Naslednja številka bo izšla 26. februarja, gradivo se oddaja do 20. februarja NAŠ ČASO IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXVI, ŠT. 239 Drobne zgodbe Fran Levstik je veliko pred tem, ko se je okrog Cankarja ug-nezdilo prepričanje, da smo žalosten narod, nezmožen za šalo, skisani v težavah ali otožno lirični, kadar nam dobro gre, ugotavljal, da so narodove in kmetove umetnostne potrebe (kmetove zato, ker je teh bilo največ) naslednje: »Narod šale ne čisla samo v navadnem pogovoru, ampak Slovencem je dobrovoljnost všeč tudi v knjigah« potem pa pravi, da bi ljudem »jako ustregel, kdor bi resnico znal zavijati v prijetne šale.« Torej bi veljalo reči z literarnim zgodovinarjem, kije to raziskoval, da je bil slovenski človek in je še danes veliko bolj pameten, premeten, vesel in svoboden, kakor se nam to dozdeva, če ' danes prebiramo velika slovenska besedila, ki tarnajo nad nepoštenostjo, pokvarjenostjo in kar je še grehot sodobnega Slovenca, še zlasti tistega, ki se je pririnil blizu korita. V položaj, kjer se o Slovencih pišejo same velike zgodbe, pada s svojo usodo tudi Naš časopis. Ta ne prinaša velikih zgodb, ampak se posveča temu, čemur bi lahko rekli običajno življenje naših krajev. Saj niso tu samo bolečina slovenstva in trpljenje nerazumljenega pesnika, tu so tudi druge bolj optimistične stvari: veliko radoživosti in prizadevanja, ki ga kaže tisoč cvetov različnih dejavnosti v štirih občinah. Tu delujejo z veliko vnemo, včasih tudi z velikimi krizami, ki jih povzročajo generacijske prelomnice, različni vaški odbori, občine, župnije, ekologi, gasilci, lovci, pevski zbori, igralske skupine, zakonske skupine, planinci, taborniki, skavti, turistična društva, od časa do časa skopljejo kakšen jarek, napeljejo novo luč, da vas ni v temi, imajo vsakoletne redne veselice in ob pomembnih priložnostih še kakšno povrh. Včasih pa se kraj zbere in pomaga ljudem v stiski. Danes je potreben pomoči eden, naslednjič bo morda potreben pomoči kdo od teh, ki dajejo pomoč. * Ta svet ima svoje junake, svoje nesebične prostovoljce, ki jim ni žal ne časa ne sredstev. Včasih jim zadošča že to, da so omenjeni v časopisu, kakršen je Naš časopis. Nihče ne more zahtevati od njih, da bi tako malenkostno uslugo postavili na tržno osnovo. Kulturni praznik je vsako leto s svojimi državnimi nagradami nekakšna inventura doseženega iskanja na področju poklicne kulture. Marsikje pa postaja zaradi občinskih proračunskih razprav, ki padejo v čas okrog kulturnega praznika, tudi bolj ali manj učinkovito dokazovanje, da bi bili ljudje brez dejavnosti, ki so jim zapisali svoje proste trenutke, revnejši in prikrajšani. Danes je pač tako, kot v vsej človeški zgodovini: pogosto so dejstva prirejali aktualnim potrebam. Če so lahko ponarejali celo življenjepise velikih svetih ali manj svetih mož in žena, če je torej pisanje prenovljenih zgodb o junakih za vsakokratno politično ali drugačno uporabo, je mogoče zaradi slabosti človeškega spomina ponarejati tudi zasluge tistih ljudi, ki sicer niso premikali kraljestev in cesarstev, vendar so v določenem času in na določenem majhnem kraju le kaj premaknili, da so prišli ljudje skupaj za dobro stvar. Tako tudi medij, kakršen je občinski časopis, ki ne sega v svetovne in državne zadeve, živi svoje življenje in opisuje svoje junake. To je njegova naloga. Po svojih močeh jo skromno opravlja, da se stvari ne pozabijo take, kot so se v resnici zgodile. Zapiše toliko in na tak način, kakor ga zmore gospodarska moč krajev, o katerih piše. Morda bi bilo res včasih bolje, če bi resnico zavil za posladek še v prijetno šalo, ki ne bi nikogar bolela. TONEJANEŽIČ Ob slovenskem kulturnem prazniku 8. februarju, Vas vabimo na koncert, ki bo v petek 6. 2., ob 20. uri, v Cankarjevem domu na Vrhniki. Nastopata Pihalni orkester iz Cerknice in Pihalni orkester z Vrhnike. Zveza kulturnih organizacij Cerknica, Zveza kulturnih organizacij Vrhnika. 8. februar - slovenski kulturni praznik 8. februarja se vsako leto spominjamo smrtnega dneva našega največjega pesnika dr. Franceta Prešerna, na ta dan praznujemo tudi slovenski kulturni praznik. Že zdaj za ta praznik napovedujejo številne prireditve, tudi v občinah, kijih vsak mesec obišče Naš časopis. Včasih se je res zdi, da praznovanje izkoristimo za to, da se ob tej priložnosti taki kulturni dogodki bolj zgostijo, potem pa vnema nekoliko popusti in je vtis, da kulturnega dogajanja ni. S tem je tako kot z vsako drugo ponudbo: včasih je zanimanje večje, nato spet manjše, ne priznavamo pa očitka, da kulturnega dogajanja ni. Tudi zelo pisano je. Ob tem prazniku, do katerega nas ločita le dva tedna, vam v uredništvu želimo, da poskusite tedaj obiskati katero od kulturnih prireditev, morda razstavo, pevski nastop ali kaj drugega, kar se napoveduje, ali pa vzemite v roke dobro knjigo. To vam uredništvo Našega časopisa teli, da bo tako vaš praznik oplemeniten z lepo vsebino, (ss) JANUAR 1998 Dr. Lojze Ambrozic je postal kardinal Ta teden je prišla iz Rima novica, da je papež Janez Pavel H med drugim za kardinala imenoval tudi to-rontskega nadškofa Slovenca dr. Lojzeta Ambrožiča. Slovesna razglasitev novega kardinala, kije doma v Gaberjah pri Dobrovi, bo 21. februarja v Vatikanu.^ Dr. Ambrožič je za Jakobom Missio drugi kardinal slovenskega rodu. Že dolgo živi v Kanadi, kamor se je njegova družina preselila, potem ko je leta 1945 odšla iz domovine. Šolal se je zunaj, bil je uveljavljen teološki strokovnjak. Stike s staro domovino je ohranil, zlasti v zadnjih letih je večkrat prišel v domači kraj. O dr. Ambrožiču bodo več pisali drugod. Mi pa zapišimo, da je lani ob obisku v domovini, ko je bil soposvečevalec novega ljubljanskega nadškofa dr. Ro-deta, obiskal tudi dobrov-sko župnijo in se srečal z rojaki. O tem smo pisali v Našem časopisu. Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in kulturna društva v občini vabijo na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v petek 6. 2. 98 ob 19. uri Dvorana kulturnega doma na Dobrovi Ameriški veleposlanik se poslavlja Veleposlanik Združenih držav Amerike Victor Jackovich je s svojo soprogo in sodelavci ambasade pripravil sprejem v Jazz Clubu v Ljubljani. Sprejema so se udeležili mnogi vidni predstavniki naše domovine, več ministrov in predstavnikov iz slovenskega političnega sveta. Med njimi je bil tudi podpredsednik vlade Republike Slovenije in predsednik Slovenske ljudske stranke Marjan Podobnik in brezovški župan Drago Stanovnik. Predstavnik ameriškega veleposlaništva in general ameriške vojske sta se dosedanjemu veleposlaniku zahvalila za njegovo vestno opravljanje službe. Gospod Jackovich pa je na kratko orisal življenje v naši domovini. Vsem se je zahvalil za mnoga nepozabna in lepa doživetja, med katerimi je še posebej poudaril svojo poroko. Na končuje obljubil vso pomoč Združenih držav pri nadaljni preobrazbi naše domovine, za kar si bo na novem delovnem mestu še posebej prizadeval. Ključne poteze pa moramo seveda opraviti državljani Slovenije sami doma! Osebno seje županu Brezovice zahvalil za vsa prijetna presenečenja, ki smo jih skupaj doživeli na področju naše občine in še posebej v Vnanjih Goricah, kjer je bil veleposlanik z družino doma in seje odlično počutil med prijaznimi sosedi in krajani. Župana je poprosil, da prenese zahvalo njegove družine vsem dobrotnikom. Zahvaljujemo se seveda tudi veleposlaniku Victorju Jackovichu, njegovi soprogi in sinu, saj je tudi njihovo bivanje med nami poneslo dobro ime o naši domovini v širni svet. AKCIJA V BOROVNICI Stopimo iz teme Odbor za cestno prometno varnost pri občinskem svetu občine Borovnica se je v mesecu decembru priključil republiški akciji »STOPIMO IZ TEME«. Iz še neporabljenih sredstev, namenjenih preventivi, je bilo nabavljenih 100 kosov kresničk, ki smo jih v sodelovanju z Društvom upokojencev razdelili med starejše občane Seveda to ni dovolj, naš namen je, da bi vsako leto kupili vsaj takšno količino kresničk kot letos. Upamo, da jih tisti, ki so jih prejeli, tudi uporabljajo, saj bo naša akcija le tako uresničila svojnamen. TOREJ - PEŠCI - STORITE NEKAJ ZA SVOJO VARNOST - UPORABLJAJTE KRESNIČKO. Odbor za _ cestno prometno varnost Na podlagi Sklepa Občinskega sveta Občine Vrhnika z dne 27.10.1997 in v skladu z Odlokom o grbu in zastavi Občine Vrhnika (Ur. 1. RS št. 24/92) je Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja sprejela naslednji SKLEP i. Ugotovi se, da seje z Zakonom o lokalni samoupravi (Ur.l. RS 72/93,6/94,57/94, 14/95 in 70/97 ) spremenila organiziranost nekdanjih občin in sicer tako, daje potrebno 5. člen odloka o grbu in zastavi občine Vrhnika razlagati tako, da za pravilno uporabo grba in zastave občine Vrhnika skrbi pristojni oddelek Občinske uprave Vrhnika. II. Zaradi enotne uporabe grba in zastave so vse dovoljene uporabe grba in zastave obdelane računalniško. Računalniško obdelani podatki se hranijo v Oddelku za splošne zadeve, Premoženjsko pravni službi Občine Vrhnika, ki je pristojna za izdajo dovoljenja o uporabi grba in zastave, razen za uporabo po 6. členu Odloka o grbu in zastavi. III. ' Vsi, ki jim bo izdano dovoljenje za uporabo grba občine, so dolžni za podlago uporabiti računalniške predloge in sicer tako, da se jim ob izdaji dovoljenja izroči tudi disketo na kateri so datoteke, ki so namenjene naslednjim obdelavam: 1. za odtis na papir (enobarvna varianta) 2. za odtis na papir (dvobarvna varianta) 3. za odtis na tkanino (dvobarvna varianta) 4. zastavica (dvobarvna varianta). Pri dvobarvnem tisku je tip barve označen v predlogi. IV. Ta sklep stopi v veljavo takoj, uporabljati pa se začne takoj po objavi v Našem časopisu, glasilu Občine Vrhnike in občin soizdajateljic. Številka: 11/2-KMVI-2001/98 Vrhnika, 20.1.1998 OBČINA VRHNIKA OBČINSKI SVET KOMISIJA ZA MANDATNA VPRAŠANJA, VOLITVE IN IMENOVANJA Naš časopis bo dobil odgovornega urednika V prejšnji številki Našega časopisa, je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pri Občinskem svetu Vrhnika razpisala razpis za dela in naloge odgovornega urednika Našega časopisa, ki naj bi ta dela opravljal neprofesionalno. Ob tem je potrebno povedati, daje sedanje delo in naloge opravljal Tone Janežič kot v.d. odgovornega urednika. Komisija je prejela dve prošnji in to od Boštjana Horvata in od sedanjega v.d. urednika Toneta Janežiča. Komisija odnosno člani so na svoji seji ugotovili, da oba kandidata ustrezata razpisnim pogojem ter da oba kandidata posreduje komisiji za izdajanje glasila NAŠ ČASOPIS. Ta komisija je sestavljena iz predstavnikov vseh štirih občin, za katere NAŠ ČASOPIS izhaja. Komisija se bo v najkrajšem času tudi odločila o enem izmed obeh kandidatov. Oba kandidata bosta povabljena na prvo sejo komisije, kjer bosta članom predstavila svojo programsko zasnovo glasila, ki je bila tudi eden izmed pogojev razpisa. Svojo odločitev o enem izmed kandidatov za odgovornega urednika, bo komisija posredovala v potrditev občinskemu svetu Vrhnika, kije uradni ustanovitelj Našega časopisa. Po vseh uradnih podatkih naj bi o novem odgovornem uredniku poročali že v naslednji februarski številki Našega časopisa in takrat bi objavili tudi programsko zasnovno izbranega urednika. Ob tem pa je potrebno poudariti, da je sedanja programska zasnova bila sprejeta na vseh štirih občinskih svetih in do sedaj ni bilo nikakršnih pripomb na obliko, delo in uredniško politiko Našega časopisa. Zato bo potrebno peljati aktivnosti tudi za sprejemanje ene izmed obeh programskih zasnov glasila, pač tistega kandidata, ki bo sprejet za mesto odgovornega urednika. Simon Seljak Tajnik komisije za izhajanje Našega časopisa Vrhnika v letošnji zimi Županja Gonarsa izročila denar za gradnjo novega vrtca V sredo, 24. decembra 1997, na predvečer BOŽIČA, je vrhniško občino obiskala delegacija pobratenega Gonarsa iz Italije. Delegacijo je sprejel župan Vrhnike Vinko Tomšič s svojimi sodelavci. Po uvodnih pozdravih je županja Gonarsa Elisetta Moretti županu Vrhnike predala denarna sredstva v višini 2000 DEM in 4500 dolarjev za izgradnjo novega vrtca na Vrhniki. Zbrana sredstva so prispevali podjetniki, posamezniki in občina iz Gonarsa z namenom, da po svojih najboljših močeh pomagajo pri čim hitrejši vzpostavitvi normalnega stanja varstva vrhniških otrok, to je izgradnji novega vrtca. Županja seje tudi ze- lo zanimala za sedanje stanje pri izgradnji vrtca. Predstavljen ji je bil celoten projekt novega vrtca, ki bo stal na pogorišču sedanjega vrtca. Župan Vrhnike Vinko Tomšič se je za denarno pomoč iskreno zahvalil in poudaril, da se prav na naravnih nesrečah lahko izkaže smisel pobratenja dveh različnih mest, z različnimi kulturami in različnimi narodi. Podarjen denar pa se bo resnično porabil za namen izgradnje novega vrtca. Na koncu razgovora je županji v znak zahvale podaril simbolično darilo, maketo slovenskega kozolca. S. S. Slovenska ljudska stranka - podružnica Vrhnika prireja Srečanje in pogovor z Jankom Razgorškom, ministrom Vlade RS za malo gospodarstvo in turizem in Janezom Ovnom, svetnikom Državnega sveta RS. Srečanje bo v torek, 3. februarja 1998 ob 18.00 uri v gasilskem domu v Dragomerju, na njem pa bodo predstavljene smernice delovanja ministrstva in predlog proračuna za leto 1998. Lepo vabljeni vsi, ki vas to področje zanima, predvsem seveda obrtniki in turistični delavci. Upravni odbor Slovenske ljudske stranke -podružnice Vrhnika vabi na letni občni zbor podružnice ki bo v nedeljo, 8. februarja 1998 ob 10.30 uri v gasilskem domu v Sinji Gorici. Na občnem zboru bomo pregledali delo v preteklem letu, pripravili program delovanja podružnice za leto 1998 in izvolili novo vodstvo. Vabljeni člani in simpatizerji, omogočena bo v*lanitev v Slovensko ljudsko stranko. OBVESTILO Vse fizične in pravne osebe na območju občin Vrhnika in Borovnica obveščamo, da so od 1.12.1997 nove uradne ure za poslovanje z strankami: — ponedeljek od 8. do 12. ure — sreda od 8. do 12. ure in od 14. do 16. ure — petek od 8. do 12. ure Ministrstvo za finance Davčna uprava RS Davčni urad Ljubljana Izpostava Vrhnika I Poslanska pisarna na Vrhniki dr. Helena Hren Vencelj vsak ponedeljek od 8.00 do 9.00 Richard Beuermann vsak ponedeljek od 9.00 do 10.00 Leon Gostiša vsak ponedeljek od 10.00 do 11.00 Smo v obdobju zime, vendar narava kaže prav drugačno podobo. Tako sta bila BOŽIČ in NOVO LETO brez snega. Lepo in toplo vreme seje nadaljevalo v mesec januar in celo narava se je pričela obnašati pomladansko. Lepi dnevi pa so v naravo in na vrhniške izletniške točke pritegnili številne izletnike in popotnike. Najbolj so bili obiskani prav gotovo Stari Maln, Ulovka in koča na Planini. Izvedeli smo, da je bil sklenjen le nek pravi dogovor za nemoteno delovanje smučišča na Ulovki. Toda brez snega naprave samevajo. Izletniki, ki naj bi bili smučarji, pa v velikem številu premerijo smučišče po dolgem in počez. Slika 1 je narejena z vrha smučišča Ulovka, na parkirišče in gostišče. Lepo nedeljsko popoldne 11. januarja je bila koča na Planini prizorišče številnih Vrhničanov in drugih obiskovalcev, ki so trumoma prihajali z vseh strani (slika 2). Tudi Stari Maln je bil večkrat poln obiskovalcev (sli-' ka 3). Bližina Vrhnike je prav gotovo zanimiva tudi za starejše sprehajalce, da se po številnih poteh namenijo v Stari Maln, ki je pridobil nov prizidek. Vsaka novost je dobrodošla, čeprav nekateri to vedno nasprotujejo in črnijo marljive delavce Turističnega društva Blagajana Vrhnika. Ze v decembru pa je bilo moč nabrati »telohe«, ki so ob toplem vremenu neverjetno hi-i tro pognali. Zadnje dni pa je možno nabrati tudi »zvončke«, ki so zrasli na sončnih straneh. Pa še recimo, da je tudi narava ponorela, zima pa bo še lahko pokazala svoje zobe. S. S. IZ POSLANSKIH KLOPI IZ POSLANSKIH KLOPI IZ POSLANSKIH KLOPI IZ POSLANSKIH KLOPI IZ POSLANSKIH K Proračun 1998 Letošnji predlog državnega proračuna, katerega postopek sprejemanja seje začel v januarju z obravnavami na vseh delovnih telesih Državnega zbora, je za 13,5 % večji kot decembra 1997 sprejet proračun za leto 1997 in izkazuje za dobrih 29,5 milijard primankljaja (v preteklem lanskem letu je bil primankljaj 33,5 milijard). V Proračunskem memorandumu 1998 Vlade Republike Slovenije je podrobno navedena ekonomska politika Vlade in povdarki oz. ukrepi, kijih ta načrtuje. Ker zadevajo nas vse, bom navedla nekatere najpomembnejše izmed predvidenih ukrepov, ki so predstavljeni v obširnem gradivu (Poročevalec št. 60/11,1997). Vlada predvideva, da bo v obdobju 1998-2002 približno 4 % rast globalne produktivnosti dela in 4 do 5 % letna gospodarska rast, ob minimalni rasti zaposlenosti. Da bo to mogoče uresničiti bo vlada izvajala nacionalni program varčevanja in razvojnih spodbud (podpora izvoznikom z vsemi razpoložljivimi tržnimi ukrepi, vzpostavitev konkurenčnih in mednarodno primerljivih pogojev gospodarjenja, spodbujanje naložb v gospodarski razvoj, mobilizacija intelektuanih in kulturnih virov). Navedeni ukrepi bodo ključni za pospešitev tehnološke prenove v predelovalni industriji in za povečanje dodane vrednosti na enoto proizvoda. Potrebno je poudariti, daje vlada pričla do spoznanja, da so poleg poslovnih investicij odločilne investicije v znanje (kar povdarjajo vse razvite države Evrope in tudi s pridom izkoriščajo za gospodarsko rast in moč). Znanje je potrebno tudi za uspešno usposabljanje in preusmeritev kvalificirane delovne sile. Uveljavljanje modela evropske poslovne odličnosti v vseh delih ekonomskega sistema je pogojeno z vlaganji v razvoj in raziskave, v izobraževanje in kulturo. Pomembe del načrtovane ekonomske politike je usmerjen v znižanje inflacije na evropsko primerljivo raven. Ta cilj naj bi uresničevali postopno., pri čemer bo država še nadzorovala cene nekaterih proizvodov, ki lahko bistveno vplivajo na inflacijo. Načrtovana inflacija v letu 1998 naj bi bila 8 %. Naslednji cilj Vlade je politika čim bolj uravnoteženih javnih financ. Javnofinančni primankljaj v višini okoli 1% bruto domačega proizvoda (BDP) bo mogoče doseči le z različnimi ukrepi varčevanja, davčno reformo (bolj učinkovita izterjava davkov, uvajanje ekonomsko smiselnih in fiskalno donosnih novih davčnih virov) in z dodatnimi prihodki od prodaje državnega premoženja. Zadolževanje države v tujini, po zagotovilih Vlade, ne bo preseglo rasti BDP. Rešitve na področju dohodkovne politike, ki jih predvideva Vlada vključujejo tudi zaostajanje rasti plač za rastjo produktivnosti dela, ustvarjen presežek pa naj bi povečal nacionalno varčevanje, investicije, gospodarsko rast in zaposlenost. Ker pri nas, kot tudi drugod po Evropi, velik pritisk socialnih pravic duši konkurenčnost gospodarstva, bo nujna revizija in omejitev. Ukrepi, ki jih pripravlja Vlada in na katere nas opozarjajo tudi iz EU t.j. pokojninska reforma in prestrukturiranje socialnih pravic bodo, po zagotovilih vlade, taki, da bodo ščitili socialno ogrožene skupine, mlade generacije in družine z otroki. Pasivne instrumente politike zaposlovanja bodo zamenjali aktivni instrumenti (prioritetno vključevanje v zaposlovanje tistih skupin nezaposlenih, ki si najtežje najdejo delo (mladi, ki so brez posla dolgo časa, osebe starejše od 40 let, invalidi, osebe brez izobrazbe). Predvidena reforma pokojninskega in invalidskega zavarovanja naj bi bila izvedena postopoma, v obdobju 1998-2002 in kot navaja Vlada, naj bi imel vsak zavarovanec na osnovi obeh obveznih stebrov skupaj v reformiranem sistemu približno tolikšen obseg pravic kot v dosedanji ureditvi. Z nekaterimi predvidenimi ukrepi na področju delovne zakonodaje bo dosežena večja prožnost trga dela. Tak obsežen sklop predvidenih ukrepov So težko doseči v enem letu, zato so marsikatera predvidevanja naravnana na daljši rok. Očitno pa je, da bo potrebno spremeniti tudi našo miselnost, da nam doseženih socialnih pravic nihče ne more vzeti, da imamo s plačevanjem v pokojninsko blagajno zagotovljeno varno jesen življenja, da lahko potrošimo vse kar zaslužimo, da avto ni stvar prestiža temveč vsakodnevna potreba itd. Taki premiki razmišljanj v potrošniško naravnani družbi pa so dolgotrajen proces. Dr. Helena Hren Vencelj POSLANSKA KLOP ST. 48 Ne za obračunavanje (s preteklostjo), za prihodnost gre! Decembrska razprava o resoluciji o komunističnem sistemu in predlogu lustracijskega zakona je dodobra razburkala državni zbor, ostala pa je brez potrebnega zaključka. Oba predlagana dokumenta sta bila zavrnjena, čeprav je bilo v mnogih nastopih čutiti, daje dozorel čas, ko je potrebno opredeliti naš odnos do bližnje preteklosti. Ne zaradi obračuna z njo, ostaja in sprejeti jo moramo kot del nacionalne zgodovine, temveč za to, da ne bo še naprej stalnica političnih obračunavanj, ki hromijo sedanjost in bremenijo prihodnost. Prav to je bila rdeča nit moje razprave v Državnem zboru, ki vam jo predstavljam: »Zgodilo se je pred časom, da si je neka dama, recimo ji gospa R.S., kar precej poškodovala desno roko. Zaradi različnih vzrokov pa ni takoj obiskala zdravnika. Čas je tekel, poškodba se je sicer celila, a bolečina je ostajala. Posebno izrazita je bila ob vremenskih spremembah. Na prigovarjanje nekaterih se je gospa R.S. končno le odločila za obisk pri zdravniku. Zdravnik, recimo mu doktor D.Z., je menil, da sicer ni posebne potrebe za operacijo, vendar se je odločil zanjo. Pa je bil doktor D.Z. že tako znan kot površnež, tokrat pa se kdove zakaj še posebej ni potrudil. Zgodilo seje tako, da poseg ni bil posebno uspešen. Kot kaže bo potrebna nova operacija, zdi pa se mi, da tudi vem, kdo jo bojplačal. Že takoj moram povedati, da se ne opredeljujem enako do predloga resolucije in predloga zakona. Zato se v svoji razpravi nameravam striktno držati točke dnevnega reda, to pa je resolucija. Tri dosedanje nastope sem spremljal še s posebnim zanimanjem, razpravo Romana Ja-kiča, ki je bila usmerjena predvsem v prihodnost, razmišljanje Boruta Pahorja o obdobju, ki ga resolucija zadeva in luciden nastop Jožeta Leniča. Za vse lahko rečem, da so bili po svoje prepričljivi, saj pripadajo generaciji, ki se lahko bolj od vsake druge neobremenjeno opredeljuje do preteklosti in smeleje zre v prihodnost. Ali smo torej dovolj sposobni in dovolj zreli, da spoznamo, kako lahko le z odkritim pogovorom storimo odločilen korak do resnične narodne sprave, na simbolen način zaključimo neko obdobje slovenske zgodovine in začrtamo pot, po kateri bomo skupaj odšli dalje? Da, naša generacija ima to srečo in priložnost, da lahko svobodno in javno izraža svoje prepričanje. Toda ta svoboda prinaša tudi odgovornost in obvezo ustvarjanja sožitja različnomislečih ter preseganja razlik, ki tragično delijo slovenski narod. To željo sem začutil v njihovih nastopih, kasneje je bila tudi javno izpovedana. Z mnogimi njihovimi mislimi se lahko strinjam, a ne z vsemi. Gotovo je normalno, daje človeški pogled usmerjen naprej, daje preteklost le spomin, a je tudi izkušnja, ki je vsakega od nas po svoje zaznamovala. Resda za krajši čas, govorim za našo generacijo, ki ni preveč občutila materialnih in predvsem duševnih stisk totalitarnega sistema. A kot del narodnega telesa tudi mi ne moremo in ne smemo ostati neprizadeti ob tem, kar je pol stoletja izpodjedalo našo bit. Zaradi in predvsem zaradi prihodnosti! Če hočem vedeti, kam grem, moram vedeti od kod prihajam in kaj prinašam s seboj. Ne morem se spremeniti čez noč in resnično se nismo kar spremenili in se povsem prilagodili novim razmeram. Tudi naša generacija ne, kar poglejmo, kako obupno si mnogi mladi prizadevajo, da najdejo smisel življenja. V filmu Vonj po ženski je Al Pacino, ki je briljantno odigral vlogo slepega veterana vietnamske vojne, dejal nekako takole: »Ni hujšega, kot je pogled na amputirano dušo. In zanjo ne obstoji proteza!« Ali ni bil torej sistem, ki se je s šolstvom še posebno potrudil v vzgoji enoumja, nepravičen do naše generacije? Ali nam ni kratil osnovne pravice do primerne izobrazbe, opredeljene v konvencijah o pravicah mladih? Ali smo se z osamosvojitvijo, spreje- mom ustave in vzpostavitvijo demokracije res izluščili iz lupine načrtne indoktrinacije? Strinjam se, da je naša naloga delati za prihodnost. Ustvariti moramo trden temelj, na katerem bomo gradili demokracijo po vzoru zahodnega sveta, zagotoviti moramo, da se nikdar več ne bomo znašli v sistemu, ki bo kršil temeljne človekove pravice in svoboščine, ki bo razglašal enakopravnost in jo istočasno grobo kršil. Prav zato je potrebno na simbolen način opredeliti našo preteklost. Ne tako, da nas bo to dejanje še bolj razdvojilo. Predlagana resolucija je osnova, lahko jo spremenimo in nadgradimo. Ne bi nam smelo biti žal ne časa in ne napora, da storimo potrebni korak in presežemo preteklost, ki nas razdvaja. Resolucija ne posega v čas II. svetovne vojne in nihče ne odreka priznanja tistim, ki so se bdzvali klicu domovine in ji stopili v bran. Žal je bila ta njihova odločitev zlorabljena. In kot velja moje globoko spoštovanje vsem, ki so se odločili za ta plemenit korak, bom še toliko bolj spoštoval prizadevanje vseh, ki bodo prispevali, da storimo še eno potrebno in častno dejanje, da na strpen in demokratičen način opredelimo naš odnos do časa, ki nas je tragično razdelil. Lahko storimo tudi tako. Pustimo pretekli čas pri miru, pustimo, da še naprej nažira našo notranjost in obremenjuje našo prihodnost. Še naprej stopajmo vsak po svoji poti, ki nas bo bogvekdaj pripeljala skupaj. Morda celo nikoli in nekoč bo nekdo dejal, da Slovenci na prelomu novega tisočletja še enkrat več nismo bili sposobni preseči svoje majhnosti. Le da tedaj nihče več ne bo vedel, o čem je sanjal kralj Matjaž in za čim je jokala Lepa Vida.« (Tistim, ki niste prepoznali »oseb« na začetku, naj povem daje gospa R.S. Republika Slovenija, zdravnik D.Z. pa Državni zbor.) Drznem si domišljati, daje bila moja razprava kamenček v mozaiku vseh tistih, ki so s podobnim razmišljanjem pripomogle, da se je mnogo poslancev zavedlo potrebnosti resolucije o preteklem sistemu in deklaracije o narodni spravi, ki ju mora v imenu vsega narodnega občestva sprejeti Državni zbor. Parlamentarne stranke tako že pripravljajo svoje predloge, resnično kakovosten in za večino sprejemljiv dokument pa bo mogoče oblikovati le ob strpnem sodelovanju. Za zagotavljanje pravičnosti brez iskanja maščevanja in za prihodnost brez obračunavanja s preteklostjo gre! Leon Gostiša Denar, denar, denar... Prihodke za financiranje drugih nalog sestavljajo davki in druge dajatve, prihodki od premoženja ter prihodki iz naslova sofinanciranj. Zagotovljena poraba predstavlja tako višino finančnih sredstev, ki po merilih resornih ministrstev še zagotavljajo normalno funkcioniranje občin. Ker pa je razvitost in dejanska ekonomska moč občin zelo različna, država pa mora zagotavljati financiranje osnovnih nalog občine, zakon predvideva finančno izravnavo, ki predstavlja razliko med izračunanim obsegom zagotovljene porabe in prihodki, ki jih posamezna občina dejansko realizira. V praksi to pomeni, da gospodarsko gibkejše in manj razvite občine prejemajo iz državnega proračuna omenjeno razliko. Te občine prejemajo med letom akontacije, po preteku proračunskega leta pa se opravi dokončen poračun. Omenjena analiza kaže na dejstvo, daje med slovenskimi občinami zelo veliko razlik. Vrhniška občina je bila v letu 1995 glede na strukturo prihodkov proračunov na zelo visokem šestem mestu, celo pred mestno občino Ljubljana, saj je v proračunu zagotavljala kar 92% lastnih sredstev, kar pomeni, daje iz državnega proračuna na račun finančne izravnave prejela le 8% sredstev. Tudi občina Borovnica je na tem seznamu na visokem osemnajstem mestu, saj je zagotovila dobrih 78% lastnih prihodkov. V letu 1996 je Vrhnika sicer padla mesto nižje za občinami Mengeš, Nova Gorica, Sežana, Ljubljana, ki so imele celo 100% lastnih prihodkov, ter Piranom (99,64) in Domžalami(99,39) pri čemer se je delež lastnih prihodkov dvignil na 99,20 %. Borovnica je pristala na 21. mestu s 87,06% lastnih prihodkov. Občina Lenart je na tem seznamu s 50% na 125. mestu, zadnja pa je po pričakovanjih občina Osilnica s 15,4% lastnih prihodkov. Na drugi strani pa tabela strukture odhodkov občinskih proračunov v letu 1996, sortirana po investicijskih odhodkih kaže na to, kolikšen delež predstavljajo investicije v občinski porabi. Prvo mesto z 71,22% investicijskih sredstev zaseda občina Zavrč, kije v istem letu zagotovila le 52,08% lastnih prihodkov, prej omenjena Osilnica s 400 prebivalci pa je s 56,45% investicij na visokem petem mestu. V analizi je še precej različnih tabel, ki obravnavajo velikost občinskih proračunov po različnih kategorijah, že relativno bežen pregled pa ustvari vtis, da so obstoječa merila za financiranje občin naravnana tako, da močno proteži-rajo manjše občine. Morda se komu zdi navajanje teh številk nepotrebno, toda dejstvo, daje Vrhnika v proračunu Ministrstva za šolstvo in šport prišla na seznam petih občin (Domžale, Ljubljana, Medvode, Sežana in Vrhnika), ki po sedaj veljavnih merilih ministrstva za finance niso opravičene do finančne izravnave, govori samo zase. Zadeva je kritična, saj sta dve veliki vrhniški investiciji? izgradnja nove osnovne šole in vrtca, brez sofinanciranja s strani države močno vprašljivi. Kljub navidezni »gospodarski moči« Vrhnike in sprejetemu samoprispevku za gradnjo nove osnovne šole pod Hrušico ter izgradnje športnega igrišča ob osnovni šoli Log-Dragomer bo zelo težko ali celo nemogoče zapreti obe investiciji. Po dogovorih na Ministrstvu za finance bi morala država do leta 2001 za izgradnjo šole zagotoviti 219,5 milijonov ter 210 milijonov za izgradnjo otroškega vrtca, od tega v letošnjem letu po 50 milijonov za šolo in za vrtec. Na nezavidljivo situacijo, v katero je zaradi neustreznih meril za financiranje občin prišla vrhniška občina, sem ob obravnavanju letošnjega državnega proračuna na Poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije opozoril tako ministra za šolstvo in šport dr. Gabra kot tudi ministra brez listnice za lokalno samoupravo mag. Grafenauerja. Enako sem ravnal tudi na odboru za kulturo, šolstvo in šport, kjer je bil na mojo pobudo sprejet sklep, da se od vlade zahteva, da pripravi spremembo meril oziroma ustrezno spremembo zakona o financiranju občin. Vsebinsko podoben sklep je bil sprejet tudi na seji poslanskega kluba LDS. Sicer pa je res, da tudi analiza financiranja občin med predlogi rešitev govori o potrebi priprave kriterijev za financiranje na novih osnovah. Ti kriteriji bi morali biti pripravljeni preprosto, pregledno in razumljivo, da bi vsaka občina lahko vedela, po kakšnih osnovah in v kakšni višini je upravičena do dopolnilnih sredstev. V zakonu o financiranju občin je potrebno vključiti ustrezne limite, s katerimi bo višina finančne izravnave odvisna od deleža lastnih virov prihodkov. Na ta način bi destimulirali nastajanje vedno novih občin in preprečili pritiske na povečevanje javne porabe. Naj zaključim vsaj z eno dobro novico. V predlogu letošnjega proračuna je Ministrstvo za notranje zadeve predvidelo 60 milijonov tolarjev za objekt bivšega samskega doma JLA, ki ga bodo za potrebe Policijske postaje prenovili, notranje opremili ter uredili okolico. Po šestih letih propadanja je bil res že skrajni čas. Richard Beuermann Prevelika proračunska poraba ter vedno pogostejša opozorila domačih in tujih finančnih krogov, da mora država Slovenija uravnotežiti javne finance, je prisilila vlado in koalicijo, daje poslala v parlament paket varčevalnih zakonov, ki jih je državni zbor na že sedemnajsti izredni seji tudi sprejel. Ob sprejemanju teh zakonov pa je interes vlade za omejevanje javne porabe trčil ob interese socialnih partnerjev, ki so seveda z javnimi protesti izražali svoje nestrinjanje z vsebino teh zakonov. , »Mišice« je pokazal tudi novo izvoljeni Državni svet, ki je na svojem prvem zasedanju izglasoval odložilni veto kar za dva zakona iz paketa. Tako sta bili vrnjeni v proceduro noveli zakona o prometnem davku ter zakona o prispevku za socialno varnost. Državni zbor je ob ponovnem glasovanju osmega januarja oba zakona sicer potrdil, hkrati pa je morala koalicija požirati očitke, da sta zakona neustavna, ker 155. člen Ustave prepoveduje povratno veljavo pravnih aktov, kar pomeni, da zakoni, drugi predpisi in splošni akti ne morejo imeti učinka za nazaj. V obeh zakonih pa je datum uveljavitve l.januar 1998. Na nerodnost je predsednik republike Milan Kučan opozoril predsednika Državnega zbora dr.Janeza Podobnika, zakona pa je vseeno podpisal. Na začetku decembra je bila v 57. številki Poročevalca Državnega zbora RS objavljena »Analiza financiranja lokalnih skupnosti v Republiki Sloveniji po uveljavitvi nove lokalne samouprave«, ki jo je vlada pripravila na zahtevo Državnega zbora ob sprejemanju zakona o financiranju občin. Analiza zajema financiranje občin v prvih dveh letih delovanja novih občin od 1.1.1995 do 31.12.1996. Zakon o financiranju občin med drugim določa način oblikovanja občinskega proračuna,* ki je sestavljen iz bilance prihodkov in odhodkov ter računa financiranja. Na prihodkovni strani proračuna sta dva vira, in sicer prihodki za financiranje zagotovljene porabe ter prihodki za financiranje drugih nalog. Prihodke za financiranje zagotovljene porabe sestavljajo 30% dohodnine, davek na dediščine in darila, davek na dobitke od iger na srečo, davek na promet od nepremičnin, upravne takse ter posebna taksa za uporabo igralnih avtomatov zunaj igralnic. Ob veliki množici obiskovalcev se tudi slikati ni moglo, kot bi avtor to v resnici želel. V PRIČAKOVANJU NOVEGA LETA Vrhničani množično na trgu za sodiščem . Turistično društvo Blagaja-nja iz Vrhnike že nekaj let zaporedoma organizira silvestrovanje na prostem. Tudi lansko leto so na zadnji dan starega leta pripravili veliko silvestrovanje s tradicionalnim ognjemetom v grvih minutah novega leta 1998. Že ob 22. uri zadnjega večera starega leta se je pričela zbirati velika množica Vrhničanov in številnih ljudi iz drugih krajev. Na trgu za sodiščem je bilo kar nekaj stojnic s pičajo in jedačo. Trg seje do polnoči napolnil do zadnjega mesta. Tik pred pri-četkom novega leta sta množici spregovorila župan Vrhnike Vinko Tomšič in predsednik vrhniških turistov Tomaž Grom. Oba sta vsem zaželela srečno, zdravo in uspešno novo leto. Takoj zatem pa seje pričelo odštevanje starega leta in le nekaj trenutkov zatem pa so poki za-maškov številnih steklenic šampanjca naznanili pričetek Novega leta 1998. Kmalu zatem pa se je pričel ognjemet iz vrhniškega bazena, kije vsaj 10 minut razsvetljeval vrhniško nebo. Nepopisna gneča seje strnila proti izhodu trga in zasedla celotno križišče, parkirni prostor pred Mantovo in celo Tržaško cesto. Zanimivo je bilo prisluhniti vzdihljajem in vzklikom množice, ki so spremljale izstrelitve vsake rakete posebej. Po končanem ognjemetu seje silvestrovanje nadaljevalo na trgu za sodiščem. Za dobro in poskočno glasbo je poskrbel duo M by M iz Petkovca pri Logatcu, ki je z narodnimi in zabavnimi vižami znal razgreti množico plesalcev. Spreten povezovalec programa pa je pritegnil obiskovalce k sodelovanju in kmalu se je odvijalo tudi nagradno žrebanje bogatih nagrad, ki so jih prispevali sponzorji prireditve. Vsi so nestrpno čakali in napeto spremljali žre- banje srečnih številk srečk, saj je vsak pričakoval glavno nagrado barvni televizor podjetja CO-MING. Vendar je samo ena srečka zadela glavno nagrado, izmed več kot tri tisoč prodanih. Veselo silvestrovanje je trajalo tja do pete ure zjutraj, živa muzika pa je igrala do četrte ure zjutraj. Gotovo je prirediteljem šlo na roko tudi precej toplo in ugodno vreme, da so se na trgu za sodiščem zbrale cele družine z najmlajšimi in najstarejšimi člani. Čeprav ni bilo snega kot prejšnji dve leti, pa takega obiska ni nihče pričakoval. Padel je celo predlog, bolj za šalo kot zares, da naj bi občina razširila trg za sodiščem, da bi naslednje silvestrovanje lahko vsi doživljali na tem prostoru. Resnično pa lahko rečemo, da se je silvestrovanje zunaj na Vrhniki prijelo, da brez veličastnega ognjemeta tudi ne more biti, za kar pa gre zahvala marljivim turističnim delavcem vrhniškega turističnega društva »Blagajana« ter vsem sponzorjem, ki prispevajo sredstva za čudovit ognjemet. S. S. OCENJEVANJE GOSTINSKIH OBRATOV NA VRHNIKI Blagajane in pohvale Turistično društvo Blagajana na Vrhniki je eno izmed nadpovprečno delavnih društev v Sloveniji, zato seje letos v kategoriji srednja in manjša mesta na državnem nivoju že četrtič zapored uvrstilo med prve tri po urejenosti mestnega in primestnega okolja. Priznanje si turistični delavci še kako zaslužijo, saj nenehno skrbijo za izboljšanje urejenosti kraja z lastnim delom in s spodbujanjem občanov k takim dejanjem. Priznanja jim še posebej letos veliko pomenijo, ko praznujejo 110-letnico nepretrganega delovanja, ki se je začelo z Olepševalnim društvom Vrhnika davnega 1888. leta. Že ime začetnika te organizirane dejavnosti pove, s čim so se ukvarjali. Sedanje Turistično društvo Blagajana je dejavnost le razširilo, vendar na osnovni namen ni pozabilo. Za spodbujanje občanov k urejenosti kraja Turistično društvo podeljuje priznanje »Blagajana«. Vsako leto poteka ocenjevanje vrtov in hiš, kar komisiji povzroča precej preglavic, saj je ena hiša lepša od druge in kako le malenkosti ločijo nagrajenca od soseda, ki bo morda priznanje zaslužil že naslednje leto z rožo več na balkonu ali z novo zasajenim cvetličnim grmom na vrtu. Nekoliko redkeje se v društvu lotijo ocenjevanja okolice in notranjosti gostinskih lokalov, pri čemer si boljši lahko prav tako obetajo »Blagajano« ali vsaj priznanje. Prav to ocenjevanje so izpeljali v zadnjem tromeseč-ju 1997 in ga zaključili do konca leta, zato danes pišemo nekaj več predvsem o tem. Od zadnjega ogleda pred dvema letoma so ugotovili mnogo pozitivnih sprememb, tako v urejenosti okolice lokalov kot tudi v notranji opremljenosti, še bolj pa so bili člani komisije presenečeni nad popestreno in raznoliko ponudbo, s čimer pri prejšnjem ogledu niso bili prav Daje bilo slovo od starega leta, pa naj je to bilo kakršno pač je bilo, veselo ter prihod novega leta kar se da zanimiv za vse, ki smo bili zbrani na »sodnijskem trgu« in njegovi okolici so poskrbeli Številni sponzorji: COMING d.o.o., SKB BAn-ka d.d., Stane Marinčič s.p. — Trgovina KARA, IUV Vrhnika, Kmetijska zadruga Vrhnika — MLEKARNA Vrhnika, MO-GOTA d.o.o. Vrhnika, KOMUNALNO PODJETJE Vrhnika, PLANINSKO DRUŠTVO Vrhnika, Tehnična pisarna ALEKSIĆ, LIKO Vrhnika, Gostilna in Pi- zerija BOTER, DOGET d.o.o., PROSAF d.o4o., Orel d.o.o., Evex d.o.o., Žganjekuha KR-ŽIČ, SLED d.o.o., PIK bar, LDS, A — ENTER, MERKA-TOR — DOLOMITI, Semenarna SONČNICA — Ida Pe-trovčič s.p., Slaščičarna BER-ZO, Gostilna Marinčič—Restavracija MOČILNIK, RIBIŠKA DRUŽINA Vrhnika, Optika Branka JELOVČAN, Gostilna »PRI KRAJNC«, Gostilna KAVČIČ in Zlatarstvo LANČIČ. Vsem naštetim najlepša hvala! TD Blagajana Vrhnika posebno zadovoljni. Delo komisije je vodil gospod Lojze Kos, ki je na področju gostinstva tako rekoč doma, zato strokovnost ni bila odmaknjena. Oglede se je opravljalo v tričlanski zasedbi po navodilih in ocenjevalnih listih Gospodarske zbornice Slovenije. Ostrina ocenjevanja pa je bila nekoliko omiljena ob upoštevanju pridiha domačega kraja ter spo- boljšala prijaznost, gostoljubnost in še posebej urejenost osebja. Seveda tudi opozarjajo, da povsod še ni vse tako, kot bi moralo biti in upajo, da so pogovori z lastniki in osebjem dovolj nazorno nakazali, kam naj se v posameznih primerih usmeri pozornost, da bi bilo stanje ob naslednjem obisku že boljše. Sicer pa se mnogi lastniki in osebje tudi sami zavedajo očitanih pomanjkljivosti, vendar so včasih nemočni, saj so odvisni od svojega Soseda ali celo nedorečenega odnosa najemodajalca do najemnika, kar predvsem vpliva na smelost vlaganja v lokal, s tem pa tudi na vse ostale elemente, vključno tudi na struk- Notranjost bistroja PAVZA je vedno lepo urejena. mina na poletno veduto zelenja in rož v okolici ocenjevanih objektov, ki pa je v času obiska že zelo jesensko zvenela. Komisija je kaj hitro ugotovila, da bo v bodoče potrebno peljati ocenjevanje skozi vse leto in z večkratniki ogledi v različnih letnih časih ter tako dobiti celovitejšo podobo v prid pravičnosti ocenjevanja. Komisija je prišla tudi do zaključka, daje zaradi povečanega števila ponudnikov gostinskih uslug in njihove raznovrstnosti potrebno lokale grupirati po namembnosti v nekaj skupin in tako doseči boljšo primerljivost. V občini je namreč kar 16 gostiln in restavracij pa 20 bifejev in še okoli 15 lokalov z dodatno specifično ponudbo, kot so okrepčevalnice, bistroji, dnevni ali nočni klubi, pubi, slaščičarne in še kaj. Delitev priznanj po skupinah bi zaradi primernejše primerjave še bolj vzpodbudila tekmovalni duh, ki ga, kot seje to izkazalo, še sedaj ne manjka. Skupna končna ocena obiskanih lokalov je bila zelo ugodna. Razveseljuje dejstvo, da z naraščanjem števila lokalov, narašča tudi pestrost in raznolikost v sami ponudbi kot tudi usmerjenosti, ki v posameznih primerih že teži k čisto določeni ciljni publiki. Posebej so člani komisije opazili, da se je od zadnjega ocenjevanja zelo iz- turo in številčnost obiska. Zaradi navedenega se je komisija odločila, da bo take večkrat obiskala ter jih skušala hrabriti vo izboljšano podobo, z napredkom v gastronomski po- ^ nudbi in z odličnim izborom mešanih pijač. Gostišče Viktorija izstopa predvsem po svoji notranji opremi, pestrosti in kakovosti ponudbe in tudi vse ostalo je na visoki strokovni ravni. Vse to je motiviralo komisijo za dodelitev Blagajane. Tretji predlog zadeva restavracijo Močilnik, kateri naj bi Blagajano podelili kot posebno priznanje za oživitev objekta na sicer izjemni lokaciji, ki je kar nekaj zadnjih let životaril. To priznanje naj bi bilo istočasno za vzpodbudo, da se čim prej uredi še tistih nekaj pomanjkljivosti, izvirajočih iz preteklega časa, kijih gost najhitreje opazi. Komisiji seje zdelo umestno, da pri tej skupini, zaradi specifičnosti kot nekakšno podskupino oceni tudi gostilne, ki poslujejo v vaškem okolju. Ugotovila je, da so razvojne možnosti takšnih lokalov nekoliko drugačne, da pa se kljub temu prav lepo razvijajo, izboljšujejo opremo in širijo ponudbo. Komisija zato predlaga, da v tej podskupini prejmeta Blagajano gostilna Jurca v Podlipi in gostilna Mesec na Zaplani. V kategoriji bari, klubi in okrepčevalnice je bila odločitev komisije še nekoliko težja in morda se vsi ne bomo strinjali z njo, vendar je prevladala strogo strokovna ocena in v nakaterih primerih celo ponovljen ogled. Končno je bilo odločeno, da se Blagajana nameni klubu Fla-mingo na Vrtnariji in bistroju Pavza na Grabeljškovem trgu. Pri tem se komisija zaveda, Klub Flamingo na Vrtnariji tudi izstopa po lepo urejeni notranjosti. in jim svetovati. Večje vsekakor potrebno govoriti o »blagaja-nah«, torej o tistih, ki vztrajno napredujejo in s svojo dejavnostjo pripomorejo k lepšemu skupnemu vtisu o celotni občini. V kategoriji gostiln in restavracij komisija predloga podeliti tri »Blagajane«. Člani ocenjevalne komisije so Blagajano po-nvo dodelili Pizeriji in gostilni Boter, saj zopet preseneča z no- da je ravno v tej kategoriji največ lepo urejenih lokalov, kj bodo z malo truda, ob naslednjem ocenjevanju članom povzročali še mnogo dilem. Komisija je bila mnenja, da se zaradi vloženega truda, kar dokazuje primerjava predhodnega in sedanjega ocenjevanja, podeli tudi priznanje Turističnega društva gostišču Polž na Stari Vrhniki, gostilni Nibi v Sinji PREJELI SMO Dvakrat plačana ista parcela Turistično društvo Vrhnika je po kupni pogod bi z dne 30. marca 1957 kupilo v Starem malnu parcelo — gozd št. 1178/343 v izmeri 776 m2, podatki so iz zemljiške knjige, kar pomeni, da so verodostojni. Na tej parceli je bila zgrajena brunarica odprtega tipa in nosi št. Betajnova 80. Imenovana parcela (gozd) se nahaja med gozdno potjo tik ob parceli št. 1178/5, ki so jo po kupni pogodbi z dne 09. September 1965 v izmeri 8364 m2 kupili Čepo-novi iz Lesnega brda in med katastrsko mejo Vrhnika-Zapla-na, ki jo je krojila hudourniška voda iz Lintvrna. Ker seje dolga leta (40 let) katastrska meja in struga stiskali proti gozdu, last Petkovškovih iz Zaplane, se je to zemljišče znatno povečalo in spremenilo SITUACIJO št. 4 z dne 15. December 1970. Po novem konceptu za urejanje področja Starega malna je predsednik TD Grom Tomaž sprožil postopek po spornem zemljišču, poiskal geometra, ki je po dolgem in počez premeril zemljišče, nakar se je porodila formula za izdelavo nove SITUACIJE. Formula glasi: ZP+ZSR+ZTD. Upoštevajoč to formulo se je izcimilo reklo Koča stoji na tuji zemlji. Ker je predsednik TD v svojem konceptu načrtoval, da bo iz brunarice z adaptacijo spremenil v nekakšno restavracijo, je bilo nujno pridobiti gradbeno dovoljenje, le-ta pa je zahteval, da se glasom formule odnosno trditev, da koča stoji na tuji zemlji pridobi dokument o lastništvu. V novi izdelani SITUACIJI je gozdna pot prestavljena pred kočo (v naravi se ni nič spremenilo), zemljišče pa pripojilo parceli št. 1178/5, torej Če-ponovim iz Lesnega brda. Treba je povedati, da je nova SITUACIJA brez glave, štam-piljke, datuma in podpisa, torej uradno neuporabna. S tem je nekako zaključena prva faza. Da bo prvotni lastnik TD po lustraciji ponovno postal lastnik je predsednik TD Grom Tomaž po kupni pogodbi z dne 28. November in aneksom z dne 16. Januar 1995 odčeponovih odkupil parcelo št. 1178/5 (kot pašnik ne gozd) v izmeri 1174 m2 v katerih je skrita prvotna parcela last TD. Za isto zemljišče obstajati torej dve kupni pogodbi. Čeponovi so tako sprejeli plačilo za 776 m2 zemlje, za kar ni nikakršnih dokumentov, daje to zemljišče njihovo. Poleg tega pa so TD prodali del svoje parcele v izmeri 358 m2, kar znese skupaj 1174 m2 x 5,00 DEM torej 5.870,00 DEM, dp-čim ostali izdatki niso znani. Če bi predsednik TD Grom Tomaž čudovito formulo obrnil in upošteval pogodbo iz leta 1957 ter SITUACIJO iz leta 1970, potem se ta škandal ne bi dogodil. Bo zaradi negospodarne porabe dohodniških denarnih sredstev kdo polagal račune? V evropskih razsežnostih je to nerazumljiva odločitev in prava nacionalna sramota. Seveda se vsiljuje vprašanje kako je lahko občinski svet izdal soglasje in ni upošteval dejstev, da je TD v Starem malnu po 40 letih pri- dobil domovinsko pravico pa četudi ne bi bil lastnik. Zakaj in kdo je odločal in dal prednost zasebnemu sektorju v tem primeru Čeponovim, ki so postali onstran gozdne poti sosed TD, ko je ta že 8 let bil lastnik parcele, na kateri stoji koča. Rošada, kije bila izvršena, je bilo neodgovorno dejanje. Denar je bil porabljen nesmotrno in stekel nezakonito v zasebni žep. Zato naj občina ugotovi odgovornost vpletenih funkcionarjev'in občinskih uslužbencev ter ustrezno ukrepa. Nastaja resno vprašanje kdo v tej naši občini bo sprožil postopek, da se pogodba razdre, ker je škodljiva in krivična. Je pa škoda, da med svetniki ni prisoten kakšen divji lovec, ki bi jim povedal, kdaj je odprt lov za streljanje kozlov. Nihče naj ne posumi, da Cankar ni imel prav, ko je dejal: Vrhnika prečuden kraj. Prosim uredništvo, da moj članek objavite v N-lokalnem časopisu brez slehernega čiščenja (lustracije), kajti ta dejavnost ne rešuje ničesar. S spoštovanjem! Franc Okrajšek Odgovorna pismo »Dvakrat plačana parcela« Gospod Okrajšek Franc ima kot dolgoletni turistični delavec vso pravico razmišljati in razpravljati o delu TD ter gospodarjenju z društvenim premoženjem. Pri tem bi pričakoval, da bo to delal korektno in razumno brez osebnih napadov, natolcevanj in neresničnih trditev. Dejstvo je, da v Starem malnu danes obstaja pare. št. 1178/43 v izmeri 776 m2, ki je bila kupljena leta 1957 in parcelna št. 1178/343 v izmeri 1178 m2, kije bila kupljena leta 1994 z društvenim denarjem. Z odkupom te parcele smo lahko sprožili postopek za legalizacijo koče, ki je bila postavljena po trditvah geometrov in po izkazu mapne kopije na spornem in deloma tujem zemljišču. Naročili smo izmere zemljišča, ki so jih opravili pooblaščeni geometri. Opravljeni so bili vsi predpisani postopki, za vpis v zemljiško knjigo, tako zemljišča kot tudi koče. Gospodu Okrajšku je bila na njegovo željo s strani upravnega odbora TD spomladi leta 1996 predočena vsa problematika in dokumentacija, ki seje nanašala na reševanje za njega sporne zadeve. Izgleda, da za njega uradni dokumenti niso prepričljivi in jim ne zaupa. Nasprotnega dokaza za svoje trditve pa gospod Okrajšek do danes ni ponudil ter se raje poslužuje pi-sarjenja z obtožbami in žalitvami kar vsevprek. Na take in podobne nesmisle, upam, mi v bodoče ne bo treba več odgovarjati. Za konec pa še to: Tisto o najemu divjega lovca pa mislim, da ga pisec pisma lahko najame s priporočilom, naj za tarčo vzame njegovo pismo. Vsa dokumentacija je na vpogled v pisarni TD. Predsednik TD Blagajana Tomaž Grom Gorici, gostilni Kranjc na Vrhniki, slaščičarni Berzo na Stari cesti. V ponudbi mesta seje pojavila tudi novost, ki je drugod že zelo razvita, pri nas pa še ni bila opažena. To je PUB (pab) imenovan BJ v obrtni coni in Yelow pub na Stari cesti (pri Oblak), ki sta tudi zelo lepo urejena, vendar sta s poslovanjem začela pred kratkim, zato bosta v resno ocenjevalno konkurenco vključena v naslednjem obdobju. Delo je tako opravljeno v več- je ali manjše zadovoljstvo oce-njevancev in seveda tudi obiskovalcev, ki bi prav lahko povedali tudi svoja opažanja, saj knjige graje in pohvale obstajajo po vseh lokalih. Žal komisija v nobenem primeru ni zasledila niti pozitivnega, niti negativnega vpisa gostov. Sedaj je le še treba počakati na Občni zbor Turističnega društva Blagajana, ki bo v začetku marca 1998, da se priznanja tudi uradno podelijo. HB DRUGO LETO ZAPORED UPRIZORJENE ŽIVE JASLICE V LIGOJNI Novorojeni Zveličar združil sedemtisoč ljudi Vaščani Male in Velike Li-gojne, dveh podružnic župnije Vrhnika, so pod okriljem svojega kulturno - umetniškega društva Ligojna drugo leto zapored uprizorili žive jaslice na prostem, ki so k njim goste privabile sedemtisoč ljudi od blizu in daleč. »Jaslice so zelo lepe, še lepše kot lani,« so govorili navdušeno obiskovalci, ko so se vračali k svojim avtomobilom in pristavili,«da je najlepše v hlevčku svete družine, kjer v jaslih leži živo dete in se smehlja.« Zamisel o živih jaslicah je zorela kar nekaj let, dokler jih niso ob božiču 96 prvič uprizorili. Takrat sicer še na drugem prostoru, ki zaradi svoje hribovite lege ni omogočal dostopa vsem starejšim obiskovalcem, pa tudi pastirski ognji se niso videli dovolj daleč, zato je bil za letošnjo uprizoritev izbran primernejši manjši kamnolom Peski v bližini. Tam so se začela pripravljalna dela že v prvih decembrskih dneh s kopanjem zemlje in nasi-panjem peska, tako da so bile kmalu narejene terase na katerih so postavili lesene pastirske koče ter čisto na vrhu kamnoloma hlevček Sv. družine, vse pa prepletli s potmi za gledalce. Nato je bilo potrebno le še sešiti pastirske obleke in na podstrešju poiskati orodja svojih starih staršev s katerimi so Ligojnčani, potem ko so se na Božični večer prvič slovesno oglasili zvonovi in naznanili jaslice šestkrat opravljali vsakdanja pastirska dela. Več kot dva tisoč ljudi si je jaslice ogledalo že prvi večer. Zbrali so se pred nekdanjo osnovno šolo, kjer jih je v božičnem duhu pozdravila predstavnica kulturno-umetniškega društva. Dobili so svečko in se nato v njenem soju, pa tudi v soju številnih drugih ob poti postavljenih svetil, v sprevodu napotili na obrobje vasi, kjer je gorelo več deset pastirskih ognjev. Med njimi so v modri svetlobi zagledali angela, ki jim je. prišel oznanit Jezusovo rojstvo. Prve so se novorojenemu Zveli-čarju poklonile pastirske družine in predenj položile mleka in volne, nato pa še obiskovalci, vse dokler niso še kot zadnji na prizorišče na konjih prijezdili Sveti trije kralji. Božična skrivnost Zveličarje-vega rojstva je tako v svoji lepoti združila v eno vaščane Male in Velike Ligojne, ki so v zadnjih dneh preteklega in v prvih letošnjega leta dihali z enim samim srcem in sedemtisoč obiskovalcev od blizu in daleč, ki so si s solzami prevzetnosti v očeh jaslice ogledali. Nataša Medvešček Blagoslov konj na Vrhniki Novorojenega zveličarja je predstavljal živ dojenček. Pastirji pripravljajo drva za dolge zimske dneve. Ze prvi večer »ŽIVIH JASLIC« je bilo preko 2000 ljudi in gneča je bila Ob ognju so pastirji pletli tudi koše in čajne, nepopisna. Na izletu po Nemčiji smo se ustavili tudi v neki vasi, kjer se je ravno končal blagoslov konj. Bilo je lepo. Konji so bili praznično okrašeni, prav tako vozovi in godbeniki, ki so tudi sodelovali na prireditvi. Povedali so mi, da na ta dan le malokateri konj ostane v hlevu. Takoj sem pomislil, da bi to pripravili tudi na Vrhniki. V nekaterih krajih po Sloveniji tako prireditev organizirajo že več let in še vsak, ki si jo je kdaj ogledal, je rekel: »Lepo je bilo!« Ko pa mije potem še ljubitelj konj rekel: »Ti, ali bi bili v konjeniškem društvu za blagoslov konj?« sem se takoj strinjal. Na sestanku sem to tudi omenil in vsi so mi obljubili udeležbo. Za tako prireditev pa niso potrebni samo konji. Potrebno je še veliko drugih priprav, kjer pa potem zmanjka ljudi. Sam se delal plakate in jih obešal, obiskal sem lastnike konj v občini in jih vabil na prireditev. Pa so bile tudi pripombe: »Kaj...........dela tako reklamo, to ni veselica, to je konjski žegn!« Ja, toda jaz sem hotel narediti prireditev zanimivo. Žalostno, če bi bilo prisotnih samo nekaj konj in njihovih lastnikov. Tako sem ob reklamnem obhodu po Vrhniki pri Gostilni Turšič naletel na pevce iz okteta Raskovec. Niso bili sami. Z njimi so bili tudi pritrkovalci. Takoj so mi obljubili sodelovanje pri blagoslovu. S svojim petjem in pritrkavanjem so naredili pravo praznično vzdušje. Na temu mestu se obojim 'o najlepše zahvaljujem. Že en teden pred prireditvijo nisem zamudil nobene vremenske napovedi. Na božič je bil lep sončen dan. Upal sem, da bo tak tudi naslednji. Zadnjo noč nisem mogel spati. Ob treh sem šel ven gledat, kako kaže, pa je že rosilo. Nič ne bo, sem si mislil in tako sem mislil tudi še do desetih dopoldne. Pred Loko sem šel pogledat, če pripravljajo ozvočenje. Bilo je že pripravljeno. Hvala gospodu Jelovšku z Dre- novega Griča za to delo in za popust pri ceni. Odhitel sem domov po konja, da bo vsaj kakšen konj na prireditvi. Koje prišla prava ura, se je prostor pred Loko navkljub dežju kar napolnil s konji in z ljudmi. Parkirišče seje izkazalo idealno za to prireditev in zato hvala vodstvu Loke, ki so nam bili pripravljeni odstopiti ta prostor. Sam blagoslov je potekal zelo lepo. Gospod župnik je opravil obred tako, da smo mu vsi z zanimanjem in veseljem prisluhnili. Hvala, gospod župnik, in v isti sapi se priporočamo tudi za letos. Hvala vsem, ki ste kljub dežju prišli s svojimi konji. Res, da ste prišli zaradi svojih konj, toda vesel sem, da moja pot in Čas nista bila zaman. Hvala tudi vsem obiskovalcem, kajti, ko ste prišli pogledat, smo vedeli, daje še veliko ljubiteljev konj. Vabimo vas v svoje društvo. Ce nas bo več, bomo na Vrhniki lažje pripravili še kakšno prireditev s konji. » Konjeniško društvo ima svoje prostore na križišču Tankov-ske in Ceste v Stari maln. Srečujemo se vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 19.00. Ce pa želite še kakšne informacije, lahko pokličete po tel. 755-151. Predsednik Konjeniškega društva Vrhnika Andrej Rozman ZAHVALA Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika se vsem, ki ste darovali prostovoljne prispevke za koledar Rdečega križa za leto 1998, iskreno zahvaljuje. Enaka zahvala tudi podjetju COMING za denarno nakazilo. Z vašo odločitvijo in plemenitim dejanjem ste pomagali, da bomo lažje izpeljali program humanitarnih akcij. Še enkrat iskrena hvala! OO RK Vrhnika Prvi blagoslov konj na Vrhniki je bil 26.12.1997 (na Štefanovo) pred PTC LOKA. Hlevček svete družine Sveti trije kralji so.na konjih prinesli darila novorojenemu Zveličarju Zahvala organizacijam in posameznikom, ki so omogočili uprizoriti »žive jaslice« v Ligojni Maškare - pozor! Društvo prijateljev mladine Vrhnika, vabi na veselo pustno rajanje, v torek 24.2.1998. Vse maškare se zberemo ob 15.30 uri pred Cankarjevo knjižnico^od koder bomo krenili v sprevodu po Vrhniki. Če bo močno deževalo, sprevod odpade. Nadaljevali bomo s plesom v maskah, ki bo v telovadnici Osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Pridružite se nam! Društvo prijateljev mladine Vrhnika Sponzorji: Mita d.o.o. Domžale, Avtoprevozništvo in gradbena mehanizacija Danijel Samotorčan, Ligojna, Liko les Verd, Občina Vrhnika, Krili Kočevar Lado, Vrzdenec, Trgovina Tomi, Vrhnika, Tapetništvo Malovrh, Velika Ligojna, Mizarstvo Hudolin Anton, Velika Ligojna, Elektromehanika Penko, Vrhnika, 10. Kli Logatec, Avtoprevozništvo Samotorčan Niko, Mala Ligojna, Komunalno podjetje Vrhnika, Mogota Bistra, Vrhplast Stržinar Jože, Horjul, V.M. V. Lampe, Bevke, Gradbeno projektiranje in tehnično svetovanje Komac Miran, Pleksi izdelki Vrhovec Franc, Horjul, Emona Ljubljana, MM klub Vrhnika Nadalje pa se zahvaljujemo: Janezu Franku za strokovno izgradnjo hlevca, pritrkovalcem iz Ligojne in Stare Vrhnike, trobentačem iz Bevk in Stare Vrhnike, članom gasilskega društva Ligojna za zagotavljanje požarne varnosti, redarjem za organizacijo parkiranja vozil in splošnega reda, Andreju Černetiču za ozvočenje, Lončar Marku in Petrovčič Bojanu za zagotovitev konj za sv. tri kralje, Jožetu Turku za ovce, Slavki Cankarjevi za koze, Osredkarjevim za oslička, Kavčičevim za voliča, Stanetu Kovaču za drva, Jožetu Krvini za krajnike, Romanu in Danici Celarc za uporabo hleva in dobavo elektrike, Francu Novaku za oskrbo ovac in koz, Olgi in Albinu Cimprič za kuhanje čaja, Henriku Osredkar za osvetlitev, ter vsem starejšim in mlajšim krajanom, kateri so vestno skrbeli za kurjenje kresov in odigrali vlogo pastiric, pastirjev in ostalih vlog. Zahvaljujemo se župnijskim uradom, ki so objavili čas prireditev, kot tudi radiu Ognjišče, ter radiu Notranjski val Logatec. Iskrena hvala velja Štefanu Skledarju za izkazano pomoč in dobroto. Posebna zahvala pa velja vsem dobrim gospodinjam iz Ligojne za postrežbo ljudi v času priprav na jaslice ter za peko izvrstne špehovke in peciva, s katerim so bili postreženi obiskovalci. Enako velja zahvala vsem krajanom, ki so sodelovali pri izvajanju gradbenih in drugih del ter darovali »takratkega« za odganjanje mraza in sladkor za topel čaj. Na koncu še enkrat iskrena hvala vsem sodelujočim. V slučaju, da smo koga spregledali, seje to zgodilo nenamerno in se v ta namen opravičujemo. Veseli smo mnogoštevilnih obiskovalcev, katerim se priporočamo za obisk v naslednjem božičnem času. Kulturno umetniško društvo Ligojna NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS NAS GLAS NAJ SEZE DO VAS Decembrski utrinki iz doma upokojencev Po jesenski razstavi konec novembra je bilo kaj malo časa za oddih. December je namreč tako kot vsako leto minil v znamenju okraševanja (naša hiša je tako velika!), obiskov, prednovoletnih srečanj in izmenjavi dobrih želja za leto, v katerega smo že pošteno zakoračili. In čeprav nam januar prinaša vsak dan kaj novega, vam pošiljamo nekaj decembrskih spominov... t »Pridi sveti Nikolaj, in obišči nas sedaj. Če ne veš, kje smo doma, naj te angel pripelja.« Srečanje z Društvom upokojencev Vrhnika H V nedeljo 11. januarja je Območni odbor ZB NOB Vrhnika organiziral obisk spominske svečanosti v Dražgošah. Iz meglenega morja je zjutraj odpeljal PGD BEVKE Minilo je leto 1997, za naše PGD 85. jubilejno. Kar nekaj lepih trenutkov smo preživeli skupaj, prijatelji, krajani in simpa-tizerji naše gasilske dejavnosti. Zelo smo veseli, da nam v domačem kraju ni bilo potrebno intervenirati in če je to tudi posledica našega preventivnega dela, je naše veselje še toliko večje. Gasilci se zavedamo , da uspešnega dela ni, brez sodelovanja in pomoči krajanov. Zato se ob izteku tega za nas jubilejnega leta še enkrat zahvaljujemo vsem VAM , ki ste kakorkoli s svojim delom ali darovi aktivno prispevali. Vse člane in krajane Bevk vabimo, da se udeležite rednega letnega OBČNEGA ZBORA PGD BEVKE, ki bo v petek 27.02.1988 ob 18. uri v KULTURNEM DOMU v Bevkah. Začeli bomo novo 5 letno obdobje dela in aktivnosti. Delo članov in krajanov naj nas združi V SLUŽBI LJUDSTVA NA POMOČ! Posebej vabimo tudi vse mlade , saj tudi njim velja MLADI GASILSKI ROD NAJ BO POVSOD! PGD BEVKE KRAJEVNA SKUPNOST BEVKE VABI KRAJANE NA ZBOR KRAJANOV, ki bo v NEDELJO 08.02.1998 ob IO.00 uri v KULTURNEM DOMU BEVKE DNEVNI RED: 1. Poročilo o delu v letu 1997 in potrditev zaključnega računa 2. Predstavitev plana dela KS Bevke v letu 1998 3. Razno PREDSEDNIK KS BEVKE VINKO Keršmanc poln avtobus Borovničanov in Vrhničanov. Veliko je bilo tistih, ki Dražgoše obiščejo vsako leto. Ostali so bili letos prvič. Po krajšem postanku v Škofji Loki so nas kmalu pozdravile sončne Dražgoše. Veliko se nas je napotilo najprej k spomeniku, kjer smo obiskali kostnico in počastili spomin na padle. Nato smo nadaljevali pot k šoli, kamor so prihajali pohodniki z vseh strani. Med ostalimi so bili tudi Vrhničani. Po enajsti uri se je množica udeležencev začela zgrinjati okrog spomenika, ker je bila tu ob 12. uri osrednja svečanost. Mnogi so si poiskali prostor na rebri nasproti spomenika. Veličasten je bil pogled na množico s soncem obsijanih praporov, ki so plapolali v vetru na vrhu spomenika in po stopnišču. V pozdravnem nagovoru je župan Železnikov ugotovil, daje vedno več mladih med prijatelji Dražgoš. Zahvalil se je tudi vsem, ki so bili aktivni vse od 19. decembra, ko so potekale najrazličnejše prireditve v počastitev tega dne, za njim je zbrani množici spregovoril vsakoletni pohodnik, predsednik države gospod Milan Kučan. Dogajanje so popestrili pevci, recitatorji in godbeniki. Vsi, ki so bili na proslavi v Dražgošah, so bili na poti domov seznanjeni z našim programom izletov za leto 1998. Danes vabimo vse občane, ki žele obiskati kraja trpljenja Mauthausen in Dac-hau, kjer so bili tudi mnogi Vrhničani, da se udeležijo tega obiska 4. in 5. aprila. Informacije o tem potovanju dobite vsako sredo od 9. do 11. ure ter v sredo in četrtek od 16. do 18. ure v pisarni Območne organizacije ZB NOB Vrhnika, Cankarjev trg 8 osebno ali po telefonu 752-001. Območni odbor ZB NOB Vrhnika komedija gledališke skupine Katoliško prosvetnega društva Planina iz Sel na Koroškem. Predstava za OŠ Ivana Cankarja. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Tržaška c.25,1360 Vrhnika Telefon:061-753-648 PROGRAM PRIREDITEV V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI FEBRUAR 1998 Petek, 6. 2. ob 20. uri, Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Nastopata Pihalna orkestra iz Cerknice in Vrhnike. Petek, 13.2. ob 17. uri, F.G. Lorca: LEPA, ČEV-LJARKA, Sobota,14.2. ob 20. uri, R. Cooney: POKVARJENO komedija, ki jo igra gledališka skupina Kulturnega društva Ljutomer. . ZA OTROKE Sobota, 14.2. ob 16. uri, PEKARNA MIŠMAŠ, gostuje Lutkovno gledališče Maribor. Otroški lutkovni abonma Enajsta šola in izven. RAZSTAVA Ponedeljek, 23.2. ob 18. uri, otvoritev razstave ROG IZOBILJA, dela iz kiparskih delavnic Zveze kulturnih društev Slovenije. PRIREDITVE V CANKARJEVEM DOMU NA VRHNIKI V LETU 1997 V letu 1997 smo v Cankarjevem domu na Vrhniki pripravili različne kulturne prireditve, gostovanja, pogovore, okrogle mize... 86 prireditev smo pripravili v okviru Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, 82 prireditev pa so organizirali posamezniki, odbori različnih političnih strank, občinskih komisij, podjetij. Poleg prireditev so si obiskovalci ogledali 85 filmskih predstav, kijih pripravlja Kino sekcija Vrhnika. Skupaj torej 253 prireditev. Kar pomeni 31 094 obiskovalcev. CANKARJEVA SPOMINSKA HIŠA NA KLANCU V letu 1997 sije Cankarjevo hišo na Klancu ogledalo 7429 ljudi. Od tega 6 018 otrok in 257 obiskovalcev iz tujine. To statistiko sta vestno beležili ga. Katja Oblak in ga. Marija Iskrenovič, ki skupinam iz različnih krajev Slovenije in tujine, pokažeta notranjost hiše in pripovedujeta o življenju Cankarjeve družine. NARAVNI SPOMENIK MALI PLAC je v letu 1997 obiskalo 759 ljudi. Predstavitev Barja poteka najprej v Cankarjevem domu na Vrhniki, kjer si skupine ogledajo film Borisa Višnovca »Odtisi v Barju« in diapozitive. Skozi obdobja nastanka in življenja na Barju jih popeljeta vodiča g. Janez Smrtnik in prof. g. Ljubo Mohorič. Skupina zaključi predstavitev z ogledom naravnega spomenika pri Bevkah. Skupaj nas je torej obiskalo 39 282 ljudi. Pripravila: Nevenka Malavašič SPOŠTOVANI Vljudno Vas vabimo na PRISEGO VOJAKOV iz 11. bZv in 54. okmb, ki bo v petek, 13. februarja, 1998 ob 16. uri v Vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki. Ob tej priložnosti si boste lahko ogledali predstavitev bojnih enot in prvo samostojno razstavo višje medicinske sestre, slikarke samorastnice Marjane Božič. Veselimo se Vašega obiska in Vas lepo pozdravljamo. Major Podpolkovnik Martin Jugovec, Robert Puš, POVELJNIK PpVELJNIK 11. bZV vojašnice in 54. okmb Skupna slika orkestra in vseh treh pevskih zborov na jubilejnem 10. koncertu na Vrhniki. 10. JUBILEJNI NOVOLETNI KONCERT Na Vrhniki dvakrat polna dvorana Vrhniški glasbeniki so ob koncu lanskega leta pripravili že 10. jubilejni novoletni koncert. Koncert je bil izveden petkrat, in to v Borovnici, na Brezovici, v Ljubljani - Slovenski filharmoniji in dvakrat na Vrhniki. Tako je jubilejni koncert poslušalo kar veliko število poslušalcev, ki so navdušeno pozdravili zelo zanimiv celoten spored koncertov. Na vseh petih koncertih so program izvajali Komorni orkester Vrhnika, Mešani pevski zbor Mavrica, ženski pevski zbor Concinite in Moški pevski zbor Štinglc iz Borovnice. V eni izmed skladb se je kot solist na klarinetu predstavil Tadej Ke-nig, dirigentsko palico je vodil Marko Fabiani, zborovodkinja prvi novoletni koncert izvedli Dekliški pevski zbor Vrhnika pod vodstvom zborovodkinje Darinke Fabiani in Moški pevski zbor Liko Vrhnika, ki ga je vodil Mitja Drašler. Naklonjenost občinstva je dala obema zboroma novih moči in idej. Naslednje leto so povabili k sodelovanju Godalni ansambel Vrhnika, pod vodstvom Marka Fabianija. Program obeh zborov je bil naravnan na narodno pesem, Godalni ansambel pa je že segel po skladbah - uspešnicah. Aplavz je dal iztočnice za nove načrte! V sezoni 1990/91 se Dekliški PZ preimenuje v ženski pevski zbor Concinite, Godalni ansambel v Komorni orkester Vrhnika, ki to leto predstavlja osem Na dveh koncertih na Vrhniki je bila dvoraa Cankarjevega doma polna, vseh pet koncertov pa je poslušalo preko 2000 ljudi. je bila Darinka Fabiani, pove-zovalka koncerta pa je bila Aiken Veronika Prosenc. Na Vrhniki sta bila oba koncerta v soboto, 10. januarja 1998 in dvorana je bila obakrat nabito polna. Ob 10. jubileju sta spregovorila župan Vrhnike Vinko Tomšič in Marta Rijavec -Zveza kulturnih organizacij Vrhnika, ki je med drugim poudarila: »V sezoni 1998/89 so na novo pripravljenih skladb, oba zbora nadaljujeta z narodno in umetno pesmijo, pripravijo pa že tri skupne skladbe. Takšna programska zasnova je vse do vključno januarja 1994 -šesto leto, ko zadnjič sodelujejo pevci MPZ Liko Vrhnika. V naslednjih štirih letih so nosilci programske zasnove in organizacije Komorni orkester, žPZ Concinite in Mešani PZ CANKARJEVA KNJIŽNICA VRHNIKA prireja TEČAJ SUKANJA NA STEKLO IN PORCELAN Poznana strokovnjakinja, ga. ANDREJA TOPLEK bo pomagala razvijati Vašo umetniško sposobnost v soboto, 7. februarja s pričetkom ob 8. uri. Prijave s plačilom 4.000 SIT za stroške tečaja in ves potreben material sprejemamo v knjižnici do 31- januarja 1998. Mavrica pod vodstvom zborovodkinje Darinke Fabiani, vsako leto so povabili k sodelovanju pevke in pevce drugih zborov, ki so bili pripravljeni sodelovati, tako so se odzvali pevci Cerkvenega PZ sv. Pavla Vrhnika in Oktet Plutal Ljubljana 1995 . leta, Logaški oktet 1996. leta in letos Moški PZ Štinglc iz Borovnice. Program zadnjih štirih let je skrbno izbran in pripravljen z veliko ljubezni in odgovornosti do občinstva, ki je dočakalo prav to, kar si je želelo - glasbo, ki se dotakne vsakogar. Iskrene čestitke pevkam, pevcem in instrumen-talistom ter vsem, ki so organizacijsko in programsko sodelovali in sooblikovali projekt, kije bil pred Kot solist seje predstavil Borov-ničan Tadej Kenig. desetimi leti poimenovan - NOVOLETNI KONCERT. Zahvala številnim sponzorjem in občinstvu za vzpodbudo in zaupanje. Posebej čestitke zborovodki-nji Darinki Fabiani in dirigentu Marku Fabianiju za dosežke v desetih letih.« Marta Rijavec je v imenu Zveze kulturnih organizacij Vrhnika podelila tudi posebna priznanja zveze ob 10. jubileju novoletnih koncertov in sicer: Komornemu orkestru Vrhnika, Mešanemu pevskemu zboru Mavrica, ženskemu pevskemu zboru Concinite in obema dirigentoma Darinki in Marku Fabiani. Kot smo že omenili, je bila dvorana na obeh vrhniških koncertih polna. Poslušalci pa so navdušeno sprejeli vsak nastop orkestra in skupnega pevskega zbora, saj so bile glasbene točke izbrane in namenjene za vsako uho. Na koncu so morali glasbeniki izvajati še dodatke, saj je občinstvo le s težavo zapustilo dvorano. Naj omenimo še nekaj zanimivosti iz vseh desetih novoletnih koncetov. Na teh koncertih je bilo moč slišati številne slovenske umetnike: igralko Polona Vetrih, pianistki Renato Bauer in Tanjo Plut, citrarja Tomaža Plahutnika, trobentar-ja Stanka Praprotnika in Davida špec Jezernika, New Swing Quartet, sopranistko Olgo Gra-celj in violinista Vasilija Meljni-kova. Z besedo so koncerte tudi povezovali: Marinka Matic, Matjaž Žirovnik, Nataša Bolčina Zgavec, Slavi Košir, Tamara, Vonta, Tone Ftičar in Maja Makovec Brenčič. Na vseh desetih koncertih pa so nastopile Mojca Oblak, Judita Caserman, Teja Šraj, Maruša Tomšič, Man-ca Jesenovec, Mojca Cepon in zborovodkinja Darinka Fabiani. Sedanji dirigent Marko Fabiani pa je v teh letih napisal za zbor in orkester dvanajst priredb različnih znanih skladb, ki so bile tudi uspešno izvedene. Ob vsem tem pa je potrebno poudariti, da so se novoletni koncerti vkoreninili med vrhniške poslušalce ter tudi med številne sponzorje, brez katerih tak projekt ne bi bil izvedljiv. Zato vsem pripravljalcem, akterjem in sponzorjem iskrene čestitke za novoletne koncerte, ki jih radi poslušamo in so že postali del božično-novoletnih prireditev. »Tudi mi imamo novoletni koncert, kot ga imajo Dunajčani!« Sicer pa o novoletnih koncertih v Borovnici in na Brezovici poročamo tudi na tdraneh teh občin. S.S. 10. jubilejni NOVOLETNI koncert so omogočili: Zavarovalnica Triglav d.d., Območna enota Ljubljana, Avto-tehna Vis Ljubljana, Liko Vrhnika d.d., Gorenjska banka Kranj, Gospodarski vestnik, Tiskarna Schwarz Vrhnika, GPG Evgrad Vrhnika, Fotona Ljubljana, Zavarovalnica Triglav d.d. Miklošičeva 19, Ljubljana, Sitel Ljubljana, Iskratel Kranj, Nova LB d.d. Ljubljana, Glasbena šola Vrhnika, Občina Vrhnika, IOC d.o.o. Ljubljana, Elnet s.p. Ljubljana, Pepra d.o.o. Vrhnika, Pizzerija Kramarjev hram, GPG Grosuplje d.d., Kmečki hram Tomačevo, črt-Art Jelovšek Drenov grič, Pekarna Baškovč Vrhnika, Mizarstvo Kogovšek Ligojna, »SG« Slavko Gutnik s.p. Log, Kovinoplastika, Popit Jožica s.p. Log, Tiskarna Rotosi Tomačevo, Trgo sodček Verd, Avto center Vrhnika, P&Rom d.n.o. Vrhnika, SI-JA d.o.o. Ljubljana, GMM Grosuplje, Hotel »Grad Podvin« Podvin, Rejc d.o.o. Vrhnika, Vinoteka Bradeško Ljubljana, Cvetličarna Karmen Vrhnika, Dvig d.o.o. Sinja Gorica, Orel d.o.o. Vrhnika, Kara s.p. Vrhnika, Evex d.o.o. Verd, Avtoprevoz-ništvo Banič Vrhnika, Corning d.o.o. Vrhnika, Pišek Nada s.p. Vrtnarija, Kmetijska zadruga Vrhnika, Merlak Citroen servis Drenov grič, štirn d.o.o. Vrhnika, Foto žalik Ljubljana, Var-galant Vrhnika, Komunalno podjetje Vrhnika, G-alles Borovnica, Adaptacije, vzdrževanje Vrhnika Odvetnica KERMELJ Alenka, Vrhnika Adaptacije in vzdrževanje, d.o.o., Vrhnika Kljub nenehnemu preverjanju nakazil za Novoletni koncert, t.j. od začetnih seznamov predvidenih sponzorjev in kasnejših nenehnih preverjanj nakazil na ZKO Vrhnika, kot tudi med vsemi tistimi, ki so prošnje za sponzorstvo oddali, je prišlo do neljube napake. Iz napisov na koncertnih listih in plakatih sta nehote izpadla dva sponzorja: odvetnica Kermelj Alenka in podjetje Adaptacije in vzdrževanje iz Vrhnike. Opravičujemo se za neljubo napako. JANUAR 1998 SPORT NAŠ ČASOPIS 9 Starejši člani namizno teniške sekcije Vrhnika - Verd trenirajo in igrajo v Sinji Gorici, kjer so jim dvorano odstopili športniki Sinje Gorice. NAMIZNI TENIS Ponoven razcvet igre z belo žogico V pogled nazaj se lahko spomnimo, da se je tudi na Vrh-ki zelo dobro igral namizni tenis. Pred več kot dvajsetimi leti je bila ta igra eden izmed vrhniških nosilnih športov, še posebno pa se je dober tenis igral v krajevni skupnosti Verd. Nato je zagon te igre iz leta v leto padal, čeprav seje peščica entuzia-stov vseskozi le nekako mučila, da se je ohranila rekreativna igra. V šoli so poizkušali z krožki tenisa, vendar pravega zagona predvsem pa nekega organizatorja ni bilo. V zadnjih letih pa se je pri športnem društvu Vrhnika le nekako okrepila namizno teniška sekcija, ki je v svoje vrste pritegnila najpreje vse bivše igralce namiznega tenisa iz Vrhnike in Verda. Gonilna sila je bil vsekakor Bruno Kosi, nekdanji dober igralec iz Ljubljane, ki je tudi organiziral tradicionalne vsakoletne veteranske turnirje. Še posebno pa je sekcija zaživela v letu 1997, ko se se kot ekipa prijavili v četrto rekreativno ligo - ljubljanske regije. Treninge so najpreje imeli v dvorani KS v Verdu, sedaj pa dvakrat tedensko trenirajo in igrajo v dvorani gasilskega do-ma v Sinji Gorici, kjer so s pogoji zelo zadovoljni. Na treninge hodi okoli 18 članov. Prav v tem času so končali prvi del tekmo-vanja ter v dvanajstih kolih do- segli tudi dvanajst zmag, tako da upravičeno pričakujejo napredovanje v višji rang tekmovanja. Največ k uspehu so prispevali Jože berginc, Tone štih, Tvrdko Dimač, Janez Gutnik, Jože Urbančič ter vsi ostali, ko so trenirali in pomagali pri organizaciji tekem. Rezultati so bili naslednji: Napredek Domžale : Vrhnika -Verd 2:7 Vrhnika - Verd : Delo (Ljubljana) 6:3 ŠD Krka : Vrhnika - Verd 2:7 Vrhnika - Verd : Knauf Zalog 8:1 šD Rekreativec: Vrhnika - Verd 0:9 Vrhnika - Verd : Zadvor I 8:1 Zadvor II : Vrhnika - Verd 2:7 Vrhnika - Verd : Borovnica 6:3 Elektro žitnik : Vrhnika - Verd 4:5 Vrhnika - Verd: Avtoel.Petrov-čič Preserje 6:3 Namizno teniška sekcija Vrhnika - Verd pa ne skrbi samo za rekreacijo svojih starejših članov. Kot glavno prioritetno nalogo so si zadali vključevanje najmlajših v svoje vrste. V ta namen imajo organiziran krožek namiznega tenisa v osnovni šoli Ivana Cankarja, a treninge dvakrat tedensko hodi okoli 30 mladih tenisačev, ki lahko igrajo na šestih mizah. Treninge vodita Milan Baretič in Tvrdko Dimač, ki imata res veliko dela s številnimi mladimi igralci namiznega tenisa. Prav delo z mladimi pa daje upanje, da bi se tudi ta športna panoga na Vrhniki zopet razvila. Glede na množičnost pa si prav gotovo delavci namizno teniške sekcije Vrhnika - Verd zaslužijo več pozornosti ter boljše pogoje za treniranje in igranje igre z belo žogico. Novoletni odbojkarski turnir v Horjulu V finalni tekmi za prvo mesto Dragomer premagal Preserje — Tretje mesto v dvoboju s Fužinami dosegla Brezovica V decembru (13. in 14.)seje v horjulski telovadnici odvijal novoletni turnir v odbojki, katerega je organizirala tamkajšnja ekipa rekreativnih odbojkašev. Turnir, ki bo predvidoma postal kar tradicionalni, so letos pripravili prvič, nanj pa seje prijavilo 6 ekip: iz Brezovice, Dra-gomerja, Preserja, Fužin in dve ekip iz Horjula. Slavil je Dragomer — že v predtekmovanju je najprej premagal ekipo Horjul I z 2 proti 0, nato z enakim rezultatom še ekipo iz Preserja in v polfinalu ekipo iz Brezovice ter se uvrstil v finalno tekmo, v kateri je premagal Preserje (2:1) in s tem dosegel odlično 1. mesto. Preserje, kateremu je pripadlo 2. mesto, se je v finalno tekmo uvrstilo z zmago v polfinalu, ko je z 2 proti 0 premagal Fužine, Ob zaključku turnirja - zmagovalne ekipe Dragomerja, Preserja in Brezovice z organizatorji in gledalci ki so nato zasedle 4. mesto, saj so v tekmi za tretje mesto, ki so jo Fužine igrale z Brezovico, izgubile z 0 proti 2. Ekipa organizatorjev, Horjul I, seje z boljšim količnikom v točkah uvrstila na 5. mesto (izgubila je predtek-movalni tekmi proti Preserju in Dragomerju), medtem ko je ekipa Horjul II pristala na 6. mestu, ko sojo v predtekmova- nju premagale Fužine in Brezovica. Želja organizatorjev turnirja je bila izbrati in simbolično nagraditi najboljšega igralca na turnirju. Ker pa med tako dobrimi igrami vseh igralcev (podajalcev, napadalcev, blo-kerjev,..) niso mogli izbrati najboljšega igralca, so se odločili, da bodo nagradili naj akcijo turnirja — izvedla jo je ekipa Brezovice in njihov superpena-list Robi Novak, in sicer v tekmi za 3. mesto. Izvedbo turnirja je omogočila OŠ Horjul in sponzorji: A-Soft, Blagomix, SKB banka in bife Studenec. Viktorija Jereb KOŠARKA Medobčinska liga v polnem zamahu V organizaciji športne zveze Vrhnika se odvija medobčinska košarkaška liga za člane. V ligi tekmuje 11 košarkaških rekreativnih ekip iz štirih občin: Vrhnike, Borovnice, Brezovice in Logatca. Vse tekme se igrajo ob sobotah v dvorani osnovne šole v Borovnici. Do sedaj so bili odigrana štiri kola. Tako bo zaključek enokrožne lige konec februarja, nato pa se bo odigral še play-off, kjer se bodo najboljše uvrščene ekipe pomerile med seboj za prvaka medobčinske lige. REZULTATI TEKEM MEDOBČINSKE KOŠARKAŠKE LIGE 1997/98 1. krog Loški komarji: Borovnica mladi 66:58 (38:27) Econocom Logatec: Dragomer 54:48 (29:22) Trim Borovnica: Grogarji 42:68 (20:38) Klub Leskovec : Red buli Vrhnika 2:0 b.b. Mladi veterani : šig Team Brezovica 54:46 (30:26) 2. krog Dragomer : Trim Borovnica 51:47 (28:25) Grogarji: Klub Leskovec 58:54 (27:22) Red buli Vrhnika : Mladi veterani 53:83 (15:35) Borovnica mladi : Econocom Logatec 54:63 (21:30) Kara Vrhnika : Loški komarji 52:83 (21:36) šig Team Brezovica prosti 3. krog ' Klub Leskovec : Dragomer 48:76 (19:40) Trim Borovnica : Borovnica mladi 64:35 (19:36) Econocom Logatec : Kara Vrhnika 50:60 (24:18) Mladi veterani : Grogarji preloženo šig Team Brezovica : Red buli Vrhnika 63:44 (28:21) Loški komarji prosti 4. krog Grogarji : šig Team Brezovica 42:53 (17:18) Dragomer : Mladi veterani 63:80 (23:36) Borovnica mladi : Klub Leskovec 33:58 (17:28) ■ Lestvica medobčinske košarkaške lige 1997/98 1. Mladi veterani 3 3 0 217:162 55 6 2. Dragomer 4 2 2 238:229 9 6 3. Klub Leskovec 4 2 2 162:167 -5 6 4. Šik Team Brezovica 3 2 1 162:140 22 5 5. Grogarji 3 2 1 168:149 19 5 6. Econocom Logatec 3 2 1 167:162 5 5 1* ZVEZA VRHNIKA 7. Loški komarji 8. Trim Borovnica 9. Borovnica mladi 10. Kara Vrhnika 11. Red buli Vrhnika 2 2 0 3 I 2 4 0 4 2 1 1 3 0 3 149:110 39 4 153:154 -1 4 180:251 -71 4 112:133 -21 3 97:148 -51 21 RENAULT Dijaki pri eletrotehniki imajo moderen laboratorij. Najmlajši pa igrajo 2-krat tedensko v dvorani ŠD Vrhnika 50-LETNICA SŠTS ŠIŠKA - BIVŠE LITOSTROJSKE POKLICNE ŠOLE Kratka predstavitev šole SŠTS Šiška izhaja iz nekdanje z"ane in uspešne litostrojske Poklicne šole. Še veedno se nahaja v Šiški, nasproti Litostroja, na lokaciji, ki je enostavno dostopna z vseh koncev Ljubljane ln okolice. Pod isto streho je, sicer organizacijsko ločena, tudi srednja frizerska šola. . Izkušnje, ki jih je šola prido-hivala skozi desetletja, so bile trdni temelji za dobro šolo tudi danes, ko poleg izobraževalnih Pr°gramov strojne stroke, izvajamo tudi programe elektro Srednja šola tehničnih strok ŠIŠKA ali bivša litostrojska poklicna šola, katero je obiskoval marsikateri dijak iz naše okolice. stroke. Osmošolec, ki bi rad pridobil poklic na področju tehnike, se na naši šoli lahko vpiše v triletne programe in po uspešnem šolanju pridobi enega od naslednjih poklicev: Strojništvo, - strugar, frezalec, orodjar in strojni mehanik Elektrotehnika: - elektrikar elektronik in elek-trikar energetik Dijaki, ki so pri zaključeva- nju triletnega izobraževanja med uspešnejšimi, lahko svojo poklicno izobrazbo nadgrajujejo v dvoletnem diferencialnem programu (3+2), in sicer za poklic - strojni tehnik ali - eletrotehnik elektronik. Našo šolo odlikujejo dobro opremljene učilnice praktičnega pouka obeh programov in ustrezno usposobljeni učitelji, kar omogoča uspešno usposabljanje dijakov v celoletni organizaciji praktičnega pouka v šoli (šolski sistem). Za šolsko leto 1998/99 pa se dogovarjamo z Ministrstvom za šolstvo in šport, da bi vpisali tudi po en oddelek dualnega sistema na obeh programih. Praktični pouk dijakov teh oddelkov bi bil izvajan delno v šoli, pretežno pa na učnih mestih s pogodbo v gospodarstvu ali obrti. Učitelji praktičnega pouka skušamo z dodatnim izobraževanjem slediti razvoju tehnike doma in v svetu. Tako se tudi od vsega začetka udeležujemo tudi TECOS-ovih odlično pripravljenih posvetovanj, sodelujemo na razstavah ter navezujemo pouk na problematiko aktualnih tehnologij v okolju in njen razvoj. V okviru slednjega smo se učitelji praktičnega pouka elektro in strojne stroke v novembru prejšnjega leta udeležili strokovne ekskurzije v Iskro -Avtoelektrika iz Šempetra. Veseli nas, da se razmere v gospodarstvu le počasi izboljšu- Pri strojništvu pa se morajo spoznati tudi na profesionalnem CNC stroju. jejo in daje posledično na zavodih za zaposlovanje že nekaj časa ponovno večje povpraševanje po mladih poklicnih kadrih strojne in elektro stroke. Učitelj praktičnega pouka Valentin Ogrin 10 NAŠ ČASOPIS DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC JANUAR 1998 Doktor Alojzij Ambrožič - kardinal, med svojimi rojaki v Dobrovi 6.4.1997 Doktor Alojzij Ambrožič je postal kardinal Dne 18. januarja 1998 je papež Janez Pavel II. s svojega okna nad Trgom svetega Petra razglasil nove kardinale, ljudi, ki bodo volili tudi njegovega naslednika. Med dvajsetimi imeni je drugič v vatikanski zgodovini tudi Slovenec, doktor Alojzij Ambrožič. Alojzij Ambrožič je bil rojen 27. januarja 1930 na Dobrovi, v vasi Gabrje št. 31, po domače pri Trnovcu, kot drugi otrok v družini. Njej>ov oče je bil lastnik trgovine v Zirovnikovem grabnu. Osnovno šolo je obiskoval na Dobrovi, klasično gimnazijo pa prva štiri leta v Ljubljani. Maturiral je v begunskem taborišču v Spittalu na Koroškem, kjer je slovenska šola pomagala številnim slovenskim otrokom do znanja slovenskega jezika, saj so imeli možnost osnovne in srednje izobrazbe v slovenskem jeziku. Leta 1948 se je s starši, štirimi brati in dvema sestrama preselil v Kanado, kjer je študiral teologijo in bil leta 1955 posvečen v duhovnika. Po podiplomskem študiju v Rimu in na Nemškem je bil leta 1976 imenovan za pomožnega škofa, deset let kasneje za škofa in leta 1990 za nadškofa v Torontu. Zadnjič je obiskal svojo domovino ob posvetitvi nadškofa Rodeta. Ob tej priliki je obiskal tudi Dobrovo in svoje rojake nagovoril v nedeljski pridigi. Je kanadski državljan in se počuti, kot je povedal ob obisku na Dobrovi, kot Slovenec in Kanadčan. Ob imenovanju za kardinala mu je predsednik krajevne skupnosti Dobrova, Jože Oven, v imenu vseh krajanov poslal brzojavno čestitko in mu zaželel veliko božjega blagoslova pri izpolnjevanju te častne in odgovorne naloge. Priložnost za osebno izrečene čestitke in želje pa bo morda v soboto, 21. februarja 1998, ko bo v Rimu slovesna razglasitev imenovanih kardinalov. Doktor Ambrožič bo takrat verjetno vesel vsakega rojaka, ki se bo podal na pot v Rim. Na njegov obisk v rojstni župniji pa bomo morali verjetno počakati nekoliko dlje, saj pravi, da se bo moral potem takoj vrniti na svoje delovno mesto v Torontu. Za KS Dobrova Andreja Grabner foto: Kržič TURISTIČNO DRUŠTVO POLHOV GRADEC objavlja na podlagi sklepa št. 1/98 z dne 15. 1. 1998 JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO GOSTINSKEGA LOKALA »POGRAJSKI DOM« Polhov Gradec št. 70 Poslovni prostor »Pograjski dom« oddajamo za gostinsko dejavnost. Poslovni prostor mora najemnik usposobiti za obratovanje z lastnimi sredstvi v 2 mesecih po podpisu pogodbe. Izklicna mesečna najemnina za poslovni prostor znaša v tolarski protivrednosti 1.000 DEM. Vložek v obnovo objekta se bo poračunaval pri mesečni najemnini do višini 500 DEM mesečno za največ 3 leta, kar najemodajalec in najemnik določita z najemno pogodbo. Morebitno preseganje vloženih sredstev bremeni najemnika. Poslovni prostor oddajamo za nedoločen čas. Ponudbe interesentov za najem poslovnega prostora morajo vsebovati naslednja dokazila: A) dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti in izpisek iz sodnega registra oz. davčnega organa, kjer je dejavnost registrirana; B) program dejavnosti, ki bo potekala v poslovnem prostoru; C) 1. pravne osebe predložijo dokazilo o finančnih sredstvih — BON 2 in BON 3, izdano pri pristojni agenciji za plačilni promet za zadnje obdobje; 2. samostojni podjetniki predložijo dokazilo o finančnih sredstvih, izdano pri banki, prek katere vodijo plačilni promet zadnje tri mesece; D) potrdilo o državljanstvu in stalnem prebivališču za fizične osebe. Komisija bo izbrala le med kandidati, ki bodo v razpisnem roku oddali popolno ponudbo z vsemi zahtevanimi dokazili. Če komisija med ponudniki ne bo mogla izbrati najemnika, lahko izvede licitacijo, oziroma si pridržuje pravico, da ponovi objavo javnega razpisa. Ponudbo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj pošljejo kandidati PRIPOROČENO na naslov TURISTIČNO DRUŠTOV POLHOV GRADEC, 1355 POLHOV GRADEC 13, z obvezno oznako »RAZPIS« — NE ODPIRAJ. Rok za oddajo ponudb je do vključno 9.2.1998. Ponudbo bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih in nepravočasnih ponudb Komisija ne bo obravnavala. Možen ogled gostinskega lokala »POGRAJSKI DOM« bo dne 29. 1. 1998 od 16. do 18. ure. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni. Če izbrani ponudnik ne bo podpisal najemne pogodbe v 7 dneh po prejemu pisnega obvestila, šteje, da najemnik odstopa od svoje ponudbe. SENTJOST: Izšel Farni list PATRONAŽNI SESTRI NE MANJKA DELA »Rada sem med ljudmi« V času, v katerem živimo se vse suče okrog pridobitniških blagrov, na robu pa ostaja obnemogli, ostareli, pozabljeni in nasploh brezimni, ki niti zase ne morejo skrbeti več, ali ki so preprosto vsem le še v napoto. Za takšne na širšem območju Horjula skrbi patronažna sestra POMENEK S PREDSEDNIKOM KZ DOLOMITI DOBROVA ALBINOM OVNOM Boljša prireja pitanega goveda, proizvodnja mleka pa pada Vse več kmetov opušča proizvodnjo mleka, kajti kriteriji glede kakovosti postajajo vse strožji. S tem pa je, kot pravi predsednik Kmetijske zadruge Dolomiti Dobrova Albin Oven, marsikatera kmetija izgubila redni mesečni prihodek. »Kmetje prehitro obupajo. Ne prilagajajo se novim zahtevam. Kriteriji glede kakovosti mleka so pač evropski, sicer mlekarne ne bi mogle izvažati mleka. Izvoz je nujen, saj je doma mleka preveč. Kar zadeva odkup mladega pitanega goveda, je na tržišču čutiti veliko nihanje. V prvi polovici lanskega leta se ga ni dalo kaj dosti prodati, saj so bile mesnice prepolne uvoženega mesa. Ko je vlada omejila uvoz in stimulirala klavnice za izvoz mesa, pa seje odkup klavne živine normaliziral. Naša zadruga zdaj redno plačuje odkupljeno živino (v tridesetih dneh), pa čeprav nam klavnice plačujejo z zamudo,« nam je povedal Albin Oven. Lani so kmetje dobili državni regres za krave dojilje, za krave molznice in za oddano meso mladega pitanega goveda, nekaj (za pospeševanje kmetijstva) pa je primaknila tudi občina. Kmetijska zadruga Dolomiti Dobrova premore tri trgovine s kmetijskim repromaterialom in gradbenim materialom, zraven pa še eno diskont trgovino z živili (v Polhovem Gradcu). Letos nameravajo na Dobrovi odpreti še diskont pijač, kjer naj bi imeli kompletno ponudbo pijač po diskontnih cenah. »Pri prodaji kmetijskega re-promateriala so naše cene prav gotovo konkurenčne, še zlasti pri prodaji krmnih žit in mineralnih gnojil. Kmetje lahko ta material ugodno nabavijo po prednaročilu. Pri večjih količinah dostavimo blago tudi na dom. Razmišljamo pa, da bi dostavljali tudi manjše količine blaga. S konkurenčnimi cenami se naša prodaja izboljšuje. Trenutno najbolje gredo v promet krmna žita, čez leto pa smo dobro prodajali tudi gradbeni material, še zlasti cement,« je zadovoljen s poslovanjem trgovin predsednik zadruge Albin Oven, ki pa ni pozabil povedati tudi, da so lani pri zadružnem domu na Dobrovi uredili dvorišče, letos pa naj bi ga še pred trgovino KZ v Polhovem Gradcu. * B. V. Barbara Gabrovšek iz Velike Ligojne, kije to službo nastopila pred dobrimi letom dni (zaposlena je v Zdravstvenem domu Vič). Odkar ji je občina priskrbela primeren terenski avto fiat panda s pogonom na vsa štiri kolesa, lahko obišče še tako težko dostopne hribovske zaselke, ali kot pravi sama, »pokriva« vse od Podolnice (delno tudi Brezja) do Planine. Njeno delo je oskrba starejših in onemoglih ljudi, ki si sami ne morejo pomagati. »Rada sem med preprostirni ljudmi. Res pa je, daje danes vse več bolezni in stari ljudje so vse bolj osamljeni. Zanje ni več časa, tak je pač tempo današnjega časa. So tudi primeri, ko ima oskrbovanec veliko svojcev, a se ne brigajo zanj. Na srečo je takšnih primerov malo,« pravi Barbara Gabrovšek. Ljudi, ki potrebujejo oskrbo, ni ravno malo, zato si Barbara, kot pravi, želi pomočnico. Ta bi pomagala nemočnim pri vsakdanjih opravilih: pospravljanju, kuhanju in pranju, lahko pa bi tudi kaj prinesla iz trgovine. Za to ni potrebna nobena posebna izobrazba, občina pa ima to delovno mesto, kot pravi Barbara Gabrovšek, že tudi odprto. Branko Vrhovec Dolgotrajna želja članov Župnijskega pastoralnega sveta v Šentjoš-tu, da bi dobili farni list, ki bi povezoval, spodbujal, opozarjal in občasno obveščal šentjoško župnijsko občestvo, je uresničena. Tako je v adventu, v času pričakovanja rojstva Jezusa Kristusa, luč dneva zagledal tudi Farni list. Sest strani obsegajoče glasilo krojijo farani sami, saj so vsi toplo vabljeni, da sodelujejo s svojimi prispevki. Stalne rubrike: V naši družic ni, Iz roda v rod, Da ne pozabimo in Otroški utrinki obveščajo farane o dogodkih v fari, obujajo spomine, navsezadnje pa tudi opozarjajo bralce na bližajoče se praznike in druge župnijske aktivnosti. Zaradi zanimivega članka Rada Demšarja v Farnem listu, ki opisuje svoj božič leta 1944, sem se odločil, da ga posredujem tudi bralcem Našega časopisa. Mogoče bodo nekateri v njegovem članku našli tudi del svojega preživetega božiča. Gašper Tominc, Horjul v • v Božič Rekli so mi, naj bi napisal kaj o božičnih običajih Butajnovcev. Čeprav sem bil za božič leta 1944 star komaj štiri leta in pol, mije ta sveti večer ostal najbolj v spominu. Polnočnica je bila takrat, v vojnem času, že pred večerom, da bi bili ljudje še pred polnočjo doma. Starejši bratje in sestre so šli k maši, očeta nismo imeli, ker je bil »pogrešan« že od leta 1942. Mama je šla molst krave v hlev, jaz pa sem sam čepel pred jaslicami v hiši. Čeprav nas je bilo takrat v tistih časih strah, sem se pri jaslicah začuda počutil varnega. Nisem se jih mogel nagledati. Bile so od Slo-venčevega koledarja, iz živobarv-nega in gladkega papirja. Tudi hlevček in angelci na njem. Ovčke in pastirci, z moko zalepljeni na ošiljene trske in zapičeni v mah. Mojega posebnega čudenja je bil deležen postaven pastir s klobukom in lepim ovčarskim psom pri nogah. Kaj bi dal, da bi imel jaz takega. Skozi okno pa se je proti zahodu videla čudovita večerna zarja in lepo razpotegnjeni oblaki, takoj za njimi pa nebesa. Ko je mama prinesla mleko v žentarju, sva šla drugim domačim naproti do Male vasi Slišalo se je pritrkovanje, od Šentjošta pa so v zrak švigale lepe pisane rakete. Ker so papirnate figurice zaradi brezštevilnih »rotacij« sčasoma postale vse mehke, so jih zamenjale prave, glinaste. Samo Jezušček je bil voščen in je kmalu po rojstvu izgubil obe blagoslavljajoči ročici: Seveda jaz nisem imel nič pri tem. Tudi postavljali so jih še vedno starejši, na mojo veliko užaljenost. Čutil sem namreč, da imam v vsej družini edino jaz dovolj umetniškega daru za to pomembno delo. Ker sem bil vztrajen in po mnenju drugih obe roki bolj levi in za nobeno pametno rabo, sem si ta status dokaj kmalu pridobil. Vsaj desetletje sem potem to z velikim veseljem počel. Sveti večeri, posebno božični, so bili res topla doživetja »v živo«. Vedno smo skupaj pokadili in pokropili, vsak je imel pri tem svojo nalogo. Meni, kot najmlajšemu, mi je bilo zamalo, ker mi niso zaupali ognja, ne tistega v počenem loncu in ne tistega na sveči, ampak sem lahko kvečjemu Bogca nosil. Potem pa trije rožni venci. Ko sem znal že gladko moliti, sen en del rožnega venca molil naprej. Sem tako rožni venec skozi prste vleke, da mije med prsti nastal žulj. Pozneje v življenju se mi to ni nikdar več zgodilo in se bojijo, da se mi tudi ne bo. Po molitvi je bilo konec celodnevnega posta in je prišla na mizo potica, rumeno in temno rjava, dišeča, čeprav ne iz kake namenske moke. Tudi potica ni več tisto. Potem smo se na peči pogovarjali. Mama je marsikaj vedela. Najstarejša sestra je kaj naglas prebrala, celo zapeli smo katero božično, čeprav nismo bili kakšna glasbena družina. Tudi uganke smo se igrali. Ob polnoči smo šli k polnočni-ci z brezovo baklo in v napol posušenih, zakrpanih in s surovo svinjsko mastjo natrtih čevljih, ki so, če si imel srečo, vzdržali mokroto vsaj do cerkve. Po- navadi je bil sneg in tedaj je bilo kar eno uro daleč. Ko sem imel kakšnih dvanajst let, sem dobil, podedoval ali celo samo na posodo dobil, prve prave »batovce« in pričakoval prvo polnočnico s suhimi nogami. Pred svetim večerom je zapadlo čez kolena snega. Prava reč za hribovce! Ko smo pa kadili okoli domačije, je pa že padal gost dež. In ko smo šli k polnoč-nici, je bilo že do vrha škornjev in čez brozge, mrzle bolj kot sneg. Škornji so res držali vodo, ampak tudi tisto, kije tekla čez rob vanje. Pa sem bil zopet tam! Še na to sem moral paziti, da sem vsakič dobil škorenj iz mrzle in temne luknje in ne samo noge. V cerkvi smo otroci, fantje, stali pred prvo klopjo na moški strani, pri oltarčku sv. Roka, na katerem so bile v tistih časih postavljene jaslice. Samo na oltarni mizi, nična tleh, tako kot danes. Saj ne bi bilo prostora, ko nas je bilo pa samo fantovza nekaj desetin. Stali smo tako na gosto, da smo komaj stali, kar nam je prav prišlo prav pri poklekovanju, ko smo samo pocenili. Pa tudi zeblo nas je zato manj, saj takrat cerkev ni bila nič ogrevana. Po tleh je bilo vse sneženo in mokro. Po zgledu pastircev s palestinskih pustinj se tudi mi nismo pretirano umivali. Tudi med nami je bil marsikateri pastir, ki pa so takrat spali še v hlevih in z lahkoto si ujel v nos pravi vonj po voličku in osličku. Tudi prepotene in premočene obleke, v peči sušeni in prepečeni čevlji in njihov domač svinjski »globin«, vse to je dalo nek poseben vonj, ki ga še zdaj čutim v nosu. Ko je pa cerkovnik Kepelče radodarno vsul kadilo v kadilnico, ki jo je gospod Janko zavihtel, da se je oblak dima dvignil do »svoda«, je po cerkvi zadonelo »Cesarja rimskega«. Prisegel bi, da je bilo v betlehemskem hlevčku povsem enako in nič drugače. Če smo imeli fantje težave z jaslicami in svečkami, ali so nastali drugi upravičeni nemiri, je bilo v ta namen v prvi klopi nekaj »zrelejših deklet«. Ročno so poskrbele za boljšo prekrvavitev naših prezeblih ušes, vzgojni poseg pa so podkrepile še s kakšnim težkim rožnim vencem. Padale so tudi nedolžne žrtve, da ne bo pomote. Fantje pritrkovalci so že med mašo pohiteli domov v Bu-tajnovo in ko smo z rezervno baklo rinili proti domu, se je že slišalo veselo pritrkavanje, prav tako odfare. Doma sem dobil še kos potice, ki sem jo napol v spanju pojedel na peči. Ker so nas takrat v šoli učili, leta tega in tega je bila »normalno« tisti dan šola. Najbolj pogumni oporečniki smo seveda ostali doma in si tako za dan sv. Štefana zagotovili moralno politično pranje in celodnevno »varstvo« (zaprt v razredu). Ne, tudi božič ni več tisto! Rado Demšar - Jurje, Kurja vas JANUAR 1998 DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 11 Praznovanje 100-letnice PGD Dobrova Gradnja cest proti Koreni in Samotorici Letos naj bi nadaljevali zemeljska dela na cestah od Horjula proti Samotorici in na drugo stran proti Koreni. V smeri proti Samotorici je cesta v veliki meri že razširjena, proti Koreni pa vlečejo novo traso, ki bo ublažila zdajšnji strmi klanec. Na vrhu klanca so s tem namenom cesto dobesedno vsekali v hrib. B. V. Korena privablja vse več izletnikov Ob lepih nedeljah se na Ko-reno nad Horjulom odpravlja vse več izletnikov, ki to idilično razgledno točko pravzaprav odkrivajo šelej/ zadnjih letih. Večina jo mahne kar po markirani planinski poti (cesti) mimo Ramovša, nekaterim pa ni prenaporna tudi zaraščena strma ste- za čez Kanglice. Po tej so včasih Korenčani odhajali v dolino. Vsem pa kajpak prija tudi šilce-domačega ali dober prigrizek, ki si ga izletniki lahko privoščijo na kmetijah odprtih vrat pri Ramovš, Lenart ali pri Janš. B. V. Turistični podmladkarji ohranjajo staro kmečko orodje Staro kmečko orodje je tudi danes še lahko uporabno kot etnografsko-muzejska posebnost ali kot okras, če ga le primerno obnovimo in zaščitimo Pred zobom časa. Tako so se tudi člani turističnega podmladka osnovne šole Horjul »lotili« odsluženega kmečkega orodja na kmetiji odprtih yrat pri Ramovš v Horjulu. Sta-ri lojtrski voz, plug in še nekaj Voda iz potoka vdira v stanovanjski blok Potok, ki teče skozi Horjul je v večji meri reguliran, težave pa *e povzroča zunaj strnjenega naselja, od Metrela do trgovine drugega orodja so zaščitili pred rjo, nato pa ga razstavili zraven hiše kot muzej v naravi. Namen akcije je bil po besedah mentorice turističnega podmladka Ide Intihar zaščititi odsluženo orodje pred propadom, dobro pa bi bilo tudi, kot pravi Ida Intihar, ko bi se kje našel prostor, kjer bi takšno orodje za stalno razstavili. B. V. Mercator. Tuje namreč njegova struga preplitva, zato ob večjem deževju voda vdira v kletne prostore bližnjega stanovanjskega bloka. V krajevni skupnosti Horjul razmišljajo, da bi potok primerno poglobili, uredili njegove brežine in zgradili kaskade, toda za to zdaj ni denarja. Tudi, ko bodo dela stekla, KS sama finančno ne bo zmogla zalogaja, zato računa tudi na pomoč občine. B. V. Večletna gradnja novega gasilskega doma se je približevala zaključku, ki smo ga predvideli do praznovanja jubileja ob 100-letnici PGD Dobrova. Do konca 1996. leta je bil gasilski dom dograjen, v notranjosti so bila dokončana vsa dela, in tudi prostori so bili že kar dobro opremljeni. V novem gasilskem domu, kije zgrajen kot prizidek k staremu domu s stolpom, so v pritličju tri garaže, hodnik, kuhinja, sanitarije, kurilnica in garderoba, v prvem nadstropju pa dežurna soba, sejna, soba, soba CZ, sanitarije, pisarna Občinske gasilske zveze Dolomiti ter dvorana. Dom smo gradili gasilci ob pomoči krajanov ter krajevne skupnosti. Pri gradnji je nekaj članov opravilo nad 1000 ali celo več kot 2000 prostovoljnih delovnih ur. Veliko lesa za ostrešje pa so prispevali krajani sosednje vasi Brezje, ki so bili včasih člani našega društva. Pri krajanih smo večkrat pobirali prostovoljne prispevke za gradnjo in hoteli smo jim dokazati, daje ta denar dobra naložba, zato smo jih povabili, da si ogledajo naše prostore. Ustanovili smo tričlanski odbor za zgodovino in kulturo ter v dvorani pripravili že dve razstavi o zgodovini Dobrove .in našega društva. Kmečke žene so nape-kle toliko peciva, da ga je bilo dovolj za vse obiskovalce. Na razstavi so bile vezenine in izdelki društva kmečkih in podeželskih žena, čez 350 povečanih starih slik iz zgodovine našega kraja, o gasilcih, šoli, pošti, božji poti, ki je najstarejša v Sloveniji, o Jožefu Poklukarju, glavarju dežele Kranjske, o skladatelju Emilu Adamiču, prosvetnem društvu in kinološkem društvu. Razstavljeni so bili tudi bankovci kot plačilno sredstvo v Sloveniji v zadnih 100 letih ter še veliko starih eksponatov orodja in raznih drugih izdelkov. Obisk na razstavi je bil zelo dober in krajani so bili zadovoljni z našim delom. Do poletja je bila na gasilskem domu dokončana fasada in urejena okolica ter prenovljena zunanjost starega gasilskega doma ter stolpa. Prišel je čas praznovanja. Na slavnostni seji je domači pevski zbor najprej zapel Zdravljico, predsednik društva pa je podal 100-letno kroniko, sledili so pozdravi župana občine, regijskega poveljnika, predsednika KS, predstavnikov OGZ Dolomiti, sosednjih gasilskih društev in lovcev, s katerimi dobro sodelujemo. Nato je bila podelitev priznanj, oblikovanj in plaket, ki so bile posebej izdelane za 100-letnico društva. Slavnostno sejo so zaključili pevci s pesmijo. Ob zakuski, pogovoru in domačih vižah harmonikarja smo se zadržali še pozno v noč. V nedeljo, 6. julija, ob 15. uri so se začeli zbirati povabljenci na proslavo. V paradi po naselju Dobrova je bil na čelu konjenik v gasilski uniformi s slovensko zastavo, za njim še več konjenikov, nato narodne noše in folklora, lovci v svojih uniformah ter Mengeška pihalna godba v narodnih nošah. V gasilskem delu parade je bil najstarešji jeep ^Sloveniji, in v njem poveljnik parade s spremljevalcema, nato 20 praporov ter trije ešaloni gasilcev v slavnostnih uniformah, potem stara ročna brizgalna s konjsko vprego iz Polhovega Gradca in naša motorna brizgalna iz leta 1930 s konjsko vprego, nato najstarejši avto v Evropi, kije služil za gasilske namene iz Kobarida, vsi v starih uniformah in čeladah, ter traktor in voz s staro gasilsko opremo, na katerem sta bila Duo Sonja in Jože, ki sta igrala poskočne viže. Sledilo je še kakšnih 40 gasilskih avtomobilov. Na tribuni pred gasilskim domom je imel slavnostni govor podpredsednik Gasilske zveze Slovenije Vili Tomat, za njim pa še drugi. 100-letno kroniko društva je podal predsednik PGD Dobrova. Prisotni so bili predstavniki in gasilci iz sosednih občinskih gasilskih zvez in društev ter iz PGD Kobarid in PGD Videm ob Sčavnici, napovedovalec pa je bil Ivan Hudnik. Sledila je otvoritev in obred blagoslovitve novega gasilskega doma, ki ga je opravil dobrovski župnik g. Golob, sodelovali pa so še predsednik KS Dobrova ter predsednik društva, častni predsednik in najstarejša,častna člana - veterana, oba 85-letnika. Potem je bila še podelitev spominskih plaket vsem društvom, ki so nas počastili s tako številno udeležbo. Po končanem slavnostnem deluje bila velika gasilska veselica z bogatim srečelovom, lovskim golažem, jedačo in pijačo ter drugimi dobrotami. Številne obiskovalce so do zgodnjih jutranjih ur zabavali Duo Sonja in Jože, Mengeška pihalna godba, pevec Ivan Hudnik in ansambel Štajerskih sedem. V zahvalo za pomoč pri tako uspeli 100-letnici PGD Dobrova smo v dvorani kulturnega doma krajanom pripravili še nepozabni božično-novoletni koncert, ki so ga izvedli godbeniki Pihalnega orkestra Bežigrad s tremi priznanimi solisti pod vodstvom dirigenta Viktorja Kresnika. Za konec leta pa smo v dvorani gasilskega doma pripravili še razstavo. Lovska družina Dobrova je ob svoji 50-letnici pripravila razstavo živali, trofej in slik o zeleni bratovščini iz našega področja, odbor za zgodovino in kulturo pri PGD Dobrova pa razstavo starih gasilskih slik ter več kot 300 fotografij o praznovanju 100-letnice, predstavljena je bila tudi videokaseta, na kateri so prikazani vsi dogodki in parada ob našem paznovanju. To je opis dogodkov skozi vse leto, ki so bili zelo pomembni za člane PGD Dobrova in krajane v letu 1997 ob jubileju 100-letnice. Vsem pa, ki so nam kakorkoli pomagali pri gradnji gasilskega doma in pripravi ter izvedbi 100-letnice, se iskreno zahvaljujemo in si želimo še veliko sodelovanja v prihodnosti. Za PGD Dobrova Janez Dolinar Še letos nova mrliška vežica v Horjulu? Glavna delovna naloga, ki si jo je za letošnje leto zastavila krajevna skupnost Horjul je izgradnja nove mrliške vežice ob vaškem pokopališču. Le-ta naj bi bila občutno večja kot zdajšnja (merila naj bi okoli 6 krat 12 metrov), v njej pa bo poleg poslovilnega prostora, tudi čajna kuhinja, prostor za orodje in sanitarije. Kot je povedal predsednik sveta KS in član tričlan-skega^radbenega odbora Slav- ko Prebil, so pretresli kopico idej, kakšna naj bo vežica, uporabna pa je bila le ena sama, ker so pač prostorsko omejeni. »Jeseni mora biti vežica pod streho. Načrti so že v delu, zdaj pa čakamo še na lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Hkrati z načrti za vežico, je v delu tudi krajinski načrt. Ta vključuje tudi ureditev grobov in okolico pokopališča s poslovilno potjo. Parkirišče bo na južni (spodnji) strani pokopališča.« Nekaj potrebnega denarja za gradnjo vežice je KS Horjul dobila z grobninami. Še pred začetkom gradnje pa bodo skušali najti vodni vir, ki ob vsakem večjem dežju poplavlja prostor pred pokopališčem. Branko Vrhovec Most, spleten iz leskovih palic Janez Kraljic z Jezera pri Podpeči je na svojevrsten način obudil spomin na nekdanje čase: izdelal je prenosni most, kakršne so nekoč uporabljali kmetje pod Krimom za prehod prek jarkov do njiv. Most, velik je približno 2,5 krat 2,5 metra, je spleten iz kakih stotih izbranih leskovih palic, oporo pa mu daje šest smrekovih sušic. Pri vezavi Janez ni uporabil niti enega samega žeblja. O tem nam je povedal: »Delal-sem zgolj po spominu. Moj stari oče je natanko tak most naredil 1935 leta. Sam sem zanj porabil kakih trideset ur. Včasih je imela skoraj vsaka kmetija pod Krimom tak most, kmetje pa so si jih med sabo tudi sposojali. Konji niso radi šli čeznje, ker se je videlo, da so pleteni, zato so mostove potresli s senom. Ko je bilo dela na polju konec, so mostove spravili pod streho, da so dalj časa vzdržali. Njihova življenjska doba je bila okoli pet let.« Janez Kraljic se dela ni lotil kar tjavdan. S svojim izdelkom bi rad osvežil spomin na nekdanje trdo življenje pod Krimom, most pa bo, kot pravi, uporabil tudi za svoje lastne potrebe. Branko Vrhovec Črne kuhinje še niso pozabljene V črnih kuhinjah se je cela stoletja kuhalo in peklo, pa čeprav je bilo v njih črno od saj, kadar so pekli kruh, pa vroče kot v peklu. V stari Mežnarjevi hiši na Vrzdencu se je ohranila takšna kuhinja v izvirni obliki. Prav vse je še tako kot včasih: odprtina za v peč, burkle, lopar za peko kruha, kozice, ponve in skled-nik, ne manjka pa tudi pol mernika in svinjski kotel. Vse do le- ta 1970 je v kuhinji še kuhala Mežnarjeva stara mati, danes pa jo njen vnuk Janez Zeleznik ohranja bolj kot nekakšno muzejsko posebnost, včasih pa v njej »za štos« pripravi še tudi kako jed. »Mleko, ki ga skuham v krušni peči, ima debelo rjavo smetano od dima in svojevrsten okus. Tudi krvavice se v tej kuhinji odlično spe"Čejo, bolje kot v vsaki novi peči ali na štedilniku. Lani smo po tridesetih letih spet sušili salame. Dobro so se posušile, treba pa je bilo seveda kuriti z bukovimi drvmi,« nam je povedal Janez Železnik, ki je nekaj kuhinjskih pripomočkov prinesel tudi z Dolenjske. Branko Vrhovec 12 NAŠ ČASOPIS DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC JANUAR 1998 Polhkov kotiček Tudi pri nas v Polhovem Gradcu se nekaj dogaja, vsak mesec, že tretje leto... Seveda, naši najmlajši bi v en glas zavpili: »To je POLHKOV KOTIČEK!« Kaj tudi ne bi, saj je to nekaj čisto njihovega, nekaj na kar težko čakajo. Da ne bom preveč skrivnostna, bo najbolje, da predstavim naš kotiček tudi tistim, ki ga še ne poznate. Pred tremi leti smo Pograjski slavčki začeli razmišljati, da bi bilo zelo potrebno pričeti delo z našimi predšolskimi otroki, kajti čutili smo, da jim je treba nuditi kaj več kot samo materialne dobrine. Sklenili smo, da pričnemo z dejavnostjo, ki bo otrokom dala več duhovnega, pristno domačega, slovenskega in jih tako počasi vzgajati v dobre, poštene, dejavne, zavedne in pokončne Slovence. Prepričani, da bomo sadove take vzgoje nekega dne tudi želi, smo pričeli z delom. K sodelovanju smo pritegnili tudi dekleta in mamice Društva prijateljev mladine, in tako pokazali, da želimo biti odprti in povezovalni, a načelni. Mogoče se sprašujete, zakaj smo si izbrali tako ime. Vsi vemo, kako radi imajo otroci šo-torčke, kotičke, kjer se skrivajo in igrajo. Zato odločitev ni bila težka. Kotiček je ravno pravšnja beseda. Ker pa je Polhov Gradec dobil ime po polhih, naj bo tudi naš kotiček »Polhkov kotiček«. Srečanja, ki jih imamo enkrat mesečno v Pograj-skem gradu, so namenjena predvsem predšolskim otrokom. Trudimo se, da bi jim nudili različne dejavnosti, pripravljene po njihovi meri. Tu se odvijajo vesele urice petja (s poudarkom na na- Naši plakati so »unikati« rodni pesmi) in plesa, poslušamo pravljice in zgodbe, spoznavamo narodne, domače običaje ter praznike, pa tudi igranja in lastnega ustvarjanja ne manjka (risanja, slikanja, oblikovanja,-dramatiziranja...) Povabili smo že tudi nekaj gostov, ki so nas s svojim pričevanjem zelo obogatili. Za začetek nam je prva spregovorila naša sodelavka, Jožica Rihar in ob diapozitivih predstavila svoje misijonsko poslanstvo, ki ga je tri leta opravljala na Madagaskarju kot laična misijonarka. Jožici je sledil še en domačin, Janez Koprivec, velik ljubitelj gora in popotovanj s kolesom, ki se lahko pohvali z vrsto čudovitih fotografskih posnetkov. S prikupno zgodbico o vodi in s čudovitimi diapozitivi, nas je popeljal v čisto drug svet, svet Njegovega kraljestva. Ob zaključku lanskega šolskega leta smo gostili slikarko Anito Kavčič iz Sentjošta. Skupaj smo preživeli lepo popoldne v slikar-sko-likovni koloniji, ki smo jo izvedli kar v parku pred Pograj-skim gradom. Glavni namen Polhkovega kotička je torej ponuditi otrokom lepoto duhovnih vrednot, prebuditi zavest pripadnosti rojstnemu kraju in narodu pa tudi doživeti veselje, ki ga prinaša medsebojna povezanost. Želimo, da bi bilo naše delo v zadovoljstvo vseh, staršem, vzgojiteljem in učiteljem pa veliko blagoslova v prihodjem letu. Naj nam Sveti Duh razsvetli pamet, da bomo znali voditi in prav vzgajati naše otroke, naš največji zaklad. Piše: Danica Rihar TRUDITE; V fUl. J>5M 97' ■" =%" 05> /ft. run M / »Igriva polhka« pravočasno obvestita naše starše in najmlajše Veselo silvestrovanje pri Škofovih na Koreni Februarja '97 smo naredili torto in na njej upihnili prvo svečko Pismo hvaležne mamice Odkar so se pričele prijetne urice v Polhkovem kotičku, jih z mlajšo hčerko redno obiskujeva. Komaj se srečanje konča, že me sprašuje, kdaj bo naslednje. Posebno za otroke, ki niso v vrtcu, je srečanje v Polhkovem kotičku enkratno doživetje. Ob prijetnem vodenju mentoric Danice in Romane, najmlajši otroci sprostijo svojo domišljijo, tu se naučijo obnašanja v skupini, sproščenega komuniciranja, raznovrstnih spretnosti in navad. Pogovarjajo se o različnih temah: npr. spomladi o zvončkih, jeseni o polhih, o Miklavžu, Božiču itd., pripravijo tudipustovanje, poslušajo pravljice, pojejo pesmice, predvsem pa se igrajo in zabavajo. Se dolgo potem, ko prideva domov, prepevava novo pesmico, obnavljava novo pravljico, pripovedujeva tudi ostalim, kako prijetno je bilo. Zavedam se, da je različne teme težko posredovati najmlajšim, predvsem pa se je treba na to tudi dobro pripraviti, zato izrekam vso pohvalo mentoricam Polhkovega kotička, ki se vztrajno trudijo z izobraževanjem in vzgajanjem najmlajših ter žrtvujejo svoj trud in čas. V imenu vseh staršev, ki vodimo svoje otroke v Polhkov kotiček, se vam najlepše zahvaljujem. Dragica Setnikar Kuclar Sveta noč, blažena noč... Pred božičnimi prazniki smo se zbrali v Polhkovem kotičku. Vodilna misel je bila Jezusovo rojstvo. Ob adventnem venčku s svečkami, smo se Jezusu zahvalili za vse stvari, ki nam jih daje. Zatem je prišel bolj veseli del srečanja. Starejši smo iz kartona izstrigli Jožefa, Marijo, Jezuš-čka in hlevček. Na streho hlevčka smo prilepili vato, okoli hlevčka pa smo razdelili mah. Najmlajši pa so se prijetno zabavali z izdelovanjem okraskov za novoletno jelko. Veselo so jih barvali in jih na koncu posuli s sladkorjem. Po končanem delu smo si z zadovoljstvom ogledali svoje izdelke in jih veseli odnesli domov. Milena Povše Lepo nam je.. OBJAVA prostih delovnih mest za izvajanje programa javnih del »Pomoč na domu« Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Center za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik imata s strani Republiškega zavoda za zaposlovanje podprt program izvajanja javnih del »Pomoč na domu« v katerega se lahko vključijo 3 brezposelne osebe. Navedeni program obsega pomoč na domu invalidom in starejšim osebam, ki živijo na območju občine. Kandidati, ki so navedeno delo pripravljeni sprejeti, naj se zglasijo v roku 15 dni po objavi na občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec ali Centru za socialno delo Ljubljana Vič-Rudnik. Pred nedavnim odprta kmetija odprtih vrat pri Škofovih na Koreni pri Horjulu, po domače pri Janš, je pripravila za kakih trideset udeležencev nad vse prijetno silvestrovanje. Za ceno dva tisoč tolarjev, to je zagotovo najnižja cena silvestrske večerje, je bila miza nadvse bogato obložena, ker je to soupadlo z uradnim odprtjem kmetije odprtih vrat. Za veselo vzdušje so poskrbeli domači godci Franc Grdadolnik s trobento, Peter Jerala s frajtonarico in Stane Osredkar z muzejskim bobnom. Izkazal ga seje tudi domači sin Slavko Skof, ki je neutrudno potegnil meh, da so vse prisotne zasrbele pete. Da je silvestrovanje pri Škofovih uspelo, sta pripomogla lastnika Janez in Ana Skof, prvi kot organizator, mama pa kot izvrstna kuharica z domačimi kmečkimi specialitetami, ki jih je pohvalil tudi domači župan. Višek je silvestrovanje doseglo po polnoči s čudovitim ognjemetom, ki so ga videli številni Horjulci in tudi Vrhničani, ki so takrat zrli proti Koreni. Na fotografiji: Silvestrovanje na kmetiji odprtih vrat pri Škofovih na Koreni. (F. B.) Sršenje gnezdo sredi zime Pri Lavrišovih, po domače pri Špehovih v Horjulu je Franc Rožmanec na podstrešju našel za pošteno nogometno žogo veliko sršenje gnezdo. Kljub temu da se nahajamo že sredi zime, je bilo v gnezdu, ki spominja na kroglo iz valovite lepenke, še nekaj živih sršenov. Na fotografiji: Spehova Marjanca ob velikem gnezdu sršenov. (F. B.) Objestnost v božični noči Letos so objestneži ali bolje rečeno že kar vaški vandali že drugič vrgli petardo v kapelico, za katero skrbijo Mesarjevi iz Horjula. Tudi tokrat je eksplozija zdrobila lestenec, pocrnila kip Marije in pretrgala električno napeljavo v kapelici. Vnetim metalcem petard priporočam da le te mečejo v domačih vežah ali pa celo na skednjih, kjer bo učinek še večji. Prepričan sem, da le ta junak nikdar več ne bo prijel petarde v roke. Na fotografiji: Stoletna kapelica pri Mesarjevih žrtev napada petarde. JANUAR 1998 DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 13 DOBROVA Božični koncert MePZ KUD Dolomiti je božično turnejo začel v farni cerkvi na Dobrovi. Minil je december. Mesec pričakovanj, veselja in praznikov. Ostal pa nam je spomin na lučke in vonj po sveže pečenih piškotih in potici. Misel na radostno praznično vzdušje nam olepša prve dni novega leta, posebej če nam v ušesih še zvenijo betlehemske melodije. Pravi biseri so slovenske božične pesmi. Preproste v ljudski poeziji in polne hrepenenja po intimnem doživljanju Boga v naši umetni poeziji. Radi jih prepevamo in radi jim prisluhnemo. Ob njih postane Sveti večer nepozaben. Prav kmalu pa ne bomo pozabili Božičnega koncerta Mešanega pevskega zbora KUD Dolomiti. V farni cerkvi na Dobrovi so tudi letos peli slovenske božične pesmi. Od najbolj znanih do takih, ki se jih, kljub njihovi lepoti, še malokdo spominja. Ob vedno boljšem pevskem znanju, ki ga pevci, iz vaje v vajo, nabirajo s pomočjo zborovodje Boruta Dolinar-ja, se je zbor lotil tudi tujih tradicionalnih božičnih na-pevov. Tako smo spoznali, da vsak narod ovije Božič s posebnim čarom svojega občutja in doživljanja. Koncert so popestrili gostujoči izvajalci. In sicer klarinetista Gorazd Majdič in Dimitrij Lederer, trobentača Aljaž Kompare in Rok Novak ter organistka Cvetka Mikuš. Da bo večer res nekaj posebnega je bilo čutiti že ob prihodu, ko so nas pozdravili sijoči plameni bakel in sveč. Odprli so nam srce. Prevzela nas je toplina, ljubezen in upanje. Cerkev smo zapustili, kot prijatelji, s tiho obljubo, da se ob letu zopet vidimo. KUD Dolomiti se zahvaljuje vsem nastopajočim ter g. župniku Antonu Golobu. Mojca Kucler Dolinar Pesem in pozdrave z domačega kraja pa so pevci ponesli še v Črnomelj, Presko pri Medvodah in Sožice. Tudi to je TD Briše TD Briše obsega vas Briše ter t„ako imenovano Malo vodo. Člani društva (kar 95% krajanov) so predvsem ljudje, ki so pripravljeni pomagati vsem in vsakemu posebej. Vsak član ■ma lastnega dela dovolj, vendar se najde tudi čas za pomoč drugim. V lanskem letu so tako s skupnimi močmi prenovili, na dveh domačijah, ostrešja hleva m kozolca. Na treh kmetijah so Pomagali pri spravilu lesa iz gozdov, kijih je prizadel lansko-letni žled. Zal vsak vsega ne more sam opraviti. S skupnimi močmi, veliko dobre volje in majhnimi sredstvi pa se da veliko narediti. Verjemite, veliko laže je živeti v naselju, kjer si ljudje med seboj vsaj poskušajo pomagati. Tegobe življenja so laže premostljive, če veš, da ti ljudje stojijo ob strani tudi v trenutkih, ko ti je najtežje. Beseda HVALA je ob takih trenutkih veliko premalo. Pa vendar, moram se zahvaliti v imenu vseh, ki smo bili deležni pomoči članov TD Briše. Prav posebna zahvala pa je namenjena vaščanom Briš za moralno in finančno pomoč ob smrti Oblakovega ata. Nesebična pomoč v težkih trenutkih je kakor svetla zvezda na črnem nebu. Vsem organizatorjem in udeležencem vsakršnih akcij »BO-GLONAJ«. Kulturno umetniško društvo »Dolomiti« Dobrova vabi vse svoje člane na zbor članov v soboto, 7. 2. 98 ob 19.30 uri Dvorana kulturnega doma na Dobrovi Dnevni red bo na oglasni deski društva od 26. 1. 98. ^Vzemite si čas tudi za družabno srečanje. Prijetni zvoki Renata Resnika Miklavž v Polhovem Gradcu Kot leta poprej, smo tudi letos pričakali Miklavža s kratko igro, tokrat v prenovljeni dvorani kulturnega doma, ki se zopet imenuje po Jakobu Trobcu. Zgodba se odvija v hiši pri babici, kamor so vnuki prinesli pisma za sv. Miklavža. V iskrivem pogovoru si izmenjajo svoje želje, ki jih nameravajo posredovati znanemu dobrotniku. Pokazali so, kako včasih mislimo le nase in na svoje želje. Malokrat pa pomislimo na druge, na tiste, ki so bolj potrebni pomoči. Dober zgled je pokazal fant, ki je prosil za bolnega prijatelja in s tem zbudil vest tudi ostalim otrokom. Na oder so prirenčali par-keljni in prepodili otroke. Tistim manj pridnim bi najraje dali šibo. Dolgo se niso zadržali na odru, saj jih je pregnalo zvonč-klanje angelov. Vedeli so, da z njimi prihaja Miklavž, s katerim se ne srečajo prav radi. Miklavž je najprej nagovoril igralce. Vsem je dal za zgled tistega, ki je prosil za bolnega prijatelja. Končno so prišli na vrsto otroci v dvorani, ki so mu zapeli priljubljeno pesem. Po nagovoru, v katerem je vsem skupaj položil na srce, da naj bodo dobri in veseli ljudje ter da naj pomagajo staršem in drugim pomoči potrebnim, je povabil na oder vse prvoobhajance in predšolske otroke. Po kratkem klepetu so zmolili kratko molitev. Ob koncu je Miklavž vsakemu dal darilo za spomin, se po prireditvi malo zadržal še z igralci, nato pa je odšel naprej, saj je imel pred seboj še dolgo pot. Tako je minil še en prijeten Miklavžev večer. Otroci so bili navdušeni, tako da bo ostalo miklavževanje tudi v prihodnje lep otroški praznik. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem, ki so sodelovali pri prireditvi in darovalcem: KS Polhov Gradec, Študentski organizaciji Univerze v Ljubljani, Kolinski in Trgovini Blagajana. Posebna zahvala pa velja igralcem, režiserjem in scenaristom. Andrej Malovrh Trikraljevska akcija v Polhovem Gradcu V župniji Polhov Gradec smo letos že četrto leto izvedli Tri-kraljevsko akcijo. Ta akcija izhaja iz Nemčije in Avstrije, poteka pa tudi drugod po Evropi in po svetu. V Sloveniji jo organizira Misijonsko središče. Akcija poteka v obliki koledovanja od Božiča do praznika Svetih treh kraljev. Otroci in mladi kot koledniki hodijo od hiše do hiše. S pesmijo in veseljem trkajo na vrata in zvonijo* na zvonce. Ljudem prinašajo veselo oznanilo o Jezusovem rojstvu in božji blagoslov. Hkrati pa hočejo koledniki postati kot trije kralji. Zato zbirajo darove, da bodo lahko z njimi razveselili najbolj uboge, v katerih se lahko na skrivnosten način srečamo tudi z Jezusom. Vsako leto Misijonsko središče izbere nekaj projektov slovenskih misijonarjev, kijih z zbranimi darovi pomaga ures- ničiti. Prav gotovo bo tudi 515.530,00 SIT, ki smo jih zbrali v župniji Polhov Gradec, vsaj malo pomagalo beguncem in zavrženim otrokom na jugu Argentine ali pa vojnim sirotam v Burundiju, katerim bodo letos namenjena zbrana sredsva Tri-kraljevske akcije po vsej Sloveniji. Mogoče bi bilo v teh prazničnih in počitniških dneh, ko so se koledniki odpravili na pot, bolj preprosto in prijetno biti doma, ne pa na dežju in mrazu. Toda mnogi koledniki po vsej Sloveniji in drugod po svetu pravijo, da temu ni tako. Tudi geslo letošnje akcije KO DAJEM, PREJEMAM nas je vse spodbudilo, da ne smemo misliti le nase. Naša sreča se mnogokrat skriva v naših bližnjih. Kdor pozabi na svojo srečo, da išče srečo drugih, dobi svojo za nameček. M. P. V gostišču Viktorija v Sinji Gorici pri Vrhniki so člani sindikata osnovne šole Horjul ob koncu minulega leta imeli proslavo življenjskih in delovnih jubilejev delavcev šole. K izjemno prijetnemu vzdušju je poleg strežnega osebja prispeval tudi gospod Renato Resnik z izvajanjem večno zelenih melodij na elektronskih orglah. Andrej Šifrer sicer poje »Vse manj je dobrih gostilen« jaz pa v imenu delavcev osnovne šole Horjul trdim, da za omenjeno gostilno v Sinji Gorici to ne velja. Kdor si želi romantike ob glasbi in solidne postrežbe naj obišče gostišče Viktorija. Prav gotovo nebo razočaran. Na fotografiji: Renato Resman s svojim inštrumentom. Vozilo za patronažno službo Občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec je s pomočjo Ministrstva za zdravstvo v jeseni kupila novo vozilo fiat pando in ga izročila Zdravstvenemu domu Ljubljana za potrebe opravljanja patronažne službe na območju ZP Horjul. Patronažna medicinska sestra Barbara Gabrovšek bo z novim vozilom lažje premagovala težavne poti do svojih oskrbovancev. V. J. Nič nas ne sme presenetiti Vendar to ne drži. Že prvi sneg v decembru je skoraj onemogočil dostop do osnovne šole v Horjulu. Najprej snežna plundra potem pa popolnoma poledenela cesta sta omogočili šolarjem izvajanje naj-številnejšij drsalnih likov, ki so se na srečo končali brez poškodb. Odgovorni pa: »bog gaje dal in bog ga bo vzel«, vendar to ni prvič, to se ponavlja vsako leto. Na fotografiji: Tako so se učenci prebijali po nespluženi cesti do šole. (F. B.) ^^^m^ Kulturno-prlreditvenl center FlŽOl kdll In okrepčevalnica m Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Pri pouku spoznavanje narave v petem razredu v osnovni šo- li Horjulu so učenci spoznali, da fižol skali prav tako kakor tudi žito sredi zime, če je le dovolj vlage in toplote. Ob poizkusu s stotimi semeni so ugotovili tudi odstotek kalivosti semena. Na fotografiji: Zimski pridelek pe-tošolcev iz Horjula. ZUPAN OBČINE BOROVNICA sklicujem ZBOR OBČANOV, ki bo v OŠ dr. Ivana Korošca v Borovnici, v petek 30.01.1998, na temo proračun za leto 1998. Razprava bo potekalo po naslednjih sklopih : ob 17.00 uri: - Dejavnost občinske uprave in občinskih organov, financiranje političnih strank - šola - Vrtec ob 18.00 uri: - Komunalne dejavnosti v - Urbanizem - Kmetijstvo -Obrt ' - Turizem ob 19.00 uri: - Kultura (knjižnica, kulturna društva) - šport - Mladinska dejavnost ŽUPAN Andrej Ocepek l.r. OBČINSKA PRIZNANJA Na osnovi Odloka o podeljevanju priznanj Občine Borovnica, pozivamo občane, skupine, organizacije, podjetja, društva, zavode in druge pravne osebe, da predložijo predloge za dobitnike občinskih priznanj v letu 1998. Predloge posredujte v pisni obliki, s podatki o kandidatu in utemeljitvijo predloga, na občino Borovnica, najkasneje do 15.02.1998. Priznanja se podelijo za uspehe in dosežke, s katerimi se povečuje ugled občine na gospodarskem kulturnem in športnem ter na drugih področjih, prejmejo pa jih lahko posamezniki, podjetja, društva, zavodi in druge pravne osebe. Slavnostna podelitev priznanj bo ob občinskem prazniku. ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek l.r. VABILO Društvo upokojencev Borovnica vabi svoje člane na letni OBČNI ZBOR, ki bo v soboto, 31.01.1998 ob 17.00 uri v prostorih bivše gostilne ZALAR na Paplerjevi 2 v Borovnici. Vabljeni! DAN ODPRTIH VRAT V KNJIŽNICI BOROVNICA 24. januarja bo minilo 92 let od rojstva lilterarne zgodovinarke dr. Marje Boršnik. Knjižnica v Borovnici s ponosom nosi njeno ime in želi svoje literarno bogastvo ponuditi kar najširšemu krogu občanov, zato bo v ponedeljek, 26. januarja, DAN ODPRTIH VRAT. Občane vljudno vabimo, da obiščejo knjižnico, še posebej tiste, ki so pozabili vrniti izposojene knjige; zamudnine bodo oproščeni. Mlade obiskovalce pa naj spomnim, da bomo med zimskimi počitnicami spet organizirali v sodelovanju s »Trgovino Kocka« tekmovanje v sestavljanju LEGO kock. Ne zamudite priložnosti, nagrade so vabljive! Zlata Brezo var POSEBNE VRSTE PRORAČUNSKA PORABA V BOROVNICI Društvo za uničevanje javne razsvetljave V zadnjem času se je v središču Borovnice razpaslo novo športno rekreativno društvo, nikjer registrirano, nikdar poiegnano z državnimi pečati, toda vpliv njegovega delovanja je že čutiti: Ne da bi hoteli biti zavistni, kar druga društva morajo svojo dejavnost dokazovati s civiliziranim prepričevanjem: to novo društvo, ki sodi nekje med vojaško-športno-rekreativna, zajema iz občinskega proračuna, ne da bi posebej sestavilo letni delovni in finančni načrt. Drštvo namreč skrbi, da je center Borovnice zavit v egiptovsko temo. Ta učinkovitost se kaže v dejstvu, da je njegovim aktivnim članom uspelo v zadnjem vikendu sestreliti kar trinajst luči javne razsvetljave na Paplerjevu ulici in na Rimski cesti, če omenjamo samo ti dve vitalni borovniški komunikaciji. Kotje znano, je bila javna razsvetljava dolgoletna rak rana vsega sestankovanja v Borovnici in širše. Ko se je zadeva naposled uredila in so zagorele luči, kot se šika, se najdejo temačne sile in delajo po nemarnem nove stroške tam, kjer naj bi jih ne bilo. Opazovalcem dogajanja je uspelo dognati le to, da je rekreativno orodje sotrudnikov novega društva zračna puška, ki ne zgreši svojega cilja. Na občini, kjer prav zdaj mukoma sestavljajo letni občinski proračun, kije premajhen za vse Želje, seveda teh ilegalcev niso veseli in trdijo, da bi z denarjem, ki ga bodo porabili za obnovo luči, lahko letos financirali najmanj en ročk koncert. KAJ BO CUKALOVO ŠTALO Nevarna za mimoidoče - toda zaščitena V prejšnji številki Našega časopisa je bilo javno zastavljeno vprašanje nekaterih zaskrbljenih" Borovničanov, ki so se podpisali pod skupno pismo, kaj je vendar z znamenito Cukalovo štalo, ki je umetnostni spomenik, vendar daje središču kraja precej klavrno podobo. Streha je odkrita, zidovje štrli v nebo in je ob obnovljeni farni cerkvi zdaj videti še revnejše kot prej. Sredi januarja sije objekt, katerega lastnika sta Srečko in Jože Petrovčič, ogledala skupina strokovnjakov, med njim inšpektorica za gradnje Brigita Puhar, statik Janez Jerina, predstavnica spomenipškega varstva Damjana Pediček Terse-glav v spremstvu borovniškega župana Andreja Ocepka. Predstavnika urbanističnega odbora, kije v preteklosti pokazal veliko zanimanje za usodo te hiše, na ogledu ni bilo. Ugotovili so, daje objekt v zelo slabem stanju. Zupan Ocepek je sodil, da je objekt še vedno posebnega pomena, ima status spomenika kulturne dediščine in je tudi v dolgoročnem planu kraja dolgoročno zaščiten. Predstavnica spomeniškega varstva je bila mnenja, da bi moral zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine zahtevati dodatno statično presojo obstoječega stanja objekta. Na podlagi te presoje bo zavod posredoval končno mnenje. Statik Jerina je mnenja, da objekt ni najbolj primeren za sanacijo oziroma revitalizacijo, saj je dotrajan, še zlasti so dotrajani nosilni deli zgradbe (leseni deli, oboki, stropi). Če bi objekt podrli, naj bi ob morebitini zidavi novega upoštevali dosedanje gabarite in dosedanjo obdelavo. Vsi navzoči so se strinjali z oceno, da je objekt nevaren za okolico, za promet, mimoidoče pešce in za mimovozeče avtomobile, sanacija ali odstranitev sta torej nujni. Delo bi lahko začeli v treh mesecih, ko bo izdana odločba o konkretnih ukrepih. Poslanska pisarna v Borovnici dr. Helena Hren Vencelj vsak prvi ponedeljek v mesecu od 9.30 do 10.30 vsak drugi ponedeljek v mesecu od 10.30 do 11.30 vsak tretji ponedeljek v mesecu od 8.30 do 9.30 Richard Beuermann Leon Gostiša Dedek Mraz na Bregu Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Najbolj doživeti dnevi otroštva so prav gotovo dogodki čarobnih decembrskih dni. Zato delavci vrtca poskrbimo, da so ta doživetja čim bogatejšga. Okrasimo prostore vrtca, pečemo piškote, v kuhinji nam pripravijo praznične zajtrke, izdelujemo novoletne vizitke, obiščejo nas lutke, čarovnik. Mali šolarji se vrstnikom, staršem in starim staršem^ predstavijo z dramatizacijo »Živali pri babici Zimi«. V pravljični svet popeljemo otroke z vsakdanjim branjem in pripovedovanjem pravljic ob slikanicah. Letos pa so se nam v teh prizadevanjih pridružili že starši naših otrok-vrtca Rega - Kvak. Otroci in starši obeh enot smo doživeli nepozabno srečanje z dedkom Mrazom v dvorani gasilskega doma Breg-Pako v petek 19.12.1997. ob 17.00. V novoletno prireditev nas je popeljala Maja Kirar s pozdravom in napovedjo programa. Pevski zborček Mig-Mag pod vodstvom Jožice Kenig nam je zapel pesmice o zimi in dedku Mrazu. S hudomušno igrico »Pujskov bratec, so nas razveselili starši, ki so, čeprav prvič na odru, profesionalno odigrali svoje vloge. Režiserka igrice je bila ga. Slavi Kogir. V izvedbi igrice in celotne prireditve pa so sodelovali še ga. Ksenija Ravnjak, g. Jani Bolarič, ga. Nena Golob, g. Elko Košir, ga. Branka Grmek in ga. Lilijana Kogovšek, ki je prevzela organizacijo obdarovanja otrok. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo staršem, OS Borovnica, ki nam je posodila kulise za igrico, g. Gašperju Petricu za vožnjo dedka Mraza z zapravljivčkom in g. Bojanu Kanjcu za ozvočenje. Stroške obiska dedka Mraza smo poravnale s prodajo novoletnih vizitk, ki smo jih izdelale delavke vrtca Rega-Kvak in Mig-Mag. Otroke v vrtcu Rega - Kvak je letos dedek Mraz presenetil z bogatim darilom. Za obdaritev s televizijo in videorekorderjem pa so mu finančno pomagali starši s podaritvijo honorarja, ki so ga dobili za izvedbo igrice Pujskov bratec za otroke delav- Mladi pevci VVZ Borovnica Mladi pevci radi pojejo v zborčku Mig- Mag, ki ga vodim četrto leto. V preteklih letih je bilo število pevcev različno. Opazno pa je vse večje zanimanje otrok in njihovih staršev za to dejavnost. Letos v zborčku prepeva kar sedemindvajset otrok starih od treh let in pol do šestih let. Pevske sposobnosti smo pokazali na revijah otroških pevskih zborov v Borovnici in na Vrhniki ter na novoletnih prireditvah v našem vrtcu. Sodelovanje v otroškem pevskem zborčku se šteje za t.i. »ad standardno dejavnost«, ki jo finančno v celoti pokrivajo starši« (4500 SIT za ž. L.) Večino sredstev, ki jih tako zberemo, vsako leto namenimo za nakup glasbenih pripomočkov. Del sredstev pa je namenjen za moj honorar. Koncerta božičnih pesmi Drugo nedeljo v novem letu je predpoldne moški pevski zbor Stinglc, ki ga vodi zborovodja Stane Knap, v borovniški župnijski cerkvi pripravil koncert nekaterih znanih božičnih pesmi slovenskih skladateljev. To je bil drugi koncert božičnih pesmi. V nedeljo takoj po božiču je prav tako pred pol-dnevom nastopila skupina glasbenikov iz Trsta (basist in dva instrumentalista), ki so predstavili znane skladbe svetovnih skladateljev na božično tematiko. POKLIČITE Ce ste ogroženi ali potrebujete pomoč policije cev tovarne Fenolit, g. Franjo Modrijan, g. Aleg Švigelj, g. in ga. Sylai in Fenolit d.d. Vsem se toplo zahvaljujemo. Vzgojiteljica VVE Rega-Kvak Francelj Martina Pri petju v zborčku smo zelo pogrešali klavir. Letos se nam je želja uresničila. Dobili smd ugodno ponudbo za nakup električnega klavirja. Ves letošnji prispevek staršev smo namenili za nakup le-tega, za manjkajoča sredstva pa prosili podjetje EL-LES d.o.o., ki nam je z razumevanjem priskočilo na pomoč. Zahvaljujemo se podjetju ELLES d.o.o., predvsem pa g. direktorju Modrijanu, za pomoč pri nakupu klavirja, s katerim si bomo popestrili ponedeljkova srečanja. Zahvala pa gre tudi staršem otrok, ki pojejo v zborčku, saj so bili pripravljeni plačati prispevek v enem obroku. Vzgojiteljica VVE Mig-Mag Jožica Kenig Na zdravje v novem letu Borovničani Novo leto pričakali doma, potem pa so se kar v velikem številu zbrali na Mol-kovem trgu in si nazdravili. V sicer sorazmerno topli noči so se ogreli s kuhanim vinom, ki je bilo na razpolago ob stojnicah blizu stebra. Marsikoga je razveselil tudi ognjemet, ne sicer posebno razkošen, ampak ognjemet je bil tudi v Borovnici. Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu NOVOSTI V KNJIŽNICI dr. MARJE BORŠNIK BOROVNICA STROKOVNA LITERATURA Beaumont,E.: Podobe živali Belak.S.: Veliki dnevi Diamond,H.: Živeti zdravo Enciklopedija Slovenije II Enciklopedija svetovne geografije Goleman,D.: Čustvena inteligenca Gray, J.: Česar vam mati ni mogla povedati, oče pa ni vedel Haywood,T.: Info-bogataši — info-reveži Holz,E.: S kočijo od Alp do morja Jakomin,D.: Od prvih korakov na snegu do zavojev po paralelni poti Josip Plečnik — an architect of Prague castle Mlinček prostega časa Modrej,Z.: Tvoje odločitve Ortner,G.: Nove pravljice, ki so otrokom v pomoč Petsto dramskih del Robnik,A.: Kuharica Rode,J.: Vrhnika skozi stoletja Suler.A.: Elektronska pošta in program Eudora 3 LEPOSLOVJE ZA MLADINO L>ahl,R.: Poba Ende,M.: O začarani skledi in žlici Grimm,J.: Bremenski mestni godci Kastner.E.: Konferenca živali Lowry,L.: Anastazija na čelu družine Milčinski,F.: Butalci in razvoj-nik Cefizelj Miličinski,F.: Butalski grb Miličinski,F.: Zvezdica Zaspan-ka Scheffler,U.: Kdo ima čas za medvedka Vidmar,J.: Moj prijatelj Arnold Waddell,M.: Ti in jaz, Mali Medo LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Baricco.A.: Svila Bezek-Rot,B.: Polje sanj Cankar.L: Za narodov blagor clark,M.H.: Kje sta otroka Dostoevskij,F.M.: Zločin in kazen PelcJ.: Divje jezero Fynn: Gospod Bog, tukaj Ana Gallegos,R.: Canaima King,S.: Izterjevalec Lainšček,F.: Mož v pasijonki Malečkar.N.: Ne le intervjuji Mayle,P.: Leto dni v Provansi peteršič,V.: Pokvarjenka vIDEO KASETE Bigfoot — nepozabno srečanje Diana kraljica src Komandos iz predmestja Najlepši slovenski lutkovni filmi Najlepši slovenski risani filmi Richijevo fantastično potovanje URE PRAVLJIC >9. L Mylo,L: Čarobni šal 26.1. Waddell,M.:Ti in jaz, Mali Medo 2- 2. Velthuijs, M.: Žabec Pozimi 9- 2. Milčinski, F.: Butalci in razbojnik Cefizelj '6. 2. Kričavi petelinček Vsak ponedeljek ob 17.00 Radetzkv marš že četrtič v Borovnici V torek, 23. decembra je bil v Borovnici že tretji novoletni koncert. Izvedli so ga Komorni orkester Vrhnika, Mešani PZ Mavrica, Ženski PZ Concinite in domači Moški PZ Štinglc. Dirigent orkestra je bil Marko Fa-biani, zbor je pripravila Darinka Fabiani, Mozartov Adagio iz koncerta za klarinet in orkester pa je mojstrsko odsoliral domačin Tadej Kenig. Za nastopajoče je bil to jubilejni 10. novoletni koncert. Že na začetku koncerta so dvignili razpoloženje z uverturo v Bizetovo opero Carmen. Nadaljevali so z deli Brahmsa, Mozarta, Wagnerja, Smetane in prvi del nastopa zaključili z odlično izvedbo Straussove Na lepi modri Donavi. V drugem delu smo obiskovalci lahko uživali ob poslušanju Larove Granade, nato pa je že sledila prva izvedba Poletne noči, ki jo je za to priložnost posebej priredil Mojmir Sepe. Prav tako prvič so zaigral i in zapeli Slovesno pesem, katere prepev je naredil Dušan Velka-vrh. Slišali smo še nekaj drugih uspešnic, za zaključek popularno Don't cry for me Argentina. Po aplavzu sodeč je bil kon- cert poslušalcem zelo všeč, saj so »izploskali« še tri dodatne skladbe, na koncu že tradicionalni Straussov Radetzky marš. Koncert je zelo zgovorno povezovala znanka s televizije Veronika Aiken Prosenc. Seveda zahteva takšen koncert dobro organizacijo in finančna sredstva. Za prvo je poskrbel Mladinski klub Slap, finančno pa so pomagali: Občina Borovnica, Liko Vrhnika, OO SDS Borovnica, IGZ Inženiring d.o.o. Borovnica, Trgovina Kocka Borovnica & Vrhnika, Leples d.o.o. Borovnica in Trgovina Jurček iz Borovnice. Prostor je posodila OS Borovnica, prav tako je v šolski kuhinji Toni s svojo ekipo pripravil odlično pogostitev za nastopajoče, Marjan pa je pomagal pri prevozu instrumentov z Vrhnike. Ta koncert je bil spet en dokaz, kako se da z veliko dobre volje in sodelovanja ter z ne velikimi finančnimi sredstvi pripraviti dobro stvar tudi v Borovnici. PS Otrok je najbolj srečen v igri Na obrazih malih šolarjev sije sreča in zadovoljstvo. Pred novim letom so bili kljub denarnim težavam dedka Mraza obdarjeni z novimi igračami in didaktičnim materialom, potrebnim za pridobivanje znanja pred vstopom v šolo. Idejo za zbiranje prostovolnih prispevkov za popestritev igralnice in obdaritev z igračami, je dala vzgojiteljica Irena Mali, vodja oddelka male šole v enoti Mišmaš Borovnica. S pismeno prošnjo seje zatekla po pomoč k staršem otrok njene skupine. Odziv staršev je bil tako kot vedno dober. Pripravljeni so bili pomagati in sodelovati. Oblika pomoči je bila različna. Nekateri otroci šo prinesli od doma igrače, s katerimi se ne igrajo več, vendar so dobro ohrnjene. Od dedkov, ki znajo mizariti in babic, ki znajo šivati, so dobili novo, leseno posteljico, z zelo lično opremo in postelnino. Tudi s stoječim kartonskim gradom strahov in posteljico za večje dojenčke in otroke se lahko pohvalijo. S sredstvi, ki so jih starši nakazali na žiro račun vrtca, je vzgojiteljica nakupila igrače, ki jih otroci potrebujejo v oddelku. V tej akciji niso sodelovali samo starši, ampak tudi nekateri privatniki in obrtniki iz našega kraja. Vzgojiteljica se v imenu otrok in v svojem imenu iskreno zahvaljuje vsem, ki so bili pripravljeni prisluhniti, razumeti, pomagati in sodelovati. Irena Mali NTK Borovnica je v soboto, 20. 12. 1997 v prostorih PGD Breg-Pako organiziral občinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Tekmovanje se je pričelo ob 9.00 uri. Kljub majhni udeležbi, so medsebojni boji potekali v napetem športnem vzdušju. Prvo mesto je brez izgubljenega niza prepričljivo osvojil Jože Petrovčič iz Borovnice, drugo mesto je zasedel Vili Jereb, tretje pa Lado Gerdina. Prvim trem so SAH ZMAGA FURLANA Pršutv Ljubljano, stola v Dragomer Borovnica. Na nočnem božičnem vikendturnirju, ki se ga je udeležilo kar 57 igralcev in igralk, med njimi 1 mednarodni mojster, 4 mojstri FIDE in 18 mojstrskih kandidatov, je zmagal mojster FIDE Miha Furlan. Njegova zmaga je popolnoma zaslužena, saj je bil tudi edini neporaženi igralec na turnirju in je v derbiju vodilnih premagal Primoža folna. Furlan je imel tudi nekaj športne sreče, saj je imel v zadnjem krogu proti članu Vrhnike Miloševiču sumljiv, bržkone izgubljen jsoložaj, a se je rešil in zmagal. Soln, kije bil prvi favorit s svojim »aktivnim ratingom« s slovenske rating liste za pospešeni šah, je bil na koncu drugi, Anton Praznik pa z zmago proti Stojniču v zadnjem krogu tretji. Edini mednarodni mojster na turnirju Jerič seje že na startu »spotaknil«, a se je v odličnem finišu le še solidno uvrstil. Z odlično igro je presenetil štirinajstletni Vrhni-čan Matej Scbenik, sicer državni prvak pri fantih do štirinajst let, ki je bil četrti, pripadel pa mu je tudi pokal za najboljšega osnovnošolca. Borovničan Klemen Šivic pa je bil drugi pri osnovnošolcih. Udeleženci so se pomerili v 9 krogih po švicarskem sistemu s tempom 10 minut na igralca za partijo. Vsi udeleženci so prejeli praktične nagrade za kar gre priznanje prizadevnim domačim organizatorjem SK Borovnica. Končni vrstni red: Furlan 8, Šoln 7,5, Praznik 7, Šebenik in Jerič po 6,5, Halik, Piškur, Justin, Miloševič, Stojnič,vDekanj in Praznik N. - vsi po 5, Šivic K., F.Plos, Nikolič, Stanič V. po 4,5, Kavčič, Perel, Barič, Muja-novič Z., Kraševec, Prah, Sam-sa, Lazarevič, Petkovšek - vsi"po 4, Žagar, Račnik, Kočevar, Zel-nikar, Kržić A., Bavec V., Kržič L.; Bavec U., Plos N., Šivic J., -vsi po 3,5, Baraga, Mujanovič E., Milinkovič L. po 3tKržič S., Mujanovič A. po 2,5, Šivic M. 2 in Jerič T. 1,5 točke. Anton Praznik bile podeljene medalje, prvo uvrščeni pa je prejel prehodni pokal. ! PREVIDNO! 00 ŠOLSKA POT Vsem udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo. Vse ostale ljubitelje tega športa pa vabimo, da se udeležijo naslednjega turnirja v čim večjem številu ter tako pripomorejo k popularizaciji namiznega tenisa v borovniški občini. Vodstvo NTK Borovnica QSPV KOŠARKA Srečanje nekaj rodov V počastitev dneva samostojnosti sta se med seboj pomerili ekipi, sestavljeni iz nekaj rodov borovniške košarke. Po razpadu članske ekipe je bilo to prvo srečanje pred domačimi gledalci. BOROVNICA '98 : COKLAR-JI 74:87 (30:44) Borovnica '98: Stojanovič Klemen 8 (6:0), Kenig Tomaž 2 (4:2), Petelin Matevž 30 (5:4), Susman Damir 0, Vodeb Gregor 11 (6:5), Peršin Gregor 11 (3:2), Mali Grega 2 (2:2), Žerjav Aljoša 8 (2:0) Coklarji: Guštin Martin 16 (8:2), Svete Niko 9 (2:1;, Susman 2, Modrijan Franjo 19 (12:9), Turšič Tone 24 (4:2), Že- želj 3 (4:1), Čurguz 0, Turšič Miro 14 (4:2) Sodnik: Koščak Jože (Ljubljana), Gledalcev 50 V zelo zanimivem srečanju so si Coklarji zmago priborili v drugem delu prvega polčasa. V drugem polčasu pa so Borovnicam z agresivno igro poizkusili preobrniti rezultat, vendar se jim je uspelo približati le na 10 točk. V ekipi Borovničanov so bili boljši od ostalih: Peršin, Vodeb, Petelin in Žerjav, pri Coklarjih pa Turšič T., Guštin, Turšič M. in veteran — 47 letni Franjo Modrijan. N. Č. PGD BREG-PAKO Vas vabi na VELIKO PUSTNO ZABAVO, ki bo v gasilskem domu na Bregu pri Borovnici, v soboto, 21.2.1998 ob 20.uri PRIDITE V MASKAH! Pripravljamo: bogat srečelov-vse srečke zadenejo izbor najlepše in najbolj izvirne maske otroške maske bodo nagrajene posebej Za jedačo in pijačo bodo poskrbeli gasilci, za dobro voljo pa DUO M by M iz Petkovca. Na pomoč! OBČINA BOROVNICA ŽUPAN RAZPIS za sofinanciranje zimskih počitniških dejavnosti med šolskimi počitnicami od 16.02.1998 do 20.02.1998. Na razpis se lahko prijavijo športna, kulturna in druga društva, javni zavodi, ki bodo izvajali programe, namenjene osnovnošolskim otrokom v času počitnic, najkasneje do 30.01.1998. Občina bo iz proračuna sofinancirala: - počitniške programe po 100 SIT na otroka na dan O izboru programa bodo izvajalci, ki se bodo prijavili na razpis, obveščeni do 05.02.1998 Sredstva bodo izvajalci prejeli po končanem programu na osnovi poslanega poročila, iz katerega bo razvidna tudi udeležba. ŽUPAN OBČINE BOROVNICA Andrej Ocepek l.r. ŽUPANOVA BESEDA ZAHVALA ZA VAŠE DOBRE ŽELJE... Spoštovane bralke in bralci! Po božičnih in novoletnih praznikih se zahvaljujem vsem, ki ste se na katerikoli način spomnili tudi name in na ostale sodelavce občine Brezovica in Našega časopisa. ...IN POVABILO NA SKUPNO POT SKOZI LETO 1998 Vesel sem, da držimo skupaj in razvijamo misel o eni družini v naši soseščini občin. Že doseženi sadovi so tako velika potrditev pravilnosti, da sem popolnoma prepričan v nadaljne uspešno sodelovanje. Vesel sem, da tudi država sledi našim izkušnjam. Gotovo pa je največ vredno spoznanje, da si moramo najprej in vedno sami pomagati med seboj. Pri tem je povsem logično, da se bodo vedno našli tudi kritiki. Vse utemeljene kritike so zaželene in koristne, ostalim pa sporočam, da bolj ko nas spotikate, daljše korake delamo! Bodimo torej skozi vse leto odprti za vse, kar nam prinaša življenje. Za dobro in hudo, za zdravje in bolezen. Vse sprejmimo, se sprijaznimo z resničnostjo in ukrepajmo tako, da bo to koristilo vsem. Hudo premagujmo v sebi in množimo veselje do življenja, slednje je v teh časih še kako potrebno! Pa tudi drugim odpuščajmo in si med seboj pomagajmo v stiskah. Ne pozabimo, da se dobro utrjuje in preizkuša prav v slabostih tega sveta. Brez slabega bi tudi dobro zgubilo ves pomen. Pomembno je le, da ne pademo, tako kot, žal, obupuje vse preveč zaradi sprijene družbe obupanih ljudi! SPET VAM PIŠEM, čeprav dobro vem, da morda nekaterim tovrstno pisanje ni pogodu in ga sprejerriate kot star kos kruha po obilnem, svečanem kosilu. Toda kaj nam pomagajo razkošne ponudbe občil, če nas, že tako preobremenjene, le zasipajo z minljivimi in običajno negativnimi informacijami. Te nas dobesedno omamljajo in pehajo z odra ustvarjalnega življenja v nepregledno maso povprečnosti in odvisnosti, kjer zgubljamo lastno istovetnost, iznajdljivost in življenjski smisel. IZ NEVOŠČLJIVOSTI V PRIVOŠČLJIVOST Moje pisanje in predvsem delo potrjuje, da spoštujem vse ljudi. To pa je mogoče le zjasnim in stanovitnim lastnim stališčem, temelječim na resnici in vedno odprtim za nadgrajevanje z argumentiranim sodelovanjem, ter v prizadevanju, da se vedno in povsod kot varna popotnica v prihodnost spoštuje preizkušena dejstva namesto popačenih izpeljank. ŽE TRADICIONALNA ŠOLA ZA ZAKON NA BREZOVICI Ta šola ni seveda nič čudnega, saj se vedno več mladih pravočasno zaveda velike odgovornosti poklica partnerja in starša. Letos se je šola za zakon začela včetrtek v Marijinem domu na Brezovici. Vabljeni vsi, saj ovira ni ne farna in ne občinska meja. Je pa tovrstno druženje tudi lepa priložnost za trajno povezovanje mladih in čez leta tudi družin iz širšega področja naše lepe domovine. Srečanja so vsak četrtek ob 20. uri. Glede na zamik izida Našega časopisa ste dobrodošli, čeprav bi prvo srečanje zamudili. BREZOVIŠKI DAN DRUŽIN V množici lepih srečanj v občini Brezovica je bilo tudi srečanje družin z majhnimi otroci. V cerkvi smo se zbrali na nedeljo Svete družine. Po lepi maši ter spodbudnih besedah gospoda Janeza Oberstarja in Janeza Kompare smo k praznični lepoti pridali še en biser. ZAVRŽENO JE POSTALO NOVA STVAR V času, ko mnoge duhovne in gmotne stvari propadajo in ogrožajo ljudi podobno kot star sistem in miselnost, se tam, kjer medsebojne odnose kvasi Duh Ljubezni, sodelovanja in ponižnosti, dogajajo čudeži. Tudi na Brezovici smo imeli propadajoč župnijski hlev. Kar nekakšen izziv za našega prizadevnega župnika Janeza Kompare. Znal si je pridobiti sodelavce vseh generacij, tako da so skoraj sami prekrili celo stavbo ter ob pomoči strokovnjakov izvedli vsa gradbena in obrtniška dela. Prostori v pritličju so, kljub poteku obnovitvenih del, vedno služili tako za Karitas kot tudi za skavte, kateri domujejo v pritličju in jih je že toliko, da so prerasli iz stega v rod! Obeta pa se jim tudi večji prostor, s predelavo sedaj neprimerne strehe na Marijinem domu, ki se ne ujema z okolico in jo bo potrebno prilagoditi ostalim stavbam. Iz neizkoriščenega podstrešja pa sta nastali modra in rdeča dvorana s čudovitimi freskami poljskih bogoslovcev in vso pripadajočo opremo. Urejen je tudi zunanji izgled. Tako obnovljen je postal prvi catehumenium v naši domovini. V soboto pred božičem gaje blagoslovil naš nadškof gospod France Rode. V imenu širših skupnosti sem se gospodu nadškofu zahvalil in njemu ter duhovnikom in voditeljem skupnosti izročil nekaj spominkov na prvi obisk v naši župniji in občini. Pri tem sta mi pomagali Občina Brezovica in Slovenska ljudska stranka. Obvestila in vabila Svetovalna služba Kmetijskega zavoda Ljubljana in društvo podeželskih deklet in žena Sosede ponovno vabita na ZANIMIVI PREDAVANJI V GASILSKEM DOMU VNANJE GORICE Četrtek, 22. januarja 1998 ob 18. uri Zdenka Zalokar Divjak Problemi vzgoje v sodobnem času Četrtek, 5. februarja 1998 ob 19. uri Angelca Žerovnik Rodbinske vezi Lepo vabljeni! MCK Barje z zaledjem vabi na SMUČARSKI DAN NA SORIŠKI PLANINI Odhod smučarskega avtobusa bo v soboto, 24. januarja 1998 ob 7. uri s parkirišča pod brezoviško cerkvijo. Dopoldanska karta in prevoz staneta 2.000 tolarjev. Vrnili se bomo do 17. ure. Izlet bodo vodili izkušeni trenerji smučanja! Prijave s plačili zbira Meta Kastelic, do 22. januarja, na mobitel 041 638 438. KOMISIJA ZA UREDITEV TRŽAŠKE CESTE OBČINSKEMU SVETU BREZOVICA Rekonstrukcija Tržaške ceste Komisija, ki je bila imenovana na zboru krajanov KS Brezovica dne 13. 11. 1996, je pregledala stanje za rekonstrukcijo Tržaške ceste in ugotovila naslednje: 1. Družba za državne ceste je pripravila predvideno dokumentacijo za pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja ter v predlogu proračuna Republike Slovenije predvidela 140.000.000 Sit za rekonstrukcijo. Za pridobitev ustreznih dovoljenj je potrebno v skladu z zakonom samo še odkup zemljišč in urediti lastninska razmerja, kjer se bo izvajala rekonstrukcija in rekonstrukcija bi se po planu začela to leto. 2. Komisija in predstavniki Občine in KS Brezovica so imeli vrsto neuspešnih pogovorov z nekaterimi lastniki zemlijšč, ki so odprodajo oziroma zamenjavo vezali na dodatne pogoje, ki jim bi jih morala izpolniti Občina. Mnogi od teh pogojev niso izvedljivi ali pa so časovno precej odmaknjeni. Predvsem pa nekateri lastniki zahtevajo precej več, kot so sami pripravljeni dati in so s svojimi zahtevami sprožili vrsto izsiljevanj. 3. Glede sofinanciranja rekonstrukcije je komisija ugotovila, da je bil predhodno že podpisan dogovor med Ministrstvom za promet in zveze in Občino Brezovica, ki predvideva sofinanciranje s strani Občine. Ker bi za sofinanciranje potrebovali približno 50.000.000 Sit, je komisija menila, da bi uvedli samoprispevek krajanov Brezovice in tudi drugačne načine zbiranja denarja. Istočasno pa je komisija ugotovila, da je ravno tisti krajan Brezovice, ki ima največje zahteve in pogoje pri rekonstrukciji, bil oproščen dela plačila komunalnega prispevka in prispevka za spremembo namembnosti. Na ta način seje KS in Občina odrekla znatnih sredstev inje vprašljivo, ali imata moralno pravico zahtevati sofinanciranje s strani krajanov, sami pa dajeta neupravičene popuste krajanu, ki bi z lahkoto plačal predvidene zneske. Pripominjamo, daje velika večina prizadetih in drugih občanov bila naklonjena rekonstrukciji in zbiranju sredstev s samoprispevkom. Na ta način bi lahko zbrali skoraj polovico sredstev, ki jih mora prispevati Občina Brezovica za rekonstrukcijo. Komisija je predvidela tudi nekatere druge vire, ki bi pokrila del sredstev, kijih mora prispevati Občina Brezovica. Komisija prosi Občinski svet, da se odloči, ali želi rekonstrukcijo Tržaške ceste. V kolikor Občinski svet podpira rekonstrukcijo, naj sprejme naslednje nepreklicne sklepe: a. Sprejme se ureditveni načrt Tržaške ceste na'osnovi katerega se izvede nacionalizacija vseh potrebnih zemljišč. Za izvedbo se naj zadolži občinsko upravo. b. Sprejme se občinski plan sofinanciranja rekonstrukcije in se zagotovi ustrezna sredstva. C. Rekonstrukcijo Tržaške ceste in ureditev prometa se ne obremenjuje z nobenimi drugimi zahtevami, ki niso predvidene v projektu. Komisija obvešča Občinski svet, da dokler ne sprejmejo ustreznih sklepov, ni možno nadaljevati z aktivnostm za rekonstrukcijo. Prav tako obveščamo, da bomo predvidena sredstva 140.000.000 Sit iz proračuna Republike Slovenije izgubili, če ne bomo izvedli obveznosti, ki jih imamo do rekonstrukcije Tržaške ceste. Poleg rekonstrukcije Tržaške pa je komisija predvidela celotno ureditev prometa skozi Brezovico, vključno z novim priključkom na avtocesto. To je zelo zahteven projekt, ki ga ni mogoče izvesti brez popolne enotnosti v Občini in KS Brezovica. Neenotnost seje pokazala tako na zboru krajanov oktobra 1997 kot na drugih sestankih in je zapisana tudi v Poročevalcu Državnega zbora z dne 19. 8. 1997, stran 173, kjer ob predlogu sredstev za rekonstrukcijo med drugim tudi piše: Prebivalci imajo vedno znova dodatne ZAHVALA Skavti in mladi iz Društva podeželske mladine se najlepše zahvaljujejo vsem udeležencem novoletnega plesa za uglajeno obnašanje in jim obljubljajo, da bodo z veseljem pripravili še kakšen podoben ples ali zanimiv večer. Zahvala velja tudi upraviteljem dvorane. V imenu prirediteljev: Luka Mavsar Kulturno društvo Rakitna prireja ob slovenskem kulturnem prazniku RAZSTAVO PORT-RETNIH IN POLITIČNIH KARIKATUR dipl. ing. arh. Boruta Pečarja. Vas in vaše prijatelje vljudno vabimo na otvoritev razstave, ki bo v soboto, 7. februarja 1998 ob 18. uri v šoli v Rakitni. Razstavo bo odprl likovni kritik prof. Franc Zalar. Na otvoritvi bosta nastopila: - mešani pevski zbor kulturnega društva Rakitna pod vodstvom Jelke Kova-Čič ter - igralska skupina kulturnega društva Rakitna pod vodstvom Alenke Ko-vačič. Razstava bo odprta tudi v nedeljo od 8. do 16. ure. zahteve. Komisija v nobenem primeru ni pripravljena obremenjevati rekonstrukcijo Tržaške ceste in ureditev prometa z upravičenimi in neupravičenimi drugimi zahtevki občanov, ki niso neposredno v zvezi s cesto. Komisija posebej pripominja, da je tako Občina kot KS in komisija izgubila ves ugled pri institucijah, ki obravnavajo rekonstrukcijo, ker kljub trdnim argumentom, ki jih imamo v roki, nismo bili sposobni urediti zadev v lastni občini. Komisija obvešča Občinski svet, da pod takimi pogoji ni mogoče ne delati ne izvesti rekonstrukcije. Komisija je o vseh problemih tekoče obveščala • vse organe Občine in KS Brezovica. Prav tako smo pripravljeni podati Občinskemu svetu dokumentirano ustno poročilo. Ža komisijo: dr.A.Š. Zahvala donatorjem srečanja starejših krajanov in krajan k Brezovice V imenu članov sveta KS Brezovica in Društva upokojencev Brezovica se za denarno in drugo pomoč iskreno zahvaljujemo donatorjem, ki so nam ob tej prireditvi priskočili na pomoč, ki marsikomu od udeležencev veliko pomeni. Klučavničarstvo Milan Zdešar, Pekarna Kovač, Podjetje Jomar, Gostilna pri Kopaču, Elektromehanika Mladen Maras, Krovstvo in kleparstvo Rudi Oman, špan d.o.o. servis in trgovina avtogum, Avtomehani-ka Franc Sever, Mizarstvo Ivan Struna. Krajevna skupnost Brezovica Delo odbora DU Brezovica v letu 1997 Društvo upokojencev Brezovica je imelo v letu 1997 4 redne in 1 izredno sejo. Vsi člani odbora smo se aktivno vključevali v razna naša dela. Tako smo v mesecu februarju imeli uspešno razstavo kulina-rike in ročnih del. K sodelovanju smo povabili otroke z vzgojiteljicami iz vrtca Brezovica, sodelovali so s svojimi izdelki tudi otroci iz osnovne šole Brezovica, tudi 1 dijakinja in tudi nekaj mladih gospodinj iz Brezovice. V mesecu maju smo organizirali izlet po Slovenski Koroški. Avtobus je bil poln do zadnjega sedeža. V mesecu juniju smo se povezali z DU Notranje Gorice in se nas je kar nekaj upokojencev udeležilo njihovega izleta v Celje na vseslovensko srečanje upokojencev. V mesecu oktobru pa smo imeli ponovno izlet. Šli smo na Primorsko do Pirana. Tudi tu je bila udeležba velika. V mesecu juniju se nas je preko 20 članov udeležilo Šole zdravega življenja v Nerezinah na Lošinju. Ob tej priliki izrekamo zahvalo Odboru za zdravstvo in socialno varstvo občine Brezovica za denarno pomoč. Tako smo eni članici našega DU omogočili brezplačno letovanje v Nerezinah. Krajevni skupnosti Brezovica, oz. g. Slavici tudi lepa hvala za lepo popotnico. Ob novoletnih praznikih smo obiskali 26 naših bolnih in ostarelih članov. Za denarno pomoč ob izvedbi teh obiskov se tudi zahvaljujemo KS Brezovica oziroma občini Brezovica za denarni prispevek. Naj povem še, da z vzgojiteljicami vrtca Brezovica dobro sodelujemo. Tako smo se že nekajkrat po ena ali dve članici upokojencev udeležili planinskih izletov, seveda za pomoč vzgojiteljicam pri del z otroki na izletu. Upokojenca oz. babica je v vrtcu za novoletno praznovanje ob pomoči otrok in vzgojiteljic pekla potico. Tudi čudoviti piškoti so bili spečeni z ročicami malih otrok. Naj se dotaknem tudi problematike ustanovitve občinske DU t- občine Brezovica. Pri ustanovitvi nismo imeli sreče s predlogom predsednika. Po naših kriterijih je bil predlog ustrezen, nasprotovali pa so člani odbora iz DU Notranje Gorice. Sedaj prepuščamo pobudo drugim društvom v naši občini. S pismenim priporočilom našega DU na Mestno zvezo DU mesta Ljubljana rešujemo tudi stanovanjski problem našega člana. Veliko je bilo tudi dela z registracijo društva. Morali smo spremeniti pravila zaradi novega zakona o društvih. V mesecu februarju pa se odpravljamo v toplice Topolšica. Cena je zelo ugodna. Za 11 dni bivanja plačamo 52.000 SIT. Plačljivo je tudi na tri obroke. Vabljeni ste tudi upokojenci iz drugih društev v naši občini. Pokličete lahko g. Štefančičevo na tel. št. 654-029, če ste interesent, da se nam pridružite. Na koncu pa vas vabim, da če želite postati član našega društva se nam javite na isto številko. V februarju pa vas bo obiskala naša poverjenica. Vsem našim upokojencem pa želimo srečno, posebej pa zdravo novo leto 1998. Za DU Brezovica Štefančič Frančiška Kulturno-prlredltvenl center In okrepčevalnica FS »ROŽMARIN« v letu 1997 Začetek leta smo zaznamovali s sodelovanjem na Srečanjih družin, ki so bile enkrat mesečno v sklopu občine. Tako smo v januarju, februarju in marcu na teh srečanjih vsakokrat predstavili kratke programe srednje Ul mlajše skupine. Mesec marec je bil tudi v znamenju sejmov in praznikov. Utrip našega delovanja smo predstavili na sejmu Alpe - Adria, pred paviljonom, kjer je razstavljala naša občina. Zaplesali smo splet dolenjskih plesov. Zadnji dan meseca marca, ob prazniku občine Brezovica pa smo predstavili belokranjske plese, saj so najlepši za ta letni čas. Mesec marec smo torej posvetili bolj občinskemu delovanju. Začetek aprila je sledila predstavitev naših elitnih »plesov iz Barja« na Pogačarjevem trgu, v okviru kulturnega prebujanja Ljubljane. Celovečerni nastop v domači dvorani je bil lani že jubilejni 15 prikaz našega truda; čeprav po vsebini morda ne tako bogat, kot so bili ostali, pa vendar nekaj posebnega za nas. Posebnega zato, ker seje ravno pred tako visoko obletnico, v večini zamenjala generacija plesalcev. Mladi plesalci pa so nastop v celoti odlično zaplesali. Prvomajske praznike smo "Rožmarinci« namenili spoznavanju sveta okoli nas in se odpravili na izlet v prečudovito Budimpešto. Ob tej priliki bi se rad zahvalil našemu vodniku gospodu Francu Šiftar - Ferrvu, ki je svojo vlogo opravil, kot nekoč za svoje najbolj zahtevne goste. Preostanek meseca maja smo najprej izkoristili kot pomoč pri organizaciji zdaj že tradicionalne razstave Extempore, nato pa se sodelovali pri poroki naše Plesalke. Plesno, pa tudi organizacijsko je bil najbolj bogat mesec junij. Prvi nastop smo imeli na povabili ZKD Koper, na njihovem srečanju skupin v Dekanih. Poleg uspešnega nastopa smo navezali tudi tesne stike s prijatelji in plesalci skupine »Mandrač«. Da smo se lahko predstavili na tem srečanju se moram zahvaliti tudi občini Brezovica, daje povrnila potne stroške. Drugi nastop pa je bil na dobrodelnem koncertu znanega dobrotnika Andreja Žigona v Logatcu pred nabito polno dvorano, med njimi tudi nekaj zelo uglednih gostov. Na prošnjo urada za Slovence v svetu, smo nekaj dni zatem v Domu krajanov Vnanje Gorice, v domači dvorani pripravili sprejem za zaključni nastop folklorne skupine iz Canberre v Avstraliji. Po zaključku njihovega nastopa in izmenjave daril, je pozno v noč trajalo tudi družabno srečanje in prijetno kramljanje. Seveda ob tem ne morem" tudi mimo njihove vodje gospe Ljube, kije vložila toliko truda, daje tako daleč od doma, ohranila vso to slovensko kulturo in zavest.Obenem pa upam, da bomo enkrat to izmenjavo doživeli tudi pri njih v Avstraliji. Obiska naših rojakov pa še ni bilo končano. Dne 22. Julija smo se srečali z istoimensko skupino »Rožmarin« iz Mon-treala, kije prav tako praznovala svojo 15 - letnico. Skupaj smo zaplesali v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki. Tudi oni so izrazili željo po izmenjavi pri njih v Kanadi. Septembra smo v prijetnem prekmurskem okolju, v zakon pospremili še enega našega plesalca - tako, kot se spodobi za folkloriste. Hvala za prisrčni sprejem! Sledile so tradicionalne priprave, tokrat na debelem rtiču, katere smo folkloristi, tako kot tudi ostale priprave v Pacugu financirali sami.Na pripravah smo utrdili obstoječe znanje in se naučili gorenjske plese, obnovili pevsko znanje pod vodstvom gospe profesorice Sonje Sojer. Za zaključek pa smo v goste povabili naše prijatelje iz skupine »Mandrač« in imeli Komunalci poskrbeli za ceste Zima nam letos zares še ni pokazala pravih zob, vendar so bili naši komunalci vselej pripravljeni. Tako so tudi vestno zakrpali luknje na makadamskih cestah, označili robove vozišča s količki in bili v polni pripravljenosti za primer snežnih padavin. S fotoaparatom sem jih obiskala pri delu na Gmajni. Meta Kastelic MCK Barje z zaledjem VABI INTERNET NAVDUŠENCEV se navdušence, ki vas zanima INTERNET - okno v svet vabim na urico spoznavanja s tem medijem. Beseda bo tekla tudi o postavitvi DOMAČE STRANI in uporabi elektronske pošte. Dobimo se v TOREK, 27. januarja 1998 ob 20. uri v prostorih OBČINE BREZOVICA, na Tržaški 390. Prijave: Meta Kastelic, do 23.1. na mob.: 041 638 438. družabni večer ob kostanju in pesmi. V oktobru smo z enim parom v narodni noši prisostvovali otvoritvi prenovljenega zdravstvenega doma v Vnanjih Goricah. Obiskali smo letni koncert FS Emona v Cankarjevem domu, ob njihovi 30. obletnici delovanja. V mesecu pričakovanj smo za najmlajše pripravili dve predstavi ob prihodu Sv. Miklavža, starejši plesalci, oziroma dramska skupina, pa so zaigrali pet predstav ob prihodu Dedka Mraza, na vseh koncih naše občine. Povsem na koncu bi radi izrazili zahvalo še nekaterim posameznikom in organizacijam, ki so v preteklem letu pri našem delu sodelovali ali nam pomagali. Zahvaljujemo se gospe Marjeti Kovač, gospodu Janezu Mikliču, gospodu Štefanu Skle-dar, Lovski družini na Rakitni, občini Brezovica, Uradu za Slovence v svetu, Izseljenski matici in še mnogim drugim. Obenem pa želimo vsem uspešno in zdravo v Novem letu ter, da bi naše sodelovanje preraslo še kakšne druge ne samo meje naše občine. Andrej Kunej umetniški vodja in predsednik društva NOVA TELEFONSKA CENTRALA NA BREZOVICI je vsem telefonskim naročnikom olajšala stik s svetom. Povečana kapaciteta pa tudi omogoča priklop vseh prosilcev s celotnega področja Brezovice, Laz, Dragomerja, Loga, Lukovice, Podplešivice, Bluš in Bevk. Problem pa ostaja premajhno in zastarelo kabeljsko omrežje od centrale do posameznih naselij in hiš. Prav zaradi tega Telekom pospešeno pripravlja vse potrebno za zamenjavo in razširitev kabeljskega sistema. Pri tem pa si prizadevamo, da bi projekti zajeli tudi sistem kabeljske televizije. Seveda je tudi skupna izvedba cenovno najugodnejša, saj predstavlja enkratno prekopavanje zemljišč. Izvajalec telefonskega omrežja je Telekom, za kabeljski sistem pa sta trenutno dva ponudnika. Tisti, kije veliko denarja že pobral -SA TEL ING in seje preimenoval v S.T.I. Telekom in SIS TEL, kije svojo mrežo že vzpostavil na področju Viča. Prvi je dolžnik, drugi pa obljublja, da bo potrebno plačati šele takrat, ko bo signal po kablu prišel v hišo. Pred dokončno odločitvijo se bomo s tem v zvezi sestali v petek 23. januarja s predstavniki KS in izvajalci. O sklepih srečanja pa v prihodnji številki. Upoštevali pa bomo tudi vaše pisne pobude, zato jih nam čimprej pošljite. Drago Stanovnik IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI Bus veselja tudi med rakiško mladino Bila je tretja adventna nedelja, 14. decembra 1997. Ob 13. uri je bila na parkirišču zbrana precej velika skupina rakiških otrok, mladine in odraslih. Vsi so imeli isti cilj - pričakati dolgo pričakovani Bus veselja. To je avtobus skupine Skala (Skupnosti za preventivno vzgojo mladih) z Rakovnika pri Ljubljani. Odzvali so se povabilu mladinske veroučne skupine iz Rakitne, ki je tudi organizirala samo dejavnost. Okoli 14. ure je že nestrpna mladina iz dobro obveščenih virov izvedela, da se avtobus z največjo možno hitrostjo in občutkom krivde zaradi zamude približuje razigranf množici na rakiškem parkirišču pred cerkvijo. Tudi rakiški animator-ji smo ga že nestrpno pričakovali, saj nam je že zmanjkalo zamisli za razvedrilne in razgibalne igre. Ko je cerkvena ura odbila polno uro, je mladina začela huronsko kričati, ker se ji je približeval avtobus, pobarvan s sivo in rdečo barvo in z narisanim obrazom. Koje pripeljal na parkirišče in je osebje avtobusa izstopilo, je nadebudna mladina poskakala vanj in se lotila nekaterih družabnih iger. Medtem se je nekaj mladih zunaj razgibavalo in igralo z Zolijem, kije duša avtobusa. Po približno polurnem skakanju in veselju smo rakiški prostovoljci mladino le zbobnali pred župnišče, kjer so se razdelili v štiri delavnice v prostorih župnišča. V prvi delavnici je pod vodstvom Alenke in Petre potekalo izdelovanje 'spomina', božičnih okraskov in okraševanje dišečih pomaranč. Kako je dišalo! V drugi delavnici je izkušena cvet-ličarka Nataša pomagala otrokom pri izdelovanju venčkov iz smrečja in vrbovih šib. Tako ima danes skoraj vsaka hiša v vasi adventni venček nad vrati. Martina, Martin in Blaž so v tretji delavnici pomagali pri izdelovanju jaslic iz kartonastih tulcev in blaga, ki bi si zaslužile čast prisotnosti na kakšni razstavi. Zadnja delavnica pod vodstvom Marte in Tomaža je izdelovala voščilnice iz papirja, risali so, rezali in lepili. Po poldrugi uri izdelovanja različnih predmetov so se radovedneži zbrali na travniku pred župniš-čem, od koder so opazovali spust rakiških padalcev Simona, Primoža in Klemena. Na tem mestu naj pohvalim njihovo požrtvovalnost, saj so se kljub vremenu, neugodnemu za letenje, potrudili in nam prikazali nekaj akrobacij v zraku. Dan se je že nagibal proti večeru in mraz je vedno bolj silil tudi v topla otroška srca. Zato so se rakiške gospodinje potrudile in napekle veliko peciva, ki se je čudovito prileglo ob toplem čaju iz župnikove kuhinje. Tako smo vsaj deloma ogreli premrle ročice. Mladina se je zopet podala v avtobus, se še malo igrala, nato pa je prišel čas za odhod. S svečkami v rokah smo se zbrali okrog avtobusa, kjer smo se Bogu zahvalili za prijetno preživeto nedeljo. Mladina je odšla domov, animatorji in prostovoljci pa smo odšli v župnišče, kjer smo pospravili za seboj. Preživeli smo res čudovito nedeljsko popoldne in upamo, da se bo Bus veselja še kdaj odzval povabilu rakiške mladinske veroučne skupine. Rada bi se zahvalila vsem, ki ste pomagali pri pripravi, gospodinjam za pecivo, gospodu župniku za gostoljubje, vsem, ki *, so se odzvali vabilu in članom Skale za obisk. Breda Kovačič NOVOSTI V OBČINSKI UPRAVI Dobro sodelovanje med krajevno skupnostjo in občino Brezovica (pri odboru za komunalo in prostor, upravi in drugje) ter pristojnimi službami mestne občine Ljubljana je botrovalo odprtju novega delovnega področja urbanizma, okolja in prostora na Občini Brezovica, kot zametek vsega tistega, kar se menda obeta z novo zakonodajo. Življenje torej prinaša vedno nove priložnosti. Mnogim mojim občanom so kot izzivi in priložnosti za razživljanje občine. In tako, kot se je uredilo področje komunale, se sedaj, med mnogimi, ureja tudi področje prostora, seveda v tesnem sodelovanju s pristojnim ministrstvom, drugimi službami in zgoraj naštetimi ustanovami ter vsemi občani. Svetovanje pa bo steklo v delovnem času po zimskih počitnicah. JASLICE NA MOSTIŠČU Na sliki so jaslice z Ljubljanskega barja izpred štiri tisoč let, ko so se po tedanjem jezeru še vozili drevaki z mostiščarji in so v njem plavali bobri. Morda bo pričujoča slika spodbudila še koga, da tudi na ta način ustvarimo čim večji in daljši odmev praznikov. ZUPANOVA ZAHVALA Zahvalo namenjam vsem prirediteljem srečanj, kulturnih in športnih prireditev in vsem sodelavcem, z željo, da bi med seboj dobro sodelovali skozi celo leto in si delo tako razdelili, da bomo s čim manjšimi napori dosegli čim večje učinke pri ljudeh, katerim je vse naše delo namenjeno. POMAGAJMO ONEMOGLIM LJUDEM Med nami živijo tudi ljudje, ki ne potrebujejo pomoči samo v novembru in pred novim letom, pač pa vsak dan. Da se tega dobro zavedamo, dokazuje tudi dejstvo, da imamo preko občinske uprave urejeno pomoč preko javnih del. Člani sveta krajevne skupnosti Brezovica pa so me poprosili, da posredujem obvestilo vsem tistim, katerim bi bila ugodnejša dostava hrane iz vrtca ali šole. Vabim Vas torej, da morebitne tovrstne potrebe čimprej sporočite na Občino Brezovica. KOLESARJENJE PO BARJU Prva tekma Komarjev kros (KOlesarski MARaton) bo predvidoma potekala skozi štiri občine (Brezovico, mestno občino Ljubljana, Ig in Borovnico) in okoli Krima 24. maja. Začetek in konec bosta v Podpeči, kjer bodo letos (ob godu svete Ane) tudi slavili okrogel gasilski jubilej. Od 8. do 9. avgusta pa bo potekala tradicionalna kolesarska tekma v Vnanjih Goricah. Kolesarjenje po barju pa postaja zanimivo tudi kot fizioterapija za bolnike srca in ožilja. Tudi zaradi vsega napisanega vabim vse k povečanemu varovanju Barja in pospravljanju smeti v zabojnike! Drago Stanovnik Zanimiva predavanja v društvu Sosede Že v prejšnji številki smo na kratko predstavili novoustanovljeno društvo podeželskih deklet in žena Sosede iz Vnanjih Goric. Prostovoljke so krepko prijele za delo in pripravile več srečanj, na katere so povabile zanimive goste. Eno izmed predavanj je govorilo o zdravi prehrani, z njenim pomenom je obiskovalce seznanila profesorica Helena Zmrzlikar. Decembra pa je pri Sosedah gostoval priznani cvetličar Slavko Zgo-nec iz Velikih Lašč in prisotnim razkrival skrivnosti gojenja okrasnih rastlin. V januarju nadaljujejo s svojimi mesečnimi srečanji in vas vse toplo vabijo, da se jim pridružite v gasilskem domu Vnanje Gorice. Temi prihodnjih dveh srečanj bosta vzgoja v sodobnem času in rodbinske vezi. Meta Kastelic Slovenska ljudska stranka, podružnica Brezovica IZJAVA Ob dogodkih v osnovni šoli Preserje in v zvezi z vodstvom Našega časopisa smo v podružnici Brezovica odločno proti spolitiziranim neargumentiranim napadom na tiste ljudi, ki s svojim znanjem in prizadevanjem dobro delajo v skupno korist. Kritika brez argumentov in odstavljanje brez boljšega kandidata vnaša v skupnost nemir in dodatne stroške. V vodstvu podružnice smo prepričani, da bodo odgovorni našli dovolj modrosti in zadeve čimprej tako razrešili, da bo to trajno koristno za vse. Vodstvo podružnice Slovenske ljudske stranke Jaslice v naši občini Kot drugod v Sloveniji in po svetu, so tudi v naši občini jaslice pomemben del božičnih praznikov, ki nam živo kaže rojstvo Jezusa. Prve jaslice na svetu so postavili v srednji Italiji, pri nas pa v Ljubljani v cerkvi svetega Jakoba leta 1644. Nekoliko kasneje so jaslice postale-nepogrešljive po župnijah vse Slovenije. Prav vsake jaslice, naj bodo doma ali v cerkvi, so plod dela ustvarjalnih rok. Tudi zaradi svoje velikosti pa so jaslice v cerkvah posebej zanimive tako otrokom kot odraslim. Predstavljam vam jaslice iz cerkva od Brezovice do Rakitne. Večinoma so sestavljene iz korenin, mahu, smrečja in drugih gradiv, ki v času postavljanja pridejo izdelovalcem v roke. Potem pa so tu še figure iz lesa ali gline, skrbno postavljene vsaka na svoje mesto. Sleherne jaslice so nekaj posebnega, vi pa se odločite, katere so vam najbolj pri srcu! Jernej Zdešar Jaslice iz Notranjih Goric, ki so jih postavili mladinci. Preserske jaslice. Tudi te že vrsto let postavljajo mladinci in pravijo, da jih to opravilo vsako leto lepo poveže. Rakiške jaslice. Postavlja jih rakiški župnik Peter Šetina. Ker so sestavljene iz samih korenin, so še prav posebej vredne ogleda. VABILO Vabimo vas na potopisno predavanje o Veliki Britaniji in Bruslju, ki bo v soboto, 31. januarja 1998 ob 18. uri v kulturnici. O svojem popotovanju bo pripovedoval. Gorazd Kovačič. Vljudno vabljeni! Vseh nastopajočih je bilo preko sto. Utrinki z božičnega in novoletnega koncerta Novoletni prazniki so minili. Za nekatere v prazničnem vzdušju, drugi so se športno udejstvo-vali, nekateri pa so tudi delovno pričakali vstop v novo leto. Brezovica je na prehodu starega v novo leto doživela dva zanimiva koncerta; kratko poročilo o dogajanju na teh koncertih si preberite v sledečem zapisu. Božični koncert Priredilo ga je medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem skupaj z ženskim pevskim zborom Brezovica. V nabito polni cerkvi svetega Antona Puščavnika na Brezovici je vse obiskovalce prevevalo pravo božično vzdušje, saj je bil koncert dan za božičem, 26. decembra. Najprej je zapel mešani cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik pod vodstvom Vita Primužiča. Vseskozi jih je spremljal godalni orkester, ki je čudovito poudaril glasove tržiškega zbora. Po treh pesmih so se nastopajoči zamenjali in na vrsto so prišle dekleta in žene iz ženskega pevskega zbora Brezovica. Domačinke so skupaj dobri dve leti, vodi pa jih prizadevna glasbena pedagoginja Sonja So-jer. Na božični koncert so se izčrpno pripravljale tri mesece, saj so morale vse pesmi osvojiti na novo. V repertoarju so imele nepozabne božične melodije, nekaj latinskih napevov, skupaj s tržičani pa so zapele Havdno-vo mašo in za zaključek še Sveto noč. Godalni orkester, ki jih je spremljal, je bil sestavljen iz glasbenikov simfoničnega orkestra radiotelevizije Slovenija, glasbenega ateljeja Tartini in simfonikov Filharmonije. Obiskovalci so toplo sprejeli pripravljeni program in ga bogato nagradili z aplavzom. Daje koncert lahko uspel, gre zahvala občini Brezovica, prevozništvu Benotours iz Podpeči in župnijskemu uradu Brezovica, posebna zahvala pa velja zakoncema Bitner iz Vnanjih Goric. Novoletni koncert Na Vrhniki je tradicija novoletnih koncertov dolga že deset let. Prvi novoletni koncert je bil vokalni, z večinoma ljudskimi pesmimi, že naslednje leto pa se jim je pridružil godalni orkester. Leto za letom se je delež orkestra povečeval in zdaj se lahko pohvalijo že z bogato zakladnico osvojenih skladb. Na Brezovici so gostovali prvič. Poleg komornega orkestra so na- stopili tudi mešani pevski zbor Mavrica, moški pevski zbor Štinglc in ženski pevski zbor Concinite. Ta večer so nas povezovali glasba in praznična pesem ter dobre želje ob začetku novega leta. Novoletni koncert je pripravilo medobčinsko središče za kulturo Barje z zaledjem. Žal pa sem opazila, da ljudje še niso navajeni takih koncertov in da bo trajalo še nekaj let, preden se bodo navadili nanje in zasedli vse sedeže v dvorani. Obiskovalci so bili prvi del koncerta orkester zaigral Radetski marš, navdušeno sodelovali s ploskanjem. - Pri pripravi koncerta so sodelovali pokrovitelji, brez katerih prireditve ne bi bilo tako lahko pripraviti. Vsem se najlepše zahvaljujem. Pokrovitelji: mesarija Lajči (Notranje Gorice), občina Brezovica, osnovna šola Brezovica, servis Istenič (Vnanje Gorice), območni odbor Slovenske ljudske stranke Brezovica, cvetličarna Ixia (Log), Mobitel d.d. (Ljubljana), Prigo d.o.o. (Brezovica), Span d.o.o. (Brezovica), Ja-Ko d.o.o. (Ljubljana) in tiskarna Skubic (Ljubljana). Tudi brez pomoči Joži Perne, hišnika in delavcev šole bi bile priprave gotovo otežene, zato hvala vam in vsem ostalim, ki ste prispevali k bogatemu kulturnemu dogodku. Meta Kastelic Vsemplakatomanom Bliža se pomemben koncert, predavanje ali zabava, skratka dogodek, ki ga je potrebno na primeren način predstaviti javnosti. Vsak prireditelj najprej stavi na plakate. Vanje vloži svojo oblikovalsko nadarjenost, kupi papir, plakate razmnoži in jih potem več ur prizadevno lepi na primerne površine. Potem čaka. Skrbi ga, ali bodo plakati opaženi, ali jih bodo mimoidoči vsaj prebrali ali pa se bodo celo odločili in prišli na dogodek. Čez nekaj dni pa zaskrbljeno ugotovi, da so njegovi plakati strgani in zmečkani končali na tleh. Ne preostane mu drugega kot upanje, da je vsaj nekaj osamljenih primerkov ostalo nedotaknjenih. Tebe, ki svojo dragoceno energijo morebiti tako nekoristno izrabljaš, vabim, da se mi pridružiš pri naslednjem plakatiranju, in ugotovil boš, da je v en košček papirja, ki ga ti brez vesti strgaš, vloženega veliko dela, denarja in skrbi. Daj, pomisli naslednjič, ko te zasrbi roka! Mogoče boš tudi ti kdaj preko plakatov vabil ljudi, naj se odzovejo. Boš trgal tudi te? Meta Kastelic Na koncertu sta glasove združila ženski pevski zbor Brezovica in cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča, pomagali pa so jim poklicni glasbeniki. MCK Barje z zaledjem in TIU Rakitna vabita k sodelovanju občane občine Brezovica pri PRVEM PREDSTAVITVENEM PROSPEKTU. Vse, ki imate zanimive podatke o krajevni zgodovini, objektih, običajih in zanimivostih, na rošamo, da nam jih posredujete! Meta Kastelic: 041 638 438 Marjeta Susman-Janža: 0609 331 194 rahlo zadržani, saj so se šele vživljali v okolje, čudovito scensko postavitev in mogočno jelko, okrašeno s tisočimi lučkami. V drugem delu koncerta pa so, še posebej pri dodatku, koje Takšne in drugačne modrosti PREPOVEDANO LAGANJE 1 1/ i Takole je nekdo priredil znak na brezoviški cesti ob stari progi in iz napisa »Prepovedano odlaganje (smeti)« je nastalo »Prepovedano laganje«. Vzpodbujanje k resnicoljubnosti je resda hvalevredno dejanje, vendar je možno tudi na kak drug način, brez uničevanja prometnih znakov. Klarinetist Tadej Kenig iz Borovnice je bil solist večera. Kulturno društvo Rakitna MAŠKARE Na pustno nedeljo, 22. februarja 1998 ob 16. uri vas vabimo na pustno rajanje, ki bo potekalo v šoli v Rakitni. Vabljeni! Kulturno društvo Rakitna MMK V Vnanjih Goricah pri avtobusni postaji pa nas tamkajšnja klopica že dalj časa uči modrosti. Ker je skoraj povsem izruvana iz zemlje, je sicer višja, vendar nestabilna. Kdor torej visoko sedi, nizko pade! Besedilo in fotografije: Miha Černetič \ trgovin keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4. 61360 VRHNIKA tel. (061) 755 375. fex. (061) 755 380 Bencinski servis in vulkanizerstvo Jezero 103 Odprto imamo vsak delavnik od 6. do 20. ure, ob sobotah od 6.30 do 15. ure. Se priporočamo za obisk. Studio a Ftfro A R K E L J 15 Konica TEL:{06l) 756-044 TEL: (061) 751-41B -PET. 9-12,14-18 N.-PET 9-12,1518, SOB. 9-12 agfacolob Vsaki stranki, ki bo v mesecu februarju prinesla film v izdelavo fotografij, bomo brezplačno podelili album za fotografije — ustrezne velikosti. SE PRIPOROČA FOTO MARKELJ ASFALTIRANJE Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, parkirišč in dovoznih poti. Strojni izkopi, kiper prevozi in gradbena mehanizacija. STAMPEDO, d.o.o. Pahorjeva 10,1231 Ljubljana - Črnuče tel. in fax: 061 /374-307, 061/559-641, GSM 041-614-301 ZIDARSTVO PETROVČIČ Podlipa 95 Vrhnika Redno ali honorarno zaposlim POMOŽNEGA GRADBENEGA DELAVCA. Informacije po telefonu: 753-895, zjutraj med 6. in 7. uro ter zvečer po 19. uri. MALI OGLASI Instrukcije iz kemije: absolvent kemijske tehnologije zelo uspešno instruira kemijo za osnovne in srednje šole; informacije po telefonu 061 /753-152. V najem oddam zgradbo na Robovi cesti - Vrhnika, primerna za proizvodnjo ali poslovni prostor. Informacije na telefon: 061/752-818 Ugodno prodam omaro za dnevno sobo, v dveh obrokih. Telefon: 752-057, v dopoldanskem in popoldanskem času. Vrhnika. Kupim rabljen enofazni cirku-lar za drva in prodam fička 750 E za rezervne dele. Tel. 753-829 Mamica sprejme v varstvo na svojem domu (Dragomer - Lukovica) otroke, stare od 1 do 4 let. Sabina, tel. 653-031. APARTMANI »TABAR« ■■■■■■■;. BARBAT - RAB V" v : 'V HRVAŠKA "\r: '-'Vtffi ' §■111 WySm Mfjj Srečno in uspešno 1998 leto želi svojim gostom DRUŽINA TABAR 00385/51-211-683 TRGOAVTO Z METALOTRGOM VRHNIKA Ob avtobusni postaji na Vrhniki, Cankarjev trg 6 rezervni deli za tovorna vozila: • TAM, IVECO, ZASTAVA in ostala • Po naročilu pa lahko tudi za osebna vozila Škoda, Wolkswagen, Zastava NOVO stroji za hladno pranje in pranje na paro iz Italije — LAVOR VVASH: • Partner 120 26.099,00 — 120 bar • LVV 3000 35.691,00 — 130 bar • Volner 90 117.178,10 90° C 130 bar • Kalda LKx30 169.149,00 0-140°C 120 bar • Kalda LXx40 180.000,00 0-140°C 150 bar • Tekna 2015 297.107,00 0-140° C 200 bar (avtomatik, proti vodnemu kamnu, avtostop) Cene so brez prometnega davka Pogoji: na 6 obrokov — čeki Delovni čas: od 7. do 19. ure sobota: od 7. do 12. ure telefon: 756-210, 756-211 fax: 756-210 COMING, d.o.o. COMING Družba za trgovino, Tržaška c. 28, Vrhnika objavlja prosti delovni mesti: 1. VODJA PROJEKTA RAČUNALNIŠKEGA PROGRAMA Naloga obsega: — organizacija in vodenje prodaje računalnikov — koordinacija uvajanja novega informacijskega sistema 2. KOMERCIALISTA za delo na terenu Pogoji: pod 1. — zaželjena VI. stopnja izobrazbe ustrezne smeri — delovne izkušnje s področja informatike — vozniško dovoljenje B kategorije; pod 2. — V. stopnja izobrazbe komercialne ali elektro smeri —■ vozniško dovoljenje B kategorije — ustrezne delovne izkušnje s področja komerciale — poznavanje blagovne znamke (TV, VIDEO, HI-FI); Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poskusnim delom. Rok za prijavo je 7 dni po objavi. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: COMING, d.o.o., Tržaška cesta 28,1360 Vrhnika. nuni VRHNIKA Opekarska 18 1360 Vrhnika tel.: 061/751-376 753-618 polaganje vseh vrst keramike trgovina, storitve, proiozvodnja, zastopanje za zaupanje se zahvaljujemo vsem našim kupcem in poslovnim partnerjem. Tržaška 3, Vrhnika, tel: 061/752-714 Odprto: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure OBVESTILO Notarka Albina Krašovec obveščam občane, da bom v času od 16.2. 1998 do vključno 22. 2. 1998 na rednem letnem dopustu. V času moje odsotnosti me bo v moji pisarni na Vrhniki, Tržaška cesta 12 nadomeščala gospa Draga Intihar, notarka iz Cerknice, in sicer vsak dan od 12.30 do 13.30 in v petek od 12.30 do 13.00. V primeru, da nujno potrebujete notarsko storitev izven navedenih ur, vam le-te lahko nudijo naslednji, Vam najbližji notarji: Draga Intihar, Cerknica, Cesta 4. maja 16, Darko Jerše, Postojna, Prešernova 1, Andrej Rozman, Idrija, Vojkova 8, oziroma notarji v Ljubljani. Hvala za razumevanje! TRAKTORISTI POZOR! Zima je pravi čas, da vam odpravimo težave, ki ste jih imeli z elekriko na vašem traktorju. PRIDEMO NA DOM!!! Avto center, d.d., Jelovškova 6, Vrhnika Tel.: 061 /755-730, fax: 061 /756-150 KLJUČAVNIČARSTVO K0G0VŠEK, s. p. Horjulska 56 1356 DOBROVA tel.: 061/641-149 objavlja prosto delovno mesto KLJUČAVNIČARJA — IV. stopnja izobrazbe — znanje varilstva — poskusno delo 1 mesec — delovne izkušnje URADNI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL DAEWOO oranog d.o.o. DAEWOO MOTOR AKCIJA V MESECU JANUARJU IN FEBRUARJU: TICO: 9.990 DEM NEXIA: že od 13.990 DEM LANOS: že od 16.990 DEM NUBIRA: že od 23.490 DEM ESPERO: že od 19.990 DEM SUPER UGODNO — OMEJENO ŠTEVILO VOZIL: — NEXIA 3 VR GTX A/C, ABG 15.990 DEM — NEXIA 5 VR GTX A/C, ABG 16.990 DEM Poleg tega vam nudimo še veliko izbiro avtogum, po ugodnih plačilnih pogojih. ARMIČ, d.o.o., Log pri Brezovici tel./fax 061/653-746 GRADBENIŠTVO DAMOS, d.o.o. Damjan SMRTNIK Velika Ligojna 20 VRHNIKA tel./fax: 753-020, 0609/637-734 NUDIMO: ADAPTACIJE STANOVANJSKIH OBJEKTOV UREJANJE OKOLICE OBJEKTOV: — tlakovanje dvorišč z materiali po želji stanke, — postavitev robnikov, itd. POSTAVITEV OPORNIH ZIDOV IZDELAVA KANALIZACIJE VODOVODA TEMELJEV, itd. UTRJEVANJA TERENA RAZNI IZKOPI PREVOZI ODSTRANJEVANJE SNEGA (strojno in ročno, ter odvoz) JHi d.o.o. Z DOBRIM IMENOM Telefon: 125-42-04 Tržaška 2 - Ljubljana Uradne ure vsak dan od 10. do 16. ure, ponedeljek in sreda od 10. do 18. ure IZKORISTITE NAŠO UGODNO PONUDBO NUDIMO PLAČILO NA ŠTIRI OBROKE !!! — brezplačen tečaj CPP organiziramo 2 x mesečno ob 16.30 uri na Tržaški 2 — v januarju in februarju bo tečaj CPP 26.1.98 in 9. 2. 98 — organiziramo tudi tečaj prve pomoči z izpitom — dijaki in študentje imajo poseben popust pri praktični vožnji — nudimo izposojo literature GOZD LJUBLJANA LASTNIKE GOZDOV OBVEŠČAMO DA PO KONKURENČNIH CENAH ODKUPUJEMO les na kamionskih cestah in na panju Zagotavljamo plačilo lesa v naslednjih rokih: hlodovina iglavcev in listavcev: 30 dni celulozni les iglavcev in drva: 60 dni Po dogovoru plačamo hlodovino tudi v roku enega tedna. Točnost in kvaliteta odpreme zagotovljena. Informacije: GOZD, d.o.o., LJUBLJANA Tržaška c. 2, tel. 12-53-130, telefax 210-729 Kontaktna oseba: vodja odkupa Peter Martinšek ing. gozd. Pavšičeva 31, Logatec Mobitel: 0609/632-263 Lokalni odkupovalec: Kranjc Rudi, Rakitna 103, Preserje Telefon: 650-042 • Mobitel: 0609/653-434 A VTOMATERLA iajL Ljubljanska 29 1353 Borovnica ® 061/746-264 Odprto: od 9.00 do 12.00 od 15.00 do 19.00 sobota od 8.00 - 12.00 T0TRA0E d.o.o Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346 VSA VOZILA NA ZALOGI UGODNA POSOJILA MENJAMO STARO ZA NOVO PRIČAKUJEMO VAS!! RENAULT NOVE, NIŽJE CENE ZA VOZILA RENAULT! Kredit že od T + 0% dalje ter po neverjetno ugodnih cenah Tvvingo: 1.372.000,00 sit Clio: 1351.000,00 sit Megane Scenic: 2.504.000,00 sit Šafrane: 4.353.000,00 sit Kangoo: 1.616.000,00 sit Megane: 2.027.000,00 sit Laguna Dedecace: 2.964.000,00 sit Espace: 3.799.000,00 sit IZKORISTITE PONUJEMO PRILOŽNOST ŠE DANES! SERVIS (zmagovalec*v natečaju za najboljši servis Renault v Sloveniji za leto 1997) Nadomestno vozilo, originalni rezervni deli, dodatna oprema,.... RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO, za gotovino, kredit, staro za staro,... PREPISI AVTOELEKTRIKA (avtoakustika, avtoalarm, mobilni telefoni,... za vse vrste osebnih in dostavnih vozil Novi Renault Kangoo že v prodaji! Cena: od 1.616.000,00 sit naprej AVTO CENTER, d.d, VRHNIKA, Jelovškova 6 Tel.: 061 /755-720-prodaja, 061 /755-730-servis, telefax 061 /756-150 ^Se^arna °Prfinifia razpisuje prosto delovno mesto KADROVNIK * za nedoločen čas, s polnim delovnim časom * 3 mesečna poskusna doba * enoizmensko delo Od kandidatke pričakujemo: — izobrazba: VI. stopnja upravne smeri ali V. stopnja družboslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj — 5 let delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu — poznavanje zakonov in predpisov s področja delovnih razmerij — obvladovanje dela na računalniku v okolju Windows 95 (Word, Excel) — sposobnost za samostojno in kakovostno opravljanje strokovnega dela ter — ustrezne značajske lastnosti Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom vašega dosedanjega dela pošljite po objavi v 10 dneh na naslov: PEKARNA VRHNIKA, d.d. Kadrovska služba Idrijska c. 21,1360 Vrhnika O izidu izbire bomo kandidatke pisno obvestili takoj po sprejemu sklepa. VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURSIČ VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 * Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT * Na zalogi letni in zimski avtoplašči raznih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT ► Montaža pri nas kupljenih novih avtoplaščev za osebna vozila je brezplačna * Možnost plačila na (3) tri čeke 1 Pri nakupu novih avtoplaščev nudimo 5% gotovinski popust DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036, fax: (061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE — OD 1000 — 4800 I — PLOČEVINA — 3 mm NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I 2°BITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU S Pu O i S o > IT) T3 m O CD ac AVTOŠOLA prireja brezplačni tečaj CPP za kategorije: A, B, C in E, vsak torek ob 17 uri možna takojšnja vožnja na"sodobnih vozilih izbirate lahko med inštruktoricami in inštruktorj popust za dijake in študente, ura vožnje 1.850,00 SIT l Informacije in prijave vsak dan od 8.-17. ure Vilharjeva 27, Ljubljana (za železniško postajo) tel.: 061-13 77 117 ali Gumnišče 27, Škofljica (popoldan) tel.: 061-667 212 VULKANIZERSTVO IVAN MOL.K s.p>. RAMOVŠEVA 2,BOROVNICA tel.£61/747-102 -velika izbira letnih in zimskih avtoplaščev za osebna vozila (SAVA, FULDA, KORMORAN in ostalih proizvajalcev) -velika izbira nalitih gum BANDAG - možnost plačila na 3 čeke -5% popust na gotovinsko plačilo -brezplačna menjava pri nas kupljenih gum DELOVNI ČAS: Ponedeljek - Petek: 8.00 12.00 ,14.00 - 19.00 Sobota. 8 00 12.00 Prepričajte se o pestri ponudbi in dobrih storitvah! d.o.o. eksport import, d.o.o. • Cesta na postajo 64 • 1351 Brezovica, tel. & fax: 061 /853-469 • mobitel: 0609/646-989 • SLOVENIJA OKVIRJANJE SLIK, GOBELINOV, FOTOGRAFIJ... v preko 50 italijanskih vrst okvirjev in paspartujev Možna izdelava v 24 urah Delovni čas od 8. do 18. ure BREZOVICA C. na postajo 64 tel. 653-469 Avto-iZZiv d.o.o. Čuža 15 1360 VRHNIKA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si PRI NAS VAM NUDIMO: • menjavo vozil: — staro za novo — staro za staro • komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil • odkup vozil, letnik nad 1990 • možen nakup na posojilo in leasing • prenos lastništva (prepis vozil) ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA s tradicijo in dobrim uspehom VSAK MESEC TEČAJI CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENTJE POPUST! Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. TURISTIČNA AGENCIJA ZIMA '97/98 IZLETI IN POČITNICE PRODAJA ARANŽMAJEV VSEH PRIZNANIH TURISTIČNIH AGENCIJ OD 5. 1. 98 SREJEMAMO PRIJAVE ZA POLETNE POČITNICE 1998 MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE LETALSKE KARTE ZAVAROVANJE CORIS URADNE URE: pon.-pet. od 9. do 18. ure, sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: C0M-TAR. d.o.o.. PTC LOKA. Robova 6, VRHNIKA, tel.:/lax: 061/755-828, 755-023 POSLOVALNICA LOGATEC, Cankarjeva 8, tel. 741-642 OPTIK BRANKAJELOVČAN STARA CESTA 5 1360 VRHNIKA Tel.: 061/756-105 Izdelava vseh vrst očal na recept in brez njega. Kontrola vida. Delovni čas: od 9. do 12. ure in 13. do 16. ure, sreda od 9. do 12. ure in 15. do 18. ure, sobota zaprto. Kulturno-prlreditveni center In okrepčevalnica TERMO tel./fax.:(061) 746 - 209, mobitel:0609 644 - 173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica PVC OKNA EN VRATA vseh ojBJEJuc nv vsEjrjcojnrjr NOVOGRADNJA IN * UHOMONT. OBNOVA TJESSNJEJVJE IJESJCIVfH OKEAT EN * SIIJKONSKJMI CEVNIMI f30% PRIHRANEK JSCNJKROEjrjO DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo četrt* ^eMCtacčja ificciatijtav ;a ćmttten NAGROBNIKI KAMNITI PULTI STOJALA ?A PRŠUT Vaze, pepelniki, okenske police izdelava in obnova, iz granita, marmorja... na voljo široka paleta barv za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. Polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi kot poslovno darilo - spomin iz Slovenije in drugi izdelki iz kamna. DOLNIČAR & CO. kamnoseštvo d.o.o. • Sinja gorica 34 * 1360 Vrhnika • tel.: 061 /752 950 • fax: 061 /752 950 ŠEST »SPALK« JE ENAKO PET SKODELIC S kombijem po Britaniji Bilo je vedro jesensko popoldne, eno redkih v zadnjem mesecu. Peebles na jugu Škotske je v prijetnem poznooktobrskem soncu prekipeval od življenja. Vseeno pa se trava v mestnem parku, ki smo si ga izbrali za poležavanje, še ni do konca posušila. Nismo se zmenili za vrvež okoli nas. Dolgo je bilo od tedaj, ko smo si nazadnje lahko privoščili počitek na toplem soncu, zato so ti blaženi trenutki minevali v samo s šumenji krošenj moteni prijetni tišini. «Hello, Trn David,« meje iz rajske zasanjanosti predramil mlad moški glas. Odprl sem oči in zagledal nasmejani obraz mladca, ki je s ponujajočo desnico stal nad menoj in gledal v moj zmedeni obraz. Toda prvi trenutek zadržanosti je kot že mnogokrat poprej na tem popotovanju hitro minil. David je bil eden izmed mnogih mladih Škotov, ki so bili željni pogovora s tujci in, verjemite, nam se je na daleč videlo prav to - da smo tujci. Po klasičnih uvodnih vprašanjih seje pogovor lepo razvil. Dotaknili smo se različnih tem, si izmenjavali mnenja in stališča, ob koncu pa smo se osredotočili na takrat zelo aktualno vprašanje škotske samostojnosti. Zadnje dni septembra, prav v času naših zadnjih priprav na potovanje, si je namreč škotsko ljudstvo na referendumu izglasovalo pravico do lastnega parlamenta in s tem tudi pravico do delne neodvisnosti od Britanskega kraljestva. Našsogovor-nik je bil z odločitvijo Škotov za samostojnost izredno zadovoljen. »Škotska bo od zdaj naprej spet del svetovne geografije,« je poudarjal. Z zanimanjem smo poslušali njegove morda preveč nacionalistično obarvane besede in si skušali, kot že tedne poprej, ustvariti čim bolj objektivno sliko o tem ponosnem narodu. Spomin me je ponesel nazaj. Nazaj v domačo dnevno sobo in pred očmi sem zagledal tisto, vsem nam znano pravokotno medijsko škatlo. Iz nje so me zadnje dni septembra vsi obveščali prav o Škotski. Ne o Veliki Britaniji ali njeni kraljici ali nesrečni princesi Diani. Ne, novinarji iz vsega sveta so poročali le o delu britanske kraljevine, o Škotski. O prav tisti Škotski, ki sem jo tako živo sanjal zadnjih nekaj tednov, čeprav še nikoli nisem videl njenih zelenih ravnic, pašnikov polnih ovac in ozkih pozabljenih cest. Odšteval sem še zadnje ure do odhoda. Po podstrešju, v spalnici in v »prenapolnjeni« glavi sem iskal tiste skrite, pozabljene reči, na katere se vedno spomnimo prepozno, ko smo že daleč od doma. Nisem jih našel. Vedno, ko skozi Karavanke zapuščam Slovenijo, mislim na vrnitev. Ne na deželo, ki me vabi, temveč na deželo, ki jo zapuščam. Čeprav menim, da smo ljudje predvsem prebivalci Sveta, pa občutek, ki te prevzame ob vrnitvi domov, z lahkoto prenese težo besede domovina. Čeprav se ponavadi že ob odhodu veselim vrnitve, je sla po novih deželah, novih ljudeh in doživetjih močnejša. NESKONČNE PREKINJENE ČRTE Mnogi izmed vas ste že okusili enoličje avstrijskih, nemških in drugih avtocest, na katerih zelo počasi pod kolesi naših pločevinastih vozičkov štejemo kilometre, ki nas ločijo od cilja. Ta bela sivina asfalta nam, članom Mladinskega centra Vrhnika, ni prišla do živega. Naš kombi so polnile vesele, glasne besede, polne pričakovanj in žejne presenečenj, ki jih lahko privabi le misel na nekaj neznanega, neodkritega, tujega. Dežele, skozi katere smo potovali, smo doživljali le kot časovno oviro, ki se manjša z vsako našo mislijo na zeleni otok. Kako naj človek opiše tisto pot, ki nima globlje vsebine in ne predstavlja drugega kot le časovno in prostorsko ločnico med domom in končno namembnostjo potovanja? Morda prav z neskončnimi POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam T pevci, glasba venci, cvetje, sveče urejanje grobov urejanje dokumentacije prevozi v pogrebnem' spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061/751-437, mobitel 0609 637 617 NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Simon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567* Pokličite nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: TČR, Delo, Ljubljana. »Gneča na cesti« prekinjenimi črtami. Vsaka svetla črta je bila misel na pričakovani otok, temni presledki pa so nas podzavestno treznih skozi navidez neskončno sivino cestne preproge. Vso pot pa nas je na realna tla postavljal tudi avtoradio, kije z neusmiljenimi vremenskimi napovedmi razblinjal naše upe o suhem in toplem oktobru, ki smo ga na tihem pričakovali. Vsak izmed nas je sicer vedel, da bo oktober na severu vse prej kot suh, da toplote niti ne omenjam, toda pritajeno, nekje v zadnjem kotičku najskrivnejših misli smo vseeno... Naše razposajeno govoričenje s kilometri ni jenjalo. Ponavljajoč ritem kolesje izvabljal nova in nova ugibanja, večkrat premleta vprašanja so zaman čakala na odgovore. Ti so bili tedaj še varno skriti nekje za Rokavskim prelivom, nekaj sto kilometrov naprej. Bilo nas je šest. Ne sedem, ne pet. Šest. Šest nahrbtnikov, šest spalnih vreč, šest zobnih krtačk, šest vilic in... hmm, pet skodelic. »Vsakemu se to lahko zgodi,« sem se v zadregi zagovarjal, ko smo si privoščili prvi čaj s priročnega majhnega gorilnika. Vroča tekočina in hladen belgijski večer sta izvabljala bel dim iz naših toplih grl. Za nami je bila množica pokrajin, ki so v hitro minljivi lepoti brzele mimo nas in ostajale neodkrite. V daljavi smo že čutili vonj po obalah Atlantika. EU JE ODPRTA - A LE NAVZNOTER Zgodaj zjutraj, še ne poln dan od takrat, ko smo zapustili Vrhniko, smo prispeli v francoski Calais. Svež, mrzel veter, ki je potegnil z morja, je po naporni neprenehni vožnji deloval kot prijetna sprememba. V ogromnem pristanišču smo brez težav našli ladjo, ki je kljub tretji uri zjutraj z odprtim »nosom« dobrohotno sprejemala neprespane potnike. Prav presenetljivo veliko nas je bilo takih. Vez med otokom in celino deluje dan in noč. Kot rigidna, trdoživa institucija se zdi, ki bo ne glede na menjavo človeških generacij nad-živela vse spremembe in sisteme. Človek, kije del takega velikega sistema, pa je vedno nadomestljiv z drugim človekom. Kolesje, institucija, pristanišče ali karsižebodi pa ostaja in kljubuje toku zgodovine. Plovba čez Rokavski preliv je bila umirjena. Pridušeno brnenje ladijskih motorjev je naša utrujena telesa pozibavalo v sen. Samo še nekaj valov ob bok trajekta in pristali bomo na za nas tako težko pričakovanem ZAHVALA Po hudi bolezni nas je mnogo prehitro zapustil ljubi mož, oče, dedek in brat Jože Vogrinec iz Podpeči 45 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom in prijateljem ter drugim krajanom za podarjeno cvetje in sveče, izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala družini Šedivi za vso pomoč in podporo ter gospodu župniku Kočarju za lep cerkveni obred. Vedno boš ostal v naših srcih. Žena, otroci in vnuki ZAHVALA ob izgubi naše mame Marije Hribar roj. Grom se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste našo mamo spoštovali, jo pospremili na njeni zadnji poti, v poslednje domovanje. Izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in sveče. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in nekdanjim sodelavkam. Še posebej se zahvaljujemo sosedom za denarno pomoč namesto cvetja, Krajevni organizaciji ZZB Vrhnika za denarni prispevek v humanitarne namene namesto venca. Zahvaljujemo se Društvu upokojencev Vrhnika, pevcem za lepo zapeti pesmi, trobentaču za zaigrano žalostinko in gospodu Antonu Vrhovec za organizacijo in vodenje pogrebne svečanosti. Najlepša hvala vsem in vsakomur. Vsi njeni: Slavko, Drago, Malči in vnukinja Špela. novem svetu, sem v polsnu pomislil in kaj kmalu za tem zadremal. Britanija. Naš novi svet. Ta novi svet pa je tudi svet, v katerega ne more vstopiti prav vsak. Velika Britanija ima namreč eno najstrožjih priseljenskih politik v zahodni Evropi in zato so vse njihove meje zelo strogo varovane. Carinski uradniki vsakega prišleka dodobra izprašajo o njegovih namenih, zaposlitvi in statusu v domači državi ter seveda o financah, kijih nosi s seboj. Ti posebni ukrepi seveda ne veljajo za državljane držav Evropske skupnosti, ki lahko v Britanijo vstopajo brez posebnih težav. Pogovor z uradniško prijaznim carinikom je potekal dobrih dvajset minilt. Nikakor mu ni šlo v glavo, da šest študentov v prvih dneh oktobra potuje, namesto da bi v Ljubljani poslušali uvodna predavanja novega šolskega leta. Ta misterij ga je tako mučil, da je popolnoma pozabil na vprašanje, koliko cvenka imamo s seboj. Misli v kombiju so bile razcepljene. Bomo premagali to začetno in hkrati najvišjo oviro? Ali pa nas bo ta uniformirani uradnik hla nokrvno, za kar ima vsa p oblastila, zavrnil? Toda dvor so se razkadili brž, ko smo v 1 ke spet dobili naše, z novima! jočima žigoma obogatene poti liste. »Notri smo!!!« SONČNA JUŽNA ANGLIJA Beseda Anglija izhaja iz po ma Anglaland, kar pomeni '