PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plaéana » gotovini "oo. oostale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 62 (9064)
TRST, torek, 18. marca 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
DANES V ŠPORTNI PALAČI V RIMU
ZAČETEK 14. KONGRESA KR ITALIJE OB NAVZOČNOSTI PREDSTAVNIKOV NAPREDNIH SIL IZ VSEGA SVETA
1*124 delegatov zastopa več kot 1,600.000 članov
RIM, 17. — Tukaj se bo jutri začel oniunistične partije Italije. Kongres bo
. t	uu 7. uupui-
nfi in bo trajal do nedelje popol-. ne'. R° bodo izvolili nov centralni vrnite. p0 začetnih formalnostih o u S,00u sedanjih vodilnih organov, n kongresiste najprej pozdravil taj-k' rimske federacije, nato pa jim ■ odnesel pozdrav v imenu rim-e8a prebivalstva rimski župan
Napovedana 24-urna vsedržavna splošna stavka
RIM, 17. _ Na današnji skup-0' seji med tajništvom federacije CGIL, CISL in UIL in vodite-, federacij posameznih delav-f 11 sVok so sklenili, da bo 25. •m. celodnevna stavka usluž-««v javnih ustanov (državni uzbenci, železničarji, poldržav-n|j Imlnišniški, uslužbenci krajev-. “Prav, državnega monopola •) in poljskih delavcev. Stavka y podporo zahtev po poeno-enju draginjske doklade in do-®ncni rešitvi pokojninskega vpra-lmrfla' ^^lenjcno je bilo tudi, da k a° vse ostale delavske stro-®, v znak solidarnosti z omejenimi strokami, prekinile delo • marca najmanj eno uro, da e “neležijo sindikalnih shodov, jj ®Jjenem so na sestanku skleni-“a bo v prvi polovici aprila urna vsedržavna splošna stav-„ ’ 8 katero hočejo sindikalne or-tv lzac'ie. Poudariti nujnost rešili, 'Trašanja proizvajalnih na-nr„ ’ aa se zagotovi zaposlitev n eavsem na tistih področjih, c„ r J® ^e veliko število delav-brezposelnih. CGIL, CISL in
^Pnndarjajo, da je sedanji i2 ,lcni m gospodarski položaj vina n° resen 'U zahtevajo, da se Pos ai 0*5Veže’ da bo odločno sl,,, a Predvsem na gospodar-Kem Področju.
14. vsedržavni kongres v športni palači na EUR.
, n9resa se bo udeležilo 1.124 delegatov, ki bodo zastopali milijon O1.507 članov. Delegate so izbrali na 10.955 sekcijskih kongresih in s° iih potrdili na 115 federalnih kongresih, na katerih je poseglo v '«Pravo 90.000 članov. To so osnovni, obenem pa zelo značilni Podatki, ki dokazujejo zavzeto pripravljenost na 14. kongres.
Kongres se bo začel ob 9. dopol- "T Tj	u • i j
“*	•	Darida. Zatem bo imel uvodno po-
ročilo glavni tajnik KPI Enrico Berlinguer. Rimski župan bo jutri priredil sprejem na Kapitolu za tuje delegacije, ki se bodo udeležile kongresa in za voditelje KPL Kongresa se bodo udeležile delegacije komunističnih partij iz vsega sveta. Mnoge so prispele v Rim že danes. Delegacijo sovjetske komunistične partije vodi član politbiroja in tajništva KP SZ Andrej Kirilenko. Ob prihodu na rimsko letališče je delegacijo sprejel in pozdravil član tajništva KPI Giancarlo Pajetta. Ob prihodu je bil navzoč tudi sovjetski veleposlanik v Rimu. Danes so prispele v Rim tudi delegacije KP Sirije, Zveze_ komunistov Jugoslavije, KP Grčije, Romunije, Cipra, Danske, Velike Britanije, Izraela, Avstrije, Tunizije, Kube, Finske, Madžarske, Belgije, Poljske, Španije, Malte, Kambodže, Francije, Čila in Urugvaja.
Sporočajo, da se bodo kongresa udeležile tudi številne delegacije socialističnih in socialdemokratskih strank iz raznih držav. Med drugimi bodo navzoči predstavniki socialističnih strank Francije, Belgije, Portugalske, Norveške in Japonske. Čilsko socialistično stranko bo zastopal njen tajnik Carlos Al-tamirano ,ki je te dni v Italiji gost italijanskih socialistov.
Kongresa se bodo udeležile tudi delegacije vseh italijanskih demokratičnih in naprednih političnih strank in gibanj. Delegacijo PSI bosta vodila podtajnika Craxi in Mosca, v njej bodo še Lombardi, Lezzi, Manca in Formica. Delegacijo krščanske demokracije bo vodil podtajnik Ruffini. Med drugimi bosta v delegaciji KD tudi predsednika parlamentarnih skupin Piccoli in Bartolomei. Senator Parri bo zastopal neodvisno levico, socialdemokrate pa bo vodil njihov tajnik posl. Orlandi. Prav tako bodo na najvišji ravni zastopani republikanci, ki jih bo vodil predsednik poslanske skupine Biagini. Stranko proletarske enotnosti pa bosta zastopala Mignati in Magri. Navzoči bodo tudi zastopniki Union Valdo-taine in Sardinske akcijske stranke.
Poleg tega je napovedalo svojo udeležbo na kongresu več kot 700 zastopnikov in osebnosti kulturnega, znanstvenega, umetniškega in gospodarskega sveta, veliko število diplomatov akreditiranih v Rimu, sindikalnih predstavnikov, predstavnikov javnih ustanov in strokovnih združenj.
Delo kongresa bo spremljalo več kot sto italijanskih časnikarjev in 70 tujih dopisnikov. Navzoče bodo največje tiskovne agencije in radiotelevizijske družbe.
le da"115^' 8portni palači na EUR konn, nes, začne 14. vsedržavni ^elea^S	Navzočih bo 1.124
«lanov p ki zast0P®i° 1-601.507 Pana u ° P°zdravu rimskega žu-glav,!:	.'mel uvodno poročilo
k°nqrot ajP'*< Bedinguer. Važnost ndeiefu.3 ,16 ,ud' v izredno veliki s°ciali*r'- . e£,ac:i komunističnih in ^oooe	s,rank iz vsega sveta,
tudi s« . e9acije, med katerimi s° PrišlQV|a,ska 'n jugoslovanska Bodo na L6 včerai v Rim- Seveda Vse itair kon8resu zastopane tudi Pr®dne !a,nske demokratične in na-9r®s se S,ranke ter gibanja. Kon-'Zvoliivj:	° »kliučil v nedeljo z
hiiteja. ° nove9a centralnega ko-
iavnenitr,ai]|Sk' ?estanek na vrhu o komisom6 rs Se *e zaključil s kom-
*0cialdem0krec0■kristJani, socialis,i' So s® sestei *',"1 rePubl'kanci, ki skleni!j h " skuPno z vlado, so
do Prihodniert°0blaS* *° V,ad°' na* Predloge 9a P°nedeljka pripravi javnem	zakonske ukrepe o
v'ada do edU’ Obenem naj bi ukrepe d POnede|jka sprejela tudi Udeležba 56 om°9°či 18-letnikom ln določile"!! Pr'bodnjih volitvah, VaH prede* datum volitev. Po izja-
bile *oli,Vea8n!k?v 8trar,k, nai bi
?tavniki vseh’it' i!5' 1Uniia' Pr6d' izjave ! " š,,nh strank so dali
ie bilo sre/ erih ie. razvidno, da bi*e premo *"le kor'stno in da so težave ene ,renutno največje
*0Mkiavod.80d"ìk Ciro De Vincen-^rdečih bri p'!e's^avo o delovanju Vedal	?ad;> SG ie snoči odpo-
'ien sode,ovr ' ker i* bi' °sum-“ik je oò°! .|a z brigadisti. Sod-
l">raktnostidnrrih.|da ie to s,or!l iz °bfožbe n!oPk b‘ da ,e' da 50 vse iskavo o D0bo„.natolcevanie' pre-lurinski o!! Vnc®nzu je sprožil 9li° Della vera "' P^vdnik Revi-
cov !-• /eneria na osnovi inrli-

bo moralo
"■ralo ostro . . i- ■u 111 k a ,e iz-
'skovalnih sotf^?'10 ,!nilanskih pre-
Psebja, ki i! dnik,ov !n Pomožnega h°st De Vio- IZrek!° svojo solidar-udarilo da enzu' istočasno pa po-Ijanja miian9i!e 20 Poskus obolav-
2ad0iih ,ehh 609W S°fS,Va' ki v neodvisnosti P. kaza,° vse nreveč Pristop» do dr '-u dem°kratičnega Pa do družbene problematike.
Delegacija ZKJ na kongresu KPI
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Tudi v Jugoslaviji vlada veliko zanimanje za kongres italijanske komunistične partije.
Kongresa italijanskih komunistov se bodo udeležili tudi zastopniki Zveze komunistov Jugoslavije. Delegacijo, ki je danes odpotovala iz Beograda v Rim, vodi tajnik v izvršnem komiteju CK ZK Jugoslavije Aleksandar Grličkov, v njej pa sta še tajnik izvršnega komiteja ZK Slovenije Fran Šetinc in član CK ZK Jugoslavije Tomislav Badovinac.
V. B.
Jubilejni občni zbor Kmečke zveze


■
gl
25	oi in w F* F
n	Fon m iiPij
,R POOL ; SSO K
' L.
Z, veliko udeležbo članov ter predstavnikov oblasti in organizacij s Tržaškega in iz Slovenije je bil v nedeijo dopoldne v Kulturnem domu jubilejni občni zbor Kmečke zveze ob njeni 25 letnici. V poročilih in diskusiji so bili prikazani specifični problemi kmetijstva in slovenskega kmečkega življa na Tržaškem, kakor tudi dolgoletni napori in prizadevanja Kmečke zveze v obrambi koristi kmetov in zaščiti pravic slovenske narodnostne skupnosti. Pri tem ima Kmečka zveza velike zasluge in si je pridobila velik ngled. Na občnem zboru so podelili spominske plakete najstarejšim odbornikom, dr. Franu Juriševiču in Mariju Grbcu ter izvolili glavni odbor, v
katerem je tudi nekaj mladih kmetovalcev
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirfiniitiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiii>|i|,llllllu
SREČANJE NA VRHU 4 STRANK, KI PODPIRAJO VLADO, O JAVNEM REDU
Odloženi pogovori in pooblastilo vladi da pripravi primerne zakonske ukrepe
Do prihodnjega srečanja, ki ho v ponedeljek, bo vlada pripravila ukrepe da se omogoči 18-letnikom udeležba na dež. volitvah in določila dan volitev
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiinifiiiiiiiiimniiiiiiiimii
KLJUB NEPOPUSTLJIVOSTI IZRAELA
Kissinger v Asuanu: Sporazum je še možen
Izraelski tisk pa jasno piše, da je misija zunanjega ministra ZDA doživela neuspeh
ASUAN, 17. — Ameriški državni j Kissinger mnenja, da obe Kissinger je spet v I lita doseči sporazum, in
tajnik Henry Asuanu, že tretjič med svojo zadnjo misijo. Danes zvečer je imel prvi razgovor z egiptovskim predsednikom Sadatom, s katerim se je-zadržal približno poldrugo uro, ob navzočnosti zunanjega in vojnega ministra Fahmija in Gamasija. Med razgovorom je Kissinger seznanil svoje sogovornike s stališči in pripombami izraelskih voditeljev k predlogom, ki jih je sam Sadat formuliral ameriškemu zunanjemu ministru pretekli teden. Jutri bo na vrsti nov razgovor, med katerim bodo morali egiptovski predstavniki povedati, kaj mislijo o izraelskih reakcijah na zadnje predloge. Še jutri zvečer se bo Kissinger ponovno vrnil v Izrael.
Ob prihodu v Asuan, še pred začetkom razgovorov s Sadatom, se je Kissinger srečal s časnikarji ter skušal demantirati pesimistične vesti, ki so krožile po njegovih zadnjih razgovorih v Jeruzalemu. Dejal je, da prinaša iz Izraela «nekaj pripomb in idej», o katerih želi razpravljati z egiptovskimi voditelji ter negativno odgovoril na vprašanje, ali je njegova posredovalna misija trenutno v težavah. Nekateri funkcionarji ameriške delegacije pa so dodali, da se pogajanja morda odvijajo nekoliko počasneje od
strani že-da torej
tudi sam zaupa, da ga bo mogoče doseči.
Toda Kissingerjev uradni, ,pa čeprav zadržani optimizem ni povsem prepričal opazovalcev, ki so mnenja, da je bil odgovor izraelskih voditeljev Kissingerju povsem negativen. Poročajo, da je bil sestanek med ameriškim zunanjim ministrom in izraelskimi pogajalci dokaj buren in da so premier Rabin in njegovi sodelavci v bistvu zavrnili egiptovske predloge, ne da bi dali konkretnih protipredlogov. Med drugim so Izraelci trmoglavo vztrajali na stališču, da se ne bodo pogovarjali o obsegu umika lastnih čet s Sinaja, dokler ne bo Sadat dal folmal-nih zagotovil — v obliki pogodbe o nenapadanju — da ne bo sprožil nove vojne. Sadatovo formulo, po kateri naj bi še obe državi obvezali, da ne bosta sprožili enostranskih vojaških pobud, dokler bo mogoče napredovati na poti k miru, so izraelski voditelji zavrnili, češ da bi ne bila obvezujoča, saj bi vsaka stran lahko ob vsakem trenutku izjavila, da ni pogojev za «napredovanje k miru», kar bi jo avtomatično pooblaščalo, da sproži vojaški napad.
V takem položaju ni čudno, da izraelski tisk jasno piše o neuspe-
predvidenega, da pa je vsekakor i hu Kissingerjeve misije.
RIM, 17. — Srečanje med strankami, ki	podpirajo sedanjo
Morovo vlado, o javnem redu se je zaključilo s kompromisnim predlogom Fanfanija, da se odložijo pogovori in da se pooblasti vlada, naj pripravi v prihodnjih dneh vsebino ukrepov, ki jih name-' rava sprejeti glede javnega reda in ukrepov, da bodo na prihodnjih upravnih in deželnih volitvah volili tudi 18-letniki. Ta zaključek zadovoljuje vse štiri stranke, ki so na današnjem sestanku obrazložile svoja stališča v zelo mirnem duhu in ozračju. To' je znak, da se v sedanjem trenutku nihče ne namerava spuščati v pustolovščine, ki so bile še v preteklih dneh glavni predmet izjav Fanfanija in nekaterih socialdemokratov.
Po današnjem sestanku se utrjuje prepričanje, da v sedanjem trenutku nihče nima koristi razbijati težko ustvarjene enotnosti okrog Morove vlade, da se v miru priredijo deželne in upravne volitve. To pomirjevalno vzdušje je treba pripisati tudi posredovalni vlogi predsednika vlade Mora in delno republikancem, tako da so bili na današnjem sestanku sprejeti mnogi socialistični predlogi, najbolj sporne točke pa so bile prepuščene rešitvi vladi.
Prihodnji sestanek, na katerem bo vlada predočila predstavnikom KD,
PSI, PSDI in PRI svoje predloge o javnem redu in prihodnjih upravnih in deželnih volitvah, bo v ponedeljek.
Obenem je razveseljivo dejstvo, da so se vsi strinjali, da je treba sklicati deželne in upravne volitve v juniju. Datum sicer ni bil še urad-
no določen, na sestanku pa so omenili 8. ali 15. junij.
Sestanka, ki se je začel malo pred 11. uro dopoldne v palači Chigi, .-.o se udeležili: za KD tajnik Fanfara, senator Bartolomei in poslanca Piccoli in Scalfaro; za PSI tajnik De Martino, senator Zuccalà in poslanca Mariotti in Balzamo; za PSDI predsednik Tanassi in tajnik Orlandi, poslanca Cariglia in Belluscio ter senator Ariosto; za PRI poslanec Biasini, senator Chiarelli in namestnik tajnika stranke Terrara.
Za vlado so bili navzoči: predsednik Moro, podpredsednik La Malfa, ter ministri Gui, Forlani, Reale, Cossiga, Colombo in Visentini.
Prvi del sestanka, med katerim so govorili poleg predsednika vlade še notranji minister Gui, pravosodni minister Reale, nekateri drugi ministri, socialdemokratski tajnik Orlandi in tajnik PSI De Martino, se je zaključil kmalu po 14. uri; popoldanski del pa se je začel ob 17.15. Že po dopoldanskem sestanku so predstavniki vseh štirih strank dah hrabrujoče izjave, da je sestanek potekal zelo strpno in v popolnem razumevanju, da je vsaka stran obrazložila svoje stališče in da se bo srečanje gotovo z uspehom zaključilo. Drugi del srečanja pa se je zaključil ob 21.30. Ob odhodu s sestanka je socialdemokratski tajnik Orlandi izjavil časnikarjem, da re bodo skoraj gotovo sestali ponovno prihodnji ponedeljek in da bodo deželne in upravne volitve 8., ali najkasneje 15. junija. Isto so potrdili še nekateri drugi člani socialdemokratske in drugih delegacij.
Po srečanju je tajnik PSI De Martino izjavil časnikarjem, da so obširno razpravljali predvsem o javnem redu, zlasti pa še o boju proti kriminalu. Dejal je, da so med razpravo dali še posebni poudarek nujnosti boja proti neofašističnemu nasilju, ki je doseglo zelo nevarno raven, o čemer je govoril tudi notranji minister Gui. De Martino je dejal, da so se vsi strinjali, da je treba okrepiti policijske sile, da bodo bolj učinkovite v boju proti kriminalu in da bo treba izboljšati tudi nekatere zakone. Glede policijskega pripora je izjavil, da je bilo to vprašanje postavljalo ob stran, ker so ugotovili, da obstajajo že zakoni, ki je dovolj, da se jih pravilno in strogo izvaja. Zato pa so vzeli na znanje možnost, ki jo je predočil pravosodni minister Reale o malenkostni spremembi določila o preiskovalnem priporu. Tajnik PSI je dejal, da je prišlo do deljenih mnenj v pogledu uporabe o-rožja policije ter še o nekaterih drugih vprašanjih, ki se tičejo zapornega naloga v primeru nasilja ali groženj proti policijskim silam. Tudi glede policijskega sindikata, ki so ga socialisti zagovarjali, ni bilo soglasja in so vprašanje prepustili
vladi, da ga preuči in da svoje predloge na prihodnjem sestanku.
Izjavo je dal tudi tajnik krščanske demokracije Fanfani, ki je v glavnem poudaril, da je najbolj značilno za ozračje, ki je vladalo na sestanku dejstvo, da je bil sprejet njegov predlog, da se pooblasti vlado, da sestavi predloge v pogledu javnega reda, potem ko je slišala stsališča predstavnikov štirih strank. Tudi Fanfani je potrdil časnikarjem, da glede prihodnjih volitev krščanska demokracija nima nobenih pridržkov in da bo vlada določila 8. ali 15. junija za deželne in upravne volitve. Obenem pa da bo vlada pripravila ukrepe, da se omogoči udeležba na volitvah volivcem med 18. in 21. letom.
Dolanc sprejel Stepakova
BEOGRAD, 17. — Tajnik izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc je sprejel danes sovjetskega veleposlanika v Jugoslaviji Vladimira Stepakova, ki mu je izročil vabilo CK sovjetske partije, prezidija vrhovnega sovjeta in ministrskega sveta, naj se jugoslovanska državno-partijska delegacija u-
deleži proslave 30-letnice zmage nad fašizmom, ki bo 8. maja letos v Moskvi.
Predlog Brežnjeva za zaključek konference o evropski varnosti
Sklepno zasedanje na vrhu naj bi bilo 30. junija v Helsinkih
OB NAVZOČNOSTI ZUNANJI MINISTROV 17 DRŽAV
Koordinacijski biro neuvrščenih v Havani
V ospredju mednarodni politični in gospodarski položaj ter delovanje neuvrščenih
HAVANA, 17. — V kubanskem glavnem mestu se je danes pričel sestanek 17 neuvrščenih držav, ki sestavlja na alžirski konferenci voditeljev izbrani koordinacijski biro. Na zasedanju so se zbrali zunanji ministri Alžirije, Gvajane, Indije, Jugoslavije, Kube, Kuvajta. Liberije, Malezije, Malija, Nepala. Peruja, Senegala, Sirije, Somalije, Sri Lanke, Tanzanije in Zaira. Jugoslovansko zastopstvo na ministrskem zasedanju koordinacijskega biroja vodi podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic.
V središču pozornosti na zasedanju biroja neuvrščenih so mednarodni politični in gospodarski položaj, posebej akutne mednarodne krize. Veliko pozornost bodo namenili tudi praktičnim ukrepom za izvajanje sklepov alžirske konference voditeljev neuvrščenih, dejavnosti neuvrščenih na lanskem 29. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov in pripravam na konferenco zunanjih ministrov vseh neuvrščenih držav avgusta v perujskem glavnem mestu Limi.
Sestanek koordinacijskega biroja je začel gostitelj, kubanski zunanji minister Raul Roa. Biro bo delal v plenumu in komisijah. V ospredju zanimanja je delo v politični in gospodarski komisiji, ki pripravljata osnutke sklepnih dokumentov. Na plenarnih sejah bodo govorili šefi delegacij, med njimi tudi jugoslovanski zunanji minister Miloš Minic.
švedski premier v Jugoslaviji
Razgovor
Tito-Palme
ŽENEVA, 17. — Kot poročajo v zahodnih diplomatskih krogih, je generalni tajnik KP Sovjetske zveze Leonid Brežnjev poslal zahodnonem-škemu kanclerju Schmidtu, francoskemu predsedniku Giscardu D’E-1 nih problemih, ki jih je danes treba staingu, britanskemu premieru Wil- netdložno reševati, in prišli smo do sonu in predsedniku italijanske via-1 istega gledišča, kako bi jih bilo
(Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Predsednik republike Josip Broz Tito je danes v Belem dvoru na Dedinju sprejel predsednika švedske vlade in socialnodemokratske stranke Švedske O-lofa Palmeja, ki je sinoči prispel na 48-umi uradni in prijateljski o-bisk v Jugoslavijo.
Predsednik Tito in premier Palme sta vodila pogovore dobri dve uri, izmenjavo mnenj pa sta nadaljevala tudi med kosilom, ki ga je jugoslovanski predsednik priredil v čast švedskega državnika.
Po razgovorih je predsednik Tito dal izjavo za švedsko televizijo in je v njej poudaril tole; «Razpravljali smo o najvažnejših mednarod
mnogo ne zavlačuje, ker je zadeva zelo pomembna. Govorili smo tudi o položaju na Bližnjem vzhodu in izrazili našo zaskrbljenost, ker se še ne opažajo jasne rešitve, ki so nujne. Beseda je tekla tudi o Cipru, ker je vse to skupaj močno povezano.
Razpravljali smo tudi o neuvrščenih državah in vlogi, ki jo imajo danes v mednarodnih odnosih. Bill smo istega mišljenja, da je potrebna njihova še večja dejavnost. V zvezi s tem smo precej pozornosti posvetili nekaterim aktualnim dogodkom na afriški celini. Izmenjali smo tudi mnenja o energetski krizi, o podražitvah nafte, ki so prizadela tudi nas in tudi Švedsko. Toda dosegli smo soglasje, da ima-Ijo države, ki takšna bogastva po-‘ sedujejo, .tudi pravico, da z njimi same razpolagajo. Z eno besedo, pokazalo se je, da imamo enaka ali podobna gledišča o raznih mednarodnih problemih».
Tito je v izjavi za švedsko televizijo tudi poudaril, da so dobre možnosti za povečanje in razširitev dvostranskega sodelovanja, o čemer sta razpravljala predsednika vlad Bijedič in Palme. Predsednik Tito se je ob tej priložnosti tudi zahvalil švedskemu kralju in predsedniku švedske vlade za vabilo, da obišče Švedsko.
Pred Palmejevim srečanjem s predsednikom Titom so se že končali plenarni jugoslovansko-švedski pogovori, v katerih sta Bijedič in Palme s sodelavci sinoči in danes dopoldne skupaj več kot tri ure o-bravnavala različne vidike dvostranskega sodelovanja in pomembna mednarodna vprašanja. Kot se je zvedelo, je premier Palme v razgovoru posebej podčrtal zainteresiranost švedske vlade, da jugoslovanski delavci, ki so na švedskem na začasnem delu, ohranijo svojo nacionalno in kulturno identiteto, hkrati pa je pohvalil njihovo organiziranost.
Predsednik švedske vlade in socialnodemokratske stranke Palme je popoldne obiskal tudi člana predsedstva SFRJ Edvarda Kardelja in se z njim približno dve uri pogovarjal o nekaterih aktualnih problemih in posameznih družbenih vidikih sodobnega razvoja mednarodnih odnosov.
Olof Palme se bo jutri sešel s tajnikom partijskega izvršnega komiteja Stanetom Dolancem, popoldne pa bo končal obisk v Jugoslaviji.
V. B.
laga, naj bi sklicali za 30. junij v Helsinkih vrhovni sestanek 35 evropskih držav, na katerem naj bi podpisali pogodbo o varnosti in sodelovanju v Evropi. V istih krogih trdijo, da je Brežnjev poslal svoje pismo tik pred zasedanjem evropskega sveta v Dublinu 10. in 11. marca.
treba reševati. Naši pogledi se pokrivajo in mi bomo na tem področju prav gotovo sodelovaU.
Katera so vprašanja, ki smo jim v glavnem posvetili pozornost? To je predvsem evropska varnost. Izražena je obojestranska želja, da se zaključne priprave na konferenco malo pospešijo, da se s tem
LIZBONA, 17. — Po vesteh iz Lizbone se je novoustanovljeni revolucionarni svet sestal na svoji tretji seji (na prvih dveh je sklenil nacionalizirati banke in zavaro-vadnice), da bi razpravljal predvsem o agrarni reformi. V tej zvezi pričakujejo, da bodo sprožili najširša razlaščanja, medtem ko ni mogoče izključiti novih nacionalizacij. Revolucionarni svet proučuje tudi — kot so uradno potrdili — problem .protidemokratičnih strank’.
V tej zvezi so nekateri opazovalci napovedovali skorajšnji razpust portugalske krščanske demokracije, še posebno potem ko je njen generalni tajnik major Osorio-zbe-
žal v tujino, ker je bil vpleten v neuspel poskus državnega udara 11. marca. V samih krogih KD v Lizboni pa so danes demantirali, da bi vojaške oblasti nameravale razpustiti stranko. Prav danes so določili novega strankinega tajnika, ki bo Costa Figueira. V krogih KD so povedali, da so ta ukrep sprejeli zaradi «neupravičene odsotnosti» dosedanjega tajnika majorja Osoria.
Vojaške oblasti so dale medtem osvoboditi pet članov družine Espi-rito Santo, lastnikov istoimenske banke, ki so jih v preteklih dneh aretirali pod obtožbo, da so bili vpleteni v poskus državnega uda-
ra. Preiskava je namreč pokazala, da niso imeli nobene povezave z uporniki.
Danes so tudi demantirali, da bi vojaške oblasti prepovedale neki katoliško usmerjeni radijski postaji, da bi oddajala nedeljsko mašo. V samih krogih radijske postaje so pojasnili, da niso oddajali maše zaradi stavke osebja, ki že več mesecev čaka na obnovitev delovne pogodbe.
Na sliki: vojaki stražijo čakalnico lizbonskega letališča, da bi preprečili, da bi se udeleženci neuspelega poskusa državnega udara 11. marca zatekli v tujino.
11. kongres madžarske KP
BUDIMPEŠTA, 17. — Ob navzočnosti 848 delegatov, številnih gostov in predstavnikov 29 komunističnih partij z vsega sveta se je danes popoldne v Budimpešti začel 11. kongres madžarske socialistične delavske partije. Med drugimi so navzoči generalni tajnik KP SZ Brežnjev ter vzhodnoevropski partijski voditelji Husak, Gierek, Honecker in Živkov. Jugoslovansko delegacijo na kongresu vodi Jure Bilič. Današnja seja je bila v celoti posvečena poročilu prvega sekretarja madžarske partije Kadarja, ki je pregledal delovanje po letu 1970, ko je bil zadnji partijski kongres ter nakazal smernice za bodoče delo.
Oausescu polrjen za romunskega predsednika
BUKAREŠTA, 17. — Nikolaj Ceau-sescu je bil danes ponovno izvoljen za predsednika Socialistične republike Romunije. Do izvolitve je prišlo soglasno na prvi seji novega parlamenta, ki je bil izvoljen na nedeljskih volitvah. Parlament se bo ponovno sestal jutri, ko bo moral izbrati člane novega državnega sveta in vojaškega sveta ter novega ministrskega predsednika, ki bo nato predlagal nove ministre.
Gensckr obišče Prago
PRAGA, 17. — Zahodnonemški zunanji minister Hans Dietrich Gen-scher bo prihodnji teden opravil u-radni obisk v Pragi na povabilo češkoslovaškega kolega Chnoupka. Ministra bosta razpravljala o dvostranskih odnosih in o najbolj aktualnih mednarodnih problemih.
DUNAJ, 17. — Finančni ministri Avstrije, Zahodne Nemčije in Švice se bodo sestali v petek na Dunaju, da bi‘ razpravljali o gospodarski in finančni politiki treh dr. žav. Sporočilo je dalo danes avstrijsko finančno ministrstvo.
18. marca
H?5
OB 25. OBLETNICI, V NEDELJO V KULTURNEM DOMU - ... ^ -- 1 ...—..... ....*..1 .. .. —
Jubilejni občni zbor važen mejnik v življenju in delovanju Kmečke zveze
Čestitke in priznanja - Nagovori predsednika pokrajine, predsednika SKGZ in deželnega tajnika združenja «Alleanza dei contadini»
Jubilejni občni zbor Kmečke zveze. ki je bil v nedeljo v Kulturnem domu, je popolnoma uspel, tako glede vsebine, kot velike ude-1 ležbe članov. Občnega zbora so se udeležili tudi predstavniki oblasti in organizacij s Tržaškega i.i iz Slovenije, in sicer predsednik tržaške pokrajine Zanetti, miljski župan Millo, zastopnika dolinskega in repen-tabrskega župana (dolinski župan Dušan Lovriha ni mogel priti zaradi bolezni in je poslal pozdravno pismo), predsednik SKGZ Boris Race, predsednik Slovenskega gospodarskega združenja Stanko Bole, predsednik Zadružne zveze Slovenije Petelin, zastopnik podjetja «Kras -Sežana» inž. Renčelj. Tržaški župan Spaccini je poslal telegram s pozdravnimi čestitkami, pozdrave in čestitke je prinesel zastopnik sindikalne konfederacije CGIL, CISL in UIL, deželno in vsedržavno kmečno organizacijo «Alleanza dei contadini» pa je zastopal E. Simsig.
Na jubilejnem občnem zboru, ki mu je predsedoval Alojz Markovič, so podelili spominske plakete še živečim članom prvih odborov, ki so bili izvoljeni na ustanovnih občnih zborih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov.
V znak hvaležnosti za dolgoletno sodelovanje in prizadevanja v korist našemu kmetijstvu in kmečkemu življu, je Kmečka zveza podelila spominsko kolajno Mariu Grbcu in dr. Franu Juriševiču. ki je ob tej priložnosti omenil velik prispevek, ki so ga naši kmetje dali v narodnoosvobodilni vojni, ter je poklonil Kmečki zvezi svojo knjigo o partizanskem gospodarstvu na Primorskem.
Poročilo predsedstva je podal predsednik Alfonz Guštin, poročilo tainištva pa tajnik Lucijan Volk (Poročili objavljamo na četrti strani).
nja, ki zadevajo našo skupnost, o-i bravnavajo tudi izven strankarskih I okvirov. Pri tem ni obstajala nobe-
na želja, in te želje tudi danes m, da bi se hoteli postaviti nad stranke ali da bi jim hoteli škoditi.
Osnovna naloga naše manjšinske organizacije je v tem, da povsod, na vseh področjih in ob vseh prilikah brani interese slovenske narodnostne skupnosti v Furlaniji - Julijski krajini.
Dobro se zavedamo, katere družbene sile so nam naklonjene in da nam bo le dosledna demokratizacija družbe zagotovila največ narodnostnih pravic. Ta naša orientacija nas pa ne more obvezovati, da bi slepo spremljali vse, kar nam tudi dober prijatelj nudi, ker se v nekaterih stvareh včasih lahko moti. Stališč manjšinske organizacije ni torej jemati kot frontalni napad, ali kot rezultat miselnosti ljudi, ki ne vidijo čez plot, ampak kot rezultat skrbne in prizadete sodbe, ki jo je sposoben napraviti vsak kolikor toliko razmišljajoč in trezen pripadnik manjšine.
Ni nič novega, da ni spodoben vsak pripadnik večinskega naroda, pa naj bo še tako demokratično u-
(Nadaljevanje m 8. strani)
OD 17. DO 29. JUNIJA 1975
27. mednarodni tržaški velesejem
Na 27. mednarodnem tržaškem velesejmu, ki bo od 17. do 29. junija 1975, bodo posamezne blagovne zvrsti prikazane obiskovalcem v nekoliko drugačni obliki kakor prejšnja leta. Vodstvo velesejma se je namreč odločilo, da bo zbralo sorodne prikaze v zaokrožene celote z zgovornimi oznakami kot «Burostile», «Ideacasa» in podobno. Posebno privlačna bo razstava obrtniških izdelkov z naslovom «Shopping Center», kakor bodo privlačne tudi posebne razstave, ki jih bodo pripravile druge italijanske dežele s posebnim statutom.
Kar zadeva sodelovanje tujih držav, so doslej zagotovile svojo
uradno prisotnost Jugoslavija, Avstrija, Zahodna Nemčija, Sovjetska zveza in Brazilija. Najavljen je tudi nastop skupine afriških dežel EAMA, medtem ko bo uprava dunajskega mesta uredila turistično razstavo. Med spremnimi prireditvami naj o-menimo običajne dneve o lesu in kavi, katerim se bo letos pridružil poseben dan o gradbeništvu. Kakor v letu 1974, bo v okviru velesejma tudi poseben dan, posvečen problemom zavarovalstva.
Drevi v Dijaškem domu Kosovelov večer
Ob obletnici rojstva kraškega pesnika bo drevi ob 20 uri v istoimenskem Slovenskem dijaškem domu Kosovelov večer. O pesnikovem liku bo govoril Marko Kravos, nakar bo sledil recital Kosovelovih pesmi v interpretaciji dramske družine Slovenskega dijaškega doma in nastop dekliškega pevskega zbora PD Vesna iz Križa. Večer se bo zaključil z družabnostjo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiitiiimiuiiiiJiuiiiiiiiiiifiiiiiiiiimmiiiiiJiiiimimiiiriiiiiiiiiiimtiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PO SOGLASNEM SKLEPU SLOVENSKIH IN ITALIJANSKIH DIJAKOV
Danes stavka proti fašizmu na višjih srednjih šolah
Dijaki bodo tako protestirali proti podlemu napadu na dijake liceja «Petrarca» ■ Lovna ludističnega kolovodjo Grilza še vedno brez uspeha
Predsednik pokrajine Zanetti je čestital Kmečki zvezi ob njenem srebrnem jubileju in poudaril, da so izkušnje in premagane težave spodbuda za nadaljnje delovanje ter jamstvo za nove uspehe. Deželni tajnik «Alleanza dei contadini» Simsig je izrazil vse priznanje Kmečki zvezi za njeno dolgoletno in vztrajno delovanje v zaščito koristi kmetijstva in kmetov. Dejal je, da je ta občni zbor pomemben tudi zaradi tega, ker bo v jeseni vsedržavni kongres organizacije «Alleanza dei contadini», s katero je Kmečka zveza tesno povezana in bo prenesla specifično problematiko našega kmetijstva na vsedržavni kongres. Obširno je nato govoril o sedanji gospodarski krizi ter analiziral probleme kmetijstva, ki so se zaostrili zaradi dolgoletnega zanemarjanja in nerazumevanja politične oblasti. Navedel je konkretne zahteve za korenite posege v vsedržavnem in v deželnem merilu, zlasti glede živinoreje, zadružništva. Ceri strojev in gnojil, posojil, področnih načrtov, gorskih skupnosti, enakopravne socialne zaščite kmetov, itd.
Predsednik SKGZ Boris Race je izrazil vse priznanje KZ za njeno delovanje v korist kmečkega gospodarstva in zaščito interesov naše narodnostne skupnosti. Nato se je dotaknil vprašanj, ki živo zanimajo naše kmete in vso našo narodnostno skupnost.
Glede kraških rezervatov je poudaril, da jih odločno odklanjamo tudi zaradi tega, ker bi pomenili svojevrstno razlaščanje kraške zemlje.
Predsednik SKGZ je nato še dejal: «Kmečka zveza je bila med pobudniki in pozneje soustanovitelj SKGZ. Ko danes proslavljamo 25-let-nico vaše zveze, ne moremo mimo te važne odločitve, ki je vnesla v življenje naše narodnostne skupnosti nekaj novega in originalnega.
Novo in originalno je bilo prav v tem, da so bili postavljeni temelji za to, da se najrazličnejša vpraša-
Dijaki vseh trža_._ih slovenskih in italijanskih višjih šol bodo danes stavkali proti fašističnemu nasilju. Splošno stavko, kateri se je pridružil šolski sindikat CGIL, CISL in UIL, so napovedali dijaški zbori vseh šol zaradi krvavega sobotnega napada na dijake klasičnega liceja «Petrarca». Pod vodstvom tajnika mladinske organizacije MSI 22-let-nega Almeriga Grilza je škvadra črnosrajčnikov napadla dijake ob izhodu iz šole, pri čemer so 18-let-nega dijaka Bruno Fondo hudo ranila z udarcem francoskega ključa v sence. Fant še vedno leži v bolnišnici, medtem ko , je drugi ranjenec, 19-letni Bruno Gasparo, že doma.
Proti škvadristu Grilzu je namestnik državnega pravdnika Coassin izdal zaporni nalog, vendar je fašist pravočasno izginil in ga doslej zaman iščejo. Drugi fašist, proti kateremu so izdali zaporni nalog, 18-letni Stefano Lateovich, se je včeraj opoldne predstavil na sodniji. Ob upoštevanju, da je še mlad, da ni nikoli imel opravka s policijo in zlasti dejstvo, da se je sam predstavil, je dr. Coassin umaknil zaporni nalog in ga je samo dalj časa zasliševal.
Iskanje Grilza, ki je obtožen z Latcovichem telesnih poškodb, pa se nadaljuje. Pobeg mu je olajšalo več okoliščin, med katerimi je prva nerazumljivo vedenje ravnatelja liceja «Petrarca»: ko so namreč dijaki stekli v urade šole in zahtevali, naj pokličejo policijo, jim ravnatelj ni dal na razpolago telefona. Zato je združenje staršev ostro protestiralo, saj so se morali dijaki poslužiti javnega telefona in tako je policija prihitela z zamudo. Še več zamude je nastalo, ker so prišli tudi karabinjerji in so se morali domeniti, kdo bo vodil preiskavo in do naslednjega dne je škvadristični kolovodja imel časa na pretek, da je izginil in prepustil svoje mesto tajnika sinu deželnega svetovalca MSI Paolu Morelliju.
Proti zločinskemu fašističnemu napadu so protestirale številne demokratične organizacije, od mladinskih gibanj KPI, PSI in KD do Adi, Deželnega inštituta za zgodovino odporniškega gibanja in «Lotte continue». Zlasti oster je bil nastop staršev dijakov «Petrarce», ki poudarjajo, da za fašistične pretepače ne sme biti mesta v šolah, saj krožijo s francoskimi ključi v žepu in s tem jasno dokazujejo svoje zločinske namene.
Stavki so se pridružili tudi dijaki slovenskih šol, ki bodo v sprevodu krenili do Ljudskega vrta, kjer se bodo pred spomenikom Rossetti-ju združili z dijaki italijanskih šol. V skupni manifestaciji bodo šli do občinske palače, kjer bodo županu predložili zahtevo po odločnem nastopu vseh javnih oblasti proti fašizmu. Obenem bodo župana obvestili, da zahtevajo več ur skupnih zborovanj ob skorajšnjih proslavah 30-letnice osvoboditve, ki imajo velik antifašistični pomen.
Dijaki so pripravili dvojezičen letak, v katerem ugotavljajo, da ni naključje, če se prav v Trstu spet poraja fašistično nasilje. Odgovornost za to nosijo tisti, ki so dolgo let aktivno ali pasivno podpirali fašistične izbruhe, ki so vedno bili naperjeni proti demokratičnim in naprednim razrednim silam in proti naši nacionalni skupnosti.
Solidarnostna izjava Mladinskega krožka
Mladinski krožek Trst je na včerajšnji redni seji sprejel y zvezi s sobotno fašistično provokacijo naslednjo izjavo:
Ponovni fašistični napad na demokratične dijake italijanskega klrsič-nega liceja Petrarca nam priča, kako je prav fašistom neljuba demokratizacija šole, ki bi se morala po volitvah v zavodske svete vpeljati v italijanski šolski sistem. Fašisti
so spričo zrelosti, ki so jo v Trstu dokazali slovenski in italijanski dijaki z jasnimi antifašističnimi programi, ostali osamljeni in se kot o-bičajno poslužujejo le sile, s katero se znašajo nad antifašistično mladino. V znak solidarnosti MKT poziva vse slovenske dijake, da se strnjeno udeleže današnje stavke, skupno z italijansko antifašistično mladino.
Z množično udeležbo na današnji manifestaciji pokažimo fašističnim pretepačem, da v letošnjem jubilejnem letu, ko proslavljamo 30-letnico osvoboditve, ne trpimo več tako grobih napadov in pozivamo oblasti, ki so za io pristojne, naj končno odločno ukrepajo zoper provokatorje, katerih imena so dobro znana in za katere ni prostora v demokratičnem Trstu.
Z nastopom pri KPI in KD
Slovenska skupnost za rabo slovenščine v občinskem svetu
Predstavniki izvršnega odbora Slovenske skupnosti so v soboto in v ponedeljek obiskali tržaškega poslanca Škrka in senatorja Šemo (KPI) ter demokristjanskega poslanca Bel-cija. Predstavniki Slovenske skupnosti so tržaške poslance zaprosili, naj bi pri rimski vladi posredovali, da bi odgovorila tržaškemu županu Spacciniju v zvezi s problemom uporabe slovenščine v tržaškem občinskem svetu, ki ga je že 18. oktobra 1974 v občinskem svetu sprožil odbornik Dolhar. Poslanci so obljubili, da se bodo zavzeli za ugodno rešitev problema. V odposlanstvu Slovenske skupnosti so bili dr. R. Dolhar, prof. A. Lokar, Fr. Mljač in A. Terčon.
PROTI SEŠTEVANJU DOHODKOV
V Trstu ustanovljen vsedržavni obrambni odbor
V našem mestu je bil ustanovljen poseben «Vsedržavni odbor za obrambo zaposlenih zakoncev» (CN DCL), katerega glavni namen je, doseči od pristojnih oblasti, da bodo obravnavale dohodke zaposlenih zakoncev enako kakor dohodke ne-
.....................m»............
Obisk pri letošnjem dobitnika barvnega televizijskega aparata
■S
«Prej bi verjel, da me bo obiskala smrt, kot pa da bom izžreban za prvo nagrado Primorskega dnevnika*. S temi besedami nas je na vratih svojega doma v Lonjerju sprejel naš letošnji dobitnik barvnega televizorja Andrej Lavrenčič. Seveda ni mislil prav tako, hotel je le povedati, kako zelo ga je novica presenetila in razveselila obenem, saj v svojem skoraj 70-letnem življe-
nju ni && nikoli ničesar dobil podar- j jenega, pač pa se je vedno trudil I
s trdim delom za skromno in pošteno življenje.
Sedli smo za mizo k obveznemu kozarčku domačega vina in pršuta, da skupno z domačini proslavimo dogodek. Pogovorili smo se o tem in onem in po govoru smo bili še bolj kot prej potrjeni v ugotovitvi, da je žreb tokrat še posebno dobro in pravično odločil. Lovrenčičevi so naročniki na Primorski dnevnik od samega začetka, tam od leta 1945.
Naročeni so
ca, lam oa leia iìho. ,yuvi ikwòuji iu-u tudi na «Gospodarstvo» I njegove družine.
in sploh je slovenski tisk pri njih redno na mizi. Gospa Justa nam je tudi zaupala, da Andrej zjutraj niti z dama ne more, če prej vsaj bežno ne pregleda dnevnika, zvečer pa mu posveti več časa. Lovrenčičeva hiša je ena izmed tistih številnih lonjer-skih hiš, v katerih je bilo med vojno pravo skladišče za oskrbovanje partizanskih borcev. Pri njih so zbirali hrano, zdravila, denarne prispevke za partizane, oba, Andrej in Justa, sta razpečavala partizanski tisk in ko je bilo treba, sta nudila tudi zatočišče obolelemu borcu ali ilegal nemu aktivistu. Zgodilo se je celo tako, da sta v spodnjih prostorih skrivala skupino partizanov, ko so se v zgornjih prostorih zadrževali Nemci. Oba se rada spominjata tistih let, ki so bila težka in nevarna, ki pa so našim zavednim ljudem, kakršna sta bila naša nagrajenca Andrej in Justa, nudila priložnost, da pokažejo vso svojo brezmejno zvestobo slovenskemu narodu. In tudi za to smo veseli, da sta bila deležna naše prve nagrade.
Ob slovesu nam je Andrej hotel podariti za «fante v uredništvu» kar cel «flaškon» domačega pridelka. Komaj smo ga prepričali, da bo nekaj litrčkov več kot dovolj, da jih popijemo na njegovo zdravje ob njegovi letošnji 70-letnici in na zdravje
poročenih parov. Po mnenju pobudnikov je norma, ki določa seštevanje dohodkov moža in žene pri odmerjanju davkov, protiustavna. Jeseni letos namerava odbor organizirati o tem vprašanju poseben vsedržavni kongres v Trstu.
• V petek bodo na sedežu zbornice komercialistov v Ti^stu predstavili novo knjigo z naslovom «Nova davčna disciplina podjetniškega dohodka,, ki jo je napisal dr. L. Abrami in izdala Tržaška hranilnica. O knjigi bo govoril sam avtor, ki ga bo predstavil prof. M. Fanni, ravnatelj Inštituta za knjigovodstvo na tržaški univerzi. Na srečanju, ki bo ob 18. uri v Ul. Zonta 2, so vabljeni komarcialisti in vsi, ki se zanimajo za to vprašanje.
• V kinodvorani Vittorio Veneto je bil v nedeljo dopoldne občni zbor tržaškega odseka vsedržavnega sindikata najemnikov. Tajnica J. Burlo je med drugim omenila, da čaka danes na Tržaškem na stanovanje nad 4.500 družin. Projektiranih pa je 2.673 stanovanj, kar je odločno premalo, hkrati s tem pa je znano, da so postopki na tem področju zelo zamudni. Vsi načrti so poleg tega obsojeni na neuspeh, če ne bo vlada pravočasno odmrznila 3.000 milijard, ki jih je namenila razvoju gradbeništva.
V NEDELJO V LJUDSKEM DOMU PRI KOROŠCIH
Topel sprejem tretjega koncerta v okviru revije «Primorska poje»
Občinstvo navdušeno sprejelo nastop devetih zborov - Pozdrav predstavnika SPZ Kaplja ter miljskega župana Milla
Šesta zborovska revija, posvečena 30, obletnici zmage partizanske vojne in osvoboditve izpod nacifašistič-nega jarma, ki se je prejšnjo nedeljo simbohčno začela v Cerknem in se nadaljevala v Postojni, je v nedeljo segla prvič v Miljske hribe, h Koroščem, to je v vas, ki je bila skozi dolga leta fašističnega suženjstva neupogljiva trdnjava odporništva. To je v svojem pozdravnem nagovoru pred nedeljskim koncertom v Ljudskem domu «Kolarič» poudaril tudi predstavnik SPZ Mirko Kapelj, ki se je obenem zahvalil prebivalstvu Koroščev za topel sprejem.
Miljski hribi so dejansko sprejeli z odprtimi rokami ta kulturni dogodek, ki je po tolikem času ponesel z narodno in borbeno pesmijo drobec svežine v te kraje ter obenem s pesmijo počastil padle in še živeče junake, ki so pred 30 leti pri Korošcih in drugod po Primorskem prispevali k zmagi. Tako prijetnega in prazničnega vzdušja kot v nedeljo že dolgo ni bilo pri Korošcih. Dvorana Ljudskega doma se je hitro napolnila in marsikdo je moral ostati pred vrati, da ne govorimo o številnih nastopajočih pevcih in pevkah, ki so sploh morali počakati na odprtem na svoj nastop. Koncerta se je udeležilo tudi veliko ljudi iz drugih krajev zamejstva ter iz okoliških krajev matične domovine. Med množico so bili tudi predstavniki miljske občinske uprave z županom Millom na čelu, ki je revijo na začetku tudi prijazno pozdravil. «Miljska občina, ki je v boju za osvoboditev in odporništvu žrtvovala nad tristo najboljših sinov,» je dejal župan, «z veseljem pozdravlja kulturno prireditev, ki je posvečena 30-letnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom.» To je poudaril tudi predstavnik SPZ Kapelj, ki je nato med drugim dejal: «Naš človek od vselej rad poje. V pesmi izraža svoja čustva, svojo bol, pa tudi svoj protest. Fašizem je skozi četrt stoletja prepovedoval slovensko pesem. Skušal jo je zadušiti, pa mu to ni uspelo. Naši ljudje so pesem gojili tudi v ječah in konfinacijah, v partizanih pa je pesem često donela ob spremljavi strojnic. Z osvoboditvijo je naša pesem ponovno svobodno zadonela in množice so jo zapele z velikim zanosom.
Tudi danes so naši pevci in pevke vredni nadaljevalci svojih prednikov, kar med drugim potrjuje sama revija «Primorska poje», ki jo že šesto leto zaporedoma prirejata Slovenska prosvetna zveza in Združenje pevskih zborov Primorske in ki je doslej že obšla vse predele naši; primorske domovine! Prav ta revija, ki stimulira pevsko kulturo ima še drugi izredno velik pomen: krepi in plemeniti sodelovanje in enotnost med Slovenci matične domovine in zamejstva.»
Na nedeljskem koncertu je nastopilo devet zborov, od teh dva iz zamejstva. Med sedmimi gosti iz matične domovine, sta bila posebno dobrodošla mešani zbor «Bazovica» z Reke ter zbor primorskih akademskih študentov iz Ljubljane. Oba zbora sta izzvala val navdušenja ter zapela eno pesem več kot ostali zbori. Spored, ki sta ga napovedovala Marta Bogateč in Diego Kolarič, je odprl mešani zbor Studenc, ki ga vodi Fani Milavec.
Za njim so peli moški zbor «Soča» iz Nove Gorice pod vodstvom Jožka Kareja, Mešani zbor Kanal pod vodstvom Rozine Konjedic, moški zbor «France Bevk» s Šmarij pri Kopru, mešani zbor «France Bevk» s Prvačine pod vodstvom Dominika Suliča, mešani zbor «Bazovica» z Reke pod vodstvom Rajmunda Hrovata, moški zbor «Vesna» iz Križa pod vodstvom Frančka Žerjava, moški zbor «Igo Gruden» iz Nabrežine pod vodstvom Sergija Rddoviča ter Primorski akademski pevski zbor «Vinko Vodopivec» iz Ljubljane pod vodstvom Braneta Demšarja, ki je moral na splošno željo občinstva zapeti še eno pesem, za katero se ploskanje dolgo ni poleglo. Prijetno razpoloženje se je pri Korošcih nadaljevalo še pozno v večer, ko se je prijetna pesem preselila z odra pred založene kioske.
Radikalna stranka prijavila župana Spaccinija in KD
Radikalna stranka v Trstu je včeraj prijavila sodnim oblastem tržaškega župana Spaccinija pod obtožbo izkoriščanja javne službe v zasebne namene, ker ni prejšnji teden nemudoma zaukazal odstraniti plakatov, s katerimi je njegova stranka brez dovoljenja prelepila mestne ulice. Pokrajinsko tajništvo KD pa je bilo prijavljeno zaradi prilaščanja denarja iz javnih sredstev, to je denarja, ki ga je morala stranka plačati za globo, ker je brez dovoljenja nalepila omenjene plakate. Član vsedržavnega vodstva radikalne stranke G. Ercolessi, ki je vložil prijavo, je v posebnem poročilu javnosti izjavil, da bi njego-
va stranka ne storila tega koraka, če bi KD v nekem odprtem pismu tržaškemu dnevniku «R Piccolo» ne izjavila, da je nalepila plakate brez dovoljenja, da bi se izognila cenzuri tiska. Predstavnik iste stranke, ki nadzoruje štiri petine italijanskega dnevnega tiska, razpolaga z državno radiotelevizijo, v samem Trstu pa razpolaga s tednikom in radijskimi poročili, dodaja Ercolessi, je pa po drugi strani izjavil, da se tržaška občina ne bo obotavljala izvrševati strožje opozicije. «Za tržaško sodstvo, zaključuje poročilo radikalne stranke, je tokrat dobra priložnost, da dokaže, da si ne prizadeva samo za polnitev koronej-skih zaporov z ljudmi, katerih glavna krivda je ta, da so drugačni, kot bi jih -želel režim.»
Izleti
SPDT priredi 30. in 31. marca dvodnevni avtobusni izlet po Dolenjski (Rakov Škocjan. Cerknica, Stari grad, Sodražica, Ribnica, v Kočevju prenočitev, Metlika, Novo mesto, po možnosti Kostanjevica, Krka, Trst). Vpisovanje v Ul. Geppa 9/n. nadst do 20. marca.
Kmetijska zadruga v Trstu, Ul. Foscolo 1, organizira jutri, 19. t.m. izlet na kmetijski sejem v Verono. Vpisovanje v prodajalnah, Ul. Foscolo 1, Ul. Flavia 62, v Miljah, Trg Curiel in v mlekarni v Boljuncu.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 18. marca EDVARD
Sonce vzide ob 6.13 in zatone ob 18.13 — Dolžina dneva 12.00 — Luna vzide ob 8.35 in zatone ob 0.00 Jutri, SREDA, 19. marca JOŽEF
Vreme včeraj: naj višja temperatura 9,7 stopinje, najnižja 7,1 stopinje, ob 19. uri 8 stopinj, zračni tlak 1006,9 mb tablo narašča, veter 5 km na uro jugovzhodnik, vlaga 75-odstotna, dežja je padlo 17 mm, nebo oblačno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 16. in 17. marca se je v Trstu rodilo 7 otrok, umrlo pa je 18 oseb.
UMRLI SO: 54-letna Licinia Cana-rutto por. Sossi, 74-letni Luigi Castelli, 79-letni Giovanni Richter, 73-letni Giorgio Pugiato, 81-letni Enrico Raz-zieri, 75-letni Vincenzo De Santi, 73-letni Giuseppe ; De- Martino, 77-letni Giuseppe Stoppar, 79-letni Oscarre l JMandanotto, 85-letiji Giovanni Maier, 81-letna Angela Poiesi, 85-letni Guido Gladulich, 89-letni Domenico Pettener, 66-letni Antonio Vetta, 71-letni Carlo Puntar, 82-letna Caterina Ceciliot vd. Pizzot, 83-letni Guido De Monte, 84-let-ni Giuseppe Ferluga.
BARI	LOTERIJA 78 63		27	57	64
CAGLIARI	74	90	42	44	72
FIRENCE	44	14	32	70	41
GENOVA	80	34	29	86	67
MILAN	60	58	21	63	43
NEAPELJ	87	21	54	47	56
PALERMO	24	6	1	87	34
RIM	71	29	86	25	48
TURIN	69	89	20	66	47
BENETKE	32	40	5	79	34
ENALOTTO 2 2 X 2X2	122				X	1 1
KVOTE: 12 točk — 7.402.000 lir; 11 točk — 305.900 lir; 10 točk — 29.000 lir
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Al Lloyd, Ul, Orologio 6, Ul. Diaz 2; Alla Salute. Ul. Giulia 1; Pic-ciola. Ul. Oriani 2; Ali'Annunziata, Trg Valmaura 11.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Alla Basilica, Ul. S. Giusto 1; Croce Verde, Ul. Settefontane 39; Alla Giustizia, Trg Libertà 6; Alla Testa d'oro, Ul. Mazzini 43.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (teL 211-001). Prosek (tel. 225-141), Božje polje — Zgonik (tel. 225-596). Nabrežina (tel. 200-121). Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137). Milje (tel 271-124).
	
URADNI TEČAJ	BANKOVCEV
Ameriški dolar	639,—
Funt šterling	1536,—
Švicarski frank	253,50
F'rancoski frank	150,80
Nemška marka	272,10
Avstrijski šiling	38,50
Dinar: debeli	37,25
drobni	37,25
MENJALNICA
vseh tujih valut
SLOVENSKI AKADEMIKI
vabijo vse sedanje in bivše visokošolce na
BRUCOVANJE 75
ki bo danes, 18. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. Na sporedu tradicionalno tekmovanje v dviganju in praznjenju kozarcev ter abufacijsko srečanje. Igral bo vokalno instrumentalni ansambel «In thè Midle of thè Bar».
PROSVETNA DRUŠTVA IZ DOLINSKE OBČINE in ŠD BREG
vabijo vse občane na
OSREDNJO PREŠERNOVO PROSLAVO
ki bo v občinski telovadnici danes, 18. t. m., ob 20.30
Nastopajo; Moški pevski zbor «F. Venturini» — Domjo Moški pevski zbor «V. Vodnik» — Dolina Mešani pevski zbor «Slovenec» — Boršt Mešani pevski zbor «F. Prešeren» — Boljunec Recitatorji dramske skupine «F. Prešeren» — Boljunec šola s celodnevnim poukom Ricmanje - Domjo
SLAVNOSTNI GOVOR: MARIJ ČUK
Toplo vabljeni!
Gledališča
ROSSETTI
Drevi ob 20.30 premiera Dreyerje-vega dela «Jezus» v priredbi Stalnega gledališča iz . Turina. Predstave si bodo sledile do 31. marca. Prodaja vstopnic pri Osrednji blagajni (te-lef. 36-372 — 38-547).
VERDI
Danes pb 20. uri bo premiera Sma-reglieve opere «La Falena». Režija Filippo Crivelli, dirigent Giahandrea Gavezzani. Orkester in zbor gledališča Verdi.
* * *
V	ponedeljek, 24. t.m., bo v gleda lišču Verdi recital španske sopranistke Montserrat Gabelle. Od danes so pri' gledališki blagajni na razpolago vstopnice za recital.
TEATRO STABILE
V	sodelovanju s turistično in leto-viščarsko ustanovo iz Milj bo Stalno gledališče za Furlanijo - Julijsko krajino v petek ob 20.30 nastopilo v občinski telovadnici v Ul. D'Annunzio s Kroetzovim delom «Renzo in Anna» (Oberdsterreich).
AVDITORIJ
Od petka, 21. t.m. do nedelje, 23. t.m. v Avditoriju VI. revija Teatro oggi. Nastop Dramma italiano di Fiume s predstavo «Il soldato Tanaka» Kaiserja, režija Francesco Macedonio. Za to predstavo veljata I. in Vili, odrezek Teatro oggi.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
LUIGI SQUARZINA
TRI ČETRTINE LUNE
Drama v treh dejanjih Prvič v slovenščini
V četrtek, 20. marca, ob 17. uri v petek, 21. marca ob 13. uri
Razstave
V Tržaški knjigami v UL sv. Frančiška 20 se uspešno nadaljuje razstava Hlavatyjevih akvarelov, M prikazujejo naš Kras sredi zime in jeseni. Številnim ljubiteljem umetnosti, ki te dni o-biskujejo knjigarno in razstavo, je umetnik dal na ogled še celo mapo svojih akvarelov.
V	umetnostni galeriji «Corsia Stadion» (Ul. Battisti 14) bo do 20. marca razstava najnovejših del slikarja in grafika Lojzeta Logarja iz Ljubljane.
V	miljski umetnostni galeriji «11
Mandracchio» je od sobote zvečer v gosteh slikar Gianfranco Miksa z Reke, ki je prinesel na svojo prvo osebno razstavo v tujini 19 del. Odprtja razstave, ki jo organizira avtonomna turistična ustanova 'z Milj, se je udeležilo razmeroma veliko ljudi, med katerimi so bili tudi jugoslovanski generalni konzul v Trstu Ivan Renko, namestnica italijanskega konzula v Kopru dr. Nella Cefalo, predsednik deželne novinarske zbornice Italo Soncini, namestnik tržaškega kvestorja dr. D’Onofrio in mnogi drugi predstavniki javnega in kulturnega življenja. Goste je pozdravil predsednik avtonomne u-stanove za gostinstvo in turizem v Miljah Fabio Opara, umetnika pa je predstavil prof. Sergio Molesi, nakar je povzel besedo tudi jugoslovanski generalni konzul, ki je pohvalil umetniško kulturno izmenjavo med narodnostnimi manjšinami in med Jugoslavijo in našim področjem. Razstava bo trajala do konca meseca.
Amaterski oder Prosek - Konto-vel priredi jutri, 19. marca, ob 18. uri v prosvetnem domu na Proseku veseli popoldan. Na sporedu sta veseloigra v dveh dejanjih Županova Micka in veseloigra v enem dejanju Gospa Sibs in gospodinja Tibs.
Vljudno vabljeni!
Razna obvestila
Predsedstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora obvešča vse člane glavnega odbora, da bo danes, 18. t.m., ob 19.30 važna seja v Bazoviškem domu ter vabi, da se je polnoštevilno udeležijo.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE • Trst Kulturni dom
GOSTOVANJE
MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
Danes, 18. marca, ob 15.30 A. LINDGREN
PIRA NOGAVIČKA
(mladinska igra)
Vstopnice razprodane. Ponovitev bo v torek, 25. t.m., ob 19.30
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.3 «Rebecca» (1940), režiser Alfred Hitchcock, igrata Laurence Olivier u* Jean Fontaine.
Ariston 16.00 «Sugarland Express»-Barvni film, igra Ben Johnson. H® žiser Z. Brown.
Grattacielo 16.00 «Perchè si uccio un magistrato», režija Damiano Da miani, igrata Franco Nero in Fran coise Fabian, Barvni film.
Excelsior 16.00 «10 secondi per gire». Barvni film, igra Charles Bronson.
Nazionale 14.30 «Cappuccetto rosso».
. Barvni film.
Fenice 16.00—22.00 «L'inferno di cristallo». Barvm film, v katerem igrajo Steve McQueen, Paul New man in William Holden.
Eden 16.00-22.00 «A mezzanotte vaia ronda del piacere». Barvni filaj' Igrajo C. Cardinale. V. Gassma .
M. Vitti in G. Giannini.
Ritz 16.00—22.00 «A mezzanotte va m ronda del piacere». Barvni film-grajo C. Cardinale. V. Gassman, M-Vitti in Giancarlo Giannini.
Aurora 15.30 «Gruppo di famiglia m un interno». Barvni film. Igra H-Lancaster. Prepovedano mladini P° 14. letom.	. ,
Capitol 15.30 «Assassinio sull Orien -express». Barvni film.
Cristallo 16.00 «Travolti da un insolito destino nell’azzurro mare di ag°' sto». G. Giannini in M. Melato. Pre" povedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Finche c’è guerra c . speranza». Barvni film. V glavn* vlogi igra Alberto Sordi.
Filodrammatico 15.50 «Il mostro è '. tavola... barone Frankstein». Barv® film. Igrata Joe Dalessandro in Dalila Di Lazzaro. Režiser Carlo Porl ti. Prepovedano mladini pod 16- 1 tom.
Moderno 16.30 «Porgi l'altra gnan eia». Barvni film, v katerem ig1'3 Terence Hill in Bud Spencer.
Ideale 16.00 «Wang Yuteng - ^ morte vestita di bianco». Igra Yu. Prepovedano mladini pod 14- e tom.
Vittorio Veneto 16.30 «A muso duro». Barvni film, v katerem nastopa -glavni vlogi Charles Bronson.
Abbazia 16.00 «Oggi sposi, sentite co doglianze». Barrai film. Igrata Ja Lemmon in Barbara Harris.
Astra 16.30 «Una donna, una c^n3 glia». Barvni film. Igrata Lino Ve tura in Francoise Fabian.
Radio 16.00 «Pluto, Pippo Papenno supershaw», Wald Disneyev fil111 barvah.	,,
Mignon 16.00—22.00 «La morte neua mano». Barvni film. Igra Wang
Slovenski Uiub priredi danes,
18. t.m. ob 20.30
predavanje:
Dr. KAREL ŠIŠKOVIC
O SLOVENCIH V ITALIJI PO PRVI IN DRUGI SVETOVNI VOJNI
Gospodarska, politična in na slika Slovencev v Itaki]-., zadnjih petdesetih letih. Vabil e
Šolske vesti
šola Glasbene matice — Danes., t.m., ob 20. uri v dvorani J-lus (Ul. R. Manna 29/H.) J» ^ stop gojencev oddelka za klavir.
lino, trobento, blokflavto, harmom
in kitaro. Vljudno vabljeni, vstop prost.
M Jil
Vesela družba Kuka je daroval* 10.500 lir za ŠD Polet.
+
V 78. letu starosti nas je zapustil naš dragi
JOŽE (REPI) STOPAR
Pogreb bo danes, 18. t.m,. ob 12.30 iz tržaške mrtvašnice v Bazovico.
žalostno vest sporočajo: hčerki in Sonja, zeta Maks in Stanko, vn Stojan, Marjan, Aleks in Sergij, bratje, sestre in drugo sorodstvo
Trst, Katinara, Bazovica, 18. marca 1975

NA SOBOTNEM SREČANJU S PREDSTAVNIKI DRUŠTEV V SPETRU
SEJA OBČINSKEGA ODBORA
NA PRIREDITVI KOMISIJE SKGZ
PREDSEDNIK VIDEMSKE POKRAJINE TORELLO	'UW*
v seznam volilnih upravičenčev
Skrb občine za položaj v obratu Fiocco
ZAGOTOVIL VSO POMOČ BENEŠKIM DRUŠTVOM
Predsednik Turello priznal zgrešenost gospodarske politike do gorskih področij in dopustil možnost, da pride do pokrajinske konference o manjšinah - Kritični posegi predstavnikov društev
Kulturna in emigrantska društva Beneške Slovenije so v soboto organizirala v špetru Slovenov srečanje s predsednikom videmske pokrajine Viniciom Turellom, ki je številnim prisotnim javnim in kulturnim delavcem spregovoril o stvarnosti Nadiških dolin v okviru «vlienja pokrajine.
Predsednik pokrajine je, kot je nnano, že lani sprejel delegacijo beneških društev, sedaj pa je pristal še na to, da javno spregovo-1,1 o problemih te dežele v kraju samem in da svoje mnenje sooči z mnenjem širšega kroga krajev-bega prebivalstva. Večer je vseskozi potekal v prijetnem domačem vzdušju, h kateremu je prispeval tudi nastop «Nediških puobov» rb začetku večera ter nastop harmo-Jbkarja Birtiča in mlade pevke ob koncu prireditve.
Predsednika pokrajine je v ime-bu beneških društev pozdravil v slovenščini in italijanščini predsednik kulturnega društva «Ivan Irinko» Viljem černo, ki mu je tu-fll podaril nekaj knjig beneških
avtorjev.
Predsednik Turello se je druš-v°m zahvalil za vabilo in uvodo-•ba navedel precej statističnih Podatkov o demografskem in gospodarskem stanju Nadiških dolin, oudaril je, da se je število pre-ivalstva občutno znižalo v deset-'«ju 1961-71 (za kar 29,66 odst.), nekoliko manj pa v zadnjih treh j_etlb (za 3,9 odst). To pa zato, ?,er se je v zadnjih letih zvišalo število delavcev-vozačev. Podrobno lo analiziral demografske podatke P° občinah, ki so seveda najbolj Porazni v manjših hribovskih ob-vinah. Razlogi za masovno izseljevanje so predvsem v nizkem števi-šu dalovnih mest, saj je recimo v Petru, ki je gotovo gospodarsko ■ajmočnejša občina, komaj 88 Iju-•ki so zaposleni v obrtništvu in idustriji, v nekaterih občinah pa kih delovnih mest sploh ni, pa : odstotek zaposlenih v terciar-“1 dejavnostih je povsem irelevanten.
Med govorom predsednika Turella
ti, da posluževanje teh pravic ni nič protidržavnega.
Dino Del Medico je govoril o razsežnostih izseljenstva in o potrebi, da se ne investira samo v ceste, ampak v industrijo. Le tako se bo omogočila vrnitev emigrantov in polno življenje skupnosti.
Prof. Petricig je najprej spregovoril o gospodarskih in šolskih problemih, nato pa poudaril, da je predsednik pokrajine prvi javni u-pravitelj, ki je v Špetru izjavil določene stvari. Te izjave jemlje na znanje in čaka na njih verifikacijo. Glede jezika je dejal, da se mu posameznik nikoli ne odpove prostovoljno, čeprav se v nekaterih primerih tako zdi, ter izrazil obžalovanje, da predsednik pokrajine v svojih izvajanjih ni niti enkrat uporabil besede Slovenec.
Prof. Pittioni pa je izhajal iz furlanskega vprašanja in prešel na splošne ugotovitve o zaščiti manjšin, zaradi katerih je dežela dobila poseben statut. Tudi on se je uprl vsakršni obliki ugotavljanja obstoja slovenske manjšine, saj je jasno, da zaradi vrste zgodovinskih situacij ni pogojev, v katerih bi ljudje lahko povsem svobodno izrazili svoje mnenje.
Izidor Predan pa je vprašal predsednika, zakaj se videmska pokrajina ni udeležila mednarodne konference o manjšinah v Trstu.
Predsednik pokrajine je nato odgovoril na nekatera od postavljenih vprašanj. Priznal je zgrešenost gospodarske politike, ki odmaknjenim področjem ni omogočila, da bi se vključila v proizvodni proces, glede pokrajinske konference o
manjšinah pa je dejal, da bi po poglobitvi teh vprašanj do take konference lahko prišlo. Ob koncu je še enkrat poudaril obvezo pokrajinske uprave, da bo podpirala kulturno dejavnost v Benečiji.
Živa Gruden
Kako je z izvajanjem delovne pogodbe za javne uslužbence
Na sestanku pokrajinskega vodstva federacije delavcev in uslužbencev krajevnih ustanov, članov CGIL, sta Muscolino in Biancuzzi poročala o poteku nedavnega vsedržavnega shoda kategorije, kjer so poročevalci seznanili udeležence s stališčem kategorije, da zahteva od vlade točno opredeljene obljube glede reforme javne uprave in zdravstva.
V razpravi pa je sindikalist dr. Aldo Colleoni poudaril popoln uspeh stavke uslužbencev krajevnih ustanov. Udeleženci sestanka so poudarili potrebo po nadaljnji krepitvi sindikalne enotnosti.
Vprašanje dež. svetovalcev o občinski glasbeni šoli
Deželni svetovalci Bergomas, Rosari in De Cecco so poslali predsedniku deželnega sveta vprašanje, da bi izvedeli, s kakšnimi nujnimi ukrepi namerava deželni odbor odstraniti težavni finančni položaj v občinski glasbeni šoli v Gorici (javnopravni ustanovi), da zagotovi pouk ter ekonomsko varnost osebju. Deželni svetovalci svoje vprašanje oslanjajo na zahtevo staršev, ki jih je na skupščino povabilo vodstvo glasbene šole.
V petek spet seja občinskega sveta
Na zadnjem sestanku goriškega občinskega odbora so razpravljali o gospodarski krizi, ki je zajela poleg drugih tovarn tudi podgorski Fiocco. Občinska uprava se bo za u-godno reševanje teh vprašanj pozorno zanimala. Župan De Simone je poročal tudi o možnosti rešitve vprašanja odprtja mednarodnega prehoda na avtocestnem priključku.
Ponovna seja občinskega sveta bo v petek 21. februarja. Na njej bodo razpravljali o gradbenih vprašanjih. Odbor je dal nalogo sociološkemu inštitutu ISIG, da izvede podrobno anketo v zgodovinskem središču. To naj bi služilo kot uvod v študijo o podrobnem gradbenem načrtu na tem področju. Zavodu IACP bodo dali na razpolago zemljišče ob Ulici III. Armata.
Goriška občina bo podprla sodelovanje goriške folklorne in pevske skupine na folklornem festivalu v Celovcu 28. junija.
Odbornik Brenčati je povedal, da so dali nalog pristojnemu uradu, da izvede vse potrebno, da se v volilne sezname vpišejo mladinci rojeni v letih 1955, 1956 in 1957. To na podlagi najnovejšega zakona, ki določa, da lahko volijo mladinci, ki so že izpolnili 18. leto. Tako je odbor dal nalog za takojšnjo izvedbo tega, kar so zahtevali svetovalci KPI in mestna sekcija PSI.
Z obžalovanjem so odborniki sprejeli na znanje vest, da je pokrajinski nadzorni odbor zavrnil sklep goriške občine, ki je hotela vzeti v najem, proti letnemu plačilu 700.000 lir, telovadnico v rajonu Sv. Ane za potrebe dijakov nižje srednje šole «Favetti».
Odbornik Fantini je poročal o programu proslav za 30-letnico osvoboditve. Program mora biti namenjen predvsem mladini. Odbornik Fantini pa je še dodal, da se je treba v teh proslavah «spomniti tudi tridesete obletnice deportirancev v maju 1945».
Odbornik Ciuffarin je poročal o spremembah v plačilu obresti za posojilo 82 milijonov lir, ki jih bodo u-
porabili za gradnjo slovenskega o-troškega vrtca v Ulici Campi.
Drugi odborniki so poročali še vsak s svojega področja. Ceno najemnine za telovadnico v dolini Kor-na so znižali s sedanjih 2.000 na
1.000	lir na uro.
Drevi seja pokrajinskega sveta
V Gorici se drevi ob 18. uri sestane pokrajinski svet. Na dnevnem redu so interpelacije, imenovanje zastopnikov pokrajine v nekatere u-pravne odbore in obračune za 1. 1973.
Debatni večer o knjigi «Immagini di Gorizia»
Na pobudo kulturnih krožkov Salvemini in Rinascita bo v četrtek, 20. marca, ob 18. uri v mali dvorani Palače hotela na Korzu Italia 53, debatni večer o knjigi «Immagini di Gorizia», ki jo je izdala go-riška občinska uprava in ki je vzbudila precej polemik. Uvodno besedo bodo imeli odv. Nereo Battello, župan Pasquale De Simone in odv. Peter Sanzin.
Ireni in Davidu Černiču se je rodil drugorojenček Simon, čestitajo člani odbora sekcije Zveze borcev in prosvetnega društva «Danica» na Vrhu.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi v petek, 21. marca, ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani na Verdijevem korzu 13. predavanje na temo «Slovenske Alpe v cvetju». Govoril bo planinec in botanik Peter Skoberne iz Celja. Predavanje bo ponazorjeno z barvnimi diapozitivi.
flIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllUIIIIIllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIlllllllllllllllitlllllllllllllliiiiiiiiiiliiiiiilliiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniIflIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllliiiiiiiiiiiiiiiiii
SAMO GIOVANNI VENTURA NA ZAT0ZNI KLOPI
SE 0 LIKOFU PROSVETNEGA DOMA «ANDREJ BUDAL».
Zaustavil se je nato pri proble-u šolstva in povedal, da je po-a^lr!® izvedla študijo o razvrstit-■ . višjih srednjih šol, iz katere je sel predlog, naj bi te šole bile Cediidu, bodoči splošni bienij pa j <:1 v Špetru. Navedel je tudi po-c. j ■■ da je sedaj dijakov višjih ?dnJih šol iz beneških občin 267. .Glede problema javnih prevozov Predsednik povedal, da pokraji-Preučuje možnosti, da bi prevo-i ,na tein ozemlju prevzela pod rìt(,Q upravo. Navedel je tudi po-v' ke °. cestah, ki jih je pokrajina t,.J^dnjem času zgradila ali po-dvo a-’,.?a kar je potrošila skoraj jardi lir. V načrtu pa je
Stun nGy mejnega prehoda pri .Pici, kar bo nedvomno nrinomo-
Ih. k
bo nedvomno pripomo-Porastu prometa v teh kra-
Seveda je treba napraviti še mno-vsp °eial Turello, saj je interes v fikUPno?M. da bi lahko ljudje
feh . krajih dostojno živeli, ravniK tudi zaradi ohranjanja
ravnih blptnov
ne
na-
r. , ravnotežij.
«-^d® kulturnih in etničnih pro-
Pjegovenf3 dejal’ da imaj° P° manir" rcmenju vse narodne lorizpP-6 Pravico do zaščite in va-njih c e-iin to ne samo zaradi Pomp	ampak tudi zato, ker
Post ži0 "ke^atitev za širšo skup-ra p ■ Pa hočemo, da se kultu-jezik Tnsk-° razv'ja, je potreben furian-v Je sam vedno zatrjeval more j f- erniSrantom in zato ne ohravnmetl • drugačnega merila pri kot v av.anju neke druge kulture, Vilno i"Peru Nadiških dolin. Pra-vijaio’ d® društva to kulturo raz-iz živliŽf-'1 se s terci ne izločujejo tej j,;'®".-13.državne skupnosti. Pri navH„LVI Predsednika prekinil Tur 11° ?P'avz Prisotnih.
Pokraiino je nato Povedal, da pač Posti trma "lma specifičnih pristoj-Pa ie nv-6 Problemov manjšine, da fioančrmlpravljena vsestransko, tudi Ob ? ’ P°magati društvom, šap ja	se j® dotaknil še vpra-
Jinske knnfeVe P° sklicanju Pokra-ste in , ®rence o manjšinah, ki žili skiiP?kra,i'Pskemu svetu predlo-
0n (Tur^1 PSI in ki j° Pokrajinski” Aauvrml- Izjavil j®, da
Zahtevi K*	n’ nasprotoval
Pak le ,.ara?j njene vsebine, am-j® bila t-a di Procedure, s katero krat nona P°stavljena, ter še en-osebnem mn ’ da 'e po njegovem rt podnipi?nenju teeba vse kultur-Pr ,1 atl 2 vsetrci sredstvi. bssede^l^11!-,88 j® za njegove j® 0benemhv-a 1 ,Viljem Černo, ki bo Predla IZ,razi1 Prepričanje, da za izvat dnik podPrl njihov boj Nato s n;ie Ustavnih doiočik mestoma6 \e razvila zanimiva in kusija Aa °r, Zel° razburljiva dis-enotnem a°i Cont ie spregovoril o r"iiman?skfkum®ntu. ki so ga e-želpi konznirrUStva Predložila de-"deležbi Ko o , ern,graciji, ter o Vsedržavni en1esk1b emigrantov na vPrašal	konterenci, nato pa
Pravzaprav'''*!8'^"1153, v ®em so b®neških %imteZaVe za Priznanje Poudaril .evepcev. Predsednik je obenem ’na - -i6.to stvar države, Poravaj0Poh~fJavi1, da nekateri os-njegovpVa-f011 manišine. Okoli te živahna	se j® razvila zelo
Poudaril	Arh Simonitti ie
voijno prizna a '33 k'- nikoli prost°-
da Pa hQ„nai-, nobene manjšine,
teebno ugotaSvlL-S10Veincev ni pn' rendumi i av i^1 8 kakimi refe-vilna ob’if>kf-r govorijo o njih šteje pomestktlrna d,eiJstva- Tr®ba pa (udi psihni m Posledicami terorja,
krSih S aieiga'iki a' *a v
Pravice ti j ’ ter dati ljudem nu ustave T Pripadajo po 6 čle-ustave, obenem pa jim poveda-
Odložen porotni proces zaradi «rdeče knjižice»
Franco Freda je zbolel, Angelo Ventura pa nima denarja za potovanje - Giovanni Ventura bi rad ostal v tržaških zaporih
V niti eni uri se je iztekel proces zaradi «rdeče knjižice»; pred tržaškim porotnim sodiščem, ki mu je predsedoval dr. Corsi, so se morali zagovarjati Franco Freda in Giovanni Ventura — glavna obtoženca strahovitega pokola v milanski Kmečki banki in drugih a-tentatov iz leta 1969 — ter Venturov brat Angelo. Obtoženi so zaradi izdaje brošure «Pravica je kot krmilo, kamor ga obrneš, tja gre», v kateri so pod lažno levičarsko krinko grobo žalili padovansko sodstvo. Proces so iz tega mesta prenesli v Trst, kjer je preiskovalni sodnik dr. Serbo vse tri prijavil zaradi klevete in protidržavne propagande (obtožba žalitve je odpadla, ker sodniki niso vložili tožbe, obtožbi žalitve sodstva in ilegalnega tiska pa zaradi amnestije). Žaljiva brošura je imela v okviru strategije napetosti in črnega terorizma velik pomen, saj je to bil prvi poskus, da bi kriminalne dejavnosti skrajne desnice naprtili levičarskim organizacijam, kar so tudi nameravali doseči z atentati, katerih so dolžili — spočetka celo ob podpori določenih državnih ustanov — anarhiste.
Zato je za včerajšnji proces pred porotnim sodiščem vladalo veliko zanimanje. V dvorani je bilo na desetine in desetine policistov in karabinjerjev, sodna palača pa je bila dobesedno v «obsednem stanju» — čudno se zato zdi, da niso opazili fašistov, ki so jo ponoči premazali z napisi, v katerih vzklikajo svojemu idolu, nacistu Fredi. In ravno Frede na procesu ni bilo in so zaradi tega tudi sodni postopek odložili za nedoločen čas. Freda je namreč v zaporu v Brindisiju zbolel za artrozo na hrbtenici in za kalkolozo na ledvicah in, po mnenju zdravnikov, bi bila premestitev v Trst za njegovo zdravje nevarna.
Fredov zagovornik odv. Albertini
—	ob katerem je sedel tržaški občinski svetovalec odv. Barbagallo, ki je tako še enkrat dokazal, kako tesne so vezi med novofašistično stranko in kriminalnimi atentatorji
—	je zahteval odložitev procesa. Pričela se je besedna igra z odv. Ghidonijem, ki zagovarja Giovan-nija Venturo: le-ta se še zdaj izdaja za naprednega in celo marksista in zato skuša dokazati, da ni bilo prave povezave med njim in nacistom Fredo. Nasprotno, tega je le nadzoroval za neko vzhodnoevropsko tajno službo... Spretno zrežirano kreganje med branilcema — eden za preložitev, drugi za takojšnjo «osvetlitev resnice» — se je zaključila s sklepom sodnega zbora, ki je soglasno po predlogu javnega tožilca D’Onofria proces odložil za nedoločen čas.
Tako se je zaključil proces in ni znano, kdaj se bo lahko spet pričel. Ventura, ki je sameval na zatožni klopi — njegov brat Angelo ie poslal brzojavko iz Trevisa, da nima denarja za potovanje v Trst, čeprav uči na neki šoli — je v pogovoru z novinarji obsodil zavlačevanje pri tem in pri drugih procesih za črne atentate in dejal, da tako skušajo prikriti resnico; Kot da bi on delal kaj drugega... Po
daljši jokavi izjavi, da je že več mesecev v samici in da riiu ne dovolijo videti niti matere, pa mu je ušlo nekaj besed, ki dokazujejo njegovo pravo prepričanje, ko je dejal, da je v Italiji vse preveč nereda. Očitno torej misli, da je treba trde roke pri vodenju države in po možnosti fašistične roke. Na vsak način, je zaključil, je zadovoljen, da bo ostal še nekaj dni v tržaških zaporih: morda ker se zaveda, da tukaj veje veter, ki je fašistom še po godu?
Na občnem zboru v Milanu
Izvoljeno novo vodstvo ital.-jugosl. zbornice
Te dni je bil v Milanu občni zbor Italijansko - jugoslovanske trgovinske zbornice. Na zboru so med drugim ugotovili, da se je trgovinska bilanca med obema državama v lanskem letu zaključila s primanjkljajem, na jugoslovanski strani, v višini 288 milijard lir, medtem ko so bili računi v letu 1973 pasivni — vedno za Jugoslavijo — za 40 milijard. Na povečanje pasiva so vplivale zlasti omejitve v zvezi z uvozom goveje živine in mesa jugoslovanskega izvoza na italijansko tržišče: medtem ko je ta uvoz v letu 1973 dosegel skupno vrednost 76 milijard lir, je lanska postavka dosegla komaj 21 milijard.
Po odobritvi lanskega obračuna in proračuna za tekoče leto, je zbor imenoval nov vodilni svet za dve-letje 1975-76. Vodilni svet sestavljajo prof. R. Teani (častni predsednik), dr. G. Calassi (predsednik), dr. R. Latcovich (podpredsednik), dr. V. Triggiani in ing. E. Zuccoli. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. R. Mathis, dr. L. Orombelli, dr.
F.	Pagano. Za svetovalce pa so bili imenovani M. Bagna, U. Baldi, B. Battistutta, M. A. Bo, C. Chianucci, A. Cominotti, L. Dimitrijevič, G. Calassi, O. Gruber, F. Job (Videm),
G.	Lanzillo, F. Maiocchi, T. No-tarangeli, G. Pini, G. Piovesan, P. Rebora, R. Riggio, G. Santucci Fon-tanelli, L. Savio (Pordenon), G. Ser-go, G. Stefani, R. Teani, V. Triggiani, F. Zuccoli, Stanko Bole (Trst), Viktor Kralj (Trst), Dušan Košuta (Trst), R. Latcovich (Trst), C. Na-scimben (Trst). G. Petrucco (Trst) in E. Vatta (Trst).
Pobude deželnega sindikata upokojencev
Enotni operativni center upokojencev CGIL, CISL in UIL naše dežele je na' svoji sobotni seji sklenil poveriti mandat pokrajinskim sindikalnim organizacijam, da priredijo krajevne protestne manifestacije do prve polovice aprila. Če bi do takrat ne prišlo do razjasnitve v dolgotrajnih pogajanjih med vlado in sindikati, bodo priredili širšo manifestacijo vsedeželnega značaja. Obenem je operativni center poslal pristojnim ministrom telegram, v katerem zahteva čimprejšnjo ugodno rešitev pogajanj.
V govorih so bile pravilno poudarjene zahteve slovenskega prebivalstva Štandreža
Prosvetni dom bo omogočil še bolj razvejano ljudsko-prosvetno dejavnost ■ Še jeseni bo dom pod streho
Poročali smo že o sobotnem liko-fu na gradbišču prosvetnega doma «Andrej Budal» v Štandrežu. Stvar je v štandrežu in na Goriškem na sološno precej odjeknila, saj spada
v okvir prizadevanj, da bi bili zgrajeni v Gorici sami in v raznih drugih krajih prosvetni domovi. Videli smo že, kako lepo služi svojemu namenu pred nekaj leti zgrajeni Kul-
turni dom v Sovodnjah. V štandrežu, kjer je itak prosvetna dejavnost že precej razvejana, bo prosvetni dom, ko bo dograjen, prav zaradi številnih prostorov v njem dal možnosti za še širše udejstvovanje.
V naši hitri kroniki v nedeljo smo omenili le potek svečanosti. Prav je, da se danes nekoliko ustavimo pri tem, kar je bilo ob tej priliki povedanega. Pravilno je namreč, da so razni govorniki, predvsem pa predsednik odbora za gradnjo prosvetnega doma Danilo Nanut, povedal svoje mnenje tudi v zvezi z raznimi vprašanji, ki zanimajo predvsem štandreško, v širšem merilu pa vso slovensko zamejsko skupnost.
Dom gradimo, je dejal Danilo Nanut, v trenutku ko gospodarski pritisk neprestano grize nekdanje vaške značilnosti in spodkopava našo narodnostno celovitost, štandrež, nekoč samostojna občina, je ohranila svoje čisto slovensko lice v samem središču. Naš življenjski prostor se je pričel zoževati, najprej z begunskim naseljem, nqto z ljudskimi hišami in sedaj z raznimi infrastrukturami. Odvzeli so nam našo najbolj rodovitno zemljo, nismo pa dobili povračila. Šola je v razpadu, čakamo na otroški vrtec in telovadnico. Imena vaških ulic so ostala izpred vojne, manjka poštni urad, ni bil še sklican rajonski odbor, diskriminirajo izdajanje gradbenih dovoljenj.
Nanut je nato omenil industrijske gradnje in pred kratkim napovedano gradnjo nove velike tovarne, ki bo zahtevala tudi nove ceste in novo železnico. Plemenito je prizadevanje občine, je dejal Nanut, da hoče v pičlih treh mesecih rešiti vse birokratske ovire v zvezi s tem vprašanjem; mi pa čakamo že 30 let. Slovenci smo pripravljeni sesti za skupno mizo z drugimi, ko se razpravlja o vprašanjih, ki nas zanimajo; vendarle hočemo in imamo pravico do primerne odškodnine.
Danilo Nanut se je zelo prisrčno zahvalil gostom iz Nove Gorice, ki so z občutljivostjo in razumevanjem pristopili k skupni akciji za zbiranje sredstev za gradnjo kulturne oo-stojanke v štandrežu.
Predsednik prosvetnega društva «Oton Župančič» Stano Pavlin je v svojem govoru omenil razvejano prosvetno dejavnost v vasi in obljubil, da se bodo v novem domu razvile še nove dejavnosti. Predsednik športnega društva Juventina Dino Roner pa je načel važno vprašanje športnih objektov v naših vaseh in v mestu samem ter zahteval večjo pozornost za ta vprašanja. Zanimivi so bili tudi posegi drugih govornikov, poudariti pa velja to, kar je povedal predstavnik Kmečkega društva Cingerli, da bi dom bil odprt vsem štandrežcem, brez razlike.
Med razdeljevanjem spominskih krožnikov z napisom o likofu je napovedovalec Miloš Tabaj dejal tudi, da se odbor za gradnjo prosvetnega doma «Andrej Budal» še posebej zahvaljuje članu izvršnega odbora SK GZ Gorazdu Veselu, ki koordinira akcijo za gradnjo tega in drugih domov.
Predsednik odbora za gradnjo Danilo Nanut izroča spominski krožnik predsedniku izvršnega sveta skupščine Nova Gorica dr. V. Mozetiču
Dijakinja Katjuša Osbat je gostom ponudila kozarec domače kapljice
Prikazano razvejano delovanje društev med našim naraščajem
Mnogo otrok in njihovih staršev se je v soboto popoldne odzvalo vabilu komisije za doraščajočo mladino pri SKGZ, ki je v Prosvetni dvorani priredila prijetno popoldne, na katerem so učenci in dijaki, ki se udejstvujejo v raznih naših društvih, lahko videli sline in lilme o njih delovanju ter poslušali smotre tega delovanja.
V	dvorani kluba «Simon Gregorčič» je bila prijetna razstava na kateri smo lahko videli, kaj so dekleta in fantje pripravili lani v koloniji v Savudriji. Poleg .risb in raznih ročnih del smo lahko gledali tudi lepe fotografije s tega letovanja. Prav tako so bile razstavljene slike z lanskega srečanja med goriškimi in tržaškimi otroki v Nabrežini, slike z raznih poletnih nastopov folklorne skupine «Dom» in slike z raznih prireditev Slovenskega planinskega društva. Skratka, na tej razstavi je bilo zajeto enoletno delovanje društev, ki se ukvarjajo z našo mladino
Osrednja prireditev je bila v prosvetni dvorani. Tu je predstavnica komisije Adrijana Dornik u-vodoma prikazala pomen teh srečanj, ki se ponavljajo vsako leto in še globlji pomen našega delovanja med šolsko mladino, saj je prav zaradi tako razvejanega delovanja mladina ostala v slovenskem krogu.
Sledil je prikaz številnih barvnih diapozitivov ;n kratkometraž-nih filmov o raznih dogodkih. Diapozitive in tudi filme so posneli Zdenko Vogrič, Viktor Vižintin in Pavel Lutman Na predstavi je za predvajanje skrbel Zdenko Vogrič, ki je tudi prikazoval razióne dogodke. Videli smo tako barvne diapozitive s smučarskih tekmovanj in raznih izletov Slovenskega planinskega društva. Komentirala jih je predsednica SPD Jožica Smet.
Videli smo tudi filme s smučarskih tekem na Piancavallu, s suhega treninga na Lanzi, s taborjenja v Bohinju (ta film je komentiral prof. Aldo Rupel, ki je tudi prikazal pomen taborniške organizacije), s poletnih prireditev v Dolu, Podgori ter' oktobra v Sovodnjah, ko so proslavljali 50-letnico ustanovitve zveze slovenskih športnih društev.
Dr. Andrej Bratuž prvi predsednik SS
V	četrtek 13. marca se je sestal svet «Slovenske skupnosti» na svoji prvi seji. Sklical jo je in vodil najstarejši član sveta Ivan Prinčič. Na dnevnem redu so bile volitve predsedstva in tajništva. Za predsednika je bil izvoljen dr. Andrej Bratuž, za podpredsednika pa prof. Rado Bednarik. Politični tajnik je dr. Damjan Paulin, podtajnik pa Marjan Terpin. Blagajnik je Stanislav Klanjšček, odbornik za krajevne uprave je Marija Ferletič, za organizacijske zadeve dr. Karel Brešan, za propagando in tisk Emil Valentinčič, za mladino, šolstvo in kulturo dr. Vladimir Šturm, za socialno in gospodarsko področje Roman Di Battista.
V	razpravi, ki jo je vodil dr. Andrej Bratuž, so se med drugim zavzeli za ustanovitev slovenskega enotnega šolskega okrožja, ki bo edino uspešno zagovarjalo koristi slovenskega šolstva. Svet je razpravljal o problemih mladine in s tem v zvezi z zadovoljstvom ugotovil, da se mladina aktivno udejstvuje pri preosnovi slovenske politične organizacije, kar je jasno razvidno tudi iz pisma, ki ga je SKAD poslal svetu SS.
1 Svet se je odločno zavzel za povezavo s Tržaško, Beneško Slovenijo in Kanalsko dolino in predlagal odboru, naj deluje za čim tesnešjo povezavo vseh Slovencev v okviru dežele. V debato je posegel član sveta dr. Drago Štoka, ki je poročal o svojem posegu v deželnem svetu v prid slovenskim ustanovam za proslave ob 30-letnici osvoboditve.
Nadalje je svet SS razpravljal o izjavah, «ki sta jih poslala samo italijanskemu časopisju (resnici na ljubo je bila izjava objavljena tudi v Primorskem dnevniku v petek, 14. t.m., op. ur.) prof. Slavko Bratina in odv. Avgust Sfiligoj v zvezi s preosnovo naše politične organizacije. Svet je zavrnil vsa namigovanja, ki so neresnična in brez stvarne podlage, katerih se podpisnika poslužujeta v upanju, da bi se rešila politične izolacije, v katero sta zašla zaradi nedemokratične in nestvarne politike.» Poudarjeno je bilo nadalje, «da temelji politična linija SS na demokratičnih načelih v priznavanju političnega pluralizma in na samostojnem nastopu Slovencev na vseh ravneh in na odklonilnem stališču do vseh ekstremizmov». Ob koncu sestanka so bile razdeljene prve članske izkaznice SS.
Včeraj popoldan je avtomobilist povozil 12-letno dijakinjo iz Sovodenj Vero Lutman, ki stanuje v Ul. Ex Impero 115. Mladenko so takoj pospremili v goriško bolnišnico, kjer se bo zaradi možganskega pretresa in udarca na čelu zdravila 10 dni.
Izleti
Smučarski odsek SPD priredi v nedeljo 23. marca izlet na Kanin (trening z učiteljem). Zbirališče ob 6.15 na avtobusni postaji v Novi Gorid. Prijave tudi telefonično do četrtka na sedežu SPD.
Kino
Gorica
VERDI 16.30—22.00 «L’ultima corvée». J. Nicholson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 17.15—22.00 «Ceravamo tanto amati», Stefania Sandrelli. Nino Manfredi, Vittorio Gassman. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Sweet Movie» (Dolce film), P. Clementi J. Prucnal. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.00—22.00 «Ore 10: lezione di sesso». R. Carballo in D. Gaidenberg. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «Non t’arrabbiare... questa volta ti faccio ricco». A. Sabato in R. McDavid. Barvni film.
Tržič
AZZURRO Zaorto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Attenti a quei due... chiamate Londra». T. Curtis in R. Moore. Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Porgi l’altra guancia». Terence Hill in Bud Spencer.
Nova Gorica
SOČA «Ljubimca iz Benetk», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «V redu šef», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Rdeči udar», jugoslovanski barvni film ob 19.30.
SOŽALJE
Odborniku Rudiju Pavšiču ob smrti njegove none izražata sožalje odbora Mladinskega krožka in športnega združenja Dom.
uimiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiinimmiiiiHMiiiuiummmmaiiiiiiiiiiiiiiiiinitiitiiiiiimiimiiiiiHnntntuitmMn
Včeraj - danes
Rojstva, smrti in poroke
ROJSTVA: Ingrid Levi. Enrico Albanese, Maylin Jakin, Allan Sponza, Igor Florenin, Massimiliano Urizzi, Michela Bregant, Fabio Stacul. Luigi Di Dato, Viviana Moroni, Federica Gimona, Alessandra Furlan, Francesca Moimas,- Federico Cadenaro, Mario Korečič. Emily Del Net.
SMRTI: 84-letna upokojenka Josipi-na Vouk, vd. Marušič, 77-letna upokojenka Avguština Rijavec, 58-letna gospodinja Elsa Pisciutta por. Martinelli, 72-letni upokojenec Antonio Zoff, 53-letna gospodinja Stefania Crivezzi por. Kerševan, 90-letni upokojenec Leonardo Tomba, 73-letnj upokojenec Michele Mucci.
OKLICI: učiteljica Maria Cristina Cenisi in deželni uradnik Paolo Marini, delavka Liliana Pascoletti in u-radnik Aldo Slemitz, bolničarka Anna Maria Asiani in zdravnik Walter Sam-
bo. frizerka Antonietta Pintar in gasilec Teodoro Cescutta, bolničarka Claudia Sigur in bolničar Renato Muc-chiut, profesorica Nives Cej in uradnik Sergio Marcuzzi, upokojenka Ermenegilda Delpin in upokojenec Valerio Pecorari, univerzitetna študentka Clara Sgubin in profesor Fabio Sesti, prodajalka Margherita Paulin in u-radnik Lucio Cemitz.
POROKE: delavka Francesca Rende in uradnik Pierpaolo Vizin, uradnica Licia Picciulin in delavec Paolo Fain.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
V Tržiču je danes ves dan m ponoči dežurna lekarna Rismondo, Ul. Toti, tel. 72-701.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
V Gorici je danes ve:; dan in ponoči dežurna lekarna Tavasani, Korzo Italija 10, tel 25-76.
Tajnik Lucijan Volk je nanizal ! Predsedn ik Guštin je govoril podatke o delovanju med letom o težavah in tudi o uspehih
Vodstvo tačke zveze se je sestalo skoraj vsak mesec - Tisoči vlog so šli skozi roke vodstva in patronata - Nove uveljavitve Kmečke zveze - Novi problemi
Na nedeljskem jubilejnem občnem zboru Kmečke zveze je tajniško poročilo podal Lucijan Volk, ki je najprej v stavku dveh orisal zgodovino nastanka organizacije, nato ugotovil, da so spremembe zadnjih 25 let šle v glavnem kmetu v škodo, da pa se je med tem kmet uspešno boril proti tujim nakanam in s svojo organiziranostjo prebredel veliko težav. Nato je Lucijan Volk naštel nekaj zelo konkretnih podatkov o sestajanju vodstva Kmečke zveze, ki se je v zadnjem poslovnem letu sestalo skoraj vsak mesec in na teh sestankih obravnavalo najbolj pereča vprašanja, kot so razlaščanja, motorizacija in divjačina. Tega dela je bilo veliko, pa čeprav je javnost o tem bolj malo seznanjena.
še bolj konkretni so bili naslednji njegovi podatki o delovanju u-radov Kmečke zveze. Ti so v poslovnem letu v novih prostorih obravnavali vloge svojih članov v najrazličnejših primerih in najrazličnejše potrebe, za prispevke pri gradnji oziroma pri opravilu hiš, za odškodnino zaradi suše, slane in drugih primerov škode, nadalje je v minulem poslovnem letu patronat vložil skupno 854 vlog v zvezi s socialnim skrbstvom, pri čemer je šlo tako za prve vloge in prošnje, kot tudi za prizive, tako da je patronat v minulem letu zaključil kar 840 zadev s področja socialnega skrbstva in varstva, vtem ko ja v istem času vložil oziroma obravnaval kar 2221 vlog socialnozdrav-stvenega značaja, prijav dohodkov, prijav pridelka in podobno, ter še 257 vlog v zvezi s prijavami oziroma prošnjami za razne druge prispevke. Skupno je patronat v letu dni zaključil 2089 zadev, obravnaval pa skupno kar 3075 zadev svojih članov.
Ob tolikšnem delu pa je bila pomoč iz javnih sredstev pičla, celo manjša kot leto prej. Zato je delovanje uradov Kmečke zveze sicer pozitivno, vendar pa ne idealno, kot bi bilo želeti, je poudaril Lucijan Volk.
Nato je tajnik Kmečke zveze prešel na drugo dejavnost Kmečke zveze. Glede tega je povedal, da so delegati KZ že kmalu po lanskem občnem zboru sodelovali na deželnem kongresu Alleanze dei contadini, kjer so prikazali predloge svojih članov, nastopili na mednarodni konferenci o manjšinah, se sestali s predstavniki deželnih in občinskih oblasti, da bi posredovali v zvezi z nekaterimi problemi svojih članov in izposlovali, da je bil predstavnik zveze imenovan v odbor mestne tržnice itd.
«Glede razlastitev, te stalne kuge, s katero se moramo spoprijemati — je nadaljeval Lucijan Volk — se je naše posredovanje v zvezi z Osapsko dolino zaključilo že konec septembra, ko je ustanova za tržaško industrijsko področje sprejela za skupino razlaščencev, ki nas je pooblastila, da dosežemo sporazum, ker ni marala čakati na dolgotrajne pravde, izplačilo odškodnin, ki so nekaj več kot dvakratne od ponujenih v razlastitvenih dekretih. Žal jim odškodnin zaradi birokratskih ovir ustanova še ni izplačala, vendar upamo, da bo io v kratkem. Dosegli smo, končno, da so izplačali pravične odškodnine zaradi gradnje metanovoda.»
Mimogrede je omenil tudi primer skupine 38 malih posestnikov s Kam-panel, ki so se obrnili na Kmečko zvezo, pa čeprav niso njeni člani. Prosili so za pomoč v zvezi z razlastitvami za gradnjo ljudskih stanovanj. Čeprav prizadeti niso bili člani Kmečke zveze, jim je ta tudi z delom ob praznikih priskočila na pomoč in jim ustregla.
Lucijan Volk je govoril tudi o zakonu štev. 865 iz leta 1971 glede razlastitev, da bi se z njimi preprečile špekulacije z gradbenimi zemljišči veleposestnikov. Če je ta zakon veljaven in umesten za druga področja v deželi, ni pošteno za naše področje in zato je Kmečka zveza posredovala pri ustreznih oblasteh in izposlovala, da je
llllllllllllllIlllllllHIIIIIMIIHHIIIIlIllIllltllllilllUIIII»
Prejeli smo
RODNA GRUDA — Revija za Slovence po svetu, marec 1975, štev. 3, letnik 22.
LE LIVRE SLOVÈNE — Leto XII, štev. 3-4. Izdajata Društvo pisateljev Slovenije in Združenja literarnih prevajalcev Slovenije. ZDRAVSTVENI VESTNIK — Glasilo slovenskega zdravništva, štev. 1-2, letnik 44 za januar in februar 1975. Uredništvo in uprava: Ljubljana, Komenskega št. 4.
REŠITEV KRIŽANKE
' VODORAVNO: 1. poskus, 6. modeli, 11. zaposlitev, 14. S. P., 16. Portorož, 17. P. E., 18. top, 20. A. C., 21. dom, 22. kod, 24. snob, 26. DOL, 27. Dolina, 28. imenik, 29. rje, 30. Mars, 33. rat, 34. snaga, 35. Fa, 36. Devin, 38. vino,
39.	bede. 41. kača, 42. Ace, 43. garant, 45. nem, 46. K. A., 47. DOBERDOB, 49. ne, 50. Rada, 51. Oton.
NAVPIČNO: 1. prst, 2. SZ, 3. kap, 4. upor, 5. sor, 6. mir, 7. otok, 8. dež, 9. eV, 10. idem, 12. Stan, 13. loco, 15. pokomica, 17. političen, 19. POLJANE, 21. Dono-van, 23. Diego, 24. sam, 25. Pia, 26. Derek, 31. afere. 32. radar, 34. svaki, 37. namen, 39. baba,
40.	Endo, 43. god, 44. Tot, 47. da, 48. B. O.
dežela s svojim zakonom št. 39 iz leta 1973 ta kriterij popravila za neposredne obdelovalce zemlje in za državljane z manj kot dva milijona obdavčljivih dohodkov. Navedel je še primer Hudega leta, v katerem je bilo prizadetih 37 pa-driških in lonjerskih lastnikov, ki jim je Kmečka zveza pomagala, govoril je o jusarskih odborih na Opčinah, pri Banih in v Bazovici ter o jusarskem odboru v Trebčah, ki se šele snuje. V sklop dejavnosti Kmečke zveze spada tudi poučnoturi-stični izlet, ki ga je za svoje člane organizirala KZ lani v Prekmurje, kamor je odšlo 150 članov, kajti tolikšen je bil lani odziv.
V nadaljnjem naštevanju je o-menil uveljavitev KZ pri pristojnih oblasteh, ko je bila ta preko svojega zastopstva uvedena v posvetovalni odbor za cene, v komisijo za tržnico na debelo, v deželno zadrugo «Friulcarne», v pokrajinski odbor INPS itd. Le «na trgovinski zbornici še nismo, je poudaril Lucijan Volk, pa čeprav smo uradno že stopili v stik z njenim predsednikom in je zato upati, Ja bomo prišli tudi v to ustanovo, ki bi mogla storiti precej za domače kmetijstvo.
Potem ko je omenil še lanskoleten «velik dogodek — proslavo kmečkih puntov — ki jo je Kmečka zveza priredila skupno s Slovensko prosvetno zvezo in ob sodelovanju kulturnega krožka v Devinu, je poudaril, da je KZ doslej priredila 15 predavanj po vaseh o bistvenih problemih v zvezi z davčno reformo.
Svoja izvajanja je Lucijan Volk zaključil takole:
«Upamo, da se bodo člani strinjali, da je tudi letošnje leto, ki je pripeljalo našo organizacijo k njenemu jubileju, 25-letnici, kljub vsem težavam in kljub morebitnim našim pomanjkljivostim še bolj utrdilo Kmečko zvezo. Za to gre priznanje in zahvala vam, kajti Kmečka zveza ste vi.
«Imamo za seboj mnogo izkušenj, največ grenkih, toda biti moramo optimisti. Zdi se, da so se politična in družbene sile končno le zavedle, da je treba posvetiti kmetijstvu več pozornosti in mu dati več veljave. Uradne izjave govore celo «o prednosti» javnih naložb v’ kmetijstvu. Upajmo, da ne bo listalo vse lo pri besedah, pač pa Ja se dokončno utrdi v vseh prepričanje, da je treba kmeta zares dvigniti na raven enakopravnosti, tako kar zadeva dohodke kot tudi kar zadeva socialno priznanje, kajti brez kmeta ni kruha, ni mleka, oi mesa, skratka ni hrane. Dosedanja kratkovidna gospodarska politika, ki ga je zapostavljala, je pripeljala državo v najresnejšo gospodarsko krizo z velikim deficitom v plačilni bilanci, deficitom, za katerega ni kriva le podražitev petroleja, ko pa je morala Italija kupiti in uvoziti iz tujine za tri milijarde lir kmetijskih pridelkov n prehrambnih izdelkov.
«Pesimizem pa ne vodi nikamor. Optimizem, vera v človeka in v njegov napredek, ki so vodili pobor-nike naše organizacije, vztrajnost in trdna volja obstati in se razvijati na svoji zemlji so nas ohranile Po tej poti moramo naprej enotni in solidarni z vsemi delovnimi ljudmi.»
Pomnil zveze - Povezovanje s sorodno vsedržavno strokovno organizacijo - Vloga v borbi proti razlastitvam - Moč organizacije - Zadružništvo - Spet o kraških rezervatih
V svojem predsedniškem poročilu na nedeljskem občnem zboru Kmečke zveze je njen predsednik Alfonz Guštin orisal zgodovino kmetijske organizacije na Tržaškem in v zamejstvu, začenši z vključitvijo kmetov v enotne sindikate koj po osvoboditvi, nato je prešel na ustanovitev dveh strokovnih organizacij Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v začetku leta 1950 in po «dokončni ureditvi vprašanja državne pripadnosti» v letu 1954 na začetek povezave z naprednim kmečkim sindikalnim gibanjem v Italiji, ko sta se Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov kot avtonomni članici vključili v vsedržavno organizacio Alleanza nazionale dei contadini, «s katero so ju družile skupne korenine v narodnoosvobodilnem boju in skupni cilji borbe za napredek kmetijstva in kmetov ne na podlagi zapiranja v korporativistične pozicije pač pa skupaj z vsemi delovnimi ljudmi».
Da je bila ta odločitev pravilna, je dokazov na pretek, saj so «naše delegacije spregovorile v jeziku ogromne večine kmetov na Tržaškem, v slovenščini na vsedržavnih občnih zborih «Alleanze», bile deležne posebnega razumevanja in podpore, v vsedržavnem in deželnem vodstvu dobile svoje predstavnike in z njihovo pomočjo tudi dragocen instrument za pomoč našim ljudem — patronat».
Svoje poročilo je predsednik nadaljeval :
«Pred sedmimi leti se je uresničila srčna želja naših kmetov, ko sta se Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov tudi formalno zdru-
SOLARJI SVETJAKOBSKE IN OPENSKE SOLE SO V ČETRTEK OBISKALI NAŠO TISKARNO
Pred dnevi so obiskali našo tiskarno dijaki dveh razredov nižje srednje šole «Ivan Cankar» pri Sv. Jakobu (gornja slika) ter dijaki dveh razredov nižje srednje šole «Srečko Kosovel» na Opčinah (spodnja slika)
milim im tmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiURiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!imiiiiiiiiiiiimi»uiiiiiiiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiH
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Odkritje važnega dokumenta vas bo privedlo do zaključitve pomembne • ga posla. V družini ozračje napeto.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Bodite previdni in se ne spuščajte v nepotrebne in tvegane posle. Odnosi z ljubljeno osebo se bodo izboljšali.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Nudila se vam bo priložnost, da se odpravite na važno potovanje. Velike možnosti za nova poznanstva.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Položaj na delovnem mestu je sicer na-
pet, toda vse se razvija kot ste pričakovali. Ostati morate mirni.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne delajte preveč načrtov in uresničite najprej že začete. V čustvenem pogledu neprevidno srečanje.
DEVICA (od 23.8'. do 22.9.) V svojem delu boste našli mnogo zadoščenja. Ne ozirajte se na to, če drugi kaže., j preveč živčnosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Uspeh je odvisen od hitrosti, s katero boste sprejeli neko odločitev. Znašli se boste v prijetni družbi.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)
Sprejeli boste nekatere predloge, ki vam bodo povzročili precej skrbi. Prijeten večer s nrijatelji.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Neka vplivna oseba vam bo pomagala pri zelo tvegani potezi. Ne skušajte biti preveč originalni.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nasveti nekega prijatelja se bodo izkazali za zelo slabe za vaš položaj. Prijetno vzdušje v družini.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Izboljšani delovni pogoji. Oseba, ki vam je pri srcu, bo pokazala veliko razumevanje.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Nenaden preobrat v obstoječi poklicni situaciji bo vam v prid. Ne kažite prevelike radovednosti.
žili v enotno strokovno organizacijo, ki je glede na pripadnost večine svojih članov tudi narodnoobrambna organizacija. Zato je tudi nova enotna Kmečka zveza ostala članica Slovenske kulturno - gospodarske zveze, katere soustanoviteljica je bila Kmečka zveza. Vsi se spominjamo iskrenega navdušenja, ki je vladalo na združitvenem občnem zboru in celo ganjenost članov, še zlasti starejših odbornikov, ki so se bili vedno trudili za enotnost.»
V	svojem nadaljnjem izvajanju je predsednik zveze poudaril, da je Kmečka zveza odprta za sodelovanje z vsemi, s sindikalnimi organizacijami delavcev, s krajevnimi upravami, s političnimi strankami (razen s fašisti), zlasti s tistimi, ki kažejo večjo občutljivost za njene probleme. Petindvajset let izkušenj dokazuje, da je bila ta pot pravilna. Pri tem je dodal: «Iskali smo in iščemo sodelovanje tudi z Združenjem neposrednih obdelovalcev, toda do sedaj, žal, brez uspeha».
V	nadaljnjem je predsednik Kmečke zveze v svojem poročilu spregovoril o zgrešeni politiki italijanskih oblasti do kmetijstva, zaradi česar je kmetijstvo zašlo v velike težave in z njim je zašla v krizo tudi italijanska ekonomija, saj je Italija lani morala uvoziti za 3000 milijard lir kmečko - prehrambnih pridelkov. «Injekcije» «zelenih načrtov» niso zalegle, kajti «kmetje, ki bi potrebovali razumevanje za svoje probleme, pomoč javnih ustanov, priznanje e-nakega socialnega položaja in vloge soustvarjalca sodobnejše in pravičnejše družbe, so bili potisnjeni ob stran, neenakopravni glede socialne in zdravstvene zaščite, nezaščiteni pred premočjo špekulacije posredništva, pri nakupih potrebščin in pri prodaji svojih pridelkov, brez resnega sistema strokovnega usposabljanja, brez spodbude in pomoči pristojnih ustanov pri združevanju v zadruge.»
Če je tako mrka podoba stanja v kmetijstvu v vsej državi, ni bilo in ni boljše na našem ožjem področju, ki ga «označujeta na eni strani majhnost ozemlja in zato o-mejenost kmetijskih površin, bližina mesta, ki privlačuje mlado, delovno silo in se razširja na škodo kmetijstva». Po drugi strani pa odlikujeta naše kmetijstvo «marljivost in umnost domačih kmetov, njihova že tradicionalna visoko kvalificirana specializacija pri tako imenovanih žlahtnih kulturah in pri vzorni živinoreji».
Bližina mesta pa pomeni tudi bližino velikega potrošnega trga in možnost prodaje pridelkov brez posredništva. Upoštevajoč vsa gornja dejstva in to osnovo bi krajevno kmetijstvo moglo obstajati in se razvijati, vendar pod pogojem, ki ga je naš kmet postavil pred 25 leti na ustanovnih občnih zborih in ki ga je treba še vedno poudarjati, da bi bila namreč tudi kmetom priznana pravica, da pri izbirah gospodarskega in socialnega razvoja soodločajo tudi oni.
«Ta možnost — je rekel predsednik — pa jim je bila dosledno in namenoma onemogočena, tako da se je razvoj odvijal mimo in proti kmetijstvu. Za «javno koristno» je bilo proglašeno karkoli in vedno brez posvetovanja s kmeti, kot če bi mi ne bili del «javnosti».
«Učinek teh smernic — je podčrtal Alfonz Guštin — so bile pri nas razlastitve vse najboljše kmetijske zemlje, uničenje stotin kmečkih družin, skoraj popolna brezbrižnost občin in pokrajine za naše probleme. Zato je morala biti večina naporov naše organizacije namenjena protestiranju proti krivicam in aktivni borbi proti uničevanju same najbolj bistvene osnove kmetijstva, proti razlastitvam zemlje, namesto da bi nam bilo omogočeno, da konstruktivno prispevamo k skladnemu razvoju te panoge z vsemi panogami gospodarstva.»
Ko je nato ugotovil, kako je ne-
katere utemeljene upe razočarala tudi deželna uprava, ki ni upoštevala osnutka načrta za razvoj kmetijstva, ki ga je Kmečka zveza napravila in predložila 1968. leta, je Alfonz Guštin nadaljeval: «Ne zamerite, če iz dosedanjega poročila izhaja bolj mračna slika. Ne bi rad in bi tudi ne bilo prav, da bi ta prikaz ustvaril malodušje in bi hotel prikazati, da hočemo vreči puško v koruzo. Nasprotno, obstajajo znaki, da je naša organizacija kljub raznim tudi umetnim oviram s svojo trdovratnostjo in ob podpori članstva, stalno napredovala in dosegla pomembne uspehe.»
Predsednik Alfonz Guštin je podčrtal tudi vnemo, ki jo je Kmečka zveza kazala pri spodbujanju in podpiranju zadružništva in pri tem rekel: «Razmere same in težave, ki jih morajo kmetje in polkmetje premagovati, da se ohranijo in da po možnosti izboljšajo svoje življenjske razmere, pa naravnost narekujejo potrebo, da usklajamo svoje napore in si sporazumno razdelimo naloge, ki naj vodijo k istemu cilju, ki je gospodarska, socialna in tudi narodnostna korist našega prebivalstva in kar lahko dosežemo le z enotnimi napori na podlagi enotne strategije. Zdi se nam, da se takim enotnim akcijam Odpirajo nove ugodnejše perspektive. Delavsko sindikalne organizacije že nekaj časa posvečajo vedno večjo pozornost vprašanjem kmetijstva, glede na njegovo gospodarsko važnost in na vlogo ohranjevanja naravnega okolja. Ti stiki so bili še nepopolni in nezadostno poglobljeni. Treba jih bo zato gojiti in poglabljati, ker nam bo pomoč sindikatov dragocena.»
«Ustanavlja se kraška gorska skupnost, ki bo neposreden demokratični izraz kraškega prebivalstva in ji je po zakonu priznana pristojnost, da ureja gospodarski in socialni ter ozemeljski razvoj goratih področij. Ta bo mogla, če bo imela na razpolago zadostna sredstva, bistveno prispevati tudi pri reševanju problemov kmetijstva in je zato potrebno, da začne čimprej s svojim delom.»
Svoje poročilo je predsednik Al-ronz Guštin nadaljeval
«Zadnje čase je spet na dnevnem redu vprašanje tako imenovanih kraških rezervatov. Morda ne bo škodovalo, če tudi ob tej priložnosti pribijemo stališče, ki ga je Kmečka zveza zavzela že leta 1969 in ga sporočila vsem članom parlamentarne komisije, ki je tedaj razpravljala o okvirnem zakonu Belci, ki določa sedem zaščitenih področij, in pooblašča deželo, da to zaščito ureja. Predvsem je obžalovanja vredno, da je državni parlament dokazal večjo občutljivost za zaščito rastlinstva, kot pa za zančito ljudi, ki na Krasu živijo. S tem v zvezi mislimo tudi na zakonske načrte o globalni zaščiti naše narodnostne skupnosti, na zakonske načrte, ki že leta čakajo na odobritev. Naše skromno mnenje je, da je bil zakon Belci najmanj nepotreben, ker so Kras do sedaj zaščitili s svojim delom Kraševci sami, in kolikor ga je bilo pokvarjenega, so za to krivi nekraševci, ki bi jim bili mogli onemogočiti razkrajalno delo z izvajanjem že obstoječih zakonov. Sedaj se spet govori o novem osnutku deželnega zakona. Kot smo imeli priliko poudariti pristojnemu deželnemu odborniku, nismo nasprotni zaščiti naravnih lepot Krasa, toda ta zaščita mora biti «aktivna», to se pravi s podpiranjem tradicionalnih dejavnosti Kraševcev, ne pa izvedena s prepovedmi in omejitvami. Predvsem mora biti urejena s sodelovanjem in ne proti volji Kraševcev.»
Alfonz Guštin je svoje poročilo zaključil z zaupanjem v moč e-notnosti «ki nas je vodila skozi vseh teh 25 let in omogočila naši organizaciji, da se je kljub vsem težavam, žalostnim izkušnjam in nerazumevanju oblasti razvijala in krepila in postala trden, nenadomestljiv instrument našega kmeta in polkmeta, ki ga vodi sam in ga zato čuti za svojega.»
TOREK, 18. MARCA 1975
ITALIJANSKA PRVI KANAL
TELEVIZIJA
12.30	Poljudna znanost: Nacionalizem v Evropi
12.55 Črnobelo
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Tečaj nemškega jezika
17.00	DNEVNIK
17.15 Program za najmlajše: Projesor Glott
17.45	Program za mladino
18.45	Profili protagonistov: GIUSEPPE DI VITTORIO
20.00	DNEVNIK
20.40	Pozor na ona dva: PRESENETLJIVA PREBUDITEV
21.40	še pred nedavnim: ATLANTSKI PAKT
Vojaška zveza, ki ji pravimo atlantski pakt, je bila sklenjena v Washingtonu 4. aprila 1949. Podpisali so jo predstavniki 12 dežel, katerim so se nato pridružile še druge države. Pakt je stopil v veljavo 24. avgusta 1949. Organizacijska struktura pakta temelji na tajništvu pakta in na vrsti vojaških poveljstev, med katerimi je glavno vrhovno poveljstvo zavezniških oboroženih sil v Evropi, od katerega so odvisne zavezniške severne, osrednje, južne in sredozemske oborožene sile.
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
18.45
19.00
20.30
21.00
21.30
22.00
DRUGI KANAL
Športni dnevnik Tekmovanje v pripravi jedi
Začne se nova serija desetih gastronomskih oddaj, ki jih pripravljata Paolini in Silvestri. Sodelujeta znani strokovnjak Luigi Veronelli in simpatična Ave Ninchi.
DNEVNIK
ČUDOVITIH PRVIH DVAJSET LET
Oddaja govori o filmski umetnosti in sicer o prvih dvajsetih letih te dejavnosti. Danes bo govor predvsem o Georgesu Me-liesu, ki je v samem začetku ugotovil, da je odkritje bratov Lumiere velikansko odkritje. Georges Melies je prihajal z gledališkega odra, kjer je nastopal kot iluzionist, uveljavil pa se je bil kot karikaturist in je te svoje sposobnosti znal odlično izkoristiti v kinematografiji Praktična navodila o sodobnem gospodarstvu POTOVANJE V SVET ČRNE GLASBE:
RITEM IN INSTRUMENT
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 10.00, 11.05, 14.10, 15.35 in 16.05 TV ŠOLA
Moje mesto, Od Osla proti severu, Pomlad, Ruščina,
17.40	E. Peroci: Rožni pogovori
17.50	Spoznavajmo glasbo: Odkrivajmo dinamiko v glasbi
Kaj pomeni dinamika v glasbi, katera znamenja uporabljajo skladatelji za označevanje dinamičnih sprememb in kako bo učiteljica ob glasbenem primeru razložila otrokom ta glasbeni pojem — vse to je vsebina današnje barvne oddaje iz zanimivega ameriškega cikla «Spoznavajmo glasbo»
18.05	Obzornik
18.20	Nikogar ni doma
18.30	Avtomobil skozi kamero
18.50	Negovana mestna podoba: ŠKOFJA LOKA
19.00	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05	Mi med seboj: CELODNEVNA ŠOLA
Cilj te šole naj bi bile tri temeljne objektivnosti: priprava za poklicno delo, usposabljanje za družbeno upravljanje in smotrna uporaba prostega časa. Premike v tej smeri naj bi omogočila organizacija celodnevne šole, ki poleg realizacije učnega načrta organizira tudi samostojno učenje, rekreacijo, razvoj interesnih dejavnosti in drugih delovnih oblik. O tej temi bodo spregovorili prosvetni delavci, učenci in starši ter predstavniki krajevne skupnosti vasi Dobrova pri Ljubljani,
21.20	K. Mikszat: ČRNO MESTO — sedmi, zaključni del
22.10	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55 Otroški kotiček
20.15 DNEVNIK
20.30	MRAČNI JUDE — dramatiziran roman
21.20	ŽENA IZ BUFORDA - film
22.10	Razvoj in naseljenost: Centralnoafriška republika
TRST A
no d’oro); 19.30 Koncert; 20.20
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- Ponovno na sporedu z D. Modu-ročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 gnom; 21.15 Radijska drama «La Pratika; 12.50 Medigra za- glas- fuga»; 22.00 Orkestri lahke glasbe.
II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Po-
bila s klaviaturo; 13.30 Glasba po željah; 11.45 Dejstva in mnenja;
17.00	Za mlade poslušalce; 18.50	...	_	.
Umetnost in prireditve; 18.30 Kon- (L’ Pevci lahke glasbe; cert; 19.10 Ustvarjalec pred mikro- ?-40 Kako in zakaj?; 9.05 Pred na-fonom; 19.25 Oddaja za najmlajše; kupi; 9.35 Nadaljevanka; 10.24
20.00 šport; 20.35 È. Wagner: Parsifal; 21.50 Nežno in tiho. KOPER 6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
Program s Corradom Panijem; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Alto gradimento; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno - g°' vorni program; 17.30 Posebna re-
zalbfoTutrmtio31! ^ ?'*?*
- « /n žLi,	teQniang!!•: 19-5.5 Najnovejše plošče; 21.29 Po
ba; 8 30 Zbori m baleti; 9.30 Dvaj- poff. 22.50 čbvek v noči. set tisoč za vas program; 10.45 Glasba in nasveti; 11.30 Orkester
Casadei; 12.00 Glasba po željah; ........ ...... ^
14.00 Jugoslavija v svetu; 15.00 Poročila; 6.M " Na” dlanašnji dan ;
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19-00
Film danes; 15.45 Glasbena od- 8.10 Glasbena matineja; 9.05 U-daja; 16.40 Zabavna. glasba; 16.45 stanovitev naše mornarice; 9-30 Na klavir igra Gabrijel Devetak; Majhni vokalni ansambli; 10.15 17 00 Mladim poslušalcem; 17.50 Promenadni koncert; 11.15 Z na-Izložba hitov; 18.30 Iz priljublje- doma in na poti; 12.30 Kme-mh oper; 19.00 Prenos RL; 19.30 tijski nasveti; 12.40 Po domače; Pop glasba; 21.00 Srečanja; 22.00 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.10 Jugoslovanska glasba včeraj in Skladbe za mladino; 14.40 Na poti danes; 22.35 Današnji ritmi. s kitaro; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 NACIONALNI PROGRAM Prof. Branko Vesel: Ekologija in 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Po- človek; 17.00 Aktualnosti: 17.20 ročila; 6.30 Jutranja glasba; 8.30 Zveneča imena: 18.05 V torek na Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; svidenje!; 18.35 Lahke note; 19-40
10.00	Posebna reportaža; 11.10 Ne- Ansambel Mojmira Sepeta; 19-50 mogoči intervjuji; 12.10 Četrti pro- Lahko noč, otroci!; 20.00 Slov. gram; 13.20 Oddaja z Mikom zemlja v pesmi; 20.30 Od premie-Bongiornom; 14.05 Drugi zvok; re do premiere; 21.30 Zvočne kas-
14.40	Nadaljevanka; 15.10 Program kade; 22.20 Glasba velikih po' za mladino; 16.00 Sončnica; 18.00 ustvarjalcev; 23.05 F. Mauriac: Festival otroške popevke (Zecchi- Velika skušnjava; 23.15 Popevke.

ZA OCETOIV3
PISE JANEZ TRNOVE, RISE MIKI MUSTER
Privezala sta čoln in stopila med taboreče. Tudi Kuni jima je sledil in radovedno ovohaval nove neznance. Dečka sta sedla na tla poleg Poljaka in mu povedala svojo zgodbo, samo o skrivnostnem selišču starih Tavantin-sujcev nista črhnila besede. Čeprav sta jim komaj pobegnila, jih nista hotela izdati. Naposled sta še vprašala, kaj tu delajo in kam so namenjeni.
«Tudi mi smo nabiralci kavčuka,» je povedal Poljak. «Ti trije so portugalski Brazilci, drugi pa domači Indijanci iz Manaosa ob Amazonki. Že poldrugo leto se klatimo po tej divjini. Siti smo je do grla, a zaslužek je zaslužek. Upam, da si bom s tem delom toliko prislužil, da se bom po vojni lahko vrnil v domovino, zakaj trdno verujem, da nacisti ne bodo ostali na Poljskem.»
Potem so govorili o drugih skupinah n«' biralcev kavčuka. Poljak je povedal, da so oni najbolj zahodna skupina ob reki Purus. če j® kje njun oče, potem mora biti nekje niže doli* Nabiralci se ne oddaljujejo mnogo od reke, zato ga bosta gotovo našla; samo ustaviti se morata povsod tam, kjer opazita taborišče oziroma čoln. Morda srečata kje tudi ladjo, ki ju vzame na krov.
NOGOMET
V PRVENSTVU D LIGE
Triestini ni uspelo upogniti Pro Eorizie v deželnem derbiju
V drugem derbiju dneva je Ponziana odpravila Pordenone
Pro Gorizia — Triestina fl:0
PRO GORIZIA: Siricano, Furlani. -Domeneghetti, Zoratti. Tomino-
i.	Ghermì, Michelutti, Omizzolo, Sanie, Zuttion.
TRIESTINA:	lanza, Lucchetta,
p mi. Fontana, De Luca, Foresti, arofalo. Veneri, Goffi (Oggian v “•min.), Marcato, Dri.
SODNIK: Montagna iz Turina.
V nedeljskem deželnem derbiju D 'ge ni uspelo Triestini, da bi odpravila Pro Gorizio in se tako ob-brzala v stiku z vodečim Trevisom.
Nedeljski zavrtljaj prvenstva ° lige^ je potekal v znamenju premoči vodečih ekip. Treviso Je na domačih tleh s klasičnim •aidorre odpravil Rovigo in s reni potrdil, da ni v krizi. Adriese (peta zaporedna zrna-pa je nasul solidnemu Audaceju kar tri gole. S tem sPodrsljajem je Audaceja prehi-tudi Ponziana, ki je na domačih tleh premagala Porde-none in s tem dohitela tudi triestino. Remi bolj zadovo-l3Uje Goričane, kot pa Tržača-1\e' ki sedaj zaostajajo kar sedem točk za vodečim Previsom, medtem ko je Pro Gorizia osvojeno točko nekoliko iz-ool]šala položaj na lestvici. Po mirih zaporednih porazih je do zmage končno prišel Legnago. 1 je kar štirikrat pretresel mrežo Sampietreseja. Monte-delluna pa je z dvema zadet-Korria spravila na kolena Co-neghanese.
Na spodnjem delu lestvice e. to tudi tokrat najbolje odre-dlThiene, ki je remiziral pro-1 Portogruaru in s tem nada-iuje pozitivno serijo, ki traja a	povratnega dela (8
fdelj), repu iestvice je o-• aid osamljena ekipa Dola, ki “ doživela poraz v Bassanu.
B. R.
n- c®ne 'oči sedaj od prvouvršče-tooT .	točk. kar jim ne
,	® dajati upanja, da bi se lab-
od i,S6j borm za prestop v C ligo, kvnt- r 80 lam izpadli. Proti manj li	Goričanom niso pokaza-
igre, če izvzamemo prvi in «tS’- sta 56 obe ekipi borili . Okušali priti do gola, kar bi se se r,U Posrečilo domačinom, ki so noni j S*'av*b..na 'Srišču z name-j, . da branijo neodločen rezultat, tržasi se i™ posrečilo odpraviti Pravnike.
LucchpHe golu 50 bili. ko Se je tokni]e^a na nasProtnikov strel do-z v kazenskem prostoru žoge metro\S°dnik pa ni žvižga! enajst-Polčac e' Precej dobrem prvem nju « P-Ra, se je igra v nadaljeva-PrntnM ania razblinila in oba nas-Pbran i8 Sta tonila le za tem. da bi gosti.-!' svoi° mrežo pred prepo-v CPW. Streli' Goriški obrambi je to Tržača -V8!5610’ pedtem ko se je pri Večkrat 0Paz'la nepovezanost in Samezniatadi ,slaba Priprava po-zadevala pralcev, predvsem kar se ip napadalno vrsto. Tudi tokrat odšotiT drugem delu srečanja opazila TaSavt Gofii-ia- ki ga je moral Tržača lai,PaBornestiti z Ogsianom. dnim	so Prišli v Gorico s tr-
Prennt an:lenom, da odnesejo obe izS abni. Kočki, so naleteli na jim r8.zigrane domačine, ki so čune n raJ v oaloti prekrižali ra-čovajng avsern bar zadeva napre-
p
nziana — Pordenone 2:1
G	: Zadel. Ravalico, Girello,
Mortai DeJ Piccolo, F. Gerin (68. Grod» ni' Trentin, Canazza. Dalle PORn^°randi. Januzzi.
CineU p °NE: Da Pieve (46' ^n-gnola ’ Patat’ Gatto, Zampa Campa-s°n, nB,,T0ni’ Mantellato, Mar-Piottn'i a. Pietra, Feroletto (46. min. STRE! G'acomin.
GiacominCI7 37 mm. Januzzi, 49. min.
SOBnik 7' mm- Momesso-Srečanio' Chlesa iz Genove.
Je med Ponziano in Porde-
nonom je bilo razburljivo in polno zanimivih in taktičnih potez trenerjev. V začetku bi vsekakor omenili nezanesljivega sodnika, ki je s čudnimi odločitvami precej motil reden potek tekme. Ponziana je dobro začela. Miorandi je takoj prevzel režijo na sredini igrišča, medtem ko je F. Gerin poskrbel za nevarnega Marsona. Mladi Canazza, ki je danes opravil krstni nastop v D ligi, se je dobro izkazal in uspešno kluboval najprej Gianonniju in nato Feroletu. Obramba je kot po navadi slonela na zanesljivemu G. Gerinu, medtem ko ni Ravalico, vsaj v začetku, uspešno kril Giacomina in Del Piccolo se je moral večkrat poslužiti grobe igre. Težko nalogo je imel Girello, ki je moral nadzorovati hitrega Mantellata, ki je skupaj z Dalle Pietrom sestavljal napadalno dvojico Pordenona.
Prvi zadetek je prišel po naklju-1
čju. Canazza je predložil na levo stran popolnoma prostemu Jannuzziju, vsi so čakali predložek, tudi vratar Pordenona, Januzzi se je premislil in s paraboličnim strelom izven kazenskega prostora presenetil vso obrambo.
V nadaljevanju so gostje pritisnili in z Giacominom izenačili. Ta gol je presnetil domačine. Obramba je začela pešati, sredina igrišča ni držala in zavetišče Zadela je bilo v stalni nevarnosti. Trener Russo je imel na razpolago zadnjo možnost in je zamenjal poškodovanega F. Gerina z Momessom. Prav ko je prišlo do te izmenjave, je sodnik izključil Januzzija. Zgledalo je. da bo Ponziani trda predla, vendar je prav tedaj Momesso na predložek Trentina drugič pretresel mrežo Pordenona in s tem zagotovil Ponziani dve dragoceni točki.
B. R.
ODBOJKA
V MOŠKI D LICI
Odobravanje občinstva za odličen nastop Bora
V moški C ligi so morali krasovci po ostri borbi prepustiti zmago Bellunu
Codognato — Bor 0:3 (4:15, j 7:15, 13:15)
CODOGNATO: Barbiero, Facin; Favaron, Nardi, Roccabella, Rossetti, Urlando, Collalti, Marangon, Sprezzola.
BOR: Ugrin; Prašelj, Požar, Plesničar, Neubauer, Može, Kodrič in Kralj.
SODNIKA: Masson (BI) in Sassoli (Mestre).
V športni palači v Mestrah je Bor odigral eno svojih letošnjih najboljših tekem in slavil čisto zmago s 3:0. čeprav bi se po rezultatu dalo sklepati, da so borovci zmagali brez večjega truda, so bili dogodki na igrišču vseskozi razburljivi in zanimivi. Borovci so za svoj nastop poželi pri domačem občinstvu val odobravanja, saj so igrali vseskozi brez napak. Predvsem so
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiii)iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHHi'iiit»iii|||||l|l|||1|ii»N
FINALE PROMOCIJSKEGA PRVENSTVA
Borovci zamudili edinstveno priložnost proti Libertasu
Med obema ekipama bo potrebno še tretje srečanje
Libertas — Bor 79:77 (39:43) setimi točkami prednosti (30:20). BOR: Sirk (k) 13, Ambrožič 7, Klo- ! Tedaj pa se je našim fantom za-
bas 24, Fabjan, Barazzutti 2, Kralj Francia, Lisjak, Kraus 2, Sosič 29.
LIBERTAS: Giacca, Pucci, Cucca-ri 12, Rigo 10, De Gioia 27, Moce-nigo 4, Nisi 8, Tara’oocchia 13, Zu-detich 5.
SODNIKA: Corazza in Gian iz Trsta
V izredno napeti in izenačeni tekmi so borovci zamudili prestop v zadnji del prvenstva, ki bo odločalo o napredovanju v D ligo. V tem nastopu so «plavi» zaigrali precej medlo in pod svojimi sposobnostmi. Namesto da bi vsilili nasprotniku hitro in živahno igro, so se prilagodili zaspani igri Libertasa, ki je predvsem z neustavljivim De Gioio zadeval koš od vseh strani. Igra je bila skozi vso tekmo izredno izenačena, saj ni razlika v koših nikoli presegla štirih točk. Tudi v drugem polčasu nismo prisostvovali boljši igri. saj so si i-gialci obeh ekip nabirali vse. preveč osebnih napak. Proti koncu tekme si je Libertas priigral s protinapadom dva koša prednosti (79:73). Pri tem rezultatu so naši košarkarji odločno reagirali in se s Sosičem, ki je bil prava gonilna sila naše peterke, približali na sami dve točki. Zaradi dveh morda prenaivnih napak pa «plavim» ni uspelo priti do podaljškov in doseči, ob bodrenju zvestih navijačev svojo štirinajsto zaporedno zmago.
Sedaj imata tako Bor kot Libertas na lestvici enako število točk, in bo zato potrebno še dodatno srečanje za določitev končnega zmagovalca te skupine, ki si bo priboril pravico do nastopanja v zaključni bitki za prestop v višjo ligo skupno s tržaškima ekipama Servolano in Motori Plet ter tržiškim Hannibalom.
edko
KADETI
Bor — Lloyd Adriatico 80:85 (38:49)
BOR: Furlan B. 2. Udovič 2, Maz-zucca 4, Ražem 16, Slega 11. Per-co, Parovel 4, Furlan R., Volk 10, Žerjal 31.
LLOYD: Scolini 21, Avon 21, Boz-zola 18, Crevatin 3, Medeon, Pan-dolfini, Radovini 4, Trani 14, Vi-doni 4, Radessi.
Borovci so se v soboto spoprijeli s favoritom v prvenstvu kadetov, Lloyd Adriaticom. Takoj je treba poudariti, da so borovci odigrali doslej najslabšo tekmo. Že od vsega začetka so «plavi» povedli in s consko obrambo res onemogočili nasprotnika. Tako se je Bor znašel ob polovici prvega polčasa kar z de-
taknilo in Lloyd je najprej izenačil, nato pa tudi povedel in si priboril precejšnjo prednost.
V začetku drugega polčasa so se borovci opogumili in zmanjšali razliko. Da bi nadoknadili zamujeno, so prešli borovci v «pressing» in se nevarno približali nasprotniku. Že je zgledalo, da bo našim fantom u-spelo zmagati, toda Lloyd je ohranil mirne živce in zasluženo odnesel dve točki.
Peter
Kontovel — Polet	58:52
(28:26)
KONTOVEL: Bukavec 8, Nabergoj 12, Ukmar 8, Luxa 16 Kosovel, Košuta 14. Starec.
POLET: An do lš ek. Kalin 8, Škabar 14, Sosič 11, Taučer 11. Piccini M , Danev 4, Ferluga 4.
Sodnika: Bozzetto in Pittana.
Na Kontovelu so v slovenskem derbiju med Kontovelom in Poletom tokrat zaigrali res bolje domačini, ki so tako zasluženo zmagali. Openci so že od vsega začetka tekme igrali pod svojimi zmožnostmi, saj niso mogli najti načina, kako naj bi napadali nasprotnikovo cono, medtem ko jim ni šel met iz daljave; isto pa ne moremo reči o Kon-tovelcih, ki so zadevali od vsepovsod, predvsem z Luxo in Ukmarjem.
Openci so se skušali upirati domačinom le do konca prvega polčasa, v drugem pa so morali popustiti, saj s tako igro niso mogli upati na zmago. Zgubili so veliko število žog ter zgrešili neverjetno število metov od daleč in izpod koša.
Lota
NARAŠČAJNIKI
Alba Krmin — Kontovel 63:62
(25:32)
ALBA:	Valentini 4, Quattrone,
Brandolin, Acelin 2, Boschi 14, Ce-cot, Mauro 9, De Cagna, Capello 30, Cucut 4.
KONTOVEL: Starc K. 16, Regent, Ivančič, Perini 6, Starc L 8, Čuk 16, Ban 16, Nabergoj A.
SODNIKA: Zandonà in Angeli.
Kontovelci so z minimalno razliko, toda zasluženo, zgubili v Krmi-nu, kjer so preveč podcenjevali nasprotnika. Premalo so se borili in so bolj zagrizeno zaigrali le proti koncu srečanja, ko je bilo že prepozno. Kontovelci so stopili na igrišče prepričani v zmago, kar se jim
je kmalu maščevalo. Kljub temu, da so ob zaključku prvega polčasa vodili s sedmimi točkami razlike, so igrali vse preveč nepovezano ter so delali stalno napake. V drugem polčasu je Alba takoj nadoknadila zamujeno in prešla kmalu v vodstvo. Z nekoliko več sreče bi Kontovelci lahko tudi zmagali, saj so osem sekund pred koncem zgrešili dva prosta meta.
I. S.
DEČKI
Bor B — Polet	24:83
BOR: Andlovič D., Raseni M. 1, Štavar M., Zobec P., Olenik O., Ambrožič I. 2, Jančar A. 9, Zuba-lič M., Simčič U. 2, Kerpan W. 10.
POLET: Petje Z. 6, Sosič W. 27, Benčina D., Berdon A., Bratož A. 2, Covaccio R. 2, Gabrielli C. 4, Gregori M. 3, Piccini A. 7, Vitez B. 32.
Po pričakovanju so zmagali Poletov«, kljub ostremu odporu Borovcev. Že od vsega začetka so prišli openski fantje v vodstvo; ki so ga obdržali do konca tekme. V vrstah Poleta so vsi igrali požrtvovalno in so se izkazali z nekaterimi lepimi koši. Najboljši je bil najnovejši igralec openske ekipe Boris Vitez, ki je s hitrimi protinapadi, točnimi meti in z dobrim lovljenjem odbitih žog zmedel Borovce. Poleg tega se je izkazal kot dober «play-maker» Gabrielli, medtem ko je Sosič dosegel lepo število košev.
V vrstah «plavih» sta najbolje zaigrala Jančar in Kerpan, ki sta z učinkovitimi protinapadi večkrat o-nemogočila Poletovo obrambo in sama dosegla vrsto košev.
Wolly
MINIBASKET
Fornis — Bor 40:29 (24:18)
BOR: Schillani 15, Škrl 6, Gej, Švara 2, Furlan 4, Vassallo 2, Trevisan, Poljšak in Gerdol.
Borovci so se do konca srečanja požrtvovalno upirali ekipi Fornisa, ki je imela v svojih vrstah pravcatega velikana za to kategorijo (180 cm), ki je nemoteno lovil vse žoge ter jih polagal v koš. Fornis je že vodil s 14:0, ko so se «plavi» pod vodstvom odličnega Schillanija nevarno približali in celo izenačili na 18:18. Tedaj pa so spet prepustili nasprotnikom pobudo, kar so ti izkoristili in s hitrimi protinapadi dosegli nekaj košev prednosti ter jo obdržali do konca tekme. Poleg že omenjenega Schillanija se je pri Boru izkazal tudi Luka Furlan.
Marko
FRANCI STRLE:
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
na pot ?! -l6 Pripravil motorno kolo in z Jašo sta krenila Janškim'Navzlic hrido zakrčeni cesti z vsemogočimi itali-tor zarJi-V?Zl1* sta srečno prispela v Kupjak. Tam je Vik-samišk; ,a na dvorišču hiše, v kateri so bili obratni pi-Bolf st„ Prosvtori tamkajšnje žage. Brat Ivan in lastnik Tedaj 'U z<7 čakala. Viktor je motor prislonil k zidu. rane čet na dvoj''^e st°pil italijanski vojak iz motorizi-je	moledovati za bencin, češ da mu ga
dal, italij 3 v- ^ktor je takoj odprl tank, da mu bo ga šaiie nrJanSkl .voia^ Pa ie izrabil trenutek njegove zmanj-Besen ip0v-uSt'’ zSradn motor in z njim pohitel v kolono. zadržaia	hotel skočiti za njim. Brata sta ga komaj
lahko ed, a sta, da vojaki iščejo samo povod, da bi ^■oga ubili.
in Jaš^K S” Kupiaka v Mrkopalj sta morala brata Viktor Poznal J"56?6,0 pe8- Viktor je ves čas molčal. Kdor ga je Ust, da ga '	kako 8a kuha. Toliko si je pritrgoval od
mimogredelahko kupil, zdaj pa so mu ga sneli kar tako
Plačali?^!' '• ^zeh so mi motor, toda to mi bodo drago je zarekel, ko je Ivica Črnič spraševal, zakaj
je tako slabe volje.
Njegovi najbližji vedo povedati, da je še isto noč vzel puškomitraljez zbrojevko in z njo odšel na Lujzijano. Na velikonočni ponedeljek zarana je počakal v zasedi okupatorsko svojat in vžgal v najhujšo gnečo. Padali so in se prekopicevali. Kar jih je ostalo živih, so bežali, da se je dvigal prah. To pa je le ena od enačic tega prvega Viktorjevega napada na okupatorje. Brat Jaša namreč trdi, da sta jih pričakala in napadla samo s puškama. Naj bo tako ali drugače, Viktor je že 14. aprila 1941 postal gverilec. In skoraj tri mesece je minilo, ko se je z okupatorji vojskoval čisto sam. Vrstili so si skrivnostni napadi in smrtni zadetki. Nihče ni vedel, kdo to dela. Le njegovi najbližji so slutili, da govori Viktorjeva nezgrešljiva puška.
Niso pa Italijani Viktorju vzeli samo motornega kolesa. Kakor da bi vedeli, kdo je njihov nepomirljivi sovražnik, so mu skuhali še hujše zlo, zlo, ki ga je še huje zadelo v srce.
Pol ure hoda iz Viktorjeve rodne vasi Vrhnike proti jugovzhodu je skaloviti in poraščeni hrib Cerovljak, ki se naslanja na Račno goro, kakor da mati drži otroka v naročju. Bivša jugoslovanska vojska je ta hrib močno utrdila in ga spremenila v važno obrambno vozlišče z velikimi utrdbami in skladišči. Ob umiku na veliki četrtek so skladišča zletela v zrak, a tam je še vedno ostalo veliko tega, kar je ljudem prišlo prav. Odnašali so vse, kar jim je prišlo pod roke, od oblek in obutve pa do bomb in streliva. To se je dogajalo še tudi po prihodu Italijanov, ki si v gozdove še dolgo niso upali. Sčasoma pa so se le ojunačili. Tedaj so spoznali, da jih na novo zasužnjeno ljudstvo prav malo uboga, da se jim takorekoč posmehuje v brk in da jim pred nosom odnaša vojni plen. Sklenili so, da temu početju naredijo konec. Postavili so past.
Otroci vsega sveta se igrajo brezskrbno. Oni niso zmož-
bili učinkoviti ob mreži, kjer so njihove akcije povsem zmedle nasprotnikov blok. Neubauer, Kodrič, Požar in Plesničar so uspešno zaključevali po odličnih podajah obeh podajačev. Vendar pa so bili na drugi strani mreže domači odboj-korji prav tako dobro pripravljeni naj boj za vsako točko. V zadnjem setu so bili že zelo blizu delnega uspeha, račune pà so jim prekrižali hladnokrvni borovci, ki znajo prav v najbolj kočljivih trenutkih privleči na dan vse svoje znanje.
Če se spomnimo, da so v prvem delu prvenstva igralci Codognata iztrgali Boru v Trstu set in da so doslej na vsaki tekmi osvojili vsaj en niz, opazimo, da je bila 39. zaporedna zmaga Bora (sedma letos), dragocena in pomembna.
Mig
SAI Belluno — Kras 3:1 (14:4, 15:9, 13:15, 15:9)
BELLUNO: De Boni, De Barba, Bortot, Da Rold, Savasta, Bortoluz-zi, Bridda, De Lunovich in Clai.
KRAS: B. in L. Milič, L. in S. Budin, Marušič, Škrk, Vesnaver, Živec, Žerjal in Drasič.
Sodniki: Salmaso iz Padove, Sartori in Stimamiglio iz Belluna.
Na svojem najtežjem gostovanju v povratnem delu prvenstva moške C lige je v soboto šesterka Krasa kljub porazu z vodečim SAI Bellu-nom presegla vsa pričakovanja in pri. jetno presenetila. Krasovci so držali odlične domačine dolgo v šahu. Še v večji meri, kot bi se dalo sklepati iz delnih izidov v posameznih setih, so jim bili predstavniki zgoniške občine dobršen del tekme enakovreden tekmec in ni dosti manjkalo, da bi pripravili pravcato senzacijo. Sicer časten poraz ni izboljšal kritičnega položaja na lestvici, vendar pa bi moral ta vzpodbuden nastop vliti «belordečim» dobršno mero samozavesti za preostalih pet prvenstvenih nastopov.
V	prvem setu so domačini zaigrali v velikem slogu in so bili zelo prodorni ter učinkoviti na mreži, Krasov blok pa ni bil na višku, da bi zajezil ostre napade.
V	začetku drugega seta ni za Kraševe predstavnike kazalo nič dobrega, saj je SAI še kar naprej blestel z zelo hitro igro in povedel s 7:3. Tedaj pa je prišlo na igrišču do
prvega preobrata: z vrsto učinkovitih blokad na mreži so krasovci prevzeli pobudo in po sedemnajstih menjavah servisa celo prešli v vodstvo z 8:7. V nadaljevanju bi Kras lahko odločil set v svojo korist.
Tretji set je na začetku potekal v znamenju premoči Belluna, ki je že vodil s 7:2 in se bližal gladki zmagi. Toda krasovci so zaigrali o-diočneje in stisnili zobe: po navdušujoči in brezkompromisni borbi so «belo-rdeči» presenetljivo in zasluženo osvojili niz.
V četrtem setu je po začetnem vodstvu domačinov s 4:0 Kras spet povedel s 6:4 in 8:6, nakar pa so slovenskim odbojkarjem pošle moči in SAI Belluno je s skrajnim naporom zmagal.
—-bs—
MUCANJE
TROFEJA BRdCKNER
Člana SPOT sta dokazala borbenost in vztrajnost
Naporen nastop je bil za Deška in Zetka dobra preizkušnja
V nedeljo se je na Piancavallu odvijala 2. trofeja Briickner, rezervirana za moško člansko kategorijo. Dolgi veleslalom v 2 spustih s 54 vratci je potekal vzdolž proge Sauc, sneg je bil zelo mehak, tako da so se kaj kmalu pojavili globoki grabni ob vratcih in nemalo vplivali na rezultate. Tekmovanje velja za najtežje v sezoni, ker je v glavnem rezervirano kvalificiranim tekmovalcem z omejenim dostopom kandidatov za kvalifikacijo. Tekme so se udeležili najboljši smučarji v deželi, n. pr. učitelj in organizator objektov na Piancavallu, Pino Rosenwirt, znani Giorgio Pahner, Giovanni Filler (ki je tudi zmagal), t. j. v glavnem učitelji in pripadniki vojaških smučarskih klubov.
Zastopnika SPDT Borut Deško in
liiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinrmiiiiniuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiniiiiiiiiitiiii
NA OTVORITVENI DIRKI V PERC0TU
Brunello naihitrejši v zaključnem sprintu
Član lonjerske Adrie Petelin v odlični formi
S cestno dirko v Percotu se je v nedeljo uradno pričela letošnja kolesarska sezona za amaterje. Na start tega 25 let starega tekmovanja se je predstavilo preko devetdeset kolesarjev, ki so se na 108 km dolgi progi odločno borili za osvojitev prvega mesta na tej prestižni dirki. Na startu so se poleg nekaterih najboljših italijanskih predstavnikov, ki nastopajo tudi v državni reprezentanci, predstavili tudi jugoslovanski kolesarji, ki so zapustili odličen vtis. V Percolo so prišli v močnem zastopstvu preko dvajsetih tekmovalcev iz petih klubov in dali tekmovanju pečat borbenosti. Med najboljšimi so bili Ple-ško, ki se je uvrstil na drugo mesto, Zakotnik, ki je nekajkrat skušal uiti iz glavnine, ter Fumič. Kolesarji so skoraj celotno progo prevozili kompaktno z izredno visoko poprečno hitrostjo, tako da je o
zmagovalcu odločal končni sprint, kjer je bil najhitrejši član kluba Crich Brunello, ki je za las premagal na ciljni črti Pleška. Deželnemu predstavniku Deganu, odličnemu sprinterju, pa ni uspelo, da bi se tudi tokrat potegoval za prvo mesto, kot že prejšnji teden, ko je odpravil na krožni dirki po mestnih ulicah Brunella.
V	nedeljo je prvič nastopil tudi član lonjerske ^drie Maks Petelin, ki letos prvič tekmuje z najboljšimi amaterji prve in druge kategorije. Njegov letošnji krstni nastop je povsem pozitiven, saj je dokazal odlično telesno pripravo in je bil med dirko večkrat v ospredju ter je skušal razbiti kompaktnost glavnine.
Vendar pa mu zaradi visoke poprečne hitrosti (preko 44 km na uro) naklep ni uspel. V končnem sprintu se je moral zadovoljiti z uvrstitvijo okrog tridesetega mesta, kar ni slabo, če upoštevamo, da je pustil za seboj nekatere odlične tekmovalce, ki So že oblekli dres državnih reprezentantov, kot n. pr. Bonana. VRSTNI RED NA CILJU
1.	Brunello (Crich) ki je 108 km prevozil v 2.28’ s poprečno hitrostjo 44,189 km na uro
2.	Pleško (Astra Ljubljana)
3.	Doro (Riese Navobi)
4.	Fumič (Metalliacommerce Zagreb)
5.	Fossato (SC Padovani)
# * #
V	Bertiolu pa so prav tako v nedeljo nastopali amaterji tretje kategorije na 92 km dolgi krožni progi. Zmagal je član Rieseja Martini, medtem ko se je na četrto mesto uvrstil Tržačan Zuzich, potem ko je bil nekaj krogov celo v vodstvu. Dober uspeh tržaških predstavnikov pa oo-trjuje tudi šesto mesto Ceschie. Poprečna hitrost je bila 39,429 <m na uro.
Radi
PREDSEDNIK S PIŠTOLO
RAGUSA, 17. — Na sodišču v Vittorii so obsodili na desetdnevni zapor in denarno kazen bivšega predsednika četrtoligaške nogometne e-kipe Avola, ker je na stadionu med neko tekmo grozil nasprotnim navijačem s pištolo.
OBVESTILO
Športno združenje Dom iz Gorice obvešča vse igralce odbojke, da so redni treningi v telovadnici ITI, Ulica Puccini, vsak ponedeljek ter četrtek, in sicer od 18.30 do 20.30.
Aleš Žetko nista dosegla rezultatov, kot smo jih pričakovali, vendar sta se kar zadovoljivo odrezala in dokazala borbenost in vztrajnost pri tekmi, ki je agonistično dosti zahtevala, saj je napetost trajala od 9. do 13. ure, ko se je 2. veleslalom zaključil. Konec koncev je le bila dobra izkušnja.
Rezultati:
1. Pahner Giorgio (Sappada), 53”62; 45. Deško Borut (SPDT) 63"55; 57. žetko Aleš (SPDT) 68”35.
Skupno oba spusta: 1. Filler Giovanni (FFOO) 79”30. 45. Deško Borut (SPDT) 129”12, 47. žetko Aleš (SPDT) 132”.
Skupno je nastopilo 84 smučarjev.
Selma
Pravilnik 9. ZŠI 1975
SPDT prireja 9. zimske športne igre 1975 na Krvavcu 30. in 31. marca 1975. Tekmovanja bodo v slalomu, veleslalomu in teku, veljavna za določitev prvakov 1975 v alpskih disciplinah (kombinacija slalom — veleslalom), prvakov v teku ter prvaka društev 1975 (Seštevek točk pri vseh disciplinah in kategorijah). Poseben prehodni pokal (sedaj v lasti SPD Gorica) gre društvu, ki doseže največ točk pri o-troških kategorijah (Baby, Miški in Medvedki). Vpisovanje: četrtek. 20. marca od 19. do 20.30 in petek, 21. marca od 19. do 20.30 v UL Geppa 9 (klub) ter v ponedeljek zjutraj Od 9. do 12. v uradu ZSŠDI v Ul Geppa 9. Vpisnina 500 lir za mladince in 1000 za člane (roj. od 1956 dalje). Plačana vpisnina potrjuje vpis.
Žrebanje bo v ponedeljek od 20. ure dalje na sedežu društva v Ul. R. Manna 29. Objava startnih vrstnih redov bo v sredo, 26. marca, v dnevnem tisku; popravke startnih redov sprejema urad ZSŠDI Ul. Geppa 9. telefonsko (31119) v četrtek zjutraj od 9. do 12. ure.
Kategorije:
Baby sprint: 68, 67, 66; MFke: 65, 64, Medvedki: letnik 63. Cicibani: 62, 61; Mlajši mladinci: 60. 59; Mladinci: 58, 57; Člani (56, 55... 40): Veterani (1939 in starejši)
Ista razdelitev velja za žensko konkurenco, razen za kategorijo članic: članice (1956... 40). dame (1939 in starejše).
Kategorije za tek: moški — mladinci (57, 58); člani (56 in starejši).
Ženske: mladinke (57, 58); članice (56 in starejše).
KOŠARKA
Tržaškemu Lloydu nikakor ne gre
Duco Mestre - Lloyd Adriatico 91:74 (45:36)
DUCO MESTRE: Quinta valle 8, Cedolini 4, Berlini 18, Meier 8, Vil-lalta 34, Dalla Costa 8, Buzzavo 6, Borghetto 5, De Stefani, Pascucci.
LLOYD ADRIATICO: Brooks 23. Pozzecco 10, Bassi 10, Meneghel 7, Bubnich 6, Millo 2. Forza 10, Ja-cuzzo 6, Brandmayr, Bozzola.
SODNIKA: Compagnone in Ciam-paglia iz Neaplja.
Tržaški Lloyd se je tudi z gostovanja v Castelfrancu vrnil praznih rok. Tržačani so se kot običajno enakovredno upirali do polovice prvega polčasa. Tedaj pa so se pri nasprotnikih razigrali Villalta, Buzzavo in Berlini ter s točnimi meti od daleč polnili Lloydov koš. Uspešno jim je nasprotoval le Brooks, ki pa je poleg nekaterih izvrstnih akcij napravil tudi nekaj grobih napak. Tudi v drugem polčasu se je tekma odvijala enosmerno: gostje niso nikakor znali zaustaviti odličnega Villalte, ki jim je bil pravi trn v peti. Ni pa zadovoljil Američan Meier. Lloydu pa gre vsekakor zasluga, da ni popustil in se je do konca boril za vsako točko. Poleg Brooksa sta se izkazala še Forza in Bassi.
Marko
ni, da bi doumeli podlost odraslih in da bi se je obvarovali. Brezskrbnost vrhniških otrok pa je bila še toliko večja. Tujih vojakov se niso bali, saj so jih ti vabili h kotlom in jim delili menažo. Po pravici povedano, se nanje niso niti spomnili. Hoteli so si zgraditi čoln, da bi z njim veslali po Obrhu. Za to pa so rabili žeblje in žaganice. Teh je bilo v Cerovljaku na pretek. Sklenili so, da bodo šli ponje. Vodja odprave je bil devetletni Viktor Kraševec.
Bilo je 23. aprila 1941, enajst dni po prihodu Italijanov v Loško dolino. V Cerovljaku je nenadoma zagrmelo. Kaj se je zgodilo, tisti hip še ni nihče vedel. Na kraj nesreče so prvi prišli italijanski vojaki, ki so se zadrževali nekje tam čisto blizu, kakor da bi vedeli, kaj se bo zgodilo.
Otroka Maks Avsec in Marijan Plos sta bila takoj mrtva, Božo Pavlič, Lekanov iz Igavasi, je izdihnil na prevozu v bolnišnico med Grahovim in Cerknico, le malega Viktorja Kraševca so še živega pripeljali v postojnsko vojaško bolnišnico. Od tu so ga prepeljali v Ljubljano. Življenje so mu sicer rešili, a mnogo je preležal po bolnišnicah, še dandanes je poln železja in pohabljen je ostal za vse življenje.
Kako je prišlo do nesreče, še danes ne ve nihče. Mali Viktor o tem ni maral govoriti in molči še zdaj. Z veliko težavo so iz njega izvlekli, da je bila na bukvi ob stezi obešena granata. Ko so otroci prišli blizu, je padla na skalo in zagrmelo je. Vsi ljudje so prepričani, da so jo nastavili Italijani, ki pa se niso zavedali, da pokonča lahko ravno otroke.
Nesrečnega očeta je to še huje prizadelo kakor nesramni rop motornega kolesa. Nikomur ne bi odpustil, ki je pohabil otroka. Kateregakoli otroka, njegovega ah tujega. Tisti, ki naredi zlo otroku, je slabši od tistega, ki strelja brejo srno, četudi je ničvrednež tudi ta slednji. Viktor je zmeraj spoštoval ljudi, živali in naravo. Pripravljen je bil zaščititi vsakogar, ki se mu godi krivica, pripravljen je bil poma-
gati revnim in nemočnim. Dovolj razgledan in razumen j bil, da je vedel, kam lahko pripelje pohlep po tuji zemli in tujem imetju.	J
Oba otroka je imel rad. Zlasti tega drugega, ki ni 1 nosil njegovega imena, ampak je bil ves kakor isklesan p, očetu. Isti obraz, ista postava, iste kretnje, iste zamolčan-misli. Zdaj pa so naredili iz njega pokveko. Znova je prisege maščevanja. In nastopil je čas, ko je živel samo še za sc vraštvo. Postal je maščevalec Gortana, Bidovca in Valer Čiča, postal je maščevalec strahopetno s plinom pomorjenil v Abesiniji. Njegova puška se ni nikoli sprožila zaman...
DIVJI SAMOTARSKI PARTIZAN
Viktor Kraševec je bil eden tistih, ki so doživeli h doumeli, kako nesrečno je ljudstvo, ki je izgubilo državni samostojnost. Valovi zle usode ga premetavajo, kakor lupini razbite ladje. Pogosto je nesposobno, da bi spoznalo, kdo ji njegov pravi sovražnik. V svoji bedi je pripravljeno strest gnev tudi na nedolžnega. Ravno to se je zgodilo tistim Mrke paljcem, ki so odrešitev za svojo revščino videli v ustašk narodnostni nestrpnosti. Pripravljali so se, da bodo nanadi Srbe v sosednji vasi Vojni Tuk.
Za to so zvedeli trije bratje Kraševci, ki jih je v Mrkop lju vse spoštovalo. Njihova beseda je nekje veljala. Takoj si šli v nasprotni napad.	J
«Ljudje, bodite vendar pametni! Kaj so vam storil Tučani? Bedni in ubogi so kakor vi. Nikomur nočejo zla miroljubni so kakor ovce,» tako je govoril najstarejši Jaša prikimala in potrdila sta Viktor in Rafael.
v «Pustite jih na miru ! Ne poslušajte tistih, ki jim je z; vaso usodo ravno tako malo mar, kakor za usodo Srbov' je znova povzel eden od treh bratov.
(Nadaljevanje sledi)
NOGOMET
'S '/0&& ■	. >.
22. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE
NERODNI PADEC JUVENTUSA V RIMU NAPOLI SE ČEDALJE BOLJ PRIBLIŽUJE
V osmih tekmah kar šest remijev - Palici (Torino) dosegel kar tri zadetke
Juventusov poraz v Rimu in zmaga Napolija nad Coseno: in že je prvenstvo ponovno zanimivo in negotovo. Tri točke predstavljajo sicer še vedno precejšnjo prednost, do konca pa ostaja še 8 kol in Ne-apeljčani bodo brez dvoma dali vse od sebe, da bi izkoristili vsak napačni korak Turinčanov. Ti so slej ko prej pred težkimi preizkušnjami, saj jih že v sredo čaka povratno srečanje z Hamburgerjem v okviru tekmovanja za pokal UEFA, nato igrajo z Interjem doma, čez dva tedna je na sporedu derbi s Turinom, zatem pa pride na vrsto najbrž odločilno srečanje z Napolijem.
Tekmo v Rimu je odločO Juventusov branilec Morini, ki se je spremenil v spretnega napadalca, saj je z neubranljivim strelom premagal svojega vratarja Zoffa. Ponovila se je torej usoda, ki je Juventusa doletela na istem stadionu, ko je Scirea dosegel avtogol in ko Je Juventus izgubil z Laziom. Poleg tega osamljenega, a pomembnega dogodka, ni bilo srečanje posebno zanimivo in nikakor ne moremo reči, da bi si ena izmed obeh ekip zaslužila zmago. Športna sreča je pač tokrat obrnila hrbet turinskemu moštvu. Roma se je s to nekoliko nepričakovano zmago še bolj približala mestnemu nasprotniku Laziu, ki je v Cagliariju zamudil veliko priložnost, da bi ostal na drugem mestu skupno z Napolijem. že prihodnjo nedeljo pa bo na sporedu derbi, ki bo odločil, če bo Roma prehitela Lazio.
Napoli je v izredni formi in je bržkone pripravljen, da izkoristi vsak morebitni Juventusov spodrsljaj. štiri zadetki proti Ceseni nikakor niso malo, predvsem pa razveseljuje trenerja Vinicia dejstvo, da igrajo njegovi varovanci izredno zbrano in da sta ključna igralca, Juliano in Esposito, v vrhunski formi.
Z izjemo zmag Rome in Napolija lahko v tem kolu zabeležimo same neodločene izide, od katerih pa velja omeniti rezultat 3:3 s tekme med Torinom in Bologno. Že po rezultatu je jasno, da so se izkazali predvsem strelci: Furici je za domačine dosegel vse tri zadetke, za Bo-lonjčane pa sta gole dala Savoldi in Landini, ki je dvakrat premagal Castellinija.
Milanski ekipi, Inter in Milan, sta zaigrali izredno medlo. Predvsem se je slabo odrezal Inter, ki je na svojem igrišču pred maloštevilnim občinstvom prepustil točko Samp-dorii.
Po tem kolu je zaradi tolikih neodločenih rezultatov ostal rep lestvice v bistvu nespremenjen. Na zadnjem mestu je še naprej Varese. ki je tudi najresnejši kandidat za izpad, točko več ima Sampdoria, ki igra bolje v gosteh kot doma. Malo više pa so Vicenza in Ascoli (16 točk) ter Cesena in Ternana (17 točk), ki so torej še v nevarnih vodah.
je portugalski predstavnik presenetljivo remiziral na tujem proti e-kipi, ki vodi v nizozemskem prvenstvu.
Edina italijanska ekipa, ki igra v mednarodni areni, je Juventus. Turinčane čaka v Hamburgu težka naloga, saj so Nemci izredno nevarni na domačem igrišču. Isto ve-laj tudi za mostarski Velež, ki igra na Nizozemskem proti Twenteju, vendar pa je njegova naloga še težja, saj ima le gol prednosti.
POKAL PRVAKOV Ararat — Bayem	0:2
St. Ettienne — Ruch Chorzow 2:3 Anderlecht — Leeds	0:3
Barcellona — Atvidaberg 2:0 in 3:0
POKAL POKALNIH PRVAKOV Cr. zvezda — Real Madrid 0:2 Benfica — Eindhoven 0:0 Ferencvaroš — Malmoe 3:1 Dinamo (K) — Bursaspor 0:1
Pokal UEFA
Twente — Velež	0:1
Borussia (M.) — Banik 1:0 Hamburger — Juventus 0:2 Amsterdam — Kòln	1:5
Ivanhoe Fraizzoli, predsednik Inter ja, je letos s svojim moštvom ostal zelo razočaran. Fraizzoli je za Inter porabil ogromne vsote denarja pri nakupu novih igralcev. Vse to pa ni pomagalo
SMUČANJE
TEKMOVANJE ZA SP
Odločil bo paralelni slalom
Kandidati za SP so: Gustav Thoni, Ingemar Stenmark in Franz Klammer
VAL GARDENA, 17. - Odločil bo paralelni slalom! Vse do konca je torej tekmovanje za svetovni pokal negotovo in razburljivo. Po dolgem zasledovanju je mladi as Ingemar Stenmark v sobotnem slalomu v Sun Valleyu končno le dohitel Gustava Thonija na vrhu lestvice. Šved je bil sicer šele tretji, prvo mesto pa je osvojil Thoni. Vendar je italijanski smučar osvojil le 14 točk, medtem ko jih je Stenmark dobil 15. V resnici je Thoni dobil 25 točk, moral pa se je odpovedati 11 točkam, ker se je že prevečkrat uvrstil med prvih deset. Pravilnik pa dovoljuje, da si vsak smučar izbere le sedem najboljših rezultatov na 14 tekem drugega dela tekmovanja.
V zadnjem nastopu je tudi Sten' mark dosegel svojo sedmo uvrstitev med prvih deset in je torej vsaj navidezno na istem kot Italijan. Vseeno pa je ta na boljšem, saj bi v primeru, da bi se ne on in ne Sten-rrtark ne uvrstila, osvojil pokal on. ker ima več uvrstitev kot pa Šved.
Stenmark in Thoni morata osvojiti drugo ali prvo mesto. Kdor se uvrsti više, tisti zmaga. Idealno bi torej bilo, da bi v paralelnem slalomu, ki bo zadnji akt letošnjega tekmovanja, v finalu nastopila prav onadva.
Illllllllllllllllllllf llllllllllllf llllllllll lllllll Hill lili IlintiUIllIl III IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllll m IIIIIIIIIIIIIIIIHIII m mi limuillllllllllllllllllllH
2«. KOLO PRVE JUGOSLOVANSKE NOGOMETNI LIGE
Splitski Hajduk utrdil prednost Tretja zaporedna zmaga Veleža
Ljubljančani narodno izgubili v Skopju - Poraz Vojvodine in Crvene zvezde
POKALNA TEKMOVANJA
Juventus z dvema goloma prednosti
Jutri bodo na evropskih nogometnih igriščih odigrali povratna srečanja četrtine finala tekmovanj za pokal prvakov, pokal pokalnih prvakov in za pokal UEFA.
V	okviru prvega tekmovanja vlada zanimanje predvsem za srečanje Ararat — Bayern, saj bodo skušali Sovjeti nadoknaditi dva gola, obeta pa se tudi hud boj v Franciji, kjer igrata St. Ettienne, ki je izločil Spličane, ter Ruch Chorzow iz Poljske.
V	okviru tekmovanja za pokal pokalnih prvakov igrata jutri v Beogradu Crvena zvezda in Real Madrid, ki je v prvem srečanju zmagal z 2:0. Jugoslovanska ekipa bo skušala nadoknaditi zamujeno, kar pa nikakor ne bo lahko, saj je Real v odlični formi. To potrjuje tudi rezultat 4:1, ki ga je dosegel v španskem prvenstvu proti ekipi Celta. Veliko pričakovanje je tudi za tekmo Benfica — Eindhoven, saj
Hajduk, ki je v treh kolih spomladanskega dela jugoslovanskega prvenstva I. zvezne lige dosegel le dve točki, je še dalje v vodstvu. V nedeljo je celo utrdil svojo prednost pred Crveno zvezdo in Vojvodino, saj sta ti dve ekipi ostali nekoliko nepričakovano praznih rok. Na težkih gostovanjih sta sicer imeU dve minuti pred koncem še pomembno točko v žepu, nato pa sta nasprotnika dosegla odločilna zadetka. V Boru je zmago domačemu istoimenskemu moštvu nad Zvezdo zagotovil Paunovski, v Tuzli pa je mrežo Vojvodine zatresel napadalec Slobo-de Hukič. Bor še nikoli ni tako prepričljivo premagal zdesetkanih Beograjčanov. Crvena zvezda je namreč igrala brez nekaterih ključ nih igralcev, ki so počivali za jutrišnje srečanje z Realom in je tako zasluženo izgubila. Vojvodina, ki je že prejšnjo nedeljo zaigrala dokaj medlo, je tudi tokrat razočarala in je s tem izgubila edinstveno priložnost, da bi dohitela Hajduk.
Spličani so proti Dinamu zaigrali dobro, a izvrstni Šarovič je bil vsakokrat na mestu in je nekajkrat u-branil izredne strele. Vsekakor pa moramo omeniti, da je bila tokrat igra precej zanimiva in da so nekateri igralci, kot domačin Mmzinič ter Zagrebčan Miljkovič, prikazali res izvrstno formo.
Ljubljanska Olimpija je nerodno izgubila v Skopju, kjer je sicer taktično zaigrala dobro. Prejela pa je poceni zadetek, ki ji je povsem prekrižal račune. Rožič, ki je bil najboljši igralec pri Olimpiji, je nekajkrat dobro streljal, a domači vratar Mutibarič se ni pustil premagati.
Mostarski Velež je najboljše moštvo v tem spomladanskem delu prvenstva. Osvojil je vseh šest točk, štiri kar v gosteh. Tudi tokrat je zmagal na tujem, saj je igral v Beogradu proti istoimenski ekipi. Celotno moštvo je igralo izvrstno, predvsem pa velja omeniti igro Vla-diča in Vukoja. Poleg tega pa je Halilhodžič dosegel svoj deseti zadetek, s katerim je na lestvici najboljših strelcev dohitel Geco in Po-pivodo, ki imata zadetek manj kot Savič. Dobra igra Veleža daje njegovim navijačem resne upe, da na Nizozemskem obranijo gol prednosti proti ekipi Twente.
Od ostalih tekem bi omenili še srečanji med Partizanom in Rad-ničkim iz Niša ter med Čelikom in Željezničarjem. Partizan in Rad-nički sta remizirala in s točko je moštvo iz Niša le obdržalo peto mesto na lestvici. V drugem srečanju pa je sarajevski Željezničar klonil na tujem, vendar moramo o-meniti, da je igral brez odličnega Katalinskega, o katerem se že govori, da bo prihodnje leto igral v i-nozemstvu, najbrž v Franciji.
V drugi zvezni ligi — zahod sta slovenska predstavnika doživela poraz. Maribor je izgubil v Novem Sadu z 2:0, trboveljski Rudar pa je visoko podlegel Crvenki.
Najboljši strelci
10 zadetkov: Savič (Crvena zvezda) 9	—»— : Geča (Sloboda), Popi-
voda (Olimpija) in Halilhodžič (Velež)
8	—: Jankovič in Katalinski
(Željezničar), Džordže-vič (Partizan), Vladič (Velež) in Beška 7	—: Susič (Sarajevo), Jer-
kovič (Hajduk), Liči-nar (Vojvodina) in Stefanovič (Beograd)
KOLESARSTVO
Jutri bo na sporedu že tradicionalna dirka Milan—Sanremo, ki je kot običajno prva velika preizkušnja v mednarodni areni.
PARIZ — NICA
Merckx šele peti
S. BENEDETTO DEL TRONTO IN NICA, 17. — V nedeljo sta se zaključili dve kolesarski etapni dirki. V dirki Pariz—Nica je osvojil prvo mesto Nizozemec Joop Zoetemelk, ki je bil prvi tudi lani in ki je za 1’33” premagal svetovnega prvaka Eddyja Merckxa. Nizozemec je zmagal tudi v zadnji poletapi na kronometer, kjer je bil Merckx šele peti. Na končni lestvici je tretje mesto zasedel Knet-temann (Niz.), četrti pa je bil Italijan G. B. Baronchelli.
V etapni dirki od Tirenskega do Jadranskega morja pa je prvo mesto pripadlo Belgijcu Rogerju De Vlae-mdncku, ki je na končni lestvici prehitel Knudssena (Nor.), ki je zaostal za 19 sekund ter Panizzo, ki je vodil pred zadnjo etapo na kronometer, četrti je bil Moser, peti pa Gimondi.
Vseeno pa ne smemo pozabiti niti na Klammerja, saj ima že v petek v smuku priložnost, da dohiti vodeča na vrhu. Več pa tudi ne more, saj znaša njegov zaostanek točno točk. Upa lahko le na dejstvo, da se nato ne Thoni in ne Stenmark ne uvrstita v slalomu...
Sicer pa je zaenkrat lestvica za Svetovni pokal taka:
1.	Thoni in Stenmark	240 točk
2.	Klammer	215 točk
SMUČARSKI POLETI
NA KULMSKI VELIKANKI
Kodejška (ČSSR) svetovni prvak
KULM—MITTERNDORF, 17. — Med 40 skakalci iz 13 držav je na kulmski velikanki zlato kolajno dobil čehoslo-vak Karel Kodejška, ki je tako postal tretji svetovni prvak v smučarskih poletih. To je nedvomno presenečenje, kajti Kodejška je premagal tekmovalce, ki so slavnejši od njega in ki so tudi bili veliki favoriti. V mislih imamo predvsem Švicarja Steinerja in pa Avstrijce ter vzhodne Nemce. Vsekakor pa je njegova zmaga zaslužena, saj je bil vseskozi zanesljiv in ni nikoli odpovedal, kot se je na primer to zgodilo Norvežanu Prydzu, ki je vodil po drugem dnevu. Srebrno kolaj no je osvojil vzhodni Nemec R. Schmid, tretji pa je bil prvi Avstrijec Karl Schnabl. Norvežan je bil šele četrti, Steiner pa se je moral zadovoljiti z osmim mestom.
Jugoslovani so tudi na tem prvenstvu razočarali, saj se niso nikoli dvignili iznad poprečja, še najboljši je bil Bogdan Norčič, ki je pristal na 20. mestu.
VRSTNI RED
1.	Kodejška (ČSSR)
(141, 144, 143)
2.	Schmid (NDR)
(142, 140, 140)
3.	Schnabl (Av.)
(151, 122, 145)
4.	Prydz (Nor.)
5.	Wallner (Av.)
6.	Wosipivo (NDR)
7.	Danneberg (NDR)
8.	Steiner (Švica)
9.	Karapuzov (SZ)
10.	Ivankov (SZ)
20. Norčič 419, 24. Stefančič 410,5, 32. Blaznik 393,0 in 36. Rakar (vsi Jugoslavija) 382,5.
512,5
505.0
503.0
496.5
492.5
489.5
486.5
484.5
478.0
463.0
ATLETIKA
RABAT, 17. — Evropski dvoranski prvak v teku na 3 km Škot Stewart je tudi zmagovalec velikega mednarodnega tekmovanja v teku čez dm in stm. Tek članov je bil izredno zanimiv vse do poslednjega in odločilnega finiša. Kot drugi je pritekel skozi cilj Španec Haro, tretji pa zastopnik ZDA Rogers. V ekipni konkurenci pri članih je bila prva Nova Zelandija, in najboljši tekač te ekipe je bil Walker kot peti. Med italijanskimi dolgoprogaši se je najbolje odrezal Fava (šesti) in Zarcone (trinajsti). Vsi ostali pa so razočarali. V konkurenci mladincev je zmagal Američan Thomas. Mladinci Italije so bili še slabši kot člani, saj je bil najboljši Muscardin komaj šestindvajseti.
Tudi pri članicah so slavile tekačice ZDA in to po zaslugi komaj dvajsetletne Julie Brown, ki je zmagala s prednostjo petih sekund pred Poljakinjo Ludwichowickovo ter presenetljivo dobro Španko Valero, ki je v zaključnem delu 4 km dolge proge prehitela kar osem tekačic, med temi tudi Italijanko Dorio, ki je pretekla skozi cilj kot četrta. Prijetno je presenetila v tako močni mednarodni konkurenci Garganova z devetim mestom. Evropska prvakinja Hol-men ta čas ni v formi in je bila šele štirinajsta. Pri članicah so v ekip-
ni konkurenci zmagale zastopnice ZDA.
IZIDI
člani (12 km)
1. Stewart (škotska) 35’20”, 2. Haro (Španija) 35’21”; 3. Rogers (ZDA) 35’27”4, 4. Walker (N. Zel.) 35'45”, 5. Robertson (N. Zel.) 35’46”, 6. Fava (Ital.) 35’47".
mladinci (6 km)
1. Thomas (ZDA) 20’59”8, 2. Gonzales (Špan.), 3. Tracey (Irska), članice (4 km)
1. Brown (ZDA) 13’42”, 2. Ludwi-chowicka (Poljska), 3. Valero (Špan.) 13’48”, 4. Dorio (Ital.) 13’51”, 5. Moller (N. Zel.) 13’53".	|
KOŠARKA
2. KOLO 1. ITALIJANSKE UGE
Trojica na vrhu Sinudyne odpovedal
Morse je spet najboljši strelec - Napredek bmocentija
A -1 LIGA
V drugem kolu 1. italijanske košarkarske lige ni prišlo do presenečenj. Ignis iz Vareseja je doma brez težav premagal skromno peterko Jolly iz Forlija. Tudi v tem srečanju se je ponovno razigral A-meričan Morse, ki je dosegel 36 točk in tako ponovno vodi na lestvici najboljših strelcev.
Sicer pa je bilo osrednje sreča nje tega kola v Sieni, kjer je do-I mači Sapori zanesljivo premagal
Bob Morse (Ignis) in Renato Villalta (Duco): najboljši Američan v Italiji, oziroma najboljši «ameriški Italijan»
iiiiimiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiiirMiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
24. KOLO PRVE JUGOSLOVANSKE KOŠARKARSKE LIGE
Zadar državni prvak Spodrsljaj Olimpije
Ljubljančani so igrali brez Vinka Jelovca
Dve koli pred koncem prve zvez-1 Macura 12, Ivanovič 22, Gvardijan-
ne jugoslovanske košarkarske lige je Zadar praktično že državni prvak. čosič in tovariši so namreč v soboto v Beogradu premagali Crveno zvezdo in so s tem ohranili štiri točke prednosti pred splitsko Jugoplastiko, ki je na Reki visoko odpravila Istravino.
Odločilna tekma v Beogradu se je zaključila z zasluženo zmago Zadrča-nov. čosič je bil za «zvezdaše» nerešljiv problem, saj je dosegel kar 30 točk in je poleg tega lovil skoraj vse odbite žoge pod obema košema. žal, so ostali navijači prikrajšani glede košarkarske predstave, saj sta manjkala dva prava akterja jugoslovanske košarke: Slav-nič in Djerdja, ki sta zaradi izključitve sledila tekmi kot navijača.
Po lepem uspehu v Sarajevu proti Bosni je Olimpija spet doma ostala praznih rok. Ljubljančanom je tokrat prekrižal račune Borac, z Mišovičem na čelu. Gre omeniti, da je Olimpija nastopila brez svojega najboljšega igralca Vinka Jelovca, ki je bil izključen za 3 kola.
Spet je v Olimpiji zatajila obramba, saj so košarkarji Borca lahko dali kar 104 točke. Naj omenimo še, da je Olimpija tretja najslabša v prejetih koših (2319), predzadnji je Radnički (2378), zadnja pa Vojvodina (2409).
Proti Borcu so za Olimpijo bili tako uspešni: Volaj 20, Marter 8,
čič 20, Križnar 4, Nuhanovič 10.
Tudi na dnu lestvice kaže, da je vse odločeno. Ligo bosta zapustila Vojvodina in Istravino. Košarkarji iz Novega Sada so sicer premagali doma Lokomotivo, že v prihodnjem kolu pa se bodo v Splitu spoprijeli z Jugoplastiko in zato so njihove možnosti za obstanek v ligi le še teoretične.
IZIDI 24. KOLA C. zvezda — Zadar 78:82 Olimpi ia — Borac 102:104 Vojvodina —- Lokomotiva 92:85 Rabotnički — Bosna 90:73 Partizan — Radn. FOB 106:102 Istra\|no — Jugoplastika 83:110 Metalac — Beograd 116:98 LESTVICA
Zadar 44, Jugoplastika Split 42, Partizan Beograd 34, Crvena zvezda Beograd 32, Rabotnički Skopje 26, Bosna Sarajevo in Olimpija Ljubljana 22, Radnički FOB, Beograd in Borac čačak 20, Lokomotiva Zagreb 18, Beograd in Metalac Valjevo 16, Vojvodina Novi Sad 12, Istravino Reka 10.
PRIHODNJE KOLO (22. 3.) Partizan — Metalac (77:69), Radnički FOB — Istravino (83:88), Jugoplastika — Vojvodina (111:95), Lokomotiva — Olimpija (106:103), Borac — Rabotnički (88:114), Bosna — Crvena zvezda (83:87), Zadar — Beograd (90:84).
bolonjsko moštvo Sinudyne, v katerem je tokrat razočaral American Tom McMillen, ki je dosegel samo 19 točk. Sapori je s to zmago ostai na vrhu lestvice skupno z Igrusom in Forstom, ki sta tudi glavna kandidata za osvojitev državnega n3' slova.
Forst je namreč v Cantuju Pomagal Mobilquattro in predvsem se je izkazal Marzorati (25), ki je tak0 zopet v dobri formi. Napredek je pokazal tudi milanski Innocenti, m je doma odpravil zadnjega ^ lestvice, turinsko ekipo Sacla.
IZIDI 2. KOLA
Ignis — Jolly	116:72
Forst — Mobilquattro	95:57
Sapori — Sinudyne	66:51
Innocenti — Saclà	99:75
LESTVICA
Ignis Varese, Sapori Siena }n Forst Cantù 4, Innocenti Milano m Sinudyne Bologna 2, Mobilquattro Milano, Jolly Forlì in Saclà Torino
V\r*p»7 t/TPlc
PRIHODNJE KOLO (23. 3.)
Ignis -- Sapori, Innocenti — Jo1' ly, Saclà — Forst, Sinudyne — Mobilquattro.
NAJBOLJŠI STRELCI
Morse (Ignis) 64, McMillen (Si* nudyne) 51, Brumatti (Innocenti) 10 Mitchell (Jolly) 42 točk, Marzorati (Forst) 40,
POKALNE TEKME
Evropska pokalna tekmovanja se bližajo koncu.	.
V tekmovanju za evropski pokal prvakov bosta v četrtek na sporedu polfinalni tekmi. Težka nalog® čaka predvsem Zadar, ki bo Prv° tekmo igral v Madridu proti moc; nemu Realu, ki razpolaga z vec ameriškimi igralci.
Lažji posel pa bo imel Ignis, ki bo prvo srečanje igral s francosko peterko Berck.
Že danes pa bo Forst iz Cantuja gostoval v Barceloni, kjer bo igrM prvo finalno tekmo proti ekipi, ki jo trenira Ranko Žeravica. Povratno srečanje bo v Cantuju 25. marca.
Ascoli — Milan
Cagliari — Lazio	^
Inter — Sampdoria	^
Napoli — Cesena	*
Roma — Juventus	1
Ternana — L.R. Vicenza Torino — Bologna	%■
Varese — Fiorentina	^
Brescia — Catanzaro Brindisi — Atalanta	*
Perugia — Como Reggiana — Novara	*
Verona — Palermo KVOTE
13 — 1.888.600 lir 12 — 103.100 lir
1	— 1. Carraia
2. Cecchino
2	— 1. Arlesega
2. Arcari
3	— 1. Vellego
2. Perugia
4	— 1. Senario
2. Desiderio
5	— 1. Cinzia Pra
2. Lancelot
6	— 1. Parsifal
2. Riccio da Parma KVOTE
12 — 2.032.517 lir 11 — 130.000 lir 10 —	16.800 lir
X
1
X
X
X
1
2
X
1
X
2
X
Vladimir Djordjevic (Crvena zvezda). Že jutri bodo imeli Djordjevic in tovariši izredno težko nalogo, saj se bodo v pokalni tekmi pomerili v Beogradu z Real Madridom
. ............................luni....................................................................................................nun...nnnnniuninn
...........................................................................lllilinninn...................................................
Jugoslovanski nogometni prvenstvi
l ZVEZNA LICA
IZIDI 20. KOLA
Italijanska nogometna prvenstva
A LICA
IZIDI 22. KOLA
Ascoli —	Milan	1:1
Cagliari -	- Lazio	1:1
Inter —	Sampdoria	0:0
Napoli —	Cesena	4:0
Roma —	Juventus	1:0
Ternana -	- L.R. Vicenza	0:0
Torino —	Bologna	3:3
Varese —	Fiorentina	1:1
LESTVICA
Juventus 32;- Napoli 29; Lazio 28; Torino in Roma 27; Milan in Bologna 25; Inter 24; Fiorentina 21; Cagliari 19; Ternana in Cesena 17; L.R. Vicenza in Ascoli 16; Sampdoria 15; Varese 14.
PRIHODNJE KOLO (23.3.) Cagliari — Napoli Cesena — Varese. Fiorentina — Ascoli, Juventus — Inter, L.R. Vicenza — Sampdoria, Lazio — Roma, Milan — Torino, Ternana — Bologna.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE 15 zadetkov: Savoldi (Bologna 11 zadetkov: Pulici (Torino)
10 zadetkov: Chinaglia Lazio in Prati (Roma)
8 zadetkov:	Gori (Cagliari), Bra-
glia (Napoli) in Graziani (Torino)

Beppe Savoldi je še vedno na prvem mestu lestvice najboljših italijanskih strelcev. Savoldi (Bologna) je tudi v nedeljo proti Fiorentini dosegel en gol in jih je tako doslej zbral kar 15. Sploh pa je bilo nedeljsko srečanje v Turinu med domačim moštvom in Bologno pravi spopad med strelci obeh ekip. Paoiino Pnlici (Torino) je namreč dal kar tri gole in je sedaj najnevarnejši kandidat za osvojitev naslova najboljših strelcev, seveda po Savoldiju, ki je prav letos ponovno oblekel dres državne reprezentance.
B LICA			D LIGA	
IZIDI 24. KOLA			C SKUPINA	
Alessandria — Arezzo	1:1		IZIDI 25. KOLA	
Brescia — Catanzaro	0:0	Adriese	— Audace	3:0
Brindisi — Atalanta	2:1	Bassano	— Dolo	2:1
Foggia — Sanbenedettese	2:1	Legnago	— Sampietrese	4:1
Genoa — Taranto	0:0	Caorle -	- Lignano	2:0
Perugia — Como	0:0	Coneglianese — Montebelluna		0:2
Pescara — Parma	1:1	Ponziana	— Pordenone	2:1
Reggiana — Novara	1:1	Thiene -	- Portogruaro	0:0
Spal — Avellino	1:0	Treviso	— Rovigo	2:0
Verona — Palermo	0:0	Pro Gorizia — Triestina		0:0
LESTVICA			LESTVICA	
Perugia 33: Vprona 30; Palermo 29;		Treviso 37; Adriese 35; Ponziana		
Como 28; Catanzaro 27; Avellino in Novara 26; Brescia 25; Pescara, Genoa in Foggia 24; Parma in Sanbe-nedettese 23; Atalanta, Taranto in Spai 22; Alessandria 20; Arezzo 18; Reggiana 17; Brindisi 15.
PRIHODNJE KOLO (23.3.)
Arezzo — Verona, Atalanta — Avellino, Catanzaro — Perugia, Como — Reggiana, Genoa — Pescara, Novara
—	Spai, Palermo — Brescia, Parma
—	Alessandria, Sanbenedettese — Brindisi, Taranto — Foggia.
Triestina 30; Audace 29; Montebellu-na 28; Legnago, Portogruaro, Pordenone in Pro Gorizia 25; Bassano in Coneglianese 24; Lignano 23; Sampie-trese in Thiene 19; Caorle in Rovigo 18; Dolo 16.
PRIHODNJE KOLO (23.3.)
Portogruaro — Adriese. Montebel-luna — Bassano, Pordenone — Caorle, Audace — Coneglianese, Lignano — Pro Gorizia, Rovigo — Sampietre-se, Ponziana — Thiene, Legnago — Treviso, Dolo — Triestina.
Beograd — Velež	1:3
Vardar — Olimpija	1:0
Bor — C. zvezda	2:1
Proleter — Radnički	(K)	0:0
Čelik — željezničar	1:0
Partizan — Radnički	(N)	1:1
Sarajevo — Rijeka	1:1
Hajduk — Dinamo	0:0
Vojvodina — Sloboda	0:0
LESTVICA	
Hajduk 27; Crvena zvezda in Voj-	
ITALIJANSKA IN JUGOSLOVANSKA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
Valdagna in C zvezda že prvaka
vodina 25; Sloboda 23; Velež in Radnički (N) 22; Dinamo 21; željezničar in Čelik 20; Beograd in Vardar 19; Ri-jeka 18; Partizan, Olimpija. Bor in Radnički (K) 17; Sarajevo 16; Pro-leter 15.
PRIHODNJE KOLO (23.3.)
Željezničar — Hajduk, Olimpija — Crvena zvezda, Partizan — Bor, Velež — Čelik, Dinamo — Proleter, Radnički — Sloboda, Vojvodina — Sarajevo, Rijeka — Vardar.
2. ZVEZNA LICA
IZIDI 20. KOLA
Famos —	Igman	1:0
Iskra — Vrbas		1:1
Jedinstvo	— Osijek	1:1
Zagreb —	Šibenik	4:1
Kozara —	Borac	1:2
Novi Sad	— Maribor	2:0
Crvenka —	Rudar	4:1
Karlovac -	- Bačka	1:0
Varteks —	Leotar	1:1
	LESTVICA	
Zagreb 31;	Borac 30;	Famos 24;
Karlovac in	Bačka 23;	Novi Sad it
Osijek 22; Crvenka 21; Maribor 20; Igman, Vrbas in Varteks 19; Šibenik 18; Leotar in Iskra 17; Kozara in Jedinstvo 16; Rudar 3.
ITALIJANSKE LIGE A liga — člani
Tudi v 18. kolu sta bila vodeča Cus iz Turina in Ariccia iz Rima uspešna. Obe šesterki sta namreč igrali doma in samo Turinčani so nasprotnikom prepustili set. V preteklem kolu je po pričakovanju zmagala tudi tržaška Are Linea, ki je gostila zadnjo ekipo na lestvici Ruini. Tržačani so preslabe odbojkarje iz Firenc odpravili s 3:0. Kljub osvojenima dvema točkoma pa položaj prvoligaša iz našega mesta še ni gotov pred izpadom. Trije kandidati so že obsojeni na nazadovanje, za četrtega pa se obeta izredno ogorčen boj. Poleg Are Linee imajo še Paoletti, COOP Italija. Lubian in Petrarca enako število točk. in sicer 16.
IZIDI 18. KOLA
Cus Turin — COOP Italija 3:1; A-riccia — Paoletti 3:0; Pneus — Cesenatico 0:3; Cus Catania — Cus Siena 3:0; Panini — Petrarca 3:0; Lubiam — Cus Piza 1:3; Are Linea — Ruini 3:0.
LESTVICA
Ariccia in Cus Turin 34, Panini 28, Cus Piza, Pneus in Cesenatico 18, Paoletti, COOP Italija, Lubiam, Petrarca in Are Linea 16, Cus Siena 8, Cus Catania 6, Ruini 0.
(Pneus, Paoletti, Lubiam in Cus Catania so igrali tekmo manj).
PRIHODNJE KOLO (19. 3.)
Paoletti — Are Linea, COOP Italija — Lubiam, Cus Piza — Panini. Petrarca — Cus Catania, Cus Sie-
na — Cesenatico, Ariccia — Pneus, Ruini — Cus Turin.
A liga — članice
Pred zadnjim kolom je na vrhu lestvice že vse jasno, saj je Valdagna že drugič zaporedoma državni prvak. Kaj takega pa ne moremo reči za rep lestvice, ker imajo tri šesterke enako število točk Verjetno bodo odločali o nazadovanju dveh ekip osvojeni in seveda izgubljeni seti.
IZIDI 21. KOLA
Coma — Presolana 3:1; Cogne — Arbor 1:3; Casagrande — Cus Parma 3:1; Torre — Alzano 3:1; Nel-sen — Valdagna 0:3; Vignoni -Metauro 3:2;
LESTVICA
Valdagna 38, Coma 34, Alzano 28, Torre Tabita, Nelsen in Casagrande 24, Arbor 22, Presolana 20. Metauro 16, Cogne, Cus Parma in Vignoni 6.
PRIHODNJE KOLO (22 3.)
Presolana — Casagrande; Metauro — Coma; Valdagna — Cogne; Alzano — Nelsen; Cus Parma — Vignoni, Arbor — Torre Tabita.
JUGOSLOVANSKE LIGE
1. liga — člani
Po nepričakovanem porazu Crvene zvezde kar sredi Beograda z Je-dinstvom iz Brčka. je sedaj zagrebška Mladost sama na vrhu lestvice. Tudi Zagrebčani so imeli precej težav, preden so na Reki strli odpor domačinov.
IZIDI 19. KOLA
Vojvodina — Gik Banat 1:3; Cr-
vena zvezda — Jedinstvo (BR) J proti 3; Vardar — Bosna 3:2; Mo driča — Ribnica 3:1; Željezničar
—	Spartak 0:3; Jedinstvo (SP) ~Z Partizan 1:3; Rijeka — Mladost -proti 3.
LESTVICA
Mladost 34, crvena zvezda M Spartak 32, Jedinstvo (BR) 26. gib Banat 24, Jedinstvo (SP) 20, H»®' ka in Partizan 18, Ribnica 16. B°.' na in Vardar 14, Modriča 12, vodina 6, Željezničar 0.
PRIHODNJE KOLO (22 3.)
Mladost — Gik Banat. Vojvodi
—	Vardar, Bosna — C. zvezda, 3 dinstvo (BR) — Jedinstvo 'Srb Partizan — Željezničar, Spartak Modriča, Ribnica — Rijeka.
1. liga — članice
Medtem ko je državni naslov že oddan Crveni zvezdi se bije izr® no ogorčen boj za drugo mesto lestvici med šesterkama Ri.ie^e, Radničkega iz Beograda. Trenu imata obe ekipi po 24 točk.
IZIDI 16. KOLA	^
Rijeka - Mladost 3:0; Partij
—	Jedinstvo 3:0; Crvena zvezda Pelagičevo 3:1; Sindjelič — Bre 3:0; Kaštela — Radnički 0:3.
LESTVICA	d.
Crvena zvezda 32, Rijeka in rt , nički 24,	Mladost 20. Breza	18.	-
jelič 16, Partizan 14. Pelagičev0 • Kaštela 4, Jedinstvo 2.
PRIHODNJE KOLO (22- 3.)
Sindjelič — Partizan, Breza., Rijeka, Mladost — Kaštela. Bafl __ ki — Crvena zvezda, Pelagičevo Jedinstvo.
SPORT SPORT SPORT
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Presenetljivi nedeljski izidi spremenili zgornji del lestvice
Od slovenskih ekip je zmagala le Vesna - Poraz Zarje na domačem igrišču
preveč razgreti navijači
Vesna _ Isonzo 3:1 (2:1)
-JESNA: Košuta, Visintin, B. Ten-e .menich, Verzier, S. Tence,
Valente, Caharija, Borto-Botti, 12 Bogateč, 13 Sulčič.
KONZO: Donda, Buttignoni, Cra- i	„	.
», Lorenzut, Merotto, Sandruc- P® TREH PORAZIH roli °a^c'Beri IL, Boscarol, Vetto ‘ , o. Ceccone, Baccilieri L, 12 To-pan.
Figliola iz Trsta.
• CI: v P P- Lorenzut, Va-p, m Botti, v d.p. Degrassi.
GLEDALCEV: 350.
KOTI: 9:6 za Vesno.
iJ^a je z lepo in požrtvovalno iT0. visoko premagala visokouvr-Isonzo m se tako pomaknila po« sredini lestvice. Trener Košu-]e tokrat nekoliko spremenil po-, vo in to predvsem v obrambi,
J?r Ie S. Tence nastopil v vlogi v,™» in B. Tence v vlogi lemo . ranilca. V ekipi je po eno-nii S^n' odsotnosti ponovno našla L-, Gaharija in napad je s tem ^ T na Pitnosti in prodornosti.
tekma se je začela zelo neugodnih Za .dntnačine, kajti že v uvod-riai vminutah je krilec Isonza od .	Premagal Košuto. Po preje-
in"1 s.°. se splavi» takoj zbrali ta d”0 Potisnili na nasprotna vra-■ Po nekaj zapravljenih priložno-miv,Pf,S0 kriški napadalci v dveh stvo ah tzenačili in prišli v vod-
naa v™®6111 delu tekme so «plavi»
«naijevali z napadi in kmalu tret-io PremaSali Dondo. Nato so gost-v «PreYzeii pobudo v svoje roke in rimJf * ogrožali kriška vrata, a Verin 3 hramba in vratar so bili krm”0 na mestu. Nekaj minut pred ved?601 s^a. Valente in Caharija iz-in m ,nekaj nevarnih protinapadov
njihov^0zmaJaat-jka'Ca ^ ^ v® omeni zrnaSa se izdatnejša. Naj
hud n Irn°’-	Ì® Prišlo po tekmi do
nešJS .ktnidenta, ker je skupina di i^lh navijačev gostov in tu-. ‘gralcev samih hudo zmerjala
'""»uiinin,,, ..................................................
sodnika in tudi fizično napadla nekatere kriške igralce.
* # #
V sredo, 19. t.m., bo v Križu ob 15. uri prijateljska tekma med ekipama Komna in domače Vesne.
Sandor
TOČKA
Flaminio — Primorje 2:2 (1:1 )
FLAMINIO: Parovel, Gregoratti, Di Pasquale, Mancosu, De Bosicchi, M. Gallinotti, Poli, P. Gallinotti, Ambrosi, Seiatti, Pangher.
PRIMORJE: Štoka, černjava, Race, Cimolino, Trampuš, Barbiani, Guštin, F. Sugan, A. Sugan, Drioli, Rustja.
STRELCI: 15. min. P. Gallinotti, 40. min. A. Sugan, 78. min. Ambrosi, 81. min. Rustja.
Po treh zaporednih porazih je Primorje prišlo do točke, če upoštevamo, da so Prosečani stopili na igrišče v okrnjeni postavi in so bili Tržačani dvakrat v vodstvu, predstavlja osvojena točka lep uspeh. Za «rdeče - rumene», ki so po zadnjih neuspehih tudi moralno nekoliko potrti, je bil izid nedeljske tekme s Flaminiom izredne važnosti. Poraz bi spravil ekipo v hudo krizo in zato v tej tekmi je bil bolj kot igra važen končni izid. Torej če ekipa Primorja s prikazano igro ni zadovoljila svojih navijačev, je z osvojeno točko izpolnila pričakovanja. Pozabiti ne smemo, da Prosečanom ni še nikoli uspelo premagati zagrizene ekipe Flaminia, ki se letos bori za obstanek v ligi in zato je v nedeljo, kot po navadi, igrala precej ostro, tako da je sodnik imel precej dela. Torej delitev točk predstavlja pravilno plačilo za obe ekipi, ki sta bili nekoliko pomanjkljivi v obrambi in to pričajo štirje zadetki.
B. R.
BAZOVCI NISO ZDRŽALI Zarja — Portuale 2:3 ((0:1)
ZARJA: Favento, Stojan Križman-čič, Darijo Marc, Samese, Rudi Marc, Metlika, Codanione, Bon, Ža-
gar, De Michele, Grahonja, Župančič, Grgič.
PORTUALE: Nardin, Butti, Cuc-cari, Rozza, Sega, Fonda, Iacopino, Visintin, Novel, Pobega, Belladonna.
STRELCI: 20. min. p. p. Iacopino, v 2. min. d. p. Žagar, v 8. min. d. p. Darijo Marc iz 11-metrovke, v 25. min. d. p. Visintin in v 35. min. d. p. Novel.
Pred nedeljsko tekmo smo upali, da bo Zarja iztrgala Portualeju vsaj eno točko. Bazoviški nogometaši - o se branili prav do zadnjih trenutkov, ko so že imeli zmago v rokah, pa so popustili, kar je seveda Portuale izkoristil in dosegel dva gola. Zarja je igrala uspešno. Predvsem v drugem polčasu, saj je povsem nadigrala nasprotnika. Žagar je v 2. min. d. p. skušal najti pot do gola in to mu je uspelo, ko je z glavo streljal v mrežo ter izenačil. Pet minut kasneje je Zarja prišla v vodstvo z Darijem Marcem,
2PBOJKA
V ZENSKI C LICI
Borovke zapravile možnost *a osvojitev drugega mesta
članke so prinesle iz Bočno zelo dragoceni točki
BfnT Mar*°»<>	1:3
Glavi • Bolčina, Božič, Kuferzin, 4ič p , ^evnikar, Kralj, Pernar-V n^ anič' Jazbec, Rauber. Borova <telani povratnega kola je Post h Ž?nslta ekipa izgubila možato a . se Povzpela na 2. me-ho bol J1^. Podlegla je objektiv-Borovi! 6klpi deklet iz Valdagna. jem. vKeuSo zaiSrale pod popreč-To jitj, ,obrambi so bile statične, ho igr.n -1.6 enemogočilo organizira-šlevilo 10 usPešen napad. Visoko *tritičnihZ^re®en'b servisov prav v pokopalo trenutkih i111 je dokončno
Pokazalo®0!? zaigrale zelo dobro in tekmi, t 00 ^Q igro kot v prvi '(a ekipa ima skoraj ne-izboljšal,- 0*?rai?lbo’ Poieg tega pa
Ptemagiih* Tipa ima skoraj
■!* ‘zboljšalo0l?r?mb0’ P°leŠ -I® znani , tedi napad. Marzotto tea posli,*?0*' ®kipa, ki se večino-Pa so iff,.Zlne Utiranih žog, tokrat kle in j’teke predvsem močno tol-borovk P aV *"0 i® zmedlo obrambo
deti, t Vse®a začetka je bilo vi-Zel° P0trudjtib0d0 m°rale borovke
SU J» r-------------------
® s težavo zbrale štiri
za zmago. Marzotto em povedel in igralke
točke.
z boIi5?g?te setu so «plave» začele Sajenje ZJ?°’ tako da je bilo do-teenjav na ° nap®te- Dosti je bilo
te so bornvte )SU ln ze v te”1 se‘ vil® nen^Iu •,zagrešile veliko št®-jim jePip bmb "apak. Končno pa i*1 osvoiiii uaP®i° zaigrati zagrizeno
J® borovke ff' Kaza}° i®' da s° tedi v tnn!-ie eazigrale, vendar so
tedi v troti" ‘“.“Sitne, venoar so napake kJ6™ nizu ,Ponavljale iste
n®katerim0tdnh-prvih dveb' K1iub
fnle «niavo °bnte ak®ijam so mo-sProtnicam * Pr®Pustiti zmago na-
|:asaZ vodii?1 SeÌu 50 «Piave» nekaj ^arzotta » ’„i?.?*'errl..P.a so igralke
V koriti _ . ln set se je zakliuč
zanose je zaključil
T0kr:; ^stov'
nika, ki ite°rate° omeniti tudi sod-VnJtT. 1 je p-etiraval ,	----1___
korist gostov.
Večkrat JiP p etlraval z žvižganjem. Pii igro i? P0 nepotrebnem preki-cijo igralk S K^te motil koncentra-
teoremo trdlti ? ekip'. eeprav ne
atranski in h’-i^a -16 bd sodnik pri-
tejenje borovkl? °Čitno’ da i® tako
V ekinn tk Precej zmedlo.
aa Poškodovana ?raUa J? ča' kratkem nn a?a ®0.nJa Furlanič, v tudi Prašljeva0 Tirirfela -S Meningi sta prav o??' Tl dve ^faiki bo-ekipi, y in®'?0?0 dosti doprinesli Bregom. J Čaka težko srečanje z
Bol
zano___
Breg
Šada
iS m io r,cu 2:3 (12:15,
Mo-
^rocchio pn5 -	Mestre,
BellonU ’ R si' Plvetta, Galas in
BREG: Klabjan, Hmeljak, Lovrečič, Pavletič, Meneghetti, Sancin, O-lenik, Trenta, Kofol D., Križmančič.
Breg je v preteklem kolu osvojil dve dragoceni točki v Bocnu, kjer je premagal domačo ekipo, ki je bila do tega kola eden neposrednih tekmecev za izpad. Tekma sama je bila od vsega začetka izredno izenačena, saj sta obe ekipi igrali na vse in je bilo že pred tekmo jasno, da se bo lahko dalje borila samo tista ekipa, ki bo ta neposredni obračun zaključila v svojo korist. Domača ekipa je zaigrala neprimerno boljše kot v prvem delu in se je v prvih štirih setih borila od začetka do konca. Breg je tudi igral več kot zadovoljivo. Dober je bil končno spet napad, kjer se je tokrat odlikovala Klabjanova, ki je bila skozi vso tekmo neustavljiva. Pohvaliti moramo tokrat tudi Tjašo Pavletičevo, ki je v tej tekmi po večmesečnem prisilnem premoru zaigrala zelo dobro.
Tekma je bila v prvih štirih setih vseskozi izredno izenačena. Obe ekipi sta se stalno menjavali v vodstvu in tudi zaključili sete v izenačenju. V odločilnem delu pa so se igralke Brega razigrale in domačinke se jim niso mogle upirati, kar jasno kaže tudi končni rezultat.
Po tej dragoceni zmagi se torej Bregu odpirajo res lepe in realne možnosti, da se reši nevarnosti izpada in se končno otrese dna lestvice.
INKA
* * *
V 1. ženski odbojkarski diviziji je Sokol odpravil Konto vel s 3:0 (11, 9, 12).
Presenetljivi nedeljski izidi so spremenili vrh lestvice prvenstva 2. AL. Vodeči Stock je z enim golom premagal Edera in s tem Ijovišal na tri točke prednost pred drugovrščenim Isonzom, ki je doživel v Križu proti razigrani Vesni hod poraz. Za petami te dvojice se je ustvarila četverica, med katero jc tudi Portuale, ki je v napeti tekmi premagal Zarjo. Nepričakovan poraz je na domačih tleh doživel Sagrado, saj je bil vratar Campanell tokrat nepremagljiv (u-branil je celo enajstmetrovko). Tudi S. Anna je morala položiti o-rožje pred presenetljivo ekipo Li-bertasa (tretja zaporedna zmaga). Ostale tekme, ki so zanimale spodnji del lestvice so se končale z delitvijo točk, zato ni prišlo do sp'rememb na lestvici. Primorje je odščipnilo točko Flaminiu, Giarizzole pa so osem minut pred koncem dohitele Costalungo. V štendrežu se je dvoboj med Juventino in Duinom končal brez gola, kar seveda bolj zadovoljuje goste kot domačine.
IZIDI 23. KOLA Libertas — S. Anna Zarja — Portuale Flaminio — Primorje Giarizzole — Costalungà Sagrado — Campanelle Juventino — Duino Stock - E(terd') y Vesna — Ispnzf
2:1
2:3
2:2
1:1
0:1
0:0
1:0
3:1
LESTVICA	f
Stock 32; Isonzo 29; Portuale, Sagrado, Edera in S. Anna 27; Libertas 26; Costalunga, Primorje, Vesna, Campanelle 22; Zarja 20; Juventina 16; Flaminio, Duino 15; Giarizzole 11.
PRIHODNJE KOLO 23.3.75 Primorje — S. Anna Flaminio — Zarja Portuale — Costalunga Duino — Campanelle Giarizzole — Libertas Sagrado — Stock Vesna — Juventina Edera — Isonzo
B. R.
jev, še posebno ne na domačem i-grišču. Brez dvoma bo to težka naloga za štandreške igralce, saj sta neposredna nasprotnika, Dnino in Flaminio, odločena vztrajati do konca. Vse kaže, da se bo vprašanje izpada teh treh ekip odločilo v zadnjih tekmah. Prva, ki bo popustila, bo pogubljena.
Kronika nedeljske tekme je zelo skopa, saj sta ekipi zaigrali podpo-prečno. V štandreških vrstah sta tokrat manjkala dva glavna igralca in sicer Nanut in Montico.
Jutri odbojkarski turnir v Gorici
Športno združenje Olympia priredi jutri v telovadnici «Stella Matutina« odbojkarski turnir za «2. pokal O-lympie*. Na tem turnirju, ki se bo pričel ob 9. uri, bodo nastopile ekipe Krasa, Torriane, Dopolavora iz Trbiža in Olympie.
Nekaj o 9. zimskih športnih igrah
Kot že napovedano, dobo letošnje 9. zimske športne igre 30. in 31. marca na Krvavcu. Prvotne skrbi, da ne bo na progah Krvavca dovolj snega so popolnoma odveč, kajti vsakdanje snežne in vremenske napovedi gredo prav gotovo na račun smučarjev. V noči med nedeljo in ponedeljkom je na Krvavcu zasnežilo od 10 do 20 cm. Na «Njivicah» in ostalih progah Krvavca je sedaj za dober meter snega, tako da lahko trdimo, da za zimske športne igre ne bo problemov z najvažnejšim elementom.
srn,—
MOSKVA, 17. - Sovjetinja Tatjana Averina je postavila dva nova svetovna rekorda v hitrostnem drsanju: 500 m je pretekla v 41”70, 1.500 m pa v 2’09”90.
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
UNION PREPRIČLJIVO ODPRAVIL BAR VENETO S0V0DNJE PREMAGALE MOŠTVO TORRIANE B
Obe točki osvojila tudi Gaja - Visok poraz Mladosti - Za Olimpijo usodne zadnje minute
NAPETA IN BORBENA IGRA Bar Veneto — Union 2:4 (1:2)
BAR VENETO: Donati, Fonda, Cipriani, Franzolini, Cattaruzzi, Lancella, Cortelessa, Del Boccio, Stefani, Tomasi, 12 Cinitro, 13 Schi-belli.
UNION: Vedana, Bonomolo, Ma rabito, Vida!, Benčič, Sartori (k), Nadlišek, D’Aris, V. D'Agnolo, Pa-ludetto, F. D’Agnolo, 13 Attini.
STRELCI: v 40. min. Nadlišek, v
43. min. Paludetto, v 45. min. Del s Paludettom (iz prostega strela).
Boccio, v 24. in 30. min. F. D'Agnolo, v 35. min. Vidal (avtogol).
Že v prvih minutah igre je kazalo, da bo igra napeta in borba na. Podlonjerci so takoj šli v napad in so večkrat ogrožali tržaškega vratarja. Čeprav je bila igra Uniona lepa, so Podlonjerci dosegli prvi zadetek šele v 40. min. p.p. z Nadliškom. Tri minute kasneje je prišel Union spet do gola, tokrat
Čeprav je Zarja v nedeljo igrala doma, je tekmo s Portualejem
zgn bila
iiiiiiiiiiiriiiniHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiinimmfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiimiiiiiriiiiiinimiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiia
nqgómet
V TEKMOVANJU MLADINCEV
Niši enajsterici v nedeljo
lid «i von.- ’	.	W
prinesli domov le dve točki
Tudi med naraščajniki so slovenske ekipe osvojile polovico točk
ki je realiziral gol iz 11-metrovke (zaradi grobe igre nad Codanionomj. Vodstvo Zarje pa je trajalo Samo pol ure, ko je Portuale izenačil z Visintinom, Minuto kasneje pa je prišlo do končnega udarca, do tretjega gola in za Zarjo je bil poraz neizbežen.
A. R.
TREBA BO IGRATI BOLJE Juventina — Duino	0:0
JUVENTINA: Sonato, Culot, Ta-baj, Mikluš, Brescia, Tavčar, Uras, Marvin, Mučič, Berdon, Ferletič (Gomišček).
DUINO: Muiesan, Marani, Candus-so, Panizzo, Predonzani, Pacorig (Tonut), Zollia, Bardin, Luiso, Cra-gnolin, Smaniotto.
SODNIK: Perini iz Vidma.
Slaba igra med Juventino in Duinom v nedeljo na štandreškem igrišču. Juventina ni v tej tekmi izpolnila pričakovanj. «Belo-rdeči» bi morali zmagati, kajti samo na tak način bi se oddaljili od spodnjega dela lestvice in bi se s tem tudi rešili izpada. Tako ostaja to vprašanje še vedno odprto in Juventina ga bo morala rešiti v prihodnjih tekmah s tem, da si ne bo smela privoščiti nobenih nepričakovanih spodrsija-
MLADINCI
Inter SS — Union 0:1 (0:1)
INTER SS: Gianchetti, De Giorgi, Paoli, Scrii, Zugan, De Marchi, Bruni, Bonnes (k), Bernetti, Zucca, Burba.
UNION: čok, Del Bosco, Nanga-no, Glionna (k), Ursini, Boschetti, Ancona, Košuta, Lapi, Colja, Cla-botti (Babuder).
Strelec: v 40. min. d.p. Košuta.
V	nedeljo so mladinci Uniona gostovali v žavljah pri ekipi Interja od Sv. Sobote. Podlonjerci so takoj po sodnikovem žvižgu šli v napad, toda prvo resno priložnost za zadetek so imeli Tržačani ž Benedetti-jem, ki se je sam predstavil pred vratarjem čokom in streli al. Omeniti je treba, da je bil ob tej priložnosti Čok spreten in je odlično odbil nevarno žogo. V 20. min. p.p. je Čok spet odbil nevarno žogo. Od tega trenutka dalje so naši igralci napadali nasprotnika s premišljenimi akcijami in dosegli zadetek v zadnji minuti p.p. s Košuto. Coljev prosti strel je vratar odbil pred Košuto, ki pa ni zgrešil.
V	drugem polčasu se je igra še izboljšala, zlasti še ker je stopil na igrišče Babuder, ki je s hitrimi akcijami spravljali v stalno zadrego tržaške branilce. Omeniti je treba, da je ta igralec za las zgrešil zadetek, potem pa je preigral kar šest igralcev. Zmaga Podlonjercev je bila zaslužena.
Mauro
Bor — Marzotto (ženska C liga); Borova tolkačica Loredana Kralj skuša ukaniti nasprotno obrambo
Fortitudo — Zarja 2:0 (2:0)
ZARJA: D. Kalc, Počkar, Ghez-zo, D. Grgič, Ražem, Brass, Colja, Cecchi, Villalta, L Grgič, Okretič (A. Kalc).
Poraz Zarje ni opravičljiv, čeprav so v njenih vrstah manjkali kar štirje standardni igralci. Predvsem moramo povedati, da so bili slovenski predstavniki ves čas napadu, domačini pa so se morali stalno braniti in so odgovarjali le z redkimi protinapadi. V dveh protinapadih sta po krivdi bazoviške obrambe padla dva nepotrebna gola. Tako se je praktično zaključil prvi polčas.
V drugem delu tekme se slika ni spremenila. Zarja je bila stalno v napadu in Fortitudo se je moral braniti, a je s precejšnjo srečo zaključil srečanje v svojo korist. I-gralci Zarje so zaigrali odlično in bi. zaslužili vsaj točko.
BIG
NARAŠČAJNIKI Union — Rosandra 2:1 (0:1)
UNION: G. Galdo, Turk, Brossi, Stulle, G. Čepar, Vidmar, M. Čepar, A. Caldo, Sassi, Lizzi, Benčič, Krevatin.
Tudi naraščajniki Uniona so da segli pomembno zmago proti Ro-sandri. Igro so obvladovali Podla njerci, čeprav je prišla Rosandra prva v vodstvo, in sicer v 2. min. p.p. zaradi napake obrambe. Od tega trenutka dalje je bila premoč na strani Podlonjercev, ki so ma rali čakati na izenačenje do 18. min. d.p. Izenačil je Galdo po odlični podaji Sossija. Štiri minute kasneje je Union povedel z Benčičem.
Mauro
Staranzano — Mladost 3:0
MLADOST: S. Gergolet (S. Laka vič), D. Lakovič, D. Gergolet, Pas-son, Devetak, Černič, Lavrenčič, E. Gergolet, B. Frandolič (Grilj), Ka bal, L. Frandolič.
Naraščajniki Mladosti so prvič v povratnem kolu okusili grenkobo poraza. Domačini so ves čas predvajali izvrsten nogomet in so se izkazali zelo lepo v povezavah med obrambo, sredino igrišča in napadom. V prvem delu igre je kra-škim igralcem uspelo zaustaviti pritisk Staranzana, v drugem delu pa so «plavi» odpovedali. Posebno tretji zadetek je zelo prizadel igralce Mladosti, ki so bili že nekaj nedelj navajeni na lepe uspehe in pohvale od vsepovsod.
Fabio Gergolet
Primorec — Ponziana 0:1
(0:0)
PRIMOREC: Grgič, Stojkovič, O-razi, I. Kralj, Grismondo, A. Milkovič, Cibič, W. Milkovič, W. Malalan, E. Kralj, M. Kralj.
PONZIANA: Colautti, Vechiet, Lodi, R. Štok, Lapatos, Rocco, Cesar, Samsa, Mozetti, Toscan, 12 Ferlu-ga, 13 Modugno.
V nedeljo je morala naraščajniš-ka ekipa Primorca drugič v tem prvenstvu okusiti grenkobo poraza, Omeniti pa je treba, da je treben-sko moštvo zaigralo v nepopolni postavi. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča in ni bilo nevarnih akcij ne na eni, ne na drugi strani. V drugem delu igre, je tekma postala živahnejša in tudi priložnosti je bilo več, a le Rocco je v 7 minuti izkoristil eno, ko je žogo poslal z močnim strelom neubranljivo v vrata. V 20. min. je W. Milkovič imel lepo priložnost, ko se je znašel sam pred vratarjem, a je priložnost za-streljal.
v K. C.
Breg — Primorje 3:0 (2:0)
BREG: Mauri, Kuret M., Krevatin, Grizonič, Novello, Lovrečič, Kr-mec, Peroša, Ferluga, Klun, Pra-šel (Sancin).
PRIMORJE: Adamič, Bezin, Rupel. Ciullini, Versa, Persi, Lanza, Čok, Albi, Milič, Briščik.
STRELCI: Čok (avtogol) v 15. min., Ferluga v 23. min, Klun v 47. min.
Breg in Primorje sta se spoprija la na blatnem dolinskem četverokotniku. Uvodne poteze so bile bolj ali manj enakovredne, v nadaljevanju pa so «plavi» odločno prevzeli vajeti igre v svoje roke in povedli z nesrečnim avtogolom čoka, po strelu Peroše. Malo kasneje so Bra Žani še podvojili in tako spravili nasprotnika na kolena. Primorje je bilo le enkrat nevarno (s strelom Persi ja), vendar je vratar Mauri lepo ubranil. Po odmoru je prišla Bregova premoč še bolj do izraza, vendar so «plavi» dosegli le en gol. Brežani so torej v tem nastopu zadovoljili, medtem ko smo od Primorja pričakovali mnogo več.
Jolo
HOKEJ NA LEDU
SAPPORO, 17. — V nadaljevanju svetovnega hokejskega prvenstva B skupine v Sapporu so dosegli le izide:
Italija — Jugoslavija	4:2
Romunija — Nizozemska 6:1 Japonska — Švica	3:2
NDR - ZRN	5:0
Lestvica: Italija, ZRN, NDR in Japonska 4 točke, Romunija in Jugoslavija 3, Švica 2 in Nizozemska 0 točk.
BLOMINGTON, 17. — Na nekem dvoranskem tekmovanju v tem mestu je Nigerijec Charlton Ehiluelen j skočil y daljavo 8,26 m.
Bar Veneto je dosegel zadetek prav v zadnji minuti prvega polčasa, in to iz prostega strela. Kriv za gol je bil tokrat vratar Vedana, ki ni bil pripravljen na razmeroma slab strel Del Boccie.
V drugem polčasu je šel Union v napad in je nadzoroval igro ska zi vseh 45 minut (razen posameznih akcij Tržačanov). Omeniti je treba, da je v 20. min. vratar .Vedana odlično odbil nevarno žogo in se tako «odkupil» za prejeti gol. V 23. min. je stopil na igrišče Attini (na mesto D’Arisa, ki se je prej poškodoval), in prav slednji je podal odlično žogo D’Agnolu, ki presenetil vratarja Donatija. V 27. min. je Bar Veneto zadel prečko, žoga pa se je odbila na tla. Tržačani so zahtevali gol, toda sodnik jim ga ni priznal. Union je prišel še do četrtega zadetka v 30. min., spet z D’Agnolom, ki je dosegel zadetek po lepi akciji, ki jo je s; m sprožil. Zadnji nedeljski zadetek pa je bil avtogol v škodo našega ma itva. Zakrivil ga je Vidal po zmešnjavi pred vrati Uniona. Tako se je zaključila tekma, Ki jo je zasluženo osvojil Union.
Mauro
ZMAGA NA BLATNEM IGRIŠČU Gaja — Roianese 2:0 (1:0)
GAJA: Kante, Stranščak, Egon Grgič, Križmančič, Savarin, Branko Grgič, Rismondo, Gabrielli (Bal-dassin), Brce, Kalc.
ROIANESE: Papandrea, Palermo, Bisani, Macchiut, Sergori, Posru, Ciam, Zuzich, Markezic, Puzzo in Tiziani.
STRELCA: v 3. min. p.p. Branko Grgič, v 36. min. d.p. Kalc. KOTI: 7:3 za Ga jo.
GLEDALCEV : okoli 60.
Gaja je v svoji predzadnji tekmi tega prvenstva prepričljivo pra magala tržaško ekipo iz Rojana. «Zeleno - rumeni» so na domačem, blatnem igrišču prikazali poprečno igro. Šepala je sredina igrišča, da bro pa se je izkazala obramba, iznajdljivejša je bila tudi pri strelih in je dvakrat premagala vratarja gostov.
Začetek tekme je pripadal domačinom, saj so že v tretji minuti povedli z Brankom Grgičem. V nadaljevanju sta moštvi prikazali raztrgano igro, zlasti na sredini igrišča. Domačini so poskušali rezultat povišati, toda brez uspeha, kajti vratar gostov je • bil vedno na mestu.
Po odmoru so gostje zaigrali bolj napadalno, potisnili so večkrat ga-jevce v obrambo, vendar si niso ustvarili nobene izrazite priložnosti, tako da je bil vratar Kante nezaposlen. Nasprotno, so domačini pra ti koncu spet povišali rezultat s Kalcem.
* * •
Naj omenimo, da bodo gajevci odigrali v sredo prijateljsko tra niiig tekmo z Bregom. Tekma bo na Padričah ob 15. uri.
D. G.
USODNE ZADNJE MINUTE Olimpija — Barcola 1:3 (0:1)
OLIMPIJA: Furlan, Blažina, Živec, Bukavec, Race, Pertot, Rebula, Daneu, Miloš Milič, Verginella, Drago Milič.
BARCOLA: Delič, Šiniko, Caliga-ris. Presta, Lupatelli, Gregoris, Ra satti, Šaka, Zaintel, Tavčar in Ra-mani.
SODNIK: Davanzo Trst.
STRELCI: v 10. min. p.p. Zaintel, v 35. min. d.p. Blažina, v 39. min. Tavčar, v 42. min. Rosatti.
Ekipa iz Gabrovca je zgubila tekmo v zadnjih minutah igre tik zatem, ko je po več neuspelih poizkusih uspela doseči izenačenje na 1:1. Po izenačenju z golom, ki ga jc dosegel Blažina v 35. min. z visokim strelom z roba kazenskega prostora, bi morali domačini vara vati neodločen rezeultat, saj ekipa trenutno ni sposobna igrati učinka vito, pa tudi kondicija ni več taka, kot pred nekaj tekmami. Kljub temu so domači igralci silili naprej, kar jih je drago stalo. Po nekaj minutah je Tržačanom uspelo v dveh protinapadih zadeti v črno in tako odnesti ves izkupiček. Treba je reči, da so bili Olimpijini igralci oškodovani pri sojenju. Prvi polčas so gostje končali s prednostjo enega gola, ki ga je sodnik da sodil, čeprav se je žoga odbila od prečke vsaj pol metra v igrišče. Na drugi strani pa so domačini dosegli gol z Dragom Miličem, ki je z glavo preusmeril v mrežo pred-ložek iz kota. Vsem se je zdel zadetek povsem v redu, medtem ko ga je sodnik iz nerazumljivih razlogov razveljavil.
O. G.
KATASTROFA DOBERDOBCEV Fogliano — Mladost 5:0 (3:0)
MLADOST:	Boscarol, Gelimi,
Jarc, F. Ferfoglia, Gergolet (v 15. min. R. Ferfoglia), Visintin, K. Ferfoglia, Marizza, Dusman, G. Ferfoglia, Fracaros.
FOGLIANO: Spessot, Cozzi, Šanson, Gallon, Visintin, Čebula, Krpan, Boscarol, F. Visintin, Ma-cor, Čebula, Bertuso.
STRELCI: v 12., 27. in 39. min. Visintin, v 25. min. d.p. Čebula in v 44. min. Boscarol (avtogol).
Nedeljska tekma je bila za da berdobsko enajsterico prava Katastrofa. Igralci so kljubovali nasprotniku le 10 minut prvega polčasa.
V začetku je bila igra lepa, s hitrimi akcijami na eni in drugi strani. Domačini so prišli kmalu do zadetka (zaradi nesporazuma v a hrambi «rdečih»). Kmalu pa so Da berdobci odločno reagirali in izved-
bi zadeli drugič, zaradi napake branilca Gergoleta, se je igra Mladosti popolnoma zrušila. Zmanjkala je povezava med obrambo in ostalimi sektorji. Tudi obramba j° bila negotova, saj so napadalci Foglia-na pogostoma prodirali nemoteno v kazenski prostor Mladosti. Cd napadalcev se je izkazal le Ferfa glia, ki pa je dobival malo podaj. S počasno in nenačrtc\ i o igro ni bilo mogoče več ustavili razigranih Lahov, ki so zadeli še dvakrat. Občasni protinapadi kraških nogoma tašev so bili brezuspašni, tako da niso dosegli niti častnega zadstka. Obratno, so domačini rezultat zaokrožili s pomočjo vratarja Mlada sti Bcscarola, ki je v zadnjih minutah igre zakrivil avtogol.
Fabio Gergolet
ZMAGA . . . BREZ TOČK Sovcdnje — Terrigna B 1:0
SOVODNJE: Provvidenti, Pozzo, Zavadlav, Grvden, Ferfolja, Pete-jan, S. Florenin, Sambo, P. Flora nin, B. Marson, Kovic (Tomšič).
STRELEC: v 40. min. d.p. B. Marson.
Sovodenjska ekipa je v srečanju, ki ne velja za prvrns'veno lestvico, premagia na domačih tleh drugo ekipo Ternane iz Gradišča. Da mačini so dosegli zmago v zadnjih minutah igre, ko je B. Marson z lepim strelom premagal sicer odličnega gostujočega vratarja.
Obe ekipi sta srečanje odigrali dokaj sproščeno, morda še preaeč, tako da igra ni bila vedno zanimiva in večkrat dolgočasna. Seva denjci so sicer imeli vrsto priložnosti za gol, a so jih sistematično zapravili. Največja priložnost se je ponudila Marsonu, ko je v prvem delu tekme zastreljal 11-metrovko.
Tudi v drugem polčasu so domači igralci vztrajno napadali, prišli so naprej tudi z branilci, a so streljali vedno mimo ekvira vrat. Posrečilo se jim je le proti koncu srečanja priti do zadefka, ki jih je tako poplačal za delno vnemo, ki so jo vložili v srečanje.
Celotna ekipa je tokrat igrala o-bičajno, le vezni igralec S Florenin je igral bolje kot sicer.
-jo-
Pro Gorizia-OIimpija jutri v Gorici
Kot smo že v ponedeljkovem prispevku poročali se bosta jutri pa poldne ob 15.30 na nogometnem igrišču na Rojcah srečali ekipi Pro Gorizie m Olimpije iz Ljubljane. Za to tekma vlada v mestu precejšnje zanimanje in predvidevam, da ji bo prisostvovalo veliko občinstva, tudi z novogoriškega področja. Po srečanju bo goriški župan pripravil gostom sprejem.
ŠAHOVSKO PRVENSTVO PRIMORSKE
Šahovsko prvenstvo Primorske, ki ga je letos organiziralo šahovsko društvo v Novi Gorici — je potekalo v treh delih — igrano je bilo ob sobotah in nedeljah, da bi” se tako nudila prilika udeležbe tudi ša-histom iz vseh večjih šahovskih društev. Kljub temu pa se je prvenstva udeležilo samo 12 šahistov iz Sežane, Tolmina, Anhovega in Na ve Gorice, V ženski članski konkurenci se je prijavilo šest šahistk in sicer po ena iz Ajdovščine in Anhovega in štiri iz Tolmina. Pogrešali smo predvsem šahiste iz Kopra, Postojne, Idrije in drugih večjih krajev, za katere vemo da imajo dobre šahiste. Na drugi strani pa bo treba drugič uskladiti tudi datum tega tekmovanja tako. da ne bo potekalo istočasno z ostalimi šahovskimi prireditvami, kot je to bilo letos, ko so se istočasno vršila tekmovanja v drugi in prvi slovenski ligi.
Šahovsko društvo v Novi Gorici je organiziralo vse tekmovanje tako, da so se prijavljeni člani lahko redno udeležili vseh srečanj. Preložene partije so bile vedno pravočasno odigrane in ni bilo zastojev.
Šahovski prvak Primorske za leto 1975 je postal član šahovskega društva Nova Gorica Rusjan Dušan, ki je zbral 9,5 točke, z 9 točkami je zasedel drugo mesto Tinta Marjan iz Anhovega, tretje mesto s 7,5 točke si je prislužil Nardin Flavij iz Nove Gorice, sledijo Mihelj Edvard, ki je s 6,5 točke četrti, nato trije Mihelj Damjan, Vukušič Mario in Hozjan, ki so si s po 6 točkami delili peto in sedmo mesto, osmi Čeh Rajko itd.
V ženski konkurenci sta si Štekar-jeva iz Ajdovščine in Irena Ipavec iz Anhovega z enakim številom točk delili prvo in drugo mesto. Potrebno je bilo odigrati še eno, odločilno partijo — ki sta jo opravili v nedeljo, 9. marca — medtem ko so v članski konkurenci igrali moški zadnje kolo. V tem odločilnem srečanju je zmagala članica iz Anha vega Irena Ipavec, ki je s tem pa stala prvakinja Primorske za leto 1975. Tretje mesto si je priborila Gaberšček Ljuba iz Tolmina.
B. T.
ŠPORT NA TV
Jutrišnjo nogometno tekmo Hamburg — Juventus bo po prvem TV sporedu prenašala tudi italijanska televizija. Prenos se bo začel ob 19.25
V prijateljskem nogometnem srečanju v Dekanih je trebenski Primorec v nedeljo premagal enajsta
A0 JLa- JÀQ0 Dpkajmij/ 2 liifl*
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monfecehi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23	76 14 70
Podružnica	Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24,— letno 240,— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 8	18. marca 1975
Za SFRJ	Ziro račun 50101-603-45361 «ADIT. • DZS • 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/11 nad telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finančno*
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško m goriško pokraiino se naročalo P” oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.l*
Odgovorni urednik Gorazd Vesel'ZC^a 'n t'S^<a Y ^	^rSt
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
14. kongres komunistične partije in italijanska politična stvarnost
Odkar je po fašističnem državnem udaru v Čilu tajnik italijanske komunistične partije Berlinguer teoriziral politiko «zgodovinskega kompromisa», je bila KPI čedalje bolj v ospredju zanimanja italijanskih in tujih listov, ki so hoteli preveriti in razumeti, v kakšni meri je ta stranka res lahko vladna stranka spričo italijanskega in mednarodnega političnega položaja. Zanimanje se je še pospešilo, odkar so se začele priprave na 14. kongres komunistične oartije, ki se bo začel danes v Rimu s poročilom tajnika Berlin-guerja. Dogodku vsi italijanski listi posvečajo veliko pozornost in mu odmerjajo precej prostora, istočasno pa poudarjajo vprašanja, ki naj bi jih po njihovem mnenju kongres moral rešiti.
Rimski tednik «L’ESPRESSO», ki je v zadnjih dveh letih posvetil veliko pozornosti vprašanju «zgodovinskega kompromisa», v svoji zadnji številki v članku z naslovom «Compagno, ci hai pensato bene?» trdi, da bo koreografija 14. kongresa običajna, tista, ki so jo že preizkusili na stotinah kongresov, z rdečimi zastavami in nageljni, običajnimi objemi, zborovskim petjem Internacionale in podobnim. Novost kongresa pa bo — trdi tednik — poskus prikazati svetu obraz KPI, ki je povsem v skladu s politiko zgodovinskega kompromisa, to se pravi poskus spremeniti kongres iz skupščine, ki ki naj razpravlja predvsem o italijanski stvarnosti, v mednarodno tribuno, kjer naj gibanja, ki se zgledujejo po socializmu soočijo svoje teze in pomerijo svoje moči.
List ugotavlja, da je pobuda i določenega zornega kota zelo pozitivna, čeprav težko uresničljiva, «kajti ni skrivnost, da nekatere evropske komunistične partije kot angleška in skandinavske skeptično ocenjujejo politiko italijanske partije, medtem ko druge kot grška, francoska, španska in portugalska partija, gledajo na uspeh
v katerem naj naslovniki predloga dajo odgovor. S to predpostavko list ugotavlja, da se je med pripravljalnimi kongresi razvila živahna razprava, v kateri je do-selej vedno prevladala Berlinguer-jeva teza, naloga vsedržavnega kongresa pa bo, odgovoriti s kakšno KD namerava KPI sodelovati. S KD kot je sedaj; ali s KD, ki naj bi že dobila močan udarec in zgubila podporo svojih desničarskih struj, kot bi hotel Ingrao; ali pa s KD, ki naj bi se spremenila pod komunističnim pritiskom, kot bi hotel Napolitano?
Kljub tem vprašanjem pa — nadaljuje list — osnovno vprašanje na katerega verjetno kongres ne bo odgovoril, je že znano in se stalno ponavlja: KPI bo znala spoštovati pravila demokratične igre in se odpovedati oblasti v trenutku, ko bo v manjšini? Komunisti so že večkrat poudarili svojo privrženost strankarskemu pluralizmu in italijanski poti v socializem, vendar doslej njihove izjave še niso bile preverjene. Poleg tega — nadaljuje «Stampa» — ostaja vprašanje, kako bi reagirale zahodne države na morebitni vstop komunistov v vlado
Do tu analiza v sedanji politični stvarnosti. Kaj pa, če bi se spremenilo razmerje sil in če bi razpisali predčasne politične volitve? Ankete kažejo — odgovarja turinski časnik — da bi komunisti pridobili veliko glasov in da bi KD morala izbirati le med dvema rešitvama: zveza s socialisti in preferenčni odnos z njimi, ali pa zgodovinski kompromis s komunisti. Doslej je to le hipoteza, vendar po novih volitvah bi lahko posta la stvarnost. KPI se na to stvarnost pripravlja, kaj pa drugi?
Veliko bolj polemičen je uvodnik, ki ga je temu vprašanju posvetil milanski list «CORRIERE DELLA SERA», ki se uvodoma vprašuje, kako se lahko KPI povezuje s KD, če je ta stranka tako skorumpirana in si odgovarja, da se bo krščanska demokracija
ali neuspeh KPI s trepetajočim pri- najprej morala spremeniti. Če je
čakovanjem, saj vedo, da bi morebitni zapletljaji lahko imeli porazne posledice na njihovo strategijo. Berlinguer — zaključuje tednik — je v poročilu za 14. kongres med drugim zapisal: «Za nas je postala resnična kot še nikoli Leninova trditev, da «sbčializem nas gleda z vseh oken modernega
imperializem mandator «črne mreže», kako lahko KPI odobrava atlantski pakt? Tudi imperializem se bo moral spremeniti, odgovarja list in se nadalje vprašuje, če po dogodkih v Čilu in na češkoslovaškem obstaja tretja pot med sovjetskim svetom ih Zahodom in si odgovarja, da bo to vprašanje
kapitalizma». Osrednje vprašanja, rešila fantazija zgodovine, zajcaterega so zainteresirane vse List pojasnjuje, da je fantazija
komunistične partije in še zlasti sovjetska, pa je, če bo ta pogled na «zgodovinski kompromis» dobrohoten in nevtralen ali pa ne.
Vprašanju «zgodovinskega kompromisa» in morebitnega sodelovanja komunistov v državi je posvetilo uvodnik v svoji nedeljski številki tudi glasilo socialistične stranke «AVANTI», ki uvodoma ugotavlja, da je KPI v predkongresnih razpravah prikazala svoj predlog zgodovinskega kompromisa ne kot sporazum na vrhu s KD za oblast, pač pa kot pripravljenost, skupno r, socialisti in z vsemi manjšimi demokratičnimi formacijami, za novo politiko, ki naj privede k premostitvi gospodarske, politične in družbene krize v okviru zunanje politike, katere cilj naj ne bo izstop Italije iz NATO. List poudarja, da z izjemo nekaterih točk, ki jih je narekovala praksa, gre v bistvu za iste osnove, na katerih so socialisti začeli boj za levo sredino. Vendar z razliko od socialistov naj bi komunisti doslej še nekritično preverili v kakšni meri je njihov predlog uresničljiv.
Dejstva bodo pokazala — nadaljuje «AVANTI» — v kakšni meri je realistična domneva, da bo predlog komunistov sprejet, ne gre pozabiti pa, da je krščanska demokracija že dala negativen odgovor in da bi prišlo do krize in negativnih odgovorov na morebitno sodelovanje komunistov v vladi tudi v tistih gospodarskih krogih, kjer z zanimanjem in pohvalo govorijo o KPI. List nadaljuje z ugotovitvijo, da sedanji predlog komunistov je kvečjemu politični kompromis in v tej luči so ga socialisti ocenili kot dokaz, da se KPI skuša prilagoditi in soočiti z vsemi italijanskimi problemi. Ta kompromis bo postal zgodovinski — poudarja list — šele ko se bo lahko predstavil kot predlog vsega italijanskega ljudskega gibanja drugim družbenim in političnim silam za vodstvo države v prehodni fazi, ki bo dolga in izredno napeta zaradi krize našega sistema. V tem okviru bi se idejna originalnost in politična avtonomija italijanskega delavskega gibanja izredno ovrednotila dan, ko bi komunisti začeli kritično revizijo svoje politike ne samo v italijanskem pač pa tudi v svetovnem merilu.
Do takrat — zaključuje «AVANTI» — bo predlog komunistov le političnega značaja in v tem okviru bo imel pozitivno vlogo v kolikor bo izraz odgovornega nastopa največje italijanske levičarske stranke do krize, ki globoko pretresa italijansko družbo in ki terja čim Širšo solidarnostno fronto proti prevratniškemu rovarjenju, razkrajevalnim silam in organiziranemu kriminalu.
Turinska «STAMPA» pa v uvodniku «KPI, druge stranke in kompromis» uvodoma ugotavlja, da se je «zgodovinski kompromis» prelevil iz «predloga» v «politično linijo», ki nima praktično časovnih omejitev, saj označuje le način ravnanja in ni torej vezan na rok.
zgodovine le politični izraz, ki naj bi izhajal delno iz Heglovega idealizma, delno iz marksizma po principu, da je pomembnejše združiti sile, ki lahko spremenijo tek zgodovine, kot pa znanje, kaj u-resničiti in kako nekaj uresničiti. Časnik opozarja nato na nedoslednosti v Berlinguerjevem poročilu in ugotavlja, da bo zlasti prisotnost sovjetskega voditelja Kirilen-ka na kongresu prilika, da KPI pokaže na svojo neodvisnost od Moskve. Opozarja nadalje, da je Sovjetska zveza spričo energetske krize čedalje močnejša, medtem ko so ZDA zašle v najtežjo gosoo darsko krizo po tisti iz leta 1929 in zaključuje, da je treba prej pojasniti vsa ta vprašanja, ki jih ni mogoče prepustiti fantaziji zgodovine, preden se omogočiti komunistom vstop v vlado.
Zelo polemičen in kritičen do Berlinguerjevega poročila je tudi komentar, ki ga je za časnik «IL GIORNO» napisal Giorgio Bocca. Ta najprej obravnava del Berlinguerjevega poročila, ki zadeva zunanjo politiko, in ugotavlja, da je po mnenju Berlinguerja svet še vedno ločen na hudobne kapitaliste in dobre socialiste in zaključuje, da preden se KPI predstavi kot vladna stranka mora pojasniti, če je socializem, ki ga nameravajo uresničiti, sovjetski model ali ne.
Kar zadeva Berlinguerjevo a-nalizo italijanskega položaja, Bocca trdi, da gre za vrsto ugotovitev, ki jih demokratični tisk ponavlja že od nekdaj in ki je v bistvu program leve sredine v verziji naprednih ravnovesij. Kljub temu pa člankar meni, da tajnik KPI v svojem poročilu ni premostil Togliattijeve dvoličnosti.
Kot je razumljivo je 14. kongresu KPI odmerilo največ prostora komunistično glasilo «L’UNITA’», ki ugotavlja, kako so nekatere politične sile skušale razumeti, kaj so v resnici italijanski komunisti in so v svoji analizi ovrgle teze starega, črevesnega protikomunizma, ki je bil poln laži in žaljivk. Kljub vsemu pa — ugotavlja list — predsodki do naše stranke še niso izginili in tajnik krščanske demokracije je v polemiki z notranjo opozicijo postavil na isto raven komuniste in fašiste, s tem pa je pokazal kako nizko padejo tisti, ki prezirajo zgodovinska dejstva ter dejanske koristi države.
«L’UNITA’» poudarja, da marsikdo prezira osnovno vprašanje komunistične strategije, ki je čim-točnejša analiza italijanske stvarnosti in vprašanje kako na to deblo vcepiti delovanje tistih sil, ki se borijo za napredek in preobrazbo družbe. List zaključuje, da komunisti so različni in hočejo biti različni, ker se vsak dan soočajo s stvarnostjo države in se otepajo puhlega besedičenja ter se borijo za dejanske reforme, prav zaradi tega pa lahko veliko pripomorejo h gradnji nove in bolj demokratične Italije.
PO DALJŠEM POGAJANJU
Dosežen sporazum med Iranom in Irakom o vprašanju meja
TEHERAN, 17. — Zunanja ministra Irana Kalathari in Iraka Ha-madi sta zjutraj podpisala protokol, ki določa načela in smernice, po katerih bodo delovale tri komisije, ki bodo morale izdelati besedilo sporazuma med obema državama. Pogajanja se je udeležil tudi alžirski zunanji minister Buteflika, ki je imel nalogo arbitra med obema stranema. Buteflika je takoj po zaključku pogajanj odšel v Havano, kjer se je udeležil zasedanja koordinacijskega odbora neuvrščenih.
V skupnem zaključnem komunikeju o pogajanjih je rečeno, da sloni dogovor na načelih, ki so jih sprejeli na konferenci nevrščenih v Al-žiru. Ustanovljene so bile tri komisije, ki bodo morale izdelati dokončne kopenske meje, meje vzdolž reke Thalweg ter se zmeniti, kako nadzorovati meje med obema državama.
Sporazum med obema državama so v svetu sprejeli zelo pozitivno Edini, ki so bili zaradi sporazuma hudo prizadeti so kurdski avtonomisti, ki jih vodi Mustafa El Barza-ni in ki se že leta borijo proti iraškim oblastem, da bi dosegli neodvisnost Kurdistana. Doslej so uživali podporo Irana, kjer je tudi več tisoč kurdskih beguncev, predvsem otrok in žensk. Borba kurdskih rodoljubov je dobila z današnjim sporazumom hud udarec in ni pretirano pričakovati, da bodo iraške oblasti sedaj v kratkem zadušile njihov desetletni upor.
MILANSKO SODSTVO ZNOVA TARČA NAPADA NAZADNJAŠKIH SIL
Sodnik Ciro De Vincenzo osumljen Svečanost za padlimi
V NEDELJO DOPOLDNE V TEMNICI
sodelovanja z «rdečimi brigadami»
Osumljeni sodnik je že tri leta vodil preiskavo o brigadistih - Solidarnost preiskovalnih sodnikov in osebja milanskega sodišča - De Vincenzo: grobo natolcevanje
MILAN, 17. — Vest, da je milanski preiskovalni sodnik dr. Ciro De Vincenzo osumljen sodelovanja s -.a-mozvanimi «rdečimi brigadami» je dvignila veliko prahu po vsej Italiji, zlasti pa še na milanskem sodišču, ki je neposredno vpleteno v afero. Obtoženi sodnik je danes zvečer poslal načelniku preiskovalnega urada milanskega sodišča pismo, s katerim se iz korektnosti odpoveduje preiskavi o «rdečih brigadah», ki jo je vodil že dve leti, istočasno pa poudarja, da so vse obtožbe proti njemu le grobo natolcevanje.
Čeprav je bil De Vincenzo že dalj časa tarča napadov zlasti desničarskega tiska, češ da ni dovolj odločno nastopil proti brigadistom, je vest, da je sodnik osumljen sodelovanja s teroristično skupino, udarila kot strela z jasnega. Govorice so se prepletale in šele danes se je za gotovo zvedelo, da je preiskavo o milanskem sodniku odredil turinski generalni pravdnik Reviglio Della Veneria in jo poveril generalu karabinjerjev Della Chiesi. Zbrane izsledke — za kaj točno gre ni bilo mogoče zvedeti — je poslal milanskemu kolegu Paulesuju, ki je izročil dosje kasacijskemu sodišču.
Kakšni so indici, ki so jih zbrali proti De Vincenzu? Izčrpen odgovor je nemogoč, ke; je preiskava še tajna, po govoricah, ki se širijo v mi lanskih in turinskih sodnih krogih pa naj bi šlo za indice odkrite brlogu brigadistov v Robbianu in za domnevno Curciovo izjavo, da imajo BR prijatelja med milanskimi sodniki.
DOBRA REKLAMA
Majhno turistično letalo se je pripravljalo na pristanek na letališču v Limi, ko je nenadoma strmoglavilo na tla. Iz razbitin so potegnili pilota, ki je ostal popolnoma nepoškodovan. Šlo je za kapetana Steva Chan-stena, letalskega inštruktorja iz zvezne države Oklahoma v ZDA, ki je priletel v Bolivijo, kjer bi moral imeti predavanje na temo «Kako se izogniti letalskim nesrečam». Nesreči se sicer ni izognil, dejstvo, da so ga iz skrotovičene pločevine malega letala potegnili brez praske, pa je vsekakor dobra reklama za njegovo predavanje.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliuiiiiifUliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiifl
VLADNE POSTOJANKE DRUGA ZA DRUGO KAPITULIRAJO
Padec Malovega režima le še vprašanje tednov
Ob peti obletnici kolaboracionističnc vlade so partizani osvobodili še zadnje mesto ob Mekongu, ki je bilo v rokah vladnih sil - Hude težave za ameriški letalski most
PHNOM PENH, 17. - Kamboške OšVbbodilne ‘ènoté so prodrle v zadnjo vladno postojanko ob reki Mekong, Neak Luong. V teku so hudi poulični boji, poročajo tudi, da so partizani osvojili letališče. Trenutno je še zgolj vprašanje ur, da vzpostavijo osvobodilne enote svoje nadzorstvo nad mestom.
Jutri se bo začelo šesto leto osvobodilne vojne, ki je doslej zahtevala 700 tisoč mrtvih in ranjenih, medtem ko je ostalo več kot 3 milijone Kambodžanov brez strehe nad glavo.
Medtem se nadaljuje tudi bitka za Phnom Penh, kjer je položaj čedalje bolj dramatičen. Letališče je skoraj povsem zaprto, letala lahko pristajajo samo še na eni stezi. Iz mesta odhajajo tujci ter domačini, ki so bili kompromitirani s korum-piranim Lon Nolovim režimom. O-stalo je samo še 190 funkcionarjev ameriškega veleposlaništva in 20 novinarjev, ki so jim Američani zagotovili, da jih bodo ob priliki odpeljali z letali iz mesta. Kdor zapušča Phnom Penh, se ne more več vrniti, saj so letala, ki peljejo v Phnom Penh, prepolna orožja, goriva in streliva, materiala, ki je neobhodno potreben Lon Nolovim četam. Phnom Penh je mesto, v katerega se je trenutno nemogoče vrniti.
18. marca 1970 so v Kambodži odstavili princa Sihanuka ter se je na oblast povzpel general Lon Noi. Osvobodilna borba proti Američanom in proti režimskim četam se je začela takoj. Osvobodilne enote so se zbirale na podeželju ter oblegale mesta, med katerimi tudi Phnom Penh. Položaj glavnega mesta je postal neznosen, ko je partizanom uspelo prekiniti promet po reki Mekongu. Obstoj Phnom Penim je trenutno odvisen od ameriškega letalskega mostu. Ameriški veleposlanik John Dean še upa, da bo kongres odobril pomoč 222 milijonov dolarjev, ki jih je predsednik Ford zahteval za Lon Nolov režim. S to pomočjo naj bi kvizlinška vlada vztrajala do deževne dobe, ko se bo partizanska ofenziva nujno morala poleči. Tuji vojaški izvedenci vsekakor menijo, da je Phnom Penh trenutno nemogoče braniti.
V pogovoru, ki ga je imel v Pekingu z nekaterimi predstavniki japonskih levičarskih organizacij je princ Sihanuk napovedal, da bo Phnom Penh padel v roku dveh ali treh tednov. Kamboško glavno mesto, je dejal, je obkoljeno z vseh strani. Osvobodilne sile ga doslej še niso zasedle, ker se bojijo ameriške reakcije, saj bi Američani u-tegnili mesto bombardirati in povzročiti hude izgube med prebivalstvom.
Osvobodilne sile so okrepile svojo dejavnost tudi V Južnem Vietnamu, kjer so osvojile mesto Phuoc An in letališče Ban Me Thuot ter sedaj skoraj popolnoma nadzorujejo področje osrednjih planot, ki je izrednega strateškega pomena. Poleg tega so partizani včeraj ponovno obstreljevali z raketami vojaško poveljstvo v mestu Pleiku in tamkajšnje letališče. Pritisk osvobodilnih sil je zelo močan. Iz vladnih krogov sporočajo, da delujeta na tistem področju dva partizanska bataljona, ki razpolagata tudi z oklep-
nimi vozili. V bližnji okolici Sai-gona so partizani ■ napadli skladišče goriva ter ga močno poškodovali Medtem so sporočili, da je truplo francoskega časnikarja Paula Lean drija, ki ga je v petek ustrelil južnovietnamski policijski agent trenutno v saigonski mrtvašnici, od
Pomota?
Medtem ko se nadaljuje v kongresu borba za nadaljnje financiranje Lon Nolovèga režima, za katerega bi hotel predsednik Ford izposlovati 220 milijonov dolarjev vojaške pomoči, je ameriško zunanje ministrstvo «odkrilo», da je lani po pomoti zaračunalo kamboški vladi za pošiljke orožja 21,5 milijona dolarjev več kot bi moralo. Da bi krili to razliko so sklenili dobaviti Phnom Penhu za še 21,5 milijona dolarjev orožja. Do pomote naj bi prišlo, ker je ameriško ministrstvo napačno predvidelo inflacijsko stopnjo. Pretveza je tako prozorna, da je doslej še ni nihče komentiral.
koder ga bodo zvečer prepeljali v Francijo. Mednarodna zveza zložni-kov je ostro protestirala pri južnovietnamski vladi zaradi grobega nastopa južnevietnamske policije.
Huda letalska nesreča v Argentini
BUENOS AIRES, 17. — Včeraj popoldne je strmoglavilo v goratem predelu San Carlos de Bariloche le-
talo tipa fokker-27, na katerem se je vozilo 47 potnikov in pet ‘čianov posadke. Slednji so bili vojaki. Reševalne skupine zaradi močnega dežja še niso prišle do razbitin.
Doslej so vzroki nesreče, ki je najhujša te vrste, ki se je doslej pripetila v Argentini, neznani. Menijo, da je nesreči botrovalo slabo vreme, ki že več dni pesti vso Patagonijo.
V deževju, nevihtah in poplavah je prejšnji teden umrlo vsaj 25 oseb, bilo pa je tudi na stotine ranjenih.
Materialna škoda je neprecenljiva.
Več tisoč oseb je ostalo brez strehe | pokola v Kmečki banki na Trgu Fon nad glavo, argantinska vlada pa je'tana, na preiskavo o Vetrovnici in proglasila vse področje za «priza- naštevanje bi se lahko nadaljevalo deto cono».	J
Do tu gola dejstva, kar sledi so le komentarji in domneve. Obtožba proti De Vincenzu je najprej izzvala oster nastop milanskih preiskovalnih sodnikov, ki so včeraj na skupščini odobrili dokument, v katerem izrekajo De Vincenzu svojo solidarnost in poudarjajo, da so stoodstotno prepričani v njegovo nedolžnost. Podpisniki pribijajo, da je po njihovem mnenju De Vincenzo priložnostna tarča reakcije, dejanski cilj pa naj bi bil obglavljenje milanskega sodstva, ki je v zadnjih letih pokazalo vse preveč samostojnosti in demokratičnega pristopa k vprašanjem, ki pretresajo italijansko družbo.
Na isti ton je uglašeno tudi sporočilo pomožnega osebja milanske sodnije (tajnikov, zapisnikarjev, tipkaric, kurirjev), ki poudarjajo, kako se obtožba De Vincenza uokvirja v represivno strategijo. Cilj rovarjenja je zmesti javno mnenje, in ga pripraviti, da istoveti ljudsko gibanje, ki se zoperstavlja avtoritarni manjšini z demokratičnimi metodami boja s pustolovci, katerih politično prepričanje je zelo dvoumno.
Sodnik De Vincenzo ni prvič središču ostrih polemik zaradi preiskave, ki jo vodi že vrsto let. Tarča prvega zelo ostrega napada je bil pred dobrim letom, ko je načelnik razpuščenega urada za zaupne zadeve pri notranjem ministrstvu D’Amato v intervjuju s časnikarjem rimskega tednika «Espresso» obtožil sodstvo, da spušča na svobodo brigadiste, ki jih je policija priprla. Tedaj je v obrambo preiskovalnega sodnika nastopil prvi predsednik milanskega prizivnega sodišča Trimar-chi, ki je odločno demantiral vse obtožbe in obtožil D’Amata izkrivljanja dejstev.
Vsekakor pa je značilno, da so > sedanjo obtožbo prišli na dan v trenutku, ko je težavna in zapletena De Vincenzova preiskava zaključena. Vse sodne akte, ki zadevajo tako Feltrinelijevo smrt kot izzivalne nastope brigadistov v Lombardiji, i-ma javni tožilec Viola, ki bo moral v kratkem sporočiti preiskovalnemu sodniku svoje zaključke in zahteve. Vprašanje je torej, če je obtožba proti De Vincenzu" sad strahu, da bo sodnik preblag z osumljenci in obtoženci ali pa poskus, da se zavre preiskava. Javna sodna obravnava o samozvanih «rdečih brigadah» bi lahko privedla do za marsikaterega oblastnika nezaželene resnice. Ne bi bil to prvi primer nezaželenega procesa, ki nasede na sipine, dovolj je namreč, da pomislimo na preiskavo o črnih skladih Montedisona, na proces zaradi
borci bataljona «Zol»
Pred 31 leti je v bližnji dolinici izgubilo življenje 19 partizanov - Na kraju bodo postavili spomenik
w
Med spominsko svečanostjo v Temnici
V nedeljo zjutraj je bila v Temnici kraj, kjer se je odigrala partizan-na Krasu spominska svečanost ob ska tragedija.
J v nedogled.
31. obletnici smrti 19 partizanov, ki so jih Nemci presenetili v majhni dolinici pol km od vasi. Med padlimi je bilo 17 Italijanov s Tržaškega in dva Slovenca. Italijanski borci so pripadali bataljonu «Zol», ki se je v tistih dneh skušal prebiti do «Tržaškega bataljona», ki je operiral na zahodnem Krasu ob robu Vipavske doline.
Od italijanskih borcev jih je bilo le nekaj oboroženih. Prišli so v Temnico po dolgem maršu iz severne Istre. Utrujeni so se zatekli v dolinico, kjer so čakali na obrok hrane, ki naj bi ga jim prinesla dekleta iz Novela (izmenoma so o-koliške vasi skrbele za prehrano manjših edinic). Prišla so dekleta ter jim prinesla polento in fižol. Med njimi so bile Heda Trampuš, Marija Pahor, Marija Rogelja, Marija Stepančič, Alberta Lozej in Vida Dur-cek. Včasih so vse živele v Novelu, danes pa poročene živijo v raznih okoliških krajih. Prva je Nemce zagledala Marija Pahor. Skupaj s tovarišicami se ji je posrečilo zbežati iz zasede. Življenje si je rešil tudi vojaški referent Jože Stepančič. Vsi ti so bili na včerajšnji žalni komemoraciji.
Nemške krogle pa so neizprosno kosile v vrstah borcev, ki so se znašli v nemogočem položaju. Devetnajst'jih je obležalo na obronku dolinice, ob katerem vznožju je vhod v neko kaverno. Nemci pa niso vedeli, da ima votlina tudi izhod na drugi strani. Tja notri so se zatekli preživeli in se tako rešili. Na včerajšnji komemoraciji so bili trije preživeli iz Trsta.
Predvčerajšnja žalna svečanost, ki se je je udeležilo veliko število ljudi, se je začela ob 10.30 s polaganjem vencev pred spomenikom padlih v Temnici. Ob tej priložnosti je spregovoril predsednik krajevne organizacije ZB Temnica. Nato se je razvil dolg sprevod, ki se je ob spremljavi pihalne godbe podal na
Komemoracije so se udeležili tudi predstavniki tržaške organizacije Vsedržavnega združenja partizanov Italije — ANPI — ter še posebej borci, ki so pripadali bataljonu Zol in Tržaškemu bataljonu. V njih P menu je govoril v italijanščini Nello Grisoni, ki je prav tako poudaril skupni boj Slovencev in Italijan°v ter napovedal, da bo prihodnje leto postavljen spomenik padlim nedaleč od kraja, kjer so padli part}; zani. Grisoni je še dejal, da navzoči pošiljajo s kraja komemoracije tople pozdrave predsedniku Titu in Luigiju Longu ob njegovi 75-letniei.
Na kraju naj še omenimo, da je navzočim spregovoril tudi bivši komandant Tržaške brigade Riccardo Giacuzzo, ki je orisal delovanje Tržaškega bataljona v prvih mesecih njegovega obstoja.
Na komemoraciji so se potem zvrstile recitacije, s katerimi so nastopili Vesna Trampuš, Vida Pahor, Jože Stepančič ter šolski otroci. Komemoracije se je udeležil tudi jugoslovanski konzult v Trstu Marin Kosor.
HlinUllllllllllllliiuiltillitlllliilllllllllliliiiiiliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiif|||iiiiiHtiiiirifii||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||,|||||||
V NAPETEM VZDUŠJU, KI CA JE POVZROČILO FAŠISTIČNO DIVJANJE V RIMU
Zasledovanje domnevnih tatov privedlo do hudih izgredov v četrti Primavaile
V spopadih med policijo in množico hudo ranjen policijski poročnik
RIM, 17. — V rimski mestni četrti Primavaile je danes zjutraj prišlo do hudih neredov, med katerimi je bilo nekaj ranjenih. Zaskrbljujoče je zdravstveno stanje policijskega poročnika De Palme, ki ga je krogla iz samokresa zadela v hrbet ter mu prebila prsni koš. V bolnišnici, kamor so ga sprejeli, so ga zdravniki nemudoma o-perirali ter si pridržali prognozo.
Vse se je začelo ob 11. uri, ko je policijska patrulja opazila avto
znamke «porsche», ki ji je bil sumljiv. Agenti so ga prehiteli in ukazali šoferju, naj ustavi. Slednji je nepredvidoma zavil v nasprotno smer, kar je povzročilo trčenje s policijskim avtom. Agenti so skočili ven, da bi ustavili štiri osebe, ki so se peljale v športnem vozilu. Med suvanjem, ki je potem nastalo, je eden od agentov streljal, po poročilu policije, v zrak ter zadel 27-letnega Giovannija Cominija, ki je bil pri tem lažje ranjen. V vsej
četrti je vzdušje že dalj časa napeto zaradi neprestanih fašističnih provokacij. Tako se je zelo hitro zbrala precejšnja množica, ki je bila razjarjena ker so policaji streljali. Z avtobusi so organizirali barikade, da bi preprečili dohod drugih policijskih patrulj. Nato so posegli oddelki za hitri poseg, ki so s kraja neredov s precejšnjo gro bpstjo odgnali razjarjeno množico. Kaže, da se je. medtem vrnilo med demonstrante večje število provokatorjev, ki so vrgli proti policajem nekaj molotovk ter izstrelili več strelov iz samokresa. Ena od krogel je zadela tudi poročnika De Palmo. Vsa zadeva se je zaključila nekaj pred 18. uro, ko je močna toča razkropila množico. Poročajo o štirih poškodovanih mestnih avtobusih ter o večjem zastoju prometa na vsem področju četrti Primavaile.
Ponovna odložitev procesa proti libanonskim tihotapcem
Še enkrat ni bilo procesa Pr(}^ trem libanonskim tihotapcem, ki jih je finančna straža zasačila na meji pri škofijah z ogromno količino hašiševega olja v avtu. Proces bi moral biti po hitrem postopku, vendar je prejšnji četrtek uradni žago* vornik Libanoncev odv. Antonini zahteval preložitev, da se lahko bolje pripravi na obrambo. Včeraj pa so se spomnili, da je tožilec Brenči pozabil obtožiti tihotapce . . - tihotapstva, saj jih je obtožil samo oo-sesti mamila. Brenči je med drugim isti javni tožilec, ki je pri pr°-cesu zaradi preusmeritve letala pozabil obtožiti fašiste prekinitve javne službe. Proces so preložili na četrtek.
Beograjsko kinološko društvo je priredilo v zoološkem vrtu revijo psov šar planinske pasme. Poleg drugih so bili prisotni tudi psi JLA, katerih čuvaji so prikazali osnove dresure te vrste psov
Duhovnik prijavljen zaradi opolzkih dejanj
POTENZA, 17. — Karabinjerji sa aretirali ravnatelja tukajšnjega trgovskega tehničnega zavoda 60-let-nega duhovnika Antonia Spagnuola, zaradi opolzkih dejanj in poskusa posilstva. Zaporni nalog za priletnega duhovnika je izdal državni pravdnik dr. Rossi na podlagi prijave, ki sta jo predložili 15-ietna A. D. in 16-letna R. F., dijakinji omenjenega zavoda: po njunem pričevanju ju je Spagnuolo večkrat skušal posiliti. Da prijava ni iz trte izvita in zgolj sad mladinske domišljije obeh deklic, priča tudi dejstvo, da je duhovnik skušal omrežiti tudi druge dijakinje, tako da so učenci zavoda zahtevali njegovo premestitev in so se prejšnji teden vzdržali pouka. Sodnik je doslej zaslišal približno 100 dijakov in njihovih staršev.
Jubilejni občni zbor
Kmečke zvez«
(Nadaljevanje z 2. strani)
smerjen, vedno do dna razumeti P°-ložaj in potrebe pripadnikov manjšine. Ali je, recimo nacionalizem, če ne molčimo in če smo kritični vsakokrat, kadar presodimo, da neko stališče ni v skladu z interesi nase skupnosti? To je gola samoobramba. Je obramba pred tem. da hot narodnost ne izginemo. Da ta trditev ni pretiravanje, nam je že v dokaz razlika vpisanih v slovensko šolo v mestu Trstu in Gorici danes v primerjavi s prvimi povojnim1 leti. Zgovorna je razširjenost slovenskega tiska v obeh mestih. Neizprosni valjar, prav tako v obeh mestih, pred našimi očmi «izravna-, va» narodno pripadnost tudi tistih, ki so obiskovali slovensko šolo. Na; daljnje propadanje kmetijstva bi kmalu urbaniziralo celotno podezeu in bi se po svojih značilnostih izenačilo z mestom. Valjar bi va J«/ kakor že valja, tudi po vaseh. Vl-dimo torej, da je usoda kmetijstva pri nas tesno povezana z usodo Sl0" vencev, kar je najbolj zgovoren d0" kaz, kako je malo področij življenja, ki ne bi zadevali interesov slovenske narodnostne skupnosti. Radar to trdimo, nam z več strani ličita jo prenapetost, češ, problemi, posebno gospodarski in socialni, s skupni, vi Slovenci si pa izmišti3 vedno kaj posebnega, samo da opravičevali svojo vsiljivost. Ni 1 hoda, Slovenci smo del prebivalstv > ki imamo poleg splošnih še^ P03® ne interese, ki jih ni mogoče om jiti na jezik, kulturo, izročila^^^ podobno, ampak segajo na vsa P° ročja, ki na pripadnika naše sK ^ nosti v kakršnikoli obliki vphvaN. in vemo, da ti dejavniki vphv'J lahko nanj v nacionalnem snu pozitivno ali negativno.»
Po odobritvi poročil predsedst ^ tajništva in nadzornega 0tih°ra . diskusiji, o kateri bomo še P?r in li, je občni zbor soglasno izv® . glavni odbor, v katerem so S“0r vsi dosedanji člani in nekaj mia _ kmetovalcev. Pogovori so se na Ijevali v prijetnem vzdušju eh mači zakuski in s petjem partiz skih ter narodnih pesmi.