številka 51-52 • leto XXXIX • cena 60 din
Celje, 26, decembra 1985
^TEONIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CEUE. LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, SEHTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC
relepo je res v deželi, če si ne deiaš slirbi
oline
po navadi
30 lani ob^ letu
et čunko zaklali,
pošto po beVinu
10 svetu poslali
5 tistem seznamu
Papirnati plahti -
k'teri vse piše
:om vse smo si
»vžlahti«!?)
narodni praznik
e vselej koline,
koj pocedile
'n v ustih se sline
družno smo, bratje,
mizo se vsedli
smo to slastno
^ko kar snedli.
smo pozab'li
resne nam čase,
upnikom našim
mo poslali
ceVga praseta
klobase,
so po svetu
t pošte bezljale:
arte zamerit!
' hitro mine
'ot bi mignil
^eto okoli -
im nove koline.
'ev
brazdah prestopa
ik na korak;
od leve na desno
z desico vihti
ko zrnje mu zlato
drsi iz dlani.
Seje za žetev
novega leta
pa si od žuljev
plačila obeta ...
A, upe mu zmede
zlih misli oblak,
ko čelo mu brazdajo
hude skrbi:
Kaj bo, če grata,
če vse dozori,
kar posejal sem
in kar sejejo vsi?!
Saj sejejo, sejejo
v pozne noči,
od zore do mraka,
od torka do srede,
od kresa do kresa,
da konca jim ni,
same besede, be-
sede ...
Se zvito nasmehne
moj kmetič nato:
Vselej je bilo,
in vselej pač bo,
da roka opeša,
če kruha ne bo!
in najbrž z jezikom
je ravno tako?
Mlačev
Pika pok, pika pok,
gre na okrog.
Pika pok, pika pok,
mlatimo vsi v en krog,
pika pok, pok.
Pod^cepci nam
kar frči,
zrnje na vse strani,
mlatimo, mlatimo
tudi skrbi.
Mlatimo zlati klas,
mlatimo tudi čas,
mlatimo kar tako,
kakor pač znamo,
včasih tud' slamo.
Presevamo, rehtamo
zrnje od plev,
tlačimo slamo,
snope ravnamo,
kadi se po gumnu
in trese se hlev.
Se trese tud' roka,
ko zrnje deli!
Je kašt preveliko!
sejalcu se zdi.
In ko je likof,
vali se skoz* d ver
čudna povorka
tisti večer:
Kje so hodih
ko sem oral,
kje se mudili,
ko sem sej al?
Če bog je pravičen
tud' menije prav?!
Trgatev
Prijatli! Obrodile
so trte vinske
nam slabo...
Je pač bolj malo
tekočine. Čeprav
je vince prav sladko.
Prezgodaj so trtice
cvetje odgnale,
pač mraza in slane
niso prestale -
na trsju obvisel
vsak drugi je grozd.
Podobne težave
imel je naš TOZD!
So cene cvetele
od svečnice že,
a mraz jih ni zmogel,
do danes še ne!
Pa so ob kresu,
ko sonce pekli,
v zisovski kleti
na misel prišli:
Če tozdi so cenam
pognali sokove,
če nam narava
pobira darove,
bomo pa morali,
ne gre pač drugače,
zamrzniti - plače!
Tukaj je zdaj žegen
tega ravnanja,
da od Martina,
ni več popraš'vanja
kakor je vina!
Za omizjem
Bratci veseli vsi,
holadra, holadri,
smo si prepevali,
hola di dri!
Smo se objemali
pri mizi obloženi
pač svoje dni!
Je miza polna b'la,
in seji ne pozna,
koliko kdo poje,
če pije za dva.
Zdaj več tak'polna ni,
nič več se ne šibi.
Zdaj se prepiramo,
grižljaje preštevamo:
Jaz imam manj kot ti!
Tebi trs več rodi!
Sem timarkruha ta t,
da kupil si krožnik zlat,
ko žup'co vodeno
drži tud' plehnat.
Bratci, le kaj je to?
Bo moral' bit'
bolj hudo,
hudo kot je
takrat blo'
ko nam je za n oh te šlo ?,
da bi spet složni vsi
družno prepevali,
s knuto nad glavo,
in lačnih želodcev,
kot zdaj smo oči?
Treznitev
Ko davi je petelin
jutro priklical,
s težko sem glavo
iz postelje vstal.
Sem najbrž se vina
narjenga nalokal,
pa mi je prav,
da sem te čudne
sanje sanjal.
Dobro, da nočna
mora spet mine,
da v glavo zbistreno,
spet iskra prešine:
Bratci napijmo
zdaj novemu letu,
in kar je sej al,
privoščimo kmetu,
da bi nam gratale
dvojne koline,
ene za upnike,
ene za nas.
Da našemu TOZDU
napočil bo čas,
ko cene bo vagala
vrednost blaga,
da bi ob leti,
v bolj polni kleti,
bratsko prepevali,
tesno objeti.
Zdaj pa v
star čepur
vtika svoj »plajbezl«
zvesti vaš JUR.
2. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Priključek razvitim
'B^ Mozirju načrtujejo 5 odstotno rast
družbenega proizvoda
Delegati zborov skupšči-
ne občine Mozirje so na le-
tošnji zadnji skupščini po-
leg resolucije za prihodnje
leto sprejeli tudi predlog
dogovora plana za občino
Mozirje za srednjeročno ob-
dobje 1986-90. Komentar k
predlogu in k temu, kakšno
družbeno rast lahko v obči-
ni Mozirje pričakujejo v no-
vem srednjeročnem obdob-
ju, je dal Franc Finkšt, pod-
predsednik izvršnega sveta
skupščine občine Mozirje:
»V novo srednjeročno ob-
dobje prenašamo precej sla-
bosti, ki so posledica letoš-
njih slabih gospodarskih gi-
banj v občini, tako da bo vs£U
v začetku težko uresničiti za-
stavljene cilje. Ti so po naših
ocenah realni, sicer nekoliko
višji od republiških in tistih
v federaciji in vodijo k temu,
da dosežemo povprečno ra-
ven razvitosti v republiki.
Pri tem imamo nekatere pri-
merjalne prednosti, ki jih še
nismo izkoristili. Predvsem
sta to lesna industrija in turi-
zem, pa tudi drobno gospo-
darstvo, medtem ko smo v
kmetijstvu že nad povpreč-
jem, a so tudi tam še rezerve.
Kako cilje doseči? Največ-
jo pozornost bomo namenili
kadrovski problematiki, kjer
smo najkrepkeje zaostali in
zaradi česar se posledice ka-
žejo na vseh področjih. Pre-
malo smo namreč skrbeli za
vzgojo lastnih strokovnih in
kreativnih kadrov. Slab je
naš razvoj, slabe so program-
ske usmeritve, tudi v tehno-
logiji smo zaostali. Vemo tu-
di, da rabimo predvsem trž-
no bolj zanimive proizvodne
programe. Graditi moramo
na kvaliteti, ne na kvantiteti.
Pri tem ne bomo smeli poza-
biti tudi na negospodarstvo,
na sise materialne proizvod-
nje in družbenih dejavnosti,
kjer smo ponekod daleč za-
daj. Začeti moramo seveda
tam, kjer se ustvarja, v go-
spodarstvu.
Osebno mislim, da v doku-
mente ne vnašamo nerealnih
ciljev. Industrijsko proiz-
vodnjo nameravamo letno
povečati 5,5 odstotno, kme-
tijsko proizvodnjo 4 odstot-
no, načrtujemo pa 5 odstot-
no rast družbenega proizvo-
da. S tem bi se lahko naša
občina priključila povpreč-
no razvitim.«
RP
1540 otrok v
vrtcih
Redne oblike vzgojno
varstvene dejavnosti bo
prihodnje leto v žalski ob-
čini obiskovalo okrog
1540 otrok, od tega pa jih
bo okrog petsto obisko-
valo celoletno pripravo
na osnovno šolo, skrajša-
no pripravo pa 150 otrok.
Predvidevajo tudi pove-
čanje števila ur za izvaja-
nje skrajšane priprave na
osnovno šolo in sicer iz
sedanjih 120 na 180 ur.
Otroci, stari od tri do pet
let, ki ne bodo vključeni v
redne oddelke vzgojno-
varstvenega zavoda Jan-
ko Herman, bodo obisko-
vali programe, ki bodo
trajali 120 ur ali štirideset
ur več kot so trajali letos.
To obliko bo obiskovalo
okrog 430 otrok.
J. V.
Po novem letu usklajevanje
Ottčine s prostorom ne morejo več delati samovoljno
Celjski načrtovalci bodo
do konca leta zbrali še zad-
nje pripombe, ki jih v teh
dneh, ko še traja javna raz-
grnitev grafičnih prikazov
prostorskih sestavin osnut-
ka dolgoročnega načrta za
obdobje od leta 1986 do 2000
in graflčnih prikazov osnut-
ka srednjeročnega načrta
celjske občine, dajejo kraja-
ni. S tem pa delo še zdaleč
ni končano, kajti takoj po
novoletnih praznikih se bo
začelo usklajevanje pri-
pomb.
Delovna skupina za pri-
pravo planskih aktov celjske
občine, ki jo je imenoval iz-
vršni svet, je že izdelala kar
enajst parcialnih študij in tri
sintezne študije, ki so služile
kot osnova za izdelavo os-
nutkov dolgoročnega in
srednjeročnega načrta.
Delovna skupina je ob tem
nezadovoljna s temeljinimi
nosilci načrtovanja, ki v ve-
čini primerov še niso izdelali
lastnih osnutkov srednjeroč-
nega in dolgoročnega načrta.
Poleg tega je imela delovna
skupina nemalo težav zaradi
novih zakonskih določil in
sprememb v zadnjih letih.
Tako so morali najprej us-
kladiti sedanji srednjeročni
načrt z interventnim zako-
nom o kmetijstvu, ker sicer
ne bi mogli izdelati osnutka
dolgoročnega načrta.
Poleg Zakona o družbe-
nem planiranju ureja načrto-
vanje prostora tudi Zakor
urejanju prostora, ki je iz;
lani in podzakonska dolo
la, ki so v veljavi šele od
tošnjega junija. Bistvo teh
da je treba grafične prika
prostorskih sestavin posL
v recenzijo ustreznim rep
bliškim organom, kar porr
ni, da občine o tem. nimj
več glavne besede in ne nr
rejo delati s prostorom v;
ga, kar jim pade na pani
Poleg tega morajo biti kai
v merilu 1 : 5000, pred tem
veljalo merilo 1 : 25.000, tal
da lahko vsak natančno
do najmanjših podrobno;
vidi, k^ se bo dogajalo s pi
štorom.
Pripomb je razmeroma \
liko, zato usklajevanje ne 1
niti malo lahko. Iz njih je n
vidno, da krajane še kako j
nima, kaj se bo v naslednj
letih dogajalo s celjskim pi
štorom, podzakonska dolo(
la pa nedvomno pomeni
novo kakovost v odločanji
prostoru.,^
V Celju so se odločili, i
zamaknejo pripravo pla
skih dokumentov v našle
nje leto, srednjeročni in d(
goročni načrt v februar ;
marec, dogovor o temelj
plana pa v januar. Zaradi 1
ga bo prišlo so sprememl
pri financiranju posamezn
sisov materialne proizvodn
in družbenih dejavnosti,
se bodo nekaj časa financir
li po posebnem občinske
odloTcu.
V. ;
Trije stebri razvoja v Konjicah
Na trdna tla postavljen družbeni plan občine
Točno opoldne bodo v
Slovenskih Konjicah sedli
v delegatske klopi delegati
vseh treh zborov skupščine
občine. Med drugim bodo
obravnavali tudi predlog
dogovora o temeljih druž-
benega plana občine za ob-
dobje 1986-1990.
»Ker je bila javna razprava
izredno široka, saj so gradivo
obravnavale vse strokovne
službe, samoupravne inte-
resne skupnosti, delovne or-
ganizacije in izvršni svet, ki
so dali pripombe in predloge
k vsebini, danes večjih pri-
pomb ni pričakovati«, meni
Tone Tumšek, predsednik
skupščine občine Slovenske
Konjice.
»Nosilno vlogo v gospo-
darski strukturi občine bo še
naprej ohranjala industrija,
predvsem kovinsko-predelo-
valna, kemična industrija in
industrija nekovin, medtem
ko se bo razvoj lesno prede-
lovalne industrije prilagodil
surovinam. Industrijska pro-
izvodnja se bo povečevala s 5
do 6 odstotno letno stopnjo,
odvisno od panoge. Za takš-
na predvidevanja, ki prese-
gajo republiška, a so zasno-
vana na trdnih temeljih do-
sedanjega razvoja, bo v pri-
hodnjem obdobju možno do-
seči 7 odstotno realno letno
rast izvoza blaga in storitev,
uvoz pa bomo povečali po
5,5 do 6 odstotni stopnji, s
tem, da bo uvoz opreme ra-
sel hitreje kot uvoz repro-
dukcijskih sredstev.
Pospeševanje kmetijstva
bo druga pomembna naloga
v naslednjih letih. Nadalje-
vali bomo z melioracijskimi
in komasacijskimi deli in na
teh zemljiščih pridelovali in-
tenzivne poljščine in krmne
rastUne v skladu z proiz\'od-
nimi programi. Predvidena
je 4 odstotna rast kmetijske
proizvodnje.
Ker vseh dejavnikov raz-
voja na tem mestu ni mogo-
če izpostaviti, naj omenim še
razvoj turizma in gostinstva
kot tretji steber našega raz-
voja. Glavni nosilec turizma
bo seveda RTC Unior, ki bo
pridobil 1000 novih postelj,
trgovino in restavracijo ter
sedežnico v vrednosti ene
milijarde. Tak razvoj gospo-
darstva pa bo uravnaval tudi
razcvet družbenih dejav-
nosti.«
MATEJA PODJED
Slovesnosti in priznanja ob Dnevu oboroženih sil
Osrednja slovesnost na
Celjskem ob Dnevu naših
oboroženih sil je bila v ne-
deljo dopoldne v vojašnici
Jožeta Meniha-Rajka v Ce-
lju, ko so se postrojile enote
z bojnimi zastavami. Ob tej
priložnosti so tudi podelili
priznanja in nagrade n^-
boljšim starešinam in voja-
kom (na sliki). Po slovesno-
sti pa sta komandant celj-
ske gamizije Ratko Cvija-
novič in predsednik celjske
občinske skupščine Edi Ste-
pišnik pripravila sprejem
za starešine iz celjske vojaš-
nice.
Proslave ob Dnevu naših
oboroženih sil so pripravili v
vseh občinah na Celjskem,
to priložnost pa so izkoristili
tudi za podelitev priznanj. V
celjski občini so priznanja
prejeli Jože Zupančič, Jože
Kopitar, Anton Firšt, Anton
Mogu, Ignac Petelin, Sonja
Videč, Leopold Klovar, Hin-
ko Jordan in Astronavtično
in raketno društvo Celje.
V mozirski občini je pred-
sednik skupščine pripravil
sprejem za pioniije, ki so na-
pisali najboljše spise o na-
rodnoosvobodilni borbi, za
praznik pa so predstavniki
občine, družbenopolitičnih
organizacij in krajevnih
skupnosti obiskali obmejni
vojaški postojanki Savinjski
partizan in Strelčev vrh.
Osrednja proslava pa je bila
v Moziiju, priznanji Republi-
škega sekretariata za ljudsko
obrambo pa sta prejela Kra-
jevna skupnost Nazarje in
Lucija Prepadnik, po doma-
če Havdejeva mama iz Roba-
novega kota.
Na slovesnosti v Šentjurju
so podelili več priznanj in
pohval članom Zveze rezerv-
nih vojaških starešin in enot
teritorialne obrambe. Plake-
to ZRVS Jugoslavije je dobil
Peter Knez, plaketo ZRVS
Šentjur pa Goce Kalajdžiski
in ekipa mladincev, ki se je
udeležila pohoda Jožeta Ke-
beta. Pohvalo komandanta
republiškega štaba teritorial-
ne obrambe Slovenije sta
prejela Stanko Arzenšek in
Franc Urbajs, pohvale in
priznanja pa so dobili še: Jo-
že Mernik, Janko Pušnik,
Marjan Gradišnik, Bogdan
Hvaleč, enota TO v krEgevni
skupnosti Ponikva, Dušan
Jereb, Jože Pušnik, Drago
Kovačič, Friderik Rezar,
Mirko Pajek, Zdravko Jug,
Peter Tovornik in Slavko
Bračun.
V laški občini so dobili
pohvale Pavel Kavšek, Blaž
Kravogel, Zlatko Pavčnik in
Irma Prosen, denarno nagra-
do pa Davor Wimmer. Priz-
nanje pa je dobila tudi enota
pod poveljstvom rezervnega
oficirja Blaža Kravogla, ker
je, kar se ti(ie vzdrževanja
orožja in opreme, med naj-
boljšimi v republiki.
Priznanja društvom
Koordinacijski odbor za sodelovanje z družbenimi orga-
nizacijami in društvi pri OK SZDL Celje vsako leto pode-
ljuje posebna priznanja društvom in družbenim organiza-
cijam, ki so v zadnjem obdobju svojega delovanja dosegla
rezultate, pomembne iz širših družbenih vidikov, .'^o
vzgledno samoupravno organizirani in katerih uspehi
temeljijo na množičnosti in prostovoljnem delu vseh čla-
nov društva. Priznanja z denarno nagrado bodo po sklepu
KO prejele naslednje družbene organizacije in društva:
Krajevna organizacija RK Nova vas, Društvo za cere-
bralno paralizo Celje, Društvo upokojencev Hudinja, Dru-
štvo za varstvo živali Celje, Turistično društvo Vojnik,
Čebelarska družina Celje, Akademski pevski zbor B. Ki-
drič Celje, Moški pevski zbor Anton Bezenšek Franko-
lovo, TVD Partizan Celje - mesto - sekcija dvigalcev uteži.
VIKA NENDL
Niti polovica članov na konferenci
Osnovna organizacija ko-
munistov v krajevni skupno-
sti Šentjur-center je s približ-
no 50 člani najštevilnejša v
občini. Vendar pa se že nekaj
let ubada z neaktivnostjo
članstva.
Menijo, daje vzrok v zelo pe-
stri strukturi članov. Zelo veli-
ko je upokojencev, ki so na eni
strani med najaktivnejšimi, po
drugi pa njihova aktivnost ni-
ha glede na zdravstveno sta-
rce. Še večji problem pa je ta,
da so pred leti vključevali vse
tiste komuniste, ki v svojih de-
lovnih sredinah niso mogli
oblikovati osnovne organizaci-
je. Ti pa so sed^ med n^manj
aktivnimi. Kljub temu seje os-
novna organizacija vključevala
v vse priprave za izvedbo sa-
moprispevka, volitev, bili so
eni prvih, ki so menili, da je
treba referendumske progra-
me sestaviti tako, da bodo za-
nimivi za krajane. Vendar pa je
pri vseh teh aktivnostih sode-
loval le del članstva.
Težave v osnovni organizJ ^
ji pa so se pokazale tudi pn
nji teden, ko so pripravili voP
no-programsko konferen'
Udeležila se je ni niti polovf
članov, zato so jo prestava
Hkrati pa so sklenili, da bo fl
ba z izključitvami rešiti p^
blem neaktivnosti. Delomaki
to že urejali, očitno pa jih č4i
še precej dela.	h
•v
_f
izvršni svet
skupščine občine
Celje
obvešča občane,
da bodo upravni organi de
lo na dan 3. januarja 19&
nadomestili z delom v sc
boto, 11. januarja 1986.
Mladi težav ne
rešujefo skupno
Delo medobčinskega sveta
mladine je bilo v preteklem
obdobju usmerjeno le. v pri-
pravo različnih manifestacij,
pohodov in kvizov, so ugoto-
vili mladi na svoji volilno-
programski konferenci. Poleg
tega jih je pestilo pomaiyka-
nje denarja, tako da so pri po-
sameznih akcijah morale vse-
lej prispevati še občinske
konference. Ugotovili so tudi,
da pri svojem delu niso imeli
dovolj podpore ostalih druž-
benopolitičnih organizacij.
V razpravi, ki je sledila, se je
pokazalo, da so v posameznih
občinskih konferencah usmer-
jeni le v reševanje težav v last-
nih okoljih, ne vidijo pa skup-
nih problemov, ki bi jih lahko
reševali v okviru sveta. Raz-
prava je bila slaba, kar n^ bi
bil še en dokaz težavnega sta-
nja v mladinski organizaciji.
V programskih usmeritvi
za delo v nasledrgih letih j
zato zapisali, da bi se mol
svet ukvarjati z družbenoeH
nomskim položajem mladi™
vzgojo in izobraževanjem, pi
blemi mladinskih delovnih a
cij, hkrati pa se vključevati^
dogajanja v gospodarstvu in
boj za čim boljše rezultate g
spodaijenja. Pri tem pa so d
sebej poudarili, naj se v p
hodnje ne bi toliko ukvarjal
kadrovskimi vprašanji, ki J
letos dvignila precej prahu. |
programsko-volilni konfereif
so nazadnje izvolili novo va
stvo kljub temu, da se s kanj
daturo predsednice osti
družbenopolitične organiza
je niso strinjale. Predsednf
sveta mladine na Celjskemil
postala Anka Vetrih, sekret
pa Mirko Paj.	|
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 3
pridelki v kaščah, seme v zemlji
t^Jiški izvršni svet o odpravi šliode po zimsiii pozebi_
ji Konjii^^^i izvršni svet je
^jo, ki je bila 18. decembra,
^ celoti namenil obravnavi
ipnetijske problematike.
Iprejel je poročilo o spravi-
gli kmetijskih pridelkov in o
,jesenski setvi. Obravnavali
so tudi progam sanacije
,^ode po zimski pozebi.
^Vsi kmetijski pridelki so
Aod streho, je ugotovil izvrš-
il svet. Bili so pospravljeni
pravočasno in pravilno
»skladiščeni. Letošnja proiz-
jodnja žit ni bila doseže;na v
jeloti, tako kot so načrtovali,
^ je bil pridelek nekoliko
iabši, medtem ko je bila je-
lenska setev uresničena v
Jcladu s setvenijn progra-
tiom za gospodarsko leto
H986. Setveni načrt predvi-
deva, da v kolobarju poseje-
f) 20 odstotkov žit, 35 odstot-
kov koruze, 20 odstotkov
krompirja, 23 odstotkov os-
^lih kultur in 2 odstotka olj-
|e repice, in sicer na skup-
Jih površinah 2900 hektar-
ev. Ta kolobar je nujno po-
j-eben zato, ker v občini
udi taka struktura potroš-
ije. Koruza je predvsem na-
tienjena za krmo živini. V
iaslednjih obdobjih pa bodo
lali v konjiški občini večji
loudar^ pridelavi krompir-
^ pred\* em v tem smislu, da
ki povečali hekatrske dono-
in da bi tudi k proizvodnji
^ompirja pristopili na bolj
[rganiziran način.
1 Pri izvajanju jesenske se-
Ve je bilo precej težav
predvsem zavoljo suše, saj je
bilo zato izredno težko ora-
nje, povečala se je tudi po-
trošnja naftnih derivatov in
semen, saj marsikje seme ni
vzklilo. Izvšrni svet je zato
zadolžil strokovne službe, da
ukrepajo tam, kjer je more-
biti prišlo do izpada jesenske
setve, kar bo potrebno nado-
knaditi v pomladanski setvi.
Poseben poudarek je treba
dati proizvodnji na meliori-
ranih površinah, so bili so-
glasni na izvršnem svetu in
zagotoviti, da bo proizvodnja
tekla v skladu z predvideni-
mi, načrti kolobaijenja.
Skoda po zimski pozebi je
bila v konjiški občini izred-
no velika. Izvršni svet jo je
obravnaval že na julijski seji
in je tokrat samo preveril,
kako so ti sklepi uresničeni.
Škoda v sadovanjakih in vi-
nogradih je bila ocenjena na
420 milijonov dinarjev, kar
predstavlja 3,55 odstotka
družbenega proizvoda go-
spodarstva občine. Vloga za
republiško sohdarnostno po-
moč za sanacijo škode po
zimski pozebi ni bila ugodno
rešena, zato je sprejel svoje
sklepe, kako čimbolj in čim
hitreje sanirati škodo iz last-
nih rezerv. Med večimi skle-
pi in stališči so tudi zapisali,
4ia bodo sredstva, ki jih go-
spodarstvo občine namenja
regijskemu skladu za pospe-
ševanje kmetijstva, nakazali
občinskemu samoupravne-
mu skladu za kreditna sred-
stva. Izvršni svet je priporo-
čil skupščinam samouprav-
nih interesnih skupnosti, da
za nadomeščanje izpada do-
hodka oprostijo Kmetijsko
zadrugo - tozd lastna proiz-
vodnja plačila prispevkov iz
osebnih dohodkov in čistega
dohodka za leto 85 ali za leto
86. Vsem lastnikom, ki so
utrpeli škodo v sadovnjakih
in vinogradih pa naj se odpi-
še davek od katarsterskega
dohodka za to ih prihodnje
leto.
MATEJA PODJED
Evidentirani kandidati v občini
Mozirje
Tudi v občini Mozirje je zaključeno evidentiranje
možnih kandidatov za najodgovornejše funkcije v
družbeno politični skupnosti in samoupravnih inte-
resnih skupnostih.
Objavljamo kandidate za najodgovornejše lunkcije v
skupščini občine. Za predsednika: Franc Finkšt, Toni
Boršnak, Franc Miklavc, Anton Vrhovnik, Ivan Kra
mer, Jože Kumer, Jože Doberšek, Rudi Zager, Jože
Rakun. Podpredsednik: Toni Boršnak, Jože Rakun,
Andrej Kranjc, Marko Purnat. Predsednik DPZ: Jože
Celinšek, Izidor Matko, Matevž Požarnik, Edi Herman,
Franc Boršnak, Mirko Strašek, Franc Valte. Predsed-
nik ZZD: Peter Žvipelj, Ana Anžin, Danica Sever,
Stane Kranjc, Andrej Siljar, Toni Boršnak, Pavel
Pukart, Jože Jamnik, Melita Mikek, Matija Nastran,
Milan Cajner, Irena Juvan. Predsednik zbora KS:
Franc Trbovšek, Franc Štighc, Franc Podbrežnik,
Franc Šulek, Milan Šepec, Anton Kladnik, Martin
Pahovnik, Anton Boršnak, Vida Cajner. Predsednik
IS: Franc Finkšt, Ivo Kos.
Skupščina društva za pomoč
prizadetim oseiiam
v preteklem tednu so se v Celju zbrali člani društva
za pomoč duševno prizadetim osebam.
Na skupščini so obravnavali minulo delo ter izrekli
priznanje za uspešno delo Milici Bizjak in jo imenovali
za častno predsednico društva.
A
V celjski občini se je veliko naredilo za um.sko zao-
stale ljudi, še vedno pa je polno nerešenih nalog. Celj-
sko društvo je povezano z vsemi občinskimi društvi v
zvezo za pomoč duševno prizadetim osebam. Pred-
stavnik Zveze je člane na minuli skupščini seznanil s
programom dela za prihodnje leto. Skupščino so člani
društva za pomoč prizadetim osebam zaključili s pri-
jetnim občutkom, da so v letošnjem letu zadane naloge
opravili.	, /
prof. LIDIJA TOMINSEK-HRNCIC
Brez izgub v Emu ne bo šlo
fšeuresničevanie spremenjenega gospatSarsliega načrta
pomeni slabšo startno osnovo za prihotinje leto
Emo ni uresničil novem-
berskega spremenjenega
gospodarskega načrta, od
njega pa bo precej odstopal
tudi ob koncu leta. Z drugi-
mi besedami - brez izgube v
tem celjskem kolektivu ne
bo šlo, bo pa bistveno mai^-
ša, ker se je v začetku prejš-
njega tedna izvršilni odbor
Ljubljanske banke Splošne
banke Celje odločil, da bo
oprostil Emo plačila tečaj-
nih razlik in plačila obresti,
v skupni višini približno
200 milijonov dinarjev. Z
novemberskimi rezultati
poslovanja v Emu se je
prejšnji teden seznanil tudi
celjski izvršni svet.
V novembru niso dosegli
proizvodnega načrta Emovi
tozdi: Posoda, Koth, Odpre-
ski in Emokontejner. Naj-
slabše so uresničili proizvod-
ni načrt v tozdu Kotli, kjer so
dosegli le 63 odstotkov načr-
tovane proizvodnje in v toz-
du Emokontejner, medtem-
ko so morali delavci tozda
Odpreski, načrt je bil uresni-
čen 84-odstotno, zaradi izpa-
da koristiti celo nekaj dni
prisilnega dopusta. Načrt zu-
nanje prodaje so v Emu do-
segli 81 odstotno, izvozni na-
črt pa so presegli za 25 od-
stotkov. Kot zaenkrat kaže,
poslovni rezultati tudi ob
koncu leta ne bodo bistveno
boljšf, ker se trgovine zaradi
letnih inventur branijo zalo^
in ker je vse bolj občuten pri-
tisk konkurence.
Še vedno ostaja odprto
»vprašanje, kje bo dobil Emo
milijardo dinarjev, ki jih po-
trebuje za uresničitev sana-
cijskega programa, medtem
ko bo dobil 875.000 dolarjev
po uradnem kursu od Sploš-
ne banke Celje. Kar zadeva
potrebno milijardo dinarjev,
se celjski izvršni svet dogo-
va^a z bankami in republi-
škim izvršnim svetom.
Gre za dokaj zapleten po-
ložaj, kajti zaradi neuresni-
čeVanja spremenjenega go-
spodarskega načrta, bo lah-
ko Emo januarja, ko naj bi
začel z uresničevanjem sana-
cijskega programa, startal
bistveno slabše kot je pred-
videval še pred nekaj me-
seci.
Ob tem se v Emu zavedajo,
da bi bila vsaka preoptimi-
stična napoved le lažna iluzi-
ja. Zastavili so že poslovno
politiko za prvo četrtletje
prihodnjega leta, načrtova-
nih 900 milijonov dinarjev
ostanka dohodka ob koncu
prihodnjega leta, pa pomeni.
da bodo tudi prihodnje leto
poslovali na robu rentabilno-
sti. Takšen ostanek dohodka
namreč za kolektiv, ki bo
imel približno 35 milijard di-
narjev celotnega prihodka,
ne pomeni veliko.
Povsem očitno je tudi, da
bo potrebno Emo kadrovsko
okrepiti, pri čemer skuša ko-
lektivu pomagati celjski iz-
vršni svet. Eden bistvenih
problemov, ki pa ni le pro-
blem Erna, temveč celotnega
celjskega združenega dela, je
namreč pomanjkanje stro-
kovnih kadrov, ki bi bili spo-
sobni hitreje premostiti te-
žave.
VILI EINSPIELER
Priznanje
celjskim
sindikatom
Občinski svet Zveze
sindikatov Celje je prejel
za dolgoletno tvorno so-
delovanje diplomo ob 40-
letnici izdajanja časopisa
Zveze sindikatov Jugo-
slavije Rad.
• MBP
Stanovanjski dinar združevati
lam, kjer delavci živijo
'Samoupravna stanovanj-
idi skupnost Laško se bo še
aprej zavzemala za spre-
lembo zakona o stanovanj-
sem gospodarstvu. Določi-
> o združevanju sredstev
>Iidarnosti naj bi namreč
)remenili tako, da bo v za-
ttnu uveljavljen domicilni
rincip.
Za spremembo tega dolo-
la se poleg laške zavzema
I več kot dvajset drugih slo-
inskih občin, od koder se
Jčje število delavcev dnev-
) vozi na delo v sosednje,
aviloma večje in bolj razvi-
občine. Njihovo pobudo je
publiška skupščina obrav-
ivala že na julijski seji in je
edlog zavrnila. Iz obrazlo-
ve sodeč, pa je prišlo do
sporazuma med predlaga-
ji in skupščino.
Res je namreč, da zakon o
»novanjskem gospodar-
ju določa, da stanovanjska
upnost združuje sredstva
solidarnostno delitev sta-
vanj in delno nadomešča-
i stanarin za delavce, ki se
evno vozijo iz drugih ob-
I na podlagi posebnega sa-
»upravnega sporazuma
'd domicilnimi in sedežni-
občinami.
Vendar v prizadetih obči
1 pravijo, da ne gre za soli-
■nost po načelih, po kate-
naj bogatejši prispevajo
nejšim zato, da ne bo pre-
ikih razlik pri osnovnem
standardu. Gre preprosto za
zahtevo, da domicilna obči-
na dobi prispevek, ki ga njen
občan plačuje v občini kjer
dela in tudi rešuje svoje sta-
novanjske probleme. Tu pa
ne gre zgolj za sredstva soli-
darnosti, temveč tudi za dru-
ga sredstva namenjena sta-
novanjskemu gospodarstvu
- kot na primer sredstva za
prenovo starih družbenih
stanovanj, za kadrovska sta-
novanja in drugo. Ta sred-
stva pa ostajajo v občini, kjer
občan dela.
Kako obstoječi princip
funkcionira, poglejmo na
primeru občine Laško. Od
stotih stanovanj, ki so jih
podelili v tej občini, so jih
28 dobili prosilci, ki so za-
posleni v drugih občinah.
Stanovanjska skupnost La-
ško pa je dobila od sedežnih
občin sredstva v višini 160
milijonov dinarjev, kar bi
zadoščalo za nakup treh do
štirih stanovanj.
Napake pa se pojavlj^o tu-
di pri izvajanju obstoječega
določila. Prvič zato, ker je
dogovarjanje med matičnimi
občinami in občinami, ka-
mor sc delavci vozijo dolgo-
trajno, drugič pa zato, ker še
vedno upoštevajo podatke o
številu vozačev iz leta 1976.
Število vozačev pa se je v
povprečju v zadnjih letih po-
večalo za polovico.
Delegati stanovanjske
skupnosti Laško so v celoti
podprli predlog skupnosti,
katere pobudnik je bil TIM
Laško, da se ta problem po-
novo da v razpravo na repu-
bliško skupščino in da se
omenjeni zakon spremeni že
v prihodnjem srednjeroč-
nem obdobju.
VIOLETA V. EINSPIELER
Leto pravzaprav sploh ni bilo slabo
Novoletni čas ne trpi slabe volje, če-
memosti, zamer, prepirljivosti. To je že
od njega dni priložnost, da na ljudi in
stvari gledamo iz bolj vedrega zornega
kota, vidimo predvsem svetle, manj pa
senčne strani življenja, ki ga živimo, in
sveta, v katerem živimo.
Zatorej bo moje novoletno premišlje-
vanje optimistično obarvano. Na srečo
je iztekajoče se leto prineslo precej do-
godkov, ki upravičeno podpirajo vedro
razpoloženje.
Leto 1985je bilo - nikakor ne nazadnje
- leto, v katerem je občestvo stotih dr-
žav in dveh osvobodilnih gibanj, združe-
no v gibanju neuvrščenih, po sorazmer-
no dolgotrajnem zastoju v svoji dejav-
nosti spet zaživelo. Znano je, da je k
poživljanju neuvrščenosti kot politike
in kot kolektivnega nastopa članic giba-
nja prispevala skupina tradicionalno
najbolj aktivnih neuvrščenih držav,
med njimi Jugoslavija. Tako je tudi pri-
šlo do ministrske konference neuvršče-
nih v angolskem glavnem mestu Luandi.
Na tem sestanku so štrli enega najtrših
orehov: kje in kdaj naj bo naslednji vr-
hunski sestanek voditeljev držav in
vlad neuvrščenih. Dogovorili so se, da
bo vrh v Zimbabveju, v glavnem mestu
Harare septembra 1986. leta.
Izbira Zimbabveja ni naključna. Polo-
vico članstva gibanja tvorijo afriške dr-
žave. Neuvrščeni kot nasprotniki kolo-
nializma in rasizma posvečajo še poseb-
no pozornost in podpirajo upor črnske
večine v Južni Afriki proti rasističnemu
režimu apartheida. Razen tega Južna
Afrika drži pod okupacijo Namibijo. Za-
torej je prav, da bo osmi vrh neuvršče-
nih ravno v državi na afriškem jugu, v
neposredhi sosedi Južne Afrike.
Drugi svetli dogodek letošnjega leta je
bila Ženeva, srečanje med ameriškim
predsednikom Reaganom in sovjetskim
voditeljem Gorbačovom. Za svet, za mir
na svetu, za popuščanje mednarodne na-
petosti, za vsaj rahlo odjugo v hladni
vojni je bilo zelo pomembno, da sta se
prva moža obeh supersil sploh sestala.
Spomnimo se: leta in leta so med Wa-
shingtonom in Moskvo letele samo ob-
tožbe, kritike, očitki. Pomembno je, da
sta se Gorbačov in Reagan raišla v mi-
ru, da sestanek ni propadel. In še po-
membnejši je sklep, da se bosta kmalu,
bržkone že v naslednjem letu spet sreča-
la. Razumljivo, en sam sestanek ne more
prinesti velikanskega preobrata v sjni-
slu mirnega sožitja, prinesel pa je pre-
cejšen preobrat.
Že tadva dogodka, od katerih ima vsak
svojo specifično težo, bi zadostovala za
optimistično sodbo o letu, ki gre h kraju.
Količkaj pozoren opazovalec svetovne-
ga dogajanja pa je lahko zasledil še dru-
ge pozitivne pojave. Recimo pogumen
spopad s tujimi.dolgovi in inflacijo v
nekaterih državah, recimo v Peruju in v
Argentini. Slovo nekaterih latinsko-
ameriških držav od režima vojaških
hunt. Dejstvo, da seje po letih strahotne
suše in lakote, ki je pobirala ljudi v več
kot 20 afriških državah, seznam držav,
obsojenih na najhujšo lakoto, v tem letu
skrčil.
Kaj pa slabe novice? O teh bo na žalost
še priložnost pisati, ko pride novo leto.
Dotlej pa: držimo pesti, da bo naslednje
leto po svetu prineslo vsaj toliko opti-
mizem zbujajočih dogodkov in pojavov
kot je leto 1985!
Piše JGŽ6 ŠIrceU
ZDRAV SEM
Prispevke za nadaljevanje izgradnje in po-
sodobitev novih prostorov BOLNIŠNICE
CELJE lahko nakažete na naslov:
SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJE
Žiro račun: 50700-640-100084
4. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Zlatarne na pragu leta kakovosti
Vsi gospotiarslii dosežlii so letos nad načrtovanimi
Kolektiv Zlatarn Celje je
140 letnico tovarne prosla-
vila prejšnji petek s slav-
nostno sejo delavskega sve-
ta v celjskem Narodnem do-
mu ter s srečanjem delav-
cev. To je bil uvod v jubilej-
ne aktivnosti, ki se bodo vr-
stile v Celjskih zlatarnah
do aprila prihodnje leto. Le-
to 1986 pa so Zlatarne Celje
razglasila za leto kakovosti.
V	tem letu naj bi Zlatarne
uredile vse tisto, kar se je v
mnogih letih razvoja zlatar-
stva v Celju uveljavilo doma
in v svetu na eni strani, po
drugi pa naj bi utrdile teme-
lje za načrte, ki so sijih zasta-
vili v lastni program in v
skupne načrte grupacije ju-
goslovanskih zlatarjev.
V	prvi vrsti gre za izboljša-
nje kakovosti izdelkov. Večji
poudarek bodo dali malose-
rijski in unikatni proizvod-
nji, ki naj bi jo prihodnje leto
povečali za dvakrat in jo tudi
plasirali v izvoz. Kajti tako bi
izvozili več lastnega dela in
znanja, v celoti pa bi prišla
do izraza posebnost celjske-
ga in s tem jugoslovanskega
zlatarskega oblikovanja. Iz-
biro izdelkov iz plemenitih
kovin bodo še naprej širili z
izdelki, ki že osvajajo zlatar-
sko tržišče, to pa so turistični
in darilni nakit ter zlate in
srebrne ure.
Na slovesnosti ob 140-let-
nici so najvišje priznanje
delovne organizacije - ki-
pec izpiralca zlata, prejeli:
Stane Dolanc, Anica Brglez
ter kolektiva rudnika Bu-
čim in rudnika ter topilnica
svinca Mežica. Državna
priznanja red zaslug za na-
rod so prejeli naslednji de-
lavci Zlatarne: Ivan Han-
žič, Slavko Jerič, Jože Ko-
dre, Olga Rojnik in Anica
Šibanc, Marija Drofenik pa
je prejela medaljo zaslug za
narod.
Poleg nakita, ki ostaja naj-
važnejši proizvodni program
Zlatarn in naj bi to proizvod-
njo povečali prihodnje leto
za 19 odstotkov, bodo za po-
lovico povečali tudi proiz-
vodnjo programa zoboteh-
nične opreme in materialov
Dental ter industrijske zli-
tine.
Od celotnega izvoza Zla-
tarne izvažajo 75 odstotkov
proizvodnje na konvertibilni
trg (letos so izvozili za 6,6 mi-
lijona dolaijev), vendar želijo
izvoziti še več. Ker pretežno
izvažajo v Združene države
Amerike, menijo, da imajo
še velike m.ožnosti za prodor
na druga zahodna tržišča.
Prihodnje leto naj bi izvoz
povečali za 12 odstotkov, če
bodo imeli dovolj osnovne
surovine - plemenitih kovin
- bi lahko izvoz povečali celo
za polovico in dosegli 10 mi-
lionov dolarjev konvertibil-
nega izvoza.
Rast proizvodnje bi težko
zagotovili z 800 zaposlenimi,
kolikor jih sedaj dela v Zla-
tarnah, zato razvijajo koope-
rantsko proizvodnjo (trenut-
no imajo 70 kooperantov)
prihodnje leto naj bi poveča-
li število ljudi, ki bi delali na
domu. Sedaj sodelujejo z 12
osebami.
Na prvi pogled so načrti za
prihodnje leto dokaj zahtev-
ni, a v primerjavi z lanskimi
plani so dosevki tudi dvakrat
večji. Celotni prihodek je
večji za 62 odstotkov in zna-
ša 16 milijard dinarjev, pri-
merljivi dohodek je večji za
95 odstotkov (2 milijardi di-
naijev)„ dvakrat večji je čisti
dohodek (1,6 milijarde dinar-
jev), akumulacija (600 milijo-
nov) in tudi osebni dohodki
so se povečali za d\>akrat ta-
ko, da znaša povprečni oseb-
ni dohodek v tem letu 63.602
dinaija. Produktivnost je za
5 odstotkov večja.
VIOLETA V. EINSPIELER
Kakovost je pravzaprav vo-
dilo celotne proizvodnje in
poslovne politike celjskih
Zlatarn. Zato naj bo ta
vgrajena v sleherni tehno-
loški postopek, v nenehno
skrb za boljšo tehnološko
opremljenost, v razvoj ino-
vacijske dejavnosti, v celot-
ni delovni proces in organi-
zacijo dela in nenazadnje v
odnos do kupca, so pove-
dali.
Več za naložbe
V prihodnjem srednjeroč-
nem obdobju naj bi realni
družbeni proizvod gospo-
darstva občine Žalec naraš-
čal letno za štiri do pet od-
stotkov. Pri tem naj bi rast
industrijske proizvodnje
znašala od tri do štiri, rast
kmetijske proizvodnje pa
od pet do šest odstotkov.
Nekoliko manj naj bi na
realno rast družbenega pro-
izvoda vplivala rast števila
zaposlenih, saj naj bi le-ta
znašala manj kot dva odstot-
ka. Produktivnost naj bi na-
raščala tako, da se bo njen
delež v prirastu družbenega
proizvoda iz sedanjih petdt
set povzpel na 55 do 65 oc
stotkov. Produktivnost m
bi naraščala po tri odstotk
letno.
Izvoz naj bi se v letih nj
slednjega srednjeročneg
obdobja letno povečeval z
sedem do osem odstotkoA
sam konvertibilni izvoz p
naj bi bil vsako leto večji z
devet do deset odstotkov. Z
to ne bo smelo biti težav
oskrbo z reprb materiali i:
surovinami, potrebna pa bc
do tudi večja vlaganja v ol
novo zastarele in dotrajan
opreme, zlasti iz uvoza. Uvo
naj bi zato naraščal tako kc
izvoz. Z uresničitvijo teh nj
log naj bi predstavljal izvoz
družbenem proizvodu 35 oc
stotkov, pokritje uvoza z ij
vozom pa naj bi bilo 175-oc
stotno.
Naložbe bodo torej še kak
pomembne za nadaljnji razve
gospodarstva občine Žalec. ^
strukturi družbenega proizvc
da n^ bi predstavljale petine
to pa pomeni, da bodo za n«
ložbe v naslednjem obdobj
vsako leto namenjali dobrii
pet odstotkov več sredstev.
O vsem tem so govorili tud
na včer^šnjem zasedanju zbo
rov žalske občinske skupščine
na katerem so sprejeli predloi
dogovora o temeljih družbene
ga plana občine za obdobje d(
leta 1990.
JANEZ VEDENJI
V kulturnem programu ob otvoritvi nove tovarne so poleg Godbe na pihala Zarja iz
Šoštanja, mešanega pevskega zbora Svobode in učencev COŠ Biba Roeck sodelovali
tudi najmlajši iz Vzgojno varstvene organizacije Šoštanj.
Foto: EDI MASNEC
Družina bralcev Nove-
ga tednika je vse večja.
Ste ie njen redni član?
Podvojena proizvodnja lilač
Nov proizvodni obrat Elkroja v Šoštanju
z otvoritvijo novega pro-
izvodnega obrata Elkroje-
vega tozda Konfekcija v Šo-
štanju se je uresničila ne-
kajletna želja šoštanjskih
konfekcionarjev po sodob-
nejših proizvodnih prosto-
rih. Proizvodni obrat, ki so
ga odprli v soboto, je tudi za
eno proizvodno linijo večji
od dosedanjega, kar pome-
ni, da bodo lahko že čez dve
leti proizvodnjo hlač v Šo-
štanju podvojili.
Modernizacija in dogradi-
tev je Elkroj veljala 300 mili-
jonov dinarjev, od tega 250
milijonov za gradbena dela,
preostalo pa za opremo. V le-
tu 1987 bodo v Šoštanju izde-
lali 200 tisoč hlač, dvakrat
več kot letos, ob tem da bodo
imeli z dvesto delavci tudi
dvakrat več zaposlenih. Pri-
bližno 85 odstotkov te proiz-
vodnje bodo poslali na tuji
trg. Nov proizvodni obrat bo
kasneje dobil še likalnico, s
tem pa še dodatno zaposle-
ne, kar je za velenjsko obči-
no, kjer je za ženske vse
manj možnosti zaposlitve, še
posebej pomembno.
Elkrojeva pridobitev, na
slovesnosti sta zbranim spre-
govorila direktor Ivan Kra-
mer in Ivo Marenk iz CK
ZKS, je že tretja v letošnjem
letu, saj so pred tem že odpr-
h proizvodni obrat v Lučah
ter trgovino v Tržišču. Pri-
hodnje leto, najkasneje apri-
la, bodo odprli tudi tovarno
v bosanskem Odžaku, kjer
proizvodna hala že stoji, ča-
kajo le še na opremo. Pri tej
investiciji sicer ne gre toliko
za povečanje proizvodnje
temveč predvsem za ukinja-
nje kooperantskih poslov in
uvajanje lastne proizvodnje,
s čimer naj bi v Elkroju pri-
dobili na kakovosti izdelkov
za domače tržišče, s tem pa
ustvarili tudi pogoje za naalj-
njo usmeritev v izvoz.
Skoraj vsa letošnja nova
proizvodnja je namreč na-
menjena tujini, saj se v El-
kroju poleg »lohen« poslov
lotevajo tudi klasičnega i2
voza. Tako so ravno v začel
ku tega tedna poslali prvih
tisoč hlač tudi na amerišk
tržišče, v San Francisco.
R. PANTELI
Treba bo izvažati
Mizarstvo iz Rogaške Sla-
tine je delovna organizaci-
ja, ki si uspešno utira pot na
slovensko in jugoslovansko
tržišče. Na tuje zaenkrat še
niso stopili, razmišljanja pa
zadnje čase vodijo tudi v to
smer.
Delovna organizacija s 120
zaposlenimi se je razvila iz
leta 1928 ustanovljene mizar-
ske delavnice v okviru Zdra-
vilišča za potrebe vzdrževa-
nja. Osamosvojila se je leta
1953. Še pred dobrimi petimi
leti je bil zanjo značilen obrt-
niški način dela in poslova-
nja, danes pa že lahko govo-
rimo o industrijski proizvod-
nji, ki spreminja tudi misel-
nost delavcev. Nova organi-
ziranost vključuje vse faze
delovnega in poslovnega
procesa, posebno pozornost
pa posvečajo planiranju, ki
ga do sedaj praktično niso
poznali.
Letos naj bi ustvarili 222
milijonov dinarjev celotnega
prihodka in zagotovili 12 mi-
lijonov dinarjev sredstev za
reprodukcijo. Račun^o, da
bodo letošnje načrte krepko
prekoračili.
Mizarstvo iz Rogaške Sla-
tine poslovno sodeluje s Slo-
venijalesom in Lesnino iz
Ljubljane ter z LIK Savinja
Celje, kjer želijo poglobiti
poslovne stike in se skupno
vključiti v izvoz. Delovna or-
ganizacija se je že uveljavila
pri opremljanju zdravilišč.
hotelov, bank, pošt. Letos £
bili v Splitu, Dubrovniku, r
Braču, Korčuli, v Osijeku i
Subotici. Upajo, da jim bt
preko Slovenijalesa v Splitt
uspelo prevzeti opremo ok^
li 60 trgovin v mestu in oko?:
ci. V načrtu za prihodnje le ■
im^o še opremo hotelsk '
objektov v Bohinju in Krar
ski gori ter izdelavo notran,
opreme za občinsko sodišč
in občinsko skupščino v O;
jeku.
Za večja vlaganja se še nisi
odločili, zaenkrat imajo v m
slih samo izboljšanje pog
jev dela z obnavljanji i
vzdrževalnimi deli. V pripr •
vi je načrt za ureditev sanit
rij, garderob in skupner
prostora za delo samoupra
nih organov in za sestank*
vanje. Zavedajo se, da bo tr
ba stare stroje kmalu zamL
njati z novimi, zato bodo m j
rali pričeti tudi izvažati.
M. AGREjj
5 2^DECEJJBE^985
NOVI TEDNIK - STRAN 5
Vsak ima možnost oJločanja o kandiilatili
Kakšni delegati nas bodo zastopali in kdo bo opravljal odgovorne dolžnosti bomo odločili vsi - če bomo hoteli
Neutemeljeno in pretirano bi bilo priča-
i^iovanje, da bo leto 1986 prelomno, ne-
dvomno pa bo politično pomembno. Kon-
gresi in konference družbenopolitičnih
organizacij, predvsem pa volitve za dela-
^atske skupščine že sami po sebi to potr-
jujejo. Ker bo naš nadaljni razvoj in pre-
magovanje težav najbolj odvisen od ljudi,
ii nas bodo naslednja štiri leta predstav-
ljali v delegatskih skupščinah, nam res ne
»pore biti vseeno, če bodo to najboljši,
)oajsposobnejši ljudje ali ne. To pa se odlo-
ta že sedaj, v pripravah na volitve. O njih
4n sploh o dejavnosti socialistične zveze
itia celjskem območju smo se pogovarjali s
ipredsednikom Medobčinskega sveta
\SZDL Filipom Beškovnikom.
1;
Do volitev je še kar nekaj časa in
veliko dela bo do njih še treba opra-
viti v delegatskih skupščinah. Dele-
: gatom pa kot da pohaja sapa. So
•j kritične ocene upravičene?
1 Na programskih konferencah občinskih
organizacij SZDL je bilo povsod slišati veli-
Ico kritik na delovanje delegatskega siste-
iPna. Nobena radkost ni ocena, da so ljudje
brezvoljni, apatični. Mislirh, da ni tako. Mp-
irali bi določno povedati, kje ne gre. Če
pomislimo, daje povsod vključenih ogrom-
no ljudi v delo družbenih organizacij in
društev, v velenjski občini na primer celo
za polovico več kot je prebivalcev, potem
he moremo govoriti o neaktivnosti. Ljudje
fee vključujejo, torej smo v naši družbi za to
tudi ustvarili potrebne pogoje. Tudi gmot-
he. Delo organizacij in društev zahteva veli-
0 denarja, za katerega se dogovarjajo pre-
0 samoupravnih interesnih skupnosti,
recej pa ga pridobijo sami s svobodno
lenjavo dela z organizacijami združenega
sla.
Za družbene organizacije in dru-
štva res lahko potrdimo, da dobro
delujejo, pa tudi za občinske skup-
ščine to v veliki meri velja. S skup-
ščinami samoupravnih interesnih
skupnosti pa so ves čas težave.
V delegatski sistem je vključenih nad 10
Istotkov prebivalcev. V manjših krajev-
h skupnosti skoraj ni možnosti za menja-
J delegatov, vsi pa tudi niso za vse. A bolj
)t to bremeni delo v skupščinah samo-
Jravnih interesnih skupnosti položaj v
užbenih dejavnostih. Skupna poraba je
■s čas omejena in strokovne službe ne
orejo na čudežen način ustvarjati različ-
h alternativ za porabo v posameznih de-
^'nostih, o katerih bi se delegati lahko
lločali.
Kljub omejitvam se v interesnih
skupnostih obrača ogromno denar-
ja, ki ga prispevajo zaposleni, a in-
teresa za nadzor ni.
V^se skupaj je proces. Občinske skupšči-
so že tradicija in tudi skupščine samo-
Tavnih interesnih skupnosti bodo to po-
'le. Ljudje bodo spoznali, da tu odločajo
veliko več denarja kot na občinskih
upščinah.
Menite, da je aktivnost ljudi, po-
sebej delegatov, odvisna le od nji-
hove zavesti, da torej ni nekih do-
ločnih razlogov za nedelo - če lahko
o njem sploh govorimo?
Kjerkoli se zberemo, govorimo le o sla-
bem. O tem pišemo in poročamo. Le o sla-
bem, ne pa o dosežkih. Iz tega izvira pasiv-
nost. Pa smo vendar toliko dosegli. Kar
poglejte si naša bivalna okolja in jih pri-
merjajte s tistim, kar je bilo.
Tudi v vseh teh okoljih ni vse kot
bi naj bilo. Slišati je celo, da ljudje
grozijo, da bodo bojkotirali volitve,
ker v njihovem ožjem okolju ni bilo
narejeno, kar je bilo dogovorjeno.
Nobenih objektov ne bomo delali zaradi
volitev. Ni .pa prav, če načrtov nismo ures-
ničili in če ljudem nismo pojasnili, zakaj je
do tega prišlo. Inflacija je naredila svoje in
ljudje bi to razumeli. To pa seveda ne po-
meni, da dogovorjenega in ne narejenega
nikoli ne bodo imeli. Ne moremo govoriti o
nezaupanju ljudi v aktivnost družbenopoli-
tičnih organizacij in občinskih skupščin.
Referendumi o samoprispevkih so, na pri-
mer, praviloma uspeh. Ljudje vedo, da se
morajo vključevati v izboljševanje družbe-
nega standarda in bivalnega okolja, uspeš-
nost referendumov pa je seveda odvisna od
tega, kako so bili stari programi uresničeni
in kako so jim bili novi predstavljeni. Če v
programu vsak vidi svoj osebni interes -
šolo, vrtec, cesto, vodo, potem odločitev ni
težka.
To so določne stvari in vsakdo si
lahko živo predstavlja, kaj bo z nji-
mi pridobil. Izbiro delegatov in vo-
litve le ne moremo tako neposredno
povezati z interesom posameznika
za odločanje.
Ljudje vedo, kaj so volitve in kaj pomeni-
jo. Zavedajo se pomena svojih odločitev,
zato še toliko bolj zamerijo praksi iz prete-
klosti, ko so ponekod imeli premalo vpliva
na izbor sprva odbornikov in potem delega-
tov. Tokrat smo s pripravami na volitve
pravočasno pričeli. Spodbujali smo eviden-
tiranje v temeljnih okoljih, nismo pa dajali
pobud za nosilce vodilnih funkcij v obči-
nah in republiki. Tudi njih so ljudje sami
evidentirali.
So jih res?
So, a žal še v preskromnem obsegu. To je
slabost, ki jo bo treba v bodoče še odprav-
ljati. Še bolj kot sedaj bo treba izkoristiti
tudi velike možnosti, ki jih imajo pri evi-
dentiranju družbene organizacije in dru-
štva. Za mesta, kjer se ljudje sicer slabo
poznajo, je to izredno pomembno. Letos je
tega več, a še premalo.
Vsakdo je lahko vplival na evi-
dentiranje. Bo lahko tudi na kandi-
diranje?
Šele pri kandidiranju lahko pride do očit-
kov, da smo sami postavljali kandidate. Ja-
nuarja se bodo pričeli postopki in morali
bomo poskrbeti, da bodo ljudje v temeljnih
okoljih na kandidacijskih konferencah res
lahko vplivali na izbor kandidatov. Ne mo-
remo pa si delati utvar, da bodo povsod to
tudi naredili. V organizacijah združenega
dela ne pričakujem težav, saj se tam ljudje
poznajo in znajo skupaj odločati. V Sociali-
stični zvezi pa je veliko odvisno od vaških
in uličnih odborov ter od zborov stanoval-
cev, ki pa povsod niso zaživeli. Če bomo
kandidiranje dobro speljah, potem tudi ne
bo problema odprtih ah zaprtih kandidat-
nih list in ne potrebe po selekciji na voli-
tvah.
Ljudje se bodo odločali na kandi-
dacijskih konferencah - če bodo na-
. nje prišli.
Če jim je res do tega, da kandidate spo-
znajo in se o njih odločijo, bodo prišli. Naša
dolžnost je, da so ljudje obveščeni o vseh
sestankih, nanje pa jih ni mogoče pripeljati.
Dogovorili smo se, da bodo povsod sprego-
vorili o vseh, ki so bili evidentirani. Vsi ne,
morejo postati kandidati, a tudi evidentira-
nje je priznanje.
Je zaskrbljenost, da marsikdo ne
bo ravno navdušen nad svojo kan-
didaturo, upravičena?
Gotovo, saj gre za velike obveznosti. De-
legat, ki pozna svoje delo, pozna tudi ob-
veznost, da mora z gradivi seznanjati svojo
volilno bazo, da se ta vključi v razreševanje
problemov. Govorim o kupih materialov.
To daje ljudem misliti.
Vsi, v vseh okoljih, bi se naj odlo-
čali o kandidatih. Kako pa je ob tem
s koordinacijo kadrov?
Naloga občinske konference SZDL in
občinskega sveta ZSS je, da pregledajo sez-
name delegatov za odgovorne funkcije v
skupščinskem sistemu, ugotovijo, če izpol-
njujejo kriterije in se odločijo, koliko kan-
didatov za posamezne funkcije bodo ponu-
dili delegatom. Tudi za prevzem odgovor-
nih dolžnosti velja, da vsi, ki so bili eviden-
tirani, niso pripravljeni prevzeti dolžnosti -
še bolj kot pri delegatih, saj so njihove ob-
veznosti večje. Ljudje sicer imajo tudi v
sedanjih delovnih okoljih obveznosti, a ne
tolikšnih.
Govorimo o odgovornosti za pre-
vzem dolžnosti?
Govorimo. A to je stvar prepričevanja.
Posameznik mora imeti trden razlog za za-
vrnitev funkcije. To so praviloma družbe-
nopolitični delavci, ki jih ljudje poznajo.
Mnogi so se tudi opredelili, da izpolnjujejo
program Zveze komunistov. Zanje je prev-
zem funkcije dolžnost, odločiti pa se mora-
jo sami.
Za nosilce odgovornih dolžnosti
bi naj izbrali najsposobnejše. Od če-
sa je odvisno, če bodo dolžnosti tudi
prevzeli?	.
Predlagamo vedno po svojem prepriča-
nju najsposobnejše. Včasih, če pregovarja-
nje ne uspe, "se odprejo vrata tudi manj
sposobnim, a bolj ambicioznim. Prevzema-
nje novih dolžnosti pa je predvsem odvisno
od tega, kako bomo znali zagotoviti prava
dela ljudem, ki so odgovorne dolžnosti do-
slej opravljah. Da ne bo vprašanj, kaj bom
pa delal čez štiri leta. Včasih so resnično
težave, a se rešijo. Nobenemu funkcionarju
na celjskem območju še ni bilo potrebno
čakati na zaposlitev šest mesecev, kolikor
je najdlje predvideno. Za strokovnjak^^v
proizvodnji pa se tudi ne morem strinjati,
da bi v štirih letih v stroki ostali zadaj. Tudi
opravljanje družbenih funkcij je šola, ki
daje predvsem širši pogled na vsa doga-'
janja.
Po obisku volišč je mogoče naj-
bolj neposredno oceniti trenutno
družbenopolitično razpoloženje.
Kaj mislite, da bo pokazal prihod-
nje leto?
Naredih bomo vse, da bodo ljudje prišli
na volišča, da bo vzdušje primerno. Vseh
načrtovanih nalog v posameznih okoljih si-
cer nismo opravili, a za to so objektivni
razlogi, ki jih vsakdo razume. Tudi gospo-
darske razmere na celjskem območju niso
kritične. Realni osebni dohodki so letos po-
rasli od 5 do 8 odstotkov. Socialna varnost
ljudi je primerna kljub mnogim težavam.
Doslej nam je uspelo, da so ljudje vedno
imeli delo in se ni posebno povečalo število
ljudi, ki še čakajo na zaposlitev. Reševanje
življenjskega standarda pa je osnova za za-
dovoljstvo ali nezadovoljstvo.
. Socialistično zvezo poleg volitev
čaka še ena odgovorna naloga - raz-
prava o kritični analizi družbeno-
političnega sistema. Časa zanjo bo
malo. Kako se pripravljate in kaj od
nje pričakujete?
Od te razprave si obetamo podrobno raz-
delavo vprašanj v zvezi z Ustavo in Zako-
nom o združenem delu, za katera je bil na
zvezni ravni dosežen sporazum. Gre za 20
ustavnih določil in 140 določil Zakona o
združenem delu. Težko bo, če se bomo lote-
vali vsega povprek in ne le tega, že dogo-
voijenega. Razprava o vsem drugem bi bila
brez pomena. Za dogovorjene stvari pa
imamo vso možnost predvsem za dodatne
pobude, kako odprta vprašanja razrešiti.
Razprava se pričenja v drugi polovici ja-
nuarja in se zaključuje februarja in če se
bomo v krajevnih skupnostih lotevali vpra-
šanj, ki so vezana nanje, v organizacijah
združenega dela pa spet tistih, ki so tod
najbolj živa, bo lahko razprava uspešna.
Mar ni to bolj referendum o pred-
laganih spremembah kot javna raz-
prava?
Je. Ampak zelo pomemben. Kot so po-
membne vohtve. Vse to veliko delo pa bo-
mo speljali le ob dobri organiziranosti.
6. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Sporazum o financiranju KS
v Šentjurju pripravljajo
samoupravne sporazume, s
katerimi bi krajevnim
skupnostim zagotovili sta-
len dotok sredstev iz dohod-
ka delovnih organizacij.
Doslej takšen način financi-
ranja delovanja krajevnih
skupnosti v občini ni bil
uveljavljen in skoraj vse so
v svojih referendumskih
programih zapisale, da bo
del zbranega denarja name-
njen tudi njihovemu delo-
vanju.
Če bodo delovne organiza-
cije sporazume podpisale, bi
odpadle vse dodatne prošnje
za finančno pomoč različnim
društvom in organizacijam.
Pa tudi delež iz samopri-
spevka za delovanje krajev-
nih skupnosti bo lahko
manjši.
Po predhodnih dogovorih
v občini ugotavljajo, da so
delovne organizacije pri-
pravljene podpisati sporazu-
me. S tem bi iz dohodka
združevale po 0,20 odstot-
kov, kar bi bila edina dodat-
na obremenitev gospodar-
stva. Iz tega denarja pa bi 70
odstotkov namenili za delo-
vanje krajevnih skunosti na
osnovi domicilnega princi-
pa, ostalo pa bi dobile štiri
nerazvite krajevne skupno-
sti v občini (Loka, Prevorje,
Dobje in Kalobje) kot soli-
darnostno pomoč.
TC
V Aeru zemeSjski plin
v Aeru, tozd Kemija Šempeter bodo prihodnjo jesen namesto
mazuta začeli uporabljati zemeljski plin. Najprej bodo z njim
kurili en večji kotel, potem pa bodo postopoma prešli samo na
plin, medtem ko bodo imeli mazut v rezervi. V bližini tovarne že
gradijo stavbo za merilno regulacijsko postno, skozi katero bo v
končni fazi steklo toliko plina, da bodo z njim nadomestili kar
1500 ton mazuta.
Zemeljski plin že dalj časa uporabljeno v Tovarni nogavic na
Polzeli, poleg Aera pa se zanj odločajo že tudi nekatere druge
tovarne v Savinjski dolini. Zemeljski plin sicer ni cenejši, je pa
oskrba z njim bolj zanesljiva, pa tudi mnogo manjši onesnaževa-
lec okolja je kot mazut.
T. TAVČAR
Rešena preskrba z vodo
Na Rečici ob Savinji te dni zaključujejo gradnjo dveh 120
kubičnih metrov velikih vodnih rezervoarjev, s katerima bo
oskrba te krajevne skupnosti z vodo rešena za dalj časa. Kljub
suši je bilo letos na Rečici vode sicer še dovolj, vendar pa so v
krajevni skupnosti menili, da je potrebno zaradi predvidene
industrijske in družbene gradnje, pa tudi zaradi vse večjega
obiska v avtokampu Varpolje, zgraditi večje rezervoarje. Inve-
sticija bo Rečičane veljala deset milijonov dinaijev. Večji del, tri
petine, je referendumskih sredstev, ostalo pa so prispevali zdru-
ženo delo in krajani. Dela izvaja obrtnik, ob zasutju cevi pa bodo
s prostovoljnim delom sodelovali tudi krajani. Ob lepem \Te-
menu bi lahko nov vodovod odprli že takoj v začetku januaija 86
sicer pa zgodaj spomladi.
RP
Novoletno
srečanja na
Ostrožnem
v celjski krajevni skup-
nosti Ostrožno vsako leto
priredijo novoletno sreča-
nje krajanov z namenom,
da utrdijo medsebojne od-
nose, se še bolje spoznego,
izmenjajo svoja mnenja in
morda dogovorijo kakšno
skupno akcijo za prihodnje
leto. Srečanje je bilo v ne-
deljo. Združili so ga z obi-
skom dedka Mraza. Vsak
krajan je dobil novoletno
darilo, za slavnostno kosilo
pa so prispevali sami. Sre-
čanja se je udeležilo 70 kra-
janov.
VVE
Upokojenci so veseli srečanja
Tovarna nogavic na Pol-
zeli ima okrog tisoč tristo
zaposlenih in 350 upokojen-
cev. Upokojenci so bili v
tem kolektivu vedno dobro-
došli, spomnili so se jih za
vsak tovarniški praznik, tu-
di ob Novem letu in žensk
za osmi marec.
Letos iz stabilizacijskih
vzrokov niso pripravili sre-
čanja za 9. september, ko se
je ponavadi zbral ves kolek-
tiv z upokojenci. Prav zato
so se dogovorili, da bodo se-
daj, v prednovoletnem času,
pripravili srečanje za upoko-
jence. Na srečanju so se
zbrali vsi, ki jim je to zdravje
dopuščalo, o svojih vtisih pa
so povedali takole:
Ivan Marovt: »Upokojil
sem se leta 1967 in priznati
moram, da sem vsake pozor-
nosti s strani tovarne zelo ve-
sel, pa naj bo še tako skrom-
na. Človek se ne počuti odre-
zanega, še naprej spremlja
razvoj kolektiva, v katerem
je dolgo let delal. Današnje
srečanje pa gotovo vsakemu
izmed nas mnogo pomeni.«
Marija Esih: »Pet let je,
odkar sem se upokojila in
vezi, ki me vežejo s tovarno,
so še vedno zelo čvrste. Če
človek dolga leta hodi na eno
delovno mesto, mu to posta-
ne drugi dom in, ko gre'za-
služeno v pokoj, ga zelo po-
greša. Zelo lepo je od naših
nekdanjih sodelavcev, da so
nam pripravili to srečanje in
s tem pokazalij da smo še
vedno del kolektiva.«
Asim Fišekovič: »Dolga
leta sem delal kot trgovsk
zastopnik Tovarne nogavic
Živim v Sar^evu in imam 1(
malo priložnosti, da bi hodi
v tovarno. Pravzaprav sen
danes prvič po treh letih tu
kaj. Zelo lep program s(
nam pripravili, lepo so naj
pogostili, danes sem srečen
ker sem med svojimi nekda
njimi sodelavci.«
Erna Kušnik: »Enkratne
je! Čeprav je bilo tudi drugič
ko so nas povabili na prazno
vanje, zelo prijetno, ni bii(
tako kot danes. Skupaj smo
obujamo spomine, uživamc
v lepem programu, petju, č(
.jedo hoče, lahko tudi pleše
skratka, podobna srečanji
so zares prijetna.«
T. TAVČAP
Sto let šolstva v Hndražu
Iz kombiniranega pouka bi radi prešli na "čisfe« razrede
Podružnična štirirazred-
nica v Andražu je praznova-
la letos svojo stoletnico. De-
vetindvajset učencev je
skupaj s svojima učiteljica-
ma ta častitljivi jubilej že
proslavilo, saj so povabili
medse vse nekdanje učitelje
na andraški šoli, vsi skupaj
pa si najbolj želijo, da bi ob
101. rojstnem dnevu šole že
lahko telovadili v novih
prostorih.
Tako hitro seveda ne bo
šlo, saj je na andraški po-
družnični šoli potrebno ob-
noviti še veliko drugega. V
zadnjih desetih letih so šolo
sicer že delno obnovili in
uredili centralno ogrevanje,
vendar učiteljici Anka Špi-
Ijak in Martina Ograjenšek
skup^ s svojimi devetin-
dvajsetimi osnovnošolci
upata, da bodo na matični
osnovr« šoli Vere Šlander na
Polzeli v prihodnje bolj rni-
slili na svojo podružnico. Že
zato, ker bo šolske klopi v
Andražu prihodnja leta drg-
nilo več učencev. V šolskem
letu 1986/87 bo na šolo že
vpisanih devet učencev več,
za naprej pa računajo, da bo-
do iz kombiniranega pouka
lahko prešli na »čiste« ra-
zrede.
Seveda pa bo do takrat po-
trebno šolo nekoliko razširi-
ti. Sedaj imajo namreč ureje-
ni le dve učilnici, pa manjši
prostor obložen z blazinami,
ki mu pravijo kar »zasilna te-
lovadnica«, in ostale nujno
potrebne prostore kot so na
primer'kuhinj a in sanitarije.
Tradicija šolstva, ki v An-
dražu traja že stoletje, se ka-
že tudi v dobrem sodelova-
nju šolarjev in krajanov.
Pravzaprav imajo na tej šoli,
ki deluje v izredno skromnih
razmerah, toliko interesnih
dejavnostih, da se jih ne bi
sramovala niti kakšna večja
šola. Šolarji sodelujejo s kul-
turnim društvom, z gasilci in
člani rvp Partizan Andraž.
Sami pa imajo pevski zbor-
ček, dramsko-recitacijsko
sekcijo, prometni krožek in
svojo malo knjižnico. Vse
več zanimanja je tudi za so-
delovanje v »veseli šoli«, pa
varčevanje v pionirski hra-
nilnici in tekmovanju za
»bralno značko«. Pa še nekaj
velja pohvaliti na andraški
štirirazrednici. Učenci do če-
trtega razreda osnovne šole,
ki polnijo svoje znanja željne
glave z novimi spoznanji v
Andražu, se namreč lahko
fakultativno učijo tudi an-
gleščino. In to jim še kako
prav pride ob prehodu na
višjo stopnjo, ko nadaljujejo
s poukom na osnovni šoli
Vere Šlander na Polzeli.
IVANA FILDER
FOTO: EDI RlASNEC
Novoletno
srečanje v
Lfuiineni
v četrtek, 26. decembra
bosta KK SZDL Ljubno in
KS Ljubno že osmič prire-
dili tradicionalno novolet-
no srečanje in pogostitev
ostarelih krajanov. Nanj so
vabljeni vsi krajani starejši
od 70 let. Takih je v KS
Ljubno okoli dvesto. Sre-
čanje je postalo tako pri-
ljubljeno, da se ga iz leta v
leto udeleži več starostni-
kov. Organizatoiji pričaku-
jejo, da se jih bo letos zbra-
lo že okoli 120.
Kljub temu, da se pojav-
ljajo zadrege ob financira-
nju srečanja ostarelih kra-
janov, pa si je KK SZDL
Ljubno zadala nalogo, da to
srečanje mora ostati tudi v
prihodnje, kajti z nobenimi
besedami se ne da opisati
veselja teh ljudi, ko vidijo,
da niso čisto pozabljeni in
postavljeni na rob družbe-
nega dogajanja.
Srečanje ostarelih kraja-
nov bodo finančno omogo-
čili gospodarske organiza-
cije, društva, obrtniki in
KS.
RAJKO PINTAR
Papirničarji za Trubarja
Prijetno so presenetili ra-
deški papirničaji, ki so iz-
dali stenski koledar za leto
1986, posvetili pa so ga 400-
letnici smrti Primoža Tru-
barja. Naslovni list so tako-
le izpisali:
»Usahnil je kakor staro iz-
črpano drevo, seme njegovih
wmBmmmmmmmtmm
misli pa je ostalo široko po-
sejano po slovenski zemlji.
Umrl je mož, ki je brezime-
nemu alpskemu ljudstvu dal
ime - Slovenci; ki je prelil
živo govorico tega ljudstva v
pisano besedo in mu dal -
prvo knjigo;
ki je ustanovil slovensko
cerkev m dal Slovencem pr-
vo slovensko šolo;
ki je prvi spoznal zgodo-
vinsko pomembnost jezi-
kovnega, kulturnega in poli-
tičnega zbliževanja vseh juž-
nih Slovanov;
ki je raje trpel v izgnan-
stvu, kot da bi se udinjal mo-
gočnežem. Umrl je - velik
človek.
Trubar je zapustil ta svet v
prepričanju, da je v sloven-
sko zemljo posejal seme traj-
nega napredka.«
Oblikovalec Simon Sernec
je na štiri liste določil po tri
mesece v letu, vse pa opre-
mil s povečavami faksimil
Trubarjevih tekstov iz njego-
vih temeljnih del. Koledar je
v vseh pogledih vzorno kul-
turno dejanje. Ne le zaradi
tega, ker so v tovarni mislili
na pomemben jubilej iz naše
kulturno-politične preteklo-
sti, ampak tudi zaradi tega,
ker je izdelava takšnega ko-
ledarja neposredna oblika
boja proti še vedno preveč
prisotnemu slabemu okusu
in kiču ter potrošniškim bliž-
njicam.
DRAGO MEDVED
Novoletni koncert
Novoletni koncert postaja v Celju tradicionalna prire-
ditev. Ideja je zorela 10 let in se uresničila v letu 1982.
Klasična dejavnost Celjskega godalnega orkestra v
komorni zasedbi in plesno-zabavna dejavnost Plesnega
orkestra Žabe je postala preozka. V želji, da bi približali
simfonično kot revijsko glasbo čim širšemu krogu ljubite-
ljev glasbe sta se oba ansambla združila in pritegnila v
svoje vrste še druge glasbenike iz celjske regije ter štu-
dente.
Letos so na sporedu dela Brucha, Suppeja, Straussa in
Beatlesov v priredbi Janija Goloba.
V tem letu se organizaciji pridružujeta tudi Zavod za
kulturne prireditve Celje in Zveza kulturnih organizacij v
Celju.
Novoletni koncert je bil v Žalcu 25. 12. 1986, v Celju bo
26. 12. 1986 ob 19.30, v Slovenskih Konjicah bo 28. 12. 1986
ob 19.00 in v Rogaški Slatini 30. 12. 1986 ob 19.30.
Ob razumevanju združenega dela in interesnih skupno-
sti bo novoletni koncert zaživel vsako leto.
P. R.
Vrata, ki se odpirajo za razigrano skupino šolarjev, sicer ne vodijo v pekarno Mišmaš,\,
andraški učenci so nam povedali, da jim njihova kuharica včasih za malico postavi
mize še okusnejše dobrote od tistih iz pravljične pekarne.	v
NOVI TEDNIK - STRAN 7
Najstarejša v Celju
ižefa Ušaj iz SIfalne Ideti Je praznovla
o drugi rojstni dan
Vsak obisk pri Jožefi Ušaj
a Skalni kleti je vsako leto
resenečenje zase. Ko je do-
alnila sto let je imela še
►liko energije v sebi, da si
h je na vrvici življenja že-
la nanizati še nekaj. Lani
> želje že ni bilo več, rekla
, da je betežna preveč in v
ipoto drugim, vendar je še
Dspodinjila.
'Letos ne kuha več, zato za-
p skrbi nečak Joško v nje-
p veliko zadovoljstvo. Naša
}ara znanka ne hodi več
fen, pravi pa, da jo bo spo-
mladansko sonce še zvabilo,
5 ga bo le dočakala.
Kaj počne v teh zimskih
neh? Pestuje svojo Ijublje-
f) mucko, posluša radio in
! izgublja v spominih. Ti
red njo vstajajo tako živo,
Jt da bi se dogajali pred
■atkim. Ve povedati o svoji
di mladosti, ki jo je preživ-
ljala na Primorskem, pripo-
veduje o tem, kako je prišla v
Slovenijo in po dolgih letih
preseljevanja našla dom v
Celju, kjer je njena gostilna
že pred prvo svetovno vojno
žela velik ugled. K njej so
zahajali sami znani Celjani
ter oficirji, ki so pri njej jedli,
kar so si zaželeli, saj je gostil-
ničarka Jožefa poznala veli-
ko narodnih jedi iz različnih
dežel.
Spomini, da, vsakdan pa je
za njo dolg, ker ne more de-
lati več, vsaj tako ne, kot je
bila vajena celo življenje.
Njen recept za dolgo življe-
nje je znan - trdo delo, zdra-
va hrana in mirno življenje.
Jožefi Ušaj iz Celja želimo
ob njenem praznovanju vse,
kar si sama najbolj želi, tudi
tisto, kar nam ni povedala ob
našem obisku.
T. TAVČAR, Z. S.
Upokojenci poje za bolnišnico
Mešani pevski zbor Zveze društev upokojencev Celje je imel 21. decembra slavnostni koncert. Ves čisti dohodek so
namenih za modernizacijo celjske bolnišnice, za kar gre zboru vse priznanje. Pod taktirko zborovodje Toneta Tržana so
moški, ženski in mešani pevski zbor pred prenapolnjeno dvorano predstavili pregled svojega dela. Z nežnimi glasovi, z
izvrstno dikcijo, čistimi toni, odhčno povezavo in velikim smislom za kulturo petja so odpeli težek program. Občinstvu je
predsednik zbora Jože Jarnovič predstavil zgodovino zbora, Alojz Zuntar pa se je zahvalil za prispevek za bolnišnico.
Upokojenci ob tem kličemo vsem Celjanom: Posnemajte nas. Upokojenci smo za bolnišnico zbrali že več kot milijon in
poi dinarjev.	K Š.
Zbor najmlajšib celjskih Partizanovcev
Preko 220 aktivnih članov od cicibanov do članov, 10 ur redne tedenske vadbe, vrsta
široko zasnovanih rekreativnih akcij, predvsem pa čvrsta naravnanost v temeljno telesno
vzgojo. To je le najbolj groba podoba dela društva za temeljno telesno vzgojo »Partizan«
Nova vas, ki je kot samostojno društvo pričelo z delom letos spomladi. Na redni letni
konferenci minuli četrtek so dosedanje delo dobro ocenili, za prihodnje obdobje pa so
zastavili količinsko sicer skromen, a vsebinsko bogat program, za katerega pravijo da ga
bodo tudi v celoti uresničili. Dosedanje delo kaže, da jim velja verjeti.	B. R.
Razstava ob
dnevu JLA
v dneh pred praznikom
JLA je bila v razstavišču La-
ški dvorec v Laškem odprta
bogata razstava vojaških
zvez, lahke oborožitve pri-
padnikov	teritorialne
obrambe in radioamaterske
dejavnosti v Laškem.
Pripravili so jo: Občinski
štab za TO, Oddelek za ljud-
sko obrambo občine Laško
in Radio klub Laško. Na raz-
stavi so prikazali dejavnost
Radio kluba Laško, ki je lani
praznoval 35-letnico obstoja,
tehnično opremljenost teri-
torialne obrambe in vojaških
zvez občinskega centra za
obveščanje z namenom, da
se delovni ljudje in občani
bolje seznanijo z tovrstnim
področjem SLO in DS v nji-
hovi občini, kakor tudi z de-
lom radioamaterjev. Svoj
prispevek na razstavi so dali
tudi modelarji.
v. MAROT
^pešen skupni lov
^ovski družini Loče pri Poljčanah in lovska družina Poljčane sta drugo docembersko
ieljo pripravili na obmejnem področju svojih lovišč v revirjih Lubečna in Zalonč
)ešen skupni lov na divje prašiče. V teh revirjih, ki se raztezajo med Konjiško goro m
čem, je divji prašič stalna divjad, zato člani obeh lovskih družin namenjajo veliko skrbi
'podarjenju in gojitvi te vrste divjadi. Med številne naloge lovcev sodi tudi redno
nljenje divjih prašičev na posebej izdelanih krmiščih, s čimer v veliki meri preprečujejo
>do na poljščinah.
fa skupnem lovu je sodelovalo preko 60 članov obeh lovskih družin, z njimi pa je bil tudi
ski gost Andrej Marine, predsednik centralnegavkomiteiia Zveze komunistov Slovenije,
je bil lov uspešen, zgovorno priča podatek, da so člani zelene bratovščine ob zaključku
a pozdravili lovino ob kar šestih uplenjenih ščetinarjih.
Foto: BOŠTJAN KRANJC
Jubilejni koncert
Pihalni orkester Štorskih že-
lezaijev je dobil letos za novo
leto in za 15 letnico svojega de-
lovanja prav gotovo najljubše
darilo, komplet novih instru-
mentov Yamaha. Ta prizadev-
ni glasbeni kolektiv, ki ga vseh
15 let vodi Franc Zupane, seje
uspel iz skromnih začetkov
uvrstiti med najboljše sloven
ske pihalne orkestre. To potr-
jujejo številna gostovanja po
vsej domovini, uspehi na tek-
movanjih v Mariboru in na
Bledu, kot tudi vabila za razne
nastope.
Ob praznovanju tega jubileja
pripravljajo v Štorah samosto-
jen koncert, ki bo v petek , 27.
tega meseca ob 18. uri v kultur-
nem domu v Štorah, kjer bodo
pripravili tudi razstavo starih
instrumentov.
Mala čarovnica
člani gledališkega krožka na
osnovni šoli Primož Trubar v
Laškem so pod mentorstvom
učiteljice Anice Bregar prire-
dili pravo presenečenje za vse
svoje sošolce in ves šolski ko-
lektiv. Še sami niso veijeli,.da
jim bo novoletna igrica Mala
čarovnica, ki ni znala biti hu-
dobna, tako uspeha, da jo z
navdušenjem gleda staro in
mlado. Ko si bodo igrico po-
gledali vsi učenci te šole, teh je
okoli tisoč, se bodo odpravili
na gostovanja.
VVE
Štirje fantje muzikantje na
štorskem odru
Minuli četrtek je niladinska skupina amaterskega gleda-
hšča Zelezar Celje-Štore pod režijskim vodstvom Ane
Tomažin pripravila malčkom v prednovoletno veselje igrico
Miroslava Košute po Grimovem motivu, Štirje fantje muzi-
kantje.
Otroci so zvesto spremljali živahno dogajanje na odru in
se ob koncu razveselili še prihoda dedka Mraza, kije prišel s
košem bonbončkov.
V ponedeljek so si igrico ogledali otroci delavcev Kovino-
tehne, v soboto pa bo skupina gostovala v kulturnem domu
v Šentjurju. Načrtujejo pa še več gostovanj tudi po drugih
krajih na našem območju. Na fotografiji: štirje muzikantje:
Mladen in Slavica Zujič, Vladimira Skale in Emil Kačičnik.
MP
8. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Malo sindikalnih počitniških zmogliivosti
¥ občini Celje najslabše v zdravstvu In najbolje v bankah
čeprav še staremu letu
nismo dali slovesa, se zim-
ske počitnice neusmiljeno
bližajo. Marsikdo, pred-
vsem pa tisti, ki jim zimski
oddih več pomeni kot letni,
jih že nestrpno pričakuje. In
teh ni malo kakšne so prav-
zaprav možnosti letovanja
v delovnih organizacijah?
M^hne, iahko rečemo že
takoj v začetku, predvsem
pa mnogo manjše kot poleti,
s^ večina naših sindikalnih
počitniških zmogljivosti sto-
ji ob morju. Agencijske cene
pa, takšne kot so, niso pri-
stopne vsakomur. Koliko de-
lavcev ima pravzaprav sploh
možnost cenejšega zimskega
oddiha preko svojih sindi-
kalnih organizacij?
Anketo so izvedli pri ko-
misiji za letovanje in oddih
pri Občinskem svetu ZSS
Celje, zajela pa je 37 tisoč de-
lavcev. Združeno delo v ob-
čini Celje je imelo letos 1723
počitniških ležišč, 155 več
kot lani. Ob regresu, ki je bil
med 4 do 21 tisoč din, je v
sindikalnih počitniških do-
movih, bungalovih in priko-
licah letovalo 16 odstotkov
delavcev. Razveseljivo, vsaj
po anketi sodeč je to, da so v
večjih kolektivih pripravlje-
ni odstopiti proste zmoglji-
vosti kolektivom, ki so brez
njih. Žal je med slednjimi tu-
di trin^st takšnih delovnih
organizacij, kjer zaradi ko-
lektivnih dopustov te mož-
nosti ne morejo izkoristiti.
Že zaradi teh je usmeritev
celjskih sindikatov za usta-
novitev počitniške skupno-
sti na mestu, vendar pa pet-
letna prizadevanja na tem
področju niso obrodila nika-
kršnih uspehov, ker v kolek-
tivih z mnogo počitniških
zmogljivosti mislijo, da bodo
z ustanovitvijo Počitniške
skupnosti del postelj izgubi-
li. Vendar to ni namen Počit-
niške skupnosti, v okviru ka-
tere naj bi šlo predvsem za
izmenjavo zmogljivosti, ki
naj bi jih delovne organizaci-
je odstopile takrat, ko pri
njih ni dovolj zanimanja za
letovanje, skratka takrat, ko
so proste. Če so odgovori v
letošnji anketi o pripravlje-
nosti takšne izmenjave res-
nični, potem je čas za razmi-
šljanje o ustanovitvi skupno-
sti ravno pravšenj, sjg je
takšno pripravljenost izrazi-
lo 28 organizacij združenega
dela.
Skupnost bi rabih tudi za-
radi preskromnih zimskih
počitniških zmogljivosti, ki
jih premorejo le največje or-
ganizacije. A tudi v teh je za-
nimale tolikšno, da teh svo-
jih sindikalnih počitniških
postelj ne morejo oddžgati
tudi drugim interesentom,
s^ mor^o zaradi prevelike-
ga zanimanja tudi sami
skreOševati dekade letova-
nja, da pride tako čimveč de-
lavcev na vrsto. V tem pri-
meru bi seveda kazalo razmi-
šljati o lastnih zmogljivostih
v okviru Počitniške skupno-
sti ali pa vsaj o tem, da bi
tudi zimski oddih regresirali,
kot to že počno v sosedijji
Hrvaški. Pobudo o delitvi na
letni in zimski oddih so celj-
ski sindikati v republiki že
sprožili, a razprave zaradi
številnih nasprotujočih si
mnenj še vedno niso zaklju-
čene. Delno pa bi seveda
problem rešili tudi z naku-
pom novih kapacitet, pred-
vsem tam, kjer to možnost
imajo, pa o tem ne razmišlja-
jo veliko.
R. PANTELIČ
I Več pozornosti bi morali
nameniti tudi preventivne-
mu zdravstvenemu oddihu
delavcev, za kar naj bi ne-
posredno skrbel sindikat.
Malce se je stanje izboljšalo
pred dvema letoma, a še
vedno ne tako, kot bi si žele-
li. Zato bodo predstavniki
sindikata marca prihodnje
leto obiskali vse delovne or-
ganizacije, teh pa v Celju ni
malo, kjer preventivnemu
zdravstvenemu varstvu ne
posvečajo dovolj pozor-
nosti.
Razporeditev počitniških kapacitet v občini Celje
Stanje je najslabše v zdravstvu in tekstilni industriji, naj-
boljše pa v bankah, kulturi in družbenih dejavnostih.
Tudi zasebni gostinski lokali so
pomembni za naš turizem
Da je turizem ena izmed izredno pomembnih gospodar-
skih dejavnosti v Jugoslaviji, ni nobenega dvoma. Prav
tako ni dvoma, da lahko k splošnemu vtisu precej pripo-
morejo tudi zasebna gostišča. Ni torej naključje, da so se
ponedeljkove otvoritve znanega gostišča Štorman v Šem-
petru udeležili tudi predstavniki žalske občinske skupš-
čine ter številnih organizacij združenega dela.
Gostišče je sedaj razširjeno. V njem sta dve restavraciji z
osemdeset sedeži ter aperitiv bar, zaposlenih pa je dvanajst
delavcev. Predstavniki žalske občinske skupščine so pouda-
rili, da so veseli lokala kot je Štormanov, saj je poznan po
vsej Sloveniji, predvsem zaradi solidnih uslug. Pred leti je v
občini stekla akcija ocenjevanja gostišč, ki so jih razvrstili v
tri kategorije glede na splošno urejenost ttr ponudbo.
Takrat seje ponudba, zlasti tudi hrana, marsikje popravila, z
leti pa so na akcijo pozabili in tako se žalska občina sicer
uvršča med prve v Sloveniji po številu gostišč, nikakor pa
tega ne bi mogli reči za ponudbo in splošno urejenost.
Izgovori, da se hrane ne izplača pripravljati, so bržkone
zares le izgovori, saj redki posamezniki, kot Štorman doka-
zujejo nasprotno.
JANEZ VEDENIK
SLOVENSKE ŽELEZARNE
DO ŽIČNA CELJE
Po sklepu odbora za delovna razmerja
objavljamo
naslednja prosta dela oz. naloge
1.	Opravljanje manj zahtevnih
skladiščnih del (komisionar)
2 delavca
Pogoj: prodajalec kovinske stroke in 3 leta delovnih
izkušenj
2.	Izvrševanje vratarskih poslov
(varnostnik)
11 delavcev
Kandidati morajo izpolnjevati z zakonom predpisane
pogoje in imeti najmanj popolno osnovno šolo.
Kandidati pod točko 2. bodo sklenili delovno razmer-
je po predhodno opravljenem preizkusu, skladno s
pravilnikom, ki ureja dolžnosti in obveznosti varnost-
nikov.
Nastop dela možen takoj.
Kandidate vabimo, da svoje vloge z dokazili pošljejo
v 8. dneh po objavi na naslov:
SŽ DO ŽIČNA Celje, Ipavčeva 20, ali se osebno zgla-
sijo v kadrovski službi.
Dodatne informacije lahko dobite po tel. 31-931, int.
35.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30. dneh po
izbiri.
Spodbudna turistična vzgoja
Sredi decembra je Celj-
skega turistična zveza v ok-
viru svojega programa o tu-
ristični vzgoji šolske mladi-
ne organizirala za učence
osnovnih šol celjskega turi-
stičnega območja pisanje
testa o poznavanju turizma,
sočasno pa je v prostorih šo-
le za gostinstvo in turizem
organizirala tudi predava-
nje za mentorje, ki v posa-
meznih šolah vodijo turi-
stične krožke.
V temah, ki so jih pripravi-
li za letošnje srečanje, so
učenci pisali test o poznava-
nju zdravilišč na celjskem
območju, spomenikih NOB
ter o poznavanju zimskega
turizma. Prijavilo se je 40
ekip, učenci pa so se dobro
obdelali, medtem ko se pri-
pombe komisije, ki je izdel-
ke ocenjevala, nanašajo
predvsem na skromnejše
splošno znanje in tudi na
slabše obvladovanje slo-
venščine.
Posebna komisija za turi-
stično vzgojo pri CTZ je z
svojim delom pričela pred
tremi leti, ko so bili ustanov-
ljeni tudi prvi turistični krož-
ki na naših šolah. Danes je
teh krožkov že 19, s čimer so
pri zvezi, kljub temu da je
vseh šol 63, kar zadovoljni.
Zoran Vudler to tako ocenju-
je: »Letos se je večina krož-
kov preimenovala v pod-
mladke, ki imajo tudi svoje
delovne programe. Nekateri
teh prograrnov so sistematič-
ni in metodični, drugi se-
stavljeni ad-hoc za posamez-
ne akcije, največ za urejanje
kr^ev. Okvirni program'je
sestavila naša zveza, ome-
nim pa naj še delovna pro-
grama turističnega pod-
mladka Gornji grad, ki je po
našem mnenju uspela kom-
binacija turistične teorije in
prakse in delavni program
podmladka Vojnik, ki ima
poudarek na hortikulturi in
'urejanju kraja«.
Temu velja dodati, da so
na našem območju za turi-
stično vzgojo mladih storili
precej, ter da so z izjemo Go-
renjske, rezultati po drugih
slovenskih območjih skrom-
ni. Vsekakor velja, da je z
delom treba nadaljevati, ter
vzgajati predvsem mladino,
če želimo našo Slovenijo res
napraviti za turistično deže-
lo. Pri tem pa bomo uspeli.
Če bodo zagotovljena potreb-
na materialna sxedstva za
šolsko turistično vzgojo (del-
no iz turistične takse, dotacij
OZD, iz sredstev izobraže-
valne skupnosti...), če bodo
na voljo ustrezno kvalificira-
ni kadri, ter potrebni učni
pripomočki. V premislek, na
dveh šolah na Gorenjskem
imajo turizem že kot fakulta-
tivni predmet.
RP
O problemih turistične
vzgoje mladih so obširneje
spregovorili na predavanju
za mentorje. O celotnem raz-
voju te dejavnosti na našem
območju je spregovorila pro-
fesor Zoran Vudler, z refera-
tom o pomenu takšnega uspo-
sabljanja pa je sodelovala
mgr. Danica Zorko iz turistič-
ne zveze Slovenije.
Nizozemci v
Preboldu
V nedeljo je v hotelu
Prebold prišla prva sku-
pina petdesetih gostov iz
Nizozemske, ki bo v Pre-
boldu do konca leta. V
naslednjih mesecih bo
prišlo še najmanj pet
skupin.
Gostje iz te države bodo
zimski oddih izkoristili
predvsem za smučanje na
bližnjih smučiščih in še
zlasti na Golteh. V delov-
ni organizaciji Gostin-
stvo-turizem pravijo, da
je tudi cena ugodna, s^
plač^o tudi gostje pol-
penzion po 3000 dinarjev.
Kot vse kaže pa bo pre-
boldski hotel zaseden vse
zimske mesece,, saj im^o
sklenjene tudi pogodbe z
gosti iz različnih vojvo-
dinskih mest, ki bodo
prav tako zimski dopust
izkoristili za smučanje.
JANEZ VEDENIK
PETROL
TOZD Trgovina Celje
PE Drobna prodaja
Komisija za delovna razmerja
objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas
prodajalca
za bencinski servis Šmarje
prodajalca
za bencinski servis Podčetrtek
Pogoji:
KV prodajalec,
odslužen vojaški rok in
najmanj eno leto delovnih izkušenj.
Pri izbiri imajo prednost kandidati iz neposredne
bližine bencinskega servisa.
Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi na naslov:
PETROL, TOZD Trgovina Celje, PE Drobna prodaja,
Trnovlje pri Celju 215, Komisija za delovna razmerja.
KRAJEVNA SKUPNOST
DOLGO POLJE
Vrunčeva 39 - Celje
razpisuje dela in naloge
tajnika organov krajevne skupnosti
Dolgo polje
s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za dobo 4
leta
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje:
-	znanje pridobljeno na srednji stopnji strokovne
zahtevnosti in 3 leta delovnih izkušenj ali na višji
stopnji in 1 leto delovnih izkušenj,
-	poznavanje področja dela krajevne samouprave
ter odročja SLO in DS (upraviteljstvo obrambnega
načrta),
-	družbenopolitična razgledanost in aktiven odnos
do uveljavljanja načel samoupravljanja,
-	ustvarjalnost, samostojnost, organizacijske spo-
sobnosti in sposobnost dela z ljudmi.
Pisne vloge s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju
pogojev sprejemamo 8 dni od dneva objave.
Izbrani kandidat bo obveščen 15 dni po zaključku
postopka in pridobitvi vseh soglasij.
V Četrtek, 26. 12. ob 17. uri športno-zabavna
prireditev pod geslom »podarim vstopnico -
dobim bolnišnico«.
Program:
-	srečanje v malem nogometu med zdravstvenimi
delavci Celja in Zlato selekcijo Nedeljskega
-	gosta prireditve: Bojan Križaj in Tone Vogrinec
-	moped show
-	plesna skupina Krik
-	kantavtor Dušan Uršič
-	zlata harmonika Ljubečne Viki Ašič - mlajši
-	Nataša Majerič - miss Slovenije
in druga presenečenja.
Vsi nastopajoči se odpovedujejo honorarju. Ves
izkupiček je namenjen za Celjsko bolnišnico.
Vabljeni!
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 9
Mlečni lok od rojstva do smrti
Kravi bi moral človek poslavltl Izjemen spomenik
Nad človeškim življenjem se
pne poseben mlečni lok od roj-
stva do smrti. Z materinim mle-
kom komaj rojeni dojenček začne
v bistvu piti življenje, v starosti
si z mlekom človk krepi zrahlja-
no zdravje; lahko bi tudi rekli, si
daljša življenje. Torej smo z mle-
kom usodno povezani in vpraša-
nje je, če se tega vedno dovolj
globoko zavedamo. V kakšnem
priročnem leksikonu je za mleko
mogoče prebrati zelo skopo defi-
nicijo: je izloček mlečnih žlez sa-
mic sesalcev po porodu, je hrana
novorojenčkov; različne domače
živali izločajo zaradi selekcije
več mleka, zlasti krava, koza,
ovca.
O mleku je mogoče razmišljati
tudi drugače. Poznamo matermo,
kravje, sladko, kislo, posneto, pi-
njeno, konservirano, kondenzira-
no, mleko v prahu. V naših geo-
grafskih širinah in dolžinah, nas
seveda ta hip zanima kravje mle-
ko, čeprav so ljudstva, ki so usod-
no odvisna tudi od drugačnega
mleka: bivoljega, kobiljega.
Skušah bomo na mleko in mleč-
ne izdelke pogledati skozi sedanji
okvir mlečne pridelave in predela-
ve na Celjskem, vodile pa nas bo-
do izkušnje in opažanja mlekarjev
Hmezadove mlekarne v Arji vasi.
Od kanglice v roki do
plastične vrečke
Celjska mlekarija se je po vojni
iz majhne konzumne mlekarne
razvijala postopno. Leta 1960 je
mlekarna v Celju odkupila komaj
milijon 238.000 litrov mleka v letu
in toliko ga je tudi prodala. Čez
dve leti je nova mlekarna ob Ljub-
ljanski cesti dnevno že odkupila
20.000 litrov. Kako smo ga kupo-
vali včasih, se spominjajo starejši.
Da smo ponj hodili s kanglicami,
se še komaj spominjamo. Srednji
rod se bo pred 1960. Ičtom še
spomnil posebnih mlečnih stekle-
nic. Jogurt se je pojavil šele 1964.
leta, plastična embalaža pa 1969.
leta, ko je bila celjska mlekarna
posodobljena in je dnevno prede-
lavo povečala na 40.000 htrov
mleka.
Letni odkup pa je hitro naraščal,
še zlasti iz kooperacij ske proiz-
vodnje v zadnjem desetletju. Ne-
kaj malega statistike najbrž ne bo
odveč, zato si večanje odkupa in
predelave mleka oglejmo na po-
sebni tabeli.
Iz tabele je lepo razvidno, da od-
kup mleka močno narašča, pri
prodaji konzumnega mleka in jo-
guila pa je opaziti relativno upa-
danje. Danes mlečno odkupno ob-
močje Hmezadove mlekarne v Ar-
ji vasi obsega v celjski regiji obči-
ne Celje, Laško, Slovenske Konji-
ce, Šentjur, Šmaije, Velenje in Ža-
lec; na Koroškem občini Ravne in
Dravograd; v Zasavju Trbovlje in
Hrastnik-Dol, v Posavju Sevnico
in v podravski regiji Slovensko
Bistrico in Oplotnico.
Kako še do več mleka?
čarobno formulo za večji odkup
mleka je mogoče strniti v pet na-
log: povečati proizvodnjo mleka
po kravi s kakovostno krmo, razši-
riti zbiralne mlečne proge, zajeti
na splošno več krav v odkup, spe-
cializirati rejce-kmete za pridelavo
mleka in okrepiti strokovne služ-
be, ki delajo na pospeševanju
mlečne proizvodnje.
Spet si bomo lahko pomagali s
preglednico, kohko krav je po ob-
činah v celjski regiji zajetih v od-
kup. Podatki veljajo za leto 1984.
Če upoštevamo celotno odkupno območje mleka Hmezadove mle-
karne v Arji vasi, velja naslednja ugotovitev: v odkup mleka je zajetih
23.258 krav oziroma 56 odstotkov celotnega staleža krav.
Predrage mlečne proge
Preveč bi se podali v statistiko,
če bi objavili še preglednico rejcev
in krav po kmetiji. Verjeli bomo
analizi mlekarne, ki ugotavlja, da
je od vseh 7.056 rejcev, kmetij, kar
70 odstotkov takšnih, ki redijo eno
do tri krave. Le dva odstotka je
takšnih kmety, kjer redijo 10 ah
več krav. Lani je sicer opazno po-
večanje števila kmetij, Kjer redijo
nad 10 krav, (skorcU za 60) vendar
je odstotek razporeditve kmetij po
številu krav enak letu 1983. Lani
se je število rejcev-kooperantov
na vsem odkupnem območju mle-
karne v Aiji vasi povečalo sicer za
11 odstotkov, število krav pa le za
boren odstotek.
Predaleč bi zašli, če bi ob teh
podatkih skušali izmeriti bistvo
sedanje živinorejske krize, toda
poudariti kaže: ob tako razdrob-
ljeni mlečni proizvodnji, ko 70
odstotkov vsega mleka pobiramo
na kmetijah z eno do treh, krav je
ie pravi čudež, da lahko mleko
plačujemo v trgovinah po sedaj
veljavni ceni - seveda, gledano iz
zornega kota odkupa in predela-
ve mleka, ne z očmi potrošnika z
vse tanjšo denarnico.
To trditev je mogoče dokazati še
z drugimi podatki, na primer o
tem, ob kako majhnih mlečnih
zbiralnicah se morsko ustavljati
mlekarska vozila. Lani se je števi-
lo zbiralnic povečalo za 30, tako
jih je na vsem odkupnem območ-
ju 366. Vendar je nadvse zgovoren
podatek, daje skor^ 40 odstotkov
zbiralnic z dnevnim prevzemom
mleka do 200 litrov. Še bolj pa je
zgovoren podatek, da morajo mle-
kaiji iz Aije vasi pobirati mleko iz
7 zbiralnic s kom^ do 40 litri in v
42 zbiralnicah s komeO do 100 htri
mleka.
Blagovna znamka Celeia
Pred leti je bilo dogovorjeno, da
bo mlekarna v Arji vasi postala slo-
venska »kraljica jogurta«. Celeia
jogurti so namreč po testih prinesli
slavo najboljših. Mlekarji v Arji
vasi pravijo, da kakovost ni upad-
la, čeprav je zbledela slava Celeia
jogurta zaradi dviga kakovosti
drugih jogurtov.
Kako težko se izide stroškovna
računica pri takšnih mlečnih pro-
grah, je lahko jasno tudi manj po-
učenemu. V Avstriji, s katero se
radi primerjamo, zbiralnih baze-
nov z vso hladilno tehniko za tako
majhne količine mleka sploh ne
poznajo, ker je pobiranje mleka
preprosto neekonomično oziroma
preveč drago.
Pri kravi premalo
namolzemo
Uspešnost količinskega večanja
odkupa mleka se nam prikaže v
povsem drugačni luči, če pogleda-
mo, kakšen je odkup mleka po
Pure-pack embalaža je iznajdba
nove mlekarne v Arji vaSi. Toda
uvožen pure-pack se je dražil iz
dneva v dan, cena mleka na policah
je rastia in začetno popularnost je
spodneslo nezanimanje za dražje
mleko, čeprav gre prav v pure-pack
embalirano Celeia mleko v Ljublja-
ni neverjetno dobro v prodajo.
kravi v kooperacij ski in družbeni
prireji. Vsekakor je odkup po kra-
vi v družbenem, farmskem tipu,
daleč največji, čeprav je to »druž-
beno mleko« stroškovno najdražje
in njegova prireja stagnira. Odkup
po kravi v družbenem sektoiju je
3.814 litrov v povprečju, v zaseb-
nem, kooperacijskem, pa le 1.752
litrov po kravi, kar tudi velja za
povprečje kooperantske pridela-
ve. Dejstvo je, da imamo v obeh
sektorjih tudi velike razlike med
najbpljšimi in najslabšimi proiz-
vajalci mleka. V družbenem je naj-
boljši odkup po kravi tudi 5.212
litrov, letno, kar naj sodi v evrop-
Ali lahko pričakujemo kmalu
spet dražje mleko? Odgovor je pri-
trdilen, čeprav ga ni, ki bi točno
napovedal. Uradni krogi so za leto
1986 vendarle napovedali, da bi bi-
la prva podražitev v marcu, nato
pa še trikrat. Ko smo to izdali, se
bomo sedaj vrgli na zaloge mleka v
prahu?
Ali bomo začeli verjeti v pravlji-
co, da bo prodajno ceno mleku za-
čela subvencionirati država, po-
dobno kot v Avstriji? Še posebno,
če vemo, da je mleko predvsem hra-
na dojenčkov, študentov in upoko-
jencev. Kakšni so njihovi žepi je
tudi povsem jasno.
ske dosežke, medtem, ko je naj-
boljši odkup po kravi v koopera-
cijski, zasebni proizvodnji 2.552 li-
trov, skoraj polovica pa dosega
dosti nižji odkup - n^nižji je ko-
maj 1.196 litrov letno.
Bistvena je kakovost
mleka
Higienska podoba odkupljene-
ga mleka je po področjih in po
letnem času spremenljiva, v vseh
letnih časih pa v glavnem izredno
slaba. Lani smo v Sloveniji začeli s
kampanjo za kakovostnejše mle-
ko, letos smo to kampanjo samo
poostrili in jo sankcionirali pri de-
narju, ki ga dobi mlečni proizvaja-
lec za mleko. Higiensko nemarni
proizvajalci pa bodo lahko tudi
izločeni iz odkupa, ne samo denar-
no destimulirani. Z državami, kjer
so do kakovosti mleka izredno
zahtevni, se že daleč ne moremo
primerjati, s^ po izjavah mlekar-
skih strokovnjakov tam dosežejo
že v hlevu, pri kravi, takšno kako-
vost, kot jo pri nas šele po pasteri-
zaciji v mlekarni.
KmeUe zaprli mejo
Ne pri nas. To so storili kmetje-
pridelovalci mleka v Avstriji prejš-
nji teden. Razburila jih je odločitev
ministrstva za kmetijstvo, ki jim je
povečala »kazensko tarifo« za liter
mleka od 25 na 46 grošev. Ta daja-
tev je namreč v Avstriji prispevek
kmetov - mlekarjev v poljedelski
fond. Gre namreč za naslednje: dr-
žava v Avstriji subvencionira pro-
dajno ceno mleka in zato ne mara,
da ga kmetje prodajajo več, kot se
to od njih pričakuje.
Dodajmo za naše razmere: ni se
bati, da bi država naše kmete kdaj
tako razburila, da bi zaprli meje.
Če jih bi, jih bo sama od sebe, še
najmanj s pomočjo kmetov. Žal, tu-
di ni bojazni, da bi se država kmalu
toliko vmešala, da bi končno po-
gruntala enovito in pametno kme-
tijsko politiko, ki bi vendarle slo-
nela na ekonomiki pridelave in pri-
reje.
Nedvomno tičijo glavni razlogi
za higiensko še preveč oporečno
mleko v razrobljeni proizvodnji,
saj pri proizvodnji nekaj litrov na
dan kmetje niso pripravljeni vla-
gati denar v izboljšanje pogojev za
bolj kakovostno pridelavo mleka;
končno tudi pri svojih nepo-
membnih količinah niso finančno
tako prikrajšani, četudi doživijo
občasne sankcije zaradi slabe ka-
kovosti mleka. Verjeti je, da se bo
borba za kakovostnejše mleko še
bolj zaostrila in, da se ne bomo v
mlekarijah borih zgolj za minimal-
ne kakovostne in zdravstvene
standarde ter se pri proizvajalcih
posluževali samo odbitkov pri de-
narju.
Kako pa bomo pri tej borbi za
kakovost uspešni, pa je ob sedanji
razdrobljenosti mlečne proizvod-
nje na kravico ali dve po hlevih,
seveda zelo vprašljivo. Dolgoroč-
ne rešitve so samo v preusmeritvi
in speciahzaciji za mlečno proiz-
vodn^jo, kjer za zgled lahko služi
'Gornja Savinjska dolina, ki v svoji
pasemski mlečni selekciji sodi ne
samo v e\Topski, ampak celo v
svetovni vrh. Res pa je, da mleko
od tam pobirj^o ljubljanski mle-
karji, že od časov, ko se o razvoju
mlekarstva okrog nove mlekarne
v Arji vasi še pogovaijaU nismo.
Zakaj so v mleku tudi
izgube?
Delen odgovor na zastavljeno
vprašanje je mogoče poiskati v že
zapisanem, pri mlekarni v Arji va-
si pa kaže dodati še nekaj dejstev.
Lani smo jo odprli, celo predčas-
no, sicer bi stara mlekarna s siste-
mom mlečne preskrbe lahko do-
besedno razpadla. Denar zanjo
smo zbirali po polževo, gradili in
zgradili pa v času, ko se je kapital
za posojila bistveno dražil iz dne-
va v dan. Marsikdo od sedanjih
mlekarjev v Aiji vasi ve, da bi da-
nes imeli usta razpotegnjena do
ušes, če bi mlekarno v tek pognali
1980. leta ah še bolje, leto prej.
Tako pa današnjih 850 milijonov
dinarjev izgub lahko 80-odstotno
pripišejo zgolj obrestim za posoji-
la in tečajnim razlikam.
Mlekarna v Aiji vasi danes ures-
ničuje sanacijski program pod
dežnikom družbenega varstva.
Pred dnevi se je z novim mlečnim
izdelkom, edamskim sirom, uvr-
stila rned največje sirarne v Slove-
niji. Če bo mlekarni v Aiji vasi
uspelo kakovostno pokriti izgubo
ter si v začetku prihodnjega leta
priskrbeti nekaj krvavo potrebnih
obratnih sredstev (500 milijonov),
obljublja novo vodstvo tekoče po-
slovanje brez izgub.
Spodbudno je, da je mlekarna
sprejela za svojo temeljno poslov-
no strategijo predelati vse odkup-
ljeno mleko, da se usmerja v kako-
vostne nove mlečne izdelke, da se
vključuje v okviru zadružnoko-
operantskih povezav v borbo za
boljšo kakovost mleka, da z izdel-
ki na višji stopnji predelave išče
akumulativnost in, da se že danes
lahko pohvaU z dobrim strokov-
nim kadrom, od katerega je ven-
darle odvisen kakovosten razvoj
mlekarske predelave, pa četudi je
jasno, da bomo morah z bolj pa-
metno ekonomsko politiko hitreje
reševati agrarno krizo, ki je v bi-
stvu kriza cenovnih (ne)soraz-
merij.
Če na nov mlečni izdelek, edam-
ski sir iz Aije vasi, gledamo kot na
simbol nove poslovne prodornosti
mlekaijev, potem gre vendarle
veijeti realnim optimistom, da re-
gijska mlekarna v Aiji vasi še zda-
leč ne more iti po stopinjah zgre-
šenih naložb. Seveda pa je mlekar-
na tudi s svojo reprodukcijsko ve-
rigo, še vedno eden izmed členov
širše verige v živinoreji mlečnega
tipa, kar po domače lahko razloži-
mo s potjo krme skozi kravji go-
bec v vamp in skozi vimena v jo-
gurt ali sir. Ta pot pa še zdaleč ni
odvisna zgolj od mlečnih pridelo-
valcev, predelovalcev ali krav, am-
pak od kmetijske poUtike na višji,
mary na republiški, aU še bolje na
državni ravni.
Spomnimo se: mlečni lok se z
nami pne od rojstva do smrti.
Prav zaradi tega loka bi kravi že
davno morali postaviti m.ogočen
spomenik. Pa ne spomenik iz
kamna, ampak s pametno eko-
nomsko politiko, iz katere se bo
cedilo kakovostno mleko, ne pa
izgube.
Kaj je v kravjem mleku? j
v njem je 84 do 90 odstotkov vo-
de, 2,8 do 5,5 odstotkov tolšče, 3,3
do 4 odstotke beljakovin in 3 do 5,5
odstotkov mlečnega sladkorja, ra-
zen tega pa še vitamini in rudnine.
Tolšča polnega mleka je surovina
za pridobivanje masla in sira, kot
ostanek pa nastaneta sirotka in pi-
njenec. Pri kisanju mleka se spre-
meni mlečni sladkor zaradi delova-
nja bakterij mlečno kislega vrenja
v mlečno kislino.
Mleko v prahu nastane tako, da
ga posušijo na vrtečih se pločevina-
stih valjih, ki se od znotraj grejejo,
ali tako, da ga razpršijo v vročem
zraku._
Jogurt in keflr sta turški besedi,
pri čemer gre pri jogurtu za krema-
sto, dišeče kislo mleko iz zgoščene-
ga toplega mleka, skisano od bakte-
rij ali posebnih fermentov. Keflr, ki
je bil pred leti tako zelo popularen
pri nas, da smo ga delali v domačih
hladilnikih, pa je pijača, dobljena s
fermentacijo mleka s kefir zrnci
(simbioza bakterijskih in kvasnih
celic, vsebuje alkohol).
10. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Bo dala našemu upu zavetje?
Vprašanje iz naslova je
zadnji verz Fritzove pesmi
Vprašanje in ne po naključ-
ju je bilo rdeča nit ob razmi-
šljanju Draga Medveda
predsednika skuščine kul-
urne skupnosti Celje o kul-
iiri,
-	Zakaj?
■ Preprosto zato, ker brez
upanja ne moremo, pa še to
le premalo. Sšmo upanje še
ne pomaga, treba je nekaj
'Storiti, da je in da bo dru-
i^ače.«
-	Na kakšno mesto je po-
stavljena kultura v Celju
glede na specifičnost življe-
nja v tem mestu?
»Posebno vlogo je odigrala
kultura že mnogo pred na-
rodnostnimi boji in pred po-
mladjo narodov, a za naš
prostor je to premalo razi-
skan čas. V dobi pospešene-
ga iskanja nacionalne identi-
tete je imela posebno vlogo,
kot jo je imela med obema
vojnama in med drugo sve-
tovno vojno. Povojni čas je
terjal nadaljnji razvoj, včasih
bolj aU manj posrečen.«
-	Danes smo na razpotju:
ali bomo pristali na kulturo
kot na porabo ali na kulturo
kot na način življenja.
»Če zmaga prvo, smo člo-
veško izgubljeni brez kakrš-
nekoh možnosti, da bi
ustvarjali socializem za živ-
ljenje in bih sposobni za ka-
kovostno samoupravno mi-
sel in dejanje. Za drugo pa
bomo morali več storiti za
materialno osnovo kulture,
k^ti z njo bo rastla tudi pro-
duktivnost splošnega zna-
čžga.«
- Kaj smo v celjski občini
naredili v zadnjem letu?
»Uspeli smo ohraniti sta-
tus poklicnim kulturnim
ustanovam, vsi podatki ka-
žejo, da si vedno več bralcev
izposoja knjige v knjižnicah
(manj denarja je za nakup
novih, kar ne velja za vse slo-
je!), gledališče je vedno bolj
polno in tudi druge kulturne
prireditve so vedno bolj obi-
skane. V regiji resno teče ak-
cija za gradnjo novih prosto-
rov Zgodovinskega arhiva.
Vsak je v svoji hiši dosegel
začrtane rezultate pod ne-
nehno grožnjo, da bodo ome-
jitve takšne ali drugačne
stopnje. To na račun plač in
standarda. Kot smo se pred
leti veselili 100-letnice Po-
kr^inskega muzeja, nam je
zdaj pomembna desetletnica
organizirane plesne dejavno-
sti v Celju - sodobni izrazni
ples. Letos je celjska regija
na čelu s Celjem edina v Slo-
veniji dosledno speljala pev-
sko revijo vseh zborov, izpe-
ljali smo Mladinski pevski
festival in Teden domačega
filma. V dvorani Union smo
pridobili oder za koncerte
velikih korpusov - prvi je
nastopil simforiični orkester
Slovenske filharmonije, rela-
tivno dobro smo rešili pro-
blem prostorov za godbeni-
ke »Prešerna« in tamburaše,
gaberska Svoboda pa se je v
tem letu preselila v druge
prostore, kjer se bori za legi-
tinme pravice preseljenca.
Gledahščniki - ljubitelji, so
pokazali svojo bero, kjer se
pa ni zgodilo nič bistveno
novega. Njihovi poklicni ko-
legi pa so poželi priznanja na
Borštnikovem srečanju. Iz-
delali smo analizo lastnega
stanja in jo predočili celjske-
mu izvršnemu svetu in vsem
trem zborom občinske
skupščine. V tem letu smo
prišh tudi do novega sodelo-
vanja v regiji: ustanovili smo
koordinacijski odbor za
vprašanja kulturnega razvo-
ja v regiji, ki je že opravil
nekaj delovnih zadolžitev.
Skupen regijski uspeh pa je
gotovo usposobitev prosto-
rov Muzeja revolucije v Ce-
lju - akcija je pokazala več
kot dobro voljo.«
- In misel ob koncu leta?
»Za nami je leto, ki nas ni
vsebinsko bistveno prizade-
lo, ni pa nam omogočilo nor-
malnega razmaha. In ker je
kultura po svoji vsebini iz-
vozno usmerjena in v dose-
danji produkciji ni poznala
izgub, bi morala biti zavetje
za naše upanje!
MATEJA PODJED
Začetki organiziranega zborovskega petja v Zrečah segajo v leto 1925, veliko prelomnico
pa pomeni leto 1935, ko je prišel v Zreče Vladko Mohorič. Na fotografiji zbor iz leta 1936.
Pol stoletja za ubrano pesem
Jubilej organiziranega zborovskega petja v Zrečab
Začetki zborovskega pet-
ja v Zrečah segajo že v leto
1925, ko je zreški kmet Al-
bin Sadek ustanovil manjši
zbor. Sadek je bil glasbeni
samouk, njegov zbor pa je
prepeval slovenske narod-
ne in cerkvene pesmi.
Veliko prelomnico in pravi
začetek organiziranja zbo-
rovskega petja pa pomeni le-
to 1935, ko je prišel v Zreče
Vladko Mohorič. Vsa nadalj-
nja desetletja so tesno pove-
zana z Mohoričevim vztr^-
nim in predanim deiom na
glasbenem in sploh na kul-
turnem področju. Prvi zbor
je štel 35 članov. Poleg petja
je zbor gojil tudi dramsko
dejavnost in kar je bilo tedaj
posebno v modi - spevoigre.
Med njimi je najbolj uspela
Mlada Breda. Pevci so bili
tudi organizatorji in izv^alci
iger in spevoiger. Tik pred
vojno, leta 1940, so uprizorili
igro Domen. Pevci so veliko
tudi gostovali, čeprav je bil
vehk problem prevoz. Na-
vadno so v gostč krenili kar
peš, pa tudi s kolesi, medtem
ko je bila konjska vprega že
pravo razkošje.
Pesem je kmalu prekinila
druga svetovna vojna. Mnogi
pevci so se vključih v narod-
noosvobodilno gibanje. Veli-
ko se jih ni vrnilo. Tisti, ki so
ostali doma, so se med vojno
skrivaj sestrah na Gračiču
pri Mernikovih in peli slo-
venske pesmi. Slovenska pe-
sem je morala utihniti tudi v
cerkvi, vendar pevci niso ho-
teli peti nemških pesmi, r£ye
so se odločili za latinska be-
sedila.
Leta 1945 je svoboda spet
strnila pevce in pesem je po-
novno privrela na dan.. V
vsesplošnem veselju so se
vrstili mitingi in praznova-
nja in povsod je bilo sUšati
slovensko pesem. Zborov-
sko petje se je ponovno raz-
cvetelo in pol stoletja pesmi
in prepevanja daje slutiti še
večji razmah organiziranega
zborovskega petja v Zrečah
pod okriljem delavsko pro-
svetnega društva Svoboda.
Društvo združuje okoli 350
aktivnih članov in med njimi
je več kot 200 pevcev, ki ža-
njejo priznanja. Moški pev-
ski zbor Svobode Zreče je
prejel številna laskava priz-
nanja na občinski in medob-
činski ravni. Z usposobljeni-
mi kadri, zborovodji, je tež-
ko. V Zrečah imajo srečo,
pravijo pevci, da so za Vlad-
kom Mohoričem dobili no-
vega zborovodjo, Francija
Kovača. Vsi trije odrasli pev-
ski zbori in mladinski v šoli
pa dobro prepevajo in vztraj-
no gojijo pevsko kulturo.
Dobivajo se v novi, večna-
menski dvorani v Zrečah, ki
je za kulturni utrip kraja ve-
lika pridobitev.
MATEJA PODJED
Tradicija zborovskega petja v
Celju živi naprej
Prav na kratko bi lahko rekli: Mešani komorni zbor, ki
ga vodi Pavle Bukovac, šteje trideset pevcev, deluje pa že
leto dni.
Prvikrat smo mu lahko prisluhnili letos spomladi na
občinski reviji odraslih pevskih zborov celjske občine, ki
je bila na Dobrni. Obiskovalci so mu z zanimanjem pri-
sluhnili, ocenjevalna komisija pa gaje izbrala za sodelova-
nje na medobčinski reviji v novembru 1985 v Celju, kjer je
zbor svojo kvaliteto le še potrdil. Ocenjevalci so ga predla-
gali za tekmovanje Naša pesem Maribor 1986, kjer lahko
tekmuje le 30 zborov iz celotne Slovenije. Kvaliteta in
uspešnost zbora torej nista vprašljivi.
Preteku petek pa se je zbor predstavil ljubiteljem zbo-
rovskega petja v celjskem Narodnem domu na svojem
prvem letnem koncertu. Koncertni program je obsegal
pesmi Bacha, Banchierija, Simonitija, Adamiča, Lebiča in
Petroviča. Višek prvega dela je gotovo predstavljal Madri-
gal, skladba Radomira Petroviča. Doživeto, zvočno polno
petje, v vseh dinamičnih stopnjah lepo zliti glasovi,
natančni vstopi posameznih glasov v tej pesmi naj bodo
pevcem in dirigentu vzor na poti k še večji kvaliteti.
v drugem delu smo lahko prisluhnili domači in tuji
ljudski pesmi. Nastopili so dobri solisti: Vida Bukovac,
Berti Korošec, Lidija Kovač in Cvetka Jagodič, ki jih je
poslušalstvo sprejelo z navdušenim ploskanjem. V
dodatku je zbor odpel še tn pesmi, od katerih je bila zlasti-
Adamičeva »Če ti ne boš moj« čudovit zaključek drugega
dela in celotnega koncerta.
Oceno bi lahko strnila z ugotovitvijo, daje bila publika z
nastopom zadovoljna. Ne gre prezreti tudi tega, da je bilo v
dvorani videti tudi nekaj pevcev in dirigentov drugih celj-
skih zborov. Najbrž ne bi bilo narobe, če bi postali taki
koncerti tudi srečanja pevcev in glasoenih delavcev Celja,
saj bi kot kritični in strokovno usposobljeni poslušalci
lahko ocenjevali izbore in izvedbe pesmi. Taka srečanja bi
pomenila hkrati sprostitev, obenem pa bi nedvomno vsak
posameznik postal za izkušnjo bogatejši. Zborom in zbo-
rovodjem pa bi večja udeležba pevcev in dirigentov dru-
gih zborov ne glede na njihovo dosedanjo kvaliteto gotovo
pomenila priznanje in vzpodbudo.
DRAGICA ŽVAR
V mladih je dovolj veselja
Celjani upravičili desetletni jubilej plesne dejavnosti
Dnevi plesa 85, ki so bili v
Ljubljani v času od 13. do
15. decembra so potrdili, da
je sodobna plesna dejav-
nost v polnem razmahu in
da se vsako leto pojavljajo
nove skupine z vse več mla-
dimi plesalci. Večletna
praksa organiziranja razno-
vrstnih poletnih plesnih
šol, je obrodila bogate sado-
ve v smislu tehnične izurje-
nosti plesalcev in iskanja
samosvojega plesnega izra-
žanja.
Ravno v slednjem so mor-
da letošnji Dnevi plesa neko-
liko zaostajali za lanskimi,
vendar je bilo očitno, da so
domala vse skupine dosegle
visoko raven gibalne tehni-
ke. Zato ni bilo naključje, da
je bilo skoraj polovica petko-
vega in sobotnega večera na
katerem so se predstavljale
različne slovenske ljubitelj-
ske plesne skupine, še precej
pod vplivom rekli bi revijal-
nega plesa, kjer je bil pouda-
rek na gibu, ritmu, glasbi in
obvladovanju prostora, manj
pa na vsebini in izpovedno-
sti posameznika in skupine
kot take. Seveda je tehnika
predpogoj za nadgradnjo, za
nova iskanja v plesnem izra-
zu. Vendar so skupine, ki so
začele in nadaljujejo z iska-
njem tistega, kar jim ples nu-
di kot samosvoje umetniško
izrazno sredstvo. V to skupi-
no nedvomno sodijo vse tri
celjske skupine s koreografi
Ano Vovk-Pezdir, Gordano
Stefanovič in Igorjem Jele-
nom. Njihova predstavitev v
celovečernem sobotnem
programu je upravičila po-
zornost plesnih kolegov ob
10-letnici plesne dejavnosti v
Celju. Od vsega, kar smo vi-
deli v programu celjskih ple-
salcev je očitno najbolj ples-
no in vsebinsko izdelan Pre-
pir med udi. Čeprav gre za
koreografijo, ki jo je skupina
Akt prvič postavila na oder
pred tremi leti, je dosegla ti-
sto, kar navadno najbolj po-
grešamo pri skupinski kre-
aciji: uigranost ansambla,
kjer vsak gib in vsak ud pol-
no zaživi kot živi člen s vso
svojo individualno poseb-
nostjo (plesalca) v celotni
zgodbi. Za to delo je koreo-
grafinja Ana Vovk-Pezdir
prejela eno izmed dveh priz-
nanj za iskanja na letošnjih
dnevih plesa.
Občinstvo v Cankarjevem
domu pa je n^bolj navdušil
solo ples Ritem, Irene Taba-
kovič, v koreografiji Igorja
Jelena. Fascinantni gibi in
gibko telo Irene Tabakovič,
te komaj 16-letne plesalke,
so seveda šele pogoj za tisto
več o čemer smo uvodoma
govorili.
Osvežitev v vsebini - v
glavnem so bile koreografije
mladih avtorjev dokaj te-
mačne, problemske, ki nav-
sezadnje izraž^o notranjo
stisko mladega človeka in
njegov kritični odnos do
stvarnosti, je bila Enigma,
Gordane Stefanovič. Gre za
živahno, na trenutke komič'
no a sproščeno, morda gibal-
no še ne dovolj izdelano, kre-
acijo, ki pa je s svojo igri-
vostjo pokazalo, da je v mla-
dih tudi dovolj humorja in
veselja.
Vsekakor pa je to komič-
nost v plesu na zrelejši in
profesionalno dognano ra-
ven pripeljala Ksenija Hri-
bar v koreografii predstave
Koncert v izvedbi ljubljan-
skega plesnega studia. In je
nedvomno ta celovečerna
predstava, ki smo si jo ogle-
dni kot premiero v zadnjem,
n^eljskem, celovečernem
pfogramu, pomenila tudi
vrhunec letošnjih Dnevov
plesa 85. Zanjo je Ksenija
Hribar prejela prvo nagrado
strokovne žirije, medtem ko
ostalih dveh nagrad in
Grand Prixa žirija letos ni
podelila. Za iskanja pa je
drugo diplomo prejel Matjaž
Farič, koreograf iz Murske
Sobote.
VIOLETA V. EINSPIELER
Pika stara 40 let
Obletnico so praznovali v knjižnici v
Titovem Velenju
»Ker biki rogov ne čutijo,
bik ne ve, da nima več ro-
gov. Znova se zapodi v Pi-
ko, in če bi bil namesto Pike
kdo drug, bi se spremenil v
čežano.«
Marsikomu ni težko ugani-
ti, da gre za eno od neštetih
domislic Pike Nogaviče, ki
je oživela v knjigi švedske
pisateljice Astrid Lindgren
pred 40 leti.
Zanimivo in hvalevredno
je, da sta se tega jubileja
spomnila Kulturni center
Ivan Napotnik iz Titovega
Velenja in Pionirska knjižni-
ca iz Maribora in skupaj pri-
pravila razstavo, ki je v celoti
posvečena tem.u jubileju.
Odprh so jo v petek, 20. de-
cembra v knjižnici v Tito-
vem Velenju ob uvodni bese-
di Kristine Brenkove, ki je
Piko prva prevedla v slo-
venščino in Lene Holmqvist,
ki prevaja tudi druga dela
Astrid Lindgren. O srečanju
s pisatlejico na letošnjih
Zmajevih otroških igrah v
Novem Sadu pa je pripove-
dovala Darka Tancer-Kajnik
iz Pionirske knjižnice Ma-
ribor.
Na ogled je 40 prevodov
Pike Nogavičke v razne sve-
tovne jezike in vseh 22 izdaj
Pike Nogavičke, ki so doslej
izšle na Švedskem, nato ilu-
stracije Marlenke Stupice, ki
je Piko pred 30 leti prvič
upodobila za slovenske pre-
vode. Zbrano je tudi gradivo
o avtorici Pike in risbe ter
lutke učencev osnovnih šol
velenjske občine, ki so se na
to razstavo že dlje časa skrb-
no pripravljali. Ivan Razbor-'
šek iz Ljubljane pa je izdelal
tudi poseben ex libris za Pi-
kin jubilej. Pikine knjige v
raznih jezikih so zbrali prija-
telji velenjske knjižnice in
zdomci.
MATEJA PODJED
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 11
»Poezija je bila zame vedno
neizčrpen rudniii lepote ...«
"Človek, ki zna živeti, živi povsodl^^ pove pesnik Josip Bačič Iz Titovega Velenja.
Brezskrbno se sprehaja Josip Bačič-Savski po velenj-
skih ulicah, deli sladkorčke rdečeličnim otročajem,
odsotno zre v pisane oblake in škrlatne zvezde, sanjari,
snuje pesem o zalih krinolinah. »Delavec, ki služi svoj
vsakdanji kruh v tovarni nima veliko časa za pesnenje«,
pravi Josip Bačič.
Čeprav ne dela za tekočim trakom ali v jami, mu delo
projektanta v delovni organizaciji Elektrostrojna oprema
sozda Rek Franc Leskošek-Luka vzame veliko časa: »Naj-
več pišem ponoči in nemalokrat se mi utrnejo najboljše
misli sredi najlepšega spanja. Da ih ne bi pozabil, jih zapi-
šem kar pod odejo.«
Vi, vi grobarji živega, naravnega,
res niste vedeli, da zrno
v zdravi zemlji kali, da bilka
le v čistem okolju raste in dozori?
(Obsodba)
»Delavci nimajo domovine«, je svoj čas zapisal Kari
Marx, pesniki jo najdejo povsod, bi lahko zapisali ob izidu
pesniške zbirke »Portreti« hrvaškega pesnika Josipa
Bačiča-Savskega iz Titovega Velenja, ki je moral izbojevati
prenekatero bitko s samim seboj, da seje izoblikoval tudi
kot slovenski pesnik.
»Rdeča nit se kaže v posameznih ciklih, ki jih prepleta
skupni vodilni motiv. Tako lahko s pesniško prevaro en
portret opazujemo v več slikah. Prav tu gredo vse Bačičeve
pesmi v nadčuten svet, opredelijo se metafizično. Odpeljejo
se z vprežnim vozom.«, je zapisal v spremni besedi Ivan
Stropnik, Spiritus.
Voz pelje življenja,
težke misli, lahko pesem,
kletve, molitve, snubce
skopuhe, pogrebce, potepuhe...
(Večni voz)
»Ni bilo lahko, vendar če človek resnično nekaj hoče, je ni
prepreke, ki bi ga zaustavila«, pravi Josip Bačič. K temu brž
doda: »Zelo dobro sem opremljen s slovarji in pravopisi,
prevajam tehnične tekste iz nemščine in hrvaščine v slo-
venščino. Sem tudi član Zveze tehničnih in znastvenih
prevajalcev Slovenije.«
Slovenska sodobna lirika tava v megli?
v oporo pri pesnenju so bili Josipu Bačiču domala vsi
slovenski pesniki in pisatelji. Z branjem del Greigorčiča,
Prešerna, Župančiča, Cankarja, Javorška, Zupana, Koc-
beka in drugih je nenehno bogatil svoj besedni zaklad in si
obenem ustvaril mnenje o slovenski literaturi in poeziji.
»Slovenska lirika že dve do tri desetletja tava v gosti megli.
Znani bolgarski pesnik Pantelejev, kije med drugim preve-
del slovenske klasike kot sta Oton Zupančič in Edvard
Kocbek, noče prevajati sodobne slovenske poezije, ker zanj
to sploh ni lirika.«
Avto, motor, letalo, rakete, iluminacije,
dišave, sodobni in čarobni svet elektronskega
utripa. Bujne sadeže uma in narave.
Sokove, ki grenkobo in obup pretvorijo v doživetje
lepot zavesti in telesa.
(Kaj hoče svet moderne dobe)
»Na desetine takšnih pesmi bi lahko napisal«, pravi Josip
Bačič. Očitno nenaklonjen sodobnim umetniškim tokovom
dodaja: »V svetovnem merilu pomeni slovenska sodobna
literatura zelo malo, ker se skuša izogniti vsem šablonam, ki
jih mora biti resnično čimmanj, vendar povsem brez njih ne
gre. Kar na primer objavljajo mladi v literarni prilogi ljub-
ljanskega tednika Mladina, je brez prave vrednosti, vendar
je vseeno bolje, da pišejo slabe pesmi, kot da bi počenjali
neumnosti. »Na svoj način z njim soglaša tudi njegova žena
Viktorija, ki pravi: »Nisem ravno ponosna nad njegovim
pesnikovanjem, vendar mora imeti vsak svoj hobi in bolje
je da piše pesmi, kot da bi zahajal v gostilne.«
Nič manj kritičen, vendar vseeno bolj prizanesljiv, je bil
Aleš Debeljak, ki je v kritiki v Naših razgledih, ob izidu
Bačičeve pesniške zbirke »Portreti«, med drugim zapisal:
»Intelektualistično rezoniranje se tukaj cepi na prvine prisi-
ljenega protesta proti znanosti in tehniki, ta pa tem pesmim
navrže najslabše, saj jim brani, da bi prišle na dan s svojo
elementarno poštenostjo in nepotvorjeno avtetiko.«
Ne kličite sed^ nas, navadnih ljudi,
vi, rekorderji izgub
in megalomanskih obljub!
Vi, ki onečejate našo skupno skledo,
ki ste zaradi sle po oblasti
izzvali v naravi zmedo ....
zaradi vas danes umirajo gozdovi,
jutri bodo polja in človeški rodovi...
(Obsodba)
Josip Bačič ni nejevoljen: »Kritika v Naših razgledih je
dobra, čeprav nisem proti znanosti in tehniki. Zavzemam se
za bolj smiselen kompromis med naravo in razvojem. Lju-
dje sicer pravijo, da je kompromis samo dežnik za dobro
streho, vendar brez njega v življenju ne gre.«
Beg pred potrošniško mrzlico
Je v soncu zažarela slavonska ravnica ali je dež neusmi-
ljeno bobnel po strehah pesnikove rojstne Županije, ko je
23. oktobra 1932 prilezel na svet Josip Bačič? Ne spominja
se, ni pa pozabil svojih desetih let, ki jih je pd prihodom v
Titovo Velenje preživel v Švici.
Uprla se mu je potrošniška mrzlica: »Kmalu sem spoznal,
da se ritem življenja v Švici precej razlikuje od tempa
življenja pri nas. Če človek želi, da ga zahod sprejme za
svojega, mu mora nameniti vse svoje sile, ves denar in
prosti čas, a tega kar mu ponuja v plačilo, v bistvu sploh ne
potrebuje. Ponuja mu vse, kar je moderno, umetno, drago
in ga sili, da se še bolj peha za denarjem in nepomembnim
ugledom. Človek v takih razmerah postaja do skrajnosti
siromašen, oropan samega sebe, vsega človeškega, saj mu
časa zase in za družino skoraj ne ostane.«
Josip Bačič se je vrnil v domovino, z ženo Slovenko in
sinovoma si je ustvaril dom v Titovem Velenju: »Na srečo
sem vse to še pravi čas opazil in dojel. Poleg tega sem si v
Švici ponovno ustvaril družino, ki sije za vedno tudi nisem
mogel zamišljati na tujih tleh, v tistem divjem, vedno
nekam drvečem svetu.«
Iskal sem te povsod!
Po mstih, gradovih, vrhovih,
na morjih ... povsod, povsod...
Po gostilnah, trgovinah - bleščečih trgovinah sveta!
Od izložbe do izložbe, od pulta do pulta.
Spraševal sem se, čemu to, čemu ljudje,
ko ni nje, kaj vidite daje ni?!
Kam je šla ? Kje se skriva ?
Seje izgubila, odšla, spremenila?
Ali je mogoče?
(Neobjavljena pesem, še brez naslova)
Že deset let živi Josip Bačič v Titovem Velenju in kot sam
pravi, so ga Velenjčani sprejeli kot svojega. Ne obžaluje, ker
je zapustil tujino, vendar mu vse le ne gre v račun: »Nazado-
val sem kot strokovnjak, kajti tehnološki razvoj je pri nas
mnogo počasnejši kot v tujini. Zunaj se nikoli ne zgodi, da
bi ostal brez dela, pri nas pa si lahko tudi nekaj dni brez
dela, ker i tega ah onega. Ne bom se spuščal v razmišljanje,
kdo je za to odgovoren, ker bi zašel predaleč. Če bi bilo v
praksi vse tako kot je zapisano v teoriji, ne pa da iščemo vse
mogoče bližnjice, bi bil naš samoupravni sistem povsem
dober.«.
Nasedli smo na ideološko flnto
»Nobena skrivnost ni, da med jugoslovanskimi narodi še
nikoh doslej ni bilo toliko medsebojnega nezaupanja, sum-
ničenja, sem in tja celo prikrite mržnje. In sicer po štiridese-
tih letih življenja v državi, ki je proglasila bratstvo in enot-
nost med narodi kot eno izmed temeljnih izhodišč mnogo-
nacionalne države ...« (France Bučar: »Socializem in naci-
onalno vprašanje pri nas«. Nova revija, št. 15-16, 1983)
Tekel je kot brez glave, za seboj je puščal krvavo sled, v
ušesih mu je še vedno bobnelo: »BOSANEC, Bosanec,
bosanec ...« opotekel se je proti vratom, se zgrudil na tla,
stemnilo se mu je pred očmi in padel je v odrešilno brezno
pozabe...
Gotovo bi kdo izmed delavcev iz drugih republik takole
začel opisovati svojo življenjsko zgodbo, kajti človeška
neumnost in primitivizem velikokrat ne poznata meja. Prav
tako trditve Franceta Bučarja niso povsem iz trte zvite. Zato
je toliko pomembneje, da živijo med nami tudi ljudje, kot je
hrvaški pesnik Josip Bačič-Savski, ki nima neprijetnih
izkušenj z nacionalističnimi in šovinističnimi izpadi in ki se
je uspel, kljub svoji narodnosti, povsem enakopravno uve-
ljaviti v ožji in širši slovenski družbenopolitični skupnosti.
»V našem podjetju nihče ne gleda tako ozko, tako da
delavci iz drugih republik nimamo problempv zaradi naci-
onalizma,« pravi Josip Bačič. Nadaljuje: »Človek, ki zna
živeti, živi povsod! Če prideš v drugo republiko, se moraš
najprej naučiti jezika, kar je povsem normalno, če hočeš
uspeti in še zdaleč ne pomeni asimilacije, če imaš ob tem
možnost negovati tudi lastno kulturo.«
Da seje Josip Bačič resnično vživel v slovenski vsakdan,
ne priča le izid pesniške zbirke »Portreti«, ki ga je omogo-
čila delovna organizacija Elektrostrojna oprema sozda Rek
Franc Leskošek-Luka. Josip Bačič je član centralnega
delavskega sveta sozda, predsedstva krajevne konference
Socialistične zveze v krajevni skupnosti Salek-Gorica, lite-
rarnega odbora pri velenjski Kulturni skupnosti in član
sekcije pesnikov slovenske rudarske pesmi.
V knjigo »Slovenske rudarske pesmi«, ki je izšla pred
dvemi leti in je prva takšna zbirka v Sloveniji, so uvrščene
tudi tri njegove pesmi. Tine Lenarčič, kije uredil knjigo, ga
je prosil, da napiše nekaj rudarskih pesmi, ki jih bo moč
uglasbiti. Josip Bačič se je dogovoril z velenjsko glasbeno
šolo in pesmi že vneto piše. Sodeloval je tudi na srečanju v
Sloveniji delujočih pesnikov in pisateljev začetnikov dru-
gih narodov in narodnosti in njegove pesmi so izšle tudi v
knižici »Izbor literarnih del«, ki stajo izdala Republiški svet
Zveze sindikatov in odbor za literarno dejavnost pri Zvezi
kulturnih organizacij Slovenije.
Kako sem srečen,
jaz, otrok iz krajev
ob veliki reki,
z zlatih žitnih polj,
jaz, otrok tvojih sestra -
z Odre, Vi s le, Buga,
Dnjepra, Dnjestra,
Pripjatskega močvirja -
jaz, otrok Slovanov.
(Slovenska mati)
»Nasedli smo na ideološko finto, da je vsako samoza-
vestno poudarjanje svoje narodnosti - in pravic, ki gredo
vsakemu narodu - nacionalizem! Daje vsaka skrb za mate-
rin jezik nacionalizem, fašizem, arijstvo! - In kar je naj-
hujše, tudi zares smo se začeli vesti po tem predpisanem
obrazcu! Kakor da bi nas nekdo ujel v magično formulo
neusmiljenega obrazca: s silo se bomo spremenili... Sila
ne rodi ljubezni.« ... (Spomenka Hribar: »Tihe grožnje«.
Nova revija, št. 19-20, 1983)
Josip Bačič-Savski se je rodil 23. oktobra 1932. leta v
Županji na Hrvaškem. Po nižji gimnaziji, ki jo je obisko-
val v Županji, je končal tehniško šolo v Zagrebu in odšel
na specializacijo v tujino. Preromal je domala pol
Evrope, v Švici pa je ostal kar deset let. Ves čas je delal
pri firmi Brown Boveri.
Pred desetimi leti se je zaposlil v delovni organizaciji
Elektrostrojna oprema sozda Franc Leskošek-Luka iz
Titovega Velenja, kjer še danes opravlja delo projek-
tanta. Ze od mladih nog seje ukvarjal s pesništvom, kar ni
presenetljivo, saj je bil njegov stric Ferdo Bačič, ki je
umrl pred petimi leti, priznan hrvaški pesnik in član
Zveze književnikov Hrvaške.
Pred slovensko pesniško zbirko »Portreti«, ki je izšla
letos v nakladi 500 izvodov, je izdal v svojem materinem
jeziku zbirko otroških pesmi »Od godine do godine«, ki so
izšle leta 1965 in zbirko »Kroz život«, ki je izšla natanko
deset let kasneje.
12. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Srce in spretne roke ohlikujejo glino
Kmečka žena in Uutiska umetnica Pepca Hajnšek iz Šentjurja izdeluje drobne kipce ljudi in živali	_
Ljudska umetnost je stara kot je staro človeštvo. Člo-
vek, ki je shodil, je sedel h glini, da bi jo oblikoval in s tem
olepšal svoje okolje. Ko je družba napredovala, so se pose-
bej nadarjeni oblikovalci povzpeli med obrtnike - umet-
nike, še pozneje s(»%e združevali v cehih. Prostor za ljud-
ske umetnike je postajal čedalje tesnejši in ko so se napo-
sled pojavile še likovne akademije, so se pota med ljud-
skimi in šolskimi ustvarjalci docela razšla. Prvi in drugi
so skušali svojim stvaritvam vdihniti dušo, vendar je bila
umetnost šolanih namenjena višjim slojem, ljudska umet-
nost pa predvsem preprostemu ljudstvu. A tudi to je znalo
ustvarjati mojstrovine, ki so nam še danes pri srcu, naj je
šlo za poslikavo domače skrinje, slike na steklu, bogca v
kotu ali panjske končnice.
Tudi še danes, ko nas
prepljavljajo vsi mogoče
umetniški dosežki, ostaja
ljudska umetnost neposre
den odmev avtentičnega člo-
veškega čustvovanja in prav
zato nam je, na svoji ravni
kajpak, še vedno blizu in do-
mača.
Roke kmečke žene Pepce
Hajnšek so ostale kljub
kmečkemu delu lepe, tanke
in male, brez starostno zate-
klih členkov, čeprav vihtijo,
vezejo, kuhajo, kosijo, obre-
zujejo, okopavžuo, kopljejo,
obirajo, pobirajo, sušijo, bar-
vajo, gnetejo že polnih petin-
sedemdeset let.
Nič manj lep ni njen obraz.
Starostne gube so tako hu-
domušno razpredene po
njem, da ne razbereš trplje-
nja, ki ga zdaj ni več, bilo pa
ga je polno v njem mladosti.
Tegobe so prešle in starost je
lahko čudovita, kar ponovno
izpričuje mati Pepca. Polna
je optimizma, delovna in
pravi, da bi rada dočakala
stoletje in pol, ker le tako bo
lahko uresničila sanje, ki se
porajajo v njenih nespečih
nočeh ali tedaj, ko s svojimi
rokami spretno oblikuje ose-
bice in živali iz gline.
»Kako kruto je to, da mo-
ram že pri svojih letih misliti
na smrt,« zavzdihne in za-
obrne oči. Da, modre in is-
krive, kot bi bile v obrazu
dvajsetletnice. Z rokami in z
njimi izrazi vse. Svojo radoz-
nalost, začudenje, hrepene-
nje, hudomušnost, obžalova-
nje, načrte za prihodnost,
trpljenje v mladih letih, željo
po ustvarjanju.
Slednje se kot rdeča nit
vleče skozi vse r\jeno živ-
ljenje.
Ena Izmed sedmih
knapovsklh otrok
s trebuhom za kruhom je
šel tudi Pepcin oče, čeprav je
bil doma iz velikega grunta.
ki pa le ni mogel preživeti
vseh lačnih in doraslih
otrok. Kot knap je pristal v
Trbovljah in ker se je udele-
žil štrajka, je ostal brez kru-
ha, brez najnujnejšega, da bi
preživel osemčlansko druži-
no. Tu se je leta 1910 rodila
Pepca, potem pa je njen oče
pobasal culo ter odšel v
Nemčijo, v Westfalijo.
»Ko sem gledala film Boj
na požiralniku, sem se spom-
nila, da se je z nami dogajalo
prav tako, le da je v filmu
ostalo brez očeta pet sirot,
nas pa je bilo sedem, ko je
ateka ubilo. Utopil se je v
vodi, blatu in premogu. Ma-
ma je ostala sama z nami, en
otrok je ob atekovi smrti
umrl, ena sestra pa je odšla
takoj služit na Poljsko. Pisa-
lo se je leto 1918, ko smo z
mamo prišli v Šentjur. Do-
bro se spominjam, kako so
tukaj namesto zdajšnjih to-
polov rastia jabolka, ki sem
jih takrat prvič videla.« Ma-
ma Pepca še pripomni, da so
nekoč znali bolje izkoristiti
zemljo kot jo zdaj.
Ko sta jo vzeli v rejo sam-
ski gospodarici v Podgorju,
je bila deveta po vrsti. Osem
deklet je bilo že v hiši, vzgoja
pa'je bila stroga, da je kaj.
Pepca je bila sirota vseh si-
rot, zlasti, ker je niso pustili
v šolo. Doma raste kruh, sta
ji rekli, v šoli ti ga ne bodo
dali. In tako je mala zvedava
Pepca napravila le pet razre-
dov, enega v Nemčiji. Še od
takrat zna govoriti nemško.
V šoli je rada risala in dela-
la ročna dela. Ko je rejnico
prosila za krpo, da bo na njej
vezla, jo je zavrnila, da naj ji
jo da kar učiteljica. »Samo
hodni cvirn so mi dah, z njim
pa se ni dalo delati.« A ker jo
je imela učiteljica rada, ji je
priskrbela pravo tkanino.
Potem je Pepca vse dohitela,
prva končala in njen izdelek
je bil celo najlepši. Še danes
ga hrani. Letnica 1913 je na-
pisana na njem.
Vsa Pepcina duša je
v njenih kipcih
»Kot otrok sem šla v hosto
grabit Ustje in ko sem ostala
sama, sem se ozirala naokoli,
kako bi lahko pobegnila od
hiše, kjer so me vzeli za svo-
jo. Preko vseh hribov bi šla,
magari v Afriko. Otroku brez
staršev se bolj svita kot tiste-
mu, ki jih ima.« A kljub
brihtnosti je ostala priklje-
njena na zemljo. Namesto,
da bi sanjala, je morala oko-
pavati koruzo, kositi travo,
pobirati po hosti. Na pašo je
niso spustili, ker je tam lah-
ko uresničevala svoje sanje,
segla po zemlji in iz nje dela-
la svoje umotvore, medtem
pa so ji krave pobegnile na
sosedovo njivo.
Najbolj srečna je bila v
gozdu. Tam je našla toliko
stvari, ki jim je znala vdihniti
svojo dušo. Pobrala je storž
in že iz njega napravila palč-
ka. V zviti korenini je ugle-
dala obraz hudička, iz kosta-
njeve bodice je naredila ježa.
Njena fantazija že takrat, pri
desetletnem dekletcu, ni
imela meja.
Ko je s kravo peljala dračje
iz hoste domov, se je med
kravjimi parklji nabirala gli-
na. Daje krava lažje hodila,ji
je mala Pepca izza parkljev
pobirala ghno, jo mečkala v
roki in ustvarjala svoje prve
izdelke. To so bih oshčki,
kravice, ovce, petelinčki, jež-
ki in še vsa ostala živalska
menežarija. Vse to je počela
skrivoma, da ne bi bila doma
kregana, češ, spet delaš ne-
kaj po svoje, za živino pa ne
skrbiš.
Izvedenci so zgodaj pre-
poznali njen dar za oblikova-
nje. Ko je kot petnajstletno
dekle začela hoditi na celj-
sko tržnico, iz Šentjurja jo je
mahala kar peš, je med ra-
zlično zelenjavno robo pod-
taknila tudi kakšno svojo fi-
gurico. Opazili so jo in ji dali
pogum. A kaj, ko je bilo za
takšno igračkanje premalo
časa.
Ko je podedovala posestvo
in se z enaindvajsetimi leti
poročila, seje njena ljubezen
do ustvarjanja morala uma-
kniti. Prednost je imela dru-
žina, mož Martin, otroka. In
delo na velikem gruntu. Ko
je tega pred petnajstimi leti
prodala in se presehla k sinu
Martinu v Šentjur, je prišel'
njen čas.
»Jaz sem rastia v revščini.
Otrok, ki je sam, ima več-
krat solzne oči. Ko bi vse
tiste solze skupaj spravila,
bi se stekle v en potoček, ki
bi se zlil na mlinski kamen.
Kolo bi se usuknu in bi
zmlel toliko moke, da bi jo
bilo za kos kruha, da bi lah-
ko rekla, jedla sem kruh,
prepojen z lastnimi sol-
zami.«
»Spominjam se, kako nas
je naša mati talala po hišah.
Ko je prišla v eno, je ena od
gospodaric ravno krave pa-
sla, druga sestra pa me je
predstavila. Prva je rekla: a
ravno tegale je še potrebno
pri naši hiši! Da se bo okoli
mize plazilo, pa ocvirke dol
pobiralo, jaz pa, ko delam,
bom brez ocvirkov jela.
Mama je bila žalostna in
jima je rekla: otrok še praga
ni prestopil, pa mu že hrano
spodnašate, kaj šele bo. Ma-
ti so se obrnili dol po dolin
in me potlej pustili nedaleč,
pri hiši v Podgorju pri Šent-
jurju, kjer so se me usmilili
in sem potlej podedovala od
njih cel grunt.«
»Mene je vedno grenilo,
zakaj sem kmetica, zakaj ni-
sem kaj drugega. Ker izvi-
ralo mi je v glavi, to in ono
zdaj lahko izkoristim. Še
marsikaj bom naredila.
Imam tako čisto misel, kot
da bi moko presjal na flno
sito. Toliko si zmislim, nič
ne pozabim. Rada bi še sli-
kala, naredila velikega de-
kleta iz gline. Rdečo kapico
ali Sneguljčico. Rada bi na-
pravila Prešernov grob, ta-
kega iz gline in s Prešeno-
vim napisom. Prešeren je
bil preprost, saj so ga poklej
dvignili in ga poklej poča-
stili, ko so uvideli, kaj je
naredil za nas Slovence. Ra-
da bi ustvarila še Arafata,
prav s tako klofedro, ki jo
nosi vedno na televiziji. Ti-
sti šal s črnimi pikami pa
bom že znala narediti.«
»Da ne ostajam le v okvi-
ru svmega gnezda, rada be-
rem. Ce je kaj zanimivega,
potegnem daleč v noč ali v
jutro. Včasih sem najraje
prebirala revijo Življenje in
tehnika, kjer sem bila na te-
kočem z znanostjo celega
sveta. Zanimalo me je, kako
se potapljajo in kaj delajo
pod morjem v potapljaških
hišicah, kjer so živeli potap-
ljači mesec dni in več. Zani-
majo me še danes hitri avto-
mobili, tisti, ki drvijo po
gumi in razvijajo neizmer-
no hitrost.
Zanimajo me vere in obi-
čaji tujih ljudstev, njihovi
žalni obredi ter pokopava-
nja. Zelo je za mene zanimi-
va Kitajska s svojimi običa-
ji, navadami, religijo. Kaj
ni to nekaj posebnega? Kaj
ne da je? Uh, ko bi vse to
lahko videla sama ...«
»Življenje imam zdaj
rajsko!«
»Tisti, ki je jezen po naturi,
tega ne more delati;« pravi
mati Pepca in pri tem misli
na svoje številne izdelke, ki
jih izdeluje zdaj kar v velikih
količinah. Ko smo jo obiska-
li, jih je imela v sinovi delav-
nici, kjer v glavnem opravlia
svojo »obrt« okoli 500, izdela
pa jih pozimi tudi po 2000.
Pod njenimi spretnimi roka-
mi nastajajo figurice iz mito-
loškega, narodnega in žival-
skega sveta, največ pa izdela
jaslic. A vse osebice so izde-
lane tako posvete, kot da bi
vzela za modele bližnje sose-
de. Vražički bi bili lahko tudi
angelčki, če bi jim namesto
rožičkov, ki jih je izdelala iz
piščančjih krempeljčkov,
nataknila perutnice. Obrazki
so pri vseh enako mili. Nič
gloriol in svetniških sijev ni-
m^o. Ponavadi so pobarva-
ni izredno naravno, obleka
pa je nadvse svečana in v
močnih barvnih tonih. Nekaj
izjemnega so njene živalske
figure, k^i jih izdela z vsemi
detajli. Tu ne more zatajiti,
da je kmetica, da ji je sol živ-
ljenja zemlja in vse kar raste
in živi na njej. Kose še zdaj
ne sme videti. Letos je kosila
deset ur skupaj na nsuhuj-
šem soncu, pa ji ni bilo nič.
Sploh je vse življenje zdrava
kot dren, zato bolezni ne
pozna. Dovzetna je za šalo,
pripoveduje okrogle, vrtnari
okoli hiše, vzgaja rože (preko
štirideset vrst trajnic goji),
plete in kvačka, že šestdeset
let hodi na celjsko tržnico,
zadnja leta že z vlakom.
»Z vsem tem delom zelo
pobitim, da se potem vrnem
k svoji prvi ljubezni,« se
smeje v brk in hiti razlagati,
kako je letos napravila že
1700 komadov različnih figu-
ric, pa ni nobeno zapacala.
»Samo enemu otroku sem
naredila preveliko učko. Ko-
žico je najtežje narediti, zla-
sti, ker ne sme biti pri vseh
enaka,« modro dodaja in hiti
razkazovati. Jo jemljemo
resno? Malo podvomi, ko pa
vidi, da nam njeno delo uga-
ja, je srečna.
Bila bi tudi brez hvale.
Takšna je pač. Zadostuje ji
njeno delo, ne ve pa, da je
ena redkih ljudskih umetnic
s pristnim človeškim čustvo-
vanjem.
»Piščančka pa takole na-
redim. Tukaj bolj malo gor
zasuknem, vidite, tukaj
kljunček naredim, takole
krofek, zdaj pa repek gor
vzdignem, bo kar kmalu go-
tov, tukajle pa rabim suhe
prstke, da mu naredim gre-
benček, da je tanek kot svi-
la, vidite? Jamica za oko,
črna učka, ste videli, in zdaj
je piščanček gotov. Potem
ga sušim, potem žgem in
dvakrat barvam. Vsega sku-
paj pa vzamem v roke pet-
krat, ovčko pa sedemkrat.
Je podoben piščančku? Je?
Potreba po izpovedi in
oblikovanju izvira iz člove-
ka. Če bi jaz dala vse ven,
kar je v meni, bi bila ena
dvorana premalo. Ne bi vse
postavila vanjo, kar imam
še v mislih. Izsipam iz
sebe...
Moja kri je zastrupljena s
tem.«
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 13
Navajena skromnosti, a si želita več
RefSke so srečne družine. Predsiavliamo vam eno, ki svoie bogastvo tke iz niča	_
Vera Kolar, Rado Rački in njuna otroka,
štirinajstmesečni Denis in tri in pol letna
Tanja, so mlada delavska družina, ki že
deset mesecev živi v solidarnostnem sta-
novanju na Hudinji v Celju. Živijo tako
kot večina podobnih družin, ki jim je edi-
ni vir preživljanja osebnih dohodek. Ni-
mata premožnih staršev, nimata sorodni-
kov, po katerih bi lahko kaj podedovala,
pa tudi ne strica v Ameriki, ki bi jima
primaknil kak dolar. Skratka živita od
žuljev svojih rok.
Njuna zgodba je podobna mnogim drugim,
pa vendarle drugačna, ker ima pač vsaka'
družina svoj svet, ki prične živeti svoje po-
sebno življenje, ko mlada dahneta svoj
»Da«.
Vera in Rado sta se odločila za skupno
življenje pred petimi leti. Prvič pa sta pomi-
slila na poroko pred tremi leti. Meseca maja
naj bo, sta si rekla. Samo, katerega m^a?
Letos sta imela trden namen. Celo »rinčke«
sta si kupila. Potem sta dobila stanovanje
•in kdo bi zmogel še za poroko? »Enkrat bo
že ta pravi maj,« pravi Vera in naše razglab-
ljanje o poroki zaključi z ugotovitvijo:
»Morda bo tudi pri naju tako kot pri moji
stari mami, ki se je poročila istočasno kot
njena hčerka, moja mama.«
Rado se seveda muza in meša čokolino za
Denisa, ki se nikakor ne more sprijazniti,
daje nekdo tako nenadoma v celoti zasedel
mamico in me prav karajoče gleda z veliki-
mi modrimi očmi v varnem zavetju očeto-
vega naročja.
Velik in močan fantje. Če bi le tudi Tanja
bila takšna. Mamici je zaspala kar v naroč-
ju. Vročino ima in spet hrope. Veri je brid-
ko: »Ko bi vedeli koliko živcev in energije
mi je šlo ob njeni bolezni. Težave so se
pričele kmalu po porodu. Rodila se je z
nerazvitim desnim pljučnim krilom in s
srčno napako. Dve leti je bila več v bolniš-
nici kot doma. Sedaj ji je bolje. Pozimi seji
zdravje nekohko poslabša. Zaradi zraka in
centralne kurjave. Zato želiva zamenjati
stanovanje za takšno na klasično gretje. S
pomočjo stanovanjske, pa tudi sama sva že
poskušala. Vendar ne gre. Soudeležba za
novo stanovanje je previsoka in ta je že
nekaj ponudnikov odvrnila od zamenjave.
Preostane nama še možnost - vsaj mishva,
da je to mogoče - da nama izključijo cen-
tralno gretje. Napisala bova prošnjo z
zdravniškimi priporočili na komunalo in
upam, da nama bodo ugodili«. To bi ublaži-
lo dekhčine težave pri dihanju, ne bi jih pa
odpravilo. Tanja bo pač vse življenje dihala
le z enim pljučnim krilom.
Novo stanovanje pa je res lepo. Dvosob-
no, z bivalno kuhinjo. Toda Veri in Ivanu je
kmalu splahnelo veselje, ko sta po dveh
mesecih ugotovila, da je njuno stanovanje v
zadnjem, osmem nadstropju, vlažno. Na zu-
nanjih stenah se nabira vlaga, na stenah se
že dela plesen, zrak je zatohel, stene so
mrzle, stanovanje nikoli dovolj ogreto. Pe-
rilo morata sušiti zunaj, ker bi bil sicer zrak
v stanovanju še slabši. Da za bolno Tanjo to
ni ravno najboljša terapija, je menda jasno.
Žal se Ingrad ne zgane, čeprav so si delavci
že dvakrat ogledali stanovanje. »Takole na-
ju res ne morejo pustiti. Nekaj bodo menda
že uredili, drugače bo stanovanje takšno,
da se ne bo dalo živeti v njem,« meni Vlado.
Trudita se, da bi bili pogoji v tem stano-
vanju čim boljši za otroka. Zato ob vselitvi
nista mislila na pohištvo, temveč sta kupila
toph pod za kuhinjo in itison za otroško
•sobo, sedaj pa Vlado pregrajuje steno v
dnevni sobi, da bosta imela še eno manjšo
otroško sobo.
Sicer pa, kdo si danes lahko privošči v
novem stanovanju tudi novo pohištvo?
• Najprej sva živela v vlažni podn^emni-
ški sobici na stari kmetiji v Vojniku. Za
plačilo sva pomagala lastniku,- pove Vera.
Potem sem zanosila. V domu upokojencev
so nama odstopili eno sobo, sanitarije in
kopalnica pa so bile skupne. Takrat sva
dala vlogo za solidarnostno stanovanje in
ga tudi dobila, ko se nama je že rodil drugi
otrok. Za soudeležbo sva dala 60 tisoč di-
narjev. Od tega odplačujeva polovico s po-
sojilom. Za silo sva si stanovanje opremila s
starim pohištvom, ki so nam ga dali sorod-
niki in prijatelji. Sedaj varčujeva za kuhi-
njo. Imava že okoli 90 tisoč dinarjev, ven-
dar se bojim, da si s tem ne bova kaj prida
pomagala. Najcenejša kuhinja stane okoli
200 tisoč. Rada bi imela dnevno sobo pa
otroško sobo bi rada opremila, preden gre-
sta otroka v šolo.«
Vera pripoveduje, jaz pa jo gledam. Ali
res verjame, da bo vse to lahko kupila. Kot
bi uganila moje misli se zasmeje in reče:
»Midva sva optimista. To je pač najin dol-
goročni načrt.«
In ko se takole meniva, kaj imajo in kaj
ne, se spomnim neke ankete, ki sem jo
delala kot študentka. Kot merila za stan-
dard prebivalstva so tarat navajali: hladil-
nik, štedilnik, barvno televizijo, avto in še
kaj.
»Hladilnik sva dobila, v kratkem bova
zamenjala tudi tale star štedilnik. Imava
celo majhno črno-belo televizijo, o avtu pa
sploh ne razmišljava.«
Večer se je kradel v kuhinjo. Denis je
postajal vse bolj pogumen in že je »po-
spravljal« predal v dnevni sobi. Zelo rad bi
pokukal tudi v mojo torbo, potem pa je raje
ponovno zlezel očetu v naročje ter ga z
največjim veseljem cukal za nos in ušesa.
»Veliko se ukvarja z otroki. Sploh pa vse
delava skupaj: kuhava, pospravljava, naku-
pujeva. Mož tudi marsikaj sam napravi in
popravi. Jaz pa delam gobeline, pletem vsa
oblačila otrokom, lahko bi tudi šivala, pa
nimam stroja. Kljub temu vsak mesec dava
za otroško garderobo od pet do deset tisoč
dinaijev. Tako hitro vse prerasteta. Za naji-
no garderobo nič ne ostane. Nazadnje sem
vzela 20 tisoč dinarjev kredita za garderobo
preko sindikata. Za to sem dobila le jakno
in hlače. Potrebovala bi še kaj, pa ne gre. Če
bi bili tako ugodni krediti kot nekoč, potem
bi že nekako zmogla, vsaj najosnovnejše
pohištvo. Tako pa živiva iz meseca v
mesec«.
»Pa hrana,« ji nekoliko vsilim vprašanje.
»Postali smo že skoraj vegetarijanci, se
nasmeje in doda, da tudi to ni slabo. Dva-
krat na teden imajo meso, v glavnem kupu-
jeta drobovino. Pa mleko je za zajtrk in
večerjo glavna hrana. Po tri litre ga popijeo
na dan, seveda z raznimi dodatki za otroke.
Pa sadje za otroka, to pač mora biti.
Bližajo se prazniki. Kam bosta šla za no-
vo leto je vprašam, čeprav mi je že znan
odgovor.
»Za praznike ne hodiva nikamor. Nikoli
še nisva bila. Tega si ne morva privoščiti.
Obisakala bova starše, sorodnike. To je tudi
vse«.
Toda Vera ima svoje načrte za boljšo pri-
hodnost. »Saj tako ne more naprej. Enkrat
mora biti tudi nama bolje. Vpisala se bom
na aranžersko šolo. Izobraževala se bom ob
delu. Potem bi mogoče kdaj lako imela
obrt. S tem pokUcem bi lahko bila tudi
terapevtka v domu upokojencev ali kje
drugje. Takšno delo bi me veselilo, pa še
smisel imam zanj«.
»Pa bo Slo?« Vprašam.
»Mora! Več denarja potrebujeva, če hoče-
va bolje živeti. Mlada sem še in se ne mi-
slim kar sprijazniti s takšnim življenjem.
Res sva navajena skromnosti, vendar si že-
lim več«.
Trda tema se je že spustila, ko sem se
poslovila od te prijetne mlade družine. Celo
Denis mi je prijazno pomahal v pozdrav in
bi kar šel z mano, ko sem ga povabila, da
greva »pa pa«. Spremil me je do dvigala in
nato stekel nazaj k očetu.
Vera in Ivo imata vsemu navkljub nekaj,
kar marsikdo nima: urejeno družino, polno
razumevanja in veselja, ki ga v vsakčm tre-
nutku uživajo drug ob drugem. Ljubezen
imata. Največje bogastvo sveta.
FOTO: EDI MASNEC
Vera je stara 23 let. Dela v domu upoko-
jencev v Celju kot strežnica. Zadnja dva
meseca je zaslužila okoli 38.000 dinarjev
mesečno. Izhaja iz delavske družine. Od
sedmih otrok je druga najstarejša, le sta-
rejša sestra je že pri kruhu, ostali pa so še
v šoli. Po osnovni šoli se je vpisala na
poklicno frizersko, vendar je po enem letu
pustila šolo, ker ni imela gmotnih pogojev
za izobraževanje in se zaposlila v domu
upokojencev.
Vlado je star 27 let. Celjan. Po osnovni
šoli ni nadaljeval šolanja. Zaposlil se je
najprej v Gorenju, nato pa v STC Javnih
skladiščih, v Celju. Po zadnjih povišanjih
osebnih dohodkov, prejema 35.000 dinar-
jev na mesec. Tudi on izhaja iz delavske
družine, s tremi otroci.
Za stanovanje, kurjavo in ostale stroške
odštejeta okoli 18.000 din na mesec, vsak
drugi mesec pa plačata elektriko - 2000
dinarjev.
Otroka jima varuje tašča. Imata tudi
majhen vrt, ki jima ga je odstopila oskrb-
nica Olimpovega nogometnega igrišča.
»Za povrtnino je dovolj«, pravi Vera. Pri-
delala sva si dovolj čebule za vso zimo«.
Violeta Vatovec
Einspieler
14. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Kmet dobro pretehta, kdaj se bo zadolžil
Prednovoleini klepet s kmetom Jožetom Zavolovškom iz Homec Brda
Osebni podatki: Jože Zavolov-
šek, 66 let, kmet iz Homec Brda,
(v trikotu med Zadrečko in Gor-
nje Savinjsko dolino), kooperant
zadruge in gozdnega gospodar-
stva, trenutno še predsednik te-
meljne organizacije kooperantov
in predsednik kreditnega odbora
pri Zgornjesavinjski kmetijski
zadrugi. Pred kratkim prejel dr-
žavno odlikovanje. Red dela s
srebrnim vencem. Pred vojno
eden prvih, ki je v gornje Savinj-
ski končal kmetijsko šolo, potem
borec, po vojni prvi kmetijski re-
ferent v občini, odbornik, skrat-
ka predstavnik ljudske oblasti.
Človek, po izkušnjah ravno
pravšnji za prednovoletna razmi-
šljanja o našem kriznem položaju
v gospodarstvu in kmetijstvu,
razmišljanja o tem, je napreden
kmet vidi izhode iz te krize.
»Žal se moram pri razmišljanjih
o današnji krizi povrniti štirideset
let nazaj in mogoče ponoviti tudi
nekaj tistega, kar je marsikateri
borec že povedal. K takšnemu na-
činu razmišljanja me spodbujajo
bližnje volitve, zato je prav da si
malce osvetlimo spomin. Ko smo
mi sprejemali dolžnosti, smo se
namreč dobro zavedali odgovor-
nosti, da je treba borbo za lepši
jutri nadaljevati. Brez dnevnic in
kilometrine za seje, kajti na te smo
hodili peš ali se vozili s kolesom.
Ob prepričanju, da bomo uspeli,
tudi ni bilo težko prevzemati na-
log. Prve petletke smo uspešno
uresničili, a žal kasneje prehitro
jemali iz malhe. Sam sem bil pre- -
pričan, da bo do krize, v kakršni
smo, prišlo prej, a žal smo sc dolgo
slepih. V takšnem položaju je na-
šim delegatom sicer težje, a pre-
več je malodušja in izgovorov na
pamet, češ, s.y naša beseda bolj
slabo zaleže. A kaj bo, če bomo
stali ob strani in čakali, da rešitev
pade z neba? Izhod je le v pošteno-
sti ljudi in v tem, da bodo mladi,
četudi oni niso krivci takšnemu
položaju, odgovorno sprejeh nalo-
ge. Sicer pa, ah sem sploh povedal
kaj novega?«
Verjetno lahko postrežete tudi
s kakšno konkretno »zablodo« v
gospodarstvu vaše občine?
»Seveda, lahko pa ostanem kar
v gozdarstvu in lesni industriji.
Mislinri, da smo naredili veliko na-
pako takrat, ko smo v dolini zgra-
dili kar dvakrat večje lesno prede-
lovalne zmogljivosti, kot so suro-
vinske možnosti našega območja.
Tako se vsako leto vsi na vse pre-
tege trudijo, da bi les dobili doma,
tega pa seveda ni zadosti. Resnica
je tudi v tem, da bi kmetje več
sekali, če bi bil »denar« več vre-
den, a kljub temu so te možnosti
omejene. Že tako se mi zdi, poseb-
no še, ker se kažejo prvi znaki
umiranja gozdov, da bi morali na-
še etate krepko znižati.«
Ste med prvimi, ki je v občini
končal kmetijsko šolo. Znanje v
kmetijstvu je tudi danes velika
deviza?
»Zato sem sedaj poslal v kmetij-
sko šolo tudi sina, četudi sva z
ženo Marijo sama na kmetiji in na-
ma ob tem, da sem preživel infarkt
in imam tudi izrabljene kolke ni
lahka, vendar, znanje je osnova,
predvsem pa deviza za Aaprej. Da-
nes namreč, ko prehajamo nazaj
na ekstenziven razvoj kmetijstva,
znanje nima več takšne veljave,
kot bi mu sicer pripadala. Tudi
sam se moram pri teh letih še ved-
no izobraževati, slediti novim do-
sežkom, tehnologiji obdelave in
strojni tehnologiji in tako naprej.
Tako bi moralo biti povsod, tudi v
industriji.
Rešitve za kmetijstvo pa, kaj naj
rečem, mislim da je v ospredju
sjjet denar, drugačno stimuliranje.
Če ni tako, naj mi prosim kdo od-
govori, kam naj potrosim sto kilo-
gramov nitrofoskala, za katerega
sem odštel 6900 din, da se mi bo ta
denar povrnU? Drug problem so
obresti. Sem predsednik kreditnei-
ga odbora pri zadrugi in lahko za-
trdim, da je sredstev za kredite
zadosti, a problem je v tem, da se
kmetje zaradi znanih pogojev ne
določajo zanje.«
Problem pa je tudi, da se kmet-
je otepajo novotarij, imenovanih
melioracije, zložbe zemljišč in
podobnega?
»Ne kmetje, polkmetje. To do-
kazuje tudi zadnja akcija v Po-
brežju, kjer je le pet čistih kmetov,
ostali pa so takšni, da si kruh slu-
žijo tudi v tovarni. Ti mislijo, da
jim bo zemlja z agromelioracijo
odvzeta. Zaradi takšnega mišlje-
nja in tudi zato, ker imajo ti že
določeno socialno varnost, me-
nim, da jih tudi v prihodnje ne
bomo uspeli prepričati o predno-
stih takšne ureditve naših njiv.
Pravim kmetom pa manjka social-
ne varnosti, saj te v današnjih po-
gojih ne nudijo niti deset hektar-
jev vehke kmetije. Vsi se preu-
smerjamo na osnovno krmo, iz
žaklja (krmil) dobi živina danes
bolj malo. Torej nazadujemo. Tudi
sami imamo sedaj manj živine v
hlevu kot pred leti.«
Vedno ste bili odprte besede,
pa tudi pravih dejai^. Kako spre-
jemate državno odlikovanje?
Zadovoljen, saj tako vidim, da
nisem čisto pozabljen. Presenečen
sem pa vseeno bil, sarj smo kmetje
pri takšnih rečeh bolj malokrat na
vrsti. Torej vesel sem, bil bi pa
tudi vesel, če bi v roke nas kmetov
v preteklosti prišel vsaj delček ti-
stega, kar mora danes vračati dr-
žava. Kmetje namreč dobro pre-
tehtajo, kako in kdaj se je potreb-
no zadolžiti.«
»Nočni prijatelji«
Precej pisana druščina je to, vsi pa
imajo eno skupno značilnost - bili so
gostje naših »nočnih cvetk«. Med njimi
so klateži, pijančki, narkomani, tatovi,
nezadovoljni možje, ki pretepajo že-
ne... Nekateri so redni gostje rubrike,
večina pa, k sreči, vendarle občasni.
Ker lahko objavljamo le kratice teh noč-
nih prijateljev, se večkrat zgodi, da sose-
dje, znanci, obsodijo kakšnega nedolžne-
ga. Reakcije so v takšnih primerih različ-
ne, ponavadi pa se prizadeti oglasi v naši
redakciji in zahteva pojasnilo v časopisu
(kot na primer znani celjski obrtnik) ali pa
le pisno potrdilo z žigom, da ni sodeloval
v naši rubriki.
Bolj resno pa je bilo, ko se je v naši
redakciji oglasil mož iz šentjurske občine,
ki je bil žrtev cele vrste naključij. Največ-
je naključje je bilo, da ima enako ime kot
nek drugi celjski razgrajač in tudi njegov
priimek se začenja z isto črko. Še večje
naključje je bilo, da je bil mož v Celju
prav tisti dan, ko seje odigrala naša nočna
cvetka (v kateri pa seveda ni bil udele-
žen). Pa še zadnje naključje; tudi možakar
iz šentjurske občine gaje rad dajal na zob
in potem razgrajal. Le daje obljubil, da se
bo poboljšal.
Objavljena nočna cvetka je skorajda po-
stavila na glavo vsa njegova prizadevanja
in bilje precej obupan. Doma gaje napad-
la žena, vsi so spet kazali s prstom nanj, o
njegovem primeru pa so celo razpravljali
na krajevni skupnosti. Nihče mu ni veijel,
da ni bil udeležen v tistem razgrcyanju, ki
smo ga objavili v nočnih cvetkah. Iz ne-
prijetnega položaja ga je spravilo šele po-
jasnilo v našem časopisu.
Usluga za uslugo
Takšne reakcije so kar pogostne, kar
kaže, da so tudi Nočne cvetke precej bra-
na rubrika. Nenazadnje so dobrodošlo
gradivo za celjske čenče, že zaradi tega,
ker so napisane tako, daje mogoče dodati
marsikakšno podrobnost.
Miličniki pa pravijo, da je rubrika tudi
vzgojna in masikateri razgrajač se je umi-
ril, ker je imel zaradi »gostovanja« v noč-
nih cvetkah preveč težav. Seveda pa je
med »nočnimi prijatelji« nekaj takšnih, ki
se že leta nočejo poboljšati. Silvester S. na
primer. Silvester pravzaprav najraje kakš-
no ušpiči, ko mu zmanjka denarja in vča-
sih mu le uspe dobiti zastonj hrano in
prenočišče. Vse pa kaže, da Silvestra tudi
rado zebe, zato so pozimi njegovi izgredi
pogostnejši in tudi večkrat mu uspe, da
prespi na toplem v prostorih za treznenje,
v šah mu pravijo kar »hotelski« del v klet-
nih prostorih zgradbe UNZ ob Ljubljan-
ski cesti.
Prostori res ne premorejo prevelike
udobnosti, toda letos poleti, ko so milični-
ki prenočili precej vinsko razgretega zna-
nega celjskega razgrajača, je bila ena soba
v precej bornem stanju. Razgrajač se tudi
ponoči ni mogel umiriti in razbil je po-
grad. Naslednji dan, ko ga je minila alko-
holna popadljivost, pa je bil kar malo v
zadregi.
Nekateri si, tako kot Silvester S., prav
prizadevajo, da bi prišli v zapor, kjer
imajo vsaj streho nad glavo. In hrano.
Tako je bilo tudi z Gorazdom K., ki je že
bil ovaden zaradi nasilništva. Toda zde-
lo se mu je, da sodni mlini prepočasi
meljejo. Da bi pospešil postopek, je tri
dni zapored povzročal precejšnje težave
miličnikom (in tudi drugim), nazadnje
pa mu je vendarle uspelo.
»Kakšen pograd pa je to, če je sestav-
ljen iz iverice?« se je jel opravičevati mi-
ličnikom. »Morali bi imeti močno desko,
ki se ne bo dala razbiti.«
»Gost« je obljubil, da bo sam poskrbel
za močno desko. Obljubo je držal, milični-
ki pa so ga zato tudi nagradili: obljubili so
mu, da je poslej ta soba rezervirana zanj.
Prešuštnik in »hišni« prilatelj
Seveda je med stalnimi gosti prostorov
za treznenje tudi precej bolj grobih tipov.
Večinoma končajo v zaporih, potem ko
jih mihčniki ovadijo za nasilništvo. Tako
je bilo na primer z znanim Jupijem, ki je
dolgo razgrajal v celjskih gostilnah, zadnji
prizor v letošnji bogati gostilniški karieri
pa je odigral v restavraciji Kladivar. Tam
se je stepel in pristal v priporu.
Taka sta tudi brata Srečko in Mirko B.,
ki sta bila dolgo časa redna gosta nočnih
cvetk, letos julija pa so Mirka obsodih na
šest mesecev zapora. Gradiva za nočne
cvetke je bilo dovolj tudi brez njunih izpa-
dov, vendar pa se bo Mirko te dni vrnil
domov in obeta se spet kakšen razburljiv
pretep.
Pač pa ni bilo všeč, da so ga ovadili in
priprh, mlajšemu celjskemu prešuštniku.
Čeprav je bil poročen, je nadlegoval dru-
ga dekleta. Večkrat na javnih mestih in na
precej nesramen način. Ko se je nabralo
dovolj takšnih prekrškov, je moral za za-
pahe. Takoj pa se je našel tudi »hišni pri-
jatelj«, ki je hotel »potolažiti« njegovo
osamljeno ženo. Toda žena je bila le bolj
poštena in »hišni prijatelj« je ostal pred
vrati.
Strup v hrani
čeprav je velika večina nočnih cvetk
obrnjena na smešno plat, pa se v njih
.skriva tudi nrprei traeedii. Takšni so na
primer družinski prepiri, v katerih pogo-
sto najbolj trpijo otroci. Le kakšno življe-
nje mora biti pri Vidu G., če se gospodar
nekajkrat na mesec napije in pretepa do-
mače. Včasih, čeprav zelo redko, se zgodi,
da v hiši nosi hlače žena in v takih prime-
rih jo skupi mož. Takšni možje še bolj
trpijo, ker so deležni tudi posmeha in
marsikdaj se zasmilijo tudi mihčnikom.
Precej hujše težave pa je imel mož, ki si
je vtepel v glavo da ga hoče žena zastrupi-
ti. Počasi in premišljeno, je zatrjeval. Zato
je prinesel na postajo milice hrano, da bi
jo analizirali. Izkazalo se je, da je bilo v
loncu le nekaj sredstva za pranje posode.
Mož torej ni zaužil nič več strupa kot veči-
na drugih ljudi, zaradi bojazni pa je nekaj
dni jedel v restavraciji. Ker pa smo njegov
»primer« objavili v nočnih cvetkah, so ga
začeli zbadati znanci, zato smo poskušali
nekoliko zabrisati sled, da ne bi mož še
naprej trpel.
Precej nerazčiščenih stvari ostane tudi
med bivšima zakoncema. Primeri, ko mož
obišče bivšo ženo, se pogosto končajo s
pretepom. Bolj zabaven pa je bil primer
Barbare iz Slovenjgradca, ki ji še Jia pa-
met ne pride, da bi stopila v zakonski
jarem. Barbara je nekaj dni prenočevala v
hotelu Celea - vsak dan v drugi postelji.
Ko je zmanjkalo strank, se je Barbara ta-
ko razburila, da je na pol naga vpila v
hotelski avli. Za en večer so ji priskrbeli
prenočišče miličniki v prostorih za trez-
nenje, kjer je delala družbo pijančkom, že
naslednji dan pa je Barbara odšla iskat
stranke v druge kr^e.
Več znancev me je že vprašalo, kje do-
bivam podatke za nočne cvetke. Vsi po
vrsti so bili razočarani, ko sem povedal,
da na Postaji milice v Celju. Toda, pomi-
slite, kako naporna služba bi bila, če bi
moral spremljati »nočne prijatelje« na
njihovih gostilniških pohodih.
Pridni »kmetovalci«
Včasih se znajde med gosti nočnih
cvetk tudi kakšen narkoman. Za enega
izmed njih se je na primer precej nedol-
žen pretep in spanje v prostorih za trezne-
nje končalo s precejšnjo finančno izgubo.
Miličniki so naredili preiskavo pri njemu
doma in mu zaplenili pol kilograma mari-
huane.
Poznavalci celjskega »podzemlja« pra-
vijo, da ne gre za »dileija« (preprodajalca),
ker naj bi njegova mamila izhajala z nasa-
da. Gre torej le za pridnega »kmetovalca«.
Takšnih pa naj bi bilo v našem mestu kar
precej, saj v teh podnebnih razmerah in-
dijska konoplja celo bolje uspeva kot pa v
primorju in za kakšnega pridnega pride-
lovalca pol kilograma marihuane ne pred-
stavlja kdo ve kako velike izgube.
Dobrodošle stranke v nočnih cvetkah
so tudi naivni tatovi. Ko je neznan tat
vlomil v kiosk v Celju, je bil razplet
takšen kot v tretjerazredni kriminalki:
pustil je sledove v novozapadlem snegu
in še isti večer so ga prijeli. Podobno se
je končala tudi kraja dveh vreč krompir-
ja in vreče čebule iz vrtca ob Mariborski
cesti.
Večino nočnih cvetk zakrivi alkohol,
letos pa se je najbolj izkazal alkoholno
nastrojeni voznik, ki so ga miličniki
ustavili na Mariborski cesti, ga zvlekli
iz vozila in avto parkirali na parkirišču
pred Prodajnim centrom. Vinski kore-
njak je po odhodu miličnikov spet sedel
za volan in vozil - v krogu. Bil je tako
pijan, da ni našel izhod s parkirišča. Al-
kohol bo verjetno tudi še naprej eden
glavnih vzrokov za nočne cvetke.
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 15
Pri Dečarjevih v Gorenju družina rada sede skupaj in zapoje. Da stara ljudska pesem ne bi šla v pozabo, jo ob očetu
Janezu in mami Majdi zvesto povzemata tudi hčerki Darja in Lidija.
Mocoj le pa en lep večer
Pri Dečarjevili v Gorenju naH Zrečami radi zapoje
Zadnji jesenski dan tega leta mi bo še dolgo ostal v spo-
minu. Bila sem pozni gost Dečarjeve družine iz Črešnove v
Gorenju nad Zrečami. Domenili smo se bili, da se bo
tistega sne zbrala vsa družina, in da bodo o^e Janez, mama
Majda in hčeri Darja in Lidija skušali pričarati večer s
staro ljudsko pesmijo na deželi, pod Pohorjem, kjer živi še
nekaj družin, ki ohranjajo in prenašajo na mladi rod
domačo pesem in kmečke običaje.
' Pri Dečarjevih tudi rado pojo. Se že najde kakšna prilož-
nost. čeprav sta Janez in Majda polno zaposlena v zreškem
Cometu in potem še pri domačih opravilih, 17-letna Darja v
Srednji ekonomski šoli in 13-letna Lidija v osnovni šoli v
Zrečah.
Minuli petek, ko se je za večerno zarjo kazal prvi zimski
dan, je bila tudi ena takih priložnosti. Tokrat na ljubo bral-
cem pričujočih vrstic.
V prostorni in svetli kuhinji nove hiše, kjer se pozna, da so
pri hiši pridne ženske roke, je za dobrodošlico zazvenela
pesem:
Prelepa vas bezovska ti,
oj, tam moj dom stoji
okrog pa travn'ki prelepi so,
zeleni prav lepo . . .
»Ne samo pri nas, tudi v drugih družinah veliko prepe-
vajo,« je povzel vesedo glavar družine. »Tu so pač takšni
kraji, da priložnosti za petje ne zmanjka. Res pa je, da smo
včasih še več peli. Pri kmečkih opravilih, seveda, ki jih
danes izpodrinjajo sodobni kmetijski stroji, kjer ni potrebna
pomoč sovaščanov. Tega se tudi sami zavedamo in skušamo
ohranjati pesem in običaje na majhnem, pretesnem odru v
šoli. Ponosni smo na rojaka Jurija Vodovnika in njegove
pesmi radi prepevamo. Posneli smo jih tudi na kaseto z
naslovom O pohorskem kmetu vam hoč'mo zapet.«
Kadar se pevci zbero na prireditvi v šoli, je razred veliko
premajhen, da bi sprejel vse razgrete poslušalce, ki bi tudi
radi pritegnili nastopajočim ali pa si zapomnili katero od
njih pesmi. Najbolj vneti so se priključili zboru v dolini, v
Zrečah, kjer je vsak pohorski glas dobrodošel in dragocen.
Spet drugi si žejo po izpovedi pesmi in običajev gasijo
drugače. Kot Dečarjev Janez, na primer, ki si često oprta
svoj bas bariton, da potem v družbi s trobento in harmoniko
gode po vaseh na ohcetih.
»Včasih ga kar nekaj dni ni domov«, je bolj v šali kot zares
ali očitajoče pristavila Majda, ki ve, kako se taki reči v teh
krajih in vaseh streže. Godci morajo biti prvi pred dvermi in
zadnji zapustijo prizorišče, pa če so žulji od igranja še tako
boleči. »No, zdaj že tudi mlajša hči potegne meh na kakš-
nem furežu,« je pohvalil Lidijo ata Janez, ki ne skriva zado-
voljstva, da se za staro pesem zanima tudi mladi rod. »Kadar
se zberemo mladi v našem kraju, se veselimo in se znamo
zabavati kot vsi naši vrstniki,« je pripovedovala starejša
Darja, »ampak vselej zapojemo tudi kakšno domačo, staro
pesem, ki nam je prišla na uho na godovanju, ličkanju, pri
trgatvi. Veliko prepevamo.«
Tudi oče Janez je začel tako. Še dobrcse spominja: »Bilo
mi je kakšnih 15 let, ko sem dobil trobento, ker sem imel
silno veselje do petja in igranja. Kar sam sem se naučil igrati
in po treh mesecih sem že igral na prvi ohceti. Štirje fantje
muzikantje smo šli igrat v Osredek nad Zrečami in ta ohcet
mi je ostala najbolj v spominu. Zdaj jih imam za seboj, svoje
seveda ne štejem, več kot 150.«
stare šege in navade
»v petek zvečer gremo špilat krancl,« je jel pripovedovati
Janez in pri tem pestoval svoj bariton, s kateHm je v ohcet-
nih dneh nerazdružljiv. »Takrat pridejo tudi pevci nevesti
podoknico pet. V nedeljo vjutro se začnejo zbirati svati, in
muzikanti nena smemo zamudit. Prvi moramo biti tam. Tak
se šika. Tak je običaj. Ob prihodu svatov igramo marše in
koračnice, kakor tudi po poti od ženina k nevesti, ko krene
sprevod. Toti mlajši muzikanti igrajo tudi valčke, če korač-
nic še ne znajo.
Nevesto in ženina spremljajo vsi povabljeni. Na čelu smo
muzikanti. Za nami pa so starešina, vodila, pro^firer z dru-
žico, žlahta in ostali svati. Vseh skupaj je na kakšni ohceti
tudi 60 ah 80 povabljenih.«
Že že, ženin in nevesta! Kdo pa je protfirer? »Tisti, ki streže
in truca goste, naj jedo in pijo,« zna podučiti Janez. »Stare-
šina ima ob sebi vodilo, ki je vselej ženska in ki mu pomaga
pri njegovih ppraviUh. Starešina drži govor in tudi podpiše
zakonsko listino. Zakon je sklenjen. Ko je polnoč, se krancl
dol pleše in zapoje:
Družička moja ima venčeka dva,
pa tak dolgo bom plesal, dobil bom oba ...
Nevesta mu pojoč odgovarja:
Mam venčeka dva,
pa ne dam ti oba,
pa zato ne dobiš, ko včasih drugam letiš ...
Ženin se ne da:
Po Ljubljanci sem hodil
sem klobuček zgubil,
se družički pridružil,
nazaj ga dobil.
Nevesta mu vrne:
Če b'čimer bolj bil,
bi klobuček dobil,
ti pa takšen falot,
si ga išči drugod ...
Ta stara ohcetna pesem izpod obronkov Pohorja ima še
več kitic, s katerimi se ženin in nevesta dražita in dvigata
razpoloženje med svati. Ko je krancl ples končan, vzame
protfirer družici krancl z glave, ženin pa nevesti. Protfirer in
družička zapojeta:
Družička moja je v štacunico šla,
je kup'la krancl, pa pušelca dva .. .
Priložnosti za pesem in petje ne zmanjka. Zlasti ne v
prednovoletnem času, ko po vaseh še hodijo koledniki. Tudi
ta navada je v teh krajih še živa. Koledniki hodijo od hiše do
hiše in zbirajo darove, vmes pa prepevajo:
Mam 'ca po dilah s tičejo,
nam klobasice iščejo . . .
In če se nameri, kar pa je redko, pravijo pri Dečarjevih, da
jim pri kakšni hiši ne odpro, najdejo tam zjutraj »strica« na
pragu ali na okenski polici. Stric pa nič drugega, recite in
pišite, kot bodeča neža!
Tudi ob Pustu ^na biti včasih prav zabavno in za fanta, ki
se ni oženil, sila neprijetno. Ponoči mu namreč mlajši vrst-
niki nastavijo v drevo ali v bližnje grmovje ob hiši s slamo
nagačeno nevesto in fantov jutranji pogled na tisto strašilo
iz slame in cap ni nič kaj vesel.
A navadno je neljubi dogodek kaj kmalu pozabljen, v vasi
so si vsi spet brž prijatelji, ki po Pustu kmalu zapojejo
vigredi v pozdrav, drug drugemu pritegnejo ob prvi košnji,
na jesen pri spravilu pridelkov, pri trgatvi. In če je že teh
kmečkih opravil zavoljo strojev dandanes vse manj, na
domenjeni prireditvi v učilnici šole ali pri komu v domači
hiši.
Tako se obračajo štirje letni časi po vaseh pod Pohorjem.
Nič počasneje kot v dolini, v mestih, le da jih znajo tam gori
okititi s šegami in navadami iz babičine skrinje.
Ohceti brez muzikantov si m mogoče zamisliti. Prvi so pri
hiši in zadnji odidejo s prizorišča. Najbolj vneto igrajo (na%
sliki), ob prihajanju svatov v hišo. Tedaj pade tudi kakšen
cekin. Tak je običaj.
Ljudsko izročilo skuša
ohraniti tudi domače kul-
turno društvo Janez Ko-
privnik v Gorenju, v dolini
pa prosvetno društvo Svo-
boda Zreče, ki prav v tem
času zbira pojoče družine za
prireditev in nastop ob slo-
venskem kulturnem praz-
niku.
Vasi, kot so: Gorenje, Sko-
marje, Bezina in še katera
na obronku Pohorja, žive s
pesmijo in besedo svojih de-
dov in babic.
Mateja Pod jed
Vsem občanom želimo zdravo, srečno in
uspešno NOVO LETO 1986
SKUPŠČINA OBČINE MOZIRJE
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE
OBČINSKA KONFERENCA SZDL MOZIRJE
OBČINSKI KOMITE ZKS MOZIRJE
OBČINSKI SVET ZSS MOZIRJE
OBČINSKI ODBOR ZZB NOV MOZIRJE
OBČINSKA KONFERENCA ZSMS MOZIRJE
DELOVNA ORGANIZACIJA GOSTINSTVO, Ljubljana, n. sol. o.
TOZD Restavracija Tepanje, n. sub. o., Slovenske Konjice
Zahvaljujemo se za izkazano
zaupanje v letu 1985, svojim
strankam pa želimo zdravo,
srečno in uspešno
NOVO LETO 1986
16. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Deset Bosancev v baraki, da o Slovencih ne govorimo
star angleški pregovor pravi: »Možje graiSljo hiše, žene ustvarjajo ilom!*<
z enim od njih sem se dome-
nila, da se dobimo. Po četrti
uri popoldne naj bo, takrat se
večina vrne s šihtov.
Dolga lesena baraka, kakrš-
nih je bilo leta 1974 na Koz-
janskem veliko: zasilnih in
začasnih prebivališč mnogih
družin, ki jim je potresni su-
nek razmajal ali porušil do-
move.
Prav takšna je še danes sredi
Mestirvja, tik ob enotirni želez-
niški progi z nezavarovanim
prehodom. Velika tabla opo-
zarja, da je baraka last komu-
nalnega podjetja G o-kop iz Ro-
gaške Slatine. Dostop je teža-
ven, kamor stopiš, blato.
Gotovo me bodo najprej
vprašali, kco me je prineslo,
razmišljam, preden vstopim.
Bosance v barakah bi lahko
našla še kje drugje, ne le v Me-
stinju. Naj jim rečem, da sem
prišla zato, ker sem nekje sliša-
la, da v mestinjski baraki živijo
»pridni Bosanci«, takšni, ki se
ne pretepajo, ne kradejo, ki ne
posiljujejo, ki so vzorni delavci
in ki so se lepo vklopili v oko-
lje, kjer živijo? Ne, s to »izjem-
nostjo« jih ne bom razveselila
in s tem razgalila segment ne-
ke kulture samopašnih Slo-
vencev.
Je pa res, da me je pripove-
dovanje o njih pritegnilo. Za-
čelo me je zanimati, kako ta
skupnost desetih delavcev živi
med nami, kakšno je to življe-
nje pod isto streho.
Ne zaradi gosta
Od deseterice jih je bila v
prijetno topli sobi polovica. Da
ženskih obiskov niso vajeni,
sploh pa takšnih ne, mi pove-
do za začetek, jaz pa dobim ta-
koj občutek, da so to veseh in
prijazni ljudje, z obilico zdra-
vega humoija. Za mizo sede-
mo in pogovor steče kot nama-
zan. Mojo pozornost pritegnejo
tri skrbno postlane postelje in
red, ki vlada po sobi. »Je ved-
no tako, ali pa samo danes, ko
ste pričakovali žensko v hišo?«
jih pobaram, pa mi povedo, da
se s postiljanjem postelj zače-
nja njihov delovni dan.
Vsi iz Sanskega
mosta
Različno dolgo so v Mesti-
nju, vsi pa so prišli iz občine
Sanski most, iz dveh vasi, Vrš
in Hrustovo. Trije so tu že oko-
li petnajst let, dva, na^jmlajša,
sta šele prišla. Med njimi so
tudi trije bratje Velič: Hilmo,
najstarejši, Senad in najmlajši
Kemal. N^starejši stanovalec
je Hilmo Zukič, star enainpet-
deset let, povprečna starost te
skupnosti pa je petintrideset
let. Vsi so se zaposlili pri ko-
munalnem podjetju Go-kop v
Rogaški Slatini, kjer opravlja-
jo najrazličnejša, povečini tež-
ka, najtežja dela. »Za denar de-
lamo vse,« pravijo.
Kazen za počasneta
Za mizo sedimo: Hilmo, Se-
nad in Kemal Velič, Suad Ke-
ranovič, Bajro Hušič in jaz.
Najzgovornejša sta brata Hil-
mo in Senad. »Živimo, a le ma-
lo uživamo,« pravi Hilmo.
»Smo pač terenci, težaki. Ker
smo vsi pod eno streho, mora-
mo imeti svoja pravila, mora
biti red, čistoča, disciplina.
Čim se nekdo ne podreja pra-
vilom večine, ga skupnost izlo-
či že s tem, ko se takšen človek
med nami ne počuti dobro. Po-
navadi odide sam, včasih pa
mu moramo povedati, naj gre.
Takšnim rečemo ,propadli štu-
denti'.«
Vsi so urejeni, človek bi re-
kel. da so pravkar prišli iz pi-
sarn. V sobi je vse pospravlje-
no, zloženo, skratka, red, ki ni
značilen za moško skupnost.
Senad Velič je najhitrejši: »Ta-
ko smo navajeni in ni nam tež-
ko. Kuhamo skupaj, starejši
učimo mlajše. Osebno perilo
peremo kar na roke, posteljni-
no dajemo v čistilnico. Likamo
pa ne, je treba že prej tako obe-
siti, da ni treba. Zakuri tisti, ki
prvi pride, posodo pa pomije
tisti, ki zadnji odloži žlico.«
Zgrešene Investicije
Hilmo je oženjen. Doma ima
še tn hčerke, enkrat na mesec
so skupaj. Ko ga vprašam, če
bo vztrajal do sina, se zasmeji
in zamahne: »Veste, jaz zaradi
tega nisem razočaran, čeprav
moram priznati, da bi rad imel
tudi sina. Glavno je, da so otro-
ci zdravi. Sicer pa pravi prego-
vor, da kdor ima rad'ženske,
mu jih še bog da. Moj sosed je
imel že štiri hčerke, pa ni odne-
hal, naslednjič mu je žena rodi-
la dvojčici. Temu jaz rečem
zgrešena investicija.*
Ko pride domov, je gost.
Otroci vedo, da jim bo prinesel
darila. Razveselijo se ga, ven-
dar so si tujci. »Dom, otroci,
vrt, vse to je ženina stvar. V
vzgojo se ne mešam, niti ni-
mam te pravice, ko pa ne živim
z otroci. Jaz domov nosim de-
nar, naša hiša bo kmalu goto-
va. Vsi si v domači vasi postav-
ljamo hiše. Vemo, da se bomo
nekega dne za stalno vrnili.
Kdaj bo to? Bojim se, da nas
bo večina tu v Mestinju ostala
kar do penzije.,Sicer pa - kaj
nam manjka? Ženske nas ča-
kajo, otroci lepo odrašč^o, mi
pa služimo. Se vsaj kregamo
ne.«
Osemn^stletni Suad Kera-
novič je tihe sorte fant. Pravi,
da se z vrstniki iz Mestinja lepo
razume in da so mu slovenska
dekleta všeč, bi pa raje oženil
dekle iz svojega kraja. Z mla-
dinci največkrat igra nogomet,
sicer pa se bolj malo zabava. O
prihodnosti ne razmišlja ve-
liko.
»Malo smo izolirani,« pripo-
veduje Senad. »Čim greš kam
ven, so to veliki stroški. Mi pa
sm.o prišli sem delat, ne za-
pravljat. No, v bližnji bife že
stopimo, tam se srečamo z do-
mačini, ki so nas lepo sprejeli,
zato smo se v to okolje tudi
hitro in lahko vživeli. Vsi nas
poznajo po imenih.« Da so jih
v Mestinju zares sprejeli za
svoje, sem se sama prepričala.
Krajani vedo o njih povedati le
najboljše. Senad nadaljuje:
»Veste, mi veliko damo na svo-
je ime, na čast, in zai es slabo se
piše tistemu, ki bi nam hotel
dobro ime oskruniti. Takšen
med nami nima kaj početi. Si-
cer pa morebitne nesporazume
med sabo rešujemo po mirni in
demokratični poti. <
d Slovenkah pa raje
ne govorimo ...
Bosanci v mestinjski baraki
so mladi moški. Polovica je po-
ročena, ostali so še samski.
Vsak dan se srečujejo s sloven-
skimi dekleti. Kakšno mnenje
imajo o njih? Senad Velič jih
takole ocenjuje: »Ne bi mogel
reči, da so kaj drugačne od na-
ših deklet. Rada se lepo oblači-
jo, se zabav£yo. Ženske so žen-
ske, Slovenke znajo biti morda
boljše prijateljice. Sicer pa o
njih r^ie ne govorimo, ker nas
doma čakajo naše. Če boste res
o nas kaj napisali, jim bom
dali to prebrati. Za ljubi mir
hiši torej o Slovenkah samo ti
liko.«
Poslovili smo se v bližnjem
bifeju. Tja smo stopili le toliko
da smo si natočili vina in naz
dravili. Dobremu Novemu
letu!
Od leve: Hilmo Vehe, Bajro Hušie, Kemal Vehe, Suad Keranovic, m Senad Velič.
Razočaranje iViatevža Babiča
Zabukovški rudarji imajo sramotno majhne ^pokojnine
Kdo ve, kateri treutki v življenju
Matevža Babiča so bili najtežji?
Življenje ni bilo lahko. Prepleteno
je bilo z mnogimi razočaranji. Prvo
veliko razočaranje je bilo leta 1941
v taborišču Mauthausen, kamor so
ga odpeljali že leta 1941. Matevž je
bil razočaran nad človekom, kajti
zverinstev, ki si jih lahko privošči
človek nad sočlovekom, ni mogel
dojeti.
V času Informbiroja je sledilo no-
vo razočaranje, kajti niti v sanjah
ni mogel pomisliti, da bi se lahko
komunisti med sabo skregali. Razo-
čaran je bil nad Stalinom in trdno
verjel v našo pot in našo odločitev.
Leta so tekla in Matevžu znova
prinesla novo razočaranje. Prejel je
prvo pokojnino.
Pa vendarle 78-letni Matevž Ba-
bič iz Migojnic pri Grižah še veruje
v bodočnost.
Matevž se spominja leta 1935. Takrat
je Albin Vipotnik v Zabukovici usta-
novil partijsko celico. Tri leta kasne-
je so v Komunistično partijo sprejeli
34-letnega Matevža Babiča. Pri Albi-
nu Vipotniku doma so se mladi ko-
munisti izobraževali, študirali Mar-
xa in Engelsa ... Zabukovški rud-
nik je rojeval napredne ljudi in na-
predne misli. Potem je prišlo usod-
no leto 1941. Matevža so takoj odpe-
ljali v Stari pisker, je bil mesec
dni, od tam pa v taborišče Mautha-
usen.
Poslušam Matevža in zdi se mi,
kot da se pred mano odvija grozljiv
film. Buldožerji porivajo trupla v iz-
kopane jarke in jih zasipajo ... Po
200 stopnicah, ki vodijo navzgor, no-
sijo izčrpani jetniki težke kamnite
skale, pod vrhom stopnic pa jih biča-
jo ljudje, ki so jih prav tako rodile
matere .. v Matevžu je sredi stopnic
zdrsnilo, omahnil je in pod sabo po-
drl še nekaj nesrečnikov. Vsakdaryi
prizor, resničen, a komajda verjeten.
Leta 1942 se je Matevž, bolan, z
enim od treh podobnih transportov
vrnil iz Mathausna. Živi okostnjak je
bil in na smrt bolan. Spravili so ga v
celjsko bolnišnico, kjer mu je doktor
Grilc rešil življenje. Mokro vnetje re-
brne mrene je imel in iz njega so
načrpan pet litrov vode. Potem se je
vrnil v Zabukovico, do konca izčr-
pan, a trdno odločen, da se ne dž.
Matevževa domačija je bila nad Za-
bukovico in ves čas varno zatočišče
partizanov. Sem so prihajali Albin
Vipotnik, Vinko Poteko, Vili Reber-
šak, Betka Cilenšek in mnogi drugi.
Žena Ana jim je prala perilo, kuhala
čaj in žgance ter mleko. Varen in
zanesljiv dom partizanom je bil Ba-
bičev dom. Ko je Matevž za silo oz-
dravel, je vedel, kam mora.
Časa za družino skoraj
m bilo
Prišlo je leto 1945. Ani in Matevžu
je tistega m£ya vriskalo srce. Po voj-
ni je Matevž opravljal mnoge po-
mem.bne dolžnosti. Moral bi tudi v
šole v Ljubljano, vendar je bilo to
nemogoče, kajti doma je bilo pet
otrok, ki jih je bilo treba preživeti.
Kljub temu, da je Matevž ostal do-
ma, časa za družino skorajda ni bilo,
kajti bil je aktivist, ki so ga po delu v
rudniku Zabukovica čakale mnoge
dolžnosti. Matevž je bil vedno dosle-
den in sprejete nalogeje hotel izvTši-
ti tako kot je treba. Ženi Ani to ni
bilo vedno po godu, čisto na tihem
pa si je vedno priznavala, da tako
mora biti in da Matevža pač ne gre
ovij^ati pri nečem, v kar trdno veruje.
Matevž je bil član odbora občine, pr-
vi partijski sekretar po vojni v Gri-
žah, imel je pomembne dolžnosti v
okrajnem komiteju .. .
Sramotno nizke
pokojnine zabukovških
rudarjev
Matevž je aktiven še danes. To ve-
lja tako za borčevsko organizacijo
kot tudi za osnovno organizacijo
Zveze komunistov. Brez spominov
na zabukovški rudnik ne more. Trd-
no so prežeti s spomini na nekdanje
sodelavce, rudarje, ki danes preje-
majo sramotno nizke pokojnine. Te
so mnogo manjše kot pokojnine ve-
lenjskih tovarišev. Večina rudarjev
iz Zabukovice danes nima niti 30.000
dinarjev pokojnine. Ljudje pa so
dolga leta garali pod nemogočimi
pogoji, puščah globoko pod zemljo
svoje zdravje ..
Vsak kilogram premoga iz Zabu-
kovice je bil prepojen z znojem prid-
nih ljudi, ki danes za zaslugo le živo-
tarijo. Plače takrat pač niso bile naj-
boljše in to jih še danes tepe. Matevž
nikdar ni bil za uravnilovko, trdno
prepričan pa je, da se gčdi krivica
tistim, ki so že itak delali pod težjimi
pogoji in prejemali manjše plače. Ko
je Matevž prejel prvo pokojnino, je
sedel za mizo in ni ga bilo sram sol-
za. Stvari bi bilo treba nekako uredi-
ti, ne pa čakati na leto 1988, ko naj bi
bil sprejet nov pokojninski zakon.
Če že danes vemo, da ni pravičen,
meni Matevž, potem je še bolj krivič-
no to, da se tolažimo s tem, da bo pač
po letu 1988 bolje. Seveda pa je res.
da so pokojnine odvisne od plač.
Enotnih plačilnih razredov po vsej
državi tudi Matevž ne odobrava.
Beseda nanese na lik komunista.
Matevž redno prebira časopise in
gleda televizijo. Trdno je prepričan,
da je nepoštenosti preveč. Mnogim
pomeni članstvo v Zvezi komuni-
stov le odskočno desko za kariero in
položaj. Matevž nikakor ne more do-
umeti, zakaj je med tistimi, ki krade-
jo in delajo mnoge prekrške tudi to-
liko komunistov. Vedno manj velja-
jo moralne vrednote, po drugi strani
pa imamo vedno več zakonov. Veli-
ko jih je zato, da jih lažje izigravamo,
kajti že nekaj let se nihče več ne
sprašuje, kako je treba izvajati spre-
jete zakone, pač pa so uspešni tisti,
ki v njih najprej najdejo luknje. Ma-
tevž spomni na besede Mitje Ribiči-
ča, ki je dejal, da je med komunisti
mnogo takšnih, ki v partijo ne sodi-
jo. Vse preveč je forumskega dela in
vse premalo dejanskega stika z ljud-
mi. Delavcev iz neposredne proiz-
vodnje je med komunisti premalo
Vprašajmo se, zakaj, pa si odgovori
mo. To velja tako za občino, republi
ko kot federacijo. Kako je mogoče
ne razume Matevž, da se v občina!
pojavljajo skupinice, ki nasprotujejc
drugim, se ukvarjajo z intrigami ir
počenjajo vse kaj drugega kot to, kai
bi bilo v interesu poštenih, delovni!
ljudi.
Vse to bo seveda treba vrniti ir
zlasti mlade prevzema malodušje
To ni dobro! Mlade imamo takšne
kot smo jih vzgojili, toda mladi ii
sposobni ljudje so naša bodočnost
Matevž je v to trdno prepričan. Tak(
kot je prepričan v našo Jugoslaviji
in v vse njene poštene ljudi. Navsc
zadrue je malo držav, ki bi imele toli
ko rodovitne zemlje in rudnih te
drugih naravnih zakladov. Vse t(
moramo izkoristiti, za kar je skrajn
čas. Ne smemo se več zanašati le n.
pomoč od drugod. Matevža so p(
strani gledali že kar takoj po vojn;
ko je vsepovsod trdil, da je kmetij
stvo še kako poniembho za bodoč
nost Jugoslavije. Danes vemo to vs:
Matevž je tudi vedno trdil, da lahki
Jugoslavija obstaja le na dosledner
izpolnjevanju načela bratstva ii
enotnosti. Težak ekonomski položo
poraja tudi mnogo nacionalizmo'
vseh \Tst. Toda če jih bomo dopuž
čali, se nam ne piše nič dobregc
Vsekakor pa je treba razumeti prc
bleme in težave drug drugega. Razu
mevanje samo na eni strani je pre
malo.
Ana in Matevž Babic iz Zabukovice nista poznala solza za življenjske
stiske.
Janez Vedenik
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 17
Zdravnik, ki zdravi ljudi in naravo
loktor Ivan Moser iz Šentjurja je bil med začetniki akupunkture pri nas
Ob desetih zapre doktor
van Moser svojo redno or-
linacijo v zdravstvenem
lomu v Šentjurju in pri
jem se nato zvrstijo paci-
nti z najrazličnejšimi teža-
ami z vseh, koncev Slove-
ije. Doktor Moser jim sku-
a pomagati z akupunkturo,
lotem, ko so preizkusili šte-
ilne druge metode zdrav-
ienja. Pri vseh zdravljenje
i uspešno, mnogim pa olaj-
a težave ali jih v celoti od-
ravi.
»Akupunktura je izziv za
dravnika«, pravi dr. Moser.
Zahodna medicina nas uči,
a iščem.o vzroke za nasta-
ek bolezni in jo nato zdravi-
lo, akupunktura pa meha-
izma svojega delovanja ne
na pojasniti. Zato se zdi
mogim, gledano z evrop-
kega vidika, vse skupaj pre-
ej mistično. Vendar pa je bi-
tveno, da dojameš kitajsko
izumevanje bolezni,« razla-
a dr. Moser. Sam je preho-
il pot od prvih spoznavanj
kupunkture v različnih
njigah do njenega prizna-
ja kot zdravstvene metode
1 organiziranja posebne or-
inacije v ta namen. Pot pa
i bila lahka. Mnogi zdravni-
i so se norčevali iz prvih
'^skusov zdravljenja z aku-
"ikturo pri nas in še danes
nekateri prepričani, da
.ravljenje temelji na suge-
iji pacienta.
,»Zame je bilo odločilno,
o so v Zagrebu pripravili
;čaj o osnovnih mehaniz-
lih in tehniki akupunkture,
edavali so strokovnjaki s
tajske in tako smo lahko
di v praksi videli in preiz-
isih kitajsko šolo aku-
inkture, ki se nekoliko ra-
kuje od evropske. Vsi pa
ga seveda niso bili deležni
danes je zanje posebno
žko, ker ne morejo potova-
na Kitajsko, da bi se tam
učili praktične uporabe
ipunkturnega zdrav-
nja.«
začetku je bilo v Slove-
ji sedem zdravnikov, ki so
• ukvarjali z akupunkturo,
ines pa jih je 78. Združeni
> v sekcijo pri zdravniškem
mštvu in s ponosom lahko
ovedo, da so vse zdravstve-
^ skupnosti v Sloveniji
j-iznale akupunkturo kot
metodo zdravljenja in v ta
namen^tudi prispevajo sred-
stva. »Žalostno pa je,« pravi
dr. Moser, »da stikov s Kitaj-
sko tako rekoč nimamo, od-
kar je JAT ukinil polete. Ta-
ko sedaj samo prevoz stane
približno 700.000 dinarjev,
štipendijo pa tudi zelo težko
dobiš. Upamo, da nam bo
uspelo, da bi ekipa kitajskih
strokovnjakov ponovno pri-
šla v Slovenijo.«
Akupunktura je le
del zdravljenja
»v večini primerov z aku-
punkturo samo pomaganao
pri zdravljenju, ki mora zaje-
mati tudi druge metode. Ta-
ko je, na primer, akupunktu-
ra uspešna pri odvajanju od
delovati z dieto, z drugačnim
načinom življenja. Pri hujša-
nju lahko z akupunkturo po-
mirimo lakoto in stranske
učinke hujšanja kot so de-
presije, nemirnost, drhtenje
rok ..., najpomembnejša pa
kajenja in hujšanju, seveda
pa mora pri tem pacient so-
je gotovo dieta. Mnogi debe-
luhi razlagajo, da sploh ne
jedo veliko, kar je verjetno
res. Vendar pa je ta hrana
bolj koncentrirana in redil-
na. Pri tem tudi ne velja, da
se debelost podeduje, pač pa
se podedujejo prehrambene
navade. Še vedno namreč
velja, da je zdrav tisti otrok,
kije debel.«
Seveda pa debeh ljudje ni-
so edini, ki pri dr. Moserju
iščejo pomoč. Prihajajo taki
z migrenami, z bolečinami v
križu in pri takšnih težavah
je lahko zdravljenje tudi naj-
bolj uspešno. Med pacienti
so celo otroci, ki so zelo ne-
mirni, pa tudi taki, ki so v
razvoju zaostali. Akupunk-
tura lahko pomaga tudi
njim, vsak pa mora priti vsaj
■petkrat.
Skrb za ljudi in
okolje
Morda je na prvi pogled vi-
deti, da vse ostalo, s čimer se
doktor Moser v življenju uk-
varja, nekako ne sodi k nje-
govemu zdravniškemu po-
klicu. Poleg dela z bolniki ga
čaka še cel kup papirnatega
dela, saj je hkrati predstoj-
nik Zdravstvenega doma in
strokovni vodja zdravstvene
ekipe. Tudi tu dela ne zmanj-
ka, saj jim glede na potrebe
primanjkuje tako prostora
kot kadrov. Za več kot 19.000^
prebivalcev je zaposlenih le
56 delavcev, kar je precej
manj kot v drugih podobnih
občinah. Kljub temu dosega-
jo pri delu uspehe. Pohvalijo
se lahko, da imajo zelo nizko
število staležev in izdanih
zdravil v regiji, kar je gotovo
zasluga tudi dobro organizi-
rane preventivne zdravstve-
ne službe.
Skrb za človeka pa se tes-
no povezuje s skrbjo za oko-
lje. »Odkar pomnim, sem ri-
bič, zato ni vseeno, kakšne
so naše vode,« pravi dr. Mo-
ser. »Največjo škodo delamo
z regulacijami, saj spravimo
vode v kanale in s tem uniči-
mo v njih vse življenje. Pri-
dobimo sieer nekaj rodovit-
ne zemlje, to pa se bo mašče-
valo pri podtalnici, popla-
vah, življenju v rekah in ob
njih. V Šentjurju bomo imeli
čez 15 let čistilno napravo,
vendar pa bo čista voda tekla
po kanalih in narava ne bo
od tega imela nič.«
Kot predsednika Komisije
za varstvo okolja v občini
Šentjur ga^ skrbi, kako bo z
pakom v Šentjuiju. Ponaša-
jo se z neslavnim rekordom,
saj so na petem mestu v Slo-
veniji po onesnaženosti.
Predlogi komisije pa vedno
ne naletijo na pravilen odziv.
Kljub temu pa jim je pred
leti uspelo preprečiti grad-
njo prašičje farme v Šentjur-
ju, ker bi ta preveč onesnaže-
vala okolje.
Doktor Moser je prepri-
čan, da lahko vsak sam na-
več stori za varstvo okolja.
»Lani smo organizirali akci-
jo Vsaka družina - eno dre-
vo, namesto načrtovanih
5000 dreves in grmovja pa
smo jih posadili le 500. Spo-
mladi bomo to nadoknadili,
saj se vse več ljudi zaveda,
kako onesnažen je "žrak, že
zato, ker ga morajo vsak dan
vdihavati. Predlagali pa smo
tudi, da bi okrepili dimnikar-
sko službo, saj je četrtina ku-
rišč neprimernih in bi bil že z
manjšimi popravih učinek
precejšen.«
Takšne in podobne zamisli
se pletejo po glavi doktorju
Ivanu Moserju. Očitno ni ni-
koli zadovoljen z opravlje-
nim delom, vedno išče nekaj
več, nove načine, kako po-
magati ljudem. Pri tem ni
treba poudarjati, da govorijo
njegovi pacienti o njem z ob-
čudovanjem in spoštova-
njem. Za vsakega najde pri-
jazno besedo, tudi tiste opo-
gumi, ki jih je strah pred šte-
vilnimi akupunkturnimi
iglami. V velikem naslonja-
ču ob njegovi delovni mizi v
prijaznem klepetu razprši
strahove in dvome in ko za
slovo reče: »Pa dobro se
imejte,« verjameš, da bo dan
že zaradi spomina na to sre-
čanje prijetnejši.
Akupunktura: metoda zdravljenja, pri kateri največkrat
lorabljamo igle, zabadane v določene točke na površini
lesa. Z akupunkturo se na Kitajskem od nekdaj ukvarjajo.
Japonskem je v rabi od 443. leta pred našim štetjem, v
ropi pa od 1928. leta, ko se je sinolog in diplomat Soulie de
orant vrnil s Kitajske in pričel zbirati učence; to je spodbu-
lo nekatere francoske zdravnike, da so se začeli zanimati za
lupunkturo in jo tudi uporabljati.
Za razumevanje akupunkture je pomembno poznavanje
kitajske miselnosti, ki jo obvladuje občutenje protislovne
dvojnosti svetlobe in teme-prva dobra, druga zla, npr.: slabo
in sončno vreme, nebo in njegovo nasprotje zemlja... Od
takih dvojic nasprotij se prvo imenuje jang, drugo jin. Tako je
na primer sonce jang, luna jin. Pojmovanje ravnotežja med
jangom in jinom je temeljna prvina kitajskih nazorov, po
katerih so urejeni njihova nravnost, filozofija in medicina.
Kitajski zdravniki so ugotovili na koži 787 točk, ki ustrezajo
različnim znamenjem bolezni in so povezani med seboj s 24
meridiani-navideznimi črtami, po katerih se pretaka življenj-
ska energija. Točke so razvrščene v glavne, komplementarne
in sekundarne ter posebne. Zdravljenje z akupunkturo pripo-
ročajo zlasti pri krčih v drobovju, pri vnetju sluznice, uri
različnih bolečinah, pri nevrovegetativnih motnjah in
nekaterih psihosomatskih boleznih.
(Po Medicinski enciklopediji I, Lj. 1980)
vulkanizacija
Triintrideset delavcev
zaposlenih v Vulkanizaciji,
obrtnem in proizvodnem in
storitvenem podjetju v Celju,
uspešno zaključuje letošnje
leto ter želi vsem delovnim
ljudem in poslovnim
partnerjem uspešno, zlasti
gospodarsko leto 1986.
SPOSTOVANI VLAGATELJI
Ob pričakovanju novega leta 1986, se vam zahvaljujemo
za dosedanje vaše varčevanje, za kar se priporočamo tudi
v naprej v vašo korist 1n naši kreditni dejavnosti, za vaša
in skupna družbena prizadevanja za ohranjanje in
povečanje proizvodnje hrane in osebnega standarda.
V prihodnjem letu bomo naše poslovanje posodobili z
novim računalnikom, da vam bomo lahko naše usluge
kvalitetneje izvajali.
Hkrati vam želimo zlasti zdravja in dobrih uspehov pri
vašem delu.
Hranilnica in posojilnica
kmetijstva in gozdarstva
Žalec
18. STRAN - NOVI TEDNIK
mmmmmmamemmmmmm
26. DECEMBER 1985
Pra¥0 bogastvo je biti prijatelj prijatelju
Jure Cekuta le v svetu uspel bolje kot v rotinem Celju
Mlad celjski likovni
ustvarjalec Jure Cekuta se
je že dodobra uveljavil do-
ma in še bolj v svetu, njego-
va slika pa krasi tudi delov-
ni prostor generalnega se-
kretarja OZN Pereza de
Cuellarja, ki ga je na pogo-
voru v spremstvu našega
veleposlanika Ignaca Golo-
ba zadržal namesto skrom-
nih pet kar razkošnih tride-
set minut.
Vrata v njegovo stanova-
nje so bila odprta, kot je od-
prta tudi njegova umetniška
duša, ko začne z vso razkoš-
nostjo svojega besednega za-
klada sočno in doživeto pri-
povedovati o vsem, kar je
kljub nepreštevilnim letom
že dosegel, videl, doživel...
V delovnem prostoru pol-
nem ne samo njegovih slik
(gre za majhno galerijo, za
katero je škoda, da je ne mo-
videti več ljubiteljev
metnosti, še posebej likov-
;), knjig, plošč in ostalega,
sodi v takšen prostor,
■ jprej ponudi kavo. Sam jo
uha. Dobra je. Potem nas
ara, zakaj smo pol ure za-
** idili na dogovorjeni zme-
K.. kajti pri njem je vsaka
nuta dragocena, postav-
na na pravo mesto. Rad in
■nost morata biti, k^ti
■z jijih ni uspeha v poslov-
n in umetniškem svetu,
•nesto pogovora najprej
avi nekaj telefonskih po-
orov in prestavi ostale
.enke, kajti ve, da se bomo
iržaU nekoliko dalj.
.ačetno veselje ali vs^ do-
volja kljub zamudi se
'vesi v čudno otožnost.
da bi mu na obraz padel
ik, srce otrpnilo, osivelo.
Zadnjo razstavo sem pri-
tvil v hotelu Radin v Ra-
nčih. To razstavo sem v
v'ljenju najtežje pripravljal,
ijti prvič sem jo urejeval
ez najboljšega prijatelja
arjana Bolariča, ki ga je na
huncu njegove neizmerne
vljenjske moči pobrala ce-
a. 52 razstav sva pripravila
upaj. Zdaj ga ni bilo več
raven. Razstava je bila pro-
iajna in ves dohodek sem
.amenil njegovi družini. Vse
le šlo v prodajo. Še več bi, če
bi bilo. To je bila razstava
spomina na najboljšega pri-
jdtel,ja. Vendar, življenje teče
dalje in v novi akciji se je
treba čimprej ujeti. To pa sc
lahko samo z delom.«
Veliko je na cesti.,.
»To je vrag! Hitimo kot
norci, k^ti žehmo ujeti čim-
več zdaj, ko imamo energijo.
Vsak dan je prekratek. Cesta
pa ima tohko pasti in nit je
lahko v trenutku pretrgana.
Konec je ustvarjalne poti. To
se je zgodilo tudi Marjanu, s
katerim sva sodelovala celih
deset let. Bil je velik ljubitelj
umetnin. Zame je njegova
smrt vehka izguba.«
Jure povsod dela
»Izredno veliko potujem,«
pripoveduje med počasnim,
kot obred spoštuj očim srka-
njem dišeče kave, »povsod,
kjer se ustavim pa delam, de-
lam, delam. Na potovanjih
dobim čudovite navdihe in
treba jih je uresničiti.
Najmanj sem znan v Celju,
kjer sem doma. Povsod sem
lepo sprejet, tu pa imam ob-
čutek, da ne cenijo mojega
dela. V Celju tudi nisem imel
neke posebne razstave in to
mi je žal. Menim, da bi vsako
mesto, ki ima galerijo, mora-
lo vsaj enkrat letno predsta-
viti svoje ustvarjalce, ne pa
da druge vlečejo z vseh kon-
cev in krajev. Zadnjič me je
obiskal Emil Roje in mi
predlagal, da bi pripravil
večjo razstavo doma in to že
prihodnje leto v Muzeju re-
volucije. To je izziv, ki mi ga
vsakega toUko časa da kak-
šen posameznik in seveda ea
sprejemam.«
Amerika je njegova druga
domovina ...
»27-krat sem bil tam! Vsi
vtisi se težko povedo v eni
sapi. To je skupek študijskih
potovanj in zato sem tudi
uspel. V Ameriki imam še
velike načrte, posebno v
New Yorku, ki je zadnjih de-
set let prevzel vlogo Pariza
na likovnem področju. Vsa-
ka pot mi daje iztočnico za
novo delo. Letos sem bil v
Ameriki štirikrat, tja pa bom
potoval predvidoma spet fe-
bruarja. Spoznavanje različ-
nih ljudi se akumulira v me-
ni in ko se nakopičijo čustva,
jih prenesem na papir. Na
papirju je tako tisto, kar pre-
ko ljudi doživljam jaz. Ne sli-
kam portretov in narave, pač
pa človekovo notranjost. To
želim čimbolje ujeti! Kritiki
to različno ocenjujejo, ven-
dar vidim, da me poskuš^o
razumeti. Z ljudmi se pogo-
varjam na razstavah in pri-
jetno je, ko vidim, kako spre-
jemajo shke. To je notranja
nuja, kajti vprašanje je, k^
bi delal, če ti ljudje ne bi
sprejeli mojih slik.«
Tudi prihodnje leto bo ve-
liko delal in veliko potoval.
V načrtu ima tri večje razsta-
ve - v New Yorku, Celju in
Parizu. Zadnjikrat je bil v
Ameriki pred dvemi meseci,
kjer »sem razstavljal v ime-
nitnem prostoru«. Pove še,
da je bilo to takrat, ko je
Ameriko zajel strašen orkan
Gloria, ki je bil najbolj neza-
želen gost njegove razstave,
saj obiskovalcev seveda ni
bilo. Se pa je kasneje situaci-
ja močno izbo^šala. Potem
se dotakne svojih treh večjih
likovnih ciklusov z naslovi
Miinchen (25 slik), Chicago
in San Francisco. »To so trije
resnični ciklusi, ki so nastah
spontano. Okolje namreč na-
me strašno deluje. V Chica-
gu sem bil šest mesecev. To
je izredno tipično ameriško
mesto, sukal sem kot nor in
sploh ne vem kaj. Sproščal
sem se. Pa je prišel nekdo v
atelje in rekel, ti pa slikaš
Chicago. To mi je bilo potr-
dilo, da delam prav.« Ima že
tudi vabilo za Moskvo ...
»To bi bil lep skok.«
Dela praktično 24 ur na
dan ... »Za mene niso toliko
pomembne razstave, kot
ustvai:)anje, delo. Sliko lah-
ko delam nek^ let. V meni
mora dozoreti, fizično opra-
vilo je poiem kra^iše.«
Prelomnica pred
petimi leti
»Prelomnica v mojem delu
je bila pred dobrimi petimi
leti. Hvaležen sem bil člove-
ku, ki mi je odprl oči v Chi-
cagu. Sem že hotel vse slike
vreči vstran, zdaj pa jih skrb-
no hranim. Iz Chicaga sem
se podal v mesto Carmel v
Kaliforniji, ki ima komaj
5000 prebivalcev in kar 164
galerij. V to mesto pride vsa-
ko leto po dvanajst milijo-
nov turistov, od tega kar 80
odstotkov zaradi umetnin.
To so same prodajne gale-
rije. Štirinajst dni sem bil na
preizkusu in ugotovil, kako
veliko pomeni uspeti v tem
mestu. Potem sem se še en-
krat vrnil, ker sem bil spre-
jet. V začetku je bilo izredno
lepo. Skup^ smo delaU v
ateljeju tudi po 15, 16 ur na
dan. To je bil nov svet.
Ogromno sem slikal, denarja
pa sem imel v^sak dan manj.
Po nek^ mesecih sem bil na
dnu, ker v Ameriki pač ne
moreš živeti brez denarja.
Slike šo visele po stenah, sta-
le po dva tisoč dolarjev, nih-
če pa jih ni kupil. Če bi imel
denar za avion, bi se takoj
vrnil domov. Potem pa se je
posvetilo, kajti prav na moj
rojstni dan, 6. junija 1981,
sem bil izbran za slikarja me-
seca v tem mestecu in s tem
seje začela nova zgodba. Od-
prlo se je! Slike so začeli ku-
povati m začutil sem, da ži-
vim, delam in da imam pogo-
je za obstoj.«
Skozi vrata OZN
»Oktobra 1984 sem raz-
stavljal v jugoslovanskem
kulturnem centru v New
Vorku, ki ga je odprl naš ve-
leposlanik Ignac Golob in ta-
krat sem bil povabljen h ge-
neralnemu sekretarju OZN
Perezu de CueUarju. Ta je
nekako prišel do mojega ka-
taloga in me povabil. »Jure,
imava tri minute časa, nič ne
bova sedela, dal boš sliko in
bova šla,« mi je dal napotke
Ignac Golob. Imel sem takš-
no tremo, da sem se še po
mašno skoraj pozabil obleči.
Ko sva prišla v palačo OZN,
sva šla skozi ogromno števi-
lo povsem praznih sob, nato
pa prišla do Pereza. Segel mi
je v roko in začel naštevati
imena krajev, ki jih je verjet-
no prebral v katalogu in tako
je omenil tudi Celje. Nisem
vedel, kaj naj naredim, izro-
čil sem mu sliko, on pa meje
povabil, naj sedem. Jaz pa
ne, ker je Golob tako rekel.
Potem sva bila skup^ več
kot pol ure in se zelo kon-
struktivno pogovarjala o
umetnosti, ki je most med
narodi. Je izreden človek,
miren, izredno pameten, or-
ganiziran.
Ko je prišel v Jugoslavijo
je vprašal zame. Ker so me
prepozno obvestiU, do sreča-
nja ni prišlo. RekU so mu, da
sem v Ameriki, jaz pa sem
bil v Portorožu.«
s Havajev v Tokio
»Med obiskom Hav^ev
sem na plaži spoznal veliko
ljudi, tako tudi nekega Ja-
ponca, ki si je v ateljeju ogle-
dal mojo razstavo in me ta-
koj povabil na Japonsko. Sli-
ka je stala dva tisoč dolarjev,
kupil pa jo je za tisoč. Slike
ni vzel. Rekel je, da jo bo, ko
jo bom prinesel sam na Ja-
ponsko. Na Havajih je bilo
toplo in sem odpotoval kar v
špagaricah in svetUh hlačah.
Na Japonskem pa mraz. Ja-
ponec me je čakal, vzel sliko
in mi dal tisoč dolarjev! Po-
• tem sem razstavljal, nadalj-
nje sodelovanje pa je še v fa-
zi dogovarjanja. Bom pa še
razstavljal, ker je to moja ob-
veznost.«
Pogledamo v kamin, ki je
bil še hladen ... -
»Saj ga zakurim, vendar
popoldne. Lepo gaje gledati,
k^ti v njem se stalno nekaj
dogaja. Tako je tudi v avi-
onu. Gre za strašno velike
stvari, dogajanje, stalno do-
gajanje. Kar strese me, ner-
vozen postanem.«
Poleg slikanja se rad uk-
varja s športom, igra tenis,
smuča. Za gobarjenje nima
potrpljenja in živci mu popu-
stijo, če takoj ne najde gobe.
Živi z družino - ženo Nuško
in sinom Juretom (»me ni bi-
lo doma, pa se žena ni spom-
nila drugega imena, ko se je
rodil,« pripomni). Njihovo
stanovanje je galerija, dru-
žabni prostor. Velikokrat
pridejo prijatelji na klepet,
zato Jure največ dela ponoči,
ko je sam, zbran, spočit v
svojem likovnem svetu. Ko
končujemo, se vrne v Ra-
dence...
Kot daje nekako izgubljen
v svojem delovnem prostoru
- iztisne, da je najlepše bo-
gatstvo biti prijatelj prija-
telju.
Foto: EDI MASNEC
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 19
Še enkrat:
Nas mlekarna
zafrkava?
Tovarišu Š. M. iz Klanca
nad Dobrno pojasnjujemo
svoje organizacijsko navodi-
lo in odgovarjamo na njego-
vo pismo v NT št. 49. V svo-
jem pismu Š. M. navaja, da
so mleko proizvajalci do »iz-
daje navodil« dostavljali
ohlajeno na zbiralnico en-
krat dnevno, pri tem pa ni
bilo nobenih problemov in
takšno navodilo so prejeli od
pospeševalca.
Zakaj je nabavna služba
mlekarne izdala, za tovariša
Š. M., tako »čudno« navo-
dilo?
Pravilnik o mleku določa,
da mora biti mleko, v kolikor
ni štiri ure po molži predela-
no, hlajeno pod 8 stopinj C,
zaželeno na 4 stopinje C, za-
radi preprečevanja razvoja
bakterij.
Proizvajalci, ki niso
opremljeni s primerno hla-
dilno tehniko, morajo dva-
krat dnevno takoj po molži
nositi mleko v zbiralnico, ki
je opremljena z ustrezno hla-
dilno tehniko.
Glavni razlog izdanemu
navodilu je slaba kakovost
(higiena) mleka. Mlekarna je
močno zainteresirana za več-
je količine mleka, vendar
mora biti mleko ustrezne ka-
kovosti.
Od 1. januarja 1986 dalje
bodo proizvajalci, ki bodo
prinašah oporečno mleko,
denarno sankcionirani, in to
po sklepu Živinorejske po-
slovne skupnosti in Zadruž-
ne zveze Slovenije. Tovarišu
Š. M. predlagamo, da drugič
bolj skrbno prebere navodi-
la, za pojasnilo morebitnih
nejasnosti pa naj se oglasi v
nabavnem oddelku mlekar-
ne v Arji vasi.
HMEZAD MLEKARNA
Nabava osnovne surovine
Škrat ne miruje
Zahvaljujem se novinarju
Viliju Einspilerju in fotore-
porterju Ediju Masnecu za
zares zanimivo, predvsem pa
prisrčno napisano reportažo
iz vsega tistega, kar sem pri-
povedoval novinarju.
Ne morem pa mimo tega,
da tiskarski škrat tudi pri
Novem tedniku ne miruje.
Spopad med Andražani in
Polzelani zaradi gorooljskih
(tako govorijo Andražani!)
zvonov seveda ni bil 1942. le-
ta, kot je zapisal škrat, pač pa
1924. leta. Ne bi se sicer vti-
kal v škratove posle, toda
prav leto 1942 je bilo eno naj-
hujših za Andražane (pa tudi
za Polzelane): tega leta je
okupator izseljeval iz Andra-
ža številne družine z otroki
vred, streljal talce itd. pa je
zato povsem razumljivo, da
tega leta ne Andražani in ne
Polzelani niso mislili na go-
rooljske zvonove, pač pa na
vse kaj drugega.
Morda bi bilo vendarle
dobro opozoriti bralce Nove-
ga tednika na opisano škra-
tovo vtikanje.
Sicer pa želim (tudi kot
dolgoletni naročnik Novega
tednika) Vam in vsem sode-
lavcem Novega tednika veli-
ko uspehov tudi v prihod-
njem letu.
BORIS STROHSACK,
Andraž
Rešimo
prihodnost
Iz tedna v teden v Novem
tedniku beremo »zanimivo
nadaljevanko« o celjskem
kulturnem dogajanju in za-
vajanju, ki se tiče tudi plesal-
cev in prav je, da povemo
svoje.
Pustimo zgodovino (Sonja
Gorjanc, D. Z. Freya) saj
zdqj smo tukaj novi, mladi
ustvarjalci, ki stojimo na trd-
nih temeljih, s katerih nas ne
more nihče premakniti in
smo prepričani kaj in zakaj
delamo.
Nima smisla pogrevati
»stare juhe« saj je trenutnih
problemov preveč in čas je
predragocen. Prav v zadnji
sezoni se je v Celju na ples-
nem področju mnogo pre-
maknilo. Plesno gledališče
in plesni ansambel Igen sta
se povezala pod eno streho,
ki bo nosila naziv Plesni stu-
dio Celje, v katerem dela 300
ljubiteljev plesne umetnosti
od 5. do 30. leta, razdeljenih
v 15 skupin (Metuljčki a, b, c,
d. Packa a, b, Igen a, b.
Uganka a, b, c, 2 ansambla
Igen in PGC, plesna rekre-
acija in manekenski studio)
pod vodstvom Goge Stefa-
novič in Igorja Jelena (oba
imava profesionalni status
kulturnega delavca na ples-
nem področju), vzgajamo pa
že svoje mlade kadre, kot sta
Betka Štrozak in Darja Ko-
drič.
Povezava v Plesni studio
Celje je nadvse zanimiva, saj
skupne oblike dela omogo-
čajo smotrfiejšo organizaci-
jo, učinkovitejši plesno-pe-
dagoški proces in večjo raz-
nolikost pri ustvarjanju,
predvsem pa še močnejše
odpiranje in sodelovanje
navzven.
Od 10. septembra 1985 pa
do danes je Plesni studio Ce-
lje (Igen + PGC) imel preko
80 izvedb razhčnih koreogra-
fij (koreografi Igor Jelen in
Goga Stefanovič). Med njimi
naj naštejem najpomemb-
nejše: repubhški predstavni-
ki na »Mladosti Sutjeske
Tjentište 85«, »Večer sodob-
nega plesa« v Novi Gorici,
Dravogradu in Žalcu, gosto-
vanje v Sarajevu, snemanje
za TV Zagreb in Sarajevo,
»Dnevi plesa 85« Ljubljana,
Dom Ivana Cankarja - samo-
stojni celovečerni program
ob 10. letnici sodobnega ple-
sa v Celju (PGC + Igen +
Akt), novoletne predstave za
vse osnovne šole, ki nosijo
naslov: Ritem, Enigma, Dan
zmage ali rojstvo boljšega
človeka. Kompozicija belih
teles. Oborožitev strahu. Od-
sevi v razbitem ogledalu,
Amadeus, Glasbeni plesi in
plesne koračnice. Vizije, Na-
robe svet ter okoli 25 mod-
nih revij v okviru Sejma obr-
ti, Komercialnega tedna
Tkanine Celje, SLG Celje,
Utoka Kamnik in sejma Vse
za otroka.
Ugodne ocene (med zad-
njimi Dnevi plesa 85 - Delo,
ponedeljek 16. 12. 1985-An-
dreja Tauber) in priznanja so
dokaz, da sploh ne gre več za
amatersko delo, ampak da
prihaja čas razmišljanja o
profesionalnem ansamblu
Plesnega studia Celje (že
zdaj delajo plesalke vsakod-
nevno, sobote, nedelje in
praznike, iz ansambla Igen
pa odlično izstopa plesalka
Irena Tabanovič, pa Betka
Štrozak in še bi lahko našte-
vali), ki pa ga zavirajo finanč-
ne in prostorske težave.
Kako naj izpeljemo sezono
polno načrtov z dotacijo, ki
je znašala v sezoni 1984/85
272.480 din, potem pa tožimo
in »vlačimo« po časopisih
drug drugega.
Funkcijo mora vsekakor
prevzeti poleg Z KO tudi
Kulturna in izobraževalna
skupnost občine Celje. Med
njimi pa je tudi nekaj ljudi,
ki najdejo predalček v svo-
jem srcu za ples.
Na primer zavod ŠRC Go-
lovec in tovariš Marguč, ki
nam tretjo sezono odstopa
vsakodnevne vadbene pro-
store, poleg SDŠ in Prve os-
novne šole, pri OK ZSMS pa
nam pomagajo z začasnim
odstopom delovne pisarne.
Toliko torej na kratko o
nas - plesnih entuziastih, ki
celjski sodobni ples usmer-
jamo v sam jugoslovanski
vrh.
IGOR JELEN,
Plesni studio Celje
Zakaj ni kruha
Pred letom dni smo v naši
vasi Stenica pri Vitanju do-
bili novo trgovino in smo ze-
lo zadovoljni. Težave pa ima-
mo s kruhom. Pekarna Ro-
gla vozi mimo omenjene tr-
govine kruh v Vitanje. Do-
menjeno imamo, da nam
dvakrat tedensko, v torek in
petek, dostavijo kruh. Ima-
mo pa smolo, če je praznik
na petek (kakor letos za dan
republike). Takrat ostanemo
brez kruha, ker se menda šo-
ferju dan prej ne ljubi dosta-
viti.
Zdi se nam, da smo zato
zapostavljeni. V vasi smo
pač sami starejši občani in
kruh kupujemo tuk^j. Mi-
slim, da smo vsi občani slo-
venskih Konjic enakoprav-
ni.	K. B. Stenica
PRIREDITVE
Slovensko ljudsko gledališče Celje
četrtek, 26. dec. ob 9. Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK.
Zaključena predstava za OŠ Celje in Občinsko zvezo prija-
teljev mladine.
Petek, 27. dec. ob 9. Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK.
Zaključena predstava za OŠ I. celjske čete Celje.
Ob 15. Eric Vos: PLEŠOČI OSLIČEK. Za izven z obi-
skom dedka Mraza.
Sobota, 28. dec. ob 18. Georges Feydeau: BOLHA V
UŠESU. Za izven.
Kulturni dom Šmartno ob Paki
v kulturnem domu bo danes ob 19. uri gostovalo Slo-
vensko ljudsko gledališče iz Celja z delom Iva Brešana
Slavnostna večerja v pogrebnem podjetju. Predstava bo
ob 19. uri.
Dom krajanov Vrbje
v soboto, 28. decembra bo ob 20. uri v domu krajanov
premiera komedije Večer v čitalnici avtorjev Vilharja in
Mahniča ter v priredbi Bogomira Verasa, ki je komedijo
tudi režiral. Predstavo bo uprizorilo amatersko gledališče
Vrba domačega kulturnega društva. Z isto predstavo se
bodo krajanom Vrbja igralci amaterskega gledališča Vrba
predstavili še 5. januarja ob 16. uri.
Kulturni dom Šentjur
v kulturnem domu v Šentjurju bo v soboto,^ 28. decem-
bra ob 15.30 uri predstava Miroslava Košute Štirje fantje
muzikantje, ki jo bo uprizorila mladinska skupina amater-
skega gledališča Železar Celje Štore. Po predstavi pa bo
novoletni program z obiskom dedka Mraza na Titovem
trgu za najmlajše.
Dom kulture Šoštanj
v domu kulture v Šoštanju bo v soboto, 28. decembra ob
18. uri novoletni koncert, na katerem se bodo predstavile
kulturno umetniške sekcije Svobode Šoštanj.
Cerkev sv. Martina v Šmartnem pri
Velenju
Prihodnji četrtek, 2. januarja bo v cerkvi sv. Martina
novoletni koncert moškega pevskega zbora Slava Klavora
iz Maribora, ki se bo predstavil s pesmijo od Gallusa do
Kodalyja. Na orglah bo igrala Ema Zapušek, študentka
Akademije za glasbo.
Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar
Celje
Jutri ob 20. uri bo v klubu kulturnih delavcev Ivan
Cankar novoletno srečanje članov kluba s programom, ki
ga bodo pripravili vsi člani kluba in se predstavili s svo-
jimi deli.
Kulturni dom Štore
v kulturnem domu v Štorah bo jutri ob 18. uri jubilejni
novoletni koncert ob 15. letnici delovanja Pihalnega orke-
stra Štorskih železarjev iz Štor. Pripravili pa so tudi raz-
stavo starih instrumentov, notnega gradiva, plaket in
diplom orkestra.
Likovni salon Celje
v Likovnem salonu v Celju je na ogled razstava kipar-
skih del akademskega kipaija Toneta Demšarja. Razstava
bo odprta do 15. januarja.
Center za klubsko dejavnost Celje
Center za klubsko dejavnost pripravlja v soboto, 28.
decembra za svoje obiskovalce Novoletni žur.
Zavarovalna skupnost Triglav
Območna skupnost Celje
razpisuje na podlagi sklepa Izvršilnega odbora dela
in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
Vodenje sektorja za samoupravno
organiziranost in kadre
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, mo-
rajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
-	da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo prav-
ne smeri
-	najmanj 5 let delovnih izkušenj na pomembnejših
delovnih področjih v organizaciji poslovanja
-	izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva zakon in veljav-
ni družbeni dogovor o kadrovski politiki
-	kandidati morajo vlogi priložiti razvojni program
dela in opredeliti svojo vlogo pri realizaciji le-tega
Kandidati naj svoje pismene vloge s potrebnimi do-
kazili pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na
naslov Zavarovalna skupnost Triglav, Območna
skupnost Celje, Ulica XIV. divizije 4, Celje - za razpis-
no komisijo.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30.
dneh po končanem zbiranju vlog.
FERRALIT ŽALEC
Cesta žalskega
_ tabora 10
Komisija za delovna razmerja DSSS ponovno objavlja
naslednja prosta dela m naloge
Razvijanje novih izdelkov
1 izvajalec
Pogoji:
-	dipl. inž. strojništva in 4 leta delovnih izkušenj na
področju razvoja in konstrukcij
-	aktivno znanje enega tujega jezika
Hkrativvabimo k sodelovanju
Diplomirane inženirje strojništva
ali
Inženirje strojništva
(lahko pripravniki)
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s tro-
mesečnim poskusnim delom.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v 15. dneh po objavi na naslov
FERRALIT ŽALEC, Cesta žalskega tabora 10.
O izidu bomo kandidate obvestili v 15. dneh po
opravljeni izbiri.
Zavod ŠRC GOLOVEC organizira
VELIKO SILVESTROVANJE
Zabavali vas bodo:
-	ansambel Vitamin
-	narodno zabavni ansambel Henček
-	gost večera Randes Vous
Modna revija 86, vsaka 100. vstopnica nagrajena.
Cena silvestrovanja v predprodaji 1000 din, na dan
prireditve 1500 din.
Ponovitev silvestrovanja v petek, 3. 1. 1986 za vse tiste
delavce, ki na silvestrovo delajo, seveda pa tudi za
ostale. Cena 800 din, na dan prireditve 1000 din.
Predprodaja vstopnic pri
blagajni bazena, Izletniku in Globtouru.
Vabljeni!
20. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Največ si obetamo od
boljšega dela in volitev
Novo leto, nove 4elje, nova pričakovanja. Res! A
samo na pol. Kot so soglasni naši anketiranci, so priča-
kovanja velikih sprememb utvara, želje pa so seveda
nekaj drugega. Te so v glavnem stare. Težave, ki jih
pričakujemo, nas pestijo že sedaj. Da bi se le cene
umirile, pa bo nekako šlo. No, kmetovalci so prepriča-
ni, da se morajo njihovi pridelki in tisto, kar priredijo,
p<^ažiti, ker drugače ne bo nič z razrešitvijo cenovnih
neskladij. Več denarja bi potrebovali tudi v družbenih
dejavnostih, v kulturi, v telesni kulturi, v zdravstvu.
Saj ne, da ne bo šlo. Šlo bo že, a bolj na dosedanji ravni,
kot naprej. Ampak kar smo si skuhali, moramo sami
pojesti. Preko možnosti ne moremo - torej se moramo
soočijti 2 resničnostjo.
Čeprav nekateri sodijo, da nam primanjkuje volje za
spremembe, je večina prepričana, da smo razmere spo-
sobni izboljšati. Največ si obetajo od dobrega dela.
Veliko več kot od kongresov. Za veliko kongresov smo
že rekli, da bodo prelomni. Če bodo podprli prizadeva-
nja za še večjo vlogo vseh v vsakdanjem življenju in
delu, če bodo zaostrili o^ovornost, če bodo prinesli na
vrh mlade, sposobne ljudi, bodo že veliko opravili.
Tako kot lahko vsi skupaj v pripravah na volit\'e in
volitvah samih. Sedaj Je še prenekatera funkcija v
rokah ljudi, ki veliko govore, narediti pa niso pripra-
vlejni dosti. Dajmo torej prostor mladim, vsem tistim,
ki so se pripravljeni spoprijeti s težavami in so Jih tudi
sposobni rdzreš^ati.
Težav še ne feo zmanjkalo. Gospodarske ih družbene
ter politične razmere se bodo po pričakovanjih še zao-
strile, socialno ogroženih še ne bo zmanjkalo. Treba bo
pomagati nJim, treba bo še več narediti v organizaci-
jah združenega dela, pa v krajih, organizacijah in dru-
štvih. Saj nam slabe razmere, draginja in skromna
sredstva za preživljanje niso usodna. Bo že šlo, pravijo
anketiranci. Samo od sebe ne pribijamo mi! Vendar bo
šlo! Zakaj ne bi verjeli, saj smo pripravljeni verjeti še
vse kaj drugega.
1985
NOVI TEDNIK - STRAN 21
22. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Prihod novega leta
Mojca ni še nikoli budna do-
čakala prihod novega leta. Bila
je še majhna. Ves dan je veselo
skakljala okrog novoletne jel-
ke, cukala mamo za rokav, ko
je iz pečice jemala sladke ko-
lačke, odpirala darila, ki jih je
prinesel Dedek Mraz, zvečer
pa je bila od vsega veselega
\Tveža tako utrujena, da je za-
spala mnogo prej, preden je
ura odbila polnoč.
Tokrat pa se je odločila, da
ne bo popustila spančkom, ki
so ji začeli tako zgodaj lesti na
oči. Zdaj je bila že šolarka -
hodila je v prvi razred in poz-
nala je že vse črke in številke.
Samo tega, kako pride novo le-
to še ni vedela.
Zvečer so prišli v hišo prija-
telji in mamica je postregla s
slavnostno večerjo. Očka je
prinesel steklenico vina, Mojca
pa je dobila velik kozarec bo-
rovničevega soka. Ko so pove-
čeijali so odrasli pili še kavico,
Metka pa je uživala, ko se je
sladkala z imenitnimi kolački,
ki jih je popoldan spekla ma-
ma. Odrasli so se smejali, si
nazdravljali, peli in plesali,
Metka pa je sestavljala hišico
iz kock.
»Ali bo že kmalu prišlo?« je
vprašala mamo, ko ji je poka-
zala svojo hišico.
»Kmalu,« je rekla mama in
pobožala Metko.
Toda Metka je sestavila že
drugo in tretjo hišico, novega
leta pa še vedno ni bilo.
»AJi bo zdaj že kmalu tu?« je
podrezala očka, ki je pravkar
pogledal na uro.
»Kmalu,« je odgovoril očka.
Metka pa je bila že tako utruje-
na, da bi najraje pozabila na
svoj sklep in odšla v posteljo.
Ko se je lotila že četrte hiši-
ce, pa je nenadoma postalo v
sobi čisto tiho in vsi so postali
čudno nestrpni.
»Pripravite kozarce,« je re-
kel očka, »Nazdravili bomo
Novemu letu!«
»Ti, Metka, pa boš ugasnila
luč, ko ti bom rekla Zdaj!,« je
rekla mamica in prižgala svečo
na mizi.
Metka je naenkrat začutila,
kako je vznemirjena. Nenado-
ma ni bila čisto nič več zaspa-
na. Nestrpno je čakala, kdaj ji
bo mamica pomignila, da mora
ugasniti luč, hkrati pa je bud-
no pazila, da ne bi spregledala
novega leta, ko bo prišlo.
Na televizijskem ekranu se
je pokazala ura in droben kaza-
lec je urno odšteval sekunde.
»Zdaj!« je rekla mamica in
Metka je brž pritisnila na sti-
kalo.
V tistem trenutku je počilo,
kcgti očka je odprl steklenico
šampanjca. Potem so si vsi
nazdravih in voščili eden dru-
gemu srečo in veselje. Tudi
Metki so vsi po vrsti zaželeli,
da bi bila srečna, in da bi v šoli
dobivala same petice. Ko je
mamica prižgala luč, je Metka
vprašala: »Ali je že tu?«
»Seveda,« se je nasmejala
mamica.
»Kako pa veš?«
»Trapica moja! Ko ura odbi-
je polnoč, je konec dneva. In
danes je bilo konec zadnjega
dne v letu: prišlo je novo leto.«
»O, tako preprosto je to!« je
razočarano vzdihnila Metka.
Šele mnogo kasneje, ko je
nekje prebrala misel: VSAK
KONEC JE ZAČETEK NEČE-
SA NOVEGA, je razumela, za-
kaj je zadnji dan v letu tako
prazničen.
Pionirli fotografirajo
Robi Novosad nas je s svojim fotogramom, o kakršnem smo
pisali v prejšnji številki, pustil malce razmišljati. Mi pa bomo
ta izdelek kar na kratko komentirali, da bi bilo leto, ki pri-
h^a, svetlejše.
Želja nam verjetno ne zmanjka, osebno pa si želim, vsaj kar se
vaše in naše rubrike tiče, da bi nas zasuli s svojimi izdelki. Za
sed^ smo kar malce razočarani, ker smo prejeli zelo malo foto-
grafij. Prav nam je, zak^ pa smo se tako pozno skupaj vzeli!
Vendar za sedaj skupaj s FotoUkom resno delamo, pripravljamo
nagrade in ob koncu .šolskega leta bo lahko marsikomu žal, da ni
sodeloval. Tudi novega sodelavca smo pridobili, takšnega, ki
ima vsaj v Jugoslaviji nekaj več besede pri fotografiji. Vendar o
tem nekaj več po novem letu, ko bodo znane vse podrobnosti.
Pa srečno!
Urednik fotografije
Dedek Mraz - Narisal PETER KVAS, 2. r., OŠ Stranice
Dan JLA
Sedim ob topli peči in mislim
na prihaj^oče praznične dni. Pr-
vi je 22. december, to je praznik
naše JLA.
V mestecu Rudu je bila 22. de-
cembra 1941 ustanovljena Prva
proletarska brigada. Njen usta-
novitelj je bil tovariš Tito. V njej
so bile žene, možje in mladinci -
še skoraj otroci. Ti so prestčyali
nečloveške napore in bili so
zgled vsem borcem. Borci, borke
in otroci so v visokem snegu,
brez toplih oblačil in obutve, ho-
teli čez visoko snežno planoto Ig-
man. Tem in mnogim drugim ju-
naškim borcem se moramo da-
nes zahvaliti za svobodo, za sreč-
no otroštvo.
Ponosna sem na svojo domovi-
no, ki je neuvrščena država. Bori
se za mir, z vsemi želi biti prijate-
ljica.
Našo neodvisnost in samostoj-
nost čuva JLA na kopnem, na
morju in v zraku.
Fantje, stari 19 do 20 let odha-
jajo k vojakom. Zdaj gredo lahko
tudi dekleta, seveda, prostovolj-
no. Tudi te bi, kakor fantje, v
nenadnem sovražnikovem napa-
du branile domovino.
BOJANA TIMPRAN, 7. a
OŠ XIV. divizije
DOBRNA
Kakšna pa si!
»Jani pridi sem, nekaj ti mo-
ram pokazati,« sem zaklicala
skozi vrata.
»Kaj pa imaš?« meje radoved-
no vprašal.
»Danes so mi poslali slike,«
sem mu rekla m mu dala v roke
zavoj, v katerem so bile. Stekel je
iz sobe. Kmalu sem zaslišala gla-
sen smeh. Stekla sem k njemu:
»Le kaj je tako smešnega?«
»Veš, kako si grda na sliki!« je
rekel smeje. »Sebe rajši poglej,
kakšen si!« sem mu zabrusila.
Začel se je prepir, ki se je končal
s pretepom. Jani je začel jokati,
ker sem ga preveč udarila po no-
su, jaz pa sem se smejala. Ted^
je vstopila mama: »Kaj pa spet
imata?«
»Jani se samo norčuje iz mojih
slik,« sem ji rekla. Mama je po-
gledala slike in se tudi ona začela
smejati. V smehu pa je rekla:
»Malo lepše bi se pa res lahko
držala!«
Jaz pa le mislim, da nisem tako
grda na sliki.
ALENKA BREČKO, 8. r
OŠ Tončke Čeč
LESIČNO
Tudi jaz bom
vojakinja
Zamislila sem se, kako bo, ko
bom morala oditi v vojsko. Ko-
nec lenarjenja! Čaka me resno
delo.
Nosila bom sivo zeleno unifor-
mo. VstfOati bom morala zgodaj
ter vedno pospraviti posteljo.
Večkrat se mi bo tožilo po domu.
Takrat bom premišljevala, k^
delajo doma. Pogrešala bom tudi
ličenje. Upam, da si bom v vojski
prislužila odlikovanje. N^lepše
bo na dopustu.
BARBARA ŠPEGELJ, 5. b
OŠ 3. bataljona VDV
VITANJE
Inšpektorjev obisk
čeprav nam je tovaršica že dol-
go obljubljala inšpektorjev
obisk, ji nismo verjeli, a v pone-
deljek je s tovarišico prišlo v ra-
zred 12 učiteljev in inšpektor. Za-
stala nam je sapa.
Razdelili smo se v skupine in
začeli z reševanjem učnih listov.
Tovariši so spremljali naše delo.
Naloge smo reševali s tašno tre-
mo, da se nam je kar meglilo. A
še huje je bilo, ko je inšpektor
začel pregledovati zvezke. Kma-
lu je tovarišica začela spraševati,
kako smo rešili naloge. Prejšnje
ure smo odgovarjali kar drug
preko drugega, toda to uro je v
razredu vladala tišina. Le n^bolj
pogumni so s težavo spravili ne-
kaj iz sebe.
Kmalu je zazvonilo in vsi smo
si oddahnili.
MELITA VENKO, 6. b
OŠ 3. bataljon VDV
VITANJE
Kaj si želimo v
novem letu?
-	Da bi na svetu zavladala mir
in sloga, da v Afriki ne bi bilo več
suše in lakote, da bi bil naš ra-
zred uspešen v šoli. Zase pa si
močno želim, da bi se vrnil naš
muc, ki se je izgubil.
Mojca, 5. c
-	Da ne bi bilo več prepirov in
vojn. Zase si želim novo mizo in
torbo.
Katja, 5. c
-	Veliko snega in sreče na
smučeh.
Andrej, 5. c
-	Da bi Bojan in Rok zmagala
na vseh tekmah.
Boštjan, Dejan, 5. b
-	Da m.amica ne bi bila več
bolna, da bi imeli doma lepo no-
voletno jelko, da bi bil prav do-
ber, da bi bila vedno svoboda.
Matjaž, 5. b
r- Da bi dobila pudeljčka. Še
zdaj žalujem za Pikijem, ki ga je
lani povozil avtomobil.
Natalija, 5. b
-	Da bi me bratec bolj ubogal.
Karmen, 5. a
-	Leto 1985 je bilo zame lepo,
zato upam, da bo 1986 prav
takšno.
Alenka, 5. c
Učenci OŠ VOJNIK
Moja pot v šolo
stanujem v Šmartnem v Rožni
dolini. V šolo hodim v Celje, v 5.
a razred. Vozim se devet kilome-
trov daleč. Vstati moram ob še-
stih s^utraj, avtobus pa odpelje
ob 6,20. Do avtobusne postaje
imam samo dve minuti.
V Celju izstopim pri bolnišnici,
od tam je najbliže do šole. V šolo
pridem približno dvajset minut
do sedmih.
Prej sem hodila v šolo v Šmart-
nem v Rožni dolini, kjer sem
imela do šole samo pet minut.
Zato sem se težko privadila te»
nove poti v šolo. V novi šoli se
sedaj kar dobro počutim, tudi z
novimi učenkami se že poznamo.
Smo že prijateljice. Tovarišice na
tej šoli so zelo prijazne, zato rada
prihajam v to šolo.
BOJANA APOTEKAR
OŠ Ivanke Uranjek
CELJE
Nada Kumer
Dragi dopisniki in
mentorji!
Hvala za veliko lepih
želja, ki ste mi jih poslali.
Jaz vam želim veliko sne-
ga pozimi in veliko sonca
poleti, vse leto pa mnogo
dobre volje in sreče!
SREČNO 1986!
Vaša Nadja
Tudi mi bi radi izvedeli, kaj sije zaželela Atka. Nam boš
pomagal? Odgovor pošlji na Novi tednik, Trg V. kongresa
3 a, 63000 CELJE, do petka, 3. januarja. En odgovor bomo
nagradili z izdelkom tovarne AERO.
Znak, ki vam gaje Atka predstavila v prejšnji številki, je
znak 2. svetovnega šahovskega prvenstva za mladinke, ki
seje v ponedeljek končalo na Dobrni.
Žreb pa je nagrado namenil: Romanu Koražiji, Maribor-
ska 76 a, 63000 Celje.
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 23
Sojenje za umor v IVialgajevi
Na celjskem sodišču se je
račelo sojenje 45-letnemu
Ibrahimu Hadžiču iz Loga
pri Hrastniku, ki je 5. avgu-
sta letos na hodniku stano-
vanjskega bloka v Mangaje-
vi ulici 20 v Celju s pištolo
ustrelil Vero Klanšek.
i Hadžič se zagovarja za tri
kazniva dejanja; poleg umo-
ra še na nasilniško obnaša-
nje in za goljufijo, ker si je
pri Kompasu sposodil avto-
mobil, se dlje časa vozil, ra-
Cuna pa ni poravnal.
I Sodišče je prvi dan sojenja
zaslišalo obtoženca, ki. je
med drugim dejal, da je imel
pokojno Klanškovo zelo rad.
paradi nekaterih osebnost-
nih napak pa naj bi se začela
prepirati in tudi do nasilni-
^kega obnašanja n^ bi pri-
šlo. Posodil n^ bi ji tudi
200.000 dinarjev, prav zaradi
denarja pa naj bi se začela
prepirati in to naj bi bil tudi
vzrok za tragični dogodek 5.
avgusta.
Hadžič je na sodišču pove-
dal, da ni imel namena niko-
gar goljufati in je v avtomo-
bilu, ki si ga je sposodil od
Kompasa, pustil sporočilo
n^ mu pošljejo račun; takoj
namreč ni mogel plačati rav-
no zato, ker naj bi Klanškovi
posodil denar.
Težave zaradi dolga in
strah pred sodiščem n£y bi
bili med drugim vzroki za
strele v Mang^evi ulici.
Hadžič n^ bi prišel tisto ju-
tro h Klanškovi domov. Sre-
čala n^ bi se na hodniku,
zahtevanega denarja pa n^
bi mu ne dala. Na sodišču je
povedal, da je začela vpiti in
ga udarjati s torbico, zaradi
tega pa naj bi izgubil oblast
nad sabo. Na sodišču je zatr-
jeval, da ne ve, kako je vzel
pištolo in kolikokrat je stre-
ljal; zavedel n£u bi se šele ob
Savinji, kjer ga je prijel mi-
ličnik.
Sodišče je zaslišalo tudi
sodnega izvedenca psihiatra
(Hadžič naj bi streljal v sta-
nju bistveno zmanjšane pri-
števnosti) in nekatere priče,
sojenje pa so prekinili zaradi
novih dokaznih predlogov.
Obravnava se bo nadaljevala
čez probližno mesec dni.
S. Š.
Drugi odsek magistraie sprva le za osebne
avtomobile
če bo šlo vse po sreči, bo v ponedeljek, 30. decembra odprt,za promet še en del celjske
zahodne magistraie. Po nekaj več kot 300 metrov dolgem odseku med Mariborsko cesto in
Vrunčevo ulico bodo nekaj časa (dokler ne bo zgr^en še zadnji odsek zahodne magistraie
do Čopove uhce) lahko vozili le osebni avtomobili (izjema bodo le tovornjaki Kuriva).
Seveda odsek ne bo kaj prida razbremenil prometne gneče v središču mesta, zato si v Celju
prizadevžgo, da bi čimprej dogradili celotno zahodno magistralo od Mariborske ceste do
s. Š. Foto: EDI MASNEC
• V ulici Bratov Vošnja-
kov v Celju sta se pretepala
Derviš O. in Vitomir G.
Razdvojih so ju šele milič-
niki. Oba pretepača sta od-
nesla celo kožo, zato so ji-
ma mihčniki napisali samo
napotnici za sodnika za
prekrške.
• Celjski diskomani so
se spravih nad javno raz-
svetljavo; ukradli so štiri
steklene krogle, ki so jih
potem opremili z ogledali,
trakovi in drugim' disko
okrasjem. Miličniki so od-
krili tri tatove, niso pa po-
kazali preveliko navduše-
nje za njihove disko klube,
pač pa so jih ovadili javne-
mu tožilcu.
• Husein S. se je v pone-
deljek zvečer na vsak način
hotel z nekom spopasti. Iz-
zival je več občanov, a na
Huseinovo žalost ni imel
nihče pretepaških popad-
kov. Pač pa so prišli milič-
niki, Husein pa ni bil toliko
kor^žen, da bi povabil na
pretep može postave.
S Š.
Nasilniško
obnašanie
Miličniki so ovadih javne-
mu tožilcu za nasilniško ob-
našanje Franca Žumra iz Ce-
lja, ki je prejšnji torek okoh
poldneva napadel kar pet
ljudi sredi Stanetove uhce v
Celju. Ker je imel Franc Zu-
mer že pred tem precej pre-
krškov zoper javni red ih mir
oziroma, ker kaže nagnje-
nost k takšnim dejanjem, so
ga miličniki ovadili.
Sicer pa so Franca Žumra
pred tem ovadih še za druga
kazniva dejanja. Tako je
osumljen posilstva in pa kaz-
nivega dejanja poškodova-
nja tuje stvari, preiskovalni
sodnik celjskega sodišča pa
je 19. decembra zanj odredil
pripor.
S. Š.
Prehitro v oster
ovinelc
Po stari cesti skozi Medlog
v smeri proti Levcu je vozil z
osebnim avtomobilo BO-
RUT MASLE, 19, iz Ljublja-
ne. Po mokrem cestišču pa
mu ni uspelo izpeljati ostre-
ga ovinka pred zapornicami,
temveč je zapeljal naravnost
na travnik, kjer je obstal na
strehi. Na kraju nesreče je
umrl sopotnik BRANIMIR
GRABELŠEK, 39, iz Vrhni-
ke, ki na sprednjem sedežu
ni bil pripet z varnostnim pa-
som, huje pa se je poškodo-
val tudi sopotnik MILAN
KUMP, 22, iz Vrhnike. Ško-
de je za okoli 310.000 di-
narjev.
Kolesar po levi
strani
Po Tomšičevi ulici v Žalcu
se je peljal povsem po levi
strani kolesar BOŽO VO-
LAVŠEK, 24, iz Gotovelj.
Nasproti je pripeljala z oseb-
nim avtomobilom METKA
KRAŠOVIC, 28, iz Žalca, ki
je prepozno zagledala kole-
sarja in ni uspela preprečiti
trčenja. Pri padcu se je Vo-
lavšek huje poškodoval -
ima pretres možganov.
Umrl v bolnišnici
Na Polulah v Celju je bila
prometna nesreča, v kateri
seje hudo poškodoval 77-let-
ni JOŽE TIFENGRABER, iz
Zagreba. Tifengraberja je v
križišču v cesto v Zagrad, po
kateri se je Tifengraber pri-
peljal s kolesom, zbil voznik
osebnega avtomobila PE-
TER KOTNIK, 31, iz Celja,
ki je vozil iz Celja proti La-
škemu. Poškodbe so bile ta-
ko hude, da je Jože Tifengra-
ber po šestih dneh v celjski
bolnišnici umrl.
Kolesar je padel
Po Mariborski cesti v Ce-
lju se je iz Šmarjete proti me-
stu peljal s kolesom KAREL
VELENŠEK, 48, iz Zg. Hudi-
nje. Na kolesarski stezi na
nadvozu Slovenike pa je iz
neznanega vzroka padel in
se pri tem hudo ranil.
24. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
POD KOŠI
V	10. kolu moške republiške
lige so košakarji Libele v der-
biju kola premagali ljubljan-
sko Ilirijo z rezultatom 77:76.
V	prvem polčasu so Celjani
gostom ušli za 8 točk, vendar
ne za dolgo. Polčas je Libela
dobila za 6 točk (42:36). Drugi
polčas pa je minil v znamenju
gostujočega igralca Sivke, kije
dosegel v tem delu kar 24 točk
in obeh sodnikov, ki sta sreča-
nje pokvarila že prej, nato pa
skoraj Libeli ukradla zmago.
Konec je bil zelo razburljiv. 9
sekund pred koncem tekme je
vodila Ilirija za točko 76:75,
Zoran Gole pa je stal pred črto
za izv^anje prostih metov.
N^boljši Libelin igralec je oba
meta zadel. Ilirija je hitro iz-
vedla akcijo, vendar je tragični
junak tekme Sivka 3 sekunde
pred koncem zgrešil koš.
Koše za Libelo so dosegli:
Govc 12, Gole 21, .Pipan 26,
Medved 8, Gajšek 4 in Kahve-
džič 6.
Pri domačih velja omeniti tri
igralce. Aleš Pipan je bil naj-
boljši strelec tekme, saj je do-
segel 26 točk, predvsem pa se
je iskazal v polprodorih, ki so
njegova specialnost.
Kapetan ekipe Zoran Gole je
zopet pokazal največ, v samem
fmišu tekme pa je rutinirano
zadel prosta meta. Ko sta do-
mača centra Medved in Kah-
vedžič morala zapustiti igro za-
radi petih osebnih napak, je
vanjo vstopil mladi Andrej
Gajšek in prsentljivo, vendar
odločilno z uspešnimi skoki v
obrambi pripomogel k zmagi.
Tako je Libela premagala di-
rektnega nasprotnika v boju za
naslov. Libela ostaja tretja, pri-
hodnje kolo, ki bo 4. januarja
1986, pa prinaša veliki derbi na
Kodeljevem, kamor potuje Li-
bela v gosteh ljubljanskemu
Slovanu, ki še vedno vodi.
Konjiški Comet je gostil eki-
po Kraškega Zidarja. Po sila
visokem porazu v prejšnje ko-
lu je tokrat žlahka zmagal.
Gostje, ki so igrali brez poško-
dovanega Brezca, so zaostajali
v polčasu samo za 7 točk, po-
tem pa se je domačim odprlo
in predvsem s pomočjo raspo-
loženega Šmida, ki je dosegel
45 točk, premagali neugodne-
ga nasprotnika, ki se podobno
kot Comet bori za obstanek.
Comet je deveti, v zadnjem ko-
lu prvega dela prvenstva pa
Konjičani potujejo v Koper,
kjer bodo bili zelo pomembno
bitko za obstanek z domačini,
ki so na lestvici mesto za njimi.
Metka je v 8 kolu republiške
lige doma pričakovano izgubi-
la s Pomurjem 51:58.
Edina svetla točka pri doma-
čih je bila Juršetova s 27. toč-
kami. Metka je predzadnja z
eno zmago. Drugo bo najbrž
dosegla v naslednjem kolu, ko
igra v Anhovu proti zadnjemu
Salonitu.
Ekipa. Kors Rogške, ki
uspešno igra v drugi zvezni li-
gi, se je dobro upirala v Splitu
vodeči Jugoplastiki. Ob polča-
su so Rogačanke zaostajale za
11 točk, v nadaljevaju pa so jim
pošle moči, pa tudi domače so
zaigrale resneje. Pešičeva je
dosegla 24, Virantova pa 16
točk. Končni rezultat je bil
82:62.
V 1. kolu drugega dela v ob-
močni" republiški ligi vzhod
druga skupina je Šentjur doma
premagal Rudarja iz Trbovelj
107:87 (58:42), strelci pa so bih
Polutnik 25, Prezelj 23, Škor-
janc 20, Zoran. Martič 13, Zor-
ko 9 ia Zvezdan Marič 8. 2. ko-
lo bo na sporedu 4. januarja, ko
bo derbi za drugo mesto v Šo-
štanju med Elektro in Šent-
juijem.
DEJAN ŠUSTER
Vodi Šempeter pred
Libojami
v 3. kolu občinske strelaške
lige Žalec je nastopilo osem
ekip. Streljali so na strelišču v
Šempetru. Zmagali so domačini
pred Libojami, Grižami itd. Naj-
boljši posamezniki; Vojko Škod-
nik. Drago Grešak, Jože Tkavc,
Rudi Kotnik in Jani Pukmajster.
Po treh kolih vodi Šempeter
pred Libojami in Grižami. med
posamezniki pa Škodnik pred
Valantom in Pukmajstrom. 4. ko-
lo bo 17. januarja 1986 na streliš-
ču v Šempetru.
Športnilfi o sebi ob novem letu
Zveza telesnokulturnih or-
ganizacij Celje, Telesnokul-
turna skupnost Celje in pred-
sednik skupščine občine Celje
Edi Stepišnik so ob koncu le-
ta pripravili sprejem za tiste
celjske športnike In ekipe aH
društva, ki so v letošnjem le-
tu dosegli pomembne do-
sežke.
Pri športnih kolektivih so bi-
li povabljeni: TVD Partizan
Gaberje z.a drugo osvojitev n^^
višjega priznanja zastave Mar-
šala Tita, AD Kladivar kot naj-
boljši atletski kolektiv v Slove-
niji, ŽRK Aero Celje kot naj-
boljši rokometni kolektiv v
Sloveniji, sekcija za umetnost-
no drsanje in kotalkanje pri
HDK Cinkarna Celje kot naj-
boljša v Jugoslaviji in ženska
ekipa kegljaškega kluba Celje
za naslov republiških prvakinj
in 2.mesto na Donavskem po-
kalu. Med posamezniki pa so
letos po svojih dosežkih izsto-
pali: _Mira Grobelnik (keglja-
nje), Štefan Cuk (judo), Franc
Peperko (jadralno letalstvo),
Matjaž Murgelj, Živa Cankar in
David Žhčar (kajak - kanu),
Tanja Drezgič, Mojca Anderle,
Saša Lavrič in Dejan Tešovič
(plavanje), Marko Urankar
(dviganje uteži). Stane Roz-
man, Rok Kopitar, Breda
Kampuš in Edi Kolar (atle-
tika).
Predsednik ZTKO Celje Jo-
že Geršak jim je za letošnje do-
sežke čestital ter zaželel, da si
tudi v bodoče kljub težavam
prizadevajo za ponoven dvig
kvalitetnega športa v našem
mestu. Čestitkam seje pridru-
žil tudi predsednik skupščine
občine Celje Edi Stepišnik,
sam velik ljubitelj športa: »Vsi
si želimo boljših rezultatov, ga-
rancija pa ste vi mladi športni-
ki skupaj z vzgojitelji-trenerji,
da boste ohranili ime Celja kot
mesta športa tako v Sloveniji
kot Jugoslaviji.«
Dejan Tešovič, eden najbolj
obetavnih mladih celjskih
plavalcev: »Dnevno prepla-
vam poprečno po dvanajst ki-
lometrov, kar počnem že šest
let, kar sem tudi član PK Kli-
ma Neptun Celje. Obiskujem
osmi razred OŠ S. Šlander,
kjer imajo vsi od ravnatelja do
sošolcev za moje plavanje veli-
ko razumevanje. Največji
uspeh je državni rekord na
1500 m za pionirje, želje v pri-
hodnjem letu pa sodelovanje
na mladinskem evropskem in
balkanskem prvenstvu v Berli-
nu oz. Atenah.«
Marko Urankar, dvigalec
uteži, kandidat za olimpijske
igre v Seulu leta 1988: »V
glavnem sem letos izpolnil vse,
kar sem. načrtoval. Lahko bi
bil še boljši, če ne bi staknil
poškodbe v Franciji. Plan za
prihodnje leto: evropsko in
svetovno prvenstvo za mladin-
ce maja v ZR Nemčiji ter na-
stop .na članskem državnem
prvenstvu, kjer bi moral biti
pr\d. Želim, da bi postopoma
prišel do leta 1988 do stalnega
dviga 330 kg v olimpijskem bi-
atlonu. Treniram vsak dan po
dve do tri ure, poleg ogrevanja
pa dvignem med 15 in 20 ton
na vsakem treningu. Če bom
hotel doseči olimpijski plan,
bom moral trening še okrepiti,
saj recimo n^boljši bolgarski
dvigalci uteži trenirajo kar po
šest ur na dan. Vesel pa sem,
da imam razumevanje v delov-
ni organizaciji Aero, ki mi
omogoča boljše pogoje za tre-
ning.«
Tone Goršič, trener roko-
metašev Aera Celje: »Tako
zdesetkani še nikoli nismo za-
čeli sezone. Igralci kar odhaja-
jo, novih pa ni, razen mladih,
neizkušenih. Tako uvrstitev v
jesenskem delu ocenjujem kot
dobro! V spomladanskem delu
nas čaka težka borba, kar še
posebej pomeni, da ne bomo
smeli »kiksniti« na domačem
igrišču. Rezervo bomo iskali v
domačih igralcih, ki lahko z
kvalitetnejšim treniranjem po-
kažejo še več, kot so. Vsi igral-
ci imajo notranje rezerve in te
je treba maksimalno izkoristi-
ti! Pričakujemo Dobrška iz
JLA, žal pa ne bo več zraven
Bale in Tomiča. Upam, da bo-
do mladi Kapitler, Lesjak in
Anžič uspešna zamenjava.«
Rok Kopitar, atlet: »Odslu-
žil sem vojsko in zdaj bi rad še
enkrat dosegel rezultate, kot
sem jih! Zato sem se tudi odlo-
čil za operacijo obeh tetiv, kar
so ob prisotnosti zdravnika
Vengusta opravili zdravniki na
Finskem. Rezultate bomo vi-
deli spomladi, sicer pa je težko
karkoli napovedovati. Treni-
ram dvakrat na dan in zaen-
krat je vse v redu, vendar lah-
, ko se v trenutku zgodi k^ huj-
šega.«
Franc Peperko, Aero klub
Celje, jadralni pilot: »Nikoh
nisem zadovoljen! Kje so vzro-
ki? Ni prave tehnike, na silo si
sposojam pri Elanu. Vse sku-
pi^ je že skoraj pol privatno.
Za nastop na svetovnem pr-
venstvu v Italiji sem si moral
vse urediti sam! Klub pri tem
ni nič kriv. Po drugi strani pa
sem zelo zadovoljen, da sem
tekmoval med svetovno elito.
Tako sem ogromno spoznal,
pridobil, se naučil... Ker je
pot do uspehov težka, sem ob
teh pogojih z doseženim kar
zadovo^en. 10. januarja potu-
jem v Avstralijo na neuradno
svetovno prvenstvo. Potuje
ista ekipa, kot je bila v Italiji.
Elan mi je posodil letalo. Osta-
lo pa si moramo urediti sami.
Še dobro da imamo prijatelje.
V Avstraliji bom ostal dober
mesec. Prihodnje leto m^ še
čakata evropsko prvenstvo v
ZR Nemčiji ter državno prven-
stvo v Bitoli, ki bo tudi kvalifi-
kacija za svetovno prvenstvo
leta 1987 v Avstraliji.«
Tanja Gobec, odlična keg-
Ijavka Celja: »Letos riie je pe-
stilo zdravje, zato so bili tudi
rezultati slabši kot lani. Pri-
hodnje leto bo naporno, kajti
že januarja se začenjajo kvalifi-
kacije za vstop v državno re-
prezentanco za svetovno pr-
venstvo maja v Miinchnu v ŽR
Nemčiji. Največja želja mi je,
da bi se ponovno uvrstila v re-
prezentanco. Težko bo, kajti
prihajajo mlade kegljavke. Že-
lim si tudi, da bi po sedmih
letih znova postale državne pr-
vakinje. V kvalifikacijah bomo
iz našega kluba sodelovale kar
štiri - Tončka Pečovnik, Biser-
ka Petak, Mira Grobelnik in
jaz ter med moškimi Stanko
Nareks.«
Ivo Prodan, predsednik sek-
cije za umetnostno drsanje in
kotalkanje pri HDK Cinkarna
Celje: »Trenutno imamo 35
tekmovalcev, najmočnejša pa
je skupina mladink. Člani dr-
žavne reprezentance so Matej
Pangerl, Mateja Aubreht in
Metka Hladm, mladinska dr-
žavna reprezentantka pa je še
Lea Vodušek. Vsi umetnostni
drsalci vadijo vsak dan razen
petka, to pomeni skupaj okoli
trinajst ur na teden, kar pa se-
veda za večje uspehe ni dovolj.
Trenerji so Mateja Jakop-
Nendl, Mateja Štajner in Silvo
Švajger, ki se vozi iz Ljubljane,
žal pa to za kvalitetno delo še
ni dovolj. N^boljša rešitev bi
bila seveda v profesionalnem
trenerju, vendar se takoj poja-
vi problem denarja. Poglejte
uspehe plavalcev, ko so dobili
profesionalne trenerje! S tek-
movanji bomo začeli po No-
vem letu, že 5. januarja je repu-
bliško prvenstvo v Ljubljani.
V	Celju bomo imeli pokal za
mladince, kar je v bistvu dr-
žavno prvenstvo. Voduškova
in Aubrehtova sta kandidatki
za zimske olimpijske igre v
Calgariju v Kanadi. Smo prvi
tovrstni klub v Jugoslaviji, kar
kaže na neko množičnost in
dobro delo.«
TONE VRABL
V	Leskovcu najboljši
Celjani
strelci Celja so nastopili na
tekmovanju v počastitev dneva
JLA v Ivcskovcu pri Krškem.
Med enajstimi ekipami so osvoji-
li prvo mesto v postavi Darko
Bohorč, Tone Jager in J9že Je-
ram. Drugi so bili strelci Žalca v
postavi Jani Pukmajster, Darko
Paradiž in Mladen Melanšek.
Med posamezniki je zmagal Ce-
ljan Jože Jeram, drugi pa je bil
Zalčan Mladen Melanšek.
NA KRATKO
Zmagala
reprezentanca
Ob krajevnem prazniku Žalca
sta TVD Partizan in ekipa za
mali nogomet Manchester iz
Žalca pripravila turnir, kjer so
nastopile štiri ekipe. Zmagala je
reprezentanca Jugoslavije, kije v
finalu po lepi igri premagala
Manchester 7:2. Tretja je bila eki-
pa Talcev iz Maribora, ki je pre-
magala Kleparstvo Vukosavlje-
vič iz Ljubljane 3:2. Strečali sta
se tudi pionirski ekipi Žalca in
Ljubljane, boljši pa so bili sled-
nji. saj so zmagali 3:1.
Pionirji izgubili
v pionirski republiški hokej-
ski ligi so mladi Cinkarnarji do-
ma izgubili z Bledom 1:8. Mla-
dinci srečanja niso odigrali zara-
di priprav mladinske državne re-
prezentance v kateri je tudi Ce-
ljan Roj šek.
Druge v Mariboru
v Mariboru so v počastitev
dneva JLA pripravili večji keg-
Ijaški turnir. Ženska ekipa Celja
je osvojila drugo mesto, med po-
sameznicami pa je zmagala Ce-
Ijanka Tanja Gobec. Jožica Še-
ško je bila tretja, Tončka Pečov-
nik pa peta.
Uspel novoletni
turnir v judu
Judo sekcija pri ŠŠD Golovec
in GOŠ Fran Roš je pripravila
skupaj z judo klubom Ivo Reya
5. novoletni turnir, kjer se je
zbralo kar 133 slovenskih pi-
onirjev iz devetih judo klubov.
Ekipno je zmagal Impol iz Slo-
venske Bistrice, drugi pa so bili s
točko zaostanka domačini, ki so
dosegli tudi dve zmagi - Boris
Mihelčič v kategoriji do 35 kg in
Dušan Kačičnik do 52 kg. Razve-
seljivo je, da sta na poti do prve-
ga mesta oba premagala tudi
uradna republiška prvaka v svo-
jih kategorijah. Tretje mesto so
osvojili: Damjan Groznik, Aljoša
Pecarski, Andrej Špiler, Miri Ko-
rošec in Ivan Knafelc. Celjani so
bili zastopani z 37 tekmovalci, od
tega jih je bilo osem iz sekcije
juda v Štorah, 5 iz OŠ V. Vlaho-
vič in 24 iz COŠ Fran Roš.
Zlatarna prva
Končna lestvica sindikal
hokejske lige za leto 1985; Z
tarna 16, Kovinotehna 12, O)
karna 10, Grofija 7, Železarn;
točke. Tekme v letu 1986 se bo
začele 12. januarja, ko se bo i
tim ekipam pridružila še Libe
Invalidi v kegljanju
in namiznem tenisu
Društvi invalidov in upoh
jencev Žalec sta pripravili te
movanje v kegljanju in nami
nem tenisu, kjer je nastopi
več kot 200 tekmovalcev! V ke
Ijanju je zmagala ekipa DIO Ž
lec pred DIO T. Velenje, isti vr;
ni red pa je bil tudi v namizne
tenisu.
JOŽE GROBELNI
Turnir ob prazniku
JLA
v športni dvorani Golovec ;
bil zelo kvalitetni turnir v m;
lem nogometu, ki ga je priredil
celjska Garnizija. Na turnirju j
sodelovalo osem ekip. Zmaga
pa so igralci nogometne sekcij
Klateži. V finalnem troboju so b
li doseženi naslednji rezultati:
Klateži - Skavti 5:3, Klateži
JLA 6:0, JI.A - Skavti 5:4.
Vrstni red je bil: Klateži, JL.^
Skavti, Penal, Kovinotehna. Ga
berje - Aero, Zvezdaš, Aškei
čeva.
J. K
Zalčani ugnali
Celjane
v 4. kolu republiške strelsk
lige je bil lokalni derbi na stre
lišču v Žalcu, kjer so domačin
presenetljivo premagali favori
zirane Celjane z dvema krogo
ma razlike, pri tem pa z rezulta
tom 1460 krogov postavili no>
ekipni občinski rekord. Žalec
Franc Kotnik, Justin Smrkolj
Jože Česnik in Mladen Melanšel
(odličnih 372 krogov), Celje: Bar
bara in Alenka Jager, Jože Jeran
in Ervin Seršen. _	j
Strelci Kovinarja Štore so na^
stopili v Rušah, kjer pa so doži
veli hud poraz z domačo ekipo
Za Kovinarja so nastopili Vil
Dečman, Ivan Kočevar, Franc
Hočevar in Branko Malec (naj
boljši z 372 krogi).
Uspešni kajakaši Nivoja Celje
Tudi letos so bili člani sekcije ,
kajak - kanu pri DŠV Nivo
Celje izredno uspešni, saj so
dosegli več lepih uspehov na
domačih pa tudi na tujih tek-
movanjih.
Leto so začeli z urejevanjem
in odstranjevanjem proble-
mov, da bi lahko bolje delali.
Tako so dobih svoj kombi za
lažji in predvsem cenejši pre-
voz na tekmovanja, kupili pre-
cej čolnov, med njimi enega
vrhunske kvalitete, poleg tega
pa so poskrbeli tudi za boljšo
osebno opremo tekmovalcev.
Z udarniškim delom so obno-
vili čolnarno, sanitarije in telo-
vadnico. Maja so organizirali
tradicionalni majski spust po
Savinji, kjer je nastopilo 120
tekmovalcev in zaradi primer-
ne težavnosti vode (Savinja
1-2) in odlične organizacije je
bila to n^ bolje obiskana to-
vrstna prireditev v Sloveniji,
poroča eden najbolj navduše-
nih in vztrajnih članov sekcije,
Dušan Konda. Na domačih in
tujih tekmovanjih je nastopilo
25 njihovih članov v različnih
kategorijah, mnogi pa se s tem
športom ukvarjajo zgolj ljubi-
teljsko in rekreativno, po svo-
jih močeh pa tudi pomagajo v
klubu.
Tudi letos je ZTKO Sloveni-
je objavila spisek kategorizira-
nih športnikov, kjer je sekcija
kajak - kanu zastopana s štiri-
mi člani. Matjaž Murgelj in Ži-
va Cankar sta v zveznem razre-
du, David Žličar in Lučka Can-
kar pa med perspektivnimi.
Med enaindvajsetimi tovrstni-
mi klubi so na odličnem četr-
tem mestu v Sloveniji za So-
škimi elektrarnami iz Nove
Gorice ter ljubljanskima klu-
boma Rašico in KK Ljubljana.
Murgelj je bil član državne re-
prezentance na svetovnem pr-
venstvu, Ž. Cankar pa mladin-
ske na evropskem prvenstvu.
Matjaž je študent 2. letnika]
gradbeniške fakultete v Mari-j
boru. Živa pa obiskuje 2. letnik
Splošne družboslovne šole in a
učenjem kljub aktivnemu uk-,
varjanju s športom nima nobe-
nih težav. To velja tudi za Mat-
jaža.
David Zličar obiskuje 1. let-
nik tehnične šole. Lučka Can-
kar pa 7. razred osnovne šole.
Tem štirim vr hunskim kajaka-
šem pa se bosta kaj kmalu pri-
družila še Jelene in Seničar, ki
se bosta vrnila iz JLA, tako da
bo prihodnjo sezono sekcija še
močnejša. Trenirajo vsak dan,
tudi pozimi po mnogokrat za-
ledeneli Savinji.
V bodoče si glede na doseže-
ne rezultate, ki bodo prav goto-
vo še boljši, želijo več pomoči,
kar nenazadnje velja tudi za
Nivo, da bi imel več posluha za
popravilo dotrajanega kombi-
ja. »Pa brez zamere,« pravi Du-
šan Konda. TONE VRABL
ZDRAVSTVENI CENTER CELJE
TOZD Center operativni oddelki z
anestezijo Celje
objavlja po 126. čl. Zakona o zdravstvenem varstvu
ter 83. čl. Samoupravnega sporazuma o
usmerjenem izobraževanju in štipendiranju ZC
Celje
Eno specializacijo iz anesteziologije
in reanimacije
Pogoji:
-	končana medicinska fakulteta - splošna smer
-	opravljen strokovni izpit
-	dve leti dela na področju osnovne zdravstvene
dejavnosti.
Kandidati naj vložijo prošnjo z dokazili v 8-. dneh po
objavi na delavski svet TOZD.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 30. dneh po
opravljeni izbiri.
Mali nogomet v Šentjurju
V zadnjih letih postaja tu-
di v šentjurski občini vse
bolj popularen mali nogo-
met. Imajo dve redni ligi, v
A nastopa deset in v B ligi
13 ekip s skupaj prijavljeni-
mi 276 aktivnimi igralci s
področja celotne šentjurske
občine.
Končan je jesenski del pr-
venstva 85/86. A liga: vodijo
Dramlje A 16 točk, sledijo
Generacija 12, Blagovna 10,
Prijatelj 10, Panterji 10, Ve-
terani 9, Cosmos 9, Magnum
6, Stopče 6 in Ponikva 2. V
tej ligi je bilo prijavljenih 118
igralcev, med strelce se jih je
vpisalo 68, najuspešnejši pa
so bili: Vodeb (Generacija)
21 golov, Pecel (Dramlje A)
20, Marzek (Prijatelji) 17 itd.
B liga: vodi ŠD Cevarna 20,
sledijo Aero Loka 18, Jakob
17, Juventus 15, Vrbno 14,
Primož 13, Maratonik 13,
Tratna 12, Šentjur 8, Eregas
7, Trim Team 7, Začetniki 5
m Podgrad 3. Nastopilo je
158 igralcev, med Strelce se
jih je vpisalo 88, daleč naj-
boljši pa je Zendzianovi'sky
(Aero Loka), ki ie dal kar 48
golov, sledijo Brečko (Ju-
ventus) 30, M. Mastnak
(Aero Loka) 24 golov itd.
Pred začetkom spomla-
danskega dela bodo pripra-
vili še tekmovanje za pokal
Šentjurja, kjer pa lahko na-
stopi neomejeno število
ekip. V sedanjem ciklusu so-
deluje 24 ekip, ki so bile z
žrebom razdeljene na igrišča
v Shvnico, Dramlje in Šent-
jur. Prvo kolo bo odigrano
pred začetkom spomladan-
skega dela občinske hge.
TV
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 25
^raliaiiiia prva,
Iflarlčeva druga
.^Po skoraj štirinajstih dneh
! je na Dobrni v odlični orga-
Jzaciji pokrovitelja SOZD
lerx in vseh služb, ki so za
/venstvo potrebne, končalo
ifugo svetovno prvenstvo v
ihu za mladinke do 20 let.
Po pričakovanju je zmagala
;nolasa predstavnica Sovje-
te zveze Ketevan Revazovna
j-ahamia, rojena 19. julija
mednarodni mojster z ra-
ngom 2130. (Na sliki prejema
^grado iz rok Franca Bona).V
■linajstih partijah je dvanajst-
Vat zmagala, pol točke pa je
jidala v zadnjem kolu, ko je
»mizirala s predstavnico Polj-
^e Lisowsko.
»Vesela sem uspeha, ki sem.
fi pošteno povedano tudi pri-
jhovala,« je povedala po raz-
glasitvi najboljših. Nova sve-
tovna prvakinja, kateri dobri
poznavalci šaha oMjublj^o
takšno pot tudi v č' ki kon-
kurenci, kot jo y w.o.&ivel med
moškimi Kasparov. Morda pa
je bila prav na Dobrni rojena
nova šahovska zvezda o kateri
bomo tudi v prihodnje še veli-
ko shšali in brali. Arahamia
študira nemščino na umverzi v
Tbihsiju, poleg šaha pa so ji
količki namizni tenis, branje
knjig in jeziki.
Drugo mesto je osvojila Ju-
goslovanka Alisa Marič, ki je
zbrala 8,5 točke, ostali dve ju-
goslovanski predstavnici Mir-
jana Marič in Slavica Markov
pa sta si z drugimi šahistkami
razdelili 6.-13. mesto.
TV - Foto: EDI MASNEC
18 ekip v spomin na
Bufolina
Obnova je tudi letos priredila
tradicionalni Bufoiinov memo-
rial v keglanju na katerem je
sodelovalo 18 .šest danskih ekip
v borbenih igrah. Zmagala je
ekipa Pionirja iz Novega mesta
555 podrtimi keglji pred Veterani
Celja 517 in Ingradom 501.
Obrtnikom Amanov
memorlal
v spominskem kegljaškem
tekmovanju na Jožeta Amona,
nekdanjega ke^ljača Celja, so
imeli največ uspeha Obrtniki
Celja, ki so z ."ilJrSSS keglji pre-
magrali obrtnike Šentjurja.
Cinkarni Skočalev
memorial
Kovinotehna Celje je priredila
Skočajev memorial v keglanju v
katerem je v četveroboju zmaga-
la Cinkarna pred Kovinotehno in
LIK Savinjo.
J. K.
Zmagali strelci
Zidanega mosta
v Rečici pri Laškem je bilo 3.
kolo občinske lige v streljanju z
zrčano puško. Nastopilo je 10
ekip, zmagala pa je SD Tone Bo-
stič iz Zidanega mosta pred SD
Alojz Kerše Pivovarna Laško,
SD Dušan Poženel Rečica itd.
Med posamezniki pa so bili naj-
boljši Boris Gorišek, Roman Me-
tek, Toni Kožar, Janez Kašek in
Andrej Brunšek.
Frlznanja najboljšim
strelcem
Ob zaključku sezone so naj-
boljšim strelcem v laški občini
podelili priznanja. Prejeli so jih:
Vinko Lavrinc, Andrej Brunšek,
Damjan Pader, Helenca Lavrinc,
Dušan Deželak, Dragan Brečko,
Joža Kožar, Saša Videč, Tone
Kožar, Roman Matek, Manna
Pokleka, Gabriela Jeram, I^eoni-
da Gozdnikar, Dejan Matek in
Peter Trebežnik.
Iztok je poiskal Hilbudija. Ležal je vznak v travi, v
oki je držal Iztokovo strelico, ki si jo je bil potegnil iz
enca - in umrl. Vrl junak je bil na Iztoku seje porodila
^krena želja, da bi tudi on in njegovi tovariši jezdili tako
boroženi, da bi ne bilo treba čakati v zasedi sovražnika,
iar\^eč ipi ga zgrabili na široki poljani. O, drugačno bi
ilo Iztokovo veselje, ko bi' se sam, oborožen, takisto
ešel s Hilbudijem na zelenem travniku. Pa bi se zaletela
onja drug v drugega, dvoje kopij bi zakopalo in se
olomilo, potem bi potegnila meče, pa udarec na uda-
ic, da bi se iskre kresale. Obema bi curljal pot po čelu,
ba bi krvavela, a nazadnje bi mu Iztok preklal šlem in
Ulbudij bi se zvrnil na zemljo. Da, to bi bila zmaga!
Skoi-aj žalosten mu je snel oklep in si ga nadel okrog
rsi. Kaka moč v Hilbudiju! Jačje prsi od Iztokovih! In
0	je odpel oklep, je pogledal Hilbudiju pod prteno
r^co. Kake brazgotine, vse križem razsekana koža! Bil
? velik junak!
Iztok si je nadel opravo z globokim spoštovanjem do
bitega sovražnika. Truplo je zavlekel potem v grmovje
1	ga pokril čez in čez. Takega junaka ne smejo trgati
\^eri in ujede.
Ko se je vojska Slovenov prelevila, so opremili tudi
rav toliko konj z bizantinskimi sedli in brzdami. Iztok
^zasedel konja, vojska pa gaje veselo pozdravljala in se
orčevala s Hilbudijem.
Ker je bilo za vse bojne oprave premalo, seje vzpore-
ila ostala četa v sredo. Tako se je glasilo povelje.
Svarunje ukazal, naj takoj odrinejo, ali kreniti morajo
a desno, da jih zakrije hribec pred Donavo. Tam se
dpočijejo in v mraku se napotijo čez most nad tabor.
V gradišče je poslal hitre sle, naj priženo za njimi
vnovin govedi terprineso mehove medu in pšenice, da
i se dostojno gostili po zmagi.
Vojska je krenila po soteski. Smeh, krohot in di\'je
ile so jo spreniljale. Nerodno so se gibali Sloveni v
^žki bojni opravi. Šlemi so jim viseU po strani. Niti
den ni bil gladak. Vsi so imeli vdrtine, razklane spone,
otrgane jermene. Oklepi so kazali udarce, od kopij
revrtane luknje, vsi umazani od kr\'i in prsti. Neo-
retno so se gugali Sloveni po ravnini. Ko bi jih bil tedaj
ilotil padli Hilbudij le z enim samim manipulom, bi
ožel neokretno vojsko do zadnjega moža.
Iztoku seje zdelo, daje vklenjen. Bil je izvrsten jez-
eč, toda težki ščit mu je prizadeval toliko neugodnosti,
da bi ga pri prvem navalu vrgel na tla, sam pa telebnil iz
sedla, katerega ni bil vajen.
Preden je vojska pregazila ravnino, seje mnogih polo-
tila nejevolja. Snemali so šleme, nekateri so jih skriv^
metali v jarke, drugi so odpenjali oklepe, ki so jih do
krvi žulili na golih telesih. Samo da bi se drznil ugleden
starešina zakričati, ustavili bi se bili, se uprli Svaruno-
vemu povelju in pometali vso opravo v jarke in kaluže.
Mnogi so se ozirali in zavidali lagodno hojo svobodnih
vojakov, ki so se neprestano smejali omahujočim šle-
mom in godrnjajočim vojakom v oklepih.
Toda vselej so se ustrašili bliskovitega pogleda Svaru-
novega. Ponosno je jezdil v opravi konjika, poleg njega
je nosil vojak Hilbudijev prapor, divjega merjasca na
pozlačenem drogu. Ukrotili so divjo strast po svobodnih
kretnjah, umolknili in teptali visoko travo, da bi čimprej
dospeli do cilja in se osvobodili bremena. Zakaj vsi so
bili prepričani, da je Svarun zaradi zmage od veselja
ponorel, ker jih je tako obremenil. Dolga senca je ležala
od griča po ravnini, ko je vojska dospela v podnožje.
Brez reda, v divjih skokih so se bojevniki zagiiali v
grmovje in polegli v rumeno listje in suho travo. Sleme
so metali z glav, oklepe so s truščem butali ob tla. Smeh
in krik se je razlegal pod gričem po vsej gošči. Bila je
neurejena in nebrzdana četa svobodnih ljudi, pijanih od
zmage.
Ted^ pridrvi na konju med starce Svarun. Namrgo-
deno čelo, kakor jeznega Peruna, oči vse v ognju. »Na
noge! Oblecite oklepe, šleme na glavo! Ali ste vojaki!
Tolpa zdivjana! Posluh Svarunu, starosti, sicer me
vrzite s konja in prehodite me in srce mi izpulite pa ga
obesite na vejo za vabo volku in lisici! Bolje bo očet-
nemu srcu v črevesu zveri ko v prsih, ki naj vodijo
vojske s takimi ljudmi. Na bese, sramota nad vas!«
Iztok je planil med mladce in govoril Svarunovo pove-
lje. Z dvignjeno roko je veleval, njegove besede so
padale med Slovene kakor kladivo, pod katerim vse
klone.
Vrvež je potihnil, trume so se dvigale. Zdelo se jim je,
da jih davi sama Morana za glasne goltance. Svarun je
bil kakor grozeči bog, ki utegne treščiti z ognjem med-
nje, in Iztok se jim je zdel za čevelj višji in njegova pleča
so bila kakor hrib.
»Ko ugasne sonce - poglejte, sence so že neizmerne -
tedaj se dvignemo in gremo do mosta, pa čez in nad
tabor. Preden bo polnoč, boste zahvalili Svetovita, ki mi
je navdahnil ukano!«
Vojščaki še zdaj niso razumeli, kaj misli. Mnogo upor-
nih misli seje dvigalo, ko so povezovali šleme na glave
in pripenjali oklepe. Z vprašujočimi očmi so buljili v
starosto, ki jih je uvrščal vred prave bizantinske vojske.
Sence so se iztegnile, zatrepetale in izginile. Sonce je
utonilo.
»Naprej!«
Iztok je jezdil prvi.
Molče je korakala četa za četo. Spredaj težko oboro-
ženi, v sredini svobodni Sloveni, zadaj lokostrelci in
pračarji. Bil je molk, pod nogami je hrumela stepa. V
sivem mraku so zagledali Donavo, širok, gladek pas
preko ravnine. Na pasu črna proga. Proti njej je obrnil
Iztok konja.
»Pripravite kopja, sekire in meče!«
Iztok seje okrenil in sporočil povelje. Šlo je šepetaje
od ust do ust. Jermeni so izpustili sekire, ročaji mečev
so tičali v krčevito stisnjenih rokah, kopja so se pove-
sila. V vojščakih seje zbudila strast, ukresal seje ogenj
in želja po boju.
Za črno progo se je dvigal četverokot, iz katerega je
puhtel dim. Iztok je zamahnil z mečem proti dimu. Vse
oči so obvisele na taboru.
Zmračilo seje popolnoma. Siva megla, ko tančica, je
priplula navzdol po Donavi. Sto korakov so bili še od
mosta. Dve temni senci sta se premikali pred njim.
»Straža,« pomisli Iztok. Sklone se na levo, sklone se na
desno in šepetaje naroča. Hitreje je nato stopil konj,
vojščaki so pritiskali za njim.
Dojezdil je tik pred most. Meseca še ni bilo. Straža se
je dostojno umaknila na desno in levo in pozdravila
»Hilbudija«. Ali že sta počila dva oklepa, mogočni sulici,
zagnani z vso silo, sta predrli čuvajema prsi. Zgrudila
sta se in kriknila. Toda krik je zaglušil hrup na mostu.
Grmeli so plohi pod nogami vojske, kije hitela čez reko.
Proizvodni program:
KOVINSKA
INDUSTRIJA
VRANSKO p. o.
kotli na lesne odpadke
trajnožareče peči na trda goriva
dozirne naprave za lesno industrijo
etažne trajnožarne peči za gospodinjstvo
kovinske konstrukcije
odsesovalne in odpraševalne naprave
oprema za ladje (hidroforji)
26. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 27
28. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
26. DECEPAIBER 1985
NOVI TEDNIK - STRAN 29
30. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Vizija konjiškega Konusa
Po letu 1990 bistveno večji fizični obseg proizvodnje
Letošnje leto je bilo za
Konus iz Slovenskih Konjic
uspešno. Ob prazniku repu-
blike so odprli proizvodno
linijo konita in predali na-
menu prenovljene energet-
ske naprave in objekte. Obe
naložbi sta bili začrtani že v
srednjeročnem razvojnem
programu, omogočata pa
nadaljnji razvoj in uresniči-
tev bodočih načrtov te ko-
njiške delovne organizacije.
Načrtov, ki jih v Konusu
tudi dosledno uresničujejo,
pa ni malo tudi za prihodnje
srednjeročno in dolgoročno
obdobje.
Pred dnevi so začeli gradi-
ti osem nadstropno poslov-
no upravno zgradbo, pod ka-
tere streho bo tudi računal-
niški center. Novi objekt v
neposredni bližini Konusa
bodo gradili etapno, na povr-
šini 8500 kvadratnih metrih.
Gradbena dela bodo predvi-
doma končana že v prvi po-
lovici prihodnjega leta.
V naslednjem srednjeroč-
nem obdobju so si za cilj po-
stavili uresničiti tri naloge.
Uvedli bodo integralni infor-
macijski sistem, kadrovsko
se bodo okrepili in zaposlo-
vali samo strokovnjake z viš-
jo in visoko izobrazbo, ki jim
jih zdaj primanjkuje in iz-
vedli četrto reorganizacijo,
tokrat samoupravno-poslov-
no. Vse to pa z namenom, da
bodo po letu 1990 lahko bi-
stveno povečali fizični obseg
proizvodnje, ki niO bi nato
rasla po deset odstotni letni
stopnji.
V proizvodnem smislu pa
imajo do leta 2000 pet razvoj-
nih orientacij: še naprej bo-
do razvijali predelavo pla-
stičnih mas, iskali nove pro-
izvode za čevljarsko in ga-
lanterijsko industrijo in kon-
fekcijo. Razvijali bodo proiz-
vode za avtomobilsko indu-
stiijo in industrijo transport-
nih sredstev ter izdelke za
vojno industrijo ter izdelke
za zaščito človekovega
okolja.
Celjska Klima v načrtih razvoja
živilske industrije Sovjetske zveze
Gre za velik posel, od katerega si v
Klimi obetajo dolgoročna izvozna naro-
čila in predvsem dober dohodek. Tudi
sicer je 750-članski kolektiv Klime Celje
letos dobro gospodaril, čeprav je na
splošno naložbena dejavnost v Jugosla-
viji v upadanju že nekaj let. Leto 1985 so
prav zaradi tega začeli previdno, vedoč,
da bodo morali v poslovnih pristopih na
tržišču iskati povsem nove možnosti pri
ponudbi svojih izdelkov in storitev.
Omejene naložbene dejavnosti so torej
Klimi Celje »diktirale« organizacijske no-
vosti v prodajnem in proizvodnem smi-
slu. Odločili so se za naprave in izdelke, ki
smo jih morali v Jugoslaviji pretežno do-
slej uvažati.
V Klimi Celje ugotavljajo, da je veliko
njihovih izdelkov in dela vgrajenih v na-
pravah, in sicer v izvoznih kompletih.
Konkretno je četrtina proizvodnje tozda'
Industrijska proizvodnja povsem izvozno
usmerjena. Za delovno organizacijo Kh-
mo Celje je to sicer prodaja na domačem
tržišču, vendar Klimi takšna udeležba v
kompletiranju naprav za izvoz povečuje
poslovne in dohodkovne možnosti ob si-
ceršnjem zmanjševanju povpraševanja po
investicijskem blagu.
V zadnjih mesecih tega leta so v Klimi
kompletirali poslovno zahteven in zani-
miv posel za potrebe razvoja sovjetske
živilske industrije, saj so konec novembra
odposlali tja hladilne centrale za hladilne
sisteme 15 sovjetskih preskrbovalnih cen-
trov. Pri tem so si nabrali veliko izkušenj
in upajo na dolgoročne poslovne aranž-
m£ye v tej državi, čeprav domača konku-
renca podobnih proizvajalcev hladilne in
klimatske tehnike ne počiva.
Klimin tozd Montažna proizvodnja je
izdelal za sovjetsko zvezo kompletno teh-
nološko zasnovo hladnega dimljenja mes-
nih izdelkov. Strokovnjaki iz Klime vedo
povedati, da so zasnovo za projekte Sovje-
tom izrisali kar v Moskvi in jih na ta način
pridobili za pomemben posel, to je bilo
julija letos in že čez štiri mesece je bila
narejena vsa oprema, pri čemer sta si oba
tozda v Klimi razdelila posel, izdelali pa
so še 1.500 vozičkov za prevoz mesnih
izdelkov. Povsem gotovo je, da so na bla-
govni Usti menjave med Jugoslavijo in
Sovjetsko zvezo še oskrbovalni centri in v
Klimi upcuo, da so si pridobili že toliko
referenc z dosedanjimi izdelki in storitva-
mi, da bodo ostali še naprej v »veliki po-
slovni igri«.
Kar kaže posebej poudariti, je dejstvo,
da so za tako velike poslovne zalogaje
Klime zaslužni vsi delavci, da je bilo delo
dobro in predvsem pravočasno opravlje-
no. Končno v opisanem poslu ne gre zgolj
za blagovni izvoz, ampak za prodajo teh-
nologije, kar d^e izvoznemu podvigu Kli-
me posebno, dodatno težo.
Za letos s podatki o realizaciji že razpo-
lagajo. Celotni prihodek je porasel za
več kot 80 odstotkv in je tako presegel
letošnjo inflacijo, zato je to dejanski po-
rast proizvodnje.
Izvozna realizacija na klirinškem trgu
Klimi stopnjo rasti splošne realizacije v
primerjavi z lani povečuje za več kot
dvakrat. To so v letošnjih razmerah go-
spodarjenja vsekakor zelo dobri rezul-
tati
Aksialni ventilator, premera 4,5 metra, za hlajenje v hladilnem sistemu tovarne
sladkorja Tuzla.
Serija klimatskih central v fazi proizvodnje. Centrale so namenjene večjemu izvoz-
nemu poslu za Sovjetsko zvezo.
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 31
gorenje
Tudi letos smo
delavci Gorenja z
opiranjem na lastne
moči, ob podpori
širše družbene
skupnosti in
delavcem drugih
organizacij
združenega dela
pokazali in dokazali,
da moremo in
zmoremo premagati
mnogokatero oviro,
razrešiti marsikateri
problem. Toda, bitka
za sanacijo še ni
izbojevana,
začenjamo bitko za
razvojno sanacijo.
Tudi v novem letu nas čaka še veliko trdega
dela, odrekanj in prizadevanj.
Z mnogo delovnega poleta in medsebojnega
spoštovanja bomo lahko srečni in zadovoljni
ustvarjali in gradili našo sedanjost in
prihodnost!
in delavci Gorenja
32. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
Komunala Celje bogatejša za novo vodarno
Letos je Komunali Celje uspelo
dokončati dve pomembni nalož-
bi na področju oskrbe z vodo in
pokopališke dejavnosti. Tako je
sedaj bogatejša za novo vodarno
in dva vodnjaka v Medlogu, ki
dajeta približno 80 sekundnih li-
trov kakovostne pitne vode, in za
toliko so tianjše tudi zadrege ob
pomanjkanju vode v sušnih ob-
dobjih. V Komunali pa so ponos-
ni tudi na nove poslovne prosto-
re Pokopališke službe, saj je le-ta
prej poslovala v sedanjih prosto-
rih Krajevne skupnosti Aljažev
hrib.
Vendar pa slika načrtovanih na-
ložbenih programov v ostalih de-
javnostih ni tako razveseljujoča.
Pri odvajanju in čiščenju odpad-
nih voda ter odvozu odpadkov so
zbrana sredstva, namenjena za
razvoj dejavnosti, zadoščala le za
odplačilo glavnic in v prejšnjih le-
tih n^etih kreditov. Podobno je
tudi pri oskrbi s plinom, kjer so
naložbe izpeljali le v okviru naje-
tih kreditnih sredstev.
Trenutno stanje razvoja komu-
nalnih dejavnosti se tudi v prihod-
njih letih ne bo bistveno izboljša-
lo, če se seveda ne bodo uredili
pogoji za poslovanje delovne orga-
nizacije na področju enostavne re-
produkcije. Zaenkrat namreč pri-
hodki Komunale Celje ne pokriva-
jo niti vseh stroškov poslovanja,
amortizacijski sklad in sredstva za
razšiijeno reprodukcijo pa so prav
zato prisiljeni nenamensko porab-
ljati prav za pokrivanje stroškov.
Cene komunalnih storitev, ki se v
zadnjih letih nikakor niso obliko-
vale na ekonomski osnovi, na-
mreč ne zadoščajo niti za pokriva-
nje stroškov enostavne reproduk-
cije.
Težave finančne narave, s kate-
rimi se otepajo v Komunali Celje,
pa se kažejo tudi v kadrovski
strukturi zaposlenih. Kvalifikacij-
ska struktura zaposlenih je v pri-
merjavi z ostalim združenim de-
lom še vedno izredno nizka, glede
na to, da razvoj tehnologije na ko-
munalnem področju in snovanje
izobraževalnih programov za ko-
munalne delavce na nižjih zahtev-
nostnih stopnjah ne gresta v ko-
rak z razvojem ostalih področij, pa
je jasno, da kvalifikacijska struk-
tura zaposlenih tudi v prihodnje
ne bo veliko boljša. V Komunah
se sicer trudijo, da bi to vsaj delno
spremenili, s^ imajo trenutno se-
dem štipendistov na srednjih ter
višjih in visokih šolah, a vse to je
še vedno premalo. Velika fluktu-
acija zaposlenih pa je v dobršni
meri tud> posledica nizkih oseb-
nih dohodkov, ki nikakor niso so-
razmerni težavnosti del pri oprav-
ljanju komunalnih dejavnosti.
Toplotna oskrba noslej v
Komunali
Koncem junija so na pobudo ob-
činskega izvršnega sveta v Komu-
nalo Celje vključili še šesti tozd -
Toplotno oskrbo. Primarna nalo-
ga te temeljne organizacije je vse-
kakor oskrba občanov s toplotno
energijo, vendar imajo pri tem ve-
like težave z rednimi dobavami
kurilnega olja. Piko na i dodajajo
še majhne rezervoarske zmoglji-
vosti, saj lahko v rezervoarje spra-
vijo le toliko kurilnega olja, ki za-
došča za nekaj več kot 20 ogreval-
nih dni.
Ob pričetku letošnje kurilne se-
zone pa so v Toplotni oskrbi uved-
li tudi nekaj novosti. Tako so pri-
čeli z merjenjem toplote na odjem-
nih mestih družbene porabe; v po-
slovnih prostorih, šolah in indu-
strijskih objektih. »Toplotne kon-
trole« zaenkrat še ne morejo uve-
sti v stanovanjske objekte, saj je v
Celju le en stanovanjski objekt
opremljen tudi z takoimenovani-
mi delitelji toplote oziroma ispa-
rilniki, ki merijo porabo po stano-
vanjih. Rezultati teh meritev pa
bodo delavcem Toplotne oskrbe
vodilo za delo v prihodnje.
Pa si ob koncu še na hitro po-
glejmo, kako je s komunalno oskr-
bo na drugih področjih. Čeprav
predstavljata tržnica in sejmiščna
dejavnost pomemben člen preskr-
be, pa v Celju z njima še ne more-
mo biti zadovoljni. Nekaj več kot
3000 m^ tržnice in 300 m^ sejmišč-
nega prostora namreč še vedno ni
zadovoljivo sanitarno-tehnično
urejenih. Delavci Komunale Celje
odvažajo odpadke približno 93 od-
stotkom prebivalcev občine Celje,
deponija v Bukovžlaku pa bo
predvidoma zadoščala še za na-
daljnih sedem do deset let. Plinar-
na oskrbuje porabnike s tekočim
naftnim plinom in tehničnimi pli-
ni v jeklenkah ter z mešanim in
zemeljskim plinom po plinovod-
neni omrežju.
Že v letošnjem letu je Pokopali-
ška služba z izgradnjo novih po-
slovnih prostorov rešila nekaj svo-
jih težav, v prihodnjem letu pa na-
črtujejo ureditev nekaj več kot tri-
sto novih žarnih grobov.
Prav tako nekaj več kot 90 od-
stotkov občanov Celja se oskrbuje
s pitno vodo iz javnih vodovodov.
Poraba vode se iz leta v leto veča
in zato je največja težava v tej ko-
munalni dejavnosti prav zagotovi-
tev zadostnih količin pitne vode.
Trend porabe namreč izkazuje, da
bo poraba narasla iz sedanjih 320
sekundnih litrov na 540 sekund-
nih litrov v letu 2000.
Delovna organizacija Komuna
Celje praznuje letos 10-letnico o
stoja, po priključitvi Toplotr
oskrbe v juniju, pa jo sestavlja še
temeljnih organizacij združenej
dela in delovna skupnost skupn:
služb. V delovni organizaciji je z
poslenih 606 delavcev, ki bodo
letošnjem letu predvidoma ustv
rili 3,06 milijarde dinarjev pi
hodka.
Tozd Ceste-kanalizacija:
-	odvajanje odpadnih in pad;
vinskih voda iz naselij,
-	urejanje ulic, trgoV' in cest
naseljih,
-	urejanje stavbnega zemljišče
Tozd Javne naprave:
-	vzdrževanje čistoče v naseljih
-	odstranjevanje odpadkov i
zgradb in naselij ter vzdrževanji
javnih sanitarij
-	vzdrževanje javnih tržnic, sej
mišč in parkirišč
Tozd Plinarna:
-	oskrba naselij s plinom
Tozd Vodovod:
-	oskrba naselij z vodo
Tozd Pokopališka služba:
-	urejanje pokopališč ter poko
pališka in pogrebna dejavnost
Tozd Toplotna oskrba:
-	oskrba naselij s toplotno ener
gijo
Delovna skupnost skupnih služb;
-	opravljanje del skupnega po-
mena za vse temeljne organizacije,
-	izvajanje nalog tehničnega in
ekonomskega razvoja komunal-
nih dejavnosti individualne ko-
munalne rabe
Delovni kolektiv Komunale
Celje želi vsem občanom in
delovnim ljudem srečno in
uspešno leto 1986!
v letošnjem letu so v Komunali Celje pridobili tudi novo vodarno v
Medlogu. Skupaj s še dvema novozgrajenima vodnjakoma pomeni to
približno 80 sekundnih litrov več v celjskem vodovodnem omrežju.
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 33
34. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 35
TAMI zaključuje poslovno leto bolje kot so načrtovali
Tapetništvo-mizarstvo, ena izmed
celjskih delovnih organizacij drobne-
ga gospodarstva, zaključuje letošnje
poslovno leto bolje, kot so načrtova-
li. 86 zaposlenih je že v prvih devetih
mesecih delovni plan doseglo več kot
90-odstolno, ob koncu leta pa priča-
kujejo, da bo vrednost opravljenih
del znašala približno 260 tisoč di-
narjev.
Pri svojem delu sodelujejo s skoraO
vsemi večjimi delovnimi organizacija-
mi te panoge v Sloveniji, še posebej
dobro pa je sodelovanje z Lesnino. Za
Lesnino so v TAMI-ju že pred meseci
pričeh izdelovati preobleke za oblazi-
njeno pohištvo, naročil je veliko, saj so
kupci možnost, da sami izberejo blago
za svoje pohištvo, z zadovoljstvom
sprejeli. Poleg tega pa so v TAMI-ju
mishh tudi na sodelovanje z obrtniki,
saj že nekaj časa dobro sodelujejo s,
sedmimi kooperanti, ki delajo zanje.
Sicer pa v TAMI-ju ne poznajo serij-
ske proizvodnje. Pravijo, da jih je pre-
malo, da bi se takšno delo izplačalo.
Vso svojo proizvodnjo imajo vezano
na naročila. Ker opravljajo hkrati pro-
izvodno in uslužnostno dejavnost, ni-
so preveč zadovoljni z obstoječo zako-
nodajo, ki jih obravnava povsem ena-
kovredno z velikimi gospodarskimi si-
stemi. Trenutijo pa v TAMI-ju zaklju-
čujejo z opremljanjem in urejanjem
mariborske Metalne, lekarne v Osije-
ku in v sodelovanju z delovno organi-
zaicjo Brodocomerce opremljajo tudi
pri nas izdelane ladje.
V TAMI-JU opravljajo mizarska in ta-
petniška dela. Tako v obratu mizar-
stvo izdelujejo v^e vrste mizarskih iz-
delkov in opremljajo trgovske, gostin-
ske ter druge lokale.
Kav^či. fotelji, sedežne in druge gar-
niture, otomane, vzmetnice, šlarafije,
tapecirani stoli, žimnice, kamionske
cerade, probleke za avtosedeže, poto-
valke in aktovke - to so najpomemb-
nejši izdelki TAMI-jeve tapetniške de-
lavnice. Seveda pa tukaj izdelujejo in
montircyo tudi zatemnitvene, sončne
in dekorativne zavese, oblagajo tla z
vsemi plastičnimi in drugimi materiaU
ter oblag£Oo stene z raznimi stenskimi
tapetami.
tapetništvo-mizarstvo celje
Delavci TAMI-ja
želijo vsem občanom
in delovnim ljudem
srečno in uspešno
leto 1986!
36. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985

o vrtnih poteli vemo vse premalo
Rastline, ki so primerne za zasaditev v fuge poti;
-	Plazeči jetičnik (Veronica repens), višina 5 cm,
cvete svetlo modre barve v maju in juniju, zahteva
vlažna tla.
-	Plazeča zvončnica (Campanulla cochlaeriifolia)
dosega do 10 cm višine, cvete v beli in modri barvi
junija in avgusta, zahteva vlažna tla.
-	Smiljka (Cerastium), zraste do 10 cm visoko, cvete
v zlato rumeni barvi v aprilu in maju, zahteva suha tla.
-	Brezstebelna lepnica (Silene acaulis), le 5 cm
visoka, cvete v roza barvi aprila ali maja, zahteva suha
tla.
-	Homuhca (Sedum), 10 cm visoka tranica, ki cvete
v zlato rumeni barvi ali karminasto rdeči aprila ali
maja, zahteva suha tla. .
-	Pritlehna plamenica (Pholox subalata), zraste
10 cm visoko, cvete rožnato in belo v aprilu in septem-
bru, zahteva suha tla.
-	Pitomec (Sagina), dosega le 5 cm višine in cvete
belo v juliju ali avgustu. Zahteva vlažna tla.
-	Timijan, materina dušica (Thymus serpyllum),
5 cm visok cvete v raznih barvah aprila - maja. Zah-
teva suha tla.
HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE
RECEPT TEDNA
Testenine s cvetačo in grahom
Potrebujemo: eno veliko cvetačo, slan krop, en zavitek špa-
getov, žlico olivnega olja, nekaj rezin suhe slanine, eno kranj-
sko klobaso, pol litra graha, sol, peteršilj in zabelo.
Cvetačo in špagete kuhamo vsako zase v slanem kropu.
Kuhane špagete odcedimo in jih prepražimo s sesekljano suho
slanino in klobaso. Vodo, v kateri smo kuhali cvetačo, porabimo
za juho. Zelen grah dušimo na olju do mehkega. Proti koncu ga
osolimo in mu primešamo še sesekljan peteršilj. V večjo plitvo
posodo damo njprej cvetačo, jo obložimo izmenoma s prepraže-
nimi špageti in zelenim dušenim grahom. Cvetačo zabelimo s
prepraženimi drobtinicami:
RAZGIBAJMO TELO
Notranja stran beder
1. Postavimo se na
roke in pri tem stegne-
mo noge čimbolj nara-
zen. Počasi se v tem
položaju spuščamo na
tla.
2. Na tleh noge tako
stegnemo, da kolena
prilepimo na tla.
3. Telo spuščamo
med nogami počasi
naprej, pri tem posku-
šamo imeti ravno hrb-
tenico.
4. Ko pridemo s te-
lesom do tal, rahlo po-
zibavamo 16-krat in se
počasi vrnemo v za-
četni položaj.
GORDANA
STEFANOVIČ
Lestvic! Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	CHERIE CHERIE LADY - MODERN TALKING
2.	DEČKO, AJDE OLADI - POSLEDNJA IGRA LEPTIRA
3.	FRANČEK PIROMANČEK-AGROPOP
4.	WOODY BOOGIE - BALTIMORA
5.	MARIJA MAGDALENA - SANDRA
6.	SHOT IN THE NIGHT - SAPHIR
7.	PIŠI, PIŠI Ml - MAGAZIN
8.	DANCING IN THE STREET - MICK JAGGER-DAVID
BOVVIE
9.	BOLJE BITI PIJAN NEGO STAR - PLAVI ORKESTER
10. JA SAM LAŽLJIVA - DENIS-DENIS
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje
vsako soboto ob 17.15 url.
DomaČe melodije:
1.	UUBIM TE SLOVENIJA - ALPSKI KVINTET
2.	NA ZDRAVJE - SLOVENIJA
3.	DIDL BOOGIE-VVOOGIE - HENČEK
4.	ZDRAVICA OB VRNITVI - RŽ
5.	NA ŠTAJERSKEM - SAVINJSKIH 7
6.	SREČE SI VSAK ŽELI - STARE
7.	NAPITNICA - RIJPAR
8.	KADAR SLOVENEC ZAPOJE - PETRIČ
9.	V KRALJESTVU ZLATOROGA - AVSENIK
10. MAMA, PRIHAJAM DOMOV - SLAK
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje
vsak ponedeljek ob 17.15 uri.
KUPON
lestvica zabavnih melodij_
izvajalec_!_
lestvica domačih melodij______
izvajalec________
ime in priimek__
naslov___
Nagrajenca: Saša Pasar, Pot m Konjsko 24, Vojnik
Mitja Urisek, Migojnice 81, Griže
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje,
Trg v. kongresa 3a, Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanci izberejo
v prodajalni MELODIJA v Celju.
ARHITEKT SVETUJE
piše: dipl. inž. arh. META ŠIRCEU
Kombiniranje barv
Barva je najbolj razbur-
ljivi, najhvaležnejši, obe-
nem pa najcenejši element
notranje dekoracije. S pre-
mišljeno izbiro lahko polep-
šamo vsak dom, zloraba pa
iznakazi še tako lep inte-
rier.
Načeloma uporabljamo tri
načine kombiniranja barv:
-	usklajevanje različnih
odtenkov iste barve (npr.
kombinacija polne rumene
barve z njenimi temnejšimi
in svetlejšimi odtenki),
-	kombinacija osnovne
barve s sosednjimi barvami
v barvnem krogu (npr. rume-
na z rdečo ali zeleno),
-	sestavljanje komple-
mentarnih barv (npr. modra
z rumeno, rdeča z zeleno).
Pri zadnjih dveh načinih
pride do precej bolj razbur-
ljivega oziroma dramatične-
ga vtisa, lahko pa tudi do ne-
zaželenih rezultatov. Zato je
pri ljudeh, ki v kombiniranju
barv nimajo pravih izkušenj,
priporočljivo uporabljanje
prvega načina - sozvočja to-
na v tonu.
Da pridejo barve do izraza,
je potrebna pravilna svetlo-
ba. To pomeni, da moramo
pri izbiri barve za določen
prostor poznati množino
svetlobe, ki pada vanj. V zelo
svetlih prostorih lahko upo-
rabljamo hladne barve (mo-
drdzeleni svetli toni), mrač-
nejši prostori pa zahtevajo
tople barve (rumeni in rdeč-
kasti toni).
Če imamo v prostoru že
kak del opreme (npr. pohi-
štvo, tepih, zavese...), mora-
mo upoštevati že obstoječe
barve. Nevtralne barvne re-
šitve nam omogočajo največ
svobode pri izbiri ostalih ele-
mentov opreme. Tako v belo
opleskano sobo enostavno
vnesemo omare, zavese ali
preprogo poljubnih barv.
Barva lahko prostor tudi
poveča ali pomanjša, lahko
prikrije stvari, ki nas motijo,
ah poudari tiste, ki so tega
vredne. Nekaj primerov, ka-
ko barva vpliva na prostor:
Močna barva
stropa naredi pro-
stor nižji kot je v
resnici.
Vodoravne pro-
ge naredijo prostor
večji, hkrati pa tu-
di nižji.
Navpične proge
naredijo vtis, da je
prostor višji, a
hkrati manjši.
RADIO CEUE
ČETRTEK, 26. 12.: 8.00 poročila, 8.10 Do-
poldne z vami, vmes 8.30 obvestila, 9.00 dru-
ga poročila, 9.30 oddaja v esperantu, 10.00
Zaključek. 15.00 Poročila, 15.10 obvestila,
15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in
pozdravi, 16.30 Kronika, 17.00 V živo, 18.00
Zaključek.
PETEK, 27.12.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov
mozaik, vmes 8.30 obvestila, 9.00 druga po-
ročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 zaključek.
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 15.30 Dogod-
ki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi,
16.30 Šport ob koncu tedna, 17.00 Kronika,
17.15 Glasbo vam izbira, 17.45 Turistična
oddaja, 18.00 Zaključek.
SOBOTA, 28. 12.: 8.00 Poročila, 8.10 Do-
poldne z vami, vmes 8.30 obvestila, 9.00 dru-
ga poročila, 9.15 Koledar prireditev, 9.30
Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek. 15.00 Po-
ročila, Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi,
17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih me-
lodij 17.45 Kulturni feljton, 18.00 Zaključek.
NEDELJA, 29. 12.: 10.00 Poročila, 10.10
Obvestila, 10.30 Onkraj srebrne črte, 11.00
Žveplometer (ponovitev), 11.30 Kmetijska
oddaja, 12.30 Iz domačih logov, 13.00 Čestit-
ke in pozdravi poslušalcev, 15.00 Zaključek.
PONEDELJEK, 30.12.: 8.00 Poročila, 8.10
Športno dopoldne, vmes 8.30 obvestila, 9.00
druga poročila," 10.00 zaključek. 15.00 Poro-
čila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestitke in poz-
dravi poslušalcev, 16.30 Ponedeljkova re-
portaža, 16.45 Nove plošče, 17.00 Kronika,
17.15 Lestvica domačih melodij, 17.45
Športni pregled, 18.00 zaključek.
TOREK, 31. 12.: 8.00 SILVESTROVO NA
RADIU CELJE - Celodnevni spored do
18.00.
SREDA, 1. 1.: NI SPOREDA!
ČETRTEK, 2. 1.: NI SPOREDA!
PETEK, 3. 1.: 8.00 Poročila, 8.10 Petkov
mozaik, vmes 8.30 obvestila, 9.00 druga po-
ročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 zaključek,
15.00 Poročila, 15.10 Obvestila, 16.00 Čestit-
ke in pozdravi, 16.30 Šport ob koncu tedna,
17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim, 18.00
zaključek.
SOBOTA, 4. 1.: 8.00 Poročila, 8.10 Do-
poldne z vami, vmes 8.30 obvestila, 9.00 dru-
ga poročila, 9.30 koledar prireditev, 10.00
Filmski sprehodi, 11.30 Zaklj,uček. 15.00 Po-
ročila, 15.10 obvestila, 16.00 Čestitke in poz-
dravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavne
glasbe, 18.00 zaključek.
NEDELJA, 5. 1.: 10.00 Poročila, 10.10 ob-
vestila, 10.30 Kekčevi prijatelji, 10.45 Vedno
lepe melodije, 11.30 Kmetijska oddaja, 12.00
Poročila, 12.15 Iz domačih logov, 13.00 Če-
stitke in pozdravi poslušalcev, 15.00 zak-
ljuček.
, PONEDELJEK, 6. 1.: 8.00 Poročila, 8.10.
Športno dopoldne, vmes S.SO^TDbvestila, 9.00
druga poročila, 10.00 Zaključek. 15.00 Poro-
čila, 15.10 Obvestila, 16.00 Iz zakladnicc
zborovske glasbe 16.30 Ponedeljkova re-
portaža, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica do-
mačih viž, 17.45 Športni pregled, 18.00 zak-
ljuček.
TOREK, 7. 1.: 8.00 poročila,-8.10 Iz sveta
glasbe, vmes 8.30 obvestila, 9.00 druga poro-
čila, 10.00 zaključek. 15.00 Poročila, 15.10
Obvestila, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30
Rezerviran čas, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhi-
va resne glasbe, 17.45 Iz krajevnih skupno-
sti, 18.00 zaključek.
SREDA, 8. 1.: 8.00 Poročila, 8.10 Pokhčitc
in vprašajte, 9.00 druga poročila, 9.30 obve
stila, 9.40 Koledar prireditev, 10.00 zaklju
ček, 15.00 Poročila, 15.10 obvestila. 16.0(1
Čestitke in pozdravi, 16.30 Rezerviran čas
17.00 Kronika, 17.15 Glasbene vzporednice
17.45 Kulturni feljton, 18.00 zaključek.
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 37
38. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985
126. DECEMBER 1985
NOVI TEDNIK ~ STRAN 39
40. STRAN - NOVI TEDNIK
26. DECEMBER 1985