OF THE GRAND CARNIOLIAt* SLOVENIAN CATHOLIC UNION
Entered as Second-Clue Hatter January 18, 1915, at the Post Office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.
J--L
The largest Slovenian
Weekly in the United States of America.
Iwnad mvmry W*dnM<Uy
OFFICE: 1951 W. 22nd PUm Chicago, 111.
r1
No. 42. Štev. 42.
Chicago, 111., 24. oktobra (October) 1917.
Leto in. Volume in.
Ameriške vesti.
Tragična smrt slovenskega župnika in njegove sestre.
Minuli petek je došlo tudi v naše mesto iz Clevelanda, Ohio, žalostno brzojavno poročilo o tragični smrti Rev. Pavel Hribarja, slovenskega župnika v Collinwo-odu, Ohio., in njegove sestre Ane, koja je na nepričakovan način zadela smrt dne 18. t. m. popol-/ dne na nekem železniškem križišču v Euclid, Ohio.	I
O tem poroča "C. A." z dhe 19. t. m. sledeče:
"Vlak je ubil župnika Rev. Hribarja in njegovo sestro v Eucli-du. Železniško križišče v Euclidu, predmestju Clevelanda, direktno nasproti posestvu 'Louis Reehar-ja, tam kjer je mal prehod iz glavne ceste na severno-vzhodni del Euclida, je videlo že mnogo, premnogo žrtev, ampak namenjeno bolj privatnim potom, toda je priročno za potnike, posebno v avtomobilih, kateri se mislijo podati na drugo stran Euclida. Premnoge nesreče so se že pripetile na tem križišču, ker tam ni nobenega stražnika, nobenih - zatvor-nic. Marsikak Slovenec, ki je hodil tam po opravkih ali pa^a piknik slovenskih društev, jdb bil že na tem križišču ubit.
In v četrtek popoldne/ deset minut čez drugo uro je usoda dohitela župnika slo^gq&ka cerkve v Collinwoodu in njegovo sestro, ko sta se peljala v trenutku preko križišča, ko je prihrumel o-grommi potniški vlak New York Central železnice preko križišča in je mahoma, trenutno ubil oba dva — Rev. Paul Hribarja in njegovo sestro Ano.	\
Rev. Hribar se je nahajal na potu s svojo sestro Ano v Berwick, kjer je mnogo Slovencev naseljenih, da pripravi njih otroke za birmo, ki bi se imela prihodnjo nedeljo vršiti v Collinwoodu. Njegova fara je jako obširna in se razteza skoro 16 milj v okrožju, zato si je nabavil majhen Ford avtomobil, s katerim je obiskoval oddaljene bolnice in se odzival raznim župnijskim kli-com.
Truplo Rev. Hribarja je strahovito poškodovano, a truplo njegove sestre Ane je ostalo po nesreči brez glave. Hoganova ambu-lanca je bila prva na mestu, ki je odpeljala trupli v mrtvašnico. Glas o nesreči se je kakor blisk razširil po vsem Člevelandu. U-redništvo je zvedelo za novico minuto potem, ko se je zgodila nesreča, po telefonu od Mr. Louis Rectherja, ki je bil priča že marsikateri smrti na omenjenem križišču. Neprestano in vedno se ponavljajo nesreče na enem in istem mestu. In v resnici ni pričakovati druzega na dotičnem mestu, kakor da železnica prepove dotično križišče, če ga pa hoče obdržati bo morala postaviti stražnika ali pa zatvornice.
Rev. Paul liribar je bil štiri leta župnik v Collinwoodu in je nastopil svoje župnikovanje po smrti nepozabnega 'Rev Smrekarja. * Star je bil ookli 35 let, dočim je njegova, z njim zajedno ubita sestra, se nahajala v osemnajstem letu svoje starosti. Bil je član K. S. K. Jednote in Kolumbovih vi-tezev. Njegov stric je dobro znani župnik Vitus Hribar, sedaj v Barbertonu, ki je bil prvi župnik fare sv. Vida v Člevelandu. Rev. Paul Hribar zapušča tukaj dva brata, Jerneja, na farmah pri PainesVille pa bratk Matija, dočim se nahajata dva brata v stari domovini, kjer služita v armadi.
Ranjkf, tako žalostno ponesrečeni Rev. Hribar je bil poznan kot miren, dobrosrčen, prijazen
človek. Pri faranah je bil precej priljubljen."
Na pogreb pok. Rev. Hribarja, ki se je vršil minuli ponedeljek, dne 22. t. m. je šel tudi duhovni vodja naše Jednote, Rev. Jakob černe in več drugih slovenskih duhovnikov, stanovskih tovarišev in prijateljev ponesrečenega Rev. Pavel Hribarja. — Več podrobnosti o pogrebu priobčimo prihodnjič.
Pok. Rev. Hribarju, ki je storil mučeniško smrt v izvrševanju svojega dela oziroma poklica kličemo: Naj mu bo ohranjen naj-blažji spomin med ameriškimi Slovenci. R. I. P.!
Otvoritev slov. denarnega zavoda v Člevelandu, O.
Zavedni in podjetni trgovci v Člevelandu, O., so še lansko leto meseca decembra ustanovili "Slovensko stavbinsko posojilno društvo" z glavnico sto tisoč dolarjev. Ker so si uradniki in delničarji tega prepotrebnega denarnega zavoda omislili na 6313 St. Clair ave. popolnoma novo bančno poslopje, je Žačelo to posojilno društvo poslovati šele 20. t. m. Označeno posoj. društvo je inkor-porirano v državi Ohio, ter bo vsled tega lahko poslovalo kot druge banke s tem, da bo sprejemalo denarne hranilne uloge po 5 odst. in bo posojevalo tudi denar strankam. Ta prra^ popolnoma slovenska banka v Amerikije pod strogim državnim nadzorstvom.
V	cd boru in ravnateljstvu so sami znani, ugledni in premožni slovenski trgovci in sicer obstoja upravni odbor iz sledečih: Anton Kaušek, preds.; Frank Černe, I. podpredsednik; Josip Plevnik, II. podpredsednik; Pavel Schneller, tajnik; August Kaušek, blagajnik.
V	direktoriju, ali ravnateljstvu so: Anton Kaušek, Anton Grdina, Aug. Kaušek, Frank Černe, Josip Kalan, Josip Demšar, P. Schneller, Pavel Gozdanovič, Josip Smrekar, Josip Plevnik, Mihael Setnikar in Math Brajdič. Novemu in vele-pomembnemu, domačemu denarnemu zavodu želimo mnogo uspeha in napredka z znanim geslom: Rasti, zbiraj, množi! Cleveland-skim rojakom pa naj veljajo zlate besedice: Svoji k svojim!
Zvezni senator ponesrečen na lovu.
Milwaukee, Wis.,*21. okt. — Sinoči je umrl v hiši nekega far-merja v Picketts, Wis., zvezni senator Paul O. ITusting, katerega je njegov brat Gustav na lovu na divje race pri Rush Lake po nesreči pogodil s strelom v vrat.
Senator Husting se je šele pred nekaj dnevi vrnil'domov iz Wash ingtona v Mayville, Wis., kmalu potem, ko je bilo posebno zasedanje kongresu odgodeno.
Kakor že omenjeno, se je Hust ingu pripetila nesreča na lovu na divje race blizu Rush jezera. Ponesrečenec se je nahajal tedaj s svojim bratom v nekem čolnu. Senator Husting je zapazil ležeč v čolnu tropo divjih rac, nakar je opozoril svojega brata, da naj strelja, med tem sc je pa vsled ne previdnosti -zravnal in dvignil kvišku. Njegov brat je pomeril na tropo rac ter je pogodil pri tem senatorja naravnost v vrat. Ob-streljenega senatorja so takoj prepeljali v neko bližnjo farmarsko hišo in poklicali zdravnika, ki pa ni mpgel nič več pomagati; iena-tor Husting je umrl vsled priza dete rane že čez nekaj minut.
Senator Husting je bil demokrat; rojen je bil dne 25. aprila 1866 in po poklicu odvetnik. Leta 1902 je bil izvoljen okrožnim pravdnikom, 2 leti kasneje in 1. 1910 je bil izvoljen senatorjem države Wis., 1. 1914 pa zveznim senatorjem Združenih držav.
Krajevna društva na noge za . bolniško' centralizacijo!
Ena izmed zelo važnih točk, katero se je odobrilo, ali sprejelo |ia minuli naši konvenciji v Evelethu, Minn, je uvedba bolniške centralizacije pri naši K. S. K. J.
Kakor omenja danes ^ svojem naznanilu sob rat tajnik društva štev. 23. v Barberton, Ohio, se je borilo članstvo K. S. K. J. že celih 9 let, za dosego te centralizacije. Sobrat tajnik gori označenega društva omenja pri tem tudi sledeče: 4'Delegatje XIII. konvencije so po najboljši moči napravili ta korak; zdaj je pa odvisno od naših krajevnih društev, oziroma članov, če hočemo imeti centralizacijo, za katero smo se borili. — Sedaj je čas in prilika za ona društva, ki so v vednem strahu za podpiranje svojih članov v bolezni, da stopijo društva na dan, ter se združijo v tem skladu, da bo lahko mogoče podpirali na ta način eden drugega." —
Zares umestne in lepe besede večletnega tajnika društva štev. 23 sobr. Mihael Hočevarja!
Nad vse čudno se n%pi zdi, da postaja zanimanje za ustanovitev te centralizacije pri naši Jednoji tako malo. Pred konvencijo so moledovala razna društva teden za tednom: Imejte ozir na naša društva, ter ustanovite na konvenciji tako zaželjeni in potrebni bolniški central, oddelek! Vsi se zfi to idejo zanimamo! — —
In res je bila sprejeta ta točka na 8. seji minule konvencije dne 24. avgusta dop. z 93 proti 14 glasovi.
Ko smo se vrnili domov s konvencije, smo mislili, da bo kar po cele kolone izjav in priznalnih dopisov od onih društev, ki so se vnemala za boln. centralizacijo. — Tako smo se pa žal pri tem varali. --Take dopise bi vsakdo
lahko preštel dosedaj na prste ene roke.
Vsako krajevno društvo je gotovo čitalo v konvečnem zapisniku, da je bila prostovoljna bolniška centralizacija sprejeta z veliko večino glasov; tako je tudi naš sobr. glavni tajnik v 37. in 38. številki Glasila na dolgo in široko opozoril vsa krajevna društva naše Jednote, ki se hočejo priklopi-ti central, bolniškemu oddelku, da naj to kmalu naznanijo glavnemu uradu. Tudi uredništvo našega lista je obelodanilo v štev. 37.~sličen poziv.
Na naše veliko začudenje pa posnemamo iz zopetnega današnjega uradnega poziva našega sobr. gl. tajnika, da se je.doslej priglasilo za ta oddelek komaj 180 (sto o-semdeset članov) ozir. nekaj dru-.štev, ki štejejo 180 članov skupaj. Mislili smo, da bomo imeli že takoj prvi mesec po konvenciji do tisoč članov za ta oddelek; a žal, ušteli smo se veliko. Če pojde zanimanje za ta oddelek tako počasi naprej smemo upati, da je bilo vse delo bivših delegatov o tej točki zaman in brez pomena in da se bo morda uresničil celo znani predlog br. Martin Nemanicha, ki se glasi v konvenčnem zapisniku sledeče:
Brat Martin Nemanich predlaga, da naj se uveljavi dostavno točko, če bi se do 1. januarja 1918 ne prijavilo 500 (petsto) članov za to centralizacijo, naj ostane zopet vse pri starem. Predlog podpiran po br. Podvasniku in sprejet. —
Omenili smo že, da so čakala nekatera 4imštva naše Jednote celih devet let na bolniško centralizacijo. Bolniška centralizacija je sedaj sprejeta, ozir. na razpolago, a zanimanja za isto ni pravega, kakoršno smo pričakovali. Samo še iffekaj tednov imajo krajevna društva pa razpolago, da sprejmejo in odobrijo to centralizaci-
jo; če se ne bo ob določenem času prijavilo za to 500 članov, potem bo bolniška centralizacija pri naši .Jednoti najbrže za vedno pokopana in preteklo bo zopet 9 in še 9 let, da bomo o nji zopet kaj razmotrivali.
Vsako društvo, ki se je pred konvencijo vnemalo za ta cdde-lek, naj zanesljivo na prihodnji mesečni seji o tem ukrepa in naj da svojim članom to točko na volitev: jeli bo društvo pristopilo v Jednotin bolniški centralizacij-ski oddelčk ali ne? Večina oddanih glasov pri tem določa. Takoj po isti seji naj se pošlje glavnemu tajniku uradno izjavo, ali naznanilo, da je društvo za ta oddelek. Na ta način se bo morda spravilo skupaj še 320 članov, da se bo lahko pričelo s tem oddelkom s prvim januarjem 1918.
Pri tem opozarjamo vsa društva, ki se zanimajo za bolniški central, oddelek, da naj pazno prečitajo zopetno tozadevno uradno naznanilo našega sobr. glavnega tajnika, priobčeno na 5. strani današnje izdaje lista.
Glavni odbor K. S. K. J. čaka namreč še dosti dela predno se bo pričelo poslovati s tem oddelkom. Potreba je namreč sestaviti in nabaviti potrebna pravila, knjige, bolniške liste in druge tiskovine. Vse to se pa ne more urediti v par dneh, temveč zahteva po več tednov. Skoro bi lahko tidili, da bo v kratkem glavni urad prisiljen določiti gotov termin, (morda do 1. decembra 1917) za prijavo pristopa društev v bolniški central. oddelek; torej se ne bo moglo več ozirati na poznejše izjave krajevnih društev.
Ako bode uspeh po vol jen, da se bo zglasilo v kratkem času še 320 članov za ta oddelek, potem bo moral glavni odbor zavihati rokave, če bo hotel tekom 1 meseca, ali do 1. jan. 1918. urediti vse potrebno za pričetek poslovanja tega oddelka.
Cenjeni sobr. predsetlniki in tajniki krajevnih društev naj se torej že spdaj posvetujemo med člani in naj delajo veliko agitacijy, da se bo prihodnje mesečene seje v novembru udeležilo veliko število članov, kjer naj se glasuje za to točko. Na ta način ne bo še nič zamujenega. Tajniki krajevnih društev naj pravočasno opozorijo na to sejo svoje članstvo potom Jednotinega glasila. List vam je vedno na razpolago za društvene vesti. Ta poziv smo priobčili danes na prvi strani lista vsled tega, da se opozori vsako krajevno društvo na to točko. Vsak— član naj prečita današnje uradno naznanilo našega sobr. gl. tajnika; tako tudi ta poziv uredništva. — Ko se bo vršila prihodnja mesečna seja, bo že lahko sleherni član vedel Trt znal, kako važna točka bo na isti seji na dnevnem redu in se bo gotovo tudi prihodnje seje udeležil.
Upamo, da je s tem dovolj jasno razloženo in na pravem mestu povedano, da je sedaj že zadnji čas za ona društva, ki se hočejo priklopiti k Jed. central, boln. oddelku in da se ne bo zamoglo po tem nobeno društvo izgovarjati, da tega ni vedelo in da ni imelo za to dovolj prilike in časa.
Naša končna cdkrita sodba o tem oddelku je, da naj bi se na vsak način poskusilo ž njim, čeravno tudi smo s 500 člani. Morda bo stvar uspevala? — In če bo uspevala, se lahko temu oddelku priklopi še kako večje društvo, če ga bo volja. Ako pa ne bo ta oddelek uspeval, (nihče ne ve zago-tovega) potem nam ne kaže drugega, kakor delovati zopet po stA-rem načinu naprej.
Predsednikov poziv k molitvi.
True translation filed with the Postmaster at Chicago, 111., on Oct. 24. 1917, as required by the Act of Congress. Oct. 6, 1917.
Washington, D. C., 20. okt. — Predsednik Wilson je v svoji pro-klamaciji danes določil nedeljo, dne 28 .oktobra za dan molitve, da bi imela ameriška armada uspeh v sedanji vojni. Predsednik je od redil to v smislu minule resolucije, sprejete v kongresu.
Predsednikova proklamacija se glasi sledeče:
"Ker me je kongres Združenih držav dne 4. oktobra v skopno sprejeti svoji resoluciji naprosil, da naj po uradni proklamaciji določim poseben dan molitve za naše ljudstvo, kateri dan naj bi skupno molili in pošiljali k vsemogočnemu Bogu prošnje za Njegovo božjo moč in uspeh našega orožja — ker je tudi naš narod stopil v veliko in grozno vojno, ki sedaj prizadeva skoro večino sveta —"
"In ker ta vojna prizadeva tudi naš veliki svobodni narod, narod, ki je bil vfcdno vnet za večna načela, pravice in resnice, narod, ki je skušal biti pokoren božjim naukom že prve dni svojega obstoja, koji nauki so ta narod navduševali za svobodo — narod, ki se je vedno obračal k Najvišjemu Mojstru in se je v svojem zaupanju do Njega kleče vrgel pred Njegove noge proseč Ga pomoči in tolažbe v vsaki uri preskušnje ali do konca, dokler niso naši očetje dosegli svojih velikih ciljev, za katere so posvetili vso svojo moč kot narod,Nda bi se kot taki ne ponesrečili med ljudstvom, ampak, da so se vedno s tem pridobivali zagotovilo in obrambo z novim pogumom in vdanostjo do Njega in so^z božjim blagoslovom končno vstrajali pri svojih načelih za koristi vseh svobodnih narodov na zemlji."
"Vsled tega se jaz, Woodrow Wilson, predsednik Združenih držav, z veseljem odzivam želji, izraženi v kongresu in določam dan 28. oktobra, to je zadnja nedelja v tekočem mesecu — kot splošen dan molitve in prošnje za vse ljudstvo naše domovine. Prosim torej vse svoje deželane, da bi praznovali označeni dan v molitvi do Boga, — kakor jim to njih vere velevajo. Prosite Boga, da bi Njegov blagoslov spremljal vsa naša podvzetja in dela do konca, da bi se dosegelvnaš namen, za katerega žrtvujemo sedaj svoje življenje in imetje — z venc?m zmage, in da bi Bog blagoslovil vsa naša podvzetja do pravega vspe-lm."
Nove določbe za registrirance.
True translation filed with the Postmaster at Chicago. 111., on Oct. 24. 1917. as required by the Act of Congress. Oct. 6. 1917.
Washington, D. C., 20. okt. — Določba na podlagi katere bo vpoklicanih v Narodno armado še preostalih ^milijonov registrirance v, v starosti od 21—31 leta, kakor potrjena po predsedniku Wilsonu se deli v sledeče razrede:
Razred 1.—Samci brez takih oseb, ali svojcev, ki bi bili na njih prežitek odvisni; možje, ki imajo žene, katere se lahko same preživljajo in vsi drugi registri ranči, ki nimajo riikakega vzroka do opro-sčenja od vojaške službe.
Razred 2.—Povsem izvežbani delavci na farmah; možje z žena-mij ko je žene lahko delajo in drugi, ki so lc bolj malo potrebni za vzdrževanje pri kaki družini.
Razred 3.—Možje ali. mladeniči, z že bolj postaranimi materami; posebno izkušeni delavci po tovarnah v zvezi z vojno industrijo.
Razred 4.—Možje z veliko družino, katera je na iste cdvisna n. pr. žena s tremi, ali ^ otroci.
Razred 5.—-Možje in fantje brez nog, mrtvoudni in drugi za vojaščino telesno nezmožni.
To nepričakovano premembo za vpoklicanje vojaških novincev,
ozirajočo se na preostalih 9,000.000 registrirancev in razdeljeno v 5 razredov, je danes neznanil maršal profos, general Crowder.
Ta načrt in to razdelbo registrirancev se je izdelalo na konferencah sporazumno z lokalnimi distriktnimi odseki in uradniki, katere so potrdile tudi razne državne oblasti.
Glavni namen te odredbe je, da bo poznal vsak posamezni regi-striranec svoj položaj in da bo lahko svoje zadeve uredil v tem smislu in končno, da ne bo vpoklican noben fant, ali mož, kateri je neobhodno potreben pri kakem industrijskem podjetju, ali doma za podpiranje svoje družine. Te določbe ostanejo v veljavi, dokler bi ne nastala morda kaka izjemna in zelo silna vojaška potreba.
Ker se bo izvršilo prvo vpoklicanje k orožju po gori navedenem novem načrtu, se da lahko sklepati, da se drugo vpoklicanje ne bo vršilo pred Novim letom, dasi-ravno se o tem še ni nič zanesljivega uradno naznanilo.
Po tem, ali novem sistemu bodo lokalni naborni odseki poslali vsakemu vojaškemu novincu (naborniku) posebno vprašal no polo znano ped št. 1000* Na tej poli bo treba podrobno označiti vse detajle o njegovih družinskih razmerah in življenju, odgovornost in sposobnost kot posameznika. Ta vprašanja še doslej niso obelodanjena. Vsakdo izmed registrirancev bo imel 7 dni časa, da izpo-polne dbpbšTario mu polo ter jo izroči lokalnemu nabornemu odseku.
Dotični naborni odsek bo potem določil vrsto (razred), v katerega bo registriranec prideljen in ga bo o tem tudi obvestil. Kdor ne bo s to določbo zadovoljen, bo lahko uložil priziv pri okrožnem nabornem odseku, ki bo zadevo presodil in rešil. Razsodba na priziv pri tem odseku bo merodajna.
PODPISOVANJE LIBERTY BONDOV SE ZAKLJUČI
DNE 27. t. m.
Listnica uredništva.
Kakor znano, je stopila nedavno za vse časnike, ki se tiskajo v tujih jezikih Yiova poštna odredba, da se mora vsak tak častnik podvreči strogemu nadzorovanju od strani cenzure. V to svrho je prepovedano takim listom prinašati novice o vojni, vladne ukrepe in druge stvari, ki so v neposredni zvezi s sedanjo vojno ne da bi se predložilo poštni oblasti dobesedne angleške prestave do-7 tičnega članka ali novice.
Vendar vlada, izdaje onim listom, katere smatra za patrijotič-ne — posebna oblastvena dovoljenja, in dela pri tem za take liste izjeme, ^da ni treba predlagati zahtevanih prestav za vsako izdajo lista.
Uredništvo in upravništvo nagega lista je poslalo dne 20. t. m. prošnjo za tako oblastveno dovoljenje gl. poštarju v Washington, I). C. Upamo, da nam bo slavna vlada in poštna oblast to dovoljenje naklonila, ker smo v .oni prošnji navedli vse potrebne dokaze, da se je naš list že od po-četka in vseskozi držal vedno pa-.trijotičnih načel in to načelo je, da hodimo po znanem geslu: "A-merica first", o čemur smo že večkrat naglašali.
Postna oblast v Chicagu, 111., nas je opozorila, da naj za to številko izpustimo vse noVice glede svetovne vojne in sicer raditega, ker še nimamo iz Washingtona posebnega dovoljenja za priob-,čevanje istih brez prestave. V prihodnji številki upamo, da bomo že lahko priobčili na tem mestu več bolj važnih svetovnih novic tikajočih se vojne.

NAZNANILO.
Dru&tvo »v. Barbare štev, 23 K. S. K. J. v Bridgeport, Ohio,, je na svoji redili seji .dne 14. oktobra jednoglasno sklenilo, da se pridruži bolniški centralizaciji, kot je bila sprejeta na 13^ konvenciji v Eveleth, Minn.
Društvo šteje 45 -članov. Želeti je, da bi se vsa društva, ki so se pred konvencijo zavzanv&la za skupno bolniško podporo sedaj o-glasila in pristopila v ta oddelek, da bi se ob določenem času lahko pričelo z izplačevanjem bolnifcke podpore iz skupne blagajne. Sedaj je čas in prilika, za društva, ki so v vednem stralhm, za podpiranje svojih članov v bolezni, da stopimo na dan, ter se združimo, da bomo skupno podpirali eden drugega; pokažimo, da se v skupnem delovanju ložje podpiramo kot posamezno; delujmo na to, da se zaželjena in v iresnici po trebna bol-n. centralizacija pri naši slavni Jednoti prej ko mogoče uvede, kar bo velike koristi za društva, nje člane in v ponos naši Jednoti.
Delegati 13 konvencije so po n&rboljši moči napravili ta korak, zdaj je pa odvisno od naših krajevnih društev oziroma članov, če hočemo imeti centralizacijo, za katero smo se borili že zadnjih 9 let.
Torej podajmo si roke vsaj mi sobrati, ki nismo toliko srečni, da bi imeli tisoče v naših blagajnah, da bomo siguirno dobili ^vojo podporo v slučaju bolezni.
Sobratski pozdrav
Mihael Hočevar, tajnik.
NAZNANILO.
Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., Cleveland, Ohio., se naznanja vsem članom goriimenovanega društva da je bila ne seji dne 7. oktobra t. 1. na predlog brata Josiip Russ-a sprejeta sledeča
Resolucija.
1)	Ker se nahaja več članov društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. v vojaški službi strica Sam-a — in kateri bodo še šli k vojakom — bodisi prostovoljno, ali prisiljeno, — so taki člani vojaki neopravičeni do bolniške podpore pri našem društvu in člani vojaki tudi ne bodo plačevali nobenega ases-menta za bolniško podporo za za časa vojne.
2)	Vsi člani vojaki, ki se povrnejo od vojaške službe v civilni
'opravi se sprejmejo zopet nazaj v društvo potom zdravniške preiskave za notranje bolezni, ne glede, ako bi bila članu vojaku sreča
Pitteburg, Kans.
Cenjeni sobr. urednik:-—
Že dlje časa sem čakal, da bi se zopet kak naročnik zglasil iz naše naselbine; pa vse zaman. Vsled tega sprejmite sledeče vrstice, s katerimi hočem ob kratkem označiti tuk. razmere.
iKakor po navadi, moram začeti o vremenu, ali o delu; pri tem omenim, da je oboje nekoliko v zadovoljnost. Draginja nam tudi nd prizanaša ter nas menda še bolj pritiska kot drugod. — Nesreča tudi ne praznuje,, ker se vedno pripeti zdaj to, zdaj drugo.
Dne 1. sept. ti. je mene pobilo na desno stran prsi in na desni nogi; do danes sem hv. Bogu že toliko okreval, da lahko že sedim na postelji in pišem ta dopis le bolj s težavo. Kar se tiče moje poškodbe v prsih bom kmalu popolnoma zdrav, le na nogi zdravje slabo napreduje, ker sem bil najbolj pobit čez koleno.
Nadalje se je zgodila tukaj še neka druga nesreča in sicer nekako 8—10 dni zatem, kar je mene pobilo ravno v istem premogovniku št. 14. West Coal and Mining Co. Tedaj se je do smrti ponesrečil, ali ubil komaj lSlet-ni rojak Edvard Hodnik Tukaj zapušča 2 sestri, nekje v New Yorku pa stariše.
Nadalje se opazi, da Slovenei iz naše naselbine kljub draginji in resnim časom vsestransko napredujejo. — Toliko za danes; pri priliki pa zopet kaj več.
S pozdravom
Anton Skubitz, R. R. 2. bx 64
Pittsburg, Kans.
Barberton, Ohio.
Dne 28. tega meseca se bode tukaj vprizorila igra "Tri sestre," poleg tega bodo tudi nastopili o-troci. Že naprej se moramo zahvaliti igralcem za njih trud in požrtvovalnost, ker dobiček od igre bedo pustili skladu za našo nameravano slovensko cerkev. Upamo, da bede obisk povoljen kot je že bil v enakih prilikah. Omeniti da sti dve stranki med nami v tem mestu, je skoraj nepotrebno; vendar pripomnim naj to, da se meni zelo čudno zdi narodnjaštvo naših nasprotnikov. Ne strinjajo sc namreč z graditvijo Slovenske cerkve in šole. Na vse pretege pa delajo za zidavo Narodnega Doma. Tako mi je pred nedolgim časom eden izmed "onih" razkladal, da kako nepotrebna nam je cerkev in šola — da v cerkvi se ljudje samo poneumijo itd., ter kako bi nam koristil Narodni Dom. Vprašal sem dotičnega, naj nemila, da bi v slučaju vojne iz- ™ pove, kako ime otroka ki se je
■
GLASILO s=s=
pa on, (oče ali mati) razume morda samo ducat angleSkfc fiuipi. Ko bi se torej starišev želja t&koj izpolnila, da bi se otroci' tie učili
slovenščine, bi morali nn jemati tolmača, da bi se mogli razumeti z lastnim otrokom. Žal, da je več takih starišev, katere osebno poznam. Torej rojaki iz Barbertona, cerkev in slov. šolo najprej 1 Potem ko bode to postavljeno, potem se bode stotero rok zganilo in postavilo vtudi Narodni Dom in stoteiio otrok bo ta Dom s ponosom in veseljem obiskovalo, ter se vedrilo v njem. V nasprotnem slučaju pa, če se ne bodo naši otroci učili ljubiti svojega jezika in če ne bi bilo slov. šole in cerkve, pa se bode gotovo primerilo, če bi bil med tem že postavi jem Slov. Djm, da ko bosta sla dva ali več vaših že odraslih potujčenih otrok mimo onega Doma, pa bi eden ali drugi kazajoč na zgradbo rekel: "See, that's Ilunkies Hall!" In rojaki nasprotniki, ali je eden izmed vas, ki mi more dati zagotovilo, da se to v tem slučaju ne bi pripetilo? In če ne morete, zakaj hočete zidati Dom brez cerkve in šole? Ali vas ne bi bolelo zasramo-vanja vaših lastnih otrok? So pa tudi eni taki, ki se sicer strinjajo z zidavo cerkve in šole, ne more jo pa videti duhovnika.
Zgodovina nam kaže, da so bili duhovniki na svetu že pred 1000 leti in bodo še, ko bodo vsi sovražniki vere pomrli. Vsak narod na svetu ima svoje duhovnike, tako jih imamo tudi mi Slovenci. Kedo drugi pa opravlja službo božjo, pokopava mrliče in krsti otroke kot duhovnik? No, saj otroke tudi vi sami krstite z malo izjemami, ali
ne?--In tudi skoro vsak, na
smrt bolan človek rad pokliče duhovnika, seveda če je še čas. In tudi vi ga bodete. Če pa, kakor vi trdite, da si duhovniki samo žepe polnijo, zakaj jih pa jim polnite, če vidite, da napak delajo, ali da goljufajo? Zakaj jih pa ne zatožite pri sodniji?, ali nimate v tem slučaju na svoji strani postave s katero lahko zabranite to. Če pa si duhovnik na pošten način kaj prihrani, zakaj godrnjate. Ali si ne prihrani tudi eden ali drugi izmed nas kakšen dolar, in to še tedaj, ko imamo poleg sebe za skrbeti še za druga usta, ali ustica, ali kolikor jih je že. In ko bi imeli izobrazbo kot jo imajo duhovniki bi si lahko še več prihranili. Del tega dopisa naj služi tudi kot odgovor na neumno pismo rojaka iz Orient, 111., v katerem me dotič-nik napada, da preveč držim f---i.
Anton Okoliš.
oktobra 1917.
gubil roko ali nogo. Tak član bode vseeno brez vsake pristopnine zopet sprejet v naše društvo, kakor da bi imel vse ude na svojem telesu nepoškodovane.
Gori omenjena resolucija stopi v moč, veljavo s 1. novembrom 1. 1917 in ostane v veljavi za časa sedanje vojne.
(Nadalje so prošeni člani društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J., da bi bil v slučaju eden ali drugi poklican k vojakom, ali bi šel prostovoljno, da mora to sleherni član-vojak nemudoma naznaniti nižje podpisanemu drustv. tajniku. Člani, ki bi bili poklicani k vojakom in bi tega pred odhodom društvu nič ne naznanili, bi bili za tozadevne posledice sami odgovorni ne pa društvo sv. Vida št. 25 K. S. K. J.
S sobratskim pozdravom
Joseph Buss, tajnik.
NAZNANILO.
S tem prosim vse člane našega društva Marije Sedem Žalosti št. 84 Trimountain, Mich., k; ste na potnih listih, da se prejkomogo-Če pismeno javite pri podpisanem društvenem tajniku. Jaz bi rad vedel in znal, koliko članov našega društva je priseglo, da je že odšlo, ali da bo še odšlo k vojakom.
Gotovo vam je znano d3 zahteva K. S. K. J., imena vseh čla-nov-vojakov ki so pod ameriško zastavo.
To vas prosim potom našega glasila in vas še enkrat sob rat-sko opominjam, da se takoj pismeno zglasite kakor gori označeno.
S sobratskim pozdravom
Luis Wicevich, tajnik, 'box 25« Painesdale, Mich.
naučil že pisati, brati in drugih znanstvenih reči in to v slovenskem jeziku v enem izmed Nar. Domov. Kaj mi je odgovoril? Nič.
—Pri vsem tem pa sem tudi jaz mnenja, da so slovenski Nar. Do-mi velika korist za naš narod in sicer taki Domi, ki niso bili postavljeni z namenom, da bi ljudi odvračali od cerkve ob nedeljah, ali iz zavisti, ali da bi razširjali brezverstvo. Vsi, na ta (slednji) način postavljeni slovenski Domovi ne bodo nam v korist, ampak v nesrečo. Na vsak način pa mora biti v vsaki slovenski naselbini cerkev in šola prvo in to zato, da se naša mladina ne potujči, ampak da se nauči in ohrani naš slovenski jezik in se uči tudi ljubiti naših, ali svojih očetov staro, oziroma rojstno domovino. Saj Amerika od nas zahteva, da moramo biti nje dobri državljani; ne zahteva pa, da moramo ob jednem tudi pozabiti rojstno domovino in jezik. V neki šolski knjigi, ki je namenjena v šolo hodečim odraslim inozemcem, ki se nameravajo na-turalizirati, sem čital sledeči cd-stavek: "They will now love two countries. The will love the iand of. 1 heir birth, they will also love the land of their happiness." To je: Sedaj ko postanejo državljani, bodo ljubili dve domovini. Ljubili bodo njih rojstno domoVi-no; ljubili pa bodo tudi domovi-nd njih sreče. To so Združene dr-
Pisma naših članov vojakov.]
Kakor pri raznih drugih podp. organizacijah, tako je obleklo zadnji čas tudi številno mladih in vrlih članov naše K. »S. K. J. vojaško suknjico strica Sain-a. Kakor sc nam poroča, ima naša Jed-nota dosedaj že nad 200 članov pri vojakih.
Zal, da nam niso še vsi tajniki .naznanili naslovov istih, da bi na ta način lahko vsem otnim pošiljali "Glasilo K. *S. K. Jednote," katero so opravičeni prejemati, ker ga plačujejo z upravnim a-sesmentom. Vseeno pa pošiljamo naš list že v Tazna vojaška taborišča, ter smo prepričani, da ga naši člani — vojaki marljivo in radi čitajo.
, Da bode ostalo članstvo K. S. K. J., izvedelo, kako se godi na-,šim članom vojakom, bomo dolo-,čili v vsakej številki lista na tej strani nekoliko prostora za pisma naših sobratov vojakov. U-pamo, da se bo še marsikdo oglasil, kar bomo rade vol je priobčili iz prepričanja, da bodo slična pisma tudi ostali člani (ice) z zanimanjem čitali.
Za danes priobčujemo prvič dvoje pisem našega sobrata Josip Gregoricha, sina gl. porotnega odbornika K. S. K. J. Anton Gregoricha. Josip Gregorieh je bil v naši dhikaški naselbini v društvenih krogih dobro poznat; spadal je, oziroma še spada k dr. sv.
žavc. —Nemci, bivajoči v Ameriki Štefana št. 1. K. S. K. J, k dvoru
sv. Jurija št. 960 C. O. F. k Redu Kolumbovih Vitezov postaja Bi-
imajo kaj lep izrek: — "Očetovska zemlja naša mati, (Columbia)
Amerika naša nevesta. In ta izrek sl op Kette^r št. 1628; k dramat. ^iaj bi si tudi mi Slovenci usadi- 'klubu Danica in še k par drugim, li v srce. Kako je žalostno, da nad| Sbr. Gregorieh se je javil pred vse žalostno slišati očeta ali ma- nekaj meseci prostovoljno k inže-ter, ki pravi: — Mojim otrokom se, nirskem koru, ker je po poklicu ni treba učiti slovenščine; dovolj ,izučen elektrikar. je, da znajo angleščino. Med tem| Te dni je prejel njegov
oce
dvoje pisem od njega in nam jih .je iz prijaznosti izročil za obja vo. Prvo pismo se glasi z malimi popravki sledeče: "Camp Logan, Texas, 3. okt. 1917.
if)ragi oče:
(Prišli smo semkaj že včeraj zjutraj, pa nisem imel časa takoj vam pisati. Imeli smo lepo vreme ves čas na železnici in smo se zelo hitro vozili iz iRockforda. , Tulkaj je po dnevft jako vroče, po noči pa precej hladno; pravijo, da je včasih ponoči samo 12 stopinj nad ničlo.
Tukaj se mi v obče zelo dopa-de, samo če bi ne bilo toliko kač. .Pravijo, da je skoro sleherni dan kaka oseba od teh kač pičena; vendar pa ni za take osebe posebne nevarnosti, ker je tu naokolu dosti bolnišnic, kjer se od kač pičene osebe kmalu ozdravijo.
Ali sc še spominjate, istega črnkastega pajka (Tarantola) katerega je imel lansko leto naš slovenski grocer Frank Banich v Chicagu v svojem izložbenem oknu vjetega v nekej posodi? dobil ga je med bananami. One vrste pajki so še bolj strupeni kot ka-,če; radi tega se jih moramo tukaj še posebno ogibati ker nam .radi zlezejo v postelje.
Tukaj živimo v šotorih, kakor smo živeli v Rockfordu. — V nedeljo nameravam iti v Galveston, da bom prvikrat v svojem življenju videl morje.
Mesto Galveston je tri milje ob morju ležeče na eni veliki skali.
Še dva druga Slovenca, katera sta tukaj pri inženirjih sem že videl, kakor tudi onega, ki je svo-ječasno z menoj delal na Halsted Street.
Rojak Martin . Nernanich in cirugi so bili v Rockfordu ono nedeljo predno smo odšli od tukaj; pa seui imel komaj še toliko časa, da sem ž njim malo govoril.
Mesto Rockford je nam daro-» valo krasno srebrno kupo (čašo) za spomin. Istočasno je nas tudi sam župan mesta Rockford pohvalil, trdeč, da ne misli, da bi bila še kaka druga kompanija tako priljubljena in spoštovana, kot ravno naša; do vlaka nas je spremil tudi sam general.
Za danes nimam več drugih posebnosti za pisati, torej vas in vse ostale doma ter znance v Chicagu lepo pozdravljam in upam, da se vsi veselite tako izbornega zdravja kot jaz.
Vaš zvesti sin
Josip.
Drugo pismo:
Dragi oče:
Že dolgo nisem dobil od doma nobenega pisma; jaz ne vem zakaj ne? Tudi jaz rad čujem kaj od doma, kakor vi od mene; tudi naša dekleta (sestre) bi se lahko kedaj s par vrsticami kaj oglasile. Brat T. mi piše res včasih ampak ne druzega, kakor samo od "Beseball" igre, kedo je dobil in kedo je zgubil.
Jaz sem hvala Bogu še vedno čil in zdrav; te dni mi je voja-šfki zdravnik nekaj zobovje popravil. Mnogo naših fantov je tu bolehnih, ker se še niso tuk, podnebju privadili; meni pa prav nič ne škoduje. Vi ste vedno trdili, da sem slab; a verjemite mi, da so drugi še slabši kot jaz. Moja vojaška oprava in orožje je ravno tako in tako težko kot drugih ; pa nisem po vajah tako izmučen kot drugi.
Minulo nedeljo sem bil, kakor že v zadnjem pismu omenjeno v Galvestonu, Tex. To mesto leži ob morju; vlaki prihajajo v mesto po 2 milje dolgem, umetno zgrajenem mostu. Tja smo se vozili na ladjo in nazaj pa z vlakom. V Galveston, Tex. je bila pred nekaj leti velika povodenj, ker je morje izstopilo; tedaj je bilo ponesrečenih vsled te povodnji več tisoč ljudij; gotovo se oče, tudi vi še spominjate te nesreče, o kateri ste tedaj v listih morda čitali.
*Mesto Galveston, leži 2 čevlja nižje od morske gladine, ali vrha morja, radi tega je zgrajena okoli in okoli mesta velika obrambna stena. Tu se nahaja dosti ladij iz vseh delov sveta ki prevažajo blago in ga dovažajo. Mesto Galveston je sicer majhno a zelo lepo in romantično, ker ga obdaje morje od vseh 4 strani. Ko smo se vozili po morju, smo videli orjaške ribe, kakoršnih lii v michi-ganskem jezeru. Te ribe so kar .skakale iz vode visoko v zrak>» nekatere izmed teh so bile najmanj 8 čevljev dolge; pravijo jim "porpoise"; tudi "Jelly
Fish" smo lovili. Ko je plul izletniški parnik proti mestu nazaj, smo naleteli na nek ameriški torpedni Čoln.. Ker smo bili na .onem parniku dkoro sami ameriški vojaki, so nam mornarji one torpedofvke selo ploskali v pozdrav in nam kričali na glas. Videli smo tudi še ostanke, ali raz-ivaline nekaterih hiš, katere so bide odnešene za časa onega potopa.
Vreme tukaj je še vedno vroče, posebno opoldne; kakšna noč je pa precej hladna. , Sedaj smo napeli posebne mreže okoli postelj da nas branijo ,muih» in drugih mrčeš. Videl sem .nedavno tudi kačo klopotačo; e-den od našega regimenta je bil itako predrzen, da jo je prijel. V nedeljo popoldne gre več naših vojakov lovit te klopotače za kratek čas; jaz se pa za ta "šport" nič ne zanimam.
- Ko srno imeli zadnjo plačo, so ,nam ponujali "Liberty" bonde; ker sem mislil da je ta stvar u-mestna, — sem podpisal tudi jaz za $100: — teh bondov; pri vsaki plači mi bodo zato odtrgali $10. ,— Tisti bond je narejen na vas dragi oče, v slučaju, da se mi kaka nesreča pripeti. Vsaka kompanija (stotnija) tekmuje medsebojno, katera bo več teh bondov kupila; naša stotnija tudi noče biti zadnja med drugimi. Ker so se za to idejo zavzemali tudi duhovniki in častniki, sem vzel bond tudi jaz.
V kratkem bodem nekaj obleke (uniforme) domov poslal; to uniformo sem dobil še pred 15. julijem t. 1. in kar je kdo dobil pred tem časom, je njegova lastnina; zatem so pa plačali vsakemu vojaku toliko in toliko na dan posebej za obleko in kar si je na obleki prištedil, je dobil nazaj; zdaj nam pa dajo toliko obleke, kolikor je rabimo, ampak nobene posebne plače.
Z iskrenim pozdravom Vaš sin
Josip.
Največja krščanska česko-slovan-slca tovarna za razne društvene potrebščine. .
V zalogi imamo zlate in pozlačene znake K. S. K. J.
Posebno pozornost dajemo pri izdelovanju, ali nabavi društvenih za-iUt, bandar, trakov, društvenih re-falij, kap, i. t. d.
Can* zmerne, postrežba točna in solidna.
Poskusite enkrat s kakim naročilom in gotovo boste zadovoljni.
Pilita po nai krasen ilnstrovani cenik zastav in drugih društvenih po-trebičion; doposljemo vam ga brezplačno.
Za naklonjenost se toplo priporoča cenjenim društvom K. S. K. J.
EMIL BACHMAN,
2107 So. Hamlin Ave.,
CHICAGO, ILL. Telefon: Lawndale 441.
DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI" ST. SO. K. S. K. J, ALL£GHENY, PA.
0
Njen otrok.
Neki mož je bil obsojen na leto dni zapora. Ko se je vrnil na svoj dom, je našel ženo z dva meseca starim otrokom. Čegav je ta otrok? je vprašal ženo.
MoVje odgovorila ženfi. "bi se bil preje vrnil, bi bil tvoj.
Zdravo telo, najboljše blago.
Kako moramo ravnati, da si bomo lahko ohranili popolno zdravje? — Za to je treba pred vsem in najprvo paziti na želodec, V človeškem telesu se kaj rade pojavijo strupene snovi, katere odvajamo skozi črevesja. Dosti opasnih bolezni se ne more drugače ustaviti, če ne skrbi mo za popolno izčiščenje škodljivih snovij. Trinerjevo ameriško grenko vino izčišča želodec in črevesje; odpravlja iz teh vse nepotrebne in strupene snovi, ter na ta način utrjuje ves notranji sestav. To zdravilo je kot glavni branik pri vseh želodčnih nepri-likah, zabasanosti, glavobolu, ner-voznosti, slabi krvi in splošni slabosti. Trinerjev Linilment je na jednako znanem glasu, ker je najboljši pripomoček za odpravo revmatizma, ntvralgije, hrb-tobola, izpahkov, oteklin itd. Novi vojni davek je sicer malo povišal cene Trinerjevih zdravil, kar se pa ne sme jemati v po-štev, z ozirom na velike uspehe teh zdravil; ta zdravila bodo še vseeno najboljša in najcenejša domača zdravila. Jos. Triner, iz-
ima svojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo v mesecu v Kranjsko Slovenskem Domu, 67 in Butler St., Pittsburgh, Pa.
Uradniki za lato 19171 Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa.
I. tajnik: Frank Trempuah, 4621 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Zastopnik: Jurij GreguraA, 5164 Butler St., Pittsburgh, Pa.
Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh, člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000., $500. ali $250. Naše društvo plačuje $5.00 bolniške podpore na teden pri vsaki redni mesečni seji.
Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče h K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva.
Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Josip Matešič, 5211 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. Pa.
IŠČK« SLUŽBO
pri kaki slovenski ali hrvaški družini. Jaz sem dobro izurjena kuiharica in znam tudi opravljati vsa hišna dela. Stara sem 30 let. Pri sebi imam tudi poldrugo leto starega otroka. Pišite na:
Jennie Burkar, G29 Fred. St.
Whiting, Ind.
delujoči kemist, Ashland Ave.,
1333—'13431 So. Chicago, 111. '(Advertis.)
MARIJA SLUGA
1828 W 22nd SI.
Cfelctfe, m.
Telephone Canal 4730
izku sena in z državnim dovoljenjem potrjena BABICA
se uljudno priporoča «to-venskim in brvsikim tenant in orrakim Slovenkam.
IMPERIAL GLEDALIŠČE
Madison St. blura Western Ave., Chicago, 111.
Tekoči teden se predstavlja krasno igro:
The Little Girl That God Forgot
(Mala deklica, ki je na Boga pozabila.)
Začetek predstave ob četrt na 9. uro vsak večer.
v CKic»fo.OKio>ndq»ySt»-Joli«<. 11:
N. Chicago St. JOLIET. ILL. GORKI JOPIČI ZA MOŠKE.
Pri nas boste videli veliko zalogo jopičev za moške (Sweater Coats) v raznih krojili in barvah. Nekateri izmed teh zimskih jopičev nimajo nič ovratnikov, drugi jih pa imajo. Pridite in izberite si enega za zimo! Prodajamo jih sedaj po
$1.25, $1.95, $2.45, $2.95, $3.45, $3.90, $4.95, $5.50, $595. $6.50, $6.90.
TELEFON CANAL 6027
»Frank Grill's Dairy
/ Prva slovensko- hrvaška
IVI LEKARNA
1818 W. 22nd Street	Cbicago, Illinois.
Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine.
Mleko razvažam strankam po hišah točno vsak dan.
Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mleksr
Navki za vsaMuic
sreče
S»hal lev. Jurij Truk.
(Nadaljevanje.)
Dr. Scheeben ("Per. 1." V zv. str. 207) izvrstno opisuje ta novodobni duh in njegove zvite nauke: "Ta duh'jo včlovečena verska nestrpnost. Da bi goljufali veliko množico, jemljejo mnogokhat besede: "Bog in vera" v usta, a neznosno jim jo, če zapazijo le trohico več vere, kakor pa njim je ravno prav. Prava vernost pa vpliva na nje, kakor rdeča cunjo na nekatere živali. Brezpomembne puhlice (fraze) So liberalizma največja moč; s temi vpliva na, ljudi. Krščanske vere, pravijo, se nočejo dotakniti, in vesti posameznikov na noben način ne kaliti. Vera, pravijo, jim je največja svetinja na sveta, a skrita mora biti v srcu; zunaj se ne sme kazati in drugih neprijetno motiti. Posameznim se niora do celega^prepustiti, kako si hočejo vero in vernost raztolmačiti; drugače je dejano za človeško prostost, najdri-žji dar. Zato ni t reba cerkve, cer kvene oblasti, zunanje službe božje, ni treba nobenih cerkveni!« slavnosti, nobelega verskega poduka v šoli, nobenih nedelj in pra:; nikov."
"Njih načelo je, odpraviti katoliško vero iz javnega življenja in mesto nje postaviti Venero in Merkurja (stare poganske bogove) zopet v stare pravice. Kaj 1-majo kmetje in delavci pričakovati od takih nazorov, nam pove zgodovina dovolj jasno. Ljudje, ki si prisvajajo na svetu vso oblast, in mislijo, da razen njin ni nobene sile več, ti ljudje so revno ljudstvo vedno zaničevali. Delo jim je bilo sramota in delavec jim je človek, ki ne zasluži nika-kega spoštovanja. Naš ugled in naša sreča se na:lanja edino le no krščanska načela; ko padejo ta, pade tudi delavski stan. In kot katolikom nam mora biti šc posebno pred očmi rovanje nasprotnikov proti cerkvi. Z rekom: "Vera je zasebna reč" se skrivajo za vtrdbo, izza katere dejansko bi-jejo boj proti veri in nravnosti.
Zakleti sovražniki vere in cerkve so se posluževali in s^ poslužujejo v svoje namene posebno tiskane besede. Brezverni časopisi so novodobni oznanjevalci nevere. Vse poskušajo, da bi omajali tla stari veri na Kristusa in ljudem vzeli spoštovanje do cerkve in duševnih pastirjev.
Resnično govori znani pisatelj Alban Stolz, ko pravi: "Na papirju se dandanes vojskujejo nebesa in pekel!"
Delalo sc je in se šc dela za nevero na neštevilnih shodih, zborih, skupščina!-, kjer se pred neštetimi množicami udriha, po v$em, kar je z vero v zve.i Kateri so svojo vero izgubili, delajo v tem smislu da: je posebno s svoji:u slabim vzgledom, ko se ne brigajo niti za Boga niti za svoje verske dolžnosti.
Mnogo hudega so storile brez-verne države v skrivni vojski zoper cerkev; apostolskim škofom in gorečim duhovnikom, so se in se še izpodkopavajo tla, brezvestnim slepilcem se pa odpirajo vrata na stežaj.
Močno vpliva tudi dejstvo, de države nimajo smisla za posveče-vanje nedelj in praznikov; v mnogih slučajih ščitijo njih oskrunj« -valeč in tako se zapre vir, iz katerega je ljudstvo vedno zajemalo versko moč.
S takimi in enakimi sredstvi so privrženci brezverskega duha žal veliko, jako veliko dosegli. Dosegli so, da se v javnem življenju dandanes ne vpošteva več krščanski duh. V razne stanove človeške družbe, posebno tudi v delavske sloje, se jc vrinila strašna nevera ; pred vsem se odvračajo moški od vere in verskega življenja, v mnogih krajih se smatra za sra motno, če se kdo potegne za verska načela in s prepričanjem raz-širuje krščanske resnice. Dosegli so, da je treba poguma, če hoče kdo izvrševati svoje verske dol ž nosti, ker se s tem izpostavlja za smehovanju takoimenovanih omi-kaneev. Ker se je mladina prav po teni načrtu odtegnila veri, je y mnogih deželah mladi naraščaj strašno zanemarjan. V obče že manjka onih tal, v katerih se e dino more krščanstvo ukoreniniti razcvitati in donašati krasne sa dove. (Diessel: "Die Arbeit.") Iz povedanega moremo nekoli
ko spoznati, odkod gorjč, katero nas tare na vseh krajih in koncih. "Brez Boga, ni sreče doma." (Slomšek.)
b) Kako vpliva ta duh na delo in delavsko življenje?
"Kjer običaji in naprave niso več krščanske, tam se maja podlaga vsakega človeškega reda."
Leon XIII.
Da novodobni duh mogočno vpliva na delo, to vidimo vsak dan. Čim bolj se širi brezverstvo, tem bolj zija tudi prepad med delavci in onimi, kateri imajo v lokah kapital in tnoč; naše razmere se poojstrujejo dan na dan. Le vera more delo oblažiti in na* zanj navdušiti. Z vero pade delu podlaga, odvzet mu je blagoslov in breme dela teži brezvernega delavca s podvojeno silo.
Brezverski duh stori, da se uda-jajo oni, katerim to pripuščajo njih ugodne okolščine, lenobi. Delo jim je, kakor starim poganom, nekako sramotilen opravek; njih delo je le uživanje in kratek ča:;. Drugi se zopet izogibljejo, kolikor le mogoče, resnemu, rednemu delu ter izkušnjo na lahkejši način priti do premoženja. Velik del človeške družbe re s tem odteguje delu. Kaj na bi tudi take ljudi priganjalo k delu? Vero so izgubili, nebesa so jim basen.
Drugi nasledek zadene posebno delavske sloje. Vse, kar bi mogio delavca pri delu tolažiti, blažiti, vse so mu vzeli, ker so mu vzeli vero. Prej je delavca pri delu tolažila misel, da čuje nad njim ljubeče oko nebeškega Očeta, kateri mu bo ob svojem času odvzel breme dela; telo se bo enkrat vleglo k počitku, duh pa bode užival rajsko veselje. Ob nedeljah si jc krepčal delavec ob službi božji in skupni molitvi duha in telo za na-daljne delo; nadnaravna moč mu je dotakala iz nebeškega vira sv. zakramentov in pri svojih dušnih pastirjih je trpin vedno dobil duhovne, mnogokrat tudi časne pomoči.
Vse to pa je odstranil novi duh. Po vseh veri nasprotnih časopisih, knjigah, shodih itd. se ozna nuje, da vera ni za čas luči in napredka. Vzeli so torej delaven ravno to, kar ga je moglo tolažiti.
Sadovi takega početja niso izostali. Brez versko delavstvo preti uničiti ves'človeški red. Zameriti jim prav za prav ne moremo, če si hočejo s silo priboriti nebesa na zemlji, ko jim je brezverstvo vzelo prava nebesa. Kako bo vse to končalo, ne vemo, a misliti si moremo; človek, ki nima vere, je zmožen vsega hudega.
Brezverski duh je uničil dalje tudi ono ljubezen, katera je prej vezala delavca z gospodom, pomočnika in učenca z mojstrom. Med stanovi, ki so za »človeško družbo neobhodno potrebni, zija vsled mrzle nevere grozen prepad. — Izginila je ona dejanska ljubezen, katera se usmili reveža v njegovi bedi in potrebi. Rado darnost je doma le tam, kjer vlada vera; brezvernost je sebična in trdosrčna. Za zabavo in kratek čas potratijo mnogi ogromne svo-te, reveži naj pa trpijo. Prav jasno se je pokazala ta žalostna resnica pri zadnji svetovni razstavi Parizu. V razstavnih prostorih so na več krajih postavili skrinjice k napisom: "Za reveže." In kolil-o so dali milijoni in milijoni obiskovalcev za reveže? Nabrala se je tam svotica celih - - 60 frankov!
Daljši nasledek načih razmer je tudi ono izkoriščevanje slabših zlasti delavskih slojev, katero ne pozna nobene meje in mere, ker denar nima srca. Delavec je postal dandanes blago; o njegovi o-sodi odločuje svetovni trg. Kar sc je storilo in se še dela za delav ske stanove v zadnjem času, je li ki kaplja olja v razbeljeno moje.
Orozovitost brezsrčnega kapita la občutimo najbolj Slovenci, ker smo delavski narod. Zato morn biti tudi naša skrb, da se po zmoz nosti rešimo iz njegovih spon in se postavimo v zadrugah na lastne noge.^A pri tem delu mora nos vezati prava krščanska ljubezen
ki izhaja iz trdne, žive vere. • * • •
Krivih nazorov in pogubnih naukov ni manjkalo nikoli. Naše so cijalne razmere so sicer postale
jako resne, a na rešitvi nam ni obupati. Pri tej rešitvi pa morajo sodelovati vsi; pred vsem pa mo rajo posamezniki storiti v svojem delokrogu vse, kar je v njihovih močeh, da se odvrne in zabrani hudo. Zato velja posebno o današnjih jako zamotanih razme rab: Vsak je svoje sreče kovač!
Klic celi družbi in posameznikom: najse povrnejo k načel oni krščanstva, ako resno hočejo svojo rešitev, ta klic se vleče kakor rdeča nit po vseh okrožnicah soci jalnega papeža Leona XIII. Posebno jedrnato in krepko je izra žen v okrožnici "o najimenitnejših dolžnostih krščanskih državljanov," iz katere naj sledi daljši odlomek. Leon XIII. piše: "Povrnitev k modrim naukom krščanstva in cela preobrnitev življenja, običajev in javnih naprav po njegovih načelih postajo dan na dan nujnejša. Po obrnit vi od njih so postali časi težavni in breme, katerega ne nosi noben zastopen člo vek brez strahu in ki nas vznemirja za bodočnost. Sicer se nc sme prezirati napredek v gmotnem oziru, ali noben denar, nobena moč in bogastvo, naj človeka še tako omami, naj mu še tako prijetno stori življenje in pomno-žuje uživanje, ne more nasititi duha, ki je ustvarjen za višje in krasnejše bogastvo. Na Boga mo ramo upreti svoje oko, na njega mora biti vse naše stremljenje, to je podlaga človeškega življenja; saj smo po božji podobi ustvarjeni in neko naravno hrepenenje nas močno vleče k Stvarniku. 1. Bogu pa ne pridemo po telesnem premikanju, temveč po spoznanju in po ljubezni, kar pa zadene dušo. Bog je najvišja in zadnja Resnica, katera edino le oživi našega duha; on je popolna svet os: in največje, kar more poželeti in pridobiti volja pod vodstvom čednosti. To velja o posameznih ljudeh ; velja pa tudi o človeški družbi, o družini kakoi* o državi. Zakaj družba od narave nima namena biti Človeku zadnji cilj, marveč nudila naj bi mu le pri pravne pripomočke, da bi prišel do popolnosti. Če bi torej kaka država merila le na časno sreeo in na to, da bi nudila državljanom mirno, neskaljeno uživanje, nasprotno pa se pri uravnavi javnih zadev ne brigala za Boga in se ne zmenila za nravno postavo, bi zgrešila na najhujši način svoj cilj in svoj naravni namen; taka družba bi ne bila vredna človeka, temveč le nrevara in mamljiv blišč."
Sklepamo z besedami nemške-ga učenjaka barona Vogelsang, ki piše o rešitvi iz sedanje socijalne bede: "Socijalna beda ni nastala na enkrat, temveč širila se je v oni meri, kakor so posamezniki odpadli od Boga in se odtujili njegovim zakonom; in zato rečemo: Socijalno vprašanje, če hočemo naše razmere tako imenovali, mora rešiti vsak človek na sebi in zase, in le po združenju teb posameznih rešitev se more priti do končnega uspeha."
8. Kako naj torej delamo?
Prijatelj, ne bodeš za zlo pač mi vzel Resnobne besede na praznik vesel: Ni praznik, predragi mi, nase življenje, Življenje naj bodi ti delaven dan! Od zore do mraka rosan in pot&n Ti lajšaj in slajša j človeško trpljenje!
S. Gregorčič
Postavili srno podlago, na kateri naj bi vsak sezidal svoje delo. Naj sledi še nekoliko migljajev in naukov o pravem delu.
Vsak naj opravlja delo svojega stanu, trudi n uj sc v svojem poklicu. Človeška družba je podobna telesu; vsak ud ima svoje opravke: duhovnik, učitelj, uradnik, vojak, kmet, rokodelec, delavec; podobna je uri, v kateri delajo vsa kolesa skupno, bodisi majhna ali velika. Bog je odločil vsakemu človeku poseben poklic, gotov stan, ter daje posameznim ljudem njih stanu primerne duševne in telesne zmožnosti.
iiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiHHiiiiimiftiiitinn«iiiiiiitHiin«iimHiitiiiiniiiiiiuiiiiiiiiii
(lwl» wwhwi n z prm.) E
SPISAL DR. G. P. I
IHlIlISIIIIIIlllllllllllllllllllllllllllIllUlIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllu
(Nadaljevanje.)
Priroda je delovala milijone let tako prikladno, kakor bi bila skozi prihodnje čase gledala cilj svojih želja, človeka. Postavljala je bribe in doline, prekopala struge rek; pritegnila je k delu neštete rastline, katere je spet zavrgla, ko niso bile več koristne; neštete živali so pomagale pri iv&trojbi rodne grude, pa so se spet morale umakniti; in ko je zemlja imela prikladno toploto, primerne rastline in živali, je nastopil človek.
Človek je najpotrebnejše bitje na zemlji. V sebi ima popolnost zemeljske tvarine; njegovo truplo je sestavljeno iz nje. V sebi ima popolnost rastline; raste in se ohranja. V sebi ima popolnost živali; vidi, sliši, tiplje itd. Ob enem pa stoji viso'ko nad vsem stvarstvom z duhoni; z njim kra-kraljuje.
Ustroj človeškega telesa in razmerje do sveta je tako, da se človeku čim laže razvija ura. Človekovo telo ima večje potrebe kakor rastlina, sicer 'bi človek bil zadovoljen z gnojeni in prstjo, in um bi se ne budil. Človek tudi nima popolnih instinktov, ki bi zanj skrbelj, sicer bi človek živel brezskrbno kakor živalica in duh bi se se ne razvijal. Priroda je dala človeku take potrebe in darov v taki omejenosti, da si mora pomagati z umom. Ni mu dala moči kakor levu, ne vida kakor orlu, ne plavuti ali peruti kakor ribi ali tiči, a dala mu je pokončno hojo, oči poa visokim čelom, roko in urii, da si kakor kralj podvrže naravo. Na svet pa pride kot slaboten otrok in mora več let živeti v varstvu staršev. Tako je potrebno, da se od njih uči in kasneje delo uma nadaljuje.
Komu je namenjen svet, razodeva priroda jasno s tem, kako skrbi za lepoto.
Lepota ni za kisi'k in vodik in drnge mrtve stvari. 'Ni za rastline, ki nič o njej ne morejo vedeti, ni za žival, ki ne more delati po umu in zato lepote ne ume. Po lepih stvareh sicer včasi tudi žival hrepeni, toda ne zavoljo lepote, temveč da ustreže kakemu čudnemu
Povsem napačno je torej početje onih, ki hočejo spraviti vse ljudi pod en klobuk. Kakor žene ptice selivke jeseni nek notranji nagon v južne kraje, tako čuti človek v sebi poklic k posebnemu stanu. Stariši in vzgojitelji naj bi se varovali siliti otroke v stan, b kateremu ne čutijo polica. Kdor dela v svojem poklicu, dela prav zaprav v božji službi. "Kar ne spada v poklie, je bedarija in lenoba," pravi neki modrijan.
(Dalje prihodnjič.)
nagonu.
Samo človek umeva lepoto, in priroda svoje stremljenje po lepoti določuje z ozirom na člove-ka.
Temu, kar je na sploh odkrito človeškemu očesu, priroda daje lepoto, v drugih ozirih pa odločuje le korist.
Čhrfvom in njihovim tovarišem pod zemljo, "kjer gnoje in rahljajo rodno prst, ni potrebna lepota; koreninam v zemlji bi bila simetrija brez smotra; notranjost najpopolnejšega organizma, »človekovega telesa, ni namenjena za oko, zato pa so ondi delci razpostavljeni samo za korist in niso lepi.
Z nadčloveško umnostjo v-stvarja priroda lepoto v oblikah. Človek niti izraziti ne more, zakaj' je živahna tica lepa, zakaj mu je zeleni list prijeten, zakaj strmi nad zvezdnim nebom, zakaj je milo nedolžno oko; le pritrditi mora: lepo je to!
Pri višjih organizmih opažamo zakon lepote izražen deloma v simetriji. Zakaj je človeško telo zunaj krasno somerno, ko ima znotraj mnogo delov, .ki ne morejo biti dvodelni? Srce njegovo ni v sredi, nič ne bi bilo bolj naravnega, kakor da bi zato tudi zunanja oblika bila brez somerjži. A priroda ima za'kon lepote.
Poglej ' prijazni otrokov obrazek in reči, kaj bi se ne njem smelo predrugačiti, da bi ostal še lep. Kar si izmisliš, pokvariš lepoto ali vsaj soglasje z drugo prirodo. Kakšen bi bil obraz, ako bi imel ušesa spredaj, ali zadaj, ali vrh glave! 'Najdi lepši prostor za oči, za usta!
Grški umetniki so na glasu, da so umeli lepoto oblike; določevali so jih po zlatem razmerju. Isto dela priroda pri mnogih rastlinah in živalih, najbolj seveda pri človeku. Njegovo telo je oblikovano po zlati rezi v več pogledih.
Divna umetnica je priroda v barvah.
Neznatno semence pade v črno prst, pogleda iz nje bilka s par peresi, in glej, to je umetnica, 'katere ne doseže človeški um. Noben slikar ne najde na zemlji tako mi-lolepe barve kakor jo pridelajo cvetlice. Kje jo dobe? Solnčni žarek, v katerem naše oko vidi le belo ali rumeno barvo, cvetlice u-
jamejo, pa najdejo v njem rude-čo, zeleno, modro, ip tisočero prehodov : iz njih vsaka cvetlica zase izbira.
Posebno čudo je, da cvetlica ravna po zakonih lepote tudi pri prelivanju in združevanju barv. Človek se da premotiti, da v šopek povije tudi cvetlice takih barv, ki si med seboj nasprotujejo. Cvetlica pa se ne zmoti; kar oko žali, tega ne mara, če je^tudi samo zase lepo. Opazuj sam, da se prepričaš. Navedeni nekaj zakonov, ki jih povedo slikarji.
Lepo se strinjajo one barve, ki v istem tonu polagoma prehajajo v temnejše ali svetlejše; čim več je stopenj in čim enakomernejše so, tem lepše so. Lepe so vso dopolnilne barve, to so vse one, ki se istomestno združijo v belo; ta-'ke so: zelena in rožno rudeča, o-ranžasta in svetlo modra; rumena, in temno modra, ki se bliža že vi-oličasti, in vmesne. Bela gre k vsem barvam; tudi črna k temnejšim za harmonijo, k svetlejšim za kontrast; priroda se ogiblje prehudega kontrasta, zato rabi včasi tudi sivo. Nelepe so barve, ki stoje v mavrici blizu; mavrica je lepa zavoljo divnih prehodov, a posamezne barve se z sosednimi ne ujemajo.
Cvetlice se zvesto drže lepotnih zakonov. Rudeči cveti so pogosto zgolj rudeči, ker je to dopolnilna barva k zeleni;. beli cveti so isto-tako pogosto zgolj beli, ker se vedno Skladajo z drugimi barvami. Ako pa je cvet drugače barvan, rastlina mora iskati drugih pomo-čkov: včasi vdihne zeleni barvi drugo primes, da se ujema s cvetom ; ali pa cvet dvigne od zelenja, da stoji bolj zase; ali pridenc glavni cvetni barvi se drugo, dopolnilno barvo; ali pa loči nelepe barve z neutralno (n, pr. v kresnici zeleno od rumene z belim vencem, v svišču zeleno od modrega venea z belo cevjo, v pla-vici zeleno od modre s temno; ali cvet oblikovno tako okrasi, da črte in sence nadonieščujejo neutralno temno barvo (n. pr. velika solncnica); ni mogoče izraziti vseh načinov, naravo je treba gledati in spet gledati.
Pozabiti ne smemo, da imajo cvetlične barve tudi smoter koristi; potrebne so za vabila. Prav zato še bolj strmimo nad lepoto; kričeče barve 'bi za korist bile najprikladnejše, toda višji zakon, lepotni princip ni dopustil tega.
Veličastna lepota se nam javlja v glasovih. Malenkostno je šepetanje listorv, žuborenje ' »studenca, brnjenje žuželk. Toda vse skupaj je človeku milo. Poslušaj slavca; škrjanca, tašičo, kosa. •Glasove imajo, da se med seboj kličejo; različne glasove imajo, da se spoznavajo; lepetglasove i-majo, da ob enem strežejo kralju zemlje.
Čemu so se atomi trnili za glasilke petja slavčevega, čemu drugi istovrstni atomi sestavljajo kosu drugačno pevsko grlo, čemu spet drugi v duhoviti izraz glasu človeškega? — Odgovora ne veš, potrditi pa moraš, da je v glasovih lepota, lepote pa umeti ne more drugo bijte na zemlji, kakor edino človek.
Človek lepoto umeva! Spomni se otroških let, kako ti je srce za-drhtelo, ko si prvikrat od blizu videl in v ročico prijemal drobno tičico. Mestni deček je videl prvikrat rudečo jagodo med zelenimi listi, pa je med vzdihom pokleknil in se je ni upal odtrgati. Celo priprosti ples prvega snega je otroku vir veselja; pač nei zato, ker je nov (nova je tudi šiba, pa učinek drugačen). Narava nam je všeč, ker je zares lepa, in smo mi ustvarjeni, da jo umemo. Doumeti je ne more nihče, a vedno popolneje jo spoznavati, je človeku naloga.
V lepoti narave zajemlje pesnik bogastvo misli, in človeštvo ga o-vija z vencem slave; v lepoti narave se uči slikar, in je srečen, če za njo zadene senco krasote; v lepoti narave najde matematik velike račune soglasja in strmi.
A kakor pametna mati za otroka nima samo sladkih besed, tem-1 več tudi resen pouk in šibo, tako ima tudi priroda za človeka veliko resnebo. Z milino v«bi, z ostrostjo poučuje, s šibo priganja, in tako postavlja v človekovem duhu še veličastnejši svet, kakor je vidno stvarstvo, to je kraljestvo nravnosti, kreposti, lepote duha. Kadar priroda z roko železnih ne-
izprosnih zakonov zahteva žrtev,
žaluje človek trpi bolečine, toči solze, a duh se takrat povzdiguje nad nezavestni svet in spominja
Stvarnika: s krepostjo se pripravlja za najvišji smoter, nesmrtno življenje pri neust varjeni Lepoti.
V PRIRODI NI UMA, KI BI MOGEL SVET VLADATI.
Dovolj je jasno dejstvo: delovanje prirode je umno. Resno vprašanje nastopa, odkod umna odredba? Pri naštevanju dejstev nas je vedno spremljevala misel, da biva umni Stvarnik, ki je vse uredil. Toda posebe ihtočemo raz -motrivati, je-li ona misel neogibna resnica.
Najprej se ozrimo, je-li morda najdemo v sami prirodi tak um, ki bi mogel vse stvari voditi smo-treno. Kolikršna je gotovost, da v prirodi sami ni zadostnega uma, tolika bo trdnost našega sklepa: biva nadsvetni um, Bog.
Človek ni izumil solnca in njegovih čudežnih žarkov; ni bil navzoč, ko je prva rastlina vpregla mrtvo snov v zakone višjih sil; ni še živel, ko je prva žival porabila organsko snov in jo dvignila v \ novo delovanje vida, sluha. Člo-vek ima um, a smotrenosti sve -tovne ne more razložiti; kar on vstvari s svojim umom, je le majhen del abecede, s katero je pisana velika knjiga prirode; njegova dela lahko izvzamemo, saj so itak le okorno posnemanje narave.
Otročje je beganje, da ima narava sama povsod um, ki se kaže v človeku. Mi vprašamo jasno in hočemo imeti odgovor, ali je človekov um uredil zemljo?
Žival pač tudi ni uredila soglasja na zemlji. Njeno delovanje je omejeno na stvari, ki jih s čutili doznava; o drugih stvareh nima vednosti in še manj bi mogla imeti do njih kako oblast.
Živalski nagon občudujemo v naravi kot posebno smotrenost, toda v živali ni uma, ki bi mogel voditi isto delo. Razni nagoni morajo imeti različne organske ustrojbe, teh pa žival sama sebi dati ne more z umom. Kaj bi pomagalo brezovemu lijovaču, če bi bil matematik iz lastnega uma, ako pa mu ne bi bila priroda dala škarij, s katerimi more rezati; ali takih nožic, s katerimi more prijemati? Večji umotvor je ril-čarjev organizem, kakor njegovo delo po računu višje matematike.
Sicer je pa očitno, da žival ne ravna po lastnem umu. Čebela dela sat po računu, rdčunila pa ni. Rilčkar reže list o višji geometriji, pa ne premišlja. Tica beži pred zimo, ki je nikoli v svo -jem življenju ni videla. Žuželka pripravi svojemu zarodu, ki ga nikoli ne pogleda, hrano, ki je nikoli ne pokusi, za razmere, v katere sama nikoli ne pride.
(Dalje prihodnjič.)
BOSTON ZOBOZDRAVNIŠKI PARLOR
3009 S. 92. St.. voeal Commercial Ave. South Chicago, 111.
Sedaj imamo zaposlenega posebnega specialista za zobne plošče. Vsaka plošča (plate) garantirana.
ZLATE KRONE PO $3.00
Nič več — nič manj.
Naravno zobne krone............$3.00
Nasada zobovja.................$3 00
Umetno podstavljeni zob.........$3.00
Polnitev zoba od.........50c do $2.00
Zamoritev živcev brez bolečine----75c
Naš zobozdravniški parlor je vsled tera tako na dobrem glasu, ker izvršujejo delo samo izkušeni zdravniki. Pismena garancija za 10 let. Odprto zvečer do 9. ure. Ob nedeljah od 9—2.
Telefon številka: So. Chicago 1622.
SVOJI K SVOJIMI
Rojaki Slovenci iz Chicaga in bližnje okolice! Kadar rabite avtomobil pri raznih prilikah, na pr.: pri porokah, krstih, pogrebih i. t. d., obrnite se na podpisanega, ki vas bo točno in zadovoljno postregel.
Jaz stanujem sedaj v sredini naše slovenske naselbine, na: 2107 Coulter St., (med So. Hoyne Ave. in Bo. Lcavitt St.)
Pokličite me po telefonu, ho -disi po dnevu ali ponoči: Canal 6880.
Z velespoitovanjem ANDREJ GLAVAČ, 2107 Coulter St., Chicago* HL
.T
v
INf; ▼ |
Izhaja vsako sredo.
Lastnina Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote v Združenih driavah
ameriških.
1951 West 22nd Pla^
Uredništvo in upravništvo: Telefon: Canal 2487.
Chicago, 111.
Naročnina:
Za člane, na leto.............................................|0.60
Za nečlane................................................. 1.00
Za inozemstvo......"........................................ 1.50
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA	^
Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Sloveni
Catholic Union of the United States of America.
1951 West 22nd Place,
OFFICE: Phone: Canal 2487.
CHICAGO, ILL.
Subscription rate:
For Members, # per year....................................... i nn
For Nonmembers............................................ J »J™
For Foreign Countries............................. >.......... 1-60
31
Pozor eitatelji našega lista, ali članstvo K« S« K* J«!
Ker se nam bližajo vedno bolj in bolj dolgi jesenski večeri, bo gotovo marsikdo izmed cen j. či-tateljev sedaj posvetil več časa in prilike za čitanje lepih knjig in dobrega časopisja. Pred vsem se zanašamo pri tem na članstvo naše Jednote, da se bo prihodnje mesece marljivo oprijelo dopisovanja, razprav in lepih člankov v svojem lastnem listu, ali "Glasilu K. S. K. Jednote".
vam sploh ne morem popisati. Če jim čilovek bolj zatrjuje, da ni vsega kriv urednik in upravnik ►Glasila, tem manj člafti uvide vajo, da je pri tem njih lastna krivda, ker ne naznanjajo točno svojih sprememb naslovov. Vsled tega potem J^ričijo, da smo vsi e-naki in da jih vsi skupaj samo varamo??! — Zato vas dragi sobrat še enkrat prosim, da pošljete a-dresar meni; jaz ga bom dal vsakemu tajniku društev iz n&še naselbine po številkah in ko bodo Vsi tajniki uredili in pregledali naslove članov, boni zahteval od^ vsakega tajnik, da mi da uradno potrdilo, koliko naslovov je bilo
in kolika krivda zadene upravnika lista, ozir. urednika "Glasila K. S. K. Jednote."
Kakor hitro bo vse to dovršeno, boni vse stvari poslal nazaj s potrdili.
S sobratskim pozdravom
Podpis."
Pred vsem in najprvo omenjamo, da smo zaželjeni odresar poslali že pred 3 tedni tajniku on-
Da bo postalo to zanimanje tim prj njegovem društvu pravilnih in večje, zato razpisuje uredništvo i50iik0 nepravilnih pri upravništ-našega lista nekaj nagrad za sle- vu lLsta _ Koliko je bila tajniko-deče najboljše razprave, ali član-| va krivda, koliko krivda članov, ke:
1.	20.00 (Dvajset dol.) v gotovini za najboljši KRATEK OPIS, AU ZGODOVINO K. S. K. J.
2.	15.00 (Petnajst dol.) za najboljše navodilo: KAKO JE MOGOČE ŠE BOLJ POVZDIGNITI NAŠO K. S. K. J.?
3.	$10.00 (Deset dol.) za najboljši spis: AMERIŠKA SLOVENSKA PODP. DRUŠTVA
PRED 30 LETI.	WM	■
4.	$5.00 (Pet dol.) za najboljši dotnega dr. št. 15 v Pbgh. Pa., s1 spis: KAJ SO STORILI AMERI- prošnjo, da naj naslove pregleda, ŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI uredi in potem adresar izroči taj-KORISTNEGA V SPLOŠNEM niku po številki najbližnjega dru-OZIRU ZA ZDRUŽENE DRŽA- Štva tako,- da bodo lahko tajniki VE? ^"s^h društev iz pittsburške nasel-
To so štiri važne točke, ali važ- bine dobili adresar v roke v švigni članki, za koje se razpisuje pri- j ho popravka. Toliko glede poši-merno nagrado. Pričetek tekmo- ljatve našega adresarja društvom valnega dopisovanja je od 15. v Pittsburgh, Pa.,'kakor je bilo to t. m. do 30. nov. t. 1. Tega dopiso- na zadnji konvenciji sklenjeno. Vanja, ali teh tekmovalnih raz- Sedaj pa preidemo k drugi stva-prav se smejo udeležiti samo čita- ri:
telji našega lista, ali člani K. S. Xaš adresar obsega 130 velikih K. J. Pri vsakem dopisu je treba; pol z 13 000 nasiovi čianov K. S. navesti številko krajevnega dru- j ? ki piačujejo in prejemajo štva, ali pa št. zavarovalnega cer- Glasilo. Teh 130 pol, oziroma vsi tifikata.	tj nasiovi so razdeljeni v 755 več-
Vsak članek, ali tekmovalni do- in manjših kra^ev (pošt) ka-
pis mora obsegati najmanj 6 pisa- nior pošiljamo naš list. Odkrito nih strani navadne velikosti, ka- po veda no, da izmed vseh teh 755 korsno imajo naša. krajevna dru-[požt njmaim) nikjer drugje toliko
Ker velja slučaj Pkfeburgh, P*.
tudi za razne druge slovenske naselbine in večje pošte, naj blagovoli sleherni član (i<sa) ozir. naročniška) "Gla&ila K. S. K. Jednote vpoštevati sledeča naša navodila :
I.)	Takoj prvi dan, ali še par dni preje, predno se misliš preseliti, naznani svoj novi naslov tajniku krajevnega društva, h koje-m*u spadaš. — Naznani mu to ustni en o, ali po dopisnici, ki velja samo 1 cent.
II.)	Pri tem poglej pri novem/ naslovu natančno ime /-ulice, aH eeste, tako tudi natančno hišno številko. — R. F. D. ali poštno baksno številko.-— •
III.)	Pri vsal^i premembi o-znači tudi svoj stari naslov.
IV.)	Če si oženjen, če imaš sina, ihčer, brata ali fcoga drugega, ki stanuje pri tebi, označi tudi ime žene, sina, hčere itd. da se je s tabo vred zaeno preselil. i
V.)	Kdor naznani morda prc-membo svojeg naslova naravnost upra*vništvu lista (samo še do 1. jan. 1918) naj tudi vedno upoiftč-va te točke, ter naj poJeg tega oz nači tudi številko društva, h ko jeniu spada.
Znano je, da se je na zadnji £13) konvenciji določilo, da se morajo vse spremembe naslovov vršiti ediho le uradnim potom, aH po tajnikih 'krajevnih društev. Tozadevno naznanilo smo že večkrat priobčili v našem listu, da sc bodo znali člani v bodoče ravnati. — Po 1. jan. 1918 se upravništvo našega lista absolutno ne bo o-ziralo na tako poročilo, pismo, ali karto člana o premembi JiasiloVfl, katero bo dotičnik sam xlirektuoiMi se boriuib za pravični in stalni
kardinal Gibbons in dr. Frank M. North, predsednik Cerkvenega
zveznega sveta (Federal Council of Churches). Akfivnim predsed« nikom te lige je bil izvoljen Theodore N. Vail, predsednik American Telephone and Telegraph Co., kateremu bo pri posflovanju po -magal Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije (A. F. of L.); podpredsednikom sta bila izvoljena Charles Barrett, predsednik farmerske izobraževalne kooperativne unije in Geo. pope, predsednik Narodne zveze izdelovalcev (National Associa -tion of Manufacturers).
(Namen delovanja te lige je o-črtan kakor sledi:
"Ob času, ko se naš narod bori za načela, na katerih je bil ustanovljen, — ob času, ko so svo bodne institucije ter upanja člo-večanstva na vrhuncu — smatramo mi za dolžnost vsakega Američana, da stopi v našo bojno vr-pto javnega mišljenja.
Sedaj ne živimo v času, da bi sc bavili s starimi predsodki in aka-demičninii razpravami glede minulih neprilJk. Oni, ki niso sedaj ,za Ameriko, so proti Ameriki, i Naše načelo je pravično. Mi smo se oprijeli meča samo radi tega, ker se je mednarodno po -.stavo in naše stare pravice potis-,nihvv stran in v nič in ker je našega potrpljenja že zmanjkalo vsled vednih prevar in prelomljenih obljub.
Naša načela so dovolj jasna; naši načrti in nameni niso v zvezi z nikako sebičnostjo. Mi branimo svetinje človeškega življenja in temeljito dostojnost civilizaoije
štva tako, da bo zavzemalo tiskano besedilo vsaj 2 posamezne kolone (40 palcev) vsebine. Razsodbo o prisojenih nagradah si prisvaja uredništvo našega lista sporazumno s še dvema drugima raz-sojevaloema. Najboljše, ali one spise, katerim se bo prisodilo nagrade, bomo priobčili 1. 1919. tudi v "Jubilejni knjižici K. S. K. J." katero-se bo izdalo mescca aprila L 1919.
Cen j. člani in članice! Stopite torej na noge! Nagrade so pri meroma lepe in hvaležne. Izberite si to, ali drugo izmed gori označenih štirih točk, ter jo skušajte izgotoviti kar najbolj dobro in popolno. — Prisojene nagrade se bo poslalo zmagovalcem te tekme dne 10 decembra t. L Uredništvo "Glasila K. S. K. J."
Ustnica upravništva.
Dne 19. tT m. snio prejeli od predsednika nekega večjega društva naše Jednote v Pittsbeirghu, Pa. pismo sledeče vsebine:
Dragi mi sobrat urednik!
Ker ste sami obljubili na zadnji konvenciji, da bo^te poslali adresar "Glasila K. S. K. Jednote" v našo naselbino, da se bo enkrat naredilo potrebno pri naših društvih, da ne bo toliko godrnanja zaradi prejemanja Glasila, zato vas prosim, da to storite pri prvi priliki; ker verujte mi, da nam ni mogoče članov zmagovati — tako kričijo zaradi Glasila.
Dne 14. t. m. so me na seji Č4ani našega društva tako razjezeli, d?
sitnosti 'kakor bd% iz Pittsburgha, Pa. Tega nereda pa nikakor ni l«-ivo upravništvo, temuč člani pittsburških društev sami, ker se nočejo držati tozadevnih pravil in reda. Baš iz Pittsburgha, Pa., dobivamo primeroma uradnim po (toni, ali od tajnikov krajevnih društev le malo naznanil o pre"-membah naslovov, temveč le ve čino naravnost od pošte. Temu seveda niso krivi tajniki, ampak članstvo samo. Če se član (naročnik) preseli, nam pošta po posebni kartici takoj naznani, N. N. se je preseliti tam ali sem. — Odpotoval iz mesta. Naslov neznan. — Nepoznan. — Umrl. — Ni take ceste — številke, — itd. itd. — Največ tob kartic je ta'kih, ki o-značujejo, da se "je naročnik neznano kam preselil.
Ako bi pošiljali naročniku list še na stari naslov, bi list priro-mal lepo nazaj in bi moral plačati v takem slučaju kazen, ali poštnino. Vsled tega običajno na vsako ta'ko poštno naznanilo, ali kartico list članu, ki se neznano kam preseli — takoj ustavimo. Pri Pri tem si mislimo: Če se član zanima za Jednoto in list, bo Že tajniku ali nam sporočil premembo svojega naslova: To ravno povzroča, da marsikak član (ica) ko se preseli in ravna tako, — ne dobiva nekaj časa- lista. Na star naslov mu ga ne smemo pošiljati, na novi naslot mu pa ne moremo, ker ga ne vemo. Upravnik lista ne more delati čudežev, da bi znal kar tebi nič — meni nič, — za vse natančne naslove 13,000 članov ozir. uaroenikov našega lista.
poslal na list. Vse take izprcmen» be bodo romale v — koš. Ta točka je bila sklenjena in odobrena na 'konvenciji in se bo upravništvo našega lista čez dobra 2 meseca iste strogo držalo.
Kdor ne dobiva redno lista, si je sam kriv, ker ne naznani tega pravilno in pravočasno upravništ-vu, ozir. tajniku svoieea društva Mi damo vedno tiskati dovolj številk lista, tako, da je za slehernega elana (ico) določen en iztis. Ker vsak član list plačuje, je tudi opravičen, da ga redno dobiva. Pri tem je pa, kakor že omenjeno edina krivda člana samega, če ga ne dobiva ker se ne'briga dovdH za to v slučaju morebitne preselitve. '	i
Da bode članstvo naše Jednote in čitatelji našega lista znali, koliko težkoč, sitnosti in težav ima upravništvo pri vodstvu in urejevanju imenika (adresarja) bomo v prihodnji številki označili nekaj origalnih. in nad vse zagonetnih naznanil o premembah n\-slovov katere smo prejeli tekom zadnjih 3 let in katerih nikakor ni bilo mogoče po volj no rešiti vsled krivde naročnikov.
Za dane« za kiju čujemo to obširno" Listnico upravništva" z iskreno željo, da naj bi jo sleherni član (ica) 2, ali 3 krat preči t al in isto tudi upošteval. — Upravništvo Glasila K. S. K. J."
Xa dobo sedanje svetovne voj -ne smo večkrat kaj čitali o zna menitem francoskem generalu Pau, ki je tako radi svoje zunanjosti, kakor radi svojih sposobnosti eden najznamenitejših ge -neralov francoske republike.
General Pau vzbuja pozornost po svoji zunanjosti: nima namreč desne roke in nosi sabljo vsled posebnega dovoljenja svoječasne-ga predsednika republike, na desni strani.
Kljub temu je eden najizbor-nejših jahaleev v armadi, podna-če^niik generalnega štaba in~ po -veljnik ene najvažnejših armad. .
Desno roko je izgubil kot podporočnik leta 1870. v bitki pri Froschweilerju. Hjl je takrat tudi ujet. Ker je izgubil roko in je bil vsled tega za vojaško službo nesposoben, so ga Nemci holelt pustiti domov. Ker pa ni hotel podpisati reversa, da se ne bo več boril proti iNemciji, so ga še nada -lje pridržali v ujetništvu t^r ga šele kasneje zamenjali za nekega nemškega častnika, ki jc bil. takisto nesposoben za yojasko slu -žbo. Kljnb svoji invalidnosti, se je še nadalje boril ter je postal s 23. leti stotnik ter vitez častne legije. Po končani vojni jc Pau br-zo napredoval.
Toda generalu niso pridobile samo njegove sposobnosti, marveč v veliki meri tudi spomin na njegovo junaško sestro Marijo Edinke.
V vojni leta 1870. ja stregla ranjencem v bolnišnicah, v Nan-cyju. Pred izbruhom vojne je obiskovala neko slikarsko šolo. Ko pa se je pričela vojna, je odšla kot bolničarka na bojišče s pol -
Liga Narodne Edinosti.
True translation filed with the Pontmaster at Chicago, III., on Oct. 24, 1917. aa required by the Act of Congress, Oct. 6, 1917.
Washington, I). €., 9. okt.
Liga "Narodne* edinosti", katero se jc tukaj ustanovilo z dovoljenjem predsednika Wilsona, pripravlja živahno kampanjo, da bi se zedinilo javno mišljenje in
mir, in da naj bi se povrnilo zo -
pet pravice narodom.
V tej krizi bi ne smela biti edi- L	, . .......
.v, i'•» j ,	, kom, v katerem je služil njen brat
nost ameriškega ljudstva razde - L ' , v ™	,
..	.. ...	. . . kot podporočnik. Ponoči, ko ni
ljena po gibanjih nasprotstva 111 . , , \ • ,
, .	r	. imela dela, je slikala portrete u -
ust a je.	..... ' J . JK ... 4
i »t .	....	marajocih ranjencev in jih nato
Vsako gibanje za prehitro pre- .... .	i
° A	. i . • pošiljala rodbinam umrlih kot
mirje se smatra upornim, ker bi 1 , .. . . . , ..	, T ,	-v, zadnji spomin. S tem si je pri -
tako gibanje oslabelo ameririka . ..." .	, *
...	. .. ..dobila največjo popularnost v
načela in namene; na ta način bi
največjo
... .	... . . i . najširših krogih.	*
spravili vojno v protislovje, in bi J .
nasprotovali načelom, za katera ^ Ko Je, MarlJa Ed,lle« smo zagrabili za orožje.	da ->e bil nJen brat težko rauJe"'
Vojna, katero bojujemo sedaj,ie spotila pes brez bojazni, da je vojna proti vojnam in njene ibl P"J®h ^ot vohunko, v nem-žrtve se ne sme uničevati s kakim | '*kot V0Jas<° ^lmšnico, v kateri premirjem; to bi dalo sovražni- Je ležal. Nato se je odpravila, ne
ku še več naudušenja.	I0,211^6 sc ,na	*ezkoče,
Mi verujemo v modra načela skozl ne™ko boJno crt? te,r sre " predsednika, da ni umestno poga- ?fno. 'P^rla do državnega kance-jati se za premirje s kako pri-i1 arja Bismarcka samega ter ga zadeto avtokratično dinastijo. 'iroslIa' ,naJ ^i, na svobodo
Mi odobravamo delovanje na-	brata' Blsr"arck Je nJeni
še naredne vlade, da je poslala V™kn>\ ^veda ugodil. Toda njen ekspedicijsko četo v rojstno do-j,iac;rt ^ Prekrižal brat sam, ker
movino I>afavetteja in Rocham
ni hotel podpisati reverza. Kon-
beaua. Vseeno jc se.laj, če se ho-l™0 Pa f ,bil Pau ,vendar Poslan
rimo proti sovražnika ij» tuji	kakor 9'»° ze	om"
».. . v .	v. - . i nili. Doma je Marija Edmee po-
zemlji m ce stopamo z nasinn to- v	, J	J . , \
variši Hi orožjem ramo ob ^rami; "tvovahio stregla svojemu bratu.
,to je jednako, kakor, bi se borili i Ko ,fa }e °k^val- se J.e z0Pet na" •i	, . • i • • _ v, i poti a z njim k armadi,
doma na lastni zemlu za nase 1	J
ljudstvo in domovja.
Dokler traja torej sedanja voj-,na,\nioramo imeti načrte zavezni-
Brat jc šel v boj, ona je ostala bolnišnici.
V tem času je dobila pismo od
kov pred očmi, kakor bi bili ti svoje stare matere, da je njen sin
.načrti naši načrti in vzroki; če
izginil na bojišču brez sledu. Ma-
hi bil njilu poraz — naš poraz, nja Mihce se je takoj odpravila Do končne skupne zmage bomo le na pot ter prepotovala vse kraje, dospeli, ako skupaj delujemo in ! kjer se je nahajala francoska voj-
če bomo vsi enega in istega duha. Vsled tega obsojamo nastopanje starih narodnih predsodkov — katere se večkrat uprizarja po nemški propagandi. — Kič ni pri tem bolj važnega, da čisto spoznavamo in umevamo, da oni, ki v tem kritičnem času napadajo naše zaveznike — napadajo tudi A-meriko.
Mi smo se organizirali, da bo -
sodbo o vojni. V to svrho se jc združilo vse glavne elemente na -jmo enkrat dosegli narodno sogla rodnega življenja, tako tudi ver-! sie in koristi istega. To soglasje skega, političnega, delavskega,"^- bi presegalo bivše iiRstope vsake
druge stranke, plemen, ,veroizpo-vedanj in okoliščin.
,grikulturnega in industrijalnega. To se jc ukrenilo z namenom, da bi se združilo ameriško misel v samo eno potezo.
Minuli ponedeljek jc povedal predsednik Wilson v Beli hiši voditeljem tega gibahja, da je potreba doseči sporazum v vseh sedanjih. nasprotstvih javnega mišljenja — da mora Amerika vedno na to mislfti, da se bo vojno končalo le tedaj, če bo Nemčija poražena in če< bo demokracija premagala njeno avtokracijo. Govorice o prehitrem miru — jc predsednik omenil — so v protislovju z vojnimi cilji naroda.
"Dosti ljudi," je rekel pred-.»ednJk, "krivo misli o vzrokih in namenih vojne; pri tem taki ljudje pozabijo, da so Združene države »napovedale vojno le iz tega namena, da bi se premagalo ono vlado, ki ograža vsak obstoj de-imokracije."
Častna predsednika te lige sta
Mi smatramo, da je nastopila sedaj za Ameriko in vso civiliza -cijo kritična ura. Ako bi sedaj izgubili, — izgubili bi za več poznih generacij. Nevarnost je velika, vsled--tega je potrebno, da smo na vseh potih pod vzet ni. Če bo mo poraženi vsled te ali druge slabosti, se bo Nemčija te prilike poslužila, da bo <kakor z nvagneti-tčno silo pritegnila nase svetovno moč in gospodarstvo in to bi dosti prizadelo tudi na obstoj Amerike.
Mi torej ne sprejemamo samo, ampak tudi srčno odobravamo ko-rar:e predsednika in kongresa Združenih držav, da se je napovedalo vojno ničvrednemu sovražniku i-vobq^nih narodov in pri tem izjavljamo, da bomo kot lojalni državljani Združenih držav podpirali predsednika in vlado z združenimi močmi do — konca." Po "Chicago Daily Journal".
ska, dokler ni našla brata zdra vega in čilega. — Brez odlaganja se je vrnila k materi, da ji čim najprejc sporoči veselo vest, da njen sin živi. Prišedši v Juro, ji je sporočil tamkajšnji poveljnik, da jc v ondotni bolnišnici umrl nicn brat na kozah. Ni mogla verjeti tej vesti, zato je dala odpreti krsto umrlega vojaka in se prepričala, da mrtvec ni njen brat. *Pri tej priliki, ali med svojim bi -vanjem sredi okužene armade, se je sama nalezla strašne bolezni. Tri dni po svojem povratku v Nancy, jc umrla, stara jedva 27 let.
Nemška posadka v Naneyju je tedaj mrtvi jum^inji izkazala vse vojaške časti. Njeno krsto so zavili v francosko trobojnico — po petih mesecih je bilo to prvič, da so v 'Naneyju videli francosko narodno zastavo. In nemški častniki in nemški vojaki so delali špalir mrtvaškemu sprevodu, kateremu so sledili ranjenci in bol -niki iz vseh vojaških bolnišnic.
Delavnost učenjakov.
Ne po sami nadarjenostiy veliko več po neumorni delavnosti slove možje, ki jih občuduje omikani svet še dandanes. *Saj sam talent, ako ga zakoplješ in ne izrabiš, zgine s teboj. 7t združeno pridnostjo, z delavnostjo, ti ostaja v čast in trajno slavo. Redki so možjeMki bi združevali obširnost
svojega znanja s primerno temeljitostjo. Učenjak Albreht Hal-ler (1708—1777) je med temi. 19
let star je bil že doktor medicine. Z druženo pridnostjo in nadarjenostjo je dosegel vrhunec tedanje znanosti v vseh strokah medicine; vrhtega je slaven kot pisatelj, pesnik, izumitelj na premnogih poljih, numismatik, diplomat in zgodovinar. O njegovi vstraj-ni delavnosti samo nekaj. Prebral . je 52,000 del, ki jih je ocenil ter sf napravil iz njih zapiske. Njegovih lastnih del štejejo 199; izmed teh zavzema njegova "Kilo-zofija" po kvantiteti in kvaliteti še danes prvo mesto. Silno je bilo njegovo občevanje z učenjaki. Bemska knjižnica hrani sama 13 tisoč 202 pisem, ki mu jih je pi -salo 1200 mož vede. Zbrana so v 04 zvezkih. Nemci trdijo, da jih po Leibničevi smrti še ni zadela hujša izguba nego Hallerjeva smrt. Bil je pa Haller globoko veren mož, ponižen iz srca. Lepe so besede, ki jih je napisal v svoj dnevnik, ko ga je obiskal cesar Jožff II.: "Moja nečimernost in samoljubno8t je prejela laskavo hrano. A naj ne zabim, o moj Bog, da ni moja sreča v rokah ljudi; njih milost ali nemilost se mi po nekaterih trenotkih ni bati* Spomni me, da je edino to prava sreča,vTebe poznati, Tebe ljubiti, Tvoje milosti zagotovljen biti, Tebe irfieti nekoč za milega sodnika in Boga."
&e večje čudo po svoji nadar -jenosti in vstrajni, neumorni de -lavnosti je veliki matematik Leonard Euler (1707—138*). Kot matematik in astronom je nedo -segljiv. Pač napredujete obe znanosti — a zakoni, ki jih je on prvi zasledil in formuliral, imajo š-dandanes svojo veljavo. Posebej v matematiki ga ni polja, na ka -tereni bi se ne bil odlikoval Euler z epohalnimi odkritji in izumit -vami. Njegovo delavnost pa sodite po tem: v Poggendorffovein "Biographisches Handwoertcr -buch" zavzemajo sami naslovi njegovih spisov in knjig nič manj nego štirinajst in pol predalov. Njegova znanostna dela — plod njegovega neumornega truda — obsegajo 32 kvart- in 13 oktav zvezkov; raznih, zelo obširnih njegovih razprav je nad 700. — Grofu Orlovu je obljubil, da bo imela petrogradska akademija s tiskanjem njegovih rokopisov 20 let opravka. In tako je v resnici bilo: še leta 1830 je objavljali« imenovana akademija Eulerjev-^ razprave. In Euler je bil proti koncu svojega življenja slep! Ruska vlada je namreč leta 1735 zahtevala, naj ji akademija izdela čini najhitrejše mogoče astrono -mične tabele. Akademiki so za -htevali za to delo večmesečno dobo. Euler se ponudi, da izvrši nalogo v treh dneh. Obljubo je res izpolnil, a pri tem izgubil vsled 1 napora desno oko. Kmalu zatem ;je oslepel še na levem očesu. In : tako pozna svetovna zgodovina j na težavnem matematičnem polju dva moža, ki sta pogrešala vid, a kljub temu bila prej ko slej učenjaka prvaka v svoji stvari: Nikolaj Saunderson in Euler. Prvi je operiral s številkami kot bi jih zrl; Euler pa je kljub svoji slepoti odkrival stvari, nad katerimi strmi še sedanji svet.Podpiral ga je pri tem izboren spomin: Eneido je vedel na pamet, in si -cer tako, da jc točno zadel vsak prvi in zadnji verz na vsaki strani svoje izdaje. Šali je igral mojstrsko, kot bi zrl v igro. Ko ni mogel nekoč spati, je preračunal prvih šest potenc od 1 do 20. Itaz-ven izbornega spomina mu je tudi veUko pomagala ljubezen njegovih učencev. Euler je v velikih potezah skiciral s kredo na tabli svoje misli — in njegovi u-čenci so jih izpolnili. Tako jc nastalo eno njegovih najvažnejš;h del: Teorija meseca. Ni Čuda, da so se kronane glave kosale in med seboj prepirale, kdo da ga bo obdržal na svojem dvoru. Slednjič se je to posrečilo ruski carici Katarini II." Zanimiva je anekdota, ki priča o njegovi skromnosti. Pri neki priliki je zahteval sicer brezpomemben član akademije, naj sc mu da prednost pred Eulerjem, češ, njega je uvrstil med akademike že Peter III. Eulerju je bilo popolnoma prav. A tu odloči kne-ginja Daškov, ki ji je podejjJa Katarina II. predsedniško mesto v akademiji: "Sedite, Euler, kamor hočete; mesto, ki si ga izbe -retey bo kajpada prvo." In veliki Euler je bil ponižen, pobožen, globoko veren, dasi s Ilallerjem vrel * samo protestant. Pobožnosti v domaČi hiši je vsak večer sam vodil.

/
-
K
K. S* K« i
Jednota i
»»»»00»00M»»<
Ustanovljena t Jolietu, 111., dne 2.faprila 1804. Inkorporirmns v Jolietn, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL. T«l«f<m 1048
od ustanovitve do 1. oktobra 1917 skupna izplačana podpora
$1,808,796.79 GLAVNI URADNIKI: Predsednik: £anl Schneller, 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsedniki Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, IU. \ n. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Glavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. Pomožni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y. Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 11). Duhovni vodja: Rev. Jak. Černe, 820 New Jersey Ave., Sheboygan, Wis. Pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivee, 900 N. Chicago St., Joliet, HL
NADZORNIKI:' Josip Dunda, 704 Raynor Ave., Joliet, III Geo. Thomas, 904 East B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311 — 8. Ave., Hif>bing, Minn. X Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan. 111.
Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis.	*
POROTNI ODBOR: Mihael Kraker, 614 E. 8. St., Anaconda, Mont.
Geo. Flajnik, 4413 Butler St., Pittsburgh, Pa, Anton Gregorich, 2112 W. 23. St., Chicago, 11L
PRAVNI ODBOR:
0
Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. John Dcčman, P. O. Forest City, Pa. / Frank Plemel, Rock Springs, Wyo.
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE";
Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111.
Telefon pisarne: Canal 2487. Telefon stanovanja: Canal 6306.
Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se pošiljajo na /lavnega tajnika- JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St.,•Joliet, 111., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLADILO K S. K JEDNOTE", 1951 W. 22nd PL, Chicago, 111.
dalo v javnosti veliko zanimanje za -nameravano Zavetišče. Vršil se
je vstanovni shod, izvolilo se je upravni odbor iA menda nabralo že tudi nekaj tisoč dolarjev, kUo varno in obrestonosho naloženi v neki banki. Nad vse važno in pomembno je dejstvo, da se je za Zavetišče ugodne izreklo tudi že par znanih in velikih naših podpornih organizacij. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je vprašanje glede slovenskega Zavetišča gotova stvar in da se bo isto svoje-časno, ali enkrat za gotovo zgrabilo. -
Vsled sedanje vojne je žal zanimanje za'ta dobrodelni narodni zaro dmalo pojenjalo; treba bi bilo nastopiti potrebne korake, da ta stvar ne zaspi za vedno, kakor se je podrlo že več drugih ali sličnih načrtov.
Idej^ o ustanovitvi slovenskega Zavetišča je dobila tekoče leto zopetno oporo s tem, da se je tudi prva in najstarejša podp. Jednota (K. S. K. J.) na svoji minuli konvenciji zrekla za Zavetišče, kakor smo to že v gornjih vrsticah omenili. Začetek je torej storjen, sedaj je treba le zavihati to kave in marljivo agitirati medl našim članstvom, da se bo nabralo* tim več denarja za ta sklad.
V imenu glavnega uirada apeliramo torej na vsa krajevna društva naše Jednote in na vse posamezne člane (ice) da naj po svoji zmožnosti kaj prispevajo za vstanovni sklad slovenskega Zaveti šča. Dosedaj imamo nabranih že $45. katere so darovali delegatje
na zadnji konvenciji. Krajevna društva prosimo, da naj blagovolijo ta naš oklic upoštevati na prihodnji meseeni • seji. Društva, ki imajo lepe »vote v svoji blagajni uljudno prosimo, da naj bi kaj prispevala za ta sklad iz svoje blagajne, ali naj bi se pobiralo tozadevne prispevke med članstvom na seji, ali doma po hišah. V to svrho je najboljše, da si društvo izvoli 2 ali 3 kolektorje (nabiralce). \ ,
Vse nabrane zneske naj se izvoli poelMi naravnost na blagajnika K. S. K. J. sobr. John Grahek, ki bo držal ves ta denar v posebnem skladu. Imena darovalcev bomo sproti priobčevali v našem lista.
<V imenu dobre stvari se glavni urad K. S. K. J. in uredništvo našega lista že vnaprej iskreno zahvaljuje za vsak, tudi najmanjši dar namenjen za slovensko Zavetišče. Če bi daroval n. pr. vsak član naše Jednote samo $1. bi i-meli kmalu 13 tisoč dol. v tem skladu; kdor ne more žrtvovati toliko v to plemenito svrho, naj pa daruje po 50c, ali kolikor zmore.
Spominjajte se tudi slovenskega Zavetišča pri raznih drugih prilikah: na krstijah, ženitninah, godovanjih, veselicah, itd. Pomnimo, da raste iz malega veliko in da vsak cent pripomaga k dolarju ,dolar k stotaku itd.
Stopimo torej z združenimi močmi na noge in delujmo neumorno, za uresničenje slovenskega Zavetišča!
slila umakniti. Da bi to z&branil, ji priteče Čehovin s polovico baterije (s tremi topovi) na po» V razdalji, v kakršni streljajo s kartečami, prične pokati na sovražnika. Baterijsfki poveljnik, nadporočnik Bauer, pade v tej bitki Naših topničarjev se tedaj loti velika obupnost. A Čehovin se dvigne na Bauerjevega konja
ški vojaški red tretje vrste to-»kanskeg* vojvode Leopolda, ka- -
teri red je dobil zaradi junaštva
pri osvoboditvi mesta Livorna.
Tretja svetinja je bil častniški zaslužni križec.
Sestero odlikovanj je torej di-čilo Čehovinove junaške prsi. Po-zdaj ga še ni bilo pod avstrijskim cesarjem vojaka, na čigar prsih
i»e uvijyiic iia malici jev ega nuuju cesarjem vojwJUi, na vigai pum
ter jih navdušuje k vztrajnemu hi se lesketala velika srebrna in
Iz urada gl. tajnika K. S. K. Jednote.
Od nekaterih društev sem prejel vprašanje radi centralizacije, bolniške podpore, namreč koliko bode znašala pristopnina, koliko bode treba plačevati mesečno in koliko se bode plačevalo bolniške podpore.
Na zgorajšnja vprašanja mi je nemogoče odločno in definitivno odgovoriti. Konvencija je sprejela nasvet gospodarskega odbora, ki je priporočal, da naj bi pristopnina znašala $2.50 za osebo; bolniška podpora za dobo šest mesecev, naj bi bila $1.00 na dan. Dalje se je tudi govorilo, da bi znašal mesečni^ asesment 75 centov;. To je vse, kar morem začasno navesti v odgovor in pojasnilo na zgorajšnja vprašanja. Prej, ko zamorem dati natančno pojasnilo o centralizaciji, je treba, da vem, če se bode s,centralizacijo sploh pričelo ali ne. Medvedovo kožo prodajati preje, nego se ustreli medveda, je nespametno. Tako je tudi pri tej stvari. V prvi vrsti je potreba, da se prijavijo društva, ki so za centralizacijo, in kakor hitro bode število priglašenih znašalo 500 članov in članic, bode poseben odbor, katerega bode imenoval brat glavni predsednik Jednote, določil in ukrenil vse potrebno v terh pogledu. Ta odbor bo potem sestavil pravila, določil pristopnino, ^svoto bohtiške podpore, asesment in vse drugo. Nikakorpane kaže odbora imenovati in delati nepotrebne stroške, dokler se ne ve, če se bode dovoljno število društev prijavilo za centralizacijo ali ne. Torej če društva želijo natančna pojasnila in navodila, je od njih odvisno, ker kakor hitro se priglasi zadostno število društev-, tako da bo njih skupno število znašalo najmanj 500 članov in članic, se bode takoj pričelo s potrebnim delom. Kljub temu, da sem prosil in priporočal, da se naj vsa ona društva, ki so za centralizacijo, kakor hitro mogoče odločijo, ter o tem poročajo na glavni urad, in kljub temu, da je poteklo že precej časa, odkar sem omenjeno naznanilo in priporočilo priobčil v Glasilu, se je do danes priglasilo komaj toliko društev, da njih skupilo število znaša pičlo število 180 (sto osemdeset)članov in članic. -Če bomo tako počasni, potem gotovo ne bomo spravili skupaj določenega števila članstva za bolniški central, oddelek.
Naj služi torej to v ponovno pojasnilo, da je pričetek poslovanja s centralizacijo bolniške podpore odvisen od 'krajevnih društev samih.
Z bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat
Jos. Zalar, glavni taj|ik.
Glavni urad, 19. oktobra 1917.


IMA PRODAJ
je Jednotina hiša in lota na N. Chicago cesti v sredini slovenske naselbine v Jolietu, HI. Lota, na kateri stoji hiša zavzema skupaj 41x165 čevljev; hiša sama obsega 30x100 čevljev. Zelo primeren lokal in prostor za kako trgovino.
GLAVNI URAD K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111.
boju, ponudivši se jim- sam za po veljnika. Spričo naudtišenih besed zraste vojakom zopet pogum. Vname se še hujši boj. A ker je bilo paijio pri našem topovju mnogo Topničarjev, je moral stopiti Čehovin zopet s konja ter za nekaj časa opravljal službo top-niearja, dokler niso sovražnikov pognali v beg, četudi stf imeli dyakrat toliko topov kolikor n a«, ter so tudi iz pušk močno streljali na naše. Čehovin je dobil za zopet dokazano junaštvo veliko zlato hrabrostno svetinjo. - Čehovin je bil sedaj imenovan poveljnikom vse baterije. V tej vojaški časti se je udeležil 26. julija bitke pri Volti. Odlikoval se je tudi v tem boju; boril se je pet ur s 16 nasprotnimi topovi! Drugi dan se je boj nadaljeval. Slovenski junak Čehovin je prepo -dil s svojo baterijo (s 6 topovi) dvanajst sovražnih topov. Maršal Radecki je imenoval dne 28. julija nadognjarja Čehovina, začasnega poveljnika konjfcništke baterije št. 2, poročnikom. S tem se je Čehovinu izpolnila vroča želja, ki jo je bil gojil še kot otrok.
V tem je nastalo premirje, ki pa ni trajalo dolgo.
Dne 16. marca 1849. 1. so napovedali Piemontci Avstriji vojno. Že v bibki pri Mortari, dne 21. marca 1849, se je Čehovin zopet
zlata svetinja pa Marije Terezije
red obenem.
Čehovin je jel po vojnih letih bolehati. Zato je odšel dne 27. julija 1855. 1. iz M an to ve v sloveče toplice Baden pri Dunaju, da bi si popravil pokvarjeno zdravje, toda našel je tam namesto zdravja — smrt. Previden s svetimi zakramenti, je umrl dne 10. septembra 1855. L okolu 5. ure popoldne v 45. lefcu svoje dol»c. Pokopali so ga z veliko slavnostjo dne 12. septemibra na badenskem pokopališču. Vsa Avstrija je žalovala, ko je elišafla, da je mrtev slavni novarski junak, "najhrab-rejši mož Radeckijeve vojske".
čehovin je bil kot vojak tihe in mirne nravi, dobrovoljnega značaja. V delovanju je bil odločen in vstrajen. Govoril in pisal je dobro in pravilno slovenski, nemški in italijanski. V boju je bil hraber; s premislekom je začel vsako delo, a pri tem je bil odločen in hiter v izvršitvi Proti predstojnikom se je vedel spoštljivo, s tovariši je bil uljuden ter je rad občeval ž njimi. Vojakom je bil skrbljiv oče, ves polk ga je spoštoval; v družbi se je vedel vedno dostojno.
Čehovina vojaka je zelo spo -štovala vsa Radeckega vojska. Po bitki pri Novari so ga dvignili častniki na rame ter ga zmn-
odlikoval. Takrat je bil poročnik goslavno nosili po bojišču. Av-Čehovin poveljnik konjeniške ba-!strijski cesar Fran Josip sam si terije št. 2, ž njo je začjel streljati je dal predstaviti slavnega juna-na Lalhe tako silno, da so imeli j ka ter mu prijazno segel v roke. veliko izgubo.	O nekem pregledovanju vojske
Baron Čehovin.
(Spisal Janko Leban.)
Za Slovensko Zavetišče.
Kakor znano se je na naši minuli konvenciji razmotrivalo tudi o "Slovenskem Zavetišču." Iz zapisnika 9. seje z dne 24. avg. posnemamo o tej točki sledeče predloge:
''Br. Birrgar, predsednik gospodarskega odbora prečita konvenciji pismo tajnika slovenskega Zavetišča, g. Fr. Keržeta iz Chicaga, da naj bi se tudi naša Jednota pridružila tej pomožni akciji.
Br. Rems povdarja in predlaga _ podpirano po br. Pogorele — da naj bi se določilo zadnje tri mesece tekočega leta za nabiranje prostovoljnih prispevkov za Slovensko Zavetišče, in naj bi se tako nabrani znesek uročil glav. blagajniku K. S. K. J.
Br. Rev. Zakrajšek omenja, da
je tudi on za idejo Zavetišča, tej da naj Jednota hrani in drži pri gl. blagajniku Jednote, ali sama vse tozadeve prispevke v posebnem skladu do onega časa, da se enkrat vprašanje Zavetišča reši in da stvar dozori
Končno je bil predlog br. Reniša sprejet."
Ker smo nastopili že zadnje četrtletje tekočega leta, oziroma, ker je nastopil že mesec oktober, zatp prinašamo danes v smislu konvenčnega sklepa predstoječi oklic na vse članstvo K. S. K. J. za nabiranje prostovoljnih prispevkov za Slovenko Zavetišče.
Morda bo poteklo že 5 let, odkar se je sprožilo misel o tem pre-koristnem in ameriškim Slovencem nujno potrebnem zavodu. Sprva, kakor običajno, je zavla-
Med može, ki so si pridobili svojo slavo na bojišču, spada tudi slavni slovenski junak, c. kr. stotnik Andrej baron Čehovin. Preprostih kinetiških staršev sin, se je rodil v Gorenji Branici blizu Vipave, v okrajnem glavar -stvu goriškem, dne 26. avgusta 1. 1810. V ljudsko šolo je hodil v Postojni od leta 1822 do 1. 1825, kjer je bil materin brat, Andirej Uršič, katehet in šolski voditelj.-Po nasvetu strica Uršiča so ga poslal ipotem v Gorico v šolo, in sicer leta 1827.
Dne 9. aprila leta 1831 vzemo Čehovina k vojakom. Ko pride pred naborno komisijo, mu pravijo, da je za vojaški stan p.cši-bek. To jc Čehovina bolelo, zakaj že od mladih nog ga jo veselil ta stan. Milo začne prositi, naj ga vzenvo k vojakom, češ, da ne bo delal sramote vojaškemu stanu. Željo mu uslišijo ter ga na -mtenijo uvrstiti med toptničarje. Prišel je za podtopničarja k četrtemu topničarskemu polku. Poslali so ga v vojaško šolo, kjer se je učil prav do-bro; temu se pa ni čuditi, zakaj imel je resnic • o veselje do vojaštva; rekel bi skoro, da je bil rojen vojak.
Dne 21. junija ieta 1832 je bil imenovan Oho vin topničarjem; ko je pa odlično dovršil vseh šes razredov vojaške šole, so ga imenovali prvim mojstrom ter poslali v polkovno šolo, da bi se izuri J za podčastnika. Tudi v tej soli se je odlikoval.
Ko je dovršil polkovno šolo, so ga imenovali dne 11. aprila 1836. 1. bombardirjem; tako je prišel v bombardirsko šolo, ki je trajala dolgih sedem let. Veliko se je nigral učiti v bombardirski šoli. Če je bilo treba v vojni izvršiti kako posebno in umno delo, n. pr. vzeti kako trdnjavo, so vselej klicali bombardirje na pomoč.
Čehovin je bil pri bomlbardir -jih povišan dne 11. julija 1841. 1. v ognjarja, a dne 11. junija 1847. 1. v nadognjarja.
Čehovinov oče Marko ga je silil, da bi pustil vojaščino in prišel domov, a odgovoril je očetu, da ostane pri vojakih, ker želi postati častnik. To- je bilo pa v tedanjih časih za kmetiškega sina težko, zakaj do takih stopenj so se popenjali takrat le plemenita-ši. Toda Čehovin ni izgubil upanja. Mislil si je: V vojni se pa iz-kažem in gotovo dosežem višje stopnjo.
Njegova želja se je kmalu iz -polnila. Leta 1848. je nastala vojna. Kakor znano, smo imeli ta -krat na Laškem dve lepi deželi: Lorribardijo in Benečijo. Toda razne skrivtie družbe so jele v Italiji rovati zoper Avstrijo. Prebivalci v Lombardiji so se uprli, in sardinski kralj Karel Albert je napovedal Avstriji vojno. Osiveli
Najbolj pa se je proslavil Če hovm v odločilni bitki pri Novari dne 23. marca 1849. 1. Naš ju-
nak je na .povelje* feldcajgniaj -stra d'Aspreja odšel s polovico baterije na desno stran ceste v Olengu. Lahi so strašno streljali nanj; a vendar je srečno premagal vse ovire, razdejal Lahom tri topove ter ubil in ranil mnogo vojakov in konj.
Sovražnik si kmalu opomore in spravi v veliko nevarnost polk Franca Karla in deveti polk lovcev; našim vojaškim krdelom pa
ga je celo pokazal nekemu drugemu vladarju ter pristavil: "To jc moj ljubi Čehovin."
Kot človek je bil Čehovin pre-blaga duša. Presrčno je ljubi! svoje brate in sestre, a staršem je izkazoval vselej veliko spoštovanje. Posebno udan je bil materi. Preprostega očeta je nekdaj v sijajni častniški obleki gorko objel in poljubil na javnem trgu v Gorici vpričo tovarišev častnikov in drugih ljudi. Čcfhcvin je bil sicer ponosen na svoje vrline, a pre -vzeten ni bil. Rad se je menil z
je od zadaj pretila neprilika, da vsakomur: z bogatinom in ubož-ne bodo mogla naprej. V tem u- cem, z gospodom in kmetom, sodnem trenutku se vrže Čehovin Čehovin je bil tudi mož pobož-z dvema topovoma na prodirajo-* nega srca. Svoje dolžnosti kot
česra sovražnika. Zaradi ^ega sta
kristjan je opravljal natanko.
se dve gruči sovražnikov kar raz- Sam je pravil, da je pred vsako pršili, veliko Lahov pa je bilo u- bitko molil prelepo Marijino:
Češčena Kraljica!" In nebeška Kraljica, ki se ji je vselej priporočal v varstvo, ga jc tudi varovala.
V narodnem oziru je bil Ccho-
bitili; vendar so poškodovali Cc-hovijnu še en top ter ranili nekaj mož iii konj. Vkljub temu se Čehovin ni umaknil. Z enim samim topom se je boril neustrašeni junak proti 12 sovražnim topovom j vin zvest sin svojega naroda, vrl toliko časa, da so prihiteli cesar-j Slovenec. Domov jc pisal vselej ski strelci na ponnoč. Strmeč sta le slovenski ter se ni srimoval ni-vojskovodja Radecki je gnal na-l^ala komi poveljnik. feldca j g- kjer■ in nikoli materinega jezika! udušene vijake v boj zoper upor- <™j,ter d'Aapre m Radeckega Ob zlate,n jubileju avstrijske -nike. Tu se jc oslaviltudi naš generalnega štaba načelnik feld- ga cesarja Fran Jos pa I. so .
j eajgmajster Hess, neustrašenega postavili njegovi rojaki dne 15. našega junaka v tem srditem bo- avgusta 1898. 1. v rojstni vasi ju. Oba sta rekla, da je Čehovin Branici prekrasen spomeni^, * ki
Čehovin.
V začetku italijanske vojne 1. 1848 je bil Čehovin nadogi.jar in drugi poveljnik konjeniške baterije št. 2 v brigadi kneza Fride -rika Lichtensteina. Dne 29. maja je prišel z dvema havbicama pri Mortari v sovražno dotiko z la -škim topovjem. Lahi so imeli štiri topove. Čehovin jame pogumno streljati nanje. Toda Lah: niso kazali veselja, da bi se umeknili, nego so začeli odgovarjati s topovi. Čehovina je granatna tre-1 ska neznatno raniia. A to ga ni o-viralo ali oplašilo. Karteea za kartečo je prasketala na laško to-povje, tako zelo, da jim ni le poškodoval topov, ampak jim jih je celo uplenil. Čehovin je za ta jv-naški čin dobil veliko srebrno hrabrostno svetinjo.
•Dva meseca kasneje, dne 25. julija, se je Čehovin zopet z Lahi kosal pri Sommiacampagni Brigada Liehtensteinova je bila te -daj v veliki stiski in se je že ini-
iz vršil eno najbolj občudovanja vrechiBh dejanj, kar jih pozna topničarska zgodovina.
'Za ta junaški čin je dobil Čehovin najvišje vojaško odlikovanje, red Marije Terezije, ki so mu ga poslali v Florenco; prejel ga je dne 13. julija 1^49. leta.
Dne 1. novembra leta 1849 je bil povišan Čehovin v nadporoč-nika. Dne 20. junija 1850. 1. je bil imenovan baronom. Od preprostega kmeta je prišel po,svojih vrlinah do baronske krone. Dne 16. decembra 1852. 1. je imenoval cesar iz posebne milosti Čehovina stotnikom druge vrste pri u-lanskem polku. A kmalu so ga zopet premestili k topničarstvu, in sicer leta 1854; meseca septembra leta 1854 a je bil povišan v stotnika prve vrste.
Čehovin je imel še druga odlikovanja: papeževo svetinjo, vite-
bo še poznim potonvcem pričal kako hraber slovenski junak j< bil Andrej baron Čehovin.
Kdor je brzih nog lahko uteče sitnosti, v katero ga jc morda njegov jezik spravil.
KJE JE?
moj brat Luka Mance iz Like, rodom iz Kosinja. Pred 3 leti jc delal in živel v West Virginiji; od ondot je pa odpotoval nekam v Colorado.
Cenj čitatelje našega glasila prosim, da naj mi blagohotno naznanijo njegov naslov, kdor xve zanj, ali naj se pa moj brat nc-ravnost pismeno javi Ne iščem ga zaradi kake važne stvari, temveč zato, ker mi je hudo, da ne vem naslova^ ljubljenega mi brata.	Ivan Mance, box 51. Painesdale, Mich.
PRISTOPAJTE
JEDNOTI!
(Sestavil) A. L.
Marsikdo izmed čitateljev je gotovo bral oni živi, pretresljivi spis Američana Kennana o Sibiriji, ki je mahoma vnel vos omikani svet za nesrečne srbrske po-gnance. Življenje in trpljenje teh nesrečnežev je povsodi vzbudilo nenavadna sočutje in napolnilo sleherno srce z grozo. Sibirije je mišljenju olikancev postala še groznejša, kakor je bila dotlej in samo to ime jc odslej pomenjalo kraj, kjer vlada mraz in kruta sila.
V zadnjih letih pa se je v tem oziru mnogo, mnogo premenflo. Rusi so spoznali, <Ja Sibirija radi prirodnega bogastva ne zasluži žalostne osode velikanske ječe, in zato so pričeli 1. 1891. graditi sibirsko železnico. "Nihče ne more tajiti, da to delo ni v pravem pomenu besede pravo kulturno delo in glede na obsežnost jedno izmed največjih podjetij devetnajstega veka.
Dolžina te svetovne železnice, ki veže Evropo z Azijo, Tiho morje s Petrogradom, meri 7557.561 km. Glede dolžine presega vse dosedanje železniške proge, tudi slovieo pacifiško železnico v Severni Ameriki, ki spaja Tiho morje z Antlanškim. V Čeljabin-sku se pričenja sibirska proga. Od tod pelje skoro naravnost pro ti vzhodu, bolj v južnem kraju Sibirije po pokrajina'h, ki so raz-merno najbolj obljudene in imajo v vsakem oziru največjo prihodnost. Mogočno reko Irtiš prekorači z velikanskim mostom, dolgim 640 m, ter premostivši reko Ob z mostom, dolgim 763 m, dospe v Tomsk. Tu se pričenja bolj hribovit svet. Čez Jenisej je zglajen £54 m. dolg most. Črez Nižji Udinsk pelja železnica v Irkutsk. Odtod se vije ob južnem bregu Bajkalskega jezera po pustih, samotnih krajih, krene proti severovzhodu, da se zavije naposled v vzhodni smeri že v porečje Amurja, ki se izliva v Tiho morje. Po dolini Žilke in Amurja teče do mesteca Kabarovke. Od-todi se obrne naenkrat proti jugu, dokler ne dospe v Vladivostok.
Kakor smo že omenili, so pričeli graditi železnico leta 1891. Pričeli pa so delo na obeh koncih. Dasi so bile težave nepreračunlji-ve in v istini ogromne, je vendar delo nepričakovano hitro napredovalo. Za progo, ki se steka v Vladivostok, so dovažali potrebno železo in druge potrehsčine po morju. Za srednji del se je material dovažal tudi tudi po morju in po velikih sibirskih rekah, ki imajo poletne mesece odprto ustje. Treba je bilo graditi hiše za delavee, zakaj železnica teče po krajih, ki so slabo obljudeni. Pod sekiro so padali celi gozdi, da so si zgraditelji pripravili potrebnega lesovja. Velikanske reke in obširne moČarine so delale tehnikom nepričakovane zapreke. Tudi podnebje je oviralo grajenje. V ir-kutskeni ozemlju je zemlja tudi po leti v globoni enega metra pod ptfvrfijem vedno zmrznjena, in temparatura se sila naglo izpre-minja. V mesecih juniju in juliju kaže toplomer 28 stopinj. C. gor-kote po dnevu, dočim po noči pada na 5 stopinj C. Vrh tega so v nekaterih krajih, posebno ob kitajski meji, razbojniške druhali napadale delavce, da so vojaki morali stražiti gradnjo.
Pa vkljub temu je ogromno podjetje hitro napredovalo. Ko so leta 1893. začeli grabiti srednje-sibirsko progo, so upali, da delo dovrše v sedmih letih. Pa že leta 1894. so uvideli, da bodo to dosegli že leta 1898. Tudi silovite reke so razmerno 'hitro premagali. Po letu so pripravljali gradivo za mostove, po zimi pa, ko je vse pokril debel led, so pričeli z delom. Da so delavci, ki so stavili v struge velikanske stebre, mogli prebiti silni sibirski mraz, so zgradili lesene koče nad stebri, kjer je
bilo vseskozi gorkote do 16 stopinj R. Dandanašnji je železnica
že do cela zgrajena. 1. malega travna 1. 1898 je odšel prvi brzo-vlak iz Moskve in po novo otvor-jeni progi dospel v Tomsk. Počet-kom leta 1899 se je dovršita tudi proga od Tomska do Irkutska. Ker je bil na drugem koncu del med Vladivostokom in Imanom že 1. januarja 1895. dovršen in 1. septembra 1897. dovršena tudi proga do Kabarovke, je bila kasneje dovršena samo Se tako zvona transbajkaljska železnica. Tu je delo počasi napredoA%lo; ker so velikanski, vsakoletni nalivi sproti uničevali delo,. Že 1. 1895, se je ustanovila , rusko-kitajska akcijska družba, ki je pričela graditi tudi mandžursko železnico. Pričenja se ta proga pri Nerčin-sku, prestopi inejo in teče po kitajski zemlji črez Zizihar v Ni-kolskoje, 80 km od Vladivostoka. Dolga je 2048 km in je za 548 km krajša od prvotno nameravane ČTte. Ker teče že bolj po južnem ozemlju, je bilo podnebje ugodnejše in delo ložje. Ta železnica se je tudi zvezala s pristaniščema Talienwanom in Port-Arthu-rom, katerega so 1. 1898 zasedli Rusi. S tem je dobila sibirska železnica prost dohod do morja in do pristanišč, ki ne zamrznejo po zimi, in tako gospoduje ne samo Sibiriji, temveč tudi vsemu severnemu delu ogromnega kitajskega cesarstva.
Kakor poročila poudarjajo, je vsa gradnja zelo trpežna in močna. Širina proge meri 1.524 ul, nasip je povsod širok 5.015 m. Mostovi črez manjše reke so izveči-ne leseni, pri večjih .mostovih črez reke pa je spodnji del kameni! in zgornji iz železa. — Glede na dolžino se nekateri mostovi kosajo z največjimi na svetu. Postaje so oddaljene po 50 km druga od druge. Čuvajnice in druga poslopja so deloma lesena, deloma zidana, zgrajena po načinu hiš dotičnega kraja.
Kakor se poroča, so tudi vlaki, ki vozijo po sibirski železnici, z ozirom na sibirske razmere izredno prikladno sestavljeni. Brzo-vlak, ki vozi vsakih štirinajst dnij med Petrogradom in Toni-skom, ima šest voz. Vsi so sila bogato opravljeni. Potniki imajo spalnice, salon, jedilnico. Knjižnica ima vsa dela o Sibiriji v najrazličnejših jezikih. Povsodi po hodiščih so razstavljene slike in zemljevidi o Sibiriji. Luč je električna. Ker morajo potniki po cele dni izvečine presedeti, so pripravljena različna telovadnia o-rodja, da telovadijo. Po drugih vlakih je jeden voz .tudi prirejen v kapelico, v kateri lahko duhovnik opravlja službo božjo. Značilno za sibirske razmere je tudi to, da so po nekaterih krajih železniško osobje morali oborožiti in vlakom dodejati stražo, ker so večkrat roparji hoteli oropati vlak, prav tako, kakor se dogaja še vedno v Ameriki.
Troški za celo železnico so znašali 350,210.482 rubljev. S tem pa še ni vse vračunjeno. Z železnico vred so se namreč zasnovala tudi druga podjetja, ki so z železnico več ali manj v zvezi. Osnovale so se posebne komisije, ki imajo preiskati kraje, koder teče železnica, ,zas.tran rudnin in drugih razmer in natančno narisati in prirediti zemljevide. Druge komisije imajo proučiti uravnavo rek in dognati prometu najbolj pripravna pota. Posebne komisije i-majo tudi skrbeti za naseljenee, ki se od leta do leta bolj selijo v Sibirijo in posebno v bogate pokrajine ob Amuru. Kakor je videti, je sibirska železnica že sedaj razvila nenavadno gibanje v Sibiriji in po prej neznanih, pustih pokrajinah vzbudila novo življenje. Ne da se sicer še določiti in označiti ves njen vpliv in pomen: vsekako pa se more smelo trditi, da je velikanski in v i-stini svetoven.
Največjega pomena je železnica pač v prvi vrsti za Sibirijo. Ta velikanska dežela je bila doslej j ako slabo zvezana z Evropo. Po
mesece so potovali prognanci po
slabih potifhi, d older niso prišli v
namenjeni jim kraj. Neki vojački oddelek je Se nedavno potreboval jedno leto, da je dospel do Vladivostoka, in ves svet se je čudil ži-lavosti in vztrajnosti ruskega vojaka. Železnica je premagala te silne daljine ker traja pot iz Pe-trograda v Vladivostok nekako dvajfcet dni.
Sibirija je bogata dežela, prava zakladnica. Lep del dežele je kaj pripraven za poljedeljstvo. Že pred 20 leti so pridelali v c&i Sibiriji nad dvainštirideset milijonov stotov raznega žita. Najbolj rodovitni so oni kraji, kjer teče sedaj železnfcna proga: Neizmerno obširni so tudi gozdi, po katerih do sedaj še ni pela sekira. V tako zvaaiem srednjem pasu, kjer r*e uspeva več Žito, se razteza od Urala do Kamčatke združe-rna gozd, pač izmed največjih na svetu. Železnica je pritegnila tudi ta svet prometu. Svetovno znano je bogastvo na rudninah, ker se na premnogih krajih pridobiva zlato, srebro, baker, svinec, železo, živo srebro, žveplo, premog, grafit cink. Soli so pridelali leta 1893. 1,133.738 stotov. Povsodi je na izber najboljšega stavbinskc-ga kamenja in dragocenih kame-nov. V Sibiriji se namreč nahaja v premnogih krajih topas, beril, akvamarin, granit, lapis, lazuli, porfir, jaspis,, granit, arfmt, kal-cedon in druge rudnine. Kako bogata je Sibirija v tem oziru, se razvidi tudi iz tega, ker še vedno zadevajo na dosedaj neznane rudnike. Ko so začeli meriti železnico, so sestavili 1. 1893. poseben odsek, ki naj bi preiskoval deželo v tem oziru. Do sedaj je zasledil ob železnični progi na štiriinpetdesetih krajih premog na dvajsetih zlato, na petnajstih železo, na dvaindvajsetih svinec, na dveh grafit in srebro.
Železnica je pa tudi privabila ljtfdi, ki bodo vzdigovali te bogate zaklade; torej naseljevanje silno napreduje. Leta 1897, je štel Tomsk 52,430, Irkutsk 51,484. Omsk 57,455, Vladivostok 28,895. Krasnojarsk 26,600 . Semipala-tinsk 26,353. Viernij 22,982. Tobolsk 20,427 prebivalcev. Največ se priseljujejo ruski kmetje.
Ruska vlada sama namreč na Y3Q moč pospešuje naseljevanje. Priredila je zato posebne komisije, ki zalagajo izseljence z živili, jim pogojujejo orodje in živino in odmerjajo zemljo. Kakor smo o-menili, je za naseljence najliolj ugodna dežela ob železnični progi. Na mnogih krajih se selijo kmetje v velikih množinah. Tako je bilo 1. 1897. v Transbajkali-ji med 669,721 prebivalci 468,804 Rusov, ob Amuiru med 112,396 89,971 Rusov, na Uzurskem ozemlju 130,000 Rusov, dočim je vseh prebivalcev 160,000. Spluhi biva v Sibiriji okoli 4,627,911 Rusov, vseh stanovnikov skupaj pa je 7,672.764 In vendar je še za milijone in mHijone ljudij prostora. Izračunali so namreč, da je pripravne zemilje za obselitev v Sibiriji na obeh straneh železnice več ko poldrugi milijon štirj. lcm; torej več, kakor merijo v površju Nemška, Avstrija, Ilolandija in Belgija skupaj.
'Neizmerno se bo povzdignil vsied nove železnice tudi promet v Sibiriji. Že doslej je imela Sibirija živahnejši promet, kal^or so splošno mislili v Evropi. Na semnjih v Mitu, Ihinu so se zgrinjali vsi azijski nairodi radi -kupčije in večji del kitajske kupčije s čajem je že sedaj šel skozi Sibirijo v Evropo. Na reki Obu je že sedaj oseminosemdeset parnikov, mnogo tudi na Jeniseju, po Aniu-ru in na Bajkalskem jezeru. V Vladivostok je došlo 1. 1893. 136 ladij, med njimi 120 parnikov. v Nikolajevsk 44. Ves ta živahni promet pa bo še bolj rastel.
In še več. Že predno so pričeli graditi železnico, so ruski kupci predložili spomenico, v kateri pravijo, da bo tudi svetovni promet krenil vsied tega na druga pota.
Pred vsem bodo \Rusi pritegni-
li nase velik del kitajskega prometa. Kitajci so dosedaj dobivali les iz Kalifornije, po novi železnici bodo dovažali sibirskega. Občutno bodo to zlasti čutili Angleži, ki so doslej gospodovali v gospodarskem oziru na vzhodu. Ker so si bili Rusi osvojili ne Kitajskem obrežju več luk, katere bodo zvezali s sibirsko železnico, so v gospodarskem oziru vrednost sibirske železnice podvojili. Kako važno sploh da stftatrajo Rusi gospodarsko zvezo s Kitajci, kaže tudi to, da se je v zadnjem časi) osnovala v Petrogradu družba, ki bo izdajala v Vladivostoku časnik v ruskem in kitajskem jeziku.
Končno moramo še omeniti pomen sibirske železnice v političnem oziru. Dandanašnji imajo velike železnice važno vlogo v politiki. Rimljani so svoj čas podjar-mljene pokrajine zvezali z Rimom z velikanskimi, nedosežnimi cestami, moderni narodi pa mesto onih vojaških cesta grade železnice. Pred nekaj leti nazaj so Angleži zgradili zato v Ka-Mdi kanadsko železnico, ki vzporedno s slovečo pacifiško železni-' co spaja Atlanško morje s Tiiham morjem. Francozi v Algiru imajo železnico skozi Saharo in so zvezali Severno Afriko s Sudanom. Ko so se Angleži 1. 1898. bojevali z Mahdijevci v Sudanu, so najprvo zgradili železnico skozi puščavo poleg Nila do Berbera. Sedaj po porazu Mahdijevcev jo hočejo podaljšati do Chartuma in zvezati s progo, katero so zgradili v kapski naselbini, da bi tekla jedna proga od Aleksandrije do kapskega mesta. Tudr Rusi niso prej. ukrotili bojaželjnih Turme-nov v Srednji Aziji, dokler niso zgradili tako imenovane zakaspi-ške železnice. Jeden del so že zgradili leta 1882., >ečji del pa leta 1884. in 1885. S tem so postali mejaši Angležev v Indiji.
Tudi sibirska železnica je bistveno izremenila politične razmere v vzhodni Aziji. Doslej so tam gospodovali Angleži, a sedaj so sc deloma morali umakniti Rusom in drugim državam, ki tudi hočejo dobiti kosec bogatega kitajskega ozemlja.
^egla po zraku, da te reže v lice. Po cesti sneg ti škriplje pod nogo: Na roke vsak natiče rokavice, Kdor se ne greje za pečjo.
Pri poči res prijetno jc sedeti — In časnik v roke, pipo med zobe— Tako po dvoru skozi okno zreti, Kjer lačni vrabci se pode.
Nerodna hoja. Čuj! Nekdo potrka.
"'Nikdar pokoja ni, nikdar miru!' Renči gospod pri peči, jezno hrka, "Spet kdo brez dela, brez domu!"
"Naprej!" Počasi se odprejo
vrata.
Prileten mož od mraza drgeta, Razhojena oba sta mu podplata. Na suknji luknja mu zija.
"Kaj hočeš? Hitro, hitro, ne utegnem!"
""Oh, dela prosim, dela vas, gospod ;
Sicer od glada v jarku tu poleg-
nem,
In zmrznem v zimi ostri tod!
Poglejte, roke moje so žuljave, Utrjene pri delu in krepke, Oh delal bom, če prav so mi krvave,
Samo da še me preživel""
"Pri nas za take starce ni nič dela, Za nas le mlade, krepke so moči; Če nimaš strehe svoje, ne odela, Pa zmrzni, kaj me to skrbi!"
Iz gorke sobe mož na mraz odhaja 'Pa zmrzni' po usesa'hi mu doni. Po žilah .kri se strja in zastaja, Ko se za greh svoj pokori.
Za greh? Oj misel satansko strupena!
2a greh, ker stroj izrabljen sem—
prestar.
Res, grozna krivda, nikdar odpuščena,
Zato umri gladu — prestar!
P. S. Finžgar.
Pozor gg. tainiki krajevnih društev!
JUdar potrebujete nova drultv« kovsrte. vabila ia titopnloe z.	ali kak. drjp.	ohniU
so aa na j vrt j o slovansko unljsko tiskarno v Amsrlki, a*
NAE0DN0 TISKARNO, 21I6-5« Hloe bland Aff., CMciflO, IU
Ta Ta« bodo Ugotovila m tiskovine v popolno sadovoljnost eene točnost! i> okusnega dela. Osobito Vam prfpor^-ojolo pripr™ Vplačilne knjlilce z« dlan« in članiee, izdelanevmalem
uTtTdo vezane. Dalje imamo * zalogi telo prikladne Naknsnlce aa blagajnike ta izplačevanje bolniike podpore in <
tajnike ta izplačevanje bolniike podpore in drugih izdatkov, tor Po-botnlco. Tiskane imamo tudi Bolniike Ust*, veije in msnjio in posebne pole ta vodstvo člaSov, da so ima ss podlagi tak pol lakko vodno n* tančen prehod itevila člano? po skladih, sli rasredik.
tr Ha zahtevo poiljemo vsakemu droitvn vsoree (orlnavedealk tiskovin na ogled brezplačno I	-—^
OPOMBA: V nail tiskarni ss tiska "Glasilo JL B. K. Jednote"
| S. R. Kirby,	Frank Gouze,
predsednik	blagajnik
MINERS STATE BANK
Chisholm, Minn.	...
se vam uljudno priporoča za vse bančne $ posle, kakor: čekovni promet, hranilne £ uloge in zavarovalnino.	|
Banka je pod strogim državnim nad- ? zorstvom in vaše uloge so pri nas abso- | lutno varne«	f
Plačujemo po 3% obresti od hranilnih ulog |
JOS IT VE*RKO
SLOVENSKA GOSTILNA
2236*S. Wood Street	Chicago, Illinois
Telefon: Canal 298.
8e priporoča rojakom Slovencem za obilen poset. "Dobra postrežbe ln dobra pijača,", to je moje geslo.
Za zastave, regalije in vse
društvene potrebščine.
Prva In ne|starefša domača tvrdka
F. Kerže Co.
2711 So. Millard Ave. Chicago IU.
Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.
Ne strašite se!
Vaš denar je varen!
če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna proklamacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaše lastnine, dokler se Vi zadržite mirno in ne rujete zoper našo državo.
3%
obresti na bra* nilnih ulogah
3%
Obresti ako nedvipnjene, se pripišejo h glavnici in se tako zopet obrestujejo.
Pri nas bodete vedno dobro in uljudno postrežem po svojem rojaku.
Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema.
Denarja v stari kra* ^ am sedaj ne svetujemo pošiljati, tudi ne po brezžičnem brzojavu, Ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne Skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi.
Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina.
Naio banka j« depozitni urad aa zvezno poštno hranilnico, sa mesto Joliet, za okraj Will, sa državo Illinois in sa vlado Združenih držav.
Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 3. pop.
The Joliet National Bank
JOLIET, ILLINOIS
Kapital $150,000. Rezervni sklad »60,000.
Amerikanci — rojeni tukaj ali v inozemstvu!
Predsednik
držav vas vpraša, da kupite vsaj
eno obveznico svobode po 4% od sto
■■HM ■■■■■^■■■■■■■■■i J MHHHMMaMMB MBMH ■■^■MBB tmmmm MBMBB
Združene drŽfcve se v vojni s sovražnikom,
kteri je v Evropi pogazil in uničil domove in mimo življenje miljonov ljudi; s sovražnikom kteri je napadel ameriško čast, ameriške pravice in ameriške ladje; s sovražnikom, ki je sovražnik vseh ljudi, ki še verjamejo v demokracijo in svobodo.
To je ena načvečjih vojn vseh časov; zahtevala bode ogromne vsote denarja za uspešno nadaljevanje in hiter konec.
Da se dobi densit je Vlada Združenih
držav izdala zvezne vladne obveznice svobode 4%, v enotah po $50, $100, $500 in več.
Ako kupite za $ 100-4 obrestno obveznico
svobode, tedaj pomeni, da ste posodili vladi Združenih držav $100 in pomagate do hitre zmage. Ta veliki narod 110,000,000 duš vam ne bode le vrnil nazaj v zlatu teh $100.00, temveč vam bodo tudi plačali 4% obresti na teh $100 vsako leto. KUPITE
Vsak ktftr kupi Lilirtj Bond, ru je duoljtiio, da nosi takle znak
Znak
slave
Kaj so Liberty Bondi
Državna obljuba, da se plača polna vrednost teh za-dolžnic in tudi 4% obresti v zlatu.
Lahko se kupijo po $50, $100, $500 in več.
Pojasnila se dobe tam, kjer tudi podpisujejo in sicer v vsaki hranilnici ali pa pri odboru za posojilo svobode v uradu na 29 S. La Salle St. Telefon Randolph 7100.
Takoj pri nakupu plačate le 2% od vsote, za katero ste se podpisali, samo $1.00, ako ste se podpisali za $50.00 posojilo; ali pa lahko tudi plačate celo vsoto in sicer do $1000, ako tako hočete. Vi pak lahko tudi kupite te za-dolžnice na lahke obroke, $1.00 takoj pri nakupu na vsak $50 zadolžnico (bond) in ostalo pa plačujete tedensko po $2 za vsako $50 zadolžnico (bond), ki ga kupite.
I
I I I I I I I
\
\
4Z
U. S. Government
flHlH Bonds
^CIC; rn V aitl(/iaujju iiv 5»vwv "M VU VV UUV IUJWU vunuj «« » »"V
zemstvu, dežele, ki vstvarja svet varen in dober za vas in vaš
w	zemstvu, uezeie, Al vstvaija ovco vcuen m uuuer za vao m vcwci u v am m
\ otroke — kupite Liberty Bonde, ker je to največja, najvarnej-j [kako s< ša, in najčudovitejša vloga na tem svetu.	I • obroke.
ITnnitp lih ker so ravnotako dobri, lent če imate toliko 1 i t Storite
Podpišite ^^^
ta le kupon V Kupite vsaj en del zanimanja vaše vlade, vlade dežele, ktero ste si izbrali in nesite ga s se-	za svojo — največje dežele na svetu, najbogatejše dežele na svetu, naj-
boj k vašemu bati- ^ varnejše dežele na svetu, dežele, ki je napravila iz vas kar ste danes, kirju ali v urad Lib- ^^ dežele, ki vam.zaupa ne glede na to če ste rojeni , tukaj ali v in
erty Bond Subscrip- ▼ tion Station, 29 South
La Salle St. in sicer takoj. ^	---------o------------------------------■ i --------	v
^	Kupite jih, ker so ravnotako dobri, kot če imate toliko! i \ Stonte to takoj! Storite se danes!
, ...	^ denarja, ki vam nosi pa 4% obresti — kupite, ker sto* > f
Ime hranilnice ali bankirja	^^	j • l /	i
^ vlogo podpirate vado.	!
\ Kupite jih, ker s tem podpirate armado in mornarico, da spoznajo sovražniki te dežele, da nas -----r------ .	.	ne zadovolji ničesar, dokler ne bode popolna
Združenih Držav vladne Liberty posojilne	^	* _ 7	.	f . ,
zadTnice, za katero vam dam ta moj ček (ali Pa V zmaga, ktera bode enkrat m za vselej vsta-
gotov denar) v znesku $--------........... ^ vila to vojjio in preprečila vsako nadaljno
kot moje prvo 2 odstotno naplačilo.	^ ^odočo VOjnO in ponovno VŽalosteiije
Jaz razumem to, da lahko plačam ostali del Liberty za-dolžnice v znesku po $2 tedensko za vsako $50 posojilo, ali pa jaz lahko plačam celo vsoto do $1000 takoj.
Podpis ...............................................
Datum
Vzemite ta oglas še danes in pojdite k vašemu bankirju, k vašemu gospodarju ali uradniku vašega društva ali zveze in povejte, da tudi vi želite biti med priviligiranimi Amerikanci, ki žele pomagati svoji deželi do zmage in končati vojno.
Vam ni treba plačati vse na enkrat; vaša banka ali hranilnica vam pove, se lahko kupi 4 obrestne obveznice svobode na lahke plačilne
LIBERTY LOAN COMMITTEE
«	Subscription Station
Pritlična »oba, 29 So. La Salle St. aJZgEn« Chicago
Odprto od 8 ure ▼ jutro do 10 ure zvečer. V vašem jeziku vam bodo v»e pojasnili in vam postregli v tem uradu.
Čitateljem lista: Storite svojo dolžnost; pokažite, da ste zvesti Američani s tem, da kupite zvezne vladne Liberty Bonde. Storite svojo dolžnost, pomagajte največjemu narodu na svetu, da lahko izvrši svoje zapričeto delo Osvoboditev Sveta pred fcvtokracijo.
In zv<
roman is ča«oy francoske revolucije.
(Spomini častnika švicarske gajde Ludvika XVI.) Nemško spisal Jo«. Spilhnann 8. J. Poslovenil • • •
(Nadaljevanje.)
'Nekaj mora vendar biti na tem, kar je boter govoril o kapljici u-metniške krvi v mojih žilah. Pogled na krasne gore me vselej o-greje in povzdigne, dočim toliko drugih ljudi gre mimp njih kakor mimo vsakdanje stvari. Da, gane me k pobožnosti, tako da Boga hvalim in slavim, ki je ustvaril ta prekrasni svet, in upokoji mi*srce in pre:/ne sporni/na vsako nevšečnost, ki se mi je bila morda primerila.	§
Tudi zdaj sem čutil, da sem mnoog mirnejši kot prejšnji ve -čer. Sklenil sem iti na vrt in po travniku gori k bližnji župni cerkvi sv. Mihaela, ki z griča mirno gleda na mesto in deželo pod se -tboj. Šel čez pokopališče, kjer sem zmolil oče naš na očetovem grobu, in ker je tam poleg pri nunah prav kar zvonilo k maši, sem krenil tja in sem bil pri maši z namenom, da mi ljubi Bog da kak -šno dobro misel. In ni bilo zaman; zakaj glej, ko sem stopil iz cerkve, sem se srečal s kapucinom, ki je bil maševal.
Bil je o. Sekundus; ogovoril me je in rekel, da pride danes z o. gvardijanom na obisk v grad Zurlauben. Da je namreč odločen, da pojde v kratkem kot vojaški duhovnik k švicarskemu polku v francoski Babilon. "Bržkone ker sem Valežan (Rodom iz švicarskega kantona Wallis.) in kot tak enako "dofiro" govorim nemško in francosko", je rekel smeje se in si gladil sivo kodrasto brado. "Sicer bi mi bil naš kapitel (>Ka-pitel pomeni tukaj v rednih do -bah se obnavljajoče zbore samo-stranskih predstojnikov kakega reda. Ti zbori sklepajo o upravi celeag reda ali kake njegove province.) pri moj-ih letih pač lahko privoščil mirnejšo službo."
Jaz sem dobro poznal in srčno rad imel dobrega starega patra, kateremu je zgolj nedolžnost sijala iz oči, pomešana š trohico na-vihanosti. Torej sem mu med potom povedal svojo zgodbo, kako sem prejšnji dan prišel ob milost pri botru in botri. Vse je mirno poslušal in me strogo izjpraševal; toda lahko sem mu na svoje mo -štvo zatrdil,, da mi niti v sanjah ni prišlo na misel, zapeljati Ve-renico k čemu slabemu, in da nisva niti besedice o ljubezni ali podobnem med seboj spregovorila, čeprav se imava tako močno rada. Če je to greh, sem ga vprašal, ko se vendar hočeva poročiti?
Zmajal je z glavo in rekel: sa-mio na sebi .gotovo ne; saj sveti zakon je od Boga postavljen in je v cerkvi milosti poln zakra -ment. Toda začeti ljubezen, kadar ni moči misliti v kratkem času na poroko, je neVarna stvar in torej ni dovoljeno. To se pravi, igrati se z ognjem. InvVerenica je vendar še mnogo premlada, da, jaz sam da nisem še v letih in v raz -merah, da bi mogel ustanoviti lastno družino. Botra da torej ravna čisto prav, da noče zdaj nič vedeti o takih otročarijah in da mi je hišo prepovedala. — Potem je privlekel iz rokava mogočno to -bačnico iz brezovega luba, je za-mdšljeno vzel ščepec iz nje in rekel: "Najbolje bi bilo, če bi za nekaj let zapustili Zug. Ko bo med t^ji gospodična Keyser za pol tucata let starejša, in ko bo -ste vi v tem čar,ii tudi postali pa -metnejši, kar pa pri Zužanu težko gre in je skoro nemogoče" — mi je rekel, pogledavši me nagajivo od strani — no, torej, ko boste medtem tudi vi postali pametneji in starši in boste morda celo prišli do stanu, službe, časti in ugleda, tedaj se pač gospa oskrbnica in gospod veliki sodnik ne bosta hranila, dati vam hčerke v krščanski zakon. Razume se, če medtem gospodična Verwia, ali pa- vi, ali pa nuorda oba ne postaneta drugih misli. Vidva sicer ne bosta priznala, da bi bil ta slučaj mogoč, — tem boljše, tako pone-sete vi zaupanje na njeno zvestobo s sefooj, in to vam bo pomagalo v marsikateri skušnjavi. Ko obi-ščem gospo oskrbnico za slovo, jo že nekoliko potolažim, in tudi de Sacyjeva "Duhovna pisma" ji vzamem in sežgem. Saj ta je iz -med poglavitnih janzenistovl Pa seveda, le da stoji v naslovu ime
kake nune, že misli dobra gospa oakrtmica, %a je kaj svete-ga. Lepe svetnice — te nune iz Port Ro-yala! Kar se tiče vašega prepira z gospodom baronom," je nadaljeval o. Sekundus, " je~pra*za -prav v nekaterih rečeh pravica /la vaši strani. Vojne službe v tujini so Švici sicer pridobile časti in ugleda, in po vseh deželah nas čislajo kot zvpste in hrabre vojake ; drugače pa naša domovina ai-ma velike koristi. Obenem s fran-coekim denarjem je prišlo v naše hribe tudi mnogo francoske ras -uzdanosti in brezbožnosti. Naši plemiči se kot častniki na dvoru Ludvika XV. niso naučili nič dobrega in so se povečjem kot 'Vol-tairjanci vrnili domov. Med temi je pa vaš boter, baron Zurlauben, vse časti vredna izjema. Vrl mož stare ^korenine! — No, moja misel je taka, da bi mu vendar lahko vstregli. Jaz, sodim, da sc pripravlja boj, ki se bo obrnil nc-le proti prestolu, ampak tudi proti oltarju. Razmere so zdaj take, da se tisti, ki brani Ludvika XVI. obenem bojuje za našo sveto cerkev. To tudi mene tolaži pri službi, ki me je doletela. Tako nie -nim, da bi utegnilo tudi vas to naignitij da se vdaste želji gospoda barona. Preudarite sam pri sebi!".
Pri teh besedah nn je prisrčno stresel roko, rekel: na svidenje! in me smeje prosil, naj naročim za gvardijana in njega v grajski kuhinji dobro črno kavo. Šel je po hribu gori k St. Vereni, kjer je nameravaT obiskati bolnega brata puščavnika, jaz pa sem krenil navzdol, proti hišici svoje ljube matere.
Besede dobrega kapucina so me bile docela pomirile; bil sem zdaj čisto na jasnem in sem brez dalj-njega pomišljaja sklenil,, držati se njegovega sveta. "Čisto prav govori," sem rekel sam pri sebi. "Za Verenico je dobro, da odidem; in če bi se z bojem zoper kraljevo vi ado res združil boj zoper ceTkev, česar pa ne verujem, tedaj si bom štel v čast, kri in življenje zastaviti zanjo."
Ljuba mati je bivala s postarno deklo Veroniko v naši stari hišici gori za lepo cerkvijo sv. Ozvalda na obrežni poti. Bila je že nekaj časa bolna on je večinoma ležala in le s težavo rabila skoraj ohromele noge. Toda nikoli je nisem videl zavoljo tega žalostne. "Kakor Bo«g hoče," je vedno pravila, in da ji ta lepa beseda prihaja od srca, je kazalo njeno vselej pri -jazno in vdano obnašanje. Skoro vedno je ležala. V svoji prijetni izbi jc bila dala postelj tako obrniti, da je videla skoz? okno pri Sv. Ozvaldu pred oltar. Noč in dan jo je tolažila misel, da je Bog, sicer povsod pričujoči, tam iz posebne ljubezni v svoji drugi osebi pričujoč pod evharističnimi po -dobami tudi po svoji človeški naravi ter da pozna vse njene potrebe in bolečine. Zlasti kadar je ponoči morala često dolge i^re ležati v bolečinah 'brez spanja, pa je gledala tja proti večni luči, ko-je medli odsvit je razsvetljeval okno ob altarju.
Zopet je bila imela slabo nQČ, kakor sem spoznal na njenih milih, od bdenja trudnih očeh. A veselo mi je stegnila naproti svoji shujšani roki in je dejala: "Lepo je, Damijan, da me obiščeš, Ali ti je dal Zurlauben danes počitnice, da tako zgodaj prideš k nam? Pač ti mora biti strašno dolgočasno, tiste stare listine prepisovati, urejati in zaznamovati! Ubogi otrok!"
"Ne, mati, boter mi misli kmalu dati trajne počitnice!" sem odgovoril.
"Kaj, mar hoče vendar ustreči tvoji želji in pustiti, da postaneš slikar?" je vprašala.	_
""Ne. Veste, da ne ceni veliko moje nadarjenosti za slikanje. Nekaj čisto drugega namerava. In pnedno mu odgovorim, sem hotel o tej stvari slišati vašo misel. Boter hoče, da bi postal poročnik telesne straže v Parizu."
"Častnik v Parizu!" je vzkliknila in me prvi hip prestrašena pogledala* Ko sem ji pa/vse povedal, tudi kar se je bilo v Frau-ensteinu ugodilo in kar mi je o. Sekundus rekel, je za nekaj tre-
zaprla oči in molčala. Po -je ljubeznivo pogledala in
rekla:
"O. Sekundus je prav svetoval. [i| BoljSe je, da za nekaj let odideš.
Pariz je sicer mladim ljudem zelo nevaren kraj, in tudi med švicarskimi častniki boš naletel na maT-sjkaterega, ki je izgubil vero in poštenje. Toda ti si, hvala Bogu, dozdaj ostal tako dober, da z njegovo pomočjo pač ostaneš tudi v bodoče. Sv. angel varih je s teboj. Tudi me tolaži, da boš v družbi dobrega o. Sekunda. Naredi torej v božjem impnu po želji svojega botra! Dolžni smo mu veliko zahvalo. Odkar je tvoj oče umrl, upravlja naše premoženje in pač tudi od svojega dodaje, ne da bi kaaal. Tebe je dal študirati in tudi za obe sestri plačuje vse stroške v Wattvillskem samostanu. Zakaj nikoli ne verujem, da naše Obresti zadostujejo za vse to. In še je vzel tebe malone kot za sina. Torej si že iz hvaležnosti dolžan, da ga častiš kakor očeta in izpolniš njegovo željo. Idi torej, moj sin, z Bogom! Moj blagoslov in moja molitev te bosta spremljala."
"In vas naj pustim tako čisto samo doma?"
" Jaz nisem nikoli sama. Bog je vedno pri meni, in jaz umem prav dobro govoriti z njim. In potem je tu stara in zvesta Veronika, ki mi marsikaj pove in me po svoje razvedri. In zdaj se tudi spet v-račajo lepi dnevi, potem pa lahko cele ure Kedim pod črešnjo na vrtu in gledam ljube ptice, kako se veselo igrajo. Ne, ne, zavoljo nve-ne ni treba, da si v skrbeh, Damijan! Pojdi torej pogumno v Pariz! A prosi svetega angela varuha, da te vod V In če se ti bo kdaj hudo godilo in boš v nevarnostih za telo ali dušo, spomni se, da mati doma moli za te. Saj ne morem nič drugega delati!"
iNjene ljube oči so se bile zalile s solzami; a pri tem se mi je čisto prijazno nasmehnila in rekla r "Idi zdaj m javi Zurlaubenu svoj sklep!"
'Našel sem botra na vrtu, in že iz načina, kako je nosil španski trskove« na rami, sem uganil, da je kaj dobre volje. Vzrok temu je bila med drugim ravno budalost, ki sva jo jaz in Verenrca prednji* večer nagodila gospe teti. Boter je namreč vsak dan hodil ll maši k Sv. Ozvaldu, kjer so imeli Zur-laubeni svojo grobnico. Teta je bila tudi tam, in na potu domov; se ji nic ni bolj mudilo, ko praviti botru, kako in zakaj je mlademu Muosu prepovedala v hišo. A glej spaka! Ne da bi se general razsrdil zavoljo- te vesti, se je marveč na veliko jezo ^gospe o-skrbnice smejal, češ, da sva midva mlada prava navihanca, in da v tem nikakor ne najde tistega velikega zločina, ki je bi! teto toli ogorčil.
Tako torej me je prav milostno sprejel, mi požu-gal s prstom in rekel: 4'Pri vojni zvijači mora poveljnik vedno eno oko obračati na 'lastno četo, eno pa na rovraž-nika, četudi se zdi> da ta spi, in ne sme se pustiti zasačiti, kakor se je sinoči prinuerilo nekemu in neki. No, no, ni bilo tako veliko hudodelstvo, kakor ga vidi moja spoštovani gospa soseda. Sicer pa jaz ostanem nepristranski, in moraš sam skrbeti, kako si pomagaš iz zagate. Le to mi je žal, da si namesto res dolgočasnih in celo krivoverskih "Duhovnih pi-
l 1917.
mu oči od veselja žartle. Obje me je in rekel, -da od mojega do brega srca tudi ni pričakoval drugega, in -ko se kdaj vrnem kot stotnik ali major ali celo z višjim Činom iz 'Francoske v domo^no, tedaj me bo vesel priznal za svojega vrednega sina in nositelja imena Zurlaubenov.
Nato je moj boter potegnil iz žepa pi®np; njegova vsebina jc bil drugi vzrok dobre volje, v kakršni sem ga naštel. Tudi to pismo je bilo od d He r»v illy-j a, in Baselski sel'; ki je bil prvo že včeraj oddal, je to šele danes prinesel in se tisočero opravičeval, češ da mu je bilo pri jemanju iz poštne vreče padlo pod miizo. Ta Hot je bil pisan par dni pozneje in s Čisto drrngim čustvom, kakor oni, ki je bil' ppln, mračnih vesti in je botra tako ozlovoljil..
Pripovedoval je o kraljici Mariji Antonietti, kako skuša pri selskih zabavah na svoflerti ljubem "Trianonu" pozabiti sovražnosti in obrokov, ki v zadnjih letih čisto po nedolžnem letijo nanjo, zlasti vsled razvpite zgodbe z zavratnikom. Ravnokar je dokončala sveje "selo", ki je skupina preprostih gradeb: mlin, kmetija, sirarna in več prijaznih
koč, in zdaj se razvedruje z gospo Elizabeto, kraljevo sestro, z gospo Polignac (b. Polinjak) in nekaterimi drugimi dvornimi go-spemi v čarobno krasnem parku pri nedolžnih igrah, da, v ravnokar postavljeni planšarski koči lastnoročno dela maslo in sir za kraljevo mizo. Nekateri švicarski častniki iz Freibuirga so ji podarili lepo Švicarsko kravo, in Marija Ant. je milostno sprejela dar za svojo pristavo. To zadnje poročilo je*sklenil z migljajem, ali ne bi morda Zurlauben mogel poslati nekaj izbrano lepih koza : prav nič ne dvomi, da bodo koze iz 'Žuga v Trianonu tako blagohotno sprejete kakor krava iz Cru-yersa. (b. Grijer-a).
(Dalje prihodnjič.)
I&ČEM
svojo sestro omoženo Marija Ja. kops. Nahaja se nekje v Pennsvl-vaniji ali pa v West Virginiji. Če kdo izmed cenj. čitateljev tega lista ve za njen naslov, naj mi ga naznani, ali naj se pa moja sestra sama pismeno javi. Frank Poldan, 1218 N. Center St., Joliet, 111. (Ad. No. 40-42)
člckt^t^t^eks*^
Prva in edina slovenska trgovina Z OBUVALOM (ČEVLJI)
v Chicagu, 111. Andrej Ogrin, lastnik 1845 W. 22. St„	Chicago. #
Se toplo priporoča rojakom Slovencem in bratom Hrvatom. — Svoji k svejim!
NLWWWV \\X\X\XV\\\X\V\X\VXX\\\XVXXW \\\\\\\\\\\\\^
Telefon: Canal 80
j Martin Nemanich
i jhhh ■ j
SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA
j 1900 W. 22nd St., vogal So. Lincoln St, Chicago, 111.
| Rojaki Slovenci vedno dobro došli!
»MCH."
Za časa neznosne draginje
se mora vsakdo čuvati nevarnih bolezni, ki pomenijo propast družinskih prihrankov. Tukaj je vreaničen pregovor "Takojšnja pomoč, je najboljša pomoč". — Zaprtje, glavobol, izguba teka, splošna slabost, vsi taki znaki so opomini, da si poiičete usptifino zdravilo, pravočasno negovanje črev odstrani vse nadloge, ki bi lahko nastale v bodočnosti.
TRINERJEV AMERIŠKI
sem" jemal v roke tako neumno knjigo kakor je "Pavel in Virginia". Fej! Malo sem bral iz nje, pa jo takoj proč vrgel — sami vzdihi in solze, koprnenje in hrepenenje! Take reči slabijo in meh-kužijo značaj ter so preneuniue celo za nnlada dekleta, kaj Sclc za te! Ko bi bil izbral vsaj potovanje ^mladega Anaharsisi, ali pa kakšno poglavje iz moje "Vojaške zgodovine", ki jo je akademija proglasila za mojstrsko pisano del-o."
(An ah arsis — pravljičen mladenič kraljevega »tfdu iz divjega Azijskega naroda Skythov; potoval je baje za -Jasa Solona (Ai-benskega zakonodajca v 7. in 6. stol. pr. Kr.) po Grškem, spozna! tamošnjo omiko in jo ihotel vpeljati doma mfid^Skytlii; zavoljo tega ga je ubil .njegov lastni brat, kralj.)
Jaz sem Ml vesel, da je stvar šc tako povoljno iztekla. Ko sem mu zdaj povedal, da sem njegovo željo premislil in se z materjo pogovoril, ter da sem odločen stopiti v Švicarsko telesno stražo, so
V LEKARNAH
CENA $1.00
ELI K SIR IZ GRENKEGA VINA.
je pravo zdravilo, ki ga rabite v takih slučajih. Ono izčisti čreva, odstrani vse nabirajoče se odpadke, v katerih se plode in goje bakterije, pomaga prebavi, povrne tek, krepi kri in želodec, ki sc potem lahko obrani množici bakterijskih napadalcev. V gori omenjenih slučajih nastane nervoznost, nered v želodcu, pri ženskih prem^mbah življenja ali pri premogarjih v premogarskih okrajih itd. to zdravilo je priznano neprimerljivo najbolje med vsemi enakimi priredbami. Pripravljeno je le Iz grenkih rastlin, bilk in skorij neprecenljive zdravniške vrednosti in čistega naravnega, močnega rdečega vina. Celo najbolj občutljiv želodec ga sprejme z lahkoto. — Cena $1.00, v lekarnah.
Trinerjev obliž
prinese v va.5 dom pravo družinsko zdravilo. To je neprekosljivo za revmati-zept ali nevralgijo, je izvrstno za poškodbe, razpokline, otekel in ohrome vrat, itd. zelo krejH-ilno za utrujene milice po trudaipolnem delu ali za utrujene noge po dolgi boji. Cena 25 in 50c, v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjev olajšatelj kašlja
je najbolj uspešno zdravilo za prehlade in kašelj, hripavost, bronchitis, naduho, itd. Cena ista kot za obliž.
Trinerjeva zdravila so dobila največje mogoče nagrade pri več mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zlata kolajna — 8an Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1016.
Izdelovalec
1333-39 S. ASHLAND AVKNUE	. i	CHICAGO, ILLINOIS
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiip
POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV.
Ustanovlfena leta 1857
Nacionalizirana leta 1864
ZE 6 O LEX
je ta banka varno čuvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaša nad $8,500.000.00. Preostanek glavnice in čisti dobiček znaša nad $550.000.0Q, kar se drži v posebnem zaščitnem skladu.
Naložite torej Vaše prihranke v
NAJSTAREJŠI IN NAJVEČJI BANKI V JOLIETU.	*
OQjL Narasllo obresti so pollotoo pripisujojo k glavnici,	Oq/l
. Ovu ail pa izplačujejo oa hranilno uloge od $1.00 naprej.	A/
FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET
«Joliet,	Illinois.
"LJUDSKA BANKA".
23532348535323534848235323532353484823485353235323482348535348535353485323533048234853482348485323482353534853482353
010201234823532353235348482353484848533153902353234823485348234848484848484848532353235323532348484848482348234823