PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini ^ Abb. postale I gruppo - (jCDU 7 U IlT Leto XXVI. St. 218 (7712) ŽALOSTNA VEST, KI JE PRESUNILA VES ARABSKI IN OSTALI SVET Naser umrl za srčno kapjo Splošno žalovanje na zasedanju glavne skupščine OZN - Nixon prekinil manevre 6. ameriškega brodovja v Sredozemlju - Sožalje Saragata, papeža Pavla VI., Co-lomba, Mora in KPI - Pogreb pokojnega predsednika ZAR bo v četrtek v Kairu ležil predsednik sovjetske vlade Ko-1 Ju «do končne zimage proti osva- sigin. Iz Damaska poročajo, da je palestinski voditelj Yaser Arafat izvedel za žalostno vest, ki ga je globoko presunila, ko je bil na kosilu, ki mu ga je priredilo alžirsko veleposlaništvo v Damasku. KAIRO, 28. — Danes ob 18.15 (po krajevnem času) ie v Kairu umrl egiptovski predsednik Gamal Abdel Naser. Vest, ki jo je skoraj uro pozneje po njegovi smrti sdo-ročil kairski radio, je presunila ves svet. Predsednik Naser je umrl za srčno kapjo. Tri ure poprej ga je prijela slabost na kairskem letališču, kjer se je poslovil od kuvajtskega šejka. Egiptovski predsednik Naser je umrl takoj nato, ko mu ja uspelo s sodelovanjem drugih arabskih poglavarjev doseči premirje med palestinskimi gverilci in jordanskim kraljem Huseinom. Pogreb egiptovskega in arabskega voditelja bo v četrtek, 1. oktobra. Že nocoj so njegove posmrtne ostanke pripeljali z njegovega doma v predsedniško palačo. Naserjeva smrt je vzbudila nepopisno žalost in presenečenje v Egiptu, med vsemi arabskimi' narodi in do vsem svetu. V Kairu, ko je radio nenadoma prekinil normalni program in sporočil žalostno vest, ljudje niso hoteli verjeti, da se je kaj takega zgodilo. Vest o Naserjevi smrti so takoj po radiu in televiziji sporočili v vseh arabskih državah. V Beirutu so ljudje ob žalostni novici začeli jokati na ulicah, trgovine in javni lokali so zaprti v znak žalovanja. Potem ko je podpredsednik republike Sadat, ki je trenutno prevzel posle pokojnega predsednika Naserja, sporočil po radiu vest o Naserjevi smrti, je dejal, da ne more najti primernih besed, ki bi izrazile globoko žalovanje, ki je prizadelo Združeno arabsko republiko in vso arabsko nacijo. «Gamal Abdel Naser je bil mož večji od besed in ni izraza s katerim bi ga lahko označili, razen s tem, da se spomnimo vsega kar .ie naredil v službi svojega naroda in človeštva, v obrambi svobode ter njegovega boja za pravico. Nobena beseda nas ne more potolažiti za njegovo smrt. Edina stvar, ki jo lahko arabska nacija naredi, je, . da potrpežljivo dela, dokler ne bo dosežena zmaga za katero je Naser živel in umiri*. Po sporočilu o Naserjevi smrti se je prebivalstvo Kaira zgrnilo na ulice. Može, žene in otroke je zajela nepopisna žalost. Na deset-tisoče se jih je napotilo proti Naserjevemu stanovanju. V Združeni arabski republiki so proglasili 40-dnevno uradno žalovanje. Za tri dni pa bodo zaprta vsa podjetja, uradi javne uprave in šole v znak žalovanja. Predsednik Naser je zapustil ženo, dve hčerki ln tri sinove. Gamal Abdel Naser se Je rodil 15. januarja 1918 v Aleksandriji. Po osnovni šoli je diplomiral na srednji šoli in je z 19. letom stopil v vojaško akademijo. Leta 1942 je odlično opravil izpit v šoli glavnega poveljstva, nakar se Je lota 1948 udeležil palestinske vojne, v kateri je bil hudo ranjen. Potem ko se je vrnil v Kairo, je 23. julija 1952 s skupino enajstih častnikov zrušil Farukovo kraljestvo. Z nje-govo podporo je tedaj postal pred* sednlk Egipta general Mohamed Neguib. Takoj po državnem udaru Je postal podpredsednik vlade m notranji minister. Leta 1954 je postal predsednik vlade in vojaški guverner Egipta. Največji uspeh po strmoglavljenju monarhije je Naser dosegel 26. Julija 1956 z nacionalizacijo Sueškega prekopa. Po junijski šestdnevni vojni leta 1967 z Izraelom je pokojni predsednik Naser 9. junija istega leta podal ostavko. Ljudstvo pa ga je ponovno poklicalo na oblast. Naser je po volji egiptovskega naroda postal predsednik republike, predsednik vlade in glavni tajnik Arabske socialistične zveae. Pokojni egiptovski predsednik je bil skupno z jugoslovanskim predsednikom Titom in pokojnim indijskim predsednikom vlade Nehrujem pobudnik prve konference neuvrščenih držav. Naser je bil v svoji 16-letni javni politični dejav-inosti za veliko število Arabcev tudi voditelj arabske nacije za osvoboditev. Bil je neutrudni pobomik za pravice zatiranega in izkoriščanega arabskega sveta. Generalna skupščina združenih narodov je takoj po sporočilu o smrti predsednika Naserja prekinila svoje delo na predlog italijanskega in francoskega predstavnika. Njegova smrt je vzbudila globok vtis v vseh krogih Združenih narodov in nepopisno žalovanje med de legati arabskih držav. Na skupščini združenih narodov so delegati najrazličnejših držav počastili njegov spomin. Ko je predsednik ZDA Nixon, ki je na obisku v Italiji, zvedel, da je Naser umrl, je med drugim izjavil: «Svet je izgubil izrednega voditelja, ki je neutrudno in predano služi! stvari svojih sodržavljanov in arabskega sveta. Ta tragična izgu ba zahteva, da vse države in še posebno države Bližnjega vzhoda obnovijo svoje napore za pomiritev strasti, za iskanje medsebojnega razumevanja in zgraditev trajnega miru * Takoj nato je predsednik Nixon ukazal prekinitev manevrov 6. ameriškega brodovja v Sredozemlju katerih bi se moral jutri udeležiti na letalonosilki »Sara to ga*. Ob smrti egiptovskega predsednika je predsednik italijanske repub like Saragat poslal egiptovskemu podpredsedniku sožalno brzojavko. Sožalne brzojavke ob smrti Naser ja so poslali tudi predsednik vlade Colombo, zunanji minister Moro In centralni komite KPI. V Kairu so sporočili, da se bo pogreba predsednika Naserja ude- Mirno v Jordaniji po sporazumu med Huseinom in Arafatom AMAN, 28. — Orožje še ni povsem utihnilo v Jordaniji, vendar je napetost po včerajšnjem sporazumu med kraljem Huseinom in predsednikom centralnega komiteja palestinskega odporništva Arafatom znatno popustila. V Aman je medtem dospel tunizijski ministrski predsednik Ladgam, ki ima nalogo nadzorovati nad spoštovanjem sporazuma. Sporazum, M so ga včeraj podpisali v Kairu državni poglavarji in vladni predsedniki Libije, Sau-dove Arabije, ZAR, Kuvajta, Sudana, Tunizije, Libanona in Jemena ter jordanski kralj Husein In palestinski voditelj Arafat, vsebuje 14 točk, njegov namen pa je, kot Je rečeno v uvodu, »preprečiti prelivanje arabske krvi ter onemogočiti manevre imperializma«. Glavne točke sporazuma predvidevajo takojšnjo prekinitev bojev, umik jordanskih čet in fedajinov iz Amana, o-svoboditev vseh vojnih ujetnikov ter ustanovitev posebne komisije, ki bo nadzorovala nad Izvajanjem sporazuma in vzdrževala stike med jordanskimi oblastmi in Palestinci. Sporazum predvideva dalje možnost vseh arabskih držav, ki so podpisale sporazum, da sprožijo primerne ukrepe proti tisti strani, ki ne bi spoštovala njegovih dc-loM. Zadnja točka sporazuma predvideva podporo arabskih držav palestinski revoluciji v njenem bo- jalcu«. Po sporazumu med Huseinom in Arafatom se je položaj v državi znatno izboljšal: v Amanu je bilo sdcer še vedno slišati streljanje, vendar nd bilo spopadov med vojsko in fedajini. Sicer pa ni bila niti še uresničena točka sporazuma, ki predvideva umik Huseinovih vojakov in palestinskih komandosov iz mesta. Za prebivalstvo A-mama je položaj še vedno dramatičen predvsem zaradi pomanjkanja živil in vode. Včeraj zvečer so jordanski vojaki zaman skušali z orožjem preprečiti napad na kolono vozil z Živah s strani nekaj stotin civilistov. Po mestnih ulicah lahko krožijo I Izrael in ZDA. samo vojaška vozila. Se vedno ni elektrike; še vedno je tudi v veljavi policijska ura, kd so Jo danes prekinili samo za nekaj ur. Palestinci obtožujejo kraljevo vojsko, da Je kršila premirje: po poročilih palestinskega radia je jordanska vojska napadla danes položaje gverilcev na področju A-ljouna, kakih 50 kilometrov daleč od Amana. Jordanski vojaki naj bi tudi s topništvom streljali proti palestinskim položajem v Allanu in v Um El Amatu, južno od jordanske prestolnice. V polnem teku je medtem organiziranje pomoči prizadetemu prebivalstvu Jordanije. Zanimivo je, da pri tej akciji sodelujejo tudi TRST, torek, 29. septembra 1970 OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE Nepozabno srečanje v Kopru bivših političnih jetnikov deportirancev in internirancev Zbralo se jih je več kot 2500 iz vse Primorske V Kopru je bilo v nedeljo srečanje bivših političnih zapornikov, internirancev in deportirancev iz vse Primorske, katerega se je udeležila tudi močna skupina s Tržaškega in z Goriškega. Prišle so delegacije borčevskih organizacij iz hrvaške Istre ter združenj bivših političnih deportirancev (ANED) in bivših političnih preganjancev (AN PPIA) iz Trsta, Gorice, Tržiča in Krmina. Srečanja so se udeležiti predsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOB Slovenije Janko Rudolf, član CK ZKJ Janko Smole, predsednik Vsedržavnega združenja bivših političnih deportirancev (ANED) senator Gianfranco Maris in tajnik Saba, predsednik občinske skupščine Koper Miro Kocjan, predsedniki obč. skupščin, poslanci iz vse Primorske, poslanec Albin Škerk, predstavniki družbenopolitičnih organizacij Slovenije in občinskih združenj borcev NOB na Primorskem. Na srečanju se je zbralo nad 2500 bivših političnih zapornikov, internirancev in deportirancev, stari, prekaljeni antifašisti, narodno zavedni Slovenci, obsojenci posebnega sodišča, aktivisti in aktivistke, kurirji in kurirke, borci, pristaši OF, ki so padli v kremplje fašistov in nacistov in ki so pretrpeli strašna mučenja v fašističnih ječah in nacističnih taboriščih. Poleg njih so bile vdove in matere padlih v taboriščih ter na smrt obsojenih tovarišev. Na zborovanju je bilo tudi precej mladine, lepo število mladincev in mladink pa je aktivno sodelovalo pri organizaciji srečanja. Take manifestacije, po udeležbi, globoki vsebini ter pomenu. Koper že dolgo ni videl. Vsem bo to srečanje ostalo v neizbrisnem spominu. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiuiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiMi* MED RAZGOVORI S SARAGATOM IN COLOMBOM NIX0N POUDARIL BISTVENO VLOGO ITALIJE V EVROPI IN NA SREDOZEMSKEM PODROČJU V Vatikanu je papež Pavel VI izrazil ameriškemu predsedniku svojo zaskrbljenost zaradi zaostrovanja konfliktov - Poleg kratke vožnje z avtomobilom po zastraženih ulicah je Nixon preletel Rim s helikopterjem - Zvečer je odletel v Neapelj, na letalonosilko «Saratoga» RIM, 28. — Po predvidnem, z dvanajst tisoč policisti in karabinjerji zaščitenem prihodu v Italijo je Nixon odpravil dobršen del svojega uradnega obiska. Imel je pogovore z italijanskim predsednikom Jgaragatom, predsednikom vlade Colombom in drugimi političnimi o-sebnostmi, v Vatikanu se je srečal s papežem, na kar je s svojim helikopterjem odletel proti večeru v neapeljski zaliv, na letalonosilko »Sara toga*. iiiiinmiiiiuiii»iiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiii»iiiniiiii*«»niiiiiii»iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniHU MED NIX0N0VIM OBISKOM Mladinski shodi in ostri spopadi s policijo v Rimu Polemika med socialdemokrati ia PSI zaradi go-vora Maace med shodom aa Trgu San Giovanni RIM, 28. I z oklepnimi avtomobili in najsodob- Nixonov obisk v Italiji so ves čas I «6^ sredstvi za vzdrževanje »jav-spremljale množične mladinske in nega reda*. Rimske ulice m trge so ljudske manifestacije, ki so potekale pod geslom «Nixon ne računaj z Italijo*. V Rimu, Genovi in Neaplju je prišlo tudi do incidentov, vse kakor pa so bili najostrejši spopadi v prestolnici, kjer se je tudi osre dotočil ves policijski aparat. Nad 12000 policistov in karabinjerjev je namreč zastražilo prestolnico, tudi Delegacija Bundestaga na obisku v Jugoslaviji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 28. — V zvezni skupščini so se danes pričeli razgovori med delegacijo zveznega parlamenta Zahodne Nemčije pod vodstvom predsednika Kal Uwe von Hassela, ki je včeraj prisipela na uraden obisk v Jugoslavijo ln delegacijo zvezne skupščine pod vodstvom predsednika Milentije Popoviča. Med razgovori so člani Bundestaga pokazali veliko zanimanje za delo organov zveze in republik In njihove pristojnosti. Pomenili so se tudi o gospodarskih odnosih med obema državama in perspektivah nadaljnjega gospodarskega razvoja. Po razgovorih je predsednik zvezne skupščine priredil v čast zahodnonemške parlamentarne delegacije kosilo, med katerim sta si Popovič in von Hassel Izmenjala zdravici, v katerih sta z zadovoljstvom ugotovila, da se po vzpostavitvi diplomatskih odnosov med obema državama sodelovanje ugodno razvija. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije je Izrazil upanje, da bodo nekatera važna vprašanja s področja medsebojnih odnosov, Id še niso bila rešena, v kratkem rešena. Dobri odnosi in plodno sodelovanje med našima dvema dr- žavama, Je Izjavil Popovič, nam olajšujejo, da se po svojih možnostih in potrebah vključujemo v splošni pozitivni proces gospodarske, telinične in duhovne povezave človeštva. Predsednik zvezne skupščine Jugoslavije je ugotovil, da Jugoslavija in Zahodna Nemčija s sodelovanjem, ki temelji na spoštovanju neodvisnosti in polne enakopravnosti, dajeta svoj prispevek popuščanju napetosti, normalizacdji odnosov in napredku širokega sodelovanja v Evropi. Predsednik Bundestaga von Has-sol je Izrazil prepričanje, da so podobni stiki in izmenjava mišljenj med zastopniki parlamentov velikega pomena za premagovanje nasprotij na svetu. Von Hassel Je prav tako poudaril, da Jugoslavija ln Zahodna Nemčija, s spoštovanjem suverenosti in nevmešavanja v notranje zadeve v medsebojnih odnosih, prispevata k evropski varnosti in mirnemu enakopravnemu sodelovanju. Vodja zahodnonemške parlamentarne delegacije Je izrazil zadovoljstvo, ker bodo člani delegacije imeli možnost seznaniti se z dosežki Jugoslavije in življenjem njenih državljanov. B. B. zadnje dni vztrajno preletavali policijski helikopterji in iz zraka nadzorovali nastajanje povork ali zbiranje mladine, da so usmerjali posege agentov javne varnosti. V Rimu je med demonstracijami In spopadi, predvsem v nedeljo zvečer, med Nixonovim prihodom v Kvirinal, prišlo do ostrih spopadov, med katerimi je bilo več oseb ranjenih. Policija, ki je razgnala demonstrante, je priprla nad 350 mladincev. 7 jih je aretirala in so sedaj v rimskih zaporih, ker se bodo morali zagovarjati zaradi »upiranja javnim funkcionarjem*. Medtem ko je Nixonov avto prevozil pot od Kvirinala v hotel, kjer je bila njegova žena, so mladinci PSIUP metali letake, vendar so jih takoj ustavili. V Čampo de’ Fiori pa se spopadi med študenti in policijo še nadaljujejo. Mladinci so postavili zasilne barikade in se zavarovali pred silnimi napadi policijskih sil, ki so uporabile solzilne pline, tolkače in druga sredstva. Tudi skupina demonstrantov, ki se je podala proti avtomobilu ameriškega predsednika je bila zadnji trenutek prestrežena in razpršena. V Veroni in Neaplju so medtem neznanci zažgali še štiri avtomobile, ki so last ameriških oficirjev NATO. Nadaljuje se medtem polemika zaradi prisotnosti socialističnega vir ditelja Manca na shodu nad 80 tisoč Rimljanov na trgu San Giovaiini Medtem so se po vsej Italiji, po I se približale širokemu in strašne-sebno pa v prestolnici, nadaljevale | mu konfliktu.* Pavel VI. ie omenil demonstracije proti Nixonovemu o-bisku, ki jih je policija grobo zatrla. Samo v Rimu je bilo aretiranih sedem mladincev, nad 350 i i jih je bilo priprtih med ostrimi pouličnimi spopadi v Čampo de’ Fiori. Nixon je prispel v Rim v nedeljo pozno zvečer in se je na krovu svojega osebnega helikopterja podal v Kvirinal. Varnostna služba je nekaj ur prej popolnoma izolirala in zaprla promet v rajonih ki jih je preletel. Po mestnih ulicah so se medtem odvijale bučne demonstracije. Ves včerajšnji dan je Ni-xon posvetil političnim pogovorom s predsednikom republike Saraga-1 tom, predsednikom vlade Colom-bom, papežem in drugimi političnimi predstavniki. Najprej se je odpravil k Saragatu s katerim se je pogovarjal približno uro. V teku pogovorov, sta sobesednika znala, da je položaj Italije tudi zaradi svoje zemi.jeprsne lege zelo pomemben glede miroljubne politike na Sredozemlju. Ta pomen sta v nedeljo zvečer poudarila Nixon in Saragat tudi v uvodnih pozdravih, pri tem pa sta tudi podčrtala važnost, ameriške vojaške prisotnosti v teh vodah. Zjutraj se je Nixon nato srečal s predsednikom Colombom, katerega je povabil, naj obišče ZDA. Po tričetrtumem razgovoru so se Colombu in Nixonu pridružili še De Martino, Moro. Volpe ter Rogers. Colombo je podčrtal, da goji italijanska vlada zaupanje v ameriško zunanjo politiko, kar »a zadeva vlogo Italije v Evropi in v Sredozemlju je, po Colombovem mnenju, potrebna najprej politična, gospodarska in družbena stabilizacija. To je pogoj, da bo lahko Italija sprejela vso svojo odgovornost v okviru Evropske skupnosti in atlantskega zavezništva. Nixon je Colombu poudaril, da je s svojim obiskom hotel podčrtati prisotnost ZDA v Evropi in Sredozemlju. Med pogovorom, ki so se ga u-delež>li tudi drugi člani italijanske vlade, je bila poudarjena zaskrbljenost za krizo na Srednjem vzhodu in želja, da bd sc čimpre.i obnovilo premirje med Izraelom in a rajskimi državami ter nadalievala misija Gunarja Jarringa. Nixon .ie še enkrat poudaril vlogo, ki jo ZDA pripisujejo Italiji. Dejal je: «Prepričani smo, da bo močna in neodvisna Italija odigrala bistveno vlogo v Sredozemlju.* Po tem pogovoru so se sobesedniki dotakrvli tudi drugih bolj splošnih problemov, od nujnosti, da se palestinsko vprašanje reši s političnimi sredstvi, do vloge evropskega sporazumevanja itd. Po razgovorih v palači Madama še poleg vojne na Bližnjem vzhodu tudi vojno v Mekini. Nixon je papežu odgovori, da bo iz Vatikana odletel proti morju, kjer bo obiskal najmočnejše vojaško brodovje na svetu. Priznal je, da razpolaga z veliko oblastjo, vendar pa je skušal pripisati duhovni oblasti (verjetno papeževi) tisto moč, ki usmerja narode in ljudi. O vietnamski vojni je Nixon spregovoril samo, ko je omenil papeževo posredovanje za ameriške vojne ujetnike. iiiuimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiniimiiiiiimniiimi Pričetek razprave o razvezi zakona Kongres britanske laburistične stranke LONDON, 28. — V Biackpoolu se je v precej razburkanem ozračju začel letni kongres laburistične stranke Velike Britanije. Eden najbolj perečih problemov, ki so na dnevnem redu, je vprašanje britanskega vstopa v EGS. Pričakovanje vlada tudi za govor Harolda Wilsona, ki bo moral obrazložiti vzroke laburističnega poraza na zadnjih parlamentarnih volitvah. RIM, 28. — Danes se je v senatu ponovno pričela razprava o zakonskem predlogu o razparala Fartu-na-Baslini, ki so jo prekinila julija, ko je prišlo do krize tretje Ru-morjeve vlade. Do takrat je že govorilo 25 senatorjev, od njih samo dva za zakon, vpisanih pa je še 35 govornikov. Že danes je govorilo deset senatorjev in od njih osem demokristjanov, liberalec in misovec. Vsi so spoštovali dogovor, ki je bil sprejet na seji načelnikov skupin v senatu tako glede trajanja govorov, kot glede načina razprave. V tej zvezi je predsednik senata Fanfara dopoldne in popoldne pojasnil. da ni šlo pri odgovoru med načelniki niti za vsiljevanje niti za nesprejemljive sklepe temveč samo za dogovor, ki omogoča vsem vpisanim, da govore istočasno, pa da se dogovori o času razprave o raz-poroki in da se omogoči razprava tudi' o drugih zelo važnih vprašanjih. Ta izjava, kot tudi obnašanje d emokri st jenskih senatorjev, govorijo za tezo, da bo mogoče izčrpati razpravo v senatu do 9. oktobra in da torej ne bo prišlo do obstrukcije z demokristjanske strani. Jutri bo nov sestanek med vlado in sindikati glede reform. V tej zveri je GCIL izdala svojo resolucijo, ki temelji po mnenju strokovnjakov o vladnih predlogih. Koprsko srečanje spada v okvir proslav 25. obletnice osvoboditve. Brez te manifestacije, brez tega tovariškega srečanja, na katerem je živo prišla do izraza rdeča nit bojev in trpljenje primorskega ljudstva od leta 1918 do 1945, bi bile proslave 25. obletnice osvoboditve nepopolne. Srečanje je bilo ob obletnici osvoboditve političnih zapornikov iz koprskih zaporov (26. septembra 1943), zborovanje pa je bilo prav na kraju, kjer so bili nekoč koprski zapori. Zdaj so tam šole, glavna pošta, velika stolpnica in obsežen trg. Goste je najprej pozdravil predsednik pripravljalnega odbora Rado Pišot - Sokol, ki je pripomnil, da so politični zaporniki v fašističnih ječah in politični interniranci v uničevalnih taboriščih prispevali svoj velik delež k skupnemu boju vseh jugoslovanskih narodov in naprednega človeštva med obema vojnama in NOB za socialno in narodno o-svoboditev. V imenu regionalnega kluba poslancev, pokrovitelja srečanja, je prinesel pozdrave dr. Branko Furlan, v imenu obalne konference SZ DL pa Mario Abram. Kot zastopnik združenj ANED in ANPPIA je spregovoril dr. Ernest Arbanas, ki je pripomnil, da korenine narodnoosvobodilnega gibanja ns| Primorskem segajo daleč v protifašistični boj primorskega ljudstva in da take manifestacije prispevajo k uveljavljanju idealov svobode, demokracije, bratstva in mirnega sožitja med narodi. Slavnostni govor .ie imel član CK ZKJ Jože Smole (Izvleček njegovega govora objavljamo na 4. strani). Po govorih so z zborovanja poslali brzojavne pozdrave maršalu Titu. Prebrali so nato pozdravno pismo, ki ga je malo pred svojo smrtjo napisal za to srečanje France Bevk. Z enominutnim molkom je množica počastila njegov spomin in spomin 1724 Primorcev umrlih v ječah in taboriščih. Sledil je pester kulturni program, v katerem so sodelovali recitatorji, moški pevski zbor in godba na pihala iz Kopra. Skrbno izbrani in smiselno povezani odlomki iz Kajuhovih in partizanskih pesmi, iz pisem na smrt obsojenih in pričevanj preživelih, vmes polglasno ali močno petje, pritajeni ali glasni zvoki godbe, v ozadju bodeča žica, rdeči trikotnik, obris barak in krematorijskega dimnika — in to prav na kraju, kjer so bile temne, vlažne celice — samice koprskih zaporov — so na vse napravile globok vtis. Mladi recitatorji, dekleta in fantje, so zelo lepo, občuteno in doživeto recitirali — govorili iz srca v srce. Do mozga so segale besede in petje. Kdor je bil v ječi, ali v taboriščih smrti, je podoživljal tiste strašne dneve, kdor ni bil, si je lahko mislil, kako je bilo. Ženske in moški so si brisali solze. Potem je zadonela Internacionala in se je zaključilo zborovanje. Mirno, modro morje, jasno nebo, toplo sonce. Za nami so otoki, zapori, taborišča smrti. Zlata svoboda. Še smo živi in hočemo, da bodo naši sinovi živeli v miru in svobodi. Skupno kosilo v restavracijah. Srečali so se sotrpini iz zaporov in taborišč, nekateri prvič po 25 letih. Kako so lepi, nepopisni ti trenutki. Kanec pelina greni to veselje spomin na padle tovariše, toda ugotovitev, da žrtve niso bile zaman, da vse ni šlo in ne bo šlo v pozabo, je v veliko tolažbo in zadoščenje vsem. A. BUBNIČ kjer je spregovoril skupaj s tajni-1 Po razgovorih v palači Madama koma PSIUP Vecchiettijem in KPI se je Nixon podal s svojim avtomo-Berlinguerjem. Že tedaj je Manca 1 bilom po strogo zastraženih mmskin poudaril, da imajo socialisti drugač- ndrpflrmž i«*»vil. stisni! no mnenje kot socialdemokrati v vladi in jih označil za »histerične atlantiste*. Manca sam je med nekim drugim govorom zavrnil vse obtožbe in dejal, da ne sprejema kritike socialdemokratov in liberalcev. Bertoldi, član vodstva PSI, pa je dejal, da je udeležba Mance na shodu s KPI in PSIUP, »v skladu z mednarodnimi stališči socialistov*. Pri tem se je skliceval tudi na Nennijevo negativno oceno Nixonovega obiska v Italiji. ulicah, se nekajkrat ustavil, stisnil roko ljudem, ki so ga spremljali, nato pa na krovu svojega helikopterja odletel v Fiumicino. kjer je pozdravil, v spremstvu predsednika vlade Colcimfoa, 23 ameriških talcev, ki so jih izpustili člani palestinske osvobodilne fronte. Popoldne je Nixona sprejel na zaseben razgovor papež Pavel VI. A-meriškemu predsedniku je izrazil svojo globoko zaskrbljenost zaradi vojn, za katere so tudi ZDA odgovorne. »Bojimo se, da bi vojne zajele čedalje večje število držav in Pogled na del udeležencev srečanja političnih zapornikov, internirancev in deportirancev, ki je bile v nedeljo v Kopru TRŽAŠKI DNEVNIK NADAUUJE SE PRITISK ZA TAKOJŠNJO REŠITEV PODJETJA Druga celodnevna stavka v podjetju «Navalgiuliano» Delavci so se podali k miljskemu županu in ga prosili, naj spet posreduje pri pristojnih oblasteh, ki kažejo precejšnjo mero ravnodušnosti Negotovost glede trenutnih perspektiv, kakor tudi nerazumljiv molk deželnih in drugih oblasi o bodočnosti miljske ladjedelnice »Na-vogiuliamo*, edine delujoče ladjedelnice 'v tržaški pokrajini, narašča iz dneva v dan in je bila včeraj povod za zopetno demonstracijo nad tristo uslužbencev toga podjetja. Bilo je nekaj minut po desetih, ko so se delavci, po sklepu notranjih sindikalnih organov, podali na ulico in oklicali diveumo protestno stavko. V povorki so se odpravili skozi miljsko središče na Trg Marconi, kjer so počakali pred mestno palačo, da se vrne predstavništvo, ki ga je sprejel miljski župan Ga-stone Milo. Delavci, ki so bili pri Millu, so pozneje povedali, da jim je maJj-ski župan obnovil svojo oriprav-lenost posredovati v tej kočljivi zadevi in vpričo njih poskusil telefonirati deželnemu odborniku za industrijo, socialdemokratu Dulciju. Vendar pa tega ni bilo. Millo je orisal delavcem vse korake, ki jih je bil naredil v tem smislu, vendar pa je priznal, da niso rodili stvarnih rezultatov. Po teh zagotovilih so se delavci, malo pred poldnem, podali zopet v podjetje, kjer so v osrednii delavnici imeli notranjo skupščino vsega delovnega kolektiva. Sklenili so nadaljevati s stavkovno akcijo, ko'ikor ni na obzorju nobene možnosti za takojšnjo rešitev finančnih problemov podjetja. Delavci vztrajajo pri tern, da v nobenem primeru ne sme deželna finančna družba »Fnuflia* zapustiti upravnega sveta podjetja, vlada pa mora spoštovati obveze o ohranitvi istega števil? delovnih mest, kakor je bil organik bivše ladjedelnice «FeLszegy». Glede vsakršnega drugega sklena O rešitvi tega vprašanja zahtevalo delavci, da ne sime iti mimo njihove volje, kar pomeni, da se bo morala uprava podjetja, ali deželni odbornik za industrijo, posvetovati s simddkalniini organizacijami. Vsekakor pa morajo viatkie oblasti upoštevati voljo tržaškega prebivalstva, da se tržaške industrijske dejavnosti ne odrežejo od ladjedelništva. »NavalgMiliamo® je danes namreč zadnja tržaška ladjedelnica, ki se zares ukvarja z ladijskimi gradnjami. Sindikalna kronika beleži še drugo vest, ki zadeva položaj pri zasebnih prevozniških in avtobusnih podjetjih. Deželni odbornik Varisco je sinoči sprejel delegacijo podjetnikov, ki imajo avtobusne linije v koncesiji. Orisali so mu težave in možnosti, da se prebrodijo s pomočjo nekaterih novih zakonskih o-smutkov. Vaiisco je obljubil, da bo koristi te kategorije zagovarjal pri pristojnem ministrstvu. Ker so koncesionarji potožili, da obstaja nevarnost, da bi prav podjetja v naši deželi bila pri uveljavljanju novih zakonov o prevozih diskriminirana, je Varisco poudaril, da vodi peterica dežel s posebno avtonomijo skupno koordinirano akcijo, da bi se ti primeri skrčili oziroma odpravili. Medtem smo tudi izvedeli, da se je predvčerajšnjim sestala pri podtajniku za finance Borghiju delegacija sindikalistov CISL iz Trsta, ki je posredovala za rešitev kočljivega vprašanja us’užbencev tovarne vžigalnikov »Ronson*. Podtajnik je sindikalistom povedal, da je «iiter» za rešitev tega vprašanja z izdajo novih zakonskih ukrepov dejansko zaključen. Prepričan je, da bo minister Preti poročal o tem že na prihodnji vladni se'i. Po teh zagotovilih so sindikalisti ponovili zahtevo, naj — upošteva- joč prav te vesti — ravnateljstvo podjetja prekliče sklep o odpustih delavcev. Zastopniki Sindikata slovenske šole pri šolskem skrbniku Sinoči so obiskali šolskega skrbnika zastopniki Sindikata slovenske šole, ki so mu prikazali položaj nekaterih učiteljev s triletnim imenovanjem ter ga vprašali, kdaj bo razpisan redni učiteljski natečaj. Šolski skrbnik je obljubil, da se bo zanimal za položaj omenjenih u-čiteljev in ga skušal rešiti, če se bo le dalo, medtem ko bo redni učiteljski natečaj verjetno prihodnje leto, ker bo kako stalno mesto izpraznjeno. POLITIČNI POLOŽAJ NA DEŽELNI KAVNI Stališče novega deželnega tajnika PSI Castiglioneja Polemičen poseg deželnega tajništva PSU, ki poziva KD, naj prepreči socialistične težnje Sobotna seja deželnega komiteja | Castiglione je sploh mnenja, da je socialistične stranke je ustvarila na 1 formula sodelovanja med KD in PSI deželni ravni nov položaj, ki se da ; pomembna in da je splošna težnja v z besedami samega novega deželne- tem smislu prisotna tudi v naši de- 1 . .. -J_i. •!_ _ TT>__„ n« C 4-1 ga tajnika, odvetnika Franca Časti glioneja, definirati kot «dinamično». Gre namreč za trenutek, ko bo PSI z vso silo podčrtal prisotnost na deželni ravni in poglobil analizo svojih ciljev v okviru levosredinske koalicije. Od tod široka politična platforma, na osnovi katere je Ca stiglione postal deželni tajnik stran-ke. . . Po mnenju novega tajnika PSI se verjetno v deželi ne bo mnogo-kaj spremenilo. Pač pa bo PSI še bolj poudarila svoj politični vpliv in pričakujejo, da bo ta šel v smeri sporazumevanja in primerjanja PSI s krščansko demokracijo. V tem smislu se bo novo deželno tajništvo PSI zavzemalo za rešitev stanja v dveh pokrajinskih upravah — Vidmu in Pordenonu, kjer ni prišlo do oblikovanja levosredinske koalicije in se zaradi tega izredno razburjajo socialdemokrati. V NEDELJO NA TRŽAŠKI UNIVERZI Večja prožnost prve pomoči - zadnja tema kongresa o prometni medicini Vsi govorniki so bili enotni v tem, da je možno preprečiti vedno večji porastek umrljivosti na cestah le z učinkovito in naglo reševalno službo, s sodobno opremljenimi rešilnimi avtomobili in s strokovnim osebjem V nedeljo zvečer se je na trža- čas, ki preteče o dbremutka promet-ška univerzi zaključil VI. kongres i ne nesreče. Prva stopinja zadeva Italijanskega društva za prometno medicino, ki je privabil v dveh dneh v naše mesto kakih sto znanstvenikov, strokovnjakov in tehnikov, ki so s klinične, pravne, zdrav-niško-pravne, tehnične, zavarovalne in s socialne pati razpravljali o vseh posledicah, ki jih prinaša nadvse zaskrbljujoči pojav našega stoletja — cestni promet. Potem, ko so kongiresiista v soboto razpravljali o dveh osnovnih temah letošnjega kongresa, »Zdravniško mnenje o sposobnosti za upravljanje motornih vozil* in »Zavarovanje itn jamstveni sklad proti škodi, ki jo povzročijo motorna vozila*, so se v nedeljo spoprijeli z nadvse zanimivo temo o »Sredstvih prve pomoči- žrtvam prometnih nle-sreč*. Prvi je spregovoril prof. Monti-celli, predsednik Italijanskega društva za prometno medicino ter direktor Inštituta za klinično ortopedijo na univerzi v Rimu, ki je u-vodoma poudarili pomen hitre pomoči na cestah za preprečitev umrljivosti žrtev prometnih nesreč. V ta namen je razdelil na tri stopnje llimiiiiHHiMtMHMMmiiiinmiiiiiiiiUHiiiiiiiiiHniiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiniiiiiiiiiiiiiitimmmtHiiiniimiiB OBNOVITEV DELOVANJA DEŽELNIH ORGANOV Deželni svet in komisije začenjajo z rednim delom Na *eji »veta v četrtek bo zaprisegel novi svetovalec dr. Godnič (KPI) S preučitvijo važnih ukrepov se bo ta teden začela zakonodajna dejavnost deželnega sveta in stalnih svetovalskih komisij. Za začetek, 1. okt. je skVcan deželni svet. ki mora biti, v skladu s čl. 20 deželnega statuta, sklican po pravilu prvi delovni dan v februarju in v oktobru. Poleg zaprisege novega deželnega svetovalca dr. Godniča (KPI!, ki — kot znano — vstopa namesto Calabrie, ki je podal ostavko, so na dnevnem redu številna vprašanja upravnega značaja. Za danes ob 9-30 je sklicana pr va dopolnjena komisija pod predsedstvom svetovalca Cocianni.ia, ki bo nadaljevala s preučevanjem zakonskega osnutka o spremembah v deželnem proračunu za finančno teto 1970 (poročevalec Bianchini). Da nes popoldne na se bo nadalievRlo zasedanje pete skupine, ki je pri stojna za .javna dela, urbanistiko, prevoze 'n turizem. Pod predsedstvom Rigutta, bo preučevala zakonski osnutek, ki se nanaša na posege ljudskim gradnjam, kakor tudi na spremembe in dopolnitve deželnega zakona št. 27 iz leta 1967, o čemer bo poročal svetovalec Romano (KD). Poleg tega se bo na redni tedenski seji sestal tudi deželni odbor pod predsedstvom dr. Berzantiia. V sredo ob 9.30 bo četrta komisija, ki je pristojna za industrijo, trgovino in obrtništvo, pod predsedstvom svetovalca Metusa, nadaljevala z razpravo o zakonskem osnutku, katerega je pripravil deželni odbor in ki se nanaša zlasti na proizvodnjo in ki uvaja posebne do šege na nekaterih področjih deželnega gospodarstva. Poročevalec bo svetovalec Colautti (KD). Za četrtek popoldne je predviden sestanek tretje komisije, ki bo pod predsedstvom svetovalca Zanina začela preučevati zakonski osnutek, ki se nanaša na deželne posege za javno vzgojo. Ta zakonski osnutek bodo preučili skupno z zakonskimi predlogi, za katere so dali liberalte svetovalci Bertoli, Morpur-go in Trauner in ki se nanašajo na »zavarovanje proti nesrečam v korist učencem predosnovnih in ob veznih šol v naši deželi*, in zakonski osnutek komunističnih svetovalcev Bergomasa, Bosarija, Pellegri-njja, Cuffara in Lavrihe, ki uvaja spremembe čl. 2 deželnega zakona št. 15 iz leta 1966, ki govori o u-krepih za šolsko pomoč. NA TRGU SV. ANTONA Danes ob 18.30 javno zborovanje proti Nixonu Danes ob 18.30 bo na Trgu sv. Antona Javno zborovanje proti Ni-xonovem prihodu v Italijo, ld ga prirejajo mladina ACLI, mladinska komunistična federacija, mladinska socialistična federacija, mladinsko gibanje PSIUP in mladina CGIL. Med protestno manifestacijo bodo spregovorili predstavniki gibanj, ki so priredili protestno akcijo. neposredno sanitarno vzgojo slehernega državljana, korianika ceste. (priložnostni reševalec bi moral imeti osnovna, najnujnejša poznanja o prvi pomoči) druga stop nja zadeva prevoz, ki je možen z osebnim ali rešilnim avtom ali celo helikopterjem; tretja stopnja pa je posvečena prenosu oziroma prihodu ranjenca v prvo reševalno postajo. Po tem znanstvenem pregledu o pomenu hitre pomoči, je spregovoril dr. Porzi, pokrajinski zdravnik, ki se je zlasti zaustavil na reši nih avtomobilih za hitro pomoč, ki pa so žal pri nas še nepopolni in ne odgovarjajo vsem potrebam, ki jih taka služba zahteva. Potrebno bi bilo razpolagati s takimi rešilnimi alriJomObilli, je dejal dr. Porzi, ki bi bili opremljeni z napravami za hitro pomoč pri kirurškem posegu in z napravami za oživljanje Največ ja težava za izdelavo takih avtomobilov pa tiči v finančnih zmogljivostih ter zlasti v pomanjkanju strokovnega osebja zdravnikov in bolničarjev, ki bi moral biti dodeljen taki službi. Vsekakor, je dejal govornik, je ministrstvo za zdravstvo pred nediavnim predlagalo vsedržavnemu odboru za načrtovanje bolnišnic, naj dodeli 47 od sto državnega dotaci iškega fonda za bolnišnice ,ka znaša 53 milijard lir, za večjo elastičnost reševalne službe. Nato je povzel besedo prof. Leg-geri, direktor Inštituta za specialno patološko kirurgijo tržaške univerze, ki je posredoval nekaj zgovornih številk: v Italiji je 13 milijonov osebnih avtomobilov, v letu 1969 je bilo 10 tisoč mrtvih pri prometnih nesrečah, 220 tisoč ljudi pa je hilo rat»jenih; za letošnje velitkošmam-ske počitnice so zabeležili na italijanskih cestah 7200 prometnih nesreč, od katerih kar 209 s smrtnim izidom, 5200 ljudi pa je bilo piri tem ranjenih: več kot 1 mrtev in 25 ranjenih vsako uro! Tudi prof. Leggeri je poudaril pomen takojšnje hitre pomoči in pri tem dejal, da preveliko število ljudi umre na kraju nesreče zaradi izkrvavitve in ne zaradi pomanjkanja takojšnjega zdravniškega posega za umetno dihanje. Prof. Manzoni je nato orisal kon-gresistom »leteči center za oživljanje*, popolnoma nov primer rešilnega avtomobila, ki razpolaga s posebnimi opremami za hitre zdravni- ške posege (traheotomia, srčna masaža, oživljanje). Med samo razpravo o temi, ki je bila podana čez dan, je prišlo do izraza popolnoma novo pojmovanje o dolžnostih in funkciji bolnišnice. Skoraj vsi govorniki so bili namreč soglasni v tem, da je treba upo-rab.jati rešilne avtomobile ne samo za prenos ranjencev v bolnišnico, pač pa tudi za prenos strokovnega osebja na kraj nesreče, ki naj takoj in v najkrajšem času zdravniško poseže na samem kraju nesreče. Spregovorili so še zdravniški polkovnik letalstva Sulii, zdrav. polk. vojne mornarice Pons, zdrav, polk. vojske Stomelli, predstavnik torinskega Fiata inž. Puleo, ki je med drugim napovedal, da strokovnjaki in tehniki Fiata že dalj časa pripravljajo načrt za realizacijo poskusnih rešilnih aivtomobi.ov z najmodernejšimi napravami, odbornik za zdravstvo tržaške občine dr. Bla-sina ter zdravniki in profesorji De Sando, Zumaglini, Bellom, Gamba-carti-Passeriim, Zanaldi, Musilli, In-trona ter Colonna. Na koncu je moderator nedeljske teme prof. Monticelli na kratko obnovil podano snov ter. pozdravili kongiresisite, rektorja tržaške u-niverze Origonejia, deželnega odbornika Devetaga, častnega predsednika Gerina ter predsednika pripravljalnega odbora Geriinzonija za uspešen potek kongresa, katerega zapiski bodo zbrani v posebni knjigi. Važno opozorilo KZ vinogradnikom Kmečka zveza opozarja vse vino gradnike, da morajo letos prijaviti zaloge vina, Id jih imajo morebiti Se v kleti (oziroma so jih imeli, čeprav že prodane 31. avgusta) najkasneje do 7. oktobra trošarin-skemu uradu občine, v kateri prebivajo. Kdor bi imel še vina In bi prijave ne vložil, Je lahko kaznovan i globo od 100.000 do milijona Ur. Tajništvo Kmečke zveze bo članom prijave izpolnjevalo do 3. oktobra. In Jih potem oddalo pristop nim uradom. Tajništvo Kmečke zveze želi. Od tod vse njegove poteze za uveljavitev te linije, ki jo opredeljuje kot »poskus uveljaviti naprednejšo politiko v deželi*. Ko je deželni komite socialistične stranke v soboto izvolil na mesto deželnega tajnika odv. Franca Castiglioneja iz Vidma, je v nekaterih krogih prišlo do jasnih izrazov nezadovoljstva. Znano je namreč, da je Castiglione eden izmed tistih dejavnikov, ki se v PSI zavzema za čim širšo uveljavitev alternative levosredinske formule sedanji organski koaliciji s socialdemokrati, se pravi za formulo KD - PSI. Slednja se je uveljavila, v raznih oblikah, nekajkrat tudi kot politični sporazum ob enobarvni občinski ali pokra iinski upravi, v več občinskih svetih Furlanije - Julijske krajine. Od tod tudi ostra reakcija socialdemokratov, ki že dalj časa zahtevajo v svojih dolgih tiskovnih sporočilih, da se mora KD odločiti in izbrati, dosledno s Forlanijevimi smernicami, strnjenost organske levosredinske koalicije. Po mnenju PSU naj bi to pomenilo predvsem, da mora KD v svoji notranjosti osamiti vse, ki težijo po sporazumevanju s PSI, na dan pa naj bi prišle sile, ki bi PSI prisilile k organskemu sodelovanju s socialdemokrati. Tako daljše tiskovno sporočilo je izdal sinoči deželni komite PSU, ki se je sestal v Buttriu pod predsedstvom deželnega tajnika Lonze in ob prisotnosti podtajnika Ceccheri-nija. Deželni komite PSU je pozitivno ocenil levosredinske izbire v Trstu in Gorici, medtem ko izraža jasno nezadovoljstvo za rešitve v Vidmu in Pordenonu. Sploh ne gre več govoriti o »levi sredini* v teh zadnjih dveh primerih, ker se koalicije med KD in PSI ali «zamaskirane» enobarvne koalicije ne dajo prištevati k tem. Deželni komite PSU najprej zahteva, naj KD »odločneje nastopi* proti socialistom zaradi njihove težnje «odhajanja» od leve sredine, obenem pa izraža upanje, da se bo žolčna polemika med PSU in PSI čimprej končala, ker da je škodljiva. Takoj zatem je Lonza poročal deželnemu komiteju o pobudah na socialnem področju, med temi je omenil svoja posredovanja pri pristojnih ministrskih organih za rešitev nekaterih najbolj perečih problemov v Trstu in deželi, nadalje orisal predloge deželne PSU o reformi GE-SCAL in sorodne pobude. Povedal je še, da bo deželni komite razdeljen po komisijah, ki se bodo morale redno sestajati. Naloga teh komisij naj' bi bila iskati možnosti za dialog med PSU in »socialistično bazo* prav na osnovi stvarnih problemov. • Danes ob 18. uri bo v Ul. Maz-zini 32 otvoritev sedeža mladinske ga kulturnega krožka «11 Carso» (Kras). Po otvoritvi ob 19.30 bo dr. arh. Giorgio Bemi podal poročilo o prostem času. Vabljeni člani ln simpatizerji krožka. Srečanje pripadnikov finančnih straž V nedeljo se je v Trstu zbralo okrog 3500 članov vsedržavnega združenja italijanskih financarjev z družinami. Potem, ko se je program tega vsedržavnega srečanja začel že v soboto v Redipuglii, je bil v nedeljo po polaganju vencev pri Sv. Justu zaključni del programa na Trgu Uriti, kjer je postrojene oddelke pregledal podtajnik ministrstva za finance posl. Luigi Borghi v spremstvu poveljnika zbora finančnih straž armadnega generala Giovannija Buttiglioneja, ki sta tudi spregovorila. Zborovalce je pozdravil tudi župan inž. Spaccini. Sledila je parada raznih oddelkov z orožjem in udeležencev srečanja, igrala pa je godba finančnega zbo-ra. . Slovesnosti so med drugimi prisostvovali tudi tržaški prefekt dr. Cappellini, predsednik prizivnega sodišča dr. Renzi, namestnik poveljnika finančnih straž divizijski gen. Luigi Calio Marincola, nadzornik za srednio in južno Italijo gen. Angelo Dus ter drugi predstavniki civilnih, vojaških in mestnih oblasti. .......iiiiiiimm..........i.. PRED USTANOVITVIJO ZADRUŽNE MLEKARKE Včlanijo naj se vsi živinorejci da bo zadruga čimbolj močna Ustanovni občni zbor bo 15. oktobra na Opčinah Poziv SGZ za vpis otrok v slovensko strokovno šolo SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE poziva svoje člane, zlasti pa obrtnike in slovenske starše na sploh, da vpišejo svoje sinove in hčere v novoustanovljeno slovensko triletno strokovno šolo. Diploma, ki jo bodo prejeli gojenci po treh letih teoretične priprave, bo brez dvoma učinkovit dokument za kvalificirano zaposlitev v mehanski industriji oziroma za dekleta v modni in tekstilni stroki. Tald strokovni kadri bodo nedvomno pripomogli tudi k uspešnejšemu razvoju našega slovenskega gospodarstva, zlasti pa k modernizaciji obrtništva In drugih panog. Predsedstvo Slovenskega gospodarskega združenja Vprašanje ustanovitve zadružne mlekarne na Tržaškem polagoma dozoreva in se bliža svoji rešitvi. Pripravljalni odbor je s sodelovanjem strokovnjakov kmetijskega nadzornišfcva opravil že pomembno delo in pridobil precejšnje število članov, ki so na dosedanjih sestankih razpravljali o izbiri kraja za gradnjo mlekarne, o pravilniku in delovanju te zadružne ustanove, ki bo prav gotovo v korist našim živinorejcem in bo prispevala k reševanju problemov naše živinoreje. Ustanovni člani zadružne mlekarne so se, v posvetovanju s strokovnjaki, odločili, da bi mlekarno zgradili v repentabrski občini, in sicer na področju med Opčinami in Colom, blizu ceste in vodovodnega omrežja. Repentabrski občinski svet je načelno že sprejel prošnjo za nakup zemljišča, formalno prošnjo pa bo predložil upravni svet za vi človeške solidarnosti. Hočemo, da ho tisti, ki je potreben pomoči, v ospredju našega zanimanja: naša želja je odpraviti gete, nerazvita področja, ki nam niso v čast, da se noben oboam ne bo čuttl izločenega: hočemo teko skupnost, v kateri bo človek formiral samega seibč Evropska in istočasno obmejna Gorica, ki ima svojo večstoletno tradicijo na stik ali šču dveh različnih narodov, je danes geografsko postavljena med evropski Vzhod ta Zapad ter ima zato poslanstvo posredovanja ekonomskih, kulturnih ta človečanskih dobrin. Gre za nadaljevanje politike prijateljskih odnosov z Jugoslavijo ta drugimi vzhodnimi narodi, v sodelovanju med obmejnimi deželami, v aktivnem sožitju ta iskanju skupnih poti napredka. Občinska uprava bo vedno podpirala vse pobude, ki bodo težile na. mirom ta bratstvom med narodi. Prav tako bo občina nadaljevala z dobrimi odnosi s Koroško in Celovcem, z Novo Gorico, Ljubljano in republiko Slovenijo. Pri tem gre poleg drugih tudi za probleme, ki jih rimska vlada še ni rešila, kakor: dokončna določitev meje, kar je v oviro boljše razdelitve mejnih prehodov, ureditve problemov dvolastnikov, ureditev kanalizacije, sporazumno izkoriščanje soških voda itd. Poseben urad za zunanje zadeve bi moral reševati take zadeve. Na tata" mednarodni osnovi Gorice je zasnovan tudi njen regulacijski načrt, ki postavlja tudi sorazmerje med mestom in naravo, ki morata bati usklajena. Zato je treba zeleno tradicijo Gorice še razviti in okrepiti. Poročilo omenja nato revizijo občinske davčne politike, potrebo nove stanovanjske politike, večjo skrb za mladino s posebnim pogledom na izkoriščanje njihovega prostega časa ter ustanovitev krajevnih skupnosti po o-kraiih. Za tem ugotavlja županovo poročilo, da živijo v Gorici različne narodne skupine, kar predstavila za mesto obogatitev v kulturnem, jezikovnem in splošnem srečanju narodnih tradicij. Ta ugotovitev je dokaz politične volje za zbliževanje ln Izkoriščanje teh prednosti. Dokument, ki ga je pred nedavnim odobril občinski svet, vsebuje osnove za sožitje in sodelovanje med Italijansko večino in slovensko manjšino, katerih se hočemo držati ne samo zaradi sloge ta želje po skupnem delu za napredek mesta, ampak tudi kot dokaz civilne pravice za popolno sodelovanje vseli •tničnlh skupnosti v političnem, kulturnem in gospodarskem življenju mesta. O vsem, kar se tiče izboljšanja tega sožitja bo razpravljala občinska konzulta, ki jo bomo sestavili. Poročilo govori nadalje o sodelovanju občine z deželno upravo, ki 1« že večkrat pokazala, da smatra občane kot osnovno ogrodje javnega življenja. Župan je omenil tudi sodelovanje občinske uprave s trgovinsko zbornico in veliko pomoč, ki jo lahko zbornica nudi pri reševanju zapletenih gospodarskih problemov. Med temi je problem prometnih poti, avtoporta, obmejne službe, itd. Občinski svet bo proučil ln odločal o vseh problemih goriškega življenja, kot je pravilno v demokratičnem okolju. Pri tem bosta v pomoč še dve važni ustanovi, kot sta Zavod za srednjeevropska srečanja, ki je že tako uspešno navezal sodelovanje med kulturami in narodi Vzhoda ta Zahoda ter Zavod za mednarodno sociologijo, ki je že dal dobre rezultate pri študiju o etnoloških problemih o sožitju na meji na osnovi miru In mednarodnega sodelovanja. Potem ko je navedel še razne druge upravne ln splošne občinske probleme, je župan v svojem zaključku poudaril, da so te njegove Izjave programska osnova u-pravnega odlbora strank levega centra, kot je izšel iz junijskih volitev, ter v skladu s pričakovanji m željami volivcev. Ta program naj usmeri Gorico v bližnji bodočnosti na zgodovinsko pot obmejnega mesta, ki je pripravljeno za nadaljnje sporazumevanje s sosedi s ciljem evropske integracije m v sožitju, ki bodo osnova ta vzgled za trajen mir. To so smernice za bodočnost Gorice ta to so politične In upravne obveze ne samo večine, ampak tudi opozicije v občinskem svetu, ker si morata obe prizadevati za dobrobit Gorice to njenih občanov. PSU očita predsedniku trgovinske zbornice, da se je vmešal v zadeve občine - Kaj se skriva za to polemiko? Goriški občinski svet je šele pričel s svojim rednim delom, pa se je že znotraj koalicije leve sredine, ki vodi občino, vnela polemka, tokrat med socialdemokrati in demokristjani. Polemika se nanaša na vprašanje avtoporta, o katerem sta diva socialdemokratska svetovalca prejšnji teden zaprosila župana za pojasnila. Mesto župana jima je v časopisju zelo ostro odgovoril pred-seckiik trgovinske zbornice Lupieri, v soboto pa so socialdemokrati na svojem sestanku dali Lupieri ju zelo ostri odgovor. Predsedniku trgovinske zbornice očitajo socialdemokrati, da »se je zaletavo vmešal v legitimno demokratično proceduro interpelacije dveh svetovalcev goriškemu županu*, žal jim je tudi, da je stvar prišla v časopisje. V tiskovnem poročilu nadalje pravijo, da je PSU mnenja, da nima trgovinska zbornica pravice razpravljati o tehnični plati avtoporta, še manj pa pripravljati načrte. To je naloga občine, ne pa organa, ki je odraz strokovnih interesov. Vodstvo PSU zahteva od župana odgovor na interpelacijo. Do tu nič novega. Kaj se skriva za to polemiko? Vedeti moramo, da se je ............................................................. 11 ■ 111111111111111M111111 ■* >1111 ■ M111111 ..II RAZISKA VA SOCIOLOŠKEGA INŠTITUTA O DRUŠTVENEM DELOVANJU 866 društev z najrazličnejšo motivacijo združuje na Goriškem nad 111.000 članov Največ je verskih društev (244), sledijo športna (175) in politična (127) - Pri Slovencih je društvena aktivnost zelo velika - V večini društev manj kot sto članov Na Goriškem je društveno življenje zelo živo in ta živahnost je razumljiva ker imamo, poleg običajnih društvenih potreb, pri nas dvojno potrebo po združevanju v društva, organizacije in ustanove: na eni strani ima to potrebo slovenska nacionalna manjšina, ki je v društvenem življenju zelo aktivna, na drugi pa imamo zelo veliko število društev bivših bojevnikov, kar je brez dvoma posledica bližine državne meje. Do tega spoznanja so prišli raziskovalci Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici, ki so letos spomladi izvedli zelo podrobno anketo med vsemi na Goriškem delujočimi društvi. Podatke o tej svoji anketi so objavili v posebnem zvezku inštituta, ki je izšel pred kratkim. Društva na Goriškem so v glavnem prostovoljnega značaja, vidno, da imamo Slovenci zelo živo potrebo po kultumo-prosvetnih društvih narodnoobrambnega značaja , Slovenci pa so v gospodarsko - so- cialnih društvih pomešani z državljani italijanskega jezika. Pri anketi so sodelovali skoraj vsi zastopniki diuštev. Le 31 jih ni odgovorilo. Anketirali so 866 ustanov in društev in jih klasificirali po njih specifičnosti: kulturna, verska, bojevniška, politična, gospodarska, rekreacijska, podporna, športna. Največ je verskih društev: 244. Sledijo športna (175) in politična (125). Po številu članov pa so na prvih mestih gospodarsko-sindikalna društva in ona podpornega značaja. Najmanj članov pa imajo kultumo-prosvetna društva. Polovica anketiranih društev ima približno 50 članov, le sto društev ima več kot 100 članov. V vseh društvih na Goriškem je približno 111.000 članov, vendarle jo treba upoštevati dejstvo, da so mnogi posamezniki isto časno člani več raznolikih društev. Še nekaj zanimivosti. Društva z 'o nem prostovoljnega značaja, v ve- izrecno moškim članstvom dosecab čini so vezana v pokrajinske zveze enoTetTo vseh “ Tečno žen ali zveze medpokrajinskega ali vse- ej0 vsen’ z lzrecno zen državnega značaja. Iz ankete je raz- miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimtiiiiiiiiuiiiiiiiin« VESTI Z ONSTRAN MEJE V središču Nove Gorice bodo zgradili turistični center Obsegal bo hotel z 246 ležišči, kopalni bazen ter več drugih objektov - Težave s šolskimi otroki na podeželju Pred dnevi je neka beograjska banka odobrila turistični organizaciji iz Ljubljane Alpe . Adria okoli 3,5 milijarde starih dinarjev za gradnjo velikega turističnega centra v Novi Gorici. Vzporedno pa so v Novi Gorici tekle priprave za zagotovitev površin za gradnjo takega centra. Vse formalnosti so zdaj v glavnem končane. Denar je ta pripravljeni so tudi načrti. Podjetje Alpe - Adria pa že šola turistične delavce, ki bodo delali v centru. Zaposloval bo nad 200 ljudi ter bo začel delovati predvidoma v začetku 1972. leta. Iz podatkov, ki so nam na voljo, povzemamo, da bo center obsegal kar 1300 kvadratnih metrov zazidljive površine. Poleg hotela z 246 ležišči bo imel center okoli 2000 restavracijskih sedežev, kopalni ba-ben ter številne druge objekte za oddih in rekreacijo. Med drugim bo do odprli v njem tudi nočni bar. iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiintiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiii ZAVARUJMO SE PRAVOČASNO! Tudi v Trstu brezplačno cepljenje proti gripi Ministrstvo za zdravstvo ho poslalo pokrajin, skcniu higienskemu uradu 7.500 doz cepiva Ministrstvo za zdravstvo bo v prihodnjih dneh poslalo pokrajinskemu zdravniku dr. Rocchettu 7.500 doz cepiva proti gripi. Do sedaj so v Trstu uporabili že 2.500 doz, verjetno pa bo moralo ministrstvo poslati še novo pošiljko cepiva, kajti lanska izkušnja je poučila veliko ljudi, da je bolje izgubiti nekaj ur na higienskem uradu za cepljenje kot prestati dolgotrajno gripo. Tudi ekonomske posledice epidemije gripe so precejšnje: centralni statistični urad je zračunal, da je lani ekonomska škoda zaradi iz- gubljenega dela vsled gripe presegla 190 milijard lir, seveda v vsej Italiji. Prav zaradi tega in tudi zaradi sicer redkih smrtnih primerov, je letos ministrstvo začelo pravočasno proizvajati in zalagati pokrajinske higienske urade s cepivom. Cepljenje, ki zavaruje skoraj 100-odstotno proti gripi za dobo šestih mesecev, izvajajo brezplačno na higienskem uradu in na občinskih delegacijah Cepivo nima nobenih negativnih posledic na zdravje, če bo primanjkovalo cepiva, bo pokrajinski zdravnik dobil še druge doze. Center bodo zgradili na stikališču med Kidričevo ulico ter Vojkovo cesto. Z njim 1» Nova Gorica veliko pridobila. Poudariti velja, da Park hotel še zdaleč ne more več s svojimi zmogljivostmi zadovoljiti potrebe naraščajočega števila turistov in poslovnih ljudi, ki prihajajo v mesto. Drugih ustreznejših prostorov pa ni, če izvzamemo nekaj zasebnih gostišč. Ob začetku šolskega leta se ponekod na Goriškem srečujejo s precejšnjimi težavami. Zaradi vse večjih zahtev učnih načrtov so pred časom ukinili nekatere šole ter preusmerili učence v večje centre v upanju, da bodo tako izboljšali njihove uspehe. Žal marsikje ne dosegajo pričakovanih rezultatov. Ponekod smo v zadnjem času bili priča, da tudi po 50 ta več odstotkov učencev ni izdelalo v osmih letih vseh razredov osnoinih šol. Najhuje je v Vipavi, kjer znaša takoime-novani »osip* učencev nad 60 odstotkov. Presenetljiv odpor do novega načina šolanja so ob začetku novega šolskega leta pokazali na Vojskem v idrijski občini ter v Vodicah v ajdovski občini. V obeh krajih so ukinili višje razrede osnovnih šol, ker ni bilo dovolj učencev za organizacijo normalnega pouka. Učence so želeli preusmeriti v dijaška domova v Idriji in Ajdovščini. Naleteli pa so na odpor staršev otrok. Marsikje namreč izkoriščajo otroke tudi za domača dela in zato niso želeli, da bi odšli z doma. Na Vojskem so se stvari sčasoma umirile, drugače pa je v Vodicah. Večina občanov se je odločila za prešolanje otrok na šolo na Colu. Tako bodo kar sedem kilometrov na dan morali pešačiti v vsako smer. Ob tem pa ne gre pozabiti, da bodo izpostavljeni v zimskih mesecih neljubim vremenskim prilikam. Seminar za profesorje Šolsko ministrstvo lz Rima Je v sporazumu • Šolskim skrbnikom za Goriško tudd za letos pripravilo didaktični tečaj za profesorje srednjih šol v Gorici, Trajal bo 27 ur z devetimi lekcijami od 5. do 23. oktobra v prostorih industrijske šole v Gorici, Ul. Puccini. Udeleženci tečaja bodo Imeli zaključni izpit in posebna komisija Jim bo izdala potrdilo o obiskovanju, kd bo veljalo za točkovanje pri natečajih. Tečaj Je namenjen nestalnim profesorjem srednjih šol v Gorici ta na podeželju. Zopet vrsta vozil pri Rdeči hiši Razmeroma lepo sončno vreme Je v nedeljo izvabilo številne Goričane, da so krenili po »cesti vina ta češenj« v Brda ter se ustavili na raznih razglednih točkah in seveda tudi po gostilnah, ki so posejane ob tej krožni cesti in so bile kar dobro zasedene. Številne avtomobilske izletnike so imeli tudi na Krasu ta po gostilnah ob cesti proti Trstu. Živahen promet Je bil tudi na mejnih prehodih, zlasti pri Rdeči hiši. Dodati pa moramo, da so bile še posebno v soboto popoldne zopet dolge vrste avtomobilov na obeh straneh meje. Vzrok je bilo seveda merjenje bencina zaradi dejstva, da sta bila tako pri izhodu kot pri prihodu na bloku samo pa en finančni stražnik za kontroliranje, M je na ta način potekalo prepočasi in zato Je nastala dolga vrsta vozil po Ul. Cravos ta Blasoma ter na drugi strani v Rožni dfflini. če že morajo kontrolirati bencinske rezervoarje, potem je treba postaviti v ta namen več osebja in preprečiti zastoj na tako važnem mejnem prehodu kot Je Rdeča hiša. Ce bi podvojili kontrolno osebje, bi gotovo odpravili tak zastoj in nepotrebno zamudo časa. skim članstvom le desetino vseh društev. V večini društev je zelo dobrodošel mladinski naraščaj, kate-rega tudi kooptirajo na vodilna me sta. Popolnoma razumljivo je, da so verska društva, vezana na župnijo, tista, ki imajo največjo aktivnost, tudi kar se tiče sestajanja članstva. Zanimivi so tudi nekateri podatki. Pokrajino so raziskovalci porazdelili v šest okolišev: Gorica, Trbiž, Gradež, furlanski del pokrajine, tržiška okolica, slovensko gričevnato področje. Kulturnih društev v vsej pokrajini je 72 ali 8,3 odstotka, verskih 244 ali 28,2 odstotka, bojevniških 79 ali 9,1 odstotka, političnih 127 ali 14,7 odstotka, gospodarsko - sindikalnih 75 ali 8,7 odstotka, podpornih 24 ali 3,9 odstotka, rekreacijskih 60 ali 6,9 odstotka, športnih pa 175 ali 20,2 odstotka. V primerjavi s temi številkami in odstotki, ki zanimajo celotno pokrajino je stanje v slovenskem delu precej različno. Kulturnih društev je na tem področju 18 (23,7 odstotka), verskih 20 (26,3 odst.), bojevniških ni, političnih je 6 (7,9 odstotka), gospodarskih 9 (11,8), podporno je 1 društvo (1,3), rekreacijskih je 9 (11,9), športnih pa 13 (17,1). Struktura društev je torej med Slovenci različna. Iz razpredelnice ni razvidno če so v slovenskem gričevnatem delu pokrajine vzeta samo društva ki delujejo na podežeju ah tudi tista, ki telujejo v Gorici. Podatki o društvih v Gorici so po odstotkih zelo podobni onim ki zanimajo celotno pokrajinsko področje. Še nekaj podatkov. 160 društev (19,7 odstotka) ima do 20 članov, 262 (32,2) jih ima od dvajset do petdeset, 163 (20,0) od 51 do 100, 120 (14,8) od 101 do 200, 63 (7,8) od 201 do 500, 45 (5.5) pa nad 500 članov. Večina društev ima pisan statut. Večina društev (68 odstotkov) je včlanjenih v razne zveze. V večini društev (62 odstotkov) člani plačujejo vpisnino in članarino. Društvena aktivnost je torej na Goriškem zelo množična. Brez dvoma bomo kmalu dobili še druge podatke o tej dejavnosti, kajti raziskava se nadaljuje in zastopniki tega inštituta se sedaj zanimajo za razne podrobnosti in nove podatke o delovanju društev pri nas. NOV ŽELEZNIŠKI VOZNI RED ODHOD za TRST: 5.44 (L); 6.28 (L); 7.34 (D); 7.52 (L); 8.07 (D); 11.4 (L); 13.26 (D); 14.05 (L); 15.24 (D); 17.06 (L); 18.19 (DD); 18.44 (L): 20.07 (L); 21.19 (L); 21.59 (D); 22.52 (DD); 23.43 (L). Za VIDEM: 4.37 (L); 6.29 (L); 6.55 (D); 7.36 (L); 8.08 (D); 11.05 (L); 13.05 (D); 13.52 (L); 14.43 (DD); 14.54 (D); 15.25 (L); 17.50 (L); 19.01 (L); 19.56 (D); 21.07 (L); 21.32 (D); 23.44 (L). Za NOVO GORICO: 7.55 (L); 13.15 (L); 19.25 (L). PRIHODI - Iz VIDMA: 5.41 (L); 6.26 (L); 7.32 (D); 7.50 (L); 8.06 (D); 11.02 (L); 13.24 (D); 14.03 (L); 15.23 (D); 17.04 (L); 18.17 (DD); 18.42 (L); 20.05 (L); 21.18 (L); 21.57 (D); 22.51 (DD); 23.42 (L). Iz TRSTA: 4.36 (L); 6.25 (L); 6.53 (D); 7.31 (L); 8.04 (D); 11.01 (L); 13.03 (D); 13.50 (L); 14.12 (DD); 14.53 (D); 15.21 (L); 17.48 (L); 18.57 (L); 19.54 (L); 21.05 (L); 21.31 (D); 23.41 (L). Iz NOVE GORICE: 9.55 (L); 15.05 (L); 20.55 (L). Opombe: L — potniški vlaki; D — brzovlaki; DD — ekspresni vlaki. Obisk župana iz Venia Te dni je bil na obisku v Gorici župan pobratenega mesta Venia dr. Gljsen v spremstvu nekaterih drugih občinskih predstavnikov tega mesta. Ob tej priliki so s predstavniki goriške občine ponovno poudarili pripravljenost obeh mest po nadaljevanju prijateljskega sodelovanja. Gostje so ostali v Gorici ves dan ter so si med drugim ogledali županstvo, grad in druge mestne zanimivosti. prav Lupieri, ko je bal odbornik za javna dela na občini, zelo zavzemal za ureditev avtoporta na stičišču italijanske in jugoslovanske avtoceste. Ko je Lupieri zasedel mesto predsednika trgovinske zbornice je v to delo vpregel tudi to u-stanovo in jo tudi i*a tem področju precej dinamiziral. Nekaterim morda to ni všeč, najmanj pa socialdemokratom kajti programacijo na občini (in v to spada tudi vprašanje avtoporta) so prisodili socialdemokratskemu odborniku Fantini ju. Morda se PSU boji. da bo iniciativa za avtoporta ostala v rokah demokristjanov (beri Lupie-ni) ta da njih, kljub odborniku, sploh ne bo blizu. Odtod morda interpelacija in polemika, ki ji je sledila. Prepričani pa smo, to smo že prejšnji teden napisali, da polemika o tem problemu ni zaključena. Šahovsko srečanje Gorica-Ljubljana Nedeljsko prijateljsko šahovsko srečanje med šahisti italijanskega kulturnega krožka »Paob Morgan* iz Ljubljane in Goriškim šahovskim krožkom iz Gorice, ki so ga odigrali preteklo nedeljo v kavarni Garibaldi, se je končalo z neodločnim rezultatom 4:4. Tekmovanje je potekalo v prijateljskem razpoloženju. Goriški šahisti so z izidom zadovoljni, saj se zavedajo, da so gostje iz_ izborne šahisučne jugoslovanske šole, ki je za rusko najboljša. V soboto popoldne je šahiste iz Ljubljane sprejel na županstvu odbornik za turizem Moise, ki je v svojem pozdravu želel gostom dobro počutje v Gorici, k; teži za utrjevanjem medsebojnih prijateljskih stikov tudi na šahovskem področju. Ob tej priliki je vodji gostov izročil neko knjigo o Gorici in spominsko kolajno. Zvečer se je Moise zadržal z njimi tudi na večerji v nekem značilnem goriškem lokalu. Poviatno šahovsko srečanje bo prihodnje leto v Ljubljani. Vesti iz Tržiča Zadnja tura SPD Skupina članov Slovenskega planinskega društva iz Gorice je napravila preteklo soboto ta nedeljo še zadnjo turo letošnje poletne sezone. Potem ko so v soboto zvečer dosegli tdk pred dežjem kočo pod vrhom, so se v nedeljo povzpeli na 2568 m visoki Kanjavec, ki Je sosed očaka Triglava. Ker se je zjutraj nebo zjasnilo, so imeli bogato poplačan trud z lepim razgledom na Julijce in druge bolj oddaljene vrhove v Visokih Turah in diru god. iiiimiiiiiilifniiiiiiiiMiiimmiiiiimiiiiiiiiiiimiiimiilittiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiimiiiiiittiiiiiimiiimiiiiinilii IZ KANALSKE DOLINE GORENJSKI FOLKLORISTI SO NASTOPILI V UKV AH Plesalca iz Tržiča so domačini toplo pozdravili Ob vsakoletnem vaškem žegnu, je bilo v Ukvah kar živahno. V nedeljo dopoldne so se domači fantje in prostovoljni gasilci zbrali in se izkazali z vajami ob hladnem uk-vanjskem potoku, ki izvira pod Oj-stemikom. Vse je potekalo v najboljšem redu; v hipu so fantje pripravili platnene cevi in voda je brizgala, da je bilo veselje. Popoldne se je v Ukvah ustavila folklorna skupina »Karavanke*, iz Tržiča, na Gorenjskem, ki je nato zvečer nastopila v Vidmu. Mlada dekleta in fantje so ob spremljavi odličnega petčlanskega godbenega ansambla zaplesali sredi vasi venček gorenjskih plesov (Židana ma-rela, Ples z metlo itd.) Občinstvo je pozdravilo Izvajanje požrtvovalnih plesalcev s ploskanjem in se poslovilo z željo, da bi folklorna skupina iz Tržiča še obiskala Ukve. J. P. Turistični letalski poleti, ki so jih v toku poletja vzpostavili tudi med Romkami in Cehooiovaško, so se včeraj zaključili s povratkom zadnje skupine čehoslomškdh turistov z ronskega letališča v domovino. Ob odhodu jih Je pozdravil predsednik konzorcija Ferrari, ki Je napovedal svoj obisk v Pragi, kjer ae bodo pogovorili o programu poletov charter v letu 1971. V teku letošnje sezone so z ronskega letališča opravili 200 poletov charter v razne evropske države ta prepeljali okrog 15.000 potnikov. Delegacija pristaniščnikov je bila včeraj v spremstvu sindikalnih predstavnikov pri tržtškem županu Versacceju s katerim se je razgovor jala o načrtu za ureditev pristanišča Fortorosega. Danes bo šla delegacija tudi do načelnika tehničnega urada v Trstu, kjer bodo obravnavali isti problem. Sestanek na zvezi Industrijcev v Tržiču bo med predstavniki delavcev Soivay ta delodajalci na katerem bodo govorili o izvedbi sporazumov od preteklega maja v zvezi z zaposlitvijo delavcev bivše Soivajr. Delegacija kemijskih delavcev Je bila tudi pri goriškem prefektu, s katerim so prav tako obravnavali spoštovanje obveznosti omenjenega sporazuma. VERDI 17.00—22.00: nOtocatort iTa*-zardo«, D. Gordan In S. KendetH; ameriški film v barvah. CORSO 17.00-22.00: «Uomimi con-tro», M. Frekette ta A. Cuny; Italijanski film v barvah. MODERNISSIMO 17—22: «Qstia», F. Citti ta A. Sanders; italijanski film v barvah. Mladini pod 18. letom prepovedan. VITTORIA 17.30: «L’amore dUflci-le», N. Manfredi ta C. Spaaik; Italijanski film v barvah. Mladim pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.15—21.30: »Lacrlme d’amore«, Mal ded Primitives in S. Dionislo; italijanski film v barvah. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30: «Pelle dl oen-dito», barvni film. PRINCIPE 18—22: »Passeggiata sot-to la ploggia dl primavera«, A. Quinn ta I. Bergman; film v barvah. SAN MICHELE Zaprto. Vont Guru u SOČA »Pustolovščine Sherlock Holmesa«, angleški barvni film — ob 18. in 20. SVOBODA «Nedolžna ljubezen«, angleški barvni film — ob 18. ta 20. DESKLE Prosto. RENČE Prosto. PRVACINA Prosto. 8EMPAS »Pustolovščine Sherlock Holmesa«, angleški film — ob 20. KANAL »Zbogom Columbus«, ameriški barvni film — ob 20. uri. POTUJOČI KINO - Prosto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan til ponoči dežurna lekarna AL CORSO, Marzini — Korzo Italija 89 — tel. 24-43. V TRŽIČU V Tržiču je ves dan ta ponoči dežurna lekarna dr. Rismando — Ul. Toti 52 — tel. 72-701. Edino žensko vlogo v filmu ima igralka Manca Košir. udeleženke zavzemale na zasedanju generalne skupščine OZN. Alžirija, Južni Jemen in Kongo (Brazzaville) so že prej pouda- t. Skupina mladih recitatorjev, ki so nastopili na zborovanju v Kopru < ' r GOVOR JOŽETA SMOLETA NA SREČANJU V KOPRU Nujno potrebno je resnično reševati vsa odprta vprašanja narodnih manjšin Govornik je poudaril množičnost in izredno visoko stopnjo enotnosti primorskega ljudstva v osvobodilnem boju ■ No smemo pozabiti na številne Primorce, ki so umrli v ječah, internacijah in taboriščih Na srečanju preživelih političnih zapornikov, internirancev in deportirancev ter svojcev umrlih iz Slovenskega primorja je Jože Smole v svojem slavnostnem govoru med drugim dejal: Brez takšnega upornega in doslednega boja primorskega ljudstva bd si sploh težko zamislili tiste velike pridobitve — tako v širšem mednarodnem kot tudi v nacionalnem pogledu — ki smo jih izvojovald z zmago nad fašizmom. Množičnost in izredno visoka stopnja enotnosti primorskega ljudstva v osvobodilnem boju je bil eden odločujočih čini/teljev, Id je prekrižal račune imperialističnih sil in onemogočil razne mahinacije velikih sil. Podoba tega deda sveta bi zdaj zanesljivo bila dokaj drugačna, če ne bd prav široke primorske ljudske množice s svojo enotnostjo in brezkompromisnim bojem uveljavljale sebe kot subjekt, ki ga nihče ni mogel ignorirati. Primorci so povsod, kjerkoli so bili, našli ustrezne oblike boja, in ko se jim je nudila prva priložnost, so formirali oborožene enote NOV in partizanskih odredov Jugoslavije, o čemer še posebej jasno govorijo prekomorske brigade, ki so dale pomemben delež pri osvojitvi JugosTavije. Današnje srečanje ima še poseben pomen, ker je to prvo srečanje preživelih političnih zapornikov, internirancev, konfinirancev in deportirancev ter preživelih svcjcev iz Slovenskega primorja. Hvale vredna je pobuda organizatorjev tega srečanja, kajti v okviru proslav petindvajsetletnice zmage nad fašizmom je absolutno potrebno, da naša najširša socialistična skupnost da še posebno priznanje tisočem in tisočem Primorcev, ki so zaradi svoie visoke nacionalne in protifašistične zavesti trpeli po zaporih in taboriščih. Samo z območja Slovenskega primorja v okviru SR Slovenije je po podatkih ZZB NOV 1.724 Primorcev umrlo v ječah, internaciji in taboriščih. Nanje nikdar ne smemo pozabiti V zvezi z odnosi med Jugoslavijo in Italijo je govornik poudaril, da velja posebej omeniti, da sta prav v času, ko je Evropa živela pod pritiskom more največje mednarodne napetosti, Jugoslavija in Italija reševali in rešdM mnoge medsebojne probleme in da se je razvilo aktivno sodelovanje na podlagi enakopravnosti. Prav te pozitivne izkušnje v odnosih med dvema državama, ki se razločujeta po družbeni ureditvi in ki sta imeli ostre medsebojne spore, so dokazale, da se ob dobri vodji, medsebojnem spoštovanju in na osnovah enakopravnosti vsi problemi in vsa odprta vprašanja lahko uspešno rešujejo in urejajo ter da je možno plodno sodelovanje v obojestranskem interesu. Te izkušnje so vsekakor pomembno vplivale na tokove v Evropi nasploh. In če imamo pred očrni ta nesporna dejstva, potem se nam zdi, da prav v jugoslovansko- itali jansk i h odnosih, ki so dobri, ne bi smelo biti stagnacije, ampak da bi se ti odnosa morali dalje razvijati in poglabljati. To pa tudi pomeni, da bi se morala že enkrat definitivno rešiti še odprta vprašanja, ki obstajajo med Jugoslavijo in Italijo. Odlaganje reševanja teh odprtih vprašaoij ni niti v interesu Italije niti v interesu Jugoslavije. Prav nasprotno, skupen je interes, da se hitreje lotijo reševanja odprtih vprašanj in da se tudi v tem smislu zagotovi stabilnost jugoslovanskotta-liJanških odnosov. To je tudi poit, ki pel.je k nadaljnjemu razširjanju in poglabljanju sodelovanja. Mi smo vedno mislili in mislimo, da je položaj narodnostnih manjšin načelno vprašanje, ki se neposredno tiče uveljavljanja človekovih pravde in novih demokratičnih odnosov med narodi. Prav v odnosu do mednarodne manjšine se kaže stopnja resnične pripravljenosti za uresničevanje tistih temejnih načel, ki so zapisana v ustanovna listina Združenih narodov, in tistih obveznosti, ki so jih države sprejele s podpasam splošne deklaracije Združenih narodov o človeških pravicah. Narodnostne manjš:ne, italijanska pri nas in slovenska v Italija, so in bodo tudi v prihodnje igrale izredno pomembno vlogo. Vodno smo upravičeno poudarjali, da so manjšine izredno trden most prijateljstva im sodelovanja ter da se prav v odnosu do manjšine, do zagotavljanja njenih pravic in njenega po,ožaja najbolje zrcali stopnja F'ripraV.jenosti za razvoj in vsestransko poglabljanje odnosov dobrega sosedstva. Mislim, da ni nijte/r odveč poudarjati prav tega dejstva. Narodne manjšine, ki jim je v vsakdanji praksi zagotovljena dejanska enakopravnost, s tem da so v enakih pogojih in z enakimi možnostmi vključene v celotno družbeno, politično, ekonomsko in kulturno življenje državne in družbene skupnosti, kjer živijo — postajajo čedalje bolj pomemben čindtelj resničnega sporazumevanja med sosednimi narodi in državaoni. In to sporazumevanja m sodelovanja na trajnih ter čvrstih osnovah. Izhajajoč iz jasne opredelitve Jugoslavije in Italije za poglabljanje medsebojnih odnosov, je vsekakor nujno potrebno, da se resnično rešujejo vsa odprta vprašanja narodnostnih manjšin, da jim se v praksi zagotovijo vse pravice, tako da ba pripadnika narodnostnih manjšin bili zares v vsakem pogledu enakopravna elana državne in družbene skupnosti. - kateri živijo. Jugoslavija se je dosledno in se bo tudi v prihodnje vsestransko zavzemala za takšno pnimcipiaitno politiko in prakso. Pri tem smo globoko prepričani, da zagotavljanje enakopravnega položaja narodnostnih manjših pomeni tudi neposreden prispevek k razširjanju in poglabljanju aktivnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo, na osnovah enakopravnosti. V zvezd z mednarodnimi dogajanji je tovariš Jože Smole med drugim poudaril, da ideja neuvrščenosti ni nikdar bila v krizi, čeprav v zadnjih letih ni bilo dovolj čutita skupnega nastopanja neuvrščenih držav glede osnovnih vprašanj današnjega sveta, zlasti pa je pomanjkanje takšnega skupnega delovanja v OZN. Dodal je, da se po izredno uspešni konferenci šefov neuvrščenih držav v Lusaki lahko pričakuje, da se bodo skupni pogledi na temeljna vprašanja današnjih mednarodnih odnosov konkretizirali tudi v skupnih akcijah neuvrščenih držav, tako neposredno kot tudi dolgoročno, a da bo to še posebej prišlo do veljave na jubilejnem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov. Vse neuvrščene države, ki so sodelovale na konferenci v Lusaki — in one predstavljajo polovico članic OZN — so se povsem strinjale z mnenji, da bi morali jubilejno zasedanje Združenih narodov izkoristiti za nova širša prizadevanja za rešitev nevarnih kriz v raznih delih sveta, za okrepitev miru in za resnično demokratizacijo mednarodnih odnosov. To Domeni, da so potrebna odločnejša prizadevanja miroljubnih sil sveta za prenehanje ameriške napadalne vojne v Vietnamu, za umik ameriških sil iz Vietnama, za zagotovitev terne'inih pravic narodov Vietnama, Kambodže in drugih narodov v Jugovzhodni Aziji. Potrebna so nova odločnejša prizadevanja za rešitev krize na Srednjem vzhodu. Zatem .je Smole omenil, da je v sami Evropi prišlo v zadnjem času do pomembnih pozitivnih premikov. Napetost med Vzhodom in Zahodom je popustila in začela se je postopno uveljavljati praksa sporazumevanja in dogovarjanja. Lotila so se dokončnega reševanja težavnih mednarodnih vprašanj, kot je dokončna ureditev meje na Odri in Nisa. Sporazum med Moskvo in Bonnom ima izredno velik pomen in pričakuje se, da se bodo uspešno nadaljevala tudi za-hodnonemško-poljska poganjanja Zatem je govornik poudaril, da je Jugoslavija z doslednim izvajanjem politike miroljubnega sožitja, z nenehnimi prizadevanji za razvijanja aktivnega sodelovanja z vsemi državaoni, dosegla velik ugled in uveljavitev na svetu. Danes je priznana po svetu kot pomemben dejavnik v celotnem mednarodnem dogajanju. Poleg tesnega sodelovanja z neuvrščenimi državami, z deželami Azije, A-frike in Latinske Amerike je Ju-ija razvila na osooovah ena-■avnosti in medsebojnega spoštovanja aktivno sodelovanje tako z vzhodnoevropskimi kot z zahodnoevropskimi državami. Prišlo je tudi do normalizacije odnosov z Ljudsko republiko Kitajsko. Na konstantnih 06awvaih je Jugoslavija uspešno razvijala sodelovanje z obema velesilama, s Sovjetsko zvezo in Združenima državami Amerike. Omenil je nato veliko in živo mednarodno dejavnost Jugoslavije s poglabljanjem prakse odprte izmenjave mneoij na najvišji ravni o mednarodnih vprašanjih. V okvir takšne dejavnosti sodi tudi najavljen obisk predsednika ZDA Richarda Nixona v Jugoslaviji. Ta obisk bo zelo pomemben za nadaljnji razvoj jugoslovansko-aime-riških odnosov, imel pa bo tudi širši mednarodni pomen, saj je povsem jasno, da bo ob srečanju predsednika Tita in predsednika Nixona tudi odprta vsestranska izmenjava mnenj in pogledov na pereče mednarodne probleme, med katerimi so nekateri še posebej težavni. Jože Smole A. Coceani v občinski Spominska fotografija. V skupini so med drugimi Jože Smole, Anton Ukmar, sen. Gianfranco Maris, koprski župan Miro Kocjan, poslanec Albin Škerk, Ferdinand Ferjančič, Marija Bernetič, E. Arbanas. V občinski galeriji razstavlja eden izmed najvidnejših furlanskih slikarjev starejšega rodu. Antonio Coceani se je rodil v Vidmu pred štiriinsedemdesetimi leti. Dovršil je akademijo v Firencah v obdobju uveljavljanja impresionizma v Italiji, ki je nato do neke mere pogojeval vse njegovo delo. Je pa pri tem vnašal vanj tudi slikarska spoznanja toskanskih macchiaiolov. Odtod Coceanova mehka obrisnost slik. Ustvarjal je v mlajših letih v Rimu in še dlje v Benetkah, ki so mu izdahnile ljubezen do zasanjanih lagun, priljubljenega predmeta njegovih olj. Izredno delaven, se je letos udeležil že mnogih razstav in ex tempore tekmovanj, zadnjega ravnokar v Moggio Udinese, kjer je prejel prvo nagrado. Ljubitelj naravnih lepot se temu ne bo čudil ob o- .................................aiaiiiiiaiiiiiiiiiiiiiniii...................................................................................................................................................................................""""""""""...............11 OB ROBU SESTANKA V LUSAKI PREJELI SMO LIBRI E RIVISTE DTTALIA n. 242, 243, aprile, maggio 1970 Rasse-gna bibliografica mensile. Edizio-ne Presidenza del Consiglio ded Ministri. BOCHER UND ZEITSCHRIFTEN. November - Dezember 1969. Mini-sterprasidium, Rom. FORUM, september 1970. Časopis odjela za suvremenu književnost. JAZU. CHEVRON ITALIANA-CLUB. Rivi-sta quadrimestrale della Chevron Oil Italiana. Maggio-agosto 1970. NOTIZIE IRI 130-131. Luglio-agosto 1970. Edindustria Editoriale, Roma. EUROPA LIBERA (Le ambizioni dei neofascisti). Settembre 1970. Periodico di discussione democra-tica, Roma. BOLLETTINO DELLE COMUNITA’ EUROPEE. Bruxelles, giugno 1970. MOVIMENTO OPERAIO E SOCIALISTA. Rivista trimestrale di sto-ria e bibliografia. Aprile-settem-bre 1970. Centro ligure di storia sociale. L’INFORMATORE AGRARIO — Verona, 17 settembre 1970. Settima-nale. RIVISTA DELLA COOPERAZIONE DEL FRIULI-VENEZIA GIULIA. Periodico di ricerca e aziorve coo-perativa, Udine. Armo I, n. 1 j (settembre 1970). Kaj meni svetovno časopisje o sestanku neuvrščenih držav v v Izvlečki iz kitajskega lista Zenmin Zibao, italijanskega L’Espres-so, francoskega L’Express, Jeune Afrique in Tbe Eoonomist Tretja konferenca neuvrščenih dežel v Lusaki je vzbudila velik odmev po svetu. V časopisju so bila izražena različna mnenja, zato naj navedemo nekatera. Kitajski list Ženmin Žibao piše: »Tretja konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih dežel, ki se je je udeležilo nad 50 držav, se je zmagoslavno končala 10. septembra v Lusaki, glavnem mestu Zambije. Govori delegatov mnogih dežel ter deklaracije in resolucije, sprejete na konferenci, izražajo skupna stremljenja azijskih, afriških in latinskoameriških ljudstev za enotnost proti imperializmu in neokolonializmu, proti rasni diskriminaciji ter proti prevladi svetovnih sil. Kitajsko ljudstvo pošilja prisrčne čestitke za uspeh, dosežen na konferenci. Nedavna konferenca šefov držav in vlad neuvrščenih dežel je bila v odličnih okoliščinah, tedaj, ko se je dvignila velika plima v boju ljudstev vsega sveta proti ameriškemu imperializmu. Ljudstvo treh dežel — Vietnama, Laosa in Kambodže — niza zmago za zmago v vojni proti ameriškemu napadu in za nacionalno rešitev. Vse močnejša je plamen boja na Koreji, v Japonski, v deželah jugovzhodne Azije ter drugih azijskih deželah, boja proti oživljaoaju japonskega militarizma, za kar si prizadevajo ameriški in japonski reakcionarji. Palestinski in drugi arabski narodi vztrajajo v svojem oboroženem boju proti ameriško-iz-raelskim napadalcem. Od Azije, Afrike, Latinske Amerike do Severne Amerike, Evrope in Oceanije strahovito tuli vihar revolucionarnega boja ljudstev raznih dežel.* List nato poroča o govorih delegatov in nato zaključuje: »V današnjem svetu nekaj 'super sil’ povsod s silo vlada nad ljudstvom ; tiranizirajo slabotne in majhne, izvajajo politiko proddra- TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Slovenske pesmi; 11.50 Elektronske orgle; 12.00 »Pratika*; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Trio Boschetti; 17.30 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Orkester Čara velli; 19.10 Humor v slovenski literaturi; 19.25 Orkestralne skladbe; 19.45 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.35 Mascagni: «Maske»; 22.45 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Klavirske skladbe. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00. 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.50 Jutranja glasba; 7.40 Vesela glasba; 8.45 Spored za otroke; 9.15 Orkester Donato; 9.30 «20 tisoč lir za vaš program*; 10.05 Juke box; 10.30 Zborovsko petje; 11.15 Nove plošče; 11.30 Operne skladbe; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 13.30 Popevke; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.25 TOREK, 29. SEPTEMBRA 1970 16.30 Spored za mladino; 18.00 Popevke; 18.15 Spored za bolnike; 18.45 Nove plošče; 19.15 Počitnice in glasba; 19.30 Luna park; 20.20 Orkestralna glasba; 21.00 Razprava o ločitvi; 22.00 Operna glasba; 23.00 Danes v parlamentu. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Basist Ugo Trama; 9.35 Orkestri; 10.00 H. de Balzac: »Euge-nie Grandet*; 10.15 Poje Mario Tessuto; 10.35 Telefonski pogovo ri; 12.35 Alto gradimento; 14.00 Zakaj in kako?; 14.05 Juke box' 15.00 Ne vse, toda o vsem; 15.40 Klavirske skladbe; 16.00 Popoldanski spored; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Vreme in glasba; 21.00 Plošče; 21.15 Novosti; 214.0 Nove plošče; 22.15 Pianist A. Ru-binstein; 22.43 Beethovnovo življenje. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.50 Baročne sonate; 12.20 Operna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 Glasba za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.25 Simfonični koncert: 17.40 Jazz; 18.30 Lahka glasba; Popevke; 15.30 Mladim poslušal- 18.45 Anketa o alkoholizmu v Ita-cem; 16.20 Melodije za vsakogar; liji; 19.15 Večerni koncert;^20.15 16.40 Pesmi s Tržaškega; 17.10 Vaši pevci — vaše melodije; 17.30 Orkester Mantovani; 17.45 Plošče RCA; 18.00 Klavirske skladbe; 18.30 Ritmi za mladino; 19.30 Prenos RL; 22.10 Melodije za vsakogar; 22.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 igra; 12.30 Strnjena melodrama; Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 13.30 Portret avtorja: I. AlbenJz: Poletje je; 14.00 Popoldanska od- 14.15 Antologija interpretov; 15.30 daja; 16.00 Beethovnove skladbe; Lahka glasba — stereo. Haydnove skladbe; 21.30 Klavir-skle skladbe; 22.20 Knjižne novosti. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 8.45 Malipierove simfonije; 9.05 Po-lifonska glasba; 9.25 Sodobna ital. glasba; 10.00 Carl Maria von We-ber; 10.20 Stravinski; 11.00 Med- SLOVENIJA 8.00, 9.00, 10.00. 11.00, 12.00. 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Informativna oddaja; 8.10 Operna matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.35 Slovenske narodne; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Oddih ob nežni glasbi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Lepe melodije; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Mladinska instrumentalna glasba; 14.25 Mladinska oddaja: 14.40 Korni grupa; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Arije iz opere »Rigoletto*; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Beethovnova dela; 19.00 Lahko noč, otroo’!; 19.15 Ansambel Toneta Kmetca; 20.00 Prodajalna melodij; 20.30 Radijska igra; 21.24 Lahka glasba jugo slovanskih avtorjev; 22.15 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Plesni zvoki. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 18.15 Spored za otroke; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Razprava o ločitvi; 22.00 Spored z Marcelom A-montom in Gigliolo Cinquett'; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Indios; 22.15 Vidocq; 23.00 Knjižna nagrada Elba. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.50 Poročila; 10.40 Ruščina; 11.00 Osnove splošne izobrazbe; 14.45 TV v šoli — ponovitev; 15.35 Ruščina; 15.55 TV vrtec; 16.10 Angleščina; 17.40 Medvedov godmjavček; 18.00 Risanka; 18.10 Obzornik; 18.30 Srečanje v studiu 14; 19.05 O našem govorjenju; 19.30 Kajenje in pljučni rak; 20.35 Osem in pol — ital. film; 22.55 Košarkarski turnir »Lokomotive*. nja, ekspanzije in kontrole v deželah Aziie, Afrike, Latinske A-merike in drugih deželah sveta, vse v jalovih poskusih, da bi zagospodovale svetu in si ga razdelile. Toda za vedno je konec tistih dni, ko je kakšna močna dežela mogla tiranizirati šibko deželo in ko je velika dežela lahko svojsvoljno diktirala usodo malim deželam. V govorih na konferenci v Lusaki so delegati številnih dežel poudarili, da je treba Ljudski republiki Kitajski vrniti njeno zakonito pravico v OZN. Kitajsko ljudstvo se zahvaljuje za pravično stališče, ki so ga zavzele te dežele. To je še eno znamenje, da ima kitajsko ljudstvo prijatelje po vsem svetu. Zločinska politika sovraštva do kitajskega ljudstva ki jo vodi ameriški imperializem, se more znajti edinole v še večji osamljenosti.* Tako kitajski list, nekoliko drugače italijanski L’Espresso. Po uvodu, v katerem piše o zgodovini sestankov neuvrščenih in poudarja, da je sestanek v Lusaki predvsem sad nekaterih »preživelih apostolov neuvrščenosti* in tu podčrtuje vlogo predsednika Tita. Nato nadaljuje; »Vendar je v trenutku, ko so se Indira Gandi, Tito, Haile Selasie, Kaunda. Nyerere in drugi predstavniki (državni poglavarji ali šefi vlad) več kot petdesetih dežel srečali v konferenčni dvorani v Lusaki, veliko razlogov za to, da si dogodek ogledamo z zanimanjem, ki ga zasluži. Najpomembnejši razlog je, da se je konferenca v Lusaki začela takoj po sedmem sestanku državnih poglavarjev OAE (Organizacija afriške enotnosti), ki je bila v Adis Abebi. Tudi temu srečanju so bile namenjene slabe prerokbe Znano je bilo, da se bodo predstavniki afriških držav zaradi dnevnega reda znašli pred hudimi problemi, bistvenimi za prihodnost njihove celine; toda znano je bilo tudi, da je kaj malo prostora za optimizem glede na poprejšnje izkušnje: razkole, rivalstvo in nasprotne interese (da ne govorimo o bistvenem polomu šeste konference, ki je bala leta 1969 prav tako v Adis Abebi)... Predstavniki držav članic OAE so trezno ocenili tri najpomembnejše dogodke v zadnjih mesecih... ter pri tem bili soglasni, kot še nikoli dotlej. Te soglasnosti nikakor ne bodo mogle prezreti dežele, kot so Velika Britanija, Francija ali Zahodna Nemčija, (ki so ravno največje dobaviteljice orožja vladama v Pretorii in Lizboni). Zraven tega je zadnja razprava na sestanku v Adis Abebi, ki je bila namenjena položaju na Bližnjem vzhodu, pripeljala do izglasovanja dokumenta, v katerem so zahtevo po 'umiku tujih čet z zasedenih arabskih ozemelj’ podprli z velikansko večino — z edino izjemo Malavija in Slonokoščene obale.* Francoski «L’Express» pravi; »Na začetku je šlo za simbol vere: sredi hladne vojne leta 1961 v Beogradu je bila petindvajseterica »revnih*, ki je zavrgla 'blokovsko politiko’. Potem je bilo razpoloženje: potrpežljiva graditev miroljubnega sožitja je polagoma potiskala množice 'neuvrščenih' v predpekel, iz katerega so se komajda rešili. Ko se je 54 članov tega kluba, razočaranih, pred kratkim zbralo sredi Afrike — v zambijski prestolnici Lusaki — so tipaje iskali nov razlog za obstoj. In ker se ni nihče zmenil za njihovo grajanje, so se odločili, da bodo grozili... Od kod nenadoma takšen uporni ški duh? Tretji svet, kamor sodijo skoraj vsi neuvrščena — posebno pa 33 afriških držav, ki so imele predstavnike v Lusaki — se je zavedel preprostega in tragičnega dejstva: veliki se nič več ne zanimajo zanj... Rezultat je tudi preprost in tragičen: v zadnjih sedmih letih se je dohodek na prebivalca črne Afrike povečeval le za 0,9 odst. letno.* Mnenje lista »Jeune Afrique» je bilo naslednje: »'Korakajmo kot eno srce!’. S slavno antikolo-nialistično zambijsko himno, ki so jo peli vsi navzoči in ki jo je vodil predsednik Kaunda, se je končala tretja vrhunska konferenca neuvršosnih dežel... Velika udeležba na konferenci v Lusaki je presenetila. Po pripravljalni konferenci neuvrščenih v Dar es Sa-lamu, ki je potekala v zmedi in odbijanju odgovornosti, je bilo pričakovati bolj poprečen obisk v zambijski prestolnici... Ali po Lusaki lahko govorimo o tem, da je neuvrščenost spet zadihala? Da je bilo na tretjem sestanku toliko udeležencev, lahko imamo za uspeh. Vendar je danes zelo težko definirati neuvrščenost ter ji določiti natančno vlogo. Vse preveč dežel, ki se ima za neuvršče-, ima zelo tesne odnose z neo-kolonialističnimi silami... Tako je kubanski zunanji minister Raul Roa ožigosal 'podtaknjene neuvrščene in krvnike ljudstev’, potem pa je ostro posvaril Američane in 'njihove hlapce, ki so v tej dvorani’. rili, da je treba neuvrščenosti dati odločno antiimperialistično vsebino, če naj ima kakšno vlogo. Zares zmaguje vtis, da je zgodovinska vloga neuvrščenosti končana. Zato ni realistično, če bd se upirali sklepom.* Še mnenje »The Economista*: »Nekaj soglasju podobnega je bilo opaziti na vrhunskem sestanku neuvrščenih v Lusaki, to pa zaradi bližine portugalskih kolonij in manjšinskih režimov Južne Afrike. Zdi se, da je antikolonializem tista tema, o kateri lahko več kot 60 držav, zastopanih v Lusaki, enoglasno govori... Na zadnjem vrhunskem srečanju leta 1964, ko so se ameriške čete množično pojavile v Vietnamu, ga še niso posebej omenjala. Toda to pot gre konferenca lahko tako daleč, da ugotovi, da je umaknitev ameriških čet prvi bi-stveoii pogoj za mir... Pobude neuvrščenih v zvezi s svetovnimi problemi, o katerih so razpravljali na sestanku, naj bi se hitro pokazale na stališču, ki ga bodo gledu razstave. Tu sicer prevladujejo letošnja olja, vise pa ob vhodu tudi pasteli izpred štiridesetih let ter nekaj slik vmesnih desetletij, ki naj potrjujejo stalnost zvestobe v mladosti prisvojenemu načinu slikanja vse do današnjih dni. Kakor vsi mojstri starejšega rodu, je tudi Coceani v svoji ustvarjalnosti kaj mnogo-stranski. Tu so odlično podani obrazi in cele osebe, zlasti žene, gozdovi, morja in vseh vrst pokrajin. Da pa slikar daje prednost svojim razgledom lagun, priča častna namestitev takega olja na osrednji steni razstave. Razstava bo navdušila poznavalce starejših krajinarjev, kajti Co-ceaniju ni osnovno merilo le umetnostni vidik, marveč v enaki meri tudi resničnost v sliko prenešene stvarnosti obdajajočega ga sveta. MILKO BAMBIČ TOKIO, 28. — Japonska elektronska industrija »Tošaiba* je zgradila televizijski momdtorski sistem za zasebno stanovanje. Sistem sestavljajo čmo-beli televizijski sprejemnik, štiri kamere, poseben preklopnik in drtiga standardna oprema, ki jo izdeluje ta družba. Sprejemnik daje slike vsake kamere na četrtini zaslona, tako da lahko gledalec hkraiti spremlja dogajanja na štirih mestih, s posebnim regulatorjem pa je mogoče vsako sliko tako povečati, da pokriva ves zaslon. Eno kamero na primer laihko postavimo k vežnim vratom in jo tako povežemo, da se slika obiskovalca pokaže na zaslonu, brž ko človek pritisne na zvonec. Posebna naprava omogoča tudi pogovor % obiskovalcem. WASHINGTON, 28. - V ZDA proučujejo možnost, da bi encimska častila bila lahko škodljiva. Do tega proučevanja je prišlo, ker sta predsednik zvezne komisije za trgovino Mites Kirk Patrick in komisar u.|'ave za brano in zdravila Cbaries Edwards poslala pismo, v katerem sta izrazila zaskrbljenost, na združenje tovarn mila in pralnih praškov. Encimska čistila menda povzročajo pri nekaterih ljudeh a lergijo. . ZADAR, 28. — Filmska skupina »Vardar filma* iz Skopja končuje na otokku Pagu snemanje filma »Črno seme*, ki ga vodi Kiro Ce-nevsiki. Film je posnet po romanu mladega makedonskega pisatelja Taska Georgijevskega. Glavno vlogo ima makedonski gledališki in filmski igralec Darko Damevski. Moški pevski zbor 11 Kopra, ki je nastopil skupno z godbo na pihala •■iiiiRiiiiiiiiaiiaaMi«iiiiiiiiiiiiiiii>iiiiiiti«Mitaii««iiitiiiiiiiiii«isMiiiiiiiiiaiiiaiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiia»irii«ii«itiiii««iiiitiiiiiiaiaaiMiiBB«ii«iiiniiiiiiiiiMiKifisiii*HMiiiitKi|lllBI> ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11) OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pomanjkanje prisotnosti duha bi vam u-tegnilo zmanjšati že zagotovljen dobiček. Ne zaupajte preveč novim poznanstvom. BIK (od 21.4. do 20.5.) Zanesite se na podporo prijateljskih oseb. | Nekdo bo nasprotoval vašim načrtom. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ne odkrivajte svojih načrtov komur si bodi. S svojim nestalnim razpoloženjem bi lahko izgubili vse svoje prijatelje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Posvetiti se boste morali nekemu nehvaležnemu delu. V čustvenem pogledu prisluhnite temu, kar vam pravi srce. LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne podcenjujte svojih tekmecev. Pomirje-nje v odnosih s sosedi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Danes se ne spuščajte v nobeoie finančne operacije. Vaša intuicija vam bo omogočila sijajen uspeh. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nakazujejo se vam nove gospodarske perspektive. Zvestoba oseb, ki vas obkrožajo, bo poenostavila vse probleme. V teku jutra boste naleteli na tež-koče. Manjši spor s prijatelji. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ugoden dan za vse vrste trgovinske dejavnosti. Skušajte opraviti danes vse nakupe daril. KOZOROG (od 21.12. do 20.1) Danes se bo končal neki nevšečen spor. Iskreno prijateljstvo bo deloma ogroženo. VODNAR (od 21.1. do 19.20 Manjši nesporazumi, navzlic vaši pripravljenosti, da bi do teh ne prišlo-Izpolnite neko dano obljubo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ugodne možnosti povečanja ugleda za vse umetnike. Udeležili se boste pri' jetnega izleta. IZ UMETNOSTNIH GALEHIJ A IZIDI Bologna — Vicenza 3-0 Cagliari — Sampdoria 2-1 Juventus — "Catania l-o M'*an — Lazio 1-1 N'"tolj — Varese i-o F^rentina — "Roma 1-0 Torino — Unirsria M Inter — "Veron** 2-1 n*, n ;* ,Ttfvptt#||g V 9?V'lj Inter Cfr] i n |*j Fn