SLOVE Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj 8 gld., za četrt leta 4 gld., sa jedrn mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. PoBamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlStvo in ekspedlelja^v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vrednistvo je v Semenliklh ulicah It. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. J^tev. 43. V Ljubljani, v četrtek 21. februvarija 1895. Letnilt XXIII Izjava slov. goriških poslancev. Goriški slovenski poslanci so na protest itali-janskih poslancev odgovorili z nastopno izjavo : Protest, ki so ga izdali deželni poslanci italijanski dne 13. t. m., bavi se z italijanskimi zahtevami v splošnih izrazih, ne da bi navedel posameznosti ali številke. Zato bodi dovoljeno podpisanim, da odgovorijo na kratko z nekaterimi pojasnili. Bes je, da italijanski poslanci so hoteli za sedaj odpovedati se deželni podpori v znesku 250tisoč goldinarjev, ki se je zahtevala za furlanski tramvaj, proti temu, da bi deželni zbor prosil za omenjeni tramvaj državno podporo 400.000 gld., ki bi šla na račun goriške dežele. Bes je, da so zahtevali za namakanje tržiške ravani „posojilo" 323.000 gld. ter da so bili pozneje zadovoljni s polovico tega zneska, namreč s 161.600 gld., in da Slovenci so bili pripravljeni glasovati za dotični vladni načrt zakona, ako bi se bil premenil v tem smislu, da bi bila dežela oproščena vsakterega „posojila", kar se pa ni zgodilo. Kakor mi reči vidimo, je golo zavijanje trditi, da dežela bi bila oproščena ..posojila", ako mora — kakor se zahteva v tem slučaju — državi vrniti znesek 161.600 gld., ki bi ga dežela prejela od države kot posojilo, da ga dalje „posodi" zadrugi za namakanje ravani. Dolg nasproti državi v znesku 161.000 gld. bi v tem slučaju obteževal deželo. Obtožnica proti Slovencem trdi, da ti so zahtevali ustanovitev deželnega šolskega zaloga, ki bi v kratkem prišel na letnih 200.000 gld. — Opomniti je, da potrebščina deželnega šolskega zaloga, ki so ga predlagali Slovenci, znaša 152.000 gld. in da ta znesek se plačuje že sedaj okrajnim šolskim zalogom. Kdor je protest sestavil, je pa pozabil konšta-tovati, da slovenski zaupniki so bili popolnoma popustili zahtevo glede na ustanovitev deželnega šolskega zaloga, in da vkljub temu ni prišlo do spo-razumljenja. Obtožnica trdi, da Slovenci so zahtevali podporo, znaŠajočo 15% od svote 250.000 gld., katero bi stala cesta ob levem bregu Soče, — ne pove pa, da Slovenci so bili znižali to zahtevo na 15.000 gld. in da v pobot so se zavezali glasovati za drugih 15.000 gld. v podporo podjetju ob Mondini v občini Flumičelski; — kakor tudi ne ;poudarja, da cesta po Soški dolini bi bila enake koristi goriškemu mestu in goriški strani. Obtožnica proti Slovencem pravi pač, da so ti zahtevali, naj jim Italijani dovolijo „vee za slovensko ljudstvo naprošene podpore brez izjeme, med temi 7.500 gld. iz cestnega zaloga, znašajočega 10.000 gld. 5000 gld. za zgradbo ceste v Trento, letnih 1000 gld. za slovensko obrtno nadaljevalno šolo v Gorici, in druge manjše podpore, ki, prištete prejšnjim, dajejo vsoto, več ko dvakrat večjo od one, katero so Italijani za se pričakovali; ne pove pa: da Slovenci so bili pripravljeni deliti cestno podporo 10.000 gld. na enaka dela med Slovence in Italijane, ako bili zadnji predložili utemeljene prošnje te vrste; da v proračun za leto 1895. je bilo sprejetih 10.000 gld. za most čez Ter in 1000 gld. za obrambo bregov ob Soči in Teru v furlanskem delu, ne da bi se bilo postavilo kaj v pobot za slovensko stran ; da Italijani uživajo že od 1. 1885. letno podporo 1000 gld. za obrtno šolo v Gorici, med tem ko Slovenci je še vedno pogrešajo ; da Slovenci so se sploh izrekli, da so pripravljeni dovoliti enake vsote za slovensko in italijansko stran, ako se predložijo opravičene prošnje; da železnica iz Go.ice v Ajdovščino je veliko nujnejša za mesto goriško nego tramvaj čez Sočo. Ni natančna trditev, da Slovenci so zahtevali, da bi imenovali v deželno komisijo za pregledovanje zemljiškega katastra izmed treh člauov dva, ker izrekli so v tem oziru le svojo željo ter pritrdili potem popolnoma misli, izraženi po Nj. vzv. gospodu deželnem glavarju, da namreč 1 člana naj volijo Slovenci 1 Italijani, in treljega oboji po skupnem dogovoru. Slovenci so biii zaznamovali kot skupnega kandidata odlično osebo, katero spoštuje vsa dežela. Slednjič konštatujemo, da narodna vprašanja se niso razpravljala v deželnem zboru in da niso dala ne povoda ne predmeta poskušnjam, da bi se prijazno sporazumeli narodni stranki; zato protestujemo odločno proti obtožbi silovitega prevladanja, težečega na uničenje Italijanov v Avstriji, ki se je zabrusila od italijanske strani slovenskim deželnim poslancem v obraz. Braneč, kakor je naša dolžnost, pravice in narodnost slovenskega ljudstva, spoštujemo vedno po zasluženji pravice in narodnost drugih. V Gorici, 15. februvarija 1895. Alfred grof. Coronini — Anton dr. Gregorčič — dr. Josip vitez T o n k 1 i, zaupuiki kluba slovenskih deželnih poslancev. Kranjski deželni zbor. (XVI. seja dne 16. febr. 1895.) (Dalje.) Ob lltb. uri se zopet prične seja. Poročevalec K I u n odgovarja na važnejše trditve predgovorni-kov. Glede financ se poročevalec strinja z opazkami poslanca Hribarja, poslanec Šuklje pa ni povedal nič novega v tem oziru. Primera Hribarjeva z Ogersko ni umestna, kajti Mažari le nas izkoriščajo, a ko bi bila Ogerska samostojna, godila bi se jej slaba in tudi se bode začela borba med narodi. V narodnem oziru pa pri nas napredujemo, koalicija ne ovira tega napredka. Najhujši nemški nasprotniki spoznavajo, da morajo urainUi biti v besedi in pisavi zmožni v deželi navaduih jezikov. Slovenski poslanci v koaliciji odločno naglašajo narodno stališče in vlada se bolj nanje ozira, kakor preje. Koalicija nam je dala kranjsko gimnazijo in se izrekla tudi za celjsko, in kakor kaže resolucija štajerskega deželnega zbora, so nasprotniki odnehali in uresničil se je rek: BParturiunt montes, nascitur ridiculus mus". Kar se tiče napisov, konservativna stranka ni ugovarjala LISTEK Preipustne slike. Piše Janko Barle. (Konec.) III. ..Komar pa c muho pleše, tralala, Da se zemlja trese hopsasa. Muha si spotakne tralala, Nogo si iimakne hopsasa. Grejo po zdravnika tralala, Sila je velika hopsasa. Preden on priteče tralala, Muhi kri odteče hopsasa." Vsaka ženitnina završuje se navadno s plesom, a tako se je završila tudi ženitnina gospoda Čuka. Seveda moram vam predstaviti najpreje dva nova Bvata: gospoda Komarja in milostljivo gospo Muho. Ali si morete pomisliti spretnejših plesalcev. Oba sta kot vstvarjena za ples, a tudi že tako vsakega dne dosti plešeta po zraku , kaj pa še le na ženitnini. Vince ogrelo je srce in pomladilo noge, a vesela evatovska godba je kar silila na ples, pa kdo ne bi plesal! Da ste samo videli gospoda Komarja, kako spretno je prestavljal svoja dolga bedra, a gospej Muhi so kar šumela svilnata, prozorna krila. Ali evo nesreče. Izvestno ni bilo plesišče povsem uglajeno, sirotica se je spotaknila in si zlomila nogo. Ojej, to je bil vrisk in pa kričanje, nevestica je skoraj omedlela. Gospod Zajec ni čakal, da mu kedo reče, ker je videl, da je sila velika in stekel je, kolikor je mogel po zdravnika. Vendar prepozno. Zdravuik je pač prišel, ali gospa Muha se je že stegnila, saj je bila sirotica tako šibka in slabotna. Veselje je bilo seveda pri kraju, korajže je zmanjkalo svatovom in razšli so se zopet vsaki na svojo stran, le gospod Komar je ostal in pretakal nad poginulo Muho grenke solze. „Rad plešem okrogle iu s peto glas dajem". To reče f-e zadovoljnim Kranjcem lehko marsikateri in marsikatera na tem božjem svetu. Na kmetih in mestu povsod se rado pleše, samo da se na kmetih bolj čuje glas pete, po mestih pa manje. Neksteri, komaj začuje malo bolj okroglo, poskočno pesem pa je že ves v ognju, pete se mu kar nehote privzdigujejo. A če kedaj, to se gotovo največ pleše v tem blaženem predpustu. Bodi sil Ne bodem tu sipal svarilne besede na plesalce iu plesalke, pač pa lehko 7 rečem, da dobi marsikateri na plesu klico bolezni v svoje telo, včasih pa tudi v svojo dušo. Malokedaj sicer slišimo, da bi si kedo na plesu zlomil nogo, kakor si jo je zlomila gospa Muha, pač pa znamo, da se je mnogi in mnoga na plesu prehladila, da je venela dokler ni ovenela. Omenil bodem le nekaj drugega. Gori sem povedal, da je imela gospa Muha svilnato krilce, vendar z njim jo je obdarila narava sama, naši plesalci in plesalke, posebno po mestih, si ga pa morajo sami omislili. In nij dosti jedno. Nov ples, evo nove oprave. Zdaj je rožičasta, zdaj snežno bela, zdaj modra kot letno nebo in kedo bi še vedel kakova. B ujfo se dobi pri trgovcu, a sešije ga krojač ali pa šivilja za lepe novce. Kjer je dosti okroglega, tam je lahko, kjer pa ni in bi se vendar rado plesalo, tam je pa težje. Marsikatera debela računska knjiga odpre se predpustom in pišejo se vanjo dolgi računi, skrbni hišni oče se pa praska za ušesi iu govori: „Oj predpust ti čas presneti, Da ne prišel bi v drugo, itd." Predpust se pa smeje in si misli, le govori le, k letu bodo pa zopet tako. samosloveuskim napisom, ker ste nameravali neki trg imenovati po knezoškofu Pogačarju, drugi po dr. Bleivreissu, ampak v prvi vrsti zoper to, da se odpravi ime .Pred škofiio". Sicer pa je treba v takih vprašanjih z ozirom na rojake v drugih pokrajinah jako previdno postopati. Postanek slovenske nejedi-nosti je pojasnil že poslanee 2itnik. Narodna stranka trdi, da bi bili jedini, ko bi ne bilo sklepov prvega slovenskega katoliškega shoda. Toda pomislite, da je Vaš zaupni shod večinoma kopiral sklepe katoliškega shoda. Ce bodete v dejanju izvajali zadnje svoje sklepe, moremo se zopet zjediniti. Vi nam po krivici očitate popustljivost v narodnih vprašanjih, kajti pri vsaki priliki smo branili narodne zahteve z isto odločnostjo, kakor Vi. Očitate nam dalje, da se mi družimo z narodnimi nasprotniki. Mi smo bolj skro-pulozni, kakor Vi; Vaša stranka je dejantsko in formalno v ožji dotiki z nemško manjšino, kakor mi. (Dr. Tavčar: »Rajši se družimo z bar. Schweglom, kakor z dr. Mahničem I" — Dr. Žitnik: »Dr. Mahnič je nasprotnik koalicije!'4 — Dr. Tavčar: »Pa Vas ima veudar v žepu!") Hribar mi je oponašal, da sem se nekoč ustavljal knezoškofu Pogočarju. Istina je, da me je knezoškof Pogačar hotel prestaviti na Notranjsko. Jaz sem prosil, naj me pusti iz službe. Pogačar se j« premislil in hotel nazaj vzeti dekret. Jaz sem pa pismeno prosil, naj ne vzame nazaj dekreta, da ne bodo mislili, da sem pritiskal na-nj, ampak naj mi dovoli, da živim zasebno. Torej se nisem ustavljal, ampak prosil. Mi se ne borimo proti notarjem, ampak hočemo, da se notarijat podržavi. Kar pa »Slovenec" piše, za to jaz nisem odgovoren. (Klici: Cegavo glasilo pa je?) Svojih naročnikov! (Veselost.) Suklje je naglašal potrebo versko naudah-nene konservativne stranke, toda način njegovih dokazov ni bil dostojen. Trdil je, da se slov. konservativna stranka, zastopana na Dunaju, loči od domače. To je dsloma res, zato pa Suklje ni imel povoda, da je smešil svojega tovariša g. Povšeta. Na njegovo pripovedko se lahko odgovori z drugo: Perzijski pesnik Sadi je bil veren človek. Nekoč se po noči vzbudi in sliši spati vse domače. Poklekne in moli: Alah, poglej, kako vsi spe, nobeden se te ne spomni. Oče njegov to sliši in reče: Tudi za te bi bilo bolje, da si spal in molčal! Kar počenja posamezni g. kapelan na deželi, za to ni odgovorna vsa konservativna stranka. Mej apostoli je bil tudi jeden Juda. (Kersnik: »Metliški kapelan je torej Judež!") Lueger je sicer spjsoben mož, toda taktika njegova ni prava. Mi smo proti krščansko socijalni stranki in obžalovali bi, ko bi se njena načela razširila pri nas, to pa iz verskega in narodnega vzroka. Iz verskega vzroka, ker ne pozna nobene avtoritete: iz narodnega tudi ne odobrujemo te stranke, ker je proti našim zahtevam. Kako pa moji tovariši sodijo o tej stranki, mi je vse jedno. Nemška konserv. stranka vedno podpira naše narodne težnje. Krščansko-soci-jalna stranka si je večinoma prisvojila program nemške konservativne stranke in Vi ste ga podpisali. S krščanskimi socijalisti se ne moremo zjediniti. (Hribar: »Papežev blagoslov!") To nima nobenega pomena, tudi gospod Hribar lahko dobi papežev blagoslov, če prosi za nj. (!!) S tem je bila splošna razprava končana. V spe-cijalni debati so bile vse točke vsprejete po predlogih finančnega odseka. * • * Kvo vam vesele pesmi o „Cukovej ženitnini". Kakor se vsaka stvar jedenkrat završi, tako se je završila tudi ta, vendar so značilne besede neznanega pesnika: »Vino sta popila, Bučo sta razbila!" Zenitnina bila je pri kraju, vino tudi, a tako tudi veselje. Po veseli ženitnini oglasile so se gospodu Čuku in gospej Cukovki skrbi, s katerimi je vsaki zakon obdarjen. Skrbi dosti, dela dosti, a če si zaročenci slikajo še tako sijajno bodočnost, pečene prepelice nobenemu kar same ne letč v zobe. Pridejo otroci, včasih jih je, kakor pišč&lek pri orgijah velikih in malih, a z njimi skrbi in brige. Ali vse se potrpi, če ogreva zaročenca medsebojna ljubezen, s katero premagata vse težave. Ce jima tudi marsikatera britkost greni življenje, vendar jima je srce srečno in zadovoljno. A to je najbolje 1 Predpust bode pa še vedno rogovilil in uganjal svoje burke, dokler bo ljudi na svetu. In kaj ne bi, če se mu še vedno toliki vesele. Ej vesel vam svat je to! Deželni glavar na to prečita odgovor na interpelacijo poslanca dr. Žitnika in tovarišev gledč gospodarjenja občinskega zastopa v Tržičn. Odgovor se glasi : Na to interpelacijo si usojam Bledeče odgovoriti: Povodom dne 27. junija 1894. 1. izvršenih občinskih volitev v Tržiču obrnili so ee nekateri tržani, na čelu jim Anton Schelesniker, do c. kr. deželne vlade v Ljubljani s prošnjo, naj bi se ista ne ozirala na priziv, ki je bil naperjen zoper izid občinskih volitev. Prepis vloge, v kateri je bilo postopanje večine občinskega zastopa v gospodarskem oziru s pssameznimi, konkretnimi slučaji označeno, poslan je bil tudi deželnemu odboru dne 4. julija 1894.1. Tedaj se ni zahtevalo ničesar od deželnega odbora in še le v kasnejši, dne 10. avgusta 1894. I. došli vlogi je bila prošnja izražena, naj bi se preiskovali, navedeni konkretni slučaji in župan Globotschnigg odstavil v smislu zakona z dne 28. avgusta 1876.1., dež. zak. št. 15. Ker pa so bili vlogi, poslani c. kr. deželni vladi, priloženi Bpisi, kateri naj bi trditve Antona Schelesnikarja in drugov podkrepili, prosil je deželni odbor z dopisom z dne 30. avgusta 1894. leta, št. 7044, c. kr. deželno vlado, naj mu da na razpolago dotične spise, da se bo dalje preiskovalo, v kofikor je zahteva Antona Schelesnikarja in drugov opravičena. Zajedno pa je bilo pozvano tudi županstvo v Tržiču, naj predloži deželnemu odboru občinske račune za dobo od 1881. 1. do 1893. 1. in inventar občinskega premoženja. Med tem pa je Anton Schelesniker napravil ovadbo zoper župana Globotschnigga zaradi zlorabe uradne oblasti na c. kr. državno pravdništvo v Ljubljani in deželni odbor je bil mnenja, da opusti daljno preiskovanje za toliko časa, dokler ni končana sodnijska preiskava, ker so bili v kazenski ovadbi navedeni skoraj vsi tisti slučaji, katere je imel tudi deželni odbor preiskovati. Zaradi tega je dal le od županstva v Tržiču predložene računske knjige po deželnem knjigovodstvu pregledati in tu je bilo dognano, da so računi razun kalkulne napake glede zneska 1 gld. 4 kr. pravilni. Pokazalo pa se je tudi, da je prvi občinski svetovalec Stanislav Pollack, ki je sedaj med pritožniki zoper župana Globotschnigga, večinoma vse račune pregledal, ne da bi bil kedaj kake opomnje pristavil. Sodnijska preiskava zoper župana Globotschnigga ustavljena je bila meseca septembra 1894. 1. in sedaj je deželni odbor nadaljeval svoje preiskave, ki pa so bile zadržane vsled tega, ker spisov, glede katerih se je deželni odbor, kakor vže gori omenjeno, obrnil do deželne vlade, ni bilo niti pri c. kr deželni vladi, niti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju. Po dopisu c. kr. deželne vlade z dne lega oktobra 1894. 1., št. 12.801, je c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju peročalo, da zahtevanih spisov sploh ni bilo pri volilskem aparatu. Glede na to toraj deželnemu odboru ni ničesar drugega pre-ostajalo nego, da je pozval pritožnike, naj pojasnijo kje so dotični spisi sedaj. Županstvu v Tržiču pa je bilo naročeno, da opraviči svoje postopanje. Preiskave v tem oziru še niso dovršene, ko pa se to zgodi, bo deželni odbor v tej zadevi ukrenil vse potrebno, da se postavnim določilom zadosti. (Konec sledi.) Politični pregled. V Ljubljani, 21. februvarja. Hoheuwartov klub se je včeraj posvetoval o celjskem vprašanju. Včeraj se nam je brzojavno poročalo z Dunaja, da bode konservativni klub soglasno zahteval ustanovitev slovensko nemške nižje gimnazije v Celju. »Narodni Listy" pišejo : Poslanca Robič in Vošnjak odločno zahtevata v Celju ali posebno slovensko gimnazijo ali slovenske paralelke. Tu ne velja noben kompromis. Ako zbornica ne dovoli za celjsko gimnazijo v proračunu postavljeni znesek, izstopita iz konservativnega kluba in dosledno tudi iz koalicije. Tudi o tem ni govora, da bi se gimnazija ustanovila kje drugje, kakor v Celju. — Kakor kaže, so vse skupine v konservativnem klubu v tem vprašanju jedine. V znamenju davčne reforme, kakor piše neki dunajski list, sešel se je v torek državni zbor. Preosnova davkov je nujno potrebna, kajti dohodninski davek iz 1. 1849 nosi znak revolucije. Kot podlaga mu je velika ideja, toda v posameznih določbah je pomanjkljiv in nezrel. Dobitkovina pa je celo zastarela, ker je še iz 1. 1812. Nobena vlada doslej ni mogla izvesti davčne reforme, ker so bile vzete iz strank in zadevale ob nezaupanje opozicij. Koalicijska vlada je v ugodnejšem položaju, ker se opira na tri velike zmerne stranke. Davčna reforma je poskušnja za koalieijo. Načrt davčne reforme hoče pritegniti mobilni kapital, ki je bil doslej skoraj neobdačen, ter olajšati breme nižjim in srednjim davkoplačevalcem. Tudi avtonomno stališče je izraženo v tem načrtu, ker prepnšča jeden del državnih davkov posameznim deželam. Hočemo videti, ali bode res blagoslov koalicije rosil na nižje stanove. Ko je v torek v državnem zboru predsednik Chlumeckj v imenu cele zbornice izražal sožalje povodom smrti nepozabnega vojskovodje nadvojvode Albrehta, izostali so italijanski poslanci. To ni bil slučaj, temveč sklep dotičnih poslancev, kajti niso hoteli poslušati hvale in slave zmagalcu pri Mortari, Novari in Kustcci. Ta odsotnost je pomenljiva, kajti Italijani so s tem pokazali, da obžalujejo zmago avstrijske armade nad svojimi »prijatelji" v blažeui Italiji. Pomenljivo je tudi, da o tem dogodku molče liberalna glasila koalicijskih nemških liberalcev. V Makedoniji zopet vre. Turška oblastva skušajo z vso silo zatreti poskuse za samostojnost makedonskih Bolgarov. Sole in cerkve so Turki zaprli, učitelje in svečenike pregnali, nekatere cerkve izročili Srbom in Grkom. Turško carstvo so razvaline vsled požara, pod katerimi tli, dokler iznova ne vsplamti ogenj, ki utegne poseči tudi v sosedne države. Balkansko vprašanje bode še stresalo Evropo. V nemškem državnem sboru je bil v tretjem branji vsprejel predlog, da se smejo zopet naseliti jezuitje v državi. Nasproti so glasovali konservativci, državna stranka in narodni liberalci. Toda državni zber obrača, in zastopniki posameznih nemških zveznih držav pa obrnejo. Angleško ministerstvo stoji na slabih nogah. Pri glasovanji v adresi je dobilo le 8 glasov večine. Poleg tega so zadnje dopolnilne volitve neugodno izpale za Roseberyjevo ministerstvo. V torek se je Ro8ebery dolgo časa posvetoval 8 kraljico. Skoraj gotovo bode Rosebery zapustil parlament ter razpisal nove volitve. Dnevne novice. V Ljubljani, 21. februvarja. (Razpoložni zaklad.) Z Dunaja se nam poroča: Proračunski odsek je včeraj rešil več poglavij proračuna: Sol, tabak, dvor, kabinetna pisarna, državni zbor, državno sodišče. Pri razpravi o razpoložnem zakladu, ki naj se leto* pomnoži od petdeset na sto tisoč gld. izjavil je minister predsednik kuez Windisch-Graetz, da ima razpoložni zaklad namen vtrjevati in vglabljati avstrijsko državno misel in gojiti avstrijsko samozavest v časopisji. Nasproti mladočeškim poslancem zatriuje minister predsednik, da ima resen namen, volilno preosnovo kolikor mogoče hitro rešiti. Nadalje ovrača trditev, da bi se bila v novejšem času nasprotja med narodi poojstrila, to se je vzlasti pokazalo v deželnem zboru moravskem ; na Češkem pa želi, da bi se kmalu stvari tako vravnale, da se bo moglo čim preje odstraniti izjemno stanje. Konečno je bila točka o razpoložnem zakladu vsprejeta v odseku s 14 glasovi proti 5. (Venci na grob Albrehtov odklonjeni.) Od deželnega predsednika barona Hein a smo prejeli nastopno uradno naznanilo: Po visokem naročilu čast mi je naznaniti slavnemu uredništvu, da so Nj. ces. visokost najsvitlejši gospod feldmaršal nadvojvoda Albreht za slučaj smrti prepovedali vsako daritev vencev in cvetlic in da so ob jednem izrazili željo, naj se po tem takem prihranjeni denar razdeli med uboge in porabi za maše zadušnice, pri katerih naj se moli za večni blagor rajncega. (Častno občanstvo.) Smleška občina je izvolila v seji dne 10. januvarja 1895 častnim občanom slavnega svojega rojaka mil. gosp. dr. Andreja Cebašeka, zlatomašnika, stolnega kanonika itd. in sicer: »vsled njegovih premnogih zaslug za cerkev, domovino in rodno župnijo in vsled premnogih dobrot, s katerimi je osrečeval svoje sorodnike in rojake ob dnevih potrebe in nesreče". — Dotično, v tnkajšnji katoliški tiskarni krasno izdelano diplomo je izročila slavljencu danes deputacija smleškega občinskega odbora, obstoječ iz župana g. A n t o n a B u r g e r, župnika č. g. Ivana Karlin in svetovalca Simona Knifica. (Imenovanje.) Mil. knez in škof lavantiski so imenovali kanonika dr. J. Mlakarja za konzisto-rijalnega svetnika in poročevalca. (Ljubljanski gg. bogeslovci) so darovali mesto venca na grob tovariša g. Ivana Mediča 24 kron za Velikovsko šolo. (Trgovska in obrtniška zborniea v Ljubljani) ima v petek dne 22. februvarija t. 1., ob 2. uri popoludne v magistratni dvorani javno sejo z nastopnim dnevnim redom: 1. čitanje zapisnika zadnje seje. 2. Volitev zborničnega predsednika, podpredsednika in provizoričnega predsednika za leto 1895. 3. Poročilo o petih prošnjah za nastop koncesijono-vanih stavbenih obrtov. 4. Poročilo o prošnji mestne občine novomeške za dovolitev konjskih semnjev. 5. Poročilo o prošnji vasi Velika Slivica za dovolitev triletnih in živinskih semnjev. 6. Poročilo gledd ustanovitve s pošto zvezane telegrafske postaje v Pod-nartu. (Z Goriškega.) Nj. eks. grof Franc Coronini izročil je vladnemu zastopniku svojo demisijo kot deželni glavar in deželni poslanec. Morda še prekliče svojo ostavko. Govori se, da je prenapetim Lahom premalo lašk, da si izvolijo deželnim glavarjem odločnega Laha. Radi verjemo, a prepričani smo tudi, da miru ne bo ob mejah slovenskih, dokler ne priznajo laški sodeželani Slovencem pravic, če volijo Lahi tudi Slovenojeda deželnim glavarjem. — Vlada nameruje porušiti goriško gimnazijo, zidano od tovarištva Jezusovega in zgraditi na istem mestu, tik ženske preparandije, novo, moderno. 15. t. m. je pregledovala komisija : ViKtor Lescbanovskj, deželni nadzornik, Rudolf Czermak, šolski poročevalec in inžener N. Tomasi, prostor, kjer se bo zidalo novo poslopje. Komisija je iskala tudi gimnazijskemu pouku primerno poslopje za dobo dveh let. Zato si je ogledala komisija Atemsovo palačo na Kornju. Vlada dovoli za novo poslopje 100.000 gld. — Protest laških deželnih poslancev, pravi „Corriere", so ponatisnili listi: „Piccolo", .Indipendente", „Ma-ttino", „Adria", „Popolo", „Patria del Friuli" s toplim priporočilom in glasnim odobravanjem. No, vemo, da vrana vrani ni še izkljula očes. — „Cor-riere di Gorizia" je poln obrekovanj, ker so zapustili istrski, tržaški, goriški in štajerski slovenski poslanci deželne zbornice. Da smo goriški Židinji predmet zaničevanja, nas ne boli. Slovenci se pro-bujajo, tirjajo svoje, nočejo robovati več, zato krik in vik, da hočejo zatreti avstrijske Lahe. Straši jih resnica, da so Slovenci štirih deželnih zborov jednih misli, zato sklepajo : Slovenci so se dogovorili. Mislim svoboda, a iskali naj t>i resnico in priznali pravico. — Sežanski požarni brambi daroval je presv. cesar 100 gld. za uakup gasilnih potrebščin. — Na spomlad se bo nadaljevalo pogozdovanje Krasa. Nasadili bodo mladih drevesc v goriškem okraju 1-487.000, v gradiščanskem 227.000, v sežanskem 1-278.000. Troške v svoti 14.000 gld. pokrije država z 12.000, dežela z 2000 gld. — Slovenski deželni poslanci v Gorici so vročili ministerskemu predsedniku spomenico, v katerej opisujejo krizo v deželuem zboru goriškem in ovrač-ajo trditve v laškem protestu. (Poročil) se je gospod Adolf Langof, c. kr. linančno-računski oficijal z gospico Minko Tauses-evo. (Iz celovške škofije ) Premeščen je č. gospod Jos. Vi nt ar, provizor v Kaplji na Grobniškem polju v Lieding. — Podporno društvo za duhovnike celovške škofii« (Modestusvereiu) je imelo lani 12268 gld. 24 kr. dohodkov in 12193 gld. 55 kr. troškov. Premoženja ima 56688 gld. 69 kr., podpor je razdelilo 17 gospodom vkup 940 gld. Udov šteje 215, načelnik je preč. g. stolni kanonik Lamb. Einspieler. (Koroška c. kr. kmetijska družba) je imela dne 9. t. m. shod v Tinjah. Prišlo je okrog 40 poslušalcev. Govoril je g. dr. Kramar najprej v nemškem in potem na željo kmetov tudi v slovenskem jeziku o živino- in sadjereji. — Dne 21. t. m. je shod v Dobrlivasi, kier bode tudi govoril g. dr. Kramar v nemškem in slovenskem jeziku. — G. dr. Kramar izdal je tudi skrbno sestavljeno poročilo o delovanju kemičnega poskuševališča v Celovcu. Ta po dr. Kramarju vstanovljeni zavod prav vrlo napreduje. (»Beljaška Urša" — na bobnu 1) S Koroškega: Nam Slovencem preprijazua „Deutsche allgemeine Zeitung", znana pod imenom »Beljaška Urša", ki se je bila z novim letom prekrstila v „Kartner allgemeine Zeitung", ker staro ime ni vleklo več, je sedaj srečno dospela do — konkurza. Znana je bila po posebnem sovraštvu do Slovauov, vse kar se je zvalo slovensko iu katoliško na naj-ostudnejši naMn okidajoč z blatom! Podpirali so jo gmotno in duševno naši liberalui mogotci, ker je znala tako izborno delati nam nasprotno „javno mnenje". Povzdigovala je vedno tudi zelo čislanega gospoda barona Schmidt-Zabi6rowa iu njegove zveste oprode. Kupljena po sedanjem poslancu P. Ppoherju na Dunaju je ostro napadala zadnji čas posl. Stein-wender-ja, s katerim se je, kakor zuano, dolgo prav-dala, a pravdo zgubila. To jo je spravilo v hudo zadrego in Steinw<-nder-jeve „Kiirtuer Nachrichteu" so ji izpodkopavale tla, da se je morala izseliti iz Beljaka, kjer je noben tiskar ni več maral natisko-vati. Zadnji čas so jo natiskovali v Ljubnu na Štajerskem. Žaloval za tem listom gotovo ne bo nihče, kdor ima še količkaj poštenja, mnogi pa bo želel, da bi „Uršiu kmalu sledil marsikateri drugi nam preprijazni koroški list! (Tedenski izkaz) o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 10. do 16. febr. 1895. Novorojenih je bilo 23, mrtvorojen 1. Umrlo jih je 25, in sicer za vratico (davico) 5, jetiko 4, vnetjem so-pilnih organov 3, želodčnim katarom 1, vsled mrtvo-uda 3, vsled starostne oslabelosti 2, za raznimi boleznimi 6. Med njimi so bili 3 tujci in 8 iz zavodov. — Za infekcijoznimi boleznimi jih je obolelo 6, in sicer za oslovskim kašljem 5, za infiuenco 1. Društva. (Slov. katol. del. društvo za Prevalje iu okolico.) Poroča se nam: Novo ustanovljeno katol. delavsko društvo za Prevalje in okolico je imelo zadnjo nedeljo, dne 17. t. m. v Črni svoj drugi društveni sbod, ki se je obnesel prav dobro in pokazal koliko simpatij uživa novo za naše čase prepotrebno društvo med slov. delavci. Po kršč. nauku napolnila se je velika dvorana Štulerjeve narodue gostilne hitro s poslušalci, katerih se je nabralo nad 300 in ki so v hudi gnječi ves čas pazljivo poslušali govore. — Domači duh. pastir č. g. J. Kindlman z daljšim prisrčnim nagovorom pozdravlja vse došle. Isto stori g. načelnik Kolenc v imenu društva. Kaplan Rozman poiasnjuje namen in pomen katol. del. društva in vabi navzoče naj mu v prav obilnem številu pristopajo. Č. g. društveni tainik Ebner na to v lepem govoru odgovarja s posebnim ozirom na nauke soci-jaloth demokratov na vprašanje: Odkod je hudo na tem svetu ? Vč. g. prefekt Val. Podgorc v jednour-nem vseskozi dovršenem govoru podajej sliko sedanjega žalostnega socijalnega položaja in dokazuje zlasti dve stvari: da mora pravica veljati za vsakega, tedaj tudi za delavca in da te delo čast iu dolžnost za vsakega. Živahna pohvala je sledila izbornemu govoru. Potem so delavci oglašali svoj pristop h društvu, ki si je pridobilo ta dan nad 80 novih udov. — Vladnega komisarja pri zborovanju ni bilo, pa precej po končanem zboru, ki se je vseskozi mirno in lepo vršil, začeli so popraševati okrog orožniki, koliko Ijudij je bilo na shodu, kedo je govoril, kaj se je razpravljalo itd. Kedo je le to popraševauje zaukazal, ne vem ; zanimivo je vsekako ! — Prihodnji društveni shod bodo zopet pri „Fari" na prvo postno nedeljo. (Efektnosrečkanje .Glasbene Matice".) Odseku za efektno srečkanje .Glasbene Matice" podarili so doslej dobitke: gg. dr. Missia Jakob ekscel. knezoškof itd. v Ljubliani; dr. Treo Dragotin, odvetnik v Postojini; Žagar Dragotin, dež. blagajnik itd. v Ljubljani; Golobič Josip, župnik v Cerkljah : Suflaj Daniel, c. kr. dež. sod. svetnik, v Velikih Laščah; Rozman Ivau, kanouik, mestni župnik v Liubljani; p. n. Čitalnica v Planini ; gg. Perušek Rajko, c. kr. profesor v Ljubljani; Goričnik Fran, trgovec; dr. Strossmayer Josip Juraj, ekscel. škof itd. Djakovo; dr. Lesar Josip, prof. bogoslovja v Ljubljani; Petrovčič Auton, c. kr. rač. oficijal v Ljubljani; Smrekar Josip, prof. bogoslovja v Ljubliani; Zamejec Andrej, kanonik itd. v Ljubljani ; dr. Suppanz Jernej, c. kr. notar itd. v Ljubljani: Lilleg Aloizij, trg. poslovodja: dr Gregorič Vinko, pri-marij itd. v Liubljani; Branke Rijko, bol. blagajnik v Liubljani: dr. Gestrin Kari, c. kr. dež. sod. svet. Rudolfovo; Urh Peter, stolni prošt itd. Rudolfovo; Fett ch-Frankheim J., župnik v Kostanjevici; Povše Fran, drž. in dež. poslanec itd. v Ljubljani; Polja-nec Alojzij, ravnatelj dež. pris. del. v Liubljani; Kobilica Ivan. župnik na Črnučah; Gričar & Mejač, trgovca v Liubljani; Urbane Feliks, trgovec v Ljubliani; Skaberne A. E, trgovec v Ljubljani: gospa Zamik Ana, odvet. vdova v Ljubljani; g. 2 rovnik Ivan, nadučitelj v St. Vidu; Coloretto Viktor, c. kr. svetnik v Ljubljani; Knez Ivan. veletržec tid. v Ljubljani; Lenče Josip, posestnik itd. v Liubljani; Pleško Karol, c. kr. dež. sod. svetnik v Liubljani; Dhu Julij mest. živiuozdravnik v Ljubljani; gospa | Dolenec Antonija posest, soproga v Ljubljani; gg.: Vrhovnik Ivan, mestni župnik v Ljubljani ; Žitnik Jernej, posestnik itd. v Ljubljani; Neimenovan v Ljubljani; dr. Kozmuth, c. kr. okr. zdravnik v Postojni ; Keršič Ivan, župnik na Jesenicah ; Kapsch Jakob, trgovec v Liubljani; dr. Lampd Fran, profesor bogoslovja v Liubljani; Pirnat Stanko, c. kr. notar, Zitičina; Saie Miha, župnik v Stangi ; Skale Pavel, mestni živiuozdravnik v Ljubljani; dr. Forster Vladimir, odv. koucip. v Ljubliani; Zupančič Jernej, župnik v Litiji ; Prijatelj Matija, župnik v Strugah ; Juvančič A. C., trgovec v Šiški; Supančič Filip, stavb, podjetnik v Ljubljani. (Ormoška ženska podr. družbe sv. Cirila in Metoda) je v svojem občnem zboru izvolila gospo Božo Miki za predsednico, gospo Angelo Porekar za podpredsednico, gospo Ivanko Kranjc za tajnico in gospo Marijo Gomzi za denarničarko. Namestnica tajnice je gospa Marija Stupca in namestnica blagajničarke gospodična Anka Freuens-feld. Za občni zbor družbe se je izvolila gspdč. Terezija Magdič. Po občnem zboru so se v prijaznem krogu vršile naudušene napitnice in prepevale narodue pesni. Telegrami. Nadvojvoda Albreht t* Aroo, 20. februvarija. Truplo Albrehtovo prepelje se v soboto po noči iz Aroo na Dunaj, kamor dospe v nedeljo ob 10. uri zvečer. Aroo, 21. februvarija. Nadvojvodi, nad-vojvodice, vojvodi Virtemberška so opravili po zadušni službi božji svojo pobožnost pri rakvi Albrehtovi. na to je bil vstop dovoljen tudi drugemu občinstvu. Govori se, da bota pri pogrebu na Dunaju navzoča tudi kralja saksonski in portugalski. Dunaj, 20. februvarja. V seji gospodske zbornice omenja predsednik grof Trautmans-dorf žalostnega dogodka v cesarski rodovini, našteva zasluge, ki si jih je nadvojvoda Albreht pridobil za cesarja in domovino v vojski in miru. člani gosposke zbornice so stoje poslušali to naznanilo ter pooblastili predsednika, da je izrazi presvitlemu cesarju. Seja se takoj zaključi. Dunaj, 20. februvarija. Poljski klub je sklenil vdeležiti se v petek službe božje za pokojnim Albrehtom. Jednako je sklenil Ho-henwartov klub. Funfkirchen. 20. februvarja. Odposlanstvo častnikov 44. pešpolka odpotovalo je pod vodstvom obersta Ivingerja, da kot častna straža spremi truplo pokojnega Albrehta na Dunaj. Getinje, 20. februvarja. Dedni princ Danilo izrazil je avstrijskemu zastopniku v ime kneževine iskreno sožalje povodom smrti Albrehtove. Belgrad, 20. februvarja. Povodom smrti nadvojvode Albrehta je napovedano desetdnevno dvorno žalovanje. Atene, 20. februvarja. Kralj je brzojavno cesarju avstrijskemu izrazil svoje so-žalje. ^ Dunaj, 21. februvarija. Med predloženimi načrti je tudi načrt zakona, da se razširi nedeljski počitek tudi na krošnjarje. Praga, 21. februvarija. V hišo, kjer se zbirajo plemenitaši, priletelo je iz tolpe več obrtnih učencev včeraj po noči težko kopje ter prodrlo skozi okno v sobo, kjer je bival cesarski namestnik z več kavalirji. črnovioe, 20. februvarija. Pri dopolnilni državnozborski volitvi v veleposestvu je bil izvoljen Jurij Vazilko z 61 glasovi od oddanih 109 glasov. Budimpeita, 29. februvarija. Zbornica poslancev je soglasno sprejela predlog En-dreya, da se jednodnevne dijete poslancev porabijo v podporo lakoto trpečim vzlasti v Alfoldu. Bim, 20. februvarija. Giollitti se je preteklo noč pripeljal v Turin. Petrograd, 20. februvarija. Poslanik knez Lobanov je odpotoval na Dunaj. Najbolje priporočena MllW> V**iinwk* sredstvo za konservlranje „V M III< v Clllls poltl> Popolnoma neškodljivo sredstvo, ki zabranjuje, da polt ne postane raskava in se ne sveti. Polt postane snežno-bela, nima gub in ostane sveža. ..(tčme Veuus • nima maščobnih tvarin. ne postane žaltav in se more uporabljati o vsakem poljubnem dnevnem in letnem času. V interesa občinstva je, da natankc pazi na varstveno znamko. Cena 2 gld. Tekoči puder »Eiigenie" J^SS šavo obrazne bar^e, katero ohrani cvetočo in mladostno. Da obrazu in tilniku, ramenom in rokam mehkost in mraraorju slično čistost, odstranjuje vsako raskavost kože in pege. Cena 2 gld. Rdeče tekoče ličilo „Eu^eiiie"Ppoi: noma neškodljivo. Daje licem, ustnom in ušesom lepo naravno tudi pri električni razsvetljavi rožasto bojo in se drži tri dni polti. Cena 1 gld 50 kr. Piiffai* l^noaiiia" bel' rosa' crSme- Prl* „1 IlUei MIZ (Ml IC jeinije se kože ne da bi se kaj opazilo in daje polti naravno mehkost in mladostno svežost. Cena 1-20, s čopom 1'50. Tl ivou-Pil« iz.horno sredstvo za rast laslj, jači la-II (išče in ubranjuje, da se ne napravi prhaj. Cena 1 gld. CO kr. ,Ni£Titiiie Vegetale' barva za lase črna in rujava. Lasje obdrže bojo 6 tednov in je nemogoče razločevati to umetno bojo od naravne. Cena 3 gld. 50 kr. Tekoče kavkaško mazilo za brke pospešuje njih rast iu je konservlru. Žigalo pri tem nepotrebno. Daje brkom poljubno obliko. Cena 75 kr. Edino zalogo za Kranjsko ima 622 26-6 FRAN STAMPFEL v Ljubljani, Kongresni trg Tonhalle Kongresni trg. Štev. 3491. 106 3—2 Mesnice v najem. V četrtek dne 28. t. m. dopoldne ob 10. uri oddale se bodo pri podpisanem mag\str»tu a) jedna mestna mesnica v poslopju za shrambo mestnega gasilnega orodja v šolskem drevoredu iu b) tri mestne mesnice v mestnem poslopju št. 8 v Vodnikovih ulicah za dobo od 1. maja letus naprej potom očitne dražbe v najem. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, 12. dan februvarija 1895. iu ii a j s k a t> o r w a. Dn6 21. februvarija. Skupni državni dolg v notah.....102 gld. Skupni državni dolg v srebru.....102 , Avstrijska zlata renta 4%......125 „ Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4 %.......124 „ Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 1091 „ Kreditne delnice, 160 gld......410 „ London vista...........123 „ Nemški drž. bankovci za 100 m.nem. drž. velj. 60 „ 20 mark........................12 „ 20 frankov (napolcondor)............9 „ Italijanski bankovci........46 „ C. lu\ cekini......................5 — kr. 05 „ 56 „ 10 „ 20 . 45 „ 90 I 95 „ 47'/,„ 10 „ 82 „ 85 82 Sne 20. februvarija. 41o državne srečke I. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4% zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4%, 100 gld....... Dunavske vravnavne srečke 6% . . . Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta....... 4% kranjsko deželno posojilo..... Zastavna piBma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „ „ južne železnice 3% . » „ južne železnice 5% . n „ dolenjskih železnic 4% 152 gld. 50 1«5 50 199 50 99 55 153 50 134 50 108 50 111 25 99 70 230 — 175 25 132 — 98 n 50 Kreditne srečke, 100 gld........ 4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld..... Sulmove srečke. 40 gld...... St. Gen6is srečke, 40 gld..... VValdsteinove srečke, 20 gld. . . . Ljubljanske srečke....... Akcije anglo-avstrijske banke. 200 gld. . Akcije Ferdinandovesev. železn.. lOOOgl.st.v. 3460 Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100....... 209 gld. 160 „ 18 „ — kr. . 23 76 n . 71 . 74 50 „ . 51 50 „ 24 n 75 „ . lst v. 3460 - ( . 558 — . 106 25 „ . 83 — . _ . 169 75 „ . 132 67 „ ST Nakup ln prodaja tJCt -■ vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri iižrebanju najmanjšega dobitku. Kalantna izvršitev naročil na borzi. I Menjarnična delniška družba „M E IS C V K UloHzeile št. 10 Dunaj, fflariahilferstrasse 74 B 66 JXA~ Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulaoijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega )0ies!»vanja pri popoini varnosti (ifiSf" ii i« 1 o •>. onih (g I a v 111 c, Izdaiateii Or. Ivan laneiid iMgovorm vteiituK: Andrej Kalan.