(jpžjom Ameriška Domoviim/i AMGRICAN IN, SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY National and International Circulation CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 29, 1960 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER STEV. LIX — VOL. LIX Kasavubu bil sprejel doma i vsemi časlmi! Predsednik republike Konga je bil pri povratku v prestolnico navdušeno sprejet. — Bivši predsednik vlade Lumumba pobegnil iz Leo-poldvilla. LEOPOLDVILLE, Kongo. — Ko se je Josef Kasavu'bu, pred-sedni'k republike, vrnil v prestolnico, ga je pozdravljalo okoli stotisoč oseb vzdolž poti z letališča v mesto d0 predsedniške palače, Spremljal ga je zunanji minister Justin Bomboko, ki se , ^ je z njim vrnil iz New Yorka, ga P°greb- zavoda v cerkev 0ur kjer je bila Kasavubujeva dele- Lady of Perpetual Help ob 9:30, Novi grobovi Mary Udovich Včeraj je nenadoma umrla Mary Udovich z 18703 Kewanee Ave., stara 60 let, rojena v vasi lira stek, fara Sv. Križ na Dol., od koder je prišla pred 40 leti. Tukaj zapušča moža Josepha, doma iz vasi Mihovo, fara Št. Jernej na Dol., sinova Williama in Harolda ter vnukinjo Karen Ann, v starem kraju pa sestre Ano Novosel, Frančiško Gorenc, Terezijo Zarn in Jožefo Dvojmoč. Bila je članica Društva sv. Ana št. 4 SDZ in Podr. št. 25 SŽZ. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob devetih iz Zakrajskove- Raab pojde v Beograd, Broz-Tilo pa na Dunaj Avstrija in Titova Jugoslavija sta se sporazumeli v ‘'‘vseh” vprašanjih. Sporazum naj zapečati obisk Raaba v Beogradu in obisk Tita na Dunaju. Nemiri v Venezueli so delo levičarskih skupin CARACAS,, Venez. — V zadnjih treh dneh so imeli tod hude demonstracije. Levičarske skupine študentov in drugih so nastopile proti vladi Betancour-ta s hudimi izgredi. Policija je v demonstratorje, ki so jo napadli s kamenjem, streljala, pri čemer je bil v nedeljo neki 18 let stari študent mrtev, več desetin pa ranjenih. Demonstratorji so kričali pro- gacija priznana za zakonito za-stopnioo Konga v Združenih narodih. Predsednika je pričakal na letališču Ndjili polk. Mobutu na čelu častne čete z godbo. Kasa. vuibu se je pripeljal z belgijskim letalom in stopal iz njega v generalski uniformi kot vrhovni poveljnik kongoške vojske. Poleg Mcbutuja so ga pozdravili na letališču tudi vodniki ZN v Kongu, med njimi Indijca Dayal in gen. Rikhye. Sprejeto, je bil pravo nasprotje Kasavubujevega odhoda v New York. Tedaj se je poslovilo od njega samo par zahodnih diplomatov, ko se je z brodcm odpeljal preko reke Konga v Brazzaville. Sam polk. Mobutu je bil zaradi odhoda malo nejevoljen, nato na pokopališče Kalvarija. Joe Kisovec Na svojem domu na Dayton Rd. v Madison, Ohio, je umrl Joe Kisovec. Zapustil je ženo Katy in sinova Joe-a in Louisa. Nemiri v Nigeriji V Nigeriji, po številu prebivalstva največji državi črne Afrike, je prišlo do demonstracij zaradi sklenitve vojaške pogodbe z Anglijo. LAGOS, Nig. — Okoli tri tisoč študentov je med kričanjem vdrlo v poslopje parlamenta, obkolilo nekega ministra, ga porinilo na kolena in opljuvalo, ker ni bil prepričan, da bo Kasa- I (-ned tem ko se je nekemu druge- DUNAJ, Avstr. — Jugoslovanski zunanji minister Koča Popovič je dobro opravil svoj obisk na Dunaju. Kot gosta so ga sprejeli, kot gosta so ga častili z besedami in dejanji. Dejanja so bila sledeča: Avstrija je ugodila vsem jugoslovanskim zahtevam po tistem delu vojne odškodnine, ki ni bil še do sedaj reguliran. Plačevala bo odškodnino za premije za starostno zavarovanje. Izplačala bo tudi vse hranilne vloge.. Dogotovila bo predor pod Ljubeljem. Zadovoljila bo kulturne potrebe koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov. Kar je pa najbolj važno: I Avstrija bo dala Jugoslaviji $10,- j 000,000 kredita za tekoče posle, j Za tem posojilom se najbrže j skriva nekaj drugega.. Jugoslav!- Zafnodno-afriški državi sta ja jenaredila v posameznih azij-1 ugotovili popolnoma podobne poglede in sklenili PODALJŠANJE BREZPOSELNE PODPORE V OHIO • ZAVRTO Senat je sinoči z 18 proti 13 iglasovom sprejel podaljšanje brezposelne podpore za 13 tednov, toda zakon bo stopil v veljavo šele po ’treh mesecih namesto takoj z guvernerjevim podpisom, kot je iguverner predložil. Republikanci so se soglasno lizjavili ‘proti takojšnjemu uveljavljenju zakona. COLUMBUS, O. — Brezposelnost v Ohio je zajela ti vladi in vzklikali Castru. Dve | SQrazmerno večjj obseg kot na splošno v deželi. Več deset- lisoč brezposelnih je že izrabilo rednih 26 tednov brezposelne podpore. Guv. Di Salle je sklical državno zakonodajo na zasedanje in ji predložil podaljšanje brezposelne odpore od 26 na 39 tednov za čas dveh let. Upal je, da bo njegov predlog dobil v obeh zbornicah dvetretjinsko večino in bo tako lahko takoj stopil v veljavo. Ker so se republikanci v zadnjem trenutku odločili glasovati proti nujnosti predloga, bo ta stopil v veljavo šele tri mesece potem, ko bo v zakonodaji sprejet in ga bo guverner podpisal.____ Novi zakon bo predvidoma ve- ’ ~ , Ijal do konca prihodnjega leta. | Zanimivo je da je bilo podalj- Senat ga je izglasoval z 18 proti fanje brezposelne podpore uzakonjeno prvič v času republikanske vlade guv. O'Neilla. Republikanci, ki so tedaj podaljšanje uzakonili, sedaj predlogu odločno nasiprotujejo. osebi sta bili mrtvi v spopadu s policijo tudi v soboto. Vlada je zaprla vse srednje šole, da bi preprečila vmešavanje srednješolskih dijakov v demonstracije in izgrede. Oblasti trdijo, da SO' demonstracije in izgrede organizirale levičarske skupine pod vodstvom izvežbanih poklicnih agitatorjev. -----_o----- Gana in Mali se bosta povezala v federacijo vubuju uspelo 6v;0 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.60 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES; [United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 montha Friday edition $3.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Oblo «3 No. 229 Tuas., Nov. 29, 1960 Kongo postaja tragedija Seme za sedanjo tragedijo v Kongu je bilo zasejano že letos v zgodnji spomladi. Takrat je belgijska vlada sklenila, da da svoji koloniji v Kongu neodvisnost. Ker je dobro poznala razmere in se tudi zavedala svoje krivde, da niso razmere take, kot bi morale biti, se je odločila, da organizira za domačo inteligenco, rekli bi neke vrste 4-letni kurz, kjer naj bi kongoška inteligenca dobila vsaj osnovne pojme o javni upravi in sistemu svobodne demokracije, da bi bila za silo usposobljena, da vodi domačo prosvetno, gospodarsko in so-cijalno politiko. Po štirih letih naj bi domačini prevzeli upravo in jo vodili brez Belgije. Ta načrt se je podrl letošnjo pomlad pod pritiskom strahu, kaj vse se lahko zgodi v Kongu pod vplivom revolucije v Alžiriji in pod pritiskom belgijskih socijalisrov, ki so ob podpori vseh levičarjev po celem svetu in komunistične propagande zahtevali, naj Belgija da Kongu takojšnjo neodvisnost brez vsake priprave. Zal je odobravala stališče levičarjev tudi naša administracija, kar jo je že stalo dosti skrbi in denarja in jo bo še. Komaj so Belgijci napravili prvo napako, je glavni tajnik ZN Hammarskjoeld napravil drugo. Pravilno je računal z dvema možnostima v samostojnosti Konga: nova republika bo hitro razpadla, ker politične stranke ne čutijo toliko odgovornosti, da bi svoje strankarske cilje podredile narodni slogi in disciplini; komunisti so se že do poletja dobro pripravili, da prevzamejo oblast po svojih zaupnikih in sopotnikih, ki so jih organizirali preko svojih prijateljev iz Gane in Gvineje in s pomočjo češkega konzulata v Leopoldville. Zato je sklenil, da pregovori vse države članice ZN, da naj ZN prevzamejo nalogo za vzdrževanje rela v novi republiki in ji pomagajo organizirati javno upravo. Obenem je pridobil članice ZN iz Afrike za stališče, naj imajo ZN monopol v podpiranju in sodelovanju pri javni upravi v Kongu. Na ta način je hotel spodnesti komunistični, vdor v Kongo. Načrt se mu je ponesrečil, kar ni bilo težko že naprej uganiti. Ker je hotel biti 100% nevtralen, je nabral čete za Kongo samo iz takih držav, ki niso v nobenem bloku in ki so po možnosti dobro zapisane v kongoški javnosti. Podobno je postopal pri nabiranju uradništva ZN za Kongo. Ta metoda ga je prisilila, da je moral privzeti tudi čete iz Gane in Gvineje; te so mu prve pokvarile račun. Niso ubogale vrhovnega komandanta ZN, so se ozirale tudi na politične želje svojih vlad. Njihovemu vzgledu so sledile tudi čete nekaterih drugih afriških držav. Vojaštvo ZN je postalo nezanesljivo in pristransko. Gana in Gvineja branita inte-’ese Lumumbe, ki je na komunistični strani, varujeta celo njegov hišni zapor v predsedniški palači. Kar je poslal tja strokovnjakov ZN, jim nihče ne odreka sposobnosti, nesreča je le v tem, la se ne morejo hitro znajti v kongoški zmedi. Hammarskjoeld je v svoji vnemi pregnal tudi vse, kar je belgijsko, iz Konga. Na desettisoče Belgijcev je šlo domov, Hammarskjoeld pa ni mogel nikogar postaviti na njihovo mesto, čisto navadno ni imel ljudi za ta posel. Kar je še ostalo domače javne uprave v Kongu, ni moglo držati rok križem. Z izgovorom, da niso bili vsi Belgijci slabi, ampak, da je bilo med njimi tudi dosti dobrih, so jih začeli vabiti nazaj. Mnogo se jih je vabilu odzvalo; prevzeli so svoja mesta, ki so jih imeli pod belgijsko upravo. Prvo, kar so naredili, je bilo, da se niso dali komandirati od ZN uradnikov. Nastal je spor; Hammarskjoeld je zahteval, da Be'gija je-nja pošiljati svoje ljudi nazaj v Kongo. Takrat je belgijska vlada vzrojila in naštela Hammarskjoeldu toliko napak, da je mož moral umolkniti. Po vrhu je imel še smolo s svojimi svetova'ci. Najprvo je bil tam dr. Bunche, ameriški črni diplomat. Moralo je nekaj priti navzkriž, kajti dr. Bunche jo je hitro pobrisal domov. Hammarskjoeld je poslal v Kongo indijskega diplomata Dayala, po prepričanju socijalista. Ta je že s svojim prvim poročilom ZN napravil vtis, da je zelo pristranski. Menda se nanj jezi celo Nehru in ga hoče imeti nazaj doma. Povrhu manjka Hammarskjoeldu še denarja za Kongo. Komunistične države nočejo ničesar prispevati, svobodne pa oklevajo. Hočejo videti, kaj bo nastalo iz kongoške tragedije. Blagajna ZN za Kongo bo suha koncem leta. Kaj potem ? Tragedija v Kongu je zagrabila tudi ZN. Hammarskjoeld se je kar na tihem skril za posvetovalni odbor za Kongo. Sestavlja ga tistih 18 držav, ki imajo svoje čete v Kongu. V tem odboru sta dve struji: tista, ki drži s komunisti, odnosno z njihovim sopotnikom Lumumbo, in tista, ki drži s predsednikom republike Kasawubujem in vojaškim diktatorjem Mobutujem, ki sta na strani svobodnega sveta. Odbor seveda ne more napraviti nobenih hitrih in učinkovitih sklepov. Kar je storil do sedaj, je bil samo sklep, da pošlje v Kongo “pomirijevalno komisijo, ki naj skuša doseči sporazum med političnimi skupinami. V komisiji imajo večino pristaši bivšega predsednika Lumumbe, zato jo Lumumbovi nasprotniki odločno odklanjajo, Mobutu celo grozi, da jo ne bo pustil v Kongo. Najmanj, kar se more reče, je to, da komisija ne uživa splošnega ugleda. Kako naj potem miri sprte kongoške politike? Vse kaže, da je mrtvorojeno dete, kot je to tudi znani posvetovalni odbor. Dosegel je svojo nalogo, da je dal Hammarskjoeldu priliko, da zvrne nanjo del svoje odgovornosti in nič več. Edina svetla točka v tej tragediji je — kar se čudno sliši na prvi mah — nesloga med afriškimi članicami ZN. Pri mnogih od njih ne uživajo simpatij ne Lumumba iz Konga, ne Nkrumah iz Gane, ne Toure iz Gvineje, dasira-vno jim ugaja želja te trojke, da bi afriške države bile centralistično organizirane. Nimajo pa tudi pravega veselja, da bi šle čez drn in strn za Kasawubujem. Zavedajo se dalje, da za afriškimi levičarji stoji Moskva. Ako bi se jim pridružili, vedo dobro, za zaigrajo simpatije svobodnega sveta, posebno Amerike. Zato potegnejo, ako le morejo, vsaj v važnih zadevah s svobodnim blokom, ki obstoji iz evropskih in ameriških držav in bivših francoskih kolonij. Prišli smo torej v obdobje, ko vladajo zmeda, javna ne-sigurnost in brezvladje v Kongu, v ZN pa zmeda in megla, ki je to organizacijo vsaj trenutno onesposobila za vsak energičen korak v reševanju kongoške tragedije. f" BESEDA* iz' NARODA...............................j Pevski koncert v Chicagu Chicago, 111. — Smo že kar pričakovali, da nas bodo štefanski pevci povabili na svoj letni koncert, 'ki ga prirede vsalko leto enkrat okrog praznika sv. Cecilije, nebeške zaščitnice cerkvenih pevcev in cerkvene glasbe. Zgodilo se je to v soboto, 19. novembra, v veliki farni dvorani. Spored je bil zelo pester, tako, da je moral biti vsak pozoren. Pester je bil v pogledu pevcev, ker so nastopali kar trije zbori: Starejši cerkveni pevski zbor okrog 30 pevcev; potem mladinski zbor fantov in deklet, 20 pevcev in pevk, nato pa še deški Zbor farne šole: kakih 50 fantičev. Vmes pa je še nastopal mali orkester ter klavir. Pri klavirju je bil že vsem znani dr. Fišinger. Dirigiral je koncert in orkester p. Vendelin Špendov OFM. Posamezne točke je duhovito v obeh jezikih razlagal študent Andrej Fišinger. CERKVENI ALI STAREJŠI ZBOR je zapel med koncertom 13 točk, Torej je imel opraviti glavno nalogo pri prireditvi. Zbor je sestavljen iz zelo različnih članov: nekateri že obhajajo jubileje, kar hodijo na kor, pa z veseljem še pomagajo. Nekaj jih je pri Zboru, ki so rojeni v tej deželi, pa pravijo, da je Slovenka ,pesem naj lepša na svetu in se v nobenem jeziku ne da tako lepo zapeti kot v našem. Potem je pa pri Zboru tudi precej mladih moči, ki peti je vse jim na sveti! Občudovali smo discipliniranost Zbora, preciznost v intonaciji in v izvajanju. Peli so kot so zahtevale besede, ki so jih izgovarjali. Tudi izgovorjava je bila jasna. Saj je petje slovesno govorjenje! In govorimo zato, da nas razume tisti, ki nas posluša! Kakšnega spakovanja in razkazovanja nismo zapazili pri zboru. Nekaj točk so zapeli brez vsakega spremljevanja kot pravimo “A capella,” druge točke je spremljal samo klavir, nekatere p* *a je uvajal in mestoma spremljal mali orkester. Tako je bilo zanimanje večje, učinek globlji, užitek višji. DEŠKI ZBOR! Občudovali smo ga. že pogled na petdeset mladih pevcev človeka zagrabi. Gledali smo, kako so oblečeni, vsi enako: črne hlače, bele srajce. Nekateri okrog mene sedeči so rekli, da so lani fantki imeli tudi kravate. Kakšno zanimanje! Jaz sem rekel: Letos kravat ni treba, ker ni tako mrzlo, kot je bilo lansko leto. Pa so bili ljudje zadovoljni s to razlago. Fantički so izgovarjali jasno, odpirali so usta kot žabe; vsi so gledali dirigenta in so se smehljali. Bog ve, kakšen obraz jim je kazal p. Vendelin! Mi ga nismo videli, ker je bil Obrnjen k pevcem. Ampak lepo prijazno so se fantički smejali, gotovo jim je dirigent kazal prijazen obraz. Nekateri fantki so skušali tudi kar pokazati, kar so peli, tako so bili navdušeni. Do izraza so pa lahko prišli pri pesmi “The Drum-Major,” kar pomeni “veli- ki bobnar.” Med pesmijo je ves čas tolkel boben in fantje so korakali, razbijali, da je bilo kaj. Najbolj je seveda vžgala zadnja' pesem: “God Bless America.” “Bog naj Ameriko blagoslovi” In če je Bog poslušal to mogočno, otroško molitev, mora prav gotovo to deželo blagosloviti! Niti enega človeka ni bilo v dvorani, ki bi teh mladih pfevcev ne pohvalil, ki so peli res od srca. Odobravanja in ploskanja ni bilo ne konca ne kraja. Nastop močnega otroškega zbora je tudi psihološko utemeljen: Tako privabiš mater, očete, brate, sestre in sorodnike. Nekateri teh že niso Slovenci. Pridejo in se čudijo bogati lepoti naše slovenske pesmi. Tako sem opazoval tri male deklice, prav poleg mene so sedele, dve sploh niste bile slovenske krvi, pa hodita v šolo sv. Štefana, ena ima samo mater slovensko pa že tulkaj rojeno. Kako so hvalile lepoto slovenske pesmi! Toda ena teh deklic se je s prošnjo obrnila k meni in mi je rekla: “Povejte p. Vendelinu in p. Tomažu in sestram, da moramo prihodnje leto tudi deklice nastopiti pri farnem koncertu ne samo fantje. Z nekako užaljenostjo so pribile: To ni prav, da smo dekleta odrinjene — “This is not fair!” Tudi jaz talko pravim: Prihodnje leto tudi deklice na oder! MLADINSKI ZBOR: To so pa dekleta in fantje iz srednjih ter visokih šoL Nekateri so že na univerzah. Vendar so vsi sinovi in hčere novih naseljencev. Peti so začeli že kot otroci in potem so se vedno izpopolnjevali. Pred nekaj leti je zbor še zelo šepal, dekleta so imele čisto o-troške glasove, fantom je komaj začel poganjati mah pod nosovi, zdaj je pa vse že kar dorastlo in pevci ter pevke so že vsak okrog 20 let stari, dekleta so malo mlajša, par fantov je pa že preko dvajset. Glasovi so se razvili in ustalili in zdaj done kot strune. Pa vendar ti pevci in pevke mislijo večina samo na knjige in na pesem. S pesmijo so zaročeni ti fantje in dekleta. Radi imajo mešani zbor, pa ne vejo zakaj. Fantje mislijo: tudi dekleta so lahko včasih kre-gane od p. Vendelina; dekleta se pa tudi muzajo, kadar Father “zmerja” fante. Kdor zna prav opazovati, je lahko spoznal to le: Ta mladina je zaljubljena še samo v pesem in v knjige. Ko je napovedovalec razlagal pri pesmi ‘Prišel sem pod okence” — “Odpiraj, dekle kamrico,”1 takrat se je ves zbor resno držal; samo eden fant se je malo namuznil. To je popolnoma prav! Saj pride še cats za take in druge stvari. Ta mladina ljubi pesem. P. Vendelin pravi in jih hvali — seveda kadar ne slišijo — kako točno prihajajo k vajam, kako jim vaja ni nikdar predolga. Vsak teden trikrat bi radi prišli na pevsko vajo. Potem pa prijetni vetrček ali žuborenje bistrega potočka. Zapeli so tudi seveda eno angleško pesem od Slavčka “The Nightingale.” Slavčka je posnemala Kranjčeva Mi-čica. Res prav dobro. Ona bo še enkrat slavna pevka, če bo šla po tem potu naprej. Toda: p. Vendelin je še ni nikdar pohvalil. Pa zato ne, ker je prepričanja, da mladega človeka hvala spridi. No, pa da vsaj ne graja! Kdor molči, pritrdi! — Mladinski izbor je vse točke pel brez not, na pamet. Pri vseh treh zborih in pri orkestru smo ugotovili velik napredek. To je zasluga požrtvovalnega dirigenta ali pevovodje, ki svojo stroko razume.. Tako uglašeno še niso p. Vendelinovi pevci nikoli peli kot pri tem koncertu. Torej tudi sam napreduje. Včasih je moral p. Vendelin vse mogoče zvijače poskusiti, da je izvabil iz zbora vsaj približno zadovoljive akorde. Večkrat se je hotel kar pretrgati in prelomiti, ko je dirigiral; obraze pa je take delal, da te je bilo kar strah. Zdaj pa vsega tega nič več ni treba: samo z rokami vse pokaže, telesa pa niti ne pripogne. Vse pevce ima kar privezane ne taktirko, pa na svoj pogled. In zdaj dela s pevci, kar se mu poljubi. Med pavzo je govoril slovensko in angleško štefanski župnik p. Tomaž Hoge OEM. Obisk je bil zelo dober^ Saj bi res bilo prečudno, če bi ne bil. Pevci se trudijo, dirigent se muči, piše, harmonizira, sam sklada, instru-mentira, potem bi pa farani tega ne upoštevali, to bi bilo nerazumljivo. Ne:, ne! Štefanski farani vedo, kaj se spodobi. Z Obiskom vsakoletnega koncerta dajo pevcem svoje priznanje. Dirigentu, zboru, godbenikom: vsem prisrčna hvala za redek užitek. Bomo zopet prišli, kadar nas boste povabili. Prisrčne čestitke k velikemu napredku! P. O. 1 ----—O------- Vrag pride v Met Lemont, 111. — Res, mimo Le-monta bo šel! Seveda se pri Mariji Pomagaj ne bo ustavil. Marije se boji, bi mu preveč do stopila na glavo! V Chicagi bodo vraga spustili z verige in ucvrl jo bo za čevljarjem, ki bo bežal proti Jolietu. Vrag se zdaj .seveda poslužuje modernih sredstev. Ne hodi peš, tudi kakšen bicikelj mu je prepočasen I Peljal se bo z avtomobilom, da se bo kar kadilo. Kje se bo ta “vrag” ustavil? V dvorani sv. Jožefa! Zakaj pa tam? Ker se bo tam skril nespametni čevljar, ki je vragu prodal svojo dušo. Veste, to bo namreč spevoigra, opereta, ki jo bodo uprizorili pevci im pevke Mladinskega zbora od Sv. Štefana v Chicagi. Podružnica Slovenske Katoliške Lige je namreč te pevce povabila v Joliet. V NEDELJO 11. DECEMBRA OB 3. URI POPOLDNE bo zagrmelo in se pokadilo in takrat boste videli vraga in ubogega čevljarja, kaiko se bo tresel. Odnesel pa vrag čevljarja ne bo. Ga bo nekako prevaril. Jaz sam ne vem, kako in kdo bo vraga odgnal. Kar pridite gledat in poslušat, bcfste že videli. Seveda bodo pevci zapeli več najlepših pesmi. Drugi del prireditve bo dvodejanska spevoigra: “Čevljar in vrag.” Povedati je treba še to, da pridejo ta dan v Joliet tudi godbeniki šte-famskega orkestra, da bo vsa stvar še bolj zanimiva in živahna. Povedati je še tudi treba to: Da je spevoigro uglasbil naš šte-fansiki pevovodja p. Vendelin Špendov OFM, ki se na take stvari dobro razume. Polno tistih črnih pik napiše, pevci morajo pa potem po tistih pikah ali notah peti in godbeniki piskati! Cisti dobiček od prireditve bo res nekaj znajo in tako naglo napredujejo. Človek bi jih kar poslušal in gledal, tako krasno in dovršeno pojo. Kot bi poslušal za Jolietrako Ligo. Vstopnice bodo prišli predajat v Jolietu po hišah. Se bodo povsod oglasili, ker se preveč boje zamere, ako bi v katero hišo ne prišli. Pred začetkom igre bodo vstopnice na razpolago tudi pri vhodu. Predsedniku Lige je samo to žal, da pride v Joliet samo en vrag. On pravi, da jih je tristo, včasih kar pribije, da j ih je tristo tisoč. Pa je še eden preveč! V Joliet pride torej samo en vrag. Saj ga boste prišli vsi pogledat, kakšen je. Vabljeni ste tudi Slovenci iz okolice: iz Rockdale, iz Aurora, La Salle, Peru, Peoria, iz Argo, Summit, pa tudi iz Chicage in Wauikegana. Če ste nekateri vraga že videli, ga pridite zopet gledat: ne da bi se mu prikupili, temveč, da bi se mu v bodoče znali izogniti. Vraga pride gledat tudi P. Odilo OFM. ———o---------- Spominske proslave ob obletnici smrti škofa dr. Oregorija Hožmana m Koroškem Celovec, Avstrija. — V Celovcu smo obhajali obletnico na dan smrti dne 16. 11. 1960 v novi prostorni kapeli Mohorjevega doma. Kapela je bila nabito polna. Poleg gojencev in gojenk Mohorjevega dijaškega konvik-ta so bili navzočni med drugim ravnatelj Slovenske gimnazije g. Joško Tischler z gospo, prof. Hutter, ravnatelj Mohorjeve in nastavi j enci tiskarne, slovengkč šolske sestre, verniki Slovenci iz mesta in okolice. Pri slovesnem requiemu so peli gojenci internata. Med sv. mašo je bil nagovor. “Večje ljubezni nima nihče, kakor je ta, da kdo da svoje življenje za svoje prijatelje . . . Škof Rožman je dal svoje življenje za Boga, Cerkev, za duše, posebno za mladino. Njegovo žrtvovanje se je začelo v dijaški dobi; nadaljeval ga je kot bogoslovec, kot mlad duhovnik, kot kaplan v Borovljah, kot vzgojitelj in profesor v tukajšnjem bogoslovju, kot profesor v Ljubljani, kot nadpastir ... Vse njegovo delo in žrtvovanje je bilo v luči križa Kristusovega. Zmagal je s Križanim . . . Naj prosi za nas, da bi po njegovem zgledu stali, če treba, junaško pod križem in ga nosili do dopolnitve ...” Med sv. mašo so gojenci in drugi navzoči prejeli sv. obhajilo in ga darovali za dušo rajnkega. Po sv. maši je bila Libera ... in molitve za rajnkega škofa. ŠMIHEL NAD PLIBERKOM, PODJUNA. — V Šmihelu je bila slovesna obletnica v nedeljo 20. 11. 1960 ob 15. uri. Duhovniki so najprej skupno molili večernice za rajnkega škofa; nato je daroval mil. g. prelat dr. Rudolf Blueml pontifikalni requiem. Asistirali so navzočni duhovniki, člani sodalitete presvetega Srca Jezusovega, šmihelski cerkveni zbor pod vodstvom organista g, Miha Sadjaka je pel ubrano liturgično petje med sv. daritvijo. G. dekan Srieno, šmihelski župnik, je kot domači dušni pastar govoril k obletnici., Narisal je življenje in trpljenje rajnkega škofa, ki se je žrtvoval za Boga in svoj narod. V pretresljivih besedah je omenil njegovo povezanost pa domačo grudo, na domači dom in na domačo župnijo. Sledila je slovesna Libera z molitvami na grobu duhovnikov, in na grobu škofovih staršev. Pevski zbor je zapel primerno žalo-stinko. Udeležba ljudstva iz Šmihelske župnije in sosednih župnij in posameznih zastopnikov iz vseh treh dolin slovenske Koroške Zilje, Roža in Podjune je bila nadvse častna. — Pri obletnici je bila navzoona tudi edina še živeča sestra rajnkega škofa Liza. Po cerkvenem opravilu v cerkvi in na pokopališču jq biL v župnišču nato kratek sestanek duhovnikov sodalitete Srca Jezusovega; rajnki škof Gregorij je namreč nad 50 let ud te sodalitete. Po navodilu vodstva omenjene duhovniške sodalitete so se tudi po drugih slovenskih župnijah Krške škofije spominjali na podobno pieteten način rajnkega škofa ob prvi obletnici njegove smrti. J. S. -------O------ Sv. Ulkhti bo prišel v iihvankes Milwaukee, Wis. — Tajnik slovenskega društva Triglav je dobil pismeno sporočilo od sv. Miklavža, da bo tudi letos obiskal s svojim spremstvom naše društvo v nedeljo, 4. decembra, ob 3. uri popoldne v dvorani sv. Janeza. Sv. Miklavž je obljubil, da bo obdaroval vse pridne otroke1 in tudi odrasle, če so to zaslužili. Zato so naprošeni vsi, ki bi hoteli pomagati sv. Miklavžu pri obdaritvi, da prinesejo svoja darila v nedeljo od 10:30 do 12 ure in popoldne od 2. do 3. ure, v dvorano sv. Janeza. Sv. Miklavž je sporočil tudi, da je bil zelo navdušen nad uspehom naših sodelujočih otrok pri slavnostni akademiji društva Triglav in je obljubil, da jih bo osebno pohvalil in obdaril z raznimi dobrimi sladkarijami. Dragi starši, rojaki in prijatelji, ne pozabite pripeljati svojih otrok na naše miklavževamje v nedeljo, 4. decembra, ob 3. uri popoldne v dvorani sv. Janeza. Vsi dobrodošli! L. G. ------o------ Ni hotel razumeti Natakar gostu pred odhodom: Kaj pa napitnina, gospod? — Te pa nisem imel. pwwwv/.rw.v.t v v. *! *wfs*m*4 IZ NAŠIH VRST Ambridge, Pa. — Priloženo Vam pošiljam denarno nakazilo v znesku dvanajst dolarjev za obnovo naročnine. Ameriška Domovina mi je všeč ker se bori zd naše slovenske in katoliške pravice. Zato je naša dolžnost, da podpiramo ta edini naš slovenski dnevnik. S prisrčnim pozdravom vdani George Pavlešič. * * * Dayton, Ohio. — Prosim, da bi mi odslej pošiljali Ameriško Domovino na novi naslov. Najlepša Vam hvala. Z velikim veseljem dobivam in prebiram časopis. Stanko Meršol. * * * Chardon, Ohio. — Spoštovani g. urednik! Pošiljam naročnino za eno leto in sc prav lepo zahvaljujem, da mi tako redno pošiljate časopis, katerega prav z veseljem prečitam. Brez njega ne bi imela nobenega veselja, kajti v Ameriški Domovini najdem vse novice in prav lepe povesti. Z najlepšimi pozdravi! Jennie Marinček. Jj« :!: Kirkland Lake, Ont. — Spoštovani! Hvala Vam lepa za obvestilo, da mi prihodnji mesec poteče naročnina. Ker ne bi želel biti brez Ameriške Domovine, Vam takoj pošiljam naročnino za celo leto in nekaj za v tiskovni sklad, želim Vam obilo uspeha in iskreno pozdravljam. Frank Marušič. * *1* * St. Cloud, Minn. — Halo, Mrs. Debevec! Lepa hvala za obvestilo, katerega sem pričakovala in za poslano mi kuverto z mojim naslovom. Sem bolj slaba v pisavi, ker sem hodila v šolo samo dve leti, potem sem morala iti islužit in krave past. Kar znam sem se sama naučila. Doma sem iz Ljubljane, v A-meriko sem prišla leta 1913, stara sem pa že 84 let. Ameriško Domovino bom imela, dokler bom živa, pa če jo bom čitala ali ne. Mož mi je umrl leta 1939 in sem že 21 let vdova-Imam eno hčerko, ki živi blizu mene in sina v Chicagu. Ne zamerite, da sem malo o sebi napisala. Vse lepo pozdravim! Mrs. Mary Triller. XHERI5KX DOMOVINA. ***0 KANA D S K: A Ameriška Domovina ti-/vi' e n i e/% m—ho m e- AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Iz slovenskega Toronta ^ rireditev Katoliške ženske lige Pester program je bil v dvo-rani v nedeljo, 20. novembra, pozidne pod okriljem K. ž. L. Na-otrok z Barčico, dramati-2>rajna “Lepa Vida,” balet, raja. deklet je dajalo prisrčno pe-strost sporedu. 0)b krasnih po-“^•niskih slikah Slovenije smo istočasno čuli doživeto petje ge. Muhič in ge. M. Čekuta. O-k°je se je prelivalo eno v dru-8°, slike v melodijo in pesem v slike. Prireditev je vodila ga I. Anilin. Zastopnice glavnega od-k°ra K. ž. L. torontske nadškofi6 pa so bile navdušene tudi ^ad pecivom, ki so ga spekle1 čla-za vse, ki so napolnili dvo-rano; ta je bila res polna. ------o------ Delodajavec povabi delavce "‘Brick & Blodk Work” je še J^ado zidarsko podjetje, ki ga astuje in vodi Slovenec g. Janez ratnik. šele 6 let je v Kanadi, je postal dobro poznan v za-Padnem delu velikega Toronta, barskega posla se je izučil pri g- Tinetu Tekavčiču., Pred tre-, * leti se je osamosvojil in za-el z dvema delavcema svoje ^j e/tj e. Danes jih ima 18. V kratkem času je s svojimi klavci sezidal blizu 300 poslopij. večje je bila 16 stanovanjska ^gfadba, najmanjša pa garaža, 'ajveč zida za slovenske grad-eibke pa tudi za druge.' , Ko sem ga vprašal, če:se zara-vl gospodarskega zastoja, ki se a*i v deželi, boji bodočnosti, je ^‘govoril: “Dela imamo preveč.” j0 Je znak, da je g. J. Tratnik . ^ajdlijivo podjeten in da njego-0 Podjetje dobro zida. Zadnjo soboto je priredil dru-»ni večer, na katerem je pohabi kakih 100 udeležencev. Po egovi lastni izjavi je bil namen breditve, da se izkaže hvalež-,e§a tako svojim delavcem ka-0r listim, ki so mu dali delo in ^ 11 Bnančno stali ob strani. 8g Po. njegovih delavcev, so bili ^avzoči: manager Bank of Mon-. vas Brown’s Line, gradbeni Pelotor iz občine Etobidkoike, i e^Sedni'k župnijske Hranilnice in BosojiLnice g. Anton Poni- „ ar blagajnik g. Božo Košir, v acft)enik in predsednik Trigla-g- Jože Kastelic, gradbenik « ^an Kavčič, g. Jože Cvet in °ne Muhič. Na večerji je ^. kvartet Triglav, na ,^slvo’ ba so delavci enkrat Cev eto gostje svojih delodajal-^ gotovo blagodejno vpliva na °vo medisebojno razmerje, če med letom oba, tako a avec kot podjetnik, vestno ^ ° njujeta dolžnosti, ki jih ji- naMgajo zakoni in krščanska est. D Por. ,lasti še %, e’ ^-letnica koroškega plebiscita Plei]Gt°S ietnica koroškega ha Prva svetovna voj- zaključila z razpadom ruj^ ro'°grske monarhije. Kot skan ostanek je nastala avstrij-te,cjaleBU]Blika. Novo Evropo so ki aj frojii'i zmagoviti zaveznica ri nJilh 80 Avstrijci uspeli, ocjn^j ° južnem delu Koroške tQ .C1 ljudsko glasovanje., In tako as°vanje je bilo izveideno v fner. fa Slovence nemogočih raz-stotj. ’ fa smo ostali za par od-PrPv"f>V g'Msov v manjšini, če-Kor( 'v,e fBo očitno, da ima ta del slovensko večino, da, stVo° slovensko prebival- Ko ves drugi pritisk ni zado- stoval, so dovolili, da so o usodi naše koroške zemlje odločali tudi Nemci, ki niso imeli z njo nilkake druge zveze kot to, da so kdaj na Koroškem služili kot uradniki prejšnje avstro-ogrske javne uprave ali drugih ustanov. Ti glasovi ljudi, ki niso imeli nobene duhovne ali življenske zveze/ s pokrajino, so odločili nemški Avstriji v korist. Slovenski narod seveda takega ponairejenega ljudskega glasovanja nikdar ni priznal., 40 let mu odrekamo vsako veljavo. Pred pravičnim sodnikom: bi se v teh 40 letih moralo naše stališče bistveno okrepiti, ker s0 avstrijski režimi z novimi krivicami neštetokrat poigazili slovesno dane in podpisane obveznosti, da bodo upoštevali in «spoštovali narodnostne pravice slovenske manjšine. Avstrijci vseh političnih nazi-ranj in /skupin, ki so odgovorne za vladanje v tej republiki, od socialnih demokratov, krščanskih socialistov, liberalcev tja do ve-lenemcev in hitlerjancev so v teh 40 letih dokazali, da so nesposobni vladati narodni manjšini količkaj pravično. Od nasilij med plebiscitom do Hitlerjevega nasilnega preseljevanja in izseljevanja in do današnjih bojev za osnovne pravice slovenskega jezika ise 40 let ponavlja zatiranje in krivica. Sedaj smo prišli tako daleč, da avstrijski zunanji ministri enostavno taje in v mednarodnih aktih dokazujejo, da slovenske manjšine na Koroškem ni. Celo sedaj, ko ima Avstrija podobno težavo s svojo manjšino v Tirolah pod Italijo, ji ne pride na misel, da bi svojo pravico podprla in podkrepila s tem, da bi sama bila pravična napram Slovencem na Koroškem in ustvarila zgled pravilnega razmerja med manjšino in gospodujočo vladavino. Avstrijci praznujejo obletnico plebiscita v znamenju zmagoslavja. Hrupne prireditve naj bi prekrile sramoto pa so v očeh pravičnih nova sramota zanje. Izliv slepo — strastne narodnostne sebičnosti so, ki pravice bližnjega ne pozna. Mi Slovenci se obletnice moramo spominjati, da se opozorimo na dolžnost, da vsi pomagamo vzdrževati vsaj življenje manjšine na Koroškem in povsod drugod in da ne smemo opustiti upanja, da bo dozorel čas, ko bo tudi ta del našega naroda združen z matico Slovenijo. (Iz govora dr. Mike Kreka na proslavi 29. ekt. v Torontu.) -----o------ Kiaverna proslava “Dne-va rspubljke” TORONTO, Ont. — Odbor Kanadčanov jugoslovanskega porekla je želel zadnjo nedeljo proslaviti Titov narodni praznik. V dvorani Loew’s Theatre na Ycmige St. se je res zbralo kakih 500 do 600 ljudi, da bi gledali tri kratke filme. Med tem občinstvom pa niso bili samo Jugoslovani. Močno je bila zastopana torontska policija s svojim šefom Mr. Me Kayjem na čelu. Na proslavo so prišli tudi ljudje drugih narodnosti, še celo Italijani. Mb)! predstavo je eksplodirala bomba z nelepo dišečimi plini. Na cesti pred dvorano je piki-tiralo kakih 400 Srbov, Hrvatov, Slovencev in Macedoncev. Nosili so protikomunistične napise in z vzkliki izražali svoje nezadovoljstvo nad komunističnimi proslavami. Na žalost je šlo na proslavo tudi nekaj ko- ristnih budal, katerih očetje so okusili sadove komunizma. * V nedeljo ob treh zjutraj so komunisti vdrli v poslopje srbske pravoslavne cerkve in uničili ali odnesli vse pripravljene lepake in letake. Organizatorji piketiranja so jih morali naglo napraviti znova. Upanje vlomilcev, da bo tako piketiranje odpadlo, je bilo prazno. Titovci pa so za eno sramoto bogatejši Prepričani smo, da bodo oblasti napad na srbsko cerkev natančno preiškae in krivce kaznovale. Čas je, da titovcem nekdo dopove, kaj je v svobodni Kanadi dovoljeno in kaj ne! -------o----- Veseli večer TORONTO, Ont. — Sloviemska mladina pri župniji Marije Pomagaj v Torontu vabi vse rojake iz Toronta in okolice na veseli večer v soboto 17. decembra, ob osmih in v nedeljo, 18. decembra, o/b petih popoldne v dvorano na 609 Manning Ave. Program je sestavljen iz slovenskih pesmi in točk za dobro voljo in smeh. Rezervirajte si čas in pridite na to prireditev. Zagotovljen vam je prijeten večer! Dobrodošli! Prireditelji. Iz dežele božičnih drevesc KIMBERLEY, B. C. — Letošnja bogata žetev je minila. Sadje je tudi pobrano, sladkorna pesa, krompir, to/bak in drugo, je vse že pospravljeno, ker je zima že tu. Pri nas v vzhodnem delu Britske Kolumbije je sedaj v polnem razmahu žetev božičnih dreves. Sezona za drevesca, se začne, že ob koncu septembra. Vsako leto izvozijo več ko dva milijona božičnih drevesc samo iz tega dela Britske Columlbije. Izvoz drevesc je tako napredoval v minulih letih, da je iz tega nastala milijonska industrija. Ker tukaj smreke hitro rastejo, so začeli po več krajih ustanavljati farme za gojitev božičnih drevesc. Na teh farmah posadijo na tisoče majhnih smrekic in v nekaj letih so dovolj velike za prodajo. Te smrekice sadijo z posebnim /strojem, tako da v enem dnevu dva delavca posadita več tisoč mladik. Indijanci se posebno vesele sekanja drevesc, ker si s tem zaslužijo precej denarja v kratkem času. V indijanski naselbini je v/se živo, ko se začne sezona za drevesca. Ob cesti, ki pelje na Radium Hot Spring, sem videl velike kupe nasekanih drevesc. Drevesca zvozijo na poseben prostor, tam jih prekupčevalci pregledajo in preštejejo. Potem jih zvežejo po dva, ali tri skupaj, tako da se veje ne zlomijo. Na železniške po&taje vozijo visoko naloženi tovornjaki drevesca različne velikosti. Nekatera mesta, naročijo posebno velike krasne smreke za okras. Največ drevesc pošiljajo v velika ameriška mesta, mnogo jih pošiljajo tudi v tiste dele Kanade, kjer smreke ne rastejo. V Indijanski naselbini Shush-va/p blizu Radium je majhna cerkev, kjer je vsako nedeljo ob 12 uri sv. maša. čudil sem se lepemu petju. Peli so latinsko sv. mašo in vsi skupno. Latinske besede izgovarjajo zelo točno in glasno. V bližini te cerkvice stoji star neobdelan leseni križ. Postavljen je na mestu, kjer je bila darovana prva sv. maša v sedanji Britski Kolumbiji. V prvi polovici osemnajstega sotletja, v času, kšo je naš Baraga sejal vero med Indianci ob Velikih jezerih, je potoval na zahod sloveči misijonar Father De Smet. Z veliko težavo je prekoračil Ročki Mountains. Sprevidel je, da mu zapirajo pot na zahod še mnoge gore in nepredirni gozdovi, zato je opustil misel potovanja na zahod in se je obrnil proti jugu. Na tej ravnici je Father De Smet počival in bral prvo sv. mašo na zahodmem delu Rocky Mountains. Njegovo plemenito delo za razširjanje sv. vere med Indianci se še danes pozna vse skozi do Kalifornije. Na povratku domov smo zagledali, pri izviru reke Kolumbije velikega medveda. Ker se je zbal za svoj kožuh, jo je hitro popihal in izginil med kupi nasekanih dreves. Otrokom, kateri bodo na božično jutro veselo občudovali svoja darila pod lepo okrašenim drevesom, gotovo še na misel ne bo prišlo, da se je pred kratkim časom pod tem drevesom še skrival medved. Koliko milijonov denarja se bo porabilo za razsvetljavo teh dreves? Vse to je sama posvetna potrata in reklama za prodajalne. Pravega pomena za spomin na rojstvo Gospodovo sploh nima, ker je poganskega izvora. Skromne jaslice s podobo sv. Družine v revnem hlevčku nam edino pravilno predstavljajo pomen sv. večera in božičnih praznikov. Božično drevesce naj bo še taiko krasno okrašeno, nikdar ne nadomesti jaslic. Vesele božične praznike in blagoslovljeno novo leto želim vsem čitateljem Ameriške Domovine. F. K. ------o----- Zadružna kolona: “Mnogi se podajajo v nevarnost” “Kupi danes, plačeval boš pozneje,” to je postalo geslo mnogim milijonom ljudi, ki hočejo živeti moderno. Vse mogoče trgovine, take ki prodajajo avtomobile do tistih, ki imajo na prodaj lonce in žlice, ponujajo odjemalcem kredit v znamenju “lahkih” pogojev odplačevanja. Plačilo na roko se manjša, doba odplačevanja se daljša. In koliko se jih vjame v te nastavljene mreže. Namesto, da bi trgovci znižali ceno blaga tistim, ki hočejo plačati v gotovini, prodajajo rajši na obroke. Iz izkušnje dobro vedo, da mnogi odjemalci ne bodo zmogli obrokov., Kupljeno blago jim bo odvzeto; trgovec ga bo ponovno prodal za polno ceno in bo tako spravil prvi izkupiček kot čisti dobiček. Odiplačevanje na obroke se je izkazalo dobičkanosno. Danes človek že lahko potuje in bo potovanje odplačeval, ko se bo vrnil. Mnogi še niso odplačali lanskih božičnih daril, že jih silijo izložbena okna in spretni oglaševalci, da sežejo po novih še lepših in se dražjih in sicer na obro. k e ped “lahkimi pogoji.” Ko bi še ljudje1 zavedali — dokler jie še dovolj zgodaj —, kakšna strahotna mora je kupovanje na kredit in odplačevanje na cibrcke, ne bi za nobeno ceno hoteli postati žrtve tega raketir-stva. Kaiko mnogi se zapletejo v tako financiranje pakupljenih predmetov; premnogim iz te mreže ni izhoda. Dolgovi se kopičijo. Tedenska plača se drobi. Skoraj nič ne ostane za tekoče stroške. Zopet se je treba zadolžiti. Pri vsem tem pa dolžnik plača dvojno vrednost vsa- kega kupljtenega predmeta. Tudi pri lepih dohodkih je tak človek vedno “suh.” In če pride brezposelnost ali bolezen! Kreditne agencije bodo zašile mrežo! Psihološke posledice takega stanja so še težje kot ekonomske. Človek v mreži obrokov, ki se vrstijo ni več svoboden. Zgubi vsako inicijativo. Njegov položaj se mu zdi brezupen. Razumljivo, da ne zna narediit nobenega koraka, da bi se iz mreže izmotal. Kdo je kriv tega stanja. Ljudje sami. Preden finančno zmorejo, hočejo imeti vse komodite-te življenja. Koliko je predmetov, brez katerih bi se dalo shajati toliko časa, da se prihrani potrebni denar, da se jih kupi in plačni istočasno. Tako ravnanje obrani človeka neodvisnega; daje mu zadovoljstvo nad tem, kar ima; dela ga mirnega, ker se mu ni treba bati ne krize, ne brezposelnosti, ne bolezni. Edino hiša, dom je tisto, kar malokdo more kupiti z gotovino in je treba odplačevati na obroke. PRIPIS K GORNJEMU ČLANKU. Članek je izšel v “The Canadian Register in je gotovo pogumno svarilo modernemu človeku, ki si sam greni življenje, da ne more svobodno in prosto uživati dobrine in pridobitve mo/derne civilizacije. In tukaj prihaja na pomoč zadružništvo. HRANILNICE in POSOJILNICE (Credit Unions) so tiste, ki rešujejo sodobnega človeka tega “naprednega” raketirstva, izsiljevanje bi rekli' ipo naše. One navajajo članstvo k rednemu nalaganju prihran/kov, k varčevanju. Posojila v teh denarnih zavodih so živi jensko zavarovana in niso draga. Posojila za nujn/e žiljeniske potrebščine so vedno cenejša kot odplačevanje na obroke in plačilni pogoji posojila so resnično lahki. Navadno jih člani sami določijo. Kdor si želi, da bi se naučil varčevati, kdor bi se rad izkopal iz najrazličnejših finančnih težav, kdor ne ve, kako bi raztrgal mrežo raznih obrokov, naj se čimprej oglasi v naši župnijski HRANILNICI in POSOJILNICI na 618 Manning Ave. Toronto 4. Uredne ure: č/etrtek od 4h pop. do 9h zvečer., Sobota od lOh dop. do 4h pop. Nedelja od 9h do lih dcp. Mnogim smo že pomagali. Mgr. ------o------- Hvaležnosii in usmiljenja ne poznajo TORONTO, Ont. — O strahotnem divjanju, ki so ga med komunistično revolucijo uganjali slovenski komunisti, je bilo do sedaj že ogromno napisanega, vendar pa je med našim zasužnjenim narodom v domovini še skritega dokaj trpljenja in grozot. En tak primer poleg mnogih naj bo tale zgodba: Tam v Stranski vasi je živela dobra, verna in skrbna /slovenska mati številnih otrok, ljubeča žena svojemu možu. V pravkar novi hiši je bilo kar lepo življenje, dokler ... Preidimo vso tragedijo strahu, beganja, izselitve, pomanjkanja v letih 1941-1945, ko je tiste usodne majske dni bežal pred nasilniki preko Karavank mož in dva sinova, ki jih je še sicer mlada, ta mati dala v domobrance. Ostala je torej na gruntu sama s tropom majhnih otrok, s pičlo zalego hrane, s polnimi raka/mi dela, pod srcem pa je čutila življenje dvanajstega otroka. Tedaj je prišla zmagovita “ljudska oblast” in z revol- verjem na njenih prsih in s ponovnimi preiskavama hotela prisiliti ženo, da prizna in pokaže, kje je skrita hrana od odišle oblasti, mož je bil namreč v službi bivše oblasti in bi po njihovem mnenju moral imeti na domu zakopane vsaj za en voz hrane, če ne še več. Med tem so prihajale od onih, ki so zbežali z doma vznemirljive vesti, da jih bodo komunisti dobili v rolke, kar pa nihče od prizadetih ni mogel verjeti. Kakih točnih poročil res ni bilo od nikoder! Šele mož, ki se je po nekaj tednih ves sestradan in le na pol živ vrnil domov, je delno pojasnil, kaj se je zgodilo z njim in potrdil grozno domnevo, da se ostali vaščani in rojaki ne bodo več živi vrnili. Pri iSkromni večerji v krogu družine je žena obupno zajokala, ko je stopil v hišo vrnjeni mož, strašen in prepaden, kot da je prišel iz groba. Kmalu mu je povedala poleg mnogih drugih žalostnih novic tudi-- to, da je dom, kjer so živeli in trpeli rodovi, zaplenjen od oblasti, da je takorekoč /kmet brez zemlje. Za oskrbnika j/e bil postavljen člo-veik iz lastnega rodu, ki ni dovo-ijl, da bi si sestradan “bivši” gospodar zaklal eno kokoš. Skromni pridelki prejšnjega leta so pošli, nova letina še ni dozorela in trgovine s hrano za izdajalce in okupatorjeve sodelavce ni bilo nikjer, številna družina je živela od tistega, /kar so si mogli dobri ljudje odtrgati od svojega. Polagoma so prihajale razne ■ govorice o domobrancih, štirje ali pet mladoletnih se je celo vr- j nilo, med njimi tudi še ne 17 let; stari sin te družine. Prišel je do domače železniške postaje, gledal obrise domačih gora, do doma pa po odločitvi domačih ‘sodnikov” mi prišel, ker so ga zverinisko pobili, kakor nad 100 drugih iz njegove fare, v kočevskih gozdovih in drugih množičnih moriščih. Kako je vse to občutila mati, ki Ijulbi svoje otroke, se muči zanje na svoji zemlji, si je lahko misliti. Izgubiti dva sina v zavesti, da sta se borila za pravično stvar in ne vedeti, kje je njun grob, da bi položila nanj skromni cvet ter pomolila za pokoj duš. V tugi in žalosti je prihajal čas, da bi dala novo življenje dvanaj/stemu otroku. Daši telesno močna in trdnega zdravja, tega ni /prenesla, ker ji je srce, ki je gonilna sila vsakemu bitju, odpovedalo. Vendar bi se j bilo verjetno dalo pomagati, če | bd bilo pri roki kako- sodobno j prevozno sredstvo ali vsaj zdravnik. Toda za take ljudi takrat j tega ni bilo. Za njo in za vso i družino je prišel v adventu leta 1945 usodni dan, ko je šest ur : po rojstvu krepkega sinka odšla v večnost. Za vso sosesko in okolico je bil žalosten dan, ko so peljali sina h krstu, mater pa k pogrebu. Otrok je izgubil mater in hrano, potreboval je sladkorja, ker je bil za zelje, žgance in krompir še premajhen. Naprošena ljudska oblast je sklenila, da se mu sladkorja ne da, čeravno ga je imela za svoje ljudi na razpolago. V tej stiski je prišla pomoč iz Amerike, dobri ljudje so iz usmiljenja do nebogljene male /sirote odstopali od svojega deleža. Prav gotovo pokojnica takrat, ko je dalj časa kuhala od svoje hrane na stotine obrokov za lačne partizane iz usmiljenja, dobrote in ker je bila prisiljena, niti malo ni pomislila na to, da bo slovenski komunist, domačin, rojak, tako nehvaležno povrače-val komaj rojeni siroti, njenemu otroku! Iz te resnične zgodbe naj se vsakdo, ki še simpatizira s komunizmom nauči, kako nehvaležno povraoujejo oni potem, koCo prišli do oblasti in zavladali. J. T. —o----- vedali precej do sedaj neznanih podatkov o delovanju nikotina in cigaretnega dima za človekov krvni obtok. Britanski predstavnik dr. Harold Burn, profesor oxfordske univerze, je poročal o raziskovanju delovanja kajenja. Po njegovem to temelji na tem, da nikotin povzroča nekakšno prelivanje hormona noradrenalina v možgane. ■Noradrenalin je hormon jedra nadledvične žleze. Podoben je adrenalinu in v najmajših količinah draži živčni sistem. Dr. Harold Burn je med drugim pojasnjeval, da je hitrejše delovanje srca, ki ga povzroča vdihavanje cigaretnega dima, posledica moč. nejšega izlivanja noradrenalina v srce. Raziskovanje dr. Burna bi torej pojasnilo, zakaj mnogi strastni kadilci takoj, ko zjutraj vstanejo, sežejo po cigareti in zakaj jim nudi posebni užitek ravno prva cigareta. Razen tega bi morda to tudi pojasnilo, zakaj so nekateri ljudje tako težko brez cigarete. Moški dobijo delo Strojni stavec dobi delo Strojni stavec, ki je sposoben staviti v slovenščini in angleščini, dobi stalno zaposlitev. Prijave pod značko “Strojni stavec” na upravo lista AD, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, O. MAU OGLAsT Sobe se odda 4 sobe se oddajo. Najemnina $35 mesečno. Vprašajte na 1334 E. 55 St., severno od St. Clair Ave. (X) Sobe se odda Odda se 3 sobe in kopalnica na 986 E. 63 St. Vpraša se pa na 988 E. 63 St. (X) Sobe se odda Opremljena soba — 2 postelji, 1 soba za 1 osebo, moškim ali ženskam. Prednost imajo srednje starosti ali starejše ženske. 814 Babbitt Rd., RE 1-5962. (X) Naprodaj Lepa harmonika z 12 basi in kromatično skalo, prilagodljiva na pol tona. Izdelano po staro-krajsko, cena zmerna. P. Kar-son, 1690 Hower Ave., Apt. 8, E. Cleveland 12, O. —(229) Hiša v najem Enodružinska hiša, na novo dekorirana, v bližini sv. Vida se odda ’odraslim ljudem. Kličite EN 1-8679. —(229) HemstichinG (Entlanje) Simens Dept. Store 692 East 200 St. Štirisobno stanovanje oddajo Štirisobno neopremljeno stanovanje, zgoraj, oddajo mirnim ljudem na 1333 E. 68 St. Dve garaži. Cena zmerna! —(230) Išče stanovanjc , Moški išče opremljeno sobo in i kuhinjo v okolici Newburga. Kdor ima kaj, naj sporoči v našem uradu. —(232) Naprodaj Proda se peč za gretje za 3 ali 4 sobe po zmerni ceni. Kličite po 4. uri pop. EX 1-0520. (230) Stanovanje oddajo Petsobno, neopremljeno stanovanje oddajo paru brez otrok na 1067 E. 78 St. Tel. EN 1-2985. ___ -(231) Sobe se odda Norwood Rd., 5 sob, na novo dekorirane, zgoraj, se oddajo zakonskemu paru ali odraslim. Kličite EN 1-6997. (231) Zakaj cigareta zjutraj najbolj “tekne”? Na mednarodni znanstveni konferenci v New Yorku so po-{spodaj. Soba se odda Opremljena soba v bližini sv. Vida se odda moškemu. Si lahko kuha. Kličite UT 1-3788. — (29 nov, 2 dec) Stanovanje oddajo Na 6930 Hecker Ave. oddaje štirisobno stanovanje, spredaj (230) S JULES VERNE: J I CARSKI SEL I 1 (Mihael Strogov) n POVEST M Mihael Strogov se je začel plaziti po tleh in ga iskati z rokami. Hipoma je Serko zalajal izno-va in planil proti velikanski ptici, ki je letela tik ob tleh. Bil je jastreb. Ko je Serko planil proti njemu, se je vzdignil, a se vrnil in pognal proti psu. Ta se je še enkrat zapodil proti jastrebu ... Ropar ga je s strašnim kljunom udaril po glavi in Serko se je mrtev zgrudil po tleh. — Istočasno se je Nadji izvil grozen krik. “Tukaj, tukaj!” je jecljala. Iz tal je molela glava! Ako bi se nebo ne bilo svetlikalo in razsvetljevalo stepe, bi se bila z nogo zadela ob njo. Nadja se je ob glavi zgrudila pa kolena. Nikolaj je do vratu tičal v zemlji. Tatari so ga po svoji strašni navadi zakopali in pustili na stepi, da umre od lakote in žeje, ako ga ne bi požrli volkovi ali pa razkljuvale ptice roparice. Strašno trpljenje za žr tev, ki jo stiska zemlja, pa je ne more odriniti, ker se ji roke ti-šče in drže života kot mrliču v rakvi! Obsojencu, ki umira zakopan v zemlji, ne ostaja drugega, kakor da kliče smrt, ki se mu bliža prepočasi! Tukaj torej so Tatari zakopali svojega ujetnika pred tremi dnevi! ... Tri dni je Nikolaj pričakoval pomoči, ki je prišla prepozno! Jastrebi so opazili na tleh nje govo glavo in zvesti pes je že nekaj ur branil svojega gospodarja pred njimi. Mihael Strogov je začel z nožem kopati zemljo, da bi ga izkopal. Nikolaj, ki je imel dotlej zaprte oči, je spregledal. Spoznal je Mihaela in Nadjo. Nato je zamrmral: “Z Bpgjom, prijatelja! Vesel sem, da vaju vidim še enkrat. Molita zame! ...” Bile so njegove zadnje besede. Mihael Strogov je kopal dalje. Zemlja je bila tako steptana, da je bila trda kakor ka- CHICAGO, ILL. men. Končno se mu je posrečilo, da je nesrečneža potegnil iz zemlje. Poslušal je, ali še bije njegovo srce!... Bilo je mrtvo! Nato je hotel njegovo truplo zagrebsti, da ne bi obležalo na stepi. Luknjo, v kateri je tičal Nikolaj, ko je bil živ, je razširil in povečal tako, da bi imel v njej tudi mrtev dovolj prostora. Zvesti Serko naj bi ležal poleg svojega gospodarja. V tem trenutku je nekaj završalo na cesti, ki je bila komaj pol vrste oddaljena. Mihael Strogov je poslušal. Po peketanju je spoznal, da oddelek konjenikov dirja proti Dinki. “Nadja, Nadja!” je dejal potihoma. CHICAGO, ILL. BEAL ESTATE FOB SALE DEERFIELD — Direct from Owner Sell on Contract — Lovely 9 room Bi-Level home 2 years old. White Norman Brick and Redwood. 2y2 car brick garage. Air conditioned, large electric kitchen with (2) built-in ovens. Den 21x16 — Playroom 26x15. Living room 22x15. Dining room L. 3 bedrooms and utility room, 2 bathrooms ceramic tile. Carpeting (new) 100 yds. Drapes, storms and screens. Located on lot of 2 acres and lots of trees. Blacktop driveway large enough for tennis court. Built by and for the present owner. Many, many extras. Low 40s. Direct from owner. No Brokers. Phone WI 5-3175, for appointment. (230) Mladenka, zatopljena v molitev, se je zravnala. “Poglej, poglej, kaj je!” “Tatari!” Bila je v resnici emirjeva sprednja straža, ki se je naglo pomikala po irkutski cesti. “Ne bodo mi ubranili, da ga ne bi pokopal,” je dejal Mihael Strogov in nadaljeval svoje o-pravilo. Nikolajevo truplo je kmalu ležalo s prekrižanimi rokami v grobu. Mihael Strogov in Nadja sta pokleknila in zadnjič molila za ubogo, nedolžno in dobro bitje, ki jima je bilo tako vdano, da je zanju darovalo celo svoje življenje. Ko ga je pokril z zemljo, je dejal: “Sedaj ga volkovi ne bodo mogli požreti.” Nato je grozeče iztegnil roko proti jezdecem, ki so jahali mimo, in dejal: “Naprej, Nadja!” Mihael Strogov se ni mogel več držati ceste, na kateri so bili Tatari. Obrniti se je moral čez stepo in obiti Irkutsk. Zato mu ni bilo treba iti čez Dinko. Nadja ni mogla hoditi nič več, toda gledati je mogla ' namesto njega. Vzel po je torej y naročje in se obrnil proti jugozahodni strani pokrajine. Prehoditi je moral še več kot 200 vrst. Kako jih je prehodil? Kako da ni omagal od tolikšnih naporov? S čim se je preživljal na svoji poti? Odkod je zajemal več kot človeško vztrajnost, da je preplezal prve obronke sajan-skega pogorja? Niti sam niti Nadja tega ne bi mogla povedati. In vendar je dvanajst dni ka- HOUSEHOLD HELP COOK — Housekeeper — Small adult family. Will train ambitious young person. Near N. apt. Stay permanent. Own room and bath. TV. radio. References req. Call SU. 7-8811. (230) REAL ESTATE FOR SALE BERWYN — By owner. 5 room bungalow. Basement, attic. Auto oil hot air heat. Vic. of 16th and Harvey. $17,900. GU. 4-9233 after 7:45 p.m. (229) MORTON GROVE — BY OWNER 2 bdrm.' brk. ranch. W-w crptg. Comb, storms, 2% car gar. Fenced yard. Nr. schls., shopg., all transp. 8224 Mango. YO. 6-3625. (230) BUSINESS OPPORTUNITY CLEANING BUSINESS Estab. over 12 years. Year round business in busy business district. 6228 Archer, Summit, 111. Call GLobe 8-2116. (230) GAS STATION — By owner. 2 bay — Sinclair. On corner. Good yr. round business. Estab. 14 yrs. Priced right for immed. sale. ST. 3-9415. (229) GLENVIEW —By owner. On Golf course. Arizona bound. Must sell 5 rm. all face brk. ranch. 2 Ige. bdrms., IVi baths. Bsmt. Compl. Lge. 2 car gar., patio, extras. Will carry 90% mortgage for resp. person. $26,000. 2600 Central Rd. PA. 4-2764. (231) BERKELEY — BY OWNER. 1459 Spencer. 3 bdrm. all brick ranch. Corner lot, 2 car gar., bas-ketweave fence, patio, thermepane windows, full dry bsmt. Extras. LI. 4-5681. (230) WILMETTE — BY OWNER ST. FRANCIS XAVIER PARISH 3 bdrm.. IVz bath Colonial with fireplace and brick garage. Three blocks to church. 1 block to shopping and C.T.A., elevated. Price includes dishwasher, built-in breakfast seat and table, refrigerator, stove, washer, dryer and carpeting. $38,500. AL. 1-7883. (230) CARY — For sale by owner. 414% mortgage can be assumed. 3 bdrm. home. Att. gar. Excel, location. Many extras. 4 blks. C & N.W. Large lot. Asking $16,900. ME. 9-9087. (230) DEERFILED — By owner. 2 bdrm. ranch. 114 car gar. Beautiful wooded area. Beaut, back yard. Screen house. Flagstone terrace. Awnings, many extras. $18,500. 933 Hemlock. WI. 5-4009. . (231) 3 BDRM. BRK. RESIDENCE — BY OWNER Gas ht. Side dr. to gar. Cer. tile bath and kit. W-W crptg. Air con. 100 plus wiring. Oak trim. 12604 S. Yale. PUllman 5-4727. (230) EVANSTON — BY OWNER 7 room brk. Georgian. 3 bdrm., 114 cer. baths. Paneled den. Cent, air cond. Gas heat. Full bsmt. Old Orchard shopping. Mid 30’s. 3313 Payne. DAvis 8-3056. (230) GLENCOE — BY OWNER 7 rms. 114 baths. Hubbard Woods area. Exc. cond. Low taxes. Sacrifice at $20,900. 507 Oakdale. VE 5-0!^ (230) MAYWOOD — By owner. Ranch style home, newly refihished, plus income on lge. cor. lot. 2 Apts.; 5 and 214, All on 1 floor. Expandable. Gas h. w. ht. ht. Cer. bath. Cab. kits; Nat. frpl. Reas, taxes. Iblk. school, transp. Immed. occpncy. Priced for immed. sale. $22,900. FI. 3-2106. (232) AVE AFELY Savings ' I 813 lost 185th Street f , ; 25000 Euclid Avenue L . ^ 6235 St. Clair Avenue Cleveland. Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221' Cleveland 19, Ohio sneje, 2. oktobra, ob desetih zvečer stal ob neizmerni vodni gladini, ki se je razprostirala pred njim. Bilo je Bajkalsko jezero. Deseto poglavje Bajka! in Angara Bajkalsko jezero leži okrog 1700 čevljev nad morsko gladino. Dolgo je približno 900, široko pa kakih 100 vrst. Njegova globočina ni znana. Gospa de Bourboulon pripoveduje, da ga mornarji nazivajo le “morje”. Ako bi ga imenovali samo “jezero”, bi se takoj razljutilo. V jezeru baje še ni utonil noben Rus, ako smemo verjeti ruskim pripovedkam., To neizmerno kotlino sladke vode, ki jo napaja več kot tri sto rek, obdaja veličasten venec vulkanskih gora. Njen edini odtok je reka Angara, ki teče skozi Irkutsk in se izliva v Jenisej nekoliko nad mestom Jenisej-skom. Gore, ki jo obdajajo, so odrastki Tunguzov, stranske veje mogočnega altajskega pogor- ia- Daši je bilo šele začetkom jeseni, je bil mraz že zelo občuten. Zdelo se je, da se bo v teh krajih, kjer vladajo posebne vremenske razmere, jesen prehitro umaknila zimi. Četudi so bili šele prvi dnevi oktobra in je sonce zahajalo ob petih zvečer, se je v dolgih nočeh temperatura znižala že do ničle. Prvi sneg je že pobelil bližnje gorske vrhove. Po tem celinskem morju, ki pozimi zamrzne več čevljev globoko, se vozijo s sanmi razni sli in cele karavane. (Dalje prihodnjič.) GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 1)002 Lakeshore BIvd, Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE, MATERE IN STARE MATERE Pavle Zigtnan ki je zatisnila svoje oči 29. novembra 1959. Eno leto je minilo, da Te več med nami ni, kako prazno je življenje, odkar zapustila si nas Ti. Vemo, da bi rada še živela, saj si želela, da bi ozdravela, a božja volja je bila, da prezgodaj si odšla s sveta. Žalujoči ostali: soprog ANTON sin ANTHONY, hči AMALIJA zet FRANK DEŽELAN in vnuk FRANKI Cleveland, Ohio, 29. novembra 1960. Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam. vdovani in sirotam, v slučaju bolezni, nesrečo ali smrti. (( KRANJSKO KATOLIŠKA a SLOVENSKA JEDNOTA Kramer’s je prav tako blizu kot vaš telefon Samo pokličite in ocenjevalec bo prišel do vas in naredil BREZPLAČEN PRORAČUN PREDELAVO VAŠEGA DOMA • STREHE • GARAŽE • KOPALNICE • OMET • ŽLEBOVI • PRIZIDKI • KUHINJE • VERANDE • SPALNICE Do 60 mesecev za odplačevanje ... F. H. A. CHAS. KRAMER and SONS POSLUJEMO ŽE OD LETA 1934 PREDELAVA DOMOV 4212 Lee Road, Cleveland 28. PODNEVI: SK. 2-7272 PONOČI: SK. 1-4429 EU. 1-9665 Mullally hnmki Kome ZKAČEVALNI SISTEM AMBULANčNA POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-9411 ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov: ........................ Moj novi naslov: ......................... MOJE IME: ................................ PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsoiventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta;-otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od 8500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARS!, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali (ajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. CERKEV POD ZEMLJO — Razen zvonika je vsa cerkev v Haute Isle ob reki Seini nedaleč od Pariza na Francoskem zgrajena pod zemljo'. Zgradili so jo v času vlade kralja .Ludovika XIV v 17. stoletju in je edinstvena menda na vsem svetu. “BABICE” •— Policija ima marsikdaj /kaj nenavadne naloge. Zgodi se, da jo nenadoma pokličejo za prevoz noseče matere v bolnišnico, do poroda pa‘ pride že kar na poti. V tem slučaju opravijo nalogo babice policaji sami. Na Dunaju so začeli 'v ta namen policaje predhodno vežbati, kot pove gornja slika.