Naročnina mesečno
29 Din, sa inozem-ilvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
^Uredništva je v Kopitarjevi nI. 6/111
SEOVENEC
telefoni »redništva i« a prave: «041, 404», 4(MIS, 40-04, 40-04 — Uhaja vsak dan zjntra) rasen ponedeljka ia daevn po praznika
Cekevnl račnn. Ljnbljana številka 10.650 in 10,349 sa inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Ljubljana, 31. dec.
Na pragu novega leta čutimo dolžnost, da vsem prijateljem, naročnikom in čita-teljem, številnim sotrudnikom in dopisnikom, inserentom in podpornikom našega lista z iskrenim srcem želimo vse dobro za bodočnost. Ko v tem trenutku mislimo na pretekle mesece in obnavljamo v spominu velike nevarnosti, ki so nam pretile, se nehote naše novoletno voščilo spremeni v prisrčno prošnjo: Vodnik usode narodov, odvrni dobrotno od nas tudi v bodoče sleherno nesrečo! Obvaruj poedince in celoto pred razbesnelimi silami človeške sovražnosti! Daj vsem, ki so dobre volje, in vsem ljudem mir, kakor ga je človeštvu prinesla božična blagovest!
Temu novoletnemu voščilu pa doda-jemo še posebno prošnjo. V takšnih časih nam je jasen pogled v svet nujno potreben. Ne le telo, tudi duh hoče živeti. Varčevanje na tem idealnem področju bi ne bilo umestno. »Slovenec« Vam prinaša duševno hrano, Vam in Vašim družinam. Ohranite dobremu hišnemu prijatelju zvestobo tudi v bodoče in podprite njegova prizadevanja s tem, da mu pridobite še novih prijateljev in naročnikov.	_
»Slovenec« Vam ob vstopu v svoje 68. I leto obljublja, da bo Vašo naklonjenost povračal z neomejeno zvestobo. V novo leto stopa s trdnim sklepom,, da bo ohranjal vse tisto, kar se je izkazalo za dobro in pravo, da se bo pošteno boril za dosego novih pridobitev in se ves posvetil nalogam, ki jih od njega zahteva čas in ki si jih je sam postavil. »Slovenec«.
Novoletno voščilo Slovencem
predsednika vlade g. Dragise Cvetkoviča, v katerem napoveduje samoupravno Slovenijo
Belgrad, 30. decembra, m. Nocoj ob 9 je predsednik vlade Dragiša Cvetkovič sprejel v svojem kabinetu v predsedstvu vlade Vašega belgrajskega urednika ter mu je za novoletno številko »Slovenca« podal naslednjo nad vse važno izjavo*
»S posebnim zadovoljstvom se poslužujem poziva uredništva »Slovenca«, da v nastopajočem letu 1940 pošljem svojim prijateljem v Sloveniji v prvi vrsti iskrene želje z a novo leto, za lepše dni in boljše življenje — ter vsej Sloveniji, najlepši in naj roman tičnejši pokrajini naše jugoslovanske domovine.
S Slovenijo me predvsem vežejo najlepši spomini, tako politični kakor osebni. Moje sodelovanje z voditeljem slovenskega naroda g. dr. Korošcem datira že iz mojih najmlajših dni, že odtlej, ko sem ga kot predsednik mladine znamenitega leta 1918 počakal na meji bivše Avstrije in ga spremljal v Ženevo, kjer so položili prve temelje naše jugoslovnnskc domovine. — Odtlej sem neprestano po njem vlagal vse svoje napore, da se politične zveze med Belgradom in Ljubljano čim tesneje povežejo za uspeh skupnih in splošnih interesov tako slovenskega kakor tudi srbskega naroda.
Leta 1927 in 1928 sem sodeloval in tudi predvsem doprinesel, da so te zveze postale čim tesnejše in močnejše med stranko g. dr. Korošca in stranko, kateri sem sam pripadal. Ti napori so srečno rodili sad z ustvaritvijo skupne organizacije. Skupno delo in skupni interesi so nas ne-razdružljivo zvezali in verujem, da bomo tudi nadalje združeni še bolj poglobili prijateljske odnose in nastopali skupno v vseh vprašanjih,
Grozno novo
v
Tstanbul, 30. dec. t. Reuter. Poročila o strahotnih razdejanjih potresa v pokrajini med Črnim morjem in mesti Sivas in Erzerum, so vsak trenutek bolj strašna. Medtem ko so včeraj navajali 30.000 mrtvih kot mejo za smrtne žrtve, je ta številka po današnjih poročilih že daleč prekoračena. Mnogo ranjencev je namreč zmrznilo v sneženih viharjih, ki divjajo nad razdejano pokrajino. Mnogo beguncev, ki živijo v gručah na planem okrog velikih ognjev, pa ]e popadalo od pomanjkanja živeža in od mraza. Poleg tega pa so prišla sedaj poročila tudi od dosedaj neimenovanih naselbin, ki so bile po potresu tudi porušene in s katerimi so oblasti šele sedaj prišle W stik.
Turška vlada je spričo groznega obsega te katastrofe mobilizirala tako rekoč ves turški narod, da pomaga nesrečnemu prebivalstvu, kolikor ga je sploh še ostalo pri življenju v krajih, koder je besnel potres. Vlada je poslala letala, da krožijo nad opustošeno pokrajino in poiščejo posamezne skupine ljudi, ki zaman čakajo na po-
moč ▼ mrazu in pomanjkanju, brez strehe ter mnogi brez obleke. Letala so v mnogih primerih odkrila nova opustošenja. V drugih primerih pa so odkrila gruče beguncev, za katere do sedaj nihče ni vedel. Velike skupine letal 90 metale obleko in živež med ponesrečence. Tudi premog in drva so metala', da bi si mogli zakuriti in se ogreti, dokler ne pride večja pomoč. Teh nesreč-nežev je na tisoče in na tisoče, ki so zaradi snežnih žametov popolnoma odrezani od sveta.
Istanhul, 30. dec. t. »United Pressc poroča, da je njen dopisnik prišel v središče od potresa opustošenega ozemlja v severni Ana-toliji. Dopisnik javlja, da je bil z letalom nad nesrečnim ozemljem in da je videl velike gruče ljudi, ki so na pol nagi in ki sc stiskajo okrog ognjev v zasilnih zavetiščih kakšnega skalovja. Mraz je padel 30 stopinj pod ničlo in bo pokončal več ljudi, kakor jih je potres sam. Po površnih cenitvah je doseglo število mrtvih že 40.000, število ranjenih in obolelih pa presega daleč 50.000. Po poročilih turške vlade same je od vsega prebivalstva, ki prebiva po pokrajini Erzin-gjan in ki šteje 65.000. mrtva skoraj polovica. Toda potres je pustošil tudi v sosednjih pokrajinah.
V T o k a t n so se potresni sunki spet ponovili. Sledilo jim je vollo grmenje pod zemljo in silni snežni viharji so takoj znova začeli tuliti. Proti črnomorskim pristaniščem pluje celo brodovje velikih in malih ladij, ki peljejo obleko, živež, gorivo in zdravila. Toda viharji po Črnem morju jih zadržujejo, medtem ko so vlaki, ki so od obale skušali priti v notranjost pokrajine, obtičali v snežnih zametih. Le kakšnih 10 vlakov je prispelo v Erzingjan, toda ni jim mogoče odpeljati ranjencev in bolnikov, ker je sneg zaprl vse železniške proge.
Vrhovno vodstvo vseh reševalnih del, M jih je prevzela turška vlada, ima v rokah general Orbajr.
Tu?a pomoč
Angleška vlada je darovala 100.000 funtov (25 milijonov din), ameriška vlada je poslala pol milijona dolarjev (30 milijonov din), francoska vlada pa bo tudi poslala denar in živež za ponesrečence. Francoska letala sirijske armade so prihitela na pomoč in sodelujejo s turškimi pri raziskavanju opustošenega ozemlja in pri dona-šanju prve pomoči nesrečnim žrtvam tega strahotnega potresa.
ki so splošnega in življenjskega interesa za ves naš narod.
V lanskem letu sem s podporo g. dr. Korošca dokončal veliko delo narodnega sporazuma, postuvljajoč odnose med Belgradom in Zagrebom na edino mogoči in trnjni podlagi.
Sporazum s Hrvati ne sme prinesti razočuranje tistim, ki so na tem sporazumu iskreno in vdano delali.
Želja Slovencev — da tudi njihova pokrajina dobi popolno enakopravnost in svoj položaj v na novo preurejeni naši domovini, je popolnoma upravičena. Nadejam se, da bomo v nastopajočem letu to željo videli v celoti uresničeno.
To je moj pozdrav bratom Slovencem za novo leto 1940.«
fObraz nove Evrope'
Pariš, 30. dec. t. Ilavas: Ministrski predsednik Daladier je imel v petek zvečer v senatu govor, kjer je obrazložil, čemu potrebuje Francija novih denarnih virov. Dokazal je, da francoska oborožena sila sijajno deluje. Za naloge, ki jo čakajo, potrebuje najboljše opreme. V prvi vrsti je treba posvetiti največjo pozornost letalstvu. Francoske tovarne grade tudi ogromne količine tankov vseh vrst. Tudi veliko število vojnih ladij je v gradnji ta<o doma kakor v tujih ladjedelnicah. Končno je treba na meji še bolj »okrepiti jekleni in betonski zid«, za katerim diha svobodno življenje francoski narod.
Daladier je daljše govoril o slogi, ki vlada med Francijo in Anglijo ter povdaril to slož-nost tudi v skupni pomoči, ki jo obe državi nudita F i n s k i.
Na koncu svojega govora je Daladier mimogrede omenil tudi vojne cilje Anglije in Francije. O tem vprašanju se je izrazil s temi bsedami:
»Skupni nastop Anglije in Francije določa med njiinu sklenjeni sporazum, katerega posledice so daljnosežne. Niti mi Francozi, niti Angleži, ne delamo iz sebičnih razlogov. Nas vse navdajajo vzvišeni cilji. Francozi in Angleži so se združili z namenom, da — zmagajo, bremena za borbo so med obema zaveznikoma pravično razdeljena.«
»Odločno izjavljam in slovesno povdarjam, da Francija brez stvarnih in trajnih poroštev za varnost in mir ne bo odložila crožja. Pristaš sem stvarnih poroštev in ne govorim mnogo o raznih teoretičnih tvorbah. Stvarna poroštva hočem, da bo za vselej onemogočeno, Ha bi se ponovilo vse to, zaradi česar smo sedaj sredi velikega trpljenja.«
»Nova Evropa, ki jo pripravljamo, bo morala imeti širše državne organizacije, kakor je to bilo do sedaj. Treba je misliti naprej, da bodoča orgnnizacija Evrope ne bo ovirala izmenjavo blaga. Treba je torej računati na to, da se ustvarijo zavezniški odnošaji med mnogimi evropskimi državami na federativni podlagi.«
»Anglije in Fraricije pa pri zasledovanju njihovega cilja nikdo ne bo mogel razdvojiti.«
»Skorajšnja razjasnitev med Bolgarijo in Romunijo"
Razveseljiva izjava romunskega poslanika
Sofija, 50 dec. i. Reuter: Romunski poslanik v Turčiji Stoica se je ustavil v Sofiji, kjer je povabil k sebi časnikarje ter jim dal daljšo izjavo o romunsko-bolgarskih odnošajih. Pred sestankom s časnikarji je bil sprejet pri predsedniku bolgarske vlade Kjuseivano-v u. Poslanik Stoica je časnikarjem dejal, da je »treba pričakovati skorajšnje razjasnitve med Romunijo in Bolgarijo glede vseh vprašanj, o katerih vladajo navzkrižja med obema vladama.
Zelo so opazili, da sta bila za bolgarskim poslanikom pri predsedniku vlade Kjuseiva-
Zemljevid prikazuje ogromno 900 km dolgo in 60 km globoko minsko polje, s katerim se je Anglija zavarovala proti Nemčiji Skozi to minsko polje vodita samo dva prehoda, eden na severu, drugi na jugu, kjer bodo morale trgovske ladje imeli posebno angleško vodstvo, da se ne saletijo med mine. Skozi severno pot bodo vozile trgov-ske ladje skandinavskih drtav, »kosi južni prehod pa belgijske in nizozemske. Srednji orehod ie snort.
Rim, 30. dec. t. Havas: Pri Neaplju sta na postaji Annunziata trčila drug v drugega brzi vlak in potniški vlak, ki je bil poln potnikov, med njimi mnogo vojakov. Brzi vlak se je ▼ potniškega zaletel s tolikšno silo, da sta oba vlaka popolnoma razbita. Do sedaj so potegnili Izpod rnševin že 40 mrtvih. Ranjencev
S a je nad i50. iz Kima so takoj odpravili na rai nesreče vlake i oosebnimi strokovno iz-
Papež in Roosevelt sta glasnika miru"
#r
novu sprejeta tudi jugoslovanski poslanik dr. Jurišič in grški poslanik. Oba sta ostala dalj časa pri predsedniku. Ti razgovori so v zvezi z bližnjim sestankom Balkanske zveze, h kateremu bo — verjetno — tudi Bolgarija poslala svojega opazovalca. V Bukarešti so sicer službeno razglasili, da jim o kakšnem takšnem sestanku ni znano nič in Ha se stališče romunske vlade v zunanjepolitičnih vprašanjih ni spremenilo, toda kljub temu so v mednarodnih krogih v Sofiji prepričani. Ha sc položaj obrača na boljše in Ha je treba v kratkem priča-kovuti bolj razveseljivih razvojev.
Brzovlak v potniškega
40 mrtvih in 150 ranjsnih pri veliki železniški nesreči pri Neaplju
vežbanimi delavci, ki pomagajo pri rešilnih delih. Toda reševanje je skrajno težavno, ker so vozovi zlezli tako rekoč drag v drugega in se nahajajo ranjenci sredi navzkrižnih razbitin. Težave so povečali še snežni viharji, ki divjajo nad vso polcra'«>>- Prva preiskava o vzrokih nesreče kaže na to, da je bila katastrofa povzročena od napačnega premikanja žvicznUač-ga tira.
Newyork, 30. decembra. Ve« ameriški tisk z nevzdržnimi besedami pozdravlja sklep predsednika Roosevelta, da pošlje v Rim kot svojega osebnega zastopnika pri Vatikanu g. Myrona Taylorja.
»N e w Y ork Times« ob tej priliki piše:
»Papež in predsednik sta glasnika miru, ki imata največji vpliv na svetu. Če bo tesni stik, ki ga želi predsednik z Vatikanom, prive-del do izraza njune skupnosti, kat se tiče no. vega reda na svetu in če bo to začetek vzporednega delovanja, potem ne moremo dvomiti, da bodo njuna prizadevanja rodila gotov uspeh.«
Republikanski senator države I d ah o, znani Borah, ki je član senatnega odbora za zunanje zadeve, je izjavil:
»Iz vsega srca pozdravljam ta rfriep predsednika, ki pomeni močno okrepitev vseh prizadevanj za mir in bom ta sklep z vsemi silami podpiral.
Demokratični poslanec Newyorka, Bloom, ki je predsednik zunanjepolitičnega odbora poslanske zbornice, pa ie izjavil:
Današnji številki »Slovenca«
so priložene položnice. - Vljudno prosimo cenjene naročnike, da se jih blagovolijo čimprej poslužiti!
t
/
Boj Fincev za svobodo
Sovjeti so poslali novih 150.000 moi proti Fincem
Pravoslavni bogoslovci o nevarnosti komunizma
V Belgradu izdajajo pravoslavni bogoslovci 6Voje glasilo »Hriščanska Mi6ao«, kjer je tc dni izšel članek komunizma med pravoslavnimi Srbi, List naglaša, da so boljševizirani v velikem delu dijaki, da komunizem razširja svojo literaturo med ljudstvo, da je veliko belgrajsko časopisje polno tihega komunizma, da je belgrajsko Vreme celo v muzikalni rubriki propagiralo komunizem, da je celo »Ošišani jež« pokazal svojo rdečo barvo, da ja takoimenovani »salonski komunizem«, presitih in lenih intelektualcev mnogo nevarnejši kakor se misli. Nato pravoslavna »Hriščanska Misao« naglaša, da politične stranke niso sposobne uspešno se upreti temu gibanju, da je inteligenca suženjska do boljševizma, če pa ni, je pa brez orientacije, da pa bo med srbskim narodom morala postaviti 6e komunizmu po robu pravoslavna cerkev: »Ko je pravoslavna cerkev mogla to storiti za časa konkordatskega boja, more in mora to zdaj ponoviti. In 6icer še toliko prej, ker je komunizem neprimerno večja nevarnost. Vsi drugi boji 60 manj važni. Nekateri izmed njih bodo trajali še stoletja dolgo.«
Spor v pravoslavni cerkvi
Poročali smo po belgrajski »Politiki« o pridigi, ki jo je v Bitolju imel tamkajšnji pravoslavni epi-skop Platon zoper žičkega pravoslavnega episkopa dr. Nikolaja. Zdaj pa piše belgrajska »Politika«, da je ta govor imel mučne posledice med pravoslavnimi poslušalci in vso javnostjo. Dopisnik »Politike« je obiskal episkopa dr. Nikola v Ziči ter ga prosil, naj mu kaj v tej zvezi pove za javnost. »Vladika Nikolaj me je dolgo gledal ter ni nič spregovoril. Ta pogled in ta molk sta jasneje odgovarjala kakor vsakršna beseda.« — Belgrajska »Pravda« pa o tem poroča iz Bitolja ter pravi, da je »episkop dr. Nikola imel v Bitolju mnogo simpa-tizerjev in spoštovalcev, zaradi česar bitoljski verniki niso hoteli priti k svojemu vladiku Platonu ter mu častitati za njegovo krstno ime. Ta vzgled je posnemalo tudi več učiteljev bitoljskega pravoslavnega bogoslovja.«
Za prijateljstvo, zoper sovraštvo
»Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodni članek zoper hujskače, ki Srbe hujskajo zoper Hrvate, ter pravi: »Srbski kmetje niso nasprotniki Hrvatov. Srbom je celo priporočeno, naj ustanavljajo svoja društva, medtem ko so poprej oblasti hrvatska društva razpuščala. Res pa je, da so na Hrvatskem razna nehrvatska društva izgubila svoj mo-nopolski položaj, ker morajo na Hrvatskem vse ustanove živeti svobodno, toda iz lastne moči. Ne rnoieie zahtevati, da bi na Hrvatskem ljudje in mladina morali stopati v društva, ki vanje nočejo stopati, kakor ne morete zahtevati, da bi se razmetaval denar za taka društva. To pa je dokaz enakosti, ki vlada na Hrvatskem... Zato je na škodo srbskega elementa, kdor hoče zbirati Srbe zoper Hrvate in iirvatso. Ni treba pozabiti, da je Hrvatska prava domovina Srbov na Hrvatskem, ki ji morajo zaradi tega pomagati, ker bo njim dobro, če bo Hrvatski dobro. Prijateljstvo in sbdnlovanje je vedno koristnejše ko sovraštvo in propir, zlasti še, če llrvali za kaj takega ne dajo nobenega povoda.«
Hrvatski Dnevnik o Srpskem glasu
Srpski glas, glasilo Srpskega kulturnega kluba v Belgradu, ostro piše za srbsko fronto. Hrvatski Dnevnik, glasilo HSS in dr. Mačka, je te dni ra naslov tega lista tudi to le zapisal: »Tednik Srpski glas je docela 6topil na pota »Balkana«. Iz Hrvatske prinaša brezimne dopise, kjer lažnjivo in hujskajoče popisuje položaj Srbov na Hrvate, da more potem klicati V6e Srbe na okup, češ, da 6rb6tvu grozi nevarnost.«
Sposobnost in ne strankarstvo
»Seljački dom«, glasilo HSS, prinaša značilen članek pod naslovom »V naši domovini je najprej poštenost!«. V tem čanku med drugim pravi: »Gotovo bo med tistimi najvišjimi po stroki in znanju tudi kaj takih, ki brez ozira na 6voj tuji rod, kateri se jim že iz imena razbere, hočejo poštene domače 6inove iztisniti, da ne bi prišli na zaslužena mesta in taiko služiti svojemu narodu. Tukaj bodo advokati, inženjerji, profesorji, zdravniki ter vsi doktorji in docenti raznih naukov, ki menijo, da je njihova strankarska legitimacija obenem dokaz njihove sposobnosti, čeprav niti v njihovo ro-doljubje ni treba vedno verjeti. Mi kmetije ne želimo, da se oddajajo službe zgolj po legitimacijah učenim, katerih mi ne moramo presojati, marveč po znanju in delu, vsekakor pa morajo domači sinovi Hrvati imeti prednost pred tujci.«
Glasilo Nemcev v Sloveniji za novo leto
V Zagrebu izhajajoče glasilo nacionalističnih Nemcev v Sloveniji »Deutsche Nachrichten« prinaša novoletni članek, kjer je med drugim tudi takole rečeno: »Nam Nemcem v Jugoslaviji so bili prizanešeni dogodki, ki se dogajajo po svetu. Valovi teli dogodkov so res udarili tudi ob našo obal, vendar, kaj so te naše žrtve v primeri z onimi naših rojakov po širni zemeljski obli. Ne vemo, ali ne bo usoda danes ali jutri zahtevala od nas večjih žrtev, doslej pa čuje nad nami dobrotna usoda ter nas in naše domove varuje vojnih strahot. Toda ta sreča nam nalaga v večji meri dolžnost, da strnemo svoje vrste ter delujemo za ustvarjanje skupnosti nemških ljudi, ne da bi s tem delom niti za hipec prenehali. Kar duši naše narodno telo, mora biti odstranjeno, če hočemo živeti. Da dosežemo in ohranimo svoje temeljne pravice, nam je potrebna nacionalna in socialna skupnost vseh naših rojakov. Tudi naš obstanek ni mogoč brez boja. V tem ne bomo zaostajali za tistimi, ki nas z njimi veže ista narodnost. V novo leto stopamo brez pretiranih upov za življenjske razmere in temelje v svoji domovini, vendar ne bomo nikdar prenehali dvigali svoj glas ter izrekali pravične zahteve nemštva v iej deželi. Prepričani smo, da bo nekoč napočil dan, ki bo naši narodni skupini prinesel svobodo kulturne in gospodarske delavnosti. Z obljubo, da se bomo za ta cilj po svoje bojevali, stopamo v novo leto!«
GtfSikovane Kočevsrice
»Deutsche Nachrichten« poročajo v svoji zadnji številki o slavnosti, ki se je godila v Ljubljani, lro je bilo razdeljenih materam z mnogo otroki v-,' odlikovanj. Med častnimi gosti te slavnosti je bi!:> tu !i osem mater iz Kočevja, ki so nemške dr-„:vl;<mi;< . List prinaša imena teh mater, kakor tudi število njihovih otrok, ki jih imajo po 5 do 8. O / kovane Kočevarice so poleg odlikovanja dobi; '<'i poveije z lasmoročnirn podpisom nemškega v,. >0 Adolfa Hitlerja.
Stockholm, 30. dec. AA. Reuter: Po vesteh, ki so prispele s Finske, je prispelo na sovjetsko bojišče ua Karelijski ožini 150.000 sovjetskih vojakov i/. Sibirije in Kavkazu, da se okrepi sovjelsku frontu.
Že 24 ur Sovjeti zaman napadajo Mannerheimove utrdbe
Helsinki, 30. decembra, b. Rdeča vojska napada že 24 ur Mannerheimovo obrambno črto in se ne ozira na žrtve pri naskokih. Nova poveljnika sovjetske vojske na Finskem, maršal B 1 ii c h e r in general S tem, sta pustila vse ostale odseke bojišča na miru ter vrgla vse razpoložljive sile proti trdnjavski črii, kjer naj pride do končne odločitve. General Stern je prepričan, da bo s predorom Mannerheimove črte borba v kratkem končana in da bo Finska po svojem porazu na tem bojišču prisiljena k miru. Že celih 24 ur brez prestanka traja topniško obstreljevanje. Sovjeti so privlekli na svoje položaje topove najrazličnejših kalibrov, od poljskih do ladijskih topov, ki so montirani nekje na finsko-ruski meji. Razen tega so Sovjeti uporabili tudi nekaj topov najtežjega kalibra, ki so montirani na vagonih in ki streljajo s železniške proge pri Teriokiju. Topništvo in pehoto podpira sovjetsko letalstvo, v kolikor dopušča vreme.
V strašnem ognju sovjetskih topov pa sovjetski vojaki v masah nepretrgoma naskakujejo finske položaje, kjer jih neusmiljeno kosijo finske strojnice in lahko topništvo.
Finsko vrhovno poveljstvo poroča, da sovjetska vojska v 24 urah strahovite borbe ni dosegla niti enega cilja. Nikjer se sovjetski vojaki niso mogli niti približati v neposredno bližino utrjenih postojank in zaenkrat še ni nikjer nevarnosti, da bi rdeča vojska prebila finske postojanke. V borbi se nahaja še vedno manjše število finskih vojakov, ker vrhovno poveljstvo skrbno varuje velike rezerve, ki so na varnem mestu in ki bodo stopile v borbo tam, kjer bo postalo nevarno. Ker se jc finsko vrhovno poveljstvo prepričalo, da je Sovjetom ležeče na tem, da prebijejo karelijsko bojišče, je potegnilo z ostalih bojišč večje rezerve na to bojišče ter na ta način zmanjšalo nevarnost prodora.
Finska poročila
London, 30. dec. AA. Reuter: Zadnja poročila i/. Finske pravijo, da je treba pričakovati nov pritisk sovjetskih čet na Mannerheimove utrdbe. Po nekem poročilu, ki je prispelo iz Stockholma, je na Kerelijski ožini že 150.000 vojakov, ki so bili poslani tja kot ojačenje iz Sibirije in Kavkaza. Finski vojaki, ki so se morali umakniti čez norveško mejo, in ki so bili poslani v Ilarstad na Norveškem, izjavljajo. da je na odseku pri Petsamu 120.000 sovjetskih vojakov. Na tem odseku je od začetka vojne izgubilo življenje tisoč Sovjetov, stalno pa prihujajo nove rezerve. Dopisnik »Daily Telegrapliac iz Helsinkija poroča, da finske pa-trole, ki se jim je posrečilo prebiti se skozi sovjetske bojne črte proti murmanski železnici in proti Kemijaerviju, štejejo 1200 mož. Na tem odseku je 10.000 sovjetskih vojakov. Poveljnik finskih čet na severu general Vale-nius je zbral veliko število rezervnih čet, da bi dal Sovjetom skrajni odpor.
Rdeča poročila
Moskva, 30. dec. AA. Havas: Agencija Tass objavlja sporočilo ljeningradskega voj. okrožja. Sporočilo pravi, da so bile 29. decembra praske med izvidniškimi oddelki na več točkah bojišča. Te praske so se spremenile pozneje v resne spopade. V pokrajini Jalomenta so sovjetske čete obkolile dva finska bataljona, ki sta pustila na bojišču veliko število mrtvih. Sovjetske čete so ujele 35 finskih vojakov. Letalstvo je izvršilo izvidniške polete. V teku zračnih borb je bilo sestreljenih šest sovražnih letal. Eno sovjetsko letalo so ni vrnilo v svoje oporišče.
Sovjetski »mirovni predlogi«
London, 30. dec. AA. Ilavas: Sovjetska ra-diopostaja, ki je na valovni dolžini Finske postaje v Lahtiju objavila mirovne predloge, se zdaj ne javlja več. Po teh mirovnih predlogih naj bi se Karelijska ožina vrnila Finski, vsi finski delavci naj bi imeli plačan dopust, ukinila naj bi se veleposestva in davki malih kmetov. Postaja je tudi objavila, da si tako Sovjetska Rusija kakor Finska želita miru.
Boji na zahodni fronti
V zraku
London, 30. dec. t. Reuter: Obe vojni poročili, francosko in nemško, pravita, da se ponoči in tekom današnjega dneva na fronti ni zgodilo nič novega. Slabo vreme traja dalje in ovira delovanje letalstva.
Na morju
London, 30. dec. f. Reuter: Admiraliteta poroča, da se je poškodovana oklopnica vrste »Queen Elisabeth«, ki jo je nastrelila nemška podmornica na škotski obali, vrnila v angleško pristanišče v popravilo. Vrnila je s svojo lastno pogonsko, silo. Od mornarjev ,. je umrl, tako da zhaša število mrtvifc-ždif; Popravila ne bodo trajala dolgo časa.
Razmerje med angleškim in nemškim brodovjem
London, 30. dec. AA. Reuter: Odnos sil med Veliko Britanijo in Nemčijo, in sicer sil vojne mornarice, je od začetka vojne dosti boljši za Veliko Britanijo kakor pa za Nemčijo — pravi med drugim pomorski strokovnjak »Daily le-legraphac. Travi tudi, da po tem, kakor zdaj
eden štii-i.
stvari stoje, imata obe brodovji o svojem sestavu sledeče ladje: Velika Britanija ima 14 linijskih ladij, 9 pa jih še gradi, dočim ima
Nemčija 4 linijske ladje in 4 še gradi, Velika Ijritanija ima b ladijnosilk letal, 6 takšnih ladij je v gradnji, dočim ne razpolaga Nemčija niti z eno ladjo te vrste in prvi dve šele gradi. Dalje ima Velika Britanija 59 križark. Po potopitvi »Leipziga« in še neke druge ladje od strani britanski podmornic ima sovražnik samo še 6 križsrk. Anglija gradi 25 križark, Nemčija samo 7. Pomorski strokovnjak omenjenega lista trdi, da ima Anglija 180 protitorpedovk, Nemčija pa le 22, da pn obe državi nekaj takšnih ladij še gradita. Prav tako Velika Britanija razpolaga zdaj s 60 podmornicami, Nemčija pa jih je ob začetku vojne imela 61 — kakor pravijo — od njih pa jih je bilo 40 uničenin od začetka vojne sem.
Na suhem
London, 30. dec. AA. Havas: Po nradnih poročilih je bilo nemško orjaško letalo »Dor-nier«, ki je v sredo padlo v morje, vse prebito od izstrelkov. Vsa angleška letala, ki so se borila z nemškim letalom, so se vrnila nepoškodovana v svoja oporišča.
Kitajska v novem letu
Nova ofenziva Japonske — fcliru še ne bo
Delovanje japonskega letalstva
Tokio, 30. dec. t. Domei: Japonsko letalsko ministrstvo je objavilo pregled o delovanju japonskega letalstva v preteklem letu. V tem pregledu ugotavlja, da so japonska letala in japonsko protiletalsko topništvo zbili v znanih bojih na mongolsko-mandžurski meji pri Nomanlianu vsega 1370 sovjetskih letal. V bojih na Kitajskem pa so Japonci zbili 490 kitajskih letal. Japonske izgube pa znašajo v borbah proti Sovjetom 188 letal. Številke o izgubah na Kitajskem niso objavljene, a so brez dvoma neznatne.
Eksplozija v Nemčiji
Stettin, 30. decembra. AA. DNB: V bližini Schlochaua se je dogodila eksplozija. Štiri osebe so bile ubite, pet pa jih je bilo težko ranjenih. V živinski kuhinji je eksplodiral kotel, v katerem se je kuhala hrana. V kuhinji je bilo devet oseb, ki so bile vse ranjene, od njih pa^štiri ženske tako težko, da so umrle med prevozom v bolnišnico zaradi opeklin. Med umrlimi so tri sestre.
Irski revolucionarji so ukradli 27 ton municije
Dublin, 30, decembra, t. Reuter: Irski revolucionarji so iz vojaških skladišč v Phonix Parku v Dublinu odnesli za 28 ton municije. Ta dogodek, ki se je pripetil pred nekaj dnevi, razburja vso javnost. Vojaške oblasti so ukrenile obsežne preiskave in se jim je posrečilo velik del ukradene municije dobiti spet nazaj. Ukradena municija predstavlja približno en milijon 250.000 nabojev po pet patron, ki so bili hranjeni v 700 zabojih, Hišne preiskave so po vsej irski državi.
Prav tako je vzbudilo veliko vnemirjenje dejstvo, da so irski revolucionarci imeli svojo lastno tajno radijsko postajo, po kateri so govorili trikrat tedensko. Policija je sedaj to postajo odkrila.
• London, 30. decembra. AA. Ilavas: Več oseb, verjetno članov republikanske irske armade, je vdrlo snoči v uredništvo lista »Irimpress« v Bel-fastu. Napadalci so naperili revolverje nad urednika lista Samuela McKena. Nato so položili bombo v mali sobi v prvem nadstropju. Bomba je kmalu nato eksplodirala ter povzročila znatno materialno škodo, vendar ni bil pri tem nihče ranjen. Eden izmed napadalcev je izjavil McKenu, da je član irske republikanske armade, in da s tem protestira proti načinu, kako »Irimpress« poroča o uporu, ki jc nastal v zaporu v London-derryju.
_ Angleški poslanik zapustil Moskvo
Moskva, 30. decembra. AA. Havas: Angleški veleposlanik Seed je zapustil Moskvo, češ da že davno ni bil na dopustu. Kakor je znano je Seeds skupno s Strangom vodil v imenu Anglije skupno francosko delegacijo pri pogajanjih s sovjetsko vlado.
Hitler ob novem letu ne bo sprejemal diplomatov
Berlin, 30. decembra. Nemški listi objavljajo, da državni kancelar Hitler letos ne bo sprejemal inozemskih diplomatičnih zastopnikov, kakor je to navada v začetku novega leta. Tudi velikega skupnega diplomatičnega sprejema letos ne bo pri Hitlerju.
Vsake tri dni izda Francija I milijardo za vojno
Pariz, 30. decembra, t. Havas: Včeraj je imel francoski ministrski predsednik Daladier v parlamentu daljši govor, v katerem je naglasil vojne potrebe Francije, nato pa so glasovali o kreditih v te svrhe. Vse predloge ministrskega predsednika je parlament z odobravanjem enoglasno sprejel. Siimo za letalstvo je bil izglasovan kredit v iznosu 106 milijard frankov, to se pravi, skoraj 9 milijard frankov mesečno, ali 1 milijardo frankov na vsake tri dni.
Zaprt, ker nI prijavil premoženja
Dunaj, 30. decembra. Današnji dunajski listi objavljajo, da je bil neki Dunajčan obsojen na leto dni zapora, ker je v svoji železni blagajni imel 55 tisoč mark, ki jih nI prijavil oblastem. Obsodba pravi, da je vojskovanje skupna zadeva vsega nemškega naroda in da ne gre, da bi jo nekateri hoteli izkoristiti v to, da si kopičijo premoženje. Denar bo zasežen in uporabljen v rodoljubne namene.
Rdeči križ za reveže
Belgrad, 30. decembra, m. V starem dvoru je bil pod predsedstvom Nj. Vis. kneginje Olge sestanek delovnega odbora za zimsko pomoč. Na seji so posamezni funkcionarji podali poročila o izvršenih delih za podpiranje revnih slojev. Kneginja Olga je izrazila željo, da bi se delovanje delovnega odbora razširilo na vso državo.
Predsednik vlade Cvetkovič je izjavil, da je ministrski svet izdelal uredbo o podpori v znesku 2,000.000 din, ki se bo dala za zimsko pomoč in razdelila na posamezne banovine. Predsednik vlade Cvetkovič je sam nakazal odboru 100.000 din podpore.
Nagrade dnevničarjem, ki sa bili poklicani k vojakom
Beograd, 30. decembra. AA. Finančni mini* ster dr. Juraj Šutej je na podlagi uradniškega za* kona predpisal navodila za izplačevanje nagrade honorarnim uslužbencem in dnevničarjem, ki 60 bili poklicani na vojaške vaje. Po tem navodilu pripada honorarnim uslužbencem in dnevničarjem s področja finančnega ministrstva, ki so bili kot obvezniki v rezervi poklicani na vojaške vaje, pravica do odškodnine za ves čas vojaške službe pod pogojem, da so bili v državno službo sprejeti najmanj 15 dni pred vpoklicem na vaje.
Nagrada se jim bo izplačevala po vrnitvi iz vojaške službe v otiem znesku, ki jim je pripadal na dan vpoklica na vaje pod pogojem, da nis<| prejemali plačo kot rezervni častniki ali kot rezervni vojaški uradniki.
Te določbe veljajo tudi za one honoiame uslužbence in dncvničaiije, ki so bili poklicani ua vaje, še predno stopijo v veljavo ta navodila.
Aca Stanojevič nevarno obolel
Belgrad, 30. decembra, m. Vodja starih radikalov Aca Stanojevič je težje zbolel in leži v sana-torjju Petkovič v Nišu. Včeraj so mu zdravniki dali injekcijo kafre za okrepitev srca.
Belgrajske novice
i Belgrad, 30. decembra, m. Belgrajska občina je izdelala proračun za prihodnje proračunsko leto, ki znaša 409,700.000 din proti 372,400.000 dih, kolikor je znašal sedanji proračun.
Belgrad, 30. decembra, m. Kakor običajno, to tudi letos velik sprejem diplomatov na francoskem poslaništvu.
Zakaj zamude vlakov
Železniška uprava opozarja:
Zadnje dni je nastopil izredno močan mraz, ki vpliva nevšečno tudi na železniški promet in povzroča zakasnitve vlakov. Živahen potniški promet pa zahteva vkljub temu, da mora železniška uprava voziti dokaj dolge vlake, ki se seve le težko ogrevajo zaradi njihove velike dolžine in se zlasti zadnji vozovi pri vlakih hladnejši. To je povsem razumljivo z ozirom na omejeno možnost vporabljanja lokomotivske kotelne pare za gre-vanje. — Železniška uprava opozarja zaradi tega vse potujoče občinstvo, da bo mraz povzročal zakasnitve vlakov. Prav tako pa prosi, naj se vsi, ki nameravajo potovati, toplo oblečejo za pot, da se izognejo mrazenju v hladnejših vagonih, ki jih ni mogoče v vsakem primeru dovoljno pre-kuriti. Proiimo istočasno vse potnike, naj tudi sicer pazijo ns to, da bi se že ogreti vozovi ne shladili. Zato naj nihče ne odpira po nepotrebnem oken in pušča odprtih vrat pri vstopanju, oziroma istopanju; prav tako naj ostanejo zaprte tudi vse prezračevalne linice nad okni. Dalje priporočamo, naj potniki zasedejo prvenstveno potniške vozove, ki so čim bližji lokomotivi, ker so toplejši od onih na koncu vlaka. — Samo s tesnim in vzajemnim sodelovanjem potnikov z železniškimi uslužbenci se bo lahko doseglo, da bodo tudi v sedanjih izredno mrzlih dneh ostali potniški vlaki zadostno ogreti.
Zvita komunistična propaganda
Pred nekaj dnevi smo opozorili na pisanje »Slov. Naroda«, ki je v poročilo o mirovni akciji in borbi Vatikana proti komunizmu na zvit in grd način vštulil svojo propagando za komunizem. »Slov. Narod« je na našo ugotovitev poskušal odgovoriti s tem, da je trdil, da so tudi drugi listi enako poročali. Njegov bratec »Jutro« pa bi v včerajšnji številki rad opral zamorca z daljšim odgovorom, v katerem tudi navaja razne odlomke iz pisanja listov, ki naj dokažejo, da so tudi drugi listi v istein smislu poročali kakor »Slov. Narod«.
To izmotavanje tiska JNS je silno značilno, ker dokazuje, da naši napredni gospodi ni več čisto po volji, če se njeno početje imenuje s pravim imenom. Razen tega pa je prizadevanje dr. Kramarjevega tiska tudi povsem pogrešeno, ker si tako »Slov. Narod« knkor »Jutro« za svojo obrambo poslužujeta neresnice. »Slov. Narod« je trdil, da bo Cerkev po vsem svetu s prižnic širila mirovne predloge, ki jih bo lansirala italijanska vlada in da bo Cerkev zlasti podpirala italijansko vlado v borbi proti komunizmu na Balkanu. — če bi to bilo res, potem je pravilen in edino možen tisti zaključek, ki ga je »Slov. Narod« s svojim poročilom nakazal:
Cerkev, ki se bori proti komunizmu, je le v sluibi italijanskega imperializma. Vatikan se je podredil italijanski drlavni politiki in se bori proti komuniz mu zato, ker to služi italijanski zunanji politiki, zlasti njeni politiki na Balkanu, še bolj jatno povedunn »e io pravi: Kdor je proti komunizmu, ta je za italijansko nadoblasti
Toda takega porolila z besedilom in smislom, kakor ga je imel ilanek v »Slov. Narodu« ni v resnici prinesla nobena agencija, ne Unitei Press, ne Havas, ne Reuter in ne Avala, kakor otepa »Jutro«, računajoč na nepoučenost občinstva. Prinesel ga je izključno le »Slov. Narod«. In še nekje smo ga Culi: Že nekaj časa ga vztrajno razširja po Sloveniji in po ostalih delih države fco-munistična propaganda, ki bi hotela od sebe odvrniti pozornost na ta način, da razširja lažnjivo intrigo, češ kdor se bori proti komunizmu, je za italijansko nadoblast. V »Slov. Narodu« pa smo to zlagano, pa zelo spretno komunistično propagandno geslo dobili na lepo prikrit način formulirano. Zato smo trdili in šc trdimo, da je »Slov. Narod« na zvit in grd način poiskusil obrambo komunizma, ko je s svojim poročanjem hotel kompromitirati protikomunistično akcijo zlasti na Balkanu, torej predvsem tudi v Jugoslaviji.
Sedaj naj pa »Jutro« še enkrat prebere svoje citate iz listov, ki jih navaja v prilog »Slov. Naroda«, pa ne bo niti s povečevalnim steklom našlo besedila, kakor ga ima »Narod«. Svetovni tisk je v glavnem podčrtal dobro razmerje med Vatikanom in Kvirinalom, kar dokazujejo zadnji obiski, komentiral je mirovna prizadevanja sv. očeta, ki so našla ugoden odmev tudi pri italijanski vladi, toda tudi v Ameriki, v Londonu in med drugim gotovo tudi v Belgradu. Toda to je povsem nekaj drugega, kakor pa so izmišljene in v prilog komunistične propagando nnpisane trditve »Slov. Naroda«, »Jutrovega« popoldnevnika.
Voščila Slovencem za novo leto 1940
Dr. Anton Korošec, predsednik senata:
V novem letu bodi odločen katoličan
v vsem!
Preizkusi svoje imožnosti in ugotovi, fcef je v sedanjem času najbolj potrebno. Čim globlje prodreš, tem bolje spoznaš, da samo socialna in humanitarna sredstva lahko preprečijo le nekatere vrste zla. Najboljše rešenje je tisto, ki popravlja in lepša človeško notranjost.
Socialno delovanje bo tem bolj socialno in uspešno, čim bolj se ozira na koristi ljudi in na vpliv nebes.
Pravim ti, če si veliki slikar in pri tem odločen katoličan, da boš storil več dobrega, kakor pa apologija kakšnega govornika.
Pravim ti, če si veliki učenjak in odločen katoličan, da boš več koristil Moji stvari, kakor pa ta, ki se mi laska c samo praznimi besedami.
Pravim ti, če si veliki državnik, a pri tem odločen katoličan, da boš imel boljše uspehe, kakor pa ta, ki se izključno posvečuje samo pobožnosti.
Ne opuščaj me v velikih zborih učenjakov, ne opuščaj me na velikih shodih, ne opuščaj me pri velikih podjetjih.
Če rodi znanost učenjake, če daje podjetje čar, če plodi študij nova vprašanja, če rodi dejanje silo; je prav, da bi tudi Jaz imel delež pri tem, kar je Moje, in ne dopuščam, da bi bilo Meni odtujeno to, kar je Moje, in da bi me Moji učenci tajili.
Nekateri ljudje menijo, da je dovolj, če Mi izkazujejo čast s samo pobožnostjo, v vseh drugih panogah človeškega udejstvovanja pa ni treba služiti nalogam miru med ljudmi, med človekom in med Bogom. Njihovo mnenje je navadna zmota.
Nastopaj javno in povzročil boš tudi v drugih dobra notranja dela.
Bodi odločen katoličan v vsem, v znanosti, v industriji, v vseh panogah človeške dejavnosti, in storil boš veliko dejanje ljubezni.
Znanosti, umetnosti, trgovina in vse vrste človeškega dela zahtevajo veliko dobrih darov poštenosti, dobrote, svetosti; kdo drugi jih more dajati, kakor ti?
Jaz, Beseda Očetova, enak Očeta, istega bistva z Očetom in večni Sin božji, sem postal Človek, in v svoji Osebi sem združil vse; božje in človeško, zemsko in nebeško; ti pa hočeš dati na večno škodo v roke brezbožnikov vse socialno delovanje, katerega prvi vir so večne moči, neskončno življenje, sodelovanje Boga, luč Luči?	G. Palan, S. J.
jenje duhov, za ustavitev nečloveških, krvavih sovražnosti med narodi in državami. Naj »Slovenec« po svoje podpira in pospešuje ta prizadevanja. Njegovi čitatelji bodo najbolj zadovoljni in veseli s tisto njegovo številko, ki bo imela na prvi strani z velikimi črkami tiskan napis: Mir, pravičen mir je sklenjen. Bog daj, da bi to bilo čimprej!
V Mariboru, ob Novem letu 1940.
f Ivan J. Tomažič, škof lavantinski.
V	teh hudih časih se učimo domovino ljubiti in ceniti narodnostno svobodo in vse druge dobrote, ki jih uživamo Slovenci v skupni naši jugoslovanski državi. Naša dejavna ljubezen do domovine mora častno prenesti vse preizkušnje, da bo svetel naš obraz pred našimi sinovi in hčerami.
Tuja misel zato posebno v teh razmerah ne sme imeti prostora v slovenskem srcu. Varujmo se vseh, ki bi slovensko zemljo radi dobili za predmet svojih špekulacij. Bodimo posebno občutljivi za tujo propagando, če bi skušala rušiti našo notranjo slogo in mir, da bi nas vpletla v mrežo namenov boljševiške kominterne, in vseh drugih tujih pohlepov. Notranja trdnost in sloga vsega naroda nam je prva; ona je najzanesljivejše sredstvo, da bo slovenski narod rešila srečno iz vseh sedanjih in bodočih prekucij. Lomljenje in drobljenje narodnih sil pomeni v teh časih narodno izdajstvo.
V	našem domačem javnem delu bomo zvesto varovali svetinjo lepega slovenskega in krščanskega življenja in skrbeli za gmotno pomoč našemu gospodarstvu in socialnim potrebam v vsej dosegljivi meri po preizkušenem geslu: zvestoba za zvestobo I
Bog daj srečno novo leto!
Dr. JosSp Ujčič
belgrajski nadškofi
Za novo leto si prijatelji čestitajo in želijo drug drugemu vsako dobro.
Kaj naj ieli katoliški škof svojim vernikom, vsem: brez razlike narodnosti brez razlike poklica in socialnega položaja?
Mislim, da letos, ko se ob praznikih miru nahaja na stotisoče vojakov mesto v toplem ozratju domačega ognjišča, v hladnih jarkih,
kjer mesto milih božičnih zvonov slišijo grozno grmenje lopov, ne morem želeti drugega, nego da Bog obvaruje našo domovino biča vojne, drugim narodom pa da nakloni blagodat miru.
Mi moramo priznati vsakemu svoje, toda mi moramo še več! Namreč: mi se moramo veseliti, če gre drugim dobro, in to tudi tedaj, če jim gre boljše kot nam samim!
Boste znabiti rekli: to je pa ie »idealizem«! Imenujte, če ie hočete, to misel: idealizem... toda vedite: le če zavlada ta idealizem, bodo narodi v resnici obvarovani pred vojnami, le tedaj bodo mogli ljudje »pokovati svoje meče v lemeže in svoje sulice v srpe«, le tedaj »narod ne bo dvigal meča nad narod, in več se ne bodo vadili za vojno« (Iz 2, 4).
Dokler pa ljudje mislijo, da je v političnem, gospodarskem in mednarodnem življenju dovoljena grda zavist, dotlej bodo ostali daleč od ljubezni in od pravičnosti, ter dosledno od onega miru, ki nam ga je prinesel Rin Božji, nad čigar jaslicami so m^eii peli pesem miru!
Delo za mir: za mir v krogu družine, za mir med družabnimi sloji, za mir med vsemi narodi tega sveta, za oni mir, ki ga 8V. Oče Pij XII. toliko priporoča, naj bo naš program za leto 1940!
f Dr. Josip Ujčič, nadškof belgrajski
Dr. Anton Korošec,
predsednik senata
Tri stvari so, ki mi delajo skrb za nastopajoče leto. To so komunisti, svobodni zidarji in tujci.
V vsaki državi je danes nevarnejši notranji sovražnik nego zunanji. Proti zunanjim sovražnikom imamo Maginotove, Siegfriedove in Manncrheimove linije, proti notranjim sovražnikom pa imamo skoraj povsod le fronto slabosti, neodločnosti, obzirnosti, predvsem pa seveda velikanske nezrelosti. Kor so to pokvarjeni levičarski agitatorji potrebovali, so si izmislili, da ni več Sovjetijo, temveč slovanska Rusija. In tisoč in tisoč ljudi je padlo nu to pretkanost in jo ponavlja sedaj do presedanja. Mi vsi bi imeli radi slovansko Rusijo in Ruse, a ne maramo internacionalne Sovje-tije in nekulturnega komunizma! Kaj je komunizem napravil iz nadarjenega in bistrega ruskega naroda, se najbolj vidi sedaj na Finskem! Namesto napredka in svobode vidimo vse sadove mračnega reakcionarstva. Vse jasneje sc vidi, kako je komunizem lažnjiv. Namesto, da dela za mir, litijska na vojno, namesto demokracije, se drži najhujšega tiranstva, namesto polnih šol ima polne kaznilnice, namesto privatnih kapitalistov izrablja delavca do kosti državni kapitalizem. Kmete so dali zopet pod »fevdalno« knuto, ki se sedaj imenuje kolhoz namesto graščine in upravnik kolhoza namesto nekdanjega grofa in valpta. Vse laž! In vendar nasedajo tej laži tudi tisti, ki tega ne bi smeli. Mi smo slabi, neodločni, obzirni in nezreli!
Neverjetno je, kako prihaja v Jugoslaviji svobodno zidarstvo do vedno večjega vpliva v javnosti. In to pomeni za domovino veliko negotovost in nevarnost. Komu služi židovski svobodni zidar? Komu slovenski, hrvatski in srbski svobodni zidar? Da služijo poedinci najprej sebi, to nam je prav dobro znano, a kako služijo skupnosti, občestvu, ne vemo, ker nain niso znane obveze poedincev. Zato pozor na te črne krte!
Če se vozite danes z vlaki, odsedate v hotelih, če večerjate v toplih gostilnah, morate dobro paziti na svoje noge, da ne stopite na kakega tujca, ln skoraj sami mladi ljudje, ki bi morali biti na fronti, ne pa na potovanjih! Pazite na te ljudi, ogibajte se jih, da ne spravite v nesrečo sebe in domovine. Qui capere potest, capiat! Kdor ni neumen, bo to razumel!
Br. Gregorij Rožman
knezoškof ljubljanskit
Ko ob sklepu leta v luči domačih in evropskih dogodkov gledam v bodoče leto, se ne morem ubraniti mnenja, da bo bližnja bodočnost odločilnega pomena tudi za Slovence in katoličane. Odločilne dobe v zgodovini naroda zahtevajo dvojno: jasen cilj narodu postavljen in ljudi, ki so veliki uri dorasli.
Ali imamo oboje v uri, ki prihaja?
Nekako tesno mi je pri srcu, ko naj na to vprašanje odgovorim.
Cilj — mislim, da se strinjamo vsaj v glavnem, da je naš cilj v tem, da ostanemo svobodni in neodvisni v skupni narodni državi, da uredimo vse odnose, gospodarske, socialne, kulturne in politične v duhu katoliške verske resnice in morale. A ljudje? V zraku je pričakovanje, da pride prelom, prevrat, ali vsaj večja svoboda — pa bi morali Slovenci in posebej še katoliški Slovenci strniti vrste pod enotnim vodstvom in po enotni metodi — v vojnem stanju smo, ko je enotno vodstvo in enotna disciplina nujnost. Toda, glejte jih, kako prihajajo vsak s svojim lončkom, da ga pristavi na skupno slovensko ognjišče in si skuha »župco« po svojem okusu v mnenju, da je edina užitna in hranilna. Skoraj na vseh poljih slovenske in katoliške dejavnosti opazujemo takšne poizkuse. O teh poizkuševalcih bo v slovenski zgodovini pač veljala beseda iz prve knjige Makabejcev: »Oni pa niso bili iz zaroda tistih mož, po katerih je došlo rešenje Izraelu« (5, 62).
V svitu novega leta spoznajmo — Bog daj, da vsi, prav vsi — da nam je za bodočnost najbolj in brezpogojno potrebna edinost in enotnost. Ne mislim na edinost v verskih resnicah, zakramentih in priznanju cerkvenega poglavarstva. O tej edinosti ni debate med nami, kajti kdor ene ali druge teh točk iz katekizma ne priznava, se je že sam izločil iz katoliškega cerkvenega občestva. Gre tu za edinost in enotnost v bližnjih ciljih, v nastopu in v borbi naših dni.
Časi so taki, da nam ni nič bolj potrebnega od te edinosti in enotnosti. Dolžnost vesli je, katoliške vesti za to edinost delati, jo ohraniti, utrjevati in se — kolikor treba — podrediti. Ni to nobeno omejevanje svobode, marveč požrtvovalnost, s katero se mo-
ramo bojevati za svoj obstanek in svojo svobodo.
Bog nam vsem daj za novo leto dovolj razumnosti, modrosti, uvidevnosti in ponižne požrtvovalnosti v delu za slovensko in katoliško skupnost.
f Gregorij Rožman, škof ljubljanski.
Dr. Ivan J. Toma žic
knezoškof lavantinski:
Na meji med starim in novim letom mislim, s kakšnim zanimanjem sem vsako jutro vzel v roke list, ki mi je prinesel najnovejša poročila o dogodkih po širnem svetu. Iz navedb glasov od dveh ali več nasprotnih si strani sem si mogel ustvariti kolikor toliko pravilno sodbo o dejanskem položaju. Objektivnost v poročanju je dobro izpričevalo za katoliški časopis.
Še z večjim zanimanjem in zadovoljstvom sem prebiral »Slovenčeve« uvodnike, ki so s krščanskega vidika zavzemali jasno in določno stališče do dogodkov in pojavov, kakor zasebnega tako javnega značaja. Naj »Slovenec« še vprihodnje proti neverstvu in brez-boštvu brani katoliški svetovni nazor, naj naše ljudstvo uči krepostnega življenja, ki je v soglasju z naravnim zakonom ter z božjimi in cerkvenimi zapovedmi, pa' naj odvrača zlasti našo mladino od nezmernosti in sirovosti, od kletve in nepoštenosti in drugih razvad, ki nam Slovencem jemlje ugled v domovini in tujini. To bo priznanja in hvale vredno katoliško delo.
Ves svet si želi miru. Z najvišjih mest izhajajo plemenita prizadevanja za pomir-
Dr. Miha Krek
gradbeni minister i
Mir in svobodo varuj in ohranjaj Slovencem dobrotni Bog v letu 1940.
Ob vstopu v letu 1940 želim vso srečo čitateljem »Slovenca« in vsem dragim prijateljem in sodelavcem širne domovine!
Predvsem prosimo ljubega Boga; da bi nam v novem letu ohranil mir in da bi nas obvaroval vojne. Meje naše kraljevine trdno sloje, a vojne strasti po svetu okrog nas so tako razpaljene, da bodo le s posebno srečo nekateri evropski narodi in države obvarovane najhujšega.
(jMpodcMtuo
Slovensko trgovsfvo za našo mejo
Zveza ti^«rttih združenj dravske banovine je letos izvedla nabiralno akcijo za obdaritev obmejnih šol. — Kljub temu, da so letos nabirale številne druge organizacije v isti namen in da so bili pri vseh teh nabiralnih akcijah trgovci krepko zastopani kot darovalci, je vendar samostojni nastop slovenskih trgovcov krasno uspel. S tem se je samo znova potrdilo dejstvo, da je slovensko trgovstvo visoko nacionalno zavedno ter da je lahko še vedno v vzgled drugim gospodarskim stanovom, kako se deluje za narod.
Čeprav ni v Sloveniji nobene tombole, nobene prireditve, za katero ne bi trgovci j>rispe-vali — sicer se uspeh takih prireditev redno pripiše v dobro drugim organizacijam — je samostojna akcija za obmejno šolstvo dosegla pojx)ln uspeh. Za obmejno šolstvo so darovala združenja trgovcev tele zneske: Brežice 500 din, Celje-mesto •1000, Celje-okraii 1000, Črnomelj 1000, Dolnja Lendava 1905, Kamnik 2200, Kranj 5500, Krško 120, Laško 4200, Litija 200, Ljubljana 17.000, Ljutomer 8100, Logatec 500, Mari bor-mesto 13.250, Murska Sobota 8000, Novo mesto 2509, Ormož 200, Ptuj-mesto 3762, Ptuj-okolica 1580, Radovljica 1000, Slovenska Bistrica 1000, Slovenj Gradec 1909, Sv. Lenart 5000, Skolja Loka 500. Skupaj 85.595 din. Za nabrani denar so je nakupilo blago po ali pod tovarniško ali nabavno ceno, tako da
znaša prometna vrednost razdeljenega blaga nad
100.000 din.
Obdarovane se bile tele šole: v okraju dravograjskem: Črneče, Libeliče, Leše, Ojstrica, Sv. Trije kralji, Dravograd, Marenberg in Muta; v slovenjgraškcm: Sv. Jošt na Kozjaku; v okraju Maribor levi breg: Sv. Jurij ob Pesnici, Svečina, Sv. Križ nad Mariborom, Sv. Ana v Sjov. gor. in Jarenina; r ljutomerskem: Stogovci, Gornja Radgona, mešč. šola v Ljutomeru in tri okoliške pri Ljutomeru; v murskosoboškem: Kuzma, Trdkova, Markovci, Prošenjakovci, Serdica, Gerlinci, Fik-šici, Kramarovci, Domanjševci, Hodoš, Cankova, Veliki Dolenci, Zenavlje in Gederovci; v lendavskem: Petešovci, Zamostje, Genterovci, Centiba, Dolina, Dobrovnik, Benica in Dolnja Lendava; v ptujskem: Svetinje, Sv. Duh v Halozah, Lesko-vec, Sv. Barbara v Halozah in Nova cerkev ter v frnomeljskem okraja: Planina, Rečica, Maver-len in Ceplje. Vsega skupaj je bilo obdarovanih 52 šol. Letos ni obmejne šole, ki ne bi bila obdarovana. Potrebno pa je, da se v bodoče obdarujejo vse šole sorazmerno, da ne bo prejela ena šola veliko darov, druga j>a prav malo. Zaradi tega je potrebno sodelovanje vseh organizacij, ki skrbe za obmejno šolstvo. — Slovensko trgovgtvo je nacionalno ogroženim šolam častno pomagalo.
Dividenda Narodne banko za leto 1339
V četrtek je bila plenarna šefa upravnega sveta Narodne banke. Na tej seji je bilo sklenjeno, da bo znašala dividenda zopet 400 din na delnico imenske vrednosti. Po odbitju dividendnega davka je lani znašala dividenda 360 din (brutto 400 din), letos pa bo znašala dividenda čistih 300 din in bo torej dejanski donos za delničarje zmanjšan, ker je zvišana stopnja dividendnega davka, posebno za dividende nad 10% kapitala. K temu pa je še prišteti prispevek za sklad za državno obrambo od 10—£0 din po višini zneska.
Na seji so izvolili tudi izvršilni odbor za 1. 1940. Izvršilni odbor tvorijo: guverner, oba viceguver-nerja, g. Ljuba Mihajlovič iz Belgrada in g. Ivan Avsenek iz Ljubljane.
Tarifa Ujse in Upe
Ministrstvo prosvete je odobrilo tarifo U.TDE za leto 1940, ki znaša za diletantska gledališča 50—350 din, za kinematografe do 30.000 din letnega prometa 300 din letno, s prometom od 36.000 do
0.75 milij. din 1%, od 0.75—1.25 1% do 0.75 in
0.75%	od vsote nad 0.75 milij. din, od 1.25 do 1.75 milij. din prometa 0.9% od 1.25 milij. din in 0.55 od vsote nad 1.25 milij. din, od 1.75—2.25 milij. din prometa 0.8% od vsote 1.75 milij. din in 0.35% od vsot nad 1.75 milij. din, od 2.25 milij. din letnega prometa dalje 0.7% doseženega letnega prometa. Ta tarifa velja za one, ki sklenejo pogodbe.
Tarifa UJME znaša za gostinske obrate: lokali
1.	vrste 600 din mesečno, II. vrste 450, III. vrste 300, IV. vrste 200, V. vrste 120 in VI. vrste 70 din mesečno, radijski aparati v lokalih 30 din mesečno, enkratna godba v lokalu mesečno 50 din. Za največje lokale v državi velja posebna pogodba z UJMO.
Za plese znaša tarifa po razredu kraja: elitni
plesi 700, 350 in 150 din, plesi 350, 250, 150, 100, 75 din; zabave: 250, 180, 100, 75, 50 din; zabave druge vrste: 100, 100, 75, 50 in 50 din; zabave humanitarnih društev 75, 50, 40, 30 in 25 din; matineje, čajanke itd. do 21. ure s plesom 75, 50, 40, 30 in 25 din, če jih prirejajo humanitarna društva 40, 30, 20, 15 in 15 din; silvestrovanje 100—250, 50—150, 50—100, 50—75 in 50 din.
Umetniški koncerti: tuji 3% brntodohodkov, domačih društev in izvajalcev 20—200 din, • ple-
som 50—800 din, koncerti Sol ttd. 10—90 din. Plee-
ne šole mesečno 100—150 din.
Kategorizacija mest je naslednja: I. Belgrad, Zagreb, v sezoni Bled itd., II. Ljubljana, Maribor itd., III. Celje, IV. vsi ostali kraji z nad 10.000
prebivalci in V. skupina vsi ostali kraji pod deset tisoč prebivalcev.
Posvetovalni odbor za rejo malih šivali pri banski upravi. Ban g. dr. Marko Natlačen je podpisal odločbo, po kateri se ustanavlja pri kmetijskem oddelku jx)seben jiosvetovalni odbor z nalogo, da oddaja mnenja in nasvete v vseh važnejših strokovnih vprašanjih reje malih živali v območju banovine. Za člane tega odbora bo ban Imenoval priznane strokovno izvežbane rejce malih živali in živinorejske strokovnjake. Odboru predseduje načelnik kmetijskega oddelka kr. banske uprave, ki si more določiti namestnika. Odbor se snide na banov poziv. Način poslovanja določi ban na predlog odbora.
Novi tržni red mariborske mestne obilne. Kr. banska uprava v Ljubljani je odobrila novi tržni red mariborske mestne občine, ki je s tem stopil v veljavo.
Konkurz je razglašen o imovini Kmečke gospodarske zadruge r. z. z o. z. v Ribnici; prvi zbor upnikov 8. januarja, oglasiti se je do 20. januarja, ugotovitveni narok 31. januarja 1940.
Ustavljena poravnava: Knez Andrej mL, posestnik v Sujici št. 22.
Potrjena poravnava: Flerln Frane, trgore* v Domžalah.
Jurija grofa Thurnskega jeklarna na Ravnah
je prenesla tedei v Belgrad. Kot smo že poročali, so delničarji Jeklarne Jurija grofa Thurnskega d. d. v Guštanju-Ravnah na svojem občnem zboru sklenili prenesti sedež družbe v Belgrad. Sedaj je ta prenos izveden in družba vpisana v trgovinskem registru v Belgradu.
Juta in konoplja d. d. v Belgrad«. Izbrisan Je Slan uprave dr. Ernest Geiringer, vpisan pa ravnatelj Hans Benisch z Dunaja.
Tvornica sladkorja Crvenka. Izbrisani so člani uprave Mandelik Otokar, Peterka Leo in Engel Paul, vpisani pa Mostabinič Anton iz Belgrada (s pravico kolektivnega podpisa) in Kinzl Jezerski Rudolf ter Kučera Bogoslav iz Prage.
Zaokroževanje malih dinarskih odlomkov v ie-kovnem prometu. Razveljavljen je odlok ministra financ z dne 30. decembra 1938 o zaokroževanju drobnih dinarskih razlomkov v čekovnem prometu. Ta odlok je namreč določal, da se ob priliki obračunavanja taks in provizije v čekovnem prometu zaokrožujejo obračuni na cele dinarje, odn. na 50 par, in sicer navzdol v korist Poštne hranilnice.
Saditev tobaka in cene. Samostojna monopol-ska uprava je izdala odlok, po katerem se lahko leta 1940 zasadi 1727.4 milij. strokov tobaka. Ta količina se po banovinah razdeli takole: vardar-ska 1182, moravska 100, drinska 32, donavska 67.5, banovina Hrvatska 207.7 in zetska banovina 78.2 milij. komadov. Odkupne cene so določene takole: I. skupina 8—160 din, II. skupina 6—65 dinarjev, III. skupina 4-28 din, IV. skupina 2—20 din in V. skupina (za posebne tipe) 3—66 di»
Topilnica svinca t Zvečana je začela delo.
Te Belgrada poročajo, da so končana dela pri topilnici svinca v Zvenčanu, katero je zgra (lila Trepča. Sedaj se vrše že prve probe. Pričakujejo, da bo vprašanje rafinerije svinca v Zve-
čanu rešeno v prvih mesecih prihodnjega leta. S tem je dobila naša država drugo topilnico svinčene rude, prva je namreč v Mežici v Sloveniji.
Uvoz tekstilnih prediv iz Italije. Pristojne
italijanske oblasti so izdale dovoljenje za izvoz bomba/nega prediva v našo državo na vse vložene prošnje tvrdkam, katerim je odobren iz« vozni kontingent po stanju kontingenta v zadj njem četrtletju 1939. Dovoljenj je bilo izdanih' za 10 milijonov lir. Računati je tudi z event, zvišanjem kontingenta.
Izvoz ovc v Francijo. V nedavno sklenjeni francosko-jugoslovanski trgovinski pogodbi je določeno, da bomo v teku leta 1940 dobavili Franciji 84.000 pitanih ovac. Ker v naši državi sploh nima-i mo pitanih ovac, nastaja vprašanje, kako izvesti to kupčijo, ki je zvezana z znatnimi tehničnimi teža« vami. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine na« merava sam izvesti ta posci na ta način, da bi kupoval ovce od producentov, nato pa jih sam redil in izvažal. V ta namen namerava zgraditi v pan-čevskem močvirju potrebne instalacije.
Borze
80. december.
Denar
Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 7.565 milij. din v primeri s 13.428, 19.259, 12.627 in 7.938 milij. din v prejšnjih tednih.
Ziirich: Belgrad 10, Pariz 9.99, London 1764, Newyork 445.95, Bruselj 74.50, Milan 22.50, Amsterdam 237.25, Berlin 178.50, Stockholm 106.12, Oslo 101.30, Kopenhagen 86.05, Sovija 530, Budimpešta 79, Atene 3.35, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.30, Helslngfors «.90 (nom.), Buenos Aires 101.
Gene živine In kmetijskih pridelkov
Živinski sejem v Kranju 27. decembra. Do-gon: 22 volov, 12 krav, 5, telet, 1 junoc, 1 bik, 39 6vinj in 24 prašičev. Prodanih je bilo: 19 volov, 8 krav, 5 telet, 1 junec, 31 svinj in 11 prašičev. Cene živini: voli I. 6.50, II. 6, III. 5.25; telice I. 6.50, II. 6, III. 5.25; krave I. 5.50, II. 5, III. 4.50; teleta I. 8.50, II. 7.50; prašiči špeharji 11.75, pršutarji 10—11 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 7—8 tednov stari 150—280 din za glavo. —< Goveje meso I. 12—14, II. 10—12; svinjina 16 do 20, slanina suha 24—28, svinjska mast 22, čisti med 24—26, vlona neoprana 26—28, oprana 36 do 40; surove kože goveje 1,2—16, telečje 18, svinjsko 12—14 din za 1 kg. — Cene kmetijskim pridelkom: Pšenica 3, ječmen 2.75, rž 2.50, oves 2. koruza 1.75, fižol 6—7, krompir 1.50, lucerna 18.50, seno 1.25, slama 0.75, jabolka I. 6, II. 5, III. 4; meka pšenična 4.50, koruzna 2.75, ržena 3.50, ajdova 3.50—6, koruzni zdrob 3.50 din za 1 kg. —i Drva 115—120 din kub. meter, jajca 1.50 din komad, mleko 2.50 din liter, surovo maslo 34—38 din ■a 1 kg.
m um * m dmva!
Obnovite naročnine! Pridobile VaSc prllatelle. da se naroCe na »SLOVENCA*. .SLOVENEC* Vam )e nalbtlfSL na)zmte|$l pritoki), svetofalec ln dober pomočnlh
t nesreči?
10.000 dinarjev
socialne podpore v primerili smrtne nesreče tntil v nodoiem lefn za redne naročnine »Slovenca"
Pravilnih
O. I. Smrtne nesreCe, za katere izplafnje komoren »Slovenca'«
podpore ,so:
i. Nesreče pri izvrševanju poklicne/ta dela v poljedelstvu, prt itvtnoreji
in o gozdu, v obrtih in industrijskih obratih in podjetjih, t. Nesreče na vozilih in železniške nesreče.
3.	Nesreče vsled strele ognja in povodnji.
4.	Nesreče vsled strupenega pika.	_ Pri katastrofalnih nesrečah, ki zahtevajo vel človeških življenj, se rfa podpora največ 50.000 din, ki te v enakih delih razdeli med prizadete upravičence.
Podpora sc ne izplaCnJe za te-le smrtne slutnje:
Umori. — JTap~ Smrtni slučaji, ki so posledica bolezni, telesnih hib telesnih poškodb, ali nastanejo vsled trajnega prenapora telesnih sil
—	Nesreče vsled pijanosti. — Nesreče v primeru vojne, vstaj, revolucij demonstracij; pri pretepih, Če se pretepa udeleži ponesrečenec ali dedič
—	Nesreče na lovu. — Nesreče pri tekmah, pri vožnji z motornimi vozil" brez izpita. — Nesreče pri letalih in podmornicah. — Nesreče pri izde lovanju in tzvenpoklicnem uporabljanju raztrelil in eksplozivnih snovi
G. n. Pogoji, pod katerimi se podpora Izplača, so:
1. da je bil ponesrečenec redni naročnik Slovenca"
(Za rednega naročnika >Slovenca< se smatra tista fizična oseba, ki na nje naslov'list prihaja. Ako sta na naslovu zapisani dve ali več oseb, se v primeru smrtne nesreče enega teh vzajemnih naročnikov prisodi pripadajoči del podpore.) Z. da ie ponesrečenec za tisti mesec, o katerem te je tmrtno ponesrečil imel naročnino že plačano;
3.	da smrtne nesreče ponesrečenec ni zakrivil in te tudi ni ponetrelil 9 dušni zmedenosti;
4,	da je smrt nastopila takoj ali najkasneje osmi dan po dnevu nesreče; v osakem primeru pa kot nedvomna posledica ene izmed nesreč, naštetih d čl. 1. tega Pravilnika
Cl. in. Pri zamerah podpore |e treba uvalevatl tole:
1.	Zahtevati podporo so upravičeni: ponesrečenčeva rodbina ali pravni dediči. Ti morajo d prošnji za podporo izjaviti, da v celoti sprejmejo pogoje tega Pravilnika.
2.	Prošnjo za podporo vloži upravičenec pri konsorciju >Slovenca*.
3.	Prošnja naj razjasni kakšna je bila smrtna nesreča in ali so pogoji o čl. 11, tega Pravilnika izpolnjeni. Prošnji je treba tudi priložiti potrdilo župnika onega kraja, kjer je ponesrečenec bival, in spričevalo zdravnika, ki je ugotovil vzrok smrti.
4.	Ali je ponesrečenec umrl na posledici katere itmed nesreč, naštetih v čl. J. tega Pravilnika, in ali so izpolnjeni pogoji v čl. 11. Pravilnika, u gotovi konsorcij.
3. Nesporazumi jenja rešuje posebna komisija treh članov, v katero imenuje i«
dediči enega člana, konzorcij enega, tretji pa je dr. Miha Krek v Ljubljani, t. Podpora se izplača v celoti (10.000'— din) brez kakih odbitkov takoj, ko te upravičenost ugotovi.
Cl. IV. Opravičenost do podpore po danih pot|o|;h se pridobi do preklica ali spremembe Pravilnika.
Nekaj 100.000 dinarjev je uprava »Slovenca« že izplačala svojim zvestim naročnikom t slučaju smrtnih nesreč.
številne zahvale svojcev ponesrečencev so ie velikokrat dokazale, kako cenijo prijatelji »Slovenca« ne le po njegovi tehtni, le v dobrem vzgojni vsebini, ampak tudi ▼ nesreči njegovo pomoč, v obliki izdatne socialne podpore 10.000 din.
Se v božični številki je zahvala svojcev našega dolgoletnega rednega naročnika bila zopet najlepši dokaz, kako zvesto spremlja »Slovenec« svoje prijatelje v veselih, delovnih, pa tudi nesrečnih dneh.
To zavarovanje, ki ga nudi »Slovenec« svojim naročnikom t primera smrtne nezgode, je gotovo najcenejše, saj je zastonj in zato smo prepričani, da bodo naši sedanji naročniki vse storili, da pritegnejo v krog rednih »Slovenčevih« naročnikov še veliko svojih znancev m prijateljev.
Nikomur, ki je na »Slovenca« naročen, pa tudi ne moremo dovolj priporočati, da naj svojo naročnino v redu plačuje, kajti le tako bo lahko deležen velike zavarovalne ugodnosti, ki jo že omenjene zahvale dokazujejo.
Zvestoba za zvestobo!
Na drugem mestu priobčujemo tudi pravilnik za smrtno-oezgodne podpore.
uprava »Slovenca*
Socialni pregled za leto 1939
Ljubljana, 80. decembra 1939.
Kakor v vseh drugih ozirih, tako je tudi na naš socialni razvoj v tem letu vplivalo dvoje važnih okolišči n: v drugi polovici tekočega leta se je tudi na polje socialnega delovanja in socialne zakonodaje razširilo stremljenje za osamosvojitev in samoupravno delovanje naših socialnih ustanov, na drugi strani so pa na položaj naše.ga gospodarstva in s tem v zvezi na socialni razvoj usodno vplivali dogodki iz svetovne politike, ko je skoraj polovico Evrope zajelo vojno stanje. Vzporedno z razvojem notranjepolitičnih dogodkov pri nas gre sedaj pospešeno delo za reorganizacijo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev, drug važen organ za posredovanje dela, naše Borze dela pa so dobile avtonomijo in je s tem njihovo delo postavljeno na nove temelje. Vzporedno s težkimi mednarodnimi dogodki v svetu pa se je začelo pospešeno skrbtvo za pravilno urejanje cen življenskiin potrebščinam — skratka, začela se je borba proti draginji. To sta bili glavni značilnosti, ki sta v tem letu morali vplivali na ves naš trg in torej na vso našo socialno zakonodajo.
Nikdar ie ni bila zaposlenost tako velika, kakor je sedaj
V Sloveniji je redno dosedaj vsako zimo zaposlenost padla za približno '25% in dosedanji podatki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev so ves čas redno izkazovali ta padec. Letos je pa to nazadovanje izostalo in je mogoče doseglo komaj 5%. To dokazuje, da je zaposlenost v Sloveniji sedaj največja; toda s tem še ne smemo reči, da brezposelnosti ni I Pri nas imamo stalen visok presežek delovnih sil in ta se je skušal zmanjševati z izseljevanjem, s sezonsko zaposlitvijo v tujini itd. Vojna je na to gotovo hudo vplivala, zato se brezposelnost ni mogla občutno zmanjšati. Izredno ugodna konjunktura toga dela našega socialnega vprašanja še ni mogla izčrpati ali pa razvozljati.
Organi za posredovanje dela so bili s posebno uredbo reorganizirani, kakor smo to že omenili.
Javne tiorze dela so prejele možnost samostojnega budžetiranja in njihovo delo torej ne Ik> več v toliki meri odvisno od centralnih blagajn.
Pri organih delavske zaščite, to je pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev se pripravlja obsežna reorganizacija.
V poglavju starostnega zavarovanja je važno to, da stopa z novim letom že v veljavo invalidsko zavarovanje.
Predpisi o splošnem pokojninskem zavarovanju so bili za novinarje raztegnjeni na vso državo in se tako časnikarsko pokojninsko zavarovanje uvaja na splošnih enakih predpisih.
S posebno uredlio je vlada razširila predpise o pokojninskem zavarovanju na strojnike in zo-bolehnike. V tem letu je bilo prav tako razširjeno pokojninsko zavarovanje na vso državo; v vseh delih države se je organiziralo pokojninsko zavarovanje za zasebne nameščence.
Zelo pomembna je uredba, ki uvaja delavske in poslovne knjižice za vsakega zaposlenca in nameščenca. S tem se uvaja nekakšna splošna osrednja evidenca nad številom vseh zaposleneev in bodo podatki iz tega poglavja ^ilno važni za statistični pregled o zaposlenosti v naši državi.
Vlada je izdala pooblastilo, da se ukine izseljenska taksa. Minister je pooblaščen, da izda predpise o tej ukinitvi.
V letu 1939 je bila ustanovljena tudi Banovinska poklicna posvetovalnica.
Prav tako je bilo objavljeno pooblastilo za reorganizacijo delavskih zliornic v državi.
Reorganizirana »o bila delavska razsodišča. V ostalih delih države so bila delavska razsodišča priključena okrajnim načelstvom, to je politični oblasti. V Sloveniji je obveljal slar način in so ostala delavska razsodišče še naprej pri sodiščih.
Kudarji so dobili nove policijske predpise. Novi predpisi so zamenjali zastarelo predpise o delu v rovih, ki niso več odgovarjali novim pogojem dela in je bila tako za rudarje v marsičem odstranjena prevelika izpostavljenost in nevarnost njihovega dela.
Poseben pravilnik so prejeli tudi železniški delavci.
Banski svet naše banovine pa je na posebnem zasedanju sprejel nov viničarski red, ki skuša urediti položaj in socialno zaščito enega najbed-nejšili delov našega delavstva.
Ko so izbruhnile sovražnosti in ko so vse države zaradi varnosti morale v|>oklirati več letnikov pod orožje, je vlada izdala celo vrsto uredb in predpisov o ureditvi prejemkov za tiste, ki so morali na orožne vaje. Ti predpisi in pravilniki so bili posebno važni za številne delavske družine, katerih hranilci so morali na svojo vojaško dolžnost in so družine ostale brez sredstev.
Ali so pilotne bolezni ozdravljive?
lo nad vse važno vprašanje zanima vse, ki bolehajo ■■ astmi, lurtarta, na pl|a(tli. zastarale« kalija, taOmenju. dolgotrajni hrlptvo»ti ia htipl, pa doslej niso našli zdravila. Vsi laki bolniki dobe od nas popolnoma brezplačno knjigo s slikami, izpod peresa gospoda dr. med. Guttmanna. Treba je pisati samo dopisnico (frankirano z Din 2--) s točnim naslovom na:
PUilLPIANN d Co., BERLIN 619, P1QggClSfra$S€ 25-25-a
Ojjlas rej?, od ministrstva socilalne politike, sanlteno oddelenje S. br. 2416 od 12. XII. 1933
Nova župnija na Rakeku
Na god sv. Nikolaja leta 1939 je ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman podpisal ustanovno listino za novo župnijo presv. Srca ,lezusoyega na Rakeku. S prvini januarjem leta 1940 stopi nova župnija v svoje življenje. Tako imamo sedaj v ljubljanski škofiji 270 župnij in prvo župnijo, ki je posvečena Srcu Jezusovemu.
i m
L

M
Potrebo nove župnije utemeljuje ustanovna listina takole: »Ta kraj (Rakek) je po novi razmejitvi med Jugoslavijo in Italijo postal važna obmejna postaja in se je v njem naselilo mnogo nradništva in drugega prebivalstva. Uspešno dušno pastirstvo s sedeža župnije v Cerknici je bilo otež-kočeno. Da se ustreže utemeljenim prošnjam prebivalstva in odpoinore zahtevam dušnega pastir-s.tva, je podpisani ordinarij sklenil, da se samostojna župnija na Rakeku ustanovi.« — Nova župnija ima nad 1300 prebivalcev, petrazredno ljudsko šolo in meščansko šolo z dvema vzporednicama: vse to dokazuje, kako potrebna je bila nova župnija.
Kdo ima za ustanovitev nove fare največ zaslug? Brez dvoma je to sedanji župnik v Cerknici g. Ivan Štrajhar, ki se je z veliko ljubeznijo žrtvoval in gradil novo farno cerkev. On je Rakeku posvetil največ svojega dela in z vsemi močmi delal, da se nova fara ustanovi. Ko pa je meseca marca leta 1939 prišel na Rakek duhovnik, je steni prevzvišeni g. škof dr. Rožman tudi v dejanju pokazal, da hoče imeti na Rakeku novo župnijo.
Naloga novega duhovnika je bila izpeljati in dovršiti, kar se je prej začelo in delalo. Vse delo za ustanovitev fare pa je tako naglo napredovalo, da nihče ni mogel misliti na tako naglo ustanovitev fare, ki pozna težave, ki so predvidene pri ustanavljanju nove župnije.
Rakek ni ne izrazito kmetska župnija, ne delavska in ne uradniška. Saj je tu komaj dobra polovica kmetskega življa, vse drugo je državni uslužbenec, obrtnik in delavec. Tako mešano družino povsem zadovoljivo vodili, to terja od voditelja velike modrosti in uvidevnosti, od faranov pa širokogrudnesja sodelovanja. Naloga nove župnije ne bo lahka, pa silno važna in potrebna: ohraniti in gojili vero in nravnost in na teh dveh temeljih ohranjati državi zveste državljane. Zato je ljubljanski škof z vso velikoduhovniško ljubeznijo vodil in podpiral težnje in delo za ustanovitev nove župnijo. On s svojega vzvišenega raz-gledisča -hoče vsem krajem svoje škofije prinesti kar najboljše versko življenje in to po župnijah. Čim več imamo v trdno enoto povezanih župnij, preko katerih bomo ljudem posredovali nadnaravno življenje božjega kraljestva v dušah, tem bolj bomo narodu mogli dati globokih temeljev vere in nravnosti. Prav enako razumevanje je imel za nas Rakovce tudi g. ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, ki nam je z mnogokratnimi podporami pomagal graditi cerkev in nam je šel z vso naklonjenostjo na roko pri ustanavljanju župnije.
Bodi mu tu izrečena javna zahvala in priznanje.
Posebna zanimivost na Rakeku je nova farna cerkev, ki je zgrajena po zamisli arhitekta prof. PJfjčnika. Prejšnjo staro cerkev sv. Urha je arhitekt Plečnik ohranil in pravokotno na njeno lego postavil novi božji' hram, ki je čudovito lep po svoji zunanjosti: notranjost pa še ni odvršena in še mnogo manjka, kakor tlak, klopi, strop in drugo. Zamisel arhitekta prof. Plečnika pa je v podrobnostih z veliko ljubeznijo oblikoval arh. inž. Valentinčič, ki je neštetokrat prihitel na Rakek in sam osebno nadziral dela. Ogromno so Rakovci žrtvovali tako v delu ali v denarju. Danes ob ustanovitvi nove župnije lahko s ponosom gledajo na svoje delo, ker samo oni vedo, koliko je treba žrtvovati, preden so dosegli izpolnitev svojih želja: samostojno župnijo Srca Jezusovega na Rakeku.
Fara je torej ustanovljena: vse je na začetku, vsako najmanjšo stvar bodo morali farani kupiti in slari dolg odplačevati, s čimer se drugim faram ni treba borili. Če bodo Rakovci še naprej ohranili tisto požrtvovalnost, ki smo jo imeli priliko doslej opazovati, se nam prihodnjosti ni treba nič bati.' Imamo pa v našiti knjigah zapisanih mnogo drugih imen. ki so z ljubeznijo in denarno podporo pomagali graditi Srcu Jezusovemu farno cerkev. Mi Rakovci vemo, da jih ima Rog zapisane v knjigi življenja in da bo ob svojem času vsakemu povrnil po njegovih delih. Vsem kličemo 7, iskreno hvaležnostio: Veselile se z nami, ki smo tudi po vaši pomoči dosegli samostojno župnijo.
Za upravitelja župniie je imenovan dosedanji ekspozit na Rakeku ir. Franc Nnrnk. Župnija pa je razpisana do 15. februarja 1940.
Ljubljana zida v letu krize
Zgrajenih je bilo 193 stanovanjskih hiš s 618 stanovanji
Živimo v dobi neprestanih kriz. Odkar je obiskala Evropo velika gospodarska kriza, ki smo jo pri nas čutili najhuje v 1. 1932—1935, se ponavljajo krize kakor post v pratiki. Sedaj izbruhne kriza v tem delu Evrope, sedaj v drugem. Tudi letošnje leto s hudimi krizami Evropi ni prizaneslo, pa tudi nam ne. Velika gospodarska kriza je dala Ljubljani svoje pečat. Najbolj ga je pritisnila gradbeni stroki. V letih pred krizo so v Ljubljani zidali zasebniki z izredno korajžo. Tako je bilo 1. 1931 zgrajenih 155 hiš s 496 stanovanji, dočim je 1. 1934. v času najhujše krize bilo zgrajenih le 52 hiš s 163 stanovanji. Zadnja leta ie bilo zgrajenih v Ljubljani vedno nad 100 novih hiš z povprečno nad 400 stanovanji.
Zidali so mali ljudje
Kaj pa letos? Človek bi mislil, da bo evropska vojna tudi Ljubljani pokazala svojo trdo pest. In jo je tudi. Vendar so posledice vojne v Evropi prav obratne kakor posledice gospodarske krize pred sedmimi leti. V 1. 1939 namreč Ljubljana zidala kakor še nikdar poprej. Potolkla je vse rekorde, ki jih je imela v časih najboljših konjunktur. Pripomniti moramo le, da v preteklem lelu
5 cevni Radio aparat Mirelli-Suuer za ceno 1983 din
V račun vzamemo vse tipe radio-aparatov
Opozarjamo, da dajemo na vse Korting radio-aparate dveletno jamstvo
Telefon štev. 24-56
Izbira ni težka, če se odločite za dober aparat znamke
KORTING
kateri si je pridobil sloves in dvakratno priznanje na mednarodni razstavi v Parizu
Dospela je nova pošiljka vseh tip KORTING aparatov, pa Vas vljudno vabimo na brezobvezen ogled istih K 6 r t I n g
Glavno zastopstvo:
ANTON BIRKE
LJUBLJANA, Mestni trg 9
niso zidali petični ljudje, ki brez večjih težav spravijo skupaj potrebne stotisočake za stanovanjsko hišo. Ljudski glas je izrekel pravilno sodbo, ko je dejal, da se bogatim vojna v Evropi ne bo poznala in da so pravočasno poskrbeli, da zaradi nje ne bodo trpeli škode. Ustrašili pa so se mali ljudje, ki so morda dolga desetletja zlagali dinar k dinarju in tako nabirali železno rezervo za huda leta, če morda pridejo, prav gotovo pa za stara leta, ki se jih vsak boji. In (ako se je zgodilo, da so prav v drugi polovici preteklega leta, posebno pa v zadnji tretini začele v Ljubljani rasti nove hiše kakor jeseni gobe po dežju. Začeli so se zlati časi za graditelje, kljub tveganosti zaradi draginje. V resnici so pa itak mnogo več tvegali gradbeni gospodarji, saj so podjetniki v večini primerov imeli izgovorjene dodatne stroške za primer povišanja cen.
1080 sob
Zaradi malih ljudi bo torej zapisano 1. 1939 v ljubljanski gradbeni statistiki kot rekordno leto. Postavljenih je bilo namreč v Ljubljani 193 stanovanjskih hiš, torej približno še enkrat toliko kakor lani, ko so jih zgradili le 103. Da so zidali le mali ljudje, uradniki; obrtniki itd., dokazuje najlepše to, da je bilo 52 hiš pritličnih in 108 eno nadstropnih. Le 12 je bilo dvonadstropnih 15 tri nadstrojmili in šest štirinadstropnih. Večina pritličnih zgradb ima po eno samo stanovanje, namreč 42. Druge hiše pa imajo vse po več stanovanj. Letos prevladujejo zlasti take enonadstropne hiše, ki imajo po tri stanovanja. V teh hišah je izkoriščeno podstrešje za podstrešno stanovanje, vča sih pa je tudi del kleli preurejen v kletno stanovanje. V vseh teh hišah je bilo urejenih 618 stanovanj z 1080 sobami, dočim je bilo lani na novo-urejenih stanovanj 394.
Enosobna, dvosobna stanovanja s kopalnicami
Zanimiva je je podrobna razdelitev, ki tudi kaže kako ogromno večino so pri letošnji zasebni gradbeni akciji imeli mali ljudje. V vseh hišah sicer ni bila zgrajena niti ena slanovanjska kuhinja, kar dokazuje, da se vsi hišni posestniki izogibljejo nehigijenskih in nesocialnih stanovanj skih kuhinj. Pač pa je bilo v vseh hišah urejenih 238 enosobnih stanovanj in 304 dvosobnih stano-vanj. Razmeroma precej je bilo še trisobnih sta-novanj namreč 53, nato pa že pridejo bele vrane 11 štiri sobnih, eno petsobno in tri šestsobna. Samskih stanovanj pa je bilo urejenih osem. Zanimivo je, da v vseh teh novih hišah in pri vseh novih stanovanjih najdemo ie 194 kabinetov in le 146 sob za služkinje. Da je kopalnica že skoraj
Najmlajši raznašalec »Slovenca«
Petrček Urlias iz Begunj pri Cerknici želi vsem svojim cenjenem odjemalcem prav »rečno in veselo novo leto 1940
slehernemu nekaj samoposebi umevnega, dokazuje 382 kopalnic, ki so razdeljene na 618 stanovanj.
Koliko novih hišnih lastnikov pa je hkrati posestnik avtomobila povedo nove garaže. Zgrajenih jih je bilo samo devet. Da hiše ne leže v trgovskem središču kažejo trgovine, katerih je bilo v vseh 193 hišah urejenih le 19. Od teh hiš imajo samo štiri centralno kurjavo in samo ena dvigalo.
47,000.000 zazidanih
Kje so največ v preteklem letu zidali, ni težko ugotoviti. Ljubljana se že nekaj let širi proti severu. Zato je tudi v preteklem lelu največ novih hiš zraslo na cenenih stavbiščih v smeri proti Jezici in Št. Vidu. Tam je tudi že kar na stavbišču gramoz, zaradi česar je graditev še nekoliko cenejša. Več novih-zgradb je zraslo tudi ob Dolenjski cesti, dočim v drugih delih mesta ni bilo posebne gradbene delavnosti. Z vsemi novimi hišami je bilo zazidanih skupno 28.500 kv. m. Graditev vseh teh stanovanjskiii hiš pa je ocenjena na -17 milijonov dinarjev. Po številu milijonov je Ljubljana že to število večkrat presegla, zlasti v dobi konjunktur, ko so zidali večje jialace v središču mesta. Napram lanskemu letu pa je bilo zazidanih za tretjino več denarja, saj jc lani zasebna gradbena podjetnost zazidala le okrog 33 milijonov dinarjev.
Gospodarske zgradbe
Drugo sliko nam dajo gospodarske zgradbe v lelu 1989. Novih gospodarskih zgradb je bilo postavljenih 48 (lani 15), gospodarskih prizidkov je bilo postavljenih 05 (lani 25), gos|>o(larskili prezidav pa je bilo 48, lani le 28. Lani je znašala vrednost gospodarskih zgradb in gospodarskih adaptacij lo l.(i milij. din, dočim pa znaša letos 14.8 milij. din. Pri teh gospodarskih zgradbah, ki so bile večinoma napravljene' v sredini mesta, je bilo urejenih 15 trgovin, 40 skladišč, 24 garaž, 5 sušilnic in 8 dvigal. V vseli teh gospodarskih zgradbah pa je bilo pridobljenih le dvoje stanovanj, in sicer eno enosobno in eno dvosobno.
Prezidave
Poglavje zase so preureditve hiš v stanovanjske namene. Prizidav je bilo 85, prezidav pa 89. Prezidave so bile večinoma v podstrešjih, kjer so urejali podstrešna stanovanja. S prezidavanjem je bilo urejenih 58 stanovanj, med temi 15 samskih, dve stanovanjski kuhinji, 20 enosobnih stanovanj, 16 dvosobnih stanovanj, tri trisobna stanovanja in po eno pet- in šestsobno stanovanje. Zanl it; vo je, da je bilo pri teh stanovanjih urejenih 05 kuhinj, 03 kopalnic, (58 drvarnic in 118 stranišč. Razumljivo razlago za to dobimo, če upoštevamo, da je z novo kanalizacijo v Udmatu mnogo hišnih posestnikov začelo urejati stranišča na vodno izpla-kovanje. Prezidave v stanovanjske namene so veljale 4,700.000 din.
90 milijonov dinarjev
Ce torej pogledamo gradbe z bilanco leta 1939, vidimo, da je je bilo z novozgrajenimi stanovanjskimi hišami in z preureditvami in pregraditvfyiii urejenih 078 stanovanj v Ljubljani. Med vsejlni temi stanovanji imajo ogromno večino eno- in dvosobna Skupni gradbeni stroški zasebne gradbene podjetnosti v Ljubljani pa presegajo fifi milijonov dinarjev. Če prištejemo k tej številki še gradbeno podjetnost mestne občine, banovine in drugih javnih institucij, vidimo, da je bilo zazidanih v Ljubljani letos v visoke stavbe najmanj PO milijonov dinarjev. Dal Bog, da bi prihodnje leto živeli stanovalci srečno ne le v vseh novih, ampak tudi v starih hišah bele Ljubljane!
Pri affekciji želodca In {rev v začetnem stadiju
zelo dobro koristi vrelec Tempel ali Styria
Za Jegličev akademski dom
so darovali:
Ban dravske banovine dr. M. Natlačen 25.000 dinarjev, občina Kranj 6.000 din, občina Jcsenice 5.COO d in, Akademska igralska družina (dobiček od igre »Cvrček za pečjo«) 1.453.50 din; po 500 din: Plam en, kovinarska zadruga z o z., Kropa, občina Radeče, občina Slov Konjice; 200 din: občina Sveti Jošt, okraj Ljubljana; po 100 din: Prosvetno društvo v Kropi, občina Kropa, občina Loče, srez konjiški; po 50 din: Gogala I, župnik, Stara Oselnica, inž. L Gorše, Ljubljana: po 25 din: občina Prim-skovo, okraj litijski; 14.75 din: Kokalj F., župnik v p., Uršna sr.la; neimenovana iz Ljubljane 10 din.
Akcija za Jegličev dom se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje. Postavimo čimprej pokojnemu vladiki spomenik, akademski mladini ob dvajsetletnici univerze pa dostojen dom!
Akcija za Jegličev akad. dom.
F,l«-^«0dnuarAhwiS'0" Hotel Sacher
Ck. osrske monarhije 0b l0 30i l9 21. orl.
Shajališče vseh diplomatov in potentatov hvrope „ . __ ......
Sybille Schmilc - Willy Blrgel KINO MATIlA, tel. 21-24
QxoJ&4t& novice
Koledar
Nedelja, 31. decembra; Nedelja po božiču. Silvester.
Ponedeljek, 1. januarja; Novo leto. Obrezovanje Gospodovo.
Torek, 2. januarja; Ime Jerus. Makarij Aleksander. Zadnji krajec ob 5.56. Herechel napoveduje sneg in vihar.
Novi grobovi
+ Na Hribu pri Moravčah je umrla v petek daleč naokrog znana Dragarjeva mama g06pa Fran-čcška Garantini v 88. letu starosti; tašča vsem priljubljenega župana Franceta Kokalija. — M .Pija Garantini deluje kot uršulinka v Ljubljani. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
-f- Pri Sv. Lenartu pri Vel. Nedelji je v četrtek umrl 90 letni Kukovec Ferdo. Rajni je bil 60 let cenkovnik pri župni cerkvi ter ga je birmal škof Anton Martin Slomšek. Naj v miru počiva!
Osebne novice
—	Poročila sta se v trnovski cerkvi v Ljubljani g. Josip Blagovič in gdč. Štefka Kolin a n. Iskreno čestitamo in želimo obilno božjega blagoslova.
—	Poroka. Poročila sta se na 6V. Štefana dan orožmiški podnarednik iz Moš pri Smledniku g. Ankon Špenko in gdč. Frančiška Dcbevc
iz Grahovega pri Cerknici Obilo sreče!
—	Poročil se je v petek, 29. decembra na Se-lih pri Slovenjem Gradcu g. prof. A. U r ši č iz
Ptuja z gdč. Tatjano čuček, stud. phil. iz Ptuja.. Bilo srečno!
= Odlikovanje. S srebrnim zaslužnim križcem za gasilske zasluge je odlikovan g. Alojzij Mazgon, tajnik prostovoljne gasilske čete v Mokronogu.
—	Poroka. Dne 28. decembra sta se v cerkvi 6v. Petra v Ljubljani poročila gdč. Dolenc Gabrijela in g. Kregar Aleš, oba iz uglednih ljubljanskih katoliških družin. — Čestitamol
SreCno In veselo 1940. leto
Selita vsem svoilm cenjenim odjemalcem ln se še nar
dalje topio priporočata Brata LOGAR, urarja, L;ubliana, Pred škofijo 15
_Telefon 44-32
_ Povodom moje 85 letnice mi je došlo toliko
sicer nezasluženih čestitk, da mi pri najboljši vol>| ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Naj mi bo dovoljeno tem potom vsem skupno izreči m D'o prisrčno zahvalo. Vsem čestiteljem želim blagoslovljeno in srečno Novo leto. — Ivan Sušnik, kanonik.
—	Komunistični agitatorji begajo ljudi po deželi, kakor nam poročajo iz dolenjskih hribov, češ da bo denar propadel, da ga bodo žigosali itd. Ljudje so zaradi tega zbegani ter hitijo svoje borne prihranke spraviti v blago te ali druge vrste. S tem pa se povzroča v gospodarstvu zmeda in ljudem dela škoda. Oblasti naj bi pazile na take popotne ptiče ter jim zaprle lažnjive kljune, da ljudi obvarujejo škode.
_ Ni še prepozno za nakup Družinske pra-
tike za leto 1940, vendar treba pohiteti, ker se zaloga vidno manjša. Ako je ne morete več dobiti v domači trgovini, pilite na naslov Jugoslovanske
knjigarne ali prodajalne H. Ničtnan v Ljubljani, kjer Vam še lahko postrežejo. Pripominjamo, da ae morete udeležiti nagradne tekme le z nakupom Družinske Pratike.
_ Državna meščanska šola v Zagorju ob Savi
je priredila 22. decembra 1039 božičnico. Spored je obsegal ljubko božično igro s petjem in obdaritev tretjine učencev. Upraviteljstvo se zahvaljuje vsem, ki <k> prispevali k obdaritvi najeiromaš-nejših dijakov, zlasti kralj, banski upravi, Banovinski sekciji Rdečega križa, veletrgovini Mayer v Ljubljani in domačima trgovcema gg. Mihelčiču in Mrnuhu. Naša meščanskošolska mladina se je spomnila tudi bratov in sester v tujini in jim poslala potom Rafaelove družbe v Ljubljani skromno darilce.
V imenik zdravniške zbornice je bil vpisan dr. Alojz Boh iz Ljubljane
—	Božična številka >Naše zvezde« ima sledečo bogato vsebino: F. S Finžgar, Sveta noč; K. Mauser, Nekoč so pravili; dr. A. Kuhar, Z očmi uprtimi v Boga; J. Oražem, Sveto pismo; L. J. Žabkar, Za božič tudi tole pomisli; D. Vodnik, Božično pismo; Narte Velikonja, Sebičnost; M. Pučko, Sredi polja; J. Cukale, Grajska ulica; Polr Ton, Papirnati pastirčki; Jos. Šimenc, Sigmund Freud; J. Langerholc, Ko prvikrat vidiš človeka; G. M., Naša kri na jugu države; L. O., Spomin iz bolnišnice; dr. J. J., Sodobna fizika in religija; Janko Mlakar, Magdina žrtev. Pod rubriko: Ali so bili naši kulturni delavci verni: Fr. Jesenovec, Franc Levstik (1831—1887); Hublet-Anžič, Zavo-dar. — Uprava »Naše Zvezde«, Ljubljana, Stre-liška ulica 12-11., obenem vljudno prosi vse one gg. poverjenike, ki imajo morda odveč številke »Naše Zvezde«, naj jih nemudoma vrnejo, ker se priglašajo še vedno novi naročniki.
—	Društvom in predavateljem ter voditeljem društev bo prav dobro služila brošura »Naša narodna vzgoja in obramba« (napisal E. Boje). Se-zite po' tej aktualni knjižici, dokler jo še dobite v zalogi (bodisi na Prosvetni zvezi ali v knjigarnah). Cena je za društva pri PZ znatno znižanal
VAN KAIT
VAM PRINAŠA V LETU 1940 PREOBRAT V MODERNI KOZMETIKI
—	Turistovski vlak na Novega leta dan. —
Na novega leta dan vozi vlak štev. 920, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.40, kot turistovski vlak. Povratek je mogoč zvečer z vlakom, ki prihaja v Ljubljano ob 22.10, ki za ta dan tudi obratuje kot turistovski vlak. Oba vlaka imata direktno zvezo z Bohinjsko Bistrico in z Ratečami-Planico.
—	Dekleta iz ljubljanske okolice opozarjamo, da se 15. januarja 1940 na dr. Krekovi gospodinjski šoli v Šiški, Ljuljana VII., prične kmetijsko-go-spodinjski tečaj, ki bo trajal do Velike noči. Pouk bo trikrat na teden, brezplačen. Le za kuhanje prispevajo učenke po 18 din tedensko. Sprejemaijo se samo kmečka dekleta. Ne zamudite prilike! Prijavite se do 14. januarja 1940.
■ 1 '■")1 ~
Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige?
—	Nova knjiga proti komunizmu. Pravkar je izšla nova knjiga proti komunizmu. Napisal jo je dr. Ivan Ahčin in nosi naslov: »Komunizem, največje zlo našega časa«. Knjiga na izredno preprost in poljuden način popisuje do podrobnosti to zablodo našega časa in je zato primerna in dostopna najširšim množicam našega naroda. Cena knjigi je 10 din in se naroča pri Zvezi fantovskih odsekov v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7-1. Knjigo toplo priporočamo.
Prva številke tega novega, razkošnega in po opremi najreprezentativnejšega slovenskega družinskega mesečnika je izšla, -taiko da so jo te dni dobivali v roke tisoči in tisoči slovenskih družin.
2e njena zunanja oblika je taka, da mora človeka osvojiti. Namesto dozdaj navadnih ovitkov prinaša revija na naslovni strani krasno celostransko fotografijo »Kolednikov« v bakrolisku. Slik v bakretisku — domačih in tujih, obojih izbranih — ima list osem strani. Poleg tega prineia prva številka krasno barvano prilogo »Slovenko v narodni noši«. Sliko bo mogoče vzeti iz revije ter jo dati v okvir za okras naših domov. Na zadnji strani »Obiska« pa je krasna slika »Žal«.
Vsebina pa je takale: Na prvi strani je »Pesem za božič«, ki jo je napisal mladi, pa že upoštevani pesnik Severin Šali. Kremenito in zgoščeno je napisana zgodba iz časov rdeče republike v Prek-murju o »Očetu in sinu«, ki jo je nazisal T. Duh. Dalje izhaja v mesečniku roman »Juarez in Ma-ksimiljan«. Ta roman je služil za podlago znamenitemu Dieterlejevemu filmu »Juarez«, ki ga je pripravila družba »Warner Brothers«. Ta film smo pred kratkim gledali tudi v Ljubljani. Film je bil tako lep, da je bil v Ljubljani na sporedu skoraj 14 dni — ob razprodanih predstavah. Roman »Juarez in Maksimilijan«, ki izhaja v »Obisku«, je ilustriran s slikami in risbami. R. Bednafik je napisal izredno zanimivo, lepo ilustrirano reportažo o »Snn Marinu, republiki svetnika z Raba«, tej majčkeni neodvisni državici, v kateri res ie vladata svoboda in plemenita demokratičnost. Iz knjige »Priče trpljenja Gospodovega«, je povzeta »Legenda o velikem rabinu«. Legenda je napisana krasno, saj je delo velikega italijanskega mojstra, Noblo-vega nagrajenca Giovannlja Papinija. Sledi odličen pregled »Svet v mesecu dni vojne«. Pregled je na-
Bisal Ruda Jurčec. Tehten in poučen je članek raga Potočnika: »Cene, plače, draginja«. Sredi mesečnika so čez cele strani še štiri priloge v ba-krotisku, vse štiri aktualne. Najzanimivejše pa so prav gotovo tiste slike, ki predstavljajo sovjetsko modo. »Obisk pri knjigah« nas seznanja z novimi našimi knjigami. O »športu, skrivnosti svetovnega slovesa Finske« piše progledno in poučno Ciril Šoukal. Revija ima dalje še »Pogled v filmski svet«, bogat z risbami in kroji opremljen modni del, oddelek za naše gospodinje in kuharice, sestavek o ročnih delih, poseben tečaj za iotoamaterje, dalje kotiček »Za najmlajše prijatelje«, obširno, zanimivo rubriko »Šah«, »Uganke prevejanke« in eno stran smešnic.
S prvo številko se je »Obisk« krasno uvedel. Ker se je bati, da bo prva Itevilka naglo pošla, ne odlašajte z naročilom. »Obisk« velja letno samo 72 dinarjev in ga naročite na naslov: »Uprava »Obiska«. Ljubljana, trgovina Ničman, Kopitarjeva ulica.
KupinWeekead parcelo
veliko 1.000 do 20.000 m* po možnosti s solnčrio lego. Prednost ima parcela preko katere teče kakšen potoček, ali pa je tik ob vodi. — Ponudbe poslati ped »W/eekend parcela« na upravo »Slovenca« pod št. 20253.
— Za revne izseljenske otroke za božič so
darovale naslednje šole: II. razred oeciovne šole: Brezovica pri Ljubljani, pod vodstvetn gospe Leo-poldine Ko.gej, meščanska šola v Šmihelu pri Novem mestu ter II. razred meščanske šole v Zagorju ob Savi pod vodstvom gospe Vide Suhadol-nik. Za obleko, živila, knjige ter pisemca, ki smo jih prejeli od navedenih darovalcev, se družba sv. Rafaela vsem iskreno zahvaljuje v imenu slovenskih izseljencev, vse ostale šole pa prosi, da ta prelepi zgled posnemajo.
— V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 30. t. m. je objavljena »Uredba o državni mobilizaciji«, dalje »Navodilo vsem občinam in prisilnim združbam trgovcev in obrtnikov ob rednem izdajanju poslovnih knjižic (legitimacij)«, »Prodajne cene bencinske mešanice«, »Odločba o ustanovitvi posvetovalnega odbora za rejo malih živali« in »Razglas o odobritvi novega tržnega reda mariborske mestne občine«.
<5rečno novo telo žeii
KMCTill^d <i tovarnaotfledalln „I1kBM/1L 0. G. brušenega stehla
Centjrala: Maribor,.Koroška cesta 32
Telefon interurban 2L31
podružnica: Ljubljana, Tyrševa c. 14
Telefon interurban 3Q?5
—	Knjigo »Živi izviri«, veliko slovensko zgodovinsko povest, v vsako društveno in zasebno knjižnico! Dobite jo v knjigarnah, a pri založbi (Marmontova 11) tudi na obroke.
—	»Šale, burke in satire« — zbirko novih prizorov za predpustne in druge prireditve ( 4 zvezki, napisal Iv. Var) dobite od 10. januarja dalje v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ker je zaloga majhna, pohitite!
—	Pri zaprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice.
—	»Kočevski Slovenec«, ki izhaja v Kočevju, prinaša v zadnjih številkah zanimive članke o Jakobu Petelinu-Gallusu izpod peresa dekana g. Skubica. Prihodnja številka pa bo objavila zelo važne podatke o Trubarju, istotako od g. dekana Skubica, odličnega našega domačega zgodovinarja, na kar opozarjamo naše zgodovinarje in slov-stvenike.
Stare tube zobnih past potom drogerije Gre-gorič, a staro medenino, baker, bron, cink itd. kupuje direktno »Rupena-Lutz«, pri 6tari cerkvi v Šiški. Staro železo istotam.
—	Autopodjetje J. Goričan sporoča cenjenemu občinstvu da bo reduciralo nočne vožnje ob delavnikih iz Tržiča v Ljubljano in obratno 6 1. januarjem 1940. Vozilo se bo ob delavnikih samo ob sredah in 6obotah ter ob nedeljah in praznikih po starem voznem redu.
Vsem prijateljem in znancem in vsem hmeljarjem mnogo sreče, zdravja in veselja v v novem letu 1940
MAKS CUKALA
Sv. Jurij ob Taboru
• — Opozorilo vlagateljem. Denarni zavodi, včlanjeni v podpisanih organizacijah, želijo, da vlagatelji ne bi prvih 15 dni v januarju predlagali vložnih knjižic zaradi vpisa obresti, ker bodo v tem času polno zaposleni z zaključevanjem računov. Obresti za preteklo leto se bodo itak že s 1. januarjem 1940 pripisale na vloge, čeprav ni knjižica predložena. Društvo bančnih zavodov v dravski banovini, Zveza jugoslovanskih hranilnic, Zadružna zveza v Ljubljani, Zveza slovenskih zadrug.
Podaljšujemo do 14. januarja 19401
— »Združenje jugoslovanskih glasbenih avtorjev« (UJMA) sporoča, da se bo nahajala od 1. januarja 1940 dalije njegova poslovalnica za Ljubljano in okraje v bivši ljubljanski oblasti v Lubljani, Resljeva cesta 13-1, tel. 20-74.
— Da boste stalno zdra>i, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in slično. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost.
Žrebanje efektne loterije
obrtnega druitva v Kamnik«
ee p r • s t a v l na dan av. Jctefa
dne 19. marca 1940. — Ob'10 sreče ln mnogo
unpeUov lell vsem naklonjenim f novem letu I
Odbor efektna loterije obrtnega dram« Kamnih
Na željo novih naročnic prelagamo čas plačevanja naročnine za Kmečko ženo, da se morejo udeležiti še nagradnega žrebanja, do dne 14. januarja 1940, in žrebanje na 21. januarja 1940. — Zgodilo se nam je to. da nam je zmanjkalo številk iz tega leta in si tako nove naročnice niso mogle ogledati lista. Zato hočejo imeti možnost, da si prvo številko prej ogledajo, nato šele naročijo. Tudi vse tiste, ki so z naročilom odlašale, naj sedaj pohitijo in naj pišejo po eno številko na ogled, ki jo pošljemo brezplačno!
Uprava Kmečke žene, Maribor.
manj 5 na skupni naslov, pa le 18 din. Mogoče je list naročiti tudi samo za pol leta, ker bo vsako polletje (13 številk) celota zase. Za pol leta stane 10 din, na skupni naslov 9 din. Naroča se: Uprava »Kresa«, Ljubljana 8. Vsak slovenski katoliški fant mora imeti »Kres« I
št. Vid nad Ljubljano
Ljudska šola v Št. Vidu nad Ljubljano je kot običajno tudi letos dne 22. t. m. priredila prav lepo božičnico na korist revne mladine. Po uvoanem petju božičnih pesmi in deklama-cij ter primernem nagovoru g. upravitelja je bilo obdarovanih 92 otrok. Razdelilo se je 17 parov čevljev, 27 m blaga za moške, 44 m blaga za ženske obleke ter 124 zimskega perila. Iskre-ua zahvala kraljevski banski upravi, krajevnemu šol. odboru in drugim dobrodelnim institucijam ter blagim dobrotnicam in dobrotnikom. Naslednjega dne pa je tukajšnja tekstilna tovarna Hribernik in Co. naklonila 32 ljudsko-šolskim otrokom (istočasno 16 meščanske šole) kompletne obleke. Z lepimi otroškimi darilci okrašene bTileke* je Solastnik tovarne g. Jos. Kavčič z božičnim nagovorom izročil veselim obdarovalcem. Enako iskrena zahvala!
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cejennim odjemalcem
LJUBLjnnn.pnsožnnEBOTičniKn
Jesenice
Kino Krekov dom predvaja danes ob 3. pop. film »Vrnitev ob zori«; zvečer odpade predstava zaradi Silvestrovega večera, ki ga priredi gledališka družina »Aljaž«. Na Novega leta dan ob treh popoldne se predvaja film »Druga poročna noč«, zvečer ob 8. pa se ponovi »Vrnitev ob zori«. Pri vsakem filmu drug tednik.
Vesel o Silveslrovo bo drevi ob pol devetih v Krekovem domu. — Bogat in pester spored, poln smeha in humorja.
Danes ob pol 10. bo občni zbor počitniškega dijaškega krožka »Razor«.
V nedeljo, 7. januarja, ponovi gledališka družina »Aljaž« dramo »Plavž«. Ob treh popoldne bo zadnja popoldanska predstava te narodne igre iz naše preteklosti.
— Izšla je prva številka fantovskega glasila »Kres« za leto 1940. Prinaša novoletno jioslanieo obeh slovenskih škofov našim fantom ter še deset najraznovrstnejših Člankov poleg obilnega zanimivega drobiža. Na koncu je začetek nove Čam-l>ove povesti iz dni majniŠke deklaracije »Ivan Novak«, ki obeta biti zelo privlačna. Z novim letom je postal ta naš edini fantovski list iz mesečnika štirinajstdnevnik, kljub temu pa je še ohranil isto naročnino 20 din, če jih prihaja naj-
Ptujska gora
Prosvetno društvo na Ptujski gori priredi na Silvestrovo popoldne ob 3 Finžgarjevo narodno igro »Divji lovec«. Prijatelje naše prosvete najvljudneje vabimo.
Proizvod specialnih „C0SY" copat. Tržil hi trgovina modnih Čevljev, Litija
želim cenjenim odjemalcem srečno novo leto
ln ss naivljud. priporočam za naduljno naklonjenost
Jeanette Mac Donald
Poleg 7 krasnih novih
itagerjev, ki bodo postali mahoma last vseh filmskih poslušalcev, poje
JEANETTE MAC DONALD
Arije ic oper: ,Boh«RM' in ,Madama But«rfly*
Predstave eb 14 45, 17., 19. Ia 21.15 ari
■ajveljeva st|a|a, iuMO >■
Serenada ljubezni
■	Izredno zabavna vsebina, polna veselega humorja
KINO UNION, tel. 22-21
Matineja ob 10'30 url dopoldne
LJUBIJ4N4
60 let uglednega obrtnega podjetja
Ljubljana, 90. decembra. L. 1879 proti konce decembra je bilo, ko je mlad in podjeten slovenski obrtnik — ključavničarski mojster Jakob Martinčič ustanovil v Ljubljani eno prvih slovenskih ključavničarskih podjetij, ki praznuje te dni pod firmo njegovega sina g. Avgusta Martinčifa 60 letnico obstoja. Iz skromnih početkov se je podjetje po zaslugi neumornega in požrtvovalnega dela očeta in sina v dobi 60 let razvilo v največje ln najbolj renonrirano podjetje te vrste v Ljubljani.
Ustan.ovitelj podjetja Jakob Martinčič se je rodil 1849 v Jazbinah v fari Št. Jurij pod Kumom. Kot deček je kazal veliko zanimanje za ključavničarsko obrt, zato ga je ondotni župnik Gestrin poslal v Steinz pri Gradcu, kjer se je izučil ključavničarske obrti. Po nekaj letih pomočniške dobe se je mladi podjetni pomočnik postavil na lastne noge. Tudi njegov sin Avgust se je odločil za ključavničarstvo in se je izučil v očetovi delavnici. Potem pa je dobil državno ustanovo (mesečno 60 kron) in je odšel v Gradec, kjer je absolviral štiri letnike državne obrtne šole za umetno ključavničarsko stroko. Kmalu potem, ko je odslužil vojake — kjer je postal artiljerijski mojster —, mu je umrl oče in leta 1910 je sam prevzel za njim podjetje
Avgust Martinčii
Zal je moral že po 4 letih na vojno, kjer je ostal ve« čas. Po vojni se je spet z vsemi silami posvetil podjetju, ki je pod njegovo izkušeno roko in ob njegovem neugnanem, inicijativnem ter požrtvovalnem delu rastlo in se razviialo, tako da stoji danes na zavidljivi stopnjL Izdelki podjetja Avgusta Martinčiča so znani kot izredno solidni, v strokovnem in kvalitetnem oziru brez prigovorov. Podjetje je med drugim izvršilo vsa ključavničarska dela v palači Trboveljske družbe, v palači Vzajemne zavarovalnice, v novi bežigrajski gimnaziji itd., vsepovsod v zadovoljstvo naročnikov. Zaradi svoje strokovne usposobljenosti je bil g. Martinčič poklican tudi za strokovnega učitelja na Obrtno-nadaljevalni šoli, kjer je učil pet let, od tega dve leti brezplačno. Mnogim bivšim vajencem, ki so danes že pomočniki ali samostojni mojstri, je iz te šole ostal v toplem spominu. Zadnja tri leta je g. Martinčič nekoliko bolehal, zdaj pa se je spet popravil in se z novimi silami posvetil svojemu podjetju.
G. Avgust Martinčič pa je nastopil tudi v Javnosti. Bil je dvakrat načelnik strokovne ključavničarske zadruge, kjer je nadvse agilno deloval. Dvakrat je bil poklican tudi v mestni občinski svet, kjer je zlasti sodeloval pri raznih socialnih akcijah mestne občine. Največje zasluge si je pa pridobil za novi Vajeniški dom, kjer je še danes podpredsednik. Po svojem čustvovanju je g. Martinčič zaveden katoliški Slovenec, kakršen je bil tudi njegov pokojni oče, in zvest naročnik in inserent naših listov.
Uglednemu ljubljanskemu obrtnemu podjetju hi njegovemu lastniku g. Avgustu Martinčiču želimo ob pomembnem jubileju še mnogo, mnogo lepih uspehov!
KINO KODELJEVO — Telefon 41-64
Danes ob pol 3, pol 6 in pol • dva odlična velelilma:
IZGUBLJENA PATROLA
Šlager film v češkem jeziku o osvobodilnih bojih junaškega slovanskega naroda
PROFESOR PAZI SE
Briljaotna komedija HAROLD LOYDA je izvala pri vseh dosedanjih,predstavah salve smeha
POZOR: Za silvestrov večer ob pol 9 za dodatek še en velefflm! Ker so vstopnice za večerne predstave že večinoma razprodane, si izvolite omisliti v predprodaji vstopnice za popoldanske predstave. — Ob pol 3 dva filma, znižane cene
Pozor! Ponedeljek ob pol 3.. pol 6. In pol 9. url: Izgubljena patrola — Tiger Arizone
l
Novoletno čestitanje mestnega uslužbenstva županu
Ljubljana, 30. dee. Davi ob 10 je župan g. dr. Juro Adleiič sprejel deputacijo mestnega uslužbenstva, ki so bili v njej od vodstvom direktorja magistratnih uradov gosp, ranča Jančigaja-predstavniki vseh kategorij mestnega uslužbenstva. Magistratni direktor g. Jančigaj je poudarjal preudarno skrb županovo za upravo mesta, da j« dobila trden gospodarski temelj in zbudila zaupanje v solidnost, hkrati pa napredek na vseh področjih zaradi sistematskega in vsestranskega dela. Podčrtal je, da bi pesnik Prešeren moral ponoviti besede, s katerimi je počastil župana Hradeckega, da je s svojimi deli izpolnil najpredrz-nejSi up. Zahvalil se je pa v imenu vsega uslužbenstva tudi za božičnico, ki je bila prijeten spomin na dobo pred 12 leti ter je z vso hvaležnostjo odjeknila v srcih nameščencev. Posebno je pa govornik opozoril na veliko napredovanje mestnega uslužbenstva, ki ga je župan zasnoval, še preden so strokovne uradniške organizacije zaprosile zanj, sedaj pa tudi uresničil. Z zagotovili, da se župan tudi prihodnje leto lahko zanese na najvestnejše sodelovanje mestnega uslužbenstva, je magistratni direktor g. Jančigaj zaključil svoj govor z najtoplejšimi voščili za novo leto.
Župan g. dr. Adleiič se je deputaciji zahvalil predvsem za dobro voljo uslužbenstva za sodelovanje in s prošnjo za enako vnemo pri delu v prihodnjem letu. Kajti, če bo občina močna, bo imelo od tega koristi tudi uslužbenstvo. Imel je sicer lepe načrte za uslužbenstvo, vendar jih pa zaradi izrednih razmer, ki zahtevajo tako nepričakovane velike izdatke, ni mogel povsem uresničiti, toda, če se ne bodo časi poslabšali, bo mogoče vsaj nekaj načrtov za uslužbenstvo uresničiti. Posebno ga veseli izjava predgovornika o pripravljenosti uslužbenstva za sodelovanje z županom kakor v eni družini, zato vsemu uslužbenstvu z enakimi občutki izreka najlepša voščila za novo leto.
Silvestrovanje
priredijo drevi v Delavski zbornici združeni zasebni in trg. nameščenci. Pester sporedi
nek T družbeni dvorani ▼ Križankah, na katerega i« danes opozarjamo vse člane ia prijatelje družbe.
1 Rezervne častnike pozivamo, da se zglase v torek, 2., ali v petek 5. januarja 1940 od 17 do 19 v društveni sobi pododbora Združenja rezervnih častnikov »Zvezda«, II. nadstr. — Kongresni trg, kjer se jim bo sporočila važna naredba komande dravske divizijske oblasti. — Pododbor L|ubljana.
1 Zahvalna pobožnost v stolnici bo drevi, na Silvestrov večer, ob pol sedmih. Govor bo imel
revzvišeni gospod knezoškof dr. Gregorij Rozman, o govoru bodo slovesne litanije presv. Srca Jezu-
p:
sovega in zahvalna pesem. Nato blagoslov z Najsvetejšim. Verniki vljudno vabljeni.
1 Nočno češčenje v stolnici bo v noči od 4. na
5 januar. Opravile se bodo vsako uro od 9. zvečer do 4. zjutraj molitve 22. ure; ta praznik rojstva Gospodovega, in pa 5. ure: Čeičenje imena Jezusovega. Može in mladeniče vljudno vabimo, da se udeleže nočnega češčenja v obilnem številu. Priporočamo prav posebno obisk v popolnočnih
i Zlati jubilej. Mihael (Janez) Pohitnik, brat zakristan pri cerkvi presv. Srca Jezusovega v Ljubljani, obhaja dane«, 31. decembra 50lc!nico svojega samostanskega poklice. Je pač znan premnogim obis/kovalcem te cerkve, posebno še duhovnikom, ki pridejo v to cerkev maševat in katerim vselej tako rad postreže. Bog ga živi še mno-
letl - .
1 K rižanska moška kongregacija ma na praznik «v. Treh kraljev ob 5 popoldne članovi ereU-
Prav po domače bomo
sllvestrovaii
danes pri
„Slamliu"
1 Za božičnico revnim bolnikom bolnic« so darovali: prosvetni inšpektor g. We»ter Josip iz Ljubljane 30 din, mg. Pavlovič Dušan 20 din, tvrdka Deriaj Rudolf 100 din, tovarna »Jadran« Lapaj-ne Ivan 100 din, ga. Bedenik Jožica 100 drn. Darovalcem se v imenu bolnikov iskreno zahvaljuje uprava obče drž. bolnice v Ljubljani.
1 Razstava sarnjevske tkalnice preprog bo . Ljubljani od tO. do 15. januarja v restavraciji »Pri Šestici«. Prodaja na dolgoročno odplačevanje.
1 Silvestrovanje v frančiškanski dvorani.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi za svoje člane in prijatelje veselo silvestrovanje v frančiškanski dvorani danes ob osmih zvečer. Na sporedu so: Burka v treh dejanjih »Velika repatica«, ribniške historije in nastop čarovnika. Tako bomo pričakovali mlado leto v veselem razpoloženju. — Burka »Velika repatica« se ponovi na novega leta dan od petih popoldne. — Vstopnice bodo v prodaji oba dneva od 10 do 12 in dve uri pred predstavo.
1 Ženski odsek Šentpeterske prosvete sprejema prijave za šivalni tečaj, ki se bo začel takoj po novem letu. Prijaviti se je pri odsekovni tajnici gospe Velikonji, Sv. Petra c. 93, kjer 6e dobe tudi vsa pojasnila.
1 Ob zaključitvi razstave umetnostnega kluba LADE. Razstava umetnostnega kluba LADE, ki je privabila tudi o božičnih praznikih lepo število Ljubljančanov v prostore Jakopičevega paviljona, je bila 26. t. m. zvečer zaključena. Splošna zadovoljnost s prvo večjo prireditvijo oživljene LADE se zrcali med drugimi tudi v tem, da so bili razprodani vsi katalogi. Vseh obiskovalcev je bilo vštevši dijake 1135, vsekakor lepo število za sedanje čase. Da je bila prodaja umetnin razmeroma slaba, Člani bodo kljub temu z velikim optimizmom nadaljevali svojo akcijo za oživljenje vseh štirih »Lad« in s tem za organizacijo velikih južnoslovanskih razstav v naših glavnih mestih od Sofije do Ljubljane.
1 Delikatesna in specerijska trgovina Fr. Kham, Kongresni 8, v nedeljo cel dan odprta.
1 Banovinski institut za raziskavanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani se tem potom najlepše zahvaljuje vsem, ki so s svojimi darovi omogočili prireditev božičnice bolnikom. Posebno sc šc zahvaljujemo Učiteljski tiskarni in knjigarni Kleinma-yer & Bamberg za poslane knjige, kakor tudi kavarni Emoni in Evropi za strokovne revije in ilustracije. Vsem darovalcem želimo srečno Novo leto. — Vodstvo.
NAZNANJAM
da sem otvorlla v pasaži, Ljubljana, Frančiškanka ulica št. 3. telefon 85-79
trgovino »SPLIT" z južnim sadjem.
Cenj. odjemalcem nudim prvovrstno blago in po najnižjih cenah.
IVANKA BBNEDIK
1 Davčne napovedi. V roku od 1. do 51. januarja 194« morajo vložiti napovedi na predpisanem tiskanem obrazcu. 1. za pridobnino: davčni zavezanci pridobnine in posebnega davčnega dodatak po čl. 59/11 zakona o neposrednih davkih. 2. za davek na poslovni promet: a) pav-šalisti splošnega in skupnega davka na poslovni promet in davka na luksuz, b) knjigaši splošnega in skupnega davka na poslovni promet. Ti morajo vložiti letne prijave ter napovedati promet minulega leta 1939. 3. za rentnino: 3. za rentnino: davčni zavezanci, ki niso obdavčeni po kaki drugi davčni obliki od dohodkov na obrestih, rentah in drugih imovinskih predmetih. Prijaviti je dohodke iz leta 1939. Kdor napovedi ne vloži v roku od 1. do 31. januarja 1940 bo plačal kazen 3% odmerjenega osnovnega davka, a 10% kazen če napovedi ne vloži niti na osebni poziv v roku osmih dni. Druga podrobna navodila so razvidna iz pozivov nabitih na uradni deski mestnega poglavarstva in davčne uprave.
1 Vsi prodajalci v Ljubljani, ki zaposlujejo hišno služabništvo, se vabijo, da si nabavijo najpozneje do dne 31, januarja 1940 davčne karto za leto 1940. Kdor ne bo nabavil davčne karte ali je ne bo nabavil pravočasno, bo moral plačati kot kazen 5 kratni znesek rednega davka. Karte se kupijo pri davčni upravi Ljubljana mesto soba št. 14, II. nadstropje. Vodnikov trg 5.
1 Vsi delodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek v davčnih znamkah, se vabijo, da v smislu določil razpisa ministrstva financ z dne 10. sept. 1929 št. 83.390 predlože tekom januarja 1940 pristojni davčni upravi Ljubljana mesto v pregled knjižice uslužbenskega davka za leto 1939.
Če ne predlože knjižice, se bo proti njim postopalo po čl. 139 odnosno v primeru davčne utaje po čl. 142 zakona o neposr. davkih.
1 Izvrsten silvesterski in novoletni program v kinu Slogi. Parola »s smehom in dobro voljo v Novo leto« ie bila odločilna, ki se je uprava kina Sloge izbirala svoj silvesterski in novoletni program. Stanlio in Olio, danes najbolj priljubljena komika sta gotovo najprimernejša, da nudita ljubljanski publiki dve uri vesele zabave in razvedrila. Njihov najnovejši film »Dva šaljivca na planinah« je ena najboljših burk obeh kraljev smeha in prepričani smo, da si bo vsak Ljubljančan o praznikih z veseljem ogledal »oba junaka«, ki uganjata svoje burke to pot kot odlična alpinista.
ra) — 11 Vesel koncert: Bežigrajski pev. zbor in kvartet mandolin (vodi Antimovič) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radij, orkestra 17 Kmet. ura: Gnojenje in pridelki (inž. J. Suhndolc) — 17.30 Orgelski koncert (prof. P. Rančigaj) — 18.10
V novem letu
želi mnogo sreče in uspeha vsem cenjenim naročnikom tovarna
JOS. REICH
za kemično čiščenje in barvanje oblek Pranje in svetlolikanje perila
Naš vesel silvestrski in novoletni programi
Dva šaljivca na planinah
Predstave ob 15., 17.. 19. la 21. nI. Bomba smeha!
Danes ob 10.30 matineja: Grofica Walewska Jutri ob 10.P0 matineja: Dva ialjlvca na planina« Kino »log«, telafoa 87-30
Zvonenje — 18.15 Prenos zahval, slovesnosti iz franč. cerkve — 18.30 Zvonenje — 19 Napovedi
—	19.05 Zbor praških učiteljev (plošče) — 19.20 Nac. ura: Senjski književniki (Dinko Hudoba, Zgb) — 19.40 Koroške pesmice (plošče) — 20 Staremu letu v slovo. Vesele pesmi in kuplete poje M. Preinelč. igra Kmečki trio — 21 Silvestrovanje: l. del: Poglejmo nazaj 1 — 22.30 II. del: Poglejmo okrog sebe! — 24 III. del: Poglejmo naprej!
Ponedeljek, 1. jan.: 9 Napovedi — 9.05 Pihalni kvintet — 9.45 Verski govor (škof dr. Gr. Rozman) — 10 Prenos cerkv. gla«be iz stolnice 11 Narodne pesmi iz zbirke »Ljuba si pomlad« (Breda Šček) poje Ant Sladoljev, pri klavirju prof. P. šivic; vmes plošče — 12.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Pevski in orkestral. koncert. Sodeluje: Zlata Gjungjenac, članica belgr. opere, in Radij, orkester. Dirigira D M. Šijanec
—	17 Radijski orkester in Pre.še-ni fantje. Radijski orkester — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Nekaj resne, nekaj plesne glasbe (plošče) — 21 Koncert voj. godbe — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Izseljenski večer: t. Vojaška godba. 2. Nagovor (F. S. Finžgar). 3. Božična pesem (posnetek). 4. Narodne s spremljevanjem Radij, orkestra, poje Tone Petrovčič.
»
TRIGLAV"
industrija perila in obleke
J. 0LUP, Ljubljana
vsem svojim cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želi prav srečno in veselo ter uspeha polno novo leto 1940
Srečno ln veselo novo leto
želiva vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem manufaktura
Jeločnlk & Simoniii -- Ljubljana Pred Škofijo 13
Gledališče
Drama; Nedelja, 31. decembra ob 15: »Žene na Niskavuorqu«, Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol; ob 21: »Tri komedije«. Izven.
—	Ponedeljek, 1. januarja ob 15: »Princeska in pastirček«. Mladinska predstava. Izven. Znižane cene.
Opera; Nedelja, 31. decembra ob 15: »Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene; ob 21: »Frasquita« Gostovanje Zlate Gjungjenac. Izven.
—	Ponedeljek, 1. januarja ob 15: »Gorenjski slav-ček«. Izven. Znižane cene; ob 20: »Nižava«. Izven. Znižane cene.
Radio Ljubljana
Nedelja, 31. dec.: 8 Jutranji pozdrav (plošče) — 8.15 Kmečki trio — 'I Napovedi, poročila — 9.15 Prenos cerkv. glasbe iz trnovske cerkve — 9.15 Verski govor (g. prior V. Učak)
—	10 Kvintet (2 violini, viola, violončelo, kita-
Rokodelski oder
Jutri, novega leta dan, popoldne ob petih, bo uprizoril Rokodelski oder veličastno katoliško dramo »Prva legija«. Igra kaže pomembnost in veličino jezuitskega reda in je prav primerno, da jo Rokodelski oder uprizori prvi dan leta, v katerem bo obhajala Jezusova družba svoj štiristoletni jubilej. Zato je želeti, da slavno občinstvo pri tej igri zasede prav vse prostore v dvorani Rokodelskega doma in da si oskrbi vstopnice kolikor mogoče že v predprodaji, ki bo jutri od 10 do 12 v Rokodelskem domu, Komenskega ulica št. 12. Pri-četek igre ie jutri točno ob 5 popoldne.
Prireditve in zabave
Prosvetno društvo na Viču priredi danes ob 8 zvečer Silvestrov večer s pestrim sporedom. Med drugim je na sporedu tudi Cerenjeva opereta v dveh dejanjih: »Čevljar in vrag«. Vabljeni vsi člani kakor tudi naši prijatelji!
Prijateljem šišenske prosvete! Danes vsi na naše Silvestrovanje v kavarni gostilne Keršič ob 20. Pripravljen je zanimiv in pester spored. — Na svidenje!
Prosvetno društvo v Zeleni jami priredi za svoje člane družabni večer v nedeljo, dne 31. dec. t. 1. v novi dvorani v Zavetišču v Zeleni jami. Pri-četek ob 8. Članstvo vljudno vabljeno!
Sentjakobčanil IV. Prosvetni večer bo v torek, dne 2.januarja točno ob 8 zvečer v farni dvorani. Na sporedu je predavanje g. inž. Sodje o tisku.

mmmmm
Jaačao hoih> £at&/
želita vsem cenjenim strankam
FR9NC IN ANIGa ŠIMENC
higijenična pralnica in svetlolikalnica Kemično čiščenje oblek Ljubljana. Kolodvorska ulica št. 8 in sprejemališče Frančiškanska pasaža
Lekarne
Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v ponedeljek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4 in mr. Bohinec ded., Rimska c. 31; v torek: mr. Leustck, Resljeva c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komo-tar, Vič-Tržaška cesta.
Sv. Trojica v Slov. goricah
Katoliško slovensko izobraževalno društvo
vprizori na novega leta dan po večernicah v novem domu ljudsko igro »Četrta božia zapoved«. Frijetelji društva vabljeni!

Kako fe z elektrifikacijo Slovenskih goric
Maribor, 30. decembra.
Danes se pač vsak kraj, če je nekoliko agilen hi gospodarsko močen, trudi za elektrifikacijo, ki postaja vedno nujnejše naše gospodarsko vprašanje. Priznati je treba, da je Slovenija v zadnjem
času v tem oziru precej napredovala, česar pa za severne obmejne dele ni mogoče v toliki meri trditi, saj je še mnogo naših predelov, ki še niso uspeli s svojimi zahtevami in napori za elektrifikacijo. Niso vsi kraji tako srečni kakor na primer svečinska okolica, ki je elektriko dobila pred dvema letoma in Gornja Radgona ter njeno zaledje, ki prav te dni zaključuje prvi del svojega velikega elektrifikacijskega načrta.
Med kraji na uaši severni meji jc najbolj potreben clektrifikhcije St. Lenart z zaledjem, ki sicer ima sedaj elektriko, ki jo proizvaja v svoji elektrarni tamkajšnja zadruga, vendar taka elektrifikacija ne zaJosluje niti za trg sam, kaj šele za druge okoliške kraje, poleg tega pa je tok te zadruge silno drag, saj ga oddaja po 12 do 14 dinarjev za kilovatno uro.
Te pomanjkljivosti so krajevne činltelje privedle do akcijc, da bi se elektrifikacija temeljito izvedla. Pred časom je prišlo tudi že do posveta med interesenti in mariborskim električnim podjetjem. Na teh posvetih je bilo zlasti govora o napeljavi daljnovoda iz Maribora preko Pesniške doline do Sv. Lenarta, oziroma do Sv. Trojice. Za napeljavo takega daljnovoda bi bilo treba 500.000 dinarjev. Na sestankih je bilo dogovorjeno, da ta kredit preskrbijo merodajni činitelji iz Št. Lenarta pri lenarški okrajni hranilnici. Sredstva za ostala elektrifikacijska dela bi dalo na razpolago mari: borsko mestno električno podjetje, la kredit bi odjemalci vračali mariborskim mestnim podjetjem skupaj s plačilom toka, ki bi po kalkulaciji, ki je bila napravljena, stal 5 din za kw uro. V tej ceni pa ie všteto že tudi odplačilo kredita. Okoliške občine bi imele tok še ceneje, ker jim ne bi bilo treba odplačevati vsote, ki bi jo St. Lenart moral sam plačati kot odkupnino omrežja, ki je last že obstoječe zadruge.
Tak je bil položaj pred izbruhom evropske vojne. Merodajni činitelji šo z končno veljavno odločitvijo v tem vprašanju odlašali. Medtem so cene materialu za elektrifikacijo tako narasle, da sedaj ne bi več zadostovalo 5CO.OCO dinarjev za napeljavo / daljnovoda in bi bilo treba primakniti še kakih i 3C0.000 dinarjev in tudi stroški za ostala dela bi narasli, ker je za ta dela potreben material v ceni narasel. Tako sedaj izgleda, da je zamisel elektrifikacije St. Lenarta in okoliških občin propadla in da bodo interesenti morali še dolgo čakati na toliko zaželjeno elektriko. Škode s propadom tega načrta pa ne bo imel samo Št. Lenart t hliinln nlnlirn nmnnk tudi drugi kraji, ker bi
možnost, da se
bivajoče osebe, njih staa, poklic in rojstno leto po stanju od 1. januarja. Popisne pole, ki sp opremljene z navodili, kako se izpolnijo, je treba izpolniti tri dni po prejemu in jin imeti pripravljene, ko pride po iste za to določeni občinski organ.
m SSK Maraton. Člani smučarji imajo v torek ob pol sedmih zvečer v prostorih v Sodnf ulici važen sestanek z razgovorom o klubskem prvenstvu, ld se bo vršilo 6. in 7. jariuarja pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Sestanka se naj brezpogojno udeležijo Matela Franc, Šapec, Zerak, Sodeč, Skamlec, Grmovšek, Stante, Zunter, Kune, Erman, Kersbauer, Sušek Silva m Kremer Lizika.
m Zveza Maistrovih borcev izreka mariborski mestni občini iskreno zahvalo za podarjeni znesek 10.000 dinarjev, s katerim so bili za božič obdarovani najrevnejši Maistrovi borci in njihove vdove.
Veselo in nspehov polno novo leto
vsem cenj. strankam, odjemalcem ter znancem
želi iskreno
Josip Šusterič nasl. Janko Klobasa
manufaktura in konfekcija,
Maribor, Glavni trg št. 17
m Iz strahu pred stražnikom ni skočil v Dravo. V petek popoldne okoli 4 je 42 letni trgovski pomočnik Hinko Fekonja vzbudil pozornost mimoidočih preko dravske brvi. Mož je namreč dalj časa plezal po zunanji strani ograje in glasno vzklikal: »Zadnji pozdrav!« Kmalu je prispel tudi stražnik, katerega pa se je Fekonja tako ustrašil, da je jadrno splezal nazaj na trdna tla brvi in opustil misel, da bi šel v mrzlo vodo. Stražniku je povedal, da se je spri s svojo ženo in da je zato hotel v Dravo. Vtaknili so ga v zajior, da ne bi še enkrat p>oskusil komedije s skokom v Dravo, ki ga gotovo ni resno mislil.
m Prijavljen, ker je predrago prodajal bencin. Okrajnemu načelstvu v Mariboru je bil prijavljen neki trgovec iz Slovenskih goric, ki je nekemu kupcu prodal pol litra bencina za 5 dinarjev, medtem ko je običajna cena za cel liter bencina sedaj 7 dinarjev.
Gledališke
Nedelja, 31. decembra, ob 15: »Konto X«. Ob 20: »Vse za šalo«. — Ponedeljek, 1. januarja, ob 15: »Navihanka«. Znižane cene. Ob 20: »Konto X«.
elektrifikacija razširi tudi dalje.
Vsem cenj. odlemalcem želi srečno In veselo novo leto
Franc Cverlln
modno krojaštvo ln konfekcija Maribor
m Rojstva in smrti v stolni župniji. V stolni
in mestni župniji je bilo v L 1939. rojenih 781 otrok, od teh 58 mrtvorojenih. Od živih otrok je bilo 331 dečkov in 342 deklic. V teh podatkih so všteti tudi otroci, ki so bili rojeni v porodnišnici. V župniji sami je bilo rojenih 83 otrok, od tega 43 dečkov in 40 deklic. V župniji je umrlo 117 oseb, od tega 53 moških in 64 ženskih. Porok je bilo v preteklem letu 93.
m Smrtna kosa. V Prešernovi ulici je umrl 77 letni upokojeni obratovodja Franc Vendner. Naj v miru počiva, sorodnikom naše sožaljel
m Poročila sta se Franc Kos, asistent etnografskega muzeja, in gdč. Klara Švarc, zasebna uradnica. Obilo sreče!
m Omejitev avtobusnega prometa na progi Maribor-Slov. Bistrica. Na progi Maribor-Sloven-ska Bistrica se ukinejo avtobusne vožnje z odhodom iz Maribora ob nedeljah in cerkvenih praznikih ob 23.3 in z odhodom iz Slov. Bistrice ob 19.30.
Veselo in uspeha psine novo leto
vsem bivšim strankam in znancem v Slovenj Gradcu želi iskreno
Josip Šusterič nasledniki Janko Klobasa
manufaktura in konfekcija, Maribor, Glavni trg čt. 17
m Mestno poglavarstvo v Mariboru opozarja vse hišne posestnike in njihove namestnike, da zaradi velikega mraza zavarujejo vse vodovodne cevi, iztoke in izplakovalna stranišča pred za-mrznjenjem. Posebno pažnjo je posvetiti vsem vodovodnim napeljavam, ki so izpostavljene mrazu. Okna na hodnikih, vežah in straniščih je zapirati. Ze zamrznjene vodovodne napeljave naj odtalijo poklicni inštalaterji, da se tako preprečijo poplave ob nastopu toplejšega vremena.
m Prosvetno društvo in ZZD na Pobrežju priredita drevi ob 6 v zakurjeni dvorani Slomškovega doma družabni večer, na katerega so vabljeni člani in njihovi prijatelji. Na sporedu so razni šaljivi nastopi. Vstopnine ni.
Hotel, kavarna in restavracija „G3El"
vabi na Silvestrovanje, ki se vrši v v»eh pro. stoiib. Zabaven progrsm. Silvestrov menu. Ob polnoči odojček — kisla juha.
m Obratni zaupniki, pozor! Zveza združenih delavcev priredi danes predpoldne ob 10 v dvorani Slomškovega doma na Pobrežju sestanek vseh obratnih zaupnikov iz Maribora in bližnje okolice. Na sporedu sta predavanje o nalogah, pravicah in dolžnostih obratnih zaupnikov, ter o socialni politiki in o piotrebi strokovne organizacije.	_
Dr. B. Kreuziger
specialist za kožne in spolne bolezni se je preselil r Prešernovo ulico 2-1.
m Mestno poglavarstvo mora vsako leto v smislu zakona izvršiti popis davčnih zavezancev. Zato noziva vse lastnike in upravitelje lus, da na podlagi pol, ki jih dobijo od mestnega poglavarstva točno popišejo imenoma vse v mihovih hišah
Novi kmetijsko strokovni list »Orač« prenovljen
Za božične praznike je izšla prva —januar-ska— številka novega »Orača«, kakor si ga je zamislil in želel zadnji občni zbor Kmečke zveze v Celju. »Oračac izdaja sedaj konzorcij, v katerem so zastopani KM, KZ in ZZ. Zelo lepe uvodne be-Bede oo v »Orača« zapisali gg.: predsednik senata dr. KoroSec, ban dr. Natlačen, predsednik KZ Stoblovnik ln predsednik KZ Janez Brodar.
List je razdeljen na tri dele, in sicer: kmet-strokovni, agrarno-politični ter stanovsko in poučno zabavni del. V prvem delu so članki iz praktičnega kmetijstva, ki so jih napisali naši priznani strokovnjaki. Med drugim čitamo tu: inž. R.' Lah: Humus in apno — vira rodovitnosti v zemlji; inž. P. Simonič: Skrbimo za semenski krompir; dr. Zibert: Odpravljanje Jalovosti pri kravah; Martin Iiumek: Obdelajmo sadno drevje; V. Kuret: Notranja gniloba jabolk; inž. Greif: Perutnina pozimi in drugo. V drugem delu obravnava dr. Valenčič: Vprašanje zaščite kmečke posesti; inž Sotošek :Kmet in naši gozdovi; dr. Kocjan: O živinskih potnih listih. Tu je objavljeno tudi zanimivo poročilo glavnega tajnika dr. Lavrenčiča, ki ga je imel na zasedanju KZ o našem kmetijstvu v letu 1939. V tretjem delu čitamo načelno važno razpravo g. L Puša: O kmečko-stanovskem občestvu. Pod naslovom »Kakor celina« je Tone Stare naj)isal krepke besede, ki bodo segale vsakemu kmetu do srca. Nič manj lepe niso besede, objavljene jx>d naslovom »Podobe iz zgodovine slovenskega kmeta« in pesmica »Jaslice in križ«, ki jo je zložila kmečka zena.
»Oraču« je priložen kot posebna priloga Vest-ntk za organizacijska vprašanja za člane Kmečke zveze in Zakš.
»Orač« je lično opremljen. Naslovna stran tn vinjete nad vsakim poglavjem so umetniško delo inž. Pengova. Te slike na preprost način povedo več, nego bi nam mogli povedati dolgi napisi. »Orač je s prijetnimi, lahko čitljivimi črkami tiskan na dobrem papirju. Poživijo ga številne lepe in nazorne slike med besedilom. Izdajateljem smo hvaležni, da so dali našemu kmetu tako lep in obenem poučen in koristen list in to za tako nizko ceno. List, ki ima 24 strani in bo izhajal vsak mesec enkrat, stane letno le 20 din. Zato »Orača« vsakomur priporočamo. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Tyrševa 38.
Primarij
dr. MIlan Z. Červlnka
specialist-ginekolog v Novem mestu se je vrni
In lopet redno ordtnira
Celjske novice
c Ljudsko gibanje v Celju. V preteklem letu se je rodilo v Celju 872 otrok, od teh 442 fantov in 430 deklet. Več kot polovica — 485 otrok (249 fantov in 236 deklet) se je rodilo iz tujih župnij, 387 otrok (193 fantov in 194 deklet) pa iz celjske fare. Če primerjamo število rojstev s številom rojstev lani, vidimo, da smo napredovali in se je število rojstev zvišalo za 66. V preteklem letu je umrlo v Celju 486 ljudi, in sicer od teh 271 celjskih faranov in 215 tujcev. Od teh je umrlo 256 moških (141 Celjanov) in 230 žensk (130 Celjank). Poročila sta ie 202 para.	^ ■
cDnhovne vaja n odbora)e« dekKfltfli krožkov, celjske podzveza s« prično 2 januarja ob-pol 7 zvečer v Domu duhovnih vaj na Hribu tv. Jožefa.
Vsem cen], gostom iell srečno novo leto restavracija Nabavljalna zadruga
(Popea Žerdoner) ' Gostje vabljeni na punS In tople krape
c Carinarnica prvega reda v Celju prične poslovati s 1. januarjem in bo imela pisarne v dvorani Mestne hranilnice pred celjskim kolodvorom. Skladišče za carinarnico bo začasno v prostorih bivšega skladišča družbe Sladkor v Celju, ki je za celjskim kolodvorom. Upraviteljstvo carinarnic« v Celju je poverjeno g. Fabjanu iz Maribora.
| Ce Vam zamrzne vodovod, i pokličite tvrdko
DOLŽAN FRANJO
ki Vam istega z električnim aparatom br®7. poškodbe na zidu takoj odtali. Celja •• Za krasijo ■■ Telefon It. 249
e Zdravniško dežurno službo za član« OUZD bo imel danes zdravnik g. dr. Premšak ▼ Cankarjevi ulici, jutri, na novega leta pa g. dr. Mušič T Cankarjevi ulici 7.
c Mladina JRZ na Veliki Pireštci je imela svoj redni sestanek, katerega je vodil šolski upravitelj g. Bratkovič Anton. Iz govorov so fantje spoznali, da? je MJRZ politična šola, kjer se slovenski fant pripravlja za politično upravno in samoupravno delo. V kratkih obrisih so navzoči zvedeli za borbe našega naroda za politične in državljanske svoboščine, smisel in vrednost teh svoboščin. Zunanje politično poročilo pa jim je pokazalo, kako važna je ljubezen do svojega naroda in domače grude.
Veselo srečno novo leto želi
INKRET LED, • instalacijsko podjetje
_Petkov trg it. 2_
c Dopisništvo Delavske zbornice v Celju je prevzel g. Arnšek Jože, prejšnji dopisnik g. Grošelj Jože pa se je vrnil na svoje prejšnje mesto kot tajnik Jugoslovanske strokovne zveze v Ljubljano.
c S skednja je padel v vodnjak in utonil. V Košnici v občini Slivnica pri Celju se je pripetila nenavadna nesreča, ki je zahtevala življenje Ka-rola Tajnška iz istega kraja. Tajnšek Karol je živel delj časa pri svojem bratu Tajnšku Antonu v Košnici in mu pomagali pri delu. K Tajnškovim so prišli muzikanti voščit novo leto, zaradi česar jih je Tajnšek pogostil. Vsi so si ga precej privoščili. Zjutraj okrog 8 se je ločil Karol od družbe z namenom, da nakrmi živino. Ko pa Karola le pre-
dolgo ni bilo nazaj, so 5Ti pogledat, kje je. Po dolgem iskanju so ga našli mrtvega ▼ vodnjaku, kjer je ležal že približno eno uro. Karel je šel na skedenj, zraven katerega se nahaja vodnjak, omahnil je z lestve, padel v vodnjak ter z glavo prebil led, tako da mu je počila lobanja. Bil je le mrtev. Naj v miru počival
ni!
želi vsem svojim prijateljem ln dobrotnikom
srečno in veselo novo leto
e Divje lovce so zasačilL V Lipi nad Frankolo-vea pri Celju so rožniki zasačili večjo skupino divjih lovcev in jih prijavili oblasti ter jim vzeli orožje.
Pfisj
Prosvetna knjižnica v roinoritskem samostanu jte na novo preurejena. Nabavila si je tudi mnogo novih knjifl. Obiščite jol Dohod * Minoritskega trga.
Naravna haloSka Vina vseh vrst
naročajte pri
Vinarski zadrugi v Ptuju.
Prosvetno društvo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju uprizori daneis na Silvestrovo ob 3 popoldne Finžgarjevo »Nova zapoved« in burki »Če-ber« ter »Študent na poti v paradiž«. Med igrami so na sporedu še pevske točke. Vsi prijatelji katoliško proevete vljudno vabljeni!
Kino-Royal, Ptuj. Silvestru jemo s nafvesclejšo in naiuspelejšo komedijo »13 stolov«. V gl. vlogi neprekoeljiva komika Heinz Ruhmann in Hans Moser, — Novoletni spored: od 1. do 3. januarja film po prekrasnem Ganghoferjevem romanu »Divji lovec«. Prekrasni prirodni posnetki nas vodijo preko najlepših planinskih predelov Evrope (Paul Richter - Georgia Holl). Pride: »Tiha noč — sveta noč«.
škofja Loka
Dr. Kocjan Leon
zopet redno IzvrSuJe ilvinozdravntiko prakso
Cerklje ob Krki
Društveno življenje se je zadnje čase tudi pri nas zelo razgibalo. Da imamo dosti somišljenikov, je pokazala igra »Skrivnostna zaroka«, ko je bila dvorana polna gledalcev, ki so se po končani igri zadovoljnih obrazov vračali domov. Da pa naši igralci tudi ne zaostajajo za drugimi, se boste lahko prepričali v nedeljo, dne 7. januarja, ob 8. popoldne, ko bodo zopet uprizorili dramo v treh dejanjih »Vrnitev«. Igro režira šolski upravitelj g. Miro Šubert. Predprodaja vstopnic po navadnih cenah je v trgovini Franca Ilrovata.
Braslovče
Prosvetno druitvo Orlnvas uprizori v nedeljo,
na Silvestrovo, ob pol štirih popoldne v društvenem domu v Braslovčah igro »Dva para se ženita«. Po igri silvestrovanje naših organizacij.
Obvezno knjigovodstvo po
NOVI DAVČNI UREDBI I
„HEBONA" k.!»
kompletno knjigovodstvo v 1 knjigi vezano.
„HEBONA" - Blitz »trojno knjigovodstvo in vse najmodernejše za Vašo pisarno.
Informacije. neobvezno!
R. ZEITLER, ZAGREB
Boškovičeva 42 — Telefon 79-90
„CROMA
" PISALNI STROJI
Konrad tepec
srjr«rr: Maribor, juebndrm 24
Novo teto
»Novo leto nas osrečil Ti osreH nam zemljo !< — kličejo me stari, mladi, naj izpolnim to željo.
Kličejo me strte duše, zapuščeni, eabljeni, in bolniki in trpeči, vse sirote, lačni vsi.
Prosijo me tudi srečni, sreča naj ne gre od njih, in ljubezni sreče žejni, naj ne minem kakor dih.
Rad bi jo kot dež napolnil na mladostna polja želj, rad bi upe vse izpolnil, ko za srečo bi imel.
Rad bi na življenja pota samih rožic nasejal, da bi trnje usahnilo, kamnje trdo vse pobral.
Rad sirote bi nasitil, žalostnim zvedril oko, rad pregrehe vse zabrisal, vojsko strašno, njeno zlo.
Rad bi v revščino življenja dal bogatih vam daril, rad bi rane srčne zdravil in bolnikom jih tešil.
Rad bi samo srečo nosil, saj me kličete zato, rad zgubljeno bi vam vrnil, novo, čisto dal lepo.
Toda sreča je zbežala, ko je prišla na zemljo, in se skrila v tihe kraje, tja kjer prostor je za njo.
Oj, pripravite ji srca, srca, kjer je čisti mir, kjer se vse življenje meri v Bogu, ki je sreče vir.
Marija Terjan.
GuStanj
Zadnja pot dobrotnika GuHanja in okolice. V sredo, 27. t. m., popoldne smo položili k počitku njegovo ekscelenco Janeza Doudas grof Thum-Val-sassina. Kako priljubljen je bil rajni, je pokazal njegov pogreb. Sedem gospodov duhovnikov ga je spremljalo na zadnji poti, g. dekan Hornb8ck je vodil pogreb in rajnemu ob odprtem grobu govoril v slovo. Od blizu in daleč so prišli in prihiteli njegovi sorodniki in znanci ter prijatelji, da mu izkažejo zadnjo čast. Med pogrebci jih je bilo mnogo, katerim je rajni izkazal v življenju marsikatero dobroto. Cerkveni moški zbor mu je zapel na domu in ob grobu, jeklarniška godba mu je zaigrala žalostinke. Častno stražo so imeli tovariši lovci, ki so oddali za slovo salvo iz pušk in zatrobili z dvema lovskima rogovoma. — Počivaj v božjem miru, duša blaga. Naj ti bo dobri Bog plačnik za tvojo zvestobo sv. veri ln Cerkvi in za vse dobrote, ki jih je delila Tvoja roka tu na zemlji!
Trbovlje
We!s Vladfslav ST, ZSSUr1*
lastno h!So v Lokali poleg Zemljana
Želi vsem srečno novo leto
Rajhenburg
Zvočni kino smo dobili za novo leto v Raj-henbnrgu, kateri bo igral redno vsako nedeljo. Zvočni kino si je nabavilo tuk. prosvetno društvo in je dalo v ta namen dvorano v Slomškovem domu lepo preurediti. Aparatura je ena najboljših, a na sporedu so samo lepi filmi, tako da bo ljudstvo imelo res užitek.
Pečenko si je privoščil zn praznike. Pri posestniku Živiču v Dorcn pri Ra.jhenburgu so nepridipravi v eni noči pred prazniki odpeljali lepega prašička, o katerem ni več sledu. Odpeljali so zraven tudi hudega psa, vendar se je se isti dan vrnil.
Mnogo smučarjev se je podalo za praznike v »Bohor« kjer so krasni smučarski tereni. Odkar je ustanovljena podružnica SPD »Bohor«, je nastalo veliko zanimanje za lepi in dozelnj mnlopoznani »Bohor«. Želeti ie, da podružnica čimprej zgradi nameravano kočo na »Oslici«, saj ima že prostor pripravljen in les posekan, ter da ji vsi priskočijo na pomoč
Nosite
Kranj
»HINKO« klobuke!
Trbonle
Tudi letos 6e je priredila na tukajšnji šoli božičnica za ubožne šolarje. Obdarilo se je 42 dečkov in 36 deklic. Dobrotnikom: celjski realni gimnaziji, kraljevski banski upravi v Ljubljani, Družbi 6v. Cirila in Metoda, Slovenski straži, občini Vu-zenica, veletrgovina Pintar & Lenard v Mariboru, tvornici Bata v Borovu in dr., ki so pripomogli k bogati božičnici, naju&reneiša hvala iar srečno in veselo novo leto!

Novoletni strah opolnoči
V	čuvajniški celici slavnega panoptika mada-me Tussaud v Londonu — bilo je leto dni pred svetovno vojno — je nemirna stenska ura pravkar v naglici zdrdrala dvanajst udarcev novega leta.
Čuvaj Joe Riggs, mlad, po športu ko jeklo utrjen človek, je vstal, da bi nastopil svoj obhod po panoptiku, ki ga je obnovil vsako uro. Vzdihnil je. Silvestrova noč! Pa še to, da tak obhod ponoči po panoptiku, kjer se dozdeva, da sohe, ki so že podnevi grozotne, ponoči kar oživijo in postanejo strašila, zares ni prijetna zadeva, in je sploh le nekaj za možakarje jeklenih živcev.
Njegova pregledniška pot ga je kot navadno — vodila skozi vrsto dvoran s stotinami soh in lutk, mimo kraljev, vojskovodij in mimo mnogih, nekoč odličnih glav, ki jih je bila dobila ustanoviteljica med francosko revolucijo po Robespier-rovem naročilu kar naravnost izpod giljotine, da jih je dala posneti. Dokler ni čuvaj prišel do tistega dela hiše, ki mu je bil zmeraj najbolj neprijeten, do galerije zločincev in do mučilnice.
Na obeh straneh precej ozkega hodnika so tu stali in sedeli skoraj vsi prosluli roparski in večkratni morilci, narejeni iz voska, in so prežeče in porogljivo bolščali v samotnega popotnika. Na koncu hodnika pa so bila grčava hrastova vrata: vhod v mučilnico.
V	hiši je bilo vse mrtvaško tiho. Le zunaj je divjalo še ponočno vrvenje.
Mrtvaško tiho? Riggs se je za hip zdrznil. Ali ni bilo slišati rahlega šustenja iz mučilnice?
Z lučjo svoje laterne, ki je svetila po vsem prostoru, je otipal vse te strahotne postave. Toda — nič.
Dalje. _
Odprl je vrata na zarjavelih tečajih za v mučilnico. Vstopil je in v naglici oplazil s pogledom vsa tista orodja,ki jih je bil njih strahotni pomen na slehernem zapisan.
Slednjič so se mu nehote zapičile oči v enega, ob straneh stoječih, zgodovinskih likov rabljev. Saj je vse te sohe natančno poznal. Ta, ki jo je zdajle opazoval, pa se mu je kaj čudna zdela.
Tedaj pa... Križ božji! Kaj je bilo to? Riggs je začutil, kako so mu kolena klecnila. Oči v tem obrazu, dvoje satansko žarečih oči, so se premikale!
Riggs je nehote kriknil..,
»Roke kvišku!« je zavpila navidezna voščena lutka in je hkrati stopila nizdol s svojega podstavka in grozeče vihtela veliko rabeljsko sekiro, ki se je bila doslej opirala nanjo.
Riggsu je bilo, kot bi ga kdo davil. A njegovo mišljenje se ni ustavilo. Skoraj trezno je dognal, da ta plečata postava z namrgodenim izra' zom v obrazu ni bil noben strah, ampak človek iz mesa in krvi. Nor^c, .H, je bil dal zapreti, je šinilo Riggsu na misel.
In zares! Ob steni je ležala voščena lutka brez vrhne halje in kapuce. Norec se je bil oblekel vanjo.
Riggs je dalje spoznal, da bi se bilo za zdaj zaman upirati. Preden bi bil potegnil svoj samokres iz torbice in ga pripravil za strel, bi ga njegov nasprotnik že zdavnaj pobil s sekiro na tla. Pa še nič mu ni bilo videti, da ne misli zares...
»Kdo ste?« je Riggs slednjič vprašal, ko se je neznanec postavil k vratom. Nemogoče je biio zbežati pred njim.
»Rabelj Njegovega Veličanstva kralja Henrika vm.«
»In kaj bi radi?«
»Usmrtiti vas moram.«
»Zakaj pa?« je Riggs čisto naravno, vendar v tem položaju precej topoglavo vprašal.
»To bi morali vendar sami vedeti! Ali vas ni državno sodišče zaradi veleizdaje obsodilo na smrt, he? Nj. Vel. je čakalo spredaj.« (Riggs je v duhu videl spredaj pri kraljih debelega, strahotnega kralja, kako se je režal zraven satanske, železne maske, ki mu jo je bil podaril nemški cesar.) »Sodni dvor je tudi že tu.« Pokazal je nazaj skozi odprta vrata .kjer je bila vidna tako živo bolščeča družba zločincev. »Sodba se bo izvršila ob 12 in 15 minut. Zdaj je .. „« vzel je nekakšno uro iz žepa, »12 in 12 minut. Torej še tri minute.«
Riggs je začutil, kako mu je znoj kapljal s čela. In kakor človeški duh v trenutkih velike nevarnosti, če se le pokaže kaka mrvica rešitve, večkrat z največjo jasnostjo deluje, tako so tudi Riggsovi možgani tipali s tako naglico in bistrostjo, kakršni sta v normalnih razmerah nemogoči, krog vseh mogočih rešilnih okolnosti.
Še dve minuti. Množica rešilnih načrtov, vsi s trenutno naglico z matematično natančnostjo izvedeni, kakor šahovske partije preigrani... in kot neuporabni zavrženi, je vrvela skozi njegove misli.
Še e n a minuta! Nobenega izhoda še ni dobili Rabelj je gledal na svojo uro na dlani.
Riggs je še enkrat štel do 40, do 50... 55... 58, 59... Brez dvoma, zdaj je konec! Kakor težke svinčene kaplje so padale sekunde v morje večnosti. Tedajci mu je hušknila slabotna lučka po obrazu in hrbet se mu je vzravnal.
Rabelj je uro vtaknil v žep in robato namignil.
»V redu,« je dejal Riggs, vdan v svojo usodo, »katera roka?«
»Kako — katera roka?«
»No, pravite, da ste rabelj iz Londona, pa še ne veste ne, da se mora veleizdajalcem najprej odsekati roka! Če pa nočete, pa pustite!«
Norec je bil za hip ves osramočen, češ, kako da sme kdo zdvajati o njegovih strokovnih zmožnostih! Kar pobesnel je.
»Desno, kaj pa!« je zavpil. »Alo, položite jo na klado! Čas je že!«
Riggs je položil desnico na bližnjo, zgodovinsko rabeljsko klado, kjer je bilo vidnih več zarez, Živci so mu bili do skrajnosti napeti. Bistro je opazoval sleherno kretnjo plečatega norca. •
Ta je zavihtel težko sekiro visoko nad glavo in je z vso silo zamahnil. A preden se je rezilo dotaknilo roke, jo je Riggs bliskovito naglo izmaknil. Niti za desetinko sekunde prezgodaj ali prepozno. Sekira ni mogla več nazaj in se je globoko zadrla v klado.
V tistem hipu pa je mogočen boksarski sunek 6 pestjo na goltanec vrgel navideznega rablja na tla in iz zavesti. Kot bi trenil, ga je Riggs z eno od vrvi, ki so ondi visele, vsega povezal. .liSlf
Odpravili so ga nazaj v blaznico, odkoder so ga bili pred šestimi tedni, češ, da je zdrav, odpustili, in tako je bilo vse spet v redu. Samo Riggsu so po tem doživetju za novo leto osiveli lasje na 6encih.	(Rins.)
Znanstvo
»Naštejte mi lastnosti joda!«
»Jaz sem se učil o bromu,« gospod profesor.
»Pa sem dal oboje za učiti, jod in brom. No, pa dobro! Kaj vesti o bromu?«
»Kemične lastnosti broma so jako različne od jodovih.«
Pogled v novo leto
Silvestrovanje v planinah
V teh težkih dneh, ko visi nad nami mračno nebo svetovnega gorja in zagrenjenosti, človek mnogokrat začuti potrebo, da zapusti mestni vrvež, pusto in monotono vsakdanje življenje ter pohiti nekoliko v planine, da prisluhne čudoviti poeziji gora.
Ne ravno prostorna koča je polna mladih ljudi. Ves dan so se smučali daleč naokoli, zvečer, ko se prikažejo zvezde, po neba svetlih potih razkropljene, se zberejo okoli zakurjene peči in kramljajo. Seveda je poleg tudi nekoliko lovske latinščine, pa kdo bi jim to zameril! Med veselim -etjem slovenskih narodnih pesmi ne sme manj-„ati tudi harmonike, našega najbolj znanega glasbila. Med veselim vriskanjem ter poskočnimi al-pinskimi popevkami, ki čudovito lepo odmevajo v tiho zimsko noč, se poslavlja mladina od starega ter pričakuje novega leta.
Ura se približuje polnoči. Zavijem se v plašč in odidem pred kočo, kjer pod smreko sameva
\
miza. Vsepovsod je mir in sveta tišina. Na temnem plašču noči se svetijo krdela zvezd, luna počasi plava med njimi in s svojim medlim svitom obseva strme, s snegom in ledom odete stene. Kako čudovite so planine v jasni zimski noči! Človeku se zazdi, kakor bi bil v zakletem gradu, katerega neporušljivi zidovi kljubujejo že sto- in tisočletja vsem burjam in vremenskim neprilikam.
Naslonim se na pregrajo in gledam naokrog. Zjasnilo se je popolnoma in nikjer ni videti niti enega oblačka. Dolina je v temi, le vrhove obliva mesec, da se bleščijo v nadzemski luči. Moja duša pohiti na te vrhove in se preda spominom. Pred mano žive neskončna kamenita polja, raztreskani grebeni, temni prepadi in navpične stene, sedaj nemoteno speče pod snežno odejo, vse livake vidim' kot na dlani pred seboj. V duhu, podzavestno, ne da bi se tega prav zavedal, obnavljam ture, natančno se spominjam pogovorov in dovtipov, gledam tvoj obraz in poslušam tvoj smeh, ko so se
I
I
ti iskrile oči kot biseri v Dolomitih in si zapela:
»Sem deklica mlada.« Tudi takrat, ko sva bivakirala v stenah Prisojnika, je kraljevala okrog gorska tišina in so visoko gori na plašču trepetale zvezde. Zvezde, nagajive oči, so pač mnogokrat radovedne, ali bodo ljudje šli skupaj dalje, ali pa vsak svojo pot, le za bolečino in trpkost bogatejši.
V tej sveti tišini, ko je vsepovsod mir, le iz sobe mi skozi okno udarjajo na uho veseli glasovi pojoče mladine, ki tukaj v prosti prirodi pozablja na enoličnost mestnega življenja, njegovih skritih pregreh in tajnih strasti, ki se tako pogosto skoraj neopazno šopirijo za mestnimi zidovi, se zamislim v leto, ki se poslavlja: tako kratko, pa vendar mnogokrat tako usodno za človeka.
Pa tudi stari doživljajo ta večer v planinah nepozabne spomine. Ko temna noč na zemljo pada, po«edijo ob petrolejki in ni jiim dnevnih naporov. Ko se podi okrog oglov divja burja in plapola plamen petrolejke, kot bo kmalu plapolala sveča na njihovem grobu, takrat se otožno spominjajo nedavne pomladi in bližnje jeseni življenja. Vsi mladostni prizori, ko jim je še sijalo majsko sonce in cvetelo majsko cvetje, na novo ožive pred nijimi. V njih zopet vstane zatirani človek in 6e približa samemu sebi.
Planine, kjer poleti srebrni potoki skačejo šumljaje nizdol k pogorskim vasicam, kjer dremajo sredi bujnih vrtov in pisanih polj lepe ko-čice z okrašenimi slemeni, so odete v belo praznično obleko in pričakujejo novega leta. Tudi mi ga pričakujemo, ne sicer v belih oblačilih, pač pa s trdno vero, da bomo vse težave, ki nas morebiti zadenejo, junaško prenašali. In ko delamo račun z letom 1939, pohitimo v naravo, da tam v miru pregledamo bilanco preteklega leta in še enkrat v duhu doživljamo, kar je spomina vredno.
Kajti, če je kje sreča na svetu, mora biti doma le v hribih, med prostim, nepopačenim ljudstvom, ki je v vedni zvezi s prirodo kakor otrok z materinimi prsmi.
Letošnje medklubsko tekmovanje za drž. prvenstvo bo zalkjučeno šele 1. januarja 1940 • v Novem Sadu. Tekmovali lx»lo l.jublanski in Novosadski šahovski klub, ki inora še prej od-igruti izločilno tekmo s šahovskim klubom iz kosovske Mitrovice. Velik favorit je Ljubljanski šahovski klub, ki pripravlja za tn nastop svoje najboljše moči. /elo verjetno bo naslov državnega prvaka prišel zopet v Ljubljano, ki je vedno veljala za eno najmočnejših šahovskih središč v, naši državi.
*
V mednarodnem šahu vlada tišina in celo o že napovedanih turnirjih ni nič slišati. V Nemčiji bi moralo biti v kratkem več mednarodnih turnirjev, na katerih bi igrali tudi najboljši ruski mojstri, toda ni o vsem tem nobene vesti. Najbrž bo edina večja prireditev mateh med dr. Eu\veiem in Keresom. ki se je
pričel 24. decembra. Igrala bosta tO—14 partij po raznih holandskih mestih. Vsi znaki napovedujejo, da bo tu mateh prinesel zelo borbene in lepe partije, ker stu oba velemojstra virtu-o/.a v vseh študijih partije in oba visoko borbena. Keres je v jeseni igral na turnirju v Buenos Airesu, odkoder je partiju, katero danes prinašamo. Velik kombinatorik se nam v tej partiji pokaže tudi kot sijajen pozicijski igralec.
B e n k o — Keres
1. e2—e4, e7—e5; 2. SCt—f3, SB8—c6; "5. Lfl-b5, a7-a6; 4. LB5-a4. Sg8-f6; 5. 0-0, Lf8—e7 (namesto tega posebno, v zadnjih letih mnogi mojstri igrajo SfbXe4, kar vodi do zelo živahne igre in k>ir je dr. Tarrasch zelo priporoči,!. Keres navadno uporablja igrano potezo, ki vodi k bolj zaprti igri); b. Tfl—el, 1)7—1)5; 7. La4—1)3, d7—d6; 8. c2—c}, 0—0 (priljubljen je na tem mestu takojšnji Čigorinov sistem: Šc6—u5, I.b3—c2, c7—c5, c!2—(14, Dd8 —c7 itd.); 9. tl2—(14 (nadaljnji tek partije pokaže, da je mnogo previdnejše najprej h2—h3, ker črni zelo neprijetno veže z Lc8—g4 konja na f3), Lc8—g4; 10. Lcl— e3 (na tem mestu je najbrž še najboljše (14— (15, čeprav se potem igra zapre v središču in more črni zelo močna napasti belo središče); e5Xd4 (črni gradi na vezavo konja f3 in izsili razjasnitev v središču); 11. c3X(U, (16—(15; 12. e4—e5, Sf6—e4; 13. Ddl—cl (beli uporabi ugodno priliko in se reši vezave konja f3, ker črni konja zaradi zajetja konja na e4 ne sme vzeti), Sc6—a5; 14. Lb3—dl (tukaj bi moral beli nadaljevati s Sf3 —(12, da bi se znebil črnega konja na e4), Su5—c4; 15. I.c3—f4, c?—c51 (s tem črni razbije belo središče in doseže zelo ugodno pozicijo); 16. b2—l)3, Sc4—1)6; 17. Sbl—(12, Ta8—c8; 18. S<l2Xe4, d5Xe4; 19. TetXe4, Lg4—f5 (Keres je s svojo visoko pozicijsko igro natančno iz-okristil vse nasprotnikove napake in doseže mnogo boljšo pozicijo); 20. Te4—el, c5Xd4; 21. Del—1)2, Le7—1)4; 22. Lf4—d2, Lh4—c^! 23. 1x12 Xc3, (UXc3; 24. Db2—cl, Sb6—d5; 25. a2—u3, DdS—1)6; 26. I.dl— c2, Lf5Xc2; 27. DctXc2, Tf8 —d8; 28. e5—e6 (beli poskusi še s tem udarom, ki ga pa Keres mirno odbije), f7Xefe; 29. Sf3 —g5, SČ15—f6; 30. Tel— e6. Db6—c5 (črni mora napasti oknja g5, ker beli grozi TXf6 7. udarom dame nu kruljevo krilo); 31. Sg5—'3, b —a5; 32. h2—h3, Dc5—d5; 33. Te6—e3, b b4; 34.. a3—a4. Tc8—c5! 35. lal—et, Dd5—f5; Vi. Te3—e2. Df5Xc2; 37. Te2Xc2, Tc5—d5; 38. Kgl —fl, Sf6—(17 (konj gre napadat kmeta b3); 39. Tet— bt, Sd7—c5; 40. Kfl—e2, Sc5Xl)3! (s tem je partija končana); 41. TblXb3. TdS— eS+; 42. Sf3—e5 (na K f > je beli mnt v dveh potezah), TeSXe5+; 43. Ko2-f3. Td8—H3+; 44. Kf3—f4, Te5—et in beli se vda.
Manjše zlo
»Nikakor, gospod, ne pustim vas domov! Saj li ie ko iz škafu! Nlorate še večerjati pri nas!« »Jako lepo, gospa, toda tako hudo pa le ni!«
nurenčhuva HeSha ma tud besedo
Jest na verjamem, de boie dra-žeetne brauke in pa častit brauci puseben vesel in pa zaduvolen, k", vam leta« jc6t, ke eem vender ženska, voi prou en veseu in pa srečen Nou let. Ampak jest res na morem pumagat, de je letaš glih tku nane-sel, de sem pršla jeet done du besede. Pu-glejtel če b biu šele druga nedela Nou let, b vam ga pa Gustl vo-šu. Tu že tku pride. Zavle tega se vam ni treba prou nč gor držat. Bnh ve, kdu vam ga bo drug let vošu, če borna ustal še pr žeulejn? Sej mende veste, de ma en let celeh dvainpetdeset tednu, koker nam pratka puve. Usake šter leta dubema pa še clu en dan puvrh.	...
Jest mislem, de je prouzaprou tku useglih, kdu vam kej voš. Nej vam voš že kašen dedec, al pa kašna dama. Sam de vam voš, pa je dober. Ce ma eden smola na svet, mu nuben vušil nč na pu-maga. Sevede, nahter Ide sa pa tku babjeveren, de mieelja, če jim slučajen kašna dama ta prva ke) voš, de je pol glih use narobe. Tu je glih tku, koker de b ble ženske sam za nesreča na tem svet. Ampak tu ni res. Tu je sam taka navada tlela pr nas, de s dedci dumešlujeja, de sa neki bulšga, koker sma dame. Jest pa na tu prou nč na držim. Koker glih nanese, tku je pa pol.
Venjamte, de b bla jest s sojem žeulenjnam zadu-voljna. Se clu srečna b bla murde, če b na mela tacga krokarja za muža. Sej drgač mu na morem prou nč naprej metat. Učaseh je tku dober, de b ga člouk kar ubliznu. Če ga mu u glau, je pa tKU siten, ket prga. No, jest s pa useglih večkat mislem: še Buh de mam tacga. Dedci sa holt usi tak, al pa še slabši. Punoč raji ukul krokaja, koker de b lepu duma pr ženah ustal, de b se kaij pumemla. Mo| mož je že tak, de pride prou mal kerkat pred pu-nučjo dam. Tkula ukul ta peruga je pa še useh mal nasut. Lepu vas prosem, al je tu lepu? Kulkat eem mu tu že naprej vrgla, pa glih tulk zaleže, koker de b bob ub stena metala. Navada )e holt železna srajca, koker prauja, In tu je tudi gola res-
"Glih un tedn enkrat je spet tkula ukul dveh punoč, pa še precej tešku nalužen, dam prkulu-vratu. Ke ie tku ukul pu sob ruguvilu, de je kar stole prekucvou, me je še clu iz ta narelajšga spaj-na zbudu. Tu me je še puseben jezil, ke se m je glih sainal, de sem na en tombul ta narbl muderen autumubil zadela. Zraven pa še en vejek sod bencina. Tku se m je živu saijnal, de sem tla že muža zbudit, de b 6 kam ven pelala na uddih. Kar na-enkat pa tku neki zaruputa u sob, de sem prou gvišen mislela, da ea m autumubil kar not u soba prpelal. Jest hiter skočem pukonc, de bi jih uzmerjala, pa zagledam pud miza mojga moža. Pa ene dva stola sta ležala na nem. Veste, de sem mogla bit jezna, ke sem zagledala namest autumu-bila, sojga muža dol pud miza prou puvalanga. Kar prec 6em ee skubacala e pojstle in začela muža ven izpud mize ulečt. Ke ta bimbo ni mogu ustat, sera ga pa kar zgrabila in vrgla u pojstla. No in pol sem mu pa začela levite brat. Take sem mu povedala, de b se prou gvišen začeu jokat, če b na biu tku strašen nasut. Ke sem ga pol nazadne še uprašala, zakua hod tku pozen in puvrh še na-trkan dam, se m je pa le začeu prou ponižen upra-vičvat, koker ee holt usak hudodelc upravičuje. Luba moja zlata Neška« m je začeu žlebedrat. >Nekar se tku na jez, sej vender veš ,de t jeza škodje. Sej na bom nekol več punoč dam hodu, de te na bom jeziu. Ud zdoj zanaprej bom že rajš pučaku, de se bo dan naredu. Nahtere Marije ea tku cela nuč udprte. Mende boš pol ja z mana zaduvolna? Pa pr pijač 6e bom tud mal bi nazaj držu. U6e bom sturu, sam de bova uetala prjatla. Sej veš, de te mam rad.«
Kc 6em se zjutri zbedila, pa mojga moža ni blu neker več za videt. Mende se je bavu, de b mu jeet zijutri še naprej pridge na delala. Zatu ja ie pa rajš pred u kancclarija pupihu. Še nekol ni šou kar brez fruštka ud duma, pa če 6e mu je še tku kam medil. Sevede jest pa take reči na puza-bem tku kmal. Ceu dupoudne eem štederala, kua use mu morem upoudne še puvedat. Škoda, de na znam 6tenugraferat, de b mu upoudne kar lohka Drebrala, kar eem se mu še namenila puvedat. Sej Veste, de člouk taka reč hiter puzab, če ga enkat eza mine,
Ke je pršou upoudne dam h kusil in sem mu !a jest soja pridga nadaljevat, me je začeu pa tku 'ebel gledat, ket bk nove uTata. Men je ta reč !cu naprej pršla, koker de b že na use puzabu, ,ar sem mu tista nuč naprej vrgla. Kar naumenga e je naredu. Zatu sem tud jeet moučala in mu ku-iu naMimala, koker punavad.
No, pa pcetirna tu, pa rajš pučakma, de boma •del, če se bo ree tku pubulšu, de na bo več pu-oč dam hodu in pa če 6e bo pr pijač ree nazaj lržu.
En čas se je res še precej pameten zadržu. Hendc zatu ke ie biu na suhem. Ta peruga, ke je Det grar dubiu, je pa kar durhmarš naredu. Sam ruštkat je pršou dam. Ke je pufruštku, ja je tou ia kar teb nč men nč 6pet pupihat. Ampak jeet cm mu kar energičen na pauce 6tupila in ga pra-.ala, ki ma gnar za birtšoft.
On m je pa tkula udguvura: »Veš kaj, Neška, cet sem s prec tekat, kc s m tista pridga naredila, aprej uzeu, de se bom ud zdej zanaprej čist pu redpiseh zadržu, de se na boš mogla name jezit. >ej veš, de prau pregovor: kar don lohka striS, na idlaši na juter. Ke pa uradenška mesečna plača Sist lohka en večer zapraveš, sem pa tud je6t snuč tku naredu. Sam ene par kuvaču m je še ustal. Tu bom mou pa ta mesec za cigarete. No, al ni tu prou? Kua b se člouk ceu mcsec martru in tiste >5roŠe ukul pu štarijah zapraulu, ke jih čist lohka i enmu večere zapraveš, če s mal skp uzameš? Viš, Neška, zdej bom pa lohka ceu mesec lepu pr ob duma uetou, de se bova kej pumenila. Če na-na bo douhčes ratal, bova pa švarcpelra špilala. M na bo lušten? U6e sem tku naredu, koker secn
ublubu. še pr pijač sem se nazaj držu, kulker cm mogu, 6am de b teb ustregu. S tem sem t ender jasen dukazu, de te mam rad.«
Jeet mu na ta negava filuzufija nisem mogla >rou nč udguvort. Kar sapa m je zaprl, koker de ) mela naduha. Seij nč na rečem, ta mesec res na »o mogu punoč dam hodei. Sam tu m na gre u lava, kua bom ceu tneeec kuhala, če na bom mela ubcinga ficka pr hiš. Na puf pa tud dondone noče ubeden nč dat. Eh, z dedcem je holt velek križ, >a ie fertik. Jest že kumi čakam, de bomo dubile cnske kumanda u roke. Pol se borna pa drgač 'menil. Če nas boja dedci kumandiral, na borna rSlj nekol naorei. Zatu pa žiuia ženska vuliuna pravical
Roman za vse
Segavo novoletno razmišljanje
Predgovor nrodntltva: Večkrat prihajajo k nam glasovi, ki so ukvarjajo z našlin listkom. Ti Imajo radi tempo, drugi razmišljanju; ta hI »ažeJi romantike, oni športa — ln tako dalj«. Da bl hkrati ustregli vsem željam, urno našemu uredniku Tonetu Caik u naročiti, da naj napiše roman, ki ne bo strogo ravnal po pritožbah čitateljev od prejšnjega dne in ki bo zategadelj brez dvoma vse čltatoLju zadovoljil. Objavljamo to edinstveno leposlovno delo Ln hkrati priobčil jemo tudi tozadevna pisma čitateljev.
Elvira, zakaj ihtiš ob jezeru?
Roman
Spisal Tone čačka
Prelesten oktobrski dan se je bolj in bolj bližal. Po svetlomodrern jezeru so švigala poslednja jadra. Borovci na parobku gozda so se zrcalili v jasni gladini, na kateri so že po-rumeneli listi listnatih dreves čakali na zimo. Krog in krog je bilo vse tiho, in tiho naj bi ta aan tudi ostalo. Ničesar se ni zganilo, niti veverica, ki je čepela na tretji veji v nebo dvigajoče se bukve in je glodala lešnik. Bilo in ostalo je vse tiho. Na robu jezera je samotno stala klopca zadaj za grmičjem. Kolikokrat so se nanjo usedli vedri, veseli ljudje, a danes je bila prazna!
Spoštovani gospod nrednlkl Tako prazna, kot Je ta klop pri jezera, tako prn-zen Je tudi Vaš novi roman. Kaj nas pa brigajo listi, ki so padli z drevesi Sploh — to dolgočasno opisovanje prirodet Mi bi radi zvedeli, kaj se je vendar zgodilo, toda pri Vašem jezeru bomo vsi z romanom vred zaspali. Zakaj takol Vas vprašam. Zakaj se roman ne dogaja v mestni Tu se marsikaj pripeti, a menda toga niti ne veste ne.	Anica Postrv,
1.	nadaljevanje
Toda klop ni ostala dolgo sama, zakaj Alfonz in Elvira sta bila že v mislih na poti k jezeru, čeprav sta zdajle še sedela v kavarni. Avtomobili frčijo po cestah, tramvaji zvončkljajo skozi gnečo množic. Kam? Le kam? Ljudje tekajo okoli v tvornice, v pisarne, na kolodvore in v koncertne dvorane. Alfonz ves zasanjan zre v metež. Skoraj zblaznel bi od tega. Vsa ta naglica, ta beg? Kam? Le kam? Povsod se kotali pošast mesto, požira dan na dan na tisoče duš, ijljuva jih v temne ulice, daleč tam zunaj, kjer begajo lokomotive med laternami. Kam? Kam?
Ljubo nredniStvot Kami To bi Vas tndd Ja« rad vprašal. Kam p« hočete prav za prav s tam romanoml Noben človek ne govori o svojih čustvih, nikar o ljubezni! V zadnjih desetih lotih sploh niste objavili nobenega roman«, kjer bl bila opisana prava ljubezen. Upajmo, da bo boljše. To želi	Florentin Tkalec.
2.	nadaljevanje
»Nak,< je Alfonz obupno dejal, »tu mi je nemogoče ostati. Ta metež, hrup, nemir — vse
Macpherson strgal brado z obraza in je silno pogrubil Alluna Graya: »Ilo, ho, se čudite, kajne, moji spremembi, old bov, kaj? Jaz namreč nisem lastnik • tvornice za avtomobilske
obroče Macpherson, nel Scotland Yard me po-šilju, da pazim na vaše početje!« — Medtem je Alfonz planil k onesveščeni Elviri. Vse mu je bilo zagonetno Ta dva moža? Steklenica s tako dišavo? — Mojster iz Scotland Yarda ie pristopil k njemu, rekoč: »Tale človek,« in je okazal na Allana Graya, »tale propalica je otel vas obdolžiti umora, da bi se polastil te
e;
f;ospodične. Mislil ie, da je bogata dedinja mi-ijonov, Mabel Wallisonova. Pa smo ga pustili. Prejle je s kavarniške mizice ukraael steklenico in ie skrivaj kanil vanjo svoj skrivni
nico m ie skrivaj kanil vanjo svoj skrivni strup RaZT 34, 5... Učinek ste videli. Da, old boy,< se je mojster obrnil k zvezanemu zločincu, »vaše namere so prekrižane.« Tedajci je pod klopjo nekaj strahotno počilo, pokadilo se je, trske so frfotale okoli, krik je pretrgal tišino ozračja...
SipoSfcovano nredniStvot
Z zanimanjem berem Vaš roman. Priznam, da je živahen, vendar — prav nič /.a to dobo. Kolikokrat smo vse to že brali 1 Tisočkrat! Sume detektivske po-greliee, nič drugega! Ali ste ie kdaj kaj slišali o športni To je menda neznan pojem Vašemu uredništvu. Zato na« pa krmite s termi trapastimi detektivskimi čorbami. TaJt ki«l No, Va< čttatelj pač ne bom veit	Feliks Koprivar.
5. nadaljevanje
Leta so minila. Tisti pok pod klopjo nI bilo drugega ko slabo uspela eksplozija bombe, ki je Elviro spet priklicala v življenje, a njen morilec se je razletel na drobne kosce. Mojster iz Scotland Yarda pa se je zavzel za Alfonza in je koj spoznal, počemu je bil Alfonz prav za prav na svetu: dal ga je izobraziti za boksarja. Ko je Alfonz kasneje nastopil proti Jacku Dompsyju, se je ona zbala za njegovo čeljust in ga je iskreno zaprosila, naj se neha boksati in naj z njo vred odpre trgovino za ovratnice. Ogorčeno jo je zavrnil in — ji odpovedal svojo ljubezen. Zakaj, Elvira se je poročila z Dompsyjevim menažerjem, s člove-Kom nežnega srca iz starega irskega plemstva, ki se je bil samo začasno in zaradi prijateljstva do Jacka Dompsyja posvetil športu, zakaj brez njega bi Dompsy ne bil nikoli postal Dompsy. Le še enkrat se je Elvira usedla med gledalce boksarske igre. To je bilo na njen poročni din Na tisoče ljudi je bilo okrog in okrog. Svetilke so žarko metale luč na telesa obeh prvakov. Pravkar je dobil Jack hud udarec v ramo in se je opotekel. V devetinki sekunde ga je Alfonz podrl z levico. Dompsy je padel. Krvavel je iz oči in ušes. Neznanski vzkliki veselja so zaorili okoli, cvetice, navdušenje! Množica je besnela. Ko so Alfonza na
Ladje v ledu.
rokah odnesli iz dvorane, je hči kralja pisalnih strojev, Mc. Krumleva, prenlezala vrvi in je poljubila Alfonzovo boksarsko rokavico. Bil je zares velik dan.
... pa 5e bl me vprašali, zakaj odklanjam VaSo troparijo, bi na kratko odgovoril: iz znanstvenih razlogov. To ni leposlovje, tu nI nič poučnega. Prej ko je človek iz romanov kaj naučil, prej so pisatelji navajali ljudi na bodočnost. 1'oinislite samo na .Julcsa Verneja in druge! Kaj takega bi morali objaviti. Ce bi bil jaz pisatelj, bl že vedel, kako Je treba pisati. Žal, pa nimam nič doml51ji'c. Zapomnite si: kdor hoče nisati. mora imeti kaj donvi&ljije ln povejte to tudi temu revežu svojega romana, ki si ga ne bom lzrezal. Je Skoda platnic! 11
Leopold Robič, kanolist.
6. nadaljevanje
Zdaj bi se bil mogel Alfonz oženiti s hčerko Mc. Krumleya. Vendar tega ni storil. Ločila sta se še o pravem času. Bilo je vprav eno uro pred startom za veliki vsemirski polet, ki sta ga hotela prirediti profesor dr. Tosforius in njegov asistent — bivši boksar Alfonz. Ves svet je prisluhnil. Vse stratosferno urejene postaje so namerile svoje radioelektrične žaromete v neskončno prostorje. Prebivalci planeta Viculuma, ki so ga odkrili šele pred mesecem, so obžalovali v svoji, eno minuto pred startom dospeli brzojavki, da se bo dr. Fosforius šele na poletu nazaj oglasil na Viculumu. Zdaj je bilo vse pripravljeno. Generalna ura družbe Caeloekspres, ki je denarno podprla polet v vsemirje, je oznanila 37. uro in 56 minut. Kazalec je hitel naprej... 57... 58... 59... Dr, Fosforius je držal na ročki roko znanstvenika, polno odločnosti. Ura je bila 38,00! Mogočno hrumenje je napolnilo ozračje. Raketa Caelo je bila čez dv esekundi nato že 138.3 kilometra oddaljen od zemlje. Dr. Fosforius je stal in gledal na uro, ki je oznanjala razdaljo. Luna
je bila ie zadaj, slišati je b51o_brnenje njenega sukanja. Trije blisk i so švignili mimo. Alfonz je planil kvišku. Znojne kaplje se mu bile orosile čelo. Pravkar se je hotel dotakniti regulatorja, ko ga je dr. Fosforius smehljaje se odrinil, rekoč: »Dragi moj, to je bil le pozdrav profesorja Williamspleena, ki biva v luninem žrelu žaradi opazovanja.« Alfonz je spet pogledal ven v neizmerno vsemirje. V dalji je opazil ogenj, ki se je večal in večal. Poklical je profesorja. Učenjak je prebledel. »Grom in strela, ali sem se zmotil? Ali bi se bil vštel? Ali veste, kaj je to? Nič drugega ko strašau-ska Selandrinova repatica! Grozno, grozno!« — Bolščala sta ven. Ogenj je postal krogla, krogla je plamtela. Dr. Fosforius je prijel Alfonza za roko. »Človek, vi trepečete kot list na vodi!« — Krogla je postala plošča samih plamenov. Plošča je začela vse drugo pokrivati. »Skozi njo morava!« je zavpil doktor, »morava skozi jedro repatice!« Alfonz je pogledal na merilo: 130.347 kilometrov na uro! Strahotna brzina! Doktor Fosforius je planil k regulatorju: »Morava skozi komet!«
Poročilo uredništva:
Po poslednjem nadaljevanju se je nai. nrednUc Tone čačka zgrudil. Ko mu je domišljija še bolj vzplamtela, je vse napisal na papir in ga pomotoma dal na kruh in pojedel. Zdaj je v norišnici. Zato obžalujemo, da ne moremo objaviti nadaljevanja in prosimo čitatelje, da nam z razumevanjem oprostijo.
to me kar trga na dvoje. Rad bf...« In pri
tem je hrepeneče pogledal Elviro. Ona se je globoko zazrla vanj. Potem sta se odpeljala k
ezeru. Ali je bilo mrdo na samotni klopci? 'e, o, ne, zakaj v srcu jima je žarel ogenj
H
in...
Uredništvu!
Zdaj mi je pa zadosti! Človek Je naročen na Vafi list, ki ga z današnjim dnem odpovedujem, zakaj moja hč.i si jo Vaš nesramni roman včeraj izstrigla, fc»ar ni še nikdar Btorila. To naj di bila ljubezenl To nI ljubezen. Vi prav nič ne veste, kaj je ljubezen, ljubezen je bolj nežua, veste. Sramota, da to ob-javitel	Jerica Malnar, mati.
3. nadaljevanje
Nenadoma se je Alfonz zdrznil, rekoč: »Moja ljubezen do tebe je prehuda!« Plaho se ie odmaknil in je opazil, kako je ona zardela. Preko nadahnjene škrlataste rdečice na njenem desnem licu se je kodral cvetoč kodrček, ki ga je on nalahno pobožal z enim prstom. Elvira bi se bila skoraj onesvestila od sreče. Alfonzov moški ponos, njegovo viteško vedenje, vse to je povzročilo, da so se ji od radosti zasolzile oči... Nenehoma so ji solze polzele po nežnih licih in kapljale na nežni les klopi ob nežnem, tihem jezeru. Ko je vzela iz svoje torbice majhno stekleničko kolonjske vode, da bi si ohladila svoje vroče in lepo čelo, Alfonz je medtem iskal zanjo poslednje cvetove lokvanja, tedaj je nekaj zahrstljalo v bližini. Mogoče psiček?
Poriv urednlštvnt Ljndj« l«žjl, ail ste vsi znoreli 1 Pravkar »om so malo oddahnil pri zajtrku in sem bral Vaš roman. Saj to je vse noro! Kateri pametmi človek bo pa to bral* Takole cmorlkanje o ljubemil! To bo čenče! Dajte nam kaj od Wallu.ea, pa ne takšnole otrobe! Nehajtti žel	N. N.
4. nadaljevanje
Se je hrustljalo. Nenadoma, kaj je bilo to? Detektiv je planil s skokom h klopci, l.jer je dekle brez življenja omahnila. Močno je dišalo po neki čudni dišavi. »Čudno, čudno,« je dejal AUan Gray, »dišave, tu — v goztju?« Iztegnil je stekleničko iz roke in jo je vrgel
v vodo, kjer je siknilo iz nje. Tedajci je prišel Alfonz z lokvanjem v roki. Allan Grav je kriknii: »Pnmite morilca!« tedaj pa si je Mr.
[^TEHNIKA
Konserviranje v hladu
Vzporedno z razvojem različnih panog tehnike gre tudi razvoj ohranjanja živil. Tudi tukaj so v gradnji raznih hladilnih naprav itd. Američani Evropcem marsikje pokazali pot. Dandanes so n. pr. v Ameriki že zelo razširjeni hladilni stroji, ki so zelo primerni tudi za majhno gospodinjstvo in ki se, kljub svoji za naše razmere precej visoki ceni, uvajajo tudi pri nas.
Industrija ohranjevanja živil ima poseben pomen za industrijske države, ki so glede preskrbe z živili navezane na nakup in uvoz živil od drugod. Za take države je ta problem že v mirnem času sila pereč, toliko resnejši je v vojni.
Najbolj preprost in najnovejši način ohranitve živil je ohlajevanje! Ta način je v uporabi menda že, odkar pomnimo (ledenice). Skrbno raziskovanje pa kaže, da ni vseeno, pri kaki temperaturi hranimo živila. Razna živila zahtevajo različne temperature.
Ohranjevanje živil z nizkimi temperaturami je posebno važno za tiste vrste živil, ki se hitro pokvarijo, n. pr. meso, jajca itd. V Ameriki pa konzervirajo s hladom tudi najrazličnejšo zelenjavo, sadje in podobno. Industrija konzerviranja zelenjave s hladom je že tako razvita, da predelajo, po podatkih iz leta 1937, v Združenih državah 40.000 ton zelenjave in 60.000 ton sadja letno. Za ohranjevanje seveda ni enako pripravna vsa zelenjava in vse vrste sadja, posebno če želimo, da zelenjavi odnosno sadju tudi ob zmrzovalnem konzerviranju ohranimo prvotni okus in aroma, kakor tudi čim več hranilnih snovi, zlasti vitaminov, ki v neprimernih prilikah zelo hitro razpadejo. Zanimivo je, da zmrzovanje poslabša okus nekaterih sadežev kakor jagod, borovnic, breskev in paradižnikov, v nekoliko manjSi meri okus malin, špargljev ln sliv; pri kislih sadežih okus pri zmrzovanju dosti manj trpi kakor pri sladkih. Pa tudi če sadje prej parimo, se dosti manj pokvari okus. S tem da izgubi sadje odnosno zelenjava pravi okus, že lahko rečemo, da smo dobili manjvredno blago. Iz tega vidimo, da ne zadošča za pravilno ohranitev sadja samo to, da ga ziožinio v ledenico, ampak da je
pred zmrzovanjem potrebna primerna predpriprava. Kakor učijo izkušnje Američanov, se sme za konzerviranje odbrati samo sveže, nepoškodovano sadje in zelenjava. Blago, ki je namenjeno za konzerviranje torej ne sme biti po ure dolgo izpostavljeno soncu ali pa slabemu vremenu. Pri prevažanju je treba z blagom previdno ravnati, da se ne pomečka in obtolče. Zelenjava se pred zmrzovanjem op^ri, ne sme pa biti pri parjenju predolgo izpostavljena vročini, ki bi pokvarila redilne snovi. Namen parjenja je, da se uničijo v zelenjavi nekatere snovi, ki bi v času zmrzovanja poslabšale blago, ki ga hočemo ohraniti. V praksi sta čas kakor tudi vročina pare čisto natančno določena. Nove težave nastopijo spet pri samem zmrzovanju. Za tovarno bi bilo želeti, da bi za vse vrste sadja in zelenjave zadoščal en sam način ohlajevanja. Toda tudi tukaj mora biti postopek različen. Kumare se n. pr. vložijo v posodo take kakršne so, špinača pa se mora pred ohlajevanjem sprešatl v primerne zavoje Sadje se vlaga različno. Nekatere vrste zahtevajo, da jim pridenemo določeno količino sladkorja, druge zopet ne. Druge vrete (fige) se pred zmrzovanjem zavijejo v celofan, ali v povoščen papir, zopet druge moramo ohlajati v močnem prepihu.
Splošna kultura se dviga?
Na kolodvoru: »Prosim čtivo za na pot Prešernove poezije!« v
n it u ž i n
Talar Marija
Na Silvestrov večer
Ura bije polnoči, staro leto se leoi, staro se od ruis poslavlja, novemu že pot pripravlja, staro se umika v kot, o novo je odprta pot.
Vrata odpri na stežaj, k tebi sreča pride naj, sladki so nam naši upi, ia kijev zlata polni kupi, lic veselih vsi naprej, nihče več nazaj ne glej.
Kar je bilo hudih dni, naj v pozabnosti zaspi, a na lepe ure jasne, naj spomin nam ne ugasne, žarek svetel naj bodri, v novem letu nas krepi.
V novo srečo vsi naprej, novo leto, hej, juhej, k nam pripelji se s kočijo, poj nam novo melodijo. Z Bogom, staro, ti greš v kot, čas je vrgel te za plot.
Novo leto, haj, juhaj, lepih sončnih dni nam dajl Polne kleli, polni sodi, sveti Marko blag nam bodi, žita v snopih in mesa, Bog naj nam vse leto da.
Dom
v pričakovanju novega leta
Sezimo si krepko v dlanj Novo leto, dober dan! Spusti se navzgor po klancu,
Zdravja v novem letu
Ko se oglasijo zvonovi novega leta, želimo vsi, da bi bilo novo leto zdravo in srečno. Da bi ta želja ne ostala samo prazna želja! Zdravje je že sreča, a dokler je človek mlad in brez skrbi, se mu dozdeva zdravje nekaj samo po sebi umevnega. Saj se nam tudi ni treba dosti brigati za to vprašanje, če vsaj razmeroma redno in pametno živimo. Tudi ni treba, da bi se bali te in te bolezni, zakaj strah spričo bolezni je že bolezen sama. Glede na pametno, zdravo življenje pa vendar nima vsakdo mirne vesti in vprav v praznikih se je brez dvoma ta in oni kaj pregrešil glede na zdravje. Paziti je na to, da vse ni za vse in da kar temu nič ne škoduje, je za drugega že bolezen.
Stopimo v novo leto v letnem času, ki ima malo svetlobe. Zatorej poskrbimo, da izrabimo sleherni sončni žarek. Kako bi bilo, če bi vsak dan po kosilu vsaj urico prehodili peš? Vsaj dvajset minut sonca, svežega zraka in telesnega gibanja je za človeka, ki sedi v pisarni več vredno kot cel zavoj praškov za živce. Ko nastopi predpomlad, čuti človek pomladansko utrujenost in potrebuje več spanja, in za otroke nastopi doba ribjega olja. Utrudljivemu marcu sledi spremenljivi april in vzburljivi maj.. Zdaj je potrebno, da se prirodi b*»Ij približamo in da se začnemo utrjevati, če že nismo utrjeni. Za poletje le nekaj opominov! Tisti, ki so debelušni, naj plavajo, mršavci pa naj le lahko telovadijo in hodijo na izlete. Zmeraj v vodi čofotati in se paliti na soncu, ni zdravo; sonce, vodo, veter, zrak in gibanje je treba uživati v enakih delih, to je pravilni
recept za zdravje. V poletnih počitnicah ima potem vsakdo pravico, da počenja, kar mu je všeč, le da je pri tem tudi kaj počitka, zakaj človek mora priti v svoj poklic spočit, ne pa zdelan od svojih »počitnic«. Ko potem nastopi jesenska doba nahoda in trganja, prejme človek pobotnico za svoj način življenja in za uspeh utrjevanja in se ga prehlad ne bo prijel. Zal pa se nam naši bližnji le preveč približajo in kihajo in kašljajo svoje bacile v nas. A telo nam je utrjeno in čez nekaj dni smo ozdravljeni.
Isto velja za zdravje naše duše. Če stopimo v novo leto brez misli na trden sklop, da se bomo obvarovali te in te duševne bolezni; če ne uživamo večnega Sonca in se ne vadimo v duševni telovadbi, nam bo duša zmeraj bolehala, zmeraj nas bo kaj skrbelo in strašilo. Z zaupanjem v Boga za vse novo leto pa smo utrjeni spričo vsega, pa bodi karkoli! Če je Bog 7. nami in našo družino — kdo nam kaj more?
Ne jezite sel
Jeza more povzročiti, da prebava ni v redu, da začne glava boleti, da zastane krvni obtok, da se te polasti zlatenica. Kdor je že sploh nervozen, dobi po jezi vročino. Pri tem izgubiš tek do jedi, sili te k bljuvanju, želodec ne obdrži jedi v sebi. Zatorej se premagaj, kolikor se le moreš, da ne vzkipiš in se ne razjezišl
Jopica za vsah dan in pražnje prilike
Na sliki vidiš: 1. Jopico iz tvveeda s kapuco. 2. Moder, pleten žemper. 3. Kockasto taftasto jopico. 4. Žametasto jopico.
Črno krilo in kratka jopica sta pozimi zmerai uporabni. Za vsakdanje prilike so naj-
primernejše progaste ali kockaste jopice.
Pletene jopice so zdaj zelo preproste glede na vzorce in glede na obliko, vendar so bolj lične kot one iz prejšnjih let. Tudi v pražnjih družbah so zdaj videti pleteni žempri. Barve so živahne, vzorci preprosti.
Druge jopice so iz svile ali brokata. Zelo so e'egantne, čeprav ne predrage in preproste.
jasi k nam na belem vrancu, novo le odslej veljaj, Bog nam svojo srečo daj!
Prašiček, znak sreče?
Tudi po naših izložbah vidimo okrog novega leta prašičke, češ da pomenijo srečo. Narejeni so iz različnih snovi, so večji in manjši in kot obeski čisto majceni. In imamo hranilnike v obliki prašička.
Kako je to, da bi vprav prašič pomenil srečo? Saj je ta domača žival večji del prava jiravcata nadloga za hišo, ker j>otrebuje mnogo krme in to že navsezgodaj. In ko mislimo, da ga bomo, lej>o epitanega zaklali, pa ti dobi kako »jioklicno« bolezen in — pogine. Kmetica strahoma oj>azuje vsak dan zafrknjenii repek občutljive živali; če visi nekega dne ohlapno nizdol in ni več na pol droga zvit, pa je nemara že vse pitanje zaman in kaka bolezen ga že napada, tako da ne Ih> iinelu kmet nobenega haska od prašiča. Prašič je zmeraj v zvezi o skrbmi v hiši, in tudi veselje ob kolinah je čestokrat zagrenjeno s trihinami.. .
Zakaj torej mislimo, da naj bi prašiček pomenil srečo?
Srbski narod veruje, da je prašič znak sreče. Zakaj? Zato, ker s svojim rilcem rije od zadaj v ospredje, v nasprotju s kokošjo, ki s kremplji brsfaa od spredaj navzad in si tako '»odbreka*
Da omogočimo vsakomur nakup
znizujemo ceno
ftrinenim izdelkom
iz kož domače divjačine.
I. ROT
LJUBLJANA, Mestni trg St. 5
mnogo dobrih etvari. — Vendar ee nam ta razlaga še ne zdi zadostna za jx>men »prašičje srečec. — V neki knjigi o ljudskih vražah je zapisano: Že v davnih časih je bil prašič tista žival, ki so jo najrajši polagali na žrtvenik. Kdor je jedel takega žrtvovanega prašiča, je bil deležen blagoslova. Mimo tega je prašič veljal kot znak rodovitnosti, kar je pomenilo — vsaj v poganskih časih — vendarle nekakšno srečo. Nevesta so dobivale prašičje repke, da so jih pojedle, in prav tako otroci, da bi bolje rastli. Kvartopirci so nosili prašičje repke s eeboj v žepu, da bi imeli več sreče
Ponekod je znana ljudska vraža (na Češkem), da se tistemu, ki se je pridno postil, prikaže zlat prašiček. Nekdo ie to tako razložil, da se je ta vraža zato udomačila, da bi se otroci rajši postili. Ta pametna razlaga utegne biti pravilna in nam vse to vprašanje precej pojasni. Rekli bi' Mogoče so si prašička, kot znak sieče. izmislili ljudje tudi za velike, otroke vprav zalo, da bi bi olajšali življenje, saj je življenje za večino ljudi en sam — velik jx>et.
PARADIŽNIKOVA JUHA NA HITRO
Narediš prežganje iz moke in opražene čebulice, doli ješ vode, dodaš paradižnikove mezge, prekuhaš, ubiješ jajce v juho in daš na mizo s pražcnim kruhom in petršiljem.
HITRA JUHA IZ CVETACE
Skuhaš do mehkega cvetačo in čebulo v slani vodi. Nato vzameš belo sredino cvetače proč, pretlačiš štor skozi sito, pomešaš z moko, daš nazaj v vodo, zavrcš in pridcneš belo sredino cvetače.
JABOLČNA JUHA
Skuhaj v malo vode jabolčne olupke; nato jih precedi. V sok daš nekaj cimeta, sladkorja, rozin in malo koščkov jabolka. To prekuhaš in vtepeš malo moke in priliješ malo eitrono-vejja soka in kanec belega vina.
Brez težav
deluj« Darmol. K temu prijetno«!
Eirl uporabi: nobenega kuhanja Ca-Bv.nitlpotlranjakrogljiclnnegren-;ih soli. Darmol ie okusen kakor Čokolada. Ns poskušajte i nepreli-kuSenlml preparati, temveC uredile svojo prebavo x dobrim odvajalnim sredstvom
50 LETI
■•USMUV doti NI nit UlKUl
Tudi mi bomo cepili
Sedaj, ko imamo več časa, si oglejmo naš sadovnjak in določimo, katera drevesa bomo cepili ali precepligali.
Vsa sadna drevesa, ki so 6tara in nam ne rode več dobro, posekamo, na njih mesto pa vsadimo mlajša drevesa boljših vret Tisto drevje pa, ki je močno v ra6ti, a nam ne rodi, precepimo.
Cepiče za cepljenje si moramo pa kar omisliti. Režemo jih od odraslih rodovitnih dreves, ki ra6to pri istih krajevnih in podnebnih prilikah. Cepiči naj bodo od tistih 6ort, ki so se v našem sadovnjaku najbolj obnesle in največ rodile. Raje manj vrst, a te dobre! Cepiče režemo sedaj pozimi, za češnje ije skrajni ča6 še januar, a za hruške in jabolka še prvo polovico februarja. Pozneje rezani cepiči niso več sposobni za shranjevanje in so le za takojšno uporabo Cepiče hranimo v zemlji, v kleti, a še najbolje, kar v snegu.
Mnogo jih je, ki bi radi sami cepili, pa ne vedo, kako, zato ne bo odveč, če si že sedaj narežemo nekaj šib in 6e urimo v precepljanju. Stvar ni nikakor težka; treba je imeti le nekaj izkušnje in se mora posrečiti.
F		fc?
r ?		\
H	(	
M	>	1
> 3		v
U
i.
Spomladi, ko se drevje še ni odelo v zelenje, pričnemo z različnimi načini cepljenja 6adnega drevja. Cepiče pa 6i moramo priskrbeti že v jeseni.
Najbolj navadno |e cepljenje z dolago, kot nam ga pojasnjuje slika 1. Tu mora biti podlaga prav tako debela kot cepič. Obe moramo odrezati poševno ter gladko in obe ploskvi združimo, tesno povijemo in namažemo s cepilmim voskom. Cepiču pustimo 2—3 očesa in ga pri zadnjem očesu nekoliko prostrani, a globoko odrežemo. Stvar je videti popolnoma enostavna, kar pa tudi v resnici je, treba je le vaje in še vaje.
Dostikrat pa precepljamo starejše drevo, pri katerem so veje debele. Tu z dolago ne opravimo ničesar. Tedaj 6i lahko pomagamo na več načinov. Slika 2. nam kaže, kako cepimo za lub. To cepljenje pa je mogoče le, če je le6 že dovolj muževen in lubje odstopi.
Vejo, ki jo mislimo precepiti, odžagamo popolnoma vodoravno, a na enem koncu zarežeino navpično zarezo. Tudi cepič zarežemo vodoravno, a ne popolnoma do kraja, temveč pustimo še K celega lesu. Tu napravimo jeziček, ki mu ob robovih nekoliko odstranimo rjavo lubje, da pridemo do zelene kožice. Sedaj cepič, ki naj ima 3—4 očesa, potisnemo v zarezo na veji tako, da pride zadnje oko tik nad skorjo podlage. Cepljcncc trdo povežemo, rano in odžagano ploskevv pa namažemo s cepilno 6molo.
(kJ
Podlaga ne sme biti predebela. Odrežemo jo počez, a ii izrežemo kot nam kaže slika 3., tudi majhen jeziček lubja in lesa. Cepič odrežemo prav tako kot pri cepljenju za lub, le da mu ne odstranimo vrhnje rjave kožice. Pri tem cepljenju moramo posebno pažnjo polagati na to, da se obe skorji vsaj na eni strani tesno prilegata, da 6e tako vzdrži življenje v cepiču. Tudi tu moramo vse lesne dele temeljito zaliti s cepilno 6molo, cepljenec pa dobro privezati.
Slika 4 pa nam kaže, kako lahko spremenimo cepljenje v zatič. Razlaga je odveč, ker se vse, kar je važno, vidi iz 6like.
rv.
Zaupanje na denarnem trgu se veča?
»Kaj. samo dva kovača bi rad? Ali ti jih ne smem posoditi Det?»
Jugoslavija in njen razvoj leta 1939
Belgrad, 28. dec.
Natančno pred letom dni so s« v našem notranjepolitičnem Življenju zgodile spremembe, ki so globoko vznemirile vso politično javnost in močno omajale tedanjo vlado g. dr Milana Stoja-dinoviča. Po izvršenih decembrskih volitvah so se iz okolice tedanjega predsednika vlade pričeli oglašati vse odločnejši glasovi po potrebi močne roke, ki naj bi zamenjala dotedanjo pomirjevalno politiko nasproti Hrvatom tedanjega notranjega miniitra g. dr. Korošca in spremenila docela politični pravec vlade IRZ. Ti krogi so dejansko prevladali in so zase docela pridobili g dr. Stojadi-novlča. Ta je na ljubo tem krogom spremenil vlado ter je namesto g. dr. Korošcu poveril notranje ministrstvu dotedanjemu upravniku mesta Belgrada g. Ačimoviču. G. dr. Stojadinovič je odstranil iz vlade večino ministrov, ki so mu bili nevarni za izvedbo njegovih političnih ciljev Med preostalimi je še bil tedanji minister za socialno politiko in ljudsko zdravje g. Cvetkovič, proti kateremu so pa započeli strahotno gonjo, v kateri niso izbirali sredstev.
Padec 5to!ad!novlieve vlade
Nezadovoljnost s politiko, ki jo je hotela izvajati rekonstruirana vlada g. dr. Stojadinoviča, je raslo vedno bolj tudi v JRZ kakor tudi v drugih političnih krogih, ki so zaradi odstranitve g. dr. Korošca kot preizkušenega državnika postali nemirni, ker niso imeli nobenih zagotovil več, da se bo notranjepolitični razvoj usmeril v pravec, ki bi omogočil sporazum s Hrvati. V takem razpoloženju in negotovosti sta se 16. januarja sestala novoizvoljena skupščina in senat. Poleg poslancev
JRZ so prišli v skupščino še poslanci srbske združene opozicije in JNS, medtem ko so poslanci SDK na zborovanju v Zagrebu sklenili, da tudi v tej skupščini ne bodo sodelovali. V senatu pa je bilo medtem samo izvoljeno predsedništvo. Predsedniško mesto je prevzel g . dr. Korošec, ki ta položaj še danes zavzema.
Verifikacijska razprava v skupščini je vsej javnosti pokazala, da se nova vlada g. dr. Stojadinoviča resnično oddaljuje od strankinega programa in od volivnih napovedi glede rešitve hrvaškega vprašanja. To je jasno izpovedal tedanji prosvetni minister g. Kujundžič z besedami: »Nikdar ne bo v Bosni in Hercegovini ideja Kupinca premagala ideje Soluna in Kajmakčalana.« Zaradi odstavke peterih ministrov na tako važnem notranjepolitičnem vprašanju je g. dr. Stojadinovič dne 4. februarja dopoldne podal ostavko vse vlade. Nj. Vis. knez namestnik je pričel takoj s konzultacijami, nakar je Nj. Vis. knez namestnik dal mandat za sestavo nove vlade Cvetkoviču. Mandatar krone je poverjeno nalogo z lahkoto rešil. Nova vlada je imela pred seboj parlament. Poslaniški mandati so bili sicer že verificirani, potrebno pa je bilo še izvoliti stalno skupščinsko predsedništvo in stalne odbore. Stvar ni bila enostavna in je bila previdnost na mestu, da se vlada zaradi gonje, ki so jo nepomirljivi elementi tako v stranki kakor tudi v poslanskem klubu zač»li proti njej, ne bi znašla v manjšini. Zato je bil 13. februarja sestanek izvršilnega odbora stranke. Sprejeta sta bila sklepa:
1.)	da JRZ v celoti podpre vlado g. Cvetkoviča in
2.)	da JRZ kot stranka v vsem nadaljuje svoje delovanje v slogi za edinost. Po tem sestanku je bila skupščina sklicana za 16. februar. Za predsednika je bil izvoljen g. Milan Simonovič, za prvega podpredsednika pa g. Mihelčič. Tega dne je bilo v skupščini tudi prvo glasovanje za vlado, ker so bili vsi kandidati za skupščinsko predsedništvo njeni kandidati. Odanih je bilo 257 glasov za, praznih glasovnic pa je bilo 35, kar je takoj pokazalo, da se poslanci iz najožje okolice g. dr. Stojadinoviča niso držali sklepa izvršilnega odbora stranke.
Cvetkovičeva vlada pripravlja sporazum
Na tej seji je predsednik vlade in notranji minister g. Cvetkovič predstavil svojo vlado parlamentu z deklaracijo, s katero je poudaril, da je ta vlada prišla na državno upravo s posebno nalogo, da prične konsolidirati in urejevati naše notranje razmere, da pripravi in prične reševati tiste probleme, ki bi omogočili tako konsolidacijo. Stoječ na načelu, da se morajo med nami napraviti stalni, boljši in močnejši odnosi glede sodelovanja v državnem življenju na podlagi popolne enakosti in enakopravnosti ter pri tem upoštevati važne momente naše zgodovinske preteklosti, kr. vlada smatra, da mora biti sporazum s Hrvati njena jasna in odločna politika.
Takoj po sprejetem preračunu je pa g. Cvetkovič šel na delo in se je lotil naloge, s katero je prišel na vlado. Dne 2. aprila je ob splošni pozornosti politične javnosti odšel v Zagreb ter se je tam dvakrat sestal z dr. Mačkom. Na prihodnjem, drugem, sestanku dne 15. aprila sta gg. Cvetkovič in dr. Maček že izmenjala konkretne predloge za rešitev hrvaškega vprašanja. Teden dni pozneje je drugemu sledil tretji sestanek, 27. aprila pa četrti, tako da sta naslednjega dne gg. Cvetkovič in dr. Maček že lahko izjavila, da sta pogajanja zaključila. V interesu splošne stvari je nato, kakor je predsednik g. Cvetkovič izjavil dne 6. junija v Kar-lovcu, v sporazumevanju nastal kratek zastoj. Gotovo je pa bilo, da bodo razgovori, ki po besedah g. dr. Korošca na zborovanju dne 14. maja v Celju, niso bili nikdar poprej tako resnično in pošteno zamišljeni kakor sedaj, morali privesti do spora-zuma.
Na zastoj razgovorov je gotovo tudi vplivala okolnost, da je bilo treba urediti odnose tudi v stranki JRZ, ki je g. Cvetkoviča ves čas nosila in ga tudi dvignila na vodilno mesto v državi, ker so v njej ljudje g. dr. Stojadinoviča začeli veliko gonjo tako proti g. Cvetkoviču kakor tudi proti načrtu, ki sta ga za rešitev hrvaškega vprašanja pripravila gg. Cvetkovič in dr. Maček. Predsedništvo kluba JRZ je zato sklenilo predložiti glavnemu odboru stranke izključitev iz stranke g. dr. Stojadinoviča in 19 njegovih najožjih sodelavcev, kar se je zgodilo 19. jul. na sestanku širšega glavnega odbora stranke, na katerem je bil izvoljen za novega predsednika JRZ g. Dragiša Cvetkovič,
Sporazum doieien
Po tem sestanku se je politično življenje iz 3elgrada preneslo na Bled, kamor je odpotoval rf Cvetkovič, in v Begunje, kamor že več let zahaja na počitnice g. predsednik dr. Korošec. S tem so se pa v drugi polovici julija in avgusta zopet lahko nadaljevala zastala pogajanja, tako da so bila do 24 avgusta v skupni avdienci gg. Cvetkoviča in dr. Mačka pri Nj. Vis. namestniku Pavlu na Brdu uspešno zaključena. Nj. Vis. knez namestnik je v soglasnosti ( kralj, namestnikoma »prejel predložene osnove za rešitev hrv. vprašanja. Naslednjega dne se ie g. Cvetkovič z letalom vrnil v Belgrad in je takoj sklical sejo min. »veta. Na nje, je bilo skle-•ieao da vlada poda ostavko, ker j* izvršil* »vme
nalogo. Ostavka je bila takoj sprejeta in sestavo
nove vlade je visoko namestnišlvo zopet poverilo g. Cvetkoviču, ki je izbral za svoje sodelavce poleg g. dr. Mačka še vse ostale člane sedanje vlade. Sporazum s Hrvati je bil takoj objavljen. Vlada je pričela takoj izvajati sporazum s Hrvati in ga izvaja še danes. Večina poslov iz centralnih uradov ie že prenesena na bansko oblast v Zagrebu. Izvajanje samega sporazuma pa je v krajih izven banovine« Hrvatske vzbudilo precej nevolje, ker še ni bil rešen položaj teh pokrajin. Gotovo je, da bo poleg banovine Hrvatske še banovina Slovenija ln verjetno samo še tretja enota, ki bo obsegala srbske pokrajine. Za izvedbo sporazuma s Hrvati je vlada uporabila znani § 116 sedaj veljavne ustave. Vse spremembe pa, ki se izvedejo na podlagi določila tega paragrafa, mora, pozneje odobriti Nar. predstavništvo, t. j. skupščina in senat. Zato bo nova skupščina imela značaj ustavotvorne skupščine, česar se morajo vsi odgovorni politiki dobro zavedati in dobro paziti, kakšna bo ta skupščina in kdo bo vanjo prišel. Da se ne bi zgodila kaka nesreča, je potrebno, da se pred temi volitvami izvede državna preureditev na vsem državnem področju ter se morajo o vsem že vnaprej dogovoriti in sporazumeti vse stranke, ki bodo nosile to novo skupščino. Zato ne bi bilo pametno, še manj pa državniško, iti na volitve v ustavotvorno skupščino brez strogo določenega programa, ki ga morajo večinske stranke že vnaprej med seboj sprejeti in si obljubiti ter se zavezati, da ga bodo v ustavotvorni skupščini tudi uresničile!
Za kmeta in delavca
Brez dvoma mora vsak objektiven človek priznati, da je že JRZ pred sedanjo vlado mnogo storila za zboljšanje gospodarskega stanja podeželja in delavstva. Saj je bila vlada JRZ prva, ki je pričela kljub povečanim izdatkom za državne potrebe zniževati davke, n. pr. zemljarino. lotila se gotovo enega najtežjih vprašanj razdolžitve kmeta in vsak mora priznati, da ga ni reševala demagoško, temveč z resnostjo, kakor ga tako važen problem zasluži. Na drugi strani je pa z raznimi trgovskimi pogodbami preskrbela kmetu boljše cene za njegove pridelke. Z eno besedo, vlada je imela gotov kmečki program, ki ga je izvajala, kakor je na drugi strani dala delavstvu zakonodajo, kakršne nimajo niti vse moderne evropske države. To so vendar krepke in odločne poteze, ki jih pri vladah, ki so bile na oblasti pred JRZ, zastonj iščemo. Gotovo je, da bosta glavni stranki sedanje vlade, JRZ in HSS, kmečki program še bolj poudarili, kar je tudi že napovedal
sam predsednik vlade g. Cvetkovič na zadnjem obisku v Kmetijski zbornici v Nišu.
Pri sklepanju novih trg. pogodb je bila vlada zelo aktivna tudi letos. Celo vrsto novih pogodb imamo pred sabo. Tako so bila letoi z našo sosedo Nemčijo trikrat trg. pogajanja, prvo v marcu, drugo v maju in tretje v oktobru. Karakteristika doseženih sporazumov je povečanje izmenjave blaga in večje zavarovanje terjatev naših izvoznikov. Z Italijo se je tudi povečala izmenjava blaga, z Grčijo so pa pogajanja imela za cilj, da trg. odnose med obema državama postavijo na solidnejšo podlago, čeprav bi se pri tem promet zmanjšal. S Švico se je izvršil prehod iz kliringa na svobodne devize ter sedaj Švica kupuje pri nas več kakor prej._ Pri pogajanjih s češko-morav. protektoratom se je rešilo vprašanje plačilnega prometa tako, da sedaj naša država odplačuje svoje dolgove pri češki industriji, ki so plačljivi v zlatu, potom kliringa. Z Romunijo se je ukinil kliring, ki je bil škodljiv tako naši izvozni kakor uvozni trgovini. S Francijo sta bili letos dve pogajanji. Rezultat doseženega sporazuma je ta, da bo od sedaj Francija pri nas dejansko kupovala več kakor pa do sedaj, ker država svojih dolgov v Franciji ne bo več plačevala z zlatom, ampak z blagom. Zadnji sporazum z Madžari je zavaroval naše terjatve. Madžarska je svoj dolg že poravnala, prav tako Turčija, ki je višino svojega dolga 17 milijonov din plačala z bombažem. V tem pravcu bo vlada tudi v novem letu nadaljevala svoj program, kar bo prineslo tako kmetu kakor ostalim stanovom samo nove koristi. Vsekakor mora biti — in to
diti. Sprva so nekateri vladni krogi mislili, da bi bilo pametno, ko bi se poprej razpisale nof volitve, nakar bi se šele nadaljevalo preurejanje države. Zdaj pa je zmagalo stališče, da bo treba poprej urediti državo, potem bodo šele volitve po novem zakonu, ki ga je vlada v glavnem že izdelala. Ker pa je med tem nastopila velika evropska kriza, ko je izbruhnila svetovna vojna, je postala prva dolžnost vlade, skrbeti za mir in red doma, varovati nevtralnost, da se ne zapletemo v kako vojno, ter zraven reševati gospodarske in socialne zadeve, ki so zaradi evropske vojne vedno bolj pereče. To zda} vlada v polni roeri dela. Vendar je stvar vse jugoslovanske javnosti, da se tudi vprašanje notranje preureditve države čim prej izvede do popolne zadovoljnosti Slovencev in tudi Srbov, ko so že Hrvati dobili svojo banovino. Kajpada bo vso preureditev potem ko bomo dobili parlament, morala potrditi še narodna skupščina, nakar bo začasna preureditev postala stalna.
Prva posledica banovine Hrvatske je bila tudi za nas Slovence ta, da smo dobili svoje vrhovno sodišče v Ljubljani, med tem ko smo doslej imeli vrhovno sodišče v Zagrebu.
Ker ni parlamenta, so bile razpisane volitve za senat. Pri teh volitvah so vne vladne stranke enotno nastopile. V Sloveniji so bili izvoljeni vsi štirje senatorji JRZ ob ogromni udeležbi volivcev: županov in banskih svetnikov.
Komunisti rovarijo
Medtem pa, ko se je nova vlada postavila na stališče, da je treba dati čim več svobode, so se začele snovati zlasti na Slovenskem, pa tudi na Hrvatskem in v Srbiji nove stranke in strančice. Zlasti komunisti pod vsemi mogočimi imeni na-
šo jim verjeli. Ko pa se je Stalin zvezal s hitlerizmom zoper Poljake, so brž presukali in ne govore več o slovanstvu. Nato so govorili zoper
vom samo nove koristi. Vsekakor mora Diti — m to	st0paj0 ter skušajo mešati ljudi. Sprva so pri nas
vlada hoče — naša zunanja gospodarska politika	nastopali za zmago demokracije in slovanstva,
taka, da dobimo kolikor mogoče več deviz, čeprav	feš da je gtalin Slovan in demokrat. Le bedaki
moramo tudi svoje stare trg. zveze izpolnjevati na I -- •-•-— - • v- — -- ci-m- ------1 - u:n„
klirinški podlagi.
V teikih dneh
Da bo vlada tudi v bodoče z vzemi razpoložljivimi sredstvi zaščitila predvsem široke ljudske sloje, je dokazala tudi zadnje dni s številnimi uredbami gospodarskega in finančnega značaja, kar bo za te sloje v teh hudih dneh pomenilo vendar precejšnjo razbremenitev. Edino, kar je temno, je finančna politika, ker narodna obramba iz zunanjepolitičnih ozirov potrebuje velike kredite, proti čemur seveda nihče ne more biti, ker je tudi za slehernega našega državljana, in tako tudi biti mora, blaginja države najvišji zakon, vendar pa to le zeio obremenjuje narodno gospodarsko življenje. To so pač zahteve sedanjih hudih dni,_ ki jih moramo vsi drage volje izpolnjevati in storiti vse, da bo naša oborožena sila še boljša in popolnejša.
Kolesa Nntnovetst otr. vozithl
molor|l trtclhlfl Šivalni
siroti _
® Igračnl vozISkl, skiroji, avtomobilčki, koles, deli >•
Tribuna r.D.L. Ljubljana, Karlovška cA
Podružnica: MARIBOR, Aleksandrova 26.
Slovenci leta 1939
vojno za mir in zoper imperializem Francije in Anglije, ki so za niu še pred pol leta šli v ogenj. Kakor hitro se je Stalin zvezal s hitlerizmom, so pa začeli napadati Francijo in Anglijo ter vsak imperializem. Zd..j pa, ko je Stalin imperialistično napadel Fince, ki so socialno najbolje urejena država sveta, zdaj je njihova igra jasna tudi največjemu tepcu. Pri nas so hoteli povzročiti nerede Ko smo lansko leto osorej pisali pregled do- morala odstopiti vsa Stojadinovičeva vlada, nakar ;n z neredi našo državo pahniti v vojno. Da se
........... ....... je po posvetovanju z dr. Korošcem kot predsedni- jjm to ni posrečilo, je zasluga pametnih ljudi in
kom senata in drugimi političnimi voditelji dobil pa vlade, ki je znala te izgrede v Belgradu in na od regentskega sveta nalogo sestaviti novo vlado Hrvatskem zadušiti. Značilno je, da so tamkaj naj-Dragiša Cvetkovič. Ta je svojo vlado kmalu se- bolj goreči komunisti otroci bogatih očetov, ka-stavil in potem v skupščini večkrat naglasil, da kor se je pokazalo zlasti v Belgradu. Na Hrvat-hoče izvesti sporazum s Hrvati ter začeti zaradi skem so komuniste že začeli pošiljati v taborišča preureditve države takojšnja pogajanja. Spočetka | na --J-'-pa je nova vlada v skupščini imela težavno stališče, ker se ni vedelo, ali jma večino poslancev
oče
fo je dokazal tudi
mačih dogodkov leta 1938, smo končali z besedami: Naši domači nasprotniki in nasprotniki slovenskega imena so zagnali velik krik, ker dr. Korošec ni več vstopil v novo dr. Stojadinovičevo vlado, ampak se je umaknil za nekaj dni v inozemstvo, da si odpočije od truda in naporov. Zato dr. Korošec teh besed svojih večnih zopernikov ne sliši. Pa če bi jih tudi slišal, da bi na nje ne odgovarjal. Saj je vse eno, kaj govore. Mi pa vemo, da je dr. A. Korošec slovenski narodni voditelj vseeno, ali sedi na ministrski ali poslanski klopi, ali je v Belgradu ali pa na Hvaru. Te zunanje okoliščine nič ne spremene na njegovi notranji vrednosti in na zaupanju, ki ga neomajno uživa v svojem narodu.« — Ti potek dogodkov v letu 1939.
Dr. Koroiec In slovenski narod
Ko se je po volitvah leta 1938 spremenila vlada, dr. Korošca ni bilo več v njej. Danes lahko povemo, da takrat dr. Korošec kot voditelj slovenskega naroda ni več mogel dati svojega imena na listo Stojadinovičeve nove vlade. Bivši zaveznik je namreč, omamljen po volitvah, zaplaval v domači in zunanji politiki v take struje, da je trajno sodelovanje z njim postalo nemogoče. — Dr. Korošec, ki je užival slej ko prej velik ugled tudi pri vseh poštenih Srbih, je bil 16. januarja skoraj soglasno izvoljen za predsednika senata. Tako sicer ni neposredno več mogel kot minister posegati v dnevne politične dogodke, bil pa je na drugi strani toliko bolj prost, da je še naprej vztrajno zastopal misel, ki jo je tudi med volitvami naglašal kot glavno svojo nalogo, da se s Hrvati sklene sporazum ter nato uvedejo v vsej državi na podlagi nove ureditve široke samouprave, ki se je za nje slovenski narod pod vodstvom dr. Korošca že 20 let boril.
To mu je priznal vsak pošten nasprotnik. Zato je bilo pravično in prav, da mu je dne 20. svečana mesto Ljubljana kot glavno in prestolno me-n sto slovenskega naroda izročilo diplomo častnega meščanstva. Dne 11. junija 1939 pa 'je dr. Korošcu v ljubljanskem Unionu po svojih županih 322 slovenskih občin izročilo diplome častnega občana. Slovenske občine kot najmanjše politično^ upravne celice našega naroda so v imenu vsega slovenstva podarile to čast, kakršne doslej ni bil deležen še noben slovenski sin, dr. Korošcu kot priznanje za njegovo nesebično delo v boju za slovenske narodne in ljudske pravice. — Tako je sodilo slovensko ljudstvo po svojih zakonitih zastopnikih. Tako pa so sodili tudi najvišji zastopniki naše znanosti, ko so ob 20 letnici slovenske univerze dne 17. decembra v Ljubljani dr. Korošcu izročili diplomo častnega doktorja slovenske univerze kot izraz priznanja in hvaležnosti dr. Korošcu, ki se je bolj ko kdor koli drugi potegoval za ustanovitev in ohranitev slovenske univerze.
Od Cvetkovlčeve vlade do sporazuma
Ko se je meseca januarja sešel novi parlament, je bilo kmalu jasno, da je v njem dosti takih ljudi, ki so poprej bili v drugih strankah ter so se zdaj priključili JRZ, ohranili pa so svoje nekdanje prepričanje, da je treba ohraniti centralizem za vsako ceno. Tem ljudem se je dr. Stojadinovič kot predsednik vlade vedno bolj udajal. Zato so naši možje uvideli, da bo treba ostro nastopiti. Povod za tak oster nastop je dal govor ministra dr. Kujundžiča, ki je v svojem govoru nastopil zoper pripravljajoči se sporazum s Hrvati. Še istega večera so slovenska ministra dr. Krek in Snoj skupaj z muslimanskima ministroma dr. Spahom in dr. Kulenovičem ter Srbom Dragi-šo Cvetkovičem poslali predsedniku vlade Stojadi-noviču izjavo, v kateri vele, da je dr. Kujundži-čev govor pokazal, da vlada glede ureditve države ni istih misli, da pa je treba izvršiti obljube, dane med volitvami ter to vprašanje rešiti. Zato odstopajo kot ministri, da bo mogoče sestaviti novo vlado, ki bo to vprašanje uredila. Zaradi lega je
prisilno delo. Pri nas na Slovenskem so komunisti skušali
Stojadinovič ali Cvetkovič. Tako je spočetka celo opozicija podpirala novo vlado. Kmalu pa so se razmere razčistile in vlada je. imela za sehoj veliko večino poslancev JRZ. Treba pa je bilo naj-
zanetiti stavko v Trbovljah, češ da gre za zvišanje plač. Zdaj pa so delavci spregledali, da so jih komunisti imeli le za priprego Stalinove politike ter so šli na delo. Politično so komunisti pri nas Ustanovili nekako Zvezo delovnega ljudstva. Kmalu prej spraviti pod streho državni' proračun, kar I Se je pokazalo, kaki tiči so za to rečjo, nakar so se je do 1. aprila posrečilo. Potem pa je predsed- podpisniki začeli preklicevati svoje podpise na nik vlade takoj šel na delo ter začel delati za njihovem oklicu, sporazum. Sam se je odpeljal v Zagreb k dr. Mačku, s katerim sta se na štiri oči menila in pogo. varjala.
Vmes je bilo tudi marsikaj težav, tako da se je zadeva zavlekla tja do konca avgusta. Takrat pa, ko je bila evropska kriza na vrhuncu, je bil dne 26. avgusta na Bledu podpisan sporazum s Hrvati. Obenem je odstopila stara vlada ter na-ka '
pravila prostor novi, v kateri so bili zastopani tudi Hrvati z dr. Mačkom, dalje SDS z dr. Budi-savljevičem ter srbski zemljoradniki z dr. Cubri-lovičem. Ta vlada je imela nalogo sporazum, ki je bil dosežen, tudi izvesti. Izdana je bila še istega dne uredba o banovini Hrvatski. S to uredbo se je na podlagi § 116 ustave spremenilo nekaj točk ustave, obenem pa je bila izdana uredba, da se na tej podlagi lahko spremene določila tudi glede drugih banovin, ki bi to želele. Tako je bila odprta pot do nove ureditve države v tistem smislu, ki smo si ga Slovenci in Hrvati vedno želeli ter zahtevali.
Od sporazuma do danes
Ker je bil istočasno razpuščen parlament in senat, je vlada dobila pooblastilo, da sme sama iz lajati uredbe z zakonsko veljavo. Na podlagi tega določila je vlada takoj začela izdelavati uredbe za prenos poslov posameznih ministrstev na hrvatskega bana. Vprašanje banovine Hrvatske pa še	.	. .
do danes ni dokončno rešeno, ker še ni izdelano, odru vprizorjena prva slovenska igra. Takih kul-
. . _ ___i .. i_____i.,.: i__________i___i ti___*___ I i____ii. !..u:i_l... _:__--	„„ c,u: M«
Drugi dogodki
Dne 3. svečana je umrl v Skoplju slovenski škof dr. Janez Gnidovec, ki ga je ves jug spoštoval kot svetega in apostolskega moža.
Dne 18. sušca smo Slovenci obhajali 525 letnico, odkar je bil na Gosposvetskem polju na Koroškem po slovenskem obredu ustoličen zadnji koroški vojvoda.
V začetku aprila je ljubljanska Delavska zbornica dobila novo upravo in novo imenovane člane, ker je prejšnja uprava slabo gospodarila z delavskim denarjem.
Dne 30. junija je nagle smrti umrl zvesti zaveznik Slovencev prometni minister dr. Mehmed Spaho. Njegov naslednik je postal dr. Kulenovič.
Od 29. junija do 2. julija smo v Mariboru obhajali mladinske dneve, ko se je slovenska katoliška mladina zbrala na svoj Zbor, kjer je pokazala svojo silo in moč.
Od 25. julija do 30. julija je bil v Ljubljani Mednarodni kongres Kristusa Kralja, kamor je vkljub napetim mednarodnim razmeram prišlo mnogo tujih gostov. Tisti veličastni dnevi katoliške skupnosti ostanejo neizbrisni.
Dne 16. decembra je Slovensko muzejsko društvo obhajalo svojo 100 letnico.
Dne 28. decembra pa je slovensko gledališče obhajalo 150 letnico, odkar je bila na ljubljanskem
kako naj se hrvatski banovini zagotovi finančna samostojnost. Zato se vlada tudi še ni mogla lotiti'drugih vprašanj, čeprav je tudi v drugih zadevah stvar pereča. Slovenci smo takoj zahtevali, naj se zdaj začne reševati tudi slovensko vprašanje. Jasno pa je bilo od vsega početka, da ne gre, da bi hrvatsko uredbo kar slepo posneli za Slo-
turnih jubilejev nimajo ne Hrvati ne Srbi. Na nje smo lahko ponosni.
To je bežen pregled domačih kulturnih in političnih dogodkov v letu 1939. Bilo je v domači in zunanji politiki sila razgibano in zgodovinsko leto. Veseli smo lahko, da se je naši državi po-
cej časa. Zdaj so te zadeve od slovenske strani urejene ter poslane v Belgrad. Zdaj le pričakujemo, da se tam naše vprašanje na^ne in reši.
Kakor hitro pa so stari sovražniki avtono-
venijo. Zato je bila v Belgradu ustanovljena po- srečilo v vseh homatijah sveta 'ohraniti ljubi mir, sebna ministrska komisija za Slovenijo. Ob enem veseli, ker se je z rešitvijo hrvatskega vprašanja pa se je v Ljubljani ustanovila posebna komisija, načelo tudi vprašanje preureditve države v našem ki naj za belgrajsko komisijo izdela vse slovenske smislu. Slovenske avtonomije tega zgodovinskega predloge, kakršna naj bi bila slovenska avtono- jeta še „jsmo dosegli, česar sicer s svojimi splet-mija. To je dalo mnogo dela ter je zahtevalo pre- | kami niso preprečili naši domači nasprotniki, pač
pa so to vprašanje zavlekli težki zunanji dogodki.
Leto 1939 je bilo leto veličastnih kulturnih in zgodovinsko-narodnih slovenskih jubilejev. V zna-. .... .......	, menju slovenske narodne in kulturne zavesti ter
mije pri nas in v Srbiji videli, kako stvar gre, so jugoslovanske državljanske zavednosti, kar oboje dvignili glave ter začeli rovariti. Pri nas je Jutro s svojim delom v jugosiaviji vsak dan vedno vsak dan ponavljalo, naj se z avtonomijo Slovenije I znova spričujemo, trdno pričakujemo da nikari ne prenaglimo. S tem je hotelo stvar pre- enotnim in složnim leto 1940 z božjo prečiti. V Belgradu, kjer take stvari radi slišijo, so hoteli vzbuditi vtis, kakor da bi se Slovenci avtonomije otepali. To nalogo so imeli Jutrovi članki, češ da bi avtonomija Sloveniji gospodarsko škodovala. To seveda nikakor ni res, vendar je značilno, kako jutrovska politika hoče celo v najbolj slovenskih in potrebnih stvareh vedno le metati polena pod noge na veliko skupno slovensko in državno škodo. Med tem so začeli med Srbi nastopati opozicionalci zoper sporarum. — Zadnje čase zahtevajo nekateri, naj bi vsi Srbi ustvarili skupno fronto. Nekateri naglašajo, da bi v sedanjih časih bilo treba koncentracijske vlade, drugi naglašajo, da bi bilo treba ko se je enkrat ustanovila banovina Hrvatska in se snuje banovina Slovenija, ustanoviti še banovino Srbijo. Resnično je, da je treba te zadeve čim prej ure-
božio pomočjo po prizadevanju našega voditelja dr. Korošca prinese uresničenje naših narodno-političnih zahtev, našo slovensko avtonomijo!
ZAHT EVAJ T & BREZPLAČEN KATA L O & t
MElhEL« HEROLD —
IAI rvoBNict tutin. MARIBOR. M 102
Leto 1939 - s krvjo zapisano
Pregled zunanje političnih dogodkov pred in po izbruhu vojne
V lanski novoletni številki smo posnemali glavno vsebino 1. 1938 v besede, da je politiko, Evrope in sveta usmerjevula v glavnem trikotna zveza pakta proti Kominterni, ki so mu pripadale Nemčija in Italija v Evropi, ter Ju-ponska na Daljnem vzhodu Azije. Ta trikot je vedno bolj tesno prijemal in objemal tri velike imperije, angleškega, francoskega in pa sovjetskega, ki jim je v imenu »mladih, na mirovni konferenci opeharjenih narodov« napovedal boj do njihovega zatona. Proti tej zasnovi, -ki je seveda računala na daljše roke in na postopno uresničevanje svojega načrta, se je že v 1. 1938 v dimnatih obrisih začela zbirati tako imenovana »fronta demokratičnih držav«, med katere so se v glavnem štele tri velike sile, to so Anglija, Francija in Združene države Severne Amerike. Takšen je bil v velikih svetovnopolitičnih obrisih položaj na koncu leta 1938.
Leto 1939 se je v prvem zagonu razvijalo po začrtani poti. Pakt proti Kominterni je brezhibno deloval v začetnih mesecih preteklega leta. Enkrat je »demokratične velesile« prijel od evropske strani in jim tukaj delal zadrege, potem pa je nanje pritisnil spet na Daljnem vzhodu od japonske strani, tako da so bile podobne preganjani živali — kot se je izrazil švicarski časnikar — ki ni več vedela, kje naj se brani. Avtoritarne države so imele vodstvo svetovne politike popolnoma v svojih rokah, dajale so svobodno in neovirano pobude za nove razvoje, medtem ko je bil nasprotni tabor neprestano v obrambi in je komaj utegnil sproti zavzemati stališče k položajem, ki so se neprestano spreminjali po mili volji zaveznikov proti Kominterni.
To je trajalo točno do 24. avgusta 1939, ko je bila v Moskvi med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo podpisana prijateljska pogodba o ne-napadanju in političnem ter gospodarskem sodelovanju. ki ni prevrgla samo smeri nemške in sovjetske politike, marveč je v osnOvah zrahljala tudi vse dosedanje tabore velesil, pretresla njihovo skupinsko usmerjenost in dala razvojem čisto nova pota. Takrat se je v Moskvi zrušil pakt proti Kominterni v tisti prvotni zamisli, ki jo je pravilno razodel šele italijanski zunanji minister grof Ciano v svojem znamenite mgovoru dne 16. decembra, ko je ta pakt označil kot zvezo, ki ni bila samo ideološke narave, ampak je bila pod tem vara-jočim imenom čisto enostavna politična zveza za zasledovanje političnih ciljev. Od nemško-sovjetskega pakta dalje je dobila evropska in svetovna politika drugo vsebino. Drugo vsebino ne samo zaradi tega, ker je tej pogodbi v teku osmih dni sledil izbruh evropske vojne, ampak tudi zaradi tega, ker se od tistega dne dalje začenja preurejevanje taborov velikih držav v prividu novega političnega reda, ki mora neobhodno priti po vojni, pa naj izpade tako ali tako.
Sedaj, ko smo preteklo leto razdelili v to dvoje velikih, temeljnih poglavij, ki letu 1939 dajejo pravilni zunanjepolitični obraz, lahko v njihovem okviru naštejemo dogodke, ki so drug drugemu sledili z mrzlično naglico.
Do 24. avgusta
Januar
Trikot pakta proti Kominterni je nadaljeval smotreno v prejšnjem letu znpočeto delo. Na nevarnosti, ki se nasproti tej politiki pojavljajo za ves svet, je na novega leta dan z veliko bistrostjo opozoril predsednik Združenih držav Severne Amerike Benjamin RooseveH v svoji veliki novoletni poslanici na ameriški kongres, kjer je podčrtal, da se morajo tisti narodi, ki imajo tri ideale, to je vero v Boga, vero v demokracijo in vero v mednarodno dobro voljo, združiti v boju za te ideale. Bil je to program, ki je dal močno pobudo za prva, stvarna zbiranja tuko imenovanih »demokratičnih velesil«.	_
Ze v prvih tednih novega leta opažamo zelo ostro izražene črte v smotrenem delu tabora »avtoritarnih držav«, združenih v paktu proti Komniterni. Postopno si je prizadeval, da si razširi svoj življenjski prostor tam, kjer je bilo najmanj odpora, da pritegne k sebi važne politične, gospodarske in vojaške postojanke, in da prepreči, da bi se na nasprotnem taboru »demokratičnih držav« posrečilo obdati ga s trdo med seboj povezano verigo dr/.av, ki bi vsak nadaljni razmah zaustavile. Nasprotno na opažamo, kako pri »demokratičnih državah« vedno bolj raste diplomatična delavnost, katere namen naj bi bil, privezati nase čim vec zavezniških držav, ki naj bi kot trdne politične in vojaške postojanke prevzele stražo okrog nasprotnega tabora in mu onemogočile, da bi nadaljeval svojo veliko zamisel revizije mirovnih pogodb in ponovne razdelitev bogastev tega
Ze 13. januarja pristopi k paktu proti Kominterni Madžarsku. Avtoritarne velesile so s tem pridobile izredno važno postojanko prav v osrčju Srednje Evrope in je Češkoslovaška ta dogodek pravilno razumela, ko je ob njem prvič zatrepetala. Tudi po Balkanu je ta dogodek povzročil neprijetne občutke.
Zgodovina januarja, februarja in marca je potem prenapolnjena s križajočimi si prizadevanji enega in drugega tabora, da bi drug drugega oslabila, ali vsak zase in na škodo drugega odnesel čim večje koristi.	.
Poljski zunanji minister Beck je dne 5. januarja pri Hitlerju v Berlinu. Gre zu to, na katero stran se bc nagnila Poljska. Dne 14 januarja sta angleške predsednik vlade Chamberlain in zunanji minister lord IIalifax v Rimu, Gre za to, da se Italija odtrga iz kroga avto ritarne zveze. Dne 19. januarja je italijanski zunanji minister grof Ciano v Jugoslaviji. Gre za to da se Jugoslavija ohrani v prijateljskem krogu avtoritarnih držav. Dne 25. januarja je nemški zunanji minister R.bbentrop v Varsav). Gre za ponovni poskus, da se priveze Poljska
Februar
V februarju sledi velika razgibanost nn Balkanu, po katerem se stegnejo roke obeh taborov. Dne 2. februarja je romunski zunanji minister Gafencu v Belgradu. Od 20. do22. februarja zaseda v Bukarešti svet Balkanske zveze Dne 24. februarja je v Belgradu turški zunanji minister Saradžoglu, ki za tem obisce ie Atene.
Tudi Baltiške države so vse razgibane in
se posvetujejo prve tri dni februarja v Kau- i sovjetski predlog dne 5. majnika ?. nnsu o politiki, ki jo bodo vodile, du se ohra- i vojaške trozveze z Anglijo in Fran nijo v poplavi, ki se oznanja na vseh obzorjih. 1 ----- —: : ~u,:l-:
Sredi v to vrenje in trenje padejo v februarju veliki dogodki. Dne 3. februarja kliče spet Roosevelt demokrucije k zbiranju, dne 7. februarja izjuvlja Chamberlain slovesno, da bo Anglija stala zvesto ob strani Francije, in to zagotovilo še bolj slovesno ponovi dne .23. februarja Francija in Anglija se odločita, da priznata Francovo Španijo dne 27. in 28. februarja, da bi jo s tem iztrgali iz italijansko-nemškega objema.
Dne tO. februarja umrje papež Pij XI. in vzbudi njegova smrt velikansko valovanje po vsem svetu. Saj so vsi občutili, du je veliki papež podlegel žalosti, ko je videl s proroškim očesom prihajati požar, kot neizbežno |iosle-dico vseh zmot, ki so pustošile evropsko kulturno imovino v zadnjih dveh desetletjih.
Prvič se iz polteme zabliska vprašanje Me-melja, ko dne 26. februarja litvanska vlada smatra potrebno, da opozori svet na svoje pravice, ki jih takrat še nikdo ni javno osporaval.
Na koncu meseca je italijanski zunanji minister Ciano v Varšavi. Zuto gre, da pomiri Poljsko glede dogodkov, ki so .sklenjeni in ki se bližnjo, in da Poljsko ohrani pri avtoritarnih državah v trenutku, ko bo vihar zatulil.
Viharni marec —
konec Češhosfovaške
V marcu meseeru je prišel prvi veliki potres. V njem je izginila češkoslovaška država. V 10 dneh je bila in ie ni bilo več. Od dne 10. do 20. marca je trajal potres, ki jo je izbrisal. Dne 13. marca je Slovak dr. Tiso pri Hitlerju v Berlinu, naslednji dan pride tja Ceh dr. Ila-cha. Istega dne, na 14. marec, pride iz Madžarske prvi ultimat v Prago, ki mu dne 15. marca sledi drugi. Dne 16. marca vkorakajo nemške čete na Češko in Moravsko, madžarske pa v Karpatsko Ukrajino, kjer je Vološin samo 10 dni vladal neodvisni kurpatsko-ukrajinski državici. Dne 16. marca je proglašen nemški pro-tektorat nad Češko in Moravsko, istega dne beži msgr. Vološin v Romunijo in je proglašena tudi neodvisnost slovaške državice — pod zaščito Nemčije.
Pri Angležih in Francozih je ta katastrofa vzbudila veliko nevoljo, a tudi prve resne ukrepe. Veleposlaniki so odpoklicani potem, ko so protestirali pri berlinski vladi proti zasedbi Češkoslovaške. Da bi temu svojemu stališču dali še večji poudarek, je bil organiziran obisk francoskega državnega predsednika Lebruna v Londonu od dne 2t. do 24. marca, in je ta dogodek pomenil prvo, daleč slišno opozorilo »demokratičnih držav«, da se bliža meja njihove popustljivosti nasproti samovoljnemu premikanju meja na vzhodu Evrope.
Nemčija takoj izkoristi nastalo > zmedo in dne 23. marca na podlagi sporazuma 7. litvan-sko vlado zasede in si priključi mesto in pokrajino Memel.
Ti dogodki so imeli svoj odraz na Balkanu, kjer je bolgarski predsednik vlade Kjuseiva-nov dne 16. marca potoval v Turčijo, da si zagotovi varnost na meji.
Dne 26. marca pride veliki Mussolinijev govor, kjer je poudarjena neporušljiva povezanost »Osišča Rim—Berlin«, in kjer so prvič imenovane težnje Italije nasproti Angliji in pa Franciji (Tunizije, Suez, Džibuti) ter je jasno nakazano, du bo sedaj, ko je Nemčija zadostila svojim težnjam, prišla na vrsto Italija. Francoski ministrski predsednik Daladier je dne 29. marca z rezkim, suhim: »Ne« odgovoril na te Mussolinijeve besede.
V	aprilu —
Italija zasede Albonro
V	mesecu aprilu je borba med obema taboroma že bolj sklenjena. Pojavijo se prve bojazni glede bodočnosti Poljske, in sicer v svarilnem pisanju italijanskega tiska, medtem ko na drugi strani poljski zunanji minister v naglici potuje v London (6. aprila), da si zavaruje bodočnost. Poljska tragedija se začenja.
Medtem pa je Italija na Balkanu storila odločen korak in sprožila celo vrsto razgibanih posvetov med malimi in velikimi državami. Dne 7. aprila zasede Albanijo. Grčija mobilizira, toda že 3 dni pozneje pride pomirjevalna izjava Italije, ki ji dne 13. aprila sledi močan angleško-francoski protisunek z objavo, da obe velesili jamčita za nedotakljivost Grčije, Romunije in Poljske.	. .
Roosevelt poskuša dne 14. aprila z osebnimi pismi na Mussolinija in Hitlerja zaustaviti tok, ki se mu zdi, da dere neposredno v vojno.
Po Balkanu zavre. Madžarski zunanji minister pomirjuje dne 14. aprila Romunijo, romunski zunanji minister Gafencu se dne 18. aprila poda na potovanje v Varšavo, Berlin, London, Pariz in Rim, madžarski predsednik vlade grof Teleky potuje dne 17. aprila v Rim, jugoslovanski zunanji minister Cincar-Marko-vič mu sledi dne 22. aprila, nakar nadaljuje dne 25. aprila svoje potovanje v Berlin. Posveti, posveti, posveti — znak velikega nemira in pa nervoznosti.	_ _
Kar naenkrat se prvič pojavi v igri velesil — Sovjetska Rusija. Dne 14. aprila objavlja angleška vlada, da sta s Francijo začeli pogajanja s Sovjetsko Rusijo za zavezniško pogodbo proti napadalcu, češ evropski vzhod mora biti zavarovan s trdnjavskim zidom. Sovjetski podkomisar za zunanje zadeve Potjomkin pa se pojavi v Romuniji, Bolgariji in v Turčiji, kjer prijavlja Sovjetsko Rusijo kot zaščitnico malih narodov proti napadalcem.
Kot zaključek tega trenja, ki je šlo obema taboroma na živce, pride dne 28. aprila veliki govor Hitlerja, ki posname nauke diplomatič-nega boja in nakaže nadaljnje razvoje s tem, (la odpove pomorsko pogodbo z Anglijo in ne-nnpudalno pogodbo s Poljsko. Bodočnost postaja jasna.
Mainik je mesec osišča Rim—Berlin
Mesec majnik je posvečen trdnejši izgradnji Hitlerjevega programa. Madžarski predsednik vlade pride I. majnika v Berlin, da se prepriča o vlogi, ki je njegovi državi dodeljena. Poljski zunanji minister Beck dne 5. inaj-nika odgovarja Hitlerju. Ozračje postaja hui-še. Bolj mračno. Bolj napeto. Poudarek mu da
a sklenitev rancijo, ki pa
ni sprejet v zaželjeni obliki.
Nato pride poglavitni dogodek, sklenitev »zveze no življenje in smrt« med Italijo in Nemčijo dne 8. majnika v Milunu, ki je potrjena v velikem Mussoliniievem govoru dne 15. inujnika in končno s slovesnim podpisom v Berlinu dne 22. majnika.
Vmes pride mnogo opaženi obisk jugoslovanskega kneza namestnika Pavla v Rimu od dne 12. do 15. majnika, ki mu od dne 1. do 5. junija sledi še obisk v Berlinu.
Poljsko vprašanje stopi v ostri obliki v ospredje dne 24. majnika v okviru ostrega prepira med poljsko vlado in gdanskiin senatom.
Junij
V	juniju, in sicer dne 2. junija je papež Pij XII. v prividu neurja, ki se približuje, napravil obsežno mirovno posredovanje.
Angleški in francoski državniki ponovno dajejo izjave glede Poljske in pritiskajo, da bi se pogajanja v Moskvi zaključila z uspehom, toda že 15. majnika postaja očito, tla Sovjetska Rusija želi zasesti Baltiške države, kar je nakazala moskovska »Pravda« v senzacionalnem članku.
Francija hoče v proroškem gledanju v bodočnost razčistiti svoje odnošaje s Turčijo in sklene odstopiti pokrajino Aleksnndretto, ako Turčija pristane na zavezniško pogodbo. To je bilo dne 23. junija.
Julij: oglasi se Japonska
Dne 19. julija izbruhne spor med Anglijo in Japonsko zaradi Tjencina. Japonski zaveznik v paktu proti Kominterni prihaja na pomoč evropskima zaveznikoma s tem, du dela težave Angliji na Daljnem vzhodu, da se ne bi z vso silo mogla posvetiti Evropi in obkoljevalniin načrtom okrog Nemčije.
V	juliju, ki je bolj miren, pa stojijo v ospredju trije dogodki: borba za Balkan (Kju-seivanov je dne 7. julija v Berlinu, dne 20. julija pa v Belgradu, Nemčija pa sklene dne 20. julija z Romunijo obsežno trgovinsko pogodbo, ki romunsko gospodarstvo tako rekoč podredi nemškemu vplivu), sjior z Japonsko (ki popolnoma zaposli angleške državnike), in pa vprašanje Gdanska, ki od dneva do diieva dobiva večje in hujše ojstrinc.
Avgust —
mesec zgodovinskega preloma
Avgust je skoraj najbolj dramatični mesec v letu. V njem se je odločila usoda Poljske. V njem se je odločila usoda miru ali vojne, v njem se je zrušila delovna skupnost puktu proti Kominterni, v njem se je začelo drugo veliko poglavje evropske zgodovine v 1. 1939. Razvoj dogodkov je skrajno živčen, mrzlično hiter. Usoda Poljske se hitro kuje. Chamberlainove-ni govoru o jamstvih za Poljsko dne 4. avgusta sledi govor maršala Rydz Smiglija dne 6. avgusta o volji Poljske, da se brani, nakar pridejo kakor tresk trije zaporedni govori gdan-skega Gauleiterja Forsterja, ki naznanjajo vihar. Dne 12. avgusta kar naenkrat pribiti italijanski zunanji minister grof Ciano v Salzburg na posvet k Ribbentropu na zadnji že nekoliko bolj hladni razgovor. Madžarski grof Csaki mu sledi v Salzburg, na madžarsko-romunski meji pride dne 17. avgusta do nervoznega obmejnega spora, ki povzroči delno mobilizacijo. Jugoslovanski ministrski predsednik Cvetkovič je dne 10. avgusta v Trstu, komisar v Gdunsku profesor Burckhardt hiti dne 18. avgusta k Hitlerju v Berchtesgaden, kamor pride dne 20. avgusta tudi gdanski gauletier Forster medtem ko je bila dan poprej že zaprta vsa neinško-poljska meja.	,..,., ,.
V ta prihajajoči vihar pošlje belgijski kralj Leopold dne 23. avgusta na konferenci skandinavskih držav v Bruslju svoj veliki mirovni poziv.
Dne 24. avgusta je objavljeno, da sta se Sovjetska Rusija in Nemčija sporazumeli, da naslednji dan v Moskvi podpišeta prijateljsko pogodbo o nenajiadnnju. Anglcško-fruncosko-sovjetska pogajanja so zlomljena. Kot tresk je šla ta novica j>o vsem svetu. Ilitler in Stalin sta si segla v roke. Narodni socializem in komunizem sta sklenila prijateljstvo. Položaj v Evropi je moral biti strašen, da je bilo takšno zbližanje mogoče. Vsi smo imeli vtis, da stojimo na pragu vojne, kajti sicer bi Nemčija nikoli ne pristala na takšno žrtev, da bi si zavarovala hrbet na evropskem vzhodu in dn bi se rešila nevarnosti dveh front v bodoči vojni.
Od moskovskega pakta do konca leta
Podpis moskovskega pakta je bil stvarno že napoved evropske vojne. Šlo je samo za način, kako bo izbruhnila in kdaj. Trajalo je samo osem dni in se je vžgala. V teh 8 dneh, pa je nakopičenega toliko truda, da bi se neizbežno le preprečilo, a istočasno so se razvi-
jale v hitrih potezah priprave za spopad. Se istega dne piše Chamberlain Hitlerju, naslednjega dne pa je objavljena vojaška zveza met Poljsko, Anglijo in Francijo. Roosevelt piše Hitlerju in predsedniku Poljske, francoski ministrski predsednik piše Hitlerju dne 27. avgusta, Chamberlain ponovi slovesno pomoč Poljski dne 27. avgusta, holandska kraljica \ilje-mina poseže vmes z mirovnim pozivom dne 29, avgusta. Vse zastonj. Vojni voz drči naprej. Dne 3t. avgusta objavi Nemčija svoje zahteve proti Poljski.
September: izbruh vo'ne Sovjetski vdor v hrbet Poljske
Dne I. septembra govori Hitler v nemškem državnem zboru, da so nemške čete vkorakale v Gdansk in da bodo še istega večera nemške čete proti Poljski uporabile orožje.
Dne 1. septembra govorita Chumbcrlain in Daladier o vzajemni pomoči Poljski, istega dne posreduje Italija, istega dne pošilja tudi papež Pij XII. svoj zadnji mirovni jioziv. Vse zaman. Ponoči se na poljsko-nemški meji že začenjajo borbe.	...
Dne 2. septembra pride značilna izjava Italije, da se voine ne bo udeležila, Hitler pa
brzojavki na Mussolinija izjavlja, da bo vojno s Poljsko sam izvojeval »Zveza nu življenje m smrt«, sklenjena med Nemčijo in Italijo. ni prcdvidevula, da bo Nemčija kdaj sklepala t Sovjetsko Rusijo pakt. Zato se jc Italija tudi takoj odinuknilu in je sovjetsko-nemški pukl zadul prvi udarec »osišču Riin—Berlin«, ki se je razklalo spričo dejstva, du stoji Sovjetska Rusiju suma na struni zaveznikov pukta proti Kominterni.
Dne 3. septembra prideta ultimata Anglije in Fruncije nemški vladi. Opoldne nastopi voj^ no stanje med Nemčijo in Anglijo, zvečer ob 3 pu med Nemčijo in Francijo. Svetovna vojna je izbruhnila. Požar se jc začel, plameni so se začeli širiti. Katustrofa je tu. Kje bo nehnlu in kduj ...
Nadaljnji dogodki so nam v svežem spominu. Ob strani Anglije se borijo še Kunadu. Avstralija, Indiju, Irak, Južna Afrika in Novu Zelandija. Ob struni Nemčije pa Slovaška. Dvu svetovna imperija Anglije in Francije proti Nemčiji.
Dne 5. septembra izjavlja Italija s pomočjo službene tiskovne agencije, du v tej vojni ne bo nevtralna, a da se je ne bo udeležila. Istegu dne sledijo nevtrulnostne izjave Nizozemske. Belgije, Danske, skandinavskih držav. Dne 7 septembra pridejo nevtrulnostne izjave južnoameriških clržuv. Roosevelt je proglasil nevtrul-nost že dne 3. septembra. Dne 7. septembra izjavljata isto Romunija in Jugoslavija, dne 10, septebra Švica in Finska, dne 11. septembra Turčija, du se vojne ne udeleži, dne 14. septembra tudi Japonska, ki je nad nemško-sov-jetskim paktom razočarana.
Medtem pa je divjala vojna na Poljskem v polnem obsegu. Poljske armade so bile takoj spočetka zlomljene in so se v velikem neredu umikale nazaj proti vzhodu. Tu in tam je prišlo do večjih nojev, toda pruvega odpora ni bilo. Nemški naval je bil prehud. Ko so se dne 17. septembra umaknile že nazaj do varšavske črte, je prišlo novo presenečenje.
Konec poljske države
Dne 17. septembra namreč so sovjetske čete prekoračile poljsko mejo in tako padle Poljski v hrbet. Vsak odpor je bil zlomljen. Usoda poljske države zapečatena. Vojna je trajala tri tedne in poljske samostojnosti ni bilo več. Nemčija in Sovjetska Rusija sta se dogovorili, da si Poljsko med seboj porazdelita in sta tudi to storili po sporazumu, sklenjenem dne 23. septembra. Pokrajine, kjer živijo Belo-rusi in Ukrajinci, je zasedla Sovjetija, ostalo Poljsko pa si je enostavno priključila Nemčija.
Dne 19. septembra je imel Hitler velik govor, kjer je obrazložil stališče Nemčije glede Poljske in kjer je nupovedal, da je Nemčija z Anglijo in Francijo iirijiruvljeno skleniti mir Na ta odgovor sta dne 20. septembra odgovorila Chamberlain v imenu Anglije in Daladier v imenu Francije, da ne more biti miru, dokler se vse krivice ne popravijo, vse krivice, storjene Češkoslovaški in Poljski. Hitlerjeva mirovna ponudba je bila odklonjena, ker ni vsebovala te obljube in ker bi mir v takšnih okoliščinah »pomenil le priznanje storjene krivice«.
Odločitev Turčije
Med vojnimi dogodki na Poljskem sta se Anglija in Francija trudili, da uredila svoje zavezniške odnose s Turčijo, ki pa je zvezo-e njima napravila odvisno otl Sovjetske Rusije.
Tako je dne 20. septembra odpotovaj v Moskvo zunanji minister Sarudžoglu, da s Sovjetsko Rusijo sklene zavezniško pogodbo, kot je to željo izrazila sama sovjetska vlada. Pogajanja med Turčijo in Sovjetsko Rusijo pn so se zavlekla skoraj 4 tedne in se končala z neuspehom, ker se je izkazulo, du je Sovjetska Rusija imela samo namen, Turčijo odtrgati od Anglije in Francije ter jo prisiliti do jiogodbe. ki bi bila bosporske in dardanelske ožine stvarno stavita pod nadzorstvo Sovjetske Rusije same. Zapustil je dne 18. oktobra Moskvo, ne da bi bil kaj dosegel, a že 19. oktobra je podpisal z Anglijo in Francijo zavezniško pogodbo, ki Turčijo obveže k vojni, ako bi bili Grčija ali Romunija napadeni. Turčija pa si je izgovorila, da se proti Sovjetski Rusiji ne lio borila
Pojava Sovietije v Evropi Vojna s Finsko
Toda glavna pozornost se od tega trenutka dalje obrača na delovanje Sovjetske Rusije Že dnc'24. septembra se Mndžurska pod pritiskom dogodkov odloči, da obnovi diplomatske odnošaje s svojo novo karpatsko sosedo.
Istega dne, torej dne 24. septembra, je začela Sovjetska Rusija vabiti v Moskvo zunanje minister baltiških držav Eestonske, I.ctonske in Litve, ki jih je zaporedno z vojaškimi grož njnmi prisilila, da so z njo podpisali nennpn-dalne pogodbe, ki Sovjetom dajejo pravico, dn vzdržujejo stalne vojaške posadke na važnejših mestih njihovega državnega ozemlja. Dne 29. septembra je takšno pogodbo podpisala Estonska, dne 5. oktobra Letonska, dne 14. oktobra tudi Litva. Dne 7. oktobra so se začela na zahtevo Sovjetije tudi pogajanja s Finsko vlado, ki pa so se zaradi možatega odpora Finske zavlekla, dokler se niso popolnoma izjalovila in jih je Sovjetska Rusija prekinila z vdorom na Finsko dne 28. novembra, ko se je brez vojne napovedi začela vojna med Sovjetsko Rusijo in malo finsko državo.
Nemčija, ki je prej vedno naglašala, dn je Baltik njen življenjski prostor, je morala nu podlagi sporazuma s Sovjetsko Rusijo molče gledati, kako se njeni novi sovjetski sosed širi po vsem Baltiku. Morala je celo pristati na to. da se iz vseh baltiških dežela izselijo nemške narodne manjšine. Preseljevanje je bilo končano konec leta 1939. To je bila cena. ki jo je morala Nemčija plačati za to, du je Sovjetsko Rusijo dobila na svojo stran.
V zadnjih treh vojnih mesecih, v oktobru, novembru in decembru je bila tudi cela vrsta diplomutičnih dogodkov, ki pa po svoji važnosti zaostajajo za vsemi onimi, ki so se zgodili pred izbruhom vojne. Sedaj, ko je vojna za-divjala, je v glavnem šlo le za to, da si oba tabora pridobita čim več zavezništev ali vsaj dobrohotnih nevtralcev, da bi v medsebojni borbi imela čim večjo udarno silo. Skozi vse tri mesece se vleče tuko imenovana »borba za nevtrnlce«, ki se enkrat razvija na Balkanu, drugič spet. v Skandinaviji, tret jič spet nn zahodni obali v Belgiji, Nizozemski in Danski. Oba tabora si prizadevata, da bi na teli področjih drug drugega nadkrilila. Poslužujeta se vseh razpoložljivih sredstev za to. Odkar sta Anglija in Francija s prvim dnem vojne proti
fA auufjtuiin)t it u sirsill
14.)
Ivan Avstneki
V nemirnih časih
Doživeli smo letos, česar smo se vsi na tihem bali: nekaj narodnga gospodarstva se je spremenilo v vojna gospodarstva. Nemško gospodarstvo se je na to pripravljalo že več let, bolj iz previdnosti kot namenoma. Iste, toda ne tako intenzivne priprave so bile na Francoskem, dočim je Anglija prehajala v stanje vojne gospodarske pripravljenosti počasi in s precejšnjim obotavljanjem. Na zunaj so so vse te priprave vršile pod geslom avtarkije. Večjim in močnejšim so morali slediti manjši in sla-bejši in tako se je zgodilo, da smo ob začetku sedanje vojne imeli po svetu z malimi izjemami samo države z avtarkičnimi gospodarstvi, nekatere bolj, nekatere manj. Troje največjih gospodarstev pa je z začetkom vojne prešlo v vojno stanje, ostala pa »o stala to, kar so bila. namreč avtarkična z lasno in odločno voljo, da ostanejo ne samo še naprej avtarkična, ampak tudi nevtralna. Ker so pa to po večini manjša in slabejša, je vprašanje, če se jim bo posrečilo, da uredijo svoje odnose do vojnih gospodarstev tako, da bodo res lahko ostala nevtralna.
Za usodo nevtralnih gospodarstev — med njimi je tudi gospodarstvo naše države — torej gre. Ta usoda nas skrbi vse skupaj in kdo bi nam zameril, če vsak po svoje ugiba, kaj bo. Da bi ta ugibanja imela neko vsaj megleno podlago, ki bi nas ne pripeljala ne do preveč obupnih in ne preveč rožnatih sklepov, je treba, da na splošno premislimo pojem gospodarske nevtralnosti.
Če država hoče ostati nevtralna, mora imeti nevtralno vojaško, politično, kulturno, socialno in gospodarsko politiko. Nevtralna vojaška politika je še najlažja: država ne pošilja svoje vojske nikamor. Politična nevtralnost je še tudi dosti lahka: ne stranke v državi, ne diplomacija zunaj države se ne smejo zavzeti za enega od obeh nasprotnikov. Izražanje javnega mnenja, posebno v časopisju se mora temu načelu prilagoditi. Težji sta kulturna in socialna nevtralnost, ker so ponavadi kulturna in socialna vprašnja tesno povezana s svetovnim naziranjem. V sedanjih voinah pa hočeta oba nasprotnika obleči svoje stališče v neko točno odrejeno svetovno naziranje. Dobili smo tako kar čez noč dva popolnoma nasprotna svetovna nazora, ki tudi nevtralne države ne morejo biti napram njima indiferentne. Morajo z enim ali drugim vsaj simpatizirati, če nimajo ravno sreče, da bi imele svoj tretji nevtralni svetovni nazor, kaT se pa le redko kdaj pripeti. Kritična presoja svetovnih nazorov obeh nasprotnikov je skoraj edini izhod za nevtralne države iz te zagate, seveda le v tem primeru, če to presojo vodi pamet, ne pa volja ali srce.
Najtežja se gospodarska nevtralnost
Najtežja, najusodnejša in najnevarnejša pa je gospodarska nevtralnost. Nevtralna država pojmuje namreč svojo gospodarsko nevtralnost vsaj deloma drugače kot jo pojmujeta obe vojujoči se državi. Nevtralna država jo pojmuje navadno takole: 1. Hoče ostati v gospodarskih stikih z obema nasprotnikoma; 2. hoče te stike še poglobiti, ker ji to nudi dober zaslužek; 3. misli, da ima pravico, da lahko prevzame na svetovnem trgu vse tiste posle, ki jih prvi ali drugi nasprotnik iz katerih koli razlogov ne more več vršiti. Vojujoča se nasprotnika sta seveda drugih misli: 1. Želita, da bi nevtralna država ohranila gospodarske stike samo z njirfi, ne pa z njegovim nasprotnikom; 2. želita seveda, da bi nevtralna država prodajala in kupovala samo kverjemu z dosedanjim dobičkom, če že ne z manjšim; 3. huda sta, če bi jih nevtralna država hotela izriniti iz svetovnih trgov. Na ta način trčijo skupaj na nevtralnih trgih tri popolnoma različna naziranja: naziranje nevtralne, drŽave same, naziranje prve vojujoče se države in naziranje druge vojujoče se države.
Vname se med njimi zelo kompliciran boj, ki se pa ne konča z zmago ali porazom, ampak kompromisom, ki ga izsili tista država, ki je politično močnejša, ali pa tista, ki leži tako daleč od voju-jočih se držav, da ji te ne moreta blizu. Ti kompromisi, niti dogovorjeni, niti napisani, ampak ustvarjeni po razmerah so potemtakem zelo različni, imajo pa nekaj skupnih načel: 1. Vojujoči se državi ne odrekata nevtralne pravice trgovanja s komurkoli v neomejenem obsegu, samo obseg trgovanja z nasprotnikom naj bi bil čim manjši; 7. izrednih dobičkov pri tem trgovanju ne priznata, tolerirata jih pa, kjer ne moreta drugače; 3. svojih tržišč načeloma ne odstopata nikomur, tolerirata pa, da jih prevzame nevtralna država za čas, ko jih sama ne moreta obvladati. Čim politično močnejša aH zemljepisno oddaljenejša je nevtralna država, tembolj lahko izrabi gornja načela v svojo korist, čim bližja in manjša ie, tembolj se nahaja v precepu, kajti pritisk nanjo z ene in druge strani raste neprimerno hitrejše, kot poteka vojna.
Po teh splošnih pripombah labko preidemo na presojo usode nevtralnosti našega gospodarstva v sedanji vojni med Nemčijo in njenimi nasprotniki.
Predvsem ne smerno izgubiti iz vida nekaj dejstev, ki so važna za presojo pravkar omenjenega problema. Mi smo mala, poljedelska država. Antanta in Nemčija pa mogočna industrijska imperija. Mi smo na suhem sosedje Nemčije, na morju pa sosedje Antante. Nemčija nam daje predvsem proizvajalna sredstva (stroje, inštalacije itd.) precej manj pa industrijskih surovin in polizdelkov, An-tanta pa predvsem surovine in polizdelke, precej manj pa proizvajalna sredstva, vse skupaj pa pla-
čujemo z deželnimi pridelki, industrijskimi surovinami in polizdelki. Dalje smo na kapitalu revna dežela, Antanta in Nemčija pa imata pri nas dosti kapitala investiranega Trenutno nas more Antanta zalagati z denarnim in blagovnim, Nemčija samo z blagovnim kapitalom. Važno je tudi dejstvo, da Nemčija računa z našimi dobavami, dočim Antanti naše dobave še daleč niso tako potrebne kot Nemčiji, čeprav so postale zanjo zaradi vojne sedaj tudi zelo interesantne. Končno ne smemo prezreti dejstva, da so nemške investicije pri nas skoraj izključno v rokah in pod vodstvom nemških državljanov, investicije Antante pa po pretežni večini v rokah in pod vodstvom njenih državljanov. Ti tuji državljani pa imajo vsak svoje obveze in dolžnosti naDram svoji lastni državi.
Nemčija in Antanta imata dalje sicer en in isti cilj: obvarovati vsaka svoje gospodarstvo tako, da bo lahko s polno paro delalo za državno obrambo, poleg tega pa na vse mogoče načine škodovati nasprotnikovemu gospodarstvu. Način pa, kako naj se ta cilj doseže, je pa drugačen pri Nemčiji, drugačen pri Antanti.
Gospodarstvo na velikem prostoru
Nemška taktika je izražena v ideji »gospodarstva na velikem prostoru«. Ta gospodarski prostor naj bi bil tako velik, da bi posamezna gospodarstva na tem velikem prostoru, predvsem nemško, lahko shajala sama zase v mirnih in nemirnih časih. Z zunanjim svetom naj bi bilo čim manj gospodarskih stikov. Brez vojne se to da doseči samo potom sporazuma z vsemi interesenti, kar pa ni lahko, kajti interesenti vedo, da se iz prepletenih odnošajev med gospodarstvom in politiko lahko rodijo pri izvrševanju načrta za gospodarstvo na velikem prostoru posledice na političnem, kulturnem, socialnem itd. polju, ki ogrožajo obstoj države — interesenta samega. Sporazumevanje gre torej zelo počasi, zdi se, da sploh še ni prišlo preko prve etape, kajti za vsako sporazumevanje je potrebno najprvo razumevanje. Ideja gospodarstva na velikem prostoru, ki je danes cilj nemške zunanje trgovine, pa je še premlada in premalo preizkušena, da bi mogla že sedaj računati povsod, posebno pa pri zainteresiranih državah, na razumevanje in zaupanje. Zato je povsem pri-rodno, da je do sedaj dosegla samo nekaj živahnejši blagovni promet med Nemčijo in tistimi državami, ki po nemških mislih spadajo v gospodarstvo na velikem prostoru. To pa ni glavni cilj te ideje, saj ta stremi predvsem zatem, da se vsa produkcija in ves konsum v vsaki posamezni državi, ki bi biia del gospodarstva na velikem prostoru, preuredi temeljito in prilagodi samo interesom te višje gospodarske enote. Nemška gospodarska politika pa kljub temu zasleduje ta cilj neprestano, uporno in — mora se reči — previdno, v kolikor ji njeno vojno stanje ne narekuje smelejšega postopanja. Smelost seveda ne upošteva obzirnosti in nepristra-nosti, ter se ne meni za zaupanje in simpatije. Dokazov zato dobimo lahko na izbero v dnevnih, trgovskih in sličnih pogajanjih. Prišli smo torej do nekega paradoksalnega stanja: Ravno v Nemčiji se je rodila misel o gospodarstvu na velikem prostoru in ravno vojno stanje v Nemčiji tej misli največ škoduje.	j .
Naše narodno gospodarstvo do te ideje še ni zavzelo dokončnega stališča. Izkristaliziralo pa se je že nekaj momentov, ki bodo pri končni odločitvi imelo svojo vlogo. Predvsem nam je postajalo jasno, da Nemčija in Jugoslavija skupaj še ne tvorita takega gospodarstva na velikem prostoru. Zato niti Nemčija ne zahteva, niti Jugoslavija ne želi, da bi naše gospodarstvo šlo v ustvarjanju gospodarstva na velikem prostoru dalje kot druge države, kandidatinje za to višjo gospodarsko enoto. Jasno je postalo dalje, da bi naše gospodarstvo bilo le majhen prispevek gospodarstvu na velikem prostoru, dočim bi bile druge države med mero-dajnimi činitelji v tej višji gospodarski enoti. Kljub temu pa je naša pravica, da samostojno zasledujemo, kako se obnašajo druge države do te ideje in da samostojno presojamo o nagibih in vzrokij) njihovega vsakokratnega stališča. Temu našemu stališču do sedaj še nihče ni oporekal, te naši pravice nam do sedaj še ni nihče odrekal, niti Nemčija, niti njeni nasprotniki. Upoštevati se mora slednjič še naše stališče, da naj se o ideji gospodarstva na velikem prostoru najpreje izreko one države, ki bedo v tem gospodarstvu važnejše od nas, šele potem pride naše mnenje na vrsto. Tudi to naše stališče se upošteva.
Ker torej obstoji v teh načelnih vprašanjih med nami in Nemčijo jasnost in soglasje, so potekali in potekajo konkretni gospodarski razgovori med nami in Nemčijo tudi v sedanjem vojnem času gladko. Če je kaj težav in nesporazumov — in teh je v gospodarskem življenju zmeraj dosti, med prijatelji in nasprotniki — te težave in nesporazumi nimajo večjega obsega, kot so jih imeli do začetka sedanje vojne, in se večinoma dajo premostiti s kompromisi.
Bodočnost prometa z Nemčijo
Težja pa je stvar z blagovnim in kreditnim prometom med nami in Nemčijo. Nemčija stvarno želi, da nam dobavlja iste količine blaga, iste kakovosti kot pred začetkom vojne. To svojo dobro
voljo je že dostikrat dokumentirala, toda njeno vojno stanje je močnejše od njene dobre volje. Njena proizvodnja je tako močno zaposlena z državno obrambo, da zmeraj bolj omejuje svoje dobave za nas, kar nas sili na druge trge in nove poslovne zveze. Skrčeni blagovni promet bo vplival tudi na plačilni, dasiravno se tu ni treba bati komplikacij, ker Nemčija pri na> lahko poravna svoje obveznosti iz blagovnega prometa z dohodki in aktivi svojih investicij.
Čeprav so torej odnosi med nemškim in našim gospodarstvom prilično razčiščeni, moramo vendar opozoriti na par stvari, ki bi lahko v bodočnosti povzročile nove in komplicirane probleme. Naš izvoz v Nemčijo je predvsem navezan na proizvodnjo deželnih pridelkov Proizvodnja deželnih pridelkov pa oi stvar kalkulacije, ampak stvar špekulacije. Lahko jih imamo dosti, lahko jih pa tudi nimamo. Če bi se primerilo, da jih nimamo, potem nastane vprašanje, s čim naj nadomestimo izpadek v izvozu, odnosno, ali naj obdržimo dosedanji obseg izvoza na kvar domačemu konsumu. Drugo težavno vprašanje, ki lahko nastane, je pa sledeče: Ves naš dosedanji izvoz temelji na presežkih med našo domače produkcijo in našim domačim konsumom. Spremeni se pa lahko ne samo produkcija, kar smo pravkar omenili, spremeni se lahko tudi konsum. Verjetno je, da se bo ta konsum spremenili, kajti od meseca do meseca bomo bolj navezani, da živimo pri svojem. Naš domači konsum se bo moral odpovedati mnogoterim uvoženim predmetom in jih nadomestiti z domačimi, ki seveda ne bodo potem prišli več v poštev za izvoz.
Nič manj važno je tudi vprašanje izvoznihcen. Če se Nemčija postavi na stališče, da ne bo dvigala cen izvoznim predmetom v našo državo, potem bo seveda zahtevala, da tudi mi ne zvišamo cene našim izvoznim predmetom v Nemčijo. Ta problem se je do sedaj redno pojavljal, vendar smo ga do sedaj še kolikor toliko lahko premostili po kompromisu. Ni pa verjetno, da se bo v bodoče to vprašanje reševalo s tisto lahkoto kot do sedaj.
Teh par pripomb naj zadostuje, da se ne bomo vdali upanju in prepričanju, da se bodo v bodočnosti odnosi med našim in nemškim gospodarstvom vedno lahko urejevali na do sedaj preizkušene načine. Verjetno bo treba iskati nove.
Bodoči razvoj odnošajev z Anglijo in Francijo
Veliko težje pa je pregledati bodoči razvoj gospodarskih odnosov med nami in Antanto. Glavni činitelj v Antantnem gospodarstvu je angleško gospodarstvo. Angleško gospodarstvo se je do začetka vojne krčevito branilo vsake avtarkije in zagovarjalo načelno in uporno svobodni mednarodni gospodarski promet. Ko se je vojna začela,
j« angleško gospodarstvo takoj sprevidelo, da • svobodnim mednarodnim gospodarskim prometom ne pride nikamor naprej. Proti svoji volji se je moralo odločiti za neke vrste avtarkijo, pa ne samo zase, ampak tudi za vse dominione in kolonije. Ker pa o avtarkiji v praksi sploh nima nobene skušnje, je takoj v začetku zagazilo v veliko zmedo, kar je tembolj razumljivo, če pomislimo, na kako velike prostore Aa svetu naj bi »e razširila angleška avtarkija. Ta zmeda je tako velika, da je n. pr. ugledni angleški tednik »Economist« pred par tedni jasno in odločno izjavil, da Anglija sedaj nima sploh nobene gospodarske politike. Ta izjava je po vsej verjetnosti prikrojena angleškim domačim razmeram in najbrž ne bo čisto točna. Iz nje se pa vendar da sklepati, da odgovorni voditelji angleškega gospodarstva danes še nimajo soglasnega in jasnega načrta, kako naj vodijo vojno gospodarstvo v Angliji, kolonijah in dominionih.
To občutijo tudi nevtralna gospodarstva. Obljubljeno in obetano jim je, da ne bodo trpela od antantne gospodarske politike. Ta dobra volja je bila v posameznih primerih že dokazana s konkretnim postopanjem, vendar pa vsa nevtralna gospodarstva od dneva do dneva bolj čutijo, da je poleg obljub in dobre volje še treba izdati celo vrsto konkretnih pravil, ki naj veljajo za vse primere. Manjkajo precizne smernice ne samo pri nadzorovanju prevoza blaga po morju v nevtralne države in iz njih, ampak manjkajo tudi pri uvozu in izvozu blaga v Anglijo, njene kolonije in njene dominione. Ker teh jasnih smernic ni, trpijo pod njimi vsa svetovna tržišča. Razvoj svetovnih cen je zaradi tega postal popolnoma nepregleden, kar se bo brez dvoma kvarno izražalo v plačilnih bilancah nevtralnih gospodarstev. Odnosi našega gospodarstva do antantnega niso torej še daleč tako jasni in ustaljeni, kot odnosi do nemškega gospodarstva. Ta nejasnost in neustaljenost bo seveda slabo vplivala na našo domačo produkcijo, saj vendar uvozimo preko Sueza in Gibraltarja za cele milijarde dinarjev industrijskih surovin za naše domače tvornice. Zato je splošna želja našega gospodarstva, da naša država čim prej jasno in precizno uredi svoje gospodarske odnose do Antante. Treba je ta problem postaviti na široko podlago in obseči vsa aktualna vprašanja, ne pa pri posameznih pogajanjih obravnavati samo posamezna vprašanja, ki so morda slučajno takrat postala pereča. To je bilo morda do sedaj dobro in ni škodovalo našemu gospodarstvu. Sedaj pa, ko Antanta ustvarja svojo avtarkijo, poleg tega pa hoče na vse mogoče načine še škodovati nemškemu gospodarstvu, morajo nevtralna gospodarstva, med njimi tudi naše, čim preje vedeti, kje so. Drugače se nam zna pripetiti, da se bo naša gospodarska nevtralnost pod pritiskom razmer morala spremeniti v gospodarsko izoliranost, ki bo za nevtralna gospodarstva, pa tudi za naše, pomenila gospodarsko revščino, ki nam zna prinesti najhujše socialne pretresljaje.
Novo leto nam torej ne obeta kaj prida. Naše gospodarstvo mora biti pripravljeno na težke preizkušnje. Te nevarnosti se moramo zavedati že sedaj, če nočemo, da bi nam te preizkušnje rušile steber za stebrom našega gospodarstva.
Smersu Rudolf:
Odkod mik in moč komunizma?
Ni dvoma, da zgublja komunizem svoja tla po sem svetu. Po zmagi generala Franca V Španiji in po razsulu ljudske fronte v Franciji, so začeli tudi najbolj zvesti pristaši zapuščati komunistični tabor. Zelo razveseljivo je zlasti dejstvo, da so komunisti izgubili, skoraj vse svoje postojanke med izobraženci. Na lastne oči smo videli, kako porazno so zlasti na naše slovenske komuniste vplivala dejstva, da so na primer Rusi pustili na cedilu češkoslovaško republiko, nepričakovano napadli Poljsko, zasedli male baltiške države, napadli Finsko državo, se zvezali z Nemčijo itd. V tem je tudi vzrok, da so komunisti pri volitvah v strokovna društva na ljubljanski univerzi doživeli letos celo vrsto porazov.
Vendar najdemo tu in tam ljudi, srednješolce, akademike, delavce, uradnike, ki so vdani komunizmu in pričakujejo rešitve edino od komunizma. Vidimo, da so nekateri naravnost sveto prepričani o pravilnosti svojega komunističnega naziranja. Da bomo znali tudi te ljudi ozdraviti in jim odpreti oči, je potrebno premisliti, zakaj ima komunizem na nekatere ljudi tako velik vpliv in tako veliko moč.
Predvsem moramo ugotoviti to, da je komunistična propaganda prvovrstno organizirana. Kdor se je poglobil v podrobnosti komunistične propagande, ta mora priznati, da danes ni organizacije, ki bi tako sistematično izvajala svojo propagando, kot jo izvaja svetovni komunizem po svoji centrali Kominterni. Ta propaganda izrablja sleherno težavo in nezadovoljstvo, ki se pojavlja v svetu. Poskuša zagrabiti vsakega človeka. Se poslužuje vseh izsledkov moderne psihologije mas, poskuša izrabiti vse najugodnejše trenutke, se poslužuje vseh moralnih in nemoralnih sredstev za dosego svojih ciljev. Ta propaganda razpolaga z ogromnimi denarnimi sredstvi in tudi po naši domovini vidimo razne ljudi, ki nič ne delajo, pa vendar dokaj dobro žive in vrše z vso spretnostjo, pa tudi z vso previdnostjo propagando za komunizem. Ti denarni viri so se povečali zlasti po zasedbi Poljske. Boljševiška Rusija je smatrala ta trenutek za primeren, da poveča svojo propagando po vseh balkanskih državah. Čutili smo, da so tudi naši slovenski komunisti dobili krepke podpore in se podali
iHiiHinnHBnBnHn
(Nadaljevanje s 13. strani)
Nemčiji odredili tudi blokado Nemčije, jima je na tem, da čim bolj zmanjšata gospodarske zveze med Nemčijo in nevtralnimi državami, medtem ko se Nemčija trudi, da bi vprav iz teh nevtralni lulržav dobila živež in surovine, ki jih blokada zapira iz prekomorskih krajev". IVoti Belgiji in Nizozemski se je pripravljal nevaren vihar dne 11. novembra. Nizozemska lii imela biti napadena, toda izjava belgijskega kralja, da bo v tem primeru Belgija šla v vojno ob strani Nizozemske, je nevarnost za enkrat odstranjena. Na Balkanu so vse tri mesece trajali silno odločni napori obeh taborov v eni in drugi smeri. Bili so vsakdanji napori, ki se ne dajo več vezati na datume.
Prikazen Sovjetske Rusije na Balkanu pa je imela to posledico, da je balkanske države strnila v protisovjetski odpor, a tudi to, da je Italijo odvojila od nemške politike in jo na Balkanu postavila v borbeno stojo proti nemški zaveznici Sovjetski Rusiji. Od 24. avgusta dalje hodi Italija na Balkanu svoja pota in si je to tudi izgovorila dne 1. novembra, ko je prišel grof Ciano v Bern in na posvet k nemški vladi, da tamkaj jasno izpove, kakšne namene ima Italija v Podonavju in na Balkanu, in da se bo z obroženo silo uprl« vsakemu sovjetskemu poskusu, da se približa tistemu ob-
močju, ki ga imenuje Italija svoj »življenjski prostor«.
V dobo teh treh vojnih mesecev spada tudi mirovni poskus belgijskega kralja in nizozemske kraljice dne 12. novembra, na katerega pa Hitler sploh ni odgovoril.
Državniki vojskujočih se držav so v teh treh mesecih ob številnih priložnostih spregovorili in izpovedali vojne cilje. Hitler je govoril dne 6. oktobra in 9. novembra, Chamberlain in lord Ilalifax sta govorila dne 12. oktobra, dne 26. oktobra, dne 2. novembra, dne 8. novembra, dne 26. novembra, dne 5. decembra. Daladier jc govoril o istem predmetu dne 2. decembra. Anglija in Francija izjavljata, da orožja ne bosta odložili, dokler vse krivice niso popravljene in da se ne ustvarijo trajna jamstva za mir in varnost, nemški državniki pa govorijo, da se bodo vojskovali naprej do popolne zmage nad nasprotniki. Molotov je govoril o sovjetskih ciljih dne 31. oktobra. Mussolini je pojasnil politiko Italije: »v pričakovanju s puško v roki« v govoru dne 18. novembra. Grof Ciano pa še pozneje, namreč dne 16. decembra, ko je dovolj jasno izpovedal, zakaj Italija ni šla v vojno, zakaj nima odgovornosti za sovjetski vdor v Fvropo in zakaj čaka s puško v roki na nadaljnji razvoj dogodkov.
Iz vseh teh govorov sledi, da mir ni na vidiku, da bo vojna trajala, trajala morda še
dolgo, morda tri leta in še več, kot jo je napovedal Chamberlain, in da obstoji .nevarnost, da se ne razširi še na druga področja.
Poročita z bojišč
Poročila z bojišč tako z zahodnih kakor s finskih 60 bila pestra. Na zahodu se na suhem ni pripetilo nič važnega. V zraku so bile borbe že hujše. Glavna teža vojne je bila na morju, kjer je divjala borba nemških podmornic in nemških min proti angleškemu trgovinskemu brodoviju neizprosno. 7
Na Finricem pa so Sovjeti naleteli na junaški odpor Fincev in so dosedaj ieli samo poraze, zvezane • strašnimi izgubami vojaštva in vojnega materijala.
Zaključek
Preteklo leto bo šlo s krvjo zapisano v zgodovino. Dal Bog, da bi Človeštvo, posebno pa one, ki človeštvo vodijo, prignalo do tega, da bi se poglobili v vzroke, ki so krvavo morijo povzročili, in da bi pri sklepanju miru postavili novi red lepega sožitja na temeljih, na katerih suvruštvo in krivica nikoli iič bosta vfcč mogla zmagati nad pravičnostjo in ljubeznijo.
na delo. Nekateri so bili mnenja, da je zanje čas že toliko dozorel, da lahko stopijo na plan z legalno politično stranko. Kmalu pa so uvideli, da za tako početje časi še niso dovolj zreli in sedaj hitijo naglaševati, da nimajo s komunizmom ničesar opraviti, čeprav so med ustanovitelji te stranke osebe, ki so bile že zaradi komunizma kaznovane.
Navodilo Kominterne našim komunistom je bilo, da naj, kjer morejo, povzročajo izgrede in nerede, organizirajo štrajke, kalijo dobro razmerje s sosedi, zlasti Italijo in z Bolgarijo, vršijo demonstracije, organizirajo tovarniške, vaške in ulične celice itd. V zadnjih tednih smo bili priče, kako so naši plačani komunistični agentje poskušal te naloge izvršiti. Največja izmed teh akcij je bila stavka rudarjev, ki je bila izrazito politično-komunisti-čne narave.
Spretna propaganda in denar tvorita predvsem moč komunizma v naši državi. Poleg tega pa igrajo seveda veliko vlogo tudi drugi razlogi.
Danes so resnično težki časi. Vojna, ki danes divja po svetu, vpliva tudi na naše narodno gospodarstvo v tem smislu, da raste pri nas draginja z mnogo večjimi koraki, kot pa se dvigajo plače.
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto« množino. Prava »Franz-Josefova voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl reg S. br. 30474/35.
Ljudje so upravičeno nezadovoljni. Ker za pravega krivca ne vedo in ne vedo nad kom bi stresli svojo jezo in svoje nezadovoljstvo, prisluhnejo šepetu komunističnih agentov, ki jim obetajo raj na zemlji in povzročajo nerede.
Nekaj izobražencev so pridobili komunisti s poudarjanjem slovanskega poslanstva, ki naj bi ga po njihovem mnenju imela Rusija. Danes so sicer prav redki tisti, ki temu še verjamejo. Po dogodkih na Češkem in Poljskem je težko še trositi bajke- o slovanski misiji boljševiške Rusije. Tudi dejstvo, da so danes v vodstvu Sovjetske Rusije in Kominterne skoraj izključno sami Judje in Nerusi, je na mnoge oboževalce slovanske, toda sedaj komunistične Rusije, porazno vplivalo.
Med nepoučenimi in med mladino pa ima komunizem še nekaj uspehov zato, ker izpoveduje na videz najpreprostejšo formulo za rešitev vseh problemov in težav, ki ljudi resnično tarejo. Ljudje pa ne premislijo, da ta tako silno preprosta formula (n. pr vse premoženje naj bo skupno, in vsi naj delajo, ter vsi naj uživajo sadove tega dela) ni izvedljiva, ampak je samo bleščeča, toda varljiva in goljufiva obljuba, ki jo ni mogoče izpolniti, ker nasprotuje naravnim zakonom človeka in človeške družbe. Mlade ljudi in zlasti dijake, ki sanjajo o sreči, omamijo prividi, ki jim jih riše komunistični nauk. — Blesteče besede o svobodi, o enakosti in o skupnosti vsega ter o srečnem življenju, ki bo vladalo v komunistični družbi, jih privedejo tako daleč, da slepo verjamejo komunističnemu nauku in se vdajajo sladkim prevaram.
Komunizem ima torej največ uspeha na eni strani med mladimi, na drugi strani pa med neukimi in neizobraženimi ljudmi. Zato je gotovo eno izmed najbolj učinkovitih sredstev borbe zoper komunizem, širiti med ljudmi njih obzorje, jih poučevati o gospodarskem in socialnem vprašanju, tako da morejo sami presoditi, kateri nauk je sposoben rešiti Človeštvo in kateri nauk samo vara uboge delavske množica.
Pregled slovenskega knjižnega trga v 1.1939
Ob novem letu radi delamo bilance. Tudi pri nas smo že porkrut v zadnjih letih napravili poskuse, kako bi na eni strani poduli bilanco enoletnega knjižnega trgu v slovenskem jeziku, kukor se kaže človeku, ki vse leto spremlja knjižno produkcijo. Seveda tnk ore-gled ne more bili popoln, kajti delan ni z znanstveno ukribijo, temveč po zapiskih sproti, kakor mu pač teko knjige k rokam, ali pu vsaj novice o njih. Zato si ne lastimo mnenja, da ni morda izšlo več knjig, kukor pa jih bomo omenili, morda smo pozabili ali prezrli in spregledali celo važne publikacije, toda imeli smo dobro voljo, pokazati čim več slovenskih knjižnih pojavov tega leta ter jih po
možnosti predstaviti v neki strokovni urejenosti ter tudi po notranji vrednosti. Mursikuku knjiga nam morda ni prišla pred oči, kur je seveda krivda založnikov, ki nas ne obveste, kukor je sicer navada. Ce bi knjiga iz kakšnih vzrokov morda med letom ne mogla priti v obravnavo, vsaj v končnem pregledu bi dobila mesto, ki ji pritiče. Ko tako podajamo pregled knjižnega trga v letu 1939, prosimo vse, naj nam eventualne poinun. jkl jivosti oproste: niso nastale iz načelnega razloga, temveč prav iz bistva takega delu, kakor je dnevno beleženje knjižnih novosti, pri katerem se marsikaj luliko prezre, uiursikuj pa šele pozneje pride v evidenco.
Leposlovje
Pesnitve
Ker so Sardenkove pesini II. zvezek (Pesem o domu) izšle že za božič lanskega leta, moramo za letošnje leto šteti med najboljše pesniške zbirke dve zbirki dveh pesnikov, popolnoma različno ubranih, namreč Iga Grudna socialne in časovno opredeljene ter borbene poslanice v »Dvanajsti uri« ter nežne, žensko čustvene, a pristno pesniško občutene pastele Vide Tauferjeve »Veje v vetru«, s katerimi je postala pesnica gotovo najboljša dosedanja slovenska pesnica. Tema dvema se po pomenu gotovo približuje in morda jih celo nadkri-ljuje pesniška zbirka Boža Voduška »Odčarani sv^t«, ki je letošnji božič prišla na svetlo, pu je še nismo dobili v roke, dasi si laliko predstavljamo iz že objavljenih pesmi, kakšna bo njena vsebina in moč. V teh treh zbirkah letošnjega leta se je prikazal n sodobna slovenska poezija gotovo v močni luči, ter moramo v tem pogledu reči, da pesniška žetev pri treh dobrih zbirkah letno ni bila slaba.
Več ali manj dober poskus je zbirka Ema-nuela Kolmana »V svetlobah in sencah«, v kateri je sicer pesnik pokazal svojo nadarjenost, toda je slogovno še vse preveč pod vplivi prejšnjih pesnikov ter je notranje premalo trdno postavljen. Nikakor pa ni uspel Ciril Ahlin z zbirko »Pogovori z naravo«, s katero ni dokazal niti nadarjenosti. — hmed že objavljenih pesniških del je knjižno izdal Joža Lovrenčič svoj predelani ljudski ep o »Sholarju iz Trente«, ki bo prišel prav predvsem našim dijakom, ki bodo tako pri obravnavanju epič-nih del imeli pri rokah izvirno delo, kakršnega dosedaj ob uboštvu slovenske epike niso imeli. Kot celota pa pruv zaradi preslabe jezikovne plastike ter nepevnosti verzov v ritmu in rimah ne zajame tako bralca, kakor bi po vsebinski plati zaslužil. Posebno uspele so prireditve sjo-venskih pesniških klasikov, kakor je biblio-filska izdaja Gregorčičeve »Oljke« v Glatlni-kovi grafični opremi, ali miniaturna izdaja Gregorčiča v Pirjevčevi priredbi, ki je priredil tudi Prešernovo žepno izdajo pri Akademski založbi, zbirko, ki je dosegla največji knjigotrški uspeh. V isti žepni obliki je izšel skrbno izbran izbor slovenskih pripovednih narodnih pesmi pod naslovom Stare žalostne, kakor jih je v spomin Korytkove stoletnice izbral dr. Joža Glonar. V Gorici je izšla zbirčica slovenskih narodnih popevčic v založbi Sigma pod naslovom Barčica, ki ima velik pomen za pevsko vzgojo Slovencev izza meja.
Tu bi tudi laliko omenili prevode pesniskin del iz tujih književnosti, ki so izšli knjižno, kakor T. Debeljakov prevod češkega klasičnega dela Machovega »Maja«, ki je izšel v Bi-bilofilski založbi z Malešovimi lesorezi in gravurami. Dalje prevod Erbenovcga »Zaklada« istega prevajalca, ki je za veliko noč izšel v 100 izvodih v opremi Bare Remčeve ter istega prevod poljskega klasika J. Slovvackega »Oce okuženih«, ' ki je za božič izšel prav tako v opremi Bare Remčeve in mu je dodana študija o pesniku. — To bi bila pesniška žetev letošnjega leta.
Pripovedništvo
Izvirno
Med izvirnimi pripovednimi spisi moramo na prvo mesto postaviti čudovito lepe Legende pisatelja Franceta Bevka, ki je bil najplodnejši pisatelj tega leta in je poleg revialnih povesti, ki jih je pisal v vse revije, poleg mladinskih knjig in ponatisov iz prejšnjih let v Gorici (»Stražnji ognji in »Huda ura«) nanovo napisal še dobro večemiško povest »Pravica do življenja«. Med najmočnejše naše pisatelje se je uvrstil tudi Prežihov Vornnc s koroško »neslavno« epopejo »Požganica«, delom močnega kmečkega opisa, toda preotipljive socialistične tendence. Anton Ingolič je napisal dober tekst v povesti »Soseska«, le da ni do konca vzdržal v isti moči ter je v nekaterih postavah premedel. Novšak France pa se je proslavil s tem, da je prvi v našo književnost prinesel motiv homoseksualnosti v povesti »Dečki«, ki ga pS ni rešil umetniško prepričljivo, temveč vse preveč reportažno. Tudi Cveta Stojanova je sicer zanimivo meščansko povest »Zbegano gnezdo« podula premalo prepričljivo in v premalo objektivni stvariteljski razdalji, da bi imela večji uspeh; je pa zanimiva že zato, tla spet oživlja meščansko snov, ki je tako redka v slovenski književnosti ter jo hoče komentirati s katoliškega nazora. Manjšega po-
ka« je izšlo za božič. V Goriški Mohorjevi družbi je izšel ponatis Kersnikovega »Testamenta««, pri Jugoslovanski IV. zv. Erjavčevega /branega dela v Slodnjakovi priredbi in Bučarjevem dopolnilu, Gladnik pa je bibliofilsko iz-dul misli škofa Slomška v izboru in uredbi T. Dcbeljnka.
Prevodi
Med prevodi moramo na prvem mestu imenovati oficielni škofijski prevod Svetega pisma (Jcre, Snoj, Pečjak), katerega nova zaveza je izšla v ljudski miniaturni izdaji, ter je tako zdaj dostopno v celoti tudi najširšim plustem. S to izdajo je storil ordinariat veliko delo. Prof. Omerza je prevedel več spisov apostolskih očetov, ki so izšli pri Mohorjevi družbi. Drugo leposlovje je bilo prevedeno iz raznih jezikov, ne v najmanjši meri iz slovanskih. Tako smo dobili iz bolgarščine Ivana Vazova roman »Pod jarmom« I. in II. del (Fr. Bevk) ter Karalijčeva mladinsko knjigo »Pri ognjišču« (Bolhar). Iz češčine najboljši čapkov roman »Hordubal« (Fr. Bevk), lepo socialno balado v prozi Ma-jerjeve »Rudarsko balado« (Bradač), dve knjigi našega znanca Karla Novega, skrajno naturalistični predmestni praški roman »Živeti hočemo« (Urbančič) ter »Samotni Krešin« (Liška). Iz poljščine Boleslava Prusa velik dvodelni roman »Emancipanke« (Glonar), iz ruščine pa Gorkega socialni roman »Poletje«. Iz romanskih literatur smo dobili ljudski katoliški roman akademika Bordeauxa »Strah pred življenjem« (Anžič), Eve Curie življenjepis iznajdi-teljice radija »Gospe Curie« (Melihur), ki je dosegel izredno velik uspeh tudi pri nos. ter izbor iz Hugoeve proze (Er.cel). Iz italijanščine smo zadnji teden dobili Croninn »Zvezde gledajo z neba«. Iz drugih književnosti pa konec Dicken-
sovega tridelnega romana »David Copperfield« I (Župančič), M. A. Nexoia »Peter Osvajulec« I (Albieht), Multutulija »Maks lluavelar« ter J. Muckuyu »Poslednja dolžnost«, iz nemške pu razmeroma veliko del bolj ljudskega značuju: kukor so Ganghofer »Vaški apostol« in »Samostanski lovec«, Spillmann »Nu morišče«, Rcimm-lich »Ukradena nevesta« in »llubokuk«, pu tudi tuke umctnnine kukor so llundel Mazzettijeve »Jesse in Marija« (Pregelj), Gagern »Cesta« (Zore) in nadvse zanimivo Lisbeth Burgcrjeve »Štirideset let bubicu«.
Drama
Iger je izšlo razmeroma zelo malo. Ksaver Meško je ponatisnil svojo naturalistično družinsko drumo »Pri Ilrnstovih«, ki ima velik uspeli nn odrih. Lojze Standeker ie izdal prav tako kmečko naturalistično igro »Prevuru«, Fr. Klinar pa dobro ljudsko igro »Plavž«, ki je šla z uspehom že čez več ljudskih odrov. Preveč nutrpuna pa, je socialistična igra Tonetu Čufarja »Mali Babilon«, /.a skupinske nastope so namenjene igre Ljudskega odra, kukor jc Petančičeva »Slovenskega kmetu povest«, Ku-retovn kongresna »Igru o božjem kraljestvu« ter Kokuljeva prireditev »Mlinnrjevcga Janeza«.
Mfcdinst e
Med mladinskimi knjigami moramo na prvem mestu omeniti Milčinskega slovensko pruv-l.jivo »Trdoglav in Marjetico« v opremi urli. M. Grafenauerjeve. Slikanico stu izdelala tudi Marta in Radovun Klopčič na besedilo A. Čer-nejeve »Dedek Miha«. Za najmlajše je Kosova »Dija«. V verzih sta napisulo uganke Mariju Jezernikova »Vesele uganke«, ki so v marsičem v sorodu z Župančičevimi, ter Gustan Strniša »Uganke«. Nanovo je tudi tiskan Funtkov pesniški prevod Mac. John Leutha protituberku-loznih spevov »Modri Janko«, ki ga je izdala Protituberkulozna liga. V prozi pa je Zupan Lojze opisal »Belokranjske pripovedke«, Milko-vio je izbral tudi »13 najlepših pripovedk«. — Mladinske povesti pa sta pisala: Bevk »Grivar-eva otroka« (Vrtčeva knjižnica) in Seliškar »Jnnko in Metka«, »Hudournik«, socinlne po-.dobe iz okolja mladega sveta. Izmed mladinskih prevodov ima gotovo prvo mesto »Tinček in Tonček«, katerega tekst pa je skoraj izvirno delo M. Kunčiča, dalje že imenovana zbirka Karalijčeva »Pri ognjišču« ter predvsem dva žve/ka Hnuffovih »Pravljic« (Osana). I.epi prevodi in umestni so »Štirje zvonarčki« (Vimber-Čntnpa), llamsunovn »Otroci / Dolgega brega« (Puntarjeva) ter »lluske pravljice« (Grčar) ter »Zlati ključek« A. Tolstoja (iz ruščine).
Znanstvo in poljudno znanstvo
Zborniki. Velik znanstveni pomen leži v tako imenovanih zbornikih ali jubilejnih izda-juh raznih društev in ustanov. Tako je založba »Jubilej« izdala letos veliki »Spominski zbornik Slovenije«, v katerem je zbrano vse gradivo dvajsetletnega razvoja slovenske banovine. Zanimiv je »Kočevski zbornik«, ki ga je izdala Družba sv. Cirilu in Metoda. j5rav tako je veličasten zbornik »Pol stoletja društva Pravnik« ter Zbornik znanstvenih razprav jnridične fakultete, še veliko bolj pa slavnostna številka Glasnika Muzejskega društva ob 100 letnici, ki je naravnost frapantna po obsegu, pa tudi po vsebini. Tu bi imenoval tudi Štrekljev zbornik Organizacije grafičnega delavstva ob 70 letnici, ali Spominski almanah slovenskih strokovnjakov, publicistov in projektantov, ki hoče biti pendant Šlebingerjevemu Albumu književnikov. Toda tudi posamezne številke na.šiji znanstvenih časopisov, kakor so Geografski vestnik, Slovenski jezik ali Časopis za zgodovino, narodopisje in književnost, ali Umetnostni zbornik, so že celi zborniki, znanstvene knjige.
Filozofija. Na prvem mestu naj bo imenovan I. zvezek Izbranih spisov Aleša Ušcnič-nika, ki se je prikazal o božiču na mizah ljubiteljev slovenske katoliške misli. Prav tako pomembna so bila tudi pisma prof Vebra »Nacionalizem in krščanstvo«, s katerimi je v zmedi in nasprotjih časa našel ravnotežje v krščanstvu. Prof. Turk je izčrpno podal razvoj in smisel »sholastike« v Potili in ciljih, Alma Sodnikova je predstuvila Descartesa ob njegovem jubileju. Filozofski diletant Gol-Voj pa je podal v knjigi »Človek, odkod in kam ...« svojo zamisel sveta, ki jo kljub miselni nedognanosti ogreva topla človečnost. M. Adlešič je podal v svoji knjigi »Naravoznanstvo in svetovni nazor« pogled na svet, kakor ga vidi fizik. Iz problematike bogoslovne znanosti pa naj opozorim na disertacijo dr. Žaklja o Kristusovi osebnosti kot kriteriju za njeirovo božje kraljestvo ter odlomek dr. Grivčeve razprave iz kneza Koclja »Cirilova askeza«.
Zgodovina. Največ razglasa je vzbudila knjiga dr. Mala »Probleme aus der Friihge-schichte der Slovenen«, v katerih je zlasti na novo osvetlil problem ustoličenja slovenskih vojvod. Isti je priredil tudi Vodnik po Narodnem muzeju ter končal tudi veliko zamisel Mohorjeve družbe: poljudno celotno Zgodovino slovenskega naroda, ki jo je začel Gruden. Tako bo odslej lahko imela vsaka slovenska hiša celotno zgodovino svojega naroda, iz kutere bo
mena so naslednje leposlovne stvaritve, ki so	črpala narodno zavest in odpornost. Knjižno je
izšle ob teh ob gornjih delih, ki pomenijo	; izšlo predavanje dr. Blaznika o »Naselitvi Slo-
zato zabavno čtivo. Tako je ob 60 letnici izdal	; vencev« (Muzejsko društvo v škofji Loki). Dr.
iroriški humorist Damir Feigel zbirko humo-	škerl je orisal podrobno leta 1860—1869 v Ljub
6 . c________• -.. v___i.n;:-n »Nn	*	...............
resk »Supervitalin«. Griša Koritnik knjigo »Na razpotju«, Ivan Albrecht »Nebo gori«, Ljuba Prener »Neznani storilec«, Januš Goleč »Ponarejevalci«, Fr. Kolenc »Dragarjevina«. Po svoje zanimivi ste dve knjigi: Balnžičeva v prekmurskem narečju pisana dobra povest »Povest naše vasi«, ki lioče biti v jeziku in duhu protiutež Kranjčevim prekmurskim ljudem, ter Jo-sipine Karlinove - Golobove ljubl janski trac »Dora«, ki je napisan iz vsega prej, kakor pa iz umetniškega oblikovalnega navdiha, ter nima mesta v lepi književnosti.
Pomembne pa so izdaje in ponatisi starejših del, med njimi imajo gotovo prvo mesto Župančičevi eseji in kritike v četrtem delu njegovih »Del«. Janko Mlakar je izdal v tem letu drugi in tretji zvezek svojih »Izbranih planinskih spisov, ki imajo veliko bralcev, čeprav je moderni način potopisov že zdavnaj šel
S reko njih. Dr. Bošnikova izdaja Zbrano delo ofke Kvcdrove, katerega sta i/.šla že dva dela večjih in manjših povesti. Prof. šolar izdaja pri Mohorjevi družbi Izbrana dela ljudskega klasika Dctelo, katerega najboljše delo »Troj-
ljnni. Ostale zgodovinske knjige so lokalnega značaja ter spadajo v poljudno znanstveno delo. Tako »Kažipot po Ljubljani«, Lovrenčičev »Kažipot na sv. Goro pri Gorici«, Dr. Tiller-ieva »Dekani.ja Videm v brežiškem okraju«, Bernikova »Zgodovina fure Domžale«, dijaški zbornik kamniškega okraja »Na bregovih Bistrice«, Spominski listi ob 700 letnici ptujskega samostana »Pax et bonum«, »Kartrzijani in knr-t uzi ja »1'leterje«, »Karmelski spomini«, itd. Tu naj omenim tudi spomine iz vojne: Rcis-man »Iz življenja med vojno — avstrijska sodišča«, dr. Irdunov življenjepis ameriškega kanonika Omana »Za božjim klicem«, Bojčevo predavanje »Naša narodna vzgoja in narodna obramba ter Zemljevid slovenskega ozemlja nekdaj in sedaj, ki ga je izdala Slovenska straža. — Med zgodovinami drugih narodov ima prvo mesto Sovretov opis življenja Starih Grkov, ki je izšel kot drugi zvezek Mohorjeve Obče zgodovine v monumentnlni obliki ter nam je pretločil vse življenje — politično in kulturno — tega naroda, od katerega kulture še danes živimo. Poljudnega značaja je opis
»Poljske«, njene zgodovine in njenega duha, kukor so ga podali v mali brošuri T. Debeljak, R. Moli i Fr. Štele.
Jezikoslovje in literarna zgodovina. Zanimivi sta dve razpravi iz problematike slovenskega jezika: prva, ki je prvikrat sistematično %celoti podala oris slovenskega knjižnega izgo-•Itfpttt (Dr. Bezluj: Oris slovenskega knjižnega izgovoru) in je nastala v praškem seminarju za fonetsko raziskovanje glasov, ter druga o »slovenskem verzu«, ki jo je napisal Rus A. V. Isačenko, in je z njo prinesel k nam metode pruškega lingvističnega društva ter Trubeckeju. Isti pisatelj je raziskal podrobno »Narečje vasi Sele na Rožu« nu Koroškem ter priredil tudi rusko slovnico za Slovence pod naslovom »Ne bojino se ruščine!« Prof. Sturm Rr. je začel v snopičih izdajati veliki Francoska lovor (2. snop.). Med literurno-zgo-dovinskimi deli je Prešeren prof. Kidriča izšel že za lanski božič, toda naj ga tudi tu imenujemo kot temeljito delo o Prešernu. Doc. dr. Ocvirk je izdal tretji zvezek predavanj pokojnega prof. dr. Prijatelja »Kulturne in politčne zgodovine »Slovencev«, dr. F r. Petre pa velik »Poizkus ilirizma pri Slovencih«, kjer rešuje Vrazov problem. Dr. Marija Boršnik je napisalo temperamentno iri plastično monografijo o Aškercu. To bi bila glavna dela iz te panoge. Druge so popu-lurnejšega značaja, tako Bud a lov oris 18 velikih slovenskih kulturnih delavcev (Gorica), Jakob Šolar je stavil vprašanje: »Kuj je z našo ljudsko povestjo?« Ldo S t a d 1 e r pa je podala teorijo »Pravljice« (primerjalno študija). Dr. Šlebinger je izdal »Bibliografijo slovenske kmečke literature« (1919—38), Goriška Matica pa bibliografijo lastnih izdaj v [etih 1919—1939 »Dvajset let«.— Sem prištejmo še načelno razpravo novega slovenskega avantgardističnega gledališča »Osvobojeno gledališče«, ki jo je po čeških vzorih napisal Jože Borko.
Medicina. Doc. dr. Ivan Pintnr je za habilitacijsko delo podal zgodovinsko delo o Mediko-kirurškem učnem zavodu v Ljubljani, s čemer je podan kos slovenske zdruvniške zgodovine. Dr. Janko Hafner je napisal poljudno razpravo o boleznih ušesa, nosu in grla, dr. M. Justin pa »Higieno žene«, namenjeno najširšim plastem. Dr. Sabina Praprot-n i k je izdala v založbi učiteljic lendavskega Jdezo poljudno knjižico »Zdrav in bolan otrok«, s čemer so učiteljice pokazale, da razumevajo svoje prosvetno delo med narodom. — Dr. L. Jjerčun po je izdul »Prehruno v zdravju ia bolezni«.
Narodno gospodarstvo. Dr. Ciril Žebot je podal načelu, »Korporutivnega narodnega gospodarstva« dr. Ivan Ahčin je pojasnil osnove »k o m u n i z m o« in njegovega reda, dr. Gosar doje osnovne »Gospodarstvo po načrtu«. Sicer pa se je z narodno gospodarskimi problemi pečal predvsem Ekonomski institut naše univerze, ki je izdol več knjig iz svoje panoge »problemov vasi«. Tu imenjmo tudi knjige, ki so poljudne knjige kot: Naši gozdovi in žage (Delavska zbornica), Spravljanje in shranjevanje sadja (J. 1'riol), Dober sadjevec (M. Iluinck), Fr. Erjuvec »O izobrazbi kmečke mladine«, dr. Perger »Zavarovanje živine«, Suhadolc »Umetna gnojila«, dr. Lavrič ^Prerez gospodarskega položaja leta 1938«, isti »Naše kmetijstvo«, Slovenski uvoz in izvoz ter zemljevid »govedoreiska rasensko okvirja« — knjige, ki jih je izdala Kmetijska zbornica. Ing. I. Zupančič »Vinske bolezni in napake«, V. Kuret »Obnova in oskrba vinogradov«, II. Turk »O zdravju in bolezni domučih živali«. Dve kuharski knjižici: Pucclj »110 novih kuharskih reccptov- ter Ulčar »130 preizkušenih kuhinjskih receptov«.
Tu naj imenujemo tudi »Statistični pregled šolstvu in prosvete v dravski banovini za šol. leto 1937/38«, ki ga je izdala banovina, ter »Splošni pregled dravske banovine«, ki ga je izdal državni statistični urad. Pruv tako tudi tabelarni pregled Jugoslovanskih železnic v sliki, številki in besedi ter »Izpolnjevanje našega železniškega prometu« (ing. Rogiič).
Pravo. Dr. A. Urbunec »Zavarovalno pruvo«, dr. R. Sujovie »Civilni pruvdni postopek«. Iz cerkvenega pruv« so tri knjige prof. dr. Odarju o »Cerkvenih določbah o tisku« (indeks). Sem spadajo izdaje ruznih z u k o n o v in uredb, kot so: Uredba o pravnih fakultetah, Zbirke važnejših novih naredb zu ljudske, meščanske in strokovne šole (Fink), Predpisi o občinskih hranilnicah (Po-har), Občinsko blagajniško poslovunje (Jagodic), Odmerila lestvicu zu preračun posebnega prispevka k neposrednim davkom (Novak), Priročnik zu fin. kontrolno službo (Zubukovec-Štuncar), Trošarine — državne, bunovinske in občinske (Sušeč), Tabelarni priročnik za odmero in preračun obrambnega prispevka (Ster-benc) Pravilnik o zaščiti pred zručnimi nupadi. Predpisi o zaščiti pred zražnimi napodi. (Tu nuj omenim tudi knjižico ing. Dimnika: Kako noj si uredimo naše domove pred letalskimi napadi? Cena 5 din.) Uredbe o oprostitvi mo/ i/, vojaške službe. Zakonite pravice vpoklicanih vojaških obveznikov in njihovih rodbin ter Uredba o invalidih in ostalih vojnih žrtvah.
Likovna umetnost in arhitektura. Nujvaž-pejšo je monogrofiju o b r o t i h Šu bičih, ki jo je napisal tir. F r. Mesesnel. Dr. R. L o ž a r je predstavil z monogrufijo kiparju Fr. Goršeta. Stane M i k u ž pa v ponatisnjeni študiji Litogrufije Mihe Maleša. Prof. Oto Grebene je podal veliko mapo »Moderno slovensko pohištvo po narodnih motivih« (I. in II. del). Jože Karlovšek je zbral tipe slovenskih narodnih hiš v knjigi »Slovenski domovi«. Ing. Dušana Šantel-Kononi je poljudno opisala »Kako nuj opremimo stanovanje«. Fran Golob se je predstavil z mapo koroških motivov »Nmav čriez izaro«. Štefon Jerko-čiček pa s kurikaturomi »Poglejmo se«.
No koncu noj omenimo še take knjižice, kakor so »Priročnik zu planince« (dr. Brilej), Planinsko cvetje v nižini (Petkovšek), Žarki in življenje (Trnovec), Krušenje cerkva (Smrdu). Iz starih in novih časov (Klemenčič) ter Kernc Leopold: Tehniku, reklamu in prodaja.
Šolske knjige. Morda največji uspeh beležimo letos v sestavljanju domačih, resnično po duhu naših ličnih knjigah, ki jih je tudi izšlo razmeroma zelo veliko. Naj jih na kratko imenujemo: za ljudsko šolo lepi abecedniki kot so Miiderndorferjevn »Slovenska začetnica«, Bobičev »Preljubo veselje, oj kje si doma« in njegova »Slovenska slovnica s pravopisom«, Hafnerjeve in Loenišknrja »Drugo berilo«, Binterjeva »Zgodovina ljudske šole«. Pibrovčev »Pouk branja«, Ledinekov »Moj razred« in Pe-telin-IIorn »Administracija v ljudski šoli« pomagajo učiteljstvu. Junčičevu ilustrirana »Naša zgodovina v slikuh« (3 deli) je svojstven po-moček, vsegu uvaževonju vreden. — Za meščanske šole so napisali: Pečjok-Baiikart »Zgodovino«, Zavrl »Zemljepis«, Gaspari-Peč-jok-Žerjuv »Noše vodnike« (Slovstveno čitanko), Vouk Iv. »Ruzlago Novukove stenografije«. Zu gimnazije pa moramo na prvem mestu podertuti odlične čitanke za nižje razrede, ki so jih sestavili prof. Šolar, Rupel, Baje, Sovre in Kolarič. Dalje Adlešičevo-Sujovičevo »Fiziko«, Binter-Štrukljevo »Zgodovino«, Žitko-Klemenovo »Mineralogijo in kemijo s tehnologijo«, Belec-Jeretovo »Latinsko vodnico«, Kun-čevo »Aritmetiko« in Dolžonovo »Botaniko«. — Za trgovske šole pa Černetovo »Trgovsko aritmetiko«, Klinčev »Priročnik trgovinstva« in dr. Mihelakovo »Trgovinstvo«.
Liturgične in nsketične knjige. Prof. dr. Oda r je razložil Katekizem o Katoliški akciji, ki ima namen podati metode novodobnega pokristjanjenja javnega življenja. Junez Ota-žem je v knjigi »Noša župnija« podal smernice za liturgično življenje v fari. Cistercijanski samostan je prevedel Poppevo knjigo »Vzga-jojmo evharistično«, bogoslovci Ceymondova premišljevanja »Presveti Zakrament«, redovnice no Karmelu Cousidinove »Jasnine«. V Gorici je dr. Egidij zaključil z 11. snopičem svoje govore o notranjem življenju »Sejolec«. Posebno mesto zavzema »Življenje svetnikov«, ki izhaja pri Družbi sv. Mohorja. Junez K a 1 a n je napisal »Svetniške pridige« in J. V e i d e r je prikazal »Sv. Eino«, prvo slovensko svetnico. Dr. V. Fajdiga je izdol lepe duhovne govore pod naslovon »Otroci božji«, katehet Jone/. P i v e k »Govore za mladino«, dr. F. Jaklič lepo vzgojno knjigo »Svetla pot«, ki je izšla že v II. izdaji. Dr. Kimovec šmar-nice »Marijo častimo!«, dr. Jerše »Luč iz Na-zoreta«, J. M. Seigerschmied molitvenih »Pojdite k Jožefu«, ki ima priložene lepe stare bakroreze. Med drugimi molitveniki naj omenimo Jukličevega »Jezus, dobri pastir«, sestavljenega iz Barugovih molitev, dalje Kala-novego »Bog med nami!«, Povlinovega »Misijonski molitvenik«, 8. izdajo »Družbenika Marijinega«, Gregorca »Per Klurioin a:l Jesum« v Gorici, »Apostol Kristusa Kralja« itd. Tu noj imenujem Salezijanske knjižice, ki jih ie izšlo vsaj 1), če ne več (po din), in ki v kratkem obravnavajo vsa vprašanja, ki zanimajo vernega katoličana. Jezuiti izdujajo misijonsko knjižnico »Tabu«, katere je tudi izšlo nekaj številk, kakor tudi Indijanske knjižnice.
Če bi našteli še vse nove mu z i k al i je, ki so jih letos skomponirali Vodopivec, Lajovic, lome, Krek, Mohor, Cerar, Mav, Kimovec, Premeri itd. itd., ter nojrazličnejše koledarje od Mohorjevega in Vodnikove Pratike pa do raznih dijaških, kongregacijskih, obrtnih in kmetskih, bi približno izčrpali slovenski knjižni trg, kukor se je kazal tistemu, ki je zasledoval knjižne izdaje. Prava podoba slovenskega leposlovnega, umetnostnega in znanstvenega življenja, pa tudi liturgičnega in gospodarskega, pa bi se pokazala tistemu, ki bi ocenil tudi notranjo podobo in vrednost slovenskega revijalnega življenja. To pa je poglavje zase.	td
Jeglicev akademski dom
bo spomenik slovenskemu vladikl. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta
namen l
^^^kadJofHOci ^Aamit?
T. L. O. v. p. S. p. M.: 35 let ste stari, mati 1 otrok. Ze pet mesecev čutite hude bolečine v :ogah. Bili ste že pri zdravniku. Po njegovih na-,vetih se Vam je stanje izboljšalo. Opažate, da se eitibolie počutite čini več počivate. Kot kmečka ospodinic in mati pa imate le malo časa za po; ivanje. Ponoči, ko se vam noge odpočiiejo, tudi plahnejo. Čez dan pa znova zatečejo. Od časa do asa se vam napravijo rane po nogah, ki vas iolijo in srbijo. Niso pa gnojne.
Iz opisa sklepam, da vam bolečine v nogah z iteklinami in ranami povzročajo krčne žile. Dokler er ne odpravite, tudi bolečin ne morete pregnati.
Nadloga bo vedno hujša. Da bi pa že pri 35 letih iill tako nadložni pa vendar ne gre. Svetujem vam, la se obrnete na kirurga. Zdaj le pozimi, ko ni
oliko dela, vas bodo doma za nekaj časa lahko logrešili, če bo potrebna operacija.
Osmo-šolec: Izgube bo nadomestila narava sa-na. Rad verjamem, da je vaše duševno razpolo-enje slabo, negativno; da ste postali slabič, pešate n ni nobenega poleta v vas več. Vse to je po lavadi v zvezi, vendar pa bi pretiravali, če bi za /se dolžili samo to nadlogo, Ki ste se je srečno rešili. Je še druga nadloga, ki vam jemlje in iničuje voljo do dela in veselja do življenja. Trpite umreč na hudi zapeki. Iztrebljate se komaj vsakih 5 do 6 dni enkrat, to pa le če vzamete kakšno £dravilo za iztrebljanje.
Nadloga izvira iz konštitucije ali pa se pojavi iz navade zaradi nepravilne prehrane, neurejenega življenja, včasih tudi po trebušnih operacijah, pri enskah tudi po nosečnosti. Največkrat pa je krivo zadrževanje iztrebljanja kadar se pojavi potreba. Ce iz kateregakoli vzroka (n. pr. iz sramu, zaradi sedečega dela) ne gremo za tem klicem, dražljaj preneha. Po nekaj urah se dražljaj pojavlja znova. Ce ga ne zaznamo več, ker smo postali neobčutljivi, tako nastane zapeka. Uporabljati začnemo različna zdravila za iztrebljanje, ki pa vedno manf in manj pomagajo.
Srečen narod so Kitajci. Ti ne poznajo zapeke. Že otroke namreč navadijo, da se ob čisto določeni uri iztrebljajo. Tudi vi storile tako! Jejte čim več sočivja (fižol, leča, grah, ohrovt, salate, redkvica,
kumare in posebno gobe). Vse vrste sadja z izjemo
i _______-__Dl W a aim/«a1/ rflninil o/. ;,,rr,,rl
mnogo______ -
kmalu opomogli. Zopet se vam bo povrnilo veselje J.o dela in življenja.
P. J. Lj. T.: 17 let ste stari. Močno vam izpadajo lasje na sencih. Mislite, da je vzrok temu to, ker si glavo večkrat zmočite ali pa »trajni.«
O vzrokih izpadanju las smo že neštetokrat ponavljali. Verjetno, da je tudi pri vas vzrok prhljaj, ker je ta najbolj pogost, čeprav ne omenjate tega. Izpadanje las pa opažamo zlasti tudi pri prebavnih motnjah, pri slabokrvnosti, različnih kužnih boleznih itd. Včasih pa se pojavi iz vzroka, ki ga ne poznamo. Nobenega dvoma pa ni, da -trajna« koristi lasem, ampak nasprotno zelo, zelo jim škoduje. Ce bi bili 17 letno dekle, ki se trajno kodra, da bi ugajala, bi še razumel. Kako pa more biti fant tako mehkužen in nemoški, pa ne morem spraviti v sklad s svojo pametjo.
A. B. v Lj.: Koliko bi stala električna epila-ija, ne vem povedati. Stopite do najbližjega strokovnjaka za kožne bolezni, pa Vam bo povedal.
H. S. K.: Spolnili ste šele 42 let, pa Vas tarejo >e različne nadloge. Najbolj Vas muči glavobol. Olava Vas jx>gosto tako zelo boli, da lzbljujete vse, kar zaužijete. Praškov ne jemljete več, ker Vam ne pomagajo. Se najbolj Vam odleže, če mi-
rujete in si devaie na glavo mrzle obkiadke. V grlu Vas boli in peče, da težko požirate. Želodec Vas večkrat boli. Zlato žilo imate. Iztrebljate se neredno. Pozimi Vas navadno zebe, poleti Vam je vroče.
Vašemu glavobolu, menim, je ime mlgrejia. Sklepam tako, v kolikor ste opisali. Cesto je v zvezi z zapeko. Tudi Vi omenjate, da se neredno iztrebljate. Vzrok nerednemu iztrebljenju pri Vas pa, menim, da je zlata žila. Tako vidite, da je vse to povezano med seboj, oziroma izhaja ena nadloga iz druge. Takole poskusite urediti to zadevo: Najprej odpravite zlato žilo, potem se bo s tem izboljšalo tudi iztrebljanje in s tem tudi glavobol. Misliti pa moramo seveda še na druge bolezni, zlasti v Vaših letih, v katerih se ponavlja migrena samo kot znak bolezni. Naj omenim različne bolezni ledvic, bolezni možgan, zastrupljenje z nikotinom, vnetje živca na obrazu, vnetje obnosnih in čelnih duplin. Kadar dobite napad ležite v hladno temno sobo, na glavo pa si devajte obkiadke. Ker se Vam neprestano ponavlja vnetje v grlu, prav storite, če greste na pregled k strokovnjaku, če ne bi morda kazalo, da žrelnice odstranite. Kar pa se mraza pozimi *in vročine poleti
^^^^	Posebno paiite, kaj bolnik pijel AA Ce Vam je le mogoče, dajte ma TBBSa^B ca zdravje in nžitek čim iešče
^^r	najboljšo mineralno vodo
ono z rdečimi src/.
Ce Baml bolehate ali ee ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt, v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravju
Uprava Radenskega zdravilnega kopališča
SLATINA RADENCI.
tiče, se približno nam vsem tako dogaja: pozimi nas zebe, poleti nam je vroče. To pa še ni nobena bolezen. Pozabiti pa seveda ne smete, da se Vam bliža ura, v kateri se utegnejo nadloge Še stopnjevati.
H. F. G.: 4 mesece Vam raste na nožnem palcu noht V meso. Nasvetovali so Vam operacijo. Operacije se pa bojite, ker bi bili zaradi nje dalje časa za delo nesposobni. Vprašujete, če le ni kakšnega mazila, s katerim bi mogli nadlogo odpraviti.
Mazila, ki bi uničil vrasiel noht ni in ga ne poznam. Poizkusite pa morda na tale način: navadno režemo noht tako, da gleda vzboklina na koncu nohta navznotraj. Vi pa ga režite tako, da bo gledala navzven. Stranski robovi nohta bodo tako moleli čez konec nohta. Kožo na koncu nohta pa skušajte potegniti z leukoplastoin nazaj. Leuko-plast prilepite tako, da bo šel čez spodnjo stran palca na nasprotno stran. Med noht in kožo pa vložite gazo. To bi bil en način. Drugi način pa je ta, da si vsak teden enkrat noht oapilite zlasti na notranjem robu.
K. H. G.: Poldrugo leto Vam v presledkih zatekata obe koleni. Bolečin nimate nobenih. Po nekaj dneh Vam oteklina zopet izgine. Vročine niste opazili nikoli.
Potrebna bi bila klinična in rentgenološka preiskava. Sumim pa, da je vzrok tej nadlogi tako imenovana angioneuroza, ki izvira iz genitalij, in sicer jo povzroča preslabo delovanje jajčnikov.

Odpoved skladiščniku. G. A. F. — Ako niet«
meli posebnega dogovora glede odpovednega roka, potem je lahko službodaijalec po preteku vsakega koledarskega četrtletja ukinil službeno razne r) 4, seveda po pravilni predhodni šesttedenakl odpovedi. Kot odpovedni rok po petih letih službe veljajo 3 meseci. Odpovedni rok mora iztoči ob ioncu koledarskega četrtlatja, velja ta odpoved '.cle za konec tega koledarskega četrtletja. Za kladiščnika, ki ima preko pet let službe, velja dne iO aprila 1939 dana 3 mesečna odpoved Šele za 50. sept. 1939.
Odpravnina. G. A. T. — Pravico do odpravnine imajo tudi skladiščniki veletrgovin, ako je lužbeno razmerje trajalo nepretrgoma najmanj 10 et. V to dobo pa se ne more računati vajeniška Joba, opravljena pri istem gospodarju. Odpravnina '..-laša po 10 letih štirikratno mesečno plačo, kakršno je uslužbenec prejel v zadnjem mesecu. — V orimeru likvidacijo podjetja odpade obveza_ plača-lja odpravnine v celoti ali deloma, če se je eko-omski položaj službodajalca tako poslabšal, da mu e dejansko nemogoče izvršiti svoje obveze v ce-oti ali deloma — Po našem mnenju imate v va-;em primeru pravico do cele odpravnine.
Spor med očetom ln sinom. T. V. S. — Če milite, da je 6in tekom 4 let izkoriščal očeta tako, !a je oče oškodovan najmanj za 15.000 din, je to lorda re». Vendar je zelo dvomljivo, če bi mogel oče v i««rebitnl pravdi napram sinu dokazati, da e sin za tako vsoto res brez razloga na očetovo ikodo obogatel. Taka pravda bi bila zelo zamund-la, zaslišane bi bile številne priče, ki pa v jedru lajbrže nič ne vedo; zato bi 6odišče še zaslišalo • tranke sama in nato še izvedence, ki bi ocenili /rednost tistega, kar ima sin še dane« očetove /rednosti, kar se pa ne bo izkazalo v tako visoki /rednosti, kot je uvodoma povedano. Pravdni stroki bi pa bili z ozirom na visoko ocenjeno vred-lost precejšnji. Zato naj ee oče ln sin sama, brez odelovanja sodišča pobotata, predno začnejo ra-ti pravdni stroški. — Isto velja za razmerje med Sratom in sestro. Rok za izpodbojno tožbo je v gobovih primerih dve leti, včasih pa tudi 10 let. Niste lavedli iz kakšnih razlogov hoče brat izpodbiti iz-očilno pogodbo med očetom in hčerjo. Po našem ■inenju bo mogel po smrti očeta zahtevati morebi-i še dopolnitev nujnega deleža in nič več.
Jamstvo ta radloaparat. Z. F. A. — Če vam je •rodajltec jamčil za brezhibno delovanje radio* parata skozi eno leto, izvzel pa izrecno jamstvo a »cevi« in baterijo, morate škodo radi pregorelih žarnic« v aparatu 6ami trpeti, Kajti to, kar ime-mjete »žarnicc« so v jamstvenem listu izrecno od amstva izvzete »cevi«.
Podaritev travnika, J. G. V. — Sorodnik vam ahko podari svoj travnik in morate napraviti pi«-
iiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii OD R EŽITF iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimmnim
|
1)934!/
odgovarja samo na vprašanja, katerim je priložen tale oarezek
1 .Slovenec4 3t. decembra 1939 |
..................I......................................................................................
meno darilno pogodbo. Podpi« sorodnikov na tej pogodbi mora biti po sodišču ali notarju potrjen, da boste mogli predlagati prepi« tudi v zemljiški knjigi. Sedanja vknjižba na tem travniku bo ostala tako dolga, dokler upnik ne dovoli izbrisa vknjižbe, da boste mogli dobiti travnik brez bremen. Kajti za vknjiiena bremena jamči še vedno travnik, če bi tudi vi postali lastnik in bi upnik smel tenjati potem tudi plačilo od vas kot novega lastnika obremenjene parcele.
Žena pijanca. B. A. K. — Radi moževega pijančevanja trpite vi in otroci. Ker se ga bojite, če bi »ami »kali varetva pred njim na sodišču, vam svetujemo, da zaupno prosite na domači občini, da ona predlaga, da se vašega moža prekliče. Potem mu bo postavljen skrbnik, ki bo gospodaril za moža z njegovimi dohodki: invalidnine ne bo več sam zapil, ampak «e bo porabila za preživljanje cele družine. — V postopku radi preklica bo sodišče tudi zaslišalo domače priče. Pojasnit« ob tej priliki sodniku, kako maščevalen da je vaš mož in da se ga utemeljeno bojite. V treznem stanju bo sodnikov pouk možu morda že zalegel. Sosedje bodo, čepTav bi se moža bali, pred sodiščem morali govoriti resnico. Tudi na to okolnost opozorite pri zasliševanju sodnika, da ne bi, dasi so očividci vašega trpljenja, vsled strahu vse to zamolčali.
Dosmrtno stanovanj«. M. P. R. B. — Z bratom posestnikom se lahko pogodita za dosmrtno stanovanje v hiši. Za vašo varnost pa je potrebno, da se ta proti plačilu dobljena dolžnostna pravica vknjiži na posestvu, tako da boste imeli svojo dosmrtno stanovanjsko pravico zavarovano, čeprav bi brat preje umrl in bi posestvo prešlo v tuje roke. Pogodbo lahko napravite sami in mora bratov podpis potrditi sodišče ali notar, da dosežete zemljiškoknjižni vpis kupljene služnostne pravice
Spor radi pekarne, M. L. P. — Lastnik pekarne je lahko dal za pekarno potrebne prostore v najem najemniku peku. — Če lastnik svojemu najemniku ni prepovedal podnajema. je 6mel najemnik pekarno vam kot podnajemniku oddati tudi vse naiete prostore. Če ste se vi kot podnajemnik držali pogojev te podnajemniške pogodbe in v dogovorjenem roku odpovedali podnajem, vas ne morejo zadeti posledice spora med lastnikom in najemnikom.
Ločenec. R. M. - Državni uradnik, ločenec po obojestranski krivdi, ki ni dolžan plačevati ženi nobene preživnine, bi se rad poročil po starokatoliškein obredu. Vprašate, kateri ženi pripada pokojnina? — Rodbinska pokojnina pripada zakoniti ženi. Zakon katoliškega ločenca, ki prestopi v starokatoliško vero, je po cerkveni in državni postavi nedopusten in neveljaven, dokler ločena žena živi. če hi se tak ločenec kljub temu poročil po starokato-liškem obredu, lahko vsak čas prva ločena Žena predlaga pri pristojnem okrožnem sodišču, da se ta drugi zakon izreče za neveljavnegt in se druga žena ne bo mogla smatrati za zakonito ženo in ji ne bi pripadala pokojnina.
Varnost za posojilo. N. N. - Sorodnici ste posodili 3000 din, pa noče ne o povračilu ne o vknjižbi dolga ničesar slišati. Vprašate, če se lahko brez njene vednosti, na podlagi pobotnice, vknjižite na njeno posestvo? — Sama pobotnica no zadostuje. Sorodnica mora dati zemljiško knjižno izjavo, podpisano pred sodiščem
ali notarjem. Če tega noče, jo morate pač tožiti. Na temelju sodbe se boste mogli tudi proti volji sorodnic vknjižiti na njeno posestvo.
Dokazilo za obstoj posojila. N. N. - Tudi
če v oporoki zapišete, da zapustite bratu v izterjavo neki dolg, o katerega izplačilu hranite pobotnico, lahko vseeno še dolžnik po vaši smrti ugovarja, bodisi da vam je dolg že v celoti ali deloma vrnil, odnosno, da ste mu prvotno kot posojilo odšteto vsoto kasneje darovali. Ker ie pobotnica že starejšega datuma, bo morda dobro, da pismeno opomnite dolžnika na povračilo dolga, nakar vas bo najbrž pismeno prosil na odlog plačila, ali se bo pa osebno zglasil. Takrat si na prepisu opomina zapišite, da je prosil za odlog plačila in ao kdaj ste mu era dali. Ta korespondenca, ki jo v kratkem tudi v oporoki lahko navedete, bo vašemu dediču olajšala izterjevanje dolga po vaši smrti.
Odškodnina za škodo, ki jo napravi lisica. J. Z. B. — Lisica vam je odnašala kokoši iz kokošnjaka. Končno ste jo ujeli in ubili ter izročili lovskemu zakupniku. Zahtevali ste, da vam plača odškodnino za kokoši, česar pa on noče storiti, češ da ni dolžan. Vprašate, ali imate pravico do odškodnine — Po lovskem zakonu odgovarja lovski upravičenec samo za škodo, ki jo v njegovem lovišču napravi z lovopustom zaščitena divjačina, vendar odgovarja samo za Škodo, ki Jo stori ta divjačina na poljedelskih in gozdnih zamljlščih in na pridelkih, ki so na teh zemljiščih. Ne obve <uje pa lovski zakon lovskega upravičenca za j>ovrnitev odškodnine za Škodo, ki je napravljena po nezaščiteni divjačini izvzemši divje svinje. Lisica spada med nezaščiteno divjačino in vam tudi ni škode napravila na polju.
Zato vam po lovskem zakonu lovski upravičenec ni dolžan povrniti škodo. Treba bo pač kokošnjak bolje zavarovati.
Obrekljiva soseda. J. M. D. — če ne morete z lepa preprečiti obrekovanj, lahko proti obre-kovalki vložite tožbo. Sodišče }o bo obsodilo, če bo dejanje dokazano. Če se priče izmikajo jasnemu odgovoru, vam ne svetujemo vložitve tožbe, ker jo lahko izgubite.
Ikrajšani rok. P . Z. O. — Radi bi Izvedeli, če ima vaš četrti sin pravico do skrajšanega roka. Prvi in tretji sin sta odslužila popolni rok, drugi pa je stalno nesposoben. — Četrti sin nima pravice do skrajšanega roka, ker nista dva brata neposredno pred njim po vrsti odslužila popolnega roka.
Vojaška služba vlsokošolea. V. H. — Visoko-šolec mora odslužiti devetmesečni rok, če opravi v tem roku izpit za rezervnega podporočnika ali rezervnega vojaškega uradnika. Kdor tega izpita ne napravi, služi 14 mesecev.
Dedna pravica vnukov. M. J. — Neka ženska vam je v oporoki zapustila svojo imovino, ki ste jo že prevzeli in tudi plačali stroške pri notarju in tudi na davkariji. Sedaj so se pa oglasili vnuki zapustnlce, ki žive v Ameriki in od vas zahtevajo zajmščino ter vam prete s tožbo. Vprašate, ali imajo vnuki pravico do dedovanja, ker je zapustnik napravil oporoko. — Če jx>kojnica ni zapustila otrok, stopijo na njihovo mesto vnuki, ki imajo pravico do nujnega dednega deleža. Nujni delež otrok odnosno vnukov znaša jx)lovico zakonitega dednega deleža. Ker bi v primeru smrti pokojniee brez testamenta otroci, oziroma vnuki fKKledovali vso zapuščino, znaša nujni delež polovico zapuščine. Svetujemo, da se z vnuki zlepa pomenite.
Davčni nasveti
Mali obrtniki Po našem mnenju vam prltiče obdačba s pavšalno pridobnino in to zlasti zaradi tega, ker «e pod tujo delovno močjo razumevajo samo pomočniki. Teh pa baje nimate, ampak za-poolujete samo dva vajanca. Za pomočnika pa j« po določbah § 287. zakona o obrtih smatrati samo osebo, ki si je z vajeniško službo pridobila strokovno znanje in napravila po zakonu predpisani izpit. Vzroke, ki «o bili davčni upravi merodajnl, da va« ni pavšalno obdačiU, lahko poizveat« o«eb-no pri davčni upravi. Odgovor davčne uprave nam sporočit«, nakar bomo k vprašanju zavzeli definitivno stališče.
Opremljena soba. Ako ste oddali opremljeno sobo v najem, se vam ni treba bati davčnega predpisa, ker oddaja opremljene sobe v najem ni nikako pridolinini zavezano pridobitno podjetje. (Glej pravilnik k členu 42. zakona o neposrednih davkih.)
Samski davek. Po S 1. zakona o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi ali več otroci plača davek na neoženjene vsaka moška neoženjena oseba, aH pravnoveljavno ločena (moška) oseba in pa vdovci, toda le tedaj, če te osebe stalno stanujejo v mestih, trgih ali v krajih s sedežem okraja, ali pa če se v takih krajih obreme-
njujejo z neposrednim! davki aH pa prejemajo tantijerae. Davčna obveznost se pričenja z dnem 1. januarja prehodnega leta, ko dovrši davčni zavezanec 30. leto in prestane s po-slednim dnem onega leta, v katerem je dovršil 60. leto starosti ali je sklenil zakoniti zakon. Ako se hočete otresti samskega davka, vam ne moremo drugega svetovati kot to, da se odpoveste vdovskemu stanu.
Davčne karte za služkinj«. Služkinja je nastopila službo 1. decembra t. 1. Ali morate nabaviti davčno karto še za 1. 1939.
Odgovor: Davčno karto za alužkinjo morate nabaviti tekom 15 dni po sprejemu v službo, t. j. najpozneje do 15. decembra. Davčna karta velja za leto, na katero 6e glasi, za eno služabniško osebo, ne glede na osebo, čas zaposlitve in plačo.
Poslodavec, ki davčne karte ne nabavi, ali je
ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. Karta glasi na ime poslo-davca in jo mora ta nabaviti. Stane 52 din. Razen
tega se mora plačati tudi prispevek za bednostni ■klad. po 25 din v ban o vinskih kolkih, ki se jih
P
sklad. po 25 dn dobi v tobačnih trafikah
Za davčno leto 1940 morate nabaviti davčno karto tekom januarja,
Nas živino zdravnik
Bradavice na vimenu krave. M. J. B. Na
vimenu vaše mlade krave so se pojavile bradavice. Spočetka je zrasla ena čisto majhna, ki je pa z rastom dosegla sedaj že velikost lešnika. Razen nje so se pojavile še druge manjše. Ker so bradavice znatna ovira pri molži, bi jih radi odstranili sedaj, ko je krava prisušila vsled brejosti. Želite zvedeti_ sredstvo in način, kako bi bradavice odstranili. — Načinov in sredstev za odstranjevanje bradavic je več. Najsigurnejši način je ta, da vso stvar poverite strokovnjaku živinozdravniku. V kolikor bi vam to bilo nemogoče, poskusite pod-vezati bradavice s čvrstim sukancem, ki ste ga namočili v jodovi tinkturi. Če podlaga bradavice ni široka, boste mogoče na ta način uspeli, da bo bradavica odpadla. — Nekateri pravijo, da je koristno dajati kvas živalim, ki imajo bradavice. Baje se uspeh pokaže že po 10 ao 14 dneh. Mogoče tudi vi to poskusite.
Naš kuža. A. M. Lj. Vaš pes ima precej gosto dlako, v kateri imajo bolke dobro zavetišče. Poskusili ste razna sredstva proti bolham, a vse zaman. Želite zvedeti za uspešno sredstvo proti bolham. — Sredstev proti bolham ie več, a njih uspeh je odvisen tudi od tega, kako se ta sredstva uporabljajo. Da niste do sedaj z ničemer uspeli, bo najbrž krivda tudi na vas, Ako ste n. pr. zatirali bolhe samo
na psu.
a ležišča pa niste temeljito
razkužili, niste skoraj nič napravili. Pasje le-
"l, ki
i
lpr
olčopali" z 2% raztopino kreolina (na 51 vode
žišče jc navadno polno bolh, ki se kmalu preselijo tja, kjer je več, in to je zopet pes. Naj-
se kmalu pre-
. ... pc sigurnejše boste bolhe odpravili, ako bo9te psa
100 gr kreolina), pasje ležišče pa ali sežgali ali poparili z vrlim lugom ali pa namočili v že omenjeni kreolinski raztopini, ki je za te svrhe lahko tudi močnejša.
Otečeni sklepi kokoši. I. S. Lj. že dalj časa opažate, da imajo nekatere starejše kokoši ote-čene sklepe na nogah. Pri nekaterih se je oteklina predrla ie iz rane izpadajo kosi belo-ru-mene siraste mase. Kokoši hranite z mesnimi odpadki. Želite zvedeti vzrok omenjenega pojava in način zdravljenja. — Otekline na skle->ih nastopajo pri različnih kokhšjih boleznih. f danem primeru bi vsi znaki govorili za pro-

tin ali putiko, katera se kaj rada pojavlja pri lobi'
uspeha. Kokoši prenehajte hraniti z beljakovi-
poiavira
kokoših, ki dobivajo mesno hrano. Zdravljenje obolelih sklepov samih ne bo imelo večjega
nasto hrano — mesom — dajajte jim pa čim več zelenja, kolikor vam to dopušča letni čas. Med pitno vodo dajajte kokošim sode bikar-bone in v doglednem Času bn«te že oDazili uspeh.
gjg^ufe^^uefe
Pomen »grunta« pri kmetijah. S. B. N. m.
V svojem dopisu naštevate toliko vprašanj iz
kmetijskega gospodarstva, da bi bilo treba dolgo razpravo, ki ni jo »Slovenec« težko objavil. Zato vam bomo odgovorili na kratko samo na
nekatera vaša vprašanja, — Koliko kvadratnih metrov je »en grunt«? — Tedaj, ko so delili kmetska posestva na grunte, še niso poznali metra. To je bilo namreč v tistih dobah, ko so šc graščaki svojim podložnikom delili zemljo. Uživalci cele kmetije so bili zemljaki — grun-tarji — ki so obdelovali ves grunt. Tak »grunt« je bil pa različne velikosti: od 5 do 20 oralov, v gozdnatih predelih celo do 60 oralov. Pozneje so se ti »grunti« delili v manjše kmetije, ki so jih opravljali »polzemljaki« ali poloviČar-ji, tretjinarji, četrtnjaki. Zadnje so imenovali zaradi male posesti »kajžarjec ali »bajtarje«. »Osebenkarjic pa premorejo najmanj, ker bivajo v najetih stanovanjih ter imajo kvečjemu še eno ali dve njivi. — Jutro ali joh je isto, kot naš slovenski oral, t. j. 3755 kvadratnih metrov. Jutro je hrvaško, joh nemško. — Vele-posestvo je tako obsežno, da ga oskrbujejo uradniki. Agrarna reforma jih je povečini odpravila, samo nekatera gozdna veleposestva so še ostala. — Deželne deske, t. j. graščinske knjige, ki je bila pri deželnem, sedaj okrožnem sodišču, nimamo več. V teh knjigah so bila vpisana zemljišča, s katerimi so bile zvezane posebne politične pravice. Odslej naprej morajo biti vsa ta zemljišča vpisana v zemljiških knjigah pristojnih okrajnih sodišč. Podrobneje o tem zveste pri ondotni zemljiški knjigi na okrajnem sodišču.
Hranjevanje slivovke za daljšo dobo. R. V. Ž. — Žgali boste večjo količino češpelj ter želite nasveta, v kakšnih sodih lahko hranite slivovko za daljšo dobo. Je-li uporaben tudi sod od sadjevca, odnosno stekleni balon? — Najboljša posoda za hranjevanje slivovke za delj časa je nov hrastov sod, ker v njem to žganje dobi posebno prijeten okus in barvo. To velja zlasti, če bi ga hranili vsaj dve, tri leta. Za krajšo dobo je pa dober tudi navaden
slivovka neizpremenjena in ne more dobiti ni-kakega drugega okusa ali vonja. Skrbno je paziti, da je vsaka posoda, v kateri hočemo hraniti žganje, brez vsakega vonja, sicer se jo rado navzame.
Apnenčasta voda iz vodnjaka. 2. A. P. — Izkopali ste nov vodnjak, v katerem je voda v splošnem čista; ko jo pa prekuhate, se vleče v njej bela tvarina, podobna apnencu. Radi hi jo očistili, da bi bila bolj užitna in zdrava. Kje
Znani 8ALVAT CAJ proti «ol»-nlm kamenčkom Id boleftlnnm »olAnena mehurja •• dohlv« pri Klnvnsm *B«tnpnlkn: Apoteka Sv. Ivana, Za*reh, Ksptol 17. -rrospefcte o trtmvljenja poSI-IJnmo zastonj,
O. r. & br. 87870-1034. Bn. 3487
je tak kemični zavod, ki bi vam dal primeren nasvet? — Vaša vodo ni nezdrava, pac pa ima veliko apnenca v sebi, ker prihaja izpoa Kamniških planin. Apnenec je v njej raztopljen do nasičenosti; ko se pa kuha ali segreva, izpuhti voda in tekočina postane preveč nasičena z apnom, zato se to ob ohlajenju izloči v obliki mrene na vrhu ali pa tudi postane voda motna. Tako vodo boste težko očistili, da bi bila stalno čista. Ni pa škodljiva, ampak je zdrava, navzlic temu, da ima toliko apna. Če pa želite v tem podrobnejšega nasveta, ponesite 1—2 litra te vode iz vodnjaka na Iligijenksi zavod v Ljubljano, Zaloško cesta št 2, kjer vam bodo stvar ie boli DoiasnilL
MLADI SLOVENEC
Sred Silvestrove noči...
m«
Sred Silvestrove noči drobno dete se rodi, drobno dete — novo leto, b plaščem ivezdnatim odeto.
Kot iz gnezda mlad orlli se spusti raz skalnat grič kraljevat na zemljo spečo, t tihem upanju drhtečo.
Sred samotnega polji sreča starega možd: ves botežen, bled in siv roma preko helih njiv.
»Kdo si, romar pozni ti?« dete ga nagovori. Starček bridko vanj zazre i in na palico upre se.
»Ne poinaš me, sinko moj? Jaz sein vendar — očka tvoj. Moja ura je odbila, kmalu me bo smrt rešila .. .<
In gre dalje kakor sen, razočaran, žalosten. Detetu kar dih zastaja: staro leto proč odhajal
Novo leto nekoč
V starem Rimu ni bil januar zmerom prvi mesec v letu. Dalj časa se je novo leto začenjalo z mesecem 'marcem. Šele pozneje so koledar spremenili in začetek novega leta preložili na prvi januar.
Prvi marec kot začetek novega leta pa nekoč ni veljal samo v starem Rimu, ampak tudi v Franciji in v Rusiji vse tja do 13. stoletja. V vzhodni rimski državi, v območju grške Cerkve, pa se je novo leto dokaj časa začelo s prvim septembrom. V Angliji so uvedli prvi januar kot začetek novega leta uradno šele v letu 1753.
Iz tega lahko razvidite, kakšne težkoče so imeli zgodovinarji, če so hoteli kakšen zgodovinski dogodek postaviti v določen čas. Morali so najprej točno ugotoviti, s katerim mesecem in dnem so v tej ali oni državi začeli novo leto. Pa so zgodovinarji prebrisani možje in so premostili vse takšne težkoče. Iztuhtali so datum celo tedaj, če niso imeli na razpolago nobenih letnic, ampak samo napol pozabljena imena.
Legenda o pavu
Nekoč zdavnaj je tudi pav imel lep, zvonek glas. Kadar je iz njegovega grla privrela srebrna pesem, so vse živali utihnile in zamaknjeno poslušale.
Tistega dne, ko je bil Jezušček v Betlehemu rojen, so angeli ubrano zapeli v zboru: »Čast Bogu na višavah in mir na zemlji ljudem ...«
To rajsko petje je prebudilo iz spanja vse krilate pevce ptiče. Prileteli so in zažgoleli najmi-lejše pesmice, ki so jih znali, da bi tako počastili rojstvo Gospodovo.
Tudi pav je dostojanstveno prikoracal in zapel tako lepo, da tega ni moči povedati.
Ker pa je bil pav že od nekdaj prevzeten, je hotel tudi takrat v petju prekositi vse druge ptice. Zmerom glasneje je pel, da bi s svojim glasom prevpil druge pevce. In je pel tako dolgo in tako glasno, da je nazadnje postal ves hripav. Pesem, ki mu je vrela iz grla, ni bila več lepa; tako grda je bila, da je drugi ptiči niso mogli več poslušati m so se razkropili na vse strani.
Pav je ostal sam in je bil na vso moč ponosen, da je zmagal. A glej, bil je za svojo prevzetnost hudo kaznovan: glas mu je ostal grd in hripav.
Še dandanes si vsak zamaši ušesa, kadar zapoje pav.
Mirko Kunčič:
Polnočni strah
Ob tihi polnočni uri potrkal nekdo je na duri. Marjanea iz sanj je planila, brž deda na peči zbudila:
»Joj, ali si slišal, ded? Mene je strah!« Previdno je dedek odrinil zapah, pokukal na prag, zagodel: »Mojdunaj, le kaj to pomeni? Nikogar ni zunaj.«
Zamišljeno legel nazaj je za peč in kašljal in brundal: »Hoj, hoj, čudna reč!« A zdajci se v glavi mu je posvetilo: »Marjanea, Marjanea, že vem, kaj jc bilo!
Nocoj, veš, nocoj je Silvestrova noč, slovo staro leto zdaj jemlje od koč; za njim pa prihod svoj oznanja — veš, kdo?« »»Vem, ded: novo leto na svet je prišlo!««
STRIČKOV KOTIČEK
Pismo slepih otrok
Ljubi Kotičkov stričekl — Ni prvo to pismo, ki Ti ga za božič in novo leto pišemo; vendar upamo, da tudi zadnje ni. Da bi do tega prišlo, si najmanj želimo mi, ki na svoje skromne vrstice zmerom sprejmemo tako prisrčne odgovore. Prosimo, tudi teh naših vrstic ne prezri!
Radost in veselje božič v srca trosi; kdor si jih zasluži, mu darove nosi...
O tem ni dvoma, tudi Ti si jih zaslužil. Želimo, da bi užil čim največ veselja v teh praznikih. S sv. božičem naj priplava v Tvoj dom mila pesem polnočnice, vrisk srečnih pastirjev iz bede in teme v6tajajočih k svetonočni luči.
Dragi stričekl Res je precej obširen Tvoj »kotiček«, za naše voščilo pa bi bilo v njem le premalo prostora, če bi našteli, kaj vse Ti želimo.
V kratkih stavkih Ti povemo, da Ti zmerom želimo vse dobro, posebno pa za novo leto, ki bo dolgo celih 366 dni. Naj Te skozi vse dni spremlja dobra volja z zlatim smehom, sreča brez sence, da boš lahko pel najveselejše pesmice, doživljal in pošiljal svetu najčudovitejše povesti.
To iz dna src Ti želimo in še to, naj se Ti izpolnijo vse one želje, ki jih gojiš v skritem kotičku srca. Radi bi vedeli, kje te najbolj čevelj žuli, zato pa o teh svojih željah kaj napiši.
Toplo se Ti priporočamo. Torej na svidenje,
Kotičkov striček!	......
Tvoji slepi prijateljčki.
Dragi prijateljčki) — Če malo pomislim nazaj, moram reči, da sem vam res že kar čedno število odgovorov napisal. Koliko je bilo veselih in prijetnih vmes, se več ne spominjam; toliko pa še vem, da sem vsako besedico posebej šel iskat kot potapljač na dno srca. Saj to pač sami veste, da imam kar dva kotička na tem svetu: enega tukajle na papirju, drugega pa tamkajle — v srcu. Od kotička do kotička rajžam, malo se po-grejem in pokramljam tod, malo tam — in kar dobro bi mi bilo, če človek ničesar drugega pod milim božjim nebom ne bi potreboval. Pa na žalost človek potrebuje še toliko drugi reči: jedače in pijače, varno streho nad seboj, skromen kupček cven-ka v mošnjičku in tu pa tam — n. pr. vsaj ob novem letul — tudi prav majčkeno priznanja od tistih, ki mu režejo vsakdanji kruh. Pa ne mislim takšnega priznanja, veste, kakor ga je gospod Pe-tičnik ob novem letu svojim hlapcem pok'oniI. Če vas zanima, kakšno je bilo to priznanje, pa poslušajte! — Je gospod Petičnik poklical svoje hlapce predse (n jim toplo polagal na srce, naj bodo še vnaprej tako usmiljeni in radodarni do revežev, kakor so bili doslej. Pri tem se je blagi mož blaženo po trepljal po tolstem trebuščku in pristavil: »Glejte, tudi jaz sem usmiljen do tegale reveža! Noč in dan mu strežem, noč in dan ga kot punčico svojega očesa varujem!« Hlapci so ganjeno povesili iztegnjene dlani, ki so čakale nagrade, in se razšli — za eno spoznanje in razočaranje bogatejši. O, gospod Petičnik je bil vrl mož! Dobro je vedel, kje njegove hlapce čevelj žuli in jih je nasitil z lepimi besedami.
Kakšne želje gojim jaz v svojem srcu, me iz-prašujete. Teh želja ni mnogo, a kar jih je, se že sušijo, čeprav jih skrbno zalivam noč in dan. Kako je pa kaj z vašimi željami? Nekoč sem vprašal
slepega starčka, česa si naibolj na tem svetu še želi. On pa mi je v odgovor z drhtečim glasom
^ '	Le enkrat bi videl,
kak' sonce dol gre, bi videl, kak' luna, r	kak' zvezde blešče...«
Glejte, in prav ta njegova najbolj goreča želja se mu ni nikoli izpolnila. Odšel je s tega sveta, žalosten in tih, in njegovo hrepenenje je odšlo z njim. Vi pa ste še mladi, želje na vaših gredicah so še čisto sveže, in skrbne vrtnarice imate, da vam jih zalivajo in negujejo. Kar prepričan sem, da bo marsikatera izmed teh željfi doživela dan svojega vstajenja. Celih 366 dni bo dolgo novo leto, prav toliko želja — vsak dan ena — naj se vam izpolnil
Pa še kaj pridite naokolil Vsako vaše pisemce prinese s seboj košček toplote v ta moj kotiček. Lepo pozdravljeni vsi skupajl — Kotičkov striček.
Zakaj hodi rak ritensko?
(Legenda)
Sveti Anton Puščavnik je mnogo, mnogo let živel v puščavi in se tam pobožno pripravljal na smrt. Hrano so mu donašale živali, ki 6e ga niso prav nič bale. Dobro so vedele, da jim blagi mož ne bo storil nič žalega.
Ko je svetniški samotar za zmerom zatisnfl svoje trudne oči, so od vseh strani prihitele k njemu živali, da bi ga pokopale. Lisica zvitorepka je v prijateljski slogi z jazbecem kopala grob; orel in sokol sta varovala truplo, druge j>tice pa 60 iz svojega perja pripravljale mehko ležišče.
Pa so se živali domislile, da bi morale imeti tudi mrtvaški prt. Tkalci so se takoj lotili dela in blago hitro stkali; niso pa imeli škarij, da bi ga urezali in prikrojili.
»Rak ima škarje! On naj ureže prt!« je svetovala lisica.
Poiskali so raka in ga naprosili, naj s svojimi škarjami prikroji mrtvaški prt za sv. Antona.
A kai je na to rekel rak? Len, kakor je zmerom bil in je še dandanes, se je izgovarjal:
»Bratci, prav žal mi je. Nimam nabrušenih škarij!«
Živali so se razjezile, ker so vedele, da lenuh grdo laže. S silo so ga hotele odgnati s seboj. Rak je zadensko zlezel v luknjo, da bi se mogel braniti s škarjami.
Ko so živali sprevidele, da pri raku ne zlepa ne zgrda ne opravijo ničesar, so ga pustile pri miru in se vrnile k svetnikovemu truplu. Ptice so s svojimi ostrimi kljuni kar same prikrojile mrtvaški prt. Pogreb sv. Antona Puščavnika je bil tako svečan in lep, da si lepšega v puščavi ne more misliti in želeti.
A kaj se je zgodilo z rakom lenuhom? Bog ga je kaznoval, da mora še danes zmerom in povsod kobacati zadensko.
Ugankarski kotiček
Koliko ie polovica od 188?
Gotovo je med čitatelji »Mladega Slovenca« mnogo takih, ki jim računanje ne dela posebnih preglavic. Če bi le-tč povprašal, koliko je polovica od 18S, bi se gotovo jx>miIovalno nasmehnili in se
Mtrbo Kun«!«:
Pravljice in pripovedke izpod Triglava
Pastirček Gregec in zmaj
(Nadaljevanje.)
A nore ženske, hvala Bogu, ni bilo nazaj.
Mati so je pomirila in vprašujoče vrgla pogled na Gregca.
»Ali bi šla kar domov? Do grla sem sita že vsega. Prav je imel stric R6dar: za ovčarja ne boš! Vse druge norosti ti po glavi rojijo.«
»Kaj bodo pa Zrnov stric rekli?« je zaskrbelo Gregca. »Kar takole jih ne smem na cedilu pustiti. Pa tudi stric R6dar bodo hudi.«
»Pa pojdiva na Zrnov rovt, no, da se pomenimo, kaj bi in kako.« se je vdala mati.
In sta šla.
12.
Okoli Blaščeve jame so se motale čudne postave: štiri izmed njih so imele neznansko visoka pokrivala, dolge sablje ob bokih in težke puške v rokah; peta jiostava je imela dolgo brado, klobuk z gamsovim čopom in irhaste hlače. Tesno k steni ob vhodu jame so se stiskale in oči so jim gorele kot volku, ki preži na svojo žrtev.
Iz jame je od Časa do časa puhnil omotičen vonj po žveplu in votel pok ga je spremljal.
»Smodnika imata dovolj, rokomavha nemarna!« je zarenčal mož z dolgo bradd. In je brž še sam dal duška togoti, ki se je nabirala v njem in vrela kot sirotka v kotlu. Previdno je konec cevi od strani pomolil v odprtino in pritisni! na petelina.
Možje z visokimi jx>krivali so hoteli dokazati, da tudi njim streljanje ni španska vas. Iz štirih pušk hkrati je puhnil dim in jeknil strel.
»Vdajta ee, če hočeta še kdaj prilezti živa na dani« je ukazovalno zakričal mož z dolgo brad6.
Porogljiv grohot mu je Blaščeva jama vrgla v odgovor.
»Srčna pa sta, tisto pa,« je zinil brkati mož in debelo pljunil.
»Tudi jaz bi bil, če bi samo vislice še vohal pred seboj,« se je zarežal trebušati možicelj ob njem.
»»Takole jima ne pridemo do živega,« je mož z dolgo bradd razkačeno žvečil besede in škrtal 7. zobmi. »Znotraj se bomo morali spoprijeti, ne gre drugače.«
»Tako poceni pa svoie kože že ne bom na-
prodaj nosil,« ga je zavrnil mož s kljukastim nosom. »Človek enkrat samkrat živi.«
»Počakajmo, da jima f>Oide smodnik. Potlej nam kot negodna ptička padeta v naročje,« se je domislil in predlagal mož z rdečo brazgotino na licu.
»E, to bi se utegnilo zavleči v neskončnost,« je sitno onegavil mož z dolgo brado. »Saj ne kra-dem Bogu časa. Kar noter jo mahnem, pa je!«
In ee je vrgel na tla, da bi se po vseh štirih prekobalil v notranjščino.
Prav ta hip pa je v jami spet votlo zabobnelo. Mož z dolgo brado je čutil žvižg evinčenke tik mimo ušes. Kar vrglo ga je spet nazaj.
»He, he, preveč gostoljubna pa rokomavha nista, kakor vidiš,« se je zarežal trebušasti možicelj in ga potolažil: »Potrpi, potrpi I Krogla ti ne uide, če boš s svojo betico tako rinil vanjo.«
Romplfinje težkih cokel po grušču jim je zdajci udarilo na uho. Vsi hkrati so se ozrli navzgor.
Kakor gams, ves upehan in zagnžn, se je izza gostega grmičevja komaj pol streljaja nad njimi, izmotal ovčar R6dar in ostrmel. Koj za njim je previdno pomolil svojo častitljivo glavo puščavnik Sabljica. Radeckega hrabri vojščak.
»Biriči!« je začudeno golsnil ovčar in se iz-premenil v en sam čudno zverižen vprašaj.
»In Palkov Grflgara, lejl« je dognal puščavnik Sabljica »Tako li rečem. Gregra isžt-jo!«
»Beži no, čenča preklemanska!« se je razjezil ovčar. »Kaj bodo Gregca iskali; saj ni ropar In zmikavt.
Ta hip pa je že birič s kljukastim nosom oblastno zakričal nad njima:
»Hej, kdo pa sta vidva? V imenu postave — vdajta ee!«	'Dalje prih. ned.)
odrezali: »To vse vsak otrok! Polovica od 188 je 94.« In vendar bi se hudo zmotili, če bi rekli tako. Polovica od 188 ni kakor bi kdo kar takole na liitrco izračunal, ampak je nič manj in nič več kot — 100. To vam ne gre v glavo, kajne? Poglejte še enkrat. Če napišem število 188 in ga z vodoravno črto razdelim v dve polovici, znaša vsaka polovica natančno 100. Ali ni tako?
Težak račun
Izgubljena ovčica sreča na polju trop svojih sorodnic ovčic in jih prijazno pozdravi:
»Dobro Jutro Bog daj vam, stoterim ovčicam!« Pa stopi iz trojia najstarejša ovca in izpre-govori:
»Ovčica neumna, kje imaš pa oči, da nas vidiš sto? Moralo bi nas biti še enkrat toliko, še polovico toliko in še četrtino toliko, in še tebe bi morali prišteti, da nas bilo sto.«
Zdaj pa izračunajte, bistre glave, koliko ovac je izgubljena ovčica srečala. Tisti, ki v računanju niste Bog ve kako podkovani, si oglejte rešitev te zamotano računske uganke kar s[>odaj v oklepaju.
(Šest in trideset.)
MLADA NJIVA
Božične misli
Sveta noč, blažena noč... Kakor besede obljube, rešitve in miru zveni ta pesem. Kakor kupa tolažbe se mi zdi, kakor hladilna pijača trudnemu popotniku.
Iz zvonika se čuje ubrano pritrkavanje. Bogataša v palači in siromaka v leseni baraki enako dosegajo zveki božičnega zvonjenja. Tako milo, skoraj proseče kliče božični zvon: »Pridite vsi, ki ste tolažbe jx>trebni, pridite vsi, ki ste ponižani in vsi, ki bi se radi sjx)korili!<
Ko stopiš v cerkev k jx>lnočni daritvi, se ti zazdi, da je tudi ta mnogo lepša kot druge dni.
Za mnoge, ki stanujejo v visokih palačah, je božič le za to, da se do dobra naveseljačijo in do sitega najedo. Revežem pa je božič dan blagoslova, tihote in iniru; kajti dobro vedo, da je le On pravičen sodnik in da jim bo le On dal to, česar jim ta svet ne more daii.
Na dan Gosjiodovega rojstva poprosimo Kralja zemlje in neba. naj bi zavladal resničen mir v družinah in v državah širom sveta.
Hinko Bažec, Dev. Mar. v Polju.
Zimska
Daleč, tja daleč v dalje neznane tožna jesen od nas odhitela je, sključena starka, odeta v belino, polje prostrano tiho objela je.
V vetru jesenskem roža poslednja glavico nežno k zemlji sklonila je, starka skrivnostna z dihom ledenim jo kot z odejo nevidno pokrila je.
Daleč, tja daleč v dalje neznane tožna jesen od nas odhitela je. Ko da pozdravlja me sključena starka — bela snežinka po zraku zletela je.
Bele ptičke
Padajo, padajo bele snežinke, lučke gorč v očeh naše Martinke: vč, da ji očka izpolni vse želje; sanke dobila bo, to bo veselje!
Skupaj po klancu se bodo vozile, ptičke snežinke med potjo lovile, z njimi kramljale in se veselile — dokler ne bodo v rokah se stopile ...
Olgica Kuretova iz Zagorja.
Iz torbe Kotičhovega strička
H. B, Dev. Mar. v Polju. — Tvoje »Božični misli« sem prepozno prejel, da bi jih bil mogel objaviti v božični številki. Nič zamujenega ni, če jih objavim za novo leto. To storim tem raje, ker vem, da Ti s tem ustrežem. Saj praviš sam: »Težko delo v tovarni in trdo življenje mi slatlijo moji spisi in imam v tem edino veselje.« Zelo skromen si! Želje nekaterih ljudi na tem svetu pa so nenasitne. Milijone in milijone sesajo iz trdih de lavskih žuljev — in še niso zadovoljni. Nekoč sem bral, da je eden izmed teh milijonarjev podaril za reveže celih — 300 dinarjev! To jc prav toliko kakor če bi morju odvzel eno samo drobno kap ljieo. Pa se jc ta »dobrotnik« še pustil častiti pn časopisih... Res. hudi časi so prišli nad nas! Če bo šlo taka dalje, bodo kmalu vsa srca oka menela in svet se bo spremenil v en sam pekel. Bog daj, da bi Tvoje božične inisli obrodile blagoslov.
Cvetka B1 a ž i i. dij. IV. r. gimn. v Ljubljani. — Opis Tvojega junaškega plezanja na »visoko« in »strmo« Aniarno goro bo ta-glodal beli dan . v prihodnji številki. Knr prijeten in zabaven slog imaš. I^e še kaj pošlji!
Stanislava Zurc, Celje. — Prav rad Vam postrežem z naslovom slovenskih deklet v Franciji, katerih pismo je bilo zadnjič objavljeno v »Mladem Slovencu«. Dekle'a sc prisrčno raive-sele vsakega glasu iz domovine. Najboljše bo, da omenjeno pismo naslovite kar na Anico Kotnik, ki je bila pod pismom > »Mladem Slovencu« prva podpisana. Celotni naslov bi bil torej takle:
Anira Kotnik Monastere des Religieuses Trinitaires Sainte Mart1*«
M a r s e i 11 e
Novoletna misel
Vi hočete za nooo leto tudi nooo misel. Pa bo le bolje, če obnovimo staro, verno misel. Zopet smo v tistih dneh, ko se vsepovsod čuje in bere želja: Srečno in zdruvo nooo leto! Naj bi ne bile lo prazne besede! Zares, lepa zveza: sreča in zdravje.
Kje najdemo srečo? Večkrat si človek za kakšno reč silno prizadeva, pa ko jo doseže, začne misliti drugače. Ni našel sreče. Ljudje mislijo, da je sreča o zunanjih rečeli in razmerah. To bi bilo tako, da ima človek samo telo in želodec, ko bi bilo njegovo življenje namenjeno le za minljivi čas. Pa človek ima tudi duhovno dušo, čuteče srce, vznemirljivo vest; kar vse kaže, da sega njegovo življenje daleč v neskončnost in večnost. Kje torej moremo najti srečo?
Pot do resnične sreče, notranje in vrtanje, nam kaže eno samo navodilo: »Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, in vse to (kar potrebujete za telo) se vam bo navrglo.t Božje kraljestvo pa je v lepih, dobrotnih, ljubeznivih, odpušča jočih, miroljubnih mislih. Vsi maščevalni, sovražni, nevoščljivi, kakor vsi drugi neredni nagibi, so skriti napadalci našega miru, so podmornice, ki uničujejo ladjo človekove sreče. Bog je ustvaril srečo in veselje; nesrečo in žalost je zanesel v svet zavidljivi in zavocl-Ijivi duh.
Sestavni del zemeljske sreče je ludi zdravje. Zdravje sicer ni najvišja dobrina, vendar je božji dur, ki se ne more preplačati z zlatom. Lahkomiselnost je zaprav-Ijivka zdravja. Zdravje se hitro pokvari, pa težko zopet popravi. Bolezen, ki nas utegne zadeti brez naše krivde, more biti božji obisk ali opomin, naj skrbno čuvamo moči svojega telesa; saj je zdravje koristen in potreben pripomoček, če hočemo veselo vršiti svoj poklic.	^ _
Kdor veselo dela, ludi srečno živi. Ln prostorček na svetu je Bog odločil za vsakega, kjer more delati po svojih močeh. Vestnejši je človek v tem svojem delu, srečnejši je o svojem srcu. Prvi tak prostorček bo za vsakega pač njegov domači, njegov družinski stan. Tam naj najprej in predvsem izkazuje svojo prijazno, hvaležno in vdano ljubezen. Tam se najprej pokaže in dokaže, kdo zna v resnici živeti, delali, skrbeti za druge.
Prizadevajmo si biti dobri do vseh zaradi Boga. To je prava pobožnost, o kateri pravi apostol, da je za vse dobra in ima v sebi blagoslov za čas in večnost. Kolikor bolj smo n nehinavski ljubezni postrežljivi ljudem, toliko bliže smo Bogu. To zbližanje z Bogom nas bo dvigalo nad ose stiske in
S
Po končani seji eo se sodniki zbrali v posvetovalnici, da bi slekli svoje uradne halje, se malo oddahnili in se nato odpeljali domov h kosilu. Predsednik, postaven možakar goste brade, je bil v eni od obravnavanih zadev izrekel posebno mnenje in se je zdaj usedel za mizo, da bi to brž napisal. Okrožni sodnik Milkin, mlad človek kret-tega, sanjavega pogleda, ki so ga imeli za filozofa in ki ni bil zadovoljen s svojim poklicem in je iskal smoter življenja, je stal pri oknu in je žalostno gledal na dvorišče. Drugi okrožni sodnik in eden od častnih prisednikov sta bila že odšla. Pričujoči častui prisednik, zabuhel, težko sopeč debeluhar, in pristav prokurature, mlad človek bledičastega, smičnega obraza, sta sedela na zofi, da bi se skupno odpeljala h kosilu. Pred njima je stal tajnik Zilin, možiček z redko bradico krog ušes in z izrazom sladkobnosti na obrazu. Medtem ko je medeno-sladko pogledoval de-beluliarja, je polglasno govoril:
»Vsi bi šli zdaj radi jest, ker smo od dela utrujeni in pa ker je že štiri popoldne. A to, Gri-gorij Savič, to še ni pravi apetit. Pravo, volčjo lakoto, tfiko, da bi človek svojega lastnega očeta požrl, takšno lakoto občuti človek samo po telesni utrujenosti, na primer, po lovu, ali pa če si se venomer sto vrst peljal s pošto. Seveda je pri tem velikega pomena moč domišljije, hm. Ce se, recimo, peljete z lova domov in želite, da bi vam jed teknila, tedaj ne smete imeti nikdar pametnih misli v glavi. Vse, kar je pametno in učeno, ti vzame tek do jedi. Saj sami veste: filozofi in učenjaki so glede na jed poslednji na vrsti, in slabše kot ti ljudje, ne žr6 — oprostite — niti prašiči. Ko se pelješ domov, se moraš potruditi, da so v glavi le misli na steklenico in pa na prigrizek. Nekoč sem med tako vožnjo zamižal in si-predstavljal pečenega prašička z redkvicami — pa sem od samega apetita dobil kar živčni napad. No, in ko se peljete domov in se zapeljete na dvorišče, tedaj mora iz kuhinje že po nečem dišati, na primer, po.. .<
»Pečene gosi so mojstri v dišanju,« je težko sopeč dejal častni prisednik.
»Ne recite tega, Grigorij Savič, dragi moj, race ali jerebice morejo dati goskam kar deset točk vnaprej! V šopku gosjega dišanja manjkata nežnost in fine3a. Najbolj zanimivo diši prav mla-
IRENA
ampak najprej zavzdihnete, si pomanete roke, I je koj osvestil In zaječal: »Ali nimate nobene hkrati pogledate v strop, in'poten? veste, pa brez | -UlVJ^otem taken^ne^bom^ -^dokončal
naglice približate kozarec k ustnicam in — kot bi trenil planejo iskre iz želodca skozi vse telo.c Obraz tajnika je izražal blaženo sladkost. »Iskre...,« je ponovil in zamižal. »In čim ste izpili, hop, na prigrizek!«	,
»Slišite,* je dejal predsednik in je dvignil pogled k tajniku. »Govorite bolj tihol Zaradi vas sem pokvaril že drugo polo papirja.«
»Oh, oprotite, Peter Nikolajičl Saj bom prav tiho.. .,« je odvrnil tajnik in je napol šepe-taje nadaljeval. »N-no, in prigrizek, srce moje, Grigorij Savič, je treba vzeti s pametjo! Treba je vedeti, v kaj človek ugriznel Najboljši prigrizek je, odkrito rečeno, slanik. Ko ete ga že košček s čebulo in z gorčico pojedli, nato pa koj, dragi moj, dokler imate še iskre v sebi — hop na kavijar, samega, ali pa, če vam je drago, z malce limone — nato redkvico s soljo — nato spet slanika — a najboljše, dragi moj so srovke, mlečne gobice, prav na drobno sesekljane s kavijar jem, in to s čebulo, razumete, z oljem... to ti je žrtjel loda jetrca mfenkž — to je žaloigra!«
»Hm — da...,« je prisednik miže pritrdil. »Za prigrizek so jako dobre tudi... ocvrte bele gobe.«	« , ,
»Da, da, da — seveda — s čebulo, veste, z lovorjevimi listki in z različnimi dišavami. Odkriješ kožico in iz nje ti puhne sopara, dih gob... časih te kar solze oblijejol N-no — čim privlečejo pašteto iz kuhinje, je treba kar precej zvrniti
drugo šilce vase.«
»Ivan Gurjičl« je predsednik spregovoril z jokavim glasom, »zaradi vas sem pokvaril že tretjo polo papirjal«
»Lej ga vraga, na samo žrtje ti mislil« je zabrundal filozof Milkin in se je zaničljivo na-midnil.
Ali ni razen gobic in paštet res nič važnega
na svetu?«	.....
»N-no, torej, pred pašteto šilce žganja,« je tajnik poglasno nadaljeval. Tako je bil že ves prevzet, da ni, kakor slavček, razen svojega glasu ničesar slišal. »Pašteta mora biti slastna, nesramna, gola, da te omami. Od strani ji pomežikneš, si jo odrežeš velikanski kos, in jo od eame blaženosti kar s prsti božaš. In jo ješ in presno maslo kaplja iz nje kakor solze, in nadev je masten,
da čebula, veste, ko se vprav začenja pražiti in ■ sofeat z ja,ci z mes0m, s čebulo.. .< ko se skozi vso hišo, razumete, sliši evrcanje. | Tajnik je zavijal oči in raztegnil usta do ušes.
N-no, in ko nato stopite v hišo, mora biti miza že pogrnjena. In ko se usedete — daste koj prtiček za ovratnik in sežete z roko prav počasi po stč± klenici z žganjem... Zganja pa ne nalijete v šilce, ampak v kakšen prav prav star kozarec — nemara iz srebrS — in ga ne izpijete na dušek,
težave življenja. Tako bomo imeli v duhu in v resnici: srečno in veselo nooo leto. Res da je širni svet poln viher in vojska, vendar vsak človek je tucli sam zase svoj svet, kjer si more ohraniti mir z Bogom, mir z ljudmi, pa tudi mir s seboj samim. Bodimo dobri sami v sebi, da bomo mogli dobro storiti drugim. To je novoletno voščilo, ki se more reči in spolniti vsakemu, če je Bogu po volji.
Prisednik je s hripavim glasom huknil in je gibal s prsti, videč v duhu pašteto.
»Vrag vedi, kaj je to...« je zabrundal okrožni sodnik in je pristopil k drugemu oknu.
»Pojedel si dva kosa, a tretjega prihraniš za k ohrovtovi juhi,« je tajnik nadaljeval, kot bi bil zamaknjen.
»Komaj je pašteta pojedena, dajte si l<oj prinesti ohrovtovo juho, du se vam tek ne zatakne Ohrovtova juha mora biti vroča, žareča. A najboljša, dragi moj, je juha boršč na maloruski način, taka z jastogovo gnatjo in s klobasicami. Zraven seveda, kisla smetana in svež petršiljček s kumino. Prekrasna je tudi juha iz kislih kumaric in mladih ledvic. Toda — če hočete zares imenitno juho, tedaj je brez dvoma najboljša ze-lenjadna juha: iz korenja, belušev, cvetače in tako dalje — iz vseh mogočih drobnarij...«
»Da, da, prekrasna reč...« je zavzdihnil predsednik in je pogledal iznad papirja, pa se
Novoletna
tega spisa! Ze četrto polo sem pokvarili«
»Saj ne bom, saj ne bom I Lepo vas prosim,
ne zamerite I« se jc oproščal tajnik in je šepetajo nadaljeval: »ln ko ste pospravili juho, dajte koj prinesti na mizo ribo, dragi moj. Med ribami najboljša — je pečen krap v kisli omaki. Vendar, da dobi pravo fineso, je treba prej, da štiri in dvajset ur plava » mleku, še živ.«
»Dober je pa tudi jeseter, tako v obročkih .. .< je mežikaje zamrmral prisednik, a je nepričakovano planil s stola, obraz mu je {»stal ves živalski in k predsedniku obrnjen je zavpil: »Peter Niko-lajevič, ali bo kmalu? Jaz ne morem nič več čakati 1 Ne morem I«
»Tak dajte, da spišem do konca!« »No, pa 6e odpeljem sami Naj gre vse k vragu!«
Debeluhar je divje zamahnil z roko, pograbil je klobuk iu je brez pozdrava' zdrevil iz sobe. Tajnik je zavzdihnil in je tik ušesa pristava prokurature polglasno nadaljeval:
»Dober je tudi krap v paradižnikovi in gobovi omaki. A z ribo se človek ne nasiti, Štefan Francijič, to ni nobena bistvena jedača. Pri kosilu ni najvažnejša riba in ne omaka, temveč pečenka! Katerega ptiča najbolj obožujete?«
Pristav prokurature je s kislim obrazom za1 vzdihnil, rekoč:
»Zaj, vam ne morem slediti, ker imam želodčni katar.«
»Ne zmenite se zanj, ljubi gospod! Želodčni katar so si zdravniki izmislili I Ta bolezen izvira bolj iz svobodomiselnosti in iz napuha. Niti opaziti ga ni treba! No, pa recimo, da se vam ne ljubi jesti, da vam je slabo. Požvižgajte se na to
Besede pomenijo: Vodoravno: 2. Moderna igra na travnatem igrišču, tudi priimek slavnega beneškega raziskovalca, ki je prvi prepotoval Daljni Vzhod. 7. Drag kamen. 11. Osebni zaimek. 12. Reklamno sredstvo. 13. Pisalna potrebščina. 15. Visoka gora na bolgarsko-jugoslovanski meji. 17. Sladkovodna riba. 18. Veznik, pomeni če. 19. Pritrdilnica. 20. Dialektična oblika glagola imeti. 21. Duhovno-moralno visokovreden. 24. Rimski pozdrav. 25. Velika utežna enota. 26. Slovenski pisatelj. 27. Začetek rastline, prvi poganjek. 28. Pevska nota. 29. Trg v Parizu. 32. Romunska uradna poročevalska agencija. 33. Ljudska vraža. 3G. Hrvaška pokrajina med Donavo in Savo. 37. Star ljudski veznik iz Prešerna. 38. Star francoski ples, nekdaj tudi pri nas zelo razširjen. 39. Del pohištva. 43. Oseba lz svetega pisma. 45. Kraj na Notranjskem, znan po smušklh terenih in jadralni šoli. 46. Vrsta belega kruha. 47. Nasprotje od pametnega človeka. 49. Stran neba in vrsta vetra. 51. Cvetlica. 52. Srednjeveško orožje, tanka sablja. 54. Sega nadalj v morje. 56. Pleme, velika rodbina. 59. Predplačilo. 60. Predsednik turške republike. 6L Drget, vzklik pri občutku mraza, tudi kratica naziva za člana telovadne organizacije. 63. Otok v Grčiji. 65. Perzijsko božanstvo. 66. Važen dogodek iz zgodb sv. pisma, tudi Sienkiewiczev
.... *«-Ti— 1---l^n tma nO Ptmol/1 i*aonr
roman. musnu niniim 1.1»^. .M. ........... .—.al.
77. Mesto ob Donavi v Sremu. 79. Tuja členica.
80. Velika vojaška enota. 81. Tuje žensko krstno ime. 82. Slavnostno-zabaven večer, majhna proslava. 83. Letopis, zapisek. 84. Leposlovni spis, znanstveno-polemičen. 85. Z besedami izražena misel. 87. Visok vladar. 88. Nizek glas. 89. Vrsta čipk. 91. Mesto in morje v Prednji Aziji. 92. Vrsta davščine na uvoz iz inozemstva. 95. Predplačilo. 96. Tanka stvar. 98. Pravoslavna sveta podoba* 101. Sladak južni sadež. 104. Zemlja, ilovica. 105: Afriška reka, tudi izraz za zamorca. 106, Strupene žuželke. 107. Hranivo. 108. Prirodna dolžinska mera. 109. Del noge (množina). 110. Tuja beseda za enakomerno črto. 111. Žensko krstno ime, ki je zelo pogosto. 112. Ozvezdje, tudi vodna žival. 113. Pritok Savinje v Savinjski dolini.
Navpično: 1. Nadležna mušica, tudi oseba iz Cankarjevih »Hlapcev«. 2. Domača tovarna čevljev. 3. Dalmatinsko vino. 4. Umetniški klub v Ljubljani. 5. Piščali podobno glazbilo. 6. Lepo slovensko žensko krstno ime. 7. Mirujoči del vsake vrteče se stvari. 8. Italijanska reka. 9. Turški oblastnik. 10. Zabava premožnih ljudi, tudi primitiven način prehrane. 11. Posebna vrsta zvoka, nizek, zveneč. 12. Vrsta obalnega otočja (Benetke!). 13. Beseda pomeni: a) južno drevo (množina); b) znanega slovenskega smučarja-skakalca; c) jugoslovansko prvakinjo v drsanju na ledu. 14. Deli suhe zemlje, obdani od morja. 15. Poglavar družine. 16. Del drevesa. 17. Hrani, vse-
buje »božjo kapljico«. 20. Sloviti finski športnik-lahkoatlet. 22. Tuja beseda za zagon, navdušenje. 23. Druga beseda za višino, gladino. 25. Prislovno določilo kraja. 27. Kraj na Gorenjskem, znan po železni industriji. 30. Jutranji nebesni pojav. 31. Tuja beseda za ozračje. 32. Polumer včrtanega kroga. 34. Abesinski naslov. 35. Gorilna snov. 36. Zdravilišče z mineralno vodo. 38. Kožni izpuščaj. 40. Član staiega svetopisemskega naroda. 41. Rimski pozdrav. 42. Vrsta golobov z dolgim perjem. 44. Dva enaka soglasnika (21. v abecedi). 45. Slovenski slovničar. 46. Druga beseda za či-talca. 48. Drug izraz za krpo. 50. Številna vrsta. 53. Zadnje prebivališče. 55. Zgodovinsko mesto v Mali Aziji, znano po obleganju Grkov. 57. Druga beseda za naslonjen. 58 Kjer je najprijelnejše. 62. Sovražnik železa. 64. Del voza. 67. Pohajkuje, hodi brez cilja. 68. Prostor v gledališču. 70. Lep, težko dosegljiv. 71. Kuhinjska začimba. 73. Vzklik pri občutku bolečine 74. Mesto v Istri. 75. Žensko krstno ime. 76. Kar ni laž. 78. Oblika gorske rebri. 85. Čistilno sredstvo. 86. Domač Izraz za majhno hišico. 89. Tuje žensko krstno ime. 90. Svetlobni trak. 98. Umetno napravljen breg. 94. Grška boginja vojne in umetnosti. 96. Listnato drevo, pod katerim so se zbirali vaški očaki. 97. Pralno sredstvo. 99. Umetnikov izdelek. 100. Druga beseda za Madžara. 102. Tuje moško krstno ime. 103. Skrajšano žensko krstno ime, če nudvo-iiS prvi zlog, dobiš lepo belo cvetlico.
BANKA BARUCH
11, Bne Auber, Pari« (9°)
odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje In po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandijl in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše ček. račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: štev. 1117-94, Pariš; Holandija: številka 1458-66, Ned Dienst; Luksemburg: številka 5967, Lusenibotlrg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.
in vseeno Jejte! Ce pridejo na mizo, recimo, je-rebičke in zraven še par debelušastih prepeličk, potem — častna beseda! — pozabite na vse želodčne katarje! In pečen puran? Ce je bil, masten, sočnat, veste, takšen kot nekakšna vila .. «
»Zares, to bi dišalo,« je spregovoril pristav s klavrnim nasmeškom. »Purana bi nemara jedel.«
»Moj Bog, pa raco? Ce vzamete mlado raco, takoj, ko jo je ohladila prva slana, in jo spečete na pekači s krompirjem, in če je krompir lepo na drobno narezan, in se krompirjeve rezine začno pražiti in so lej)o rjave, in če so pri cvrenju ekozi in skozi prešinjene z račjo mastjo in če...«
Filozof Milkin je dobil živalski obraz, hotel je nekaj reči, pa je v mislih na raco le zacmokal z usti, pograbil je klobuk in je brez besede, kakor nagnan z nevidno silo, zdirjal iz sobe.
»N-no, raco bi nemara tudi jaz jedel ...< je zavzdihnil prokuratorski pristav.
Predsednik je vstal, hodil gor in dol in se je spet usedel.
»Po pečenki postane človek sit in se pogrezne v blaženo dremavico,« je tajnik nadaljeval. »V tem času je zadoščeno telesu, duša pa je ganjena. Potem morete za poživljenje izpili še tri kozarce sadnega likerja.«
Predsednik je zakrulil in je prečrtal svojo polo. —
»Šesto polo sem pokvaril,« je srdito zavpil. »To je brezvestno!«
»Pišite, pišite, dobrotnik moj,« je zašepetal tajnik. »Saj ne bom I Saj bom prav po tihem. Prisegam vam, Štefan Francijič,«' je nadaljeval komaj slišno, »takle doma narejen, uležan sadni likerček je boljši kot šampanjec. Precej po prvem kozarčku vam začne duša drhteti kakor en sam dišavni živec, v nekakšni fata morgani ste, no sedite nič več doma na stolu, ampak tam nekje v Avstraliji, na nekakšnem mehko-mehkem ptiču noju.. .<
»Oh, dajte no, Peter .Nikolajič, peljiva se vendarl« je pristav vzkliknil in je nestrpno trznil z nogo.
»Tako, tako je,« je nadaljeval tajnik. »Pri sadnem likerju je prekrasno, da kadiš smotko in puhaš dim v kolobarčkih in pri tem dobi človek takšne sanjarske misli, kakor tla ste, na primer, vrhovni general, ali da ste oženjeni s prvo lepotico sveta ...«
»Peter Nikolajič!« je zastokal pristav. »Tako je,« je nadaljeval tajnik. »Ko ste pokadili smotko, primete škrice svoje domače halje skupaj in — hušk, hušk! — v posteljico! Talio lepo na hrbet, veste, s trebuščkom navzgor, pa še časopis malo v roke. Ko začno oči lesti skupaj in je že v vsem telesu dremavica, takrat je prijetno, da začneš brati o politiki. Lej no, tamle je Turčija ustrelila kozla, tamle Francija ni nekaj prav storila, tu spet se je v Aziji nekaj podrlo, — bereš in lepo ti je.«
Predsednik je poskočil in je zagnal pero v kot in je oberoč pograbil za klobuk. Pristav je prav tako, ne glede na svoj katar, planil kvišku in je od nestrpnosti kar gineval.
»Pojdival« je kriknil.
»Peter Nikolajič, kaj pa vaš dodatek?« je tajnik prestrašeno viknil. »Kdaj ga boste napisali? Saj se morate ob šestih odpeljati v mesto!«
Predsednik je brezupno pomahal z roko in je planil k vrfttom. Pristav je prav tako pomahal, pograbil aktovko in je izginil za predsednikom. Tajnik je zavzdihnil, očitajoče pogledal za njima in je začel urejevati papirje.	(A. Cehov.)
Ko je ženin Čakal v predsobi, da se njegova izvol jenka pripravi za izlet, mu je bodoči tast dejal: »Ali imate kaj proti, če vam ponudim kozarec vina?«
Ženin: »Nikoli nisem...«
Tast: »Kaj, nikoli niste pili vina?«
Ženin: »Ne, nikoli nisem imel kaj proti.«
Govornik pri slavnostnem obedu je govoril m govoril, vse se je dolgočasilo. Frluga je pri tein zadremal ter naslonil slavo na mizo. Njegov sosed ga je zaradi tolikšnega omalovaževanja usekal z žlico po glavi. Frluga pa je vzdihnil: »Le še udurite, močneje udurite. juz ga še vedno slišim govoriti.«
SREČNO NOVO LETO Vil SLEDEČE LJUBLJANSKE TVRDKE:
S
stavbenik in tesarski mojster
LjpMJuM
Žibertova ulica 11 — Telefon 20-50
Gradbeno in tesarsko podjetje ter tehnična pisarna. Izvršuje vsa v graditeljsko in tesarsko stroko spadajoča dela po danih in lastnih načrtih.
SREČNO NOVO LETO ZELI
J. VILHAR
urar in trgovec z zlatnino, srebrnino in optičnimi predmeti
Ljubljana, Sv. Petra cesta 36
DINAME
od Vj—6 KS izredno ugodno naprodaj pri
A. VERBAJS - LJUBLJANA
(poleg Slamiča)
Vsem cenjenim odjemalcem želi vesele božične praznike in srečno novo leto
ALOJZ GREBENC
trg. z vrečami - LJUBLJANA - Tyrševa c. 36
Obilo sreče in blagoslova v novem letu želi vsem svojim odjemalcem er se priporoča še za nadaljno naklonjenost VINKO CUNDER torbarstvo, sedlarstvo in iermenarstvo LJUBLJANA, Igriška 3
SREČNO NOVO LETO ZELI
Ooirlid J®!®
gostilna pri Stadonu - Tyrševa cesta 82
Ivan Figar, Ljubljana
Gosposvetska c. - Vošn akova ul. 2 Telefon 39-42
MARIJA BIZJAK
trgovina z mešanim blagom in galanterijo
Ljubljana VII. Celovška c. 71 •
NOVA KNJIGOVEZNICA LJUBLJANA
Gosposvetska cesta 13 (Kolizej
Srečno novo leto želi
FRANC VRHOVEC
pečarstvo
LJUBLJANA, Za Bežigradom 18
Tyrševa c, 9
Srečno novo leto želi
vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
Cvetličarna „Split"
JOSIP MAGUŠAR
pekarna LJUBLJANA. Dolenjska c. 48
Prijetna nam ie dolžnost, da se Vam za dosedanjo naklonjenost najlepše zahvalimo. Istočasno Vam želimo veliko uspeha in sreče v novem letu in se za v bodoče naitopleje priporočamo
Em
I
j®a ialta ii c©|
trgovina z železnino
LJUBLJANA

Telefon 34-71

PIO RADONIČ
veletrgovina vina in žganja
Ljubljana, Malenškova ul. 5
Srečno in veselo revo leto želi vsem svojim cenienim odjemalcem tvrdka
P i P
L III!
LJUBLJANA
VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi svojim odjemalcem
Prva jugoslovanska tovarna za diaslad, slad in kvas
Ljubljana-Vič
¥
Uspeha polno novo leto želi
TomiiiiS Umi
stavbenik
in
Kersnikova ulica
Srečno novo leto žel m cenjenim strankam in se še nadalje priporočam
Franc Fujan - krovstvo
Galjevica 9 - LJUBLJANA - Telef. 49-07
Vsem svojim poslovnim prijateljem in znancem želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO
!WAM E M 2 O E L J
pooblaščeni graditeb
Slomškova 19 - LJUBLJANA - Telefon 25-27
Srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom želi
FRANC RE BERN I K, LJUBLJANA
pleskarstvo in ličarstvo — Komenskega ul. 22, tei. 3177
Srečno in veselo novo leto želi vsojim odiemalcem najcenejša manufaktura
„PRIZVONU"
I. Strojanšek - Ljubljana, Pred škofijo 21
Poleg magistrata (rotovža)
Srečno in blagoslovljeno novo leto vsem cenj. naročnikom
TONE MALGAJ d.zo.z.
stavbeni, pohištveni pleskar in ličar, sobo- in črkoslikar
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 16 (pri Levu)
IMPORT
EXPORT
parna topilnica loja — industrija črev
LJUBLJANA, Poljanska cesta štev. ts5 87
Tel. št. 20-61 - St. ček. zavoda 11.100 - Tek. rač. pri Liublj. kred. banki
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. naročnikom in gostom
BRICELJ IVAN, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 13
Telefon 33-07 pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar ter gostilničar v Stepami vasi na Plantnarju

Obilo sreče v novem letu 1940 želi
B&tMim® Amgml®
pooblaščeni stavbenik in sodno zapriseženi izvedenec
Izvršuie vsa gradbena in v to stroko spadajoča dela, kot železobeton, pod- in nadtalne zgradbe, kakor tudi vsa cementna in kamnoseška dela. Nadalje se priporoča tudi za izvršitev vseh tehničnih del, kakor načrtov, proračunov, statičnih računov, izvedeniških mnenj itd. — Pisarna
v Ljubljani VII., Aljaževa ul. 35
Telefon 33-39
IVAN WOSTNER EDVARD vodovodna instalacija, splošno kleparstvo Ljubljana-Moste. Zaloška cesta 36 Te efon 49-86
Veletrgovina žganja
Emerik Zelinka
Ljubljana VII.
želi vsem cenjenim odjemalcem
srečno in veseIo~rcSW'fet<f 1940
Srečno, uspehov polno leto 1940 želi svojim poslovnim prijateljem
IVAN BRAJAN
carinski posrednik LJUBLJANA, poslopje glavne carinarnice
Veselo in srečno novo leto želita
KOVAČ JOSIP in PEPCA gostilna na »Friškovcu« Prisojna uliefi 5
Srečno in veselo govo leto želf vsem svojim odjemalcem
Rožna pekarna
Edina v Ljubljani, ki v sedanjosti izdeluje na|finejše čsjno pecivo »Rogliček« ter pristni rženi kruh »Ržaj« odlikovan v Londonu leta 1934. — Se nadalje pr poroča
JAN2EKOVIC JANEZ
parna pekarna
R02NA DOLINA II.-14 TELEFON 39-40
f
Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem gostilna in trgovina
VLADISLAVA NOVAKA DEDIČI Vič pri Ljubljani
Srečno in veselo novo leto želita ceni. odjemalcem
LOJZKA in TONE KEBER
mesarija
Bohoričeva 4 — Udmat, Društvena ul. 21
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim
odjemalcem in se priporoča BAHAR LEOPOLD, Ljubljana, Jernejeva c. 18 trgovina z usniem in čevljarskimi potrebščinami
ITKb.
2 951
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in veselo novo leto!
Srečno in zadovoljno novo leto 1940
želi cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost
KARLPRELOG
LJUBLJANA
trgovina, volne, bombaža in galanterije
Na debelo: Gosposka ulica št. 3
Na drobno: Stari trg št. 12, Židovska ulica št. 4 in Tyrševa cesta št. 22
m V--M
K tf*
8F
tifii' m
&
i JC
SREČNO NOVO LETO! Ljubljana VII. VllfCm KapClj Ljubljana VII. |
m
bakrarstvo in kotlarstvo
&
Telefon 33-95
LEGAT
špecerija - delikatese - zajutrkovalnica Ljubljana, Miklošičeva cesta 28
m.
Telefon 33-95 fe
m
B
If
Ivan Verbinc, Ljubljana
pleskarstvo in soboslikarstvo - Kolodvorska ul. 23
Srečno in veselo novo leto želi tvrdka
L. M.ECKER sinova
kleparstvo vodovodne instalacije ter sanitarne opreme
LJUBLJANA — Slomškova ulica štev. 4
Veselo novo leto! £ ffflfflš Veselo novo leto! Ljubljana, Mestni trg Štev. 15 Na veliko! - DE2NIK1 — Na malo!
Ustanovljeno leta 1839
fe
■it
fe
I J
.8
I fe
I
SI
m
3
m #
Srečno in veselo novo leto 1940 želi
F. Ostrelič trgovina mešanega blaga Ljubljana, Nabrežje 20. septembra št. 2 (pri Tromostovju) m
Svojim cenienim gostom želita srečno in veselo novo leto
B
m ii
gostilna pri »Nacetu« Ljubljana, Smartinska cesta 3
■ sa*
p
'v
fe gm
Iskrene čestitke k novemu letu 1940, mnogo sreče in uspeha želi vsem cenjenim odiemalcem
tvrdka KOTLARKA dr. z o. z.
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica štev. 23
izdelovalnica vseh vrst kotlov brzoparnikov, filtrov ta
vino, žgalnih kotlov in vseh kovinskih predmetov Se priporočamo vsem za nadaljno centeno naklonjenost.
w
Srečno novo leto 1940 želi svojim cenjenim odiemalcem, prijateljem in znancem
Brane Dolinar -- Ljubljana
parna pekarna in slaščičarna
Poljanska cesta 19 in Pred škofijo 11
g
m fe
K

sasaJ

Veselo in srečno novo leto 1940 želi
vsem svojim cenjenim odiemalcem in prijateljem tvrdka
FILIP BIZJAK
krznarstvo
Ljubljana, Kongresni trg 8 Srečno novo leto 1940
želi vsem trgovcem, obrtnikom, industrijalcem tvrdka
„GROM"
carlnsko-posredniški in ipedicijski biro LJUBLJANA
Svojim cenjenim gostom prav srečno novo leto 1940
Restavracija 6 »Pri šestici« A. IZLAKAR
Svojim ceni. odjemalcem in prijateljem srečno in veselo novo leto
MEDIČ-ZANKL
lastnik Franio Medič
tovarne olja, lakov ln barv
Ljubljana, Medvode, Domžale, Maribor
ANTON BLAZNIK
soboslikarstvo in pleskarstvo Poljanska c. 43, nasproti Marjanišča
Ljubljana
Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se še nadalje priporoča
Prelesnik Jože, Ljubljana Janševa ulica 2 trg, z lesom in kurivom
II
Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se priporočava za nadaljno naklonjenost Trgovina s čevlji »Pri Loizetu» Mestni trg 6 - LOJZE in KATI POLAJNKO
Srečno novo leto želi svojim cenj. naročnikom
IGNAC RESET1Č
krojaški salon za gospode in dame LJUBLJANA, Masarykova 14/11.
Srečno, uspehov polno novo leto želi
ANTON BARTOL
trgovina s kurivom — Podmilščakova 18
LJUBLJANA, Tyrševa 46
Srečno novo leto želi
»TEHNIK« J. Banjai
Ljubljana, Miklošičeva 20
Srečno in veselo novo leto
želi prečastiti duhovščini in ostalim cenj. naročnikom tvrdka
AVGUST MENCEJ
pasar
Ljubljana, Medvedova 7
Trgovina z delikatesami in ipecerijo
Rudolf Mlakar
Šiška, Jernejeva 35
želi svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto
FANI KAČIC
gostilna »Pri raci« in trgovina s kurivom
Ljubljana, Sp. Šiška
Svečno novo leto želi
Ivan Simončič
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana VII, Celovška cesta 63
Osvald Pengov
tgovina — gostilna
Ljubljana, Karlovška cesta
Veselo in srečno novo leto želi gostilna pri «Korelnu«
„NA-NA"
Prodajalna H. Ničman Ljubljana, Kopitarjeva ulica
vsem cenj. odjemalcem blagoslovljeno novo leto
Albina Bogataj
salon perila Ljubljana, Gajeva 1/VIII.
Srečno in veselo novo leto želi
PETER ANGELO
družba z o. z. Ljubljana, Pražakova ul. 8
Srečno in veselo novo leto želim cen . odjemalcem, prijateljem in znancem
KOSTA ANTON
krojaiki atelje Ljubljana, Pražakova 3
AVGUST KOBILICA
tapetnik in dekorater
Ljubljana, Tyrieva cesta 36
Srečno novo leto 1940 želi STRGULEC PAVEL, Ljubljana
izdelovatelj železnih postelj in posteljnih mrež
TVRDKA DRAGO SCHWAB LJUBLJANA Aleksandrova cesta 7
Srečno novo leto želi vsem cenienim odiemalcem
Janežič Josipina
Ljubljana, Poljanska cesta 3
prodaja mleko, stiški sir, ča no maslo
in stiike mesne izdelke
___ _
Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita
MILKO IN MARIJA SLAMIČ
mesarija
Ljubljana, Jegličeva 10
Srečno novo leto
1940
želi
• •
vsem cenjenim odjemalcem in konzumeritdm
.'-,.< .»-T .,*» ... -V ■
«>' v - * ■•..• •-.-

PIVOVARNA
UNION S:
LJUBLJANA
Blagoslovljeno in srečno novo leto želi
ALEKSANDER GOTZL - LJUBLJANA
Tyrševa cesta 17 — (poleg kavarne »Evropa«) OKVIRJI: najmodernejle oblike, izdelovanje lesenih lestencev, (lustrov), vsakovrstna pflfcla-čenja in popravila. Poprav, in naprava oltarjev
Ivana Gorše, Ljubljana
restavracija »Novi svet« Gosposvetska cesta 14
Josip Rebek
ključavničar
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7
IVAN ZUPANČIČ
izdelovatelj metla
Ljubljana, Kersnikova ulica št. 3
Ivan Bernik
tovarna rolet, lesenih, jeklenih, ialuzij in nvas
Ljubljana, Linhartova ulica 8
Veselo in srečno novo leto želi modna trgovina
T. EGER, Ljubljana
Sv. Petra cesta 2
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
»FAJMOŠTER« GOSTILNA Ljubljana	A. Anžič
Srečno novo leto
TEREZIJA MARINKO
trgovina z mešanim blagom
Prisojna ulica
Srečno novo leto!
želi svo im cenjenim gostom
gostilna pri »Kolovratu« in gostilna »Franc Kregar« Ljubljana - Štepanja vas
Veselo in srečno novo leto Želi vsem svojim cenjenim gostom
SOKOLOV JOŠKO in METKA Ljubljana, Pred Škofijo Stev. 18
tfu&io kako late/
želi
Jakob in Ana Petrič, mesarija Ljubljana, Šolski drevored (stojnica) Teleion 37-48
A. KAJFEŽ
urar
Ljubljana, Miklošičeva 14
Prva produktivna zadruga tesarkih mojstrov
v Ljubljani r. z. z o. z.
obl. preizkušenih tesarskih mojstrov v Ljubl.ani
Devinska ulica 5. Ček. račun 14.726 Telefon 36-37 želi vsem cenj. naročnikom in poslovnim prijateljem
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
n se priporoča za vsa pod tesarko stroko spadajoča de'a, kakor tudi za opaže vteh vrst težkih in komplic. betonskih konstrukcij.
Srečno novo leto 1940
želi svojim cenjenim gostom in prijateljem
kavarna „Evropa"
v Ljubljani ANTON in TEREZIJA TONEJC
novo teJto-f
Kr. dvorni dobavitelj
Anton Verbič
delikatesa in špecerija Ljubljana, Stritarjeva ulica
Vsem cenj. gostom in odjemalcem želi srečno in veselo novo leto
Leopold Zupančič
posestnik in gostilničar Ljubljana, Jegličeva cesta 15
Ja«6u> novo teta
želi
BUFFET pri „TRt)M0ST0VJU" SUNARA, Cankarjevo nabr. 3
Kavarna Prešeren
K. POLAJNAR
i-r.
I
Ustanovljeno 1888	Ustanovljeno 1888
J^e&io novo &eJko
želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina usnja
Drota MoskovK
Ljubljana
Zdravo srečno in veselo novo leto
vsem svojim cenj. odiemalcem in prijateljem želi tvrdka
I.WAGNER ŠOLAR i
trgovina s Čevlji	i
Ljubljana - Pred Škofijo 9 • Nasproti stolne cerkve
Srečno novo leto želita
FRAN in MARIJA NOVLJAN
mesarija in prekajevalnica Ljubjana, Šolski drevored (stojnica)
Veselo novo leto želi
LEKARNA dr. G. PICCOLI Ljubljana, nasproti »Nebotičnika«
I
Srečno novo leto želi
PARFUMERIJA STRMOLI
LJUBLJANA POD TRANČO STEV. 1
Srečno in veselo novo leto ieli veletrgovina galanterije in plocenin
OSVALD DOPEIC
LJUBLJANA. Pre j Škofijo 15
S
I
i
p *
Srečno ln velelo aovo lato želi cenj. cdjemelcem in se pripiroče za nedeljno naklonjenost
krznar	EBER krznar
LJUBLJANA, Kongresni trg 7
JE-JA
želi vsem cenj. odjemalcem srečno ln prav vedelo novo leto in se Se nadalje priporoča za cenj, obisk.
JE-1A, Ješe Janko, Miklošičeva c. 36, Ljubljana
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
elektrotehnično podjetje
BOGATAJ IVAN
LJUBLJANA, KonKreani trg 19
(poleg nunske cerkve)
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odiemalcem
Krašnja Mirko, Krznar Ljubljana, Frančiškanska 1
Srečno novo leto!
želi
TEODOR KORN
klepar, krovec in inltalater
Ljubljana, Poljanska cesta 8
Srečno ln veselo novo leto želi
IVANKA VRHUNC
trgovina • kurivom
Ljubljana, Bohoričeva ul. 5
7JU G>. s
čjuUjaA* ■	aa«
FBREHN RRftNC
stavbenik želi vsem cenjenim odjemalcem
srečno novo leto
BALON FRANC
modno krojeitvo za gospode in dame Ljubljana, Gosposka cesta št, 10
IVAN in FRANČIŠKA JAVORNIK
mesar in prekeievaleo Ljubljena, Domobranske c, 7 - Šolski drevored
Podružnice: VVolfova ulica 12 - Telefon 57 03 MlkloS čeva c. 17 - Telefon 31 57 l>olei>j«ka c. 49 Rimska c. 19 želi vtem svojim cenjenim odiemalcem in
prijateljem srečno novo leto ^^^^
Srečno novo leto Želi ▼sem cenje.iim odjemalcem
Antonija Gutnik
mesarije in prekajevalnica
Gtince, Tržaška cesta 73
Vsem cenj. damam in gospodom se za izkazano zaupanje in poset zahvalju e ter se ze nadaljno naklomenost priporoča brivski in damski česalni salon
Gjud Aleksander Ljubljana, Kongresni trg št. 6
Srečno novo leto
želi svojim cen;enim odjemafcem
G astra un nas/. • Dolenc Silva
trgovine dežnikov in »ončnikov (lastni izdelki)
Ljubljana, Prešernova ulica 42
Srečno novo leto! želi tvrdka
IVAN KREGAR
pasar in srebrar
izdelovanje vseh cerkvenih potrebščin ter raznih kovinskih predmetov po najnižjih cenah in kromiranje
LJUBLJANA, Zrinskega cesta 3
Delikatesna trgovine
IV, BUZZOL1NI Ljubliana, Lingarjeva ulica
B U F F E T_
Srečno in zadovoljno novo leto želim vsem, ki so mi izkazali zaupanje, ter pri|ateljem in znancem
Ivan Vižintin
stavbeno podjetje
Ljubljana, Močnikova ulica 13 Telefon 37-77
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
BUJAS MARTIN - Vinotoč
Ljubljana - Prešernova 5
Cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi obilo sreče v novem letu
Resman Lojze
trgovina, premoga, koksa, drv, oglja likalit Liubl ana
jjH	Cesta 29, Oktobra (Rimska) 21
Srečno novo leto želi svojim cenj. odiemalcem in prijateljem
Lekarna Ustar
Srečno novo leto želi vtem tvojim odjemeleem
VIKTOR KLESNIK
sedlar, jermener in toibar LJUBLJANA, POLJANSKA CESTA 49
Vesel božič in srečno novo leto
želi cenj. odjemalcem, prijeteljem in enencem
/. Pogačnik
Trgovina s kurivom, Bohoričeve 5
Srečno novo leto želi tvrdke
FRANC JAGER
tapetništvo
Ljubljana, Sv. Petra cesta 17

Srečno!
DOM. ČEBIN
premog, drva, koks
m
Ja4&U> MOKO teto želi
FR. P. ZAJEC
izprašan optik in urar
I I UDI I nilH Stritarjeva ulica It. 6 LlUDLJHnH« pri Frančiškanskem mostu
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odiemalcem
J. Rozman
izdelave in eksport pristnih kranjfkih klobts
Liubljana - Tel. 27-66 - Sv. Petra c. 83
Srečno in veselo novo leto želi viem cenjenim odjemalcem
IVAN TOME čevliarski mojster LJUBLJANA
Anton Mencinger
špecerijska trgovina
Ljubljana, Sv. Petra c. 42
SreCno ln uspeha polno novo leto
želi
vsem cenj. odjemalcem tvrdka
IVAN PIILICH
trgovina z južnim in domačim sadjem ter zelenjavo na debelo
LJUBLJANA
Pogačarjev trg Telefon 45-47
JOSIP STUPICA
LJUBLJANA, Slomškova ul. 6. - Tel. 28-26 Autoguma »P1RELLI« Zastopstvo avtomobilov! »OVERLAND« in »LANCIA« Autoličarstvo — Autotapetn »tvo BENCIN — OLJE	AUTOGARA2A
LEKARNA LEVSTEK
Ljubljana, Resljeva cesta 1 Srečno in veselo novo leto
vsem cenjenim odjemalcem, prijetel em in znancem želi
Ivan N. Adamič
prva kranjska vrvarna
Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
Maribor, Vetrinjska ulica 20 Celje, Kralja Petra cesta 33 Kamnik, Sutna 4 CCOOttSOOCCO
Srečno ln veselo novo leto želi svojm cenjenim odjemalcem
Podboršek Anton
mesar in prekajevalec Ljubljana, Linhartova 4 - Podruž.: Staničeva 8

■ii
Srečno in veselo novo leto želi svoiim cenj. odiemalcem in prijateljem ter se toplo priporoča
ANDREJ DOLIN AR
parna pekarna Bohoričeva 1 in vogal Šmartinske c. Telefon 49-96
m
tfffi MSk

LOVRO PIČMAN
vodovodna instalacija — centralna kurjava
Ljubljana, Ilirska ul. 15 Tel. 29-11
ge
ki: rfiSi
LJUBLJANSKA OKOLICA

Veselo in srečno novo leto
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
IVAN OGRIN
vinska veletrgovina
LAVERCA
pri LJUBLJANI
DOBRUNJE
Srečno novo leto želi
M. JANČAR
trgovina z mešanim blagom Zedvor 67 • Dobrunje
ŠT.VID NAD LJUBLJANO
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
FRANC ZALAZNIK
tapetnik in dekorater ST. VID nad LJUBLJANO ter se priporočam za nadalina naročila, katera bom izvršil točno, tol dno in po nizki ceni

F. J. ŠUŠTERŠIČ
gostilna »Slepi Janez« Št. Vid nad Ljubljano
Srečno in veselo novo leto želi
ROŽNIK ANTON, Dobrunje 90 podkovni ia vozni kovač
Ob vstopu v novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem obilo ■reče in božjega blagoslova
TEREZIJA ČERNE
trgovina z mešanim blagom in parna pekarna
Dobrunje
Izdelujeme broneite
ZVONOVE vseh vrst in velikosti. Motorne brizgalnt In gatiltk« potrebSfine
rfi i i i t A..A A
Ulivatno lz sive litine, bakra, medenine, a uminijuma itd. po nečrtih in modelih vse stroi-ne dele, ter izdelujemo kompletne stroje. / Konkurenčna cena. Kratek dobavni rok. Se priporoča in Vam želi srečno in veselo novo leto!
ZVON k.d.vSt.Vidu nad Ljubljano
Srečno in veselo novo leto želi
FERKOL MATIJA, Hrušica 45
zidarski mojster
Srečno ia veselo novo leto želi
Babnik Ivan
trgovina s kožami in usnjem
Dobrunje 2
Srečno in veselo
novo leto želita
Gašperšič - Suhadobnik
Dobrunje 77	Ljubljana, Poljanska c. 70
mehanična delavnica in trgovina motorjev, dvokoles, šivalnih strojev itd.
DEV. MAR. V POLJU
Srečno novo leto žel ta Klešnik Ivan in Ivana grstilna in trgovina — Zg. Kašelj
K: |
fes
Vrečar Franc »p.ošno krojaštvo D, M. v Polju 64
LIPAH IVAN
mesar
Zg Kašelj 75 — Podružnica D. M. v Polju
& P
Sre:no novo leto želi
KOKALJ FRANC, pek Dev. Mar. v Polju 158
ž?//« &
Veselo in srečno novo leto želi tvojim gostom
GAŠPERLIN CIRIL in IVANA gostilna v Zadvoru in Vevčah
Lekarna KRAUT Dev, Mar. v Polju
%
i
Blagoslovljeno novo leto želi
J. KRENOS
trg:iv na z mešanim blagom, deželnimi pridelki in parna pekarna
Zalog - Dev. Marija v Polju
P 1
Srečno novo leto želi
Tomšič Franc
mizarstvo
Zg. Kašelj - Dev. Mar. v Polju
/Ct
Srečno in veselo novo leto žel ta
Franc in Helena Rode
mesarija
Dev, Mar. v Polju Ljubljana, Šolski drevored
»SLOVENEC" v vsako hišo!
■e
SREČNO NOVO LETO SLE SLEDEČE MARIBORSKE TVRDKE:
Štefan Pavešič
gostilna in mesarija
v KAMNICI pri MARIBORU
ter mesarija v Mariboru, stojnica v Strossmajerjevi ulici
Franjo Majer
modna in manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 9
KING SHOE
Gosposka ulica 30
VREMEC in TURK
KONRAD NIHELIČ
krojaški atelje
Maribor, Glavni trg 24
HANL FRANJO
trgovina slikarskih potrebščin barv, lakov in kemikalij
Maribor, Orožnova ulica 3 FRANC WEILER
specijalna parfumerija, barve in ščetke
MARIBOR
Gosposka ulica 29
Anton Požar
vrtnarstvo Pobrežje in cvetličarna Maribor, Gosposka ulica
ALBERT VICEL
trgovina s kuhinjsko posodo Maribor, Gosposka ulica 5
DREXLER MAKS in HERMAN
frizerski salon za dame in gospode Maribor, Ulica 10. oktobra
A. L1NINGER
autobus promet
MARIBOR, Koroščeva 32
MAKS USSAR
kleparstvo in inštalacija
MARIBOR
Gregorčičeva ulica
IVAN SOJ C
kipar in pozlatar
Maribor, Razlagova ul. 22,
SRAJ JOSIP
manufakturna in modna trgovina Maribor, Slovenska 12
Prav srečno in veselo novo leto želi
Klanjšek Franjo
trgovina z manufakturo, usnjem in špecerijo Maribor, Glavni trg
elektrotehnično podjetje Maribor, Vetrinjska 14
MIRKO BREČKO
konfekcija, moda Maribor, Aleksandrova c. 23
JOSIP KAGER
izdeluje dragulje in zlatnino
Maribor, Miklošičeva ul. 4
fll RAČIC IVANA, restavracija Gambrinus
Maribor, Gregorčičeva ulica 29 g?,S	Gostilna pri »Lipi« Radvanje
M FIFOLT KARL, mehanična delavnica fi	Maribor, Slovenska 6
Telefon 24-39

« K-
Modna trgovina
ANTON PAŠ Maribor, Slovenska ulica 4
I"
m
'M
m
SREČKO PIHLAR
manufaktura
Maribor, Gosposka ulica 5
Modna trgovina za gospode
K. TKALEC Maribor, Gosposka ulica 32
Inž. arh. Jelenec & inž. Šlajmer
gradbeno podjetje in tehnična pisarna d. z o, z.
MARIBOR
Telefon 2212
Pri mestnem parku
MARIJA ŽEMLJIC
Hotel »OREL«
Maribor, Grajski trg
Jos. Tscheligi
pivovarna
MARIBOR
Koroška cesta 2
Manufaktura „Saoa"
MARIBOR
Koroška cesta 9
M-
tt. Veselo
m
Parna pekarna
JOSIP CEBOKLI Maribor, Glavni trg 9
Sili m
in srečno novo leto želi vsem odjemalcem!
BEZJAK IVAN, sedlar Maribor, Cvetlična ulica 33
MARTINZ & STRAUSS MARIBOR
M BRANKO SUČE VIČ - MARIBOR
§ Slovenska ulica št. 8 — Telefon 21-53 trgovina parfumerije in kemo-tehnični izdelki
FELIKS SKRABL manufakturna trgovina Maribor, Gcsposka ulica 11
MAKS PUCHER modna trgovina Maribor, Gosposka ulica 19
EMAN ILICH
slaščičar
Slovenska 6 MARIBOR Meljska 2
MARIJA SIEBER
trgovina z rokavicami Maribor, Glavni trg 14
SEMKO KRZNO
P, SEMKO, krznar in izdelovateli čepic Maribor, Tyrševa ulica 7
Hermann Wogerer
Eksportna klavnica — Tovarna klobas mesnih izdelkov, masti in konzerv
Maribor
Dolček & Marini
manufakturna trgovina MARIBOR, Gosposka ul. 27
GRADBENO PODJETJE
FRANJO VRABL MARIBOR
Radvanjska cesta 24
FRANC FILIPIČ
mesarija
Maribor - Betnavska ulica
GOSTILNA
»MALE BENETKE«
Josipina Dabringer Maribor - Pristan št. 13
FRANC TRAVISAN
trgovina špecerijskega in koloniialnega blaga, deželn h pridelkov in perutnine
Maribor, Stolna ulica 4
MANUFAKTURA »ČEŠKI MAGAZIN« PETER BURAZIN MARIBOR
Ulica 10. oktobra
Ernest in Ana Birtič
RESTAVRACIJA »PRI KLAVNICI« Maribor, Ob Brodu 2
»TRANSPORT«
mednarodni prevoz Maribor, Meljska 16
carinsko posredništvo
MARIBOR
GUSTAV BERNHARD
trgovina s steklom in porcelanom
MARIBOR
Aleksandrova cesta 17
Eksportna hiša »LUNA«
lastnik M. PRISTERNIK Maribor, samo Glavni trg 24
Perje, galanterija, drobnarije — Pletenine
iz lastne pletarne -----
Prvo jugoslovensko transportno d. d.
SCHENKER & Co. MARIBOR
Veletrgovina z vinom
Pugel <J Rossmann
Maribor
KAVARNA »CENTRAL« MARIBOR
Gosposka ulica
RADIO MARIBOR
družba z o. z.
Glavni trg 1 - Tel. 26-48
FRANJO ZEBOT
glavni zastopnik ljubljanske »Vzajemne zavarovalnice«
Maribor, Loška ulica 10
»EXPEDIT«
MEDNARODNA ŠPEDICIJA družba z o, z.
Maribor, Cankarjeva ul. 26
Karol Ragg
Maribor, Gosposka ulica 3
Emeršič
restavracija »Pri zamorcu« Maribor, Gosposka ulica
SREČNO NOVO LETO!
Miloš Oset
Maribor
Kari Jančič
manufaktura
Maribor, Aleksandrova c. 11 Telefon št. 27-23
FANI KVEDER HOTEL »MARIBORSKI DVOR« MARIBOR
sin
Justin Gustinčič
mehanična delavnica, trgovina koles ia prodaja rabljenih strojev in železa
Maribor, Tattenbachova ul. 14
Franc Pergler
Maribor, Mlinska ulica 44 Telefon 2431
FRANC FILIPIČ
pečar
Maribor, Mlinska ulica 31
Restavracija — kavarna
PILZENSKI DVOR
A. Senica Maribor, Tattenbachova 5
Kolodvorska restavracija
Maribor gl. kol.
ALOJZ MAJCEN
MIRTIČ LUDVIK - MARIBOR
soboslikar in pleskar
Miklošičeva ul. 2 in Slovenska ul.
poleg tovarne Neger
A. JAKAC
čevliarna
Maribor, Slovenska 24
SLAVAN RIBARIČ
trgovina galanterije, pletenin in papirja Maribor, Aleksandrova c. 59
FRANC NEGER & SIN MARIBOR
Trgovina čev:jev
M. WREGG Maribor, Slovenska ulica 5
A. Rečnik
elektrotehnično podjetje MARIBOR Pobreška cesta 6
Srečno in veselo novo leto želi
TRGOVSKA AGENTDRA
ZUPANČIČ IVANKA
S.omškov trg 16 MARIBOR
„DRAVA"
MARIBOR. Aleksandrova (. št 14/1.
Zavarovalnica za malega iloveka
Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, dote in rente (penzije). / Zavarujte pri domaČi zavarovalni zadrugi!
Glavna podružnica: Subotka, Maitojlovtteva it, 5
(v lastni palači)
i
i
m
Kleindienst & Posch
importna družba Maribor, Aleksandrova 44
Štauber Matevž strugarski mojster Aleksandr. 16 Maribor Cvetlična ul. 9
,5
SŽ81
SI
Shm
n
m
U
fv
ikoLt	-----
_____
------« muurnia »v* sms.*'«	„v4u» sjtisssffi šriizkš sk »r2=
--------------- -------------------------
Srečno ln uspeHapolno novo leto želi svoj:m cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost
Ruška tekstilna industrija
F. VLAH, Maribor-Ruše
„MERKUR"
Mednarodna transportna družba z o. z,
MARIBOR
Carinjenje, selitve, prevozi
Srečno in zadovoljno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem podjetje
„Jugolivarna"
Marks Ferdo & Skaza Franc MARIBOR, Levstikova ulica 9.
GRADBENO PODJETJE
UBALD NASSIMBENI - MARIBOR
MESTNI STAVBENIK
Lastna opekarna, električna polnojarmena žaga, tesarstvo, m zarstvo s strojnim obratom, izdelovanje cementnega blaga
Telefon 20-74	Poštni čekovni račun St. 11.173
GRADBENO PODJETJE
MARIBOR
Meljska cesta 25
OBILO SREČE V NOVEM LETU! Bančna poslovalnica
BEZJAK - MARIBOR
Gosposka ulica 25
Glavna kolektura Državne razredne loterije
ZAKRAJSEK ANKA
damski česalni salon Maribor, Stolna 1
JOSIP TICHV I DR,
elektrotehnično podjetie, inštalacije, trgovina svetilk, želi cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto
HOTEL »MERAN«
L. FRISDL MARIBOR
Aleksandrova cesta
BRANKO MEJOVŠEK
kurivo
Tattenbachova ul. 13 (Kneza Koclja) Telefon 24-57
Veselo in srečno novo leto želi
MUNDA ALOJZIJ splošno mizarstvo ter zaloga krst Maribor, Taborska ulica 2
Iv. Kovač
trgovina s špecerijo in daželnimi pridelki zaloga kvasa in diaslada
MARIBOR Fraokopanska ulica 15
Kruh
Glavna zaloga A. FEIERTAG
pekarna MAR BOR Betnavska
Te'efon 28-24
Tourist"
Podružnice: Ulica X. cktobra štev. Glavni trg 14. trgovina Skaza Telefcn 28-24
PAVEL HERICKO
pečarsko in keramično podjetje MARIBOR
Veletrgovina s sirovinami prevoz tovora in autotaksa
IVAN SLUGA Tržaška 22 MARIBOR Tržaška 22
Telefon 22-72
Srečno Novo leto želi vsem čitateljem »Slovenca« in obiskovalcem gostilne
KRISTOV1Č
Dr. Krekova ul. 26, Studenci - Mar.bor
Srečno novo leto 1940 želi cenjenim gostom dalmatinska gostilna
KRSTO in LUKA GOJANOVIČ
Stolna ul ca, Maribor
Mariborska tovarna metel in IM
Brata I. G. Zupančič MARIBOR, Pcbreika c. 20
Valjčni mlin Virtdlš Ivan
(prej Rosenberg)
MARIBOR
Srečno novo leto!
FLNTOtt TflVČflf*
tovarna mesnatih izdelkov in konzerv
Maribor — Bohova
Telefon interurban 21-47 in 23-65
»3
TUM®6® drašfc® s g.
tovarna kem. tehničnih izdelkov.
MARIBOR
Srečno in uspehapolno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Predilnica bombaža in mehanitna tkalnica
L ZELEMA & Co.
MARIBOR
'V ./.'i n<
Srečno novo leto želita vsem čitateljem »Slovenca«
MARIJA in ANTON GLAS
buffet in parba pekarna Krpanova ulica 19 - Studenci pri Mariboru
Obilo sreče v novem letu 1940 želi svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
IVAN WRAČKO, Maribor
lesna trgovina, električna žaga KAMNICA - MARIBOR
Pekarne Scherbaum
glavna trgovina in podružnica
MARIBOR
»UNIVERZAL - INSTALATER«
voda — plin — kurjava — sanit. naprava I. D. GRČKO, MARIBOR Dvofaliova ul. 10 Telefon 24-12
Uspehov polno Novo leto želi ter se priporoča
Ivan Lah
špecerija koloniale - MARIBOR, Glavni trg 10
Prva parna pekarna
MULEC HENRIK
Obrežna cesta 1 Studenci — Maribor
IZ MARIBORSKE OKOLICE
Petek Ivan
sadna trgovina
Fram
Veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
JOSIP LEBE
trgovec in gostilničar
Reka — Hoče
tovarna bučnega olja
Fram
Lešnik Ferdo
umetni mlin Fram
ZAMOLO EMIL
trgovina marufakture, špecerije, železnine, usnja, stekla, cementa, Nakup in prodaja dež. pridelkov
FRAM
Srečno in veselo novo leto želi vsem obiskovalcem svoje gostilne
ČRNKO ZOFIJA
gostilnlčarka v Rušah
Srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem
FRANC DOKL
pekarna v Rušah
Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemalcem
MULE JOSIP
mesar in gostilničar v Rušah
Vsem svojim cenjenim odiemalcem telim srečno in veselo novo leto
POŽAR ANTON
trgovina Ruše - pražarna kave Maribor
Srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim odjemalcem
KAC IVAN
mesar v Rušah
Vsem svojim članom in pripadnikom želi srečno in veselo novo leto
Krajevni odbor JRZ Ruše
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in gostom
JURŠE ERVIN
lesna trgovina in gostilna. Ruše
IZ KONJIC
FRANJO ČERIČ
fotograf
Slov. Konjice
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim obiskovalcem svo;e gostilne
ŠARH MARICA
kolodvor Ruše
Srečno novo leto želim vsem cenj. odjemclcem
JOŠKO KNIFIČ
trgovec v Rušah
ANICA OTOREPEC
trgovina
Slov, Konjice
ROP1N KARL
trgovec
Slovenske Konjice
REBERNAK FRIDERIK
pekarna Zreče
Slov, Konjice
Srečno novo leto želim vsem svojim
obiskovalcem
LOJZE DOLINAR - brivec SLOVENSKE KONJICE
K. HASENBUCHEL
trgovina z usnjem Slovenske Konjice
m>"
ŠTEFAN FIL1PITSCH
gc stilna in mesarija Slovenske Konjice
FRANC HRASTNIK
lesna indus'rija Slovenske Konjice
Anton Valenčak
trgovina mešanega blaga Slovenske Konjice
Lekarna pri »Mariji pomagaj« v Slov. Konjicah
jS Mr. Ph. V. PRORAZIL
X
Grolegar Alojz
manufaktura, galanterija, špecerija Slov. Konjice
Turk Jože
mehanična delavnica, elektroinštalacijsko podjetje, speciialno struženje (Drehen) Avtotaksi - Avtogaraža
Slovenske Konjice 45
m
HB
i
MARTIN ŠUMER
trgovina z manuiakturo, špecerijo, železnino in dežeinimi pridelki
Slovenske Konjice
Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
mesarija
Slovenske Konjice
IZ SLOVENSKE BISTRICE
ANTON PEMIC
trgovina z mešanim blagom
SLOVENSKA BISTRICA
WALAND IVAN
restavracija in tujske sobe SLOVENSKA BISTRICA
KRULC JOSIPINA
hotel »Beograd« — restavracija SLOVENSKA BISTRICA
m
i £31
IVAN ŠTRUCL
pekarna
SLOV. BISTRICA
BLAŽ MLAKAR
modno krojaštvo SLOVENSKA BISTRICA
RASTE1GER MIHAEL
gostilna in mesarija SLOV. BISTRICA
HOTEL NEUHOLD
sobe za tujce in salonsko kegljišče ter izvošček
SLOVENSKA BISTRICA
FRANG KAC
trgovina z meš. blagom SLOV. BISTRICA
IVAN ŠEF
trgovina in gostilna Št. Ilj v Slovenskih goricah
m
KAROL SWATY
trgovec ST. ILJ V SLOV. GOR.
HRANILNICA
in
POSOJILNICA
Št. Ilj v Slovenskih goricah'
ja«&u> hovo tdtcJ
želi vsem svojim odjemalcem ter se priporoča tudi v naprej za cenj. naročila
Josip Bauman
veležganjarna, izdelovalnica ruma. konjaka, likerjev in sadnih sokov
ŠT. ILJ PRI MARIBORU
IZ PRLEKIJE
Mi
M
m
m m
1
Mnogo sreče, uspeha in zdravja v novem letu želita
JOSIP & IVAN VOGLER
lastnika
Petanjske slatine
Ustanovljeno leta 1883. Pošta: SLATINA RADENCI
i m
II
m
■n
II"
m
SH
□ o

registrovana zadruga z neomejeno zavezo
II
a s
iT
h
Sfilm
M
m
aH m
m
sta
JOŽH HRASTEliJ
trgovec
V GORNJI RADGONI, PODRUŽNICA: SL. RADENCI
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem ter poslovnim prijateljem
" SREČNO IN VESELO NOVO LETO
je pupilarno varen zavod. Sprejema vloge po 4 in 4*4% obrestni meri. Daje posojila po ugodnih plačilnih pogojih. Za vloge in poslovanje jamči občina Gornja Radgona z vso svojo davčno močjo in s svojim premoženjem.,
novo teto-! uprava
»«y* Mm
Mr
SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem odjemalcem in prijateljem
mineralna voda
FRANC in ALOJZIJA DOMAJNKO kopališka restavracija in gostilna SLATINA RADENCI želi svojim gostom veselo novo leto
FRANC TALANYI, gostilničar
Kapela, Slat. Radenci prej Gor. Radgona
AUGUST in EMA BERLAN
gostdničarja, Gor. Radgona 47 želita svojim gostom veselo novo leto
ELIZABETA HIBLER
gostilničarka kolodvorske restavracije Karbaš
Gornja Radgona
AUGUST GOTTWElN
trgovina z mešanim blagom, usnie manufaktura, dež. pridelki -ORMOŽ	,

LJU&SKfl HRANILNICA IN POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
V ORMOŽU
PETER ŠENEKAR
trgovina z mešan m blagom Sv. Trojica v Slovenskih goricah
Srečno in blagoslovljeno leto
1-9*4*0
želijo svojim številnim odjemalcem širom Slovenije
Q®mJ(armdg®Mkn ©teSiMku
Zastopniki za našo prvovrstno strešno opeko v vseh večjih krajih Slovenije
Veletrgovina in parna žaga
MmO(§ mL
Jacčko novo- teJbo-f
Kletarsko društvo
vpisana zadruga z omejeno zavezo
- V ORMOŽU
Telefon 18
5TEF/1N BKOMK
VINSKE KLETI - VINOGRADNIŠTVO
oKnož
TELEFON INTERURBAN 12
m aH
rj
|
f
m &
mesar in prekajevalec ORMOŽ
M£STNA F5RANILNICA
Ormož
IZ MURSKE SOBOTE
m
i
Kmečka posojilnica
T. z. z n. z.
Murska Sobota
Hotel „Central"
m	Faflik Alojzij
m
?M	Murska Sobota
Mi
Manufaklurna trgovina
KR HIRSCHL in SINOVA Murska Sobota
jAclno novo lato!
Tovarna Mesnih izdelkov
® KS
MURSKA SOBOTA
Gradbeno podjetje
SRAKA. ŠTEFAN
pobi. graditelj
Murska Sobota
MURSKA SOBOTA
Hahn Pavel
Murska Sobota
Maunfakturna in kratka roba na veliko
Tovarna perila
Cvetič Janez
Murska Sobota
J\ečtu> novo- teto
TOVARNA PERILA
MURSKA SOBOTA
Kreditna banka d. d.
v Murski Soboti
Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
KAROL KUKEL
modno krojaštvo MURSKA SOBOTA
Trgovina oblek
WEI S S ŽIGA
Murska Sobota
IZ SLOVENSKIH GORIC
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga
pri Sv. Lenartu v Slov. goricah
vošči
vsem svojim Članom srečno in veselo novo leto
Posojilno društvo
Sv. Lenart v Slov. goricah, r. z. z n. j.
želi vsem članom in vlagateljem blagoslovljeno in zadovoljno novo leto
Blaženo in zadovoljno novo leto želi vsem članom in vlagateljem
Posojilnica
r. z. z n. z. Sv. Lenart v Slovenskih goricah
JWho novo lato!
Anton Hrastelj
trgovec
Sv. Lenart v Slov. goricah in podruž. Sv. Benedikt v SI. gor.
Želim novo leto, srečno in polno zadovoljstva, BERNARD POTOČNIK, gostilna »Narodni dom«, Sv. Lenart v Slov. gor.
Jao&io kcwo lato/
STEINBAUER FRANJO, trgovec Kapela p. Slat. Radenci
J*e6u> novo lato!
SLATIC IVAN, mehanik ' Sv. Lenart v Slov, goricah
NOVOLETNA VOŠČILA IZ CELJA
i
J-te&to novo- Četo
želi
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
podružnica v Celju
RESTAVRACIJA
CELJE
ZLATNINA - URAR - OPTIKA
ALEKSANDER GATE/
CELJE
Kralja Petra ce«ta Rogaška slatina
Vaielo in »rečno novo leto želi vse u cenjenim od.exalcem
IVAN RAVNIKAR
trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom ter barvami CELJE - Kralja Petra ceita
m
Srečno novo leto
F0T0 PELIKAN
F. S. Lukas
liker, brandy, rum, žganje malinovec na veliko
Celje
Ignac Majerič
mizarstvo
CELJE, Levstikova ulica 5
Srečno in veselo novo leto
e
želi vsem svojim obiskovalcem in se priporoča
Anton Robe k
gostilna »Branibor«, Celje • Kralja Petra cesta
GRADBENA TVRDKA
Franjo Nerad
Celje
DOBROTINŠEK ANTON
elektro in radiotehnično podjetje CELJE Dr. Žeriavova ulioa 3 Telefon št. 240
CEVLJARNA
Sluga Ferdo
Celje, Kralja Petra 28
SENTJURC GABRIJEL
Manufaktura in moda
Celje, G avni trg 9
SREČNO NOVO LETO
ieli
TOVARNA TEHTNIC
CELJE
SreSttt* <iovo let« Ieli
Fran/o Dolžan
galanterijsko in stavbeno kleparstvo koncesijonirani vodovodni instalater
Celje Za Kresijo



Veselo in novo leto želi Hotel »Pošta« Celje
Franc Zangger
trgovina s špecerijo, žganjarna in
velepražarna kave
Celje
Priporoča se trgovina premoga, koksa in drv
FRANJO KALAN
CELJE
Srečno in veselo novo leto želi
GOLOB KAREL
mizarstvo
Celje — Gaberje
J\ecno k<wx> iejto
želi

P(imr
d. z o. z.
Celje
Turk Štefan
mesar
Celje — Gaberje
Gledališki frizer za dame in gospode
R, OROBELNIK
,	CELJE
Glavni trg 17 in poleg hotela Evrope Trajna ondulaclja. Barvanje las itd. samo 50 Dinl
HOTEL
n) M
OSVALD RAMSKUGLER
avtotaksi CELJE
V CELJU
želi svojim cenjenim gostom
veselo in srečno novo leto
Srečno novo leto želi vsem svojim cen enim strankam
Alojzij PlankI
urar
Celje, Dr, Zerjavova ulica 3
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svojim cenjenim strankam
Dobrave Mihael
slikarsko in pleskarsko podjetje
Celje, Glavni trg 15
Srečno in veselo novo leto želi viam ivoittt cen,enim strankam
prekajevalnica
Ludvik Junger
Celje
Srečno in veselo novo leto želi
Kavarna „Evropa"
(lastnica Helena Krulit) Celje - Kralja Petra cesta
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Josip /agodič
ipecerija in železnina
Gubčeva ul. CELJE - Glavni trg
Ousti Vračko
modna trgovina
Celje Kralja Petra cesta 10
Svoim cenjenim odjemalcem želim v novem letu mnogo sreče in se priporočam
Ivan Mastnak
konfekcijska in manufakturna trgovina ter izdelovalnica oblek
Celie - Kralja Petra 15
r. z. z n. z.
v Celju
želi vsem svojim klijentom in poslovnim priiateliem
blagoslovljeno in uspehom bogato novo leto!
Srečno in veselo novo leto želi v em cenjenim od,emalcem
Martin Orehove nasl. Ivo Kožuh
krznarski mojster in izdelovateli raznih čepic
Celje, Gosposka 14
Hotel „Zvezda"
vd. Frančiška Zumer
CELJE

Srečno in veselo novo leto Ieli vsem svojim cenj. odjemalcem
Anion Petek
manufakturna in modna trgovina
Celje. Prešernova ulica, Dečkov trg
ulitim
R. Z. Z O. Z.
- V CELJU
KNJIGARNA-KNJIGOVEZNICA
PODRUŽNICA KNJIGARNE :
V	LJUBLJANI, MIKLOŠIČEVA UL. 19
V	MURSKI SOBOTI, GLAVNI TRG 5
ffliM ipmim
trgovina z usniem in čevljarskimi potrebščinami ter gonilnim jermenjem
»FENIX«
izdelovanje aktovk, damskih torbic, kovčkov in ostalih usnjatih izdelkov
CELJE, Gosposka ulica 6
Janko Brišček
mehanik zaloga Šivalnih strojev in koles
Celje, Gosposka ulica 32
FRANC KAGER
pasar, zlatar in optik
CELJE - Gosposka 12
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
Franc Plevčak
čevljarstvo
Celje, Gosposka ulica 9
KAROL PAJK
modna trgovina
Celje, Glavni trg 2
AiMm LsIMk
ure, 2 lato, srebro optika
Celje
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
Matevž Zadravec
pekarna
Celje, Gosposka ulica 3
Veselo in (rečno novo leto želi vsem cenjenim od emalcem
VREČIC KAREL, »TIVAR« OBLEKE
Dr. 2erjayova ulica SREČNO IN VESELO NOVO LETO
F. K&nig
Norimberško galanterijsko-lgračarsko drobnarijsko in pleteno blago
Celje Alojz Drofenik
konfekcijska trgovina
Celje, Kralja Petra cesta 11

Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. gostom
um
delikatesna trgovina in zajutrkovalnica
CELJE , Dr, Gegorja Žerjava ul. 7
Brata šumer
manufakturna trgovina
CELJE
ALBIN URBAN
me*ar in delikateaa
Celje, Preiernova ul. 11
Srečno in veselo novo leto želi vsem tvOiitn cenj. strankam in *e priporoča
Rafael Salmič
urar in 2latar
Celje, (Narodni dom)
Restavracija Narodni dom - Celje
4lO{iDH)|ii}llii(llln]|]|i^Q|||k
JAZBEC IVAN - tapetnik - CELJE
Kralja Petra 35 (vhod iz Miklošičeve)


gostilna „Zadružni dom" - Šoštanj <;
Josip Kirbtt
parna strojna pekarna, tovarna kvasa, pekarskega slada in kanditov Priporočam tvoje izdelke
Celje
AVGUST ŠTOK
splošno kleparitvo in vodovodna instalaci.a CELJE, Aškerčeva ulica 8
telefon 218
Franjo Vehovar
stavbeno in umetno mizarstvo
Celje
PrlporoCa m	j\
BATA I
tvornica gune in obutve, d. d.	jš,
CELJE Glavni trg štev. 8	lj
trnSmS*.UfcSSTiia■ l*SUOL.Jt'!! .
V
M. Jošt Celje - Medlog
KARL LOIBNER
Delikatesa — Speceri.a CELJE
M'
* .J
v
Martin, Viktor Veber
Celje - Gaberje
m
STIGER AVGUST
trgovec
CELJE
on
ANTON FILIPIČ
(V
pasar, cizeler 'n izdelovalec kovinske galanterije P§	Celje, Prešernova 20
m-—
H
m
I
4
m
I! i
i #4
I
M
i
n
m »■
II m
m M
U
M
št
i-
J\eau> navx> ieJt&f
rvi i
IHIffiPlFI JI M A
^nn m
Alfll
n ro
Joku
H
f n
J novo* teto!
[flfilNI L

ina
MESTNI STAVBENIK Celje
MAKS ZABUKOSEK
modna l<rojačnica Celje, Cankarjeva ulica
Sftii
1 mm
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
MIHAEL KRANJC, klepar
CELJE - Pred grdijo 12
m
ŽV2
sil M«
Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
Henrik Oblak mL
mehanik
zaloga koles in nadomestnih delov
Ozka ul. 3
■
•it* M
P
SS"
Srečno novo leto želi in se priporoča
"I
instalacijsko podjetje
Celje
Pavla Naprudnik
gostilna in trgovina
Celje — Sava 4
Mir in zadovoljstvo v prihodnjem letu želi vsem svojim članom
m
* ivi
m
r. z. z o. z. Nazarje
Bernhard Globočnik
stavbeno in umetno ključavničarstvo
Celje
želi vsem svojim cenienim strankam veselo in srečno novo leto ter se priporoča za bodoče
Gosposka ulica 9
B. SODIN
veletrgovina lesa CELJE
JfceČHO HOVjO loto-
vsem svojim cenj. odjemalcem in strankam
Pekarna Vošnjak
(lastnica J. Kovačič Celje — Kralja Petra cesta
POŽENEL DOMINIK
modna trgovina CELJE, Glavni trg 14
KAROL PANČIČ
parna pekarna CELJE - BREG
Srečno novo leto želi in se priporoča
HOTEL IN RESTAVRACIJA
S
(RUDOLF IN JOSIPINA RESNIK) CELJE
Veselo in srečno novo leto 1940
želi svojim cenjenim odjemalcem
manufakturna in modna trgovina
Franc Dobovičnik
Celje
Industrija prešitih odej in perila
FRANC KERIN
splošno mizarstvo
CELJE
Klavna ulica 1
S. HOLOBdR
slikarstvo in trgovina barv
CELJE - PTUJ
Srečno in veselo novo leto Vam želi ______
nasl. mestni tesarski mojster, parna žaga in lesna trgovina
Lava pri Celju — Telefon 242
Srečno vožnjo v novo leto želi
AVTO ŠOLiJVIAfl
družba z o. z
CELJE — Opel, Blitz, Service
W IL1
Razlagova ulica štev. 7 Ustanovljena leta 1906
Izvršuje vsa v kamnoseško stroko spadajoča dela po konkurenčnih cenah. Stalna zaloga nagrobnih spomenikov ter plošč, okvirov, obzidnih plošč iz marmorja, granita in umetnega kamna itd. Prodaja se po najugodnejših cenah tudi na mesečne obroke.

IZ SAVINJSKE DOLINE
Prav veselo in srečno novo leto
želi vsem znanim - 9
Gornji Grad
Srečno novo leto želi cenjenim gostom in se priporoča
GOSTILNA OREŠNIK
POLZELA
Srečno novo leto želi in se priporoča elektrotehnično podjetje
LUDVIK JELEN, Polzela
trgovina dvokoles in radio aparatov
Srečno novo leto želi cenj. gostom in odjemalqpm
CIMPERMAN ALOJZ, gostilna in mesarija Polzela, podružnica pri Jelenu in Braslovče
VINCENC KVEDER
trgovina z meš. blagom ŽALEC
Srečno in veselo novo leto želi tvrdka
Kare! Strahovnik
strojno mizarstvo zaloga poh šiva in mrtvaških krst
Žalec
Srečno novo leto želi svojim odjemalcem
Pekarna J. PREKOPEC Sv. Jurij ob juž. žel.
CRETNIK IVAN Sv. Jurij ob juž. žel. (pri cerkvi) Izdelovanje poljedelskih in mlinskih strojev ter kamnov, železolivarna in avtogenično varenje
J. Jellenz — Celje in
Podr. J. Jellenz nasl. Oto Golež. SLOV. GRADEC
ANTON BALANT
valjčni mlin Presarje, Braslovče
AVGUST ŠVAJGER
mahanična delavnica Braslovče
HRANILNICA
IN
POSOJILNICA
v Braslovčah
m .■k©® ■ nvKV Crft
v Braslovčah
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Franc Dobešek
gostilna in mesarija Mozirje
Vsem svojim cenj. odjemalcem želi zadovoljno in srečno novo leto
foto »PAVO«
atelje za moderno fotografijo v MOZIRJU
Srečno novo leto želi in se priporoča
trgovina MLAKAR IVAN Mozirje
Veselo in srečno novo leto želi svojim odjemalcem
Alojz Goričar in drug
tovarna barv
MOZIRJE
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
CESAR IVAN, vdova
kiparstvo Mozirje
KMETIJSKA BLAGOVNA ZADRUGA
v Mozirju
želi svojim članom blagoslovljeno in uspeha polno novo leto 19401
Kmečka hranilnica in posojilnica v Mozirju
želi vsem svojim članom in vlagateljem srečno in blagoslovljeno novo leto 1940
Pekarna Pečnik Franc Mozirje
želi svojim odiemalcem srečno novo leto 1940 ter se še nadalje priporoča
Kmečka gostilna pri Grabnerju
v Mozirju
želi vsem cenj. obiskovalcem srečno in veselo novo leto ter se nadalje priporoča za cenj, obisk
rvn
TVRDKA i ([■&
)Ta
>w.
želi svojim številnim odjemalcem
v trgovini z mešanim blagom in hmeljarjem dravske banovine
veselo in srečno novo leto
ŠALEŠKA DOLINA!
FRANC WOSCHNAGG & SINOVI d. d.
tovarna usnja
ŠOŠTANJ
Srečno novo leto želi in se priporoča
FERDER RUDOLF
mesarija ŠOŠTANJ
Srečno in veselo novo leto želi in se priporoča
CERAVŠEK - PIBERNIK
gostilna in mesarija
Šoštanj, podružnica Velenje
Srečno in veselo novo leto želi vsem svo im cenj. odjemalcem in strankam
trgovina in gostilna
ANTON in MARIJA VALENCAK Velenje
Prav srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
VIKTOR PREVORCN1K
izkušeni podkovski in vozovni kovač Velenje
LAŠKO
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi
KONRAD PIRNAT, LAŠKO
krojač
Srečno in blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim gostom in strankam
EMILIJA ROZIN, LAŠKO
trgovina in gostilna
Srečno in blagoslovjeno novo leto želi svojim članom in odjemalcem
Nabavna in prodajna zadruga z. o. z. v Laškem
Srečno in veselo novo leto želiva vsem našim cenjenim gostom in odjemalcem
Emil in Ana Perdih
gostilna in mesarija
Laško
JL01HSSS5T« *V» fllHt
NT* jis^.—	Tinir—.»HTifc...KHiiBZiTBTiJI'*jftflJtfil*'-^^ 1


IZ PTUJA

Srečno novo leto mo
itli vsem naročnikom in prijateljem podružnica uprave „6iovem.au 9iuj
Monopolska veleprodaia soli A. SENCAR in SIN
veletrgovina 8 špecerijskim blagom, deželnimi pridelki — zamenjava bučnega olja — zastopstvo Standard-Vacuum Oil Company of Jugoslavija — tovarna žvaplenih izdaikov in žvepieno-apnene brozge
Na debelol A. JURCA nasl. MILKO SENCAR Na drcbnol Podružnica: PTUJ, Slomškova ulica U
Franjo V*abl
trgovina z železnino, orožjem in municijo, zaloga barv, firneža, lakov in stavbnega materijala
PTUJ Trgovska hiša
ZAVRNIK JAKOB
konfekcija, čevlji, modno blago, perilo, galanterija, kratka roba Na drobno! PTUJ Na debelol
Mestna hranilnica v Ptuju
pupilarno varni zavod 'ustanovljen I. 1858 sprcieira vloge na knj žice in takoii račun. — Vse naložb« pri hraniln ci povsem varne, ker jamči za ist« mestna občina v Ptuju z vsem svojim premoženjem in davČDo močjo
ti
1» 1» 1»
1»
1» <>
1»
!» c
i>
Pečnik franc
špedicijsko podjetje PTUJ — Telefon St. 73
Rašl Ivan
manufaktura - konfekcija - Specerija
PTUJ
Edtfatfd ^asteiget*
obl. kon. instal. vodovodov Telefon 25	PTUJ	Telefon 25
ji
Breneie Anton
trgovina z železoino, stavbenim materijalom barvami, frneži in vsemi si karskimi potrebščinami. — Zaloga orožja in muni-cijel — Čebelarske potrebščine I
PTUJ
LEOPOLD STERN, Ptuj
trgovina z lesom, stavbn:m materijalom in premogom
MOHORIC MARGARETA
manufakturna trgovina PTUJ
RIBISEL ALBIN
pekarna PTUJ, PreSernova
ALOJZ ZORCIC - PTUJ
umetni mlin in oljarna, trgovina z moko, otrobi in zrnjem
ARNUŠIGNAC
trgovina z mešanim blagom P1UJ
PTUJSKA TISKARNA
(Lojze Suler) PTUJ
KINDL ALFRED
urar in draguljar PTUJ
ALOJZ PINOSA
urar, juvelir in optik
PTUJ
ALEKSANDER RAJH
krojač PTUJ - BUDINA
IGNAC VAUDA
trgovsko in umetno vrtnarstvo, cvetličarna PTUJ, Miklošičeva
VIMER LOJZE
teharski mojster PTUJ — Breg 13
Cenjenim strankam srečno novo leto
DOBRAJC EDVARD - PTUJ
autota'isi
ZUPANČIČ MARIJA
gostilna in prenočišče
PTUJ
MARTIN VRABL
manufakturna in medna trgovina PTUJ, Srbski trg 9
IVAN ŠERUGA
trgovina deželnih pride kov in branjarija
PTUJ
OTMAR SARIA
PTUJ Slomškova ul:ca 1
FIJAN RUDOLF
mesar in prekaievslec PTUJ. Hrvatski trg 1
LU2NIK ANICA
trgovina z mešanim blagom
PTUJ
FRANC KRAVINA
trgov na z lasom in gostilna PTUJ
Mehanična tkalnica
BITTNER ANTON PTUJ
OSKARA MARICA SIN
nakup suhih gob, vinskega kamna itd. PTUJ, tel. 38
RADOLIC IVAN
modna trgovina PTUJ
»Foto-Sport« ERVIN URSCHITZ
parfumenja, fotomanuiaktura, šport, potrebščine PTUJ — Panonska ulica 2
trgovina s konfekci o in msnufakturo PTUJ
GREIFONER JOSKO
čevljarstvo za šport in ortopediina delavnica PTUJ
ROBERT ROSENFELD
trgovina z mešanim blagom PTUJ
i ■
FRANJO SIREC
trgovina z motornim kolesi, bicikbi in šiva n mi stroji, mcbsnična de.avn ca
PTUJ — telefon 71
R. I. PETEK
trgovina s steklom in porce'anom PTUJ (nasproti pošte)
IVAN CVIKL
manufakturna trgovina PTUJ
Foto — Parfumerija Drogerija Skočir Bogomir
PTUJ
Slovenski trg 11
: .b,
LJUDEVIT MURKO
strojno mizarstvo PTUJ
V letu 1940 — vso srečo! TISKARNA SV. CIRILA PTUJ
Srečno novo leto želita JULIJ in NE2ICA 2ILAVEC
mesarija in gostilna
PTUJ
FRANC BREZOVNIK
NASL. FRIC SCHERBAUM
PTUJ
Minoritsk' trg 7
zaloga bencina, petrolejt, sutoolja, barv in kem kalij ter benc nska poslaja
RUDOLF HAVELKA manufakturna trgovina
PTUJ
FOTO ATELJE
LANGERHOLC F.
PTUJ
Prešernova ulica 6
Snoj & Urbančič
veletrgovina z galanterijo in konfekcija perila
PTUJ
Zadružna elektrarna
za Ptuj, Breg in okolico
V PTUJU
r z. z o. z.
Zvočni kino
Ptuj, Mestno gledališče
Pletarna - Piuj
r. z. z o. z.
Ptujska miiarna
»MEDO«
PTUJ

IZ LJUTOMERA

Franc Žitek
opekarna, mlin in žaga
Ljutomer
VREGG RIHARD, Ljutomer
gostilna in mesarija
Hotel M. Seršen
Ljutomer
BERENJI ŠTEFAN, Ljutomer
trgov na železnine in koles
LOJZE ZAVRATNIK, Ljutomer
hotelir — avtoprevozništvo
Tiskarna — knjigarna
JANKO SUSEC GORNJA RADGONA - LJUTOMER
Anton Pučnik
izvoznik sadja Ljutomer
ŽIŽEK IVAN, Ljutomer
brivec
Slavič Franc in Emilija
gostilna pri »Zeleni lipi«
Ljutomer
MESTNA HRANILNICA
v Ljutomeru
Franc Senčar in Sin
Trgovina mešanega blaga na drobno in debelo. Nakup in razpošiljatev jaic, masla, gob m vseh pridelkov
Ustanovljeno 1894
LJUTOMER
Telefon inter. št. 3
Venčeslav Vilar
trgovina z železnino, dvokolesi, žpecerijo in razstrelivi Ljutomer
Mat. Žitek	I
trgovina z mešanim blagom, zaloga vina lastnega pridelka lu Ljutomer — Telefon št. 1	||
jVIESTNO ELEKTRIČNO I PODJETJE LJUTOMER g
T*
fw©
trgovina z mešanim blagom
Ljutomer
Vinarska zadruga-okrepčevalnica §
v LJUTOMERU, r. z. z. o. j.
ffi!)
OKRAJNA POSOJILNICA V LJUTOMERU
REG. ZADRUGA Z NEOM. JAMSTVOM

U
\m
i IZ LJUTOMERA
S?«
Knjigarna »Panonija« Anica Zupč Ljutomer
Samoprodaja »Peko« čevljev
Samoprodaja Julio Meinl d. d. PU	trgovina z mešanim blagom
RUDOLF PUŠENJAK, Ljutomer
Trgovina Feliks Cerček, Ljutomer
priporoča vedno sveže, najboljše in najcenejše manufakturno, galant. in špecerijsko blago!
IZ GUSTANJA
Ana in Viktor Zupane
trgovina meš. blaga Guštanj
ULZ VIKTOR
ključavničarska in mehanična delavnica GUSTANJ
Srečno novo leto želi vsem odjemalcem
Kari Bevc
trgovina z mešanim blagom
Guštanj
Vsem dobrotnikom — darovalcem
v Guštanju
veselo novo leto in Bog plačaj!
Ledinek Matija
stavb, in pohištveno mizarstvo
Guštanj
Gostilna PORI, Guštanj
ŠKOF JOSIP in MARIJA
pekarna — Guštanj
||	SCHATTER JOSIP
f%| b. slikar na dvoru N>. V. Kralja. Umetno, dekora-
SfflF tivno sobo-črkoshkarstvo ter pleskarstvo-Guštanj &--
|| I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO
v Ljubljani, r. z. z o. z.
'iillin
m POSLOVALNICA GUŠTANJ
Mihael Zavodnik
m ih
Ni
pekarna, mesarija in trgovina z dežel, pridelki
Guštanj
m
IZ PREVALJ
m m
in
||
m S
Tovarna lepenke in lesovine grofa
iillil PREVALJE
if« p
t# m wm
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
PECARNIK IVAN, pekarna PREVALJE
m
J ©©spodsirskii ^udragu gu M^Iaik© d©MiEL©
r. z. z o, z. Sedež Prevalje
1 m m
Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi
gostilna in mesarija
VAVKAN, Prevalje
ij| I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO
jppg	v Ljubljani r. z. z o. z.
aj	prodajalna Prevalje
IZ SLOVENJEGA GRADCA
GRADBENO PODJETJE
Štefan Verčnik
obl. izprašani in koncesijonirani zidarski mojster
STARI TRG
pri SLOVENJGRADCU
Ivan Smolčnik
SLOVENJGRADEC
Trgovina: manufaktura, železnina, galanterija, ipecerija, kolonijalno blago, steklo, porcelan,
slike, okvirji Zaloga: portland cementa, petroleja, bencina,
koruze, moke itd. Nakup in prodaja vseh vrst deželnih pridelkov
Maks Vrunč
urar Slovenjgradec
Franc X. Pototschnig
tovarna usnja
Slovenjgradec
V. M. ROZMAN
trgovina z mešanim blagom Slovenjgradec
IVAN ŠILIH
pekarna
SLOVENJGRADEC
Slovenjgradec
VEKOSLAV VYBORNY
česalni-brivski salon za dame iji gospode parfumerija
Slovenjgradec
SPEŠNY MARTIN
avtoprevozništvo SLOVENJGRADEC
Katarina Potočnik
splošno krojaštvo
Slovenjgradec
j /\
ŠTANGL IVAN
sodavičar
Slovenjgradec
BARL IVAN
frizerski salon za dame in gospode trajna ondulacija
SLOVENJGRADEC
Fotograf
KONRAD JEVŠENAK podružnica Slovenjgradec
FRANC MIKEC in MARIJA
trgovina vina in delikates Slovenjgradec
Srečno novo leto želi in se priporoča trgovina usnja in nakup vseh vrst surovih koi gp» Podružnica J. JELLENZ, nasl. OTO GOLEZ Slovenjgradec
Mlekarska zadruga
za Slovenjgradec in okolico v Slovenjgradcu
registrovana zadruga z omejeno zavezo
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
SLOVENJGRADEC
Prav srečno novo leto želi in se priporoča
GROS FRANC
krojaštvo SLOVENJGRADEC
FRANC LOBE
tovarna za izdelovanje posode in stalno gorljivih peči za drva'- Nov patent
Slovenjgradec
JOSIP LEVOVNIK
čevljar Slovenjgradec
ANTON KROFL
koncesionirani tesarski n.ojster
Slovenjgradec
IZ ZASAVJA
RAJHENBURG

Srečno novo leto želi vsem odjemalcem in prijateljem MATO PRESKER, trgovina z mešanim blagom Rajhenburg
Vsem cenj. gostom, prijateljem in izletnikom želita srečno in veselo novo leto ter se priporočata MIRKO in CILKA KOŠAR, Ra henburg restavracija m prenočišča
Zdešar Franc
trgovina z mešanim blagom Rajhenburg
Veselo in srečno novo leto želi in se pr.poroča vsem, ki pridejo v Rajhenburg
FRANC PLANINC
avtibusno podjetje Rajhenburg - Senovo
Vsem cenjenim gostom in prijateljem srečno in veselo novo leto želi
gostilna SENICA
Senovo
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim od,emalcem
IVAN ŠERBEC, mesar SENOVO
Restavracija in prenočišča
Ignac in Rezi Jug
Rajhenburg
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim članom, poslovnim prijateljem in znancem
Konzumno društvo za Mežiško dolino
r. z. z o. z,
Prevalje
Srečno novo leto želi cenj. gostom
JERICA EGGfcR
gostilna AHATZ Prevalje
Mnogo sreče in zadovoljstva v letu 1940. vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želi
MIHAEL ŽMAVC
trgovec v Rajhenburgu
Srečno in uspeha polno leto želi vsem cenjenim članom
Prvo delavsko konzumno društvo Ljubljana poslovalnica Rajhenburg
KRŠKO
JOŽE STARC
trgovina KRŠKO
Srečno novo leto
EDO IVANUŠ
Trgovina z mešanim blagom KRŠKO
JOSIP POČIVALŠEK
trgovec KRŠKO
Srečno in veselo novo leto želita vsem cenienim odjemalcem in prijateljem
ALOJZ in ŠTEFANJA RACMAN mesarija - Krško
JANKO ŠTRUBELJ
urarstvo
trgovina ur, zlatnine, srebrnine, dvrkoles, šivalnih stroiev in posamezo h delov
podružnica Sevnica - Krško
Edvard Krieger
gostjlna, mesarija in lesna trgovina
Krško
Srečno in veselo novo leto 2eli GRADBENO PODJETJE
Gorišek Martin
Brežice
Matko Kuhar
obl. konc. kamnoseški mojster
Slovenjgradec
BREŽICE
SREČNO NOVO LETOI
KRAGELJ FRANC
zidarski mojster
Brežice
Srečno novo leto!
/. Piti terič, Brežice
trgovina Volna, D. M.C. predmeti, ročna dela, kolega, šivaloi stroji in nadomestni deli
Srečno in veselo novo leto želijo vse.n svojim cenjenim gostom
Ko r en tov i
Brežice
Srečno novo leto!
Josip Holy
diplomirani lasničar, frizer za dame in gospode
BREŽICE Podr. ROG. SLATINA
Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Kat tč /oš ko, Dobova
gostilničar in mesar
Svojim cenjenim obiskovalcem želi srečno in veselo novo leto
MH1©DMI Hi®
Brežice

Ja&čko novo tdto!
FRANC MATHEIS-OVI NASL. LOSCHNIGG & SCHMIDT Brežice ob Savi
Ja«6u> novo Četo/
veletrgovina BREŽICE
Hr§iMI!M©fi M ]p®s©piM(Dši
pri D. M. na Jezeru v Prevaljah
želi vsem članom in vlagateljem ter poslovnim prijateljem zadovoljno in uspehov polno novo leto in se priporoča za nadaljno zaupanje
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem ter se za nadalino naklonjenost priporoča
Deržič Kari
Brežice
gostilničar in mesar
Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim strankam
Imiiiij Bireia©^
ZASTOPSTVO D. K. W.
IZ KRANJA

FRANC GORJANC
le sna trgovina in industrija ter trgovina z deželnimi pridelki
Kranj
Mil® R£IK!¥
špecerijska trgovina na drobno in debelo
Kranj
Brzojav RANT — Telefon 65
m 5®
Jaičko kovo teto'
želijo vsem svojim cenj. odjemalcem
GORENJSKE MLEKARSKC ZADRUGE
NAKLO - LJUBLJANA
Blagoslovljeno novo
želi vsem svojim članom
leto
Boljše novo leto želi
Mizarstvo »SLOGA«
Božič Jože
Kranj — Struževo 44
Tiskarna „K0LEKT0R"
ALBIN POGAČNIK Stražišče pri Kranju
J^e&to novo &eJtw
želi svojim gostom
Anton Smolej
kleparstvo in vodovodne napeljave
Kranj
TONEJC VIKTOR
tapetnik in dekerater
KRANJ
Vsem odjemalcem želi srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto
JURIJ POLLAK
strojno mizarstvo
KRANJ
Srečno in blagoslovljeno novo leto
fffii

Gradbeno podjetje
pooblaščeni stavbenik
Kranj, Cerkvena ul. 6
kovjo ioJboi
želijo vsem svojim cenj. odjemalcem
JUGOSLOVANSKE TVORNICE GUME
družba z o. z.
V KRANJU
A. Levičnik
»PRI GORENJKI« Kranj
,5*4610 novo tata/
M. KOKL
manufakturna trgovina KRANJ
Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom
»HOTEL JELEN« - Kari in Alojzija Pehar K R A- N J
Jaa6w> novo teh>f SCHILING DRAGO
konces. elektrotehnično podjetje KRANJ
Srečno novo leto!
»KOVINA« družba z 0. z.
železnina, steklo, porcelan, barve
Kranj
m
Srečno »Novo leto« želi trafika Kerč — Kranj
S Srečno novo leto želim vsem, ki so mi zaupanje izkazali v letu 1939 in se nadalje priporočam
lil	stavbena tvrdka
Franc Sekne
v Kranju
Bitenc Ivan
motorji, šivalni stroji, kolesa in deli Kranj, Vidovdanska cesta
IZ PREDOSELJ
Bitenc Jože
čevljar
Predoslje 4
Gorjanc Franc ml.
mizar
Predoslje 91
Marija Kuralt
gostilna in trgovina Predoslje
Prusnik Karol
mesar
BRfSOF - PREDOSLJE
IZ RADOVLJICE
Franc Dolžan
GOSTILNA PRI LECTARJU
Radovljica
v Radovljici
vošči svojim članom in vlagateljem
BLAGOSLOVLJENO NOVO LETO
Veselo novo leto Zeli cenjenim odjemalcem
Resman Gabrijel
mlekarna RADOVLJICA
& ft -
mšm-
v Radovljici
r. z. z o. z.
Srečno in veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem želi
Franc Grilc
modna in manufakturna trgovina
Radovljica
mm ®Mr
barvanje in čiščenje oblek
RADOVLJICA
Sprejemališče: Ljubljana, Vošnjakova ul. 4 Slomškova ul. 23
TRGOVSKA HIŠA
VINKO SAVNI K
RADOVLJICA—JESENICE—BLED
Jjiečno- novo- ieJbcS
"I© &
tovarna pletenin - RADOVLJICA
želi i®
Vsem cenj. odjemalcem želi srečno in veselo novo leto in se še nadalje priporoča

K032E ItllltM
tovarna sukna, odej in pletenin
Zapuže p. Lesce
Šrečno novo leto želi cenj. odjemalcem
V. Bogataj
trgovina klobukov
Radovljica
listu tailiEi
v Radovljici
samostojen, pupilarno varen denarni zavod,
ustanovljen leta 1896.
Hranilne vloge obrestuje po \% in vezane do 5%
Ekspozitura na Jesenicah
Poleg lastnega hrani'ničnega premoženja iamči za vse obveznosti občina s svojim premoženjem in davčno močjo
Srečno in veselo novo leto
žele
OJ
03
P,
(Q
Ivan
mizar in pogrebno podjetje
Jože
urar in trg. z elektr. predmeti
Anton
pekarna in prodaja slaščic
Radovljica
Srečno in veselo novo leto cenjenim gostom želi

^7/1 O
gostilna
Radovljica
Resman Joža
Zapuže-Lesce
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem, poslovnim prijateljem in znancem prav srečno in veselo novo leto
Srečno in veselo novo leto želi
cvetličarna „ Roža'4 - Prešern Franc
Jesenice - Radovljica
Srečno in veselo novo leto želi cenj. gostom
FRANJA VOGELNIK - gostilna - »Mulej 2alar« Radovljica
iS®>
BI
r.
m
li
IZ NOVEGA MESTA
■S///1
i al.
H %
3
M &
»
||
9
lf ni
lr\š
tam
U
II. ti ©s« i!**
|| aBf

M
5»
h/lP
m
i
M
m
Z'/,®
rir
EI
* K-
e>
{
m
Srečno in veselo novo leto želi svojim odjemalcem tvrdka
GRILC & CO.
Novo mesto, Kralja Petra trg 17
Želim vsem svoiim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto
Gazvoda Jože
splošno mizarstvo
Gotna vas - Novo mesto Priporoča se za nadaljna raročilal
Gostilna pri ..Štemburji" Jože Zurc Kandija — Novo mesto
JA4&U> kovo Četo/
Trgovina
ptrane Kastelie
Novo mesto - Kandija
Srečno novo leto želi
VIKTOR TOMAZIN - Novo mesto
slikarstvo in pleskarstvo
Srečno in veselo novo leto želi
FRANC UDOVIC - Novo mesto
strojno splošno mizarstvo
Srečno in veselo novo leto želi
FRANC TOMC, spi. čevljarstvo Novo mesto - Florjanov trg 3
Srečno in veselo novo leto želi ZIDARSKO PODJETJE
VALENTIN VRHOVNIK
Novo mesto
Mirtič Ivan
stavbeno in pohištveno mizarstvo NOVO MESTO
KNAFLIČ & MIRTIČ
ključavničarstvo in vodovodne inštalacije NOVO MESTO — KANDIJA
Valantič Alojzij
slikar in pleskar
NOVO MESTO
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto
mesarija DOLENC, Novo mesto
M
«31
Dekoracija
|| »Is
mi*
m i.
Tapetništvo
JERMAN FRANC
Novo mesto, Trg sv. Florjana št. 11
Otomane, madraci vedno v zalogi Izdeluiem kauče in fotelje po naročdu.
JERNEJ SITAR
specijalna delavnica za boljše pohištvo
Smlhel - Novo mesto
M £
m m
nudi Vam naiboljše, najsolidnejše in najmodernejše v vetani in masivni izdelavi
Srečno in veselo novo leto želi ZIDARSKO PODJETJE
RATAJ FRANJO
NOVO MESTO
Košir Ludvik
kolodvorski restavrater
Novo mesto
Cenjenim damam in občinstvu iz Novega mesta in okolice, želimo srečno in blagoslovljeno novo 'etol Obenem vljudno spcročamo, da se poleg strojnega pletilstva, nahaia istotam tudi damsko krojaštvo. Izdelovanje vsakovrstnih damskih in otroških oblačil, vestno in počen1. Za obilen obisk se priporočamo: MARIJA PUS	KRISTINA PUS
modna šivilia	strojno pleti.jstvo
Novo mesto, Sukljetova cesta 22
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečno novo leto
DELIKATESNA TRGOVINA
M°w Mi
NOVO MESTO
splošna industrijska d. d.
LJUBLJANA — NOVO MESTO
želi vsem cenjenim naročnikom srečno in veselo novo leto
DOLOP
dolenjska opekarniška komandintna družba
Prečna (pošta Novo mesto)
Te'efon: Novo mesto 27 — Prodajna pisarna v Ljubljani: Novobor, Tavčarjeva ul. 13. tel. 20-52
Zidaki: polni, votli, fasadni. — Strešniki vseh vrst. — Radijalna opeka za tovarniške dim) nike po meri itd.
želi cenj. odjemalcem srečno novo leto
IZ ČRNOMLJA
Srečno novo leto želi trgovina z lesom in gostilna
Pavel Klemene
Črnomelj
Janko Papež
splošno kleparstvo Črnomelj
želi vsem svojim naročnikom srečno in veselo novo letol
Srečno novo letol
ANTON GRAHEK, pekarija
Črnomelj
Svojim gostom in od emalcem želi srečno novo leto
KLEPEC ANTON, gostilničar in mesar ČRNOMELJ
Urar — trgovina šivalnih strojev in koles
IIP RttNftN
ČRNOMELJ
Zupančič Janez
mehanična delavnica ČRNOMELJ 110
Srečno in veselo novo leto želi
PRODUKTIVNA ČEVLJARSKA ZADRUGA ČRNOMELJ
Lesna industrija in valjčni mlin
GG
ČRNOMELJ
IZ DOMŽAL
J\e£tu> novo ieto>f
Nastran in drug
družba z o. z. veletrgovina mlevskih izdelkov
pošta Radomlje
žel. postaja Jarše-Mengeš
Srečno novo leto želim svojim prijateljem in odjemalcem
Vinko Flerin
mlinar in Žagar
Ihan pri Domžalah
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Franc Končan
splošno ključavničarstvo Domžale
Veselo in srečno novo leto želim svojim cenjenim odjemalcem
LUDVIK FLERIN, mesar DOMŽALE
IZ ZAGORJA IN OKOLICE
■>4*
HOTEL METROPOL
želi vsem svojim cenjenim gostom
Jjiačho nava tata/
Želim vsem cenjenim odjemalcem SREČNO NOVO LETO
Alfonz Oblak
Novo mesto
Želim vsem svojim cenj. odjemalcem brivskega in damskega salona, prijateljem, znancem in odjemalcem Burgita
SREČNO NOVO LETO	jl
Ivan Svetec
NOVO MESTO, TRG KRALJA PETRA II in LJUBLJANSKA CESTA 21
ANTON KONCILIJA
mesar in prekajevalec
Novo mesto
Podružnica SlovenCeve uprave , v Novem mestu ..„

HRASTELJ IVAN in FRANJA
gostilna
Selo št. 4
DRNOVŠEK MARTIN in MARIJA
gostilna
Potoška vas
UČAKAR FELIKS in JUSTI
gostilna in trgovina
Kotredeš št. 7
DRNOVŠEK MARA in VIKTOR
trgovina z mešanim blagom Kotredeš št. 8
KOS IVAN
čevljarstvo
Zagorje
BAZELJ TINCA
strojno pletilstvo Zagorje
KORBAR RUDOLF
gostilna in prenočišče Zagorje
DRNOVŠEK ANTON
gostilna in trgovina Šklendrovc
JESENSEK PEREGRIN in ANA
gostilna Izlake št. 45
R m
i m
»m
P
m.
kM
Josip Windiseher
hotelir — mesar — avtogaraža KANDIJA — NOVOMESTO
II
Jugoslovanska tiskarna in knjigarna
DRU2BA Z OMEJENO ZAVEZO V LJUBLJANI Podružnica:
I KRAJEC, nasl.
NOVO MESTO
DRAGO KORBAR
novo otvorjena gostilna Zagorje št. 36
MOTNIKAR FERDO
urar Zagorje
KITZ ALOJZIJ in JUSTI
parna pekarna in trgovina z mešanim blagom Zagorje
DRNOVŠEK IVAN in PAVLA
Rudniška restavracija
Toplice št. 13
KOŠIR ŠTEFAN in REZIKA Zagorje
KENDA J02E in PAVLA
trgovina z mešanim blagom Zagorje
INA JANKO
mesarija
Zagorje
BUKOVEC FRANC
izdelava oljnatih barv
Izlake št. 29
RANZINGER FRANJA
gostilna
Zagorje
AMERSEK FRANC
elektro-inštalater Zagorje
DRNOVŠEK FRANC
mizarstvo
Zagorje
. MOLLER VIKTOR
trgovina z mešanim blagom
Zagorje in Bevško
HRANILNICA
IN
POSOJILNICA
IZLAKE
Kmetska nabavljalna, prodajna zadruga
Izlake
Izlake
ZAGORJE

gvi
KSfe.
m 1 IŠk
Srečno novo leto želi svojim odjemalcem
ABE FRANC, mesar DOMŽALE
I

i
H
H
B
S
l!f
SOAi
I
B
ji
i p
s
mu" iftk
m
II iH
am
M
LJUDSKA	|
HRANILNICA in POSOJILNICA 1
m
Zagorje	fl
m
ZAGORJE
Z JESENIC

Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Z. Turnšek
trgovina stekla in porcelana
Jesenice Bajželj Ciril
mesar
Jesenice
Lekarna Koželj
Jesenice
Nikolavčič Anton
kolodvorska trafika
Jesenice
Jože Košir
modna trg. konfekcija
Jesenice
ŽBONTAR IVAN
modno krojaStvo Jesenice
Ivan Bernik
mesar Jesenice
0 (0
modna trgovina
Srečno novo leto 1940
želi vsem naročnikom in prijateljem
B podružnica uprave »Slovenca* H	Jesenice
Gradbeno podjetje
BELCU AN
Komenda
Sreče polno novo leto želi Kobal Jernej, kovač Slov. Javornik
Vtem cenj. tfostom Selim
srečno in veselo novo leto
Janko in Tončka Mulej - gostilna Slov. Javornik
Vsem odjemalcem želi srečno novo leto
STRAH ŠTEFAN, mesar Slov. Javornik
Srsčno novo leto ieli ceni. odjemajcem
Lukan Filip, mesar KoroSka Bela
VERGLES IVAN
mesarija Jesenice, Cankarjeva 6
Rozman Angela
strojno pletenje
Janša Jože
čevljastvo
Jesenice Obrtn ška ulica 24
Srečno nevo leto želi tvojim odjemalcem in se priporočam
IVAN BEDENE
krojaitvo za dame in grtpode SLOV. JAVORNIK (PRI BRUNARJU)
Gostilna »MARJAN« - Jesenice
Toči prvovrstna lattna dalmatinska vina Vsaki petek sveže morske ribe
Srečno novo leto želi vsem gostom MARJAN MAROSOVIČ
Srečno novo leto želi ceni. odjemalcem
Zavrl Matevž
mesar in gostilničar Jesenice - Javornik
Srečno in veselo novo leto vsem cenj. naročnikom želi
Pl
D
tesarstvo
Rant Zdravko
trafikant pri Radio-Kino (nasproti tovarne)
Jesenice - Fužine
ZVEZDA IVAN
modno kroiaštvo in manufakturna trgovina
JESENICE, nasproti tovarne Cankarjeva 5
JOSIP MIHELAC
splošno krojaitvo Jesenice
Jesenice
URBAR VIKTOR
pleskar JESENICE
I. delavsko konzumno društvo
s svojimi poslovalnicami na
Savi, Javorniku, Dobravi in Bledu
ieli svojim članom odjemalcem
Ja«&u> novo lato
Obenem priporočamo nakuo speceriie, manu-fakture, galanterije in posode, kaUro blago imamo na ralogi v veliki izbiri. Ob sklepu bilance popust na blagu rednim plačnikom
Ne zamudite prilike Delež znaša Din 25'—, pristopnina Din 1'—
Rabič Jurij
mtsar in klobas čar
Jesenice
Poženel Stanko
parna pekarna — JESEN CE želi vtem cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto
HRIBAR JAKOB
splošno ključavničarltvo in vodovodni inštalater za tople in mrzle napeljave
JESENICE, Kralja Petra cesta
N
Herman Marija in Valentin
gostilna in mesarija Jesenice, Kralja Petra cesta 20
Tvrdka pri »Gogalu«
trgovina — kroiaštvo
Jesenice, Gosposvetska cesta
Srečno novo leto želi SLASČIČARNA
J. PRETNAR, Jesenice Srečno in veselo novo leto
želi vsem cenj. odjcmalcem
in se še nadalje priporoča
Anton Mohorič
trgovina s čevlji ročnega izdelka delavnica Ljubno trgovini * J«t«n<ce, Gosposvetska c. 1 in Ljubljana, Gosposvetska c. 13
Trgovsko vrtnarstvo
BRECKO
Jesenice — Gorenjsko
Srečno novo leto želi in se priporoča
Boštjanov hotel
Sr. Križ nad Jesenicami
Mnogo sreče v novem letu želi vsem svojim odjema cem - poslovn m priiateljem m se za naklonjenost nadalje priporoča V
Joško Sutar
trgovina usnja in kož ter v to stroko spadajočib predmetov
Jesenice, Gorenjsko
Joško in Ivanka Pavli
krojaški talon za dame in gospode
Jesenice, Aljaževa cesta 4
Uprava Kino
Krekovega prosvetnega društva Jesenice
želi srečno novo leto 1940
vsem cenjenim obiskovalcem priporoča se za nadaljni obisk.
Blagoslovljeno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in gostom
Q O
Koroška Bela — podružnica Javornik
99
66
m	pr. str. teh. Primožič-Sedej
ključ, mehanična delavnica, toplo in hladnovodna inštalacija
SLOVENSKI JAVORNIK
Srečepolno novo leto vsem cenj. gostom želi
Slovenski Javornik — Koroška Bela
Lekarna Mr.Ph.Jože Zabkar
Jesenice, Gorenjsko — poleg kavarne »Novak«
Oddaja tudi zdravila za bratovtko skladnico in vse ostale bolniške blagajne. Velika zaloga tu- in inozemtkih zdravil
Srečno Joško Ka
o leto želi nekar - Jesenice
un formsko in c.vilno krojaštvo
Srečno novo leto želi
Cufer Andrej
Jesenice
Hrovat Ignacij
mesar
Jesenice
Hovar Alojzija
glavna zaloga tobaka Jesenice
Srečno in veselo novo leto želi ceni. odjemalcem
Možina Gregor, čevljarstvo Jesenice
ŠTRBENC MIHAEL
prva parna pekarna JES iNICE GOR, Gospotvetska cesta 25
Štefanija Prinčič
mlekarna — sadje — sočivje
JESENICE
želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo leto in se priporočam za nadaljni obisk.
Vsem cenjenim zobnim pacijentom želim srečno in veselo novo leto
BiP.OLrAMČMIII^, sobo^tmoiik
JESENICE
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. naročnikom in se priporočam
VIDIC FRANC, splošno kolarstvo
Koroška Bela 55, p. Slovenski Javornik
EE©0¥C ~ BUUBKBŽ
trgovina — gostilna
JESENICE vošči cenj. odjemalcem srečno novo leto.
PINTAR ROZIKA
modistinia Gosposvetska cesta 24
JESENICE
PAVLIN FRANC
totoatelie ln založnik piv«
JESENICE
Srečno in mirupolno novo leto želi članom in gostom
Ljjmdgkn kmMsajja
M J®®®M<o®lh
u»
»tUflME.isadi ^V« ifflfiU'« J»>: -s«ss*ytf» . i* sns.««. wmi
X*.	JHWSf«9 .HA ««&»'« JHSlSSi SS«K.»« X*. ♦iS?«*. SjiisS¥ra	f
PREDILNICE IN TKALNICE
d. d., Beograd
PREJE MARIBORSKA MEHANIČNA TKALNICA IN APRETURA
Brzojavi: Tkaona Beograd — Tkaona Maribor Telefon: Beograd 20-988 — Maribor 22-71 Poštni čekovni račun: Beograd 60.430
OCTOR IN DRUG
MARIBOR
Železniška postaja: Maribor - Studenci
GRADBENO PODJETJE IN TEHNIČNA PISARNA
Miroslav Zupan
Ljubljana, vošnjakova ulica 51.6
Izvršuje: stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe, betonske in želozobetonske konst. mostove, ceste Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov
Srečno in veselo novo leto 1940!
Splošno kjučavničarstvo
JOS. WEIBL
NASLEDNIK JULIJ W EIB L
Ljubljana, Čopova c.10
strojne sodarstvo
FRANC PIRC
Dravi je • Ljubljana
Kletni sodi. Bukovi sodi za eksoort sadnih sokov, barve ui olja. Kadi ta namakanje, spe-cijalne kadi za mlekarne in kemično industrijo. IMPREGNIRAN/Esodov. Strokovna popravila. Nizke cene. — Točna ui solidna postrežba.
MR.BAHOVEC
THOMA & (o.
Mehanitne tkalnice svilenih Izdelkov, barvarna, apretura in tiskarna
MARIBOR IN P0BREŽ1E
Telefon
i*. 21-77. 21-76
Brzojavi: Thoma Maribor
Izdeluje vse vrste blaga kakor: Crepe de chine, Crepe satin, Crepe mongol, Crepe marocaine, Crepe imprime, modno svilo v različnih izdelavah, svileno podlogo za plašče. Svilene brokate, nadalje vse vrste jacquardnega blaga, brokate in satin za odeje. Svilene rute, Echarpes, Shawls
Toplice Dobrna pri Celju
397 m nad morjem. Naravno-topli {36° C) vrelci zdravijo s posebnim uspehom srčne in živčne ter ženske bolezni. Vsa ostala, za okrepitev življenjskih sil potrebna zdravilna sredstva. Krasni nasadi, vabljivi sprehodi in izleti v bližnji planinski svet.
Sezona od 1. maja do 15. oktobra. " Glavna sezona julij, avgust.
Izven glavne sezone celokupno 20 dnevno zdravljenje za nizko pavšalno ceno od din 1.100.— do din 1.650'—.
Zdraviliške je v omejenem obsegu odprto vse leto.
Zahtevajte prospekte I
Nemščino, UalfanSCino in esperanto
poučuje pismenim potom
Jezikovna dopisna šola, Št. Vid 72 nad Ljubljano preje na Jesenicah
Uspeh zagotovljen. — Zahtevajte prospekt Priložite znamko za odgovor.
Učni na nizka.
Beg. br. 12451/32.
Dekoracija! Montirani« zastorevl
Franc Jager
tapetništvo Lfubljana
Sv. Petra cesta 17. Telefon 20-42
Velika zaloga najmodernejših Coucb-zot, otoman, vseh vrst foteljev in žimnic. V zalogi vedno žima. gradi za modroce ter blago
za prevleko pohištva. Konkurenta« cene I	Solidna Izdelava 1
ZAH T E VA J T E
PRI VASEM TRGOVCU

DOBRO
a
ČOKOLADO
Ustanovljeno 1876
Najstarejše špedicijsko podjetje v Sloveniji
Prevoz pohištva s pohištvenimi vozovi in avtomobili
Lastno od Finančnega ministrstva konces. carinsko posredništvo, Od ministrstva Trgovine in industrije konces. javna skladišča z direktno zvezo s progo driavnih železnic. — ZASTOPSTVO v vseh trgovskih in industrijskih centrih tuzemstva in inozemstva
Brzojavni naslov: RANZ1NGER — l elelon št. 20-60 in 31-60
anzinger - Ljubljana
SPLOŠNA STAVBENA DRUŽBA
MARIBOR-TEZNO
TEL. INTERURB. 20-57
BRZOJAVI: SPLOSTAD
Delavnica za železne konstrukcije, mostove In rezervoarje Oddelek za električno in autogensko varenje Tvornica vijakov, zakovic in drobne železne robe
CEL1SKA MILARNA
Telefon 25-53
Ustanovljeno 1. 1879
ključavničarstvo
Avgust Martincic
Ljubljana, Cesta 29. oktobra 14
(prej Rimska cesta)
Najstarejše podjetje v Sloveniji za napravo novih jeklenih valjlnih zastorov in popravo starih
Vse blago, spadajoče k temu ima stalno v zalogi
Izdeluje sonžne plahte, vsakovrstna okrižja od preproste do najrazkošnejše izvedbe, škar-ja*ta omrežiš, železje za štedilnike, ventilacije vseh vrst, razno okovje, železna vrata, okna in okrog,a stopnišča, železne in bakrene predpečnike itd. Za naročila se toplo priporoča
Avtogensko in električno varjenje in rezanje
Stalna zaloga Štedilnikov, izdelanih priznano vestno in solidno
V naši podružnici v Celju
J!\e2no mutfr lat&f
Izdelovalnica likerjev, desertnih vin, airupov in žganjarna
$akob Perfjavec
Maribor - Gosposka ulica štev. 9
Telefon 25-80	Nadrobno in na debele
Rum, konjak, likerji, slivovka, brinjevec, droženka, klekovača
Specijaliteta: GRENCAK in VERMUT
J. HUTTER IN DRUG
Prva domača tvornica klotov in silkov
Tvornica bombaževega rakna
Tvornica pol volnenih m volnenih tkanin
Prva domača tvornica sukanca za šivanj«
Najmodernejša predilnica Zaposluje 1500 delavcev
MARIBOR
dr. z o. z.
Celie
..HUBERTUS", tvornica mila, pralnih praškov in čistil
želi vsem ceni. odjemalcem
uspešne ln vesele Noiro lete
ter se priporoča za cenjeni odvzem sledečih izdelkov:
PERION
pralni prašek
HUBERTUS
terpentinovo milo
BELIL
milni prašek za namakanj« perila
VIT
»uho čistilno sredstvo z* posodo
VITOL
čistilo v pločev. steklenicah
za kovine in steklo p«*
dobite vsa pojasnila glede inseratov!
Tam lahho plačate tudi naročnino za „Slovenca"

f'. t-i
><t »H
-AVITJS," £

40,000.000 dinarjev
reci: Štirideset milijonov je ie Izplačala
LJUDSKA SAMOPOMOČ
zavarovalna zadruga z o. j.
V Mariboru« v lastni palači,
zavaruje osebe obeh spolov od 1000 do 20.000 dinarjev.
1.	za dosmrtno zavarovanle v starosti od 16 do 80 let. Polna zavarovalna vsota se izplača v slučaju smrti po dovršeni karenčni dobi ali z dovršenim 85. letom.
2.	za dosmrtno zavarovanje s skrajšanim plačevanjem na 10, 15, 20 in 25 let v starosti od 16 do 65 let. — Zavarovalna vsota se izplača ob smrti zavarovanca ali z dovršenim 75. letom.
3.	za doiivetje In smrt v starosti od 16 do 60 let na 10,15, 20, 25, 30, 35 in 40 let. — Zavarovalnina se izplača ob smrti zavarovanca oziroma po poteku dogovorjenih let.
4.	za doto od 1. do 16. leta in se zavarovalnina izplača z do-vršenim 21. letom.
Do sedal IzplaCall na zavarovalninah nad 40 milijonov. — Rezervni fond znaša nad 7 milijonov Din. — Zahtevajte brezplaino In brez-obvezno prospekte i — Sprejemamo zastopnike I
Kreditni zavod
za trgovino in industrijo, Ljubljana
">«	Prešernova ulica štev. 50
Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana
Podružnica Beograd, Uzun Mirkova ulica 10
Telefon: 29-154
Brzojavni naslov; Kredit Beograd
Obrestovanje vlog, nakup In prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila predulml in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic, kuponov, nakazila doma in v tujino, safe-deposits itd.
CJT AirPMT n	n lVr^DORT želczniško carinski špedicijski
^ L< U lf JC#JLmJLXjL JL JtlL XI1" O Jr \/11. M. in transportni zavod za trgovino in industrije
EKSPOZITURE: JESENICE, RAKEK, MARIBOR, SUSAK ======== Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih tu- in inozemstv
dir. z o. se. — Lastnik Josip L.Šilih . 11¥„r,,
TTOA7	TT\7f\7 Brzojavni naslov: SLOVENIJA TRANSPORT - Tele-
i A VII M*	U V mLj ion 27-18, 37-18. carin, pisarna 37 19, stanovanje 24-19 Miklošičeva CeStCft • J UCJOSlavI j t.
ti
IZ TRŽIČA

INDIHAR VIKTOR
trgovina z mešanim blagom in steklarstvo TR2IČ
D. FRANKO
manufakturna, galanterijska in modna trgovina TR2IČ
H"
DANFLO KRASOVEC
trgovina z mešanim blagom TRŽIČ
«F
Svojim odjemalcem
BOHORIČ ANTON
pekarna TR2IČ, Glavni trg
II
B
*!t Ure vseh vrs
SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem cenj. cdiemalcem
KRISTAN ANDREJ-URAR
7lat. in srebrnina - Nainižje cene
SREČNO NOVO LETO ZELI vsem obisk jvalcem ter se v na lalje priporoča
SLAŠČIČARNA »JEFTO« TR2IČ
Srečno novo leto želi cenj. naročnikom ter se nadalje priporoča
JEŽEK MARJAN - TRŽIČ slikar in pleskar
STRANSKY PAVLA
trgovina z manufak-
turnim blagom (tov. zaloga platna in bombaža)
Tržič
Brivski in česalni salon
»ANGELI«
TR2IČ

MARTIN SLAPAR
čevljarski mojster TR2IČ
GODNOV JANKO
mesar in prekajevalec TR2IČ - Lubelisk* cesta 20
JOŽE KRALJ kro.ač — TR2.Č
&
g Šj
POLANC FRANC st.
vrvarna, žaganje drv, izd. bombažnih vrvi, avto taksi, Kuper TR2IČ
%
IVANKA ELSNER
HOThL »POŠTA«
TR2IČ
IVAN ENGELSBERGER - TR2IČ - Slovenija Trgovina z mešanim blag m in železnino Bencinska postaja
Š
ENGELSBERGER IVANA
trgovina kuhinjske posode in mešanega blaga |||	TR2IČ, Glavni trg 25, dvorišče
m
0 Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
UMEK ANTON, trgovina
TR21Č
ROMIH MARTIN
pekarna TR2IČ, Glavni trg 5
m*
DOLHAR JOŽEF
mesar in prekajevalec TR2iČ
VINKO VILFAN
pekarija TR2IČ
Restavracija
MESTNA KLET
TR2IČ, Glavni trg
LAVŠ MIRKO
trgovina z mešanim blagom TR2IČ
ROTAR IVAN
zidarsko podjetje TR2IČ
Modni salon
FRANJA 1NKRE T-ANKELE
1 PRAPROTNIK ANDREJ in ANTONIJA
SšSf	»plošno mizarstvo - šivilja
Pi	TR2IČ
ZUPAN HUBERT
sedlar in avtotaksi TR^IČ - BISTRICA
PLETERŠEK DAVORIN
sp ošno kleparstvo TR2IČ
JURKOVIC PETER - TRŽIČ
splošno čevljarstvo izdelovanje zimsk h in letnih čevljev LJUBELJSKA CESTA 27
FRANC GODNOV
T R 2 I č
FRANC in TINCA POLJANC
restavracija SEBENJE pri TR2IČU
VERDIR JANEZ
mesar in izdelovalec vseh vrst mesnih izdelkov TR2IČ - Tel. št 1
STRANSKY RUDOLF
športna trgovina (na zalogi vsi zimsko-športni predmeti)
Tržič
LEOPOLD VALJAVEC
modno krojaštvo
Tržič - Blejska cesta 7
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
Karel Koželj naši.
Tržič
ed na in največja zaloga raznih lilcev in phšev ter vseh vrst ostalih čevljarskih potrebščin
Srečno novo leto želi vsem obiskovalcem ter se nadalje priporoča
FRANCKA BABIC - Tržič GOSTILNA »PRI LOJZKU«
BLAŽ JEGLIČ
mesar in prekajevalec Tržič
I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO
r. z. z o. z. v L'ubljani PRODAJALNA TR2IČ

Brata Srečnik
čevljarstvo Tržič
Srečno novo leto želi svojim odjemalcem in se priporoča
,0blačilnica' -Dolinšek Karol-Tržič
JOŽE KOVAČ
avtopod,etje Tržič
Srečno novo leto vam želi
RAB1Č VIKTOR - urar - Tržič
Lepa zaloga, boga>a in poceni birmanska darila ure, zlatnina, srebrnina jed Ini pr bori, očala, Radio-aparati, popravila Kupu em zlato po dnevni ceni
A. PERNE
glavna zaloga tobaka TR2IČ
SREČNO NOVO LETO ŽELI
Anton Belhat* ~ Tt*žio
mesar in prekajevalec
in se cenjenim odjemalcem v nadalje udano priporoča
Brata Verbie
tovarna usnja
T* v ' v
lrzic-
Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem ter se v nadalje priporoča
Zaplotnik Jip&ne
Gostilna in trg. usnja: Križe pri Tržiča Buffet: Tržič, Cerkvena ulica
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem in se priporoča
Tržiška industrija obutve družba z o. z. Tržič
SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi
Vladimir Petfnuš
avtopodjetje
T* v ' v
Irzic
][ Srečno in veselo novo leto želim vsem svojim odjemalcem
Rnton Ješe
izdelovanje čevljev
^p v < v
Irzic
Usnjarska in čevljarska zadruga

M

registrovana zadruga z o. z,
Tržič
s m
HROVAT & DRUG
čevljarna špartnih in modernih čevljev Tržič
KONRAD MEHLE
izdelovanje ortopedičnih in vseh vrst športnih in modnih čevljev Tržič
ANA ŽAGAR
HOTEL ..LJUBELJ"
9t
TRŽIČ
Rudolf in Ivana Femc
želita vsem cenjenim odjemalcem in gostom
SREČNO IN VESELO NOVO LETO Gostilna pri „Luzarju" - Tržič
Košir Vinko
trgovina in gostilna Bistrica - Tržič
Franc Hladnik
sedlar, jermenar In zastopnik Vzajemne zavarovalnice
Tržič
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ter se še nadalje pripotoča tvrdka
Obrtno čevljarstvo ..LJUBELJ"
zadruga z omejen m jamstvom v TR2IČU
jg^^&žifflgcv^aaKfm
mutLrfillLM
Z BLEDA IN OKOLICE
Srečno novo leto želi
Alojz Stroj »Gostilna pri Vogvarji«
Zapuže
ČERNE PAVEL
urar in trgovec Radovljica
Vsem cenj. odjemalcem želim srečno in veselo novo leto
A. Jeglič - Lesce
Srečno in veselo novo leto želi vsem svoiim prijateljem in znancem ter poslovnim prijateljem
Kristan Valentin
tesarstvo
Selo 7 — Bled I telefon 240
Srečno in veselo novo leto želi
Josip Debeiak
tvornica cementnin
Novavas 15 p. Lesce pri Bledu
Vsem cenj. gostom in odjemalcem voščimo srečno in veselo novo
ZR1MEC IVAN
gostilna in mesarija
BLED
IZ ŠKOFJE LOKE
Srečno :n veselo novo leto {•li in se priporoča za avto vožnje
JAKOB PLESTENJAK Škofja Loka	avto-taksi
Srečno novo leto želi
Lojze Svetina stavbeno podjetje - Bled II.
Srečno in veselo novo leto želi cenj, naročnikom ter se priporočam še za nadaljna naročila in naklonjenost
Žužek Franc
kleparstvo —■ instalacija Bled — Grad št. 73
Kunsfelj Franc - Bled
trgovina z železnino, kolesi, zimske športnimi potrebščinami in raznovrstnimi stroji
mehanična delavnica splošno ključavničarstvo
Zastopstva: SKF kroglični ležaji AEG Union elektromotorji
m
Srečno in veselo nevo leto želi vsem svojim obiskovalcem
gostilna v »PLEVNI« in se priporoča ANA KARLIN
t$\e£ru> novo loto!
fože in Marija Hafner
gostilna in trgovina z lesom
ŠKOFJA LOKA
Veselo in srečno novo leto želi, in se priporoča
MARTIN HOMAN
splošno pečarstvo Skofja Loka	Mestni trg
IVAN AVGUŠTIN
SKOFJA LOKA
Veselo novo leto želi vsem
restavracija »KRONA« Škofja Loka
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim obiskovalcem in od.emalcem
STANKO in MARIJA JAKLIČ
gostilna in mesarija	Škofja Loka
Veselo in srečno novo leto želi
mesarija BOGATAJ škofja Loka
Z JESENIC
2elim veselo in srečno novo leto Za nakup se priporočam
Radosav Dolinar
trgovina - Jesenice
HUDRIČ JOŠKO
frizer ca dame in gospod«
Jesenice, Kralja Petra c. 17 ™ VINKO SEDEJ ~~~~
▼aljčni mlin
Slov. Javornik
Srečno in veselo novo leto ieli eenj. naročnikom
Vavpotič Franc - tapetništvo Jesenice
Srečno novo leto želi in se priporoča
ADOLF KRISTAN
SOBOSLIKAR IN PLESKAR
Slov. Javornik 104
Vilman Anton
ipecerija, delikatete Gosposvetska cesta 10, Jesenice
Gostilna „Pekiar4
Jesenice
Srečno novo leto ieli
IVAN ČERNE, modno krojaštvo Slov. Jarormk
Srečno noro leto ieli
Vovk Matko — krojaštvo Jesenic« - Obrtnilka uL
Srečno in veselo novo leto
teli ma eenj. odjemalcem
Arnež Pavla
slaščičarna
Jesenice
Moda - manufaktura - galanterija Damska konfekcija iz lastne Šivalnice
Sattler Lesjak
Jesenice - Gosposvetska 13
Elektrotehnično podjetje
Jože Markež Jesenice - Murova 13
Izvršuje rta v to stroko spadajoča dela
RAZNI KRAJI
Srečno novo leto želi tvrdka BRECELNIK ALOJZIJ
trgovina z živino
Ljubljana, Celovška cesta, tel, 38-71
Srečno in veselo novo leto želi GERJEVIČ FRANC
splošno krojaštvo
Brežice
Srečno in veselo novo leto I VERTNIK SIMON
nmetni mlin
Slov. Konjice
KAROL FLORJANČIC
elektrotehnično podjetje
Celje, Cankarjeva ul. 2
Vsem naSim članom in vlagateljem želimo srečno novo leto in se priporočamo za nadaljno zaupanje
HRANILNICA
IN
POSOJILNICA
v Dravogradu
* * *
r	•»-.•	-t »•
Mir in srečo
z neba želi * *
*
trgovina

Srečno bi veselo noro leto toli cenj. gostoa
gostilna KRIVEC Ribnica na Pohorju
KAROL HOJS
•trojno mizarstvo in pogrebni savod
Gornja Radgona
JOSIP SE20N
modno krojaštvo ta dam«, gospod« bi uniform« Cerknica
Srečno novo leto želi
Belokranjska železolivarna
d. z o. z« Črnomelj
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem .in poslov, prijateljem
Ivan Zaje
ročno čcvljarsvto Z i r I
JXo£u> novo žeto
želiva vsem najinim cenjenim gostom, ter se aa nadalje priporočava
. FRANJO in MARIJA ALATIČ
firin Jiifinrfai1
Zagreb, Hatzova ulica 12
on
Srečno m veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim rtrankam in se priporoča
Krajnc Franc - vdova
brivski in frizerski salon CELJE, Razlagova ulica
Srečno ln veselo novo leto ieli
podružnica »Slovenca« Celfe
n
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom in abonentom. >—> Priporočam se za nadaljni obisk
Marija Poljšak — Jesenic«
Srečno in veselo novo leto želi cenjenim naročnikom
Jesenfce, Kosova ul. 9
„VINEA" dr. z. o z. — Jesenice
trgovina vina, alkoholnih pijač in deželnih pridelkov
Priporoča prvovrstna Štajerska vina in ToSči svojim odjemalcem »rečno in veselo novo leto
Zdravko Kavčič
ieli vsem cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto in se priporočam za nadaljno zaupanje
Jesenice (nasproti občine)
Gostilna »JADRAN* Jesenice
Točim svoja že kakor do sedaj priznano pristno dalmatinsko vino iz svojih lastnih vinogradov. Opolo, makarski — priznani plemenka belo namizno vino, grk, vugava, dingač in originalni prošek in maraskin,
Sp e cialit ete t Suha dalmatinska Sunka, paški in silba sir. Vsak torek in petek izbira svežih morskih rib, kakor tudi konzervirani škombri-tunina. Točna in solidna postrežba. Cene zmerne.
Novo leto vošči vsem svojim gostom lastnik gostilne „JADRAN" Ante J. Marasovič.
Blagoslovljeno in sreče polno novo leto želi svojemu članstvu, prijateljem in obiskovavcem
KREKOVO PROSVETNO DRUŠTVO
na Jesenicah
BENCINA MICI IN POLDE
gostilna in mesarija
Dev. Mar. v Polju — Ljubljana
IZ KRANJA
Srečno noro leto ieli vtem odjemalcem
vrvarna
A. Šinkovec - Kranj
Blagoslovljeno novo leto ieli modistinja in modna trgovina
OROSEL
KRANJ
Modna trgovina
M. Kanduč, nasl. Slavko Brinovec
Kranj
Perilo, nogavice, rokavice itd.
Srečno novo leto ielim vsem svojim cenjenim odjemalcem
kožuhovina Berčič, Kranj
IZ KAMNIŠKE OKOLICE
Vsem svojim cenjenem odjemalcem ielim srečno noro leto
FRANC BERTONCEU
raljčni mlin Domžale
Gostilna in pension
»PRODNIK« STAHOVICA
Vsem cenjenim gostom želimo srečno noro leto ter ae za nadaljno naklonjenost priporočamo
Prodnik Viktor
faubl* MM» toJt&f
Trgovina ZORE Stranje
Izdelovalec apna ŠLEBIR IVAN — SP. STRANJE
ieli vsem cenjenim odjemalcem
•rečno novo leto
KAMNIK-ŠUTNA
Srečno in veselo noro leto ielira rsem znancem in cenj. odjemalcem, zahvaljujeva se za naklonjenost in priporočava
AVGUST in MARIJA ŠUŠTARŠIC
trgorina in mizarstvo — MENGEŠ
Srečno in reselo noro leto ieli
Stanko Ručigaj, krčma
Dobeno 10, pri Mengšu
in se priporoča Domač med redno r zalogi
Srečno in resčlo noro leto ieli
IVAN MOČNIK
nlofa in izdeloratelj vseh rrst vozov
Mengeš 156
Srečno in veselo novo leto želi
Slamnikarska in klobučarska zadruga Mengeš tovarna slamnikov brez konkurence v izdelavi in ceni
Srečno in r«««lo noro leto ieli
STEMPFLJ J02EF
splošno mizarstro
Mengeš
IZ TRBOVELJ
Medvešek Anton
'-'>!. zaloga manufakture in lastna izdelovalnca oblek
Trbovlje — Vode
& MB>
fp
ffipv
u
m
1 S«/»
m M
sot

H.
I
mi
tr
S
ti
eSP 121
|| m*
tf

t#
t#
II
I. delavsko konzumno društvo v Ljubljani
r. z. z o. z.
Prodajalna Trbovje II
Radej Drago
trgovina Trbovlje
Erncst Zupan
tgovina z mešanim blagom
Trbovlje — Posetji
Cestnik Ivan
mizarski mojster Trbovlje II
Orešnik Minka gostilna Trbovlje II
Drobež Alojzij splošno mizarstvo Trbovlje II
Cestnik Franc
mzarstvo Terezija — Trbovlje
Razberger Jože gostilna Trbovlje
Jereb in Drug
kovinska industrija Trbovlje
ADLEŠIC PETER
krojaštvo in manufaktura PETELINOVA VAS
ZUPAN MARIJA
branjarija PETELINOVA VAS
GRADBENO PODJETJE Graditelj ROCAK in Komp. družba z. o. z.	TRBOVLJE
Gasilska iupa Trbovlje
SREZ LAŠKO vsem prijateljem gasilstva srečno novo leto!
Zvočni kino
Logar
Hrastnik
DOLANC JOŽE
avtobusno p~odietje in taksi TRBOVLJE II
Zvočni kino in gostilna $
GERMODNIK FRANC
umetni kamen in cementni izdelki TRBOVLJE II

GG
Pust Rudolf
gostilna in mesarija Trbovlje II
Tratnik Abin
mesarija in gostilna — novo zimsko kegljišče
m m
Trbovlje II
Korbar Drago rudniška restavracija Vode — Trbovlje
ROMIH FRANC
sodavica, mineralna veda itd.
Trbovlje
Trbovlje
y$KCUU> HOVjO teJto/
Zvočni kino „Delavski dom"
<$Kečtu> novo že£o/
Kmečka delavska
hranilnico in posojilnica V TRBOVLJAH
reg. zadr. z neomejeno zavezo
BERGER JOŽE
delikatesa in gostilna VODE-TRBOVLJE
Bi m m.
1 si
KARLZUPANC
trgovina z mešanim blsgom
Trbovlje-Loke
PIKŠ FERDO
slašč čarna
Loke-Trbovlje
m
ŠKERBIC MILOŠ
manufakturna trgovina TRBOVLJE II.
Ms

m-
n
m
VRANIŠIC JOŽE
brivski in damski salon TRBOVLJE I.
KOVAČ DRAGO
mesar in prekajevalec TRBOVLJE I.
M
ŠEŠLER JOŽE
avto tovorni premet TRBOVLJE
H
ARNSEK ZVONKO
modna krojaška delavnica TRBOVLJE I.
II
m.
GABRIJEL STANE
modni salon TRBOVLJE-VODE
J.
-»'(-Iflfc
J\ečtu> novo iaJt&f
Anton Božič
stavbeno podjetje
Trbovlje
Zadružna knjigarna
reg. zadr. z omej. zav.
Trbovlje
novo totcrf
Hauck Jože
podjetje
Trbovlje
GOSTILNA KRAMER
srečno novo leto vsem odjemalcem RETJE — TRBOVLJE
RAZPOTNIK JOŽE
gostilna RETJE — TRBOVLJE
GERM ALOJZIJ
trgovina RETJE — TRBOVLJE
MARKTC M.
specijalna trgovina vsakovrstnih čevljev VODE — TRBOVLJE
BRICL HERMAN
krojaštvo TRBOVLJE II
ANTON MRAKOVIC
tapetnik TRBOVLJE II
DRNOVŠEK RIHARD
splošno kolarstvo LOKE — TRBOVLJE
CIMERMAN ŠTEFAN
klobučarstvo ter izdelovanje vseh vrst filca za industr.jo, opekarne, filetrakov za inštalacije TRBOVLJE
FRANJO ZDOLŠEK
trgovina z mešanim blagom TRBOVLJE I
FRANC LAPI
splošno čevljarstvo TRBOVLJE
FRAN MARINC
čevljar TRBOVLJE
LONCARIC ŠTEFAN
br vski salon za dame in gospod« TRBOVLJE — VODE
BOŽJAK ERNEST
podružnica mlekarna V soko VODE — TRBOVLJE
PLEVNIK ANICA
modistinja VODE — TRBOVLJE
KLUN ZOFIJA
gostilna pri mostu VODE - TRBOVLJE
FILAČ JOŽE
mesar in prekajevalec VODE - TRBOVLJE
GABRIJEL JAKOB
splošno krojaštvo TRBOVLJE - TEREZIJA
ŠVAGELJ ANTON
slikar in modelir TRBOVLJE
VALENTIN CESTNIK
mizarski mojster VODE - TRBOVLJE I.
KRANER IVAN in PAVLA
gostilna »KLEK«
GUCEK FRANC, Trbovlje
ključavničar, mehanična delavnica, vodovodni inštalater — želi vsem srečno novo leto
KLENOVŠEK RAJKO in MARIJA
gostilna in kleparstvo
TRBOVLJE II.	ŠJ
Frizerski salon
»Petrečič«
se priporoča
LOGAR AMALIJA
gostilna in mesarija
Hrastnik
9odrujnica »Slovenca- - Trbovlje || teli vsem naročnikom ff veselo in blagoslovljeno novo teto tj
IZ LITIJE
n„ rumitovEC
trgovina	LITIJA
Manufaktura pri »Milanu«
M. Lombar
LITIJA
LJUbniLfl PREZELJ
parna pekarna	LITIJA
Josip Borišek
gostilna in mesarija
Litija
POTOKAR Franc
pekarna
LITIJA
Franc Kunstler
parna žaga in mizarstvo
Litija
mesarija
LITIJA
IVAN KASTELIC
Izdeluje vsakovrstne čevlje po meri za gospode in dame
Litija
Grnest 'Drčar
parna pekarna
Šmartno pri Litiji
Gostilna pri Jtatt"
ZA VRSTNIK
Ivan Jan
strojno mizarstvo in žaga Zavrstnik
Restavracija »Pošta«
VOJKO — JELA SRIBAR
Litija
Emil Koprivnikar, mizarstvo Litija
Martin Kajtna
splošno kteparstvo, vodovodna in strelovodna napeljava, kritje lesocementnih streh
Litija podružnica Zagorje
Izmed vseh pa najbolj I. delavsko konzumno društvo Trbovlje-Vode
i sffissras -v* mrje: mus wr* mr*w «
č&SHfflsrttSKsssssK

IZ LJUBLJANE
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svoj m cenjenim naročnikom
ANTON KRAŠNJA
""^v^^** vodovodni inštalater ^oHtfe LJUBLJANA, EMONSKA CESTA 2
Srečno novo leto želi
JAKA GORJANC
zastopnik »Italijanskih parobrodnih družb«
Ljubljana, Miklošičeva 15
Srečno novo leto želita
Simon in Marija Kavčič
predilnica stelizirane žime
S t o ž i c e 167
SREČNO NOVO LETO želi svoj m cenjen!m mj? odjemalcem in se še za nadalje priporoča
JU	Lavrič Anton
Sil Zaloška cesta 109 Telefon 4508/2
Srečno 5n uspehapolno novo leto
želi vsem svojim odjimalcem
Petronafta - A. Hmelak
mineralna olja
Ljubljana, Tyrševa cesta 35 a
Veselo novo leto vsem cenj. odjemalcem želi
|p Pezdirec Franjo
jjšp vozni podkovski kovač, splošno ključavničarstvo in autogemčno varenje
HRASTJE
p. Moste pri Ljubljani
Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem
PREVOZNIŠTVO
LE®P©LP
Ciglarjeva 1 - Moste
Kf	Blagoslovljeno novo leto
j&Ž?	želi vsem cenjenim odjemalcem
U	MLEKARNA »DRAMA«
Kroupa Pavel, Ljubljana, Erjavčeva 2
pij	Telefon 45-49
aH
Srečno novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalcem
Anton Smole
železolivarna
POD SMREKA p. Dobrova pri Ljubljani
Telefon 38-34
Srečno novo leto želi svojim cenjenim gcstom
Gostilna pri Stadionu |
GORŠIČ JOŽE
Srečno in uipehapolno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in pri|ateljem
Žeteznina Koutny
Četfne Jože & K^o
Ljubljana VII., Celovška 59.
Vsem cenjenim odjemalcem želi prav O srečno novo leto tvrdka	<L<<
Pl
Bmino JVtoset* |
Zemun	.	t||
9
Zastopstvo za Ljubljano in okolico
M. CESAR, Ljubljana VII., Gasilska 3 Telefon 23-69
ŽJp
-mi"
Prav srečno in veselo novo leto želita
Sfim
cenjenim od emalcem
* A -
Srečno in veselo novo leto želi p. n. občinstvu ter se priporoča
Vinko Bokavšek
vodovodni inštalater Šmarska cesta 58, Moste
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem
Židovska steza 6
1914
1&34
STCalLo (Biizll
i>tavG. •po3je-tje \n žacja fcjuMjc
rana
Srečno novo letol
ZADNIKAR JOŽE
splošno mizarstvo
Milčinskega 20 — Ljubljana VIL
m
\i> o
i Silili'
<>
(» 1» 1»
i Moste-Zelena jama, Bezenškova ul. 10 3jJ§
m
Ji Srečno in uspešno novo leto želi vsem jj^j
cenjenim odjemalcem tvrdka

Veselo, srečno in uspehapolno novo trgovina z domačim in južn:m sadjem, žele- M
leto želi vsem svojim naročnikom in	(i njavo in deželnimi pridelki na debelo
prijateljem zidarsko podjetje	^
u	^ ,	,1 LJUBLJANA. Kapiteljska ulica 3
Liebat? VlktOf	lj	Telefon 23-48	m
m
Ljubljana VII,, Jesenkova u1. 2
Srečno in veselo novo leto
želi svojim cenj. odiemalcem trgovina s pleteninami in trikotažo
l
i m
Mi
^ošcm* vse-m -posfoumm in detavnim tjudvm
^VeA&io \w szcčno ^fiovo ieXo
Cenjenim odjemalcem želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO
MIZARSTVO „SAVA" d. z o. z.
Rožna dolina, Pred jamska ulica 32 Trgovina: Miklošičeva cesta nasproti sodišča
Srečno in uspeha polno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem tvrdka

trgovina z domačim in južnim sadjem, zelenjavo in deželnimi pridelki na debelo
LJUBLJANA Pogačarjev trg (Škofijska palača)
sS^cmo novx> (Leto*
želi vsem svojim cenj. odjemalcem za nadaljno naklonjenost tvrdka
BREGAR & KREK
LJUBLJANA
Miklošičeva cesta (palača Vzajemne posojilnice) - Telefon 36-75
vm
P
Siiii'
II
»v
m
ul
tein"
Vsem cenjenim gostom javljam, da sem prevzel restavracijo—kavarno
Keršič, Frankopanska 1 od g. Oset, solastn. Daj-Dam
z novim letom 1940
Potrud 1 se bom voditi obrat na trm višku. Prvovrstna domača hrana, izbrana vina, p vo, kava, čaj bodo vedno naiboljše kvalitete in po najnižj h, vsakomur dosti pnih cen'h. Dvrrana, separi-rane kiubske sobe, družbam in društvom vedno na razpolago. — V polet u pa lep senčnat vrt. Odprto do 2. ure ponoči. — Posta ališče tramvaja pred hišo štev. 1. — Abonenti se sprejemajo.
Srečno novo leto 1940 ieli vsem znancem in prijateljem
MAJCEN MILAN, restavrater. — Telefon 21-53
"ti <31

s§! i
nun fmm'a& imc,''s wv... ass*. »*«>>» . ses srce*-«

■'ij-OJt
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. strankam, znancem in prijateljem
Vojska Stane
pleskar, sobo- in črkoshkar
CERKVENA ULICA 11 LJUBLJANA
TELEFON 40-20
Svojim cenj. naročnikom in znancem želi mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu
STAVBENIK
mumm
gradbeno podjetje LJUBLJANA, Rožna dolina
aRusoeinsamaraHk:
Srečno novo leto
želi cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem
I. Pogačnik
Trgovina s kurivom BOHORIČEVA 5
Srečno, veselo in uspehapolno novo leto želim vsem cenjenim strankam
PODOBNIK IVAN
splošno mizarstvo
Ljubljana, Jeranova 14 — Tel. 30-82
t Srečno In veselo novo leto želi cenjenim ne-f	ročn kom in odjemalcem
Josip Rojina
konfekcija, modno krojaštvo, Specialna delavnica poklicnih oblačil
Ljubljana, Aleksandrova cesta 3
terpentin krema, mast in pravi gumitram
Vas varujejo pred prehladom ▼ dežju, snegu in blatu. Zato jih priporočamo vsakomur!
m
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča tudi za nadalje
TRGOVEC NA IGU
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in gostom ter se priporoča za nadaljno naklonjenost
BsuouLj©! MimM
trgovec in gostilničar na Igu
iP
Srečno in bag^sovljeno novo leto želi cenj. odjemalcem manufakturna in modna trgovina
/. Tomšič
Sv. Petra cesta 38
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
cvetličarna Pave! Šimenc
Sv. Petra cesta 33
in vrtnarija sv. Križ pri pokopališču
SREČNO NOVO LETO ZELI
Urbas (Darija nasl.
izdelovanje pristnih kranjskih klcbas Komenskega ulica
SREČNO NOVO LETO ZELI
¥• OMLEP
ure, zlatnina in srebrnine Mestni trg 8
Srečno novo leto želi MARICA MESERKO, bufet Tyrševa 170 — Stožice
Srečno in veselo novo leto želiva vsem svojim cenjenim odjemalcem
RRANC in IVANKA BABNIK
reležganjsrna, trgovina in gostilna Tomačevo Priporoča se za nadaljno naklonjenost
Opekarna
Tavčar FeBiks
Vodice nad Ljubljano
želi vsem svojim odjemalcem v njihovih domovih vesel Božič in srečno blagoslova polno novo leto
Srečno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi
Ivan Habič, trgovec Vrhnika
||	Gostilna pri »Lovcu«
g|2g želi (rojim cenjenim gostom srečno in veselo novo leto in se priporoča za nadaljnji obisk
Drago in Mici Murovec, Vrhnika
Srečno in veselo novo leto želi svojim dosedanjim in bodočim cenjenim odjemalcem trgovina
»PRI CIRILU«
Vrhnika
Princ Evgen
slikar
Smihel — Novo mesto
brzoparilniki, gnojnične črpalke, štedilniki iz nerjavečega jekla
Ob nastopu jubilejnega leta 50. letnice obstoja podjetja želi vsem cenjenim naročnikom, prijateljem in znancem srečno in veselo novo leto ter se priporoča tudi za nadalje
PODRŽAJ CIRIL
KLJUČAVNIČARSKO PODJETJE - IG
Srečno in veselo novo leto želi vsem članom in vlagateljem
HRANILNICA IN POSOJILNICA
na Igu
1
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča še za nadalje
LJUDOVIK VRENK
trgovec na Igu
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. naročnikom, prijateljem in znancem, ter se priporoča še za nadalje
JAKOB MAVEC
modno krojaštvo, IG
m m
RAZNI KRAJI
Srečno novo leto
želi	Tvornica telovad, orodja
I. Mm ■ Ribnica
Naši proizvodi »o dovršene sest gradiva in strokovne izdelave telovadni uspe
Vsem »rojim cenjenim odjemalcem želi srečno in veselo noro leto
FELIKS CAJNKAR
nufakture, gelanterij« m špecerije
Gornja Radgona
trgovine mannfakture, galanterije, konfekcije m špecerije


na Ravnah, d. d. Guštanj-Ravne
j 3	Srečno novo leto
vsem cenjenim gostom
FRANC HREN, gostilničar in trgovec Verd pri Vrhniki
Viktor šonc
akririter Vzajemne aevaroralnioe
Novo mesto, Prešernova 23
Vsem svojim cenj. odjemalcem želi srečno novo leto
JOS. WER1
manufaktura in moda CELJE
Srečno novo leto želi vsem cenj. strankam
instalacijsko podjetje za elektriko, rodorod in centralno kuriavo
CELJE, ZA KRESI JO 12 a
Srečno noro leto želi rsem prijateljem, neročnikom in odjemalceml
Jane Jože, krojaštvo Senično 5, p. Križe, Gorenjsko
e iz zanes^ivega o je jamstro za
JA6&10 HOVO- teto želi
Avtobusni promet
Brezno-Ribnica
VASLE STANISLAV
i
Srečno noro letol
Gostilna SKUBIC ANTON Črnomelj
Kavarna „Astoria"
Lojze Strehar
Maribor
IršiČ Ivan
mizarsko podjetje Mlinska 21, Maribor
Srečno noro leto želi
BIČEK — hotel JAKLIČ Črnomelj
■S
fn
v\5
Š
ŠX%
(Jaočno moko toJtoJ
1
pmne Šketfjanee
valjčni mlin — Radomlje
1
i
KAMNOSEŠKO KIPARSKO PODJETJE
FRANJO KUNOVdR
pokopališče Sv. Križ LJUBLJANA
1
i n
Ko dneva nam ugasne luč in stan nam in stezo noč temna pokrije ... Do dnevne svetlobe Vam v žep dajo ključ Trpežne odlične
M m
M
m
i
i 9
m
BATERIJE
«B
i«s®»
Kronika ljubljanskih župnij za leto 1939
Spel bomo potisnili leto življenja med spomine. Vsak ob zaključku leta rad napravi račun in tako je tudi dolžnost ljubljanskega kronisla, da napravi sklepni račun o življenju in smrti glavnega slovenskega mesta. Ljubljanski račun sicer ne more biti merilo za ves narod. Saj je Ljubljana izrazito uradniško mesto, ki črpa svoje sile večinoma z dežele. Zato je v Ljubljani mnogo odraslih, pa razmeroma malo otrok. Deloma je vzrok temu (udi strah pred otroki, ki ga marsikdaj po pravici lahko očitamo meščanskim družinam. Pregled posameznih župnij, katerih je v Ljubljani devet, nam pokaže življenje in smrt v njih. Njihove podatke pa izpopolnjuje še kuracija v bolnišnici, ki ima lastne matrike.
Stolna župnija sv. Nikolaja
Poroke: Doma je bilo poročenih 28 parov iz Ljubljane, 7 parov je prišlo k poroki od drugod. Najstarejši ženin je imel 64 let, najstarejša nevesta 54 let, najmlajša nevesta je imela 17 let. Izven župnije sta šla dva para k poroki.
Rojstva: Doma so bili rojeni trije otroci, 12 jih je pa bilo rojenih drugod v Ljubljani (bolnica itd.)
Umrli: Doma je umrlo 23 faranov, in sicer 12 moških in 11 ženskih. Drugod v Ljubljani je umrlo 11 faranov. V Ljubljano je bilo prepeljanih 12 drugod umrlih, ki jih je pokopala stolna duhovščina. Čez 80 let starih umrlih je bilo 5. Najstarejši je bil Zupane Ivan, deželni pis. adjunkt v pok., etar 87 let; najmlajša je bila 3 mesece stara deklica.
Največja verska prireditev je bil mednarodni kongres Kristusa Kralja, ki je bil slovesno otvorjen v stolnici dne 25. julija.
Od 9. do 17. septembra je bila v stolnici de-vetdnevnica za mir. Od tedaj se vrste po želji pre-vzvišenega gospoda knezoškofa devetdnevnice za mir neprestano po ljubljanskih cerkvah. 15. oktobra so priredile ljubljanske župnije romanje na Brezje, kamor so šle prosit za mir.
Kakor vsako leto so se tudi letos obhajali v stolnici vsi veliki prazniki prav slovesno. Z vso slovesnostjo so se vršile v stolnici službe božje ob državnih in narodnih praznikih. Stolni kor je pod vodstvom g. ravnatelja msgr. Stanka Premrla povzdigoval vse slovesnosti z izredno dovršenim petjem in glasbo. Gospodu ravnatelju je pomagal z njemu lastno neutrudljivostjo gospod stolni dekan dr. Franc Kimovec, ki še posebno skrbi v stolnici za povzdigo ljudskega petja, ki se prav lepo razvija.
Sempetrska župnija
Življenje v tej največji župniji ljubljanske Škofije — danes šteje do 20.000 duš — je potekalo v preteklem letu brez izrednih dogodkov. Zunanja statistika, ki jo izkazujejo matične knjige, dajo sledeče rezultate o življenju in smrti vernikov: v rojstni in krstni knjigi je vpisanih 288 otrok, ki so se v letu 1939 rodili oz. bili v župniji krščeni. Od teh je 156 dečkov in 131 deklic. Med novorojenimi gre v prirastek domače župnije 217 otrok, B7 otrok pa pripada drugim župnijam — bili so rojeni v Leonišču. V mrliški knjigi je vpisanih 237 oseb, ki so v župniji umrle oz. bile tu pokopane. Med temi je 107 moških in 130 žensk. Domačo župnijo zadene izguba 193 vernikov; 44 umrlih je pripadlo tujim župnijam, ki jih je pa smrt zalotila v šempetrski župniji: v Leonišču, v Blajmarjevem domu in .v banoviuskem inštitutu jza zdravljenje raka — te tri bolnišnice spadtajtF v oskrbo šempetrske župnije. Med umrlimi je vpisan v mrliško knjigo umrli skopljanski škof dr. Janez Gnidovcc, ki ga je po hudi bolezni smrt rešila
klic. Tako je šentjakobska fara zopet obdržala staro zanimivost, da se v njej rodi več deklic kakor dečkov. Iz iare pa se je rodilo nekaj nad 100 otrok še v porodnišnici in ti so bili tudi tam krščeni. Tudi med temi je več deklic kakor dečkov.
Smrt je pokosila v fari skupaj 65 faranov. Med temi jih je umrlo 42 doma, 23 pa v bolnišnici. Porok pa je bilo v minulem letu 67,
Za zgodovino fare je minulo leto pomembno posebno zaradi tega, ker je bila na zunaj tako lepa in veličastna cerkev tudi lepo obnovljena v svoji notranjosti. Ob cerkvi pa je zrastel cerkveni dom, ki je postal lepo središče prosvetnega življenja med farani.
Trnovska župnija
Trnovska župnija se je včasih postavljala z 200 in še več rojstvi. Zadnja leta na žalost temu ni več tako, čeprav bo prihodnjo pomlad odprto za trnovski in šentjakobski okraj prav veličastno otroško zavetišče v Trnovem. Lani je bilo vsega skupaj rojenih v trnovski fari 47 otrok. Od tega 34 doma, v porodnišnici šest, v Leonišču pa sedem. Značilno za trnovsko faro je torej to, da se matere kaj malo zatekajo v porodnišnico. Med novorojenčki je bilo 26 dečkov in 21 deklic. Mo-žili in ženili pa so se Trnovčani z velikim pogumom. V farni cerkvi je stopilo pred oltar 87 parov. Drugod pa se jih je poročilo še šest parov, tako da je pridobila fara v enem letu 93 mladih družin. Čeprav pravijo, da so Trnovčani presneto žilavi in da jim bolezen zlepa ne more škodovati, saj jih je trdo delo dovolj utrdilo, je vendar lepo število faranov za vedno zatisnilo svoje oči. 97 krat je zaklenkalo in 53 moških in 44 žensk je nastopilo zadnjo pot k Sv. Križu. Večina jih je umrla doma, namreč 56, 41 pa v bolnišnicah. 9. septembra je zadela faro bridka smrt najhuje, saj je takrat zapustil svojo faro za vedno župnik Janko Cegnar, ki je bolehal še na posledicah poškodb, ki si jih je nakopal že v svetovni vojni, vsa fara je tedaj pospremila svojega župnika na zadnji poti. Sedaj pa vsi farani željno čakajo, kdaj v novem letu dobijo novega dušnega pastirja.
Župnija sv. Antona Pad. na Viču šteje 8000 duš
Župnijske matične knjige za leto 19*59 nudijo sledeče zanimivosti: oklicna in poročna knjiga izkazuje v primeri s prejšnjimi leti kar visoke številke. 30 let obstoja župnija, pa samo dve leti je bilo več porok, kakor v letu 1959. Oklicanih je bilo 106, poročenih 77 parov, od teh 68 doma, 9 drugod. Dve nevesti sta sklenili zakon v starosti 19 let; postavil pa se je 84-letni ženin, ki je pripeljal pred oltar 26-letno nevesto. Sodnijsko ločenih je bilo šest zakonov.
Število rojstev je bilo približno isto kakor v letu 1958. Doma je bilo rojenih 55 otrok ■— od 11. septembra do 51. decembra doma ni bilo nobenega rojstva —, v bolnici 94, skupaj 127; od teh 65 dečkov in 64 deklic. Krstili smo tudi deklico, ki nima rodbinskega imena. Našli smo jo v župnijski cerkvi pri Marijinem oltarju; zato smo ji pri krstu dali i/ne Marija. Dobri ljudje, ki so jo vzeli k sebi, ji bodo gotovo dali rodbinsko ime.
Mrliška knjiga. Doma jih je umrlo 44, v bolnišnici 24, (4 je bilo pokopanih na župnijskem pokopališču iz drugih župnij, večinoma ljubljanskih. Skupno je bilo pokopanih na župnijskem pokopališču 69 osen, 13 pa pri Sv. Križu. Od umrlih je bilo 45 moških in 37 žensk. Nad 80 let starih je umrlo 13 oseb; najstarejši
i Ker bežigrajska župnija lepo narašča, saj šteje že danes nad 7000 duš, bo njena statistika vsako leto bolj zanimiva in daj Bog, da bi bila vedno lepša.
Župnija sv. Družine
Župnija sv. Družine, najmlajša med vsemi ljubljanskimi župnijami, ima 6600 duš — ima letos šele drugič priliko, da stopa v vrsto ljubljanskih župnij, da napravi pregled verskega življenja in gibanja ljudstva v župniji.
Imamo sicer leseno farno cerkev, ki dolgo ne bo mogla odgovarjati svojemu namenu — a v njej se vsako nedeljo in zapovedan praznik opravlja petkrat dopoldanska služba božja in vsak delavnik trikrat, mnogokrat tudi štirikrat. V tem letu je župnija sprejela tudi svojega prvega kaplana g. Ignacija Strancarja. Omembno je tudi, da pomagajo pri dušnem pastirstvu gg. lazaristi, ki se udejstvujejo predvsem v Zeleni jami in če je potrebno radi pomagajo tudi pri farni cerkvi. Poleg petkratne službe božje v farni cerkvi je tudi dvakrat dnevno božja služba v kapeli sv. Vincencija v Zeleni jami in enkrat pri sestrah karmeličan-kah na Selu.
Poleg raznih rednih slovesnosti je župnija praznovala na binkoštno nedeljo slovesnost zlate po-roke, ki sta jo praznovala g. Martin Jakopec in njegova žena Franja iz Bezenškove ulice 5. Izredno slovesnost pa smo praznovali 9. julija, slovesnost nove maše, ki jo je daroval gospod Marijan Kremžar, tukajšnji domačin.
Poleg veselja smo doživeli tudi žalost, ko je odšel v večnost g. biseromašnik Jožef Borštnar, ki je s tako ljubeznijo delal v pripravah za samostojno župnijo v tukajšnjem okolišu ljubljanskega mesta in spremljal tozadevno delo.
V prosvetnem oziru je z veseljem omeniti tudi delo Prosvetnega društva po odsekih, ki živahno delujejo. Prav priden je glavni odbor, ki jo preko mnogih težav izpeljal voz na trdo pod-iago. Marljivo je delovanje na karitativnein polju. Zlasti živahno je udejstvovanje Vincencijevo in Elizabetne konference.
Poročenih je bilo v letu 1939 doma 64 parov, drugam so šli k poroki 4, od drugod pa jih je prišlo k poroki v našo faro 5. Najstarejši ženin je imel 75 let, najmlajši pa 22 let. Najstarejša nevesta je bila stara 46 let, najmlajša pa 17 let.
Vseh naših župljanov je bilo rojenih 104. Od teh je bilo doma rojenih in krščenih 19, v bolnišnici rojenih in doma krščenih 4, v bolnišnici rojenih in tam krščenih 81. Moških je bilo roje-
nih 55, žensk pa 40, zakonskih 96, nezakonskih 8.
Umrlo je v naši lari 62 oseb. Od teh moških 33 in žensk '-«9. Najstarejši umrli 90 let. Najpogostejša bolezen je poleg jetike rak, nato kap in ostarelosL Povprečna umrljivost pri moških je bila 44 let, pri ženskah 48 let. .
Bolnišnica
»Slovenčevo« novoletno poročilo o življenju in smrti ne bi bilo popolno, ako ne bi navedli tudi podatkov iz bolnišnice. Saj ima tudi bolnišnica svoj matični urad, ki ie največji v celi Sloveniji. Njena rojstna in mrliška knjiga presega po svoji obsežnosti vse ostale ljubljanske župnije skupa). Pod bolniški duhovniški urad spadajo namreč v n"1**4-nem oziru poleg splošne bolnišnice tudi ie Ženska bolnišnica, Otroška bolnišnica, Bolnišnica za duševne bolezni ter Zavetišče sv. Jožefa.
Zanimivo je, da ima tudi bela žena smrt svoj čas, tako v letu kakor čez dan, ko najraje prihaja po svoje žrtve ,da jim prinaša odrešenje. Statistika kaže, da umirajo ljudje najmanj zvečer In ponoči največ pa v zgodnjiji jutranjih urah od 4_ do 7. Pravtako je razvidno iz statistike, da mrjo ljudje najmanj pozimi, največ pa v zgodnjih pomladnih mesecih. Tako jih je umrlo leto« v bolnišnici v novembru le 55, dočim jih je pobral marec kar 92.
Skupno jih je leto« umrlo v vseh omenjenih bolnišniških zavodih 800. Ljubljančanov je bilo med nijimi 812.
Zanimivo ie, za čem ljudje najbolj umirajo. Se največ iih je pobrala letos v bolnišnicah zavratna jetika, skufmo 62. Hudo konkurenco ji dela rak, za katerim jih je umrlo 59. Ako bi prišteli temu številu še one, ki so umrli v Rakovem inštitutu (šempeterska župnija), bi rak brez dvoma prevladal nad jetiko. Tako je rak zares prava rak-rana in največja uničevalka našega ljudstva. Vsled raznih nevarnih poškodb jih je umrlo v bolnišnici 48. Onih pa, ki so si v samomorilnem namenu končali življenje, je bilo 6.
Bolnišnica pa nt le dom žalost! in trpljenja, marveč tudi dom novega življenja in nedolžnega joka sto in sto novorojenčkov. Leto« je bilo rojenih v porodnišnici 1952 otrok. Kot vsako leto, imajo tudi leto« večino dečki, katerih je kar 74 več ko<t deklic. Ljubljančanov je med letošnjimi novorojenčki sicer 713, a to niso V6i pravi Ljubljančani, marveč jih je mnogo med njimi takih, ki bivajo v Ljubljani zgolj začasno (kakor n, pr. mnoge nezakonske matere).
Nezakonskih rojstev je bilo 148, to je vsak 13. otrok
Večina novorojenčkov je bila v bolniSnld tudi krščenih, ker je to za matere pač najbolj primerno, zlasti v zimskem času, ko gredo matere lahko z materinskim blagoslovom In s krščenim otrokom iz tople postelje naravnost zopet na svoj topli dom.
Spreta noč z ljubljanskega nebotičnika
trpljenja v Leonišču dne 3. februarja 1939. Med .. .. .. - - 87	i nlkov mestnih cerkva, ki kakor svareči božji prsti
umrlimi so mnogi dočakali visoko starost, 5 jih	moški e imel 94 let, najstarejša zensKa pa »J	„ipdaio ir moria ra/svetlienih strešnih Klemenov
90 let Rekord v sta- let. Mrliška knjiga je v letu 19j9 zabelezila 3	gledajo iz morja razsveujenin strean n siemenov
.- 1 .. . .. _________ • , ___________r\i__..„,,.	tia do Sispnskenra hriba in do Grada. Re čisto.
Nič temnega, nič mračnega ni v tej noči; vsa svetla in jasna blešči in leskeče na vse strani kakor živosrebrnkasta snežna halja, ki je z njo zima ogrnila mesto in njegovo okolico, Barje, Ljubljansko polje, Rožnik in Golovec. Pa čeprav bi lunin srp z večernico vred ne sipal svojega bleska na mesto, bi bila noč svetla in jasna, toliko žarnic žari po mestnih cestah in ulicah tja do okoliških vasi; čarobna razsvetljava ob tajinstveno molčeči Ljubljanici, pod skrivnostnimi obrisi Grada, ki i$lto&uje tem "bolj, ičim više stojiš nad mestom. In ViS^ko nad njim Stojiš in vrtoglav prepad reži se ti iz globine nasproti, ko stopaš sredi svete noči po najvišjem hodniku ljubljanskega nebotičnika, naslanjajoč se na njegovo ograjo. Iz visokih zvonikov mestnih cerkva, ki kakor svareči božji prsti
je bilo ob smrti starih čez 90 rosti je dosegla pokojna dijaška gospodinja Marija Petrič, ki je umrla 30. junija 1939 v mestnem zavetišču, Japljeva ulica 2, stara 99 let. — Poročna matica izkazuje 174 poročenih parov. Doma se jih je poročilo 156, drugam se je šlo poročit 18 parov. Med vpisanimi je tudi 19 parov tujih župnij, ki so se prišli poročit k Sv. Petru. — Z veseljem ugotavljamo ob koncu leta, da so obnovitvena dela pri župni cerkvi v glavnem dovršena. Mnogi so z novo obliko cerkvene zunanjosti zadovoljni, mnogim se toži po stari fasadi. Mnenja so zelo deljena, kadar se ustvarijo nove oblike. Ko bodo na vrhu prenovljene fasade Kristusu ob strani stopili še 4 novi mozaiki evangelistov, bo pač slika vse drugače popolna in izrazita in njen celotni vtis bo skoraj gotovo zadovoljil. — Po veliki naklonjenosti in uvidevnosti ljubljanskega mestnega sveta je bila v preteklem letu tudi v celoti preurejena vsa okolica župne cerkve ter prestavljen in prenovljen spomenik padlih vojakov. Prenovitev župne cerkve z lepo urejeno okolico je gotovo velika pridobitev za ves šempetrski okraj. — To bi bila statistika zunanjih del na zunaj vidnega farnega življenja. Druga statistika pa bi govorila v notranjem življenju šem-petrskih faranov, o njihovi veri in pobožnosti, o
____; ii.-u---1 ;«	.n .o.vflu in
samomore in 4 smrtne nesreče. Otroška umrljivost je naravnost neznatna. V starosti do dveh let so umrli 3 otroci.
Tz rimsko-katoliške cerkve so izstopile 3 osebe.
Versko življenje v župniji je lepo razvito. Vsako nedeljo in praznik napolnijo župljani pri petih službah božjih od 5 do 10 prostorno župnijsko cerkev. Vincencijeva konferenca in Mladinsko zavetišče, ki v zimskih mesecih oskrbuje vsak dan pod svojo streho do 100 revnih otrok, skušata lajšati bedo v župniji, vendar pa vsa karitas ni v stanu odpraviti pomanjkanja, ki še vedno gospodari v nekaterih delavskih družinah.
2upnjia sv. Frančiška v Šiški
Šiška je tipičen delavski okraj Ljubljane, v katerem živi veliko število družin z otroki. To pove tudi statistika, saj je bilo vsega skupaj rojenih v fari 88 otrok. Doma je bilo rojenih 24, med temi 13 dečkov in 11 deklic. V bolnišnici pa je prvič zajokalo 64 mladih šiškarjev, med temi 27 fantkov in 37 punčk. Tudi zakonskega jarma se v Šiški niso bali. Oklicanih je bilo 116, pred
njihovi ljubezni'in požrtvovalnosti za cerkev in oltar pa je stopilo 77 parov. V drugih farah pa božjo službo, ki jo imajo Šempetrčani v veliki se je izročilo še pet parov iz Šiške Seveda tudi
J. ~ ■ - . .	. ,	, , ___* __---- ----,	. «r» m rv*L-/voila r.Q fnmnov )o-
meri. Govorila bi o pridnem delu naše mladine po naših številnih organizacijah, kjer življenje vedno živo kipi in bi se pač še mnogo bolj razmahnilo, ko bi imele vse naše cerkvene in prosvetne organizacije zadosti veliki in potrebam odgovarjajoči prosvetni dom. To je naša skupna skrb za bodoče leto.
Frančiškanska župnija
smrt ni prizanašala in je pokosila 09 faranov. Doma je pretrgala nit življenja 36, in sicer 23 moškim in 13 ženam. Iz bolnišnice pa so prenesli v mrtvašnico 33 šišenskih faranov, med njimi 20 moških. Seveda farani niso bogati, saj vemo, da z žulji še nikdar nihče ni posebno obogatel. Zato imata Vincencijeva in Elizabetna konferenca obilo dela. Elizabetna konferenca je za božič pripravila lepo božičnico 62 družinam, pa tudi sicer mesečno podpira družine z večjim številom otrok. Vincencijeva konferenca pa skrbi za najrevnejše celo
tja do šišenskega hriba in do Grada, Be čisto, glasno in pobožnemu srcu razumljivo razlega milo zvonenje, ki kakor zadnji pozdrav iz nežnih mladih let razgiba najnežnejše strune, da zapojo v jasno božično noč: >Slava Bogu v višavah in mir ljudem na zemlji l<
Ni ga na svetu tako maloštevilnega naroda s tako veliko, s tako živahno, s tako prelestno prestolnico! Ali to žarenje in svetlikanje razsvetljenega mesta v sveti noči, ki ga gledajo z gorskih veiikanov na skrajnem obzorju, z Ljubelja, z Me-niue planine in s koroškega Obirja-Ojstrca, ni živa podoba vseh onih blagodejnih sončnih žarkov, ki je z njimi ta lepa bela Ljubljana, odkar se Slovenci čutijo Slovence, brez prestanka obsevala, ogrevala in oplojala rod in svet slovenski do njegovih mej in njegovih odrastkov! Pa ko se pazno oziraš na dolge vrste ponosnih palač in hiš, ki se ti zde skraja vse ožarjene od enega samega božičnega drevesa, kmalu opaziš ob robu mesta, pa tudi v njega sredini okna, ki skozi nje v to sveto noč ne svetijo nobeni žarki veselja in radosti, nobena božična drevesa, temveč bledo Čelo in upadlo lice temne noči. Tedaj se začneš zavedati onih dveh antipodov; eden stoji na najskrajnejšem robu na desni strani, drugi tik nad prepadom na levi. Narava ju je tja postavila, kakor je postavila srečne pastirje k veselim čredam na sončne planine, tik zraven pa čeri in peči, prepadi i
brez konca in kraja, ki jim prete noč in dan. Toda med skrajnima antipodoma so speljani prehodi tako polagoma, da ob hoji preko njih onega prepada ne smatraš več za strašnega. In blagor narodu, ki med njim oni, ki se jim božično drevesce šibi pod težkimi darili in jim je sveta noč blažena noč, znajo prehoditi z dobrim srcem v prsih in z obloženim božičnim drevescem v rokah dolgo pot prijetnih prehodov, ki se konča tik ob robu na levi Btrani.
Spodaj pod nebotičnikom in daleč naokrog po mestu veselo vrvenje, praznično razpoloženje, godba, petje. K molitvi, k pobožnosti, k pobožnemu petju, pred oltar in zelene jaslice, z mahom obložene, hite ljudje. Mogočno doni v tiho, sveto noč božično zvonenje zvonov pri sv. Miklavžu in pri sv. Jakobu. Na jasno severno in zapadno obzorje priplavata tam nekje izza Cavna in Pece temna oblaka: dolge, temne sence padajo na sveto božično noč okoli nebotičnika. Zasnežene visoke gore v daljavi se dvigajo kakor leden zid, kakor velikansko zagrinjalo;	..,,
' »•* . » »..».- .... -i*..-k/ i	k. ..i. t,	f I « , * A « . I
. «» ' - . uuj«. , . Ali vsaj na sveti večer še vedno pojo pred razsvetljenimi zelenimi jaslicami svojo prastaro slovensko pesem: »Pastirci na polju.. .c Tik ob planinskem pašniku, kjer pojo pastirji sredi čred, se odpira in preti strašen prepad. Ali hrani usoda za nje srečno pot iz nevarnosti?
Na Djekšah, najsevernejši slovenski vasi, pripovedujejo, da se vsakih sto let odpre gora, v koje votlini spi vojska kralja Matjaža. Tedaj se čuje godba in rudar pride gledat na svet. Pa ko vidi, da še ni prišel pravi čas, se vrne v jamo; gora se zapre. Stoječ na visokem nebotičniku v tem razgibanem, srečnejšem mestu, ki je doživelo uresničenje tega, o čemer so najboljši Slovenci sanjali, in želeč vsem blažen božič, sc šele prav zaveš, kako žalosten božič morajo imeti oni naši bratje, ker pred leti, ko je zopet po sto letih prišel iz Pece rudar pogledat na svet. še ni bil prišel tisti pravi čas. Da bi žarela srečna božična noč, kakor sveti z ljubljanskega nebotičnika beli Ljubljani, tudi vsem Slovencem 1
Dr. Fr. M,
p4> dh&Gtfi


Kakor vsako leto, tako je tudi v 1. 1939. od _ _ _ __ nesla frančiškanska župnija rekord v porokah. V tedensko, frančiškanski župniji je bilo poročenih 255 parov, ' 18 parov pa se je šlo poročit izven župnije. Velikemu številu porok pa nikakor ne odgovarja število rojstev. Hudo se pozna, da ima frančiškanska fara za svoje območje pravo središče mesta iu zaradi tega so rojstva na žalost bolj redka. V območju fare je bilo vsega skupaj rojenih 44 otrok. Od tega se jih je rodilo doma 20, v Leonišču in splošni bolnišnici pa 24. Zanimivo je, , r—-r—	. da prvačijo letos med novorojenčki v frančiškanski svet,- ki ga je svoj čas odstopila za pokopališče, fari deklice Bilo jih je 24, fantkov pa le 20. Na- Farani pa se niso ustrašili nabiralne akcije in z sprotno pa je smrt hudo kosila v frančiškanski | veliko vnemo in požrtvovalnostjo zbirali dinar za
* •	IDO ru-wTrpV»r\v 7 Hotna
Bežigrajska župnija
se je po svojih prvih letih mogočno razmaknila, kar najlepše dokazuje izredno korajžna in pomembna gradbena akcija faranov, ki so letos začeli graditi v bližini cerkve mogočen prosvetni dom. Prevzv. knezoškof je dovolil za dom nekdanje pokopališko zemljišče in tako vrnil cerkvi
fari. Kronist je zabeležil 109 pogrebov. Z doma so pospremili k Sv. Križu 65 dragih rajnkih, iz splošne bolnišnice in Leonišča pa 44 umrlih. Tudi med pokojniki prevladujejo ženske. Pokopali so jih 62, moških pa le 47.
Šentjakobska župnija
Šentjakobska župnija ima nekaj nad 6.000 vernikov in leži prav v delu mesta, ki je v svojem razvoju nekako obstal. Zato se ne veča, prav tako kakor tudi ne stolna župnija, ki je potisnjena v staro ljubljansko mesto. Temu ustrezaj tudi številke v župnijskih matrikah. V vsem letu se )t rodilo v šentjakobski fari doma le deset otrok, med temi trije dečki in .edem deklic. V Leonišču se ie Mdil« sedem otrok, ia sicer dva fanta ia pet de-
dinarjem, dokler niso imeli toliko, da so se lahko lotili zidave. Njihova farna cerkev pa je v preteklem letu dobila pomemben nov okras, izredno lep nov tabernakelj.
Življenje, ki je preteklo leto teklo v fari, je dalo 54 rojstev. Od tega je bilo 40 otrok rojenih v bolnišnici, ostanek pa doma. Eden pa je bil mrtvorojen. Večino imajo dečki, v lari pa sta bila krščena dva otroka iz drugih fara. V tej župniji sta bila lani tudi dva konvertita. Smrt je bežigrajski fari precej prizanašala, saj je fara imela vsega skupaj le 28 pogrebov. V bolnišnici jih je umrlo 11, na domačih posteljah pa 17. Žalostno je le to, da so bili med temi trije samomori, eden pa je bil žrtev strela. Nove mlado družine je I osnovalo 51 zakonskih parov. Pet parov je prišlo { od drugod, trije pari pa so »e poro« I i na Brezjah.
*	Še vedno pomanjkanje premoga. Iz Splita poročajo, da še zmerom primanjkuje premoga za kurjenje ladij. Predvčerajšnjim niso mogli zaradi tega odpluti štirje parniki. Vsi premogokopi v okolici Šibenika delajo s polno paro, vendar ne morejo pokriti potrebe industrije in parobrodarstva. Premog se je zaradi tega tudi podražil.
*	Lovski blagor. V okolici Sombora je posestnik Jovan Foe doživel na lovu redek uspeh. Podrl je krasnega jelena s še bolj krasnim rogovjem. Rogovje je težko 115 kg in je najlepše od vseh, kar jih imajo spravljenih v vsem Somboru.
*	Strašna zakonska tragedija. V prostorih okrajnega sodišča v Garešnici v bližini Bjelovarja se je te dni odigrala strašna zakonska tragedija. Mlinarski pomočnik Josip Stančič je v hudi duševni depresiji svoji nezvesti ženi Mariji prizadejal 19 vbodov z nožem, tako da je na mestu izdihnila. Stančič je živel z Marijo v srečnem zakonu 14 let in je imel z njo dvoje otrok Svojo ženo je imel silno rad. Toda razmere so nanesle, da se je moral pred nekaj meseci preseliti od nje, ker je dobil službo v neki drugi vasi. Njegov sosed Stevan Ratkovič je izkoristil njegovo odsotnost in pričel dvoriti njegovi ženi. Kmalu se je med njima razvilo razmerje. Ostali sosedje so vse to opazili, vendar ni hotel tega nihče povedati Stančiču, ker so vsi poznali njegovo veliko ljubezen do žene. Lepega dne je Marija pobegnila z Ratkovičem v Zagreb. Ko je Stančič to zvedel, se je ves obupan odpravil teno iskat v Zagreb, kjer pa js ni mogel najti. Nato
je odšel k njenim staršem ln jim dejal, da nezvesti ženi oprosti vse, samo vrne naj se domov k otrokoma. Pred božičem se ie Marija z Ratkovičem vrnila v domačo vas in se nastanila pri Ratkoviču.
Stančič jo je neštetokrat milo prosil, naj se vrne k njemu. V četrtek sta se sestala na sodišču. Spet jo je prosil in rotil, naj se vrne, toda žena mu je cinično odvrnila, da hoče biti svobodna in da se ne bo vrnila. Stančič je v tem hipu potegnil nož in kakor brezumen začel z njim obdelovati ženo, dokler se ni zrušila mrtva na tla.
4 Smrtna nesreča železničarja. V kurilnici na varaždinskem kolodvoru je bil zaposlen 25 letni Ivan Zolstein. V petek je pri premikanju lokomotiv zašel med dva stroja, ki sta mu stisnila prsni koš. Prepeljali so ga sicer takoj v bolnišnico, toda tam mu niso mogli več pomagati.
* Rabijaten gostilničar. Pred velikim senatom okrožnega sodišča v Sremski Mitrovici je te dni stal kot obtoženec gostilničar Peter Kovačevič iz Surdžuka, ki je 31. oktobra v svoji gostilni ubil gosta. Dogodek se je odigral takole: Ko je kmet Babič plačeval svojo ceho, je povedal, da ima plačati dva litra vina, enega pri svoji mizi, drugega pa pri sosednji, ki ga je tudi naročil. Gostilničar pa je trdil, da mora Babič plačati še tretji liter, ki so ga spili pri neki drugi mizi, češ da ga je tudi on naročil. Babič je to zanikal, nakar se je gostilničar tako razburil, da je odhitel v sobo po puško, jo nabil in se vrnil v gostilniško sobo. Tu je zaklicali »Vsi ven!« Gostje so videli, da se to ne bo
dobro končalo in so pohiteli proti vratom, med njimi tudi Babič. V tem hipu je gostilničar ustrelil in zadel Babiča tako nesrečno, da je kmalu izdihnil. — Sodišče ie gostilničarja obsodilo na 10 let robije.

Šport
Za napredek zimskega športa in turizma v Sloveniji
Lep doprinos k propagandi zime, rimskošport-nih krajev in postojank v Sloveniji pomeni zimska itevilka mariborske tujskoprometne revije >Jugoslovanski biseru, ki jc izšla te dni. 2e naslovna slika smučarja - tekmovalca in Zorzutova uvodna pesem »Ej, zima!...< ustvarita brž ubrano, pravo zimsko razpoloženje. Isto velja za vse resnično krasne zimske slike, ki je z njimi ta številka razkošno opremljena, in za vse v slovenskem, srbo-hrvatskem jeziku in tudi v cirilici objavljene članke, pa naj se ti nanašajo na naše smučarske postojanke in terene v visokogorju, v Savinjskih ia Julijskih Alpah, v sredogorju, na Pohorju in v Zasavju, ali na naša tudi pozimi odprta zdravilišča v Rogaški Slatini, Dobrni in v Laškem. Mnogo zimskega sonca in zimskošportnega veselja posije z vsake strani te zimskošportne publikacije v sobo in srce bralčevo in ogreva za ono panogo športa, ki se je baš v naših dneh tako sijajno proslavila v službi narodne obrambe na severu. Ako zaradi tega ta številka »Jugoslovanskih biserov« spada predvsem tudi v roke naše mladine, bo pa na drugi strani za zimo, zimski šport in zimski tujski promet v Sloveniji vršila v ostalih delih države brez dvoma dobro in znatno propagando. Priporočati bi le bilo, da vse gospodarsko ali idejno zainteresirane organizacije, zimskošportni kraji in zimskošportna gostišča v svojem delokrogu sodelujejo z razpečavanjem in razpošiljanjem te pomembne propagandne publikacije na njim znane naslove izven Slovenije. Po svojih slikah in člankih, posebno uradnih informativno propagandnih podatkih o vseh zimskošportnih krajih in postojankah v Sloveniji je zadnja številka drugega letnika »Jugoslovanskih biserovc trajne vrednosti. Revijo urejuje prof. dr. Fr. Mišič (Maribor, Smetanova ulica 34). Posamezni letnik (šest zvezkov) stane le 60 dinarjev.
Nekaj športnih novic
Medmestna hokejska tekma med hokejskima reprezentancama Prage in Dunaja se je končala 0:0 — neodločeno, kljub močnim češkim napadom. Dunajska ožja obramba je preprečila, da bi Cehi zmagali.
Eden najboljših svetovnih plavalcev erawla, Amerikanec Jack Medica, se je posvetil poklicnemu športu. Kot trener univerze Columbia bo prav gotovo tudi v bodočnosti lahko plavalnemu športu izkazal mnogo uslug. Amerikanec, ki je dobil na olimpijskih tekmah v Berlinu zlato kolaino, ima še vedno deset svetovnih rekordov med 200 metri in 1 angleško miljo (1609, 3149 m).
Dolžinska kolesarska dirka na progi Baree-Tcna-Madrid je nehala s sledečim končnim place-mentom: 1. Escuriet v 40, 15, 18, 2. Sancho 40, 17, 48, 3. Martin 40, 18, 36, 4. Botanch, 5. Canardo, 6. Olmo, 7. Abadia. Placement po pokrajinah pa je pokazal naslednjo sliko: 1. Katalonija, 2. Va-lencija, 3. Aragon, 4. Kastilija in 5. Baskovska pokrajina.
Svetovni boksarski prvak v kategorifi welter, Armstrong, je v Cleveland Cityju tako zdelal Jimmyja Garrisona, da se mu je ta v sedmi rundi vdal, ker v neenakem boju ni imel nobene šanse.
Se pred nedavnim so se iz Amerike razžirile vesti, ki so jih priobčili kot senzacijo skoraj vsi evropski športni časopisi in športne rubrike: Ameriška amaterska atletska unija bo organizirala v primeru, da bi postale olimpijske igre v Helsinkih v L 1940. nemogoče, panameriške atletske tekme. Zdaj pa je ameriška amaterska atletska zveza izdala uradno izjavo, da teh tekem ne bo organizi-rla v nobenem primeru, tudi ne, če bi Finci ne mogli organizirati v Helsinkiju olimpijade 1. 1940.
Vesti Športnih zvez, klubov in društev
ASK. Srnine razmere r.a amnčarski tečaj »Akademskega Športnega kluba«, ki bo od 3. do 8. januarja na Črnem vrhu nad Jesenicami, so zelo jxrvoljne. Kakor vse kaže e« hotno imeli imenitno! Zel.) majhni etroiki — saj bo revnejšim plaval pronočniuo klub — ooiogočajo, da se tečaja lahko udeleže tudi najrevnejši. Pronočnina oa vse dneve znaša din 'J8, vožnja je četrtinskal
Vsi, k.i se Se niste prijavili, storite to čimprej! Zagotavljamo vam. da ne bo nikomur tal. Prijave sprejema do eksklnsive 3. januarja Jože Pianinšič, pand. ior., Miklošičev« S, Ljubljana. Kdor ni v Ljubljani, ee naj prijavi pismeno na gorenji naslovi
Za točnj je «ASK« najel trenerja, ki bo ves čas na Črnem vrhu; z damami pa bo trenirala naša odlična prvakinja gdč. Ixrizka Praček, ki je nenadkri-Ljiva n« snežnih poljanah.
Vse prijavljence vabimo tih članski sestanek v torefc zvečer ob pol R. da se pomenimo plode. prehrani". Pridite sigurno! Odhod ia Ljubljane 3. jamuarja ob tri čotrt na dvanajst.
Z F 0
Odsekom mariborske Fantovske podzveze
2e lansko leto je mariborska poduvemi priredila pod Vršijo goro na Koroškem smučareke tekmo 7.a podzvezno prvenstvo. lanskoletni' tekme so iiokazale, da je med članMvom naših odsekov zanimanje za ta najlepši in najbolj zdravi šport tako veliko kakor za nobeno drugo športno panogo. Tudi v letošnji zvezni >Tekmor»lnl red. jc bil »irrejet obširen smučarski tekmovalni program. V svojem delokrogu ira bo izvedla naša podzveza n tečaji ia tekmami. Najvažnejše pa bodo tekme za podzvezno prvenstvo. Podzveznl tehnični odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se bo
II. podzvezno smuhko prvenstvo vrStl« v soboto 6. (praznih sv. Treh kraljev) ln nedeljo T. januarja pri Sv. Lovrencu na Pohorju. Da dvignemo zanimanje za te tekme, bodo tek ni n združene s izletom vsega našega članstva k Sv. l»vreneu. ProgTam izleta Ln tekem je naslednji:
Soboto, fi. januarja: ob 8 sv. maša T žnpni cerkvi, ob 9 žrebanje starinih Številk v Prosvetnem domn, ob pol 10 tek za mladce na i km, ol> pol 3 smuk za člane In mladce.
Nedelja. 7. januarja: ob 8 sv. maš* t žnpni cerkvi, ob 9 slalom za člane, ob i>ol S patrolni tek za od-sekovna moštva na 10 km, ob i razglasitev reanltatov in razdelitev daril v Prometnem domu.
Vsa podrobna navodila borrno spToti objavljali v «jSl<rrorw.n«. Opozn.rjalo vse odseke, da Jih pazljivo za-sledujojo ln »e po njih ravnnjo.
Prijave za te.kine pošljite takoj pismeno podava. Ustmene prijave se sprejemajo do začetka žrebanja 4. J. do 9 zjutraj v »oboto S. Januarja pri 8v. Lovrenc n.
Moštvo r* patrolni tek Je sewtavljeno li treh ali ve8 tekmovalcev.članov enega odseka. Pri o^-e ni e vanj tt uspeha se upoštevajo le razult.vtl prve trojice.
Tekmnje se po pravilih in pravilnikih Jugoslovanske zimsko&iM>rtne zveze,
Pravico navlopa na tekmah Imajo člani In mlnd-ol Fantovskih odsekov marihorske podzvize. Na zahtevo sodniškega zbora se morajo tekmovalci izkazati s člansko izkaznico 7,VO.
Zmagovale! v smukn ln slalomn za člane ter zmajrovalni odsek v patrolnem teku prejmejo naslov • Prvak mariborske podzveze ZFO za lelo l<Mfl . Zmagovalni odsek v patrolnem teku dobi poleg naslova še prehodni pokal mariborskega župana Alojzija Jti-vana, ki ga letos brani Fnnto-vskl ods-k Stari trg. Morebitna druga darila bodo razpisana naknadno.
Vse odseke nnSe |>odzveze proslmn. da prijavijo itn te tekme vse svoje smučarje. Število tekmovaleev mors blM «c enkrat večje kot nn lanskih tekmah. Vsak oai smučar, četudi »ačetnik. mora tekmovati. Posebej
V
sem kmetovalcem želi srečno novo leto in se za nadaljno naklonjenost priporoča
strojno podjetje
KREMŽAR
deTavn?c^DoUed^7skn7Ttmjev

S t. Vid Iiad Ljubljano
njihov konec
internacionale
Dvakrat po deset let se je prevalilo po koledarju, odkar je bila ustanovljena III. internacionala. Njen vrhovni ustanovitelj Ljenin je bil prepričan, da drugače ne more priti do tistega socializma, o katerem je v svoji zmedeni domišljiji in slavo-hlepnosti sanjal, kot s svetovno revolucijo, po kateri bo svetu zavladala proletarska diktatura in sicer zato ne, ker ni težko vzeti premoženje tistim, ki ga imajo in nje same pahniti s poti, mnogo težje je zadušiti v človeku nazore o zasebni lastnini, s katero je združeno tisočletno pojmovanje družine in vse mišljenje glede gosf>odar-jenja. Izhod preko teh nazorov v popolno, brezrazredno, brezversko in brezlastniško človeško družbo je Ljenin videl samo v svetovni revoluciji in diktaturi, ki jo prevzame v roke proletariat.
Ljenin je veliko računal na svetovno vojno, da bo vse človeštvo pritirala do revolucije. Toda to se ni zgodilo, ker v drugih državah pač ni bilo v ozadju tistih revolucionarnih moči, ki so delovale v Rusiji. Ni ostalo torej drugega kot organizirati take zarotniške sile tudi za ostali svet. To je bila III. internacionala, svetovna revolucionarna organizacija, ki jo vodi eno jedro in ki naj bi po vsem svetu zanetila tak požar revolucije, kakor se je razdivjal po Rusiji. V razpravi o brest-litovskem miru ie Ljenin zelo jasno in dokaj pravilno dejal: »Naša revolucija je brez upanja izgubljena, če ne pride za njo svetovna revolucija.«
Ljeninova III. internacionala je bila ljubljenček takratne sovjetske skrbi in nege. Bila je glavni štab vseh odsekov ali sekcij, tudi ruske, in glavni organ ruske oktobrske revolucije. Vse to je izšlo iz Ljeninovega pojmovanja o brezupnosti ruske revolucije, ako ne bo kmalu svetovne revolucije. Ljenin je namreč kot prekanjeni žid čisto pravilno slutil, da se bo komunizem mogel vzdržati le tedaj, če bo povsod, da nihče ne bo mogel več ne videti ne vedeti, kako se prav za prav živi
P« opozarjamo odseke <1a storijo vse, da »e ho Izleta
m , /enou, "delilo P« možnosti vso članstvo.
Takoj po tekmah priredi Koroško okroiie r Starem trgu smučarski tečaj, ki bo Hajal od 8. do M. januarja Tečaja se lahko ndeležiV tudi čla.nl odsekov IX drugih okrožij. StroSki so predvideni za ve« teden na ,0 din. Prijavite se takoj Koroškemu okrožju
na naslov: Konc&nik Ljubo, Guštauj—Kavne.
*
Zagorsko Fantovsko okrožje priredi začetkom Januarja 1040 v Zagorju smučarske tekme. Tekme so namenjene predvsem članom zagorskega okrožja zelo rtobrodoSti pa nam bodo tudi bratje i; dru,,ih okroilj kot tckmova<c\ izven konkurence. Zaradi trenutno neugodnih snežnih prilik objavimo dan tekem in točen program naknadno. Pač |ia prosimo mt vseh tekmovalcev (tudi onih Izven konkurence) takojšnjih prijav, ki jih je poslali na F. O. Zagorje ob Savi.
Mariborsko okrožje ZFO. ltazpis smučarskih tekem. ki bodo ob priliki podzveznib smučarskih tekem pr Sv. Lovrencu nn Pohorju dne fi. iti 7. januarja, velja tudi z« okrožne smučarske tekme, dani mariborskega okrožjn. ki se bodo udeležili podzveznih tekem, bodo ocenjeni tudi za okrožni prvenstvo. Prvaki posameznih disciplin bodo od okrožja prejeli lične diplome
Od vseh je živ in svoboden samo se - Stalin
Nobeden od njih ni ustvaril sreče ne sebi, ne bližnjemu
brez komunizma ali izven komunizma. Kakor hitro tega edinega in enokopitnega življenja ni, je komunizem izgubljen tudi tam, kamor ga je zase-dila prva revolucija, v Rusiji, ker prej ali slej se bo ljudstvo ogledalo po življenju na drugačni osnovi, ne komunistični. Zato je pod Ljenmom veljalo: vse za III. internacionalo, ki bo zanetila komunistično revolucijo po vsem svetu in vzpostavila diktaturo proletariata in tako rešila Marxov nauK propada. Za III. internacionalo se je moral dobiti denar, .eprav ga doma ni bilo niti za sol. ... uLJ?xnin.ovl smrti se je med preostalimi voditelji boljševizma razvnel spor glede nadaljnega dela Mnoge skupine so se slednjič podelile v dva tabora katerih enega je vodil Trocki, drugega pa Stalin. Trocki ,e vztrajal na smernicah, k? jih je dal Ljenin: svetovna revolucija, svetovni komunizem, sicer se bo komunizem v Rusiji - blamiral. Stalin pa je stal na stališču, da je treba najprej izgraditi komunističen red v Rusiji sami in ga izpe jati do vseh podrobnosti, da bo zgled in privlačna sila vsemu svetu, glede tiste svetovne revolucije pa, kakor že bo. V komunistični stranki je Stalin izvojeval ta boj v letu 1927, v kominterni pa dve leti pozneje. In takoj ie začel izvajati svoj program v Rusiji sami: začela so se čiščenja in nihče ne ve, kje se bodo končala.
O usodi ustanoviteljev III. internacionale bi se dal pisati roman, ki bi bil najbolj razgiban in napet. Ustanovni kongres je bil v razdejani Moskvi, po kateri so se še vlačili sledovi državljanske vojne, kjer je vladala lakota in neskončna beda, kjer je človek človeku že postal volk, da bi si ohranil golo življenje. V tem ozračju sanja LJe?'?> ki J®,?arV Zlvel vojaške aprovizacije, o srečni človeški družbi, do katere bo prišla v Ru-S'J' in P°, Ysem s/etu po tem razdejanju in krvi. Med udeleženci kongresa pa že ni iilo tistih na katere je Ljenin v Evropi največ računal. Toda
ČJJ tV inJeg°Mh- b0J,nih saniah "i motilo. -Karel Liebknecht in Rosa Liiksemburg sta bila
malo prej v Nemčiji umorjena. Njihova smrt e plavala nad kongresom kot težka grožnja, kot navijala	internacionale, ki se je usta-
Nemčijo je zastopal neki Albert - za tem imenom se je skrival Karel Radek. Ce je Ljenin hotel, da bo na ustanovnem kongresu III. internacionale, ki mora zanesti revoluciji po vsem svetu zastopana tudi Nemčija, je moral njenega zastopnika vzeti naravnost iz svojih vrst
ToI^Ph16 ,n.,pred ude'ež"ci brez sramu pokazal, da je na kongresu zastopan skoro ves
sojen na dolgoletno prisilno delo - zaradi troc-kizma in zaradi njegovih posktišanih zvez s hitler-jevsko Nemčijo, na podlagi obtožbe, ki jo je se-stav.l in zbral Jagoda. Radek je bil pozneje sicer »pomiloščen«, toda oglasil se ni več.
Na isti način ie dobil Ljenin za ta komrres i zastopnika za Balkan. Bil je Rakowsky, najdrznejši Ljeninovih sodelavcev, kateremu edinemu ie mogel zaupati nalogo, da odide na Balkan in
tam znosi grmado za komunistični požar. Tako je na kongresu zastopal Balkan, preden ga je videl, po Ljeninovih načelih o demokraciji, oziroma diktaturi. V resnici je odšel na Balkan, kjer se je na vse mogoče načine izvijal ječam in obsodbam in vse mu je šlo še po sreči, dokler se ni vrnil nazaj v deželo prvega komunizma, v Sovjetsko Rusijo, kjer so ga prijeli bolj zares: obsojen je bil na prisilno delo in od takrat je izginil z odra komunističnih igralcev. Šel je nekako podobno pot kot Radek, ki je tudi odpotoval v Nemčijo z isti mnamenom, da bi nadomestil Liebknechta. Nemške oblasti so ga iskale s pomočjo fotografij in velikih letakov. Nekoč se je Radek sam uvrstil v gnečo radovednežev pred tak plakat z njegovo sliko in je dejal: »Takega lumpa bi morali ustreliti!« Stalinova GPU ga je poiskala bolj zares; ko se je vrnil v Sovjetsko Rusijo, ga je čakal že Jagoda z obtožnico, češ, da m bi! zvest komunist. Tako sta izginila zastopnik Nemčije in Balkana.
Italijo je zastopala gospa Balaban. Ta je umrla, preden jo je doletelo kaj hujšega.
Kot zastopnik Ogrske je prisostvoval kongresu komisar propadle revolucije R a ko s i. Leta 1927 so med voditelji nekdanje ogrske komunistične stranke žrebali, kdo bo šel nazaj v domovino, da znova poskusi zanetiti komunistično revolucijo. Žreb je zadel Rakosija. Odpotoval je in kmalu po povratku v domovino so ga zaprli in od takrat o njem ni več slišati.
Francijo je zastopal kapitan Jacques Sa-doul, ki je bil poslan v Rusijo s svojo vojsko, da bi pomagal ustaviti boljševiški val. Kmalu pa
—- ------------------ je moral najprej odsedeti
kazen, na katero ga je obsodilo francosko vojaško sodišče, nato je bil odpuščen in od tedaj se ne meni več ne za politiko ne za kominterno.
Poljsko je zastopal neki Unschlicht, ki je kmalu po kongresu umrl naravne smrti.
Kot zastopnik Ukrajine je sedel med lezenci kongresa Skripnik, soustanovitelj Lje-mnove stranke in pozneje dolgoletni predsednik sveta ljudskih komisarjev za Ukrajino. Pred nekaj leti ie ušel ječi — s samomorom.
Nizozemsko je zastopal Wijnkoop, ki je pozneje v domovini ustanovil lastno stranko, vodil obstrukcijsko politiko in slednjič zašel v pozabnost.
Ruske boljševike so zastopali Ljenin, Obo-Ienskij, Zinovjev, Trocki, Stalin in Buli ari n. Naravne smrti sta umrla le Ljenin in Obolenskij, Zinovjev je bil ustreljen, Trocki živi v izgnanstvu, Buharin je v ječi. Od vseh ustanoviteljev III. internacionale je ostal pri živ-Ijenju in na »svobodi« le še Stalin. Vsi ostali, pa kolikor niso ušli iz obsega sovjetskih oblasti, so bi ; ali ustreljeni, ali so se sami končali ali pa so bili obsojeni na prisilno delo. Nobeden od njih pa ni ustvaril kaj velikega, če izvzamemo Stalina, ki je izvede! že nekaj velikih — čiščeni.
54 letni samec
M Bel kot nočni Čuvaj ali paznik. Ponudbe v upr. »£lov.« pod »Zvest« 20102
Samostojna gospodična
leče elužbo v boljši go-■tllnl ali restavraciji. — Naslov ▼ upravi »Slov.« pod IL 20.255.	(a
Prodajalka
■anoeljiva, prosi namert-tev. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca.« pod •t. 20078.
Trgovsko zastopstvi
»prejmem v manufaktur-ni alt kaki drugI stroki Vpeljan sem r Sloveniji tn delu Hrvatske banov Ponudb« upravi »Slov.« pod »Zastopnik« 8t 20217.
V malih oglasih velja vsaka beseda t din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. - Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petltna vrstica po 5 din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
prlloiltl znamko.
Učenko .
sprejmem v trgovine B
mešanim blagom. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Poštena« it. 20186.
Vajenca
ca sedlarsko obrt, sprejmem. Nastop takoj po novem letu. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Priden« it.
20090.
Prodajalka
pridna, poštena, ■ «dtlč-nlm spričevalom — teli službo v krščanski trgovini. — A. M., p. Brežice it. 82, ob Savi.
Moški
▼oJaSCtne prost, 198« Slu« bo kot skladiščnik ali •Učno. Naslov v vseh po slovalnlcah »Slov.« pod it. 20137.
Gospodična
■ dobrimi letnimi spričevali, Išče službo k otrokom. Ponudbe ▼ upravo »Slov.« v Mariboru pod »Perfektno nemško« 1693
Zelezostrugar
■ veCletno prakso ta dobrimi referencami, lsče delo. Ponudbe poslati ▼ podružnico »Slov.« ▼ Celju pod »ltre »Strugar« it. 10148.
Kuharica
poStaci«. varčna, teM ■ poslenja od sjutraj do treh popoldne. Plača ne-ebvezna. Ponudb« upravi »Slovenca« pod »Starejša« It. 80305.	(a
Trgovski pomočnik
poanu fakturne ln mešane stroke, dobra mlajša moč, veš« nemščine, želi namestitve. Ponudbe upravi »Slovenca« v Mariboru pod »Dober prodajalec 1721«.	(a
Mizarski pomočnik
vojaščine prost, vajen vseh del, imožen kavcije, lif® stalno službo v kaki tekstilni tovarni, pivovarni ali kakem drugem podjetju, ki rabi mizarsko moč. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Pošten« št. •0045.
Trgovska pomočnica
mlada, simpatična, predvsem pridna ln poštena, neomadeževane preteklosti, želi namestitev na deželi, najraje takoj ali pozneje. Vešča trgovine mešanega ln manufakturnega blaga. Naslov pove uprava »Slov.« pod »Poltena ln pridna« 20034.
Mesarskega vajenca
zdravega ln čvrstega takoj sprejmem. Ponudbe pod značko »Priden ln pošten« na upravo »SI.« it. 8081 (.
Restavracijska kuharica
zmožna, se sprejme za takoj na Gorenjsko. Plača po dogovoru. Pismene ponudbe v upravo »SI.« pod »Stalno mesto« 20176
Verzlrane potnike
za obiskovanje privatnikov ln trgovin sprejmem. Ponudbe na upravo »SI.« pod »Sezonski artikel« št. 80195.
Vajenca
sa slaščičarsko ta nedl-
Carsko obrt sprejmem. •
Stanovanjo ln hrana v hiši. Slaščičarna StarlJ, Krško ob Savi.
Kroj. pomočnika
za velike kos« sprejme r stalno službo »Gentle-man« krojaštvo. Kosi A Stuhec, Maribor, Cankarjeva 1.	(b
Učenko za trgovino
z mešanim blagom sprejmem. - Martin Korošec, Sv. Lovrenc na Dravskem polju.	(v
Vajenko
z meščansko šolo, zdravo ln pošteno, sprejmem v špecerljo. - Za hrano ln stanovanje mora pomagati v gospodinjstvu. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pridna« 20.288. (v
Slu/bodobc
Kolarskega pomočnika
sprejmem takoj. Debeljak Frana, Prlmskovo, Kranj
Pošteno dekl«
vajeno vseh kmečkih M, takoj sprejmem. Kl»m«n«. Zg. filška 68.
Izurjeno pletilj*
sprejme takoj ■ stalno del* Cilka ZaJ«, G rablje pri Domžalah.	(b
Kravar in hlapec
h konjem, poštena, tr«s-na, pridna ln zanesljiva, stara 35—40 let, se sprejmeta, Plača po dogovoru. Pismene ponudbe upravi pod »Kravar ln hlapec« št. 10.235.	(b
Postrežnico
samsko, srednjih let pošteno, zmožno ln revno, doma na Kodeljevem ali v Štepanji vasi — Iščem. Zglasltl s« popoldne. Naslov v upravi »Slovenca« pod it. 10. 154.	(b
Postrežnico
Iščem za dopoldanska ure. Rimska cesta 10, I. nadstropje, levo. Oglasiti se dopoldne.	(b
Postrežnico
polteno ln snažno sprejmem za gospodinjsko delo za ve« dan. Naslov v upr. »Slovenca« pod Stev. 20311.	(b
Hmelovke
lep« I do 8 m kupujem vsake množino po najvišji eenl. Ponudb« na: Krušič, 2alec.	(k
Vsakovrstno ZiatO
srebro ln briljnnte kupuje vsako količino po najvišjih eenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 8.
Rabljeno olje
kupujem. Vzorce poslati na ing. MIlan Hmelj — Radeče.	(k
Denar ob Novem letu
dobite, £« očistite podstrešja In ropotarnice ter nam prodaste staro že lezje, kovine, peči ln drugo. »Metalla«, GOFposvet-ska 1«, tel. 32-88. (h
Cunje
krojaška odrezk«, star papir, tekstilne odpadke ter ovčjo volno, govejo dlako (arovoo) — kupi vsako množino Arbelter, Maribor, Dravska li.

•I«
Dve lončeni peči
prodam. Zaloška e. 84/1.
Krompir
po dtn 1.25 nudi Sevar A Komp., Ljubljana. (1
Singer entel stroj
ln levoročnl čevljarski proda Jekovec, Studenec št. 16, D. M. v Polju. (1
Kupujemo
obrabljene tub« sobnih past potom drogerlje Gregorič, a stare pločevinaste konzerve, medenino, bron, cink Itd. direktno Rupena - Lutz v Slškl. — Staro železo tudi.
Prodamo šivalni stroj
ter učimo pol leta brezplačno šivanje. »Julija-na«, Gosposvetska 11. (1
Več vagonov
prvovrstnega sladkega sena, lastni pridelek, proda Jos. Klrblš, Celje.
Zahvaljujemo SC našim cenjenim odjemalcem
in poslovnim prijateljem za zaupanje in naklonjenost v preteklem letu
in voščimo VSCUl ZDRAVO, MIRNO, SREČ-
NO IN USPEHA POLNO NOVO LETO 1
Priporočamo se tudi v bodoče!
EndiDuol • £|ubl|iiita
Dalmatinova ulica 13
(poleg hotela ŠTRUKELJ) Te efon 33-63
Radio aparati, pisalni, računski stroj! itd. Parker nalivna peresa I Mehanična in radio delavnica I
Krznen plašč
dobro ohranjen, poceni proda Promet, nasproti Krlžansk« cerkv«. (1
Kovaški meh
transmlsljske dele, sraCnt kompresor, veliko telez-no peč za delavnleo ali skladišče proda Toman -ResIJeva ceBta 30. (1
Dobro idočo mlekarno
oddam za 4600 din zaradi selitve. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 20194.
Frizerji - pozor!
Zaradi odpotovanja prodam dobro uveden brlv-sko-frlzerskl salon. Cena nizka. Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Eksistenca« št. 20169.
Iščem
inojitn mehanlkarja ta
ključavničarja ■ obrtem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« 10309,
Prodajalko
mami fakturne ali meflane stroke, Bprejmem takoj ali pozneje. Ponudbe r upravo »Slov.« ptd »Gorenjsko« št. 20176.
Boljše dekle
ki »na perfektno kuhati in likati, iščem poleg sobaric« za Kranj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Zaupljiva« St. 20218.

Vajenca
M Je dovršil štiri razrede meščanske šole ali gimnazije In ima veselje do trgovine, sprejme trgovina v LJubljani. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vesten 60« 20.258. (v
Vajenka
18 letna, s 3. razredi me-Ičanske šole, Išče mesta V trgovini (frizerski salon), tudi na deželi. Naslov : Novak, Kočevje — Opekarska cesta 23. (V
Kuharica
srednje starosti, pridna, poštena, popolnoma samostojna za boljšo trgovsko hišo na Gorenjskem - se takoj sprejme. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Zmožna« it. 20088.
Služkinjo
ki sna popolnoma stojno dobro kuhati ln opravljati druga hišna dola, sprejmem k boljši družini. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 20198.
Portir in šef reccpcie
strokovno naobražen ter zmožen modernih Jezikov star 30—40 let, se sprejme v prvovrsten hotel v večjem mestu. Ponudbe s prilogo slike ln popisom službovanja ter navedbo pogojev. Je poslati upravi »Slovenca« pod »Portir« It 1082*. (b
m m arecao ia	
aspetao	
■ovo	
leto	piv
1440	rsSU
JUH	
ZdctoižEsn
tiskamo
d. x o. &
Ifu&fjraa
Tyrševa 17
.Telefon 30-67
Agilna korespondentinja
perfektna, vešča v nemškem. srbohrvatskem ln slovenskem Jeziku — se sprejme. Ponudbe upravi pod zn.' »Služba Kranj« št II. 298.	(b
Kalane hrastove doge
kupujem po ugodnih cenah. Sodarstvo Sulzer, Maribor, Vojašniška t.
Pošteno dekle
čisto, zdravo, vajeno samostojne kuhe ln drugih gospodinjskih del, sprejmem. Naslov v upr. »SI.« pod St. 20174.
Avtogenskega varilca
izurjenega, ki mora zlasti dobro znati zavarivatt sivo litino ln podobno — sprejme velika tekstilna tovarna v dravski banovini. Ponudb« v upravo »Slov.« pod šifro »Varilec« it. 10164.
Perfektno kuharico
in natakarja (natakarico), pošteno, zanesljivo ln solidno moč, Išče hotel Central, Kraplna, s nastopom 1. januarja 1940. Prednost mlad« Slovenk«. — Ostalo po dogovoru. Oglasiti sa osebno ali poslati ponudbe na Franjo Ptl-čar, Kraplna.
novosti In norosti	_ __ _ _
poslušajte z našim RADIO APARATOM
Tehnik DOiiiai, Lfnbijana, nikiosicera zo
Pisalni stroj
rabljen, dobro ohranjen, s dvobarvnim trakom — kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod 20.199.
Srebro, drage kamne
in vsakovrstno
Zlato kupuje
po najvišjih eenah Jos. Eberle, LJubljana ryrseva 2
(palača hotela JSlom")
Moške srajci
kravate, nogavice, roka vlce, spodnje hlač«, iale vedno najceneje pri I. Tomšič, Sv. Petra cesta St. S8.	(1
Kupim
dobro »hranjene Ipeeo-rljske pulte ln stelaže. Ponudbe r upravo »SI.« pod »Stelaže« št. 20177.
Vsakovrstne
zlato kupuje
pe najvišjih cenah CERNB, Juvelir, LJubljana Wolfova ulica St B
Kune, veverice
plačujem posebno dobro. Kupim tudi vso druge kože. Zdravič, Ljubljana, Stari trg 30.	(k
Plačam najvišje cene
za dihurje, kune, zajce in veverice. Franc Wal-ner, preparator, Slovenska 18, Maribor.	(k
staro ilfiio, iluto zobovje
In srebrne hrone
kapajem po najvišjih eenab A.KAJFRZ
n-fovlr,« . ar.ml I- .1
preolina deluvniea sa
popravila vsakovrstnih ar
Ljubljana, Miklošičeva 14
^Priii^
koks, drva nndl I. Pogafnik
Ljubljana, Bohoričeva B
telefon 20-59 PostraSba brezhibno
VINA
za vse prilike naroČite pr;
Centralni vinarni v Ljubljani.
TELEFON STEV. 25-73
1A G E
original Dominicus Remscheid
Izberete najceneje pri
»Jeklo« - Stari trg
WVELEBIT"
olroSki vozički ZAGREB, Ilica St. 55
Najnovejši, do sedaj neviden i model! 7,a 1W3U v sprei-jnlnl in največji trgovini otročkih vozičkov. P rod.i1 7.n (rotovlno. 1'revor. ln omot se ne računa. — Cenik r sil kaml brezplačno. — Izrežite ogla* zaradi naslova.
Smuči
kompletne, z vezav« ln palicami, vdelavo robni kov Itd., dobit« najugod neje pri Izdelovalcu Faj-ferju, Trnovska 15.
Anker šivalni stroji
najnovejši za gospodinj«, šivilj«, krojače, tudi clk-cak, ln malo rabljene s okroglim lolnlčkom od 300 din naprej prodaja Triglav, ResIJeva 1«. (1
Namizna jabolka
bobov«« molaneelj. kg po 1 din, tar orehova Jedrca, k« pe 80 din, razpošilja Clzel Fran« E Vldem-Krlke.
Kompletno trgovino
s kratkim pletenim blagom, prodam na prometni točki sredi Maribora. Nizka najemnina. Cena 20.000 din. Ponudb« upr. »Slovenca« Maribor pod »Trgovina« 1710.	(1
Res poceni kupite
šivalni stroj znamke PhOntx, do sedaj najbolj praktičen sistem, solidna izdelava. Tudi na ugodna mesečna odplačila. Rabljen« stroje vzamemo v račun. — Nova trgovina, Tyrševa (Dunajska) 86.
Poročne prstane
ure, verižice, uhane, kakor tudi očala — kupite zelo ugodno prt Josipu Janku, urarju v Kamniku, Sutna, nasproti farne cerkv«. — Podružnica v Mariboru, Jurčičeva 8.
Najugodnejši nakup
molkih oblek nudi Presker, Sv. Petra o. 14,
Ljubljana.
Frizersko opremo
▼ dobrem stanju, za molki ln damskl salon proda Dobrajc, Rožna dolina cesta II. št. 36.	(1
Krompir
po 1.35 din, od 50 kg dalje, dobite pri Miklavžu pod lemenatom.
Sani tovorne in osebne,
telezno blagaJnot sapravljtvec. prtma harccrj« proda JeloCnlk - Rožna dolina.	(1
mmn\
Lepega bika
18 mescev starega, ptne^
gaverja, llcenclranega —• prodam. Zaje Franc, Ko-ličevo 15, p. Dobt Domžale.	,<1

Trgovino
a mešanim blagom prodam. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Januar« It 80304.	(1
Vino
stare ta novo, večjo količino, naprodaj. Klemen-(Hč-Koprtvlek, Sv. Peter prt Mariboru — Pot na Goro.	(1
Krojaško delavnico
dobro vpeljano, na prometni točki. ■ vsem inventarjem, prodam zaradi odpotovanja. — Pismene ponudbe na opravo »Slovenca« pod »Delavnica« 10.288. (1
Krasna štajerska jabolka
»kanada« ln »voščenka« zopot na zalogi v trgovini
MARTINC
LJubljana, Tyrševa e. 17
Hranilne knjižice
3% obveznice
In druge vrednostne papirje kupuje In plača najbolj«
BANČNO KOM. ZAVOD
MARIBOR Aleksandrova cesta 41
Ureditev premoženja
Poravnave, konkurzne zadeve, odkup in inkaso terjatev, (tudi kmetskih!) nabavo posojil in družbe-] nikov, doblčkanosno i m varno naložitev kapttalaj ureditev uprave in knji-i Rovodstva, bilance, kal-1 kulacije, npravo nepremičnin, nadzorovanje soudeležb, — sploh vse trgorsko-obrtntSke tadere poverite zaupno strokovni pisarni
ZAJC LOJZE
Ljubljana, Gledališka al. 7*
Koruzo
vagonske pošiljke, po solidni ceni, lahko stalno naročite pri znani trgovini
Anton škerbinek
lesna trgovina ln deželni pridelki Donjt Kraljeve« MedJimurJ«
Mreže za postelje
najceneje prt Andlovlcu, Komenskega ulica 14. (I
Podbevšek Filip
trgovska agentura z vrečami
Ljubljana VII., Obirska 4
Gostilničarji, go>tllnl(arka
»ajboljSi nakup dobrih vin dobite pri
Rahne Ivanu, trgovcu z vinom
Moste-Ljubljana, Ciglerjeva 30
Csns ugodne, vzamem kniige Kmettk« v račun. Ugodni kupni plačilni pogoji, Želim ▼sem odjemalcem »rečno in veselo novo leto
Družabnika (-co)
na dobri točkt potreben kapital 20.000 din sa predelavo hiše — sprejme obrtnik. Ponudbe ▼ upr. »Slov.« pod »Siguren dobiček« št. 20125.
Hranilne knjižice
vrednostne papirje
kupujemo
stalno po najvišjih eenah In proU takojšnjemu plačilu.
Rudolf Zore
LJubljana, Gledališka 11.
/eriitbe
Zidar
hišni posestnik, poroči gospodično z gotovino. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zidar« 20.248. (ž
Gospod
ki ima čisti donos kot uradniška plača, poroči kuharico, trgovko ali jt-stilnlčarko. Le resne ponudbe v upravo »Slov.--pod »Srečna« št. 20156.
Mlad trgovec
a velikim, novourejtnlm trgov, poslopjem poroči gospodično s primerno doto. Katera Ima veselje do trgovine ln lepega doma, naj pošlje ponudbo s sliko upravi »Slovenca« pod »Edinec« St. 10196.
Fant
s stalno državno službo v LJubljani poroči gospodično, kmečko, izobraženo, z doto. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Dobra gospodinja« it. 20317.	(ž
Trgovec
s trgovsko hišo ln gospodarskim poslopjem v vrednosti 600.000 din, v prijaznem kraju Štajerske, poroči gospodično do 32 let, z doto, zaradi povečanja obrata. Ponudbe s sliko, ki se diskretno vrne, poslati upravi »81.« pod »Doher mož« itev, 2019T.

SLON SAMBO
(213) Fanta sta najprej dobila pošteno jedače, in medtem se je mož odločil, da pojde v sultanovo palačo, kjer bo povedal, da sta pri njem dva fanta, ki bi nemara mogla pojasniti, kako sta si nakopala to nadlogo. Pretaknil se je skozi kaktejevo mejo in se je slednjič prerinil do vhoda v palačo. Upal je, da bo prejel visoko nagrado za svoje sporočilo.
(214) Stražarjem palače je pripovedoval o svojih dveh gostih in ti so to sporočili dvornim slugom in dvorjanikom. A sultan toliko, da ni vse ven pometal. Se so jim udje šklepetali od strahu, ko so pravili, da jih je sultan nagnal, rekoč: »Tako! Se več ušes! Izginite !<
štirisobno stanovanje
vsem komfortom oddam Dolenjska cesta 33. (C
Majhna parcela Krasna sončna parcela
Stavbne parcele in hiše
naprodaj. - Polzve b« v Vlžmarjlh it. 46.	(p
Opekama
dobičkonosno podjetje pri Mariboru, naprodaj. Maribor, Bctnavska cesta 1.
naprodaj v Spod. SiSkl. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 20.284.	(p
Hiši
v Novem mestu alt Kan-dljl kupim. Cena do 80 tiso« din. Naslov v upr. »Slovenca« pod 20.271. (p
Hišo
r predmestju Ljubljane do 70.000 din, tudi z obveznostmi, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 20.260.	(P
Enodružinsko hišo
z vrtom, pripravno za trgovino ali obrt. prodam ob banovinski cesti. Peter GrCar, DragomelJ 10, p. Domžale.
Krasna stavbna parcela
za rimskim zidom, IISS m1, vrtno obdelana, ograjena, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20040.
Ima v prodaji vsako hišo, prostor ln vsako vilo, kt je v prestolnici resno naprodaj. Ima organizacijo za upravljanje ln nadzorovanje hit.
Dvodružinsko hiša
nova, z lepim sadnim ln zelonjadnlm vrtom, v dobrem stanju, naprodaj v bližini Kranja. Naslov v upravi »Slov.« pod 20171.
Srečno 1940!
Za nakup ln prodajo posestev, hli, vil, parcel, gozdov — Be obrnite na Realitetno pisarno, Ljubljana, Gosposvetska 3-1.
Šeststanovanjska hiša
enonadstropna, z gospodarskim poslopjem, z vrtom aH brez vrta, zaradi selitve ugodno naprodaj r trnovskem predmestju v Ljubljani. Polzve so: Mala čolnarska ulica 4.	(P
Za dokončanje
večje stanovanjske hlSe (pod streho, dvonadstr., 12 stanovanj, davka prosta, rentabilna), v pro metnem mestu, Idealna lega, lSčem sodeležnika, cventuelno Jo prodam. -Vprašanja na: SI. Meše, Ljubljana 1, poštni predal 219.	(P
Enonadstropno vilo
krasno, novo, najfinejše Izdelave, dve stanovanji centralna kurjava, plin telefon, kopalnica, tri terase, ves konfort, hala, zimski vrt, sončna lega, cca 1770 m' vrta, 3 mi nute od tramvaja, 12 ml nut od glavne poŠte prodam. Hipoteka. - Po nudbe upravi »Slovenca pod zn. »Cena 790.000 g t. 20.274.	(P
T LJubljani ugodno naprodaj. Dopise na upravo »Slovenca« pod »Krasna parcela« 20.270.	(p
Palača
nova, davka prosta, v strogem centru, z velikimi lokali ln sodobnimi stanovanji, ki imajo luksuzne postranske prostore ln udobje, ki mora zadovoljiti najbolj razvajene stanovalce. Zgradba Je poBebno masivno zidana kot malo katera druga. Ima osebno ln tovorno dvigalo, dragoceno pročelje, nadstropno kurjavo, mnogo marmorja ln drugega luksuza. Dohodek te edinstvene palače ca 380.000 din, toda zaradi nujne prodaje Je cena samo 3,1C0.000 din ln prevzem majhno hipoteke. To je najcenejši vseh večjih objektov.
Palača
Hišo z vrtom
15 minut od dolenjskega kolodvora, prodam. Naslov v upravi »Slovenca«
pod it. 20.263.
(P
Na Bledu naprodaj
zaradi starosti lastnika lepa vila z vrtom po zelo ugodni ceni. Ponudbo v upravo »Slov.« pod »Krasen domek« it 10121.
Hišo ali posestvo
kupim. - Ponudbe z opisom ln navedbo cene na upravo »Slovenca« pod zn. »Takojšnje plačilo« St. »0.25».	(p
Parcele
raznih velikosti tn ee«, zraven tramvaja ln nove gimnazije, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod It 20.247.	(P
Parcelni kompleks
cca 4000 m', na prometni točki v mestu prt glavnem kolodvoru, naprodaj po 350 din m1. Polzve se telefon 48-83 ali 24-09. p
Lepo vilo ali pension
na Gorenjskem, 1 uro do Radovljice ln 1 url peS do Bledo, 11 sob, garaže, gospodarsko poslopje ter elektrika ln vodovod — takoj prodamo. Ponudbe poslati v upravo »Slov.« pod šifro »Pension« 19956
Vnajetn
IŠČEJO:
fflajhno skladišče
v sredini mesta iičemo za takoj. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takoj« it 20.295.	(m
ODDAJO:
Lokal in stanovanje
ao frizerja, oddamo takoj v najem. — Informacij«: »Slograd«. Vrtača «.
Dvosobno stanovanje
vsemi pritikllnami oddam. Tyrieva »3. (6
dvo- In trisobno s kopalnico takoj oddam pri postaji Tezno - Maribor — Ptujska cesta 33.	(č
Trisobno stanovanje
manjše, oddam na Mlrju. Vprašati: Tavčarjeva i, I. nadstr.	(č
Trgovski lokal
oddam v najem. Simon. Krtina, p. Dob pri Domžalah.	(n
Moderna nova vila
enonadstropna, z lepim, ograjenim vrtom, poceni naprodaj v LJubljani na Kodeljevem. VpraSatl v trafiki pri lesenem mostu pri Kormellčonkah. (p
Boljšo vilo
nova, prosta davka, v najlepšem in najuglednejšem centru prestolnice. Palača Je masivno zidana z betonskimi konstrukcijami ln luksuzno opremljena. - Stanovanja Imajo etažno kurjavo, tekočo toplo vodo, vzidane kadi, vzidane Štedilnike, osebno dvigalo, velike terase, lmpozantno fasado Itd. Zaradi poslovnih razmer ln potrebe se proda mnogo pod ceno, ki se danes za podobne stavbe zahteva Dohodek 210.000 din, cena 2,300.000 din, od katere so odbljo hlpotekar-nl dolg.
Imobilija
Knez Mlhailova ul. it. 17
mezanln Telefon 26-167 ln 18-100
udobno, donosno, ln stavbi Sče ob parku ln centru takoj prodam. - Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Lljubljanskl« 20.265. (p
Pekarno
dobro vpeljano, takoj oddam v najem. Za odstop je potreben kapital. Ponudbe upravi »Slovenca«
pod »Pekarna« 20.241. (n
'
Lokal
Brivski In frlzorsM salon oddam v najem v okolici LJubljane, na lepi točki. Naslov v upravi »Slovenca« pod it, 2030C.
Kupimo
ponslon ali gostilniško posestvo v kopališkem, letoviškem aH zimsko-Sportnem kraju. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Strokovnjak« St. 20130.
Pension z gostilne
v lepem prometnem kraju Gorenjske, v nepoered nI bližini Bledo, oddamo v najem s 1. majem 1940 Ponudbe v upravo »SI.« pod ilfro »Pension« 19966
Mehanična delavnica
s stanovanjem, vogalni prostor, v Medvodah pri glavni asfaltni cesti proti Kranju, se odda ▼ najem. Polzve se v LJubljani, KarlovSka cesto 4, (Batjel).	(n
Krasno parcelo
lepa Južna lega, vodovod, elektriko ln zgrajena nova ograja — prodam na Grubarjevem nabr. brez posredovalca. - Martinec, Trnovski pristan 22.
Gradbene parcele
v gorenjskem mestu — vzhodna Idealna lego — ugodno naprodaj. VpraSatl : A. Mahorčlč, Ljub ljano, Puharjeva 14. (p
Dotrpel je naš ljubljeni brat, svak in stric, gospod
MILAN BENED1K, akademik
po dolgotrajni bolezni na Golniku. — Pogreb bo iz mrtvašnice na Vidovdanski cesti 9 v ponedeljek, dne J. januarja 1910, ob pol 1 na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Maribor, Zidani most, dne 30. decembra 1959.
Žalujoča brata in sestri: An i k a, Miroslav, Mika in Tone z drniinami.
Za pisarno
pripravne Stlrl velike sobe, event. tudi Sestsobno stanovanje s pritikllnami oddam 1. marca 1940 oll prej no Aleksandrovi e, St. 14-1. — Vprašati: dr, Kleser Kari, odvetnik, Maribor, Aleksandrova e. St. 14-1.
itaiiovanja
ODDAJO:
Sobo, kuhinjo, vrt
oddam. Rudnik 7« — ob cesti.	<£
Dvosobno stanovanje
lepo, sončno, v I. nadstr., blizu tromvajo, tokoj od dam. Dolenjsko cesto 81
V Mariboru
odda starejši gospod sta rejsi Inteligentni gospej lepo sončno stanovanje, katera naj bi mu gospodinjila. Dopise v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Sončna lega 1684«,

Srečno novo leto
pri dobrem prejemanju na naših aparatih
želi vsem svojim cenj. odjemalcem;
RAD10" d.zo.z„ Ljubljana
Miklošičeva c 7. Telefon 31-90
Stanovanje
Stanovanje
tri- ali gtlrlsobno, reno-vlrano ln prostorno, oddam u februarjem. FOg-nerjeva ulic«. 10.
Dvosobno stanovanje
takoj oddam. Cerkvena ulica 11.
Stanovanje
eno- oll dvosobno - tokoj oddom. Poljane it 44 -St. Vid nad LJubljano, (č
Trisobno stanovanje
komfortno, center, oddam s februarjem. — Naslov v upravi »Slovenco« pod št. 20157.
Dvosobno stanovanje
s kabinetom oddam s februarjem ali marcem. -Kopač Stanko, Ljubljana, Vodnikova cesta 173. (č
Stanovanje
lepo, zračno, dvosobno s kuhinjo ln pritikllnami v Stožlcah, oddam s 1. Jan. Naslov v upravi »Slov.« pod it. 10307.	(«
mirno ln zračno, B vso oskrbo za 15. ali 30. Januar Išče gospodična. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Uradnica« 20316. (s
Dvosobno stanovanje
s kabinetom, lepo, par-ketlrano, z vsemi pritikllnami, oddam s februarjem v Tovarniški ulici 25, Most®.
Sobico
sončno In zračno lSčem.1 Ponudbe no podružnico »Slovenca« Jesenice pod »Akademik« it 1020*.
ODDAJO:
Opremljeno sobo
a balkonom ln vhodom s stopnic oddam. Idrijska ulico 1.	(■
Opremljeno sobico
malo, v podpritličju, a »gašperfikom« oddam za 120 din. Elnšpllerjevo 23.
Dve gospodični
oziroma dve dijakinji sprejmem na stanovanje. Naslov v upravi »Slov.« pod it 20.301.	(s
Lepo sončno sobo
za eno ali dve osebi, po3 seben vhod, central, kur-' jovo, souporabo kopalni^ ce tn telefona, oddam Kocenova 6/1, za tobačno tovorno, 1 min. od tramvaja,	(■
n—a—m
Oftrestnfemo vloge
na hranilne knjižice in v tekočem računu z najugodnejšo _ obfestno mero _
Kupujemo
mmmmmimmm^mmmmmamKmmnmmmmm
prodajamo in posojujemo vrednostne papirje. Opravljamo vse posle denarnih zavodov
Dravska banovina
jamči z vsem svojim premoženjem in davčno močjo za naše obveznosti
HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE
LJUBLJANA • MARIBOR • CELJE • KOČEVJE

II
$j|asi>a
nmnAfr* nor * >6**»*
II
OrmMtomk« plolh
llagnrje, plesne, narodna ■
harmoniko in petjem samo
Din la -.
Klavir
dobro ohranjen, starejšega tipa, z zabojem za transport, primeren za zasebnika ln drufttvo — prodam proti takojšnjemu plačilu. — Na ogled dnevno med 18.—11. uro. Vrhovčeva ulica St i-II., desno.
Zahtevajte o»tzpiAiwi MTMOOI
MEINEL«-HEROU) "M:
ilARltiORn 10J
Prodam
»pleh« Instrumentov, noto ln kromatlčno har-tnonfko. Peternel, Sevnica
Harmonij
evropski sistem, 5 oktav, 1 ln pol vrste glasov — proda Tramte, Medvode,
Harmonije in glasovirje
prodaja po zelo nizkih cenah, eventuel. tudi na obroke, prevzame vsa v to atroko spadajoča po pravila solidno ln poceni Brandl, Maribor, lzdelo valnlca orgelj ln glaso-virjev.	(B
Speeljalna lzdelovatnica HARMONIK
JOS. FLE1SS
(pre] F. Lubae in ein)
LJUBLJANA., TyrSeva 81
Klavirje vijoline
saksofone - trompete -harmonike in druga glasbila od šolskih do prvovrstnih instrumentov • strune in vse potrebščine v veliki izbiri in najceneje kupite pri
WARBI®IEK
Ljubljana, Miklošičeva 4 telefon 35-59
Čitajte »Slovenca«
Dober harmonfl
kupi Prosvetno društvo
na Vrhniki.
Lubas harmonike
trtvrstno, trlglasno, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam za gramofon. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 20308.
I
Auto-mofor
i
Priložnostni nakup
Poltovoml ln dobavni avto na oglje, DKW avto ln DKW motor 100 ccm ugodno naprodaj. Jugo-lmport, Kotnlkova 21-11.
Radio aparat
Philips 836 B, baterijski, rabljen, dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod 20155.
Seibt-super- radio
za razvajenega poslušalca, t cevni, T okrožij, t valovne dolžine, po S300 din, modeli 1»4«. — Zastopstvo : Ludvik Ileršlč, LJubljana, Rimska oesta St II.
II ifinLT
Stenografija, strojepisje
8 mesečni tečaj. Začetek Januarja. Trgovsko učlll-SCe Robida, LJubljana, Trnovska ulice 16,
Kupim rabljene motorje
ln dlname za lstosmernl ln vrtilni tok. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »Elektrostrojl« 19.89».
Rabljen stroj
m modeli, za Izdelovanje cementne stresne opeke, kupim. Ponudbe staviti v upravo »Si.« pod »Stroj« St. 20191.
Parni stroj
168 KS, r dobrem stanju, kupimo. Ponudbe s vsemi podatki na naslov: Smol-ka, oglasni zavod. Novi Sad.
Plinski generator
na drva, kompleten, ekonomičen, kapaciteta 200 KS, skoraj čisto nov — ugodno proda Tvornica vagona, Slavonski Brod.
%OVOl PRISTNA LJUTOMERSKA VINA
naročajte le pri
VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU
II
Pohištvo
1
Moderne spalnice
ln kuhinje nudi po nizkih cenah mizarstvo Vel-kavrh, Krakovska ul. 7. Sprejemajo se naročila. S
Vsakovrstno
pohištvo
dobavlja Se vedno po starih cenah v moderni ln solidni izdelavi tvrdka
»OPRAVA«
Celovška cesta M. Sprejemajo se naročila.
Mreže za postelje
Izdeluje ln sprejema rab' IJene v popravilo najce neje Alojz Andlovtc. Gregorčičeva ulica St S (pri Gradišču).
Razprodaja
starega pohištva: Maribor, Zrlnjskl trg it I, pritličje, levo. Na ogled dnevno od 2 do 4. (1
solidno r modernem slogu nudi iz svoje ugledne zaloge
za vsako stanovanje, ter se priporoča za naročila
Lesena zloZIjtva postelja s tapecira ni m madrocem Din 220"—-
Čeme August • Vodnikova 83 • Ljubliana
		i,- ■-(,.■'			•-•'■ ■ V.	
U8BUANSM			HESTNA	H	m R	m
Brana
proizvaja
irrrihtfe: prodaja:
za kuho, obrt hi industrij« za centralne kurjav« in kovaltv« za izolacijo te gradnjo cest za pogon motorjev in n industrijo va« vrste za impregnacijo
Vse plinske taslalacfle Vse plinske aparate
Terana: RESUEVA CESTA 28 • Tel. 43-27 Predajal lokal: NASRE2JE 20. SEPTEMBRA
Telefon 43 26
Speci jalne posteljne mrefe »Patent«, in »primissimo« modroce, otomane, in vso tapetniške izdelke nudi solidno in po nizki ceni tvrdke
Rud.
Radovt
itn I kr- 1*
an
Oblastv. konceslonlrana
šoferska šola
ea poklicne šoferje ln amaterja
L Gaberšček
bivši komisar ea šoferske Izpite Kolodvorska ulica it 41 Telefon 28-21

Smuči
ln smučarske potrebščine dobite najceneje pri Ba-njal, LJubljana, Miklošičeva cesta 20.
Gumbnlce, gumbe, pllse,
monograme, entel, ažur *ino 'n hitro izvrSl
Matek & Hikeš
Ljubljane, FraniMkanska ulica
Vezenje perila, krasne predtiskana žen. roč. dela
Važno za prašičerejo!
Vsakemu, ki redi prasl če, pošljem brezplačno zavitek ln navodilo »Ma-stelln«, ki Je zakonito zavarovan, franco vašo po 9to. Samo s enim polz kusom se boste preprl čall, da dosežete pri po laganju »M a s t e 11 n a« velik uspeh. - Pišite na naslov: Ivan Magdalene, Rače pri Mariboru.
om Križnar
slikar sa kulise in dekoracije, lastni osnutki
St vid H. Lj.
Celuloidne sate
za vrata in „Windfix" zatesnila
za okna in vrata pri:
TeL»-M
Franio Zrnec
Ljubliana. Kopitarjeva 1
/GT'i7\ Zahtevajte e« Vele Ifmniee ta tapecirane pehiltve pttr-fU	IIMO samo a zaščitno plombo	(-H-<v)
STERILIZIRANO

ZA DRUŽNA TOVARNA
STRAŽI5ČE ti KRANJU
Naša Uma Je klglomko oMHsna la steriliziran« na part 115* O, n« dlll, Jebre* maščob« la farmentov. ker J« naSa tovarna opremljena v to svrho ■ najmodsr-
nejšlml stroji In nparalL Odklanjajte «■>• H prepovedanih šnšmatKklb obratov, ker Je slabe la nehigiensko Izdelana, al dezlnfeelrana, vi-sbujs fermente in ima neprijeten duh. V njej
se zaredijo moli ln mrčes. Prepričajte ae pred sakapoml	Naše eene se na]selMae]ie|
Zato zahtevajte same
Itmo * zaščitno znamke
STERILIZIRANO
Inserirajte v ,.Slovencu"!
Vsem svojim poslovnim prijateljem Selim
veselo in uspešno novo leto
DofisUC Rafael
trgovina s surovimi kožami
StraZiSCe pri Kranju - Tel. 50
Kot dosedaj bom gledal tudi y bodoče, da bom plačeval najvišje dnevne cene ter se priporočam za nadaljno naklonjenost
lnica ljubljanska
Je
največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod Dovoljuje posojila na menice ln vknjižbe
Za vse vloge in obveze hranilnice jamči
občina ljubljanska
Lov z letalom
»Na to pa nisem mislil,« reče Jock. »A zares bo ta čas za naju najprikladnejši. Previdna pa le bodiva kljub temu!«
Ko sta stopala po pobočju navzdol in pre-bredla potok, nista opazila žive duše. Pobočje onstran potoka je bilo nagosto poraslo z grmovjem in tako sta dospela na severno stran gozda, ne da bi opazila kako živo bitje razen nekaj zajcev in vran.
»Joj, kakšno opustošenje!« reče Jock, obetane in strmi v gozd. »Če bi meni kdo gozd takole požgal, bi ne bil prav nič manj divji od Grdogleda.«	_ .
»No, požgal ga je P« tvoj prijatelj Red,« pripomnil Tim zbadljivo.
»Prav gotovo nel To je Markovo delol« ga zavrne Jock. »A zdaj naprej! Mislim, da nama kamnoloma ne bo težko najti.« Smukaila sta med zoglenela drevesa. Dež je bil spral pepel v spolzko blato, ki je pokrivalo tla in jima mazalo čevlje in nogavice.
»Nič kamnolomu podobnega ni videti,« reče Tim čez čas.
Jock postoji in se ozira naokoli. »Neko skrivališče mora nekje biti. Poskusiva še bolj na levo! Tam je tisti kos gozda, ki mu je požar prizanesel.«
»Ni mu požar prizanesel, ampak doz ga je rešil,« ga popravlja Tim in mu sledi. Rešeni kos gozda je bil večji nego sta pričakovala, a o kakem kamnolomu tudi tu ni bilo nobenega sledu.	,
»Po mojem, kamnoloma sploh ni,« reče Tim ln rine skozi grmovje. »Red in Marko sta se lahko tudi brez kamnoloma tod skrivala. Če so smaragdi res kje skriti, tedaj so v votlini ob morju.«
Jock pa svoje misli kar ne more opustiti.
»Votlina jc čisto majhna in jaz sem. sam ne
vem zakaj, še vedno prepričan, da mora tudi v gozdu biti neko skrivališče.«
»Saj tudi je!« vzklikne Tim in se tako nenadoma ustavi, da se Jock vanj zaleti. »Samo dva koraka še, pa bi bilo po meni. Le poglej!« Pokaže mu luknjo v tleh, podobno ustju velikega vodnjaka. Bila je okrogla in kakih šest čevljev široka. Obkrožalo jo je grmovje, ki se je nad odprtino stiskalo, tako da je nihče ne bi mogel slutiti, razen če se je skoraj zaletel vanjo kakor onadva. Jock stopi oprezno naprej in pokuka v črno globino. »Pravi pravcati rov. A kako je nastal? Saj vendar nikomur ni moglo pasti v glavo, da bi na takem kraju kopal vodnjak!«
»Pa tudi nihče ni mogel splezati na dno brez vrvil ln za roparja vem, ''a nista imela vrvi s seboj, ko sva jima sledila na obnlo.«
»Torej mora biti tu nekje skrita,« sklepa Jock. »Tim, le verjemi, da sta dragulje tukaj skrila!«
»Morda res, a brez vrvi ne prideva na dno.«
Jock ni odgovoril, pač pa skrbno iskal. Nenadoma je pokazal na grčasto deblo starega gloga, ki je visel nad žrelom.
»Na to drevo je bila vrv pritrjena,« reče odločno. »Glej, da je res lubje obdrgnjeno.«
Iskala sta naprej in tedaj je Tim za vpil: »Jo že imam!« in izpod gloga potegnil debel zvitek vrvi.
»Živijo!« vikne Jock in si ogleduje vrv. »Saj je pravcata lestva iz vrvi! Pritrdiva jo in spleza j va v rov!«
»Le, jaz pa pogledam malo naokoli,« reče Tim previdno.
»Prav, pa tudi po Finchu se ozrl, če je že tu!«
Tim oblezo gozd, Jock pa razvije konop-6asto lestvo. Ko se je Tim vrnil, je bila že privezana za deblo.
»Zrak je čist,« poroča Tim. »Nikjer niko-rar, tudi o Finchu še ni sledu. Ali pojdeš ti v
rov?« Vedel je, kako zelo rad bi šel Jock. »Dobro, ti 9tvar oglej, jaz bom pa stražil. A bodi oprezen, bratel Rov je videti nevaren. Luč
imaš?«
»Žepno svetilko hi nekaj nžigalic. Sicer
bom pa itak liitro opravil. Tim, glej, da dobro napneš svoje oči in takoj zažvižgaj, če kdo pride!«
Zavihtel se je na lestvo in se je jel spuščati v rov. Lestva se je zelo majala, a Jock se za to ni zmenil. Zdaj je tudi prižgal svetilko in Tim je v njeni svetlobi presenečen zapazil, da so stene bele. Površina gozda je torej bila peščena, nižje spodaj pa iz trdnega apnenca.
Tim se je oprijel gloga in gledal v rov, ki je bil spodaj širši nego zgoraj. Podoben je bil veliki steklenici. Globino je Tim cenil na štirideset čevljev. Vedel je, kako je Jock brez nesreče priplezal na dno in stopil na trda tla. Tedaj je Jock svojo svetilko dvignil in ves rov osvetlil.
»Ali kaj vidiš?« vpraša Tim.
»Neki rov, ki drži v južni smeri,« pride odmev Jockovega glasu, votlo doneč iz globin. »Dragulji so tamkaj, le verjemil Stopim pogledat.«
»Bodi previden!« rreri Tim. »Morda je
strop zanič.«
I'im je iz svinčenih rudnikov v Waleeu vedel, kako je z rovi, zato ie po pravici svaril, toda Jock ga ali slišal ni ali pa se za svarilo ni zmenil: stopil je v vodoravni rov in luč je izginila. Takoj nato je nekaj zabrstelo in votlo udarilo, ob tla.
»Jock!« je Tim od groze kriknil, a nihče mu ni odgovoril. Kot bi trenil, se je pognal na lestvo in z blazno naglico šinil po rovu navzdol.
26. Miške v pasti.
Dvakrat je Tim trdo butnil ob steno rove,
a se za to še zmenil ni. Usta so mu bila suha in bil je kar bolan od groz«.
Kar' je zagledal na dnu, je potrdilo njegovo najhujšo slutnjo, kajti Jock je ležal zlek-njen na tleh predora, pri luči še vedno goreče svetilke pa je Tim videl, da mu je telo do polovice zasuto z apnencem. Tam je zastokal ob obupa, se vrgel nad Jocka in ga začel vleči izpod groblje.
»Počasi, brate! Rajši spravi z mene to šaro; kakor zdaj delaš, me boš na meh orlrl!«
Tim že davno ni slišal slajše godbe kakor zdaj Jockov glas. Saj mu je bil dokaz, da je Jock še živ. »Joj! Mislil sem že, da te je ubilol«
»Je pa že apnenec preneumen za kaj takega,« se nasmehne Jock. »Kje sem pn mogel misliti, kakšne grde navade ima! Bila je samo plast, ki se je odločila od stropa in me vrgla po tleli.«
Tim je hotel razmetavati apnenec in Jock je bil prost, sicer bel ko mlinar, a nepoškodovan.
»Smaragdi morajo biti tamkajle,« reče hlastno in hoče zopet naprej, a Tim ga potegne nazaj.
»Stoj!« ga rezko ustavi. »Počakaj, da preskusim strop!« Pobere debel kamen in ga zažene v strop, a odletelo je samo nekaj majhnih drobcev, lim pa še ni bil zadovoljen in je še večkrat poskusil, preden je Jocku dovolil »topiti zopet v predor.
»Zdi se, da bo varno,« reče končno. »A stopaj počasi! Nikdar se ne moreš zanesti na strop, ki ni dobro podprt. Daj mi svetilko, da stopim jaz naprej!«
Jock mu ni ugovarjal, ker je spoznal, da se Tim na podzemeljske jame bolj razume. Prehod je bil dosti visok, ni pa se jima trebalo pri-pogibati, stene in strop pa so bili gladki kakor da so jih izklesali pretekli teden. Tu in tam je padel nn tla košček apnenca, ki jima pa ni mogel škodovati.
»Kdo je neki te rove izkopal?« vpraša Jock
Sceic in veselje
nni Vam peinese u letenji Novo lete 1948)
na srečke kupljene v glavni kolekturi državne razredne loterij«
HUPI Pf SREČE" Aloizll Planlnšek
99 W Mala&a^i mfaa^HB	Ljubljana, Beethoi
Beethovnova 14
MIZARSTVO
VENTURINI LUDVIK
1JUBLJANA - BARJE
želi vsem svojim cenj. odjemalcem veselo In SKllIO novo leto
Z:::ZT2 za nadaljnja naročila!
,SLOVENEC", podružnica i Miklošičeva cesta šL 5
Beneški jermeniki, cirkularke, nihalne žage, najnovejše sestave, brusilni stroji. Železni deli k pogonu mlinskih kamnov, zatvornice. Transmisijski deli, kakor osovine, ležišča, spojke, jermenice vseh vrst in velikosti. — Rebraste cevi iz kovanega železa in s prav ugodnim grelnim učinkom.
Strojno podjetje
£t. WiIImann
LJubljana, Slomškova ul. 3 — Telefon 20-55
Elektrotovorna in jamska dvigala, vitli, dvigalne in transportne naprave. Projektiranje in opremljanje žag, mlinov in drugih industrijskih naprav. Vsakovrstna popravila strojev.
Razne ponudbe brezplačno. — Na željo obisk strokovnjaka.
LJUDSKA POSOJILNICA
V CELJU
registrovana zadruga z neomejeno zavezo obrestuje hranilne vloge brez odpovedi po 4*/,, na trimesečno odpoved pa po 5%. — Izplačuje točno vse vloge — stare in nove.
ZAHVALA. Vsem, ki ao nam kakor koli pomagali in nas bodrili ob težki izgubi nepozabnega brata, prečastitega gospoda
Jožefa Žekarja
dekana, nadžupnika in duhovnega Bvetnika v Rogatcn, izrekamo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prevz. gospodu knezu in Škofu dr. Ivanu Tomažiču za izraz tolažilnega sočustvovanja, milostljivemu gosp. kanoniku dr. Ivanu Žagarju, odposlancu knezoškofijskega ordinarijata za vodstvo pogrebnih obredov in za izrečena sožalja, čč. duhovščini dekanije Rogatec in ostali čč. duhovščini za udeležbo pri pogrebu, zastopnikom oblasti, šolskemu upravitelju gosp. Stefanciosi Anionu za lep poslovilni govor, šolski mladini za ganljive poslovilne besede in petje, požarni brambi, pevskemu zboru in godbi. Izrekamo posebno zahvalo za ustmene in pismene izraze sožalja, kakor tudi vsem prijateljem, znancem in ostalim, ki so s svojo prisotnostjo izkazali pokojniku zadnjo čast.
Dr. Franc 2ekar, brat in ostali sorodnfkL
ZAHVALA. Ob žalostni in bridki izgubi moje blage soproge, naše predobre matere, tašče, tete in babice, gospe
Pavline Lovrec roj. Šoštarič
posestnice na Preseki št. 13 pri Središču ob Dravi
izrekam prisrčno zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem. ki ste jo spremili v tako obilnem številu na njeni poslednji poti, vsem, ki so ji lajšali njene zadnje ure v življenju ter jo tolažili v kratki dobi njene bolezni. Posebno pa se zahvaljujem domačemu župniku preč. gosp. Mat. Srša, preč. g. p. L. Božiču, župniku iz Središča ob Dravi za tolažilne besede ob priliki podeHtvc sv. zakramentov za umirajoče, kakor tudi proč. g. Fr. Tkalcu, župniku v pokoju, g. dr. Lojzetu Toplaku in banov, zdravniku g. dr. Alf. Ileisse, ki sta ji tako požrtvovalno nudila zdravniško pomoč. Nadalje se zahvaljujem vsem darovalcem cvetja in vencev, domačemu pogrebnemu društvu in gasilcem, Prosvetnemu društvu in cerkv. pevskemu zboru iz Središča ob Dravi, g. J. Stambergerju, ki je v imenu Narod, prosvete z ganljivi besedami ob odprtem (jrobu vzel od pokojniee slovo, ter vsem, ki so ob bridki izgubi izražali sožalje ter sočustvovali za izgubo blage pokojniee. — Vsem Bog plačaj!
Preseka pri Sredifiča ob Dravi, dne 28. decembra 195».
Žalujoči Josip Lovree ia sorodstvo.
Proti kamnom: žolča, ledvic, mehurja
vzemite zdravilni DUBRAVKA CAI in uspeh Vam je v kratkem zajamčen
1 škatla din 3C—. Dobi se v vseh lekarnah. Proizvaja:
K. F. Labor. Mr. I. Andrifič, lekarnar, Moatar
H.S.br.14.471 25/V 1038
Kmetovalci!
Vse svoje žitne pridelke si boste mleli sami doma, ako si nabavite univerzalni »T U R F A N c mlin.
Samoprodaja:
Sfclan TurnSek
Uuitilana
Aleksandrova cesta St 4
Trajne kodre solidno izdeluje frizerski salon »Pavla«, Celje, Kovaška I.
Seznani
dne 26. decembra 1939 izžrebanih srečk efektne loterije Prostovoljne gasil, čete Brežice
72, 407, 759, 1474, 1856, 2189, 2811, 3416, 3731, 4046, 4429, 4999, 5509, 5872, 6182, 6792, 7256, 7704, 8201, 8631, 9084, 9507, 9912,
186, 443, 810, 1481, 1873, 2204, 2916, 3432, 3743, 4061, 4493, 5097, 5544, 5933, 6203, 6834, 7275, 7715, 8216, 8714, 9132, 9526, 9922.
207, 497, 1126, 1537, 1911, 2261, 2967, 3461, 3774, 4120, 4570, 5136, 5643, 5949, 6252, 6848, 7292, 7718, 8222, 8732, 9180, 9562,
282, 559, 1148, 1722, 1931, 2262, 2976, 3462, 3790, 4243, 4649, 5243, 5736, 6006, 6423, 6938, 7460, 7760, 8236, 8766, 9198, 9607,
290, 602, 1157, 1728, 2048, 2405, 2986, 3471, 3807, 4261, 4700, 5301, 5739, 6018, 6436, 6952, 7490, 7868, 8298, 8799, 9263, 9728,
305, 609, 1252, 1738, 2060, 2422, 2999, 3566, 3914, 4283, 4701, 5350, 5772, 6136, 6596, 7150, 7510, 7922, 8381, 8820, 9307, 9754,
339, 670, 1305, 1742, 2140, 2677, 3038, 3685, 3984, 4362, 4709, 5392, 5799, 6138, 6672, 7200, 7518, 7959, 8569, 8878, 9377, 9815,
348, 709, 1343, 1783, 2177, 2706, 3117, 3698, 3993, 4373, 4848, 5436, 5817, 6151, 6721, 7212, 7587, 8058, 8586, 8899, 9434, 9877,
360,
727, 1443, 1805, 2181, 2774, 3323, 3719, 4045, 4420, 4978, 5461, 5859, 6161, 6739, 7223, 7658, 8084, 8607, 8935, 9501, 9903,
Zahvala
Iskrena zahval« vsem sorodnikom, prijateljem in: znancem, ki so našega dragega očeta, gospoda
Antona Ivanuša
orož. nared. v pokoj« spremili k večnemu počitka.
V Mariboru, dne 29. decembra 1989.
Žalujoča žena ta otroci.
Iiidus
tovarne usnja in usnjenih izdelkov družba z o. z.
v LJubljani
Telefon št 25-28 in 22-73
Vseh vrst gonilnih jermen in specijalni proizvodi za tekstilno industrijo. — Usnje za čevljarsko industrijo ter galanterijsko usnje.
t
Potrtega srca javljamo, da je naša ljubljena soproga, mati, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Negode
po dolgoletni, mučni, Bogu vdano prenašani bolezni dne 24. decembra 1989 ob 6. zjutraj, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu umrla.
Predrago pokojnico smo dne 26. decembra 1939 ob 4. pop. iz hiše žalosti Sv. Petra cesta št. 47 položili k večnemu počitku k Sv. Križu. Sveta maša zadušnica za rajnico se bo darovala v sredo, dne 3. januarja 1940, ob pol 8. v cerkvi sv. Petra. Vsem našim znancem in prijateljem, ki so jo prišli od blizu in daleč kropit, vsem, ki so jo spremili na zadnji poti, in vsem, ki so nam ustmeno in pismeno izrazili sožalje, bodi tem potom izrečena iskrena, prisrčna zahvala.
Ljubljana, 30. decembra 1939.
Rodbini Nrpode - Rntar.
ZAHVALA. Ob bridki, nenadomestljivi izgubi moje predrage žene, gospe
Marije Kočevar roj. Kunst
posestnice v Obrežu št. 80 pri Središču ob Dravi
izrekam najiskrenejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, vsem, ki so ji lajšali poslednje ure življenja ter me tolažili v najtežjem času mojega življenja, kakor tudi vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti. Posebno se zahvaljujem častiti duhovščini, ban. zdravniku g. dr. Alf. Ileissu, zdravniku ormoške bolnišnice g. dr. Ant. Hrovatu za zdravniško pomoč, veleč. g. župniku p. L. Božiču in zastopniku gl. odb. K. z. g. Mart. Mundi za poslovilni, v srce segajoči govor ob odprtem grobu, cerkvenemu pev. zboru za ganljive ža-lostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem za mnogoštevilne izraze sožalja, kakor tudi vsem, ki so sočustvovali ob prerani smrti moje blage soproge. — Bog povrni stotero.
Obrež pri Središč« ob Dravi, dne 29. decembra 1939.
Neutolažljivi Joško Kočevar in ostalo sorodstvo.
Zahvala
Ta vsa sočustvovanja in počastitev izkazana ob nenadomestljivi izgubi našega
nepozabnega
Ivana Magušarja
▼sem najiskrenejša hvala!
Sveta maša zadušnica za pokojnikom se bo darovala v ponedeljek, dne 1. januarja 1940 ob 11 dopoldne v cerkvi Marijinega Oznanjenja (frančiškanska cerkev).
Requiem bo dne 15. januarja 1940 ob 7 zjutraj istotam.
Ljubljana, dne 31. decembra 1939.
Rodbina Magušar
Za Juooslovansko tiskarn« v Ljubljani: lože Kramarii
Izdajatelj: Inž. Jože Sodia
Mrednik; Viktor Centi!