in ples s skupino NI PANIKE Praznik se nadaljuje še jutri in v nedeljo.
Praznik prireja SKD Krasno polje Gročana, Pesek, Draga v okviru pobude »Dnevi kmetijstva, ribištva in gozdarstva« v sodelovanju s Pripravljalnim odborom in Občino Dolina. Ob podpori Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine, Zadružne kraške banke in družbe SIOT-TAL ZKB 6
r-1 Fm GIORNATE DELL'AGRICOLTURA, PEŠCA E FORESTAZIONE J fc- J DNEVI KMETIJSTVA, RIBIŠTVA IN GOZDARSTVA_
REGIQNE AUTONOMA FRiyLI VeNEZIA giuua
COMITATO PROMOTORE PRIPRAVLJALNI ODBOR
Ü3 Obvestila
TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATI H LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke.
KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 10. septembra. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav še danes, 7. septembra.
SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa od danes, 7. do nedelje, 9. septembra, v Gročani. Ples in zabava s skupinami Ni panike, Navihani lisjaki in Mladi kraški muzi-kanti, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov Krasa in Brega. V soboto ob 19. uri otvoritev sejma, uradni pozdravi in pokušnja tipičnih izdelkov. V nedeljo ob 18.00 nastop Godbe veteranov iz Ljubljane.
ZNAŠ ŽE IGRAT NA KITARO? Mladinski krožek Dolina prireja orkester za kitare. Informativna sestanka bosta danes, 7. septembra, ob 20. uri in v soboto, 8. septembra, ob 18. uri v mladinskem krožku v Dolini. Info: 328-5761251.
ŽUPNIJA PROSEK vabi na praznik Device Marije v soboto, 8. septembra ob 18.30 na sveto daritev s procesijo po vasi s kipom Fatimske Marije ob prisotnosti škofovskega vikarja gospoda Antona Bedenčiča ter s sodelovanjem vaške godbe na pihala. Vabljeni vsi častilci narodne noše in skavti.
DAN ODPRTIH VRAT - SPOZNAJ OZEMLJE Občina Zgonik, Državni institut za Oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS, Briška jama in Kulturno rekreacijsko društvo Dom Briščiki prirejajo v soboto, 8. septembra, Dan odprtih vrat - Spoznaj ozemlje: ob 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 vodeni ogledi Briške jame (brezplačni samo za bivajoče v občini Zgonik), ob 15.00, 16.00, 17.00 glasbeni utrinki in ob 18.00 koncert kitarista Janoša Ju-rinčiča; od 15.30 do 18.00, (ob 17.00 v slovenščini, rezervacije 040-21401) vodeni ogledi instituta OGS. In še: po-kušnja krajevnih vin. Vabljeni!
TABORNIKI RODU MODREGA VALA tudi letos organizirajo BOP - bazoviški orientacijski pohod, s katerim že nekaj let obeležujemo spomin na štiri bazoviške junake. Potekal bo v soboto, 8. septembra, popoldne. Prijave zbiramo na bazoviški gmajni od 15.30 do 16.15. Prvi štart je predviden ob 16.00. Prijavite se lahko tudi preko spleta na bop.rmv@gmail.com. Ekipe so lahko mešane, štejejo naj od 2 do 7 članov. Ob 21.00 bo sledil taborniški ogenj. Vabljeni člani, prijatelji in simpatizerji! Več informacij na spletni strani www.tabornikirmv.it ali na 339-4120280(Andrej).
DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge: OŠ Hrpelje ob ponedeljkih, Območna obrtno pod-
www.primorski.eu1
jetniška zbornica Sežana 1. stopnja ob ponedeljkih; 2. in 3. stopnja ob četrtkih, Dom krajanov Ajdovščina 1. in nadaljevalna stopnja ob sredah, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica ob torkih. S seboj prinesite udobno oblačilo in podlogo za ležanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel. 0036-31 266617.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na »Drugo društveno regato« v nedeljo, 9. septembra, s štartom ob 12. uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisi v tajništvu 040-299858 in info@yccu-pa.org, sobota 16.00-18.00 in nedelja pred regato. V popoldanskem času, po zaključku regate, bomo počastili naše razne mlade uspešne prvake, še posebno pa zmago novega zlatega odlič-ja klase 470. Pričakujemo številno udeležbo.
KAPELICA KRALJICE MIRU NA KA-TINARI: Tradicionalna sv. maša na odprtem bo letos v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30. Vabljeni!
ASD CHEERDANCE MILLENIUM ob-vešča,da se bo sezona začela v ponedeljek 10. septembra v telovadnici OS F.Bevk na Opčinah za vse skupine! Urniki treningov: 1.skupina (4-6 let) -pon in pet 16.30-17.30; 2.skupina (711 let) - pon 16.30-18.00, sre 18.0019.00 in pet 17.18.30; 3.skupina (1215 let) - pon in pet 18.00-19.30 in sre 19.00-20.00; 4.skupina (nad 15 let) -pon in pet 19.30-21.30 in sre 20.0021.00. Za informacije in vpis: 3497597763 ali info@cheerdancemille-nium.com.
MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 10. septembra. Toplo vabljeni.
NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE za pomlajevanje - predstavitev tečaja pri Skladu M. Čuk, Pro-seška ul. 131, bo v ponedeljek 10. septembra, ob 18.30. Dodatne info: Maša	340-9116828,	mas-ha.pregarc@gmail.com
SKD I. GRUDEN - BALET: Vabimo vse zainteresirane v društvene prostore na informativni dan v ponedeljek, 10. septembra, ob 16.30. Promocijske ure brezplačne vadbe bodo v sredo, 12. septembra, in ponedeljek, 17. septembra, ob 16.30. Redne vaje bodo ob ponedeljkih in sredah od 16.30 dalje. Info: baletna.igogruden@ya-hoo.it ali 329-4615361.
UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE DANILA DOLCIJA - Sežana prireja v ponedeljek, 10. septembra, ob 18. uri v pritličju Ljudske univerze Sežana predstavitev študijskih programov. Univerza bo vpisovala že v tretje študijsko leto v 9 študijskih krožkov (po 54 ur) in tri krožke s skrajšanim programom. Vpisovanje na U3ZO potekala od 10. do 14. septembra, od 8.00 do 9.00 in od 16.00 do 17.00 na Ljudski univerzi v Sežani. Info: 00386-031-351830- Nadja Mislej-Božič ali nadja.mislej-bo-zic@guest.arnes.si
ŠD ZARJA obvešča, da bo prvo srečanje z mladimi nogometaši letnikov 2002, 03, 04, 05, 06 in 07 ter njihovimi starši v ponedeljek, 10. septembra, ob 16.30 v športnem centru Zarje v Bazovici. Za informacije in vpisovanje: 334-5431375 (Vojko) ali 3392447832 (Mirjan).
AKK BOR sporoča, da bo v torek, 11. septembra, prvi zbirni trening za letnike 2000/2001 ob 17.30 na Stadjonu. Med letom bodo veljali sledeči urniki: torek 17.30-19.00, sreda 17.3019.00, četrtek 18.00-19.30 na Stadjo-nu. Za informacije: kkbor@libero.it.
AKK BOR sporoča, da bo v torek, 11. septembra, prvi zbirni trening minibasketa za vse letnike ob 16. uri na Stadjonu 1. Maja. Med letom bodo veljali sledeči urniki: letniki 2002/03 torek 16.30-18.00 Lonjer, petek 16.00-
18.00 Stadjon, letniki 2004/05/06/07 torek in petek od 16.00-17.30 Stadjon. Za informacije: Malalan Karin 3406445370 karinmalalan@gmail.com.
KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: v torek 11. septembra, 15.00-16.30 pri Marti Zigon, Zgonik 35; v četrtek 13. septembra, 15.0016.30 pri Renzu Tavčarju, Repen 42.
ROJANSKI CERKVENI PEVSKI ZBOR
sporoča, da se bodo redne pevske vaje pričele v sredo, 12. septembra, ob 20. uri v Marijinem domu v Rojanu (Ul. Cordaroli 29). Toplo vabljeni novi pevci.
VADBA JOGE - SKD F. Prešeren organizira brezplačno vadbi za stare tečajnike in nove interesente v sredo, 12. septembra, 18.30-20.00 v društveni dvorani v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren. Vse informacije o tečaju in vpisnini bodo javljene na prvem srečanju.
ZBOR JACOBUS GALLUS vabi vse, ki bi radi stopili v pevsko skupino, na avdicijo, ki bo v sredo, 12. septembra, od 19.30 dalje v prostorih Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Več informacij: 328-7012371.
MINI TEČAJ ZA PRITRKOVALCE: prvo srečanje bo v četrtek, 13. septembra, ob 19. uri v Finžgarjevem domu. Toplo vabljeni, stari in mladi, da pone-semo to slovensko tradicijo v nove čase! Tečaj prireja Zveza cerkvenih pevskih zborov v okviru Peterlinovega festivala.
ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure.
KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE -
Slov.I.K. zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org.
MLADINSKA VOKALNA SKUPINA ANAKROUSIS začenja novo pevsko sezono. Zeliš se nam pridružiti? Pokliči do sobote, 15. septembra, od 15.00 do 19.00, tel. št.: 333-3742625.
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne v soboto, 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, ali 040-2908105 ali 3481334086 (Erika).
ZA DIJAKE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na program Ekstra. Program, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
ZA ŠTUDENTE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slo-vik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
KRU.T obvešča članstvo, da na sedežu redno deluje posvetovalna fiziatrična ambulanta, obvezna predhodna prijava. V njenem sklopu deluje fiziote-rapija, ki predvideva tudi individualno obravnavo. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - BOR ATLETIKA - Š.Z. BOR vabijo srednješolce in višješolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Koloniji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja, tel. št. 040-51377 od 15. do 18. ure; sport-nasolatrst.bor@gmail.com.
GODBENO DRUŠTVO PROSEK obvešča, da so odprti vpisi v Glasbeno šolo za otroke in mlade. Informativni sestanek za starše bo v ponedeljek, 17. septembra, ob 18.30 v Soščevi hiši na Proseku. Vabljeni! Za informacije telefonirati na 040-251101 (Bruno) ali 349-2512176 (Irina).
PILATES- SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične v torek, 18. septembra. Urnik bo sledeči: ob torkih od 18.00 do 19.00 ter od 19.00 do 20.00, za začetnike od 17.30 do 19.00; ob če-
trtkih od 18.00 do 19.00. Za info, vpis in potrditev tel.: 349-6483822 (Mileva).
SHINKAI KARATE CLUB sporoča datume in urnike treningov v mesecu septembru: vsak torek in petek za-čenjši s torkom 18. septembra, barvani pasovi 18.00-19.00, odrasli 19.0020.00. V tem urniku bodo tudi odprta vrata za zainteresirane začetnike. Info: 338-7281332 (Sergij), 3346218712 (Vida).
SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi vsak torek v »English Village« od 16.30 do 18.00 »Teatime with Michael - Elementary english«; od 18.00 do 19.00 »Conversation Club language in use«. Prvo srečanje v torek, 18. septembra.
MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 20. septembra (višješolska mladina) ter v četrtek, 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterli-novega festivala.
PILATES - Skupina 35-55 SKD F. Peše-ren iz Boljunca sporoča, da vadba Pi-latesa poteka v društvenih prostorih gledališča France Prešeren ob torkih ob 18. do 19. ure za stare in nove tečajnice; od 19. do 20. ter od 20. do 21. ure pa za že izkušene telovadke. Vabljene nove tečajnice.
KRU.T obvešča člane, da bo v torek, 2. oktobra, ob 15. uri stekel jesenski sklop Likovne terapije z delavnicami prve in druge stopnje. Informacije, potrditve in nove prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it
KRU.T obvešča člane, da je v teku vpisovanje za desetdnevno skupinsko pripravo na zimo v Talaso Strunjan od 7. do 17. oktobra, z zdravstvenim prilagojenim paketom. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T obvešča, da sprejema prijave za individualna bivanja v termalnih centrih v Sloveniji, na željo tudi s prilagojenimi zdravstvenimi programi. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B - tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
ACQUAFITNESS: 27. septembra se začenja nova sezona v znamenju zabave in dobrega počutja! Pričakujemo te. Info in vpisovanja: info@melanie-klein.org, tel.: 345-7733569; urnik urada: ponedeljek in četrtek 9.0013.00, sreda 12.30-15.00.
PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgarje-vem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosveta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov.
ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 04051377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com.
KRU.T obvešča, da v torek, 2. oktobra, začenja skupinska vadba, ki bo potekala ob torkih in četrtkih. Potrditve, prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
KRU.T - v sredo, 3. oktobra, začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gra-dežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it.
TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 - od torka do petka, od 15.30 do 18.30! Vpišite se čim prej, da si zagotovite mesto! Pridite, ne bo vam žal! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra.
H Prireditve
KONCERT ZA MIR 2012 V ZGONIKU
danes, 7. septembra, na prireditvenem prostoru v Zgoniku, ob 18.30 dviganje zastave miru, od 19. ure dalje koncert. Nastopile bodo skupine Elaban-da, I 60 Ruggenti, Coroneo S.A., Int. R'n'r'in The Clients ter predstavniki nekaterih občin pokroviteljic: Eleor&Andrej (Trst), Quinta (Komen), plesna skupina Srebrna (Divača) in Domači zvoki (Devin-Nabreži-na). Vstop prost. Koncert prirejajo Občina Zgonik s podporo in pokroviteljstvom Pokrajine Trst, v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda in Ašk Kras ter Omizjem za mir FJ-K.
NŠK - ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV Bazovica 2012: danes, 7. septembra, ob 16. uri slovesnost v Prešernovem gaju v Kranju, nastopa pevski zbor Skala-Jezero, govor županje Alenke Florenin; sobota, 8. septembra, ob 15.30 bazoviški orientacijski tek, ob 21. uri taborni ogenj v organizaciji RMV; nedelja, 9. septembra, ob 10. uri planinski pohod, ob 15. uri osrednja slovesnost pri spomeniku s kulturnim programom, slavnostna govornika I.Komel in F. Cecotti.
DRUŠTVO ZVEZDA vabi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. septembra, v prostore ljudskega doma G. Canciani v Podlo-njerju na tradicionalni praznik grozdja. V soboto ples s skupino No Dancing, v nedeljo nagrajevanje najlepših »špronon« in ples z Duom Melody.
MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ PRI TRSTU vabi na zaključni koncert izbora Mozartove opere Don Giovanni v soboto, 8. septembra, v Ljudski dom v Križu pri Trstu in v nedeljo, 9. septembra, v Zavod Združenih Narodov v Devinu. Pričetek koncertov bo ob 20.30. Vstop prost!
SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, tel.: 040-2908105 ali 348-1334086 (Erika).
DRUŠTVO HERMADA - VOJAKI IN CIVILISTI prireja do 14. oktobra, v treh velikih sobanah centra Škerk (Trnov-ca št. 15) razstavo »Prva svetovna vojna pri nas«. Na ogled bodo uniforme, vojaški materiali, granate ter preko 300 povečanih reprodukcij fotografij iz vojnega obdobja na območju današnje devinsko-nabrežinske občine. Urnik: ob petkih, sobotah in nedeljah 10.3013.00 in 16.00-19.30. Vodeni obisk v slovenščini ob nedeljah ob 11. uri.
Prispevki
V	spomin na dragega Giulia Zerjala daruje Alba Sulčič vd. Puntar 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na našo drago Patrizio darujeta Aldo in Loredana 50,00 evrov za SKD S. Prešeren.
7.9.2011
7.9.2012
Paolo Ugrin
Leto je že minilo, spomin nate vedno živi.
Družina
Ob boleči izgubi BORISA BANDIJA izrekajo občuteno sožalje Cinzii in svojcem
prijatelji Oskar, Marija, Guido in Dragan z družinami
8
Petek, 7. septembra 2012
KULTURA
/
lipica - V sredo zvečer slavnostna otvoritev literarnega festivala
Nomadstvo doživljamo na Vilenici kot priložnost
Nagovor ministra Turka - Štipendijo SEP prejela Alja Terzic
vilenica 2012 - Včeraj v Lipici
Okrogla miza o nomadstvu ustvarjalcev
Vprašanje nomadstva doživljamo na Vilenici kot priložnost, saj se nomadi nenehno gibljejo med svetovi in možnostmi. Literarni nomadi pa najdejo tudi svoje literarne svetove, ki sežejo še mnogo dlje. Vsem želimo, da bi na našem festivalu doživeli razburljivo potovanje po svetovih naših gostov.
S tem voščilom programskega direktorja Gašperja Trohe, se je v sredo zvečer v muzeju kočij v Lipici začel 27. mednarodni literarni festival Vilenica. V sklopu slovesnosti, ki jo je režiral Marko So-sič, večjezično pa povezoval Janko Petro-vec, so štipendijo Srednjeevropske pobude (SEP) podelili avtorici Ajli Terzic iz Bosne in Hercegovine (o njej smo podrobneje poročali v včerajšnji izdaji). Nagrada znaša pet tisoč evrov in predvideva trimesečno bivanje v katerikoli državi SEP.
Pred podelitvijo štipendije sta zbrane literate pozdravila župan občine Sežana Davorin Terčon in direktor Kobilarne Lipica Tomi Rumpf. Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je v svojem nagovoru dejal, da je bila Slovenija od nekdaj na križišču Evrope, slovenski književniki pa nekaj časa most med svetovoma, ki ju je delila železna zavesa.
Spomnil se je prvega vileniškega nagrajenca iz leta 1986 Fulvia Tomizze, Italijana, rojenega v hrvaški Istri, ki je del svojega življenja preživel v Kopru. »On je poosebljal vse, kar je bilo tista leta še posebej nepriljubljeno in nezaželeno, istrskega političnega begunca, ki se je pred komunizmom zatekel v Italijo,« je povedal Turk in dodal, da se včasih sprašuje, če bi Tomizza glavno vileniško nagrado lahko
Programski direktor Vilenice Gašper Troha med sredinim nagovorom
kroma
prejel tudi danes, ne da bi povzročil veliko razburjenje v Sloveniji, ki je po njegovi oceni še vedno preveč zaprta.
Veno Taufer, predsednik Društva slovenskih pisateljev, ki festival organizira v sodelovanju s Kulturnim društvom Vilenica, je takoj za njim dejal, da ne ve, zakaj Tomizza letos ne bi prejel nagrade, saj je paradigmatski nagrajenec Vi-lenice, ki je bila ustanovljena v svetovljanskem duhu.
Po prepričljivem nastopu pevke Irene Yebuah Tiran, ki je ob spremljavi Milka Lazarja in Vasilija Meljnikova zapela nekaj Kosovelovih verzov, so na oder stopili avtorji. Slovenska pesnica Miljana Cunta, irski poet Paul Muldoon in itali-jansko-armenska pisateljica Antonia Ar-slan, ki je prisotne popeljala v gorečo Smirno. (pd)
Pisatelji se pri svojem ustvarjanju odločajo za jezik, ki ga ljubijo in jim hkrati omogoča preživetje. Tako so menili udeleženci zanimive, intelektualno razgibane in v marsikaterem pogledu s humorjem začinjene okrogle mize SEP z naslovom »Avtorji nomadi,« ki se je včeraj dopoldne v okviru festivala Vilenica odvijala v prostorih hotela Maestoso v Lipici. Na njej so sodelovali koroška avtorica Maja Ha-derlap, v Bolgariji rojeni Dimitre Dinev, ki piše v nemščini in v Kanadi živeči srbski pisec židovskega rodu, David Albahari. Srečanje, ki ga je z vsebinsko temeljitimi vprašanji povezovala Iva Kosmos, se je vilo okrog vprašanja jezikovnega in posledično istovetnostnega no-madstva, ki naj bi določalo besedne ustvarjalce širšega prostora.
Haderlapova, ki se v tem pogledu nima za nomadko, je v svojem posegu obrazložila razvoj odnosa do slovenščine in nemščine: »sprehajanje« iz enega v drugi jezik, za katerega se je odločila, »ni lahko.« V določenem trenutku svoje ustvarjalne poti je prišla do zaključka, da vloga književnosti ni zadrževanje postopne marginalizaci-je jezika (slovenščine na avstrijskem Koroškem). Pisanje v nemščini romana, »slovenskega teksta v nemškem jeziku,« ki je lani izšel (Angel pozabe), ji je omogočilo potrebno distanco in izostren pogled na svoje otroštvo. »Z drugim jezikom lahko prodremo v teritorije drugih,« je sklenila.
Albahari, ki se ima za pripadnika rock'n roll generacije (»živiš dolgo in vse preživiš«), pravi, da so danes avtorji - zaradi uporabe spleta - vsi nomadi. Izkušnja odhoda v
tujino ni spremenila njegove literature, »ker sem ob sebi ohranil isto ženo, glavni vir navdiha.« V srbohrvaščini iz šestdesetih let minulega stoletja, v kateri se je poklicno izoblikoval, se počuti doma. Po njegovem pri pisanju v dveh različnih jezikih ni mogoče ohraniti istega ustvarjalnega sloga. Kot avtor je Al-bahari, ki ga označuje humoristični pristop, znan le v Evropi, v Ameriki je pa »neviden:« severno-ameri-ška družba (tako ZDA kot Kanada) postavlja slehernika pred izbiro -postati Američan ali izginiti - in sam se je odločil za drugo opcijo. V Kanadi lepo ustvarja tudi zaradi tega, ker so tam zime dolge in je torej vselej dovolj časa za pisanje.
Dinev je predstavil svojo izkušnjo docela integriranega izobraženega priseljenca v avstrijsko družbo, v kateri je njegovo preživetje bilo popolnoma odvisno od znanja nemščine. Odmik od svojega rodu in vključitev v novo okolje je podvrženo moralnim ocenam in kritikam. Gre za vprašanje moči, ker, kot znano, jeziki nimajo istega družbenega statusa. Dineva, ki pravi, da sveta ne spreminja razum, »ker postavlja meje,« pač pa hrepenenje ljudi, je v nemško govorečem prostoru deležen številnih priznanj. Obratno, v rojstni Bolgariji ga imajo vedno za tujca. Po njegovem se človek »počuti doma« najprej v določeni družbi, med ljudmi, in šele nato v določeni pokrajini.
Razpravljavci so bili mnenja, da je za besedno ustvarjanje koristno tudi, če se avtor v svojem rodnem okolju »ne počuti doma« in torej stalno po nečem hrepeni. Gorivo za posedanje za računalnikom. (Mch)
ljubljana
V nedeljo, 16. septembra
Skupina Il Divo v centru Stožice
Štirje postavni pevci skupine Il Divo
Ednina, ki zakriva množino: Il Divo so v resnici štirje pevci, ki navdušujejo občinstvo po celem svetu zaradi kultiviranega glasu in privlačnega videza. Il Divo, ki se je kot dolgoročni projekt rodil pred dobrimi desetimi leti v Veliki Britaniji po zaslugi Simona Cowella, je s številnimi razprodanimi koncerti in rekordno prodajo albumov potrdil, da je bila zamisel več kot dobra. Navdihnili so jo množično obiskani nastopi Andrea Bocellija, pri imenu in sestavu pa so se zgledovali po slovitih "treh tenorjih" (Carreras, Domingo, Pavarotti). Vendar pa je skupina Il Divo povsem izvirna, kako s petjem in videzom zna očarati občinstvo, pa se bodo lahko prepričali vsi, ki ne bodo zamudili skorajšnjega ljubljanskega koncerta. Dogodek Il Divo & Orchestra in concert bo v nedeljo, 16. septembra ob 20. uri v Stožicah.
Skromni niso, ne ideatorji skupine, ki "se je sestavljala" od leta 2001 do decembra 2003, ne njeni člani, saj poimenovanje "il divo" jemljejo precej resno. Uspeh jim sicer zagotavlja, da so na pravi poti. Pevsko združujejo operne arije in pop glasbo, odrski nastop pa je zvezdniški. Skupino, ki poje v raznih jezikih, sestavljajo španski baritonist Carlos Marin, dva "klasična" tenorista, Švicar Urs Buhler in Američan David Miller in francoski pop pevec Sébastien Izambard. Na tokratni turneji, ki obsega tudi pričakovan koncert v Ljubljani, skupina promovira svoj najnovejši album Wicked Game. Na širšem območju je nastop v ljubljanskih Stožicah edina možnost, da v živo poslušate in si ogledate izredno popularno skupino. (bip)
primorski poletni festival - V mali dvorani koprskega gledališča
Razgaljeni Gogoljev Popriškin
v interpretaciji bitolskega teatra
Po glasbeno-gledališki uprizoritvi v italijanščini monodrama ruskega avtorja v makedonščini: program letošnjega Primorskega poletnega festivala dokazuje svojo pestrost. Jesenski prebliski poznega poletja so organizatorje prisilili, da petkovo predstavo s koprskega Martinčevega trga prestavijo v go-stoljubnejšo malo dvorano koprskega gledališča. V njej je na zadnji avgustovski dan Mal dramski teatar iz Bitole odigral zelo radikalno postavitev Dnevnika norca (pogosteje delo v prevodu naslavljajo Dnevnik blazneža) Nikolaja V. Gogolja. Velja bežno omeniti, da bo v naslednjih dneh to makedonsko gledališče v Ljubljani predstavilo »žensko« uprizoritev, priredbo Lorcovega dela Dom Bernarde Albe, ki jo v naslovu pojasnjujejo z dodatkom ali Ženske brez moških in nič več.
Gogolj, ki je živel v carski Rusiji v prvi polovici 19. stoletja (umrl je leta 1852), je znan po grotesknem realizmu, s katerim so prežeta njegova dela. Ob ironiji pa prihaja do izraza tudi trpkost zaradi tedanjih razmer, npr. zaradi neznosne revščine, v kateri so živeli najnižji sloji, pokvarjenosti in brezobzirnosti tedanje birokracije, pohlepnosti in zaostalosti podeželskih plemičev ... Nad mračno sliko tedanje Rusije, ki jo je prikazal v svojih delih, se je še sam zgrozil, tako da je to skušal »popraviti«. Vendar pa sta njegov pomen in slava v ruskem in širšem evropskem literarnem prostoru vezana na »negativne« junake, na male ljudi, ki si ne morejo ali znajo pomagati.
Popriškin, protagonist Dnevnika norca, sodi v množico malih ljudi, ki so nezadovoljni s svojim poklicnim, je skromen uradnik, in osebnim življenjem, zaljubljen je namreč v hčer višjega uradnika, ki je njegov predstojnik. Sanje se ne uresničijo in Popriškin se začne zatekati v drug, nadrealen svet. V realnosti ga to privede v umobolnico, kjer z njim ravnajo nečloveško, v njegovem novem svetu, ki je zanj realnejši od realnega, pa vidi ljubezenske zveze med psi, postane španski prestolonaslednik, doživi »kronanje« novega španskega kralja . Gogoljev tekst je režiser Robert Simonovski radikaliziral in svojega Popriškina, ki ga je nadse prepričljivo odigral Zdravko Stoj-mirov, na odru povsem razgalil. Tudi v dobesednem pomenu besede. V pripovedi Popriškina-Stojmirova ni nikakršne ironije, slovenskemu gledalcu sicer ni bilo enostavno slediti pretresljivi izpovedi v makedonščini. Do izraza pride predvsem nepopisna tragičnost usode malega človeka. In ta ni vezana sa-
mo na tedanji surovi čas.
Letošnji Primorski poletni festival, ki se spet predstavlja po enoletnem premoru, se bo zaključil z ...absurdom. Teater na konfini bo namreč dvakrat nastopil s priredbo Ionescove-ga dela Delirij u dvjeh. Radoš Bolčina, ki je tudi režiser, bo z Marjuto Slamič nastopil jutri, 8. septembra na izolskem Man-ziolijevem trgu (ali kje drugje »pod streho«), 14. septembra pa v piranskem Tartinijevem gledališču. (bip)
/
ITALIJA, SVET
Petek, 7. septembra 2012
9
OBMOČJE EVRA - Svet Evropske centralne banke ob nasprotovanju nemške Bundesbanke sprejel pomembno odločitev
ECB pod strogimi pogoji za odkup neomejenih količin državnih obveznic
Draghi: Naredili bomo vse za ohranitev evra - Odločitev prepričala vlagatelje: borze poskočile
EVRO - Barroso na obisku pri Montiju
FRANKFURT - Svet ECB je včeraj določil podrobnosti posega na trgu državnih obveznic. ECB bo ukrepala, če bodo razmere narekovale, a pogoj ostaja, da se države najprej obrnejo na mehanizem za stabilnost evra, takšna pomoč pa mora biti strogo pogojevana. Omejitev vrednosti nakupa obveznic ECB ni postavila, kupovala pa bo obveznice do zapadlosti treh let.
Takšnemu ukrepanju je v svetu Evropske centralne banke (ECB) najbolj nasprotoval predsednik nemške centralne banke Bundesbank Jens Weidmann. Predsednik ECB Mario Draghi je po seji povedal, da je odločitvi osrednje denarne ustanove območja evra nasprotoval en član sveta. S tem je Italijan na čelu ECB vseeno zadovoljen, a v prihodnje upa na soglasje.
Draghi je spet zavrnil očitke, da gre za nedovoljeno financiranje držav, in odločitev utemeljeval s tem, da zaradi napetosti na finančnih trgih, povezanih z negotovostjo glede prihodnosti območja evra, denarna politika ECB ne more delovati normalno in enotno po vsem evrskem območju.
Priznal je sicer, da visoka cena zadolževanja za nekatere članice območja evra odraža tudi napake v ekonomski politiki v preteklosti, vendar pa so strahovi glede usode evra ključen dejavnik pri ravnanju trgov. Ob tem je znova zagotovil, da bo ECB naredila vse za ohranitev evra in da so ti strahovi neutemeljeni.
Prepričan je, da je ECB s tem dobila močan instrument, da učinkovito odgovori na te nevarne izzive in pri tem ohrani svojo neodvisnost. Ob tem pa je opozoril, da nobena intervencija s strani centralne banke ne more biti učinkovita brez sočasnega in ustreznega ukrepanja članic na področju reform ter javnih financ.
Nujni pogoj za ukrepanje ECB bo, da se države v težavah najprej obrnejo na
ansa
mehanizem za stabilnost evra, ki bi v zameno za izpolnjevanje strogih pogojev odkupoval njihove obveznice na primarnem trgu, torej neposredno od držav. ECB bo namreč ukrepala na sekundarnem trgu.
Pomoč s strani začasnega oziroma pozneje stalnega mehanizma za stabilnost evra bo vezana bodisi na poln program varčevalnih in reformnih ukrepov po zgledu Grčije, Irske ali Portugalske ali na okrepljeno pogojevanje za članice, ki so že izvedle številne reforme in javno-finančne ukrepe.
ECB si bo prizadevala tudi za sodelovanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) pri oblikovanju in nadzoru teh programov. Generalna direktorica IMF je v izjavi za javnost že "toplo pozdravila" odločitev ECB in jo označila kot pomemben korak za zagotavljanje stabilnosti in rasti v območju evra. "IMF je pripravljen sodelovati znotraj naših uveljavljenih okvirov," je dodala.
Draghi je zavrnil očitke, da gre v drugem primeru za neke vrste manj pogojevano različico trenutnih programov pomoči. Zatrdil je, da bodo tudi v teh primerih pogoji jasni in strogi, nadzor pa dosleden. Prav zato si želijo tudi vloge IMF.
ECB se bo za nakupe odločala, če se bo pokazala potreba in le dokler bodo države izpolnjevale pogoje. O začetku, trajanju in podrobnostih ukrepanja bo vsakokrat odločal svet ECB.Tovrstne pomoči ECB bodo lahko deležne tudi članice,
ki trenutno prejemajo pomoč, a šele takrat, ko bodo imele spet dostop do trga.
Količinske omejitve pri nakupovanju obveznic ne bo, ECB pa bo nakupovala obveznice z zapadlostjo od enega do treh let. ECB kljub nekaterim drugačnim pričakovanjem ni postavila kapice na zahtevano donosnost posameznih držav. V Frankfurtu tako ne bodo gledali le na višino zahtevane donosnosti, temveč tudi na pribitke, ceno zavarovanja državnega dolga in nihanja na trgu.
Italijan na čelu ECB verjame, da bo program uspel, saj je po njegovem mnenju zelo drugačen od katerega koli drugega programa v preteklosti. Kot najpomembnejšo razliko je izpostavil element pogojevanja, veliko večja pa bo tudi preglednost. Podatki o celotni vrednosti naku-pljenih državnih obveznic bodo objavljali vsak teden, podrobnosti po posameznih državah pa vsak mesec.
Zelo pomemben podatek za trge je tudi to, da bo status ECB kot lastnika državnih obveznic enak ostalim upnikom, kar pomeni, da osrednja denarna ustanova območja evra ne bo več uživala prednostne obravnave.
Program odkupovanja državnih obveznic, ki ga je ECB zagnala spomladi 2010, bo z začetkom delovanja novega programa ukinjen. Za okoli 200 milijard evrov obveznic, ki jih je ECB odkupila v tem času, bo v svojih bilancah obdržala do dospetja. Presežno količino denarja v obtoku bo z različnimi ukrepi še naprej umikala iz sistema. Draghi je novinarjem pojasnil tudi, da ima ECB trenutno skupno v lasti obveznice v vrednosti okoli treh odstotkov bruto domačega proizvoda območja evra.
Včerajšnja odločitev ECB je včeraj dvignila indekse na osrednjih evropskih borzah. Odločitev ECB je vzpodbudila vlagatelje, nekoliko pa je popustil pritisk na najšibkejše članice območja evra. Okrepil se je evro, podražila se je tudi nafta. (STA)
ZDA - Konvencija demokratske stranke
Clinton z govorom v podporo Obami navdušil demokrate
CHARLOTTE - Nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton je v sredo z govorom v podporo Baracku Obami navdušil udeležence nacionalne konvencije demokratske stranke v Severni Ka-rolini. "Zbrali smo se, da nominiramo predsednika in enega imam v mislih," je dejal in nadaljeval, da želi Obamo no-minirati že zato, ker je bil dovolj pameten, da se je poročil z Michelle.
Zatem je povsem resno nadaljeval na svoj način, s katerim je dvakrat osvojil predsedniške volitve. Nanizal je dosežke Obame v prvih štirih letih vladanja ter izrisal jasno razliko z republikanci, kot je rešitev avtomobilske industrije z državno pomočjo, čemur je republikanski predsedniški kandidat Mitt Romney nasprotoval.
Omenil je zdravstveno reformo, ki jo želijo republikanci uničiti, ter dokazoval, kako se njihovi načrti za zmanjšanje dolga in primanjkljaja ne skladajo s pravili matematike. Ob tem je Clinton tudi priznal, da je Obama nasledil gospodarstvo v veliko slabšem stanju kot on leta 1993.
"V Tampi je bil republikanski argument proti ponovni izvolitvi predsednika enostaven - pustili smo mu popolno zmešnjavo, ki je še ni počistil, zato ga odpustimo in ponovno prevzemimo oblast," je dejal Clinton, ki mu je veliko bolj všeč argument za ponovno izvolitev Obame. Uspelo mu je namreč postaviti temelje dolge poti okrevanja v sodobnejše in bolj uravnoteženo gospodarstvo.
Clinton je pred Američane postavil osnovno dilemo, ki je še niso razrešili, kar dokazuje globoka razdeljenost
ansa
države. "V kakšni družbi želimo živeti? Če želimo družbo, kjer je vsak zase in zmagovalec pobere vse, potem moramo podpreti republikance. Če želimo državo z deljeno blaginjo in odgovornostjo, pa moramo voliti za Baracka Obamo in Josepha Bidena," je dejal Clinton in govor sklenil z optimistično napovedjo, da se bo Amerika spet izvila iz krize, kot se je vedno doslej v 200 letih.
Zaradi njegovega govora je bil drugi dan konvencije bolj gospodarsko obarvan. Clinton namreč Američane spominja na čase razcveta in blaginje, ki so se končali s prihodom na oblast republikanca Georgea Busha mlajšega. Govorniki, kot je kongresnik Steny Hoyer iz Marylanda, so poudarjali, da zasebni sektor že 29 mesecev zapored odpira nova delovna mesta. Za predsednika največje sindikalne organizacije v ZDA AFL-CIO Richarda Trumko pa ni niti najmanjšega dvoma o tem, kdo bi moral zmagati na volitvah v dobro ameriških delavcev in vseh Američanov.
Poleg gospodarstva so na konvenciji izpostavili še druge, za demokrate značilne teme. Minister za šolstvo Arne Duncan je poudaril, da za
republikance izobraževanje predstavlja strošek, predsednica Organizacije načrtovano starševstvo Cecile Richards pa je opozorila, da se ženskam v primeru izvolitve Romneyja in še zlasti njegovega podpredsedniškega kandidata Paula Ryana obeta izguba pravice do splava.
Nekdanji načelnik štaba združenih poveljstev oboroženih sil ZDA, upokojeni general Eric Shinseki, je govoril o tem, da je Obama 800.000 veteranom omogočil dostop do zdravstva, izvršna direktorica katoliške organizacije za socialno pravičnost "Network", nuna Simone Campbell, pa je opozorila, da se je tudi škofovska konferenca Katoliške cerkve v ZDA opredelila proti Ryano-vemu proračunskemu predlogu, ki ga je Romney podprl. "Škofovska konferenca je sporočila, da ta proračun pade na temeljnem moralnem testu, ker bo škodil revnim družinam," je dejala.
Po Clintonovem nastopu so delegati v dvorani oddali glasove za potrditev predsedniške kandidature Oba-mi in njegovemu podpredsedniku Jo-sephu Bidenu, ki sta nominacijo stranke sprejela včeraj po krajevnem času z govoroma v dvorani Time Warner Cable. Oba naj bi sprva nastopila na odprtem stadionu Bank of America, ki ima 74.000 sedežev, a so se organizatorji zaradi slabe vremenske napovedi odločili za spremembo.
Republikanci trdijo, da je Obama govor premaknil v dvorano, ker se je bal, da mu stadiona ne bo uspelo napolniti. Demokrati to zanikajo in trdijo, da so razdelili 64.000 vstopnic, v kar pa niso všteti delegati in novinarji. (STA)
»Evrsko krizo bomo premagali le skupaj«
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in italijanski premier Mario Monti
ansa
RIM - Naloga Evropske centralne banke (ECB) ni, da financira vlade, a v razmerah, ko manjka monetarna integriteta in če se države zavežejo k strogi fiskalni disciplini, je ECB dolžna ukrepati, je dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, ko se je včeraj v Rimu srečal z italijanskim premierom Mariom Montijem.
Monti je na novinarski konferenci pred večernimi pogovori odločitev ECB ocenil kot pomemben korak naprej, ki vodi v bolj zadovoljivo upravljanje v evrskem območju. Podrobneje same odločitve ECB o neomejenem odkupu državnih obveznic na položaj Italije ni želel komentirati, saj da morajo odločitev ECB najprej dobro preučiti. Je pa znova poudaril, da Italija glede na ekonomsko realnost še vedno plačuje previsoke obresti.
Tudi Barroso se do konkretne odločitve ECB ni želel podrobneje opredeljevati, saj da to ni v njegovi navadi. Na novinarsko vprašanje, ali ECB z včerajšnjo odločitvijo zapolnjuje manko v odločanju ostalih evropskih institucij, pa je odvrnil, da imajo evropske institucije različne vloge in da druga druge ne morejo nadomeščati.
ECB, tako Barroso, deluje povsem neodvisno in v okviru svoje-
^^r 1	HH	
		
r VY1 F^fc mi S« ■		i
LLC/		■ fl
\		^F A
	r	
Napolitano: Brez strank ni demokracije
RIM - Demokracija brez strank ni mogoča, politika pa mora odpreti na stežaj vrata mladim. To je poudaril predsednik republike Giorgio Napolitano, ki se je včeraj udeležil festivala politike v Me-strah. Italijanska politika je v težavah in je potrebna prenove, je menil Napolitano, toda to ne sme spodbujati antipoli-tike, ker brez strank ni demokracije. Zato je potrebno prenehati z napadi na stranke oz. strankarski sistem, je dodal in izrazil prepričanje, da je napočil čas za »evropsko politiko«. Na celini, kjer je od gospodarstva do prava vse povezano je ostala politika ukleščena v državnih mejah, in to je eden izmed glavnih razlogov za težave pri gradnji skupne Evrope, je še povedal Napolitano.
Grillo poslal Montija na otoke Barbados
RIM - Vodja gibanja 5 zvezd Beppe Grillo je v intervjuju za nizozemsko televizijo simuliral telefonski pogovor s pre-mierjem Mariom Montijem. V izmišljenem pogovoru je Montiju povedal, da mu ne namerava pomagati in ga poslal ... na otoke Barbados.
ga mandata, torej zagotavljanja integritete monetarne politike in cenovne stabilnosti. Glede same monetarne unije pa je dodal, da sta zaradi neposrednih učinkov, ki jih imajo odločitve posamezne vlade na vse druge države, nujno potrebna tudi proračunska disciplina in skupen fiskalni nadzor.
Monti in Barroso sta se sicer strinjala, da lahko evrsko krizo države premagajo le skupaj. Monti je ob tem dodal, da Italija Evropski komisiji in skupnemu odločanju držav članic Evropske unije pripisuje veliko vlogo in da ne dvomi v sposobnost EU, da bo našla navdih za izhod iz krize.
Glede Italije je Barroso izrazil optimizem, da se bo z vrnitvijo zaupanja v državo znižal tudi javni dolg in da se bo Italija zato lažje zadolževala, kar pa bo prineslo gospodarsko rast in delovna mesta. Prepričan je, da je država na dolgi, a pravi poti, ki bo še posebej mladim prinesla blaginjo in upanje.
Monti in Barroso sta sicer včeraj govorila o spodbujanju gospodarske rasti v EU, o možnostih za tesnejše povezovanje skupnosti, še posebej o okrepitvi gospodarske in monetarne unije. (STA)
ZLATO
(999,99 %%) za kg
43.246,83 € +203,35
SOD NAFTE
(159 litrov)
113,77 $ +0,60
EVRO
1,2638 $ +0,5
EVROPSKA CENTRALNA BANKA
6. septembra 2012
	evro (povprečni tečaj)	
valute	6.9.	5.9.
ameriški dolar	1,2638	1,2578
japonski jen	99,36	98,67
bolgarski lev	1,9558	1,9558
češka krona	24,703	24,749
danska krona	7,4514	7,4509
britanski funt	0,79360	0,79035
madžarski forint	285,44	284,60
litovski litas	3,4528	3,4528
latvijski lats	0,6962	0,6962
poljski zlot	4,1594	4,2009
romunski lev	4,4828	4,4883
švedska krona	8,5026	8,4415
švicarski frank	1,2049	1,2014
norveška krona	7,3725	7,3070
hrvaška kuna	7,4450	7,4628
ruski rubel	40,6844	40,6550
turška lira	2,2951	2,2905
avstralski dolar	1,2341	1,2337
braziljski real	2,5756	2,5695
kanadski dolar	1,2470	1,2422
kitajski juan	8,01 77	7,9860
indijska rupija	70,3490	70,3000
južnoafriški rand	10,5615	10,5560
102 2 Sobota, 8. septembra	2012
APrimorski
r	dnevnik
O w
o
Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu
gorica - Spodbudni podatki o sortiranju
Po upadu, ki so ga zabeležili v letu 2010, je začel delež sortiranih odpadkov na Goriškem ponovno rasti, vzporedno pa se je zmanjšala količina proizvedenih odpadkov. Tako izhaja iz zadnjih podatkov o ločenem zbiranju, s katerimi razpolaga goriška pokrajina, ki je nad pozitivnim trendom dokaj zadovoljna.
V 25 občinah pokrajine se je leta 2008 in 2009 delež ločeno zbranih odpadkov dvignil s 57 na 59 odstotkov, leta 2010 pa smo zabeležili upad, saj se je delež sortiranih odpadkov ponovno spustil na 57 odstotkov. Negativen je bil tudi podatek o količini proizvedenih odpadkov na prebivalca, ki se je s 502 kg na osebo povzpela na 509 kg. Se je »ekološka zavest« Goričanov morda ohladila? Bojazen je bila odveč, saj lanski podatki, ki sicer niso še dokončni, ponovno kažejo na izboljšanje. Ob koncu leta 2011 se je delež sortiranih odpadkov spet dvignil na 59 odstotkov. Rezultat izpred dveh let so lani izboljšale vse občine z izjemo Števerjana (s 73 odstotkov so prešli na 71 odstotkov), največji »kakovostni« preskok pa so zabeležili v Sovodnjah (z 59 odstotkov na 69 odstotkov). Vzporedno sta se zmanjšali tudi količina proizvedenih odpadkov - leta 2010 je znašala 72.485 ton, lani pa 69.858 - in količina proizvedenih odpadkov na prebivalca, ki je upadla s 509 na 491 kg na osebo, kar je najboljši podatek v zadnjih štirih letih. V sedmih občinah, med katerimi sta tudi Doberdob in Števerjan, se je sicer količina odpadkov na prebivalca rahlo povišala. »Znižanje proizvodnje odpadkov na prebivalca je zelo pomembno. 500 kg letno je veliko, ciljati bi morali na 450 kg,« je povedala podpredsednica pokrajine in pokrajinska odborni-ca za okolje Mara Černic, po kateri zasledujeta ta cilj tako gospodarski načrt za ravnanje z odpadki, ki je sicer še vedno »čaka« na odobritev na deželi, kot medijska kampanja, ki jo bodo izvedli v prihodnjih mesecih.
Pozitiven trend potrjujejo zadnji, sicer še neuradni podatki, ki jih je zbralo podjetje Ambiente Newco in ki se nanašajo na prvo polletje letošnjega leta. Delež ločeno zbranih odpadkov je v prvih šestih mesecih 2012 znašal 64 odstotkov, kar je en odstotek več kot v istem obdobju lani in štiri odstotke več kot v celotnem letu 2011. Dober rezultat so opazili predvsem v Gra-dežu, kjer je odstotek ločeno zbranih od-
LOČENO ZBIRANJE ODPADKOV
OBČINE	ODSTOTEK SORTIRANJA			KG NA PREBIVALCA	
	2010	2011	PRVO POLLETJE 2012	2010	2011
Koprivno	75%	77%	75%	464	443
Krmin	66%	70%	69%	496	495
Doberdob	68%	72%	76%	346	366
Dolenje	73%	74%	74%	687	631
Fara	68%	71%	74%	456	402
Foljan-Redipulja	65%	66%	70%	379	380
Gorica	53%	56%	60%	500	481
Gradišče	66%	70%	71%	538	497
Gradež	27%	28%	46%	924	886
Mariano	66%	72%	72%	531	516
Medeja	72%	77%	69%	456	468
Tržič	57%	59%	62%	525	502
Moraro	72%	76%	75%	498	445
Moš	65%	71%	71%	503	460
Romans	65%	69%	70%	430	431
Ronke	65%	66%	71%	495	478
Zagraj	67%	69%	68%	366	358
Škocjan	61%	63%	66%	373	370
Števerjan	73%	71%	73%	341	363
Šlovrenc	68%	74%	74%	399	419
San Pier	65%	69%	70%	366	354
Sovodnje	59%	69%	70%	330	327
Štarancan	69%	71%	72%	459	449
Turjak	68%	69%	68%	460	441
Vileš	63%	68%	71%	530	548
SKUPNO	57%	60%	64%	509	491
padkov najnižji. V prvem in drugem trimesečju lanskega leta je bil delež sortira-nih odpadkov približno 30-odstoten, letos pa je v enakem obdobju dosegel 46 odstotkov. »Po zakonu bi morali v letu 2012 na pokrajinski ravni doseči 65 odstotkov ločeno zbranih odpadkov. Menim, da je cilj v dometu,« je povedala Černičeva in izpostavila, da bi k znižanju količine odpadkov in večjemu recikliranju bistveno pri-
pomogla gradnja obrata za predelavo vseh vrst plastike, kakršnega imajo v kraju Ve-delago. »Obrat bi bilo primerno zgraditi zraven kompostarne v Moraru. Trenutno razpolagamo z osnutkom študije izvedljivosti, pravega načrta pa nimamo. Za gradnjo obrata bi se morali namreč odločiti župani,« je pojasnila Černičeva, po kateri bi obrat stal okrog poltretji milijon evrov.
Čeprav so bili prebivalci goriške po-
nova gorica-ajdovščina
Segel upokojencu v žep in mu ukradel denarnico
Policisti iščejo tatinsko tolpo in spretnega goljufa
Novogoriški policisti iščejo neznance, ki so v sredo oskrbovancu no-vogoriškega doma upokojencev iz zadnjega hlačnega žepa vzeli denarnico s 650 evri in dokumenti. Trgovko v enem od trgovskih centrov v Ajdovščini pa je neznanec ogoljufal za 199 evrov.
Po ugotovitvah novogoriških policistov je neznani storilec v sredo okoli 13.30 ure v križišču Trubarjeve in Kidričeve ulice v Novi Gorici s hrbtne strani pristopil do 78-letnika, ki je nič hudega sluteč hodil po pločniku proti tamkajšnjemu domu upokojencev. Tat je izkoristil njegovo nepazljivost, med hojo z roko segel v njegov hlačni žep in mu ukradel denarnico s 650 evri in dokumenti. Nato je storilec še z dvema neznancema stekel po Kidričevi ulici proti centru mesta. Policisti pozivajo vse morebitne očividce, ki bi imeli koristne informacije, da jih o tem obvestijo.
Popoldne istega dne pa je ravno tako neznan moški pristopil do bla-
gajne v eni izmed trgovin v Ajdovščini in blagajničarki izročil šop bankovcev po pet evrov, ki jih je želel zamenjati za 500 evrov. Ženska mu je izročila dva bankovca po 200 in en bankovec za 100 evrov. Moški se je nato ponovno odločil, da bo preštel bankovce po pet evrov in jih je z blagajniškega pulta pograbil z namenom, da preveri, če jih je blagajničarka pravilno preštela, hkrati pa je nepridiprav v svoj žep spravil že od blagajničarke izročene bankovce v skupni vrednosti 500 evrov. Blagajničarki je nato nazaj izročil bankovce po pet evrov in ko je opazil, da blagajničarka namerava ponovno prešteti bankovce, jo je zmedel tako, da je kupil srečko za en evro in ji izročil bankovec za pet evrov. Spretnemu goljufu je blagajničarko uspelo preslepiti tako, da je bila na koncu trgovina oškodovana za 199 evrov. Pri pregledu trgovskega centra varnostniki storilca sicer niso izsledili, čaka pa ga kazenska ovadba.
gorica - Prispevek za Kulturni dom
Z zaščitno prevleko bo problem azbesta rešen
Pokrajina je v sredo odobrila prispevek 2.500 evrov za Kulturni dom; denar bo namenjen dokončni rešitvi problema azbesta v kurilnici. V preteklosti so azbest zelo pogosto uporabljali v gradnji, tako tudi v prostoru Kulturnega doma z napravo za gretje in ventilacijo; že sedaj je poskrbljeno, da je kraj varen, vendar je bila dosedanja rešitev začasna. Kulturni dom je lani oddal na pokrajini prošnjo, na podlagi katere je pridobil 2.500 evrov. Tem bo dodal še vsaj enkrat toliko lastnih sredstev, zato da bodo azbest prekrili z zaščitno prevleko.
Prvi del kolesarske proge med Grade-žem in krajem Punta Sdobba je dokončan in ga kolesarji že uporabljajo. Na vrsti je še drugi in zaključni del proge, ki bo vzdolž kanala Tavolati in Moščenic povezal pot med observatorijem Caneo in deželno cesto 14 v neposredni bližini meje tržiške pokrajine. S tem v zvezi je v sredo odbor goriške pokrajine odobril študijo o izvedljivosti, ki so jo izdelali RTP Studio Viel, Studio Truans Associati in De Mattio / Rifin. Z načrtom proge soglaša občina Tržič, zato bo vložen na deželo FJK in mu bo dodana prošnja po financiranju del.
POLJANE
Skuterist zavozil in se poškodoval
Na Poljanah v doberdobski občini je včeraj zjutraj prišlo do prometne nesreče, v kateri se je poškodoval 33-letni skuterist. M.G. se je okrog 8.15 s svojim skuterjem znamke Piaggio liberty peljal v smeri proti Doberdobu, po ovinku pa je nenadoma izgubil nadzor nad vozilom, zavozil desno in obležal. V nesrečo niso bila vpletena druga vozila. Kmalu zatem so bili na kraju rešilna služba 118 in patrulja goriške prometne policije, ki preučuje okoliščine nesreče. Skuterista so z rešilnim vozilom prepeljali na pregled v goriško bolnišnico: dobil je poškodbe na različnih delih telesa, njegovo zdravstveno stanje pa ni zaskrbljujoče.
goriska
Količina odpadkov upada, ločeno zbiranje narašča
Stroški kljub temu ostajajo visoki - Mara Černic:»Zakaj se po zaprtju odlagališča računi niso znižali?«
ODPADKI
»Goriški župani v konfliktu interesov«
»Župani ne morejo biti istočasno tisti, ki nakazujejo razvojne smernice na okoljskem področju, ter lastniki podjetja, ki upravlja okoljske storitve. Goriške občine so lastnice podjetja Newco Ambiente, zato so župani v nekakšnem konfliktu interesov, ko morajo od njega zahtevati, naj se drži razvojnih smernic, kot je povišanje odstotka sortiranih odpadkov.« Tako je podpredsednica pokrajine Mara Černic komentirala dogodek, ki se je pripetil ob koncu goriškega festivala vegetarijancev, ko je delavec podjetja Newco Ambiente naložil na en sam tovornjak vse odpadke, ki so jih prostovoljci marljivo ločevali v festivalskih dneh. Podjetje se je že oprostilo, saj naj bi šlo za napako v dobri veri, goriška uprava pa je napovedala ukrepe. »To bi se preprosto ne smelo zgoditi. Zato menim, da bi tudi za odpadke tako kot za upravljanje vodnega ciklusa morali ustanoviti okoliš AATO, ki zdaj deluje le na neformalni ravni,« je zaključila.
krajine v zadnjih letih tako marljivi pri sortiranju, njihov trud ni bil poplačan z znižanjem računov za odpadke. Rahlo znižanje je sicer letos napovedala občina Gorica, kjer so stroške za odvoz v zadnjih dveh letih krčili, drugod pa naj ne bi bilo razlik. »Znižanje stroškov je eden izmed ciljev ločenega zbiranja odpadkov, a do njega ni prišlo. Pokrajina pri tem ni soudeležena, saj z razliko od občin ni solastnik podjetja Newco, ki skrbi za odvoz odpadkov. Po našem mnenju ni pravično, da se tarife niso znižale, kljub temu da je konec leta 2010 prišlo do zaprtja odlagališča v kraju Pecol dei lupi. Stroški za uporabo odlagališča so namreč višji od tistih, ki so predvideni za uporabo sežigalne naprave. Strošek za tono odpadkov v odlagališču je 140 evrov, za sežigalno napravo pa 124 evrov; občine bi morale zahtevati od podjetja, naj se stroški za občane znižajo,« je zaključila Čer-ničeva. (Ale)
Kako mi (nam) lahko ukradejo strešico
Pred kratkim so mi v nabiralniku pustili telefonski imenik (za 2012-2013) »Elen-co SI!«, ki je na moč podoben uradnemu imeniku. Prvi trenutek nisem opazil, da je publikacija verjetno izdelek konkurenčne hiše, zajema pa telefonske naročnike v tržaški in goriški pokrajini. S kančnom hudomušnosti bi lahko rekli, da se je združevanje pokrajin že začelo!
Ker se je prejšnja leta z mojim priimkom posebej pozabaval elektronski škrat in mi namesto preproste strešice nad črko s vpisal neko čudno znamenje, sem najprej želel preveriti, če je bila nerodnost odpravljena. Žal ne. Škrat je pridno nadaljeval z delom. Strešico mi je tokrat preprosto ukradel. Nisem pa edini, ki ga je ta namerna ali nenamerna dejavnost prizadela. Brez strešice so se v Gorici znašli tudi Kulturni center Lojze Bratuž, obe Zvezi kulturnih društev, Kmečka zveza, Slovensko planinsko društvo in še številni drugi naročniki. Na Tržaškem (v Trstu) so v seznamu navedene Slovenske zelez-nice (dosledno brez strešice).
Ob nadaljnjem brskanju in primerjanju in s pomočjo prijatelja se mi je končno posvetilo: opravka imamo z dvema publikacijama. Eno je »uradni« imenik, ta-koimenovani »Pagine bianche«, ki izhaja že 80 let, kakor je navedeno na naslovnici, drugo je konkurenčni imenik »Elenco SI!« Na-
ZftZA StOvENSKC KATOUl« PutwíU:
¡ir 'kV..."L".'	üd
HIÍIAIUWENÍKIH KULTURNIH DHWtv
11 L	M
KULTURNI CENTER LOJM BftATOZ
Fax; 0J31 514 549
vl xx setttmbre
O strešicah ne duha ne sluha
ročniki pa so eni in isti. Razlika? Preprosto povedano, v konkurenčnem imeniku strešic ni. V »uradnem« jih je nekaj, a veliko jih manjka.
Spominjam se, da sem pred kakšnim letom, ko se je v »uradnem« imeniku z mojim priimkom poigral elektronski škrat, zahteval, da se zadeva uredi, kar se je tudi zgodilo. Verjetno so protestirali tudi drugi naročniki, saj sem v najnovejši izdaji »uradnega« imenika (za 2012-2013) v občini So-vodnje naletel na osem priimkov s strešicami, v Doberdobu na sedem, v Števerja-nu na enega.
Bolj zahtevno je seveda preverjanje za Gorico, zaradi števila naročnikov pač. Pozornost sem zato usmeril na »naše« organizacije in društva. Posameznik je pač posameznik, društva in organizacije pa delujejo z jasnimi cilji in nameni. Rezultat preverjanja je vse prej kot spodbuden.
Ni težko preveriti. Osebno sem prepričan, da je objava slovenskih imen in raba slovenskih črk pomembna (???) vidne dvojezičnosti in uveljavljanja enakopravnosti jezika v javnosti. Veljalo bi o tem razmisliti! Predvsem pa ukrepati.
Ker se ne morem sprijazniti z dejstvom, da mi nekdo čez noč spremeni ime oziroma priimek, nameravam po pravni poti nastopiti proti takemu ravnanju in zahtevati simbolično odškodnino v korist Sklada za uveljavljanje pravic glede rabe slovenščine. Upam, da bodo za odpravo spodrsljajev poskrbele tudi naše ustanove, kulturne in gospodarske, društva, občinske uprave pa, da bomo v uradnem imeniku 2013-2014 lahko poleg »Comune« prebrali tudi »Občina«, z navedbo imena v italijanščini in slovenščini. Pa tudi, da bodo imena ulic zapisana točno in korektno, kajti Ulica Srečka Kosovela ni in ne more biti via Srecko Kosovel, Malnišče je Malnišče in nič drugega, kot so Brežiči samo Brežiči itd.
Pričakujem preveč?
Vlado Klemše
/
GORIŠKI PROSTOR
Petek, 7. septembra 2012
1 1
marina nova - Civilna zaščita bo uredila skalnati nasip
Obalo bodo zaščitili pred visokimi valovi
V dela bodo vložili 100 tisoč evrov, zaključena bodo do konca leta 2014
Obalo pri Marini Novi, na območju, kjer se nahajajo ribiške kolibe, bodo zavarovali z obrambnim skalnatim nasipom. Utrditveni poseg bodo izvedli tudi na skalnatem delu obale ob izlivu reke Cavana, ki spada v območje evropskega interesa Biotop Cavana in ga je valovanje morja pred časom poškodovalo. V izvedbo del, ki so nujno potrebna in neodložljiva, bo vloženih 100 tisoč evrov, ki jih bodo črpali iz deželnega sklada za civilno zaščito. V preteklosti sta pesek in prod ovirala izliv vode v morje, ta problem pa je bil rešen že leta 2009, zato se bodo tokrat osredotočili na zaščito obale.
Obala pri Panzanu in Marini Juliji je pogosto pod udarom valov, kar velja predvsem v zimskem času. Erozija in poplave ogrožajo tudi prometne povezave ter turistične in obrtniške dejavnosti, ki imajo sedež na tem območju. Tržiška občina je deželno civilno zaščito zaprosila za pomoč že leta 2002, ko so zaščitili območje pristanišča v Panzanu, zdaj pa se je potreba po obrambnem skalnatem nasipu pojavila na zahodnem delu polotoka, ki bo po zaključku del pridobil nekdanjo obliko.
Nov skalnati nasip bo visok največ dva metra, saj območje ni neposredno izpostavljeno valovom, ki jih prinaša burja, pač pa tistim, ki jih povzroča široko. Tudi ob zelo visokem vodostaju ni višina morja nikoli presegla poldrugi meter. Če bi skalnati nasip bil višji od dveh metrov, bi obenem skvaril videz obale, ki jo poleti obiskujejo turisti in občani.
Posledice erozije ob izlivu reke Cavana
V letih 2010 in 2011 je valovanje povzročilo precejšnjo škodo za skalami, ki se nahajajo pred turističnim središčem Albatross. Voda je odnesla kar nekaj zemlje, ob tem pa je ponovno nanesla pesek in prod, ki sta ovirala izliv reke Cavana v morje. Civilna zaščita bo za izvedbo del
uporabila naravne apnenčaste skale različnih velikosti. Pri izbiri skal bodo upoštevali potrebo po omejitvi stroškov, obenem pa tudi potrebo po čim manjšem učinku na okolje. Dela, ki bi se morala zaključiti pred koncem leta 2014, bodo izvedli, ne da bi kopali na morskem dnu.
solkan - Vodostaj nagaja prvenstvu
Padavine se v reki skoraj ne poznajo
Solkanski jez (na fotografiji); zaradi nizkega vodostaja bodo za izvedbo slalomov na Soči vodo izdatneje dostavljali v strugo
bumbaca
Prireditelji evropskega mladinskega prvenstva so v sredo zvečer odprli drugi del tekmovanj, in sicer - po spustih v vseh tekmovalnih razredih - tudi slalom. Slovesnost s prihodom zastav nastopajočih držav je bila še bolj množica kot pred Severno postajo prejšnji teden, saj se jih je na slalomska tekmovanja prijavilo kar sedemindvajset. Za zastava-
dol - Na današnjem delovnem srečanju tudi o Okusih Krasa
Turistični čezmejno
delavci in gostinci snujejo mrežo za promocijo Krasa
Informativni sestanek v Sežani
V gostilni Pri Miljotu v Dolu bo danes ob 9. uri delovno srečanje, posvečeno dvema pobudama na gostinsko turističnem področju. Predstavniki Slovenskega deželnega gospodarskega združenja (SDGZ) bodo udeležencem predstavili možnosti vključitve v projekt iCON za čezmejno sodelovanje srednjih in malih podjetij (SPM) z obeh strani Krasa. Tajnik SDGZ Davorin De-vetak bo orisal možnost za ustanovitev čezmejne mreže na področju turizma v regiji Kras-Carso, ki obsega tržaški in goriški ter ves slovenski del od Sežane do Opatjega Sela.
To je druga, goriška etapa predstavitve priložnosti o čezmejnem sodelovanju za gostinske in turistične operaterje po uspelem informativnem srečanju, ki je bil pred dnevi na sedežu Ob-
močne obrtne zbornice Sežana. Tam so predstavniki SDGZ Andrej Šik, goriškega Informesta Claudio Di Giorgio in Razvojne agencije ROD Ajdovščina Tanja Krapež pojasnili osnovne smernice projekta iCON ter navedli predvidene posege za turizem. Operaterji z obeh strani državne meje naj bi ustanovili t.i. cluster ali čezmejni grozd podjetij, ki bo imel nalogo, da pripravi študijo o najboljši strategiji in vsebinah za skupni nastop na tržno turističnem polju, ki naj bi pro-moviral Kras kot enotno turistično de-stinacijo. V razpravi so nastopili predstavniki hotelirjev, gostinstva, turističnih kmetij, vodičev, društev za valorizacijo zelenega turizma ter strokovnjakov z obeh strani meje, ki so obravnavali posamezne plati in tudi izkušnje v čezmej-nem povezovanju na turističnem po-
dročju: npr. Interreg projekta »Tempo« ter »Utrinki in okusi Krasa brez meja«. Večina prisotnih je soglašala s potrebo po nastanku takšnega skupnega telesa, ki naj bi združilo sile med podjetji, ki delujejo v turizmu na Krasu. To bo pomembna razvojna priložnost.
Današnji sestanek v znani gostilni pri Devetakih bo priložnost za oris letošnje, enajste izdaje Okusov Krasa, ki kot znano segajo tudi na Goriško. Strokovnjakinja in glavna navdihovalka Okusov Krasa Vesna Guštin bo predstavila letošnje novosti kulinarične prirditve. Za informacije v zvezi s sodelovanjem pri projektu iCON - čezmejnem grozdu turizma v regiji Kras-Carso in o Okusih Krasa 2012 naj interesenti stopijo v stik s SDGZ na tel. 040-6724824 ali po naslovu info@sdgz.it.
mi so se okrog slikovitega solkanskega vodometa namestili veslači in veslačice, za njimi pa množica krajanov od blizu in daleč. Vseh je bilo čez tisoč. Vzdušje je bilo prisrčno in praznično tudi po napovedovalkini zaslugi, ki je dajala ritem dogajanju. Po uradni slovesnosti so vsi na trgu prisluhnili in kajpak gledali Kre-slinov koncert. Pozdrave in priložnostne misli so po mikrofonu posredovali predsednik Kajakaške zveze Slovenije, predsednik Kajakaškega kluba Soške elektrarne, predsednik Evropske kajakaške zveze in novogoriški župan. Vmes so nastopala mlajša dekleta novo-goriške plesne šole. Trg je utihnil v pozoru ob igranju evropske himne.
Na pol poti tega evropskega prvenstva so se vsi govorci zahvalili neposrednim izvajalcem raznih nalog in jih spodbudili, da vztrajajo do nedelje popoldne, ko se bodo tekmovanja zaključila. Doslej je vse potekalo v najlepšem redu, v teh dneh pa je največja skrb povezana z vodostajem, kajti padavine izpred nekaj dni se v rečnem koritu skorajda ne poznajo. Pretok je 12 kubičnih metrov na sekundo, ker nekaj vode zadržujejo gorvodno za jezovi, a tudi ko jo bodo med tekmovanji izdatneje dostavljali v strugo, ne bo presegla 17 kubikov. Vsekakor dovolj za izvedbo vseh slalomov, med katerimi si nihče ne želi dežja. Počakaj-mo do nedelje za končno oceno dogajanja.
O včerajšnjem prvem tekmovalnem dnevu v okviru kvalifikacij evropskega prvenstva za mladince in mlajše člane v slalomu naj povemo le, da je večina slovenskih reprezen-tantov - tako kanuistov kakor kajakašev - svojo nalogo uspešno opravila. Danes bodo pol-finalni nastopi vseh kategorij mlajših članov do 23 let. (ar)
gorica - Natečaj za osnovnošolske otroke v priredbi BensaPM Project Management
Projekti bodo poganjali že tretjič
Učiteljice in vzgojiteljice se bodo dva dni usposabljale v Bohinju - Vpise zbirajo v vsej goriški pokrajini, šole z druge strani meje pa bodo prvič tekmovale v Sloveniji
Do konca oktobra je čas za vpis na natečaj »Poganjki projektov - Progetti in erba«, ki ga za skupine osnovnošolskih otrok že tretjič prireja BensaPM Project Management iz Gorice v sodelovanju z združenjem PMI Northern Italy Chapter in s pokroviteljstvom goriške občine, pokrajine, finančne družbe KB 1909 in Fundacije Goriške hranilnice. Natečaj je včeraj na osnovni šoli v Ločniku predstavil njegov pobudnik in organizator Giorgio Bensa, ki je inovati-vni pristop posredovanja dobrih praks projektnega vodenja otrokom presadil na goriška tla.
Ob Bensi so se predstavitve udeležili predsednik Project Management Institute za severno Italijo Walter Ginevri s svojo ženo Mariu Moresco, odbornici goriške pokrajine in obči-
ne Bianca Della Pietra in Silvana Romano ter goriški podžupan Roberto Sartori. »Letos uvajamo nekatere novosti. Prva je poveza z usposabljanjem učiteljic oz. vzgojiteljic, ki bodo vodile skupine. Usposabljanje bo trajalo dva dni in bo potekalo v Bohinju. Prva skupina je na vrsti že ta vikend,« je povedal Bensa in pristavil, da bodo vodje skupin t.i. »Kit za osnovno šolo« letos prejele tudi na USB ključku, saj so ga priredili tudi za uporabo prek interaktivne table, s katerimi razpolaga vedno več šol. Na natečaj se bodo letos lahko prijavile skupine iz cele goriške pokrajine, šol z druge strani meje pa tokrat ne bo, saj bodo pobudo Poganjki projektov letos prvič priredili tudi v Sloveniji. Nagrajevanje bo 23. marca 2013. (Ale)
Med včerajšnjo predstavitvijo natečaja
12
Petek, 7. septembra 2012
GORIŠKI PROSTOR
/
CI3 Lekarne
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074.
DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Aquileia 53, tel. 0481-482787.
DEŽURNA LEKARNA V KRAJU SAN PIER VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135.
~M Gledališče
~M Koncerti
Ringa, ringa, raja, Marta se bo s
Sofijo
igrala.
Iskrene čestitke Majdi in Fabjotu, novorojenki vse najboljše.
Nonoti
tu Kino
GLEDALIŠKA SKUPINA GRUPPO TEATRALE PER IL DIALETTO bo nastopila v amfiteatru gradu Kromberk v nedeljo, 9. septembra, ob 20. uri z gledališko predstavo »El Todero bron-tolon«; vstop prost.
V	GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja: za stare abonente do 15. septembra, za nove abonente od 20. septembra pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a -tel. 0481-383602) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, 16.00-20.00. 17., 18. in 19. septembra bo blagajna zaprta.
V	OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMINU (Ul. Nazario Sauro 17, tel. 0481630057) bo od sobote, 8. septembra, do ponedeljka, 17. septembra, med 18. in 20. uro potekala abonmajska kampanja za potrditev lanskih abonmajev; v sredo, 19. septembra, in v četrtek, 20. septembra, med 18. in 20. uro bo mogoče spremeniti lanske abonmaje in v petek, 21. septembra, v soboto, 22. septembra, med 16. in 18. uro ter od ponedeljka, 24. septembra, do ponedeljka, 5 novembra (vsak ponedeljek med 18. in 20. uro in vsako soboto med 16. in 18. uro) bodo na razpolago novi abonmaji.
V	SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA (na ploščadi pri gledališču, ob slabem vremenu odpade): v nedeljo, 9. septembra, 20.30 (Eugene Ionesco) »Deliri u dvjeh«, vstop prost; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247.
H Mali oglasi
DAJEM V NAJEM stanovanje v mirnem kraju Gorice, v Ul. Pellis 40, med splošno bolnišnico in gasilci, samostojni vhod, garaža za dva avtomobila, shramba; tel. 0481-390688 ob uri obedov.
OPREMLJENO STANOVANJE v predmestju Gorice dajamo v najem; klicati ali pustiti sporočilo na tel. 0481522206.
PODARIM rabljen mlin za grozdje; tel. 0481-539989.
PETKOVI GLASBENI VEČERI V BU-KOVICI: danes, 7. septembra, ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma koncert skupine Big Band Nova & The Singgirls; rezervacija vstopnic vstop-nice@gdnova.si, tel. 003840-685855 (Gorazd), prevzem in prodaja vstopnic eno uro pred koncertom.
DNEVI STARE GLASBE 2012: v Šta-njelskem gradu danes, 7. septembra, ob 19. uri uvodno predavanje o Tar-tiniju Metode Kokole, predstojnice Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in Duške Žitko, muzejske svetovalke in skrbnice Tartinijeve zbirke Pomorskega muzeja iz Pirana. Na ogled bodo predmeti iz Tartinijeve zbirke; ob 20. uri koncert skupine Musica Cu-bicularis.
MEDNARODNI FESTIVAL KOGOJEVI DNEVI 2012: 7. septembra ob 19.30 na Kontradi v Galeriji Rika Debenja-ka slovesno odprtje festivala, odprtje razstave Milojke Nanut »Osemdeset portretov Antona Nanuta«, ob 20.30 v cerkvi Sv. Marije Vnebovzete v Kanalu koncert orkestra iz Padove z dirigentom Antonom Nanutom.
»MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: v baziliki Sv. Evfemije v soboto, 8. septembra, ob 21. uri »Leonardo Sciascia ha scritto che...«, vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 320-6031397.
DANES V GORICI
KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »II cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 17.30 »Madagascar 3 - Ri-cercati in Europa«; 20.00 - 22.00 »Monsieur Lazhar«. Dvorana 3: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Bella Addormentata«.
DANES V TRŽIČU
KINEMAX Dvorana 1: 17.20 - 19.50 -22.10 »The Bourne Legacy«. Dvorana 2: 17.00 - 18.40 - 20.40 »Ma-dagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.20 -22.10 »Ribelle - The Brave«. Dvorana 4: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 5: 17.40 - 19.50 - 22.10 »Bella Addormentata«.
9 Šolske vesti
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.30-12.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.40-12.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in na srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra. V osnovni šoli Petra Butkoviča-Dom-na v Sovodnjah bo pouk potekal od 7.50 do 12. ure, ob 12.15 bo v vaški cerkvi šolska maša v spremstvu staršev; od torka, 11. septembra, bo pouk po običajnem urniku od 7.50 do 12.50. V osnovni šoli na Vrhu bo pouk od 8.45 do 13.20, ob 8. uri bo v vaški cerkvi šolska maša v spremstvu staršev; od torka, 11. septembra, bo pouk po običajnem urniku od 7.55 do 13.20. V osnovni šoli v Romjanu bo prvi teden pouka, od 10. do 14. septembra, potekal od 7.55 do 13. ure brez kosila; šolska maša bo v petek, 14. septembra, ob 12.15 v cerkvi Sv. Štefana v spremstvu staršev. V osnovni šoli Prežiho-vega Voranca v Doberdobu bo pouk od 7.45 do 13.10, ob 7.45 bo za starše otrok sestanek po razredih. Na srednji šoli v Doberdobu bo pouk od 7.45 do 13.45; šolska maša za osnovno in nižjo šolo v Doberdobu bo v nedeljo, 16. septembra, ob 10.30 v vaški cerkvi.
ZA DIJAKE - SLOVIK zbira prijave za vpis na program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org.
ZA ŠTUDENTE - SLOVIK zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org.
KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE -SLOVIK zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org.
GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Kor-zo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508).
SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emil-komel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov.
RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV Cankar - Zois - Vega in Gregorčič - Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v šolskem letu 2012-13 v ponedeljek, 10. septembra. Prvi dan bo pouk trajal od 8.10 do 12. ure. Veroučiteljice vabijo dijake in profesorje, da se po pouku udeležijo šolske maše, ki bo ob 12.15 v cerkvi svetega Roka.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra. V prvem tednu oz. dokler ne bodo občinske uprave delile kosila bo urnik naslednji: OV Ringaraja (ul. Brolo) od 7.30 do 12. ure, OV Sonček (ul . M. Fabiani) od 7.30 do 12. ure, OV Pika Nogavička (Štandrež) od 7.45 do 12. ure, OV Pikapolonica (Pevma) od 7.30 do 12. ure, OV Kekec (Števerjan) od 7.30 do 12. ure, OV Mavrica (Bračan) od 7.40 do 12. ure.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah začel v ponedeljek, 10. septembra, po naslednjem urniku: OŠ O. Župančič (ul. Brolo) od 8. do 13. ure, OŠ F. Erjavec (Štandrež) od 8. do 13. ure, OŠ J. Abram (Pev-ma) od 8. do 13. ure, OŠ A. Gradnik (Števerjan) od 7.50 do 12.50, OŠ L. Zorzut (Bračan) od 7.40 do 12.40.
RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bo pouk v srednji šoli Ivana Trinka začel v ponedeljek, 10. septembra, ob 8.15 do 13.45.
M Izleti
KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za 10-dnevno bivanje v termah Stru-njan od 7. do 17. oktobra; vpisovanje in informacije v goriški pisarni, tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure) ali v tržaški pisarni, tel. 040-360072 (vsak dan).
SPDG vabi v nedeljo, 9. septembra, k udeležbi na spominskem pohodu Bazoviški junaki. Zbirališče ob 9.30 Pri kalu v Bazovici. Organiziranega prevoza ne bo. Hoje, vključno s postanki, je okrog pet ur. Priporoča se primerna planinska obutev.
SPDG organizira v nedeljo, 16. septembra, v sodelovanju z goriško sekcijo CAI-a kolesarski izlet na Koba-riški Stol. Predstavitev izleta bo v četrtek, 13. septembra, ob 21. uri na sedežu goriške sekcije CAI v ulici Rossini. Zbirališče v nedeljo, 16. septembra, ob 8. uri na parkirišču goriškega sejmišča. Dolžina proge približno 45 km, tura je zahtevna. Obvezna čelada; informacije po tel. 328-8292397 (Robert), zaželjena je prijava udeležencev.
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Jamelj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 3804203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta 50 evrov.
Ü3 Obvestila
APT obvešča, da poteka kampanja za vpis in za potrditev letnih abonmajev 2012-13 za javni prevoz šolske mladine; informacije po tel. 0481-593513 ali 0481-593515 in na titoli.viag-gio@aptgorizia.it.
KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure.
ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure.
KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure.
KD DANICA prireja celodnevni turnir v malem nogometu v soboto, 8. septembra, od 9. dalje v centru Danica na Vrhu; delovali bodo dobro založeni kioski.
JADRALNI KLUB ČUPA vabi članstvo na »Drugo društveno regato« v nedeljo, 9. septembra, s štartom ob 12.
uri pred Sesljanskim zalivom. Vpisi v tajništvu 040-299858 in info@yccu-pa.org, sobota 16.00-18.00 in nedelja pred regato. V popoldanskem času, po zaključku regate, bomo počastili naše razne mlade uspešne prvake, še posebno pa zmago novega zlatega odlič-ja klase 470. Pričakujemo številno udeležbo.
AŠZ DOM obvešča, da so odprta vpisovanja za športno sezono 2012-13: mikrobasket (2005-2006) ponedeljek in četrtek 16.30-17.30, minibasket (2003-2004) ponedeljek, torek in četrtek 16.30-18.00, under 13 (2000-0102) ponedeljek in četrtek 17.30-19.00, torek 18.00-19.30; vadba se bo začela 10. septembra. Male cheerleading (osnovna šola) sreda 16.30-18.00, petek 16.00-17.30; stardust elite cheer (nižja in višja srednja šola) sreda 18.3020.00, petek 17.00-18.30; vadba se bo začela 12. septembra. Športni vrtec (2007-08-09) torek in četrtek 15.3016.30; vadba se bo začela 2. oktobra.
El Prireditve
TEDEN GORA V TRŽIČU »NARAVA, GORE, KULTURA BREZ MEJA« do 9.
septembra: danes, 7. septembra, ob 17. uri na Trgu Republike nastop glasbene skupine Emma Montanari Grop in odprtje tržnice okusov brez meja, ki bo delovala do 22. ure (8. in 9. septembra 10.00-22.00); v Občinski galeriji sodobne umetnosti ob 18.30 srečanje s pisateljem Giacomom Scottijem in predstavitev nove knjige »Le rotte dellAdriatico. Culture e scritture di confine«; ob 19.30 predvajanje filma »Linia Continua« in ob 20.30 srečanje z Matevžem Lenarčičem z naslovom »Greenlight Worldflight«. Vsak dan bodo v Občinski galeriji sodobne umetnosti na ogled prodajna razstava knjig in razstavi »Matevž Lenarčič. Alpe, gledane iz zraka Dolomiti: podobe dediščine« ter »Triglavski park Kras: znano ali neznano okolje?«; na Trgu republike je na ogled razstava »The Mountaineers« (vse razstave vsak dan 17.00-21.00, ob sredah, sobotah in nedeljah tudi od 10.00-13.00).
ZKSD IN ALCI organizirata predstavitev metode o Družinskih postavitvah v ponedeljek, 10. septembra, ob 20.30 v Tumovi dvorani KB Centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. O metodi bo predavala Silvia Miclavez. Več na go-rica@zskd.org ali po tel. 0481-531495.
AŠZ HORSE CLUB REMUDA v Ul. Bel-laveduta 13 v Pevmi prireja od 7. do 9. septembra prireditev »Western Show Remuda«: danes, 7. septembra, ob 15. uri začetek prireditve, ob 15.30 »Pony Games«, ob 18. uri predavanje Monice Manari z naslovom »Quattro zoccoli per crescere«; v soboto, 8. septembra, ob 14. uri tekmovanja, ob 17. uri plesni staž »Catalan Style«, ob 21. uri »country fešta« z DJ-jem in animacijo; v nedeljo, 9. septembra, ob 8.30 tekmovanja, med 10.30 in 12.30 staž country plesa v parih, ob 14. uri tekmovanja in nagrajevanja; dve kočiji s konjsko vprego bosta povezovali pevmski park s palačo Coronini na Drevoredu 20. septembra v Gorici, na voljo bodo enogastronomske stojnice; informacije po tel. 347-1216039, info@remuda.it, www.remuda.it.
V KNJIGARNI LEG na Korzu Verdi 67 v Gorici bo na dvorišču danes, 7. septembra, ob 17.30 srečanje za otroke s pravljičarko Sibillo Pinocchio; naslednji srečanji bosta v petek, 14. septembra, ob 17.30 in v nedeljo, 30. septembra ob 10. uri. V petek, 21. septembra, ob 17.30 bo novinar Roberto Covaz predstavil otrokom dogodivščine kanarčka Pepetta; informacije po tel. 0481-33776 in leg@leg.it.
Pogrebi
DANES V GORICI: 10.00, Luisa Ciuffa-rin por. Lupi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Ane, sledila bo upepelitev; 10.30, Licia Caffaro vd. Comar z glavnega pokopališča v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče.
DANES V LOČNIKU: 11.30, Claudio Bressan (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču.
DANES V RONKAH: 10.50, Maria Bas-san vd. Vrech (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Marije Matere Cerkve in na pokopališču.
DANES V VILEŠU: 15.00, Odina Marega vd. Gerin v cerkvi in na pokopališču.
Spominski turnir v Jamljah
V	spomin na Martina Semoliča, ki je bil košarkar in je pred devetimi leti izgubil življenje v prometni nesreči, bodo Kremenjakovci organizirali tretji košarkarski turnir, ki ga bodo izvedli s pomočjo Roberta Rossija, sošolca in prijatelja Martinovega očeta. Turnir je bil sprva napovedan za jutri, a so ga zaradi organizacijskih težav odložili na dan kasneje, v nedeljo, 9. septembra, z začetkom ob 15. uri. Na igrišču ob večnamenskem centru v Jamljah se bodo borile za zmago štiri ekipe under 17, in sicer iz Nove Gorice, Gorice (Gorizia-na), Krmina (Alba Cormons) in Tržiča. Ob koncu tekem, okrog 20. ure, bosta nagrajevanje in pogostitev igralcev; poskrbljeno bo tudi za gledalce in navijače. V primeru dežja bo tekmovalni del potekal v doberdobski telovadnici, nagrajevanje in pogostitev pa v večnamenskem centru v Jamljah. (bv)
Sprejem in občinske nagrade
Ob prazniku mestne občine Nova Gorica prireja župan Matej Arčon nocoj ob 20. uri sprejem s podelitvijo občinskih nagrad in slavnostno sejo mestnega sveta v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. V kulturnem programu, ki ga bo povezovala Eva Longyka Ma-rušič, bodo nastopili goriški ustvarjalci. Med letošnjimi nagrajenci so goriški režiserki Anja Medved in Nadja Velušček, politik in podjetnik iz Števerja-na Marjan Terpin ter družbeno politični delavec Jože Šušmelj. Jutri, 8. septembra, ob 11. uri pa bo na travniku pred novogoriško mestno hišo vseslovensko srečanje brigadirjev in drugih udeležencev mladinskega prostovoljnega dela v Novi Gorici ob 65. obletnici ureditve struge Lijaka in začetka gradnje Nove Gorice. Ob 16. uri bo na gradu Kromberk spominska slovesnost ob 95. obletnici bitke na Škabrijelu.
Podobe o pobratenju
V	galeriji Kulturnega doma v Gorici bo danes ob 18. uri odprtje dokumentarne razstave »Renče-Štarancan 19772012 - Pobratenje v slikah« ob 35-letnici pobratenja omenjenih občin. V okviru obeleževanja 69-letnice Goriške fronte jo prirejajo Kulturni dom v Gorici, občini Štarancan in Renče-Vogrsko ter Krajevna skupnost Renče, s pokroviteljstvom goriške pokrajine. Na petkovi slovesnosti v Kulturnem domu bosta spregovorila odbornik iz Štaranca-na Matteo Negrani in član pripravljalnega odbora 35-letnice pobratenja, Riccardo Marchesan, za Renče pa župan občine Renče- Vogrsko Aleš Bucik, predsednik Krajevne skupnosti Borut Zorn in članica za pripravo 35-letnice pobratenja Neva Pahor.
Bia Separations je gazela
Družba medijskih vsebin Dnevnik je sinoči v Novi Gorici razglasila letošnjo primorsko-notranjsko gazelo. Najhitreje rastoče podjetje v regiji in prvi finalist izbora za naziv zlata gazela 2012 je podjetje za separacijske tehnologije Bia Separations iz Ajdovščine, ki razvija in proizvaja inteligentne filtre za čiščenje in ločevanje makro molekul.Podjetje Bia Separations se vse od ustanovitve leta 1998 ukvarja tudi s patentno zaščito materialov in postopkov za separacijske tehnologije različnih bio proizvodenj. Patentne zaščite imajo podeljene že v več kot petdesetih državah sveta. V ta namen so lani v Ajdovščini zgradili razvojno raziskovalni objekt s površino 4000 kv. metrov. Vrednost prodaje je lani presegla štiri milijone evrov, od tega je bilo skoraj milijon evrov čistega dobička. Lani je bilo v podjetju namreč 40 zaposlenih, v času izbora pa že 60. Rast poganjajo predvsem raziskave in razvoj.
»Ouverture« iz mejne mreže
V	palači Attems Petzenstein v Gorici bo danes ob 18. uri »finissage« instalacije z naslovom »Ouverture« umetnice Annibel Cunoldi Attems. Ob tej priložnosti bodo predstavili italijansko-slovensko-nemški katalog, ki so ga izdali Pokrajinski muzeji ob podpori Če-dajske banke. Instalacija »Ouverture« se opira na umetniško delo »Word Exchange«, ki ga sestavljajo mreže z nekdanje meje sredi Transalpine oz. na Kolodvorski ulici; na ogled bo do nedelje po urnikih muzeja.
w
/	ALPE-JADRAN, DEŽELA	Sobota, 8. septembra 2012	13
Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu
APrimorski
~	dnevnik
ZMAGA BENNATIJA, CONTADOR VODI
VALLADOLID - Italijan Daniele Bennati je zmagovalec 18. etape kolesarske dirke po Španiji. Tekmovalec ekipe Radioshack je v ciljnem sprintu 204,5 kilometra dolge preizkušnje med Aguilar de Campoom in Val-ladolidom ugnal Britanca Bena Swifta (Sky) in Avstralca Allana Davisa (GreenEdge). V skupni razvrstitvi še vedno vodi Španec Alberto Contador (Saxo Bank). Contador ima v skupnem seštevku 1:52 minute prednosti pred rojakom Alejandrom Valverdejem (Movistar) in 2:28 minute pred še enim Špancem, Joaquimom Rodriguezom (Katjuša).
FEDERER PO OSMIH LETIH BREZ POLFINALA
NEW YORK - Prvič v osmih letih Ro-gerja Federerja ne bo v polfinalu Odprtega prvenstva ZDA. Prvega tenisača sveta je v četrtfinalu ustavil Čeh Tomaš Berdych (zmagal je 7:6, 6:4, 3:6, 6:3). V polfinalu se bo pomeril z Andyjem Murrayem, kije v drugem četrtfinalu po izgubljenem prvem nizu s 3:6, 7:6, 6:2, 6:0 odpravil Marina Čiliča. Drugi pol-finalni par pa sestavljata Juan Martin del Potro (izločil je Andyja Roddicka) in Novak Dokovič.

PARAOLIMPIJSKE IGRE: ZLATO IN TRIJE BRONI
LONDON - Italijanski pa-raolimpijci so beri kolajn dodali še štiri - zlato in tri brone, tako da so jih do včeraj osvojili 21. Naj-žlahtnejšo je osvojil kolesar v kategoriji C1-3 Roberto Bargna, tri bronaste kolajne pa so osvojili kolesar Michele Pit-tacolo na cestni preizkušnji (80 km) v kategoriji C4, sabljač Alessio Sar-ri in plavalec Federico Morlacchi (na fotografiji ANSA) na 200 metrov mešano (v Londonu je bil bronast že na 100 delfin in 400 prosto).
nogomet - Kvalifikacije SP 2014
Slovenija in Italija v boju za 13 mest
LJUBLJANA/SOFIJA - Danes se bodo na štiriintridesetih prizoriščih začele kvalifikacije za nastop na svetovnem nogometnem prvenstvu, ki bo čez dve leti v Braziliji. Med njimi je tudi Ljubljana, ki bo gostila tekmo med Slovenijo in Švico, Sofija pa bo gostila italijansko nogometno reprezentanco. 53 evropskih držav se bo v devetih skupinah (osem po šest ekip, ena po pet) borilo za 13 mest: na SP se bo neposredno uvrstilo 9 najboljših, za dodatna štiri mesta pa se bo v play-offih (15. in 19. novembra) borilo osem najboljših drugouvrš-čenih ekip.
Italija, ki bo danes igrala proti Bolgariji (skupina B, ob 20.45 po našem času), odhaja na prvo gostovanje tudi z De Rossijem in Ogbonno, ne bo pa Balo-tellija in Cassana. Slovenija pa bo nastopila proti Švici (ob 20.30) brez zastavonoše Samirja Handanoviča. Selektor
Stojanovič zato napoveduje, da bo igra usmerjena predvsem v branjenje mreže, ki jo želijo ohraniti nedotaknjeno.
Vstopnico za SP bodo lovili tudi prvaki Španci (v skupini I), ki so sicer prvi krog prosti in bodo termin izkoristili za pripravljalno tekmo proti Arabskim Emiratom, v isti skupini pa se bodo Francozi z novim selektorjem Desc-hampsom pomerili s Finci. Med najzanimivejše dvoboje sodi nedvomno tekma skupine D med Nizozemsko in Turčijo, saj bodo Nizozemci skušali popraviti vtis, ki so ga zapustili na letošnjem evropskem prvenstvu. V skupini F bo pod drobnogledom novi ruski selektor Fabio Capello, ki ga čaka srečanje proti Irski. Anglija se bo brez Rooneya (poškodoval se je na prvenstveni tekmi) v skupini H pomerila z Moldavijo, Nemci v skupini C pa s Ferskimi otoki, pe-pelko na lestvici Fife.
rokomet - Konec tedna kvalifikacije
V ligi prvakov morda tudi Koper
KOPER - Ob Celju in Gorenju bodo v ligi prvakov morda nastopili tudi Koprčani. Cimos Koper je namreč nepričakovano dobil povabilo na kvalifikacijski turnir, potem ko je danski Koe-benhavec bankrotiral. Varovanci trenerja Fredija Radojkoviča se bodo pomerili že ta konec tedna na Azurni obali: v polfi-nalu jih čakajo domačini - francoski Saint-Raphael, ki so v minuli sezoni osvojili tretje mesto v državnem prvenstvu, nato pa se bodo pomerili z zmagovalcem tekme med Hamburgom in Orlen Wi-slo Plockom. Zmagovalec četveroboja se nato uvrsti v skupino rednega dela lige prvakov. »Mi bomo naredili vse, da Francoze premagamo, po drugi strani pa tudi neuspeh ne bi bil nobena tragedija. Naš cilj je, da na turnirju dosežemo vsaj eno zmago. Z njo bi preskočili eno oviro v predkvalifikacijah za evropsko ligo, hkrati pa bi se brez dodatnih obremeni-
tev lahko do decembra osredotočili na državno prvenstvo,« je pred odhodom na Azurno obalo dodal Radojkovič (na fotografiji KROMA).
Matematično prvi
CASARANO - Italijanska nogometna reprezentanca do 21. leta starosti je s 7:0 premagala Liechtenstein (El Shaarawy in De Luca 2 gola, Immobile, Viviani in Sala 1) in si tako matematično zagotovila prvo mesto v skupini 7 ter igranje v play-offu za uvrstitev na mladinsko EP. VEČERNA TEKMA: Slovenija - Švedska 2:1.
»Za Lanceja je bil doping nekaj samoumevnega«
LONDON - Kolesarski šampion Lance Armstrongje doživel nov udarec. Armstrongov nekdanji sotekmovalec v moštvu US Postal Tyler Hamilton v knjigi Skrivna dirka podrobno opisuje stranpoti vrhunskega kolesarstva, v katere sta zašla skupaj z Armstrongom. »Za Lancea je doping nekaj samoumevnega, življenjsko dejstvo, kot denimo kisik ali gravitacija,« je o Amstrongu zapisal ekdanji ameriški kolesar Hamilton, ki je zaradi dopinških zlorab izgubil olimpijsko zlato kolajno iz leta 2004. »Michele Ferrari je Lanceu svetoval, naj spi v višinskem šotoru in naj si Edgarja, skrivno ime za EPO, vnaša intravenozno, do 800 enot na noč,« je eno od pikrih razkritij.
košarka - Breg dopolnil ekipo
Novi okrepitvi, odhod Klarice Tudi slovenski reprezentant?
Čeprav je Breg na delu že nekaj tednov, pridobiva ekipa, ki bo nastopala v deželnem košarkarskem prvenstvu C-lige, šele zdaj končno podobo. Po prihodu Andree Ciglianija bosta ekipo dopolnila še Dominik Kos in Alberto Grimaldi (brat Marca, ki že nekaj let igra v Dolini). Dominik Kos, Hrvat s Cresa (letnik 1987), ki zdaj živi v Trstu (ima tudi slovensko in italijansko državljanstvo), je v zadnjih treh sezonah igral v deželni C-ligi na jugu Italije (najprej na Siciliji, nato v Kampaniji), pred tem pa pri miljski Venezii Giulii. 198 centimetrov visoki igralec lahko igra na vseh pozicijah. Mlajši brat Marca Grimaldija Alberto (krilo, 192 cm, 1988) pa se prav tako po nekajletnih košarkarskih izkušnjah po Italiji (Benevento, Campobasso in Recanati) vrača domov in bo kariero nadaljeval pri Bregu. Ekipo pa zapušča Elvis Klarica, ki je sprva potrdil prisotnost, nato pa odločil, da bo letos opustil igranje, da dokonča študij.
Že od začetka sezone trenira v Dolini tudi nekdanji slovenski reprezentant Goran Jagodnik (nastopil je na EP leta 2007), ki živi v Kopru, išče pa ekipo, ki bi mu omogočala nadaljevanje kariere na visoki ravni. V zadnjih dveh sezonah je 202 centimetrov visoki igralec nosil dres Uniona Olimpije (in torej nastopal tudi v evroligi), pred tem pa je igral v Srbiji, Turčiji, Rusiji, Švici in na Češkem. Trenutno v Dolini samo trenira, saj je dober prijatelj trenerja Klemna Kladni-ka, naslednji teden pa bo jasno, ali bo za Breg nekaj časa tudi igral. Če v kratkem ne bo dobil novega delodajalca, bo v Dolini najbrž počakal na naslednji prestopni rok. Ne glede na to, je ekipa po prihodu Kosa in Grimaldija dopolnjena, pa čeprav bi si v svojih vrstah želeli še visokega centra. Doslej so se vsi poskusi izjalovili - povabili so tudi bivšega igralca Jadrana Massimiliana Spigaglio -, kaže pa, da so z iskanjem zaključili. Ekipo torej ob novih prihodih sestavljajo še Semec, K. Ferfoglia, M. Gri-maldi, Robba, Schillani, Nadlišek, Bazza-rini, Mattiassich, Sternad in Gregori ter nekateri igralci letnika 1997. Ob trenerju Klad-niku, ki še nima trenerske izkaznice, bodo na uradnih tekmah sedeli izmenično Ro-
Koprčan Elvis Klarica zapušča Breg, pri katerem je nastopal štiri sezone
kroma
bert Jakomin (tudi pomožni trener Vatov-ca v ekipi U17), David Pregarc in Denis Salvi. Borut Sila, ki je bil sprva določen za pomožnega trenerja, pa bo letos treniral ekipo letnikov 1997 pri Pallacanestro Trieste.
Budin ne gre v Tržič
Jan Budin ne bo igral pri tržiškem Fal-constaru, kot poroča spletna stran mega-basket.it. Odgovorni za prvo ekipo v Tržiču Claudio Siardi nam je potrdil, da so se z Budinom le pogovarjali, vendar zaradi njegovega večmesečnega odhoda v tujino, ne bo član ekipe. »Pogovorila se bova spet, ko se bo januarja vrnil,« je povedal Siardi.
INTERCLUB - Interclub Muggia je objavil cene vstopnic. Abonma stane 30 evrov (za člane 25 evrov), posamičen vstop ap 3 evre, za mlajše od 18 let pa 50 centov.
PRIJATELJSKA TEKMA: Acegas TS - Reyer Venezia 87:89 po podaljšku.
v spomin - Vojko Jakopič
Naši odbojki je res veliko dal
Vojko Jakopič je dokončno izgubil bitko z boleznijo. Dolgoletni trener naših odbojkarskih ekip na Goriškem se je z njo boril dolgo časa in do zadnjega, kruta usoda pa ga je včeraj zjutraj iztrgala svojim bližnjim. Star je bil samo 55 let, pomagali nista niti dve operaciji.
Jakopič je najprej kot igralec, nato kot trener, dal svoj pomemben doprinos k razvoju odbojke v domačem Kanalu in tudi pri nas. Bil je dober odbojkar, igral je tudi v članski ekipi Kanala v takratni 2. jugoslovanski zvezni ligi, člansko ekipo Kanala je vodil tudi kot trener (vodil je tudi mladinske reprezentančne selekcije Slovenije), bil pa je tudi med prvimi, ki so že v 80. letih začeli spremljati razvoj italijanske odbojkarske šole. Le redki trenerji so v Sloveniji znali bližino meje izkoristiti tako kot on. Kljub delovnim obveznostim, zaposlen je bil pri Salonitu, si je namreč vedno izboril čas za odbojkarsko izobraževanje v Italiji in Sloveniji. K
NOGOMET
Prihodnji teden mladinski pokal KD Skala Gabrje
Na sedežu goriške pokrajine so včeraj predstavili 8. Pokal KD Skala Gabrje, ki ga v sodelovanju z domačim društvom prirejata AŠD Juventina in AŠD Sovodnje, pod pokroviteljstvom ZSŠDI in Goriške pokrajine. Na turnirju, ki bo trajal od 13. do 23. septembra, bo sodelovalo 16 ekip v treh starostnih kategorijah, U8, U10 in U12. S svojimi ekipami bodo prisotna tudi vsa tri naša goriška društva Juventina, Mladost in Sovodnje. Ostale udeleženke prihajajo izključno iz goriške pokrajine: Pro Gorizia, Isontina, Pro Romans, Audax. V desetih dneh se bo na zelenici v Gabrjah, v sovodenjski občini, zvrstilo približno 160 mladih nogometašev. Na tiskovni konferenci so bili ob organizatorjih prisotni pokrajinska odbornica za šport Sara Vito, so-vodenjska odbornica za šport Vesna Primožič in predstavnik ZSŠDI Igor To-masetig.
PRIMOREC NAPREJ - Ekipa trebenskega Primorca je v deželnem pokalu 1. amaterske lige napredovala v osmino finala, ki bo na sporedu 26. septembra. Rdeče-beli so, zahvaljujoč se boljši razliki v golih, napredovali kot četrta najboljša drugouvrščena ekipa.
SOVODNJE - Danes ob 21. uri bodo na nogometnem igrišču v Sovod-njah predstavili člansko ekipo in društvene smernice v novi sezoni.
nam ga je privabila Olympia, v naslednjih letih - in v različnih obdobjih - pa je treniral moške ekipe tudi pri Valu in Soči, bil je tudi koordinator mladinskih ekip v času sodelovanja med našimi goriškimi društvi. Zelo hitro in pred drugimi je na primer v Mateju Černicu videl bodočega vrhunskega igralca. Nazadnje je vodil prav člansko ekipo sovodenjske-ga društva, sodelovanje z njim pa je moral prekiniti sredi sezone, ko je nenapovedano, a z vso silo, udarila vanj bolezen. Zadnjič je vodil Sočo decembra leta 2010 na derbiju proti Slogi, ki jo je takrat treniral njegov nekdanji igralec, kasneje pa trenerski pomočnik in prijatelj Lucio Battisti.
Vojko Jakopič se je v zamejski šport hitro vživel. Bil je resen in zahteven strokovnjak, zato je bil velikokrat nezadovoljen, ko je moral sklepati kompromise z igralci in odborniki, kar zahteva naš mali športni svet. Vendar je vztrajal, ker je hitro spoznal, da šport pri nas presega zgolj tekmovalne okvire in ima tudi drugačne razsežnosti. Tudi zato ga bomo vedno ohranili v lepem spominu. (ak)
SLIKOVNI KRIŽANKI (ameriški astronavt in italijanski pevec)
SESTAVIL LAKO	PLAHA GOZDNA ŽIVAL	NEKD. IT. POLI-TIK(CESARE) REKA VANGLIJI				
VEČ... KOT MONO						
MESTO V FRANCIJI						KEMIJSKI ZNAK ZA NATRIJ
JUŽNOAFRIŠKI POLITIK MANDELA						
VISOKA IGRALNA KARTA			SPODNJI DEL PROSTORA			
BERI PRIMORSKI DNEVNIK	NEKDANJI RUSKI VLADAR	SLOVENSKI GLASBENIK SOSS	RIHARD JAKOPIČ MOŽJE V LONDONU			ITALIJANSKA PRITRDILNICA
PORTUGALSKI PESNIK						
PREBIVALCI GLAVNEGA MESTA GRČIJE						
BOKSARSKO BORIŠČE					PRIMORSKI DNEVNIK, TVOJ DNEVNIK TUDI MED DOPUSTOM	
DRŽAVNA BLAGAJNA
JUDOVSKI DUHOVNIK
NARKOZA, OPOJ
NEKDANJI IRAŠKI VODITELJ (HUSEIN)
SESTAVIL LAKO
ORGANIZACIJA ZDRUŽENIH NARODOV
LAURENCE OLIVIER
KEMIČNA SNOV, KI ŠKODUJE ZDRAVJU
NRAVOSLOVJE, NAUK O MORALI
MESTO V FRANCIJI
PREHOD IZ NOČI V DAN
NEKD. DANSKI NOGOMETAŠ
DRAGO OTA GLAVNO MESTO ITALIJE
AMERIŠKI JAZZOVSKI GLASBENIK ELLINGTON
NAPUSTEK, ZIDEC
SLOVARČEK - CAMOES = portugalski pesnik (Luis Vaz de, 1525 - 1580) • NIMES = mesto v Franciji z ostanki rimskih zgradb, antično ime Nemausus • OLSEN = nekdanji danski nogometaš, reprezentant in trener (Morten) • TEES = reka v severni Angliji, pri mestu Stockton
KOMBINACIJSKA KRIŽANKA (iako)
Vpiši v lik vse spodnje besede. V sivih poljih boš dobil priimek voznika formule ena, ki mu je ime Sebastian (na sliki).
2	črki: EN - EV - IN - MA - NA - SA
3	črke: ADO - ALS - KAM -MAH - ROD - VAS
4	črke: ARES - ATRI - HITI - TARA - VLOM
5	črk: AROMA - DLANI - EMONA - FARRA -KAMEN - KELIH - LEROS - MOTIV - NARIS -ORION - RETOR - SLANA - SVORA
6	črk: ARIMAN - MASINI
7	črk: ABRAHAM - KARAMEL -SKVADRA - TELEFON - VELBLOD
8	črk: KOLORADO
Monti:
"Bliža se konec tunela..
KRIŽANKA (Iako)
1	2	B	4			S	6	7	S	9	10
11					12						
1B				14							
15			16								
17		18					19			20	21
22						2B				24	
25					26			27	28		
	29			BG			B1				
		B2	BB								
B4	BS							B6		B7	BS
B9								40			
41								42			
VODORAVNO
I.	klic, javen poziv; 5. park na Dunaju, zabavišče;
II.	nemška vohunka Hari;
12.	čvrstost, krepkost;
13.	daljše obdobje, vek;
14.	je večkrat beračica;
15.	egipčanski bog sonca;
16.	del človeškega ali živalskega telesa (zmanjš.);
17.	mesto v Nigeriji; 19. italijanski pisatelj in slikar Levi;
22.	ameriški filmski igralec Costner;
23.	začetnici italijanskega politika Andreottija;
24.	sposobnost mišljenja, spoznavanja;
25.	ime nekdanjega Krasovega nogometaša Carlija;
26.	začetek vožnje;
27.	antično ime italijanske reke Aniene;
29.	površinska mera;
30.	pisec komično -satiričnega posnemanja
kakega literarnega dela; 32. prebivalec Apeninskega polotoka; 34. nekdanji slovenski nogometaš in sedaj trener (Srečko); 36. slovenski olimpionik Cerar;
39.	šaljiva glasbena igra;
40.	naš nekdanji atletski trener Pertot;
41.	krajša pripoved v prozi;
42.	vojaška enota.
NAVPIČNO
1.	nova celina;
2.	vzporednica, vzporedna premica ali ploskev;
3.	grška črka;
4.	kemijski znak za lantan;
5.	del regate;
6.	ščetina na lističih v socvetjih trav in žit;
7.	žensko ime;
8.	nekdanja slovenska denarna enota;
9.	reka na jugu Škotske;
10.	konica, vrh;
12. perzijski srebrni novec; 14. snov brez prostornine in oblike; 16. ruski pisatelj, novelist (Aleksander); 18. uradna potrditev dokumenta;
20.	argentinski glasbenik Bacalov;
21.	ovoj, ovitek, paket; 23. mesto v FJK;
26.	pojedina ob slovesu, po maturi;
27.	slovenski skladatelj in dirigent (Emil);
28.	prestolnica nekdanje Babilonije;
30.	opazna, razstavna plošča;
31.	kroj na koncu;
33.	"umazane teže";
34.	inkovsko božanstvo v Južni Ameriki;
35.	vulkan na Filipinih;
37.	nekdanji nabrežinski župan (Giorgio);
38.	reka v Rusiji, desni pritok Volge.
'|3U3/\ :flf//S DU ÍES 'BU 'SjJBU
'uojjo 'euolug 'bjjbj 'a|iow '¡SUBA 'saJV 's|V '|3iu
-BJB>| 'US 'ELU 'JUH 'L|BLU 'UBLUUV '0pBJ0|0» 'pO|q -|3A 'BjpBA)|S :OUADJOpOA 'B>|UBZU>| e^sfjSBUjqiUO»
*Bi3D "Zï 'B|3AOU
'>|aA| "Ofr 'Bajado '6£ 'ojjw '9£ 'DSUBIB>| 'UBÍ -!|B}| z£ 'IsipojBd "0£ 'je ez 'o|uv lz 'OA <jz sz 'wn -pz "v d £z 'wa3>| oz 'o|jb3 ei 'u|jo|| -¿i
'B3|AB|6 '9l 'By -sl 'e^iisojd 'bj3 -£i 'jsoua|>| •zi 'BiBW 'LL 'JSIBJd 'S '|9dB 'L :ouadjopoa 'e^uezu» •jljozzBLUBy sojg :H///S DU :S31JU IN 'B>m3 'dnjis ''o "Q ''O "\ 'NZO 'BJ0Z 'wBpss 'BUJBUUO
'uiqej 'JBJ3 :(33A3d pisuefueij) :33jjos3A 'ßuojis -lUJV |!3N 'PIUS DU ißujj '¡3U31V 'S301UB3 'T 'a 'BU 'SB 'uos|3M 'simsy 'osjsjs 'babn :ouADJopoA '(jabu -oj}se pisuaiue) i^uezij^ ¡UA<»|¡|S *3AJ.I$3U
/
RADIO IN TV SPORED
Petek, 7. septembra 2012
15
^ Rai Tre
bis
SLOVENSKI PROGRAM
Na kanalu 103
18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Kamorkoli naokoli -
Sladkorna gora 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1
^ Rai Uno
Rai Due
^ Rai Tre
Canale 5	Jt Slovenija 1
6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Film: La strada di Paolo (ver., It., '11) 17.00 Prometne vesti, Dnevnik in vreme 17.15 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Igra: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Nogomet: Bolgarija - Italija, kvalifikacije za Svetovno Prvenstvo 2014, prenos 23.05 Dnevnik - kratke vesti 23.10 Aktualno: Tv7 23.45 Variete: Miss Italia 2012 - Si vota (v. F. Frizzi)
6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Cento-Vetrine 14.45 Film: Chateau Meroux - Il vino della vita (rom., ZDA, '11) 16.30 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.30 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Film: Per fortuna che ci sei (kom., Fr., '12, r. J. Huth, i. G. Elmaleh, S. Marceau) 23.30 Rotocalco: Supercinema
C/ Italia 1
6.30 Nan.: Il mondo di Patty 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Futurama 14.10 Risanke: Simpsono-vi 14.35 Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Hellcats 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - New York
6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.15 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: NCIS 23.25 Dnevnik 23.40 Aktualno: Presunto colpevole (v. F. M. Bonini), pon.
6.00 Aktualno: Rai News Morning News 8.00 Film: La domenica della buona gente (kom., It., '53) 9.35 Rubrika: La Storia sia-mo noi 10.35 Aktualno: Cominciamo be-ne 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik in Dnevnik 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nella pra-teria 15.50 Film: Le pistolere (vestern, Fr./VB/It./Šp., '71) 17.20 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik in Deželni dnevnik 20.00 Aktualno: Blob a Venezia 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole
21.10 Film: Mamma, ho perso I'aereo (kom., ZDA, '92, r. C. Columbus, i. M. Culkin) 23.30
Film: L'uomo di casa (kom., ZDA, '05)
La 7
LA
7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break (v. T. Panella) 10.50 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 Variete: I menu di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Pomodori verdi fritti alla fermata del treno (kom., ZDA, '91, r. J. Avnet, i. M.-L. Parker, M. S. Ma-sterson) 16.10 Nan.: Il commissario Cordier 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda
/C 9
M s
21.05 Film: Il cuore altrove (dram., It., '02, r. P. Avati, i. V. Incontrada) 23.05 Nočni in deželni dnevnik 23.45 Dok.: Percorsi (v. A. Scalfati)
u Rete 4
6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum (v. R. Dalla Chiesa) 15.50 Film: Intrigo a Stoc-colma (voh., ZDA, '63) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Aktualno: Quarto Grado (v. S. Sottile) 23.55 Film: Rischio a due (triler, ZDA, '05, r. D.J. Caruso, i. M. McConaughey, Al Pacino)
SLEKPPRS
21.10 Film: Sleepers (dram., ZDA, '96) 23.55
Aktualno: Omnibus Night
^ Tele 4
6.05 22.45 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Odd. za otroke: Martina in ptičje strašilo 10.20 Lutk. nan.: Bisergora - Za bolezen je zdravilo 10.35 Pravljica: Zlati prah 10.45 Odd.: Profesor Pustolovec 11.05 Kratki dok. film: Izziv 11.20 Nad.: Življenje kot v filmu 12.00 Poročila 12.05 Sveto in svet: „Za pomnožitev vere ljudstva" - 550 let ljubljanske škofije 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.30 Pogledi Slovenije 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hi-dak 15.45 Odd.: Kaj govoriš? = So vakeres? 16.0018.20 Risanke 16.20 Dok. nan.: Vremenske uganke 16.25 Nad.: 2012, leto nič 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.20 Dok. serija: Bolnišnica Golnik 17.50 Nad.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Slovenska kronika 20.00 Graška gora poje in igra 2012, 1. del 22.00 Odmevi, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Polnočni klub: Taksisti
(t Slovenija 2
7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 12.50 Dok. film: Fani Okič: Polepšali ste mi dan 13.45 Osmi dan (pon.) 14.15 Izvir(n)i (pon.) 14.40 Alpe-Donava-Jadran 15.05 Knjiga mene briga 15.25 Črno-beli časi 15.45 Minute za... (pon.) 16.20 Žogarija 16.50 Odbojka: Kvalifikacije za evropsko prvenstvo (Ž), Slovenija : Francija, prenos iz Maribora 19.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? 20.00 Nogomet: Kvalifikacije za svetovno prvenstvo 2014, Slovenija : Švica, prenos iz Ljubljane 22.40 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva, posnetek iz Londona 23.10 Nad.: Tišina 0.10 Film: Sin nobelovca
{T Slovenija 3
6.00 19.55, 22.00, 23.15 Sporočamo 6.05 0.50 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.25 9.25, 12.25 Evropski premislek 7.3511.15, 20.00, 22.30 Aktualno 8.00 9.30, 10.30, 12.30 Poročila 8.10 10.40, 21.30, 22.45 Žarišče 8.25 19.25, 21.20 Beseda vo-lilcev 8.50 17.50, 19.30, 21.50, 23.20 Kronika 9.35 Slovenska kronika 13.30 Prvi dnevnik 15.30 Poročila 17.25 Poročila ob petih 19.00 Dnevnik ob 19.00 19.40 Slovenska kronika 20.15 23.00 Tedenski pregled 23.30 Odmevi
Koper
13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Neka druga obala 16.00 Vas tedna 16.30 Dok. oddaja - Ottavio Missoni 17.00 Eno življenje, ena zgodba 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Pravljice Mike Make 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 20.00 Potopisi 20.25 Nogomet: Slovenija - Švica, neposredni prenos 22.35 Dok.: Ostanek Starega Rima v Bene-ventu 22.50 Arhivski posnetki 23.35 Glasba zdaj 23.45 Vsedanes - Tv dnevnik, Primorska kronika, Čezmejna Tv - TDD
Tv Primorka
8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 8.3517.00 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 19.00 Naš čas 10.00-16.00 Novice in videostrani 17.30 Pogled 19.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 20.00 Odmevi Primorske 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi TV prodajno okno, videostrani
7.00 Dnevnik 7.35 Dok.: Borgo Italia 8.00 16.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Dok.: Alle origini del Veneto 12.30 Dok.: Altopiano di Asiago 13.00 Itinerari nascosti 13.55 Aktualno: Dai no-stri archivi - 2012 14.15 Aktualno: Salus Tv 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Musa Tv 19.15 Antiche ville del Friuli Venezia Giulia 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Il delta del Po 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Koncert: Voci dal Ghetto -Conc. Barocco nella Citta Proibita 22.20 Dok.: Il portolano 22.40 Aktualno: 20 minuti... 23.02 Deželni dnevnik in vremenska napoved 23.30 Film: Non mi muovo! (kom., It., '43)
pop Pop TV
6.55 Risane in otr. Serije 8.05 Nan.: Grda račka 8.55 Misli zdravo 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.4015.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Cle-velandu 14.30 Dok. serija: Zdravilna moč narave 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec -Recepti 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR -novice 20.00 Film: Potovanje v središče zemlje (akc., ZDA, '08, r. E. Brevig, i. B. Fraser, J. Hutcherson) 21.45 24UR zvečer 22.15 Film: Bilo je nekoč v Ameriki (krim.,
ZDA/It., '84, r. S. Leone, i. R. De Niro, J. Wood) 23.00 Eurojackpot
Kanal A
7.15 Risane serije 8.05 Svet 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.0018.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 12.55 17.05 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 13.45 16.35 Nan.: Semafor 14.15 Nan.: Will in Grace 14.45 Film: Pravkar poročena (rom., ZDA/Nem., '03, r. S. Levy, i. A. Kutcher, B. Murphy) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Deuce Bigalow -Moški žigolo (kom., ZDA, '99)
21.40 Film: Deuce Bigalow - Evropski žigolo (kom., ZDA, '05) 23.10 Film: Hiša demonov (horor, ZDA/Kan., '09)
RADIO TRST A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V studiu Alenka Hrovatin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Iz oči v oči. Vodi Vida Valenčič. Gostja oddaje Borut Pogačnik; 12.15 Kuhajmo s filozofijo - pripravlja Makri Milič; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 8. nad.; 18.00 Kulturni dogodki; 19.35 Zaključek oddaj.
RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 0.00 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.15 Istrski kalejdoskop; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Prireditve danes; 10.00 Gremo mi v šolo; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 21.00 Rolling Stones 50; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada.
RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio Istriano; 8.35, 17.33 Eurore-gione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Get-tiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.05 Vremenska napoved; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Summerbeach; 13.35, 15.00 Glasbena lestvica; 14.00, 21.00 L'argomento; 14.35, 22.00 My radio; 15.30 Dogodki dneva; 16.0018.00 E ...state freschi; 18.00-19.00 Etnobazar; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 L'Italia e fatta; 21.30 Proza; 22.30 Sonoricamente Puglia; 23.00 In orbita summer edition; 0.00 RSI.
SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.00-9.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 5.50, 19.40 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40, 16.15, 19.30 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 10.05 Radio Ga-ga; 11.15 Radi imamo Radio; 11.50 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Radijski dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva.
SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45 Vreme - Agencija RS za okolje; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme - podatki; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vreme, temperature, onesnaženost zraka; 8.45 Kulturne prireditve; 8.50 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00, 10.45, 11.10 Izvidnica; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno (pon.); 12.45 Minute za rekreacijo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Centrifuga; 17.00 Vreme; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Stop pops 20 in novosti; 20.30 Nogomet, kvalifikacije za SP, Slovenija - Švica; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov.
SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Spored; 19.30 Povabilo na koncert; 20.00 Koncertni večer; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek (pon.).
RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ).
Primorski
r	dnevnik
Lastnik:
Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst
Izdajatelj:
Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329
email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339
Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329
Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347
Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990
OGLAŠEVANJE
Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI
advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20%
NEKOMERCIALNI OGLASI
oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21%
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS
Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom.
16
Petek, 7. septembra 2012
VREME, ZANIMIVOSTI
jasno
rN zmerno č—y oblačno
oblačno
Ô
rahel dež
a A zmeren ÜÜ dež
ôVdT
nevihte
veter
megla
rahel sneg
z
sneg
par-
močan sneg
topla fronta
hladna fronta
okluzija
izobara
, sredisče a sredisče ' ciklona **antidldona
vremenska slika
o
GRADEC
10/22
CELOVEC
O 10/21
TOLMEČ O
11/26
S
&
O PORDENON
17/26
VIDEM O
16/27
TRBIŽ O
10/25
¿SL
ČEDADO^*
17/26 ^^
GORICA O
o 9/20
KRANJSKA G.
0
N. GORICA
mna
0 10/19 S. GRADEC
O
TRŽIČ
12/20
O
KRANJ
o
LJUBLJANA
12/21
POSTOJNA
O 12/20
KOČEVJE
CELJE 11/20
N. MESTO 11/21 O
M. SOBOTA
O 12/22
MARIBOR
O 12/21
PTUJ «TI > O -------
ZAGREB 12/23 O
REKA 14/24
iN
NAPOVED ZA DANES
Zjutraj bo v Alpah zmerno oblačno, ter oblačno ob morju pa vse do predalpskega sveta; nad 2000 m bo povsod jasno; ob morju bo pihala zmerna burja. Dopoldan se bo z vzhoda postopoma jasnilo tudi v nižini, v predalpskem pasu in nad zahodno nižino pa bo še vedno oblačno. Popoldan in proti večeru bo skoraj povsod jasno vreme.	Precej jasno bo, le v zahodni Sloveniji bo zjutraj še nekaj oblačnosti. Ponekod po nižinah bo zjutraj megla. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 13, na Primorskem okoli 20, najvišje dnevne od 22 do 25, na Primorskem do 28 stopinj C. J
	
Danes bo Alpe dosegel azorski anticiklon, ki se bo nato združil s severno afriškim anticiklonom, kar bo omogočilo stanovitno vreme, ki se bo obdržalo več dni.
Oslabljena hladna fronta se pomika proti jugovzhodu, od zahoda pa se nad srednjo Evropo in naše kraje širi območje visokega zračnega tlaka. S severozahodnim vetrom priteka k nam suh in nekoliko hladnejši zrak.
dolžina dneva
Sonce vzide ob 6.34 in zatone ob 19.31
Dolžina dneva 12.57
'"lunine mene ^
Luna vzide ob 22.51 in zatone „ ob 13.33
bioprognoza
Vremensko občutljivi ljudje bodo sprva imeli značilne vremensko pogojene težave. Tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. Popoldne bo obremenitev postopoma popustila in do večera ponehala.
morje
Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 24,4 stopinj C.
plimovanje
Danes: ob 12.03 najvišje 15 cm.
Jutri: ob 1.00 najnižje -25 cm, ob 8.56 najvišje 16 cm, ob 14.40 najnižje 5 cm, ob 18.49 najvišje 12 cm.
temperature v gorah oc
500 m...........20 2000 m............9
1000 m ..........17 2500 m............6
1500 m ..........12 2864 m............4
UV INDEKS
UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5, v visokogorju 7,5.
O
GRADEC
10/24
Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER
ČRNA KRONIKA - V zagonetni moriji umrli trije člani družine priseljencev in domačin
V francoskih Alpah našli štiri ustreljene ljudi, pod trupli se je osem ur skrivala štiriletna deklica
CHAMBERY - Policija je po skrivnostnem sredinem streljanju v francoskih Alpah, v katerem so bili ubiti štirje ljudje, včeraj našla živi štiriletno britansko deklico in njeno nekaj let starejšo sestro. Med žrtvami streljanja sta tudi starša deklic, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kot je povedal predstavnik policije iz mesta Chambery Benoit Vinne-mann, so tri žrtve, ki so jih našli v avtomobilu, oče, mati in babica deklic, četrta žrtev pa je kolesar, ki naj bi bil lokalni prebivalec. Tri žrtve napada so bile ustreljene v glavo.
Včeraj dopoldne je policija sporočila identiteto ubitega očeta. Gre za 50-let-nega Saada al Hillija, ki je bil rojen v Bagdadu, sicer pa je družina živela na jugu Anglije. Starejša ženska pa je po podatkih preiskovalcev državljanka Švedske.
Policija je okoli polnoči, precej časa za tem, ko so že zaprli območje, v vozilu znamke BMW našla štiriletno deklico, ki se je skrivala pri materinih nogah. "Okoli osem ur se je skrivala pod trupli in se ves ta čas ni premaknila," je povedal predstavnik policije.
Njeno starejšo sestro, ki je bila v streljanju ranjena, so našli že prej ter jo s helikopterjem prepeljali v bolnišnico v Grenoble. Kot so sporočili od tam, je še vedno v kritičnem stanju, čeprav se je včeraj zjutraj njeno stanje nekoliko stabiliziralo.
Tožilec Eric Maillaud, ki vodi preiskavo incidenta, je na včerajšnji novinarski konferenci streljanje označil za "izredno brutalno dejanje". Dodal je, da še ni mogoče reči, ali je bil strelski napad na družino naročeni umor. "Očitno je, da je bilo streljanje izredno kruto dejanje in da je storilec imel željo po ubijanju," je povedal Maillaud.
Policija motiv za zločin, ki se je zgodil na parkirišču v gozdu blizu slikovite in med turisti zelo priljubljene vasi Chevaline, tako še ugotavlja. Žrtve je okoli 16. ure v sredo popoldne odkril kolesar, britanski državljan in veteran britanskega Kraljevega vojnega letalstva.
Ena od domnev je, da je šlo za rop, ki se je sprevrgel v krvavi obračun, preiskujejo pa tudi možnost, da se je zgodi-
Zločin se je zgodil na parkirišču v gozdu blizu slikovite in med turisti zelo priljubljene vasi Chevaline
ansa
la družinska tragedija. Družina je bila na počitnicah v kampu ob jezeru Annecy, da jo pogrešajo, pa so v sredo zvečer sporočili drugi britanski turisti v kampu.
Ti so povedali, da je bila družina po videzu z Bližnjega vzhoda, starejša ženska pa je ves čas nosila dolgo črno obleko. V preiskavi poleg francoske sode-
luje tudi britanska policija, na terenu pa dela okoli 60 žandarjev. Na kraju zločina so našli izstrelke iz avtomatskega orožja. (STA)
V Srbiji tri žrtve virusa Zahodnega Nila
BEOGRAD - Zaradi okužbe s smrtonosnim virusom Zahodnega Nila so v Srbiji doslej umrli trije ljudje, je včeraj potrdila namestnica direktorja srbske klinike za nalezljive in tropske bolezni Olga Dulovic. Vse tri žrtve so iz Beograda in okolice, umrle pa so na kliniki, kjer se trenutno zdravi še 17 ljudi. Beograjski mediji poročajo, da je v Srbiji doslej zbolelo 37 ljudi, od tega jih je večina starejših od 50 let. Po najnovejših informacijah pa virusa ne prenašajo tigrasti komarji, ki so redki, temveč navadni komarji. Tveganje za okužbo je največje v bližini rek in na močvirnatih območ-jih.Virus Zahodnega Nila ima podobne simptome kot gripa, v skrajnih primerih pa lahko povzroči komo ter smrtonosno zatekanje možganske opne, znano kot encefalitis. Lahko povzroča tudi meningitis. Ime izvira iz ugandske pokrajine Zahodni Nil, kjer so virus leta 1937 prvič odkrili. Virus prenašajo ptiči, na človeka pa ga prenašajo komarji. Zdravila ni, vendar se pri kar 80% okuženih nikoli ne razvijejo simptomi. (STA)
ČRNA KRONIKA - Na 15-metrski ladji naj bi bilo več kot sto potnikov
Ob zahodni obali Turčije v neurju utonilo najmanj 61 ilegalnih priseljencev
ANKARA - Ob zahodni obali Turčije je včeraj v neurju potonila manjša ladja, ki je prevažala nezakonite priseljence, namenjene v Evropo. Pri tem je po zadnjih podatkih umrlo najmanj 61 ljudi, 46 so jih reševalci uspeli rešiti, poročanje turških medijev povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Večina prebežnikov, ki jih je prevažala manjša ribiška ladja, je po podatkih lokalnih oblasti prišla iz arabskih držav, pretežno iz Sirije in Iraka, kam točno so bili namenjeni, pa ni jasno. Prav tako še ni točno znano, koliko ljudi je 15-metrska ladja sploh prevažala. Po
nekaterih ocenah naj bi bili na njej 104 potniki.
Ladja naj bi izplula iz turške vasice Ahmetbeyli, nato pa jo je zajelo neurje, zaradi česar naj bi trčila ob skale in posledično potonila. Kapitan in njegov pomočnik sta med preživelimi, oblasti pa so ju priprle.
Turčija je v zadnjem času postala izhodiščna točka za množice, ki poskušajo nezakonito vstopiti v Zahodno Evropo. Večina jih poskuša po morski poti priti do grških otokov in od tam nadaljevati pot v zahodnoevropske države. Pri tem pogosto pride do nesreč na morju. (STA)
Reševalec nosi eno izmed trupel, ki so jih našli v morju
ansa